201. StnliUtlchv. Carl Ms

Kimat-Am< alt. in.HumTji

Geseno bodi najsvelejše m oeomadežano spočetje
precisle Device Marije!


za dekleta,

ki so

pri dekliški ali križevski družbi

in tudi za druge pobožne ženske.

LEKARNA V ŠKOFJI LOKI
Spisal Mr Ph OTOKAR BL)RDYCH

v>  Vi

R| © g ra a n,

pokojni

keajiški nadžupnik,

3URDYO

X

Z dovoljenjem prečastitega lavantinskega knezo- škofij stva.

Deseti natis.

(Lastnina „Križevske družbe" v Konjicah.)


V Ljubljani, 1882.

Založil in prodaja Matija Gerber.


„Blagor jim, ki so Čistega serca, ker Boga bodo
gledali 41 . Tako govori Jezus pri sv. Matevžu 5, 8.

„Ali ne veste, da ste tempelj božji, in da dub božji
v vas prebiva? Ako bo kdo tempelj božji o-
skrunil, ga bo Bog končal. Zakaj tempelj božji
je svet, kar ste vi“. Tako govori sv. Pavel v
svojem 1. listu do Korinčanov 3, 16, 17.

„Cista duša več velja, kakor vse, kar na svetu še
toliko ceno ima“. Sirah, 26, 20.

„Deviee so naj lepše cvetlice svete cerkve, naj dra-
žiše ovčice čede Kristusove, naj popolniša po¬
doba .njegove svetosti, lepota gnade božje in
naj VBPllšrUelo božjih rok“. To so besede
svetega škofa Ciprijana.

„Poglej zvečer na jasno nebo, na kterem toliko svet¬
lih zvezd v neizrekljivi lepoti igra; toda vsa
njih lepota se lepoti Ciste duše primeriti ne
da“. Tako govori cerkveni oča, sv. Hieronim.

„Čistost je vsih drugih čednost svet pas: ako pa
nimaš pasa, boš vse svoje oblačilo zamazala in
poblatila", uč

dekliške ali križevske družbe.

IlUkože toliko lepe ni na celem svetu,

5 kakor je roža svete čistosti, ki v
sercih keršanskih dekličev raste, tudi
zvezde ni toliko svetle na širokem nebu,
kakor je sveto devištvo"v božjih očeh. Oj
srečne torej, pač tavžentkrat srečne ste dekleta
ve, ki ste to prelepo rožico še ohranile — nad
vami ima ljubi Jezus posebno veselje. Da bi
le ostale tudi vseskoz njegove neveste, noter
do smerti njemu zveste — njegove ljubke, brez
madeža na duši in na telesi!

In glejte! ravno za tega del, da bi
ložeje ohranile čast svojega devištva; da bi

ložeje se vbranile derečih volkov, ki prežijo

l*

4

v vas nedolžne ovčice, in vam hočejo razter-
gati belo oblačilo kerstne nedolžnosti — ravno
vam v pomoč, v varstvo in hrambo je ta
družba osnovana.

Pridite torej, ljube dekleta, ki ste pri
Bogu in pri ljudeh še v lepem imenu — pri¬
dite in stopite v to sveto družbo, ne prisi¬
ljene, ampak s svetim veseljem, iz ljubezni
do svojega devištva, iz ljubezni do Jezusa, ki
se vam za ženina ponuja. Le čujte, kakošne
postave in dolžnosti imate.

1 .

Dekliška, ali kakor sploh pravimo, kri-
ževska družba je postavljena pod varstvo in
krilo Marije Matere božje, ki je vsili devic
devica in sramožljivih deklet posebna pomoč¬
nica. Zatorej mora vsaka vsak dan moliti
eno „Češeno Marijo" s tem pristavkom:

O Marija, vsih devic Devica, po svojem
čistem spočetju ohrani meni in mojim
tovaršicam čistost duše in telesa

v imenu Boga f Očeta in j  Sina in sv. f
Duha. Amen.

2 .

Vsaka, ktera se zapisati da, dobi žeg-
nano svetinjo  čistega spočetja device Ma-

5

rije. To svetinjo morate v časti in ven in
ven pri sebi imeti, v hladni grob seboj jo
imate vzeti.

3 .

Vsako leto, ali na praznik čistega spo¬
četja, ali pa vsaj v tisti osmini enkrat, in
če bo mogoče, tudi o obiskovanju device Ma¬
rije bote imeli vse skupej spoved,  in bote
vse skupej k sv. obhajilu  šle. Če je le
mogoče, naj pride vsaka zraven.

4 .

Domači gosp. fajmošter, ali če oni ne
morejo, pa tisti duhovnik, kterega oni v to
izvolijo, so duhovni vladar  ali vižar tega
druživa.

5 .

Dekleta, ktere so v tej bratovšini, si
izvolijo iz svoje srede eno vodiljo ali pred¬
stojnico, ktera z dovoljenjem dušnega pastirja
vravnuje in opravlja vse, kar družtvo zadeva.
Ona nove sestre ali vzema ali že zapisane
zopet izbrisati daje; ona čuva nad celim druž-
tvom, nad sestrami, kako se vedejo in zader-
žijo ona je dolžna svariti in prositi in
opominjati, koder vidi da je treba.

6

6 .

Vodilja z dovoljenjem dušnega pastirja
si izvoli dve pomočnici,  ali ko bi treba
bilo, tudi več, ktere nji pomagajo z djanjem
in dobrim svetom. — Dekleta! vodiljo in nje
pomočnici morate spoštovati in v lepi časti
imeti; in če vas ena ali druga kaj posvari
ali opominja, 'tiho poslušajte, in ko bi tudi
vredne ne bile, ne gondrajte, ampak v po¬
nižnosti svojega serca se v roke božje izro¬
čite. — Ne pozabite, da ste slabe, in bodite
hvaležne, ako druge iz ljubezni do vaše duše
in vašega zveličanja nad vami čujejo in bedijo.

7 .

Vendar ne samo vodilja, ternuč vsaka,
ktera je pri tej bratovšini, ima sveto dolžnost
nad seboj, svariti in opominjati  svoje
tovaršice, kolikorkrat se ji zdi, da je treba —
toda vselej z ljubeznijo, v vsi krotkosti in
pohlevnosti.

Dekleta! deržite skupej, kakor bi ena
na drugo privezane bile; skerbite za čast svo¬
jega družtva, kolikor naj več morete, in če je
treba, poskušajte se ena za drugo, vse za
eno, ena za vse.  Ne jemljite med se takih,
ktere ne slujejo dobro, da vam sramote ne

7

napravijo, če je pa ktera že zraven, se imate
pa tudi vse od kraja truditi in prizadevati in
moliti za njo, da jo zapeljivi svet ne zmoti.
Ne pozabite, da ni žalostnišega za vas in za
celo vaše družtvo, kakor če se ktera zbrisati
mora — meni se zdi malo drugač, kakor bi
bila zbrisana njena duša iz bukev življenja.

8 .

Vsaka, ki hoče v to sveto bratovšino
stopiti, naj se vodilji oglasi,  in ona, če je
ne pozna dobro, naj se z drugimi posvetuje,
napreden jo dušnemu pastirju zapisati da. —
Tudi je potreba, posvetovati se s svojim spo¬
vednikom, in ako oni za dobro spoznajo, dolgo
spoved  od celega svojega življenja storiti.

9 .

Vsakega mesenca enkrat bo zbor  in
nauk, da se poštene, pametne dekleta v svo¬
jem lepem življenju poterdijo, da se mlačne
oživijo in vsim novo dušno življenje in nova
gorečnost vdihne. K tem naukom rade in ve¬
sele hodite, in vodilja naj svari tiste, ki redko
Pridejo.

10 .

K s p o v e d i in k s v. o b h a j i 1 u, glejte,
da bote šle večkrat, naj manj vsakega me-

8

senca enkrat, vsake štir tedne, če ktera ni
po pravici zaderžana. Neveste Jezusove ste,
ali če ga bote redko obiskovale, bo ljubezen
med Njim in med vami kmali ugasnila. —
Kolikor vam je mogoče, naj si izbere vsaka
svojega spovednika, sicer pota popolnamosti
nikdar nastopile ne bote; Jezus pa je vsim
rekel: „Bodite popolnama, kakor je
vaš Oče v nebesih popolnama".

n.

K sv. maši rade hodite, tudi ob delav¬
nikih, če morete; ako pa v cerkev ne morete,
bodite vsaj v duhu pri sv. maši. Sv. maša je
naj svetejši dar in ima neskončno ceno. —
Pridige ali keršanskega nauka  iz za-
nikernosti ne enega ne zamudite, zakaj božja
beseda, kakor sv. pismo pravi, je slajši kot
sterd; je kakor meč na dve strani brušen,
ki vaše serca obrezuje, da jih rija ali lenoba
ne sne. — Juterno in večerno molitev, an-
geljsko češe  n je,  molitev p r e d je dj o in
po jedi  skerbno opravljajte. Riba brez vode
in dekle brez molitve sta si podobne; ta in
una bo kmali ob življenje. — Svojo vest  po¬
gosto izprašujte,  ne zaspite ne eden ve¬
čer, dokler tega ne storite, in se s serčno
grevengo  s svojim Bogom ne spravite.

9

12 .

Svojim staršem, svojim višjim bodite
pokorne  v vsih rečeh, ktere niso zoper božjo
zapoved. Bogu in ljudem bote ljube, če bote
rade ubogale. — Bodite ponižne  v mislih,
v besedah in v vsem svojem djanju, posebno
pa v svojem oblačilu. Kar visoko leta, rado
nizko obsedi. Obleke, ki preveč vreši, pre¬
več v oči pika, ne omišljujte si. Nedolžnim
dekletam vsako krilo, vsaka jopica lepo stoji,
da le vmazana in raztergana ni. — Bodite
krotke in pohlevne,  kakor mlade ovčice
in varite se jeze in prepira, posebno pa kle¬
tve, kolikor naj več morete. — Če pride kaka
nadloga nad vas ali bolezen, če vas ljudje
zasmehujejo zavoljo pobožnosti vaše, poter-
pite  in proti nebesam povzdigujte svoje oči.
Bog nad vami čuje, in če on ne dopusti, vam
nobeden las iz glave padel ne bo. Tistim,
ki Boga ljubijo, vse v dobro izide.

13 .

Do revežev, bolnikov  in betežnih
ljudi imejte usmiljeno, mehko serce, in po¬
strezite jim po svoji moči. Če pa družnica
ktera zboli, ste dolžne zlasti tiste, ktere ste
bližej nje, večkrat jo obiskati, in če je treba,

10

tudi ji postreči — ali že vode ji prinesti, ali
prati ali pomesti ali prestlati ali kaj druzega
enakega. Take dela so zlata vredne.

14 .

Pred vsim pa vam sramožljivost
priporočujem, ona je keršanskih dekličev naj
lepše ogrinjalo, naj dražje blago; ona je ju-
terna zarje, ki vam lice in dušo zlati. Bodite
sramožljive, kjer koli ste, ali ste same ali v
drušnji, in krotite svoje počutke. Varite svoje
oči, ne glejte, kar je nespodobnega, in zmirej
bolje, da oči po sebi obešate, kakor da rado-
vidne ste in vse viditi hočete. Varite svoje
ušesa in zapirajte jih, ko slišite gerde, ostudne
pomenke. Gerda beseda je znamnje gerdega,
vmazanega serca. Varite svoj jezik in ne
zinite kaj takega, kar je zoper sveto čistost.
Klafati, gerde pesmi peti, nespodobne šale ali
špase imeti, je navada razujzdancov, ne pa
poštenih deklet. — Ne dajte se možkim pri¬
jemati, nikamor ne — še za roke ni varno;
nespodobna roka z vašim dovoljenjem naj
ne pride blizo vas; pa tudi ve se nikogar
ne dotikujte, če vam je sramožljivost ljuba.
Svoje telo varno zakrivajte in ne razgalite
se, da ne žalite svojih angeljev varhov.

11

15 .

Slabih tovaršij se skerbno ogibajte;
od smole se roka vmaže, od slabe tovaršij e
pa duša in serce. Ne hodite po oštarijah,
če ni potrebe ali sile; možki, ki deklet dru-
gač ne morejo zmotiti, jih v kerčmo vlečejo,
jim z vinom glavo in pamet zmedejo, in prej
ali polej ob nedolžnost spravijo. Ne hodite
na ples;  ples je divji pes, ki zlasti v de¬
kleta reži in jih pogosto smertno rani. —
Ne delajte znanja  z drugim spolom; če je
Bog zakon vam namenil, bo že on ženina
vam preskerbel. Ne jemljite perstanov, ne
dnarja, ne drugih darov, ki vam jih možki
ponujajo; če jih vzemete, ste že obvisele na
limance. Ne jemljite pisem, ki vam jih možki
pošiljajo; če ga pa vzemete, ga materi svoji
dajte ali ga nerazpečatenega v ogenj veržite.
Se večer stori, same ne hodite več spod strehe,
noč ima svojo moč in je zlasti dekletam ne¬
varna. Po noči se skerbno zapirajte,  da
nihče do vas ne more; le glasite se ponoč¬
njaku in kmalo bote ob dobro ime.

16 .

Vsaka mora skerb imeti, da drugih po¬
štenih deklet za družtvo pridobi.  Tistih
pa, ki niso zraven, ne sodite slabo, ne za-

12

ničujte jih; Bog je sodnik, on sam ve, koliko
je ktera vredna.

17 .

Se družnica ktera kaj pregreši  zoper
te postave, jo mora vodilja ali nje pomočnica
posvariti, enkrat, dvakrat ali tudi večkrat,
če to svarjenje nič ne zda, naj pove duhov¬
nemu pastirju, da ji oni kaj rečejo. Če pa
tudi to nič ne pomaga, se iz družtva izbriše.
Se pa potem poboljša in čedno zaderži, se
sme čez eno leto zopet nazaj vzeti. Med kri-
ževske dekleta zapisana biti, si mora vsaka
za veliko čast šteti. Se pa ktera hudo pre¬
greši, se zbriše preč in za zmiraj.

18 .

Se družnica ktera omoži,  bote, če bote
mogle, eno sveto mašo za njo najele, in pri
tisti sv. maši sv. roženkranc molile, da bi ji
Bog svoj sveti blagoslov v novem stanu dal.
Ktera pa ne more k sv. maši, naj moli doma
en del sv. roženkranca v ta namen.

19 .

Pri procesiji  sv. rešnjega Telesa
greste skupej za svojim banderom, sramožljivo
in pobožno, kakor se dekletam spodobi.

13

20 .

Um er j e ktera družnica, pridejo vse
sestre, ktere utegnejo, k pogrebu, in one jo
nesejo. Je bila revna, oskerbijo, da se po¬
šteno pokoplje, oskerbijo pa tudi, da se sv.
maša bere za njo. Pri tej sv. maši molite
sv. roženkranc; ktera pa v cerkev ne more,
naj ga moli doma. Verh tega bomo molili
za rajno eno celo leto pri vsakem zboru en
Očenaš in Češeno Marijo — družnice pa so
dolžne, vsako nedeljo skozi celo leto en „0 6 e-
naš“ in eno „Češeno Marijo"  za rajno
moliti. — Dekleta! ne pozabite na to molitev:
kadar bote ve umerle, se bo molilo tudi za vas.

21 .

' Družtvo ima svoj altar — altar čistega
spočetja device Marije. Zavezane ste, sker-
beti, da je čeden in lep. Lepši ko" bo, lepša
čast bo za vas. Ktera pomore, naj torej
včasih kak krajcar vodilji da, da ga oberne
za družtvene potrebe.

22 .

Vaše pozdravljenje med seboj in do
drugih naj bo:

14

Bote rekle: Kaj pa nam bo za pla¬
čilo, če bomo po teli postavah živele?
— Bote v lepem imenu pri vsih poštenih
ljudeh, bote imele mirno, čisto vest, bote
lehko umerle, po smerti pa v nebeškem kra¬
ljestvu sedele. Ali tudi duhovnih zakladov in
odpustkov bote mnogo mnogo prejele. Čujte!

Ta vaša prelepa družba je bila 5. ju¬
nija 1859 v Rimu poterjena in z odpustki
bogato obdarovana. — Popolnama odpustek
se zadobi:

1. Tisti dan, ko se ktera zapisati da.

2. Ob smertni uri.

3. Božični dan, praznik Kristusovega vne¬
bohoda, praznik oznanjenja in čistega
spočetja device Marije, o Veliki- in
Mali - maši.

4. Vsakega mesca tisto nedeljo, ko je nauk
za družtvene dekleta, če zraven pridejo.

5. Dvakrat v letu popolnama odpustek
lehko tudi tiste dobijo, ktere zavoljo
dalje ne morejo k nauku priti, če tisti¬
krat spoved od celega svojega življenja
ali pa saj od enega leta storijo.

6. Družbini vladar imajo oblast, bolenim
dekletam tisti dan,  ko bodo previdene
s sv. zakramenti, popolnama odpustek

15

podeliti, če molijo tri Očenaše in tri
češenamarije v ta namen.

Tukaj je treba opomniti, da popolnama
odpustek zadobiti, morate vselej zakramenta
sv. pokore in presv. Rešnjega Telesa vredno
prejeti.

V praznik čistega spočetja device Ma¬
rije pa zadobi vsak brez razločka popolnama
odpustek, kdor se vredno spove, sv. obhajilo
prejme in pri družbenem altarju na namen
sv. očeta, rimskega papeža moli.

Sveti oče, rimski papež pri tej prilož¬
nosti zlo zlo priporočujejo dolgo spoved in
posebno ljubezen in pobožnost do Marije pre-
čiste device: tudi vam naročujejo, da imate
svojega spovednika ubogati rade, hitro in z
veselim, voljnim sercem.

Sedem let odpustkov pa hote-dobile:

1. Kolikorkrat bote kakega merliča k po¬
kopu spremile.

2. Kolikorkrat bote slišale mertvaški zvon
zaklenkati, in bote molile za rajnega
dušo.

3. Kolikorkrat se bote vdeležile kake po¬
božnosti ali andohti, pobožnih pogovo¬
rov, keršanskih svetih naukov, pridig
in drugih dobrih opravil in del.

16

4. Kolikorkrat bote ob delavnikih in so-
praznikih pri sv. maši.

5. Kolikorkrat bote na večer, preden ležat
greste, svojo vest sprašale.

6. Kolikorkrat bote kakega vbogega bol¬
nika ali jetnika obiskale.

7. Kolikorkrat bote kake sovražnike spra¬
vile.

Vsi ti odpustki se zamorejo tudi za duše
v vicah oberniti.

Družbini altar ima predpravico, da vsak
mašnik, ki pri njem za eno zmed vas sv.
mašo berejo, jo z odpustki berejo. Družbini
vižar pa berejo sv. mašo pri vsakem altarju
z odpustki, če jo za družbine sestre berejo.

Vse v večo hvalo božjo in v čast
Marije prečiste device!

17


z a

dosego svetili odpustkov.

M  pravo življenje dat; verujem da si

Jezus, ki si na svet prišel, nam

svoji sveti cerkvi ključe nebeškega
kraljestva za to izročil, da je vse, kar na
zemlji odveže ali zaveže, tudi v nebesih od¬
vezano ali zavezano. — Tudi terdno veru¬
jem, da si ti, o Jezus! svoji cerkvi oblast
dal, odpustke deliti, in da so zares vernim
v duhovno pomoč. Prosim te, o dobrotljivi,
usmiljeni Jezus! daj mi milost, da bom za¬
legla iz števila tistih resnično spokornih
in z Bogom spravljenih grešnic biti, na ktere
^ z dopadajenjem gledaš, in jih z obilnimi
gnadami obdaruješ. To upam doseči od
tebe, moj Zveličar, in pridem sem k tebi
v  cerkev, kjer se v presvetem zakramentu
^najdeš, še poslednjo dolžnost dopolnit,
ktero sveta katoliška cerkev za dosego

Družb. 2

18

popolnama odpustkov terja; tukaj tebi,
o milostljivi Jezus! vse potrebe svete
cerkve in vsega kristjanstva zročim in
priporočim.

1) O Bog! naj viši Pastir in Oče
vseh vernih, ki s svojim sv. Duhom celo
telo sv. cerkve vladaš in posvečuješ, ki
si po Jezusu Kristusu veličastvo svojega
svetega imena vsim narodom oznanil;
ohrani delo svojega usmiljenja, da tvoja
sv. cerkev v vsem dobro raste, se po
vsej zemlji razširja, in v spoznanju in
češenju tvojega presvetega imena stano¬
vitna ostane.

3>a svojo sveto cerkev vladaš In ohraniš:
Prosimo te, usliši nas, o Gospod!

Oče naš. češena si Marija, čast bodi Bogu. (dvakr.)

2) O Bog, ki pravi mir daješ in
edinost ljubiš, dodeli vsim kristjanskim
poglavarjem, svojim služabnikom in na¬
mestnikom na zemlji, popolno spravo in
edinost; odverni vse škodljive vojske in
razpertije, da tvoji verni v pravi prostosti
tebi vredno in zvesto brez overe služiti
zamorejo.

Da kristjanskim kraljem In poglavarjem
mir In edinost daš.

Prosimo te, usliši nas, o Gospod!

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu. (dvakr.)

19

3) O vsegamogočni, večni Bog! ki
želiš, da bi bili vsi zveličani, in nočeš
da bi se kdo pogubil: ozri se milostljivo
na vse zmotene krivoverce, ki jih je lažnjivi
in goljufivi sovražnik v krivoverstvo in
vraže zapeljal; prosimo te, usmili se jih
in pripelji jih na pot resnice ; in daj vsim,
da razpertije v veri zapustijo, vse zmote
odstranijo in k edinosti tvoje resnice
Pridejo, po Jezusu Kristusu. Amen.

Da sovražnike svoje sv. cerkve ponižaš ln
spreoberneš.

Prosimo te, usliši nas, o Gospod!

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu. (dvakr.)

4) Naj viši in večni Pastir, Jezus
Kristus! tebi priporočim našega papeža
I ) tvojega pervega namestnika na zemlji.
Usliši njih prošnje, spolni njih želje in
molitve, da tvojo čast povikšujejo in srečo
ty oje cerkve množijo. Vodi, razsvetli,
Poterdi, vari, podpiraj jih, da tvojo sv.
cerkev vselej k tvoji božji časti in k
n ašemu zveličanju vladajo. Amen.

Da apostolskega, pastirja in vse cerkvene
stanove v svoji sv. veri ohraniš.

Prosimo te, usliši nas, o Jezus!

^če naš. Češena si Marija. Verujem. Čast bodi Bogu.

2 *

20

Molitev.

O Bog vsega usmiljenja! ki si sv.
cerkvi moč in oblast dal, odvezovati in
zavezovati, hvaležno se poslužimo gnad,
ki jih nam z delitvijo odpustkov deliš.
Ne daj nam pa pozabiti, da se le resnično
spokorni grešniki, ki svoje serce z dobro
spovedjo očistijo, in svoje duše z vrednim
sv. obhajilom pokrepčajo, popolnama od¬
pustkov vdeležujejo. Dostavi, o dobrotljivi
Oče nebeški! kar nam ojstrih pokoril
pervih kristjanov primanjkuje, po svoji
ljubezni in neskončnem zasluženju Jezusa
Kristusa, tvojega Sina, v kterem vsi gnado
in odrešenje imamo, in od tvoje milosti
večno zveličanje upamo. Po ravno tem
Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Opomba. Ktera brati ne zna ali teli molitvic pri
rokah nima, moli: Oče naš, Češena si Marija,
čast hodi Bogu (sedemkrat) in sv. apostoljsko
vero v papežev namen za edinost kristjanskih
poglavarjev, zatiranje krivoverstva in povikšanje
sv. matere katoliške cerkve.

21

Druga molitev

za sv. odpustke.

Dekleta! kolikorkrat bote šle k spovedi in k
sv. obhajilu, in bote kleče pred podobo križanega
Jezusa to molitvico s skesanim sercem opravile, in
molile v namen sv. cerkve, lehko dobite vselej
popolnama odpustek. Pij VIL 10. aprila 1821.

O moj preljubeznjivi, naj dobrotljiviši
Jezus! glej me klečijočo tukaj pred tvojim
naj svetejšim obličjem. Z naj večo lju¬
beznijo in z naj priserčnišim usmiljenjem
ogledujem tvoje svete petere rane, in v
duhu premišljujem tiste besede, ktere je
Prerok David od tebe, o moj Jezus, govoril:
»Roke in noge so mi prebodli, in
so razšteli vse moje kosti“.  Pri
tem tvojem terpljenju te prosim iz glo¬
bočine svoje duše, da mi vtisneš globoko
v serce pravo, živo vero, terdno upanje
iu gorečo ljubezen, da mi daš resnično
grevengo nad mojimi grehi in terdno
Daprejvzetje, te nikdar več razžaliti. Amen.

22

vredne , da bi se jih vsakteva iz glave naučila,
da bi jih leliko tudi pri delu in spotama
opravljala in molila.

I.

Zjutraj se prekrižaj in reci:

Oče nebeški! lepo te zahvalim, da
si me ohranil nicojšno noč, obvari me
tudi današnji dan! Bodi vse k tvoji božji
časti in k mojemu dušnemu zveličanju.
Amen.

Jezus, Marija in sv. Jožef! vam
izročim za zdaj in vselej svojo dušo in
svoje telo. O Bog! verujem, da si ti
pri meni, in te ponižno molim. Upam,
da me ne boš zapustil, in te zato pre¬
lepo prosim. Ljubim te, in izročim ti
vse svoje misli, besede in djanja.

O Marija, preljuba mati, moje za¬
upanje in pribežališe! v tvojem varstvu
želim živeti in umreti. Vari me greha
in sprosi mi potrebno božjo pomoč. Pre¬
ljubi angel, predragi in zvesti moj varh,
varno me vodi in povsod me spremljaj
in vari! Amen.

23

n.

Stori zjutraj tudi dober namen in ga večkrat čez
dan ponavljaj, rekoč:

O moj Bog! vse kar govorim, delam
in terpim, bodi v tvojo večo čast — vse
12  ljubezni do tebe, moj Jezus!

m.

Pred jedjo moli: Oče naš, češena si Marija, čast
bodi Bogu. — Jedi prekrižaj ter reci:

Blagoslovi, o Gospod! nas in te
^oje darove, ki jih bomo od tvoje do¬
brote zavžili, ki živiš in kraljuješ Bog
°d vekomaj do vekomaj. Amen.

Po jedi:

Zahvalim te, vsegamogočni, večni
Bog! za vse dobrote tvoje; po Jezusu
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Oče naš, češena si Marija, čast bodi Bogu.

IV.

Kadar koga srečaš, pozdravi ga in reci:

Hvaljen bodi Jezus Kristus!

Če pa kdo tebe tako pozdravi, odgovori:

Na vekomaj. Amen.
v.

V skušnjavi zoper sveto čistost reci:

O Jezus, Marija in sveti Jožef! vam

24

izročim svojo dušo in svoje telo. Rajše
hočem umreti, kakor grešiti.

Kadar te jeza zgrabi, zdihni ter reci:

O Jezus, ves pohleven in iz serca
ponižen! daj mi voljno poterpeti. O Ma¬
rija, vsa krotka devica! prosi za me, da
se ne serdim, ne togotim.

V vsakteri skušnjavi prosi, moli in zdihuj:

Bog! pridi mi na pomoč; Gospod!
hiti mi pomagat.

vi.

Na večer, ako ne moreš sv. roženkranca moliti, moli
vsaj nektere sv. očenaše, češenasimarije in naposled
zdihni in reci:

Oče nebeški! lepo te zahvalim za
vse dobrote tvoje; prosim te, odpusti mi
moje grehe, in daj mi ljubo leliko noč,
in svojo pomoč. Marija, ljuba moja mati!
tvojemu zvestemu varstvu se priporočim.
— Preljubi angelj varh moj, vari me
nicoj! — Bog daj vernim mertvim večni
mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti.
Amen.

Ne pozabi vsak večer svojo vest izprašati in gre-
vengn čez svoje grehe obuditi.

25

VIL

Ako se ponoči zbudiš in spati ne moreš, vari se, da
te kaka skušnjava ne zmoti; zatorej premišljuj in
zdihuj, rekoč:

Enkrat moram umreti — pa ne vem
kje — tudi ne vem, kdaj in kako: to
pa dobro vem, da, če v smertnem grehu
umerjem, bom pogubljena vekomaj. Oh,
tega Bog ne daj! — Sveta Marija, mati
božja! prosi za me ubogo grešnico, zdaj
in ob moji smertni uri. Amen.

vin,

Svoje molitvice rada sklepaj s sledečimi besedami:

Oče nebeški! sprejmi mojo slabo
molitev, in kar moja pobožnost ne velja,
naj moj usmiljeni Jezus doda! Amen.

IX.

Molitvico, ki so ji sv. oče Pij VII. sto dni odpustkov
podelili, ako se vsaki dan moli:

Naj se zgodi, visoko hvali in ve¬
komaj časti naj pravičniši, naj viši in naj
ljubeznjiviši sveta volja božja v vsih rečeh 1

x.

Jezus, Marija in sv. Jožef! vam
darujem svojo dušo in svoje serce.

Jezus, Marija in sv. Jožef! stojite
mi na strani v moji smertni uri.

26

Jezus, Marija in sv. Jožef! z vami
v miru naj živi, naj se loči moja duša.

Kdor te tri zdibljeje zgrevano zmoli, zadobi za vsa-
krat tri sto dni odpustkov; kdor pa le enzdihljej iz¬
govori, zadobi sto dni odpustkov. Pij VII.

XI.

Greš memo cerkve, vkterije presv. rešnje Telo, svoje
desno koleno pripogni in reci:

Jezus! ki tukaj prebivaš v presve¬
tem zakramentu, bodi lepo pozdravljen
in visoko počešen. Iz serca te ljubim in
te prelepo prosim: ostani pri meni!

XII.

Greš memo križa, pokrižaj se in reci:

Križani Jezus! molim te in hvalim,
ker si s svojim svetim križem svet od¬
rešil. Prosim te, usmili se moje uboge
duše.

xm.

Greš memo pokopališa, pokrižaj se in reci:

Bog jim daj večni mir in pokoj, in
večna luč naj jim sveti. Naj počivajo
v miru! Amen.

XIV.

Bodi češeno, sveto in neomadeže-
vano spočetje prečiste device Marije!

Kdor to molitev pobožno moli, zadobi odpustke za
sto let. (Papež Gregor XV.)

27

XV.

Večkrat izreci prav pobožno sladki imeni: „ Jezus!
Marija!" Papež Benedikt XIII. so tistim, ki te
presveti imeni pobožno izrečejo, odpustke za petdeset
dni dovolili.

XVI.

Kolikorkrat podobo sv. križa pobožno poljubiš, za-
dobiš odpustke za eno leto.

XVII.

Boš rekla: Jezus! usmili se mene,  bošzadobila
odpustke za sto dni.

XVIII.

Če pred sv. rešnjim Telesom poklekneš, zadobiš
odpustke za dve sto dni.

XIX.

če se prikloniš, kedar praviš: Čast bodi Bogu
Očetu  itd., zadobiš odpustke za 30 dni.

XX.

Molitvica, se vsili sv. maš vdeležiti.

O Bog, nebeški Oče! tebi darujem
vse svete maše, ktere se danes po -vsem
svetu berejo, ktere so se od začetka
kristjanstva do zdaj brale, in tudi tiste,
ki bodo še na dalje do konca sveta brane
v sv. katoliški cerkvi. — Se vsili vdele¬
žiti priserčno želim in prosim, ter vse
tebi darujem, kakor ravno toliko darov
spoštovanja, ljubezni, prošnje, sprave in
zahvale, po Jezusu Kristusu, tvojem
preljubem Sinu in Zveličarju našem; ker

28

po njem, ž njim in v njem imaš, Oče
nebeški! v edinosti svetega Duha vso
čast in hvalo od vekomaj do vekomaj.
Amen.

kakor se moli pri sveti maši.

Začetek sv. maše.

ITsegamogočni, neskončo dobrotljivi
Bog! ponižno pred tebe pokleknemo, ki
smo prah in pepel, in trepetaje tebe mo¬
limo, ki si naš stvarnik in gospod, pa
tudi naš ljubi Oče.

Tebi, Oče nebeški! hočemo darovati
nekervavo daritev svete maše, k tvoji
naj veči časti, v čast tvojih svetnikov,
in svoji duši v zveličanje — za vse
verne, žive in mertve. Amen.

Potem se moli sv. rožnikranc.

1. K evangeliju.

V imenu Boga f  Očeta in -j- Sina
in svetega -J- Duha vstanemo, in vse ter-
dno verujemo, kar je Kristus učil, kar

29

so apostoli pridigovali, in kar nam sv.
mati katoliška cerkev verovati veleva.
Daj nam, o Bog! v tej sveti veri živeti
in umreti. Amen.

2 .  K. darovanju.

Tebi izročimo, Oče nebeški! po na¬
menu mašnikovem kruh in vino, ki se
bo spremenilo v telo in kri Jezusa, tvojega
ljubega Sina. Vse, kar imamo, naj bo
tebi posvečeno, duša in telo. Amen.

3.  K povzdigovanju.

Bodi lepo pozdravljeno Jezusovo
rešuje Telo, od Marije rojeno, na križu
za nas umorjeno, ki na desnici božji
sediš, iz ljubezni do nas pa med nami
živiš. V ponižnosti te molimo in te po¬
hlevno prosimo: o Jezus! usmili se nas.

Bodi pozdravljena presveta rešnja
kri Odrešenika našega, na križu za nas
prelita! S svojo sveto rešnjo kervijo, o
Jezus! grehov nas umij, in usmili se
vernih duš v vicah. Amen.

4.  K mašnikovemu obhajilu.

O Gospod! nisem vredna, da pod
mojo streho greš; temuč reci le besedo,
in moja duša bo ozdravljena. (Trikrat.)

30

Ker smo pa tebe tolikanj potrebni,
pridi, o Jezus! k nam, in vselej pri nas
ostani. Amen.

Duhovno obhajilo.

O moj Jezus! živo verujem, da si
v tem presvetem zakramentu pričujoč, in
te ponižno molim. — Terdno zaupam, da
me ne boš zavergel, in te prelepo pro¬
sim. — čez vse te ljubim, in iz ljubezni
do tebe so meni žal vsi moji grehi. Nik¬
dar nočem več grešiti. — Moja duša
tebe želi, ker mi pa ni dopušeno, tebe
zdaj v presvetem zakramentu prejeti, pridi
vsaj s svojo gnado v serce moje. —
Tebe, o moj Jezus! objamem in se po-
polnama s teboj sklenem. Ne daj mi, se
kdaj tebe ločiti. Amen.

Blagoslov ali žegen.

Blagoslovi nas, vse naše djanje iu
nehanje, Bog -j- Oče, Sin -j- in sveti f
Duh; in tvoj sveti blagoslov pridi čez
nas, in vselej pri nas ostani.

O Jezus! tebi živimo; o Jezus!
tebi umerjemo; o Jezus! tvoji smo živi
in mertvi. Amen.

31


pomin. Ni dobro ne za dušo, ne za truplo, pre¬
dolgo v postelji poležavati; posebno pa nevarno
je, brez spanja ali iz lenobe v postelji se mehku-
žiti — do takih deklet ima skušnjava posebno
oblast. Zatorej, ko pride ura za vstati, ne obo-
tavljaj se, temuč premagaj se, prekrižaj se po¬
božno, poljubi svetinjo, ki jo na vratu imaš, in
svojo pervo misel k Bogu oberni. Vstani, obleci
se urno, in ko se oblačiš, misli si, da Jezus pri
tvoji postelji sedi, in te gleda, ali si zadosti-sra-
možljiva. Si se oblekla (razgaljena ne smeš nik¬
dar med ljudi), si se opletla in umila, pokropi
se z žegnano vodo, poklekni pred božjo martro
in moli tako-le:

^segamogočni, večni Bog! v prahu
P r ed teboj klečim, serce in roke k tebi
Vzdigujem, in te ponižno prosim, oglej
milo na me ubogo, slabo stvar. V
, v °jih rokah sem spala, tvoja milost me
obranila nocoj to noč, v kteri si mnogo

32

duš iz tega sveta poklical, in morebiti
večno zavergel — v tvoje svete roke se
tudi danes izročim. Svojo dušo in svoje
telo, svoje življenje in zdravje, svoje
poštenje in dobro ime, svoj mir in svoje
notranje razsvetljenje, vse počutke in vse
svoje moči tebi darujem; vse, kar je v
meni, naj hvali in povikšuje tvoje sveto
ime. Karkoli bom danes mislila, želela,
govorila, storila ali terpela, naj se zgodi
iz ljubezni do tebe, tebi v. čast in po
tvoji sveti volji. Kolikorkrat bom dihnila,
kolikorkrat bo moja serčna žila tripnila;
tolikokrat naj bom tebi priporočena ! —
Prosim tudi, naj bom vsili odpustkov de¬
ležna , ktere sveta cerkev danes vernim
kristjanom deli.

Jezus, moj presladki Jezus ! ki si
moj preljubi ženin, vari me danes ta
dan, da se ne zmotim in v hudo ne za¬
idem. Razsvetli mojo pamet, da po tvo¬
jih svetih naukih živim; uterdi mojo voljo,
da v skušnjave ne dovolim, in ne pripusti,
da bi te danes s kakim grehom razžalila
in tvojo gnado zgubila, Pogasi vse hude
želje v mojem sercu, zateri vse slabe
občutke v mojem životu, da ostanem tudi
danes in vseskozi čista in sramožljiva, in

33

brez madeža na duši in na telesu. — O
moj Jezus! naj pride čez me, karkoli
hoče, le greha me vari, posebno pa gre¬
ha ., do kterega sem naj huje nag¬

njena. Rajše to uro umreti, kakor nedolž¬
nost svojo zgubiti. Ker sem pa pri vsi
svoji dobri volji vender le slaba, se ober-
nem k tebi, Marija, prečista devica! bodi
moja ljuba mati, bodi moja zvesta pomoč¬
nica danes in vse dni mojega življenja.
S svojim čistim ženinom svetim Jožefom
mi na strani stoj, da ne pridem kakšni
zapeljivosti ali slabi tovaršii v pest. —
Prosim tudi tebe, moj zvesti angelj varh!
vodi, brani in podpiraj me, da se kje
ne spodtaknem in v skušnjavo ne padem.
Kakor si me varoval nocoj to noč, varuj
me tudi danes ta dan vsega hudega na
duši in na telesu. Amen.

Oče naš. češena si Marija. Verujem itd.

Zadnjič naredi nasvojem čelu s palcem pismenke
I. N. R. i. in reci: Jezus Nazarenski, kralj
judovski, daj mi štirnajst angeljev, da me
danes spremljajo; dva, ki bota šla pred
menoj, dva za menoj, dva na moji desni,
dva na moji levi; dva, ki me bota hu¬
dega varovala; dva, ki me bota k dobremu
vnemala, dva, ki mi bota pot v nebesa

Družb. 3

34

kazala — ti pa, moj Jezus! bodi v mo¬
jih mislih, besedah in djanjih. Tebi ži¬
vim , tebi umerjeni; tvoja sem živa in
mertva. Amen.

Če nisi juternice cula, moli tudi še angeljsko češenje:

Angelj Gospodov je oznanil Marii,
in je spočela od sv. Duha. češena si
Marija itd.

Glej, dekla Gospodova sem, zgodi
se mi po tvoji besedi. češena si Ma¬
rija itd.

In Beseda je meso postala in je med
nami prebivala, češena si Marija itd.

Oče naš. Češena si Marija itd.

Na večer pa še pristavi: Gospod! daj VSim
vernim dušam večni mir in pokoj — in
večna luč naj jim sveti. Naj počivajo v
miru Amen.

Kdor zjutraj, opoldne in zvečer, kadar zvoni,
kleče angeljsko češenje moli; v saboto večer, v ne¬
deljo in o velikonočnem času pa stoje, zadobi vsakrat
za sto dni odpustkov, in če to stori vsak dan, enkrat
v mescu tudi popolnama odpustek. Benedikt XIV.


Od premišlj

ali od notranje molitve.

®poniin. Ako želiš v pobožnosti rasti, ti prav živo
priporočujem, vsak dan pol ali vsaj četert ure
(naj bolje je zjutraj) kaj božjega ali svetega
premišljevati. „Če boš vsak dan kaj svetega
premišljevala 11 , pravi neki učenik, „ti lehko roko
dam, da boš zveličana 11 .

Zvečer že si izvoli kako resnico, naj bolje iz
življenja in terpljenja Kristusovega. Zjutraj ko
vstaneš, poklekni, spomni se pričujočnosti božje,
prosi svetega Duha za razsvetljenje, in potem
začni premišljevati.

Zgled premišljevanja

Molitev.

0 moj Bog! terdno verujem, da si
tukaj pričujoč. Ti vidiš vse, vidiš tudi
^ene, da te ljubim in le tebi dopasti

s*

36

želim; zatorej, dasiravuo sem slaba in
uboga, ne zaverzi me spred svojega ob¬
ličja, temuč sprejmi me po svoji veliki
milosti. Tebi darujem to svoje premišlje¬
vanje ; daj, da ne bom druzega iskala,
kakor tvojo čast in ljubezen. Razsveti
moj um, očisti moje serce in nagni mojo
voljo, da bom prav spoznala tvoje svete
nauke in zvesto po njih se ravnala. —
Marija, mati božja, vsi svetniki in svet¬
nice božje, prosite za me! Amen.

Misli si, da je černa noč, ti stojiš na vi¬
soki peči in daleč okoli vidiš; na enkrat se
zemlja pred teboj na dvoje razpoči, in pekel stoji
odpert pred tvojimi očmi. Strašna temnica v sredi
zemlje je; veliko milj je dolga, veliko milj široka,
veliko milj globoka; polna je ognja in žvepla od '
verha do tal, in obdana s terdim skalovjem okrog f
in okrog, tako da celo večnost ne stvarice dima |
skozi ne pride. — V  tej strašni ječi pogubljeni
ležijo tikama jeden druzega, kakor kamni v ap¬
nenci, ali kakor opeke v opekarniei, — ti pa, \
moja duša! premisli, kakšen da je ogenj, v kte-
rem pogubljeni gorijo.

1. Ogenj v peklu gori v eno mero in pre-
žiguje dušo in truplo. Nakovani na mesto, ktero
jim je Bog odkazal, pogubljeni ležijo nepremik-
ljivo, kakor derva v ognju. Ogenj šviga in ple¬
men mnogo ur gori nad njimi, in mnogo ur spo-
dej pod njimi; ogenj šviga in gori mnogo ur na
desno, in mnogo ur na levo; kamor se obernejo,

i

37

so z ognjem obdani, kakor ribe od vode. — Njih
glava, oči, ušesa, usta, žnabli in lica niso dru-
zega kot ogenj; rame, noge, lierbet in persi niso
druzega kot ogenj; vsi udi, kar jih truplo ima,
so podobni razbeljenemu železu, ki se ravno iz
peči vzame, vse je z ognjem obdano, vse vneto
in zažgano. — Postelja, v kteri pogubljeni leže,
je ogenj; pijača, ktero pijejo, je ogenj; jed, ktero
vživajo, je ogenj; sapa, ktero sopejo, je ogenj;
vse, kar vidijo in česar se dotaknejo, je ogenj.
— Vendar to še ni vse; peklenski ogenj je od
znotraj in je od zunaj; on je v možganih, v zo¬
beh, jeziku in gerlu; on je v jetrih, v pljučih, v
črevih, v želodcu, v sercu, on je v žilah, v
kitah, v kostih, v muzgu in v kervi. — Ali kar
je še strašnejše, peklenski ogenj je tudi v spo¬
minu, v razumu, v volji, v vsili dušnih močeh;
vse je ognja navzeto, vse od njega prešinjeno. —
Ko bi me kdo na razbeljeno železno peč priko¬
vati dal, tako da sama rama bi bila v ognju, vsi
drugi udi pa pod milim nebom, in bi me Bog v
takem stanu kakih jezar let pri življenju ohranil;
oh kdo bi prestal tolikanj bolečin! Večni Bog!
kaj še le bo, če bom tako nesrečna, da bom med
pogubljene veržena! da ne samo moja rama, am¬
pak da bodo vsi udi mojega telesa in vse moči
moje duše celo večnost v peklenskem ognju go¬
rele! — Tega me obvari, večni Bog!

2. Ogenj v peklu je veliko strašnejši, ka¬
kor si človek misliti more. — Ogenj v apnenicah,
v cegelnicah, v fužinah je vroč, je hud, vendar
ni senca, če ga primerjamo z ognjem, ki v peklu
gori. Ogenj v peklu, pravijo nekteri učeniki, je
tako vroč in tako hudo moč ima, da ko hi le ena

38

iskra na mlinsk kamen padla, bi ga tisto dobo v
prah razdrobila; tako, da ko bi le ena iskra na
veliko svinčeno kuglo padla, bi jo tisto dobo ka¬
kor vosek raztajala; tako, da ko bi le ena iskra
v zmerznjen jezer padla, bi pri ti priči od pre¬
velike vročine vreti začel . . .

3. Zdaj pa nekoliko postoj, moja duša! in
odgovori mi. Misli si, da pred te postavijo že¬
lezno peč in jo zakurijo tako, da je vsa bela —•
potem pa ti pokažejo vse, kar ima svet veselega,
dragega in lepega; pokažejo ti celo kraljestvo in
kraljevo krono, in ti rečejo: Vidiš, vse to je
tvoje, samo da boš pol ure v to železno peč se
vlegla. Povej mi, kaj bi storila? Oh! bi rekla,
ko bi mi sto kraljestev in sto kraljevih kron po¬
nudili, bi vendar tako neumna ne bila, in bi take
martre ne izvolila, ko bi tudi vedila, da bi me
Bog pri življenju ohranil. — Prašam te dalej:
ko bi ti v resnici imela veliko kraljestev, in bi
imela vse, kar je veselega, dragega in lepega na
svetu, pa bi prišel kakšen sovražnik, bi te vjel
in bi postavil pred te razbeljeno, železno peč, in
bi rekel: Ali se moraš odpovedati kraljestvu in

vsemu časnemu blagu, ki ga imaš, ali pa za pol
ure v razbeljeno peč se vleči; povej, kaj bi odgo¬
vorila? Oh! bi rekla, raji sem vse žive dni revna
in ubožna, zaničevana in preganjana, kakor pre¬
stati toliko bolečin.

Zdaj pa svoje misli kviško vzdigni. Da bi
v razbeljeno peč le za pol ure ne prišla, bi se
rada odpovedala vsemu, naj ti bo tudi čez vse
ljubo. Bog ti pa žuga ne z razbeljeno, železno
pečjo, temuč z ognjem v ječi; on ti žuga ne za
pol ure, temuč za celo večnost: in vendar tako


39

r &da storiš, kar ne smeš, kar ti je on prepo¬
vedal, in tako rada opustiš, kar veš, da je tvoja
dolžnost!

Občutljeji in sklepi.

1. O moji Bog! vse te resnice so
mi znane in verujem jih; ali pri vsem
t e m, kako sem živela? — Oh, kaj bom
tajila, ko nič ne pomaga? — slabo sem
živela, grešila sem, pekel sem zaslužila 5
in zakaj? ali mi je kdo s smertjo žu¬
gal? _ Oh! ne — nobeden ne. Zakaj
sem grešila, veš ti dobro, in vem tudi
Jaz, in sram me je. — Oh, kako mi je
žal, kako me skli in peče, da sem tako
nora, tako slepa in slaba bila! — Upam
sicer od tvoje milosti, da si mi odpustil
Sloje grehe: ali, moj Bog! kakor sem
jaz slaba, lehko spet grešim, lehko v
grehu umerjem, lehko v pekel pridem,
^loje hudo nagnjenje še ni odmerlo, mo¬
je zatajevanje je slabo, moje pokorjenje
ni besedice vredno. Oh! resnično je;
iehko, lehko spet v greh zabredem, lehko
v  grehu umerjem, lehko v pekel pridem
' resnično! moja duša na enem lasu
visi. — Oh, pekel! pekel! strah in groza
nie je pred teboj!

40

2. Ali kam se hočem oberniti ? kje
pomoči iskati? Kje drugej, kakor pri
tebi, usmiljeni Jezus! Tukaj pred teboj !
na kolenih zdihujem, roke in oči k tebi
vzdigujem, in te milo prosim: usmili se
me! — Obljubim in terdno sklenem: Ne
bom več grešila — ne — ne! rajši
umreti kakor grešiti! Krotila in zatirala
bom svoje počutke še vse drugač, kot
do zdaj; posebno svoj jezik, ki me je
že tolikokrat zmotil, in svoje oči, ki mi
tako rade uidejo. — Spraševala bom
vsak večer z vso skerbjo svojo vest, po¬
gosto in odkrito svojemu spovedniku se
tožila, večkrat čez dan pričujočnost božjo
pred oči si stavila. — Jezus! le tebe bom
ljubila, le tebi bom služila; pomagaj mi
s svojo gnado! — Marija! bodi moja
mati danes in vselej! prosi za me! Amen.

Oče naš. češena si Marija.

41

Tri božje čednosti.

Moli jih rada, če količkaj moreš,.vsaki dan, posebno
pav skušnjavah, ki jih imaš zoper te čednosti!
ali ko greš k spovedi in sv. obhajilu; ali ko pri¬
deš v smertno nevarnost. Ne bilo bi veče ne¬
sreče za te, kakor eno teh treh čednosti zgubiti. —
Kolikorkrat boš skesana tri božje čednosti obu¬
dila, boš zadobila 7 let in 280 dni odpustkov.
Ce pa to celi mesec opravljaš in k spovedi greš,
zadobiš lehko popolnama odpustek.

Vera.

Verujem v tebe pravi trojedini Bog,
^če, Sin in sveti Duh! kteri si vse
v stvaril, kteri vse ohraniš in vižaš, kteri
^°bro plačuješ in hudo kaznuješ. Veru-
da se je Sin božji včlovečii, da nas
s svojo smertjo na križu odrešil, in
nas sveti Duh s svojo gnado posvečuje!
Perujem in terdim vse, kar si ti, o Bog!
ra zodel, kar je Jezus Kristus učil, ..kar
So  apostoli oznanovali, in kar nam sveta
Antska katoliška cerkev zapoveduje ve¬
rovati. Vse to verujem, ker si ti, o Bog!
v ečna in neskončna resnica in modrost.
^ ne moreš ne goljufati, ne goljufan biti.
^ Bog! stori močnejšo mojo vero.

Upanje.

Upam in se zanesem na tvojo ne¬
skončno dobroto in milost, o Bog! da

42

mi boš po neskončnem zasluženju svojega
edinorojenega Sina Jezusa Kristusa v tem
življenju spoznanje, pravo obžalovanje in
odpušenje mojih grehov, po smerti pa
večno zveličanje dal, in dodelil, tebe od
obličja do obličja gledati, ljubiti in brez
konca vživati. Upam tudi od tebe po¬
trebne pomoči, vse to doseči. Upam to
od tebe, ker si ti to obljubil, kteri si
vsegamogočen, zvest, neskončno dobrot¬
ljiv in usmiljen. O Bog! poterdi moje
upanje.

O moj Bog! ljubim te iz vsega svo-
jega serca, čez vse, ker si naj veča do¬
brota, neskončno popoluama in vse lju¬
bezni vreden; ljubim te tudi zato, ker si
do mene in do vsih stvari neskončno do¬
brotljiv. Želim si iz celega serca, da bi
te ravno tako ljubila, kakor so te tvoji
naj zvestejši služabniki ljubili, in te še
ljubijo. Z njih ljubeznijo sklenem svojo
nepopolnama ljubezen; povikšaj jo v
meni, o dobrotljivi Gospod! bolj in bolj-
Ker te tedaj resnično in iz serca ljubiti
želim, in si to terdno prizadevam, mi je
iz serca žal, da sem tebe, svojo neskončno

Ljubezen.

43

dobroto, ktero čez vse ljubim, tebe svo¬
jega stvarnika, odrešenika in posveče-
vavca razserdila. Žal mi je, da sem
grešila, da sem tebe, svojega vsegamo-
gočnega Gospoda, svojega naj boljšega
Očeta razžalila. Terdno sklenem, vse
grehe čedalje bolj obžalovati, in nikdar
več zoper tvojo sveto voljo ravnati. Vzemi
me spet za svojega otroka, in dodeli mi
milost, ta svoj sklep dopolniti. Prosim
te po neskončnem zasluženju tvojega bož¬
jega Sina, našega Gospoda in Zveličarja
Jezusa Kristusa. Amen.

Zlate ure.

Vsaka ura, ktero ti Bog doživeti da, je zlata vredna,
zatorej skerbi, da jo boš Bogu darovala, in s po¬
božnimi mislimi in občutljeji posvečevala. Posta¬
vim, talto-le:

Ob eni: En Gospod in Bog je, kteri
je nebesa in zemljo in vse, kar je, vstvaril,
kteri vse ohrani in vlada: brez njegove volje
se nič ne zgodi. — Le enkrat bom umerla
—- le eno dušo imam; ako to zgubim, je vse
zgubljeno. — Le ena večnost me čaka; srečna
ali nesrečna — le eno je potrebno, dušo
zveličati.

Oh dveh : Dve poglavitne zapovedi sta,
ktere imam spolnovati: 1) Ljubi Boga, svo-

44

jega Gospoda, iz vsega svojega serca, iz vse
svoje duše, iz vse svoje moči in iz vse svoje
misli. 2) Ljubi svojega bližnjega, kakor sama
sebe. — Dve poti ste v večnost: ena ozka
steza v nebesa, druga široka cesta v pekel;
po kteri hodim?

Ob treh: Tri božje osebe ali peršone

so: Oče, Sin in sveti Duh: njim bodi čast in
hvala, kakor je bila v začetku, zdaj in vselej
in vekomaj. x4men. — Tri božje čednosti
imamo: Vero, upanje in ljubezen. — Tri naj
imenitneji dobre dela so: Molitev, post, mi-
lošnja. - Tri svete nam sv. evangelij pripo-
ročuje; 1) Radovoljno ubožtvo; 2) vedno de-
vištvo; 3) vedno pokoršino pod kakim duhov¬
nim poglavarjem.

Ob štirih : Štiri posljedne v  reči so: Smert,
sodba, pekel, nebesa. — Štiri poglavitne
djanske čednosti so: Modrost, zmernost, pra¬
vičnost, serčnost. — Štiri evangeliste ima¬
mo : Svetega Matevža, sv. Marka, sv. Lukeža,
sv. Janeza. — Štiri v nebo vpijoči grehi so:
1) Radovoljni uboj: 2) mutasti ali sodomitar-
ski greh; 3) zatiranje ubožcov, vdov in sirot;
4) delavcem in najemnikom zaslužek zader-
ževati ali utergovati. — Bog me vari vsega
greha!

Ob petih: Pet cerkvenih zapoved ima¬
mo : 1) Posvečuj zapovedane praznike. 2) Bodi
ob nedeljah in zapovedanih praznikih spo¬
dobno in v Bogu zbran pri sv. maši. 3) Posti
se zapovedane postne dni, namreč štirdeset-


45

danski post, kvaterne in druge zapovedane
postne dni; zderži se tudi ob petkih in sabo-
tah mesnih jedi. 4) Spovej se svojih grehov
postavljenemu spovedniku k manjšemu vsaj
enkrat v letu, in o velikonočnem času prejmi
sveto režnje telo. 5) Ne obhajaj ženitve o
prepovedanih časih. — Petero je trebno k za¬
kramentu sv. pokore. 1) Izpraševanje vesti;

2) grevenga; 3) terden sklep ali naprej-
vzetje ; 4) spoved; 5) zadostenje.

Ob šestih: Šest grehov v svetega Duha
je: 1) Prederzno v božjo milost grešiti. 2)
Nad božjo milostjo obupati. 3) Spoznani ker-
šanski resnici se ustavljati. 4) Svojemu bliž¬
njemu zavolj gnade božje nevošljiv biti. 5)
I)o lepega opominjevanja oterpnjeno serce
imeti. 6) V nespokornosti terdovraten ostati.

— Šest dolžnost od Jezusa posebno priporo¬
čenih je: 1) Naj prej božjega kraljestva in
njegove pravice iskati. 2) Sam sebe zatajevati.

3) Svoj križ nositi. 4) Za Kristusom hoditi.

5) Krotek in ponižen biti. 6) Sovražnike "lju¬
biti; jim dobro storiti, kteri nas sovražijo;
moliti za nje, kteri nas žalijo in preganjajo.

— Šest poglavitnih resnic keršanskega nauka
je: 1) Da je en Bog. 2) Da je Bog pravičen
sodnik, kteri dobro plačuje in hudo kaznuje.
3) Da so tri božje osebe, enega bitja in ene
nature: Oče, Sin in sv. Duh. 4) Da je druga
božja oseba, Bog Sin človek postal, nas s
svojo smertjo na križu odrešiti in večno zve¬
ličati. 5) Da je človeška duša neumerjoča.

6) Da je gnada božja k zveličanju potrebna,

46

in da brez gnade božje človek nič za večno
življenje zasluženja vrednega ne more storiti.

Ob sedmih : Sedem svetih zakramentov
je Jezus v naše zveličanje in v našo tolažbo
postavil: 1) Sv. kerst, 2) sv. birma, 3) sv.
rešnjo telo, 4) sv. pokora, 5) sv. poslednje
olje, 6) sv. mašnikovo posvečenje, 7) sv.
zakon. — Sedem poglavitnih grehov imamo:
1) napuh, 2) lakomnost, 3) nečistost. 4) ne-
vošljivost, 5) požrešnost, 6) jeza, 7) lenoba.

— Sedem telesnih del usmiljenja je: 1) Lač¬
ne nasititi. 2) Žejne napojiti. 3) Popotnike
sprejemati. 4) Nage obleči. 5) Bolnike obis¬
kati. 6) Jetnike rešiti. 7) Mertve pokopavati.

— Sedem duhovnih del usmiljenja je; 1)
Grešnike svariti. 2) Nevedne učiti. 3) Jim
prav svetovati, kteri dvomijo ali cvibljajo.
4) Žalostne tolažiti. 5) Krivico voljno terpeti.

6) Jim iz serca odpustiti, kteri nas žalijo.

7) Za žive in mertve Boga prositi. — Sedem
poglavitnih čednost je: 1) Ponižnost. 2) Do¬
brotljivost. 3) Čistost. 4) Ljubezen. 5) Zmer-
nost. 6) Poterpežljivost. 7) Gorečnost do do¬
brega. — Sedem darov sv. Duha je: 1) Dar
modrosti. 2) Dar umnosti. 3) Dar sveta. 4)
Dar moči. 5) Dar učenosti. 6) Dar pobožnosti.
7) Dar strahu božjega.

Ob osmih: Osem blagrov je Gospod
učil: 1) Blagor ubogim v duhu; ker njih je
nebeško kraljestvo. 2) Blagor krotkim; ker
zemljo bodo posedli. 3) Blagor žalostnim;
ker potolaženi bodo. 4) Blagor jim, kteri
so pravice lačni in žejni; ker nasiteni bodo.

47

5) Blagor usmiljenim; ker usmiljenje bodo
dosegli. 6) Blagor jim, kteri so čistega serca;
ker Boga bodo gledali. 7) Blagor mirnim;
ker otroci božji bodo imenovani. 8) Blagor
jim, kteri zavolj pravice preganjanje terpe;
ker njih je nebeško kraljestvo.

Ob devetih: Devet ptujih grehov je:
1) V greh svetovati. 2) Grešiti velevati. 3)
V drugih greh privoliti. 4) Druge v greh na¬
peljevati. 5) Drugih greh hvaliti. 6) K grehu
molčati. 7) Greh pregledati. 8) Greha se vde-
ležiti. 9) Greh zagovarjati.

Ob desetih : Deset zapoved nam je Bog
na gori Sinaji dal: 1) Vervaj v enega samega
Boga. 2) Ne imenuj po nemarnem božjega
imena. 3) Posvečuj praznik. 4) Spoštuj očeta
in mater, da boš dolgo živel, in da ti bo
dobro na zemlji. 5) Ne ubijaj. 6) Ne pre-
šestvaj. 7) Ne kradi. 8) Ne pričuj po kri¬
vem zoper svojega bližnjega. 9) Ne želi svo¬
jega bližnjega žene. 10) Ne želi svojega
bližnjega blaga. — Desetim devicam je ne¬
beško kraljestvo podobno, zmed kterih je pet
modrih in pet nespametnih; oh, da bi pač jaz
vredna bila, med modre šteta biti!

Ob enajstih: Ob enajsti uri so bili po¬
slednji delavci v vinograd Gospodov poklicani.
— O Jezus! ne daj, da bi tega klica ne čula
in ga zanemarila!

Ob dvanajstih: Dvanajst lastnost bož¬
jih je: 1) Bog je večen; je vselej bil, je,
in bo vselej. 2) Bog je zgol duh; bitje, ki

48

ima naj popolniši um in naj boljšo voljo;
telesa pa ne. 3) Bog je vsegaveden; ve vse,
sedanje, preteklo in prihodno; ve tudi naše
naj skrivnejše misli in želje; torej mu
nič ne moremo prikriti. 4) Bog je neskončno
moder; stori vse iz naj boljšega namena, in
izvoli vselej naj pripravniši pripomočke, svoj
namen doseči. 5) Bog je vsegamogočen; je stva-
ril nebo in zemljo in vse, kar je; njemu ni
nič nemogoče storiti. 6) Bog je povsoden; je
povsod, v nebesih in na zemlji. 7) Bog je
neskončno svet; hoče in ljubi vse dobro, in
sovraži vse hudo. 8) Bog je neskončno res¬
ničen in zvest; vse kar reče, je res; in kar
obljubi ali žuga, vse spolni. 9) Bog je ne¬
spremenljiv; je vekomaj ravno tisti. 10) Bog
je neskončno dobrotljiv ; skerbi po očetovo za
vse svoje stvari; vse dobro imamo od njega.
11) Bog je neskončno usmiljen; nam odpusti
naše grehe, ako se resnično poboljšamo. 12)
Bog je neskončno pravičen; poplača vse dobro, s
in kazni vse hudo, na tanko, kakor si kdo
zasluži. — Dvanajst členov ima apostoljska
vera. — Dvanajst ur ima vsaki dan. — Daj
mi, Jezus! da ne ene ure ne bom v grehih
potratila.


49

Opomin. Napreden se v posteljo podaš, ne po¬
zabi molitve. Postelja je lehko tvoj grob,
in ali boš juteršnega dneva doživela, ne veš
— še to noč utegne Bog tvojo dušo pred se
poklicati. Skerbno izprašuj svojo vest, in po
izpraševanju vesti obudi resnično, popolnama
grevengo. Sosebno močno žaluj, če ti vest
očita, da si smertno grešila, in terdno si na-
prejvzemi, precej drugo jutro ali vsaj v nedeljo
potem odkrito svojemu spovedniku se obtožiti.

Si odmolila, molče, skivaj in sramožljivo
se sleči. Ne pozabi, da tudi v posteljo boš
vselej spodobno oblečena šla. Se slačiš, mi¬
sli na Boga, na smrt, na večnost. Z bla¬
goslovljeno vodo poškropi sebe in posteljo,,, in
se spomni, da morebiti ob kratkem boš na
mertvaškem odru ležala, in ljudje bodo te ž
njo kropili. Imaš kaki križec pri postelji,
poljubi Jezusove kervave rane, poljubi tudi
svetinjo, ki jo na vratu privezano imaš. Si
že v postelji, misli, da s Kristusom na križu
ležiš; zatorej roke tako deni, da jih boš čez
persi križem imela. Moli, premišljuj kaj bož¬
jega, dokler ne zaspiš. Se po noči prebudiš,
tudi kaj moli, posebno če te napadajo hude
misli ali želje, in misli, koliko terpijo nekteri
bolniki in umirajoči, ali pa duše v vicah.
•Družb. 4

50

O moj Bog! spet sem s tvojo gnado
en dan srečno dokončala. — Koliko jih je
danes pomerlo; morebiti z naglo, nepre- I
videno smertjo jih umerlo! Koliko jih je,
ki jih je danes kaka nesreča na duši ali
na telesu zadela! Mene pa, o kako si mi
dober, moj Oče! mene si vse nesreče
obvaroval, si me pri zdravju in življenju
ohranil. Lepo se ti zahvalim za vse gnade
in dobrote, ktere sem danes in vse svoje
življenje iz tvoje svete roke prejela. Da
bi le znala pravo hvalo ti dati!

Pridi, sveti Duh! razsveti moj um, da
vse, kar sem danes grešila ali zamudila,
premislim v britkosti svoje duše, da vse
prav iz serca obžalujem in preden zaspim,
vse lepo poravnam in z mojim Bogom se
spravim. Pokaži mi, o Gospod! moje hu¬
dobije, in daj mi spoznati svoje grehe.

Zdaj izprašuj svojo vest. Pomisli: 1) »
ali si kaj grešila zoper sv. čistost.  Ali si
skerbno varovala svoje oči, ušesa, jezik in dru¬
ge počutke svoje? V kakošnih drušnjah, liišah
in krajih si bila, in ali si bila zadosti sramož-
Ijiva? Ali si kaj zatajevala se v jedi in pijači,
ali si mislila pogosto na pričujočnost božjo? —
Pomisli 2) ali si grešila kaj zoper sv. poniž-

51

11  o st. Si bila morebiti visokih misel ali pre¬
vzetnih besedi? Si sama sebe hvalila, ali pravila,
kar je tebi v čast? Si preveč in prerada gledala
Se  v ogledalo, se lišpala, nečimerno oblačila? Si
bila preveč vesela, ko si svojo hvalo čula, ali
Preveč žalostna, ko si zaničevana bila? — Po¬
misli 3) ali si grešila zoper sv. ljubezen do
bližnjega.  Si komu kaj škode storila, kaj
vzela ali koga kaj goljufala? Si slabo mislila od
bližnjega, ga slabo sodila, krivo pričala čez njega?
Si govorila od drugih slabost, jih slušala rada;
si lagala, obrekovala, opravljala, zdražbe delala?
Si svarila, ko je bilo treba? imaš kaj serca do
revežev, bolnikov? itd. — Pomisli 4) ali si gre¬
šila zoper pobožnost.  Si opravila svoje mo¬
litve ; juterne, večerne in bratovske molitve; pred
jedjo in po jedi; angeljsko češenje trikrat na dan?
®i jih zvesto opravila; si se vstavljala nepotreb¬
nim, raztresenim mislim; si opravljala vse svoje
dela iz ljubezni do Boga? Izprašuj pridno svojo
vest; se pripravljaš vselej skerbno za sv. spoved?
itd. — Potem pa serčno grevengo obudi, in ..reci:

O moj Bog! iz serca mi je žal,
da sem spet toliko hudega storila, in
razžalila tebe, svojega neskončno do¬
brega Očeta. Sram me je, ker sem to¬
likokrat obljubila, da ne bom več grešila;
Pa sem še zmirej stara grešnica — ka¬
kršna sem bila včeraj, taka sem spet
danes. Ali kam se hočem podati? kam
°berniti? kakor k tebi, moj Bog! Ti si

i

52

moj Oče, jaz tvoj otrok, in terdno upam,
da me ne boš zavergel. Odpusti mi po
terpljenji in smerti svojega preljubega
Sina Jezusa Kristusa. Terdno sklenem,
svoje življenje poboljšati, greha se va¬
rovati , ogibati se vsih slabih priložnost,
in rajše umreti, kakor prostovoljno in
premišljeno s kakim grehom tebe več
razžaliti. O Jezus! tvoja sveta rešnja
kri naj me opere, naj me očisti vsih
mojih grehov in madežev.

Prosim te, o Gospod Bog! obiši
milostljivo to moje prebivališe; in od-
verni od Diega vse zalezovanje hudob¬
nega sovražnika. Varuj nicoj to noč moje
telo in mojo dušo, da se ne bom kaj
ognusila; varuj me hudih sanj in greš¬
nih. prikazen; daj, da bom zdrava in
srečno doživela juteršni dan, tebi v čast
in moji duši v zveličanje. Žegnaj, o
Bog! mene in moje starše, moje pri-
jatle in znance, pa tudi moje neprijatle,
kterim iz serca odpustim. Ohrani v svoji
gnadi duhovsko in deželsko gosposko.
Poglej z očmi svoje milosti na reveže,
jetnike, žalostne, popotnike, bolnike in
umirajoče. Spreoberni grešnike in krivo¬
verce, razsveti nevernike in ajde. Bodi

53

milostljiv tudi ubogim dušam v vicah, in
daj jim večni mir in pokoj. Amen.

Marija, prečista devica! bodi moja
mati tudi nicojšno noč, in varuj me vsega
hudega na duši in na telesu. V tvojem
sv. naročju naj počivam! Angel varh moj
in vsi svetniki in svetnice božje, prosite
za me zdaj in v moji smertni uri. Amen.

Živo verujem vse, kar si ti, o Bog!
razodel. Terdno upam, kar si obljubil.
Ljubim te iz vsega svojega serca, in bolj
kakor vse drugo na svetu.

Oče naš. Češena si Marija! Vera.

Preden greš v posteljo, se pokropi z žeg-
aano vodo, naredi s palcem na čelu pismenke
I. 1V. It. I. in reci : Jezus Nazarenski,
kralj judovski,  pusti štirnajst angelov
okrog moje postelje se vstopiti; dva k
mojemu vzglavju, dva k mojemu žnož-
JU; dva na levo, dva na desno; dva,
ki me bota odevala; dva, ki me bota
budila; dva, ki bota moje misli k Bogu
°bračala — ti pa, moj Jezus! bodi v
mojih mislih, sanjah in v mojem sercu.
Tebi živim, tebi umerjem; tvoja sem
živa in mertva. Amen.

3 « veta maša je naj svetejša daritev, in ni samo
mašniku, ki jo opravljajo, ampak vsim pravover¬
nim kristjanom v velik dobiček; sosebno tistim,
kteri so pobožno pri sv. maši, in za ktere maš- '
nik posebno molijo. Jezus sam moli za nas pri
sv. maši, in kaže svojemu Očetu svoje rane in
svojo kri. Pojdi torej rada k sv. maši; pojdi tudi
v delavnikih, če smeš iti, in zaderži se vselej
tako, kakor se pobožnim, sramožljivim dekletam
spodobi. Pojdi, če moreš, blizo altarja, bližej ko
si altarja, bližej si Jezusa in bolj mu boš do-
padla. Pazljiva bodi na vse, kar mašnik delajo,
posebno na poglavitne dele sv. maše. — Pri
evangeliju  vstani in se pokrižaj, v znamnje, J
da si pripravljena, po evangeljskih naukih živeti,
ko bi zavoljo njih tudi zaničevana in preganjana
bila. — Pri darovanju  položi v duhu svoje
telo in svojo dušo na altar, skleni svoj dar z
darom Jezusa Kristusa, in moli posebno za tiste,
za ktere si dolžna moliti, ali kteri se tvojim
prošnjampripornčujejo. — Pri povzdigovanju

55

s i k sercu vzemi, da tvoji grehi so krivi Jezu¬
sove kervave smerti; zatorej obžaluj jih, in vsa
zgvevana in poterta se na persi terkaj. — Pri
®ašnikovem obhajilu,  če nimaš dovoljenja
k božji mizi pristopiti, se v duhu obhajaj, to se
Pravi: imej v sercu goreče želje po Jezusu; prosi
ga, da bi s svojo gnado k tebi prišel, v tebi
živel, se s teboj sklenil, in te z gorečo ljubez¬
nijo do njega vnel. — Je sveta maša minula,
ne hiti preveč iz cerkve, ako želiš med izvoljene
Vverstena biti. — Ko stopiš v cerkev ali jo za¬
pustiš, pokropi se in reci: Pokropi me, O
Gospod! z roso svoje milosti, in vsih
dojili grehov me umij, da vseskoz z či¬
stim sercem tebi služim. Amen.

Perva sveta maša,

kakor jo mašnik berejo.

Uolltev pred sv. mašo.

S ponižnim sercem darujem - tebi,
0  Gospod, nebeški Oče! to daritev svete
&aše. Tebi, večnemu, živemu Bogu ska-
zujem spodobno čast, in te za vse pre¬
jete dobrote zahvalim. Dodeli mi gnado,
da bom spodobno se zaderžala, da bom
v  duhu zbrana in deležna te svete da¬
ritve. Očisti mojo dušo vsih grehov, da
te bom s čistim sercem stanovitno molila.
Amen.

56

Začetek st. maše.

Mašnik pri spodnji stopnji začno sv. mašo:

V imenu Očeta -j- in Sina j  in sve¬
tega -J- Duha. Amen.

Stopil bom pred božji altar.

Pred Boga. ki razveseljuje mojo
mladost.

Psi. 42.*)  Sodi me, o Bog! in raz¬
sodi mojo reč od nesvetega ljudstva: reši
me od krivičnega in zapeljivega človeka.

Ker ti, o Bog! si moja moč; zakaj
si me zavergel! in zakaj moram žalosten
hoditi, od sovražnika zatert?

Pošlji svojo luč in resnico, da me
peljete in pripeljete na tvojo sveto goro,
v tvoje prebivališe.

Stopil bom pred božji altar, pred
Boga, ki razveseljuje mojo mladost.

Hvalil te bom s citrami. Bog, moj
Bog! zakaj si žalostna moja duša? in
zakaj me strašiš?

Zaupaj v Boga; še ga bom hvalil;
pomoč moja, Bog moj je on.

Čast bodi Očetu in Sinu in sve¬
temu Duhu.

Kakor mu je bila v začetku, in zdaj
in vselej in vekomaj. Amen.

*) Pri mertvaških mašah se ta psalm izpusti.

57

Stopil bom pred božji altar.

Pred Boga, ki razveseljuje mojo

mladost.

V imenu Boga -j- je naša pomoč.

Kteri je stvaril nebo in zemljo.

Se spovem Bogu vsegamogočnemu,
Sv eti Marii vselej devici, sv. Mihaelu arh-
an gelu, sv. Janezu Kerstniku, sv. apo-
goloma Petru in Pavlu, vsim svetni-
k°m, in vam, oče, da sem obilno grešila
z  mislijo, z besedo in djanjem. Grešila
Se m, grešila sem, hudo sem grešila. To-
Jjj prosim sv. Marijo vselej devico, sv.
v bhaela arhangela, sv. Janeza Kerst-
n ma, ssv. apostola Petra in Pavla, vse
jetnike in vas, oče! prosite za me pri
^°spodu, našem Bogu.
k Usmili naj se nas vsegamogočui
odpusti nam naše grehe in nas
Izpelji v večno življenje!

Amen.

Milost, odvezo -j- in odpušenje na-
111  grehov nam dodeli vsegamogočni in
Miljeni Bog!

Amen.

v  Bog! obernil se boš do nas, in nas
°zivil.

58

In veselilo se bo v tebi tvoje ljudstvo- C
Bog! skaži nam svojo milost.

In dodeli nam svoje zveličanje. Ci

Bog! usliši mojo molitev.

In moje vpitje naj do tebe pride! d
Bog z vami! 11

In s tvojim duhom!

Mašnik gredo k altarju, in rečejo: j

C

!L*£oliaaa.o. k

Odvzemi nam, prosimo, o Gospod'
naše pregrehe, da bomo vredni stopil
s čistim sercem k naj svetejšemu. P° 1
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Mašnik v sredi altarja priklonjeni molijo:

Prosimo te, o Gospod! po zaslu'
ženju tvojih svetnikov, kterih svetinje s0
tu, in po zasluženju vsih svetnikov, da
mi odpustiš milostljivo vse moje grehe-
Amen.

Mašnik berejo na desni strani altarja nektere beseda \
ki se jim introit, to je vvod, pravi:

Z naj boljšo pšenico jih je nasitil)
in s spod skale tekočo sterdjo jih n»'
pasel. Veselite se pred Bogom, naših 1
pomočnikom, in hvalite Boga Jakopovegh-

59

čast bodi Očetu, Sinu in sv. Duhu; ka¬
kor mu je bilo v začetku, zdaj in vsaki
čas od vekomaj do vekomaj. Amen.

Češena bodi sv. Trojica in neraz¬
deljena edinost. Častili ga bomo, ker
uam je svojo milost skazal.

V sredi altarja:

Gospod, usmili se nas!
Sl. Kriste, usmili se nas!

devetkrat.

Slava  *) (Gloria).

51. Čast Bogu na visokem in mir lju¬
dem na zemlji, ki so svete volje.
Hvalimo te, častimo te, molimo te,
povišujemo tej zahvalimo se ti za¬
voljo tvojega velikega usmiljenja.
Bog , nebeški kralj! Bog, vsegamo-
gočni Oče! Gospod edinorojeni Sin,
Jezus Kristus! Gospod Bog, Jagnje
božje, Sin Boga Očeta! ki odjem-
lješ grehe sveta, usmili se nas! Ki
odjemlješ grehe sveta, sprejmi našo
molitev! Ki sediš ob desnici Očeta,
usmili se nas! Ker ti sam si svet,

*) Pri mašah v černem in višnjevem oblačilu
Se  »Slava" izpusti.

60


ti sam Gospod, ti sam naj viši)
Jezus Kristus, s svetim Duhom, f
veličastvu Boga Očeta. Amen.

Mašnik se proti ljudem obernejo in rečejo:

M. Bog z vami!

Sl. In s tvojim duhom.

Mašnik molijo na desni strani altarja:

IkzEolim.©.

O Bog! kteri si nam v prečudne®
zakramentu spomin svojega terpljenja za'
pustil, daj nam, te prosimo, svete skriV'
nosti tvojega telesa in tvoje kervi tak 0
častiti, da sad tvojega odrešenja vedn°
v sebi občutimo. Kteri živiš in kralju¬
ješ z Bogom Očetom v edinosti sv. Duhaj
Bog na vekomaj. Amen.

m

Pi

b(

sr

Pi

ta

te

čl

in

in

k(

di

Če

z

iz

st

Berilo

iz lista sv. Pavla apost. do Korinčanov.

B Bratje! jaz sem prejel od Gospodai
kar sem vam tudi izročil, da je Gospod
Jezus tisto noč, v kteri je bil izda® g,
vzel kruh in je zahvalil, ga razlomil iu h
rekel: Vzemite iu jejte, to je moje telo> 0|
ktero bo za vas dano: to storite v moj ti
spomin. Ravno tako tudi kelih po ve' j
čerji, rekoč: Ta kelih je nova zaveza ^

61

moji kervi; to storite, kolikorkrat bote
pili, v moj spomin. Zakaj kolikorkrat
bote jedli ta kruh in ta kelih pili, bote
smert Gospodovo oznanovali, dokler ne
pride. Kdor koli bo tedaj nevredno jedel
ta kruh ali pil kelih Gospodov, bo kriv
telesa in kervi Gospodove. Naj pa presodi
človek sam,sebe, in tako je od tega kruha
in pije od tega keliha. Zakaj kdor je
in pije nevredno, si sodbo je in pije,
ker ne razloči telesa Gospodovega".

Sl. Hvala Bogu!

M. O Gospod! vsili oči na tebe gle¬
dajo, in ti jim daš hrane o pravem
času. Ti odpreš svojo roko in napolniš
? žegnom vse stvari. Ti si nam kruh
lz  nebes dodelil, ki ima vso sladkost v
Moja duša! hvali Gospoda, svojega
®°ga; hvali ga in prepevaj mu v pes-"
in hvalnicah.

V sredi altarja:

Očisti moje serce in moje usta, vse-
: Saroogočni Bog! kteri si usta preroka
očistil z živim ogljem: tako me
čisti s svojo nezasluženo milostjo, da
j°j sveti evangelj vredno oznanujem, po
ej; usu Kristusu, Gospodu našem. Amen.

62

Blagoslovi me, Gospod! — Gospod
bodi v mojem sercu in mojih ustih, da
spodobno in vredno oznanujem njegov
evangelj. Amen.

M. Bog z vami!

Sl. In s tvojim duhom!

E v a n g e I i.

Mašnik prekrižajo sv. evangelj in sami sebe, rekoč'

f Besede svetega evangelja, ki ga
je popisal sv. Janez — 6. post.

Sl. Hvala ti bodi, o Gospod!

„Tisti čas je rekel Jezus judovskih
množicam: Moje meso je res jed, i®
moja kri je res pijača. Kdor je moj e
meso in pije mojo kri, ostane v meni i®
jaz v njem. Kakor je mene poslal živi
Oče, in jaz živim zavoljo Očeta, tako bo
tudi tisti, kteri je mene, živel zavolj 0
mene. Ta je kruh, kteri je iz nebes
prišel; ne kakor mana, ktero so vaš 1
očetje jedli in so umerli. Kdor je ta
kruh, bo živel vekomaj".

Mašnik poljubijo sv. evangelj in rečejo:

M. Po evangeljskih besedah naj bod°

izbrisane naše pregrehe.

Sl. Hvala tebi, Kristus!

63

Pašnik v sredi altarja molijo ob nedeljah in večih
praznikih „Vero“, rekoč:

Verujem v enega samega Boga,
Očeta vsegamogočnega, stvarnika nebes
ju zemlje, vsih vidnih in nevidnih reči,
iu v enega Gospoda Jezusa Kristusa,
Sina božjega edinorojenega, kteri je ro¬
jen iz Očeta od vekomaj, kteri je Bog
°d Boga, luč od luči, pravi Bog od
Pravega Boga, ki je rojen in ne stor¬
jen, kteri je z Očetom enega bitja, od
kterega je vse vstvarjeno, kteri je za-
v oljo nas ljudi in zavoljo našega zveli¬
čanja z nebes prišel (tukaj se poklekne z
desnim kolenom) in je po svetem Duhu iz
Marije device meso na se vzel, in se
učlovečil. Je tudi križan bil za nas pod
foncijem Pilatom, terpel in bil v grob
položen. Tretji dan pa je vstal od mert-
vili po besedah pisem. Šel je v nebesa.
Sedi na desnici Očeta, in bo spet pri¬
šel s častjo sodit žive in mertve, in nje¬
govega kraljestva ne bo konec. Veru¬
jem v sv. Duha, Gospoda in oživljavca,
ki iz Očeta in Sina izhaja, ki ga z
Očetom in Sinom vred molimo in ča¬
stimo, kteri je govoril po prerokih. Ve-

64

rujem eno, sveto, katoliško in apostolsko
cerkev. Spoznam en kerst v odpušenje
grehov. Verujem vstajenje raertvih in
prihodnje življenje. Amen.

M. Bog z vami! ,

Sl. In s tvojim duhom!

Darovanje.

Mašniki Gospodovi kadilo in kruhe Bogu darujejo '■  j
zato bodo sveti svojemu Bogu in ne bodo skrunil *
njegovega imena.

Pri darovanju kruha.

Vzemi, sveti Oče, vsegamogočni)
večni Bog! ta neomadežani dar, kte-
rega jaz, tvoj nevredni služabnik, da¬
rujem tebi, svojemu živemu in pravemo
Bogu za svoje brezštevilne grehe, za¬
mere in zanikernosti, in za vse vprične,
pa tudi za vse verne kristjane, žive in
mertve. Daj, da bo meni in njim v zve¬
ličanje in večno življenje. Amen.

Mašnik nekaj kapljic vode v vino kanijo, rekoč:

Bog! ki si človeka v blagem stan«
čudno stvaril, in ga, ko je bil grešil)
še bolj čudno prenovil $ daj nam po skriv¬
nosti te vode in tega vina združenim
biti s tistega božjo natoro, ki se je p°'

65

nižal, naše človeške natore deležen biti,
Jezus Kristus, tvoj Sin, naš Gospod, ki
s  teboj živi in kraljuje v edinosti sv.
t>uha, Bog od vekomaj do vekomaj.
Amen.

Pri darovanju keliha:

Darujemo ti, Gospod! kelih zveli¬
čanja, in prosimo tvojo milost, da naj
Ste pred obličje tvojega božjega veličast¬
ja, v prijeten dar, za zveličanje naše in
c elega sveta. Amen.

Mašnik molijo s sklenjenimi rokami:

V duhu ponižnosti in s potertim
s ercem stojimo pred teboj, vzemi naš
Jar, o Gospod! in godi naj se pred tvo-
inn obličjem danes tako naša daritev,
Ja ti bo prijetna, Gospod Bog!

Pridi, posvečevavec, vsegamogočni
jfični Bog, in -}* posveti ta dar, priprav¬
en tvojemu svetemu imenu.

Mašnik umivajo perste in molijo:

V nedolžnosti bom svoje roke umil,
l 11  tvoj altar obdajal, o Bog! da poslu¬
šam glas tvoje hvale, in oznanujem vse
“ndeže tvoje. O Bog! ljubim lepoto
: v °je hiše, in prebivališe veličastva tvo-
^ e ga. Ne pogubi moje duše s hudobni-

Družb. 5

66

mi, o Bog! in ne umori me s kerviželj-
nimi, ker je krivica v njih rokah in njih
desnica polna podkupšine. Jaz pa hočem
v svoji nedolžnosti živeti; reši me in
usmili se me. Na pravem stoji moja
noga; v zberališih te bom hvalil, o Go¬
spod! Čast bodi Očetu itd.

Mašnik na sredi altarja molijo:

Vzemi, sveta Trojica! to daritev,
ktero ti darujemo v spomin terpljenja,
vstajenja in vnebohoda Gospoda našega
Jezusa Kristusa, in v čast svete Marije
vselej device, svetega Janeza Kerstnika;
svetih apostolov Petra in Pavla, njih in
vsih svetnikov. Naj bo njim v čast,
nam pa v zveličanje, in naj prosijo v
nebesih za nas, ki obhajamo njih spomin
na zemlji. Po ravno tem Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

Proti ljudem:

M. Molite, bratje! da bo moja in vaša
daritev prijetna pri Bogu, vsegamo-
gočnemu Očetu.

Sl. Naj vzame Gospod ta dar iz tvojih
rok v hvalo in čast svojega imena, tudi
v prid naš in vse svoje svete cerkve!
M. Amen.

67


Tiha molitev.

Prosimo, Gospod! dodeli milostljivo
svoji cerkvi darove edinosti in mira,
ktere darovane reči skrivnostno pomenijo.
Po Gospodu našem Jezusu Kristusu itd.
j Amen.

Zdaj mašnik svoj glas povzdignejo:

J®. Od vekomaj do vekomaj.

Sl. Amen.

®I. Bog z vami!

Sl. In s tvojim duhom.

Sl. Kviško serca!

Sl. Imamo jih pri Bogu!

Sl. Hvalimo Gospoda svojega Boga!

Sl. Spodobi se in dolžnost je.

Zares spodobi se in dolžnost je,
Prav in dobro, da ti vselej in povsod
hvalo dajemo, sveti Gospod, vsegamo-
gočni Oče, večni Bog! po Kristusu, Go¬
spodu našem: po kterem tvoje veličastvo
hvalijo angeli, ga molijo gospostva, pred
n jim trepečejo oblasti, ga nebesa in ne-
* beški moči, in zveličani in serafini z
združenim petjem povzdigujejo. Daj tudi
fiašim glasom združiti se ž njimi, te
Prosimo, z globoko ponižnostjo rekoč:
Svet, svet, svet Gospod Bog Sabaot!
Nebesa in zemlja so polne tvoje časti.

68

čast ti bodi na visokosti, česen bodi,
ki pride v imenu Gospodovem, čast ti
bodi na visokosti!

Mašnik se priklonijo in molijo:

Ponižno te tedaj prosimo, nezmer¬
no usmiljeni Oče! po Jezusu Kristusu
tvojem Sinu, Gospodu našem, da sprej¬
meš in posvetiš te *f* ponudbe, te -j- da¬
rila, te prečiste -j* svete darove, ktere ti
darujemo zlasti za tvojo sveto cerkev, da
ji mir daš, jo varuješ, jo v edinosti
ohraniš in vladaš po vsem svetu; pa tudi
za tvojega služabnika, našega papeža J.
in našega škofa I. in našega cesarja I-
in za vse, kteri se derže prave katoliške
in apostolske vere.

Spomin za žive.

Spomni se, Gospod! svojih služab¬
nikov in Služabnic I. I. (tukaj stori spomin
za tiste, za ktere hočeš darovati), in vsih priču¬
jočih, kterih vero poznaš in pobožnost
vidiš; za ktere ti darujemo, ali kteri ti
darujejo ta hvalni dar za se, in za vse
svoje, v odrešenje svojih duš, doseči
zveličanje in varnost, in pošiljajo svoje
želje tebi, večnemu, živemu in pravemu
Bogu.

69

Sklenjeni (ti darujemo ta hvalni dar)
z vso družbo izvoljenih, in obhajajoči spo¬
jin sosebno častite vselej device Marije,
toatere našega Boga in Gospoda Jezusa
Kristusa, pa tudi tvojih apostolov in mar-
ternikov, Petra in Pavla, Andreja, Ja¬
koba, Janeza, Tomaža, Jakoba, Filipa,
Jerneja, Matevža, Simona in Tadeja,
Lina, Kleta, Klemena, Ksista, Kornelija,
Liprijana, Lovrenca, Krizogona, Janeza
'a Pavla, Kozma in Damijana *), in vsih
tvojih svetnikov; daj nam po njih za-
služenju in prošnjah, da bomo v zavetju
j ^oje pomoči obdarovani pri vsih rečeh.
L o ravno tem Jezusu Kristusu, Gospodu
°ašem. Amen.

K povzdigovanju.

Pašnik derže roke nad kruhom in kelihom in molijo:

Prosimo te tedaj, o Bog! sprejmi
Potolažen ta dar, kterega ti darujemo

*) Ti peteri svetniki, Lin namreč, Klet,

, plemen, Ksist in Kornelij bili so nasledniki sv.
f etra na rimskem stolu in sloveči marterniki. Cipri-
i a nu, kartaginskemu škofu, so 1. 285 glavo odsekali.

