Št. 19 (2698), leto Lil • Novo mesto, četrtek, 10. maja 2001 • Cena: 240 tolarjev EDINI ŽREBEC V PODGORJU - Lepo predpraznično sobotno popoldne je Jože Turk iz Orehka izkoristil za delo. V voz je vpregel svojega Ridana, se odpeljal do njive v slikoviti dolini pod Brezovico v gorjanskem Podgorju in “pogip-sal" ječmenovo njivo. Turkov petletni Ridan je edini žrebec v Podgorju sploh, krotek, a delaven; pri hiši je leto dni, gospodar, kije zelo ponosen nanj, ga je iskal po celi Sloveniji. (Foto: A. B.) Orožje in mamila skril v rezervoar V soboto so cariniki na MMP Obrežju v avtu 22-letnega Hrvata D. količino orožja, streliva in prepovedane droge - Iz BiH na Zahod - T. odkrili večjo Največji letošnji zaseg OBREŽJE - Te dni se je znova potrdil lanski trend porasta kaznivih dejanj tihotapljenja orožja, razstrelilnih snovi in mamil čez državno mejo. V soboto, 5. maja, so namreč cariniki na Mednarodnem mejnem prehodu (MMP) Obrežje okrog pol enih zjutraj pri 22-letnem hrvaškem državljanu D. T. odkrili pravo orožarno pa tudi nekaj prepovedane droge. Hrvat se je pripeljal iz smeri Hrvaške, in sicer z osebnim avtomobilom znamke Mercedes Benz 240D, in na vprašanje carinskega delavca Enote za zatiranje tihotapstva iz Sektorja za preiskovalne zadeve, ali ima kaj predložiti vstopni carinski kontroli, odgovoril, da ničesar. Kot je na novinarski konferenci povedal Matjaž Murovec iz Sektorja za preiskovalne zadeve Generalnega carinskega urada iz Ljubljane, seje delavec na podlagi pogovora z osumljencem, pregleda vozila in kontrole dokumentov odločil za še podrobnejši pregled vozila. Pri preiskavi kabine je za armaturno ploščo našel zavitek z gnetljivo snovjo. Kasneje so ugotovili, da gre za 843,9 grama plastičnega razstreliva. Delavci posebne carinske skupine so nato s pomočjo optične naprave za pre- gled nedostopnih mest opravili tudi pregled rezervoarja vozila in izkazalo se je, da je bil njihov čut pravilen. Opazili so črn zavitek, po odstranitvi pokrova plovca pa so v odprtini našli nabojnik avtomatske puške. Prekinili so s pregledom vozila in o najdbi orožja obvestili Postajo mejne policije Obrežje. Po prihodu krških kriminalistov so demontirali rezervoar in v notranjosti zagledali pravo orožarno ter pločevinast zaboj, ovit v črno PVC vrečko, v katerem so bili naboji in marihuana. Zasegli so: sedem avtomatskih pušk, ostrostrelno puško Mauser M 98 z dušilcem, puško FAL cal. 7,62 mm, osem pištol CZ 7,62 mm, revolver COLT 357 magnum, enajst nabojnikov, dve cevi za pištolo, 563 kosov streliva različnih kalibrov ter skoraj tri kilograme ZAKON O MEDIJIH Zakon kazenskih določb Pravijo, da novinarstvo ni zgolj sedma sila, ampak četrta veja oblasti. In kako poganja ta veja na slovenskem demokratičnem drevesu? Sodeč po neznanskem številu raznovrstnih medijev (ki nemalokrat nimajo nič skupnega z novinarstvom!), za novinar-jenje še nikoli ni bilo bolj rožnatih časov, čeprav je sedenje na četrti oblastni veji pogosto zelo negotovo. Komur se le zahoče, se nad glasilke javnosti spravi z neizprosno sodno vejo; precej manj kot včasih, a v marsičem odločilno ima z mediji opraviti izvršna oblastna veja; da pa je vse (kajpak prikrito) skladno s potrebami raznobarvnih političnih opcij, poskrbi zakonodajna veja oblasti. In slednja je po sedmih letih, domala na predvečer svetovnega dneva svobode tiska, spet nanovo zakonsko določila, kako na široko je lahko razvejeno slovensko novinarstvo, pri čemer je v zakon o medijih stlačila domala vse, kar ima vsaj malce skupnega z obveščanjem javnosti: od novinarske svobode, propagande, sponzoriranja, lastniških razmerij, razdeljevanja televizijske naročniške pogače do tehničnega operaterstva in tujih dopisnikov. V primerjavi z že nekdanjim zakonom o javnih glasilih so tokratna zakonska določila mestoma res nekolikanj liberalnejša, za! pa v marsičem do medijev še zmeraj (pre)zahtevna, da ne rečemo celo omejujoča. Zakon o medijih je torej tipičen primerek slovenske zakonodaje: je preobsežen (zaradi izhodišča, da je prepovedano vse, kar ni posebej dovoljeno, nikakor pa obratno!), v mnogočem nedosleden (in v nasprotju s kakim drugim zakonom, kar bo menda skušala dokazati vlada), predvsem pa spisan tako, da si nemalo zakonskih določil lahko vsak razlaga po svoje (glavno torišče prerekanj bo zagotovo udejanjanje pravice do popravka objavljenega obvestila, da o pravici do odgovora na objavljeno informacijo sploh ne govorimo). Veliko dobrega od zakona, čigar desetino obsega zavzemajo kazenske določbe, si mediji res ne moremo obetati! DRAGO RUSTJA marihuane. Kot je povedal načelnik Urada kriminalistične policije na PU Krško Sašo Jejčič, orožje in mamilo izvirata iz BiH, po dozdajšnjih dognanjih policije, ki še sodeluje s hrvaškimi, bosanskimi in nemškimi kolegi, pa je bilo namenjeno v Nemčijo, v okolico Stuttgarta. Prav gotovo ni bilo namenjeno za osebno rabo, temveč za obračune med kriminalnimi združbami in za teroristično dejavnost. “To odkritje ni osamljen primer v letošnjem letu, vendar je največji zaseg orožja in streliva. V drugih primerih so na različnih prehodih odkrili še puškomitraljez, pet pištol in več nabojev,” je povedal Murovec. V začetku aprila so na Obrežju odkrili tudi preko deset kilogramov heroina. Za osumljenega D. T. je bilo odrejeno 48-urno pridržanje, preiskovalni sodnik v Krškem pa mu je odredil pripor. Za kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem je predvidena zaporna kazen od šestih mesecev do petih let, za mamila pa od enega do desetih let. L. MURN Državno prvenstvo v motokrosu na Prilipah PRILIPE - V nedeljo bo AMD Brežice organiziralo na Prilipah 3. dirko v motokrosu za državno prvenstvo v kategorijah podmladka 1. in 2. razred, 85, 125 in razreda open. Dan prej, tj, v soboto, ob 15. uri bo trening za vse kategorije. Nedeljska dirka se bo začela ob 14. uri s svečano otvoritvijo in skoki padalcev, sicer se bodo tega dne prvi treningi pričeli ob 9.45. Ob koncu tedna bo sončno z dnevnimi temperaturami okoli 22° Celzija. ditvami v petek zaključili, nadaljevali pa sojih v soboto, kije bila športno obarvana. Meščani Kočevja in ostali občani kočevske občine so se lahko odločali med čolnarjenjem po Rinži in družinskim pohodom po vznožju pobočja Stojne, izbirali pa so lahko tudi, ali si bodo ogledali predstavitev taborniških veščin kočevskih tabornikov ali pa vedno zanimive predstave članov kočevskega kinološkega društva. M. L .-S. Mesto Kočevje je praznovalo Proslavili krajevni praznik in 530 let mesta -Prireditve trajale dva dni KOČEVJE - Letos mineva 530 let, odkar je Kočevje dobilo mestne pravice. V počastitev spomina na ta jubilej in proslavitev krajevnega praznika, ki ga Kočevje praznuje 4. maja v spomin na osvoboditev mesta leta 1945, je Krajevna skupnost Kočevje-mesto pripravila vrsto prireditev. Za razliko od lani, ko so po več letih praznovanja krajevnega praznika le v ožjem krogu članov organov krajevne skupnosti za praznik ponovno pripravili prireditve za širši krog ljudi, so letos prireditve trajale kar dva dni. Prvi, praznični dan so namenili kulturnim prireditvam, soboto, ki mu je sledila, pa športnim in drugim. V petek so v Šeškovem domu organizirali brezplačen ogled filmov Kragujevška tragedija in Dolina miru, nato pa je sledila še otvoritev razstave akademskega kiparja Staneta Jarma v sejni sobi Krajevne skupnosti Kočevje-mesto. Razstavo, na kateri je razstavljenih preko 40 kiparjevih del, je odprl predsednik KS Kočevje-mesto Vinko Zajec, ki je ob tej priložnosti povedal, da bo kipar, ki že od leta 1954 živi v Kočevju, oktobra letos obhajal 70 let. Da bi se mu na neki način oddolžili, so pripravili razstavo in jo v počastitev slikarjevega jubileja pospremili tudi z izdajo priložnostnega kataloga. S kulturnim programom, ki so ga izvedli na mestni ploščadi uro po otvoritvi razstave, so s prire- Berite danes stran 2: • Dolenjska odkriva vrednost ljudi stran 3: • Črno odlagališče odpadkov ■ in nikomur nič! stran II: • “Kdor se vrne, bo ustreljen. Alo, marš naprej!” stran 11: • Otroci ne sodijo na traktorj RAZSTA VA DEL KIPARJA JARMA - Razstava kiparja Staneta Jarma, ki jo je pripravila KS Kočevje-mesto v počastitev kiparjevega jubileja ob krajevnem prazniku, bo v prostorih KS na ogled še danes in jutri med 17. uri in 19. JO. (Foto: M. L.-S.) V Kostanjevici bo Teden cvička Ocenili 551 vzorcev vin - Alojz Pirc novi kralj cvička - Iz Selakove kleti šampion Alojz Pirc, kralj cvička 2001 KOSTANJEVICA NA KRKI -Društvo vinogradnikov Kostanjevica na Krki bo v imenu Zveze društev vinogradnikov Dolenjske organiziralo med 25. in 27. majem 29. Teden cvička, v katerem bodo glavni dogodki potekali v mestnem jedru na kostanjeviškem otoku. V sklopu prireditve so 3. in 4. maja ocenili 551 vzorcev vin, med katerimi je v 263 primerih nastopil cviček. Pri ocenjevanju so pri cvičku podelili najvišjo oceno za kakovost vina Alojzu Pircu, ki s tem postaja kralj cvička 2001. Za Košarka Liga Kolinska, polfinale KRKA TELEKOM : GEOPLIN SLOVAN -tfcVEKo* , m. 2. tekma bo v Ljubljani t ^ l\KM\ 12. maja, morebitna ♦ 1 Mr j S Tiv 3. tekma pa v Novem mestu l£!&om'*0 16. maja 2001. jjFVmbm Pokrovitelj srečanja: FOTO ASJA (Or^ Žrebanje vstopnic: Mobireglja šampiona prireditve so ocenjevalci razglasili vino Petra Selaka z Vinice pri Šmarjeti. V sklopu 29. tedna cvička v Kostanjevici bo 23. maja v kosta-njeviški gostilni Žolnir strokovni posvet o kletarjenju, za 25. maj sklicujejo okroglo mizo o enolo-škem laboratoriju in cvičku v povezavi z Evropsko unijo. Zabavni del Tedna cvička se bo pričel 25. maja s povorko ob 18. uri, 26, maja ob 19. uri se bo začelo izbiranje cvičkove princese, sledila bosta kronanje kralja cvička ter razglasitev ambasadorjev cvička za leto 2001. M. L. < J H OE1Č 1 J\J KHM Dotrajanih 40 kilometrov vodovoda Največ od 84 milijonov tolarjev, kolikor jih bodo letos v metliški Komunali namenili za naložbe, bo šlo za vodooskrbo - Za večje naložbe denar iz programa Sapard, države, občine, ekološke takse METLIKA - V metliški Komunali načrtujejo, da bodo v letošnjem letu namenili za naložbe dobrih 84 milijonov tolarjev. Od tega bo šlo največ, kar 55 milijonov tolarjev, za vodooskrbo. Ker pa je večina denarja za naložbe iz amortizacije, ga bodo porabili predvsem za vzdrževanje vodovodnega omrežja in opreme, manj pa za nove investicije, a še tu predvsem za prevezave. V Metliki načrtujejo obnoviti del vodovodnega omrežja v starem delu mesta, predvsem v Požegu, med Trgom svobode in Domom počitka, v Ulici 15. brigade in del- Obnova orgel, fasada pa bo počakala Za obnovo orgel poleg prispevkov vernikov tudi denar iz proračuna ČRNOMELJ-Včrnomaljskem proračunu so za letošnje leto predvideli dva milijona tolarjev za sofinanciranje obnove fasade na župnijski cerkvi sv. Petra v Črnomlju. Na tukajšnjem župnijskem uradu so namreč načrtovali, da bodo letos opravili to za cerkev pomembno naložbo, ki pa ni bila edina od načrtovanih. V Črnomlju so imeli v načrtu tudi obnovo orgel v farni cerkvi. Kot je povedal predsednik župnijskega pastoralnega sveta Peter Dichlberger, so menili, da bo šlo pri orglah zgolj za manjše popravilo. Strokovnjak pa je ugotovil, da bo potrebno na orglah, ki so edine v Beli krajini, na katerih je mogoče izvajati zahtevnejše koncerte, odstraniti vseh več kot tisoč piščali in jih prečistiti. Odločili so se, da je bolje temeljito obnoviti orgle. Ker pa denarja za fasado in orgle ne bi mogli zbrati, saj so si pri obnovi slednjih doslej pomagali le s prostovoljnimi prispevki vernikov, so v pastoralnem svetu sklenili, naj fasada počaka. Občinskemu svetu pa so predlagali, da bi denar, sicer namenjen za fasado, raje namenili za orgle. Tudi zato, ker letos zaradi velikih stroškov s popravilom orgel fasade sploh ne bodo začeli obnavljati. Večina svetnikov se je s spremembo-stri-njala, saj gre, kot je dejal eden od njih, tudi za pomembno kulturno dediščino. M. B.-J. no na Bregu revolucije. Poleg telemetrije na Veselici in v Obrhu, ki je v programu belokranjskega vodovoda, bodo morali začeti s telemetrijo tudi na drugih pomembnejših točkah vodovodnega omrežja, s tem pa bodo zmanjšali tudi obratovalne stroške. Med prednostnimi naložbami je tudi naprava za kloriranje v rezervarju na Bojanjem hribu ter naprava za odkrivanje okvar na vodovodnem omrežju. Prav tako bo morala Komunala odkupiti zemljo pri rezervarju v Bušinji vasi ter za pot do rezervarja na Bojanjem hribu, rezervarje pa priključiti na električno omrežje. Vse to so pomembni koraki za posodobitev vodovodnega omrežja, hkrati pa gre tudi za začetek obnove skoraj 40 kilometrov neutreznih in dotrajanih vodovodnih cevi v metliški občini. 16.5 milijona tolarjev bodo ko-munalci namenili za zbiranje in deponiranje odpadkov. Predvsem morajo zagotoviti prostor za ravnanje z odpadki ter kupiti opremo za prevzemanje smeti na deponiji. Dobro se zavedajo, da brez najnujnejše predpisane opreme, kot so dodatno zemljišče, ograja, oprema za ravnanje s komunalnimi in industrijskimi odpadki ter nekaj komunalne opreme, ne bodo dobili dovoljenj in soglasij za ravnanje z odpadki. Sicer pa bodo na Komunali namenili še 4,5 milijona tolarjev za kanalizacijo ter 6 milijonov tolarjev za različno opremo. Nekatere druge naložbe, kot so gradnja tretje faze vodovoda Jugor-je, vodovod Vidošiči-Železniki-Krmačina, rezervoar Drašiči, čistilna naprava na Veselici, obnova zajetja Obrh ter vrtina na Suhorju, pa načrtujejo v okviru programa Sapard ali belokranjskega vodovoda. Čistilno napravo v Metliki bodo uredili s pomočjo ministrstva ter ekološke takse, nekaj denarja pa bo prišlo tudi iz občinskega proračuna. M. B.-J. PRVOMAJSKI SPREJEM - Godbeniki Mestne godbe Metlika imajo ob I. maju kar veliko dela. Ob 6. uri zjutraj začnejo igrati budnice po Metliki, preden pa jim uspe prehoditi vse mesto, minejo vsaj tri ure. Marsikje se morajo ustaviti, kaj popiti in pojesti in se pogovoriti z meščani, ki so veseli, da jih je še kdo pripravljen razvedriti, in to celo zastonj. Še posebej slovesno pa godbenike zadnja leta pričakajo v Ulici I. maja. Prebivalci blokov so namreč prepričani, da godbeniki nikakor ne smejo izpustiti njihove utice, ki je dobila ime po delavskem prazniku. A ne le z aplavzom in vedrimi obrazi, v Ulici I. maja sprejmejo godbenike tudi z obtoženo mizo domačih dobrot in pijačo. (Foto: M. B.-J.) Kaj se dogaja z Vražjim kamnom? Tako se zadnje čase sprašujejo mnogi Črnomaljci - Kar brez dokumentacije? - Zakaj v Črnomlju urejajo tri nogometna igrišča? - Gre res za sponzoriranje ali za kaj drugega? ČRNOMELJ - Črnomaljci so kaj hitro ugotovili, da se na poligonu pri Vražjem kamnu, s katerim upravlja Športno-kinološko društvo Bela krajina iz Črnomlja, uporabljata pa ga še črnomaljski Civilna zaščita in Gasilska zveza, zadnje čase nekaj dogaja. Ne čudi torej, da sta na seji 29. marca kar dva svetnika želela odgovor o zemljišču pri Vražjem kamnu, kjer naj bi menda urejali nogometno igrišče. Direktor občinske uprave Božidar Brajkovič je odgovoril, da je občina Črnomelj Nogometnemu klubu Bela krajina iz Črnomlja, ki ima sicer v uporabi nogometno igrišče v Loki, zaradi začetka gradnje športnega centra Loka onemo- PRAPOR MLADIH GASILCEV - Prostovoljno gasilsko društvo Črnomelj zadnja leta pripravlja praznovanje florjanovega, saj sv. Florjan ni te zaščitnik gasilcev, ampak tudi Črnomlja. Letošnjega 4. maja so imeli gasilci po maši v župnijski cerkvi in zdravici podžupana Andreja Kavška še zbor pred gasilskim domom, na katerem so razvili prapor gasilske mladine PGD Črnomelj. Potem ko so star prapor iz leta 1972 spravili v arhiv, je predstavnik mladih gasilcev Matjaž Vardjan prevzel nov prapor iz rok Borisa Mužarja, ravnatelja osnovne šole Mirana Jarca, ki je prevzela pokroviteljstvo nad praporjem. Vardjan je prapor preda! v skrb mlademu praporščaku Petru Štefaniču, ki je obljubil, da bo skrbel zanj. (Foto: M. B.-J.) Dobrodošli vsi z dobrimi idejami Na semiški občinski upravi pripravljajo razvojni program - K sodelovanju povabljeni vsi, ki jim ni vseeno, kakšna bo prihodnost občine - Najtežji bodo premiki v glavah ljudi gočila vadbo na igrišču. Ker je župan Andrej Fabjan ocenil, da gre za izredne okoliščine, je 9. aprila letos izdal NK Bela krajina dovoljenje, da lahko začasno, in sicer za tri leta, uporablja poligon, dovoljenje pa lahko še podaljšajo. Brajkovič je pojasnil še, da je občina, ko je konec leta 1999 od ministrstva za obrambo najela nekatere parcele pri Vražjem kamnu, prevzela tudi bivšo stražarnico JLA, kije v tako slabem stanju, da jo pred obnovo ni mogoče uporabljati. Stavbo, ki jo bodo uporabljali vsi uporabniki poligona, bo po Brajkovičevih besedah občina adaptirala s pomočjo sponzorjev, nekaj denarja pa bo iz sredstev zaščite in reševanja. Sedaj teče postopek za pridobitev upravnega dovoljenja, ki se je zavlekel zaradi geodetske obdelave, ki je ni bilo, saj je bilo območje Vražjega kamna pred osamosvojitvijo Slovenije v posesti JLA. Pred koncem pa je tudi priprava lokacijske dokumentacije poligona pri Vražjem kamnu. Vendar je imel svetnik Jože Strmec, čeprav ni postavil vprašanja o Vražjem kamnu, na zadnji seji Modna revija tekstilne šole METLIKA-Tekstilna šola Metlika bo pripravia v petek, 11. maja, ob 19. uri v tukajšnjem kulturnem domu prireditev ob zaključku šolskega leta z naslovom “Stopite v svet pisanih kvalitet". Dijaki in dijakinje bodo predstavili delo na svoji šoli, osrednji del prireditve bo modna revija. vrsto pripomb na odgovor. Zmotilo gaje že to, daje dal župan predlog za naložbe šele, ko sta svetnika že sprožila vprašanje. Na občinski svet je prinesel tudi vprašanje črnomaljske javnosti, ki jo zanima, zakaj delajo v Črnomlju kar tri nogometna igrišča: v Loki, na Majerju in pri Vražjem kamnu. “Iz obrazložitve pa je razvfdno, da so posege pričeli brez dokumentacije, ki je šele v izdelavi. Kaj če bi tako delali občani? Naložba pri Vražjem kamnu pa se je pričeli tudi brez vednosti svetnikov," je dejal Strmec. Zvedel je tudi, da so sponzorji, ki naj bi financirali dela pri Vražjem kamnu, Begrad z 28 milijoni tolarjev, Nogometni klub Bela krajina s 4 milijoni tolarjev ter ostali s prav tolikšno vsoto. Po njegovem bi morali dati tem dobrotnikom priznanje in objaviti njihova imena. A ker gre za veliko vsoto, je priznal, da v sponzorstvo ne verjame p.ovsem, boji pa se, da gre za kaj drugega. M. B.