PRIMORSKI DNEVNIK
Post rima piacana v gotovini Abb postale I gruppo
Cena 35 lir
Leto XVIII. - St. 17 (5101)
TRST, sobota 20. januarja 1962
Poslanska zbornica je zaključila razpravo o zadevi Fiumicino
Poslanci glasujejo o zaupnici vladi
Predsednik poslanske zbornice Leone ni mogel več ohraniti reda in je prekinil zasedanje spričo zmešnjave, ki je nastala, ko je Pajetta obdolžil Pate ia rdi j a, da je mučil partizane, in mu še zabrusil: «V Španiji si bil skupno s komunisti v blatu strelskih jarkov, sedaj
si v blatu Fiumicina z Manfredijem in monsignorji»
(Od našega dopisnika)
RIM, 20. — Ob 3.20, ko zaključujemo stran, so ja-7ili, da se je začelo glasovanje o resoluciji KPI, glede katere je vlada postavila vprašanje zaupnice. V glasovalnih izjavah je Covelli napovedal, da se monarhisti ne bodo udeležili glasovanja; Malagodi je izjavil, da bo glasoval proti resoluciji KPI in za zaupnico vladi; De Martino je napovedal,
da bodo socialisti glasovali za resolucijo KPI; republikanci se bodo vzdržali, hkrati pa bodo glasovali za zaupnico vladi; enako bodo ravnali socialdemokrati, če bodo tudi misovci glasovali proti resoluciji KPI, kakor je verjetno, bodo resolucijo KPI zavrnili s komaj nekaj glasovi večine.
Na zahtevo poslanca Capra-re (KPI) so pred glasovalnimi izjavami razpravljali o postopka glede glasovanja, nato pa je zbornica odločila z glasovanjem, da ne bodo glasovali 0 socialistični resoluciji, da Pa je dopustno glasovanje o Peki drugi resoluciji KPI, glede katere ie vlada postavila vprašanje zaupnice. Nato so sledile glasovalne izjave.
Kakor je bilo pričakovati, se je današnje nadaljevanje razprave o Fiumicinu spremenilo v hudo prerekanje, zmerjanje in kričanje, zlasti med komunističnimi poslanci na tej strani in Pacciardijem, de-
Papkristjanskimi in fašistični. JPi poslanci na drugi strani. Ozračje se je razgrelo, ko je kajetta obdolžil Pacciardija, °a je «mučil partizane« in še dodal; «V Španiji si bil sku-Paj s komunisti v blatu strelskih jarkov, sedaj si v blatu "iumicina z Manfredijem in jPonsignorji.« Razprave ni bilo moc več nadaljevati in Predsednik Leone ni mogel Vzpostaviti reda. Spričo tega le prekinil zasedanje in izjavil, da daje ostavko na me-sto predsednika poslanske zbornice. Pozneje so ga prijatelji prepričali, da je ostavko umaknil in tako se je razprava nadaljevala.
Na začetku zasedanja je naj-Prej govoril Manco (MSI), ki le dejal, da je Fiumicino “zadnji člen v verigi škandalov«; za njim je Covelli (PDI-”M) zatrjeval, da javno mnenje gleda z nezaupanjem na italijanski vodilni razred in napovedal vrsto interpelacij
o.	primerih, ki so «hujši od Fiumicina«. Gullo (KPI) ni Povedal nič novega in je le Podčrtal, da so zaključki preiskovalne komisije dokazali, da ne gre le za zastarelost zakonov, ampak za »metodo, ki se običajno uporablja za Prikrivanje osebnih odgovornosti«; zaključil je s trditvijo, ra bi z delom javnega denar. !*■ ki so ga razsipno potroši-h> mogli zadostiti nekaterim najnujnejšim potrebam njegova Kalabrije Resta (IČD) je Priznal, da je nujna reforma atrukture javne uprave, glede Piinistrov, ki so zapleteni v *o zadevo, pa je dejal, da so ?,rez najmanjše Krivde, le bival minister Togni da je formalno prekoračil zakon, ker ukazal izvršiti dela, za ka-t®ra ni bilo ustreznega finančna kritja (gre za 4 milijarda' ki jih bodo izplačali šele ?edaj, po odobritvi parlamenta).
Na popoldanski razpravi je Prvi govoril bivši minister za lavna dela Aldisio. pred njim Pa je minister Sullo zahteval, da Imenujejo posebno komisi-
1°. ki naj ugotovi utemeljenost
sednika vlade je Luzzatto (PSI) v polemiki s Tognijem naštel vrsto zakonov in u-pravnih določb, ki so jih kršili. Ko je dal nekaj kritičnih pripomb na račun Pacciardija, je spet' nastal prepir; ko so se poslanci pomirili, je Luzzatto polemiziral tudi z Andreottijem in pripomnil, da se ministri ne smejo omejiti na čitanje poročil svojih uradov, ampak bi morali temeljito razčistiti vprašanja.
Ko je povzel besedo Pajetta, je nastal incident, ki ga omenjamo na začetku. Ko je dobil ponovno besedo, je Pajetta predlagal ustanovitev davčne matične knjige za vse politične osebnosti, da bi ugotovili njihove dohodke; predložitev parlamentu državnih obračunov in razpravo o proračunih javnih ustanov. (Tu ga je prekinil Fanfani in dejal, da so na podlagi zakona iz leta 1958 postavili pod nadzorstvo računskega dvora sto-
iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiitinin,,,,,,,,,,i,i,,nuni,„„„,„11,liuillimill||imil|im|||||||||t||||||||||||||||||||||||||
Egiptovski advokati opozarjajo U Tanta da je OZN odgovorna za varnost Gizenge
obtožb, ki jih je Covelli izrekel na njegov račun. Aldisio je govoril v zvezi s ceno, ki so jo določili za Odkup zemljišča kneginje Torlonia Cesa-rini Sforza, in dejal da je 45 lir za kvadratni meter bila takrat zelo ugodna cena; odklonil pa je vsakršno odgovornost za ceno, ki so jo kasneje določili (721 lir za kvadratni meter). Za njim je govoril bivši minister za javna dela Togni, ki je dejal, da so zaključki preiskovalne komisije povsem v njegovo korist in da nanje pristaja; tudi on pa je mnenja, da je treba reformirati
branil vse svoje delo kot minister za javna dela v zvezi z graditvijo letališča, pri čemer ga je opozicija stalno pre. kinjala s kričanjem. Andreotti je izjavil, da je branil v senatu polk. Amicija pred obtožbo poneverbe javnega denarja in da ga tudi poročilo preiskovalne komisije ne bremeni takega kaznivega dejanja, ampak le dejavnosti, ki bi je kot državni funkcionar ne smel vršiti.
Vsem je odgovoril predsednik vlade Fanfani in dejal, da vlada sprejema zaključke preiskovalne komisije in da je s tem v zvezi že sprejela vrsto ukrepov, druge pa bo še sprejela. da bi se v čim večji meri mogli ogniti pomanjkljivostim, ki jih navaja poročilo o. menjene komisije; dodal je, da se to ne more izvršiti čez noč, ker gre za modernizacijo celotnega aparata državne
ustroj državne uprave in raču-. uprave, novodstva. V ostalem pa je | V odgovoru na besede pred-
Soodgovornost pade tudi na ZDA ■ Letalo OZN za prevoz Gizenge v Leopoldville - Polkovnik Pakasa aretiran ■ Combe je bil v Rodeziji?
KAIRO, 19. — Skupina med- leyvillu tudi polkovnika Pa- Mavretanijo, katere MrfroKO
narodnih advokatov in pravnikov je prevzela nalogo za obrambo Gizenge. To so sporočili egiptovski advokaiti v Kairu, ki so se odzvali pozivu Gizenge.
Egiptovski advokati so že posredovali pri tajniku OZN in ga vprašali za vzroke, zaradi katerih je osrednja vlada dala aretirati Gizengo. Tajnikov pomočnik Ralph Bun-che jim je odgovoril, da se morajo obrniti naravnost na leopoldvillsko vlado. Tedaj so egiptovski advokati nemudoma poslali brzojavko U Tan-t'u, v kateri poudarjajo, da je OZN odgovorna za varnost Gizenge. «Nujno potrebno je, nadaljuje brzojavka, da se prepreči ponovitev tragedije Lumumbe, ki je nedopustna s človeškega, pravnega in mednarodnega stališča.« Kassavu-buju, Aduli in kongoškemu notranjemu ministru pa so poslali brzojavko, v kateri poudarjajo, da so solidarno odgovorni skupno z ZDA za varnost Gizenge. Sporočajo tudi, da mislijo 'priti v Kongo, da skupno prevzamejo obrambo Gizenge.
\r Leopoldvillu je predstavnik OZN izjavil, da je Gi-zenga še vedno v Stanleyvillu. Danes je Gizengo obiskal poveljnik sil OZN v tem mestu etiopski polkovnik Teshome. Osrednja vlada se sedaj posvetuje s pokrajinskimi oblastmi in z generalom Lun-dulo, kako naj bi Gizengo pripeljali v Leopoldville.
Predstavnik OZN je sporočil, da so Združeni narodi na zahtevo osrednje kongoške vlade poslale v Stanleyville letalo, s katerim bodo pripeljali Gizengo v Leopoldville. Verjetno ga bodo pripeljali jutri.
Zvečer je predstavnik OZN sporočil, da je general Lun-dula včeraj aretiral v Stan-
.....»lin........................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.....Hlinim
DANES
Ko Pišemo te vrstice še ni-*mo prejeli izida glasovanja Poslanski zbornici o zaupnici vladi, ki jo je postavil Fanfani spričo vsebine resolucije KPI. Kot se je Predvidevrlo, so v svojih gla-■pvalnih izjavah republika n-y in socialdemokrati izjavili, ,* *e bodo glasovanja vzdrža-v liberalci pa bodo glasovali ,„uPaj z demokristjani za zaupnico. Monarhisti se bodo izdrlsii Tako je v tem tre-in . verjetno, da bo poganska zbornica zaupnico vla-Ji »glasovala.
vsem tem se lahko reče, :a Vsa debata okrog milijard-n**a škandala okrog Fiumici-* n« bo imela nikakršnih Posledic razen včerajšnjih »nlanijevih obljub, da se bo avnal p0 navodilih parla-ent^rne preiskovalne komi-'le. Volk je torej ostal sit. Mnogo bolj razburljiv dan 4* Je včeraj doživela mala ednjeameriška republika San
časFnio80’ kter je sk"p£? *s.!n‘kov izvršila nov vojaški
driV.’ aret>rala generala Ro' "»Peza Echevarrio in ime-b_va,a Za novega predsedniki dosedanjega podpredsedni-Rafaela Bonnellyja. LJud-n. .?e J® od veselja zgrnilo a ulice in dalo duška svoje-zadovoljstvu ter burno o;*dravUalo prihod voditeljev 2®S*Jcij»klh strank. Tokrat strinJ? Jn orožniki niso več t»lLa.i na množico, ker se •- M kaže — končno za-
čela nova doba demokratizacije političnega življenja v korist dominikanskega ljud-stva*
Na nasprotni točki Zemlje, v Indoneziji, pa Je včeraj po. tekel glede njenega spora z Nizozemsko desetdnevni rok, ki ga Je Sukamo postavil za pogajanja. Zato se bo danes sestal državni svet za varnost in sprejel ustrezne sklepe glede priključitve Zahodnega Iriana. Vendar pa Je Sukar-no zagotovil U Tantu, da ne bo izvršil nobene »prenaglje-ne akcije«.
Medtem pa se pojavljajo prvi konkretni sklepi za okrepitev zahodnega bloka. V Pa-tizu je atlantska konvencija sprejela posebno »Pariško izjavo«, ki vsebuje dvanajst glavnih točk. Gre predvsem za politično, vojaško in gospodarsko vsklajevanje atlantske aktivnosti, ki jo bo vodil nev organ — višji politični stalni visoki svet. Toda ena izmed teh točk poudarja, da je treba vprašanje »držav v Jetništvu« rešiti bo »upoštevanju načel individualne svobode in njihove pravice do samoodločbe.« To seveda že ni več zgolj »obramba«, temveč najmanj poteza v smeri zaostrovanja blokovskih nasprotij.
V Moskvi se je zaključilo posvetovanje partijskih voditeljev o izvajanju sklepov 22. kongresa. O tem niso objavili nobenega posebnega poročila.
kašo, ki je poveljeval vojski, ki je zasedla Kongolo v Severni Katangi. Osrednja vlada ni nikoli priznala njegovega imenovanja, ker ga je imenoval Gizenga. Pakasu očitajo, da je kriv za umor trinajstih italijanskih letalcev.
Kar se tiče dvodnevne odsotnosti Combeja in njegovega notranjega ministra iz Eli-sabethviHSv se je v poučenih krogih govorilo, da se je verjetno tajno sestal z Adulo. Danes sta Combe in njegov minister ob povratku v Eli-sabethville izjavila, da sta bila v Kolveziju in Kipušiju blizu rodezijske meje. Prevladuje mnenje, da sta bila v Rodeziji.
Končana konferenca partijskih voditeljev v Moskvi
MOSKVA, 19. — MosKOvski radio je sporočil, da se je zaključila konferenca partijskih voditeljev, ki so prišli v prestolnico iz raznih republik Sovjetske zveze ter razpravljali o nalogah v zvezi z novim programom, ki je bil o-dobren na 22. kongresu KP SZ. »Razprava, je -joudarii moskovski radio, se je osredotočila na številne probleme partijskih kadrov, na nadzorstvo, ki ga je treba izvajati nad izvajanjem sprejetih sklepov, in na razvoj načel javne pobude pri partijskem delu«. -------------«»---
Napovedan odpoklic dveh divizij iz Alžirije
PARIZ, 19. — Predsedstvo republike je sporočilo, da bodo še pred koncem tega meseca začeli premeščati dve diviziji in več letalskih formacij iz Alžirije v Francijo. Zadevno poročilo pravi, da je bilo včeraj in danes posvetovanje obrambnega sveta pod predsedstvom de Gaulla. Ob tej priložnosti so pripravili nekatere ukrepe, ki se tičejo načrta za ustanovitev francoske jedrske sile, in določili ukrepe za repatriacijo omenjenih enot iz Alžirije.
V	Alžiriji so francoski fašisti nadaljevali tudi danes napade na neoborožene Alžir-ce in jih več ubili. Uradno javljajo, da je bilo 13 ubitih in 14 ranjenih. Od prvega januarja ie bilo ubitih v Alžiriji 337 ljudi, ranjenih pa 627
V	Alžiru, Oranu in Boni so nameščenci v prevozništvu in drugih podjetjih danes stavkali z zahtevo, naj oblasti poskrbijo za njihovo varnost pred napadi ultrasov, ki napadajo tudi zmerne Francoze.
---«»---
ZAR ne pojde v Lagos
KAIRO, 19. — Danes so u-radno sporočili, da sc ZAR t e bo udeležila konference /u nanjih ministrov afriških or-žav, ki je bila sklicana v Lagosu (v Nigeriji). Vlada LAR utemeljuje *vojo odklenit r s tem, da ni biia povabljena tudi alžirska vlada. Prav iz tega vzroka je vabilo odklonila tudi tunizijska vlada. Maroška vlada pa je odkintiil.i vabilo iz tega vzroka in tu i zaradi tega, ker so povabili
tino ustanov, ki prejemajo državno podporo; v teh poslednjih mesecih se je to število dvignilo na 168, v prihodnosti pa bo še raslo).
Migliori (KD) je v svojem kratkem posegu podčrtal, da demokristjanska resolucija poziva vlado, naj sprejme nekatere ukrepe, ki jih je Fanfani že napovedal; dodal je, da bo glasovalno izjavo podal Gui.
Malagodi (PLI) je podčrtal, da se je treba držati zaključkov preiskovalne komisije in dodal, da ni dopustno trojno zadržanje; eno glede zaključkov komisije, drugo v parlamentu, tretje pa v tisku.
Po posegu poslancev je Fanfani zahteval glasovanje o zaupnici v zvezi z glasovanjem o resoluciji KPI, ki je po mnenju Fanfanija dejansko resolucija o nezaupnici vladi. Fanfani je hkrati dodal, da s tem vlada ne namerava preveriti svoje večine, niti doseči svojo okrepitev, ker smatra, da predlagane resolucije niso primerne za glasovanje o zaupnici, brez predhodne politične diskusije. Končno je Fanfani še dodal, da je vlada pripravljena sprejeti resolucijo KD, ker je že dokazala, da sprejema zaključke preiskovalne komisije.
Na zahtevo Leoneja, je Bet-tiol sporočil, da KD umika svojo resolucijo; Malagodi pa je nato sporočil, da tudi PLI umika svojo resolucijo. Leone je pripomnil, da ni moč glasovati o socialistični resoluciji, če se postavi na glasovanje resolucija KPI; proti temu pa je nastopil Ferri, ki je izjavil, da socialisti vztrajajo pri svoji resoluciji.
A. P.
Danes važni sklepi v Indoneziji
Džakarta, 19. Central
ne priznava za neodvisno državo.
V Casablanci pa se bodo sc. stali zunanji ministri skupint iz Casablance, da se posvetujejo o napovedanem sestanku v Lagosu, ki bi moral biti od 25. do 30. januarja, in na katerega so povab.li 25 asiških držav.
^Državni poglavarji Slonokoščene obale, Mavretanije ;n Nigerije skušajo doseči udeležbo držav skupine iz Casablance. Zelo si prizadevajo, da bi dosegli udeležbo Gane, ki ni še odgovorila na vab:lo.
Tudi Gana vztraja, naj se no vabi tudi alžirska vlada, katere pa večina držav skupine iz Monrovie ne priznava, ker je še vedno močno vezana na francosko politiko.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiliili,iM,li,„„iiiiliin,ml,liil,,,ll,tllil„„ll
«Pariška izjava»
parlamentarcev NATO
ga štaba za operacije za osvoboditev Zahodnega Iriana, je izjavil, da je po njegovem mnenju mogoča mirne rešitev spora o Zahodni Novi Gvineji. To je general dam izdavil po razgovoru s predsednikom Sukarnom.
Na vprašanje, ali bo Indonezija začela akcijo ko bo potekel lok, ki ga je Sukamo
določil do danes za mirr.a pogajanja, je Jani odgovoril, da današnji dan ni še poteke^. Jutri se bo ses-a. državni svet za varnost in bo sprejel «važne sklepe«. Pripomnil je, da se Indonezija zanima za današnji sestani j« U Tanta s predsednikom Kenneclyjem.
Nizozemska vlada pa je poslala protest OZN rroti tako imenovanemu indonezijskemu napadu. Kakor je znano, gre za neizzvan napad nizozemskih ladij na indonezijske lai-je izven teritorialnih voda Nove Gvineje in ne obratno, kakor trdi nizozemska vlada.
Indonezijski predsednik Sukamo je zagotovil tajniku O ZN U Tantu, da Indonezi ja ne bo izvršila nobene »prenagljene akcije« v sporu z Nizozemsko zaradi Zahodnega I-riana. Zvedelo se je tudi, da je imel ameriški poslanik v Džakarti danes dolg razgovor z indonezijskim zunanjim ministrom Subandriom.
Sporazum laoških princev
ŽENEVA, 19. — Tujo laoski princi, ki so se sestali popoldne v palači narodov v Ženevi, so se sporazumeli o sestavi koalicijske vlade. Tc je sporočil Suvana Fuma, ki je dodal; »(Upamo, da bomo poslali enotno delegacijo na ženevsko konferenco o Laosu še pred koncem januarja«.
Laoška koalicijska vlada bo
sestavljena na podlagi zjeri-ških sporazumov. Sestavljena bo iz šestnajstih članov, in sicer iz ministrskega predsednika, dveh podpredsednikov, devetih ministrov in štirih podtajnikov. V vladi Jo deset članov struje Suvane Fume, štirje člani struje Patet Laosa in štirje člani struje Bun Uma. Dodeliti je treba mesta
še raznih ministrstev, o čemer pa še ni sporazuma. Nev-tralisti in pripadniki Bun U-ma so zahtevali ministrstvo za obrambo in notranje ministrstvo. Po dolgi diskusiji pa je Bun Um opustil to zahtevo s pogojem, da dobi zunanje’ in finančno ministrstvo. Slika kaže tri prince na zadnjem sestanku v Vientianu.
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIII|||IIIII|l|tl|||l||||||||||||||lllllllllllllll„„„,|ll(M,milM|l||ll,||t||))||||||||m|m||n||t|||Hn||||t|||||M|||)|||n|||t|n|||m)|MM|M|M||||M|n|||M|1I|||||
Udar dominikanskih letalskih častnikov Ar/ so odstavili Echevarrio in Balaguera
Oba bodo postavili pred sodišče - Vzpostavljena je bila oblast prejšnjega državnega sveta, katerega predsedstvo je prevzel Rafael Bonnelly - Velike manifestacije po ulicah - Ni mogoče še vedeti, kakšno smer bo zavzel novi svet, s katerim je ameriška vlada zadovoljna
SAN DOMINGO, 19- — Sinoči je skupina častnikov, ki pripada vojaškemu letalstvu, izvršila nov vojaški udar, aretirala generala Rodrigueza Echevarrio, osvobodila štiri člane odstavljenega državnega sveta in zopet postavila na oblast ta
Jani, ki je j-oueljnik r lav ne--svet, ki je takoj sporočil, da
PARIZ, 19. — Danes se je končalo delo atlantske konvencije, ki se je začelo 8. januarja pod predsedstvom bivšega ameriškega državnega tajnika Herterja. Danes popoldne so sprejeli resolucijo z imenom -Pariška izjava*. Njena glavna priporočila so:
1.	Določijo naj se načela, ki so 'podlaga -skupne civilizacije* držav članic NATO. 2. Ustanovi naj se na višji politični ravni stalni visoki svet, ki naj pripravi skupno akcijo o tekočih zadevah, ki se tičejo skupnosti v celoti. 3. Konferenca parlamentarcev NATO naj se spremeni v posvetovalno skupščino, katere naloga naj bo proučevati delo vseh atlantskih ustanov in jim dajati priporočila. 4. Ustanovi naj se visoko atlantsko sodišče, ki naj bo pristojno za vse pravne zadeve, ki lahko nastanejo z izvajanjem pogodb. 5. Vskladi naj se politična, vojaška in gospodarska dejavnost skupnosti. 6. NA TO naj ima za nujno vprašanje pripravo skupne politike NATO glede jedrskega orožja. 7. Svet naj ugodno sprejme ustanovitev in poznejši razmah evropskih gospodarskih ustanov in naj prodre v duha izjav predsednika Kennedyja, ki se zavzame za ustanovitev gospodarskega združenja med ZDA in evropsko gospodarsko skupnostjo, ki je podlaga atlantske gospodarske skupnosti, dostopna vsem državam -svobodnega sveta*. 8. Atlantske države naj v večji meri sodelujejo z državami, ki so v razvoju. 9. Atlantske države naj poudarijo prepričanje, da je treba vprašanje -držav v jetništvu* rešiti -ob upoštevanju načel individualne svobode in njihove pravice do samoodločbe*. 10. Države skupnosti naj sprejmejo ukrepe za izboljšanje svojega gospodarstva, da se zmanjšuje razsipanje njihovega gospodarskega in socialnega potenciala. 11. Ustanovi naj se atlantski svet za mladino, za vzgojo in kulturo. 12. Ustanovi naj se posebna vladna komisija, ki naj ima nalogo pripraviti v dveh letih načrte za ustanovitev -prave atlantske skupnosti*.
Drugi del resolucije poziva na širjenje -vrednot in načel civilizacije* z vzgojo, publikacijami, predavanji, radiom, kinom in televizijo
Na koncu poziva resolucija vjade: 1. Naj sklič-jo .atlant-
ski svet ministrov za vzgojo, ministrov, ki so jim poverjena znanstvena vprašanja, šolskih oblasti in predstavnikov univerz*, da določijo smotre take vzgoje, ki naj bi -širila ideale skupnosti*. 2. Organizira naj se -atlantski načrt za mladino in vzgojo* in -načrt za znanstveno sodelovanje med znanstveniki in ustanovami držav skupnosti*.
Resolucija priporoča uporabljanje tujih jezikov, bivanje študentov in profesorjev na univerzah in šolah držav NA TO, raztegnitev enakopravnosti študijskih izpričeval, ustanovitev znanstvene dokumentacije in uvedbo pobratimstva med univerzami.
Udeleženci konference so govorili v svojem lastnem i-menu toda kot -državljani NATO*. Posebna resolucija poziva vse udeležence, naj čimprej sporočijo to izjavo in resolucije svojim vladam.
je prejšnji predsednik Bala-guer odstavljen in da je bil za novega predsednika imenovan dosedanji podpredsednik Rafael Bonnelly. Ker šteje državni svet sedem članov, je bil nam“sto Balaguera imenovan dr. Do-nald Read Cabral.
Rafael Bonnelly je skupno z nekaterimi častniki vojaškega letalstva na tiskovni konferenci izjavil, da je bil udar izvršen v letalskem oporišču San Isidro, kjer so bili zaprti štirje člani državnega sveta, ki so jih bili aretirali takoj po vojaškem udaru, ki je bil izvršen pod zo i»tvom generala Echevarrie. Med zaprtimi je bil tudi Bonn.’.'y. Okoli 19.30 je prišla v ni ho-vo sobo skupina častnik iv in jim sporočila, da so svobodni ter da se lahko vrnejo na oblast. General Echevarria. ki je prišel zvečer na obisk v to oporišče, je bil v uiužb: poveljnika Rafaela Fernaiideza polkovnika Wessina in kapetana Ramona Fernandeza. Nenadoma je Ramon Fernandez pomiril brzostrelko prot- E-chevarri, ga razorožil ter ga aretiral. Vojska je obkolila oporišče z oklepnimi vozili. Častniki in piloti oporišča so se pridružili gibanju. Štirje člani državnega sveta so odšli v spremstvu vojske v vladno palačo, kamor sla prispela tudi druga dvj člana, ki sta bila prvotno aretirana, a jima je uspelo zbežati.
Rafael Bonnelly se je zahvalil navzočim za pomoč ;n je pozval ljudstvo, nai bc mirno. Navzoč je bil tudi general Echevarria, ki je v razgovoru s časnikarji trdil, da
je »sprememba« rezultat cele vrste »pogajanj in sporazu mov« z njim. Pripomnil je, da St je med drugimi govorilo tudi o obisku ameriškega odpravnika poslov v oporišču San Isidro, do katerega ie imelo priti danes zjutraj. Navzoči častniki pa so zanikali izjave in poudarili, da sc častniki vojaškega ielalslva izvršili akcijo na lastne pobudo. Bonnelly je poudaril, da je Echevarria aretiran in ua ga bodo postavili pred vojaško sodišče.
Takoj ko se je raznesla novica o novem udaru se je ljudstvo zgrnilo na ulice in dalo duška zado -j jstvu O gMsile so se sirene la-i) in tovarn in v vseh cerkvah so začeli zvoniti. Pred vi .rir.o palačo se je zbrala ogromna
množica, ki je burno pozdravljala prihod voditeljev on i-cijskih strank, med Katerimi »o bili tudi voditelji «nuto liv* državljanske zveze«.
Državni svet ,e t noj n - Baiagui svojem ponovnem us‘i kremer ifdl1 “fia ukinil cenzuro na tis«, in ra d 'o in takoj so se spef — ,čeh* radijske oddaje. Nupoi-era': so tudi, da bodo v 'u-tkem imenovali novega ta.,nika za vojsko.
