St. 46. V Maribora; vtorek 23. aprila. V. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na toden, vtorek. Četrtek in soboto, ter velja po poitl prejeman, za tvstro-ogertk« dežele ali v Maribora s pošiljanjem nadom, za celo loto 10 gold,, za pol leta 5 gold., za četrt leta 2 gold. 60 kr. Za tele dežele za celo leto 12 gold., za pol leta 6 golo., za četrt leta 3 gold., 25 kr. a. v. — Za oznanila so plačuje od oeiiristopne petit-vrste 6' kr. čo bo oznanilo enkrat tiska. 5 kr. če so dvakrat in 4 kr. 06 se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača st'«mpelj za 30 kr. — DopiBi naj se izvole frankirati. — Rokopisi sc ne vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v koroški ulici hišn. štev. 220. Oprav n i st vn. na ktero nai se blagovoiiio nnšiitari narodnim-. rekjamad je. u znan On. t^j. administrativne reči. ie v tiskarniii: F. Skaza in dr., v koroški uiiei hi Sn. št. 229 iz Gorice dolžil, da »o nas zapeljali. A nezaupnica ni umislek Goričanov, temveč nas Kraševcev samih. Gospod Črne! mi Kraševci slovesno protestiramo, da nas javno v svoji brošuri kot take slaboumnike razglašate, ki nemaj o lastnega mišljenja in razsodka! Sicer pa res obžalujemo gospoda Crneta, da je tako slabe pameti , da misli, da nas bode.. bg svojo brošuro prepričal, da je njegovo delovan bilo nam koristno, in posebno da si g. Crne do-raišljuje, da nas bode preveril, da je zedinjenje Slovencev v eno politično celoto narodu škodljivo! Tedaj, ko smo Črneta prvokrat volili, še ni bila potreba zedinjene Slovenije za obstanek našega naroda tako očividna, ko je sedaj. Ko se je v naši državi ustavno življenje začelo, tedaj so štajerski, koroški, tržaški in posebno tudi goriški Slovenci Še upali, da jim bodo njih sodeželani druge narodnosti pustili in dali narodne pravice, ki Slovencem gredo. Ali kdor ima pamet, kdor je politične dogodke v različnih delili naše domo vine od začetka ustavne dobe pa do dene« opa zoval in videl , kako bo nemškutarji in lahoni 8 Slovenci povsod krivično ravnali, kjer so le mogli, kdor pošteno s svojim narodom misli — on mora spoznati, da je rešitev naše narodnosti samo tedaj mogoča, ako se osvobodimo vpljiva nemšku tarjev in labonov, t. j. ako se /edinimo v eno celoto tako, da nam večine v zastopa našega naroda nikdo več vzeti ne more. In taka celota je z c d i u j c n a Slovenija! — Ako bi bil gospod Crne posten poslanec , spoznaval bi bil potrebe Slovencev, ktere tje v državnem zborn zastopal. Ali da on piše proti zediujcnju Sloven cev, to nam kaže, da ni hotel spoznavati naših potreb , kar sicer njegova brošura uči. Vsak poslanec ima dolžnost delovati na korist svojih volilcev. Brali smo pazljivo iu — nezadovoljno že poprej o Crnctovem delovanji. Ko smo pa videli, da je Črne na Dunaji z glasovanjem zj posilno volilno postavo vse z vso federalno stranko in s slovanskim programom v nasprotje stopil, bi!a je naža dolžnost dati mn nezaupnico! In ko bi mu po glasovanji za posilno volilno postavo ne bili odtegnili našega zaupanja, morali bi kot Slovenci Cruetu sedaj najodločniše svoje nezaupanje izreči, ker on je proti prvi in glavni točki narodnega programa — proti zedinjenju Slovencev! . Jlx IMllJal. [lav. dop.f Iz raznih krajev mjfr -»krvenske domovine nam se poroča o vnemarnosti naših razumnikov zastran uradovanja v domači besedi, vsaj nahajajo se posraetuhi, kteri tudi naj-prostejše reči, ki se čitaje oznanjujo, črgotajo v tujem jeziku; ne li neuljudnost, vsaj zavoščeno ki-taštvo, ako se postavimo oklicni listi od župuištev drogovom razpošiljajo na oznauilo v nemščini, vsaj to že vsakdenja dostojnost in udvornost obsoja, kako namreč se more iskati od sožupnika, da bode ta prestavljat" in prepisač takih spisov v naščino? Ako se ti zakotni mazači ne poprave, hočemo jih črna imena občinstvu prijaviti, naj sc razpoznajo in razvide srabljivi in smradljivi kozli. — Nek vreden narodnjak v obsežji dekanovine velikonedelj-ske je bridko tožil, ko vse listine od ondešnjih župništev dohajajo v nemščini spisane, le od mar-geškega izven okolja rečene dekanovine slovenske, slava velečastnemu g. K . . . ugaja nam, ka duho-vitejši duhovni pastirji prednjačijo zaspancem. Nekoliko razumen našinee stavlja si po vsej pravici prašanje, kako je to, v Ljutomeru iu Ormoži vršila sta se tabora z nedopovedljivo navdušenostjo, vendar uradujoče duhovuištvo one okolice šče ni se predramilo iz pogubnega mrtvila iu čamila? Vse v naravi se bori za svoj bitek, pisana ptičica čiv-keče, črvič v prahu se vije , ako mu sovražnik gnezdo zaseda ali trga, vsaj ista rastlina se piplje za svoj zarod, le mi bi toliko strastno objemali in košato gojili Iskarjcvčevo izdajalno početje iu obilne* v dejanjih vršili. Juda previ-devši na hitrem bogomrzki poskus sramoval se je na toliko, ka je čute se nevreden dalje živeti v Človeškem društvu segel po vrv: naši mrzljaki pa Dopisi. Iz feeitpotrta (na Notranjskem), 18. aprila |lzv. dop.] Kolika je popularnost grofa Hohcn-warta na Notranjskem, to se je sijajno pokazalo pri priliki, ko je prišel na svojo graščino v Ravne, tako imenovani ^notranjski raju. Takoj pri prihodu bo ga na kolodvoru navdušeno nazdravili, a da bi se bil dalje časa mudil v svojem „VarzinuM, gotovo bi bila sosednjim občinam dana zaželena prilika, mu podati še več znakov najsrčneje uda-nosti in neomejenega zaupanja. Tako pa se je posrečilo le nekterim depntacijam nazdraviti naj-odličnejega nositelja federalistične ideje. Vsigdar