-J. Srečanje otroških folklornih skupin METLIKA - Metliška območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti bo pripravila v soboto, 12. maja, ob 11. uri v tukajšnjem kulturnem domu medobmoč-no srečanje otroških folklornih skupin Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Nastopilo bo devet folklornih skupin iz Metlike, Vinice, Artič, Črnomlja in Novega mesta. Ples mladih KRAS1NEC - Društvo podeželske mladine Metlika in Klub belokranjskih študentov bosta pripravila v soboto, 12. maja, v gasilskem domu na Krasincu ples. Začetek plesa ob 20.30, igral bo duo Martini, ne bodo pa manjkale tudi družabne igre. SEMIČ - Letošnjega marca je pričela Margita Stariha na semiški občinski upravi pripravljati oz. usklajevati razvojni program občine, ki pa naj ne bi nastajal za zaprtimi vrati in med štirimi stenami. Nasprotno, v njem naj bi sodelovali vsi, ki imajo ideje, s katerimi lahko doprinesejo kaj dobrega k nadaljnjemu razvoju občine. Na občini želijo, da bi tokrat dobili priložnost vsi, ki jim ni vseeno, kakšna bo nadaljnja usoda občine. Predvsem pa, da povedo svoje ideje tisti, ki so jih doslej premlevali le v zaprtih družbah ali morda za gostilniškimi pulti. Potem bi predloge, ki bi bili seveda uresničljivi na občinski ravni, uskladili in poiskali kompromise. "Zavedam se, da bo predvsem potrebno narediti premike v glavah ljudi, da bodo dojeli, da bodo pri izboljšanju svojega položaja morali sami poskrbeti zase in da ne bo nihče nič naredil namesto njih. Prav ti premiki pa bodo najbrž najtežji,” pravi Starihova, ki sicer na Ekonomski fakulteti v Ljubljani pripravlja magistrsko nalogo. Dobro se zaveda, da razvoj pomeni spreminjanje, in dokler ljudje nanj ne bodo pripravljeni, tudi razvoja ne bo. “Prej ko bomo pripravljeni na razvoj, ki ne pomeni le denar, ampak tudi kvaliteto življenja in še marsikaj, lažje nam bo,” razmišlja Starihova. Sicer pa bodo Margita Stariha v razvojnem programu semiške občine predvsem izpostavili tri področja. V njem bodo smernice za razvoj na gospodarskem področju, kot so velika, srednja in majhna podjetja, kmetijstvo in turizem. Na področju okolja in prostora se bodo zavzeli predvsem za varovanje okolja, prostorsko planiranje in infrastrukturo, na družbenem področju pa za vzgojo, izobraževanje, zaposlovanje, zdravstvo, socialno varstvo, kulturo in šport. Vsi, ki imajo kakšne koli tehtne predloge, še posebej pa politične stranke, društva in gospodarstveniki, jih lahko naslovijo na semiško občinsko upravo. Lahko pa se obrnejo tudi na Starihovo, ki jim bo z veseljem prisluhnila. Prav tako bo vesela tudi tistih, ki bodo pripravljeni sodelovati pri pripravi programa. Vendar morajo pohiteti, saj bodo pobude na občinski upravi zbirali so konca maja, razvojni program pa bo zaključen do novembra. M. BEZEK-JAKŠE "EKSPLOZIJA" V ŠOLSKI KURILNICI - V semiški osnovni šoli so preteklo soboto pripravili zaščitno reševalno vajo. Njen namen je bil, da okrog 300 učencev in zaposlenih na šoli preizkusi načrt reševanja, gasilci in člani Civilne zaščite pa operativni načrt usposobljenosti pri posredovanju ob takšni nesreči. V vaji, v kateri so si zamislili, da je prišla do eksplozije v kurilnici, je sodelovalo 13 članov Civilne zaščite ter 6/ gasilcev iz PGD Semič, Kot-Brezje, Stranska vas, Štrek/jevec. S hidravličnimi lestvami je prišlo na pomoč PGD Metlika (na fotografiji), pri reševanju iz ..ponesrečenega" avtomobila pa je pomagalo PDG Črnomelj. (Foto: M. B.-J.) i Ž i J J-\ š 1 H O 3 C J J J Mši Vlom v center OSILNICA - Policisti so ugotovili, da so neznanci okoli prvomajskih praznikov razbili vhodna steklena vrata v kajakaškem centru v Starih malnih in naredili še več druge škode na žaluzijah in steklih, zdaj pa ugotavljajo, kdo naj bi to storil. Medtem pa se lastnik centra in občina Osilnica dogovarjata o tem, kako bosta ukrenila vse, da bo objekt odprt in služil namenu, za katerega je bil zgrajen. Se bosta strani prej dogovorili ali pa bodo prej razbijači center uničili? Specializirani za visoko gradnjo AG-inženiring beleži 10 let delovanja - Nikoli manj kot 5 in nikoli več kot 8 zaposlenih - Zadnji večji projekt je stavba kavarne KOČEVJE - Podjetje AG-inženiring, d.o.o., iz Kočevja je v začetku aprila zabeležilo 10-letnico delovanja. Od začetka podjetja do danes je podjetje naredili načrte za več kot 100 tisoč kv. metrov uporabnih površin, kar AG-inženiring, kot pravi direktor Vladimir Briški, učršča med največja projektivna podjetja na širšem kočevsko-ribniškem območju. SLOVENKA JE NA J STAREJŠA HARMONIKA - Matija Krkovič je že od prvega dne redni član tamburaške skupine Dupljak iz Kostela. Čeprav vsi mladi glasbeniki igrajo na tradicionalne inštrumente kostelske doline, pa Krkovič že od malih nog najraje vleče meh. Harmonika je bila pri Krkovičevih vedno najbolj priljubljen instrument. Oče, ki je bil priznan muzikant, jo je kupil pred osemdesetimi leti, že dalj časa pa je v Matijevih rokah; bolj ko je stara, boljša je. “Slovenka, takšno ime je harmoniki, šteje okrog 120 pomladi. Prepričan sem, da je najstarejša v Sloveniji. Igra/ sem na več različnih klavirskih inštrumentov, a me je tale na gumbe povsem očarala. Na nastopih igramo kostelske pesmi, zdaj so moderni tudi šansoni."(Foto: M. G.) Regijsko geografsko tekmovanje STARI TRG OB KOLPI - Na o,l Osnovni šoli Stari trg ob Kolpi so aprila pripravili regijsko tekmovanje iz znanja geografije. V spretnostma terenu, opazovanju pokrajine in procesov v njej, sposobnostih uporabe kompasa in zemljevida, termometra in naklono-mera so se pomerile ekipe šestnajstih osnovnih šol iz Posavja, Dolenjske in Bele k, 1 Krajine. Ekipe so bile dobro pripravljene, na državno tekmovanje, ki bo 16. maja v Idriji, pa se je uvrstila OŠ Cerklje ob Krki. Kdo bo skrbel za ostarele? KOSTEL - Trgovina v Banjaloki je zaprt in jo prodajajo. Stavba še ni dobila novega lastnika in ostarelo prebivalstvo tega območja je brez redne oskrbe z živili in drugim. Rešitev bi bila, da bi objekt kupil kdo izmed domačinov in ponovno odprl trgovino ali pa da bi to območje oskrbovali podobno, kot to počno na območju sosednjega Predgrada, kjer domači trgovec iz Brezovice enkrat na teden razvaža robo tudi v oddaljene kraje in celo do Žage v Kostelu. Razen tega tudi trgovci iz oddaljenih krajev (Pečjak iz Škofljice, Ledona iz Ljubljane) vozijo svojo robo vse do Kolpe. Rekordna udeležba KOSTEL - Preko 70 veslačev se je udeležilo dvanajstega tradicionalnega prvomajskega spusta s čolni na območju Kostela, razen tega pa še precej neregistriranih veslačev, ki niso plačali startnine. Največje bilo raftašev, in sicer kar 8 ekip. Med njimi je zmagala ekipa Policijskega športnega društva Kočevje, 2. je bilo Športno društvo Kolpa, 3. Policijsko športno društvo Ribnica (L ekipa), na četrto mesto pa so se uvrstili domačini iz obkolpske vasice Grivac, ki so si za to priložnost raft (čoln) izposodili. Najboljši so dobili pokale, medalje in praktična darila, vsi tekmovalci pa majice, spominke in malico. Na zabavi po tekmovanju je igral domači duo AEM. Podjetje je nastalo po stečaju nekdanjega kočevskega gradbenega podjetja Zidar z odločitvijo delavcev razvojnega oddelka Zidarja, da ustanovijo svoje podjetje. Sprva je bilo v podjetju pet zaposlenih, kasneje pa se je njihovo število spreminjalo. Vendar pa, kot pravi Briški, nikoli niso imeli manj kot pet, pa tudi nikoli več kot osem zaposlenih, kolikor jih imajo sedaj. “Največ delamo na območju kočevske občine,” pravi Briški in dodaja, da v zadnjih petih letih delajo precej tudi za druge občine, in sicer največ za Ilirsko Bistrico in Velike Lašče, nekaj objektov pa so naredili tudi v Ljubljani. Podjetje izdeluje lokacijske dokumentacije in urbanistične projekte, opravlja nadzore nad gradnjami in vodi investicije v obliki projektnega inženiringa. Največji projekt s tega področja dela je kompleten projektni inženiring za obrtno cono v Kočevju. AG-inženiring je namreč eden izmed treh soustanoviteljev podjetja GM Konzorcij, ki je nosilec gradnje obrtne cone že od leta 1993. Poleg tega se Vladimir Briški “Jabolke in češnje” na vsakem nastopu 5-letnica godalnega kvarteta Glasbene šole Ribnica - Vaje še niso prehuda žrtev RIBNICA - Godalni kvartet Glasbene šole Ribnica je v petek pripravil v dvorani šole koncert v počastitev 5-letnice svojega delovanja. Kvartet je kot orkester v malem začel z delom skoraj ob istem času kot šolski godalni orkester, oba pa so ustanovili na pobudo profesorice Ksenije Abramovič. Pred desetimi leti, ko je Ksenija začela na ribniški glasbeni šoli poučevati violino, je začela z dvema učencema. Pred njima je bila zadnja violinistka na šoli prav Ksenija. Postopoma seje število učencev godalnih inštrumentov povečevalo, saj je znala Ksenija novim generacijam ribniških otrok ponovno priljubiti te inštrumente. S Sanjo Abramovič, ki je pred petimi leti začela obiskovati drugi letnik violončela, so na šoli dobili prvo violončelistko. Ksenija je tedaj k sodelovanju povabila še dve svoji učenki Majo Žitnik iz Kočevja in domačinko Metko Lovšin. Nastal je kvartet, ki pa je še vedno brez imena, saj vse do danes de- kleta niso našle takšnega, ki bi bil všeč vsem. Ima pa kvartet, kot pravijo, “zaščitni znak” v skladbi “Jabolke in češnje”, saj jo zaigrajo na vsakem nastopu. “Samo da je veselo in hitro,” pravijo o zvrsti glasbe, ki jo najraje igrajo. Njihov repertoar obsega predvsem zabavne skladbe, posegajo pa tudi po delih klasikov. Predvsem domače občinstvo jih že dobro pozna, saj poleg vsakoletnega celovečernega koncerta kvartet nastopa tudi na nastopih Glasbene šole in drugih prireditvah v ribniški občini. Za seboj imajo tudi že več gostovanj v Sodražici, Loškem Potoku, Velikih Laščah in Ljubljani, vedno pa se z velikim vese- 5. OBLETNICA - V godalnem kvartetu, ki so ga ustanovili pred petimi leti na ribniški glasbeni šoli, že od samega začetka igrajo: profesorica violine in mentorica kvarteta Ksenija Abramovič, študentka prvega letnika Pedagoške fakultete Maja Žitnik, dijakinja tretjega letnika Škofijske gimnazije Metka Lovšin ter študentka prvega letnika matematike Sanja Abramovič. (Foto: M. L.-S.) ljem odzovejo tudi povabilu oskrbovancev doma na Škofljici. Večjih načrtov, kot denimo, da bi izdale kaseto, še nimajo. "Želimo si le, da bi lahko še naprej skupaj muzicirale," je povedala Ksenija. Slednje namreč postaja vse težje, saj sta Maja in Sanja lani začeli študirati, Metka, ki je še dijakinja, pa obiskuje Škofijsko gimnazijo. Kljub temu vaje “še niso prehuda žrtev”, kot pravijo dekleta, čeprav zanje največkrat žrtvujejo vikende. Vse imajo namreč rade glasbo in še vedno rade igrajo. M. L.-S. Strah je bil odveč LOŠKI POTOK - Ko so pred dobrim mesecem delavci gradbenega podjetja Gradišče iz Cerknice začeli rušiti notranje zidove zdravstvene postaje na Hribu in hkrati urejati dostope in parkirišča, seje pokazalo, da je celotna stavba v zelo slabem statičnem stanju. Zato je bil investitor občina pred veliko dilemo, ali pripraviti projekt statičnega utrjevanja ali stavbo v celoti zgraditi na novo, kar bi gotovo pomenilo hud udarec občinskemu proračunu. Statik in projektant sta naredila sanacijski načrt, £ katerim je bil te dni seznanjen gradbeni odbor, in bilo je sklenjeno, da načrtovane nadgradnje drugega nadstropja ne bo, kar pomeni, da bodo v stavbi le tri stanovanja od prvotno šestih, ki so jih načrtovali. Pri tem so ugotovili, da ostrešje ostane, zamenjali bodo le kritino. Tako bo celotno pritličje preurejeno v ambulantni del splošne zdravstvene dejavnosti, kletne prostore pa bodo preuredili v moderno zobozdravstveno ordinacijo. Kljub izgu-' bi treh stanovanj se je investitor oddahnil in dela tečejo naprej. Jeseni naj bi bil končan vsaj tisti del, ki je namenjen zdravstvu, in seveda dostopi in parkirišča. podjetje ukvarja tudi s posredovanjem pri nakupu in prodaji nepremičnin. Kot pravi Briški, je to tisto področje dela, ki ga nameravajo razširiti. Sicer pa je glavna dejavnost podjetja projektiranje. Projekte delajo tako za notranjo opremo, zunanjo ureditev kot tudi za vse vrste objektov. “Smo specialisti za visoko gradnjo,” pravi Briški ob pojasnitvi, da delajo projekte za stanovanjske, poslovne in šolske, kot tudi proizvodne prostore. Med njihovimi najvidnejšimi deli so projekti za OŠ Fara in CŠOD, Glasbeno šolo Kočevje ter šolo v Kuteževem pri Ilirski Bistrici, pa tudi načrti za prizidavo in nadzidavo šole v Velikih Laščah ter preureditev šole v Knežaku pri Ilirski Bistrici. Projektirali so novo cerkev v Kočevski Reki, preureditev obrata Sirarne v Kočevju in več objektov v kompleksu Melamina, s posebnim navdušenjem pa se ukvarjajo, kot pravi Briški, s projekti revitalizacije mestnega jedra Nastopilo 430 mladih pevcev Naj otroški glasovi veselo pojo LOŠKI POTOK - Pred kratkim je v Loškem Potoku potekala medob-močna revija otroških pevskih zborov, ki jo je pod geslom “Naj otroški glasovi veselo pojo” pripravila območna izpostava Sklada za kulturne dejavnosti iz Ribnice ob pomoči domače osnovne šole dr. Antona Debeljaka, ki za revijo odstopila telovadnico šole. V pozdrav nastopajočim in občinstvu je mladinski pevski zbor šole zapel Debeljakovo pesem “Prelepi loški Potok”, ki že dolgo velja za potoško himno. Na reviji so s po tremi skladbami, nastopili otroški pevski zbori iz osnovnih šol dr. L Prijatelja iz Sodražice, dr. F. Prešerna iz Ribnice, Rovte, Loški potok, Antona M. Slomška iz Vrhnike, Šentvid pri Stični, Brezovica, Tabor iz Logatca, mlajši mladinski pevski zbor Stara cerkev ter otroška pevska zbora sv. Nikolaja iz Logatca in Murni. Potočani so tokrat doživeli izredno kakovostno prireditev, ki pa je, kot je povedal Jože Lampe, v bistvu namenjena druženju posameznih zborov, ocenjevanju kakovosti petja, uspešnosti zborovodij ter izmenjavi strokovnih mnenj in vprašanj. A. K. Kočevja. Med slednjega sodi tudi projekt prenove stavbe kavarne, ki je njihov zadnji večji projekt. M. L.-S. Bolj delovno kot praznično LOŠKI POTOK - Vseh pet prazničnih dni, od 27. aprila, ko seje nekaj deset planincev peš odpravilo na proslavo dneva upora v Jelenov Žleb in kakšnih sto občanov z avtomobili, je bilo lepo in sončno in je večino starejših izvabilo na njive, travnike in gozdove. Tudi tradicionalnih kresov je bilo na večer pred 1. majem občutno manj kot druga leta. Omeniti pa le velja veliko kresovanje na Hribu, Šegovi vasi, Beli Vodi, Lazcu in v Travniku, kjer so edini postavili tudi mlaj, nekoč značilen za vse vasi. Resnici na ljubo, pa moramo povedati, da je bilo tokrat izobešenih veliko več zastav kot ob drugih podobnih praznikih. 