TRGOVSKI LIST Časopis z** trgovino, industrifo Irt obrt, Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za >/2 leta 90 Din, za V* leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69! Leto XV. V Ljubljani, v torek, dne 8. novembra 1932. Štev. 129. Več gospodarske politike! Splošno je bilo zadoščenje vseh slovenskih gospodarskih slojev, ko je bil imenovan za trgovinskega ministra Ivan Mohorič. Kajti gospodarski sloji so videli v tem imenovanju nekakšno obljubo, da se bodo odslej zahteve gospodarskih krogov bolj upoštevale, ko pa bo član osrednje vlade tudi človek iz njihovih vrst, ki ima že vsled tega vse njih zaupanje. In v težkih časih gospodarske depresije je ta obljuba kar poživila gospodarske kroge in dvignila med njimi optimizem, da so bile kar pozabljene vse vsakdanje skrbi in težave. Zato pa je tudi naravno, da brez izjeme vsi gospodarski sloji Slovenije obžalujejo, da ni bilo mogoče, da bi ostal njihov človek še nadalje v osrednji vladi. Saj vemo, da bo tudi druga Srškičeva vlada prav tako vestno reševala gospodarska vprašanja, kakor je to delala prva Srškičeva vlada, vemo prav tako, da bosta zlasti oba slovenska ministra dr. Kramer in Pucelj z isto vnemo podpirala vse težnje slovenskih gospodarskih slojev, kakor sta jih v prvi Srškičevi vladi. Prav tako pa tudi vemo, da nam osebnost novega trgovinskega ministra jamči za nadaljevanje trgovinske politike v praveu, kakor jo je vodil njegov predhodnik. Skratka: vemo, da ni objektivnih vzrokov le za najmanjše vznemirjenje vsled spremembe v vodstvu ministrstva za trgovino in industrijo. Toda kljub temu bi bili vendarle bolj zadovoljni, če do te spremembe ne bi prišlo. Je to nad vse naravno in razumljivo. Kajti minister Mohorič je bil tako čisto človek naših gospodarskih krogov, da je bil del njih. In zato bi se vedno odločili, če bi bili postavljeni pred izbiro, za njega, pa naj bi bili drugi še tako sposobni in še tako dostopni za težnje slovenskega gospodarstva. Stvar je pač v tem. Vsak človek slovenskega gospodarstva je vedel, da so vse njegove težave prejšnjemu trgovinskemu ministru že znane in zato je tem lažje upal, da bodo njegove zahteve tudi uslišane in uresničene. Drugi imajo morda prav tisto srce za težave slovenskih gospodarskih krogov, a imajo pri tem še druge skrbi, ki so jim morda še bližje. Minister Mohorič pa teh drugih skrbi ni imel in je bil ves posvečen samo delu za naše gospodarstvo. In to je bil vzrok, da so gospodarski sloji prav z enako enodušnostjo obžalovali njegov odstop, kakor so svoječas-no pozdravljali njegov vstop v vlado. In to moramo konstatirati le zato, da izrečemo bivšemu trgovinskemu ministru svoje priznanje za njegovo delo in da mu s povdar-kom izrečemo tudi svojo zaupnico. Nova Srškičeva vlada je v glavnem ista ko njegova prva in zato bo ostala tudi njena politika ista. Zaradi tega smo tudi prepričani, da bo prav tako podpirala težnje slovenskih gospodarskih slojev kakor prejšnja. Vseeno pa smatramo za potrebno, da naglašamo še posebej važnost gospodarskih vprašanj, ki bi morala zlasti v sedanji krizi biti na prvem mestu. To pa naglašamo tudi vsled tega, ker mislimo, da je tudi v interesu vlade same, da Čim bolj povdari svojo skrb za gospodarska vprašanja, osobito sedaj, ko je izgubila iz svoje srede enega od priznanih gospodarskih strokovnjakov. Niso manjše važnosti gospodarska vprašanja od političnih, temveč nasprotno pripada gospodarstvu prednost. In to naj vlada povdari s svojim delom in gospodarski krogi Ibodo z istim zaupanjem sledili njenemu delu ko doslej. Zato pa naj bodo naše besede tudi prav razumljene, da izrekamo le zaupnico svojemu človeku in da želimo samo to, da bi skrb za naše gospodarstvo prav tako odločilno vplivala na delo vlade, kakor je vplivala, ko je bil član vlade Ivan Mohorič. Kdor ne podpira svojega glasila, zaničuje samega sebe in škodi skupnim interesom trgovstva. Še ni konec krošnjarstva Če kje, potem bi moralo slovensko trgovstvo doseči že davno popoln uspeh v svojem boju proti krošnjarstvu. Kajti to krošnjarstvo ne škoduje samo trgovcem, temveč prav tako tudi konzumen-tom. Pa tudi za državo pomeni. krošnjarstvo deficit na celi črti. Konzumentu škoduje, ker je krošnjarstvo naravnost najboljše sredstvo, da se obesi kupcu tudi najslabše blago rta vrat. Če ni drugače prilike, potem je to gotovo mogoče zvečer ob slabi luči in ko je tudi že alkohol vzel kupcu sposobnost, da bi dobro precenil vrednost blaga. Pa ne samo s tem oškoduje krošnjarstvo konzumenta, ker mu daje slabo blago, temveč tudi zato, ker plača kupec blago predrago. Naravnost neverjetno je, po kakšni ceni ponudi krošnjar blago in po kakšni ga proda. Če je ponudil blago za 100 Din, ga