St. 24. V Gorici, 11. junija 1886. „SoLa" izhaja vsak pftok in velja po poati prfijemawr »li v Ooriri mi rtom poSil jana: Vse li-to.....i. : IJ Pol lew .......•;.!<> Cotvrt lota ...... i m Pri OXUttlulih in luk.i Ittili ;;: ;«•- SUmitah" »0 plauujf z:i nuvathiu ihsinp. uo vrato: 8 kr. 4e ae ttska 1 knit J:::::: :: S:: ZavftCe drko po pro*toru Tedaj XVI, Posnmezue stivilke se dobivajO po 8 kr. v 1oT*akfirt)iraH V gOSpoBki nlicl I.I' n ..tnh kri.i¦", na stdroM tr^u ii! < namki ulici :<;r v Trstu, ^a" Oa» SITI-Hl, 3. !'ni<*gnhn so narofnlna wiffca, ukoHf otflnav pri opravnifttvn. *WjAlHSlTXU^ijL,.Wi Slovenski jezik. Mnogokrat slisi so govoriti, da a I o v o n a k i j j e s i k jo malo znan po svetu in da * njim so ni-knmor ne pride. Taka govoriea jo popolaoina abotna in ne/esnifiua. Bivii minister in nekdanji c. k. okrajui glarar goriSki baron Pino ipritfuje nam prav na-sprotno. Ko so mu jo poklonila tl. maja t. i. v Kobldorfu blizu Vdikovca deputacija, ki mu je izro-Lila caupnico kot diiuvnemu poskneu, podpisano od 108 Totituih mot, rekel jo pr&ujocim, da je rojeti Neince in da ni zm*! sfovenaclne, a milliliter Oiskra da ga jo vkijttb temu postavil okrajnega glavarja na (Joriakin), Potom je uadaljeval po sporoeilu colov-fckcga ,Mira" tako l«: .Sprevidel aom, da mi je 7,'wa potreba zuati slovenaki. Poprijel mm so na tan mod tcga nauka, in se naual toliko, da scrn govoril, pisal in aiovenske uloge reieval po slovenaki. i'udi v Train mi je poxneje alovtmstflua pwv dobro kIu/IIu. I're-stavljen mm bil v Hukovnio in, gospoda moja! tudi tukaj mi jo posebno onkr.it prav dobro doala sloven-Witut. Dobil #wii namrti* a Ihiuaja oalogo, da inuium v nekun mi». >*» t«k ru«kM mi'jo kot vladui komituit- Krit^a biti, ko so ImhIo tarn vme^oval iicki v.iiji du-ovuik ruako vera. INipeljal ao jo k toj «iuvuMuo«ti neki rutki vinji dubovnik in opravljal corkv<»uo coro-monije. 1'a gri:k«*m bo je use ta c.saa miottitra Oi«kre uradovabi v alovon-skem jeaiku, da e. k. uradntki e<> ae takrat ucili jesik tittegft naroda. mod katerim «o opravljait »?ujo sluibo, in da to uletije je uradniku konatib ae posmeje, ko je prlef na vtfjo stopinjo ^IraViuega pMsednika v llukovin)^ in aicer pit dogoTom z diugoicmci, a Huau Ako razunjejo Uttsi Slovencai n* rueko*aY«trijaki XJSTEE. (Kottee.) Priila jo t deielo pomlad in a njo obrtniki in trgovci a Laikega, potnjo^i po aoiki dolint proti Trebiln in dalje t >fmce. Vai ti potniki natavljajo se t dobroxnabf kr6mi pri aoikem mostu, kjer se dobro j^ in pijo in kjt r goatora strele Jerica, naj-lepie dekle. Med trgorci so tudi eraolasi in iitooki beneaki mladenifi, ki ae okolo krcmarkine beerke «u«f*jo, kakor metulji okolo meiene^a cretii. L*pi ho ti tnladt Iteneeani in bogati, in goTorttt ti raajo tako nsatti&to tu tladko, vte druga^e nego priprosU lovec h Treete. Kje je dekle, ki bi se Taa| na hip ne da!o Jrciuotiri tofikemn aijajn in toliki IjubeKnivosti. Tudi erica ni atoglft tepmna ptojcn odre^t cvetii, xa kateri jo je poproail Smchtjaje mu podi tx laa oenico in aid no ugorarja, ko jej natakae prtten na roko in orijo alato Terrlico okolo rratd ter jo proti na pic*. Ta ae ne brani, a adajjci atopi treotskt lovec prcd nja in nkaie Jerici povrnHI darilo tujcii. Ta nkaaujo6i glaa pred gotti jo uiati. mhewe treoUki!* vxkUkae pikro, Bdcj, .Od kedai p« vladai t hiii tej ? .Sites* nboga tvoja. dekla jax, mlH oMetal ta bi sae na gl*4, vl% doiine trentake ubogi aaol M^seail t moji ixbi me ne boa; ,Tuj*iga na sveti ni moii, 0IH k«t Uekk U altttja ^ meji, razumojo ga gotovo tudi na ruako-kilnjaki. Torej moro Slovoneo s nomo5jo domach-ga jozilca prehoditi tivet od .Su<;o do Ihnl'i, seveino Aaijo in priti oolo do kitajskili ziitay. V rosnici pozuamo gorifike Hrico, ki so prokodili bror. francosauio in broz unglofifiino vso tusko ccsarstvo. Slovonci, u2it» so pridno Bvojoga jexika, kajtt alovoupki, hrviiuki, arbuki, bolgatski, ruski jezik so le on jesik. Kdor ana odon toll juzikov dobro, rassume po vc6jem vho drugo ter more polovati, kupiovati, zivoti p)VHod. Nomoato soliti m v iVmeriko, naj bi nasi rojitki Hre2o iskali pri HVojih krvuih bratib, Hlo-vanib; gotovo bi ho jint boljo jvurccilo, kajti obrtuija, kiipfija, kmotijit, xnanoHti bodo mod Slovuni m mnogo miprcdovald. Kdor jo biatrcga uma in dolavnili rok, naj so do ma naufii, ccaar troba, a potom naj poakusi, 6o hreponi po verjtnn /.aslujiku, Hroco mod drugimi slovanakitni rodovi, ki pottobujojo delaveov na na-rodno^goHpodarakom polji, nhsJ katorimi uLo nedtij mnogi isani bratjo dobro izhajnjo, /nattjo katoiAgii HlovAiigkoga jozika dajo vsak-tormnii porofttvo aa itobor uaprodek, ako so okoliMino primorne, v vnnklHii atroki, colo pri vojastvu. /ato viditno muogo vinokih in plomouitili druii'i, ki dajojo bvojim olrokom poduk v ttiovanskih joziciii, in oolo goriski zidi akrbijo, , da /.tin tudi cirilico, in za slovonski jozik mora nam biti v tabi una ko druga. Kakor smo si v jc-rikn Morodni, mouuno biti tudi v piamu, po katorem ixraiarao avojo misH, da so olajSa medsebojno obfiovanje bratskib natodov. Prihodnji nasi baukovci bi moraliimoti nai?iso v vaeb jczicih, ki se govorijo v oesarstvu, in v vacb abcco.lah, in gotovo jili bodo onkrat imoli; bodimo Slovani pi vi, ki bomo zuali ditati vso napise: razen nemik< ga tudi slovan-ko. Kolikor nas je, ki govorimo oden glavnt jezik, toliko nas mora biti z eno abecedo. Latinica naj ostano v sodanji voljavi, a poleg nje naj m rabi tudi cirilica v vsoh slovan- Hkili nareojih, ker so jim najbolje priloga ter da so spozimmo mod aoboj iu da si no oitonomo tujol, ko smo si brafcjo. ____________ „Nisem cu!, kar ti jo velol ard," Do on rcsno, „morda res pretrd „Govora je mojega bil glas. BAli ko sem ugledal tuji kraa, nTakrat v meat je zavrcla kri, K0j pozabi zdaj, odposti mil „.!enca, ti mojo duie alaj, ,i)ftj gospodu lisp njegov nasaj 1 ,Z gor ti nudim zanj ovotfo diaeiih, „8neinobi lib in temnoiudoiih; kNa Triglavu cvele so zakrite, J& njimi diii si rumene kite, ,AU du6o moje mill alaj, „I)aj nesn&ncu Vlahu lisp nazaj!H Te bcaede ganejo Jerico. ^e hode sneti praten, kar xaiuje za aoboj leben porogljiv emeh. Ozre se in opazi JSpolo, katera se jej jo ze prej regain, da jej ljubi prioaSa tame tvetice, a xx\t ziala, dasi v6 do njega pot. Ta smah jo speLe v duso, pradomisli te iu a prevzetno besedo odbije lovca in njegovo proiujo. S pikrim smehom so ta obme in >>dide. Kamf Pod Triglar, stroljat Zlatoroga. .Zlata bocea, no pa gorskib ro2, .Prav, zakladov dosti zrla boa „In strmela. ko pri hramu vafiem ,Jaz konjica belcga odjaaem, „Ko zlatnikov pest kot majhen dareo „Dam za vina rujncgi kozarec. „ln Le lopa Joiica lakrat ,Bo povscci blisk in bleak ti zlat, v01cj! ponoano ti odjascm strani, tTi pa Vlakoin ljubica OBtani.* 8el je v gore, prenocil v gozdu in o zoru hitel daljo. Sva i ga neki notranji glaa. ki ae mu &df, ka- Spinal dr. Franc Oblak. Vsaka okoli^ina, iz katere morejo sledftf prav-no razmoro, mora se dokazati, 2e jo taji tofcneo. Na to so opira nomoralno, a praktidno pravilo zvltih pravdnih Hsio: Quod fooisti, noga; prima regula juris. (Kar si storil, twji j to jo prvo pravilo v pravu). JCako BtalibCo zavzinia nasproti temu pravila morala, ni mi troba razpravljati, kajti vsakdo, oo tudi fie mlad in nodorasol otrolc, «5o tudi So ne puber* tati proximus (v pravilno obBtojeoom druitvu ne-dozorel) vo, da lag jo na sobi nasprotna d^jan* skim rnzmoram in da'jo tudi na sobi Skodljlva; toliko natamSnejo poznajo to ntaligdo oni, katerih na-loga jo rosnico gled6 dloveka n pomofijo vamncirno dovrsoiiik modstov raziskovati, in nnjboljo vejo oanltl oinonjeno stalifi^o iziocni Blu^aboiki obrodov najvlfioga Biti a, kateremu jo resnloa edoa dvanajsterib Bvitlih bisorov v sijajnom saplji. Nu, raziskovanjo in dokazovanje dojanikih oko-ligLin, na podlagi katerih se zidajo ati pa ie stoje razno prav no razmoro, je vozna stvar formalnega pravu ; tu mora sodnik razne predmcte pred EtHH^gffH^ da rosnico izv6, katora odiua moro biti podlaga re,i> tivno (do tednj tudi no v smislu p r a v a, vsai v stni-bIu poatavo) praviLni razsodbi. Ti