Lovrenc, rimski diakon, je na razbeljenem raž-
Jjju svoje življenje sklenil. Sv. Krizogon, iz Rima
S°ma, j e  bil 1. 303 z mečem umorjen. Janez  in
* a  v e 1,  brata in cesarska služabnika, sta bila pod
esarjem Julijanom ob glavo djana. Kozma  in Da-
zdravnika iz Arabije in sloveča čudodelnika,
l  ta  bila 1. 285 z mečem prebodena.

70

tvoji hlapci, in z nami vred vsa tvoja
družina, daj nam v tvojem miru preživeti
svoje dni, reši nas večnega pogubljenja,
in daj nam štetim biti med tvoje izvo¬
ljene. Po Kristusu, Gospodu našem-
Amen.

Daj, prosimo te, o Bog! da bo ta
dar ves -j- posvečen, -j- sprejet, -j- poter-
jen, resničen in prijeten; da nam bo
spremenjen v -j- telo in \  kri tvojega
preljubega Sina, Gospoda našega Jezusa
Kristusa. *)

Kteri je pred svojim terpljenjem ta
dan vzel kruh v svoje svete in častite
roke, in je vzdignil oči proti nebu k
tebi, svojemu vsegamogočnemu Očetu, te
zahvalil, ga -j- posvetil, razlomil in dal
svojim učencem, rekoč: „Vzemite i»
jejte vsi od tega, zakaj to j e
moje telo“.

Mašnik povzdignejo sv. hostijo, ter jo ljudem poka¬
žejo, da jo molijo, in potlej rečejo:

Ravno tako je vzel po večerji tudi
prečudni kelih v svoje svete in častita
roke, te spet zahvalil, ga -j- posvetil, io
dal svojim učencem, rekoč: „Vzemite

*) Ti peteri križi pomenijo, da Jezus je terpel
na vsih peterih počutkih za nas.

71

in pite vsi iz njega; zakaj to je
kelih moje ker vi, nove in večne
zaveze, skrivnost vere, ktera
bo za vas in za njih veliko pre¬
lita v odpušenje grehov. K o 1 i-
korkrat hote to storili, storite
v moj spomin^.

Mašnik povzdignejo kelih s sv. kervijo, da jo ljudje
molijo in potlej rečejo:

Po tem povelju tedaj obhajamo, o
Gospod! mi tvoji hlapci in tvoje sveto
ljudstvo, spomin presvetega terpljenja, od
smerti vstajenja in častitega vnebohoda
ravno tega Kristusa, Sina tvojega, Go¬
spoda našega, in darujemo tvojemu pre¬
čudnemu veličastvu od tvojih darov in
daril ta čisti -j- dar, ta sveti -j* dar, ta
neoskrunjeni -j- dar, sveti -j- kruh večnega
življenja in kelih -j- večnega zveličanja.*)

Poglej na te dari s potolaženim in
milostljivim obličjem, in sprejmi jih, ka¬
kor si bil sprejel dari svojega hlapca,
pravičnega Abelna, in daritev našega
očaka Abrahama, in pa sveto daritev in

*) Ti peteri križi pomenijo petero ran Kri¬
stusovih, ktere je na križu za nas prejel, da bi nas
2 Očetom spravil.

72

neoskrunjeno posvečbo, ktero ti je daro¬
val Melkizedek, tvoj veliki duhoven.

Ponižno te prosimo, vsegamogočni
Bog! reci prinesti te dari po rokah tvo¬
jega sv. angela na tvoj visoki altar,
pred tvoje božje veličastvo, da bomo vsi,
kar nas bo deležnih tega altarja, in za-
vžilo presveto -j- telo in presveto -j- kri
tvojega Sina, napoljeni z vso nebeško
dobroto in milostjo. Po ravno tem Kri¬
stusu, Gospodu našem. Amen.

Spomin za mertve.

Spomni se tudi, Gospod! svojih slu¬
žabnikov in služabnic I. I. (tukaj stori spo¬
min za mertve, za ktere hočeš moliti), ki SO Šli

pred nami z znamnjem vere in spijo v
miru. Dodeli jim, Gospod! te prosimo,
in vsim, ki so v Kristusu zaspali, kraj
hlada, luči in mira, po ravno tem Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Mašnik se na persi udarijo in molijo:

Tudi nam grešnikom, svojim slu¬
žabnikom, ki v tvoje veliko usmiljenje
zaupamo, daj delež in družbo s svojimi
svetimi apostoli in mučeniki, z Janežem,
Štefanom, Matijem, Barnabom, Ignacijem,


73

Aleksandrom, Marcelinom, Petrom, s Fe-
licito, Perpetvo, Agato, Lucijo, Nežo,
Cecilijo, Anastazijo*), in z vsimi svojimi
svetniki, v kterih družbo, te prosimo,
ttas vzemi, ne zavoljo našega zasluženja,
a ®pak po svoji prizanesljivosti. Po Kri-
s tusu, Gospodu našem, po kterem, Gospod!
v se te dobrote vselej stvariš, -j- posvetiš, -j*
°živiš, -j- blagosloviš in nam podeliš. Po
®jem, ž njim in v njem je tebi, Bogu

*) Vsi ti petnajsteri svetniki so sloveči mar-
te ruiki iz pervih stoletij. Sv. Janez  Kerstnik,
I Poslednji maternik stare, in sv. Štefan,  pervi
"larternik nove zaveze, sta po vsi pravici na per-
mestu. Sv. Matija,  apostol sicer, pa ne od
"°spoda poklican, temuč od apostolov izvoljen, pride
le tukaj na versto. Bil je 1. 74 v Jeruzalemu
^mnjan. Sv. Barnaba,  tovarš sv. Pavla, je bil
cesarjem Neronom na otoku Cipru martran.
^gnaci,  antijobijški škof, je bil 1. 107 pod cesarjem
■* r ajanom od divjih zverin raztergan, in Aleksander
Papež, je bil 1. 117 zaboden. Mašnik Marcelin
111  cerkveni služabnik Peter  sta bila 1.310 zmečem
^smertena. Tudi z mečem umorjene ste bile 1. 203
x  že ?e in marternici Felicita in Perpetva.  Potem
Pnde še petero marternic iz dekliškega stana:
. v - Agata,  ktero so 1. 253 po ojstrih črepinjah
A živem oglju do smerti valjali; sv. Lucija,
L v, era  J e  Bila 1. 304 zabodena; sv. Neža,  ki je
A. v svojem pervem cvetju 1.305 in sv. Cecilija,
A je bila 1. 230 ob glavo djana. Poslednjič pride
e  sv. Anastazija,  učenka sv. Krizogona, ki je
I °gnju svojo krono našla.

f

74

Očetu vsegamogočnemu, v edinosti svetega
Duha vsa čast in slava. *)

Mašnik povzdignejo kelih s sv. kostjo in rečejo na glas s

M. Od vekomaj do vekomaj.

Sl. Amen.

M. Mol im o. Z zveličarjevo zapovedjo j
opominjani, in podučeni z njegovim
božjim naukom si upamo reči: Oče
naš, kteri si v nebesih. Posvečeno
bodi tvoje ime. Pridi k nam tvoje
kraljestvo. Zgodi se tvoja volja,
kakor v nebesih, tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh.

In odpusti nam naše dolge, kakor
tudi mi odpušamo svojim dolžnikom.

In nas ne vpelji v skušnjavo.

Sl. Temuč reši nas od zlega.

M. Amen.

Reši nas, prosimo, Gospod Bog! od
vsih zlegov preteklih, sedanjih in prihod¬
njih, in na prošnjo svete, častite vselej *
device in božje matere Marije, svojih
svetih apostolov Petra in Pavla, Andreja,
in vsih svetnikov, daj nam mir v naših

*) Ti trije križi pomenijo tri naj britkejše
ure, v kterih je živ na križu visel.


75

dnevih, da bomo s pomočjo tvoje milosti
podpirani vselej brez greha, in vse zmote
obvarovani. Po ravno tem Jezusu Kristusu,
Sinu tvojem, kteri s teboj živi in kraljuje
v  edinosti svetega Duha, Bog od vekomaj
do vekomaj.

Sl. Amen.

Mašnik storijo križ čez kelih in rečejo:

Mir Gospodov bodi vedno z vami.
Sl. In s tvojim duhom.

Pašnik spustijo košček sv. hostje v kelih in rečejo:

Ta zmes in posvečba telesa in kervi
Gospoda našega Jezusa Kristusa bodi nam,
ki jo prejmemo, v večno življenje. Amen.

Mašnik se trikrat na persa udarijo, rekoč:

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas!

( Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;
daj nam mir!

Gospod Jezus Kristus, ki si rekel
svojim apostolom: „Mir vam zapustim,

svoj mir vam dam“, ne glej mojih gre-

76

hov, ampak vero svoje cerkve, in daj
ji po svoji volji mir in edinost; ki živiš
in kraljuješ Bog od vekomaj do vekomaj.
Amen.

Gospod Jezus Kristus, Sin živega
Boga! kteri si po Očetovi volji s svetim
Duhom vred svet s svojo smertjo v živ¬
ljenje obudil, reši me s tim svojim pre¬
svetim telesom in svojo presveto kervjo
vsih mojih grehov in vsih zlegov; daj,
da se vselej deržim tvojih zapoved, io
ne dopusti, da bi se kedaj ločil od tebe,
kteri živiš in kraljuješ z ravno tim Bogom
Očetom in svetim Duhom od vekomaj do
vekomaj. Amen.

Gospod Jezus Kristus! zavžitje tvo¬
jega telesa, ki si ga jaz nevreden človek
prederznem prejeti, mi ne bodi v sodbo
in pogubo, ampak naj mi bo po tvoji
dobroti bramba in zdravje duše in telesa.
Ki živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v
edinosti svetega Duha, Bog od vekomaj
do vekomaj. Amen.

Zavživanje.

Kruh nebeški bom prejel, in klical
v ime Gospodovo.

77

Pašnik se trikrat na persi vdarijo, in rečejo trikrat:

Gospod! nisem vreden, da greš pod
mojo streho, ampak reci le z besedo, in
Ozdravljena bo moja duša.

Pašnik store križ čez se s sv. hostijo in rečejo:

Telo Gospoda našega Jezusa Kri¬
stusa naj ohrani mojo dušo v večno
življenje. Amen.

Mašnik primejo kelih, rekoč:

Kaj bom povernil Gospodu za vse,
jf a r mi je dal? Zveličavni kelih bom vzel,
111  klical v ime Gospodovo. Klical bom
Va -nj in njegovo hvalo oznanoval, in bom
v  zavetju pred svojimi sovražniki.

Pašnik vzemejo kelih v desno roko, in store ž njim
križ čez se, rekoč:

Kri Gospoda našega Jezusa Kristusa
® a j ohrani mojo dušo v večno življenje.
Amen.

Molitev po zavživanju.

Kar smo z ustmi prejeli, Gospod!
® a j nam bo s čistim sercem zavžito, in
* a  časni dar nam bodi večno zdravilo.

Tvoje telo, Gospod! ki sem ga za-
v ml, in tvoja kri, ktero sem pil, naj se

78

sklene z mojim sercem, in daj, da ne
bo madeža pregrehe v meni, ki so me
čiste in svete skrivnosti pokrepčale. Ki
živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj- !
Amen.

Mašnik molijo v desni strani:

Kolikorkrat koli bote ta kruh jedli
in pili ta kelih, bote smert Gospodovo
oznanovali, dokler pride. Kdor koli tedaj
bo nevredno ta kruh jedel in kelih
Gospodov pil, bo kriv telesa in kervi
Gospodove.

Mašnik v sredi altarja proti ljudstvu:

M. Bog z vami!

Sl. In s tvojim duhom!

Poobliajilna molitev.

Stori, prosimo, Gospod! da bomo z
večnim vživanjem tvoje božje natore na-
siteni, kar časno prejemanje tvojega dra¬
gega telesa in tvoje kervi predpomenjuje. *
Kteri živiš in kraljuješ z Bogom Očetom
v edinosti sv. Duha na vekomaj.

Sl. Amen.

M. Bog z vami!

Sl. In s tvojim duhom!


79

M* Idite, minula je maša!

Sl. Hvala Bogu.

Mašnik na sredi altarja priklonjeni molijo:

Naj ti dopade, sveta Trojica! opra¬
lo moje službe, in daj, da bo daritev,
ki sem jo nevredni človek pred očmi
tvojega veličastva daroval, tebi prijetna,
z a me pa in za vse, za ktere sem jo
°pravil, iz milosti tvoje spravna. Po
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Pašnik poljubijo altar, se proti ljudem obernejo in
jih blagoslovijo, rekoč:

j. Blagoslovi vas vsegamogočni Bog *j*

Oče in -j- Sin in -j- sveti Duh.

Sl. Amen.

Mašnik stopijo na levo stran altarja, in rečejo:

M. Bog z vami!

Sl. In s tvojim duhom 1

Začetek svetega evangelija po svetem
Janezu.

J Sl. Slava tebi, Gospod!

V začetku je bila Beseda, in Beseda
je bila pri Bogu, in Bog je bila
Beseda, Ta je bila v začetku pri
Bogu. Vse je po nji storjeno, in
brez nje ni nič storjenega, kar je

80

storjenega. V nji je bilo življenje,
in življenje je bilo luč ljudi. In luč
v temi sveti, in tema je ni zapopadla.
Bil je človek poslan od Boga, kte-
remu je bilo ime Janez. Ta je prišel
v pričevanje, da je pričeval od luči, |
da bi vsi verovali po njem. On ni
bil luč, ampak da bi pričeval od
luči. Bila je prava luč, ktera razsvetli
vsakega človeka, ki pride na ta svet.
Na svetu je bil, in svet je po njem
storjen, in svet ga ni spoznal. V
svojo lastino je prišel, in njegovi ga
niso sprejeli. Kolikor pa jih ga je
sprejelo, jim je dal oblast božjim
otrokom biti; njim, ki verujejo v
njegovo ime, ki niso iz kervi, ne
iz volje mesa, ne iz volje moža,
ampak iz Boga rojeni. In Beseda
(tukaj se z desnim kolenom poklekne) je

meso postala in je med nami pre¬
bivala, in smo vidili njeno čast, kakor
čast Edinoroj enega od Očeta, polna
gnade in resnice.

Sl. Hvala Bogu.


81

Druga sveta maša

s p-remisij'evanjerrt te-rpljenja,
JTristnsovega.

Pred sveto mašo.

Misli si, da si v Jeruzalemu, notri v obednici,
kjer je Jezus s svojimi učenci zadnjo večerjo imel.
~~ Pomisli, kaj ti je naj bolj treba, na duši ali na
telesu; in za tisto posebno potrebo daruj sv. mašo.

tspospod, moj Bog! kako veliko je
tvoje ime med narodi sveta! Od solnč-
\  ttega izhoda do zahoda se čisti dar
j tvojemu imenu daruje.

Jezus, ti naj vikši mašnik! pridi in
daruj v podobah kruha in vina svoje
sveto meso in svojo rešnjo kri v spravo
ttaših grehov.

Jagnje božje, ki si za nas na križu
svojo kri prelilo, položi se v roke svojega
služabnika, mašnika, kakor nekervav dar
f v hrano našim dušam.

Sveti neskončni Bog! jaz uboga
pesnica sim prišla sem pred altar, da
bi sveto mašo slišala. S tistim naj po-
k°lnišim namenom, s kterim se je tvoj
Neljubi Sin, Jezus Kristus, pri zadnji

‘ Družb. 6

82

večerji in na križu za nas daroval, ti
darujem tudi jaz to sveto mašo v poče-
šenje tvojega presvetega imena; v po-
vikšanje tvoje časti; v zahvalo za vse,
meni in drugim dodeljene dušne in telesne
dobrote; v zadostenje za svoje grehe; v
dosego novih gnad, posebno gnad svete
čistosti in ponižnosti; v pomoč in tolažbo
tistim, za ktere sim dolžna moliti, posebno
za te I. I., ki so še pri življenju, in za
te I. I., ki so že v Gospodu zaspali. —-
Rada bi bila zbranega duha in prav
pripravljena, pa sem preslaba. Prosim,
Gospod! usmili se me. Ti pripravi mojo i.
dušo, ti očisti moje serce, da bom vredno
pri tej sveti daritvi. I

Kedar mašnik na spodji stopnjici molijo.

Kedar mašnik doli pred altarjem globoko pri'
klonjeni molijo očitno spoved, si misli Jezusa ua
oljski gori v molitvi, kako v smertni žalosti na tleh
sloni in zavoljo tvojih grehov kervav pot poti. —'
Spovej se tudi ti Bogu svojih grehov in obžaluj jih
iz celega serca. i

Kdo bo dal vode moji glavi, kdo
solz mojim očem, da bom jokala nad
svojimi grehi, in izmila gerde madeže
svoje duše!

Oče! grešila sem zoper nebo io

83

zoper tebe, nisem vredna tvoj otrok
imenovana biti. Ne zaverzi me spred
svojega obličja, in ne odvzemi mi svojega
svetega Duha. Oberni na me svoje mi¬
lostljive oči, o Bog! in usmili se me.
Zavoljo svojega preljubega Sina, nad
kterim imaš svoje dopadajenje, mi odpusti
moje grehe.

Jezus, moj Gospod in Zveličar! s
svojim kervavim potom, ki si ga na oljski
gori potil, izbriši vse moje grehe.

Glloria ali slava.

(Če jo mašnik molijo.)

Premišljuj hudobno veselje Judov, ko so
Jezusa vjeli, in kakor hudodelnika z vervmi zvezali.
Ti pa hvali Boga in svojega Zveličarja, ki je
Prevzel to sramoto, da je tebe rešil.

čast bodi Bogu po višavah, in mir
ljudem na zemlji, ki so svete volje. Hva¬
limo te, častimo te, molimo te, povišujemo
te; zahvaljujemo se ti zavoljo tvojega
Velikega usmiljenja. Gospod Bog, nebeški
kralj! Bog, Oče vsegamogočni! Gospod
Jezus Kristus, edinorojeni Sin! Gospod
Bog! Jagnje božje, Sin Boga Očeta! ki
°djemlješ grehe sveta, usmili se nas!
Ki odjemlješ grehe sveta, sprejmi našo
tuolitev! Ki sediš na desnici Očeta, usmili

6 *

84

se nas! Ker ti sam si svet, ti sam si
Gospod, ti sam si naj viši, Jezus Kristus, s
svetim Duhom, v časti Boga Očeta. Amen.

List ali berilo.

Kedar gredo mašnik iz srede altarja na listno
ali žensko stran, premišljuj, kako so Jezusa od
Anaza h Kajfu peljali, ga po krivem tožili, v obraz
bili in zapljuvali. — Prosi, da boš prava učenka
Jezusova, kterega božja beseda se bere v listu.

O moj ljubi Jezus! s kakšno sveto
poterpežljivostjo si terpel, ko so te od
sodnika do sodnika vlačili, povsod zasra¬
movali, tepli in bili. Jaz pa sem tako
nepoterpežljiva, in dostikrat ene same
žal besede ne morem poterpeti, ne mo¬
rem molčati in tiho djati. — O naj po-
hlevniši Jezus! ozdravi me napuha, ozdravi
me jeze. Uči in podpiraj me, da se ne
bom togotila nad sovražniki, ki mi hudo
želijo in podkopujejo moje dobro ime.
Stori me vredno zavoljo pravice prega¬
njana biti, da postanem tvoja prava in
zvesta učenka,

O Bog! kteri si razsvetlil s svojim
Duhom preroke in apostole, in še zdaj
vedno iz ust svoje svete cerkve govoriš,
terdno in živo verujem vse, kar me rim¬
ska katoliška cerkev uči, in mi zapoveduje

85

verovati. Daj mi, o Bog! vero svetih
očakov, gorečnost prerokov, ljubezen
apostolov, zvestobo svetih devic, naj mi
bo tvoja beseda k zveličanju. Po Jezusu
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Evangelij.

Kedar gredo mašnik na evangeljsko stran,
Premišljuj, kako so Jezusa k Pilatu peljali, kako
hudo tožili. — Obljubi svojemu Zveličarju, da nikdar
nočeš zatajiti tega, kar njegov sv. evangelij uči.

Kako malo, o moj Jezus! si vzemem
k sercu besede tvojega sv. evangelija, za
kterega si ti toliko terpeti moral! Kako
slabo in razmišljeno ga poslušam! Kako
mlačna in lena sem, ga spolnovati! Kako
redko in merzlo se pogovarjam od tvojih
svetih naukov! Kako nerada berem po¬
božne bukve in kako hitro se jih nave¬
ličam! — O ne dopusti, da bi se kedaj
sramovala tvojega svetega evangelija, ali
bi ga celo zatajila iz ljubezni do sveta
a li iz strahu pred zamero njegovo; tim-
v eč mi gnado daj, da se skažem in vse¬
lej zaderžim kakor prava kristjana, da
boš tudi ti enkrat pri sodbi mene za
svojo zvesto deklo spoznal in k sebi vzel
v  nebesa. Amen.

86

Kredo ali vera.

(Če jo mašnik molijo.)

Kedar se mašnik podajo od evangeljske strani
v sredo altarja, in vero molijo, premišljuj, kako je
bil Jezus od Pilata poslan k Herodežu, kteri si je
želel kak čudež od njega viditi. — Ne bodi Hero¬
dežu podobna, ampak prosi Boga ponižne vere! Moli:
Verujem v Boga Očeta,  ali pa to le:

Blagor njim, kteri ne vidijo in vender
verujejo! Jaz verujem, o Bog! stori še
močnejšo mojo vero.

Kako naj se ti zahvalim, o moj Bog!
da si me izvolil iz med tavžent in tavžent
ljudi, kteri v temi nevere in krivoverstva
živijo, in da si me poklical k pravi veri,
ktera sama me zveličati zamore! — Oh,
jaz vidim, da vse premalo spoznavam,
kaka sreča je za me, da sem v naročju
svete rimske katoliške cerkve! Daj mi, o
Bog! v njeni sveti veri živeti in umreti!

Darovanje.

Ko mašnik kelih odgernejo, in kruh in vino
darujejo, premišljuj, kako Jezusa k Pilatu nazaj
pripeljejo, kako strašno ga šibajo in s ternjem
kronajo, in kako voljno terpi — vse za te.

Glej, Gospod! voljna sem in pri¬
pravljena k vsemu, kar tebi dopade. Ti
si moj Gospod, jaz pa sem tvoja dekla
— vsa sem tvoja, ti pa ves moj bodi.

87

Vse, kar sem in kar imam, tu na altar
položim, tebi v dar. Moja duša in moje
telo, moje serce in vse, kar je v sercu,
vse naj tvoje bo.

Jezus! le zapoveduj z menoj, v tvoji
službi sem — le oznanuj mi svojo voljo,
iz serca rada jo hočem spolnovati.

Umivanje rok.

Premišljuj, kako gerdo Pilat ravna. Koke si
Umije, da bi se pravičnega skazal, zraven pa Jezusa
po krivičnem k smerti obsodi. Ali to ni hinavsko?
Prosi prave pobožnosti.

O moj Bog! kolikokrat se pobožna
delam, samo da me ljudje vidijo! Koli¬
kokrat se sramožljivo zaderžim, pa mi
ni resnica! — Prestvari mi moje serce,
da bom resnično pobožna, le tebe ljubila,
tebi dopasti želela. Očisti me mojih skriv¬
nih grehov, in operi me od mojih hu¬
dobij, da bo moje telo tvoj sveti tempelj,,
moja duša pa altar, tebi posvečen in v
sedež pripravljen. — Ne meni, ampak
tebi, Gospod! naj bo hvala in čast.

Sanktus.

Premišljuj, kako Judje, ki so Jezusa pred pe-
Omi dnevi o njegovem prihodu v Jeruzalem z veselim
»Hozana“ pozdravljali, zdaj na vse gerlo kričijo:
Križaj ga! križaj ga! — Prosi stanovitnosti! —

88

O kako nestanovitna stvar je človek!
Zdaj tukaj klečim, vsa poterta in skesana,
in obljubo nad obljubo delam, da ne bom
več grešila: čez kako uro morebiti bom
pa že vse pozabila, bom spet žalila svo¬
jega toliko ljubeznjivega Boga, ga bom
spet križala s svojimi grehi. — Gospod!
oh pač revna sem in slaba ; bodi ti moja
pomoč in podpora! — Svet, svet, svet
si ti, o Gospod Bog, stvarnik vsih reči!
Nebesa in zemlja so polne tvoje časti.
Čast in hvala ti na višavah! Češen bodi,
ki pride v imenu Gospodovem! čast in
hvala ti na višavah!

Pred povzdigovanjem.

Premišljuj, kako Jezus, od Pilata k smerti
obsojen, težki križ zadene, in na goro Kalvarsko
nesel Pridruži se k jeruzalemskim hčeram, spremljaj
ga ž njimi vred, in jokaj nad njim in nad svojimi
grehi. — Spomni se pa tudi tistih živih, za ktere
veš, da si dolžna moliti.

O moj Jezus, kako nehvaležna bi
bila, ko bi te zapustila na težkem brit-
kem potu na goro Kalvarijo! Ti praviš:
Kdor hoče moj učenec biti, naj zataji
sam sebe, naj vzame svoj križ vsak dan
in za menoj hodi — ne daj torej, da bi
se zaljubila v grešne kratkočase, da bi

89

svoje truplo preveč mehkužila, in po
svoji lastni slabi volji živela.

Oh, moj Jezus! vsaj veš, da tebi
sem se vdala, tebi zaobljubila že sto- in
stokrat v svojem življenju. Kjer si ti,
ljubček moje duše! tam sem rada tudi
jaz, in če je tudi na križevem potu. S
teboj rada terpim, s teboj rada umerjem.

Ozri se milostljivo, o Gospod! na.
svoje služabnike in služabnice I. I., na
ttioje ljube dobrotnike, prijatle, znance,
tovarše in tovaršice; pa tudi mojih so¬
vražnikov se spomni, in daj vsim, kar te
prosijo in jim v zveličanje služi.

Pri povzdigovanju sv. hostije.

Premišljuj, kako Jezusa na križ pribijajo, in
Vied dva razbojnika povzdignejo.

Molim te, o Jezus! ki si v podobi
kruha živ pričujoč, z dušo in s telesom,
s kervjo in z mesom, po božji in člo¬
veški naturi. — Bodi sto tavžentkrat
Mešeno, o presveto rešnje telo!

Gospod Jezus, tebi živim! Gospod
Jezus, tebi umerjem! Gospod Jezus, tvoja
sem, če živim; tvoja sem, če umerjem.
Amen.

90

Pri povzdigovanju sv. keliha.

Premišljuj, kako obilno teče kri iz Jezusovih
presv. ran — v odpušenje tvojih in grehov celega
sveta.

O presveta kri Jezusova, ktera si
bila za nas na križu prelita, bodi sto
tavžentkrat češena! O predraga kri Je¬
zusova, operi me in očisti mojo nagnusno
dušo, da ne boš zastonj za me prelita'.
— O Jezus, bodi mi milostiv! O Jezus,
bodi mi dobrotljiv! O Jezus, usmili se
me, in odpusti mi moje grehe. Amen.

Po povzdigovanju.

Premišljuj temo, ktera se je storila po vsej
zemlji, ko so Jezusa križali, in spomni se vernih
mertvih, ki so v temni ječi, v vicah shranjeni.

O Gospod! ne daj, da bi se kedaj
pogreznila v tisto strašno temo, kjer
ogenj zmirej žge, kjer červ zmirej grize,
kjer je jok, vpitje in škripanje z zobmi-
Obvari mojo dušo pred večno smertjo,
in daj mi, enkrat gledati te od obličja
do obličja, kakor te zdaj v presv. reŠ-
njem telesu pričujočega verujem, in &
ponižnim sercem molim.

Usmili se, o Gospod! tudi ubogih
duš, ki so v vicah zaderžane, posebno
I. I. Tvoji neskončni ljubezni jih pripo-

91

vočujem, usmili se jih! Pošlji svojega
arhangela, sv. Mihaela, naj odpre vrata
njih temne ječe, naj jih pelje v svetlobo
svetih nebes, v veselo družbo tvojih
svetnikov, pred tvoje obličje, po kterem
v en in ven zdihujejo.

Oče naš.

Ali moli z mašnikom „oče naš“, ali pa pre¬
mišljuj sedem Kristusovih besedi na križu:

Oče, odpusti jim; saj ne ve¬
do, kaj delajo!  — O rada odpustim
tudi jaz sovražnikom svojim, da bo Bog
odpustil tudi meni. Bog! daj jim vse
dobro, in ne povračuj jim krivic, ki so
jih meni storili.

Resnično, resnično, ti po¬
vem, danes boš z menoj v sve¬
tem raju!  — O da bi tudi jaz slišala
to veselo besedo, ko bo moja duša od
trupla^ in sveta slovo vzela!

Žena, glej, tvoj sin! Sin,
Slej, tvoja mati!  — Večna hvala ti
bodi, o Jezus! da si mi dal tako dobro
111  ljubeznjivo mater — Marijo, prečisto
devico. Da bi le vselej tudi bila take
katere vredna in nji pokorna hči!

92

Žejin sem! — O Jezus! ti si bil
žejin — zveličanja moje duše si bil že¬
jin. Da bi tudi moja duša tako žejna
bila — tebe in tvoje svete gnade! Zrni-
raj bolj spoznavam, kako prazno in ne-
čimerno je vse na svetu — samo ti in
tvoje sv. rešnje telo me zamore nasititi.
O daj, da se prav pogosto s teboj skle-
nim!

Moj Bog! moj Bog! zakaj si
me zapustil?  — Tudi meni se več¬
krat tako godi, da sem vsa suha, vsa
temna, in zdi se mi, da ti, moj Jezus!
si me zapustil. Daj mi, da bom tudi v
takem stanu poterpežljiva in vdana, kakor
si ti na križu bil!

Dopolnjeno  je!  — Res, kmali
bo dopolnjeno moje življenje,* moje leta
bodo dotekle — morebiti danes že, in
v večnost se bom selila. Blagor vsake¬
mu, blagor meni, če bom do konca zve¬
sta ostala!

Oče, v tvoje roke izročim
svojo  dušo!  — O naj bi tudi moje
zadnje zdihovanje in moja zadnja moli¬
tev bila: Jezus, v tvoje roke izročim
svojo dušo! Jezus, tvoja sem in tvoja
ostanem vekomaj. Amen.

93

Agims dei.

Ko mašnik sv. hostijo prelomijo, premišljuj,
kako se je Jezusova duša od telesa ločila, in prosi
2a  gnado, srečno umreti.

O moja duša, kako bo takrat, ko
'j bo treba od telesa in celega sveta se
bočiti ? Kamo se bova djala, kamo ober-
&ila? Kamo drugam, kakor k Jezusu!

■ O moj Jezus! vse moje upanje je
v  tebi. Tvoja smert je moje življenje.
Le eno te prosim, da bi umerla smerti
Pravičnih — v tvoji sveti gnadi!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjem-
;  Iješ! zanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjem-
bješ! usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjem-
bješ! usmili se nas, o Gospod!

Sveto obhajilo.

. Premišljuj, kako pokopujejo Jezusovo telo.
On pa želi v tvojem sercu pokopan biti. - Če ne
p'eš v resnici k sv. obhajilu, se pa v duhu obhajaj,
to  je, obudi serčne želje po Jezusu, spoznaj ponižno
Sv °jo nevrednost, in prosi Jezusa, da gre s svojo
? v - gnado v tvoje serce, in kraljuje v njem kakor
kralj.

O Gospod, nisem vredna, da greš
Pod mojo streho ! ampak reci le z besedo,
111  ozdravljena bo moja duša! O moj

94

Jezus, da bi pač vredna bila, da bi bilo
moje serce grob tvojega zdaj živega telesa!
Glej, moje serce ti do kraja odperto stoji-
Pridi, o Jezus, ko te toliko ljubim, pridi
in prebivaj ven in ven v meni — tebe
zgubiti bi bila moja smert.

Z dihi jej k Jezusu.

Se odperle so nebesa,

Lej! že Kralj nebeški gre;

Duša, vzdigni se ’z telesa
In nasiti si želje!

Truma angeljev se zbira
Na altarju moli Ga;

Tam studenec gnad izvira,

Lej tam svoj’ga Ljubega.

Oh, ne čakaj, Jezus mili!

Pridi, pridi, ljubi moj!

Prosim, naglo se usmili
Mene, skleni se z menoj!

Res, Gospod! da nisem vredna,

Da pod mojo streho greš.

Kak’ pa tebe sera potrebna,

To naj boljše sam ti veš.

Saj ne morem več živeti,

Ce ne prideš, o Gospod!

95

Tebe serčno čem objeti,

Da! poprej ne grem odtod!

Torej, Jezus ljubeznjivi,

Pridi in nasiti me!

Da! v ljubezni nevgasljivi
Večno s tabo sklenem se!

Po st. obhajilu.

kod

Premišljuj, kako je Jezus pri svojem vnebo-
n na oljski gori svoje učence blagoslovil. e

Stori, o Bog! svoje ljudstvo srečno,
111  požegnaj nas vse, ki si nas v svojo
J*st vstvaril. Požegnaj tudi mene, o Jezus!
aa želim in išem, kar je v nebesih, in
De > kar je na zemlji.

Zadnji evangelij.

Po žegnu mašnik navadno molijo začetek
vanggijja sv. Janeza. Moli ga tudi ti (glej stran 79),
11  pa sledeči odlomek iz evangelija sv. Janeza.

Po tem pa je Jožef iz Arimateje
(ker je bil Jezusov učenec, toda skrivej
Zavoljo strahu pred Judi) Pilata prosil,
*: a  bi snel Jezusovo telo. In Pilat je
dovolil. Prišel je tedaj, in snel Jezusovo
,®J°' Prišel je pa tudi Nikodem, ki je
^ pervič po noči k Jezusu prišel, in je

96

prinesel zmesi mire in aloe okoli sto liber.
Vzela sta tedaj Jezusovo telo, in ga
zavila v tenčico z dišavami vred, kakor
je pri Judih šega pokopavati. Bil je pa
na tistem kraju, kjer je bil križan, vert
in na vertu nov grob, v kterega še nihče
ni bil položen. Tam sta tedaj'zavoljo
dneva pripravljanja Judov, ker je grob
blizo bil, Jezusa položila.

» Po st. maši.

Oče nebeški! vesela zapustim zdaj
tvojo hišo, ker sem tako srečna bila,
slišati sv. mašo, v kteri se je tvoj pre¬
ljubi Sin, Jezus Kristus, tebi daroval.
O da bi le smela spet kaj kmali k sv.
maši priti! Popravi, o Jezus! s svojo
ljubeznijo, kar moji molitvi manjka. Po-
terdi vse moje dobre naprejvzetja, do¬
polni vse moje svete želje, in vzemi me
enkrat k sebi v večno veselje. Tvoj
sv. žegen in moj angelj varh naj me
spremljata po vsih mojih potih, danes
in vse dni mojega življenja. Amen.

—<8S3S€>—

97

Tretja sveta maša,

kakor se bere o praznikih svetih
devic.

Pred sv. mašo.

W  moj Jezus! čula sem tvoj pre¬
sladki glas: Pridi nevesta moja! pridi
izvoljena moja! in dasiravno sem polna
slabost in madežev, se vender prederz-
nem, med tvoje neveste se šteti, in
pridem sem v tvojo sveto hišo, vsa ve¬
sela, da si me poklical. Pri tebi biti
četertinko ure, mi je ljubše, kakor brez
tebe cel teden. — Prosim, ljubi Jezus!
da bi ta sv. maša, pri kteri bom zdaj
pričujoča, moje hudo nagnjenje pokrotila,
in svete želje, ki jih imam, poterdila.
Oživi mojo vero, daj mi terdno zaupanje
na tvojo milost in pomoč, in vnemi moje
serce s svojo sveto ljubeznijo. — Marija,
prečista devica! in ve, ljube svetnice!
ki ste venec svetega devištva srečno
ohranile; prosite za me in moje ljube
tovaršice, da hodimo tudi me za vami.

Pri začetku sv. maše.

V imenu Boga j- Očeta in -j- Sina
in svetega j- Duha sem se približala

Družb. 7

98

tudi jaz k daritvi sv. maše. Bojim se
sicer, o Bog! in strah me je pred teboj,
ko se spomnim svojih pregreh in hudobij;
ali milost tvoja mi serčnost daje. Ti, o
Gospod! si usmiljen in prizanesljiv, ker
veš, da smo slabe stvari in se spomniš,
da smo prah in pepel — in kakor se
oče usmili svojih otrok, tako se usmiliš
tudi ti tistih, ki se tebe bojijo, čast
bodi Bogu Očetu in Sinu in sv. Duhu,
kakor je bilo v začetku, zdaj in vselej
in vekomaj. Amen.

Oče nebeški! usmili se mašnika, ki
globoko priklonjeni svojih grehov se tožijo,
usmili se pa tudi moje revne duše; za¬
kaj tudi jaz se spovem in obtožim Bogu
vsegamogočnemu, Marii prečisti devici io
vsim svetnikom in svetnicam božjim, da
sem veliko, prav veliko grešila, z mislijo,
z besedo in z djanjem. Polna žalosti se
na persi terkam, in prosim: Usmili se

me, o Bog! in odpusti mi moje grehe,
moje silno velike grehe, vsaj se poboljšati
hočem! — Usliši mojo molitev, in moje
vpitje naj k tebi pride!

Glorla ali slava Bogu.

O Bog! ti si kralj kraljev, ti si
Gospod gospodov — bodi torej češen io

99

hvaljen v nebesih in na zemlji! Ti si
na j bolji Oče, od tebe imamo vse dobro.
Ti si svet, le pobožno serce, le tiha in
krotka duša ti dopade. Ti si pravičen,
yse dobro plačuješ, vse hudo pa kaznu-
ješ. — Molimo, častimo in hvalimo te,
zdaj in na vekomaj. Amen.

Molitev.

Usliši nas, Bog naš Zveličar! da
kakor se praznikov svetih devic tvojih
v eselimo, se naučimo njih priserčne po¬
božnosti.

Prosimo te, o Gospod! obvari po
Prošnji Marije vselej device naše družtvo
Vs ih nadlog, in kakor smo se iz celega
Se rca tebi vdale, tako nas reši iz vsih
s kušnjav. Po Jezusu Kristusu, Gospodu
n ašem. Amen.

Berilo

iz 1. lista sv. Pavla do Korinčanov.

Od devic nimam Gospodovega po-
Ve l)a; svet pa dam, her sem milost do-
Se 9el od Gospoda, zvest biti. Menim

, da je dobro zavoljo sedanje nad-
°9e, ostati kar si. Ako se devica omoži,
‘j 1  grešila; toda nadloge mesa bodo imele
a ' ie - Ktera se ne omoži in je devica,

7 *

100

misli in s ker hi, kar je Gospodovega, kako
hi Bogu všeč hila, da hi hila sveta na
telesu in duhu. Ktera pa se omoži, misli
na to, kar je svetovega, kako bi moža
dopadla. Ali ne veste, da so vaše a telesa
udje Kristusovi ? Ali hi tedaj smele vzeti
ude Kristusove, in jih k nečistosti vpo~
trehovati? Bog ne daj! Ali ne veste, da
so vaši udje tempelj svetega Buha, Meri
je v vas, in kterega imate od Boga ?  —•
Telo ni za nečistost, ampak za Gospoda.
Ve niste svoje, ampak kupljene ste za
drago ceno ; zatorej častite in nosite
Boga v svojem telesu. Ktera hožji tempelj,
to je, svoje telo oskruni, njo ho Bog
končal.

Večna hvala ti bodi, sveti Duh! za
te lepe, svete nauke, ki sem jih zdaj
čula. Poterdi in podpiraj me, da se čista
in sramožljiva ohranim na duši in na
telesu. Le Jezusu naj dopadem, on je
moj Gospod — ljudem dopasti ne želim,
in bi za me tudi velika škoda bila.

Evangelij

po zapisu svetega Matevža.

Nebeško kraljestvo je podobno dese¬
terim devicam, ktere so vzele svoje svetila,

101

in so sle ženinu in nevesti naproti. Pa
pet jih je bilo nespametnih, in pet pa¬
ketnih. Petere nespametne so vzele svetila,
olja pa niso vzele seboj. Pametne pa so
vzele olja v svojih posodah s svetili vred.
Ker se je pa ženin mudil, so vse podre¬
jale in zaspale. O polnoči pa je šum
vstal:  „ Glejte, ženin gre, pojdite mu na¬
proti !“ Takrat so vstale vse tiste device,
in so napravljale svoje svetila. Nespa¬
metne pa so modrim rekle: ,, Dajte nam
svojega olja, ker naše svetila ugasujejo! u
Krnetne pa so odgovorile, rekoč: „Da ga
kje ne zmanjka nam in vam, pojdite
r aji k prodajavcem, in si ga kupite ! a
Kedar so pa šle kupovat, je prišel ženin;
nn pripravljene so šle ž njim na ženit-
nino, in duri so se zaperle. Poslednjič pa
Pridejo tudi une device, rekoč: „Gospod,
Gospod, odpri nam!“ On pa je odgovoril
ln  djal: „Besnično, resnično, vam povem,
vas ne poznam ! 11  čujte torej, ker ne
Veste ne dneva, ne ure!

Iz teh besedi, o Jezus! spoznam,
nedolžnost in sveta čistost je deklet
?^na lepota, je njih naj veče bogastvo
ln  njih naj viša čast. Dokler sem čistega
Se rca, pri tebi veliko veljam, naj sem tudi

102

ubožna in zaničevana od ljudi: če pa čistost
zgubim, vrata zapreš pred menoj, in me
več ne poznaš. Oh, Jezus! daj da bom
vseskoz čula nad seboj, da se mi ne
zgodi, kakor nespametnim devicam!

Vera.

(če se moli.)

Verujem v Boga Očeta, ki je stvaril
nebo in zemljo in vse, kar je; ki vse
ohranuje in vlada; ki za vse po očetovo
skerbi. •— Verujem v Jezusa Kristusa,
Sina njegovega edinega, Gospoda našega,
ki je za nas človek postal, terpel, križan
bil in umeri, je tretji dan od smerti vstal,
je v nebesa šel in ima zdaj naj višo
oblast čez vse v nebesih in na zemlji. ■— 1
Verujem v svetega Duha, ki izhaja od
Boga Očeta in Boga Sina na vekomaj;
ki nas posvečuje, razsvetljuje naš um, in
nagibuje našo voljo k vsemu dobrem«'
— Verujem vse, kar mi sveta rimska
cerkev verovati ukazuje. Bog! daj mi,
da bom po sv. veri tudi živela.

Darovanj e.

Moj Jezus! kaj bom tebi dala? kaj
darovala? — Saj veš, da s praznimi
rokami pred teboj klečim, in nimam dru-

103

z ega, kakor serce, ki tebe ljubi, ki za
te živi, za te umerje. To svoje serce, in
yse, kar je v njem, misli in želje, občutke
^ nagnjenja, vse tebi dam, vse tebi da¬
rujem. Moja duša in moje telo, moje oči
in ušesa, moje roke in noge, moj um in
®oja pamet, moj spomin in moja domi¬
šljava , moje poštenje in dobro ime —
v se je tvoje, vse tebi izročim.

Mašnik si roke umivajo, pokazati
^i? da tebi le to dopade, kar pride iz
čiste roke in iz nedolžnega serca. Proč
tedaj, daleč proč od mojega serca bežite
v se hude želje in grešne nagnjenja. Va¬
rovati se hočem vsih nevarnost in vsake
slabe priložnosti, vsih nespodobnih norčij
ln  vsega grešnega znanja. Ljudi, ki se
gerde reči radi menijo ali gerde pesmi
Pojejo, ne bom nikdar med svoje prijatle
štela. Bog me vari pred njimi, pa tudi
j^ene, da ne bom kaj takega zinila! čuti
^očem in moliti, da v skušnjavo ne pa-
oem. Terdno sklenem, da hočem biti čista
v  svojem poželenju, sramožljiva v svojem
Pogledu, varna v svojem govorjenju, po-
Dl žna v svojem oblačilu in poštena v vsem
Sv °jem djanju in nehanju. Hočem se
ravnati vselej in povsod po zgledu moje

104

svete patrone in drugih svetih devic. Vse,
kar bom storila ali opustila, naj bo v
čast in hvalo tvojega božjega imena,
moji duši v zveličanje in k pridu naše
svete cerkve.

Sanktus

Zmiraj bliže nastopa čas, ko bo
Jezus prišel iz svetih nebes sem na altar.
O Bog! napolni me s svojim svetim Du¬
hom, da se moje serce loči od vsega
posvetnega in samo na tebe misli. Ti pa,
moja duša! vzdigni se kviško, idi naproti
svojemu kralju, gospodu in ženinu, združi
se z angelji in arhangelji, s kerubi in
serafi in z vsimi drugimi nebeškimi du¬
hovi, ki ga spremljajo, in vsa vesela pa
tudi z vso častjo prepevaj in reci: Svet,
svet, svet si Gospod Bog, stvarnik vsih
reči! Nebo in zemlja sta polna tvoje časti.
Cešen in hvaljen bodi, ki pride v imenu
Gospodovem! Bodi mu čast in hvala,
modrost in zahvala, slava in moč na
vekomaj.

Pred povzdigovanjem.

Oče nebeški! po tvojem ljubem Sinu
Jezusu Kristusu te prosim z vso poniž¬
nostjo, oglej se milostivo na svojo sveto

105

cerkev, da jo braniš, ohraniš in poveli¬
čaš. Oglej se na našega papeža L, na
Našega škofa I., na našega cesarja I., na
vse verne kristjane in na vse pričujoče,
kterih vera in pobožnost ti je znana.
°glej se milostivo na vse tiste, za ktere
Se m posebno dolžna moliti (na moje starše,
brate, sestre, prijatle, znance, dušne pa¬
stirje itd.). Oglej se na vse, ki so mojim
Prošnjam se priporočili, in za ktere ti
v eš in hočeš, da imam še posebno moliti.
Vlasti te prosim za svoje družbine to-
Va ršice, da kakor smo se vse zavezale,
le Po po dekliško živeti, tudi vse svojo
besedo deržimo, in čiste ostanemo na
'biši in na telesu.

O Bog! prosim te v imenu vsih,
Prosim te z Marijo prečisto devico in z
Vsimi svetniki in svetnicami tvojimi, t  reši
j* as  vsih nevarnost in vsega hudega za¬
lezovanja, reši nas pogubljenja in vversti
Das  med svoje ljube izvoljene.

povzdigovanju sv. rešnjega telesa.

. Bodi češen in hvaljen, moj Jezus,
kl  si tukaj v podobi kruha živ in resnično
Pričujoč! Molim te z vso ponižnostjo;
‘Jubim te iz celega serca. O Jezus! bodi

106

mi milostiv. O Jezus! bodi mi usmiljen !

O Jezus! odpusti mi moje grehe.

Pri povzdigovanju sv. rešnje kervi.

Bodi češen in hvaljen, moj Jezus,
ki si tukaj v podobi vina živ in resnično
pričujoč! Molim te z vso ponižnostjo, ,
ljubim te iz celega serca. O Jezus! tebi
živim; tebi umerjem. Tvoja sveta rešnje
kri me očisti vsih mojih grehov.

Po povzdigovanju.

i

Zdaj spoznam, koliko je vredna moja
duša; zdaj vidim, kakošna hudobija in
gerdoba da je greh. Svojo zadnjo kapljo
kervi, o Jezus! si za me prelil; si na
križu umeri, da si me pekla rešil. Oh!
s čem sem zaslužila to tvojo veliko lju¬
bezen ? — Sram me je in serce mi tre¬
peče, ko pomislim, kolikokrat že sem
te hudo razžalila, sem uganjala nespo¬
dobne norčije, sem imela gerde pogovore,
sem se oblačila nečimerno in sem lišpala
svoj obraz, sem pasla nesramne misli in
želje, sem pohujšanje davala s slabim
svojim zaderžanjem, in sem duše, za ktere
si ti tolikanj terpel, tebi iz rok tergala-
Oh, ljubi moj Jezus! ne daj, da bi za y

107

!

kri nad menoj morebiti zgubljena bila.
Opomin tvojega terpljenja in tvoje smerti
na  križu naj me obvaruje te nesreče!

Usmili se, o Gospod! tudi vernih
duš v vicah, posebno tistih, za ktere
Ve š, da sem dolžna moliti, in so moje
Prošnje naj bolj potrebne. Daj jim večni
^ir in pokoj, in večna luč naj jim sveti!

pa tudi meni in mojim družbinim
to varšicam, da se z Marijo tvojo materjo,
s  sv. Nežo, sv. Lucijo, sv. Agato, sv. Ka¬
trino in z drugimi sv. devicami v nebeš¬
kem kraljestvu veselile bomo.

Tvoja volja, o Gospod! naj se zgo-
. di, kakor v nebesih, tako na zemlji —
^ a J se zgodi tudi nad menoj. Kar ti
hočeš, hočem tudi jaz, kar pa po tvoji
volji

ni, tudi po moji ni — vsa se„ tebi
ydam. Ne daj, da bi prišla v skušnjave;
Ce  pa pridem, bodi ti pred menoj, da te
L  ? re d očmi imam in srečno zmagam. O
0z us, jagnje božje! ki odjemlješ grehe
^’eta, usmili se me, odvzemi mi grehe,
ln  daj moji vesti ljubi mir, kterega mi
Sve t ne more dati. Daj, da po tvojih
SVe tih zapovedih živim, naj s teboj veko-
, sklenjena bom !

108

Sv. obhajilo.

0 moj Jezus, ko bi pač moje serce
zadosti čisto bilo! tako čisto in sveto,
kakor je bilo serce tvoje presvete matere
in drugih svetih devic; da bi vredna bila,
tebe prejeti. Ali jaz poznam in odkrito
povem, da nisem vredna, da ti greš pod
mojo streho, ampak reci le z besedo, io
ozdravljena bo moja duša.

Duša Jezusova — posveti me,

Kri Jezusova — operi me,

Terpljenje Jezusovo — poterdi me,
Rane Jezusove — ozdravite me,

Serce Jezusovo — sprejmi me,

Duh Jezusov — oživi me,

Dobrota Jezusova — s svojim Očetom
spravi me,

Lepota Jezusova — za seboj vleci me,
Ponižnost Jezusova — ponižaj me,
Krotkost Jezusova — potolaži me,
Mirnost Jezusova — mirno stori me,
Ljubezen Jezusova — užgi me,
Kraljestvo Jezusovo — pridi v me,
Gnada Jezusova — napolni me,

Milost Jezusova — zveličaj me,
Svetost Jezusova — posveti me,
čistost Jezusova — očisti me,

Križ Jezusov — podpiraj me,

109

Žreblji Jezusovi — pribite me,

Ternje Jezusovo — kronaj me,
žolč Jezusov — napoji me,

Usta Jezusove — blagoslovite me,

V življenju in v smerti, zdaj in v
večnosti. Amen.

O moj Jezus, kako sladek si ti
tistim, ki tebe ljubijo! Kako moja duša
t e be želi! kako po tebi hrepeni! Pridi,
0  pridi v moje serce, bodi moj ljubček,
^°j gost, in očisti me vsih grehov,
^druži se z menoj, in ne daj, da bi se
^aj tebe več ločila! Zaceli moje rane,
Pomagaj moji slabosti, in oživi me k
Oovemu življenju, da v resnici lehko po-
re čem: „Jaz sicer živim; vendar ne jaz,
te muč Kristus v meni živi".

Marija, prečista devica! prosi za
in za moje družnice, da če dalej,. več
^Oselja do Jezusa v presv. rešnjem te-
les u dobivamo, da se pogosto in vselej
y r edn 0  ž njim sklenemo — za njega
žlv imo, za njega umerjemo.

Zadnje molitve.

Vsegamogočni in predobrotljivi Bog!
JPej se milostljivo na naše prošnje, in
ra ni nas hudih misel in želj, naj bo naše
orce vredno prebivališe svetega Duha.

110

O Gospod! bodi sto tavžentkrat za*
hvaljen za vse milosti in dobrote, ki jih
meni in vsim stvarem deliš. Z Jezusovi®
neskončnim zasluženjem sklenem svojo
slabo službo; njegova ljubezen naj doda,
kar meni pobožnosti pomanjkuje. Blago¬
slovi nas, o nebeški Oče! blagoslovi
mene, moje ljube družnice in vse ljudi'
Blagoslovi moje sklepe, moje pota in
opravila — vse, kar delam in počenjam,
naj bo tebi v čast in meni v zveličanje.

Pri zadnjem evangelju.

Jezus! ti si kakor luč na svet pri' i
šel, da si nam pot k večnemu življenju
pokazal. Vodi nas po vsih naših potih,
da v temi ne zaidemo, v skušnjavah ne
pademo in v kako gerdo lužo ne zabre*
demo. — Dobro spoznam, kako sem slaba
in nestanovitna, zatorej prav lepo prosim,
bodi ti, ljubi Jezus! moja podpora in
moja pomoč, tvoja sveta gnada naj me
spremlja, da bom sveto živela in sveto
umerla. Amen.

Po sv. maši.

Moj Jezus! lepo te prosim, odpusti
mi, da sem pri tej sveti maši tako merzla
in raztresena bila. Ti veš, da moje mi*

111

s k so dobre, da rada, prav rada bi bila
branega duha; ali moja slabost je tako
v olika, da ne mislim in ne storim, kar
ki rada, ampak kar nočem, kar mi težko
'tone, mislim in storim. — Prosim, ti
Popravi, kar sem jaz slabo opravila; ti
°J svojega zasluženja dodeni, kar pri
®°ji molitvi pomanjkljivega najdeš. —
^ a j, da bo ta sv. maša tebi v čast,
^oji duši pa v zveličanje; da bom danes
vselej vse svoje misli, želje, besede
111  djanja v tebe obračala, vse iz ljubezni
1° tebe storila, in svoje serce čisto brez
Vse ga madeža ohranila. In ti, Marija!
Pokaži, da si res moja mati, priporoči
*oo Jezusu, svojemu ljubemu Sinu, da me
'toneš in vse dni mojega življenja v svoji
? Ua di ohrani, in da ne bom druzega
jokala in želela, kakor njemu dopasti.
r a st in hvala bodi Bogu Očetu, in Sinu
Jj sv. Duhu. Čast in hvala bodi tudi
v torii, kraljici nebes in zemlje, zdaj in
^ vekomaj. Amen.

112

Od zakramenta sv. pokore.

fekleta! ve se rade umivate, rade svoje
' oblačila perete, da ste snažne in čedne;

_oj, da bi le tudi tako rade svojo vesi

umivale, svojo dušo čistile in k sv. spovedi h°'
dile. Če tudi nobenega smertnega greha nad
seboj nimate, morate vendar vsakega mesenca k
spovedi iti; ktere pa ste bolj pobožne, j 11
želite pot popolnamosti nastopiti, morate
bolj pogosto iti. In sploh vsim vam naročili
da v večih nevarnostih ko ste, in huje sk»i'
šnjave ko imate, bolj pogosto morate k sp°'
vedi priti. Ko bi pa ktera z med vas tako
nesrečna bila, kar vas Bog ob vari! da bi v
smerten greh padla, bi smela k večemu do
nedelje odlagati — naj bolje pa bi bilo pi’ e '
cej tisti ali vsaj drugi dan se spovedati.

Ne hodite zdaj k temu zdaj k uneih u
duhovniku, timveč izvolite si s pomočjo boŽJ°
svojega spovednika, ki so pobožen, učehi

113

^miljen in natančen; ki vas k sveti čistosti
m sramožljivosti priganjajo, in vam vedno
zatajevanje, pokoršino, krotkost in druge
®vete čednosti priporočujejo. Deržite se jih,
kakor otrok svojega očeta, in ne premenjujte
Jih, če nimate kakošnih posebnih vzrokov. V
časti jih imejte, kakor angela, kterega vam
pošlje, odprite jim z vsim zaupanjem
s yoje serce, in izročite jim svojo dušo v po¬
nižni pokoršini. — Pripravljajte se k spovedi
vselej z vso skerbjo, in ne pozabite, da k
zakramentu sv. pokore gre to petero: 1. Spra¬
ševanje vesti, 2. grevenga, 3. terden sklep,
4- spoved in 5. zadostenje.

Spraševanje vesti.

. Perva stopinja do pobožnega življenja
J “ Skerlmo in pogosto spraševanje svoje vesti,
rez pridnega spraševanja vesti ne moreš
a ma sebe spoznati, se ne moreš čisto spo-
edati in tudi ne poboljšati. Navadi se torej,
a  boš vsak večer svojo vest spraševala;
Posebno pa si prizadevaj, spoznati, kamo
n v °J e  serce naj bolj visi, ali v napuh, ali v
osranniost, ali v jezo, mehkužnost, lenobo
kaj druzega. Kakor namreč vsak človek
ercno žilo ima, če jo preseka, je njegovo
Jvijenje pri kraju; tako tudi ima vsak svoj
j rserčni, svoj priljubljeni greh, do kterega
v  huje nagnjen, in kterega spoznati je
• c del zlo težavno — ali če ga enkrat spoznaš
praviš, si odpravila svojega naj hujega

Druib.

8

114

Napreden začneš svojo vest spraševati,
prosi svetega Duha, naj te razsvetli in tvoje
serce omeči, da boš prav spoznala sebe in
svoje grehe. Sprašuj se vselej tako, kakor
bi na smertni postelji ležala.

Molitev za razsvetljenje.

O Bog! ti veš za moje naj skriv-
niši misli, in tebi so znani vsi koti mo¬
jega serca, razsveti moj um, da bom
vidila, kakošna sem pred tvojim obličjem
— kako in kolikokrat sem te razžalila
z mislijo, z besedo, z djanjem in z za¬
mudo dobrih del. Odpri mi moje oči, da
svoje grehe tako spoznam, kakor jih bom
spoznala ob svoji smertni uri, in kakor
jih ti spoznaš, ki boš mene sodil. ~"
O Bog! usliši me in pošlji mi svojega
svetega Duha. Marija, mati božja, prosi
za me! Amen.

Ali pa clo kratko:

Pridi, sveti Duh! in razsveti me z
lučjo svoje svete gnade, da bom vidila in
spoznala vse na tanko, kar sem slabega
mislila, govorila ali storila, in vse, kar
sem dobrega opustila. Amen

115

Spomni se potem še prav živo priču-
jočnosti božje, in začni svojo vest spraševati.
Ce pa hodiš pogosto k spovedi, morebiti vsaki
teden, ti ravno ni treba sledečega napelje¬
vanja, posebno če si boječe vesti. Predolgo
spraševanje bi vtegnilo vest ti zmešati, dušo
zmotiti in serce zmraziti. Sprašuj se brez
Nepotrebne skerbi, kakor je bilo rečeno zgo-
t’ej pri večernem opravilu, posebno: kako si
v arovala svoje oči in ušesa, svoj jezik in
druge svoje zunanje in notranje počutke; in
prizadevaj se toliko bolj, da boš imela prav
veliko in serčno grevengo, in terdni sklep,
poboljšati svoje življenje.

Najprej pomisli, kdaj si bila zadnjikrat
Pri spovedi — ali si naloženo pokoro zvesto
°pravila — ali si. storila vse, kar so ti spo¬
vednik naročili — potem pa se sprašuj z
mirnim sercem in brez boječnosti:

I- Čez deset zapoved božjih.

1. Ali nisem kakih prostovoljnih dvo-
<?°v nad to ali uno versko resnico imela?
. m  si prizadevala, skušnjave zoper sv. vero
z glave spraviti? Nisem hodila v hiše, v to-
aršije, kjer moja vera slabi? Sem kdaj slabo
1  zaničljivo govorila zoper duhovnike, zoper
N|! st i spoved, čistost in cerkvene opravila;
- 1 Se m morebiti take pogovore z dopadaje-
^ e jN poslušala, ali celo poterdila? Sem kdaj
reg- a ’ k° so drugi zoper sv. vero in svete
ei  slabo govorili, dasiravno sem previdila

8 *

116

da bi kaj pomagalo? Nisem bukev zoper sv.
vero brala, ali drugim brati dajala? Nisem
oponašala pridigarjev ali spovednikov? Nisem
pobožnih ljudi zasmehovala, sovražila ali od
dobrega odvračevala ? Se nisem sramovala sv.
vere, molitve — prekrižati, pokropiti se z žeg-
nano vodo, poklekniti, svetinjo poljubiti, pri¬
pogniti se? Sem kake prazne vere na vra-
žarstvo, kvarte, sanje imela? Sem koga praz¬
novernih, vražnih reči dolžila ali raznašala?
Sem molila vselej zjutrej in zvečer, pred
jedjo in po jedi, in angeljsko češenje trikrat
na dan? Ali nisem pri molitvi prostovoljno
razmišljena bila? Sem mislila večkrat čez
dan na pričujočnost božjo? Sem storila vse
iz ljubezni do Boga, vse njemu v čast? Se
nisem samo na oči pobožno delala? Sem
obudila kdaj vero, upanje in ljubezen, posebno
ko sem v skušnjavah bila ali v veliki nevar¬
nosti? Sem kdaj med službo božjo nepotrebno
zvunaj cerkve ostala, ali namesti v cerkev,
šla v kerčmo ali na druge slabe pota? Sem
kdaj v cerkvi ali na drugih svetih krajih
grešne misli pasla, nesramne poglede, nepo¬
trebne pogovore imela, pohujšljivo se smejala,
nespodobno se vedla? Sem kdaj službo božjo
mudila, prehitro iz cerkve letela? Sem zoper
Boga, zoper slabo vreme in previdnost božjo
godernjala? Sem dala Bogu dolžno hvalo za
prejete dobrote? Nisem božjih darov tratila?
Sem, bila v bolezni in v nadlogah vselej v
voljo božjo vdana? Nisem kedaj v sebi kake
merzlote, nevolje ali clo jeze do Boga redila?

117

Sem častila angelje, svetnike in njih svetinje,
kakor sem dolžna?

2. Sem kdaj ime Jezusa, Marije, svet¬
nikov in svetnic božjih nepotrebno in neča-
stitljivo izgovarjala ? Sem kdaj s svetimi rečmi
norčevala, božjo besedo ali besede sv. pisma
Pačila in krivo obračala? Sem kdaj preklinjala,
Se  rotila, priduševala in Boga brez potrebe
Mi po krivem na pričo klicala? Sem morebiti
Mo Boga in njegove naredbe, p. vreme, mraz
Mi vročino klela? Nisem nikogar k nepotrebnim
prisegam zapeljala? Sem obljube, ki sem jih
~°gu storila, dopolnila? Sem dopolnjenje ob-
ijnb predolgo odlašala? Sem kdaj kaj slabega
Mdj ubila ? Sem spolnila vse, kar mi ta ali una
nratovšina naročuje? Sem rada kaj božjega
govorila, poslušala ali brala? Sem klicala v
skušnjavah vselej z zaupanjem na Boga?

3. Sem bila ob nedeljah in zapoveda-
Mh praznikih vselej spodobno, v Bogu zbrana
! u  Pri celi sv. maši? Sem bila tudi pri pridigi
M pri popoldanski službi božji? Sem-bila kte-
rikrat kriva, da moj bližnji ni bil pri službi
božji? Sem božjo besedo vselej zvesto in
skerbljivo poslušala? Sem brez sile in dovo-
J®bja, ali morebiti za dobička voljo delala?
^ ls em prazno postopala? Nisem ravno ob teh
| ile h slabih tovaršij, pregrešnih kratkočasov

bela — v kerčmo, na ples hodila? Sem se
jh'ed cerkvijo nastavljala? Sem v cerkev ali
' /j  cerkve s slabimi ljudmi hodila? Sem kdaj

PO .- - .

Po božjih potih vi •
riabo se zaderžala?

slabih namenov hodila ali

118

4. Sem očeta in mater rada ubogala,
spoštovala, ljubila? Jih nisem dražila, zmerjala,
zaničevala, preklinjala, gerdo gledala, tikala,
jim kljubovala, besedovala, kaj hudega ali clo
smert želela? Sem jim kaj z roko namerjala
ali jih clo vdarila? Sem jih žalila s svojini
slabim zaderžanjem, jim solzne oči delala?
Sem njih slabost raznašala, njih revnega stanu
se sramovala, v njih siromaštvu jih zapustila?
Ali jih nisem nikoli nalagala, goljufala, okra¬
dla? Sem molila za nje, jim postregla v njih
bolezni? Sem skerbela, da so s sv. zakramenti
prevideni bili, sem njih zadnjo voljo zvesto
spolnila? Sem se rada spominjala svojih rajnih
staršev, jim pomagala po svoji moči z dobrimi
deli? Nisem morebiti še mertvih staršev oprav¬
ljala? Sem pokorna bila tudi svojemu očnm,
svoji mačehi, gospodarju, gospodinji in drugim
naprejpostavljenim ? Sem slabo od njih govo¬
rila, jim nezvesta bila? Sem storila, kar so
mi grešnega storiti ukazali, dasiravno sem
vedila, da ni prav? Nisem starih, betežnih
ljudi ali beračev zasmehovala, za zijake imela?
Se nisem z bratmi, s sestrami, s tovaršicami
kavsala, vjedala, prepirala?

5. Nisem sebe ali svojega bližnjega na
zdravju ali življenju poškodovala, nezmerno
jedla, plesala, pijana bila? Se nisem pregrešila
s hudo jezo ali žalostjo, ali s takimi jedmi m
pijačami, od kterih vem, da so mi škodljive <
Sem kdaj svoje zdravje ali življenje nepotre¬
bno v nevamast postavila, na jezo ali na vro¬
čino prehitro pila, se tepla ali suvala? Sem

119

&e kdaj na delu hotla skazati, nespametno
skušala ali pregnala? Sem sebi ali drugim
smert ali kako nesrečo hudovoljno želela?
Nisem iz hudobnih namenov kaj pila, jemala
ali drugim kaj takega svetovala? Sem bila v
bolezni, v terpljenji voljna? Nisem imela so-
vražtva s svojim bližnjim, se ga zato ogibala,
ga nisem pogledati, pozdraviti hotla? Sem
koga pohujšala s svojim govorjenjem, s petjem,
2  bukvasni, s pismi, s podobami, z obnašanjem,
2  obleko, s slabimi zgledi? Sem se ogibala
slabih tovaršij in priložnost?

6. Sem rada kaj nespodobnega mislila,
Poželela, poslušala? Sem nalaš na nečiste reči
ali sanje mislila? Sem jih zbijala precej iz
glave? Sem kaj nesramnega gledala, govorila,
Pola, nesramnim rečem se smejala, se jih do¬
tikala? Se nisem preveč lišpala, ogledovala,
Nečimerno oblačila, možkim nastavljala, po
Njih gledala, za njimi hodila, se njim preje¬
mati, poljubovati ali objemati dala, ž njimi
Norela, se metala, tergala, preprijazna bila?
Nisem hodila kdaj na ples, po kerčmah, po
arugih potih in krajih, kjer je bila moja či¬
stost v nevaršini? Sem krotila vseskoz svoje
Počutke? Sem bila zadosti sramožljiva v po¬
gledu in v obleki? — Nisem preveč dovolila
svojemu slabemu poželenju? Nisem nikoli kaj
Nespodobnega naročevala, pisala, brala, pre¬
dala ? Se nisem nepotrebno razgalila, se po
n °či skerbno zaperam, ne hodim okoli? Ni-
? e m sama ali z drugimi kaj gerdega storila,
m morebiti o svetem času, na svetem kraju?

120

Sera se že spovedala tistih nesramnost, ki
sem jih morda v otročjih letih storila, morebiti
do z nespametno živalijo ali s takim, ki so
mi bili v bližnji žlahti? Nisem od zapeljivcov
kakih daril jemala? Nisem imela grešnega
znanja in s kom? Sem varovala skerbno svoj
jezik, svoje oči in ušesa? Se nisem preglasno
smejala? Nisem po noči k merličem hodila?
možkih k sebi pušala?

7. Sem komu kaj ukradla ali po sili
vzela? Sem koga goljufala pri kupčii, prodaji,
meri, vagi, s slabim dnarjem? Sem po njivah,
travnikih, nogradih, vertih, v bosti ali pri
pohištvu komu kaj škode storila? Nisem go¬
spodarju jemala in vbogajme dajala? Sem
najdene ali posojene reči vselej zvesto nazaj
dala, storjeno škodo po svoji moči popravila?
Nisem ponidama dnarja tratila, zapravljala,
predrago obleko si omišljevala? Sem zvesto
delala, ko sem bila najeta ali plačana? Sem
si kaj ptujega blaga prideržala, sama sebi
pravico delala ? Sem komu kaj dolžna, in mu
nočem plačati? Nisem revežov pri kupčii ali
prodaji stiskala? Nisem slabo delala in obil¬
no rajtala? Nisem posojevala na prevelike
obresti? Sem zvesta svojemu gospodarju?

8. Nisem čez koga po krivem pričala,
ga rada slabo sodila, njegove besede in djanja
na slabo izkladala, mu slabih namenov pod¬
tikala? Sem koga po krivem tožila, ga obre¬
kovala, opravljala, raznašala? Sem radovedno
ali iz hudobije po slabostih bližnjega popra-
ševala, rada in brez potrebe od njih govorila?

121

Sem lagala — iz sile? iz navade? v nor¬
čijah? v škodo bližnjega? zavoljo dobička?
; di še clo pri spovedi? Se nisem svojim na-
Prejpostavljenim zlagala, od njih slabo mi¬
slila, slabo govorila? morebiti še od duhovnov?
Nisem kaj tajila, obetala, pa ne storila? Sem
se lažnjivo hvalila, bahala, druge zaničevala,
zasmehovala, jim gerde priimke dajala? Ni¬
sem nikogar dražila, podpihovala in se krega
deležno storila? Se nisem hlinila ali le na
v idez pobožno delala? Sem se komu prilizo¬
vala? Nisem nobenemu časti ali poštenja
yzela? Sem si prizadevala, odvzeto dobro
lir te spet poverniti? Nisem kakih skrivnost
f azodevala ?

9. Se nisem v nečistih mislih , željah
'j! občutkih radovoljno in z dopadajenjem mu¬
dila? Sem se nesramnih zakonskih možakov
skerbno ogibala?

10. Nisem nikoli želela, česar ptujega
povlastiti, koga prekaniti? Nisem bila ža-

°stna, ko se je bližnjemu dobro godilo, ali
Ve sela, ko je nesrečen bil ? Nisem bila skopa,
Sa mogoltna? itd.

II. Čez pet cerkvenih zapoved,

1. 2. Kako sem praznike praznovala?
, 3. Sem se postila zapovedane postne

jmi? Nisem večkrat na dan do sitega se na-
oh ? ® em s * P r * ve ^ er Ji k a j pritergala? Sem
d sabotah in drugih postnih dneh, ob kterih
■ e ’ u  po cerkvenem dovoljenju uživala mesene
-d, molila in opravila, kar je od škofa na-

122

loženega? Nisem bila kriva, da je kdo post
prelomil ali zasmehoval ? Nisem nevoljna bila
ali govorila zoper post?

4. Kako sem svoje spovedi opravljal®)
posebno ob velikonočnem času? Ni bila kter®
mojih spoved slaba, ker sem svojo vest pr®'
malo sprašala? Sem imela resnično greveng 0
in terdno naprejvzetje ? Nisem kakega smert'
nega greba nalaš, iz zanikernosti, iz straha ah
sramožljivosti zamolčala ali zmanjšala? Nise# 1
v takem stanu svetega obhajila ali drugih ssv-
zakramentov prejela? in kolikokrat? Sem brez
potrebe drugim pravila od spovedi? Sem svo-
j ega spovednika vselej vbogala, jih nisem z®'
ničevala? Nisem nalaš premehkih spovednikom
iskala, da bi ložej mirno v svojih grehih živela <
Nisem pri spovednici poslušala, in kar s e Jk
slišala, morebiti še drugim pravila? Nisem P°
hinavsko pazila, kako dolgo ali kolikokrat se
kdo spoveduje? Se nisem pri spovednici gerdo
obnašala? Nisem nikoli zoper spovednikovo
dovoljenje, ali s smertnim grehom na vesti k sv-
obhajilu šla? Kako sem se pripravljala k sv. ob'
hajilu? kako zaderžala? Nisem še na dan s v -
obhajila v kakšne navadne in velike grehe padla-

5. Nisem v adventu ali ob postnih
dneh pri pojedinah, igrah ali plesu bila? S e
nisem na ženitnini pregrešila z nezmernostjo
v jedi in pijači, ali s pregrešnim plesom?

III. Čez sedem poglavitnih grehov-

Sem bila visokih, prevzetnih misel ah
častilakomna ? Sem se kdaj povzdigovala, 81

123

domišljevala zavoljo lepote svoje, modre gla¬
ve ali dobrih lastnost, ki jih morda imam?
Sem se oblačila čez svoj stan ali zato, da bi
drugih oči za seboj vlekla ? Nisem bila jezna,
re me je kdo po pravici svaril?

Ni moje serce preveč na časne reči
Navezano? Nisem iz lakomnosti ob nedeljah
® praznikih delala in službe božje mudila?
Nisem iz lakomnosti nič vbogajme dati hotla ?
Nisem svojega premoženja zapravljala, ali na
prelepo obleko obračala?

Nisem bila nikomur nevošljiva zavoljo
njegove sreče, dobre glave, dobrega imena?
Nisem nikogar iz nevošljivosti opravljala ali
Poškodovala?

Nisem bila nezmerna v jedi in pijači? Se
nisem vpijanila? Nisem v pijanosti klela, kla-
f£ da ali kaj druzega hudega storila? Si nisem
2  jedjo in pijačo na zdravju škodovala?

Ali sem rada jezna za vsako malo reč?
^em jezo dolgo deržala, in se morebiti spra¬
viti nisem hotla? Nisem v jezi razsajala,
v pila, zmerjala, živino pretepala?

Nisem bila lena, mlačna v dobrem?
Sem dopolnovala zvesto dolžnosti svojega
?dana? Nisem iz nemarnosti molitve, službe
b °žje, svete spovedi odlašala ali clo opustila?

IV. Čez šest grehov v sv. Duha.

Se nisem prederzno na milost božjo za¬
dala in si mislila: Kaj pa če grešim, se
v?® pa spovedala, vsaj je Bog milostljiv?
Nisem nad milostjo božjo obupovala in si

124

mislila: Mojih grehov je toliko, da mi jih
Bog ne more odpustiti? Ali sem si mislila j
Jaz sem že pogubljena, za me je vse zastonj
— Bog je na me pozabil — on mi noče po¬
magati, da bi se poboljšala? Sem kdaj rekla,
da bi nečistost ali kaj takega greh ne bilo,
kar Bog prepove? Sem se kdaj ustavljala
spoznani keršanski resnici, da bi ložej svo¬
jemu poželenju stregla? Mi je kdaj težko
djalo, ko sem vidila druge pobožno živeti,
pogosto ssv. zakramente prejemati? Sem jih
zategadel zasmehovala ali sovražila? Seni
bila nevoljna, če me je kdo podučil ali po¬
svaril? Nisem svojega poboljšanja na starost
odlagala, ali clo na smertno posteljo?

V. Čez devet ptujih grehov.

Nisem nikomur v greh svetovala, po¬
stavim : kako naj se zlaže, goljufa, se mašuje,
bližnjega v greh zapelje, nepokoren bo? Ni¬
sem nikogar v greli napeljevala, silila ali na¬
govarjala? Nisem drugih dražila, da so se
jezili ali kleli? Nisem priložnosti davala, da
so obrekovali ali klafali ? Nisem v drugih
greh privolila? Nisem rada poslušala ljudi,
ki so me v greh nagibovali? Nisem hvalila
ljudi, ki so kaj hudobnega počeli? Se nisem
sama kaj gerdega hvalila? Nisem drugih
grehov zakrivala, zagovarjala? ali molčala, k°
je bilo treba svariti ali predpostavljenim
povedati? Ali sem se kakega greha vdele-
žila, postavim: tatvine, goljufije, opravljanja,
zapeljevanja ?

125

VI. Čez sedem del usmiljenja.

Sem rada pomagala bližnjemu, ki je bil
J potrebi? rada bolnike obiskala, posebno
tovaršice svoje, jim postregla? Sem se po-
* e gnila in ponesla za nedolžnega? Sem rada
P°dueila, posvarila, ko je bila priložnost?
kem krivico voljno poterpela?

VIL Čez dolžnosti svojega stana.

Sem starše in svoje naprejpostavljene
Rogala? Sem delala pridno in zvesto tudi
takrat, ko sem sama bila? Sem zadovoljna
s  svojim stanom? Ali ne godernjam, da sem
v  tako revnem stanu? Ali molim vsaki dan
Za  dar svete čistosti sebi in svojim tovarši-
Cam? Ali molim vsako nedeljo za rajne
Uružbine dekleta?

Zadnjičseprašaj:  Kolikokrat sem
01  * zadnje dobro storjene spovedi ta ali uni
jpeh storila? v kakošnih okoljšinah? iz kte-
' e ? a  namena sem grešila? kaj je iz greha
| )r išlo? sem se od svoje zadnje spovedi s
Pomočjo božjo poboljšala ali morebiti po-
nil Jšala?

Se  Si svojo vest skerbljivo sprašala, prizadevaj
da if °budiš v sebi prav serčno grevengo. Misli si,
klečiš z Marijo Magdaleno pred Jezusovimi
“Sami, ; n rec ;.

Grevenga ali kes.

Preljubi moj Jezus! kaj sem spet
° r ila? kamo sem zašla? Oh, da morem

126

tako neumna biti, tako oslepljena! Glas¬
no si me klical, roko si mi podajal: jaz
pa sem se stran obernila in bežala pred
teboj. Dobro sem vedila, koliko si jokal
in žaloval nad menoj, nad mojo termo
in mojo sladnostjo: ali tvoje solze me
niso ginile. Kervavi pot si potil, od sa¬
mih skerbi za me, ko sem bila v tej ali
uni skušnjavi: jaz pa vsa nora se nisem
zmenila za te. Kolikokrat sem govorila*
ko je bilo treba molčati: in tebe so zato
po ustih bili. Kolikokrat sem molčala,
ko je bilo treba govoriti: in ti si bil
zavolj mene zasramovan.

Jaz se rada lišpam, svojo glavo le¬
potičina: ti pa ternjevo krono nosiš. Ja#
se poželjivo ogledujem in prevzetno obla¬
čim : tebe pa v obraz pljuvajo, te z ger-
dim, sramotnim plajšem ogrinjajo, in brez
obleke na križ pribijajo. Jaz sem ne'
sramožljiva v svojem pogledu: tebi P a
oči zavezujejo in te bijejo. Jaz sem časti'
lakomna, sem rada visoka: tebi pa terst
v roke dajajo in se zasmehljivo pi’ e( *
teboj pripogujejo.

Jaz svoje truplo rada mehkužim, i 11
svoje ude in počutke v slabo obračamj
tebe pa bičajo in tepejo, tako da

127

verha glave do podplatov ni nič zdra¬
vega na tebi. Roke moje so vse orna-
dežovane: tvoje pa so z žrebljami pre¬
bite. Serce moje je polno nagnjusnosti:
tvoje pa je s sulico prebodeno. — O
moj Jezus, lepo te prosim, ne zaverzi
me! O moj Jezus, usmili se me! O moj
Jezus, ne daj, da bi se vekomaj ločila
od tebe! — Rada bi tudi jaz, kakor
nekdaj grešnica Magdalena, tvoje svete
noge umivala s svojimi solzami. Rada bi
tebi, o moj Jezus! tudi jaz svojo serčno
žalost skazala, ker sem te tolikokrat in
tako hudo razžalila. Ali moje serce je
terdo, kakor kamen, in ne čuti svojih
globokih, svojih smertnih ran. O moj
Jezus! tebi je vse mogoče — usliši me,
iz globočine svoje duše k tebi upijem.
Omeči moje terdo, moje kamnitno serce
in daj mi solze prave grevenge. Vzemi
me zopet v svojo milost, in oberni, oh
oberni svoje milostljive oči na me ubogo
grešnico. Grešila sem in veliko hudobijo
sem storila pred teboj; vredna nisem,
tvoja hči imenovana biti. Pa, moj Jezus!
Pri tebi je usmiljenje, pri tebi je obilno
0( lrešenje. Oberni svoje obličje od mojih
hudobij, in bodi milostljiv, bodi usmiljen

128

mojim grehom. Vsa vesela bom potem
tvoje ime hvalila in bom prepevala tvoje
usmiljenje vekomaj. Amen.

Moj Bog! vsi moji storjeni grehi so
mi iz serca žal, ker sem tebe svojega
preljubeznjivega Boga, tebe, vso svetost
in samo sveto dobroto, ki te iz serca
ljubim, ž njimi razžalila. Terdno skle¬
nem s tvojo gnado svoje življenje po¬
boljšati in vse, tudi smert raji preter-
peti, kakor tebe, svojega Boga, tebe, ne¬
skončno svetost in dobroto, še kdaj s
kakim grehom razžaliti. Daj mi gnado,
spolniti ta sklep; to te prosim po neskon¬
čnem zasluženju tvojega božjega Sina,
našega Gospoda in Zveličarja Jezusa
Kristusa. Amen.

Na grevengi je veliko veliko ležeče. č’ e
imaš popolnama grevengo, lehko zadobiš od-
pušenje grehov tudi brez spovedi: brez prave
grevenge pa ni odpušenja grehov. Skerbi
torej in prosi Boga, da ti serce prav omeči;
— Dekleta, ki pogosto k spovedi hodijo, včasi
premalo skerbijo za pravo grevengo, in od
tod pride, da od svetih zakramentov ne do¬
bijo toliko gnad, kakor bi jih lehko dobile-
po drugi strani je pa včasi tudi težko, velik 0
grevengo imeti, posebno če vest nič velikega
ne očita. Svetujem ti, da bi zategadel tu J®
tam pred kerstni kamen pokleknila, in takol e

129

Premišljevala: Tu so me mašnik s kerstno
v °do oblili, tii sem prejela oblačilo svete
Nedolžnosti, tu sem postala vsa čista na duši
jN na telesu. Kje je pa zdaj  moja nedolžnost;
kakošno je nje oblačilo? Moje roke, moje
°ai, moj jezik, moje telo, moja duša: ali je
J s e to na meni še tako čisto, tako sramožljivo,
tako brez madeža, kakor je bilo tisto srečno
Nro, ko sem tu pri kerstnem kamnu prero¬
jena bila? — Tii sem se odpovedala hudiču.
Napuhu in vsemu hudobnemu djanju: ali
neržim to svojo obljubo? ni nič napuha v
JNeni? se ne povzdigujem, ne hvalim? itd.
Jako in enako premišljevanje ti utegne ve-
uko pomagati, da boš bolj serčno se zgrevala.

Nekteri svetniki so navado imeli, po
Pet-, šest- in še večkrat na dan grevengo
Nioliti, in to je mnogo pripomoglo k njih
? v etosti: ti pa skerbi, da vsaj enkrat na dan
J° moliš prav iz serca. Če grevengo čutiš,
ee te pri vsakem naj manjšem prestopku
^nčno serce boli, hvali Boga, ker taka gre-
^enga je poseben dar božji. Če pa tudi gre-
^ e nge ali žalosti ne čutiš, če se ti zdi, da si
Sa  merzla in mertva, ne opusti je — Bog
e  da sprositi, če ga le stanovitno boš prosila.

Če imaš resnično grevengo, moraš tudi
Jjfdno voljo imeti, poboljšati se in ne več
jj? e ^iti. Si v kaki hudi priložnosti, imaš kako
Noo znanje, ga moraš zapustiti; tovaršuješ
j, ao m, s kterim bi ne smela, moraš precej
r „Nati; si kaj vzela, kar ni bilo tvojega, mo-
s  nazaj dati; si v sovraštvu, se moraš

9

Družb.

130

spraviti; si obrekovala svojega bližnjega, mo¬
raš reci, da ni res, kar si čez njega govo¬
rila; si koga pohujšala, si moraš prizadevati,
pohujšanje popraviti; si koga v greh pripra¬
vila, si moraš prizadevati, z opominjevanjeffi
in z molitvijo njegovo dušo rešiti. Zoper
svoje nagibe in slabe občutke se moraš serčno
vojskovati; nevarnih, slabih priložnost in to-
varšij skerbno se varovati; rada moli, pridno
delaj, svete zakramente pogosto in vredno
prejemaj — z eno besedo: starega človeka
moraš sleči, in postati nova stvar, podobna
Jezusu Kristusu.

Terden sklep.

O moj Bog! v britkosti svoje duše
spoznam, kamo sem zašla, kamo me je
pripravilo moje grešno življenje. Ali za
naprej ne sme več tako biti. Tukaj pred
teboj obljubim in terdno sklenem, od te
ure svoje življenje poboljšati, in ne le
vsih grehov, ampak tudi vsake slabe pri'
ložnosti skerbno se varovati, kolikor bo
le mogoče. Naj velja, kar hoče, zapustila
bom vse, kar je za me nevarnega; hiše
in kraje, tovaršije in ljudi, in sploh vse,
kar me je kdaj v grehe zapeljalo. — ^
moj Jezus! zdaj bom začela prav te Ij«'
biti, ker sem do zdaj vse premalo te
ljubila. Vse, kar me zopernega ali te- ,

131

žavnega zadene, bom z voljo in v duhu
Pokore poterpela; kar sem škode in kri¬
vice storila, bom do vinarja vse porav¬
nala in popravila; tistim, ki so me
razžalili, iz serca odpustim, in raji vidim,
da me to uro iz sveta vzameš, kakor da
bi le enkrat več premišljeno in prosto¬
voljno tebe razžalila. Ravnaj z menoj, o
gospod! po svoji sveti volji. Tebi ho¬
čem delati in terpeti, tebi živeti in umreti.
Vzemi, o Gospod! mojo dušo in moje
telo v dar za moje grehe. Marija! prosi
Za  me; da v tem svojem dobrem sklepu
stanovitna ostanem. Amen.

Nauki za spoved.

Ko pride versta na te, da imaš spovedana
“Iti, ponižno in skesano k spovednici poklekni,
•n reci: Prosim, duhovni oče! za sveti
čegen, da se svojih grehov prav in čisto
Spovem. Potem se prekrižaj, in moli očitno

s Poved takole : Jaz, uboga grešnica, se spo¬
vem Bogu vsegamogočnemu, Marii pre-
eisti devici, vsim ljubim svetnikom in
petnicam, in vam namestniku božjemu,
sem od svoje zadnje spovedi, ktero
Sem opravila (tukaj povej, kdaj si bila zad-
^jikrat pri spovedi), velikrat in obilno gre-

9 *

132

šila v mislili, z besedo, djanjem in za¬
mudo dobrih del, posebno pa se obtoži®,
da sem . . Obtoži se zdaj odkritoserčno vsih
svojih grehov, in kedar ne veš nič več, spoved
skleni in reci: Ti in vsi moji grehi, ki jih
vem in ne vem, ki sem jih sama storila,
ali sem kriva bila, da so jih drugi storili,
so mi iz serca žal, ker sem Boga, njega
samo sveto in preijubeznjivo dobroto
ž njimi razžalila. Terdno sklenem, ni®
več ne grešiti, in vsih priložnost v greb
se varovati. Prosim vas, duhovni oče! za
potrebni nauk, za zveličavno pokoro i®
sveto odvezo, če sem je vredna.

Pri spovedi ne prikrivaj svojih slabost,
in ne sramuj se, na tanko povedati vse, kat
na vesti imaš. Se sramuješ, si preveč boječa,
reci: „Gospod! lepo prosim, pomagajte mi*;

— Povej brez ovinkov, kteremu grehu si naj
več vdana, in ne zamolči nobenega. Božjega
ropa bi se krivo storila, ko bi iz strahu ah
sramožljivosti kaki smerten greh zamolčala;

— Se spoveduješ smertnih grehov, povej
tudi njih število. „ Vidite, gospod!“ (mora® *
reči) „kake so moje rane: kako so gerde i®
nemarne in koliko jih je — prosim, ozdravite
me, pomagajte mi!“ — Ako za gotovo ne
veš, če si ta ali uni greh storila, reci, ® a
tega dobro ne veš, če si storila ali ne. S®
spoveduješ slabih misel in želj, povej, če sl
jih rada imela, če si v nje dovolila, ali si ,

133

imela veselje in prostovoljno dopadajenje nad
njimi. Odkrij tudi skušnjave, ki jih naj večkrat
imaš — ali zadosti čuješ in moliš. Povej
tudi iz poprejšnjega življenja, če še kaj na
vesti imaš, da se ti pomaga.

Si povedala vse, kar si vedela, ne delaj
si sama  težkega serca. Ne premišljuj, ali
si povedala vse ali ne, ali si vest dobro iz¬
prašala ali ne, ali si imela pravo grevengo
ali ne, in kar je druzega takega. Ves tak
strah pride od hudobnega sovražnika, ki ti
bi rad veselje do tega sv. zakramenta pri-
studil; temuč skerbno poslušaj, kar te spo¬
vednik učijo; odgovori jim po vsi resnici, če
te morda kaj vprašajo, in ponižno jih poslu¬
šaj, če te svarijo in opominjajo — božji na-
, mestnik so in tvoj vidni angelj varh. Če te
nočejo odvezati, ne bodi nevoljna in ne go¬
vori čez njih; marveč hvali Boga, da si prišla
tako vestnemu in pobožnemu duhovniku v
roke. — Naloženo pokoro natanko in zvesto
opravi, kakor hitro moreš, in ravno tako, ka¬
kor ti je naročeno. Vse križe in težave, vse
zasmehovanje in zasramovanje v duhu pokore
poterpi, in če ti stan in okoljšine dopustijo,
si sama kaj za pokoro naloži.

