MOKRICE – NA ŠPICI Katarina Udovč 96Arheologija na avtocestah Slovenije 3 3 2 E S MOKRICE – NA ŠPICI Katarina Udovč ⁞ Prispevek: Mario Šlaus 96 Mokrice – Na Špici  ⁞Zbirka: Arheologija na avtocestah Slovenije Uredniški odbor Avtorica Recenzentka  ⁞Barbara Nadbath, glavna in odgovorna  ⁞Katarina Udovč  ⁞Irena Lazar urednica  ⁞Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,  ⁞Inštitut za arheologijo in dediščino,  ⁞Bojan Djurić, strokovni svetovalec  ⁞Center za preventivno arheologijo  ⁞Fakulteta za humanistične študije,  ⁞Tomaž Fabec, pomočnik glavne urednice  ⁞Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana  ⁞Univerza na Primorskem  ⁞Nives Zupančič, oblikovalka zbirke  ⁞katarina.udovc@zvkds.si  ⁞Titov trg 5, SI-5000 Koper in likovna urednica  ⁞Vanja Celin, tehnična urednica Avtor prispevka Lektorici  ⁞Matija Črešnar, član  ⁞Mario Šlaus  ⁞Nina Krajnc (slovenščina)  ⁞Milan Sagadin, član  ⁞Antropološki centar,  ⁞Fiona Thompson (angleščina)  ⁞Maša Sakara Sučević, članica  ⁞Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti  ⁞Katharina Zanier, članica  ⁞Ante Kovačića 5, HR-10000 Zagreb  ⁞Bernarda Županek, članica Prevod  ⁞Maja Sužnik Izdajatelj  ⁞Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Oblikovanje in prelom  ⁞Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana  ⁞Nives Zupančič Zanj Tehnična priprava publikacije  ⁞Jernej Hudolin, generalni direktor  ⁞Vanja Celin, Nives Zupančič Računalniška obdelava in priprava slik  ⁞Danilo Cvetko Fotografije − terenski posnetki  ⁞Slobodan Olić Načrt najdišča  ⁞Stane Žumer Terenske risbe  ⁞Iva Patarčec Opis stratigrafskih enot  ⁞Slobodan Olić, Iva Patarčec, Stane Žumer Geodetske izmere  ⁞Slobodan Olić Risbe predmetov  ⁞Jernej Gojkovič Digitalizacija terenskih risb  ⁞Stane Žumer, Slobodan Olić, Danilo Cvetko Digitalizacija risb predmetov  ⁞Marko Reš, Tamara Strmšek Fotografije predmetov  ⁞Davorin Ciglar Milosavljević Postavitev tabel  ⁞Nataša Svenšek Ljubljana, 2022 Spletna izdaja Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije so brezplačne. http://www.zvkds.si/sl/knjiznica/saas-e-knjige Vse raziskave je omogočil DARS, d. d. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 106892547 ISBN 978-961-7169-12-6 (PDF) Vsebina 1⁞ Uvod 5 2⁞ Geografski, geološki in geomorfološki opis območja 6 3⁞ Arheološkapodobaobmočja 9 4⁞ Metode dela 12 5⁞ Interpretacijanajdišča 13 ⁞ 5.1 Faza 1 13 ⁞ 5.2 Faza 2 13 ⁞ 5.3 Faza 3 13 ⁞ 5.4 Faza 4 27 6⁞ Gradivo 28 ⁞ 6.1 Vrči 28 ⁞ 6.2 Čaše 29 ⁞ 6.3 Skodelice 29 ⁞ 6.4 Sklede 29 ⁞ 6.5 Krožniki 29 ⁞ 6.6 Lonci 31 ⁞ 6.7 Fibule 31 ⁞ 6.8 Žeblji 31 ⁞ 6.9 Nož 31 7⁞ Antropološka analiza Mario Šlaus 32 8⁞ Povzetek 33 9⁞ Mokrice–NaŠpici 34 10⁞ Literatura 35 11⁞ Katalogstratigrafskihenot 37 12⁞ Kataloggradiva 41 1Uvod Arheološko najdišče Mokrice − Na Špici so odkrili leta 2004 ob arheološkem nadzoru tekom gradbenih delih na avtocestnem odseku AC KO 19 Krška vas−Obrežje. Arheološki nadzor je potekal ob strojnem izkopu od-točnega jarka. Pri čiščenju in pregledu profila izkopa-nega jarka so odkrili grobišče in ruševine zidu iz rimske dobe. Po uskladitvi z naročnikom Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) je ekipa Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območna enota Novo mesto (v nadaljevanju ZVKDS), med 24. 5. 2004 in 31. 5. 2004 izvedla izkopavanja na površini 900 m2 (pogod-ba DARS št. 616/2004). Izkopavanje je potekalo na južni strani odtočnega avtocestnega kanala, v dolžini 80 m in širini približno 5 m oziroma do meje odkupa zemljišča za gradnjo avtoceste. Vodja arheoloških izkopavanj je bil Danilo Breščak iz ZVKDS OE Novo mesto. Namestnik vodje in arheolog na terenu je bil Slobodan Olić. Pri izkopavanjih so sodelovali še arheološka tehnika Stane Žumer in Iva Patarčec ter šest delavcev. Strokovni nadzor nad arheološkimi izkopavanj je izvajal mag. Uroš Bavec z novomeške območne enote ZVKDS. Ekipa na terenu je izdelala terensko dokumentacijo in poro- čilo o arheoloških izkopavanjih, ki smo ju uporabili za osnovo pri objavi (Breščak, Olić 2004). Mokrice – Na Špici, AAS 96, 2022 5 2Geografski, geološki in geomorfološki opis območja Arheološko najdišče Mokrice – Na Špici se nahaja v jugovzhodnem delu Slovenije (sl. 1), na desnem bregu Save. Najdišče so odkrili jugovzhodno od Ribnice pri Jesenicah in vzhodno od mokriškega gradu. Leži v ravninskem delu brežiške občine (sl. 2), med avtocestnimi profili 499 in 503, na zemljišču s parc. št. 2275, k. o. Velika Dolina (sl. 3, 4). Na obravnavanem območju se stikajo subpanonske in di-narskokraške pokrajine. Območje Krško-brežiškega polja predstavlja tektonsko enoto Krške sinklinale, ki pripada jugo-zahodnemu delu zagorskega terciarnega bazena. Proti jugu je omejena z Gorjanci, proti severu pa s Posavskimi guba-1 Geografski položaj najdišča na DMR 100; ©GURS. mi. Os sinklinale poteka vzhod−zahod (Verbovšek 1988/89, 582). Geološko najmlajši so pleistocenski in holocenski aluvialni sedimenti, ki so nasuti v osrednjem nižinskem delu, t. i. Brežiškem polju. V spodnjem pleistocenu (levantu) so se v Krško-brežiški kotlini odlagali jezerski sedimenti prod, pesek in glina (Šikić, Basch, Šimunić 1979). V pleistocenu so se odlagale predvsem nekarbonatne aluvialne naplavine. Iz kvartarja izvirajo tudi aluvialni prodni nanosi tretje savske terase iz holocena, ki se je začel po zadnji poledenitvi pred približno 10.000 leti, aluvialni nanosi druge in prve savske terase, proluvij pri Pirošici ter aluvialni nanosi recentnih tokov Save, Krke, Sotle in njihovih večjih pritokov (Šikić, Basch, Šimunić 1979). Proces akumulacije rečnega materiala je bil najmočnejši v zadnji ledeni dobi in v začetku holocena. Sava je oblikovala sedem holocenskih in tri pleistocenske terase. Recentni nanosi Krke so za razliko od savskih manjši (Šikić, Basch, Šimunić 1979). Najdišče je ležalo na območju, ki se je izoblikovalo v srednjem triasu (sl. 5). Omenjeno območje zaznamujeta ugodna prometna lega (plovna pot po Savi in 2 Lokacija najdišča na geografski karti; vir: Atlas Slovenije, kopenska pot od zahoda proti vzhodu) ter možnost kme- ©Mladinska knjiga Založba, d.o.o. Merilo 1 : 50 000. tijske dejavnosti. Zemljišče je bilo v preteklosti obdelovalna površina (sl. 6). Obdelovalna kmetijska površina oziroma njiva je bilo zemljišče tudi tik pred gradbenimi deli (sl. 7). 6 Mokrice – Na Špici, AAS 96, 2022 3Lokacija najdišča na trasi AC Ljubljana−Obrežje, 4Lokacija najdišča na digitalnem ortofotu posnetku, podlaga TTN5 in idejni projekt DARS; ©GURS, ©DARS. podlaga DOF I041462A; ©GURS, ©DARS. Merilo Merilo 1 : 10 000. 1 : 10 000. 5 Lokacija najdišča na geološki karti; vir: list Zagreb. Merilo 1 : 100 000. Mokrice – Na Špici, AAS 96, 2022 7 6Lega najdišča na Franciscejskem katastru; vir: www.arhiv.gov.si (mapa SI_AS_181_N_N71_g_C06.jpg). Merilo 1 : 10 000. 7Pogled na najdišče pred izkopavanji. 8 Mokrice – Na Špici, AAS 96, 2022 3Arheološka podoba območja Območje današnje brežiške občine je v rimskem času Zap. št. Ime najdišča EŠD spadalo širše v provinco Panonijo (Pannonia) in v na-1 Vihre - Arheološko najdišče Pri Urhu 29100 daljnjih delitvah province v Gornjo Panonijo (Pannonia 2 Gorenje Skopice - Villa rustica Pečina 15568 Superior) in Savsko Panonijo (Pannonia Savia) ter ožje 3 Gorenje Skopice - Arheološko najdišče Podgornica 29069 4 Dolenje Skopice - Arheološko najdišče Pesek II 29070 v ager municipija Neviodunum (Municipium Flavium 4 Dolenje Skopice - Arheološko najdišče Pesek I 29071 Latobicorum Neviodunnum). Grobišče Mokrice na Špici 4 Dolenje Skopice- Arheološko najdišče Velike lopate 29067 je ležalo ob glavni cesti Emona−Siscia oziroma Aquile-5 Dolenje Skopice - Arheološko najdišče Ravne 10779 ia–Emona–Sirmium. Od zahoda proti vzhodu so ob vii 6 Krška vas - Arheološko najdišče Zasavje 10782 publici na odseku ceste Drnovo−Obrežje dokumentirali 23 Velike Malence - Arheološko najdišče 9325 Šentvid-Malence arheološka najdišča iz obdobij od prazgodovine do sre-7 Čatež ob Savi - Arheološko najdišče sv. Jurij 15570 dnjega veka: Vihre − sv. Urh, Pečina in Podgornica pri 7 Čatež ob Savi - Arheološko najdišče Zagrebška 10595 Gorenjih Skopicah, Dolenje Skopice (Pesek I, Pesek II), cesta 7 Čatež ob Savi - Arheološko najdišče Sredno polje 15546 Zasavje pri Krški vasi, Velike Malence, lokacije (Čateški 8 Dvorce - Antično grobišče 10596 grič, Čateški grič − jug, sv. Jurij, Na vrtih, Sredno polje, 9, 10 Podgračeno - Naselbina Col 10599 Topličica oz. Zagrebška cesta) v bližini Čateža ob Savi, 11 Ribnica pri Brežicah - Arheološko najdišče Romula 9335 Dvorce, Col pri Podgračenem, Podgračeno, Ribnica, 13 Ribnica pri Brežicah - Arheološko najdišče Jaušina 10567 Jaušina pri Jesenicah, Mokrice na Špici in Obrežje. Poi-16 Mokrice - Grad 466 22 Velika Dolina - Gradišče 10604 menovanja arheoloških najdišč, kot so vpisana v register 17 Obrežje - Arheološko najdišče Obrežje 12654 kulturne dediščine, so navedena na (sl. 8). Arheološka 24 Mrzlava vas - Arheološko najdišče Mrzlava vas 10784 najdišča bomo v nadaljevanju predstavili od zahoda 18, 19 Cirnik pri Veliki Dolini - Grad Gračeno 10778 proti vzhodu, tako kot ležijo ob rimski cesti (sl. 9), in ne Najdišča brez evidenčne številke dediščine oz. vpisa po arheoloških obdobjih. v Register kulturne dediščine 12 Zgornja Ribnica Na Vihrah so izkopali sledi zgodnjerimskega tabora ali po-14 Mokrice na Špici stojanke, in sicer shrambne jame in peči za peko kruha (sl. 9: 15 Rajec 20 Bregana 1). Vzhodno od shrambnega predela so odkrili žgane gro-21 Jesenice bove iz 1. stoletja. Poleg omenjenega so izkopali tudi grobi- šče iz pozne antike (Topličanec, Tica, Predan 2011). 8 Imena arheoloških najdišč, kot so vpisana v Register nepremične kulturne dediščine. Vir: http://rkd.situla.org, 25. Na najdišču z ledinskim imenom Pečina pri Gorenjih Sko-3. 