predmeti so pisma, materijalne redi same, zvede-no poprasevanjo invorjotnoraalaga-n j e o njih, in slodnjid kolikor mogoio zanesljive p o* redbe vseb (pri€). Yorjetnost in zanesljivost te pri vsem in vrhu vsega opira na pravno religijozen 6in, na priSego. Ta znak prisege, ki kliSenajvisje bitje kot prifio, da je rosnicao ktero terjenje ali zanikanje, kale, da prisega v danaibji obliki je dokazilne vrednosti le za Ijudstva, ki spoznavajo ktero visje bitje. Pri brez* boinikih (ateistuV je dosledno prisega le prazna Vrni v del se; dekle tvoje jiaka, Kos, probridek kes morf eiroto, Vrni v dol bo, lovoc! So je fas I A en ne alaia tega gloail, kakor tudi Spelinega no, ki je prihitola za njim in ga prosi in vabi k sobi, kcr so joj zdi, da lovec hitl v svojo pogubo. AH on , hlcpi le po statu. Zatorej tide in najde Zlatoroga, streli nanj ill ga zadene, a ne do smrti. Ranjena iival se vzdigne in akrije v skalah. Loveo gre za njim, gledajoc po krvavem sledu, a glejl nameBto krvnih kapelj ugloda neznane skrlatne roie —- triglavske roie. Prestrafii ae, ali Zlatoroga ne more pustiti, sledi ga po krvavih tvotib in atopi na ozko pohco. Stena spredaj, zadaj zrak je sinji, Pod nogami pa brezdanje Lrelo. Tu mu zastopi po triglavski rozj zopet osdrav-ljoui Zlatorog pot. Zarni bliski Svigajo iz rog mu In omamljon zre ga loveo trenterki. V krogih skale ae vrt6 krog njega, Y krogih stoezno vendani vrnovt. BJerioala Se prikipi iz uat mu, nJerieala fie jekne tisocerno Od akalovja, potlej mir zavlada In pouoBno in poLasi spenja Zlatorog se doli. Prost je pot. Drzni lovec leLi ubit v pvopadu. Rojenice pa so so svojo belo Lredo in ae Zlatorogom zapnstile kraj in njihovi yrti so zdaj kamenito morje. V gorah buci jug, de2 lije, patoki zajumd in Soda vail motne valovs. Pride, zgine nod dvakrat-j Ju$ molti, 4m ajje tM oblika, ki ima le toliko pravne vrednosti, koliko? krivo prisego floveSke kazni hujSe zabranjujejo, ko navaden lazujiv izrok v sodiSSi. To je uzrok (pa ne edioi!), zakaj bi so brezboznikom ni-kakor ne amela na^ladati priaega. S tem pa je tudi izreceno, da v krajih, kjer so ˇi§jo bitje apotnava, (in to je akoraj povaod na zemJjibi ae vsaj iarecni brezbozciki med drugim tudi nikakor no smeli jcraati y posle, kateri pri nastopu imajo prisegati; verjetnoat brezboznih pri5 tudi nikakor ni vegja, <5e priaesejo. Ali biva katera poaiavna doloeba, ki bi sa bresbosnike kak drug veljaven cm nameeto prisege poatavilaP Za tiste, ki izpovedajo vero, katera ore-poveduje priaego (n. pr. a* menonite), sapovcdal je ie dforoi Uekrot od 10. raaja 1816 St. 1201 si. pr. peat., kateremu posnoje poatavno dolocbe nikakor ne naaprotnjoio, da morejo meato priaega iarekati kaj, in da te lajave imajo naaledke, kakor bi priaegli. Oe ae dokaie, da ao nereanicne take isjavo, ao kaz-nujejo a telko jeco od najmanj 6 mcseoev kakor krivt pritegovalci. Kje pa ae dobiva sa bresbosnike, bictvernike itd. ckvivalent (nadomeatilo) m poman-kanje ertkega atrahu ? Ce ao ne more dobiti kason onake vrednosti, bo moral Taaj no?i kasenski sakonik . (zadnji vladni uaert novega ka*. aakonika tukaj nima nobene dolocbe) saiugati laiojivomu iareka v so* di&eih za izreene bresboinike hujSe kazni, ko xa ktere koli vernike. S tem bi prisli do aklepa (ki izpeljan bi irael presaloata* naaledka!}, da priaega kot pravao doka-silo bi ae imela aploh odstraniti, ker ni pravicno, da tak, ki veruje * Boga, bi bil prod pravico na slab-Seni, ko oui, ki aploh nio no veruje, ;nic ne miali in je v duSnem atanji So na niiji atopioji kot oni, ki valed Barvinove teorije taaj ponizno raeni, da je potomec kake opiee. Priaega je pri vaeh ljadatvih religijozno dejanje, in tako tudi oatane. Tukaj se torej najitahtaejSi veraki cuti priaegajoiega budijo, in ni prav, tie ae prav tukaj veraka rakloeutnoat katerega koli rani, raorobti s oaebo uradnika, ki prejme priaego. Kolera. Ko gre ta atvari, ki pomagajo elovoku zivljonje ohraniti, <5esa pac* dlovek ne izumi ali koliko ae ne potrudi? Naj ae prikale tn ali tam bolezen na trti *ti kaka" tiruga Skoda na aadji, na zeliSei, pri iivini itd. — kaj ae ne dela, koliko se ne kadi, maze, pobira, pobija, — koliko si ta clovek ne pomaga z duhon: in telesom; in to jo gotovo vse hvalevredno. Ko grc pa eloveku neposrcdno ali naravnost za nje~ govo ttlo, za zdravje in za iivljcnje njegovo in nje-gove drage obitelji, zene in otrok, bratov, prijateljev, aosedov, vsicanov, za obatoj deielanov in naroda, — tedaj clovek pogoato spi, ae xah ne zmeni, ampak topo iivi tje v en dan, in to torn bolj, Lim vecja in Sim blizja je nevamoat. Pred par let;', ko je bila kolera v Egiptu, pred!an8kem, ko je bila v Franoiji in v Italiji. lani, ko je bila najhajia na Spanskem in kasneje doloma tudi v Italiji, — pisale ao se pri nas okco2uice, dajali ao ae razglaai in oklici, naj ae atore potrebni koraki proti tej neuamiljeni morilki. In letos, ko nam ta Mnogo na moata ljudatva stoji, *" Spodaj peneda Sola bobnl, Jerica gleda v va!5ve. V valih grgrajo vrtiaci glasno, Pojejo peaem ot62no. bridko; 8 celom razbitim vrh voda Priplava mrtev trap moid. Jerica, ali poznaa gaP 0Ali poznaSvga mrli6a, dej!" Divje zakiice Spela jej; ftTebe je Ijnbil, mene nf, „V smrt si drevila ga ti, lo ti, »L> gorje ti, morilkat sAli Ce bil je v zivljenji tvoj, „Y amrti pa bode jedino moj! Z Bogom mi gora in poljc cvetnl, BSoln5ece jaano in ainje neb6! „Pr6ai za mene, Devica!" Beie. pa z moata se vrze v vod6, Krilo vihta jej, vihrajo laaje, Penaat vrtineo na vrh piikipi, Peaem porocoa is Soce bobnf — Sanjajta, apavajta mirno! To je vsebina „Zlatorogaa. — Jezik je na aploh iep, jzimai nekatere maojSe hibe. Prevod je dober, aem ter tja p>av dober, in prav kvalezni amo zanj prevodileljd, 6o tali je v njem kaka izvirnikova le-poia zabrisana. Konecno obzalujemo samo to, da ssalozoik poleg aijajnega ni podal kako akromnejSe in cenejSe izdanje, po katerem bi tudi manj imoviti lehko pcgali. Knjigo je vredna, da se razSiri v yae Jorojp. erna poaaat uzo trka na vrata, ko ateguje Bvoje pre* krute kremplje u&e skoro do nas, ko sliaimo, da je use t Yidmu in v Benetkab, pa vae molfii, nobeden ae ni n .Sent Krnau (n. pr. v Yolikom Dolii), po Ipavakej dolini (u. pr. v Dornbergu, v PrvaiSini i. d.)? groza, amrad, stud, nesnaga. Zola bi imel tu dovolj cvarioe avojim umaxanim spisom. In verujto mi, kakor se zblrajo najveeje trume nmh ob gnoji; kakor ima najvecjo alast Zola pri vaakojaki neanagi; tako invtjo tudi mikrobi kolere (male, ne-vidljive amrtonoane glivice, ki ao Btrasanako hitro mnoSijo) najvecju avoje zbirali&le pri guoji, Bploh pri neanagi. — Neanaga proL, muho ao tudi prod; gnoj proc,kolera tudi do bo imela veaelja pri n a a, Tako je! — Zupani uknzujte, zo po 2—3 gld. atari cent, ako ne diazje. Ta meSanica ao mora tudi ze moseea avguatu, all vsaj pocetkom septembra aejati, da ae more eno iu drug.) do jeaeot dobro obrast'. NaSim kmetovalccm prav gorko priporocam, naj na ta naiin pridelujejo pico, in jih prosim, naj vaaj enkrat to poakusijo, ker ni a tem uikakih atroikov, a dobicek je vclik, ker kmetovalec ae reii spomladi h v o 1 i k i h z a d r e g, posebno ako jo pi fa dragu, kakor je bila letos in kakor bode, tudi prav go* tovo pribodnjo leto. PR. ZEl'lO. Dopisi. Iz Vipavske doline, 2. junija. — Is goto ljubezni do gmotnega in nravnega naprodka nupra-vili ao naii domoljabi v Qorioi ljudsko posojiloico. Delovnnjo se jo priceto % mali in zonetbviin zruom, pa tako previdtio in polagoma, da promct ae jo v troh letih riuicno pomoolil. In vender je poaojilnica med gospodo in med prostim Ijudstvoui ni dezeli malo znana; le srednji posostniki dai. za dnevom umazano odernitvo pri posojilnidaem odboru ovajajo, tako da ae mi zdi priinerno, o toj reci javno izpregovoriti. Kojaci! preili so i5asi, ko ae je denar tajno med §ti» rimi oemi oddajal in projemal; zdaj je upauje in dolgo-vonjc javno po poatavi, valed katere ni vec mogoeo med Stirimi atenami racuniti. tm klico upn.ka in dolznika na beli dan branilnic in poaoj Inic, ako ao hoeeta gmotni in duSni Skodi ogniti. Ako so privatno denar pri najboljSem in poSteuem