izvrstni narodnjaki iz Zagorja, Knežaka, Senpetra, Matenjevasi in iz Narina so šli namreč denes kot deputacija k grofu Holicn-1 wartu. Bilo jih je 18 mož. V imenu deputacije ga je nagovoril g. Železnikar, ter mn izrazil udanost, zaupanje in hvaležnost sosednjih občin. Grof Hohenvvart je izrekel svojo zahvalo in nado, da se mora skoro v Avstriji vladu-joča sistema p redrugačit i, dane bo več samo en del nad druzimi vladal, dase ruorapričeti pomirjenje med narodi ter ravnopravnost biti ne samo na papirji, nego tudi v istini. Le to je rešitev Avstrije. Po kratkem pomenkovanji se je potem deputacija ločila, obžalovaje edino to, ka se grof Hohenvvart tako kratek trenutek mudi na Notranjskem, da in j prilike tudi drugim občinam — ki so se za to že pripravljale — pokloniti se bivšemu ministru • poštenjaku. — 1'ivčani so tem malim činom pokazali svojo poli-tičuo dozorelost, kakoršno bi želeli v vseh pokrajinah Avstrije. Ki ItriiMti 20. aprila [Izv. dop.] Gospod Črne je zarad zaupnice, katero srni* mu poslali) na vse mogoče načine opravičevati izkusiti svoje postopanje v deželnem in državnem zboru in med drugim je v svoji že znani brošuri nekterc gospode Listek. iVilvolo >Isxc*liiii \clli. Spisal tir. J. V. RiblČ. (Konec.) Machiavelli nij bil drugačen, kot njegovi rojaki in vrstniki sploh, samo da je — kakor vsi veliki duhovi — ideje in razmere svojega časa natančneje spoznal in občo vladajoča načela jasneje, razložil nego kateri koli pisatelj one dobe. Hodil se je iz imenitne a borne rodbine tos-kanske .'>. maja 1469. leta, torej za Lovrenca Mcdieejskega. Lovrencev sin Ficro, jako neenak očetu, bil je 141*4 pregnan in tako se je ponovila republika. Leta 14!»* je bil Machiavelli let star imenovan za tajnika „deseterih mož za svobodo in mir", najvišje gosposke v državi, katere predsednik je imel naslov „gonfaloniere". Celih i -i let je v tej važni službi oskrboval vse notranje in zunanje dopisovanje državno, sestavljal pogodbe z drugimi državami itd. Vrh tega je prevzel 21 krat poslanstvo v tuje dežele, k rimskemu papežu i dr, v najvažnejših zadevah in sicer z najbolim vspehom. Uradna sporočila, katera je <> teh poslih vladi predložil, pričajo, da je bil razumen in spreten državnik, a tudi pošten in značajeu mož. Velika je vrednost teh sporočil za zgodovino onih časov. Že pred Maehiavellijem sc je bil politični položaj italijanskih držav jako poslabil. Za te države in državice je posebno karakteristično, da so se v njih borile stranke in sicer z mečem V roki in da je povsod ena ali druga stranka klicala sosede na pomoč. Francozi in Španjolci so si začeli svoj i ti italijansko zemljo iu tako so velike franeozke in Spanjske vojske divjale po celem polotoku in razdjale, kar je večstoletna kultura ustvarila. Boljši možje so globoko čutili in obžalovali nesrečo drage jim domovine ter so začeli premišljevati 0 sredstvih, s katerimi bi jo mogli osvoboditi. Machiavelli je dobro spoznal uzroke propadanja in sredstva k pomoči. Napačne vojne naprave, t. j. vojske tujih najemnikov so zakrivile slabost italijanskih držav; tukaj se torej ima pomagati. Po vsestranskem premišljevanji vojnih razmer starih in novejših časov je izdelal načrt za ustanovljenje nove, domače vojske in njeno oboroženje. Vse okoliščine BO mu bile ugodne. Krute posilnosti barbarskih tujcev so razdražile miroljubnega Italijana in mu vdahnili* vsaj iskrico poguma, tudi borba novo ustanovljene vojske, proti sovražniku prej nepremagljivemu sedaj m bila več celo brezupna. Konjištvo takrat ni bilo več glavna moč na bo- jišči. Borni a krepki pastirji švicarskih gor so že prej pokazali) da je mogoče najsilnejšc napade težko oklepljenih vitezov z nepremagljivo falango dolgih sulic in težkih kijev, odvrniti. V bitvi pri Ravenni je bil dan drugi, Italijanom bližji izgled. Ta dan, ki je bil eden tistih strašnih dni, v katerih človeška nespamet in hudobnost /.edini vso pogibelj lakote ali pomora, si je ipanjsko peštvo, zapuščeno od vseh zaveznikov, napravilo pot skozi gozd nemških sulic in sc obranilo francozkega konjištva. Machiavelli je torej svetoval, naj se domača vojska oboroži deloma s sulicami, deloma s kratkim mečem aragonskega peštva. [n res so se flo-rentinski pešci povsod prav dobro obnašali, vendar je bilo že prepozno. Zveza > Francozi, za katero se je potegoval gonfaloniere Soderini, je prinesla sad, katerega se je Machiavelli že davno bal. Komaj se je Ludevik XII. iz Italije pomaknil, je Francozom sovražni papež Julius II. leta 1512 rodbino Medi-cejsko v Florencijo nazaj spravil. Tako je bila republika zopet uničena, Soderini in Machiavelli sta Sla v pregnanstvo. Pri neki zarotbi proti kardinalu Medici je bil Machiavelli, najbrže nedolžen, v ječo pahnen in je celo tvezo prestal. Odslej je Živel v velikem siromaštvu, oddaljen od privajenih državniških poslov , na majhenem posestvu La se zdijo kakor klade in cepci brez Čuti in sna, tore tudi brez ljubezni in iskrenosti za rod in dom. — Ne dolgo, kar smo imeli priliko gledati pisma Btkega ženina rodom iz Kranjskega, od župana dauit bilo je slovensko a od žnpništva nemško, — na zdravje! To takem neškoluni župan selski toč-nejše pojmi svojo zvišeno nalogo in dolžnost, ktera ga veže na narod, nego li obilno učilnic prescdevši duhovnik: le v tem breuku naprej, potle pa se nikakor ne čudite, ako narod duhovništvu hrbet obrača in ne nahaja dovolje razlogov, posebno visoko čislati ga. Komur ni v vsakem oziru iu za