g drugimi rojaki Ib «orni, presno, da Jib tudi aal a* to oeeaa-
LETO—YEAR XIV.
r :
la
■ASILO
m. 1*1«. m u« Imcnh mt Mv
— I IjIMl Ai V s jm vUUk«é tmê dUtHbmtmé'mmdm
ItT.
(No. 140)
kjr tk« Ari
»17. m ff« et
rwN^1
H6? Sa. iJMÜ&yr
.......... i, lf»p>0Mi UvUlW
NAHODNE
mmmmmmO—■r___BL ......... i
Oucafo^IlL, petek, 25. marca (March 25) 1021. CS*.**] STEV.—NUMBER 70.
—t— i .i i a——i
îia»,Aet «IOH,S, iti?.
A. t.
' v
w
AMERIKA POZDRAVLJA PONUDRO SOVJETSKE RUSIJE ZA TRGOVINO.
V Waahingtonu pravijo, da ne bodo delali zaprek ruski misiji, Id pride t Ameriko.
BESEDILO SOVJETSKE MOTE
* -
Washington, J). C., 21 marca.-Hardingova administracija to vče ihj pokas^la, da se bo rcsn« levila ne samo z vprašanjem vzpostav-Ijenja trgovine z liusijo^narveč tu
-\
V OKOLICI ROSIOLARA JE PRIČELA ŠTABA STBAHO-
; JTÁ VLADA.
, K. ; 2_¿j •
Organizatorjem gross a fcunitjo, óe ns ostnvtjo
pot profesijoraalni pretepači, is metek iz velikomestnih ljudskih nižin, da strehujejo rudarje. Dvorana, ki jo lastujejo ru<^rji. je bila pognana z dmamitom v zrak. Organisatorjsm groze s smrtjo, če takti ne zepuate
tej nasilni
ruAarjev
m Je vVč ko lo or-
KOZAŠKA PREDLOGA VETIRANA PO 60VERNERJ8.
P—iiM>a» ■■■
r
t KUUB TEMU KEVABHOSt ÔE BI ODVRNJENA
Privatni MsnWrt intsrasi »o dein, da lsgislatuit iprsjsM Ioko prek Kovernarievegn
ollaki zasegli Sle rail rev
ts. »K JASNOSTI O
Rosiclare, Dl. — Rudntfki podjetniki, ki laatujejoi. železorudne rudnike v tukajšnji okolici, so se pričeli posluževati zopet starih sredstev, da uničijo rudarsko organizacijo. Importlrani so btli »-fdgeettisoč dolarjev na lete, am
Trenton, M. J. — Uoverner Edwards je vetiral predlogo ss u-vedbo državne policije. Sv (»j ve* to htemeljil s tem, da je izjavil, da ni pot robe sa državno policijo. Če obetam* guvernerjev veto, Ik> državi prihranjenih sto petdeset tisoč dolarjev ns leto.
Mogoče je, da legislatura sprejme la enikrat z dvetret jinsko večino to predlogo, da tako raive-I javi governerjev veto. Rasni po-litičarji starih »trank, ki se dolav stvu ob času volitev dobrikaje kot največji prijatelji, in privat* ui biznüki interesi delajo s mi močmi sa razveljavljanje guvernerjevega veta: Delavuke or-ganicacije seveda tudi ne križem svojih rok in V agitirajo med peslanei v legislatufi da ve* to oslane. Qoverner je po delavskih voditeljev in rlh
no delo xa Ijudxtvo. H svojim ve tom ni prihranil le državi sto pet-
Hntanijo IkodinmenSknn delavce feder^ v
_skim,ntercsom tolikoiasa doklerL,,.^.^ Char-
^Združene države ne sklenejo enake ki vodita Zf^Za-
pogodbe s sovjetsko vlado. I . . - «
pogodbe s sovjetsko vlado torično delo, ao povedati v <*>raz,
. Moakovska.nota jc nsredils do- ^ bo8ta ^treMen* č* ivs^tnisM-l>er vtisk na amcrifike vladne krp-L mesU ¡u ge nikjdar V6i DC | , ge zlasti zaraditega, ker vsebuje I u vtJlj lokaine ow.
prvo oficijelno izjavo sovjetskeL^.^ ¡t. 157 se nahaja v ob-vlade, da se Rusija ne mara na wdllem Mtauju, ogradi tega je vsa noben način vtikati v notranje po6u nalovi jena na O. D. v Eli-y razmere Združenih držav." V teotLabotlHowim, ki se. nahaja tri mi-;; - momentu kažejo mnoga znamcujfc,hje od tukaj.
da Ih) Amerika kmalu .sledila "Ve- Tuluj ^ trije V6jjki rudniki liki Britaniji in odprla trgovino s koljk,vca aii jeklenea. V snem sa-• sovjetsko Rusijo . \wm rudniku ima organizacija
| . Sovjetska nota, ki je bila auoči trdno poatojanko in podjetnik ni ■'objavljena v WashinKtonu, ima sovražen- organiziranem« delav-Sledečo vsebino: stvu. V dveh rudnikih počivs de-
Reval 21 marca Kongresu 1«. Privedli so sem stavkoksze iz Združenih držav in njegovi ekM-kentuckyjs. ki pa niso. WU z. ^
rudarji pohlevno
teljaidh odnolajsv4o žtiride^ lite Severne ^^^^Loroienrh mož a krinkami na o-pnčakovala,da ss ^^HLn - (To «o junaki Opomba ti-Mm* ia solidarni stiki med obs-Jv.Wa), pred prenoj
--------, . leiifee, ▼ »«icium ats nastanjena
Celo takrat, ko «o amerižke ^ (^joj^., ZahtevaH
Si
IW JU»»»»«
«mm in sonoanu s««i tiskarskega vajenca), ma republikama v koristi obeh.l ^ v ka(ePt.m.
