Št. 38 (14.454) leto XLIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja •številka. Bilje edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 ___ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1200 UR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 PONEDELJEK, 8. FEBRUARJA 1993 UVODNIK Prešeren, Slovenija in Norik _____________Matjaž Kmecl Pred dnevi je nemški Der Spiegel objavil možni zemljevid regionalno urejene Evrope; na njem ni Slovenije niti kot regije; skupaj s Tirolsko, avstrijsko Štajersko in Koroško je skomponirana v nekaj, kar se imenuje Norik. S tem je bilo posredno povedano, da takšne drobnarije, kot je naša narodna državica, v teh in onih evropskih očeh ne pomenijo nič. Komur vsaj malo deluje zgodovinski spomin, pa se bo za hip spet počutil kot Sudkarnten, Untersteiermark in Kustenland: narod brez obraza. Ne gre za dramatizacijo, gre pa za dovolj nesramežljivo in surovo opozorilo, da ob vsej samostojnosti, ob kateri smo nemalo zmedeni, naš narodni obstanek ni niti približno gotova in samoumevna stvar. Nacionalistične poplave teh dni prinašajo na površje recidive starih velikonacional-nih idej, iz katerih je nastala Evropa svetovnih vojn in po katerih nas pač kot naroda ni, ker smo v najboljšem primeru Ilirci ah pa nerodna napota veliki Nemčij od Baltika do Jadrana. Iz obeh svetovnih velikih obračunov smo se reševali okleščeni in obtolčeni. In se rešili v veliki meri samo zato, ker smo premogli velikansko kulturno energijo: v naS obstoj so jo akumulirali rodovi znanih in neznanih, nadarjenih in manj nadarjenih izobražencev, tuberkuloznih pesnikov, lačnih in strganih umetnikov in žumalistov, ki so bili tudi za ceno največjega osebnega obupa prepričani, da moramo kot narod preživeti. France Prešeren je poleti 1843 pisal Vrazu resignanten in dotolčen: »Moje ime je v slovenskem svetu izzvenelo. Delam 7 ur pri gospodu Crobathu, da lahko 2 uri pri stari Metki pijem« - in vendar ostal ustvarjalec najtrdnejših, najtrajnejših temeljev slovenskega obstoja. Zato tudi danes ne bi smeh podcenjevati preprostega in na daleč vidnega dejstva, naj smo Se tako zmedeni, da nas na zadnjem koncu koncev ne bo ohranilo niti samo gospodarstvo, ki dela po logiki nadnacionalnega denarja, nih ne samo vojaško napenjanje mišic, ker nas stoji nepopravljivo premalo v vrsti, četudi smo še tako sijajni pretepači - če ne bomo hkrati na vse kriplje, jasnovidno in brez popadkov skoposti poskrbeli za svojo kulturo. Sliši se obrabljeno; toda tudi Prešeren ni svojega genija in življenja potrošil za Norik, temveč za Slovenijo. SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK / PODELITEV PREŠERNOVIH NAGRAD Nagradi Mileni Zupančič in Dragu Jančarju Sprejela sta ju kot spodbudo za nove ustvarjalne dosežke LJUBLJANA - Sinoči je v Cankarjevem domu na predvečer slovenskega kulturnega praznika Mirko Mahnič, predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada, v imenu Republike Slovenije izročil najvišja priznanja za dosežke v umetnosti osmim ustvarjalcem. Prešernovi nagradi za vrhunske umetniške dosežke, ki so trajno obogatili slovensko kulturno zakladnico, sta prejela igralka Milena Zupančič in pisatelj Drago Jančar. Nagrade Prešernovega sklada za pomembne umetniške dosežke v zadnjih dveh letih ustvarjanja pa so prejeli: oblikovalec Edi Berk za oblikovanje celostnih podob za Lek, Smelt, MGL in DZS, pisatelj Evald Flisar za knjigo Popotnik v kraljestvu senc in igri Kaj pa Leonardo? in Jutri bo lepše, režiser Janez Pipan za predstave Zmagoslavje ljubezni, Stella, Domači učlitelj in Glorija, slikar Andraž Šalamun za slikarski ciklus Sonca, pisatelj Zorko Simčič za roman Človek na obeh straneh stene in trobentač Petar Ugrin za solistične nastope. Prešernove'nagrade so prvič podelili leta 1947; vse do leta 1956 so bile namenjene tudi znanstvenemu delu. Podeljevali so po več nagrad, največ leta 1949 -kar 40. Doslej je Prešernovo nagrado prejelo 198 ustvarjalcev, nagrado Prešernovega sklada pa 365. Letos je bilo za Prešernovo nagrado 21, za nagrado sklada pa 51 predlogov. Člani Upravnega odbora Prešernovega sklada, ki svoje delo opravljajo s štiriletnim man- datom in imajo svoj sedež pri Ministrstvu za kulturo, so: Leon Engleman, Niko Grafenauer, Andrej Hieng, Ksenija Hribar, Samo Hubad, dr. Milček Komelj, Lojze Kovačič, Niko Kralj, dr. Jože Kušar, Vesna Marinčič, dr. Janez Marolt, Majda Potokar, Marijan Tršar in France Vurnik. Odločati so morali v skladu z novim zakonom o Prešernovi nagradi, ki velja od decembra 1991 in med dragim določa tudi največje število podeljenih nagrad, ki so ga letos v celoti izkori- stili. Slavnostni govornik na letošnji podelitivi je bil dr. France Bernik, predsednik SAZU. Podelitev so oplemenitili petje in recitacije besedil Franceta Prešerna, ki se ga se kot največjega slovenskega pesnika spominjamo s tem praznikom, in glasbeni program. Udeleženci proslave so se po zaključku slavnostnega dela srečali z nagrajenci v sprejemni dvorani Cankarjevega doma in praznovanje se je nadaljevalo v sproščenem vzdušju. (L. B. N.) ___________TOLMEČ / ZARADI KORUPCIJE_________ Aretirali deželnega odbornika za kmetijstvo Ivana Benvenutija Aretacija menda v zvezi z obnovo po potresu, ko je bil župan Humina BALKAN / POD PRITISKOM ZDA Vanče in 0wen sta nekoliko spremenila mirovni načrt za BiH Zoran Kurtovič / New York, Marta Kos / Koln VIDEM - Deželna vlada Furlanije - Julijske Kajine je le nekaj mese-Cev pred volitvami doži-yela včeraj nepričakovan in hud udarec. Eden njenih najbolj vplivnih članov, odbornik za kmetij-sivo Ivano Benvenuti (na sliki), je bil včeraj aretiran pod obtožbo korup-cije in je zdaj zaprt v zaporu v Tolmeču. Predsednik deželne vlade Vi-nicio Turello je že napovedal, da bo v najkrajšem času imenoval njegovega naslednika. Ivano Benvenuti, 49 let, demokristjan, je bil prvič izvoljen v deželni svet pred desetimi leti, bil je večkrat odbornik, °d leta 1983 pa je predsedoval posebni svetovalski komisiji za probleme območij, ki jih je Prizadel potres. Aretirali s° ga finančni stražniki Včeraj ob 7. zjutraj na njegovem domu v Humi-nu po nalogu državnega pravdništva v Tolmeču. Doslej ni še točno znano, cesa ga obtožujejo, vsekakor naj bi šlo za zade- ve, povezane z rekonstrukcijo po potresu. Za časa potresa je bil Benvenuti župan Humina, se pravi enega od krajev, ki je bil skoraj do tal porušen in je danes v celoti obnovljen. Benvenuti je dosegel višek popular- nosti prav v tistih časih, sa je bila v veliki meri njegova zasluga, da je Humin danes edinstveni primer rekonstrukcije mesteca, od katerega so leta 1976 ostale le ruševine. Se posebno humin-ska stolnica je danes prava turistična zanimivost tudi zaradi najbolj sodobnih metod restavriranja. Po nekaterih agencijskih vesteh pa naj bi obtožnica tolmeških sodnikov obravnavala tudi nekatere bolj sveže dogodke v zvezi s stečajem nekega karnijskega gradbenega podjetja. Sama Benvenutijeva branilca sta povedala, da bosta z vsebino obtožnice seznanjena šele danes , ko bosta lahko svojega varovanca obiskala v novem zaporu v Tolmeču. Kot rečeno, je predsednik deželne vlade Turello že napovedal, da bo čim prej sklical deželni odbor, da bi imenovali novega odbornika za kmetijstvo, da bi tako zagotovili »ne-prekoinjeno operativnost odbora«. V zvezi z Benvenutijevo aretacijo pa je Turello dejal, da popolnoma zaupa sodstvu, ter izrazil željo, da bi bile zadeve, ki so Benvenutija spravile v zapor, čim prej pojasnjene. H MILAN h Larini (PSI) se je sam predal sodnikom MILAN - Silvano Larini, ena ključnih osebnosti v aferi o podkupninah, ki so ga milanski preiskovalci že nekaj mesecev zaman iskali, se ne skriva več. Včeraj se je sam predal italijanskim sodnim oblastem na mejnem prehodu s Francijo pri Ventimiglii. Spremljal ga je njegov odvetnik Corso Bovio, M je baje v prejšnjih dneh vodil pogajanja z milanskimi sodniki o pogojih »predaje«. Da gre za »dogovorjen povratek«, potrjuje dejstvo, da ga je na meji pričakal kapetan karabinjerjev Roberto Zuliani, eden najožjih sodelavcev sodnika Antonia Di Pietra v milanski preiskavi o podkupninah. Od Larinija sodniki pričakujejo, da bo razkril marsikateri še neznan podatek o nezakonitem financiranju socialistične stranke. NEW YORK, MUNCHEN - V palači ZN bo danes VS razpravljal o Vance-Ovvno-vem mirovnem načrtu. Kot se je izvedelo, sta pogajalca načrt malo spremenila, najverjetneje pod pritiski ameriške administracije. Obveščeni viri trdijo, da je sprememba načrta povezana s sobotno izjavo ameriškega predsednika Clintona in kanadskega premiera Mulroneya, ki sta dejala, da načrt Muslimane postavlja v neenakopraven položaj in upravičuje agresijo. Sprememba v načrtu naj bi, po vsem sodeč, zgladila nesporazume med ZDA in evropskimi zavezniki. New York Times piše, da se najnovejša sprememba načrta v zvezi s povečanimi pritiski na Srbe v BiH, saj je njihov predlagan načrt precej drugačen od načrta pogajalske dvojice. Od ZDA tudi pričakujejo, da bo podprla uporabo sile Nata v območjih, prepovedanih za vojaške polete, in celo bombardiranje katerekoli vojske v BiH, ki uporablja težko oborožitev in orožja noče predati pod nadzor ZN. Ameriški obrambni minister Aspin je v Miincnu pozval Nato, naj v konfliktu v nekdanji Jugoslaviji prevzame dejavnejšo vlogo. Številni opazovalci in novinarji menijo, da Aspinov previdni poziv nakazuje, da bi Zahod dejansko lahko vojaško posredoval v BiH. Uradno Aspin ni hotel dati nobene izjave, ker ameriška vlada še ni podala svojega stališča do jugoslovanske državljanske vojne. Položaj na Balkanu skrbi tudi generalnega sekretarja Nata VVdrnerja in nemškega kanclerja Kohla. Slednji v nasprotju z Američani podpira mirovni načrt, ki sta ga za nekdanjo Jugoslavijo izdelala Cyrus Vanče in lord Owen. VVorner je poudaril, da je zveza Nato po nalogu OZN pripravljena poseči na Balkan. Za vsako ceno je treba preprečiti, da v Evropi ne bi prišlo do velikega konflikta. Gradimo Jmpaj. BCIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Napad na zakon o splavu izzval nov val polemik Minister za zdravstvo De Lorenzo je opozoril Cerkev, da vprašanja splava ni mogoče rešiti z razveljavitvijo zakona ali s prepovedmi. Lider radikalcev Pannella je povabil bolonjskega nadškofa, naj pristopi v njegovo stranko, zato da bi se trezno pomenila o pravicah-dolžnostih Cerkve in države. Podtajnik za zunanje zadeve Spini (PSI) ugotavlja, da zakon ne obvezuje nikogar, da mora splaviti. Predstavniki političnih strank pa soglašajo z nujo po spremembi zakona št. 194. Seveda pa ima vehementni Biffi tudi širok krog privržencev, tokrat so ga poleg cerkvenih predstavnikov podprle ženske MSI-DN in Severne lige. ....................stran 4. Seminar na Colu Na Colu je bil včeraj na pobudo Združenja Alpe Jadran za mentalno zdravje celodnevni seminar, posvečen aktualni temi etničnega čiščenja rasizma, nacionalizma, ksefonobije in sploh zatiranja manjšinskih stvarnosti. Seminar je vodil psihiater Torresini, zborovalce pa je pozdravil repentabrski župan Križman. ....................stran 4.. Triestina zmagala v Arezzu Z gladkim 2:0 je Triestina v gosteh premagala zadnjeuvrščeni Arezzo in tako v C1 ligi zmanjšala na dve točki zaostanek od vodečega Empo-lija, kateremu se je včeraj pridružil presenetljivi Ravenna. ...................stran 10. Umrl veliki tenist Arthur Ashe V noči na nedeljo je za posledicami aidsa umrl nekdaj sloviti teniški igralec Arthur Ashe. Okužil se je leta 1983, med transfuzijo krvi po operaciji na srcu. Ashe je bil prvi temnopolti igralec, ki je bil član ameriške ekipe v Davisvem pokalu in je osvojil Wimbledon. ...................stran 11. Milan neustavljiv Milan je neustavljiv. V italijanskem prvoligaškem prvenstvu že 54 tekem ni okusil poraza. Z včerajšnji zmago nad Pescaro (4:0!) je povečal svojo prednost na lestvici na 9 točk, saj se je moral njegov mestni tekmec Inter v Cagliariju zadovoljiti z neodločenim izidom. ...................stran 11. Morioka spet žrtev muhastega vremena Kombinacijski slalom za moške in veleslalom za ženske sta na svetovnem smučarskem prvenstvu v Morioki odplavala po vodi že navsezgodaj zjutraj, česa drugega pa po več kot 30-urnem neprestanem deževju niti ni bilo pričakovati. Tudi za naslednje dni vremenoslovci napovedujejo padavine, naš dopisnik pa je tako našel čas, da se je pogovarjal z Juretom Frankom. ...................stran 11. Drevi ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici osrednja Prešernova proslava NOVICE Na Cipru prvi krog predsedniških volitev NIKOZIJA - Pozno sinoči so zaprli 754 volišč, na katerih je več kot 390 tisoč ciprskih volil-cev izbiralo med tremi predsedniškimi kandidati. Rezultati bodo znani v današnjih zgodnjih jutranjih urah, a že zdaj je vsem jasno, da ne bo nobeden prejel več kot 50 odstotkov glasov, tako da bo potreben drugi krog volitev prihodnjo nedeljo. Po vsem sodeč, se bosta v drugem krogu pomerila dosedanji predsednik George Vasiliu in zgodovinski vodja ciprske desnice Galafkos Klerides, ki z raznimi niansami pristajata na nadaljevanje pogajanj s ciprskimi Turki. Kandidat desnega centra in socialistov, združenih v tako imenovani »rodoljubni fronti« Pashalis Pashalides, naj bi izpadel, ker nasprotuje »paketu« generalnega-sekretarja OZN Butrosa Galija o ciprskem vprašanju. V Alžiriji podaljšali izredno stanje ALŽIR - Alžirski državni svet je včeraj za nedoločen čas podaljšal izredno stanje, ki so ga razglasili 9. februarja lani, da bi zajezili politični uspeh islamskih fundamentalistov. Opozicijska Narodna osvobodilna fronta je torej zaman zahtevala preklic izrednega stanja in pogovore s fundamentalisti. Režim se je odločil za »lažjo« pot represije, ki je v zadnjem letu zahtevala 600 žrtev, med njimi 131 civilistov in 218 pripadnikov oboroženih skupin islamističnih gibanj. (STA, AFP) Hrvaški demanti ZAGREB - Ivica Mudrinič, hrvaški minister za pomorstvo, je zanikal poročilo Slovenske tiskovne agencije, da je zagrebško letališče Plešo zaradi incidenta z nemškim transportnim letalom zaprto za ves promet. Res je sicer, da so štiri tuje letalske družbe začasno ustavile polete proti Zagrebu, vendar to ne pomeni, da je zagrebško letališče zaprto. (G. M.) Pogajanja v JAR ■ JOHANNESBURG - Predstavniki južnoafriške vlade in afriškega nacionalnega kongresa so začeli pogajanja o prihodnji ustavni ureditvi države, so sporočili južnoafriški vladni viri. Dogovor med vlado in ANG naj bi pomenil dokončno odpravo apartheida in začetek večrasne demokracije v JAR. (Reuter) Ruska delegacija v Iraku BAGDAD - V Bagdad je pripotovala delegacija ruskega zunanjega ministrstva. To je prvi obisk delegacije kakšne nearabske države po januarskem bombardiranju iraških položajev, ki so ga izvedli zahodni zavezniki. Obisk naj bi hkrati opozoril zahodne zaveznike, da se Rusija ne strinja popolnoma z zahodno, predvsem ameriško politiko do Iraka. Irak je sicer eden največjih kupcev ruskega orožja. (Reuter, STA) Potres na Japonskem TOKIO - Severno Japonsko je prizadel močan potres jakosti 6, 6 stopnje po Richterjevi lestvici, poročil o škodi in morebitnih žrtvah pa še ni. Epicenter potresa je bil v Japonskem morju, približno 30 kilometrov od polotoka Noto. Posebno prizadeto je bilo mesto Kanazawa, kjer je potres poškodoval tire in mesto odrezal od sveta. (STA) Preiskava v nemških nuklearkah BONN - Nemški minister za okolje Klaus Topfer je ukazal preiskavo o varnostnih ukrepih v treh nemških jedrskih elektrarnah, ker so inšpektorji naleteli v hladilnih sistemih reaktorjev na 130 razpok, daljših od 16 centimetrov. Preiskavo so sprožile novice v dveh dnevnikih, ki sta trdila, da so varnostna poročila ponarejena. (Reuter) Spopad med graničarji ZRJ in bosanskimi Srbi BEOGRAD - V spopadu z bosanskimi Srbi je bil na meji med BiH in Črno goro ubit obmejni stražar ZR Jugoslavije, je sporočil Tanjug, sklicujoč se na poročilo poveljstva 2. vojaškega poveljstva. Do spopada je prišlo, ko so hoteli jugoslovanski graničarji identificirati skupino moških, ki so nameravali nelegalno prestopiti mejo. (STA) Na Sardiniji neprisebnež s šibrovko ubil štiri ljudi SINA - Ob skoraj vsakodnevnih žrtvah organiziranega kriminala v Italiji je včeraj v vasi Sini pri Oristanu na Sardiniji neki avtoprevoznik najprej s šibrovko ubil lastnico nekega bara in ranil nekega gosta, nato pa še tri osebe; ki so se zaradi strelov iz radovednosti pojavile na balkonih. Avtoprevoznik se je kasneje predal varnostnim organom, ki še niso ugotovili vzrokov za to tragedijo. (Ansa) tri * !§! ti HRVAŠKA / 2UPANIJSKE VOLITVE Opazovalci napovedujejo zmago vladajoče HDZ Predsednik Tudmon kljub razmeram v državi ostaja optimist Jelena Lovrič / Zagreb, Goran Moravcek / Zadar ZAGREB, ZADAR -Volilna udeležba na hrvaških županijskih volitvah je manjša, kot so pričakovali. Kako so se volilci odločali po doslej najkrajši volilni kampanji - trajala je namreč samo šestnajst dni -, bo v javnosti uradno znano v četrtek. Volitev se je udeležila dobra polovica od 3.670 volilnih upravičencev, volili pa so na 8.039 voliščih. Zaradi silovitih spopadov v okolici Zadra, Dubrovnika, Karlovca in Gospiča ni bilo mogoče zbrati vseh potrebnih podatkov o udeležbi. Hrvatje so volili 63 poslancev za dvodomni sabor. Enega od domov so izvolili že prej, po spremembi zakona o regionalni ureditvi države pa je bilo potrebno izvoliti še predstavnike za županijski dom. Po volitvah bo Hrvaška razdeljena na dvajset županij, mesto Zagreb pa bo posebna ozemeljska celota. Čeprav so bila poročila z volišč v ospredju vseh medijev, so se volitve odvijale v precej mračnem vzdušju, saj so v nekaterih delih države potekali hudi boji, tako da so optimistične napovedi predsednika Franja Tudmana izzvenele precej nerealno in presenetljivo. Predsednik Tudman je namreč potem, ko je tudi sam oddal svoj volilni listič, izjavil, da Hrvaška s temi vo- litvami zaokroža strukturo demokratične oblasti, zato bo imela več časa, da se posveti še drugim področjem, med drugim gospodarstvu in kulturi. Sicer pa so že zadnje javnomnenjske raziskave pokazale, da bo volilna udeležba manjša kot na prejšnjih volitvah. Volitve za županijski dom hrvaškega sabora in za lokalno upravo so minile brez posebnosti. Prišlo je samo do dveh manjših incidentov, enega v Svetem Filipu Jakovu, drugega pa v Mošče-nicah pri Sisku, vseeno pa volilna komisija sodi, da to ne bo vplivalo na veljavnost letošnjih volitev. Po volitvah bo Hrvaška razdeljena na dvajset županij, mesto Zagreb pa bo posebna ozemeljska celota. Vnaprejšnje analize in raziskave javnega mnenja napovedujejo največ možnosti za zmago vladajoči HDZ, ki naj bi dobila med 65 in 70 odstotki glasov. Za njimi so liberalci, ki jih vodi Dražen Budiša, ki pa lahko upajo največ na pet poslanskih mest v županijskem domu sabora v primerjavi s 44 poslanskimi mesti HDZ. Po teh ocenah preostale stranke nimajo nikakršnih možnosti; izjema je le Istrska demokratične zveza (IDZ) Ivana Jakovčiča. Ta regionalna stranka utegne na istrskem polotoku že tretjič premagati HDZ in dobiti vsa tri poslanska mesta s tega območja. HDZ lahko upa v prepričljivo zmago v liško-senjski in kra-pinsko-zagorski županiji. Predsednik Tudman na volišču (Telefoto: AP) KOMENTAR Država in umetnost Lela B. Njatin Letošnja Prešernova nagrajenca sta se v intervjujih za STA izrekla eden za preteklost, drugi za prihodnost. Medtem ko je Mileni Zupančič žal za nekdanjim skupnim jugoslovanskim prostorom, je bil Drago Jančar prepričan o potrebnosti njegovega razpada. Zupančičeva pričakuje ponovno vzpostavitev kulturnih vezi v obsegu nekdanje Jugoslavije, Jančarja pa skrbi počasno, predvsem pa nesamozavestno vključevanje v evropski prostor. Ker je Prešernova nagrada slovensko državno priznanje vrhunskim umetnikom in ker je umetnik zgolj v pejorativnem smislu tisti, ki obvlada le tehnično plat kake umetnosti, pač pa se od njega pričakuje tvornost, ki učinkuje predvsem na duha, lahko, vsaj kar zadeva priznanje časovni naravnanosti nagrajenih ustvarjalcev, ugotovimo, da gre za trenutek državne shizofrenije. Z Zupančičevo priznava, da je bila ločitev boleča, z Jančarjem pa, da so nove zaroke negotove. Kaj pa je tisto, kar je skupno Zupančičevi in Jančarju in pred čimer se je torej država poklonila, ker je vendar nagradila oba hkrati, ne glede na zgolj navedeno nasprotje? Jančar v istem intervjuju pravi, da sodi med umetnike, ki so se odločili, da bodo ostali na robu družbenega dogajanja, ga opazovali in komentirali. Zupančičeva pa, da je edina skupna točka med umetniki in politiki ta, da so vsi javne osebnosti. Tako umetniki kot politiki mislijo stvarnost, le da je enim orodje upravni aparat, drugim pa ustvarjalna svoboda. Umetnost je drugi jaz politike, Prešernova nagrada pa izraz nezlomljivega razmerja med njima, pa najsi bo le-to prijateljsko, sovražno ali ravnodušno. Saj vendar vemo, da nasprotje kulture ni politika, marveč natura. tevilo zapletov, ki ^^jih lahko povzroči L_v državni svet, utegne biti večje od potrebnega, zlasti če bo nedosleden. Težko bo namreč utemeljiti uporabo veta pri nekaterih zakonih pri drugih pa ne, čeprav bo skupna problematika povsem dokazljiva, tako kot bo dokazljiva tudi površnost predlagateljev in samega državnega zbora. Trditev lahko razložim ob zakonih o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog in o Skladu Republike Slovenije za sukcesijo. Zakona imata POGLED Svetniški sijaj (1.) J: •*' . M HEEShSS $3 Neven Borak nekaj skupnega. Prvič ju povezuje vprašanje nasledstva in z njim povezana delitev bremen, nastalih z razpadom nekdanje države. In drugič, glavni udeleženci so v obeh primerih isti. Prav na dan, ko je državni zbor sprejemal predlog zakona o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog, je potekal (resda prepozno, kar pa je nepomembno spričo dejstva, da poklicani zelo dobro vedo, za kaj gre) tudi sestanek v Združenju bank Slovenije. S tega so bančniki poslali dramatično sporočilo v zvezi z omenjenim zakonskim projektom. Opozorili so zakonodajalca na neustreznost pripravljanja zakona, na nekorektnost postopka in na neustreznost rešitev, ki jih je zakon predvidel. Stališča Združenja ponazarjajo nevzdržnost dvoličnega odnosa države (Republike Slovenije in njene centralne banke) do bančnega sistema (poslovnih bank), ki je posledica zmotnega razlikovanja bančnih vlog na tolarske in devizne in zaradi tega tudi zmotnega prepričanja, da je problem deviznih vlog nastal zaradi deviz, in ne zaradi tolarjev (nekdaj dinarjev). S tem zakonom želi država razmerja med državo in bankami, bankami in prebivalstvom ter državo in prebivalstvom urediti v breme bank, pri čemer se mimogrede pomešata jamstvo države za devizne hranilne vloge in državni dolg zaradi tečajnih razlik, ki ga je nekdanja država de facto že priznala in se je pripravljala, da ga prizna tudi de iure. Svetnike bi moralo zanimati, kako je potekalo financiranje zmanjšanja obveznosti bank do prebivalstva od prvotnih okroglih 1, 8 milijarde DEM, kot je predvideval prvi zakonski osnutek iz leta 1991, na nekaj več kot 900 milijonov DEM, kot jih določa sprejeti zakon. Tudi pri drugem zakonu se srečamo z državo, bankami in prebivalstvom. Ta zakon je povezan z otvoritveno bilanco Banke Slovenije po odcepitvi. Z zamenjavo (gotovine) dinarjev v tolarje je v njeni bilanci nastala neto terjatev do Narodne banke Jugoslavije. To jo je Peterletova vlada osem mesecev pozneje v protokolu med vlado in Banko Slovenje opredelila kot svojo obveznost do Banke, ki bo krita s terjatvijo Republike Slovenije iz naslova dediščine nekdanje Jugoslavije. S to mefistovsko rešitvijo je Banka Slovenije na videz izboljšala svoje terjatve, saj je njen dolžnik postala lastna država oziroma njen proračun, in ne nekdanja Jugoslavija. Z zakonom o skladu za sukcesijo pa želi zdaj država dolg, ki si ga je nakopala (obstajajo celo indici, da je ta dolg nastal zaradi napačnega knjiženja), odstopiti novemu skladu. Iz poročil s seje državnega sveta sklepam, da je glavni zadržek svetnikov glede tega zakona razumna domneva, da je ta zakon nekakšen nedonošenček in da ima izgubljeno ali zamrznjeno slovensko premoženje na ozemlju nekdanje Jugoslavije določene implikacije za notranja finančna razmerja, ki jih je treba ne samo predvideti, temveč tudi načrtovati možne rešitve. Kaj je na svetnike vplivalo, da niso enako podvomili tudi v ustreznost prvega zakona, ostaja zato do nadaljnjega neznanka. t raj vse je in kaj ni kul-tura? Je kulturno -LVsamo tisto, kar se dogaja v Šolah in na univerzah, v cerkvah, knjižnicah, muzejih, galerijah, gledališčih, koncertnih dvoranah in športnih arenah? Drugače rečeno: vse tisto, kar ni ekonomija, sociala in politika? Je kultura res vrh družbene piramide, njeno duhovno dopolnilo? Vse to je res lepo rečeno, bi dejal Kandid, toda treba je kultivirati naš vrt. Na Voltairove besede spominjamo zato, da ne bi v dneh, ko vsevprek lepore-čimo o kulturi, pozabili na njen izvorni pomen: na dej- GLOSA Kultivirajmo naš vrt! Miha Naglic stvo, da je bila kultura v času svojega nastanka predvsem obdelovanje zemlje! Začela se je kakih 8000 let pr. Kr., ko je izraelsko pleme, ki se je dotlej preživljalo predvsem z živinorejo, lovom in nabiranjem rastlin, osvojilo deželo Kanaan in prevzelo njeno poljedelsko kulturo. Tako vsaj uči najstarejSi nam znani pisni vir. Poljedelstvo je bilo nato skozi tisočletja glavna gospodarska dejavnost in kot taka tudi temelj kulture - vse do novega veka, ko se je začela porajati industri-ja.Začela se je doba, ki sta jo med drugim zaznamova- la tudi Voltaire in Kandid s svojim optimizmom. A že nekaj desetletij za njima je drugi nadvse premeten, kultiviran in pragmatičen duh, poosebljen v državniku z imenom Talleyrand, v zapisu o svobodi tiska (1834) zatrdil, da industrija slabi nacionalno moralo in da naj Francija zato ostane poljedelska, agrikulturna! Stari lisjak se je že tedaj zavedal, da je na zemljo navezanega kmeta lažje obvladovati kot obubožanega in »mobilnega« prole-tarca.Tako se je začenjal največji družbni spoprijem novega časa, nasprotovanje med industrijo in poljedeljsko kulturo, med svetovljanstvom in domačin-stvom, med liberalno in libertarno vizijo »napredka« na eni in med konservativno ideologijo »krvi in zemlje« (Blut und Boden) na drugi strani. Prva naj bi svoj vrh doživela in se izrodila v sovjetskem projektu, druga v nacističnem. NaprednjaSka vizija naj bi se po mnenju staroverskih zlomila leta 1989, natančno 200 let po tem, ko je s francosko revolucijo tako hrupno vlomila v zgodovino. Toda: ali ni kljub vsemu zmagala industrija in z njo njen brezdušni intelekt, poosebljen v Kapitalu?! Koliko pa je Se tistih, ki svoja polja obdelujejo tako kot nekoč? Mar ni v razvitem svetu tudi agrikultura zgolj industrijska panoga? In da bi bila mera prazna: zmaga industrije je Pirova zmaga, ker je njena kultura skoraj povsem uničila svoj naravni temelj - naturo. Pred 10.000 leti, ko ponekod že ni bilo več dovolj lova in paSe za vse, so se najsposobnejši rešili tako, da so postali poljedelci, da od zemlje niso več samo jemali, temveč so jo kultivirali. Danes smo postavljeni pred povsem nova, a v bistvu enako prelomna vprašanja. Na primer: kam z obubožanimi množicami, ki se ozirajo po svojem zasvinjanem planetu? Mogoče kdo poreče, da se nas v Evropi to ne tiče. Zavrne ga dejstvo, da urbanistični poluciji, kislemu dežju, razlitjem nafte in ozonskim luknjam tudi oaze blaginje ne uidejo. Mar ne zbuja to univerzalno dejstvo veliko več skrbi kot, denimo, vprašanje, ki vznemirja francoske akademike: ali bodo Francozi v prihodnje govorili čisto francoščino ali frangleSči-no? Ali tisto, ki razburja varuhe slovenske identitete: ali bo na obcestnih tablah pisalo Happy new year ali Srečno novo leto? Desetim zapovedim, ki so nastale hkrati z agrikulturo in so določale, kakšno naj bo človekovo razmerje do Boga in do drugih ljudi, je zato treba dodati še enajsto: tisto, ki naj spremeni naš odnos do narave! To pa je (eko) kultura, ki zadeva vse ljudi in ne le »kulturnikov«! PREŠERNOVA NAGRAJENKA Milena Zupančič Igralka Milena Zupančič je prejela Prešernovo nagrado za vloge, odigrane v slovenskih gledališčih in filmih. Milena Zupančič zdniZuje žlahtno igralsko umetnost z občutljivostjo sodobnika. Njen igralski razpon je osupljiv; enako vplivna in prepričevalna je, ko izreka krhko hrepenenje po neizrekljivem, ko z vso notranjo silovitostjo izpoveduje krutost bivanja v svetu telesnega in duševnega nasilja, ko posega v nedoumno tragične razsežnosti nezadoščenosti in tesnobe ter katastrofalnosti sveta, ko odkriva svet prvinske Čutnosti ter mraz in jalovost moderne civilizacije in ko oblikuje pretresljive lirizme nežnosti in mehkobe in trpko ljubezensko resignacijo. Z vsem omenjenim se bojuje za polnost življenja in smisel bivanja. Vse to uresničuje z mojstrskim razčlenjevanjem vloge, z že skoraj glasbenim preigravanjem nasprotujočih si psiholoških stanj, s slikovitimi dialoškimi amplitudami, z natančno odmerjeno uporabo gibov, s sijajno govorno razlago. O Mileni Zupančičevi so nam povedali: Mile Korun, režiser Pravzaprav ne vem veC, kako je delala svojo vlogo. Ko se zdaj skušam spomniti, se mi najprej zazdi, da je kar skodla iz tistega prostora med platnicami Hiengo-ve igre in zaživela pred nami kot iz enega kosa, celovita in dovršena. Seveda tako zlahka ni šlo. Nobena rec v teatru ne gre brez muk. Ko grebem po spominu še naprej, se mi potem za^di, da morda nobene svoje vloge dotlej ni ustvarjala tako skrbno, nadrobno - jo tako previdno pestovala v sebi in dihala vanjo kot v drobnega zmr-zlega vrabčka, ki ga skuša spraviti k življenju. Njena Zofija je prihajala na dan tiho, pošelestela je tu in tam, na vajah, se tudi kdaj izgubila in nam izginila spred oci in ušes... pa se spet vrnila z drobnim pojočim glaskom, polna blaženih skrivnosti, ki jih je poznala samo njena duša, s plašnim smehljajem na ustnicah in s tistim posebnim, pritajenim bleskom v očeh ljudi, ki so pogledali globoko vase in zdaj v nekakšnem omamnem začudenju ostajajo zamaknjeni v svojo notranjo svetlobo. Vtisnila se mi je v spomin za vse veCne Čase s to svojo notranjo svetlobo. Takšna je pac bila Zofija. Takšna je pac Milena. Andrej Hieng, dramatik Za umetnost Milene Zupančič lahko z gotovostjo rečemo, da je Četrt .sto- letja usodno in nadvse srečno določala koordinate našega gledališča. Igralka, ki je že takoj ob začetku kariere razodela velikanski oblikovalski dar, je bila obenem reprezentant moderne senzibilnosti, nekakšen obraz in duh svoje generacije. Pokojni Lojze Filipič mi je nekoC rekel: - Če bi Milene ne bilo, bi si jo morali mladi ljudje izmisliti!... Razvijala se je v igralko neverjetno raznovrstnih izrazov; ta hip je zelo visoko, a Ce skušamo pregledati pot, ki jo je prehodila, nas bo osupnilo, kako neomajna in dosledna je bila ves Cas, kako stroga sama s seboj, kako odprta za vse novo in kako razumna do izročila. V nekaj stavkih seveda ni mogoče niti skicirati tako zapletene in obenem osupljivo enostavne umetniške fiziognomije, kot je Milenina. Prepričan sem, da so mnoge važne in velike stvari in stvaritve še pred njo. Osebno: igrala je glavne vloge v štirih mojih gledaliških igrah. Sijajno, za avtorja odrešujoče. To so stiki, ki jih ni mogoče pozabiti. Hvaležen sem ji za pomoč in za doživetja. Enkrat sem režiral predstavo, v kateri je igrala, Shavvovo komedijo ali dramo Posli gospe Warren. Takrat sem se še posebej vznemiril ob Milenini inteligenci, ob njenem hibo dojemajočem in hibo oblikujočem talentu, ob njeni nekrceviti koncenba-ciji, ob značaju, ki celo v svetu iluzij shaja brez afna-rije in poze. Rudi Šeligo, dramatik Milena Zupančič me je s svojo umetniško igro največkrat fascinirala. Čeprav je težko in mogoCe malo nekorektno, bi vseeno rad svoje občudovanje položil v okvir lastne izkušnje z njo -v blestečih vlogah Lenke (Svatba) in Ane (Ana). Mislim, da je treba pri Mileni Zupančič na prvem mestu podčrtati njeno “holistično" ustvarjanje dramskega lika. Njen proces oblikovanja vloge najbrž teCe