splošno blagost, srečo iu napredek našega ljudstva, nego le za sebičje, kukavni to voditelj in gojitelj narodu, skoro ni na drugo, nego li na stroške in plačilo. Taki pojmovi se vrivavljejo o vzajemnih razmerah med ljudstvom in za-nj premrzlim duliovništvom. — Pojedinci ne morejo biti čud o delci, vsak narodnjak je nravno moran in dolžen vršiti svojo dolžnost a vsi skupno, iu le po takem še je nadejati povoljnomu uspehu. — Združenimi močmi. IX TletltUe, Hi. aprila. (Na korist stradajočim) napravila jc 14. t. m. tudi metliška čitalnica besedo z igro in plesom. Čistega dohodka 2<> gl. 13 n. izročilo je čitalničino ravnateljstvo g. Guštinu, prvosedniku odbora za stradajoče. Kdor pomisli, da je Metlika sama v stradajnčeni okraji in da je razen čitalnice pobirala milodare tudi naša županija, da so ravno tako tukajšnji c. k. uradniki med seboj zlagali, — mora priznati, da je radodarnost mnogo storila. Tudi} gostov iz okolice slovenske in hrvatske t. j. iz Semiča, Suhorja, Ribnika, Žakanja in Hroda, prišlo nam je bilo na radost prilično. Govoriti obširno o po-edinih točkah veseličnega programa, ne dopušča vam prostor; povedati mi je tedaj ua kratko, da se je program na splošno zadovoljnost vršil. Posebno dvospev ..čolnič" segel je globoko v srce občinstvu, moral se je dvakrat ponavljati. Velika moč je lep glas! Gospndičini Sturmova in Čolnarjeva sinete veseli biti svojih iger na glasoviru, zlasti se je g. Čolnarjeva s svojo „veliko kaprico" prikupila — čudno pa res! — Kako se zna izvrstno „prepirati" gospodičina Zoretlecva, vč iu ne bo pozabi^ kdor jo jo ta večer videl in slišal. Ravno tako izvrstna bila je njena deklamacija pri predzadnji besedi dne ;J. marca. Deklamacija g. Vrbaniea »pravi domorodec" dobila je zasluženo pohvalo. Gg. Sturma, oča in sin, sta glavna fak torja pri vsaki besedi. G. Lakner obeta mnogo. Kolo se je bilo tako priljubilo , da ta večer četvorka ni mogla niti na vrsto priti. Hvala lepa trudu gosp. Žigi Kcntnerju, učitelju kola. Veselica je trpela malo ne do belega dnč. Za 20. maj pripravlja se naša čitalnica na izlet v bližnji Podzemelj. Iz Z»ltfl'ol>n. 10. aprila. [Izv. dop.] V celej vojniškej krajini do sedaj ni bilo nikjer ne judov ne aristokratov. Razen Žumberčanov, ki so skoro vsi plemenitaši, in morebiti dveh ali treh plemenitaških rodovin v ogulinskem regimentu je v celej vojniškej krajini sami čisti prevejani ..demos". Od kar je pa belovarska županija razvoj-ničena, vidi sc očito, da gre vladna nakana na to. da v njej svojega najzvestejšega zaveznika plemiča kakor ljubko med pšenico zaseje. Za plemičem pride jud. kajti kdo drttgi bi plemiču denar posojeval, in rakijo vero točil! Iz tega gledišča ima se tudi naimenovanjc grofa Roberta Or-šiča Slavctičkega za velikega župana belovarske županije oceniti. Oršiči so na slabem glasu v hrvatskoj zgodovini in v denašnjeni javnem mnenji, zavolj tega na.š narod nič dobrega ne pričakuje o Oršičcvem županovanji v Belovarn. Plemstvo in judovstvo sta dva parasita na telesa našega naroda, ki nju vsake dan s svojo krvjo iu s svojim znojem nasititi mora. Ali se bo nju kedaj rešil? Pošast, ki se volilna agitacija imenuje, razdivjala je po celej deželi. Vsak poštenjak, ki dopise o agitaciji vladne stranke dan na dan v „Obzoru" bere, mora nehote z zobmi zaškrtniti in roko spestiti! Od kogar se ve, da je narodnjak, ta se cnostaluo ne vpiše v imenik volilcev, reklamacijo se pa isto tako cnostaluo odbijajo s pretvezo , da se uvažiti ne morejo, zakaj ne ? to sc pa še prašati ne sme. Nasprotno sc pa število magjaronskih volilcev s tem pnmnožava, da se vsakemu pritepenemu mavharju častno mesijanstvo podeli, samo če obljubi, da bo za vladincga kandidata glasoval. Pri nas je še vse huje kakor na Španjolskom, v Mehiki ali na Turškem, kterc države slujejo zavoljo svojega nereda po celem svetu. Če iz tega semena, ki ga naša vlada denes seje, ne bo burja v klasje bujno šinila, se bo zares čudež dogodil. — Kot dobro znamenje se ima to vzeti, da se mnogo tistih^povjerenstvenih mož, ki jih je vlada v volilne komisije poklicala, iz kakšnih takšnih pretvezov za to povcrciije zahvaljuje. — Faktum je, da na Čelu magjaronske agitacije razban ltauch stoji. Zlasti on ima največ razlogov se narodnjačke saborske večine bati, kajti on dobro ve, da bi ga ta neusmiljeno na polaganje računov iz časov njegovega bauuhovanja nategnola. I Veliki vpljiv bode na izid naših volitev imel izid volitev na Češkem. Zato so pa tudi za ta trenutek vse naše oči v Prago obrnenc. Lonyayeva odgovora na Iranvijevo in Mileti-fieVO vprašanje zastran razpusta našega sabora, iu zastran Lonjskegap« Ija sta ga pred celim našim političnim občinstvom zadnjega zaupanja in ugleda ličila, ki ga je še morebiti do sedaj sem Strada blizo Florcncije. Tam je spisal razlaganja o prvi dekadi Livijevi, knjige o umnem vojskovanji, florentinsko zgodovino in razupito knjižico o vladanji. Zraven teh del imamo iz njegovega peresa tudi pesni in komedije, s katerimi pa se tukaj ne bodemo pečali, ker za poznanje pisatelja nijso enake važnosti. „Vladarja" je Machiavelli posvetil mlademu Lovrencu, sinu Pierijevemu. Republikanci so ga torej imeli za odpadnika in so njegovo delo zavrgli, ne marajo za njegov vzvišen cilj. 0 mora-lični vrednosti tega dela smo že prej govorili: kaj dajo bil njen namen, beremo v knjigi sami. Neko privatno pismo Machiavellija nam kaže, da se je hotel knjezu prikupiti, kar Bprifittjejo tudi končne