Predsednik državnega svcia Rafael Bonnelly je ‘prejei danes delegacijo st rntc katerim je sporočil, da bosta general Echevarria i oivši predsednik Balaguer oje-.i i na podlagi državnih zakonov.
Zaradi skromnih poro-ul ni mogoče vedeti, kakšen razvoj bodo zavzeli dogodki. Na vsak nač;n je novi udar pokazal, da Echevarria ni im.-! za seboj vse vojske, h r ie 'oh spet postavljen na oblast prejšnji državni svet. ir, ker ie bil iz njega izločet Bala guer, proti kateremu je ijud
stvo nenehno demonstriralo, je mogoče upati, da s- b« stvar obrnila v smsr; demokratizacije, poševno še. --er je amer.ška viada podpirala Balaguera in Echevatris. Ven-je težko reč;, ck to demokratizacija sia celotno v smer, ki bi oda v inle esu dominikanskega ljusiva. ker gre za področje, l.i >e ped vplivom ZDA in je stra'eške važnosti za to državo, ter bo ameriška vlada štor da vi , da obdrži svoje nad/o stvo nad politiku donmiikuR.-ke vlade, kakor si to ^>izadcva glede vseh ostalih džrav v Srednji Ameriki.
V VVashingtonu je predstavnik ameriškega držav'.ega departmaja izrekel zadovoljstvi, ker «se je vrnila ..a oblast ustavna vlada«. Pii^imri. je. da ameriška vlada z veseljem predvideva sodelovanje z dominikansko vlado i.i z dominikanskim ljudstvom »za demokratizacijo ter za gospou'r-ske in socialne refom e
iiiiiiiiiiiitiiiiiitiliiliiitillilili m im m mm iliiiittim mi milim umili milil ittimiiii im n tl iihiiii,,,,,,,,,,	l„,,ll,llllil|l|||il|il|||||i,ili|a
Tiskovna konferenca Draga Kunca
O sporu Gizenga-Adula
Zanikanje trditve agencije AFP in časopisa «Combat»
0 prekinitvi pogajanj v Ženevi
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 19. — »Vest a-gencije AFP, da se med Albanijo in Jugoslavijo vodijo trgovinski oziroma gospodarski razgovori, pisanje francoskega lista »Combat«, češ da je jugoslovanska vlada pcsla. la italijanski vladi noto o albanskem vprašanju, in pisa-
Kljub terorju, ki ga Je bil uvedel prejšnji vojaški svet na San Domingu, je ljudstvo demonstriralo p0 ulicah in zahtevalo začetek demokratizacije. Vojska in policija sta ubili več demonstrantov. Slika kaže ranjenega demonstranta, ki Je na tem, da se zgrudi
nje nekaterih ameriških listov, da je na proslavi obletnice kubanske revolucije bila navzoča skupina 30 jugoslovanskih oficirjev, ki baje poučujejo kubansko vojsko, so čisto navadne izmišljotine,« je izjavil na dangšnji tiskovni konferenci zastopnik državne, ga tajništva za zunanje zadeve Drago Kunc.
V	zvezi z nadaljevanjem 16. zasedanja generalne skupščine OZN je Kunc izjavil, da bodo na zasedanju prevladovala kolonialna vprašanja, in da hi pozitivna rešitev vprašanj, kot je Angola, bila velik prispevek k splošnim naporom za ohranitev miru in potrdilo konstruktivne vloge OZN.
Akcija OZN v Katangi je bila pod vplivom zainteresiranih sil prekinjena na pol poti. da bi se rešil položaj se-cesionistov in zagotovil tuji vpliv. Osnovna naloga in pogoj za rešitev krize je zagotovitev neodvisnosti, enotnosti in suverenosti Konga. »Obstoječe politične razlike med kongoškimi državniki in skupinami pa bi se morale reševati brez katerega koli vmešavanja . vštevši vmešavanja OZN, na normalen način kot vsako drugo notranje vprašanje,« je dodal Kunc v zvezi s sporom, ki je nastal med A-dulo in Gizengo.
Zadnji dogodki na področju Zahodnega Iriana potrjujejo — po besedah zastopnika državnega tajništva — da se mir lahko zagotovi samo s priključitvijo Zahodnega Iriana Indoneziji.
V	zvezi s predlogom Brazilije, da se na sestanku v Punta Del Este zagotovi neodvisnost in socialistična ureditev Kube, je Kunc izjavil, da se je Jugoslavija vedno zavzemala za priznanje pravice vsakemu narodu do samoodločbe in neodvisnosti in da svobod.
na izbira notranje ureditve postane splošno priznano načelo v mednarodnih odnosih.
Na zadnje protijugoslovanske izbruhe Cuenlaja in Ka-Lezija ob podpisu kitajsko-al. banskega sporazuma o gospodarskem, znanstvenem in teh. ničnem sodelovanju je zastopnik državnega tajništva izjavil, da gre za običajna obre-kovanja v okviru albansko, kitajske povezave in politike, ki se ujema ,z delovanjem naj-čeakcionarnejših krogov na svetu,, in katerih namen je sistematično izzivanje in za< strupljarije mednarodnih odnosov.
Na vprašanje, kako komen. tira sporazum med ZDA in Veliko Britanijo na konferenci o prepovedi jedrskih poiz. kusov, da se to vprašanj« vključi v pogajanja o splošni razorožitvi, ki se bodo začela v Ženevi 14. marca, je Kunc izjavil, da ni važno, v kakšnem okviru naj se vodijo pogajanja, temveč kakšna je stopnja pripravljenosti pogajalcev za dejanski sporazum. V konkretnem primeru prekinitev pogajanj v Ženevi ne govori v prid take pripravljenosti.	B. B.
----«»---
Kcnnedyjev razgovor z 1! fantom
NEW YORK, 19. — Ameriški predsednik Kenneiiy je prišel danes v New York, kjer se je razgovarjal dve uri z glavnim tajnikom OZN U Tantom. Govorila sta o številnih vprašanjih, s katerim, ima opravka OZN. Predstavnik Bele hiše Salinger je iz-javil, da je Kennedy sporočil U Tantu, da se ameriška vlada obvezuje podpirati OZN «v zvezi s sedanjimi krizami na svetu«.
Načrtovanje
delitve dela vSEV
Petnajsto redno zasedanje sveta za medsebojno gospodarsko pomoč (SEV), bilo je sredi prejšnjega meseca v Varšavi, je s posebnim dokumentom označilo načrtno mednarodno delitev dela držav - članic kot najvažnejšo smer njihovega prihodnjega sodelovanja Čeprav dokumenti tega zasedanja še niso bili objavljeni, kar otežkoča popolnejšo analizo sprejetih sklepov, je mogoče na podlagi informacij poljskega tiska sklepati, da je bila specializacija na področju industrijske in kmetijske proizvodnje sprejeta kot temeljna metoda skupnega načrtovanja in izvajanja delitve dela. Z drugimi besedami, na tem zasedanju je, kakor je videti, vsaj formalno končana večletna razprava o načelih, na katerih temeljijo e-konomski odnosi držav - članic sveta, s tem, da so bila določena splošna načela in nekateri konkretni ekonomski kriteriji, ki jih bodo upoštevali pri sprejemanju posameznih projektov specializacije in kooperacije v proizvodnji.
Problemi v zvezi s »socialistično mednarodno delitvijo dela» izhajajo predvsem iz večletnega gospodarskega razvoja vzhodnoevropskih držav v prejšnjem obdobju. Znano je, da je bil razvoj teh držav načrtovan po zgledu na industrializacijo Sovjetske zveze in da so se v njihovem notranjem razvoju pojavile težave, ki so posledica takšne usmeritve. Dajanje prednosti industriji na račun drugih gospodarskih področij — s predimenzionirano vlogo težke industrije, posebno pa nekaterih njenih strok (strojegradnje in metalurgije) — je ustvarilo nesorazmerja, ki ovirajo načrtno gospodarsko rast. V okviru S EV ali v gospodarskem sodelovanju njegovih članic je prišel ta problem do izraza v obliki multiplikacije proizvodnih zmogljivosti posameznih industrijskih strok in kot problem večkratne deficitarnosti področja kot celote v surovinah, energetiki in tistih industrijskih proizvodih, katerih razvoj je bil v vsaki vzhodnoevropski državi zapostavljen. Zaradi tega je v interesu premagovanja teh protislovij in nastajanja potrebnih pogojev za hiter gospodarski razvoj področja, ki ga zajema SEV, nastal problem delitve dela ali spe-cializiranja posameznih držav in usmeritve njihovega gospodarskega razvoja tjakaj, kjer bo najbolj ustrezal tako skupnim kakor tudi nacionalnim potrebam.
Te probleme so v SEV spoznali in začeli od leta 1956 raziskovati »socialistično mednarodno delitev dela« kot sredstvo za odpravljanje notranjih protislovij in za u-stvarjanje ugodnejših pogojev za koordinirano gospodarsko sodelovanje. Izhodiščna točka, od katere so krenile in smo.tri, ki so jih postavili, so terjali od vzhodnoevropskih držav, da najprej razčistijo vrsto problemov.
Upoštevajoč, da smotrna delitev dela terja specializi-ranje držav v smislu pospeševanja čimbolj rentabilne proizvodnje s stališča SEV kot celote, obenem pa tudi s stališča pospeševanja ugodne gospodarske strukture vsake države posebej, je moral svet določiti načela, na katerih bodo izvajali specializacijo. V tej zvezi je bilo treba najprej rešiti več metodoloških in teoretskih problemov (komparativna analiza rentabilnosti, možnost primerjave cen in podobno), pri čemer so člani SEV pogosto zagovarjali različna stališča.
Očitno je pri tem poglavitni problem razmerje med razvitimi in nerazvitimi državami - članicami sveta.
Struktura in raven njihovega gospodarskega potenciala sta različni, njihov interes pa je že v skladu z lastno strukturo in nivojem usmerjen na zadrževanje obstoječih gospodarskih pozicij ali pa na njihovo spreminjanje v smeri boljšega. Na splošno pa terjajo konkretni načrti za specializacijo vskla-jevanje interesov tudi v primerih. ko ne gre za razmerje med razvitimi in nerazvitimi državami, temveč za to, da mora razvita država zaradi vloge, ki ji je plansko namenjena, spreminjati sedanjo strukturo svoje proizvodnje.
Glede na te probleme in na težnjo, da bi v okviru področja dosegli racionalno delitev dela. je bilo v SEV več teoretičnih posvetovanj, na katerih so obravnavali načelna vprašanja, od katerih rešitve je bilo odvisno nastajanje pogojev za uresničenje konkretnih načrtov za specializacijo. Hkrati s tem so v stalnih komisijah sveta in z dvostranskimi sporazumi reševali nekatera konkretna vprašanja. Tako so zdaj sprejeli načrte za specializacijo (v okviru SEV) za več kakor tisoč skupin ali tipov proizvodov s področja Strojegradnje, transporta, kemične industrije, kmetijstva itd.
Vse to pa je bilo premalo. Mnogi načrti so ostali neizvedeni, ker niso ustrezali posameznim državam. Zapleteni teoretični problemi v zvezi z vskladitvijo različnih koncepcij so počasi napredovali, proces delitve dela pa ni zajel gospodarstva vzhodnoevropskih držav v posebno velikem obsegu. Gospodarske potrebe teh držav pa so pri tem terjale posebno rešitev omenjenih problemov.
Razen tega je treba upoštevati tudi nekatere politične činitelje. Zaradi vedno intenzivnejšega procesa ekonomsko - politične integracije v Zahodni Evropi, so članice SEV sklenile razviti tiste oblike gospodarskega sodelovanja, ki krepe stopnjo njihove gospodarske medsebojne odvisnosti in učinkovitosti kot celote. V tej smeri vsekakor vpliva tudi težnja po oblikovanju elastičnejših odnosov med Sovjetsko zvezo in drugimi vzhodnoevropskimi državami. ki so se v zadnjem času okrepile. Ker razvoj Sovjetske zveze, določen s programom KP SZ zahteva popolno angažiranje njenih materialnih sil za reševanje notranjih nalog, bi bila njena vloga v »socialistični mednarodni delitvi dela« specifična Sovjetska zveza bi bila veliko manj angažirana v delitvi dela. bi pa še nadalje ostala najpomembnejši partner v vseh drugih oblikah sodelovanja v SEV, kar pomeni predvsem liferant velikega dela surovin in potrošnik velikega dela izvoznih presežkov Vzhodne Evrope.
Za razliko od kapitalističnega trga, kjer je konkurenca instrument integracije, si vzhodnoevropske države prizadevajo z dolgoročnim planiranjem, vsklajevanjem svojih gospodarskih načrtov (na zadnjem zasedanju so obravnavali vsklajevanje perspektivnih načrtov do leta 1980), doseči čimvišjo stopnjo ekonomske enotnosti in s tem ustvariti pogoje za še hitrejši gospodarski dvig in višjo stopnjo politične enotnosti.
Kodifikacija načel, na katerih bi moral temeljiti ta proces, bo koristila pospešitvi planirane delitve dela. Sodeč po dosedanjih teoretičnih razpravah so morali pri formuliranju teh načel upoštevati ne le učinkovitost investicij, temveč tudi učinkovitost zunanje trgovine posameznih držav, zagotavljanje popolne zaposlenosti, uravnovešenost plačilne bilance, povečanje produktivnosti družbenega dela, kompleksen gospodarski razvoj posameznih držav in premagovanje razlik v razvojni stopnji. Z drugimi besedami, ta načela bi morala zagotavljati optimalno vsklajenost mednarodne specializacije nacionalnih proizvodenj s potrebami in interesi kompleksnega gospodarskega razvoja posameznih držav. Razen tega računa po besedah poljskega zastopnika v SEV Jaroševiča »socialistično tržišče s svetovno delitvijo dela» oziroma »ne namerava delovati ločeno od splošno svetovnega tržišča«, kar pomeni, da pri planiranju mednarodne delitve dela v SEV upoštevajo interese vzhodnoevropskih držav v o-kviru širše pojmovanega svetovnega gospodarstva.
Iz vsega lahko sklepamo, da imajo načela, za katera gre, samo splošen pomen in da se bo proces »socialistične mednarodne delitve dela« razvijal predvsem v obliki konkretnih aranžmajev vzhodnoevropskih držav o specializaciji proizvodnje (kakor tudi do sedaj), vendar si bodo države - članice SEV prizadevale, da bi ta proces pospešile in poglobile. Izhajajoč iz konkretnega političnega položaja na svetu oziroma iz dejstva, da se tekma blokov vedno bolj prenaša na gospodarsko področje, si svet za medsebojno gospodarsko pomoč očitno prizadeva, da bi načrtno »s prostovoljnimi sporazumi med enakopravnimi partnerji, po načelu ekvivalentne izmenjave in medsebojne pomoči« (Jaroše-vič) — okrepil ekonomsko kompaktnost vzhodnoevropskih držav in gospodarsko moč področja kot celote.
ZDRAVKO MICIC
V Parizu Je bila te dni dobrodelna razstava »izrednih* slikarjev, med katerimi so Fran. (jcise Sagan, Marcel Achard, Jean Marais, Pierre Brasseur in Michele Morgan. Tudi obiskovalec na sliki je nekoliko »izreden*: Vajda Voevod, predsednik svetovne skupnosti ciganov
Nekaj podatkov o zdravnicah v Italiji
V nadaljnjih treh letih bo še 3000 zdravnic več
Včasih so se ženske posvečale zgolj otroškim in ženskim boleznim, sedaj pa se je njih zanimanje razširilo na vsa področja medicine
RIM, 19. — V Italiji je o-krog 10.000 žena, ki so se posvetile zdravniškemu poklicu. Na osnovi statistik glede vpisov na posamezne fakultete se računa, da se bo to število v šestih letih povečalo še za tri tisoč, tako da se bo odstotek žena v tem poklicu, ki znaša danes 12 odstotkov, zvišal na 18.
Od leta 1956 do vključno leta 1961 se je število kar podvojilo, in sicer od 5.000 na 10.000. To povečanje je še večje, če se primerjajo številke s tistimi iz leta 1930.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniHimmiiiiiniiiiMiiiiiiiiiniiiiMiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiii
Položaj zaradi koz še vedno resen
Na Angleškem je umrl 3-letni deček dve osebi pa sta v resni nevarnosti
V Italiji je doslej vsa skrb posvečena preventivnim akcijam; doslej ni bilo slišati o kakem primeru te bolezni - Francoske oblasti zatrjujejo, da tudi v Franciji ni nobenega primera koz
NEAPELJ, 19.
Navzlic
temu, da ni resnih razlogov za vznemirjenje, so zdravstveni organi neapeljske pokrajine sprejeli potrebne varnostne ukrepe proti črnim kozam. Potrebna navodila sta s tem v zvezi prejeli upravi letališč v Neaplju in Pomigliano d’Ar-co, dalje Pomorski zdravstveni urad in pristaniško poveljstvo, in sicer v smislu mednarodnega zdravstvenega pravilnika. Ukrepi se nanašajo na vse osebe, ki potujejo iz Karačija, Dtisseldorfa, Brad-forda in Brucksala.
Vse te osebe se morajo podvreči štirinajstdnevnemu skrbnemu nadzorstvu ter morajo biti cepljene proti črnim kozam, v kolikor to niso bile v zadnjih treh letih.
Prav tako se je moralo podvreči cepljenju tudi vse o-sebje omenjenih letališč, pristaniški nameščenci ter osebje pokrajinskega profilaktič-nega urada. Po posebnem u-kazu prefekture županom ter uradom kvestur-e morajo vsi lastniki hotelov, penzionov, gostišč in zasebnih opremljenih sob za tujce posredovati županstvom vse podatke svojih gostov zadnjih 14 dni, ki so dopotovali iz zgoraj navedenih mest.
MESSINA, 19. — Na osnovi
navodil, ki jih je izdalo mi- Druga mesta, v katerih so
Jane Fonda, hčerka znanega igralca, Je doslej nastopila v treh filmih. Na sliki je v tret Jem filmu »Umazane duše*, v katerem ima eno najvidnejših vlog. Igra nekoliko primitivno dekle, ki ne misli na nič drugega kot na Jed in ljubezen
nistrstvo za javno zdravstvo so bile sprejete vse potrebne mere proti morebitni nevarnosti, da bi se na področju s tujimi potniki prenesla nevarnost črnih koz. Vse zdravstvene ustanove so bile oskrbljene z zadostnimi količinami cepiva. Posebno je bilo poostreno nadzorstvo nad šolami, bolnišnicami, zdravilišči, javnimi prenočišči ter raznimi ustanovami. Posebne pro-filaktične mere so bile sprejete v pristaniščih Messina, Milazzo, Lipari in drugje. To še posebno v zvezi z ladjami, ki prihajajo iz pristanišč Srednjega vzhoda, kakor tudi v zvezi s prihodom motorne ladje »Oceania«, ki prihaja z istega področja.
Pri prihodu ((Oceanie« so vsem pregledali spričevala o cepljenju, čeprav ladja ni bila v Karačiju. Pregled je trajal eno uro. Potem so se potniki, ki jih je bilo 700, lahko izkrcali in šli so tudi na izlete v okolico in Taormino.
PALERMO, 19. — Ukrepi proti črnim kozam so bili sprejeti tudi v Palermu. U-prava ladjedelnice je odločila, da se morajo vsi njeni nameščenci podvreči cepljenju, s čimer da bi se ognili nevarnosti morebitnega okuže-nja. To zlasti glede na nevarnost okužbe zaradi dejstva, da prihajajo v to ladjedelnico na popravilo razne ladje z Vzhoda.
LONDON, 19. — Neki triletni deček je danes ponoči umrl za kozami. Tako se je število smrtnih žrtev koz v Veliki Britaniji dvignilo na šest. Deček je bil eden izmed petih dečkov, ki so v bolnišnici v Cakwellu blizu Leedsa.
limita til^iiMtit h .......umu
Prva kobaltova bomba v Sloveniji
LJUBLJANA, 19. — V ponedeljek so na onkološkem inštitutu v Ljubljani spustili v poseben bunker prvo kobal-tovo bombo v Sloveniji, lji so jo dobili iz Kanade. Dragocena radioaktivna kobaltova kovina tehta komaj 38 dkg, vendar so jo pripeljali v dve toni težki zaščitni embalaži v prihodnjih dneh bodo dragoceno vsebino premestili v že pripravljeno aparaturo v Bunkerju, kjer bodo približno čez 10 dni zdravili že prve paciente. Kobaltova bomba bo služila zlasti za globinsko obsevanje tumorjev, pri čemer ima v primerjavi roentgenskim obsevanjem to prednost, da se zdravo tkivo veliko manj poškoduje. Razen tega se pri obsevanju s ko-baltovo bombo porabi manj časa in bo v 10 urah moč obsevati 40 do 50 bolnikov.
■■■lllimilim......................................i.llluill.l.i.i.miillllllimillll.niiliiliililiiil.nl
PesFido bo spet dobil spomenik
sumljivi primeri bolezni, sta Cardiff in Birmingham.
Pozneje se je zvedelo, da se dve od oseb, ki so zaradi koz v bolnišnici v Cakwellu, počutita zelo slabo; to sta neka dveletna pakistanska deklica ter dr. Norman Ainley, zdravnik-patolog iz Bradforda.
Na Angleškem bodo koze imele posledice 'tudi za nogometno prvenstvo. Tako sta preloženi tekmi, v katerih bi morali nastopiti dve moštvi iz Bradforda.
PARIZ, 19. — Francoski minister za zdravstvo je zelo lakonično povedal; ((Nobenega primera koz v Franciji.« V Franciji so namreč že govorili o primeru koz, ko se je izvedelo, da so takoj prenesli neko deklico, ki ima dve leti in pol, iz Strassbur-ga do Lyom:. Ugotovili so, da njena bolezen nima nič kaj opraviti s kozami.
Preiskava o nesrečni smrti Hammarskjoelda
NDOLA, 19. — Včeraj je preiskovalna komisija glede letalske nesreče, pri kateri je zgubil življenje Dag Hammar-skjoeld, obiskala kraj Muffu-lira, kjer je strmoglavilo letalo «DC 6 B», v katerem so se nahajali nesrečni generalni tajnik OZN in njegovi spremljevalci.
Zaslišana sta bila tudi dva afriška ogljarja, ki sta bila kmalu po nesreči obsojena, da sta izropala razbito letalo. Iz tega,izhaja, da je letalo že gorelo, preden je treščilo na zemljo. Eden od o-beh je izjavil, da je videl padati z neba »plameneči o-genj«.
Za tema sta bila zaslišana dva rodezijska policaja, ki sta ravnatelja letališča v Ndoli J. H. Williamsa opozorila, da je bil v smeri Muffulir zapa-žen močan blisk eksplozije, nakar je VVilliams odgovoril, da »ne more ničesar storiti, dokler se ne zdani«.
Odvetnik švedske vlade, Anglež Roland Adhms, pa je postavil vprašanje: »Kaj pa naj pomenijo besede,dokler Se ne zdani’?«
Policaj:	»Cas	med 5.30 in
5.45«.
Adams:	»Ali	se natančno
spominjate besed, ki ste jih rekli gospodu Williamsu?»
»Policaj: »Rekel sem: .Obveščeni smo bili o blisku eksplozije v smeri kraja Muffu-lira. Telefonirala sva na letališče, od koder so nam sporočili, da obvestimo vas’«.
Cecil Margo, odvetnik rodezijske federalne vlade, je tu posegel vmes: »Po izjavah gospoda Williamsa izhaja, kot da ste mu vi rekli, da boste zadevo preiskali«.
Policaj: »Lahko, da sem rekel tudi kaj podobnega«.
ne industrije, in sicer, ker so delodajalci pristali na zahteve, ki so jih delavci postavili.
S prvim julijem letos, bodo delavci električnega sektorja delali pet ur dnevno, vrhu tega pa še uro izrednega dela.
V tem času je bilo število žena, ki so Se posvetile medicinskemu poklicu, minimalno. Bil je v tistem času tudi primer, da so žene-zdrav-nice, ki so se udeleževale e-nega ali drugega natečaja, zaporedoma odklanjali.
Tudi v pogledu poklicne specializacije je danes pri ženah, ki so se posvetile medicini, opaziti določene spremembe. Še do pred dvajsetimi leti so se žene običajno posvečale specializaciji za o-troške in ženske bolezni, torej pediatriji in ginekologiji. Danes se je njihovo zanimanje razširilo na vsa področja medicine. In tako ni nobena redkost več, da naletiš med ženami - zdravnicami na odličnega zobozdravnika, kirurga, specialista za oči in celo znanstvenika.
Mnoge zdravnice so danes ravnateljice univerzitetnih klinik in primariji v bolnišnicah. In prispevek, ki ga žene-zdravnice dajejo medicinski znanosti, se vsaki dve leti registrira na posebnem kongresu, ki ga organizira nacionalno združenje zdravnic, vsaka štiri leta pa na mednarodnem kongresu, ki se ga udeleže predstavnice vseh dežel sveta.
Zadnji kongres se je vršil septembra lani v Turinu. Medicinske novosti, ki jih je ta kongres obravnaval in potrdil, predstavljajo pomemben prispevek za uspešno zdravljenje določenih bolezni.
----«»----
LIMA, 19. — Zaradi plazu, ki se je odtrgal v kraju Huad-quina v Peruju, je izgubilo življenje 10 oseb, porušenih pa je bilo 25 hiš.
h n [ige ^ glptlnlibče
glub&u ^ blihu'1'atvt*
Tudi v Ameriki so vznemirjeni zaradi koz: ob prihodu trrnsatlantika »Bremen* v Nevv York se morajo posadka in potni ki cepiti
iiiiiiiiiiiiiiiiii 1111111111111111111111 im iiiiiiiMiiiaiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiii
Strašna nesreča izseljencev
Oče in oba otroka hkrati ob živi j en j e
BORGO SAN LORENZO, 19. — Spomenik zvestemu psu • Fidu«, ki so ga na Silvestrov večer lani porušili nekateri vandali, bodo zdaj znova postavili.
Občinska uprava občine S. Lorenzo je naročila nekemu livarskemu podjetju v Pi-stoji, da napravi nov spomenik, ki bo zdaj iz brona in ne več iz keramike, kot je bil prejšnji.
Zgodba o »Fidu« sega nazaj v leta druge svetovne vojne. Pes je namreč sleherni dan čakal na avtobus, ki se je z njim vozil njegov gospodar z dela. Nekega dne pa gospodarja ni bilo več: ob nekem bombardiranju je obležal mrtev pod ruševina-
mi, in sicer prav v Borgo 14260-tonsko francosko tovorno San Lorenzo. Od tega dne je ladjo, in sicer pri otoku Schie-»Fido« leta in leta, vse do monnikoog, v Severnem mor-leta 1958, sleherni dan čakal I ju. na svojega gospodarja, da bi ga videl stopiti iz avtobusa, a zaman.
Denar za spomenik, ki so mu ga bili postavili, je zbralo prebivalstvo vasi Mugello, da bi se tako ohranil spomin na izredno zvestobo tega psa.
Za postavitev novega spomenika, so številni meščani in učenci osnovnih šol zbrali precejšnje vsote denarnih prispevkov.
---«»----
HAAG, 19. — Prišlo je sporočilo, da je danska tovorna ladja »Anita Dan« trčila v »Capitaine Louis, Malbert«,
Neki vlačilec in posebna ladja za reševanje sta odplula iz Emdena (Nemčija) v smeri, kjer je prišlo do ne sreče.