2021. picah (sl. 9: 2) so izkopali temelje stavb iz zgodnjega časa je bila uničena leta 1781, ko je Sava spremenila strugo in rimske dominacije, iz 1. do 2. stoletja n. št. Rimska poselitev odnesla 14 hiš ter cerkev (Pinter 2003, 278). je uničila grobišče iz pozne bronaste dobe, prav tako so V okolici Čateža oziroma Čateškega griča se nahaja več z odkrili sledi zgodnjeslovanske poselitve iz 9. in 10. stoletja arheološko metodo raziskanih najdišč. Na lokaciji Čateški (Bavec 2006, 44). grič – jug so izkopali sledi rimskega cestišča (Predan 2003, V letu 2009 so na tem območju potekali ekstenzivni terenski 113). Sledi cestišča iz rimske dobe in srednjeveške odpadne pregledi. Z njimi so odkrili sledi poselitve iz rimske dobe na jame so izkopali na Čatežu sv. Jurij (Bugar 2003, 115). Zadnji najdišču Podgornica pri Gorenjih Skopicah (sl. 9: 3) in Ravne dve lokaciji in lokacije Čateški grič − Na vrtih, sv. Jurij, Čate-pri Dolenjih Skopicah (sl. 9: 5) ter sledi poselitve iz prazgo- ški grič − jug, Čateški grič I in II ter Čateški grič − jugovzho-dovine in rimske dobe na najdiščih Pesek I, Pesek II in Velika dno pobočje so bile leta 2018 objavljene v monografiji AAS lopata v bližini Dolenjih Skopic (sl. 9: 4) (vir RKD). (Mileusnić, Jovanović 2018). V centru Čateža (ohranilo se je Časovno najmlajše je arheološko najdišče Krška vas – Za-ime Topličica) oziroma na Zagrebški cesti so dokumentirali savje (sl. 9: 6), ki sodi v čas srednjega in novega veka. Vas večji objekt z ostanki hipokavsta, domnevno terme (Bavec Mokrice – Na Špici, AAS 96, 2022 9 neolitik grobišče prazgodovina naselbina bronasta doba tabor rimska doba cesta srednji vek posebna najdba 1 0 1 km spomenik 2 6 3 5 4 7 23 8 24 9 10 11 19 13 18 12 14 16 21 22 15 17 20 9Lokacije arheoloških najdišč ob rimski cesti; vir: arkas.zrc-sazu.si. 2006, 26–27). Na najdišču Čatež − Sredno polje so izkopali Ribnice pri Jesenicah oz. Ribnice na Dolenjskem. Naselbino večjo neolitsko naselbino s približno 25 objekti, ki jih radio-so zgradili na najožjem ravninskem prehodu med Savo in karbonska datacija uvršča v čas od 4800 do 4600 pr. n. št., pobočji Gorjancev. Na danes potrjeno lokacijo jo je umestil ter ostaline dveh jarkov in več kot deset krušnih peči, skro- že P. Petru ob gradnji ceste Bratstva in enotnosti oziroma mne ostaline pohodnega tabora iz rimske dobe oziroma magistralne ceste Ljubljana–Zagreb (Petru 1961, 193). Trasa zadnjih desetletij pr. n. št. (Guštin 2003, 247–248; sl. 9: 7). magistralne ceste je potekala po trasi rimske ceste. V cen-tralnem delu naselbine so na obeh bregovih potoka odkrili V rimskem obdobju je bil običaj, da so pokojnike pokopavali temelje večjega števila objektov. Na vzhodni strani poto-ob cestah, zato so ob trasi rimske ceste odkrili več grobišč. V ka Gračenica so odkrili temelje večjega uradnega objekta Dvorcah (sl. 9: 8) so izkopali družinske kupolaste grobnice, naselbine (sl. 9: 11) (Breščak 2003, 231–233; Lazar 2020, grobnice, sestavljene iz kamnitih plošč, ter dva otroška ske-387–402). letna grobova (Bavec 2001, 25). Vzhodno od zaselka Ribnica (sl. 9: 12) so med avtomobil-Odlomke keramike iz srednjega neolitika in nekaj objek-sko cesto in staro asfaltno cesto Brežice–Samobor odkrili t. i. tov, zgrajenih v stojkasti tehniki, iz pozne bronaste dobe ter vzhodno grobišče z 41 žganimi in skeletnimi grobovi. Ne-ostaline že leta 1958 uničenih rimskih stavbnih ostalin so iz-kropola se je raztezala v ozkem pasu ob rimski cesti (Petru kopali tudi na Colu pri Podgračenem (Horvat 2003, 108–109; 1969b, 20–24). Horvat 2020; sl. 9: 9). Na lokaciji Jaušina pri Ribnici (sl. 9: 13) so odkrili odlomke Pri vasi Podgračeno so v letih 2001–2004 izkopali 129 gro-keramike iz poznega neolitika (lengyelska kultura) (Djurić bov, 105 žganih in 24 skeletnih grobov ter štiri družinske 2003, 157–158) in dva groba iz rimske dobe. Južno od Jauši-grobne parcele iz obdobja od 1. do 3. stoletja oziroma za-ne leži obravnavano grobišče Mokrice − Na Špici (sl. 9: 14). hodno grobišče bližnje Romule (sl. 9: 10). Na grobišču so pokopavali pokojnike iz rimske naselbine Romula, današnje 10 Mokrice – Na Špici, AAS 96, 2022 V vasi Rajec (sl. 9: 15), južno od Mokric, so odkrili anepigraf-sko aro (ANSl 1975, 258), v mokriškem gradu (sl. 9: 16) so vzidani rimski spomeniki (ANSL 1975, 259). Najvzhodneje ležeče najdišče je mejni prehod Obrežje (sl. 9: 17). Na Obrežju so izkopali sledi naselbine in grobišče iz pozne bronaste dobe. V rimsko dobo sodi zgodnjerimska utrdba z dvema vhodoma, ki so jo zgradili okrog leta 13 ali 14 pr. n. št. Na treh straneh so jo varovali dvojni jarki, na eni pa enojni. Na severovzhodnem delu najdišča so odkrili po-znosrednjeveško naselbino (Mason 2003, 202–203). Zgoraj omenjena najdišča so izkopali tekom gradnje avtoceste ali drugih infrastrukturnih posegov. Izven trase se nahajajo še neraziskana najdišča Cirnik in Velika Dolina. Zahodno od Ribnice leži Cirnik (sl. 9: 18), na katerem Pečnik domneva prazgodovinsko gradišče, Kušljan pa omenja latenske grobove (ANSl 1975, 259). V bližini Cirnika se nahajajo ruševine gradu Gračeno (sl. 9: 19) s konca 12. stoletja (RKD). Tulasto sekiro so izkopali v Bregani (sl. 9: 20), na Jesenicah (sl. 9: 21) pa kamnito dleto (ANSl 1975, 259). V bližini vasi Velika Dolina (sl. 9: 22) naj bi se nahajali prazgodovinsko gradišče in gomile (ANSl 1975, 259). Arheološka najdišča, predvsem iz rimske dobe, se nahajajo tudi ob izlivu in ob reki Krki. Skoraj na sotočju rek Krke in Save ležijo Velike Malence (sl. 9: 23). Arheološko najdišče je razglašeno za kulturni spomenik lokalnega pomena. Na vzpetini Gradišče, severovzhodno od cerkve sv. Martina, so že konec 19. stoletja odkrili sledi prazgodovinske naselbine, prav tako so prekopali tudi nekaj prazgodovinskih gomil. V literaturi se omenja 30 gomil iz starejše železne dobe, vendar jih je na Rutarjevem načrtu iz leta 1892 razvidnih le 10. Na gomilah in v naselbini so odkrili tudi maloštevilne najdbe iz mlajše železne dobe, ki dokazujejo kontinuiteto poselitve. Okoli cerkve sv. Martina so odkrili ruševine vile rustike iz 2. in 3. stoletja n. št. V 4. stoletju so po liniji prazgodovinskih okopov ponovno utrdili Gradišče. Utrdili so ga z 2 m širokim zidom, ki so ga mestoma dodatno zavarovali še s kontrafori. V notranjosti so odkrili tloris zgodnjekrščanske cerkve velikosti 21 × 10 m ter sledi lesenih stavb. Konec naselbine oziroma poznoantične trdnjave iz dosedanjih raziskav in ohranjenega gradiva ni razviden (povzeto po Guštin 1990, 69). Na južnem pobočju grebena, ki se dviguje nad prazgodovinsko in poznoantično naselbino v Velikih Malencah, leži grobišče iz rimske dobe v Mrzlavi vasi (sl. 9: 24) (Petru 1971, 16–18, sl. 40). Mokrice – Na Špici, AAS 96, 2022 11 4Metode dela Izkopno polje velikosti 900 m2 je bilo razdeljeno na 5 × 5 m velike kvadrante. Številke kvadrantov so narašča-le od jugovzhoda proti severozahodu, črke so padale od zahoda proti vzhodu. Na izkopnem polju so strojno odstranili plast ornice debeline 0,5–0,6 m. Sledil je ročni izkop preostale ornice, debeline od 0,05 do 0,15 m. Nato so do sterilne geološke osnove nadaljevali z ročnim stra-tigrafskim izkopom struktur in plasti iz rimske dobe. Vse raziskane strukture so podrobno arheološko dokumentirali. Pri izkopavanju in dokumentiranju so sledili načelom arheološke stroke. Dokumentiranje arheoloških ostalin je obsegalo opis, fotografiranje in tehnično risbo ter geodetsko izmero odkritih struktur po končanem izkopu. Stratigrafske enote (v nadaljevanju SE) so dokumentirali opisno, fotografsko in prostorsko. Osnovo dokumentacije je predstavljal računalniški izris posameznih struktur s pomočjo elektronskega tahimetra v Gauss-Krügerjevem koordina-tnem sistemu. Zaradi čim večje natančnosti in prikazovanja detajlov so poleg omenjene klasične metode arheološkega dokumentiranja uporabljali fotoskice. Fotoskice so izdelali iz digitalnih fotografij, optično korigiranih in vpetih v mrežo geodetsko izmerjenih točk. Polnila grobov so vzeli kot vzorce za mokro sejanje. Drobci in odlomki ožganih človeških kosti so bili antropološko pregledani (gl. sl. 61 in Antropolo- ška analiza, tu str. 32). 12 Mokrice – Na Špici, AAS 96, 2022 5Interpretacija najdišča Arheološko najdišče so poškodovali sodobna vkopa SE 35, SE 64 in SE 65, je prekinil vkop za avtocestni odtoč- za telefonski kabel (SE 4/5) in izkop odtočnega kanala ni kanal (sl. 13, 14). Dolžina neprekinjenega kanala bi bila (SE 33) ob in zaradi gradnje avtoceste. Izkop je botroval 17,5 m, širina 0,6 m in višina 0,30–0,45 m. Nadaljevanje ka-odkritju najdišča. Na najdišču so izkopali in dokumenti-nala proti severozahodu je prekinila avtocesta. rali 14 grobov, drenažni kanal in poškodovan zid iz rimske dobe. Arheološke ostaline smo razdelili na štiri faze (sl. 10, 11 – glej str. 14–15). 5.3 Faza 3 V jugovzhodnem delu izkopnega polja so izkopali in doku-5.1 Faza 1 mentirali 14 grobov ter vkop z ožgano zemljo iz rimskega obdobja (sl. 15). Na obravnavanem grobišču niso doku-V najstarejšo fazo smo uvrstili geološke plasti SE 3 in napla-mentirali kompleksnejših konstrukcij, ki so značilne za po-vinske plasti izpred rimske dobe (SE 54, SE 57, SE 66, SE 67). deželska grobišča znotraj območja, poseljenega z Latobiki, Stratigrafske enote SE 54 in SE 66 so vidne v profilu pod oziroma za neviodunski ager, kot so npr. kupolasta grobnica, SE 2 (sl. 12). kamnita skrinja oziroma grob z vseh štirih strani obložen s kamnitimi ploščami ali pokop v skrinji iz tegul. Pregled oblik 5.2 Faza 2 oziroma tipologijo dolenjskih grobov sta podala že T. Knez (Knez 1968) in D. Breščak (Breščak 1985, 36–46). Rimljani so V fazo 2 smo uvrstili drenažni kanal, ki nakazuje intenziv-se pri načinu pokopa lahko odločili ali za kremacijo ali in-no obdelavo zemljišča v rimski dobi. Dokumentirali so ga v humacijo. Izbiro jim je dovoljeval zakonik dvanajstih plošč. osrednjem delu izkopnega polja, v kv. 5, 6, 6a in 8b. Zgradili V prvem stoletju pr. n. št. je inhumacijo izpodrinilo sežiganje so ga iz različno velikih ploščatih kamnov, orientiran je bil pokojnih, ki je prevladovalo vse do Trajanovega časa (Hope jugovzhod−severozahod. Strukturo, ki jo sestavljajo SE 34, 2007, 107–111). SE 2 – sivo-rjava ilovica – ornica SE 54 – drobljiv temno sivkasto rjav melj z drobci oglja in ožgane zemlje – naplavinska plast SE 66 – drobljiva, olivno rumena in svetlo olivno rjava ilovica – naplavinska plast SE 3 – zbita ilovica – geološka osnova 2 z = 151,136 54 66 3 12 Presek SE 2, SE 54 in SE 66. Merilo 1 : 20. Mokrice – Na Špici, AAS 96, 2022 13 raziskano območje faza 1 – geološke in naplavinske plasti faza 2 – rimsko obdobje faza 3 – rimsko obdobje faza 4 – moderna doba odtočni kanal avtoceste presek 16b kvadrant 5 × 5 m 16a 15b 16 15a 14b 15 14a 13b 14 13a 12b 13 12a 11b 12 11a 10b 11 10a 9b 10 9a 8b 9 8a 7b 8 7a 6b 7 6a 5b 6 5a 4b 5 4a 3b 4 3a 2b 3 2a 1b 2 1a 1 10 Kompozitni načrt najdišča. Merilo 1 : 500. 