besede posvećenja. Taj je pisatelj dolga leta služil državi, privatno življenje — in sicer v uboštvu, mu ni moglo prijetno biti in tako je [hrepenel po prejšnjem javnem delovanji. (davni namen knjige je, vladarja podučiti, kako da si more ohraniti pridobljen prestol. A Machiavelliju nij nič mar za interese Mcdiccjskc rodbiue. To kaže najbolj knjiga sama, iz katere se podložniki lehko naučč, kako se iznebiti trinoga, to spričuje stroga objektivnost i u skoro matematična hladnost pisateljeva. Oblast vladarjeva mu je le sredstvo, no cilj; pravi cilj njegov kaže zadnje poglavje, v katerem z živimi besedami popisuje prežalostno trpljenje tužne domovine, kako zdihuje pod krutimi rokami barbarskih sovražnikov, kako boga moli, naj jej pošlje odrešenika — in zdaj sc obrne pisatelj do Lovrenca medioejskega ter izjavlja svoje prepričanje, da samo on more biti odresenik oČctnjave, da se bodo vsi domoljubi oklenili njegove zastave, ako le hoče izpolniti željo vseh — osvoboditi Italijo tujih barbarov. Lorenzo je prevzel knjigo in se jeposlužil Machiavellija pri nekaterih važnih poslih, a upanje pisateljevo se nij izpolnilo. Machiavelli je umrl 1. 1527. in vsled zanemarjanja njegovih svetov je bila skoro cela Italija razdeljena med tuje oblasti. Kultura ki je še ob času Machiavcllijeve mladosti razsvetljevala s svojimi žarki celo Evropo, se nij vrnila več in spomin prošlih veličin časov je mimo neminljive krasote naravine skoro vse, kar tujec sedaj v Italiji najde. Pač pa so slabi vladarji iu trinogi po-znejih časov radi posnemali nasvete „ Vladarja", prezirajo pravi namen knjige in vzvišene besede zadnjega poglavja. Za nas pa je Vladar" zanimiv spominek mi-nolih barbarskih časov in sijajno spričevalo za duh in značaj pisatelja. V Mariboru aprila meseca 1872. ter tje imel. Iloneten Človek ne odgovarja tako, kakor je odgovoril Lonyay. Iz Kil^rclMl. 21. apr. (Izvir. dop.J Naš prosti narod je v svojih političnih nazorih mnogo napredneji nego so njegovi vodje! To sem v svojih dopisih že večkrat napomenil in poudarjal, in to deues v očigled saborskih volitev zopet ponavljam in zopet naglašujem. Naš prosti kmet o uniji z Magjari niti besedice slišati neče. Magjaron je dene« v njegovih ustih naj grja psovka. Moja navada je, da rad hodim iz mesta ven. Na ktero god stran sem zadnje dni zahajal, povsod sem med prostim naletel na veliko razdraženost proti Magjarom. Volitev za zagrebški okraj bode, kakor sem že poročil, v Sesvetih. prvej železniškej postaji na žakanjskej progi. Naši kmetski volilci bi se lehko za male krajcarje tja peljali, pa oni ne za-upajo Ogerskej železnici, češ vlak ne bi v Se-svetih postal, ampak jih bog ve kam naprej odpeljal, da ne bi mogli glasovati. Šli bodo tedaj raje pešice na volišče. Iz tega se vidi, koliko nezaupanje jc med prostim svetom nasproti magja-ronom. Volitev narodnjaikega kandidata za zagrebški okraj kanonika Suškoviča proti magjaronskemu kandidatu soden Kranjčiču je zagotovljena. Sicer je pa Kranjčlč kandidaturo tudi samo zavoljo tega prevzel, ker jo je tako rekoč prevzeti moral, zato po on tudi za sebe skor nič ne agitujo. Denes gre glas po mestu, da vlada namerava narodno tiskarno, v k to rej se ..Obzor" in „Slldslavka" tiskata, jutri zapreti dati. Zakaj? to je vsem nerazumljivo. Iz lMti*4K. 17. aprila, [Izv. dop.j Kakor se na Slovenskem vsled grajevredne malomarnosti ^narodnih očakov" — nemštvo vedno bolj širi, tako se tudi tukaj v Istri in sicer vsled popolne politične in narodne nezavednosti istrijskih Slovanov tuji življi ojaČujejo in vedno več zemljišča pod svojo oblast dobivajo. Na eni strani sc la-bonstvo širi iu na drugi strani pa se pomorsko pruso-neništvo za prevladanje nad dosedaj tukaj vladajočim lahonstvom, posebno tukaj v Pulju, neutrudno poganja. Strastno sc borita ta dva sovražna življeja za svoj obstanek in za vzdržanjc svojega živobitja, neumorno si ti dve nasprotni stranki prizadevate, ena drugo zadušiti, uničiti in se na površji obdržati ter vajete samostalnoga poveljstva na-se potegniti, Dosedaj jc v Pulju lahonstvo gospodarilo in svoj plod p<> isterskem zemljišči raz- širjevalo, s slovanskim stanovalstvom nepogojno zapovedovalo ter celo pokrajno tako zanemarilo, da je groza: pa odkar se bojno pomorstvo tukaj vedno ojačuje in narašča ter sedaj že skoro celo mesto zalega, si nemška stranka prizadeva na krmilo priti in te italijanske samovladalce zatreti ter poitalijančene istrijske Slovane polagoma ger-manizirati in na tak način na obalih jadranskega morja za ..pangermanizem" teren pripravljati ter prej ali slej — Adrijo požrešnemu pruskemu mo-lobu žrtovati. In zato si tako neutrudno prizadeva, pri sedanji že pred vratmi stoječi volitvi — občinskega zastopa nad lahonstvom zmagati, mu krmilo iz rok izviti in se na sedež mestne županije usesti. — Gotovo je. akopram bi takrat po-morskn-nemški stranki zmaga nad lahonsko kliko izpodletela, da lahonsko gospodarstvo ne bode dolgo več trpelo in svojega življa po Istri širilo, teinuč bode moralo v kratkem tvnrišče tega ,,rim-Ijanskega mesta" pruski vladoželnosti prepustiti tu — istrijske Slovane, kateri so do zdaj pod ošabnim lahonstvom zdihovali, čaka (?) prusko-nemško zatiranje, dokler jih žrelo pangermanizma ne pogoltne in mrak pozabljcnja gomilo njihovega tužnoga Živobitja ne zagrne. Politični razgled. Volitve na C c s k c m 5b se izvršile v kmetskih občinah in mestih popolnem po želji narodnjakov. V kmetskih občinah je narodni