---«»---
MANFREDONIA, 19. — Danes ob 6.03 je v Manfredoniji in Garganu prišlo do močnih potresnih sunkov, ki pa so trajali samo nekaj sekund. Prebivalstvo je v paničnem strahu zapustilo svoje domove in zbežalo na ulice in v okolico. Potres so zabeležili tudi v krajih San Giovanni Rotondo, Monte SanFAngelo in San Marco in Lamis,
Ali je on zakrivil požar v Niirnbergu
NUERNBERG, 19. — Aretiran je bil delavec, ki je priznal, da je kljub prepovedi pokadil nekaj cigaret v kleti poslopja v Niirnbergu, ki je prejšnjo sredo pogorelo, pri čemer je našlo smrt 20 oseb Gre za težaka Hansa Smitta, starega 28 let, očeta šestih o-trok.
---«»---
Dosegli so 5-urni delavnik
NEW YORK, 19. — Danes je v New Yorku prenehala I stavka 9.000 delavcev električ-
Zaradi slabe vidljivosti jih je podrl kamion, ko so se peljali na kolesu
CAVAILLON, 19. — Dva i-. niti tega, ali sta otroka sede-talijanska otroka in njihov I [a skupno s Terzijem na ko-
oče so izgubili življenje pri prometni nesreči, do katere je prišlo v predmestju tega mesta. Policija sedaj poizveduje, da bi ugotovila natančne okoliščine in odgovornosti v zvezi z nesrečo, zaradi katere je mlada žena iz Toskane, ki je pred kratkim prišla v Francijo, naenkrat ostala brez moža in o-beh otrok.
Pina in Gino Terzi, prva stara 7 drugi pa 4 leta, sta včeraj zvečer odšla naproti očetu, ki se je s kolesom vračal z gradbišča, kjer je bil zaposlen. Delio Terzi, star 35 let, doma iz kraja Zeri (Massacarrara), je oba otroka na njuno prošnjo posadil na kolo in zatem počasi nadaljeval vožnjo.
Zdi se, da je bila slaba vidljivost (bila je že tema in kraj je bil slabo razsvetljen) glavni vzrok nesreče. Dejstvo je, da je neki kamion, ki ga je vozil 20-letni Andre Mol-lard s precejšnjo hitrostjo, na nekem ovinku silovito treščil v kolo, pri čemer je vrgel na tla moža in oba otroka.
Leti so bili v obupnih okoliščinah nemudoma pripeljani v bolnišnico, kjer pa sta tako mala Pina kot Gino kmalu podlegla hudim poškodbam na glavi. Njun oče pa ju je preživel samo za nekaj ur. Njegova žena Giulietta Civitelli se je z obema otrokoma šele pred kratkim preselila k njemu v Cavaillon, kjer je on že nekaj časa bil zaposlen kot zidar.
Andre Mollard, edini očividec nesreče, izjavlja, da se ne more natančno spomniti
lesu, ali je ta, kar se mu zdi bolj verjetno, bodil z otrokoma peš ter z roko potiskal kolo.
Dermota je toliko okreval
da spet nastopa
Znameniti koncertni pevec in član dunajske državne Opere Anton Dermota, ki se je pri prometni nesreči hudo poškodoval, je že toliko okreval, da bo 23. januarja pel v vviesbadenskem državnem gledališču, in sicer v Beethovnovem Fideliu. Pel bo Florestana. 25. januarja pa bo prevzel, prav tako v Wiesbadnu, tenorsko partijo v Hapdnovem oratoriju • Letni časi«.
»Most na Drini* za člane »kluba izdajateljev*
Svojevrstna italijanska organizacija za ceneno prodajo knjig — Club degli edi-tori — ki svojim članom preskrbi za polovično ceno vsak mesec eno knjigo svetovno znanih pisateljev (A. Maurois, G. Simenon, P. S. Buck, G. Flaubert, M. J. Lermontov, M. De Unamu-no itd.) in ki izdaja hkrati tudi skromno mesečno revijo pod naslovom «Notizie», je svojim članom sporočila, da bodo za mesec januar prejeli prevod Andričevega romana »Most na Drini«. Januarska številka «Notizie» pa objavlja daljši članek o Andričevem življenju in delu, ki ga je napisal Lino Rizzi, Revija poudarja, da je Rizzi «prvi zahodni novinar, ki se je Andriču približal, takoj ko se je zvedelo, da je prejel Nobelovo nagrado» in ki v svojem Članku sedaj poudarja, da je Andrič »pisatelj, ki je živel izven literarne slave in katerega dozorela pripovedna umetnost spada med najpomembnejše pripovedništvo naše dobe«. V prodaji za nečlane «kluba» bo prevod Andričevega romana veljal 1800 lir.
Pesmi, pevci in pevke
za festival v Sanremu
SANREMO, 19. — Družba ATA, ki organizira XII. festival italijanskih popevk, je letošnjo prireditev pripravila že v skoraj vseh podrobnostih. Predvsem so določeni pevci in pevke, ki bodo peli posamezne pesmi. Lahko sicer pride do kake spremembe, vendar so za sedaj določene pri posameznih pesmih sledeče dvojice:
1. «Un’Anima leggera*, Testa - Rossin; 2. «Cipria di sole«, Sentieri - Fierro; 3.
«Buongiorno amore-, Dorel-li - Curtis; 4. »Lui andava a cavallo», Bramieri - Fierro; 5. »Tango italiano«, Milna - Bruni; 6. «Pešca tu che pesco anch’iO», Brumieri • Rondinella; 7. »Lumicini ros-si», De Angelis - Lucia Al-tieri; 8. «Gondoli gondola», Bonino - Bruni; 9. -L’anel-lino«, Lojacono • Tajoli; 10. »L’ombrellon», Dorelli • Glo-ria Christian; 11. -Centomila volte-, Testa - Rossin; 12. «Quando il vento d’aprile-, Fioramonti - Villa; 13. «/ due cipressi«, Altieri - Gian Costello; 14. »Conta le stel-le», Caroli - Luna; 15. »Co-se inutili«, Cigliano - Luna;
16.	-Stanotte al Luna park«, Milva - Myrian del Mare;
17.	»H cielo cammina«, Ta-
joli - Curtis; 18. «Innamo-rati», Colonnello • G. Christian; 19.	«Addio, addio«,
Modugno - Villa; 20. »In-ventiamo la vita», Gallo -Montana; 21. «L’ultimo pez-zo di terra«, Gallo - Carla Boni; 22. «Quando... quan-do ... guando ...», Tony Re-nis - Pericoli; 23. »I colori
Flo Sandon’s - D’Alba; 25.
«Occhi senza lacrime», Pier Filippi - Mazzetti; 26. -A-spettandoti«, Torrielli - D’Angelo; 27. »Vita«, Parigi - Con-solini; 28. -Fiori sull’acqua-, Romanelli - Guidi; 29. »11 nostro amore», Rondinella -Sabena; 30. -Prima del pa-radiso», Fioramonti - Mon-tanari; 31. -Tobia», Mazzetti. - Sentieri; 32. «Vestita di rosso», Abbate - Cigliano.
Napovedovalca bosta skoraj gotovo Renato Tagliani in Cristina Gajoni. Orkestra bosta vodila Cinico Angelini in Gianni Ferrio. Potrjeno je, da bosta sodelovala tudi Delia Scala in Paolo Panelli. V drugem delu tretjega večera (10. februarja), ko bodo ponavljali 12 pesmi, ki si bodo priborile vstop v zadnji finale, se bodo pokazali Tognazzi, Via-nello, Bramieri in Prieto, južnoameriški pevec, ki je lansiral popevko -Nov ia». Večer 10. februarja bodo prenašali po evroviziji.
Vendar pa zadnji dan festivala še ne bo znano, katera popevka je zmagala in kako so se uvrstile ostale. «Volitve» za festival bodo trajale še ves teden; za- ' ključile se bodo 17. februarja in šele 18. februarja zvečer bodo v festivalski dvorani v Sanremu proglasili zmagovalce.
Francosko gledališče
na turneji po Italiji
PARIZ, 19. — Gledališka skupina, ki jo vodita Fran-gois Maistre in Pierre Ta-bard, prične danes zvečer turnejo po Italiji, ki jo ho privedla v Rim, Neapelj, Salerno, Perugio. Firence, Milan, Genovo, Trsi, Pavio in v druga mesta. Skupina bo v okrilju «gledaliških klubov» predvajala dva klasika: -On ne badine pas a-vec Vamour» Alfreda de Musseta in -Horacea» Cor-neilla; prvo delo režira Maistre, drugo pa Tabard. Poleg obeh režiserjev, ki sta tudi igralca, bodo nastopili Frangoise Bertin, Nicolas Hiss, Pierre le Rumeur in drugi. Turneja se bo zaključila 14. februarja.
Velik uspeh slikarja
ki slika samo detajle
PARIZ, 19. — Usta Alaina Delona za 750.000 lir, noga Marlene Pietrich za pol milijona, vrat Lina Venture za 250.000... na ta način prodaja svoje umetnine ameriški slikar Harold Stevenson, ki stanuje v Parizu. Te njegove slike so. naprodaj v galeriji Iris Clert. Ker dela slikar tako evivisekcijos svojih modelov, ljubitelju umetnosti, ki bi rad ((celoto«, ne kaže drugega kot kupiti celo vrsto platen. Iz kakih dvanajst «detajlov» bo mogoče lahko sestavil celo sliko določene osebe.
Razstavo teh slik so v o-menjeni galeriji odprli včeraj zvečer in doživela je takoj zmagoslavje in istočasno izzvala val protestov. Roger Vadim je vpil o čudežu in enako Tony Per-kins, grof Tolstoj pa je takoj kupil .kazalec znane La-dy Docker. Številni uinspi-ratorjh slikarja pa so pokazali, da jim je malo všeč, da jih je slikar na ta način proslavil, ne da bi sami prej o tem kaj vedeli. Iris Clert, ravnateljica galerije ter sestra igralke Meline Mercou-ri, ve marsikaj povedati: njen telefon ves čas zuoni in številne osebe se oglaša-
della felicita», De Angelis - | jo užaljene, zraven pa še sa-Lelli; 24. -Passa il tempo-, me žalijo in grozijo.
Sk
Pred dnevi je bila v Rimu za povabljene premiera Ulma « Pogled z mosta*, v katerei« igra glavno vlogo Raf Vallone (na sliki). Elizabet Taylor, ki je tudi na sliki, pa Je ob tej priložnosti prejela nagrado »David Donatello*, ki ji je bila dodeljena že za film »Nenadoma prejšnje poletje*, pa je igralka ni mogla sprejeti zaradi bolezni
PRIMORSKI dnevnik
PRED KONFERENCO V PUNTA DEL ESTE
Vloga Brazilije in Mehike in njuno stališče do Kube
Osnovno vprašanje: načelo samoodločbe in nevmešavanja v notranje zadeve posameznih držav - Možnost nevtralizacije Kube
V ponedeljek, dne 22. t. m., Se bodo v urugvajskem me-stu Punta del Este sestali zunanji ministri Organizacije ameriški držav. S tem v *vezi, je v vseh prestolnicah ameriškega kontinenta opaziti nekakšno nenavadno in mrzlično dejavnost, ki je v zvezi s samo konferenco. Med naJPomembnejše dogodke gre vsekakor prištevati sestanek,
0	katerega je te dni prišlo ?}ed zunanjima ministroma
ehike in Brazilije, Tellom 'U Oantasom. Obe ti državi namreč sodita med najugled-nei^e člane omenjene pana-tberiške organizacije, pa je vsled tega tudi izredno pomembno, kakšna bodo njuna stališča
Glede na to, da bo na kon-erenci eden glavnih pred-metov diskusije vprašanje Uoe, se je tudi pogovor med obema ministroma vrtel - Slavnem okrog tega vprašanja.
P° najnovejših vesteh, sta s® zunanja ministra obeh o-enjenih držav v pogovoru,
1	sta ga te dni imela v Rio e Janeiru, zedinila da se
"a konferenci v Punta del 'te odločno brani načelo ^amoodločbe in nevmešava-Ja v notranje zadeve posameznih ameriških držav. In . kolikor je današnje sta-na Kubi, se pravi vpra-anje njene politične in so-'®tne ureditve, stvar Kube ‘ame, bi pomenil sileherrvi *astremistični poskus proti Jej nevarno zaroto proti tem načelom.
“Journal do Brazil«, ki o Jem sodijo, da izraža mne-Je vlade, je s tem v zvezi imP'Sa*:	“ZDA	in Brazilija
. a*a isti cilj, vendar se ne ' r'nJata glede metod, kako a uresničiti. Potemtakem se egne zgoditi da bi se v ni/1*3 de* Este ne doseglo esar, razen slovesne ugo-’^Itve o nesoglasju.« s, ,r??'lska vlada stoji na Kub- U’ da bi se vprašanje
bimi
e moralo reševati z mir-
čin “‘eustvi, na miren na-Se ’ nikakor pa ne tako, da b ,.vPrašanje samo čedalje zj,.J zaostruje in zapleta. Bra-O ^a se sicer ne strinja s „'"ovirn režimom, vendar n ti na stališču da bi bila in. arna in škodljiva vsaka Vsi r.Venc'°nistična avantura. )f0 ed tega meni, da bi bilo t*«‘n°. ko bi se v zvezi s p , vPrašanjem ustanovilo ga * h ° telo> katerega nalove t kila Proučitev tega ^ rašanja v tem smislu, da Viru6 Za ^bo določil v ok-be zaPadne hemisfere pose-nje s*atus, in sicer v obliki ^ne nevtralizacije, o,, dvomno pomeni predlog, bieni”1^ statišče, ki ga v pri-k0n Kube zastopa Brazilija, lQg ‘uktiven in realen pred-a* Za dosego konkretnega 1 zu lsko-kubanskega spora-da f Nedvomno pa je tudi, n0 0 doseči ne bo enostavni'8 itahko. Toda, tako Bra-am.li«,®1 vrsti druS'h južno-vSernlskih držav je danes po-
‘skrp„.ia?no- da Je samo v ni in nepopustljivi o-
brambi načela samoopredelitve in nevmešavanja v interne zadeve drugih držav zagotovljena tudi njihova lastna razvojna perspektiva.
Bržkone, oziroma skoraj verjetno je, da sta tudi glede tega oba zunanja ministra na svojem sestanku v Rio de Janeiru diskutirala ter zavzela stališče glede skupnega nastopa v Punta del Este. Znano je namreč, da se tudi Mehika energično postavlja na stališče, ki nasprotuje kakršenemu si bodi poizkus intervencije na škodo Kube. V sporazumu, ki je bil med članicami Organizacije ameriških držav sklenjen v Rio de Janeiru, ni nobenega govora o podobnih sankcijah, pa bi bilo — po mnenju Mehike — sploh odveč o tem govoriti, ko za to ni nobene pravne osnove.
Kot razvidno, so si brazilska in mehiška stališča zelo blizu, kar bo nedvomno prišlo do izraza tudi na sami konferenci. Takosto je, še ni dolgo temu, tudi zunanji minister Bolivije izjavil, da je njegova vlada za samoodločbo in nevmešavanje, da-siravno — je dejal — bomo naše stališče konkretno določili na sami konferenci. In tudi Ekvador je enakega mnenja. Vprašanje pa je, kako bo z Argentino, ki je glede tega, se zdi, nekoliko menjala svoje poglede.
V nasprotnem taboru, t. j. tistem, kjer so za to, da se proti Kubi uporabijo tudi drastična sredstva, pa prevladujejo manjše države, katere v tem smislu najbolj dvigajo svoj glas. Kolumbija stoji n. pr. na stališču, da se Castru enostavno napove ultimat, Pravtako niso daleč od takega stališča Peru, Haiti in Dominikanska republika. In v okviru panameriške organizacije, so prav te dežele, ki imajo številčno pre-moč, vendar samo to dejstvo ne zadostuje, posebno, če upoštevamo, da se proti takšnim meram postavljajo po robu največje. Vse je zdaj potemtakem v precejšnji meri odvisno tudi od tega, kako bo na to reagirala Kuba sama. V kolikor bo namreč kubanska delegacija v Punta del Este, upoštevajoč takšna razpoloženja in proporce sil, zavzela na konferenci določeno realistično stališče, bo skoraj gotovo vprašanje sankcij proti njej zbrisano z dnevnega reda.
Kakšno bo na osnovi vsega tega ameriško stališče, je zaenkrat še uganka. Vse-kakor ZDA ne bo lahko, še posebno če odgovarjajo resnici vesti, po katerih bi Kuba že nekako pristala na zamisel Brazilije o njeni nevtralizaciji .kakor tudi na obveze, ki bi iz nje izhajale. Ce to drži, se ZDA v Punta del Este ne bodo znašle ravno v prijetnem položaju, to je res. Res pa je tudi, da bi se na osnovi njene trezne in realne presoje objektivnega položaja, kakor tudi ustrezne-’
ga stališča, ki naj bi ga glede tega vprašanja zavzela, lahko ustvarila edino možne solidna osnova za končno dosego koristnega sporazuma. In to sporazuma o vprasar uju, ki predstavlja permanentno nevarnost ne samo za mir in razvoj dežel zapadne-ga dela zemeljske oble, marveč bi se s kakršnokoli tvegano in enostransko akcijo, ki bi v prvi vrsti ne upoštevala že zgoraj omenjena načela samoodločbe ter popolne suverenosti katerekoli teh držav v pogledu lastnih notranjih zadev, lahko prav na njegovi osnovi lahko zmotil požar, ki bi zatem prejkone zajel ves svet. Apetiti raznih monopolov, ki tu, kakor povsod, skušajo z vsemi sredstvi in na najbrezobzir-nejši način uveljavljati svoje interese, ne morejo, v primeri z mirom ter blaginjo človeštva, predstavljati najmanjšega opravičila za to, kar bi se utegnilo zgoditi,
Splošno znano je, da sovjetski človek bere. Posebno pozitivno je, da tudij mladina sledi literarni ustvarjalnosti. Na sliki Sovjetska mladina na večernem branju poezij
PO KONCERTU ORKESTRA LJURLJANSKE AKADEMIJE
Odličen in prepričevalen dokaz o visoki stopnji in resnem delu
Tržaška Glasbena Matica ima letos res srečno roko pri organiziranju gostovanj iz Jugoslavije. Po uspelem gostovanju sežanskega mladinskega zbora smo preteklo soboto poslušali v Avditoriju orkester študentov ljubljanske a-kademije za glasbo. Ugotovili smo lahko, kakšen in kolikšen je novi glasbeni rod, ki nanl odrašča na našim najvišjem glasbenem zavodu. Oceniti smo mogli njegovo kvalitete in njegovo številnost. In tu, iz tržaške perspektive, primer jati ga z glasbenim naraščajem naroda z veliko glasbeno tradicijo. V naše zadoščenje je bila taka primerjava nad vse častna.
Spored je bil izbran iz standardnih del svetovne simfonične literature:	Beethovnova
uvertura Egmont, Dvoržako-va simfonija Iz novega sveta in Rahmaninov koncert za klavir v c-molu. Prav to, da st nova glasbena generacija prisvaja najprej dela, o katerih umetniški dognanosti in popolnosti ni več nobenih
dvomov dokazuje, da vodstvo tega ansambla z zdravimi pogledi usmerja duhovno rast mladih rodov in da pazi na naraven, harmoničen razvoj. Zato prepušča eksperimentiranje z dvomljivimi ali spornimi glasbenimi predukti profesionalnim orkestrom . kjer, zaradi zrelosti in izkušenosti njihovih članov, tudi manj ali nič vredni eksperimenti ne morejo več skvariti okusa. Pač pa nam je prav tak standarden program, katerega po-gostoma slišimo na radijskih oddajah in v koncertnih dvoranah, dal priliko, da ga primerjamo z izvedbami drugih orkestralnih teles.
Solistični part pri Rahma-ninovem koncertu je izvajal mladi pianist Aleksander Vodo pivec. Part stavi na piani sta velike zahteve: že zaradi romantične nastrojenosti za hteva veliko muzikalnost, poleg tega pa veliko tehnično dovršenost, ritmično sigurnost in ne nazadnje tudi čisto fizično zmogljivost. (Prav gotovo ta koncert ni za ženske
....................................................»''''"""''"''''"'»."...'n..«...........n...............................................................................,„„„„„„.........................................
MNENJE DVEH VELIKIH ZNANSTVENIKOV O ZELO ZANIMIVI TEZI
Živi še kje v vesolju «človek»?
Margaria pravi «ne», Shapley «da»
Ce ustaviš na cesti ali v lokalu nekoga, če torej vprašaš tako imenovanega povprečnega človeka, kdo so na primer Gassman, Sofia Loren, Gina Lollobrigida ali kdo drugi iz tega kroga, ti bo znal povedati o vsakem vse, morda celo več kot vedo o sebi Gassman, Loren, Lollobrigida. Ce ga boš pa vprašal, kdo je na pr. Rodolfo Margaria, ti bo odvrnil, da tega imena ni še nikoli slišal. Toda to ni značilnost italijanskega povprečnega človeka, saj ti bo tudi povprečni Američan znal za Marlona Branda, Franka
Margariova trditev je nekoliko preveč kategorična, dočim je Shap-leyeva podkrepljena z verjetnostnim računom in tudi drugače
katere panoge izživljanja potisnile ob stran mnogo pomembnejše in bolj konkretne elemente sodobnega znanstvenega razvoja. To nam dokazuje primerjava, ki smo jo navedli v začetku. Hkrati pa je tudi res, da je znanost, v bistvu, napravila v zadnjih stoletjih, celo v desetletjih, izredno velik napredek, ki pa |ga je omogočilo dejstvo, da se je znanost otresla raznih
lijard osončij ni niti enega tov, vzemimo, da je med te-
Sinajro ali koga drugega poj predsodkov, ki so pred nekaj vedati vse, pri imenu Har- stoletji veljali in znanosti za
rali pot.
V konkretnem primeru^' v primeru biologije in astronomije — kajti navedli smo dva strokovnjaka s tega področja — je človek napravil o-gromen korak. V dobi, ko je živel na pr. znanstvenik Ga-lileo Galilei, je bil tako rekoč smrten greh le pomisliti da naša Zemlja ni središče sveta, celo, da ima Sonce več kot sedem planetov, kajti tedanja uradna «znanost», ki ji le dajala pečat katoliška Cerkev, je trdila, da če je v tednu sedem dni in če je smrtnih grehov sedem, ne more biti niti planetov več kot sedem. Se več. Planeti šo bili — po tej logiki — ustvarjeni za človeka in če jih človek ne more videti s prostim očesom, jih enostavno ni. Kako daleč smo danes od te in takšne «znanstvene» razlage.
*.......... vvu.v. iji v uijau
lowa Shapleya pa bo nemo pirali pot. stal. Takšna je pač naša' do-' —' ba, da so imena filmskih zvezdnikov ali športnih šampionov mnogo bolj «važna» in popularna, kot imena največjih znanstvenikov. Rodolfo Margaria je namreč eden najbolj znanih strokovnjakov na področju biologije in fiziologije, Harlow Shapley pa je eden najbolj znanih zvezdo, slovcev, kar jih svet premore. In zakaj smo napravili ta uvod in navedli ta dva znanstvenika svetovnega slovesa?
Najprej bomo odgovorili na prvo vprašanje.
Naša doba se rada ponaša z izredno naglim in celo splošnim razvojem. Temu bi se ne dalo veliko oporekati, le da je splošna kultura na svetu žal bolj plitka in da so ne-
Sobotu, 20. Jnniinrja 1002
Radio Trst A
Klash*' Koledar; 7 30: Jutranja ll4=a’ D.30: Šopek slovenskih; kosa- Vrt'ljak; 12.30: Za vsa-stj „ nekaJ; 13.30: Glavna me-Seli !,, lahki glasbi; 14.40: «Ve-cert- nSarJ1»; 15 0°: Mah kon-dramaH1.5’30:	“GosPa Fedele.),
pesm 1	rana	zgodba;	16.10:
*an"‘ brez besed:	16.45:	Ci-
glasK-	motivi;	17.20:	Lahka
žansi,3’ ,745:	Alighleri:	Bo-
spev a kornedija: Nebesa — 10.
ževno,t ‘V5: Umetnost. Kni'-
Ja22„	prireditve;	18.30;
“(k',	rama;	19.00:	Pome-
VI „i Poslušalkami; 19.30: No-Stev. ?°vi ;2000: sPort; 20.40: “bleh anskl zbor; 21.00:	Za
sklarihJn	dobro	voljo;	21.40;
22.00.	Arama	Hatchaturjana;
• v ritmu in melodiji.
, Trst
Slmfonix„,TretJa	Stran;	14'20:
eol koncert; 14.55: Frag-15.10. rlz dorr|afe zgodovine; gov . f"arlo Pacehiori in nje-Oetje rkester; 15.35: Zborovsito
, Koper
Pre'n„ Jutranja glasba; 7.00: bfo i,S. 715: Glasba za do-'l»h-	12'°°:	Glasba P« ie‘
Glašh ,40: Lahka glasba; 12.43: 13.4oaDPo željah, drugi del; Konc. Popevke ln ritmi; 14.30; 2abav 1	2abavne	glasbe;	15.15:
Unsk, glasba; 15 30: Dalma-ste... PpPevke; 16.00: Izbrali hlevi'. !f'30:	Dogodki In od-
1*	16'<5: Ghershvvin: sune
'7.00- o	«Porgy	and	Bess»,
17.40:	srečanje med notam.;
Preno,JiIZ0vskl koktall; 18.00: Sepe- ; 19 00: P°Je Majda Plesn- 8 30: Prenos RL; 22.15: UL a glasba; 23.00:	Prenos
l^ac'0nalni program
li,3'J'L Dr rar,|i ua 'tal. morjih; loia. ^ratibuii: JO.30: Radijska ■ nato nas:..!? •..nle Omni-
busa; 12.15: Kako, kje, kdaj; 12.20; Glasbeni album; 15.15: Ital. folklorna glasba; 15.30: Tečaj nemščine; 15.55- Vreme na Ital. morjih; 16.00:’ Oddaja za bolnike; 16.45:	Jutrišnje
športne prireditve; 17.20: Simfonični koncert za mladino; 18.55: Izžrebanje loterije; 19.30: Enotni razred; 19.45:	Knjige
tedna; 20.00: Glasbeni album; 21.00:	Magična flavta; 21.30:
Italijanski orkestri; 22.00: 0'neillova enodejanka:	«KJer
Je zaznamovan križ«; 22.45: Pri mizi na prekooceanski ladji.
II.	program
9.00:	Jutranje vesti; 10.00:
Jutri bo nedelja; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00: Naši pevci; 15.00: Odmevi na prireditve v svetu; 15.15: Velike orkestri, slavne pesmi; 16.00; Program ob štirih; 17.00: Neapeljske popevke; 17.30: Glasbeni program; 18.50:	Plešite z
nami; 20.30: Puccinijeva opera «La Boheme«,
III.	program
17.00; Na programu skladbe Cesara Francka; 18.00:	Ameriški puritanci; 18.30:	Schoen-
bergove .skladbe; 19.15:	Bol-
nišniška oskrba v modernih državah; 19.30: Dovvland: Štirje spevi za tenor in klav:-; 20.00:	Vsakovečernl koncert;
21.30: Simfonični koncert, na programu Bach, Mozart, Hay-den in VVilton.