Če večkrat k spovedi greš, in ti vest
nič posebnega ne očita, rada povzemi kaj iz
poprejšnjega življenja. Reci postavim: V to
spoved sklenem pa tudi grehe svojih poprej¬
šnjih let; svojo nesramožljivost, svoje slabe
priprave k spovedi in k sv. obhajilu, svojo
poželjivost do lepega oblačila, svojo mlačnost

I

134

i

v molitvi, ali kaj druzega enakega. To po-
navijanje nekteri pomaga, da ložej ukroti
svoj napuh, ki se tudi v pobožnih dušah tako
rad vzdiguje, in da bolj serčno obžaluje svoje
pregrehe. — Če ti vest očita, da tvoje po¬
prejšnje spovedi so bile slabe; če hočeš v
zakon stopiti; če hočeš zapustiti svoje dose¬
danje mlačno življenje in bolj popolnama ži¬
veti, prosi svojega spovednika, naj ti dovolijOi
da storiš dolgo spoved, naj že bo od celega
svojega življenja ali saj od nekterib let. -f
Tudi je dobro, vsako leto letno spoved storiti«

Molitev pred spovedjo.

O moj Jezus! kakor se je Marija
Magdalena pri tvojih nogah z zgrevanim
sercem spoznala za veliko grešnico, tako
hočem tudi jaz zdaj pred tvojim namest¬
nikom odkritoserčno se obtožiti in pove¬
dati, kakošna grešnica sem, kakošne mi¬
sli, želje, besede in djanja sem imela-
O moj Jezus! bodi zdaj v n

grehov tako čisto se spovedala, kakor ko
bi ti sam tukaj sedel in spovedoval. Raz¬
svetli pa tudi mojega duhovnega očeta;
daj jim svojo sveto gnado, napolni jih s
svojim svetim duhom, in dodeli jim mo¬
drost, milost in ljubezen, da bodo pi' aV

in v mojih ustih, da bom

135

spoznali revni stan moje duše in pripe¬
ljali mene, tvojo ubogo zgubljeno ovčico,
Po potu resnične pokore spet k tebi, o
Jezus! ki si moj naj ljubeznjiviši nebeški
Pastir. Amen.

Kedar pri spovednici čakaš, premišljuj,
kako bo tačas, ko boš na sodbo božjo čaka¬
la; spominjaj se prav živo pričujočnosti bož¬
je, in priporočuj se Marii, naj ti pomaga s
svojo sveto prošnjo, da to svojo spoved tako
°praviš, kakor bi bila zadnja tvojega življenja.

Molitev po spovedi.

Bodi zahvaljen, Oče nebeški! za
preveliko usmiljenje tvoje, ki si danes
^eui ga skazal. Cula sem vesele besede:
Zaupaj, moja hči, tvoji grehi so ti od-
Pušeni! Veseli se torej, moja duša! in

“ v ali Gospoda svojega Boga, zakaj ve-
kke čudeže je storil nad teboj; vse tvoje
§ l 'ehe ti je odpustil, vse tvoje rane za-
Ce lil, rešil te od večnega pogubljenja,
ti mirno, dobro vest in vzel te spet
v  svojo sveto gnado.

O kako sem srečna, da me nisi v

Srehih

iz sveta poklical, da spet se smem

med tvoje otroke, da spet ti smem
re ^i'- „Ljubi moj Oče!“ — Pridite, an-

136

gelji božji! pridite, zveličani duhovi vsi!
in veselite se z menoj, ker spet sem
usmiljenje našla pri svojem Bogu. Pro¬
site pa tudi za me ubogo revo, da se
spet ne zgubim, spet nazaj ne povernem
v stare pregrehe; temuč da stanovitna
ostanem na pravem potu — noter do
smerti, in se enkrat v svetih nebesih z
vami vred veselim.

O moj Jezus! le tega ne daj, da
bi se tebe več ločila. Vem dobro, da
moji sovražniki čujejo, in da zapeljivi
svet me bo spet motil in gledal, kako
bi me v svoje mreže dobil. Vem tudi, da
v mojem mesu ni zdravja, in da hudi
duh se bo vse prizadel, v moje serce
spet se vlesti; ali dokler si ti s svojo
gnado v mojem sercu, si ničesar ne bo¬
jim. Razlij, prosim, tudi nad me svojega
svetega Duha, in daj mi dar svete moči,
da me svet in njegovo poželenje ne zmoti
in ne zmaga.

O Marija, prečista devica in moja
preljubeznjiva mati! sprosi mi gnado, da
bom za naprej ven in ven tebe pred očmi
imela, po tvojih stopinjah hodila in srečno
za teboj prišla. Prosim, vzemi me pod
svoje varstvo, da več ne grešim, in da

137

ljubim tvojega preljubega Sina Jezusa
*z celega svojega serca. Amen.

Molitev

Papeža Urbana YIII.

(Nad vse lepa — moli jo rada po spovedi.)

Pred teboj, Gospod! spoznamo svoje
grehe; in vidimo šibe, ki smo jih ž njimi
zaslužili, če premislimo grehe, ki smo
Jih storili, vidimo, da celo malo je, kar
trpimo, in clo veliko, kar zaslužimo,
težko je, kar smo se pregrešili, in
lehko, kar prestati imamo. Kazengo
8 f eha čutimo; vendar terdovratnosti svoje
116  opustimo. Pod šibo tvojo zdihujemo;
Ve &dar se od svoje hudobije ne odver-
flet no. Serce žaluje in medli; vendar se
ne  ukloni in ne vda. Duša od žalosti
P°jema; vendar se v svojem djanju ne
Poboljša. Če nam prizanašaš, se ne spre¬
jmemo; če nas tepeš, ne obstojimo.
!^o nas stiskaš, spoznamo, da smo gre¬
bi; ali komaj stiska mine, že pozabimo,
? a  smo jokali, če nam šibo kažeš, po-
^oljšanje obetamo; če jo pa iz rok deneš,
jj r oe pozabimo, kaj smo obetali, če nas
Vžigaš, vpijemo, da bi nam prizanesel;

138

če pa prizanašaš, te spet dražimo, da
bi nas nažgal. — O Gospodi vsi sffi°
grešniki pred teboj, vsi spoznamo in ve¬
mo, da če nam po svoji milosti ne od¬
pustiš, ne bomo odšli tvoji pravični roki-
Vsegamogočni, nebeški Oče! daj nam
brez našega zasluženja, kar te prosimo-
Iz nič si nas vstvaril, daj nam gnado,
daj nam duha prave in serčne molitve-
Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem-
Amen.

Molitev

potolažiti plašljivo vest.

Moj Bog! ko pregledujem svoje po¬
prejšnje življenje, se mi večkrat dozdeva,
da nisem nobene prave spovedi še storila-
Rada bi torej, da bi vsaj.ta moja spoved
tebi prijetna in všečna bila. Zatorej skle¬
nem v to sveto spoved vse spovedi celega
svojega življenja, če ena ali druga zmed
njih ni veljala; če nisem prave odveze
dobila; če sem zamolčala kake okoljstave,
ki bi jih bila imela povedati; ali če nisem
prave, resnične grevenge imela.

V to svojo spoved sklenem vse svoj e
grehe, vedne in nevedne, lastne in ptuj e >
pozabljene in nepoznane, smertne in od-

139

pustljive, vse svoje pregreške, slabosti,
pomanjkljivosti in nepopolnosti; vse kar
nisem za greh deržala, vse kar me je
pri Bogu v naj manjšo zamero pripravilo,
in kar sem storila od tistega časa, ko
sem jela greh spoznavati, noter do te
ure, z mislijo, besedo, djanjem, zamudo
dobrega, ali kakor drugači; rada ali ne¬
rada, vedno ali nevedno, premišljeno ali
nepremišljeno, očitno ali skrivno. Obtožim
se vsega, kakor sem pred Bogom kriva,
in naj bo greh še tako ostuden, velik in
čern, nobenega zamolčati nočem. S tem
hočem popravljeno, poravnano in uado-
mesteno imeti vse, kar je kdaj v mojih
spovedih pomanjkljivega bilo. — O moj
Jezus! poterdi in sprejmi mojo dobro
voljo. Amen.

Sedem psalmov od pokore.

Če količkaj moreš, moli teh psalmov
vsaj enega ali druzega, kolikorkrat k spo¬
vedi greš — ker so silno lepi, in utegnejo
veliko pripomoči, da se boš navdala duha
prave pokore. Ali beri počasi in premišlje-
vavno, sicer notranjega jedra ne boš okusila.

140

I. Psalm (6.)

nas uči, kako imamo svoje nadloge terpeti, sami
sebe tolažiti in svoje grehe obžalovati.

Gospod! ne strahuj me v svojem serdu,
in ne tepi me v svoji jezi.

Gospod! usmili se me, ker slabo mi je:
Gospod! ozdravi me, zakaj v mojih
kosteh je strah in slabost.

Moja duša je hudo omamljena: oh kako
dolgo, Gospod! odlagaš mi pomagati?

Gospod! oberni se k meni, in reši mojo
dušo: pomagaj mi, ker si usmiljen;

Zakaj kdor umerje, na te ne misli; in v
peklu — kdo bi tam tebi hvalo pel?

Truden že sem od zdihovanja, vse noči
se na svoji postelji jokam, in svoje
ležiše s solzami močim.

Od žalosti so se mi oči vderle: in po¬
staral sem se med vsitni svojimi so¬
vražniki.

Proč od mene vi vsi, ki hudo delate;
zakaj Gospod je moj jok in stok uslišal-

Gospod je mojo prošnjo uslišal: Gospod
je mojo molitev sprejel.

Osramoteni in omamljeni naj bodo vsi
moji sovražniki: vernejo naj se i®
sramujejo prav zlo!

Čast bodi Bogu Očetu itd.

141

II. Psalm (31.)

nas uči, kako pravo pokoro delati.

Blagor mu, kteremu so pregrehe odpu-
šene in so mu grehi izbrisani.

Blagor mu! zakaj Gospod mu greha ni
zarajtal, in v njegovem sercu ni goljufije.

Dokler sem molčal, so moje kosti slabele,
in sem ves dan stokal.

Ker pa me je tvoja roka noč in dan
hudo tlačila, sem se v svoji stiski k
tebi obernil; ker je tern v meni tičal.

Sem ti svoj greh obstal, in svoje krivice
nisem skrival.

Kekel sem: Samega sebe bom obtožil, in
svojo krivico bom odkril Gospodu; in
ti si mi odpustil hudobijo mojega greha.

Tako naj te vsak pobožni ob pravem
času prosi, in povodenj velikih ' vodil
ne bo prišla do njega.

Ti si moje pribežališe v britkosti, ktera
me je obdala, ti moje veselje: reši me
od njih, kteri so me obsuli.

Dal ti bom modrost (odgovori Bog); te
bom učil na potu, po kterem imaš ho¬
diti; vedno bom na te gledal,
bodite kakor konj in mezeg, ktera
pameti nimata.

142

Ukroti, o Bog! s torbo in berzdo čeljusti
tistih, ki se sicer k tebi ne približajo.

Grešnika čaka veliko šib; njega pa, ki
v Gospoda upa, bo usmiljenje obdalo.

Veselite se v Gospodu, in od veselja po¬
skakujte, vi pravični! ukajte vsi, ki
ste dobrega serca.

Čast bodi Bogu itd.

IH. Psalm (37.)

je posebno dobra molitev za vse resnične
spokornike.

Gospod! ne strahuj me v svojem serdu,
in ne tepi me v svoji jezi;

Ker tvoje pšice globoko v meni tičijo,
in tvoja roka težko na meni leži.

Zavoljo tvoje jeze ni zdravja v mojem
mesu, ni ga mira v mojih kosteh za¬
voljo mojih grehov.

Moje hudobije so mi čez glavo zrastle,
in me tlačijo kakor težka butara.

Moje rane gnijejo in so se usmradile
zavoljo moje neumnosti.

Polomljen sem in ves pobit; celi dan
prežaljen hodim.

Zakaj moje ledje je polno zmotnjav,
na mojem mesu ni nič zdravega.

143

Obnemogel sem in ves potert; derem se,
ker me serce tolikanj boli.

Tebi, Gospod! so znane moje želje, in
moje zdihovanje tebi ni prikrito.

Moje serce je zmedeno, moja moč me
je zapustila; clo moje oči so otemnele.
Moji prijatli in bližnji pridejo, pa se zo¬
per me vstavijo; in kteri so sicer
blizo mene bili, so se daleč umaknili.
Kteri mi pa po življenju strežejo, silo
delajo. In kteri mi hudo želijo, neči-
merno govorijo, in ves čas na zvijače
mislijo.

J az pa kakor glušec ne slišim; sem ka¬
kor mutec, kteri svojih ust ne odpre.
® e m kakor človek, kteri ne sliši, in ki
nima ugovora v svojih ustih.

T tebe, Gospod! zaupam: ti Gospod,"moj
Bog! me boš uslišal.

2akaj rekel sem: ne dopusti, da bi se
kdaj sovražniki nad menoj veselili!

^ a j že govorijo zoper me, če se moje
5 , noge le spotaknejo.

sem pripravljen za šibe, in moja bo-
^ ločina mi je vedno pred očmi.
v °jo hudobijo očitno spoznam, in za-
v °ljo svojega greha sem v skerbeh.

144

Moji sovražniki pa živijo, in so močnejši,
kakor jaz: in ki me po krivem sovra¬
žijo, so se pomnožili.

Kteri dobro s hudim povračujejo,
opravljajo, ker se dobrega deržim.

Ne zapusti me, Gospod, moj Bog! ne
odstopi od mene.

Hiti mi pomagat, Gospod Bog, moj Zve¬
ličar!

čast bodi Bogu itd.

IV. Psalm (50.)

je močno lepa molitev za vse grešnike, ki pokor 0
delajo.

O Bog! usmili se mene po svoji velik*
milosti.

In po obilnosti svojega usmiljenja zbriš*
mojo hudobijo.

Umij me bolj in bolj od moje krivice,
in očisti me mojih grehov.

Ker spoznam svojo pregreho; in moj greh
mi je vedno pred očmi.

Tebi samemu sem grešil, sem storil, kat
je hudo pred teboj: (usmili se) da bo s
v svojih besedah resničen spoznan, j* 1
premagaš, kedar si sojen (od slabih ljudi)-

Zakaj, glej! v hudobiji sem spočet; in v
grehih me je moja mati spočela.

145

Glej! resnico ljubiš: skrivnosti svoje mo¬
drosti si mi razodel.

Pokropi me z izopom, in bom čist; umij
me in bolj bom bel, kot sneg.

Gaj mi slišati veselo in prijetno besedo;
in moje poterte kosti bodo od veselja
poskakovale.

Gberni svoj obraz od mojih grehov; in
zbriši vse moje krivice,
stvari v meni, Bog! čisto serce; in
prenovi me, da bom pravega duha.

Ne zaverzi me spred svojega obličja,
in ne odvzemi mi svojega svetega
Duha.

Daj

mi zopet veselje svojega zveličanja,
in poterdi me s svojim močnim duhom.

Nčil bom krivične tvoje pota, in hudobni
se bodo k tebi spreobernili.

^eši me od prelite kervi, o Bog, Bog
moj Zveličar! in moj jezik, ves vesel,
bo tvojo pravico hvalil.

D°spod! odpri moje žnablje, in moje usta
bodo tvojo hvalo oznanovale.

a ^aj, ko bi ti dar hotel, rad bi ti ga
^ a D. ali nad žgavnimi darovi nimaš
^opadajenja.

Orni).,

10

146

Tebi dopadljivi dar je zgrevan duh; po-
tertega in skesanega serca, Bog! ne
boš zavergel.

Po svoji dobrotljivi volji, Gospod! skaži
milost Sionu (svojemu izvoljenemu ljud¬
stvu), da se Jeruzalemski zidovi zopet
postavijo.

Tačas boš sprejemal daritve pravice, da¬
rove in žgavne daritve; tačas ti bodo
na altar teleta pokladali.

Čast bodi Bogu itd.

V. Psalm (101.)

nas uči, kako moramo obžalovati svoje grehe in
za milost prositi.

Gospod! usliši mojo molitev, in moje
vpitje naj k tebi pride.

Ne obračaj svojega obličja od mene: ko-
likorkrat bom v nadlogi, nagni svoje
uho k meni.

Usliši me hitro, kedarkoli te na pomoč
kličem.

Zakaj moji dnevi zginjajo, kakor dim, i°
moje kosti se sušijo kakor rožje.

Moje serce je pobito in se suši, kakor
trava, tako da pozabim svoj kruh jesti-

147

Od vednega zdihovanja me ni druzega,
kakor kost in koža.

Kakor pelikan sem v pušavi, kakor sova
v starem zidovju.

Brez spanja sem, kakor samoten vrabec
na strehi.

Vsaki dan me moji sovražniki zasramu¬
jejo; in ti, ki so me hvalili, se zdaj
zoper me rotijo.

Pepel jem kakor kruh, in svojo pijačo
s solzami mešam.

Kavoljo tvoje jeze in tvojega serda; ker
si me vzdignil in ob tla me trešil.

^oji dnevi so se nagnili, kakor senca;
in kakor trava se sušim.

™i pa, Gospod! ostaneš vekomaj, in tvoj
spomin je od roda do roda.

^■i boš vstal, in se Siona usmilil;" ker
čas je, da se ga usmiliš, čas tvojega
usmiljenja je prišel.

^akaj tvojim hlapcem dopadejo clo nje¬
govi kamni, in z njegovo perstjo imajo
usmiljenje.

neverniki se bodo bali tvojega imena,
in vsi kralji zemlje tvoje časti;

^ er  bo Gospod Sion zopet sozidal, in se
bo prikazal v svojem veličastvu.

10*

148

On se ozira na molitev revežev, in njih
prošnje ne zaničuje.

Zapiše naj se to za prihodnji rod; in
ljudstvo, ki bo vstvarjeno, bo hvalilo
Gospoda;

Ker on gleda iz visočine svojega svetega
sedeža; Gospod iz nebes na zemljo gleda,
Da bi slišal zdihovanje jetnikov, da bi
rešil k smerti obsojene,

Da bi oznanovali ime Gospodovo na (hribu)
Sionu, in njegovo hvalo v Jeruzalemu,
Kjer se bodo ljudstva in kralji zbrali,
služiti Gospodu.

Odgovoril mu je na potu svoje moči!

Naznani mi majhno število mojih dni-
Ne vzemi me v sredi mojih dni; tvoje
leta so od roda do roda,

V začetku si ti, Gospod! zemljo uterdil :

in nebo je delo tvojih rok.

Minulo bo, ti pa ostaneš, kakor oblačilo
se bo vse postaralo,

Kakor ogrinjalo ga spreminjaš in je spre¬
menjeno: ti pa si ravno tisti, in tvojih
let ne bo konca.

Sinovi tvojih hlapcov bodo stanovali, h*
njih zarod bo obstal na vekomaj,
čast bodi Bogu i. t, d.

149

VI. Psalm (129.)

nas uči, v milost božjo zaupati, za odpušanje
prositi in pokoro delati.

Iz globočine svoje revšine vpijem k tebi,
o Gospod! Gospod, usliši moj glas!

Oh! nagni svoje ušesa na glas moje
prošnje!

Oospod! če boš na pregrehe gledal; o
Gospod! kdo bo obstal?

Toda pri tebi je sprava in zavoljo tvoje
postave čakam tebe, o Gospod!

Moja duša čaka (spolnjenja) njegove be¬
sede, moja duša v Gospoda zaupa.

Od jutranje straže noter do noči naj
Izrael v Gospoda zaupa.

^akaj pri Gospodu je usmiljenje, in pri
njem je obilno odrešenje.

Ip on bo rešil Izrael vsih njegovih hudobij.

^ast bodi Bogu i. t. d.

VII. Psalm (142.)

ftas uči, kako naj zgrevan grešnik prosi za odpu-

s 6nje grehov in za odvernjenje zasluženih kazen.

^°spod! usliši mojo molitev, poslušaj
niojo prošnjo po svoji resnici; usliši
*ne po svoji pravici.

150

Ne hodi v sodbo s svojim hlapcem; ker
pred teboj ne eden človek ni pravičen.

Zakaj sovražnik preganja mojo dušo; k
tlam tlači moje življenje.

V temo me je djal, kakor tiste, ki so
že zdavnej umerli.

Moj duh v meni medli, in moje serce v
meni je prestrašeno.

Spominjam se starih časov, premišljujem
vse tvoje dela, prevdarjam naredbe
tvojih rok.

K tebi stegujem svoje roke; moja duša
je kakor suha zemlja pred teboj.

Usliši me hitro, o Gospod! moj duh oma¬
guje.

Ne obračaj svojega obličja od mene; si¬
cer bom enak njim, ki v grob gredo.

Daj mi kmali tvoje usmiljenje zaslišati;
zakaj v te zaupam.

Naznani mi pot, po kteri naj hodim: ^
tebi povzdigujem svojo dušo.

Gospod! reši me mojih sovražnikov; ^
tebi pribežim, uči me tvojo voljo sto¬
riti, zakaj ti si moj Bog.

Tvoj dobri duh me vodi po ravnem potu-
Gospod! ohrani me pri življenju
svojega imena voljo.

151

Reši po svoji pravici mojo dušo iz nad¬
log, pokončaj po svojem usmiljenju
moje sovražnike. .

In pokončaj vse, ki mojo dušo stiskajo;

ker sem tvoj hlapec.

Čast bodi Bogu itd.

Oh, moj Jezus! iz teh svetih psal¬
mov vidim, da tebi naj ljubši dar je lepo
m čisto in zgrevano in spokorjeno serce.
Rrosim, daj tudi mojim očem vode in
s olz, kakor si jih Davidu dal, da ž njimi
s i bom umivala vsak dan svojo dušo,
dokler ne postane bela kakor sneg, in
* e bi dopadljiva, in vredna tebe prejeti
111  s teboj se skleniti, in s teboj -skle-
n jena ostati zdaj in v večnosti. Amen.


152

(Od svetega obhajila.

ekleta! presveto režnje telo je za vas
drevo življenja. Če bote rade uživale
<!Yr ga, bote lehko v gnadi božji ostale,
bote zmiraj pobožniše prihajale, i fl
zmagale svet in njegovo poželjenje. Če bote
pa redko z ljubim Jezusom se sklepale, vas
bo kmali svet v svoje mreže vjel. Sv. Tereza,
sv. Magdalena Pacijanka in druge svete device
bi nikoli ne bile prišle na tako visoko stopnj 0
pobožnosti, ko bi ne bile tako pogosto preje-
male sv. rešnjega telesa. — Tudi za vas naj
bo dan sv. obhajila dan naj večjega veselj a
— vsaj je dan vaše poroke z Jezusom, vaši 111
ženinom. Le skerbite, da bote vselej pr a T
dobro se pripravile; da vaše serce bo vselej
čisto in vredno tako visokega gosta, in dasi'

153

ravno se Jezus tako globoko poniža, da k vam
Pride, vendar ne smete pozabiti, kakošen raz¬
loček je med njim in med vami. On je Gospod
m Bog: ve pa ste dekle njegove, ste prah in
Pepel. zatorej prav živo spoznajte svojo
nevrednost, se na persi vdarite in recite:
»Gospod! nisem vredna, da greš pod mojo
streho, ampak reci le z besedo, in ozdrav¬
ljena bo moja duša“. — K dobri pripravi je
ovojnega treba: 1. Serce mora biti prazno
Ys e posvetne ljubezni. v 2. Serce mora biti
Polno božje ljubezni. Že na večer pred sv.
obhajilom se pripravljajte z molitvijo, z bra¬
njem kakih pobožnih bukev in s premišlje¬
vanjem. Od polnoči morate teš biti, in tudi
Pravil ali vode ne piti. Na dan sv. obhajila
stanite nekoliko bolj zgodaj, kakor sicer, in
Prav serčne želje po Jezusu zbujajte. Vse ve-
Se le pojdite v cerkev, kjer vas čaka ljubi Je-
z ns, ki se z vami skleniti hoče. Včasih tudi
2 *° pobožnim dekletam pride, da se pred
Sv - obhajilom vse zmešane in tako malo" pri¬
pravljene čutijo, da ne vedo, ali bi šle k
^ž.ji mizi ali ne. Se ti kaj takega primeri,
°nudi še enkrat serčno žalost nad svojimi
pehi; potem pa pristopi v pokoršini do svo-
l e ga spovednika, in polna zaupanja na Go-
,P°da, in bodi prepričana, da tvoja žalost in
'Voja pokoi’šina bodo dobro spoved nadome-
j l le. — Ste Jezusa prejele, molite ga v svo-
Jein sercu, in ne hitite preveč iz cerkve; če
j 1 ' da morate iti. Tista ura po sv. obhajilu
zlata ura, v kteri vam Jezus nič ne bo

154

odrekel, česar ga bote prosile v svoje zve¬
ličanje. Pa tudi doma preč ne pozabite, kje
ste dopoldne bile; ostanite dalej ko morete,
zbranega svetega duha.

Perva molitev pred sv. obhajilom.

O moj Jezus! večna ljubezen! jaz
uboga grešna stvar bom zdaj k tvoji
sveti mizi šla — zgubljena hči k svoje¬
mu očetu 3 prah in pepel k svojemu več¬
nemu Bogu. Angeli te trepetaje molijo
in svoje obličje pred teboj zakrivajo, oh!
odkritoserčno povem, tudi jaz se bojim
in strah me je, ko vidim, kako slabo sem
pripravljena, kako nesnažna sem še, in
vsega mi manjka, kar tebi dopade. O
moj Jezus! ko bi mi ne bila znana tvoja
neskončna ljubezen in milost, ne upala
bi se pred tebe, pred tvoje sveto obličje
— prejeti pa, zavžiti te in skleniti se s
teboj, ki si sama svetost, tega pa že clo
ne; posebno ker sem toliko suha in merzla,
da se sama sebe «ramujem. Ali ker si
mi toliko potreben, da brez tebe ne mo¬
rem živeti, ne zveličana biti, prosim te,
ljubi Jezus! ogrej moje merzlo serce,
očisti mojo dušo in olepšaj jo z vsimi
svetimi čednostmi.

J

155

Spomnim se, da sem že brala, da
ti se naj raji med lilijami paseš. O moj
Jezus! tebi je vse mogoče: naredi iz
Mojega serca vertec lep, vertnar moj
bodi ti, in naredi, da same lilije bodo
fastle v njem — lilija nedolžnosti, sra¬
mežljivosti, čistosti itd. Tudi sem že
čula, da vsa dekliška lepota je znotraj.
Oh, Jezus! zlo sem sicer nečimerna;
Vendar za tvoje nauke še zmiraj občut¬
iva. Ne prosim te toraj telesne lepote,
lepe obleke! prosim te samo: daj mi
epo dušo in lepo serce, da bom krotka,
Pohlevna, mirna, ponižna; da bom vredna,
^oiiraj med tiste srečne dekleta šteta
biti, ktere ti za svoje prijatlice imaš.
Oh, Jezus! usliši moje prošnje, potem
P a  pridi — z veseljem te pričakujem.
Ohrani me v svoji gnadi — na večno —
^oes in za vselej. Amen.

Druga molitev pred sv. obhajilom.

O moj Jezus! ali je res ali ne, da
* hočeš k meni priti ? Ti, ki si vsega-
r 1  °gočen, neskončen Bog, kterega nebo
^ zemlja ne obsežeta, hočeš priti k meni,
^oje majhno, tesno serce! Ti, svetnik

156

svetnikov, in čistejši kakor solnce, hočeš
k meni priti, v moje serce, ki je polno
grešnega nagnjenja, polno slabost in po¬
manjkljivost! Ne mogla bi tega verjeti,
ko bi sama ne čula tvojih ljubeznjivih,
vabljivih besed: „Vstani, moja nevesta,
in pridi". — Oh, rada rada vstanem,
moj Jezus! in s priserčnim veseljem grem
tebi, svojemu preljubeznjivemu ženinu na¬
proti. Le eno te prosim: očisti me, na¬
preden k meni prideš, ker sem vsa j

ognusna, in pripravi moje serce, kakor
ga ti rad imaš, da bo tebi dopadljivo
in vredno prebivališe tvoje. — Kakor j
je oče svojemu zgubljenemu sinu dal .

lepo novo obleko, nove črevlje na nogo
in lep perstan na roko, prosim, ljub 1
Jezus! daj tudi meni novo svatovsko
oblačilo svoje gnade, ktero sem že tako
gerdo zamazala in skorej vse raztergaD'
Daj mi nove črevlje na moje noge, da |
se ne bom bala, za teboj hoditi P° ,
ternjevem potu križev, zaničevanja, za¬
smehovanja in preganjanja. Daj mi zi a
perstan svoje ljubezni, da bom vsesko^
tvoja ljuba nevesta ostala, tebe čez vs 0
ljubila, za te živela in umerla.

157

Daj mi pa tudi, prelepo te prosim,
Pravo, živo vero. O moj Jezus! terdno
v erujem, da si resnično pričujoč v pre¬
detem rešnjem telesu, z dušo in s te-
^ e som, s kervijo in z mesom; ravno tisti
Sog in človek, ki si bil rojen od Marije
device, in si za nas na križu umeri. Ve¬
rjem živo in terdno vse to, ker ti sam
s * rekel: „Vzemite in jejte vsi, zakaj to
Je moje telo. Vzemite in pijte vsi, za¬
kaj to je moja kri“. Verujem, o Jezus!
P°terdi me v tej pravi veri! — Zbudi
v  meni tudi terdno upanje v tvojo ne¬
skončno milost in dobroto. O moj Jezus!
te rdno zaupam, da me ne boš zavergel,
dasiravno sem uboga grešna stvar, temuč
!* a  mi boš grehe odpustil, in mi vse dal,

aa l’ mi if> lr ■zvpličaniri nrUrvihnoiTa • da

te
Pa

mi je k zveličanju potrebnegada
bom tukaj vredno zavživala, enkrat

v nebesih gledala. Upam, o Jezus!
P°terdi moje upanje! — Užgi v meni
rj.di serčno ljubezen do tebe, moj Jezus!
si iz ljubezni do mene svojo kri na
• križu prelil in si ta zakrament po-
. av il, da bi se vsega meni dal, in se z
v >j revco prav na tanko sklenil. Po-
t d mi, kaj ti bom dala, kako povernila
^zmerno ljubezen tvojo? Glej! ljubiti

158

te hočem; iz celega serca in iz cele duše
te bom ljubila, in nobena reč, ne dobro
ne hudo, ne sreča ne nesreča, me ne
bo ločila od tvoje ljubezni. Zato mi je
pa tudi iz serca žal in močno me peče,
da sem te tolikokrat v svojem življenju,
in tako hudo razžalila — ob, da bi se
pač nikoli zgodilo ne bilo! in ker se tudi
še zdaj prav ne spoznam, te lepo pro¬
sim , očisti me vsili, tudi naj skrivniših
grehov, da te bom vredno prejela — ne
v sodbo in pogubljenje, ampak v večno
življenje.

Pridi tedaj, o moj Jezus! pridi &
ne mudi se dalje, moja duša te težko že
čaka. Po tebi želim, po tebi me žeja,
kakor jelena po merzlem studencu. Vena
sicer, da nisem vredna, da ti k meni
prideš! vem, da malo malo je tako ne¬
vrednih, kakor sem jaz: ali ker vem, d*
se ti ni gnusilo iti v revni Betlehemski
hlev, se prederznem te prositi, da naj
se ti ne gnusi, priti v moje revno serce,
ktero brez tebe ne more več živeti.
Pridi torej, o Jezus! moj ženin! do kraj a
odperto ti je moje serce — serčno te
hočem objeti. Zaroči in skleni se z va e '

159

n °j — jaz naj v tebi bom — ti pa v
^eni na vekomaj. Amen.

Molitev

za vsekratno vredno sveto obhajilo.

O moj Jezus! pripušeno mi je, da
Večkrat smem iti k sv. obhajilu. Tvoja
piada je to, o Gospod! za ktero te ni-
*°U dosti zahvaliti ne morem. Skerbi
11)6  pa in bojim se, da bi se k temu
Pfesv. opravilu prav in vredno ne pri¬
javila. Oh, kaka nesreča bi bila, ko
P tega presv. zakramenta prav ne pre-
^a! kaka nesreča še le, ko bi ga ne¬
redno — sebi v pogubljenje prejela!

| ppza in strah me obide, ko to premiš¬
ljeni. Oh, le tega nikdar ne!

Moj Bog! moj preljuheznjivi Jezus!
/* a j sem tu pred teboj, in nekaj poseb-
j §& te prosim: pa ne le za enkrat, ne
]. za danes, temuč za celo svoje živ-
OTje te prosim: prav priserčno in ko-
l e v .° r  lepši morem in znam, in prav nad-
^ 2:110  te prosim: daj mi gnado, da te
: Qe s in vselej in celo svoje življenje

j ,. 111  vredno in tebi dopadljivo prejela.
s am vselej pripravi moje serce in

160

J

mojo dušo, kakor veš, da tebi dopade;
daj, da vselej pristopim k tej presveti
skrivnosti s tisto živo vero, s tistim terd-
nim zaupanjem in s tisto gorečo ljubez¬
nijo, z eno besedo, vselej tako priprav¬
ljena, kakor tirja svetost, kakor tirja
vrednost tega naj svetejšega zakramenta-
Jaz pa tudi obljubim, da s tvojo gnado
hočem vse storiti, kolikor bo le v moji
moči, da se pripravim vselej tako k sv.
obhajilu, kakor bi si želela zadnjo uro
svojega življenja. Amen, o Gospod!
Amen.

Po svetem obhajilu.

Pobožni zdihljeji.

O moj Jezus! kako srečna sem zdaj)
da tebe imam. — Zdaj si ves moj,
jaz sem vsa tvoja. — O Jezus! ne za¬
pusti me več — nikdar več. — P r>
meni ostani za vselej!

Preljubi moj ženin! ostani pri me» J ;
— Tebi samemu hočem živeti — teb 1
darujem vse, kar imam.

O presladki moj Jezus! brez teb e  j
ni veselja na svetu. — Ti si naj lep^b

161

ti si naj čistejši — s teboj se bom za¬
ročila vekomaj.

Tebi se za nevesto ponudim — ne
zaverzi me — zvesta ti hočem biti do>
hladnega groba. — Ti si ženin čistili
duš, bodi tudi moj!

O ko bi gori pri tebi že bila, v
lepih nebesih! — O Jezus! ti si moja
edina ljubezen — ti si serce mojega
serca — ti si moj Bog in moje vse!

Zapiši s svojim perstom na moje
čelo svoje sveto ime, da vse v nebesih
in na zemlji ve, da sem tvoja — da
tebe ljubim — da ti si moj ženin.

O Jezus! ti si slajši kot sterd —
svetlejši kot solnce — dražji kot zlato
in biser — le tebi naj dopadem!

O Jezus! ti sam si lep — kdaj te
bom vidila od obličja do obličja? — O
Jezus! daj mi vedno čisto živeti. — O
Jezus ! ohrani mi drago rožico svete sra-
možljivosti — da pridem k tebi v sveti
raj!

M; elit e v. *

Veseli se z menoj nebo in zemlja,
in vse, kar živi, naj hvali Gospoda! Hva¬
lite ga, moja duša in vse moje moči!

Družb. 11

162

hvalite ga vsi angelji in nebeški duhovi)
zakaj danes je moji duši zveličanje došlo ;
danes je moj Gospod k meni prišel, 1°
pri meni prebiva. Danes sem ga našla,
kterega ljubi moja duša. Danes je dan
moje poroke, dan sreče in veselja.

O Jezus, preljubeznjivi moj gost'
bodi mi sto tavžentkrat poljubljen, p°;
časten in pozdravljen, ker si mi tolikanj
dober, in mi toliko ljubezni skazuješ. C e
pregledujem svoje življenje, skoraj dru-
zega ne najdem, kakor grehe in hudo¬
bije, slabosti in pomanjkljivosti, in sama
ne vem, kolikokrat že sem te razžalila
in koliko krivic ti storila. — Majhna
sem bila in otročja, grešnica pa sem ze
velika bila. Rasti sem jela in greh spO'
znavati, pa le zato, da sem ga več sto¬
rila. V zapeljivi svet sem se zaljubila)
tebe pa, svojega usmiljenega odrešenika;
sem se sramovala. In vendar — vse s j
mi pozabil, vse mi odpustil: si k men 1  ^
prišel, se zaročil in sklenil z menoj, P rl '
jazno in ljubeznjivo, kakor ko bi te
nikdar razžalila ne bila.

O Jezus, moj Jezus! povej, kaj
bom dala? s čem povernila tvojo velik 0
ljubezen? Zlata in srebra nimam; P a  j-

163

kar imam, vse ti dam in darujem. Dam
ti svojo dušo in vse njene moči — um
in pamet, spomin in voljo, in ti oblju¬
bim, da nikoli več se radovoljno v sla¬
bih mislih ali gerdih željah ne bom mu¬
dila, nikoli več godernjala zoper svoj
revni stan in zoper tvojo sveto previd¬
nost. Dam ti svoje serce in ti obljubim,
da prelepo rožico svete čistosti bom va¬
rovala, kakor svoje življenje. Kjer boš
ti, kjer se bo od tebe govorilo, ondi
bom tudi jaz rada se znašla: kjer pa
tebe ni, tudi mene ne bo. Moja perva
misel, ko se zjutraj zbudim, bo tvoja; moj
zadnji zdihljej, na preden zaspim, bo tvoje
presveto ime. Vsaka ura dopoldne, vsaka
ura popoldne naj bo zgubljena, v kteri
na tebe ne mislim. In tudi po noči, ko
se zbudim, naj bo tvoja pričujočnost
moje zaupanje in moja pomoč. — Dam
in darujem ti pa tudi, o moj Jezus!
svoje telo in vse svoje ude — oči in
ušesa, roke, noge in jezik, in ti oblju¬
bim, da strahovala in ojstro bom imela
svoje meso. Varovati se hočem nespo¬
dobnih pogledov, gerdih besed in sploh
vsega, kar je za me nevarnega. — Cista
biti in čista ostati! to bo moje jutranje

n*

164

zdihovanje, to moje večerno poželjenje
— o Jezus, usliši me!

Usmili se pa tudi, prosim te, pre¬
ljubi Jezus! usmili se mojih staršev in
vse moje žlahte, mojih naprejpostavljenih ]
in duhovnih pastirjev, mojih prijatlov in
dobrotnikov, pa tudi mojih nasprotnikov,
ki so me kdaj žalili, opravljali in pre¬
ganjali, ali mi kaj druzega hudega sto¬
rili. Ozri se milostljivo tudi na tiste,
ktere sem jaz kdaj razžalila, ali more¬
biti v greh napeljevala, ali jih pohujšala
z besedo ali z obleko svojo ali s kakim
drugim djanjem. Skazi svojo milost in 1
dodeli svojo gnado sploh vsim, ki so
mojim prošnjam posebno priporočeni, in
za ktere sem posebno dolžna prositi-
Ozri se milostljivo na moje družbine to-
varšiee, ohrani jim nedolžno, deviško
serce, in napolni jih s svojim svetim
Duhom. Naj ne bo nobenega zavida,
nobenega razdertja med nami ; ampak _
sveta ljubezen naj nas veže. Daj vsim
pravičnim stanovitnost v dobrem do končaj
grešnikom pravo spoznanje in resnično
spreobernjenje; spokornikom zvestobo v
svojem naprejvzetju in vsim vernim du-

165

šam v vicah večni mir in pokoj, in
večna luč naj jim sveti.

Ti pa, prečista devica Marija, moja
ljubeznjiva mati! prosi za me in za moje
ljube tovaršice, da po tvojem zgledu Je¬
zusa ljubimo, in za njim hodimo vse svoje
žive dni, da se enkrat s teboj pri ljubem
Jezusu veselile bomo na vse večne čase.

In zdaj, moj ljubi Jezus! zdaj te
moram zapustiti in se od tebe ločiti. Na¬
preden pa grem, te prosim za tvoj sveti
žegen, kteri me bo pred vsim budim ob¬
varoval. Požegnaj moje oči, da jih kaj
gerdega ne skali; požegnaj ušesa, da kaj
nevarnega ne vlovijo; požegnaj jezik, da
ne rani mene ne bližnjega. Požegnaj
roke, da jih kaj grešnega ne umaže; po¬
žegnaj noge, da se ne podajo na kake slabe
pota; požegnaj serce, da samo za tebe bije.
-— Zdaj grem sicer; v duhu vendar zmi-
raj pri tebi ostanem. Jezus, moj Jezus,
bodi moj — jaz pa naj tvoja bom! Amen.

Ako se ti zlo mudi iz cerkve, moli sledečo kratko
molitvico.

Duša Kristusova, posveti me!

Telo Kristusovo, zveličaj me!

Kri Kristusova, napoji me!

Voda iz desne strani, operi me!

166

Terpljenje Kristusovo, poterdi me!

O dobrotljivi Jezus, usliši me!

V svoje svete rane skrij me!

Tebe se ločiti, ne pusti me!

Sovražnika peklenskega vari me!

Ob uri moje smerti pokliči me!

K tebi priti, priganjaj me!

Da s tvojimi svetniki bom hvalila te!
Hvalila zdaj in vekomaj. Amen.

Kerstna obljuba.

Kerstno obljubo je dobro večkrat ponoviti, posebn 0
na dan spovedi in sv. obhajila.

Verujem v Boga Očeta, Sina in sv-
Duha; verujem v Jezusa Kristusa, Si« a
božjega edinega, ki je Bog in človek
skupej; ki je človeški rod s svojim terp'
ljenjem in s svojo smertjo odrešil. Ve'
rujem vse, kar je Bog razodel, kar J e
Jezus učil, kar so apostoli oznanovali, i«
kar nam verovati zapoveduje sv. rimska
katoliška cerkev, ktere ud do smerti
biti želim. — Odpovem se iz celega serca
hudiču in vsemu njegovemu djanju, kakor
tudi vsim zapeljivcem in hudobnežem, ki
so njegovi najemniki. Odpovem se napuh«*
vsim napčnim šegam in vsim pregreha« 1 *

167

in vsemu zapeljivemu svetu. — Po nauku
sv. cerkve hočem, kakor pokorna hči, do
smerti živeti, hočem belo oblačilo kerstne
nedolžnosti brez madeža ohraniti. Bog!
poterdi me v tem mojem sklepu s svojo
sveto gnado. Amen.

Sveta zaveza.

Moli jo rada, posebno na dan sv. obhajila.

O čez vse častitljiva, presveta Tro¬
jica ! ker jaz tebe, kakor nevredna stvar,
zavoljo svoje slabosti in veliko zaderžkov
ne morem tako častiti, hvaliti in moliti,
kakor zares v sercu želim to dopolnovati;
torej storim sveto zavezo, ktera se ne
sme nikoli razdreti, temuč mora vsako
minuto ponovljena, poterjena, in od mo¬
jega sv. angelja varha tebi darovana biti.
Kolikorkrat namreč bodo moje žilice trip-
nile in bo serce udarilo, tolikokrat želim
tebe, svojega Boga v tvoji časti, kakor tudi
svojega Jezusa v visokem zakramentu sve¬
tega rešnjega telesa z vsimi angeli in svet¬
niki, v imenu vsih ljudi in stvari moliti,
hvaliti, častiti in tebi ktvoji slavi srečo vošiti.

Kolikorkrat moje žilice tripnijo, to¬
likokrat ti darujem in želim darovati v

168

tvojo čast in slavo vse službe, ktere st)
ti Kristus, včlovečena Beseda, mati nje¬
gova Marija, in vsi svetniki tukaj na
zemlji skazovali; kakor tudi vso hvalo,
čast in poveličevanje, ktero ti vsi angeli
in svetniki v nebesih skazujejo; vse svete
maše, ktere tvoji mašniki bero in brali
bodo; vse dobre dela, ktere vsi ljudje
na zemlji opravljajo, ali jih opravljali
bodo. O da bi zamogla jaz vse kapljice
morja in voda, vse bilke trave, vse
cvetlice na vertih, vse perje na drevesih;
vse pismenke po bukvah, in vse stvari
v Serafine spremeniti, naj bi tebe, na¬
mesti mene neprenehama molili, častili)
ljubili, hvalili in povikševali. Ravno to¬
likokrat se jaz tebi zahvalim za vse in
za vsako gnado, ktere si ti deveterim
korom angelov in vsim svetnikom in svet¬
nicam na zemlji skazal, in jih zdaj v
nebesih skazuješ.

Kolikorkrat moje žilice tripnejo, se
jaz tebi zahvalim in prosim vse angele
in vse svetnike, da bi oni tebi namesti
mene serčno hvalo dajali in peli, ker si
ti mene stvaril, odrešil in posvetil, m 1
sv. zakramente dodelil, brez števila do¬
brot na duši in na telesu skazal, me tako

169

dolgo pogubljenja varoval, in upam, da
me boš tudi za vselej pred njim obva¬
roval.

Ravno tolikokrat ti darujem v zado-
stenje za svoje grehe in nehvaležnosti
svoje telo in dušo, serce z vsimi močmi,
vse djanja in nehanja. Darujem ti samo
sebe, in se popolnama tvoji božji volji
zročim, delaj z menoj, kakor s svojim
lastnim blagom, kakor koli je tvoja sv.
volja. O dodeli mi gnado, da tudi hudo
iz tvojih rok radovoljno prejmem, in tebi
za ljubo z veseljem prenašam.

Kolikorkrat moje žilice tripnejo, jaz
sklenem, vse svoje dela ne iz potrebe
ali navade, ampak iz ljubezni do tebe
in zavoljo tebe, s tistim namenom oprav¬
ljati, s kterim je moj Jezus vse- svoje
dela opravljal, vse svoje terpljenje ter-
pel, vse svoje zasluženje daroval. Ti,
o moj dobrotljivi Bog! sprejmi vse to v
svoje dopadajenje, meni in vsim vernim
v časno in večno srečo in blagor. To
zavezo zapečatim s kervjo iz stranske
rane Jezusove, in jo shranim in zakle¬
nem v ravno tisto presveto rano, da naj
bo vse, kar sem v tej zavezi govorila,
tako dolgo terpelo, dokler bodo moje žile

tripale in bo moje serce tolklo, ta za¬
veza se ne sme nikdar razdreti. Dodeli mi
gnado in poterdi to, trojedini Bog! Amen.

Nekaj za branje in premišljevanje,

slasti na dan sv. obhajila.

1. Zakaj si me ti, o Bog! vstvaril ?

— Zato, da bi tebe ljubila, in te enkrat
v nebesih gledala. Da bi si pač to res¬
nico vsako uro pred oči postavila!

2. Eno samo dušo imam; če bom
to zgubila, je vse zgubljeno — cel svet
mi pomagati ne more.

3. Ni kače tako strupene, ni ognja
tako strašnega in saj tako černih, kot
je smertni greh; oh! kako je to, da se
ga tako malo bojim!

4. Če bom v smertnem grehu umerla,
v enem samem, bom pogubljena, bom
večno nesrečna, bom v peklu gorela, č .
v ečni Bog! usmili se me.

5. Umerla bom, to dobro vem ■
ali pa tudi vem, kdaj in kje ? ali vem,
kako dolgo bom še živela?

6. Morebiti so deske za mojo mert*
vaško skrinjo že nažagane, žreblji že *

171

kovani — kaj pa ti, moja duša! si že
pripravljena?

7. Kolikokrat grem memo poko-
pališa, pa mi ne pride v misel, da ne
bo dolgo, in tudi jaz bom tam ležala!

8. Ko slišiš mertvaški zvon zaklen-
kati, reci sama sebi: Mica! Ančika! ko
bi zdaj tebi klenkalo, kako bi bilo? bi
bila pripravljena?

9. Ko te mika svet in njegov lišp,
lepa obleka ali posvetna čast, spomni se
ostudne mertvaške glave. Bistre oči, lepi
lasi, rudeče okrogle lica, gladko kožo;

* kam je šlo? vse je proč!

10. Sprašuj pogosto svojo vest, in
ojstro se sodi, da boš pred sodbo božjo
ložej obstala. — Ja! terdno sklenem, da
brez spraševanja vesti ne bom zaspala.

11. Enkrat bom pred sodbo božjo
stopila, in vsi me bodo vidili, kakošna
sem. Oh, kaka sramota bo za me, če
bom zdaj gerde misli in želje pasla!

12. Kako nora sem pač, da se sra¬
mujem^ svojih grehov spovedniku se obto¬
žiti! Če jih jaz ne odkrijem, jih bo pa
Bog celemu svetu odkril.

13. Danes imam še čas, se lahko
t  čisto spovem in pokoro delam; kaj pa


172

jutre bo, ne vem. — O moj Jezus! terdno
sklenem, odkrito vselej vsega se obtožiti,
kar mi težko serce dela.

14. Nebesa in pekel sta mi na
zbiranje — kaj si bom izbrala?

15. Ali tukaj kratko veselje in tam
večno terpljenje: ali pa tukaj kratko
zatajevanje in tam večno veselje.

16. Moje življenje je kratko, moji
dnevi so kakor senca: ogenj v peklu p a
ne bo vgasnil, in červ bo vekomaj grizel-
— Bi pač neumna bila, v minljivi svet
zaljubiti se!

17. Blagor dušam, ki Boga ljubijo-
O kako srečna bom tudi jaz, če bom Jezusa
ljubila! -— Jezus! uči me tebe ljubiti.

18. če rada in dobro moliš, lehko
gnad zadobiš, kolikor jih hočeš. Ali nisi
torej graje vredna, da si za molitev
tako merzla!

19. Kolikor moliš, toliko Boga ljo*
biš: in ti tako malo in tako slabo moliš '■

20. Večkrat čujem, da lepšega z a
dekleta ni, kakor sv. čistost: čista P a
ne bom ostala, če ne bom pridno i°
zvesto molila, in rada k spovedi hodilm
Oh, molitev in sveta spoved! bodite moj e
zveste pomočnice.

173

21. Čisto ohraniti dušo in telo, ni
lehko, je treba hude vojske. Ni pa tudi
venca v nebesih toliko lepega, kakor je
tisti, ki čiste, sraraožljive deklice čaka.

22. O moj Jezus! ne prosim te
za bogastvo, ne za lepoto in posvetno
čast: prosim te, daj mi nedolžno, čisto
serce, in enkrat majhen koteč poleg tebe
pri nebeški svatovšini.

23. Če po spovedi precej v stare
grehe zabredeš, in si nič ne prizadevaš,
poboljšati se: tvoja spoved malo velja,
in goljufaš sebe in spovednika. — Res je
in spoznam, da preslabo grevengo imam,
zato sem zmiraj stara grešnica; o Jezus!
daj mi serčno žalost nad mojimi grehi.

24. Boljšega prijatla nimaš, kakor
je Jezus v sv. rešnjem telesu — in ti
ga tako redko obišeš, tako malo pože¬
lenja do njega imaš; kako je to ?

25. Sv. rešuje telo je studenec
vsih gnad, je shramba vsih sladkost —
ti pa si revna in lačna, si žejna in od
slabosti omedljuješ, vendar rada odlagaš,
dasiravno dobro veš, koliko Jezus tvo¬
jega serca želi.

174

J

26. Kdor za starše nima serca,
njemu ne bo dobro ne tu ne tam. 0
moj Jezus! daj mojemu očetu, daj moji
materi vse dobro.

27. Le toliko si vredna, kolikor .
pred Bogom veljaš. Pred njim pa l e
serce velja. Glava lepa in bela koža,
Žida in žamet, zlato in srebro je kakor
prazna pena: hitro splava po vodi.

28. Duša moja! ne pozabi grehov,
ki si jih storila! spomni se kazen, ki
si jih zaslužila, in ne boš visoko od sebe
mislila. O moj Jezus, usmili se grešnice 1  /

29. Ponižnost je vogelni kameB>
na kterem pobožnost sloni. Dekle brez
ponižnosti je kakor hiša, ki je na pesek
zidana. Nima obstanka.

30. Marija je moja mati, moj zgled
in moja pomočnica — da bi pač vredni
bila nje ljubezni!

31. Če si nevoljna, imaš dva križ®
namesti enega; zakaj nevolja je naj ve®
križ. — In vendar si tako rada jezna!

32. Veliko že si grešila, zato inor^

terpeti, ali na tem ali na unem svetu-
Kaj je boljše? *


175

33. Čistost je podobna lepi vijolici,
ki na skrivnem cvete. Če oči ne boš
pridno varovala in ušes skerbno zapirala,
se ne boš zderžala.

34. Kolikor manj poželjuješ hvale
ljudi, toliko bolj boš Bogu dopadla.

35. Če ne boš pridno delala, v
jedi in pijači zmerna, in se skrbno ne
zatajevala, skušnjavcu ne boš ušla.

36. Ni geršega greha, ni veče gnu¬
sobe, kakor je nečistost — časna in
večna sramota se za njo pomika.

37. Nečista sladnost je kratka, nje
sad pa grenek kakor pelin, in peče in
skli kakor ogenj. O Bog! rajše to uro
umreti kakor temu zmaju, kakor tej po¬
šasti v kremplje priti.

38. Kdor nevarnost ljubi, bo-v ne¬
varnosti konec vzel. Kaj je za te naj
veča nevarnost?

39. Lenoba je košata mati vse hu¬
dobije. Ali imaš kdaj več skušnjav, kakor
takrat, ko se brez dela pomikaš, po¬
stopaš, posedaš, predolgo poležavaš?

40. Deviški stan je za mašniškim
stanom naj lepši. Devica, pravi sv. Je¬
ronim , je izvoljena nevesta Jezusa Kri¬
stusa, je naj ljubše prebivališe svetega

176

Duha. — O dekleta! kako ste srečne,
ki ste Jezusove neveste, prosite za me,
da bi tudi jaz od njega izvoljena bila.

41. Srečen, kdor se vdihovanju sv.
Duha ne ustavlja, 'in vedno in vestno
po naukih svojega pobožnega spovednika
ravna. O Jezus! daj tudi meni svojega
sv. Duha, daj mi modrega spovednika.

42. Če hočeš pobožna biti, ne smeš
gledati na govorjenje ljudi, ne bati se
njih zamere in zasmehovanja. Ali moraš
Boga zapustiti ali pa svet. — Res je to,
Gospod! ali svetu se odtergati, je težko.
Prosim, daj mi dar moči.

43. Le če boš do konca stanovitna
ostala, boš krono življenja prejela. Za-
torej če te zapeljivci vabijo in pravijo 1
»Pojdi z nami, bodi naša in pijmo ga >
ne hodi blizo, njih veselje je strup, nji* 1
vino je smert. Veliko neumnic že so vjeli ?
svoje mreže, in sama jih lehko vidiš, kak°
se ihtijo in imajo dan na dan od solz rudeČ®
oči; ali prepozno je. Uči se toraj modra
biti, da ohraniš ven in ven mirno ves
in čisto serce.

177

Križev pot oj Mr  rošojeia telesa.

Moli ga rada, posebno na dan sv. obhajila; če tudi
vsega ne, vsaj kak štacijon.

Pripravljanje.

Bodi češeno in hvaljeno, presladko
rine našega Gospoda Jezusa Kristusa v
presvetem zakramentu! O moj Jezus!
Ponižno te molim, ker ti si moj Bog
in moj Gospod; terdno verujem, da si
Pričujoč v zakramentu sv. rešnjega telesa
z dušo in s telesom, s kervijo in z mesom,
po božji in človeški natori. O Jezus!
pripravljena sem, za to vero svoje živ¬
ljenje dati, poterdi me še bolj, in ohrani
me do konca mojega življenja v tej veri.
— O moj Jezus, studenec vsili gnad! ti
me tu čakaš, da bi me z gnadami ob¬
daroval ; zatorej pridem k tebi s ponižnim
zaupanjem, kakor otrok k svojemu ljubemu
očetu, da bi te prosila in zadobila, kar
potrebujem na duši in na telesu. Pri-
serčno želim, od tebe ljubljena biti in ti

Družb. 12

178

potožiti prav z zaupanjem svoje nadloge
in težave. — Ali nekaj me straši, moj
usmiljeni Jezus! to namreč, ker sem tebe
tolikokrat razžalila, tvojo neskončno lju¬
bezen zaničevala in zavergla, in tako
zavolj svojih grehov tvojih gnad nevredna
postala. — Ja zares, nisem vredna, da
bi jaz s teboj ali ti z menoj govoril-
Pa to mi zaupanje daje, ker dobro vem,
kako dobrotljiv in milostljiv si, in kako
rad imaš take grešnice, ktere se resnično
poboljšati žele. Ja, Jezus! vem, da ti si
večna ljube "m, da tudi mene priserčno
ljubiš, to mi je priča presveti zakrament
sv. rešnjega telesa, — O Jezus, večna
ljubezen! pokrij moje velike in ostudne
grehe, oberni svoj obraz od mojih hudobiji
in zbriši vse moje krivice; poglej mi'
lostno na moje zgrevano in poterto serce*
in stori z menoj po svoji neskončni lj u '
bežni. Prosim, moj Jezus! očisti moj 0
dušo in z ljubeznijo napolni moje serce-
Govori, ljubeznjivi ženin moje duše! j aZI
pa poslušala bom.

I. štacijon.

Jezus je k smerti obsojen.

Jezus v sv. zakramentu dušo ogovori:

179

Ljubezen je močna kakor smert. Smert
Se  ne boji nobene oblasti, ne gleda na
premoženje, ne na uboštvo, ne na mla¬
dost, ne na starost, ne na hvalo in pri¬
lizovanje, ne na lepoto in spoštovanje,
umreti se mora! Ravno tako tudi
Prava ljubezen. Ona se ne da v strah
Pripraviti, ne premotiti, ne prideržati —
ljubiti se mora! Premisli, o duša! kako
te  ljubim. Zavolj tebe sem v smert ob¬
ojen, vendar te še ljubim. Ljubezen me
j® v  ta presveti zakrament skrila — pre-
v idil sem, da bom malo ljubezni in mnogo
^hvaležnosti in zaničevanja prejel, ven¬
dar se nisem dal odverniti, da bi svojim
^hvaležnim stvarem ljubezni ne skazal.
9 ljuba duša! prosim, ljubi tudi ti mene
povračuj mi vsaj ti čast in ljubezen,
htero mi posvetni ljudje jemljejo, ker me
ta ko ma i 0  časte j n  ijubijo v presvetem
Zakramentu. Oj ljubi me, ljuba duša!
ier  tudi jaz tebe toliko ljubim.

12 *

180

Duša Jezusu odgovori:

O moj dobrotljivi Jezus! tako močna
je tedaj tvoja ljubezen, da se ni dala
premagati od naše hudobije, temuč da
je še bolj goreča postala, bolj ko smo
mi revni in usmiljenja nevredni. Ne za¬
ničevanje , ne sovražtvo, ne smert te ni
moglo odverniti od ljubezni. — O Jezus,
mentu! ljubezen, skrita v presv. zakra-
o večna o kako nehvaležna sem bila do
zdaj! kako slabo sem te častila! kako
malo ljubila! Oh! iz serca mi je žal,
da te nisem ljubila, kakor si vreden. —
O Jezus, moj usmiljeni Odrešenik! ti
ostaneš pri nas v sv. zakramentu, ne da
bi nas kaznoval, kakor zaslužimo, temuč
da bi nas ljubil, kakor oča ljubi svoje
otroke. O Jezus, moj ženin! bodi mi
milostljiv in odpusti mi veliko, da bom
veliko ljubila. O večna ljubezen, kdo hi
te ne ljubil! —

Čast, hvala in ljubezen Jezusu v
svetem zakramentu, zdaj in na vekomaj!
Amen.

Oče naš. češena si Marija, čast bodi-

181

II. štacijon.

Jezus vzame križ na svoje rame.

Jezus v sv. zakramentu dušo ogovori:

Verni se, ljuba duša! od slabih potov,
ln  boš spoznala mojo ljubezen, verni se
°d poti nečimernega in posvetnega veselja,
bodi ponižna in vzemi z voljo svoj križ
° a  svoje rame, in hodi za menoj po poti
križev z molitvijo, s postom, čuvanjem
ln  zvestim dopolnovanjem vsih svojih
dolžnost, da vredno vžiješ moje sv. rešnje
telo in zaslužiš mojo ljubezen. Odpovej
Se  svojemu napuhu, zapusti nečimernost,
Premaguj jezo, poravnaj krivice; sicer ti
Qe  morem nobene gnade v sv. zakra¬
mentu skazati. Nehaj od svoje fiehva-

le:

znosti in mlačnosti, ljubi in objemi moj

prenašaj z voljo slabosti svojega

križ,

bližnjega, obiskuj, obiskuj me rada v
Sv - zakramentu, pripravi se vselej tako,
da me vredno prejmeš, da ti v meni
° s taneš in jaz v tebi.

tv,

Duša Jezusu odgovori:

O moj Jezus! kako nezmerna je
°ja ljubezen! kako dolgo že z menoj

182

poterpljenje imaš! jaz pa tvojo ljubezen
tako malo spoznavam! Ko si me klical,
da bi zapustila pot hudobije, sem se
gluho napravila, in čas, ki si mi ga po
svoji neskončni milosti k pokori in po-
boljšanju odločil, sem večidel v lenobi in
mlačnosti potratila. — O moj Jezus! ko¬
liko si ti za me storil, in kako malo jaz
za te storim, kako malo posnemam tvoje
svete zglede! Ti si ves poterpežljiv težek
križ na svojo ramo vzel in ga voljno
nesel 5 jaz pa vse le z nevoljo terpim, in
se tako rada čez tvojo božjo previdnost
pritožim. — O Jezus v presvetem za¬
kramentu, o poterpežljivo jagnje božje j
ker mi naj lepše zglede poterpežljivosti
daješ, daj mi tudi gnado, da bom bolj
krotka in poterpežljiva, kakor do zdaj-
Usliši me, o Jezus, moj preljubeznjivi
ženin!

Čast, hvala in ljubezen Jezusu v
sv. zakramentu, zdaj in na vekomaj-
Amen.

Oče naš. Cešena si Marija, čast bodi-

183

l!l. štacijon.

Jezus pervič pod križem pade.

Jezus v sv. zakramentu dušo ogovori:

Vstani, moja prijatlica! in pridi k
®eni, vstani od svojega pregrešnega spanja,
v stani od svoje lenobe in mlačnosti. Ali
ne  vidiš, kako je tvoje serce še na svet
^vezano, kako je včasih pobito zavolj
časnih reči? — Jaz sem živi kruh moč¬
nih, ki moč in pravo življenje dajem.
Vstani, moja ljuba duša! ki si tako
Rahela, in hiti k meni s priserčnimi
^ljami, z gorečo ljubeznijo. Kolikor več

mene poželela, kolikor več me lju¬
bila, tolikor več gnade, moči in ljubezni
b °š od mene zadobila. Zateri v sebi
Vs e hude želje, da bodo svete želje v
tvojem sercu prostor imele; izprazni in
°čisti svoje serce od vsake druge ljubezni,
I j je meni zoperna, potlej ga pa bo moja
‘Jubezen vsega napolnila.

Duša Jezusu odgovori:

Iskala sem ga, ki ga ljubim; pa ga
b)s om našla, ker še nisem prav resnič¬
na sklepa imela, vstati od pregrešnega

184

spanja, in nimam še zadosti močnih želj,
od njega nikdar več se ne ločiti, in ga
vselej priserčno ljubiti. Zdaj pa, moj
Jezus! hočem vstati in k tebi se podati.
Zadosti je moje dremote in grešne mlač¬
nosti. Z velikim zaupanjem pridem in
kličem: O Jezus! usmili se me, in stori
me močno s svojo sveto gnado, da bom
serčno premagala vse sovražnike svoje,
vse zapeljivce. O kako strašno in glo¬
boko bi bila že padla, ko bi me ti, o
Jezus! v presv. zakramentu ne bil tako
čudno obvaroval. Poterdi me še bolj, o
presv. rešnje telo, da v tvoji ljubezni
popolnama ostanem, da nikdar več ne
bom padla, nikdar v kak greh več pri¬
volila.

Čast, hvala in ljubezen Jezusu v sv-
zakramentu, zdaj in na vekomaj! Amen.

Oče naš. Češena si Marija, Čast bodi.

IV. štacijon.

Jezus sreča svojo žalostno mater.

Jezus v sv. zakramentu dušo ogovori:

Kdo je ta, ki pride iz pušave, pohm
žalosti, na svojega ljubega naslonjena-
O moja ljuba duša! ti s svojimi grehi ne

185

le meni, ampak tudi moji preljubi materi
veliko žalost delaš. O prosim, jenjaj tedaj
od greha, jenjaj žaliti mene in mojo
preljubo mater, ktera je tudi tvoja mati;
premaguj z mojo gnado svojo popačeno
natoro. Eva, tvoja perva mati, je popa¬
čila človeško natoro, ko je prepovedani
sad vžila: ali jaz sem ti na lesu svetega
križa drugi sad pridobil, ker sem te od¬
rešil od večnega pogubljenja; in da bo
: ta sad tebi v večno življenje, se ti vžiti

j dajem v presv. zakramentu — s tem po¬
li terdim in močno storim tvojo slabo na¬
toro. Jaz sem ti kruh iz nebes dodelil,

I ki ima vse razveseljenje v sebi; in to raz-
veseljenje ti dam, moja ljuba duša! če
mi obljubiš, da boš slovo dala vsemu gre¬
šnemu veselju, vse nepotrebne kratko-
Časnosti in slabe drušine zapustila, in le
pri meni in moji ljubi materi si veselja
iskala.

Duša Jezusu odgovori:

Pri Babilonskih potokih, med po¬
svetnim veseljem sem sedela, in vender
sem bila žalostna, ko sem mislila: Oh,
koliko veselje uživajo otroci božji pri
angeljski mizi, pri ljubeznjivem Jezusu!

j

186

O moj Jezus! odpusti mi vse, kar sem
kdaj tebi in tvoji presveti materi žalosti
storila, ker sem tako rada posvetnemu
veselju svoje serce odperla; vzemi iz mo¬
jega serca popolnama vse nečimerno, po¬
svetno veselje, in dodeli mi, da zanaprej
se bom le tebe in tvoje neskončne lju¬
bezni v presv. zakramentu veselila. 0
Jezus! daj mi gnado, da bom vselej, kedaf
k božji mizi pristopim, prav vredno pre¬
jela tvoje presveto rešnje telo j daj mj
pokusiti, kako sladek si, o Gospod, moj
Bog!

Čast, hvala in ljubezen Jezusu v sv.
zakramentu, zdaj in na vekomaj! Amem
Oče naš. češena si Marija. Čast bodi'

V. štacijon.

Simon iz Cirene nese križ za Jezusom.

Jezus v sv. zakramentu dušo ogovori:

Odpri mi, ljube duša, ljuba moj a
nevesta! odpri mi svoje serce, da bom v
njem prebival, in ti gnado in moč deli 1,
Ti potrebuješ velike pomoči; zakaj ° e
hočeš v meni pobožno živeti, boš velik 0
zaničevanja in preganjanja od sveta p re '

187

stala: ali vse ti bo lahko, če v sv. za¬
kramentu moč najdeš, če me vredno
prejmeš, v tebi živim, in lahko ti bo,
vse zopernosti voljno preterpeti, svoj križ -
za menoj nositi in premagati vse sovraž¬
nike. „Le nikar ne pozabi tega kruha
jesti: sicer bo tvoje serce vse pobito,
in suho kakor sencr“. (Ps. 101, 5.)

Duša Jezusu odgovori:

Oh, to je glas mojega Jezusa, mojega
preljubega ženina, kteri terka na vrata
mojega serca! O moj Jezus! z veseljem
\  ti odprem svoje serce. Pridi in napolni
me z ljubeznijo svojega sv. Duha. Rada
ti vse dam: svoje serce, svoj spomin,
svoj um in svojo voljo. Stori z menoj
po svoji božji volji, kakor ti dopadč. —
0 moj Jezus! kaka tolažba je za me v
mojih križih in težavah, ko vidim, kako
si dober, kako me ljubiš! Ti vidiš mojo
slabost, kako pešam in omagujem na poti
Proti nebesam, in iz zgoli ljubezni tudi
mene k sebi vabiš, ki praviš; „Pridite
k meni vsi, ki ste revni in s težavami
°hloženi, in jaz vam jih bom polajšal". —
O moj Jezus! z velikim zaupanjem
Pridem k tebi, ker me sam vabiš; ti

iL

188

,

sam želiš, o Jezus! da te prejmem, da
te vžijem, da se popolnama s teboj
sklenem. — O moj Jezus! pridi v moje
serce in napolni ga s svojo sveto ljubez¬
nijo, da bom posihmal le tebe ljubila*
vse svoje križe z voljo objela in stano¬
vitno za teboj hodila.

čast, hvala in ljubezen Jezusu v sv.
zakramentu, zdaj in na vekomaj! Amen-
Oče naš. češena si Marija. Čast bodi-

t

VI. štacljon.

Veronika poda Jezusu potni pert.

Jezus v sv. zakramentu dušo ogovori:

Lepa si, moja prijatlica, in prijetne¬
je tvoja podoba, ker si z mojo kervij®
očišena, ktero sem za te prelil; lepa si>
ko si s svetimi čednostmi olepšana
z ljubeznijo, s ponižnostjo, s pokoršin®)
s poterpežljivostjo, s sramožljivostjo. T®
tvoja lepota od mene pride, in ti pričuj®)
da si moja prijatlica, moja nevesta, na®
ktero imam svoje dopadajenje. To lepo t0
zadobi, ktera me z dobro pripravo, ^
ljubeznijo in gorečnostjo prejme v pr eSV '
zakramentu. Jaz ji svojo podobo v njen 0

.

189

serce vtisnem, da zmiraj moj zgled pred
očmi ima in po tistem živi.

Duša Jezusu odgovori:

O moj Jezus! sram me je, ko sli¬
šim tvoj glas, ker sem revna v čed¬
nostih, ker sem se tako s pregrehami
ognusila. — O Jezus! očisti me čedalje
bolj skozi vredno prejemanje tvojega pre¬
svetega rešnjega telesa. Ti pokažeš svoje
sveto obličje le njim, ki so čistega serca;
le oni te gledajo, njim se ljubeznjivo na
znanje daješ. — O moj dobrotljivi Je¬
zus! ki si me iz zgoli gnade in ljubezni
za svojo nevesto odbral, daj mi tako
lepoto, ki tebi dopade: olepšaj me s svojo
ljubeznijo in z vsimi čednostmi, ki so za
dekleta naj lepše. Očisti moje serce in
ohrani mi svatovsko oblačilo nedolžnosti
in svete čistosti, da vselej vredno pri¬
stopim k sveti mizi svojega nebeškega
ženina.

Čast, hvala in ljubezen Jezusu v
sv. zakramentu, zdaj in na vekomaj!

Amen.

Oče naš. češena si Marija, čast bodi.

190

VII. štacijon.

Jezus pade drugič pod križem,

Jezus v sv. zakramentu dušo ogovori:

Serce moje neveste mora biti polu°
ognja in plamena. Ta ogenj je pa go¬
reča ljubezen do mene, ktera vse požge>
kar je moji svetosti zopernega, in ktera
le to želi, da bi bil jaz od vsih ljudi
česen in ljubljen. Oh kako žalujejo p°'
božne duše, kedar sem zaničevan, in
nevrednih obhajilih tako rekoč z nogaiu J
sovan in teptan, kakor takrat, ko seiu A
na tla padel pod svojim težkim križe®'
Zatorej vsaj ti, ljuba duša! ki si moj a
ljuba nevesta, bodi zmiraj polna goreč e
ljubezni do mene, da me boš vselej vreduo
prejela, me razveselila in od mojeg 3,
padca me spet vzdignila. Tako naj svet*
tvoja luč, da se bodo drugi iz tvojeg a
lepega zaderžanja učili, kako se moraj 0
greha varovati, in k vrednemu prejemanj 11
sv. rešnjega telesa se pripravljati.

Duša Jezusu odgovori:

O preljubi Jezus! ti si ogenj
ljubezni, skrit v presvetem zakramenta

191

vžgi moje serce, daj mi tisto gorečo in
svetlo svetilo, da bodo vse moje dela
tebi prijetne, in pripravne, tudi druge v
gorečnosti vnemati in od hudega odvra-
čevati. — O moj Jezus! koliko terpi moje
serce, ko vidim, kako si od tolikih duš
zaničevan, zaveržen in z nogami sovan
s strašnimi božjimi ropi, ko vidim toliko
neumerjočih, za nebesa vstvarjenih in s
tvojo presveto kervijo odrešenih duš, ki
na ravnost v večen ogenj hite. O Jezus!
ponižno te prosim, varuj me vsakterega
greha, posebno pa nevrednega obhajila.
Varuj tudi vse kristijanske duše, ker si
jih tako drago odkupil s svojo presveto
rešnjo kervijo, varuj jih grozovitnega
greha božjega ropa. Vžgi in ohrani v
njih ogenj svoje ljubezni, da peklen¬
skemu ognju odidejo. O Jezus! ki si nas
rešil večnega pogubljenja, daj nam gnado,
da tvojega neskončnega zasluženja popol-
narna deležni postanemo. —

čast, hvala in ljubezen Jezusu v sv.
zakramentu, zdaj in na vekomaj! Amen.

Oče naš. češena si Marija, čast bodi.

192

i

Vlil. štacijon.

Jezus tolaži jokajoče Jeruzalemske ličere.

Jezus v sv. zakramentu dušo ogovori:

Lepe so tvoje lica, moja prijatlica,
moja nevesta! in rudeče so od solz tvoje
žalosti. Ti se jokaš zavoljo mojih bole'
čin, zavoljo mojega zaničevanja; se jokaš
tudi zavoljo svojih grehov in zavoljo
grehov vsega sveta. Ja zares! vsega
usmiljenja in objokovanja so vredne moje
bolečine in moje neizrečeno terpljenjej
pa še večega usmiljenja in objokovanja
so vredne duše, ktere so krive mojega
terpljenja. Take solze mi veselje delajo?
zato ker tvoje serce umivajo in čistijo?
te naj ložej pred novimi grehi obvarujejo?
in te vredno store, z zgrevanim sercetf
mene prejeti v presvetem zakramentu-
Jokaj se pa tudi, ljuba duša! sama na®
seboj in nad svojimi grehi, da boš en'
krat potolažena in vesela v nebesih.

Duša Jezusu odgovori:

O moj Jezus, moj terpeči Odrešenik-
kdo bi ne jokal in ne žaloval! Tvoj P re '
lepi obraz — ognjušen in zapljevan, tvoj e

193

nedolžno truplo — razbito, raztepeno, vse
kervavo; tvoja sveta glava — s te rajem
kronana, vsa razbodena. O Jezus! ti
išeš usmiljenih in resnično zgrevanih
sere; ali kako malo jih najdeš! Oh!
kako revno in slabo je tudi še moje
serce! O Jezus v presv. rešnjem telesu,
ti večna ljubezen! daj mojim očem po¬
toke solz, da tukaj pred stolom tvoje
milosti objokujem svojo slepoto in svojo
nehvaležnost, da sebi večno zveličanje,
vsim grešnikom pa gnado tvoje sprave
zadobim.

Čast hvala in ljubezen Jezusu v sv.
zakramentu, zdaj in na vekomaj! Amen.

Oče naš. Cešena si Marija. Čast bodi.

IX. štacijon.

Jezus pade tretjič pod križem.

Jezus v sv. zakramentu dušo ogovori:

Ljuba duša, moja nevesta! bodi iz
serca ponižna, bodi rada zaničevana; ne
iši časti in hvale sveta, temuč želi le
toeni dopasti v vsem svojem zaderžanji.
Vidiš me pod križem ležati, zaničevanega,
z  nogami sovanega; in tukaj v presvetem

Družb. 13

194

zakramentu me vidiš, iz zgolj ljubezni
in ponižnosti, pod majhno podobo kruha
skritega in malo spoznanega, malo češe-
nega. Ti pa, ljuba duša! me glej z očmi
žive vere in z zaupanjem se k meni bli-
žaj, da usmiljenje in gnado najdeš, ko-
likorkrat ti je pomoči treba. Če te
velikost in obilnost tvojih poprejšnjih gre¬
hov hoče v obupanje pripraviti, ali če
te peče tvoja ranjena vest, povzdigni
svoje oči z zgrevanim sercem, z zau¬
panjem in z ljubeznijo k meni, in po¬
misli, da sem nedolžno jagnje božje, ki
grehe sveta odjemljem. Tudi tebi, ki si ■
moja ljuba nevesta, jih bom odvzel, ako
se le resnično k meni spreoberneš in do
konca v meni ostaneš.

Duša Jezusu odgovori:

O ljubi Jezus, moj preljubeznji^
ženin! kedar imam srečo tebe prejeti, ki
si iz serca ponižen, se tudi jaz bolj k [
ponižnosti nagnjeno čutim; in kedar te
pod križem ležečega in zaničevanega, v
presvetem zakramentu s toliko poniž'
nostjo skritega premišljujem, se mi ljub*
ponižnost še ljubeznjiviša zdi. PreljubeZ'
njivi Jezus, iz serca ponižen, kako & e  j

195

je sram pred teboj! Ti si vsegamogočen
večen kralj nebes in zemlje, jaz pa slaba
grešna stvar; ti si večna luč, jaz pa
nagnjusna, gerda tema; ti si večna lju¬
bezen, jaz pa toliko hudobna in malo¬
kdaj brez jeze in sovražtva. In pri vsem
tem vendar še k meni prideš, se mi za-
vžiti daš, se z menoj skleneš in v meni
živiš. O moj Jezus! tu pred teboj kleče
sklenem, da hočem po tvojem zgledu in
s tvojo gnado prav ponižna biti, da te
bom vselej prav vredno prejela v presv.
zakramentu svetega rešnjega telesa.

čast, hvala in ljubezen Jezusu v sv.
zakramentu, zdaj in na vekomaj! Amen.

Oče naš. Češena si Marija, čast bodi.

X. štacijon.

Jezusa slečejo in mu grenkega žolča
piti dajo.

Jezus v sv. zakramentu dušo ogovori:

Moj vert je serce moje neveste,
kjer morajo lepe rože rasti, posebno
lepa lilija svete čistosti, ktera je v mo¬
jih očeh naj lepša rožica; in skrita vi¬
jolica priserčne ponižnosti, ktera ima

13 *

196

i

prijeten nebeški duh. Moja nevesta mora
biti, kakor lilija med ternjem, rada biti
sama v sredi hudobnega sveta. Moja
ljuba duša! varuj, o varuj v svojem sere«
sveto čistost, ktera mi je tako ljuba! fl
oh! moji sovražniki me pa le z grenkir«
žolčem napajajo, ker imajo serce polno
nečistih misel in želj, ktere so mi gren-
kejše kakor žolč in pelin. Hočeš biti
moja nevesta, moraš biti ponižna in sra-
možljiva, se moraš varovati radovednih
pogledov, ogibati se posvetnega šundra
in vsake zapeljive drušine; potem bom
rad k tebi prišel, bom tvoje veselje v
svetem zakramentu, in tvoje plačilo tam
v svetih nebesih.

Duša Jezusu odgovori:

O moj Jezus! kako slabo presker-
bljen, in obdelan je tvoj vert v moje« 1
sercu, kterega si mi obdelovati izročil-
Oh koliko hudobnega, nagnjusnega pl«' iv
vela in kako malo lepih žlahtnih roži«
je v njem! Oh! kakošna je že tista lep 3
lilija, ktero si pri sv. kerstu v moJ e
serce vsadil, in ktero tako rad neoma'
dežvano vidiš! Oh! na kolikih krajih J e
izrovana in proč veržena lepo dišeča vl ' ’

197

jolica ponižne sramožljivosti, ktera ti tako
prijetno diši! Oh! kako usahnjeno in
zapušeno je vse to po vertu mojega
serca! O moj usmiljeni Jezus! naj teko
potoki spokornih solz iz mojih oči, in
naj omijejo in očistijo moje nagnjusno
serce! Naj teko potoki tvoje svete gnade
iz tvojega ljubeznjivega serca, in naj
store rodovitno moje mlačno in suho
serce, da se bodo vse lepe rožice v njem
spet oživele po tvojem dopadajenji; da
najdeš prijeten, lepo dišeč vert, kedar
me prideš obiskat v presv. zakramentu
čast, hvala in ljubezen Jezusu v sv.
zakramentu, zdaj in na vekomaj! Amen.

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi.

XI. štacijon.

Jezusa na križ pribijajo.

Jezus v sv. zakramentu dušo ogovori:

Truma hudobnih me je oblegla;
roke in noge so mi prebodli in vse moje
kosti razšteli. — O ljuba duša! poglej
z milimi in žalostnimi očmi na goro Kal¬
varijo, kjer truma hudobnežev strašno
hudobijo dopernaša. Oh, nehvaležne stvari!

198

i

Moje dobrotljive roke, ktere so vam toli¬
kanj dobrot delile ; moje dobrotljive noge,
ktere so me k vašemu zveličanju po
zemlji nosile, zdaj neusmiljeno na križ
pribijate! O neizrečena nehvaležnost! (
Oh! vsaj ti ljuba duša! vsaj ti spoznaj
in moli mojo ljubezen; varuj se greha,
ki me huje zbode, kakor žeblji, s kte-
rimi so me bili na križ pribili; posebno
pa se boj nevrednega obhajila, ki me
bolj neusmiljeno križa, kakor so me hu¬
dobni Judje.

Duša Jezusu odgovori:  *

O moj dobrotljivi Jezus! rajši naj
nikoli več k tvoji sveti mizi ne pristo¬
pim, kakor da bi te imela le enkrat po
nevrednem prejeti in v novič križati. Oh!
ali svojega Jezusa hočem križati, ki j e
večna ljubezen? O Jezus, varuj me te
naj veče nesreče! rajši naj preč tamkaj
z naglo smertjo umerjeni, preden te prej- ,
mem, če vidiš, da bi te imela po nevred¬
nem prejeti. O daj mi gnado, da vselejr
kedar me k svoji sv. mizi povabiš, 9
čistim in zgrevanim sercem pristopim, 1°
da te vselej, kolikor mi je mogoče, vredno
prejmem. !

199

Čast, hvala in ljubezen Jezusu v sv.
zakramentu, zdaj in na vekomaj! Amen.

Oče naš. češena si Marija, čast bodi.

XII. štacijon.

Jezus umerje na sv. križu.

Jezus v sv. zakramentu, dušo ogovori:

O ljuba duša, moja nevesta! poglej
kako pred tvojimi očmi na križu visim!
Roke in noge sem voljno podal, da so
jih hudo ranili in na križ pribili; glava
s ternjem kronana in žalostno nagnjena;
kervav pot po vsem životu; s prebode¬
nim sercem, bled, mertev! Tebi v zgled,
ljuba duša! da moraš tudi ti s svojim
ženinom na križu viseti. Daj tedaj- voljno
svoje roke in noge v mojo službo, če se
ti tudi še tako težavno zdi; terpi z
menoj stanovitno in ponižno, in ne žaluj
preveč čez svoje terpljenje, ampak raji
čez svoje grehe, kteri so krivi mojega
in tvojega terpljenja; in kedar imaš toliko
terpeti, da meniš, da ti ni mogoče vsega
prestati, takrat pribeži pod moj križ v
mojo prebodeno stran, in premišljuj, ko¬
liko sem jaz za te terpel; potem ti bo

200

I

vse terpljenje veliko ložeje postalo. Ne
pozabi, preljuba moja hči! kedar me pri
mizi božji prejmeš, da sem ravno tisti
tvoj Jezus, kteri sem za te na križu
visel in umeri; glej, da boš tudi ti za .
me vse voljno preterpela, in ko bi treba
bilo, tudi raji umerla, kakor me razžalila.

Duša Jezusu odgovori:

O moj križani Jezus! o nezmerna
ljubezen! oh, koliko si terpel, koliko si
prestal, kakošne bolečine občutil, da bi
mene zveličal! grenko smert si storil, da j
bi le nam večno življenje zadobil! In r
mi, kako nevredni smo tvoje neskončne
ljubezni! kako malo si prizadevamo, tebi
podobni prihajati! O moj Jezus! zakra¬
ment sv. rešnjega telesa me živo spominja
vsega, kar si ti za nas storil in terpel,
in ravno v ta spomin si nam ga dal.
Oh! koliko si terpel, preden si se nam
y  tem presv. zakramentu zapustil! Iz
nebes si prišel na ta revni svet, mnogo
let si v revšini živel in v zaničevanji,
strašne muke in grenko smert si prestal,
da si zamogel se zapustiti nam v presv.
zakramentu. O ljubi Jezus! ti naj lepši
zgled svete poterpežljivosti! za teboj bom

201

vsak dan svoj križ nosila, ker vidim,
kako voljno ti svoje neizrekljivo terpljenje
terpiš. Poterdi me, o Jezus v presv. re-
šnjem telesu! poterdi me v pravi poter-
pežljivosti, da bom vredna postala tvojih
obljub. Prosim pa tudi, daj mi srečno
zadnjo uro, daj mi veliko gnado, da te
bom še na koncu svojega življenja prav
vredno prejela, in tako s teboj sklenjena
pred sodbo prišla.

čast, hvala in ljubezen Jezusu v sv.
zakramentu, zdaj in na vekomaj! Amen.

Oče naš. češena si Marija, čast bodi.

XIII. štacijon.

Jezusovo truplo v naročji njegove žalostne
matere Marije.

Žalostna mati Marija dušo ogovori:

Oh! ljuba duša! ljuba nevesta Je¬
zusova! pridi sem in poglej na mojem
naročji svojega ljubeznjivega ženina; po¬
glej , kaj so njegovi sovražniki ž njim
storili. Poglej, kako globoke rane ima na
rokah in na nogah; poglej njegovo sveto
glavo, kako je vsa prebodena in ranje¬
na od ternjeve krone; poglej njegovo

202

stran, kako globoka in široka rana je
vbodena. Oh, preljuba hči! premišljuj)
koliko je moj preljubeznjivi sin Jezus za
te terpel! Ob! kako žalostno je tudi
moje serce! z ojstrim mečem je prebo- .
deno, ko premišljujem, koliko je mogel
moj sin terpeti, in kako malo jih je, ki
si njegovo britko terpljenje prav v dobro
obernejo! O ljuba hči! varuj se take
gerde nehvaležnosti; varuj se greha, ki
je mojega Jezusa tako strašno ranil in
umoril, o posebno pa se varuj, da ne
boš kdaj svetega obhajila po nevrednem
prejela, da mi ne boš Jezusa v novič
ranjenega in križanega v naročje položila-

Duša žalostni materi Jezusovi odgovori:

O ljuba mati mojega preljubeznji'
vega ženina Jezusa! oh, v kakošno morje
britke žalosti si vtopljena! Tvoje ljubez-
njive oči se hočejo vtopiti v grenkih
solzah; v tvojem žalostnem sercu tiči v
ojster meč, in živo občutiš vse bolečine)
v kterih je tvoj Jezus svoje življenje
sklenil. Ja zares! ti si kraljica vsik
marternikov, zakaj toliko še ni nihče
terpel. Žalostna mati Marija! prosi z 9
me Jezusa, da mi gnado da, da ne bom ji

203

nikdar več njegovega terpljenja in tvoje
žalosti ponovila, da se bom vsakterega
greha prav skerbno varovala, njega pri
sv. obhajilu prav vredno vživala, in do
konca svojega življenja njemu in tebi
zvesto služila.

čast, hvala in ljubezen Jezusu v sv.
zakramentu, zdaj in na vekomaj 1 Amen.

Oče naš. češena si Marija, čast bodi.

XIV. štacijon.

Jezus v grob položen.

Angeli dušo ogovore:

Oh, ljuba duša! žalostna in objo¬
kana prideš k grobu gledat, kam so tvo¬
jega preljubega ženina Jezusa položili.
Velika je tvoja žalost pri njegovem grobu.
Ali zaupaj in veseli se, ljuba duša! glej,
grob je prazen, ni ga obderžal, častit¬
ljivo je vstal iz svojega groba, spet živi
in ostane zmiraj pri tebi v presvetem
zakramentu.

Duša angelom odgovori:

O nezmerna ljubezen Jezusova v
presv. zakramentu! O angeli Božji, vi iz-

204

voljeni nebeški duhovi! ki ste tukaj okoli
sv. rešnjega telesa, okoli svojega nebe¬
škega kralja, kteri tukaj na stolu svoje
milosti sedi, prijazen, dobrotljiv in pri¬
pravljen, nam gnade deliti; o vi srečni
nebeški duhovi, ki ste zmiraj pri ljube®
Jezusu, povejte mu, kako neizrečeno jaz že¬
lim, tako ga ljubiti, kakor on mene ljubi-
Oh! moja duša je zmiraj tako slaba in
mlačna, da ga še nič prav goreče lju¬
biti ne morem. Prosite tedaj, o nebeški
angeli! prosite vi ljubega Jezusa, da bi
me s svojo sveto gnado in ljubeznijo in
z vsimi čednostmi obdaroval, ktere so
mu na meni ljube, ko grem k njegovi
sveti mizi; posebno pa, da bi mi do¬
delil zgrevano, ponižno in čisto serce,
v kterem bo z veseljem prebival. O spro-
site mi od Jezusa to gnado in to ve¬
selje, da bi ga koj vsi ljudje tako lju¬
biti začeli, da bi nikdar več zoper njegovo
presveto voljo ne ravnali. —

Čast, hvala in ljubezen Jezusu v sv-
zakramentu, zdaj in na vekomaj. Amen-

Oče naš. Cešena si Marija, čast bodi-

205

Konec.