14 Mokrice – Na Špici, AAS 96, 2022 13b raziskano območje faza 1 – geološke in naplavinske plasti 12b faza 2 – rimsko obdobje faza 3 – rimsko obdobje faza 4 – moderna doba odtočni kanal avtoceste 12a 11b kvadrant 5 × 5 m 60 10b 11a 10 9 33 10a 9b 11 5 9a 8b 10 8a 7b 9 grob 14 grob 13 8 7a 6b 5b 6a 7 42 grob 9 5a grob 11 4b 6 grob 12 4a 3b 5 35 grob 10 grob 7 grob 6 3a 2b 4 grob 5 grob 4 grob 3 2a 1b 3 grob 8 3 grob 2 2 1a grob 1 1 5 67 11 Detajlni kompozitni načrt najdišča. Merilo 1 : 250. Mokrice – Na Špici, AAS 96, 2022 15 10a 9b raziskano območje raziskano območje drenažni kanal 11b grob odtočni kanal avtoceste 12a temelj zidu 9a 8b 10 ruševinska plast 60 vkop 10b 11a 8a 7b 9 33 9 10 9b 10a 11 8 7a 6b 8b 9a 10 5b 6a 7 8a 7b 9 grob 14 5a 4b 6 grob 13 6b 7a 8 35 4a 3b 5 5b 6a 7 3a 2b 4 grob 9 42 grob 11 4b 5a 6 2a 1b 3 grob 12 3b 4a 5 2 1a grob 7 grob 10 13 Tloris faze 2 z drenažnim kanalom. Merilo 1 : 250. grob 6 grob 5 2b Na grobišču Mokrice na Špici so žganino in žgane kosti po-3a 4 ložili na dno v zemljo vkopane 1 jame. Izjema so grobovi 1, grob 3 grob 4 5, 9, pri katerih se je delno ohranila kamnita konstrukcija, in 2a 1b sicer kot ena linija različno velikih kamnov. Grobove 1, 3, 5, 6, 3 grob 8 7, 8, 9, 10, 11, 12 in 13 je poškodoval vkop za telefonski kabel (SE 5), grob 4 je poleg vkopa SE 5 poškodoval tudi vkop za grob 2 1a 2 odtočni kanal oziroma SE 33, grob 11 in 14 pa samo vkop grob 1 za odtočni kanal. V fazo III smo uvrstili tudi vkop z ožgano zemljo brez najdb in žganih kosti oziroma SE 42. 1 14 Drenažni kanal. 16 Mokrice – Na Špici, AAS 96, 2022 raziskano območje 11b grob 12a temelj zidu ruševinska plast 60 vkop 10b 11a 9 10 9b 10a 11 8b 9a 10 8a 7b 9 grob 14 grob 13 6b 7a 8 5b 6a 7 grob 9 42 grob 11 4b 5a 6 grob 12 3b 4a 5 grob 7 grob 10 grob 6 grob 5 2b 3a 4 grob 3 grob 4 2a 1b 3 grob 8 grob 2 1a 2 grob 1 1 15 Tloris faze 3 z vrisanimi grobovi, zidom in vkopom SE 42. Merilo 1 : 250. Mokrice – Na Špici, AAS 96, 2022 17 Grob 1 Vkop (SE 8, kv. 1–2) je imel po vsej verjetnosti pravokoten tloris (sl. 16), z merami 1 × 1,9 × 0,27 m, v profilu je bil nepravilne oblike. Ohranjena zahodna stena položno/stopni- často prehaja v ravno dno, medtem ko je vzhodna stena navpična. Na zahodnem delu groba se je ohranila ena vrsta kamnite konstrukcije, ki je nakazovala krog (SE 6). Kamni so bili ponekod že v sekundarni legi, saj je grob na vzhodnem delu uničil vkop za telefonski kabel (SE 5). Na dnu je ležala žganina (polnilo SE 14) z drobci žganih kosti. Polnilo SE 14 je prekrivala SE 7. Na žganini oziroma v SE 7 so izkopali čašo (G2) in vrča (G3 in G4) (sl. 17). 17 Grob 1 z najdbami. oglje kamni kosti keramika opeka 0 50 cm žganina, premešana z zemljo z = 151,782 14 7 4 14 5 8 16 Tloris in presek groba 1. Merilo 1 : 20. 18 Mokrice – Na Špici, AAS 96, 2022 Grob 2 Vkop (SE 13, kv. 2) je imel ovalen tloris (sl. 19), z merami 0,86 × 0,60 × 0,32 m. Vzhodna stena je v širokem kotu prehajala v neravno dno, vzhodna pa navpično (sl. 18). Na dnu groba je ležala žganina (polnilo SE 12). V njej je bilo nekaj žganih kosti in drobcev oglja. V grobu niso izkopali najdb. z = 151,696 12 5 13 18 Grob 2. 19 Grob 2. M 1 : 20. Grob 3 oglje kosti Vkop (SE 18, kv. 3) je imel ovalen keramika tloris (sl. 20), z merami 1,7 × 1 × žganina, premešana z zemljo 0,27 m. V profilu je bil nepravilne banjaste oblike, stene so položno 0 50 cm prehajale v neravno dno. Na dnu groba je ležala žganina (polnilo SE 19), ki je vsebovala večjo količino zelo razdrobljenih žganih človeških kosti ter veliko oglja. V polnilu SE 19 so izkopali čašo (G9), skodelici (G8 19 in G10), bronasti fibuli (G6 in G7) in odlomek bronastega predmeta (G5) (sl. 21). Polnilo SE 19 je bilo prekrito s SE 17. Severozahodni rob groba je Grob 3 29 bil presekan z vkopom za telefonski kabel (SE 5). Grob 8 z = 151,611 17 25 19 29 26 18 20 Groba 3 in 8. Merilo 1 : 20. Mokrice – Na Špici, AAS 96, 2022 19 21 Grob 3. 23 Grob 4. Grob 4 človeških kosti. Polnilo je bilo prekrito s SE 15. V SE 15 so izkopali žgane kosti in odlomka bronastih fibul (G11 in G12) Vkop (SE 16, kv. 3 in 3a) je imel podolgovat tloris (sl. 22), z (sl. 23). merami 1,15 × 0,8 × 0,25 m. Prvotna oblika groba ni ohranjena niti v tlorisu niti v profilu. Grob je bil poškodovan na Grob 5 jugozahodu z vkopom za telefonski kabel (SE 5), na seve-rovzhodu pa z vkopom za odtočni jarek (SE 33). Na dnu Vkop (SE 22, kv. 3–4) je imel ovalen tloris (sl. 25), z merami groba je ležala žganina (polnilo SE 32) z veliko oglja, kjer 1,35 × 0,6 × 0,2 m. V profilu je bil banjaste oblike. Zaho-so odkrili keramičen lonec (G13), 3 fragmente bronaste-dna stena je položno prehajala v ravno dno, vzhodna je bila ga predmeta ter večjo količino zelo razdrobljenih žganih uničena z vkopom za telefonski kabel (SE 5). Vkop SE 5 je na vzhodni strani odstranil tudi kamnito konstrukcijo groba (SE 20). Konstrukcija oziroma razporeditev kamnov v tlorisu kamni nakazujeta okroglo obliko. Na dnu groba je ležala žgani- žganina, premešana z zemljo na (polnilo SE 30) z veliko oglja. V SE 30 so izkopali lonec (G14) in večjo količino zelo razdrobljenih, žganih človeških 0 50 cm kosti. Žganino je prekrivalo polnilo SE 21. V njej so odkrili vrč (G15), nekaj fragmentov keramike ter nekaj zelo razdrobljenih žganih človeških kosti (sl. 24). Grob 4 32 z = 151,582 15 33 24 Grob 5. 32 16 22 Grob 4. Merilo 1 : 10. 20 Mokrice – Na Špici, AAS 96, 2022 Grob 6 oglje kamni Vkop (SE 24, kv. 4 in 4a) je imel v pravokoten tloris (sl. 26), kosti z merami 0,8 × 0,75 × 0,15 m. V profilu je bil banjaste oblike. keramika Vzhodna stena je položno prehajala v ravno dno, medtem žganina, premešana z zemljo ko je bila zahodna uničena z vkopom za telefonski kabel (SE 5). Vkop je bil zapolnjen s SE 23, ki je vsebovala veliko 0 50 cm oglja, nekaj zelo razdrobljenih žganih človeških kosti ter tri skoraj v celoti ohranjene posode, čašo (G16) ter vrča (G17 in G18) (sl. 27). Grob 5 0 50 cm oglje keramika kosti žganina, premešana z zemljo Grob 6 z = 151,696 20 21 45 30 22 z = 151,725 25 Grob 5. Merilo 1 : 20. 23 5 24 26 Grob 6. Merilo 1 : 20. 27 Grob 6. Mokrice – Na Špici, AAS 96, 2022 21 oglje kamen žganina, premešana z zemljo 0 50 cm Grob 7 31 28 Grob 7. Grob 7 Vkop 7 (SE 28, kv. 4 in 5) bi imel, če ga na vzhodni strani ne bi uničil vkop za telefonski kabel, ovalen tloris (sl. 29), z SE 005 28 merami 1,25 × 1 × 0,22 m. V profilu je bil banjaste oblike. Zahodna stena je položno prehajala v ravno dno, vzhodna z = 151,517 27 je bila uničena z vkopom za telefonski kabel SE 5. Na dnu 4 groba je ležala žganina (polnilo SE 31) z veliko oglja in zelo SE 005 31 5 veliko razdrobljenih žganih človeških kosti. Poleg naštetega 28 je vsebovala še nekaj odlomkov keramike iz rimske dobe in 29 Grob 7. Merilo 1 : 20. večje število železnih žebljičkov (G19) (sl. 28). Poleg drobcev oglja so našli tudi šest večjih kosov oglja oziroma zo-glenelega lesa dolžine 0,10−0,30 m, do 0,07 m v premeru. Polnilo SE 31 je bilo prekrito s SE 27. Grob 3 keramika Grob 8 Vkop (SE 26, kv. 3) je imel nepravilen tloris 0 50 cm (sl. 20, 30), z merami 0,95 × 0,88 × 0,18 m. V profilu je bil banjaste oblike. Severna stranica je stopničasto prehajala v neravno dno. Južna stranica je bila uničena z vkopom za grob 3. Na dnu vkopa je ležala žganina (polnilo SE 29) z veliko oglja, večjo količino zelo razdrobljenih žganih človeških kosti in nekaj odlomki keramike iz rimske dobe. Žganino oziroma SE 26 je prekrivalo Grob 8 polnilo SE 25, ki je vsebovalo nekaj drobcev ke- ramike iz rimske dobe in žgane človeške kosti (gl. sl. 20). Poleg omenjenega so se v polnilu SE 25 nahajali še odlomek fibule (G20), čaša (G21), ter nekaj koščkov železa (sl. 31). Grob 8 je bil na severovzhodni strani delno presekan z recentnim vkopom za telefonski kabel (SE 5). 30 Grob 8. Merilo 1 : 20. 22 Mokrice – Na Špici, AAS 96, 2022 31 Grob 8. 32 Grob 9. Grob 9 0 50 cm oglje Vkop (SE 44, kv. 6 in 6a) je nakazoval okrogel tlo-kamni ris (sl. 33), s premerom okrog 1,7 × 0,15 m. Vrh kosti groba je označevala kamnita struktura iz večjih Grob 9 keramika kamnov prstanaste oblike (SE 36). V profilu je bil banjaste oblike, stene so položno prehajale v ko-tanjasto dno. Zapolnjen je bil s polnilom SE 43, ki je vsebovalo večjo količino zelo razdrobljenih žganih človeških kosti in drobce oglja, nekaj odlomkov keramike iz rimske dobe, železne že- bljičke (G22) ter odlomek bronastega predmeta. Poleg naštetih najdb so k inventarju groba prišteli tudi čašo (G23), ki je bila najdena v polnilu jarka za telefonski kabel (SE 4) (sl. 32). Grob je po sredini presekal vkop za telefonski kabel (SE 5). z = 151,470 36 43 4 43 44 5 44 33 Grob 8. Merilo 1 : 20. Mokrice – Na Špici, AAS 96, 2022 23 Grob 10 SE 45 z odlomki keramike iz rimske dobe in nekaj žganimi človeškimi kostmi (sl. 35). Grob je po sredini presekal vkop Vkop (SE 46, kv. 4) je imel nepravilen, pravokoten tloris za telefonski kabel (SE 5). (sl. 34), z merami 1,18 × 1,16 × 0,25 m. V profilu je bil banjaste oblike, stene so položno padale proti kotanjastemu Grob 11 dnu. Na dnu vkopa je ležala žganina (polnilo SE 51) z veliko oglja in nekaj koščki rdeče ožgane ilovice. V njem so izko-Vkop (SE 40, kv. 5a) je imel nepravilen ovalen tloris (sl. 44), z pali skodelico (G24) ter manjšo količino zelo razdrobljenih merami 0,2 × 0,9 × 0,18 m. V profilu je bil po vsej verjetnosti žganih človeških kosti. Polnilo SE 51 je prekrivalo polnilo banjaste oblike. Na vzhodni strani je grob uničil vkop za od-točni kanal SE 33. Na dnu vkopa je ležala žganina (polnilo SE 53) z drobci oglja, koščki ožgane ilovice in nekaj zelo razdrobljenimi človeškimi kostmi. Polnilo SE 53 je prekrivalo oglje polnilo SE 39. V SE 39 so izkopali nekaj razdrobljenih, žganih kamni človeških kosti (sl. 45). V grobu niso izkopali najdb (sl. 46). kosti ožgana glina žganina, premešana z zemljo 0 50 cm 0 50 cm oglje ožgana glina žganina, premešana z zemljo Grob 10 Grob 11 z = 151,555 z = 151,511 51 4 45 39 33 53 51 53 40 ? 