Slovenija
5.00: Dobro Jutro!; 6.30-6.35: Napotki za turiste; 8.05: Po-štarček v mladinski redakciji 8.35:	Zabavne melodije; 8.55
Radijska šola; 9.25: ZVokl Bai kar.a; 10.15: Od tod In ondod 11.00; Folklora Iz Južne Arne rikc; 11.15: Angleščina za mla dino; n.30: Čajkovskega opus Rušiti sciicrzo za klavir; 11.37
Arnič:	Samospev	«Otrok in
mati»; 12.05: Nekaj narodnih; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Melodije; 13.30:	Zadovoljni
Kranjci; 13.45: Holandska pihalna godba; 14.00: ..Sestanek v dvoje« in še nekaj; 14.20; Orkester Max Greger; 14.35: Naši poslušalci čestitajo; 15.20: Napotki za turiste; 15.25; Hitri prsti; 15.40: Planinski oktet; 16.00:	Vsak	dan; 17.05:
Gremo v kino...; 17.50: Orkester Ray Anhtony; 18.00: Aktualnosti doma	in v svetu; 18.10:
Dve VVagnerjevl uverturi; 18.43: Okno v svet; 19.05:	Sobotni
domač pele-mele; 20.00: V vedrem ritmu; 20.20; VValter Ger-teis: Vozli inšpektorja Bralna; 20.50; Za prijeten konec tedna; 22 15:	Oddaja za izseljence;
23.05:	Do	polnoči v	plesnem
ritmu.
Ital. televizija
8.30:	TV	Sola;	11.45:	TV šo-
la; 15.00: TV šola; 16.30: Smučarske tekme v Kitzbuehlu; 17.30:	Program	za najmlajše;
18.30:	TV	šola;	18.50:	Oddaja
za analfabete; 19.50: Predavanje; «Vročina»; 20.00:	Sedem
dni’ v parlamentu; 20.20: Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Glasbeni variete; 22.15:	Film:	«La
candida pista di Budda«; 22.40: Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05:	Opera «Madam But-
terfly»; 23.25: Dnev.iik.
Jug. televizija
Zagreb 18.00: Maščevalec z dobrote — mladinska TV igra. Beograd 19.00: TV pošta; :9.16; S kamero po domovini in svetu. JRT 20.00: TV dnevnik. Zagreb 20.20; Propagandna oddaja. Beograd 20.35: Na tajnem kanalu — humoristična td-daja. Italija 21.05:	Variele.
Ljubljana 22 15:	Veliki nemi
filmi — serija. Zagreb 22.15 Serijski film. JRT 22.45:	TV
untvnlk II.
Danes je človek prodrl v vse-mirje z ogromnimi teleskopi in ne razpravlja več o našem sončnem sistemu, pač pa o neizmerni množici meglic in milijardih osončij, med katerimi je naša Zemlja, nekoč ..središče« »stvarstva« le drobec.
In v tem sklopu bo odgovor tudi na vprašanje, zakaj smo gornja dva znanstvenika omenili. Ko je človek z modernimi sredstvi tako globoko prodrl v vsemirje in ko se pripravlja na pot najprej na bližnje planete, nato pa tudi v prostor izven našega o-sončja, je logično, da se je konkretneje postavilo vprašanje, ali je možno nekje izven naše Zemlje življenje, ki bi bilo kakorkoli podobno življenju na Zemlji, predvsem ali je nekje v kakem drugem osončju planet, kjer bi bili dani pogoji, da bi se razvilo umsko bitje, ki bi kakorkoli bilo podobno — najvišjemu bitju vsega stvarstva« — človeku.
O tem problemu je biolog ih fiziolog Margaria Pred kratkim govoril v Washingto-nu in izšla je tudj njegova študija in zanimivo je, da se je ta znanstvenik opredeli! — konkretnih dokazov ni za tezo, da v vsem vse-
planeta, kjer bi bilo možno umsko bitje. To svojo vse kakor zelo drzno tezo Margaria utemeljuje s trditvijo, da je pri porajanju življenja in še posebej umsko razvitega bitja na Zemlji delovalo nešteto naključnih elementov, ki da se na drugih planetih ne morejo v istem razmerju ponoviti.
Prav obratnega mnenja pa je ameriški znanstvenik Har-low Shapley, ki zatrjuje, da je na neštetih planetih v vse-mirju ne le možno,. pač pa gotovo življenje in tudi umsko razvito bitje. Ne bomo se spuščali v strokovno razlago njegove teorije, ker bi to bilo predolgo, pač pa se bomo omejili le na tisti del njegove razlage, ki temelji na verjetnostnem računu.
Kot smo že rekli je v vesolju najmanj sto milijard milijard zvezd, torej nekakšnih naših sonc. Med temi so sonca s planeti in brez njih. Ker sO tudi sonca brez plane-
tni sonci na vsakih tisoč po eno sonce, ki ima planete na primerni razdalji, tako da more biti na njih voda in toliko toplote, da omogočijo po-rajanje protoplazme. Bodimo še bolj. pesimisti in recimo, da je tudi na tem za tisočkrat skrčenem številu planetov, komaj na vsakih tisoč po eden, ki more zaradi svoje velikosti ohraniti potrebno atmosfero. Na tak način smo število neb.esn.i.h teles in možnosti skrčili že za eno milijardo krat, to pomeni, da obstaja možnost, da je vsaj pri preostalih sto milijardah sonc kako sonce, ki ima okoli sebe na primerni razdalji planet s pogoji za razvoj živih in tudi umsko razvitih bitij. Ameriški zvezdoslovec Har-low Shapley gre v svojem ..popuščanju« še dlje, in skrči omenjenih sto milijard sonc. torej možnosti, še za tisočkrat in tako pride do zaključka, da je prav gotovo naj-
neje planetov, na katerih je takšna sestava zraka, toplote ir. vode, da omogoči formiranje živega in tudi umsko razvitega bitja.
Posebno je to logično, ker je analiza človeškega organizma neizpodbitno dokazala, da je človek sestavljen iz istih elementov, ki jih najdemo na Zemlji in na planetih našega osončja in da so tudi druga osončja sestavljena iz istih kemičnih elementov, iz katerih je; sestavljeno' naše oi sončje. Seveda Shapley ne zahteva, da bi Pa drugih • planetih v vsemirju živeli ljudje, ki bi bili prav takšni, kakršni smo mi, pač pa le živa bitja z umsko sposobnosti.
Ker je dejstvo, da smo Zemljani iz snovi, točneje iz elementov, ki sestavljajo tudi snov našega in drugih osončij, tako, da se je neki znanstvenik izrazil, da smo »sinovi zvezd«, je tembolj nerazumljiva trditev biologa Margarie, da je človek edino razumsko
roke!j Rahmaninov pač ljub’. polno orkestralno zasedbo in harmonsko natrpanost. Vodopivec je bil nelahki nalogi popolnoma dorasel. Tako v a kordnih ali arpežiranih pasažah kot v številnih ritmičnih spremembah je vedno točno in zanesljivo obvladoval glasbeno dogajanje (instrument ni bil ravno idealen). Obenem pa nam je pokazal lep ton, spontano muzikalnost in zato prepričljivo tematično oblikovanje. Ta njegova lepa izvedba zadobiva še posebno značilnost v primerjavi s koncertom, ki je bil dan prej v isti dvorani in na katerem je neki švedski pianist ob spremljavi Tržaške filharmonije igral isti Rahmaninov koncert, tako zelo podpovprečno, da so to zabeležili celo listi, ki drugače zelo prizanesljivo ocenjujejo tiste ..ljudske koncerte«.
Boris Švara izhaja iz dirigentske šole dr. Danila Sva-ta in se zadnje čase že z u-spehom uveljavlja kot dirigent. Z vodstvom mladega ansambla, ki prav gotovo ne more še imeti rutiniranosti in iznajdljivosti profesionalnega orkestra, je imel Švara brez-dvomno odgovorno in težko nalogo. Marsikaj, kar je za profesionalca, že samoumevno in naravno, je moral mladi dirigent v tem primeru resnično pokazati in posamezne instrumentalne skupine resnično voditi. Tega bi ne zmogel, ako ne bi bil vsestransko pripravljen. Pokazal je, da je v tehniki geste popolnoma do rasel vsakršnemu ritmičnemu ali dinamičnemu problemu ter da zna z jasnim in odločnim gibom obvladovati svoje mlade instrumentaliste. Instru mentaliste, ki so prav znrad; svoje mladosti lahko neoar-no ognjeviti... Pri hahi-.av.i-novem koncertu, ritmično razgibanem in polnem sprememb v tempu in ritmu je pokaza', kako temeljito si je par, prisvojil in s kakšno gotovostjo je znal voditi orkester preko nevarnih čeri. S svojo prirojeno glasbeno intuicijo je dosegel na nekaterih mest in tako lepo izpeljana stopnjeva nja, da bi delala čast tudi dirigentu z velikim imenom.
Orkester je svojemu mlademu vodji ubogljivo sledil in se inteligentno podiejal njegovim nanodilom Mladi or-kestraši, fci prav zirto ne mo-rejb biti ’lrutinei‘ji,’"so s prav vzorno disciplino izvedli za vsak orkester zelo zahteven program. Poleg tega so nar dali mladostno svežino, mladostni elan, ki ga drugod večkrat pogrešamo. Godala, posebno violine, so briljirala s svojim lepim, toplim tonom. Lesena pihala in trobila so, po tonu, bila, v primeri z violinami, nekoliko manj sonorna. Včasih bi si bil želel v barvi nekaj več sijaja. (Morda gre kaj na račun kvalitete
instrumentov) Da pa sestavljajo tudi to skupino odlični instrumentalisti, so nam dokazali nekateri solistični izstopi , posebno pri Dvoržakovi simfoniji. Mislim, da bi bil dirigentu v marsičem olajšan napor na samem koncertu in orkestrašem brezskrbnejše nastopanje in konsekventno pla-stičnejšo izvedbo, če bi bil morda imel orkester eno ali dve vaji več.
Čeprav tvegam očitek, da se ponavljam, hočem ob koncu še enkrat podčrtati, da je to
(Nadaljevanje na 6. strani)
Iz umetnostnih galerij
manj sto milijonov sonc, toč-, bitje v vesolju.
. — ------miunu baivujic
*...............................................................""".......................................................................................
Josip Duren v«LaLoggia»
V uSaletti alla L,oggia» imamo priliko ogledati si zbirke slik, ki jih lam razstavlja Jo sip Duren. Slikarja smo bolj« spoznali latu, ko nam je ra v no tu prikazoval predele ni. zozemskih mest v zelo za molkli barvni skladnosti. Tudi sedaj je tematika večint njegovih del mesto, a to predvsem predmestne četrti. V barvi ostaja zvest svoji lanskoletni intonaciji, le da m tokrat oljnate narave, temvei sintetična tempera, s katere se bolje podaja zadimljenosl onesnaženega mestnega ozračja.
Osnovni barvi sta mu še vedno bela in črna, ki jv spretno premešava v baržuna-ste sivine osvetljene z malenkostnim dodatkom živahnejših barv. S tako umerjeno paleto se izogiba nevarnosti, da bi se barvno zamotal v kr-ča-va nasprotstva ter ustnarla uravnovešeno/, čeravno v temnejši a zelo prijetni barvitosti. Njegov ekspresionistične navdahnjeni impresionizem pa očintdno izgublja prvotno primes magičnega realizma, kat pa je le v prid Durenovemu slikarstvu. Stavbne skupine se nam zde snovnejše in na teh slikah se pojavljajo tudi ljudje, česar lani nismo opazili. Razporejeni pa so, z velikim občutkom za enotnost stavbne kompozicije, le v zasenčene ali sicer drugače ne izstopajoče predele slik.
Da je na tej razstavi Durpn korak naprej pred prejšnjo, dobro opazimo na obeh slikah Krasa. Obe sta večjih izmerov in krepko očrtani v obrisih rastlinstva in drevja rastočega iz razpok kamnitih skal, katerih belina kontrastno uveljavlja- njih barvo. Prepričani smo, da hodi Duren pravo pot, ki že vodi r vrste vid. nejših tržaških krajinarjev. Njegovo obilno grafično udejstvovanje pa je pokazano na razstavi v dveh ženskih aktih z izredno dobro poenostavljeno črto, ki kljub temu ničesar ne izgublja na plastični izrazni mo*<
MILKO BAMBIČ
______ŽIVINOZDRAVNIC SVETUJE M POJASNJUJE_
Kako zdravimo poškodbe in otekline vimen«
Lažje primere moremo odpraviti sami, pri hujših pokličimo živinozdravnika
Poškodbe na vimenu in seskih so pri naši hlevski živini dokaj pogost pojav. Nastanejo zaradi vbodov z vilami in rogmi ali pa zaradi brc. Pri živini na paši nastanejo poškodbe in odrgnine, ko žival preskakuje plot ali pa žične ograje. Pri molži opažamo, da je ranjena ali udarjena četrt bolj občutljiva. V mleku iz take četrti večkrat opažamo kri, zaradi česar je ireba tako mleko izločiti iz prehrane.
Brž ko opazimo, da ima žival ranjeno vime ali sesek, moramo takoj rano razkužiti in zdraviti s takimi sredstvi, ki ne bodo kvarile okusa mleka is zdravih delov vimena. Rane na vimenu bomo razkužili z vodikovim peroksidom (acqua ossigenata) ali pa tudi z zelo razredčeno raztopino kalijevega perma* ganata, po razkužitvi pa namažimo ranjena mesta z ribjim oljem, kar bo povzročilo, da se bodo rane hitreje celile. Ce pa vime močno Krvavi, moramo krvavitev ustaviti. To bomo dosegli s tem, da bomo polagali na ranjeno mesto hladne obkladke, ki smo jih namočil v borovi razto-
pini, ali pa v galunu. Tako bolne živali pa pustimo nekaj dni na miru v hlevu.
Razen ostrih predmetov in udarcev poškodujejo seske lahko tudi nerodni prijemi pri dojenju in molži. Pregrobo nategovanje seskov povzroča vnetje kože, kateremu se kaj rado pridruži tudi vnetje sluznice v sesKovem kanalu in v mlečni cisterni. Temu se zelo rado pridri^ži tudi vnetje vezivnega tkiva, kar povzroča v doglednem času, da se seskov kanal zoži ali celo zapre. Ce tako bolno žival prepustimo samo sebi, ii bo prej ali slej sesek oglu-šel. Taka zoženja seskov zdravimo z vtikanjem posebnih kovinskih cevk v kanal seska, zaradi česar se mlečni kanali ponovno razširijo. To opravilo mora, seveda, opraviti le živinozdravnik. Vneto kožo na vimenu pa bomo kar sami zdravili. Namazali jo bomo z ribjem oljem.
Pri svinjah pa ranijo seske zelo pogosto mladiči z ostrimi zobmi. Ko taki pujski sesajo, trpi svinja zaradi tega velike bolečine, kar povzroča, da jih odganja od sesanja. Ker ne dobijo dovoljne koli-
mirju pri sto milijardah mi-
—,^cl ,lc uuu.ju uuvuiji.c ivuii- nuDa ui namreč v doglednem
........................,„„"„„i„„i„ii'l"""„„i,n.i.i.ii.i.m......n.............	...................
OVEN (od 21.3. do 20.4.) S ---- ------- -------------------------------------------------
čine mleka, začnejo pujski hirati. V takih primerih svetujemo, da se pujskom poščip-ljejo predolgi zobje, ranjeni seski pa naj se namažejo z ribjim oljem. Ce so pa seski že vneti, otekli in boleči, bodo težko propuščali mleko, zaradi česar mleko presahne. V takih primerih moramo mlade prašičke dati v dojenje drugim svinjam, starim pet do šest tednov pa že lahko dajemo piti kravje mleko.
Večkrat opažamo, da se iz seskov krav mlekaric isceja mleko tudi v času, ko se ne molze, ker je bila ranjena kožna mišica, ki zapira sesni kanal. Pogosto se to dogaja tudi če ni bila ranjena kožna mišica. Vzrok temu so vremenske spremembe, zlasti hitra ohlajevanja, ki škodljivo delujejo na živčni sistem živali. Uhajanje mleka bomo v* teh primerih preprečili s tem, da prevlečemo sesno odprtino po vsaki molži ali dojenju s 4 -odst. kolodijem ali pa da damo na sesek gumasti obroč. Vendar moramo paziti, da ne bi tak obroč preveč stiskal kože, ker bi stanje še poslabšalo. Pritisnjena koža bi namreč v doglednem
OVEN (od 21.3. Jo 20.4.) S svojim dinamizmom boste prišli zelo daleč. Uspel vam bo načrt, ki vam je zel0 pri srcu, V ljubezni naj se vam ne mudi.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Popustljivi boste morali biti, tudi če vam nasprotniki ne bodo preveč priljubljeni. Večer v prijetni družbi novih prijateljev.
DVOJČKA (od 2.1.5. do 22.L) Pazite na vse, še posebno na nove naloge, ki vam Jih bodo naprtili, ker ne bodo lahke. Čustvene zadeve normalne. G!a vobol,
RAr- (od 23.6. do 22.7.) Telo posrečena izbira v poslovnih zadev: h. Zat.OlovlJi-it finančni u-speh. Star spor v ljubezni se
bo končno ugladil. toda s Kompromisom.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Trgovci in poslovni IJuuje na sploh bodo imeli danes veliko sreče. 2. uspehom na p,-v, poaled boste pridobili novih 'pobud
DEVICA (od 23.2. do 112 9 ) Paziie na. občutijivvst predstoj nikoi' ozirotha ljudi, od katerih ste odvisni. Ne rinite predaleč. Zelo srečne ure v doma-
čem krogu.
TEHTNICA (od 23.9 do 23.10.) Tudi v najbolj kritičnih trenutkih ohranite mirno kri. Zelo prijetne in zadovoljne ure v družbi drage osebe.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Pomembno srečanje, ki bi lahko postalo usodno za vašu bodočnost. Verjetno večji finančni uspeh. Zadovoljstvo v ljubezni.
STRELEC (od 23.11. do 20.12 ) Z intuicijo in delovno sposobnostjo boste pomagali sebi in svoji okolici. Precej živahen Iru-žinski pomenek.
KOZOROG (Od 21.12. do 20.1.) Delo se zelo vleče, zato pohitite, da ne zastanete. Z vljudnostjo In taktom boste ublaž'h ali celo pomirili stari spor VODNAR (od 21.1. do i9.2.) Vaša iniciativa tn prepričljivost bosta razorožili tudi najbolj trmastega nasprotnika vaših dej. Verjeten zelo prijeten obisk.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ve|t'< finančni uspeh, ki vam bo o* mogočil napredek. Večer bo sicer prijeten, toda z njim se spravljata v nevarnost.
času odmrla zaradi pomanj-1 pregnetimo s toplo milnico kanja hrane, katera zaradi J zatem še s kafrnim špirito
pretisnjenosti ne more več prihajati s krvjo.
Kmetje se kaj radi pritožujejo tudi o nekem drugem pojavu na vjmenu, ki pa ne nastane zaradi udarcev ali slučajnih odrgnin, ki nastanejo pri preskakovanju plotov, ko je živina na paši. Ob nastopu mlečnosti ali pa včasih tudi več mesecev po ote-litvi vime kravi nenadoma oteče zaradi večjega pritiska arterialne in zastoja venozne krvi. Taka oteklina, ki je fiziološka, se kaj rada opaža pri prvesnicah in pa pri dobrih kravah molznicah.
Taka oteklina je mehka kot testo in jamica na pritisk s prstom ne zgine kmalu. Krava pa ne kaže nobenih bolezenskih znakov, nasprotno, zelo rada žre in tudi prežvekuje v redu. Take otekline povečini zginejo same od sebe brez zdravljenja. Mleko takih krav ni v svoji kemični sestavi prav nič spremenjeno, le včasih je malenkost pomešano s krvjo. Pri hudih oteklinah pa je treba skrbeti, da se krave večkrat na dan sprehodijo na prostem, kar bo povzročilo, da bo oteklina polagoma izginila. V primeru pa, da oteklina noče zginiti, moramo živali pomagati na drugi način. Predvsem bomo kravo večkrat na dan molzli. Ce tele pri taki kravi dojimo, moramo prenehati z dojenjem, ker bi tele z udarci ob oteklo vime lahko povzročilo še hujšo oteklino in istočasno vnetje sluznice v seskovih kanalih. Takemu vnetju pravimo znanstveno mastitis. Ce opažamo v mleku sledove krvi, dajmo kravi močno dozo grenke soli. Ce kljub vsemu oteklina r,.;če izginiti, oteklo vime dobro,
Na oteklo vime stavimo tu toplo-vlažne obkladke. V namen uporabljajmo šene mrve ,ki jih je na vseh ske njih vedno dosti. Kravo krmimo z dobrim senom dajmo ji tudi vsak dan obri pšeničnih otrobov. Zelo dob bo vplivalo na bolno krat če ji bomo poleg ostalega j kladali dnevno tudi obr kalečega ječmena. Poleg v; ga tega pa dajmo bolni kra dnevno tudi 30 gramov kal jevega fosfata.
Ce bomo tako ravnali, na bo krava skoro gotovo ozdi vela. Ce pa tudi to ne bi p magalo, pokličimo živir zdravnika, ki bo, po temei tem pregledu bolne krave, krenil vse potrebno, da žival ozdravela.
Ker je vime zelo važen istucasno delikaten orgs ravnajmo z njim zelo pi vidno. Predvsem pazimo, i bo čim manj prišla v dotil z vimenom nesnaga. Prav z radi tega pred vsako mol; vime operimo. Pa tudi na roke naj bodo pri tem opi vilu čiste, da ne bomo z um zammi rokami zanesli na . me škodljivih kužnih klic, bi bile vzrok raznih masti sov. Prav zaradi tega vso ; vino, a zlasti še krave mlek rice, čistimo vsak dan s si kovimi krtačami in čoha Kravji rep pa pri molži pi trdimo ob nogo krave s k ko lastiko ali podobno stva jo. Stolček pa, ki je vedi nekoliko umazan, naj bo pi trjen na osebo, ki molze, c se ga ne bo dotikala ob pi liki moize.
Le na ta način se bo n varnost kužnega obolenj« v mena zmanjšala, četudi bi i bilo udarjeno ah odrgnjeno.
Dr. D. R.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 8.4, najnižja 6.3, ob 19. url 7.8; zračpi tlak 102.4.7 rahlo raste, vlage 67 odst., nebo poobla-čeno, morje mirno, temperatura morja 9.2 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 20. januarta
Fabijan
Bonče vzide ob 7.39 In zatone ob 16.53. Dolžina dneva 9.14. Luna vzide ob 16.50 in zatone ob 7.13 Jutri, NEDELJA, 21. januarja Neža
Seja tržaškega občinskega sveta
Odobrili so sklep o položitvi 900-milimetrske vodovodne cevi
Razpravljanje o mestnem regulacijskem načrtu, medtem ko je obravnavanje občinskega proračuna zaspalo
Včeraj je bila izredna seja tržaškega občinskega sveta. Na dnevnem redu je bilo razpravljanje o občinskem proračunu in o regulacijskem načrtu. V razpravi o tem načrtu pa sta spregovorila samo socialist odv. Senigaglia in komunist inž. Braun. Prvi je začel govoriti o načrtu že na . zadnji petkovi seji, včeraj pa je zaključil svoj govor, ki je bil tehnično zelo utemeljen in ki jasno kaže stališče PSI o tem vprašanju O tem stališču bomo spregovorili obširneje posebej.
Za njim se je priglasil k be-- sedi odv. Pogassi (KPI) in re. kel, da bo izčrpneje spregovoril, ko dobi nekatere informacije o načrtu. Iz razumljivih razlogov pa se to lahko zgodi le na tajni seji, katere sklicanje je zato zahteval. Tudi inž. Braun je dejal, da bo obravnaval podrobnosti regulacijskega načrta, ko dobi nekaj pojasnil, ter da se bo to pot omejil na nekatere splošne ugotovitve. Dejal je, da načrt predvsem ni realističen, zlasti Če upoštevamo sedanji demografični položaj, to je, da prebivalstvo ne narašča oziro-. ma, da je naraslo v 10 letih le za 800 enot. Ce pojde tako naprej, bo v prihodnjih 10 letih celo nazadovalo, saj ne bo množičnega pritoka istrskih beguncev, kot se je godilo v preteklih 10 letih. Upoštevati je tudi treba, da se zlasti specializirana in visoko specializirana delovna sila izseljuje. Načrt pa medtem predvideva, da b° prebivalstvo naraslo na 600.000.
Nadalje nastaja vprašanje, kdo bo Zgradil vse palače, ki • jih načrt predvideva na krajih, kjer bodo podrli stara poslopja. Po tem načrtu tudi ne kaže, da bo uspešno rešeno vpra. sanje prometa po mestu. Po svetovalčevem mnenju pa tudi ni bilo rešeno važno vprašanje neposredne povezave Sv. Ivana z Rojanom ter bo treba misliti na boljšo povezavo mesta z Opčinami, za kar bi lahko zgradili tudi žičnico. Tržačani namreč vedno bolj zidajo na Opčinah vile. Najbrž pa je mnogo bolj nujnih stvari kat takšna žičnica.
Nato je spregovoril župan
in se pritožil, ker ni maral noben svetovalec spregovoriti o občinskem proračunu, čeprav se jih je prijavilo kar kakih 30. Tako se odobritev proračuna, ki ga je predložil pristojni odbornik svetu že 24. novembra lani zavlačuje. Zupan je izrazil upanje, da se to najbrž ne dogaja namenoma, to je da ne gre za obstrukcijo ter da je to treba pripisati prezaposlenosti svetovalcev.
Ker se tudi na to spodbudo ni nihče oglasil, ni preostalo županu drugega, kot da je predložil, naj bi obravnavali navadna upravna vprašanja, ki sicer na izredne seje ne spadajo. Svetovalci so nato odobrili najprej vrsto občinskih sklepov, nato pa še sklepov Acegata. Med drugimi so odobrili naslednje občinske sklepe: zgraditev barake na Greti, v katero bodo začasno namestili štiri trgovine in javne lokale, ker bodo podrli neko hišo za razširjenje Furlanske ceste; zahtevo po priznanju izjeme za imenovanje neke ulice po pesniku Umbertu Sabi; ureditev staleža občinskih otroških vrtnaric, ki poučujejo sedaj kot suplentke v popoldanskih urah in ki jih bodo uvrstili v stalež s 1. oktobrom letos; plačilo zvišane najemnine za nekatera državna poslopja, ki jih uporablja občina; podelitev kakih 200 brezplačnih tramvajskih izkaznic in nekaj drugih manj pomembnih sklepov.
Nato so odobrili še pet sklepov o najetju posojil pri Tržaški hranilnici za razna dela. Posojila so naslednja:	5
milijonov za obnovitev higienskih naprav v tehnični šoli «Carli», 35 milijonov za razširitev cestne razsvetljave, 6 milijonov za kopališča «To-polino* v Barkovljah, 19.830,000 lir za popravila v raznih šolah in 28.500.000 lir za dograditev ceste med Ul. Marche-setti in Ul. Eremo.
Na koncu so odobrili še nad 20 sklepov Acegata. Med njimi je bil najbolj važen sklep o 480 milijonih izdatka za položitev 900-milimetrske vodovodne cevi med barkovljan-skim nadvozom in Rocolom. Gre za prvi del novega vodovoda, za katerega ni hotela
vlada dati do sedaj nobenega nakazila. S to cevjo bodo o-mogočili dobavo večje količine vode vsemu predelu od Magdalene do industrijskega pristanišča, zlasti pa za pristanišče samo. Preti namreč nevarnost, da bo sicer zmanjkalo vode zlasti za industrijske obrate v 2avljah. Zupan je pri tem zagotovil, da ne bo odnehal in da bo še vedno trkal na vrata v Rimu, da bo končno vlada dala na razpolago denar za novi vodovod. Morda mu bo pa le uspete), zlasti sedaj, ko so skoraj zalili z milijardami Neapelj. Zupan je tudi povedal, da bo občina podprla raziskave profesorja Marussija v Glinščici, kjer menijo, da bodo našli talno vodo.