redno proda tudi za 50 in manj, če je kupec dovolj barantal. Ta razlika je včasih tako velika, da kupec kar ostrmi in da kar verjame, da je kupil po ceni. Mnogi kupijo blago baš zato, ker jih je njih uspeh pri barantanju premotil. Ne pomislijo pa, da nikdar ne vedo, če so res dovolj barantali in če niso vendarle preveč plačali. Ne ene teh nevarnosti ne bi imeli, če bi kupili blago pri trgovcu, ki ima cene označene in ki že zaradi slovesa svoje trgovine skrbi, da ima dobro blago. Pa kaj pomaga, ko pa je menda v resnici usoda nekaterih ljudi, da so slepi in gluhi celo takrat, kadar gre za njih denar. Pred kratkim smo praznovali praznik štednje in vsi vemo, da je eden glavnih pogojev za izhod iz krize, če pridno ljudje varčevati, da bodo njih prihranki oživeli gospodarstvo. Največji nasprotnik varčevanja pa je krošnjarstvo, kajti ono zapeljuje ljudi k nepotrebnim nakupom. Samo poglejte ono čudno skrinjo, v kateri nosi krošnjar svoje blago. Ali ni večina predmetov v njej sam luksuz, čeprav cen luksuz, same nepotrebne stvari in za te daje ljudstvo svoj težko zasluženi denar. Na sejmu, ko dobi kmet denar za živino, na žegnanjih, ko je vse bolj veselo in ob drugih takšnih podobnih prilikah, cvete žito v klasje za krošnjarja. Že zaradi štednje bi se moralo prepovedati krošnjarjenje. Ugotovljeno pa je tudi, da krošnjarji prodajajo tudi blago, ki je zdravju naravnost škodljivo. Razna kozmetična sredstva, razna zdravila se prodajajo brez prave kontrole! To se pravi vendar nesrečo naravnost izzivati! Kdo sploh ve, kaj vse še prodajajo krošnjarji, saj bi bilo naravnost čudno, če se ne bi krošnjarstva poslužila tudi komunistična propaganda. Velik del krošnjarjev je itak nepismen, ki sploh ne ve, kakšne spise razširja. Pa tudi vsaka druga propaganda se lahko po-služi krošnjarstva in zavede ljudi v nesrečo. Če ne bi bilo nobenega drugega vzroka, bi že samo vsled tega morala državna oblast krošnjarstvo zatreti. V vsakem oziru škodljivo, to je edina pravilna ocena krošnjarstva. A kljub temu te nadloge še vedno ni konec! Nekateri pravijo in se izgovarjajo, da je treba pasivnim krajem pomagati s krošnjarstvom, ker je to edina možnost, da se ti kraji prehranijo. Ampak ta argument je čisto jalov. S krošnjarstvom sploh ni mogoče prehraniti nobene pokrajine in vsaj toliko bi bili lahko zagovorniki krošnjarstva pametni, kakor so bili ljudje pametni za časa Marije Terezije, ko so sicer tudi hoteli pomagati pasivnim krajem s krošnjarstvom, toda na ta način, da so v tistih krajih ustanovili in širili domačo hišno obrt in se je potem krošnjarilo samo z izdelki te obrti. Ali ni naravnost žalostno gledati razne orjaške postave iz pasivnih krajev, ki bi mogli vršiti tudi najtežja dela, pa zapravljajo čas s prenašanjem slabega blaga po svetu! Proti takšnim krošnjarjem, kakor so izdelovalci suhe robe in drugega domačega blaga nima nihče nič, tem več pa proti krošnjarjem, ki ne delajo drugo, ko da jemljejo Bogu čas, ljudem pa denar, kakor pravi ljudski pregovor. Leta in leta se že z najtehtnejšimi razlogi bori slovensko trgovstvo proti krošnjarstvu, a pravega uspeha ni doseglo, pa čeprav more reči, da vodi ta boj tudi v interesu konzumentov in države. Doseglo je sicer nekaj odlokov lokalnih oblasti in nekatere so tudi s hvalevredno odločnostjo nastopile proti krošnjarstvu, toda krošnjarstvo cvete kljub temu še vedno. In vendar je krošnjarstvo tudi po zakonu prepovedano, odnosno omejeno. Tako je za celo vrsto predmetov kroš-njarenje sploh prepovedano in po zakonu bi se vrhu tega smelo krošnjariti samo blago domačega izvora. Nadalje je krošnjarstvo v nekaterih krajih sploh prepovedano, tako n. pr. za Ljubljano, Maribor, v naših zdraviliških krajih itd. Tudi za gotove dneve je krošnjarstvo prepovedano in omejeno poleg tega na gotove ure v dnevu. Ampak kje je tisti krošnjar, ki bi se za vse to brigal! In tako dolgo se ne bo noben krošnjar za vse te prepovedi brfjjal, dokler ga oblast s kaznimi ne prisili, da se bo tudi krošnjar ravnal po zakonu. Ni samo zakon za trgovca, niso davki samo privilegij trgovcev, temveč zakon in davki so za vse in vsi se morajo po zakonu ravnati in plačevati davke. Tako se glasi zahteva pravice in v imenu te pravice zahtevajo trgovci in obrtniki, da se krošnjarstvu napravi že enkrat konec, da se prično izpolnjevati odloki oblasti in naredba ministrstva. Z zadoščenjem moramo priznati, da se je to ponekod tudi zgodilo, a v mnogih krajih vlada še vedno glede krošnjarstva popustljivost, ki je nepojmljiva. Kakor velja zakon za vse enako, tako velja tudi za vsako pokrajino in to naj upoštevajo oni, ki se kljub odredbam višjih oblasti še niso zganili, da bi uveljavili zahteve zakona tudi glede