5 46 36 Grob 11. Merilo 1 : 20. 34 Grob 10. Merilo 1 : 20. 35 Grob 10. 37 Grob 11. 24 Mokrice – Na Špici, AAS 96, 2022 Grob 12 Grob 13 Vkop (SE 38, kv. 5) je nakazoval okrogel tloris (sl. 38), s pre-Vkop (SE 48, kv. 7a) je nakazoval pravokoten tloris (sl. 40), merom 0,90 m in globino 0,35 m. V profilu je bil banjaste z merami 1,18 × 0,72 × 0,37 m. V profilu je bil pravoko-oblike, stene so položno prehajale v ravno dno. Na dnu tne oblike. Stene so skoraj navpično prehajale v ravno dno, groba je ležala žganina (polnilo SE 52), ki je vsebovalo večje vzhodna stran je bila uničena z vkopom za avtocestni od- število zelo razdrobljenih, žganih človeških kosti ter nekaj točni kanal (SE 33). Na dnu vkopa je ležala žganina (polnilo odlomkov keramike iz rimske dobe. V polnilu so poleg kosti SE 56) z veliko oglja ter razdrobljenimi žganimi človeškimi izkopali čašo (G29), bronasti fibuli (G26 in G27) ter bronast kostmi. V njej so izkopali železen žebelj. Polnilo SE 56 je pre-novec (G28). Polnilo SE 52 je prekrivalo polnilo SE 37. V krivalo polnilo SE 47. V njem so poleg odlomkov keramike njem so izkopali nekaj razdrobljenih žganih kosti, malošte-in drobcev razdrobljenih žganih kosti izkopali dvoročajni vrč vilne odlomke keramike iz rimske dobe in vrč (G25) (sl. 39). G30 (sl. 41). Grob je po sredini presekal vkop za telefonski kabel (SE 5). Grob 13 0 50 cm oglje oglje kosti kamni keramika keramika ožgana ilovica žganina z zemljo žganina z zemljo 0 50 cm Grob 12 z = 151,362 z = 151,551 47 4 37 33 56 5 PN 22 48 52 38 38 Grob 12. Merilo 1 : 20. 40 Grob 13. Merilo 1 : 20. 39 Grob 12. 41 Grob 13. Mokrice – Na Špici, AAS 96, 2022 25 Grob 14 Neopredeljiva struktura iz rimske Vkop (SE 50, kv. 8a) je nakazoval ovalen tloris (sl. 42), z me-dobe rami 1,07 × 0,83 × 0,26 m. V delno poškodovanem profilu V severozahodnem delu izkopnega polja so izkopali struk-se je nakazovala banjasta oblika. Na dnu vkopa je ležala turi iz rimske dobe, ki ju na podlagi zabeleženih stratigraf- žganina (polnilo SE 55) z veliko oglja, ožgano ilovico in skih podatkov ni bilo možno natančneje opredeliti znotraj razdrobljenimi človeškimi kostmi. V polnilu so izkopali čašo rimskega obdobja (Olić 2004) oziroma faz na obravnava- (G31). Polnilo je prekrivalo polnilo SE 49, ki je vsebovalo ne-nem najdišču. Daljšo strukturo iz različno velikih kamnov kaj žganih človeških kosti, maloštevilne odlomke keramike SE 10, z merami 7,2 × 0,50 m, so interpretirali kot ostanke iz rimske dobe ter bronast in železen predmet (sl. 43). Grob zidu oziroma temelja, od katerega sta se ohranili ena do 14 je bil delno uničen z izkopom avtocestnega odtočnega dve vrsti kamnov (sl. 44), v višini 0,2–0,3 m. Zid je potekal v jarka (SE 33). 0 50 cm oglje kosti ožgana ilovica žganina z zemljo Grob 14 z = 151,288 49 55 50 33 42 Grob 14. Merilo 1 : 20. 44 Pogled na temelje SE 10 in SE 11. 43 Grob 14. 45 Temelji SE 60. 26 Mokrice – Na Špici, AAS 96, 2022 smeri jugovzhod−severozahod z odklonom od smeri seve-5.4 Faza 4 ra 40º proti zahodu. Na severni strani je bil diagonalno preV časovno najmlajšo fazo uvrščamo posege iz moderne sekan z recentnim vkopom − odtočnim kanalom ob avto-dobe, ki so poškodovali najdišče. Vanjo sodita jarek SE 4/5 cesti (SE 33). Ostanki zidu so bili pokriti z ruševinsko plastjo ter vkop za odtočni avtocestni kanal SE 33 (sl. 46). SE 9. V plasti so izkopali gradbeni material: opeke in tegule ter odlomke keramike (G43–G45). Na severni strani novo narejenega odtočnega kanala so v ozkem pasu nepoškodovanega terena med jarkom in avto-cesto odkrili ostanek druge zidane strukture (SE 60), z merami 0,7 × 0,5 m (sl. 45). Temelji so ležali pravokotno na polnilo SE 10/11, ki se je nahajalo na južni strani odtočnega jarka (gl. sl. 10 in 15). Po vsej verjetnosti zidova predstavljata dela istega objekta. 14a 13b raziskano območje 12b 14 13a PTT jarek 33 odtočni jarek 12a 11b 13 12 11a 10b 5 11 10a 9b 10 9a 8b 9 8a 7b 8 7a 6b 7 6a 5b 6 5a 4b 5 4a 3b 4 3a 2b 3 2a 1b 2 1a 1 46 Tloris faze 4 z vrisanimi novodobnimi posegi SE 5 in SE 33. Merilo 1 : 400. Mokrice – Na Špici, AAS 96, 2022 27 6Gradivo V grobovih niso izkopali uvoženega in kakovostnega 6.1 Vrči rimskega posodja ter ostalih predmetov (sl. 47). Na grobišču so izkopali le en novec, in sicer Trajanov as, v Vrč je trebušasto oblikovana posoda z izrazitim vratom in grobu 12. Novce so prilagali v grobove bodisi kot plačilo vsaj enim ročajem. Trup je običajno kroglast ali ovalen. V za prevoz v Had bodisi kot amulet za zaščito pred zlemi grobem delimo na vrče na tiste z enim ali dvema ročajema. duhovi (Ceci 2005). Ročaji so lahko okrogli, trakasti, profilirani in narebreni. Pogostejši so enoročajni vrči, ki predstavljajo tipično namizno Poleg odsotnosti uvoženih predmetov in oljenk moramo posodje za strežbo vina in vinu sorodnih pijač. Izvirajo iz omeniti še eno posebnost, ki jo je pri izkopavanjih opazil že italskega prostora in posnemajo stekleno, srebrno in posre-P. Petru. Opazil je, da so posode pogosto dajali v zgornji del dno tudi sigilatno posodje (Plesničar Gec 1977, 27). groba oziroma v zasipno plast. Na osnovi tega lahko ločimo pridatke, ki so bili pridani pokojniku ob pokopu, od tistih, ki V grobovih 1, 5, 6 in 12 so izkopali enoročajne vrče. V grobu so jih pridali v zgornji del groba ob sedmini ali kateri drugi 1 sta bila dva vrča. Vrči imajo različno oblikovan trup in ustja, svečanosti (Petru 1969, 43). Na obravnavanem grobišču bi trije so brez ustij. Vrč z obročastim ustjem in največjim pre-takšni pridatki lahko bili v grobu 1 (G2–G4) in v grobu 12 merom trupa nad sredino višine iz groba 1 (G4) bi po Isteni- (G25). Večino izkopanih keramičnih najdb lahko na osnovi čevi uvrstili k vrčem brez izlivka (Istenič 1999, 122); podrob-obdelave lončenine iz dolenjskih in posavskih grobov uvr-neje ga ne moremo opredeliti. K tipu brez izlivka smo uvrstili stimo v čas od prve polovice 2. do prve polovice 3. stoletja tudi vrč G39. V grobovih 5 in 6 (G15 in G17) so izkopali vrča (Petru 1969a, 203–206, sl. 4: 5, 17, 18, 22, 30 in sl. 5: 3). Da-z izlivom. Vrč s trebušastim trupom G17 je Isteničeva uvrstila tacijo potrjujejo tudi novejše raziskave (Plesničar Gec 1977; k tipu 5, medtem ko ima G15 podolgovato obliko. Vrči tipa Istenič 1999 in Vidrih Perko 2006). 5 so na ptujskih grobiščih časovno umeščeni od 2. do 3. stoletja (Istenič 1999, 122). Različno oblikovan trup imajo vrči, Pri tipologiji bomo upoštevali oblikovanost posod in zno-ki nimajo ohranjenega ustja. Vrča G3 in G25 imata krogla-traj te kategorije še oblikovanost ustja ter fakturo gline. Med sto, G18 pa trebušasto oblikovan trup. Med vrče smo uvrstili gradivom prevladujejo keramične najdbe iz zelo finozrnate, tudi delno ohranjen oziroma spodnji del vrča G23, katerega rumenkasto rdeče žgane gline. Posodje so izdelali v lokal-oblika spominja na vrč G4 ter prstanasto dno G35. Del vrča nih delavnicah, prevladujejo tradicionalne oblike. Tipološko je bil po vsej verjetnosti tudi ročaj iz SE 57 G46. opredeljene najdbe so prikazane na sl. 48. Keramika Kovina Grob Enoročajni vrč Dvoroč. vrč Čaša Krožnik Skodelica Lonec Fibula Novec Žebljički brez izliva izliv ni ohr. 1 × × × 23 × 2 2 4 × × 5 × × 6 × × × 7 7 8 × 9 × 6 10 × 11 12 × × × × 13 × 1 14 × 47Gradivo, izkopano v grobovih. 28 Mokrice – Na Špici, AAS 96, 2022 Vrč iz groba 13 ima obročasto ustje in dva ročaja (G30). 6.4 Sklede Dvoročajni vrči niso podrobneje tipološko opredeljeni, izkopali so jih v grobovih iz druge četrtine 1. stoletja do konca 1. Sklede so ena najpogostejših oblik namiznega posodja. V stoletja (Istenič 1999, 129). Podobnega so izkopali v Venclje-SE 9 oziroma v ruševinski plasti nad temelji so izkopali od-vem grobu v Petrušnji vasi (Petru 1969b, t. 27: 5). lomka skled s polkroglastim trupom in z ravno odrezanim nepoudarjenim ustjem. Pri tako oblikovanem ustju Perkova domneva, da gre za funkcionalno poenostavitev priljubljene 6.2 Čaše oblike Drag. 37 (Vidrih Perko 2006, 91). Ena skleda je imela okras, izdelan s koleščkom (G42), druga je bila neokrašena Kot čaše smo opredelili posode s kroglastim ali valjastim te- (G43). Neokrašene so izkopali na grobiščih Pristava pri Treb-lesom z ozko stojno ploskvijo oziroma nogo, katerih ostenje njem (Knez 1969, t. 13: 4; Slabe 1993, 14, t. 6: 10), Globodol se zaključuje z izvihanim ali ravno odrezanim odebeljenim (Petru 1969, t. 5: 5), Gornja vas na Žumberku (Gregl 2007, t. ustjem. V grobovih so izkopali 5 čaš iz finozrnate gline. Čaše 4: 5, t. 18: 1, t. 28: 4), okrašene s koleščkom pa v Globodolu smo razdelili po oblikovanosti trupa. Čaša G2 ima valjasto (Petru 1969, t. 6: 8, t. 8: 3), Pristavi pri Trebnjem (Slabe 1993, telo in izvihano ustje, uvrstili smo jo v tip 4.1 po Isteničevi. t. 8: 4, t. 20: 17, t. 21: 8, 11), Gornji vasi (Gregl 2007, t. 46: 1) in V tip 4.2 po Isteničevi smo uvrstili čaši G9 in G16, ki imata Ilovici pri Vranskem (Vidrih Perko 2006, 91, K67, K144, K262). kroglast trup in izvihano ustje, medtem ko imata čaši G29 in Petru postavi začetek izdelave teh skled v 2. stoletje (Petru G31 kroglast trup in ravno odrezano ustje. Čaše tipa 4.1 in 1969a, 206, sl. 4: 30, 33, 34). Isteničeva jih na ptujskih grobi-4.2 se pojavljajo od konca 1. stoletja do prve tretjine ali prve ščih datira v čas od Domicijana do začetka 3. stoletja (Istenič polovice 2. stoletja (Istenič 1999, 115). Izkopali so jih tudi v 1999, 100). Odkrili so jih tudi med naselbinskim gradivom iz istočasnih grobovih v Emoni (Plesničar Gec 1972, t. 27: 9) Celeje, kjer so datirane od 2. do 3. stoletja (Vogrin 1991, 31). in Pristavi pri Trebnjem (Slabe 1993, gr. 44, t. 44, t. 5: 15; gr. Oblika Drag. 37 je bila ena izmed