Univerzitetni profesorji iz Italije na predavanjih v Kopru in Piranu
Na podlagi dogovora med jugoslovanskimi predstavniki oblasti in člani italijanske delegacije v mešani komisiji za narodne manjšine se bodo po končanih zimskih počitnicah začeli tečaji na italijanski gimnaziji v Kopru in tehnični šoli v Piranu za italijanske dijake in profesorje. Tečaji se bodo začeli 31. januarja in bodo trajali do 10. februarja. Predavali bodo u-niverzitetni profesorji z raznih italijanskih univerz. Tečaji za dijake bodo obvezni, za profesorje pa neobvezni. Dijaki bodo imeli vsak dan 4 ure pouka, torej skupno 40 ur; profesorji pa skupno 40 predavanj.
Predavanja se bodo nanašala na italijansko slovstvo, zgodovino slovstva, na posamezne italijanske pisatelje in pesnike ter na vprašanja sodobne italijanske kulture.
S svoje strani pozdravljamo to pobudo; pri tem pa ne moremo mimo pripombe in vprašanja, kdaj bodo tudi slovenski dijaki in profesorji v Trstu in v Gorici deležni ne.
..................
Za pomoč prizadetim po potresu v Dalmaciji
Te dni je demokristjanska agencija «Giulia» objavila vest, da so iz Združenja stanovanjskih upravičencev izstopili trije republikanski zastopniki, da ne bodo mogli komunisti več odslej špekulirati na račun njihove navzočnosti v odboru in se zato združenje ne bo moglo več sklicevati na to, da ni strankarsko. To vest so nato objavili tudi desničarski' časniki. Očitno gre pri tem ravno za strankarske špekulacije tistih, ki govore o tem, saj je postalo vsem stolčkarjem delo tega združenja napoti in ga je treba zato obtoževati strankarstva.
V zvezi s to vestjo smo se obrnili na tajnika združenja D’Agosta in ga prosili za pojasnila. Povedal nam je, da ni združenje prejelo do včeraj zvečer od prizadetih no-kaj takega, ker bi tudi njim I benega obvestila ali pismene-zelo koristilo.	| ga' sporočila, kakor je korekt-
iiMMiiiiiiuiiiaiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiitfiiiiHiiiiiimtiiiiiiiiMmiimmiiiiitiiiiiiiiiimmimiiimiiiiramuiiiiiimmiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Uspeh stavke v lesni industriji Ustavljeno nadurno delo v luki
Dve uri stavke v podjetju SIAFAC - Napoved stavke v osrednjem skladišču Delavskih zadrug
Koristna ustanova, ki je nekaterim trn v peti
Nove spletke proti delovanju
Združenja stanovanjskih upravičencev
Napori združenja proti zvišanju stanarin v predvojnih stanovanjih IACP
Včeraj je bila enotna stav-1 kih. Imel je smolo, ker je ta-
Objavljamo četrti seznam prostovoljnih prispevkov, ki so jih včeraj darovali Tržačani in okoličani za nesrečno prebivalstvo Dalmacije, tako hudo prizadeto zaradi potresa.
Naši čitatelji se bodo na osnovi imen in številk lahko sami prepričali, da je solidarnostna akcija zajela domala vse naše prebivalstvo. Mnogi čitatelji pa so nam sporočili, da trenutno ne morejo prispevati, ker se bližamo koncu meseca in je družinska blagajna prazna. Zato pa so se pozanimali, če bomo prispevke nabirali do konca meseca, tako da bodo potem lahko tudi oni dali svoj prispevek. Vsem tem čitateljem se zahvaljujemo že zaradi tega, ker so tudi na ta način pokazali svoje sočustvovanje s prizadetim prebivalstvom Dalmacije. Vsekakor pa jim lahko zagotovimo, da bomo prispevke nabirali vse do konca tega meseca in morda Se prve tri dni prihodnjega.
Včeraj so prispevali:
Franc Ukmar 1.000, Peter Fabris iz RicmanJ 1.000, K. M. 500, Darko Maver 1.000, gostilna. Petaros iz Boršta it. 60 1.000, Francka Sedmak 1.000, Angela NJežuta 500, Milan in Sonja Hrovatin
1.000,	družina Mahne 1.000, Riko Busan 2.000, Milan Da-nev 1.000, Albreht 1.000, družina Malalan Iz Trebč 1.500, Franc Čermelj 1.000, dr. Vladimir Turina 1.000, družina Race 10.000, Ernest Žnidaršič 1.000, Ivanka 1.000, Marjan Gabrovec 1.000, Silvester Godina 1.000, Silva Skerk
2.000,	Viktor Sirk 1.500, Boris Lovriha 300, družina Cesnik 1.000, Mario Regent 1-000, Boris Košuta 1 000, Mario Cok 1.000, Mario Ferluga
1.000,	Mario Canciani 500, Anton Skarabot 1.000, Milan Lipovec 1.000, Franc Černe 1.000, Lučo Žnideršič 1.000, Alberto Marži 1.000, Albin Harej 1.000, Cveto Hrovatin 1.000, Stanislav Andolšek 1.000, Lucijan Volk 1.000, Stanko Franovič 500, Srečko Vitez 1.000, Milan Husu 1.000, Silvio Princivalli 1.000, Al-do Brus 1 000, Janka Zalašček 1.000, Rebec 500, Miro Uršič 1.000, Ezio Collarini 1.000, Fulvio Marin 1.000, Livio Jankovič 500, Josip Ukmar 500, Ernest Urdih 1.000, Ste-tic Cecchetti 500, Ana Cižek 900, Valerija Pšenička 500,
Jože Kisič 500, Darinka Franovič 500, Albina Bavčer 1.000, Tone Galešič 1.000, To-bakarna Rudi Križmančič iz Bazovice 1.000, dr. Jože Dekleva 1.000, Zora in Just Košuta 1.000, Karel Kralj 1.000, družina Ščuka, Greta 1.000, dr. Z. Simonič 3.000, S. Tavčar 1.000, K. Sancin 1.000, N. N. 500, M. Hmeljak 1.000, Vlasta in Primož 2.000, J. Švab 1.000, L. Margon 1.000, D. Jerina 1.000, P. Pertot 500, A. Semen 200, R. Piščanc 500, M. Uršič 500, L. Sossi 500, P. Paoli 500, F. Fabian 500, S. Pirjavec 500, družina Sta-var 3.000, Franc Brus 1.000, Zorko Lovrečič 1.000, Vini-cio Stupar 1.000, Aleksij Ci-vardi 1.000, Ivan Gorkič 1.000, Salvatore Kolvritz 1.000, Sergij Moženič 1.000, Jamšek 1.000, Ščuka 1.000, l Blazina 1.000, Srečko truden 1.000, Bruno Jankovič 1.000, Rauber 1.000, Jože Prelc 1.000, Rafael Kocijan 500, Grgič 500, Skerlavaj 500, Stanko Sirca 1.000, Kosmini 200, Zofija Gustinčič 1.000, Emilja Prosen 1.000, Giaco-mo Germani 2.000, Marija De Pauli 500, Pavla Jerkič 1.000, Zofija Ambroset 2.000, Bianka Furlan 200, Emilij Furlan 5,00, Zofija Pečar
1.000,	Vilko Batič 1.000, Vlada Rupena 1.000, K. Milan
3.000,	Adolfo Dolcettl, Rimanje št. 123 200, družina Ce-leste Daneu, Opčine 2.000, Marija in dr. Gigi Antonac
2.000,	Ernesto Petaros 1 000, Eto Petaros 500, Rudi Po-kar 1.000, Benedikt Zerial 500, Alojz Gabrijelčič 1.000, Ivan Missuri 500, Marčeta Vatovec, Ricmanje 1.200, Ana Černuta 1.000, Niko in Anita Škamperle 1.000, Marija Cijak 1.000, Marija Stibiel 2.000, Ivan Grgič 1.000, družina Mrak 1.000, Ivanka Bertok 1.000, inž. Stanko Grgič, Bazovica 500, Franc Škabar, Col št. 39 500, Ivanka Mihalič 1.000, Friderik Žnidarčič 2.000, Angela Čok 1.000, Srečko Suman 1.000, Marija Mislej 1.000, Margherita Bertoš 1.000 lir.
Do predvčerajšnjim smo nabrali 214.000 lir, tekom včerajšnjega dne pa 143.300 lir.
SKUPAJ 357.300 LIR.
PRISPEVKE SPREJEMATA UREDNIŠTVO NAŠEGA DNEVNIKA V UL. MON-TECCHl 6 IN UPRAVA V UL. SV. FRANČIŠKA 20-1II.
ka delavcev lesne industrije, ki so jo v vsedržavnem okviru proglasile sindikalne organizacije CGIL, UIL in CISL. Na našem področju je stavka dobro uspela in je celotni odstotek stavkajočih delavcev dosegel 93 odstotkov. Pomembno pa je dejstvo, da je bila v vseh velikih podjetjih kot Zerial. Frandoli, Contrisa, A-ries itd. stavka stoodstotna.
Dopoldne je bila enotna skupščina stavkajočih delavcev, na kateri so sindikalni predstavniki številnim prisotnim obrazložili razloge, zaradi katerih so se pogajanja razbila. Nato so delavci odšli v skupinah pred združenja industrijcev, kjer so zahtevali takojšnje sklicanje pogajanj.
# * *
Tudi včeraj delavci pristanišča niso delali nadur od 17. ure pa danes do 8. ure zjutraj. To praktično pomeni, da je bilo vsako delo v pristanišču v tem razdobju ustavljeno, saj normalni delovni urnik se konča, odnosno začne, ob navedenih urah. Kot smo že poročali, zahtevajo pristaniški delavci temeljito spremembo tarifnega sistema.
# * *
Včeraj so dve uri stavkali delavci podjetja SIAFAC.
Stavka je bila 100-odstotna. Delavci zahtevajo, da se končno prično razgovori za ureditev vrste vprašanj in med njimi za ureditev akordnega dela.
# # #
Tajništvo sindikalne organizacije FILCAMS-CGIL poroča, da so uslužbenci Delavskih zadrug na skupščini sklenili proglasiti stavko zaposlenih v centralnem sedežu. Stavka bo v ponedeljek, v kolikor do tega dne ravnateljstvo ne prične s pogajanji za ureditev spornih vprašanj. Obstaja tudi možnost, da se stavka kasneje razširi na prodajalne.
# * *
Iz Rima poročajo, da so do sedaj na pogajanjih za obnovitev delovne pogodbe tekstilne stroke sprejeli povišanje plače za 18 odstotkov za sektor volna in bombaž. V ta odstotek je vključenih tudi odst. za znižanje delovnega urnika. Glede ostalih sektorjev in glede normativnih pogojev pa se še pogajajo.
---«»---
Zasedanje deželne Zveze obdelovalcev
V	nedeljo 21. januarja ob 9.30 se bo v dvorani Nove delavske zbzornice v Ul. Pon-dares 8 začelo drugo deželno zasedanje Zveze obdelovalcev Furlanije-Julijske krajine.
Zasedanja se bodo udeležili člani izvršnih pokrajinskih odborov organizacij, ki sodelujejo v Zvezi obdelovalcev, in sicer iz Vidma, Gorice Pordenona in Trsta. Na dnev-nem redu je poročilo deželnega predsednika A. Moschioni-ja, razprava, v katero bodo posegli pokrajinski delegati ter govor tajnika Vsedržavne kmečke zveze A. Esposta. Sle. dile bodo volitve novega deželnega izvršnega odbora Zveze obdelovalcev.
----«»---
Poslovitev dr. Guidc
V	prostorih knjižnice kvesture se je včeraj opoldne poslovil od svojih sodelavcev dr. Marcello Guida, ki je v našem mestu ime! funkcijo vi-cekvestorja, in je bil pred kratkim imenovan za kvestor-ja. Ob tej priliki je kvestor dr. Pace izročil dr. Guidi zlato kolajno v znak priznanja za njegovo dolgoletno delovanje na tržaški kvesturi. Razen kvestorja so se sprejema udeležili vsi funkcionarji in oficirji javne varnosti z našega področja.
——«»-----
Z vespo v avto na poti v Salež
Včeraj se je nekoliko po 12. uri 34-letni Karlo Cernjava iz Gabrovca št. 16 peljal z vespo proti Saležu po svojih oprav.
koj izven vasi treščil v avto, ki ga je vozil 30-letni Lino Furlani s Kontovela št. 159. Zletel je na tla in si zlomil levo nogo ter se pobil po o-brazu, zaradi česar so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral 40 dni.
Cernjava je izjavil, da mu je Furlani nenadoma prestn-gel pot, ko je pripeljal na ce-sto s stranske poti.
----«»----
Požar v trgovini 500.000 lir škode
V prvih jutranjih urah je včeraj v znani itrgovini s kmetijskimi potrebščinami, ki jo ima Edvard Furlani v Ul. Milano 18, nenadoma nastal po-
žar, ki je povzročil približno pol milijona lir škode.
Gasilce je opozoril neki pešec, ki je nekoliko po 4. uri šel tam mimo in zapazil dim, ki je uhajal izpod rolojev. Na kraj so takoj nato prišli gasilci z dvema brizgalnama in so imeli dobro uro dela, da so lahko pogasili požar ter preprečili večjo škodo. Predvsem so morali s silo dvigniti roloje, nato pa so s težavo odkrili žarišče požara, ker je bila trgovina polna gostega dima zaradi plastičnega materiala, ki je gorel. O požaru so seveda takoj obvestili lastnika, ki je prihiilel, ko se je delo gasilcev že bližalo koncu. Domnevajo, da je požar nastal zaradi kratkega stika. Uničil je zlasti posodo iz plastične mase, dokumente in mize ter omare v pisarni.
no ravnanje v takih primerih. Ni pa hotel te vesti ko-memiirati.
Kot' smo omenili, gre delovanje Združenja stanovanjskih upravičencev nekaterim krogom, ki bolehajo za stolčkar-stvom, hudo na živce. Predvsem pa velja to za Zavod ljudskih hiš (IACP), kjer ne velja le splošna praksa, da so pri delitvi raznih mest v odborih in upravi udeleženi pripadniki strank centra, marveč se celo dogaja, da hočejo demokristjani ves monopol in izrinjajo celo socialdemokrate. Tega ne trdi levica, marveč socialdemokrati sami. Njihov tajnik pierandrei je preteklo soboto na njihovem pokrajinskem kongresu dejal, da se je IACP spremenil v de mokristjansko volilno agencijo; da bi to trditev nekoliko ublažil, pa je še dodal, da se dogaja to morda podzavestno, kakor da bi se v politiki opirali na Freuda!
Pri vsej tej stvari pa ni niti bistveno, ali bo postalo sedaj Združenje stanovanjskih upravičencev zgolj komunistična ustanova (kar seveda ni točno); glavno je pač, da odločno ščiti interese stanovalcev ter da se bori proti krivicam in zlorabam. To pa je ves čas svojega obstoja neštetokrat dokazalo. Zato so seveda uporabili vsa sredstva, da bi spravili iz njega republikance, samo da bi lahko s prsti kazali na združenje, češ glejte jih komuniste, ker vedo, da se v tem zatohlem tržaškem ozračju še najde kdo, ki ima glede tega predsodke.
No, ne glede na vse te spletke, nadaljuje združenje svoje delo. Se pred tremi dnevi so bili njegovi predstavniki pri predsedniku IACP in so odločno protestirali proti sklepu upravnega sveta, da zviša najemnine v starih hišah IA CP, zgrajenih še pred vojno, za 12 odstotkov, češ da potrebuje denar za upravne izdatke. Pri tem pa uprava po-zablje, da gre za nesodobna stanovanja, ki so v primeri s sodobnimi manj vredna ter so njihove stanarine zato sorazmerno že višje, kot bi morale bjiti. Predsednik IAOP pa ni znal povedati drugega kot to,, da sklepa o poviških še
umu................................................................ m ..
Iz sodnih dvoran
In žalitev javnega funkcionarja obsojen na sesl mesecev zapora
Odsedeti pa bo moral 18 mesecev, ker je bil svoj čas obsojen pogojno na eno leto
Nekega večera lanskega junija sta se 21-letni Fabio Lan-za iz Ul. S. Fortunato 17 in 24-letni Angelo Dš Natale iz Ul. Vergerio 22 peljala z avtobusom proge «L». Kontrolor je Lanzo vprašal za vozni listek, a ga ni imel, ker je mislil, da je vožnjo plačal njegov prijatelj. Kontrolor je zaradi tega zahteval njegovo osebne podatke, toda Lanza jih ni hotel povedati. Tedaj je posegel vmes podoficir policije Giorgio Kertu, Di Natale pa je zagovarjal svojega prijatelja in se spoprijel s podoficirjem ter ga zmerjal. Lanza je končno plačal vožnjo, oba pa so prijavili sodišču.
Lanza je bil obtožen, da ni hotel dati svojih podatkov kontrolorju avtobusne proge, Di Natale pa, da je žalil javnega funkcionarja. Sodišče je Lanzo oprostilo, ker njegovo dejanje ni kaznivo, Di Natale pa je bil obsojen na šest mesecev zapora. Skupno bo moral odsedeti poldrugo leto, ker je bil že obsojen pogojno na eno leto zapora.
Na istem sodišču se je moral zagovarjati včeraj tudi 54-letni Ermete Bruzzone od Spodnje Magdalene 1330, ki je bil obtožen nenamernega umora. Sodišče ga je obsodilo na 8 mesecev zapora, na plačilo odškodnine prizadeti stran-
ki in na plačilo 40.000 lir zastopniku zasebne stranke. Razen tega so mu odvzeli šofersko knjižico za dve leti.
Bruzzone je nekega večera v marcu 1960. leta vozil avto, v katerem se je peljal zraven njega tudi 34-letni Anton Ole-nič od Spodnje Magdalene 67. Vračala sta se s kolin iz Bo-ljuca, na ovinku blizu športnega igrišča pa je Bruzzone izgubil nadzorstvo nad vozilom, zletel s ceste in podrl obcestni kamen, ki ga je povlekel še kakšnih 5 metrov naprej. Pri tejn so se odprla desna vrata in Olenič je zletel na cesto ter si prebil lobanjo, avto pa je drvel še naprej in se prevrnil v škar-po. Zaradi hudih poškodb je Olenič umrl dobro uro po sprejemu v bolnišnici, zapustil pa je ženo in dva otroka.
Na kazenskem sodišču je včeraj sedel na založni klopi tudi 47-letni Ennio Donaa iz Gorice, Ul. Cappelaris 109, ki je bil obtožen, da je nenamerno povzročil požar v uradnih prostorih železniške uprave v Trstu. Sodišče ga je oprostilo, ker njegovo dejanje ni kaznivo. Neka uradnica je 21. marca lani zaprosila Do-naja, naj ji pomaga odpreti steklenico, ki je ni mogla sama odpreti. Dona ji je priskočil na pomoč in prižgal kuhalnik, da bi steklenico
Sentjakobčani protestirajo proti zvišanju električnih tarif. Delegacija, ki jo je organiziral šentjakobski delavski krožek, je šla na županstvo in zahtevala, da se zaradi slabega gospodarskega položaja poviški ne odobrijo. V odsotnosti župana je sprejel delegacijo neki občinski funkcionar. Zvečer pa je skupina Sentjakobčanov priredila iz-
virno in duhovito manifestacijo. Nosila je po Šentjakobu transparent, na katerem je bil napis: ((Protestiramo proti zvišanju električnih tarif! Vladne stranke, ki so poslušne monopolom, nas bodo spravile do tega, da bomo morali uporabljati sveče!«
In kot kaže slika, so res nosili na transparentu štiri prižgane sveče,
odprl s paro. Odšel je, a pozabil odklopiti kuhalnik, ki je gore! celo noč. Naslednje jutro je prišla v pisarno neka uradnica, ko pa je odprla vrata, je švignil plamen. Nastal je požar, ki je povzročil približno 100.000 lir škode, zaradi česar so Donaja prijavili sodišču.
Kazensko sodišče je včeraj razpravljalo tudi o prizivu, ki ga je vložila 28-letna Aura Brunelli por. Legat iz Ulice Orazio 4 prali razsodbi okrajnega sodišča, ki jo je lani obsodilo na 50.000 lir globe in plačilo odškodnine prizadeti stranki. Kazensko sodišče je potrdilo prvotno razsodbo. Zenska je bila obtožena in obsojena, ker je 18. marca predlanskim povozila z avtom blizu kavarne Fabbris Ottavia Riguttija, ki se je zaradi poškodb moral zdraviti tri mesece in pol.
Na kazenskem sodišču, ki mu je predsedoval dr. Edel, se je moral včeraj zagovarjati 47-letni krojač Livio Sain iz Ul. S. Michele 11, ki ga je Mario Setti iz Ul. Pesche-ria 6 zatožil, da si je pridržal 500 lir v maju 1958. leta. ki mu jih je bil izročil, da bi kupil podlogo za obnovitev obleke. Setti je vložil tožbo lanskega februarja in je dejal, da ga je Sain nagovarjal, naj mu izroči 500 lir, da mu bo obnovil obleko, čeprav on ni bil preveč navdušen. Setti se je tudi pritožil, da je Sain zavlačeval dolgo časa in mu ni izročil obleke. Sain pa je dejal, da ni mogel tako hitro izročiti obleke zaradi bolezni, nato je zaman skušal izročiti Settiju obleko, ker je sploh ni maral sprejeti. Končno je obleko izročil policiji, ki jo je izročila Setfiju.
Sodišče je zaslišalo nekaj prič, ki pa niso povedale nič novega, nato je Saina oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov.
----«»---
Obvestilo občine o pogrebni službi
Tržaško županstvo ponovno opozarja občane, da je s prvim januarjem sprejelo prevozno pogrebno službo v svoje roke ter da jo ima samo ono pravico izvrševati. Prizadeti naj se zato obračajo na pisarno v sobi 44 županstva v visokem pritličju (mezani-nu) na Trgu Unita št. 4 vsak dan od 8. do 19. ure.
Občinski urad prevzema pokope na podlagi odobrenih tarif, ki znašajo za prvorazredni pogreb 100.000 lir, za drugorazredni 35.000 lir in za pogreb tretjega razreda 10.000 lir. K temu je treba dodati še 3,30 odstotka IGE (poslovnega davka). V to vsoto pa niso vključeni pokopališka pristojbina ter izdatek za vozila pogrebcev, za osmrtnice in za oogrebne obrede.
niso mogli izvesti, ker ga višji organi ministrstva za javna dela še niso potrdili. Potemtakem sploh ne mislijo na to, da bi se tem poviškom odrekli. Morda jim res primanjkuje sredstev za upravljanje ustanove, toda nedolgo od tega smo pisali, kako je poslanec Vidali vprašal pristojnega ministra, ali je res, da bo dobil neki funkcionar IACP, ki je šel v pokoj, kar okrog 40 milijonov odpravnine! Za 'to pač dobe denar. Minister pa ni dal poslancu posebno prepričljivega odgovora, češ tistemu funkcionarju bodo pač izplačali, kar mu gre po sindikalnih sporazumih.
Združenje se’ zavzema tudi za interese stanovalcev, ki so se po več letih čakanja končno vselili v stanovanja INA-Casa na Kjadinu. Ti stanovalci se namreč pritožujejo, da jim na severovzhodni strani pronica vlaga, če ne celo voda skozi stene, ker jih pač niso obložili z eternitom ali kakim drugim vododržnim materialom, kot je sedaj v Trstu navada ob sedanji tehniki zidanja, ker piha tu s silo burja in se ob deževju zidovi premočijo. Ze iz teh dveh primerov vidimo koristno delo združenja, ki pa pomaga stanovalcem v mnogih drugih primerih, kot na primer pri sodnih stanovanjskih izgonih, sporih z lastniki itd. --------------«»---
Tržaško Stalno gledališče
«Potepuh z zahoda dobra predstava
Tržaško Stalno gledališče je imelo včeraj zvečer v svoji hiši zopet praznik: premiero iiPotepuha z zahoda», ki ga je napisal John Millington Sgnge. To delo avtorja, ki je umrl že pred dobrimi petdesetimi leti, je postalo Sele v zadnjem času zopet gledališko zanimivo, medtem ko je bilo dlje časa pozabljeno. S tem delom je Synge, ki je napisal šest gledaliških del, krepko pripomogel k samostojnosti irskega gledališča, ki se je hotelo emancipirati od angleškega gledališča.
Synge je ePotepuha z zahoda» postavil na Irsko in med Irce. V neko preprosto gostilno pride sestradan, utrujen in preplašen mlad moški, Chri-,sty. Po daljšem pogovarjanju pove, da je ubil očeta. Ko to drugi v gostilni slišijo, najprej ostrme, toda pozneje se jim zdi stvar imenitna. Pri tem preprostem ljudstvu je vse, kar je nenavadnega, imenitno;' in takega, ki bi ubil očeta, ni na vsem Irskem. Za mladeniča se poteguje gostilničarjeva hči, ki je prva začela zanj skrbeti, pa neka vdova in tudi mlajša dekleta se vrte okrog njega, občudujoč ga. Christy se uveljavi tudi v tekmah. Toda nenadoma se pojavi oče, ki pod sinovim udarcem z motiko po glavi še ni bil mrtev. Odpeljati namerava sina domov Ta se hoče izkazati in pripravi se, da bo pa to pot očeta ubil. Toda dokler so ljudje o «junaštvu« samo slišali, je še nekako šlo, videti pa umora nikakor nočejo. Potepuha zvežejo in ga nameravajo predati policiji. Toda sedaj ga bo vendar oče odpeljal domov, medtem ko pri novih ljudeh ni več zanimiv, ko ni ubil očeta.
Igro je zrežiral Fulvio To-lusso ter ustvaril lepo, solidno predstavo. Takoj tu bi tudi omenili posrečeno sceno Gianfranca Padovanija.
Gianni Musy je igral naslovno vlogo zelo prepričljivo. Morisa Fabbri je kot gostilničarjeva hčerka odigrala eno izmed svojih najboljših vlog pa tudi Gina Sammarco m zaostajala za njo. Med moškimi so bili na mestu tudi vsi ostali: Gino Cavalieri, Carlo Bagno, Omero Antonutti, Lino Savorani in Giorgio Valletta. Štiri prijetna mlada dekleta pa so bile Margherita Guzzi-nati, Maria Teresa Tosti, Morisa Mazzoni in Rada Simo-vich.
Dobra predstava bi zaslužila boljšega obiska, kakor ga je bila deležna včeraj.
----k»---
Černigoj razstavlja v baru Tivoli
Od včeraj ima prof. Avgust Černigoj razstavo 18 novih del v baru Tivoli (Ul. XXX. Ottobre 14). Tako se je ta bar pridružil nekaterim drugim podobnim lokalom, ki tudi prirejajo razstave. Ze zaradi tega, ker je lokal na prikladnem mestu, si bo Černigojevo razstavo ogledalo mnogo ljudi.
Sicer je vsaka Černigojeva razstava že sama po sebi do-goaek ter zato vredna ubisua. --------------«»---
Goričan Košič razstavlja v Trstu
Košič Andrej razstavlja Ija in akvarele v Galeriji Ros soni. Razstava, ki je bila o tvorjena včeraj, bo ostala od prta do 29. januarja z urnikom od 9. do 20. ure.