O Jezus, ženin vsih duš, ktere te
resnično ljubijo! čast in hvala ti bodi,
da si toliko za nas storil, nas tako lju¬
bil, da si se nam v zakramentu sv. reš-
njega telesa zapustil, v kterem vedno
pri nas ostaneš, in naše duše za večno
življenje hraniš. O moj Jezus! iz serca
mi je žal, da te nisem bolj ljubila, da
sem tolikokrat te razžalila, da sem to¬
liko velikih gnad zamudila, ktere po¬
božne duše v presvetem rešnjem telesu
prejemajo. Za naprej pa bo moja naj
veča skerb, tebe, o moj Jezus! prav
spoznati, častiti in ljubiti, in te v presv.
zakramentu prav vredno prejemati. Daj
mi le svojo sveto gnado, da bom Ja svoj
sklep spolnila, ker brez tvoje pomoči ne
morem clo nič dobrega storiti. Poterdi
me, o Jezus! v tvoji gnadi in ljubezni,
in ohrani mojo dušo za večno življenje.
Amen.

206


Obiskovanje presv. rešnjega telesa.

Dekleta! kolikorkrat v cerkev pridete, obišite,
če je količkaj mogoče, Jezusa v svetem rešnjeffi
telesu. Pokleknite in pozdravljajte in molite Jezusa,
ki v tabernakelnu zapert 'prebiva. Bote vidile, da
prečudno se vam bo serce omečilo, ložej se bote
greha varovale, in mnogo dobrot si bote sprosile
za dušo in telo. Pokleknite potem pred altar čistega
spočetja device Marije in počastite tudi njo. !
Molite kakor sledi.

Molitev

pred svetim reši^im telesom.

Moj Bog, Jezus Kristus! ki si i z
ljubezni do nas v presvetem zakramentu
noč in dan pričujoč, in z veliko ljubeZ'
nijo čakaš, vabiš in sprejemlješ vse, ktefl
pridejo te obiskat, terdno verujem, da
si resnično pričujoč v presv. zakramentu
altarja. Ponižno te molim in spoznam
svojo veliko nevrednost, zahvalim te za
toliko gnad, ki si mi jih skazal, posebno
za to, da se mi samega sebe v tem
presv. zakramentu daješ; da je tvoja
mati, prečista devica Marija, tudi moja
mati in moja besednica pred teboj,
da si me zopet poklical, da te v tej ,
cerkvi obišem.

207

O moj dobrotljivi in usmiljeni Jezus!
iz celega serca te tukaj častim in molim
v presv. zakramentu, pervič zato, da se
ti zahvalim za tvojo toliko ljubezen, dru¬
gič zato, da vsaj nekoliko popravim ti¬
sto neizrečeno krivico, ktero ti neverniki,
krivoverci in malopridni katoličani v tem
presv. zakramentu delajo, tretjič te že¬
lim s svojim obiskanjem po vsih tistih
krajih na vsem svetu moliti, na kterih
se v tem sv. zakramentu zapušen brez
vsega počešenja znajdeš.

Moj Jezus! ljubim te iz celega ser¬
ca, žal mi je, da sem grešila in tebe,
neskončno dobroto, razžalila, terdno skle¬
nem v prihodnje s tvojo gnado in po¬
močjo vsih grehov in grešnih priložnost
se varovati, da tebe, večna dobrota! ni¬
kdar več ne razžalim. Zdaj se ti pa jaz,
uboga grešnica, popolnama zročim. V
tvojo sveto voljo vdam svojo slabo voljo,
v tvoje sveto serce položim svoje revno
serce, užgi ga z ognjem svete ljubezni,
in izženi iz njega vse, kar me tvoje lju¬
bezni nevredno dela. Vsa želim tvoja
biti, stori z menoj in z vsim, kar je
mojega po svoji sveti volji. Nič druzega
ne išem, nič druzega ne želim, kakor

208

tvojo sveto ljubezen vedno imeti, tvojo
presv, voljo popolnama dopolnovati, in
v dobrem do konca stanovitna ostati.

Priporočim ti pa tudi vse verne du¬
še v vicah, zlasti tiste, ktere so bile s
posebno ljubeznijo temu presv. zakra¬
mentu in tvoji brezmadežni Materi vdane.
Ravno tako te tudi prosim za vse svoje
dobrotnike, za tovaršice, prijatle in ne-
prijatle, in za vse terdovratne grešnike,
dodeli jim duha resnične pokore.

Zadnjič pa še sklenem vse želje in
zdihljeje svojega serca z ljubeznjivimi
občutljeji tvojega presvetega serca, o Je¬
zus! in tako sklenjene jih darujem tvo¬
jemu nebeškemu Očetu, ter ga prosim v
tvojem presvetem imenu, da bi jih iz
ljubezni do tebe milostljivo uslišati hotel.
Amen.

Duhovno obhajilo.

Moj Jezus, živo verujem, da si v
presvetem zakramentu resnično priču¬
joč ... Čez vse te ljubim ... Iz ljubezni
do tebe so mi žal vsi moji grehi, nikoli
in nikdar več ne bom grešila ... Že¬
lim te v svojem sercu sprejeti in ime¬
ti .. . Ker mi pa zdaj ni pripušeno, * e

209

resnično prejeti, pridi vsaj s svojo gnado
v moje serce . . . Objamem te, o
Jezus! in se popolnama s teboj skle¬
nem ... Ne dopusti, da bi se kdaj od
tebe več ločila! Amen.

Pozdravljen]e preciste Device
Marije.

Presveta in prečista devica Marija,
moja preljubeznjiva mati! jaz med vsimi
naj revniša grešnica, danes k tebi pri¬
bežim : zakaj ti si mati mojega Zveličarja,
kralja nebes in zemlje, naj mogočniša
pomočnica za Bogom, upanje in pribe-
žališe vsih grešnikov. — Pred teboj, o
visoko kraljica! se priklonem z velikim
počešenjem, in te priserčno zahvalim za
tolikanj gnad in dobrot, ki si mi jih do
zdaj od Boga sprosila; posebno, ker si
me s svojo mogočno prošnjo peklenske¬
ga ognja obvarovala, v kterega sem za¬
voljo svojih grehov veržena biti že toli¬
kokrat zaslužila. — Iz serca te ljubim,
moja preljubeznjiva mati! in iz ljubezni

Družb. 14

210

do tebe terdno sklenem, tebi ves čas
svojega življenja zvesto služiti, tvoje le¬
pe čednosti posnemati, in si prizadevati;
kolikor mi bo mogoče, da tudi druge na
to pripravim, da te bodo ljubili in ti
služili. — Za Jezusom, tvojim ljubim Si¬
nom, postavim na te svoje naj veče za¬
upanje in posebno s tvojo pomočjo upa « 1
večno zveličanje zadobiti. — Vzemi me
v število svojih otrok, o mati milosti
božje! in obrani me vsih sovražnikov
moje duše. Zadobi mi s svojo mogočno
prošnjo, da me Bog reši vsih skušnjah
ali pa mi sprosi potrebno moč, da bon*
zamogla do konca svojega življenja vse
svoje skušnjave premagati. Sprosi n 31
tudi resničnega duha pokore in stanovit¬
no poboljšanje življenja; sprosi mi g°'
rečo ljubezen do Jezusa in zvesto posne¬
manje njegovih presvetih zgledov; spros 1
mi tudi srečno smert in milostljivo sod¬
bo božjo. Za vse to te prosim, m°j a
preljuba mati! ne zaverzi moje prošnje?
pomagaj mi v življenju in v smerti; ska ^ 1

211

nad menoj, da si res moja mati; skaži,
da si naj boljša mati, da nobena mati
za svoje otroke tako ljubeznjivo ne skerbi,
kakor ti, o nebeška mati! za svoje zveste
otroke skerbiš. če tudi ktera posvetna
mati pozabi svojega deteta, da se ga ne
usmili; me pa ti, o milostljiva mati ne¬
beška! nikoli nikar ne pozabi. Prosi
tako dolgo za me Boga, dokler me v
nebesih ne vidiš. Tamkaj te bom potlej
večno častila in hvalila, in za Jezusom
bom tebi hvalo dajala za neskončno srečo
večnega zveličanja. Amen.

Bodi češeno, hvaljeno in visoko spošto¬
vano presveto rešnje telo — in čisto
spočetje device Marije!

14 *

Sveti križev pot.

Začetek in vrednost svetega križevega pota.

! ere se, da Marija devica, potem ko je kil
Jezus v nebesa šel, je ves čas svojega
^življenja tiste kraje obiskovala, na kterib
je nje Sin terpel in čudeže delal. Tudi pobožna
Marija Agreda pripoveduje, da Marija, naša pre¬
ljuba mati, ni nikoli prenehala obiskovati tistih
svetih krajev, in da je ondi z žalostnim sercem
premišljevala, kako grozovitne martre je nje Sin
terpel. Po tem takem se sme reči, da Marija
devica je naj perva sv. križev pot obiskovala in
ona je to pobožnost začela.

213

Kako dobro da je, sv. križev pot moliti
ali premišljevati terpljenje našega Gospoda Jezu¬
sa Kristusa, so vsi sveti učeniki enakili misel.
Sv. Bernard  pravi: »Nič ne more našega
serca grehov bolj očistiti, nič ne more
našega poželjenja huje pokrotiti; nič
ne more k dobremu nas močneje pri¬
ganjati, kakor živo in večkratno pre¬
mišljevanje Jezusovega britkega ter-
pljenja in njegovih kervavih ran». In
sv. Albert uči, da premišljevanje Kristusovega
terpljenja je bolj zaslužljivo, kakor če bi se kdo
celo leto ob suhem hruhu postil, do kervi gajž-
lal, ali bos v svete dežele na božjo pot šel.

Rimski papeži so pa tudi mnogo odpustkov
dodeli vsakemu, kdor z zgrevanim sercem sv.
križev pot moli. Hočeš odpustke zadobiti, moraš:
1. V stanu gnade božje biti; torej vselej prej
obudi serčno grevengo čez svoje grehe. 2. Moraš
vselej prej namen storiti, premišljevati Kristusovo
terpljenje, da bi zadobila odpustke za^se in za
verne duše v vicah. 3. Pri slednjem štacijonu
poglej na tablo, kaj je na nji namalanega, in
prav živo si pred oči postavi svojega Jezusa,
kaj in kolikanj da terpi.

Oh, le sem, vse stvari!
Glejte, kaj se godi  —
Ta, ki nas vse živi,
Grozno za nas terpi.

214

Darovanje

svetega-križevega pota.

O moj dobrotljivi Jezus! ljubim t e
črez vse, ker si večna dobrota in breZ'

- končna milost. Žal mi je iz celega serca,
da sem kdaj tebe, o naj veča dobrota-
razžalila. Darujem ti ta sveti križev p°*
k tvoji časti v spomin tistega težavnega
pota, po kterem si zavoljo mene, ubog e  ,
grešnice, hodil. Želim vsih odpustkov s®
vdeležiti, kteri so za sv. križev pot p°'
deljeni; torej tudi želim, vse tako opra'
viti, kar in kakor je v zadobljenje od'
pustkov storiti potrebno. Prosim te, 0
Jezus! dodeli mi gnado in moč, da
s tim sv. križevim potom v tem življenj 0
tvojo milost, v prihodnjem pa večno v®'
selje zaslužila. Amen.

Ako do zdaj odpustkov še nisi Bogu ^
rovala, za ktere mu jih darovati želiš, da bi J 1 .®
v hasen bili, mu jih zdaj daruj. — Pri nekteP
štacijonih se zadobijo popolnama odpustki; ker P
nihče ne more sam za-se več, kakor le en sa
popolnama odpustek zadobiti, torej pervi poP oi
nama odpustek sebi v prid oberni, druge p a  ,
duše v vicah Bogu daruj, naj že bo za ^ u !j
rajnega očeta ali matere, brata ali sestre, prij at
ali kterega druzega.

215

Ko jagnje tam stoji,
Obsodit se pusti,

Da bi le grešniki,
Ne b’li obsojeni.

I. štacijon.

Jezus je k sraerti obsojen.

Molimo te, o Kristus! in te hvalimo.
• Ker si s svojim sv. križem svet odrešil.

^ Premišljuj prečudno ponižnost svojega ne-
žnega Jezusa, s ktero je krivično sodbo brez
izgovarjanja poslušal in sprejel. Tvoji gre-
s  ®° tiste lažnjive in krivične pričo, ktere so to
Se  bo podpisale. Tvoj hudobni jezik, s kterim si
velikrat zoper Boga in svojega bližnjega pre-
z  681 a > je sodnika oslepil, da je nedolžnega Je-
jolf 8  k smer ti obsodil. — Oberni se tedej k njemu,
a J in zdihni bolj s sercem, kakor z ustmi:

O moj ljubeznjivi Jezus! kako ne¬
verna je tvoja ljubezen proti meni, ubogi
pesnici! Kaj! za tako grešno, nagnjusno
iJ^ 1 " 1  kakor sem jaz, b°š ti, moj Jezus!
'J C v ° j  vervi, verige in tepenje terpel?
q.  b taki grozovitni smerti obsojen?
0 , .• to  J e  zadosti, raniti moje serce in
Jokovati vse pregrehe in hudobije, ktere
;j,® borila s svojim jezikom. Obžalujem
1  tedej in kličem k tebi: O moj Jezus!

216

usmiljenje! — prosim te, usmiljenje in
milost, o Jezus! Amen.

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

Že ga obsujejo,

Mu kriz pomijejo,

On ga vzeme voljno,

Nam ž njim odpret’ nebo.

II. štacijon.

Jezus vzame križ na svoje rame.

Hf.  Molimo te, o Kristus! in te hvalimo-
O. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil-

Premisli, s kakošnim veseljem in s kako
radovoljnim sercem tvoj dobrotljivi Jezus sv. križ
objame, in kako poterpežljivo tepenje in sovauj 0
malopridnega ljudstva prenaša! Ti pa polna n«'
volje in nepoterpežljivosti bežiš pred križem, kar
je mogoče! Kaj ne veš, da nebeško veselje se n®
more brez križa zadobiti? Oh! objokuj svojo
slepoto, oberni se k svojemu Gospodu, zdilini i"
reci mu:

Ne tebi, o Jezus! temuč meni
spodobi križ. O težki križ, kterega so t 1
moji grehi naložili! O ljubeznjivi Jezus-
dodeli mi potrebno gnado in moč, &

217

vse križe voljno poterpim, ktere sem s
svojimi grehi zaslužila. Stori, da bom
svoj križ voljno objela, in se vsa tebi
vdana od sveta ločila; daj mi tako lju¬
bezen do križa, da bom vselej s tvojo
služabnico sv. Terezo si vošila in želela:
Terpeti ali umreti, umreti ali
terpeti.  Amen.

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi. Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

On, ki cel’ svet derži,

Za nas potert leži,

Oh, ti pretežki greh,

Mečeš Boga po tleh.

lil. štacijon.

Jezus pade pervič pod križem.

Hf.  Molimo te, o Kristus! in te hvalimo.
0. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil.

Poglej in premisli, kako tvoj Jezus, za¬
voljo tolikanj prelite kervi ves oslabljen, pervič
pade na tla. Oh! kako je s pestmi bit, kako z
nogami teptan in sovan! Vendar ni gondranja,
ne nevolje iz njegovih ust slišati. Ti pa tožiš
in preč obupati hočeš, če le majhen križ občutiš,

218

če le zoperno besedo slišiš. Oh! glej, da boš
sovražila in čertila svojo nepoterpežljivost, svoj
napuli in svojo nezmernost — zdihni k Jezus«
in reci:

O ljubeznjivi Jezus! poglej, jaz revna
in naj veča grešnica klečim pred tvojimi
nogami. Oh, kolikokrat in v kako velike
grehe sem že padla! kolikokrat se po-
greznila v globočino hudobije! O Jezus!
stegni svoje roke, podaj mi roke svoje.
Pomoč, o Jezus! pomoči pri tebi išenb
da ves čas svojega življenja nikdar več
v smertni greh ne padem, in da tako f
svoji zadnji uri upati smem, da boU
zveličana. Amen.

Češena si Marija. Čast bodi Bogu.

nas, o Gospod! usmili se nas!

O grešnik, dva serca,

Glej, zdaj žalujeta!

Žaluj še ž njima ti,

Ker s’ kriv te žalosti.

IV. štacijon.

Jezus sreča svojo žalostno mater,

h.  Molimo te, o Kristus! in te hvalim 0 -
O. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil.

Oče naš.

Usmili se

219

Oh, kako veliko žalost in bolečino je ob¬
čutilo Jezusovo serce! oh, s kak osno grenkostjo
in žalostjo se je napolnilo Marijno serce, kedar
sta se srečala! Poslušaj, o nehvaležna duša!
»Kaj ti je storil moj Sin?«  kliče k tebi
Marija. — »Kaj hudega ti je storila moja
Mati?«  te vpraša Jezus. »Oh! zapusti že en¬
krat grehe, zavoljo kterih midva toliko žalost in
britkost terpiva«. O grešnica! kaj praviš k temu?
Beci tedej in zdihni s svojim sercem:

O božji Sin Marije! o presveta mati
mojega ljubeznjivega Jezusa! vsa poterta
in ponižana klečim pri vajnih nogah. Jaz
sem tista zdajavka, s svojimi grehi sem
brusila meč, kteri je vajno serce ranil.
Oh! meni je iz serca žal; prosim vaji,
odpustita mi. Milost, o Jezus! milost,
o Marija! Po svoji veliki milosti mi do¬
delita gnado, da nikdar več ne bom gre¬
šila; temuč da bom vajno grenko ter-
pljenje in žalost noč in dan premišljevala
in objokovala. Amen.

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

220

Pristopi mu v pomoč,

Njegova moč je proč:

Z njim voljno nos’ svoj Tcriž,

Da prideš v paradiž.

V. štacijon.

Simon iz Cirene pomaga Jezusu križ nesti'

Itf.  Molimo te, o Kristus! in te hvalimo.
O. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil

Spomni se, da ti si tisti Simon, ki si ne-
čimernosti sveta in sladnostim svojih počutkoT
vsa podveržena, ki svojih križev ne nosiš iz serca,
ampak ker se jih ubraniti ne moreš, le z veliko ;
nevoljo. Oh, zbudi enkrat svoje serce, in usmili
se svojega tako zlo obloženega Zveličarja. Sprejmi
voljno vse križe in nadloge, ktere ti tvoj ljubez-
njivi Oče pošiljal Terdno skleni, da ne boš sam«
vse zopernosti poterpežljivo prenašala, temuč da
se boš svojemu Bogu za-nje tudi hvaležno skazo*
vala. Prosi ga takole:

O ljubeznjivi Jezus! zahvalim te za
toliko priložnost, ktere mi daješ, da bi
za te kaj terpeti, in za-se kaj zaslužiti
zamogla. Oh, moj Bog! daj mi gnado,
vse, kar se mi bo v tem življenju težkega
prigodilo, s poterpežljivim sercem pre-
nesti, in s tem večnega veselja se udele-
žiti. Stori, o Jezus! da bom tukaj s

221

teboj jokala in terpela, potem pa s te¬
boj v nebesih gospodovala. Amen.

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

Vtisni si v dno serca
Podobo Jezusa;

Služi z Veroniko,

Do smerti mu zvesto.

VI. štacijon.

Veronika poda Jezusu potni pert.

Molimo te, o Kristus! in te hvalimo.
0. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil.

Poglej in premisli v tem pertu sveto obličje
svojega Zveličarja! Ljubi Jezusa, in s to lju¬
beznijo vtisni njegov obraz v svoje serce. Oh,
kako srečna boš, ako boš z Jezusovim obrazom v
svojem sercu živela, in ž njim v sercu v večnost
pojdeš! Da tedej to gnado zadobiš, prosi svo¬
jega Boga in reci:

O moj žalostni Jezus! prosim te>
vtisni v moje serce sveti obraz svojega
obličja, da bom neprenehama na te mis¬
lila, noč in dan tvoje grenko terpljenje
pred očmi imela, in svoje grehe objoko¬
vala. O Jezus! s kruhom tvojega ter-

222

pljenja hočem nasitovati svojo dušo, #
moje oči bodo vselej solze točile nad m°'
jimi pregrehami. Amen.

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas^

Oh, kak’ žalostnega,

Že vidim spet Boga,

S kervjo oblitega,

Na tla pobitega.

VII. štacijon.

Jezus pade drugič pod križem.

Molimo te, o Kristus! in te hvalim 0,
O. Ker si s svojim sv. križem svet odreši

Premisli, kako Jezus, tvoj Bog in Gosp<d
zopet na zemlji leži, ves oslabljen od velikih h°'
lečin, ves zmartran in zaničevan od sovražnik 0 ^
Premisli, da tvoja prevzetnost je Jezusa poted 9
in ga na zemljo vergla, ter je prenesti ne m°#'
Oh, zapusti svojo ošabnost, in ne bodi več tak
napuhnjena. Spokori se, in skleni prihodnjič b 0,1
ponižna biti. Reci s kesanim sercem:

Oh, prečastitljivi Jezus! ako ravD°
vidim, da na zemlji pod težkim križe#
ležiš, vendar te molim in častim, kak° r
svojega vsegamogočnega, večnega B<#'

223

rosim te, poteri moj napuh, vzemi iz
°J e ga serce vso ošabnost, da bom svojo
® imernost spoznala, in vse zasramovanje
. a ko tebi dopadajočo ponižnostjo spre-
tud*^ a ’ ^ om s tem  g na do zadobila,

. ! v  nebeškem kraljestvu s teboj po-
Sana  biti. Amen.

naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu.

Sln >li se nas, o Gospod! usmili se nas!

Kdo bi, brumne žene!

Ne točil z vam’ solze!

Al’ on prav’: Ne čez me,

Jolcajte le čez se.

Vlil. štacijon.

Jezus tolaži Jeruzalemske žene.

q’  bolimo te, o Kristus! in te hvalimo.
^ er  si s svojim sv. križem svet odrešil.

J >ret uisli in prevdari v svojem sercu, kako
0 Vz rokov imaš tudi ti, da jokaš in žaluješ
kteri Pervič zavo b° svojega ljubeznjivega Jezusa,
seboj Z: | V °^° tebe tolikanj terpi ;  drugič sama nad
HeW , r s ‘ ven in ven tako nehvaležna, in ne
Tislje n ^ e S a  žaliti. Kako je mogoče, da v pre-
Va nju njegove grozovitne martre tako terdo-

L

224

vratna si? Poglej, kako milostljivega in ljubez-
njivega se Jezus tem revnim ženam skazuje'
Vzemi k njemu svoje zaupanje, in zdihni s sercem ;

O moj ljubeznjivi Jezus! oh! kako
je to, da se moje serce ne raztopi od
solz in velike žalosti? Solz, o Jezus!
prosim; solz prave pokore in serčneg*
usmiljenja mi daj, da z objokanimi oč®>
in s skesanim sercem tistih gnad deležno
postanem, ktere si ti tem revnim ženafl 1
skazal. Oh, Jezus! ne oberni od men®
svojih milostljivih oči; poglej me ubog 0
grešnico, da bom tudi jaz mirna in vso
potolažena na zadnjo uro tebe vidil®-
Amen.

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

Tretjič potreti leži,

Čudo, da še živi!

Mor’te le, grešniki!

Bit’ tak’ neusmiljeni?

IX. štacijon.

Jezus pade tretjič pod križem.

V. Molimo te, o Kristus! in te hvali® 0,
O. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil-

225

Oh, s kako veliko bolečino je Jezus že
j tretjič pod križem padel! Premisli kako je Jezus,

, krotka in nedolžna ovčica, od judov in ajdov

kakor od steklih volkov tepen in sovan, in kako
> ga sem ter tje po terdih kamnih vlačijo. O ne-

I srečni greh, ki samega Sinu božjega tako grozo-

! vitno martraš! O grešnica! ali morebiti tvoj ves

potert in zmartran Bog ni vreden tvojih solz?
Oh, reci tedej vsa objokana:

O vsegamogočni, večni Bog! kteri
nebo in zemljo z enim perstom deržiš,
kdo te je tako neusmiljeno vergel na tla ?
Oh, nobeden drug, kakor moja pregreha,
v ktero sem tolikokrat zopet padla. Moja
hudobija ni jenjala grehov delati, in zato
se je množilo tvoje terpljenje. Toda
poglej, o Jezus! pri tvojih nogah zdaj
klečim s skesanim sercem, in ..terdno
sklenem, svoji hudobiji konec storiti. Z
■ objokanimi očmi ti tavžent in tavžentkrat
obljubim, da nikdar in nikoli več ne
bom grešila. O moj Bog! nikdar več,
nikdar več. Amen.

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

Družb.

15

226

Oh! že ga slačijo,

Žolc pit’ mu dajejo;

Poln je bolečih ran,
Poglej, če moreš, kristjan!

X. štacijon.

Jezusa slečejo in mu žolča piti dajo.

¥. Molimo te, o Kristus! in te hvali®®'
O. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil'

Premisli, o duša! kako Jezusa, kije  zvun&J
na svojem životu ves ranjen in stepen, tudi znotr J
z grenkim žolčem martrajo. Poglej, kako on tvoj^
nesramožljivost, tvojo nespodobnost in nečimrn ' 1105
tvojega obličja s svojo nagoto plačuje, z žolčem P
tvojo požrešnost. Ali mar moreš svojega
Jezusa brez usmiljenja gledati? Oh, verzi se
nogam svojega nagega Jezusa, in reci mu:

O žalostni Jezus! kako velik raZ

loček je med teboj in menoj! Ti si v

ranjen, poln grenkosti in s kervijo v

oblit; jaz pa vsa nečimerna, polna s® _

nosti in veselja, ali če morebiti ne

vendar taka biti želim. Ob, J..

,i pelJ 1

rem.

nisem na pravem potu! O Jezus!
me ti na pravi pot. Stori, da mi
vse sladnosti tega sveta grenke in

bod°

* OV DlUiUUUOVi IVgUi Ol ULU/ 'a

perne, da bom namesto njih želela, O' J

227

trpljenje občutiti; in da bom tako enkrat

A^ Da ’ S te ^°^ ve ^ no vese ^ e vž i yat i-

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

Kak’ strašno je razpet,
ŽiVce so za preštet
Oh! kak’ že more spet
Jezus za nas terpet’.

XI. štacijon.

Jezusa na križ pribijajo.

q'  bolimo te, o Kristus! in te hvalimo.
• Ker si s svojim sv. križem svet odrešil.

j . Premisli neizrečeno bolečino, kter.o je tvoj
rotljivi Jezus občutil, kedar so judje njegovo
qj®°>  njegove kite in žile z žreblji prevertali.
1 ' Irsko je to, da se tvoje serce od žalosti ne

t ^ z Poči, ker vidiš, da tvoji grehi tako neusmiljeno
^jejf ,^ ve Pčarja martrajo ? Saj zdaj naj ti solze

^°jega 5

e j°> obžaluj svoje grehe in reci:

~ O dobrotljivi, zavoljo mene križani
e zus! vlij v moje serce strah in lju-
J. ez en do tebe. 'in ker so moji grehi
lst i žreblji, kteri so tebe na križ pribili,

15 *

228

stori s svojo gnado, da bodo vse moj®
hude želje in občutki na tvoj križ nabiti
in tamkaj umorjeni, da bom v življenju
in v smerti s teboj križana, tudi s teboj v
nebesih večno kraljevati zamogla. Amen-

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu-

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

V britleosti til visi,

Mertvašhi pot poti,

Žalujte vse stvari,

Zdaj Bog dušo spusti.

XII. štacijon.

Jezus umerje na križu.

Molimo te, o Kristus! in te hvali®®’
O. Ker si s svojim sv. križem svet odreši •

Odpri tukaj svoje oči, in premišljuj svoj®# 3
z žreblji na križ pribitega Jezusa. Poglej npS° Y °
vse bledo obličje božje; poslušaj, kako prosi
pušenja tistim, ki ga križajo in žalijo. Razbojnik
na desni strani obeta nebeško kraljestvo, svoj 0
mater izročuje Janezu, svojo dušo priporoča ne
beškemu Očetu, in poslednjič umerje z nagnj e,1< j
glavo. Tako je tedej moj Jezus umeri? Da! reS
umeri je na križu, in zavoljo mene je uffl el  '

229

^oja duša! kaj boš zdaj počela ? Oh! ne hodi
j* 1 ®®) kakor le s ponižnim in zgrevanim sercem.
U kjemi križ, in zdihni k Jezusu:

O moj ljubeznjivi Zveličar! jaz

Vei n in spoznam, da moji grehi so tisti

željni, kteri so tebe tako neusmiljeno

gorili. Ne ene gnade nisem vredna,
ker

kako veselje in upanje občuti moja duša,
ked ar te slišim tudi za tiste prositi, ki
s ° tebe križali? Kaj hočem tedej za te
p 0r ‘ti? ker si ti toliko za me storil?

o Jezus! pripravljena sem in
u> vsim odpustiti, kteri so me
aa j razžalili. Kes, moj Bog! zavoljo
'°i e  ljubezni odpustim vsim, jih iz serca
0  Jamem, in jim želim vse dobrote ska-
* ati  — zato pa tudi upam ob svoji
' r ? er tni uri slišati tvoje vesele besede:
3. v e  danes boš z menoj v para-
dlza “- Amen.

naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu.
se nas, o Gospod! usmili se nas!

sem tudi jaz tebe križala. Ali

Oče

U;

smili

230

.. !i

Tvojega Sina želim,

Z vama, dokler živim,

Rad jočem in terpim.

XIII. štacijon.

Jezusa s križa snamejo in ga Mariji v na¬
ročje položijo.

UT.  Molimo te, o Kristus! in te hvalimo.

O. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil.

Premisli, kako ojster bil je meč, ki je serce
žalostne matere Marije prebodel, kedar si je svojega
mertvega Sina v svoje naročje vzela. Vidila gaje
vsega ranjenega in kervavega. O kakošno žalost
in bolečino je ona tačas v svojem sercu občutila?
Kteri meč pa je bil tako ojster, da je prebodel
njeno serce? Oh! kaj prašaš? tvoj greh je bil»
ki je Jezusu življenje vzel, in Marijno serce tako
močno ranil. Objokuj tedej ta preklicani greh,
skleni svoje solze s solzami žalostne matere Marije,
in zdihni k nji tako:

O Kraljica vsih marternikov! kdaj
bom spoznala, kdaj prav zapopadla tvojo
žalost in terpljenje? Kdaj bom zadobila
gnado, tvojo žalost v svojem sercu nositi
in s teboj terpeti! O velika Gospa!
sprosi mi gnado, da noč in dan žalujem

231

svojimi grehi, kteri so tebi toliko
Za ‘Ost napravili; da bom vsa skesana in
s Pokorjena, v zaupanji in ljubezni za-te
onierla in po smerti s teboj večno živela.
Amen.

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu.

krnili se nas, o Gospod! usmili se nas!

Tu za nas mertvega,
Molimo Jezusa,

In položimo ga,

V grob svojega serca.

XIV. štacijon.

Jezusa v grob položijo.

Molimo te, o Kristus! in te hvalimo.
• Ker si s svojim sv. križem svet odrešil.

jj a , . Premisli tukaj žalovanje, zdihovanje in jo-
keda 6  ^ a ^ a * ene > J aneza  i’ 1  drugih pobožnih duš,

^tif

lost

Marije,

Jezusa vzeli in v grob položili,
k sercu vzemi težavo in grenko ža-
njegove matere, kedar so ji iz na-
aiišp riJ ' e ! le ? a  ljubeznjivega Sina vzeli. V pre-
pjj J® v anj u  lete njene žalosti in njenega ter-
v aQ nj ' 1 te  mora res sram biti, da si pri obisko-
°t>čun t6ga  križevega P°t a tako  rualo usmiljenja
da. Ohl zbudi svoje serce saj zdaj pri zad-

232

njem štacijonu, poljubi s častjo kamen sveteg*
groba; položi v duhu vanj svoje serce, in reci
svojemu mertvemu Jezusu:

O usmiljeni Jezus! kteri si tako
kervavi pot iz ljubezni do mene storil,
častim in molim te v tem grobu ležečega.
Oh! želim in vošim te v svojem sercu
zapertega imeti, da bi s teboj sklenjena,
po tem sv. križevem potu k novemu živ¬
ljenju vstala, in se v tvoji gnadi iz tega
sveta ločila. Po zasluženju tvojega ter-
pljenja, ktero sem zdaj premišljevala, mi
dodeli, da moja popotnica na zadnjo uro
bo tvoje presv. rešnje Telo; moje zadnje
besede: Jezus, Marija, sv. Jožef!
in moje zadnje zdihovanje: Oče, v
tvoje roke izročim svojo dušo!
Daj mi z živo vero, s terdnim zaupanjem
in z gorečo ljubeznijo, s teboj in zavoljo
tebe umreti, in potlej s teboj na večne
čase živeti. Amen.

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu.
Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

233

Skozi ta križev pot
Dodeli, o Gospod!

Nam svojo gnado zdaj,

Po smerti sveti raj.

Molitev.

Nebeški Oče, večni Bog! po tisti
ljubezni, s ktero si svojega Sina Jezusa
Kristusa zavoljo mene na svet poslal, in
s ktero je on po svoji britki martri in
grenki smerti mene odrešil, ti darujem
ta sv. križev pot, kterega sem zdaj s
tvojo gnado obiskala. Vzemi to moje
pobožno opravilo k povikšanju svoje časti,
v zahvalo za vse meni in drugim pode¬
ljene gnade, za odpušenje grehov celega
sveta, za pomoč vernim dušam v vicah,
zlasti pa za tiste, za ktere sem -v za¬
četku prosila. O milostljivi Oče nebeški,
glej na obličje Kristusa svojega Sina,
sliši glas njegove svete kervi, in bodi
milostljiv meni ubogi grešnici. Amen.

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu.

Hvaljen bodi naš križani Zveličar Jezus
Kristus in njegova žalostna mati Karija!

234


Razne litanije.

Litanije vsili svetnikov.

gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog,

Sin, vsega sveta rešnji Bog,

Sveti Duh, resnični Bog,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Sv. Marija,

Sv. Mati božja,

Sv. devic Devica,

Sv. Mihael,

Sv. Gabriel,

Sv. Rafael, 9

Vsi sveti angeli in arhangeli, za nas Bog
prosite!

za nas Boga pro 3 ' 1

usmili se

235

Se  svete verste zveličanih duhov, za
g °as Boga prosite!

g V ' Janez Kerstnik, za nas Boga prosi!
v - Jožef, za nas Boga prosi!

Sl  sveti očaki in preroki, za nas Boga
o prosite!

^ Peter,

? v ' Pavel,

Andrej,

č J *;

Tomaž

;•

* S^j,

Matevž.

Sv.

Sv,

Sv,

Sv,

Sv

za nas Boga prosi!

Simon,

Tadej,

Matija,
o Barnaba,

Lukež,

v V ‘. Mar ka, ,

Sl  sveti aposteljni in evangelisti, za nas
>> B°ga prosite!

Sl  sveti učenci Gospodovi, za nas Boga

v  Prosite!

s ' sveti nedolžni otroci, za nas Boga

Prosite!

236

za nas Boga prosi!

za nas Boga
prosita!

za nas Boga prosi!

Sv. Štefan,

Sv. Lavrenc, ,

Sv. Vincenc, )

Sv. Fabijan in Boštjan,

Sv. Janez in Pavel,

Sv. Kozma in Damijan,

Sv. Gervazi in Protazi,

Vsi sveti marterniki, za nas Boga prosite
Sv. Silvester,

Sv. Gregor,

Sv. Ambrož,

Sv. Avguštin,

Sv. Hieronim,

Sv. Martin,

Sv. Miklavž,

Vsi sveti škofje in spoznovavci, za nas
Boga prosite!

Vsi sveti učeniki, za nas Boga prosite!
Sv. Anton,

Sv. Benedikt,

Sv. Bernard,

Sv. Dominik,

Sv. Frančišek,

Vsi sveti mašniki in leviti, za nas Boga
prosite!

Vsi sveti mnihi in pušavniki, za nas
Boga prosite!

Sv. Marija Magdalena, za nas Boga prosi!

za nas Boga prosi!

237

za nas Boga
prosi!

Sv. Agata,

Sv. Lucija,

Sv. Neža,

Sv. Cecilija,

Sv. Katarina,

Sv. Anastazija, j

Vse svete device in vdove, za nas Boga
prosite!

Vsi svetniki in svetnice Božje, za nas
Boga prosite!

*®odi nam milostljiv, zanesi nam, o Go-
spod!

Bodi nam milostljiv, usliši nas, o Go¬

spod!

Vsega hudega,

Vsega greha,
v v oje jeze,

Šibe potresa,

Kagle in neprevidene smerti,

Skušnjav hudičevih,

Jože, sovraštva in vse hude volje,

Buha nečistosti,

Treska in hudega vremena,

Kuge, lakote in vojske,

Večne smerti,

Bo skrivnosti svojega svetega včlo-
večenja,

Bo svojem prihodu,

reši nas, o Gospod!

238

Po svojem rojstvu,

Po svojem kerstu in svetem postu,
Po svojem križu in terpljenju,

Po svoji smerti in svojem pokopu,
Po svojem svetem vstajenju,

Po svojem čudnem vnebohodu,

Po prihodu tolažnika svetega Duha,
V dan sodbe,

ISEi grešniki,

Da nam zaneseš,

Da nam odpustiš,

Da nas k pravi pokori pripelješ,

Da svojo sveto cerkev vižaš in ohraniš,
Da pastirja apostoljskega in vse cer¬
kvene stanove v svoji sveti veri
ohraniš,

Da sovražnike svete cerkve ponižaš,
Da keršanskim kraljem in oblastni¬
kom mir in pravo složnost daruješ,
Da nam cesarja obvarješ,

Da vsemu keršanskemu ljudstvu mir
in edinost daš,

Da nas vse v svoji sveti službi po-
terdiš in obderžiš,

Da naše misli k nebeškim željam
povzdigneš,

Da vsim našim dobrotnikom večne
dari dodeliš,

\vcty&Yca.<?i \,e., w , 5.\\fev ■'cvasA y«&\  vvas, o

Da duše naše in naših bratov, bliž¬
njih in dobrotnikov večnega po¬
gubljenja rešiš,

Da sad zemlje daš in ohraniš,

Da vsim vernim dušam večni pokoj
dodeliš,

Da nas uslišiš,

Sin Božji,

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;
zanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ $
usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Gospod!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš i. t, d.

Pri službi božji popoldan ob nedeljah in praznikih,
ki niso matere božje.

K svetemu rešnjemu Telesu.

(Kadar je izpostavljeno.)

'f.  Kruh z nebes si jim dodelil.

O. Kteri ima vso sladkost v sebi.

240 '

o 1 i m. o.

O Bog! ki si nam v prečudnem za'
kramentu spomin svojega terpljenja z»'
pustil: daj nam. te prosimo, svete skrA'
nosti tvojega telesa in tvoje kervi tak 0
častiti, da sad tvojega odrešenja veda 0
v sebi čutimo. Kteri živiš in kraljuj^
z Bogom Očetom v edinosti sv. Dub a >
Bog na vekomaj. Amen.

Za odvernjenje vslh nadlog ln nevarno* 4 ’

Vsegamogočni, večni Bog, nebešk 1
Oče! poglej z očmi svoje neskončne
losti naše reve in nadloge. Usmili s 0
vsih vernih kristjanov, za ktere se J e
tvoj edinorojeni Sin, naš Gospod in # ve '
ličar Jezus Kristus, voljno grešnikom v
roke dal, in je tudi svojo drago kri !)a
svetem križu prelil. Po tem Gospod 11
Jezusu odverni, milostljivi Oče! zasluže£> e
šibe, sedanje in prihodnje nevarnost 1 '
punte, vojsko, kugo, lakoto, dragino, b°'
lezni in žalostne in revne čase.

Vsegamogočni, večni Bog! usmili s e
svojega služabnika, našega papeža I.» ^
vodi jih po poti večnega življenja,
bodo s tvojo pomočjo, kar je tebi P rJ ”
jetno, želeli, in z vso močjo storili.

241

O Bog pastir in vladar vsih verni¬
kov ! glej milostljivo na svojega služabnika
našega škofa I., ki si jih za pastirja naše
škofije postavil; dodeli jim, da tistim, čez
ktere so postavljeni, z besedo in z djanjem
k dobremu služijo, in tako s čedo, ki
jim je zročena, večno življenje dosežejo.

Bog, varh vsih kraljestev, dodeli
svojemu služabniku, našemu cesarju I.,
tvojo moč, s ktero se sovražnik premaga,
spoznati in častiti, da bodo, ker so iz
tvoje volje cesar postali, tudi v tvojem
varstvu vselej mogočni.

Razsvetli in poterdi v vsem dobrem
duhovske in deželske oblastnike in go¬
sposke, da nas bodo na vse to napelje¬
vali, kar zamore k tvoji božji časti, k
našemu zveličanju, in k miru in sreči
vsega keršanstva pripomoči.

Prosimo tudi, kakor hočeš, da nam
je prositi, za svoje prijatle in neprijatle,
za zdrave in bolne, za vse žalostne in
revne kristjane, za žive in mertve.

Vsegamogočni, večni Bog! ki go¬
spoduješ čez žive in mertve, in se usmiliš
vsih, ktere iz vere in dobrih del za
svoje spoznaš, pohlevno te prosimo, da
v si, za ktere smo se namenili moliti,

Družb. 16

242

kteri so še pri življenju, ali pa so se
že iz sveta ločili, na prošnje vsih tvojih
svetnikov od tvoje dobrote odpušenje vsih
svojih grehov dosežejo.

Dodeli nam, o Bog miru! pravo
edinost v veri brez vsega razdertja in
ločitve. Nagni naše serca k pravi pokori
in k poboljšanju našega življenja. Vžgi
v nas ogenj svoje ljubezni. Daj nam
goreče želje po vsej pravičnosti, da ti
bomo kakor tvoji pokorni otroci v živ¬
ljenju in v smerti prijetni in dopadljivi.

Tebi bodi vedno priporočeno, o Go¬
spod! vse naše djanje in nehanje, naše 1
delo in opravilo, naše življenje in naša
smert. Daj nam tvojo milost tukaj vži-
vati in tamkaj z vsimi izvoljenimi do¬
seči, da te bomo v večnem veselju iu
zveličanju hvalili in molili. To nam do¬
deli, o Gospod, nebeški Oče! po Jezusu
Kristusu, tvojem ljubem Sinu, Gospodu
in Odrešeniku našem, kteri s teboj živi k
in kraljuje v edinosti svetega Duha, Bog
na vekomaj. Amen.

Hf.  Božja pomoč ostani vselej pri nas.

O. Amen.

Oče naš. Češena Marija, (petkrat.)

243

Molitve po Mtasijali

^ dan. sv. Marka in križev teden.

69. Psalm.

p Bog, hiti me otet;
gospod! teci mi pomagat,
hoteni in osramoteni naj bodo, kteri
mi strežejo po življenju.

Vstopijo naj in sram jih bodi, kteri
.mi hudo hočejo.

^bernejo naj se osramoteni, ki se mi
_ Posmehujejo.

s * Pa, kteri tebe išejo, naj se veselijo
in  radujejo.

e dno naj rekajo: Hvaljen bodi Bog!
kteri ljubijo tvoje odrešenje.
az  pa sem revež in siromak, p Bog!
Pomagaj mi.

U °J pomočnik in moj odrešenik, Bog!
a  ne mudi se.
ast bodi Bogu Očetu itd.

- —- -. \yj_j ll v V«JW«

Besi svoje služabnike.

Y’ Bi v te zaupajo, moj Bog!

• Bodi nam, Gospod! močen turn.

Y Bred sovražnikom.

• Sovražnik naj ne opravi nič pri nas.
■ v Bi sin krivice naj se ne loti nam

škodovati.


16  *

244

V. Gospod! ne ravnaj z nami po naših grehih’

O. In ne povračuj nam po naših hudobijah.

V. Molimo za našega papeža I.

0. Ohrani jih, Gospod! oživljaj in osrečuj
jih na zemlji, in ne daj jih v voljo
njih sovražnikov.

V. Molimo za našega škofa I.

O. Gospod! ohrani jih in varuj jih vsega
hudega.

V. Molimo za našega cesarja I.

O. Ohrani jih, Gospod! in usliši nas na
dan, ko za njih prosimo.

V. Molimo za svoje dobrotnike.

O. Poverni, Gospod! milostljivo zavoljo
svojega imena večno življenje vsi®)
kteri nam kaj dobrega storijo.

V. Molimo za verne mertve.

O. Gospod! daj jim večni mir in pokoj)
in večna luč naj jim sveti.

V. Naj počivajo v miru.

O. Amen.

V. Molimo za svoje brate, kterih ni tukaj.

O. Pomagaj svojim služabnikom, ki v ! e
zaupajo, moj Bog!

V. Pošlji jim, Gospod! pomoč iz svetiš®.

O. In varuj jih iz Siona.

V. Gospod! usliši mojo molitev.

O. In moje vpitje naj do tebe pride.

245

o 1 i xxi o.

O Bog! ki ti je lastno usmiliti se
Vs elej in prizanesti, usliši naše pohlevne
Prošnje, da nas in vse tvoje služabnike,
tere grehov veriga veže, milost tvoje
dobrote odveže.

, Usliši, te prosimo, o Bog! našo po¬
ševno molitev, in odpusti nam grehe,
ki s e ti jih obtožimo, da nam dobrotljivo
z  °dpušenjem vred mir dodeliš.

Skaži nam dobrotljivo, o Gospod \
s 'ejo neizrečeno milost, da nas odvežeš
v sih grehov, in nas rešiš kazen, ktere
Za  nje zaslužimo.

, Bog! ki te greh žali in pokora po-
°laži, o zr i se  milostljivo na prošnjo k
, e bi kličejočega ljudstva, in šibe svoje
d’ jih za svoje grehe zaslužimo,
0  nas odverni.

Vsegamogočni, večni Bog! usmili se
® v jga. služabnika I., našega papeža, in
,°ni jih po potu večnega življenja, da
0( i 0  s tvojo pomočjo, kar je tebi do-
P a< hjivo, želeli in z vso močjo storili,
v O Bog! od kterega pridejo svete
e J®> dobre misli in pravične dela, daj
v °jim služabnikom tak mir, ki ga svet

246

ne more dati, da bodo naše serca tvoji#
zapovedim vdane, in naši časi po zaterte#
strahu sovražnikov s tvojo pomočjo var#
in mirni.

O Bog! užgi naše serca z ognje#
svojega svetega Duha, da ti bomo s
stim telesom služili, in z očišenim serce#
dopadli.

Bog, stvarnik in odrešenik vsih vel"
nih! dodeli dušam svojih služabnikov #
služabnic odpušenje vsih grehov, da #!'
lostljivo odpušenje, ktero so vselej žele# '
po pobožnih prošnjah dosežejo.

Začni, prosimo, Gospod! s svoji#
Duhom naše djanje, in spremljaj ga s
svojo sveto pomočjo, da se vse
molitve in dela vselej iz tebe začno, j0
iz tebe začete tudi v tebi končajo.

Vsegamogočni, večni Bog! ki gosp®'
duješ čez žive in mertve, in se usm# s
vsih, ktere iz vere in dobrih del za svoj e
spoznaš, prosimo te pohlevno, da vSl !
za ktere smo se namenili moliti, l# erJ
so še pri življenju, ali pa so se že #
sveta ločili, po prošnjah vsih tvojih sv#'
nikov od tvoje dobrote odpušenje vs#
svojih grehov dosežejo. Po Gospodu i#'
šem Jezusu Kristusu, Sinu tvojem, kte# j

M

247

s teboj živi in kraljuje v edinosti sve¬
tega Duha, Bog od vekomaj do vekomaj.
Amen.

V. Bog! usliši mojo molitev.

0. In moje vpitje naj pride do tebe.

V. Vsegamogočni in usmiljeni Bog naj nas usliši.
0. Amen.

V. In vernih duše naj po milosti božji počivajo
v miru,

0. Amen.

Molitve o raznih potrebah.

1. Ob suši.

Bog! v kterem živimo, se gibljemo
in smo, dodeli nam potrebnega dežja, da
v časnih rečeh potrebno pomoč dosežemo,
in s toliko večim zaupanjem nebeških
prosimo.

Dodeli, prosimo, vsegamogočni Bog!
da, ker v svojih nadlogah v tvojo milost
zaupamo, nas tvoja pomoč vedno vsih
nevarnost obvaruje.

Daj nam, prosimo, Gospod! zdravega
dežja, in zemlje suho obličje z nebeškimi
potoki milostljivo namoči. Po Gospodu
našem itd.

Oče naš. Češena si Marija (petkrat).

2, Za lepo vreme.

Bog! ki te greh razžali in pokora
potolaži, ozri se milostljivo na prošnje
k tebi kličejočega ljudstva, in šibe svoje
jeze, ki jih za svoje grehe zaslužimo (
od nas odverni.

Usliši, o Gospod! k tebi kličejoče,
in dodeli nam, te prosimo, lepo vreme,
da, ker za svoje grehe po pravici ter-
pimo, s pomočjo tvoje milosti tvojo do¬
broto občutimo.

Prosimo, vsegamogočni Bog ! tvojo
dobroto, da nalive dežja ustaviš, in nam
svoje jasno obličje dobrotljivo pokažeš.
Po Gospodu našem itd.

Oče naš. Češena si Marija (petkrat).

3. Ob hudi url.

Če vidiš ali slišiš, da hudo vreme se bliža, n®
pozabi moliti. Si v postelji, vstani; si doma, po¬
klekni in prosi tudi druge, da pokleknejo s teboj
vred in moli:

V. Naša pomoč je v imenu Gospodovem.
O. Ki je vstvaril nebo in zemljo.

V. Skaži nam, o Gospod! svojo milost.
O. Reši nas in pomagaj nam.

V. Nič naj ne opravi sovražnik zoper nas.
O. Ne vzemi, Gospod! njim darov, ki v
te zaupajo.

249

t.  Gospod, usliši mojo molitev!

0. In moje vpitje naj do tebe pride!

o 1 i m. o.

Bog! ki te greh razžali in pokora
potolaži, ozri se milostljivo na prošnjo k
tebi kličejočega ljudstva in šibe svoje
jeze, ki jih za svoje grehe zaslužimo,
od nas odverni.

Prosimo, Gospod! preženi od svoje
hiše duhovno hudobo, in odverni zemeljsko
napako hudega vremena.

Vsegamogočni, večni Bog! zanesi,
ker se bojimo; bodi milostljiv, ker pro¬
simo, da nas po škodljivem ognju v
oblakih, in po silnem viharju žuganje
hudega vremena napelje tebe hvaliti.

Gospod Jezus! ki si vetrovom in
morju zapovedal, in je bila velika tihota,
usliši prošnje svojega ljudstva in dodeli,
da po tem znamnju svetega -j* križa pre¬
ide vse divjanje hudega vremena.

Vsegamogočni in usmiljeni Bog! ki
nas s tepenjem zdraviš, in z odpušenjem
obran uješ, dodeli, te prosimo, da se v
miru zažaljenega potolaženja razveselimo,
m dar tvoje dobrote vselej vživamo. Po
Gospodu našem itd.

250

Zdaj pa z žegnano vodo tri križe naredi in reci: ]

Blagoslov vsegamogočnega Boga -j- Očeta ]
in -J- Sina in sv. -j- Duha naj pride čez ]
te oblake in zažene od njih vso sovražno
moč. Amen.

Oče naš. Češena si Marija (petkrat).

4. O slabi letini in lakoti.

Skaži nam dobrotljivo, o Gospod;
svojo neizrečeno milost, da nas odveži
vsih grehov, in odrešiš kazen, ktere $
nje zaslužimo.

Usliši, prosimo, Gospod! naše p°'
hlevne prošnje, in lakoto milostljivo od'
verni, da umerljivi človek spozna, da p®
tvoji jezi take šibe pridejo in po tvoj 1
milosti odidejo.

Tebi podverženo ljudstvo, ki zavolj 0
svojih grehov lakoto terpi, Gospod!
lostljivo k sebi spreoberni, ki si reko*)
da bo tistim vse priverženo, kteri tvojeg®
kraljestva išejo. Ki živiš in kraljuješ itd'

Oče naš. Češena si Marija (petkrat).

5. Ob merjenja in kagi.

Usliši nas, Bog, naš Zveličar! lD
na prošnje svete in častitljive božje p°'
rodnice Marije vselej device, in sveteg®

251

Boštjana mučenika in vsih svetnikov svoje
ljudstvo od strahu tvoje jeze odreši, in
po obilnosti svojega usmiljenja otmi.

Skaži milost, Gospod! našim po¬
nižnim prošnjam, in ozdravi dušne in
telesne bolezni, da odpušenje prejmemo
in se vedno tvojega blagoslova veselimo.

Usliši, prosimo, Gospod! naše po¬
hlevne prošnje, in kuge in merjenje mi¬
lostljivo odverni, da umerljivi človek spo¬
zna, da po tvoji jezi take šibe pridejo,
in po tvoji milosti odidejo. Po Gospodu
našem itd.

Oče naš. Češena si Marija (petkrat).

6. Ob živinski kugi.

O Bog! kteri si človeku tudi neumno
živino pri delu v pomoč dal, pohlevno
prosimo, da nam živali, brez kterili
človeški rod ne more živeti, pri naših
potrebah ne pustiš poginiti. Po Gospodu
našem itd.

Oče naš. Češena si Marija (petkrat).

7. Ob vojski.

Bog! kteri vojske potiraš, in na¬
sprotnike tistih, kteri v te zaupajo, z
močjo svoje brambe premagaš, pomagaj

252

svojim služabnikom, ki tvojo milost pi'°'
sijo, da svojih sovražnikov silo zataremO)
in tebe z neprenehano hvalo častimo.

Bog! od kterega pridejo svete želje,
prave misli in pravične dela, daj svoji®
služabnikom tak mir, ki ga svet ne more
dati, da bodo naše serca tvojim zapo¬
vedim vdane, in naši časi po zaterte®
strahu sovražnikov s tvojo pomočjo varni
in mirni.

Poteri, prosimo, Gospod! napuh na¬
ših sovražnikov in pobij njih neukret-
nost z močjo svoje desnice. Po Gospodu
našem itd.

Oče naš. Češena si Marija (petkrat).

8. Ob sleherni nadlogi.

Ne zaverzi, vsegamogočni Bog! svo¬
jega ljudstva, ki v nadlogi zdihuje, tennič
zavoljo slave svojega imena stiskani®
usmiljen pridi na pomoč.

Skazi nam dobrotljivo, o Gospod!
svojo neizrečeno milost, da na,s vsib
grehov odvežeš, in kazen, ktere za nje
zaslužimo, odrešiš.

Dodeli nam svojim služabnikom,
prosimo, Gospod Bog! da vedno zdravje
na duši in na telesu vživamo, in da bomo

253

Po častitih prošnjah svete Marije vselej
device, sedanje žalosti rešeni, in večnega
Oselja deležni.

Poglej dobrotljivo, prosimo, Gospod!
Da šo nadlogo, in odverni serd svoje jeze,
ktero po pravici zaslužimo.

Bog, naše pribežališe in moč, za¬
četek dobrote! poslušaj ponižne prošnje
Sv oje cerkve, in dodeli, da kar z za¬
upanjem prosimo, gotovo dosežemo. Po
Gospodu našem itd.

Oče naš. Češena si Marija (petkrat).

9. Za mir.

O Bog! od kterega pridejo svete
^elje, dobre misli in pravične dela, daj
Sv ojim služabnikom tak mir, ki ga -svet
more dati, da bodo naše serca tvojim
Spovedim vdane, in časi brez strahu
Pred sovražniki s tvojo pomočjo varni in
^irni. Po Gospodu našem itd.

Oče naš. Češena si Marija (petkrat).

10. Ob kaki zahvali.

Bog! kterega usmiljenje nima števila
1,1  kterega dobrote bogastvo je neskončno,
^hvalimo tvoje veličastvo za dodeljene

254

I

dari, in prosimo vedno tvojo milost, da>
ki prošnjikom podeliš, kar želijo, jih ue
zapustiš, temuč pripelješ k prihodnje® 0
plačilu.

Bog! kteri si vernih serca z raZ'
svetljenjem svetega Duha učil, daj na®
v ravno tistem Duhu pravico spoznal |
in njegovo poveseljenje vedno vživati.

Bog! kteri nobenega, ki v te zaup^
ne pustiš preveč stiskati, temuč proš® 1
dobrotljivo na pomoč prideš, za svoJ e
prošnje in spolnjene želje ti hvalo da'
jemo, in te pohlevno prosimo, da boni 0
vselej vsih nadlog obvarovani. Po G°'
spodu našem itd.

Oče naš. Češena si Marija (petkrat).

255


s i^

Litanije

Presvetega Imena Jezusa.

gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Jezus, sliši nas!

^ Jezus, usliši nas!
c,, nebeški, vsegamogočni Bog,
n lQ > v sega sveta rešnji Bog,

^ Vet i Duh, resnični Bog,
j V °ta Trojica, en sam Bog,
j 6zus > Sin živega Boga,
e zus, Sin prečiste device,
m Us ’ na J mogočniši,
v 2 Us, nai močnejši,
popolniši,
častitljiviši,
čudniši,
veseliši,
ljubeznjiviši,

> nai

S«, naj
S. -a

Ji

e 2US,

' e zus.

naj

naj

j Zus i čistejši kakor solnce,
j^ u s, lepši kakor luna,
j Zus ) svitlejši kakor zvezde,
ZUs ! vse časti vreden,

usmili se nas!

256

Jezus, naj ponižniši,

Jezus, naj ubožniši,

Jezus, naj krotkejši,

Jezus, naj poterpežljiviši,

Jezus, naj pokorniši,

Jezus, naj čistejši,

Jezus, prijatel čistosti,

Jezus, prijatel miru,

Jezus, naša ljubezen,

Jezus, ogledalo življenja,

Jezus, podoba čednosti,

Jezus, zgled svetega zaderžanja,
Jezus, gorečnost duš,

Jezus, naše pribežališe,

Jezus, oče ubogih,

Jezus, tolažnik žalostnih,

Jezus, bogastvo revnih,

Jezus, žlahni kamen,

Jezus, bramba popolnamosti,
Jezus, dober pastir svojih ovčic,
Jezus, morska zvezda,

Jezus, prava luč,

Jezus, večna modrost,

Jezus, neskončna dobrota,
Jezus, veselje angeljev,

Jezus, kralj očakov,

Jezus, razsvetlovavec prerokov,
Jezus, vižar aposteljnov,

usvmVV se, wa.s\

257

Je zus, učenik evangelistov,
^zus, moč marternikov,

Je zus, svetloba spoznovavcov,

e zus, ženin devic,

Je zus, krona svetnikov,

^°di nam milostljiv, zanesi nam, o Jezus!
0( h nam milostljiv, usliši nas, o Jezus!

l Se ga hudega,
s ega greha,

sl 0 -! 6  i«e,

1 g Usn jav hudičevih,
p 8e, lakote in vojske,
v^elomljenja tvojih zapoved,
v Slh  hudih priložnost,
p fi ene sraerti,

0  skrivnosti svojega svetega včlo-

p Večen ja,
p svojem prihodu,
p° svojem rojstvu,
p° svojem obrezovanju,
p° svojem bičanju,
p° Sv oji smerti in svojem pokopu,
p Sv °jem svetem vstajenju,
p Sv ojem čudnem vnebohodu,
p^ svoji nebeški časti,
p Sv oji naj ljubeznjiviši materi,
Prošnji vsih svojih svetnikov,
^žb. 17

co

0

N

>OQ

CJ

258

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;

zanesi nam, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ j
usliši nas, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Jezus!

Jezus, sliši nas!

Jezus, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Molitev.

O Bog! kteri si svojega edinoroje'
nega Sina za zveličarja človeškega roda
namenil, in ga Jezusa imenovati ukaza!)
dodeli milostljivo, da, kteri njegovo sveto
ime na zemlji častimo, svoje imena J
nebesih v bukvah izvoljenih zapisane naj'
demo, in se obličja Jezusovega večn°
veselimo; po ravno tistem Gospodu na'
šem, Jezusu Kristusu. Amen.

Molitev.

O vsegamogočni, večni Bog, Gosp 0 ^
in zveličar Jezus Kristus! ker pod nebo^
nobenega imena ni, v kterem bi inog 11
vsi zveličani biti, kakor sveto sladko W e .
Jezus — tak’ prosim, o Jezus! bodi m 0 !

259

2 ezus » dokler sem zdrava; bodi moj Je-
kedar sem bolena; bodi moj Jezus,
^ e dar bom v sreči; bodi moj Jezus, ke-
ar  bom v nesreči; bodi moj Jezus, ke-
^ ar  bom vesela; bodi moj Jezus, kedar
^ 0ln  žalostna; bodi moj Jezus, kedar
j° m n a smertni postelji ležala; bodi moj
® Zus > kedar se bo moja duša iz tega
e ^ a  ločila; bodi moj Jezus, kedar bom
,^ e d sodbo božjo stala. Zdaj in vselej
na  moj poslednji čas zapiši s svojo
es veto rešnjo kervjo v moje serce svoje
0 ^, to  sladko ime Jezus, da ne bom več
u tila ne tega sveta, ne tega mesa,
in m uč da v tebi ostanem, v tebi živim
Sy  Uln erjem. — Bodi češeno in pohvaljeno
jj eto  sladko ime Jezus! — O Jezus,
uarija in sv. Jožef! v vaše svete roke
‘Poročim svojo ubogo dušo zdaj in vse
O Ue čase. Amen.

Vfcr! M ' Ul  K° pride nedelja presv. imena Jezuso-
leht’ ne . zamu< ti spovedi in sv. obhajila, ker
Piš' popolnoma odpustek. — Dobro si za-

jj 0 / v  serce ime „Jezus“. To ime je sveto, vse
Vg( j‘ na  se mu vklanjati morajo; torej ga izgovori
t8( j J 3  pobožnostjo. Mogočno je; zatorej ga kliči
ka a  , na  P omo ^ v vsa ki sili in v vsaki skušnjavi.
l, 0 . r  Uoš prosila Očeta v tem sv. imenu, dobila
v  • Pa tudi sladko je: ljubi ga in nosi ga vedno
^'.ojem sercu. Rada reci: Jezus, bodi moj!
l a z naj tvoja bom!

17 *

Litanije

v čast terpljenja Kristusoveg a '

((gospod, usmili se nas!
Kristus, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!
Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog,
Sin, vsega sveta rešuj i Bog,

Sveti Duh, resnični Bog,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Jezus, ki si ponižno v Jeruzalem šel,
Jezus, ki si svojim učencem noge
umival,

Jezus, ki nam, kakor živi kruh moč
daješ,

Jezus, ki nas s svojo sveto kervjo
razsvetljuješ,

Jezus, za trideset srebernikov prodan,
Jezus, na svoji duši do smerti žalosten,
Jezus, ki si na vertu Getzemani
kervav pot potil,

ws\a\\\

261

ezus , na oljski gori po angelju
Poterjen,

e zus, od Juda Iškarjota izdan,
e zus, z vervmi in verigami zvezan,
ez us, od svojih učencov zapušen,
^zus, p re d Ana j n  Kajfa postavljen,
’ ar ”' za uho udarjen,

od krivih prič tožen,

> trikrat od Petra zatajen,
> ezu s, kakor hudodelnik Pilatu izdan,
0z us, pri Pilatu krivično tožen,
j ez us, v belem oblačilu zaničevan,
ez «s, manj kakor razbojnik Baraba

j °t>rajtan,

j ezus > neusmiljeno gajžlan in raztepen,
ezus < v škerlatast plajš zaničljivo

Jezus,’

Jezus,

J ezus,

°blečen,

Je

ezus,

'ZUS,

J ez Us ,

J ezu s ,

Je:

ezus,

zus,

s ternjem kronan,
v sveti obraz zapljuvan,
s terstom po glavi tolčen,
nedolžno k smerti obsojen,
hudobnim Judom v oblast dan,
s težkim križem obložen,

j- - «VU1M1U JLJ. JL itJV Ul v/l/J-V/JVlij

2Us i kakor nedolžno jagnje k smerti

J ezu s ,

s lečen

oa gori Kalvarji do nagega

i

ezus , za roke in noge na križ pribit,

usmili se nas!

262

Jezus, ki si na križu za sovražnike
prosil,

Jezus, na križu od judov zaničevan,
Jezus, od levega razbojnika na križu
preklinjan,

Jezus, ki si desnemu hudodelniku, ko
se je spreobernil, sv. raj obljubil,
Jezus, ki si na križu svojo žalostno
mater učencu Janezu izročil,

Jezus, na križu z jesihom in žolčem
napojen,

Jezus, ki si vse dopolnil, kar je
bilo od tebe prerokovano,

Jezus, svojemu nebeškemu očetu do
smerti pokoren,

Jezus, ki si na križu svojo dušo v
roke svojega nebeškega Očeta
izročil,

Jezus, ki si na križu z nagnjeno
glavo umeri,

Jezus, s sulico v serce preboden,

Jezus, s častjo s križa snet,

Jezus, v tančico zavit,

Jezus, v nov grob položen,

Jezus, ki si očake iz temnic rešil, , y>
Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlj e&?
zanesi nam, o Gospod!

usbAV  «« ■oasA

263

Ja guje božje, ki grehe sveta odjemlješ;
T  Us hši nas, o Gospod!
da guje božje, ki grehe sveta odjemlješ;
Usmili se nas, o Gospod!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Molitev.

Gospod Jezus Kristus! kteri si s
Sv °jo smertjo na križu svet, pekel in
s Uiert premagal, prosim te, dodeli, da
®kozi tvoje britko terpljenje in smert, v
2lv \jenju, posebno pa v smerti svoje so-
Vra žnike premagam, in da moja duša iz
doline nadlog od tvojih svetih angelov
s Premljena, enkrat v nebeško domačijo,
v v ečno veselje pride. Amen.

264

v last presvetega resa]ega telesa*


gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog,

Sin, vsega sveta rešnji Bog,

Sveti Duh, resnični Bog,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Jezus, ki si pri zadnji večerji sam
sebe učencem vziti dal,

Jezus, ki si v presvetem zakramentu
resnično pričujoč s kervjo in z
mesom, z dušo in s telesom, po
božji in človeški natori,

Jezus, živi kruh, ki si iz nebes prišel,
Jezus, kruh angeljev,

Jezus, kruh izvoljenih,

Jezus, kruh močnih,

Jezus, čeznatorni kruh,


\BmYv 'aasA

265

Jezus,

Jezus,

Jezus,

Jezus,

Jezus,

Jezus,

skriti Bog in Zveličar,
studenec vsili gnad,
vedni in naj čistejši dar,
nekervavi dar nove zaveze,
nedolžno Jagnje božje,
skrita mana,

J ezus, beseda, ktera je meso postala,
^ 111  zdaj vedno med nami prebiva,
v, ? a j svetejši zakrament,

^ a J veča skrivnost božja,
jP°min naj večih čudežev božjih,
r ečudno znamnje naj veči ljubezni

2  bož je,

of' Cra, uent večne ljubezni,

^vnost vere,

^ ar s Prave za žive in mertve,
v ®ča moč v skušnjavah,
a J močnejše orožje zoper hudobnega

Sl ® vražnika ’

p J imenitniši vsih darov božjih,
6ave ti spomin Gospodovega ter-
p ^J e uja in njegove smerti,
r ^ s Veta Gospodova večerja, pri
v te ri angeljci strežejo,

Ve či veselje pobožnih duš,

^ '1 Ve ča dobrota vernih kristjanov,
^ slajši živež naših duš,

usmili se nas!

266

Moč slabih,

Tolažba žalostnih,

Pomoč zapušenih,

Popotnica teh, ki v večnost gredo,
Zastava večnega življenja,

Bodi nam milostljiv; zanesi nam, o
Bodi nam milostljiv; usliši nas, o

Jez« s j

Jez« s '

Vsega hudega,

Vsega greha,

Nevrednega prejemanja tega presve¬
tega zakramenta,

Poželenja mesa,

Poželenja oči,

Prevzetnosti življenja,

Vsih grešnih priložnost in nevarnost,
Skrivnih skušnjav in zalezovanja hu¬
dobnega duha,

Vsih nesreč,

Nagle in neprevidene smerti,

Večne smerti,

Z ljubeznijo, s ktero si ta sv. za¬
krament postavil,

Z ljubeznijo, s ktero si pri zadnji
večerji svoje apostole obhajal,

Z ljubeznijo, s ktero tudi nas s svojim
presvetim rešnjim telesom živiš,

1

K?

g

%

i

v

267

ry

ljubeznijo, s ktero se v tem pre-
2  s vetem zakramentu za nas daruješ,
ljubeznijo, s ktero v tem daru
7  b °žji pravici zadostuješ,

4  ljubeznijo, s ktero nevrednim krist-
2 zanašaš,

ljubeznijo, s ktero v tem presvetem
zakramentu tolikanj nečasti preterpiš,
ljubeznijo, s ktero s stola svoje mi-
losti tako usmiljeno na nas gledaš,
ljubeznijo, s ktero v tem presv.
zakramentu do konca sveta pri nas
0s taneš,

n 11 u bogi grešniki,
a nam zaneseš,

jj a  nam vse naše grehe odpustiš,
a  uas v živi veri v ta presveti za-
^ krament poterdiš in obderžiš,
a v  naših sercih gorečo ljubezen
u° tega naj svetejšega zakramenta

^ Pomnožiš,

a  Uašo čast in pobožnost k temu
presvetemu zakramentu pomnožiš
^ J n ohraniš,

a  nam gnado daš, vselej z dobro
Pripravo k tvoji božji mizi pristo¬
piti,

te prosimo, usliši nas! reši nas, o Jezus!

268

Da nam sad tega presvetega zakra¬
menta obilno dodeliš,

Da resnično češenje tega naj častit-
ljivišega zakramenta med nami po¬
množiš,

Da vso nečast od te naj častitljiviše
skrivnosti božje zavaruješ in od-
verneš,

Da svojo sveto cerkev vižaš in ohraniš)
Da vsim, kteri v te ne verujejo, luč
prave vere dodeliš,

Da naše misli k nebeškim željam po¬
vzdigneš,

Da naše serca s svojim milostljivim
obiskovanjem razveseliš in očistiš,
Da nam vselej veselje nad tem pre¬
svetim zakramentom v serce daš,
Da vedno v nas ostaneš in mi v tebi,
Da nas o koncu našega življenja s
to nebeško popotnico previdiš iu
obveseliš,

Da nas poslednji dan k večnemu živ¬
ljenju obudiš,

Da vsim vernim dušam večni pokoj
dodeliš,

Da nas uslišiš,

Jezus, Sin božji,

Ve, \ys>Yys\  ixa&\

269

ies:

Ja;

a § n je božje, ki grehe sveta odjemljt
j Za nesi nam, o Jezus!
a § n je božje, ki grehe sveta odjemlješ;
Us |iši nas, o Jezus!

§ n je božje, ki grehe svetil odjemlješ;
u *mili se nas, o Jezus!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Gče naš. Češena si Marija,
■dobrotljivi in usmiljeni Gospod je
s Pomin svojih čudežev storil.

°o je živež dal tem, kteri se njega
k b °j'jo.

^ r uh z nebes si jim dodelil.

^ori ima vso sladkost v sebi.

S tvojega altarja, Gospod! prejema¬
jo Kristusa,

'  kterem se duša in telo razveseli.


Molitev.

k ra  ° fi og! ki si nam v prečudnem za~
Pustih , s P om * n  svojega terpljenja za¬
bosti \  nam ) te  prosimo, svete skriv¬
aj ega telesa in tvoje kervi tako

270

častiti, da sad tvojega odrešenja vedo?
v sebi čutimo. Kteri živiš in kraljuj^
z Bogom Očetom v edinosti sv. Dub a >
Bog na vekomaj. Amen.

Lavretanske litanije.

gospod, usmili se nas!
Kristus, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!
Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče nebeški, vsegamogočni Bog,
Sin, vsega sveta rešnji Bog,

Sveti Duh, resnični Bog,

Sveta Trojica, en sam Bog,

'S p
% %

Sveta Marija,

Sveta Mati Božja,
Sveta devic Devica,
Mati Kristusova,
Mati milosti božje,
Mati prečista,

Mati brez madeža,
Mati nedolžna,

za

prosi!

271

Mati presveta,

Mati ljubeznjiva,

Mati prečudna,

Mati našega Stvarnika,

Mati našega Odrešenika,

Revica modra,

Devica častitljiva,

Devica hvale vredna,

Devica mogočna,

Devica usmiljena,

Devica verna,

Devica brez madeža spočeta,
Dedoba pravice,

^edež modrosti božje,

^ačetek našega veselja,
Dosoda duhovna,

D°soda časti vredna,
posoda vse svetosti,
^krivnostna roža,
i Urr * kralja Davida,
slonokosteni,

DiŠa zlata,

krinja miru in sprave,
7 r ata nebeške,
pednja danica,

^ravje bolnikov,
r ibežališe grešnikov,
^Mažnica žalostnih,

272

Pomoč kristjanov,

Kraljica angelov,

Kraljica očakov,

Kraljica prerokov, | za nas

Kraljica aposteljnov,

Kraljica marternikov, | Boga prosi 1

Kraljica spoznovavcov,

Kraljica devic,

Kraljica vsih svetnikov,

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlj eS ’
zanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlj e ® ?

usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlj eS ’
usmili se nas, o Gospod!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Oče naš. češena si Marija.

BI Q>  D 8 t S/  ©.

1. E presv. rešujemu telesu.

(Kadar je izpostavljeno.)

'f.  Kruh z nebes si jim dodelil-
O. Kteri ima vso sladkost v sebi-

Molimo. ^

O Bog! kteri si nam v prečudn^
zakramentu spomin svojega terpljenja

273

^ Ust |l, daj nam, te prosimo, sv. skriv¬
ati tvojega telesa in tvoje kervi tako
as titi, da sad tvojega odrešenja vedno
v  ^ebi čutimo. Kteri živiš in kraljuješ
l°°gom Očetom v edinosti svetega Duha,
od vekomaj do vekomaj. Amen.

2. K av. devici Materi Mariji.

jj Ped tvojo pomoč pribežimo, o sveta
> z Ja porodnica! ne zaverzi naših pro-
v  n J v naših potrebah, temuč reši nas
kj e | e i vsih nevarnost. O častitljiva in
Q . a2e na devica, naša gospa; naša sred-
§ a > naša besednica; naša pomočnica!
na sv °jim Sinom nas spravi, svojemu Sinu

Priporoči, svojemu Sinu nas izroči.
q'  Piosi za nas, sveta božja porodnica.

Pa bomo vredni obljub Kristusovih.

ZM: oli 333. O.

p r  . Podeli nam, svojim siuzauuiKom,
a a  Slm o, Gospod Bog! da vedno zdravje

le

svojim služabnikom,

y , Gospod Bo;

duši in na telesu vživamo, in da bomo

J device

prošnjah presvete Marije vse-
v eč»T'"'* W3  °d sedanje žalosti rešeni in
Qe ga veselja deležni.

V*,,

18

274

Češena bodi Kraljica! Mati milost
življenje, sladkost in upanje naše, b° .
češena! K tebi vpijemo zapušeni Evi 151
otroci, k tebi zdihujemo žalostni in
jokani v tej dolini solz. Oh, oberni tedaj;
naša pomočnica! svoje milostljive oči
nas; in po tem revnem življenju pok®_
nam Jezusa, žegnani sad tvojega teles®’
o milostljiva, o dobrotljiva, o sladka d e '
vica Marija! ,

Prosi za nas, sveta božja porodni^'
O. Da bomo vredni obljub Kristusovih

o 1 i m. o.

Vsegamogočni, večni Bog! ki si
in telo častite device matere Marije,
bi vredno prebivališe tvojega Sina h
zaslužila, s pripomočjo svetega Duha P
pravil, daj nam, ki se njenega spoh 1 ^
veselimo, da bomo po njenih milostlj 1 ' ^
prošnjah prihodnjih zlegov in večne stt> e
rešeni.

3. K svetemu Jožefu.

Glejte, moder in zvest hlapec, J^ e
rega je postavil Gospod čez svojo družb'
V. Prosi za nas, sveti Jožef! .t,
O. Da bomo vredni obljub Kristuso ' 1


275

!Lv4Zolixn.o.

Naj nam, prosimo, Gospod! zaslu-
ženje ženina tvoje presvete matere Ma¬
rije pomaga, da, kar naša slabost ne
premore, nam bode po njegovih prošnjah
dodeljeno.

4. Za vse potrebe.

Ponižno, Gospod! te prosimo, raz¬
veži po svoji milosti naših grehov vezi,
in ohrani po prošnjah svoje izvoljene
Matere, ljube Device Marije in vsih svo¬
jih svetnikov nas svoje služabnike, naše
dobrotnike in naše pohištvo v vsi sve¬
tosti; tudi očisti vso našo rodovino in
aaše prijatle hudobe in grehov, in na¬
polni jih z lepimi čednostmi; dodeli nam
mir in zdravje, odverni od nas vidne in
aevidne sovražnike, in odženi vse hude
želje; daj nam zdravo vreme in dobro
tetino, skaži milost našim prijatlom in
aeprijatlom, in obvari to faro z vsimi,
kteri v nji prebivajo, kuge, lakote, voj¬
ske, ognja, potresa, povodnje, in dodeli
milostljivo vsem vernim keršenikom, ži-
v 'm in mertvim, v nebeškem kraljestvu
rečno življenje, mir in pokoj. Obvaruj
na šega papeža I., našega škofa I., našega

18 *

\

276

svetlega cesarja I., in vso našo duhov-
sko in deželsko gosposko, in vse krist-
jansko ljudstvo vsih nadlog in vseg»
zlega. In tvoj blagoslov pridi z nebes
doli na nas, in bodi vselej nad nami
Po Gospodu našem Jezusu Kristusu, Sim 1
tvojem, kteri s teboj živi in kraljuje \
edinosti svetega Duha, Bog od vekomaj
do vekomaj. Amen.

Hf.  Božja pomoč ostani vselej pri nas.

O. Amen.

Oče naš. Češena si Marija (petkrat).

Opomin.  Kolikorkrat lavretanske litanije pobožna
moliš, zadobiš vsakrat 300 dni odpustkov, in
jih vsaki dan enkrat moliš, zadobiš o zapovedani* 1
praznikih Matere božje popolnoma odpustek, “
se spoveš in sv. Rešnje telo vredno prejmeš.

Lastnosti matere božje.

1. Marija je hči Očeta nebeškega.

2. Marija je mati Jezusa Kristusa, Sin*
božjega.

3. Marija je nevesta tolažnika sv. Duh«.

4. Marija je častitljiva kraljica vsili zve¬
ličanih duhov,

5. Marija je izvoljena posoda vsih božji* 1
gnad.

I

277

'■ 6. Marija je prečuden zgled deviške či-

•• stosti, brez vsega madeža spočeta.
i  7. Marija je zgolj sama ponižnost in
j krotkost.

>• S- Marija je dobrotljiva mati vsili ver-
11  nih kristjanov.

9- Marija je usmiljena tolažnica vsih
J I žalostnih in revnih.

0' Marija je pribežališe vsih spokornih

grešnikov.

ji- Marija je naša pomoč v vsih nadlogah.
2' Marija je naj mogočniša pomočnica
) j v zadnji uri in pri sodbi božji.

1

> Hvalna pesem

Marije prečiste device.

Duša zdaj moja preslavlja Gospoda!
čast naj doni mu od roda do roda!

Duh moj se v Bogu močno veseli,
Svojhnu Zveličarju umerje, živi.

Ker se ozerl je na dekle nižavo,

Peli narodi mi vsi bodo slavo;

Storil velike reči je za me —
Močni, ki sveto  je njega ime.

Vsmiljenje njega brez konca in kraja
Zmiraj od roda do roda prihaja
Njim, ki postavo njegovo vedo,

Njim, ki mu služijo v strahu zvesto.

278

S svojo roko on mogočnost skazuje,
Misli visokih ko dim razkropuje;

S sedeža pahne prevzetnost serca,
Nanj pa povzdigne ponižnost duha.

Lačnim dodelil gosti' je prijazne,

Pustil bogate je lačne in prazne;
Smiljeno Izrael v delež sprejel,

Ki mu je služil, obljubam verjel.

Smiljenja spomnil se v prid je rojako® 1 ’
Kakor obetal je našim očakom:
Abrahamu, da usmilil se nas,

Njega zaroda, na večni bo čas.

Zaveza z Marijo.

Vsih milost polna devica in češ efll | ;
mati božja, Marija! ker jaz zavoljo ^
jega grešnega življenja nisem vred J
tvoja hči imenovana bitij ti pa
svoje ljubezni in zvestobe vredna, D
moja mati: za to iz ljubezni do tebe P
novim ljubeznjivo zavezo s teboj, 111  ^
prosim, naj te smem vnovič svojo
imenovati. Res, izvolim te za svojo ^
ter tako za terdno, kakor te je ^ :
bogoljubna duša izvolila, ali te ^ zV ° g e
in se s teboj skleniti zamore. Teb 1  .j
jaz za tvojo lastno služabnico vdam,
zapišem svoje telo in svojo dušo,
svojo lastno kri, tako, da me nobena

279

od tebe ne bo več ločiti zamogla. Naj
ti, o Marija, dopade ta zaveza, sprejmi
me za svojo hčer in zapri me v svoje
materno serce, da bom v vsih svojih re¬
vah varno pribežališe k tebi imela, in
enkrat v tvojih rokah, kakor otrok na
maternem naročju, svojo dušo Bogu iz¬
ročila. Amen.

M©Hi©^o

(V  skušnjavah zlasti zoper sv. čistost.)

O moja gospa, o moja mati! tebi
se vso darujem, in da se tebi vdano
skažem, ti danes posvetim svoje oči,
svoje ušesa, svoje usta, svoje serce, in
sebe vso. Ker sem tedaj tvoja, q dobra
mati! varuj me, brani me, kakor svojo
lastnino in posestvo. Amen.

(Klic v skušnjavi.) O moja Gospa,
o moja mati! varuj in brani me, kakor
svoje posestvo in svojo lastnino.

če tč molitvice s pobožnim in skesanim ser¬
cem zjutraj in zvečer po angeljskem češenju moliš,
zadobiš vsak dan odpustek za sto dni, in če v mescu
enkrat ssv. zakramente vredno prejmeš, in navadne
molitve za odpustke opraviš, popolnoma odpustek.
(Pij IX. 5. avg. 1851.)

280

Dostavek. Se litanije pojejo, se namesto:
nas Boga prosi! 1 ' odpeva takole:

Devica Marija, sladko ime!

K tebi zdihuje naše serce!

Roža duhovna,

Milosti polna,

Prosi za nas grešnike vse!

Ali pa:

Sveta mati božja, prosi Boga za nas!
Hvaljen bodi Jezus zdaj in na večni čas!
Le prosi, le prosi, Marija za nas!

Ali pa:

(Sveta Marija) ti Devica častitljiva.

Oj preljuba naša Mati!

Jezusa prosi za nas!

281

k svetemu Alojziju.

limski papež Klemen XII. so vsim, ki na
?čast sv. Alojzija šest nedelj zaporedoma
p,. e - . k spovedi grejo, vredno sv. Rešnje Telo

pol e J° in na namen svete cerkve molijo, po-
p 0  ** odpustek dodelili. Ker je sv. Alojzij
v en va nih svete čistosti, vas prosim, dekleta!
®nu Jezusovem, opravljajte rade to pobožnost
sa j vas ne bo nikdar grevalo.

Pervo nedeljo.

Prlp ravljalna molitev.

s 6  ^ Se gamogočni, usmiljeni Bog! oglej
slab P° sv oji očetovski ljubezni na me,
t a  0 In  revno tvojo hčer. Naj ti dopade
č as f b °žnost, ktero zdaj opravljam v tvojo
ter e ’ - V  ^ ast  Marije, tvoje presvete ma-
ln  neomadežovane device in v čast

282

tvojega zvestega služabnika, svetega Aloj¬
zija. Začni, prosim, Gospod! s svojim
duhom mojo pobožnost, in spremljaj jo
s svojo sveto pomočjo, da jo iz tebe
začnem in v tebi končam. Darujem ti to
pobožnost v zalivalo za vse prejete gnade
in dobrote, posebno pa za tiste gnade,
ktere si dodelil svetemu Alojziju, in po
njegovi priprošnji vsim njegovim častiv-
cem. Ponižno te molim in prosim, do¬
brotljivi Oče moj! ozri se milostljivo d"
zasluženje tega velikega svetnika, in do'
deli nam tiste gnade in čednosti, za ktere
prosimo za se in za druge, da vsi sta'
pej v tvoji sveti ljubezni živimo in ume®
jemo, in da te enkrat s svetim Alojzije®
in z vsimi izvoljenimi v nebesih vekomaj
častimo in hvalimo. Amen.

Molitev m  sveto čistost.

O Bog, prijatel čistih duš! po tvoj'
gnadi je sv. Alojzij svojo deviško čistost
noter do smerti brez madeža ohranili
daj, da bom tudi jaz, poterjena s tvoj 0
sveto gnado, po zgledu tega angeljske£ a
mladenča to prelepo čednost čez vse lj n '
bila in cenila; da nikdar kaj ne stori®

283

in ne dovolim, s čemur bi jo znabiti
ognusila ali vmazala, marveč da bom
vredna zavolj čistosti svoje od tebe ljub¬
ljena biti, in gledati te enkrat od obličja
do obličja.

Sv. Alojzij! ki si svojo nedolžnost
in svojo deviško čistost noter do smerti
brez madeža obranil, prosi za me, slabo
deklino, da se tudi jaz zoper to preljubo
in sveto čednost nikdar ne pregrešim, se
vsim skušnjavam serčno in stanovitno
ustavljam — da bom ven in ven trezna
in zmerna, se ogibala slabih priložnost,
skerbno krotila in zatirala svoje počutke,
posebno pa svoje oči, in svoje serce za¬
pirala vsemu nespodobnemu poželenju.
Amen.

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu.

Litanije

k časti svetega Alojzija.

Gospod, usmili se nas!
Kristus, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!
Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

284

Oče nebeški, vsegamogočni Bog, %

Sin, vsega sveta rešnji Bog, ^ g

Sveti Duh, resnični Bog, g $

Sveta Trojica, en sam Bog, 5

Sveta Marija,

Sv. Alojzij, ki si od svojih otročjih
let s kerstno gnado zvesto delal,

Sv. Alojzij, ki si zavoljo tega od
Boga posebno obdarovan bil,

Sv. Alojzij, podoba čistosti in ne¬
dolžnosti,

Sv. Alojzij, ki si svojo kerstno ne¬
dolžnost noter do smerti brez
madeža ohranil,

Sv. Alojzij, ki si zavoljo tega vse
svoje počutke, posebno pa svoje
oči skerbno varoval,

Sv. Alojzij, ki si bežal pred naj
manjšo nevarnostjo, ki je žugala
tvoji čistosti,

Sv. Alojzij, ki si moril svoje telo
z naj ostrejšo zmernostjo,

Sv. Alojzij, ki si vse križe in težave
v prid svoje čistosti voljno prestal,

Sv. Alojzij, ki si, da bi ohranil svojo
čistost, ssv. zakramente tako po¬
gosto prejemal,

Sv. Alojzij, ki si ravno iz tega na- )

■'jrctte.V 'iA,  -aasA

285

^ua prečisto devico Marijo tako
^ §°reče častil,

v - Alojzij, od cerkve priporočen
g z gled svete čistosti,

V ' Alojzij, ki si bolj obrajtal tiho po-
g n ’žaost, kakor svetlo časno krono,
V-  Alojzij, ki si zaničeval svet in
n j e gove dobrote, da bi toliko bolj
gotovo nebesa dosegel,

' Alojzij, ki nisi večega veselja
P°znal, kakor moliti in premišlje¬
vati svete reči,

g ' Alojzij, angelj v človeški podobi,
' Alojzij, mogočen prošnjik in varh
Sv - čistosti,

Sveti

£a r * . Al °j zi b k te bi kličemo,
v <% tvoje priserčne ljubezni do


a  tudi
Ma

in

mi, kakor ti, Jezusa
varijo čez vse ljubimo,
tudi mi vpotrebujemo vse pripo-

l) a  °oke, sveto čistost ohraniti,
tudi mi za tega voljo svete za-
r amente tolikrat, kolikorkrat je
D a  atn  mogoče, prejmemo,

tudi mi vsili nevarnost in pri¬
dnost k nečistemu grehu skerbno
Ubijemo,

prosi Boga za nas!

286

Da tudi mi, kakor ti, svoje naj veče
veselje v molitvi in v svetem pre¬
mišljevanju najdemo,

Da tudi mi, kakor ti, svoje počutke,
posebno pa svoje oči v berzdah
imamo,

Da se tudi mi, kakor ti, v zataje¬
vanju samih sebe vadimo,

Da bomo do konca svojega življenja
v dobrem stanovitni,

Da bomo' srečne smerti umerli,

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlj^’
zanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlj^’
usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlj^'
usmili se nas, o Gospod!

Kristus, sliši nas!
Kristus, usliši nas!

Oče naš. Češena si Marija.

O Bog! delilec nebeških darov, ^ '
si v angeljskem mladenču Alojziju P 1 ’®*
čudno nedolžnost življenja z enako pok°*°
združil; dodeli po njegovem zasluže#
in po njegovih prošnjah, da, ki ga Iie

287

Miznega nismo nasledovali, ga spokor¬
na posnemamo. Po Jezusu Kristusu,
^ 0s Podu našem. Amen.