prijatelji naloli ali se kdo zadolii, kmalu jo prijateljstvo pri kraji in pravdarsko sovraltvo na dnevnem redu. Denar teco med svetom kakor vsaka roba, ki nobeuomu ni no-prijetna, pa vender area nimn. Mislitno si, da premozen moz io dobrega area vidno bendimo za gotov denar proda, koj se cela r.tjda potrebuih oglasi, naj jitn posodi. Ako vsem uatrezo, Steje odsilimal tolikeoj kimavcev; ko pa denar nazaj tirja, tolikanj o6itnih naaprotnikov, ker na-ravuo je, da odvisni — tlaceni tlacika (ce tudi po-stavnega) irti ali vaaj ne moli. Ako pa odreee vsem poniod, ima tolikanj ocitaih sovi aiuikov. Iu ker se navadno vidno deuar prejema, se tudi to sovraitvo ttinozi, tiko da gorje ouemu, ki brez posredovanja poaojilnic in branilnic osebuo ta posel opravlja, po* sebno ako hoco veljati v svoji obSini kot izgbd pravoga kristijana. Iz te zadrege so vsak lahko reSi# ako prejeti denar vlozi v hranilnico {in prosiloe tj« zavrne; ce ae mu zJi previdno je tudi lahko za do!Z-oika Seat mesecev porok. Tako ae stevilo prijateljev chrani in pomnoii, aitne tozbe pa prepuste ae pose jilnici, Poznam cloveka, ki je prev«el pri kraetu dolj za dvoato gold., v desetih alabih letih io pri nadalj-nem savaianji je dolg narastel na tri tiaoe gld<; kmeta je goal drug upnik na boben, reail jo prvi goapod na draibi kmetijo. Gospod bi zdaj lahko k pla6ilu priSel, in bi morda tudi kmetu Se kaj oatalo, a kot veaten fitovek nima area, sedmero otrok na pot po* tisniti, in tako sea gosped in kmet leto za letom brez ljubezni in v velikih zadregah, katerih bi ne imela, ako bi bila ob casu poznala oba dobroto javnih po-sojilnic. Poznam poStenega razumnega gospoda, ki je lepo avoto v gotovini podedoval ter si pusredovalca najel, da bi &voj denar pri kmetih na dosseli proti zaatavt razposodil. Upnik tirja aic^r le posteoe obre-sti, Se je le dolinik poaten, a posredovalec tirja tudi avoje obreati in se od upnika le v tem loci, da pri-poroca gospodu le najalabSe kmetijo, ker se pridoi kmetje dveh pijavk boje. Kakor meni znano, ne prejme ta gospod niti polovico izpoaojenega denara brez toibe. ker se obupiii kmetje le a tem tolaiijo, (Dalje Y priiogi). Priloga k 24. štev. ,,Soče". da so svoja posestva dobi-o piodali, a za druge delati da jlm ni mar. ,(i , To' so vam alutaji v naj agQdnejfom, pola&jt pvivatue menjave denairja; kaki so pa sluoaji tarn, kjer patentirani uUeidhi nasim potrebuira kmistom hjnavsko roko pod pore ponufajo? Tarn ni ma pro pad kmetij ne kooca fe kraj8-* kakor nas vsakdanja skua-nu u.$i. Takim aeysetaWim in nesrecam se lahko v okom pride v pria posojevabju in dolzoiku p'o javriib posdjilnioah. Zato opozarjam ni gorisko ljudsko po-aojilnico one, ki imajo preveS denara, in one, ki ga imajo premalo._____________ $ TrnOVegH, 4. junlja. — 0a ae Trnoyo preveS no pozabi, sprejmi, draga „5qc&", ta ddpis. V predzadoji stevilki „Soqea popisoval je dopis nase razmere, ki 10 popoloonta resnfone. Oraenil jo veliko delo, kfctero atareaio Se caka; priporoSal je zupanu, naj ima akrb, da bodo «e]o bolj pogoatae nego so bile prejinfo lata, Ko je bil t'iti dopia plain in predao jo zagUdftl beti dan, sklicil je $UDf n moiako dne 4. maja k tretji aeji. Kakor se aliai, bfla jo seja zelo viharna. ker placeranje novega pokopaliiSa, kijeatalo 6ez 1.300 gld., je tako zamotano, da obresti dolzne table bod* moral! prat *"Mo plaeevati natandni pla-tevaloi, kakor samkarni. Drugnde se ta cmedeoa Strena ai mogla razmotati, kakor da ae je prosekia. Tako ae daje potuba zanikarnim in 10 godi tudi krivioa ptidnim pintavaketn. Gled6 oddajanja obom-flkih aluiab vemo, da cerkovaika so postavili onega, ktorega » je bil, izbral dubovnik, obkodoika pa po zupanovi fcelji. To obkodnidko sltribo dobil in prevzol je eden eUrofiina, t stareSinstvo izvoijen od volilcev I. raareda, prijatelj zupanov. Sieer ata so diuga dva za to sluibo prosila, pa je nista debt la. Neko nerednoati v oddajanji piaem in naSe skrbi zastrau tega ne raoremo zamolcati. Znani g. profesor na gifflnasnjr t Petrogradu na Uuskem inu tu na Tr-novent oraoieno acstro. Plsal jo ojenemu mozu pismo, ki je bilo oddano v Petrogradu dne 24. maja in je doSlo v Solkan 28. maja. Alt kako 06 zatisamo do-tieni prejemoik, ko dobi popolnoma odprt zavitokP Oddal jo obhodnikov sin tako pismo v pride fcupana, kattri je mladica sa to okregal. Vemo, da poitarji plnma spat zapefotijo, 2e odprta najdejo, in to na pumo xapiiojo. Torfj na aolkanski po&ti bilo je L0 oelo, in pretrgalo se je na Trnovom in tadi bralo. Kapia je bil prav razlo5ea, po»ta» znamka, ruski poitni po^at, par imon v cirilici, in zadej razloLno ime in priimok polfljafce? je zadoati kazalo, da pimio je i Euakega. Doticni afnk profcaorjev pri5akoval je odgovora, sosedje «o to vedeli in obbodnik jo njegov najbHinji aoaed; xato ne vemo, kako ae bo lzgovarjal za to napako. Still ae, da ae je en par pisem, dekle-toma namenjonih, mcd Solkanom in Trnovim zgubilo; in nekej draiini so ae zgubiia tri pigma, od katorih pa ne vemo, kje. Take nerednoati bo Se tredne preifkare, vender za zdaj samo priporo^amo iapanu-, naj pazi na obhodnika in naj mu za^aga, da ne prelomi pisemakih Bkrivnostji; eaj iraamo dragih po-manikljivostj dovolj._____________ V LJMblianl, 9. jnoija. — Take razdralenoati, toda le raadraienostu v Ljubljani vie davno ni bilo opazof a« ka_or te dni. Ni ae polegla ae gotovo opra-vieena jesa nad ukrepom kranjske hranUoice, ki je T naibolj zagriaenih nemiknUrakih petteh, da bo TzdrfeTafa aioTenakimi norci iole nemlkega iulfe-rajna; ko ao at itumili nasi plavicarji not na^in, kako bi nase ljudatvo izzlTali in do izgredov drazili. hmwlxli ao si toominako ploiSo Anastazijn Grunu, katoro ao dali vstdati na poslopje kriianakih vitezov ˇ Iij'ttbljani. 2akaj jim je prav letoa prialo na urn Tiidati ploico, ko je pretekloule foiiko let po amrti tega nemlkega pmuika ta nam Vedno atraatoo abvral-tega politika, tega ne nmemo. Grof Auerserg je bil tiati, ki je Slovenoe draiil r deSelnem zboru, .(& da prineae v robci elovensko alovavo r dtoraao. Jlimo erode omenim, da ta ploiea ni prav na htSi, v ka-terej je bil ro|ea Anastazij Zeleoec &rof A. Aaer-aperg), ampak je pro6 od hile na obpdji enega iznied dvoriac, blizu cerkVe, da je vender ne bo mdgel nikdo pkeareti. Xko je ta zakaanela uborna ploKa * pkeareti. ^— „-------------------- dokaz njihovega apoitovanja do avojega pesoika, njin intelig^ace in kapitata, a katerira ae ptoti nam vedno pbnaaajo, potera ao res milovanja Tredni. Na dan VneooKooX 3. t. m,^ bilo je stoveeno odkri^je apo-minka naaih Nemcev in nemlkntarjev. Vabila ao raxpoalafi na v|e kraje, .kamor nem-aki jezlk aeie/ pa priilo je k "iej alavnosti k veCemn kaklk ^0-10 moi in mTadi^ev; le meaia Celovec, GeTje, Gradec (?), Trat ao bila zaatopana. V kmm so raca-nali na 400-ot)0 tujcev, ali pri baitketn in komerau jra je bUo a d^malmi vredTe 140. Lahko atmiBlite njih -gedruette Stimmnng" (abparno 5ut), ko ao jib vid*K toliktt, katarib ni bUo; tftdi Knotzria, Schdne-rerja ni bila! Zato pa tudi nasi Nemoi in Talmi-Nemw aedaj hrbet obraejo antiseraitom in vsem tiatim, ki ao ..ni^rfeiiaehte DenJaehe* 6iati jjemel Pri jarvem kakor druge Bkupino Weitlofu in semitoni svoje slepo zaupanjo, antiseinitom pa pereat; ist- h'oLejO storitl tudi aulferajnaric'.