Slikar je Goričan; rodil se je v Gorici 1933. Razstavlja od 1954. Doslej je imel dve o-sebni razstaoi v Gorici, udeležil pa se je raznih pokrajinskih, deželnih in mednarodnih razstav.
Vabimo na obisk njegove razstave.
sil 14
Slovensko gledališče v Trstu
Jutri, 21. t. m. ob 17. uri v dvorani na stadionu «1. maj«
Giuseppe Luongo
BARABAU
ZMAJ SCDMCROCLA V
mladinska igra v dveh dejanjih
Prevedel; J. N. L. Režiser: Jožko Lukeš Kostumograf in scenograf: Vladimir Rijavec Glasba: Pavle Merku
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane
000x500400000«000<>c
GLASBENA SKUPINA IZ BOLJUNCA
ponovi
Jutri, 21. t. m. ob 16. url
kino dvorani v Boljuncu
GLASBENO-ZABAVNI VEČER ...........--
KINO
Nazlonale 15.00 «Lov na človeka« (Caccia all’uomo). Eleono-ra Rossi Drago, Andrea Ghec-chl, Umberto Orslni.
Fenice 16.00 ((Rimska pomlad gospe Stone« (La primavera romana della signora Stone). Vi* vien Leigh. VVarren Beatty.
Excelsior 15.00 «Zajtrk pri Tiffa-niju« (Colazione da Tlffany). Eastmancolor. Audrey Hepburn. Prepovedano mladini.
Grattacielo 16.00 «Baraba», Teoh-nicolor. Anthony Quinn, Silva* na Mangano, Ernest Borgnine, Katy Jurado.
Arcobaleno 16.00 «Razporoka po italijansko« (Divorzio allTtalia-na). Marcello Mastroianni, Daniela Rocca. Prepovedano mladini.
Supercinema 16.00 ((Oficirski sluge« (Gli attendenti). Vittorlo De Sica, Renato Rascel, Glno Cervi, Didi Perego.
Alabarda 16.00 «Steza ljubimcev* Gl sentiero degli amanti). — Technicolor. Susan Haywartti. John Gavln.
Aurora 16.30 ((Neizprosno mesto* (La cittž spletata). Prepovedano mladini.
Cristallo 16.00 «Zlodej ob štirih* (II dlavolo a H e 4). Technicolor. Frank Sinatra, Spencer Tracy.
Garibaldi 16.30 «Dolina tisočerih gričev« (La valle delle 1000 colline). Technicolor. Bellnda Lee.
Capitol 16.00 «Pepe». Technicolor. Cantinflax. Kim Novak, Tony Curtis.
Impero 16.30 «Vam ugaja Brahms* (Le piace Brahms).
Italia 16.00 «Naga za zlodeja* (Nuda per 11 ,jiavolo). Kay FI-cher, Carlos Thomson. Prepovedano mladini.
Massimo 16.00 «Ursusovo maščevanje« (La vendetta di Ursus). Technicolor. VVandisa Giuda, Samson Burke.
Moderno 16.00 «Jaz ljubim ti ljubiš« (Io amo tu ami). Technicolor. prepovedano mladini.
Astra 16.30 ((Veliki ribič« (H grande pescatore).
Astoria 16.00 «Whisk.y in slava* (Whisky e gloria). Technicolor. Alec Guinness.
Vittorlo Veneto 15.30 ((Kakšno yeselj“ živeti« (Ohe gioia vi* vere). Alain Delon.
Ideale 16.00 «Stan;lio in Olio v protinapad« (Stanlio e Olio al-la rlscossa).
Marconi 16.00 ((Jezdila sta skupaj« (Cavalcarono Insieme) — Technicolor. James Stevvart, Linda Cristal,
Abbazia 16.00 ((Bagdadski tat* (II ladro di Bagdad), Technicolor. Steve Reeves, Georgia Moll.
Odeon 16.00 «Usoda človeka« (I* destino dl un uomo). Sovjetski film.
Na sporedu:
1.	Slovenske moderne in narodne pesmi.
2.	Vaneik in Drejčefc po svetu.
0000050005000000000
[ OLEPAtlSČA 1
VERDI
Drevi ob 21. uri bo gledališka skupina ((velikih detektivk«, v kateri nastopajo Ele-na Cotta, Carlo Alighiero, Pino Colizzi, Elsa Vazzoler in Tullio Valli, uprizorila novost Bariletta in Gredyja ((Kitajec«, komično-muzikalna igra, ki je v Parizu doživela že 200. ponovitev.
Jutri ob 17 ponovitev igre ((Pajčevina«.
Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic.
TEATRO NUOVO
Danes ob 21. uri bo 'tržaško Stalno gledališče uprizorilo delo ((Potepuh z Zahoda«, ki ga je napisal J- M. Synge.
Režira Fulvio Tolusso. Abonma B.
Vstopnice so na razpolago v gledališki blagajni ter v Centralni blagajni v Galeriji Protti.
iiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiii1
ROJSTVA, SMRTI IN FOHOKE
Dne 19. Januarja 1962 se Je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 13 oseb.
UMRLI SO: 79-letnl Benedetto Ferrlni, 57-letna Anna Sonz por. Caputi, 76-letni Armando Grego-rutti, 81-letna Marija Kljun vd. Kleva, 27-letni Enni0 Matino, 61-letni Antonio Paludetto, 84-letni Rocco Zagabria, 74-letna Antonia Foraus vd. Sain, 80-letni Ste-fano Frandoli, 75-letna Narcisa Komann vd. Perhaus, 80-letna Maria Kaspar vd. Pellegrin, 33-letni Domenico Trovato, 80-letna Caterina Crimi vd. Geroci.
----«»----
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Pie-ro 2; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Depangher, Ul. sv. Justa 1; Alla Madonna del Mare, Trg Piave 2; Zanetti, Test« d’oro, Ul. Mazzini 43.
VCEHAJSNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem naj-
višje, v	3.	prevladujoče)			
pomaranče			47	188	59
limone			59	94	94
mandarini			36	188	83
jabolka 1 .			77	153	118
jabolka II		»	29	129	83
hruške 1 .			141	176	165
hruške II .		. .	106	129	118
pesa • - •		:.	25	63	50
artičoke . .		* J	30	55	40
zelje . . . .			55	70	55
cvetača . .			36	83	47
ohrovt. . .			29	90	47
cikorija . .		. .	36	65	53
čebula . . .		S (	65	75	70
koromač .		<* • •	47	94	83
razna solata		. i	63 200		125
krompir . .		:.	34	63	46
paradižnik		i.	94	306	153
rdeči radič			113	438	'25
zeleni radič l.			125 250		175
zelena . . .		. .	83	120	106
špinača . ,		.:	63	125	113
Večina blaga se prodaja po prevlad ceni (3. stolpec).
Valute
| Trst
dolar	619.62
švicarski frank	143.66
funt šterling	1743.—
francoski frank	124.80
marka	155.33
štllrig	23.44
pezeta	10.26
dinar	—.65
marengo	4900,—
zlato	712.—
Urnik pokritega bazena
V nedeljo 21. t. m, bo po* kriti plavalni bazen odprt za občinstvo samo popoldne od 13. do 19. ure, ker bodo zjutraj tekme plavalnega centra CONI.

Prosvetno društvo «S. Skatf’
perle« priredi tečaj nemščine-Obveščamo vse tiste, ki se žele učiti nemškega Jezika, da bomo vpisovali za tečaj samo še jutri v nedeljo 21. t.m. od 10. do l2' ure.
Tržaški filatelistični klub «L. Košir«
Jutri, dne 21. t.m., no v pr®" štorih kluba. Ul. Montecchl redni sestanek od 10. do 12. u-re. Vabimo nečlane filateliste, posebno mladino, da nas obišče Jo-
Ivanka daruje 2000 lir za P‘' jaško Matico.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trat » Ul. »v. KrnnC išKa Telefon «1-702
NOVO:
Mikuž:
Pregled zgodovine NOB	L 1.950,—
Hofman:
Struga	L 1.700 —
KINO PROSEK-KONTOVEl
predvaja danes 20. t. m-ob 19.30 Universal barvni film:
ŽIG ODPADNIKA
(II marchio del rinnegato)
Tune na
MMZLi
DtadviOa danes 20. t.m. z začetkom ob 18. uri barvni film:
Bitka pri Alamu»
(La battaglia di Alamo)
Igrajo: JOHN WAYNE, RICHARD VIDMARK in LAU' RENČE HARVEV
^Vodič za kmetovalce;
stane pri bonomijancih
500 lir za nečlane
•V fes niči pa je knjižica brezplačna, saj je v njeJ priložen listek, ki pravi: «Mini-ster Mariano Humor knjižico poklanja»
Včeraj smo zvedeli za po-v. en Primer, ki kaže, kako nii!'0ru^anslta Zveza neposred-P obdelovalcev (Federazione r„?,Yinci|ale dei coltivatori di-s, V' Ul. Roma 20) črpa sred-' V£> za svoje vzdrževanje. 2naao .ie, da je ministrstvo j2j ,"letijstvo in gozdarstvo no 1° ,Kmetovalcem namenje-dis JtnJ^'C0 z naslovom «Vo-r,.:, iZa kmetovalca« (Guida ^.r lagricoltore), ki je bila Opravljena m natiskana zanj’. da se kmetovalci sezna-del? z ukrepi, ki jih predvi-ev? zeleni načrt, V knjiži-v . Predgovor ministra za “>eti]stvo Rumorja, poleg teli Pa še poseben list, v ka-nnam- minister «brezplačno p°darja knjižico«, ski rV Stanislav Grgič, kmeti,j-roči r°kovnjak na našem pod-to ..j? včeraj potreboval na Pl'**? 'n Je zato odšel zn-i-- rejinsko kmetijsko nad-cb nistv°. kjer so te knjižijo 'nieli. ■ Toda žal so bile objazpečane, tako da se je .l .n'i na Zvezo neposrednih oaelovalcev v Ul. Roma 20, njfi.,so mu knjižico itakoj poji®"1 * * *. Na odgovor, da ni UrJa ?e organizacije, mu je , radnica dejala, da mora za
GrgičC°iePlfaČHati 500 1,ir' Dr' nio5 j Je tedaj izrazil mnenj ’ da je knjižica brezplačna’ vendar se je uradnica po la ®ov°ru z neko osebo vrni-brp,1^ ^ala- da je knjižica član acna samo za njihove ni_ne’ nečlani pa morajo za-dJ0 Plačati 500 lir. Tako je (‘•Grgič tudi plačal 500 lir doma je videl v knji-«*;!. Astek, ki pravi, da mu
Knjižice so torej brezplačne in zato vprašamo, kakšno pravico si lasti Zveza neposrednih obdelovalcev, da od nečlanov pobira za vsak izvod «Vodiča» po 500 lir. Vprašanje je tudi, koliko teh izvodov je že bilo prodanih,
Upamo, da bodo oblasti pojasnile čudno ravnanje Zveze neposrednih obdelovalcev ter ljudi uvedle preiskavo, kam gre denar, ki si ga omenjena zveza ha ta način pridobiva.
Se besedo o delovanju nekaterih ((zaupnikov« Zveze neposrednih obdelovalcev. Zvedeli smo namreč, da so nekateri zaupniki obiskovali kmetovalce in jih nagovarjali, da naj se vpišejo v Zvezo neposrednih obdelovalcev, češ da bodo potem dobili semena zastonj ali pa vsaj po zelo znižani ceni itd. Toda ugotovili smo, da je šlo za semena, ki jih je dalo na razpolago Pokrajinsko kmetijsko nadzor-ništvo, tako da bonomijanska Zveza neposrednih obdelovalcev s tem sploh nima nobene zveze. Kljub temu pa so nekateri zaupniki —- če je potrebno, bomo prišli na dan tudi z imeni — to izkoristili tako, da so akcijo Pokrajinskega kmetijskega nadzorni-štva pripisali sebi oziroma si jo prilastili. To pa je po zakonu prepovedano
Čudno se nam zdi, da oblasti takih očitnih kršitev zakona ne vidijo, medtem ko so zelo hitre, ko gre za kake druge podobne primere. Zadevo je treba torej nujno razčistiti, tako da se take in
Kriza zaradi stolčkov ne pa zaradi načel?
•mini *	’	. Pravi’ aa mu razčistiti, tako da se take in
žiolr. ,r, Mariano Rumor knji-1 podobne reči ne bodo več Poklanja»!	I dogajale.
,,,Minnimiimi„nll,m„„inilll„,l|l|llllJini|imi(||||1|||im|||I(11I||11|I|I|I1|||1||in||||(||||>
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
kdo ima pravico (1<> pokojnine INPS
ijjij °'a znanka je prišla te J*	meni na	razgovor o
59	Letos	bo izpolnila
San	ker pa	n' bila vpi-
čohvV	*UPS 15	letr ne more
stu	*	p°kojnine.	V nekem li-
st,i s.em namreč čitala, da ob-
ličiv ° posel5n' P°g°j* 'n prak-Ca 1 Primer nekega uslužbenko’,* *.Ve 1958. leta izpolnil Hjnoet in ki lahko dobi pokoj-
! IN,
catiih 1958
v	kolikor bi bil vpisan
R let prispevkov.
. INps Ig iej jn kj imel pla-
95»aV-e^ena znanka pa je 1. 55 , izpolnila starostno dobo
Čo:
morala pa bi biti za
let^° Pokojnine vpisana 15 MačPr.	in imeti 8 let
^ ahih , prispevkov.
Pop 'S ‘P13 izpolnjena dva Pisa°la’ 'Pq ie’ ^ose8la je pred-čaniu0 starostno dobo in pla-lt0rla R let prispevkov, koli-fani,“i jih morala imeti pla-č0s .. IRRR- leta. Ne more pa sa'6ci Pokojnine, ker ni vpi-JJja Pri INPS 15 let.
V ? ^ane vprašanje, čemu je lej akonu postavljen pogoj 15 •p0rnVpisa pri INPS? Kakšen t1jSQen imajo leta vpisa, če WP°vezana s plačilom pri-je j°v. Človek dobi vtis, da t>a a ovira umetno postavlje-ptoZato. da se omeji število cev za pokojnine. prj 1 ni krivično, da je na ltj er pr°silec za pokojnino, Pri	leta bil vpisan
«am NPS 15 let in je plačal
spK ? 'Ive leti prispevkov do-Jsij Pokojnino že 1953. leta. k0i upokojenec prejema po-1 ‘Po že 9 let in letos bo dosegel predvideni
PitnaSPr°tno pa prosilec, ki bij a te slučajne sreče, da je
k>jubPisan 15 let pri INPS’
Robi Prekoračeni starostni Dr; ’	večjim plačanim
Dol5Pev'com. ne more doseči
la na* če bi bilo pri nas de-to na Pretek, se mi ne zdi Prespano, ker ljudje, ki so let g* starbstno dobo 55-60 )a p°g°sto nimajo ne zdrav-ve^ne moči, da bi izvrševali de]0 Pfbolj zahtevno poklicno 8i ’ Toda pri nas obstaja tu-Paj p^°^lem zaposlitve! Kdo Valjuda danes prednost člo-v i 1 ki je presegel 55-60 let »il6ri.erem koli poklicu pred hbir'n?’ ki jo je danes na Pose|° .'n na razpolago? Brez-kart ni; ki podpisujejo sv;oj tutj; ncek na uradu za delo 'edt- pr®ko 5 let niso nobena
Po,St!
iaajees tega obstaja še vpra-Se)nj ’ kje naj star, brezpo-Pl«ze c‘°yek jemlje denar za *aj0 'Vanie prispevkov, ki zna-sko n°minalno 420 lir teden-lir ' °z>roma od 1.600 do 2.000 m«sečno?
GLEDALIŠKI
ples =
V0^ SOBOTO, 27. JAN. 5tPR°STORIH na sta-pl0NU ((PRVI MAJ«
r * č e t e k ob 21. uri
**rai bo priznani orkester
.^GBRO založen bife
r°daja vstopnic in reji rviranja miz v Trž. ."Pgarni, Ul. sv. Fran-c ska 20, tel. 61792 in Uro pred pričetkom 1 Magajni dvorane.
^STOp SAMO Z VABILOM
■ aželena temna obleka
^Vwwwvwyvwwi
Prosim, ali ne bi' mogli zainteresirati sindikate za te probleme?
Se vam vnaprej zahvaljuje
, clanica udi
ODGOVOR: Preden bi odgovorili na vaša točna in u-mestna vprašanja ter pripombe, vas — oziroma vašo prijateljico — opozarjamo, da ni mogoče na osnovi navedenih podatkov točno in do kraja odgovoriti, če omenjeni prijateljici pokojnina pripada, a-li ne. Poleg navedenega namreč lahko obstaja kup drugih okoliščin. Na primer: je kdaj prej delala v Jugoslaviji, obstaja možnost invalidske pen-zije (takrat zadostuje 5 let plačevanja prispevkov) itd, Zato opozarjamo, da naj se interesenti pri vseh vprašanjih pokojnin obrnejo na delavski patronat INČA v Ulici Zonta 2-1., ki je dolžan brezplačno, brez vpisa v katerokoli sindikalno organizacijo priskočiti na pomoč s pojasnili, sestavljanjem vlog itd. in kar omenjena ustanova požrtvovalno vrši. Samo. v razgovoru s junkcionarjem ustanove, ki dobro pozna izredno zapletene zakonske predpise, je tudi možen končni odgovor na vsako vprašanje, ki Se nanaša na neko določeno osebo.
Glede primera vaše znanke pa ste se nekoliko zmotili, ko ste mehanično prenesli primer iz italijanskega lista na prilike vaše znanke. . Zakon od 4. aprila 1952. leta št. 218 namreč določa, da so morali vsi, ki naj prejmejo pokojnine INPS od 1. januarja 1952. leta dalje plačevati najmanj 15 let prispevkov. Za prejšnja leta pa je zakon določil drugačen kriterij in to tako, da so zahtevali postopoma vedno več let plačevanja prispevkov, v vsakem primeru pa najmanj 15 let vpisa pri INPS. Točno je, da je za leto 1958 veljalo določilo 15 let vpisa in 8 let plačevanja prispevkov, vendar to za letos več ne velja in bi morala torej imeti vaša znanka že 15 let plačanih prispevkov.
Pogoj 15 let opisa pri INPS je vključen v zakon prav izrecno zato, da se občutno zmanjša število onih, ki imajo pravico do pokojnine. V tej zvezi popolnoma točno o-menjate veliko število brezposelnih, ugotoviti pa je tudi treba, da številni delodajalci kršijo (odnosno so že kršili v preteklosti) določila o vpisu za socialno zavarovanje, tako da bo število onih, ki bodo pokojnino prejeli v primerjavi s tistimi, ki imajo moralno pravico» še mnogo nižje.
V razpravi pred parlamentom so se proti temu določilu ostro borili poslanci levice in zlasti poslanci, ki delajo v sindikalnih organizacijah. Vendar brez uspeha, ker je pač takratna vladna večina bila v rokah desnice.
Za vsa ta vprašanja se že vrsto let zanima tako sindikalna organizacija CGIL kot združenje upokojencev, ki je včlanjeno v omenjeno sindikalno organizacijo. O nekaterih izmed njih bodo ponovno razpravljali jutri na zasedanju, ki ga prireja CGII,- v okviru tedna posvečenega patronatu INČA. Zasedanje bo na sedežu Nove delavske zbornice CGIL v Ul. Pondares 8 v soboto ob 16.30.
Ponovno pa opozarjamo, da se obrnite za rešitev konkretnih osebnih vprašanj glede pokojnin, socialnega zavarovanja itd. na INČA V Ul Zonta 2, kjer boste prejeli brezplačno vso pomoč.
V Gorici so se včeraj razširile govorice o možnosti krize v občinskem in pokrajinskem odboru, kjer so vsa mesta zasedli demokristjani, preostala pa socialni demokrati. Podelitev odborniških mest je bila rezultat štirimesečnih pogajanj med krščansko demokracijo in socialnimi demokrati, da bi se ustvarila v krajevnih organih oblasti, kjer je KD izgubila absolutno večino (Gorica, Tržič in pokrajinska uprava), koalicijska absolutna večina.
Že samo dejstvo, da so se predstavniki obeh strank cele štiri mesece pogajali, preden so našli ustrezno rešitev, ki bi vsaj kolikor toliko zadovoljila obe stranki, je dovolj zgovoren dokaz, da so bila pogajanja težavna.
Nikoli ni bil objavljen dogovor, kaj je hotela obdržati KD in kaj so zahtevali socialni demokrati kot pogoj za sodelovanje. Vendar sodijo, da so si socialni demokrati hoteli zagotoviti vsaj tista odborni-ška mesta, ki zadevajo socialna vprašanja, kot so na primer ljudske hiše, personal, bolnišnica in še marsikaj drugega.
S tem sporazumom so se tudi dogovorili, da bo predsedniško mesto upravnega sveta civilne bolnišnice v Ulici Vittorio Veneto pripadalo PS Dl. Izvolitev predsednika civilne bolnišnice pa je bila, kakor se govori, povezana s spremembami v občinskih podjetjih. Iz razgovorov, ki smo jim imeli, nismo uspeli dobiti nobenega dokaza, ki bi potrjeval resničnost te domneve.
Zato ostane neizpodbitno • samo dejstvo, da je bil dosežen med KD in PSDI sporazum, po katerem naj bi pripadalo mesto predsednika civilne bolnišnice predstavniku PSDI, in sicer odv. Cossi.
Krščanska demokracija se je obvezala, da bodo njeni ljud-
je v upravnem svetu civilne bolišnice glasovali za odvetnika Cossa. Izid volitev pa je bil povsem nasproten z dogovorom in je naenkrat povsem spremenil tok dogajanja. Namesto odv. Cosse so za predsednika izvolili dr. Ferruccia Polesija.
Dogodek je na moč razburil duhove v socialdemokratskih vrstah. Da je nastala še Večja zmešnjava, je «11 Piccolo« včeraj objavil kršitev dogovora med strankama in izjavo pokrajinskega tajnika KD Cociannija, ki je dejal, da bodo stvar ((poskušali urediti«. Z drugimi besedami to pomeni, da krivice, ki je bila povzročena PSDI, ne bodo odpravili, ker je . tudi ni mogoče, ampak bodo ((nerodnost« skušali popraviti.
Zadeva s tem nikakor ni u-'rejena, ampak bosta obe stranki prav gotovo v najkrajšem času objavili skupno ali ločeni sporočili o tem vprašanju:
Najbolj verjetno tista kriza, ki jo napoveduje «11 Piccolo«, ne bo nastopila ni ti v Gorici, niti v pokrajinskem svetu, ker bosta stranki premostili to vprašanje personalnega značaja, ki je za nekaj časa skalilo, vsaj pred javnostjo, odnose med njima.
Tudi ne bi bilo najbolj zrelo politično dejanje, ustvarjati razdor zaradi stolčka, ki se navsezadnje tiče tudi samo ene osebe. Veliko pametneje, predvsem pa koristneje za široke plasti meščanov, bi bila rešitev drugih vprašanj, ki se tičejo sodelovanja KD in PS Dl: to so poviški trošarine na 100 milijonov lir letno, zavrnitev municipalizacije mestnega avtobusnega prometa in ustanove za pobiranje trošarine — 1NG1C.
Toda takrat se sploh ni govorilo niti o krizi v občinskem odboru, niti o sporih med strankama.
Promet narašča tudi po Korzovi vzporednici
Varnost prometa zahteva semafore pred sodno palačo
Posebno tovorniki, ki prihajajo s prehoda Rdeča hiša, zavirajo promet
Po navodilih pokrajinskega zdravnika
Včeraj so začeli cepiti proti Kozam
Prednost imajo ljudje, ki imajo več stika s potniki iz inozemstva
Križišče pred sodno palačo je zelo prometno in bi postavitev semalorov prav.gotoVo odpravila težave, v katere pogostokrat zaidejo vozitiki in pešci
Zbiranje prispevkov
Gorica je bila prav gotovo zadnje pokrajinsko središče v državi, kjer so vpeljali semafore: namestili so jih komaj ired dobrim letom. Ko so zasvetili, so vsi spoznali njihovo koristnost, tudi tisti, ki so bili njihovi najhujši nasprotniki. Vozniki so zadovoljnejši, lfa tudi pešci z večjo varnostjo prečkajo cesto. Morda naj. ttolj všeč so mestnim stražnikom, ki sedaj vodijo promet a enostavnim pritiskanjem na gumb, največkrat pa niti tega ni treba, ker delujejo avtomatično.
Navzlic temu vožnja po Korzu za voznike ni najbolj prijetna, ker je velik promet
iiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Izpred okrožnega sodišča
Avto se je zaletel v avtobus
industrijec Ciotti na mestu mrtev
...—-------------------■*----
Delavec iz Gradeža . ohsifjerf zaradi filmskega lepaka,
ki predslavlja‘ kip polnage ženske
Včeraj je bil pred okrožnim sodiščem v Gorici sodni epilog avtomobilske nesreče, pri kateri je 12. oktobra 1960 izgubil življenje goriški industrialec 70-letni Angelo Ciotti, ki se je rodil v Sacile, ter stanoval v Gorici, Ulici Trento št. 5.
Bilo js 12. oktobra 1960, ob 10.12 dopoldne, ko je 33-letni šofer Elio Fabbro iz Gorice, Ul. Ristori 7, ki je zaposlen pri avtobusnem podjetju AT A, skušal izpeljati avtobus te družbe, ki vozi na progi Go-rica-letališče, iz goriškega letališča na cesto in potem proti Gorici. Ko je prišel na glavna vrata, je najprej vozilo ustavil, si ogledal cesto na levo in desno ter pustil mirno nekaj avtomobilov in kamionov, ki so šli v eno ali drugo smer po glavni cest'. Ker se mu je potem .zdelo, da je cesta prosta, je počasi nadaljeval z vožnjo avtobusa proti sredi ceste in še dalje proti levi strani.
V tem pa je iz smeri od Golice privozil avto Alfa Romeo 2000 z brzino okrog 110 ali morda tudi več km, ki ga je šofiral 25-letni Nereo Tami iz Gorice, Ul, Trieste 84. Ko je šofer avtobusa zagledal avto, je bil ta že toliko blizu, da se mu ni mogel izogniti. 7,ato je avtobus ustavil v pričakovanju, da bo tudi Tami pritisnil na zavore in ustavil. To pa se ni zgodilo, ali vsaj ne pravočasno in Alfa Romeo je z vso silo treščil v sprednji del avtobusa na njegovi levi strani ter se dobesedno vanj zarila.
Na kraj nesreče je prišla takrat tudi cestna policija, ki je napravila o njej zapisnik, ki je bil priložen sodnim aktom. Iz tega zapisnika je razvidno, da je avto tudi utrpel veliko škodo, ker je bil pri trčenju razbit ves njegov prednji del. Avtobus je imel manj škode in sicer na spodnjem delu karoserije. Tudi šofer, sprevodnik in trije potniki,' ki so bili v avtobusu, niso dobili poškodb.
Pri včerajšnji sodni razpravi so ponovno orisali ves dogodek. Sina pokojnega Ciotti-ja, Giuseppa, je pri tem zastopal odvetnik Luzzatto iz Gorice, obe njegovi hčeri, Mario in Antonio, pa odv. Silvio Moro iz Trsta.