odbor postavil 50 kandidatov; voljeni so vsi, 38 izmed njih enoglasno. V mnogih volilnih okrajih ni manjkalo ni enega volilca na volišču in vsi so svoje glasove dali deklarantu. V mestih so tudi povsod, kjer so Čehi kandidate postavili, ti izvoljeni. Trgovske zbornice so volile ustavo-veruo. Izid volitve vvelikem posestvu nam do trenotka, v kterem to pišemo, ni znan. Žalibože pa je to, kar o razmerji glasov vemo, državopravni stranki neugodno, kar po brez-i zgled nem sainovoljstvu Kollerjcvcm ni drugače mogoče. Zadnji dan obroka za reklamacije je brez pravičnega uzroka 11 čeških reklamacij zavrgel in ko jc na zapisniku , ki sc je sestavil po končanih reklamacijah, število opozieijonalcev večje bilo ko ustavakov, je Kollcr brez opravi-Čcnja mnogo državopravnib volilcev iz zapisnika izbrisal, Zarad tega so izbrisani (med njimi en knjez Lobkovic, grof Kaunic, grof Schlick, ki so ž c dvakrat volili) telegrafično sc pri miui-sterstvu pritožili, a denašuje „ministerstvo juristov" pozna samo svoj prid in zarad tega silo, ne pravico , in ni se nadejati, da bi ministerstvo ukazalo, naj Kollcr zapisnik volilcev pravično popravi, ker s takim ukazom bi si ministerstvo satno mrtvaški list podpisalo. Ako Čehi propadajo, vrgla jih jc krivična sila, in prišel bode čas, ko se „vsaka krivica maščuje na zemlji". Pri volitvah v Pragi jc bila vsa posadka pripravljena udariti, ako bi nastal punt; vsa Praga, posebno ulice blizu volišč so bile patrol iu straž polne, pa ni bilo najmanjšega nereda. Čeh in Slovan sploh pač išče svojo pravico pravično in postavno, ne s kruto siio! (Glej naš telegram.) Vol it ve no gibanje se je pričelo tudi na Ogcrskem, kjer imajo vnovič voliti državni zbor. Ogerske volitve sc skoro nikjer brez tepežev in ubojev ne končajo in že poročajo listi o pretepanji med Deakovci in levičnjaki. Piše se, da so Avstrija, Rusija in Prusija sklenile, da ima z v c z a M o 1 d a v i j c z V a 1 a h i j o (v državo Rum.cnijo) nehati, ako sc romunski knjez odpove prestolu. M e d »S r b i j o i n T ure i j o so strune do skrajne meje napete. Srbija namreč terja, da zapusti turska posadka dve trdnjavici, iz katere bi bili Turki imeli že 1. 1864 odriniti. Turčija se brani in žc ste obe državi začeli vojsko zbirati. Pruska je proti navadi velikih držav lani imela 9,228.221 tolarjev več dohodkov kakor je bilo v proračun postavljeno. Preostanek prihaja od uprave železnic in rudnikov. Bazne stvari. * (Društvo slovenskih pisateljev) je imelo v nedeljo VI, t. m. osnovalni zbor v Ljubljani. Kazen 1 jublj viških pisateljev (gg.: dr. Razlag, dr. Vošnjak, prof. Pleteršnik, prof. Zupančič, Josip Noli, Josip Ogriuee, Valcnta, Zabukovcc, Podmil-šak, Tomšič, in drugi) bilo je nazočih tudi več od drugod na shod prišlih in sicer gg. 1). Trstenjak iz Ponikle, prof. Hrjavec iz Gorice, Rapoc in Jurčič iz Maribora, prof Vodušck iz Kranja, župnik Potočnik iz sv. Vida, posestnik Hren iz Begunj (kot podporni ud), in dr. — Č. g. Trstenjak, na katerega poziv v ,,Zori" se je to društvo osnovalo, poroča, da se jc oglasilo dozdaj pri njem že 50 lldov. Med temi smo čuli v našem slovstvu naj-znaneja imena starejših in mlajših pisateljev. G. Trstenjak v svojem ogovoru poudarja, da društvo, ki sc denes snuje nema druge svrhe nego pripomoči k živej.Šcnui delovanju za narodno stvar. Slovenski narod je majhen na število, ali ipak smo v neugodnih razmerah, v katerih živimo že mnogo storili iu moremo storiti še mnogo ako delamo vzajemno in marljivo. Pivo kar od društva Želim, pravi govornik, je, da vlada v tem društvu ljuba edinost, poštenje, da sc ne vgnezdijo strasti, ktere drugod zdravemu delu in napredku pot zapirajo. V naših pisateljskih krogih naj sc udomači ljubezen, in ker jc naša pisateljska država republika, naš dom Minervin dom, bodimo prizanesljivi med seboj. Nij treba, da bi vsak kdor je ud našega društva moral bil napisati velika dela: vsak delavec, tudi oni, ki v manjem pomaga pri delu za narod, vsak jc potreben, nam jc ljub. Pred 30 leti, ko sem v Ljubljano prišel, našel sem 2 Slovenca, ki sta literarno delala: Prcšireu in Metelko; kako seje spremenilo, koliko uapredka je do denes! Iu črez nekoliko let bodemo zopet mogli sc večji napredek zaznamovati, ako vzajemno delamo, drug drugega izpodbujamo, posvetujemo se, in sc drug od drugega učimo. Mene starega ne bode sram učiti sc od mlajšega, a mlajši naj sc ne odteza poslušati prijateljsko svete katere daje izskustvo starejših. — Ta ugovor ustanovitelja društva je bil od nazočih z živahnim priglasOm in odobrenjem Sprejet« — Pravila društva so bila (kakor je ujih načrt tiskan v „Slov. Narodu" šrev. 30. t. 1.) z nekaterimi premembami in po kratkem posvetu sprejeta in jih ima izvoljeni odbor vladi na potrjenje predložiti, — Za predsednika društvu je bil per acclamationem voljen g. Davorin Trstenjak. Podpredsednik In drugi odborniki so bili voljeni po listkih. Za podpredsednika je izvoljen g. dr. Razlag; za tajnika g. prof. Pleteršnik, za denarničarja g. dr. Vošnjak. Za odbornike so voljeni: gg. dr. Zamik in Josip Ogrinec iz Ljubljane, a izven Ljubljane gg.: J. S t r i t a r, prof. E r j a v e c, iu M u r č i č. * (Društvo „Trdnjava") iu celovška čitalnica ste poslali zadnjo nedelje* shodu pisateljev sledeči telegram: „Osnovalncinu zboru pisateljskega društva srčen pozdrav. Želimo zdaten vspeh v duhu vzajemnosti." * (Nezaupnici Črne t u pritrjujejo) v „Soči" javno tudi mnogi zastopi takih občin na Goriškem, ki ne leže v Črnctovem volilnem okraji * („Pravnika s 1 o v e u s k c ga") štev. f>., (>., 7. in 8. za marc in april so te dui bile izdane in prinesejo naslednje sestavke: Oporoka (dalje). — Povračilo škode po divjadi storjene. — Ali je sin po prepuščeuji zemljišča že samostalen z 20 leti'? — Neveljavnost terjatve vsled nedoločene pogodbe. — Tudi v posojilo spremenjena daritev se more tožiti. — Kdaj sc sme vstaviti civilno tožno ravnanje zavoljo ovadbe ponarejanja listin. — Z e m 1 j c k n j i ž n i obrazci. — Vpisnine zemljiščuih kosov v javne knjige. — Prestopke kazenske postave po nedoraslih po §. 