Celo takrat, ko so amerižke 6ete\VmtHnv in lmaikU, ______________
« drugimi vred sodelovale pri na* dfl nrmu\omB »pnatiU mesto padu na sovjetsko Busijo, js dni kasneje js lokalna or
da rnslcs rspubliks izrazila, upa,I aniEa<.iift „Mrlavala svojo sejo nje, da ss kmalu iapremeni M-UfdoBkrat h« bile luči ugasnjonc 46e Amerika napram ujsj ia toh|l v dvonino «e je privalda obo-■vojs upanje js dsmoustrirala rofena drhel s krinkami na obra zlasti t selo obširnim postopaajsoi zu in Me vala. da ergaoizaU>r z Američani v Rusiji. ja takoj zapustita mesto ln se m-
Toda predsednik Wilso#i, ki js kdsr več ne vmets. breg vgrokn in bres napovedi vej- Vodja te drhali je na to žel ■ ne napadal rusko rspubliko, js vssLrs, O. Wheelerjevi. kjer sta bi čas svoje admiaistradjs kazal na- u Ca»4Hne in tnman^ na sUnov* ražčaječs sovrsžtvo sopsr ruske „ju in hrani Poved. * Js. republiko — Sovjstska Busija mora Ukoj 'Ki^vedati kraiw» in up^^U smorilka republika ne boLanovanje CgH>i«u in Inmaaa
nji zid mod njima. mduria pognana s dioemi
Sovjetska rs^Mika dseaia + %% ^ itlDan
V**" ^•'Uujočim rudarjem, tm*» js W cel«) tako predrsaB. <«S Je rekej da organizirani «Sfcrjl store naj bolje, čr Meaate •ssfte is ar«M delali r premogovnih. To je
Isvedsli smo, da ss klali po na-selbinah nad aatoi rojaki Ü drugimi Slovani neki Hrvat, Id iadaja aa sastomdka ia bbmajBi-ka S. V. F. i. tsr pobira „ katerega seveda spravi v »vej fcp. Po nskod so mu Ui leč na lim, da so mu piateU asio-atnt aaesment napr
Opozarjamo rojaka ia vas drv* gs Slovane, da au*|
ia organizatorja ia drugi nima pravios pobirati
življenja,
(Dalje aa 8. strani
[losten Jave« à i dije po uheab
mm
pak je povzročil, da glavna policija ne bo ob Čaau delavuke atavke ali Upora preganjala de* laveev na ljubo privatnim peldjet-»ikom. Privatni bianiiki Interesi So za državno policijo, ker jim je znano, ksko je dvlavna policija služila privatnim tblsnUklm iute-
mm
mini poHti^srH darili stran se nočejo semeriti privntnim bi-znižklm interesom'in zaradi tega agitirajo za sprejem predloge. Kadar so volitve, pride denar v volilni sklsd stsriiljstrank od pri-vstnlh interesov. Tega dejstvs se spominjajo profesijonalni politi-čsrjl starih strank in sa to ss o* grevsjo za protlddsvsko prsdlo-go. Če bi se tega dejstva spominjali tudi delavci in farmarji ob Času volitev, bi profesijaeeini po* tičarji starih strank bili kmalu pri kraju s njHt modrostjo.
SPORU V MESNI INDUtfRftb
^ , . OSTANE, ¿WIK SB MB 8MB PO*
DAUlATI.
pogodba Bi drugega kot M obaU po iestlh ms-hud boj.
Wa»hington, D. 0. — Slava da-
lavttketnu tajniku Davlvu, kajti isiiivnal je sppr v mean^induatrije zapelo veleblsniiko časopis^ Kadar to čaaopieje poje alavo, tedaj je atiaesidg da delavei ni-dobro ^drezali, da ao bili pora-leni ali ao pa morali napraviti In' «pktično ¿iaa po* mod zastopniki klavni' ______ T _ „^ delavcev in mesarskih baro*
farmarjev hvriiil selo koriat- ^¿ala s kompromisom.
V javnost je dožlo o kompro misu tole: f ti*" ; ? j)
l, Znižanje mesdc ostane v vs* Ijavi. kot so na meearaki bsroai 11 zadnji toden. Delavnik se nc podsljlaNia ur, kat so aabtevali mesar roni, ampak v veljavi osta-tia osemurni delavnik. Vse delo po otsmumem dslavnikt js česu^no in se mora plačati kot Česurno
/
SV Aft I L 01
SPLOSWO CISČEBJB
SKIB UUO V OnOAMj
Thisago, Dl. - Hplotmm čiftče nje stranskih nlW» v Chfcagu pri #ne 0. aprila la 'raje do 2* spri U. Dijaki is srednjih tel bodo vo d«1i kampanjo aa m ili^N-stran akih ulle. Na zsimdnl kratil me at a bodo ksmaanjako tlel» rodil 'dijaki s Harriaonove • arednje iole.
-
Te ae ae
petri in t etiko oboroženi godi Mugaii kje an J
pak v IlllnoWni. Ali oi -krajn čas. ds nMtomjo oblasti tn slera
takemu nasilju kensol
*
Mesag^>idip#MW, pri da imgodbn ostane v valja-
vi do 16. septembra 1»21 in da vsi spori v tem času predloie v rpzsodbo sodniku Alacbulerju.
Mesarski baroni imajo priprav-jene že drugo zvijačo, zaradi te* ao pristali, da pogodba oatane veljavi sa Žeat ineaeeev. V tisa času upajo mesarski baroni • po* piočjo delavskih vohunov sružiti elsvsko organizacijo ali je aaj ako korumpirati. da 'iptanove kompantjsko organlsscijo, ki bo sredstvo ss potlačenje kiavaHke-ga SNhNNk Odvisno je ssveda i.Mjvcfod delavcev nmSki SS obnesejo r.vljsčrgfiHnIft bai» nov. l(ajti če bodo delavci oststt zvesti svoji oresnizaciji in se v teh lest mesecih T>rtpravijo proti zvijažnim potezam .advokatov v tJuŽbi mesarskih baronov, tedaj se zvijače mesarskih baronov ne bodo obnesle. ' ' .. .. -
situacijo je pravilno osnačil mr,» Brennaa. pifcvni avetovalac organiziranih klavaižklh dela v-cev, ke je rekel, te »salo peser-skUndustrijaier (»o 15 ^ptamb-u ravno*tako sovražni klavniftkim delavcem kot sdaj. tedaj prWle prav zanesljivo do boja a»ed klav-niškimi delavei in privatnimi me irskimi Interesi. Po Brennano* vem mnenju je sedanja pogodb* ssmo premirje, mir pred nevihto Tega mnenja ao tudi voditelji Htrokovno organiziranega dela v atva.
Dogodki po 16. septeudmi so LdHml od tmdrUnjto mesarskih bsrsnov. To js sds j Jasno!
♦ >
r *■■. - f
Poljaka ja dobila mandat, dadtupirm SUn^o v slučaju revolucija. — Is Londona In Berlina poročajo o komunistični revoluciji v Nemčiji. Generalna stavka in tsgredl v Hamburgu in v drugih meatib.