^ Drogo nedeljo.

n ^avljalna molitev, kakor pervo nedeljo,

Pravični Bog! če je nedolžni^v.
f lo jzij tako spokorno živel, kak  V ?

l az  Pred tvojim sodnjim stolom

kterega duša je vendar tobkanj čist

blla , je vse svoje življenje se moril m

? ata ieval. In jaz, ki sem tolikrat m  .

Vo se pregrešila, nočem ničesar sliša
Pokore, nočem svojim počutkom n
n eči!  Usmili se me, o Gospod. i
n. 6  terdo serce spreoberm v spokorno.

aj mi tako ponižnost, kakoršne je ;
^°jzij poln bil, da, ki mu v nedolžnost

Podobna, po potu pokore v nebesa

fridem.

huje, kakor
in če si le
ta, nedolžna

! ^ z gnusobo se napolnila, in od straha

u  groze trepetala. Tiste male grehe, k

Sv. Alojzij! ti si greb
^rupenega modrosa se bal
Jco g re ha vidil. ie tvoja c

288

si jih v svojih otročjih letih storil, s !
vse svoje žive dni z obilnimi solza # 1
objokoval, in z ojstrimi pokorili izbrisa'# 1 ’
prosi za me, da svoje velike in brezš te '
vilne grehe iz ljubezni do Boga obžaluj 6111
in pokorim, in da zanaprej greh ^
vse sovražim in studim. Amen.

Oče naš. češena si Marija, čast bodi-

Potem litanije k časti sv. Alojzija itd., k al;0t
pervo nedeljo.

Tretjo nedeljo.

Pripravljalna molitev, kakor pervo nede¥'

Molite? m  ©steidsost do s?eta*

Moj Gospod in moj Bog! ki sla^j
perstene serca po svoji gnadi k nebešk'
željam povzdigneš, raztergaj vezi, kt e  ^
me na svet vežejo, in obvari me P 1 ^
zanjkami zapeljivega sveta! uči me zafl^
čevati in studiti pene in prazni bliŠ P®,
svetnih darov in mesenega veselja; u
me, da bom, kakor sv. apostol Pavel, v
kar mi svet obeta in priporoča, t ° l1
obrajtala, kakor prah in blato, in ne bo
druzega poželela, kakor Jezusova b 1
— Nagni moje serce, da ker po zg le

289

Jetega Alojzija sveta ne morem zapo¬
nk j.  se vender na svet in na njegovo
es elje ne bom navezavala, da se bom
v erbn 0  ogibala krajev, kjer posvetneži
^ in truš imajo, da bom rada tiha,
š a , da  sama, in rada svoje želje kje po-
Jala, kj er  veselje nikoli ne mine in
Pota nikoli ne obledi.

8 . Sv. Alojzij! ti si bil od Boga po-
e  no razsvetljen, preč ko si k pameti
j^ 1Se i> in že takrat si začel Boga ljubiti
Pjeinu služiti; prosi za me, da vsaj
j. a i > ko sem že k večemu spoznanju
j ls ia, začnem Bogu služiti, da vse, kar

am, SV0 j 0  ^ušo j n svo j e te j 0) n j emu  v

ž  r  prinesem, in da moje serce gori le
» *}J e ga, od kterega sem že brez števila
*. . in dobrot prejela, in jih še to uro
®]emam. Amen.

c< r naš. Češena si Marija. Čast bodi.

“otem litanije itd., kakor pervo nedeljo.

'  Četerto nedeljo.

l P r avljalna molitev, kakor pervo nedeljo.

_ki _ jn_ vrv_

KoKte* m Hjjttlmma d@ Boga,

O Bog, studenec vsega dobrega ir
P°Padek vsih popolnost, brez tebe bi

B *»žb. 19

290

nebesa ne bile več nebesa. Ti si nas
toliko ljubil, da si svojega edinorojenega
Sina k našemu odrešenju na svet poslal;
in tvoj edinorojeni Sin, moj odrešenik,
ki je pravi Bog, me je ljubil, da je umeri
za me na sramotuem križu. In vender
je bilo moje serce dosihmal tako merzl°
do tebe. Oh, kolikrat sem te razžalil
v svojem življenju! Usmiljeni Bog! od¬
pusti mi, prelepo te prosim, odpusti n 51
zavolj ljubezni, s ktero si me ljubil 0< ^
večnosti sem, in zavolj neskončnega za-
služenja tvojega ljubega Sina Jezusa. D a J
mi tako te ljubiti, kakor te je ljub"
tvoj zvesti služabnik, sveti Alojzij,
napolni moje serce z nebeškimi željam 1 ,
da bom ven in ven po tvojih zapovedih
živela, nič druzega se bala, kakor teb e
razžaliti, in nič druzega želela, kako r
tebi dopasti, in enkrat v nebesih v
drušnji svetega Alojzija vekomaj te ljubit')
moliti in častiti.

Sv. Alojzij! ti si ves čas svojeg a
življenja Jezusa in Marijo čez vse ljub' 1 ’
zato si tudi gnado dosegel, v ljubez " 1
do Jezusa in Marije umreti. Prosi za
me, da bom tudi jaz Jezusa iz celeg a
svojega serca in čez vse ljubila, da bo" 1

291

Pa tudi njegovo mater, prečisto devico
Marijo, z otročjim zaupanjem častila, in
v  guadi mojega Izveličarja in v naročju
^oje preljube matere Marije od tega
Sv eta se ločila. Amen.

Oče naš. češena si Marija, čast bodi.

Potem litanije itd., kakor pervo nedeljo.

Peto nedeljo.

Pripravljalna molitev , kakor pervo nedeljo.

Telega.

Ljubeznjivi Jezus, na kaj bi 'imeli
kristjani večkrat in rajši misliti, kakor
na  tvoje britko terpljenje in na tvojo
ftfenko smert, s ktero si nas odrešil? Kje
^ imeli večkrat in rajši biti, kakor pri
j®bi v zakramentu presv. rešnjega Telesa?
0 moj Jezus! odpusti mi, da sem dosihmal
teh naj svetejših skrivnost tako malo
* er ca imela. Kako me je sram, ko inis-
lln  na svetega Alojzija, ki je pogosto
Ce ie ure pred sv. rešnjim Telesom klečč
m °Ul, tako pogosto k svetemu obhajilu

19 *

292

pristopal, in od veselja se solzil, da J e
smel te prejeti. Preljubeznjivi Jezu s >
daj, da bom tudi jaz toliko ljubezni d°
tebe v presvetem režnjem Telesu imela*
te rada in vesela prejemala, kolikorkrat
mi bo dopušeno, pa tudi vselej s tak°
skerbjo se pripravljala, kakor sv. Alojzij'
Sv. Alojzij! ti si zakramenta svet e
pokore in presv. rešnjega Telesa vselej
z naj večo pobožnostjo prejel, in se 2
vso skerbjo pripravljal. Prosi za m e >
da bom tudi jaz tako rada k spovedi 10
k sv. obhajilu hodila — ali ne sam 0
rada, temuč tudi vredna; da mi sv. ob'
hajilo ne bo k pogubljenju, timveČ
večnemu življenju. Amen.

Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi’
Potem litanije itd., kakor pervo nedeljo.

y

Šesto nedeljo.

Pripravljalna molitev, kakor pervo nedelj 0 '

Molitev ssa veSao sveKSa^fo.

O moj Bog, kaj je tudi naj dalj se
človeško življenje na svetu druzega, k 9 '
kor senca, kedar kak oblak čez soln ce

293

gre, in vender tako redko mislimo, da
čas našega življenja tako hitro preide, in
kakor čas obračamo, dobro ali slabo,
bomo ali večno zveličani ali večno po¬
gubljeni. Vtisni, o Gospod! svet strah v
moje serce, da bom vsaki dan in vsako
uro svojega življenja v zveličanje svoje
•Juse obernila, da ostanem zmiraj čista
in brez madeža na duši in na telesu,
poterpežljiva v svojem terpljenju in sta¬
novitna v dobrem, da bom potem takem
vredna, k tebi v svete nebesa priti. Zato
te prosim po priprošnji svetega Alojzija,
kterega si v njegovih naj lepših letih k
sebi zaklical, in v kterih bi lehko umerla
tudi jaz.

Sv. Alojzij! ki si od svojih otročjih
let zvesto in neprenehoma Bogu služil, in
si vse svoje dni v božjo čast in v zveli¬
čanje svoje duše obernil, sprosi mi gnado,
da bom ven in ven pred očmi imela in
pogosto premišljevala, kako kratko je
naše življenje, kako negotova naša smert-
na ura in koliko vreden vsaki trenutek,
ki ga nam Bog da; da dragega časa ne
bom tratila s postopanjem, s praznimi
nli clo grešnimi pogovori, po slabih po¬
tih in tovaršijah, ampak tako lepo ga

294

obračala, da boni zamogla enkrat odg®'
vor dati od vsake ure in vsake min«^
svojega življenja. Amen.

Oče naš. Češena si Marija, čast bodi'

Potem litanije itd., kakor pervo nedeljo.

St.  Alojzij dekletam!

1. Rada se spomni bele lilije, ki jo '
mojih rokah vidiš. Še lepša lilija raste v tvO'
jem sercu, dokler si nedolžna. Varuj jo, ® a
ti ne zvene.

2. Varuj se slabe priložnosti in sporo® 1
se otroka, kako vreši, kedar ga modros pi®, 1 ’
spomni se ptičke, kako se meče, ko se j e
na limance vjela. Boj se, da se tebi taka D e
zgodi.

3. Strahuj svoje počutke, posebno svoj 8
oči. Jaz nisem nikdar ženskega obraza vidi*)
ne glej tudi ti po možkem spolu. En sai®
pogled je dosti, in duša bo smertno ranjen®'

4. Pride skušnjava, spomni se brej®
pomude, da Bog je pri tebi in vse vidi. b® 5
zmagala, zlata krona te čaka; boš dovolil®!
pravici božji ne boš ušla.

5. Ne zaljubi se v svet in v njegov® 1
veselje. Posvetno veselje je v začetku sladko,

h koncu pa grize in mori. Jaz sem grajsin®
pustil in sem s Kristusom ubog postal; i®
kaj bi tebi pomagalo, ko bi naj lepše dekle

295

bila in bi imela sedem belih gradov za doto,
pa bi dušo pogubila?

6. Živi spokorno in križaj vsak dan
svoje meso z željami vred. Jaz sem na ter-
dem spal, sem pogosto svoje truplo do ker-
vavega tepel, da sem ga ložej vkrotil: tudi
ti ga ne mehkuži in ne grej preveč.

7. Ne bodi radovedna in ne vtikuj se
v reči, ki tebi nič mar niso. Ne govori pre¬
več in bodi vesela, če moreš biti sama. Ro¬
žica svete čistosti, pravi sv. Magdalena Paci-
janka, raste le v zaklenjenem vertu; zatorej
zaklepaj pridno svoj vertec — svoje serce,
da se ti taka gnjusoba ne vleze.

8. Rada moli, še raji pa premišljuj in
vsako uro vsaj enkrat k Jezusu in Mariji
zdihni. Boš dihati jenjala, boš mertva; boš
moliti jenjala, bodo nedolžnost tvojo pokopali.

9. Naj veči ogenj ugasne, če se mu
vedno ne prilaga. Morebiti si tudi ti zdaj
za dobro še vsa goreča; ali če ne boš po
mojem zgledu pogosto in vredno prejemala
Jezusa v sv. rešnjem Telesu, boš kmali kakor
roertvo oglje — brez ognja in brez ljubezni.

10. Ne imej praznih želj, da bi ljudem
dopadla, posebno drugemu spolu ne; in ne
bodi abotna, da bi se zamere ljudi bala.
Kakor je nektera rada povsod perva in po¬
hvaljena, bodi rada povsod poslednja in za¬
ničevana. Boš zaničevana zavoljo Jezusa,
kteremu služiš, veseli se, boš pa tudi ž njim
kraljevala. Le dobro si zapomni, kar Tomaž
Kempčan pravi, da prazno je vse, nečimerno

296

in nič, razun Boga ljubiti in njemu same ® 11
služiti.

fr 1 © 8 © TO

v čast sv. Alojzija

Prelepa lilija cveti,

Iz sam’ga svet’ga raja,

In duh deviške čistosti
To lilijo obdaja.

Kdo žlakne lil’je ne pozna:

Alojzija mladenča?

Nedolžnost in pokora ga
Zdaj v svetem raju venča.

Prav lepo pesem hočemo
Alojziju zapeti,

V telesu angelca lepo
V spodobni časti 'meti.

Alojzij! ti deviški cvet
Nedolžnost si ohranil,

Oh! bodi tudi nam izgled,

Da nas boš greha branil.

Poglej v koljki nevarnosti
Pregrehe mi živimo,

Kako vsi rahli in slabi
Se lehko pogubimo.

Ti v sveti sramožljivosti
Se varval sence greha,

Nas pa priložnost veseli,

Pregrešnega posmeha!

Do usmiljenega Jezusa
Ti serce je gorelo,

Marija tvoja mati Via,

Posvetno teb’ merzelo.

Naše serce pa le želi
Veselje tega sveta,
Ljubezen sveto pomori,

V nesramnost nas zapleta.

Alojzij! ti se pokoril
Občutke si strahoval,

Si molil rad in se postil,
Skušnjave vse premagal.

Mi grešniki pa pasemo
Pregrešno truplo svoje;
Naj nam pomoč premage bo
Izgled pokore tvoje.

Naj se hudoben svet jezi,
Sovraži, zapeljava,

Le bodi sploh, Alojzij ti!
Nam luč in steza prava.

Alojzij! ti naš vojvoda!

Pred nami lil’jo nosi,

Od usmiljenega Jezusa
Pomoč nam ti izprosi!

Naj se s teboj vojskujemo,

V nedolžnosti cvetimo,

Naj srečno svet premagamo,

Se s tabo veselimo.

Tam Bogu hvalo dajali,

Pred jagnjetom veseli:

V nebesih se sprehajali,

In novo pesem peli.

298

Od svetili bratovšin.

v

d

I

1

t

s

s

§

'aš Gospod Jezus pravi: »Kjer sta

^ali kjer so trije v mojem imenu ^
ondi sem jaz v sredi med njimi«. V sve ^
bratovšinah pa se jih večdel sto in sto zbere,.
bi eden za druzega molili, in eden druzega k .
bremu vnemali; zatorej smemo reči, da so
posebno ljube in drage. Sv. Frančišek ZaleZ'J
pravi: Se daš v bratovšino zapisati, leliko v el '
dobiš, zgubiti pa ničesar ne moreš. Če z Tes 0
opravljaš svoje bratovske dolžnosti, zamoreš ffl ll0i ,
gnad in odpustkov zadobiti; če jih pa ne opravi ) 3  ’

... W

zbrali’

odpustkov sicer ne dobiš, pa tudi greha zato
benega nimaš — ker ne ena bratovšina sv°l

udov pod grehom ne veže.

Da svete bratovšine mnogo pomagajo k f
božnemu življenju in k večnemu zveličanju, _
tudi iz tega lehko vidi, ker vsi slabi in u> a


299

^ e dni kristjani so sploh zoper nje. Meni se zdi,
ovšina je kakor ve rt pri hiši.
v vertu so zmiraj bolj varne,

k °? e  in drevesa

a «or une zvunaj verta, ktere kmali kdo ali od-
ali polomi; zatorej, ljube dekleta! ne dajte
Se  ®otiti od naukov zapeljivega sveta, in dajte
za pisati v eno ali drugo sledečih bratovšin,
ktero

Sv etui

vam je ljubo in vam vaš dušni pastir

‘Jejo.

Dekliška ali križevska bratovšina.

n . Je za dekleta naj lepša in naj potreb-
jj. a ; Ona ima ta sveti namen, da bi tiste,
v er «a je Bog zakon namenil, z deviškim
tisf Cein na  8'lavi in v sercu k poroki prišle:
^l»a, kterim ga ni namenil, da bi čisto
Vj , orez madeža ohranile svoje devištvo, in
bit' ( 116  .^D e ) po smerti z Jezusom pri poroki
StipVr k ’ er  bodo imele lepe bele oblačila kot
^ S, zelene palmove veje v rokah, iii bodo
~Oji in svetniki božji njih ljubi svati in

^av

- Zategadel, ljube dekleta! ki ste že
, prijazno in lepo vas pozdravim —
i se; zakaj ve zdaj še same ne veste,
rečne da ste. Prosim lepo in povabim
Se  B*di vas, ki še niste pristopile, ne mudite

m, 1 * 1  ne odlagajte, da se tudi vam ne zgodi,
5 j V( /. 01 ’ tistim evangeljskim devicam, ki so
J e ga ženina zamudile.

J

Bratovšina presv. serca Jezusovega.

Namen te prelepe bratovšine je, da bi
® a še serca v goreči ljubezni do Jezusa

300

vnele in se posebno mladim dekletom pripo¬
roča, da bi jih ljubezen do sveta ne osle¬
pila. Če bote Jezusovo serce rade častile,
bote tudi presveto rešnje Telo rade obisko¬
vale, bote rade k spovedi in k sv. obhajilu
hodile, in lehko rastle v vsem dobrem, kakoi
drevesa, ki so poleg potoka vsajene.

Ktera se v to sv. bratovšino zapisati
da, mora moliti vsak dan o č e n a š, č e š e n a- ,,
marijo, vero  in kratek zdihljej: jj

O Jezus, naj sladkejši serce, daj, v

Da molim in ljubim te na vekomaj! b

ti

Tudi je dobro, moliti sledečo molitev:

Molitev za odpustke. i

O moj ljubeznjivi Jezus! iz hvalež- J
nosti do tebe, in da bi svojo nezvestobo ,
vsaj nekoliko popravila, tebi svoje serce t
izročim, se tebi vso vdam, in si terdno t
naprejvzamem, nikdar več ne grešiti. j
Amen.

Če to molitvico pred podobo serca Jezuso- |

vega zgrevano moliš, zadobiš enkrat na dan od- j

pustke za sto dni; če jo moliš cel mesec vsak
dan, zadobiš enkrat v mescu popolnoma odpustek
tisti dan, na kterem se čisto spoveš, sv. rešnje
Telo vredno prejmeš in po namenu sv. očeta papeža
moliš. — Popolnoma odpustik tudi zadobiš:

1. Tisti dan, ko se zapisati daš.

2. V praznik presv. serca Jezusovega, ali pa j

v nedeljo potem.

301

O

■ Pervi petek ali pervo nedeljo vsakega mesca.

• Šest petkov ali šest nedelj pred praznikom
n  presv. serca Jezusovega.

• Ob smertni uri, če boš vsaj v sercu zgre-
vana v presv. ime Jezusovo klicala.

i\

Bratovšina presv, serca Marijnega.

g 0 v . Ta sv. bratovšina ima namen, po mo-
toos ' 1  ■ T ro ^ n ji Marijnega presv. serca Boga
Vero tX Za s P reo t» e i’njenje grešnikov in krivo-
to* Ktera Jezusa resnično ljubi, bo go-
liubila tudi Marijo, in se rada v to bra-
' 1110  zapisati dala.

^ bnevi popolnoma odpustkov za to bratov-
lj 0  s ° :  1. dan pristopa v bratovšino, 2. dan,

bili keršeni, 3. novo leto, 4. nedelja
rij^o ^ ervo  pustno nedeljo, 5. svečnica, 6. Ma-
v 2e j. 0z >ianenje, 7. Marijno rojstvo, 8. vnebo-
tjj e ^ e ’ 9. čisto spočetje, 10. sedem žalostJMa-
jjijj’ dan spreobernjenja sv. Pavla, 12. praz-
0(k v ' Darije Magdalene, 13. ob smertni uri. —
ti s tj ^ e zadobiti, kar že tako veste, je treba,
se spovedati in sv. rešnje Telo vredno
sicer pa vsak dan moliti eno češena-
1 i§ e  1 1° s pristavkom: O Marija, pribeža-

£ 1- ešnikov, prosi za nas!
tv t,  Dobro je moliti tudi sledečo molitev
‘ Ce rnarda:

islii®?.

„ .Opomni
da

se, o preusmiljena devica
od vekomaj se še ni slišalo,

302

da bi bila ti zapustila kterega, ki je p 0< ^
tvoje varstvo pribežal, tvoje pomoči isk^ 1
in se tvoji prošnji priporočeval. Polfl®
tega zaupanja hitim k tebi, o devic d e '
vica! k tebi pridem, pred teboj stojiš
grešnica in zdihujem: ne zaverzi m°D
prošnje, o mati večnega Sina, tenri c
milostljivo me sliši in usliši. Amen.

4. Apostoljstvo molitve.

Ima enaki namen, kakor bratovi®,
presv. serca Jezusovega, s ktero je
združeno, in kdor se da v apostoljstvo zap 1 '
sati, je ob enem zapisan tudi v bratovšim
serca Jezusovega: nasproti pa, kdor se ^
piše v bratovšino serca Jezusovega, s tem s
ni zapisan v apostoljstvo. Moli vsak j: 8 .,
očenaš, češenomarijo, vero  inzdihb e J*

0 Jezus, naj sladkejše serce, daj,

Da molim in ljubim te na vekomaj!

Skerbi, da vse svoje dela, molitve
terpljenja, sv. maše in obhajila opravljaš
tanko sklenjena s svetim sercem Jezusovi ^
prizadevaj si, vse svoje misli, občutke in J1 ‘ j
mene zedinjati z mislimi, občutki in nam®
tega presv. serca, svojo voljo vsikdar z W
govo sv. voljo sklenjati — njemu živeti
njemu umreti. Dobro je tudi, če im aS c
moliti sledečo

I

303

I©lh®¥.

Večni Oče! dovoli mi, da ti serce
* v °jega preljubeznjivega Sina Jezusa Kri¬
jta tako darujem, kakor se tebi to
^žje serce pri vsih sv. mašah na al-
tar ju samo daruje. V edinosti z vsimi
n .iegovimi vošili, občutki in nameni ti da-
ru jem tudi vse zasluženja, darove in gnade
nebeške matere in kraljice Marije,
' s *h angelov, svetnikov in izvoljenih.
li avno tako ti darujem vse svoje lastne
!^li in želje, besede in djanja, terpljenja
'I molitve današnjega dneva. Vedno
plenjena z naj svetejšim sercem Jezuso-
v "0 hočem danes delati, moliti in terpeti;
prejmi vse to, kakor dar češenja in za,-
J v ale, sprave in prošnje. Posebno 'pa
bo vse to dar prošnje za razširjanje

°je časti, za poviševanje svete cerkve,
spreobernjenje nevernikov, maliko-

a Vcev, krivovercev, razkolnikov in greš-
’kov. Tudi naj bo ta dar ka ohranjenje
11  vterdovanje nedolžnih, pravičnih m
Igrajočih, za rešovanje ubogih duš v
'cah. Meni pa dodeli milost, da v po¬
lnosti, pohlevnosti, poterpcžljivosti, po¬
gini, čistosti in vsih čednostih podobna
Stajam zmiraj bolj in bolj naj svetej-

304

šemu sercu tvojega božjega Sina, da b s£0
ljubim in ljubim neprenehoma. Amen
Spoznavano, ljubljeno, hvaljeno, sDt
ljeno, češeno in poveličevano bodi vsel e |
in povsod božje serce Jezusovo in ° e
oskrunjeno serce Marije device! Am el1 '

Dnevi  popolnoma  odpustkov so:

1) dan sprejetja, 2) praznik sv.

sei' c&

Ji*»

Jezusovega, 3) božič, 4) veliki petek, 5) v8 ! ^
nedelja, 6) vnebohod Kristusov, 7) Marijno
spočetje, 8) rojstvo, 9) oznanenje, 10) ^

vanje, 11) vnebovzetje, 12) vsih svetnikov, 1

vsih vernili duš, 14) sv. Gregorija, 15) sv.
žefa, 16) ssv. Petra in Pavla, 17) šentja^j
dan, 18) pervi petek vsakega mesca in 1°)

en drugi dan v vsakem mescu, kterega si sal

izvoliš (odpustik petka se sme tudi na pervo i
deljo prenesti), 20) o smertni uri, 21) ^
petkov ali šest nedelj pred praznikom
Jezusovega. — Te odpustike pridobiti je ‘ „
spovedati se, k božji mizi iti in moliti v n»
sv. Očeta. Dalej: p

1) Odpustik 60 dni zadobiš za vS  •

10 018 • .jj.,

dobro delo. 2) Odpustik 7 let in sedemkrat s ^
desetank ob štirih nedeljah pred praznikom " e Jj[
sovega serca. 3) Odpustike 30 let in t°“
štirdesetank tiste tri dni po božiču; ob ;u
vem letu: ssv. treh kraljev dan; pervo, drag
tretjo predpostno nedeljo; veliki petek, velik 0  j
boto, celi velikonočni teden, belo nedeljo; v 1 j;o 1
sv. Marka in vse tri križove dni; binkoštno n e '

1

305

' n  vsaki dan binkoštnega tedna. 4) Odpustik
25 let in 25krat štirdesetank na cvetno nedeljo.
®) Odpustik za petnajst let in 15krat štirdesetank
Za  tretjo adventno nedeljo, na biljo pred božičem,
sveto noč, pri drugi božični maši, pepelnico in
šeterto postno nedeljo. 6) Odpustik za deset
in deset štirdesetank pervo, drugo in četerto
sdventno nedeljo, vsak dan velikega posta (razun
imenovanih), na biljo pred binkoštmi in vse
laterne dni celega leta. — Teh odpustkov se
k°š vdeležila, če boš le bratovsko molitev vsak
d^u zvesto opravljala.

Verk tega se udje molitvenega apostoljstva
udeležujejo vsih molitev, dobrih del in zasluženj,
jih opravljajo in si pridobivajo duhovni redi
Jezuitov, Marjanistov, Teatinarjev, Barnabinarjev
ln  Trapistov.

Dostavek. V Konjicah in tudi drugod
Kjer očetje Jezuiti misijon imajo in misijon¬
ski križ postavijo, so za vse čase štirkrat v
«tu popolnoma odpustki, in sicer:

1) En dan mesca grudna za tiste, ki vsaj
hikrat vsakega mesca zgrevano in pobožno moli-
|° tri očenaše in tri češenamarije  inen-
toat »Čast bodi Bogu«  itd. v spomin tistih
r eli ur, ktere je Jezus na križu visel, in v na-

svetega Očeta.

2) Ob obletnici postavljanja misijonskega
toiža (v Konjicah na dan sv. Ponkraca, na Prihovi
* a  dan sv. Janeza Nepom.). Če pa ta dan na
delavnik pride, pa v nedeljo potem.

Družb.

20

306

3) Ob godu najdenja sv. križa.

4) Ob godu povišanja sv. križa.

Te odpustike pridobiti, je treba spovedi > !1
sv. obhajila, in moliti v namen sv. Očeta.

Nepopolnoma odpustila pa se dobe:

1) Pet let enkrat na dan, če pred ® l '
sijonskim križem moliš zgrevana in pobožno O'
očenaše, tri češenamarije in »Čast bo 1
Bogu«  itd. v spomin tistih treh ur, ktere r
Jezus na križu visel, in v namen sv. Očeta.

2) Sto dni vselej, kolikorkrat misijon^ 1
križ obišeš in pred njim moliš.

5. Bratovšina živega sv. roženkranca-

Ena naj lepših bratovšin je bratovšipf
živega sv. roženkranca, ktere namen V
svete skrivnosti našega odrešenja in zve
Čanja hvaležno premišljevati, in Jezusa
Marijo častiti in prositi, naj bi se sadu 0
rešenja vredne storili. — Petnajst udov
zbere, in vsak z med njih moli vsak d  j.
eno skrivnost, tako da vsi vsak dan c  v
roženkranc izmolijo. Petnajst udov, ki se „
molitvi tako verstijo, se imenuje »ro*^«
enajst rož ali 165  udov se imenuje „ven  e
ali germ, in petnajst vencov ali 2475 nU
se imenuje „Marijni rožni vert“.  ^
stojnik ali predstojnica mora skerbeti, .
vsi udje zvesto molijo in opravljajo, ka
jhn reče. Kdor ne moli skrivnost, ka

307

ffiu je ukazano, puli iz rože peresa, terga
venec, ki se za Marijo plete, in pomaga
sovražniku, da se v Marijin vertec prikrade
in škodo dela.

Dekleta! molite rade sv. roženkranc,
saj vam ne bo žal. Mislite si, da vselej,
kolikorkrat odmolite eno skrivnost, odtergate
za Marijo, svojo ljubo mater, eno rožo, ali
belo ali rdečo ali romeno, in ji venec sple¬
tate — ona bo pa tudi za vas nebeški venec
izprosila.

Dnevi popolnoma odpustkov za roženkran-
sko bratovšino so: 1. dan pristopa v bratovšino,
ali pa v nedeljo potem, 2. sveti dan, 3. novo
leto, 4. praznik ssv. treh kraljev, 5. velikanoč,
6. veliko križevo, 7. binkošti, 8. praznik sv.
trojice, 9. božjega telesa, 10. ssv. Petra in Pavla,
11. vsili svetnikov, 12. vsi prazniki in sopraz-
niki Matere božje, 13. vsaka tretja nedelja v
mescu. Se ve, da je treba tisti dan spovedati
se in k božji mizi vredno pristopiti. Tudi je
treba: 1. se zapisati dati v to sv. bratovšino,

2. moliti pobožno skrivnost, ki na te pride, 3.
imeti paternošter, ki je v to žegnan, in na njega
moliti, ne pa na perste, 4. moliti prej tri rožen-
krance, enega za sv. očeta, druzega za sv. cer¬
kev, in tretjega za mašnika, ki so paternošter
žegnali.

Rekel sem, da moraš paternošter v rokah
imeti, zakaj če ga v žepu imaš in ga ne vpo-
trebuješ pri molitvi, ne dobiš odpustkov. Tudi
ne smeš paternoštra, ki je žegnan, dražej prodati,

20 *

308


kakor ga kupiš, ker ravno skozi to bi zgubil
žegen in odpustke; smeš ga pa ob smerti komu
sporočiti. Vender mora ta prej tri roženkrance
moliti, preden zamore odpustkov deležen postati.

Dobro tudi bi bilo, ko bi se zavezale, da
bo vsaka vsako leto pred sv. rešnjim telesom
»uro« molila, v zadostenje za nečast, ki se Je¬
zusu v sv. rešnjem telesu godi, in v pomoč ver¬
nim dušam, ki so bilo pri tej sv. bratovšini.

Dekleta! molite rade sv. roženkranc, mo¬
lite ga tudi pobožno. Marija je rekla en dan
sveti devici Eulalii, da ji je ljubše, če pet raz¬
delkov sv. roženkranca pobožno in počasi moli,
kakor petdeset naglo in z majhno pobožnostjo.

• 4

6. Bratovšina ssv. Cirila in Metuda.

Namen te sv. bratovšine je, Boga pro¬
siti, da bi se milostno ozerl na razkolnike
ali staroverce, in jih zedinil s sv. katoliško
cerkvijo.

Moli vsak dan očenaš in češenomarijo
s pristavkom: Sveta brata Ciri.l in Metud,
prosita Boga za nas!  — Na praznik ssv.
Cirila in Metuda ali kaki drugi dan te osmine ,
bodi v namen bratovšine pri sv. maši, ali pa k
spovedi pojdi in k sv. obhajilu. — Skerbi, da
svojih sosedov, prijatlov in znancov, kolikor Bog
da, v bratovšino pridobiš.

Si v tej bratovšini, lahko dobiš popolnoma
odpustik: 1. Na dan pristopa, 2. smertno uro,

3. na praznik ssv. Cirila in Metuda, ali kteri
drugi dan te osmine, če greš k spovedi in sv.
obhajilo vredno prejmeš, in v posvečeni cerkvi v
namen rimskega papeža moliš. — Odpustik se¬
dem let in sedem štirdesetank (po 40 dni) dobiš
vsako kvaterno nedeljo; odpustik 60 dni pa za
vsako dobro delo, ki ga s spokorjenim sercem in
pobožno opraviš. — Dobro je tudi moliti sledečo

O Bog! ki si nas po svetih bratih
Cirilu in Metudu v edinost svete vere
poklical, zedini zopet ločene brate in
sestre naše k svoji sv. katoliški cerkvi,
naj bo kakor v nebesih, tako tudi na
zemlji le eden hlev in eden naj viši pa¬
stir. Za to te prosimo po zasluženju
Jezusa Kristusa, po prošnji Marije, ssv.
Cirila in Metuda, in vsih tvojih svetni¬
kov. Amen.

7. Bratovšina sv. Leopolda.

Ima namen, pomagati misijonarjem v
severni Ameriki. Kdor hoče v to bratovšino
stopiti, mora 1. se zapisati dati, 2. vsak dan
ofcenaš in češenomarijo  moliti, in h
koncu pristaviti: Sveti Leopold, prosi
Boga za nas!  3. vsak teden en krajcar, ali
celo leto 52 krajcarjev za misijone odrajtati.

M © l  a t

310

Popolnoma odpustki za to bratovšino sol
1. dan pristopa, 2. praznik čistega spočetja;
3. praznik sv. Leopolda, 4. ob smertni uri;
5. enkrat vsakega mesca, ako bratovske molitv®
zvesto opravljaš, vredno k spovedi in k sv. ob'
hajilu greš, in v kaki žegnani cerkvi v namen
rimskega papeža — za razširjanje sv. katoliške
cerkve moliš. — Dobro je moliti tudi sledeče


Ljubi Oče nebeški, ki si poslal svo¬
jega Sina nas vse zveličat, pridi k nam
tvoje kraljestvo, naj tebe vsi ljudje prav
spoznajo in častijo! Posebno usmili se
ubogih divjakov, zamorcov, ki v daljnih
krajih za morjem prebivajo, in so tudi
naši brati in sestre. Daj jim spoznati
pravo luč svete keršanske katoliške vere,
daj njihovim učenikom dobro srečo, tvoje
kraljestvo med njimi razširjati. Daj P a
tudi nam pravo skerb za večno zveli*
Čanje, naj eden drugemu v nebesa po*
magamo, kjer nas boš enkrat vse svoje
dobre otroke združil, po Jezusu Kristusu,
Gospodu našem, po priprošnji Marije
device, sv. Leopolda in vsih ljubih svet¬
nikov. Amen.


Sil

8. Bratovšina sv. Mihela.

Ima namen pomagati svetemu očetu,
rimskemu papežu, ki so na zemlji naš naj
riši pastir in vidni poglavar naše sv. cerkve
m so zdaj v veliki sili. — Hočeš pri tej sv.
bratovšini biti, moli vsak dan za rimskega
Papeža in za sv. katoliško cerkev o č en as,
Češenomarij o, apostoljsko vero in
čast bodi Bogu  ...  in vsako mlado ne¬
deljo daruj dva krajcarja svetemu očetu v
Pomoč. Bog ti bo povernil; pa tudi popol¬
noma odpustke lehko dobiš na dan pristopa
k tej bratovšini, in vsako leto enkrat, ako
se vredno spoveš, sv. rešuje telo prejmeš, in
ob treh praznikih sv. Petra kako cerkev
obišeš, in za sv. cerkev moliš.

9. Molitvena družba z imenom

Jaša ljnM Gosja presvetega Serca"

v  zvezi z materjo bratovšiuo „Notrc Dame da sacrfe
Coenr“ (ktera je od preč. višega škofa Bourges-kega
cerkveno ustanovljena v kapeli misijonarjev presv.
Serca v Issoudun-u na Francoskem in od Njih
Svetosti Pija IX. dovoljena).

»Naša ljuba Gospa presvetega Serca, prost
za nas“. (100 dni odpustkov.)

»Špes desperantium I. 11 . Ona je upanje brezupnih.
(S. Efrem.)

I. Namen te molitvene družbe.

Po vsezmožnej prošnji Naše ljube Gospe
presv. Serca doseči duhovno, kakor tudi te-

312

lesno pomoč v najhujših zadregah, kjer je
videti, da ni nobenega upanja več.

II. Koristi.  1. Prav posebna pomoč
Naše ljube Gospe presv. Serca. 2. Delež od
sadu sv. maše, ki se na altarji Naše ljube
Gospe presv. Serca bere vsaki četertek za
žive ude. 3. Ravno tako od tiste, ki se bere |
za mertve vsak pervi četertek slehernega
meseca. 4. Priporočenje v vseh potrebah, ktere
se naznanijo. 5. Udeleženje pri vseh molitvah

in dobrih delih molitvenih družbenikov.

III. Pogoji.  1. Po imenu in priimku v
molitveno družbo zapisati se. 2. Vsak dan
zjutraj in zvečer moliti zdihljej: „Naša ljuba
Gospa presv. Serca, prosi za nas!“

Svetuje se družbenikom:  1. Vsako
jutro svoje molitve in dobre dela tistega dne i
darovati za priporočene potrebe molitvene
družbe. 2. Svetinjo Naše ljube Gospe presv.
Serca pri sebi nositi. 3. Ako kdo more majhen
dar darovati za splošne stroške molitvene
družbe. 4. Sv. Obhajilo o glavnih družbinih
praznikih vredno prejeti, namreč v praznik
obrezovanja in darovanja Gospodovega v tem-
peljnu; oznanjenja,  obiskanja, vnebovzet¬
ja, rojstva, neomadežanega spočetja
Marij nega, na Božič, v praznik N. L.
Gospe presv. Serca  (31. maja), Jezuso¬
vega Serca, sv. Janeza evang., sv. Bernarda,
Avguština in Frančiška Salezija.

Zamorejo se vpisati tudi osebe brez njih
vednosti, na kterih zveličanji je komu po¬
sebno ležeče, da jih prav posebno izroči v

313

brambo N. L. Gospe presv. Serca. Tudi že
innerle zamoreš dati zapisati, da jih prošenj
udeležiš.

Vsi katoliški kristjanje brez razločka
starosti, spola ali naroda zamorejo biti udje
te molitvene družbe.

IV. Odpustki. Popolni odpustki: V
dan sprejetja. 31. maja, to je, v glavni praznik
H. L. Gospo presv. Serca. V god neomad. spo¬
četja M. D. V smertni uri. Na božič in vnebo¬
hod Kristusov. V praznik Marijnega oznanjenja
in njene maternosti (2. ned. mesca oktobra), pa
v četertek ali nedeljo vsakega tedna.

Nep o podili odpustki:  7 let in 40

dnevnic o godovih darovanja in obiskovanja Ma-
djnega, sv. Janeza evang. in sv. Frančiška Salez.
"7 let, kolikorkrat družnik mertvega k pogre¬
bu spremi; pri zvonenji za umirajočega zanj moli;
kolikorkrat je pri očitnih ali osebnih zborih., pri
Požji službi in duhovnih vajah; kolikorkrat je
'Ued tednom pri sv. maši; če zvečer vest spraša;
^ uboge, bolnike, jetnike obiše; če sovražnike
spravi; — 60 dni za vsako dobro delo. — Vsi
Ji odpustki se zamorejo oberniti za duše v vicah.
( p ij IX. 1864 in 1867.)

Izdatna molitev,

ktera naj se mnogokrat moli.

»S-pomni se u . Spomni se, o naša
Nemila Gospa presv. Serca, svoje neo¬
mejene moči, ktero imaš nad Sercem

314

svojega prečešenega Sina! Poln zaupanj®
do tvojih zasluženj pridem tvoje hramb®
in tvoje pomoči prosit. O Marija,
vse premoreš nad Jezusovim Sercem, nad
tem Sercem, ki je neusušljiv studenec j
vseh milosti, in ktero ti nam po volji
odpirati zamoreš, da naj razlije nad
ljudi svoje zaklade ljubezni in usmiljenj®;
luči in zveličanja j prosim te, dodeli a* 1
milost , za ktero serčno kličem . . .
moreš, o ne moreš mi odreči; in ker sl
moja mati, o naša mila Gospa presveteg 9
Serca, zato milostno sprejmi mojo prošaj 0
in dobrotno me usliši. Amen.

315

Molitev za sv. čistost.

moj Jezus! tolikokrat slišim, da
čistost in sramožljivost je deklet
veče bogastvo in vsa njih lepota,
, da druge časti in druzega veselja

naj

daj mi

ne bom iskala, kakor varovati svojo čistost
in sramožljivo živeti. Lepota in mladost
zgine, kakor roža, ki danes v svoji le¬
poti stoji in zalo cvete, juter pa pade,
Svene in se posuši. Tako tudi lepo,
nečimerno oblačilo moji slabosti sicer
streže, tebi pa, o Gospod! je zoperno,
ker le ponižnost ljubiš. In ko bi me
v es svet hvalil in častil, ti pa bi ne ma¬
ral za me, bi bila naj revniša, naj ne-
Srečniša stvar na svetu. Zatorej le tebi
dopasti želim, le ti, moj Bog! me rad

I

316

imej, drugo naj bo, kakor hoče. Vari ^
prelepo te prosim, da ne bom posluša®
zapeljivega prilizovanja in se ne dal
preslepiti z nobenim posvetnim veselje^
in z nobenim praznim obetanjem.
sveti in poterdi me, da pri tolikih žalo s
nih in zapeljivih zgledih, ktere okoli seo
vidim, tudi jaz ne padem; da ne bo® 1
nikoli kaj gledala, govorila ali poslušal®’
kar je sveti čistosti nasproti in se z
dekleta ne spodobi. S tvojo sveto g° a< : ’
o moj Jezus! hočem v svojem oblači
ponižna, v svojem pogledu zderžua>
svojem govorjenju varna biti. — Nap® 1 '
prevzetnost, nečimernost ne smejo b®
mene, iz serca se jim odpovem. O ® •
Jezus! daj mi popolno čistost, da b°
vse zapeljevanje in vse skušnjave sreč
premagala. Daj mi gnado v skušnja''® J
da bom tvojo pričujočnost vseskoz P
očmi imela, in da nikdar tebe ne P° z
bim. — Pred tvojimi očmi me nobe
noč in tema ne skrije, ti veš moje ^
skrivniši misli in želje. Ko bi moji
pred ljudmi tudi skriti ostali, veD  ^
tvoji pravični sodbi in strašnemu P e
bi ne mogla oditi. Moja hudobija
enkrat gotovo na dan prišla, in ®

317

r &tko nagnusno veselje bi se v grenke
°‘ z e in večen jok spremenilo.

O moj Bog in Gospod! obudi v
^°ji duši veliko sovraštvo do vsega, kar
' st .ost omadežuje, da bo moje serce in
°je telo zmiraj čisto in sramožljivo
s talo, da bom vse svoje ude in moči do
]5* er ti brez madeža ohranila, in ko en-
umerjem, svojo čisto dušo v tvoje

$Vet e

roke izročila. — Daj mi, da bom

Poznala žalostni konec in nezmerni bre-
v e ®> v kterega gerda nečistost človeka
■ in iz kterega se nobeden več ne

koplje.

v ečk:

O Jezus! daj mi gnado, da bom

^ ra t premišljevala, kaj bo enkrat z
jj n °J — kaj bom imela od vsega tega,
®i svet zdaj ponuja in obeta. Daj
ki gnado, da si večkrat v spomin po-
tiste strašne kraje, kjer nečiste
jj® vekomaj terpijo, kjer jih červ grize
p e v ® dan, kjer jih grešna vest skli in
v e  da nobeden ogenj tako. Oh, kaj
v e g er  bo počela nečista duša doli v
K Qe ® plemenu, ko se bo spomnila svo-
življenja! „Oh“, bo zdihovala v eno
»kaj sem mislila, da sem tako ži-
• Oh, kaj sem storila! kaj sem zgu-

318

bila! Oh, kje se znajdem! in na vse večne
čase! brez odrešenja, brez polajšanja!
brez upanja! — Oh! in vsega tega sem
si sama kriva! Jojmene! Jojmene!" —■
Tresem se in omedljujem, ko se spomnim
svoje slabosti, in se spomnim, kako lebko
bi tudi* jaz v ravno tako nesrečo prišla,
v kakoršno toliko deklet pride.

Obljube vedne čistosti zdaj še ne
storim, vender terdno sklenem, vse sto¬
riti, da predrago rožo svete čistosti ohra¬
nim, in se skerbno ogibati vsega, kar je
za me nevarnega. Da se pa jaz slaba
stvar od hudobnežev pretantati ne dam,
mi stoj ti, ljubeznjivi Jezus! na strani;
daj mi gnado, da se bom vsim skušnja¬
vam serčno ustavljala, in da se v nobeno
slabo priložnost ne podam. — Preljubi
Jezus! ponižno te prosim, pomagaj mi,
da svojo čistost do konca ohranim, in
da zmiraj tvoja ljuba nevesta ostanem.
O Jezus! moj preljubeznjivi ženin! le
tebi želim dopasti, le tebi služiti, le tebe
čez vse ljubiti. O moj Jezus! če le tebe
imam, vse imam; če pa tebe nimam,
clo nič nimam.

O Marija, brez madeža spočeta,
roža in lepota vsili devic! tebe si izvolim

319

v  zgled svojega zaderžanja in za svojo
^varšico vse dni svojega življenja. Po¬
lagaj mi, da tvojo sveto čistost zvesto
Posnemam, da sramožljivost ohranim in
Pridem tudi jaz med tiste izvoljene, ki
fain v nebesih jagnje božje spremljajo,
'o prepevajo tisto sveto, novo pesem,
ktero le device znajo in zastopijo. —
% Jezus, moj Jezus! usliši me. Amen.

Molitev za ljubezen do deviške
sramožljivosti.

O moj Jezus! solze me polijejo, ko
slišim od Marijne sramožljivosti, da dru-
Ze ga spola ni poznala in se je clo an-
Selja prestrašila. O lepo te prosim, .daj
todi meni to prelepo rožo svete sramož¬
ljivosti, da se bom vsakega slabega znanja
skerbno ogibala, svoje počutke pridno
Otirala, svoje truplo varno prikrivala,
svoje ude v časti imela, in se sama in
v pričo ljudi vselej tako zaderžala, kakor
se sramožljivi deklici spodobi. O Jezus,
Prosim, usliši me! Amen.

Molitev za dar sv. ponižnosti.

Jezus! ki si bil krotek in iz serca
Ponižen; ki si Marijo zavoljo njene sve-

320

te ponižnosti za svojo mater izvolil; k 1
si zmiraj učil, da le kdor se ponižuj®)
bo povišan, in kdor hoče biti naj ve<S{
v nebeškem kraljestvu, naj bo tukaj Daj
manjši — lepo te prosim, daj tudi meni;
da ne bom častilakomna, preveč na ® e
deržala in po hvali ljudi hrepenela; da
ne bom nikoli na pervo mesto silila, t e '
muč rada na zadnje mesto se usedla i
da moje veselje bo, dekla tvoja biti i®
dekla drugih ljudi. O Jezus, prosim, usl$
me! Amen.

Molitev za sveto poterpežljivost.

O moj Jezus! kaj vse si terpel, j®
kako po krivici si terpel, in vender ®'
koli ni jeza tvojega milega obraza sk®'
lila! Prosim te, daj tudi meni, da boi®
pohlevna, krotka, poterpežljiva in v vse®;
kar me zopernega zadene, tvoji sv. volj 1
vdana. Daj mi, da bom prav spoznal®
gnusobo krivične jeze, da bom serčn®
se vojskovala in ne prej miru si dal®)
dokler ne postanem tudi jaz tiha, mir®®
in krotka, kakor si ti bil. O Jezu®'
prosim, usliši me! Amen.

321

. Molitev k svojemu angelju varhu.

. O ljubeznjivi prijatel in zvesti tovarš
j/°b sveti angelj varh! ki te je Bog za
. °Jega varha postavil, lepo te počastim
^ Ponižno se ti priporočim. Mlada sem

> slaba, nevedna in ne poznam vsih
^ 6v arnost, ki dekleta čakajo. Oh, prosim

> bodi moj prijatel in tovarš tudi za
■> b r ej, i n varn j me vs jh nevarnost na

Juši

H

n Jav

Uko

m na telesu. Po dnevu me sprem-
po noči poleg mene stoj in vse skuš-
e  od mene odbijaj. Ko bi pa vender

Priloi

nesrečna bila, in bi v kako slabo

žnost prišla, oh napolni me s svetim
. tr ahom, da bom o pravem času bežala
11  nedolžnost svojo otela. Posebno pa
a  zadnjo uro, ko bo smertna sapa po
e ^i letela, mi na strani stoj, in pelji
°j° dušo kje v sveti raj. Amen.

1

Molitev k sv. Jožefu.

b 0 «- ^ sveti Jožef! ki si bil mož po
^ Jem sercu, si bil ženin prečiste device
Je in varh mojega Gospoda Jezusa
v^! Stusa 5 bodi tudi moj varh na ne-
Ost 116111  P°tu mojega življenja, da čista
ta nem

na duši in na telesu.

Ur UŽb.

Priporoči

21

322

me Jezusu, priporoči me Mariji vselej
devici, in ne dopusti, da bi belo oblačil 0
kerstne nedolžnosti ogerdila ali raztergal 5.
Posebno pa te prelepo prosim, da e*
zadnjo uro z Jezusom in Marijo k met 1
prideš, in mojo dušo v večno veselj e
sprejmeš. Amen.

Molitev k svoji patroni.

Bodi mi počešena, moja patrou 5 )
sveta I., ki si mi bila pri sv. kerstu $
varhinjo dana. Prosim te, vzemi me
svojo rejenko, peljaj me po tisti ste*
po kteri si ti hodila, in sprosi mi gnad°i
da zvesto spolnujem vse, kar sem pri &
kerstu obljubila, da zmiraj sramožlji ^ 1
čisto in sveto živim, in kolikorkrat bo * 1
v kako nevarnost prišla, stopi k m® 01 !
in reši in brani me, da se ne bom M
pregrešila. Sprosi mi gnado, da bot 5
enkrat s teboj v nebesih ljubega Jezus 5
gledala in vživala. Amen.

Molitev k sveti Barbari.

O čista nevesta Jezusova, devica $
marternica, sveta Barbara! Kako p 1 ' 1 '
serčno si ti Jezusa ljubila! Nisi se bal 5

323

. 6  trpljenja ne smerti, in rada si umerla
2  ljubezni do sv. čistosti in do svojega
ebeškega ženina. Prosim te, sprosi tudi
. en i veliko ljubezen do Jezusa v življenju
o v  smerti, sprosi mi srečno zadnjo uro.
Prosi mi gnado, da ne umerjem brez
et ih zakramentov, ampak da prej ko
6  joči moja duša od tega sveta, vredno
j^jniem sv. rešnje telo, in da tudi nad
b eu °j se bodo dopolnile Jezusove lju-
s ez ujive besede: Jaz sem živi kruh, ki
> ein  iz nebes prišel. Kdor bo od tega
u ha jedel, bo večno živel. Amen.

Molitev pri zbiranju stana.

, M°j Jezus! ti poznaš moje serce in
?bro veš, da mi ni za svet, ne za
Jegovo veselje — le za mojo dušo mi
r r) M jo zveličala. Rada vse dam,
j . a  pa tudi vse pustim, da bi le moja
l ! s a zveličana bila. O Gospod! povej
u > kaj mi je storiti? pokaži mi stan,
{ 0 v e §a si mi odločil, v kterem bi naj
jj Ze j tebi služila. Razsveti mojo slabo
^et in vodi me, da ne bom po svojem
Sv esen em nagnjenju stana si zbirala; raz-
et * pa tudi mojega spovednika in moje

21 *

324

starše, da mi bodo prav svetovali; da bo* 1
to storila, kar je tvoja sv. volja, kar je te
v čast in meni v zveličanje. Amen.

Molitev za postni čas.


Hvala, večna hvala ti bodi, ^
Jezus! da sem dočakala svetih post°
dni — oh da bi jih le v svoje zveličaj
obernila. Sklenem in obljubim, da
bom ogibala, kolikor bo mogoče, P° s ' e
nega hrupa in veselja, in se bom P
nižno oblačila; sklenem, da se bom P
tvojem zgledu pokorila s postom, z z
tajevanjem, z molitvijo in s svetim P 1 ^
mišljevanjem. Vsak dan bom ogledo'
tvoje kervave in globoke rane, in se & ^

ozirala na visoki križ, na kterem sl
neznanih bolečinah namesti mene ulll , e

rb
bližo

O Jezus, ali smem jaz grešnica Q
tebe? Ponižno ti poljubim roke, kter e  g
proti meni razpete; poljubim ti n°g e ’
kterimi si me iskal; poljubim ti tvojo P
bodeno stran, s ktero si mi svojo ljub® ;
pokazal. Molim te, o Jezus! in ^ aS l Q ; e
ti si moj Bog in Odrešenik —- v t
petere rane izročim svojo dušo. Amem

Molitev pred božjim grobom.

.O  moj Zveličar Jezus Kristus! s
v ni žnim in pobožnim sercem tukaj kle-
v ^ in ti hvalo dajem za neizrečeno Iju-
s , 2en , ktero si od jaslic do groba meni
,^ a zal. Xi si me tako ljubil, da si voljno
^ r ad vse preterpel, in si strašno smert
q  križu storil, da le jaz grešnica živim.
Jezus '• koliko si za me storil, koliko
2a  moje odrešenje terpel! Oh, kako se
t v Zain orem po vrednosti zahvaliti za vse
četi* 6  dobrote, ktere si mi od pervega za-
{a  svojega svetega življenja do svojega
ba, skazal? Jaz ne vem nobene boljše
koih^ 6 ’ kakor po tvojih stopinjah hočem
^ ki in tvoj sv. zgled posnemati. Ja,
iti „ezus!  tudi jaz hočem s teboj umreti,

|j , Se  v tvoj grob položiti, da bom s te-
tudi vstala. Umreti hočem sama
<} a  V Za P e ljivemu svetu in vsim grehom,
Iji J °m vstala k pobožnemu, tebi dopad-
§ Vo ° rnu  življenju. O Jezus! vzemi me v
^ §rob, da bom vse v njem pustila,
o$jv pred teboj omadežuje, da bom
g r(j S j ! ’ na  s teboj iz groba vstala. V tvoj
Položim vso svojo pregreho: svoj

326

napuh, svojo nepoterpežljivost in
svojo mlačnost v službi božji, svoje b u '
dobne misli in besede, svoje pregreh 0
djanje in vse počutke svojega slabeg 3
života, da bom posihmal le tvojega brh¬
kega terpljenja in tvoje grenke
se spominjala, in greh čedalje bolj sa
vražila, ker si ti le zavoljo greha toh* (
terpeti moral. O Jezus, moj odrešen 1 *:'
v tvoj grob položim svojo dušo in svoj,
telo; odvzemi, kar je pregrešnega; P?”
terdi, kar je slabega; zaceli, kar J_
ranjenega; očisti, kar je omadežovaneg a '
da bom vsa prerojena iz groba svoj
grehov vstala, in s tvojo gnado tebi ve  •
no čast in hvalo pela. O moj Jezus, ® “
boljši prijatel moje duše! ker te Z< ^J
tem presvetem zakramentu molim, P 1 ^
sim te ponižno, poterdi me s svojo g Iia o ,

anj u

čan a

v tem mojem terdnem naprejvzetju.
terdi me v živi veri, v terdnem zaup
in v goreči ljubezni, da bom oven'
s temi čednostmi k tebi v nebesa P •
šla, kjer bom večno gledala, kar
verujem, upam in ljubim — tebe, 0
zus! svojega Gospoda in Boga. A® eD '

327

Molitev za družbine tovaršice.


Spodobi se, moj Jezus! ker za dru-
jj e  jnolim, da prosim še posebej za svoje
r užbine tovaršice, ki so z menoj vred
, e  zavezale, čisto in sramožljivo živeti
za svojo nedolžnost posebno skerb
aieti. Milostno se ozri na naše lepo in
Mo društvo, in skaži nam obilno svojo
| 1:i ado, da se vsega, kar je zoper sv.
l stost, skerbno varujemo, svoje serce in
>y°J e  truplo čisto ohranimo, po dekliško
Iv imo in tebe čez vse ljubimo.

, O kako srečna sem vender, ker sem
.penjena s toliko pobožnimi dekletami,
sem deležna vsih njih molitev in za~
^zenj, o mo j j ez us! ko jih vidim tu-
a J v cerkvi, kako molijo; ko jih vidim
1  božji mizi, kako so v tebe vse za-
pjene, me je sram, da sem jaz tako
^ a6na , tako raztresena. Ali ker vem,
jj.. tu di za me molijo, imam upanje, da
gorečnost bo nadomestila mojo mer-
0 ( 7° J  mojo pomanjkljivost. Razlij tedaj,
Gospod! svojega svetega Duha čez nas
m  ’ v ^ a » ^ er srno  tukaj združene, bomo
Se r užene tudi v nebesih v tvojem naročju
Vselile vekomaj. Amen.

328

I

Molitev za boleno družnico.

O Gospod Jezus! oglej se na mojo
tovaršico, ki je bolena in jo hudo ima.
Prosim te, če je tvoja sv. volja, daj ji
spet ljubo zdravje; naj ji ta bolezen ne
bode k smerti, temuč tebi v čast in nji
v lepšo krono. Daj ji gnado, da bo v
svoji bolezni voljna in tebi vdana; daj
vsim, ki ji strežejo, da ji bodo v ljubezni
stregli; daj pa tudi meni, da se bom
večkrat spomnila, da smert. neprenehoma
kosi, in tudi mlade rože pod njeno koso I
padajo. O Jezus! prosim te, usliši me.
Amen.

Molitev za rajno družnico.

Jezus! prosim te za svojo družbino
sestro, ki je v tvoji gnadi umerla in
zdaj v hladnem grobu počiva. Prosim,
odpusti ji milostno, če ima kak dolg še
plačati, očisti jo, če ima kak madež
še nad seboj, in pusti jo priti pred svoje
sveto obličje, v versto svetih devic, s
kterimi združena bo tebi, svojemu ženinu,
veselo pesem pela na večne čase. Amen.

329

jem

Molitev za svojega spovednika.

Jezus Kristus! ki si nam mašnike
Sv oje namestnike dal, da nam v tvo-

imenu grehe odpušajo, ponižno te
trosim, ozri se milostljivo na svojega
Babnika, ki so moj spovednik, in raz-
in napolni jih z darovi svojega sv.
u ka, da bojo grešni stan moje duše
j* rav  na tanko spoznali, in mi vselej
a * e  nauke dajali, da bom zmiraj po
Pravem potu hodila in od dne do dne

s tan

j. •>— in pobožniša prihajala. Poverni
tudi ves njih trud, ki ga z menoj
^ a J°> z nebeškim veseljem — meni pa
J’ da jih bom rada ubogala, se njih
Um vseskoz voljno podvergla, vse -njih
ake globoko v serce si zapisala, in
°vitno po njih živela. Amen.

Molitev za žive starše.

O Bog! ki hočeš, da naj svoje
in * s P°stujem, in si mi za to časno
'"‘Jo srečo obljubil, lepo te prosim,
h'*' 11  se mojega ljubega očeta, moje
ma ^ ere - Daj goado, da bom
la s ^ or ^ a > kar mi rečejo, rada opusti-

Sili

aar mi prepovedujejo — da jih ne

330

bom žalila in jim težkega serca delala.
Požegnaj jih in poverni jim na duši in na
telesu vse, kar so mi dobrega storili in
mi še storijo. Da jim zdravje in dolgo
srečno življenje, daj jim obilno vsega
dobrega, po smerti pa nebeško veselje-
Amen.

Molitev za rajne starše.

O Bog! lepo te prosim, usmili se
mojega rajnega očeta, moje rajne matere,
ki si jih meni vzel in k sebi zaklical.
Poverni jim ti vse dobrote, ki so jih
meni skazab, in jim jih jaz nisem mogla
poverniti. Odpusti jim njih grehe, ki so
jih morebiti zavoljo mene storili, reši jih
iz terpljenja, v ktcrem se morebiti še
čistijo, in vzemi jih k sebi v nebeško
veselje. Naj jim sveti večna luč, naj
počivajo v miru. Daj pa tudi meni pra¬
vično živeti, srečno umreti, in za njimi
k tebi priti v večno veselje, kjer nas
nobena smert več ločila ne bo. Amen.

Molitev za brate in sestre.

O Bog! ki tako modro in ljubeznjivo
vsako serce vodiš, vodi tudi moje serce

331

in serca mojih ljubih bratov in sester,
da bomo le dobro ljubili, zmirom po
pravem potu hodili, in ven in ven po¬
šteno in čedno se zaderžali. Ne dopusti,
da bi se kdo zmed nas od zapeljivega
sveta zmotiti dal, da bi očetu ali materi
žalost in težko serce delal, da bi hiši in
žlahti v sramoto bil. Daj nam pa tudi,
da se bomo med seboj lahko zastopili
•n v lepem miru živeli, enkrat pa skupej
se veselili v svetih nebesih. Amen.

Molitev zoper skušnjave.

O Marija, prečista devica in moja
Preljubeznjiva mati! oglej se na revno
siroto, ki pod tvojo brambo in varstvo
zoper grehe in skušnjave pribežim. Da¬
rujem ti svoje oči in ušesa, svoj jezik,
svoje roke in serce, da jih vsakega gre¬
ha obvaruješ. Pomagaj mi, o mati mi¬
losti, da nikdar Jezusa, tvojega Sina in
Mojega Boga ne razžalim. V skušnjavi
hočem vselej k tebi zdihovati in klicati:.
Prečista devica! v skušnjavi sem, poma¬
gaj mi; vsa sem Jezusova in Marijna,
hterima sem se na vekomaj darovala.

(Zdaj moli tri češenamarije.)

332

Po svojem svetem devištvu mi oči¬
sti, o prečista devica Marija! serce, telo
in dušo — v imenu Boga -f Očeta in f
Sina in -j- sv. Duha. Amen.

Molitev v čast Kristusovega terpljenja.

O ljubeznjivi Gospod Bog Jezus
Kristus! ki si v odrešenje sveta iz ne¬
skončne ljubezni do človeškega roda ho¬
tel biti rojen, obrezan, od Judov zaver-
žen, od Judeža s kuševanjem izdan, z
vervmi zvezan, kakor nedolžno jagnje k
smerti peljan, in pred nevredne obličja
Anaza, Kajfeža, Pilatuža in Herodeža
nespodobno postavljen, od krivih prič
tožen, neusmiljeno gajžlan, zaničevan,
zapljuvan, s ternjem kronan, za uho
udarjen, s terstom tolčen, čez oči za¬
vezan, oblačil obropan, z žreblji na križ
pribit, s križem na kviško povzdignjen,
med razbojnike postavljen, z žolčem in
jesihom napajan, in s sulico preboden
biti. O Gospod! po tih svojih presvetih
martrah in tem terpljenju si me odrešil,
ktere sem si jaz zaslužila, ne ti; pa iz
ljubezni do mene si jih ti prestal. —
Jaz nevredna grešnica počastim tvoje sveto

333

terpljenje z največo pobožnostjo in za¬
hvalo. S svojim sv. križem, s svojo
britko smertjo in s svojim nedolžnim ser¬
cem, ld je bilo iz ljubezni do nas pre¬
bodeno , obvaruj me peklenskih kazen,
in stori dobrotljivi, da tudi mene pri¬
pelješ, kamor si pripeljal spokornega
razbojnika, ki je bil križan na tvoji
desni strani. Ki živiš in kraljuješ z
Očetom in sv. Duhom na vekomaj. Amen.

Molitev za Marijne praznike.

O Marija, čista in neomadežovana
devica, mati našega Zveličarja! Ti si
kraljica nebes in zemlje, upanje v vsa¬
kem upanju, naša pomočnica, polna ča¬
sti, polna čednost in gnad. Cez vse si,
kar nebesa obsežejo. Svetloba te obdaja,
* e pša kakor solnčna luč. — Ti si bila
edino zaupanje naših očakov, slava pre¬
rokov, hvala apostolov, krona vsili devic
svetnikov. Ti si tista mladika Jese,
ktera je naj lepšo cvetlico obrodila. Ta
pvetlica je tvoj Sin, ki je Bog in človek;
ln  ti, ki si njegova mati, si tudi devica
devica pred rojstvom, v rojstvu, po
r °jstvu svojega božjega Sina, vselej ne-
°®adežovana, vselej čista. — O deviška

334

mati! ti si zaupanje grešnikov, pribežališč
revnih, zdravje bolnikov, tolažba žalostnih,
ti si veselje vsih pobožnih deklet. Vzemi
mene in moje tovaršice pod perute svoje
materne ljubezni; usmili se nas! V grehu
in velikih revšinah kopernimo, pomagaj
nam, in bodi naša ljuba mati! V tebe za'
upamo, o milosti polna devica! s solznim’
očmi te prosimo, prosi za nas, da nas
tvoj Sin ne zaverže zavoljo naše mlač¬
nosti, kakor nespametne device, temuč nas
za svoje ljube neveste spozna in vzame'
Oh, naša srednica, naša pomočnica! spra¬
vi nas s svojim Sinom, proporoči nas
svojemu Sinu, in postavi nas enkrat pred
svojega Sina, da se ž njim in s teboj
veselimo. Amen.

Molitev za varstvo Marije.

Presveta devica in božja porodnica'
jaz I., ako ravno nevredna v število
tvojih služabnic vzeta biti, vender pol na
zaupanja v tvojo preveliko milost in usmi¬
ljenost danes vpričo svojega angela
vsih svetnikov nebeških tebe za svojo
pomočnico in preljubo mater izvolim-
Terdno sklenem, ti zvesto in pokorno

335

^Užiti, in te vseskoz in vselej kakor
, °bra hči častiti. Prizadevati si pa tudi
°čem }  kolikor mi bo mogoče, da te
°1o tudi drugi spodobno častili. Zato,
i  P^ljubeznjiva mati! pri presveti kervi
: v °jega preljubega Sina Jezusa Kristusa
® Ponižno prosim, da me vzemeš v šte-
.,° svojih služabnic in otrok, in mi spro-
ls  od Boga gnado, da se v mislih, be-
e dah in delih vedno čisto, sramožljivo,
s ploh tako zaderžim, da Bogu in tebi
Sa  dopadem, in se enkrat s srečno
^rtjo iz tega življenja ločim. Amen.

Molitev za srečno zadnjo uro.

j. O ljubeznjiva in od vekomaj izvo-
J Ua, devica, mati Jezusova, Marija!
^°sim te po tisti tvoji in tvojega prelju-
Sina Jezusa Kristusa britkosti in
jakosti, ki sta jo vidva imela, ti pod
Da* 26111 ’ 0n  ? a na sve ^ em  križu: da mi
d P 0lno i; prideš, ko se bo moja uboga
od telesa jela ločiti, da jo v svoje
, ostljive roke sprejmeš, in svojemu lju-
p 2n j} Ve mu Sinu Jezusu Kristusu izročiš.
Ser^ 110  P ros ^ m  iz globočine svojega
Ca  zdihujem: Ne zapusti me, Marija!

336

ne v življenju, ne v smerti. Ne zap uS ^
me, Marija! ko bom od vsega sve
zapušena na smertni postelji ležala. A  {

zapusti me, Marija! ko bo smertni P'
me oblival. Ne zapusti me, Marija! *
bodo peklenski sovražniki me obdajali J
si prizadevali, me v obupnost pripra ^ 1  ’
Ne zapusti me, Marija! ko moj
ne bo mogel več presvetih besedi: » J0 .j
zus, Marija, Jožef“ izreči. Ne zap uS
me, Marija! ko svojih slabih rok neb 0 ,
mogla več k tebi na pomoč stego^
Ne zapusti me, Marija! ko moje , l( .

oči ne bodo mogle tvoje svete pod 0 ^
gledati. Ne zapusti me, Marija! k°

0 »

bo grenka smert serce utergala. N e 2  ^
pusti me, Marija! ko se bo moja u°°f e
duša od trupla ločila. Ne zapusti ’
Marija! ko se bo moja uboga duša P°
straha in trepeta pred ojstrega sod 11  .
ustavila. — Ne zapusti me, Marija- ^
z Jezusom in s sv. Jožefom pridi ^
pomoč ob moji zadnji uri, in sprosi
srečno smert. Amen.

v.

337

Duhovni testament.

e  Blagaj ga narediti, in pogosto ga preglej —
če ne večkrat, vsaj enkrat v tednu.

Ker sera rahla in se moja smertna

ra v edno bliža, sem sklenila, danes ko
Se s ’ ’

k _ e  popolnoma zavem, svoje misli od-

^ in zapisati, in pričujem v imenu
i* r esv. Trojice, da to je moje poslednje
poročilo

moj testament

ki velja od
in po

nes  za naprej, velja v smerti
^rti, j n se  i ma vse na  tanko in zvesto

'Polniti.

1- Svojo dušo in svoje telo, svoje
^ravje i n  življenje, svoj um in spomin,
. voljo in svoje serce, in vse kar
81 ; izročim Jezusu. On je moj Go-
'5’ °n je moje veselje, moje bogastvo,
^_'l a  čast in moje vse — zdaj in za vse-
' Njegova sem živa, njegova sem mertva.
^ 2. Vse, kar je Bog razodel in sv.

^oliška cerkev uči, verujem in za res
i  , in dala bi raji kri in življenje,
0r  zatajila le eno resnico svete vere.

® r užb. 22

338

Ko bi pa se primerilo, da bi ob pamet
šla, ali bi huda bolezen ali satan peklen¬
ski me motil, in bi kaj mislila, govoril*
ali storila zoper sv. vero, povem zdaj vsi®
in odkrijem, da kaj takega bi ne bil* ,
resnica moja, ne bila bi moja volja •—
toraj bi tudi nič ne veljalo, ne pred
Bogom, ne pred ljudmi.

3. Vse svoje grehe, kar sem jih
storila ves čas svojega življenja, rada
ali nerada, sama ali z drugimi, skrivno
ali očitno, ali se jih zavem ali ne zavem, ,
prekličem in obžalujem iz globočine svo¬
jega serca, in prosim mojega Boga in
Odrešenika, da naj jih mi milostno od¬
pusti. Obljubim pa tudi pri Bogu in
pri nebesih, da hočem z gnado božjo
grehu popolnoma odmreti; in iz serca
rada se podveržem vsakej pokori, ktero 1
mi je moj Oče nebeški odločil ali namenil-

4. Vsim, ki so me kdaj v mojem
življenju razžalili, iz serca odpustim in
prijazno jim roko podam; prosim pa tudi
vse, ktere sem jaz kdaj razžalila, ali jim

I

339

kako krivico storila ali pohujšanje dala,
mi odpustijo.

5. Svoje družbine tovaršice, svojo
i Plahto in vse, ki so mi kterikrat kaj do-
I ^ega storili, izročim v naročje Marije,

jje nebeške matere, naj jim bode ona
* v esta varhinja in pomočnica — zdaj in
v  stnertni uri.

6. Kakor sem zmiraj želela in pro¬
sta, želim tudi zdaj in bom želela, dokler
ko kaka žilica v meni tripala, da bi
Umerla v gnadi božji, v naročju Jezusa
'0 Marije, da bi se, napreden mi serce
Ostane, še spovedala, presv. rešnje Telo
Prejela in v sv. olje djana bila. Želim
deležna postati vsih svetih maš, prošenj

molitev, ki se do sodnega dneva oprav¬
ljale bodo, in vsih ssv. odpustkov, ktere
c erkev umirajočim daje.

Za priče te moje zadnje volje na¬
prosim tebe, prečista devica Marija, tebe
jja ljuba patrona, sveta I.! in tebe,
^oj desni angelj varh! Vam se pripo¬
jim, vi skerbite, da to moje sporočilo

22  *

340

se bo zvesto in popolno spolnilo; in v
znamnje, da ta moja poslednja volja ni
prisiljena, ampak prosta in vesela, se
podpišem z lastno roko.

I. I.

naj nevredniša stvar božja.

Popotni žegen.

Če kamo greš, pokropi se z žegnano vodo, in s0
pokrižaj, rekoč:

Žegnaj me, vsegamogočni Bog 111
mi daj svojega svetega angela za vodni'
ka in tovarša, da zdrava in srečna V xv
dem, kamor je božja volja. V imenu
Boga -f Očeta in -j- Sina in -j- sv. Duh»'
Amen.


341


Nauki in molitve za bolnice.

®«pekleta! vaša posebna dolžnost je obis-
■ŠEs® kovati tovaršice in prijatlice svoje,
'Efe. ( v - e  /bolijo, in streči jim po svoji moči.

Ce imate kaj jim prinesti, kar nimajo, post.
telega kruha, suhih češpelj ali sliv, ali kako
jabelko, toliko lepše za vas. Če ima ktera
tako nalezljivo bolezen, post. legar ali grižo,

»e usedite se preblizo, ne v nje sapo; ampak
k zglavju tako, da v znožje gledate, da tudi
1  bolezni ne nalezete. Če je ktera na per- .

s >b bolena, ne izprašujte je predolgo, ker
I Veliko govoriti ji lehko škoduje; boljše je,
ji ve kaj poveste ali iz bukev berete ali
molite — vendar predolgo brati ali prehitro
Goliti, bi tudi prav ne bilo.

Če pa morebiti ti sama bolehati zač-
neš , je pervo, da jenjaš od težkega dela,

342

da po malem ješ in piješ, dokler bolezni k
poznaš. Ne vživaj mastnih, težko prek#
ljivih jedi, in zderži se vina, ker vino je k
bolene večdel škodljivo, in naj bolj zdrav®
pijača je dobra voda. Če greš k zdravniki
ne hodi sama; nektera že je šla, je telesi ) 0  -
zdravje dobila, pa nje duša, nje nedolžnost
je umerla. — Daj se kmalo previditi, če tud 1
nevarnost ni še tako velika; zakaj bolene®
včasih hitro raste, in te utegne tako oslabiti
da se ne boš več zavedila. Če pa boleze®
delj časa terpi, je dobro in modro, se vek
krat spovedati.

K svoji postelji obesi kako podobo M®'
rije prečiste device, in rada se oziraj na njo»
ki je tvoja ljubeznjiva mati, in te gotovo n e
bo zapustila, če boš prav serčno zaupanj 0
imela do nje. Oskerbi si tudi kak križec
in večkrat ga pritisni na svoje serce in usta,
in reci: „0 moj Jezus! rada terpim  j
ljubezni do tebe  — odpusti mi moj 6
grehe".

Če bolnica umirati začne, pokrižaj j°
večkrat na čelu, očeh, ustih in persih z
* znamnjem sv. križa, in reci: „ Jezus N®'

zarenski, reši jo zavoljo svojega imena ■

— Pokropi jo z žegnano vodo, derži ji pred
očmi podobo križanega Jezusa, in stori z
njo križ čez njo, rekoč: „Žegnaj te Bog t
Oče, ki te je ustvaril! Žegnaj te Bog t
Sin, ki te je odrešil! Žegnaj te Bog f sv- .

343

T*uh , ki te je posvetil!“  Daj ji večkrat
britko martro kušniti, in opomni jo, da naj
Se  popolnoma njemu izroči; opomni jo tudi,
da dekleta križevske bratov šine ob smertni
uri dobijo popolnoma odpustik.

Ivo se smert bliža, umirajoči luč prižgi,
Poklekni in moli litanije in cerkvene molitve
Za umirajoče. Ko že pojema, ji sladko ime
»Jezus 11  in druge zdihljeje tako dolgo iz-
rekuj, dokler ne sklene. Po smerti moli:
»Pridite na pomoč 11  itd. (Stran 354.)

Molitev bolene dekline k nebeškemu Očetu.

Dobrotljivi moj Oče nebeški! ti si
®e po svoji božji previdnosti s to bolez¬
nijo obiskal, zato ko me ljubiš in mi pri¬
ložnost dati hočeš, da bi kaj več za ne¬
besa prislužiti zamogla. Zdaj tukaj ležim
z boleznijo in s slabostmi obdana, in
nobenega ni, da bi mi pomagati zamogel,
kakor ti sam. — Gospod! spoznam, da
si zmiraj dober in usmiljen; spoznam, da
sem s svojimi grehi vse hujše kazni za¬
služila, kakor mi jih tukaj nalagaš. Zato
hočem s tvojo gnado in pomočjo terpljenje
in bolezen, ktero si mi ti zdaj poslal, s
Poterpežljivostjo prestati, da bom tvojo
božjo čast povišala, za svoje velike grehe

344

ti nekoliko zadostila, in časne kazni
ktere bi imela za svoje grehe v vicah
terpeti, že tukaj nekoliko dostala.

O moj nebeški Oče! če je pa tvoja
volja, če je tebi k časti, moji duši pa
k zveličanju, da spet ozdravim, te pa
ponižno prosim, vzemi to terpljenje, to
bolezen od mene; pa ne moja, ampak
tvoja presveta volja naj se zgodi. Ti si
moj naj boljši zdravnik, le ti me zamo-
reš ozdraviti. O Gospod! pridi tedej ia
ozdravi me, če je tvoja sveta volja. Jaz
sicer nisem vredna, da bi ti k meni
prišel; pa zapovej moji bolezni le z eno
besedo, in preč me bo zapustila.

O Gospod! ljubi moj Oče nebeški!
ti si moja edina pomoč, k tebi kličem v
svojih nadlogah, k tebi zdihujem v svojih
težavah, k tebi pribežim v svoji bolezni;
\zemi me v svojo sveto gnado, in od'
pusti mi milostljivo vse moje grehe, s
kterimi sem te tolikokrat v svojem žb r '
ljenju razžalila — vzemi kelih terpljenje
če je tvoja volja, če pa hočeš, da
dalej terpim ali še clo umerjem, naj se
zgodi, kakor je tebi dopadljivo; le sam 0
to te prosim, daj mi pravo keršansk 0

345

poterpežljivost, da bom vse voljno pre¬
stala; daj mi stanovitnost do konca, da
ne omagam, ampak da tudi v težavah in
v terpljenju tebi vselej zvesta ostanem;
daj mi zadnjič po Jezusovim zasluženju
gnado, da se srečno ločim iz tega sveta,
da v tvoji sveti gnadi umerjem, in tam¬
kaj pri tebi na večno živim. Amen.

Molitev k materi božji.

O presladka devica Marija, moja
preljubeznjiva mati in priprošnjica! s
Priserčno ljubeznijo te objamem, in z
otročjim zaupanjem te poljubim. O pre¬
ljuba mati! stoj mi posebno zdaj v bo¬
rzni in na mojo zadnjo uro na Strani,
'n ne zapusti me. Prosi za me svojega
ljubega Sina, in zadobi mi odpušenje
'nojih grehov. Oberni k meni svoje
milostljive oči, in pokaži mi Jezusa,
dognani sad svojega telesa. O dobrot¬
ljiva, o usmiljena, o sladka devica Ma-
t 'ija, prosi za me!

Kratki zdihljeji umirajočih.

O moj Bog! molim te — verujem
v te — zaupam v te — ljubim te.

346

O moj Jezus! tebe samega želim
ljubiti — tebi samemu želim dopasti.

O moj Jezus! ti si moj Bog! i n
moje vse!

O Jezus! ti si se za me vsega dalj
tudi jaz se tebi vso dam.

O Jezus! iz serca mi je žal, da
sem te tolikokrat razžalila. — Oh, od¬
pusti mi moje grehe!

O Jezus! Sin Davidov, usmili se
mene!

O Jezus! bodi moj Jezus! moj zve¬
ličar — reši me od večnega pogubljenja
in dodeli mi večno življenje.

O moj Jezus! tebi živim, tebi umer¬
jena — tvoja hočem biti živa in mertva
— tvoja naj bom tukaj na tem svetu,
in tam v večnosti!

O Jezus! Marija in sv. Jožef! vam
izročim svojo dušo!

O Jezus! o Jezus! v tvoje sv. rane
izročim svojo ubogo dušo! — O Jezus!
sprejmi jo! vzemi jo k sebi!

O Jezus! pridi in reši me! — 0
Jezus! pridi in pomagaj mi! — O Jezus!
pelji me v nebesa!

Umreti hočem, o Jezus! v pokoro
za svoje grehe. — Umreti hočem! o Je-

347

zus! ker si ti za me umeri. — Umreti
hočem, o Jezus! da tebe vidim in te
večno ljubim.

O Marija, mati Jezusova! prosi za
me. — O Marija! pokaži, da si moja
mati. — O Marija, sladka devica! ne
zapusti svoje hčere, v naj veči sili! —
0 Marija, moja ljubeznjiva mati, poma¬
gaj mi — o Marija! pomagaj mi!

O moj angelj varh! ne zapusti me
— bodi moj varh in moj pomočnik v
moji zadnji uri!

O sv. Mihael, pridi mi na pomoč v
moji zadnji vojski — brani mojo dušo
pred peklenskim sovražnikom.

O sv. Barbara in sv. Jožef!" pro¬
sita za me, da se v gnadi božji od tega
sveta ločim.

Vsi svetniki in svetnice božje! pro¬
site za me — da pride moja duša v
v ašo sveto drušnjo.

O Jezus! moj Jezus! vzemi mojo
ubogo dušo v svoje sv. roke! — O Je¬
zus! moj Jezus! v tvoje sv. rane pripo¬
ročim svojo ubogo dušo, ktero ti kličeš
iz tega sveta. — O Jezus! v tvoje roke
izročim svojo dušo, zdaj in na vekomaj.

348


Jezus, Marija in Jožef! vaša setf 1

* •)

živa — Jezus, Marija in Jožef


sem mertva — Jezus! Jezus! .

Litanije za  umirajoče.

(gospod, usmili se!

Kristus, usmili se!

Gospod, usmili se!

Sveta Marija, |

Sv. mati božja, , prosi za njo!

Sv. devic devica, )

Vsi ssv. angelji in arhangelji, prosite za
njo!

Sv. Abel,

Vsa družba pravičnih,

Sv. Abraham,

Sv. Janez kerstnik,

Sv. Jožef,

Vsi ssv. očaki in preroki, prosite za nj°'
Sv. Peter,

Sv. Pavel,

Sv. Andrej,

Sv. Janez,

Vsi ssv. apostoli in evangelisti, pr° sl

prosi za njo !

prosi za njo:

za njo;


I

349

Vs j ssv. učenci Gospodovi, ) prosite
J 8 i ssv. nedolžni otroci, j njo!
V Stefan, I . ' ,

Lavrenc, J P rosl za  " Jo!

za

Sv,

* s i ssv. marterniki, prosite za njo!

^ v * Silvester, >

Gregor, prosi za njo!

^ Avguštin, )

Vs i ssv. škofi in spoznovavci, prosite za

* »Jo!
v - Benedikt

\

^Frančišek, J prosl za njo!

Sl  ssv. mnihi in pušavniki, prosite za njo

^ v - Marija Magdalena,
S J- Lucija,

Barbara,

y V - Katarina,

^se

prosi za njo!

ssv. device in vdove, j prosite

^ ^ svetniki in svetnice božje, j za njo ’

^ 0( li milostljiv, zanesi ji, o Gospod
<odi milostljiv, odreši jo, o Gospod!
£°je jeze,
esrečne smerti,

^ e ga hudega,

Obl

»šnjav hudobnega duha,

a sti hudičeve.

Učnega pogubljenja,

sv ojem svetem rojstvu,

resi jo, o

Gospod!



350

Po svojem sv. križu in terpljenju,
Po svoji smerti in svojem pokopu,
Po svojem častitljivem vstajenju,

Po svojem čudnem vnebohodu,

Po milosti tolažnika sv. Duha,

Na dan sodbe,

Mi grešniki,

Da se na to umirajočo milostno
ozreš,

Da ji vse grehe odpustiš,

Da jo v veri, v zaupanju in v lju¬
bezni poterdiš,

Da ji resničnega duha pokore in
pravo grevengo dodeliš,

Da jo pred hudimi mislimi varuješ,
Da ji v tej nevarnosti pomagaš,

Da jo v zadnji uri s svojo sv. gnado
ne zapustiš,

Da jo v večno veselje pelješ,

Da nas uslišiš,

O Jezus, Sin božji,

Gospod, usmili se nas!
Kristus, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!


351

Molitev.

Pojdi, keršanska duša! iz tega sve-
.» v imenu Boga Očeta, ki te je vstva-
v imenu Jezusa Kristusa, Siua ži-
Ve ga Boga, ki je za te terpel in umeri;
y imenu sv. Duha, ki te je posvetil; v
•ttenu nebeške kraljice Marije; v imenu
s *h angeljev in arhangeljev; v imenu
.Rubinov in serafinov; v imenu očakov
Prerokov; v imenu ssv. apostolov m
Jangeiigtov; v imenu ssv. marternikov
. spoznovavcov; v imenu ssv. mnihov
^.Pušavnikov; v imenu vsih ssv. devic;
,.^ e nu vsih svetnikov in svetnic bož-
^ — Naj bo danes tvoje prebivališe

g.^iru, in tvoje stanovališe v nebeškem
l0 Qu. Po Jezusu Kristusu, Gospodu
Amen.

Sv  . O milostljivi, usmiljeni Bog! ki po
^ Jem obilnem usmiljenju odpušaš grehe
p 1 !? 1  j  ki se spokorijo, in po milem od-
? n ^ u  odpraviš zadolženje poprejšnih
S | u ; 10v  j  poglej milostljivo na to svojo
p^bnico, in usliši nas, ki te priserčno
l 0 J? m o za odpušenje njenih grehov. Mi-
J J vi Oče! popravi in ponovi v nji vse,
J e  po človeški slabosti spridenega,

352

ali po hudičevi goljfiji spačenega; in ker
je tudi ona ud sv. katoliške cerkve, in
deležna Kristusovega odrešenja, jo pri¬
pelji in pridruži k številu izvoljenih. —-
Usmili se, Gospod! njenih solz, in ker
nima druzega zaupanja, kakor v tvojo
milost, jo pusti v svoji sv. gnadi pred
obličje svoje milosti priti. Po Jezusa
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Priporočevanje duše,

ko se ima ločiti od tega sveta.

Preljuba sestra! priporočim in izro¬
čim te Bogu vsegamogočnemu, ker si
njegova stvar, da kedar se boš ločila iz
tega sveta, se spet verneš k svojemu
stvarniku, ki ti je življenje dal. In ke¬
dar bo tvoja duša od trupla se ločila, naj
ji pride naproti častitljiva devica Marija,
in vsi angelji nebeški; naj jo pozdravijo
ssv. apostoli, naj jo obdajo ssv. marter-
niki in spoznovavci; naj jo prijazno sprej¬
me vesela truma ssv. devic; naj doseže
tvoja duša večni mir in pokoj v naročju
ssv. očakov. — Naj se ti prikaže ljubez-
njivo in veselo obličje Jezusa Kristusa,
in naj te pridruži tem, ki so okoli njega.

353

Naj bo skrito pred teboj vse, kar je
strašnega v temi, kar je grozovitnega v
plemenu, in kar bolečine in terpljenje
dela. Naj se te ogne peklenski satan s
svojimi tovarši. Reci, Gospod! in naj
bodo razkropljeni tvoji sovražniki! naj
bežijo pred tvojim obličjem, kteri te
sovražijo; kakor zgine dim, naj zginejo;
kakor se raztopi vosek pri ognju, naj
poginejo hudobni pred božjim obličjem;
pravični pa naj se vedno pred Bogom
veselijo. •— Sramota naj obide celo pe¬
klensko trumo, in hudobni duhovi naj se
ne podstopijo, tvoj prihod v nebesa za-
derževati. — Kristus, ki je za te križan
bil, naj te reši vsega terpljenja. — Kristus,
ki je za te umeri, naj te reši večne smerti.
~~ Kristus, Sin živega Boga, naj te pelje
v  veselje svojega raja. — Kristus, dobri
Pastir, naj te spozna za svojo ljubo ov¬
čico, te očisti vsih grehov, in te postavi
^a svojo desnico med svoje izvoljene, da
boš svojega zveličarja od obličja do ob-
bšja gledala, in v drušnji vsih zveličanih
duš vživala sladkost božjega premišlje-
Va nja na vekomaj. Amen.

Družb.

23

354

Molitev.

Priporočimo ti, o Gospod! to dušo
in te prosimo, o Jezus, Zveličar sveta!
da to dušo, za ktero si terpel in umeri)
v svoj nebeški raj vzameš. Spoznaj)
Gospod! svojo stvar, ktera ni od drugih
bogov stvarjena, ampak od tebe samega,
pravega in živega Boga; ker ni nobe¬
nega bogd, razun tebe, in nobenega mo¬
gočnega, kakor si ti. O Gospod! vzemi
to dušo pred svoje božje obličje, in ne
pomni njenih nekdanjih pregreh in ne¬
rodnost, ki jih je iz naglice ali iz pože-
ljivosti dopernesla. Dasiravno je namreč
grešila, vender ni tajila Očeta in Sina
in sv. Duha; temuč je verovala, je po
pobožnosti hrepenela, in zvesto molila
Boga, ki je vse vstvaril.

Molitev,

Jco se je duša od sveta še ločila.

Pridite na pomoč, svetniki božji!
pridite naproti, angelji Gospodovi! Sprej¬
mite to dušo, peljite jo pred obličje bož¬
je, in nesite jo v nebeško prebivališe.

355

'T' Jezus Kristus! vzemi jo k sebi, ki
Sl  jo iz tega sveta poklical.

Gospod, usliši nas!

Kristus, usliši nas!

Gospod, usliši nas!

Oče naš . . . Češena si Marija itd.

^°spod! daj tej duši večni mir in pokoj.
In večna luč naj ji sveti!

Naj počiva v miru. Amen.

ZMI o 1 i m. o.

Tebi, o Gospod Bog! priporočimo
0  dušo, da bi zdaj, ko se je ločila iz
_ v eta, p r j tebi v nebeškem kraljestvu ži-
in kar je po človeški slabosti v
j^jem življenju grešila, ti po svoji ne-
{ °Qčni milosti in dobroti odpusti in
ž brigj. Po Kristusu, Gospodu našem.