1. maja je ribniška godba zaigrala tako imenovano budnico, čeprav šele od 10. uri, osrednje, uradne proslave pa ni organiziral nihče. Občni zbor potoških upokojencev LOŠKI POTOK - Na občnem zboru društva, kije bil 29. aprila, so člani ugotovili, da je društvo izpolnjevalo vse obvezne naloge in skoraj v celoti izpolnilo načrte, ki so v pristojnosti odbora za rekreacijo. Te naloge pa so: vsakoletno srečanje upokojencev na ravni države, organizacija izletov, obdarovanje članov, ki so starejši od 80 let, pošiljanje čestitk ob okroglih obletnicah in skrb, da se s praporom pospremijo vsi umrli člani. Društvo ima 260 članov, od tega 160 članov vzajemne samopomoči. Kljub številnemu članstvu pa izvajanje nekaterih načrtov onemogoča velika starostna razlika, mladih upokojencev pa je vse manj. V preteklem letu jim je nekako uspelo organizirati tri izlete, zelo odmevno in dobro obiskano pa je bilo tudi predavanje dr. Petra Rusa o najpogostejših obolenjih, težavah in vzrokih, ki se običajno pojavijo v visokih letih. Letošnji načrt delaje podoben. Novo je to, da so sklenili v poletnih mesecih organizirati krajše pohode v naravo in organizirati srečanje s sosednjimi društvi, ki naj bi bilo nekje na območju občine. Začetek občinske malonogometne lige LOŠKI POTOK - Prve tekme so odigrali že 27. aprila. Sodeluje 7 ekip, in sicer: Veterani, Katrinka, Šklempači, Riko-Ekos, dnevni bar Pri Birtku, KMN Vodnar in ekipa z Gore, ki sicer spada v sodraško občino. Tokrat ekipa KMN Vodna (prej gostilna Pri Kapcu) nastopa tudi v medobčinski ligi v Ribnici. Novi razvojni programi Največ denarja bodo v letošnjem letu namenili cestam, v naslednjih letih pa gradnji novega vrtca VELIKE LAŠČE - V Velikih Laščah so sprejel načrt razvojnih programov za obdobje 2001 - 2004, ki jih je glede na razpoložljiva sredstva proračuna predstavil župan Anton Zakrajšek. Programi zajemajo komunalne in družbene dejavnosti v občini. V okviru komunalnih dejavnosti je v letošnjem letu predvidenih okoli 12 kilometrov rekonstrukcij lokalnih cest in javnih poti, ureditev pločnikov v naselju Velike Lašče ter avtobusnih postajališč v Malih Laščah, Malem Ločniku in na Rašici. V več vaseh nameravajo namestiti dvajset novih svetilk javne razsvetljave. Vlagali bodo tudi vodovodno napeljavo na Turjaku, Karlovici, v Dvorski vasi, Rutah ter Sekirišču, pri tem pa računajo na precej finančne pomoči države. Sredstva proračuna so namenili tudi za kanalizacijski sistem in čistilno napravo v naselju Velike Lašče, katerega nameravajo graditi v naslednjih letih. Največja naložba na področju družbenih dejavnosti v naslednjih letih bo gradnja novega vrtca, za katerega bodo letos zbirali potrebno dokumentacijo. V osnovni šoli v Velikih Laščah bodo namenili denar za zamenjavo oken v nekaterih učilnicah, nakupili bodo opremo za tretji razred devetletke ter se lotili obnove garderobe in vhoda, na podružnični šoli Turjak pa je na vrsti fasada. Ob Trubarjevi domačiji nameravajo urediti parkirišče, pri čemer računajo tudi na pomoč države. B. ŽAGAR V iskanju grba in zastave SODRAŽICA - Po ustanovitvi občine Sodražica pred dvema letoma so pričeli iskati najpomembnejše simbole lokalne skupnosti, grba in zastave. V pogovorih so ljudje pristavili, da je Sodražica doma in na tujem najbolj znana po suhi robi. izdelku, ki je mnogim dolga stoletja omogočal, da je bil košček kruha vendarle nekoliko debelejši. To so bili napotki tudi izvajalcem projekta celostne podobe, ki so se znašli pred dokaj težko nalogo, kako iz množice teh izdelkov najti tistega, ki bo edinstven, enostaven, predvsem pa prepoznaven. Podobne zahteve so se postavile pred izbiro barvnih kombinacij za občinsko zastavo. Celostna podoba občine Sodražica je predstavljena v več različicah. Občinska uprava pričakuje velik odziv pri obravnavi predloženih različic grba in zastave, prav tako morebitne nove predloge. Drobne iz Kočevja PRAVLJICA, KI SE LAHKO URESNIČI - Gaj, ki je bil nekoč ponos mesta, bi se po mnenju mnogih prebivalcev Kočevja dalo ponovno oživeti. Za to menda niti ne bi bili potrebni veliki in dragi ukrepi, čeprav seveda kakšen tolar iz občinskega proračuna tudi ne bi škodil. Zadoščalo naj bi že, da bi se kdo za to zavzel in zadevo izpeljal, potem pa, ko bi gaju povrnil njegovo nekdanjo podobo, bi bilo dovolj, da bi imeli mestnega redarja, ki bi skrbel za red. Zaradi enostavnosti zvenijo takšna razmišljanja o ponovni ureditvi gaja v mesto, kamor športniki in rekreativci radi zahajajo in hodijo družine ob nedeljah na sprehode, skoraj pravljično. Vendar pa so nekateri trdno prepričani, da gre, tudi če gre za pravljico, za kočevsko pravljico in s tem pravljico, ki bi jo lahko prebivalci Kočevja tudi uresničili. /*-------------------------\ Ribniški zobotrebci OBRAZEC VEČ ALI MANJ -Ob obravnavi odloka o zaključnem računu občine Ribnica se je na zadnji seji sveta nekdanjemu državnemu poslancu Benjaminu Henigmanu porodila domiselna ideja. Da bi svetnikom olajšal prebijanje skozi težko primerljiva poročila javnih zavodov, je predlagal, naj sprejmejo sklep, naj občinska uprava pripravi navodilo in nekakšen obrazec za pripravo poročil javnih zavodov. Računovodkinji Marijani Radivojevič njegov predlog ni bil povšeči in je glasno povedala, da tudi njenim kolegom ne bo. Poudarila je, da so računo-vodnje že sedaj dosti obremenjeni. Namesto dodatnih obrazcev, za katere je menila, da jih bo težko predpisati, je predlagala, naj se uporabijo tisti podatki, ki so že na voljo. Čeprav je tudi svetnik Andrej Mate skušal Henigmana odvrniti od vztrajanja pri glasovanju o predlogu priprave obrazca s pojasnilom, da za vse javne zavode preprosto ne bo možno narediti enotne metodologije in samo enega obrazca, je bil Henigman neizprosen. Kaj so svetniki izglasovali, zaradi izredno hitrega glasovanja, ki ga je opravil župan, vseh pet novinarjev, kolikor nas je sedelo pri isti mizi, ni uspelo ugotoviti, enotni pa smo si bili, da pravzaprav tudi ni pomembno. Še en obrazec več ali manj v poplavi obrazcev, ki že obstajajo, tako ne pomeni prav veliko! Kostelski rižni KDAJ SPET AMBULANTA? - Na današnji seji občinskega sveta bodo med drugim razpravljali in sklepali o letošnjem občinskem proračunu; pod točko razno oziroma vprašanja in odgovori pa bo beseda tudi o zdravstveni postaji v Potoku, kije zaprta po odločitvi inšpekcije. Izražena bo zahteva, da bi morala ambulanta obratovati vsaj 2- do 3-krat na teden, da bi morali prebivalci v njej dobivati tudi zdravila in opravljati nekatere nujne preglede (za katere morajo zdaj v Kočevje), in to zato, ker je prebivalstvo Kostela najstarejše v državi in zato potrebno še posebne zdravstvene nege. USTANAVLJAJO SADJARSKO DRUŠTVO - Jutri, 11. maja, bo ob 19. uri ustanovni občni zbor sadjarskega društva za območje Kostela, na katerem bodo predstavili tudi logotip kostelske rakije. VESELO ZA PRAZNIK OF -Na dan OF, 27. aprila, so Kostel-ci proslavili tudi 10. obletnico osamosvojitve in 10-letnico delovanja domačega Turistično športnega društva. Pohoda v počastitev teh dogodkov se je udeležilo blizu 150 pohodnikov, ki so zaključek proslavili v okrepčevalnici Samsa na Žagi, kjer je bil na programu tudi kostelski janjec (brez logotipa). Udeležence je zabaval duo AEM. Postavljanja mlaja, kresovanja in zabave na predvečer 1. maja se je udeležilo okoli 500 ljudi, tudi iz Kočevja, Ljubljane in Hrvaške. Za gostinsko ponudbo sta poskrbela kmetija Jurjevič iz Borovca in bistro Tjaša iz Kočevske Reke. SMRDEČA KOLPA - Udeleženci prvomajskega spusta po Kolpi so opazili, da je Kolpa v dneh pred praznikom upadla za 10 do 20 cm, da so kamni, ki so zaradi upada vode pogledali iz reke, belo pobarvani in daje voda onesnažena in smrdi. To so opazili na delu Kolpe pod Žago. Trebanjske iveri PANDŽEVI MILIJONI - Dušan Pandža, ki se je po krajši odstranitvi z direktorskega stolčka zavihtel nazaj na čelo uprave Akri-pola, je dobil po veljavnih predpisih pripadajočo mu odpravnino v višini šestih plač. Kaj bi šele govorili ljudje, če bi bilo v kriterijih za menedžerske pogodbe v veljavi določilo (po zakonu o gospodarskih družbah), ki dopušča izplačilo ob prekinitvi menedžerske pogodbe iz nekrivdnih razlogov, izplačilo kar 24 plač?! Akri-pol, ki ni Loterija Slovenije, je tako veliko prihranil, saj bo imel „le“ za okrog 7 milijonov tolarjev stroškov. Četudi bi moral izplačati odpravnino v višini 24 plač, to, hm, še vedno ne bi bilo 200 milijonov tolarjev, kolikor je dobil na lotu še anonimni srečnež iz Nove Gorice. V Akripolu se lahko tolažijo še s tem, da se lahko odpravnina v isti firmi izplača le enkrat, in ker se Pandža odpravlja v pokoj, tega denarja pač ne bo dobil čez kakšno leto... PRIMOREC NA DEBENCU - Predsednik trebanjskih vinogradnikov Franc Opara in še nekateri Dolenjci so se zmrdovali, ker so na prvomajskem srečanju na Debencu sredi dolenjskih goric točili primorsko vino vrtovčan. Mogoče so to naredili ne le zaradi sponzorjev, ampak zavoljo Bar-bike, ki prihaja iz tistih krajev? Po Krjavljevem bistrem razmišljanju se je zbrala tolikšna množica -ženske zaradi Boruta Pahorja in moški zaradi “tiste z velikimi balkoni" - Natalije Verboten. Tisti, ki so pili močnejšega primorca, so videli kar 5.000 ljudi “na DebeV-cu“, tako, namesto na DebeNcu, je namreč ob prihodu vztrajno ponavljala taista Natalija, ki je že pri Mokronogu namesto na Mirni zavila v hosto in se zavozila! Sevniški paberki KOSTNA MOKA SKRBI BLANČANE - Čeravno gre za anonimko, ki so jo podpisali “zaskrbljeni Blančani" in jo naslovili te dni vsem raziskovalnim novinarjem, smo vseeno poskusili priti stvari do dna. V medijih je bilo objavljeno, da je v Mercatorjevem skladišču blagovnih rezerv na Blanci čez 2100 ton kostne moke. Te dni pa se po Blanci (spet) širijo govorice, da so nekaj noči po vžigu kostne moke v kočevskem skladišču iz bianškega skladišča ponoči odvažali polni avtomobili in traktorji kostno moko. “Pa ne na sežig ali v drugo skladišče, pač pa jo je Mercator brezplačno delil okoliškim kmetom, predvsem rejcem govedi in prašičev... Že nekaj dni zatem smo slišali, da je na Blanci le še okrog 600 ton kostne moke...” Taisti Blančani se sprašujejo, kakšna je morala rejcev in Mercatorja in kdo bo odgovarjal za to početje. Odgovor je zelo kratek: odgovarjal ne bo nihče, ker se dogodek po vseh možnih virih sploh ni zgodil! Blanški mini župan Drago Mirt dobi skoraj ošpice, ko sliši take zgodbice in natolcevanja, in zatrjuje, da se je tudi sam večkrat prepričal, da je kostna moka na Blanci skladiščena pod ustreznim režimom. Predvsem pa nima nič s to zgodbo Mercator! PLAVUTI ZA ZD? - Če želiš parkirati pred zdravstvenim domom, kadar dežuje, vzemi s seboj plavuti, kajti jaški za odtok vode so že več let zamašeni, zato se na spodnji strani parkirišča nabere tudi do 15 cm vode. Ko je bilo potrebno parkirišče zagraditi oz. namestiti zapornico, se je takoj vedelo, kdo je lastnik, ko pa ga je potrebno dvakrat na leto očistiti, lastnika, ki bi za to poskrbel, ni več... Za zdravje SEVNICA - Športno društvo Partizan Sevnica v sodelovanju s Športno unijo Slovenije, CINDI Slovenije, Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zdravstvenim domom Sevnica vabi odrasle med 20. in 65. letom starosti na 2. pomladanski preizkus hoje na 2 km, v katerem bodo ocenili fitnes indeks oziroma telesno zmogljivost in svetovali pri načrtovanju zdravju prijazne športne vadbe. Preizkus bo v soboto, 12. maja, v parku pred Srednjo šolo Sevnica od 10. do 12. ure. Preizkus hoje na 2 km je enostaven, natančen in varen ter ponovljiv test, ki so ga razvili na inštitutu za telesno dejavnost na Finskem. 12 i J S J H OEiCIll Čez 10 let voda dražja kot vino? Iskanje dobre vode in samo ime kraja je vodilo učence in strokovne delavce OŠ Mokronog do projekta Voda je življenje - Martin Strel: “Čez 10 let bo voda dražja kot vino!“ MOKRONOG - Mokronog, kraj mokrega imena, je šele pred kratkim prišel do kakovostne pitne vode. Zgodba z vodo se je vlekla kot jara kača. Najprej so Mokronožani hodili po vodo na studence, potem so na trgu postavili vodnjake, kjer se je zbiralo staro in mlado in si lahko zvedel preverjene novice iz prve roke. Pred 2. svetovno vojno so že napravili načrte za javni vodovod, a ostalo je le pri njih. V šestdesetih letih so kopale vodovod mladinske delovne brigade. Voda v ceveh je kmalu postala kakovostno sumljiva, vse dokler niso pod Žalostno goro naredili vrtine. Iskanje dobre vode in samo ime kraja je vodilo učence in strokovne delavce mo-kronoške osnovne šole do projekta Voda je življenje. Ravnateljica šole, Marica Murene, seje preteklo soboto ob odprtem dnevu šole zahvalila vsem, ki so kakorkoli podprli projekt ali v njem sodelovali. Med gostije posebej pozdravila svojega bivšega učenca, ultramaratonskega plavalca Martina Strela, kije opozoril na premajhno skrb za okolje in še Steklasova pot Spomladanski pohod po Steklasovi pohodni poti to soboto ŠENTRUPERT - Tukajšnje turistično društvo vabi v soboto, 12. maja, ob 7.30 na spomladanski pohod po Steklasovi pohodni poti, ki se prične in konča v Šentrupertu. Dobrodošlico vam bodo zaželeli na trgu pred cerkvijo sv. Ruperta, kjer boste dobili zgibanko. Na Veseli gori bo na voljo prvi žig in dnevnik, med 8. in 9. uro pa si boste lahko ogledali tudi notranjost obnovljene bogate baročne cerkve sv. Frančiška. Ob gotski cerkvici sv. Barbare na Okrogu je drugi žig, kjer vas bodo postregli na kmetiji odprtih vrat Pri Vidi. Tretji žig pa vas čaka pri ribogojnici Možina, kjer bodo pripravili okusen ričet in postregli z dimljeno postrvjo. Nebeški pogled na šentruperski amfiteater se nadaljuje v Nebesih oz. na Homu, kjer je pod vrhom znana vinska klet Vinskega butika družine Brcar. Tudi gotska cerkev sv. Duha na Vihru bo odprta za ogled, in sicer med 11. in 13. uro. Med vinogradi pa vas bo na Hrast-nem pozdravila gostoljubna turistična kmetija Gorenčevih - Pri De-želanu. Ob zidanici je četrta skrinjica z žigom in dnevnikom. Zadnji žig na približno 20 km dolgi poti si boste lahko vtisnili in se vpisali v dnevnik v gostilni Jaklič v Šentrupertu. P. P. Študija o prometnem režimu v Sevnici SEVNICA - Fakulteta za gradbeništvo Maribor, Center za ceste in cestni promet, je pripravila študijo obstoječega stanja in analize možnosti rekonstrukcije dela regionalne ceste skozi mesto Sevnica od križišča v Šmarju do križišča pri TVD Partizan z vključitvijo nekaterih priključkov vzporednih uličnih cest. Na tem območju so podrobno analizirali osem zaporednih križišč. Študija vsebuje predloge in utemeljenost možnosti rekonstrukcije ceste in ureditve prometnega režima Sevnice, da bi izboljšali obstoječe stanje. Končni cilj je z ustreznim načrtovanjem prometnega prostora zagotoviti učinkovit in varen promet po glavnih cestah v mestu Sevnica. Učenje za življenje SEVNICA - Tukajšnja osnovna šola Sava Kladnika je na prvo majsko soboto s pomočjo sevniških gasilcev izvedla evakuacijsko vajo za primer požara. V športni dvorani je temo šolskih ur “Učenje za življenje" pospremil nastop uspešnih gim-nastičarjev, Krmeljčani pa so s svojo gledališko skupino v sevniškem gasilskem domu uprizorili igro Blazno resno o špricanju. posebej za vode. Ob takšni brezbrižnosti bo po Strelovih besedah voda čez 10 let dražja kot vino. Strel je lani postavil enega svojih mednarodno najbolj odmevnih rekordov, svetovni rekord za Guinnessovo knjigo rekordov v neprekinjenem plavanju, ko je v 60 dneh, le z enim dnevom počitka, preplaval 3000 km hudo onesnažene Donave. Pozdravil je projekt svoje bivše šole kot zgleden primer. Učenci so s pomočjo svojih mentorjev s številnimi intervjuji, anketami, raziskavami, laboratorijskimi deli in sprehodi v naravi, odkrili skrite kotičke in zaklade v svoji okolici. Sodelovali so prav vsi učenci in strokovni delavci šole, ki zatrjujejo, da svojega dela brez pripravljenosti krajanov ne bi mogli opraviti. Svoje ugotovitve in opažanja so prikazali v učilnicah, na razstavi in na zaključni predstavitvi v telovadnici. Potoki naj ne postanejo odlagališče odpadkov, postanejo naj biseri pokrajine, je bilo vodilo 1. razreda (mentorica Frančiška Kapus), ki si je ogledal potoka Stajnik in Savrico ter popi- sal in pobral smeti, kijih ljudje odlagajo ali mečejo vanje. Mladi raziskovalci 3. razreda (mentorica Majda Jalšovec) so zvedeli od starejših vaščanov veliko novega o vodnjakih in studencih v KS Mokronog in to zapisali ter s pomočjo bivšega učenca Boruta Dvornika vse lepo dokumentirali s fotografijami in risbami. Statistiki 6. in 7. razreda ter mentorica Kristina Bregar so se lotili obdelave statističnih podatkov porabe vode v gospodinjstvu. Ste vedeli, da vsak dan porabimo 46.5 litra vode (ugotovitve OZN -25 do 40 1), da zaužijemo poldrugi liter vode (evropski podatek je 1 do 2 1) in da na leto popijemo 547.5 litra vode? P. P. 10. FLOR1JANOVO PRAZNOVANJE - Muhasto deževno vreme je sicer nekoliko skazilo jubilejno praznovanje zavetnika gasilcev sv. Florijana v Račjem selu. A kljub temu je še vedno lepo število 19 praporov, ki so jih po promenadnem koncertu trebanjskega občinskega pihalnega orkestra ponesli na čelu sprevoda na hrib do cerkvice sv. Florijana, kjer so številni krajani, tudi iz drugih krajev, napolnili cerkvico ob maši. Gasilci so zvečine vedrili in besedovali pred cerkvico, na koncu pa so pri gasilskem domu podelili še priznanja zaslužnim za ohranjanje tega običaja. Domačini so gostom že ob prihodu za dobrodošlico postregli s pecivom in pijačo. (Foto: P. P.) Se bo Jutranjka vendarle pobrala? “Prisilna poravnava je ukrep pred stečajem, pri kateri je zniževanje delovne sile nujen ukrep, da se ohrani zdravo jedro, ” pojasnjuje ukrep o 114 presežnih delavcih uprava Jutranjke SEVNICA - Po načrtu finančne reorganizacije, na osnovi katerega je bila izglasovana prisilna poravnava, bi moralo glede na prav- DELAVKE JUTRANJKE - Predsednica svobodnih sindikatov Slavica Mirt (stoji med odpuščenimi delavkami) je povedala, da nje niti predsednice sveta delavcev ni nihče obvestil o teh potezah uprave, ko so začeli delavcem izročati te listine. (Foto: P. Perc) nomočnost sklepa prenehati delovno razmerje 114 delavcem že 10. aprila 2001. “Ker smo želeli zmanjšati stisko delavcev, smo za določene poiskali delo pri drugih delodajalcih (npr. Jutranjka 3, Konfekcija Dol, d.o.o., Dol pri Hrastniku, Sodexho, Kin, d.o.o., Sevnica,..). Tako je v prvi fazi prejelo odločbe samo 50 zaposlenih. Vsem je bila pojasnjena težka finančna situacija in breme odpravnin. Dogovorno je bilo z vsemi urejeno sporazumno prenehanje delovnega razmerja. Vsi so prejeli odpravnine po določilih jamstvenega in preživninskega sklada. Prisilna poravnava je ukrep pred stečajem, pri kateri je zniževanje delovne sile nujen ukrep, da se ohrani zdravo jedro,” pojasnjuje ukrep predsednica uprave Jutranjke mag. Zdenka Marčič. Zgodbe delavk, ki so pred prvomajskimi prazniki nenadoma do- bile v roke sklep o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja in dogovor s svojim delodajalcem, po katerem so pristale na odpravnino v znesku 58.459 tolarjev in se s tem odpovedale slehernega zahtevka, so seveda precej drugačne. Delavke so sekretarju območne organizacije ZSSS Posavje Ladu Rožiču zatrjevale, da so jih v ta podpis prisilili, zato je sindikalni funkcionar izrazil prepričanje, da bodo izpodbijali te ukrepe na delovnem sodišču, če se z delodajalcem ne bodo ustrezno dogovorile. Rožič je povedal, da bi morale dobiti delavke za vsako leto službe za pol plače odpravnine. Precej delavk je imelo že 37 let delovne dobe. Marjan Urbanč z OO ZSSS pa je povedal, da so za 38 odpuščenih delavcev že posredovali ugovor in da se z direktorico Marčičevo dogovarja, da preostali delavci (izmed 114 presežnih) ne bi izgubili dela. P. P. Varna in zdrava prehrana SEVNICA - Ob tednu Rdečega križa prireja Območno združenje Rdečega križa Sevnica v sodelovanju z Zdravstvenim domom Sevnica ter koordinatorko za zdravstveno vzgojo v občini Sevnica, višjo medicinsko sestro Vladimiro Tomšič, prireditev na stojnicah z naslovom “Varna, zdrava prehrana”. Po besedah sekretarke OO RK Andreje Stegenšek bo potekala v soboto, 12. maja, od 9. do 13. ure na razširjenem pločniku pred Ljubljansko in Dolenjsko banko. “Someščanom bomo na vsaki stojnici ponudili nekaj s poudarkom na zdravi prehrani in zdravem načinu življenja, strokovni sodelavci bodo merili krvni tlak in krvni sladkor, določali indeks telesne mase, predstavilo