London, 24. marea. — Depofta iz Berlina poroča, da je bils narodna policijska garda, brojpča 2000 mož. poražetia- od komunistov 'p Hamburgu. Okrog petde-atet delavocv in policistov je psdlo v birki, Komunisti so rszoborotili poraženo gaBdo.
London, 14. marca. — Zadnje vesti ia Nemčijo se glasa, da sc komunistična ipvolta raažirja |m> centralni Neurji Olvihia garda se js isksasla bres moči. General-ns stavka se rasMrja ln želszni* žki obrat ja že demorelfrsiran. Po
^ejlem (poročilu > žtevllo i V 'Hauvburgu ua rast lo
■Berlin, 24, marca. Berlinski listi porolajo, d« ao poljske čete prekoračile Alesko mejo, okupirale del eone, v kateri so Poljaki do-bili vailno pri pleldMitu, lu ss po* Poljaki ao proklaml
.... -______ zasedenega teritorija
v imenu poljske Vepublike. Blrken* tkal je saseien ln acmAki prebivalci bela is Kattouritss in Myalo-
witsa. L,
iMIii
ii-1 ...................
e«
;t ■ X vi
PREPIR V FRANCIJI RADI AMER. "DOLGOV".
h , • J ■ • N L l * P. BBMÛIJA PRAVI, DA JE PLACALA ZAPADLE KUJ ARDE
IJi okupira (Jornjo iluzijo Francija Js Nia prva, ki js sahte* vala, da Ppljsks dobi msndat die-sije; Angießt In Itslijsni so se obotavljsli, toda vderajlnji revolucionarni izbruhi v ** krajih
Pari, 24. marca. — V francoski sbornici j« bila včeraj vroča deba- . ta o Velikih dolgovih, ki jih ima baje Francija tirjatl od Združenih držav., Senator Oaudlikje iijsvil,^ da 'Amerika že »odrom dolguje tiste miljonc frankov, katere je bil posodil franeoaki kralj Loula^. < XVI. amerUkim rsvolusioBftnM|* "IVvedal kciu vam Že lani ns t^n meatu, ds js Louls XVI. lets 118. v Imenu franooske držav« posodil mladi atneriftki republiki HOO miljonov frankov, A k O i*® ¿HlMI IUO obresti po odatotkepir ta dolg do danes usrsstsl* na mlljM frsnly»v. Tuje toliko, ds Franolja lahke plača svoj dolg Amariki ln navomia i^g » iM luigi Usudia.
H J KvE$r^r»*hiug*
tona, ki so prUle v sadnjili Itlrtln-: dvajaclil» urah, omenjajo datume, na katere je bil ta dolg plačan," je rekel ssnator Branglsr. . . 11 Dolg do danea že ni plačan,"
Jih ^.žill ln privolili, - J" -rntl Oaudln.
VW0
IS HAL» 10 MOOOOB DOVOLJEKO.
__*__ D. 0. — Farmar
jrm. ki pripadajo k "Zvesl prlde-lovalcev malin," je bilo Isdsno dovoljenje, de smejo delati vlgO iz malin v neopojne namene. Pie* povedana je primalatl »ladknr - rhu. da ss pomn#4i slkohol vbiu. Zvesa je prosi Is ss dovolj« nje. da labko;»porabi prMelek ki aa eo konzumira trg la ki ie do pot miljonov dolarjev
so v sshtevo Francije. V U rad ti» krogih plebiscitne komisije je javna tajnost, da js poljsks snus da pripisvljsna na okupaeljo ds-
■ni. ' "^VM r &
. t V, , y. -'vfm*" / '
London, 24. msres. §— U Nemčije prihsjsjo vesti o komunistič* ni revoluciji. Uradna vegt is Ber» lina se glssi, da so komunisti v Hamburgu okupirali glavni del mosta, pristanižčne pomole in dve veliki ladjedelnici., Petnajst oseb je bilo ubitih ln H» rsnjenlh, V mestu je rasgfekeno obsedno sta-
Berlin, 24. mgrea. - Včeraj je ncnadoi^lMutinils komunistič-na rsvolts v vsi mestih Nemčije. V Hamburgu so bili popoldne srditi poulični boji-in snočt so Ime l komunisti v svojih roksh Javns poslopja, na katerih «o rs «obesil i rdeča zastave, p»
V Industrijainem okollžu llalla na ffiShlB j« bila rssglažena generalna stsvks. V Dreislenu in Uipzigu je bilo rssdejsnih vs« javnih po«lopi>
Nemžka vlada je v silnem etra-J»u in dela drastična priprave sa odpor ln potUčenJc revoltc.
Najreanejžl položaj je na ^a kaonakem in v Hamburgu. Čim je bile proldemirsna generalna stsv ka. je le opoldne na tisoče delsv cev zapad» jMjsrlelnlcr Ig se Sgmiln na javni shoVEwdl MAtODIfS FOPPOKM» JSPHo5 . ^^ Sfcas.—Dn4tvo "«e-« po Hotoptol s» ne vretaje. m |r ljubezen" K. 187 »NPJ
Mirovni na Zedinjeal flefe fl—S Cfcksgc) M*« na 1«U>. MJt ta prtasdl Ase ŠSat In dvajset** pol lete in $1.2« «s Uri meaeee; Chiengo ss Isto, M« " mnres zvečer ob »ediuih veliko
$1.66 za tri maaeca, is ss ioosesutve lipo. ___ I veaelieo v John Krenkarjevi dve-
rani. Ns -to veaelieo vsbimo naj-uljudneje vae rojake v tej na«*l bi ni in iz bližnje okolice, ds ae je udeleže v polnem številu. Po*^ no pa apeliraš» ns sosedne dru-¡štiva. da nsj #lsni teb. draštep sanealjivo pridejo lk'o.