Obtoženega Tamija je branil odv. Pascoli, šoferja ATA Elia Fabbra pa odv. Antonini iz Trsta. Ta slednji je ocenil trčenje kot nesrečo, pri kateri šofer ATA ne nosi nobe ne krivde, ker je Tami vozil prenaglo in ni upošteval cestnih znakov pred vhodom na letališče.
Potem ko je državni tožilec
Duerich zahteval za oba obtoženca po 6 mesecev zapora, se je sodni zbor umaknil v posvetovalnico. Po daljšem posvetovanju je predsednik sodišča dr. Storto prečital razsodbo, s katero je bil Nereo Tami obsojen na 6 mesecev zapora in plačilo sodnih stroškov ter odvzem voznega dovoljenja za eno leto. Vse pogojno in brez vpisa v kazenski list. Šofer ATA Elio Fabbro pa je bil oproščen, ker ni zagrešil kaznivega dejanja.
# # #
Zanimiva je bila tudi razsodba v zadevi lepaka o filmu ((Francozinja in ljubezen«, ki ga je za kino «Marocco» nalepil na javnem prostoru Gradežu 31-letni Giovanni Corbatto iz Gradeža Ulica Trento 4.
Včeraj je sedel Corbatto na zatožni klopi v naglem sodnem postopku, dejanje je bi-io izvršeno v Gradežu pretekli teden 8. januarja, na podlagi ovadbe policijskega komisariata iz Gradeža in pod obtožbo, da predstavlja omenjeni lepak skoro popolnoma golo žensko, kar je žaljivo za javno spodobnost, s posebnim ozirom na mladino izpod 18 let.
Iz poteka razprave, v kateri je obtoženca branil odv. Cossa, je bilo razvidno, da gre na lepaku za kip žene, ki je na zgornjem delu gol, spodaj pa ima ogrinjalo. Lepak razpošilja razposojevalnica filmov Atlantis film iz Trsta, ter so ga brez nevarnosti ali škan-daliziranja za javno moralo razobesili po raznih mestih, kjer so ta film vrteli, med drugim tudi v Gorici. Prav v Gradežu, ki je kot letoviščar-sko mesto po navadi v tem manj natančen, so se morali spodtakniti prav ob tem lepaku.
Sodišče je vkljub tem ugo-tovitvan) obsodilo Corbatta, ki je zaposlen kot leklamist pri kinodvorani Marocco, na plačilo globe v znesku 5.000 lir in na plačilo sodnih stroškov. Gospodar kina 81-letni Matteo Marocco je namreč odklonil vsako odgovornost, češ da je bil takrat bolan in ie bil lepak nalepljen brez njegove vednosti.
Drž. tožilec Wuerich, preds. sodišča dr. Storto, zapisnikar Omeri.
Dve nesreči na delu
Včeraj okrog 15.30 je prišel po pomoč v goriško civilno bolnišnico 17-letni Viljem Ferletič iz Doberdoba, Tržaška cesta 8, ki je zaposlen v mehanični delavnici «Riosa» v Ul. Favetti v Gorici. Ko je delal pri stiskalnici se je ra-
nil na kazalcu leve roke. Zdravniki so mu nudili prvo pomoč in ga pridržali na zdravljenju v bolnišnici za 10 dni.
Dve uri prej pa je iskal pomoči v bolnišnici tudi 17-letni Guido Orzan iz Kaprive Ul. Roma 21. Fant je zaposlen pri podjetju «Volk» v Gorici, kjer mu je padel na desno roko velik kos litega železa in ga ranil na sredincu. V bolnišnici so ga pridržali za 8 dni.
----z«---
Kratek stik v Danca d’ Italia
Včeraj zjutraj okrog 7.25 so poklicali goriške gasilce na sedež Banca dTtalia v Ul. Co-delli, kjer so potrebovali -njihovo pomoč. Pri notranji električni napeljavi je prišlo do kratkega stika, pri katerem je zgorel tudi transformator. Po več kot enournem delu se je gasilcem posrečilo odstraniti nevarnost ognja. Škodo cenijo na okrog 23.000 lir.
in ker morajo voziti počasneje, ker semafori niso vedno zelene barve.
Zato ni nič čudnega, če je po Ul. Roma, ki je razmeroma ozka, po Ul. Nazario Sau-ro in Ul. Duca d’Aosta razmeroma velik promet. Marsikdo raje vozi po teh, Korzu vzporednim ulicam, ker pride hitreje do cilja in tudi do parkirnega prostora, ki se na Korzu in v stranskih ulicah krči iz dneva v dan.
Posebno na križišču pred sodiščem, kjer se stikajo ulice Nazario Sauro, Fabio Filzi, Duca d’Aosta in 24. maja, je zelo dosti prometa, ki ga povečujejo tudi vozila, ki prihajajo iz bolnišnice in s prehoda Rdeča hiša. Posebno velik je promet s tovorniki, ki pripeljejo na to križišče od Rdeče hiše in nadaljujejo pot po Ul. Duca dtAosta proti železniški postaji in dalje proti Vidmu.
Na tem križišču je bilo že nekaj manjših nesreč, ker vozniki nimajo pregleda. Prometnik, ki bi ga postavili na sredo križišča, ne bi bil kos prometu, ker je križišče ponesrečeno urejeno. Vse kaj dru-gega je križišče pred glavno pošto, kjer prometnik zlahka na središču križišča urejuje promet, ki je večji samo v dopoldanskih urah.
Ce že danes ugotavljamo, da je potreben semafor pred sodno palačo, ko še ni v vsej svoji dolžini odprta Ul. Roma, potem brez njega ne bomo shajali, ko se bo promet odvijal po vzporednici Korza, ki jo bo predstavljala podaljšana Ul. Roma, Ul, Nazario Sauro in' Ul. Duca d’Aosta. Takrat bo po tej ulici prav tolikšen promet kot je po Verdijevem korzu in enem delu Korza I-talia. Potreba po semaforu pa ne bo nastala samo na kraju, ki ga omenjamo v pričujočem članku, ampak morda celo pred županstvom. Pristojni organi, ki proučujejo naraščanje mestnega prometa in njegovo gostoto na posameznih najvažnejših vozliščih, naj po našem mnenju že sedaj proučijo to vprašanje, ki zasluži primerno pozornost.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiMniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiii
Interpelacija svetovalcev KPI
Skodelica kave bo stala 40 lir?
Podražitev naj bi nastopila zaradi povečanja trošarine
sipine Legiša por. Pausič, ji je padel na glavo kos materiala od strehe in ji povzročil manjšo poškodbo na ušesu.
Zato so potem mestni- stražniki začasno ustavili promet, na tistem delu ulice iij poklicali goriške gasilce, da so odstranili tisti del napušča pri strehi, ki je grozil, da se bo odtrgal od stare strehe ,in padel na cesto, Gasilci so prišli tja z vsem potrebnim orodjem in v dveh urah odstranili kakih 8 kv.m ogrožene strehe.
----o----
Uspela stavka lesnih delavcev
, Včerajšnja 24-urna stavka, ki so jo proglasile tri sindikalne organizacije in v kateri so sodelovali delavci in delavke lesnih podjetij v goriški pokrajini, je popolnoma uspela. Pozivu so se odzvali prav vsi delavci 11 lesnih industrijskih podjetij. S svojo enotnostjo so dokazali, da zahtevajo obnovitev pogajanj za sklenitev nove delovne pogodbe, ki jim bo poleg drugega Ul. Oberdan. Ko je hodila I prinesla poviške za 25 od-pred hišo št. 3, ki je last Jo-|stotkov,
Svetovalci dr. Battello, Ber-gomas in Černe, izvoljeni na listi KPI, so predložili gori-škemu županu interpelacijo, ker so izvedeli za povišek skodelice kave od dosedanjih 35 na 40 lir ter za namero, da se bo povišala tudi cena piva in šumečih pijač. Te podražitve naj bi bile posledica zvišanja trošarine, ki jo občinska uprava namerava izterjati pri občanih na podlagi sklepa občinskega sveta od 28. decembra 1961. ■
Ker je občinski odbor obljubil, da nove trošarine ne bodo naprtili potrošnikom, svetovalci zahtevajo od županstva, naj spproči, kakšne ukrepe namerava sprejeti skupno s trgovinsko zbornico in pokrajinskim odborom za določanje cen, da bi se ohranila dosedanja kupna moč soriških meščanov.
Hiša v Ul. Morclli se podira
Včeraj dopoldne je šla neka ženska po Ul. Morelli proti
za prizadete po potresu
Ker so nas številni čitatelji spodbudili, naj tudi na Goriškem pričnemo pobirati prostovoljne prispevke v korist prebivalstva v Dalmaciji, ki mu je potres razdejal hiše in uničil ostalo imetje, obveščamo vse dobronamerne ljudi, da se prostovoljni prispevki zbirajo na Sedežu Slovenske prosvetne zveze v Gorici, Ul. Ascolj 1-L
Pokrajinski inšpektorat za delo sporoča, da je preselil svoj urad s Korza Verdi 115 v Ul. Vittorio Veneto 14. prvo nadstropje. Telefonska številka (3132) ostane nespremenjena.
Po navodilih, ki jih je prejel od ministrstva za zdravstvo, je pokrajinski zdravnik v Gorici odredil, da je treba prvenstveno cepiti proti kozam tiste osebe, ki imajo največ opravka s potniki, predvsem s tistimi, ki prihajajo iz inozemstva. Pri tem pridejo v poštev predvsem uslužbenci v tržiškem pristanišču, bolnišnicah in zdravstvenih uradih, javnih lokalih in osebje, ki je uslužbeno pri obmejnem prometu.
Za sedaj je v Gorici na razpolago cepivo za 2500 oseb, ki ga bodo uporabili za cepljenje zgoraj navedenih kategorij oseb. Te dni pa pričakujejo še nove pošiljke. Cepljenje opravljajo v občinskem zdravstvenem uradu v Ulici Mazzini vsak delavnik od 10. do 12. in od 15. do 17. ure.
Tudi goriški župan dr. Po-terzio je s tem v zvezi izdal •odlok, po katerem se morajo obvezno cepiti spodaj navedene kategorije oseb, ako niso ,bile št cepljene proti kotam v tadnjih treh letih:
L Osebje v bolnišnicah in zdraviliščih, zdravstveno osebje, na splošno;
2.	osebje, ki je v službi na meji;*
3.	. uslužbenci javnih lokalov, transportnih podjetij in potovalnih uradov ter javnih garaž;
4.	uslužbenci javnih kopališč ter uradov, ki imajo o-pravka z občinstvom vključno banke.
Renška mladina je dobila lasten klub
V nedeljo 14. januarja ob 9. uri je napočil slavnostni trenutek. Renška mladina je dobila lepo opremljeno sobo, s časniki, šahi, revijami in radiom — svoj klub.
Precej rr^ladine se je zbralo zjutraj, ko je bila otvoritev. Tovariš predsednik aktiva je pozdravil navzoče mladince in
mladinke, ter predstavnike vaških množičnih organizacij.
V krajšem govoru je poudaril pomen kluba, ki naj postane zbirališče, hkrati pa debatni prostor mladih Renčanov. Poudaril je, koliko truda je bilo vloženega v klub (pet najbolj požrtvovalnih mladincev je dobilo javno priznanje in knjižno nagrado). To je vsekakor velik uspeh, cb katerem pa se nam postavlja vprašanje:	Kdaj bodo odgo.
vorni ljudje razumeli, da ie Renčam nujno potreben velik oder in bodo stvar čimprej pravilno uredili. Brez pozitiv, ne rešitve tega vprašanja je onemogočena v Renčah vsaka večja kulturna prireditev.
Tovariš Cvetko Gatnik je naglasil, da pomeni klub za renško mladino velik skok naprej. Pohvalno se je izrazil o delu našega aktiva in dodal, da naj klub resnično služi svojemu namenu. Tega dne je izšel tudi list «V nove zarje...«, mladinsko glasilo. Bil je lepo sprejet, saj obravnava aktualna vprašanja naše mladine. Izhajal bo v okviru možnosti in potrebe obveščanja mladine. Po otvoritvi se je pričel šahovski turnir, ki bo trajal nekaj dni. Sodeluje 14 mladincev in mladink. Prve odigrane partije so pokazale, da je v naši vasi nekaj nadarjenih mladih šahistov.
Mladina ie s svojo sobo zelo zadovoljna. Seveda je bil v njej vrvež od otvoritve pa pozno v noč. Ni manjkalo radovednih oči, od pionirčkov do odraslih, ki jih je klub zanimal.
Delovala bo tudi knjižnica, ki pa ima žal zelo malo knjig, pomoči pa ni od nikoder.
Čudimo se, da predstavniki občinskega komiteja mladine kljub vabilu niso prisostvovali otvoritvi. Ni nam tudi jasno, zakaj še zdaj ni sklican občinski komite, da bi se pomenili o programu dela, čeprav je preteklo že precej časa od konference.
PAHOR RADIVOJ
					
Goriški nogomet
t k
Jutri igrajo mladinci v Podgori in Standrežu
Juvenlina se bo doma pomerila v prijateljski tekmi z Ločnikom
Ker prva, moštva to nedeljo počivajo, prihajajo v ospredje, tako pri Juventini kot v Sovodnjah, naraščajniki.
Druga ekipa Juventine (naraščajniki) nastopi jutri dt>-poldne v Podgori proti mladinski ekipi Montesanto iz Gorice, lei ima tam svoje tekme. Po nedeljskem neuspehu v Krminu, za kar pa niso bili krivi samo igralci, bodo mladinci iz Standreža skušali doseči kaj ved v PodgoH.
Vodstvo vabi naslednje igralce, naj se zberejo v nedeljo dopoldne točno ob 10. uri na igrišču v Podgori: Nardin, De-van Briško, Vižintin, Gaiotto, Livio Briško, Zežlin, Marega, Nanut, Montico, Bizaj, Batistič, Gomišček, Klaučič in Fogar.
Prva ekipa Juventine pa bo jutri odigrala prijateljsko tekmo, in sicer ne z moštvom iz Pare, kakor je bilo prvotno določeno, ampak z ekipo in. Ločnika, ki je, še močnejša in bo lahko tekma še bolje služila kot trening za bodoča srečanja v povratnem kolu, od katerih J-uventina pričakuje, da se bo rešila zadnjega mesta na lestvici.' Pri tej tekmi bo vodstvo ekipe preizkusilo nekaj rezeavnih igralcev, da bi po možnosti z njimi izpopolnilo napad, ki ga morajo nujno okčepiti, da bodo rezultati bodočih tekem bolj pozitivni. Tekma z Ločnikom bo popoldne ob 14.30
na igrišču v Standrežu.
* * *
Sovodenjski naraščajniki pa bodo jutri dopoldne nastopili na igrišču Juventine v Standrežu, kjer se bodo pomerili z ekipo Audax iz Gorice. U-pamo, da jutri ne bo prišlo do takih nevšečnih nerednb-sti kot prejšnjo nedeljo v Sovodnjah, kar je imelo za posledico poraz domačega moštva. Tudi igralci naj si za-
Koristne
teirfoliske številke
Zelem trni v Gorici 26-48 Bolnišnica v Gorici 39-91 Prometna policija v Gorici 30-82.
Gasilci v Gorici 21-20.
Leteči oddelek (Squadrs mobile) na kvesturi 21-51 Rdeči Križ v Ronkah / 28-89 Rdeči križ v Tržiču 7 22-49 Urožmkl v Steverjanu 4675 Orožniki v Podgori 20-22 Orožniki v Standrežu 38-09 Orožniki v Sovodnjah 80-07 Orožn. v Doberdobu 7-36-71
pomnijo, da je treba igrati organizirano in povezano, če hočejo doseči uspeh.
Poleg običajnih igralcev druge ekipe, naj se predstavijo jutri na igrišču v Standrežu še naslednji igralci, za eventualen nastop: Marjan Devetak, Trpin, Pelicon, Ferfo-lja in Vižintin.
Navijače iz Standreža in Sovodenj pa vabimo, da pridejo na tekmo v čim večjem številu, ker imajo potem tudi igralci več elana in korajže. -------------«»----
Prvi obrok davkov bodo pobirali 10. marca
Finančna intendanca v Gorici sporoča, da so centralni uradi zakasnili pripravo davčnih kartel za tekoče leto. Zato je bilo sklenjeno, da bodo prvi obrok davkov, ki zapade običajno 10. februarja, pobirali mesec kasneje, to je 10. marca. Da bi ne bilo nepotrebnih krijianj in večjega deta, bodo odložili do 10. marca tudi pobiranje vseh drugih davkov, krajevnih in drugih ustanov, ki se pjačujejo preko davkarije.
V	Doberdoba proslava
41-letnice ustanovitve KPI
Drevi ob 20. uri bo v dvorani v Doberdobu govoril dr. Karel Siškovič (Mitko) o 41-letnici ustanovitve KPI.
---«»----
V	Turjaku bo kongres zadrug in posojilnic
Jutri, 21. januarja se bo ob 9. uri začel v prostorih EN AL v Turjaku IV. pokrajinski kongres vsedržavne zveze zadrug in vzajemnih posojilnic, ki bo razpravljal o naslednjem dnevnem redu:
1.	Imenovanje predsedstva in kongresne delovne komisije;
2.	poročilo o temi: «Proti oblasti monopolov; za demokratični in gospodarski razvoj goriške pokrajine okrepimo in obnovimo zadrugarsko gibanje v okviru dežele Furlanija-Ju-lijska krajina s posebnim statutom«;
3.	odobritev obračunov;
4.	Izvolitev izvršilnih in nadzornih organov;
5.	imenovanje delegatov za 26. vsedržavni kongres ustanove, ki bo od 15. do 18. februarja v Rimu.
---«»----
Davki na vpogled
Na občinskem protokolnem uradu so do 21. januarja na vpogled navadni seznami druge serije za leto 1960, ki se nanašajo na pristojbine za pregledovanje lekarn, prispevke mestnih lekarn, pristojbine za pregled farmacevtskih delavnic in pristojbine za pregled radioloških aparatov. Seznami so na vpogled med uradnimi urami od 9. do 12.
-..«»----
Snežne razmere
V petek, 19. januarja so bile na goriških smučiščih naslednje snežne razmere:
Log pod Mangrtom — 8 cm zmrznjenega snega; Črni vrh nad Idrijo — 10 cm zmrznjenega snega; Vojsko — 20 cm pršiča; Lokve — 20 cm pršiča, minus 4 stopinje.
C
KINO
3
CORSO. 17.15:	»Povratek v
Peyton piace«, J. Chandler in E. Parker. Ameriški C’no-mascope v barvah. Mladini pod 16. letom prepovedan.
VERDI. 16.30: »Macist, najmoč. nejši človek na svetu*. M. Forest in Moira Orfei. Italijanski Cinemascope v barvah.
V1TTORIA. 17.00: «S spuščenimi vajeti*, B. Bardot. Italijanski črnobeli film v cine-mascopu. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan
CENTRALE 16.30: »Srd neis-prosnih«, R. Todd In A. Au-brey. Ameriški cinemascope technicolor.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOFOLETTI, Travnik 14, tel, 29-72.
---»»--
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 7,4 stopinje ob 15.40, najnižjo 0,6 sto pinje ob 22. uri.. Vlage j« bilo 89 odst.
22. kolo nogomotnoga prvenstva A lige
Zelo zahtevna jutrišnja tekma za moštvo Interja v Florenci
Herrerovi atleti se bodo morali zelo potruditi, če se bodo boleli obdržati na vrhu lestvice • Zanimiv dvoboj med Bomo in Juventusom
Vse kaže, da bo jutrišnji dan zelo vroč nt: igrišču v Florenci. Pomerila se bosta, kot je mano, dva velikana, ki se v tem trenutku pulita za prvenstvo v A ligi: Inter in Fio-ren-tina. Po zaključku 20. kola se je zdelo, da z Interjem nekaj ni v redu, saj je bil samo za eno točko pred Fiorentino. Z 21, kolom je Inter nekoliko po. pravil svoj položaj, ker se je pomaknil za dve točki pred florentinsko ekipo. Rezultat prejšnje nedelje pa ni preveč razveseljiv za milansko ekipo, ker sta zasledovalca kar dva. in sicer Fiorentina ter Milan, ki sta si oba zagotovila 30 točk proti Interjevim 32,
Vse te nevšečnosti pa niso potrle Interjevega moštva, ki je trdno uverjeno, da bo jutri razbilo tradicijo, ki že dva-r.ast let veleva, da ta ekipa l.e zmaga na florentinskih tleh. Crnobelj igralci so že ves včerajšnji dan prebili v Monte-catiniju, kjer so se dobro od. počili.
Kratki sprehodi in lažji treningi, to jc bilo vse delo, kar so ga morali odpraviti pod vodstvom trenerja Herrere. Atleti se fizično zelo dobro počutijo. Na florentinskem igrišču bodo nastopili verjetno v naslednjem sestavu:
Buffon; Picchi, Masiero; Boleh), Guarnieri, Balleri; Mere-ghetti, Suarez, Hitchens, Cor-so, Morbello.
Fiorentina je s svoje strani zaključila včeraj trening. Tre-rer Hidegkuti je izjavil, da se bo njegova ekipa borila z vsemi svojimi močmi, da bi žela popoln uspeh. Zato bodo skušali njegovi igralci trdno držati iniciativo v svojih rokah. V sestavu Fiorentine bo prišlo do nekaj lažjih sprememb, ker se bo predvsem vrnil v njene vrste levi krilec Dell'Angelo, kateremu bo skoraj gotovo poverjena naloga, da povezuje obrambni in napadalni sektor. Skoraj gotovo je tudi, da se bo tekme udeležil Costantini, ki se je bil pred dvema dnevoma nekoliko ponesrečil. Zanimanje za tekmo Fiorentina-
■IMHIIIIIIIIIimilllMIHmilllllllllllllHIHIIIIII*
Odličen in prepričevalen dokaz
(Nadaljevanje s 3. stkani)
mladinski orkester študentov Glasbene akademije. In če oa t kom primerjamo, ga primerjajmo z orkestri glasbenih akademij ali konservatorijev, ne pa s filharmonijami. In če ga ocenjujemo, ga ocenjujmo s temi vidiki in ugotavljajmo, kje in kakšni so drugi slični orkestri. Ako to upoštevamo, moremo trditi, da je bil nastop tega orkestra odličen in prepričevalen dokaz o visoki stopnji in resnem delu ljubljanske akademije za glasbo in o odlični in temeljiti strokovni usposobljenosti profesorskega zbora, ki jo vodi.
Koncertu so prisostvovali tudi nekateri glasbeniki italijanske narodnosti, ki so imeli tako priliko spoznati mladi rod slovenskih glasbenikov. Tako je bil ta koncert tudi v pogledu medsebojnega zbliževanja in spoznavanja pozitiven dogodek.
Inter je zelo veliko. 2e včeraj so bile razprodane vse vstopnice. Zato je Fiorentina pristala na prošnjo RAI-TV, da bi ta oddajala tekmo nekoliko pozneje. Na vsak način bo na florentinskem stadionu prisotnih okoli 60 ali 65.000 gledalcev. Zdi se, da so razprodane vstopnice prinesle v blagajno okioli 70 milijonov lir.
Kot smo že omenili, ni In-terjev položaj nič kaj trden. Tik zg njim je Milan, ki se bo jutri spoprijel na domačem igrišču z Bologno, ki se sedaj nahaja na petem mostu lestvice. in sicer s 27 točkami, se pravi za eno samo točko za Romo. Ta ekipa je v sredo, kot smo že pisali, premagala Lecco na ponovitveni tekmi.
Tekma z Leccom ni bila za Bologno bodo ve kaj zahtevna, vendar pa ji je dala možnost, da napreduje za dve točki, ne da bi preveč utrudila svoje atlete. Včeraj so bolonjski igralci še trenirali v Riolo Terme, a danes se bodo odpeljali z avtobusom proti Milanu. Bolonjska ekipa bo verjetno tako sestavljena: Santa-relli; Capra, Pavinato; Tum-burus, Janich, Fogli; Perani, Franzlni, Vinicio, Bulgarelli, Psscutti. Milančani pa so bili včeraj v Mestrah, kjer so trenirali. Davi so odšli v Canzo, kjer se bodo zadržali tudi v nedeljo zjutraj. Verjetno bo Milan poslal na igrišče sledeče igralce: Ghezzi; David, Sal-vadore; Trappatoni, Maldini,
IIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIMIIMIIIIIIIIItlllllllllllMIIIIIlIllIllllllilllIlllIllllllimillUIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIimi
Svetovno prvenstvo v Santiagu
Spored tekem po osmini finala
SANTIAGO DEL ČILE, 19. — Danes so sporočili, da bodo tekme za svetovno nogometno prvenstvo po srečanjih za osmine finala potekale po naslednjem razporedu:
Četrtfinale (10. junija):	V
Arici: zmagovalka kola v Arini proti ekipi, ki se je plasi-rUa na 2. mesto v Santiagu.
V	Santiagu: zmagovalka ko. la v Santiagu proti ekipi, ki se je plasirala na 2. mesto v Arici.
V	Vini del Mar: zmagovalka kola v Vini del Mar proti e-kipi, ki se je plasirala na 2. mesto v Rancagui.
V	Rancagui: zmagovalka ko. la v Rancagui proti ekipi, ki se je plasirala na 2. mesto v Vini del Mar.
Polfinalne tekme (13, junija):
V	Vini del Mar: zmagovalka četrtfinala tekme v AMci proti zmagovalki četrtfinala v Vini del Mar.
V	Santiagu: zmagovalka četrtfinala v Rancagui proti zmagovalki četrtfinala v Santiagu.
Finalne tekme za 3. in 4. mesto bodo v Santiagu 16. junija, a za 1. in 2. mesto tudi v Santiagu 17. junija.
----«»----
Spet Avstrijke prve v Badgasteinu
BADGASTEIN, 19. — Avstrija je danes požela svoj dokončni usoeh s tem, da je zmagala v slalomu ter v kombinaciji slaloma in spusta. Tudi danes so se Avstrijke plasirale na prvih ali vsaj častnih mestih med prvo desetorico tekmovalk. Najnevarnejše tekmovalke Avstrijk so bile tudi danes Francozinje.
Včeraj je zmagala 19-letna Marianne Jahn, in sicer zaradi svojega brezhibnega sloga, borbenosti ter trdnih živcev. Ni je prestrašil odlični rezultat, ki ga je dosegla pri prvi tekmi njena neposredna nasprotnica Francozinja Marielle Goitschel. Nemke pa se niso bog ve kaj dobro izkazale.
Na startu je bilo 70 tekmovalk dvajsetih narodnosti. Za-
radi ' težav na smučišču so mnoge izmed njih padle, večje število pa je zgrešilo vrata.
Obe tekmi sta potekali na terenu, ki ima 170 m višinske razlike. Pr.i prvi je bilo 53 vrat, a prj drugi 57.
---«»----
Sovjetska skakalca jutri v Planici
PLANICA, 19. — Včeraj sta prispela semkaj sovjetska ska. kalca Koba Cakadze in Lav Sidorov ter njun trener Demen. tijev, ki bi morali jutri nastopiti na velikih mednarodnih skakalnih tekmah v Ljubljani. Ker je bila ta prireditev zaredi pomanjkanja snega odpo. vedana, je Smučarska ?.veza Jugoslavije predlagala sovjetskemu zastopstvu, naj se odpravijo v Planico, kjer so se že pridružili jugoslovanskim skakalcem.