23

356

Molitve za verne duše v vicah

Opomin.  Dekleta! Imejte posebno lju¬
bezen do vernih duš v vicah. One so naše
ljubezni naj bolj vredne, one so naše pomoti
posebno potrebne. Strašno je terpljenje duš
v vicah. Ti kristjanska duša jim zamoreš
čas terpljenja prikrajšati, jim zamoreš vrata
v nebeško veselje odpreti. Hiti jim na po¬
moč! „Vse kar vernim dušam v vicah daru¬
jemo, se nam v milost spremeni, in po
smerti bomo za to stoterno plačilo prejeli."
(Sv. Ambrož.)

Pomočki pa, s katerimi zamoreš ter¬
pljenje dušam v vicah pohujševati ali jih iz
ognja vic otevati, so ti le: a.  Daritev sv.
maše; b.  sv. obhajilo; c. molitev; d.  spokorna
dela; e. milošnja in f.  sv. odpustki.

Sv. maše, kterih se vdeležujete, sv.
obhajila, ktere v resnici ali le v duhu pre¬
jemljete, molitve in druge dobre dela, pose¬
bno pa sv. odpustke darujte rade neskončno

357

usmiljenemu Bogu, da se vernim dušam ter-
pljenje skrajša. To ljubezen vam bodo verne
duše obilno povračevale. Sv. Avguštin piše:
»Molim za pokojne, da ne bodo, kadar pridejo
v večno nebeško kraljestvo, opuščali tudi za
mene moliti." Pri sv. maši  za eno ali več
vernih duš v vicah moli žalostni del sv. ro-
ženkranca. V začetku in po vsakem odstavku
sv. roženkranca moli eno sledečih

Sedem molitev v čast Kristusovega
terpljenja za verne duše.

Vera. Oče naš. 3krat „Cešena Marija,"

1. O Jezus, naše življenje in vsta¬
jenje, kteri si nam, preden si se iz sveta
ločil, svoje meso in kerv v hrano zapu¬
stil, pri tej neskončni ljubezni Te po¬
nižno prosimo: usmili se vseh vernih
duš V vicah, zlasti . . . (imenuj tukaj tiho
ali glasno one rajne, za ktere se sv. maša služi
ali za ktere posebno moliti hočeš); pelji jih k
studencu življenja, da pri tvoji mizi v
tvojem kraljestvu nebeško hrano vživajo.
(Oče naš. lOkrat češena Marija. Kteri

je za nas kervavi pot potil.)

2. O Jezus, naš varih in Zveličar,
ki si tolike britkosti na oljski gori pre-
terpel, da je pot tvojega obraza v ker-
vavih kapljah tekel na zemljo; po tej

358

tvoji predragi kervi Te ponižno pro¬
simo : usmili se vseh vernih duš v vicah,
zlasti . . . ; reši jih vseh britkosti in
obriši vse solze z njih oči.

(Oče naš. lOkrat češena Marija. Kteri
je za nas bičan bil.)

3. O Jezus, naš odrešenik in Zve¬
ličar, ki si bil zavolj naših grehov zvezan
in vklenjen; po teh tvojih britkih vezik
Te ponižno prosimo: usmili se vseh vernih
duš v vicah, posebno . . . ; razveži vse
vezi njih grehov, da se na perutnicah
svete svobode k Tebi povzdignejo, in ti .
z veseljem hvalne daritve opravljajo.

(Oče naš. lOkrat češena Marija. Kteri
je za nas s ter nje m kronan bil)

4. O Jezus, veselje naših sere, ki
si dovolil, da so tvoje blaženo obličje,
v ktero angelji željno gledajo, zakrili;
zapljuvali in s pestmi bili; po tej tvoji
nezapopadljivi poterpežljivosti Te ponižno
prosimo: usmili se vseh vernih duš v
vicah, zlasti . . . ; vzemi jih v svitlobo
svoje luči in napolni jih veselja svojega
obličja.

(Oče naš. lOkrat češena Marija. Kteri
je za nas težki križ nesel.)

359

5. O Jezus, krona naše časti, ki
si dopustil, da so Te z biči kervavo
raztepli in zavolj naše ošabnosti sramotno
s ternjem kronali, po tem tvojem preve¬
likem ponižanju Te ponižno prosimo: u-
smili se vseh vernih duš v vicah, zlasti...;
in dodeli milostljivo, da prej ko prej krono
večne slave prejmejo, kajti tvoja krona
je krona milosti in usmiljenja.

(Oče naš. lOkrat Češena Marija. Kteri
je za nas križan  bil.)

6. O Jezus, naš priprošnik in sod¬
nik, ki si dovolil, da so Te po naj kri-
vičnejši sodbi v naj grenkejšo smert ob¬
sodili, da bi nas večne smerti odrešil;
po tem tvojem nezmernem usmiljenju Te
ponižno prosimo: usmili se vseh vernih
duš v vicah, zlasti . . . ; dodeli jim, da
skoraj zaslišijo veseli glas: pregreha vam
je odpušena.

(Oče naš. lOkrat Cešena Marija. Usmili
se vernih duš v vicah.)

7. O Jezus, naša največa in edina
dobrota, ki si na svojem telesu naše
grehe nosil na lesu sv. križa; po tej
tvoji neskončni dobrotljivosti Te ponižno
prosimo: usmili se vseh vernih duš v

360

vicah, zlasti . . . ; odpri jim vrata ne¬
beškega veselja in daj jim slišati blažene
besede: „Pridite izvoljeni mojega Očeta,
in posedite kraljestvo, ktero vam je pri'
pravljeno od začetka sveta/

Oče naš. češena Marija.

V. Daj jim večni mir in pokoj, o Gospod!
O. In večna luč naj jim sveti!

V. Naj počivajo v miru.

O. Amen.

Molitev za vse verne duše.

O Bog, stvarnik in odrešenik vseh
vernih, dodeli dušam svojih služabnikov
in služabnic odpušenje vseh grehov, da
milostljivo odpušenje, ki so ga vselej
želeli, po bogaboječih prošnjah dosežejo.
Ki živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v
edinosti sv. Duha, Bog na vekomaj. Amen-

Strašen dan bo dan plačila,
Zemlja bo se v prah zdrobila,
Priča David in Šibila.

Grozen strah bo svet obdajal,
Kedar bo sodnik prihajal,

K ojstri sodbi človek vstajal.

Jela bo trobenta peti,

Mertvim po grobeh grometi,

K sodbi priti jim veleti.

Smert, natura bo stermela,
Kedar stvar bo oživela,

Pred sodnika bo hitela.

Bukve bodo prinešene,

Dela bodeš bral storjene,

Dobre vse in nepoštene.

Bo sodnik tedaj se vsedel,

Vse, karkolj je kdo naredil,

Celi svet bo takrat zvedil.

Revež, kam se čem podati?

Kje prijatla tam iskati?

Komaj dobrim bo obstati.

Kralj nezmerne visokosti 1
Rešiš svoje brez vrednosti,

Reši v moji me slabosti!

Spomni se, o Jezus mili!

Da so za-me te vmorili;

Prosim, tisti dan se usmili!

Truden hotel si hoditi,

Za-me svojo kri preliti;

Daj k zveličanju to biti.

Daj te 'meti pomočnika,

Svojih duš odrešenika,

Preden vid’mo te sodnika.

Da sem kriv, to sam spričujem,
Sam pred seboj se sramujem,

Pa zanesi, Bog! zdihujem.

362

Eane grešnici zacelil,

Tolovaja si zveselil;

Meni upanje dodelil.

Nisem vreden odpušanja;

Vendar, Bog pomilovanja,

Varij ognja me jokanja.

K ovcam deni me ovčico,

Kozlov loči sirotico,

In pokliči na desnico.

Ko zaveržene, preklete
Pahnil v ogenj boš ujete,

Deni me takrat med svete.

Prosim te, o Jezus mili!

Serca revnega se usmili,

Skerbi za me v smertni sili.

Dan jokanja bo in straha,

Ko bo človek vstal iz praha,

Šla na sodbo duša plaha.

Naj mu njega hudobije
Milost tvoja, Bog! umije.

Daj jim Jezus, naš pastir,

Večni pokoj, večni mir! Amen.

(Mašnik to pesem pri vsaki peti niertv
maši po branju molijo. — Tudi ti jo večkrat s sv
strahom beri in misli na štiri poslednje reči. D
je tudi to pesem brati, preden se spat podaš.)

36a

Terpljenje

^°spotla našega Jezusa Kristusa

o

®e

po spisu vsili štirih evangelistov.

Pomin. Dekleta! če znate brati, blagor vam.
žno branje vašo dušo oživlja in vas mladi,
0r  juterna rosa rože. Zatorej rade berite, pa
križem, kar vam v roke pride, ker tudi
b r  . za peljivili spisov se ne manjka. Lepšega
p]: "J. a  pa vam nimam v roke dati, kakor ter-
Ki'. 0 na šega Gospoda, našega Zveličarja Jezusa
8ai' S  k  a ' ( ' e ' avn *P'P nimate časa, berite

Ijj °o nedeljah. Berite ne iz radovednosti, da
rfj u cedile  ali se štimale s svojim znanjem, te¬
li^ 1 s  sveto željo, da bi pobožniše postajale. Be-
i) a  Počasi in premišljevalno, in obljubim vam,
bol- ^ikrat bote mokre oči imele, in če dalej
bote svetu odmerle.

^ r uh ^^eval se je praznik opresnih

j kteri se imenuje velika noč. In

364

Jezus je rekel svojim učencem: „Veste,
da bo čez dva dni velika noč, in Sin
človekov bo izdan, da bo križan." In ve¬
liki duhovni in pismarji so iskali, kako
bi Jezusa umorili. Takrat so se zbrali
veliki duhovni in starašini ljudstva v dvor
velikega duhovna, kteri je bil imenovan
Kajfež; in so se posvetovali, da bi Je¬
zusa z zvijačo vjeli in umorili, bali p a
so se ljudstva. Rekli so: „Nikar v

praznik, da kje hrup med ljudstvom ne
vstane." — Satan pa je šel v Judeža t
kteri se je imenoval Iškarjot, ki je bil
eden zmed dvanajsterih. In je šel
govoril z velikimi duhovni in s pogl a '
varji, kako bi jim ga izdal, in jim j e
rekel: „Kaj mi hočete dati, in jaz vam
ga bom izdal?" Oni pa, ki so to slišali)
so se obveselili, in so mu obljubili tride¬
set srebernikov. On je besedo dal. 1°
je iskal priložnosti, da bi jim ga izdal
brez hrupa.

Judje so se ljudi bali, Boga pa ne. Jaz P a ;
moj Bog! se le tebe in tvoje zamere bojim; na lj u  ,
pa ne bom gledala, ujili hvale ne iskala. Kaj tu ^
bi pomagalo mi, ko bi me vse hvalilo in častilo, k°
bi zlato krono na glavi nosila; ti pa bi ne niat a
za me?

365

Za teboj, moj Jezus! so z zvijačo hodili.
Vem, da dosti jih je, ki tudi za dekletami z zvijačo
hodijo, in jih v svoje zanjke lovijo — oh, moj Go¬
spod! na kolenih te prosim, vari me pred njimi in
raztergaj njih nastave, da me ne dobijo v roke.

Prišel je pa pervi dan opresnih kru¬
hov, ob kterem se je moralo zaklati ve¬
likonočno jagnje. Tedaj so pristopili učen-
c i k Jezusu in so mu rekli: „Kam hočeš,
da gremo, in ti pripravimo, da boš jedel
v elikonočno jagnje?" In pošlje dva svojih
u Čencov, Petra in Janeza, in jima je rekel:
»Pojdita v mesto, in vaji bo srečal člo-
Ve k, kteri ponese verč vode; pojdita za
v hišo, v ktero gre, in recita hiš-
jtou gospodarju: Učenik ti reče: Moj
Cas  je blizo, pri tebi hočem imeti veliko
, ^ s svojimi učenci. Kje je moja gostil¬
na, kjer bom velikonočno jagnje s svo-
učenci jedel? In on vama bo pokazal
'°l'ko obednico pogernjeno; ondi nam pri¬
javita." In njegova učenca gresta, in
Padeta v mesto, in najdeta, kakor jima
e  bil povedal; in sta pripravila veliko-
0ŽD o jagnje.

Jezus! ti si bil daleč od mesta, in vender si
k j človeka, da nese verč vode; si vidil hišo, v
j  f ° 8 re ; si vidil izbe, ki so v hiši, si vidil gosp o-
da je pripravljen, tebe sprejeti — resničnoI

366

ti Yse vidiš in vse veš. Ti vidiš tudi mene, ko v
hlevu živini polagam, ko po vodo grem, ko pomi'
vam, plejem ali žanjem. Oh, da bi pač nikoli ne
pozabila tvoje pričujočnosti!

Učenca sta mizo, kjer si ti moj Jezus! veli'
konočno jagnje jedel, čedno pogernila — meni v
zgled, da tudi moje serce ima biti znažno in čedno,
ako te po vrednosti hočem prejeti. Jezus! ti
lehko očistiš — očisti me!

Ko se je bil pa večer storil, je prišel
z dvanajsterimi. In kedar je ura prišla, j e
k jedi šel, in dvanajsteri apostoli ž nji® 1 '
In jim je rekel: „Iz serca sem želel
velikonočno jagnje jesti z vami, prede 0
terpim. Zakaj povem vam, da od zdaj
ga ne bom več jedel, dokler ne bo do'
polnjeno v božjem kraljestvu." In je vz e *
kelih, ter je zahvalil in rekel: „Vzenb te
in razdelite si med seboj. Zakaj pove^
vam, da ne bom pil od tertnega sad°>
dokler božje kraljestvo ne pride."

Jezus! ti si jedel, ko je ura prišla — l e  ^
odločenem času. Jaz pa sem snedeuka, jem, ko ^
imam, in sama ne vem, kolikokrat na dan; ^
sem pa tudi polna slabih, telesnih občutkov,
duša pa je vela in brez moči. Oh, Jezus! poni^
mi, da bom zaterla svojo sladkosnednost.

Vem, moj Jezus! da iz serca želiš, tudi z i bC .
noj velikonočno jagnje jesti, in me pogosto k
vabiš; ali dosihmal tvojega prijaznega glasa ni sel!l

367

izumila , sem celo redko pri tvoji sv. večerji se
z našla, in toliko svetih gnad zamudila. Obljubim,
ia, zanaprej ti bom bolj zvesta, raj šla k tvoji mizi,
~~ le poterdi me v mojem sklepu!

In ko so večerjali, vstane od ve¬
čerje, in dene iz sebe svoje oblačila,
in vzame pert, ter se opaše. Potlej vlije
vode v medenico, in začne umivati učen¬
cem noge, in brisati s pertom, s kterim
je bil opasan. Pride tedaj k Simonu Petru.
In Peter mu reče: „ Gospod! kaj ti meni
noge umivaš!“ Jezus je odgovoril, in mu
rekel: „Kar jaz delam, ti zdaj ne veš;
vedil pa boš potlej." Peter mu reče:
»Ne boš mi umival nog vekomaj ne."
Jezus mu je odgovoril: „Ako te ne umi¬
jem, ne boš imel deleža z menoj."" Ši-
mon Peter mu reče: „Gospod! ne samo
nog, ampak tudi roke in glavo." Jezus
mu reče: „Kdor je umit, ne potrebuje,

kakor da noge umije, in je ves čist.
Tudi vi ste čisti, pa ne vsi." Vedil je
namreč, kdo je, kteri ga bo izdal, zato
je rekel: „Niste vsi čisti."

Oh, kakošna ponižnost! — Jezus, ti svetnik
svetnikov, ti kralj kraljev, se opašeš s pertom, po¬
klekneš na tla, in svojim učencem, vbogim ribčem,
n jili nečedne noge umivaš. Jaz pa, taka reva, taka

368

grešnica, sem visokih misli, se rada hvalim>
baham in košatim; oh, kaka prevzetnija še j e
meni! Jezus, ozdravi me!

Tvojim učencem, Jezus 1 ni bilo treba druz e ® 9
umiti, kot noge; bili so namreč dobre duše. ^ cl>>
pa, ki sem taka ostudna stvar, je treba, da ^
umiješ znotraj in zvunaj; da mi umiješ ne le ,l0 ^’
roke in glavo, temuč tudi dušo in serce — da b 0
vsa čista. Oh, umij in očisti me!

Po tem, ko jim je bil noge tiD® 1 !
je vzel svoje oblačila, se je spet k m*
usedel, in jim je rekel: „Veste, kaj se
vam storil? Vi me kličete: Učeniki-

Gospod! in prav pravite, saj sem t fl  '
Ako sem tedaj jaz, Gospod in Učen 1  ’
vam noge umil, morate tudi vi eden o r
gemu noge umivati. Izgled namreč s f
vam dal, da ravno tako, kakor sem J
vam storil, tudi vi storite. Kesničn ’
resnično, vam povem: Hlapec ni ve J

kakor njegov gospod; poslan ni ve ^
kakor tisti, kteri ga je poslal. Ako
veste, blagor vam bo, če bote to s
rili. Ne rečem od vas vsih, jaz v  . -
ktere sem izvolil. Ali da se dop 0 ^
pismo: Kteri z menoj kruh je, *>o ■

zdignil zoper me svojo peto. —
vam to povem, preden se zgodi; da,
dar se zgodi, verujete, da sem jaz- *

369

nično, resnično vam povem: Kdor sprej¬
me, kterega pošljem, mene sprejme; kdor
pa mene sprejme, sprejme njega, kteri
je mene poslal".

Jezus! vsaka tvoja beseda je duh in življenje.
Ti si učenik; uči me, da bom modro živela, se tebe
in tvojih naukov zvesto deržala. Ti si Gospod, tebi
se v službo ponudim, in druzega plačila nočem, kakor
tebe samega.

Jezus! ti praviš, da veš, ktere si izvolil. Oh!
naj bi tudi jaz med tvojimi izvoljenimi bila, in Bog
ne daj! da bi kterikrat zoper tebe ali zoper tvojo
sv. vero kaj zinila — ali da bi deržala s sovražniki
tvojimi in s takimi, ki kvasijo zoper sv. čistost in
sramožljivost, ali zoper sveto vero.

In ko je bil Jezus to izrekel, je v
duhu žalosten postal, in je pričal in re¬
kel: „Roka mojega izdajavca je z menoj
pri mizi. Resnično, resnično vam povem,
eden zmed vas me bo izdal, kteri je z
menoj". Učenci so se tedej eden dru¬
zega pogledovali pomišljevaje, od kte¬
rega da govori. In silno žalostni so
začeli sleherni reči: „Gospod! ali sem

jaz?" On pa je odgovoril in rekel: „Kteri
pomaka z menoj roko v skledo, on me
bo izdal. Sin človekov gre sicer, kakor
je pisano od njega; toda gorje tistemu

Družb. 24

370

4

človeku, po kterem bo Sin človekov iZ'
dan! Bolje bi mu bilo, da bi ne ^
rojen tisti človek". Eden pa njegovih
ueencov, kterega je Jezus ljubil, je slo'
nel na Jezusovih persih. Temu je t®'
dej pomignul Simon Peter, in mu je r e '
kel: „Kdo je, od kterega govori?"
tedej se nasloni na persi Jezusove
mu reče: „ Gospod! kdo je?" Jez uS

je tiho odgovoril: »Tisti je, kteren^

bom jaz pomočen kruh podal". Jud^
pa, kteri ga je izdal, je odgovoril rekoč-
„Učenik! ali sem jaz?" Jezus mu reče 1
»Ti si rekel". In je pomočil kruh,
ga dal Judežu Iškarjotu Simonovemu.
ko je bil Judež grižljej vzel, je šel satao
v njega. Jezus mu tedej reče: „K aI

misliš storiti, stori berž". Nobeden tek
pa, kteri so pri mizi bili, ni vedel, če® 11
je to rekel. Eni namreč so menili, ke r
je Judež mošnjo imel, da mu je Jez uS
rekel: Kupi, kar za praznik potrebujemo!
ali da bi kaj ubogim dal.

Na Jezusovih persih sloneti, na njeg° veI1 '
sercu počivati, ko sv. Janez, oh, kako veselje m° r ®
to biti! Ali to drugemu bilo ni dano, kot njem u ’
ki bil je svojemu deviškemu Gospodu najbolj P°'

371

doben. Oh, sveto devištvo! kakšno ceno imaš v
božjih očeh. Oh, Jezus! moj Jezus! ti veš, kaj
mislim! —

Ko je Judež sv. rešnje Telo nevredno zavžil,
je šel satan v njega. Oh, groza me obide, če le
mislim na to. — Moj Bog! rajši umreti, kakor
nevredno k tvoji sv. mizi iti.

Kedar so pa večerjali, je vzel Je¬
zus kruh v svoje roke, ter je zahvalil,
ga posvetil, razlomil, in podal svojim
učencem, in je rekel: „Vzemite in jej¬
te ; to je moje telo, ktero bo za vas v
smert dano“. In je vzel kelih z vinom,
je zahvalil, in jim dal rekoč: „Vzemite
in pite iz njega vsi; to je moja kri, kri
nove zaveze, ktera ho za njih veliko pre¬
lita v odpušenje grehov. To storite v moj
spomin". — In so pili iz njega vsi.

Jezus! na svojih kolenih te zahvalim za ta
nebeški dar, za ta prečudni kruh, kterega si nam
zapustil v tej dolini solz — kaj ti bom povernila
za to? Svoje serce ti do čistega dam.

Moja duša! bodi vesela — v tem zakramentu
imaš pomoč za vse svoje bolezni, imaš zdravilo za
vse svoje rane. Ti imaš studenec žive vode, ki ni¬
koli ne usahne; tu imaš ognjiše, kjer sveti ogenj
vselej gori — le ogrevaj se pri njem.

Ko je bil Judež odišel, je Jezus
rekel: „Zdaj je Sin človekov poveličan,

24 *

372

in Bog je poveličan v njem. Ako J®
Bog v njem poveličan, ga bo Bog tl,dl
sam v sebi poveličal; in kmali ga bo P°!
veličal. Otročiči! še malo časa sem P rl
vas. Me bote iskali, in kakor sem Jud 01 ®
rekel: Kamor jaz grem, vi ne mor e ^

priti, tudi vam zdaj rečem. Novo zap°,
ved vam dam, da se ljubite med seboj;
V tem bodo vsi spoznali, da ste ^
učenci, ako bote ljubezen imeli med $e
boj“. — In ko so bili zahvalno p ese
speli, so šli na oljsko goro.

Jezus! slišala sem tvojo zapoved, in J°

tudi

dec

ubogati hočem. Vari me, da ne bom kake jez® ^
žala ali kakega sovraštva imela, da ne bom A
slabo sodila ali njih slabosti raznašala — P oS , 0
pa do ubogih in bolnikov mi daj mehko in usnn J

OOIOC. ^

Brala sem, da Jezus in njegovi učenci s °  ^
večerji hvalno pesem zapeli. Moj Jezus! obljnb lE ®^
da bom vselej molila pred jedjo.in po jedi, 111 . j e
bom zato tudi zasmehovana, tvoja ljubezen 1111
ljubša, kakor ljubezen celega sveta. ^

Simon Peter mu reče: „Gosp°

kam greš?“ Jezus je odgovoril: » 0 j

mor jaz grem, zdaj ne moreš za
iti; potlej pa pojdeš z menoj“■ . ^

mu reče: „Zakaj ne morem zdaj

373

teboj iti? Gospod mu je rekel: „Ši-

jhon! Simon! glej! satan vas je hotel
hueti, da bi vas presejal kakor pšenico.
Jaz pa sem prosil za te, da ne jenja
tvoja vera, in ti, kedar se boš nekdaj
spreobernul, poterdi svoje brate". Pe¬
ter pa mu je rekel: „Gospod! s teboj
s em pripravljen v ječo in v smert iti.
Svoje življenje postavim za te“. Jezus
Diu je odgovoril: »Svoje življenje po¬

staviš za me? Resnično, resnično ti po-
Ve m, da nocoj to noč, preden bo pete¬
lin dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil.
Vsi

se bote pohujšali to noč nad menoj,
zakaj, pisano je: Bom udaril pastirja,

•n razkropile se bodo ovce. Kedar pa
vstanem, pojdem pred vami v Galilejo".
Peter mu reče: »Da bi se ravno vsi
Pohujšali nad teboj, jaz vendar ne".
Jezus pa je rekel: »Povem ti, Peter!

Petelin ne bo danes pel, preden trikrat
De utajiš, da me poznaš". On pa je še
več govoril: »Ako bi mi bilo tudi umreti
s  teboj, te ne bom zatajil". Ravno tako
so pa tudi vsi rekli, in gredo vsi ža¬
lostni za njim.

Dobro vem, da kakor apostole, satan tudi
® ene  hoče imeti. Kjer more, streže po meni, me

374

slepi, me skuša; kar pa sam ne more, dela po P°'
magačih svojih, po zapeljivcih, ki kakor jastrobi P°
meni prežijo. Oh, Jezus! ko bi tebe ne imela, ^
se gotovo zgubila — prosim, prosim, varuj me!
naj bom tvoja!

Petru podobna sem tudi jaz. Rada velik 0
govorim, se prederzno zanašam na svojo moč, > n se
za boljšo deržim, kakor so druge. Jezus me lj u3, °
znjivo svari, petelin mi je morebiti že enkrat zap e  ’
ali jaz nora kakor sem, ga nisem čula. Oh,
duša, boj se in zapusti danes še tisto slabo P r
nost — ko bo petelin drugič zapel, bo lahko
prepozno.

Jezus jih je pa milo tolažil in
„Vaše serce naj se ne prestraši. Ver u
jete v Boga, tudi v me verovajte. V "l
mojega Očeta je veliko prebivališč,
ko odidem, in vam mesto pripravim, b®
spet prišel, in vas bom k sebi vzel,
bote tudi vi, kjer sem jaz. In jaz
Očeta prosil, in vam bo druzega b ■
nika dal, da pri vas ostane veko® 3 ^
Ne bom vas zapustil sirot. — Jaz &
prava vinska terta, vi mladike. ^ s
ostanete v meni, in moje besede v
ostanejo, prosite, kar koli hočete, 311  «j
vam bo zgodilo. Ako vas svet sovr ’
vedite, da je mene poprej sovražil,

vas. Ko bi bili iz sveta, bi svet s

375

ljubil: ker pa niste iz sveta, ampak sem
vas jaz od sveta odbral, toraj vas svet
sovraži. Spomnite se besed, ktere sem
vam jaz govoril: Hlapec ni več, kakor
njegov gospod. Ako so mene preganjali,
bodo tudi vas preganjali. Iz shodnic vas
bodo zganjali 5 ura celo pride, da bo vsak,
kteri vas umori, menil, da Bogu službo
stori. Žalost, ker od vas grem, in vam
to pravim, je napolnila vaše serce. Ali
jaz vam resnico povem: Za vas je do¬

bro, da jaz grem. Zakaj, ako ne grem,
Tolažnik ne bo k vam prišel; ako pa grem,
vam ga bom poslal. Še malo, in me
več ne bote vidili, in spet malo, in me
bote vidili, ker grem k Očetu. Resnično,
resnično vam povem: da bote jokali in
žalovali, svet pa se bo veselil, vi bote
žalovali, ali vaša žalost se bo v veselje
spreobernila. Spet vas bom vidil in vaše
serce se bo veselilo, in vašega veselja
vam ne bo nihče vzel. Jaz sem svet
premagal, le v me zaupajte, tudi vi ga
bote“. Tedaj je postal, oči v nebo vzdi-
gnul, in molil za svoje učence, in za
vse, kteri bodo po njih verovali. „Oče,
sveti Oče!“ je djal, „prosim te, vari jih
hudega, da bodo eno, kakor sva midva

376

le eno; naj bodo vsi, ktere si mi dai>
tudi z menoj tam, kjer sem jaz, da m<?j e
veličastvo vidijo".

O moj Jezus! kaj sem čula? Ti si vinsk 9
terta, jaz pa sem mladika. Lepše bi mi ne
mogel pokazati, kaj bo z menoj, če bom tebe z a '
pustila. Posušila se bom, kakor odrezana mladik®’
posušilo se bo vse, kar je lepega v meni, posuši' 9
se bo roža čistosti, sramožljivosti in pobožnosti- 0k>
Jezus! ostani v meni, jaz pa v tebi.

Jezus! vsaka tvoja beseda je resnična
za tebe ni maral; on ne mara tudi za dekleta) ”
so sramožljive, se slabih potov ogibajo, in teb®
tvojo sv. večerjo ljubijo: timveč zaničuje in z;

Svet

0

muje jih, in jim gerde priimke daje. Ali zato,
duša! ne žaluj, da te svet nima rad; temuč P l0 . s *
Jezusa, naj te odbere od sveta, da boš tam, kj® r  J
on, tudi ti — njegova izvoljena nevesta.

Ko je bil Jezus to izgovoril, je ^
čez potok Cedron na oljsko goro. ^
njim pa so šli tudi učenci. Pridejo
pristavi, ki se ji je reklo Getzem^’
kjer je bil vert, v kterega je šel on 1
njegovi učenci. Vedil je pa tudi Ju^
kteri ga je izdal, za ta kraj, ker je J e *j
s svojimi učenci pogosto tje hodil.
je Jezus na mesto prišel, jim je r
„ Sedite tukaj, da grem tje in
Molite, da ne pridete v skušnjavo“•

377

vzame s seboj Petra in Jakoba in Ja¬
neza; in začne prestrašen, žalosten in
otožen biti, in jim reče: „Moja duša je
žalostna do smerti; ostanite tukaj in
čujte". In je malo naprej šel, in se je
odtegnul od njih za lučaj kamna, in je
na kolena padel, in molil rekoč: „Moj

Oče! ako je mogoče, vzemi ta kelih od
mene, vendar ne moja, ampak tvoja volja
naj se zgodi". In pride k svojim učen¬
cem, in jih najde spati, in reče Petru:
«Šimon! spiš? Nisi mogel eno uro čuti?
Cujte in molite, da ne padete v skušnjavo.
Duh je sicer voljen, ali meso je slabo".
Spet ga obidejo težave. Vdrugič je šel,
in se verže na svoj obraz, ter moli:
„Oče, ljubi Oče! ako je mogoče, od-
verni od mene grenko terpljenje; vendar
ne, kakor jaz, ampak kakor ti hočeš,
naj se zgodi". Na to se verne k učen¬
cem, in jih najde spet spati, in reče:
„Kako morete vendar zdaj spati? O
čujte in molite, da v skušnjavo ne pa¬
dete". Toda njih oči so bile vse dremotne,
in niso vedili, kaj bi mu odgovorili.

Oh, Jezus! prosim te, uči me, da bom tudi
jaz znala tako moliti, tako serčno, tako zbrano in
ponižno, tako vdano v sv. voljo božjo, kakor od tebe

378

berem. Zdaj vem, kaj mi manjka — duha prave in
svete molitve, zato sem tako slaba, tako nestanovitna.

Oh, Jezus! tudi moj duh je voljen, ali meso
je slabo. Kolikokrat že sem bila opominjana, da naj
Cujem in molim; ali kakor apostoli, sem pogosto
vsa dremotna, rada pospavam in svoje truplo meh-
kužim, rada dremljem, ko je treba moliti ali božjo
besedo poslušati. Ni mi sicer ljubo; ali moja slabost
je tako velika, da se premagati ne morem — Jezus!
ti mi lehko pomagaš, prosim, pomagaj mi in bodi
moja moč.

In jih je popustil vtretjič. Smertne
težave namreč mu hodijo; njegov pot
je bil, kakor kervave kaplje, tekoče na
zemljo. In je še priserčniše molil: „Ako „
se ne more ogniti kelih terpljenja, da
bi ga ne pil, zgodi se tvoja volja". Te¬
daj se mu je angelj iz nebes prikazal,
kteri ga je pokrepčal. In se je vernul
k svojim učencem, in jim reče: „Spite

zdaj in počivajte! Dosti je, ura je prišla,
in Sin človekov bo izdan grešnikom v
roke. Vstanite, pojdimo! Glejte, pribli¬
žal se je, kteri me bo izdal".

O moj Jezus, solze me silijo, ko te vidim na
oljski gori, kako ves bled na svojem obrazu ležiš,
kako medliš, žaluješ, moliš in kličeš, kako prosiš
in zdihuješ, se treseš na vsem životu in kervav pot
potiš — in vse to zavoljo mene, ker sem tako pre-
derzna in razposajena, tako lena in zanikerna, > n

379

5e  nevarnost tako malo ogibljem. Oh, obljubim ti,
d& te ne bom več žalila; le zdaj še mi prizanesi!

Jezus! kako malo sem tebi podobna. Ti nimaš
Nobene lastne volje; jaz pa hočem, da bi vse po
*oji volji bilo. če mi kdo kaj zopernega reče, če
Jtd ali pijača, jopa ali janka, delo ali plačilo ni po
tooji volji, preč godernjam, se jezim ali clo klejem
111  se prešerno odgovarjam. Oh, sram me je, da
Sem dosihmal tako malo se zatajevala, svojemu hu¬
demu nagnjenju tako mehko se ustavljala — za
naprej mora vse drugače biti.

Še je govoril, in glejte, Judež
Iškarjot, eden dvanajsterih, pride, in ž
njim straža in velika derlial hlapcov ve¬
like duhovšine, pismoukov in starašinov
ljudstva s svetili in baklami, mečmi in
kolmi. Dal jim je bil pa njegov izdaja¬
lec znamnje, rekoč: „Kterega bom po¬

ljubil, tisti je; njega primite, in peljite
varno". In ko je bil prišel, je šinil pred
derhaljo, in se berž k Jezusu spustil,
in rekel: „Bodi pozdravljen, Učenik!"

In ga je poljubil. Jezus mu je djal:
»Prijatel! čemu si prišel? Judež! s po¬
gubljenjem izdaš Sinu človekovega?" In
potlej, ko je vedil vse, kar je imelo čez
njega priti, je proti množici stopil, in
djal: „Koga išete?" So mu odgovorili:
»Jezusa Nazareškega!" Jezus jim reče:

380

„Jaz sem!“ Pri tej besedi so vsi od'
skočili in po tleh padli. In Jezus j^ 1
je vdrugič vprašal: „Koga išete?“ Sp et
mu rečejo: „Jezusa Nazareškega!" J e '
zus reče: „ Povedal sem vam, da se#
jaz! Ako tedaj mene išete, pustite
(pokaže svoje učence), da gredo". Tak®
so se dopolnile besede, ktere je rekel'
„Ktere si mi dal, nisem nobenega zm e<J
njih zgubil".

Jezus! tvojih sovražnikov je bila derhal

. tu^

zalezovavcov nedolžnosti moje je veliko. Judež J
tebe poljubil: tudi meni se prilizujejo, se sladkaj
in mi obetajo zdaj to zdaj uno. Ali ti si bil vseg^
mogočen: jaz pa sem slaba — oh! ne dopusti,
bi me zmotili. Poslušaj me, kaj ti obljubim:
umreti, kakor zgubiti nedolžnost. ...

Jezus! ena sama beseda od tebe je sovražu
tvoje na tla pobila. Samo rekel si: „Pustite &

učence, da gredo“, in nihče se jih doteknil ni. .
kaka moč! kako veselje za me! Če boš ti z ® e  .
kdo bo zoper me? kdo mi kaj more? Oh, J e
bodi moj.

Tadaj so pristopili, in so roke P a
Jezusu vergli, in ga prijeli. Ko so P
njegovi učenci to vidili, so mu r e ™ t
„Gospod! ali naj mahnemo z meče#'
In Simon Peter, ki je meč imel, S a
izderi, in je mahnil po hlapcu velik e »

381

duhovna, in mu je odsekal desno uho.
Hlapcu pa je bilo ime Malhuz. Jezus
pa je učence zavernil, in rekel: „Je-

njajte od tega! In ti, Peter! vtekni svoj
meč v nožnico; vsi namreč, ki za meč
prijemajo, bodo z mečem končani. Ali
meniš, da ne morem prositi svojega Očeta,
in bi mi poslal več ko dvanajst legionov
angeljev. Toda kako se bodo dopolnile
pisma prerokov, ki oznanujejo, da se
mora tako zgoditi? Ali mar ne bom pil
keliha, kterega mi je Oče dal?“ In Jezus
se je hlapčevega ušesa doteknil, in ga
je ozdravil. Potlej se je obernil proti
množici in nje poglavarjem, in je rekel:
„Kakor razbojnika ste me prišli lovit z
mečmi in kolmi. Vsak dan sem bil pri
vas, in sem učil v tempeljnu, in me niste
prijeli; toda to je vaša ura, in oblast
teme. Pa to vse se je zgodilo, da se
dopolnijo pisma prerokov “. Tadaj so
straža, in poglavar in hlapci Jezusa zve¬
zali in peljali. Njegovi učenci pa so ga
popustili in so zbežali; le Peter in Janez
sta šla od daleč za njim.

Tvoji učenci, moj Jezus! so se za te poskusili:
jaz pa se tebe sramujem. Kolikokrat ljudje govorijo
zoper sv. vero, zoper sv. zakramente: jaz pa jim po¬
magam, se jim smejim — oh, kako slaba sem še!

382

Jezus! noč je bila in tema, ko so tebe vjelb
noč in tema je tudi za me naj nevarniša. Po noči
grešne pošasti svoj divji ples imajo; po noči zape¬
ljivci okoli lazijo, kakor čuki, in po dekletah stre¬
žejo. Zatorej terdno sklenem, da po noči ne bom
nikamor šla — sama že clo ne; in tudi doma se
bom skerbno zapirala — sicer bi tudi mene lahko
vjeli.

Jezus! kaka žalost bila je za te, ko si vidil)
da učenci te zapušajo! Ob, kaka žalost je za te še
zdaj, ko vidiš, da dekleta te zapušajo, po kerčmah,
plesih in grešnih potih hodijo; tebe, toliko lepega
in ljubeznjivega Gospoda, pa ne ljubijo in ne obraj-
tajo. Oh, Jezus! ne dopusti, da bi tudi jaz take
daleč se zgubila. Ti si moje veselje in moje vse!

Peljali pa so Jezusa v Jeruzalem
pervič k Anazu, kteri je bil poprej velik'
duhoven, in v časti pri ljudeh. Anaz
ga je vprašal za njegove učence in za
njegov uk. Jezus mu je odgovoril: „J® Z
sem očitno govoril pred svetom; jaz sem
vselej učil v shodnicah in v tempeljnu,
kamor se vsi Judje shajajo, in na skriv¬
nem nisem nič govoril. Kaj tedaj m e
vprašaš? Vprašaj jih, kteri so me sli¬
šali: oni vedo, kaj sem govoril". Kedaf
je bil to rekel, ga je eden služabnikovi
kteri je zraven stal, za uho udaril, re¬
koč: „Tako odgovarjaš velikemu duhov¬
nu?" Jezus pa mu je krotko odgovoril:

383

„Ako sem krivo govoril, spričaj, da je
krivo; ako sem pa prav odgovoril, kaj me
biješ ?“

Oh, Jezus! povej mi, zakaj se ni posušila ro¬
ka, ki je tebe vdarila? zakaj tega hlapca ni strela
ubila? zakaj se hiša, zakaj celo mesto ni preč po¬
greznilo? Zato, moja duša! da sem terpel za tvojo
časti lakomnost, da bi te ponižnosti učil,, da bi tebi,
ki ven in ven godrnaš in tožiš, jezik zavezal. — Oh,
Jezus! bodi sto tavžentkrat počešen!

Oh, Jezus! kako krotek in pohleven si ti!
jaz ae ne morem zadosti čuditi nad teboj. Ko bi
mene kdo udaril, ali bi le žal besedo mi rekel,
kako bi kri zavrela v meni! Jezus! usliši me in
daj mi krotko in pohlevno serce, da se ne bom
tako rada jezila.

Anaz je poslal Jezusa zvezanega h
Kajfežu, svojemu zetu, ki je bil tisto
leto veliki duhoven. Bil je pa Kajfež
tisti, ki je bil Judom svet dal, da je
bolje, da en človek umerje, kakor da bi
bilo vse ljudstvo končano. Pri njem se
je sošel ves judovski veliki svet, to je:
duhovšina, pismouki in starašine ljud¬
stva. In so iskali krivega pričevanja
zoper Jezusa, da bi ga umorili; in ga
niso našli. Pristopilo je sicer veliko pod¬
kupljenih krivih prič, ktere so zoper nje¬
ga pričevale; ali njih pričevanje ni ob-

384

stalo. Zadnjič ste prišle še dve k#?
priči, in ste rekle: „Mi smo ga sli^ 3 ' 1
reči: Jaz moram podreti tempelj bo#
in v treh dneh ga spet sozidati". "
tudi to pričevanje ni obstalo. Tedaj f
veliki duhoven vstal, stopi v sredo, lD
reče Jezusu: „Ali nič ne odgovoriš ^

to, kar ti zoper te pričujejo?" Jezus J^
molčal in ni nič odgovoril. Veliki
ven ga je spet vprašal, in mu je
„Zarotim te pri živem Bogu, da #
poveš, ali si ti Kristus, Sin božji?* *L
zus je djal: „Ti si rekel, jaz sem!
povem vam: Posihmal bote vidili b v J .
človekovega sedeti na desnici moči bo#
in priti v oblakih neba". Na to je ve
duhoven pretergal oblačila na sebi,

reče: „Boga je preklinjal, kaj pot 1 ’ 6 ' 5 !!
jemo še prič? slišali ste njegovo p 1 ' ^

.rekli'

njevanje; kaj se vam zdi?" In oni so
govorili in rekli: „Smerti je vreden*-
oni ga vojakom in bričem dajo do j utJ

Oh, Jezus! kolikokrat si svoje svete r °^ e  m
tegnil, da si nedolžne otročiče blagoslovljal, b0  {e
ozdravljal, mertve k življenju budil; zdaj P&
tvoje roke zvezane, kakor roke kakega tolovaJ a ^ efe
zdaj se spomnim vsih nespodobnost in krivic, ^
sem s svojimi rokami storila. — Jezus! le z(
še odpusti — nikdar več ne bom tako.

385

I  Jezus! ti si molčal, nisi nič odgovoril na

krivo obdolženje; zato, ker jaz prerada in preveč
govorim, se prerada norčujem, preglasno smejem.
Oh, Jezus! daj mi dar modrosti, da bom vedila ob
pravem čusu govoriti in ob pravem času molčati.
Vari me grešnega smeha in praznega govorjenja, iz
kterega druzega ne pride, kakor težka vest in raz¬
treseno serce.

In tisti, kteri so ga deržali čez
noč, so ga zasramovali. Nekteri so mu
pljuvali v obraz, in mu jih za uho da¬
jali; drugi so mu oči zakrivali, in ga
s pestmi v obraz bili rekoč: „Kristus!

prerokuj nam, kdo te je udaril?“ In še
več hudega so počeli.

Oh, Jezus! daj mi solz, da bom jokala, ko
vidim, kako te hlapci in briči zasramujejo in ti v
obraz pljuvajo. Tvoj obraz se je svetil na taborski
gori, kakor solnce, zdaj pa je ves v pljunkih —
troje oči, s kterimi si na grešnike tako milo gledal,
z daj ti jih iz zaničevanja zavezujejo. Oh, kaka
divjačina vendar človek postane, če se svojemu hu¬
demu poželenju vda, in svojim strastim vse dovoli,
dezus! nagni moje serce, da se bom pridno zataje¬
vala in vseskozi v mertvenju vadila.

Jezus! kaj hi storila, da bi saj nekoliko po¬
ravnala tisto nečast, ktero ti delajo sovražniki tvoji ?
Glej, terdno sklenem, da tvojega presvetega imena
ne  bom nikoli brez časti in brez potrebe izrekla,
Družb. 25

386

da bom žegnane svetinje in križe vselej v veliki
časti imela, se pred sv. rešnjim Telesom vsikdar
spodobno priklonila, se k sv. obhajilu vselej pri¬
pravljala, skerbniše ko bo mogoče — da bom vselej,
kolikorkrat pojdem memo kake farne cerkve, po¬
nižno te počastila in rekla: „Hvaljen in češen
bodi Jezus v zakramentu presv. rešnjega Te-
lesa“. — Jezus! požegnaj ta moj sklep.

Peter pa je od daleč za njim šel
do dvora velikega duhovna, in drugi
učenec. Tisti učenec pa je bil znan ve¬
likemu duhovnu, in je šel z Jezusom
vred na dvoriše velikega duhovna; Peter
pa je ostal zunaj pri vratih. Uni učenec
tedaj, ki je znan bil velikemu duhovnu,
je vun šel, in je govoril z vratarico, in
je Petra noter peljal. Zakurili so pa
ogenj v sredi dvoriša hlapci in služabniki,
in so se greli. Peter je med nje sedel
in se grel, in čaka, da bi konec videl.
Prišla pa je ena zmed dekel velikega
duhovna, vratarica, in ko ga je vidila,
je djala: „Ta le je bil tudi unega Gali'
lejca nekdo“. In ga prav pogleda, in
reče: „ Je že tako, ti si bil tudi z Jezu¬
som Nazareškim!“ On pa je tajil vpričo
vsih, rekoč: „Jaz ne, žena! jaz ga ne
poznam. Ne vem in ne urnem, kaj pra¬
viš". In je vun šel pred dvoriše, in pe-

387

telin je pervič zapel. Pa Peter, ves
prestrašen, ni slišal. Ko je pa skozi
yrata šel, ga je vidila druga dekla, in
ju rekla tistim, kteri so bili tam: „Glejte,
^di ta je bil z Jezusom Nazareškim!"
n In pa res“, reče hlapcov eden, „tudi
ti si njegovih eden!" On je pa vdrugič
tajil in terdil: „Nisem ne! še ne poznam
tega človeka!" In nekako uro potlej, ko
je ravno po dvorišu zašumelo, da je Je¬
zus k smerti obsojen, je neki drug hla¬
pec v Petra pokazal, rekoč: „Resnično,
tudi ta je bil ž njim, saj je tudi Gali-
lejec!" „Res“, pravijo ondi stoječi, „tudi
ti si zmed njegovih. Galilejec si, tvoj
jezik namreč te razodeva". Peter se bra¬
ni, kar pristopi še drug hlapec velikega
duhovna, stric tistega, kteremu je bil
Peter uho odsekal, in reče: Kaj ? te

mar nisem jaz videl na vertu pri njem?"
On pa je vtretjič tajil in djal: Ne, ne,

nisem ne!" In je jel rotiti se: „Še ne
poznam človeka, od kterega govorite!"
In ročno je petelin vdrugič zapel, in vo¬
jaki in briči peljejo Jezusa na dvoriše
poslopja; in Gospod se je ozerl, in je
pogledal v Petra. In Peter se je spomnil

Jezusovih besed: Preden nocoj petelin

25 *

388

dvakrat zapoje, me boš trikrat zatajil".
In je iz dvoriša šel, in je britko jokal.

Peter je šel od daleč za Jezusom; Mizo id
se je bal sovražnikov. Tudi jaz sem taka, da le od
daleč hodim za Jezusom — od daleč k spovednici,
k božji mizi gledam, blizo priti se ne upam, ker
se ljudi bojim in njih zasmehovanja. Oh, na kaki
nizki stopnji pobožnosti sem še!

Peter je šel za Jezusom, ne da bi v smert
šel ž njim; temuč šel je za njim, da bi zvedel, kaj
se bo zgodilo ž njim. Oh, v koliko skušnjav je pa
mene hujši in nesrečna radovednost pripravila! Rada
se ogledujem po svojem in drugem spolu; popra-
šujem, kar mi vediti ni treba, na ušesa vlečem,
namesti da bi se gluha naredila; pomišljujem, kar
bi imela preč iz glave spraviti. Oh, Jezus! jaz pač
ne vem še, kaj se pravi: »zatajevati se“. Prosim
lepo, poduči me in daj mi svojega svetega Duha.

Peter je šel na dvoriše med sodne hlapce,
se je nepotrebno podal v nevaršiuo, in je padel.
Tudi jaz rada tako ravnam; se prederzno obnašam,
se podajam v slabe priložnosti, na ples, v kerčmo,
med drugi spol, na ponočne nevarne pota, in me¬
nim, da mi ne more spodleteti. Oh, moja duša! De
pozabi, kako se je Petru godilo, in bodi varniša,
kakor do zdaj, da tudi ti v take stiske ne prideš-

Jezus! ti si le pogledal na Petra, in hitro se
je razjokal. Oh, Jezus! ne prosim te druzega, ka¬
kor za en sam tak pogled. — Peter je britko jokal
— oh, da bi jokala tudi jaz nad svojimi brezštevil'
nimi grehi, ki jih na duši imam!

!

389

Ko se je pa jutro storilo, so skle¬
nili vsi veliki duhovni in starašine ljudstva
zoper Jezusa, da bi ga v smert izdali,
'n so ga peljali v svojo zbornico, in ga
Še enkrat vprašajo: „Ali si ti Kristus,

Povej nam?“ In jim je odgovoril: „Ako
vam povem, mi ne bote verjeli, ako vas
Pa vprašam, mi ne bote odgovorili, ne
me spustili. Pa odsihmal bo Sin člove¬
kov sedel na desnici moči božje“. Vsi
Pa so rekli: „Ti si tedaj vendar le Sin
božji ?“ In je rekel: „Vi pravite, da
jaz sem“. Oni pa so rekli: „Kaj po¬

trebujemo še pričevanja? saj smo sami
slišali iz njegovih ust“. In vsi, kar jih
je bilo, so vstali, in so ga zvezanega
peljali, in izdali Ponciju Pilatu, dežel¬
nemu poglavarju.

Jezus! kakor razbojnik stojiš pred napihnje¬
nim Kajfežem in njegovimi pomagači; kakor nedol¬
žno ovco te imajo v svoji sredi — in vendar ni
jeze, ni nevolje viditi na tvojem milem obrazu. Oh,
prosim te, zamori v mojem sercu vsako gibanje
strastne in divje jeze, da se ne bom vjedala z no¬
benim , temuč raji krivico terpela, kakor krivico
delala; ja! da bom z veseljem prenesla vse, kar mi
tvoja roka grenkega ali zopernega pošlje.

Jezus! brez ovinkov si povedal sovražnikom
svojim, da si Sin živega Boga. Bodi mi pozdravljen

390

in daj mi gnado, da tudi iz mojih ust posihmal
nobena laž več ne pride, da me ne bo sram, svojih
grehov odkrito se spovedati, da ne bom nikoli go¬
vorila zoper poštenje bližnjega — da bom vselej
varna s svojim jezikom. Daj mi to veliko gnadO)
ponižno te prosim.

Tedaj, ko je Judež, kteri ga je iz-
dal, vidil, da je Jezus k smerti obsojen,
se je skesal, in je nazaj prinesel trideset
srebernikov velikim duhovnom in stara-
šinam, rekoč: „Grešil sem, ker se®

izdal nedolžno kri“. Oni pa so rekli:
„Kaj nam mar? ti glej!“ In je vergel
od sebe srebernike v tempeljnu, in se j®
vernil, in je šel, vzel verv, ter se obesil
In se je po sredi na dvoje razpočil, iu
vse njegovo oserčje se je izsulo. Du¬
hovni pa so vzeli srebernike, in so rekli:
„Ne spodobi se, jih devati v tempeljnovo
skrinjico 5 zakaj to je cena kervi". Skle¬
nili so pa, in kupili za nje lončarjevo
njivo za pokopališe ptujcov. Zato se
imenuje tista njiva „njiva kervi"  do
današnjega dne. Tedaj se je dopolnilo,
kar je bilo govorjeno po Jeremiju preroku,
ki pravi: „In so vzeli trideset sreberni¬
kov, ceno cenjenega, kterega so skup-
čevali od Izraelovih otrok, in so jih dali
za njivo lončarjevo".

391

Kakor Judje z Judežem, tudi zapeljivci z de-
kletami delajo. Dokler so jim po volji, jih objemajo,
poljubujejo, jim zakon in druge reči obetajo: ko je
pa reva zapeljana, ali jo huda vest, kakor ogenj
žge in peče, jo pa gerdo imajo in pravijo: Kaj meni
mar, le sama glej! Oh, Jezus! jaz sem slaba —
tebe se oklenem, ne dopusti, da bi me kdo iz tvoje
roke iztergal. Nobenega znanja nočem — tvoja sem
živa in mertva.

Judež je Jezusa prodal, in se je obesil. Koli¬
ko deklet nedolžnost svojo proda, obupajo, se obe¬
sijo ali v vodo skočijo, in za Judežem v pekel
gredo. Oh, Jezus! ti me poznaš in vidiš moje serce,
ti veš, da nedolžnost mi ni naprodaj za nobeden
dnar — ali kakor sem slaba in k hudemu nagnjena,
in ker je toliko zapeljivosti okrog in okrog mene,
se močno bojim, da bi se tudi jaz zmotiti dala. Oh,
Jezus! oh, Marija! tega ne — rajše smert, kakor
tako zgubo. ••

Judež se je na dvoje razpočil, in vse njegovo
oserčje se je izsulo. Oh, kako strašna vendar je
smert grešnika! Bog me vari!

Peljajo tedaj Jezusa od Kajfeža na
dvor deželnega poglavarja. Bilo je pa
zjutraj. In oni niso šli v sodno hišo,
da bi se ne omadeževali, temuč da bi
smeli jesti velikonočno jagnje. Zunaj na
visokem mestu, ki so bile stopnjice na-nj,
so ostali. Pilat je torej vunkaj šel, in
je rekel: „Kakošno tožbo prinesete zoper
tega človeka ?“  So odgovorili in mu re-

392

kli: „Ko bi ta ne bil hudodelnik, bi ti ga
ne bili izdaliPilat  jim je rekel: „y ze -
mite ga vi, in sodite ga po svoji posta¬
vi". Judje so mu rekli: „Mi ne smemo
nikogar umoriti". Tako se je dopolnila
Jezusova beseda, ktero je govoril, ko
je na znanje dal, kakošne smerti bo u-
merl. Začeli so ga pa tožiti, rekoč:
„Našli smo tega človeka, da zapeljuje
naš narod, in da brani cesarju davkov
dajati in pravi, da je on Kristus, kralj
judovski". Pilat torej ga je vprašal: „Si
ti kralj judovski?" Jezus mu reče: „Ti
praviš". Na tožbe duhovšine, pismoukov
in starašin ljudstva pa ni nič odgovoril.
Tedaj mu reče Pilat: „Ali ne slišiš, ko¬
liko zoper te pričujejo? Nič ne odgovo¬
riš?" Jezus pa je le molčal, in ni od¬
govoril na nobeno besedo, tako, da se je
poglavar silno čudil.

Jezus! ti si sodnik živih in mertvik, imaš
ključe nebes in pekla v svojih rokah, in vendar si
krivičnemu Pilntužu voljno se vdal. Oh! uči me
svete pokoršine, da bom spoštovala in rada vbogala
vse naprejpostavljene svoje, vbogala tudi tiste, ki
so meni enaki ali so nižji od mene, samo da ne
hočejo kaj takega, kar je zoper mojo vest ali zoper
božje zapovedi. Oh! kolikokrat že sem rekla, da ne
bom več svoje volje imela; ali vsi moji sklepi p°
vodi splavajo kakor pena — oh! Jezus! ti vse
zamoreš — pomagaj mi! — poterdi me!

393

Jezus! za hudodelnika te imajo, zvezanega te
okoli vlačijo in pravijo, da ljudi zapeljuješ — ti pa
molčiš in se ne odgovarjaš, z besedico ne. Oh, kaka
sem pa jaz! Naj kdo le kaj malega reče čez me,
hitro zagori po meni, me terga po žilah, in bi se
rada zmaševala. O nesrečni napuh! da tako globoko
tičiš še v meni! Marija! prosi za me Jezusa.

Šel je tedaj Pilat spet v sodno hišo,
in je Jezusa za seboj poklical, in ga
vpraša: „Si ti res kralj judovski?" Je¬
zus mu odgovori: „Govoriš to sam iz
sebe, ali so ti drugi povedali od mene?"
Pilat mu pravi: „Kaj sem jaz Jud? Tvoj
narod in veliki duhovni so te mi izdali;
kaj si storil?" Jezus odgovori: „Moje
kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo
moje kraljestvo od tega sveta,bi  se
moji služabniki pač bojevali, da bi ne
bil Judom izdan; zdaj pa moje kralje¬
stvo ni od tod". Pilat mu tedaj reče:
»Tedaj si ti vendar le kralj?" Jezus
mu odgovori: „Ti praviš, jaz sem kralj.
Jaz sem v to rojen, in za to prišel na
svet, da pričam resnici. Kdor je iz
resnice, posluša moj glas". Pilat mu
reče: „Kaj je resnica?" In potem je šel
spet vun k Judom, in jim reče: „Jaz

ne najdem nobene krivice nad njim".
Oni pa so le svojo terdili in ga še huje

394

tožijo. ^Ljudstvo šunta", so djali, „kef
uči po vsi Judeji, začenši od Galileje do
sem“. Ko je Pilat slišal Galilejo, je V'
prašal, ali je on Galilejec? In ko je zv®'
dil, da je spod Herodežove oblasti,
je poslal k Herodežu, kteri je bil tisto
dni v Jeruzalemu.

Jezus! tudi moje kraljestvo ni od tega svet*)
ali pri vsem tem sem na ta svet vsa zavezana
se lišpam, nečimerno oblačim; telesna lepota, čas® 0
blago, hvala ljudi in posvetno veselje mi bodi ?
eno mero po glavi. Oh, Jezus! dodeli mi, da boB®
vsim rečem, ki so na svetu, odmerla, in iz sere®
želela, zavolj tebe na tem svetu zaničevana in
vsili pozabljena biti.

Resnično, moj Jezus! ti si kralj in sicer vse-
gamogočen in večen kralj. V ponižnosti pred tebe
pokleknem, te molim in častim; in ker nimam, k® r
bi se za tolikega kralja spodobilo, ti dam svoj®
serce, ker ti sam praviš: „Hči moja! daj mi sere®
svoje". Jaz bi se ne upala, tako slabe reči, kako®
je moje serce, ti ponuditi: ali ker ga hočeš, vzeffli;
očisti, posveti in ozaljšaj ga, in kraljuj v njem ®®
vekomaj. — Jezus! brez tebe biti, bi bil živ peke 1 -

Herodež pa, ko je Jezusa vidil, se
je silno ob veselil, zakaj že zdavno ga j e
želel viditi, ker je veliko slišal od njega>
in je upal, da ga bo videl kak čudež
storiti. Vse svoje dvornike in vojšake

395

je zbral okoli sebe, in ga vprašuje z
mnogimi besedami. Ali Jezus mu ni
besede odgovoril. Duhovni pa in pismo¬
uki so ga gerdo tožili. Tedaj ga je
Herodež s svojimi vred zaničeval in za¬
sramoval, in ga je oblekel v belo obla¬
čilo, ter poslal nazaj k Pilatu. In postala
sta prijatla Herodež in Pilat tisti dan;
zakaj poprej sta bila v sovraštvu med
seboj.

Herodež se je veselil, ko je Jezusa vidil: ali
njegovo veselje je bilo, kakor veselje jastreba, ko
vidi nedolžnega golobčeka v svojih krempljih. Oh,
Jezus! ko bi mene nesreča zadela, da bi prišla v
drušnjo nesramnežev, se bom tebe spominjala, se ne
bom smejala Djih nespodobnim norčijam, njih gerdim
besedam, ne pristavljala ne pomagala jim; temuč
resno se deržala in molčala, kakor ti — in šla bom
stran od njih, prej ko bo mogoče; naj bom zato tudi
zaničevana. Jezus! raji sem s teboj zasramovana,
kakor bi s Herodežem na kraljevem stolu sedela.

Jezus! ti si večna modrost, in Herodež te za
norca spozna in obleče. Jaz pa neumnica bi rada,
da bi me vsi za modro in pošteno imeli, me častili,
ljubili in hvalili, in če mi kdo kak priimek da, se
hudo jezim in togotim. Oh, Jezus! moj duh in tvoj
si nista še nič podobna — usmili se me, in daj mi
druge misli in druge nagnjenja.

Pilat pa je poklical velike duhovne,
poglavarje in ljudstvo, in jim je rekel:

396

i

„Pripeljali ste mi tega človeka, kakor
da bi zapeljeval ljudstvo, in glejte! ja z
sem ga vpričo vas izprašal, in nisem
našel nobene krivice nad njim v tem,
česar ga tožite. Pa tudi Herodež ne,
zakaj, poslal sem vas bil k njemu, i* 1
glejte! nič smerti vrednega se ni našlo
nad njim. Ker je pa navada, da vam
o veliki noči enega jetnika spustim, kte-
rega koli prosite; kterega hočete, da vam
spustim, Baraba ali Jezusa, ki je ime¬
novan Kristus?" Bil je pa Baraba za¬
voljo nekega v mestu storjenega punta
in uboja v ječo veržen; Jezusa pa, jo
vedil, da so ga bili le iz nevošljivosti
izdali.

Pilat ne najde nobene krivice nad Jezusom,
torej vse tožbe judovskih poglavarjev niso druzeg*
kot laž, kot obrekovanje in opravljanje. — Tako ljud¬
je dostikrat govore čez svojega bližnjega, kar je na
pol ali clo vse zlagano, in jaz trapa jim vse verja¬
mem, in menim, da je res. Zato odslej ne bom več
verjela vsaki besedi, in ne bom nikdar kaj zinila,
kar je zoper poštenje ali čast mojega bližnjega. Je¬
zusi usmili se me, in podpiraj me v mojem naprej'
vzetju, da bom bolj modra.

Oh, nevošljivost! kako gerda pregreha si ti, in
kamo človeka pripelješ! Kdaj bom jaz tako srečna,
in bom to pošast popolno iz svojega serca pregnala?

397

Jezus! ti vse veš, kaj bom prikrivala pred teboj ? Ti
veš, da mi včasi težko dene, ko vidim, da druge
dekleta so lepše, se jim boljše godi in so bolj ob-
rajtane, kakor jaz; ali vidim, da so bolj pobožne in
pogosteje ssv. zakramente prejemajo. Ob, Jezus! spre-
oberni me, da bom vse ljudi ljubila, vsim dobro
želela.

Kedar pa je sedel na sodnem sto¬
lu, je poslala k njemu njegova žena,
rekoč: „Nič si ne imej opraviti s tem
pravičnim; zakaj, veliko sem terpela nocoj
v sanjah zavoljo njega". Ali veliki du¬
hovni in starašine so podšuntali ljudstvo,
da naj rajši za Baraba prosijo, Jezusa
pa pogubijo. Ko je torej Pilat povzel
vprašanje: „Kterega teh dveh hočete,

da vam spustim?" so vsi vpili: „ Ne tega,
proč ž njim; spusti nam Baraba!" Pilat
jih je tedaj spet nagovoril, ker bi bil
Jezusa rad spustil, in jim je rekel: „Kaj
tedej hočete, da storim z Jezusom, kteri
je imenovan Kristus, kralj judovski?"
Oni pa so spet vpili: „Križaj, križaj ga!"
On pa jim je vtretjič rekel: „Kaj pa je
hudega storil? Nič smerti vrednega ne
najdem nad njim; šibati tedaj ga po¬
rečem, potlej pa ga bom spustil". Ali
oni so še huje vpili, rekoč: „Križan naj
bo!"

398

O srečna žena! ker ti sama si bila tako po- j
gumna, da si za Jezusa se poskusila. Veseli me, j
ker to berem, zato ker sem tudi jaz ženska, slaba [
sicer in rahla, vendar bom tudi jaz močna, če w e
gnada božja bo podpirala. Jezus! daj mi tako serce, 1
da me nihče od tvoje službe in tvoje ljubezni ne bo
odvernil.

Jezus! kakor ta žena, bom vbogala tudi jaz,
če mi tudi v sanjah svojo voljo razodeneš.

Judje imajo raji ubijavca Baraba, kakor Je¬
zusa, ki je toliko dobrot jim skazal. Ljudje so kakor
tersje, ki se nagne, kamor veter vleče — bi pa*
nora bila, ko bi se na ljudi zanašala. Jezusi ti si
moje edino zaupanje.

Na to je oblastnik Jezusa vzel in
bičati dal. Vojaki so ga peljali na dvo- ji
riše sodne hiše, in skličejo vso trumo.

In so ga slekli in so mu škerlatast plajš
ogernili. In so spletli krono iz ternja,
in so mu jo na glavo djali, in terst v
njegovo desnico, in so pred njega pokle-
kovali in ga zasramovali, rekoč: »Po¬
zdravljen bodi, kralj judovski". In so v
njega pljuvali, in mu jih za uho dajali
in terst jemali, in tolkli po glavi, in so
na kolena padali, in se mu vklanjali.

Oh, Jezus! do nagega te slečejo — kolika
sramota za te! in kako te bijejo in bičajo — zdi
se mi, da slišim, kako šibe po zraku luskajo. Zdaj
se spomnim, da vsega tega sem jaz kriva, ker sem

399

Sv oje truplo premalo zakrivala, se pogosto brez po¬
zebe razgalila, svojemu truplu preveč stregla, ne¬
sramna bila. Jezusi odpusti mi in uči me, sramož-
Ijiva biti.

Ob, Jezus! ko bi se le eden tern iz tvoje
brone v mojo glavo zaderi, gotovo bi ne stala tako
dolgo pred ogledalom, bi se tako rada ne lepotičila,
Oo ogledovala tako poželjivo, svojih las ne krišpala
® ne spletala s tako skerbjo, kakor zdaj. Prosim,
moj Jezus! odpri mi oči, da bom jasno vidila, kako
oočitnerna in prazna je vsa posvetna lepota.

Po tem je Pilat spet šel iz sodne
hiše, in reče ljudstvu: „ Glej te! pripeljem
ga vam vun, da spoznate, da ne najdem
nad njim nobene krivice". Tedaj je Je¬
zus vun prišel, nesoč ternjevo krono in
škerlatasto oblačilo. In Pilat jim reče:
»Glejte, človek!" Ko so ga pa vidili
veliki duhovni in služavniki, so vpili,
tekoč: „Križaj, križaj ga!" Pilat jim
teče: „Vzemite in križajte ga vi; jaz

ae najdem nobene krivice nad njim".
Judje so mu odgovorili: „Mi imamo

postavo in po tej postavi mora umreti,
ker se je Sina božjega delal".

Glejte! človeka — je rekel Pilat. Oh! to je
tudi meni rečeno. Jezus! daj mi, da bom gledala
na tč in te pred očmi imela po noči in po dnevi, v
sreči in nesreči — gotovo bom bolj krotka in po¬
hlevna, bolj ponižna in zderžna. Zatorej terdno

400

sklenem, da bom, če bo količkaj mogoče, vsak ^
premišljevala tvoje britko terpljenje.

Oh, Jezus! žalost me tare, ko premišljuje> ,, i
koliko dobrot si ti ljudem skazal; zdaj pa v
mero vpijejo: Križaj ga! križaj ga! Zdaj vidim, kak 0
černa pregreha je nehvaležnost. Oh, moj Jezus!
serca obžalujem, da sem dosihmal tudi jaz tak°
nehvaležna ti bila za toliko gnad, ki sem jih
tebe prejela, in za toliko dobrot, ki si mi jih P°
mojih starših in naprejpostavljenih dal. —
duša! hvali Gospoda, svojega Boga. Neb6 in zeffllj®’
solnce in luna, zverina in vsa živina, laznina 111
perutnina hvalite ga!

Ko je Pilat slišal to govorjenje, se
je še bolj bal. In je šel spet v sodo®
hišo, in je rekel Jezusu: „Od kod si

ti ?“ Jezus pa mu ni odgovoril. Pil^
mu tedaj reče: „Meni ne odgovorih

Ne veš, da imam oblast te križati, > fl
imam oblast te spustiti?" Jezus je od¬
govoril: „Ne imel bi nobene oblasti do

mene, ko bi ti ne bilo od zgorej dano.
Za tega voljo ima tisti, kteri ti me j e
izdal, veči greh". In odslej je Pilat ^
bolj iskal ga spustiti. Judje pa so vpili)
rekoč: „Ako tega spustiš, nisi cesarje?
prijatel; zakaj vsak, kteri se kralja del*>
cesarju zoper govori".

Pilat bi bil Jezusa rad spustil; ali ljudi se j e
bal. Oh, Jezusi obljubim ti, da se ne bom bal®

401

Nobenemu zameriti, naj ima gosposko ali kmetiško
Su knjo. Bom sicer prijazna in priljudna, kar je prav;

rada postregla ljudem, kar je brez greha: ali
^r je nekoličko greha, ne bom dovolila, ko bi mi
tudi za življenje. Jezus! poterdi me.

Jezus! ti me učiš, da ni oblasti, kakor od
2 ž°rej. Zatorej bom po tvojem zgledu podvergla se
? saki oblasti, duhovski in deželski gosposki — v
Tse m bom pokorna, samo v greh me ne bo nihče
Pripravil. Tudi se ne bom pridružila takim, ki
gosposko psujejo in druzega ne vejo, kakor nje pre¬
sežke razkladati. Molila bom in terpela.

y  Pilat tedaj, ko je to govorjenje sli-
M, je Jezusa vun pripeljal, in je sedel
ba sodni stol, na mesto, ktero se ime¬
tje litostrotos,  po hebrejsko pa
Sabata.  Bilo je pa dan pripravljanja
Mike noči, okoli šeste ure in reče Ju-
a °m: „Glejte, vaš kralj!" Oni pa so
I v Pili: „Proč ž njim, proč ž njm, križaj
§a!“ Pilat jim reče: „Vašega kralja
bom križal ?“ Veliki duhovni so odgo-
Mili: „Nimamo kralja, razun cesarja“.
tišali z velikim vpitjem in so hotli,
bo križan; in njih vpitje je pri-
čedalje veče.

Jezus! ti ves nedolžen, se nisi bal Pilatužove
j ®°dbe — jaz pa sem grešnica, in se močno bojim
I ,ste  ure, v kteri bo treba pred tvojo sodbo stopiti.
Dražb. 26

1

m so
? a n aj
bajalo

402

Oh, Jezus! ne spomni se takrat mojih grehov, ' n
hodi mi milostljiv in usmiljen.

Judje so Jezusa, svojega kralja zavergli, in se
klatijo po svetu še zdaj, kakor zgubljene ovce. J aZ
pa, moj Jezus! bi raji glavo, kakor tebe zgubila
s teboj biti, se mi zdi, da bi v paradižu bila: br®*
tebe pa hi bila največa reva na svetu. Oh 1 daj, da
bom ljubila čedalje bolj in bolj!

Ko je tedaj Pilat vidil, da nič » e
opravi; temuč da hrup še le veči vstaj 3 ’
je vzel vode, in si je roke umil vpri fi
ljudstva, rekoč: „Jaz sem nedolžen » 3
kervjo tega pravičnega, vi glejte 1 “  ,
vse ljudstvo je odgovorilo in reklo:
gova kri pridi na nas in na naše otroke •
In Pilat je prisodil, da bi se dopol* 11 3
njih prošnja. Spustil je Baraba, J ezuS
pa je izdal njih volji, da naj bo križaj

Pilat je dovolil v Jezusovo smert, ki jo j
lehko ubranil! in vendar pravi, da je nedolžen- ^
koliko ptujib grehov se tudi jaz vdeležim — v  ^

V nik oli

dovolim, napeljujem, svetujem, jih hvalim, zagov’

k njim molčim itd., in se jih morebiti se
spovedala nisem. Oh, Jezusi razsveti me, d a  j gi

vidila in prav spoznala, kako nevarne so rane moje

Kakor hudobni Judje, tudi zapeljivci de^^
če je to kaj greha, ga vzamem j® z  J ia  e

pravijo
na svojo vest“.

Oh, Jezus! ne dopusti,

da bi

preslepili s takimi goljufijami — da se ne bom
pozno kesala.

pre'

403

O sveta kri Jezusova! pridi nad me; pa ne
Pogubit, ampak zveličat me. Pridi, očisti me od hu¬
dobnih skušnjav in pregreh; pridi nad moje misli
dl telo, da bo tebi posvečeno; pridi nad moje serce
ri želje, da bodo tebi dopadljive; pridi nad vse
tnoje življenje in djanje, da bo oznanovalo tvojo
ž&st in hvalo na vse večne čase. Amen.

Tadaj so vojaki Jezusa vzeli, in mu
slekli škerlat, in ga oblekli v njegove obla¬
čila, in so ga peljali iz mesta, da bi ga
križali. In je nesel svoj križ. Grede pa
so dobili človeka iz Cirene, Simona po
imenu, ki je šel iz polja, očeta Aleksan¬
drovega in Rufovega, in so ga primorali,
da je nesel Jezusu križ. Šla je pa za njim
velika množica ljudi in žen, ktere so jo¬
kale in ga milovale. Jezus pa se je proti
ojim obernil in je rekel: „Hčere Jeruza¬
lemske! nikar ne jokajte nad menoj, am¬
pak jokajte same nad seboj in nad svojimi
otroci. Zakaj glejte! pridejo dnevi, ob
kterih poreko: Srečne so nerodovitne, in
telesa, ktere niso rodile, in persi, ktere
oiso dojile! Takrat bodo začeli reči go¬
ram: Padite na nas! in hribom: Pokrite
nas! Ce namreč nad sirovim lesom to
delajo, kaj se bo godilo nad suhim?"
Poljana sta bila pa ž njim tudi dva hu-
dodelnika, da bi bila umorjena.

26 *

404

Ko vidim tebe, moj Jezusi kako voljno svoj
križ neseš, se sramujem, da sem dozdaj svoje križe
tako nevoljno nosila, in tako nepoterpežljiva v svoji
bolehnosti bila. O mili Jezus! obudi v meni Iju*
bežen do križa.

Jezus! jaz sicer nisem močna, kakor si Si¬
mona mislim; vendar te prosim: Naloži mi križ,
kakoršnega hočeš — če pa omagam ali clo pade®
pod njim, pomagaj mi, da spet vstanem. Druzega
ne želim, kakor tukaj s teboj terpeti, tam pa s
teboj se veseliti.

Pozdravljene mi bodite, hčere Jeruzalemske!
bi bila jaz tačas na svetu, gotovo bi se bila k va®
pridružila, in bi se bila milo jokala nad ljubim Je¬
zusom. Oh, Jezusi daj mi solz cele potoke, da se
bom v kak koteč stisnila, solzila nad svojimi grehi,
in svojo dušo do čistega umila.

Jezus! jaz sem suh in trohel les, brez zelenja
# in brez življenja; polna slabost, pomanjkljivost in
nepopolnost. Ti si merliče k življenju budil, oh'
obudi tudi mene k novemu življenju, da bom svet«
odmerla in le tebi živela.

In so prišli na mesto, ki se ime¬
nuje Golgata, po latinsko pa Kalvarija,
to je, mesto mertvaških glav. In so nm
dali piti vina z miroj in žolčem zmeša¬
nega. Ga je pokusil, pa ni hotel piti*
In ondi so križali njega in hudodelnika,
enega na desni in enega na levi strani;
v sredi pa Jezusa. In je bilo dopolnjeno
pismo, ktero pravi: „In med krivične

405

je bil štet“. Jezus pa je rekel: „Oče!

odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!"
Bila je pa tretja ura, in so ga križali.
Napisal je pa Pilat tudi napis, in ga je
djal verh križa. Bilo je pa pisano:
»Jezus Nazareški, kralj judov¬
ski". Ta napis je veliko Judov bralo;
kraj namreč, kjer je bil Jezus križan,
je bil blizo mesta. Bilo je pa pisano
po hebrejsko, po greško in po latinsko.
Rekli so tedaj veliki duhovni Pilatu:
»Nikar ne piši: Kralj judovski! ampak
da je on rekel: Kralj judovski sem".

Pilat pa je odgovoril: „Kar sem pisal,
sem pisal".

Poglej, moja dušal svojega Izveličarja na križ
fazpetega. Z žeblji so mu roke in noge pribite, in
S curkoma mu teče kri iz njegovih svetih ran. Oh,
Jezus 1 kaj si storil, da tako sramotno s teboj rav¬
najo? — Oh, ti si nedolžen; tvoja glava, tvoje oči,
tvoj jezik, tvoje roke, tvoje serce — vse na tebi je
nedolžno; jaz sem grešila in zavoljo mene si terpel.
Zategadel ti obljubim, da za teboj, po tvojih stopi¬
njah hom hodila, bom svojo voljo s tvojo sv. voljo
sklepala, in si ne bom dala počitka, dokler vseh
svojih hudih misli in želj na tvoj sv. križ ne pri¬
bijem. Pridi mi na pomoč s svojo sv. gnado.

Jezus! iz ljubezni do tebe odpustim vsim so¬
vražnikom svojim — vsim, ki me zasmehujejo, za¬
ničujejo in preganjajo; vsim, ki me opravljajo, mi

406

poštenje jemljejo in moje slabosti okoli trosijo,
mi na blagu ali na pravicah krivice delajo. Jezu 8 '
odpusti jim; vsaj morebiti sami ne vedo, kako h 0 '
dobno delajo. Prosim, razsveti jih, da bodo spo-
znali svoje grehe, se zgrevali iz serca in z menoj 8e
spet poprijaznili. Odpusti pa tudi meni vse moj®
grehe!

Ko so bili vojaki Jezusa na križ
pribili, so vzeli njegove oblačila in
se razdelili. Naredili so štiri dele, vsa¬
kemu vojaku enega, in so srečkali, kdo
bo kaj dobil. Suknja pa je bila brez
šiva, od verha s celoma tkana. Rekli so
tedaj med seboj: „Nikar je ne režimo,

ampak srečkajmo za-njo, čigava bode“-
Tako se je pismo dopolnilo, ki pravi:
»Razdelili so moje oblačila med se, in
za mojo suknjo so srečkali“ Vojaki s0
tedaj to storili j potlej so sedli, in ga
varovali.

Jezus, nag visiš na visokem križu — oh, kaka
sramota! Vem, da zato, ker sem jaz tako nečimerna,
in toliko deržim na svoje oblačila. Oh! če pregle¬
dujem svojo obleko po samem — svojo janko, kako
je košata in vrešeča; svojo jopico, kako je z žnor-
cami obšita in preprečena; svoj predpertič, kake
trake in penklje ima; svoje vratne in persne rute,
kako so mrežaste in ponižnosti nasprotne; svojo
nedeljsko pečo, kake rože ima vpletene, s kakimi
čipkami je zarobljena; svoje kratke rokavce, da gole

407

lakete kažem — oh, kako še visim na takih praznih
rečeh. Jezus! odverni moje serce od takih minljivih
šemarij, in daj mi živo spoznati, da za dekleta razun
svete ponižnosti in sramožljivosti ni prave lepote.

Jezus! s križa si vidil, da rabeljni so tvoje
oblačila med se razdelili. Jezus! na te bom mislila,
ko bom okradena, ko bom kaj zgubila, ko ne bom
dobila svojega poštenega zaslužka, ali bom kako
drugo škodo na svojem premoženju terpela. Ne daj,
da bi se zavolj takih reči v žalost preveč vtopila,
da se mi serce ne skali; temuč da zmerna in po¬
kojna ostanem.

Judje pa, ki so memo hodili, so ga
preklinjali, in so s svojimi glavami zma¬
jevali, in so rekli: „Aha, kako tempelj
božji poderaš in ga v treh dneh spet
sozidaš! Pomagaj sam sebi! če si Sin
božji, stopi s križa!“ Ravno tako so ga
zasramovali tudi veliki duhovni s pismarji
jn starašini vred, in so rekli: „Drugim
je pomagal, in sam sebi ne more poma¬
gati! Zdaj naj sam sebi pomaga, ako
je on Kristus, izvoljeni božji! Ako je
jzraelski kralj, naj stopi zdaj s križa,
^ verujemo v njega! V Boga je zaupal,
naj ga zdaj reši, če ga rad ima! Saj
je rekel: Sin božji sem!“ Zasramovali
ga pa tudi vojaki, kteri so pristopali
ln  mu kisa ponujali, in so rekli: „Ako

408

si ti kralj judovski, pomagaj si!“ Celo
eden razbojnikov, ktera sta ž njim vi¬
sela, ga je preklinjal, rekoč: „Ako si
ti Kristus, pomagaj sam sebi in nama!'*
Drugi pa ga je svaril, rekoč: „Se tudi
ti ne bojiš Boga, ker si v ravno tistem
obsojenju? In nama se pravica godi,
prejemava namreč po zasluženju svojih
del; ta pa ni nič hudega storil". Iu je
rekel Jezusu: „Gospod, spomni se mene,
ko prideš v svoje kraljestvo!" In Jezus
mu je rekel: „Resnično ti povem, dans
boš z menoj v raju“.

Oh, Jezus! kako si zasramovan in zasme¬
hovan! Prosim, naj bom tudi jaz s teboj zaničevana.

Nad levim razbojnikom vidim, kako strašna
je smert terdovratnega grešnika — kakor kdo živi,
tako umerje. Če bom v grehih živela in v nepokori
umerla, bo hudič mojo dušo iz mene iztergal, naj bi
tudi Jezus in Marija poleg moje postelje stala.

Desni razbojnik je levega svaril, rekoč: Kaj
se tudi ti Boga ne bojiš? — Vem, da je tudi moja
dolžnost, svariti zlasti svoje tovaršice, če jih najdem
na slabem potu. Oh, Jezus! stori me serčno in
modro, da bom svarila ob pravem času in na pravem
kraju, pa tudi z ljubeznijo in krotkostjo.

Jezus! moj Jezus! ko bom na smertni postelji
ležala, vzemi mojo dušo v sveti raj.

Poleg križa Jezusovega pa so stale
njegova mati, in sestra njegove matere,

409

Marija Kleofova, in Marija Magdalena.
Ko je tedaj Jezus mater in učenca, kte-
rega je ljubil, vidil zraven stati, reče
svoji materi: „Žena, glej, tvoj sin!“

Potem reče učencu: »Glej, tvoja mati!"
In od tiste ure jo je učenec k sebi vzel.

O Marija, mati božja sedem žalosti! naj se s
teboj jokam in svoje grehe obžalujem. Vtisni mi
rane Jezusove v moje serce, da jih imam vedno pred
očmi, in živo čutim, kako sklijo.

O Jezus! vedna hvala naj ti bo, da si svojo
mater tudi meni za mater dal. O Marija! kako sem
srečna, da te za mater imam. Pa tudi zgubljen naj t
bo vsaki dan, o kterem tebe ne počastim in se tvo¬
jemu varstvu ne izročim.

Jezus! smert se je bližala; vendar svoje ma¬
tere nisi pozabil. Daj, da bom tudi jaz mater svojo
in očeta zmiraj v časti imela, z njih slabostmi poter-
pela, jim stregla in pomagala po svoji moči, in
rajše jaz stradala, kakor da bi oni v starosti po¬
manjkanje terpeli. — Oh! naj bom staršem dobra;
vem, da boš tudi ti meni dober.

Bilo je pa okoli šeste ure, in tema
se je storila po vsej zemlji do devete
ure, in solnce je otemnelo. In ob deveti
uri je Jezus z velikim glasom zavpil,
rekoč: „Eli! Eli! lama sabaktani!" To
je: ,,Moj Bog! moj Bog! zakaj si me
zapustil?" Eni pa tam stoječih to sli¬
šati, so rekli: »Glejte! Elija kliče."

410

Ko bo moje življenje ugasovati jelo, bo tudi
meni solnce otemnelo, in svet bo za me konec vzel
Oh, Jezus! ne zapusti me v tisti uri; temuč skrij
me v svoje svete rane, in vzemi mojo ubogo dušo T
sveti raj.

Moj Bog! moj Bog! zakaj si me zapustil? "
Iz teh besedi, moj Jezus! spoznam, koliko žalost in
britkost si na svoji duši terpel; da Bog ti je odvzel
vso notranjo luč in tolažbo; da duh tvoj je postil
ves suh, otožen in temen. Oh, Jezus! tudi jaz se®
pripravljena, če je tvoja sv. volja, živeti brez vse
tolažbe, brez razsvetljenja in veselja, živeti v no¬
tranjih temah in skušnjavah, v nezaupnosti in malo-
serčnosti, in terpeti zunaj in znotraj, kakor je teki
ljubo in dopadljivo. Druzega ne želim, kakor tebi
dopasti in s teboj sklenjena biti.

Po tem, ker je Jezus vedil, da je
vse dokončano, da se je dopolnilo pismo,
je rekel: „Žejin sera!* Stala je pa ondi
posoda polna kisa. In berž je stekel
eden zmed njih, in je vzel gobo, jo s
kisom napojil, in nataknil na hisopov
terst, ter mu jo k ustam podal. Drugi
pa so rekli: „Pusti, poglejmo, ali pride
Elija ga rešit!* Ko je bil tedaj Jezus
kisa vzel, je rekel: „Dopolnjeno je!“

— Kmali po tem je velik glas zagnal,
in rekel: „Oče, v tvoje roke izročim

svojo dušo!“ In ko je to izrekel, je
glavo nagnil in dušo izdihnil.-

411

In glej! zagrinjalo v tempeljnu se je
pretergalo na dvoje od verha do tal; in
zemlja se je tresla, in skale so pokale,
in grobi so se odpirali, in veliko teles
svetnikov, kteri so spali, se je obudilo,
j In so šli iz grobov po njegovem vsta¬
jenju, in so prišli v sveto mesto, in so
se mnogim prikazali. Stotnik pa, ki je
prek križa stal, in kteri so ž njim bili,
in so Jezusa stražili, ko so vidili potres,
in kar se je zgodilo, so se silno zbali,
in so rekli: „Resnično, ta je bil Sin
božji!" In vsi ljudje, kteri so se bili
' sošli to gledat, kedar so vidili, kar se
je zgodilo, so se terkali na persi, in
se vernili. Vsi njegovi znanci pa, in
žene, ktere so bile prišle za njim iz
Galileje, in so mu stregle, so od deleč
stali, in to gledali. Med njimi je bila
Marija Magdalena, in Marija mati Jakoba
mlajšega in mati Jožefova, in Salome, in
!  veliko drugih, ktere so bile ž njim vred
v Jeruzalem prišle.

Jezus! smertna sapa bila je nad teboj, žejin
si bil; ali nihče ni imel požirka merzle vode za tč
— zato, ker sem jaz tolikokrat nezmerna v jedi
in pijači. Oh! varovala se bom, da me ne bo zmo¬
tilo ne vino, ne žganje, ne kaka druga pijača. Jezus l

412

tega ne, da bi kterikrat pijana bila — pijana in
sramožljiva, kako bi to moglo biti?

Jezus! žejalo te je — po meni, po moji duši.
Ali jaz se te ogibljem, molitev in službo božjo
opušam, spoved in sv. obhajilo odlagam, in dan za
dnevom preteče, ko ne izmislim na te. Kako ne¬
zvesta sem ti? kako slabo povračujem tvojo veliko
ljubezen, ki jo meni skazuješ? Jezus! rani moje
serce, da bo tudi mene po tebi žejalo, da boš ti
meni moja perva misel zjutraj, ko se zbudim, in
moja zadnja misel na večer, ko se v posteljo vlečem-

Jezus! kako srečna bi bila, ko bi smela tudi
jaz ob svoji smertni uri reči: Dopolnjeno  je! —
dopolnjeno je delo mojega zveličanja; zdaj pa se tebi
izročim, da mi boš dal krono življenja, ktero si
obljubil vsim, ki tebe ljubijo.

Jezus! daj mi gnado, da bom tudi jaz sveto
umerla.

Judje tedaj, ker je bil dan priprav¬
ljanja, da bi ne ostale na križu trupla
v saboto (tisti sabotni dan namreč je bil
velik), so Pilata prosili, da bi se jim
kosti poterle, in da bi se sneli. Torej
so prišli vojaki in so pervemu sterli kosti
in drugemu, ktera sta bila ž njim kri¬
žana. Ko so pa do Jezusa prišli, so
vidili, da je že mertev, in mu niso kosti
sterli; ampak eden vojakov je njegovo
stran odperl; in ročno je tekla kri in
voda iz nje. In kteri je vidil, je pri-

413

i

ževal, in je resnično njegovo pričevanje;
in on ve, da resnično govori, da tudi
^ verujete. To se je namreč zgodilo,
da je pismo dopolnjeno: „Nobene kosti
ttiu ne sterite.“ In spet drugo pismo
Pravi: „Gledali bodo v nia, kterega so
prebodli".

Jezus! nobene kosti ti niso sterli — kakor
a a duši, si tudi na truplu brez pogreška bil in ostal.
0 vari me, da se tudi jaz ne bom kaj ognusila,
na duši ne na truplu. Moje truplo je stanovališe
Sv ' Duha, in bi imelo na dan vstajenja Jezusovemu
fruplu podobno postati; zatorej bom skerbno varo-
v &la svoje truplo in svoje ude, roke in noge, usta
^ lica itd. Jezus! daj mi moči, da se bom krepko
^ranila ob času skušnjav.

Jezus! ni zadosti, da so te umorili, še mert-
Ve mu ti s sulico v persi bodejo. O bodi mi po¬
pravljen, preljubi Jezus! v globoko rano tvojega
Sv - serca bom bežala in se skrila, kolikorkrat me
Ppeljivi svet ali hudoben duh lovi, ali me moje
lastno meso moti. Kri in voda, ki ste iztekale iz
Se rca Jezusovega, izbrišite moje grehe in očistite
'»ojo dušo.