*. Ce nikofi niso Senske. z mo&kimi enakih inisli — v tern so. Bota uzo videla Knotz in Schooerer, se ial jima bo. K odkritju ploLSe so povabili nemski telovadoi^ kateci so vso slavnost vprJzorilr, tudi mostni odbor in so hotoli plosSo mestu v last izrooiti. Mestai zbor, namesto da bi rekel „Bog lonaj," pa sklene v svojej ;nehvale2nosti, da neLo. Taki so narodnjaki, daneSejo biti pajaci. Menda so sliSali, kako so delali turnarji uLe ve6 dm prod dovtipe o tej ^asradovalnej Sali. Turnarji so v mestu znani in ce se le prikaiejo v svoji opravi, vzbujaio zdraibo, ker so vecinom tujoi in visokonemSkega duha. Mestni abor je to vedel in poznal mfsljenjo me85anstva, aato jfi sklenil, enoglasno*, ne samo da se ne odoleii po nobenem svojib doBto-janstvenikov nameravane slavnosti, da ne prevssame plo^e v Bvoje varatro, ampak dn tad! za red ne more skrbeti se svojimi fioatnajeterlmi policaji pri tako izzivljajo&h demonatrnoijah. Y ta naraen je ala depn* tacija k g. deL. predsednika in se je baje, kakor porodajo nemski liati, tudi brzojavilo min>sterBt7u. Pa kljubu temu jo bila slavnost dovoljona. PAmetucjsi Liubljan5anje ao iklonili og'.bati so vseh ulio, kodar bodo hodili turnarji. In res ni bilo videti pet odlicnejsih slovonskih ljudij v obl^ji, kakor je pravil dastnik Bodastnikoin pri obedu, kar aem aam sliial pri sosednej mizi; samo radovedneLi nizje vrste, rokodolski ufionci, nekoliko dijakov, sli so glodat do-poludne na Kriianskl trg ali v Zvezdo. Pa se teh ne bi bilo, da niso u%o vc5 dni naprej pisali nomiki lieti o izgredih, nemirih v Ljubljaai, o zaljouji Nomcfiv, o noatrpljivoati Slovoncov, o nepostavnosti in hujskanji po moHtnom zboru in posamnih odbornikib itd. „I)out< scbe Ztg." jo imola *e prod slavnostjo dolg elanek a hapisom „Kuiiiginhof —• Laibach; v njem je polno hujokanja in fliiinni^nja v skodo mostnoga] abora in Slovonoov, polno noopravifioijih surovih napadov na g. doz. predaednika, ko vendar vsak dobro ve (tudi Nomri morajo to priznati), kako da on skrbi bolje kot noboden njegovili prednikov, da se nanim ljubez-njivim Nomeem ne zakmi las na glavi, Nom8ke mflstnO sole, njegovo upljivanjo na nslrodne poilanoo v do* Xolnem in meatnem zboru, najviBJe odlikovanjo netft* skill korifoj so vendor sijajni dokazi., ^Weltblatt" od 0, t. m., ki je bil dolerzvo^or iatpga dne v Ljublja-no, u2e govori o izgrodih proti Nemoem; ^Tftgespost* jo piaarila ve6 dnij zaporodoma prod sVavnostjb in bujikala proti IjjubljaiiSauom in morda prav tako drugi list!. Ni 5udo, da je to moralo razdr»iiti pri-proato ljudstvo. In kljubu tomu ni bilo nikakih izgredov, ako so v to ne iteje ivizmnje in pereat — klicanje ro-kodelskih uconcev. Ako bi zastran tega ne bill zapi-rali ljudi, ne bi bila imela pokazati obdrbibna mafi nobenega vspcba vae Stiri dni, v ^etrtok, pGtek, so-boto in nedeljo. Tako pa so jih nalovili prvi dan 11 in drugo tri dni 4, tedaj 15 vseb vkup. Da ne bi bill klicali nemSki list! uJ5e ve6 dnij pred na boj se svojimi Slovence brez vzroka Jale&mi clanki; da ne bi bili razglaSali. da slavnost ne velja toliko pesniku kot poliliiku in da se snnje t prvi vrsti proti Sloven-oem; da ne bi bilo toliko varstvenega aparata (poli-oija z iupanom na celu, oroznik^ iz Ljubljana in z deJele pod avojim poveljnikom, vefi korapanij vojakov pod fral. Koil-om); da ne bi bili poslali skoro polovi* co vseb tujih udeleinikov prav Celjani, ki napadajo pri vsakej prHiki SloveAee in sloveaak* drtfitva na najnesrammsi na8in — nikoTi ne bi bilo teliko ra« dovednefev in prosto ljudstvb bi se bilo zmenilo za ncmikutarak* kbmedije toliko kot aa latiaki soeg. Tnrnar jem in Talmi -* Nemcem po Slovenskem W bilo gotovo po godn, akd M se bil tftel kak pre-tep; to je razodevalo pftafenje po njih listili pred slavnostjo, razglasanje na vs* vetrove in grofenj«» «« trmne oboroienth Hancev, SHencOV in Fosavoev ae pomikajo p»« mesto, da bo krv kar enrkoma tekla. -- ali vraiji Slovettci jitn Ik te ljttbavi nfeo hotelt storiti, ampak so se obdroiili s potrpealjivostjo. To j# kttr ,«a pofiti". Sedaj pa govorijb o razpnstu mest-nega zbora in ga oelo zabtevisjo, k»v dokaznje drzna interpelaoija MengerjOva v dratvnem zbora; Skoda^ da nimajo kar tiakanega simeijqa za Uko rpSi, ki so . - . :i------*_!._- ^fut «k t.^x ^elkrbet dninar tdtd Dalje js bilo reSeno, da o.. k. nadsodnija trBaSka vji; drguje to. nSvado ,iu d& radi tega so se slisale v do>' ieTnpni zboru goriskem' iatei-fJsracij^ iQ pxitoz1)6,' (Semur" je vladm zastopnik pritrdiK Odsek bil je Boglaeao tega mnenja, da; takanaj-vada ne od^ovarja postavi ia; da y slufaji, ko se jo z eno ylogo prosilo za rube^Jn za c^nitev, ie. treba tudi v resnici ob eaera etvari zarubifi in cftnit?, alft ekaekvent izrectio ne z'aliteva', da naj sO opra^ka loeita,'^-tor da radi etroSkov, ki zadevajo eksekventa {kokhtta se dela eksekueija), na take komisije redno ne grpr poSiljati sodnijskih uradnikov, toliko mani pa nraoW' kov vifijih yrst. Pravni odsek ni sprejel tega pred-loga, in sipet zafo ne,, ker nosiava u^e zcfaj tb ufca-zuje; a izrokol je hadd, da o. k. vlada Odprarl to napako (Ubefstand) v okolifii o.k.doSelnd nacUodnljO v Trstu, ( . . Iz tega je rwvidno, da intorpelacyi, kateri ita bila stavila poslanoa Koo^anolfi m dr. Gregoyfii6 s tovarisi v deielnem zboiu gorlslcdih prod dve&iai Itf-tonia in pred enim letom, ato bill opfavlconl lutpo^ stavi utemeljenl. Nadeiati aejo, da se naj zdajzgodi, kar se jo imelo ule zdavna zgodifci, in da so bodo dizavne postavo glod6 okaekuoij tudi na Primoi-akera tako izvrSev&le, kakor se izvrsiQejo uzo pd uekdaj po vseb defolab. ki «o zaatopane v driavndm sb6xa lift Dunaji. Porofiatt vam moram o lopi alavnosti, katero je priredilo tukajinje akademiCnO druitvo „Slpvea\ja« ai vse tako podobne, da bi jih lanfc5 plrelktbet d * j dan in pdyod 'iapua'ii, afirA.ii!* tfnmo.: Hovez V pisafi 2a vee let naprej; pa so vedno iste — ,zatiraoi* baani: Rovez votk v Z Dunaja, 8. junija. Pravni odsek deiavnegi-abora pretresel je vladni naSrt poitave p premembi, oztroma o dopolnenji nekatorih dolo6eb glede ekse-kftcij ter je izgotoyii doti5no p^rofiilo. Pri razpravt a tern predmeta stavil se jo v odaeku predtog, ^nat se doloSi v novi postavi, da se bota pri ekSeknoijah vraila Tube* in cenitev ob eaem. Kot razlog k.tema predlogu navedlo ae je, da v pkt>H8i o. kr. deielne nadsodaiie trisike se vkljnb obstoje5im postayam po-sebe rubi in posebe ceni ne le prj su^atiSnem, nni-pak tudi pri postopanji v malenkostdih aadeyab, ro da W^jjajOiU take iPi»i4i« *»& wdnyski wmfo, alovenskemu pmatelju, profesorju Josipu St/itarjui, bila je mnogobrojna, izvriitov syajna, ka- I Udele«itev 1 _ kerSiio bi bili komaj prifiak'bvali, navzod % goapo in sinom, in bil je na ttnoglb MoVI do sols gmen. Prod zadnjo tofiko programa daklamo-val je lopo pesen ^Uojakom^, katoro je atozil za tiati vofior. %iX7.rt\ so^bili driiavni poslanoi VBoh slovau-skib piemen: 10 Oohov % dr. uiegerom na ro nav s^eaa past desaici. Vlada se>dfe mo^ala z Madjari na aovo pogajati m ti boJ0/0dstC!»iM od svoje tirjatve le tedaj, ako aaia vla#pri dragih stvareh, aasproft Q&om. olaaeha. S tern je za6asno konfona borba med vlado ia desaico. Koliko fiasa, to bode pokazala rayao pr$eta razprava. Omeniti aam je todi » iaterpeiaciji stay-yeni po poslaacu MengerjaT zadevi Ijabljanskih izgredov, o katerm%ovori aaS dop»sl*^a«jane. VaiflO' je^ ffisaio naiega presvitlffga ^esarja aa aadvojvodo Altoech^a^ ki.je prav(isdai:B*mm» 1ft m&B<»iM p*&tt\fci»»l* wttf B»H Kakor je btto ie povedano, napal je poslanec Appony v ogerskem driavnem zborn aadvojvodo mi' pray grd nacin, ia ministerski predsednik tisa ni tenia oporefcal; rekel je, da sploh iz-jtie Badvojvode ? Bosni nimaje vainosti, ker m ?