¿enako društvo se zavedla, da je sa Človeka vfaai razvedrilo tudi potrebno, posebno za delavca, katerega življenje potOks pri JBTO-kotrpnem in enakomernem delu. Članice l>odo storite vse. da bodo gostje zadovoljni. Pfrcekrtiele * l*>-nio aeveda tudi dobro pijano po zakonik prohtbieije. pa t dR «za Želodce bo preskrbljeno še na drsa način, tako da .ne bo nihče lačen na veselici. Podrobnosti ae bom naštela, ker bi nam mogoče Ko je izbruhnila svetovna vojna, so nekateri podjet- kasneje očiuit da žensk« ne zna niki opazili, da tudi Združena driave ne bodo ostale zunaj - t Z
nje. Najbolj navihani podjetniki «o dobro vedeli, de ne\vv^;Uak4no veselje ga čaka. bo vojna končana v dveh letih in če bodo Združene Na svidenje dne »e*t in dvaj države zapletene vanjo, da nastane pomanjkanje delav- marca zvečer na vejici! cev. Mlade in krepke fante in može poberejo v armado, r _____
industrija bo preobložena z naročili, so računili nekateri ahallinar, Md. - Neverjamem. podjetniki, in ko se to zgodi, bo industrija v zadregi sa da bi že bil iz tukajšnje naselbi-
delavce. Kadar je pa malo delavce* ki. ponujajo *doTSSfft delavno moč na prodaj, tedaj se delavci organizirajo inL^flm> zahtevajo pošteno mezdo in dobre delovne razmere v| ta naselbina lrfi med
sssr-at
Organ of
16
Hubesription: United
r h.c ujfo 16.60, and fo
(Fabmnr
Datum w aklapaja a. pr
KOMPANIJSKE DELAVSKE ORGANIZACIJE SE IZPLAČJO.
ne" lñéU advokate in ped#i*.L Far^ai* ae priče« 1 poljskimi I Valed tegs se ni čuditi ako ae Pomiajiti je trebs s«o to. da od deli in prve pridelke imajo lejeatetaOm Bkaafan» v Tnmveto U. teh "študirsnih * ljudi * pSta-vsejsne, kemplr in korusa ma iei^iajmfamane kovati kaj dobregs zs nss delav- v z«mlji in vse prav lepo kaše. ntkom da merafo delati ésto, da bodo delovali le zs svejs Zelo se «aefcnem sa ''odmeve kersam IsdlÉlOl mef.Ot.ha politične íiowe. Ali ae vidimo, da na Prane Majamovo piorno . /e- Umit namen je izkoriščata dalsv kjerkoli skujejo ksko postavo. lo sem rsdnveden. kakega zlomka stvo. Pričel je namreč neko «o fki se tiče delsveev. ds je vednojje poalal iu W prosil dotičneKs sio, kako največ mogoče sprsviti le nam v škodo, za brezpoeeluost 1 rojaka, ki ima še one Proaveto, v Ukupaj denarja, da sezida kloiter in utzerijo ae pa nihče ne briga, kateri je IW Vajasnevo pi- v katerem ki imeli kiitar ji dovol i Valed tega je. dolšaost. da as vsi i smo. da «t jo pošlje, -ker je jaz I pronto re. katerega sedaj primsajl delsvei politično orgsnizirsnio in|nisem dobil m se je-tagubils nsjkuje v farovdu. On imenujejo ne-il. lovaii po vsek naših ^pneče
t'-««^» mi
V,
delu drfTve Tek«., oddaljeno O »<™ikM«i ktoU«, ^ ¿^V^^Jli™'1* tA° k°l
k.k» «0 milj .kJ mehfcwk««»Ul. V " ' ' iu zadolžil se pri vsee svojmig^n
ee. 4 tf dels M vede1 tako dolgo, ..^t Holne
znancih in prijateljih. Slednjii je| - - • —-------^ ^
; potrosit vse da emo HOiaeel «0St«milurani, aa ito '*ptoRvet
iskanju oUa Le ^čksmo med aeboj «a oslovo I** o^uSTajo
vseh svojikj^nco. In» delali bede tako deigo,.^. ^ ^ dobro. — kler as -delavai n«
ostsl bres prijateljev in zeaneev. ^ ,ut%oe«m in ^litidne, ker "™*1*01 ~
Konečno je vendar dobil tovsri-L^.dg an«aorj|aaizr»aeo delov ****'
ša, ki ata skupno nadaljevala de-\Zo m mere Postaviti v bmn __ ^ ^ lo. Ko sta aadeia na prvi vrelec,|pp<>ti gvojim iakor<ŠČsajem. ¡j^ I i 1
»ta bila prepričana, da bo njiju delo in trad ter šrtve bogato pe-plačane in vsled tega sta pospeši-ja Manjf. Po delcem trudapo*
■otl avojim laKonacanjem. y -r^- J-«A fertÉütóí ^ m In vsa krivda pa leži na mST^Up
cih samih.Wm« «^»Pomi |
mojo
j i - ' Tako sem tudi imel
juiir dlum^A -i^^gir^0 dolavee, da naj vlomijo >ro- Lf ^ »kije prhieSl# na p»
zanicvajo poevenu mesu« » «in/r« «n.vy»»c »«^si« t. — k^r^fie iz^rslt^r^i ^ ^^ .^^jiifk' >i v^rVi koloni Mbavtlko
podjetju. Da se to pereči, je treba ustanoviti kompa- —^^iri « ^ *
nijske delavske organizacije. To so delavske organizacije kftkao \)rM *i{ „ bita bogato poplačana aa^ veaL kaj ^ p6mftW ¿rUvito&i
le po imenu, kajti v njih odloča podjetnik, kdo bo izvoljen Lhčhi brskati po okoliških hribih ^ v odbor Irganizacije in kaj ame in kaj ne sme organiza- in pH tem naleteH ns precsj de-
• i i„ Uir^iifi « 1 premogovo plast.^Kor so pa
cija zahtevati in izvriiti. ^ r |hote]i ffo.Podj» spremeniti pre-
To so spozftaH tudi lesni podjetniki v Oregonu in ,n0g v svitle dolarje, so takoj^pri ustanovili s6 tako žolto organizacijo. Ko so bile delavskemu graditi stanovanjske hiio in mezde najvišje in draginja izredno visoka, so lesni de>u,>,1i ***** v u kraj
prejšnji trud Kakor hitro se ji pa eat e tej najdbi,^eo ljudje drv
vest
»engv to okolieo^d V»A <«t«»i}ln še Mzoe drtt¿ ptamiselnostf. države, peiéeli so vse križem vr»K ^ S " ---
—-------------. ... . ^.¿.»¡ 60 hitreje prihajali kot so pa ra
lavci, organizirani v tej žolti organizaciji prejemaj $5.30 ^1^^. ker dni4ba( w je «jpria na dan. Zdaj je odbor te žolte organizacije znižal mezdo premogovnik ni hotela, da M hi na $8.60. Utrgal j« delavcem d«et dolarjev in dvaj«t^ -
centov na teden. Ičuje, nameravajo zgraditi le ve.^