od “zrenja”, temnega dojetja lika že med branjem dramskega besedila (didaskalije kot izraz pisateljeve samovolje vsekakor preskakuje) k posameznim prostorom, posameznim gestam in k posameznim elementom fabule. Celota ja najprej in prva spreminjajoči se sestavni deli so drugotni in podrejeni smislu celote. HoCem reči, da sem gledal njene stvaritve kot nagovarjanje “nesmiselnih” podrobnosti, posameznih gest, in besed, naj se vendar nehajo upirati -recimo tako- arhetipskemu principu, ki ga njena anima hoče uresničiti.V skladu s svojim “zrenjem” si najbrž izbere nosilne izraze, ki naj ponazarjajo specifiko izraza dramske osebe. A ker ti ne izvirajo iz analize posameznih prizorov in njihovih pomenov, se v službi celote dvignejo iz znakovne ravnine na simbolno (na kateri se izkažejo pomeni kot zastrti, neprozorni večdimenzionalni). Tudi zato se njena igra kaže kot aristokratsko ekonomična gesta s paradoksom ki gre zraven: gledalec se ne more znebiti vtisa, da daje veC kot je beba za konkretno predstavo. Kot da ji je lik ki ga predstavlja premalo. S svojimi ne Cisto racionalnimi darovi naredi gledalcu občutek subtilnega razkošja, naredi občutek važnosti, da je udeležen pri nevsakdanjem presežku. Čeprav sta bili vlogi Lenke in Ane n precejšnji meri napisani z mislijo na njeno energijsko polje, me je po Milenini upodobitvi zamikalo, da bi posebno Lenko ponovno oblikoval. Da bi tudi na besedni ravnini njene energije pljusknile Cez rob. Žarko Petan, režiser in dramatik Z Mileno sva se v času, ko je delovala v MGL srečala pri kar petih predstavah. Prvo srečanje, takrat je še obiskovala akademijo, je bilo zgolj nakjuCno. Iskal sem mlado dekle za vlogo Pamele v Obaldiajevi komediji. Milena se je že tu izkazala kot izjemno nadarjena igralka, kar pa seveda ni pogoj za zelo dobro igralko. Milena pa je imela vse: čedno zunanjost, pridnost in talent. Sodelovanju z Mileno je prav gotovo boboval njen temperament. Med njenimi vlogami mi je najbolj ostala v spominu vloga Blanche v Wil-liamsovem Tramvaju poželenja, ki je bila zame s stališča Milene bolj tvegana. Tveganje je bilo potrebno vzeti v zakup, saj so vsi tedanji podatki o njej, o njeni temperamentni pro- venienci realnega gorenjskega dekleta niso govorili v prid dekadentni dami ameriškega Juga, kakršna je Blanche, ki živi v svetu, svetu, ki ga ni. Slo je za tveganje, saj to ni vloga, ki se prilega vnaprej, pac pa psihološko težak in zapleten lik. Tega tveganja sem se zavedal, ker vem, da Milena nosi v sebi to veliko igralsko potenco. V vseh, pri katerih sva sodelovala, sem tako kot pri Duši Počkaj opazil, da ne gre za neki poglobljen, teoretično podprt študijski pristop. Milenino igralsko delo zaznamuje intuicija, ker talent ni vse, perfekcija, ki se ne zadovolji s povprečnostjo: za to pa je pobeben Cas, popolna predanost razumevanju lika in vsega tistega, kar naj bi se skozi ta tik doreklo. Ce govorim o ambicijah te velike igralke, je potemtakem njena edina ambicija naCin dojemanja teaba kot življenja. Priznati moram, in to ji štejem v Čast, da je vedno bila njena želja narediti vlogo, ki nekaj pomeni. Zanjo in za nas je bil to vselej dogodek. Dušan Jovanovič, režiser in dramatik Večina ljudi Mileno pozna le s filmskega platna, televizijskega ekrana ati iz gledlaišCa. Le majhen del njene publike jo je srečal tudi »v živo«, še manjši pa je seveda krog tistih, ki z njo delajo, jo poznajo zasebno v sferi poklica. Zato se bom v tej kratki izjavi omejil le na nekaj podrobnosti v zvezi z njenim delom, ki se v samem nastopu ne vidijo in torej niso očitne. V prvi vrsti je Milena kamikaza. Njena požrtvovalnost je gladiatorska, njena pripravljenost na izjemne napore pa brezkompromisna in osupljiva. Nikdar je nihče ni slišal reči »ne morem več, utrujena sem«. Ta ženska se razdaja do zadnjega atoma moči, neusmiljena je do sebe in v tem smislu samomorilska. Osebno se ne spominjam, da bi zaradi njene bolezni odpovedati predstavo. Zato pa živo pomnim nešteto predstav, ki sem jih jaz hotel odpovedati, ker je bila hudo bolna, ker je imela vročino, ker praktično ni mogla stati na nogah, a mi ni dovolila, da to naredim. Poslati publiko domov -nikar! In ko ta izmučena Milena stopi izza kulise na oder, kot bi odrezal postane drug človek v metaforičnem in dobesednem smislu: oci ji zažarijo, beseda postane ostra kot britev, korak prožen in lahek. In potem se sproži njena gigantska duhovna energija, ki preplavi avditorij do zadnjega kotička. Ta »bpe-žnost«, ta Čudežna moC transformacije, ta sposobnost »da ti daleč nese« tudi v najtežjih in nemogočih okoliščinah, je božanski privilegij velikih igralcev, tistih, ki so jih ob rojstvu dobre vile obdarovale s talentom, da pri belem dnevu storijo ljudi sanjati. To pa ni majhna stvar, Ce vemo, da so Igre poleg Kruha edina stvar, za katero na tem svetu v resnici gre! (Zbral: M.T.) PREŠERNOV NAGRAJENEC Drago Jančar Pisatelj Drago Jančar je prejel Prešernovo nagrado za pripovedna, dramska in esejistična dela. Drago Jančar ustvarja že od leta 1971. Zanj ima literatura smisel le, kadar pripoveduje o temeljnih človekovih vprašanjih, predvsem o spopadu med vladajočo družbeno-zgodovinsko močjo in posameznikom, ki nosi svojo trmasto individualno voljo in misel in ki ne more, noče ali ne sme pristati na totalizacijo ah omejitev, čeprav se zaveda, da so njegove možnosti skromne in omejene. Ustvaril je zbirko človekovih tragičnih spopadov z neznanskim in temnim, ki leži Prav na dnu zavesti kot nekakšen »metafizični« presežek njegove zgodovine, a tudi njegove individualne pameti ah norosti. Njegova s slogovno briljanco in izvirnim zanosom pisana esejistika je odigrala vazno vlogo v osvobodilnih dogajanjih' Slovenije zadnjega pol desetletja. O literarni izjemnosti njegovega pisanja priča dejstvo, da je naš najbolj prevajani avtor. V oktobru je bil v Klubu Cankarjevega doma pogovor z Dragom Jančarjem ob izidu njegove knjige Pogled angela, ki sta ga vodila in sooblikovala Jaroslav Skrušny in Aleš Berger. Povzemamo nekaj fragmentov. A. Berger: Pogled angela je hkrati tudi pogled avtorja in vso tvojo dosedanjo pozornost je vodil in usmerjal tretjeosebni, vsevedni pripovedovalec. Ali te je kdaj zamikalo in ali bos kdaj poskusil pisati v prvi osebi? D. Jančar: V daljnem načrtu imam, da bi napisal zelo kratke fragmente osebnih pogledov na stvari sveta, seveda v literarnem jeziku. Dejansko se mi prvoosebna struktura kar naprej pojavlja v esejistiki, kjer se je laže opredeljevati do zgodovinskih, političnih in moralnih vprašanj, medtem ko se mi zdi to za literaturo izredno tvegano. Ne reCem, da ta literatura ni povezana s tem, kar živim, vendar se mi zdi, da se njena raznovrstnost, njene možnosti branja zožijo, Ce jih prevedem neposredno v svojo izkušnjo. Zato vztrajam pri tretjeosebnem pripovedovalcu, ki ni samo stvar distance, opazovanja ati vzdrževane razdalje do teksta, saj moja življenjska izkušnja, moj racionalno-emocionalni čutni svet vstopa v te tekste in temu se je nemogoče izogniti. Ne bi se pa rad tako daleč identificiral z neko zgodbo, ker to ni samo moja zgodba, hoCem, da bi bila tudi zgodba ljudi, o katerih pišem, in zgodba ljudi, ki jo berejo. /. SkruSny: Spomnil bi na. tvoj roman Severni sij (1983), ki je že v svoji strukturi triplasten. Tu je prvoosebna pripoved glavnega junaka, tretjeosebna pripoved pripovedovalca teksta, ki ve več od junaka samega, in nazadnje Se način kronike pisanja vsesplošnega, božjega pogleda, ki o tem Času že govori iz perspektive distance. Večplastnost je torej pisateljska odlika, ki te spremlja že od začetka. D. Jančar: Mogoče je tam ta raznovrstnost in razdeljenost pripovedi videti kot tehnološki pripomoček. Idealen tekst, ki bi si ga želel napisati vsak, je tekst, kjer bi bila vsa nasprotja samodejno navzoča v tekstu, ki bi eksistiral kot živ organizem. Takšnega teksta ni ali pa jih je zelo malo. Zato se avtor včasih zateCe k tej stilistični finti, da različne pozicije konfrontira in iz tega raste v bralčevi perspektivi atmosfera situacije, Časa, v tem primeru atmosfera obmejnega mesta Maribora tik pred vojno, tik pred apokaliptičnimi dogodki. Ta Cas se mi je zdel razburljiv, ljudje so izgubljeno tavati po svoji notranjosti, pričakujoč neko zunanjo razrešitev. J. Skrusny: Roman nas vodi k Se eni tvoji pisateljski odliki, k vpetosti v problemski, tematski prostor srednje Evrope. Skratka, gre za situacijo, ki se je že uveljavila v srednji Evropi. D. Jančar: Želel sem si, da bi bil v Severnem siju »slepi nemir človeštva« zaznamovan. Roman se konca z grozovitim zločinom, ki se je dejansko zgodil 1.1938 in ki je po svoji absurdnosti, po svoji popolni neverjetnosti, nemotiviranosti napovedoval prihajajoče strahote. Severni sij je bil kot nebesni pojav samo simbolični znak tega, kar prihaja, medtem pa so se Čudne napetosti med ljudmi že sproščale. Oba, ki v romanu Zensko ubijeta, prihajata iz nedefinirane situacije, ki pa je že zaznamovana z napovedujočimi se ideološkimi premiki. To pa je tudi dejanje neke atmosfere, ki je prišla nad srednjeevropski prostor.!. ..) Na prostoru, kjer Slovenci živimo, smo v tem stoletju doživeti razpad monarhije, velikanska upanja v nacionalno državo, vstop v SHS, razočaranje nad nacionalno državo, diktaturo, preganjanje levičarjev v stari Jugoslaviji, enainštirideseto leto in kataklizmo med vojno, državljansko vojno, pa znova velika upanja, ki so se spet obrnila v stalinizem, postopno mehčanje in odpiranje stalinizma, nastanek novih držav. To stoletje je bilo polno zunanjih dogodkov, »odrešilnih« množičnih gibanj, ki pa so posameznika popolnoma zmešala. Mislim, da ima literatura intenzivnejši odgovor za posameznika kot kakšne znanstvene in filozofske interpretacije in politične rešitve. J. SkruSny: Posebna značilnost tvojega jezika je izgovarjanje resnice, ki prihaja na dan skozi Čutno doživljanje. D. Jančar: Mislim, da je to tudi v zvezi z ritmom. Predvsem z ritmom stavka, ki je ritem dihanja, utripa srca. Stavek potegne stavek. Novela Pogled angela je ritmična proza, ki ima svoj racionalni zasnutek, ki skozi jezik, skozi butanje snovi skuša formulirati tisto stanje, ki se je tem trem ljudem zgodilo. A. Berger: Pred kakšnimi petimi leti si se ves Cas, ko si pisal drame, spraševal, kdaj se boš iger rešil. In videti je, da si se jih. D. Jančar: Nekaj Časa sem bil od teatra prav začaran. Prva drama Disident Amož in njegovi je doživela neko Čudno vibracijo pri občinstvu. Začarala me je magija prostora, v katerem tvoji stavki ustvarjajo razpoloženje. Magično je nastajanje predstave. Takrat nihče ne misli na kritiko, uspeh, odziv publike. Zato me je gledališče za nekaj Časa zelo potegnilo vase. V zadnjih letih je šlo gledališče v neko drugo smer. To je gledališče, ki nastaja iz teatra samega. To je dobro, vendar se v njem preprosto ne vidim. Jaz sem pisatelj in ljubim Črko, zato žetim, da se dialog razvije, steCe. A. Berger: Zadnje Čase opažam, da te je esejistika vrgla v mednarodno orbito. Ali se strinjaš, da je to literarna publicistika, in ali svojo promocijo v Evropi pripisuješ političnemu angažmaju ali svoji literaturi? D. Jančar: Tekst, ki je bil objavljen v zadnji Novi reviji (Augsburg), so na frankfurtskem knjižnem sejmu vzeti za Cisto literaturo. Zame je to zmes eseja in literature. V substanco političnih, moralnih, zgodovinskih kriterijev bi se rad vključil na izrazito subjektiven način, se pravi na naCin, ki ga ni mogoče identificirati s politično opcijo, ampak z opcijo, ki dejansko izvira iz literature. (J.T.) Monolog o disputu Niko Grafenauer Vse dosedanje publicistične knjige Draga Jančarja, ki jih poznamo pod naslovi Sproti, Terra incognita in Razbiti vrč, nam svojega avtorja razodevajo kot občutljivega premišlje-valca o številnih bistvenih vprašanjih Človekove eksistence, s tem pa tudi njene usodne vpetosti v zgodovino in akciden-talno spremenljivost sveta. To velja tudi za objavljeni Disput, ki ga med njim in Adamom Michnikom vodi Niko Jež, izšel pa je pri založbi Wieser. Tisto, kar posebej zaznamuje Jančarjevo refleksijo, je izjemna intelektualna dovzetnost in odprtost za eksistencialno pomenljiva razmerja v dogajanju današnje Evrope in sveta, pri Čemer se ne prepušča nobenemu ideološkemu slepilu, ki bi ga subjektivistično omejevalo v njegovem premisleku. Kajti v središču Jančarjevega samospraševanja - in za to v temelju gre - ni človek kot subjekt zgodovinskega dogajanja, s čimer nas pitajo različne levičarske ideologije, paC pa kot individualno bitje, ki je na eni strani podvrženo »pogledu angela«, torej neCemu, kar »biva močneje« od nas, kot pravi Rilke, na drugi strani pa z vso ranljivostjo izpostavljeno živemu toku Časa, v katerega je usodno postavljeno, še posebej v takšnih prelomnih okoliščinah, kot so današnje. Tisto, v Čemer se oboje izkustveno in simbolno stika, se pravi ontiCna in ontološka razsežnost bivanja, pa je beseda. In to prav taksna beseda, ki je pomensko in hkrati Čutno nazorno določata obe razsežnosti; samo tako je lahko tudi eksistencialno zavezujoča. Skorajda ni treba posebej poudarjati, da je to pisateljska oziroma pesniška beseda, ki je v nespregledljivem nasprotju z manipulativnim »besedovanjem«, kakršno dandanes v vseh mogočih znakovnih artikulacijah preplavlja vse, kar doseže in Čemur je George Steiner prisodil status sekundarnega sveta. Pesniška beseda, se pravi beseda umetnosti, je zmerom individualna, unikatna, neposnemljiva, kot to velja tudi za enkra-tnost vsakega posamičnega življenja.Drago Jančar je ne le v svojem proznem in dramatiškem pisanju, ampak tudi v publicistiki izhodiščno zavezan temu odnosu do besede. To pa pomeni, da jo vselej razume ne le kot estetski, marveč tudi kot etični gnothi seauton. Zato seveda ni naključje - to dokazuje tudi njegov disput z Michnikom -, da je kot sogovornik zmerom individualno prepoznaven, pronicljiv in prepričljiv, saj nikoli ne podlega moralistični dikciji, ki je tako značilna za posestnike različnih Resnic. Prav nasprotno - vseskozi skuša ohranjati prostor dialoga odprt za vprašanja in odgovore, ki se med seboj spodbujajo in dopolnjujejo in jih ni mogoče nikdar do kraja doreči, vse dokler smo pač zmožni samospraševanja. To pa'je lahko živo in tvorno le ob spoznanju, »da nismo zelo zanesljivo doma v pojasnjenem svetu«, Čeprav si po drugi strani na vse pretege prizadevamo, da bi biti. Ampak takrat bi bilo tudi konec mišljenja in dialoga, v katerem se družita intelektualna in moralna odgovornost za to, kar se dogaja okrog nas, in katere temelj je predvsem v neprizanesljivi kritični distanci do samega sebe, ki edina lahko utrjuje avtentičnost lastne eksistence. Ponedeljek, 8. februarja 1993 ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINATS TRST / OSREDNJA PREŠERNOVA PROSLAVA Neodtecjljiv prispevek primoiske ustvarjalnosti slovenski kulturi Komorni večer bodo drevi z drugimi izvojolci ponovili v Gorici TRST - Sredozemlje -zemlja na sredi: pod tem naslovom so Zveza slovenskih kulturnih društev, Slovenska prosveta in Zveza slovenske katoliške prosvete skupno zastavile osrednjo tržaško in goriško proslavo ob dnevu slovenske kulture. Tržaška osrednja Prešernova proslava je bila v soboto zvečer v Kulturnem domu, go-riška pa bo drevi v Katoliškem domu. Za letošnjo nosilno tematiko o-srednjih proslav pa so prireditelji izbrali Sredozemlje, ker je to prostor, ki je vedno bolj v središču Evrope in njene pozornosti. Gre torej za zemljo na sredi v vseh smislih, vpliv Sredozemlja v slovenski kulturi pa je bil vseskozi prisoten in močan. Kot glasniki mediteranskega elementa v slovenski kulturi so na tržaški sobotni prireditvi nastopili nekateri primorski mojstri slovenske besede. Zanimiv izbor pesmi in proznih od- lomkov del Alojza Gradnika, Srečka Kosovela, Iga Grudna, Andreja Budala, Borisa Pahorja, Vinka Beličiča, Alojza Rebule, Miroslava Košute in Marka Kravosa sta v Kulturnem domu podala člana Slovenskega stalnega gledališča Bogdana Bratuž in Anton Petje; besedila je izbral Ace Mermolja, režijsko pa jih je spojil Sergej Verč. Pevski delež je na tržaški osrednji prireditvi prispeval Tržaški oktet (umetniški vodja A- Tržaški oktet med sobotnim nastopom v Kulturnem domu (Foto Ferrari) leksandra Pertot), ki je po eni strani dal poudarka slovenski ljudski pesmi na obrobjih Slovenije, po drugi pa primorskim glasbenikom. Z vrsto priredb ljudskih pesmi iz Prekmurja, Koroške in Primorske je oktet najprej simbolično zaobjel »robove slovenstva«, s posrečenim izborom Vodopivčevih in Vrabčevih pesmi pa se je nato poklonil priznanima skladateljema in posredno primorski glasbeni ustvarjalnosti; svoj nastop in tržaško proslavo pa je Tržaški oktet zaključil z Zdravljico, ki že vsa povojna leta označuje proslavljanje dneva slovenske kulture v Furlaniji-Julijski krajini. Skozi Prešernove besede razbrati ne samo njegov čas, temveč tudi naš čas, saj je prava pesniška beseda v resnici brezčasna, kot je brezčasna človekova narava: to je bila izhodiščna misel slavnostnega govornika na sobotni prireditvi v Kulturnem domu prof. Pavla Merkuja. Govorec je najprej nanizal nekaj grenkih Prešernovih u-gotovitev o svojem in našem času, o vedno istem slovenskem narodu, ki nemalokrat zna ceniti le "trak na vatle", istočasno pa zna biti obupno malenkosten. Ob tem pa je Merku naglasil izred- Slavnostni govornik prof. Pavle Merku (Foto Ferrari) no Prešernovo vero v svobodo, modrost in pravičnost, vero, ki je zmogla presegati tudi smrt. Komorni večer v čast pesnika, ki je stopil na pot kulturne evropriza-cije malega kmečkega naroda na sončni strani Alp, bodo organizatorji ponovili drevi ob 20.30 v goriškem Katoliškem domu. Izbor slovenskih avtorjev z mediteranskim prizvokom, ki ga je opravil Ace Mermolja, bodo tokrat predstavili igralci Slovenskega dramskega gledališča iz Nove Gorice Mira Lam-pe-Vujičič, Aleksander Krošelj in Ivo Barišič. V glasbenem delu večera, ki ga je režijsko oblikoval Sergej Verč, bo v Gorici nastopil moški pevski zbor Skala iz Gabrij, ki ga vodi Rozina Konje-dic. Na prireditvi, ki želi biti tudi poklon slovenski kulturi in kulturnikom, ki so postavili bistvene temelje slovenski narodni identiteti, bo govorila Marija Češčut. SEMINAR / O RASIZMU IN NACIONALIZMU _ Za odpravo vseh predsodkov Seminar priredilo Združenje za umsko zdravje Boris Simoneta TRST - Celodnevni seminar, ki ga je v kulturnem domu na Colu včeraj organiziralo Združenje Alpe Jadran za mentalno zdravje je bil uglašen na žal ta čas aktualno temo etničnega čiščenja rasizma, nacionalizma, ksenofobije in sploh zatiranja manjšinskih rela-nosti. Kot izhodiščni primer, okoli katerega se je vrtela razprava, so navedli srhljiv dogodek, ki se je pripetil v tržaški psihiatrični bolnišnici 28. marca 1944. Essesovci so te- daj po nalogu nacističnih psihiatrov nasilno odpeljali 39 pacientov židovskega porekla, ki so se znašli v umobolnici zaradi depresije in obsedenosti kot posledice protisemitske gonje in sovražnega razpoloženja do Židov. Kasneje so ugotovili, da so jih odpeljali v zloglasno koncentracijsko taborišče v Avvsch-vitz. Eden pa je dotr-pel v tržaški Rižarni v skladu z nacističnim načelom, da se problem umobolnega lahko reši le z njegovim fizičnim iztrebljenjem. Odkriti in kaznovati treba zločine nad človeštvom ter odpraviti predsodke do manjših-To je bila nekaka splošna ugotovitev tega posveta. ■ Koordinator seminarja je bil psihiater Toresini, zborovalcem pa je prinesel pozdrav repentabrski župan Aleksij Križman. U-vodnemu referatu dr. Norcia in drugim posegom žal niso mogli slediti številni povabljeni izvedenci iz Slovenije in iz Celovca, ker ni bilo poskrbljeno za simultano prevajanje. tip« H 1* mmm Udeleženci seminarja na Colu (foto (foto Ferrari) NOVICE V Zagrebu predstavili knjigo Paola Parovela ZAGREB - Na pobudo Združenja pisateljev in hrvaškega Pen kluba so v soboto popoldne na sedežu te organizacije na Trgu Bana Jelačiča 7 predstavili hrvaški prevod knjige težaškega novinarja Paola Parovela L’identita negata. Knjiga, ki v hrvaškem prevodu istrskega novinarja in pisatelja Milana Rakovca nosi naslov Izbrisani identitet, je vzbudila precej zanimanja, saj se je sobotne predstavitve udeležilo precejšnje število ljudi, med katerimi je bilo več predstavnikov hrvaškega kulturnega in političnega življenja. Paolo Parovel je zbral in analiziral podatke o približno pol milijonu oseb, ki so jim v obdobju 1919 - 45 v tedanji Julijski krajini nasilno poitalijančili imena in priimke, istočasno pa obravnava tudi vprašanje poitalijančevanja krajevnih imen. Kot poudarja avtor, vlada v Italiji o tem prvem "etničnem čiščenju", ki je povzročil nadaljnje tragedije na tem območju, popoln uradni molk, istočasno pa ugotavlja, da je zakon št. 114/91, ki omogoča povratek poitalijančenih imen v originalno obliko, nepopoln, njegovo izvajanje pa podvrženo pritisku nacionalističnih sil. Podkupovanja: dve aretaciji v Rimu RIM - Rimski karabinjerji so v soboto ponoči aretirali dva rimska podjetnika po nalogu milanskega sodstva, ki vodi preiskavo o podkupovanjih. Gre za 66-letnega Maria Federicija in 71-letnega Bruna Lattanzija, upravitelja in predsednika podjetja Federici. Po obtožbah milanskih sodnikov naj bi bila vpletena v podkupovanja v zvezi z oddajanjem v zakup javnih del za preosnovo jedrske centrale v Montaltu di Castro pri Viterbu. Oba so že ponoči prepeljali v milanski zapor San Vittore. Pregledi za razvoj obrtniških dejavnosti v Trstu in Gorici TRST - Stošestdeset obrtniških podjetij s Tržaškega in Goriškega je sodelovalo pri posebnem projektu, ki ga je izvedla ustanova za razvoj obrtništva v Furlaniji- Julijski krajini ESA v okviru Evropskega sklada za razvoj dežel. Dejansko je šlo za pregled, takoimenovani»ceck-up«, ki se je nanašal na področja higiene in varnosti delovnih mest, na preventivne ukrepe proti onesnaževanju in na energetsko varčnost. 55 odstotkov celotne akcije je krila Evropska gospodarska skupnost, 25 odstotkov je prispevala ESA, preostalih 20 odstotkov pa podjetja, ki so pristopila k akciji. Posebne poklicne komisije ESA so pregledale 64 obrtniških podjetij s tržaške in 96 iz goriške pokrajine. 122 podjetij je pristalo na pregled na vseh treh predvidenih področjih, 16 podjetij je privolilo le preglede na dveh področjih, 22 pa se je omejilo na pregled le iz enega področja. Med obrtniškimi podjetij je bilo največ avtoličarskih delavnic (30), sledijo avtomehanske delavnice (19), zobni tehniki (13), podjetja za lesne izdelke (11) itd. RIM / REAKCIJE NA IZJAVE KARDINALA B1FFIJA Prepovedi ne bodo odpravile splavov Precejšnje soglasje o popravkih zakona Breda Pahor RIM - Kot je bilo pričakovati in kot si je tudi sam Biffi obetal, je ponoven oster napad bolonjskega nadškofa na zakon št. 194, ki ureja prostovoljno prekinjanje nosečnosti, povzročil ostre reakcije in navdušene pristanke. Prvi se je po sobotni pridigi kardinala Biffija, ki je splav izenačil z mafijskimi zločini, moral oglasiti minister za zdravstvo De Lorenze; po njegovem mnenju ima Cerkev vso pravico, da govori o tem vprašanju, po drugi strani pa mora država braniti zakon št. 194, saj bi drugače pojav mazaških splavov spet krvavo izbruhnil. Tudi minister pa je mnenja, da bi bilo treba deloma spremeniti zakon, še posebej v zvezi z družinskimi posvetovalnicami in vzgojo-informacijo o preventivnih ukrepih. Navdušen pristanek na vsebino in ton Biffijevih izjav pa so izrazile članice misovske stranke, poslanka Severne lige Irene Pivetti in kardinala Laghi in Ruini. Vsedržavna tajnica ženk MSI-DN Evelina Alberti je med drugim najavila, da bodo italijanske desničarke na vsedržavni konferenci, ki bo v petek v Rimu, ponovno sprožile "kampanjo za življene, proti pokolom splava". Irene Pivetti, ki je tudi odgovorna za katoliško konzulto Severne lige, pa je odločno branila bolonjskega nadškofa, češ da je dolžnost Cerkve nastopiti v zvezi z moralnimi vprašanji. Svojega stanovskega kolego sta zagovarjala tudi predsednik Italijanske škofovske konference kardinal Ruini in prefekt kongregacije za katoliško vzgojo Laghi, ki sta darovala maši ob "dnevu življenja": prvi je poudaril, da se "vrednot življenja in družine v nobenem primeru ne more zabarantati ali darovati", drugi pa je pozival k pogumu, da se vsako stvar imenuje s pravim imenom in torej splav nikakor ne more biti prostovoljna prekinitev nosečnosti. Zakonska ureditev pravice do splava je načela in v letih občutno zmanjšala število splavov nasploh, to je bila in je še glavna naloga zakona št. 194, ki ga je treba posodobiti. Takšnega mnenja so bili predstavniki nekaterih političnih strank: organizacijski tajnik PRI Ravaglia, minister za socialna vprašanja Bompia-ni, lider radikalcev Pan-nella, ki je Biffija povabil, naj se včlani v njegovo stranko, zato da bi trezno prediskutirala o pravicah-dolžnostih Cerkve in države, socialist Val do Spini, ki je bil mnenja, da se mora Cerkev obračati na vernike in njihovo vest, ne pa obtoževati državni zakon, ki nikomur ne ukazuje, da mora splaviti. EDINOST / ZBOROVANJE TOKRAT PRED POMORSKO POSTAJO Prof. Samo Pahor je stel ljudi (a »vertikalnih« pešcev ni bilo) Polemika s kvestorjem, ker je »preselil« manifestacijo Prof. Pahor šteje mimoidoče na nabrežju (f. Križmančič) NESREČA / STEKLI STA CEZ CESTO Avtomobil na podvečerzbil deklici v Ul. Marchesetti Metna Elisa se bori za življenje v otroški bolnišnici TRST - Dve deklici sta bili včeraj na pod-večer žrtvi hude prometne nesreče v Ul. Marchesetti: povozil ju je avto. Najhujše se je poškodovala najmlajša, 8-letna Elisa Bulli, ki se sedaj na oddelku za oživljanje otroške bolnišnice Burlo Garofolo bori za življenje. Nesreča se je pripetila ob 18.15 v neposredni bližini pizzerie Me-lara. Po Ul. Marchesetti je ob tisti uri privozil fiat ritmo, ki ga je upravljal Fabio Rulli. Po nesreči je agentom cestne policije takole obnovil potek dogodka. »Vozil sem od Ul. S. Pasquale proti Melari, ob uri, ko je bil promet dokaj gost. Mnogo avtomobilov je takrat vozilo iz nasprotne strani, z žarometi so me slepeli. Kar naenkrat so z desne strani stekle na cesto tri deklice. Ena se je izognila avtu, drugi dve pa sem zadel. Vse se je odvijalo tako hipno, da se ju sploh nisem mogel izogniti. Na kraj so takoj prihiteli reševalci, zdravnik, dva rešilca Rdečega križa, ki sta odpeljali ranjenki v otroško bolnišnico.« Agenti cestne policije niso hoteli dati nobene izjave o poteku nesreče. Edino, kar je bilo mogoče od njih izvedeti, sta bili imeni obeh ponesrečenk. Gre za 8-letno E liso Bulli, ki stanuje v Ul. Pasteur 20, in njeno prijateljico, 12-letno Mauro Sestan iz Ul. Pasteur 26. Tudi na oddelku za hitro pomoč otroške bolnišnice so bili zelo skopi s podatki. Povedali so le, da so starejšo deklico, Mauro, prepeljali na ortopedski oddelek, kjer so ji opravili izvide, da bi ugoto- vili, ali si je pone-srečenka zlomila kako kost. Njeno zdravstveno stanje ni zaskrbljujoče. Mnogo hujše je z malo Ebso Bulli. Dekletce se je v nesreči udarilo v glavo, po vsej verjetnosti si je tudi zlomilo nogo, najhujše pa je, da je dobilo močan udarec v trebuh. Zdravniki domnevajo, da si je poškodovalo jetra in vranico. Prava diagnoza bo znana šele, ko bodo opravili vse predvidene izvide. Doslej je gotovo le, da so nesrečno deklico izdali pridržano prognozo. TRST - Včerajšnje mesečno zborovanje Družbeno-političnega društva Edinost je potekalo večji del brez svojega običajnega protagonista, profesorja Sama Pahorja. Zborovalci, ki jih je bilo tokrat več kot prejšnje mesece, so se zbrali pred Pomorsko postajo, ker jim je tržaški kvestor prepovedal zborovanje na Trgu Unita (ali Trgu Zedinjenja Italije, kot Edinost ponavlja v lastnih tiskovnih sporočilih). Prav ta prepoved je »prisilila« profesorja Pahorja, da je zapustil zborovanje, in se podal - z notesom in svinčnikom v roki - na nabrežje pred Trg Unita, kjer ga je čakalo dvojno opravilo: štel je (in si tudi marljivo beležil), koliko ljudi se je sprehodilo po trgu do nabrežja, obenem pa je budno »opazoval«, da bi videl, ali se bo morebiti kateri od pešcev premikal »vertikalno«... Podubo za opravilo, ki ga je opravljal s tolikšno vnemo, je dal Pahorju sam tržaški kvestor Giliberti s svojim odlokom o prepovedi rednega mesečnega zborovanja Edinosti na Trgu Unita in njegovo utemeljitvijo. Edinost je izdala o njem tiskovno sporočilo, v katerem se norčuje iz utemeljitve kvestorjevega odloka. Pri prepovedi zborovanja na Trgu Unita se »g. Giliberti skicuje na sklep občinskega odbora, ki naj bi ga bil občinski odbor sprejel na seji 31. decembra 1992. Takega sklepa občin- skega odbora sploh ni. Gospod kvestor verjetno sploh ne ve, da je akt, ki ga v italijanščini imenujemo "delibera-zione", formalen akt, ki mora biti razglašen na občinski oglasni deski, da ima veljavo v javnosti, medtem ko je akt, ki ga imenujejo "determi-nazione", notranji ukrep, ki nima nobene veljave za javnost. Na Silvestrovo je občinski odbor sprejel odločitev in ne sklep o omejitvi uporabe Trga Zedinjenja Italije,« opozarja Edinost v svojem sporočilu, ki se takole nadaljuje: »G. Giliberti ne dovoli manifestacije na napovedanem kraju, ker gre za prometni otok, ki ”je namenjen prehodu pešcev z obale v horizontalni in vertikalni smeri". Doslej je bilo znano, da se v vertikalni smeri premikajo plezalci v navpičnih gorskih stenah in helikopterji, v morju pa potapljači; o pešcih, ki bi se po tržaških nabrežjih premikali vertikalno pa tržaško časopisje še ni poročalo.« Samo Pahor nam je včeraj popoldne potrdil, da ni »opazil nobenega pešca, ki bi se po Trgu premikal vertikalno«, povedal je tudi, da se je ob uri zborovanja sprehodilo po prometnem otoku 1200 ljudi (»Več v smeri proti morju, kot proti trgu...«), zaključil pa je tako, kot se zaključuje tiskovno sporočilo Edinosti: »...kdaj kasneje pa se bomo verjetno srečali z g. kvestorjem tudi pred sodnikom.