Kedar se je pa večer storil, je
Prišel neki bogat človek iz Arimateje,
Judovskega mesta, po imenu Jožef, ime-
Uiten svetovavec, dober in pravičen mož,
kteri ni bil privolil v drugih svčt in
%nje, ki je tudi sam čakal božjega

414

kraljestva, in je bil Jezusov učenec, toda
skrivej, zavoljo straha pred Judi. On je
serčno šel k Pilatu, in je prosil, da bi
snel Jezusovo telo. Pilat se je čudil, da
bi bil že umeri. In ko je zvedil od stot¬
nika, je dovolil, in je dal Jožefu telo.
Jožef pa je kupil čiste tenčice in ga je
snel. Prišel je pa tudi Nikodem, kteri
je bil pervič po noči k Jezusu prišel)
in je prinesel zmesi mire in aloe sto
liber. Tedaj sta vzela Jezusovo telo, in
ga zavila v tenčico z dišavami vred, kakor
je pri Judih šega pokopavati. Bil je
pa na tistem kraju, kjer je bil križan,
vert, in na vertu nov grob, kterega je
bil dal Jožef sebi izsekati v skalo, in v
kterega še nihče ni bil položen. Tam
tedaj sta zavoljo pripravljanja Judov Je¬
zusa položila, sta velik kamen zavalil 3
pred duri groba in šla. Šle so pa za
njima tudi žene, ktere so bile z Jezusom
prišle iz Galileje, in so sedele grobu na¬
sproti in gledale, kam in kako je bilo
položeno njegovo telo. In so se vernile,
ter so pripravile dišav in mazil; vendar
v saboto so bile pri pokoju po postavi.

Jezus! vem, da lepše tančice ni za tvoje
presv. telo, kakor je čisto deviško serce, in tudi m

415

žlahniših dišav, kakor so predrage rožice sv. sra¬
mežljivosti, ponižnosti in krotkosti. Ali vse to se
ne da kupiti za denar: ti pa vsega obilno imaš. Oh,
Jezus! prav lepo prosim, daj mi čisto serce, daj mi
tako serce, da bom vredna, vsak dan sv. rešuje Telo
prejeti.

Jezus! v v e rtu si hotel svoj grob imeti —
meni v znamnje, da tudi moje serce, ako hoče tvoje
prebivališe biti, mora biti podobno vertu, v kterem
raste in cvete lilija nedolžnosti, vijolica ponižnosti,
vertnica svete ljubezni in kar je druzega lepega.
Ali take žlahne rožice potrebujejo veliko skerbi —
oh, Jezus! daj da se ne bom utrudila v njih osker-
bovanju, da bom pridno čula, molila, vest izpraševala,
mertvila se, zatirala, krotila in zatajevala.

Jezus! nov grob si hotel imeti, v kterem še
nobeden mertvec ležal ni. Oh! moje serce pa ni
več novo, temuč je umazano in zastarano..!) Jezus!
kaj bi dala, ko bi še taka bila, kakoršna sem bila
preč po sv. kerstu? Jezus! tebi je vse mogoče —
prerodi in ponovi me, in daj mi novo serce in no¬
vega duha.

Jezus! tvoj grob bil je v skalo vsekan —
meni v spomin, da tudi moje serce ima biti dobro
zavarovano in zagrajeno, če hoče zapeljivemu svetu
se ubraniti. Oh, kako lehka sem bila do zdaj in
samoglavna — sem iskala slabih priložnost, in da
še nisem zapeljana, se samo tebi, ljubi moj Jezus!
in tvoji gnadi zahvaliti imam. Hočem pa za naprej
bolj varna biti, in skerbno ogibati se krajev, ljudi,
potov, hiš in tovaršij, ki so za moje serce nevarne.

416

Drugi dan pa, kteri je po priprav¬
ljanju, so se zbrali veliki duhovni i d
farizeji k Pilatu, rekoč: „ Gospod! spom¬
nili smo se, da je ta zapeljivec, ko je
še živ bil, rekel: „Čez tri dni bom vstal' 1 -
Ukaži tedaj grob obvarovati do tretjega
dne, da kje ne pridejo njegovi učenci,
in ga ne ukradejo, in ne reko ljudstvu:
„Od mertvih je vstal“; in poslednja zmota
bo hujša od perve. Pilat pa jim j e
rekel: „Imate stražo; pojdite, obvarujte,
kakor veste". Oni pa so šli, in so grob
obdali z varhi, in kamen zapečatili.

Jezusi mertev si v grobu ležal, in vendar J e
tvoje sovražnike strah pred teboj. To me uči,
grešnik nima mira pred svojo vestjo , in dasiravn 0
je na videz vesel in srečen, ga vendar huda ves*
ven in ven skli in peče in grize, da tudi na mehi 11
pernici nima spanja in v sredi godcov nima vesolj 9 '
Oh, Jezus! daj mi mirno vest in vari me greha.

Jezus I lepa zahvala ti bodi za vse gnade, h'®
in razsvetljenja, ki sem jih pri branju in premišlj 6 "
vanju tvojega terpljenja od tebe prejela. Le en°
prošnjo še imam: Vtisni spomin svojega svetega tet'
pljenja tako globoko v moje serce, da ga nikdar u®
bom pozabila, in kakor nekdaj svoji ljubljenki, svet*
Magdaleni Pacijanki, daj tudi meni gnado, za tc
terpeti ali umreti. Amen.

417

i

Pesem pri sveti maši.

Vstop.

lo* red Bogom pokleknimo,
Povzdignimo serce,

V nebesa zdaj pošljimo:
Vse misli in želje:

Ta dar presvete maše,
Sprejmi od nas, o Bog!
Naj zbriše grebe naše,
Nas var’je vseli nadlog.

Mi grešniki spoznamo,
Žalili smo Boga!

Oh, težko vest imamo,

^  Pokoja nam ne da!
Malija, vsi svetniki!
Pomoči pros’mo vas 1
Smo grešniki veliki —
j, O Kriste, usmili se nas!

4 .

418

Slava.

Bogu bod’ čast in bvala,
Na zemlji mir ljudem,

K’ je milost Božja dala
Reženj e vsem stvarem.
Bog, hvalo ti pojemo,
Prišel si greh odvzet
Ti slavo, čast dajemo,

Ker sam, o Bog, si svet.

Evangelij.

Bog sam nam oznanuje

V življenje srečno pot,
Temoto razsvetljuje,

Nas var’je grešnih zmot.
Kristjani, poslušajmo,

Kar Jezus nas uči;

Po njem se vsi ravnajmo,
On zglede nam deli.

Vera.

Jaz ver’jem, Bog nebeški!
Da Ti si stvarnik moj;
Odrešil rod človeški
Je Sin edini tvoj;

Svet’ Duh pri nas prebiva,
Nam učenik poslan;

Pomoč njegovo vživa
Na zemlji vsak kristjan.

Kar si, o Bog! oznanil,
Kar je Tvoj Sin učil,

V katoPški cerkvi hranil,
K’ je za-njo kri prelil,

To ver’jem vse resnično;
Le, Bog, pomoč mi daj,
Živeti tud’ pravično,

Da pridem v sveti raj.

Darovanje.

Sprejmi, Bog Oče večni!

Za nas prečisti dar,

K’ ga grešniki nesrečni
Damo na tvoj altar.

Za svoje hudobije
In celega sveta,

Da nam jih čisto ’zmije,

Nam tvojo milost da.

V ponižnosti pošljimo
Ta sveti dar v nebo;

Gospod Boga prosimo,

Da mu prijeten bo;

Da bode mu v češenje

V zahvalo ino čast:

Nam vernikom v življenje
In sveti cerkvi v rast.

Sveto.

Svet, svet, svet, Bog nebeški!
Oblast imaš črez vse;

Ves svet, ves rod človeški
Ti hvalo, čast daje.

Naj vedno hvaljen bode,
češen, povikševan,

Odrešit vse narode
Nam iz nebes poslan’!

Vse cerkve poglavarja
Se spomni, o Gospod!

Tud’ škofa in cesarja,

Ohrani jih povsod.

Ti vodi vse kristjane,

Ti naših duš pastir,

Da bodo Tebi vdane,

Jim daj nebeški mir.

Po povzdigovanji.

O angeljci! hitite
In pridite ’z nebes!

In z nam’ svet Kruh molite:
Ni več kruh, Bog je res.
Počutkom scer telesa
Je Jezus tukaj skrit;

Da b’ skoraj šli v nebesa
Ga gledat in častit!

Ti, Jezus, se usmili
Duš bratov in sestric,

Da bodo mir dobili,

Odreši jih iz vic.

Da gremo k teb’ prebivat,
Nam grešnikom tud’ daj,
Nebeško luč vživat
S svetniki vekomaj.

K očenašu.

Naš duh, o Bog, ti poje:
Češen bod’, Oče Ti!

Kraljestvo pridi Tvoje;

Naj se, kar češ, zgodi!

Daj nam naš kruh, jed zdravo
Dolge odpusti nam,

Ne vpelji nas v skušnjavo;
Otmi sovražnikam.

Jagnje božje.

Moj Jezus, tebe vžiti
Iz serca jaz želim,

Nevreden k tebi priti,

Ker toTkokrat grešim.

Očisti dušo mojo,

Slabosti njene veš;

Mi skaži milost svojo,

Da v revno serce greš.

O Jezus, k meni pridi,
Preženi grehov noč,

Da duša moja vidi
Ljubezni tvoje moč.

Ostani vedno v meni,

Da slab’ga me živiš,

Z menoj se terdno skleni,
Me srečnega storiš.

Konec.

Naj teb’, o Bog, dopade
Dar sveti dokončan,

Izvir nebeške gnade
Nam bodi slednji dan:
Mertvim in živim sprava
Za grehe njih naj bo;

Naj nam bo vsem zastava,
Da pridemo v nebo.

Pri černi maši.

Začetek.

BI globočine se glasi,

Mili glas v nebo kriči:

Vsmiljen’ Jezus! reši nas,
Vsliši naš’ga vpitja glas.

Duše ’z  vic zdihujejo,

Ojstro tam plačujejo;

čista duša mora bit’.
Ki v nebesa hoče prit’.

Med branjem.

Poslušajte, bratje vi,

Kak se v večnosti godi,

Kjer plačuje, večni Bog
Po pravici vsaki dolg.

Tam odperte bukve so,

V njih se dela vse bero,

Vsaka ura, vsaki dan,

Vsaki človek, vsaki stan.

Tam izgovor ne velja,

Nič vtajiti se ne da,

Kar je človek tukaj s’jal,

Bo Sodnik mu tamkaj dal.

Darovanje.

Oh, prijatli! usmil’te se,

Vi nam saj pomagajte,

Položite na altar
Za nas svoje serce v dar.

Z mašnikom se združite,

Sveto mašo služite:

Ona bo hladilo nam,

Ona tud’ plačilo vam.

Naš plačnik sam Jezus je,

Ki za nas daruje se;

Ker za nas na križu umeri,
Nam bo tud’ nebo odperl.

Sanktus.

Oh, neskončno usmiljen’ Bog!
Keši duše iz nadlog.

Naj v nebesih tam pojo
Tebi pesem angeljsko.

Svet’ Gospod, Bog Sabaot,

Ki se usmili revnih s’rot,

On rad vsliši vbogih glas;
Hvala njemu vsaki čas!

Po povzdigovanju.

Jezus svojo kri prelil,

Da bi svet zveličan bil;

Duše! veselite se,

Yaš plačnik sam Jezus je.

Ena kaplja nja kervi
Vaše martre pogasi.

Ljubi Jezus! vsmil’ se jih,
In očisti grehov vsih.

Mertvi opominjajo:

„Skerb’te, bratje! za nebo,
Dokler še imate čas;
Spomn’te se pa tudi nas".

Sveto obhajilo.

Jezus se nam da zavžit’,

V podobi kruha skrit;

Kar mi tukaj verjetno,

Tam v nebesih gledajo.

Skorej v svetem raju tam
Veselit’ se z Jezusam,

Verne duše premočno
čez vse druge željne so.

Oče vsega usmiljenja!

Glej na Sina svojega;

Glej! skoz njega pros’mo te,
Vernih mertvih vsmili se.

424

K o c e c.

Bog jim večni pokoj daj,

Večna luč jim sveti naj!

V miru naj počivajo,
Svet’ga raja vživajo!

Naj veselo vstanejo,

Kedar k sodbi pojdemo!

Vsim po smerti vživat’ daj,
Večni Oče! sveti raj.

K žegnu.

'©lasno zapojmo, čast povzdigujmo,

Jezus je v belem kruhu prikrit.

Pred nas postavljen, vselej pripravljen,
Ovčice svoje blagoslovit’.

Sveto, sveto, čez vse je sveto:

Sveto, sveto Jezusa rešnja Kri in Telo.

Boke sklenimo, ’z serca zdihnimo:

Vsmili se Jezus, Zveličar naš!
Teb’ se zročimo, in te prosimo,

Da nam svoj sveti blagoslov daš.
Sveto, sveto, itd.

Zadnjič vsi skupej recimo tukaj:

O Jezus, hvala tebi naj bo!
Enkrat dodeli, da bi veseli
Vekomaj peli ravno tako:
Sveto, sveto, itd.

Pred pridigo.

W Očeta ino Sina,

In Duha svetega,

V časti tega imena
častimo mi Boga.

Ta molitev je sveta,

S katero je učil
Kristus častit’ Očeta,

In jo nam naročil.

Oče naš, ki si v nebesih,
Kraljuješ vekomaj,

Na dušah in telesih
Ti nam svoj žegen daj.
Vsel’ bodi posvečeno,

Tvoje sveto ime,

Svetejše ni nobeno,

Kakor to tvoje je.

Tvoje kraljestvo pridi
Po naši smerti k nam,
Tvoja volja se ’zidi
Na zemlji, kakor tam.
Daj nam vsakdanj’ga kruha
Za dušo in telo,

Pošlji nam svet’ga Duha,
Da nam ga žegnal bo.

Odpusti, mi želimo,

Vse naše grehe nam,
Kakor mi odpustimo
Vsim svojim dolžnikam.
Ne vpelji nas v skušnjavo,
In zlega reši nas.

O daj nam misel pravo,

Te ljubiti vsak čas.

Pred keršanskim naukom.

Srečen, srečen, kdor posluša
Lepe navke Jezusa;

Ohranjena njega duša,

Kdor se greha varvat’ zna.

Zakaj navki svetu svet’jo,

Skoz dajo življenje nam,

Nas učijo brumno živet’

Tudi enkrat srečno vmret’.

Čast, lepota in bogastvo,

Le en kratek čas terpi;

Vse posvetno veličastvo
V prah, pepel se spremeni.

Zgin’la bode zemlja, nebo,

Navki ti ostanejo,

Ki so 'zvirk življenja večnega,

So besede Jezusa.

Po kersanskem nauku.

Srečen, srečen, kdor ohrani,

Kar nas Jezus je učil,

Vsega hudega se brani,

Pred katerim je svaril:

Vir življenja večnega
So besede Jezusa.

Učenosti tovaršice
Nam življenje slajšajo,

In čednosti tolažnice
Nam terpljenje lajšajo:

Nas učijo prav živet’,

Ino enkrat srečno vmret’.

427

čast, lepota in bogatstvo,

Vse le kratek čas terpi;
Vse posvetno veličastvo
V prah, pepel se spremeni.
Prešla bo zemlja, neb6,

Navki ti ostanejo!

-——~

Adventna.

*> oslan je angel Gabriel
Od Boga na ta svet,

K brezmadežni Devici
Tje v mesto Nazaret.

K Devici zaročeni
Se svetim Jožefom,

Iz Davidove biše,

Marija z imenom.

Angel k Mariji pride
In tako govori:
češena si Marija!

Vsa polna milosti.

Marija se prestraši
češenja božjega,

In v sercu premišljuje,
Besede angela.

Angel Mariji pravi:

^ Nikar se ti ne boj,

Ker milost si dobila
In je Gospod s teboj.

Slomšek.

Poglej, ti boš spočela,

Iz Duha svetega,

In Sinka boš rodila,

Z imenom Jezusa.

Brez moža boš spočela,
Brez vsega madeža,

Ki ga nebo in zemlja
Obseč’ ne moreta.

Marija vsa ponižna
Se nizko prikloni
In pravi: Naj se ’zide
Po božji volji mi.

Poglej, pokorna dekla
Sem svojega Boga,

V njegovo milost upam
Iz celega serca.

Tako 'zročil je angel
In vzel od nje slovd,
Vesel se je povernil
K Bogu nazaj v nebo.

Marija mati božja,

Bogu izroči nas,

Da njega milost z nami
Ostane večni čas!

Božična.

Sno dete je rojeno — aj rojeno
(Noter v tem mestu Betlehem).

V eni priprosti štalici — aj štalici,
(V enih oslovih jaslicah).

429

^Poznal ga je oslic, volek — oslic, volek.
(Da je to dete pravi Bog).

je stvaril zemljo, nebo — zemljo, nebo,
(Človeku dal dušo, telo).

So prišli kralji trije — kralji trije:
(Gašper, Melhjor in Baltazar).

so za ofer prinesli — aj prinesli
(Miro, kadilo, čisto zlato).

darujejo Jezusa — aj Jezusa,

(Tega kralja nebeškega).

rojstvo mi zahvalimo — zahvalimo
(Ljubo devico Marijo).

^ er  je rodila Jezusa — aj Jezusa,
(Zveličarja cel’ga sveta).

^ tem času božičnemu — božičnemu
(Bodi to dete hvaljeno).

Postna.

W vertu tam na oljski gori
Izveličar naš kleči;

Bleda luna milo sveti,

On kervavi pot poti.

L’j a obhajajo težave,

Gleda strašno Golgato:
Trudnih učencev težke glave
Mirno zrav’n počivajo.

Že sovražna truma hruje,
Iškarjot jo sam pelja;

Judež Jezusa kušuje
In sovražnikom izda.

„Koga išete?“ jim reče,

Vse popada in leži;

Ker se jim pa branit neče,

So ga križem zvezali.

Iz ljubezni do Očeta
V sredi trinogarjev je,

Vmret’ za grehe vsega sveta
Kakor jagnje spravlja se.

Pen’jo se štimanoglavci,

Ves pohleven on molči,

Ljudstvo šuntajo hinavci,

Da le: „križaj gal“ kriči.

Ptuj sodnik na sodnem stoli
Ga nedolžnega spozna;

Truma pa v dvorišu doli
Se vtolažiti ne da.

„Jaz ne najdem 11 , Poncij vpije,
„Da bi smerti vreden bil;“ —

„Le čez nas se naj razlije",
Kliče ljudstvo, „njega kri!"

Roke si Pilatuž vmije,

Križat’ Jezusa pusti,

Grozno bruno vgonobije
Njemu ljudstvo navali.

Gora sterma ino britka,

Težek križ in pot je terd,

Jezus nese brez počitka
Za plačilo svojo smert.

Ves oslabljen Jezus dojde
Glav mertvaških strašni kraj;

Da v nebesa človek pojde,

Vmira on na križu zdaj;

Kri preliva in plačuje,

Kar je Adam pregrešil;

Za sovražnike zdihuje,

Da b’ jim oče odpustil.

Ves nedolžen Jezus vmira,
Ljudstvo njemu se smeji,

Le k Očetu se ozira,

In mu dušo izroči.

Pokati začele skale,

Tresla zemlja se je vsa,
Grešne trume so spoznale:
„Pravi božji Sin je ta!“

Vidiš tam pod križem stati
Jezusa prijatele,

Začni ž njim tud’ ti žal’vati,
Milo ž njim razjokaj se.
Magdalena solze taka,

Ljubi Janez se solzi,

S svojim’ solzami omaka
Mati svoj’ga Sina kri.

Njega duša obiskuje
Vernih duš počiten kraj,

Tud’ pred peklom oznanuje
On očakom sveti raj.

Truplo v skalo pokopali
Žalostni prijatelji;

Skerbno so ga zavarvali
Jezusa sovražniki.

Jezus scer je moral vmreti,

Da bi nam življenje dal,
Vendar v zemlji ne strohneti,
Sam je spet od smerti vstal,
Hudobija tega sveta
Zdaj premagana leži;

V časti svojega Očeta
Zveličar naš živi.

432

Sveti križ.

Slsraljevo znamnje, lej! stoji,
Svet križ, nebeška luč gori;

Na njem življenje smert stori,
Življenje s smertjo nam dobi.

Za nas je od kervi neznan,
Odperta je njegova stran,

Lije mu rešnja kri iz ran,
Da je bil greh sveta opran.

Zdaj je Zveličar dokončal,

Kar je že David prerokval,

In vsim narodom oznanoval,
Da bo z lesa Bog kraljeval.

Prelepo in sveto drevo!
Rudeče pisano s kervjo!
Bilo si vredno ti samo
Nositi tak sveto telo.

Na tebe je pribita b’la
Odkupšina vsega sveta.

Pravici žaljen’ga Boga,

Da je rešila rob pekla.

Češen si ti, presveti križ!

Edin nam upanje deliš,

Le ti nam milost zadobiš,
Pregrehe naše nam izbris’.

čast, hvala bodi vekomaj,
Nebeškemu Bogu vselej.

Presveti križ nam vernim daj,
Da pridemo v nebeški raj.

——xxxx*—

Velikonočna.

433

Zveličar je od smerti vstal,
Ker je za nas že smert prestal.
Aleluja, aleluja, ale — aleluja!

Pekel premagan je za vsel’,

Zatorej bod’mo vsi vesel’. Aleluja . . .

Oj bodimo veseli vsi,

Ker sveti raj odpert stoji. Alel. . . .

Marija! le veseli se,

Ker tvoj Sin se prikazal je. Alel. . . .

Povsod se dans razlega glas:

Hvaljen bod’ Jezus vsaki čas! Alel. . . .

Ker smo zdaj z greha zopet vstal’,

Ne, da b’ se še nazaj podal’. Alel. . . .

Kdor z Jezusom vojskuje se,

Tam sveti raj gotov mu je. Alel. . .. •

Bo sodnji dan častitljiv vstal,

Jezus ga bo v nebo predjal. Alel. . . •

Vojskujmo torej serčno se,

Baj vojske kratko le terpe. Alel. . . .

Veselje pa tam večno bo,

Oh! glejmo, da pridemo v nebo. Alel. . . .

Mogočni Jezus! žegnaj nas,

Oa bomo peli vsaki čas:

Aleluja, aleluja, ale — aleluja!

®ružb.

28

434

Binkoštn a.

l^rid’, sveti Duh! aposteljnam dan,
Ker si bil danes v nje poslan,

Da čuda božje pravijo,
Sovražnikom se vstavijo.

Prid’, sveti Duh! te prosi kristjan.

Prid’, sveti Duh! daj svoje dari,

In jih med svoje verne razli;
Resnico, da poslušajo.

In nje sladkost okušajo,

Prid’, sveti Duh! razsvetli nas ti.

Prid’, sveti Duh! omeči serce,

Prižgi nam v sercih svete želje;
Ljubit’, kar je pravičnega,

Se varvati krivičnega.

Prid’, sveti Duh! ljubezni svete.

Prid’, sveti Duh! podpiraj slabost,
Poterdi v sercih pravo svetost;

Daj, da se ne spodtaknemo,

V ljubezni ne premaknemo.
Prid’, sveti Duh! ti naša krepkost.

Prid’, sveti Duh! ti zvesti vodnik!
Veselje naše, naš pomočnik,

O vodi nas do večnosti 1
Pripelji nas do srečnosti.

Prid’, sveti Duh! ti naš poterdnik!

Sveto rešuje telo.

Irraznika svetega — dans veselimo se,
Prav iz unetega — serca naj hvala gre-
Staro preide naj — vse novo bodi zdaj)
Misli, djanje vsak prenavljaj.

435

Danes praznujemo — zadnje noči spomin,

Ker se spomnujemo — kako je božji Sin
Svoje prijatle zbral — jagnje jim jesti dal,

S tem zapoved Judov dostal.

Učenci zavživajo — velikonočno jed,

Zadnjič dobivajo — režnje Telo prejet’.

Vžiti jim ga daje — pa razdeli se ne,

Vsak posebej cel’ga prejme.

Kedar prejamejo — slabi njega Telo,

Se ga navzemejo — moč jim je prava to,
Kelih jim tud’ zroči — da jim ga, in veli:
Vsi ga pite, moja je Kri.

Tak’ je postavljeno — njega Telo za dar.
Dušam pripravljeno — da ga zavživa stvar.
Pašniki stor’jo to — ga sami vživajo,

In ga vrednim vernim dajo.

^daj od nebeškega — Kruha naš duh živi,
ji? kruha belega — se nam prav’ Bog stori.
Dudi se, o kristjan — Jezus je vsim jed dan,
Bodi si reven in zanič’van.

Danes te prosimo — trojni, edini Bog!

X.  s . erc ih te nosimo — vari nas vsih nadlog,
Živi nas slabe zdaj — k tebi nam priti daj,
In te vživat’ na vekomaj.

-*8SS3©>—

Zahvalna.

Uvala bod’ Gospod Bogu!

Vse stvari ga zdaj molite
Stvarnika, dobrotnika
In Očeta ga častite!

Kerub, Zeraf mu pojč,

Hvali zemlja in neb6.

28 *

436

Sveti, sveti, svet’ Gospod,

Vse je polno tvoje hvale,
Trume zvoljenih, o Bog!

Večno čast ti bodo gnale:
Vsi svetniki te časte,

Vsi pravični te slave.

česen hodi trojni Bog!

Oče, Sin in ti Duh sveti!
Cerkve tvoje nauk ves
Moramo zvesto verjeti;
Jezus Kristus, božji Sin,

Je zapustil ga v spomin.

O preljub’ Zveličar naš!

Kol’ka je ljubezen tvoja
V grehe sem bil zakopan,
Kevna je b’la duša moja;
Ti pa prideš k nam na svet,
Pekel, smert in greh zatret.

Večni Bog in kralj nebes
Se poniža brat naš biti;
Nam živi in umerje,

Nam nebesa zaslužiti;

Njega sveta rešnja Kri
Nas očisti vse ljudi.

Na desnici božji zdaj
Ga imamo pomočnika,
Sodnji dan ga grešnik bo
Videl ojstrega sodnika;
Milost, grešnik! le dobiš,
Dokler tukaj še živiš.

Jezus! bodi usmiljen nam,

V službi svoji nas ohrani,
Kri si svojo dal za nas,

Greh končaj, pri nas ostani
Pelji naša duše v raj
Delež zvoljenih nam daj.

437

Svoje ljudstvo osrečuj,

Zdaj in vselej nas obvari.
Obdaruj in povikšuj,

In zveličaj svoje stvari; »
Hvalo bomo peli ti,

Tu in tamkaj v večnosti.

Milostljiv nam bodi dans,

Pota v grebe nam zagradi;
Sveti in preljubi Bog!

Daj, da stor’mo dobro radi.
V tebe upamo vsak čas,

Da ne boš zavergel nas.

- - — -

Pred svetim obhajilom.

H^ak’ dal’6 od tod — je tvoja pot,
O Jezus, še od mene!

Mrači se že — vse rosno je,

In zvezde razsvetljene.

O pridi vsaj — na večer zdaj,

Objiši dušo mojo!

Odperto je — moje serce
Za prebivalce tvoje.

Glej! temna noč — skušnjave moč
Me hitro spet sprehaja.

Le kjer si ti — tam straha ni,
Skušnjava tam ne vstaja.

Zveličar moj — o daj nicoj
Pri tebi mi počivat’!

In jutre spet — nebeško jed
Pri mizi tvoji vživat’.

438

Ogledaj se — kak’ željno te
Že čaka duša moja;

Objiši njo — vsaj vselej bo
Zvesta nevesta tvoja.

Počivaj ti — le v serci mi
S čednostmi zasajenem,

Naj tebi le — odpira se,

In drugemu nobenem’!

Oh, vsliši me — in pusti se

V lepoti svoji vživat’!

Naj bo odpert — nebeški vert,
Da pojdem vanj prebivat!

Govori tam — o Jezus sam,
Prijazno z dušo mojo!

V ljubezni njo — obleci vso
Olepšaj z gnado svojo!

Oh, žegnaj me — in pusti se

V ljubezni men’ objeti!

Oživi me — ker solnčice

Od jutra spet zasveti!

Sveto obhajilo.

USvali svet odrešenika — in pastirja dobrega,
Hvali duša učenika — hvali svoj’ga ženina.

Zdaj povzdigni serce svoje — jezik glasno najzapoj 6 ’
Čast in hvalo Jezusu — v zakramentu svetemu.

Jezus nas je tol’ko ljubil — da j’ življenje za nas d&|>
čudež je ljubezni storil — naj bi v njem pri nas ostal’
Zdaj . . .

439

Prej, da se je svojih ločil — njim zapustil živ spomin,
Svoje lastno telo zročil — nam je v živež božji Sin.
Zdaj . . .

Nočem srotic zapustiti — v zakramentu bom pri vas,

Z vami hočem se skleniti — v obhajilu vsaki čas.
Zdaj . . .

To nam je nebeška mana — kruh življenja večnega;
To je tista dušna hrana — ktero Jezus svojim da.
Zdaj . . .

Kdor zavživa tega kruha — smerti vidil on ne bo;
Truplo, tempelj svet’ga Duha — Jezus spet obudil bo.
Zdaj . . .

Kdor Večerjo vredno vživa — on se smerti ne boji,
Jezus v njem sam prebiva — on pa v Jezusu živi.
Zdaj . . .

V sercu Jezusa imeti — to je duši sladek mir;

Na gostii ž njim sedeti — bo veselje vekomej.

Zdaj ...

Kakor na zeleni paši — pase Jezus jagnjeta,

V obhajilu duši naši — novo moč, življenje d&.

Zdaj . . .

Lepo zjutraj zarja mila — z roso rož’ce omladi:
Lepše z gnado v obhajilu — Jezus duše oživi.

Zdaj . . .

Zeljno pijejo ovčice — čerstve vode bistri vir;

Z gnadami poji dušice — Jezus dobri njih pastir.
Zdaj . . .

Kar je solnce vsemu svetu — kar je zemlji beli dan,
To je Kristus v zakramentu — tvoji duši, o kristjan 1
Zdaj . . .

440

Tol’ko čuda, tol’ko sreče — kdo ne bode prav veseli
Serce naj ti bo goreče — da boš vredno hvalo pel
Zdaj . . .

Duša, ktera zapustila — si pastirja božjega,

Si v pušavo se zgubila — al’ si našla mir serca?
Zdaj . . .

čuj! kako te kliče milo — glej! kak za teboj bitij
Ne bo serce se vtopilo — tol’ko ljubeznjivosti ?
Zdaj . . .

Pridi k Jezusu, ovčica! — on objeti te želi;

Drago kupljena dušica! — spet njegova bodi ti.
Zdaj . . .

Ljubeznjivo vse objame — ki se k njemu vernejo,
Vzame njih na svoje rame — nosi varno jih dam®'
Zdaj . . .

Kane celi jim skeleče — bolečine jim hladi,

Lepo novo jih obleče — z oblačilom milosti.

Zdaj . . .

S svojim mesom jih nahrani — s svojo Kervjo napoji
Skerbno varje ino brani — da jih hudo ne vlovi.
Zdaj . . .

Duša srečna in vesela — vabi, kliče vse stvari, ,
Pravi jim, kaj si prejela — v tvojem sercu kdo živi-
Zdaj . . .

Kerubini, Serafini — s tebo slavo naj poj6,

V hvalo Jezusa zedini — se naj zemlja in nebč.
Zdaj . . .

Var’ se, duša! zapustiti — svojega Zveličarja,
Sopet Jezusa zgubiti — bi nesreča pekla b’la.

Zdaj . . .

441

Jezusa presladko serce — naj veselje tvoje bo;
Jezusa kervave rane — naj te greha varjejol
Zdaj . . .

Jezus tebe vpraša milo — duša moja! ljubiš me?
Oh! da b’ serce govorilo — oh, moj Jezus! ljubim te!
Zdaj . . .

Vlogo, revno serce moje — od ljubezni naj gori!
Naj bo prebivaPše tvoje — v njem moj Jezus naj živi!
Zdaj . . .

Jezus, božji Sin Marije — tu v podobi kruha skrit!
Tebi moje serce klije — bodi meni varil in škit!
Zdaj . . .

Redar se mi bo stemnilo — bodi mi popotnica,
Vzemi mene na plačilo — v dom življenja večnega.
Tam bom vzdignil serce svoje — tam naj jezik večno poje :
| Čast in hvala Jezusu — svojemu Zveličarju.

Srečna duša boš sedela — na gostii jagnjeta,

Skrivno pesem mu boš pela — tam nevesta zvoljena.
Duša vzdigni serce svoje — jezik glasno naj zapoje:
Čast in hvala Jezusu — svojemu Zveličarju.

Ki Jezusa zavžila si;

Kdar zapustila boš telo,

Ti Jezus proti prišel bo.

Preserčno tudi je telo,

Ki prejme Jezusa lepo!

Na sodni dan obdal ga bo
Nebeški kralj s svojo častjo.

Slomšek.

Po svetem obhajilu.

<lj srečna duša, blagor ti!

i

Dekleta! božji tempelj ste,

Prav’ živi Bog v vas znajde se,
Ohran’te tempelj le skerbno,

Da greb ognjusil ga ne bo.

Naj jezik vaš le govori
Od božje hvale in časti;

Vse želje vašega serca
Naj bodo k časti Jezusa.

Brez greha duša in telo,

Vse vaše žive dni naj bo;

Vse, kar je vas, naj ga časti,
Gospoda večne milosti. Slo

Y čast Marije.

1. Marija rožni cvet.

'Ifavžentkrat si ti češena!

O Marija rožni cvet!

Teb’ enaka ni nobena,

Take nima celi svet;

Kar se koli rožic najde,
Nobena tak žlahna ni:

V tebi se vsa milost najde;
Oh dodel’ jo meni ti.

Madež se ni v tebi našel,

Bog Oče te je vsadil,

Sveti Duh te je ociral,

S tebe je Bog Sin cvetel:
Vsi jeziki so preslabi,

Tebe, roža! hvaliti,

Žlahna roža! ne pozabi,

Na me, o Marija, ti!

Kedar tvoj kip premišljujem,
Pred tajistim jaz klečim,
Pohlevno k tebi zdihujem,

Eno gnado le želim;

Da me ne boš zapustila,

Mati prave milosti;

Ino mi bodeš sprosila,

Božjih gnad obilnosti.

Kedar grešnik jaz zaslišim,

O Marija! tvoje ime,

V svojem sercu na te zmislim,
Pravim: Vsmili se čez me,
Pusti meni milost najti,

Kedar me vse zapusti,

Bodi moja ljuba mati,

O Marija, roža ti!

Ti si z gnado vsa obdana,
Angel Gabr’jel govori,

Od Očeta nam izbrana,

Gnada vsa ’s tebe gori.

Ti si polna vse dobrote:

Devica izvoljena,

Spomni na nas revne srote,

O mati preusmiljena!

Kedar bodem morla vmreti,
Dušo dati čez Bogii,

Kedar bodem morla vzeti
Od tega sveta slovo:
Oskerbi me, daj mi 'zreči
Te svete imena tri:

Jezus, Marija, Jožef sveti,
Ozrite se vi na me!

2. Marija kraljica nebes.

I @! Devica! bod’ čeiena,

Ti Kraljica vsih nebes!

Ti si vsim nam vir življenja,
Ti si sladka, mila res.

Svit blišobe te obdaja,

Solnčno sije tvoj obraz;

Vsa lepota svet’ga raja
Služi tebi v večni kras.

Vender tvoj obraz je mili,
Mile tvoje so oči:

Vse, kar tebe bi prosili,

Nas poslušaš, — Mati ti!

Si ponižna in premila,

Si nam dobra vsaki čas,

Si nam mati, kot si bila
Še na zemlji kdaj pri nas.

Glej na zemlji nas sirote,

Glej nas revne grešnike,

Da od zlega, pros’, in zmote
Ljubi Jezus reši vse!

In ko enkrat že nagnilo
Se življenje naše bo,

Takrat k nam ozri se milo,
Sprejmi v sveto nas nebo.

Tebi vdani hoč’mo biti,

Te ljubiti vsaki čas,

Zmiraj hoč’mo te častiti,

Peti slavo ti na glas:

O Devica, bod’ češena!

Bod’ češena vekomej!

Taka mati ni nobena,

Kot si bila ti vselej.

3. Marija, zgodnja danica.

$o v jasnem jutru primiglja
Že zvezdica daničica,

Se sliši milo že zvonenje,

Marii čast in počešenje;

In z zlato zarjo vse časti:
„češena si Marija ti!“

Ko višej sije solnce že,

Vzdiguje se, čez poldne gre:

Se sliši zopet nam zvonenje,
Marii čast in počešenje ;

Cez hrib in plan se oglasi:
„češena si Marija ti!“

In kedar solnce že ljubo
Nam za goro žari slovč,

Se glasno sliši še zvonenje,
Marii čast in počešenje:

V večernem hladu se glasi:
„češena si Marija ti!“

»Cešena si Marija ti!“

Naj se glasi do konca dni,

Naj vedno sliši se zvonenje,
Marii čast in počešenje. —

Nebo in zemlja naj glasi:
»češena si Marija ti!“

4. Brez madeža spočeti.

&

t^ re mila Marija 1 kje glase čem vzet’
g sede, katere čem tebi zapet’?
v> ? z m adeža bila spočeta na svet,
bes  naj žlabnejši cvet.

446

Občutljeji moji zdaj hoč’jo ož’vet’
Prelepi Marii to pesem zapet’,

Brez madeža . . .

Pogledam nad sebe gor v jasno nebo,
Nad zvezdami tamkaj se svetiš lepo.
Brez madeža . . .

Če luna mi bleda prisveti po noč’,
Globoko iz serca izdihnem rekoč:

Brez madeža . . .

Če grejejo solnčni me žarki gorko,
Premislim ljubezen na tvojo toplo.

Brez madeža . . .

Šumeči potoki velijo mi vsi:

Vir gole ljubezni, Marija si ti!

Brez madeža . . .

Marija! kak’ srečna si vender ti vsa,
Glej, nebo enake tebi je nima.

Brez madeža . . .

V nebesih imaš pa zdaj vel’ko oblast,
Sam Jezus, tvoj Sin, podal tebi je čast.
Brez madeža . . .

Na svetu karkoli leze ino gre,
častita Marija! me spomni na te.

Brez madeža . . .

če serčice moje mi žalost mori,

Bolezen življenje mi moje greni,

Tedaj, o Marija, poslušaj me ti,

Pa tudi vsmili se me.

In kedar spet moram ta svet zapustit’)
Od znancov, prijatlov se tukaj ločit,
Tedaj, o Marija! daj mi roko,

Pelji me v sveto nebo.


5. ljubezen do Marije.

o Marija!
5°je veselje!

*eš moje želje?
7  Ljubil bi te;
£ mi raj pri tebi
> °tel bi stati,
ljubljena mati,
Zaverzi me ne.

2 .

Kaj pa ti hočeš,
Moja kraljica,
Sladka Devica!

Da ti podam?
Drugega nimam,
Prosim pohlevno,
Vzem’ serce revno,
Rad ti ga dam.

3 .

Pa ti, kraljica,
Si ga že vzela,
In si ga vnela,
Za te gori.
Mati preblaga!
Ti ga ohrani,
Hudemu vbrani,
Reši ga ti!

®- Marija pribežališč grešnikov.

Marija, polna gnade,

Mati božje milosti!

Grešnika poglej! kak pade
V srošno večne žalosti.

Oj čez me, prosim te,

Vsmili se, vsmili se!

Mati mila, o Marija,

Pros’ za me, pros’ za me!

Tvoje milosti potreben
Se pred tabo jaz solzim,

Ako ravno nisem vreden,

Tvoje dete bit’ želim.

Glej! po š’roki cesti hodil,
Pogubljenja večnega,

Svet hudoben me je zvodil
Od Očeta dobrega.

Oj čez me . . .

Pozapravil sem dobrote
Prevelike milosti,

Sem napolnil svoje pote,

Z grehi nehvaležnosti.

Oj čez me . . .

Dobre dela sem zamudil,
Sem zatratil dragi čas.
Kako pozno sem se zbudil
Na pastirja mili glas.

Oj čez me . . .

Vse dobrote tega sveta
Zapustiti zdaj želim,
Vendar stopit’ pred Očeta
Vbogi grešnik se bojim.

Oj čez me . . .

K tebi, Mati! se obernem
K tebi dete pribežim,

Tebi mile solze vternem,
Tebi dušo izročim.

Oj čez me . . .

Pomočnica keršenikov!

Primi me za roko zdaj,
Pribežal’še spokornikov!

Pelji me k Bogu nazaj.

Oj čez me . . .

S svojim Sinom, ljuba mati!

Spravi mene grešnika,

Da mi hoče gnado dati,
Prosi Duha svetega.

Oj čez me . . .

449

Pod svoj sveti plajš zagrinjaj
Mene pred sovražniki,

V sveti raj pa enkrat spremljaj
Z nebeškimi angelci.

Oj čez me . . .

In ko bodem moral vzeti
Od tega sveta slovo,

Zakramente daj prejeti
Duši za popotnico.

Oj čez me . . . Slomšek.

7. Čast Marijina,

Staj bolj blaga, mila, draga
Si Marija d’vica ti;

In čistejši, in svetejši
Ni bilo nikol’ stvari.

Tvoje obličje, lepotičje,

Je zgolj milost in sladkost,

Ni človeško, je nebeško,
Zmaga angelsko svetlost.

Dopadljive, ljubeznjive
Zvezde očesa tvoje so;

Kakor pšice, vse sladčice
Naše serca ranijo.

Perle drage, ljube, blage,
Tvoje svete so roke,

Polne gnade, ktere rade
In obilno nam dele.

Ti, devica! si kraljica
Cele zemlje, vsih nebes;

Pa ponižaš in približaš
Se do revnih nas zares.

i

29

450

Kdaj boš dala, prikazala
Tudi mojim se očem?

Skorej, skorej prid’ od zgorej,
Da s teboj te gledat grem.

Brez števila duš rešila
Si sovražniku iz rok,

Pridi k meni in me deni

V trumo rešenih otrok.

O častimo ga, hvalimo,

K’ nam je tako mater zbral,
Ga ljubimo, ga molimo,

K’ je vso čast Marii dal.

Živi, živi! vpimo: živi!

V sercih nam Marije ime!
Hvali vedno, hvali vredno

Jezusa, zvesto serce!

8. Marija, roža skrivnostna.

"Ca vete cvetlica ena — in večno zeleni, ..
Enaka ni nobena — ni b’la, kar svet stoji-
Če grešniku solzice — se vtrinjajo z oči,

Mu duh lete cvetlice — serce razveseli-

Če tudi smertna sapa — obraz že obledi,

Od te cvetlice hlapa — se zdravje zadob 1 - .?
Al’ kje je ta cvetlica — kter’ vert jo li V ot
Marija, čista d’vica — cvetličica je ta.

Presveto ime Marije — je čez imena vse, gg;
Naj zlat mu venec vije — in krona spl et£ J
Marije, čiste dvi’ce — naj žlahniši je c ve  ’

In take več cvetlice — ne bo dočakal s v

Razsveti, o Danica — na zemlji temno
Podari, o kraljica — nebeško nam P 0 ® 0  Jast,
V svetosti prebivati — premagat’ hudo s
In enkrat vživati — v nebesih večno sla

451

9. Priporočenje Mariji.

«i, ki nad trume nebeške vse
Bližnja pred Jezusom znajdeš se,

Ti, mati Gospodova, naša pomoč!
Razjasni nam uma in pameti noč.
Prosi, Marija! prosi za nas,

Zdaj in posebno poslednji čas.

Duše, ki v grešnih zvezah tičč,

K tebi vse zgrevane pribežč,

Prot’ tebi obračajo solzne oči,

O mati premila, vsmili se jih ti!

Prosi . . .

Duše v skušnjavah, ki jih tero,

K tebi, Marija! se zateko;

Ti mat’ ljubeznjiva, se na nje ozri,

In silnih skušnjav jih čiste omi.

Prosi . . .

Duše terpinčene od britkost,

K tebi zdihujejo za serčnost:

Izroči, Marija! jih ljub’mu Bogil,
Zadobi pomoč jim od svoj’ga Sinu.
Prosi . . .

Ljuba nedolžnost • tud’ kliče v te,

Da b’ si privarvala čisto serce,

Se k tebi ozira ’z doline solza,
Zaupanje terdno do tebe ima.

Prosi . . .

Bog ti veliko dal je oblast;

Torej, Marija! ti gre vsa.čast;
Podpiraj nas s svojo mogočno prošnjo,
Da srečno vsi pridemo k tebi v nebo.
Prosi ...

29  *

10. Marija, pomagaj nam!

•0)  Marija! ti pomagaj nam!

Te pozdravljamo, devica!

Se ti vklanjamo, kraljica!

Marija, Marija, le ti pomagaj nam!

O Marija! ti pomagaj nam!

Kedar bomo mor’li umreti,

Ti nam daj pomoč prijeti,

Marija . . .

O Marija! ti pomagaj nam!

Kedar oči že otemnijo,

Usta več ne govorijo,

Marija . . .

O Marija! ti pomagaj nam!

Kedar duša gre 'z  telesa,

Nas britkost in strah pretresa,
Marija . . .

O Marija! ti pomagaj nam!

Kedar bomo se ločili,

In se v večnost preselili,

Marija . . .

O Marija! ti pomagaj nam!

Sprosi nam od svoj’ga Sina,

Da nam bode sodba mila;

Marija . . .

O Marija! ti pomagaj nam!

Kedar bomo že zaspali,

Da b’ vsi srečno spet ustali,

Marija . . .

O Marija! ti pomagaj nam!

Da b’ v nebesih vsi veseli,

Tebi čast in hvalo peli,

453

11. Marija milosti polna.

Weselo pesem, jezik moj!

Marii v čast in slavo poj,

Ki je brez madeža spočeta
Postala mati božja sveta.

Zato ji vedno čast doni
Od vsib jezikov in strani:
češena si, Marija ti!

Vsa polna božje milosti.

če vprašam drobne ptičice:

Kaj tak’ lepo mi pojete,

Da milih pesmi glas medeni
Odmeva log in gojzd zeleni?
Marijo me pozdravljamo,

Mi ptičice odpevajo,
češena si, Marija ti!

Vsa polna božje milosti.

če vprašam nježne rožice:

Kaj tak lepo se spletate;

V prekrasen venček razcveteni?..
Iz njega klije duh medeni!

Marii venec spletamo,

Mi rožice prikimajo,

Češena si, Marija ti!

Vsa polna božje milosti.

če vprašam svetle zvezdice:

Kaj tak’ lepo se vtrinjate?

Po nebu se vaš svit razliva,

Ko rajska zarja ljubeznjiva.

Marii krono spletamo,

Mi zvezdice odmevajo,
češena si, Marija ti!

Vsa polna božje milosti.

Če vprašam božje angeljce:

Kaj tak’ lepo prepevate,

Da vse nebo v radosti plava,
Po raju se razlega slava?
Marii slavo pojemo,

Mi angeljci odpevajo,
češena si, Marija ti!

Ysa polna božje milosti.

Češena si, Marija ti!

Vsa polna božje milosti;
Razlegaj se po zemlji celi,
Odpevaj sveti raj veseli.
Kraljici slave in časti,
Pozdrav na vekomaj doni:
češena si, Marija ti!

Vsa polna božje milosti.

12. Devica častitljiva.

Upajte hribi in doline,

Gojzdi, travniki, planine,

Vsi devico počastiti,

Ki je lepši nima svet.

Vsi potoki vi šumeči,

Ljubi ptički žvergoleči,
Premogočni vsih kraljici
Pojte hvalo, pojte čast.

Vsi recite: O devica!

Kako lepa si kraljica!

Bodi čast in hvala večna
Tvoj’mu stvarniku, Bogu.

Ti si solnce, serca greješ
Od ljubezni, ktero seješ;

Ti si luna razsvetljena
Od svetlobe vsih nebes.

LiPja, roža si cveteča,

Naj prijetniše dišeča,

Si brez madeža, vsa čista,
Polna ljubeznjivosti.

Kar te dela ljubeznjivo,

In Gospodu dopadljivo,

To je tvoja prelepota,

Polna vse ponižnosti.

O Marija! Bogu draga,

Nam pa sladka, mila, blaga,
Kakor ljubiš svoj’ga Sina,
Bodi milostljiva nam!

13. Marija, roža duhovna.

<1 Marija rožica,

Zvoljena in žlahna vsa!
Grešnikov tolažnica!

Prosi za nas Jezusa,

Da nam sveti luč,

Skozi tvojo moč,

Najditi nebeški ključ.

Čez lepoto limbarja
Se, Marija! gor blišiš,

In ti s trona vikšega
Gnade grešnikom deliš,
Kdor te le spozna,

In ti hvalo da,

On tolažbo vselej ’ma.

Predišeči majaron
’z vertica nebeškega!

Kak’ je lep tvoj zlati tron
Od življenja svetega;

Gnada božja da
Lepega duha,

Vleče k teb’ služabnika.

456

O prežlahna v’jolica
In prijetna vsim očem!
Silno lepa zvezdica
Svetiš noč in dan ljudem;
Bolj prijazna še
Kakor zvezde vse,
Lepša kakor solnce je.

O svetilo zvoljeno
Si Marija d’vica ti;

Si od Sina kronana,
čigar mati bila si.

Sveti Duh ti da
Perstan iz zlata
Tebe za nevesto ’ma.

Mati nam pripravljena
S svetega Duha moči;
Bodi vsa pozdravljena,

In oberni k nam oči;

Da nam sveti luč,

Skozi tvojo moč
Najditi nebeški ključ.

14. Karija, brez madeža spočeta.

*3oi edina, o Marija!

Za nevesto zvoljena
Si od Duha svetega.

Tebi, lepa! naj razlega
Slavno petje se glasno,

Naj odmeva c’lo v nebč!

Ti le sama si odbrana
Lilija brez madeža,

Čista mati Jagnjeta.

Po vsem svetu in v nebesih
Tvoje hvali se ime;

Slava, slava tebi gre!

457

Tebi, mili, v solz dolini
Revni se zročujemo,

Za pomoč te prosimo.

Ti nas brani v vsaki sili!
Daj živeti nam lepo,
Dozoreti za nebo!

15. Češena sl Marija.

ar leze ino gre,

Z menoj prepevaj vse:

Cešena si Marija!

serca vsaki čas
Prepeval bom na glas

Cešena . . .

v  jutro zazvoni,
Pozdraviti veli:

Cešena . . .

^'Ko poldne spet zvoni,
Pozdravit’ mi veli:

Cešena . . .

•Ko večno luč zvoni,
k® tebi sporoči:

Cešena . . .

®-Se svet razveselil,
uo angel je častil:

Cešena . . .

^Človeka Bog otel!
u-0 molit’ je začel:

Cešena . . .

8 T

' e  budemu oblast
^aterla tvoja čast:

Cešena . . .

9. Veseli ti zato
Kristjani pojejo:

Češena . . .

10. Naj bode star al’ mlad,
Prepeva tebi rad:

Češena . . .

11. Kdor te za mater ’ma,
To lepo pesem zna:

češena . . .

12. Nam žalost ohladi,

V veselje spremeni:

Češena . . .

13. V nebesih tam pojo
To pesem angelsko:

Češena . . .

14. Na zemlji krog in krog
Je pesem vseh otrok:

Češena . . .

15. Bogu se dobro zdi,

Če serce govori:

Češena . . .

16. Bog blagoslovi nas
Za ti veseli glas:

Češena . . .

458


17. Zgubljeno dete ni,
Ki mater prav časti:

češena . . .

18. če išemo pomoč,
Zdihujemo rekoč:

Češena . . .

19. Skušnjava odbeži,

Če se le oglasi:

češena . . .

20. Razveseli serce,
Tolaž v težavah je:

Češena . . .

24. Pristopila mu bo,

Ko zadnjič zdihnil b°'
Češena . . .

25. Bogu 'zročila ga
Lepo pozdravljena:

Češena . . .

26. Kraljica milosti!

Naj te moj duh časti'

Češena . . .

27. K’dar pride smert po & e ’
Tud’ mene vsmili $ e '

Češena . . .

21. O, vso hudobno moč
Premagamo rekoč:
Češena . . .

28. Pokaži mi takrat
Telesa blažen’ sad:
Češena . . .

22. In še poslednji čas 29. V nebesih te časti#
Najslajši nam bo glas: Naj s petjem angelski#'

Češena . . . Češena . . .

23. Slovo bo lehko vzel, 30. Ko pridem v sveti
Kdor je to pesem pel: Bom pel na veko# 3 !'

Češena . . . Češena ...

Slom&K-

16. Marija naše upanje.

O upanje mi lepo!

Vse moje zaželenje,

Ti moje si življenje,

Moj mir, Marija, ti.

Če te, Marija, kličem,

Al’ če se spomnim nate,
Sladkost, veselje zate
Prevzame mi serce.

Če kdaj težavna misel
Serce v grenkost pobije,
Samo ime Marije
Prežene vso britkost.

Na morju t’ga življenja
Si zvezda meni mila,

K’ bo čolnič moj vodila,

Da pridem srečno v kraj.

Pod tvojim ljubim plajšem,
Preljuba moja mati!

Želim jaz prebivati,

Umreti tud’ pod njim.

Če srečen, o Marija!
Ymerjem v ljubezni tvoji;

O blagor duši moji!

V nebesa pobitim.

Z vezmi ljubezni svete
Mi ti serce ukleni,

Tvoj sužen, blagor meni!
Bom tebi zvest ostal.

Saj to serce, Marija!

Od zdaj ni nič več moje,
Bogu ga daj; je tvoje,

Ga nočem več nazaj.

17. Marija pomočnica!

devica! — pomočnica
Bila si in boš nam ti,

Le sladkosti — in blagosti
Tvoja roka nam deli.

Ko cveteča — in dišeča
Si Marija rožica!

Sem iz raja — svet’ga kraja
Diješ cvetje upanja.

Ko danica — tolažnica
V temni noči siješ nam
Mati mila — vedno bila
Si ubogim grešnikam.

Pri slabostih — in britkostih
Rada nam pomagaš ti,

Pri skušnjavah — in težavah
Pomočnica vselej sil

Čast Marije — naj razlije
Se po svetu krog in krog;
Njo častimo — in prosimo
Pomočnico vsih nadlog.

Ljuba mati — v zarji zlati
Nam prisijaj zadnji dan:

Boš prosila — govorila,
Srečno bode tek dognan.

18. Lepota Device Marije.

Vsi božji svetniki in sveto nebo:

O lepa Marija, vsa lepa si res,
Lepot lepotija si lepih nebes!

Na sijonski gori se vtrinjaš lepo,
Vsi angeljski kori ti slavo pojo:

Od tebe, Devica, ni lepše stvari,

Za Bogom kraljica naj lepša si ti!

Iz solnčnega svita svoj tron ti imaš,
In z zarjo ovita se vsa lesketaš;

Al’ lepše še sije tvoj žarni obraz,
Nad vse lepotije je dušni tvoj kras.

Ti lil’ja blišeča prelepo cvetiš,
Vertnica sloveča ljubezni goriš;

In čudo lepote je tvoje serce,
Nebeške milote z obličja pulite.

jeziki vse zemlje sladko,

461

Iz zvezd osnovana ti krona miglja,
Nevesta izbrana si svet’ga Duha;
Marija! cvetlica brez madeža vsa,
Naj lepša Devica si mati Boga.

19. Devica brez madeža spočeta.

Med zvezdami zvezdica sije,
Podobna nji nobena ni;

Presvitle žarke krogi lije
V lepoti svoji vse temni;

Ta zvezdica, Marija ti!

Brez madeža spočeta si.

Na nebu zarja se razgrinja,
Čistejše, lepše ni zlato;
Prelepili žarkov svit vtrinja
Se v plan, dolino in goro.
Ta zarja, o Marija ti!

Brez madeža spočeta si.

Med ternjem rož’ca pricvetela,
Prežlahni cvet duhtela je,

V lepoti svoji ne venela,
Edina bila ona je.

Ta roža, o Marija ti!

Brez madeža spočeta si.

Pregrehe noč je zemljo krila,
In dolg težil človeški rod;

Le ena hči je prosta bila,

Njo mater zbral si je Gospod.
Edina hči, Marija ti!

Brez madeža spočeta si.
Devica čista in presveta!

Naj večna slava ti doni.

Brez madeža ker si spočeta,
Adamova edina hči,

Naj lepša vsih devica si,

Brez madeža spočeta ti.

20. Za slovo.

ITse prepeva, veseluje,

Do nebes radost doni;

Moja duša le žaluje,

Serce v solzah se topi,

Ker slovesna ura bije,

Da ločiti od Marije,

Moram se podat’ nazaj,

Zapustiti sveti kraj.

Prišel sem vesel, ko dete,

K materi Marii sem.

Pel Marii pesme svete,

Ves nadušen rajskih želj;

Še le prišel, že jemati
Moram slovo, ljuba mati!
Križem svet od tebe grem,

Al’ še pridem sem, ne vem.

če Marija tebe v lice
Danes gledam zadnjikrat,
Slednjič tečejo solzice
Mi na cvetje tvojih trat,

Oh tak padem k tvojim nogam,
Še enkrat izdihnem: Z Bogam
Srečni, gnade polni kraj,

Vse radosti sladek raj!

Ti, Marija! pa ohrani
Me v ljubezni materni,

Stoj v nadlogah mi na strani,
Po vsih potih mojih dni.

Moja ljuba mati bodi,

V sveti raj me, dete vodi,

Da te večno tam častim,

Nikdar več ne zapustim.

O Marija! tud’ usmili
Zvestih varhov se doma,

V dneh življenja, v smertni sili
Prosi za nje Jezusa.

463

Starše, brate in sestrice,
Rajnih farmanov dušice
Izročim ti, mati! zdaj,

Ti jim svoj blagoslov daj.

Zdaj pa zvoni zazvonite
Milo, žalostno slovo;
Vroče solze se točite
Zadnjikrat na to zemljo.
Ti pa z Jezusom, Marija,
Bodi moja tovaršija;
Klical bom te na pomoč,
Kadar pride smertna noč.

. 21. Sladko ime Marije.

tft .

j.\ a J odkrijem, mati mila — Svoj’ga serca ti čutila!
' a J zapojem še enkrat — Tebi slavo, ljuba mat’!

p ar  se nebo, zemlja šteje — Kar še zlato solnce greje,
^PŠe bilo ni stvari — Kakor si, devica ti!

božja te je zbrala — Mati božja si "postala,
^tana premagala — In rešila nas pekla.

Y° r  nad zvezdami prebivaš—Tamkaj večno slavo vživaš,
e ndar gledaš čez in čez — K nam na zemljo iz nebes.

P

0°!$ je veselje moje — Klicat ime sladko tvoje;
barija, vsliši me! — Kedar v sili prosim te!

če tvoje ime izrečem — In če k tebi se zatečem,
miruje mi serce — In raduje zavolj te!

°bčutim več britkosti — Duša polna je radosti,
"■dar ozrem se na te — Se razveseli serce.

bi skor se prikazala — Se mi večno gledat’ dala!
° r  pokliči me, gospa! — V krilo svojega serca.

464

22. Marija, mati prečudežna.

!®Earija moje želje — So vedno te častit’,

Mi sladko je veselje — Te noč in dan hvalit’)
Si hči Boga — Si mat’ Sina,

Si tempelj svetega Duha,

Brez greha in brez madeža.

Nad teboj, o Marija! — Se čudi vse nebo,
Duhovna lepotija — Prešinja vso zemljo,

Ti zvoljena — Si čista vsa,

Si s solncem opasana,

In z zvezdami okinčana.

Marija! ti cveteča — Kot beli limbarček,

V ljubezni pa goreča — Kot rudeč nageljček.
Lepota vsa — Se 'zreč ne da;

Pri tronu Sinu svojega
Nam sprosi čistost od Boga!

Res! prosi, o Marija! _ Ti za nas Jezusa,

Beži naj hudobija — Le čednost naj velja!

Da zadnji boj — Skušnjave roj
Ne zmaga, Jezus moč nam daj!

In pelji nas v sveti raj.

23. Slava Mariji. I.

tebi, Marija, mi mati premila!

Rad bi jaz pesmico novo zapel,

Rad bi razložil ti serčne čutila,

Revež ne vem le, kako bi začel.

Veš, o Marija! kako čem začeti?

Šel bom k altarju, in tu bom začel:
„Slava Marii, oj slava prelepi!“

Tak, o Marija! bom tebi zapel.


465

Klical bom tam pri altarju krog sebe,
Klical bom brate, naj z menoj pojo;

Klical bom sestre, naj slavijo tebe,
Mladi no stari naj slavo pojo.

Hribi, doline no rož’ce vesele,
Travniki, logi, široko polje,

Gojzdi, ravnine no sterme meline,

Vsi naj Marii ti slavo pojo.

Naj se razlega po silni daljavi,

Naj se popeva in vedno glasi

Krogi in krogi po strašni višavi,

„Slava Marii!" naj vedno doni.

24. Začetek našega veselja.

'©J bodi češena, lepo pozdravljena,
Visoka, nebeška gospa!

Prečista devica, čez vse si kraljica,

Vse v tebe zaupanje ’ma.

Grešniku si mati, češ milost’ vsim dati,
Če zgrevan se k tebi poda,

Vsakterega ljubiš, vsim gnado obljubiš,
Kter v tebe zaupanje ’ma.

Jih je že veliko v nebesih svetnikov,
Katerim sprosila si ti,

So se spokorili, k Bogu obernili,

Vsih grešnikov upanje si.

tudi kričimo, prot’ tebi zdihnimo:

O sprosi Marija nam ti,

Pa b’ se spokorili, in k teb’ obernili,
Nas grešnikov upanje si.

Družb.

30

Da b’ še na tem sveti začeli hoditi
Po tvojih stopinjah lepo!

Da b’ enkrat veseli življenje sklenili,

In prišli gor k tebi v nebo.

Češena kraljica, vse milost’ devica
Bod’ 'naš’ga življenja sladkost!

Prot tebi zdihnimo in se obernimo
’Z doline tih solznih britkost.

O sveta devica, nebeška kraljica,

Vsih revnih zaupanje si:

Tud’ nas ne zapusti v smertni britkosti,
Ko v večnost 'mo romali vsi.

Ko bomo na sveti nehali živeti,

Oh pridi, devica, ti k nam!

Da bomo veseli se v večnost selili,

Bod’ zgodnja danica ti nam.

O sladka danica, bod’ naša sestrica,

V težavah nam upanje daj!

Da bomo veseli, pobožno živeli,

In prišli gor k tebi v svet’ raj!

25. Slava Mariji. II.

S;lava Mariji, prečisti devici
Slava! ji pojmo veselo le vsi.
Slava v nebesih mogočni kraljici,
Slava po zemlji naj vedno doni!
Angeljski kori Marijo častite,

Slavo nji pojte iz cele moči!
Slava! vse trume svetnikov ženite,
V svetih nebesih naj slava doni!

Slava! nji pojte nedolžne device,
Slava nji! ki je devica devic,

Slava nji! pojte mladenči, deklice,
Nji, ki je varhinja naših dušic;

467

Slava nji! pojte vi starčeki sivi,

Ker je varvala vas mnogih nadlog,

B’la pomočnica vam vselej je v sili,

Je premenila v veselje vaš jok.

Pevci pobožni, le vsi zaženimo,

Kdor le premore, naj vzdigne svoj glas,
Z angeljskim petjem Marijo častimo,
Slava! zapojmo Marii na glas.

Slava, Marija! oj mati premila,

Slava na večno naj tebi doni!

D’vica ti Jezusa nam si rodila,

Slava naj tebi za to se glasi.

Ti si, Marija! vse naše veselje,

Našega serca edini si trošt!

Tebe ljubiti so naše vse želje,

Upanje naše si bila in boš.

K tebi zdihujemo revne s’rotice,

V žalosti k tebi zročimo se mi,

Vbriši Marija, nam naše solzice,

In oberni na nas svoje oči.

Kedar bo ura poslednja odbila,

In se bo duša ločila od nas,

Oh, ne zapusti nas takrat, Marija,

Pridi k nam z Jezusom, pridi tist’ čas.
Slava! usmiljena mati Marija,

Slava iz serca se tebi glasi,

In bo kdaj duša ta svet zapustila,

Slava na večno naj tebi doni.

26. Mati našega Odrešenika.

Hodi češena, prečista devica,

Ljuba Marija, nebeška kraljica,
Jezusa mati, hvala stokrati

Naj od kristjanov se tebi glasi!

30 *

468

1

Eva svoj rod je v nesrečo speljala,

Ti pa, Marija! si srečo spet dala,
Ker, o premila mati! rodila
Jezusa naš’ga Zveličarja si.

Za odrešenje sveta mora vmreti
Jezus, in ž njim tudi ti češ terpeti.
Kadar je vmiral, takrat prediral
Meč je za mečem tvoje serce.

Tvoja britkost je oblast zaslužila,

Da bi zdaj vernim tolažbo delila,
Glej solz doline hčere no sine,

V mnogih težavah se znajdemo še.

Duša in truplo v nevarnosti plava,
Žalost nas spremlja po svet’ in težava,
Glej otročiče! sleherno kliče

V sili, Marija! od tebe pomoč.

Var’ nas, o mati! sovražne skušnjave,
Var’ nas telesne no dušne težave;
Sprosi, kraljica, vsih pomočnica,

Sprosi, Marija, nam sveto nebo!

-o-«Qa=(inO«2>o-<>-

*> 27. Majni venec Mariji.

1. Use slavčki žvergolijo, 3. Glej, cvetja ti podan 10 '

Se maj vesel zbudi;
Naj serca podarijo,
Kar lepi maj rodi.
Glej, rožic ti delimo,
Te vneti poslavimo,
Marija, Marija!

V zastavo bo za

naSj

Za mater te imamo, .

Nas brani vsaki čas
O daj, da v tvojem k rl11
Ko lepi cvet bi bili,
Marija, Marija!

2. Devica ti premila,

Ne zverzi rožic teh,
Ki v venček jih povila
Ljubezen nas je sveh.
O čuj! serce boleče,

V te kliče hrepeneče:
Marija, Marija!

4. Odbrana vertnarica ^
Za božji vert si
Ohrani nas, devica .

V nadlogah zdajnih d« 1 '

Vseh zlegov vari svoj
Pod senco brambe tvoj >
Marija, Marija!

469

5 .

Marija, vir dobrote
Nam rosi v dno serca,
Ti, čista luč brez zmote,
U _ Osveti nam duha;
ip) Bog, ko gremo z zemlje,
' nebeški vert nas jemlje,
Marija, Marija!

6. Tam gor na rajski trati
Nebeški maj cvete,
Tam gor nam sveta mati!

Pokaži mila se.

Da z venci lep’ga maja
Ti pojemo sred raja,
Marija, Marija!

28. Kraljica majniška.

Spet kliče nas venčani maj,

K Mariji nas kliče v svet’ raj;

Cvetlice gošave — si venčajo glave,
Raduje se polje in gaj.

Vse drevca na vertu cvetd,

Po drevju pa tiče poj6,

Nebeški kraljici — Mariji devici
Pozdrav ino slavo dajo.

Že šmarnice nežne cvetd,

In venec vertnice pleto
Da krasnega maja — se slava obhaja
Cvetlici Mariji lepo.

Pod lipo kapePca stoji,

V kapePci oltar se bliši,

In biser oltarja — ko juterna zarja
Podoba Marije slovi.

In kedar spet maj pricveti,

IfapePca ko vertec diši,

Oltar ino stene — so vse razcvetene,

Da bolj se Marija časti.

Sem trikrat na dan pribežim,

Marijo prav lepo častim;

Do nje vse veselje — in srečne nam želje,
Za čast nje živim in gorim.

Ko zarja zlati vse gore,

Darujem Mariji serce;

O poldan spet tečem—vkapePco in rečem:
Oh prosi Marija za me!

K’dar solnce za goro beži
In Ave Marijo zvoni,

Zdihujem: o Mati! — Tvoj hočem ostati
Tak dolgo, da zaprem oči.

Tako se Marija časti,

Ko maj njene slave cveti,

Za grešne sirote—pa mati dobrote
Pred sedežem božjim kleči.

Le kliči nas, venčani maj,

K Mariji nas kliči v svet’ raj!

Da večno veseli — bi slavo tam peli
Mariji, o Jezus, nam daj 1

29. Vnebovzetje Marijno.

3®ans je odperlo se sveto nebo,

Vse po nebesih veselo je b’lo,

Angeli čast in hvalo pojo,

V sveti raj rožo Marijo neso.

Družba nebeška z naj večo častjo
Sprejme Marijo, kraljico svojo;

Jezus pa objame mater serčno,

Pelje na sedež kraljevi v nebo.

Sveta Trojica Marii glavo
S krono kraljevo ovenča lepo;

Vsih devet korov pa zapoje vmes
Angelsko pesem kraljici nebes.

Lepo se juterna zarja zlati,

Lepo se solnce rorneno bliši;

Ali še lepše prestol se svitli,

Kjer zdaj Marija kraljica sedi.

V raji kraljuje zdaj mati čez nas,
Prosi Boga za otroke vsak čas;
Usmiljenje sije ’z Harijnih oči,

Serce ljubezni do nas ji gori.

Kaj bi še treslo se revno serce,

Kaj bi oko še točilo solze;

Vsaj je Marija vsa polna dobrot,
Usmiljena mati vsib revnih sirot!

Tudi očetje in matere vč,

Le ne tožite čez križe svojč;

K roži Marii tecite tud’ vi,

Ona vam križe polajšat’ želi.

Kaj pa ti grešnik nesrečni ječiš!

Šibe se božje pravice bojiš?

Glej, pribežaPše vsih grešnikov je
Mati Marija, in pros’ tud’ za te.

Tud’ ti, nedolžni! imaš dosti terpet’
Revšin, skušnjav in krivice na svet’;
Pa ne obupaj, nikar se ne boj,
Zdihni: Marija, na strani mi stoj!

Kedar se bomo pa mogli ločit’

Ino za vselej ta svet zapustit’:
Takrat, Marija! te pros’mo lep6,

Pelji nas k Jezusu v sveto nebo t

--

30. Mati brez madeža.

U'omači vi znani in farmani zbrani,

Le vsi povzdignimo iz serca svoj glas:
češena kraljica, prečista devica,

Brez madeža mati! oglej se na nas!

Marija sprejemlji v nebesih, na zemlji
Zahvalo in slavo od svojih otrok!

Crez nas naj pa teče ljubezni goreče
lil milosti potok ti ’z maternih rok.

Smo grešniki ubogi v terpljenju, nadlogi,
Zato pribežimo pod tvojo pomoč;

Marija! oh vsliši, solze nam obriši
In ljubemu Jezusu nas priporoč’!

Glej, mati zdihuje in oče daruje
Ti v srečno zavetje otroke svoje,

Da bodeš vodila, pred grehom jih skrila,

O ljubljena mati, v deviško serce.

Glej vse zapušene, sirote zgubljene,

Kam hočejo reve se neki podat’ ?

Ko k tebi devica, mogočna kraljica!

Oh bodi, Marija, jim vsmiljena mat’!

Vesel solze vroče hvaležnosti joče,

Ki v stiski, bolezni, pomoč je dobil,

In vslišan bo v sili, kdor k materi mili
Skesan bo: Marija pomagaj! zavpil.

O mati premila! tud’ nam si sprosila,

Da Bog nas ni vdaril, se šiboj dozdaj;

Vse hudo odverni, v svoj plajš nas zagerni
In Jezusa nam za popotnico daj!

Kdar bomo zaspali, od tod se podali
In vzeli od znancev, prijatlov slovč,

O Jezus, Marija! vi dva tovaršija
Spremljajta dušice k Očetu damo!

31. Šmarnična.

Ifrišla spomlad je že vesela,
Cvetica se je razcvetela,

Ki vsak jo ljubi, rad ima:
Prelepa bela šmarnica.

Pomladna cvetka ta razvija
Vse cvetje tebi, o Marija!

V češenje tvoje vsa duhti,

In k sebi vabi vse stvari.

Tud’ mene kliče ta cvetica
Da k tebi bližam se, Devica,
Ozri se milo še na me,
Ozdravi bolno mi serce.

Ti bodi moja ljuba mati,

Pomoč mi svojo daj spoznati!

Kjer milost tvoja se žari,

Objema sreča vse stvari.

Devica! ti se me usmili,

Odkrij obraz mi svoj premili;

Da hodim tvojo pot, mi daj,

Da k tebi pridem v večni raj!

—-

32. Romarska.

%  sveta Planina, kak srečna si ti,
Ker cerkev na liribcu visokem stoji,
Marija Kraljica se v tronu svetli,

In Ješčika v rokah derži.

Ko juterna zarja razsvetli nebo,

Ko žarki od solnca na cerkev lijo:
Marija, Marija! kak lepo je to:
Marija češena naj bo!

Na sveto to goro res sterma je pot,
Če romat greš gori, od koder si boir;
Marija pa roko ti daje naprot,
če misel le sveta te vod’.

Ko romati prideš, naj bode ti mar,
Bogu in Marii dar’vati se v dar;
Spovedat’ se čisto pozabi nikar,

Ko stopiš pred Božji altar.

Kdor vredno bo Mater Marijo častil,
In grehov v življenji se bo pokoril,
Kdor dobro bo delal, in ne več grešil:
Marijno pomoč bo dobil.

Oh, kedar poslednja nam ura napoč’,
Ko nam bo življenja nastajala noč,
Marija, ko naša dušica se loč’:

Nam sprosi nebeško pomoč!

474

Zdaj bomo pa pesem sklenili le-to,
Bogu in Marii se zroč’li lepo,

Da srečno s te gore bi prišli domo,
Živeli do smerti svet6.

O Jezus, te prosimo, žegen nam daj,
In k sveti ljubezni serce nam ogrej,
K ovčicam nas svojim dobrotno prištej,
In pelji vse v sveti nas raj!

—s*=x—

F e i s  m

od serca Jezusovega.

•Jezus! tvoje sveto serce
Nas pregrešne veseli,

K sebi vabi vse dušice,

Naj nobene ne zgubi.

Tu od večnega Pastirja
Vsa sladkost se grešnim da,
Cekinu svetu gnada ’zvira,

Kdor za njo skerbeti zna.

To je prava hiša božja,

Gor k nebeškim vratom pot,
Jezus nam je proti prišel,
Glejmo, kak’ je poln dobrot!

Sveto serce vsim nam dava,
Ljubeznjiv’ za nas skerbi,

Brate, sestre nas spoznava,

Kdor se njemu izroči.

Kdor poda se k njemu v branbo,
Vsi nesreči odbeži;

Sveto serce za ohranbo
Vsim vse gnade podeli.

Sveto serce je boleče,

Kdar ga grešnik razžali;

Vselej v ljubezni je goreče,

Kdar od vernih se časti.

K tvoj’mu sercu vsi bežimo,
Jezus, le nam prostor daj!
Svetle krone v njem dobimo,
Šli ž njimi ’mo v večni raj.

Da bi bdi ja vredni svati,
Kdar dno prišli taj pred te,
Tvoj’ga serca sestre, brati,
To skoz naša želja je.

Če pa gnado kdaj zgubimo,
No nas svet premagat’ če,

Pa k Marii pribežimo,

Hitro nam naproti gre.

Serce Jezusa, Marije!

Daj nam eno srečno smert,
Kdar nam zadnja ura bije,
Naj bo svet’ raj nam odpert.

Pros’mo, pridi nam naproti,
Kdar ’mo proti nebu šli!

Naj skušnjava nas ne zmoti,
Da dno vsi zveličani!

F e s e a

od serca Marijnega.

'G Marije serce sveto,

Proti nam v ljubezni vneto,
Polno božje milosti,

Polno lepih čednosti!

Naj, Marija! petje moje
časti sladko serce tvoje,

Kar se giblje in živi,

Naj te hvali in časti!

čisto serce za se zbrati,

V njem prijazno stanovati,
Hotel stvarnik vseh reči,

"Vlil je v nja z nebes dari.
Naj, Marija! itd.

Sveto serce to je vnelo,

Za Boga je vse gorelo,

Ne ljubilo druzega,

Ko Gospoda samega.

Naj, Marija! itd.

Blago serce je vse milo,
Nas otrok ni pozabilo,
Dobrotljivo je za vse,

Prosi za nas grešnike!

Naj, Marija! itd.

Krotko serce je terpelo,

Je britkosti dost’ imelo,

Ko je nesel ljubi Sin
Težo smertnih bolečin.

Naj, Marija! itd.

Sladko serce zdaj kraljuje,
Se v nebesih veseljuje,

Z Bogom svojim sklenjeno,
Nam v pomoč pripravljeno.
Naj, Marija! itd.

Deviški stan.

Sijube sestre in dekleta!

Srečen je naš samski stan
Še srečnejši stan devištva,
Naj le bode prav deržan.
Oj ponižno pribežimo
Vse k devici rožnati,

Daj, da milost zadobimo,
Varvat’ lil’jo čistosti.

Imeniten je svet zakon,
Kar svet Pavel sam uči,
Imenitnej’ še devištvo,

Kar svet Pavel govori.
Oj ponižno . '. .

Kar je solnce čez vse zvezde,
Kar čez svinec je zlato;

To je sramožljivo dekle,

To device čiste so.

Oj ponižno . . .

Kakor angelj od človeka
U lepoti loči se;

ToPko lepše je devištvo
Od lepote zakonske.

Oj ponižno . . .

Hitro zakonsko veselje
Se jim v žalost spremeni;

Serce čisto in nedolžno
Jezusa pa veseli.

Oj ponižno . . .

Ternje zakonsko ne pika
Čistih, nedolžnih deklic,

Venec opleten za device
Iz nebeških je cvetlic.

Oj ponižno . . .

Nima svet dobrote take,

Da b’ devištva vredna b’la;

Nima toPko on lepote,

Tron je ono Jezusa.

Oj ponižno . . .

Imenitnosti in časti
Nima toPko celi svet;

Kolikor je devištvo ima,

Svete cerkve žlalmi cvet.

Oj ponižno . . .

Kdor deviško čistost varje,

Je podoben angelam:

Angeli so mu tovarši,

In prijatel Jezus sam.

Oj ponižno . . .

478

Temu je Marija mati,

Duša hči Marijina ;

čista duša in nedolžna
Je nevesta Jezusa.

Oj ponižno . . .

Kdo bo gledal tako blizo
Nekdaj svoj’ga Jezusa,

Kakor duše in dekleta,

Ki so čistega serca?

Oj ponižno . . .

Ako ravno izperhnelo
Tud’ deviško bo telo;

Veličastno in veselo

Čez vse drugo vstalo bo.

Oj ponižno . . .

Lepo sije svetlo solnce,
Luna v noč nam mila je

Lepše, kakor solnce zlato,
Bodo duše vstale vse.

Oj ponižno . . .

Solnce bode otemnelo,
Luna tud’ ugasnila;

Al’ devištvo bo cvetelo
Tam v nebesih vekoma.

Oj ponižno . . .

Devica.

fcarija, devica devic
Je v raju na božji desnic’;
K Marii so vzete
Device vse svete:
Devica čem zmiraj ostat’.

V devici je sveti Duh zdaj
Bo v raju nad angele kdaj

479

To priča Marija,

In sveta Lucija:

Devica čem zmiraj ostat’.

Danica čez zvezde je vse,
Tudi v raju deviško dekle

V nebesih kraljuje,

Se v Bogu raduje:

Devica čem zmiraj ostat’.

Kar bela je lil’ja pri nas,
Devica tam večni je čas,

Pri Bogu v veljavi,

V nebeški je slavi:
Devica čem zmiraj ostat’.

Le d’vica v nebesih povsod,
Za jagnjetom Jezusom hod’.
Prepeva vesela,

Vse božije dela:

Devica čem zmiraj ostat’.

Kjer drugi nevarni je spol,
Se znajti jaz nočem nikol’;
Boga bi žalila,

In čistost kalila:

Devica čem zmiraj ostat’.

Sama pač naj lepše živim,
Nad Jezusom se veselim.

On v me se ozira,

Me z gnado podpira:
Devica čem zmiraj ostat’.

Kaj maram za tebe, o svet?
Ti hočeš le čistost mi vzet’!
Raj’ dam se umoriti,

Ko čistost zgubiti:

Devica čem zmiraj ostat’.

Devica CeciPja zapoj
Na orgije prelepo z menoj,

Da čistost čem branit’,
Nedolžnost ohranit’:
Devica čem zmiraj ostat’.

Dekleta! živimo lepo,

In Jezusa dajmo rok6;

On venča device
V nebeške kraljice:
Devica čem zmiraj ostat’.

Od križevske družbe.

IFrelep vertec vidim stati,

S cvetjem čednosti nas’jan,
Lesketa se v zarji zlati,

S svetim navkom okopan;

In cvetlic prelepo cvetje
Je pobožnih duš zavzetje;

Vert je križu posvečen
In Marii izročen.

Vertnarica, o Marija!

Verta ti si rajskega,

S tvoj’ga serca se razvija
Sveta družba križevska.

Oj le v vertec pritecimo
In k Marii pribežimo,

Lepih rožic si nabrat
Za deviški venec zlat!

Tako lepe ni cvetlice,

Kakor bela lil’ja je;

Lepše pa ko luč danice
Čista duša vtrinja se;

Tavžent, tavžentkrat je srečna,
Tam jo čaka krona večna,
Kjer nevesta Jezusa
Z lil’jami bo venčana.

Lepo cvete tud’ vertnica,
Roža sramožljivosti;

Pa še lepša si, devica!

V zlatih letih mladih dni;
Če ti z lil’jo cvet vertnice
Rudeči nedolžno lice,
Angelcem podobna si

V zarji svete čistosti.

V ternje v’jolca se skriva
Pred ošabnostjo sveta,

Tak ponižna, sramožljiva
Bodi tudi deklica!

O ne hoj se, če sovraži
Svet te, kolne ino draži,
Saj te Jezus, ženin svet,
Hoče za nevesto ’met’.

O zatorej oklenimo
Svet’ga križa se zvesto,

In z veseljem se vverstimo

V sveto družbo križevsko!
In Marija vertnarica
Bodi naša priprošnjica,

Da nas Jezus vsmili se

In zapiše med svoje! —

V petdeset devetem leti
Je zasvital srečen čas,

Da so papež Pij deveti
Nam poslali sladki glas:
Ob vsih svetkih Jezusovih
In Marijnih godovih
Zadobi odpusteke,

Kdor skesano se spove.

Nas ogreti za Marijo
In do križa svetega,

Še odpustek podelijo
Enkrat mesca vsakega:
Kader smo podučevane,

In pri božji mizi zbrane

Sklenemo se z Jezusom,
Svojim ljubim ženinom.

Kje še lepši vertec cvete?
Kje cvetlice lepše so?

Z njih si duša venec plete
Za nebeško svatovš’no;
Vsmiljen’ Jezus in Marija
Sta pa njena tovaršija,
Tukaj že na zemlji zdaj
Ino enkrat v svetem raj’.

Stojaj, stojaj, vertec zlati,
Vertec družbe križevske!

V tebi hočem rož’ce brati
In si venčati serce;

Dokler luč življenja sije,
Hočem biti hči Marije
In nevesta Jezusa,

Moj’ga ljub’ga ženina!

• v  Dekliška.

H,e od nekdaj sem ljubila
Vse dišeče rožice,

Z rož’cami sem se igrala,
Spletala si venčike.

Če vertnice sem dobila,
Nageljce, vijolice,

Sem jih v venčike povila
Zraven tud’ še lilije.

Zmed vsih rožic, kar jih rase,
Lilije naj raj’ imam:

Lilije mi vsake čase
Kažejo, kar v sere’ imam.
Čista moram bit’ nevesta
Moj’ga žen’na Jezusa,

Tud’ Marii D’vici zvesta,

K’ je vselej prečista b’Ia.

Jezus, ženin moj presveti
čisto ljubi le serce,
čiste hoče le imeti
Enkrat k sebi deklice.

Tam pred tronom bodo stale,
V belo vse oblečene,

Z Jezusom se sprehajale,

Z dVištvom vse ogernjene.

Stan prelepi, stan dekliški,

Ti me vselej zveseliš!

Perstan zlat, venčik nebeški
Ti dekletam pridobiš!

Oh jokajte — le jokajte,
Zapeljane deklice,

Ne cveto več — le jokajte,
Za vas žlahne rožice.

Misijonska.

Srečni in zlati čas svet’ga misjona,

O da smo včakali tudi ga mi!

Milosti svoje iz večnega trona
Svojim otrokom zdaj Oče deli.

Duša keršanska, sedaj se potrudi,
Zvoljen’ga časa nikar ne zamudi.

Ljudstvo! oj ljudstvo! izdrami se s spanja,
Dnevi zveličanja zdaj so za te.

Zdaj je čas tvojega obiskovanja,

O da b’ spoznalo, kaj v srečo ti grel

Tak še zdaj vsmiljeni Jezus zdihuje,

Ko se na sveti misjon ogleduje.

Pridite toraj, vi starši keršanski,

Tukaj si zlajšali bote serce;

Težke dolžnosti in križi vsakdanjski
Stiskajo vas in otroci slcerbč.

Kaj bi storili, kako bi ravnali,

V svetem misjonu to bote spoznali.

31 *

Vi gospodarji in ve gospodinje!

Ojstra na sodbi bo tudi za vas;

Berž obernite sem svoje stopinje,

Hitro poteče ta zvoljeni čas.

Kako skerbite, kak modro hišujte,

Sebe in svoje zveličat, — tu čujte.

Pridi keršanska mladina ti tndi
Sini in hčere in posli vi vsi;

V zanjke dobit’ vas svet spačen se trudi,
Bodite serčni, da vas ne vlovi,

Oh poslušajte glas svet’ga misjona:
Vojska je kratka, pa večna je krona.

Teci k misjonu zagrešena duša,

Gnade studenci zdaj tukaj teko.

Tukaj zastarani greh se odpuša,

Glej spovednico, poklekni pred njo.

Rane skeleče se tukaj celijo,

Žalostna serca se tu ohladijo.

Oh ne zamudi, keršanska dušica!

Z Bogom se spraviti dans je tvoj čas;

Dans se vtolažit’ da božja pravica,

Jutre je lahko že sodba za nas.

Danes je lahko še vse pridobljeno,

Jutre prepozno in vse zamujeno.

Glej! jaz sem blizo, sam Jezus nam kli^ e '
Kdor mene iše dnes, našel me bo;

Kdor se pa danes od mene porniče,

Bode me iskal, pa našel težko.

Toraj Gospoda zdaj zvesto išimo,

Svet’ga misjona kar ne zamudimo.

Kar pa obetamo, zvesto deržimo,

Gola obljuba saj nič ne velja;

Vsmiljen’ga Boga goreče prosimo,

Da stanovitnosti milost nam da.

Oh naj spominja in vselej nas viža _
Posihmal znamnje misjonskega križa. ^

485

Pri pogrebu križevske dekline.

'C&ujte sestre! čujte vi vsi:

Poslušajte prav zvesto,

Kako jemlje v hladni zemlji
Mlada deklica slovo.

Dobro ste jo vsi'poznali,

In njo ** klicali,

Po pravici spoštovali
Zavolj njene pridnosti.

** let je komaj stara,

Pa je mor’la vendar vmret’;

Kakor rož’ca čisto mlada

V dolgo večnost morla it’.

Slovo hoče še jemati
Rajna sestra dans od nas,

Merzlo roko nam podati,

Nam povedat’ mili glas.

Srečno, srečno, ljubi oča!

Pravi milo vaša hči,

Srečno, srečno, mama zlata!

Rajna ** govori.

Kar z menoj ste preterpeli,

Naj poverne Jezus vam!

Bog daj, da bi tam objeli
Svojo hčer na sodni dan.

Tudi sestre vas objamem,

V duhu vas poljubim zdaj;

Od vas lepo slovo vzamem,

Vidimo se v svetem raj’.

Spomnite se sestre vaše,

Vam v spominu naj živim!

Pri daritvi svete maše
Vašim prošnjam se zročim.

Oj dekleta, ve verstnice
Mojih zlatih mladih let!
Kmal’ mi bote tovaršice,
Zginil bo vaš rožni cvet.

Bila sem tud’ jaz vesela,

Sem želela vživat’ svet;
Kakor rož’ca sem cvetela,

V zaiji svojih mladih let.

Danes pa že truplo gnjije,

V krilu Černe zemlje spi,
Kamor solnce ne prisije,

Ino bel’ga dneva ni.

Torej srečno, ljubi moji!

K’ ste me semkaj spremljali,
In prosili duši moji
Ljubi mir pri Jezusi.

Zdaj pa, sestre! se ločimo,
Ve od mene, jaz od vas;

Za zveličanje skerbimo,

To je rajne ** glas.

Tolažnica.

Ulagor duši, ki nedolžna
Zapustila je ta svet;

Ker jo večni Oče ljubi,
Hoče jo pri sebi ’met\

Kakor lepo čisto lil’jo
Bog nedolžnost preseli,

Vzel jo je iz te doline,

V svetem raji zdaj cveti.

Tam vročina več ne peče,
Ne prebiva tamkaj mraz,

Ni terpljenja, ni zdih’vanja,
Le vesel in kratek čas.

Tam med angeli vesela
Zdaj pred jagnjetom stoji,

Ker bo njemu pesem pela
Večne hvale in časti.

Solz več tamkaj ne preliva
Izveličano oko;

Le veselo serce vživa,

Kar še ni občutilo.

Med izvoljene je vzeta,

Ker ti svet je vreden ni;

Je med angelce sprejeta,

Da je greh ne pogubi.

Vse terpljenje tam nehalo,

Vsaka žalost je tam preč;
Smert zgubila svojo žalo,

Kima tam oblasti več.

Srečna duša tamkaj hodi,

Po zelenju večnosti;

Vsmiljen’ Jezus jo zdaj vodi
V vertu svoje milosti.

V svetem raji se sprehaja,

Nam nasproti se smeji;

Svoje roke nam podaja,

Ino k sebi nas želi.

Le serce si ohladimo,

Naj oko se razjasni.

Eno samo le prosimo:

Da bi tud’ tak srečni b’li!