se bo društvo boja proti raku, za srce in ožilje, diabetološko društvo, društvo nekadilcev, društvo kmetic Sevnica, Združenje za ekološko pridelovanje Dolenjske, Posavja in Bele krajine ter Kmetijska svetovalna služba, podjetje Sanolabor, Varstveno delovni center iz Sevnice in še kdo,” je povedala Stegenškova. Florijanovo srečanje na Blanci BLANCA - Doslej so se blanški gasilci udeleževali slovesnosti na florijanovo v drugih društvih, preteklo nedeljo pa so imeli svoje praznovanje. Po zboru gasilcev v svečanih uniformah pred gasilskim domom na Blanci so se udeležili maše pri sv. Kancijanu, kjer je na oltarju tudi gasilski zavetnik sv. Florijan. Na praznovanje so povabili tudi PGD Rožno, Poklek in Stranje, udeležila pa se ga je tudi delegacija iz Sevnice. Po starih običajih so ob tem prazniku pekli cvrtje in ocvirke, zato so po maši pogostili pred gasilskim domom na Blanci vse udeležence slovesnosti. Nova predsednica PGD Blanca Štefka Vidrih bi želela, da bi bilo krajanov še več zahvaljuje pa se vsem, ki so prispevali jajca, ocvirke, kruh in pijačo. Nehvaležne napovedi o porabi plina Letos sevniški Plinovod načrtuje porabo 1.560.000 m! zemeljskega plina - Plin še do stanovanjskih blokov v Naselju heroja Maroka 16, 17, 19, 20 in 21 - Izgradnja petih kotlovnic SEVNICA - Napovedovanje porabe plina za eno leto naprej je precej nehvaležno početje. Direktor javnega podjetja Plinovod Anton Krajnc pravi, da v Sevnici skoraj ves plin porabijo za ogrevanje stanovanj in poslovnih prostorov, poraba energentov za ta namen pa je močno odvisna od vremena, predvsem od bolj ali manj hude zime. O tem so se pri Plinovodu znova prepričali lani, ko je bila poraba plina manjša kot predlani navkljub občutnemu povečanju priključne moči na omrežje. Monopolistu Geoplinu morajo podobna podjetja, kot je sevniški Plinovod, ki skrbijo za distribucijo plina manjšim porabnikom (s pod 300.000 m3 letne porabe), vseeno leto vnaprej točno napovedati mesečne količine odjema in največji dnevni odjem. To sta namreč poleg še nekaterih drugih dva najpomembnejša elementa za izračun nabavne cene sevniškega plina. Vsakršno odstopanje od teh napovedi gre zvečine na račun lokalnega distributerja; Geoplin, tako denimo, kaznuje ne le prevelik dnevni ali mesečni odvzem, temveč tudi premajhnega! Za letošnje leto sevniški Plinovod načrtuje 383 krvodajalcev v Sevnici SEVNICA - Na minuli dvodnevni krvodajalski akciji v Sevnici, ki jo je pripravilo Območno združenje Rdečega križa Sevnica so zabeležili zelo dober odziv krvodajalcev: 3. maja je prišlo na odvzem krvi 185 krvodajalcev, 4. maja pa 198 krvodajalcev. Tako se je v dveh dneh za to humano dejanje odločilo 383 krvodajalcev. Tudi tokrat so pridobili nekaj novih mladih krvodajalcev, za katere si želijo, da bi postali redni darovalci krvi. Vsem krvodajalcem se zahvaljujejo za izkazano solidarnost in human odnos do soljudi, zahvala pa seveda velja tudi njihovim delodajalcem, ki so jim omogočili vsaj en prost dan za darovanje krvi. porabo 1.560.000 m3 zemeljskega plina. Letos predvidevajo plinifikacijo stanovanjskih blokov v Naselju heroja Maroka in sicer 16, 17, 19, 20 in 21. Po besedah direktorja Krajnca gre za izgradnjo petih manjših kotlovnic, za katere bo potrebno izvesti zemeljski razvod in priključke, do oktobra, ko naj bi naložbo do nove kurilne sezone zaključili, pa bo veliko dela pri pripravi dokumentacije za kotlovnice in sestankov s stanovalci. Na sevniški plinovod vsako leto priključijo 20 do 30 gospodinjstev, zato bo to poglavitni naložbeni zalogaj v tem letu. Zgradili bodo še nekaj hišnih priključkov v Šmarju in Florjanski ulici, za to in vzdrževanje pa predvidevajo za okrog 4 milijone tolarjev stroškov. Da bi bili sposobni izpeljati še kakšno večjo investicijo, kot je denimo plinifikacija Krmelja, za kar se je nedavno zanimal tudi občinski svetnik LDS in direktor krmel-jskega Inkosa Rudi Bec, je JP Plinovod z le dvema zaposlenima veliko premajhna firma. Potrebovali bi zaposlenega vzdrževalca, pa si tudi tega še ne morejo privoščiti. Povečanje stroškov poslovanja ali ustvarjanje finančnih rezerv bi pomenilo hkrati povečane prodajne cene plina, česar pa si pa zaradi neugodnega vpliva pri odjemalcih ne upajo privoščiti. STREHA ZA GASILCE - PGD Telče je pretežno samo in ob pomoči Gasilske zveze Sevnica, krajevne skupnosti Tržišče in sevniške občine doslej vložilo v prenovo bivše šole na Telčah v gasilski dom kar okrog 4,8 milijona tolarjev. Po besedah predsednika PGD, Miroslava Slapšaka so nekateri posamezniki prispevali tudi po 500prostovoljnih ur za dela pri dozidavi garaž in zamenjavi strehe. Tudi prvo majsko soboto so takole, "vezali grušt" za nadstrešek ob novem domu, pod katerega bodo iz dotrajanega in pretesnega gasilskega doma preselili staro brizgalno. (Foto: P. P.) J ^ j\i j o 3 č j jj Besede o regiji na preizkušnji Načrtovanje regionalnega razvoja v Posavju, starajoči se regiji s šibko ekonomsko močjo, je lahko velik izziv - Povprečje je komaj osemletka KRŠKO - Tudi v Posavju je vse pripravljeno za izdelavo regionalnega razvojnega programa. Tri občine so v letošnjih proračunih že rezervirale denar za to nalogo in jo zaupale Regijskemu pospeševalnemu centru Posavje (RPC). Priprava naj bi stala 50 milijonov tolarjev, od tega naj bi polovico zagotovilo Posavje, preostalo pa država. Dokument, ki naj bi ga v začetku prihodnjega leta potrjevali občinski sveti, bo osnovni program razvoja regije in bo vseboval strategijo, pa tudi finančno ovrednotene programe, podprograme in projekte. MODNA REVIJA - Otroci priprave na šolo v VVE Najdihojca v Dobovi so za svoje starše pripravili modno revijo. Doma so pobrskali po omarah in našli veliko zanimivih in različnih oblačil. „Manekeni in manekenke"so si obleke izbrali po svojih željah, v njih so se dobro počutili in jih zato tudi dobro in zabavno predstavili. Starši so bili navdušeni. (Marija Stajnko, VVE Najdihojca, Dobova) Brežiški sejem odpira vrata Prireditev jutri odpre minitrica dr. Tea Petrin - Tudi hrvaški razstavljavci RPC se je povezal z lokalnimi podjetniškimi centri (Razvojni center Brežice, Podjetniški center Krško in Kin Sevnica) ter drugimi lokalnimi partnerji in že pripravlja podlage za strateški del dokumenta. V aprilu so ustanovili 37-član-ski programski odbor, ki ga vodi Mateja Jazbec Marjan Šunta, sicer direktor območne gospodarske zbornice. Dan odprtih vrat srednje šole KRŠKO - Srednja šola Krško pripravlja danes nad odprtih vrat. Obiskovalci si bodo lahko od 7.40 do 11. ure ogledali pouk pri maturantih, od 8. do 11. ure bodo na sporedu športna tekmovanja, ob 9. uri se bo začelo tekmovanje iz logike, že uro prej bo odprla vrata likovna delavnica. Točno opoldne bodo podelili nagrade dijakom, pol ure zatem bo otvoritev razstave. Tega dne bodo na voljo tudi informacije o vpisu za prihodnje šolsko leto. Kot je povedala v.d. direktorja RPC Posavje in vodja priprave programa Mateja Jazbec, bodo na podlagi že napravljene analize stanja v regiji določili prednostne razvojne cilje in nato začrtali še izvedbeni del regionalnega razvoja do leta 2006. “Občine bodo morale po novem v svojih proračunih načrtovati za štiri leta naprej, kajti izvedbeni del razvojnega programa mora imeti opredeljene vire financiranja. Letošnji razpisi za razvojne naložbe bodo še po starem, že v prihodnjem letu pa bo merilo za dodeljevanje sredstev regionalni razvojni program, • Spodnje Posavje je med najmanjšimi slovenskimi statističnimi regijami. V zadnjih dveh desetletjih se je število prebivalcev zmanjšalo za več kot 3 odst. in ljudje se od tu še vedno odseljujejo, vasi pa se praznijo. Posavje ima kar 14 odst. kmečkega prebivalstva, poleg tega pa je zaskrbljujoča izredno nizka izobrazbena struktura, saj ima povprečen prebivalec za sabo komajda kak mesec več kot osemletko! Tudi višje in visoko izobraženih prebivalcev je tu za dobro tretjino manj od državnega povprečja in kar 52 odst. brezposelnih oseb ima le 1. ali 2. stopnjo izobrazbe. Take razmere naravnost kličejo po ukrepih za izboljšanje človeških virov. Regija zaostaja za državnim povprečjem tudi po ekonomski moči, bruto domačem proizvodu na prebivalca, bruto osnovi za dohodnino, produktivnosti, plačah in dobičku na zaposlenega, hkrati pa je med najbolj zadolženimi regijami v državi. Ker je celotna regija umeščena v območje s posebnimi razvojnimi problemi, v Posavju upajo, da bodo znali izkoristiti priložnost. zato bo treba prednostne naloge občin pametno uvrstiti vanj. To je tudi preizkus pripravljenosti za povezave in sodelovanje v regiji ter pri določenih projektih tudi širše,” je poudarila Jazbečeva. B. DUŠIC GORNIK Papirniški muzej -na papirju KRŠKO - V Krškem bi nekateri zelo radi naredili muzejpa-pirništva. Zamisel se jim zdi dobra, ker je v Krškem še danes tovarna papirja, včasih pa so tu živeli znameniti ljudje, ki so na papir zapisali znamenite stvari. Hvalevredna zamisel Žal so za zdaj načrti o papirniškem muzeju še na papirju. Kot še mnogi krški načrti. Redni letni remont v jedrski elektrarni KRŠKO - Osmega maja se z izklopom elektrarne zaključuje 17. gorivni ciklus in pričenja redni letni remont v jedrski elektrarni v Krškem. Elektrarna je pred tem dosegla rekordno obdobje neprekinjenega obratovanja 327 in tudi drugi obratovalni kazalci so na zavidljivi ravni. V letu 2000 je elektrarna proizvedla 4,55 milijarde kWh ob 83-odstotni razpoložljivosti brez samodejnih zaustavitev. Integriteta goriva in primarnega kroga je bila izjemna, vplivi na okolje so bili minimalni. S stabilnim obratovanjem je nesporno potrjena kakovost opravljene posodobitve, kot je v sporočilo za javnost zapisala Nuklearna elektrarna Krško. Remont, v katerem bo sodelovalo okrog 800 domačih in tujih specializiranih delavcev, bo jedrska elektrarna zaključila predvidoma 18. junija. BREŽICE - Jutri ob I I. uri bo ministrica za gospodarske dejavnosti dr. Tea Petrin v Brežicah pri osnovni šoli odprla 6. Brežiški sejem obrti in podjetništva, ki ga pripravlja Območna obrtna zbornica Brežice. Ob 13. uri bodo udeleženci razpravljali o razvojnih možnostih drobnega gospodarstva, ob 15. uri se bo začela delavnica Zaposlitvene možnosti za ženske, ki jo pripravlja Razvojni center Brežice. V soboto ob 9. uri bo sevniška enota republiškega zavoda za zaposlovanje pripravila posvet o javnem delu, ob 11. uri bo delavnica Slovenska podjetniška mreža. Ob 11. uri se bo v zbornici osnovne šole predstavila brežiška upravna enota, ki bo tam tudi sprejemala vloge za hitro izdajo novega potne- • Na sejmu kamor, na katerega bo vstop brezplačen, bodo obiskovalci lahko slišali Nušo Derenda, ki se bo oglasila po telefonu tik pred nastopom na letošnjem Eurosongu. ga lista. V nedeljo ob 11. uri bo sekcija pri Območni obrtni zbornici Brežice vzela pod lupo probleme avtoprevoznikov. V spremljevalnem programu na sejmu bodo vse tri dni dopoldne in popoldne pripravili modno revijo z znanimi imeni modnih pist, nastop plesalcev krškega Lukca in drug zabavni spored. Udeležbo na sejmu je do 4. maja po navedbah Janka Hrastovška, predsednika Območne obrtne zbornice Brežice in sejemskega * Območna obrtna zbornica z nekaj več kot 680 člani v 7 sekcijah razmišlja, da bi v prihodnje sejem obrti in podjetništva iz brežiškega prerasel v posavskega. Krško se strinja s tako zamislijo, medtem ko Sevnica še ni povedala, kaj misli o pobudi. Če bi bil sejem pokrajinski, bi ga organizirali izmenoma v vseh treh občinah. odbora, prijavilo 62 udeležencev iz Slovenije in Hrvaške. M. L. Noče takega motokrosa za soseda Hribarjevi s Prilip zahtevajo konec dirk v motokrosu - S. Hribar: z AMD Brežice se ne da pogovarjati -1. Slopšek: “Cilj mi je(bil) urediti odnose s sosedi“ - “Hribar je napadel tekmovalca “ KOT PARTNERJI, KOT PRIJATELJI - Osnovna šola Brežice je s sobotnim dnevom odprtih vrat želela prikazati utrip pod šolsko streho. Ob tem dnevu so učenci z učitelji posebej poudarili pomen zdrave šole. Spomnili so se evropskega leta jezikov, razmišljali o geslu “Vsi različni, vsi enako vključeni", zaposlili roke in glave v različnih delavnicah in se med drugim posebej ustaviti ob 40-letnici bralne značke. ‘Želimo vzpostaviti partnerstvo, radi bi, da bi šli z roko v roko šota, učenci in starši." Tako je ob dnevu odprtih vrat rekla Marija Lubšina Novak, ravnateljica OŠ Brežice. Vsaj nekaj takega prijateljstva obstaja, bi lahko rekli ob tejle fotografiji iz brežiške šolske telovadnice z začetka dneva odprtih vrat. (Foto: M. L.) CESTO ŠIRIJO - Preozki vodni propast v Trnju pri Brežicah na državni cesti med Brežicami in Dobovo je bi! prometna past. Pred časom je Miran Marussig, direktor projekta za Dolenjsko v ljubljanski Družbi za državne ceste, napovedal, da bodo omenjeni mostič razširili še pred poletjem. V teh dneh razširjajo cesto na omenjenem mestu in s tem bodo napoved Ljubljane očitno uresničili. (Foto: M. L.) PRILIPE - Steza za motokros na Prilipah (pri Brežicah) je več kot športna tema. O njej se domala toliko kot v športnih krogih pogovarjajo na sodiščih. Hribarjevi, ki stanujejo blizu tekmovalne steze, zahtevajo ukinitev tega dirkališča. Stanko Hribar, torej sosed tekmovališču, se ob zahtevi po ukinitvi sklicuje na meritve vplivov mo tokrosistične steze na okolje. “Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto je lani meril hrup in prah, ki nastaja zaradi voženj po stezi. Hrupa in prahu je bilo več, kot je dovoljeno," pravi Stanko Hribar. Ob tem, da so merili hrup in prah, je zadevo obravnavalo sodišče. Avto-moto društvu (AMD) Brežice, ki organizira dirke v motokrosu, je okrajno sodišče v Brežicah naložilo, da opusti treninge v motokrosu na omenjeni stezi. “Če ne morejo na stezi trenirati, kako lahko potem tu organizirajo dirke?" se sprašuje Hribar, po čigar mnenju bi morali zaradi rezultatov meritev sploh ukiniti motokros na prilipski stezi. Sodišče je Hribarjevim naložilo plačilo dela sodnih stroškov. Taka odločitev se zdi Stanku Hribarju nepravična. “Štiri dni pred dirko nas je sodišče vprašalo, če še vztrajamo pri tem, da se naredijo meritve. Ne vem, zakaj nas je sodišče vprašalo, saj je vendar samo vztrajalo pri tem, da se meritve opravijo. AMD Brežice trdi, da o meritvah ni bilo obveščeno. Vendar nisem jaz tisti, ki naj bi obveščal, obvešča naj sodišče! Ne vem, zakaj nas je sodišče spraševalo, ali smo za meritve," pravi Hribar. Na sodbo, ki nalaga plačilo dela sodnih stroškov Hribarjevim, so se • • Stanko Hribar: „Mi smo bili prvi, ki smo bili proti meritvam. Vprašujemo: zakaj bi meritve delali ob stezi, ki je objekt na črno? To so pravzaprav meritve ob objektu, ki uradno sploh ne obstaja." ti pritožili na Višje sodišče v Ljubljano. Stanko Hribar: “Meritve so dokazale, da so emisije, hrup in prah, prekoračeni glede na dovoljene meje. Zato bi bilo prav, da dobimo povrnjene stroške meritev, ki smo jih plačali." Hribar vztraja pri ukinitvi dirkališča zato, ker, kot pravi, se z AMD Brežice dozdaj ni mogel dogovoriti skoraj ničesar ne o protihrupni, ne o protiprašni zaščiti, niti ne o zaščiti pred nadležnimi gledalci dirk. Kar je dosegel pri AMD, je dosegel le preko sodišča. Hribar navaja, da so skoraj vsi vaščani Prilip podpisali peticijo proti stezi za motokros. Kako na stvari gledajo v AMD Brežice? Ivan Slopšek, predsednik: "Žal se vsi ne strinjajo z našim delom. Zelo se trudijo, da bi naše prostovoljno delo, staro skoraj 30 let, izničili. Med takšnimi je edini sosed Hribar, ki živi v bližini proge. Očita nam prah, hrup in vse mogoče. Proti koncu osemdesetih let je na enem izmed treningov počakal enega naših voznikov in ga fizično napadel ter mu zlomil roko. Nadaljeval je z raznimi inšpekcijskimi prijavami, kar se je ponavadi končalo na dolgotrajnih razpravah na sodišču, od katerih nista imela koristi ne AMD ne Hribar, temveč odvetniki. Ko sem bil leta 1998 izvoljen za predsednika AMD Brežice, sem sebi in AMD Brežice izbral za poglavitni cilj urediti odnose s sosedi na Prilipah. S Hribarjem sem najprej poskusil preko telefona, nato z obiskom na domu, kakor tudi na skupnem sestanku med AMD, županom občine Brežice in tajnikom KS Čatež. Žal od vsega tega ni bilo kaj dosti, kljub temu da so predstavniki občine in KS Čatež dali vedeti, da motokros na Prilipah odločno podpirajo, s tem daje treba uskladiti medsebojne odnose. To zadnje se še vedno ne da, temveč se nadaljujejo prijave za prijavo in oviranje nadaljnjega dela." Po Slopškovih navedbah v zvezi z očitanim prahom “treningi niso dovoljeni, če se kadi proti sosedu". Predsednik pravi, da so v nastalih nesoglasjih med AMD in Hribarjem morali odstopiti od postavitve že zakupljene namakalne naprave za zgornji del motokros proge. “Kot zanimivost naj povem, da je s podpisom zakupne pogodbe leta 1971 Hribar dovolil dirko po svojih parcelah zraven svoje hiše, ki tam stoji danes. Ni jasno, kako da je takrat dovolil dirko po zemlji, danes pa ga moti, če dirkamo na naši zemlji," pravi Slopšek. Lokacijo za motokros stezo na Prilipah, ki je tam od leta 1970, je • Ivan Slopšek: „AMD Brežice bo nadaljevalo z urejanjem dirkališča. Trdim, da je skrajni čas, da se pozabijo stare zamere in da se končno le poskušamo pametno pogovoriti o vsem, kajti drugače se bomo zopet srečevali samo na sodiščih. S polno odgovornostjo trdim, da smo pripravljeni na sodelovanje z vsakomer. Na koncu ostaja le vprašanje, ali bo prevladal zdrav razum ali sodišča." potrdila takratna občinska oblast. Kot še poudarja Slopšek, je sedanja občina lokacijo opredelila še enkrat in jo potrdila v planskih dokumentih. Po Slopškovih besedah so motokrosistične dirke najbolj obiskana športna prireditev v brežiški občini. M. LUZAR Krške novice DOSEŽEK - Pri novi krški srednji šoli so nove zunanje luči že razbili. Tisti, ki so dosegli ta podvig, verjetno ne hodijo več v