*& aktives vojak. Iz cesarjevega pisma pa ft cHa nekaj, kakor da bi se botelo proti tea* na sajviSjem mesto oporekati, ter dati zado&e-nje y obce priljnbljeuemu mardala in nedvojvodi. Tudi na pol vladin list .Pester Lloyd" napadel je Aadvojvodo na ostnden nacin, a nrednik in 3d dr. Falk je potem ixjavil, da je dotiftai «la. nek aam piaal to da ni nameraval napasti i njim nad?ojfodo Aftrecata, Sedaj pa je isdal posebno tikfttfaioQ do svojih volilcev, ? kateri pravif da je prtyavil ono izjavo na ielje najvisjih krogov, da pa ft! nikdar fskal milosti pri dforn ter da ni prekH<^politWiwgapomenaoina«enegaeianka proti nadvojvodi Albrechtu. To in iagredi t Budapest! in drngod, ki se dan na dan ponavljajo kale pee, da je ua 0-gerskem dab, ki ni nasi vojski in driavi ni6 kaj prijazen. Znano je, da je minister Tisza generala Jansky-a hudo ialil v zbornici rekoc, da je njegoTo postopanje breataktao in ncpra-Tilno, ker je pololil vence na grab vojakov pad-Ub aa cesarja. Tisza ni imel pa niti takrat niti kasneje nobene grajalne besede za razgrajalce proti Janskyn. Nemiri so se ponovili, kojepri-sti slnzbeno general Jansky v Pecan, ponavljajo se vsak dan v Bndapeiti, govorilo se je mnogo o teb izgredib ˇ zbornici, Tisza odgovarja tudi na doticne interpelacije; a do sedaj ni izustil besedice, ki bi ialje li vojski zadostila. Madjari menda slutijo, da at nekaj pripravlja na jugu, kar jim ni po godu, radi tega so zaceli razsa-jati in xaliti vojsko in eesarski dvor. Kako da-led tega raadjarnka predrznost, svedoti tudi to, da je grof Khoen-Hedenrary, hrvaiki ban, pre* povedal v Zagrebu slovesnj sprejem iz Bosna Traeajoeega se nadvojvode Albrechta, ieS, da so v Zagrebu tudi Madjari — seveda Ie urad-niki —, ki bi lehko proti nadvoivodi demon-strirali. Ban je bil te dni pri cesarji v avdi-jenci. Banovi listt trobijo v svet, da zaradi tega, da se je cesarjn zahvalil za pomilovanje po srojem, pred kratkem umrlem oeetu; a go-vori se, da ma je presvitli cesar Se nekaj dra-gega na nho povedal. —Cndne reft res segode* na Ogerskem in Bog zna, kaj nam od tam bliznja prihodnost prinese! — Na Bavarskem izdal je kraljev strijec voj-voda Loitpofd 10. t. m. razglas, podpisao od vseli ministrov, v katerem naznanja Bavarcem, da po izreku neenib zdravnikov je kralj Lndo-vfk bolan (na dohn) in da dolgo ne bo mogel zadostovati gsvojim dolznostim, ter da je vsled tega na poAagt bavarske nstave prevzel on via-danje, dokler ne bo s kraljem boljse. 0 zunanji poKtiki sicer ni kaj posebnega porocati. V Bolgtrijt mocno ire, vlada je pri volitvah sicer zmagala, a nacin zmage je bil finden. MitaejSi elementi neso sii na volisce, Ker so Dili pretepf povsod jednaki mali vojski, ttbitii je bilo po vladinUi privrz«ncih: dvakrat vefi voKleev ' nego je vseh poslancet skapaj: Vest, da so zasiedili zaroto proti knezn, je Ie flleparstto^ki je imelo nameu, volilce motiti in opozidjo ob dobro ime pripraviti. Vender ae-trar»> je, hadiea na stenO risati \ -*. V Srbiji ni ni6 bolje, Ie vojaska * sila drzi nevolj* pod - "Na Angie^kem je ministerski predsednik Gladstone propal pr; drugem branjt postave, ki bi dajafe Ircem vtieje pravice nego jib imajo sedaj% Nekateri fisti trdijo, da bode Gia4atooe odsto^fl, a bolj verjetna je vest, da bode zbor-nico razpustil ter novo volitve razpisal. -— ' V Khun sesel se je parlamenty«eraj vfie-trtek 16. t. ».- - ¦' ¦ Dpinaiie in rafcue vesfl Ma gosp. knea in naddkof,- goriSki nim, ODega zdrarJja, kateio ma ^ «daj* b8o*»f Bp^al^. JUi»>j« siciar, d»,y tce^i pwsii^ga Maa je Ml kolii t me/p*™**, alikkanaa tedwi ^ ae^^&| ozdravil, kakor ae je pricakovalo lemvec boi6«ea so je bila povrnila. Vsled tega ailjoa je bil vi5jl pastir odloiiti kanoniiao vizitaeijo in binno y goriSki okolici, ki je bila oie naaaanjena. Zdaj je spet bolji, ia <5e •e adravBtTdai atan ne poaiabS^ delil bo binkoSme praaoike v Gorki sakrameat ?t. birme po navadi. Knezodkof tridentinaM mil goap. dr. Bvgen K. Yalnaai bil je v Biam raxghS ti pretekli po-nodeljek 7. t. m. kot tak. Patron trideatinske ikofije sr. Vigilij pnuaoje ae t ondasaji ikofiji 26. jnejja; nfijbrie bo tisti dan, to je y aoboto po ay. R. TL, noTi fikof ˇ Trideuta posTeeen. Vreme imeli amo do kooea maja lepo, a bilo je jako yiroie. 3 t. juaijem priiel ie prri dei, ki je le malo poikropiU Foaaeje priiel je goat del in tadt ploha a toco, posebno t poaedeljek in y aredo. ZemUa je idaj dobro napojeoa; ali Skoda, da je to6a na Vogeiakeni yso pobraU, y bliiujih yaaeh pa raoeno iltodoVala, Baane uime bile .ho to dni tudi pa dragth deiele*. Bioko imeli smo tudi aanet. Za ItudentOTSko knhinjoao dtirovali draibi av. Vineencya: Mattk. VI. 2 4. jedeo gnlcl.; Neka-teri po g. G. v Gorit-i 5 gl.; Momig. dr. (1. 2 gl.; Noimenovan 1 gl. Preset doo aahvalul V pooodeljek 21 t. m. so bo praaneval r VineentiWi god av, Aloja^ja, patrona noeSe ae raladino. Nataneno naznaoi kasneje; odbor. Pismena akuanja arelosti se bo veritla na c. k. ienak. oiiteljii^i od 21. juaij» do 2. jntija. Oglaailo ae je 15 itatyaaakik in 5 slofdoakih gojonk eotertega tedaja; mimo tega 4 svunanje (slor.) Kupdija se sviloprejkami bila je uLe yeL let teiAvua in Blaba; aepoklieani me&etarji eakati so kmeta uie zunaj meats ter ao ga motiti, da je pro* dal blago pod cono. Da bi se take ia acake napake ne ponavljaie, izdal je mestni Lnpaa olclic, v katerem dulo^aje in otpoyoduje to le: 15. juuija zacae so mi Trga ay. Auton-t kupoija so aviloprejk imi ia bo tipoli, dokler bo kaj pridelka. Mestao tehtnioe, postavljeae na reoeaem trgu, bodo vsak dau obfiastyu na ra/po-l&go. Prepovedano jo strogo, nastavljati se na moitnih vbodih pa ustavljati in na llegovati prMolor.iUio, mj bi prodali svoje blsgo, Kdor prinese blago v mesto, mora biti popotnoma pro^t, in ako ni Se blaga prodal, ponese je na Trg »ˇ. Antona. Prodajatci labko odlo-iijo atoje svilode v pokcitem trliS6i na imeaovaneiu trga in jim ne bq tieba za to nit plafievati. Mea6- j tariti med prodajalcem in kupoem ne bo smel nikdo, i ker nikdo ni v to pooblaScen. V prostor, kjer se bo I blago tehtalo, ne bo smel atopici nikdo razen pro hjSea, Tidijo, da Sena jim je me-l potam nmrla. Pro-sijo ^u?aja na pokopalisui, nnj bi sprejel truplo y oudaanjo mrtvasnioo. Ta jim odgovori, da tega ne more atoriti, ako ma ne prinesejo mrtvaSkega lista. Yozaiki peljejc corej zensko y mesto, misleoi, da jo sprejmejo t bolniSmoo; pa tudi tn ni5 ne opravijo. lo neke lekarne, da bi tam jim dal potrebno sprifievalo. Tedaj jo peljejo dalje do neke lekarne, da bi tam dobill zdravnika, ki bi jii !u jim povejo, kje stanuje jmrtvalki ogleda, katerega ajdejo ob x/tll zye6er. Ta pride na ulico, ogleda irtvo iensko na voza in napravi cpri6evalo. Potera dajalca, kupca in onih, ki tehtajo. Os^be, ki tehtajo I r,bl* ?tt koIero na tteki ita»>mki Chiogg»c in zapiaujejo, ne bodo smele zahteTati za se nikake I *J,,t*k|) J*™, kiteco so prepaljali f/ftit zdravnika, Tu jii najd " mrtvo iensko na voza in napravi cpriftevaio. Potera Se le okolo pol no5i naSla je umrla &m& pokoj y mestni mrtvasnici na pokopali^i, Zagruseni so pa6 na§i Italijani diste kr?t a la .Comoro4 in malo manjka, da se same zagrizenosti ne zgrizejo. Gospodidna Riavite Gortfanka odgojuje ae na danajskem konseryatorji in dela izvrstno na-prodke r glasbi in y dramatiki. Nodavao pndobil* si je pri neki poskuSnj! aploino pohvalo danajskih listov. Ati tukajanje glasiio „vladne* ?tranke naSlo je tadi v tern jajci dlako in ypraSa, sakaj ni ila gospodiSna rajSi y Milan oamesto na Dnnaj, da bi tam posne-mala aloveac italijanske moii namestn jnemSklh na Dunaji ? Gosp )dicna Riavitz bi lahko odgovorila: zakaj pa 9Ooer.a v Gorici plasi, naraesto da bi ial v Italije, kjer bi se popolnit na italijanskih mojstrih? Prej bo sveta konee ko norcev, mialiU smo si, ko smo oitali v nokem tukajfiujem Iktn, da 3. t. m je bila napra?i!a goriska wGinttastioa* izlet t Panoveo, t, da uekateri vabljeuci so ga niso hoteli ndeteliti, tci da rt j5i se bodo kuhali in pekli v mestni vrocini nego bi so hladili y e. k. send dr-zavnega goada. Vidi bo, da zadnje ploho so bile ie jako potrebno za tako vro6e glavo. Tramvaj na par, ki je vozil drva iz trnov-skega gozda v Gorico, prenehal je svoje delo, kakor se pita ,31oveacu" iz goriske okolioe. Na prazuik vnebohoila Gospoduvega sol jo zadujikrat s Trnovega ter je peljal soboj vso avojo.tyuo, Govari so, da ii-dovski podjotniki imajo voliko zgabo, bliza 70,000 gl. Kmetje zacelt so z novoga voz**; in so voselt, da jo tako prisio. Kolera prikazala se jo tudi v Trsta. Neki mornar Mulotic na loSinjski ludiji, ki je dosla iz Nevftga Otleahaa in so jo bila ustavila tudi v Bo. noi.kaht zbolel jo in umrl za koloro, pi torn ko je bila Udi> y Tratu prestala predpisaoo kontnmaoo. V torek zbolel jo pj. neki drug ilovek za kolero in zdravstvena komisija zacela je vsled toga dolati na vso kripljo. Tudi blizu Pnlja pri Fasaoi f.hohi je ribio za kolero na neki italijaodki Chioggtotski (kjo- odSkodoine. Tarif, po katerem so bo plaeevalo tehtanje, bo nabit pri vsaki tehtnici, da se bo videl. Edor bo na trga delal nadlego prodajalcem ali kup-com, odstrani bo koj. Vsak dan uaznani se srednji kup raznih vrst prodanih sviloprejk. Postibua komisija, kateri bodo v pomod trini komisarji in meatni strainiki, bo nadzorovala in skrbela, da se izvrSijo