273 imajo cesarske politične oblastnijc kaznovati. — Priče ustne posleduje volje sc smejo zaslišati tudi po prisojilu zapuščine na podlagi postavnega nasledstva. — Prestopka §. 314 kaz. zak. sc zakrivijo stariši, kteri otroke iz šole peljejo, kadar šolski oglednik šolo nadzoruje. — Lastnik sme svojo zemljiščno parcelo rabiti tudi na nepriiiko mejača. dokler ta ni zadobil pravice to prepovedati. (Jloba v pravdah zavoljo motenja posesti. — Zaznamba prepirnosti glede na toženo neveljavnost vknjižene listine. — Zastaranje, menjice na Ogcrskem izdane in na Dunuji sprejete se ima soditi po avstrijskem inenbcnem pravu. — Poraba ženinega zneska v skupnem gospodarstvu ni pomno-ženje priženila. — Z e m 1 j e k n j i ž n i obrazci nekoliko navaduiših vlog. potem vseh odlokov iu zaznamb usled ovc zemljeknjižnc postave bodo vstregle vsem sodnikom, knjigovodjem, notarjem iu drugim sestavi jalceni pravnih listin na Slovenskem in nihče se ne more več izgovarjati, da nima potrebnih pripomočkov. Ker jc vendar znano, da ima lo redko kdo poprejšnje tečaje slovenskega državnega zakonika, slovenske Manzovc zbirke takih postav pa nimamo, torej je „Pravnik slovenski" edini pripomoček ZO slovenske dejanske vaje v pravniških zadevah. Slovenski narod se že več let poteguje za vpeljavo svojega jezika v urade, nove postave precej ustrezajo tej želji, ako nc ostanejo samo na papirji, torej bi koristno bilo pozvedeti, na koliko napredujejo na Slovenskem notarji, odvetniki, sodniški in politični uradniki in njih naraščaj v znanju slovenskega jezika. Naj nam torej prinese ..Pravnik" imenik svojih letošnjih naročnikov vsaj zgorej omenjenih stanov; slovenski pravoslavci pa ga naj duševno podpirajo,, da bode še več let mogoče ga za uizkoeeno 2 fr. na leto izdajati. Upamo, da tudi duhovniki, ki veliko občujejo z našim narodom v raznih zadevah in župaui pridno prebirajo ta list, ker tudi nepravniki v njem nahajajo marsik-tero koristno iu lehkorazumljivo reč. * (Slovenja k o gledišče.) Predstava Ku-kuljevičeve igre „Turki pri Sisku" na korist rc-gisseurja dramatičnega društva g. Josipa Nolija se je vseskozi povoljno vršila. Občinstvo je pokazalo, da zna zasluge g. Nolija za razvoj slov. dramatike ceniti, ker je bilo gledišče prek in prek polno. * (Mariborska čitalnica) jc napravila 21. t. in. zadnjo veselico v tej sezoni in reči se morebiti sme, da je ta veselica največ užitka podala obiskovalcem med vsemi, kar jih je letos bilo. Zabava sc je pričela z vrlim igranjem gospodične Liebetrautovc na glasoviru (ena transkripcija in Rcethovcnova sonata v cis-mol): na to je gOSp. prof. Šuman govoril o neki maloruski narodni pesmi, potem jc pela gospodična Panika Moscrova „Zvonikarjevo", za njo gospodičina P»artcltova eno pesem in potem ste izvrstno preduašali zadnjič imenovani gospodičiui en duet, kateri se je na z glasnim ploskanjem razodeto željo poslušalcev ponoviti moral. Veselico jc končal ples, ki jc trajal pozno v noč. Štejemo si v dolžnost izreči gospo-dičinam, ki so s svojimi produkcijami čitalnico počestile in nam tako prijeten večer napravile, izreči srčno zahvalo. * (Iz Trcbovlja) se nam piše: Med delavci ene tukajšnje rudarnice začelje tifus ali legar hudo razsajati. Bolnikov je sedaj že čez sto; pomrlo jih jc do denes (20. aprila) šest. Posebno zanimivo jc pa, da so delavci druzih ru-darnio iu to varen, kakor tudi kmetje od te morilke popolnem prosti. * (Tepe ž med vojaki i u civilisti) je nastal nedavno pri „grenadirbirtu" blizu Celja. Vojaki (lovci) so z bajoneti segli čez civiliste in posestnika Hlačarja iz Trcmerij hudo ranili. Nesrečnika so morali v bolnišnico spraviti. * (y Dr. Ljudevit Gaj) jc, kakor sc nam iz Zagreba piše, 20. t. m. umrl nagle smrti. Dr. Ljudevit Gaj jc starejšim slovenskim rodoljubom dobro poznan kot vodja narodnega gibanja na Hrvatskem zlasti v čctirdesetuih letih, in kot stvoritelj in nositelj ideje „ilirizma". Iz voditelja narodne stvari postal je iz zgoljc sebičnosti ob času JJachovega absolutizma vladni prilizun, kar ga pa vendar ni bankrota ubranilo. Vsled tega postal je javen berač, to da brez vspeha. Denes je umrl pozabljen, od naroda zavržen in obsojen. — On jc izgled onih, ki so sijajno začeli delati za narod, ki so si velike zasluge pridobili za narod — a uc do konca vztrajali na pravem potu. Vendar tega trezna zgodovina nc bode tajiti mogla, da je Gaj za Jugoslovanstvo in posebno za hrvatsko literaturo v prvem času mnogo mnogo storil. * (Umrl) je dr. Maks Friedlander, utemeljitelj ustavo vernega dunajskega časopisa „Neue freie Pressc". Dr. Friedlander jc bil rojen v pruski JSleziji, je leta 18f>7 prišel ua Dunaj kot sodelavec stare ,.Pressc" iu 1. 