šolo. Tudi če hodijo v kakršno koli šolo, z njo nimajo dosti skupnega. Vseeno znajo nekaj: s kamnom zadenejo luč. To je za zdaj tudi vse, kar znajo, če izvzamemo metanje kamna v novo šolsko pročelje. Vzradošče-ni starši se veselijo njihovega intelektualnega dosežka. CESTA - Na krški spletni strani navajajo tudi podatek o tem, katere ceste na širšem območju so zaprte. Ta stran omenja tudi cesto Brežice-Dobova, ki je v teh dneh zaprta zaradi gradbenih del. Vendar bodo nad informacijo, takšno kot je, verjetno jezni Štajerci. Ti bodo po branju spletne strani prepričani, da je omenjena zaprta cesta na kranjski in ne na štajerski strani reke Save, na kateri je v resnici. ZDOLE IMAJO JAJCA ZA TAKO VELIKO GOSTIJO -Jurjevanje na Zdolah je obiskalo zelo veliko ljudi. Če sodimo po avtomobilih, ki so se gnetli po vasi, so Zdole z letošnjim Jurjevanjem dosegle rekord. Jurjevanje se v nedeljo začne s pečenjem jajc v zgodnjem jutru. Po tem cvrtju se na večer naredi velika veselica, kot je bila tudi omenjena letošnja. Zdole potemtakem imajo jajca, da začno in potem uspešno izpeljejo tako veliko gostijo. Novo v Brežicah SREDIŠČE IN OBROBJE -Potem ko so pristojni slovenski uradniki državo na papirju razkosali na statistične regije, je Posavje pristalo v Spodnjem Posavju. Ljudje s Krškega in z Brežiškega polja in okolice so zaradi take razvrstitve ogorčeni, češ, kaj se to pravi Spodnje Posavje. Spodnje jim namreč pomeni nekakšno nizko, tisto daleč doli v dolini, vsekakor na repu države Slovenije. Nič se ne jezite, saj so uradniki Novo mesto, Dolenjsko in Belo krajino tja do Kočevske uvrstili v Jugovzhodno Slovenijo. Kaj je ta del države na boljšem od Spodnjega Posavja? Nič. Državna prestolnica se do vsega “juga” države obnaša enako: vzvišeno, oblastniško, centralistično, kot bi rekli učeno. TRO-EDINOST - Sejem obrtništva v Brežicah organizirajo kot brežiški sejem. Pripravili bi ga kot posavski pokrajinski sejem. Tega ne storijo. Bojijo se, da bi sejem propadel, če bi bil skupni posavski, tako kot so do zdaj že propadli nekateri skupni posavski načrti. Posavje, sestavljeno iz občin Brežice, Krško in Sevnica, je nekako troedino. Bolj tro, kakor edino, enotno. POTNI LIST V ENEM DNEVU - Upravna enota Brežice bo v naslednjih dneh dosegla rekord. Če bo kaj prosilcev, jim bo naredila nov potni list v enem samem dnevu. Napovedano je resnica. Dodati je potrebno, da bo rekordno hitrost upravna enota dosegla izjemoma ob brežiškem sejmu, tako za lastno predstavitev. Kakor koli, da se. Na sejem torej vsi, ki se vam mudi z novim pasportom! Pozneje ne bo šlo tako hitro. Prireditev za pomembne dni BREŽICE - Občina Brežice in Združenje borcev in udeležencev NOB območni odbor Brežice bosta jutri ob 19. uri v viteški dvorani Posavskega muzeja v Brežicah pripravila “slavnostno prireditev v počastitev pomembnih dni iz naše preteklosti. V programu bo nastopil Partizanski pevski zbor iz Ljubljane pod vodstvom Franca Gornika. Slavnostni nagovor bo prispeval Vladislav Deržič, brežiški župan. Pred prireditvijo bo ob 18.30 na grajskem dvorišču na promenadnem koncertu nastopila gasilska godba na pihala iz Loč pod vodstvom Mirana Petelinca. Ekološko sadjarstvo pri nas Nova strokovna knjiga avstrijskih sadjarskih strokovnjakov izšla pri založbi Kmečki glas - Slovenski prevod pred italijanskim ŠENTJANŽ - V maju lahko slovenski sadjarji kupijo s 25-odstotnim popustom koristno, nadvse uporabno strokovno knjigo Ekološko sadjarstvo petih avstrijskih avtorjev, ki jo je izdala založba Kmečki glas. O zdravi prehrani METLIKA- Društvo upokojencev Metlika bo pripravilo danes, v četrtek, 10. maja, ob 17.30 v sejni sobi na Pungartu razgovor o zdravi prehrani in njen prikaz. Razgovor, na katerega so vabljeni tako člani društva kot tudi vsi, ki jih zdrava prehrana zanima, bo vodila prof. gospodinjstva Marta Hrovatin iz Ljubljane. Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Za naše pridelovalne razmere jo je prilagodil priznani sadjar inž. Milko Krajnc, prevedla pa jo je Katja Krajnc. Oba sta se ob avstrijskem sadjarskem strokovnjaku mag. Karlu Lindu, soavtorju te knjige, udeležila predstavitve tega zanimivega dela na Repovževi turistični kmetiji v Šentjanžu. Knjiga na 312 straneh govori o temeljih ekološkega sadjarstva, o Na novomeški tržnici so branjevske v ponedeljek ponujale: česen po 600 tolarjev kilogram, fižol v zrnju po 500, koren in čebulo po 200, krompir po 60, solato po 700 in liter čebulčka po 400. Šopek peteršilja je stal 50 tolarjev, mlade čebule 200 ter pehtrana in rabarbare 150, zavitek mlincev 350, rezancev in domačega čaja 300, kilogram orehovih jedrc 1200, ajdove moke 450, suhih sliv 700 do 800, suhih fig, suhih marelic in suhih jabolk 1000, suhih tepk 1600, košarica jagod 500, liter in pol sadjevca 1200 in domačega kisa 200, kilogram medu 900 do 1200, steklenička propolisa 300, sadika paradižnika, melancane, bazilike, jedilne bučke, feferona in zelene 50, paprike 50 do 60, zelja 20 in solate 15 tolarjev. Za šopek šmarnic je bilo potrebno odšteti od 100 do 150 tolarjev, dobila pa so se tudi različna semena in sadike rož. sejmisca BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 107 do 3 mesece starih prašičev, 56, starih 3 do 5 mesecev, kar je 40 do 70 kg, in 7 prašičev, težkih 100 kg. Prve so prodajali po 410 do 480 tolarjev kilogram, kar je 10.000 do 15.000 tolarjev za žival, druge po 360 do 400, kar znaša 18.000 do 24.000, in tretje po 320 do 350 tolarjev kilogram, kar pomeni 32.000 do 35.000 tolarjev za žival. Dobrote s slovenskih kmetij Po 3 zlate in srebrne plakete ter 5 bronastih za Sevničanke PTUJ - Na letošnji prireditvi Dobrote s slovenskih kmetij na Ptuju so se spet zelo dobro odrezale kmetije iz sevniške občine, saj se jih je od 28 sodelujočih kar 11 vrnilo domov z enim izmed prestižnih kulinaričnih priznanj. Zlato plaketo so prejele: Jožica Kozmus s Pečja za polnozrnati kruh, Majda Jazbec iz Drožanja za janeževe upognjence in Magda Klenovšek z Razborja za kekse na stroj. Srebrno plaketo so dobile Ivanka Klenovšek z Razborja za pšenični kruh z dodatki, Marija Volarič iz Šentjurja na Polju za korenčkovo potico in Marija Felicijan iz Šentjurja na Polju za janeževe upognjence. Bronaste plakete so se veselile Olga Šeško z Razborja in Zdenka Ameršek z Metnega Vrha za mešani kruh, Marica Lončar za ajdov kruh z orehi, Jožica Fabjančič z Brega za pšenični kruh z dodatki in kmetija Gošte iz Jelovca za kozji sir z orehi. Slavica Klenovšek - Grobelnik s Kmetijske svetovalne službe v Sevnici je povedala, da jih letošnji uspeh pravzaprav niti ni presenetil, saj se sevniške kmetije že vsa leta vračajo s Ptuja s priznanji. P. P. (j) kmetijsko svetovanje Za zdrave in dobre prašiče V času, ko razsajajo bolezni, je osemenjevanje plemenskih svinj najbolj varno in gospodarno - Dovolj je tečaj načrtovanju in napravi ekološkega nasada, o podlagah in sortah v ekološkem sadjarstvu, o tehnoloških ukrepih, o varstvu rastlin, o predelavi ekološko pridelanega sadja ter o trženju pridelkov in izdelkov. Čeprav je knjiga stara dve leti, razvoj pa gre naprej, je še vedno zelo aktualna, sicer se je gotovo ne bi lotili prevajati tudi Italijani, ki pa smo jih Slovenci pri tem poslu prehiteli. Avstrijski avtorji prepuščajo sadjarju, da se sam odloči, kako in kaj, k lažji odločitvi pa pripomorejo tudi številni vprašalniki. Kot je povedal mag. Lind, je kot “multiplikatorski projekt” ekološkega sadjarstva podprla tudi EU in od septembra je na ogled tudi na internetu. Tako so omogočili tudi interaktivnost in ažuririranje vsebine knjige Ekološko sadjarstvo. Tako bo to delo še lep čas nepogrešljivo na knjižnih policah sadjarjev, ki hočejo do novih (spo)znanj, ustreznih njihovim sposobnostim, naravnim možnostim in razmeram na trgu. Vsebina je koristno tudi za sadjarje, ki bodo ostali pri integrirani ali celo klasični pridelavi, in študente. P. P. EKOLOŠKO SADJARSTVO - Z leve proti desni: Milko Krajnc, Kari Lind, Katja Krajnc in Tone Koršič, direktor Sadjarske zadruge Posavja, ki je opozoril na katastrofalne posledice nedavne pozebe za posavske sadjarje. Ta je “obrala " tudi večino predvidenega pridelka ekološkega jabolka topaz... (Foto: P. P.) Testiranje škropilnic ČRNOMELJ - Kmetovalce opozarjamo, da morajo na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin imetniki naprav za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev škropilnic, le-te redno testirati oziroma pregledovati delovanje. Preglede opravlja pooblaščena organizacija. Testiranje škropilnic organizira kmetijska svetovalna služba Črnomelj, prijavite se lahko do torka 15. maja 2001 na tel. 30 56 210, kjer dobite tudi ostale informacije glede testiranja. Ustanovni občni zbor zelenjadarjev PODBOČJE - V kulturnem domu v Podbočju bo v nedeljo ob 9. uri ustanovni občni zbor Združenja pridelovalcev zelenjave pod Gorjanci, ki bo deloval na območju Posavja, Dolenjske in Bele krajine. Združenje naj bi izboljšalo-razvojne možnosti zelenjadarstva v tem delu države vključno s povezovanjem s podobnimi organizacijami v Sloveniji in tujini. Kmetovalec SLOVENJ GRADEC - Strokovna kmetijska revija Kmetovalec se v maju posveča predvsem pridelovanju oljnih oz. navadnih buč, pora in krmnih posevkov ter varstvu koruze, pomenu gozdov, siliranju in mlečnim kvotam. Priznanja za tudi Belokranjcem Dobrote slovenskih kmetij PTUJ - Na Ptuju je v minoritskem samostanu potekala že 12. razstava Dobrote slovenskih kmetij. Tokrat je na ocenjevanju in razstavi sodelovalo 556 kmetij, ki so skupaj prijavile 748 vzorcev izdelkov, ocenili pa so jih 715, Podelili so kar 244 zlatih, 169 srebrnih in 144 bronastih priznanj, znak kakovosti kot najvišje priznanje pa so letos podelili 29 izdelkom. Tudi belokranjske kmetije so letos sodelovale s svojimi izdelki in dobile visoka priznanja. Tako sta znak kakovosti dobila Nevenka Bajuk z Radoviče za metliško pogačo in Družinska kmetija Filak iz Gribelj za suho sadje - jabolka idared. Zlato priznanje so prejeli: Duška Matkovič z Gornje Lokvice za orehovo potico in buhteljne, Suzana Bahor iz Dragovanje vasi za krofe brez nadeva in Turistična kmetija Žagar iz Damlja za sadjeve&. Srebrno priznanje so dobili: Turistična kmetija Žagar za suha jabolka, Blaž Kočevar iz Vavp-če vasi za kutinovo žganje, Novak Niko iz Malih sel pri Adlešičih za jabolčno žganje in Družinska kmetija Filak za viljamovko, bronasto pa Anica Cigič iz Gribelj za orehovo potico, Turistična kmetija Bajuk iz Radoviče za bel hlebec, Družinska kmetija Filak za suhe breskve in Turistična kmetija Žagar za sušeno mesnato slanino. M. Č. Najprej klasična prašičja kuga ter potem še slinavka in parkljevka so bolezni pri živalih, ki so pošteno zamajale veljavnost intenzivnih oblik živinorejske prireje. Na vso resnost pojava bolezni opozarja dejstvo, da se je za kratek čas ustavil prost pretok blaga, saj so številne države omejile promet z živimi živalmi (in izdelki). V Sloveniji je promet s prašiči najbrž še najmanj urejen, zato se premalo zavedamo nevarnosti prenosa in vnosa bolezni. To trditev lahko podkrepimo tudi z dejstvom, da prašiče redijo na več kot polovici slovenskih kmetij. Pojav in obolelost med prašiči se zato lahko izjemno hitro širi. Z gospodarskega vidika je pojav bolezni veliko nevarnejši v čredah plemenskih prašičev. Osemenjevanje plemenskih svinj je ukrep, ki rejcu omogoča Oplojevanje plemenskih svinj z merjasci, katerih zdravstveno stanje je preverjeno. Osemenjevanje tako ni privilegij samo za večje reje, temveč predvsem za manjše - take, kjer je zaradi majhnega števila plemenskih svinj (manj kot 15 živali) nakup kvalitetnega plemenjaka negospodaren. Zato je za rejce, ki želijo prirejati kvalitetne pujske za nadaljnjo rejo in se izogniti nevarnosti vnosa bolezni zaradi prometa s prašiči, osemenjevanje plemenskih svinj najboljša rešitev. Izvajanje osemenjevanja tudi ne predstavlja večjih težav - po veljavnih veterinarskih predpisih vsak rejec plemenskih svinj lahko osemenjuje lastne plemenske svinje, in sicer pod pogojem, da opravi tečaj osemenjevanja svinj in pridobi za osemenjevanje koncesijo (izda ga VURS po predhodnem ogledu veterinarskega inšpektorja). Poleg veterinarskih postaj je možno tudi s pomočjo hitre pošte in naročila na osmenjevalnih centrih (Ptuj in Murska Sobota) dobiti seme plemenskih merjascev različnih pasem, in to na dan naročila. Okvirna cena dveh doz semena, dostavljenih domov s hitro pošto, je 4.000 tolarjev. Osnova za pridobitev koncesije za osemenjevanje in tako pravico za osemenjevanje lastnih plemenskih svinj je uspešno opravljen tečaj*osemenje-vanja svinj, ki ga bo tudi v letošnjem letu organizirala kmetijska svetovalna služba, izvaja pa ga veterinarska služba. Če ste se odločili narediti korak naprej k uspešnosti vzreje pujskov, se za tečaj osemenjevanja svinj prijavite na kmetijskih svetovalnih službah. V EU, kamor drvimo, je 70 odst. prirejenih pujskov plod osemenjevanja plemenskih svinj. Mag. ZDENKA KRAMAR Za debelejše proračune Območna enota in izpostave kmetijske zbornice želijo aktivno sodelovati pri oblikovanju občinskih proračunov NOVO MESTO - Člani sveta območne enote Kmetijsko-goždar-ske zbornice Novo mesto so v aprilu sprejeli delovni program, skupaj s kmetijskimi svetovalci pa bodo oblikovali tudi strategijo dela. V bodoče naj bi se s predlogi in usmeritvami vključili v oblikovanje kmetijskega dela občinskih proračunov ter tesneje sodelovali s strokovnimi službami po občinah, občinskimi odbori za kmetijstvo in z župani. V območni enoti zbornice bodo na osnovi stanja in možnosti razvoja kmetijstva po dejavnostih predlagali podporo za določene programe iz občinskih proračunov. Svet je zato sprejel usmeritve za oblikovanje in izvajanje občinskih proračunov za področje kmetijstva v regiji. Občinam predlaga, naj podprejo prednostne programe iz občinskih ali državnih strategij, občinskim odborom zborničnih izpostav pa, naj se aktivno vključijo v nastajanje občinskih prora- čunov ter dosežejo povečanje deleža za kmetijstvo. Kot predlagajo, naj občine prednostno podpirajo dolgoročne projekte v kmetijstvu (CRPOV, vinske ceste), izobraževanje nosilcev kmetij, naložbe za doseganje ciljnih kvot pred vstopom v EU ter naložbe, ki jih podpirajo tudi država ali drugi vlagatelji. Na območni ravni bo zbornica oblikovala tudi strokovne odbore, pri čemer je Jožef Klepec zaradi racionalnosti predlagal, da bi za posamezna področja zadolžili društva. Menil je tudi, da se mora svetovalna služba neposredneje vključevati v kmetije in zadruge. Po mnenju Ivana Kureta bodo morali delo razširiti s proizvodnje še na organizacijo in trženje ter poskrbeti za večjo socialno varnost kmetov. Kot je poudaril Jože Stariha, bo nujno tudi sodelovanje med zbornico in zadrugami, v zbornico pa naj bi čimprej vključili tudi gozdarje. ~ B. D. G. N HRIBČEK BOM KUPIL... Prva zelena dela so zaključek rezi Naslov naj bi poudaril pomen odstranjevanja odvečno odgnalih mladic, da bo trs imel primerno število rozg. Prav pa je, da pri tem še presodimo o potrebi pomlajevanja ali znižanja trsa in pustimo mladice iz starega lesa. Zato mora mandanje enako kot zimsko rez izvajati dobro izkušen vinogradnik in mora biti opravljeno čimprej (vsaj 10 dni pred začetkom cvetenja). Bistvena naloga rezi je zagotoviti ustrezno število mladic, kar omogoča dobro osvetljenost, manj bolezni in boljšo zaščito. Ker so bili brsti na posameznih trsih poškodovani bodisi od pozebe ali škodljivcev, odganjajo stranska in speča očesa. Naša naloga je presoditi moč trte in ji pustiti zadostno število mladic (na razdalji 6 do 8 cm), tudi če nimajo grozda. Nerodne mladice na trsu so najboljši način, da se trta opomore, ker je manj obremenjena z grozdjem. Če pa ostane na trsu premajhno število poganjkov, bodo ti predebeli in predolgi, kar bi bilo napačno. Pri rezi v prihodnjem letu bomo težje dobili ustrezno rozgo, ki enakomerno odganja in je rodna bližje osnovi. Takšni trsi ustvarijo tudi manj suhe snovi in po nepotrebnem porabijo več za razvoj in dozorevanje rozge. Potrebno je poudariti povezavo med številom poganjkov, gnojenjem in bujnost-jo trte. Gnojenje poveča število mladic, ki se med seboj senčijo, vendar jih ne smemo redčiti, ker bi s tem še povečali bujnost. Posebno pozorni moramo biti pri mladih trsih, zlasti, če so bili ob sajenju obilno gnojeni v sadilno jamo in rezani na premajhno število očes. Taki trsi poženejo več mladic iz stranskih očes, vendar jih ne smemo odstranjevati, da preostale ne bodo predebele, potrebno bo odstraniti le grozde, da mladi trs ne Ureja: dr, Julij Nemanič bo preobremenjen. Končne obremenitve trsa namreč ne določamo s številom mladic (ker trs potrebuje listno površino), ampak z redčenjem nastavka grozdja. Ko pristopimo k trsu, moramo oceniti njegovo moč in določiti, koliko mladic lahko pustimo. Predvsem odstranjujemo tiste, ki soodgnale iz stebla, če ne bo potrebno kmalu pomladiti trte, sicer pustimo dve bolj razviti mladici na nasprotni si strani stebla. Za rez v prihodnji pomladi potrebujemo največ 4 mladice na osnovi (iz reznikov), ostale odstranimo, da ne bo zasenčevanja: tako bodo lahko vsa očesa dobro dozorela in enakomerno odganjala v prihodnjem letu. Če je pognala kakšna nadpovprečno debela mladica, jo odstranimo. Nekatere predebele mladice (če je premalo mladic na trsu, zlasti pa na mestu, ustreznem za rez v prihodnjem letu), lahko izje,no tudi odlomimo za petim listom, da požene več zali-stnikov, ki so bolj primerni za špa-ron. Priporočam, da to delamo postopoma v 14 dnevnih presledkih, ker se včasih zgodi, da zalist-niki ne odženejo dovolj močni. Skupno število mladic, ki jih pustimo na trsu, je odvisno od moči trte (ne bujnosti) in razdalje sajenja. Primerno je 12 do 18 mladic (odvisno od velikosti listov) na