« TRST, GORICA Ponedeljek, 8, februarja 1993 POLITIKA / SLOVENSKA KOMISIJA Pokrajinska konferenca socialistov DAN SLOVENSKE KULTURE Proslava v društvu S. Škamperle Zanimiva razstava del Iva Petkovška S Prešernove proslave v društvu S. Škamperle pri Sv. Ivanu (foto Križmančič) V petek je slovenska pokrajinska komisija socialistične stranke sklenila, da bo sklicala pokrajinsko konferenco v skladu s sklepi in živahno razpravo na deželni konferenci, ki je bila pred nekaj tedni na Opčinah. Konferenca bo spet na Opčinah proti koncu meseca, predvidoma v petek, 26. februarja. Na dnevnem redu bo seveda preučitev zapletenega in kočljivega političnega položaja in ocena premikov na vsedržavni ravni in v Trstu. Do takrat se bo za stranko zgodilo še marsikaj pomembnega. Predvsem bo v vsedržavnem vodstvu razprava o političnem položaju in predvidevajo se temeljiti premiki. O teh in o tržaških odjekih bo že v poned-lejek, 15. t.m. razpravljala pokrajinska komisija, ki bo istočasno pripravila vse potrebno za pokrajinsko konferenco. V tej zvezi se bodo elani dogovorili tudi za ustrezne kadrovske spremembe tako na pokrajinski kot na -deželni ravni, ki jih bodo prhef-lagali v razpravo in odobritev pokrajinski kon- -ferenci. Na sestanku je delno sodeloval tudi vršilec dolžnosti pokrajinskega tajnika Todaro. Dogovorjena je bila skupna razprava in izdelava predlogov za nadgradnjo osimskih sporazumov, o katerih bo raz-pravjala državna komisija in za kar je v Ama-tovi vladi neposredno zadolžen pomočnik zunanjega ministra Valdo Spini, ki bo verjetno ob koncu meseca na obisku v Trstu in Ljubljani. Gre za pomembna vprašanja gospodarskega sodelovanja in dogovorov o prijateljstvu in sodelovanju med Slovenijo in Italijo, v okviru katerega je treba na ustrezen način obravnavati tudi odprta vprašanja Slovencev v Italiji. Seveda so bili v ospredju razprav tudi dramatičen položaj v stranki, težave na celotni levici in nujnost sprememb na vsedržavnem in deželnem merilu, še posebej pa na Tržaškem. V tej zvezi je bila med drugim poudarjena pobuda elanov krožka Ro-selli in nekaterih tržaških socialistov, da se dokončno in za vselej pretrga' povezovanje stranke z Listo za Trst. To pa ni dovolj, treba je stranko tako iz moralnega kot iz vsebinskega in političnega vidika temeljito prenoviti in ustvariti širšo laično in socialistično povezavo, ki bo imela izrazito demokratično obeležje. (B.S.) Po vseh kulturnih društvih se te dni v taksni ali drugačni obliki vrstijo proslave ob dnevu slovenske kulture. V njih se zrcali zavzetost POPRAVEK V včerajšnji Številki smo v članku o dopoldanski proslavi dneva slovenske kulture v Kulturnem domu za osnovnošolce pomotoma zapisali, da je slo za obisk učenčev Sole F.S. Finžgar iz Barkovelj, medtem ko so na proslavi nastopili uCenci osnovne Sole Bazoviški junaki iz Rojana. Za napako se opravičujemo. našega človeka za kulturno izročilo, ki ga je treba negovati in bogatiti. Med vsemi temi prireditvami, ki so bile ali še bodo na vrsti in o katerih bomo še poročali v prihodnjih dneh, naj omenimo tokrat proslavo, ki jo je v soboto popoldne priredilo v svojih prostorih na Vrdelski cesti svetoivansko Kulturno društvo Slavko Škamperle. To je društvo z bogato tradicijo, ki se po daljši krizi spet živahno pojavlja na kulturnem prizorišču in za katero je pričakovati, da bo spet polno zaživelo. Sobotni praznik je nekako podčrtal prav to željo, poleg tega pa je hotel izraziti tudi pozornost do vseh tistih ljudi, ki se, veckat v senci in brez zasluženih zadoščenj, ukvarjajo s kulturnimi dejavnostmi. Naloga društev je tudi ta, da opozori na te ustvarjalce. To je v svojem slavnostnem nagovoru na sobotni proslavi poudarila Milica Kravos -VerC (na sliki), ki je ob tem predstavila domačega likovnega ustvarjalca Iva Petkovška in njegova dela, ki jih je društvo seveda razstavilo. Proslavo je dopolnil recital igralca Staneta Raztresena, ki je izbor Prešerna in Sve-tokriškega povezal s spremnim tekstom o pomenu besede. Slovensko stalno gledališče Thornton VVilder NAŠE MESTO Režija Adrijan Rustja PREMIERA v petek, 12. t. m., ob 20.30 -Abonma red A PONOVITVI: v soboto, 13. t. m., ob 20.30 -Abonma red B v nedeljo, 14. februarja, ob 16. uri - Abonma red C KINO ARISTON -16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Sister Act -Una svitata in abito da suo-ra«, r. Emile Ardolino, i. Whoopy Goldberg. EXCELSIOR - 17.15, 19.40, 22.00 »Luna di fiele« r. Roman Polanski. EXCELSIOR AZZURRA - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Body of evidence«, i. Ma-donna. NAZIONALE 1-16.15, 22.15 »Trappola in alto ma-re, i. Števen Seagal. NAZIONALE II -15.45,17.60, 20.00, 22.00 »Guardia del corpo«, i. Kevin Costner, Whitney Houston. NAZIONALE III - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »II pasto nudo». Prepovedan mladini pod 18. letom. NAZIONALE IV - 16.00 18.15, 20.15, 22.15 »II dan-no», r. Louis Malle.Prepovedan mladini pod 14. letom. GRATTACIELO - 17.00, 19.30, 22.00 »Dracula« r. Francis Ford Coppola. MIGNON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Sister Act -Una svitata in abito da suo-ra«, r. Emile Ardolino, i. Whoopy Goldberg. EDEN - 15.00 - 22.10 »La prima volta di Maurizia Pa-radiso - II segreto di Maurizia«, pora., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 17.30, GORICA / POKRAJINSKO VODSTVO PSI Zahteva po odstopu tajnika B. Craxija Prizadevanja za razširitev političnega dialoga Pokrajinsko vodstvo socialistične stranke, ki je na četrtkovi seji postavilo zahtevo po takojšnjem odstopu vsedržavnega tajnika Craxija in celotnega osrednjega vodstva stranke, je pojasnilo, da preiskavo sodnih organov ne razume kot zaroto proti stranki. Preiskava se mora nadaljevati brez pogojevanja in to proti vsem, ki so osumljeni, da so ravnali protizakonito.Tako izhaja iz daljšega dokumenta o poteku četrtkove seje, kjer so poleg v tem trenutku najbolj pomembnega vprašanja za obstoj socialistične stranke, vzeli v pretres tudi stanje na Goriškem in v Furlaniji - Julijski krajini. Za prenovo stranke je nujno cimprej sklicati deželni kongres, vendar na podlagi jasnih in prozornih pra- vil, ki naj omogočijo vsem enakopravno nastopanje. Pokrajinsko vodstvo je na zadnji seji p trdilo, da se zavzema za razširitev sodelovanja z Demokratično stranko levice v raznih ustanovah, po zgledu Pokrajine. Glede uprave goriške občine je dobrodošlo tudi sodelovanje drugih progresi-stiCnih sil. Socialistična stranka na Goriškem si, kljub velikim težavam v vsedržavnem vodstvu, prizadeva za poživitev političnega dialoga in dejavnosti, predvsem v stranki sami, vendar pa tudi v širšem okolju. V ta prizadevanja sodi razširjena seja pokrajinskega vodstva stranke, ki bo 20. t.m. in ki se je bodo udeležili tudi tajniki sekcij. Razprava bo zajela dva sklopa vprašanj: organizacijski aspekt (včlanjevanje, prisotnost stranke na teritoriju, med ljudmi) in priprava na volitve. Na Goriškem bodo volitve, kakor znano, zadevale obnovitev pokrajinskega sveta, obnovitev nekaterih občinskih svetov (Tržič) in seveda tudi obnovitev deželnega sveta. Do 20. februarja naj bi bil vendarle Ze bolj jasen položaj glede razpleta v vrhu stranke. Do razpleta naj bi prišlo že sredi tega tedna! Četrtkovega srečanja se niso udeležili, kakor je slišati, nekateri vidni predstavniki stranke. Ena od možnih domnev je, da so na ta način izrazili nesoglasje do usmeritve, ki jo, kljub številnim težavam in bolj ali manj prikritim nasprotovanjem in poskusom pogojevanja, vendarle uresničuje lani izvoljeno vodstvo. RIM / SACCAVINI Program obiska vladne delegacije na Goriškem Predsednik Pokrajine Gino Saccavini se je v Četrtek mudil v Rimu, kjer se je s podtajnikom pri ministrskem svetu, senatorjem Fabbrijem, dogovoril o programu obiska vladne delegacije na Goriškem, 22. t.m. Prvo srečanje bo na županstvu v Gorici, glavno pa takoj zatem na sedežu pokrajinske uprave. Fab-bri se bo srečal tudi s predstavniki Trgovinske zbornice in gospodarskih združenj. Govor bo o reševanju vprašanj naraščajoče brezposelnosti, o neugodnih posledicah mednarodne krize za tukajšnje gospodarstvo, o utrditvi prisotnosti javnih podjetij v deželi, o pogovorih za posodobitev Osimskega sporazuma, o prosti coni, o vojaški prisotnosti in o možnosti izjemnih ukrepov za Goriško. CGIL/CISL/UIL so za 22. februar oklicale splošno protestno stavko. PROMET / OB KONCU TEDNA Gosta megla past za avtomobiliste Gosta megla je ob koncu tedna moCno ovirala promet tudi na Goriškem in presenetila marsikaterega avtomobilista. Posebej gosta je bila v soboto zvečer, okrog 20.ure, ko je bila vidljivost le kakih 30 metrov. Zmanjšana vidljivost je botrovala številnim sicer lažjim prometnim nesrečam. Nekaj je bilo lažjih trčenj, v večini primerov pa so avtomobilisti zaradi megle zavozili s ceste. Izredne vremenske razmere so pokazale, da so ceste pomanjkljivo opremljene. Na sliki - foto Studio Reportage - prometna nesreča zaradi megle, v soboto okrog 18.30 na Majnicah. Mladi tatici Policijski organi so prijeli dve mladoletnici, ki sta kot kaže odgovorni vsaj za en vlom v stanovanje. Pri njiju so našli namreč še nekaj v soboto ukradenih stvari. Ta dan naj bi mladoletnici, za kateri bo najbrž zelo težko ugotoviti istovetnost, obiskali vsaj dve stanovanji v mestu. Poleg plena so jima na policiji zasegli vlomilsko orodje, imeli pa sta menda tudi pomagača. V avtomobilu ju je ”na terenu” spremljala tretja oseba, ki se je tudi sama ujela v past. Obe mladoletnici pripadata romski skupnosti. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE DAN SLOVENSKE KULTURE »Sredozemlje - zemlja na sredi ... « Gorica - Katoliški dom danes, 8. februarja 1993, ob 20.30 Večer oblikujejo člani novogoriškega Primorskega dramskega gledališča Mira LAMPE - VUJIČIČ, Aleksander KROŠELJ in Ivo BARIŠIC ter moški pevski zbor »SKALA« iz Gabrji. Režija: Sergij VERC Slavnostni nagovor: prof. Marija CEŠCUT J PRIREDITVE KULTURNI DOM GORICA, NSK in KNJIŽNICA D. FEIGEL vabijo na predstavitev 6. zvezka ENCIKLOPEDIJE SLOVENIJE, ki bo v Četrtek, 11. februarja, ob 18. uri v prostorih Slovenske ljudske knjižine Damir Fei-gel v Gorici, Križna 3. O gorički tematiki v enciklopediji bo spregovoril Marko VValtritsch s sodelovanjem Branka Marušiča in urednikov. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja v nedeljo, 14. t.m., ob 17. uri v Kulturnem domu v So-vodnjah prireditev ob dnevu slovenske kulture Pesnikova podoba. V sporedu govor, splet Prešernovih poezij in glasbeni točki. KINO GORICA VITTORIA 20.00-22.00 »II danno«. R. Louis Malle, i. Jeremy Irons in Juliette Binoche. Jutri zaprto. V sredo isti film ob isti uri. CORSO 17.15 -22.00 »Dracula«. Rež. F. Ford Coppola. VERDI 17.30 - 22.00 « Mamma, ho riperso l’ae-reo«. TRŽIČ COMUNALE Danes Zaprto. EXCELSIOR Danes zaprto. Jutri 17.30 - 22.00 »Bučo profondo«. Prepovedan mladini pod 18. letom. 19.00, 20.30, 22.10 »La bel-la e la bestia»', Walt Disney. LUMIERE - 17.00, 18.40, 20.20, 22.15 »Delitti e segreti«. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Puerto Escon-dido«, r. Gabriele Salvato-res, i. Diego Abatantuono, Valeria Golino. RADIO - 15.30 - 21.30 »Attrazione carnale di una super bestia«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. VČERAJ-DANES Danes, PONEDELJEK, 8. februarja 1993 PREŠERNOV DAN Sonce vzide ob 7.17 in zatone ob 17.21 - Dolžina dneva 10.04 - Luna vzide ob 19.44 in zatone ob 7.37. Jutri, TOREK, 9. februarja 1993 APOLONIJA C ] LEKARNE Od ponedeljka, 8 do nedelje, 14 februarja 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Unita 4 (tel. 365840), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002), Lungomare Vene-zia 3 - Milje (tel. 274998). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Unita 4, Ul. Mascagni 2, Trg Ospedale 8, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Proseska ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše pri- mCrGNOCNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 (tel. 767391). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE LEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 39911. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 39911. Zdravstvena deZuma služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. '■J PRIREDITVE DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV - Trst prireja 10. t.m., ob 16. uri Prešernovo proslavo v Gregorčičevi dvorani v TRSTU, Ul sv. Frančiška 20. Program: priložnostne besede prof. Egidija Košute, recitacije Mire Sardoč. Sodelovali bosta gojenki Glasbene šole : kitara Barba BrišCik in flavta Tamara Tretjak.Vabljeni. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Opčine - Prosvetni dom - V petek, 12. februarja, ob 20.30 srečanje na temo PRETEKLOST, KI NE MINE. Predstavitev knjige TRIESTE 1941 - 1947. Gosta večera bosta sen. Darko Bratina in Claudio Tonel. PD SLOVENEC Boršt -Zabrežec vabi v soboto, 13.t. m., ob 20.30 v Srenj-sko hišo v Borštu na PROSLAVO DNEVA SLOVENSKE KULTURE. Spored: nastop dekliškega zbora Vesna iz Križa s koncertom PESEM V SVET in s sodelovanjem instrumentalistov. Dirigent Bogdan Kralj. Priložnostni govor pesnik Marij Čuk. Vabljeni! KD RDEČA ZVEZDA organizira ciklus ur pravljic namenjem otrokom 2. in 3. letnika vrtca ter 1. razreda osnovne šole. Prvo predavanje bo danes, 8. t. m. od 17. do 18.30 v prostorih občinske knjižnice v Sa-ležu. PD MACKOLJE vabi na prireditev "Hvalnico pojem besedi, materini, slovenski..." ob dnevu slovenske kulture, v nedeljo, .14. februarja, ob 17. uri v srenjski hiši v Mackoljah [3 OBVESTILA KMEČKA ZVEZA prireja danes, 8. in v sredo, 10. t. m. v Srenjski hiši v Borštu strokovno srečanje o uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Srečanje je namenjeno vsem kmetovalcem, ki nameravajo opraviti izpit za pridobitev dovoljenja za nakup sredstev 1. in 2. stopnje strupenosti za kmetijsko uporabo. Predaval bo dr. Pierpaolo Dapreto, funkcionar na Pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu v Trstu. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE- tajništvo Trst - vabi na 34. OBČNI ZBOR v ponedeljek, 15. februarja, ob 8. uri v prvem in ob 8.30 v drugem sklicanju. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešCa, da bo 16. februarja objavljena na oglasni deski DEŽELNEGA ŠOLSKEGA URADA (trg Sv.Antona Novega 6 v Trstu) lestvica učnega osebja, ki je doseglo usposobljenost za poučevanje literarnih predmetov na slovenskih višjih srednjih šolah. Rok za morebitne pritožbe poteče pet dni po objavi lestvice. DTTZ ŽIGA ZOIS prireja danes ob 10. uri Prešernovo proslavo v veliki dvorani Kulturnega doma. Slavnostni govornik: Miroslav Košuta. Vabimo starše, da se proslave udeležijo. TRGOVKI ZAVOD ŽIGA ZOIS obvešCa, da bo tretje predavanje za starše dr. Ščuke na temo »Komunikacija z mladostnikom« jutri, 9. t.m., ob 18.30 v MALI OGLASI OSMICO ima Igor Slavec v Dolini 89. OSMICO ima Lupine v Praprotu. OSMICA je odprta v Ko-ludrovci ves februar. OSMICO je odprl v Ric-manjih 118 Berto Pregare. ToCi belo in črno vino. OSMICA je odprta do 23. t.m. na Zajčji farmi v Re-pnicu. IŠČEMO vajenca električarja. Tel. na št. 229100. PRODAM avto lancia prisma 1600 IE, letnik 1989 po ugodni ceni. Tel. na St. 229332. PRODAM alfo 164 twin spark, letnik 88 z ABS in klimatizatorjem po 18.500.000 lir. Tel. na St. (0481) 532038. VODILNO PODJETJE Domovip Italia potrebuje osebje z lastnim avtomobilom. Podjetje nudi plaCo sorazmerno z uspehom pri prodaji in po veljavnih nor-mativah. Interesenti se lahko zglasijo v torek, 9. februarja, ob 16.30 v Ronkah, Ul. Roma 76. 24-LETNI FANT z višješolsko izobrazbo in dolgoletnimi izkušnjami v risanju autocad išCe delo kot risar, tudi z lastnimi pripomočki. Tel. 212164 ob jutranjih urah. PRODAM električni viličar TMC FB 15 z akumulatorjem in elektronskim vodenjem ; nosilnost 1500 kg v odličnem stanju. Za ogled tel. 040-367273. MLADO 21- letno dekle z veliko voljo do dela išCe kakršnokoli zaposlitev. Telefon 200542 ali 200882 ob uri obedov. PRODAM domaC krompir. Tel. na št. 200882 ob uri obedov. 30-LETNA gospa išCe delo za pomoč v gospodinjstvu nekaj ur tedensko. Telefonirati po 19. uri na tel. St. 040/305878. TRGOVINA gradbenega materiala išCe delavca z vozniškim dovoljenjem. Tel. na št. 211044. DAJEM inštrukcije iz matematike. Kličite v dopoldanskih urah na tel. št. 944072. PRISPEVKI V spomin na dragega Flavia Slobica darujeta družini Hrovatin in PeCar 50.000 lir za Sklad Mitje Cuka. V spomin na pok. brata Stanislava daruje Zdravko z družino 30.000 lir za Zadrugo Ban. V spomin na Flavia Slo- bica daruje žena Milica in sin Denis 100.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB na Proseku. V spomin na svojo mamo Valerijo daruje Nada Pertot 200.000 lir za Licej F. Prešeren. Namesto cvetja na grob pok. Romana KavaliCa daruje družina Bizjak (Col 14) 30.000 lir za KD Kraški dom. Namesto cvetja na grob pok. Milana PuriCa, Emila Škabarja, Romana KavaliCa in Ivanke Križman darujeta družini Guštin in Škabar (Col 8) 50.000 lir za KD Kraški dom in 50.000 lir za balinarsko sekcijo KD Kraški dom. V spomin na g. Valerijo Matjak-Kokorovec daruje Pepi Starc 10.000 lir in Fe-lice Ostrouška 20.000 lir za SD Polet. V spomin na pok. Ivanko VVilhelm vd. Hrovatin daruje mario Danev 20.000 lir za cerkev sv. Jerneja -Opčine, 20.000 lir za CPZ z OpCin in 20.000 za Sklad Mitje Čuk. V spomin na g. Ivanko VVilhelm Hrovatin darujeta Marica in Uci Dolenc 50.000 lir za Knjižnico P. Tomažič in tovariši. V spomin na Luciana Vi-daua darujejo soletniki 50.000 lir za Ljudski dom v Trebčah. V spomin na Stanota Hrovatina darujeta Marica in Uci Dolenc 40.000 lir za SKD Tabor in 40.000 lir za popravilo orgel v cerkvi na Opčinah. V spomin na Ivanko Hrovatin daruje Marinka Križnic 100.000 lir za SKD Tabor. Namesto cvetja na grob g. Marinci Lapanja vd. Ago-stini daruje Rafko z družino 50.000 lir za Sklad Mitje Cuka. Namesto cvetja na grob Flavia Slobica darujeta Edi in Jadranka Sosič 50.000 lir za Sklad Mitje Cuka. V spomin na Ivanko Ukmar darujejo družine Škabar, Sedmak in Zaccaria 60.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Marijo Mahnič CoCcoli daruje Olga Cunja 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. Ob 1. obletnici smrti drage mame Marije Mahnič Coccoli darujeta hčerki Ma-riuccia in Adriana z družinama 100.000 lir za cerkev sv. Jerneja - Opčine. V spomin na strica Stanota Škabarja daruje Majda Škabar z družino 50.000 lir za SKD Primorec. V počastitev spomina Ivanke VVilhelm - Hrovatin daruje Mira Hrovatin 20.000 lir za Sklad »Mitja Cuk». V počastitev spomina Stanota Hrovatina daruje Mira Hrovatin 20.000 lir za Sklad »Mitja Cuk». V spomin na Lucijana Vidaua darujeta Marija in' Zorka Milkovič (Bazovica) 25.000 lir za Zadrugo Ban in 25.000 lir za SKD Grad. t V 79. letu starosti nas je zapustil naš dragi oCe in ded Carlo Cante Žalostno vest sporočajo hčeri Savina in Sonja z družinama in drugi sorodniki. Pogreb bo jutri, 9. t. m. Pogreoni sprevod bo krenil ob 11/30 iz tržiške bolnišnice, ob 12. uri bo obred v šempolajsld cerkvi . Tržič, Sempolaj, Bardonecchia, 6. 2. 1993 (Pogrebno podjetje Francesco Preschern) Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535723 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo: letna 300.000 LIT plačljiva do 31.1.93. za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG KULTURA Ponedeljek, 8. frebruarja 1993 NAGRAJENCI PREŠERNOVEGA SKLADA Edi Evald Berk Flisar ' V BF X Edi Berk je prejel nagrado za oblikovanje vidnih sporočil. Ob tem je izjavil: Občutki ob tem, ko človek dobi nagrado, so vsekakor prijetni. Nagrada mi pomeni plačilo za delo minulih desetih let in podelitev prihaja v pravem trenutku. Na moje nadaljnje delo ne bo bistveno vplivala, Čeprav je pomembna spodbuda za naprej. Iz utemeljitve: Edi Berk v svoj oblikovalski jezik enakovredno vključuje kakovostno fotografijo in lastno risbo, spretno razčlenjen tisk ter Živahno, zanesljivo obvladano barvno sestavo, je svojevrstna ustvarjalna osebnost z vso predanostjo vsestranski kakovosti izdelka. Evald Flisar je prejel nagrado za dela Popotnik v kraljestvu senc, Kaj pa Leonardo? in Jutri bo lepše. Izjavil je: Ob tem, ko sem izvedel, da mi bodo dodelili nagrado Prešernovega sklada, nisem imel nobenih posebnih občutkov, lahko rečem le, da nagrada zavre normalen ritem dela. Vendar to nikakor ne pomeni, da nagrade ne sprejemam z veseljem, pac pa le to, da je to nekaj, kar človek sprejme, in vlak življenja vozi naprej. Iz utemeljitve: Njegova dela so tematsko izvirna, spretno napisana, slogovno dognana in kompozicijsko sklenjena. Janez Pipan Janez Pipan je prejel nagrado za predstave Zmagoslavje ljubezni, Stella, Domači učitelj in Glorija. Ob tem je povedal: Doslej so se me nagrade bolj ali manj uspešno izogibale, tako da so že dolgo povsem zunaj kakršnihkoli osebnih želja ali interesov. Sem pa vesel, da sem nagrado dobil za te predstave, s katerimi sem skušal ustvariti zanimiv in relevanten teater, mimo prevladujočih in masovno oboževanih trendov v slovenskem gledališču. Iz utemeljitve: V gledališču, v katerem lahko rečemo, da je njegovo, učinkovito uveljavlja govorico gledaliških znamenj in kot eden redkih režiserjev gradi iz neokrnjenega besedila. Zorko Simčič Simčič Zorko je prejel nagrado za roman Človek na obeh straneh stene. Ob tej priložnosti je povedal: Nagrade Prešernovega sklada sem zelo vesel, najsi mi ni jasno, ali sem jo dobil za literarno delo ali za večletno delovanje v političnem eksilu. Vsekakor nagrado Čutim kot priznanje in se zahvaljujem vsem elanom odbora, ki so me predlagali in mi dodelili nagrado. Iz utemeljitve: Nagrada Prešernovega sklada pomeni vsaj majhno oddolžitev pisatelju, ki je slovenski književnosti prispeval nemajhen delež. Andraž Šalamun Andraž Šalamun je prejel nagrado za razstavo v Obalnih galerijah in ob tej priložnosti povedal: Pri delu mi pomaga bolj trma, kot talent. Kdaj pa kdaj se tisto, kar trenutno delam, poklopi s trenutnim trendom, drugič spet, kadar sem bolj pogumen, pa grem po svoje. Tale 'Sonca’, ki so povod za nagrado, nimam za svoj vrhunec. Bizoni (ciklus izpred nekaj let) imajo veC energije. Najraje pa imam Oblake- tiste blage pastelne barve...Nagrade sem vesel: Čeprav sem navajen živeti skromno, imam navsezadnje tudi jaz rad škampe. Iz utemeljitve: Gospod Andraž Šalamun ni nikoli pripadal neki šoli niti prevzemal že izoblikovanih likovnih načel. Petar Ugrin Petar Ugrin je prejel nagrado za solistične nastope doma in v tujini. Povedal je: Izredno sem počaščen, da so mi dodelili tako pomembno nagrado. S tem se pri svojem umetniškem ustvarjanju Čutim zavezanega za svoje nadalnje delo. Dovolite, da izrazim globoko občudovanje vsem Prešernovim nagrajencem, jim Čestitam z željo, da bi nepretrgoma ustvarjali tako, da bomo družno bogatili slovenski kulturni prostor. Iz utemeljitve: Njegova sprotna odzivnost raste iz prvinskega Čuta za glasbo, iz temeljite klasične glasbene izobrazbe in iz izrazite ustvarjalne moči. ...zbrali smo se - kot že tolikokrat - tudi letos za praznik 8. februarja. Ce naš praznik ni samo zunanji okras ali prazna hvalnica, je prav, da ga tudi tokrat obhajamo kar najbolj ustrezno, z razmislekom o njegovi notranji vsebini in pomenu. Namenimo zato prvo misel pesniku, ki daje slovenskemu kulturnemu prazniku globljo duhovno razsežnost in do katerega se že veC kot stoletje in pol opredeljujejo rodovi slovenskih kulturnih ustvarjalcev, vsa obdobja in vsa gibanja naše novejše zgodovine. Zamislimo se v Franceta Prešerna, prvega klasika slovenske poezije, ki nam je kljub skromnemu številu pesmi zapustil tako obsežen opus miselnega in Čustvenega bogastva, da pomenijo njegove Poezije zmeraj nov izziv za bralce in znanstvene raziskovalce. Trdno verjamemo, da bodo Poezije to magično moC ohranile tudi za generacije, ki prihajajo, tembolj, ker nam pesnik začenja odkrivati dalj Časa prikrite plasti svoje umetnosti. Bilo bi nerazumljivo, Ce bi danes še vztrajali pri reduciranem branju njegovih pesmi, na primer pri reduciranem sprejemanju Krsta pri Savici, Ce bi se osredotočili samo na Uvod te lirskoepske pesnitve, prezrli pa bi njen glavni del, in obratno. Drugače rečeno: Niti Uvod niti sam Krst nam ne smeta biti vnaprej odvečna realnost, ki jo lahko samovoljno zavrnemo ali odmislimo. Celoviti sprejem Krsta razkriva SLAVNOSTN ■■■■■■■■■ I GOVOR OB PODELITVI PREŠERNOVI NAGRAD Spoštovani, dragi prijatelji slovenske kulture, gospe in gospodje... namreč, povedano zelo na kratko, vsaj dvoje resnic, ki najbrž nista tuji sodobnemu bralcu - spoznanje, da glavni junak pesnitve zavestno žrtvuje osebno srečo nadose-bnim ciljem zgodovine, in sporočilo pesnika svobodomisleca, da pomeni krščanstvo naprednejši temelj evropske in slovenske duhovne kulture od prejšnjega stanja zgodovine. Tudi pri drugih pesmih nam odprto branje pomaga odkriti - in najnovejše prešernoslo-vje nas v tem potrjuje -skrajne registre pesnikove izpovedne moči: stopnjevani pesimizem ljubezenskega Čustva na eni in njegovo svetlo nasprotje na drugi strani, do obupa temno družbeno resničnost in vizijo demokratične prihodnosti, skajno potrtost duha ter odrešujoči smisel pesniškega ustvarjanja. In Ce ze duh Časa omogoča hkrati individualno branje in razumevanje našega klasika, kar se zdi normalno, opažamo tudi nasprotno težnjo, strinjanje nas vseh v neki Cisto določeni predstavi o pesniku, strinjanje, ki se je z osamosvojitvenimi napori zadnjih let celo stopnjevalo in je vrhunec kolektivnega poistovetenja s pesnikom doseglo v Zdravljici, slovenski državni himni. Zato za Prešerna lahko brez pridržkov trdimo, da je pesnik vseh Slovencev in kot tak najustreznejši simbol slovenskega kulturnega praznika. In Ce je kulturni pra- znik praznik kulture, se lahko upravičeno vprašamo, kaj je kultura pomenila v evropski duhovni zgodovini, kamor Slovenci sodimo od Časov, ki jih je Prešeren opisal v Krstu pri Savici. Za prvotno pojmovanje kulture je kot izhodišče veljala narava. Človekova narava je bila merilo za vrednotenje višjih prizadevanj posameznika, vendar se je razvoj kmalu usmeril k preseganju narave in človek zahodnega sveta je razvijal sposobnosti, s katerimi je kultiviral prvobitno naravo in se spopadel s socialnim ustrojem družbe, v kateri je živel. V tem smislu je prvo velja-vnejšo oznako kulture domislil Immanuel Kant, tudi prvi, ki je opazil bistveni premik v tem območju dogajanja. Duhovne, duševne in telesne moči, ki so doslej obvladovale človeka, so postopno izoblikovale stanje, v katerem je človek sam začel obvladovati te moči in dosegel določeno neodvisnost, tudi neodvisnost od lastne prvinske narave. V pojmovanje kulture in njeno prakso je tako stopila zgodovina in se pokazala za pomembno gibalno silo celo Johanu Gotfriedu Herderju, nemškemu filozofu in pesniku ter velikemu prijatelju slovanskih narodov, ki je kulturo spet močneje naslonil na človekovo prvobitno naravo. Kultura zanj tudi ni bila samo izraz posameznika, temveč izraz narodovega Dr. France Bernik, predsednik SAZU duha oziroma duha vesoljnega človeštva. Številni drugi modeli kulture v našem stoletju, ki kmalu ne bo veC naše, saj se hitro izteka, so različni, vendar izhajajo vsi iz prepričanja, da so umetnosti najvišji izraz kulture, umetnosti, ki jih razvija človek posebnih in izjemnih sposobnosti. Predvsem mora biti umetnik svoboden navznoter in navzven, človek visoke ustvarjalnosti, kar se danes sliši vsakdanje, ko pa je bil ta pojem, pojem kreativitete, prvič upra-bljen za človeka, je zve- nel heretično. Ustvarjalnost je namreč sposobnost, ki iz človeka dela osebnost, iz najbolj zapletene življenjske izkušnje urejeno celoto, iz kaosa podob in idej smotrno zaokroženi kozmos višje, tudi protislovne resničnosti, »pekel« in »nebo«, bi dejal Prešeren. Sicer so vsi modeli kulture do konca prejšnjega stoletja temeljili na dolgo preizkušenem vrednostnem sistemu, ki pa ga je omajal Friederich Nietzsche, ko je nanovo ocenil glavna duhovna stebra evropske kulture, grško antiko in krščanstvo. Mislec z nepopisno velikim vplivom na sodobno mišljenje, avtor »popolnega nihilizma«, je usodno zaznamoval naše stoletje s prevrednotenjem vrednot, kar je sprožilo tudi nasprotna stremljenja, iskanje vrednot in smisla življenja. Slovenska kultura je del srednjeevropske in evropske kulture. Danes je celo v položaju, ki ga naši predniki in jasnovidci niso predvidevali, saj ustvarja v neodvisni, mednarodno priznani državi, v kateri nobena ideologija, noben pogled na svet ni privilegiran, nobeden zunaj zakona. In Ce je k slovenski državotvornosti in resnični demokraciji veliko prispevala prav naša kultura od Brižinskih spomenikov in prvih knjig slovenskih protestantov, od Prešerna in umetnosti modeme s Cankarjem na Čelu ter drugih pomem-bih ustvarjalcev do letošnjih Prešernovih nagrajencev, to ne pomeni, da sodobni pisatelji in pesniki za osamosvojitvena prizadevanja pričakujejo posebno plačilo. Napravili so tisto, kar so morali napraviti iz notra- njega prepričanja in dolžnosti, iz zavesti pripadnosti lastnemu narodu, kot je nasprotno država danes dolžna skrbeti za obstoj kulture in njen razcvet. In kakor je kultura eksistenčno vezana na gmotne razmere, nikakor ni povsem odvisna zgolj od denarja, kot bi sodili po vtisu, ki ta Cas nastaja v naši javnosti, kajti kultura je lahko ogrožena tudi od lastne nemoči. Prav danes je na veliki preizkušnji, pred tem, da odgovori na pomembne vsebinske izzive Časa. Zgodovinski proces, razpad totalitarnih političnih sistemov v vzhodni in srednji Evropi, ki se je začel pred nekaj leti in ga v globljih razsežnostih še nismo dojeli, najbrž ne bo ostal brez vpliva na umetnosti. Da ne omenimo še drugih, že znanih pobud za razvoj sodobne kulture in umetnosti, med drugim prepričanja, da enostransko, zgolj na tehniki utemeljeno obvladovanje življenja ne pelje k sreCi. Seveda ostajajo umetnosti v načelu in praksi svobode in vse si zaslužijo enake možnosti dela, tako institucionalna kot alternativna, elitna kot množična kultura. Celo umetnosti eksperimenta ne more nihče vnaprej odrekati upravičenosti, Čeprav so tu dileme verjetno hujše: Ali se spustiti v iskanje najbolj drznih novosti in tvegati, da se pretrga še zadnja zveza z občinstvom, ali ostati pri že znanem in uveljavljenem, ko pa nas izkušnja uci, da se prava umetnost ne meri po številu privržencev. Reci hočem, da je moralna zavezanost v kulturi deljena. Kot je država odgovorna za obstoj kulture, ki jo na različne načine lahko pospešuje ali ovira, tako je za duhovno vsebino kulture, za njeno »daljo in nebeško stran«, kot pravi Zupančič, odgovorna kultura sama. Različna odgovornost pa ne more biti razlog za apriorno nasprotje med kulturo in državo, saj v zadnji doslednosti služita obe istemu nadosebne-mu, nadideološkemu cilju, vsem Slovencem doma in po svetu, torej tudi njihovi notranji težnji po ustvarjanju in sprejemanju sodobne kulture in njenih vrednot. Morda bosta prav obrat kulture k sebi, k svojim najglobljim izvirom, ki ga pričakujemo, in utemeljevanje novih ali prenova starih vrednot odslej naprej pogojevala tudi uveljavljanje naše umetnosti v tujini. Ze doseženi uspehi naših umetnikov - pesnikov in pisateljev, slikarjev, skladateljev, glasbenikov, gledališčnikov in drugih - njihovi zaresni uspehi, ne vljudnostni pokloni tujcev, nas prepričujejo, da pot naše umetnosti v svet ni lahka. Zdaj ko smo na svojem in odprti na vse strani, zato pa bolj kot prej na prepihu dogajanja, bomo morali še bolj prisluhniti sebi in pognati globlje korenine doma, Ce bomo hoteli postati resnično samosvoj in upoštevanja vreden glas v svetovni kulturi in umetnosti. HRVAŠKA / OFENZIVA NOVICE Hudi boji za Dalmacijo so zasenčili prve hrvaške županijske volitve Poročili dopisnikov Republike s hrvaške in srbske strani fronte Goran Moravcek / Zadar ZADAR - Zgodaj zjutraj so se v okolici Zadra ponovno začeli siloviti spopadi, zato so v mestu in Biogradu na moru razglasili splošno nevarnost. Srbska vojska naj bi približno ob petih zjutraj napadla naselji Islam Latinski in Kašiče, pozneje pa tudi Jasenice, pet kilometrov od porušenega masleniškega mostu. Na vsej bojni črti - okrog Galovca, Slivnice, Gorica in drugih mest - je slišati močne detonacije. V spopadih uporabljajo težko oborožitev, večcevne raketomete in tanke. Kot se je izvedelo, pa so Srbi s pehotnim prodorom poskušali zavzeti nove položaje. Njihov cilj je naselje Kašič, skozi katero bi pozneje lahko napadli Novigrad; s tem pa bi bil ogrožen masleniški most. Srbi nadzorujejo tudi prelaz Mali Alan na obronkih Velebita, s čimer je še bolj ogrožena gradnja nadomestnega masleniškega mostu. Spopadi so izbruhnili zato, ker Hrvatje niso mogli zagotoviti varnostnega območja v okolici Maslenice in letališča Zemunik, medtem ko z druge strani Srbi, ki jim pomaga veliko prostovoljcev, uspešno zaseda- jo prej izgubljena ozemlja. Spopadi od sobote ponoči potekajo tudi v okolici Karlovca, kjer so po osemmesečnem premirju spet razglasili splošno nevarnost. Na obrobne dele mesta je padlo 70 granat. Srbska vojska je izvedla tudi silovit napad na Turanj. Prav tu so v soboto zadeli nemško transportno letalo, ki je v Sarajevo peljalo človekoljubno pomoč. Spopadi potekajo tudi na območju posavskega koridorja. Na naselji Posavski in Podgajci pri Županji je padlo več deset granat. Manjši spopadi potekajo v okolici Ogulina in Sinja. Poveljstvo hrvaške vojske za južno območje Dubrovnika je v svojem dnevnem poročilu zapisalo, da srbsko-črnogorske vojaške sile izzivajo tudi v okolici Konovalj. V takih okoliščinah potekajo lokalne in županijske. volitve, ki se odvijajo dokaj mirno, le v naselju Sveti Filip Ja-kovljev so nezadovoljni volilci "uničili del volilnih lističev. Posredovala je lokalna policija. Slovenski opazovalci, ki spremljajo volitve, so opozorili, da na enem od volilnih mest ni bila zagotovljena tajnost. KNIN - Sedemnajstega dne vojne na področju severne Dalmacije drži hrvaška vojska vse položaje, ki jih je zavzela na začetku najnovejših hrvaško-srbskih spo- so se najhujše padov. Včeraj Petar Damjanič / Knin bitke odvijale okrog vasi Kašič in Smiljčič. Na srbski strani je bila ubita ena oseba, deset pa je bilo ranjenih. Po podatkih, ki smo jih dobili na koman- di srbske vojske