najbolj priljubljenih oblik 65, t. 9: 7). uvoženih posod, zato so jo posnemale oziroma proizvajale Odlomek čaše G41 iz SE 9 ima okras, izdelan s koleščkom, tudi lokalne delavnice. Izdelovali so jih tudi v lončarskem in pokončno ustje; podobno so odkrili na Beletovem vrtu obratu na Otoku pri Metliki (Udovč, Vinazza 2018, 152). (Knez 1992, t. 80: 16) in Dolenjem Polju (Knez 1969, t. 1: 3). Po obliki ustreza tipu Č/8 po Isteničevi, ki jih časovno umesti od flavijskega čaša do sredine 2. stoletja (Istenič 1999, 116, 6.5 Krožniki t. 118: 8). Na najdišču so izkopali dva krožnika, enega v premešani plasti oziroma SE 1, drugega pa v grobu 10. Prvi krožnik G36 6.3 Skodelice ima ravno dno in navzven nagnjeno ustje. Uvrščamo ga v skupino t. i. Soldatenteller (Miglbauer 1990, 20). Te krožnike V grobu 3 so izkopali skodelici z nazaj zavihanim ustjem in povezujemo z italskimi pompejanskimi rdečimi pladnji. Pla-prstanastim dnom. V starejši literaturi se uporablja tudi izraz dnje z večjim premerom, imenovane pekači, so uporabljali krožnik. Manjša skodelica G8 ima manj izrazito nogo kot ve-tudi za pripravo jedi, kar nakazujejo sledi ognja. Večinoma čja G10. Oblika skodelic posnema sigilatne skodelice oblike so neokrašeni. Krožnike z ravnim dnom najdemo domala Cons. 43. Skodelice z nazaj/navzdol zavihanim ustjem so na vseh slovenskih najdiščih. Pojavijo se med gradivom s izkopali na Pristavi pri Trebnjem (Slabe 1993, gr. 43, t. 5: 12), v konca 1. stoletja in prevladujejo med gradivom 2. stoletja Ribnici (Petru 1969b, gr. 7, t. 20: 2), Gornji vasi na Žumberku ter so prisotni tudi še v gradivu celotnega 3. stoletja (Vidrih (Gregl 2007, t. 1: 6, t. 4: 6, t. 13: 6, 7, t. 22: 5) ter Beletovem Perko 2006, 92). Med drugim so jih izkopali na grobiščih vrtu v gr. 85 (Knez 1992, t. 32: 4). Po obliki bi jih lahko uvrstili Pristava pri Trebnjem v grobovih 22 (t. 1: 1), 30 (t. 2: 16), 39 v tip PTS 7 po Isteničevi, vendar so imeli tovrstni posnetki na (t. 5: 2, 3) (Slabe 1993, 15) in Ribnici v grobu 2 (Petru 1969b, zahodnih ptujskih grobiščih rdeč premaz, obravnavani pa t. 16: 9). Oblika drugega spominja na latvico (G24). Krožnik sivega (G8 in G10). Isteničeva jih je datirala od flavijskega ima prstanasto dno in ravno odrezano ustje. Posode po- časa do prve polovice 2. stoletja (Istenič 1999, 97). Italske dobne oblike, brez ohranjenega dna, je Perkova na Ilovici sigilatne skodelice Consp. 43, ki so jih posnemali, sodijo v pri Vranskem opredelila kot polkroglaste skodelice (Vidrih drugo polovico 1. in prvo polovico 2. stoletja (Conspectus, Perko 2006, K273, K369). 128). Na emonskih grobiščih se redukcijsko žgani posnetki s temno sivim premazom pojavljajo v žganih grobovih od konca 1. do začetka 2. stoletja (Plesničar Gec 1977, 52). Mokrice – Na Špici, AAS 96, 2022 29 Vrči Vrč brez izliva Vrč z izlivom Dvoročajni vrč G30 G4 G15 Čaše Valjast trup Kroglast trup izvihano ustje ravno odrezano ustje G9 G2 G29 Skodelica Skleda G8 G42 Krožniki G36 G24 Lonci Jajčasta oblika Lončki G44 G13 48Tipološka opredelitev gradiva. 30 Mokrice – Na Špici, AAS 96, 2022 saj njena oblika glave oziroma začetek loka spominjata na 6.6 Lonci trombast zaključek. Lonce so uporabljali v kuhinji za pripravo in shranjevanje hrane. Lonci z enostavnim izvihanim ustjem, trebušastim ali jajčastim trupom in ravnim dnom, pogosto okrašeni z me-6.8 Žeblji tličenjem ali glavničenjem, so bili v uporabi skozi celotno Majhni železni žebljički s kratkim telesom in gobasto ali pi-rimsko obdobje. Oblika in okras izvirata iz latenske tradicije. ramidalno glavo (G19, G22, G41) so pogosto interpretirani Lonci z Mokric so izdelani iz grobozrnate lončarske mase in kot žebljički za okovanje obutve (angl. hobnails). Število že-so asimetrične oblike. Njihova površina je okrašena z metli-bljičkov je bilo po vsej verjetnosti odvisno od velikosti čevlja. čenjem. Ostenje največjega lonca G45, katerega ustje ozi-Največkrat in v večjem številu se pojavijo v skeletnih moških roma zgornji del ni ohranjen, nakazuje jajčasto obliko. Po-grobovih, v manjšem številu pa v ženskih in otroških. Redko dobno oblikovane lonce so izkopali na zahodnem ptujskem jih izkopljejo na grobiščih večjih mest in utrdb, pogosto pa v grobišču (npr. t. 18: 11, t. 41: 7, t. 42: 3, t. 85: 6). Isteničeva jih ruralnih predelih (Powell 2010, 313–314). je opredelila kot LG 1, uporabljali so se v 1. in 2. stoletju (Istenič 1999, 137–139). Lonce manjših dimenzij, do višine 0,13 m, smo opredelili za lončke. K lončkom smo uvrstili lončke iz 6.9 Nož grobov 4 (G13), groba 5 (G14) in iz groba 8 (G21). Lonč- ke z jajčastim oblikovanim trupom, podobne G13 in G21, Poleg fibul in žebljičkov so na najdišču izkopali odlomek že-je Isteničeva umestila v skupino različnih grobih loncev (kot leznega noža G1. Nož je zaradi delne ohranjenosti težko npr. t. 6: 8, t. 34: 2, t. 141: 5), ki sodijo v čas druge polovice 1. časovno umestiti in tudi tipološko opredeliti. Nože so upo-do prve tretjine 2. stoletja (Istenič 1999, 141). Tretji, prav tako rabljali v kuhinji, v gospodinjstvu, pri rokodelstvu in kmetij-jajčasto oblikovan lonček iz groba 5 (G14), ima na najširšem stvu (Feugere 1992; Dolenz 1998, 249−275). obodu tri kanelure, vendar je brez ustja, zato ga ne moremo podrobneje tipološko opredeliti. K loncem iz finozrnate mase smo uvrstili odlomek ustja lonca G48. 6.7 Fibule Fibule so izkopali v grobovih 3, 4, 8, 12 in v SE 57. Vse fibule, tudi delno ohranjene, uvrščamo med močno profilirane fibule z enim gumbom na loku. V grobu 3 in 4 so odkrili po dve profilirani fibuli. Vse so bile izdelane iz brona. Ene fibule imajo hruškasto oziroma gumbasto zadebelitev (tip Almgren 68) (G6, G7, G11, G12 in G20), druge pa poldeltoiden začetek loka (tip Almgren 69) (G25, G26, G27). Raznovrstne močno profilirane fibule so izkopali na številnih najdiščih, saj so bile razširjene v velikem delu cesarstva. Časovno jih umeščamo od začetka 1. do začetka 3. stoletja. Izdelovali so jih v mnogih delavnicah, med drugim tudi v Akvileji (Cunja, Mlinar 2010, 60) in na Ptuju (Istenič 1999, 60). Obravnavane fibule izvirajo iz provinc Norika in Panonije. Na območju omenjenih provinc so tudi najbolj razširjene. Gre za lokalno noriško-panonsko obliko, ki se pojavi na prehodu iz 1. v 2. stoletje. Domneva se, da je bil produkcijski center v Sisku (Koščević 1980, 21). Analogije najdemo na Drnovem (Petru 1979, t. IX: 1–45), na Beletovem vrtu v grobu 100, 102 (Knez 1992, t. 36: 3–4, t. 37: 6), Pristavi pri Trebnjem, npr. v grobu 93 (Slabe 1993, t. 13: 6), na Ptuju v gr. 99 (Istenič 2000, t. 21: 5). Med močno profiliranimi fibulami izstopa fibula G47, Mokrice – Na Špici, AAS 96, 2022 31 7Antropološka analiza Mario Šlaus V antropološko analizo smo poslali vzorce žganih člo-Mokrice na Špici veških kosti. Na osnovi pregledanih žganih kosti ni bilo Grob SE Spol Starost Patološke možno določiti spola pokojnika. V grobovih 2, 4, 7, 11 spremembe in 12 naj bi bila pokopana odrasla oseba, v grobovih 4, 1 7 nedoločljiv nedoločljiva niso prisotne 1 14 nedoločljiv nedoločljiva niso prisotne 8, 13 in 14 pa po vsej verjetnosti tudi (sl. 49; Šlaus et al. 2 12 nedoločljiv odrasla oseba niso prisotne 2021, 2−34, sl. 1−31). Žgane kosti so izkopali v različ- 3 17 nedoločljiv nedoločljiva niso prisotne nih stratigrafskih enotah oziroma polnilih grobov 3, 4, 5, 3 19 nedoločljiv nedoločljiva niso prisotne 7, 8, 10, 11, 12, 13, 14. Predvidevamo, da kosti pripadajo 4 15 nedoločljiv odrasla oseba periostitis 4 32 nedoločljiv mogoče odrasla oseba niso prisotne enemu pokojniku, saj so jih položili na dno jame in ne 5 21 nedoločljiv nedoločljiva niso prisotne v žare. 5 30 nedoločljiv nedoločljiva niso prisotne 6 23 nedoločljiv nedoločljiva niso prisotne 7 27 nedoločljiv odrasla oseba niso prisotne 7 31 nedoločljiv odrasla oseba niso prisotne 8 25 nedoločljiv mogoče odrasla oseba niso prisotne 8 29 nedoločljiv nedoločljiva niso prisotne 10 45 nedoločljiv nedoločljiva niso prisotne 10 51 nedoločljiv nedoločljiva niso prisotne 11 39 nedoločljiv nedoločljiva niso prisotne 11 53 nedoločljiv odrasla oseba niso prisotne 12 37 nedoločljiv nedoločljiva niso prisotne 12 52 nedoločljiv odrasla oseba niso prisotne 13 47 nedoločljiv mogoče odrasla oseba niso prisotne 13 56 nedoločljiv nedoločljiva niso prisotne 14 49 nedoločljiv mogoče odrasla oseba niso prisotne 14 55 nedoločljiv nedoločljiva niso prisotne Jaušina 8 nedoločljiv odrasla oseba niso prisotne 17 nedoločljiv nedoločljiva niso prisotne 49Opredelitev pokojnikov po spolu in starosti. 32 Mokrice – Na Špici, AAS 96, 2022 8Povzetek Arheološko najdišče Mokrice na Špici se je nahajalo v jugovzhodni Sloveniji, v brežiški občini. Ležalo je ob rimski cesti Emona−Siscia. Približno 1100 m je bilo od-daljeno od rimske naselbine Romula oziroma današnje Ribnice na Dolenjskem, od vzhodnega grobišča pa je ležalo približno 870 m bolj jugovzhodno. Na najdišču so iz rimske dobe izkopali 14 grobov, drenažni jarek in poškodovane temelje zidu. Večina grobov je bila vkopa-nih v preprosto grobno jamo, le grobovi 1, 5, 9 so imeli ostanke kamnite konstrukcije. Grobovi 1, 3, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12 in 13 so bili poškodovani z vkopom za telefonski kabel (SE 5), grobova 11 in 14 z vkopom za odtočni kanal avtoceste (SE 33), grob 4 pa s SE 5 in SE 33. Na grobišču so izkopali keramiko lokalne proizvodnje, med katero so številčno najbolj zastopani vrči. Izkopani pridatki sodijo v 2. stoletje. Na najdišču niso izkopali uvoženih predmetov, oljenk, steklenih predmetov ali nakita. Grobišče je po vsej verjetnosti pripadalo rimski naselbini Romula. Če ga primerjamo z zahodnim in vzhodnim grobiščem Romule, je bil ta del najskromnejši oziroma najrevnejši tako po pridatkih kot po arhitekturi. Mokrice – Na Špici, AAS 96, 2022 33 9Mokrice – Na Špici The archaeological site of Mokrice na Špici is located in south-eastern Slovenia, in the municipality of Brežice. It is located along the Roman road Emona−Siscia. It was approximately 1,100 m away from the Roman settlement of Romula or present-day Ribnica na Dolenjskem, and situated 870 m towards the south-east from the eastern graveyard. At the site, 14 graves, a drainage ditch, and damaged wall foundations were unearthed from the Roman period. The majority of graves were dug into a simple grave pit, only graves 1, 5, and 9 were found with remains of a stone construction. Graves 1, 3, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, and 13 were damaged by a ditch for a telephone cable (SU 005), graves 11 and 14 by a ditch for the motorway drainage (SU 033), and grave 4 by SU 005 and SU 033. Pottery of local production was excavated at the site, among which pitchers are the most numerous. Excavated grave goods belong to the 2nd century. No imports, oil lamps, glass objects or jewellery were excavated at the site. The graveyard most probably belonged to the Roman settlement of Romula. If compared to the western and eastern graveyards of Romula, this part was the most modest or the poorest both in grave goods and architecture. 