Kdo pa je v odbory te žolte delavske organizacije, poslopij in menda tudi šolo. Ka ki tako izvrstno zastopa delavske koristi? Dyanajat p®d- «trani nameravajo
jgtail»e in d^iMNiT. - Nepotrebno je «overiti,a^^SSSo^o^ kakšni delavci so izvoljeni v odbor, Če imajo podjetniki kaj navdušetd. besedo V organizaciji. Premogovna plast je d*bela od
Delavska organizacija je le tista organizacija, v ka-1 JihW,^rmani. Vela^ev ^ teri odločajo delavci sami. Voditilii strokovno organi- Loij, dela pa malo. Druiba nam ziranega delavstva na zapadu, spoznavajo, da so n^pra- pwti delati samo toliko, da dcšrt vili veliko napako, ko niso t4koj naskočili žolte organi-1 zacije. Vedeti so morali, da delavska organizacija, ka- L|UŽ^(> niti tolUlo> tero podpirajo podjetniki, ne more služiti delaveem, ker v prostem čssu debath-smo in podjetniki niso tako neumni in »biti, da bodo nekaj pod- izpran jamo o naših težnjah in pirali, kar jim prav zanesljivo Škodi. ^
Kako velika je razlika med žolto in pravo delavsko vostfkov bomo dobili. Včesik so organizacijo, govori dejstvo, da so podjetniki skušali zni-M1 . ttH^MII|CT žati mezdo tudi onim lesnim delavcem, ki so organizirani 1)0
|V"Mednarodni uniji lesnih delavcev". Jokali in stokali1 ■ *
Unijo
o, kd'w mi nekateri odgovori- delavskemu bo/it<
kaj mi Pomaga dMavcev
Dir, z njim ne bom dobil dela, Ako JJ ^ članek uriol. ali saj ao »brez dela tudi oni, fe. Imajo,.dr&vljanáke ^ peiWé,
Ako bi bil članek bres koaftentarje* bi jás sam« re kel Olas Ngroda i ostane Giaa Naroda m bo ostal tak kot'je,-kot se pijanec spreobrne/feto U v,lime zvrne. Urddniki -pri tem listu-mislijo, da stao delavci M pozabim koliko debre besede j^ül j «asa volitev sa Dcbsa
■I ■ ■ . ,. X>a,^dradl ro3*kl, t^je .resnica,
tati m. iskati oMe. «o «ej^oda ko bi fcffl vsi delsvei držav,
natanaiviiaiii družbe, nekatere e organizirani, u-
poštenim namehom. druge pa «o- deleiiU w »lehemih volitev in vo-P?1 ^lili kandidate, katere bi sami po-, ..
kle ed la|*omišJMh ljtkii df- LavlU U *v0* srede, ali mislite.g"^ dgi,V!fko 95
nar. Veliko tek dn* je tudi t^L. W nflM iskorfščevalci tako * ^
je «m bila tudi pristtjena ustaviti svojo delo« ker ni btia flnanlpo
dovolj močinad Marsikatera
ba itm neč ........
akd je bHa srečna, da je zadela
ha-močan " vrelec in je vredooet (leiuid.poekočita od tiseč na mi-
^Mislim ds je najbogatejša dru-žba v tej okolitt'WW OM Co., B^rnstanovna glavnica le zna-Šala«Sto-tiaoč Notarjev, leta Je pa *naš«ta leiK&moOO i#e>
iHdnM-mrimp -pa .
vrednost da 180 miljonovf dolarjev; aajmko asm Mr In Vinice ko vredne sedaj 44tisotš dolarjev. Ih ta d*iHm je pa tudi nejv#šji
'v tej okolici tet je tudi največje
mkmmiMPideis^tva
so, da delajo z iagubo. Ali prava delavska organizacija p« ^ p«
• aa a . . ... . . lililí v (láláMaivi k
mt ^ I P - '»vi t>ne 15. februarja je naanani
imamo tndi tukaj, 1a^^detaw4m. »
vili vsaki dan od tri do pet tisoč dolarjev čistega profita. dan. Ko se zjutraj napetim Lastniki žag in tovarn sa lame izdelke so bili hitro siti I ^reho^proti lglodirot^ opc^ argumentiranja. Odnehali so Uko hitro, kakor človek, ^¿kamT nl . ¿¿i' <
"Narodno društvo tovarnarjev" je izdalo posiv na ljudstvo, da naj vendar že prične kupovati in naj preneha s "stavko kupcev". 1
Apel je-patetičen, soisanMpoln stoka in joka!
Smešno, kaj ni? Ali ni smešno, če kdo delavcem in farmarjem priporoča, naj prično kupovati, pa trga«mezde delavcem in farmarjem ponija tako nizke cena sa njegove produkte, da ae zanj ne isplačk obdelovanje polja. S kom naj pa delavec in farmar kupujeta, če prvi prejemff manj mezde, drugi pa manj denarja sa svoje ph>dukte. Ali tovarnarji mislijo, da je prišel na svet že Antikrist in seje denar in da farmarji in delavci nalašč nočejo kupovati, čeprav imajo doma kar nabite škrinje z denarjem.
Nekaj Je! Ali so tovarnarji veliki hinavci ali pa navadni tepci. Ce vedo, da delavec in farmar ne moreta kupovati, ker ao ae njuni dohodki znižali, pa vseeno nanju apelirajo, da naj kupujeta, tedaj so hinavci prve vrste. Ce pa tovarnarji nimajo toliko razuma, da sapopadejo, da človek manj kupi, če se njegovi dohodki znižajo, tedaj ao pa pomilounja vredni tepci, ker ne razumejo niti abecede ekonomije, pa vseeno kriče, da ao edino privatni bisnilki interesi «možni upravljali in voditi industrijo in transportne naprave. t „t.
Med temi okei»Ae»M je bil tudi po nek Alsn nešs unije in radoveden s svojimi delavci nem bil toliko, da som stoeU k njemu in g4 vprašal, kai naj vsu
to pomeni. Možak mi odgovori, da gredo po denar sa našo plešo, in ker je pa dovsij ljudi bres vseh sredstev za Šiv Ijenje in lačnih, se lahko prlpe ti. Ida jih nspedejo in oropajo. Z viškom so se torej odpeljali en* da jih miljo daleč po tlstik par grošsv Istje
tksatlnr delavnik. tlMMfti «glasno zadnje poned-in tóele jo pe deset taelwaa^s' ur na den'Ob Onem so pa apart* čili guvernerju države kaj je s pogodbo, katero je pod-pisala ta oljna dntiba leta 1*20 v kateri potoneva nesnnnni deta Ooverner je aaenda pozval to da ae mora ra vneti ■ tpedpiaala » Hbj kop seda.