v Ben-kovcu, predstavlja Srbom največji problem slab sistem zvez in slaba koordinacija, saj se je zgodilo celo, da so v enem od na- padov na vas Kašič pripadniki ene srbske enote streljali na drugo, ker niso vedeli, kje se nahajajo. Srbski vojaški viri trdijo, da so se Hrvati dobro Srbski specialci v bližini Benkovca med pripravami za boj (Telefoto: AP) vkopali in da imajo močno podporo artilerije in je zato možnost premikanja frontne črte zares minimalna. Potekajo predvsem artilerijski boji, izjema pa je vas Kašič, v katerem poizkušajo tako Srbi, kakor tudi Hrvati, da bi se pomaknili vsaj za kakšen meter naprej. V Benkov-cu in Obrovcu imajo vojno oblast še naprej Arka-nove enote, ki brez posebnega pooblastila ne dopuščajo nikomur, da bi zapustil mesto. Zadnja večja skupina srbskih prostovoljcev je prišla s Kosova in se priključila elitni enoti iz Bosne, ki je bolj znana po imenu "Volkovi z Vučja-ka”. V bližini Benkovca so včeraj ponovno odprli center za usposabljanje prostovoljcev. Usposabljanje vodi Dragan Va-siljkovič - "kapetan Dragan”, ki je dobil za opravljanje te naloge posebno pooblastilo ministra Milana Martiča. V Kninu se je včeraj mudil tudi komandant vojne aviacije bosanskih Srbov, general Zivomir Ninkovič. Novinarjem je pojasnil, da je cilj njegovega obiska, da bi na vse načine pripomogel k obrambi Republike Srbske Krajine, kakor so se dogovorili na skupščini dveh srbskih republik v Prijedoru. Na nemško letalo streljali ZAGREB - Nemško letalo s človekoljubno pomočjo za Sarajevo je kmalu po vzletu z zagrebškega letališča zadela protiletalska raketa. Pri tem je bil hudo ranjen pripadnik nemškega vojnega letalstva, so sporočili s poveljstva Unproforja v Zagrebu. Generalni inšpektor nemške armade Klaus Naumann je na tiskovni konferenci v Munchnu izjavil, da bo nemško vojno letalstvo kljub nesreči še naprej pošiljalo človekoljubno pomoč v BiH. Generalni sekretar OZN je že obsodil napad na nemško letalo in prosil vse strani, naj ne streljajo na osebje OZN in na njihova prevozna sredstva. (Reuter, STA) Izraelci dovolili vrnitev petim Palestincem KIRIAT SMONA - Izraelske oblasti so sporočile, da so dovolile vrnitev petim bolnim Palestincem, ki že več tednov prezebajo na nikogaršnji zemlji na jugu Libanona. Izraelski predstavniki bodo odšli na jug Libanona, kjer se bodo tudi za druge bolne izgnance odločili, ali bi jim dovolili vrnitev. Prejšnji teden je izraelska vlada sporočila, da bo dovolila vrnitev stotim Palestincem, vendar so ti izjavili, da se bodo vrnili vsi ali pa nihče. (Reuter) UGANDA / PAPEŽEVA TURNEJA SRBIJA / KADROVSKE ČISTKE Aids in Sudan glavne papeževe skrbi v Afriki Proti kugi stoletja le s spolno vzdržnostjo in zvestobo Koranskega prava se ne sme vsiljevati nemuslimanom KAMPALA - Tudi včeraj je imel papež Janez Pavel II. na jeziku svoja dva afriška križa: aids in Sudan. V kampalski bolnišnici Nsambya se je papež na lastne oči prepričal o katastrofalni razsežnosti te kuge 20. stoletja v majhni Ugandi, saj je bilo leta 1991 od 15 milijonov Ugandcev kar 11 odstotkov seropozitivnih, do danes pa se je ta odstotek skoraj podvojil. Bolni- kom v končnem stadiju bolezni je papež prinesel le svoj blagoslov in tolažbo, ni pa jim spregovoril o spolni vzdržnosti in o strogem spoštovanju moralnega nauka Cerkve kot dan prej v Guluju in na srečanju z mladimi v Kampali. Cerkev je namreč še vedno prepričana, da je mogoče aids zajeziti le s spolno vzdržnostjo in zakonsko zvestobo. Kakšen učinek pa bodo imele te Janez Pavel II. med obiskom v Ugandi. (Telefoto. FaH) besede, ni jasno nikomur. Iz papeževih besed mladim v Kampali je razvidno, da Cerkev potrebuje novo generacijo mladih, ki bodo strokovno pripravljeni in moralno trdni, ker je v njihovih rokah prihodnost Ugande. Nič lažji pa ni za poljskega papeža sudanski križ. Včeraj je vatikanski glasnik Joaquin Navarro Vališ potrdil, da je papež prejel pismo »sveta sudanskih cerkva«, v katerem katoliški škofje, duhovniki in protestantski pastorji iz južnega Sudana papeža opozarjajo na »genocid«, ki ga muslimani izvajajo proti krščanskim in animističnim Sudancem na jugu države. Jutrišnji deveturni postanek v Kartumu bo nedvomno težka preizkušnja za papeža, ki bo prvič obiskal državo, v kateri je koransko pravo postalo državni zakon, ki ga oblasti vsiljujejo tudi nemuslimanom. Ze prevčerajšnjim je za las manjkalo, da bi papež odpovedal svoj' obisk v Kartumu, ker so sudanske oblasti hotele črtati iz njegovega govora navajanje sudanske svetnice Jo-sephine Bakhite, ki so jo prešnjem stoletju petkrat prodali, preden je kot pe-strna končala v Italiji. Vlada Omarja Hasana el Beširja je morala popustiti, ker bi bila papeževa odpoved prehud udarec, ki bi lahko pozornost sveta osredotočila tudi na pozabljeno vojno v južnem Sudanu. Navarro je moral včeraj priznati, da bo dialog zelo kočljiv, »-ker se koranskega zakona ne sme vsiljevati ljudem druge vere«, (voc) »Kadrovska obnova« že tudi v srbskih srednjih šolah Vodilni kadri in učitelji ne smejo biti iz vrst opozicije Žarko Rajkovič / Beograd BEOGRAD - Srbijo so preplavile nove kadrovske čistke. Po valu zamenjav vodilnih osebnosti v kulturi, v gledališčih, muzejih, založniških hišah so zdaj prišle na vrsto tudi srednje šole. Tam, kjer direktorji niso člani vladajoče stranke, potekajo reelekcije, oziroma, kot jih radi imenujejo predstavniki oblasti, kadrovska obnova. Na opozorila opozicije, da gre za klasične stalinistične čistke, se vsi požvižgajo. Minister za prosveto Markovič, je šolskim odborom izdal ukaz, da morajo v šolah, kjer so na podlagi razpisa izbrali kakega simpatizerja opozicije ah celo -bognedaj kakšnega njenega vidnejšega člana - ta razpis nemudoma ponoviti. Stari razpis je treba razveljaviti in objaviti novega. Ge pa bi si šolski odbor znova drznil dokazovati svojo nepokorščino, bo novega šolskega ravnatelja z odlokom nastavilo ministrstvo. Doslej ni nihče spraševal, kateri stranki pripadajo ravnatelji šol. Že na začetku januarja je Šešelj novinarjem povedal, da bodo povsod, kjer so na oblasti ali sodelujejo v njej radikalci, sledile čistke. Svojo obljubo je očitno izpolnil. Zagotovo pa si ne on ne prosvetno ministrstvo nista predstavljala, da bo kadrovsko obnovo zelo težko izpeljati. V beograjskih občinah Vračar in Stari grad, kjer je zmagala opozicija, so ukaz prosvetnega ministra že na prvem ustanovnem zasedanju raztrgali na koščke. Podobno je bilo tudi v Topoli in celo po tistih mestih, kjer opozicija nima večine, kot sta Valjevo in Kragujevac. Vojna med prosvetnimi delavci in njihovim ministrom se nadaljuje tudi zaradi plač. Predavatelji in profesorji so zahtevali dvakrat višje plače in zagrozili z stavko. Eden od zamenjanih ravnateljev v Beogradu je izjavil, da bodo prosvetni delavci, če bo oblast še naprej ravnala tako, prisiljeni ustanoviti vzporedne zasebne šole kot Albanci na Kosovu. Črnogorskega novinarja, publicista in satirika Mi-hajla Radojčida, avtorja znane monodrame Sok, ki so jo skoraj dvatisočkrat izvajali v večini jugoslovanskih mest, so na občinskem sodišču v Podgorici obsodili na polletno zaporno kazen, dve leti pa pogojno. Sodišče namreč meni, da si je Radojcič v svoji satirični kolumni v neodvisnem tedniku Monitor sposodil črnogorskega predsednika Bulatoviča. Sodišče ni upoštevalo Radojčičevih pojasnil, da predmet tovrstnega pisanja ni bila konkretna oseba, pač pa njen značaj. Očitno je, da se je sodišče za obsodbo umetnika odločilo po politični direktivi. Obsodba ni bila prestroga, da ne bi preveč vzburkala javnosti, prav tako pa ne preblaga, da se ne bi pojavil »še kakšen Radojčič«. (2.1.) SLOVAŠKA / POLITIČNI SPOR Mečiar zahteval odstop zunanjega ministra Knjažka PRAGA - Avtoriteta slovaškega predsednika vlade Vladimirja Mečiarja je na resni preizkušnji. Po robu se mu je namreč postavil zunanji minister Milan Knja-žko. Mečiar je pred dnevi na zasedanju izvršnega odbora Gibanja za demokratično Slovaško v Bratislavi zahteval, naj minister odstopi. S tem se je strinjal tudi komite, saj je Knjažko poskušal člane stranke prepričati, naj ne podprejo strankinega predsedniškega kandidata Romana Kovača, ki naj bi kandidiral na volitvah 26. januarja. Minister je namreč predlagal, da slovaški predsednik ne bi smel biti član nobene stranke, še manj pa bi smel imeti »komunistično preteklost«. Na novinarski konferenci je sporni minister povedal, da je Mečiar njegovo ministrstvo označil kot najšibkejšo točko slovaške vlade. Ko je bil Vaclav Havel decembra leta 1989 po žametni revoluciji in padcu komunističnega režima na Češkoslovaškem izvoljen za prvega nekomunističnega predsednika, je Knjažko, po poklicu sicer igralec, za pol leta opravljal naloge njegovega svetovalca, junija leta 1990 pa je prevzel mesto slovaškega zunanjega ministra. (Reuter) Slovaški premier Vladimir Mečiar (Telefoto: AP) Potresni sunki na Filipinih MANILA - Filipinski vulkanološki inštitut je sporočil, da je bilo v okolici vulkana Mayon več krajših, vendar zelo intenzivnih potresnih sunkov. Večkrat se je iz vulkana izlila tudi lava. Ljudi iz vasi v 10 kilometrov široki varnostni coni so policisti in vojaki premestili v 35 za to pripravljenih zbirnih centrov. Po policijskih poročilih jp zaradi izbruha vulkana Mayon doslej umrlo že 62 ljudi. (STA) Reaganov 82. rojstni dan SIMI VALLEV -Nekdanji ameriški predsednik Ronald Reagan je v krogu 500 povabljencev proslavil svoj 82. rojstni dan. Praznovanja sta se udeležila tudi prejšnji ameriški predsednik George Bush in prejšnja britanska premierka Margaret Thatcher. (STA) Demonstracije proti rasizmu BUDIMPEŠTA - Več tisoč ljudi je v Budimpešti demonstriralo proti nacionalizmu in nasilju proti tujcem. Govorniki so poudarili, da je nevarno predvsem to, da desno usmerjeni del vladajočega Demokratičnega foruma podpira ksenofobične in desničarske ekscese. Manifestacijo so po dveh urah prekinili, saj je policija dobila poziv o podtaknjeni bombi. (Reuter, STA) Srečanje grških in makedonskih razumnikov ATENE - V Atenah se je sestalo več uglednih grških in makedonskih razumnikov, da bi poiskali rešitev za zaostrene grško-makedonske odnose. Poudarili so, da ljudje iz obeh držav ne smejo dopustiti, da bi jih politiki dokončno sprli. V Atenah pa se je iz uradnih virov izvedelo, da Rusija namerava v VS predlagati resolucijo, ki bo bistveno ugodnejša za sprejem Makedonije v OZN. (Reuter, M. K.) 8 Ponedeljek, 8. februarja 1993 ODBOJKA lestvice MOŠKA C-l LIGA IZIDI 14. KOLA: Montecchio - La Sedla 3:0 (15:5, 15:6, 15:7); Mussolente - Petrarca 1:3 (15:9, 12:15, 8:15, 10:15); Marzola - Riviera 0:3 (8:15, 7:15, 6:15); Mogliano - Copat Pordenone 3:2 (14:16, 15:12, 17:16, 9:15, 15:7); Maniago -Valprapor Imsa 3:1 (15:10, 10:15, 15:13, 15:3); Vivil - S. Giustina 2:3 (15:10, 10:15, 13:15, 15:10, 15:17); Noventa - Schio 3:1 (6:15, 15:2, 15:13,15:8). VRSTNI RED: Riviera del Brenta 26, Montecchio 22, Valprapor Imsa 20, San Giustina in Mogliano 18, Petrarca PD 16, Vivil 14, Copat PN, Marzola Povo in Nova Gens Noventa 12, Mussolente 10, Maniago 8, La Sedia San Giovanni al ' Natisone in Jockey Schio 4. PRIHODNJE KOLO (13.2.): Petrarca - Montecchio; La Sedia - Mussolente; Riviera - Maniago; Pordenone - Marzola; Valprapor - Noventa; S. Giustina - Mogliano; Jockey - Vivil. ŽENSKA C-l LIGA IZIDI 14. KOLA: Cus UD - Vivil 0:3 (7:15.11:15, 14:16); Koimpex - Altura Omse 3:1 (15:6, 15:11, 10:15, 15:5); Pav UD - Mogliano 3:2 (10:15, 13:15, 15:1, 15:8, 15:11); Biadenese - Battisti 3:1 (15:11, 16:14, 12:15, 17:15); Marzola - Bor Tom-bolini 3:0 (15:6, 15:2, 15:6); Fontane - Lasalle 3:0 (16:14,15:12,15:11); Martignacco - Kenriedy 1:3 (16:14, 10:15, 3:15, 4:15). VRSTNI RED: Camst Videm in Marzola Povo 24, Mogliano Veneto, Fontane TV, Bor Tomboli-ni, Kennedy in Battisti TV 18, Vivil Villa Vičen- » tina 16, Koimpex 14, Biadenese 10, Lasalle Romano 8, Cus Videm 6, Altura Omse 2, Martignacco 0. PRIHODNJE KOLO (13.2.): Altura - Cus UD; Vivil - Koimpex; Mogliano - Marzola; Battisti - Pav UD; Bor Tombolini - Martignacco; Lasalle - Biadenese; Kennedy - Fontane. MOŠKA 02 LIGA IZIDI 14. KOLA: Petris - Porcia 0:3 (9:15, 14:16, 15:17); Ipem - Mossa 3:0 (15:9, 15:9, 15:6); Roz-zol - OIympia CDR 3:2 (11:15, 15:10, 15:8, 12:15, 15:12); Prata - Sloga 1:3 (17:15, 14:16, 4:15, 7:15); Sacile - Cremcaffe 1:3 (17:15, 14:16, 4:15, 7:15); Bor - San Vito 0:3 (10:15, 7:15, 5:15); Flebus prost. VRSTNI RED: Cremcaffe 26, Libertas Sacile 20, Flebus in 01ympia CDR 18, Porcia 16, Mossa Candolini 14, Sloga 12, Ipem Buia, Prata, Roz-zol in San Vito 10, Petris Tolmeč 4, Bor 0. (Flebus ima tekmo manj) PRIHODNJE KOLO (13.2.): Porcia - Flebus; Mossa - Sacile; 01ympia - Ipem Buia; Cremcaffe - Bor; Sloga - Rozzol; San Vito - Santalucia. ŽENSKA 02 LIGA IZIDI 14. KOLA: Banear - Porcia 0:3 (7:15, 9:15, 4:15); Sokol Indules - Tarcento 1:3 (16:14', 12:15, 6:15, 5:15); Ausa Pav - Ottica Cordenons 3:0 (15:4, 15:5, 15:9); Mossa - Torriana 1:3 (6:15, 10:15, 15:1, 14:16); Volley club Monfalcone -GemonaJ):3 (0:15, 10:15, 1:15); Kmečka Banka -Sangiorgina 3:2 (13:15, 15:5, 15:5, 12:15, 15:10); Martignacco - Fiume Veneto 0:3 (12:15, 14:16, 7:15). VRSTNI RED: Al Fungo Humin 26, Tarcento 24, Porcia 20, Ausa Pav Cervignano 18, Sokol Indules in Fiume Veneto 16, Volley club Tržič in Kmečka banka 14, Martignacco, Sangiorgina in-Torriana 12, Mossa 8, Cordenons 2, Banear 0. PRIHODNJE KOLO (13.2.): Tarcento - Banear; Porcia - Sokol Indules; Cordenons - Volley club Tržič; Torriana - Ausa Pav; Gemona - Martignacco; Sangiorgina - Mossa; Fiume Veneto -Kmečka Banka. MOŠKA D LIGA IZIDI 14. KOLA: Fagagna - Soča Sobema 3:0 (15:9, 15:13, 15:8); Faedis - Prevenire 2:3 (15:6, 7:15, 15:8, 8:15, 8:15); Rojalese - Grado 1:3 (17:15, 13:15, 10:15, 4:15); Ronchi - Pordenone 3:1 (15:7, 11:15, 15:6, 15:2); Torriana - Volley Bali Ud 0:3 (8:15, 8:15, 6:15); Volley Club Ts -Zaule 0:3 (2:15, 0:15, 0:15); Asfrj Čedad - Fiume Veneto 2:3 (15:11,15:17,15:12, 5:15, 7:15). VRSTNI RED: Volley bali Videm 26, Fagagna in Soča Sobema 22, Itely Fojda in Rojalese 18, Zaule Rabuiese 16, Fiume Veneto, Grado in Prevenire 14, Comet Torriana in Acli Ronchi 8, Asfjr Čedad 6, Volley Club 2, Copat Pordeon 0 (Fagagna in Asfjr imata tekmo manj; Fiume Veneto, Volley club in Pordenone dve točki manj) PRIHODNJE KOLO (13.2.): Prevenire - Fagagna; Soča Sobema - Faedis; Grado - Torriana; Forde- -none - Rojalese; Volley Bali UD - Asfrj Čedad; Zaule - Ronchi; Fiume Veneto - Volley Club TS. ŽENSKA D LIGA IZIDI 14. KOLA: Rivignano - Asfrj Čedad 2:3 (15:17, 15:7, 15:11, 3:15, 12:15); Koimpex - Vir-tus 3:0 (15:7, 15:3, 15:8); Bor Friulexport - Sa-grado 1:3 (4:15, 9:15, 15:9, 9:15); Albatros - Celima 3:1 (15:12, 11:15, 15:11, 15:8); Villacher -Codroipo 0:3 (14:16, 5:15, 8:15); Paluzza - San Leonardo 3:0 (15:5, 15:1, 15:8); Pav Natisone -Šanson Ločnik 3:0 (15:10,15:10,16:14). VRSTNI RED: Codroipo 26, Koimpex 24, Albatros 22, Asfjr in Rivignano 20, Sagrado 18, Paluzza 14, Pav Natisoma 12, Šanson in Celinia 10, Bor Friulexport 8, Virtus 6, San Leonardo 4, Villacher Tržič 2. PRIHODNJE KOLO (13.2.): Virtus - Rivignano; Asfrj Čedad - Sloga; Sagrado - Villacher; Celinia - Bor Friulexport; Codroipo - Pav Natisone; San Leonardo - Albatros; Šanson Ločnik - Paluzza. Valprapor prvič iz »cone B-2« Med dekleti vse že jasno? V ženski odbojkarski C-l ligi je že po prvem povratnem kolu bolj ali manj jasno, kdo bo napredoval v višjo ligo. Videmskemu Camstu in Marzoli iz Pova pri Trentu napredovanje skorajda že ne more uiti, saj imata šest točk prednosti pred gnečo zasledovalcev (5 ekip). Oči vseh so bile v soboto uprte v nastop borovk in Mogliana, ki bi z zmago sebi in drugim še lahko dopuščala upanje po končni uvrstitvi na samem vrhu lestvice. Toda pomlajena Borova postava je na svojem zrelostnem izpitu v Povu docela padla, Mogliano pa je bil v Vidmu proti Camstu že na pragu senzacije - vodil je namreč z 2:0 - nato pa je tudi v tem primeru prevladala večja izkušenost gostiteljic s svojima veterankama Cerrijevo in Savonittovo. Zanimivo je, da v ženski C-l ligi že več let pri vrhu ni bilo prvenstvo tako neizenačeno kot letos, ko res izrazitih favoritov menda ni bilo (razen Camsta). Zdi se, da se bodo v višjo ligo selile ekipe, ki igrajo najbolj konstantno, tudi če niso bistveno boljše od ostalih. Vse jasno je menda tudi pri dnu, kjer si bo Biadenese z nepričakovano osvojenimi točkama proti Battistiju menda bolj malo pomagal. Kot znano, bodo iz lige direktno izpadle štiri ekipe, peto (gledano od navzdol) pa čaka play out za obstanek. Koimpex se je po uspehu proti Alturi še bolj približal sredini lestvice in pričakovati je, da bo v povratnem delu vendarle odigral vidnejšo vlogo, mogoče pa celo priključil gneči tretjeuvršče-nih, kamor po kvaliteti tudi spada. Slogašicam želja po popravljanju dosedanjega slabega vtisa menda res ne manjka. V moški C-l ligi so stvari dosti bolj zapletene. To je pač liga, v kateri je pomanjkanje favoritov še bolj izrazito, označuje pa ga izredno labilno razmerje sil (več je doslej pokazal le Riviera), ki se dobesedno spreminja iz tedna v teden. Eden največjih žrtev te labilnosti je v tem obdobju prav Valprapor Imsa, čigar možnosti v boju za vrh pa ostajajajo tudi po tem kolu pravzaprav nespremenjene, čeprav je Valprapor prav V soboto prvič letos zdrknil na tretje mesto, se pravi »iz cone B-2«. Seveda pa bo potrebno zaigrati bolje. In to takoj. MOŠKA C-2 LIGA / SPODRSLJAJ V TRSTU PROTI ROZZOLU Nedisciplinirana igra 0lympie CDR Andrej Maver Rozzol - 01ympia CDR 3:2 (11:15, 15:10, 15:8, 12:15,15:12) OLVMPIA CDR: Simon Terpin (8+26), Janez Terpin (6+6), Andrej Tepin (1+1), Andrej Vogrič (0+2), Marjan Vogrič (0+0), Sfiligoj (12+5), Povše (4+2), Devetak (0+2), Petejan (9+10), Hlede. TRAJANJE SETOV: 20, 29, 22, 27 in 12 minut. 01mypia CDR je včeraj izgubila še eno priložnost, da bi ohranila stik z vrhom lestvice, in je s porazom odšla z igrišča Rozzola, ki je zanjo že tradicionalno neugodno. Treba pa je priznati, da je bil poraz povsem zaslužen. Delno opravičilo lahko predstavljata odsotnosti Gregorja Sfiligoja in Damjana Dornika, ki se je poznala predvsem na centru, kjer so bili Tržačani dosti uspešnejši, tako v napadu kot v bloku. Negativno pa je, da so Goričani ob prvih težavah popustili in niso znali reagirati. Nasprotno pa je Rozzol igral izredno borbeno in koncentrirano. Odlični so bili v sprejemu (vendar goriški servis ni bil dovolj nevaren), tako da je Rozzol izpeljal tudi kakšno uspešno kombinacijo v napadu. Razen v prvem setu je Rozzol stalno vodil igro Trener Rajko Petejan daje navodila ostalim, a niso zalegla in tudi poraz v četrtem setu je bil bolj posledica napak tržaškega moštva, ki ne zdrži istega tempa igre skozi celo tekmo, kot pa dobre igre 01ympije. Prvi set so Goričani začeli zelo dobro. Takoj so povedli in dosegli visoko vodstvo pri rezultatu 10:4. Tedaj pa sprejem ni bil več tako zanesljiv in Rozzol je znižal zaostanek na 11:9. Na koncu pa so bili Goričani le boljši in so osvojili set. Drugi set je bil na začetku zelo izenačen. Do rezultata 7:7 sta se ekipi stalno izmenjavali v vodstvu. Nato pa si je Rozzol pridobil tri točke prednosti predvsem z uspešnimi servisi. To prednost pa so igralci ohranili do konca. Tudi tretji set je bil do sredine izenačen, nato pa so Goričani spet popustili predvsem v sprejemu. Igralec Rozzola Rovere je s svojim servisom v skoku spravil v velike težave sprejem gostov, tako da so domačini v hipu vodili s 13:7. 01ympia tedaj ni bila več zmožna reagirati. Tudi v četrtem setu je Rozzol začel v velikem slogu, nato pa popustil. Naredili so več napak in sprejemali slabše. 01ympia je to izkoristila in domačinom izsilila tie-break. Ta pa je bil povsem enostranski. Goričanom je šlo vse narobe. Niti Simon Terpin, ki je bil med tekmo kot običajno uspešen v napadu, v petem setu ni mogel mimo domačega bloka. Rozzol je povedel z 8:1 in 10:2. Poraz je bil tako neizbežen. Trener Petejan je bil po tekmi zelo razoča-ren: »Pred tekmo se dogovorimo nekaj, potem pa se tega sploh ne držimo. Vedeli smo, da je Rozzol doma zelo nevarna ekipa. S tako nedisciplinirano igro pa ne moremo zmagati.« ŽENSKA C-2 LIGA / OBE NASI EKIPI USPEŠNI Sokol odličen 2 sela V Sovodnjah napeto Po 2:1 uspeh Kmečke banke šele v 5. setu Kmečka banka - Sangiorgina 3:2 (13:15, 15:5, 15:5,12:15,15:10) KMECKA BANKA: Lu-visutti (11+6), Bressan (2+1), Zavadlav (16+5), Žbogar (13+8), Tiberio (5+3), Vižintin (10+7), Peterin (0+0), Vidoz, Manzo, Maša in Magda Braini, Krašček. Kmečka banka nadaljuje svojo serijo zmag, s katero se vedno bolj oddaljuje od spodnjega dela lestvice. Sobotna zmaga je bila pričakovana, saj je Sangiorgina zadnje kola v težavah, med tednom pa je tudi zamenjala svojega trenerja. Goričanke niso začele srečanja na najboljši način. V prvem setu so sicer stalno vodile, vendar so naredile veliko napak, zlasti pa so zgrešile preveč servisov. Tako so gostje lahko nadoknadile zaostanek in v končnici celo prehitele Kmečko banko. V drugem in tretjem setu so Goričanke vzpostavile pravo razmerje moči na igrišču. Vodile so stalno, veliko točk so dosegle neposredno s servisom (odlična je bila Lovisuttije-va), uspešne pa so bile tudi v protinapadih. Sangiorgina tako ni bila kos domačinkam, ki so tako gladko osvojile seta. V četrtem setu so Go-ričanke podcenjevale nasprotnice. Naredile so tako izredno veliko napak, zlasti v sprejemu. Gostje so vse to izkoristile in tako osvojile set. Tie break je bil izenačen do menjave igrišča, potem pa je Sangiorgina naredila preveč napak, zgrešila je nekaj servisov in tako je bilo tekme ko- Sokol Indules - Tarcento 1:3 (16:14, 12:15, 6:15, 5:15) SOKOL INDULES: Ma-rucelli (8+7), Tanja Masten (4+2), Skerk (4+6), Lara Masten (4+9), Vidali (5+2), Košuta (6+8), Vižintin (0+0), Brumat (0+0), Pertot (0+0), Lupine (0+0), Drasič. Zgrešeni servisi: Sokol 19. Točke na servisu: Sokol 13, Tarcento 7. Proti drugouvrščenemu Tarcentu je bil Sokol enakovreden le v prvih dveh setih. V prvem setu pa so sokolovke predvajale svojo letošnjo najboljšo igro. Po vodstvu Tarcenta s 6:1 so se sokolovke zbrale in počasi nadoknadile zaostanek. Goste so prehitele pri rezultatu 14:12.Po izenačenju 14:14 pa so Nabrežinke reagirale in osvojile set. Tudi v drugem setu so vodile gostje. Sokol jih je dohitel pri rezultatu 10:10, končnica pa je bila izredno izenačena. Tudi zaradi nekaterih nesrečnih menjav igralk pa sokolovke niso mogle zaključiti seta v lastno korist. Po porazu v tem setu pa je bilo tekme praktično konec. V nadaljevanju namreč Sokol psihološko ni zdržal, verjetno pa so se igralke tudi nekoliko zadovoljile z zmago v prvem setu. Tarcento je namreč zelo dobra ekipa, ki ima izreden blok in tudi veliko enakovrednih menjav. Med sokolovkami je izredno dobro igrala po-dajačica Martina Vidali, medtem ko se je v bloku poznalo odsotnost Bru-matove, ki ni mogla dati običajnega doprinosa. R. Zavadlav odlična r MLADINKE / DERBI ODLOČAL O PRVAKU h Kljub dobremu bloku slogašic prevladale karakterne borovke Koimpex - Bor FriuIexport 0:3 (14:16, 9:15,11:15) KOIMPEK: Brisco (3+7), Brišnik (3+3), Ciocchi (4+2), Ferluga (0+0), Fonda, Kosmina (0+0), Milič (0+3), Spacal (0+4), Starc (1+1). BOR FRIULEKPORT: Gregori (1+0), Ažman (0+4), Flego (2+3), Vodopivec (7+6), Cok (2+5), Pitacco, Guštini, Bene-vol (0+1), Gruden, Calbgaris (1+3), Zadnik, Faiman. ZGREŠENI SERVISI: Koimpex 11, Bor Friulexport 11. V nedeljo zjutraj se je na Opčinah odvijala odločilna tekma za določitev pokrajinskega prvaka. Uspelo je Bom Friulexport, ki je sicer veljal za glavnega favorita že pred samim začetkom prvenstva, a je po nepričakovanem porazu proti Alturi bil pred to tekmo prav tako z enim samim porazom kot slo-gašice. Srečanje je izpolnilo pričakovanja, saj smo lahko prisostvovali tehnično dobri tekmi, kar je tudi povsem razumljivo, saj je v mladinskih vrstah naših dveh društev nastopajo tudi igralke prvih šesterk. Tekma se je v bistvu pričele že med ogrevanjem, ki se je odvijalo v ozračju pravega derbija, saj so igralke obeh ekip pri mreži glasno poudarjala vsak udarec soigralk. Najlepšo igro so nase najboljše mladmke predvajale v prvem setu in v polovici drugega. Zelo dober blok slogašic je nekoliko onemogočal napade borovk, igralke obeh ekip pa so zelo forsirale servis, pri čemer so bile borovke le nekoliko bolj učinkovite. O zmagovalcu v prvem setu so odločale nianse, saj sta si bili ekipi vseskozi enakovredni. Borovke so bile karakterno močnejše in bolj prepričane v svojo moč in v tem je bila tudi njihova prednost. Tudi naslednja dva seta sta bila vseskozi izenačena, v drugem je celo Koimpex prvi povedel (4:0, 5:2 in 8:4, a nato so borvke dosegle delni izid 0:9), v končnicah pa je vedno prevlada igra go-stinj, ki so tako dejansko in povsem zasluženo postale pokrajinske prvakinje kolo pred iztekom prvenstva. (Inka) Sočani tokrat niso igrali dobro Fagagna - Soča Sobema 3:0 (15:9, 15:13,15:8) SOČA SOBEMA: Stefan Cotič (1+6), Klede (3+5), Muscau (0+5), Igor Cotič (6+10), Battisti (1+3), Braini (5+2), Tomšič (2+1), Mučič (1+0), Pahor (0+0), Ivo Cotič (0+0). Proti ekipi, ki je pred to tekmo imela na lestvici enako število točk kot sočani, Soča Sobema ni odigrala dobre tekme. Na igrišču je vladalo naelektreno vzdušje, saj sta se obe ekipi zavedali važnosti te tekme. Po dobrem začetku, ko je Soča vodila s 6:3, se je v goriškem moštvu nekaj zataknilo. Zelo oster in napadalen servis domačinov je goste večkrat spravil v težave. Sočani so občasno zaigrali kot znajo, vendar je bilo v njihovi igri vse preveč pavz, ki so jih domačini dobro izkoristili. Dosti bolj izenačen je bil drugi set, ki je bil že skoraj odločilen. Rezultat je bil izenačen do stanja 6:6, nakar si je Fagagna nabrala višjo prednost pri rezultatu 12:7. Soča je tedaj reagirala in domačine dohitela in potem še prehitela pri rezultatu 13:12. Nekaj napak goriških odbojkarjev in nekaj spornih sodniških odločitev pa je nato zapečatilo set. Njegov razplet pa je bistveno pogojeval tudi nadaljevanje srečanja. Neroden poraz je namreč goste zmedel, domačini pa so še bolj pridobili na samozavesti in so tako suvereno osvojili še tretji set. Ze na začetku so namreč domačini visoko povedli, Sočani pa se niso uspeli enakovredno kosati z gosti, ki so igrali dobro tako v napadu kot v obrambi. Igor Cotič je po tekmi obžaloval predvsem razplet drugega seta, ki bi ga lahko Goričani z nekoliko bolj odločno igro osvojili. Povedal pa je še: »Na srečo sta v soboto izgubili tudi Rojalese in Itely iz Fojde, tako da je naša prednost pred četrtou-vrščenim ostala ne-spremenjena. Prihodnje kolo pa gostimo v Sovodnjah prav Fojdo.« ŽENSKA D LIGA / BOROVKE KLJUB PORAZU NISO RAZOČARALE Spel zmagale samo slogašice Koimpex - Virtus Ital-spurghi 3:0 (15:7 15.3, 15:8) KOIMPEX: Brišnik, Daniela in Suzana Ciocchi, Cebulec, Ferluga, Fonda, Maja in Martina Kosmina, Milič, Spacal, Skerk. Koimpex je v prvem povratnem kolu spet gladko zmagal in to po manj kot eni uri igranja. Virtus se je sicer v primerjavi s prvim delom prvenstva izboljšal, vendar je bila razlika med ekipama več kot očitna. Gostje so se v boj za točke vrgle z vsem srcem, igralke so z borbenostjo poskušale nadoknaditi taktično in tehnično razliko, vendar proti razigranemu Koimpexu resnično niso mogle pripraviti presenečenja. Slogašice so bile boljše v čisto vseh elementih in ko so igralke le malo »pritisnile na plin« so si takoj priigrale zelo visoko prednost, ki so jo nato mimo upravljale do konca tekme.(Inka) Bor Friulexport - Sagrado 1:3 (4:15, 9:15, 15:9, 9:15) BOR FRIULEKPORT: Gruden (5+1), Tamara Vidali (6+3), Bezenšek (3+1), Faimarm (4+4), Fo-raus (6+5), Stoper (2+4), Calligaris (2+8), Irena Vidali (3+2), Zadnik, Pernarčič. Tudi v soboto so morale borovke priznati premoč gostujoče ekipe. Takoj pa je treba povedati, da poraz nikakor ne predstavlja koraka nazaj v igri borovk. Nasprtno, verjetno so igrali še boljše kot v prejšnjem kolu, ko so premagali Virtus. Na drugi strani mreže je bila namreč solidna ekipa, ki je izredno malo grešila in je skoraj vsak protinapad izvedla uspešno. Predvajala je tudi hitro igro, ki je borovkam povzročala težave. Vsekakor pa gre pri njih bolj za problem samozavesti kot za tehnični problem. Dodati pa je treba še, da sta Tamara Vidali in Vera Stoper igrali, čeprav nista trenirali cel teden. Tudi to pa se je nedvomno poznalo. Tako so v prvem setu borovke igrale povsem podrejeno vlogo. Gostje so namreč stalno vodile in tako zlahka osvojile set. Drugi set je bil dosti bolj izenačen, vendar je v odločilnih trenutkih srečanja Bor naredil nekaj napak, kar je Sagrado pridno izkoristil. V tretjem setu so borovke servirale mnogo bolje in tako že na začetku povedle s 7:0. Ta delni izid je goste spravil v manjšo krizo, tako da so borovke zmagale set. Zadnji set je bil tudi dokaj izenačen. Pri rezultatu 12:8 v korist gostujoče ekipe pa je Bor naredil preveč naivnih napak, tako da je Sagrado zasluženo osvojil tudi ta set. Po tekmi je bil trener Igor Gombač še kar zadovoljen, čeprav je jasno, da bodo morale borovke prej ali slej premagati tudi kakšno ekipo iz zgornjega dela lestvice, saj bodo drugače težko dosegli svoj letošnji cilj-obstanek v ligi. r ■j- NOGOMET Ponedeljek, 8. februarja 1993 PROMOCIJSKA LIGA / V 18. KOLU f-. Primorje prvič letos zmagalo v gosteh Točka za Juventino Varmo - Primorje 0:1 (0:1) STRELEC: v 27’ P. Stoka PRIMORJE: Babič, Luksa, Milani, Stoka, Trampuš, Savarin, Štolfa, Au-ber, Miclaucich, Crevatin, Podrecca. Gostovanje pri zadnjeuvrščenem Varmu je bilo za rdeče-rumene izredno važno. Napetost, ki je vladala v obeh ekipah, je seveda zelo pogojevala igro, tako da smo prisostvovali tehnično naj s lab S emu srečanju obeh postav doslej. Do cele vrste napak je prihajalo zlasti v obrambni vrsti, bodisi enih kot drugih, vendar jih napadalci niso znali najbolje izkoristiti. Tekmo je dejansko odločil udarec z glavo Stoke, ki je po kotu Miclauci-cha in podaji Podrecce v bližini vrat preusmeril žogo v mrežo. Ob zadetku so se navijači bolj malo veselili, saj prikazana igra ni vlivala posebnega navdušenja. Vrstile so se številne napake in že v 32. minuti bi domačini lahko izenačili, vendar je njihov napadalec zaključil s strelom, ki je končal mimo vrat. V drugem polčasu sta Štolfa in Podrecca izpeljala nekaj hitrih protinapadov, žal pa so pri rdeCe-rumenih tudi tokrat prišle do izraza težave, ki jih imajo v konici napada. Tudi domačini so bili še najbolj nevarni v protinapadu, vendar so bili prav tako netočni kot gostje, Ce ne celo še bolj. Proti koncu tekme je sodnik predčasno poslal v slačilnico Štoko, kar za ekipo predstavlja hud udarec. Upati je sedaj, da bosta do nedelje okrevala vsaj De Marco ali Antoni, sicer bodo spet težave pri sestavi moštva. A na Proseku bo na vrsti derbi s štandreško Juventino. (S .M.) Juventina - Lucinico 0:0 JUVENTINA: Pascolat, Capotorto, Travagin, Trevisan, Pizzi, Kavs, Ba-stiani, Gandin, Tabaj, Cecotti, Kovic (v 85’ Andaloro) Standreško-ločniški derbi se je končal z izidom, ki je navsezadnje odgovarjal obema ekipama. Lucinico namreč krvavo potrebuje točke, da se reši pred izpadom, in je igral izredno zaprto: dejansko je skozi vse srečanje imel na razpolago en strel s kota, proti vratom Pascolata pa ni enkrat samkrat udaril žoge. Na drugi strani je Juventina sicer napadala, celih 60 minut je bila na nasprotni polovici igrišča, vendar ni ustvarila kake obembe vredne akcije za gol, z izjemo one v 10. minuti, ko je Bastiani prodrl po levi ter podal na sredino, kjer pa je Kovic nenatančno streljal z glavo. Juventina je sicer poskušala tudi z udarci od daleč, vendar brez uspeha. Nic drugega omembe vrednega se na tej tekmi ni dogodilo, kar pa že kaže, da se prvenstvo preveša v odločilno fazo, v kateri nihče noCe preveč tvegati. To še zlasti velja za ekipe, ki so v nevarnih vodah, kot je primer Lucinica. Pri Juventini pa že mislijo na nedeljski derbi v gosteh pri Primorju (prvi derbi se je končal neodločeno 2:2), nakar bodo gostovali pri Valna-tisoneju. Medtem gredo dela na igrišCu h koncu: razsvetljava je urejena, tribuna za 800 gledalcev je dokončana, kot tudi slačilnice, a trava je že lepo pognala, da bi se lahko na njej že igralo, Občina je dala v zakup še postavitev notranje in zunanje opreme, kot na primer trenerske klopi, vrata, itd. Otvoritev bo verjetno ob koncu prvenstva. Zaenkrat pa pri Juventini ne delajo načrtov za prihodnje leto: ob novem igrišču bi lahko sicer merili na napredovanje, vendar bodo programe pogojevala razpoložljiva finančna sredstva. 