dolžinski meter vrste. Mladice pa morajo biti (na posameznem trsu in celi vrsti) razporejene čimbolj enakomerno. Občutne razlike v moči trsov lahko izenačimo le z različnim številom poganjkov, ne pa z gnojenjem, ki razlike še poveča. Trta potrebuje večje količine dušika šele po cvetenju, zato lahko dodajamo dušik (če je rast izenačena, vendar nezadostna) 2 do 3 tedne pred cvetenjem (sredina maja). Največja količina je 50 kg čistega dušika ali 200 kg KAN-a na 1 ha. Po radiu spremljajte napovedi potrebe po škropljenju! Pomembna je pravočasna in natančna zaščita. Inž. JOŽE MALJEVIČ Kmetijski nasveti po telefonu METLIKA - Iz Kmetijske svetovalne službe Metlika sporočajo, da lahko vinogradniki, sadjarji in poljedelci prisluhnejo vsem nasvetom, ki jih zanimajo, na telefonskem odzivniku št. 30-58-151. Nasvete pripravljajo zaposleni v metliški Kmetijski svetovalni službi in jih sproti prilagajajo razmeram v vinogradih, sadovnjakih in na poljih. I helena mrzlikar gospodinjski kotiček Sladkor je nevarno živilo Sladkorje največji kršitelj v procesih nastajanja telesne energije. Ne nahaja se samo v vidni obliki, kot so kolači, slaščice, konzervirane pijače, ampak je skrit tudi v različno pripravljeni hrani. Sladkor je nevarno in žal najpogosteje zastopano živilo v naši prehrani. Da ugotovimo, koliko sladkorja je v hrani in pijačah, ki jih redno uživamo, vedno poglejmo nalepke na živilih. Tu so navedene tudi količine sestavin. Po oznakah že pripravljenih jedi lahko spoznamo, daje v mnogih tudi sladkor, ker v jedi poudari okus in aromo. Na splošno ne vemo, koliko sladkorja použijemo, saj ga je v živilih veliko v skriti obliki. Poljubno si izberimo dan in ugotovimo, kaj smo použili. Upravičeno bomo presenečeni ob spoznanju, koliko sladkorja se skriva v živilih. Celo najbolj naravne oblike sladkorja, kot sta med in melasa, lahko spremenijo nivo krvnega sladkorja, ki vpliva na sproščanje inzulina in stresno obremeni naše telo. V vseh vrstah alkohola se nahajajo enostavni sladkorji, ki se po zaužitju iz želodca neposredno vsrkajo v krvni obtok. Pitje alkoholnih pijač na tešče ima zelo hiter učinek na možgane, zato sta prizadeta govor in razsodnost. Večina vrst sadja je hitro prebavljiva, če ga pojemo na prazen želodec. Na raven krvnega sladkorja ima enak učinek kot sladkor, ven- dar v manjši meri. Čeprav je sadje koristno zaradi vsebnosti antioksidantov in vlaknin, moramo biti pri uživanju zmerni zaradi ohranjanja nivoja krvnega sladkorja. Živila sproščajo svoj sladkor različno hitro. Najustreznejši so zmerno do počasi sproščajovi se sladkorji, ki omogočajo enakomerno razgradnjo skozi ves dan. Izogibajmo se živilom, ki hitro sproščajo sladkor. Ti zelo hitro izčrpajo telesne rezerve, kar je vzrok za občutek večje izčrpanosti kot pred obrokom. Hrana, iz katere se sladkorji hitro, spoščajo se med, konzervirane pijače, čokolada, sladkarije, beli riž, pečen krompir, rozine in suho sadje ter kuhana korenasta zelenjava. Hrana, iz katere se sladkorji spoščajo počasi, pa so rženi kruh, navadni jogurt, žitno zrnje, stročnice, jabolka, hruške in surova korenasta zelenjava. Zdravi prigrizki ob katerem koli obroku so suho sadje, jabolka, lahki jogurt z dodatkom zmletih bučnih semen ter pecivo iz polnovrednih mok in kosmičev brez sladkorja. Prehrana je pomemben dejavnik, ki vpliva na spanec, zato ni vseeno, kaj použijemo za zadnji obrok dneva. Če jemo za večerjo ribe z zeleno solato, je to najboljša popotnica za dober spanec. Ta živila so bogata s kalcijem in magnezijem, ki pripomoreta k splošni telesni sprostitvi. Godba ni samo za igranje koračnic Mestna godba Novo mesto s častitljivo 153-letno tradicijo je z novim dirigentom Tomažem Zlobkom odločneje stopila na pot navzgor ■ Letni in promenadni koncerti Že 24. knjižni sejem Prihodnji teden se začne 24. Dolenjski knjižni sejem NOVO MESTO - Kultur-no-umetniško društvo Krka, Knjižnica Mirana Jarca in Knjigarna Mladinska knjiga Novo mesto pripravljajo tradicionalni Dolenjski knjižni sejem, ki bo potekal prihodnji teden od 14. do 18. maja v prostorih Galerije Krka v upravni stavbi Tovarne zdravil Krka. Na sejmu bodo na ogled slovenske knjige, ki so izšle od lanskega do letošnjega maja, osrednjo razstavo knjig pa bosta popestrili še razstava del pesnice Neže Maurer in razstava o Slavku Grumu med Novim mestom in Dunajem v počastitev stoletnice njegovega rojstva. Otvoritev sejma bo v ponedeljek, 14. maja, ob osmih zvečer. Gostja otvoritvenega večera bo pesnica Neža Maurer, njena sogovornica Alenka Bole Vrabec, za glasbo pa bo poskrbela violinistka Petra Božič. V sredo, 16. maja, bo ob osmih zvečer umetnostni zgodovinar Ivan Stopar v pogovoru z novinarjem Andrejem Bartljem predstavil najnovejšo knjigo o grajskih stavbah v porečju reke Krke, za glasbene predahe pa bo poskrbel kvartet kljunastih flavt Air. Sejem se bo zaključil v petek, 18. maja, ob šestih zvečer z medobčinskim srečanjem najmlajših literatov in mladih literatov začetnikov. Gost večera bo mladinski pisatelj Primož Suhadolčan. NOVO MESTO - Prvomajsko jutro je Novo mesto tudi letos, tako kot prav vsa leta od vojne sem, dočakalo z budnico, ki se je oglasila na več krajih in potrdila, da novomeška godba ne opušča večdesetletne tradicije. Kako tudi bi, ko pa je godba santa s 153 leti od svoje prve pisne omembe postala tradicija. Četudi ji v zadnjem pol stoletju ni šlo vedno najbolje in je bila že tudi pred tem, da utihne, je zmogla toliko volje in trme, da je obstala. Še več, zadnji dve leti je v ponovnem vzponu, odločenost, da napredujejo, pa je kljub nekaterim težavam trdnejša kot kdajkoli. Prebujenje Mestne godbe Novo mesto in njen odločnejši vstop v kulturno dogajanje so potrdili nedavni letni koncert v Kulturnem centru Janeza Trdine, ko seje godba predstavila v občinstvu privlačni luči z novim programom in usmeritvami, promenadna koncerta v počastitev dvestoletnice Prešernovega rojstva in po letošnji velikonočni procesiji ter prvomajske budnice. Če bo novomeška občina še naprej podpirala prizadevanja svoje godbe in prisluhnila njihovim načrtom, bodo promenadni koncerti postali redni, flb njih pa bodo godbeniki svojemu mestu ponudili še kaj. Sicer pa, ali je mesto brez svoje godbe sploh mesto? Za ponovno oživitev novomeške godbe sta v veliki meri zaslužna njen predsednik Italo Morosini in dirigent Tomaž Zlobko. S slednjim se je pred poldrugim letom končalo dlje časa neuspešno iskanje dirigenta, ki bi bil pripravljen vzeti v roke novomeško godbo, tedaj v kar slabem stanju, in njeno pot obrniti navzgor. Predsednik Mestne godbe Novo mesto Italo Morosini in njen dirigent Toma: Zlobko. “Vedel sem, v kakšnem stanju je godba, a me tega ni bilo strah. Izkušenj z delom v pihalnih orkestrih imam dovolj, hkrati pa mi je bilo vabilo, da prevzamem dirigentsko palico, izziv,” pravi Zlobko. V godbo je vnesel novega duha, predvsem več discipline pri vajah, sek- OCENA Prvi samostojni koncert Izjemna uigranost, lep zvok, čista intonacija in dovršena muzikalnost kvarteta klarinetov Clarinova Transformirana prvinskost KRŠKO - Včeraj, 9. maja, zvečer so v galeriji Krško odprli razstavo slik Transformirana prvinskost akademskega slikarja Bogeta Dimovskega. O umetnikovem delu je spregovoril umetnostni zgodovinar Boštjan Soklič, v glasbenem programu pa je nastopila kitaristka Vida Dimovska. Krivica boli KRŠKO - V Kulturnem domu bo v soboto, 12. maja, ob osmih zvečer na sporedu komedija Toneta Partljiča Krivica boli v izvedbi Mojega gledališča iz Ljubljane in v režiji Vinka Moderndorferja. predstava je za modri abonma in izven. BRESTANICA - V soboto, 28. aprila, zvečer smo bili številni obiskovalci deležni lepega glasbenega doživetja na koncertu kvarteta klarinetov Clarinova na gradu Raj-henburg. To je bil sploh prvi samostojni koncert kakršnekoli komorne skupine v zgodovini glasbene šole Krško. Pod mentorstvom učitelja klarineta prof. Roberta Pirca (člani kvarteta so njegovi učenci Matej Horvat, Jani Kaše in Jure Umek) so pripravili bogat in po obdobjih raznolik program, ki je obsegal dela od Bacha pa do priredb jazzovskih skladb. Kot gost je nastopil Peter Gabrič, študent Akademije za glasbo v Ljubljani in-nekdanji učenec Glasbene šole Krško. Preseneča dejstvo, daje kvartet, ki deluje šele eno leto, z vestnim delom kljub zasedenosti (glasbeniki so še člani pihalnega orkestra Videm in Simfoničnega orkestra Glasbene šole Krško) pripravili zahteven program. Komorni sestav odlikuje lep zvok, čista intonacija, dovršena muzikalnost in predvsem za tako kratek čas delovanja izjemna uigranost: Po končanem uvodnem delu koncerta je navdušeno poslušalstvo zahtevalo še dva dodatka. Za uspešno izveden koncert gre zahvala tudi vestnim kulturnim delavcem, predvsem Janku Avsenaku, ki želijo razviti kulturni utrip na gradu Rajhenburg, kjer so primerni prostori za komorne koncerte. Veljalo bi jim dati več podpore, saj v Krškem žal nimamo akustično primerne dvorane, da sploh ne omenjam katastrofalne akustike Kulturnega doma. Še veliko takšnih koncertov si želi čedalje bolj glasbeno izobražena publika v našem okolju. Prof. DRAGO GRADIŠEK Revija odraslih pevskih zborov NOVO MESTO - V petek in soboto, 11. in 12. maja, bo vavti Kulturnega centra Janeza Trdine potekala medobmočna revija odraslih pevskih zborov Dolenjske, Bele krajine in Posavja. V dveh dnevih se bo predstavilo 14 pevskih zborov, izbranih na območnih revijah. Nastopi se bodo oba dneva začeli ob 19.30. GRMSKA BAJKA O GORJANCIH - Na osnovni šoli Grm v Novem mestu sledijo tradiciji pripravljanja :a šolske razmere zahtevnejših gledaliških projektov, s katerimi se občasno spopadejo nove generacije učencev. Letos je združilo ideje, talente in pridnost skoraj osemdeset učencev, ki so pod vodstvom učiteljev-mentorjev spravili na oder Grmsko bajko o Gorjancih po scenariju in v režiji Branka Šustra. Gledališka, glasbena in plesna komedijo, s katero so počastili pisatelja Janeza Trdino, je začela nastajati v gledališki šoli lanskega oktobra, učenci pa so pripravili vse od scene do kostumov. Premiera je bila minuli ponedeljek, 7. maja, zvečer pred številnim občinstvom, ki je po končani predstavi z navdušenim ploskanjem nagradilo ustvarjalce Grmske bajke. Na sliki: v zaključnem prizoru so na oder stopili vsi v predstavi sodelujoči. (Foto: M. Markelj) cijske vaje in individualno delo, poprijel pa je tudi za pero in ob pomanjkanju primerne notne literature kar sam napisal več aranžmajev ter nekaj izvirnih skladb, ki jih je godba javnosti že predstavila. V programsko usmeritev je vnesel tudi zabavno glasbo in k sodelovanju povabil znane soliste, kar vse je bilo mogoče videti in slišati na nedavnem letnem koncertu, ki je bil programsko pester, drugačen pa tudi po voditeljski plati, za kar je poskrbel Zlobkov sodelavec Boštjan Gombač. Ob vsem spodbudnem in dobrem pa godbo še vedno spremljajo težave, stalne denarne, predvsem pa kadrovske. Kritično je z nizkimi trobili; tubistov, rogistov in trombonistov jim najbolj primanjkuje, a v godbi bodo veseli prav vsakogar, ki je pripravljen zaigrati pri njih in se jim pridružiti na poti k novim uspehom. Zdaj se pripravljajo na tekmovanje slovenskih godb v zabavnem programu, ki bo junija v Ormožu, za naprej pa med drugim razmišljajo, da bi v okviru godbe ustanovili večji plesni orkester. M. MARKELJ Dela na papirju KOSTANJEVICA - V Lamuto vem likovnem salonu bodo jutri, 11 maja, ob sedmih zvečer odprli sku pinsko razstavo Dela na papirju, na kateri se bodo s svojimi grafičnim deli predstavili Vesna Drnovšek, Nataša Mirtič in Gorazd Šimenko. Z glasbo bo otvoritev popestril godalni jazzovski trio String.si. Meščan na gradu PODSREDA - Na gradu Podsreda bodo danes, 10. maja, ob sedmih zvečer odprli razstavo Meščan na gradu - iz zapuščine Ivana Hribarja. Z glasbo bosta večer požlahtnila flavtist Cveto Kobal in pianist Hinko Haas. Spodbudili nastanek galerije Velika skupna razstava del slikark Jožice Medle in Jerice Šantej v novi piranski galeriji Gasspar PIRAN - Da je Piran v južnem delu starega jedra ob delu še ohranjenega mestnega obzidja lani dobil nov večnamenski razstavno-prireditveni prostor, galerijo Gasspar, sta zaslužni tudi slikarki Jožica Medle iz Šentjerneja in Jerica Šantej iz Ljubljane, sicer pa Sevničanka po rodu. V izložbi vrsto let opuščene tekstilne trgovine, ki jo je pred dvema letoma odkupil podjetnik in predsednik piranskega turističnega društva Gašpar Gašpar Mišič ter slikarkama med poletnimi meseci odstopil v uporabo, sta vnesli življenje in ji začrtali novo poslanstvo. Prej zanemarjen in zapuščen prostor, kije kot neprijeten tujek šel v nos domačinom in ljubiteljem starega Pirana, sta brez posebnih vlaganj spremenili v začasni poletni slikarski atelje odprtih vrat. Tri poletne mesece so slikarska stojala, narejene slike in tiste še v delu, čopiči, barve in seveda prijazni slikarki marsikaterega domačina in turista pritegnili, da se je zadržal v ateljeju. Zapuščeni prostor je zaživel, živahno dogajanje pa je lastnika spodbudilo k zamisli, da bi ga preuredil v galerijo in prireditveni prostor ter z njim obogatil kulturno in družabno življenje Pirana. V sodelovanju z medobmočnim zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine je prišlo do skrbne prenove, ki je prejšnjo piransko ne-uglednost s premišljeno izrabo steklenih površin in kamnite stene edinega dela ohranjenega mestnega obzidja spremenila v atraktivno arhitekturno posebnost. Lani so obnovljene prostore slavnostno odprli s skupinsko razstavo del obalnih akademskih likovnih ustvarjalcev. Jožica Medle v svojem ateljeju v Šentjerneju. Letos se je galerija Gasspar ob prvi obletnici delovanja obema slikarkama, Medletovi in Šantejevi, za njun prispevek k nastanku galerije oddolžila s postavitvijo njune velike skupne razstave. Odprli so jo v petek, 27. aprila, in bo na ogled do konca maja. Na zelo dobro obiskani otvoritvi, ki se je razvila v živahen družabni dogodek, je za glasbo skrbel ansambel Zverine iz Brežic, kasneje pa tudi Tomaž Zorko ter drugi glasbeniki in pevci. Jožica Medle je za razstavo pripravila obsežen izbor več kot 50 svojih najnovejših del, med njimi slike iz cikla Vonj domačega skednja, kolaže velikega formata iz diplomskega cikla (Med-letova je marca letos diplomirala na visoki strokovni šoli za risanje in slikanje v Ljubljani) in nekaj grafik v kombinaciji s kolažem. Jerica Šantej seje prav tako predstavila z izborom najnovejših del. MiM Pisatelj Jani Virk je na literarnem večeru v knjigarni Goga prebral tudi nekaj odlomkov iz svojega novega romana. Svet skozi optiko otroka Literarni večer pisatelja Janija Virka v atriju knjigarne Goga - Predstavitev romana Smeh zu leseno ograjo Valvasorjeva skicna knjiga KRŠKO - V Valvasorjevi knjižnici bo danes, 10. maja, ob sedmih zvečer slovesnost, na kateri bo podjetje Numip iz Krškega podarilo knjižnici faksimile Valvasorjeve skic-ne knjige Topografija Kranjske. Gost bo državni sekretar ministrstva za kulturo Ciril Baškovič, v glasbenem delu pa bo nastopil kvartet klarinetov Clarinova. Kiparska razstava v Miklovi hiši RIBNICA - Jutri, 11. maja. bodo ob osmih zvečer v Miklovi hiši odprli razstavo del akademskega kiparja Petra Černeta iz Ljubljane. Umetnik je imel doslej že več kot 60 samostojnih razstav doma in po svetu, za svoje delo pa je prejel več uglednih domačih in tujih nagrad. Plesni večer NOVO MESTO - v Kulturnem centru Janeza Trdine se bodo v torek, 15. maja, ob šestih zvečer predstavile učenke oddelka za ples Glasbene šole Marjana Kozine. NOVO MESTO-Atrij knjigarne Goga je s toplejšimi spomladanskimi dnevi znova prireditveno zaživel. V petek, 4. maja, zvečer je pod arkadami zazvenela beseda pisatelja, pesnika, esejista, prevajalca, urednika in dobitnika nagrade Prešernovega sklada Janija Virka, kije v pogovoru z Brigito Judež na prvem letošnjem Goginem literarnem večeru predstavil svoj naj novejši roman Smeh za leseno pregrado, izdan lani pri Študentski založbi Beletrina, ter na vprašanja voditeljice in občinstva spregovoril tudi o nekaterih pogledih na lastno besedno ustvarjalnost in o nastajanju literarnega junaka oziroma povezavah med literaturo in realnostjo. Poslušalce je slednje najbrž zanimalo predvsem zaradi tega, ker v romanu Smeh za leseno pregrado (Virkova že deseta knjiga) piše o dogajanjih v prepoznavnih krajih, med drugim se del pripovedi dogaja tudi v Novem mestu. Seveda ne gre za opisovanje neposrednih avtorjevih izkušenj, saj obdobja, v katerem se roman dogaja, ni mogel osebno izkusiti, pripoved se namreč zaključi z letom pred pisateljevim dejanskim rojstvom. Skozi optiko odraščajočega dečka izrisuje povojno obdobje do leta 1961. Faktografsko se je pri tem naslonil na različna gradiva, od časopisov (med njimi je bil tudi Dolenjski list) do filmov in ustnih pričevanj. Vendar ne gre za roman o minulem času, saj avtorju vsa ikonografija povojne obnove služi le kot zanimiv in svojevrsten okvir “spominov osamljenega otroka", osebne pripovedi o odraščanju in dojemanju celovitosti sveta. Kot je za Virkove literarne junake značilno, je tudi fantič, junak romana Smeh za leseno pregrado, drugačen od povprečja, ne samo po telesni hibi (gluhosti), ampak s svojo posebno senzibilnostjo in asocialnostjo. Njegovo odraščanje poteka med doživetji v realnem svetu in domišljijskem, močneje pa ga določajo vprašanja, ki se mu zastavljajo skozi odnos do žensk in do boga. MiM Pod dežnikom KRŠKO - V restavraciji in kavarni Rondo se oodo danes, 10. maja, ob osmih zvečer na tradicionalni lite-rarno-glasbeni prireditvi Pod dežnikom predstavili literatki Bojana Abram in Mojca Platinovšek, v glasbenem delu pa glasbenika Rok Platinovšek in Timotej Siter. Od knjig do koncertov KUD Krka dejaven v Novem mestu in Ljubljani NOVO MESTO - Med kulturnimi društvi, ki na