__ad Še ni enmiec
Dtlavel vpoeleai pri oljalh dni/,-bek niso organMrani ta radi tega ee t «d evemščeid «a- milost In nemilost eljntat drsUbam ta governcr4«i Pred per JHB
velike oljne druibe odstavile sko-
— —- — t _ -- _ <.1 -1____.___. - ----
ro polovico «delavcev s m
ta jim potem
■Sltata
In bili vsi oborošeni. Jot da bijtftlljšajo delavnik spremljali deimrno poliljatev vee Delo „« oljnih poljlk ni tako miljonov. - 4 v ; ' talko kot je v raaelk • tovarnah
Torej v takih razmerah živin*, aH rudnikih Htaveneev je tuksj ds neksteri takoj ridijo v de- Mo malo. ako se ne ntetim sva lavcu roparja in morilca, ako je Maj samo dva, ki eva prišla sem bres dela tu v pomanjkanju. In «u kred
takoj priprsvljenl streljati ol» pr. daj UM aa_____
vi priliki na naa Potem ae pa še !«ni detavniss pa aaaitaMi še več hahame s civilizacijo f Krecpo^lnta drtaveev je tadi tu
Tukajšnji delsvei ae ps politi kaj veHke «levilo in raditege ne uo še aelo nezavedni. In kakor f*el«i*m nikomur, da bi prišel nam dokeaujejo volitve so delav- Oem za delna. Čnje se. ds se bodo el v Ameriki v splošnem zel«, »Stmere Mmljšele Ake je kaj re krofi)rišni v kolikor se tiče p*fi- tatae pa tem, poračem riSSšH_a like. Iu ravoe to je vzrak, da ti frssveti smo tekorekoč prsv nič vpeAte- Vreme ta»<> »mrli vsaI v zakonodajnik sbornleak tirno tmli mile; mraza akore no. in javnih uradih. Rojaki trpla£ lenega. Otroci so celo dmo
jr še da apreglebW ^aji
hinavsko Spisan komentar:
stvi ao 90 &katati v pta-vi l^S^ft ao bili iftuiekrat^ mUhji kapHOtd. Vtaita > * «
_ f« a . ^ ut.1 e.- j-t— . -M OltMvaAiji
ntkoar, segijuvats «i. inmvecj( je ratiranje, tetahn#l je odpor.' " to m aimeaSi gospod fpKte* list«, m «se« voUtev^šo hvalili na prctege '¿tapubUkaoske,
li napadati. Siter je pa pri njik biznig glavna stvar, ksj asaiaji.
mm Bb-
tona Jisla tgko-i» l^ pa^Uhko inisafr) i " ^
LT Ob Hik voHtaV« d6bt d. N: pfr tisOčdkov v svojo malho, za ka-hittf* potem poje ^avo republi-kamdf HStranki ^oziroma 'Wk stranki, ki največ plača. Ko so voltm /ktotanef, pa
korifi.,
Da, delava le preiflSslite, in potem pa odgovorite, ali ao držat; {lisici papirji dobrih slabi, t* vijem vaa,* orginiziraj t e se po-e državljani in udeležite se slehernih volitev in oddajte svoje gtaaoVe., kaiilida-tom, katere bedo postavili politično organizirani delavci, katere l>o 'postavila soclja!is*Sna stran ka, ki je edina delavk politična - stranka.
V kratkem «e bodo vjttttfve.
a »a « ■« t ''lllt I i' .• TV* *
lavci, akofloéoéfiHncti v
ítetaTeíTvSífteV
. . ..«».II. iHf..«.,
______ i socijsti^ticnim
tem. Vaaikdo naj po m i bilo tukaj ob^jeki, ke. koliko pršvice smo i lavci, ko nismo imeli nobenega zafttopnika V občinskem odboru.
Priporočam tudi vsem rojákoni,
samo da ^ dovolj de^udov. pa i vaa dobro. In raditege si jaz i
ki so naročeni mj fi« Tr^to, ds 0 ponívno
a gi t ira jo za ta Hit, ki jellejbolj-fn. sloven^d H* v Xmeriki. Sleherni réjtt bi ínoral biti naročen »a ta e^ihi-irit. ki pita v
ce kateri poti mora^ h^jit da bode pr -Y ¿< ♦ ' . -. ' E .
bike! wtriftjTdTkfi^SI^ t s brezsseski ta próti eerkva in veri. Na, Prosveta ne raje proti nobeni cerkvi ali veri, ampak !>reti v aem izkoriščevalcem brez ozire sli s«» v frsku in cilindru ali pa v kutia kereo vsi enski. ka-t sita vsak ellj ta geslo j«, ukor riššaj dela vea, kdkar gs najbolj moreš. le nal?* vsakega pra vaga iisla,' ki keša sagovornta ljudstva in delovati v afcfev bta. tor, ae peatavki v bran bkorišita 1 vsleeaa.
gtannvntaaf je t vejo
f.Mlbs L - Mi
nismo deseta* ddbtit «e«
ob vest Ha. da bi Min peta
št a z 4ngestaviio sdpita -'«o
debimo. beam ta «nosoi m v *
itn. — Kar ste uealaH v «dita
tev, je bilo v asšsm Hala ta^vss
*., * v " a -A A f iA
Datarse kesa šSaelSi
PR08VETA
Nadiernl'odbaii j,
k. IMIV We«*a» IA, OMKumM. C > wmm IMA, IIAI A, MM«U A««,
ZAvaA CMengo, ' Ul. - (Adv.) lian 88. 84, 88»
nik aan aa denarne pdllljatve. koleg taga- «da aaradl oddaljenosti
nad nami in "Jfc«mtoM amno-gode imeti ? lietu eana aa M dan kskor Uide Uit, Sate btoo navajali sens aa dan naaaj.
V Jugoalavljo poli jamo aai
$ 8.00 , » • m..... ♦ • »i
6.00 * ,,*•««*•..••* »X
10,00.....K 1300
510.00...........,,. »K 8,828
80.00 ...............K 8,680
...................KHVJ00
870,00 . # . ............K60.000
740.0Q.............K100,000
Za alušaj, da hot* Mo poslati denar ? dinarjih, naj rtfaig 4 krona aa an dinar.
T Italijo polijemo mi
8 8.00 ............... 2S!!'