2. AL / V DERBIJU SKUPINE F PRI DOMJU Domio in Breg: brez tveganja Zadnji štirje derbiji brez zmagovalca »Obkoljeni« Amoroso (v ozadju Paoli) je bil eden boljših Edvin Bevk Domio - Breg 1:1 ( 0:0) STRELCA; Udovicich v 48’ in Cociancic v 75’. BREG: Gregori, Pečar, Zobec, Dana, Diminich, Prašel, Amoroso, Albertini, Švab, Udovicich, Paoli. Občinski derbi med Domiom in Bregom se je tudi tokrat zaključil z delitvijo toCk, ki glede na prikazano igro zadovoljuje obe ekipi. Srečanje, kateremu je prisostvovalo številno občinstvo, predvsem v prvem polčasu ni bilo zanimivo. Ekipi sta v začetnih minutah igrali previdno, tako da je na terenu vladalo ravnovesje, nato pa so domačini (tudi s pomočjo vetra) začeli odločneje napadati. Brežani so imeli v uvodnih minutah le eno priložnost, in sicer s Paolijem, ki je bil netočen. Domio je skušal s streli iz razdalje doseči zadetek, a vratar Gregori je bil vedno na mestu. Večkrat so pred Bregovi-mi vrati nastale prave gneče, iz katerih so se Prašel in ostali na srečo uspeli rešiti brez škode. Ob koncu polčasa je Gregori še enkrat odlično odbil nevaren strel z roba kazenskega prostora. V tretji minuti drugega polčasa pa so Brežani povedli z lepim za- detkom Udovicicha po kratki podaji Zobca. Zadetek je nekoliko presenetil domačine, ki niso uspeli takoj reagirati, tako da bi lahko »plavi« skoraj podvojili s Švabom, čigar strel z glavo je domači branilec odbil na gol črti. Zeleno-beli niso uspeli prebiti obrambnega zidu Brežanov, ki so se zelo dobro branili (tokrat se je izkazal predvsem Zobec). »Plavi« pa so bili nevarni v protinapadu kjer sta bila zelo aktivna Paoli in Udovicich, ki pa nista bila dovolj hitra, da bi prestregla vse podaje soigralcev. Petnajst minut pred koncem tekme pa so domačini izenačili zaradi nepazljivosti Bregove obrambe, ki je omogočila domačemu napadalcu, da je z diagonalnim strelom premagal nemočnega Gregorija. Do konca srečanja ni bilo drugih večjih priložnosti, domačini so še nadaljevali z napadi, a rezultat je ostal nespremenjen. 2. AL / SK. F Igralcem Sovodenj nič ni šlo od rok Pieris - Sovodnje 0:0 Gergolet, Černič, Gu-lin, Hmeljak, Grillo, Devetak, Zotti, D. Vižintin, Acconcia (v 75’ M. Vižintin), Fajt, E. Sambo Sovodenjcem ni kaj očitati glede vneme, ki so jo pokazali, saj so znova, kot pred tednom dni, dali vse od sebe, vendar jim tokrat nič ni šlo od rok, začenši s podajami. ZaCetek je bil sicer obetaven, vendar je že po 10 minutah domača postava prevzela pobudo in pokazala dober nogomet, ki gotovo ne odraža njenega zadnjega mesta na lestvici. Vseskozi je napadala, na srečo pa so se Sovodenjci dobro držali v obrambi. Šepala je sredina, kjer Fajt zaradi težav z zdravjem ni mogel dati običajnega doprinosa, a tudi v napadu, kjer sta bila Edi Sambo in Acconcia, ni šlo po načrtu. Prvi polčas je tako minil brez priložnosti na eni ter na drugi strani in isto se je ponovilo v drugem delu tekme. Le proti koncu so Sovodnje izpeljale nekaj napadov, ki pa niso ogrozili nasprotnikovih vrat. Povejmo še, da tudi tokrat Sovodnje niso nastopile v popolni postavi: vrnila sta se sicer Mi-chele Vižintin in Cemic, zato pa so manjkali Bizaj, Modula (oba zaradi poškodbe) ter Tomšič (vojaški rok). 1. AMATERSKA LIGA / DRAMATIČEN ZAKLJUČEK 2. AMATERSKA LIGA / SKUPINA D Splošen pretep na srečanju Vesna ■ Mossa na Proseku Zarjo ni bistveno izboljšala svojega položaja na lestvici Zamenjava trenerja blagodejna za Primorca Trebence bo odslej vodil Edi Kralj - Kras na domačem terenu povsem razočaral proti zadnjeuvrščeni Lestizzi Zarja - Staranzano 1:1 (1:1) STRELCA: Falciari v 29’, Tognetti v 44’ ZARJA: Kočevar, Do-naggio, Tognetti, Štrukelj, Kalc, Marassi, Egon Fonda, Damjan Fonda, Gregorič, Volje, De Micheli. Zarja je iztržila proti Staranzanu točko. Kot je bilo lahko predvideti, pa ji to ne pomaga, da bi se tudi povzpela na lestvici in se še bolj približala vrhu. Zares škoda, saj bi si po prikazani igri Ba-zovci zaslužili zmago. Prvi polčas včerajšnje tekme je bil sicer zelo povprečen, saj sta ekipi predvajali zelo raztrgano igro, ki jo je od časa do časa razživel sodnik z neumestnimi in neutemeljenimi odločitvami. Tako je v 17. minuti spregledal igranje z roko igralca gostov v kazenskem prostoru, nato pa je nerazumljivo razveljavil gol Gregoriča. Toda v 29. minuti so gostje nepričakovano povedli po strelu z bele točke. Bazovci so reagirali in v 44. minuti tudi izenačili. Resnici na ljubo pa do gola ni prišlo, saj žoga ni prekoračila bele črte, vendar je sodnik vseeno priznal zadetek. V drugem polčasu se slika ni spremenila, saj so zarjani na vse načine poskušali znova preiti v vodstvo, toda vratar gostov Orsini je dokazal vso svojo spretnost, tako da je izid vse do konca ostal nespremenjen. (Big) Vesna - Mossa 1:1 (0:1) STRELCA: Grigolon v 30’, Naldi v 50’ VESNA: Zemanek, Sedmak, Sambaldi, Soa-vi, Malusa, Bertoli, Can- dotti, Kriscjak (Naldi v 45’), Sigur, Nonis, Castel-lo (Leonardi) (na klopi Košuta). Bolj kot na nogometno tekmo, je srečanje med Vesno in Mosso spominjalo na rokoborbo, kjer je vsakomur dovoljeno, da si pomaga, kot ve in more. Glavna protagonista pa sta bila brata Grigolon, ki sta se izkazala z vso svojo hudobijo, tako da sta Sigur in Naldi bila celo poškodovana. Prvega so napadli okrog 40 minute. Sodnik dogodka ni opazil, tako da ni mogel ukrepati, nakar je izključil Sigurja, ki je odločno protestiral. Naldi pa se je na koncu moral celo zateci v bolnišnico, potem ko mu je Grigolon poškodoval nos. Čeprav so tekmo zau- stavljali številni prekrški, so Križani dobro igrali in zamudili priložnost s Sigur jem, ki je v 10. minuti resno zaposlil nasprotnikovega vratarja. Prvi pa so povedli gostje, naravnost s prostega strela. V drugem polčasu so se Križani podali v napad in čeprav z igralcem manj, so goste spravili na njihovo polovico igrišča in že po 5 minutah izenačili z Naldijem. Zatem so poskušali zatresti mrežo z Bertolijem in Sanbal-dijem, vendar jim sreča ni bila naklonjena. Ko je do konca manjkalo 10 minut, pa je prišlo do vse obsodbe vrednega splošnega obračunavanja. Sodnik je trikrat piskal in vse poslal v slačilnico. (S.K.) Paolo Gregorič v akciji Lavarianese - Primorec 2:2 (1:1) STRELCA: Benet in Pertan (11-metrovka) PRIMOREC: Savarin, Cuk, Peres, Srebrnič, Pertan, Frasson, Kralj, Gargiuolo, Benet, Giures-si, Smilovich. Primorec je med tednom zamenjal trenerja, saj je namesto Francinija prišel domačin Edi Kralj. Rezultati so bili že opazni, saj je v ekipi ponovno zavladalo dobro vzdušje. Tudi igra pa je bila za spoznanje boljša. Lavarianese je sicer prvo povedlo, tik pred iztekom prvega polčasa pa je Benet z močnim strelom izven kazenskega prostora izenačil. V nadaljevanju so Trebenci celo prevzeli pobudo. Domačini pa so znova prešli v vodstvo, sicer iz zelo dvomljive 11-metrovke. Le pet minut kasneje je sodnik najstrožjo kazen dosodil tudi Primorcu, tako da je nezmotljivi Pertan zapečatil konCni izid. Belo-rdeci bi lahko celo zmagali, Benet pa je dvakrat zadel drog. Nad Trebčami je torej menda spet zasijalo sonce. Upajmo le, da njegovi žarki ne bodo kratkotrajni. (Dimitrij). Kras- Lestizza 0:1 ( 0:1) KRAS: Rebec, Fadda, Massai, Cucarich, Vitra-ni, Norbedo ( v 80’ Suc), Procentese (v 60’ Drioli), Lacalamita, Spazapan, Lepore, Božic. Tudi v povratnem srečanju so morali kra-sovci prepustiti obe točki zadnjeuvršCeni Lestizzi. _____________3. AMATERSKA LIGA / V 15. KOLU SKUPINE A________ Mladost se je namučila proti zadnjeuvrščenemu Padriško-gropajska Gaja je doživela nov poraz in s svojo igro proti sicer vodilnemu CUS povsem razočarala Mladost - Union 2:1 (0:0) STRELCA ZA MLADOST : v 63’ Blason (11-metrovka), v 84’ Argen-tin. MLADOST: Zanier, Da-rio Gergolet, Marušič, De-vetta, Kobal, Culata, Coco (Devetak), Argentin, Blason, Poropat, Bidut. Mladost se je morala precej potruditi, da je strla odpor Uniona. Tokrat sta razočarala predvsem napad in vezna vrsta. Domačini so sicer nastopili v okrnjeni postavi (zaradi gripe sta manjkala Feresin in Argentin), na sredini pa je po letu dni spet zaigral Coco, ki se je dobro odrezal in je bil tudi edini, ki je skuSal nekaj ustvariti. V prvem polčasu se je igra odvijala na Unionovi polovici. Domačini so z Blasonom že v prvi minuti zapravili stoodstotno priložnost, kasneje so se priložnosti vrstile kot na tekočem traku, Kraševci pa so bili pri zaključevanju netočni. V nadaljevanju se igra v bistvu ni spremenila. Mladost je končno povedla po zaslugi Blasona, vendar so gostje nepričakovano izenačili. V 83. minuti je Argentin zasluženo povedel svoje v vodstvo in zagotovil dragocen uspeh. Točki sicer zadovoljujeta doberdobski tabor, ne pa igra, kar je zaskrbljujoče, če pomislimo, da bodo igrali Kraševci nastopili že v sredo v zaostali tekmi proti vodilnemu CUS (ob 15.00 na Opčinah). CUS - Gaja 3:1 (2:0) GAJA: Baxa, Capolino, Pugliese (v 70’ Kalc), Ga-brielli, Vengust, Giursi, Neppi, Gombač, Ghiotto, Bajc Andrej (v 60’ Košuta), Biloslavo. STRELEC ZA GAJO: Ghiotto v 55’ RDEČA KARTONA: Capolino in Gabrielli Slabi rezultati se za gajevce vrstijo kot na tekočem traku. Na Opčine so odšli s trdnim namenom, da odnesejo celotni izkupiček, čeprav je CUS vodilni na lestvici. Kot prejšnjo nedeljo pa so igrali daleč pod pričakovanjem (edini, ki si zasluži pozitivno oceno, je Ravel Gombač): manjkali so sicer nekateri standardni igralci, kar pa ni zadostno opravičilo za pekoč poraz, saj je gropajsko-padriška ekipa doma premagala CUS. Tekma je bila vseskozi zelo živahna in trda. Domačini so takoj prevzeli pobudo in že v 15. minuti povedli. Tekla je 20. minuta, ko je sodnik nepričako- vano dosodil v njihovo korist še 11-metrovko, nakar je bil zaradi ugovarjanja izključen branilec Capolino, ki se s to odločitvijo ni strinjal, kot tudi ne gropaj-sko-padriški navijači. V 2. polčasu se je stanje nekoliko spremenilo in je zglodalo, da bodo naši po golu Ghiotta izenačili z Gombačem, a je njegov strel domači vratar ubranil, domačini pa so v protinapadu povišali na 3:1. V zadnji minuti nov »show« sodnika, ki je po krivici izključil kapetana Gabriel-lija. Sedaj je upati, da gajevci ne bodo zdrknili v še slabše vode. (Kalc) Srečanje je bilo dolgočasno in grdo, predvsem zaradi igre gostov: potem ko so po samih treh minutah prešli v vodstvo, dejansko niso več igrali in so žogo le udarjali čim dlje od lastnega kazenskega prostora. Domačini so po prejetem zadetku zaigrali premalo odločno in so se prilagodili igri gostov: namesto da bi racionalno gradili akcije, so tudi sami skušali z dolgimi podajami ustvariti priložnosti za strel. V prvem polčasu ni bilo tako niti ene resnejše priložnosti, bodisi na eni kot na drugi strani. V drugem polčasu so krasovci le nadaljevali nekoliko bolje in Cucarich se je izkazal s čudovitim strelom, žal pa je vratar Lestizze žogo uspel odbiti. Petnajst minut pred koncem se je lepa priložnost ponudila Lacalamiti, a njegov strel z glavo je bil lahek plen vratarja. Gostje so skušali podvojiti v protinapadu, toda vratar Rebec je bil vedno na mestu in je dvakrat tudi zelo lepo ubranil nevarne nasprotnikove strele. Prav ob izteku tekme je imel lepo priložnost Suc, ki pa je z ugodnega položaja poslal usnje mimo vrat. Ob koncu srečanja je bil domači trener Cola-vecchia zelo razočaran s svojimi igralci in edina razveseljiva novica je bila, da je po dvomesečni odsotnosti zaradi poškodbe ponovno nastopil Suc. Omenimo še, da je v vrstah Krasa opravil krstni nastop mladi Procentese. LESTVICE ELITNA AMATERSKA UGA IZIDI 18. KOLA Gradese - Serenissima 3:0 Sacilese - San Canzian 1:0 Tamai - Cussignacco 0:0 Porcia - Monfalcone 4:1 Pro Gorizia - Gemonese 2:1 Ronchi - San Daniele 2:0 San Marco - San Giovanni 0:1 San Sergio - Fontanafredda 1:0 VRSTNI RED: Pro Gorizia 30, Tamai 27, Ronchi in Porcia 24, Gradese 22, Fontanafredda 21, Gemonese in Sacilesee 19, Cussignacco in San Daniele 18, San Sergio 16, San Marco 14, San Giovanni 12, San Canzian 9, Monfalcone 8, Serenissima 5. San Daniele in San Sergio imata tekmo manj. PRIHODNJE KOLO (14.2.): San Sergio - S. Marco; San Giovanni - San Daniele - Pro Gorizia; Gemonese - Porcia; Monfalcone - Tamai; Cussignacco - Sacilese; San Canzian - Gradese; Fontanafredda - Serenissima. PROMOCIJSKA UGA SKUPINA B IZIDI 18. KOLA Aquileia - Costalunga 1:0 Cormonese - Flumignano 2:0 Union - Ruda 0:2 Juventina - Lucinico 0:0 Varmo - Primorje 0:1 San Luigi - Valnatisone 0:0 Pro Fiumicello - Fortitudo 0:0 Gonars - Trivignano 2:1 VRSTNI RED: San Luigi in Aquileia 24, Juventina in Fortitudo 21, Ruda, Trivignano, Cormonese in Valnatisone 20, Pro Fiumicello 19, Lucinico 17, Flumignano in Gonars 16, Primorje 14, Costalunga 13, Union 12, Varmo 11. PRIHODNJE KOLO (14.2.): Gonars - Pro Fiumicello; Fortitudo - San Luigi; Valnatisone - Varmo; Primorje - Juventina; Lucinico - Union; Ruda - Cormonese; Flumignano - Aquileia; Trivignano - Costalunga. 1. AMATERSKA UGA SKUPINA B IZIDI 18. KOLA Edile - Turriaco 3:1 Torreanese - Piedimonte 2:1 Villanova - Cividalese 1:0 Vesna - Mossa 1:1 Isonzo - Opicina 0:1 Zarja - Staranzano 1:1 Portuale - Pro Romans 0:0 Ponziana - San Marco 3:1 VRSTNI RED: Ponziana 29, Staranzano 26, Vesna 25, Mossa 24, Zarja 20, Torreanese 19, Cividalese in Edile 17, Portuale in Opicina 16, Turriaco 15, Pro Romans 14, San Marco in Isonzo 13, Villanova 11, Piedimonte 9. Zarja, Mossa, Turriaco in Villanova imajo tekmo manj. PRIHODNJE KOLO (14.2.): Ponziana - Portuale; Pro Romans - Zarja; Staranzano - Isonzo; Opicina - Vesna; Mossa - Villanova; Cividalese - Torreanese; Piedimonte - Edile; San Marco - Turria- 2. AMATERSKA UGA SKUPINA D IZIDI 18. KOLA Lavarianese - Primorec 2:0 Kras - Lestizza 0:1 Mereto - Ronchis 2:1 Zaule - Romans 2:2 Bertiolo - Junior 1:1 Camino - Santamaria 0:2 Talmassons - Castionese 0:0 Morsano - Zompicchia 1:0 VRSTNI RED: Santamaria 25, Lavarianese 23, Mereto, Zaule in Talmassons 22, Kras 20, Bertiolo in Junior 19, Primorec in Morsano 18, Romans in Castionese 17, Camino 15, Ronchis 11, Lestizza in Zompicchia 10. PRIHODNJE KOLO (14.2.): Morsano - Talmassons; Castionese - Camino; santamaria - Bertiolo; Junior - Zaule; Romans - Mereto; Ronchis -Kras; Lestizza - Lavarianese; Zompicchia - Primorec. SKUPINA F IZIDI 18. KOLA Muggesana - Medea 0:0 Fincantieri - Fossalon 2:1 Domio - Breg 1:1 Roianese - Pro Farra 1:1 Fogliano - Audax 1:0 Moraro - Poggio 1:1 Villesse - Capriva 1:2 Pieris - Sovodnje 0:0 VRSTNI RED: Fincantieri 27, Muggesana in Fogliano 24, Pro Farra 23, Medea in Capri va 21, Moraro 20, Roianese 19, Fossalon 18, Sovodnje in Domio 17, Villesse 15, Breg 13, Poggio 11, Audax in Pieris 9. PRIHODNJE KOLO (14.2.): Pieris - Villesse; Ca-priva - Morsano; Poggio - Fogliano; Audax -Roianese; Pro Farra - Domio; Breg - Fincantieri; Fossalon - Muggesana; Sovodnje - Medea. 3. AMATERSKA UGA SKUPINA A IZIDI 15. KOLA Cus - Gaja 3:1 Fincantieri - Don Bosco 1:1 Cgs - Montebello 1:1 Romana - Stock 0:0 Lelio - San Vito 1:1 San Nazario - Grado n.o. Mladost - Union 2:1 VRSTNI RED: Cus 22, Romana 21, San Vito in Gaja 20, Stock 19, Mladost in Fincantieri 18, Cgs 15, Lelio in Montebello 14, Grado 12, San Nazario 6, Don Bosco 5, Union 2. Cus, Mladost, San Nazario in Grado imajo tekmo manj. PRIHODNJE KOLO (14.2.): Union - San Nazario; Grado - Lelio; San Vito - Romana; Stock - Cgs; Montebello - Fincantieri; Don Bosco - Cus; Gaja - Mladost. NOGOMET / ITALIJANSKA C LIGA Triestina spet s polno paro Arezzo - Triestina 0:2 (0:0) STRELCA: La Rosa v 63. min. in Marino v 89. min. AREZZO: Pappalar-do, Cavezan, Favaretto, Borgogni, Capecchi, Rossi, Di Tommaso, (od 60’ Clementi), Vecchi, Cammarieri, Bonomi, Rebesco. TRIESTINA: Faccio-lo, Bagnato, Milanese, Tangorra, Cossaro, Ce-rone, Marino, Conca, Mezzini, Bianchi, (od 70’ Danelutti), Labardi (od 60’ La Rosa). SODNIK: Ruggiero iz Nocere Inferiore. GLEDALCEV: 1000. Tekla je 60. min. igre, ko se je trener Triestine Perotti odločil za menjavo, nerazpoloženega Labardija je namreč zamenjal z La Roso. Samo tri minute potem se je ta menjava Se kako obrestovala: Bianchi je prestregel žogo na sredini igrišča, z odlično potezo presenetil celotno obrambno vrsto domačinov, podal v sredino kazenskega prostora, kjer se je znašel ”Ciccio” La Rosa (na sliki) in hladnokrvno premagal vratarja Pappalarda. To je bil vsekakor odločilni trenutek včerajšnje tekme, ki so jo Tržačani povsem zasluženo osvojili, saj je bil Arezzo skozi vso tekmo, v podrejeni vlogi. Že od vsega začetka so namreč Perottijevi varovanci prevzeli vajeti igre v svoje roke in oblegali kazenski prostor domačinov. Tu pa je zopet prišla na dan sterilnost tržaških napadalcev tako, da je prvi nevarni strel na vrata (v 21. min.) izvedel libero Ce-rone, kmalu zatem pa je Marino iz ugodnega položaja streljal visoko 'nad prečko. Arezzo se je v glavnem posluževal protinapadov in v enem izmed teh je tržaška obramba za trenutek "zaspala”; pri žogi se je tako znašel branilec Favaretto in streljal, a Facciolo mu je z mojstrskim posegom preprečil pot do gola. Kmalu zatem se je ponudila izredna priložnost Mezziniju, ki se je po podaji Bianchija, znašel sam pred Pappa-lardom: le ta mu je stekel naproti in mu z drznim skokom pod noge odbil žogo v kot. V drugem polčasu se je Triestina zopet pognala v napad in spet je imel Mezzini lepo priložnost za zadetek, vendar je njegov strel z glavo vratar prestregel. Do gola, ki je tako rekoč "visel v zraku”, ?: i .'.-ti. »J <'» "A je prišlo v 63. min., v že omenjeni akciji. Demoralizirani domači igralci so tedaj nekoliko poostrili tempo v upanju, da bi rešili vsaj točko, a solidna tržaška obramba ni dopustila presenečenj in dobro nadzorovala svoj kazenski prostor. Tu pa tam so se gostje spuščali v protinapade in tako razbijali ritem igre domačinov. Ko je že kazalec ure začel svoj zadnji krog, se je žoge na sredini igrišča polastil Marino, preigral domala vso obrambo Arezza in neubranljivo zatresel mrežo. Ta zmaga v gosteh pomeni za Triestino korak naprej na lestvici, predvsem pa je važna za moralo v ekipi, ki bi pred težko domačo preizkušnjo z Vicenzo znala biti odločilnega pomena. (VValter Bet) OSTALI IZIDI 20. KOLA: Carrarese - Vis Pesaro 0:0, Chievo -Empoli 0:0, Como -Spezia 2:0, Palazzolo -Leffe 0:0, Pro Šesto -Carpi 2:0, Ravenna -Siena 1:0, Sambenedet-tese - Alessandria 1:1, Vicenza - Massese 1:1. VRSTNI RED: Empoli in Ravenna 28, Triestina in Vicenza 26, Como 23, Pro Šesto 22, Chievo in Leffe 21, Sambenedettese 20, Alessandria, Massese, Spezia in Pesaro 18, Carrarese 17, Carpi in Palazzolo 16, Siena 14, Arezzo 10. PRIHODNJE KOLO: Empoli - Carrarese, Massese - Chievo, Pesaro - Como, Alessandria - Palazzolo, Arezzo -Pro Šesto, Leffe - Ravenna, Carpi - Sambenedettese, Spezia - Siena, Triestina - Vicenza. ____STEFANEL / POGOVOR Z JANOM BUDINOM_ »Nastop v Milanu res edinstvena izkušnja« Naš košarkar se je v soboto tudi vpisal med strelce »Ni prvič, da sem v A ligi stopil na igrišče. Zame pa je bil nastop v Milanu proti Philipsu zares edinstvena izkušnja. Ambient je bil res edinstven. Žal pa tokrat nismo igrali najbolje in Philips je predvsem zaradi točnega meta na koš zasluženo zmagal. Poleg tega je bilo tudi sojenje dokaj čudno in vsakič ko smo se približali domačinom, smo dobili tehnično napako in tako ... Ko smo zaradi tehnične in pete napake izgubili še Englisha, ki je bil naš najboljši strelec, je bilo tekme konec,« je komentiral Stefanelovo prvenstveno tekmo A-l lige v Milanu proti Philipsu naš košarkar Jan Budin. Tržaško moštvo je izgubilo srečanje z 90:102, med strelce pa se je vpisal tudi Jan, ki je dosegel 2 točki. »Izkoristil sem svojo priložnost in dosegel dve točki, zadnje sekunde pa sem zgrešil met za tri točke. Prepričan sem bil, da bo met realiziral, vendar žoga ni šla skozi obroč. Res je, da sem vstopil na igrišče, ko je bilo srečanje že odločeno, saj so Milančani tedaj vodili skoraj z 20 točkami razlike, toda vseeno sem zadovoljen, saj so mi vsi soigralci podajali žogo in me tudi vzpodbujali, da naj mečem. Naj omenim še, da je v Milanu odlično igral Dino Meneghin. Se nikoli ga nisem videl tako dobro igrati,« je sklenil naš kratek pogovor Jan Budin, ki je s Stefa-nelom zaposlen kar na treh frontah, s kadetsko ekipo, z ekipo, ki igra v državnem mladinskem prvenstvu in občasno s člani. Tu pa so še zbirni treningi z mladinsko državno reprezentanco. In prav o mladinski državni reprezentanci je nato tekel pogovor. »Glede mladinske državne reprezentance doslej ni nič novega. S prihodom Messine na krmilo reprezentance je prišlo tudi v strokovnem vodstvu do zamenjav in še ne vem, ali bo še naprej mladinsko selekcijo vodil Di Lorenzo. Sicer pa kaže, da s to selekcijo nimamo sreče. Ta generacija italijanske mladinske reprezentance je po splošni presoji strokovnjakov gotovo ena najmočnejših zadnjih let, saj je v postavi več dvometrašev. Ta postava bi morala nastopiti tudi na svetovnem mladinskem prvenstvu, toda prav letos je prišlo pri mednarodni košarkarski zvezi do sprememb glede letnikov igralcev in tako bo ta generacija precej prikrajšana,« je še dodal Budin. (bi) Na tekmah FISI naši solidni V soboto sta se v superveleslalomu za deželne točke FISI na Piancavallu dobro odrezala Valentina Su-ber in Christian Volpi, ki sta nastopila v v močni mešani konkurenci članov in mladincev iz obeh deželnih okrajev. Suberjeva je bila med dekleti 6., Volpi med fanti 14. Včerajšnje najboljše uvrstitve naših: Fomi di Sopra BABY 2: l.Tabac-chi 42, 36; 5. M. Bogateč (Mladina Resco) 51, 81; 9. R. Purič (Br-dina Indules) 71, 99. CICIBANKE: 1. Ro-manese (Sci Club 70) 39, 00; 10. K. Skerk (Devin Indules) 44, 20; 14. I. Bianchi (Brdina) 45,14. CICIBANI: 1. Celant (Alpe 2.000 PN) 37, 63; 7. G. Pitacco 42, 11; 10. E. Piccini (oba Brdina 42, 71; 15. M. Križmančič (Devin) 43, 85. Sappada DEKLICE: 1. Navarro (CAl) 63, 43; 9. F. Mezgec (Brdina) 71, 75. NARA5CAJNICE: 1. Solari (Pordenone) 61, 56; 5. J. Strekelj 71, 27; A. Hrvatič (oba Brdina) 78, 44. NARAŠČAJNIKI: 1. Bruni (Cai) 58,39; 9. G. Talotti (Brdina) 64, 64. NAMIZNI TENIS / NA DRŽAVNEM TURNIRJU ABSOLUTNE KATEGORIJE PRI MILANU ROKOMET / V MOŠKI C LIGI ZADOVOLJIL LE CEBULEC A. Bersan zbirki uspehov dodala 2. mesto »Deklica« Vanja Milič »zlata« v Temiju Med naraščajnicami se je Katjo Milič uvrstila na 2. mesto - Od debitantk najdlje Nataša Milič - Marjan Milič je v Veroni premostil le prvo oviro - Uspel turnir za osnovnošolce Krasovka Ana Bersan je bila v Colognu Monzese najuspešnejša posameznica Naši namiznoteniški igralci so bili konec tedna spet zaposleni na več frontah Turnir absolutne kate-gorijie V Milanu so tekmovali Krasovi drugokategor-niki na turnirju absolutne kategorije. V Kresovih vrstah je bila najboljša Ana Bersan. Zbirki cele vrste uspehov (prvo mesto v Molffetti, drugo v Parmi v drugi kategoriji ter uvrstitev med osmerico v absolutni kategoriji v Modeni) je Ana dodala še drugo mesto v Colo-gno Monsese pri Milanu. V finalu se je Bersanova srečala z razpoloženo in večno mlado veteranko Santifallerjevo iz Bočna, ki je zaustavila tudi napredovanje Biserki Si- moneta v četrtfinalu. Ko to poročamo, sta obe krasovki še zaposleni v absolutni kategoriji. Monika Radovič je igrala pod pritiskom in tudi brez prave forme, kar je botrovalo, da se ni uvrstila v kvalifikacijski del tekmovanja. V prvi fazi sta bila uspešna oba Kraševa moška predstavnika. Igor Milič in Christian Mersi sta bila zmagovalca skupine, v drugem kolu pa sta naletela na neugodnega nasprotnika. Igor se je moral pomeriti s Carlom Rossijem, igralcem bolonjskega Fortituda, ki nastopa v A-l ligi. Mersi je tekmoval z Infantolinom št. 2 na jakostnih lestvicah, ki igra v A-2 pri San Dona. Njuna končna uvrstitev je bila med 17 do 32. Na turnirju tretje kategorije v Veroni je Kras zastopal Marjan Milič. Uspešno je premostil oviro, to je, prebil se je iz skupine, potem pa je v prvem kolu izgubil z Dantijem. S svojo uvrstitvijo po lastnih besedah ni bil zadovoljen. Kvalifikacijski turnir mladinskih kategorij v Temiju. Krasovi pionirji so opravili še zadnjo preizkušnjo za kvalifikacije na mladinsko državno prvenstvo, ki bo sredi maja po vsej verjetnosti prav v Terniju, kjer so otvorili novo telovadnico, namenjeno namiznemu tenisu in kjer je osem Krasovih predstavnikov v soboto posegla po najvišjih mestih. Od štirih turnirjev je imel slednji v Colleluni pri Terniju vsedržavno obeležje, zato se točkuje tudi višje. Vsi mladi Krasovi igralci so se izkazali in večina med njimi si je že zagotovila vstopnico za državno prvenstvo. Po zlati medalji je posegla Vanja Milič med deklicami. Brez zadržka je premagala najprej vse nasprotnice v skupini in zatem Menichellijevo, Mazean, Calliari in Bi-saccionijevo. Naraščajnica Katja Milič je osvojila drugo mesto. V finalu je z 2:1 v nizih izgubila proti Ar-mellei iz Peruggie. Od Krasovih debitantov na državnih turnirjih se je prebila najdlje Nataša Milič, ki je zasedla odlično peto mesto, potem ko jo je v četrtini finala premagala članica pionirske državne repre-zetance Calliarijeve. Nina in Gorazd Milič sta bila tretja v predkva-lifikacijski skupini. Igrala sta dobro, treba pa je dodati, da je bilo pri dečkih kar 54 konkurentov v 13 skupinah. Tik pod vrhom pri naraščajnicah je bila tudi Erika Radovič s petim mestom. V osmini finala je Ivana Stubelj naletela na zmagovalko. Peter Santini pa je dosegel isti rezultat, kar je njegov najboljši osebni nastop na turnirjih. V igri dvojic je bil par Katja in Vanja Milič drugi, Radovič-Stubelj tretji. Para Nataša in Nina Milič ter fantovska dvojica Santini-Milič pa sta dosegla lep uspeh. Prebila sta se v četrtino finala. Pokrajinski turnir za osnovnošolce Na sejemskem razstavišču v Trstu je pokrajinski odbor pripravil turnir v namiznem tenisu za osnovne šole tržaške pokrajine. Med 40 nastopajočimi je bilo kar 19 predstavnikov slovenskih Sol. SZ Bor je nastopil s sedmimi začetniki, SK Kras pa z dvanajstimi. Pri deklicah so najmlajše kra-sovke zasedle zmagovalni oder. Zmagovalka turnirja za nevčlanjene osnovnošolke je bila Daša Bresciani, druga Martina Milič, tretje Kristina Stubelj, četrta Barbara Santini, peta Elena Markuža. Pri dečkih je zmagal Bojan Simoneta prav tako Kras. (J.J.) Naši karateisti odlični Na deželnem karate prvenstvu v Čedadu, ki je veljal za uvrstitev na DP in za pokal Italije, so vsi štirje predstavniki Shinkai karate kluba dosegli lep uspeh. Med članicami je bila Maiano Romano prva, med člani pa Vojko Ukmar drugi in prvo mesto »v borbah« je osvojil tudi Ales-sandro Bullo. Med kadeti je bil Vojko Zotti prav tako prvi. Skratka, popoln uspeh naših. Proti dobremu Maloju " ral kot zna ROKOMET / ŽENSKA C LIGA Kraševkam ni šlo Kras - Manzano 10:22 Mif Katja Colja (Kras) (2:12) KRAS: Calzi, V. Bizjak, Milkovič 2, D. Ferluga 2, Jagodic 5, N. Bizjak, Ker-mec, Colja, Zapušek, Ukmar 1. Krasovke so doživele v srečanju z Manzanom razočaranje. Čeprav so s tem nasprotnikom izgubile tudi v prvem delu, so tokrat le pričakovale boljši uspeh, saj ni Manzano v nadaljevanju prvenstva dosegel nobene druge zmage, razen kot proti krasovkam, ki so še na dnu lestvice brez točk. Gladek poraz je treba pripisati predvsem zelo slabi igri v prvem polčasu. V napadu ni slo krasovkam prav nič od rok. Veliko strelov je odbila prečka, ostale pa je prestregla res odlična vratarka Manzana. Po drugi strani je tudi Calzijeve dobro opravila svoje delo, sicer bi bil lahko zaostanek po prvih 30. minutah Se hujši. Začetek drugega polč-sas je bil prav tako slab in Manzano je že dosegel vodstvo +15 (2:17). Šele tedaj so navodila trenerja Žiberne obrodile svoje sadove in Krasovke so z bolj agresivno obrambo omilili poraz. (V. Jagodic) Kras Trimac - Malo 24:29 (12:14) KRAS: Klinc, Rossi, Oberdan 2, Ras eni, Mu-ran 1, Cebulec 9, Milič 1, Pertot 8, Vidali, Colja, Vremec 3. Krasovi rokometaši so spet prekinili serijo ugodnih rezultatov s porazom na domačem igrišču. V Krasovem taboru so sicer upali na zmago proti trenutno drugouvrščenemu Maloju, kaj kmalu pa se je izkazalo, da ekipa iz Vicenze ne zaseda visokega položaja na lestvici kar tako. Gostje so namreč takoj povedli in šele po nekaj minutah igre so naši ustrezno reagirali in uspeli izenačiti. Krašovci so nato celo povedli, a zaradi napak v obrambi je prednost pripadla gostom še pred zaključkom prvega polčasa. Drugi polčas so naši začeli mnogo bolje, spet izenačili in povedli, a krasova premoč je trajala le malo časa. Našim rokometašem je zbranost nenadoma popustila, izgubili so vrsto žog in gostje so visoko povedli in si zagotovili zmago. Ne glede na moč nasprotnika, je treba priznati, da krasov-ci tokrat niso navdušili, če izvzamemo nekaaj potez Cebulca v drugem polčasu. (Pjotr) Ostali izidi: Mezzoco-rona - Volksbank Meran 22:27, Meran - Mori 35:23, Taufers - Caldogno 19:15, Klausen - San Vito neodigrana. LESTVICA: San Vito 15, Malo 14, Meran 12, Kras Trimac, Epan 10, Klausen, Taufers, Volksbank Meran 8, Mori 6, Mezzocorona 5, Caldogno 2. SVETOVNO PRVENSTVO V ALPSKEM SMUČANJU / TUDI NEDELJSKE TEKME SPLAVALE PO VODI NOVICE Smučarski dolgčas Neskrito razočarjanje prirediteljev, prostovoljcev in domačinov - Tekmovalci kritizirajo vodstvo FIS, ki je dobro vedelo, da bodo lahko težave z vremenom Iz Morioke Andrej Dekleva MORIOKA/ SIZUKUISI ■ Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju se je v nedeljo spet prebudilo v dežju. Po prvotnem programu naj bi bil v nedeljo slalom za moške, a se na to nihče niti ne spomni več. Se sporedi, ki jih prireditelji sedaj oblikujejo dnevno, nimajo v dvoboju z vremenom niti najmanjših možnosti. Kombinacijski slalom za moške in veleslalom za ženske sta odplavala po vodi že navsezgodaj zjutraj, česa drugega pa po več kot 30-urnem neprestanem deževju niti ni bilo pričakovati. Tudi za naslednje dni ne kaže preveč lepo, vremenoslovci namreč pričakujejo padavine tja do četrtka, vendar naj bi dež prešel v sneg. Pomladne temperature in dež so načeli tudi snež- no oblogo, ki se je še pred dnevi zdela neizčrpno debela. Se kakšen dan »pomladi«, pa se bo tudi na utrjenih smučarskih progah pokazalo zelenje. Vidno je razočaranje prirediteljev, stotin prostovoljcev in drugih domačinov, ki so se veselili prihoda najboljših smučarjev sveta na smučišča nad Si-zukuišijem. »Ko pa je že v sami prefekturi Ivate kar nekaj smučarskih središč s prijaznejšim podnebjem kot tu, kjer imata dež in veter mlade. Tokio, kot je razbrati iz glavnega japonskega dnevnika Asahi Simbun, se s tem ne obremenjuje. Na njegovih straneh je nekajkrat toliko stolpcev namenjenih bližajočemu se začetku japonske lige v baseballu. Se dobro, da razpoloženje med športniki le ni tako slabo. Večini, zlasti favoritom, ki so ponavadi tudi psihično najbolje pripravljeni, je prav vseeno, kdaj jih bodo poklicali v boj za kolajne. Pretirano živciranje zna škoditi le znanemu žolčnežu Marcu Girardelliju, njegovo pravo nasprotje pa je eden prvih favoritov za slalomsko zlato, Šved Tomas Fogdo, ki je posebej za naš časopis povedal: »Mene to ne moti, še precej pred prvenstvom smo vedeli, da bodo tukaj lahko težave z vre- menom. Ce me pokličejo na Start danes ah v nedeljo štirinajstega, bo zame povsem enako.« Njegovo mnenje o odločitvah FIŠ pa je podobno mnenju večine: »Ne verjamem, da niso mogli vedeti, kakšno je tukaj vreme, ko pa smo to vedeli mi.