krošnjarstva. Vse trgovce in trgovska združenja pa kličemo k samopomopi, da tudi sami prijavijo vse nepravilnosti in povzročijo njih kaznovanje. Ni šlo zlepa, bo pa šlo zgrda, ampak šlo bo! Sklepi Centralnega odbora jugoslovanske lesne industrije One 4. novembra je imel Osrednji odbor jugoslovanske lesne 'industrije v Zagrebu syojo prvo sejo. Sejo je otvoril predsednik z&grebške zveze Albert Deut9ch, ki je po pozdravu prisotnih povdaril, da se vrši prva seja osrednjega odbora v času, ko preživlja lesna industrija najtežjo krizo. Izvoz lesa postaja vsak dan težji in neprestano nastajajo nove težkoče. Vse sile je zato treba napeti, da se zaščiti lesna industrija in omogoči njen napredek. Centralni odbor je prešel nato na dnevni red in najprej razpravljal o organizacijskih vprašanjih. Sklenjeno je bilo, da sestoji Centralni odbor iz zastopnikov lesnih strokovnih organizacij iz Zagreba, Ljubljane, Beograda, Sarajeva in SuŠaka ter zastopnikov državnih godu ■ggx«i".i 111 -TaT^CTnraniimir Rado Murnik, eden najboljših slovenskih humoristov, pisatelj krasnih zgodovinskih romanov in dramatik, je umrl po dolgi bolezni v Ljubljani. V slovenski književnosti si je priboril odlično mesto. Večna slava njegovemu spominu! Beogradu je umrl dr. Marko Loko, predsednik Rdečega križa in bivši rektor visoke šole v Beogradu. Pridobil si je velikih zaslug na socialnem polju. Za nemškega poslanika na beograjskem dvoru je imenovan Dufour Feronce, bivši glavni tajnik Lige za društvo narodov. Obrtniški dan proslave zagrebški obrtniki dne 20. novembra. Trgovinski minister je ukinil naredbo o obveznem zavarovanju potnikov s strani avtobusnih podjetnikov. Hranilne vloge pri Poštni hranilnici so v oktobru narasle za 2 milijona in so znašale koncem oktobra 402 milijona Din. Vlog na tekoči račun pa je bilo koncem oktobra v Poštni hranilnici za 892-7 milijonov Din. Moderno cesto med Zagrebom in Pod-susedom bodo zgradili. Cesta spada med najbolj frekventirane v državi. Tajni sestanek med Mussolinijem iu nemškim generalom Schleiclierjem je bil pretekli teden po informacijah pariškega lista »Journal des Debats«. Ottawski sporazum je sprejel angleški parlament s 416 : 86 glasovom in je postal s tem zakon. Kanadski parlament je s 66 preti 18 glasovom odklonil predlog, da se opusti zlata valuta. Sovjetska Rusija ima po zadnji statistiki 160-4 milijonov prebivalcev. Še leta 191-1. jih je imela le 139-4 milijonov. Ameriški državni deficit je znašal po poročilu »National City Banke« dne 22. oktobra 946 milijonov dolarjev, dočim je znašal v istem času lani le 635 milijonov dolarjev. Novi japonski proračun izkazuje 780 milijonov jenov primanjkljaja. Avstrijska Narodna banka je ustavila vsako dodeljevanje deviz za trgovino in industrijo in svetovala, naj si preskrbe trgovci in industrijci devize s pomočjo sklenjenih kliringov. Kovanih novcev je v Češkoslovaški v prometu za 1026 milijonov Kč in sicer novcev po deset kron za 492, dvajsetkronskih pa za 534 milijonov Kč. Generals Motors Co. izkazujejo za tretje četrtletje 4-46 milijonov dolarjev čiste izgube, dočim je znašal v 8. četrtletju 1931 čisti dobiček družbe še 13-33 milijonov dolarjev. V vseh treh letošnjih četrtletjih pa je dosegla družba čisti dobiček 10-55 milijonov dolarjev napram 97-45 milijonom dolarjev v prvih devetiih mesecih lani. 82.571 centov jajc je bilo lani uvoženih v Češkoslovaško. Od teh je bilo 80.909 centov iz Poljske in ostanek iz Jugoslavije, Rumunije, Madjarske in Kitajske. Konkurzov je bilo v oktobru v Nemčiji 459, prisilnih poravnav pa 262. Lani je bilo v oktdbru 480 konkurzov in 360 prisilnih poravnav. 668 milijonov funtov ali nad 120 milijard dinarjev je izdala po vojni Anglija podpor brezposelnim. Nameščenci berlinskih prevoznih podjetij so pričeli stavkati, ker so jim bile znižane plače. Sovjeti so organizirali pohod gladnih na London in prometno stavko v Berlinu. Destruktivna propaganda sovjetov je torej zopet v polnem teku. V ruhrskem industrijskem ozemlju je bilo zadnji teden zopet na novo nameščenih 10.000 delavcev. Zaslužek delavstva v Združenih državah Sev. Amerike Je po podatkih delavske zveze padel v primeri z letom 1929 za 25 milijard dolarjev. >BUDDHA< 'S*-14-« „BUDDHA“ n* C v cajne mešanice so najboljše TRADEMARK TEA IMPORT, LJUBLJANA Telefon 26-26 Večna pot 15 Telefon 26-26 Zasedanje zelene internacijonale Produkcija zlata in gospodarska kriza Boljši izgledi za bodočnost i Zastanek v produkciji /Jata v primeri s povečanjem splošnega gospodarskega obsega v letih 1927 do 1929, v času visoke sveto vno-go spod arske konjunkture, je povzročil razna pesimistična razmotrivanja o prihodnji preskrbi z zlatom. To pa predvsem zato ker je v