34 Mokrice – Na Špici, AAS 96, 2022 10Literatura ANSl 1975: Arheološka najdišča Slovenije, 1974, Ljubljana. GUŠTIN, M. 1990, Velike Malence. – Arheološka najdišča Do-BAVEC, U. 2001, Dvorce. – Varstvo spomenikov 38, 25. lenjske. Arheo. Ob 100-letnici arheoloških raziskovanj v Novem mestu, 69. BAVEC, U. 2006, Čatež ob Savi − arheološko najdišče Čateški grič. – Varstvo spomenikov 39–41, 27–28. GUŠTIN, M. 2003, Sredno polje pri Čatežu. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami: Arheologija na avtocestah Slovenije, BAVEC, U. 2006, Čatež ob Savi − Arheološko najdišče. – Varstvo Ljubljana, 247–248. spomenikov 39–41, 26. HOPE, V. M. 2007, Death in ancient Rome: a source book. – New BAVEC, U. 2006, Čatež ob Savi − arheološko najdišče sv. Jurij. – York. Varstvo spomenikov 39–41, 28. HORVAT, M. 1989, Ajdovska jama pri Nemški vasi. – Razprave BAVEC, U. 2006, Gorenje Skopice − Arheološko najdišče Gore-filozofske fakultete, Ljubljana. nje Skopice – Pečina. – Varstvo spomenikov 42, 44. HORVAT, M. 1999, Keramika. Tehnologija keramike, tipologija lon-BREŠČAK, D. 1985, Oblike antičnih grobov na Dolenjskem. – Do- čenine, keramični arhiv. – Razprave filozofske fakultete, Ljubljana. lenjski zbornik, 33–51. HORVAT, M. 2003, Col. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi BREŠČAK, D. 2003, Ribnica na Dolenjskem. – V: D. Prešeren (ur.), nogami: Arheologija na avtocestah Slovenije, Ljubljana, 108–109. Zemlja pod vašimi nogami: Arheologija na avtocestah Slovenije, Ljubljana, 231–232. HORVAT, M. 2020, Col 1 pri Podgračenem. – Arheologija na avtocestah Slovenije 85, Ljubljana. BREŠČAK, D. in S. OLIĆ 2004, Poročilo o arheološkem zaščitnem izkopavanju na arheološkem najdišču Mokrice na Špici. – Novo ISTENIČ, J. 1999, Poetovio, Zahodna grobišča I: grobne celote iz mesto (neobjavljeno). Deželnega muzeja Joanneuma v Gradcu / Poetovio, The western cemeteries I. – Katalogi in monografije 32, Ljubljana. BUGAR, S. 2003, Čateški grič − jug. − V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami: Arheologija na avtocestah Slovenije, Ljublja-ISTENIČ, J. 2000, Poetovio, Zahodna grobišča II: grobne celote iz na, 115. Deželnega muzeja Joanneuma v Gradcu. Katalog / Poetovio, The western cemeteries II. Catalogue. – Katalogi in monografije, 33, CECI, F. 2005, La deposizione della moneta nella tomba: Ljubljana. continuità di un rito tra paganesimo e cristianesimo. − Histria antiqua 13, 407–416. KNEZ, T. 1964–1965, Rimski grobovi v Straži (Römische Gräber in Straža). – Arheološki vestnik 15–16, 145–164. CUNJA, R. in M. MLINAR (ur.) 2010, S fibulo v fabulo: fibule iz Istre, s Krasa, iz Notranjske in Posočja med prazgodovino in zgodnjim KNEZ, T. 1968, Oblike antičnih grobov na Dolenjskem (Antike srednjim vekom / Con la fibula nella storia: fibule dall‘Istria, dal Grabformen in Dolenjsko [Unterkrain]). – Arheološki vestnik 19, Carso, dalla Carniola interna e dall‘Isontino tra preistoria e alto 221–238. medioevo. – Koper. KNEZ, T. 1969, Novi rimski grobovi na Dolenjskem (Neue römi-DJURIĆ, B. 2003, Jaušina pri Ribnici na Dolenjskem. – V: D. Pre-sche Gräber in Dolenjsko [Unterkrain]). – Razprave 1. razreda šeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami: Arheologija na avtocestah SAZU 6, 107–159. Slovenije, Ljubljana, 157–158. KNEZ, T. 1992, Novo mesto 2. Keltsko-rimsko grobišče Beletov vrt DOLENZ, H. 1998, Eisenfunde aus der Stadt auf dem Magda- / Novo mesto 2. Keltisch römisches Gräberfeld Beletov vrt. – Car-lensberg. − Kärntner Museumsschriften 75, Archäologische niola archaeologica 2, Novo mesto. Forschungen zu den Grabungen auf dem Magdalensberg 13, KOŠČEVIĆ, R. 1980, Antičke fibule s područja Siska. – Zagreb. Klagenfurt. LAZAR, I. 2020, Romula – Ribnica. – V: J. Horvat, I. Lazar in A. Ga-FEUGERE, M. 1992, Utensiles de transformation et de consom-spari (ur.), Manjša rimska naselja na slovenskem prostoru. Minor mation alimentaires. − V: Lattara 5, 291−307. Roman settlementa in Slovenia, Ljubljana, 387–403. GREGL, Z. 2007, Rimskodobna nekropola nekropola Gornja MASON, P. 2003, Obrežje MMP. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja vas na Žumberku. – Vjesnik Arheološkog muzeja u Zagrebu XL, pod vašimi nogami: Arheologija na avtocestah Slovenije, Ljublja-221–331. na, 202–203. Mokrice – Na Špici, AAS 96, 2022 35 MIGLBAUER, R. 1990, Die Gefässkeramik der Grabung Wels arheološkega simpozija, Ptuj, 8. in 9. oktober 2015. / Proceedin-Marktgelände. – Rei Cretariae Romanae Fautorum Acta. Supple-gs of the 1st International Archaeological Conference, Ptuj, 8th menta 7, Liestal. and 9th October 2015: in memoriam Iva Mikl Curk, Monogra-MILEUSNIĆ, Z. in A. JOVANOVIĆ 2018, Čateški grič. – Arheolo-fije CPA 6, spletna izdaja, Ljubljana. http://www.zvkds.si/sl/ gija na avtocestah Slovenije 85, Ljubljana. kategorija-publikacije/e-knjige. PETRU, P. 1961, Podoba antičnega podeželja na Dolenjskem in v VERBOVŠEK, R. 1988/89, Geotermični model Krško-Brežiškega Spodnjem Posavju v luči najdb na avtomobilski cesti. – Dolenjski polja. Geothermal model for Krško-Brežice Field. – Geologija 21, zbornik 1, 193–202. 581–592. PETRU, P. 1969a, Poskus časovne razporeditve lončenine iz rim-VIDRIH PERKO, V. 2006, Keramično gradivo. – V: I. Lazar, Ilovica skih grobov na Dolenjskem in Posavju. – Razprave 1. razreda pri Vranskem, Arheologija na avtocestah Slovenije 1, Ljubljana, SAZU 6, 195–215. 86–248. PETRU, P. 1969b, Rimski grobovi iz Dobove, Ribnice in Petrušnje VOGRIN, A. 1991, Arheološko najdišče Kreuh. – V: Celeia Antiqua, vasi. – Razprave 1. razreda SAZU 6, 7–83. Celje, 15–51. PETRU, P. 1971, Hišaste žare Latobikov. Hausurnen der Latobiker. – Situla 11, Ljubljana. PETRU, S. 1969, Rimski grobovi iz Globodola. – Razpr. 1. razr. SAZU 6, 85–108. Petru, S. in P. Petru 1978, Neviodunum - Drnovo pri Krškem. – Katalogi in monografije 15, Ljubljana. PINTÉR, I. 2003, Zasavje PRI Krški vasi. . – V: D. Prešeren (ur.) Zemlja pod vašimi nogami: Arheologija na avtocestah Slovenije, Ljubljana, 278. PLESNIČAR GEC, L. 1972, Severno emonsko grobišče / The nothern necropolis of Emona. – Katalogi in monografije 8, Ljubljana. PLESNIČAR GEC, L. 1977, Keramika emonskih nekropol. − Disser-tationes et monographiae 20, Ljubljana. POWELL, K. 2010, Footwear: Hobnails and boot plates. – V: P. Booth, A. Simmonds, A. Boyle, S. Clough, H. E. M. Cool in D. Poore, The late Roman cemetery at Lankhills, Winchester. Excavations 2000–2005, Oxford Archaeology, Oxford, 311–320. SLABE, M. 1993, Antična nekropola na Pristavi pri Trebnjem (The Roman Cemetery at Pristava near Trebnje). – Vestnik 12, Ljubljana. ŠIKIĆ, K., D. BAŠ in A. ŠIMUNIĆ 1979, Osnovna geološka karta SFRJ, list Zagreb, 1 : 100 000. − Zvezni geološki zavod Beograd. ŠLAUS, M., V. VYROUBAL, Ž. BEDIĆ in A. ADAMIĆ 2021, Rezultati antropološke analize človeškega osteološkega gradiva s najdišč Mokrice na Špici (2004), Javšina (2003) in Sušec (2002). – Ljubljana (neobjavljeno). TOPLIČANEC, M., G. TICA in P. PREDAN 2011, Rimski vojaški tabor sv. Urha v Vihrah. – V: Strokovno srečanje ˮ Rimska vojska na območju današnje Slovenijeˮ. Nova odkritja in smernice raziskav. Narodni muzej Slovenije, Inštitut za arheologije ZRC SAZU, Ljubljana. UDOVČ, K. in M. VINAZZA 2018, Rimskodobni lončarski obrat na Otoku pri Metliki / The Roman Pottery Manufacturing Site at Otok near Metlika. – V: M. Janežič et al. (ur.), Nova odkritja med Alpami in Črnim morjem. Rezultati raziskav rimskodobnih najdišč v obdobju med leti 2005 in 2015. / New discoveries between the Alps and the Black Sea: Results from the Roman sites in the period between 2005 and 2015: zbornik 1. Mednarodnega 36 Mokrice – Na Špici, AAS 96, 2022 11Katalog stratigrafskih enot SE 1 – kv. 1, 1a do 14, 14a SE 10 – kv. 10, 11, 12, 10a, 12a Plast debeline 0,60 m so odstranili strojno po celotni po-Dobro vidni kamni, v tlorisu pravokotne, podolgovate obli-vršini raziskanega območja. Vsebovala je novoveške in ke, z merami 0,5 × 7,2 × 0,2–0,3 m. Interpretacija: ostanek sporadične najdbe iz rimske dobe. Med najdbami pre-zidu (temelj) iz 1 do 2 vrst kamnov brez veziva. vladujejo keramične in kovinske najdbe. Interpretacija: SE 11 – kv. 10, 11, 12, 10a, 12a ornica. Vkop, v tlorisu pravokotne in podolgovate oblike, z me-SE 2 – kv. 1, 1a do 14, 14a rami 0,8 × 8 × 0,25 m. Interpretacija: vkop pravokotne Plast sivorjave ilovice. Nahajala se je na celotnem izko-podolgovate oblike, v katerem so ležali ostanki zidu (SE 10). pnem polju in je bila debela med 0,10 in 0,35 m. Vsebovala SE 12 – kv. 1 je odlomke keramike iz rimske dobe in nekaj kovinskih Dobro vidna, mastna, zelo temno siva (10YR 3/1) in svetlo najdb. Plast predstavlja osnovo, v katero je posegla novo-olivno rjava (2,5Y 5/3) zemlja z drobci oglja in drobci ož- dobna kmetijska obdelava. Interpretacija: kulturna plast. ganih kosti. V tlorisu je bila ovalne, v profilu pa U-oblike, z SE3– kv. 1, 1a do 14, 14a merami 0,6 × 0,86 × 0,32 m. Interpretacija: polnilo vkopa Dobro vidna, zbita ilovica. Interpretacija: plast. SE 13 oziroma groba 2. SE4– kv. 1a do 14a SE13– kv. 1 Dobro vidna, zbita ilovica, širina 0,6–0,7 m. V tlorisu je Vkop v tlorisu ovalne, v profilu pa U-oblike, z merami 0,6 × podolgovate, v profilu pa U-oblike. Interpretacija: polnilo 0,86 × 0,32 m. Interpretacija: vkop groba 2. jarka za telefonski kabel. SE14– kv. 1, 1a SE 5 – kv. 1a do 14a zelo dobro vidna, zelo mastna, zelo temno rjava (10YR Dobro vidna, zbita ilovica, širina 0,6–0,7 m. V tlorisu je po-3/1) zemlja z drobci oglja in zelo slabo ožganimi kostmi. V dolgovate, v profilu pa U-oblike. Interpretacija: vkop jarka tlorisu je oglate nepravilne, v profilu pa U-oblike, z merami za telefonski kabel. 