1SG4 ustanovil organ, kateri si sme šteti v zaslugo, da je največ storil za ono nestrpljivost, katero denes avstrijski Nemci svojim sodržavljanom druge narodnosti kažejo. In ako požrešni Prus Avstriji pogin pripravi, morala bode llabsburško-lotrinška rodoviua sc za tc izgubo tudi zahvaliti publicistom, kateri kakor Friedlander kot tujci avstrijskih razmer nc razumejo, ki teže samo na nemško gospodstvo nad drugimi narodi v Avstriji. Delal je Friedlander tem vspešneje, ker jc imel nenavadno velik talent in redko politično omiko. * (Breneelj na Žabjekn.) Gospodu Ale-šovcu, uredniku lircnecljna", je došel te dni odlok, da ima nastopiti dvomesečni zapor, na katerega je bil v znani pravdi zarad Risterjevega psa obsojen. * (Dr. Zamik) je bil včeraj v Ljubljani poročen z gospodičino Ano Kosovo. Poročal ju je g, Davorin Trstenjak, poročni priči sta bila gg. prof. Erjavec iu dr. Vošnjak. Izv. Telegram „81ov. Narodu." Iz Prage, 22. aprila opoldne. Narodnn-historiena stranka češkega velikega posestva — nc vol i. Vložila jc protest. Nemški (.'liahrus vidi sam. Vladno pritiskanje ncpopisljivo. liazdraženost v narodu občna. Mesto jc dozdaj tiho. Za stradajoče slovenske brate na Kranjskem jc dalje „Slovenskemn Naroduu došlo: gld. Prcnesek iz št. 44 „Slov. Nar." . . .718 Po g, Ferdo Košu nam jc iz Trbovelj došlo 8 gld.; darovali so: Gosp. Matija Stagoj, župnik v Trbovljah . „ Jože Kolarič, kaplan „ „ „ Davorin Skrbeč, kaplan v Trbovljah „ Miha Koš, posestnik „ „ „ Ferdo Koš........ Gospa Jcra Koš......... „ Kozalija Roti, 1'lavšakova v Trbovljah ......... „ Mica Roš, Sladckova v Trboljah . Gospodična I.ujza Koš „ n „ Ana Pintar „ „ l*o g. Matjaži Kelcmlna, nam je iz Žolc-paha došlo 1 gld. 50kr.; darovala sta: Gosp. Tostovrsnik Klemen, kmet . . . „ Sturinov Kristclj ...... kr. 59 60 20 30 20 r»o 60 1 — Skupaj . 727 Administracija „S1. Naroda". Dunajska borsa 22. aprila. Enotni drž. dola v bankovcih . 68 gld. 95 kr. 186Q , 15, 7, 71, 41. Gradec, 20. aprila. 77, 17, 24, <).">, 5& Zolmr in ustne bolezni! naj bodo kakošne hočejo, so z anatherinova ustna voda od dr. J. (t. Popp.i, e. k. dvomoma zdravnika za zobe, najbolj gotovo ozdravijo; mnogo spričeval potrjuje ta izrek, mod drugimi ono od gospoda prof. Oppol-zerja, reetor magnif. na e. k. visoki loli na Dunaji. Knako tudi to vodo mnogo tujih in domačih zdravnikov skuša in gostokrat naroča dr. S. fJ. Popp-a anarftr#*ittor#f zobna ftr. Zgoraj imenovana zobna pasta jo eden najle-gotniših pomočkov za čiščenje zob, knr nima nika-koršnih zdravju škodljivih »novi V sobi; mineralični prttiOHki ne delajo kvara zobnemu eniailu, organiijpne prvino te pasto očisoiijejo zobe, hlaile in bolj živo delajo sklenino in složeno, primešano eterično olje hladi usta, zobje, postajajo vedno bolj beli in čisti. Posebno gro priporočati to pasto potovalcom po suhem in po vodi, ker se ne da razsuti in so tudi po vsakodnevni mokri rabi no pokvari. Cena za dozo 1 gld. 22 kr. avBtr. volj. Zaloge v: (10—2) v Mariboru v Bankalarjovi lekarnici, pri g. A. W. Kimigu, lek. Marija pomočnica, pri g. F. Kolletnigu in v Tauchmann-ovi bukvarnici; v (Jolji pri (Vis-nerju in v Haumbacbovi lekarnici; v nemškem Landshergu pri A. L. Mllllerju, lokarju; v (tlei-ebon bergu pri F. pl. Feldbaehu, lokarju; v Konjicah pri (!. Fiscborjii, lekarju; beibnitz, lok. vdova Kretzig; Ljutomeru lok. Fr. Pessiak; Mu-rok lek. L. pl. Steinborg; v Ptuju lek. K. Koithain-mor; Radgoni lek. K Sonata In J, Weititngejr; v Brežeah J. ,Schniders»hitsebj Rogatec, lek. Kris-pur; vKislivodi v lekarnici; Stani z V. Timon-■chek, lek.; Slov. Bistrici Ji Dienes, lok.; Slov. i\ rad c u J. Kaligarič; Podčetrtek Vasulik. lek. Varaždinu A. llalier, lek. A. Deperts v Ipavi. e 2 a S e O M aj M « m O o c " K oi o to c « c m « o -v O ^. O B S 3 S (**> aC •—i -~, bo rt C 9 c O'/5 U m S bc S T. t. občinstva imamo čast naznanjati, da jc gospod I^Vfinjo l>i>,j M K, notarski uradnik pri dr. Radej-u, v Mariboru prevzel zastopništvo zavarovalne banko „Slavije1- za Maribor in okolico. Glavni zastop banke ^Slavijo" v Ljubljani. (72—4) .1. I„ 4vrn>. 3 Iei i javnic*«, dunajske komisijonske banke Kohlmarkt 4, (66—12) emitira na pozneje zaznamovano vrste Brofak in B0 smejo te BOltaVO /. I za to k ii.ijliolj koris nim šteti, ker jo vsakemu lastniku takega pOtegOVOlnegn lista mogočo vso glavne in stranski* dobitke sam.umi napraviti In razen tega obresten znesek n/.ill. 30 frankov v zlatu iu 10 gld. v bankovcih Vrsta A. (Na leto 1(> vzdigatev.) 9 va«'•»«'«• m* rulo h uriti. tO l*o plačitnjl v.ttulnj«* ruto ilolii U •■•'Ii*>.nll4 Hl«k«l«'<'c 4 Mrečlioi / čperc. 1860letno dri. srečko za gld, l<><>. Grlavnl dobitek gld. ."MMMKKI s predkupno promijo a. v. gld. 400, / .'i/n i'c. res. turško drž. srečko z tolarjev* Glavni dobitek 80000 tolarjev brez vanko oditetvo, / Tnsbrusko (tirolsko) trerko. Glavni dobitek gld. 80.000. Vrsta B. (Na Leto H3 vzdigatev.) Ve«>H«M'ii«> rud* u iclil. «t. — l"o plučtiitji XI««lllJ<* rut«' fl«»l»i %K»l4 ;Ji-ii-/iiiu *i ,ln'i za p^/.-nk str>;c. Vzdigaivem Zitlmliljll ilulUulld Uiti m- po vsaki vsdlgatvi franko — gratis razpošiljajo, zu KOX|H-. iiS11jii. H kr. OtrolkA tiru I vrrl/lcn. l.ri kr. Jrrincii plod \r. iisnln. 10 kr. 1 |nir rvlrnutlli rokovic,Iti kr. jcilnii |)ii|inivu no£ l vilice. /n oiinki', tfi kr. ena iteklenloa Bno^n in kr. t-mi i'n i n Hvilnu |it'0ja m| luirlioiin ir 11 - p,i.i i-. I^l*i4^ VO naznanilo reči po krajcarji dokazuje, da se vsaki konkurenciji ustavlja; čeravno so reči po nezaslišano nizki coni naznanjene, vendar po vrednosti bolj zadovoljujejo, kakor se pričakuje. 1 kr. jeklenih porat. 