Dolenjskem pomembneje bogate kulturni utrip svojega ožjega in širšega okolja, je še posebej opazno Kulturno-umetniško društvo Krka. Ob razumevanju in podpori Tovarne zdravil Krka, znotraj katere predvsem deluje, ter ob zavzetem vodstvu in dejavnem članstvu se ima društvo s čim pohvaliti, ko vsako leto na rednem letnem občnem zboru pregleda opravljeno delo v minulem letu. Tako je bilo tudi na letošnjem letnem srečanju. Pretehtali so delovanje društva v letu 2000 in se kritično dotaknili tudi vprašanj o morebitnih spremembah v delovanju društva, predvsem o prenosu zahtevnih organizacijskih nalog na mlajši kader, za kar pa še ne morejo pridobiti dovolj zagretih navdušencev, kot je opozoril predsednik društva Janez Bernik. Društvo je lani svojo dejavnost osredotočilo na že uveljavljena področja. Sodelovalo je pri organiziranju in izvedbi večdnevnega Dolenjskega knjižnega sejma, omogočilo prodajo knjig več slovenskih založb ter redne obiske bibliobusa Knjižnice Mirana Jarca v Krki. Mešani pevski zbor Krka je pod vodstvom prof. Sonje Čibej in korepetitorja Igorja Teršarja okrepil svoje vrste, pripravil odmeven letni koncert in celovečerna koncerta ter nastopil na več različnih prireditvah. Gledališki klub Krka je pripravil osem srečanj z uglednimi gosti in ogled dveh predstav. Posebej bogata je bila razstavna dejavnost, saj je društvo pripravilo devet razstav v novomeški in devet v ljubljanski galeriji ter tradicionalno Krkino srečanje slikarjev. Ob rednem koncertnem abonmaju v Zagrebu je društvo organiziralo še dva koncerta v Viteški dvorani v Brežicah. reportaže • zanimivosti • slike • dopisi • reportaže • zanimivosti • slike • dopisi 60 LET PRVIH IZSELITEV “Kdor se vrne, bo ustreljen. Alo, marš naprej!” Ko me je po mnogih letih novembra 1998 univ. prof. dr. Detlef Garbe v imenu KZ Gedenksatte Neuengamme povabil v Hamburg, da pred kamero povem svojo zgodbo o taborišču in kako sem prišel vanj, sem pričel s pripovedjo o dogodkih v začetku leta 1941, ki so zaznamovali okupacijo Jugoslavije in delitev ožje domovine Slovenije na tri okupacijske cone. Opisal sem provincialne razmere v majhnem obrobnem mestu na slovensko hrvaški meji s prisotnim antagonizmom v vrstah slovenskega prebivalstva, ki seje delilo na klerikalce (vodila in usmerjala jih je cerkev) in liberalce, ki jih je družila sokolska ideja in svobodnejši pogled na življenje in svet. K tej dvojnosti sem dodal še tisti malo-številnejši del prebivalstva, ki se je prišteval po jeziku med avstrijske Nemce in ki seje kmalu po priključitvi Avstrije k tretjemu rajhu povezal v nacistično organizacijo Kulturbund. S seboj sem prinesel več dokumentov, tudi originalov, ki so pričali o temeljitih okupatorjevih pripravah na zasedbo takratne Jugoslavije, o seznamih zavednih Slovencev, ki jih je Kulturbund s še drugimi podatki pošiljal v nacistične centre v avstrijski del tretjega rajha in o pripravah na množično selitev vseh prebivalcev iz obmejnega trikotnika med takratno italijansko, hrvaško in novo rajhovo mejo. Mlajšim ljudem, čeprav nemškim zgodovinarjem in dobrim poznavalcem nacističnih početij v 2. svetovni vojni in v samem Rajhu že prej, ki so me poslušali, dogodki na južnem robu srednje Evrope leta 1941 niso bili znani, a tudi večjega zanimanja niso pokazali. Nemška predrznost, slovenska pokončnost Takrat sem bil še ne dorastel fantič v zadnjem letu učne dobe za trgovca in vnet naraščajnik brežiškega Sokola. Čeprav iz obrtniške družine - oče je bil pek, mati pa v zadnjem letu pred vojno gostilničarka - je v meni živo rasel odpor do socialnih krivic. Vojna v velikem delu Evrope se je bližala tudi Jugoslaviji in v nas mladih rojevala sovražno razpoloženje do ponovne germanske vsiljivosti. Domoljubje je podžgalo obnašanje nemško (nacistično) zavzetih someščanov, ki so hkrati z neprikrito oholostjo napovedovali stare čase velike Avstrije, vendar z novim predznakom, kljukastim križem. V takšnem napetem vzdušju so tukajšnji Nemci postajali vedno bolj predrzni. Višek je doseglo njihovo početje zadnjo marčno nedeljo 1941 ponoči, ko so v majhni mestni kavarni s popivanjem in objestnim razbijanjem kozarcev in vsega, kar so našli steklenega, glasno opozorili na svojo prisotnost. S pijačo in črepinjami so mazali, kot so dejali, vojaško fašistično zvezo Rim-Berlin-Tokio. Pri takšnih družbenopolitičnih razmerah ni nepomembno, da so bili Nemci in njihovi somišljeniki od trgovcev do obrtnikov v mestu in tudi sicer na slovenskem Štajerskem v veliko primerih najpremožnejši sloj in da je bilo slovensko podeželje sila revno in zadolženo. Politični dogodki v svetu so v marsičem vplivali na preproste ljudi, med starejšimi tudi tako, da so se spet radi spominjali dobrih strani nekdanje Avstro-Ogrske. Kasnejša množična izselitev kmečkega prebivalstva na jesen in zimo 1941-1942 je v posameznikih, ki so težkega srca zapuščali svoje domačije, vzbujala lažne upe, kako bo v Šleziji vse povrnjeno in morda še kaj več. Oče je bil že kakšno leto mobiliziran in vsak drugi mesec služil pri protiletalskem topništvu nad Zidanim Mostom. Vrnil se je na veliki četrtek popoldne, ko je nemška vojska že zasedla spodnje Posavje in mesto Brežice. Ves ogorel in mrk, čeprav z odličnim znanjem nemškega jezika (obiskoval je ljubljansko realko), z nemški vojaki ni hotel govoriti v njihovem jeziku. Razočaran nad nesposobnostjo jugoslovanske vojske in nečastno kapitulacijo kot dolgoletni vojak avstrijske vojske v 1. svetovni vojni in koroški borec ni našel opravičila. Ko je na veliko soboto proti večeru k družinskemu žegnu povabil tudi dva častnika okupacijske vojske, ki soju nastanili v naši hiši, se mu je odvezal jezik. Nemca sta v pogovoru zatrjevala, daje sedaj vse hudo za nami in da bomo lahko spet mirno živeli. “O, ste pa v veliki zmoti!" je vzneseno, napol žalostno, napol korajžno odgovoril oče. “Ne poznate Balkana. Saj se ni niti pošteno začelo. Poznate preteklost našega polotoka, stoletnih bojev teh prebivalcev s Turki, hajduštvo, uskoštvo...? Ne. ne, še bo hudo!" Bila sta začudena in pogovor se je nadaljeval o zgodovini naših narodov. Uestapo je bil neizprosen Že peti dan po prihodu nemške vojske so prišli v Brežice oddelek gesta-pa, oddelek SA (Sturmabteilung) in številno tuje uradništvo. Že naslednji dan je gestapo aretiral 14 Brežičanov, med njimi tudi mojega očeta. Odpeljali so jih v Krško, v zapore okrajnega sodišča. Po mestu se je pojavilo vse več zastav s kljukastim križem. Mati tudi potem, ko so jo sosedje rotili, naj tako pomaga možu, zastave, ki so jo od nekod prinesli, ni pustila izobesiti. V otroško sobo sta se vselila dva gestapovca. Okupatorski ljudje so pobrali kolesa, očetovo pisalno mizo in radio. Vsak čas so prišli po kaj. V noči med 21. in 22. aprilom so prišli v krške zapore gestapovci in na hitro odpeljali 10 Brežičanov. Vsakdo je vzel svojo odejo in pod močno stražo so morali stopiti v avtobus, ki jih je po kranjski cesti prepeljal v Brežice. Ustavil se je pred gostilno Štirn nasproti sedanje gimnazije. Tu jih je sprejel šef gestapa in jih s stražami poslal na svoje domove z ukazom, naj se v 20 minutah vrnejo s svojimi družinami. Kamenčki na okenskem steklu so nas prebudili iz trdnega spanja. Trije: mama, setra in jaz, smo bili takoj oblečeni. Oče je v velikem kupu papirja, zmetanem iz pisalne mize, zaman iskal svoje in naše dokumente. Sam sem stopil v otroško sobo in vzel iz omare nahrbtnik, ki sem ga imel pripravljenega za odhod med prostovoljce naše vojske. Gestapovca sta leže in oblečena spremljala dogodke v hiši. Čas je hitel in že smo solznih oči zapuščali dom. V pisarni gestapa so nam pobrali vse, kar smo imeli vrednega. Pustili so nam samo po 250 dinarjev na osebo in v hitrici nabrano obleko in perilo. Vseh se nas je zbralo enaindvajset odraslih in otrok. Za kratkotrajen nasmeh je poskrbel Kurt Goedrich. Ker ni imel kovčka, mu je namreč gospodinja, pri kateri je stanoval, nasvetovala rjuho. Vsi smo že bili zbrani v veliki gostilniški sobi, ko se odpro vrata in med podboji se prikaže velika cula. Nekdo jo je komaj zrinil skozi vrata in okrajni uradnik, po njateri zaveden Slovenec, je skoraj padel med nas. Razpoloženje je bilo takoj nato spet resnobno, žalostno. Nihče ni tarnal niti prosil. Ves čas gestapovske grobe zavzetosti smo se držali zbrano in ponosno, edino neki otrok je zajokal in prosil mamo vode. Kmalu je poveljujoči gestapovec vstal in že smo morali stopiti v avtobus, ki je stal pred Štirnovo gostilno. Imel je pripeto tablico Lustreisefahrt (izletniška vožnja). Bila je hladna in meglena noč. Mama se je, sklonjena, skozi okno avtobusa ozrla pod domačo streho, ko smo se peljali mimo, in se nasmehnila. Na hiši še ni visela rdeča zastava s kljukastim križem. Vozilo je krenilo skozi mesto, nato čez savski most in zavilo proti jugovzhodu proti hrvaški meji. Pred Samoborom seje na odprti cesti avtobus ustavil in vsi smo morali izstopiti. Gestapovci so nas razvrstili pred žarometa, držeč v rokah brzostrelke. Postalo nam je tesno pri srcu. Tedaj je stopil pred nas gestapovec in nam v slabem koroškem narečju prebral ukaz, da smo sovražniki velikega rajha, zato ga moramo zapustiti. In še to: da smo pravkar prekoračili nemško-hrvaško mejo. "Kdor se vrne, bo ustreljen. Alo, marš, naprej!" Samobor je bil blizu in daleč Na cesti smo se znašli: fotograf Vinko Bavec z ženo in tremi otroki, šolski nadzornik Franc Bernetič z ženo, sinom Žarkom in hčerko Darinko, postajni načelnik Anton Cajnko z ženo, okrajni uradnik Kurt Goedrich, odvetnik Andrej Lasič, frizer Josip Holy z ženo Marijo in sinom Stankom, pek Ignac Poljanšek z ženo Marjjo, sinom Milošem in hčerko Marjanko, pisarniška uradnica Pepca Vučajnk in morda še kdo. Ura je kazala tri. Gosta megla se je dvigala nad bližnjo Savo. V temi ni bilo videti nobene hiše, samo v daljavi je bilo slišati posamezne strele. Oddahnili smo se. Bili smo srečni, da med nami ni več črnih uniform. Tisto najhujše, česar smo se v trenutkih, ko smo se morali razvrstiti po siju avtomobilske luči, najbolj bali, je bilo mimo. Prezebli od nočnega hlada in strahu smo se stiskali na kovčih, vrečah in culah in se zavijali v odeje. "Kam naj gremo?” so se spraševali odrasli. Kam? Vendar ni nihče vedel odgovora. Zaradi posamičnih strelov, ki so se slišali od vsepovsod, se nismo upali dalje. Kar na cesti smo počakali, da se je zdanilo. V jutranjem svitu smo krenili v Samobor, obmejno mestece, znano izletniško točko prebi- valcev nekaj kilometrov oddaljenega Zagreba. Ustavili smo se na dvorišču gostilne Kazič, razgrnili na dvorišču snope koruznice in polegli. Prvi dan izgnanstva, potem ko smo malo od-dremali, je bil dokaj neprijeten. Kot izgubljeni smo tavali po dvorišču. Popoldne smo začeli za posamezne družine iskati prenočišče. Nekaterim je res uspelo preprositi ljudi, da sojih s strahom sprejeli za eno noč. Oče ni imel sreče. Zatekli smo se v sobico frančiškanskega samostana, kjer so sicer prenočevali reveži. Samobor je bil poln nemške vojske, nekaj pa je tudi že bilo novopečenih ustašev. Domačini so bili do nas dobri, kakšen med njimi pa je bil tudi hudoben. V stranski ulici je stanovalo nekaj židovskih družin, ki so ob priključitvi pribežale iz Avstrije. Neke noči sredi maja so izginile in tragično končale v Kere-stincu. Življenje na gostilniškem dvorišču, kjer smo se čez dan shajali, je kmalu postalo nevzdržno. V naslednjih dneh sta prišla iz Brežic še dva avtobusa, polna izgnancev, približno 40 ljudi. Starejši izgnanci, naši starši, so sklenili, da bodo vzeli v najem bližnjo hišico, kije merila s kuhinjo vred nekaj več kot 30 m2. V njej je štirinajst dni stanovalo dvaindvajset ljudi, nakar nas je lastnik, gostilničar iz Zagreba, pregnal. Ponovno smo morali poiskati rešitev. Kolonija se je preselila v samoborski Gornji grad in si organizirala skromno, vendar še kar znosno življenje. Naslednja postaja: Ljubljana Maj 1941 seje bližal koncu, ko smo zvedeli, da v Zagrebu na veliko zapirajo ljudi, med njimi sta bila tudi dva brežiška izgnanca. Naši očetje, ki so predstavljali nekakšen starešinski svet, so stikali glave in modrovali. Vrniti domov v Brežice se ne smemo, ostati na Hrvaškem ne kaže, saj prevzemajo oblast ustaši. Bi šli v Ljubljano? Tam so italijanski fašisti, ki niso nič boljši od nemških. Prišlo je do glasovanja. Pravico do opredelitve so imeli samo odrasli. Večina se je opredelila za Ljubljano. Za prevoz do tja so bila potrebna dovoljenja. Zatajili smo rojstne Brežice, izjavili, da smo prišli ob dokumente in si izmislili rojstne kraje, ki jih je okupirala fašistična Italija. Tako nam je italijanski konzulat v Zagrebu izdal potrebne dokumente. Na poti nismo naleteli na večje zapreke. Potovali smo z železnico čez Karlovac in Metliko. Na slovenski strani je vstopilo veliko ljudi; bili so namenjeni na sejem v Novo mesto. Razlikovali smo se od njih po govorici, obleki in neobičajni prtljagi. Sejmarji so nas spraševali, od kod prihajamo in kam smo namenjeni. Odgovarjali smo bolj na kratko, ker so nas mučile druge skrbi: kako bo v Ljubljani, bodo nekatere sprejeli sorodniki, druge znanci? Kakšen bo do nas italijanski okupator? Ob takšnih in podobnih mislih je vlak pripeljal na ljubljansko postajo. Poslovili smo se drug od drugega in se z bojaznijo razšli. Skupna usoda nas je tesno povezala. Naša družina ni prav vedela kam. Prvo noč smo prespali v gostilni pri Tišlerju v Kolodvorski ulici, naslednjega dne pa se je oče napotil k znancu in prijateljukatehetu Vinku Lavriču. Vrnil se je pomirjen. Prijatelj mu je ponudil stanovanje, rekoč: “Kar imam, vam je na voljo,” in nadaljeval, “skupaj se bomo prebijali skozi te hude čase." Pod večer sva z bratom peljala po Celovški cesti na ročnem vožičku naloženo kramo proti Šiški v Beljaško ulico. Pot se mi je zdela dolga kot nikdar kasneje. Pričakovanje, ki je vsebovalo veliko mero bojazni in malodušja, je kmalu dobilo jasnejši odgovor. Prišli smo v stik z ostalimi izganci in pribežniki iz Štajerske in na jesen 1941 smo bili tesno povezani v odporu proti okupatorju. Mladinci smo bili organizirani tako po šolah kakor na terenu. Na pomlad 1943 sem se znašel v zaporu in nato pred italijanskim vojaškim sodiščem, kjer sem bil obsojen na večletni zapor. Ob italijanski kapitulaciji 8. septembra 1943 so nas SS-ovci iz koprskih zaporov preko Trsta in Ljubljane odpeljali k severnonemškemu pristaniškemu mestu Hamburg, v koncentracijsko taborišče Neuengamme. Po številnih srečnih naključjih sem ostal pri življenju. Boj za življenje in samo prežitvetje v koncentracijskem taborišču pa je že druga zgodba. MILOŠ POLJANŠEK Elektrarna na Krki v Zagradcu, na mestu nekdanjih fužin. v Od Velikega Globokega do Žužemberka To izredno lepo pot je z mano prehodila Marica. Do Marinče vasi naju je potegnila Mojca, saj so avtobusne zveze po dolini Krke postale neverjetno redke. Ob sobotah in nedeljah celo nimate možnosti, da bi sedli na avtobus, kar se mi zdi nezaslišano. Skupaj smo najprej z mostu, ki povezuje Marinčo vas in Veliko Globoko, občudovale prelepi slap ter oba mirujoča mlina, potem pa sva jo z Marico mahnili navzgor po asfaltirani in dobro markirani poti. To pot (od Muljave do Žužemberka) sem pred petnajstimi leti prehodila z Branko Jurco in Vlado in takrat zapisala, daje vas zanikrna. Zdaj z veseljem zapišem, daje tudi ta vas z 19 hišami lepa slovenska vas! Stare hiše so porušili, zgradili nove, nekaj zelo razpadajočih pa je zakrilo grmovje, da jih komaj vidiš. Vikendi ob Krki pa so sploh vsi kot hišice iz pravljic. Povsod vidiš polno cvetja in urejena dvorišča. Tu, pri Marinči vasi (oz. Vel. Globokem na desnem bregu Krke) se v resnici začenja Suha krajina, obsežna kraška pokrajina s skopo zemljo in vsemi značilnostmi kraškega sveta, kjer je edina stalna vodna žila prav Krka, zato je naseljenost ljudi skoncentrirana prav ob njej, na terasastem svetu ob njenih bregovih. Mislim, da je pot, ki vam jo danes predstavljam, najlepši del poti ob Krki. Morda malo tudi zato, ker sem se v tem predelu rodila. Ne, sami se prepričajte! Asfalt se konec Velikega Globokega konča in mehka pot naju kar povleče za seboj proti reki, pa se morava vrniti in slediti markaciji. Levo pod nama, ne da bi jo videli, poslušava njen živahni tek, saj prav med Marinčo vasjo in Dvorom tvori najlepše lehnjakove pragove. Tu si je v tisočletjih izdolbla globoko in izredno slikovito sotesko, kjer je ponekod njena struga v 15 do 20 metrov globokem kanjonu. Zaradi lehnjako-vih stopnjastih slapov, ki so tudi po dva metra visoki, je ta del reke prava naravna znamenitost, ki ji v Sloveniji ni para. Upravičeno pravijo, da kdor ni videl Krke, ne pozna Dolenjske. Slikarja Žlogarja upodobitev mlina in drugih Štup-nikovih poslopij leta 1910. Reko zagledava spet v Malem Globokem, ko se pot (spet asfaltirana) nadaljuje v most preko Krke. Postoji-va in občudujeva mogočni slap, kjer se voda peni in že od 1921. leta poganja električne turbine, ki dajejo tok precejšnjemu delu Suhe krajine. Elektrarna je zrasla tam, kjer so nekoč stale fužine, že od 1568. leta. Na terasah poleg livarne so kasneje delale še druge kovačnice, saj so skoraj pri vsaki hiši kovali žeblje, zato se ta del vasi še danes imenuje Fužine. Lastniki livarne so kasneje postavili manjšo graščino (na mestu sedanje domačije Orel), vse, kar je nastalo za njo, je bilo za gradcem (Zagradec). Obrat so zaprli 1858. leta, a je še 1890. leta delalo 6 ješ s 30 nakovali in so žeblje posamezni kovači delali še nekaj po 1918. letu in jih vozili celo do Trsta! V križišče cest moramo: glavna je speljana proti Ivančni Gorici, ena gre proti Gabrovki in Kitnemu Vvrhu, druga proti notranjosti Suhe krajine (Ambrus, Žvirče). Ko se ustaviva na eni od fužinskih teras, je pogled na Krko izjemen. Zagledava nov slap in ob njem Mavrov mlin, edini, ki