zlatem valutnem sistemu vezana množina kredita in obtoka bankovcev, ki jih produkcija potrebuje in zahteva, na povečanje zlatih zalog v centralnih bankah. Vsled tega &Q pesimisti mislili, da morejo zaradi delnega izčrpanja zlatih rudnikov, računati z absolutnim padcem produkcije. Kitehin, na tem polju strokovnjak, na primer misli, da bo v letih 1930—1940 padla vrednost produkcije od 83,100.000 zlatih funtov na 76,000.000 zl. funtov in sicer v glavnem zaradi nazadovanja produkcije v Transvalu. En del nasprotnikov zlate valute pa je šel celo tako daleč, da zvrača odgovornost za svetovno gospodarsko krizo na pomanjkanje zlata, češ da je to eden izmed najpoglavitnejših vzrokov tega perečega pojava. Toda kakor kažejo ogromne količine zlata, ki so nakopičene v Zedinjenih državah Severne Amerike in na Francoskem, ni govora o splošni pičlosti zlata, temveč samo o njegovi docela neenakomerni porazdelitvi, katere vzroki pa so popolnoma političnega značaja. Po neki nemški publikaciji »Wirtschaft und Statistike, so zlate zaloge koncem avgusta letošnjega leta znašale: (številke so izražene v milijonih unč): U. S. A 17152,7 Francija 13525,9 Anglija 2856,0 Švica 2141,3 Španija 1827,9 Nizozemska 1741,2 Belgija 1526,5 Rusija 1512,1 Italija 1270,4 Nemčija 839,6 Če je res. da pomanjkanje zlata ni vzrok svetovne gospodarske krize, potem je vendar gotovo, da so izšle iz te nespametno pogodene porazdelitve zlata za svetovno gospodarstvo prav težke motnje in povečanje zlate produkcije bi lahko nudilo resnično pomoč za užuganje krize. Če motrimo pod tem vidikom vest, ki so jo pred kratkim objavili svetovni listi, da so bila namreč v južnoafriškem obrobnem ozemlju odkrita nova zlata polja, petem bo to dejstvo v sedanjem času za svetovno gospodarstvo nad vse važnega pomena. Zgodovina gospodarstva Ipozna mnogo period, ko je močan porast razpoložljivih množin zlata ali zlate produkcije povzročil, da se je zvišal niv6 cen in se je gospodarstvo na novo okrepilo: zadnjikrat se je to zgodilo v prvi polovici prejšnjega stoletja in sicer kot posledica produkcije zlata v Kaliforniji in Avstraliji in potem v periodi povišanja cen v letih 1896—1913 po odkritju Transvaala. Produkcija v Južni Afriki je znašala (številke pomenjajo milijone v unčah): 1899 . . . 3,6 1925 ... 9,6 1905 • • • 4,9 1929 . . . 10,4 1910 . . • 7.5 1930 . . . 10,7 1915 . . . 9,1 1931 . . . 10,9 1920 . . . 8,2 1932 . . čez 11 Pri povečanju južno-afriške produkcije obstojajo glede držav, ki producirajo zlato, najvažnejše razlike v povišanju kanadske produkcije in v zmanjšanju produkcijskega deleža Združenih držav Severne Amerike Že v 24 urah b"’-,n mično snaži obleko, klobuke itd. Skrnhi in svetlolika srajce, ovratnike in manSete. Perc. suši. monea in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. — Šelenbuncova ul. 3 Telelon št. 22-72 in Avstralije. Primerjanje najvažnejših držav od leta 1913 do 1930; daje naslednjo sliko (v milijonih unčah): 1913 1930 Trans vaal 8,80 10,72 Kanada 0,80 2,11 Avstralija 2,57 0,61 Britanska Indija 0,59 0,36 Rodezija 0,69 0,55 Združene države 4,30 2,23 Rusija 1,28 1,30 Meksdka 0,83 0,67 Britanski imperij je danes udeležen pri svetovni produkciji zhPa z več ko 70 procenti. Ta produkcija pa se po močnem dvigu za časa svetovne vojne in pravtako sil- nem padcu po vojni od 1. 1914 dalje zopet stalno dviga. Za leto 1932 cenijo strokovnjaki svetovno produkcijo zlata na 22,200.000 unč. V letih s v et o vn o-gc s pod a rs keg a razmaha je ostala produkcija zlata stabilna. Povečanje produkcije za časa krize, je nastalo vsled pritoka obilnih ponudb od strani delovnih moči in vsled odtod izvirajoče pocenitve produkcijskih stroškov, kar pa je imelo za posledico, da se je rentirala tudi eksploatacija tistih zlatih rud, ki vsebujejo le maio odstotkov zlata. Bržkone pa se bodo ti posebno ugodni pogoji, ki jih ustvarja danes kriza v produkciji zlata, v par letih zopet poslabšali; vsekakor pa mislimo, da bomo zdaj smeli bodočnost zlate produkcije naposled ugodnejše presojati, in to tem bolj, ker obstoja upanje, da se bodo v kratkem začele v Traansvalu izrabljati nove žile, ki bodo izravnale preračunani izostanek produkcije v nekaterih, sedaj izčrpanih zlatih revirjih. Poleg tega nudita’ Kanada, Rusija, ki sta investirali zlasti velike vsote v /lata polja ob reki Leni v Sibiriji in slednjič — ped japonskim vodstvom tudi Mandžurija, velike nade, da se bo njih produkcija povečala. Tudi ni gotovo, da bi bi,le izčrpane pri pridobivanju zlata vse možnosti tehničnega napredka. Ob koncu najtežje krize, ki jo je kedaj preživljalo svetovno gospodarstvo, so zlate zaloge centralnih bank v splošnem mnogo večje, kakor kadarkoli poprej. Razen