Namesto prireditve na Ga-letovcm se bodo najboljši jugoslovanski skakalci in sovjetski gostje jutri pomerili na 80-metrski skakalnici v Planici. Tekma se bo začela ob 11. uri. Za ljubitelje skakalnega športa bo turistična agencija »Izletnik* iz Ljubljane organizirala izlet v Planico s posebnimi avtobusi, ki bodo odpeljali ob 8. uri zjutraj iz Kidričeve ulice izpred spomenika »Ilegalcu*.
Včeraj sta sovjetska skakalca v družbi najboljših Jugoslovanov trenirala na 50-metr-ski skakalnici.
---«*----
BOKS
Rinaldi premagal Brazilca Moraesa
RIM, 19. — V večernih urah je bilo v Športni palači mednarodno boksarsko srečanje, ki ga je priredila ITOS. Med vsemi dvoboji, ki so bili na programu, je vladalo največje zanimanje za match med italijanskim prvakom poltežke kategorije Giuliom Rinaldijem ter Brazilcem Renatom Mo-raesom. Slednji je podlegel po točkah v desetih rundah.
Trebbi; Danova, Sani Altafini, Rlvera, Barison.
Precej vroče bo tudi na rimskem stadionu, kjer se bo Roma spoprijela z Juventusom. Da ne izgubi stika z ekipami, ki se borijo za prvenstvo, bo morala Roma igrati zelo previdno ter napeti vse svoje sile. S svojimi 28 točkami lahko še vedtio upa, namreč, da se bo kolo sreče morda obrnilo ter ji zagotovilo če že ne prvenstva, vsaj zelo častno mesto v splošni lestvici. Res je. da bo jutri igrala na domačih tleh, toda imela bo pred seboj nasprotnika, ki je še vedno nevaren. Ne toliko, ker bi Juventus še upala, da si pribori prvenstvo, temveč ker mora stremeti za tem, da se pomakne na čim višje mesto na lestvici,
Roma se zaveda te svoje težke naloge ter se je zato skrbno pripravila. Sestav njenega moštva bo verjetno naslednji: Cudicini; Fontana, Carpanesi (Corsini); Schiaffino (Carpanesi), Losi, Pestrln; Orlando, Jonsson, Maofredini, Lojaco-no. Menichelli.
Juventus pa bo s svoje strani igral z naslednjimi igralci: Anzolin; Garzena, Sarti; Emo-li, Castano, Leoncini; Mora, Mazzia (Rosa), Nicolč, Stvori, (Mazzia) Stacchini. Gre za izbrane atlete, ki jih je Parola skrbno pripravil in zelo verjetno bodo delali rimski ekipi hude preglavice.
Med drugimi tekmami naj omenimo še posebej srečanje na turinsih tleh med Torinom in Leccom. Zdi se, da ima Lecco le malo upanja na pozitiven rezultat, posebno še zato ker je izgubila pred nekaj dnevi tekmo z Bologno. Lecco upa na vsak način, da bo v Turinu izen.ačil. Na Lgri.šču bodo naslednji igralci: Bruchi-n,i: Faca, Tettamanti (ta se je v tekmi z Bologno dobro odrezal); Gotti, Pasinato, Duzio-ne; Savioni, Galbiati, Di Gia-como, Linilskog, Clerici. Torino pa bo igral v.tem sestavu: Vieri; Scesa. Buzacchera; Bear. zot, Lancioni. Cella; Albrighi, Ferrini, Baker, Law, Crippa.
Končno omenimo še, da bosta ohe sicilski moštvi igrali na domačem otoku. Tekma bo v Catanii. Ekipa Catanle se bo skušala maščevati na »sicilskem derbyju» za 7 golov, ki jih je zadnji dve nedelji u-trpela s strani Milana in Sampdorie.
Ostale tekme so: Mantova -Sampdoria, Spal . Venezia, Padova - Vicenza, Atalanta . Udi-r.e.se.
	
mm	iM
Aia!anta-i dinese	i
Fiorentinj-Inter	X 2
Mantova-Sampdoria	1 X
Milan-Bologna	X
Padova-LR Vicenza	1
Palermo-Catania	1 X
Roma-Juventus	X 1
Spal-Venezia	1
Torino-Lecco	1
Alessandria-Lazio	X 1 2
Bari-Modena	1
Pistoiese-Pisa	X 2
Chieti-Taranto	2 X
Grosseto-Anconitana	X 2
Verona-Messina	1
Prvenstvo petelinje teže v Sao Paulu
Ca Id we II je klonil pod Jofreovo pestjo
V deseti rundi se je Irec zgrudil na tla
SAO PAULO, 19. — 25.000 ljudi je predsinočnjim napolnilo «Gimnase Ibirapuera* ob priliki srečanja med Brazilcem Ederjem Jofreom in Ircem Johnom Caldvvellom za svetovno boksarsko prvenstvo petelinje kategorije. V deseti rundi je Caldwellov mena-zev odvrgel gobo ter umaknil svojega boksarja iz ringa. Tako je Jofre postal edini svetovni prvak v kategoriji petelinje kategorije. Sodniki so prisodili Jofreu 89, 83 in 88 točk, a Caldvvellu 90, 73 in 81 točk. V trenutku prekinitve dvoboja je bil torej Jofre na boljšem za 7 točk. Na srečanju je sodil Willie Peep, bivši boksarski svetovni prvak.
V prvih dveh rundah se je Irec izkazal za rahlo moč-r.ejšega od svojega nasprotnika. Toda Jofre je prežal nanj ter ga opazoval. Takoj nato pa je prešel v protinapad. Pri peti rundi je Cald-wella doletel silovit udarec, tako. da se za 4 sekunde ni mogel dvigniti. Med občinstvom je završalo in nastal je tak hrup, da ni bilo niti slišati gonga. Tudi v naslčdnjih rundah sta se nasprotnika srdito borila, toda Caldwell je z vedno večjo težavo prenašal silovite udarce pogumnega Indiosa. Po peti rundi je bila njegova usoda praktično zapečatena.
Konec je nastopil v 10. rundi. Po zadnjem udarcu se je Caldwell zgrudil.-Po 3 sekundah se je hotel sicer dvigniti na noge, toda kazno j'e bilo. da ne bo mogel več vzdržati silovitih Jofreovih napadov. Da bi ga rešil. nesmiselnega
trpljenja, je njegov menažer sklenil, da se srečanje preneha.
Takoj po zmagi svojega ljubljenca so gledalci planili na ring, da bi dali duška svojemu navdušenju. Policija je sicer posegla vmes, toda brez uspeha.
Caldwella so takoj prepeljali v slačilnico, kjer ga je pregledal zdravnik. Ta ni ugotovil na poraženem boksarju nobene poškodbe ali rane Nekoliko minut pozneje je Caldwell prišel popolnoma k sebi.
Jofre je s svoje strani izjavil: «Srečen sfem, da podarim-krono svetovnega prvaka svoji domovini. Caldwelt je bil nevaren nasprotnik in jaz se klanjam njegovemu pogumu*.
Košarkarsko prvenstvo moške A lige
Don Bosco in CSI Treviso jutri na tržaškem igrišču
Zmaga tržaške ekipe bi zelo poživila zanimanje za dogajanja v D skupini
Vsi favoriti za končno zmago v D skupini moške A lige so preteklo nedeljo nadaljevali svojo zmagovito pot. Vsak izmed njih je zaman pričakoval poraze svojih neposrednih tekmecev. Philco, CSI, Treviso in Reyer so z manjšim ali večjim naporom odpravili svoje nasprotnike. S tem je bilo potrjeno mnenje, da se bo zvedelo za ime ekipe, ki si bo priborila pravico do vstopa v višjo kategorijo, šele po zaključku te serije tekem.
Pri tržaškem Philcu je v nedeljo gostovala Stamura iz Ravenne. Domača ekipa je laže zmagala kot je bilo pričakovati. Gostje, ki so še 8 dni prej odpravili Udinese ter tako zaprli tej ekipi pot do višjih mest v lestvici, so v Trstu popolnoma odpovedali. Ni-
ti za hip ni njihova igra predstavljala resne nevarnosti za domačine. Spričo tega je nedeljsko srečanje predstavljalo za tržaško moštvo le uspešen trening, a nikakor ne prave igre.
Mnogo bolj izenačena in zato tudi bolj borbena je bila tekma med CSI Treviso in goriško Safog. Slednja pa je to pot vendarle ostala praznih rok ter s tem prekinila serijo svojih pozitivnih nastopov, ki je že dolgo trajala. Treviso je trenutno najsolid-nejša ekipa te vzhodne skupine. Glavni steber pri njeni igri je Giomo, bivši igralec Simmenthala in edini igralec A lige med državnimi reprezentanti. Treviso zato ne prikriva svojih ambicij do vstopa v I. ligo. Njegovi igralci se iz tedna v teden na vso
......................im......minul..............
Odličen uspeh ljubljanskega turnirja
		
rt *i rra		
i. —	prvi	i x
—	drugi	X 1
2. —	prvi	2 1
—	drugi	2 X
3. —	prvi	2 1
—	drugi	1 2
4. ’ —	prvi	I X
—	dtugi	X I
5. —	prvi	1 1
—	drugi	1 2
6. —	prvi	1 1
	drugi	1 X
Mladinec Korpa pravo odkritje namiznega tenisa v Jugoslaviji
Jugoslovanski mojstri bele žogice so dosegli raven najboljših tujih igralcev
Tudi na našem ozemlju šteje namizni tenis vedno večje število ljubiteljev, ki se ne zanimajo več samo za Borove uspehe, ampak kaj radi poizvedujejo kaj se dogaja v Italiji in na svetu sploh. Zadnjič smo pregledno opisali tekmovanje italijanske A iige; poglejmo danes kaj se dogaja onkraj meje, v sosed- -ni Jugoslaviji.
Jugbslovanski namiznoteniški igralci so želi lani na svetovnem prvenstvu več kot zadovoljive uspehe, o katerih smo že poročali. Danes bomo na kratko opisali njihovo dejavnost v letošnji sezoni in predvsem njihove zadnje nastope med katere sodi v prvi vrsti zvezni namiznoteniški turnir v Ljubljani.
Letošnj-a sezona mojstrov bele žogice se je pričela s tekmovanjem 17 najboljših jugoslovanskih igralcev. Na tem turnirju so prvič prišli do izraza mladinci, ki so zapustili za seboj celo vrsto bolj znanih prvakov. Pravo odkritje je bil Korpa, katerega spočetka sploh niso povabili.
Mesec dni pozneje so mla-
Jugoslovanski namizni tenis Je odprl na stežaj vrata mladim močem. Na sliki: Frelih in Vecko
de sile spet prodrle. Na mednarodnem prvenstvu v Novem Sadu je druga ekipa Jugoslavije, sestavljena iz samih mladincev dosegla dolgo vrsto odličnih zmag, med drugimi tudi nad zahodnonemško reprezentanco.
Tem rezultatom pa je treba prišteti še one, ki jih je dosegla prva ekipa v tekmah z raznimi tujimi reprezentancami. Med temi sta bili najvidnejši Anglija in Švedska.
V	teku priprav za evropsko prvenstvo, ki bo letos ‘pomladi v Berlinu, so jugoslovanski igralci že do sedaj nastopili na vrsti tekmovanj. V ta namen je bil prirejen prejšnjo nedeljo turnir v Lju bljani, na katerem je nastopilo 150 tekmovalcev in tekmovalk iz vseh jugoslovanskih republik. Na njem je zmagal domačin Teran ter s tem potolkel Markoviča. Tretje mesto je zavzel spet Slovenec Kern, a na 4. in 5. mesto sta se plasirali dve mladi sili: Korpa in Vecko, ki sta prehitela Jazviča, Ga-ziča in Osmanagiča.
Poznavalci jugoslovanskega namiznega tenisa se bodo morda spraševali zakaj ni v prvi osmerki Hrbuda, Vogrinca, U-zarinaca in morda tudi Zupančiča. Ta četvorica ni nastopila na turnirju, ker je istočasno zastopala svoj klub na tekmovanju za pokal evropskih državnih prvakov v Varšavi, kjer so, naj omenim še to, tudi zmagali.
V	mladinskem tekmovanju je Korpa še enkrat premagal Vecka in tako odnesel prvo mesto. Na tretje mesto pa se je z istim številom točk kot prva dva plasiral Frelih.
Vecka in Freliha tržaška publika že dobro pozna, saj ju je videla na tekmovanju za Borov pokal. Od takrat
j pa sta oba igralca zelo napredovala (kar velja posebno za Vecka) ter se vključila v elito ne le jugoslovanskih, temveč tudi tujih igralcev mednarodnega slovesa. Jugoslavija razpolaga tako s celo vrsto novih moči, ki dobro obetajo v bodočnosti.
Ze na mednarodnem prvenstvu so se izkazale nekatere slovenske igralke. Prevladuje pa mnenje, da je bil ta u-speh le zgolj slučaj, ki nikakor ne more ozdraviti najresnejše pomanjkljivosti jugoslovanskega namiznega tenisa, se pravi že večletnega pomanjkanja igralk, ki bi uspešno zastopale domače barve tudi na mednarodnih turnirjih. Zlasti v Sloveniji pa se opaža sedaj znaten napredek kvalitete tudi pri nežnem spolu. Za to gre verjetno zasluga daljnovidni politiki voditeljev, ki so našli novo formulo za državno klubsko prvenstvo. Ta namreč določa sestavo v kateri so trije igralci in dve igralki. Zato so se vsi klubi precej zdramili ter začeli vlagati vedno več truda pri pripravljanju mladih ženskih moči. Rezultati te nove politike sb bili zelo vidni posebno v Ljubljani, kjer so se igralke precej dobro izkazale.
Med članicami je zmagala Pirčeva, in sicer pred Plutovo in Cadeževo. Precej izenačena je bila tudi borba na tekmovanju mladink, kjer sta Mitričeva in Krajgherje-va zasedli prvo, oziroma drugo mesto. Obe sta v zadnjem času zelo napredovali, tako da se je zvezni kapetan zelo pohvalno izrazil o ženski e-kipi.
Ko je komentiral dosedanje rezultate pa je zvezni kapetan pripomnil, da bi bili u-spehi jugoslovanske ženske e-kipe zelo boljši, če bi v vseh republike vložili za vzgajanje mladih ženskih moči toliko truda, kot so ga vložili slovenski namiznoteniški voditelji.
P.zio
moč trudijo, da bi si priborili čimveč pozitivnih rezultatov. Na drugi strani pa tudi Goričani kažejo odlično formo in trenutno se zdi, ds so zmožni še vedno odličnih podvigov.
Zaradi tega in zaradi važnosti, ki sta obe ekipi polagali na to srečanje, je bil začetek počasen in negotov, eni i drugi so iskali šibkih točk v nasprotnikovem sestavu. Nenadoma pa so domačini zgrabili za vajeti ter začeli silovito napadati. Zdel0 se je v gotovem trenutku, A3 si bodo priborili zmago, "® da bi nasprotnik prišel do sape. V drugem delu tekme P8 so Goričani nenadoma oživel' ter prešli v protinapad. Začeli so nizati točko za točko-Potem pa se je spet vse zataknilo. Domačini so se zavedli nevarnosti, ki jim pretila ter so se z žilavi"1 naporom otresli goriške nadvlade. Ko sta Goričane ločil| samo dve točki od Trevisa, je ta ekipa zagotovila popc no premoč na igrišču ter tako zmagala.
Tudi na ostalih igriščih vzhodne skupine so zmaga* favoriti. Udinese se je maščevala za nedeljski poraz na° drugim predstavnikom iz Ra' venne.
Beneška Reyer je brez naporov premagala svoje nedeljske nasprotnike Fidesa ter j® tako nadaljevala svojo zmag0-vito pot, ki je bila prekinj®" na le v Trstu. Pripomniti _P* je treba, da so tedaj benešh1 igralci nastopili brez dveh >*' med svojih najboljših Pre“' stavnikov.
V( tekmi pepelk sta se P°"_ merila D’Alessandro in Cah1 pli. Zmaga je pripomogel Pr" vemu, da se je otresel dr"" ščine Camplija ter tako z®' pustil rep lestvice.
Tudi prihodnje kolo ne h® nudilo nič posebnega, če s®" veda ne bi prišlo do m verjetnih presenečenj. Tea) nalogo ima le Treviso, ki jj gostoval v Trstu, kjer se h pomeril z Don Boscom. T"., v tej tekmi so gostje favo-, in Tržačani se bodo mor® pošteno potruditi ter igrati t* ko kot so igrali v najbolj®^ dneh lanskega prvenstva, bodo hoteli iztrgati svoje"1, nevarnemu tekmecu dve 1° ki. Do tega pa verjetno " bo prišlo. Pripomniti pa treba, da bi Don Bosc"v zmaga zelo poživela zani>"h| nje za to prvenstvo, ker omogočila tudi mnogim At^ gim ekipam, da se vklju"1' v borbo za prva mesta. Rezultati:
Philco-Stamura Udinese-Ravenna Reyer-Fides D’Alessandro-Campli CSI Treviso-Safog LESTVICA
9 8 1 557 453
CSI Treviso
Reyer
Philco
Safog
Stamura
Udinese
Fides
Don Bosco D’Alessandro Campli Ravenna
52'J
sS
47 J*
1»
8 7 1 518 449 862 503 378 8 5 3 500 478 945 423 46«
8 5	3	493	475
8 4	4	519	491
8 2	6	498	516
8 2	6	399	538	;
8 1	7	380	467	(
8 1'	7	399	471
Tekme prihodnjega kola1
Ravenna-Philco
Fides-Udinese
Campli-Reyer
Safog-D’Alessandro
Don Bosco-Treviso
p.zl®

IS.
«««♦«« ********* ♦♦»♦♦♦»«♦<
Iz krvi ■■■rdečel
IVO GRAHOR 20.XI.1902 • 29.111.1944.
Bil je torej iz krajev, ki so po prvi vojni pripadli Italiji begunec, ki se je zatekel v Ljubljano, kjer pa pri takratni oblasti ni bil ravno »zelen, kot pričajo sodni akti iz neslavne afere okrog »Knjige to-va riše v n
Gralior je nastopil najprej v Ljubljanskem Zvonu leta 1925, sodeloval v almanahu »Sedem mladih slovenskih pisateljevi*, v zb}fkl venske novele« leta 1935, objavljal pa Je še v Književnosti. Modn ptici in Besedi. Pisal Je pesmi s socialno tematiko, ki so “»učne in trpke, a brez posebne literarne teze, črtice in novele, eseje, kritike ukvarjal pa se Je tudi z dramatiko. Najznačilnejša je pač njegova’ proza, v kateri na realističen način, z močno coclalno tendenco obravnava življenje domačih ljudi, precej se Je uveljavljal tudi v publicistiki, v kateri Je moč »slediti njegovega nemirnega, naprednega in tavajočega duha. Marsikaj Je ostalo v njegovi zapuščini. Med temi stvarmi velja omeniti nedokončano dramo »Antikrists. Samostojne knjige ni izdal.
Naš hlapec Lovre
Oja, je zazehal, bog ve, da sem truden.
Po dva in pol metra visoki žični ograji so se zaganjali proti njemu grofovi volčji psi. Dva sta že zdrvela okoli novega hleva, ki stoji na dvorišču že tik ceste, da ga sprejmeta pri vhodu v graščino Radslavdvor. Nenadoma sta skočila pred njim na prizidek, da se jih je Lovre resnično ustrašil — še ni dolgo tega, kar so ti volkovi obgrizli janeževske krave; odsko-
čil je, potem pa se zasmejal nekako samemu sebi in pospešil hojo po beli cesti.
Saj sem bil tukaj doma, kakor doma, preden je vaša volčja mati prišla v ta kraj.
Tako se Jim Je zasmejal in še ena misel mu je prišla, ki bi jim jo najrajši povedal, tem divjim psom, ki varujejo kokoši. Kaj pa je pravzaprav drugega tu, ko sama bela kokoš, kamor pogledaš! Ali je bilo vredno, da si grof Kinsky kupuje tak grad?
In vendar zdaj stari Lovre ni mislil do konca, kaj to njemu mar. Niti smeh, ki ga je bil v dobri volji namenil psom, mu je bil več všeč. Zabolel ga je, kakor da ni navaden, temveč pravi Lovretov smeh in Lovre se je smejal, kadar je bil žalosten. Tako je bilo vedno z njim, že dolgo, še ko je bil tu pri Jošku za mlinarja in se mu je bolje godilo ko zdaj.
Pogledal je še enkrat proti vodi v vrt, kjer se je dvignila zvišana stena hiše. To je grad. Staro je samo še tisto krilo ob cesti, od tam pa se je razpredla še divja trta, ki leze po ograji za njim, da skoznjo in skoz slak komaj vidiš rjave, velike kurnike, kakor hiše. Voda teče v ozadju popolnoma tiho in se pod steno skrije, kakor da bi poginila. In spet se je zdelo Lovretu, da vidi vse belo, same kokoši. Ljudje so že vsi pomrli, pri Jošku gospodari žival, kokoš in voleje. Tako je zdaj na kmetiji, kjer sta nekoč pela žaga In mlin.
Zahajajoče sonce je vrglo veliko senco z brkinskih hribov. Čutil je, kako mu je pogladila čelo ln obrisal si je potni obraz enkrat za vselej.
Aha, hvala bogu- Salamensko me je danes prepeklo, ti duša ti.
Obračal je v roki svoj veliki rdeči robec in je videl, da je moker ko luža. Lovre je imel navado reči šojeta ali pa urbas in konjič. Sceloma obriti in zato nekoliko naježeni obraz, ki se mu je tako potil in svetil, je ob taki besedi sijal tudi dobrodušnost. O, morda je bila ta dobrodušnost prešla v tisti žalostni smeh. — Oguljena polhovka mu je za lek zdrsnila z gladke lobanje, da Je z roko loveč kar zaplesal po cesti, kakor je bil truden, z levico pa je previdno od sebe držal kanglico mleka, ki ga je Lunjevka pošiljala svoji materi Mostnarici. Človek
postaja odročen. Ustaviti se je moral, da spravi robec v žep. A ne da bi bile hlače preozke; kakor je bil debelušen, so mu pahljale ob bedrih, ko je zapihal prvi popoldanski vetrič po ozki dolini. Zdaj mu je suknjič zdrsnil z ramena in se je Lovre naenkrat okregal, da prepočasi hodi, ker ima še tako daleč do doma. Tako, zdaj si ga je popravil in lahko gre; doma je še polno dela in sam bog ve, zakaj ga pošiljajo v soboto od hiše, zvečer pa bo komaj do teme pospravil in pred hišo posnažil, kakor je pri gostilnah navada, da gospoda iz mest lahko kam sede in, ko je dobre volje, tudi hlapcu kaj da.
Nad reko se že dviga večerna meglica, vije se po dolini in sega iz jelšja na breg, na njive in ponekod prav do ceste. Sonce se je uprlo v robove, v farno cerkev, poglobilo se je nebo, nekako odmaknilo v daljavo od belih zidov in od zvonika z bliščečim jabolkom.
Hm, grad Radslavdvor! Pa se je reklo pri Jošku, gospodinja še zdaj živi, otroci so šli po svetu, fantje ko gore.
O, Lovre zna! Nič ne bo mislil o tem.
Pa je bilo, preden je začelo propadati, bogastvo. Posestvo, sam log je bil vreden kmetije, žaga je delala in mlin. Letni dan se ni kamen ustavil Brkini so nosili k Jošku in Čiči in Pivčani so vozili. Kakor da bi bil Lovre gospodar, so ga častili, vsega bi bil dobil od njih, pa ni hotel. O, Katri bi ne bilo nikdar zadosti.
Le daj, smej se, norec! Za gospodarja se boj, propal bo, ker mu ti kradeš moko, po pol kile moke na teden! Kaj bom kuhala, pa ne pomisliš. Tako jo vidi na otoku v mraku sobot, ko je bila še mlada in jima je že narasla kopica otrok. Krasti je moral, ker je tako velela, kajti zaslužek je bil premajhen; Vsak večer je dokladal v mešiček, kolikor je le mogel, potem pa je prišla Katra in ni bilo nikdar dovolj — pa ne en mesec ali dva. tudi ne leto ali dve, deset let, petnajst.
Kral ne bom...
še se vsega dobro spominja. V začetku se je smejal, ali pa se je res smejal tudi pozneje?
Kral ne bom.. Rekel bo gospodinji, naj mi poviša plačo, o svetem Juriju bom rekel.
Da, enkrat je storil, dali so mu priboljšek in drugi mlinarji
ob Veliki vodi so kleli, ko so zvedeli.
Ako je Joškovkt prav, da plača posle boljše ko mi, JS plača in še okradejo naj jo, ker je neumna. Tako so presoj, gospodarji in glasno povedali tako, da je popal njihove narje strah ob Lovretovi drzni misli. Katra je imela prav. SJ:. ne bo delo nikoli plačano, da bi rodbina živela od njega- L koli. In Lovre ni vedel nič več kako, ne kako dolgo bo to- ** ko dolgo bo to, da bo kradel....
Počakaj, da -Jože doraste in Frane in Katrica!	j
Oj, to je bila zdaj lepa misel. Odrastejo in ne bo več ker ne bo treba, ker pojdejo služit.	tj
Pa tudi iz tega ni bilo nič - vedel je, da ne bo. KaK° ne vedel - in vendar še upal, vsak dan znova verjel?!
Jože in Frane sta šla za pastirje, Katrica je pomagala J ma in je prala, pridni so bili in so ubogali. Hvala bogu, da v.’j, jedli niso doma. Ne bilo bi dovolj, ako bi še toliko pokr»% Zdaj sta že oba prevelika in bi rada prišla kam za hlapca- J?,( je bil eno leto, pa — ali ni boljše, da gre zidat? Tam je kak sold za obleko in če misli kam iti. V Ameriko, pravi, šel. No, saj je tudi pametno.
Katra je vse dobro vedela, dobro je gospodarila Lovr6™a hišico v Stopah, in hčer je poslala v mesto, potem je še! i njo tudi Frane. Da, hči je bila pridna, Frane pa ne. In l j Jože je vse zapil. Velik ko gora, močan. Ali bo kdaj toliko < meten, da se oženi? — Nikoli.	a
Tudi to je Lovre že dobro vedel, na tihem je vedel, bo vzela Jožeta — bajtarja? Ne bo je in Jože se bo zapil. . $1 Tako je Lovretu ostal tisti smeh, tisti žalostni smeh, ^m) mu je zmerom prikral na obraz, če je bil jezen ali pa če sam. In dobrodušen je bil nekoč — preden je službo v fl»y izgubil. Gospodarji so enkrat stopili vkup in so rekli, d» 1lj» narji kradejo kakor srake. Vsi mlinarji kradejo. Ali ni Katra že davno tako? Res, da so kradli, in morajo tako, 16 j) ne bi smel nikdar več, ker si je enkrat povišal plačo in S,°J morali zvišati kmalu povsod. Zato pa so ga tudi vsi gospo®V vzeli na jezik in njihovi podrepniki so kazali na Katro: £ie Joškovo bo znesla v bajto.
(Nadaljevanje sledi)
d
UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA GORICA: .Ulic, S. Pellico 1-H. Tel. 33-82 - UPHAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 lir. - Vnaprej: letna 1800 lir polletna 3500 Ur, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din. polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADiT, DZS, Ljub"*/
Stritarieva ulica 3-1 telef 21-928. tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/3-375 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca,: trgovski 80, finančno-upravm 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 Ur beseda
Odgovorni urednik:	STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst
Vsi oglasi se naročajo pri up"a
vi*