to dolofibe. Sejmi in veselice prepovedani so v okrajnem glavawtvu gradiSkera % odlokom dne 8. t m. Vsled teg&izostane tudi navadni letni sejem ay. Ivana in veliki konjski sejem t Devian, ki je bit vsako leto o ay. Ivann. Morda se prepovejo tudi javni piesi v goriSki okolici, ki niso ie popoino zamrli. Za tukajsnji c. k. poStni urad imenovana ata poitaa oticijala Valentin Klanzor za denarni-carja, Eoiil Hubert pa za kontrolorja. Mnogoietne* mn nradniktt, y eeaarski sloibt oaiTelema g. Klau-zarju eest&amo, da je tako krepak, da ao ga apoznali apoaobaega za teiko deaarmearjevo ainzbo. Za polo-vioo slnibenib let mlajiemu g. Habertu privoseimo za pol loijo slazbo ter eb&tlojemo le to, da. ne zna nobenega deielnega jeaika. Bojimo se, da bi driavni poslanci ne interpeiovali voditelja kapfiijskega mini-atorstva, katerema so podrejeni poitoi nradi, is kakih laalogo? so je imeaeval za Gorico uradnik, nevese deielnih. jezikov. Znanje dopacib jezikoy jako lajla uradovanje in je vefiinom neobhodno potrebno. Zakaj bi y Gorici to no veljalo, ne vemo. Mnogo nesred godilo se je ta m pretekli teden. Sla je etara ienica pod Kostanjevieo na 6re*njo, da bi dwinje brala za peodaj j po neprevidnoeti atopi na trntono vejo, ki se ulomi, ter pade na tbi tako nesredno, da si vrat zlomi, in pri tej pridi mrtva oata-ne. V saboto zajatra padel jo 13 lotoi mlideoie iz P^ * T0**» w J« iP*Ua* * mesto prazae aodo od piva. NesreJoik pride a glavo pod koto, kt^rnn jo zmane, da izdinne duSo na mesto. Tietega dne po-poldne igrala ae je deklica 2% let okolo ribnjaka pred Pajerjero p^iafio na solkahaki cesti in pade v Vodo. Ker so' bill Ijndje pri vokab, so jo hitro izvtekli bs vode, ati deklica ni priita vec k iivljeajn; bila je ie umrla.^— V Kronbergu trgala jo ««4nje noka ndova iz Orgtrja in je padta a dreva ter ae je aaoeao poikodovala. Ker jej jo prihajalo vedno alabse, apra- , vijo jo nekateri bntafiuji sosedi na voi, 'da bi jo pe- ! iMtf^Ntone, JU pddojo do ^^ ^oka^ , ... kontu* I macijo. Zdaj nam pa zletijo razni gosti tudi iz Gtarica ' kakor lastovke, ko se zima bliia. Zdaj pa se goro- rijo, da priredijo za binkostne praznike zabavni vlak iz Trsta y Benetke. Res, se ta je potreben. Bogidar Raid, diiavni poalaaao slovenski, urai-5 je v Ljablj^ni preteklo nedeljo 6. t. in. V njem zgubil je narod slovenski zvestega wna, nardusenega rodoijnba, iskrenega zigovornika, idealnegu moia, kt je gorel Ijubezni do svojega roda. Rojen je bit pri Sv. Tainnzi na Sloven*kem Stajerdkom 9. "fobraarja 1827. Sola! so jo v Varaidinu, v Zagrebu in y Grad-ci. L. 1850 bil je posveeon v duhovoa in je sluiil najprej ˇ Ljntomeru, potem t Stimiei pri Maribora, Od 1. ISo'd da 1MQ bit je ucitelj na maribonki gini. naziji, potera kaplanr od I. 1870 pa inpnik pri Sv. Barbari v Hatozab. Za stoveosko narodno ttvar po-tegovat se je od svoje mtadosH naprej; mnogo jo br.il in tadi pisal o a!ov. narodoih zadevab. Bil jo krepek moi in izvrston govornik: na mnogih taborih raziegal se je njegov glas, kije budil zavest ia nav-daienje v srcih poslttsaloev, Ko jo bil po Hermanovi amrti izyoljen t delelni in drihvni tbor, rekel joi „Zoam, da idem v arnrt: a kor hoCete, naj bode za narod.* Zal, da so se to besede nresnieHe. Pred vo-hko nocjp obolel je na Dnnaji za goboo. Ko je nekai okreval, prepeijali so ga v f#bljano k bratraaw prof! Ant Rai6a. Ta ma je 5io alj na boKe, a pridmiila se ie draga (BrigbtoTa) boiezen, ki ga je t kratkem pakondala. Vtorek bil je t Ljabljaui slovesni pogreb. Kako pnljabtjen je bil ranjki Boiidar, pricat To ta pogreb. Vsa domaoa drastva udeloiila ao so sprevoda, kakor tndi nijodU5nisi apodnjeitirskl domorjabi, doi preas^k, zapan, meutni odbor in corpora, odboc .Stov. Matioa«, mtalnice, domaci in i^tfska dnhov-Sfiina m neitevilna mnoziea. CitalniSki pevoi in ,8iav-ei« pel! so predJMso, od katere je sol sprovod, in na pokopal^i. G. dr. VoSnjak imel jo nagtobni go-vor, da so udeleiuikom soke Igrale. BTad *> prekra-amh veosev so je poloiilo na grob in UrzojaVl doha-W> od vsoh krajev. toieS o izgabi tacega rbdottnba. BU je pa tadi res ranjki Raid nzoren todoljub. ITai v mim po«iva 1 Ba bi akoro dobUi naalednika ma po veljavi m po Qstom czornem domoljubjit i ^^g* Bo«kUup Raid ~ piio ,Slovenec« -ateyenafa diiavni poslanec alovonakib bratov naith ttajaraktb, se pao n« aadjal, posebno odkar se mn je adravje na beljeebmilo, da gt, bode netzproiljiva smrt *3k» ajode? f«M^a^JMjiaea|*^ Od vaeli atrani bite prijaielji in castilci njegovi s pre-kraaninii voaci, odiSenirai s svilnimi trakovi belo-rao-dro-rudetimi. Yitaaiji pleto mu narocene venco od zgodnjega jutra do p,zne noci, in vedno dohajajo jim se nova naro&Ia od blizo in dale$, da bo bode odidil & njimi poslednjikrat „bled moL, ogrnen s plaSficm crnim, ki s trakom je nasit arebrnim; on trdno api. nevzdramno spi. Strudila ga je tezka boja. Moza pa mnoziea Ijudi z niladiko oljkovo kropi zelec" mu veS-nega pokoja*. Skoda zanj, ki je bil tako vnet za Sasni in vecni blagor svojega naroda, da jo moral ze Bedaj podati ae na. dolgo pot, od koder se nikdar vec* ne povrne. Skoda zanj posebno v drzav^.em zboru, kjer jo nedavuo pokazal, kako mu gori sree za slo-venaki narod; oh, kolikokrat bi bil moz Se lahko pov zdigsil svoj glaa, ki jo sodaj na vedno utibuil, za za tirani rod svoj! 0 u j e bil inorcn d u k o v n i k, iakrennarodnjak, voren drzavljan in v e a t e n p o a 1 a n e c, torej vseskozi uzoren clovek. Poe se «mo torej vefi ncgo cudna imenovati prepoved tukajanjitu srednji'&oleem, da ae no smejo udeleziti pogreba kot nositelji veneev. Prijatelji, to so zalostne razmere, kakcrinih bi sc ob smrti poalanca-duhovnika, (in bivsega gimnazijskega profeaorja) ki je stal na vladinom stali&ci, no bili nadjali. Pelicon Josipirift, Blovonskn kandidatinja tro-tjega te&ija tukajfmega u&teljifica, j*ko marliiva, zelo ztiacajna gojenka in nada stariaev, jo v sredo zvcCcr ob 6. uri po dolgi, mucni bolezni v 20. letu svoje Btatosti zamrla na hvojem domu v Koboridu. Nebcfcki jo je gotovo sprejel nied svoje izvoljeuce! f Ivan Dolinar. Zopet zaluje alovenski narod po vrlcm sinu, ki so jo poaobno ob jadranskom mor-ji neustraseno potegoval za njogove pravice. Solza oko saliva po prebridki zgubi, ki je priniorske in posebno triaske Siovenoo tako ncnadoma zadela. V aoboto zvecer bit jo ranjki Ivan So zdrav in veaol ; v nodeljo zajutra napoti se po Hate na posto okolo 10. ure; na poti ga mrtud zadene rin pri toj prici bil je mrtov. Ranjki bo jo rodil v Bitot]i Loki na Kranjskem in je bil zdaj v 46. letu iivljunja. Prvo odgojo in pouk dobil jd v domacVm kraji; leta 1851) sluzii jo kot prostovoljec pri 7, tovakem batalijouu. V Italiji bo je brabro boril, zato je bil ranjen, ujet in v Pari* o.lpeljm V priznaujo svoje brabroati dobil je areberno svetinjo, ki mu jo bila vedno v uaj-veojo east. Ko bo je naselil v Trstu, zacel je v dru/bi % drugiini rodoljubi delovati za probudo naroda. Uata-novil je rojansko in druge fttalnice v okolici trzaaki. Leta 1875 natanovil jo » pomofijo rodoljubov drustvo in list „Edinoat,* katoremu je bil daljo cosa urednik. L. 1H70 jo sodeloval pri ustonovljenji „DolalBkega podpornega druStva," kateremu je bil nek«j casa tudi precLeduik, a pozneje uraduik. L. 1884 prevzol jo uredniHvo nJurtjit a puso," kateroga jo uredoval do amrtt. Doltnar bii je za^ctnik tudi ttzaBkemu „So-kolu/ kateremu jo bil nacelnikdo zadnjib dnij. Splofi-no je prizuanjc, da ranjki Dolinar je eilno veliko delal in da je oil posebno izvrsten agitator za narod-no ustanove in ob 6aau volitev. Ni bi!o veaelioe na Slovenakero, katere bi se Dolinar ne bit udelezil, pri kateri no bi bil govonl navduaeno iz dna avojo du»o. Zuan ni bil Ie v Trstu in v okoiici trzaaki, ampak po Vbem Primorji in po vaej Sloveniji. Kako apeSto-van je bit raujki Ivan, pokazal jo njegov pogreb, ki je bil v torok z/eccr ob 6. uri. Nad 3000 oaeb ude-ioiilo se je ialostnega aprevoda in kodar so pcljali truple boritelja za narod in za dom, bilo jo poluo gledalcer. Pogroba ud Ie2ila so so vaa narodna dtu-Itva v Tratu in iz okolico, katera bo raojkemu voci-uora