« Brez skrbi, podobno mirna je tudi osmerica slovenskih tekmovalk in tekmovalcev. Le malce se dolgočasijo, ker so si že ogleduh vse Elme, ki jih predvajajo po hotelski kabelski televiziji, v dežju pa se ni prijetno niti sprehajati po ulicah Morioke in kukati v izložbe. Fantje se nekako potolažijo na odličnih simulatorjih dirk z avtomobili in motorji, ki so postavljeni v veži hotela Prince. Na motorju je nepremagljiv japonski tekmovalec Kiminobu Kimura, ki mu verjetno ni tako dolgčas kot štirim norveškim smučarjem. Finn Kristian Jag-ge, Jan Einar Thorsen, Tom Stiansen in Asgeir Linberg so se dolgočasju za dva dni z vlakom umaknili v Tokio. Tja in še naprej, domov v Švico, pa je včeraj odpotovala ena favoritinj ženskega smuka Chantal Bournissen, v letošnji zimi zmagovalka smukov za svetovni pokal v Lake Louisu in Hausu, ki si je v soboto pri igranju odbojke zvila gleženj. Jure Franko za Bosno MORIOKA/SIZUKUISI -Mnogi smučarski asi tudi po koncu tekmovalne kariere ostajajo v smučarskih krogih. Eden takšnih je danes 33-letni dobitnik srebrne veleslalomske kolajne z OI, ki smo ga včasih klicaliJure, sam seje vedno predstavljal zJurij, da se Japonci preveč ne lomnijo z izgovarjavo, pa je tukaj kar Yuii Kaj pa Jurij počne, odkar je doma o njem manj slišati? »Delam večinoma na Japonskem, v promociji smučanja Načeloma za japonsko televizijo, sodelujem pa tudi pri izgradnji novih smučišč « Kakšne pa so njegove zadolžitve na SP? »Sem pomočnik vodje tiskovnega središča, pišem za japonsko revip Ski Journal, sem pa tudi tiskovni predstavnik Alberta Tombe za japonski tisk« V glavnih poslopjih prvenstva, hotelu Prince, v ti- Miospraf USPESNO BLAŽI BOLEČINE skovnem središču in drugje p videti plakate za dobrodelno akcijo vpomoč Sarajevu, kar p tudi Jurijevo maslo. »Pobudo za akcijo pomoči otrokom v Sarajevu sem dal gospodu App Murasatu, glavnemu organizatorp svetovnega prvenstva. Na Sarajevo sem se omejil zato, ker p to mesto napliže športni pvnosti zaradi zimskih OI leta 1984. Naredili smo nekaj intervpjev za televi-zip in za največp časopise, na katere je bil odgovor lpdi iz vse Japonske zelo pozitiven. Poslali so nam več tisoč spominkov in tipičnih izdelkov z vseh koncev Japonske, skupaj s posvetili o mim in z željami za mir v BiH. Predmete so nam pošiljali vsi, od proizvajalcev, ki delajo stvari za cesarsko družino, do čisto »navadih« lpdi. Teh predmetov seveda ne bomo poslali v Sarapvo, ker z njimi tam nimap kaj početi. Nahapp se v posebni sobi ene izmed veleblagovic v MorioP in so za simbolične cene naprodaj tekmovalcem, njihovim spremljevalcem in novinarjem. Ni niti toliko pomembno, koliko denarja bomo tako zbrali, več p vredno, da lpdp ne pozabip na grozote vope. V zameno za to, da tekmovati lahko japonske izdelke kupip tako poceni, sem jih zaprosil, naj mi odstopijo kakšen kos svoje smučarske opreme. To bomo prodajali na licitaciji v sredo, izkupiček pa bo šel v isti sklad kot od prodap spominkov.« A to ni edina akti ja za Bosno, Id spremlp SP. »Drugo pobudo p dal Ole-Kristian Fum-seth, ki se mu p zdela taka pomoč premalo in zbira prostovoljne prispevke v norveški reprezentanti. Za to sep zavzela tudi italijanska ekipa in ustanovila svoj sklad Verjetno se bodo akciji “Ski teams &r pešce in Sarajevo" pridružile tudi druge reprezentance, v katerih p še nekaj tekmovalcev, ki so nastopali v Sarajevu « Junjevega dela za mir s tem še ni konec »VNewYorkusta aktip začela Christine Cooper in Greg Lewis, udeleženca OI v Sarajevu, in me povabila zraven. Imenuje se “Humanita-rian 01ympics for Peace" in povezup vse olimpijce, ne le udeležence OI v Sarajevu Od smučarjev sta zraven šeDetbie Armstrong in Ken Read, iz drugih športov pa kapetan zmagovitega olimpijskega moštva ZDA iz leta 1980 Mike Eruzione, Burt Connors in Peter Vidmar, zlata gjrrmastičar-ja iz Los Angelesa, ter Nadia Comanecti. Lista je vsak dan daljša, predstavitev akcije pa bo 17. tm vNew Yarku, ko bo obletnica zaključka sarajevk-sih iger. Na naše pobude se ni odzval Mednarodni olimpijski komite, kar se mi zdi nara-vanost sramotno.« (AD.) ELIKN mmmmummmm ® ________NOGOMET / ITALIJANSKA A LIGA__ Milanov »poker« s Pescaro Udinese-Balbo zašil Parmo Atalanta vse bolj preseneča: odpravila je tudi Juventus MILAN - Milan spet melje nasprotnike. Po delnem neuspehu v Fog-gii je včeraj v drugem povratnem kolu italijanske nogometne A lige zasul pepelko Pescaro s štirimi goli (Savičevič, dvakrat Papin in Donadoni), dvakrat razmajal drog nasprotnikovih vrat in zapravil še ducat priložnosti. Ekipa predsednika Berlusconija v italijanskem prvenstvu že 54 tekem ni okusila poraza. Z zmago je povečala svojo prednost na lestvici na 9 točk, saj se je moral njen mestni tekmec Inter v Cagliariju zadovoljiti z neodločenim izidom brez gola. Na tretje mesto sta se z včerajšnjima zmagama prebila Atalanta in La-zio. Enajsterica iz Berga- ma si je privoščila reno-mirani Juventus, ki mu tudi uvrstitev petih tipično napadalnih mož v ekipo (Moller, Platt, Vialli, Roberto Baggio, Casiraghi) ni mnogo koristila. Trapattonijevo moštvo je očitno v krizi. Nič boljšega se ne piše Fiorentini. Včeraj je doma izgubila proti Laziu, ki jo je odpravil z goloma Signorija (18. letošnji zadetek) in Fuserja. Odkar je trener Agroppi pred štirimi koli na klopi zamenjal odslovljenega Ra-diceja, so vijoličasti iz Firenc iztržili le točko in trikrat izgubili. Z Radi-cejem so se povzpeli do drugega mesta na lestvici, z Agroppijem pa vse bolj tonejo proti mestom, ki vodijo v B ligo. Pomembni zmagi sta si priborila tudi Torino in Sampdoria. Turinčani so proti Brescii vodili že po prvem polčasu in so si nekaj minut pred koncem privoščili tudi za-streljati 11-metrovko s Scifom. Sampdorii je v začetku tekme trda predla, saj so gostje iz Ancone nepričakovano povedli. Le minuto kasneje je Mancini izenačil. Ko je vse kazalo, da se bo tekma iztekla neodločeno, so Genovežani dosegli še dva gola. Ancona je tako že spet prav v končnici izgubila dragoceno točko. Veliko zanimanja je bilo za »južni derbi« Na-poli - Foggia. Neapeljča-ni so po nedeljskem porazu spet zdrsnili proti dnu lestvice, Foggia pa je z dobro igro proti Mi- lanu potrdila sloves izvrstne »conske« ekipe. Včeraj je Napoli v prvi tretjini srečanja dosegel dva gola, kar je bilo dovolj za zmago. Foggia je potem zagospodarila na igrišču in ustvarila vrsto priložnosti, ki pa jih je tudi zapravila. Zelo delikatna je bila tudi tekma med Romo in Genoo. Slavili so vsekakor Rimljani, in to s kar tremi zadetki. Udinese je tokrat igral doma in ponovno slavil. Zmagoviti gol proti Parmi je dosegel vse bolj učinkoviti Balbo, za katerega se poteguje peščica elitnih italijanskih klubov. Z včerajšnjim 16. zadetkom v prvenstvu se je povzpel na zavidljivo drugo mesto lestvice najboljših strelcev. BOKS / TE2KA KATEGORIJA Bowe v 1. rundi odpravil Dokesa AIDS / UGLEDNA ŽRTEV UmriAshe NEWYORK-Vnodna nedeljo je za posledicami aidsa umrl nekdaj sloviti teniski igralec, 49-letni Arthur Ashe. Aprila lani je Ashe s solzami v očeh oznanil, da je zbolel za aidsom, potem ko je izvedel, da bo vest objavil nek časopis. Okužil se je leta 1983 med transfuzijo krvi po operaciji na srcu Ashe je bil prvi temnopolti igralec, ki je bil član ameriške ekipe v Davisovem pokalu in prvi, ki je osvojil vvimbledonski naslov. Uveljavil se je na vseh večjih teniških turnirjih in bil v letih 1968 in 1975 proglašen za najboljšega igralca na svetu ______KOŠARKA / ITALIJANSKA A-l LIGA_ Knorr povečal prednost BOLOGNA - Z zmago v Pistoii proti Kleenexu v 22. kolu italijanske košarkarske A-l lige je bolonjski Knorr še povečal svojo prednost nad zasledovalci na lestvici. Med le-temi pa je vse nevarnejši milanski Philips, ki je že v soboto premagal tržaški Stefanel, pri katerem pa ni igral naš rojak Gregor Fučka, ki je poškodovan in bo moral mirovati celih 50 dni. Pri Stefanelu se je med strelce vpisal tudi zamejski Slovenec Jan Budin (2 točki), ki je gotovo med najmlajšimi igralci A lige (star je 17 let). Sicer pa je bil derbi tega kola v Pesaru, kjer je Skansijev Benetton z novim Američanom Chri-som Corchianijem (zamenjal je poškodovanega Teagleja) povsem nadigral Scavolini. Clear iz Cant.uja je z dokajšnjo težavo premagal Baker iz Livorna, pri katerem se je odlikoval Richardson (30 točk), medtem ko je moral Ta-bak (16 točk) zaradi petih osebnih napak že v 33. minuti z igrišča. Za veliko presenečenje je tokrat poskrbel zad-njeuvrščeni Marr iz Riminija, ki si je privoščil kar rimsko ekipo Virtusa, pri kateri igra tudi Dino Ra-dja, ki je včeraj dal le bor-nihOtočk. Alibegovičev Mangiaebevi boljši od Lokarjeve Aurige V A-2 ligi je bil »slovenski derbi« v Bologni, kjer je Mangiaebevi, pri katerem igra slovenski reprezentant Teoman Alibegovič, zanesljivo premagal Aurigo iz Trapa-nija, ki uvršča tudi bivšega Jadranovega košarkarja Marka Lokarja. Po pričakovanju je zmagal Mangiaebevi (končni izidi je bil 101:77 za Bolonjčane); Alibegovič je tokrat dal samo 11 točk, medtem ko je Lokar dosegel točko več (12). Na lestvici najboljših strelcev te lige je Alibegovič na 13. mestu, vrstni red pa je naslednji: Oscar (Fernet Branca) 843, Rovvan (Yoga) 690, M. Mitchell (Sidis) 665, Davis (Hyundai) 603, T. Mitchell (Medinform) 596, Alexis (Auriga) 593, Frederick (B. Sardegna) 563, Turner (Panna) 551, Daye (Ticino) 531, Vidili (Ticino) 499, Rogers (Ca-giva) 497, Valentine (Bur-ghy) 495 in Alibegovič (Mangiaebevi) 491. NEW YORK - Okrog 18 tisoč gledalcev v newyor-škem Madison Square Gar-dnu je z očitnim negodovanjem sprejelo sodnikovo odločitev, ko je po komaj 93 sekundah prekinil boksarski dvoboj za svetovni naslov v težki kategoriji med prvakom Riddickom Bovvejem (desno - telefoto AP) in izzivalcem Michaelom Dokesom. Izzivalec se je znašel v precejšnjih težavah, tako da ni imelo smisla podaljševati njegovih muk. Tak zaključek je sicer marsikdo pričakoval, saj je med drugim več časopisov zapisalo, da dvoboj ne bo trajal več kot rundo. Po dvoboju je Bowe, ki je svetovni naslov osvojil novembra lani z zmago proti Holyfieldu, kar žarel od veselja. Kaj ne bi: zrasel je v revni družini v Brooklynu, bil pa je dvanajsti od trinajstih otrok. Italijanska nogometna A liga IZIDI 19. KOLA: Sampdoria - Ancona 3:1; Torino - Brescia 1:0; Napoli - Foggia 2:0; Roma - Ge-noa 3:0; Cagliari - Inter 0:0; Atalanta - Juventus 2:1; Fiorentina - Lazio 0:2; Udinese - Parma 1:0; Milan - Pescara 4:0. VRSTNI RED: Milan 34, Inter 25, Lazio in Atalanta 23, Juventus, Torino in Sampdoria 21, Cagliari 19, Roma in Parma 18, Udinese, Fiorentina, Napoli in Foggia 17, Brescia in Genoa 16, Ancona 10, Pescara 9. LESTVICA STRELCEV: Signori (Lazio 18), Balbo (Udinese) 16, R. Baggio (Juventus), van Ba-sten (Milan) in Fonseca (Napoli) 12, Mancini (Sampdoria) 10, Detari (Ancona) in Ganz (Atalanta) 9, Batistuta (Fiorentina), Papin (Milan) in Skuhravy (Sampdoria) 8, Agostini (Ancona), Baiano (Fiorentina), Shalimov in Sosa (Inter), Moller (Juventus), Fuser (Lazio), Zola (Napoli) in Jugovič (Sampdoria) 7, Radicioiu (Brescia) in Padovano (Genoa) 6, Biagioni in Bresciani (Foggia), Gullit (Milan), Careca (Napoli), Melli (Parma), Borgonovo (Pescara), Carnevale in Gianni-ni (Roma), Aguilera (Torino) in Branca (Udinese) 5 golov. PRIHODNJE KOLO (14.2.): Pescara - Brescia; Lazio - Cagliari; Ancona - Fiorentina; Juventus -Genoa; Atalanta - Milan; Inter - Napoli; Foggia -Roma; Parma - Torino; Sampdoria - Udinese. Italijanska nogometna Bliga IZIDI 22. KOLA: Venezia - Ascoli 0:1; Lecce -Cesena 1:0; Piša - Andria 0:0; Cosenza - Lucche-se 1:1; Modena - Padova 2:0; Bari - Piacenza 2:0; Monza - Reggiana 0:0; Cremonese - Spal 1:0; Verona - Taranto 1:0; Bologna - Temana 1:0. VRSTNI RED: Reggiana 34, Lecce 31, Cremonese 30, Ascoli in Cosenza 26, Venezia in Verona 25, Piacenza 24, Padova 23, Bari 22, Piša in Modena 21, Cesena 20, Bologna in Spal 19, Monza 18, Lucchese 17, Andria 14, Taranto 13, Temana 8 (Ascoli, Bari, Piša in Andria imajo tekmo manj). PRIHODNJE KOLO (21.2): Taranto - Bari; Ascoli - Bologna; Ternana - Cosenza, Andria - Cremonese; Reggiana - Lecce; Spal - Modena; Padova -Monza; Cesena - Piša; Piacenza - Venezia; Lucchese - Verona. Italijanska košarkarska Al liga IZIDI 21. KOLA: Scavolini - Benetton 76:94; Kleenex - Knorr 63:67; Marr - Virtus 92:80; Philips - Stefanel 102:90; Clear - Baker 83:79; Pho-nola - Panasonic 103:97; Robe di Kappa - Bialet-ti 74:80; Scaini - Teamsystem 63:54. VRSTNI RED: Knorr 36, Philips 30, Panasonic in Clear 28, Stefanel in Benetton 26, Scavolini 24, Bialetti 22, Virtus in Kleenex 20, Phonola in Baker 18, Scaini, Marr, Robe di Kappa in Team-system 14. PRIHODNJE KOLO (14.2): Baker - Benetton; Virtus - Scavolini; Scaini - Philips; Montecatini - Clear; Teamsystem - Phonola; Knorr - Marr; Stefanel - Kleenex. Italijanska košarkarska A2 liga IZIDI 22. KOLA: Medinform - Cagiva 80:75; Ticino - Glaxo 88:95; Mangiaebevi - Auriga 101:77; Femet - Yoga 110:89; Burghy - Teorema-tour 93:91; Ferrara - B. Sardegna 91:84; Hyundai - Sidis 74:80; Telemarket - Acqua Panna 85:67. VRSTNI RED: Sidis 30, Mangiaebevi, Hyundai in Glaxo 28, Ticino 26, Fernet in Cagiva 24, Burghi, Teorematour in B. Sardegna 22, Telemarket, Yoga in Auriga 20, Ferrara 18, Acqua Panna 12, Medinform 8. PRIHODNJE KOLO (14.2.): Teorematour -Glaxo; B. Sardegna - Fernet; Yoga - Ticino; Cagiva - Hyundai; Acqua Panna - Mangiaebevi; Telemarket - Medinform; Auriga - Burghy; Sidis -Ferrara. Italijanska odbojkarska Al liga IZIDI 20. KOLA: Charro - Gabeca 3:0 (15:10, 15:10, 15:13); Panini - Centro Matic 3:1 (15:9, 11:15,15:11,15:7); Messaggero - Misura 3:1 (3:15, 15:9,17:16,15:7); Maxicono - Alpitour 3:0 (15:12, 15:8, 15:10); Sisley - Oho Venturi 3:0 (15:4, 15:7, 15:7); Aquater - Sidis 0:3 (12:15, 12:15, 8:15); Jockey - Lazio 3:1 (15:11,15:4, 7:15,15:13). VRSTNI RED: Maxincono 34, Misura, Messaggero in Sisley 32, Alpitour 26, Gabeca 22, Charro 20, Centro Matic 18, Panini 16, Sidis 14, Jockey 12, Olio Venturi in Lazio 8, Aquater 6. Totocalcio ZMAGOVITI STOLPEC: 1X2 111111 X21 X KVOTE: 13 (806 dobitnikov) 19.848.000 lir 12 (20.233 dobitnikov) 788.600 lir. Totip ZMAGOVITI STOLPEC: 21X 11X 221 2X1 Hokej: Beljak povečal vodstvo BELJAK - V 13. kolu avstrijskega prvenstva v hokeju na ledu je beljaski VSV z zmago nad drugouvrščenim Innsbruckom povečal vodstvo za tri točke. Beljačani so bili pred skoraj 3000 gledalci boljše moštvo in zasluženo zmagali s 4:3 (1:0, 1:0, 2:3), čeprav je imel Innsbruck v zadnji tretjini več možnosti za izenačenje. Celovški KAC pa se je iz Zella am See vrnil z dragoceno točko in tako ohranil četrto mesto, ki pomeni kvalifikacijo za nastop v playoff tekmovanju za naslov avstrijskega prvaka. Tekma med Zeli in KAC se je končala z rezultatom 2:2 (1:1, 1:0, 0:1). Tretjo tekmo 13. kola je dobil EC Gradec proti Feldkirchu s 4:2 (2:0, 1:1, 1:1). (I.L.) LESTVICA po 13. kolu: 1. VSV-Beljak 20 točk; 2. EC Gradec 17; 3. Innsbruck 15; 4. KAC 14; 5. Zeli am See 14; 6. Feldkirch 8 točk. KOŠARKA Ponedeljek, 8. februarja 1993 LESTVICE 19. KOLO B LIGE / V SOBOTO V OZZANU D LIGA / 16. KOLO ELITNA B LIGA IZIDI 19. KOLA Biesse - Leonardo 88:86 G. di Camia - Sidis 86:77 Elledi - Ciemme 83:61 Gevviss - Brescia 84:71 Sarvin - Ilva 72:74* Montichiari - Popolare 95:90 Serapide - Agrofma 69:95 Victors - Fracasso 70:88 VRSTNI RED: Fracasso Vi 30, Elledi Pd 26, Serapide 24, Goccia di Camia in Leonardo 22, Sfa Montichiari 20, Agro fina, Ciemme Go, Gevviss Bg, Popolare Rg, Sarvin Ca in Sidis Psg 18, Ilva Piombino in Victors Rim 14, Brescia 12, Biesse Ps 10. BLIGA IZIDI 19. KOLA San Marino - Cento 75:87 Ancona - Montecchio 82:83 Argenta - Mestrina 88:76 Ozzano - Jadran Tkb 104:66 Oderzo - Faenza 72:90 Montegranaro - Ravenna 74:62 Pordenone - Campli 79:88 San Dona - S ant’ Elpidio 83:68 VRSTNI RED: Cento in Faenza 30, Ravenna 28, Montegranaro 26, Ancona in Campli 24, Oderzo 22, Montecchio 20, Ozzano 18, Argenta in San Dona 16, Pordenone 14, Mestre 12, Jadran Tkb in Sant’ Elpidio 10, San Marino 4. PRIHODNJE KOLO (13. in 14.2.): Cento - Ancona; Montecchio - Argenta; Ravenna - Ozzano; Faenza - Mestrina; San Dona - San Marino; SanVElpidio - Montegranaro; Campli - Oderzo; Jadran Tkb - Pordenone (13.2. ob 20.30). JADRANOVT STRELCI Čuk 276 (povprečno 14, 5 košev na tekmo), Rauber 263, Merlin 221, Starc 130, Pregare 112, Oberdan 110, Smotlak 109, Crisma 86, Pertot 40, Emili 35, Rebula 30 D LIGA IZIDI 18. KOLA Intermuggia - Udinese 112:78 Porcia - Sgt 76:78 San Daniele - Martignacco 79:80 Limena - Don Bosco 91:101 Arte Go - Portogmaro 70:101 Conegliano - Kontovel 96:82 Bor Radenska - Staranzano 58:47 Virtus Ud - Jesolo 62:73 VRSTNI RED: Don Bosco 34, Portogruaro 28, San Daniele in Conegliano 26, Martignacco 24, Virtus Ud 18, Bor Radenska, Intermuggia in Porcia 16, Sgt 14, Kontovel, Arte Go, Limena, Staranzano in Udinese B. 12, Jesolo 10. PRIHODNJE KOLO (13. in 14.2.): Martignacco -Arte Go; Udinese B. - Sgt; Kontovel - San Daniele (13.2. ob 20.30); Jesolo - Limena; Staranzano -Porcia; Intermuggia - Bor Radenska (13.2. ob 18.00); Portogruaro - Virtus Ud; Conegliano -San Daniele. PROMOCIJSKA LIGA NA TRŽAŠKEM IZIDI 15. KOLA Lega Nazionale - Scoglietto 86:105 Cicibona Plasteredilizia - Breg 107:88 Cus Ts - Ferroviario 60:57 Barcolana - Sokol Wann 92:60 St. Azzurra - Libertas 70:77 Inter 1904 - Fincantieri 72:73 Fiamma B. - Santos 80:100 VRSTNI RED: Barcolana 26, Cicibona Plasteredilizia, Ferroviario in Santos 24, Fincantieri 18, Sokol Warm 16, Cus 15, Lega Nazionale 12, Breg, Inter 1904 in St. Azzurra 10, Fiamma 8, Scoglietto in Libertas 6. PRIHODNJE KOLO (13. in 14.2.): Breg - Barcolana (sob. 13.2. ob 18.00); Santos - Lega Nazionale; Ferroviario - Cicibona Plasteredilizia (sob. 13.2. ob 20.00); Sokol Warm - St. Azzurra (13.2. ob 20.00); Fincantieri - Fiamma B; Libertas - Cus Ts; Inter 1904 - Scoglietto. NA GORIŠKEM IZIDI 13. KOLA Grado - Pom 86:69 Senators - Pieris 111:65 Ardita - Petrolifera 93:76 Ronchi - Dom Simek 90:81 Alba - Largo Isonzo 68:75 Villesse prost. VRSTNI RED: Senators 20, Pom 18, Grado 16, Ardita 14, Petrolifera 12, Pieris 10, Villesse in Largo Isonzo 8, Alba 6, Dom Simek in Ronchi 4. PRIHODNJE KOLO (13.2.): Pom - Villesse; Largo Isonzo - Senators; Dom Simek - Ardita (13.2. ob 18.00); Petrolifera - Grado; Isontina - Ronchi; Alba prosta. Mladinska prvenstva DRŽAVNI KADETI Menta Piu - Kontovel 83:55 (35:28); Bor Radenska - Italmonfalcone 65:106 (36:52) NARAŠČAJNIKI Stella Azzurra - Sokol 69:79 (23:41) PROPAGANDA Kontovel - Bor Radenska 90:29 (47:14); Jadran -Barcolana 85:93 (35:50) Klavdiju Starcu (z žogo na tekmi s San Donajem) v soboto ni šlo (Foto Križmančič) Igor Canciani Basket Ozzano - Jadran TKB 104:66 (43:37) OZZANO: Marchi 14, Della Valentina 13 (3:3), Cumerlato 6 (2:2), San-guettoli 19 (4:5), Rouball 5 (3:4), Musco 19 (4:5), Picciarelli 1 (1:2), Pado-vano 10 (6:7), Nicolosi 5 (1:5), Marchetti 12 (4:4). JADRAN TKB: Crisma, Oberdan 2, (2:4), Čuk 23 (5:6), Pregare 18 (6:6), Emili 4 (0:1), Starc 5 (5:6), Pertot, Merlin 8, Rauber 6, Smotlak. PON: Smotlak 37, Rauber 40. PM: Jadran TKB 18:23, Ozzano 28:35. TRI TOČKE: Marchi 4, Sanguettoli in Musco 1, Pregare in Merlin 2. Gostovanje v Ozzanu se je za jadranovce sprevrglo v pravi vvaterloo, Čeprav je na dlani, da realna razlika med ekipama ni tolikšna, kot bi izhajalo iz končnega izida. Zgodilo se je paC, da so »modri bojevniki« spet padli v eno izmed svojih obdobij metamorfoze, tako da so bili v drugem delu srečanja bolj podobni skupini upokojencev na sindikalnem izletu, kar so motivirani in razpoloženi gostitelji neprizanesljivo izkoristili in tako zadali naši združeni ekipi enega izmed najhujših porazov, odkar obstoja Jadran. Kronika srečanja je dovolj skopa: jadranovci so dobesedno izginili z igrišča v drugi polovici srečanja in s tem »ugonobili«, vse kar so dobrega storili v prvem polčasu, ko so sicer igrali ne ravno blešCeCe, vendar enakovredno z domačini in še kar uspešni v napadu, manj učinkoviti v obrambi. V drugem delu tekme so Ozzanu ostali za petami le štiri minute, nakar so se Marchi in ostali znesli nad naše košarkarje s silovito močjo, jim v petih minutah zadali delni izid 15:0 (od 52:43 do 67:43) in že mnogo pred iztekom tekme zapečatili izid, medtem ko je pasivna razlika odtlej še samo naraščala v škodo naših. Drugi polčas je Jadran TKB izgubil z 61:29 in niti conska obramba maeth-up, niti agresiven pressing po celem igrišču nista povzročila vsaj delnega preobrata, tako da ni bilo reakcije na ubijalsko odločnost Ozzana, pri katerem so vsi igrali zagrizeno, smotrno in učinkovito. V končni obračun Jadran o ve katastrofe je tre- ba uvrstiti še 21 izgubljenih žog, 20 ulovljenih odbitih žog za domačine, ki so jih osvojili kar 38. To so najbrž najbolj nazorni pokazatelji o poteku tekme, ki je bila, kot nam je povedal Ja-dranov podpredsednik Pavel Vidoni: »Najslabša predstava Jadranove ekipe, ki sem jo doslej gledal, še mnogo slabša od tiste proti Argenti.« V soboto pa bo v Trstu na sporedu eno izmed odločilnih srečanj za naše košarkarje, saj bo Jadran TKB sprejel v goste Pordenone. Borovci zadihali Poraz Kontovela P. Ažman (20 točk) takoj protagonist Vanja Jogan Bor Radenska - Staranzano 58:47 (22:22) BOR: Simonič NV; Bajc 2 (0:2 za 2, 0:1 za 3, 2:2 pm); PerCiC 9 (4:8, -, 1:2); Debeljuh (0:1, 0:1, -); Persi 7 (3:8, 0:1, 1:4); Barini 6 (2:10, 2:2); Smotlak 6 (1:3, 0:2, 4:5); Carbonara (-, -, 0:1); Monticolo 8 (2:6, -, 4:4); Ažman 20 (7:11, 0:2, 6:11); trener Sancin. Met za 2: 19/49 (38%), met za 3: 0/7, pm: 20/31 (64%). SON: 21. Borovci so vendarle prekinili negativno serijo porazov z važnim uspehom proti enemu izmed neposrednih tekmecev za obstanek. Včerajšnjega srečanja prav gotovo ne moremo katalogirati med navdušujoče in za pogled prijetne tekme, saj sta prednjačili obrambi, medtem ko je vladalo veliko nerazpoloženje obeh moštev v napadu. Borovci so predvajali izreden obrambni pritisk nad zunanjimi igralci, trener Sancin pa je zadal svojim igralcem izrecno obrambno nalogo nad izbranima strelcema ekipe iz Starancana, Pisillo in Nonino, ki poprečno zadevata preko 20 točk na tekmo (Pisillo se je nekajkrat tudi proslavil z izrednimi izkupički - 49 in 37 točk). Persi, Smo- Peter Ažman (Radenska) tlak, Debeljuh in Barini so se vrstili pri pokrivanju teh posameznikov, ki praktično nista videla ne žoge ne koša celih 40 minut in sta ob koncu zabeležila vsak po 2 bori točki. Prav v tem je tudi ključ Borove zmage, saj je bila igra v napadu neučinkovita, zlasti v tragičnem prvem polčasu, ko sta obe ekipi zbrali vsega 44 točk! Jasno je bilo, da bo zmagala ekipa, ki bo boljša v obrambi in pri skokih, v tem pa so bili belozeleni boljši v odločilnih zadnjih trenutkih srečanja (11:2 v zadnjih 3 minutah), medtem ko je bil v napadu najuCinkovitejši Peter Ažman, ki je že na prvi tekmi dokazal, da bo ekipi še kako koristen, izredno učinkovito pa je zaigral tudi Ivan PerCiC. Carpenš Conegliano -Kontovel 96:82 (41:34) KONTOVEL: E. Ban 4 (2:2), Sosič 4 (0:4), D.Gulič 6, Sterni 8, Grilanc 17 (2:2), Civardi 24 (2:3), Paulina 12 (2:5), Kralj 2, A. Daneu 3 (1:2), Turk 2; trener M. Ban. PM: 9/18 (50%). PON: Sosič (28), Civardi (40). 3T: Grilanc 3. Kontovelci so držali korak z gostitelji le do 26’, nakar je domače moštvo odločno povedlo in tudi zasluženo zmagalo. DomaCa ekipa je tudi tokrat potrdila, da sodi med boljše kolektive v tej ligi. Od naših košarkarjev bi pohvalili Civardija, ki je bil s 24 točkami tudi najboljši strelec našega moštva ter Grilanca za uspešno igro v 2. polčasu, ko je zbral vseh 17 točk. Predčasni odhod na klop SosiCa zaradi osebnih napak ter nekaj odvečnih naivnih napak Banovih fantov so omejile učinkovitost plavih, ki v zadnjih minutah niso bili kos vsekokor solidnim domačinom. ___________PROMOCIJSKO PRVENSTVO / 15. KOLO______ Sokol brez moči proti Barcolani(-32) Cicibona je ujela tudi Ferroviario Nobrežince pokopal tragičen prvi polčas, Ferroviario je zgubil proti Cus Andrej Cupin (Cicibona) je v protinapadu večkrat presenetil Brežane (f. Ferrari) PROMOCIJSKA LIGA / BLOCK NOTES Korošec tokrat »zatajil« (26% pri metu) Lestvica strelcev last naših košarkarjev Borov napad že v rokah Ažmana Gostovanja so za Kontovel res tabu Tudi tokrat nismo dočakali, da bi se Bor in Kontovel lahko istočasno veselila, saj so prvi vendarle zmagali, Kontovel pa se je Coneglianu uspešno upiral le do 26 minute. MATCHVVINNER: Prejšnji teden smo napovedali skorajšnji povratek na igrišče Petra Ažmana, ki je po dolgih mesecih zdravljenja in potrpežljivega solo treninga vendarle okrepil Borovo vrsto, kar se je tudi takoj obrestovalo. Peter je bil obenem najuCinkovitejši v napadu, dobro pa je svoj delež opravil tudi pod košema (7 skokov in 8 dobljenih osebnih napak). TAKO PA NE GRE: Spodnji del lestvice postaja iz kola v kolo bolj zapleten, Kontovelcem pa ni še nikoli uspelo zmagati na zunanjem igrišCu, kar seveda otežkoča delo in načrte trenerjev Bana in Furlana. Zanimivo bi bilo zvedeti, zakaj se igra in učinkovitost Kontovelcev tako bistveno spremeni, ce se tekma odvija v domači telovadnici ali v gosteh. Bo mar odvisno od kake posebne pijaCe, ki jo servirajo v baru pri telovadnici Ervatti? TOP SCORERS: Ivo Grilanc je svojemu izkupičku dodal še 17 točk za skupnih 311 (poprečno 17, 2), Igor Civardi ima 276 točk (16, 2), Robi Smotlak pa 234 (15, 6). 1. DIVIZIJA / 4. KOLO Prosečani so osvojili prvi točki na račun Ferroviaria Se nekaj tednov od tega je kazalo, da bo Ferroviario nemoteno romal v višjo ligo, prve dve koli povratnega dela pa sta situacijo na vrhu lestvice Promocijskega prvenstva popolnoma spremenili in sedaj ima Barcolana dve točki naskoka nad trojico ekip, med katerimi zasledimo tudi Cici-bono, že v soboto pa je na sporedu tekma med Ferroviariom in našim predstavnikom. Dejstvo, da je Cicibona v dobri fazi forme priča tudi potek in razplet slovenskega derbija z Bregom. Matijeva ekipa je suvereno opravila s Korošcem, Corbattijem in ostalimi, ki pa so bili zlasti v prvem polčasu preveč popustljivi v obrambi in je tako podaljšala zmagovito serijo na devet zaporednih uspehov, od katerih je bil le eden tesen, vsi ostali pa so se končali z zanesljivo razliko v koših. Komentar o derbiju sta nam posredovala trenerja obeh ekip. Mari (Cicibona): »Odigrali smo izreden prvi polčas, ko smo bili v napadu skoraj nezmotljivi, po visoki prednosti pa smo popustili tako na koncentraciji kot v ritmu, saj je bila zmaga že na varnem. Glede posameznikov bi dejal, da je prva peterka odlično opravila zastavljeno nalogo, važen doprinos pa je prišel tudi od rezervnih igralcev.« Canciani (Breg): »Cici-bonaši so dokazali, da so boljši tekmec in opravičeno zasedajo visoko mesto na lestvici. Svojim fantom lahko očitam le to, da so nekateri slabo opravili lastno obrambno nalogO v prvem polčasu. Cicibonaši so nam zadali svoj visok ritem igre, kateremu nismo bili kos, šibkejši pa smo bili tudi pod košema, kjer sta prednjačila Furlan in Semen.« Barcolana - Sokol VVann 92:60 (55:23) SOKOL: Gruden, TerCon 11 (3:3), Sosič 14 (1:4), Caharija 5 (1:3), Skerlavaj 2 (0:1), Starc 23 (1:4), Sedmak 2, Lesica 3, trener Vatovec. PM: 6:15. PON: SosiC (35). 3T: SosiC 3, Starc 2, Lesica 1. »Igrali smo katastrofalno. Že dejstvo, da smo zgubljali za 30 toCk v prvem polčasu, pove vse« je bil skop komentar Sokolovega trenerja Valterja Vatovca, ki je bil seveda zelo razočaran s predstavo lastne ekipe. Res je, da je nabrežin-sko moštvo nastopilo okrnjeno (brez Busana, Devetaka, Ušaja in Stani-se), tudi to pa ne more biti opravilicilo za tako bled nastop. Gostitelji so si že v uvodnem delu srečanja priigrali lepo prednost, ki so jo nato skokovito večali, tako da je bil zmagovalec znan že po prvem polčasu, saj je Barcolana vodila že z 32 točkami razlike. V drugem polčasu je bilo pričakovati, da bodo sokolovci reagirali. »Preporode« naših košarkarjev pa ni bilo, gostitelji, pri katerih sta bila najboljša strelca Bor-ghesi (23 točk) in Mačehi (19), so ohranili priborjeno prednost in so tudi zmagali brez vsakršnih težav, (bi) Derbi na 1. maju se je zaključil z visoko zmago Cicibone, ki je tako še nepremagana v slovenskih derbijih, Sokol pa ni utegnil pomagati Matijevi ekipi, saj je visoko zgubil z vodilno Barcola-no. MATCHVVINNER: Tokrat je praktično nemogoče zbrati posameznika v vrstah Cicibone, saj so vsi dobro opravili svojo nalogo in kar sedem posameznikov je preseglo mejo desetih točk, kar jasno kaže, da je prevladovala homogena skupinska igra in tudi to je Brežanom onemo- gočilo, da bi lahko zaustavili napadalni potencial Cicibone. NAD PRIČAKOVANJEM: V »balonu« 1. maja je bilo mnogo pričakovanih protagonistov, nekateri so dobro opravili svojo nalogo, nekateri so igrali manj uspešno, nad pričakovanjem pa sta zaigrala Marko Salvi in Igor Cor-batti, žal pa je bil vsak sila uspešen le polovico tekme, kar je bilo za Can-cianijevo ekipo premalo. »Slave« je bil neustavljiv v prvem delu (12 točk in mnogo skokov), »UCo« pa se je razpištolil v dru- gem delu, ko pa je bila tekma že odločena. TAKO PA NE GRE: Skoraj vsaka ekipa sloni na enem ali dveh posameznikih, ki si v napadu prevzameta večji del odgovornosti. To je v prejšnjih tekmah odlično uspelo Fabriziu Korošcu, proti bivšim soigralcem Cicibone pa se je roka ohladila in marsikateri šut ni končal svojega leta skozi oranžni obroč (5:19 pri metu iz igre). TOP SCORERS: Vanja Jogan 307 točk, Andrej Cupin 296, Fortunati (Santos) 281, Damir Starc 273. Prosek - Ferroviario 78:62 (35:24) PROSEK: Ban 8 (0:1), Pertot 12 (0:2), Gregori 4 (2:4), Rupel 9 (5:7), An. Gruden 8 (4:9), Sancin 3 (1:2), A. Emili 12 (4:6), AL Gruden 19 (3:5), L. Emili 7, trener Lukša. TRI TOČKE: Pertot 2, L. Emili 1. Prosečani so svojih prvo prvenstveno zmago na raCun skromnega Ferroviaria, ki je tako še edini brez točke. Gostitelji pa so se »odlepili« do gostov le zadnje tri minute pr-venga polčasa, ko so si z bolj agresivno (»pressing«) obrambo priigrali prednost 9-10 toCk. Tudi v drugem polčasu je bila igra do zadnjih minut dokaj izenačena, naposled pa so Prosečani le strli odpor gostov in zanesljivo zmagali. Od posameznikov bi omenili zelo dobro igro »play-makerja« Andreja Pertota, ki je zelo dobro vodil igro svoje ekipe in je poleg tega dosegel tudi dve »trojki«. Že v prihodnjem kolu bo v tej ligi na sporedu slovenski derbi med Poletom in Prosekom. Tekma bo v soboto, 13. t.m. ob 18. uri v domu Ervatti, v BrišCikih. PRIREDITVE Ponedeljek, 8. februarja 1993 Gledališča Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM V PRIHODNJIH DNEH: 10., 12., 15. t. m. ob 21. uri (Ovalna dvorana) G. Strniša? D. Zlatar Frey: Žabe. Cena vstopnice 1000 SIT. Informacije na tel. 061/222-815. DRAMA SNG LJUBLJANA JUTRI: ob 17. uri J. B. P. Moliere: Svatba po sili (zaključena za Srednjo Solo tehniških strok). V PRIHODNJIH DNEH: 10. t. m. ob 10. uri J. B. P. Moliere: Svatba po sili (zaključena za Srednjo kovinarsko Solo Domžale in izven). Informacije in rezervacije vsak delavnik od 11. do 12. ure ter od 18. ure do začetka predstave na tel. 061/221-511. OPERA IN BALET DANES: ob 19. uri J.Golob: Krpanova kobila.. Ob 17.uri (v Vodnikovi domačiji) delovna predstavitev avtorske skupine HVMNOS kot uvod v postavitev glasbeno-plesnega gledališča in koncert slovenskih samospevov - prirejata STUDIO Opera in balet Ljubljana in Kulturnica Valentina Vodnika v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Vstopnine ni. V PRIHODNJIH DNEH: 11.,16. in 18. t. m. ob 19.00 uri G.Verdi: Don Carlos. Blagajna je odprta med 11. in 13. uro ter med 17. in 19. uro. Rezervacije na tel. 331-950 samo med 9. in 11. uro. MESTNO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 15.30 uri E. Flisar: Kaj pa Leonardo? Za abonma Torek Popoldan in izven. Ob 19.30 uri (Mala scena) Z. Petan: Don Juan in Leporella. Za izven in konto. V PRIHODNJIH DNEH: 10. t. m. ob 19.30 M.Frayn: Hrup za odrom. Za izven in konto. Informacije in rezervacije od 10. do 12. ure in uro pred predstavo na tel. 061/210-852. KULTURNI DOM SPANSKI BORCI DANES: ob 20.uri Kulturni večer ob slovenskem kulturnem prazniku - P.Lužan: Živelo življenje, Luka de. Monodrama s Poldetom Bibičem; pogovor s Slovenko leta, gospo Vido Jeraj-Hribar; Poezije Franceta Prešerna v gorenjskem narečju 19. stoletja, v izvedbi Milene Grm; razstava lesoreza Zdravljica avtorja Matjaža Brojana. V PRIHODNJIH DNEH: 11. t. m. ob 20. uri Roger Vitrac: Volkodlak, komedija. Gostovanje primorskega dramskega gledališča Nova Gorica. V glavni vlogi Rade Serbedžija. Prodaja in rezervacija vstopnic vsak dan razen nedelje od 9. do 13. ure in od 16. do 19. ure v Jelovškovem salovu Kulturnega doma in uro pred predstavo pri blagajni. Tel. 061/448-922. KLUB K4 JUTRI: ob 21. uri Prometej brez skodelice. Ponovitev razprodane predstave Barbare Jo-zelj in eksperimentalne skupine Rezares. Informacije na tel. 061/113-282. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 10. ob 19.30, 11. ob 17. uri ter 12. t. m. ob 19.30 uri Z.Petan: Zmagoslav Sloven, diktator de luxe. 13. ob 19.30 in 14. t. m. ob 16. uri Levstik-JovanoviC-PartljiC: Martin Krpan. Prodaja vstopnic dva dni pred dnevom predstave od 17. do 19. ure, na dan predstave p dve uri pred predstavo. Rezervacije po telefonu 061/312-860. MARIBOR SNG DRAMA DANES: Dan odprtih vrat SNG Maribor -ob slovenskem kulturnem prazniku: Ob 18. uri Ogled gledališča. Ob 19.30. W.Shakespeare: Hamlet. Jubilejna, 50. predstava. JUTRI: ob 19.30 VV.Shakespeare: Hamlet. Za izven. Brezplačne vstopnice lahko obiskovalci dvignejo pri gledališki blagajni najkasneje do 4. t. m. Tel. 062/211-461. CELJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE SLG Celje obvešča svoje obiskovalce, da so vse predstave, vključene v Dneve komedije, ki bodo potekali vsak petek in soboto od 12. 2. do 6. 3. 1993, žal, že razprodane. Informacije na tel. 063/25-332. KULTURNI DOM TRNOVLJE JUTRI: ob 19.30 uri komedija Prihajajo glumači, v izvedbi Amaterskega gledališča Vrba KD Vrbje pri Žalcu. V PRIHODNJIH DNEH: 10. t. m. ob 19.30 uri Wycherley: Podeželanka, slikovita erotična komedija v izvedbi Gledališča Tone Čufar z Jesenic. 11. t. m. ob 19.30 uri B. Nušič: Mister Dol-lar, komedija v izvedbi amaterskega gledališkega ansambla KUD- Zarja Trnovlje- Celje. Informacije Zveza kulturnih organizacij Celje, tel. 063/32-313. KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE DANES: ob 20. uri Mateja Puhar: Homo, mozaični plesni spektakel. V PRIHODNJIH DNEH: 13. t. m. ob 19.30 uri H. Ibsen: Nora. Za konto in izven. Informacije na tel. 064/222-681. NOVA GORICA PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 20. uri (za izven) gostovanje SNG Drame iz Ljubljane s predstavo W. Allen: Zaigraj še enkrat, Sam. Informacije in rezervacije na tel. 065/25-326. KOPER GLEDALIŠČE DANES: ob 20. uri gostovanje Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta z recitalom Ves ta svet je oder. Nastopata Mira Sardoč in Stane Starešinič. V PRIHODNJIH DNEH: 18. t. m. ob 20.uri R.Vitrac. Volkodlak. Gostuje PDG Nova Gorica. Informacije na tel. 066/21-027. Furlanija-Julijska krajina TRST SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: T. VVilder - Naše mesto. Premiera v petek, 12. t. m., ob 20.30. Abonma red A. Režija A dri jan Rustja. Igrajo: A. Rustja, V. Jurc, S. Colja, M. Caharija, L. Kozlovič, A. Svete, M. Blagovic, F. Korošec, L. Počkaj, A. Petje, G. Lešnjak, B. Bratuž, A. Milic, T. Gogala, L. Bogateč, A. Rupel in drugi- Ponovitvi v soboto, 13. t. m., ob 20.30 za abonma red B in v nedeljo, 14. t. m., ob 16. uri za abonma red C. GLEDALIŠČE ROSSETTI JUTRI: ob 20.30 bo skupina Teatro d’Arte predstavila B. Brechtovo delo Madre coraggio. Igra Piera Degli Esposti, režija Antonio Calen-da. V abonmaju odrezek št. 7. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča Rossetti. DVORANA TRIPCOVICH JUTRI: ob 20. uri (red F) ponovitev Poulen-cove »Le Voix Humaine« in Mascagnijeve »Cavalleria rusticana». Dirigent Niksa Bareza. Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich. Urnik blagajne: od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Ponovitev v sredo, 10. t. m., ob 20. uri (red H). VIDEM VIDEMSKI GRAD - DVORANA PARLAMENTA DANES: ob 20.00 in ob 21.30 »Sinjebra-dec« (Barbablu) v izvedbi gledališke skupine Compagnia del Centro Servizi e Spettacoli iz Vidma. Režija Cesare Lievi. Predstave bodo trajale do 9. t. m. Glasba Slovenija LJUBLJANA VODNIKOVA DOMAČIJA DANES: ob 17.uri koncert slovenskih samospevov v izvedbi elanov Studia Opere in baleta Ljubljana in delovna predstavitev avtorske skupine Hymnos kot uvod postavitev glasbeno-plesnega gledališča. V organizaciji Studia Opere in baleta Ljubljana in Kulturnice Valentina Vodnika. Vstopnine ni. BEŽIGRAJSKA GALERIJA DANES: od 16. do 19. ure predvajanje magnetofonskih zapisov skupine za eksperimentalno glasbo SAETA (1981 - 1992). JUTRI: ob 19. uri koncert Kapela la Chate-liere. V PRIHODNJIH DNEH: 10. t. m. ob 19. uri koncert Domena Rakovca (sintetizator) in Uroša Rakovca (akustična kitara). PREŠERNOV TRG DANES: ob 18. uri nastop MePZ Lipa zelenela je ... Osrednje obeležje slovenskega kulturnega praznikh v orhanizaciji ZKO Ljubljana Center. JUTRI: ob 18. uri nastop 12 mešanih pev- skih zborov v združeni sestavi (APZ Tone Tomšič, Consortium Musicum, Anton Foerster, Glasbena matica, A VE, Gaudeamus, Ljubljanski madrigalisti, Lipa zelenela je, Tine Rožanc, KUD SCT, Metalka in dr. Bogdan DerC. VVOLFOVA 6 — KNAFLJEV PREHOD DANES: ob 21. uri nastop vokalne skupine Vox medicorum. AVLA KLINIČNEGA CENTRA DANES: ob 16. uri nastop MePZ dr.Bogdan DerC. KLUB K4 JUTRI: ob 21. uri (po zaključku gled. predstave Prometej brez skodelice) veCer novo-rockerske scene iz Seattlea. V PRIHODNJIH DNEH: 11. t. m. ob 20. uri Furclap. Nastop renomirane furlanske folk/rock skupine. 16. t. m. ob 21. uri koncert Tomoža Pengova, promocija novega CD Rimska cesta. 18. t. m. ob 22. uri Oldies Goldies noc z gosti Moonlight Cats. Informacije na tel. 061/113-282. AKADEMIJA ZA GLASBO V PRIHODNJIH DNEH: 11. t. m. ob 18.30 nastop MoPZ Grafika. MARIBOR UNIONSKA DVORANA DANES: ob 19.30 Rossini: Stabat Mater. V izvedbi Opere SNG. Koncert je v okviru Odprtih vrat SNG MAribor - ob slovenskem kulturnem prazniku. Vstopnine ni. GORNJA RADGONA KULTURNI DOM DANES: ob 19. uri osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Koncert učiteljev Glasbene šole iz Gornje Radgone in avstrijske skupine Radkersburger Musikanten. VELENJE VELIKA DVORANA GLASBENE SOLE DANES: ob 19.30 uri slavnostni koncert Ljubljanskih madrigalistov. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE ROSSETTI DANES: ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopila bosta Mischa Mai-sky in Pavel Gililov. NAPOVEDUJEMO: 26. in 28. marca musi-cal My fair lady s Sandrom Massiminijem; 29. in 30. aprila koncert Giorgia Gaberja. Razne prireditve Ljubljana CANKARJEV DOM V PRIHODNJIH DNEH: 10. t. m. ob 19. uri (Štihova dvorana) predavanje Tomaža Frajsa: Nova doba in njene vrednote. Vstopnice 250 SIT. 10. t. m. ob 20.30 uri (Klub CD) VeCer z umenikom- Andrej Hieng. Vstopnine ni. 12. t. m. ob 19. uri (Kosovelova dvorana) potopisno predavanje alpinistične odprave SCT: Himalaja. Vstopnce 250 SIT. Informacije na tel. 061/222-815. KLUB K4 DANES: ob 21. uri Duhovnost južne Indije. Diapozitivi in poredavanje Roberta Kržišnika, glasba in ples. V PRIHODNJIH DNEH: 14. t. m. ob 22. uri Roza Valentinovo. Nastop Elene, druge dame transvestitske scene in gostov. 15. t. m. ob 21. uri predstavitev Qi Gong metode Wang Ai Ping. Vodi Rudi Klarič. Informacije na tel. 061/113-282. KOPER GLEDALIŠČE DANES: ob 20. uri osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku. Informacije na tel. 066/21-027. MURSKA SOBOTA GRAJSKA DVORANA DANES: ob 17. uri osrednja slovesnost ob kulturnem prazniku in podelitev občinskih nagrad. Po proslavi bo srečanje s prekmurskimi dokorji znanosti. MALA GALERIJA SOBOŠKEGA GRADU V PRIHODNJIH DNEH: 12. t. m. ob 18. uri bo Literarni veCer z brankom Somnom, predstavljena bo njegova knjiga To ni Amerika. GOČE PRI VIPAVI LASICEVA DOMAČIJA DANES: v Čast kulturnega praznika prirejajo brezplačno degustacijo goriških vin. Obenem bo na ogled razstava del Riharda Jakopiča in slik F. Prešerna Iva Šubica iz leta 1906. Furlanija-Julijska krajina TRST SALA STURZO Ul. Sturzo 2 DANES: ob 21. uri »Ken Bugul« (Senegal 1990) V PRIHODNJIH DNEH: 10.2. »Ta dona« (Mali 1991); 12.2. «Laada« (Burkina Faso 1991) . GLEDALIŠČE ROSSETTI V PRIHODNJIH DNEH: v četrtek, 11. t. m., ob 17.30 »Con la virtu d’un femminil sem-biante« - ob 200-letnici smrti Carla Goldonija. Nastopale bodo Sara Alzetta, Stefania Barca, Monica Bucciantini, Riccardo Canali, Nicolet-ta Corradi, Giulia Del Monte, Francesca Gam-ba, Alvia Reale in Gianni De Lellis. Vstop prost. GORICA KATOLIŠKI DOM DANES: ob 20.30 v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev in Zveze slovenske katoliške prosvete dan slovenske kulture: Sredozemlje - zemlja na sredi... Za najmlajše Slovenija LJUBLJANA LUTKOVNO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 10. ob 16.30 in 18. uri ter 11. t. m. ob 17. uri (Lutkoteka) Jan Malik: Žogica Marogica. Vstopnice so že v prodaji. Informacije ob sredah, Četrtkih in petkih od 11. do 12. ure in uro pred predstavo na tel. 061/314-962. KD SPANSKI BORCI V PRIHODNJIH DNEH: 13. t. m. ob 16. uri Sobotno popoldne za otroke: Predavanje o co-prnijah. Predaval bo coprnik Miro Canak. Informacije na tel. 061/448-920. šentjakobsko gledališče JUTRI: ob 9. in 10.45 uri Golia- Partljič: Srce igračk. Predstava je zaključena. MARIBOR AVTOBUSNA POSTAJA V okviru Otroškega razstavišča, v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Maribor in Avtobusne postaje Maribor, je na ogled razstava likovnih del učenčev O. S. Prežihov Vo-ranc, Maribor. Razstava je nastala pod mentorstvom Božidarja Muršca. LUTKOVNO GLEDALIŠČE DANES: ob 9.45 uri (Razstavišče Avla LGM) otvoritev razstave gledaliških likovnih osnutkov Brede Varl. Ob 10. in 11.00 uri J.Kolar: Slon balon. Brezplačne vstopnice za obe predstavi lahko dvignete pri Maticu ali v LGM ob delavnikih od 10, do 12. ure na Rotovškem trgu 2. PORTOROŽ V PRIHODNJIH DNEH: 13. t. m. ob 16. uri gostovanje KD Španski borci iz Ljubljane s predtavo Andersen- LainšCek: Snežna kraljica. KOPER GLEDALIŠČE JUTRI: ob 9.30, 10.30 in 11.30 uri Z. Zu-panCiC: NorCavi striček Frak. Gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja. V PRIHODNJIH DNEH: 13. t. m. ob 10. uri Črviva zgodba. V izvedbi luktovne skupine Uš. Informacije na tel. 066/21-027. TRBOVLJE KULTURNI DOM V PRIHODNJIH DNEH: 10. t. m. ob 10.30 in 15.30 uri Z. Zupančič: NorCavi striček Frak. Gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja. ŠKOFJA LOKA KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA JUTRI: ob 17. uri ura pravljic - Kraljična na zrnu graha. V PRIHODNJIH DNEH: 16. t. m. ob 17. uri ura pravljic. Informacije na tel. 064/620-200. MURSKA SOBOTA KINO PARK V PRIHODNJIH DNEH. 12. t. m. ob 15. uri Feri LainšCek: Snežna kraljica. Gostuje gledališka skupina Kulturnega doma Španski borci iz Ljubljane. Razstave Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM Do 14. marca je v Mali galeriji CD na ogled razstava Roberta Allana Claytona Quiet Pride - fotografske razstava poti ljubezni in spominov po ameriškem zahodu. Do 14. marca je v Galeriji CD na ogled razstava slik Andreja Jemca. Tel. 061/222-815. MODERNA GALERIJA Na ogled je razstava Alberta Burrija. Razstava je postavljena v sodelovanju z obalnimi galerijami, Piran. Do 14. februarja bo na ogled razstava oljnih slik, plastik in grafik Jožeta Gorjupa. Galerija je odprta vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za odrasle 100, za študente 50 SIT. Tel 061/214-106. VODNIKOVA DOMAČIJA Do 24. februarja je na ogled razstava akademskega slikarja Darka Slavca. Razstavišče je odprto vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 14. ter od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 13. ure. MALA GALERIJA Do 21. februarja bo na ogled razstava skulptur in fotografij blegijskega umetnika Jana Fabreja. Odprto vsak dan razen ponedeljka od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Tel. 061/214-106. BEŽIGRAJSKA GALERIJA V PRIHODNJIH DNEH: 11. t. m. bo ob 19. uri otvoritev razstave slik Toma Podgornika . KAPELICA Do 19. februarja je na ogled razstava Mirjana Rukavina. Razstavišče je odprto od 11. do 17. ure. KUD FRANCE PREŠEREN Na ogled je razstava slik Janeza Ferlana. Tel. 061/332-288. GALERIJA STOPNIŠČE Na ogled je razstava Foto-morfoza - o gledanju, oblikah in svetlobi, fotografije Gorazda Majarona.Galerija je odprta vsak delavnik od 8. do 4. zjutraj. Informacije na tel. 061/313-926. GALERIJA LABIRINT Na ogled je razstava grafik iz ciklusa Zapisi Iva Mršnika. Odprto od 10. do 13.00 ure in od 17. do 19. ure, v soboto od 10. do 13. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. Tel. 061/150-155. GALERIJA ZDSLU Na ogled je razstava ilustracij akademske slikarke Irene Majcen. Tel. 0061/320-730. FOYER MGL Na ogled je kiparsko slikarska razstava Metoda Bohinca. Vstopnine ni. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Do 28. februarja je na ogled razstava Vizualne interpretacije - predstavitev grafičnega oblikovanja in ilustracij v Južni Moravski. Do aprila si lahko ogledate razstavo Življenje na listkih 1945-1990. Muzej je odprt od torka do nedelje od 10. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel. 061/323-968. PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE Do 15. februarja je na ogled razstava ob 50. obletnici smrti botanika Alfonza Paulina. Muzej je odprt od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Tel. 061/ 218-862. MARIBOR UMETNOSTNA GALERIJA Do 28. februarja je na ogled razstava slik Mihe Ma-leša. RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ (Trg Borisa Kraigherja) Na ogled je razstava del mariborskega grafika Simona Grajfonerja, nagrajenca raznih razstav, med drugim tudi letošnjega grafičnega bienala na OtoCcu. GALERIJA ROTOVŽ (Rotovški trg) Na ogled je razstava mariborske slikarske vedute Ota Rimeleja: Slike - instalacije. MALA DVORANA (Rotovški trg) V PRIHODNJIH DNEH: 10. t. m. ob 11. uri bo otvoritev razstave Lubi Slovenci s podnaslovom Reformacija na Slovenskem. V umetniškem programu bo nastopil Polde Bibič. Razstava bo na ogled do 5. marca. Obveščajo vse osnovne in srednje šole in vse, ki bi si želeli ogledati predstavo, z vodstvom ali samostojno, naj pokličejo na tel. 062/26-367. SLOVENJ GRADEC GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI Na ogled je razstava Nove pridobitve za stalno zbirko Galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec 1987-1992. CELJE LIKOVNI SALON Do 10. februarja je na ogled SK 8 muzej - zbirka Alenke Pirman. CAFE GALERIJA Do 13. februarja je na ogled razstava risb in grafik Igorja Koprivnika - Biggla. ŽALEC SAVINOV LIKOVNI SALON Do 15. februarja bo na ogled razstava akvarelov in risb akademskega slikarja Milana LorenCaka. Razstava je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. VELENJE KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK Na ogled je razstava slik akademskega slikarja Jožeta Ciuhe. RAZSTAVNI PROSTORI GORENJE SERVIS Na ogled je razstava slik akademskega slikarja Jožeta Ciuhe. PTUJ GRAD Na ogled je razstava z naslovom Nakit - magična moC oblike, ki jo prirejata Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej iz Zadra. PIRAN GALERIJA MEDUZA 2 Na ogled je razstava keramike - uporabnega posodja Tanje Smole Cvelbar iz Ljubljane. Po odprtju razstave bo degustacija vin iz kolekcije vinogradnikov in kletarjev Krem Armanda in Darja iz Plešivega v Goriških Brdih. Informacije na tel. 066/73-753. KOPER GALERIJI LOŽA IN MEDUZA V prostorih je odprta razstava akademskega kiparja Matjaža PoCivavška. NOVA GORICA GRAD KROMBERK Na ogled je pregledna razstava slikarja in ilustratotja Milka Bambiča. Razstava bo na ogled do konca marca. PREDVERJE POKRAJINSKEGA ARHIVA Na ogled je razstava Nova oblast- nova imena, preimenovanje krajev na območju občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin v letih 1945-1955. SOLKAN VILA BARTOLOMEI Do junija je na ogled etnološka razstava Skedenjska krusarica. Razstava je med tednom odprta od 8. do 14. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 13. do 17. ure. KANAL Na ogled je razstava 100 let rojstva muzealca, arhivi-sta in pesnika Ludvika zor-zuta, originalne skladbe vinka Vodopivca. TOLMIN TOLMINSKA KNJIŽNICA Na ogled je razstava umetniške fotografije Tihožitja Mojmirja Maraža. Razstava je posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku. SEŽANA KD SREČKO KOSOVEL Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja. POSTOJNA GALERIJA POD KLANCEM V PRIHODNJIH DNEH: 11. t. m. ob 18.30 bo otvoritev razstave akademskega slikarja Toma Vrana. AJDOVŠČINA PILONOVA GALERIJA - MARGINALIJA Do 21. februarja je na ogled razstava del italijanskih umetnikov. Razstavljajo: Marco Baratella, Alessandro del Gaudio, Giulio de Mitri, Delia Fischetti, Carlo Mar-zuttini, Giammarco Roccagli, VVladimiro Tulli in Anna trospektivna razstava slikarja Valla. Vittoria Cossutte. ŠKOFJA LOKA CAFE GALERIJA PUNGERT Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa Petra Kozjeka. GALERIJA FARA Na ogled je likovna osebna izkaznica Marjane Šegula- Miške iz Škofje Loke. BEGUNJE MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER Ul. Del Monte 5 Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije odprt za publiko. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure. SALA DEGLI STUC-CHI GALERIJA AVSENIK Na ogled je razstava fotografij Tihomirja Pinterja. KAMNIK GALERIJA BALANTIČ Na ogled je prodajna razstava olj in akvarelov akademskega slikarja Petra Adamiča. Odprto vsak dan od 9. do 12.ure in od 16. do 19. ure. Tel. 061/831-141. DOMŽALE Ul. Cassa di Rispar-mio 10 Na sedežu banke Cassa di Risparmio je na ogled retrospektivna razstava slikarja Giuseppeja Barisona z naslovom »Trieste e dintorni«, ob 150. obletnici ustanovitve Zavoda. MIRAMARSKI GRAD Zgodovinski muzej Na ogled je stalna razstava »Načrti za Miramar». LIKOVNO RAZSTAVIŠČE Do 10. februarja je na ogled razstava del Caroline Konglot de Maurera iz Venezuele in Beatriz Tomšič iz Argentine. Odprto od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro in od 15. do 19. ure ter ob sobotah od 10. do 12. ure. BLED GALERIJA GRADU GRIMSCE Na ogled je razstava kranjskih motivov Fedorja Žigona. JESENICE MUZEJ REVOLTEL-LA- AVDITORIJ Odprta je razstava Andr-zej Pagovvski - poljski gledališki in kinematografski letaki. Razstavo prireja tržaška občina v sodelovanju z Od-borništvom za kulturo Muzeja Revoltella, Združenjem Alpe Adria Cinema in La Cappella Underground. V organizaciji Tržaške le-tovišCarske ustanove se vsako soboto, ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella, ene naj-lepsih neoklasicnih tržaških poslopij ter najvažnejše galerije sodobne umetnosti. RAZSTAVNI SALON DOLIK Do 24. februarja je na ogled razstava likovnih del Evgena Guština. Razstavišče je odprto vsak dan, razen sobote popoldan, nedelje in praznikov, od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. KOSOVA GRAŠČINA Do 20. februarja je na ogled razstava Ilustracij Prešernovih pesmi in knjižnih oprem Prešernovih Poezij. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote popldne in nedelje, od 10. do 15. ure in od 16. do 18. ure. IZLAKE MEDIJSKE TOPLICE Do 26. februarja je na ogled slikarska raztava Antona VVolfa iz Ljubljane. Slike so tudi na prodaj. TRBOVLJE DELAVSKI DOM Na ogled je razstava slik slikarja Ervina Matešica. Razstava bo odprta vsa dan do februarja od 16. do 19. ure. ZAGORJE AVLA DD DANES: ob 18. uri otvoritev razstave 29. slikarske kolonije. Ob otvoritvi bodo podelili Grumova priznanja kulturnim delavcem. GLEDALIŠČE MIELA V razstavnih prostorih gledališča razstavlja mladi tržaški slikar Daniele Auber. OPČINE SKD Tabor Opčine -Prosvetni dom Do 12. t. m. razstavlja svoja olja Tatjana Jenko. Urnik ogleda: ob delavnikih od 16. do 19. ure. MILJE OBČINSKA RAZSTAVNA DVORANA Do 10. februarja je na ogled razstava slikarke Marie Luise Vigant. Urnik: od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00. PORDENON ZEROIMAGE (Aula magna Centro studi Pordenone) Do 7. marca 1993 , je na ogled fotografska razstava Pietra Modottija. Razstavo je organiziral Cinemazero. Koroška CELOVEC GALERIJA SLAMA Na ogled je razstava risb Ernesta Grafa. HIŠA UMETNIKOV MURSKA SOBOTA POKRAJINSKI MUZEJ DANES: med 8. in 17. uro Dan odprtih vrat. Mala galerija Na ogled je razstava slikarja Kurta Piberja. MOHORJEVA KNJIGARNA POKRAJINSKA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA OD DANES do 27. februarja bo v študijskem oddelku na ogled razstava del prekmurskih doktorjev znanosti. GALERIJA V PRIHODNJIH DNEH: 12. februarja ob 18. uri bo otvoritev razstave del, ki so nastala na mednarodni likovni koloniji Lendava. Razstava bo na ogled do 9. marca. KRANJ CLUB GALOISES BLONDES V PRIHODNJIH DNEH: 11. februarja ob 20. uri otvoritev razstave grafitov Strip core. Na ogled je razstava »Planine v s liki» in »Otroški portret« Slovenskega planinskega društva oz. Mohorjeve založbe. MESTNA HIŠA Velika galerija Na ogled je razstava »L’art est inutile« - avantgardna umetnost 1960-1980. GALERIJA ARS TEM-PORIS Herrengasse 14 Na ogled je razstava Jana Saudeka (slike) in Jirija Suhajaka (stekleni objekti). SIMENS Forum: Do 28. t.m, je na ogled Španski konstruktivizem. FJK ZAGREB TRST TK GALERIJA Ul. Sv. Frančiška 20 Na ogled je slikarska razstava Gian Battista Rosija. GALLERIA RETTORI TRIBBIO Do 12. februarja je na ogled razstava slikarja Car-mela Vranicha. Urnik: ob delavnikih 10.30-12.30, 17.30-19.30, ob praznikih 11-13, ob ponedeljkih zaprto. CARTESIUS Ul. Marconi 16 Na ogled je razstava tušev in olj Fabia Zubinija z naslovom »Parigi, o čara«. Umik: 11-12.30, 16.30-19.30, ob praznikih 11-13. Ob ponedeljkih zaprto. GALERIJA MINERVA Ul. S. Michele 5-8 Do 27. t. m. je na ogled re- GALERIJA NOVA Na ogled je razstava Ad-hoc Dream Team - dela mladih hrvaških slikarjev in kiparjev: Petra BarišiCa, Zlata-na Vrkljana, Zoltana Novaka, Dorda JandriCa, Vatro-slava Kuliša, Peruška Bogda-niča in Hrvoja Sercara. MUZEJ MESTA ZAGREBA Do 15) februarja je na ogled razstva o zgodovini mesta Zagreba Zlata bula 1242-1992. Odprto vsak dan, razen, ponedeljska od 10. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure. MUZEJ UMETNOSTI IN OBRTI Do 11. februarja je na ogled razstava Meje Hrvaške na zemljevidih. Odprto vsak dan med 11. in 19. uro, v ponedeljek od 13. do 19. ure. 14 Ponedeljek, 8. februarja 1993 RUBRIKE PRED KARNEVALOM V CERKNICI (l) Ivan Jakič V Krpanovi deželi Naravne znamenitosti pokrajine ob Cerkniškem jezeru - Rakov Škocjan, presihajoče jezero in Križna jama - Bogata kulturna dediščina Občina Cerknica leži v jugozahodnem delu Slovenije, v osrednjem delu Notranjske, Krpanove dežele. Kar dve tretjini 482 kvadratnih kilometrov občine pokrivajo bukovi in jelovi gozdovi, ki so neizčrpen vir za lesnopredelovalno industrijo v cerkniškem gigantu Brestu, nekdanji Serkovi žagi. Nekaj nad 15 tisoC prebivalcev živi v 129 na- seljih, večja urbana naselja pa so Cerknica, Rakek, Lož, Stari trg in Nova vas. Bogati naravna in kulturna dediščina s krajinsko pestrostjo nas vabijo na obisk Čudovite Krpanove dežele, katere kraška polja - Cerkniško in Loško dolino, Rakov Škocjan in Babno polje - na severu obrobljajo Meniši-ja, Slivnica, Bloška'planota in Račna gora, na jugu pa sredogorje Javornikov in Snežnika. Pod zelenimi bregovi Javornikov se skriva ena najzanimivejših naravnih lepot Slovenije. To je krajinski park Rakov Škocjan, tri kilometre dolga dolina sredi obsežnih gozdov s kraškimi jamami, udornicami in naravnima mostovoma. Nad dvema jamama se je udrl strop, potok Rak je prišel spet pod prosto Cerkev sv. Volbenka v Zelšah nebo, mi pa lahko občudujemo kraška Čudesa. Tako se na eni strani nad Rakom boCi Mali naravni most, na drugi strani pa skozi Veliki naravni most teče voda k ZatoCni jami, kjer jo požira podzemlje in jo vodi v Planinsko jamo. Na vrhu Velikega naravnega mostu sta nekoC stali cerkvici sv. Kanci-jana in sv. Benedikta, danes pa v gozdni tišini samevajo njune razvaline. V neposredni bližini Rakovega Škocjana nikakor ne smemo pozabiti obiskati vasi Zelše, nad katero stoji podružnična cerkev sv. Volbenka, edini primerek arhitektonske zasnove s kratko ladjo in trikon-halnim sklepom na Slovenskem. Cerkev so sezidali pred letom 1680. In že smo v Cerknici, trgu, ki se je razvil na griču pod Gradiščem, s katerim se končuje plečata Slivnica, po Valvasorjevih besedah domovanje Čarovnic. Naselje se je razvilo okrog cerkve ob nekdaj pomembni, tako imenovani patriarhovi poti, ki je vodila iz Trsta Cez Menišijo v Ljubljano. Po naselitvi Slovanov sta Cerknica in Lož v 11. stoletju postala središče oglejske posesti na Kranjskem. Kraj je že leta 1114 dobil trške pravice. V jedru naselja je gotska Marijina cerkev, sezidana hkrati s protiturškim taborom med letoma 1472 in 1482. Leta 1472 so po Loški in Cerkniški dolini divjali Turki, ki so požgali prvotno cerkev. Od nekdaj najveCjega proti turškega tabora pri nas sta ohranjena še dva stolpa, poslopje s kaščami in del obzidja. Cerknica je doživela še eno ognjeno ujmo, ko so septembra 1943 Nemci požgali precejšen del trga- Cerkniško polje je naj večje na Slovenskem, krasi pa ga naše največje jezero, presihajoče Cerkniško jezero, ki obsega kar 27 kvadratnih kilometrov, ko je najveCje. Veliko pozornosti je jezeru namenil baron Janez Vajkard Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske, ko ga je opisal kot »redkost med jezeri in pravo Čudo narave«. Prav razprava o Cerkniškem jezeru je 1687. leta prinesla Valvasorju Članstvo v angleškem Kraljevskem društvu. Nekaj desetletij za Valvasorjem je Cerkniško jezero preučeval tudi Franc Anton pl. Stein-berg, grašCak na Kalen. Jezero nastane po velikem jesenskem dežju, ko številni izviri na obo- Taborska Marijina cerkev v Cerknici (Obe fotografiji: Ivan Jakič) du in potoki z okoliških planot dovajajo toliko vode, da je požiralniki na dnu ne morejo požirati. Konec pomladi jezero usahne. Vodo požirajo številne ponikve na jezerskem dnu in jame ob vznožju Javornikov, še posebej Velika in Mala Karlovica. Bloke, visoka planota nad vzhodnim delom Cerkniškega polja, so domovina našega smu-Carstva, v svojih nedrih pa skrivajo številne bisere naše naravne in kulturne dediščine. Na zahodnem obrobju Blok je Križna gora, s katere je čudovit razgled, na njej pa je pomembno arheološko najdišče in seveda stoletja sloveča božjepo-tna cerkev z oltarjem s Križanjem baročnega slikarja Fortunata Berganta. V vznožju gore je znamenita Križna jama, dolga prek 8 kilometrov, z dvaindvajsetimi podzemskimi jezerci in veličastnimi kapniškimi dvoranami. V prednjem delu jame so v minulem stoletju izkopali kosti veC kot 100 jamskih medvedov. Prvič leta 1283 omenjena Nova vas je središče Bloške planote, v njej pa se ne pozabimo ustaviti v gostilni »Slani ar«, v veC kot 130 let stari kmečki hiši, kjer nam bodo postregli s hišno specialiteto, svinjsko zarebrnico s porom in sirom. Severno od Nove vasi stoji v Sivčah, nekdanji Krpanovi Sv. Trojici, cerkev, ki so jo 1686. leta sezidali turjaški grofje, blizu pa so tudi razvaline Nadliška, lovskega gradiča Auerspergov. V gosto poseljeni Loški dolini je bil v srednjem veku imenitnejši Lož, ker je bil v stranski dolinici ob vznožju hriba z gradom dobro zavarovan pred sovražnimi napadi, nato pa ga je . prekosil Stari trg. Lož je 1341. leta ustanovil oglejski patriarh Ber-trand kot novo trško središče doline, mestne pravice pa mu je 1477. leta podelil cesar Fride- rik III., in tako je bil Lož dolga stoletja najmanjše mesto na Kranjskem. Sredi trga je župnijska cerkev sv. Petra, ki so jo v 15. stoletju preuredili v protiturški tabor. Stari trg je dobil trške pravice že leta 1237, vendar jih je fevdalna gosposka prenesla v mlajši Lož. Tako je Stari trg ponovno postal vas, po nekaj stoletjih pa se je razvil v najpomembnejše naselje v Loški dolini. Stari trg je bil sedež pražupnije pred letom 1160, ko je nastala župnijska cerkev sv. Jurija, imenovana triladijska romanska bazilika. V bližnjem Nadlesku ne pozabimo obiskati cerkve sv. Jedrti s stenskimi slikami mojstra Tomasa od Segna iz začetka 16. stoletja. Pot po Loški dolini zaključimo z ogledom gradu Snežnik, ki je ob vznožju Snežniške planote v starih časih varoval popotne trgovce in jim dajal spremstvo na poti skozi snežniške samote. JUTRI 9. februarja Resnično bi bilo zanimivo prisluhniti iskrivemu in tehtnemu dialogu, kadar sta se ob živi meji, ki je ločevala njuna vrtova, srečala dva tako izjemna Človeka, kot sta bila Finžgar in Plečnik. Plečnikova hiša je s svojim vrtom namreč mejila na vrt trnovskega župnišča, kjer je med drugim tudi župnikoval književnik, pisatelj in urednik Franc Šaleški Finžgar. Doma je bil ta starosta tam, kjer so se rodili tudi dragi znameniti Slovenci. Pod prisojnimi bregovi od Žirovnice do Begunj so ugledali luč sveta možje, kot sta Prešeren ali Janša. Da sta bila Finžgar in Plečnik drag drugemu dorasla, priča nenazadnje to, da je trnovski župnik svojemu velikemu prijatelju in arhitektu omogočil ustvariti neprecenljivo umetnino - cerkev sv. Mihaela na Barju. Oddolžil se mu je Plečnik z ureditvijo okolice trnovske cerkve in z nekaterimi dragocenimi kosi opreme v sami cerkvi. Širšemu občinstvu je bil drugače nekam aristokratski literat blizu s svojimi povesti in igrami iz kmečkega življenja. Solarjem je podaril zgodovinski roman Pod svobodnim soncem, ki so ga imeli skoraj vsi za obvezno čtivo. Franc Šaleški Finžgar se jr rodil 9. februarja 1871. leta. Piščančja jetra v slanini SESTAVINE: 600 g piščančjih jetrc, 200 g slanine, 200 g pora, maslo, sol, poper, belo vino, 2 čebuli CAS PRIPRAVE: 30 minut Por podolgem razpolovimo, operemo in blanširamo v slanem kropu. Slanino narežemo na rezine. Na rezino slanine položimo list pora, na to položimo kos piščančjih jetrc, popramo in solimo, zvijemo ter spnemo z zobotrebcem. Očiščeno Čebulo narežemo na kolobarje. Jetra spečemo na žaru ali v ponvi. Ko so pečena, jih damo na toplo. Na isti maščobi prepražimo še kolobarje Čebule, jih pokapamo z belim vinom in potresemo po zvitkih. (Slavko Adamlje) ZELENI RECEPT Rižev narastek s sirčkom in jabolki SESTAVINE: 200 g riža, 1 I mleka, sol, košček vanilije, 250 g sirčka, 3 žlice masla, 3 - 4 žlice sladkorja, 750 g jabolk, 2 žlici sladkorja, cimet, sok 1 limone, 2 žlici rozin, 2 žlici zmletih orehov Riž skuhamo na mleku s soljo in koščkom vanilije. Pazimo, da se ne razkuha, ker se kuha še med peko. Odstavimo in ohladimo. Medtem penasto umešamo maslo s sladkorjem, nazadnje pa primešamo sirček. To zmes zmešamo z ohlajenim rižem. Olupljena jabolka nastrgamo na tanke rezine. Jensko posodo namažemo z maslom in vanjo naložimo eno plast riža in eno plast nastrganih jabolk. Potresemo s sladkorjem, cimetom in rozinami. Na jabolka naložimo drugo plast riža, nazadnje pa še eno plast jabolk, sladkor in cimet ter rozine. Pokapljamo z limoninim sokom in malo vode, potresemo z zmletimi ali sesekljanimi orehi. Narastek pečemo 30 minut pri 180 stopinjah. Ponudimo ga za večerjo s čajem. (Neva Miklavčič Predan) DIVJAD Dihur - žrtev kmetijstva Boris Leskovic Nekdaj pri kmetih in gospodinjah tako osovraženi dihur (Mustela putorius), ki je stregel po življenju kokošim in domačim kuncem, je postal danes pomilovanja vredna redka mala zver v Sloveniji. Tako kakor drugod po Evropi je tudi pri nas po letu 1973 pričela njegova številčnost hitro upadati. Že leta 1976 je lovski zakon zanj predpisal dolgo varstveno dobo. Lov je bil dovoljen le v zimskih mesecih), toda tudi to ni pomagalo, da bi se njegova številčnost zvišala. Poglaviten vzrok za izginjanje te naše avtohtone, najveCje podlasice iz družine kun moramo namreč pripisati škodljivim spremembam, ki so se zgodile v njegovem življenjskem okolju. Današnje kmetijstvo nezadržno krci gozdiče med polji, žive meje in grmi-šCa, regulira vodotoke, opravlja obsežne melioracije in osušuje mokrišča; kemijska zaščitna sredstva uporablja bolj kot kdajkoli prej. Ta manjša zver, ki se od kune razlikuje po beli bradi in belino pred kratkimi uhlji, je pomemben člen v ekosistemu današnje kulturne krajine. Intenzivna velikopovršinska obdelava zemljišč