Ljubi Oče, daj živeti
Nam pravično tukaj zdaj;

Za pokojnim tudi priti

K Tebi nekdaj v sveti raj!

Slomšek.

488

Nauki za dekleta.

Posebno potrebni za brati, kadar k nauku
iti ne utegnete.

1. Hiočeš poštena ostati in preljubo
rožo svete čistosti ohraniti, premišljuj rada
in večkrat, zakaj da te je Bog vstvaril. Samo
za to, da bi njega ljubila, njemu služila in
enkrat v nebesa prišla, da bi modro živela,
in sveta in čista bila na duši in na telesu,
če tvoje serce kaj druzega ljubi, kakor
Boga; če tvoje oči, tvoj jezik, tvoje ušesa,
roke ali noge kakemu drugemu služijo, kakor
njemu, si nezvesta božja dekla, nisi na pra¬
vem potu.

2. Ne pozabi nikoli na pričujočnost
božjo. Bodi sama ali v drušnji, doma ali na
potu, božje oko je nad teboj, pred njim se
ne moreš skriti. Če si tudi sama, si zaperta,
si v postelji ali pod odejo, Bog vidi tvoje
oči, kamo jih oberneš, vidi roko tvojo, kamo
jo deneš, vidi tvoje naj skrivniše misli in
želje. Riba, kamor se oberne, v vodi je;
ptica, kamor leti, v zraku je; in ti, kamor
greš in koder si, v Bogu si, v njem se gi¬
blješ in živiš. Bodi torej sramežljiva, in
imej svet strah pred pričujočnostjo božjo, pa
tudi sama pred seboj.

3. Ne pozabi nikoli svojega ljubega
angelja varha. Tvoj zvesti prijatel je; po
dnevu te spremlja, po noči pri tvojem ob-

489

glavju stoji in svojo roko čez te derži. Ko
' zaspiš, on te odene; ko se zbudiš, on te
j vzdigne. Si vesela, on se s teboj veseli; si
Žalostna, on ti serce hladi. Imej ga torej v
veliki časti, ne žali ga, ne zapodi ga stran
od sebe s svojim slabim zaderžanjem. Pri-
I poroči se mu posebno zjutraj, ko vstaneš, in
zvečer, ko ležat greš; zakaj dekle brez an-
gelja varha je še v večih nevarnostih, kakor
slepic brez palice, še prej v jamo pade.

4. Spomni se večkrat, kako draga in
koliko vredna je tvoja duša. Zavolj tvoje
duše je Jezus na svet prišel, se je trudil tri
in trideset let, in je umeri za njo in svojo
kri prelil do zadnje kapeljce. Boš dušo zve-

i ličala, bo vse prav; boš dušo zgubila, bo
vse zgubljeno.

5. Premišljuj rada, kako kratko je
tvoje življenje, kako dolga je večnost. Tvoje

: leta se raztekajo kakor voda, in nikdar jih
Več nazaj ne bo. Vsak dan, vsako uro in
minuto si bližej groba, bližej smerti — kmali
boš spala v hladnji zemlji, kmali se znašla v
dolgi večnosti, iz ktere te ne bo več nazaj.
Večno boš srečna, ali pa večno nesrečna.
Preteklo bo toliko jezar let, kolikor je peskaj
listja in trave na zemlji, kolikor je zvezd na
nebu in kapelj v morju, od večnosti pa ne
bo ne ena ura pretekla — kakor dolga je
danes, tako dolga bo takrat. Oj večnost!
večnost!

6. Ljubi Jezusa, Izveličarja svojega,
iz celega serca, ljubi ga vse dni in vse ure

490

*

svojega življenja, in bodi vesela, da ga sffl 08
ljubiti. Če ne boš njega ljubila, po njem J! e
želela, boš kmali zašla, boš želela po necl'
memi obleki, po dobri jestvini in pijači, po n e '
spodobnem razveseljevanju, po drugem spol 1 *:
Červ nečistosti te bo glodati in spodjeda *" 1
jel, in padla boš kakor drevo, kteremu se
korenina odseka, in podertija po tebi bo
lika. Hočeš torej prava nevesta biti, mora 8
Jezusa svojega ženina in njegovo življenje &
terpljenje ven in ven pred očmi, v sere * 1
imeti, kakor tista pobožna dekla, ktera san '* 1
od sebe takole pripoveduje:

Moja perva misel zjutraj, ko vstanem
je moj Jezus, ki je iz ljubezni do mei* e
umeri. Ko se oblačim, mislim na sramoti * 0
obleko, s ktero ga je Ilerodež oblekel in ' /;i
norega spoznal. Ko si predpertič opasuje***;
mislim na vervi, s kterimi so njega kako*
razbojnika zvezali. Ko se obuvam, si mislinj’
da moj Jezus čevljev nikdar ni nosil, das>'
ravno je toliko terdih potov storil. Ko s ®
češem in opletam, mislim na njegovo tet'
njevo krono, kako ga je bodla. Ko grem
cerkev k sveti maši, se mi zdeva, da g*' 6 "'

K°

bi'

na goro Kalvarijo, kjer je bil križan,
hišo pometam, mislim, kako so Jezusa
čali ali gajžljali, kako po ječah vlačili-
ogenj narejam, prosim Boga, naj bi °^ e \
svoje'ljubezni v meni prižgal. Ko pi^ 1 ’®
ognju pristavljam, mislim na svetega P et  ’
ki je svojega Gospoda zatajil, ko se je g ‘-
dvorišu pri-ognju grel. Ko derva nosim >

491

j&islim, da Jezus je težki križ nesel in tri¬
krat pod njegovo težo padel. Ko grem po
*°de, si mislim, kako so Jezusa čez potok
kedron vlekli. Ko nož v roke vzamem, mislim
sulico, s ktero so njegovo desno stran
Vbodli. Ko derva na ogenj devljem, se
spominjam ognja, ki v peklu gori. Ko jed
mizo nesem, mislim na presveto režnje
Telo, ki je jed naše duše. Ko pijem, mislim
11 a  jesih in žolč, kterega so Jezusu na križu
Ponujali. Ko pomivam, prosim Jezusa, naj
oi me očistil vsega, kar je ostudnega na
rieni. Ko postiljam, si mislim, kako terda
Postelja bila je križ, na kterem je Kristus
Ut niral. Ko se na večer razpravljam, si mi¬
slim , kako neusmiljeno so tergali Jezusu
oblačilo z života, na kterega so se bile rane
Nekoliko že prisušile. Ko se v posteljo vle-
~ e ni, si mislim, kako bo z mojo dušo, kedar
oodo moje truplo v hladni grob položili. —
^ rdiš! tako delaj tudi ti.

, 7. Idi rada k sveti maši, če le količ¬

kaj moreš; zakaj veče časti Bogu ne moreš
skazati, kakor če si spodobno in v Bogu
igrana pri sv. maši. Posebno veselje pa imej,
Ce  smeš prav pogosto Jezusa v presv. reš¬
ujem Telesu prejeti. Kar je zlato solnee zem-
tP, to je ljubi Jezus tvoji duši. On te raz-
fetljuje, on te ogreva in ti potrebno toploto
jkt) e - Zemlja brez solnca, kako žalostno bi
5n°! vse bi zmerznilo — in dekleta brez
, ez usa, brez večkratnega sv. obhajila, oh
kako merzle so za vse, kar je svetega in

492

božjega! njih čistost je kakor zimska roža
na oknu, ki pri pervi sapi zgine. „K sv-
obhajilu bi šla", je rekla neka sv. devica, ).
..ko bi imela skozi ogenj in plemen iti". •—
Poklekni tudi rada pred altar, na kterem j®
Jezus v presv. režnjem Telesu pričujoč. Po¬
časti ga; povej mu, kako ga ljubiš; prosi ga,
naj ti pomaga v potrebah tvojih. Reci mu:
Jezus, moj Jezus! resnično veruje m,
da si tu pričujoč. Molim te, ljubin 1
te. Ves si moj — oh, usmili se mene!
Bolena sem in polna ran; ti me le h-
ko ozdraviš. Revna sem, vsega nii
manjka; ti me lehko obogatiš. Lač¬
na, žejna sem; daj mi piti od tvoje
žive vode, nasiti me s svojo sveto
gnado. Oh, Jezus! tvoja sem in tvoja
ostanem — živa  in  m er  tv  a. Amen.

8. Moli rada, premišljuj pogosto, kar
svetega bereš ali čuješ na prižnici ali v spo¬
vednici. Greš sama po poti, navadi se, da
boš na tihem molila; in da se preveč ne raz¬
treseš, tudi na delu svoje oči v duhu več¬
krat oberni na Jezusa , kakor bi ga vidila
pred seboj. Tudi je dobro, ako želiš zbra¬
nega duha ostati, da večkrat čez dan s ka¬
kim kratkim zdihljejem svoje serce k Bogu
povzdigneš. Reci postavim: „Oh, moj Je¬
zus, ti moj dobri pastir! razsveti,
očisti, vodi  me! 1  Ali: „Duša moja!
kje so tvoje misli? — le k viško,
kviško se oziraj!"  Ali: „Moj Bog in
moje vse!"  Ali: „0 moj Jezus! da bi
te pač nikoli ne razžalila!"

493

9. Boj se greha; zlasti kar je zoper
deviško čistost, se boj bolj kakor strupenega
Sada. Ne dovoli ne v mislih, ne v pogledu,
De  v djanju, kar je zoper sveto sramožlji-
v °st, in ne pozabi, da tvoje deviško telo je
tempelj svetega Duha, da tvoje serce je živ
ta Wnake]j, v kterem Jezus s svojo sv. gnado
Prebiva. — Sv. Cita je hlapca za uho udarila,
*° je hotel njo poljubiti, in mu protila, da bo
gospodarju povedala, če je v miru ne pusti.
tj 1  res! mir je imela. — Dekleta! zapomnite
Sl ' dn hudo je, od hudiča obsedena biti, ven-
desetkrat hujše, v nečistem znanju
Nečistnica, pravi sv. pismo, bo kakor
la cesti pomandrana, in kakor prah
Pred vetrom bo zginil nje spomin. Nečisto
'banje je devištva pogreb.

ar še
*iveti.
■dato i

. Poslušajte, kako je pisal svoje dni Mi¬
lanski škof, sv. Ambrož, neki zapeljani dek¬

lici;

„Boš moje pismo vgledala, boš mislila,

J* Pod je to pismo! kdo nek mi piše? Piše
j. tvoj nekdanji pastir; on piše svoji zgub-
.Jeni ovčici, on piše tebi, ki si tolikanj usmi-

Kje hočem začeti? kje hočem končati?

jjanja vredna, in si ime in čast device zgu-

Pako tj tvojo sedanjo nesrečo prav živo po-
2  s ativ Ali bi popisoval ti gnade, ktere si
Rubila, ali bi te miloval in žaloval nad
])a° • v  Ptero si zabredla? Bila si devica v
:l ’ a dižu Gospodovem, bila si nevesta nebe-
w?|a ženina Jezusa Kristusa, bila si prebi-
sv. Duha, bila si lepa lilija v vertu
b e škem; in ker ti tolikrat rečem „bila si“

— te že ta beseda sili, ravno tolikrat zdih'
niti, da nisi več, kar si bila. Bila si v cef'
kvi, kakor golobček, kteri zlate in sreber» e
perute ima, bila si rožica med deklicami, bil®
si kakor svetla in leskeča zvezda v roki &°'
spodovi; in ni se ti bilo bati ne vetra s®
oblakov, kteri bi te zamogli omračiti $
zakriti. Oh, kako ljubeznjiva si bila! bil®
si na zemlji, kakor angeljček božji.

Pa oj in joj! kakošno spremenjenje J e
zdaj pri tebi! — Iz device božje si postal®
nesramnica hudičeva, iz neveste Jezusove i> e '
vesta satanova in nesnaga zaveržena —' ^
tempeljna Gospodovega si postala hlev g IlU '
sobe, iz prebivališa sv. Duha bajta hudiče^ 1 ’
in si bila prej verla roža, zdaj si suh *
červiv štor. Poprej si kakor golobček bi' e
straha okoli letela, zdaj pa se moraš sa®
sebe sramovati, in če te kdo pogleda, *
skrivati kakor sova. Ki si poprej zavolj
svoje čistosti kot naj čistejše zlato se les*
tala, si zdaj zaničljiva postala kakor bi®
na cesti. — Ki si bila poprej svetla zvez ‘
v roki Gospodovi, si zdaj kot iz neba P a<1 , ■
in v černo oglje spremenjena. Gorje t® j
reva! gorje ti, ki si toliko gnad in čast 1
tako kratkem času v nesramni sladnosti
pravila". — Vidite, dekleta! kaka nesr v
za vsako, ki svojo čistost zapravi in s
nečistost vda. A

10. Beži, ko se nevarnost ali sK : a
njava bliža, in ne pozabi, da čeravno je l j a _
volja dobra, je vendar meso le slabo.

495

r 'Ja se je ustrašila, ko je angelj prijazno jo
Pozdravil, ko je vidila, da je sama ž njim.
kakšen strah še le bi jo bil obšel, ko bi bil
ffigelj bližej stopil, ko bi bil hotel njo pri-
objeti ali poljubiti! — Posnemaj jo tudi
* in varna bodi. Če boš z moškimi rada se
Popevala, tergala, cukala ali ž njimi se me-
če boš morebiti clo po noči jih k sebi
Pešala, boš kmali smertno rano dobila, ki se
; ne  bo zacelila več. Posebno skerbljivo pa se
| °Sibaj tistih nesramnežev, ki kakor hudi pesi
j P a d vsako deklino lajajo, in svoje smerdljive
' P e, ’ste po njih stegajo — ne daj jim lepe
; P^ede, ne prijaznega pogleda, in že od deleč
^ e j, kako se jih boš ognila.

Dekleta! nevarnost na svetu je toliko
Za  vas, da me serce zaboli, ko zmislim na
Va šo slabost. Greste v mlin, v štacuno;
jpeste na gostijo ali po noči k merliču; vas
pravijo na sejm, na kak shod ali božji pot;
Padejo k hiši soldati ali rokodelci; ste same
jp potu, ste v hosti, ste v službi ali clo v
°mači hiši, če ste same doma, malokdaj je
Za  vas brez skušnjav.

v Zmladleta pri kopi v nogradih, med
a Pe jastrebe pridete včasih! po letu pri
pUačvi na skednjih; pri košnji, posebno po
°vtih in planinah; na jesen ko se proso mane,
Ur sica kožuha ali lan tere; po zimi pri
P re Ji, ko se po hišah snidete; povsod so ne¬
žnosti. Nevarnost je že pri delu, posebno
• ponočnem delu; ker satan ima povsod
a pomagača, ki mu v rog trobi in v

Wg;

496

vaših mehkih sercih ogenj nečistosti piha
vžiga. Nevarnost je pa še veča, če po n 0 ® 1
damo greste ali tam ostanete, in nimate val'
nega kraja, kjer bi ležale. Dekleta! za bozj°
voljo vas prosim, ne podajte se same v d®!
varnost; če pa ni drugač, da se je ogim 1
ne morete, ne prestrašite se preveč in sei' c ®
ne zgubite — nihče vam vzel ne bo, ka 1
same dati nočete. Le kviško svoje sei' c ®
vzdignite, na Jezusa in Marijo zakličite j®
zmagale bote — z vami je Bog, z vami J®
Marija, z vami so vsi nebeški duhovi. ®°'
dite pa tudi modre in razumne, deržite sk®'
pej, ki ste še poštene, in potegujte se e* 1
za drugo. Ne pustite, da bi ktera sama P®
noči hodila; ne pustite, da bi v nevarni
sama prenočevala — ali jo sprejmite, ali_ se J
boj vzemite — ali pa naj ktera druga pri
ostane. Ne pozabite, kar vam povem: BkP‘
ko je vojska, lepša bo krona, in ktera pridaj
poštena in sramožljiva ostane, je več k°
zlata vredna, je vredna nebeškega raja.

11. Glej, da se nikoli preveč ne naj®"
in ne napiješ, ker to je škodljivo za truP
in za dušo, in nikoli svojega želodca toli
ne obloži, da bi ničesar več užiti ne nmP.V

Posebno pa, Bog te vari! da se ne upija’
Gerd, da ni lehko geršega, je pijanec, venda*
čez vse gerdo je pijano dekla; kako bi
čista, kako sramožljiva bila, ker morebiti s

UlSUl, KčlKU fjl tllllUZilJl V čl Uliti, IktJl lUUlt>w- ,

svojega srama ne pokrije? Ne bodi ka*■
tiste fantovske dekleta, ki se pri vratih, l.
oknih ali na voglih tako dolgo nastavljaj 0

497

ponujajo, dokler jih kdo v kerčmo ne zakliče
ali potegne — take same sebe obsodijo.
Sv.pismo pravi: „Ne glej na vino, ko je
rumeno, se v kupici lesketa in milo
po gerlu teče, poslednjič pa vgrizne
kakor modras, in svoj strup po tebi
razlije." Da, v resnici! vino, dasiravno
nima zob, vendar nektero dekle vgrizne tako,
da se ji milo stori, kolikorkrat se spomni
na to, kar je v pijanosti storila.

12. Če te malovredni ljudje zavoljo
tvojega devištva za neumnico imajo, če te
zasmehujejo zavoljo pobožnosti tvoje in pra¬
vijo, da si tercijalka ali kvaternica, da se
boš posvetila in topla v nebesa prišla, ne daj
s e zmotiti s takimi neslanimi besedami. Kaj!
boš raji Boga žalila, raji dušo svojo zgubila,
kakor slabim ljudem se zamerila? Bodi mo¬
dra in ne sramuj se pobožnega in sramožlji-
Vega življenja, ne sramuj se svojega Boga in
Pjegove službe. Spomni se, kaj Jezus pravi:
»Kdor se sramuje mene pred ljudmi,
Pjega se bom sramoval tudi jaz pred
s vojim Očetom, ki je v nebesih".

13. Ne daj se zmotiti in ne odstopi od
pravega pota, zato ko vidiš toliko slabih iz-
Sledov, slišiš toliko gerdih besed in zagledaš
toliko pohujšanja in razberzdanosti po svetu.
Ke reci sama pri sebi: To in uno ne more
Poč tako velik greh biti, ker tolikanj ljudi
tako živi! Ali mar ne veš, kaj Jezus sam uči,

pot v pekel je široka in prostorna, in
^ftogo jih je, ki hodijo po nji? Ali meniš

Družb. 32

498

da ogenj v peklu bo manj žgal, če jih b°
mnogo poleg tebe se znašlo? Ali ne pvn vl
sv. pismo samo, da nečistniki, pijanci, tatj e >
opravljivci in preklinjevavci ne pojdejo v
nebeško kraljestvo? — naj jih že malo b°
ali veliko.

14. Vbogaj rada svoje starše; si v
službi, pa gospodarja in gospodinjo svojo v
vsih rečeh, ki niso zoper zapoved božjo. h e
pozabi, kaj sv. pismo pravi: „Očetov Ž e '

gen otrokom hiše zida, materna kl e '
tev pa jih na tla podira".  Posebno P a
hvali Boga, če imaš dobro, bogaboječo
ter, in moli in prosi vsaki dan, naj ti j 1 * 1
Oče nebeški še mnogo mnogo let ohrani;
kaj skerbno, pobožno mater imeti, je bolj®
za te, kakor deset kmetij, bolje kakor bn 1
kraljeva hči. Pa tudi dobra jim bodi, P?'
sebno če so mati tvoja stari že in potrebni/
če druzega nimaš, si pa od ust kaj pritergnji
postavim, kak grižljej belega ali tudi ' in } e , S '
nega kruha, in ga materi daj — Bog ti b^
povernil, da boš toliko bolj pridna in
dobrem rastla.

Če pa nimaš več staršev, ali znabiti n
moreš pri njih biti, se pa derži toliko ^
stejše svojega spovednika, ki ti jih je
dal. Moder in pobožen spovednik so zn d.
kleta naj veča sreča, so njih naj bolji P r *
jatelj — zatorej, ljube dekleta! molite in Pj\.
site za svojega spovednika vsaki dan,  in bb
gajte jih rade, da bodo vas veseli, in ne bo
zdihovali nad vami, ker to bi ne bilo do

499

za vas. Čujte! kaj vam povem od sv. Tereze.
Bila je enkrat namenjena, iti na neki kraj,
kjer so samostan ali klošter zidati hotli. Silno
rada bi bila šla, in vsa pripravljena že je
bila za pot: ko pa svojega spovednika vpraša,
a li sme iti, so ji rekli, da ne. Serce jo za¬
boli in huda vojska vstane v nji, ali bi ubo¬
gala ali ne: vendar se premaga, zataji svojo
lastno voljo in ne gre. In glej! kmali potem
ji je bilo razodeto, da klošter bo vse eno
zidan, in vse lepše še bo zidan, kakor ko
bi bila ona zraven prišla. — Oj sveta po-
koršina, ti nebeška hči! prikupi in vtisni se
dekle tam prav globoko v serce.

15. Pride sveta nedelja, hvali Boga,
da si doživela veseli Gospodov dan, in skerbi,
da si nabereš prav veliko lepih in svetih ro¬
žic za svoje serce, in si vpleteš prav veliko
zlatih žvezdic v svojo krono v nebeškem kra¬
ljestvu. Obleci se sramožljivo in čedno, in
Pojdi ob pravem času v cerkev. Po potu
Srede in v cerkvi derži oči na se, da si sama
skušnjav ne napravljaš. Bodi spodobno in v
Bogu zbrana pri sv. maši, poslušaj pazljivo
božjo besedo, in pojdi tudi k popoldanski
službi božji, če ti je količkaj mogoče. Moli
Sv - križev pot, vzemi kake pobožne bukve v
r °ke, in beri in premišljuj eno ali drugo sveto
r esnico. Ne pozabi moliti za rajne tovaršice
? v oje; ne pozabi obiskati, če je ktera bolena;
ln  si kaj zamudila ob delavnikih, skerbno
Popravi. Naj lepšo in naj dražjo rožico za svoj
Ve 'iec pa si boš odtergala, če se boš sklenila


32 *

500

z ljubim Jezusom v sv. rešnjim Telesu. J ;lZ
sam sem slišal večkrat že od pobožnih deklet,
da slajšega veselja ne poznajo in ne želij°>
kakor če smejo vsako nedeljo v cerkev in \
spovedi iti, in Jezusa sv. rešnje Telo prejeti
v podobi belega kruha — zatorej prosim Boga,
da bi bila tudi ti, ki to bereš, ena zmed
tistih blagih deklet.

16. S svojim jezikom naredi zavezo,
da boš vsikdar resnico govorila. Laž je gerda-
nagnusna reč, naj ne pride iz dekliških ust-
Lažnjive usta dušo morijo,  pravi sveto
pismo. — Ravno tako gerdo tudi je obrekO'
vanje in opravljanje, s kterim svojemu bi#;
njemu lehko veliko krivico storiš; pa tudi
svoji duši lehko smertno rano vsekaš. Le
verujte mi, dekleta! za vas je naj lepše i 11
tudi naj boljše, če rade molčite in ste rade
tihe. Ne porajtajte, če tudi ljudje pravijo, da
ste štimane, da se jezno deržite ali da niste
za nobeno drušnjo; ampak toliko večkrat
spomnite na besede sv. pisma, ki pravijo ■
»Kdor se z jezikom ne pregreši, j e
popolnoma".  Ktera pa veliko govori, J e
težko težko zbranega duha, večidel slabo mojb
in se lehko veliko pregreši. Ne pozabi tudi,
kaj Jezus pravi, da pri sodbi božji bo treba
za vsako prazno besedo odgovor dajati.

17. Ne bodi visokih misel, in ne do¬
pusti , da bi se napuh v tvojem sercu vgnjp 2 '
dil; zakaj Bog svoje darove in gnade le
ponižne dekleta razliva, do prevzetnih pa ® l
merzi. Če si zalega lica ali lepe postave, 11

i

50 L

domišljaj si zategadel; timveč toliko bolj
prikrivaj in zagrinjaj svojo lepoto, da raz¬
uzdanci s svojimi očmi za teboj stregli ne
bodo. Sv. Roza je bila čudno lepih las; od¬
strigla si jih je, da nesramneži niso več za
kjo zijali. Sv. Cita v naj liuji vročini ni od-
gernila svojega nadpersnika, ker se je bala
zoper sv. sramožljivost se pregrešiti. V svoji
°hleki bodi sicer čedna in snažna; sv. Bernard
Pravi, da umazanih deklet tudi Jezus ni
'jubil; vendar ne pozabi, da v božjih očeh
lopo je eno oblačilo — oblačilo svete čistosti.
Lepše ko ostane to tvoje sveto oblačilo, lepša
tudi bo tvoja telesna lepota — posebno na
dan vstajenja; če pa to svoje oblačilo zama¬
žeš ali zgubiš, je proč vsa tvoja lepota —
Podobna si merliču na mertvaškem odru, ki
s e ti gnjusi, naj bo tudi naj lepše oblečen.
Sv. Hieronim pravi, da dekle, ki si lice le-
Potiči, svoje lase v kodre zvija ali z dišavami
jhaže in se umetno mehkuži, je kuga in mišica,
Li nedolžnost mori.

18. Varuj se lenobe; ona je začetek
m mati vsih hudobij. Poglej vodo, ki mirno
stoji; kmali se osmradi in mnogo gerdega
perčesa v sebi zaredi. Poglej dekleta, ki so
Lile in se dela ogibljejo; njih serce ni dru-
Ze ga kakor smerdljiva mlaka, ki je polna
Serdih in nespodobnih misel in želj. Zatorej
he delaj si premehke postelje in ne pospavaj
Predolgo. Od predolgega spanja postane truplo
j n  duša puhla, kakor repa, ki dolgo v kleti
le ži. Osem ur spati je za zdrave, odrašene

502

dekleta čezzadosti: kar je več, je lenoba. Zn
bolj pridne dekleta je tudi sedem ur zadosti:
šest ur, pravimo, pa svetniki in augelji spij 0 ;
Sv. Frančiška ni nobeno noč več, ko dve uri
spala. — Bodi pridna na svojem delu; ne
postopaj, ne toži rada, da imaš veliko opra¬
viti : timveč bodi vesela, da si terdnega zdravja,
da imaš čverste roke in ude, in da delati
moreš. Če pa z rokami nimaš dela, pa beri
ali piši, ali prepevaj ali moli, ali premišljuj,
ali zdihuj, ali molči ali terpi voljno in serčn°
vse, kar te zadene; zakaj nebeško veselje j e
takih, in še vse hujih bojev vredno.

19. Varuj se nagle in hude jeze, ki ti
zdravje kali, dušo pa v pekel pogrezuje. l )e '
kleta, ki se rade jezijo, strupenega gada v sebi
redijo, ki jih vseskozi grize in pika. — Če hočeš
torej zvesta Jezusova učenka biti, ne smeš za
grešno jezo nobenega prostora v svojem sercu
imeti. Sv. pismo pravi: Težek je kamen, težek
je pesek: ali huda jeza je težja, kot kamen
in pesek. Kamen in pesek vleče v globoko, Y
brezno: huda jeza pa v nesrečo, v brezno P°'
gubljena. Zategadel če čutiš, da se jeza v tebi
vnema, zdihuj pogosto in reci: Ljubi moj Jezu®,
stori me močno, da me jeza ne zmaga, u a
bom krotka in pohlevna, kakor siti bil.

20. Bodi previdna in varna; Čuj i’ 1
moli, da v skušnjavo ne padeš. Dekleta, do¬
kler niso spačene, so večidel dobrega, meh'
kega serca; polne svetih sklepov in lep’ n
obljub. Oh! kake obljube včasih delajo, kak®
bodo Jezusa ljubile, Marijo častile, in cist

508

m sramožljivo živele; ali njih mož je slaba,
njih varnost premala, zato se tolikokrat zmo¬
titi dajo, da imajo vse svoje žive dni solzne
°či. — Bodi varna, posebno po noči. K
hierličem po noči hoditi, možkim svetiti, ka¬
dar grejo vun ali spat; spati na polju, pri
peči, pri ognjišu, na svislih ali hlevih, po
Parnah in pojatah, ali na takem kraju, kjer
možki ležijo, je za dekleta vselej nevarno in
ni brez greha. Le kjer se dobro zakleneš,
tam naj tvoja postelja bo. Ravno tako varna
hioraš biti, ko se skušnjavec bliža. Beži če
je mogoče; če te pa prime, iztergaj se mu
*z rok; zavreši, kliči na pomoč na ves glas,
udari na vso moč, in ne boj se nobene za¬
mere, ne boj se druzega kot greha. Dasi-
r avno si morebiti še mlada in rahla, vendar
zmagala boš, če se boš branila iz vse svoje
moči in boš Jezusa v svojem sercu imela.
In ko bi tudi svoje življenje zgubila, v vojski
za svojo sveto čistost, boš pa v nebesih po¬
leg sv. Neže, sv. Lucije, sv. Agate in drugih
ssv. marternic sedela, in se kakor zlato
solnčice v svoji lepoti svetila.

21. Ne povzdiguj se, če si boljšega
stana, in ne misli, da si zato kaj več, ker
si premožnih staršev — pred Bogom smo
^si berači. Revnega Lazarja so angelji v ne-
, nesa nesli, zato ker je bogat na čednostih
ml; bogatin pa, ki je vsaki dan v škerlat in
tančico se zavijal, pa ni usmiljenja imel, je
ml v pekel pokopan. Ne misli torej, da si
nesrečna, zato ker si revna ali se po službeh

504

potikati moraš vse svoje žive dni. Tvoja duš*
in nedolžnost tvoja je več vredna, kakor v?«
bogastvo sveta; in uboga dekla, ki ima hod¬
nik na životu in roke od žulov vse terde,
v svojih persih pa čisto serce, je v božjih
očeh sto in stokrat lepša, kakor naj žlahtniš*
gospodičina, ki se na videz vsa sveti od zlata
in srebra, serca pa več zdravega, čistega
nima. — Marija, sv. Jožef in apostoli vsi s°
bili ubogi in revni, in zdaj so pervi v nebe¬
škem kraljestvu: to ti očividno kaže, da Bog
je ubogih poseben prijatel.

22. Ne hodi prerada po vesi in P°
hišah, in ne letaj preveč po cerkvenih shodih
in sejmih, da svojega duha preveč ne raztre¬
seš. Naj ljubši in naj prijetniši kraj naj tl
bo tiha pobožna hiša, na ktero te tvoj stau
veže, in pa cerkev, v kteri tvoj Jezus pre¬
biva in svete zakramente prejemaš. Prav j e
sicer, če tu in tam svojo pobožno tovaršico
obišeš; ni pa prav, če te doma na strani
tvoje matere nikoli ne terpi, če te druzega
ne veseli, kakor drušnja ali tovaršija posebn 0
druzega spola. Kjer je neumen smeh, velik
truš in šunder, kjer potepini klafajo in grešne
norce vganjajo, ondi ni za sramožljive de¬
kline; temuč kakor se vijolica naj rajše p°d
germovje skrije in toliko lepše doraste, tako
bodi tudi ti prijatlica tihega življenja — |
samoti in med modrim molčanjem se čednost
večidel naj lepše razcveta. Če boš pa P°
slabih potih, po vsakem cerkvenem shodu ® e
klatila, če boš rada po kerčmah s svojo janko

505

klopi pobrisevala, in od nesramnih ferkovcov
napajati dajala, boš kmalo izbrisana iz
“tevila sramožljivih, križevskih deklet, in boš
Prišla v Černe bukve pri Bogu in ljudeh.

23. Ne hodi na ples, in naj boljše za
te, če plesati ne znaš. Koliko deklin bi
britkih solz ne točilo, koliko bi jih v večnem
?gnju ne gorelo, ko bi na plesiše ne bile šle!
pe pa že ni drugač, da plesati moraš, pleši
Je vpričo staršev ali poštenih svatov, in pleši
*e malo — nikdar pa tam po litužih ali piv¬
nicah, kjer se shaja večidel le zmet in žlindra
ljudi — vlačugi in lajdre, kterim se na obrazu
bere, komu da služijo. Sv. škof Bazili pravi,
da vselej so mu solze v oči stopile, kolikor-
krat je vidil dekline in žene na ples se
Podati; in sv. Avguštin se ne boji na ravnost
r eči, da bolje bi bilo, ob nedeljah in praznikih
kopati in orati, kakor plesati. — Naj ostud-
hiši pa so tisti plesi, na ktere šeme ali
jhaškare hodijo, in Bog ne daj! da bi se ti
kterikrat našemila, ali se celo oblekla v
oblačilo druzega spola. Tudi v komedijo, v
glediše ali teater ne hodi, če hočeš sramož-
Ijivo dekle ostati.

24. Čez vse nevarne pobožnim dekle¬
tom so tudi pohujšljive bukve in tiste ne¬
sramne mažure in pisarije, ki sv. vero pod-
kopujejo in nečistost z rožami obvijajo. Oh,
koliko deklin se popači po njih! Take bukve
hišo druzega vredne kot ognja. — Če pisati
£haš in te dekline prosijo, da bi jim pisala
kako zaljubljeno pismo, ne vdaj se, da ne

506


boš ptujih grehov deležna. Če pa ti kak®
slabo pismo dobiš, svoji materi ga daj ali
pa v ogenj zaženi. Hraniti tako pismo, ne
bo dobro znamje za tebe.

25. Si terdnega zdravja, nimaš težkeg®
dela ali kakega druzega pravičnega izgovora,
posti se rada in pritergaj si zdaj to zdaj uno
— zdaj kaki grižljej kruha, zdaj kaki košček
mesa, zdaj kaki požirek vina, zdaj kake četett
ure spanja ali kaj druzega; posebno pa 0(1
cerkve zapovedane poste derži zvesto in k®'
tanko. Postil se je Jezus, Zveličar tvoj!
postile so se dekleta vse, ki so sv. čistost
ljubile: posti se tudi ti, ako hočeš čisto dj
sramožljivo dekle ostati. Če boš želodec svoj
jedi zmeraj poln imela, bo tudi glava tvoj®
zmiraj polna gerdih misli; in če si ne more?
nič odreči, kar tvoje truplo poželi, tu ( .
skušnjav zoper sv. čistost ne boš premaga® 1
mogla. — Vendar preveč treti svojega trup j®
tudi ne smeš, posebno če si še zlo ml®4?
ali slabega zdravja; tudi kakih nenavadni* 1
pokoril si ne smeš nalagati brez dovoljenj®
svojega modrega spovednika.

26. Beri in poslušaj rada, kako s< j
svetniki božji živeli; življenje svetnikov, P r ® v
sv. Frančišek, je živ evangelj. Naj bolj P®'
gosto pa beri in premišljuj, kako so svet
device živele; kako ojstro se postile, kak
goreče molile, s kakim svetim veseljem ®
spovedi in k sv. obhajilu hodile; kako lj ulie '
zen so imele do Jezusa in Marije, kako sker
za devištvo svoje in kake pogoste in k 11 ®

507

Vojske. Vidiš! ravno po tem potu, po kterem
so one hodile, moraš hoditi tudi ti, če hočeš
2 a- njimi priti — po drugem potu boš gotovo
z ašla. Svetujem ti, da si za vsaki mesec
kako svetnico izvoliš, njene čednosti posnemaš
h* se njeni prošnji priporočuješ.

27. Zlasti pa ljubi in časti Marijo
Prečisto devico, ki je poštenih žen in sramo-
^Ijivih deklet posebna varhinja in pomočnica.
Križevska družnica biti in Marije ne častiti,

ne strinja in ne mogla bi srečna biti. Nji
v čast si ob sabotah rada kaj pritergaj , ob
h)enih godovih rada k spovedi pojdi in k
božji mizi stopaj, zvesto vsak dan po trikrat
jnigeljsko češenj e in večkrat tudi lavretanske
htanije moli. Daj se zapisati v bratovšino
Serca Marijnega in živega rožnega kranca,
Preskerbi si žegnano svetinjo čistega spočetja
ha vrat, poljubi jo večkrat; zlasti vsako jutro,
Vsaki večer in v skušnjavah, ter rM: O
barija, brez madeža spočeta, prosi
2 a nas, ki k tebi pribežimo!  Kolikor-
krat pobožno te besede izrečeš in svetinjo
Poljubiš, zadobiš vselej sto dni odpustkov.

28. Zakona preveč ne poželuj , da ne
2 aideš v nesrečo. Dobro je, umožiti se, pa
s® boljše in lepše, ne umožiti se; zatorej
bodi vesela in hvali Boga, če ti je stan de¬
kliški odločil. Če pa pošteni snubci pridejo,
Prosi sv. Duha za razsvetljenje, svojega spo¬
vednika, svoje modre starše ali pa tudi kako
Pobožno ženo, ki je v tej reči skušena, za
Sv et, da boš prav izvolila. Ne izbiraj si

508

stana, ko se tvoje serce močno giblje; am¬
pak le, ko si mirna; najbolje takrat, ko s[
pri sv. obhajilu bila ali po opravljeni poboža'
molitvi. Varuj se, da te v kerčmo ne spra¬
vijo , in tvojega razsodka v vinu ne vtopijm
Ne prenagli se, ne obljubi prehitro; in naj¬
bolje je vselej, da si za kake dni odloga sp' -0 '
siš, da poprej vse dobro premisliš in prevda-
riš. Tudi staršev, ako nimaš clo nobenega
nagnjenja, v tem nisi dolžna ubogati. —
jemlji pijanca, ne skopca, ne igravca, " e
nečistnika, naj bo bogat ali lep, kakor koli;
boljše je, služiti vse žive dni za pošte" 0
deklo, kakor dan na dan grenek pelin piti v
nesrečnem zakonu. Ne svetujem ti moža, ki j e
višega stana ali bogatejši kakor ti: bo tvoje
lice upadlo, se te bo naveličal in ti očita'-
tvoj revni stan. Ne svetujem ti moža pre¬
starega , če si še mlada, utegnila bi kina"
vdova biti; pa tudi ne premladega, če si že
priletna in si odcvetela, mož bi lehko ne-
zvest ti bil — tudi vdovca, ki ima že več
otrok, ti ne svetujem, lehko bi v hude razpertij e
prišla. Naj bolje je, ako sta mož in žena
enakega stana, enako izrejena, enako stara m
premožna. Si pa besedo dala in se zaročila,
varuj se objemanja, poljubovanja in sploh vsake
naj manjše nespodobnosti, da boš belo liljJ 0
sv. čistosti neoskrunjeno pred altar prinesla-
29. Si dekla, poiši si pošteno s ' u ^°’
da smeš v cerkev, k spovedi iti, da lehk
zapovedane poste deržiš in Bogu lepo služi®,
kakor sv. Notburga. Ogibaj se, kolikor J e

509

' jnogoče, kerčme in takih služb, kjer je ve-
1  '*ko možkih poslov, ali kjer so odrašeni si-

1  •J 0 vi, zato ker v takih hišah je navadno za

: dekleta mnogo skušnjav in nevarnost. Ne
■ h°želuj, da bi ti predobro bilo; boljše je na
®hetih cokle nositi, bosa hoditi in ovsenjak
! Jesti, pa pošteno živeti, kakor po mestih in
:  mrgih našopirjena hoditi, meso jesti in kavo
kiti, pa grehu služiti. Tudi ne bodi žalostna,
ua moraš zmiraj služiti, in ne reci: Kaj bo
£ menoj, ko bom obnemogla in se postarala ?
kdo me bo živil? Kdo drugi, kakor Oče
hebeški, ki vrabca na strehi in červiča v blatu
ke pozabi. Priden gospodar ne pusti stradati
svoje zveste dekle; kaj meniš, da bo Bog
te be pustil, ako mu boš zvesto služila? In
Povej mi, ali ni ložej, samo sebe preživiti,
kakor v zakonu biti, in preživiti zraven sebe
s® troje ali petero otrok, ki po kruhu jokajo?
Ne  pozabi torej, da tudi za tebe je-le eno
Potrebno; da zveličaš svojo dušo.

30. Hvali Boga, da te je k pravi edino
Zveličavni veri poklical; zakaj gnada čez vse
Snade je prava sv. vera, in brez nje ni mo-
8°če Bogu dopasti. Skerbi pa tudi, da se
ooš naukov svete vere pridno učila, in po
kJih vse svoje djanje in nehanje ravnala: za-
k a J Jezus pravi: „Ne vsaki, kdor pravi:
P°spod! Gospod! pojde v nebeško
j l ' a ljestvo; ampak le kdor voljo
g 1 .°jega Očeta dopolni, ki je v nebe-
on pojde v nebeško kraljestvo".


510

Še dvajset zlatili naukov.

(Za šmarnice.)

Ljuba deklica!

Hočeš prav pridna postati, in Bogu čez vse ljub 11
biti, glej in skerbi da ne bo:

1. Nobeno jutro brez priserčne molitve.

2. Nobena ura brez kakega pobožnega zdih'
ljeja.

3. Nobeden dan brez zatajevanja.

4. Nobeden teden brez napredovanja v do¬
brem.

5. Nobeden mesec brez svete spovedi.

6. Nobeno leto brez nove krone.

7. Nobeden pogled brez sramožljivosti.

8. Nobena beseda brez premislika.

9. Nobeno delo brez dobrega namena.

10. Nobena spoved brez kakega poboljšanja.

11. Nobeno sv. obhajilo brez čistega serca.

12. Nobeno veselje brez hvaležnega spomina
na Boga.

13. Nobeno terpljenje brez vdanja v voljo
božjo.

14. Nobena tovaršija brez spomina na pri-
čujočnost božjo.

15. Nobeden pregrešek brez skesanja.

16. Nobeno razžaljenje brez odpušenja.

17. Nobena krivica brez povernjenja.

18. Nobeno pohujšanje brez poravnanja.

19. Nobeden revež brez obmilovanja.

20. Nobeden večer brez spraševanja vesti.

511

Nauki

Za  dekleta, ki so na višji stopnji pobožnosti.

(Poleg sv. Alfonza Lig.)

1. Prizadevaj si ven in ven, rasti v
ljubezni do Jezusa Kristusa.

2. Zbuduj svojo ljubezen do Jezusa
Kristusa večkrat na dan, posebno hitro ko

zbudiš in napreden zaspiš, in prizadevaj
si vseskozi, skleniti svojo voljo z njegovo
sveto voljo.

3. Rada premišljuj njegovo britko ter-
Pljenje.

4. Prosi Jezusa prav pogosto in prav
lepo, da bi te ljubil.

5. Obhajaj se vsaki dan večkrat po
duhovno — kako? v teh bukvicah najdeš.

6. Rada obiskuj Jezusa v svetem reš¬
ujem Telesu.

7. Vsako jutro vzemi svoj križ iz rok

Jezusovih.

8. Zdihuj po smerti in po nebesih, da
'd Jezusa popolnoma in večno ljubila.

9. Govori rada od ljubezni do Jezusa
Kristusa.

10. Zopernosti, ki te zadevajo, veselo
sprejemaj za Jezusa voljo.

11. Veseli se nezmernega zveličanja
božjega.

, 12. Stori vselej to, kar Jezusu naj

bolj dopade, in nič mu ne odreci, kar je
bjemu všeč.

512

13. Želi in skerbi, da bi Jezusa vsi
iz vsega serca ljubili.

14. Moli rada za spreobernjenje greš'
nikov in za verne duše v vicah.

15. Potrebi iz svojega serca vsako
nagnjenje, ktero ni za Jezusa.

16. Oberni se pogosto k Mariji, sveti
materi, in prosi jo, da bi ti ljubezen do J e '
zusa pridobila.

17. Časti Marijo, da se boš Jezusu
priljubila.

18. Stori vse, kar moreš, da bi se
Jezusu prikupila.

19. Ponudi se večkrat Jezusu, da ho¬
češ rada iz ljubezni do njega terpeti.

20. Bodi pripravljena, rajši umreti,
kakor premišljeno s kakim malim grehom
svojega Jezusa razžaliti.

21. Voljno terpi, kar te britkega za¬
dene, in reci: Tako je mojemu Jezusu všeč.

22. Rada si kaj odreci iz ljubezni
Jezusa.

23. Moli, kolikor moreš. Imaš obilu°
časa, moli obilno; če ti pa s časom kratko
hodi, opravi malo dobro in zvesto.

24. Zatiraj in zatajuj se, kolikor ti
pokoršina dopusti. Nobeden dah naj ne min e
brez zatajevanja.

25. Vsako spoved in sveto obhajilo in
sploh vsako svojo pobožnost tako opravi, ka¬
kor bi naj zadnja na zemlji bila.

26. Ob času dušne teme in suše h e
opusti nobenega dobrega dela.

513

27. Nič ne stori in nič ne opusti za¬
voljo ljudi — temuč vse le zavoljo Boga.

28. Ne pritožuj se v bolezni; temuč
voljno in tiho terpi in skleni svoje terpljenje
z Jezusovim terpljenjem.

29. Ljubi sama biti, da se z Jezusom
samim razveseljuješ.

30. Otožnosti ne odpiraj svojega serca.

31. Rada se priporočuj dušam, ki Je¬
zusa ljubijo.

32. V skušnjavah svojih teci h križa¬
nemu Jezusu in k žalostni materi božji.

33. Vse zaupaj na terpljenje Jezusovo.

34. Če si padla, ne obupaj; temuč
preč se zgrevaj, naredi terden sklep, da se
boš poboljšala, in prej ko moreš se spovej.

35. Svojim sovražnikom rada dobro stori.

36. Govori dobro od vsih, in če ne
moreš djanja izgovarjati, izgovarjaj vsaj namen.

37. Pomagaj bližnjemu, kolikor moreš,
v dušnih in telesnih potrebah.

38. Ne stori nič in ne reci nič iz ne-
volje; če se pa kaj pregrešiš zoper ljubezen
do bližnjega, prosi za zamero in govori krotko.

39. Beseda tvoja naj bo vselej krotka
in ne preglasna. Tudi ne smejaj se preglasno.

40. Boš zaničevana, boš preganjana,
vse Jezusu daruj.

41. Svoje naprejpostavljene spoštuj,
kakor jih Jezus je spoštoval.

42. Vbogaj brez besedovanja in brez
hevolje, in ne iši, kar samo tebi dopade.

Družb. 83

514

43. Delaj rada naj borniši opravila, in
ne kujaj se, če delo ni po tvoji volji.

44. Imej dopadajenje nad naj ubožni-
šimi rečmi.

45. Sama od sebe ne govori ne do¬
brega ne slabega. Ne hvali se, pa tudi svo¬
jih slabost ne razkladaj.

46. Ponižuj se tudi pred takimi, ki
so slabši, kakor ti.

47. Boš kregana ali svarjena, ne iz¬
govarjaj se. Bog za vse ve in on bo tvoj
sodnik.

48. Boš kaj obdolžena, ne opravičuj se.

49. Če nisi mirna, tiha bodi — ne
govori.

50. Ponavljaj vseskozi naprejvzetje, da
se zveličati hočeš, in reci: Moj Jezus! vsa
sem tvoja, bodi tudi ti ves moj.

Drugi nauki.

(Poleg s v. Tereze.)

1. Kakor zemlja, naj bo rodovitna
kakor koli, pa se ne obdeljuje, ne rodi dru-
zega, kakor ternje in osat: tako je tudi z
nami ljudmi.

2. Od duhovnikov in klošterskih ljudi
ne smeš drugač, kakor prav dobro govoriti.

3. Kjer je veliko ljudi, govori vselej
malo — govori manj ko moreš.

4. Kar koli delaš in počneš, bodi sra-
možljiva, da čista ostaneš.

515

5. Ne prepiraj se nikoli veliko, posebno
zavoljo reči, ki imajo malo v sebi.

0. Če koga nagovoriš, nagovori ga z
zmerno veselim obrazom.

7. Ne delaj se norca iz nikogar.

8. Ne kregaj nobenega prehudo, am¬
pak s ponižnostjo in z rdečico nad svojimi
slabostmi.

9. Itavnaj se po ljudeh, s kterimi opra¬
viti imaš: bodi vesela z veselim, žalostna z
žalostnim, in zaderži se do vsakega tako, da
bi vse Kristusu pridobila.

10. Ne govori nikoli, kar nisi poprej
dobro premislila in Bogu priporočila — da
nikdar kaj v iie zineš, kar je njemu zoperno.

11. Če boš kaj obdolžena, ne izgo¬
varjaj se, kakor k večemu v naj očitniših
rečeh.

12. Ne govori nikoli od sebe, kar je
tebi v čast in hvalo, postavim od šVoje po¬
nižnosti, od svoje dobre glave, od svojega
dobrega serca; drugač ne, ko bi mislila, da
bi bilo Bogu v čast in tvojemu bližnjemu v
zveličanje, in še takrat z vso ponižnostjo in
z vednim spominom na Boga, od kterega
vse imaš.

13. Ne hvali preveč, kar govoriš, in
svojih misel ne zagovarjaj prevroče.

14. Med vse svoje pogovore rada kaj
božjega zamesi, da sebe in druge ložeje praz¬
nih besedi in opravljanja obvaruješ.

15. Ne poterduj, za kar dobro in na
tanko ne veš.

33 *

516

16. Ne bodi prederzna in prenagla s
svojo sodbo, posebno če te nihče ne vpraša.

17. Če kdo od božjih reči govori, po¬
slušaj ponižno, kakor pridna šolarca; in kar
lepega pove, vzemi si k sercu, kakor bi bilo
nalaš tebi rečeno.

18. Svojemu spovedniku odkri vse svoje
skušnjave, slabosti in zaderžke, da ti dajo
nauke in pripomočke, s kterimi se premagala
boš.

19. Ne hodi prerada v ves; če pa greš,
prosi poprej Boga za gnado, da bi ga ne
razžalila.

20. Če ni potrebe, če ni iz ljubezni do
bližnjega, ne jej in ne pij razun navadnega
časa, in ta čas se Bogu posebno zahvali.

21. Vse, kar delaš, delaj tako, kakor
bi Boga v njegovem veličastvu pred seboj
vidila — to ti lehko prav veliko pomaga.

22. Ne poslušaj in ne govori od ni¬
kogar kaj slabega; če pa čuješ od sebe kaj
slabega, in si vesela, da ljudje te slabo so¬
dijo, je znamnje, da v dobrem rasteš.

23. Opravljaj vse svoje dela iz ljubezni
do Boga, in vse njemu daruj. Prosi ga, da
bi se zgodilo vse v njegovo čast in hvalo.
Reci rada: Bodi Bogu čast in hvala!

24. Če si vesela, vari se preglasnega,
neumnega smeha. Tvoje veselje naj bo po¬
šteno, ponižno, sramožljivo in podučno.

25. Zmiraj si misli, da si dekla vsih;
misli si pa tudi, da vidiš v drugih Jezusa,
Gospoda svojega, potem boš vsakega v časti
imela.

517

26. Naj ti vkažejo, kar ti hočejo (da
le greh ni), opravi vse tako dobro in zvesto,
kakor bi ti ukazal Jezus sam skozi usta
tvojih naprejpostavljenih.

27. Prav pogosto in v vsili svojih delih
izprašuj svojo vest; in če najdeš kake pre-
greške, popravljaj jih skerbno s pomočjo gnade
božje. Po takem ravnanju boš do popolnosti
prišla.

28. Ne misli nikoli na nepopolnosti
drugih ljudi, ampak na njih čednosti in na
svoje lastne slabosti.

29. Imej vsikdar velike želje v vsaki
reči in pri vsaki priložnosti za Kristusa voljo
kaj terpeti — zaničevana ali zasmehovana
biti.

30. Vsaki dan se večkrat Bogu v dar
ponudi, in sicer z vsim, kar imaš, z dušo in
s telesom.

31. Kar si zjutraj premišljevala, na
tisto misli ves ljubi dan. Le prav pridna
hodi v tem, in dosegla boš prav veliko po¬
božnost.

32. Pobožne nagibe in vnetke svojega
serca, ki ti jih Bog daje, skerbno ohranuj
in prizadevaj si, svete želje, ki ti med mo¬
litvijo pridejo, v djanju spolniti.

33. Beri velikrat družbine postave in
pravila, in zvesto jih derži.

34. Vsaka stvar, ki ti pred oči stopi,
naj te opomni previdnosti in modrosti božje,
in ven in ven mu čast in hvalo dajaj.

518

35. Ne navezuj svojega serca na no¬
beno reč in na nobenega človeka; temue le
Boga iši, in našla ga boš.

36. Ne kaži nikdar pobožnosti, ktere
v sercu nimaš; če jo pa imaš, je dostikrat
prav, da jo prikriješ. Sv. Bernard in sv.
Frančišek sta rekla: Moja skrivnost  je
za  me.

37. Ne pritoži se nikoli čez kako jed,
naj bo dobra ali slaba, in misli na žolč in
jesih, kterega so tvojemu Gospodu in Zveli¬
čarju ponujali.

38. Pri mizi misli na nebeško mizo,
in na jedi, ki jih gori imajo — na Boga in
na njegove goste, svete angelje namreč. K
tej mizi povzdiguj svoje oči, in serčne želje
obuduj, pri nji sedeti.

39. Vpričo svojih naprejpostavljenih
govori le to, kar je potreba, in to vselej z
velikim spoštovanjem.

40. Bodi sama ali v drušnji, nikoli kaj
ne stori, kar bi se ne upala v pričo vsakte-
rega storiti.

41. Ne piimerjaj enega z drugim, zakaj
to nevoljo dela.

42. Te kdo krega ali zmerja, ostani v
sercu in na videz pohlevna, in moli za njega.

43. Ne vtikuj se v ptuje reči in ne
poprašuj, kar ti vediti ni treba.

44. Premišljuj svoje preteklo življenje,
da ga objokuješ; premišljuj svojo sedanjo
mlačnost, koliko ti še manjka za nebesa: da

519

te tako vseskozi prešinja strah božji, ki je
začetek vse modrosti.

45. Kar ti tvoji domači rečejo, stori
vselej, če ni zoper tvojo vest, in odgovarjaj
jim krotko in ponižno.

46. Če ni velike sile, ne želi nič po¬
sebnega ne v jedi, ne v oblačilu.

47. Ne pozabi nikdar, da ti je treba,
poniževati in zatirati se noter do smerti.

48. Vzdigni večkrat na dan svoje serce
k Bogu in reci mu, kako ga ljubiš, kako ga
ljubiti želiš.

49. Vse svoje djanje in nehanje Bogu
daruj, in sklepaj vse z zasluženjem Jezusa
Kristusa, Sina njegovega.

50. Bodi krotka in mila do vsakega,
do sebe pa ojstra in terda.

51. Ob godovih svetnikov in svetnic
premišljuj njih čednosti, in prosi Boga, da bi
jih tudi tebi dodelil.

52. Spraševanja vesti nobeden večer
ne opusti, in bodi prav skerbna in natenčna.

53. Zjutraj ko greš k sv. obhajilu, po¬
misli, da pri vsi svoji revšini boš Boga ob¬
jela ; zvečer pa, da si ga v svoje serce prejela.

54. Če si čez druge postavljena, ne
strahuj nobenega, ko te jeza kuha; ternuč ko
jeza mine, reci, kar je treba, in strahovanje
ne bo brez sadu.

55. Hrepeni vedno, da bi popolnama
postala, in bodi pobožna v vsem, kar počneš.

56. Spominjaj se, kako nestanovitni
so ljudje, in kako malo se smeš na nje

520

zanašati; zatorej skleni se z Bogom prav
priserčno — on sam je nespremenljiv.

57. Zavoljo dušnih reči se posvetuj s
kakim spovednikom, ki je učen in umen. Nje¬
mu samemu se odkrij, in ubogaj brez hinavšine.

58. Kolikorkrat greš k sv. obhajilu,
prosi vselej Boga za kako posebno gnado,
postavim za gnado sv. čistosti, ponižnosti,
zbrane molitve, pravega duha itd.

59. Dasiravno si morebiti že mnogo
svetnikov in svetnic za svoje patrone si izvo¬
lila, vendar ne pozabi posebnega počešenja
sv. Jožefa, ker njegova prošnja veliko pomaga.

60. Ob času notranje suhote in temote
svojih navadnih molitev in pokoril ne sineš
opušati; zakaj hudi duh, ki ti nepokoj dela,
nima s tem druzega namena, kakor da bi ti
svoje navadne molitve in pobožnosti opustila.
Zatorej jih ob takem času še bolj zvesto in
skerbno opravljaj, in boš vidila, kako kmali
se bo Gospod k tebi obernil.

61. Od svojih skušnjav in slabosti se
ne pogovarjaj s takimi, ki so slabši kakor ti

— to bi lehko škodovalo tebi in njim; temuČ
če hočeš, da bi ti kaj hasnilo, pogovori se z
naj popolnišimi dušami.

62. Ne pozabi, da le eno dušo imaš
in le enkrat boš umerla! Le enkrat živiš, in
sicer kratko; le eno veselje je, in to večno

— na to misli, in opustila boš marsikaj, kar
bi sicer storila ali dovolila.

521

63. Ne imej druzega poželenja, kakor
Boga viditi; druzega straha kakor njega zgu¬
biti; druge žalosti, kakor da še pi’i njem
nisi; druzega veselja, kakor da te lehko k
sebi vzame — in imela boš mir, kakoršnega
ti svet ne more dati.

kako lehko vsako uro terpljenje Kristu¬
sovo premišljuješ.

Zvečer ob šestih. Kristus svojim učen¬
cem noge umiva — ti pa zdihni in reci:
Gospod, očisti in operi moje nag-
njusno serce!

Zvečer ob sedmih. Kristus je postavil
zakrament presv. rešnjega telesa — ti pa
moli: Gospod, nisem vredna, da greš
pod mojo slabo streho!

Zvečer ob osmih. Kristus na oljski gori
moli, kervav pot poti in bo od sovražnikov
vjet — ti pa moli: Gospod, ne moja,
ampak tvoja volja naj se zgodi!

Zvečer ob devetih. Kristusa peljejo k
Anazu in Kajfežu, kjer ga neusmiljeno bijejo
— ti pa moli: Ti, Gospod! si moja
moč, v tebi vse zamorem.

Ko ležat greš, premišljuj, kako gerdo
Judje celo noč z Jezusom delajo, in kaj vse
mora od njih prestati — ti pa moli: O moj

522

Jezus! ti si krotek kakor jagnje, in
pri nobeni krivici svojih ust ne
odpreš.

Zjutraj ob štirih, Kristusa pred sodnji
zbor postavijo — ti pa moli:  Gospod!
tebi se darujem, in vse kar imaffli
svojo dušo in svoje telo.

Zjutraj ob petih. Kristusa peljajo pred
Pilatuža — ti pa moli:  O moj Jezus! ko¬
likor več za me terpiš, toliko več
se moje serce vnema od ljubezni do
tebe.

Zj. ob šestih. Kristus je od Herodežn
z belim oblačilom zasramovan — ti pa moli  j
O preljubeznjivi ženin moj; rajši
sem s teboj zaničevana, kakor brez
tebe č a s t e n a.

Zj. ob sedmih. Kristusa zopet k Pil a '
tužu pripeljejo in Baraba više obrajtajo —'
ti pa moli:  Moje kraljestvo ni od teg a
sveta —ti, moj Jezus! si moj Bog i n
moje vse.

Zj. ob ošinili. Kristusa kervavo gajž'
lajo — ti pa moli:  O Gospod! ali j e
mogoče, da te vidim vsega kervave-
ga, in moje oči so brez solz?

Zj. ob devetih. Kristusa s ternjem kro¬
najo in očitno zasramujejo — ti pa moli:  G
moj Jezus! to tvojo ternjevo krono
ti je moj napuh v glavo vtisnil.

Zj. ob desetih. Pilatuž Kristusa lj u( |i
stvu naprejpostavi in k smerti obsodi —• ®

523

pa moli: Moj Gospod in moj Bog! če
tebe imam, imam vse. Ne ti, ampak
jaz sem smert zaslužila.

Zj. ob enajstih. Kristus nese svoj križ
na goro Kalvarijo — ti pa moli:  Moj Zve¬
ličar! daj mi gnado, zavoljo tebe
kaj terpeti.

O poldne. Kritusa v sredi dveh raz¬
bojnikov križajo  — tipa moli:  O moj Jezus!
daj, da tvoje terpljenje nad menoj
ne bo zgubljeno.

Popoldne ob eni. Kristus moli za svoje
sovražnike — ti pa moli:  O Gospod! iz
serca odpustim vsim svojim sovraž¬
nikom; odpusti tudi ti meni moje
greh e.

Popold. ob dveh. Jezus obljubi desnemu
razbojniku sveti raj — ti pa moli:  O moj
Jezus! daj tudi meni duha prave
pokore, po smerti pa sveti raj.

Popold. ob treh. Jezus na križu umerje
— ti pa moli:  O Jezus, tebi živim! o
Jezus, tebi umerjeni! o Jezus, tvoja
sem živa in mertva!

Popold. ob štirih. Njegova desna Stranje
s sulico prebodena — ti pa moli:  O naj
svetejše serce Jezusovo, daj, da te
ljubim z m ir a j bolj in bolj!

Popold. ob petih. Ga s križa snamejo
in v grob položijo — ti pa moli:  O moj
Jezus, daj mi srečno zadnjo uro —
v tvoje svete roke izročim svojo
ubogo dušo.

524

Še ložeje se boš sledečega navadila 1
Kolikorkrat ura udari, zahvali Jezusa za ti'
sto terpljenje, ktero je to uro terpel, i fl
reci: Č e š e n a bodi ura, v k t e r i je J e '
zus Kristus svojim učencem nog e
umival,  ali: Zakrament sv. rešnjega
Telesa postavil, kervav pot potil)
i. t. d. Po tej skrivnosti tvojega s v.
terpljenja te prosim, pridi mi na
pomoč v moji smertni uri. Amen.
Gotovo bo za tvojo dušo, ko boš umirala)
veliko hladilo in tolažilo, če se boš več let
ali morebiti vse svoje žive dni v tem svete®
premišljevanju vadila.

kaj imaš vsak dan storiti, če hočeš na višo
stopnjo pobožnosti priti.

Štiri reči so, na ktere imaš posebno
gledati: 1. na slabe nagnjenja, ki te v hudo
vabijo — te ti je treba neprenehama zatirati;
2. na svoje vsakdanje opravila, ki ti jih tvoj
stan nalaga — te ti je treba z naj popolni-
šim namenom in v spominu na pričujočnost
božjo opravljati; 3. na svoje molitve in po¬
božnosti — te ti je treba z vso mogočo g°'
rečostjo opravljati; 4. na zopernosti, kterih
ti ne bo nikoli manjkalo — te ti je treba
z vso vdanostjo v voljo božjo prenašati. Ce
boš na te štiri reči skerbno gledala, in j®

525

zvesto dopolnovala, bo vsak dan svet in po-
polnama, in koliko zasluženja boš vsak dan
Pridobila, ni dopovedati; toraj poslušaj

lF©mHL m®'iako

Če je količkaj mogoče, ne pozabi, mertviti
se ali zatirati.

Brez mertvenja ni mogoče v pobožnosti
rasti ali dalej priti. Naše serce je kakor
■nravljiše. Kakor mravlje na mravljišu ves
ljubi dan na tavžente ven in noter lezejo,
i tako tudi v našem sercu napčne nagnjenja
j skozi oči, ušesa in druge počutke na tavžente
ven in noter gredo — kjer po tem takem ni
mertvenja, mora serce polno grehov in nepo¬
polnost biti. Dasiravno pa je mertvenja pri
;  vsaki priložnosti treba, naj se vendar, kaže
| Posebno v sledečih štirih rečeh:

Pervič:  zatiraj svoje truplo, in sicer
1. ne daj se nikoli od spanja premagati;

I temuč ko zjutraj pride čas za vstati ali te
pokličejo, urno in brez pomude vstani; 2.
čez dan nič ne vživaj razun o navadnem času;
j 3. pri mizi si odreci vselej kaj malega, kar
ti naj bolj diši; 4. če je sicer dosti jesti,
zderži se tiste jedi, ki ti je naj ljubša.

Drugič:  zatiraj svoj jezik, in sicer
1. si zvečer svojo molitev opravila, ne govori
Potem nič noter do druzega dne, do končane
juterne molitve, če ni kake potrebe; 2. ne
toži in ne gondraj nikoli čez nobenega člo-

526

veka in zavolj nobene reči; 3. ne govori
zoper svojega bližnjega nobene besede, ktera
bi ga vtegnila žaliti, ko bi jo slišal; 4. molči
večkrat, če ti kaj v glavo pade, kar bi ljudje
gotovo radi slišali in bi tebi v čast šteli.

Tretjič:  zatiraj svoje ušesa in oči;
in sicer 1. ne poslušaj nikoli govorjenja zoper
tvoje naprejpostavljeue ali druge ljudi, teniuČ
če je količko mogoče, ustavi njih besede z
lepo; 2. zaviraj vse podpihovanje in šuntanje,
naj pride od človeka kterega koli; 3. si na
poti ali v cerkvi, oči na se derži; 4. premagaj
se večkrat, ko te mika, to ali uno viditi.

Čet er tič:  zatiraj se v krotenju svoje
jeze, in sicer 1. kakor hitro se jeza probudi,
zateri jo znotraj brez pomude; 2. ne kaži je
tudi zvunaj ne, ne z besedami ne z obrazom;
3. tiha bodi in molči, če te kaj hudega za¬
dene; 4. če priložnost pride, stori kaj do¬
brega tistemu, ki te je razžalil.

©oaga ;nsm'.ko

Svoje navadne dela moraš zvesto in zavoljo
Boga opravljati.

Ta nauk zapopada sicer le dve reči,
pa te dve tvojemu življenju v božjih očeh
neizrečeno ceno dajete, in bote tvojo dušo
z neštevilnimi gnadami in nebeškimi darovi
obogatile.

P er vrč:  ob začetku vsakega dela se
postavi v pričujočnost božjo, in daruj ga

527

n jemu z naj popolnišim namenom; postavim
takole: O moj Bog! jaz te ljubim čez vse,
ker si ti naj veča dobrota. Iz ljubezni ti
darujem to delo, samo tebi v čast, da bi tebi
dopadla, in tvojo sveto voljo spolnila. 2. Če
delo več časa terpi, ponavljaj od časa do časa
ta svoj namen s kakim kratkim zdihljejem.

Drugič:  navadi se 1. na vsakem kraju,
°b vsakem času in pri vsib svojih delih na
Boga povsod pričujočega misliti, in s pobož¬
nim zdibljeji ž njim se sklepati. 2. Ker
Pa to nepretergano združenje z Bogom ne
v potrebuje samo dolge vaje, temuč tudi po¬
sebne gnade, se pridno vadi, da s časoma do
te stopnje prideš — obudi, postavim, od jutra
do poldneva kake desetkrat, in od poldneva
do večera spet kake desetkrat djanje ljubezni
m kake druge čednosti. Si se to navadila,
Pomnoži to število, dokler tako daleč prideš,
da vse tvoje življenje ne bo druzega',' kakor
Heprenehljiva molitev.

Svoje molitve moraš z vso gorečnostjo
opravljati.

Molitev je prav za prav edini studenec,
iz kterega vse gnade v tvoje serce pridejo.
Kjer ni molitve, ondi ni gnade nobene; kjer
n | gnade, ondi ni čednosti nobene, in tudi
ni mogoče, priti do ktere. Kaj imaš v tej
r eči storiti, poslušaj:

528

Pervič:  Vadi se 1. prav pridno no¬
tranje molitve in svetega premišljevanja; 2.
ne začni ne molitve ne premišljevanja, do¬
kler se nisi prav skerbno pripravila in terdno
sklenila, da jo boš z vso mogočo gorečnostjo
opravila; 3. vse svoje žile napenjaj, da boš
čas premišljevanja prav sveto in pobožno
obernila; 4. tega svetega premišljevanja no¬
beden dan ne opusti in tudi ne okrajšaj, naj
že pride razsvetljenje od zgorej in sladkost,
ali če si vsa zapušena, temna in suha; 5. če
ti premišljevanje težko prihaja, glej če je mo¬
goče, da se premagaš, in še nekoliko dalj
časa, kakor navadno, premišljuj.

Drugič:  Skerbi 1. da tudi svoje zu¬
nanje molitve s svetim ognjeni opravljaš. Za-
tegadel se prej vselej v pričujočnost božjo
postavi in naredi terden sklep, da hočeš z
vso gorečnostjo moliti, in prosi Boga, da bi ti
k temu svojo gnado dal, tudi si prizadevaj,
počasi in zbranega duha moliti, in skušnja¬
vam, ki bi utegnile te napadati, serčno se
ustavljati. Ko bi pa skušnjave predolgo
terpele, prejenjaj nekoliko v svoji molitvi,
postavi se v novič v pričujočnost božjo, iu
potem začni z novo gorečostjo moliti.

V/

(Orisrti samialko

V zopernostih se moraš v voljo božjo vdali.

Zopernost je veliko in so različne. Ne-
ktere pridejo od Boga, kakor: vročina, mraz,

529

bolezni, notranje zapušenje i. t. d. — druge
obuduje hudi duh, postavim skušnjave —
nektere pridejo od ljudi, kakor: zaničevanje,
opravljanje, i. t. d. — spet druge pridejo od
naše lastne natore, kakor: skerbi, čmernost,
otožnost, žalost, i. t. d.

Poslušaj, kako se imaš zaderžati, če
pride nad te ta ali una zopernost.

Pervič:  ti je treba ter dne vere, da
vse te zopernosti ali nadloge ti pošilja božja
roka, in da niso druzega kakor modre urav¬
nave, ktere je njegova neskončna dobrotlji¬
vost iz zgolj ljubezni do nas od vekomaj sem
naredila, zategadel moraš

drugič:  kakor hitro te kaka zopernost
zadene, 1. brez odloga k Bogu se oberniti
in reci: Moj Bog! dobro vem, da ta zoper¬
nost je dar tvoje neskončne milosti. Vsa
vdana poljubim tvojo očetovsko roko, in rada
nosim ta križ, samo da bi tebi dopadla, da
tvojo sveto voljo dopolnim; 2. moraš notranjo
jezo, čmernost ali žalost potlačiti, ne smeš
čez nikogar iii čez ničesar tožiti ali gondrati,
in moraš križ molče in z mirnim sercem pre¬
našati; 3. kolikor časa te križ ali nadloga
tlači, moraš neprenehama Boga slaviti in ča¬
stiti, ljubiti in hvaliti, se vso njemu darovati
in se popolnama v njegovo sveto voljo vdati.

če boš dan na dan tako ravnala, ho
tvoje življenje gotovo veliko ceno imelo v
božjih očeh, in ko bi druzega nič ne storila,
bi bilo to že zadosti, vzdigniti tvojo dušo eno

Družb. 34

530

samo leto na visoko stopnjo popolnamosti, po
smerti pa na višjo stopnjo nebeškega veselja.

1. Nikomur ne bom tožila svojih težav
in žalost; tudi ne bom pri ljudeh tolažbe
iskala. Tiho bom terpela.

2. Vesela bom, če bo priložnost, opra¬
viti danes kako tako delo, kterega se ljudje
ogibljejo in se jim zaničljivo zdeva.

3. Danes sklenem, da bom čez dan
večkrat po duhovno se obhajala, in pri vsa¬
kem obedu nekoličko si pritergala.

4. Danes bom tiha in celi dan ne bom
besede zinila, razun kar mora biti; toliko
bolj pa bom pazila na to, kar bo Gospod v
meni govoril.

5. Moja posebna skerb danes bo, zvesto
in goreče opravljati molitev in vse, kar pod
pobožnost spada.

6. Prizadevala si bom, prijazna biti s
takimi, ki so mi grenki in zoperni.

7. Moje delo danes bo, zatajevati svojo
lastno voljo. Ne bom besedovala; nič hotela,
nič odrekla — volja mojih staršev bo tudi
moja volja.

8. Kar sem dobrega si naprejvzela ali
kar mi je naročeno bilo, bom urno  storila.

9. Ne bom se pričkala, ne izgovarjala,
če bom tudi po nedolžnem svarjena, kregana
ali obrekovana.

za vse dni celega mesca.

531

10. Čez nikogar se ne bom pritožila.
Tiha bom.

11. Pri vsaki priložnosti bom svoje
meso terla in morila; vendar tako, da drugi
ne bodo vedili.

12. Prav pogosto bom danes pričujoč-
nosti božje se spominjala — vesela hočem
biti v duhu, pa tudi prijazna biti z bližnjim,
kar je prav in spodobno.

13. Za ljudi voljo dobrega ne bom nič
storila, nič opustila.

14. Danes, moj Jezus! te prosim, daj
mi, da s teboj zaničevana bom, in da bom
vesela tega zaničevanja.

15. Poskušala bom, Bogu tako vdana
biti, da nobena jeza, nobena nevolja mojega
serca in mojega obraza ne bo skalila.

16. Varna bom, da ne bom kaj rekla
v svojo čast ali hvalo.

17. Danes se bom vadila, sramožljiva
biti s svojimi očmi, in skerbno na se jih
deržati.

18. Ta dan bom bližnjemu odjenjavala,
kolikor bom brez greha smela.

19. Nebom želela ljudem dopasti; pa
tudi njih zamere se ne bom bala.

20. Kar bom danes nad bližnjim vi-
dila ali od njega čula, bom v dobro razla¬
gala — nobenega ne bom slabo sodila.

21. Če bo mogoče, bom bližnjemu kaj
postregla, kako težko ali zoperno delo na¬
mesti njega storila, namesti njega kam šla
i. t. d.

34 *

532

22. Današnji dan naj bo Mariji posvečen.
Od zore do mraka boš ti, Devica! pred mojimi
očmi, boš ti v moji glavi in v mojem sercu
— bodi tudi po noči v mojih sanjah!

23. Danes ne bom jedla, kakor pri
obedu; in če bom trudna, se ne bom usedla,
razun v veliki sili.

24. Pride mraz ali vročina, pride žeja
ali glad, voljno in tiho bom terpela. Po noči
bom za malo časa vstala in poleg postelje
svoje kleče molila.

25. Sede ali kleče se ne bom nasla¬
njala ; če me nihče ne bo vidil, se bom učila
moliti z razpetimi rokami.

26. Veselilo me bo, če bom mogla ti¬
stim, ki mi krivico delajo, me žalijo ali za¬
sramujejo, kaj dobrega storiti.

27. Danes ne bom pila ne vina ne
vode, razun pri obedu.

28. Vadila se bom pokorna biti, v naj
manjši reči — tudi takrat, ko mi bo težko stalo.

29. Skušala bom, bližnjemu kaj do¬
brega storiti — kakemu revežu kaj dati, kako
bolnico obiskati, koga posvariti, podučiti,
potolažiti i. t. d.

30. Danes bom Jezusa hvalila, da sem
nizkega stana; revna; dekla; da me svet ne
pozna in ne obrajta i. t. d.

31. Naj se zgodi nad menoj naj sve¬
tejša volja božja; to bo danes moja vedna
misel. Če bo kaj priložnosti, se bom rada
zatajevala; čula zlasti bom nad svojimi ušesi,
da kaj pregrešnega skozi nje ne pride.

533

Dvanajst zlatili vganjk za pobožne
dekleta,

1. Ktera deklica je naj lepša?

Ona, ki ima serce naj čistejše.

2. Ktera pa ima serce naj bolj čisto?
Ona, ki Jezusa naj več ljubi.

3. Ktera bo perva v nebeškem kra¬

ljestvu?

Ona, ki je tukaj naj ponižniša in bo
zavoljo njega naj buje zaničevana.

4. Ktera je naj ljubeznjiviša?

Ona, ki je na najvišo stopnjo zataje¬
vanja prišla.

5. Ktera bo naj bolj bogata?

Ona, ki se vsega naj več znebi in
odterga.

6. Ktera bo Jezusu v naj večo čast?
Ona, ki je v sveti pokor šini zmiraj

perva.

7. Ktera bo od njega naj boljše pod¬

učena?

Ona, ki naj raj molči in tiho dene.

8. Ktera je naj močnejša?

Ona, ki je sama sebe premagala.

9. Ktera je naj modrejša?

Ona, ki vse na stran pustivši na
ravnost proti nebesam hiti.

10. Ktera bo naj več usmiljenja našla?
Ona, ki skazuje naj več usmiljenja.

11. Ktera je naj pobožniša?

Ona, ki vselej in povsod svojo voljo
z božjo voljo sklenjeno ima.

534

12. Česa se mora pobožna deklica naj
več učiti?

Sama sebe prav spoznati in se za¬
ničevati.

Pismo

svetega Frančiška Salezijana do neke dekline,
ki je sklenila , svoje devištvo Bogu obljubiti.

Mislim, da želja, svoje devištvo Bogu
posvetiti, ni v tvojem sercu vstala, kakor še
le po dolgem in skerbnem premišljevanju,
kako imenitno je to, kar misliš storiti; za-
tegadel ti rečem: Prav je, da zdaj svoje na-
prejvzetje dopolniš. Pripravljaj se iz tega
namena tri dni zaporedoma z molitvijo in s
sledečim premišljevanjem:

Premišljuj, kako ljuba, Bogu in njegovim
angeljem prijetna čednost je sveta čistost, ki
se tudi v nebesih vekomaj ohranuje, kjer ni
zakona in ni mesenega razveseljevanja nobe¬
nega. O kako srečna si pač, da že na tem
svetu začneš življenje, kakoršnega boš na unem
svetu vekomaj imela! Hvali torej Boga, ki ti
je to sveto misel v glavo dal.

Premišljuj, kako lepa, kako žlahna je
ta čednost, ki naše duše ohranuje bele kakor
lilije, in čiste kakor solnce; ld naše trupla
posvečuje, in nam pot kaže, kako lehko z
dušo in s telesom v službo nebeškega Očeta
pridemo. O kako veselje bo za te, ko boš
smela reči Jezusu, svojemu Zveličarju: Moje

535

serce in moje telo se razveselujeta
v Bogu, kteremu v ljubo se rada odpovem
vsaki drugi ljubezni in vsakemu drugemu
razveseljevanju. Oh, kolika sreča za človeka,
ki odtegne svoje telo posvetnemu razveselje¬
vanju, da se serce ložeje in popolniše z Bo¬
gom sklene!

Premišljuj, da presveta devica Marija
je bila perva, ktera je svoje devištvo Bogu
obljubila, za njo pa je bilo brez števila deklet,
ki so ravno to obljubo storile, in moj Bog!
s kakšnim veseljem, s kakšno ljubeznijo, s
kakšno gorečnostjo so to storile - tega nihče
dopovedati ne more. Ponižuj se pred to
nebeško trumo svetih devic, in prosi jih, naj
te vzamejo med se v svoje verste; obljubi
jim, da se boš z gnado božjo prizadevala,
posnemati jih, kolikor bo naj več mogoče.
Prosi jih, da s teboj vred darujejo tvojo
obljubo Jezusu Kristusu, ki je kralj in ženin
devic; da tvojo sveto čistost s svojim zaslu-
ženjem sklenejo in za Jezusa zlepšajo. Pred
vsim pa priporočuj svoje naprejvzetje ljubi
devici Marii in svojemu svetemu angelju
varhu, da bi odslej tvoje serce in tvoje telo
v posebno skerb vzel, in pred slednjo o-
skrumbo obvaroval.

Kedar potem pride odločeni dan, in
mašnik pri sv. maši sveto hostijo kviško
vzdignejo, daruj z mašnikom Vred tudi ti
nebeškemu Očetu drago telo njegovega pre¬
ljubega Sina, zraven pa tudi svoje telo s
sveto obljubo, da ga boš vse dni svojega

536

življenja v čistosti in sramožljivosti ohrano-
vala. Zraven lehko moliš tole molitvico:

Večni Bog, Oče, Sin in sveti Duh!
jaz I., nevredna stvar tvoja, obljubim
tukaj pred tvojo božjo pričujočnostjo in
pred vso nebeško družbo, da hočem s
tvojo sveto gnado ves čas svojega živ¬
ljenja (ali do tega in tega časa) v stanu
svetega devištva ostati, in biti vseskozi
vsa zderžna, sramožljiva in čista na duši
in na telesu. Sprejmi, o veličastni Bog!
to mojo nepreklicljivo obljubo kakor dar
moje ljubezni, in ker je tebi dopadio,
mi to misel obuditi, prosim, daj mi tudi
dar potrebne moči, da bom svojo sveto
obljubo v povikšanje tvoje časti zvesto
deržala — zdaj in za zmiraj. In za
pričo povabim Marijo, vselej čisto devico,
in njenega deviškega ženina sv. Jožefa,
pa tudi vas preljubi angeljci božji in
vas nebeške device, in ponižno prosim,
sprosite mi milost in stanovitnost do
konca. Amen.

537

Potem boš šla k sv. obhajilu, in boš
svojemu Gospodu in Zveličarju z vso resnico
rekla: Ti si moj ženin!  — Po storjeni
tej obljubi moraš svoje serce skerbno zapirati
pred vso posvetno ljubeznijo, in ne smeš po¬
slušati nobenega, ki bi te v zakon nagovarjal
in bi s tem tvoje serce motil. Tudi do svo¬
jega telesa moraš posihmal veliko čast imeti;
ravno tako, kakor ko bi ne bilo več tvoje
telo, temuč kaka sveta, Bogu posvečena reč.
In kakor veš, da se kelha od škofa posve¬
čenega ne smeš nespodobno dotekniti, tako
si tudi svojemu telesu, ktero je s to obljubo
od sv. Duha posvečeno, posebno spoštovanje
dolžna.

Sicer pa bom vse Bogu izročil, kteri
ve, da te v njem močno ljubim; in kedar
pride odločeni dan, mu bom tvoje serce, in
kar iz njega izhaja v njegovo čast , v dar
prinesel. Jezus naj bo v vekomaj tvoja lju¬
bezen, in njegova sveta mati Marija naj l>o
tvoja vodilja! — Amen.

Opomba. Tako obljubo storiti za zmiraj
ali samo za nekaj časa, sinejo le tiste dekleta, ktere
Bog v to kliče, in nikoli drugač, kakor z dovoljenjem
kakega modrega spovednika, če si pa v to poklicana,
bodi vesela in reci z menoj:

Hvaljen bodi Jezus in Marija!

\

538

Eriževskim dekletam!

jate, ljube dekleta 1 bukvice, ki sem jib
‘spisal za vaše prelepo društvo, in jih od¬
ločim vam v spomin. Prijazno jih spre¬
mite in odprite jim dušo in serce; nadjam
se namreč, da bodo mnogo vam pripomogle k
pobožnemu življenju. Jezus pa, ki je sramožljivih
deklet poseben prijatelj, naj se milostljivo ogleda
na vas in naj vas napolni z ljubeznijo do svete
čistosti, da bote če dalej bolj spoznale nje visoko
ceno in vsako uro pripravljene, rajše umreti, kakor
radovoljno in premišljeno zoper njo se pregrešiti!

Ljubi Jezus naj se pa ogleda s posebno
gnado tudi na te bukvice, in naj požegna vsako
besedo, ki je v njih, da vas bo vnemala k svetim
mislim, vas branila gerdega poželenja, in vam
moč dajala v skušnjavah in v vojski z zapeljivim
svetom! Prosim pa tudi Marijo, ki je vaše družbe
ljubeznjiva varhinja, da bi ona vaše serce vam
vzela in za Jezusa hranila; ker ona bolj ve,
kakor ve, koliko je vaše serce vredno, in g a
tudi bolj varovati zna!

Za Jezusa in Marijo živeti, za Jezusa in
Marijo umreti — to je nauk, kterega vas te
bukvice učijo. Ta nauk si globoko v serce za¬
pišite, ta nauk v djanju spolnujte, in živele bote
vekomaj — v drušnji J-e&u$a in Marije,

Kazalo*

Stran

Postave dekliške bratovšine. 3

Molitve za dosego ssv. odpustkov ....  17

Druga molitev za ssv. odpustke.21

Zlate molitvice.22

Sv. roženkranc, kakor se moli pri sv. maši . 28

Juterno opravilo .31

Od premišljevanja  ali od notranje molitve 35

Tri božje čednosti.41

Zlate ure.43

Večerno opravilo.49

Mašnemolitve .54

Perva sv. maša, kakor jo mašnik berejo . . 55

Druga sv. maša s premišljevanjem terpljenja Kr. 81
Tretja sv. maša ob godu ssv. devic ....  97

Od zakramenta sv. pokore .112

Spraševanje vesti. * 113

Molitev za razsvetljenje.UT

Grevenga.125

Terden sklep.130

Nauki za spoved ..131

Molitev pred spovedjo .134

Molitev po spovedi.135

Stran

Molitev papeža Urbana.137

Molitev potolažiti plašljivo vest.138

Sedem psalmov od pokore.139

Od sv. obhajila .152

Perva molitev pred svetim obhajilom . . . 154
Druga molitev pred svetim obhajilom . . . 155
Molitev za vsekratno vredno sv. obhajilo . . 159

Po sv. obhajilu.160

Kerstna obljuba.166

Sveta zaveza.167

Nekaj za branje in premišljevanje ....  170

Križev pot od sv. rešnjega Telesa ....  177

Obiskovanje presv. rešnjega Telesa ....  206
Pozdravljenje prečiste Device Marije . . . 209
Sv. križev  pot .212

Razne litanije.

Litanije vsili svetnikov.234

Molitve o raznih potrebah.247

Litanije presv. imena Jezusa.255

Litanije v čast terpljenja Kristusovega . . . 260
Litanije v čast presv. rešnjega Telesa . . . 264

Lavretanske litanije (matere božje) ....  270
Lastnosti matere božje :.......  276

Zahvalna pesem Marije.277

Zaveza z Marijo.278

Pobožnost k sv. Alojziju .281

Sv. Alojzij dekletam.294

Pesem v čast sv. Alojzija.296

Od s v. bratov ši n.298

Razne molitve.

Stran

Molitev za sveto čistost.315

„ za ljubezen do deviške sramožljivosti . 319

„ za dar sv. ponižnosti.319

„ za sv. poterpežljivost.320

„ k svojemu angelju varim.321

„ k sv. Jožefu.321

„ k svoji patroni.322

„ k sv. Barbari.322

„ pri zbiranju stana.323

„ za postni čas ... ..324

„ pred božjim grobom.325

„ za družbine tovaršice.327

„ za boleno družnico.328

„ za rajno družnico.328

„ za svojega spovednika.329

„ za žive starše.329

„ za rajne starše..’ . 330

„ za brate in sestre.330

„ zoper skušnjave.331

„ v čast Kristusovega terpljenja . . . 332

„ za Marijne praznike.333

„ za varstvo Marije.334

„ za srečno zadnjo uro.335

Duhovni testament .337

Popotni žegen.340

Nauki in molitve za bolnice  . . . 341

Molitev bolene dekline k nebeškemu Očetu . 343

Molitev k materi božji.345

Kratki zdililjeji umirajočih.345

Litanije za umirajoče.348

Stran

Priporočevanje duše. 352

Molitve za verne duše v vicah  . . . 356
Sedem molitev v čast Kristusovega terpljenja . 357

Poslednji dan . 360

Terpljenje Gospoda našega Jezusa
Kristusa  po spisu vsih štirih evangelistov 363

Svete pesmi.

Pesem pri sv. maši. 417

„ „ černi maši . .. 421

K žegnu . 424

Pred pridigo . 425

Pred keršanskim naukom. 426

Po keršanskem nauku. 426

Adventna .   427

Božična . 428

Postna . 429

Sveti križ . 432

Velikonočna .   433

Binkoštna . 434

Sv. rešnje Telo . 434

Zahvalna . 435

Pred svetim obhajilom . 437

Sveto obhajilo . 438

Po sv. obhajilu . 441

Karijne pestui.

1. Tavžentkrat si ti češena. 442

2. O Devica! bod’ češena. 444

3. Ko v jasnem jutru primiglja . 445

Stran.

4. Premila Marija! kje glase čem vzet’? . 445

5. Veš, o Marija!.447

6. O Marija, polna gnade!.447

7. Naj boJj blaga!.449

8. Cvete cvetlica ena.450

9. Ti, ki nad trume nebeške vse . . . . 451

10. O Marija, ti pomagaj nam.452

11. Veselo pesem, jezik moj!.453

12. Dajte hribi in doline.454

13. O Marija rožica 1  455

14. Ti edina, o Marija! .456

15. Kar leze ino gre .457

16. O upanje mi lepo!.458

17. O Devica — pomočnica.459

18. Zapojte jeziki!.460

19. Med zvezdami zvezdica sije.461

20. Vse prepeva, veseluje.462

21. Naj odkrijem, mati mila.463

22. Marija! moje želje.". . 464

23. Tebi, Marija, mi mati premila ....  464

24. Oj bodi češena, lepo pozdravljena ... 465

25. Slava Mariji.466

26. Bodi češena, prečista Devica! ....  467

27. Že slavčki žvergolijo.468

28. Spet kliče nas venčani maj.469

29. Danes je odperlo se sv. nebo ....  470

30. Domači vi znani.471

31. Prišla spomlad je že vesela . . . . . 472

32. O sv. Planina.473

Od serca Jezusovega.474

Od serca Marijnega.475

Deviški stan.476

Stran

Devica.478

Od križevske družbe.480

Dekliška.•.482

Misijonska.483

Pri pogrebu križevske dekline.485

Tolažnica . . . . ■.486

Nauki za dekleta.

Še 20 zlatih naukov (za šmarnice) . . . .

Nauki za dekleta, ki so na višji stopnji pobožnosti

Drugi nauki.

Napeljevanje, Kristusovo terpljenje premišljevati
Napeljevanje, priti na višo stopnjo pobožnosti .

Vsakdanje vaje v zatajevanju.

Dvanajst zlatih vganjk za pobožne dekleta
Pismo sv. Frančiška Sal.

488

510

511

514

521

524

530

533

534
538

Natisnil R. Milic v Ljubljani.