poklonila tudi krasnib veneer, do 30. Odhko-vala bo »e: Deladako podporno drustvo, Pevski zbor tega drultva, Triaiko bralno in podporno drustvo, TrzaSki Sokol. Doali so bili tudi caatilci in znaooi iz Beiano, iz Pervaeine, iz Go rice, iz Dornberga. Trza-iki Slovcnci pokazali so pri t*»j priliki, da zoajo biti hvaleini in caatiti svoje budtteljo, svoje dobrotniko. Kaj ranjki Ivan v mini podiva, a trzasktm in primor-ekim Siovcncem daj Bog vrednega naslednika. Njegova oesarska Visokost nadvojvoda Albrellt, ceaarjev atrijec in vieji nadzornik naae vojake, potoval jo po Daloiaciji, Boaoi it llerccgovini ter si je ogledal ondaanje vojastvo in dela, ki bo ae izvrsila, odkar je dezela pod avatrijsko upravo. Y Dubiovniku (Kagasa) obiakal je ttarega mar&ala Go-ric&na viteza Mavrieija Deaimona, ki ateje 90 let in fiivi sam za ae. Stari vojSoak bil je nepopisljivo voael tako visoke Lasti. Nadvojvoda bil je povaod sloveano aprejet, posebno v glavnem meatu, v Sarajevu. Ko se je vrnil na Duoaj, pisal mu je preavitli ceaar laatnoroeno pismo, v katorom mu izrebi svoje priz-nanje in se mu sahvaljuje za veliko pozrtovalnoat v prospeb skupne vojne, ki je nositeljica avstrijako miali. To piamo vzbudilo je v vseb domo^jubnih krogih najveJjo radost. Opozaijamo svoje 6itate1je na dopia s Du-naja, ki govori o delovanji pravnega odseka v dr-zavnem zboru, katerega nadelnik je vitez Tonkli. Poro6evalee o vladnem predlogu g1ed4 eksekucij je Ceb Fanderlik. Zbornik cerkvenih govoro v na slavo sv. ^logar, kapelan pri mestni fari sv. Jakopa v Ljubljani. Z dovoljenjenj veleiSaatitega knezoskofijatva Ijubljan-skega. Cisti dohodek je namenjen Druzbi sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani 1886. Zalozil izdatelj. Tisek ..KatoliSke Tiskarno.* Steje XU in 239 str. vel. o-smerke. Pod tem naslovom izsla jo v Ljubljani knjiga, ki je za alovenski in slovanski narod provelike vaz-nosti. V nji odaeva ogonj ljubezni, ki gori med Slo-yenci do Boga in do avefcih blagoveatnikov, ki ata jim pri2gala luc piave vere, ter do onih slovanakih bratov, ki ohianivsi pismo in obi-cde Bvetih apoatolov niso obiauili zveze z riinako atolico, na kateri sedi naalednik av. Petra, nnmestnik Kriatov, u^itelj vseh narodov. Z ljuboznijo in hvaloznostjo do Boga in do oznanovalcov njegovoga nauka druzi se spoStovanje do oncga jozika, v katerem sta poalanca bozja govo-rila, do one abecedo, s katero ata pisala, do onih obredov, katero sta uvedla b piivoijeujem najvi&je cerkveno oblasti. 8 tomi M\ druzi so iskrena zolja, da bi so povrnili v katoliako eerkov oni nasi krvni bratjo, ki ao ponolnoma nopustili ozivljajoLo vez cor-kveuo edinosti in nau dolzijo krivo vere, kor Brno aprojoli za svoj jezik latinako abecedo in za aluzbo bozjo latinskt jezik. Naj bi spoznali oni tinovi one matoi'o, ki so nekdaj z itami skupno bivali v enem hlt'vu, da v voii Brno edinl z jako malimi izjemami in da razlika v sluzbenem joziku in v obredih nas ne sme lofiti, ker pri sv. kratu postali smo vai udje Kri-Btovega tolosn, kateremu vidni glavar je rimski pa-' pez. Ako moremo pospeaiti zdruzenje svojib razkolnih bratov z materjo cerkvijo, je pa6 vrodno, da jim pot gladimo in da se jim blizumo, kjer moremo. A naj-prej tteba je, da bo mod soboj umomo, da vemo, kaj oni o naa mialijo, in da oni poznujo, kaj mi zclimo. V to Bvrho moramo podreti ono ateno, ki naa najhujo loi'ii, to je abecedo. ;Sprejeti in privaditi so moramo ciriiici tudi za svoj jezik; potem m bomo umoli. B tega atalia^a bilo bi zoleti, da bi ^logarjov HZborniku izsel tnk, kakorfien jo, tudi v ciriiici, katoroga bi na&i bratjo ptavoalavni umoli broz tozavo v bvojo veliko koriat. Xz to knjigo bi apoztmli, kako so Slovenr.i po raznib pokrajiuab alavili sv. apostola Oirila in Metoda lanako loto, ko jo bila tinoiMotnica amrti sv. Metoda. Tudi iz goriake nadflkofije uahajajo bu v wZbonnkuft nekateri curkveni govori, mod kuteiimi so odlikuje oni, ki jo bil govoijon na Hv. Gori duo 5. julija 1885. Za njim sledi krutek gov or, ki ga jo iinel zupnik Erokmurskili Hlovenoov na Ogorskem, kjer eta av. rata muogo dolovala. Corkveni govorniki vzbujajo narod k kvaleziio.iti do Boga in do sv. bratov blagoveatnikov, katero naj pokazo s torn, da OBtane zvest vefoti reanioi, tor da molt in pomaga po svoje, da bi so loccni bratjo zjedinili v tiati vori, katero jim jo B.tg dal po sv. apoatolih. Conakujigi ni so dolodona. Umetno ribarstvo. Spiaal Ivan Franko v Ljubljani; zalozila in tiakala Kleinmayr in Bamberg. Ccua 50 aoldov. Tu knji^ica bo dobro dosla vacm ribjim prijatcljem ho posebno pa tistim, ki ae hocejo pecati z umetnim odgajanjom rib. To odgajanjo jo pri naa Se malone neznano, in vender je v naiodoo gospodarakem oziru jako va2no in dajo tistim, ki ao i. njim pecajo, lope dohodke. f|1oplo torej priporo&imo knjizico zlaati naaim goijano.n Nekaj vender no moremo in ne bin-mo zaiaolculi, m jo namrc5 piaana v nopravilni in nodoatojni alov uudiui. Oitatelju Be vriva miael, kakor bi bila pisanu prod 30 leti ali pa fie prej. S tako piaavo se zali in sramoti naS jezik, a zaiitov je ttin vecja, ako jo res, kar se nam pri-povedujo, da je piaatelj utitelj na srodnji soli so slo-venskim u6nim jozikom in sodelaveo pri ljubljanskem ,Zvonu". Novaknjige. Vzalogi J. GMontinija v Ljubljani izslo je ravnokar sledecih pet knjizic z licuimi podo-bami, obsegajo6 7 miLnih poveatic za priproato ljud-Btvo, osebito za mladin}. Knjizico slovejo: 1.) Oar in tesar ali Saardanska ladj edel nioa. Zgodovinska pripovedka. 2.) J a r o m i 1. Ceska na-rodm pravijica. Obe prelozil II. Podkrajfiek. 3.) Mocni baron Kavbar. Poveat iz slovouske zgodovine. Sestavtl D ... Kakersno de 1 o, tako p 1 a c i 1 o. Poveat, nemski spiaal M. KUtnmel. Proato predclai ig. liladnik. 4.) Erase m Predjam-ski. Poveat iz 15. stoletja, 4. natis. 5.) Uienke v potih delih sveta. FraoeoekispisalaElizabeta Bertbet, prelozil Ant. S u a n i k. Prvi zvezek obseza dva poucua siusa: ,Darinka, mala Cmogoi-ka", in .Dafna, mala Grkinja". — To delo, ki je namenjeno slovenski zenski mladini, je francoska akademija odlikovala z nagrado nMonthyonu 10.000 franko v. Ono rise in popianje zabavnim natinom atalisfie zene pri razli6nih narodih. Prizuati moramo, da Brno u2e davno pogresati za na§e deklice tako zazeljonega apiaa, ki se tu podaje v jako li6ni in krasni opravi nasi zenski mladezi v popolno umljivem in gladkem prevodu. To delo zaradi tega staiSem, ki bote obra-dostiti svoje h^erice, toplo priporodamo. Konefino naj ie omenimo, da jo vnanja oprava vseh knjizie jako dopadljiva. papir bel in mo6an, tiaek (Kleinmayr in Bamberg) lideu in podobice (barvane) kraano. Listnica urodniitva. Gosp. If. J. v Trstu: hvala lepa, no potrebujemp. ¦St. 25110. §. S. Ita/pis sluzeb iiditelja-voditelja na enorazrednicah PKs-koyica, Vatovlje, Vojsfiica in Temnica, pa u6i-teljice na dvorazrednici Lokve, vse z dohodki Hf. pladilne verste. Prosnje naj se vlozijo v dobi 6 tednov po prvera razglaSenji v fiasniku „Osservatore Trie-st.inoa pri podpisanem. C K. OKRAJNI SOLSKI SVET V SE&ANI dne 1. jnnija 1886. V najem letui 6as daje lastnik I. Vovk pri jetno stanovanjo U. St. 4 na Lokvah UJ poleg glavno coste, Nazuanilo. . Podpinnna tvrdka podesSuje se nocna- niti tukajlnjemu slavnomn obCinstvu, da jo a prav zdaj odprla v torn Pristni (HI «. HO itO K A it IIV JU S !"! (izle6ek, ki daje laseni rast), Eau de UK [gj Hibfc (tekoce mazilo za kozo) in Hay- [jj| iH 7Tilkoii (mleko, ki pomladi lasevje). [^ Rfl Zalogo ima A. HERMANEK A v Gorici v Magistratnih ulicah. .NEK, drogar | licali. V\ Kop&ii solae - iTeplena - klonve - iiromof6 - jcdo« ˇ Trm #iwg&tooae). Na, ielesaiSki postaii in^ Trstom in Gorico. Kopeli * 38° C. gorkate in po aahtevi a blatom, jako uspoSna proti protfnu, ro?nistispiom, nevralgji, trganjm, loYan^ kointm boleanim, prott opeSanjn, z^osttin boteznhn itd. itd. Kopeli ?odi zdravnik: Dr. Anton Suttina, zdra-v oik, rando^nik, operator, norodnidar. Za, ad« bratOT«ine tefioef* ptfeHeYame areiega Be-Snjeg* T»U*A it aaHkie, kteri prto ar, obfcajilo opravljajo itd je poMtao prip<^i^T» naUttent kftpfa Krufe nebe&ki Navod poboino moliti in eastiti preaveto Zte6»Je Telo tat dfMgiwl navadninU atolitvaail. Na aaitlo dal _____a.