10.00............. 246 Ur
Slavonic Immigrant Banki, 4|| W. 28rd Street, j *
i-• • • ♦ * - h Spoatovaua gospoda:,—
Denar ¿ki aem ga poslal preko
Vaše banke svojemu očetu .v starij
kraj, je bil hitro in točno Izplačan
kar vidim izgodluc mi priznali-
ce. f '
Zahvaljujem ae Vam javno za
Vašo točnoet in hititot in pt^poro-
čsm Slavonic Immigrant Bankp v
New Yorkn vaem Jugoslovanom,
ki pošiljaj* denar v staro ¿orno-
vino. ■"" m ' lilPS; Ostajam a poadrgvi, uclani • j Stefan Dudukovih, 18113 B Street Morle,
Johnstown, J'a.
(Adv.) , , n • -' 4
.B^vW^SJBMAImv m>||ti
«sswatr -
^¿ÄÄÄ: l'o.lutiu M • tx»k»M« BOB I« «a-
rf, h»»J»' ■'"»» " .p /
GLENWOOD PHARMAO*, $*848l (II) SaeeM A«e* ^V
tli» I um ^ ... A'; i i
7 MBHRPMPSI V T f j
a imf Imurrn "r"
KAKO ti UČITI AffOLBiKO.
Vaemlte v roke angleiko knjigo ali 4aaopU, belainieo (nota book) in AngIoftko*lovenakt >c-sednjak, ki ga je eeatgvil dr, Ketn. Vaako neznano fornedo po-Učitp r besednjaku, kako aa izgo-vori ia kaj pomeni; zapišite ne-znana beoede v beleiniao in jih večkrat ponovite. V par meeccihl boste imeli lep zaklad angleških • besed, katerih bi ne dali ag stotine dolarjev. Jesenski in zimski večeri so kot nalaU aa učenje. Vsaka alovenaka hila bi morala . imeti tabsssdnjak. Nsročita ga na ! sledeči naaiov:
Dr. 7.J.KBB*. I L' v • - 8888 m. Olalr Ara., H • Olevaland, Ohio.
! Črna beaadnjakn Ja feffegltnl.' ' no md I stota« lahko ti«n»-it<-! sa 81.28 Zormanov« pesmi, Id
poAtljs denar v JUGOSLAVIJO Ä
vaA denar v doatoviM ÜIZO-JAVNO sa aamo EN DOLAR, tedaj pityte nam takoj Sa »e-jaanUa. * > 4 *
i UL'ÖGE IJM
prtnaAaJo vam po 4« obresti h val denar je prt naa vame nelo^aa. I »plačamo vse uUge v tek iaa brste vaasega obv^. ■tila v aapvsj*
"slficarte". amcaičan union
Slivuvki Bi tli v
V 3 TESNIH VAM PÜSUEM1
fsl daasf, Id Als ga Mmsajn as evefte g l^AfA IsMvft
in v ieatih tednih
sadaj aaM tea, da aa peslolitt izredno ugodne prilike, ki aa fam nndi v nakup 40 ali val akrovj
najbolj rodovitna zemlje, po egal, g malim neplačilom ia na lafeto ledna odplačila. Ne zamudita to prilike to» pridite ali pa pilittj po natančna spjasaiis, ^aUr» do-
Jfovice iz Jugoslavije.
PODROBNA DEBATA ▼ U-STAVHEM ODSEKU.
Prvi štiri« ¿M Beograd, 19. febr. &tirinaisto aejo ustavnega odneha j« otvoril pmkrdnik dr. Moočilo NinčU ob šestnajatih. Prvi i« govoril dr. Avte DuUbU (Jugotlovantki klub), Id jt «ahtevtl, naj m ime mi j c naša država Bito*, Hrvatov bi Slovencev: Jugoslavija."
Dr. Hirat Markovi (komu mat) i z javi j t, idt to kouraniati zt •ovjeteko republiko, tli. dokler jfcn Ji to stmsgešt dossči, Hm «i «Meno, tU bodo živeli v tbtplu-
tittični monarhiji ali pa v n kraulo republiki. . Vprtisnje »H redit ve dršave nt buržujaki nt čin /a komuniste ni načelno vpraštnje, ampak vprašal praktične politik«. Kadi tm do Jummsittl t p . v vsth vprašanjih »spravljali čisto Tgakttčntga stališča. S krivega stališča pretoja to vpri nje oni, ki jemlje ta podlago u-stsve drugih drfav. Če bi imeli nt mbeio angleško monarhijo ali francorikp «epUbllko, bi «e gotovo odločili %t kooatiUftlvno angleško monarhijo. Moti pa te, kdor vtfi v monarhiji aimbol edinatva. Ilonsrhtis je nasprotno ena izgled največjih zaprek ridinstvu. Dr. Markovi! euje ni široki pokret Radičeve aeljačke strtnke in rntni, ds i« I odi v Sloveniji in ¿umadiji n« rod zt republiko. Pa tudi republika ni ta komuniste nobeno jamatvo. Republika je n. pr Franeija, ki pa' je imperitlistič-na driavt In ki nepretttno poizkuša. da bi »trla aovjottko Bo aijo. Red bo ntstil Ute tedtj. ktdtr bo savladsts' toeialna pravica m ta bo ta vladala tedaj, kadar bomo ifoapodarsko* vsi enaki, kar pa jt nemogoče aamo v tov jettki rwA>\m Na vtsk način pa ima aeved« republika nekaj
narodnemu
ič « «
prednosti pred monarhijo ia radi tega smo mi ta republiko is proti monarhiji.
Govornik ugotavlja. Ida to tem-IjoradnJki v pogledu «bilk« vladavin« napravili velik korak naprej, ker to vidi njihovemu načrta nate ve, da «o «e ločili od butfhijak* kapkaliattfne druftbe v njem. Kar te tiče nazivunja države. predlagajo komunisti ime "Jugoslavija*'- Kar ae pa ti»« grba, jim yt pa «isto vseeno. Glede državnega jetika pa tinti, ki mialijo, da je tloveoaki jetik dialekt, nimajo prav. Govornik trdi, da je asm dvakrat prepotoval vm> Slovenijo in pri tem dognal, da slovenSki jezik arbsktmu m bližji, kakor bolgartld Za Suma-dinca jo bolgarski je»k celo bolj razumljiv, kakor tloveoaki. Zato izjavi, da je ta formulo, ki so jo vataviii zemljoradniki v «v ¿rt in ki zahteva, naj bo jetik erbeko-hrvataki tli «ki Slovenski jezik je jen litersturen jezik, ki te v nobenem primeru ne more degradirati na navaden dialekt. Govornik zakteva daljr, var-
rim W ae s ustsvo morale aa jamčiti njihove pravice, da morejo prosto posluževati te avojens materinega jesika. Nato predlagt, ds je treba v prvi de!; ustave sprejeti tudi določila o admini. atrativnl rtadelitvi države.«
Radikale« Ljuba Jovanovič te izjavi ta monarhijo. V državnih <*>ltati je treb« ti v bratskem «portzumu altdbenega jezik« predlaga srbsko-hrvatsko- tlovenaki izjavlja, da zaktevs radikalne in dtmokratake skupine V istem imenu zahteva tudi, naj te tlovtotki ščit v grbu sUvi tako, da bodo imeU tMnre-
iirr MTCU
• VO BfŠO lotilavija" uvdvom
sklsps-
. Glede m «rb-
kt jejik bi, tO v Imenu
\
Jlmmle Hlgglns.