in uporaba kemikalij pri zaščiti kultur mu nadvse škodi. V kulturni krajini z ekstenzivnim obdelovanjem polj je dihur učinkovit naravni selektor kmetijstvu škodljivih vrst malih glodalcev . Dihurju ustrezajo polja, travniki in ekstenzivno obdelan svet, obrasli bregovi rek in potokov, plitve močvare z ločjem in s trstičjem, predvsem pa obronki gozdičev med polji. Ker ta zver vedno sledi poljedelskim kulturam, kjer so tudi številni mali glodalci, se proti jeseni pomakne v bližino hiš in kašč. Tam si naredi brlog pod podi, kozolci, v kašCah, kompostnih kupih in podobnem. Lovi pretežno ponoči. Ima odlično razvit sluh in vid. Ce je ogrožen, se brani s smrdečim izločkom smradnih žlez, ki jih ima ob koncu repa. Njegova hrana so mali glodalci, pa tudi domaCa peru- tnina, piščanci, jajca, golobi, mladi domači kunci in podgane. Zelo rad izkopava žabe in manjše nevretenčarje. Nagnjen je k zbiranju zaloge hrane, ki jo skladišči v svojem brlogu. Nima ustaljenega Časa parjenja, saj se pari nekje med marcem in junijem. Pri njem ne poznamo - za druge vrste kun tako značilne -podaljšane brejosti ali obdobje »spečega jajčeca«. Že 41. do 44. dan po uspešni oploditvi skoti dihurka (nekako od aprila do avgusta) 4 do 7 mladičev, ki jih doji 4 do 5 tednov. Osamosvojijo se med drugim in tretjim mesecem starosti, približno z devetimi meseci pa dosežejo spolno zrelost. Prav presenetljivo je, da se dihur še ni znašel na rdeCem seznamu ogroženih živalskih vrst v Sloveniji, čeprav so ga lovci že predlagali. To napako bo treba gotovo popraviti, Ce ne drugače, s popolno prepovedjo lova, ki naj bi jo prinesel novi lovski zakon. S prepovedjo lova, ki ni glavni vzrok za izginjanje te vrste, bomo naredili kaj malo, Ce ne bomo zavarovali tudi njegovega naravnega habitata in ponovno vzpostavili prejšnjega stanja zemljišč in vodotokov, saj se škodljive posledice teh ukrepov v okolju izkazujejo iz dneva v dan. Tudi naravi moramo poravnati del krivic, ki smo jih prizadejali! Nekoč zelo razširjenemu dihurju so šteti dnevi A N T I K V A R Keramika za zbiralce Beseda keramika izhaja iz grščine in je že od nekdaj označevala predmete, ki so izdelani iz gline in nato žgani. Dandanes je veliko keramičnih izdelkov narejenih le še za okras, čeravno so še vedno v rabi tudi posode, zlasti majolke za vino. Nekatere delavnice se ukvarjajo samo z izdelavo replik (posnetkov) starega kmečkega posodja, ki ga kupci s pridom vkomponirajo v opremo svojih kmečkih vikendov ali kmečkih sob. Druge oponašajo znane delavnice keramike iz prejšnjih stoletij, tretje pa si privoščijo tudi »patinira-nje« novih izdelkov, ki naj bi bili videti kot starine. Tisto, Čemur se v zbiralskih krogih pravi dragoceno, prihaja iz znanih evropskih delavnic 16., 17., 18. in tudi 19. stoletja. Eden od takih primerov vam kaže imenitno Madono, izdelek keramične delavnice iz Savone v italijanski pokrajini Liguriji iz začetka osemnajstega stoletja z značilno rožno poslikavo. Nekateri od teh izdelkov (zlasti poznejšega datuma), so bili podpisani z imenom in priimkom avtorja, zgodnejši pa samo z imenom, vzdevkom ali pa s pečatnimi odtisi in posebnimi znamenji delavnic. Spomnimo se samo Boja 2. Jesih slavne firenške delavnice družine Della Robbia, ki vleče svojo tradicijo vse od slavnega kiparja Luče Della Robbia iz 14. stoletja. Pravi poznavalci stare keramike gredo v poznavanju teh izdelkov tako daleč, da lahko iz natančnega pogleda na izdelek rekonstruirajo številne zgodovinske podatke - o slavnih lastnikih, o izvoru keramičnega predmeta, stilu, tehniki izdelave, modi določenega Časa...Tudi arheologi pogosto prav s proučevanjem izkopanin keramične bere določajo starost najdišč in druge elemente, ki sestavijo podobo izginulih kultur. Na Kitajskem se je keramika, tako kot porcelan, s svojimi tisočerimi finesami razvila v vrhunsko umetnost in pravi predmeti iz srednjeveških dinastij dosegajo astronomske vsote na umetnostnih dražbah. V daljnih deželah so keramične delavnice dosegle takšno umetniško stopnjo, da je vsak motiv, ki ga je naslikal v glazuri umetnik, pomenil neko filozofsko misel ali življenjsko modrost.Celo sama izdelava keramičnih predmetov je bila v najtesnejšem stiku z naravo, saj so odhajali umetniki z barvami in vazami daleC v gozd, kjer so, zliti z naravo, ustvarjali podobe na njih. Pri nas, Ce odštejemo nekatere posebne in redke prinesene predmete bogatih popotnikov, tovrstnih dragocenih keramičnih predmetov skoraj ne bomo našli, ne pri zbiralcih ne pri starinarjih. Zato pa si bomo brez pretiranega naprezanja lahko ustvarili prelepo zbirko starih majolk ali starinskega kmečkega posodja, Cesar k sreči (-kljub vse skromnejši ponudbi) na slovenskem trgu starin še ni zmanjkalo. Takale Madona iz začetka 18. stoletja iz savanske delavnice (s podpisom mojstra Folca) je res dragocen kos za petične zbiratelje. Vrednost takšnih predmetov se giblje v razponu od nekaj deset do nekaj sto tisoč tolarjev. RADIO TV ODDAJE V SLOVENŠČIN SLOVENIJA 1 Forum, TV mernik, ponovitvi Bajke na Slovenskem: Varuhi narave, 3/5 del dokumentarne oddaje, VPS 1030 Podarim dobim, posnetek Domači ansambli: Ansambel Vinka Cverleta, ponovitev Rojstvo Evrope, 1/7 del angleške dok, serije, VPS 1205 Poročila Pod Prešernovim spomenikom, prenos Filmsko popoldne Družina Addams, 12/16 del ameriške nanizanke, ponovitev (CB), VPS 1415 Želite, milord?, 15. epizoda angleške nanizanke, ponovitev, VPS 1440 Striček Vanja, 1/2 del ruskega filma, VPS 1530 TV dnevnik 1 - slovenska kronika Radovedni Tacek: Lev Denver - poslednji dinozaver, 20., zadnji del am. naniz. Skokica in nogica Regionalni studio Maribor 16 Crk, tv-igrica TV dnevnik 2, vreme, šport Sedma steza Drago Jančar: Zalezujoč Godota, posnetek gledališke predstave Male drame SNG Ljubljana, VPS 2030 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215; Šport Gospodarska oddaja: Evropa 2000 Brane RonCel izza odra (do 00.15) RAI 1 Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik Film: Una domenica d’agosto (dram., It. 49), vmes (11.00) vesti Vremenska napoved Variete: Servizio a do-micilio, vmes vesti 50 Dnevnik in Tri minute Fatti, misfatti e ... Kulturne aktualnosti Variete: Buon fortuna 7 dni v Parlamentu Otroška oddaja Mladinski variete: Big! Epizode iz Biblije Dnevnik 1 Aktualno: Italija, navodila za uporabo Variete: Ci siamo? Vreme, dnevnik, šport TV film: Per amore o per amicizia (2. del) Aktualno: Caffe italia-no, vmes (23.00) dnevnik in Emporion Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Rubrika opolnoči S? RETE 4 ® TMC B Koper Nan.: La famiglia Euronevvs Mannix, am. tv naniz. Bradford, Družina Ad- Nad.: Doppio imbro- Ifigenija, ponovitev dams, I Jefferson, glio, 9.45 Potere grškega filma vmes od 7.30 dalje Rubrika: Zenska TV TV novice vsakih 30 min. vesti SP v smučanju: moški Čarobna svetilka: Nad.: General Hospi- slalom Zlati minotaver, angle- tal, 9.00 Marilena, TMC News - Šport ški mladinski tv film, 10.00 Ines, 11.00 Film: China Rose 1980 Amanda, 12.00 Cele- (dram., It. 1894) Glasbena oddaja, pon. ste, vmes (10.30) vesti Risanke in nanizanka Studio 2 šport Variete: A časa nostra Dokumentarec Primorska kronika TG 4vesti Rubriki: Ženska TV, TV dnevnik Variete: Buon pome- 19.10 Garderoba (vodi Mannix, ameriška tv riggio B. Barzini) nanizanka Nad.: Sentieri, 15.10 Vremenska napoved Nočni sodnik, ameri- Grecia, 16.05 Anche i Vesti: TMC News ška tv nanizanka ricchi piangono, 17.00 Nan.: Maguy Ponedeljkov športni Febbre d’amore Film: Kaos (dram., It. pregled Rubrika o lepoti, vesti 1984, r. Paolo in Vitto- N.V.P.D., nadaljevan- H Aktualno: C’ eravamo rio Taviani, i. M. Lo- ka tanto amati zano, 1. del) TV dnevnik Nad.: La signora in ro- SP v smučanju Glasbeni vrtiljak sa, vmes (18.55) vesti Rubrika o motorjih Mali steklar, italijan- Kviz: La cena e servita Crono ski film; igrajo: Massi- Nad.: Camilla Nočne vesti in vreme mo Serato, Balpetre in Film: 11 Padrino Film: Dov’e la časa del drugi; režija: Giorgio (dram., ZDA 79), vmes mio amico? (dram., Capitani (23.30) nočne vesti Iran 1987) Nočni sodnik, ame- SP v smučanju riška tv nanizanka Aktualno: CNN News SP v smučanju SLOVENIJA 2 RAI 2 Na prvi strani Znanje za znanje, učite se z nami, ponovitev Risanke in nanizanke Variete: Maurizio Co- Naša pesem ’92,10. oddaja, ponovitev Jutranji dnevnik stanzo Show (pon.) Euroritem, 10. oddaja, ponovitev Rubrika o vrtnarstvu Nan.: La časa nella Športni pregled, ponovitev O židovski kulturi prateria Finale DP v malem nogometu, posnetek iz Ljubljane Nan.: La stella del par- Variete: ore 12 Poročila co, 11.00 Lassie Dnevnik TG 5 Večerni gost: Vlado Habjan, ponovitev Kratke vesti Sgarbi quotidiani Utrip, ponovitev nfg Segreti per voi Aktualno: Forum, Zrcalo tedna, ponovitev tm Variete: I fatti vostri 14.35 Agenzia matri- Slovenci v zamejstvu Dnevnik, Gospodarst- moniale, Ti amo par- m SP v alpskem smučanju, posnetek iz Morioke vo in Diogenes liamone, 15.30 Scene H Dober dan, Koroška Nad.: Quando si ama, da un matrimonio Obzorja duha, ponovitev 14.40 Santa Barbara Otroški variete Alter Kronika v živo Kviz: OK il prezzo 6 4x4, svetovalno namenski program Dnevnik giusto, 19.00 La ruota TV dnevnik 2, vreme, šport TG2 Zenska stran della fortuna Po sledeh napredka 11 coraggio di vivere Dnevnik TG 5 Znanost: Onesnaževanje okolja, 9. oddaja Športne vesti Striscia la notizia Svet na zaslonu Nan.: Hunter, vreme Film: Due vite un de- Koncert Irene Grafenauer in Marije Graf Nad.: Beautiful stino (dram., It. ’92, i. Sova Dnevnik in šport F. Testi, zadnji del) Korak za korakom, 10/13 del ameriške nanizanke Variete: Ventieventi Nan.: Časa Vianello Želite, milord?, 16. epizoda angleške nadaljevanke L’ispettore Derrick Variete: Maurizio Co- Barva spomina - slikar Zoran Mušič, nemški dokumen- Aktualno: Mixer stanzo Show, vmes tarni film TG 2 Pegaz (24.00) TG 5 vesti Morioka: SP v alpskem smučanju, prenos (do 05.45) Nočni dnevnik Hf) ITALIA7 DMP1 Avstrija 1 5 Risanke ^ Nad.: Čara čara, 13.05 nan. I Campbell News Line - Vesti Q Nad.: Aspettando il domani, 14.30 II tempo della nostra vita Deželni programi Pojdimo v kino Sette in allegria News Line - Vesti Nan.: Buck Rogers II sasso nella scarpa Film: Come ingannare mio marito (kom., ZDA 1962, i. Dean Martin) News Line - Vesti Colpo grosso story Film: Una pištola per cento bare (vestern) News Line - Vesti A KANALA ^ RAI 3 Drugačen svet, ponovitev 90. dela Dok.: L’altrarete, vmes Ninja želve, 3. del (6.50,11.30) vesti Poslovni dosje, ponovitev 19. dela Dnevnik 3 iz Milana Ninja želve, 46. del ameriške risanke Chi e di scena? Dnevnoinformativni program in vreme Deželne vesti Teden na borzi Popoldanski dnevnik Poslovni dosje, 20. del dokumentarne serije Bellitalia Hladno jeklo, ameriški akcijski film Dokumenti Drugačen svet, 91. del ameriške nadaljevanke Šport: nogomet C in B Jazzbina, 1. oddaja o jazzu lige, deželni nogomet Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev Športna rubrika Derby Poročila v angleščini: Deutsche VVelle (do 01.00) Pregled tujega tiska Tenis in vreme Šport in dnevnik Deželne vesti in šport B KOPER Blob in Una cartolina Ponedeljkov proces Dnevnik ob 22.30 Aktualno: Milano, Ita- Studio 2 šport lija, Diritto di replica Primorska kronika Dnevnik in vreme # ITALIA 1 Pregled tiska Otroški variete Nanizanke Odprti studio Risanke Otroški variete Variete: Non e la RAI Variete: Unomania Nan.: Baywatch Varieteja: Twin Clips, 17.35 Mitico Nan.: MacGyver Varieteja: Rock and Roli, 20.00 Karaoke, vmes Studio šport Film: Senza tregua (pust., ZDA ’92, i. Michael Pare, J. Lee) Varieteja: Mai dire gol, 23.30 A tutto volume Nan.: Valentina Odprti studio in šport £$ TELEFRIULI Fantasilandia Ena rastlina na dan Kratke vesti Starlandia Nan.: Villa Arzilla (i. E. Calindri) Nad.: Destini Večerne vesti Nad.: Giovani ribelli Variete:Anime furlane Nočne vesti Cas v sliki Po dolgem Času, pon. Sinha Moča, 92. del Trojica s štirimi pestmi: Nevarni sosedi Sadovi zemlje Jaz in ti Deklica iz prihodnosti, serija Strelovod The Real Ghostbusters Mini Cas v sliki VVurlitzer Velika svoboda, 1/8 del nemške serije Cas v sliki, vreme Šport SP v alp. smučanju, studio Hardball in Gomez, ameriški tv film Saratoga, ameriška komedija; igrajo: Clark Gable, Jean Harlovv in drugi Zakon v L. A. Poročila rasEFAvstrija 2 S TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi Morioka: Slalom za kombinacijo, M, 2. tek Igre življenja, 3. del Trije mušketirji, ameriški film Lipova ulica: Moški Družinske vezi Srček, vodi R. Carrell Zvezna dežela danes Cas v sliki Kultura Gozdarska hiša Falke-nau, zadnji del Novo v kinu Kompas, evrop. mag. Monty Python's Flying Circus Piknik, kratki film Lovci na pornografijo Morioka: Veleslalom, Z, 2. vožnja Hrvaška 1 Dobro jutro Poročila, Zgodbe iz Monticella, 58. del Poročila TV šola Legenda o Zmajevi votlini, dok. oddaje za otroke Poročila Svet se vrti naprej, 58. del nanizanke Monofon Poročila Slika na sliko Ko se snideva spet, pon. 1/13 dela Poročila Učimo o Hrvaški Huckleberry Finn in prijatelji, 19/26 del Hrvaška država in ljudje Poročila Kleše se kamen in beseda, dok. oddaja Santa Barbara, 321. del Dnevnik 1 Hrvaška in svet Nor na plavolaske, ameriški čb film z Jamesom Cagneyem Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila Sanje brez meja ti 0 Hrvaška 2 Video strani Morioka: Slalom za kombinacijo, M, posn. Peta hitrost Bitka za nasmeh, dok. oddaja za mladino Dnevnik 1 Šport Korak za korakom, 2/13 del am. humoristične nanizanke Hitreje, višje, močneje, oddaja o športu Palača vetrov, 3/6 del nadaljevanke Vox Divji jug - tujci v raju, 2., zadnji del dok. filma @ Madžarska Dobro jutro Cez dan Disney Igra Poročila Popoldanski saldo Zakaj?, magazin Igra Kupil bom to žensko, 150. del Koledar 1933 Svet denarja Večerna pravljica Angleška lepotica, 6., zadnji del nadalj. Dnevnik Aktualno, o delu Posnetek gled. predstave Evropsko gledališče: Dusseldorf, 1. del Dnevnik Dnevnik BBC TV SLOVENIJA 2 / NOCOJ OB 23.50 Spomin v slikah Zorana Mušiča Nemški dokumentarni film Barva spomina o slikarju Zoranu Mušiču Nocoj si lahko ogledate dokumentarni film z naslovom Barva spomina o akademskem slikarju Zoranu Antonu MušiCu, ki o svojih slikah pravi: »V njih želim iz nič narediti vse«. Veliki mojster našega Časa skozi umetniška dela postavi na ogled zgodovino svojega ustvarjanja in svoj spomin - spomin leta 1909 v Gorici rojenega slikarja, ki se je šolal v Zagrebu, kasneje pa se je izpopolnjeval v Madridu, Parizu in Benetkah. Leta 1944 je bil odpeljan v koncentracijsko taborišče Dachau, kjer je nastala bolj pomembno vzdušje, ki ga najde nad skrivnostnimi kanali. S številnimi razstavami po Evropi in Severni Ameriki si je pridobil vrsto priznanj in mednarodni ugled. Uveljavil se je v slikarstvu, grafiki (litografiji, jedkanici, akvatinti), „ . , , risbi in ilustraciji. V Zoran Mušič, Ribiške mreže, bar- okviru njegovega mo- va litografija, 1956 tivnega sveta iztopajo številne reminiscence na dalmatinske motive in na koncentracijsko taborišče, ki jih preoblikuje v Čedalje osebnejša videnja. Oddaja med drugim poskuša odgovoriti tudi na vprašanje, kakšen pomen za delo ima njegovo poreklo. zbirka risb o nacističnih grozotah. Zoran Mušic zdaj živi v Benetkah ter v Parizu in sodi k skupini Ecole de Pariz. Sam pravi, da so Benetke v primerjavi s Parizom samo še muzej, zato pa je v njih toliko RADIO Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00,21.00,23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radijska igra; 10.05 Praznična oddaja: iz prešernove poezije; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Praznična oddaja: pogovor s prešernovima nagrajencema; 19.30 Obvestila; 19,00 Radijski dnevnik; 19,45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 Slov. pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Kontaktni napovednik; 8.40 Koledar prireditev; 10.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12,00 Opoldne; 12.10 Športni dogodki; 12.45 Astrološki koledar; 13,00 Val 202 popoldne; 13.40 Obvestila; 15.10 Prenos 1. programa; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Večerni gost; 17.50 Šport na valu 202; 19.30 Popularnih 40; 21.30 Ameriška country lestvica; 22.20 V soju žarometov. Slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 18.00.22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Reprize in soočanja; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Radijska igra za otroke; 13.50 Intermez-zo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Ekonomska politika; 18.05 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.35 Operni koncert; 20.30 Koncerti EBU; 22.30 Dvignjena zavesa; 22,50 Komorni studio; 23.50 Torkov program; 23.55 Utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6,00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Ever-green; 8.40 Od otroštva do mladosti; 8.45 Delo, informacije; 9.00 Pesem tedna; 10.30 Primorski val; 11,00 V podaljšku; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Iz butika Gallus; 18.40 Od otroštva do mladosti; 19.00 Dnevnik - 19.30 Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30.16.30.17.30.18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.20 Drobci; 7.00 Dober dan, otroci, 7,45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8, 05 Horoskop, slovarček; 8.15 Na valovih RK; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica vrelikih vrtov: glasba, nasveti in kramljanja; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Gost v studiu; 11.00 V studiu smo pripravljeni; 11.30 Velike osebnosti; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14,45 Alfabeta e pentagramma; 16.00 Ob štirih; 16.10 Promocija plošče; 16,20 Prireditve in razstave; 16.35 Bouti-que Gallus; 16.50 Zgodovinske plošče; 17.20 Single tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Glasbena pričevanja; 20.00 Nočni program Radio Trst A 7,00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8,10 Jugoslavija 1941-1945; 9.00 Glasba; 9.30 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Oštrigeca (M. Tomšoč); 12.00 Taborišče Gonars; 12.30 Slov. glasba; 12.40 Koroška poje: Višarski kvintet iz Ukev; 13.20 Gospodarska problematika; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kviz za otroke; 15.15 Evergreeni; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Alpe-Jadran; 18.30 Orkestri; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Tedenski horoskop; 12.30 Pogovor z odvetnikom in Drugi Trst (pon.); 18.00 Tedenski športni komentar; 20.00 Za naše Iju-de: Informativna oddaja za emigrante v F J K; 20,30 Opera. Radio Koroška 18.10 - 19.00 Skregani sestri - Visoka (elitama) in ljudska kultura. m ge i s? I SATELIT SUPER 5.30 Victory; 6.00 Super Shop; 6.30 Poslovni tednik; 7.00 Financial; 8,00 Novice; 9.00 Channel E; 9.30 Super Shop; 11.00 Evropski dnevnik; 11.30 Turistični magazin; 12.00 Zahodno od Moskve; 13.00 Po letu 2000; 13.30 Inside Eition; 14.00 Focus; 14.30 Scena; 16.00 Ali Mixed Up; 17.00 On the Air; 18.30 Bonanza; 19.30 Šport; 20.00 The Rogues; 21.00 Inside Edition; 21.30 Eco Record; 22.00 Novice, reportaže; 22.30 Financial; 22,45 US Market WRAP; 23.00 Daytoris Devil (krim., ZDA 1966); 0.55 Eco Record; 1.25 The Mix; 2.00 China News Europe; 5.00 The Mix. SKY ONE 7.00 DJ Kat show; 9,40 Lamb Chop"s play-along; 10.10 Risanke pred šolo; 10.30 The pyra-mid game; 11.00 Strike It Rich; 11.30 Drzni in lepi; 12.00 Mladi in nemirni; 13.00 Sokolov greben; 14.00 E Street; 14.30 DrugaCen svet; 15,20 Santa Barbara; 15.45 Maude; 16.15 The New Leave It To The Beaver; 16.45 DJ Kat show; 18.00 Star Trek; The next generation; 19.00 Rescue; 19,30 E Street; 20.00 Alf; 20.30 Družinske vezi; 21.00 Parker Lewis Can't Loose; 21.30 Lonesome Dove; 23.30 Studs; 24.00 Star Trek. EUROSPORT 7.30 SP v smučanju; 9.00 Aerobika: 9.30 SP v smučanju; 11.30 Aerobika; 11.30 Euroscores; 12.00 Eurofun; 12,30 SP v smučanju; 13.30 SP bobov, SP v hitrostnem drsanju; 16.00 Tenis; 18,00 SP v smučanju; 19.00 Tenis; 21.00 Eurofun; 21.30 Športne novice; 22.00 Evrogoli; 23.00 Boks; 23,30 SP v smučanju; 0.30 Športne novice. SCREENSPORT 8.00 Tenis; 9.00 Golf; 10.00 Kegljanje; 11.00 Kickboks; 12.00 Kolesarstvo: Mountain Bike; 12.30 Košarka; 14.30 Motošport: Mon-ster Truck; 15.00 Go; 16.00 Tenis; 17.30 Nogomet; 19.30 Hokej na ledu; 21,30 Tenis; 22.30 Nogomet; 0. 30 Kegljanje; 1.30 Lahka atletika. MTV 7.00 Avvake On The Wild Side; 10.00 Video; 13.00 Video; 15.00 The Soul of MTV; 16.00 Greatest Hits; 17.00 Coca Cola report; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17.45 Trije od enega; 18.00 Hit List UK; 20.00 Guns'n Metallica Spe-cial; 20.30 Pearl Jam Special; 21.00 MTV Prime; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega; 24,00 Rock Block Special; 2.00 Video; 3.00 Yoi; 3,30 Nočni video. SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 11.00 End of the Line; 13.00 Mayerling; 15.00 Silver Lode; 17.00 A Little Piece Of Heaven; 19.00 End of the Line; 20.00 Look Who' Talking; 22.40 Uk Top Ten; 23.00 A.VV.O.L.; 0.50 O Bouht A Vampi-re Motorcycle; 2,30 Štručk By Li-ghtning; 4.05 Sher Mountain Kil-lings Mystery; 5.30 Til Murder Do Us Part. MOVIE CHANNEL 6.30 Robotech2: The Sentinels; 7.55 Come Back, Little Sheeba; 9.35 The Chalk Garden; 11,25 Ghost In The Invisible Bikini; 12.55 Beach Bali; 14.25 Muscle Beach Party; 16.05 The Bad News Bears Go To Japan; 17.40 The Chalk Garden; 19.30 Kposure; 20.00 VVoman With A Pas; 22.00 Robin Hood: Prince of Thieves; 0.25 Niki-ta; 2.25 The Looking Glass War; 4.15 Serial; 5.50 Bikini Beach. PRO 7 5.05 Serije; 9,55 Starsky in Hutch: Smrtonosni virus; 11.35 Matlock; 12.30 Poročevalci; 13.00 Shortlist; 13.20 Agentka.s srcem; 14.05 Oddaljena trobenta (vestern, ZDA 1963); 15.45 Neizprosna, a prisrčna; 16,45 Risanke; 18.30 Show Billa Cosbyja; 19.00 Ulice San Francisca; 20.00 Poročila; 20.15 Lov na zlato (ZDA 1984, i. Brooke Shields); 22.05 Max Hea-droom; od 1,05 do 4.40 Poročila, 1.15 Sanders in ladja smrti, 2,40 Poročila, 2.50 Serpico. RTL 6.00 Jutranji magazin; 9.00 Serije in nagradne igre; 12.00 Opoldanski magazin; 12.30 Springfiel-dova zgodba; 13.15 Kalifornijski klan; 14.15 Klic na pomoč Kalifornija; 15,00 Umor je napisala; 16.00 Hans Meiser; 17.00 Kdo je šef?; 17.30 Strašno prijazna družina; 18.00 Enajst 99; 18.45 Poročila; 19.15 Eksplozivno; 19.45 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Columbo -Cvetje zla (i, Peter Falk); 21,45 Quincy: Ubijalec z vročo hrenovko; 22,45 10 pred 11, magazin; 23.15 Flash - Rdeči blisk; 0,15 Tropical Heat; 1.15 Nočni program. SATI 5.30 Regionalna poročila; 6.00 Dobro jutro; 8.40 Ponovitve; 11.55 Herrmann; 12.25 Kolo sreče; 13.05 Dogodivščine mladega Indiana Jonesa; 13.55 Sence strasti; 14.40 Sosedi; 15.10 Pod kAlifornijskim soncem; 16.00 Trojica s štirimi pestmi; 16,55 5 krat 5; 17.25 Pojdi na vse!; 18.00 Regionalna poročila; 18.30 Šport; 18.45 Poročila; 19.00 Sestanek na slepo; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Bavarec na Rugnu; 21.15 Prosim, javi se!; 22,15 Žgoče; 23.00 Novice in zgodbe; 23.45 Trojica s štirimi pestmi; 0.35 Sosedi; 1,05 Pregled programa, Videotext. PREMIERE 7.00 Klasične risanke; 8.00 Pleše z volkovi (ZDA 1991); 12.00 Kino '93; 12.30 tvtv; 13,00 Premiere; 14.15 Turtles 2: Skrivnost Ooze (fant,, ZDA 1991); 15,40 Mr, De-stiny (fant., ZDA 1990, i. James Belushi); 17,30 Prelepa zate (kom,, Fr, 1991, i. Gerard Depar-dieu, Carole Boupuet); 19.00 Shovvbiz; 19.25 Šport; 19.30 0137; 20.15 L,A. Story (kom., ZDA 1990, 1. Steve Martin); 21.50 Ne zaupaj nobenemu pridaniču (krim., Fr. 1988, i. Michael Brandon); 22.35 Mamila na šoli (dok.); 0.35 Spor zaradi koke (dok.); 1.30 Satanov otok (srh,, ZDA 1991). Ponedeljek, 8. februarja 1993 EVROPA / V ZAHODNEM SREDOZEMLJU BODO PADAVINE, DRUGOD SUHO VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE LONDON O PARIZ MUNCHEN I o DUNAJ O UUBU6N BUDIMPEŠTA 'A '^S O ZAGREB ( ZURICH O MILANO iRESTA SOFIJA O MADRID LIZBONA O ANKARA ATENE PALERMO TRIPOLI BENGAZi KAIRO O v-a7 ysTocK5 * * SfJ (A * O 'Ok08FNH^¥N^/ A ~X ' _ o MINSK Vr,;' HAMBURG ' o BERLIN O VARŠAVA xjz O kuev 'i' v-, ^ o praga VČERAJ AMSTERDAM Q BERLIN O KČLN /""V pod -20 C°l I-20/-10 C° EZ1-10/0 C° dl 0/10 C° 10/20 C” 20/30 C°j nad 30 C° O jasno poloblačno oblačno f nevihta 4 dež sneg megla ..U-■ \ V v J 1 topla hladna okluzija fronta fronta VREMENSKA SLIKA Nad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega pritiska. Ob severozahodnih višinskih vetrovih se zadržuje nad našimi kraji malo hladnejši, vendar suh zrak. TEMPERATURE PO SVETU HELSINKI -7/-1 OSLO -10/1 STOCKHOLM... -6/2 K0BENHAVN... -4/3 MOSKVA -8/-2 BERLIN 0/3 VARŠAVA -3/1 LONDON 7/n AMSTERDAM... 6/7 BRUSELJ 5/4 BONN 2/4 FRANKFURT 1/2 PARIZ 2/3 DUNAJ 2/7 mOnchen 1/6 ZURICH 1/8 ŽENEVA -1/3 RIM 3/15 MILAN 6/14 BEOGRAD 0/4 NICA 7/15 BARCELONA... 5/14 BUKAREŠTA -1/7 CARIGRAD 4/13 MADRID 4/11 LIZBONA 10/16 ATENE 6/19 LARNAKA 6/18 TUNIS 7/17 ALŽIR 7/18 MALTA 9/17 JERUZALEM 2/10 KAIRO 10/- C A središče središče ciklona anticiklona DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 07.15 in zašlo ob 17.18. Dan bo dolg 10 ur in 03 minut. Luna bo vzšla ob 19. uri 41 minut in zašla ob 07. uri 35 minut. PLIMOVANJE Danes: ob 4.15 najvišje -35 cm, ob 10.01 najvišje 46 cm, ob 16.21 najnižje -62 cm, ob 22.51 najvišje 53 cm. Jutri: ob 4,52 najnižje -36 cm, ob 10.38 najvišje 40 cm, ob 16.52 najnižje -55 cm, ob 23.22 najvišje 52 cm. ALPE-JADRAN / SONČNO IN RAZMEROMA TOPLO TEMPERATURE VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI LJUBLJANA.... -1/8 TRST......... 5/- CELOVEC...... -4/8 BRNIK....... -2/8 MARIBOR.... 4/5 CELJE....... -3/5 NOVO MESTO -1/5 NOVA GORICA -1/13 MUR. SOBOTA -1/5 PORTOROŽ... 0/9 POSTOJNA... -4/6 IL. BISTRICA. -3/- KOCEVJE.... -3/5 ČRNOMELJ..... -1/4 SL. GRADEC... -3/5 BOVEC...... 0/10 RATEČE....... -1/- VOGEL...... 5/1 KREDARICA.... -1/0 VIDEM...... -1/- GRADEC..... 0/5 MONOŠTER... 1/4 ZAGREB..... 0/7 REKA........ 5/13 GORNJI SENIK MURSKA SOBOTA MARIBOR KRANJSKA GORA O KRANJ O UUBUANA N. GORICA O POSTOJNA O NOVO MESTO DANES O SALZBURG BELJAK O TRBIŽ O o Or m O CELOVEC /"™X V ' O GRAZ O o O PORDENONE ČEDAD VIDEM O O CD _ GORICA mr o Q O Q_KOPE» V O karlovac Q UMAG V — ° REKA VARAŽDIN O O ZAGREB O : PAZIN O V SLOVENIJI: Precej jasno bo. Najvišje SOSEDNJE POKRAJINE: Precej jasno bo. dnevne temperature bodo od 6 do 11, na Primorskem do 14 °C. V SLOVENIJI: V torek bo pretežno OBETI: V sredo se bo nadaljevalo jasno in malo hladneje. Na Pri- suho vreme, morskem bo prehodno pihala zmerna burja. ONESNAŽENOST ZRAKA Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na m3 zraka: Ljubljana 141 Maribor 113 Celje 231 Trbovlje 252 Hrastnik 151 Zagorje 235 Šoštanj 36 Kritična 24 uma koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka. STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G. Radgona: 107, Drava H E Dravograd: -, Sava Radovljica: 37, Sava Šentjakob: 291, Sava Radeče: 108, Sora Suha: XXX, Ljubljanica Moste: 51, Savinja Laško: 93, Krka Podbočje: 79, Kolpa Radenci: 79, Soča Solkan: 171. HOROSKOP PiSe: Aleksandra Zorc Berce M Utr OVEN 21-3/20-4 : Odločili se boste, da spremenite svoje delovne navade, saj ste tega potrebni. Prav zato boste -začeli nov delovni teden spodbudno. BIK 21-4/20-5 : Pozabili boste na vse odvečne skrbi zadnjih dni in današnji dan posvetili ljubljeni osebi ter načrtovanju sladke prihodnosti. Pri tem pa ne segajte po nemogočem. DVOJČKA 21-5/21-6 : Doma se je položaj umiril in obrnil na bolje. Vseeno se boste tudi danes ukvarjali z domačimi težavami, saj želite vsemu priti do dna. RAK 22-6/22-7 : S svežim navdihom podjetniškega duha danes lahko dosežete Se več. Pomagala vam bo in vas priganjala oseba, od katere ste to najmanj pričakovali. LEV 23-7/23-8 : Denarne zadeve bodo danes veliko bolj po vašem okusu. Skrivnostni manever vam lahko prinese več dela in postranski zaslužek. Lotite se ga. DEVICA 24-8/22-9 : Vaša samozavest izstopa in je vsem na očeh. Pripravljeni ste na popolnoma nove korake in eksotične avanture. Do večera se lahko uresničijo tudi najbolj drzne sanje. TEHTNICA 23-9/22-10 : Privilegirana informacija ali zaupna strategija je morda prav tisto, kar boste potrebovali, da se bodo pred vami odprla vrata novih izzivov. Sledite dinamičnim dogodkom. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Razpoloženje bo danes bolj energično in prijaznejše, kar pa vašim načrtom ne bo naredilo prav nobene škode. Zapleti vas samo še dodatno podžigajo. STRELEC 23-11/21-12 : Srečne okoliščine na začetku novega delovnega tedna bodo kot prijeten vetrček za vaše ambicije. Ohranite takšno razpoloženje še do jutri; potrebno vam bo. KOZOROG 22-12/20-1 : Danes kaže podobno kot včeraj, čeprav boste danes dosegli napredek. Pred vami se odpirajo nova obzorja razburljivih osebnih priložnosti. VODNAR 21-1/19-2 : Posli, finance, kariera - vse se je naenkrat zgrnilo na vas. Poskusite ostati čim bolj dovzetni in odprti do inovativnih metod in načinov kot zmeraj. Eksperimentirajte! RIBI 20-2/20-3 : Prav danes boste znova spoznali moč prijateljskih vezi in prijateljsko podporo. Vaša romantična zveza bo odvisna od vaše odprtosti. CESTE / SUHE IN NORMALNO PREVOZNE ML.AK CEl0VE, VARAŽDIN 5? KARLOVAC OPAZIN 0 ZASTOJI X ZAPRTA CESTA POPRAVILA NA CESTIŠČU * POLEDICA S SAMO Z ZIMSKO OPREMO 989 ŠPORTNA PRIREDITEV == GOSTA MEGLA ■ BENCINSKE ČRPALKE 24 UR Ceste v Sloveniji so večinoma suhe in normalno prevozne. Promet v notranjosti in na mejnih prehodih poteka tekoče. Na območju Slovenj Gradca in Murske Sobote je na izpostavljenih mestih nevarnost poledice. Daljša čakalna doba je le za tovorna vozila na mejnem prehodu Dolga vas, kjer morajo za izstop iz države čakati do dvanajst ur. SNEŽNE RAZMERE (v cm) SLOVENIJA FURLANIJA-JK KOROŠKA Kope /30 Cimolais -/- Podklošter -/40 Vrhe Claut Bad Kleinkirchheim ...20/70 Lontovž -/- Piancavallo ..30/60 Pliberk/Peca -/30 Stari vrh Žabnice/Ovčja vas -/- Sloveniji Plajberk -/50 Rogla .30/40 Raibl -/- Dobrač ....30/80 Kanin ....-/90 Forni Avoltri Nassfeld/Mokrine „60/80 Cerkno ....-/30 Forni di Sopra ..30/70 Spittal/Goldeck ..„10/60 Soriška planina.... Paluzza-Timau ..20/30 Heiligenblut „20/140 Vogel ....-/30 Paularo Katschberg „60/110 Kobla ....-/20 Pontebba ..40/40 Koralpe/Golica. .„„-/30 Mariborsko Pohorje... .25/40 Pradibosco ..60/90 Kotschach/Mauthen 30/40 Kranjska gora ....-/20 Prato Carnico Mallnitz „20/140 Pokljuka ....-/20 Zoncolan ..10/40 AVSTRIJA Rog - Črmošnjice -/- Sauris „10/20 Arlberg „60/250 Prvine -/- Sella Chianzutan -/- Seefeld ....35/90 Jezersko -/- Nevejsko sedlo.... „20/80 Kitzbuhel .„.10/30 Ulovka -/- Višarje „35/60 Obertauern 140/260 Krvavec -/- VENETO Zeli am See ....20/80 Črni vrh -/- Sappada 30/100 Schladming/Planai .30/100 _________V VEDNOST Naši prvi trije astronomi Slovenci smo s svojimi astronomskimi spisi navzoči v kulturnem prostoru srednje in zahodne Evrope že od 12. stoletja. To dokazuje delo Hermana iz Karintije (Herman-nus de Carinthia), ki ga imamo lahko za našega prvega astronoma (slika). Rodil se je na Slovenskem, nekje med Buzetom in Celovcem, živel pa v prvi polovici 12. stoletja. Študiral je v Italiji, Franciji in Španiji. Dobro je poznal jezike. Bil je med prvimi, ki so arabske astronomske in filozofske spise prevajali v latinščino in posredovali islamsko kulturo zahodu. Iz arabščine je prevedel Ptolemejevo astronomijo (1143), prevajal pa je tudi Koran in druge spise iz hebrejščine ter antične pisce. V 13. stoletju je v Ljubljani opravljal službo zvezdogleda in razlagalca zvezd astronom Janez Lezič (Johannes Lezicius). Študiral je na več univerzah v Italiji. V 15. stoletju se je z astronomijo poklicno ukvarjal Bernard Perger (1440-1502), doma iz Slovenskih goric. Na filozofski fakulteti dunajske univerze je doktoriral in tam predaval geometrijo, optiko, matematiko in astronomijo. Bil je rektor dunajske univerze. Deloval je tudi kot pravnik, jezikoslovec in pedagog. V rokopisu je zapustil almanah z astronomskimi podatki za obdobje med leti 1482 in 1500. Marijan Prosen