**.* iapnlk. Tretji zopat ponnoxani in ilepiani natis. Krnh nebeiki je inaaa kajiga, «MA<^^_^!fi^B Tcleaa, C«aa tt od w. i. a, *apaika '^aa^i^apaaw lajtia knlepao dovojj i« ia, Utr.ja sedaj via sagledala trety »¦««• Naman jej je pred neat poeetfevaaje sv. Reiajega Telesa; tandar pa jarfNfM tato, i 00 kr., vse v usnji a zlato obrezo 1 gld. 20 kr. TCtrtolidtea Xtattvairam v I*jirt>ljani, Stolifi try it 8._______ . ^¦^fi.....- "" " '' ¦ ' ¦¦¦¦mi n—— ttnogo prihrani, kdor kupi oblcko t inimi ISIiCIJi STEIHERJA, ki je najvefija v Gorici t kateri se dobi vsak cas na veliko izbiro narejcna obleka po oaslednjih cenah: Pojoltt peabduifc oblih a nmrii od 8 da 3J3 gl fonlu poiUiid» anil > pt«4i tatetiUi , . .5-15 Vrfcu tega bogata zaloga vsakovretne robe iz razcih tbvaren po narotiln vsled mere, ki seiz* TrSi toLno in bitro. Uzorci na zahtovo brez-pladno iu proaU poStniue. Novo doaK dohuaiii najnovcjsega feroja od 8 do 50 gi. za goape. Saki za geape od 4 do 15 gld. 6„Ji 3 " v Maiatratiiih ulicah it 5. GIa*»a zalofa nasleda^b mine^ali,ih Tod*: zagofOt^enlh — Tesiiignili' pristnlh — dbSIih fe pfctih .TifQt. ------------------------f-CONSTANTIN\— 2H5SS5II??&B',M*- ~ w& Y®°y VIR- HUlfYADl— JANES—KARLSBAD.MClILBRTJNN-KAKLSBAD SFRUDEL — KABf SIUD-SCHiOSS- \ BRUNN — MARIEMBAD — PREBLAU — PCtNA - RADAIN — BADOONA, KRAUEV VlR IN I Sk^^Ji**0^* #ESKI VIR— RAXOCZT ' ja^PGfis - miei&irKfasfcATA toba tm-1 H1T8CH; - RECOARO - SAIDSCHITZ - ffeM-Soli iu kroglice iz elavnih xigav. Na prodaj jo bf&i trftVnifci, gozdfti in vinogradi pofl Stir. 13 ? Oot-eiijem Cepovem. Yfic se iavc nri laatoftLtt *^ ' HILARIJA5CKA TISEARNA v Gorki, v nunskih ulieah Ii. st. 14, fpri'jema v tisek kM|iLe9 IntJIziee^ ^a«i«lfce, vlzltne liste, vabiia, okro/nico, soncio, j.rti- | cijc, cRiiike, jc-cliln*- list^T bolete, vozne in wrtvaske liste, zalna pisnm in vaakorSita ilil.i, ki spadajo v delokroK tiskai>ke nmitno-ti po prav nizkib cenah. | Tbkarua ima v zatogi ˇsak«vr«iBHi tlskavle za cerkveao rabo, Icikoi : /.* spii- i ' CcvtJla, rafciinf, tlitevmke, zapisnike, prt'glede, ra/.ka/L>, i>osnitk.\ kauooske table, tuatiie (ui.Uiikc) /a [ kra», birmo, sakon, >»rt, velikonoine i:»te, kakor tiidt za popis duS (status) v laiiiiakt'in, sloviMiakem, itatijaaskcm in ne;t>Ski>m jczikn itd. itd. Tiskarua daje poroStvo za natauCno in hitro postreibo in za nirkost cen. Objava. Jako vaziio ta vsako drnzino! Yelikansko zalogo jako »olid»e tovame (on ix-nr cI)rnoga blag» neia j»ko p<* e«nl kupii in jedini morcm jako dobro patcatovnno jedilao orodje iz fortix-srebra prodajati po »lodeLth zurea baanavitib cvmU in nicer poaamezno koac: a noiev z zanntaniini rczili ..... gld. 2.— 6 patentovanih Llic iz foriix-Hiobni a krono „ 1.50 6 masivnlb pateutumnih viltc iz fi'uiix- arebm » krono.......... „ I./»0 6 masivnib pstentoviuuh ksvinib ilikiif h krono iz fouix-arobm....... « finih jajfnih »k>........ 6 preki-BSIlih Knih jdj^nih knptc . . . 1 masivno izvrstno t'njno coililii (, % tlrfolom 1 niasivna zujematka za mleko .... 1 n zajematka za juh» .... 6 niasivnib podutavtvov zti no/c .... 2 JakO lt'pa svc6niku z» na mtzo . . . I „ „ prozontovnlmi tuuii .... I flna cukuniicrt in poparnka . . . . 4D koaov. Vkitp uld. Kt.'.lo To jwWnn orotljo vkupo 4U kosov, nnjmlMikrAt buh-rwU'uo, daiu kuiuo xu i;1U 1(). To pntcntovtuio fi> n i x-wrobro jo nnjlioljsu p r> n a* rod bit h r o b r a, oatmio vedno belo, kakor piTtVO grebro, ho gu ne loti zeloni vullc, kikor drug'th kovirr, in je teddj zdravju jako ugoilno, zator<>j mo mora pri-poroCati vsakej druzini, Imtalkum gonliln in Uararn. Za dokaz, da jo inoja objavn reefna resiiica, zav«;-zom se ju»no, da nougnjnjoKe btt>go inkoj iiu/im vzamem in dcntir povrneni. V'Hiikdo to luj laliko brcz Hkibt niroci. Posilja ne Ititi-o prott poStiicrau povzetjd. Mr; UuivcrsaUKxport-Bureau, S. Low, Wien, II., Flossgasse 2. .45 -.60 -.50 —.75 1.- l.~ 1.JO -.10 5SH Alltil'l-heuniOtl^ najboljgo zdravilo prott prehtajc-nju in xo bulijo kosli, proti hrotnoti deiavnib Lutnic, boleCinam v krizi in v prsib, prebladnini boloCinam i giavi in v zobeh. Steklenica 40 kr. Pastile santoninskc; (koicsca zopor giisto, iz- kuSeno zdravilo zopor glisto, skatljien 10 kr., 100 ko-icakor 50 kr., 100u koitoltar 4 gld., 20 0 koaa«kov 6 gt. Salieiluc pastile proti p-i-elilajenju, my boljSi pripomofcek proti dnvici (difteritb), pljuitaim, prsntui in yratnim boleCiuam, zopor kaaelj in hripavottt; ikat-Ijioa 20 kr. Zftlis^ui prsui sirop. Ta iz zdravilnih zfliSc izdelani sirop se jrabi i niyboljSim uapoboai proti vaem prsaim in pljncnim boloznim, zaatizenjn, kaalju, hripa-rosti, dusijivemtt ka§lju itd. Odrai«Seni naj vzsmojo a do 4 LUcu vsak dan, otroci .pa toliko ili&tc. 9t«tcknics 36 kr. Tu Davedena, kakor Tsa druga z d r a t i I a so zmiraj aveLa dobe v lekarni wPri Angelu* v Ljubljani, na. Du naj ski eeati, kjcr se narocila tahoj j>o poSti proti povzetju izursujejo. Sluzba vrtaarja oddaja ae na dozeloi kmetijaki Soli (alo-venaki oddelek) v O o r i c i z letno plafo 240 gold, in prostim atanovanjein. Prosllci, ki so slovenskega Jezikft popolnoma ve8Ci, v vrtnatatva dobro izutjeni, iiajmaaj 24 let atari in neozeojeni, oglaaijo nai ae do 15. junija t. 1. pri i.odpisan.m ravnateljatvu. " Gorica dne 27. maja 1886. E. KRAMAR ravnatolj. Go«ip. Fragnerju v Pragf t — Uzo bliru « lot trpel t>«?m na ^elodci, da iiisom mogol ni jontt in Hputi, Pu4vct0val sent ho o tern » prnv mnojimi xdrnvniki in nzil pr'sveliko zdravil pa broz vsp«ha. I'o nutvetu tu-kajinjega lokarja, go»p, Hclmla-o, po^kusil soul dr. Ko-Ha-o iivljcnski balzuoi. Yzcl Hcta & »t<)klciieic in bo)o-cina jo popolnoma zginila, niogi'l sum zopot Huatt in jtrnti. Ob eneni pripuroCil som ta zivljenaki balsam prnv mnogim, ki ho bili mrzlidtii, in zdrovntvoni vapeb bil jo tu, da inrzli<'a j«» zginiU. Ii tega uzroka stcjoiu »i v d&lzno^t, da h« Vam presr^io sahvaliin /-a nna)dbo dr. lioi'a-e z>vljf>n»k<.?ga balzama, toe zvliiu, da bi vm bolniki zatokli ho k U-nui zdruvilncmu in o/ivIjajtM^mu pomoj-ku, Z odiitnim HpoKitovanjoin. lluzon (n» Uttmnnskfm), 1SH. navembra lftHO, Jakob Mendelsohn, prufenor. Nagla in gotova pomoS za ielodCne bolezni in njih nastopke. Ohranltvv zdravja odvisna w h od ohrsM-tve iu aospeitvanja dobn>ga orebavljanja, k< |j ncrgassa Nr. 2«>i—3. — V OORtCI: 0. CrtstofblMti, h 6. tt. Pontonf, R. Kiirner, A. de CHroacoli lokarii. ' V OUL&F1; Dastaao d'iata. - V TK8TC: P. P«n- «Unif ti. Forabof,cbi. J. Scrravallo ; Ed. de Lei- tenborg, Ii. B. Manzoni, Karl Zanettl, Ant. Snf> Una lckH.jt. - V ZAGKEBU: C. Arazim, lokar. Van lfrkarae in veote trgovina a matori-jalnim blagom v Avstro-Ogerakaj imajo salotfo tega iivljenakega balz*ma. TAM SE TUDI DOBI: Pra^ko domaOe mazilo zoper bule, rane in vnetjc vsake vrste. Ako so ftenara praa voamejo, ati strdijo, pri baton vsake rrate, pri tarih,gnojnib tokih, pri drfii t prstu in pri nobteoji, pri izlezab, otoklinah, pri zmaStrcnji, pri wors»ki [mrivij kosti zopcr revntatiino oteklino in putiko, zoper kronicno vnctjo v kolenib, rokah, v ledji te si kdo nogo spahne, zopcr kurja o&am in potne ao-ge, pri tnzkopa-ih rokah, zoper liaaje, zepor oteklino po pikn mrcoaov, r.oper tekodo rane, odprto nog<>, zopor raka in vneto lozo ni bolj&cga zdravilo, ko to mazilo. Zaprte bule in oteklitie ae hitro ozdravijo; kjer pa ren teLe, potegne mazilo t kratkem vao gno-jito na-se, in rano ozdravi. — To mazilo je aafco tako dobro, ker hitro pomaga in ker se po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolua gjaojnica van pote-ajitena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvanijo prcd sn^tom (drnim prisadom); tudi bole&ice to hlkdil-no mazilo potest. — Odprte in tekode rane se morajo z mlatno vodo nmiti poiem se Ie so mazilo na «je prilepi. Skatljice to dobodo po 26 Ja 36 kr. Balzam z a ako. Sknieno in po mnogih poslanik kot najzan^slji-vejSe sredstvo zaano odstrani nagluhost, po njem se dobi tudi popolno uie zgubljen sluli. 1 sklenica 1 gl. a. v. 3fc*f; ¦Jm^rr^ ff