0,83 × 0,97 × 0,1–0,17 m. Interpretacija: spodnje polnilo SE 8 oziroma groba 1. SE6– kv. 1, 2 Dobro vidni kamni, v tlorisu pravokotne oblike, z mera-SE 15 – kv. 3, 3a mi 0,9 × 1,4 × 0,10–0,2 m. Interpretacija: konstrukcija iz Dobro vidna, drobljiva, olivno rjava (2,5Y 4/3) ilovica z kamnov groba 1. merami 0,8 × 1,15 × 0,15 m. V polnilu so izkopali fragment bronaste fibule. Interpretacija: zgornje polnilo SE 16 oziro-SE7– kv. 1, 2 ma groba 4. Dobro vidna, mastna, zelo temno sivkasto rjava (2,5Y 3/2) ilovnata zemlja, z merami 1 × 1,9 × 0,11 m. V polnilu so bili SE16– kv. 3, 3a najdeni 3 keramične posode in odlomek železnega noža. Vkop v tlorisu ovalne, v profilu nepravilne oblike, z merami Interpretacija: zgornje polnilo SE 8 oziroma groba 1. 0,8 × 1,15 × 0,17 m. Interpretacija: vkop za SE 15 in SE 32 oziroma groba 4. SE 8 – kv. 1, 2 Vkop v tlorisu nepravilne oglate oblike, z merami 1 × 1,9 SE17– kv. 3 × 0,27 m. Zapolnjen je bil s SE 7 in SE 14. Na vrhu se je Dobro vidna, zelo mastna, črna (2,5Y 2,5/1) zemlja, z drob-nahajala konstrukcija iz kamnov pravokotne oblike – SE 6. ci oglja, z merami 1 × 1,7 × 0,17 m. Interpretacija: zgornje Interpretacija: vkop za grob 1. polnilo SE 18 oziroma groba 3. SE9– kv. 10, 11, 12, 10a, 12a SE 18 – kv. 3 Dobro vidni veliki kamni, v tlorisu podolgovate oblike z Vkop v tlorisu ovalne oblike, z merami 1 × 1,7 × 0,27 m. merami 0,8–1,02 × 7,55 × 0,10–0,20 m. Interpretacija: ruše-Interpretacija: vkop za grob 3. vina nad zidom SE 10. Mokrice – Na Špici, AAS 96, 2022 37 SE19– kv. 3 kosti ter drobcev prežgane ilovice. V tlorisu je bil ovalne Zelo dobro vidna, zelo mastna, črna (10YR 2/1) zemlja, oblike z merami 0,7 × 0,75 × 0,08 m. Interpretacija: spo-z veliko oglja in drobci slabo ohranjenih žganih kosti. V dnje polnilo SE 22 oziroma groba 5. tlorisu je bil ovalne, nepravilne oblike, z merami 0,6 × 0,96 SE31– kv. 4, 5 × 0,15 m. Interpretacija: spodnje polnilo SE 18 oziroma Zelo dobro vidna, zelo mastna, črna (2,5Y 2,5/1) zemlja, z groba 3. veliko oglja in nekaj zelo drobnimi in zelo slabo ohranje-SE 20 – kv. 3, 4 nimi ožganimi kostmi ter nekaj drobci prežgane ilovice. V Dobro vidni kamni, v tlorisu ovalne oblike. Interpretacija: tlorisu je ovalne oblike, v profilu banjaste, z merami 1,22 kamnita konstrukcija v grobu 5. × 0,93 × 0,14 m. Interpretacija: spodnje polnilo SE 28 SE 21 – kv. 3, 4 oziroma groba 7. Mastna, rjava (10YR 4/3) ilovica. V tlorisu ovalne oblike, z SE32– kv. 3, 3a merami 0,9 × 1,35 × 0,16 m. Interpretacija: zgornje polnilo Zelo dobro vidna, zelo mastna, črna (2,5Y 2,5/1) zemlja, z SE 21 oziroma v grobu 5. veliko oglja in nekaj zelo drobnimi in zelo slabo ohranjeni-SE 22 – kv. 3, 4 mi ožganimi kostmi. V tlorisu je ovalne nepravilne oblike, z Vkop v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,9 × 1,35 × 0,2 m. merami 0,6 × 1,1 × 0,19 m. Interpretacija: spodnje polnilo Interpretacija: vkop za grob 5. SE 16 oziroma groba 4. SE23– kv. 4, 4a SE33– kv. 1a–1b do 14a–14b Dobro vidna, mastna, zelo temno siva (2,5Y 3/1) zemlja, z V tlorisu podolgovate, v profilu V-oblike. Dolžine je več kot drobci oglja, odlomki keramike in ožganih kosti. V tlorisu 80 m in širine 3,5–7 m ter globine 1,5–3 m. Interpretacija: ovalne oblike, v profilu nepravilne oblike, z merami 0,8 × novo narejen odtočni jarek ob avtocesti (na južni strani 0,75 × 0,12 m. Interpretacija: polnilo SE 24 oziroma groba AC). 6. SE34– kv. 5 do 6a SE24– kv. 4, 4a V tlorisu podolgovata linija kamnov – kamnitih plošč, veli-Vkop v tlorisu pravokotne oblike, z merami 0,75 × 0,8 × kosti 0,50–0,6 m, ki so bile položene na dve vrsti navpično 0,15 m. Interpretacija: vkop za grob 6. postavljenih manjših kamnov z medsebojnim razmikom 0,1–0,2 m. Dolžina je bila 7,5 m in širina 0,5 do 0,6 m. Inter-SE 25 – kv. 3 pretacija: pokrov jarka SE 65. Dobro vidna, mastna, zelo sivkasto rjava (10YR 4/2) ilovnata zemlja, z merami 0,88 × 0,95 × 0,10 m. Interpretacija: SE35– kv. 5 do 6a zgornje polnilo SE 26 oziroma groba 8. Vkop v tlorisu podolgovate, v profilu pravokotne oblike, z merami 7,5 × 0,6–0,65 m. Interpretacija: vkop za kanal SE26– kv. 3 narejen iz kamnov SE 65, SE 34. Vkop v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,88 × 0,95 × 0,18 m. Interpretacija: vkop za grob 8. SE36– kv. 6 V tlorisu okrogle oblike, s premerom 1,6 m. Interpretacija: SE27– kv. 4, 5 kamnita konstrukcija v grobu 9. Dobro vidna, mastna, rjava (10YR 4/3), zelo temna sivkasto rjava (2,5Y 3/2) ilovnata zemlja, z drobci oglja in prežgano SE37– kv. 5 zemljo. V tlorisu ovalne oblike, z merami 1 × 1,25 × 0,08 m. Dobro vidna, mastna, rjava (10YR 4/3) in zelo temno siva Interpretacija: zgornje polnilo SE 28 oziroma groba 7. (10YR 3/1) ilovica. V tlorisu je okrogle nepravilne oblike, z merami 0,9 × 0,95 × 0,2 m. Interpretacija: zgornje polnilo SE 28 – kv. 4, 5 SE 38 oziroma v grobu 12. Vkop v tlorisu ovalne oblike, z merami 1 × 1,25 × 0,22 m. Interpretacija: vkop za grob 7. SE38– kv. 5 Vkop v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,9 × 0,95 × 0,35 m. SE29– kv. 3 Interpretacija: vkop za grob 12. Zelo dobro vidna, zelo mastna, črna (10YR 2/1) zemlja, z veliko oglja in drobci slabo ohranjenih žganih kosti. V SE39– kv. 5a tlorisu je bil ovalne oblike, v profilu nepravilne, z merami Dobro vidna, drobljiva, svetlo olivno rjava (2,5Y 5/4) ilovica. 0,56 × 0,6 × 0,10 m. Interpretacija: spodnje polnilo SE 26 V tlorisu ovalne oblike z merami 0,9 × 1,2 × 0,13 m. Inter-oziroma groba 8. pretacija: zgornje polnilo SE 40 oziroma v grobu 11. SE30– kv. 3, 4 SE40– kv. 5a Zelo dobro vidna, zelo mastna, zelo temno siva (10YR 3/1) Vkop v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,9 × 1,2 × 0,18 m. zemlja, z veliko oglja in drobci slabo ohranjenih žganih Interpretacija: vkop za grob 11. 38 Mokrice – Na Špici, AAS 96, 2022 SE41– kv. 6 SE53– kv. 5a Trdna svetlo olivno rjava (2,5Y 5/4) in zelo temno sivkasto Dobro vidna, trdna, temno rumenkasto rjava (10YR 4/4) in rjava (10 YR 3/2) ilovica s koščki prežgane ilovice. V tlorisu zelo temno sivkasto rjava (10YR 3/2) ilovica z drobci oglja, ovalne oblike, z dolžino več kot 1 m in širine 1 m. Interpre-prežgane ilovice, ožganih kosti. V tlorisu podolgovate tacija: polnilo SE 42. oblike, z merami 0,9 × 0,3 × 0,08 m. Interpretacija: spodnje SE42– kv. 6 polnilo SE 40 oziroma v grobu 11. Vkop v tlorisu ovalne oblike, z merami 1 × 0,28 m. Inter-SE54– kv. 1 do 4 pretacija: vkop. Drobljiv temno sivkasto rjav (10YR 4/2) melj z drobci oglja SE43– kv. 6 in ožgane zemlje, višine 0,1–0,3 m. Interpretacija: plast. Dobo vidna, drobljiva, svetlo olivno rjava (2,5Y 5/4) ilovica. SE 55 – kv. 8a V tlorisu je bila ovalne oblike z merami 1,36 × 0,96 × 0,15 m. Zelo mastna, črna (2,5Y 2,5/1) zemlja z drobci oglja. Mere Interpretacija: polnilo SE 44 oziroma groba 9. polnila 0,9 × 0,55 × 0,16 m. Interpretacija: spodnje polnilo SE44– kv. 6 SE 50 oziroma v grobu 14. Vkop v tlorisu ovalne oblike z merami 1,36 × 0,96 × 0,15 m. SE56– kv. 7a Interpretacija: vkop za grob 9. Zelo mastna, črna (2,5Y 2,5/1) zemlja z drobci oglja. V tlo-SE45– kv. 4 risu je ovalne 1,35 × 0,7 m, v profilu pa konkavne oblike in Dobro vidna, mastna, zelo temno sivkasto rjava (10YR 4/2) višine 0,28 m. Interpretacija: spodnje polnilo SE 48 oziroma ilovica. V tlorisu je pravokotne nepravilne oblike, z merami v grobu 13. 1,1 × 1,15 × 0,14 m. Interpretacija: zgornje polnilo SE 46 SE57– kv. 1 do 4 oziroma groba 10. Drobljiva, olivno rjava (2,5Y 4/4) ilovica. V tlorisu podol-SE46– kv. 4 govate oblike, daljša od 15 m in širša od 1,3 m ter višine V tlorisu kvadratne, v profilu banjaste oblike z merami 1,1 × 0,10–0,15 m. Interpretacija: naplavinska plast pod SE 2 in 1,15 × 0,25 m. Interpretacija: vkop za grob 10. nad SE 67. SE47– kv. 7a SE 58 – kv. 1 do 4 Dobro vidna, zelo mastna, temno sivkasto rjava (2,5Y 4/2) Drobljiva, svetlo olivno rjava (2,5Y 5/4) ilovica. V tlorisu ilovica. V tlorisu ovalne oblike z merami 1,18 × 0,72 × 0,11 m. podolgovate oblike, daljša od 13,5 m in širine 0,5–0,9 m ter Interpretacija: zgornje polnilo v grobu 13. višine 0,08 m. Interpretacija: plast. SE48– kv. 7a SE59– kv. 5, 6, 6a Vkop v tlorisu ovalne oblike, z merami 1,18 × 1,16 × 0,37 m. Dobro vidna plast različno velikih kamnov. V tlorisu Interpretacija: vkop za grob 13. nepravilne oglate oblike z merami 1,27 × 0,6 in globine 0,15–0,20 m. Interpretacija: polnilo SE 61 oziroma kanala. SE49– kv. 8a Dobro vidna, mastna, zelo temno sivkasto rjava (10YR 3/2) SE60– kv. 10b ilovica. V tlorisu ovalne oblike, z merami 1,07 × 0,8 × 0,13 m. Dobro vidna plast različno velikih kamnov. V tlorisu ne-Interpretacija: zgornje polnilo v grobu 14. pravilne oglate oblike z merami 0,7 × 0,5 m. Zid (ostanek v dolžini ok. 70 cm) je na južni strani uničen z odtočnim SE 50 – kv. 8a jarkom za AC in na severni z izkopom za AC; orientiran je Vkop v tlorisu ovalne oblike, z merami 1,07 × 0,83 × 0,22 m. približno pravokotno na zid SE 10. Interpretacija: zid. Interpretacija: vkop za grob 14. SE61– kv. 8b SE 51 – kv. 4 V tlorisu oglate nepravilne oblike, z merami 1,27 × 0,6 m in Dobro vidna, mastna, zelo temno siva (2,5Y 3/1) ilovica z višine več kot 0,2 m. Interpretacija: vkop za kanal SE 59. drobci oglja. V tlorisu pravokotne oblike, z merami 1,1 × 1,15 × 0,18 m. Interpretacija: spodnje polnilo SE 46 oziroma SE62– kv. 8b v grobu 10. Mehka, olivno zelena (2,5Y 4/3) zemlja, dolžine 7 m, širine 0,1 do 0,2 m in višine 0,15–0,20 m. Interpretacija: plast – SE 52 – kv. 5 naplavina v kanalu SE 65. Zelo dobro vidna, zelo mastna, svetlo olivno rjava (2,5Y 5/4) in črna (2,5Y 2,5/1) ilovica z drobci oglja. V profilu ba-SE63– kv. 10b, 11b njaste oblike in višine 0,13 m. Interpretacija: spodnje polnilo V tlorisu pravokotne oblike z merami 0,65 × 0,50 × 0,27 m. SE 38 oziroma groba 12. Interpretacija: vkop za zid SE 60. Mokrice – Na Špici, AAS 96, 2022 39 SE64– kv. 5, 6, 6a Mehka, olivno zelena (2,5 Y 4/3) zemlja, dolžine 7 m, širine 0,1 do 0,2 m in višine 0,15–0,20 m. Interpretacija: plast – naplavina v kanalu SE 65. SE65– kv. 5, 6, 6a V tlorisu plast kamnov podolgovate oblike z merami 7,5 × 0,55–0,6 m in višine 0,30–0,45 m. Interpretacija: konstrukcija kanala. SE66– kv. 6, 7, 8 Drobljiva, olivno rumena (2,5Y 6/6) in svetlo olivno rjava (2,5Y 5,3) ilovica, višine 0,05–0,10 m. Interpretacija: naplavinska plast – verjetno enako kot SE 67. SE67– kv. 1, 2, 3 Drobljiva, olivno rumena (2,5Y 6/6) in svetlo olivno rjava (2,5Y 5,3) ilovica, višine 0,20–0,23 m. Interpretacija: naplavinska plast – verjetno enako kot SE 66. 