s prirastkom produkcije, so te zaloge narasie še z rešitvijo indijskih zakladov in sicer daleč preko ene milijarde nemških mark, tako da znaša danes njihova vrednost'več kot 52 milijard nemških mark, dobim je leta 1913. znašala okroglo 20 milijard nemških mark. In ena izmed najvažnejših nalog prihodnje svetovne gospodarske konference bo, da reši vprašanje, Ikako bi se okoristila s temi zlatimi zalogami vsa narodna gospodarstva in kako bi se te zaloge postavile v službo za zopetni dvig gospodarstva. Utre naj se tudi pot novi porazdelitvi zlata, toda le z zrahljanjem spon, s katerimi je sedaj povezana mednarodna trgovina. Optimističen pogled v bodočnost preskrbe z zlatom pa bo v svetovni gospodarski konferenci njeno nalogo bistveno olajšal. V PRAGI ZAHTEVAJO VEČJI UVOZ SVINJ Za prehrano prebivalstva v Pragi in drugih čeških mestih igrajo veliko vlogo razne zajtrkovalnice in delikatesne trgovine. Velika večina prebivalstva pozna sploh samo mrzlo večerjo, vsled česar so cene za prekajeno meso, razne klobasice in šunko za vse 'češko gospodinjstvo posebne važnosti. Ker pa je v zadnjem času povsod svinjetina narasla v ceni, so napovedali lastniki zajtrkovalnic in delikatesnih trgovin, da bodo morale zvišati cene ali pa se mora dovoliti večji uvoz svinjskega mesa in svinj. Le na ta način je mogoče preprečiti draginjo za te mesne izdelke. Prebivalstvo Prage zahteva zato, da vodi vlada manj agrarno politiko, ker ta vodi samo v draginjo. Izvršitev sklepov konference * v Stresi Odbor strokovnjakov, ki se je sestal v smislu sklepov konference v Stresi, je dovršil svoje delo. Strokovnjaki iso »oglasno priznali potrebo, da se ustanovi za države srednje Evrope skupen denarni fond, kakor je bilo to zamišljeno v Stresi. Izjavili pa so se proti spojitvi tega fonda s fondom za valorizacijo cerealij, ker morata biti po mnenju strokovnjakov to dva posebna fonda. Strokovnjaka so nadalje sklenili, da takoj izdelajo pravila za ta skupen denarni fond. O njegovi višini pa se niso hoteli izjaviti, ker smatrajo, da je o tem še prezgodno govoriti, dokler niso znani temelji, na katerih 'naj se izvrši gospodarska sanacija srednje Evrope. Poročilo strokovnjakov bo sedaj predloženo mednarodni gospodarski konferenci v nadaljnjo rešitev. ISaliiiovec IH pristen, naraven, na malo in veliko prodaia lekarna Dr. Ib. Picco 5 Liubliana, Duna:sla c. 6 SPORAZUM MED NEMČIJO IN ŠVICO Po več ko dvomesečnih pogajanjih so bila končno vendarle ugodno zaključena nemško-švicarska gospodarska pogajanja ter je Ibil sporazum že tudi podpisan. Po tem sporazumu se dovolijo olajšave v deviznem prometu za nemške turiste v Švici in za plačilo švicarskega blaga, izvoženega v Nemčijo. Za celo vrsto švicarskih izvoznih predmetov so bile nemške carine znižane. Švica pa je dovolila raznim nemškim izvoznim predmetom večje kontingente. Sporazum stopi v veljavo dne 17. novembra in traja do 31. III. 1933. Jajninc zlato naših hranil KONEC VELIKEGA ŠTRAJKA V LANCASHIRU Nepričakovano je izbruhnil v predilnicah Lancashira ponovno štrajk, ker delavci niso hoteli pristati na znižanje plač, kakor je bilo dogovorjeno s posredovanjem vlade med zastopniki delojemalcev in delodajalcev. V stavki je bilo okoli 170.000 delavcev. Stavka je trajala točno en teden in v ponedeljek so šli delavci zopet na delo. Stavka se je nehala, ker se ni pri splošnem glasovanju delavcev izjavilo 80% za stavko. Po novem sporazumu se znižajo delavcem plače za 1 šiling in 6*4 pen-ce pri enem funtu. Obiščite aulomaiitni bu let D A | - D A M RIUNIONE ADRIATICA SE ŠIRI Kaikoir poroča »Frankfurter Zeitung« namerava prevzeti Riunione Adriatica Mo-nakovsko življenjsko zavarovalnico, katere osnovna glavnica znaša 2 milijona mark, a je od teh vplačanih samo okoli pol mili-Verodar pa bi Monakovska življenjska zavarovalnice, ki je bila ustanovljena leta 1922, bo zvišan na 4 milijone mark. Večino novih akcij bi prevzela Riunione Adriatica. Vendar pa bi monakovska življenska zavarovalnica še naprej samostojno vodila svoje posle. Govori se, da bo Riunione Adriatica prevzela še neko drugo nemško zavarovalnico. Indeks cen na veliko Oddelek za gospodarsko proučavanje pri Narodni banki je objavil indeks cen na veliko v mesecu oktobru v primeri z indeksom v prejšnjem mesecu oz. v oktobru 1. 