8pW UPTON SINCLAIR.
, Z dovolj«!lam avtorja p IVAH KOLEK.
mM T (Nadaljevanje.)
tde in polmesec med ntjimL
Minister Marko Trüksvtf itjs-vi. da je ta prsdloir dr. Lsas M*r-> kovičt t otiroro na člen V «e-mi 2. sprejme predlog dr. tV0š-njaka v zvezi's predlogom Ljube
1 " " ' T
Jovanovftča, na j bo grb tak, kakor g» je predlagal Jovtuovié Odloši te ta prsJiog dr. Vošnja ka, aa j bo sl»M>ewi jezik «kako Ikrvutaki slovenski.
Demokrat dr. Tomitltv Tomi jenovšč izjavlja, da ti more pred sttvljtti edinstven* državo aamo pod imeaem Jug Radi tega je naziv »HH no nadoouten za narodna in dr lavno edinstvo. Vlada ae je po (Stavil« na stališče, dt je njena naloga v te« vprašanju aamo t«, ds potrdi, kar ss je ldoloči|p pri UKtvarjenju Säte države, a tamo nerešena vprašanja, ki so is oatt-la, naj pretresa skupščina.
Minister dr. Trifkovič itjavi v imenu .vlade, «is je treba sprejeti v ustavo posebna določila o nt iih t Mtumili in gospodarski^ vprašanjih', vae to v sporazumu t skupinami .ki ao to zahtevale. Nato as preide aa. glasovanje. Gla-tuje te t .vstajanjem in njem- Kdor vstane, ae smatra, da ie glasoval proti Mor obsedi, sismos ta. ' ^r Prvi stavek prvega Mens: 4 Dr «ÉT «oven
ssr js usisvna, fSflssMntsns in
n»ma avmnaj» , mc
sprejme s 33 proti » glasovom. I Drugi atavsk: "Mtai naziv #sv« jo feralJislps Wwf, Hr vatov in k «prejme i
26 proti 19 glasom."
i Drugi «en: 'fOrb kmljsvins Js dvogisvi Wi mí v rištm üftMk slav» ja lnrsna kraljsftas, ,ls pNk ftššt, na katerem to: srbski grb (beli kx*. na nfeta*, išitu z 7>-gnjanimi žarki v . vaekem kr«
gib
js
limtigil ktf), kavstakl gtk p srebrnik is^)! »
ee aprejme % 'tsiemi razen s komunističnimi Člen 4: "Dršavljsnstvo js v vtej kralje vini eno Vsi državljani to prod zakonom enaki in uM-vajo enako oblastveno
aatlovov in kSU privilegijev, ki isvlrajo U na primara. Fidejkomisi koda reševali na podlagi po-Člani kraljev« hiš« — v kolikor U ustava v po-drugače n« — imajo itte pravice, ka-r ostali drtavljanL Priznavajo m samo malori. U «učijo funkcijo.
Dr. Divae (socialni dsmokrst) odlaga, naj ts razveljavijo ts-di vsa odlikovanja in vsi redovL
Dr. Dulibié ' predlaga, ut^i se priznavajo samo oni naslovi, ki gnačijo funkcijo, da ne bi kldo pod pojmom "naslov" mislil še n* ka¿ drugega. Dr. Lagiuja predlaga, naj se o besede "grtgjani" rtbi jtni, ker te pod pojmom "«rradjan" n^ razume tudi kme-
ŽiVko Jovanovič predlaga, naj éé v «tavok t "Vai državljani so pred zakonom analki" vstavita b«sedi "tfbeh apodovl
Minkter Trifhóvií izjavi, da ao ne atrmja z nobenim od teh predlogov, nakar te sprejme ta člen z večino' glato v. ' .V" _ ^ y i* • 'L Člen 5. ae na predlog poalgnea Kurbegoviéa odgodi do prihotj-pje aeje. Beja ie bila končana ob devetnjaatih in pol zvečer. Pri-hpdnja ae ja bobo v pondeljek ob *devet& dopoldne.
ministrski svst Js od-
HTii Vi PRODAJ
Lesena 9 sobna hiša s kopal i-iČem, cementirana kiti, peč za premog in garaža, aezidana na dveh atavbiščih. Cena je $2700.00.
Lesena 4 aobn^ hiša, vorugi »to mu rtkli, ds i« lenuk, ki te mu mrt* delatl in bi rad inrei na stroške drugih. On pa m ul dal ugnati in je govoril in razlag*! kot za ttavo. Takrat te je zgodilo, da je bil Jimmi« brez dela par meeeeev b je prBel z drn-lino vred v velike st%ke; km in stndt «ts MU Itčna is on ttm ni imel kaj jeati. Brezplačne po-čitnjee «o mu dale prildhsgt, da je pričel razmišljati o de i svakih rt zmtrsb. Njegov «it ni tovariš je pa podkrepil rtsstftyanje t nekaterimi ¿Utopiti, ki mu jih j« dtl tsStoaj. Jhamis.i« «Hal in tedsj «t je prepričtl, da «o aocialiati na pravem potu iS da ia v aoeUUzsm edina r4ksv h seda-njega tfPiirujsi , . i Jf^r K ,
"Kdaj je to bile!" vpraša kandidat "Pr«d tremi leti" "P« ae še nšit« naveličali?" \
"KBggina aa Ali ga mOre kandidat
vprsšsti kaj tsksgšf N«, ne, ode. ampdk ajsgovi etroei d«š(Ve is
dsn In čloyek bi delsl kot vms es boljšo bodoč* mé svojih otrok!
Prišla «ta v meato.
"Sodrug. vi ne vest« kolike dobrega ete ml