16 kr. iiMpnlco mi flinodkc. lift kr. 1 pur Velikih DOgOVto zii 1 kr. i dobra poreanlko. l<*, 'jo, ;io, in kr. ra/iir-n« reoi K(>H|»nie. 1 kr. 1 ■vosek rit tilNiinje. | pri[irinviui 7,11 iliiritu Mipetlt. IS kr. 1 por Velikih murnih no- 1, *J, ii, r> kr. i.i/ihni p.iiiuini gospodom)dečkom Indoklloatn. soviou soopo runi iinirtnl n^iiji M libOi »> kr. I'J kmlrnleev U dolirci^u'lo kr. I por cvlrniitlh rokovle v kr. ciiH Ilieo /.11 kavo i/, m o* tulil, jinsr.-i remi. J kr. I ki>M tillririi milili xii totleto. B kr. 1 iiriiktliVn ktjuCodrioe. ;i kr. 1 Urin<" 11 /n niii7.itnje. ;i kr. - klUlilol IliKK'.i i'.ipn i.i En llmiiiiiolifnrr. 3 kr. en potenttron irutnbnik /.n <"cvi,|n in rokavloe. :i kr. 1 koi Kiiniijii /.u brloonjoi !1 kr. cnit ni.-i.in.i zii vdejitnjo. I 1. r. eno veriiii prati ko. :i Ur. inu Umi knillea /.u notice, :i kr. i i.iw Snega poCatnoso vooka 7. voniavoi n kr. 1 skudolloa i/, ploha. :i u r. 1 tino kfooalo napolnjeno 1, ivoplonkatnl. :i kr. 1 Iteklenloa iliniuJHko 1111- nredovalno tinto. •I kr. 1 oloffanton okvir m Ihto- Krulijo. 4 kr. i predalnik ta barvo t 1-barvaml » Goplfiom, 4 kr. rn prafl prlllgalnloo, 4 kr. on posrebren napretek, 161 r, Hti'kli'iiii'ji priive kolmij^ko 10 kr. ona li o 11 koi/.icii 111 notice vode h pratlkOi 16 kr. Ane Ikarje, 10 kr. t »kutin 7. 12 lepimi luir- kr. I pur cvlinuttll rokOVlO vjiini. I /.u gospode. 10 kr. m imodkodrieo ht.praJvojSO kr ■teklonies tekoOegs linoi, morsko pene. ' ki ho luhko mrzel ruhl. 10 k r. linn Kiirnlturu, brnim In'JO kr. veliku huriuoiilka 1111 meh. uhani, .o kr. Jorbai m kruh i/, drota, 10 kr. ona steklen Ion proflnantd kr. k rtu So /.u glavot dobro psrnitnlrsnetfs olja sa lase. < sorto. 10 kr. ena VOrTiloa /a ikiujr. IgO kr. malina za lnvenje litilh. 10 kr. in glavnik Iz blVOlOVOffS 'JO kr. lopon tennuiiirier, >lnliro ri>»fo. 1 regulirani 10 kr. dobra kUnCnvntoa ss M kr. praktičen rastegaveo m kkrinje. rnkoviee. |o kr. en merilnik, iliinuJHka In 20 kr. lina lepno krlara /. irlnv- francosko. mora. 1 nikoni in troaloni 10 kr. I ffodon |iahljavee. 'Jo kl. I pur vaz za cvetlice I7. 10 kr. 1 par IKUdollc za kavn poroolsna. b kr. lepno irealo. iu°. ena ustns harmonika. kr. ene kleire /a hlmlkor. Ur. i pur nodvoskoVi kr. eiiii illea i/, nirtiila, irobrena. kr, eno lepno kresalo. Ivi', ni inamivi \ iz poroolsna. ,10 kr. en porcelanast kroinlk ] Rfl I.....lizjr. 10 kr. ena pliiUlIiiui snioilkarniea. 10 kr. loonnlb tlvank,sortiranih. 10 kr. ena llobro ■Irnarniea. 'IO kr. I par olrniklli iiii-fuvie. 110 lir. pipa /u tobak z eevju. 80 kr. dober anglolk daloko-gloil, ki knle ei'irt mlledalofl. 'jo kr. dobra anglolkn britev. jo kr. i par nun oiii, dolgih / em u ik nogovlo. 'jo kr. lila/.oiii a /,a ilvauje, ki ■0 kr. ena manleta sa ivvtllnlk 10 kr. ono obesUlvo kresalo naj- 10 kr. pas i/, lakiranega nsnja. 10 kr. en lin mnlnljmi i/, posla Oonego bronoa. 10 kr. rn iriten /.eple. za uro l/.j lainotn tiiliaiol 10 kr. run krtara za lilulo I HO kr. put«'iitiran liruš /a vsako lo ki. lina (farni t u 111 uumli sa| rosalo, pri inanso I ratnik ila-jlo kr. en pruktl IsraJCnlko iu Iruaaivoo inlinieier. lil 1.1 I 'liki 111. iz slekla. 6 kr. ena srebrna krogla iiui.jM' /nn/iio so metal. u u r. rustično IgraGo. r» Ur. raallfine drnlblno liri B kr. Eodnn knjiga /• 1 H le\|e|||. 6 Ur. I lina I1m.11. 6 Ur. rn Oeden prstan. B Ur. in praktičen kasaloc turna. 10 kr Ti kr ena skmleliea ta Ua\«>. |o kr ;> kr. en.t lina iiiniuila /a lu. . III ki 6 Ur. i le ■ glleerlnskegn ali 0» kr rastlinskega injltu. 10 kr 6 kr. 1 kes one volfione pomailo, /a snslenjo mndi /< \. f» Ur onobrofion glavnik Is ka-v«ll0 kr. lopa (iblotians puia. čuku. 10 Ur. kil ara /a /nlie. fi Ur. ,\aj!.iilj«a riiStllllSka piiStO HI kr. lin. glaVIlik za risarje. za zhIk-. 10 kr. 1 par modernih uhanov. ;i kr. 1 11.1 In .mil Ilica iz plilia 10 kr. eo Ion .1 U piunal.- Ti kr. i par hini oiii varovaloov krepbanje lasuv. r. lir. lepe pioliasto trompoto, 10 kr. plotenlea sa »trii..mir. B lir. ena plsdalktt /a l>>v ali /a 10 Ur. 100 dobrih sobotrobeev, signale, 10 kr, Isprailvoe su obleko. Ti Ur. ena IlOOd 1»a 1 nira, riOVlI in 10 kr. »VlJttVOC IU laso. nralilii na. III kr. iiiu.lrnia urna Vvrlilcn a kr. m kutnu 1 ;i kosi finoga 10 kr. album /. IS obrusi nofiatnegn voska. Dunaja. ti kr. m svInSnikov, 10 kr. uollfl /. 1 kltiiliima. villoe in /lica •jo kr. 100 flnlh savltkov /u plhiiia. 'Jo kr. Hulili Ha ura, dobro regU- II rana, gfi kr. iilliom /a fotografijo. 6 kr. nanoinlk) optifino oteklo. |Ho kr. Jorbai sa nn trg. H0 kr. najnovejia angleSkn ou-zniu 7.11 otroke; pri rabi u U ni/al iiujivke ni treba. Ho kr. globus, kterl v olira/.ili ku/e naroile na /......iji. ilobro jeklene Ikarje,IH6 kr. otroško glodlliSa s podo- ni/, tira i ik korulil ■teklonlea unjboljii kr kanu. H 6 kr. velika, mučna tOrUU /. jflraieni. •10 kr. 100 lliiih papirjev /. pisma, 50 kr, en soinOnlk. I II. 80 kr dobOr velik ilr/nik. /a 1 ii. BO kr. ura ss Isbo, dobro regullranai s poroltvom in dve leti, 'j It. BO Ur. Čelu ga hi turu za pisurske miz«' i/, vliie^a linoira. obiloJoSa i,: 1 pisala, 1 pol ■ i c vuku planin, i visokih ivetll« nlko>. 1 im negu ivetllnlku, 1 teriuiiiiietrii, 1 I.risala. 1 nmi-nire /u 111 u, I perrsiiika, 1 pepelnika. ' 11 -101 i/. nu sainaiok. 10 iu *jo kr. lopo palico sa 6 Ur. uuijep.e fotografije. I sprehode. D^tT Zastonj in franku dobi vsakdo on Ilustriran katalog, v ktorom Jo ti^iu vrstno blftgi• zapisano. .V- l'"i-i<>