40 Mokrice – Na Špici, AAS 96, 2022 12Katalog gradiva Gradivo hrani Posavski muzej Brežice. Opis najdb sledi Okrajšave oblikovno-tehnološkem in tipološkem obrazcu, kakr- šnega predlaga Milena Horvat (1999). pr. premer dl. dolžina Kriteriji ohr. ohranjen Zrnatost(poHorvat1999,16) š. širina v. višina • zelo finozrnata (velikost vključkov do 0,25 mm), rek. rekonstruiran • finozrnata (velikost vključkov od 0,26 mm do 0,5 mm), • drobnozrnata (velikost vključkov od 0,51 mm do 2,0 mm), • grobozrnata (velikost vključkov od 2,01 mm do 3,0 mm), • zelo grobozrnata (velikost vključkov nad 3,0 mm). Površinanaotip(poHorvat1989,31) • raskava (čutimo ostre nepravilnosti kot smirkov papir), • hrapava (čutimo nepravilnosti), • gladka (nepravilnosti ne čutimo), • mazasta (če povlečemo s prstom po površini, delci od površine odstopijo in na prstu ostane sled), • prašnata (delci se ločijo od površine, a ne puščajo sledov na prstu). Mokrice – Na Špici, AAS 96, 2022 41 Grob 1 4SE 7 Enoročajni vrč z ustjem v obliki ovratnika, trakastim narebre-1 SE 7 nim ročajem in podolgovatim trupom. Najširši obod trupa je Železen, delno ohranjen nož. Ohr. dl. 5,6 cm; ohr. š. 1,2 cm. pomaknjen v zgornjo tretjino; sestava: finozrnata; površina: prašnata; barva: rumenkasto rdeča (5YR 5/6); pr. 13,6 cm; v. 18,5 cm. 2 SE 7 Čaša s kratkim izvihanim ustjem; se- stava: finozrnata; površina: gladka; barva: roza (7,5YR 8/4), v spodnji tretjini je premaz; pr. u. 6,3 cm; v. 7,2 cm. 3SE 7 Enoročajni vrč brez ohranjenega izliva, z ročajem trakastega preseka in tremi rebri. Ima kroglast trup in prstanasto dno; sestava: finozrnata; površina: gladka; barva: rdečkasto rumena (5YR 6/6) z rdečim premazom; pr. 17 cm; ohr. v. 20 cm. 42 Mokrice – Na Špici, AAS 96, 2022 1 2 3 4 Gr Grob 1, merilo 1 : 2. ob 1, merilo 1 : 2. 43 Grob 3 9SE 19 Čaša z ravno odrezanim 5 SE 19 ustjem, okras je izdelan s Okrogel odlomek bronastega predmeta. Pr. 0,4 cm. koleščkom; sestava: fino- 5 zrnata; površina: gladka; 6SE 19 barva: temno siv premaz; Delno ohranjena profilirana 6 pr. 8,8 cm; v. 7,5 cm. 7 bronasta fibula z gumbastim zaključkom noge. Na loku je odebelitev; dl. 4,3 cm; v. 1,9 cm. 8 9 10 SE 19 7SE 19 Skodelica z izvihanim ustjem in prstanastim dnom. Ustje je Delno ohranjena profilirana okrašeno s kanelurama; sestava: finozrnata; površina: gladka; bronasta fibula z gumbastim barva: zelo svetlo rjava (10YR 8/2) in temno siv premaz; pr. zaključkom noge. Lok je na 17 cm; v. 4,4 cm. najširšem delu okrašen z vrezi; dl. 4,2 cm; v. 1,2 cm. 8 SE 19 Skodelica z nazaj zavihanim ustjem in prstanastim dnom; 10 sestava: finozrnata; površina: prašnata; barva: siva, sledi temno sivega premaza; pr. 12,5 cm; v. 4,2 cm. Grob 4 11 SE 15 Delno ohranjena lok in peresovina bronaste močno profilirane fibule; ohr. dl. 2 cm; ohr. š. 1,8 cm. 12 SE 15 Delno ohranjena bronasta fibula, brez noge in igle. Na prehodu iz glave v peresovino ima na najvišjem delu rebro; ohr. dl. 11 12 3 cm; ohr. š. 1,4 cm. 13SE 32 Asimetričen lonček, okrašen z metličenjem; sestava: grobozrnata; površina: hrapava in porozna; barva: temno siva (10YR 13 4/1); pr. 11 cm, ohr. v. 12,5 cm. 5−10 grob 3, 11−13 grob 4; merilo 1 : 2. 44 Mokrice – Na Špici, AAS 96, 2022 5 6 7 8 9 10 11 12 13 5–10 grob 3, 11–13 grob 4; merilo 1 : 2. 5−10 grob 3, 11−13 grob 4; merilo 1 : 2. 45 Grob 5 Grob 6 14SE 30 16SE 23 Delno ohranjen, asimetričen lonec. V zgornjem delu zoženega Čaša, sestava: finozrnata; po-ostenja so tri kanelure, drugod je površina okrašena z metli-vršina: barva: zelo bledo rjava 14 čenjem, sestava: grobozrnata; površina: hrapava in porozna; z rdečkastim premazom. Čaša barva: neenakomerno siva (10YR 6/1); pr. 11 cm, ohr. v. 10 cm. je neokrašena; pr. u. 7,2 cm; v. 6,5 cm. 15 17SE 23 Vrč z izlivom; sestava: finozrnata; površina: prašnata; barva: olivna (5YR 5/6); pr. 12,7 cm; v. 14 cm. 16 15 SE 21 Vrč z izlivom, z ročajem trakastega preseka in tremi rebri; sestava: finozrnata; površina: prašnata; barva: rdečkasto rumena (5YR 6/6); pr. 11 cm, ohr. v. 18,5 cm. 18 SE 23 Delno ohranjen vrč, brez izliva in vratu, sestava: finozrnata; površina: prašnata; pr. 12,5 cm; ohr. v. 13,5 cm. 18 17 46 Mokrice – Na Špici, AAS 96, 2022 14, 15 grob 5, 16−18 grob 6; merilo 1 : 2. 14 15 16 18 17 14, 15 grob 5, 16–18 grob 6; merilo 1 : 2. 14, 15 grob 5, 16−18 grob 6; merilo 1 : 2. 47 Grob 7 Grob 9 19SE 31 22 SE 43 Trije železni žebljički; ohr. pr. 0,8 cm; ohr. v. 1,2 do 1,4 cm. Pet železnih žebljev s stožčasto glavo; ohr. pr. 0,8 cm; ohr. v. 1,4 cm. 19 Grob 8 20 SE 29 Del bronaste fibule; ohr. dl. 2 cm. 21 SE 25 21 Lonec z izvihanim ustjem, okrašen z metličenjem; sestava: porozna; površina: hrapava; barva: neenakomerna, svetlo rjavkasto siva (10YR 6/2); pr. 12 cm; v. 9 cm. 23SE 4 20 Delno ohranjen spodnji del vrča; sestava: finozrnata; površina: gladka; barva: roza (7,5YR 8/4) z rdečim premazom; pr. 11 cm; ohr. v. 6,5 cm. 23 22 Grob 10 24SE 51 Krožnik s prstanastim dnom in ravno odrezanim ustjem. Rob ustja je okrašen s koleščkom, kratki pokončni vrezi; sestava: finozrnata; površina: gladka; barva: temno siv premaz; pr. 12,7 cm; v. 3,7 cm. 24 19 grob 7, 20, 21 grob 8, 22, 23 grob 9, 24 grob 10; merilo 1 : 2. 19 21 20 23 22 24 19 grob 7, 20, 21 grob 8, 22, 23 grob 9, 24 grob 10; merilo 1 : 2. 19 grob 7, 20, 21 grob 8, 22, 23 grob 9, 24 grob 10; merilo 1 : 2. 49 Grob 12 26SE 52 Delno ohranjen lok bronaste profilirane 25 SE 37 fibule; ohr. dl. 2,4 cm. Vrč s kroglastim trupom brez ohranjenega izliva in prstanastim 25 dnom. Ročaj je trakast z 2 prečnima kanelurama; sestava: fino-27SE 52 zrnata; površina: gladka; barva: rumenkasto rdeča (5YR 5/6); Profilirana bronasta fibula; v. 3,2 cm; dl. 6,2 cm. pr. 20 cm; v. 25 cm. 28 SE 52 Novec; Trajanov as 101−102, Rom, RIC 434. 29SE 52 Čaša z ravno odrezanim ustjem. Pod ustjem je kanelura; sestava: finozrnata; površina: gladka; barva: zelo svetlo rjava (10YR 8/2); pr. 8 cm; v. 7 cm. 26 27 29 Grob 12, merilo 1 : 2. 50 Mokrice – Na Špici, AAS 96, 2022 25 26 27 29 Grob 12, merilo 1 : 2. Grob 12, merilo 1 : 2. 51 Grob 13 30SE 47 Dvoročajni vrč z odebeljenim ustjem, sestava: finozrnata; po-vršina: prašnata; barva: zelo bledo rjava (10YR 8/3); pr. 18 cm, v. 21,5 cm. Grob 14 31SE 55 Čaša z ravno odrezanim pokončnim ustjem, sestava: finozrnata; površina: gladka; barva: bela (7.5YR 8/1); pr. 10 cm, v. 7 cm. 52 Mokrice – Na Špici, AAS 96, 2022 30 31 30 grob 13, 31 grob 14; merilo 1 : 2. 30 grob 13, 31 grob 14; merilo 1 : 2. 53 Najdbe izven grobnih celot 33 40SE 9, kv. 13 Železen žebelj; ohr. v. 0,8 cm. 32SE 1, kv. 2 34 32 Bronasta delno ohranjena veriga oziroma njen člen. Ohr. dl. 1,7 cm; š. 0,5 cm. 33SE 1, kv. 6 Čaša; sestava: finozrnata; površina: gladka; barva: temno 41SE 9 siva (10YR 4/1) čaša. Izdelana na vretenu; pr. 7,3 cm, ohr. v. Čaša; sestava: finozrnata; neenakomerna bar- 3,1 cm. va: temno siva (10YR 4/1) in rdečkasto rumena (7,5 YR 7/6). 35 Krasita jo dve liniji, izdelani s koleščkom. Ohr. v. 4,8 cm; ohr. pr. 34SE 1, kv. 5 6,8 cm. Ustje iz zelenega stekla; ohr. v. 2 cm; ohr. dl. 2,7 cm. 36 35SE 1, kv. 5, 6 Dno, sestava: finozrnata; površina: prašnata; barva: rumenka-42SE 9, kv. 12 sto rdeča (5YR 6/8); ohr. v. 2,3 cm; pr. 12,3 cm. Skleda; sestava: finozrnata; površina: gladka; barva: siva (10YR 5/1); okrašena je v dveh linijah izdelan s koleščkom. Odlomek sklede. Ohr. v. 5,5 cm; ohr. dl. 7 cm. 37 38 36SE 1, kv. 5, 6 Krožnik, sestava: finozrnata; površina: prašnata; barva: roza (7.5YR 8/4); ohr. v. 2,5 cm; ohr. pr. u. 5,5 cm. 39 43SE 9, kv. 12 Skleda; sestava: finozrnata; površina: gladka; barva: temen premaz; siva (10YR 5/1); ohr. v. 4,7 cm; ohr. dl. 5 cm. 37SE 2, kv. 7 Dno; sestava: finozrnata; površina: porozna; barva: črna (10YR 2/1) delno ohranjena časa. Na dnu se vidi sled odreza z lončarskega vretena z vrvjo; pr. 5 cm; ohr. v. 2,2 cm. 41 38SE 2, kv. 4 Ustje vrča; sestava: finozrnata; površina: gladka; barva: rdečka-40 sto rumena (7.5YR 7/6); pr. 10 cm; ohr. v. 3,2 cm. 42 43 39SE 4, kv. 6 Vrč z ročajem; sestava: finozrnata; gladka; rdeč premaz; delno ohranjen enoročajni vrč; ohr. v. 4,3 cm; pr. 3,5 cm. 54 Mokrice – Na Špici, AAS 96, 2022 32−36 SE 1, 37−38 SE 2, 39 SE 4, 40−43 SE 9; merilo 1 : 2. 33 34 32 35 36 37 38 39 41 40 42 43 32–36 SE 1, 37, 38 SE 2, 39 SE 4, 40–43 SE 9; merilo 1 : 2. 55 32−36 SE 1, 37−38 SE 2, 39 SE 4, 40−43 SE 9; merilo 1 : 2. 44SE 54, kv. 6 Asimetričen delno ohranjen lonec, okrašen z metličenjem; sestava: grobozrnata; površina: hrapava in luknjičasta; barva: notranjost je siva (10YR 5/1), zunanjost je roza (7,5YR 7/4); pr. 26 cm; ohr. v. 23,2 cm. 45SE 57, kv. 1, 2 Ročaj; sestava: finozrnata; površina: prašna- ta; barva: rdečkasto rumena (7.5YR 7/8). Ročaj ima tri rebra; ohr. dl. 5 cm; ohr. š. 4,4 cm. 46SE 57, kv. 2 Bronasta poškodovana fibula. Fibula ima poškodovano nogo in samostrelno peresovino; ohr. dl. 3,8 cm. 47SE 58, kv. 3 Vrč; sestava: finozrnata; površina: prašnata; barva: rdečkasto rumena (7.5YR 7/6); ohr. v. 2,7 cm; ohr. dl. 3,9 cm. 56 Mokrice – Na Špici, AAS 96, 2022 44 45 46 47 44 44 SESE 54, 54, 45−46 45, 46 SE 57, SE 57, 4747 SE 58; merilo 1 : 2. SE 58; merilo 1 : 2. 57