1931. Iz teh številk so vidne te spremembe: okt. sept. okt. 1932 1932 1931 rastlinski proizvodi 58 1 57'7 711 živalski proizvodi 58 5 56 8 661 mmeralni proizvodi 76 8 74 8 737 industrijski izdelki 67 5 64 0 69 3 Celomi indeks 63 9 618 69 5 Izvozni predmeti 55 5 56 3 68 5 Uvozni predmeti 72 9 68 3 66‘2 Potemtakem se je indeks v oktobru dvignil za 24 točke, vendar je še v primeri z indeksom v oktobru 1931. manjši za 5-6 točke. Indeks za rastlinske in živalske proizvode se je le malo dvignil, precej več pa za industrijske, namreč za 3-5 točke. Vendar pa industrijski izdelki še niso dosegli cen od oktobra 1931. Le mineralni proizvodi so že prekoračili cene v oktobru 1931. Zelo neugodno je, da se je nerazmerje med cenami za izvozne in uvozne predmete še poostrilo. Dočim je bila v oktobru 1931 razlika v indeksu le za 2-3 točke v korist izvoznih predmetov, je narasla ta v septembru 1932 že na 12-0 v korist uvoznih in se je to nerazmerje povečale v oktobru 1932 celo na 17*4 točke. ČEŠKOSLOVAŠKI NAČRT 0 KAETELTII Od septembra naprej je posebna medministrska strokovna komisija pretresala zakonski načrt o kartelih. Ta komisija je predlagala več sprememb, vsled česar bo zakonski načrt znova predelan. Parlamentu bo predelani zakonski načrt predložen še ta mesec. ! tin;oyinm:i i?inivvrm Vpisale so se i z p r e m e m b e in dodatki pri nastopnih firmah: Sedež: Sv; Jurij ob juž. žel. Besedilo: Adam Kincl in drug, javna trgovska družba. Obratni predmet: Trgovina s špecerijskim in manufakturnim blagom ter z deželnimi pridelki. Izbriše se javni družabnik. Jurij Vrečer, trgovski satrudnik v Celju. Odslej se glasi firma: Adam Kincl, trgovec v Sv. Juriju ob juž. žel. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dtie 26. oktobra 1932. Firm. 346/32. - Rg. A TI 216/5. Konkurzi in prisilne poravnave Razglašen j© konkurz o imovini fabrike banditov »Mana«, d. z o. z.. Konkurzni sodnik Avsec, upravnik mase Stojkovič Gojko, pis. ravnatelj v Ljubljani. Prvi zbor upnikov pri sodišču v Ljubljani, soba št. 140, dne 12. novembra 1932 ob 9. Oglasi-tveni rok do 4. decembra. Ugotovitveni narok dne 10. decembra ob 9. V konkurzni stvari trgovca Orla Huberta v Šoštanju se bo dne 21. decembra 1932 ob 10. na sodišču v Šoštanju vršila javna dražba velike trgovske in stanovanjske hiše prezadolženca v Šoštanju. Cenilna vrednost hiše 655.070 Din, najnižji ponu-dek Din 350.000 Din. Plačilo po sporazumu z vknjižendmi upniki. V zadevi »Sane«, fabrike čokolade v Hočah ,se določi poseben ugotovitveni narok na dan 17. novembra 1932 ob 10. pri sodišču v Mariboru, soba št. 84. Potrjeni, oziroma končani, sta poravna- vi modistke Hobacher Ane v Mariboru in tvrdke Stegu .na Viču. Dr. Pirčeva sladna kava je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 28. novembra t. 1. ponudbe glede dobave električnega materi-jala; do 29. novembra t. 1. pa glede dobave 500 kg pisane bomibaževine in 150 m3 hrastovega lesa. Direkcija državne železarne Vareš-Maj-dan sprejema do 30. novembra t. 1. ponudbe glede dobave smirkovih plošč. Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 6. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 100 kg dinamo-žice, raznega elektroinstalacijskega maiterijala ter glede dobave 2000 komadov belih kremenov za bencinske svetiljke. Vršile se bodo naslednje ofertne licitacije. Dne 18. novembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic, strojni oddelek v Sarajevu glede dobave 70 kg ciklona. — Dne 29. novembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 1000 komadov elementov za telefone. — Dne 29. novembra t. 1. pri Upravti smodnišnice v Kamniku glede dobave 30.000 kg žvepla, 35.000 kg parafina, 20.000 kg smole, 10.000 kg bitumena. — Dne 9. decembra 1.1. pri Direkciji pomorskega saobračaja v Splitu glede dobave maziva za plovne jedinice; dne 12. decembra t. 1. glede dobave motvoza; dne 14. decembra t. 1. glede dobave raznega kovinskega materi jala; dne 16. decembra t. 1. glede dobave barv; dne 19. decembra t. 1. glede dobave raznega materi jala. Prodaja lesa. Dne 16. novembra t. 1. se bo vršila pri kr. šumski upravi v Lipovlja-nih ofertna licitacija glede prodaje hrastovih hlodov; dne 17. novembra t. 1. pa glede prodaje bukovih hlodov. (Oglas In pogoji so interesentom na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.) Oddaja zgradbe munieijskega skladišča v Slov. Bistrici se bo vršila potom ofertne licitacije dne 17. novembra t. 1. pri inže-njerskem oddelku Komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji .pa pri istem oddelku.) Prodaja starega papirja. Primorska direkcija pošte in telegrafa v Splitu sprejema do 21. novembra t. 1. ponudbe glede prodaje preko 20.000 kg starega papirja. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.) Dražba nepremičnin in inventarja Dubrovniške električne železnice se bo vršila pri kotarskem sodišču v Dubrovniku dne 12. decembra t. 1. Inventar je v povsem dobrem stanju. Gradbeni oddelek Direkcjje državnih železnic v Ljubljani sprejema do 11. novembra t. 1. ponudbe glede dobave hrastovega lesa. — (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 11. novembra t. 1. ponudbe Narodno gledališče v Ljubljani Drama. Začetek ob 20. Torek, 8. novembra: Zaprto. Sreda, 9. novembra: Strast pod bresti. Red C. Četrtek, 10. novembra: Marij. Red B. Petek, 11. novembra: Zaprto. (Generalka). Opera. Začetek ob 2 0. Torek, 8. novembra: Zaprto. Sreda, 9. novembra: Zaljubljen v tri oranže. Red Sreda. Četrtek, 10. novembra: Fra Diavolo. Red A. Petek, 11. novembra: Erika. Proslava 25-letnice umetniškega udejstvovanja Bojana Pečka. v Mariborsko gledilišče. Začetek o b 20. Torek, 8. novembra: Friderika. Red A. Sreda, 9. novembra: Celjski grofje. Red B. Celjsko gledališče. Začetek ob 20. Petek, 11. novembra: Celjski grofje. Gostovanje mariborskega gledališča. glede dobave 800 kg bučnega olja, 600 kg kave, 2000 kg svinjske masti 4n 3000 Vg riža. Direkcija državnih rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 15. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 3 kondenzatorjev. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 21. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 300 m jamskega kabla, 10.000 kg koruze ter glede dobave žarnic. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) n c > Uui -- Svetovna produkcija kavčuka. Po ameriških uradnih podatkih je glede produkcije in trgovine s kavčukom Amerika na prvem mestu. Takoj za njo pridejo Velika Britanija, Francija, Kanada in Nemčija. Proizvodnja kavčuka v Združenih državah Severne Amerike je bila cenjena leta 1927 na 1134 milijonov dolarjev. Najboljša odjemalca ameriškega kavčuka sta Kanada in Argentina. Tudi velikobritanska produkcija kavčuka se je zelo razvila, trpi pa precej od kanadske konkurence. Francoska produkcija kavčuka pa se je večinoma omejila na izdelavo pnevmatike. Žclezniško-zračni promet v Združenih državah. Med New Yorkom in Los Ange-losom obstoji kombiniran železniško-zrač-ni promet, s katerim se je znatno zmanjšala oddaljenost dbeh teh velikih mest. Dokler še ni bilo tega kombiniranega prometa, je trajalo potovanje po železnici iz New Vorka v Los Angeles nad stodvajset ur. Sedaj pa traja vse potovanje samo 50 ur. Dve coni na ulicah. V velemestih je avtomobilski promet že tako narastel, da so avtomobili drug drugemu na potu. Sedaj so v Los Angelosu razdelili najbolj prometne ulice v-dve coni, da s tem olajšajo promet. Skozi sredo ulice so potegnili močno belo črto, ki deli obe smeri vožnje. Sredi med to močno belo črto in hodnikom je potegnjena druga tanjša bela črta, ki razdeli del ulice za enosmerno vožnjo v dva dela. V delu, ki je ob hodniku, vozijo samo avtomobili; ki se v ulici ustavijo, v srednjem pasu pa avtomobili, ki še v ulici ne ustavijo. S tem so dosegli, da se je promet znatno olajšal. Nekaj o metru. Na Dunaju je bila te dni razstava metra. Z njo so hoteli proslaviti iznajdljivost človeka, ki je zmeril najprej na zemlji kos pota in nato na podlagi tega rezultata zmeril velikost zemlje. Poskus zmeriti zemljo in ustvariti enotno mero je že silno star. Že 25 let pred Kristusovim rojstvom je poskusil to Erastothenes in dobil za svoje delo spomenik na mesecu, ker se en krater meseca imenuje po njem. Zmeril je v Egiptu večjo ploskev zemlje in nato je izračunil, da meri zemeljski obseg 250 tisoč stadijev, to je 40.500 kilometrov. Zmotil se je le malo, ker danes so z najmodernejšimi aparati ugotovili, da meri zemeljski obod 40,076.625 metrov. Šele po odkritju Amerike so nato zopet skušali zmeriti zemljo. Francozi in Holandci so se pri tem merjenju najbolj izkazali in končno je bilo ugotovljeno, da meri zemeljski olbod 40,008.032 metrov. Za časa francoske revolucije je bila nato določena kot enota mere desetmilijonski del kvadranta, to je četrtine ekvatorja. Ta enota je bila meter, ki pa je dejansko za dve desetinki milimetra krajši, kakor bi to odgovarjalo dolžini kvadranta. Prvi meter so v Franciji izdelali v platini, ker ta najmanj podleži vremenskim uplivom. Ta vzor metra je shranjen v Francoski akademiji in po njem so vzele mero vse druge države. Pri nas je bila metrska mera šele pozno uvedena, namreč v letu 1876. Plačanje davkov s pšenico. Po vesteh iz Rumunije bodo rumunski kmetje v kratkem pozvani, da plačajo davke s pšenico. To novo obdačenje namerava uvesti finančni minister, ki je s svojimi načelniki že proučil tozadevni zakonski načrt. Pšenica bi se uporabila za prehrano vojske. Nekateri predlagajo, da se ta novi davek uporabi tudi za plačilo starih davčnih zaostankov. Češkoslovaška sladkorna fabrika je bila dne 1. novembra slovesno otvorjena v Teheranu; fabriko je zgradila Českomorav-ska Kolben Djanek za 14 milijonov Kč. V fabriki je nameščenih 50 Čehoslovakov. »Službeni lisk kr. banske uprave Dravske banovine z* dne 5. novembra prinaša to vsebino: Oblike žigov za žigosanje meril in merilnih priprav. — Pravila o izpre-membi dn dopolnitvi pravil o pregledovanju in žigosanju, obliki, sestavi in ozuameno-vanju tokom ero v in o nadzorstvu nad njima. — Izpremembe pravil o izpremembi in dopolnitvi pravil o pregledovanju in žigosanju, obliki, sestavi in oznamenovanju tokomerov in o nadzorstvu nad njimi. — Izpremembe in dopolnitve v pravilniku o opravljanju državnega ertokovnega izpita v stroki kontrole mer in dragocenih kovin. — Predpisi za naprezanje zidov. — Ratifikacija konvencije za izboljšanje usode ranjencev in hodnikov v vojskah za vojne in konvencije o postopanju ž vojnimi ujetniki, Mehika. — Ratifikacija konvencije za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne in konvencije o postopanju z vojnimi ujetniki, Danska. — Ratifikacija zapisnika o prepovedi, da se uporabljajo v vojni dušljivi, strupeni ali podobni plini in bakteriološka sredstva, Norveška. — Ratifikacija mednarodne radio-telegrafske konvencije po Švici in Egiptu. — Razširitev 'pogodbe o vzajemnem izročanju krivcev z Veliko Britanijo na Trans-jordanijo. — Razne objave iz »Službenih novin« dn razglase uradov in sodišč. RUMUNSKA BO ZADOSTILA SVOJIM OBVEZNOSTIM Rumunski ministrski svet je znova demontiral vesti, ko da bi imela Rumunija namen ustaviti izplačilo kuponov zunanjih posojil. Rumunija se samo prizadeva, da doseže v poganjdh z banko Banque de Pariš et de Pays Bas v Parizu in British Over-seas banko v Londonu gotove olajšave za plačevanje anuitet javnih dolgov. O ustavitvi izplačil pa sploh ni bilo govora, temveč, kot rečeno, le o nekaterih olajšavah, d n še te bi veljave le za kratko dobo. Po romunskih poročilih so se francoski in angleški upniki večinoma že .izjavili za te olajšave. Tudi pri posojilih Caisse Commu-ne dobo dosežene nekatere olajšave, pa čeprav se je ta dosedaj branila količkaj popustiti. jfjtu |iprofila LJUBLJANSKI SOBOTNI TRG Zadnji sobotni sejm je bil od kupcev zelo dobro obiskan in mestoma celo predobro; da je cena živilom padla. Zlasti velja to za zelje in krompir, ki so ga pripeljali kmetje 75 voz, a je bilo povpraševanja le malo. Posledica tega je bila, da je krompir na debelo padel od 80 na 75 par, zelje pa se je prodajalo tudi glava po 50 par, večinoma pa po 60 do 80 par. Jurčkov in gob je bilo na trgu mnogo, cena še vedno stara, namreč 4—5 Din za merico ali 8 do 10 Din za kg. Kostanja je bilo dovolj in se je prodajal po 2 Din. — Posebno živahno je bilo na perutninskem trgu. Zlasti mnogo se je povpraševalo po piškah, ki so bile od 16 Din dalje par. Jajca pa so se podražila in se prodajo po 1-25 kos ali po 2‘25 par. Cene mesa so bile te: goveje I. 8—10, II. 6—8, III. 5—7. Slanina se je podražila na 15—16, enako tudi mast na 17—18 Din. CENA MASTI NARASLA V zadnjem času se opaža stalen dvig cen za svinjsko mast, svinjsko meso in slanino. Dočim se je v letnih mesecih zahtevalo za kg svinjske masti 7 do 10 Din, je dosegla v Zagrebu svinjska mast že ceno 16 do 18 Din za kg. Pa tudi svinjsko meso se je podražilo, ker se je na velikih zunanjih trgih splošno dvignila cena za svinje. * MARIBORSKI SVINJSKI TRG Na svinjski sejem dne 4. novembra 1932 je bilo pripeljanih 309 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 60—85, 7 do 9 tednov stari 110 do 150, 3 do 4 mesece stari 180—250, 5 do 7 mesecev stari 350—400, 8 do 10 mesecev stari 450—550, 1 leto stari 750—950 Din. 1 kg ždve teže 6'50—7, mrtve teže 9—10 dinarjev. Prodanih je bilo 181 svinj. VELETRGOVINA 4. ŠARABON LJUBLJANI vrinnročn Aye< erijsko blago, ve,{. vrst. žganja^ moko ter deželne piidel-ke. knhr tildi razno^ vrstno rudninsko vodo Lastna vražama za kavo in, mlini za dišat'e g električnim obratom Telefon štev. 2 6 6 6 Ceniki na raevolago! Elektro-inštalacije za razsvetljavo In pogon izvrflujt* strokovnjaflko po zmernih cenah. Speeijalna delavnica za previjanje elektro motorjev, transformatorjev in auto dinama V zalogi ver elektro-materijal, kakor larnice in elektro motorji, rabljeni in novi najznamcnitcjfiih firm v vsaki količini FR. PERČINLIČ Koncesijonirano elektro podjetje OOM2ALC) nasproti pošte. Elektro-meh. podjetja LJUBLJANA, OoapotveUka 1t. Tel. 2171. LMikuš Ljubljana, Mestni trg 15 Telefon št. mi Na mulo Na veliko Ustanov-lieno 1839 trgovci in industrijci / T pgcvsfcf lisi se ortDoroca za inmeriranief KLIŠE) E vseh vrsl- por folog rafij ahu ali risbah, izvršuje najs&lidne/še kliše* rno ST-DEU L1UBL1ANA DALMATINOVA 13 Kupujie domače blago! Motvoz Grosuplje doma{ slovenski izdelek -s- Svoji k svojim! Tovarna motvoza in vrvarna d. d- Grosuplje pri Ljubljani Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.