še dela (od štiriindvajsetih ob Krki). Nasproti njega priteče v Krko potok Globočec, kjer so napravili vodno zajetje že 1939. leta in napaja s pitno vodo skoraj vse suhokranjske vasi, čeprav so jo v večino vasi pripeljale šele mladinske delovne brigade okrog 1970. leta. Pred vojno so jo dobili le v Ambrusu. Lastnik mlina Tone Maver mi je povedal zanimivo anekdoto v zvezi s tem. Takrat je bilo rečeno, naj bi Zagradčani, ki so bili premožnejši, za vodovod prispevali vrednost ene krave, obubožani Kranjčani pa vrednost pol krave. Ker tega niso hoteli sprejeti, jim vode niso napeljali, čeprav je zajetje tik pred vasjo. Pove mi tudi vse o mlinu, kije bil včasih Štupnikov. Tu seje rodil dr. Ignacij Žitnik, ki gaje mamina sestra, poročena v Novem mestu z Zurcem, vzela k sebi in je v Novem mestu opravil ljudsko šolo in gimnazijo, kasneje končal bogoslovje, postal poslanec, ki se je potegoval v državnem zboru za kmete, bil je tudi dopisnik in kasneje urednik Slovenca in so bili naj zelo ponosni. On je zahteval, da se njegova rojstna hiša prenovi. Tudi sedanji lastnik (mlin je kupil njegov oče 1949. leta in dal zanj vrednost sedemdesetih krav!) je še vedno ponosen na to. Ob vhodu v lepo urejeni mlin, ki od 1980. leta melje le na elektriko, ki jo sami proizvajajo, je velika slika, ki jo je 1999. leta slikar Žlogar naredil na osnovi razglednice, ki so jo dobili iz Amerike in kaže podobo mlina in drugih Štupnikovih poslopij 1910. leta. Sedanji mlin dobro dela in se ni bati, da se bo ustavil, saj vsi trije Mavrovi otroci študirajo in bo sin postal, če bo vse po sreči, njegov naslednik. Preko prenovljenega mostu se vzpneva po asfaltirani cesti, kije bila trasirana prvič 1895. leta. V prvem odcepu zavijeva skozi Dešečo vas proti Drašči vasi. Reka teče levo od naju v globokem kanjonu. Glasna je, saj so med Okljukarjem in Šmihelom včasih lahko mleli štirje mlini in so žagale les žage. Bučna je, kot da pod nama teče gorska reka. Kadar jo za trenutek zagledaš, vidiš tudi slapove. Šest jih naštejem na kratki razdalji. Ni čudno, da je v zadnjem času na njej toliko “prometa”. Pred Draščo vasjo se konča območje občine Ivančna Gorica in se začne žužemberška. A le na desnem bregu. Na levem spadata vsa Straža z vinogradi in Valična vas z znamenitimi arheološkimi najdbami (po tem grebenu je namreč tekla rimska cesta in so novo pot, po kateri se vozimo danes, trasirali šele 1859. leta) pod Ivančno Gorico, prav tako sodobno gostišče s prenočišči (Pajčna). Kogar ta svet (med Zagradcem in Žužemberkom) posebej zanima, lahko seže po moji knjigi Vikend sredi vasi, ki pripoveduje o težkem življenju Suhokranjcev na tem področju v času zadnjih sto let. Na koncu Drašče vasi se lepo označena pot spusti po mehki poljski poti proti Jožmanovemu mlinu. Rada bi zavila še v Rivčjo jamo pod Pajčno, pa je most porušen. Ljudje iz tega zaselka morajo napraviti velik ovinek, če hočejo priti na glavno cesto. Torej se drživa markirane poti, ki vodi skozi Tržen pod Klečetom in Šmihelom. Naletiva na domačine, ki pravkar končujejo veliko novo hišo. Prejšnja na drugi strani poti je skromna, vegasta, podoba iz davnih težkih časov. “Saj veste, kako je bilo,” mi reče mladi gospodar, “po osem, deset nas je bilo včasih.” Rojevali so se v revščini. Zdaj je ni več čutiti. Tudi naši suhokrajinski domovi so urejeni, lepi, povezani s svetom. Prav te dni (11. maja) bo v Šmihelu otvoritev prenovljene osnovne šole, v kateri sem tudi jaz nekoč nabirala prvo znanje. Kot moderna šola bo lahko služila še mnogim rodovom. Mehka poljska pot se konča, spet morava na asfalt proti lepi, po cvetju dišeči Dešeči vasi. Na koncu vasi spet zavijeva med travnike in v gozd. Kmalu so pred nama trije prepoznavni objekti, po katerih že od daleč prepoznaš Žužemberk, središče Suhe krajine. To so grad v trgu, ki je vsako leto vidnejši, cerkev sv. Mohorja in Fortunata, ki dominira nad dolino, in velik spomenik padlim na Cviblju. Kot klicaj in opomin se mi vedno zdi, da se nikoli več ne bi ponovile grozote. Na njem je vklesanih 1150 imen rodoljubov, ki so darovali življenje za svobodo. Brez dvoma je bila Suha krajina v času NOB med najbolj trpečimi pokrajinami, Žužemberk pa še posebej, saj so se kar naprej menjavali gospodarji. Trg je bil kar štiriintridesetkrat napaden in dvaindvajsetkrat bombardiran! Najhujši zločini nad civilnim prebivalstvom so se zgodili tik pred koncem vojne. Žal je sovražnik obvladoval dolino zlasti iz cerkve in župnišča. V srditih bojih so padli mnogi borci, ko so osvajali to pomembno strateško točko, zato so partizani 8. maja 1944. leta cerkev in župnišče zrušili. Razvaline župnišča so odstranili 1993. leta in začeli obnavljati cerkev, ki je spet taka, kot se je spominjam iz otroštva. Pri Dimčevem mlinu se spustiva spet k reki in obstojiva sredi močno načetega lesenega mostu, ki kar vpije po prenovi. Zazrem se v veličasten slap pri Zajčevem mlinu pod Praprečami in spet me preplavi sreča in ponos, da sem zrasla sredi te lepe, nekoč tako siromašne dežele. Za vselej so se lepote Krke in pokrajine ob njej vpile vame in bodo živele v meni do konca. Pojdite po tej poti in se prepričajte o vsem, kar sem zapisala! I. MESTNIK I Sl.MOBIL d.d., Šmartimka 134b, 1000 Lju ■ >71 5 SIT na minuto. lina 1.000 SIT Sveženj POMLAD. Noč in dan! SI.MOBIl.ov naročniški sveženj POMLAD S znotraj SI.MOBILovega omrežja lahko /a mesečno naročnino 1.000 tolarjev kličete noč in dan /a samo S tolarjev na minuto. Naročniško razmerje /a sveženj POMLAD lahko sklenete samo med 15. aprilom in 31. majem v Sl.MOBIL centru v Ljubljani in pri SI.MOBHovih pooblaščenih prodajalcih (za natančeni^gznam pokličite brezplačno telelonsko številko 080 40 20 ali obiščite spletne •.liani www simobil.-.i). Ob siknit vinaročniškega razmer POMIAD /a 2-1 mesecev velja posebna ponudba ftthlp.i < Nokia 3310 za 15.000 tolarjev 60.000 SIT pogodbene kazni. Ponudba velja od 15. aprila do 31. maja oziroma do razpro Vse navedene cene vključujejo DDV. tj MI mF 1 ^ f M • 080 40 20 # www.simobil.si Ponudba velja do 31. maja! SI.MOBIL Labod LABOD konfekcija Novo mesto, d.d. podjetje z dolgoletno tradicijo v izdelavi ženske in moške konfekcije, vabi k sodelovanju novega sodelavca ali sodelavko za delo SAMOSTOJNI KOMERCIALIST Od kandidatov pričakujemo višjo ali visoko izobrazbo ekonomske smeri z znanjem tujega jezika; uspešne, najmanj 3-letne delovne izkušnje na podobnih delih. Ponujamo zaposlitev za določen čas z možnostjo spremembe delovnega razmerja v nedoločen čas, stimulativno plačilo in možnost izpopolnjevanja znanj. Če ste komunikativni in dinamični, imate veselje do dela s strankami ter vam ni tuj svet mode, vas vabimo, da nam življenjepis z dokazili pošljete v 8 dneh po objavi na naslov: LABOD konfekcija Novo mesto, d.d. Seidlova cesta 35, 8000 Novo mesto GLASBENA ŠOLA MARJANA KOZINE NOVO MESTO razpisuje SPREJEMNI PREIZKUS ZA VPIS V GLASBENO ŠOLO ZA ŠOLSKO LETO 2001/2002 Sprejemni preizkus bo v soboto, 26. maja 2001, dopoldne od 9. do 12. ure, popoldne od 14. do 17. ure. Preizkus velja za naslednje instrumente: klavir, orgle, kitaro, harmoniko, violino, violo, violončelo, kontrabas, trobento, rog, pozavno, tubo, bariton, tenor, blokflavto, flavto, klarinet, saksofon, oboo, tolkala ter za solo petje in plesno vzgojo. Kandidati morajo predhodno v tajništvu šole dvigniti prijavnico za sprejemni preizkus. Vse podrobne informacije kandidati lahko dobijo v tajništvu šole. DOLENTSKE TOPLICE GOSTILNA ROG v Dolenjskih Toplicah vabi na dneve dobrot iz morskih globin od petka, 11. maja, do sobote, 19. maja 2001. Od torka, 15. maja, bo v meščanski sobi na ogled razstava akvarelov Irene Pernat z naslovom “Vonj po morju". V petek, 18.maja, in soboto, 19. maja, zvečer bo za pravo dalmatinsko vzdušje poskrbela klapa More iz Splita. In še pogled na jedilni list: hobotnica v solati, koktejl iz morskih sadežev, Neptunov krožnik, bakalar na belo, rižota iz škampov, dagnji na buzaro, ocvrte girice, brancin po mljetsko, morski list na maslu z belim vinom, orada po tržaško, morska žaba, lignji... Rezervacije in informacije na telefonski številki 07/ 39 19 400 Dobrodošli v gostilni Rog! i^krkkzdraviuščk l__________________________________—J HOTELIOTOCEC 7 Vljudno vas vabimo, da se nam v sredo, 18. aprila 2001, ob 20. uri pridružite v restavraciji Hotela Grad Otočec na GLASBENEM VEČERU. - Gosti večera: VITA MAVRIČ MOJ MIR SEPE ANDREJ ŠIFRER Informacije in rezervacije 07/30 75 165 ali 30 75 699 I^KRKKZDRAVILIŠČN k_____________________________________J Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o. Novo mesto, Seidlova 5 tel.: 07/3 325 325 faks: 07/3 917 305 Microsoft »Poslovna učinkovitost je pomembna, mi jo izboljšujemo tudi s pomočjo Office 2000. V mrežo povezujemo vse naše zaposlene, tudi tiste v Moskvi, Varšavi, Zagrebu ... Vse poteka hitreje, udobneje in preprosteje.« Dušan Dular, direktor IT, KRKA Če želite inedeti več o implementaciji MicrosoftOfficea 2000 v farmacevtskem podjetju Krka, pojlejte na: www.microsoft.com enljn -resltve/krka Irtm m instalacije MEŽNAR OGREVALNE, HLADILNE, VODOVODNE IN PLINSKE INSTALACIJE, ' Pestra ponudba raznovrstmfiTavrTin^sTdre bpteme krepitev zdravja, uglednega proizvajalca SAVNE CAFUTA! Naročite vse na enem naslovu! Kakovost in garancija na prvem mestu! TeiJfax:07/3 3 2 BO 47, GSM:041/618 420, 617 129 VVURTH, d.o.o. Plemljeva 86, 1210 Ljubljana objavlja prosta delovna mesta tehnično-prodajnega svetovalca na terenu za območje Dolenjske Od kandidatov pričakujemo: • izkušenost pri terenski prodaji • dinamičnost, samostojnost, samoiniciativnost • smisel za delo z ljudmi ter organizacijske sposobnosti • starost do 40 let • vozniški izpit in lasten prevoz Ponujamo: • stimulativni zaslužek • izobraževanje s tehničnega področja prodaje artiklov VVurth Pisne ponudbe pošljite v 10 dneh na naslov: VVURTH, d.o.o., Plemljeva 86,1210 Ljubljana, s pripisom “za razpis". Sodexho Alliance je vodilna mednarodna skupina na področju storitev in organizirane prehrane v podjetjih in ustanovah. V Sodexhu Slovenija vabimo k sodelovanju nova sodelavca ASISTENTA V OPERATIVI Pogoj: ekonomski ali gostinski tehnik KUHARJA POMOČNIKA V KUHINJI za delovna mesta v Novem mestu Informacije po telefonu: 01/423-30-32, kadrovska služba. Pisne prijave pošljite na naslov: SODEXHO, d.o.o., Tržaška 40, Ljubljana. V podjetju Riko smo zelo ambiciozni. Uspešno poslovanje doma in v tujini nam vsak dan znova predstavlja nove izzive za prihodnost. Zato iščemo nove sodelavce - prav take, kot smo mi -z željo po uspehu, novih izzivih in novih projektih ter z željo po dobrem plačilu. Nekaj nam manjka Vi! VODJA PRODAJE RIKO HIŠ Od kandidata se pričakuje naslednje: • ustrezna visokošolska izobrazba • komunikativnost • sposobnost organizacije • obvezno znanje angleščine, zaželeno znanje nemščine • nekajletne izkušnje VODJA NABAVE ŽAGANEGA LESA Od kandidata se pričakuje naslednje: sposobnost organizacije • visokošolska izobrazba oz. vsaj višješolska izobrazba • komunikativnost zaželeno znanje ruskega jezika poznavanje lesne industrije nekajletne izkušnje Prijavo z življenjepisom nam pošljite v petnajstih dneh na naslov: Riko d.o.o. Bizjanova 2, Ljubljana s pripisom "Nova zaposlitev" VODJA PROJEKTOV Od kandidata se pričakuje naslednje: izdelava ponudb, sodelovanje pri pridobivanju poslov, vodenje oziroma realizacija naročil izkušnje na komercialnem področju organizacijske sposobnosti • mobilnost uporaba računalnika pri svojem delu znanje tujih jezikov (angleščina, nemščina, ruščina) Ustvarjamo novo bivanje. © RIKO www.riko-hise.si RADIO U NIV 0 X RADIO OGNJIŠČE Kum 105,9 Boč 107,3 KMETIJSKI ZAVOD LJUBLJANA, p.o. Miklošičeva 4, 1000 LJUBLJANA za oddelek v Novem mestu objavlja prosto delovno mesto: RAČUNOVODJA z naslednjimi pogoji za zaposlitev: VII. oz. VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri poznavanje računovodskih predpisov, predvsem s področja javnih financ - poznavanje dela na računalniku - znanje tujega jezika - 3 do 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 6-mesečnim poskusnim delom. Prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa, na naslov: Kmetijski zavod Ljubljana, Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana. Informacije v zvezi z zaposlitvijo dobite na tel. štev. 07/373-05-71. Zmaga dobra popotnica za Giro Novomeški kolesar Gorazd Štangelj zmagal na dirki Po Toskani - Sledil mu je lahko le Francoz Harve, ki ga je Novomeščan ugnal v sprintu - Do Gira bo treniral doma NOVO MESTO - Po nedeljski dirki Po Toskani najboljšega slovenskega kolesarja Novomeščana Gorazda Štanglja ne skrbi več, ali je pred najpomembnejšo preizkušnjo prvega dela sezone, znamenito dirko Giro dTtalia, dovolj dobro pripravljen. Da je dobro in pravilno treniral je dokazal v nedeljo, ko je v Toskani ugnal vso svetovno elito in prvič letos stopil na vrh zmagovalnih stopničk. Do Gira zdaj ne bo več tekmoval, ampak se bo na tekmovanje pripravljal doma. Elan je spet zmagal NOVO MESTO - Nogometaši novomeškega Elana Granita Com-mercea so 24. krogu doma z 1:0 premagali Zagorje in si s 48 točkami delijo drugo mesto z Aluminijem. Zadetk za Elan je v 48. minuti dosegel Baznik. Pred štartom dirke Po Toskani je močno deževalo, kolesarje pa je čakalo 194 km ozkih in ovinkastih cest s številnimi klanci in zaradi mokrega asfalta zelo nevarnimi spusti. Štangelj seje zavedal, da večino kolesarjev ob takem vremenu zgrabi malodušje in da pada dež za vse enako. “Če ti uspe, da se v takem vremenu zbereš in daš vse od sebe, je pot do zmage odprta. Tega sem se dobro zavedal, a mi to na začetku dirke ni veliko pomagalo. Moje noge so bile težke in komaj sem se držal v ospredju,” je začetek dirke v ponedeljek v Liri na Novem trgu ob kavi pokomentiral Gorazd Štangelj. Kljub temu se je trudil, da bi bil vsakič, ko je kdo od tekmecev poskušal pobegniti, ob njem. Poleg tega ni Najprej Slovan, potem pa finale Potem ko so novomeški košarkarji v drugem delu lige Kolinska doživeli kar štiri poraze, se morajo zdaj povsem osredotočiti na polfinalne boje z neugodnim Slovanom NOVO MESTO - Košarkarji novomeške Krke Telekoma so drugi del tekmovanja v ligi Kolinska odigrali precej slabše, kot so pričakovali njihovi privrženci, prav v zadnjem krogu pa so porazom proti Pivovarni Laško, Slovanu in Rogli, kjer naj bi bil vzrok za slabo igro premajhen motiv za igro z drugorazrednimi tekmeci, dodali še hud poraz na tekmi zadnjega kroga z Unionom Olimpijo, ki je Novomeščane ugnala s kar 35 točkami razlike. Novomeščani so s tem močno pokvarili dober vtis, ki so ga naredili z nekaj izvrstnimi predstavami v Su-proligi in prvem delu lige Kolinska, kjer na domačem igrišču niso izgubili nobene tekme, po ogorčenem boju so premagali tudi Ljubljančane, prav tako pa so Unionu Olimpiji dobro uprli tudi v Ljubljani. V drugem delu lige Kolinska ne glede na poraze proti Laškemu, Slovanu in Rogli nihče ni pričakoval, da se bodo DOLENJSKI POKAL SPET PUSTU - Namesto prehodnega pokala dobi zmagovalec tradicionalne prvomajske regate dolenjskih jadrnic in jadralcev na Lošinju 10-litrski sodček. Nanj mora do naslednje regate pritrditi tablico z imenom zmagovalne jadrnice, pa tudi praznega ne sme izročiti naslednjemu zmagovalcu. Na sliki: Glavni organizator prvomajske regate jadralnega kluba Novo mesto Borut Šuln je prehodni pokal izročil Trebanjcu Srečku Pustu. (Foto: IV) Pust zmagal drugič zapored Tradicionalna prvomajska regata jadralnega kluba Novo mesto je minila v znaku spremenljivega vetra NOVO MESTO - Jadralni klub Novo mesto je v nedeljo, 29. aprila, v Nerezinah na otoku Lošinju oziroma v trikotniku med Nerezinami, otočkom Osirjem in Punto Križo na Cresu pripravila tradicionalno 6. prvomajsko jadralno regato, ki jo je tako kot lani dobil trebanjski krmar Srečko Pust z jadrnico tipa val 35 Issa. Regato so zaznamovali spremenljivi lokalni vetrovi, v katerih je bil uspeh zelo odvisen od taktike jadranja pa tudi od sreče. Klubska posadka jadrnice Krka je s krmarjem Borutom Šulnom do zadnjega držala drugo mesto, v območju brezvetrja poldrugo miljo pred ciljem pa se je bolje znašel Ljubljančan Bojan Križan. S taktično izvrstno vožnjo se je izkazala tudi posadka najmanjše in s tem najpočasnejše jadrnice, 6,5-metr-ske Barke Barke, ki se je vse do cilja z daljšimi in hitrejšimi jadrnicami borila za 4. mesto, vendar ga je izgubila tik pred ciljno črto. Zmagovalec prvomajske regate Srečko Pust je zasluge za uspeh pripisal predvsem svoji hitri tekmovalni jadrnici in uigrani posadki, s katero uspešno nastopa na številnih regatah v Jadranskem morju. Pred kratkim je na “regati samcev” v Zadru, na kateri so nastopali krmarji z jadrnicami brez posadk, osvojil drugo mesto. Za naslednje leto je obljubil, da bo tudi na prvomajski regati novomeškega jadralnega kluba nastopil sam, brez pomoči posadke, tako da bi imele ostale posadke več možnosti za zmago. Izidi: 1. Issa (Srečko Pust, Trebnje) 3:40,41, 2. Špela II (Bojan Križan, Ljubljana) 4:29,19, 3. Krka (Borut Šuln, Novo mesto) 4:37,27, 4. Ketty (Janko Jurca, Kočevje) 4:56,49, 5. Baka Barka (Marko Švent, Novo mesto) 4:57,59, 6. Mak (Mauricij Zupančič, Novo mesto) 5:27,56, 7. Mavrica (Janko Štampar, Semič) 5:46,50, 8. Viki (Gorazd Gabrijel, Novo mesto) 6:59,52. I. V. novomeški zvezdniki že v prvi četrtini dobesedno predali Ljubljančanom. Do tedaj jim namreč vsaj za tekme z Unionom Olimpijo nikoli ni manjkalo motiva. Polfinalni del končnice lige Kolinska se je začel sinoči s tekmo med Slovanom in Krko Telekomom. Prav Slovan je bil letos za Novomeščane vedno zelo neugoden nasprotnik, zato bi mu veljalo posvetiti posebno pozornost, da se letos državnim prvakom ne bi zgodilo kaj takega, kot se je lani Unionu Olimpiji. Ljubljančanom se je grdo maščevalo, ker so bili namesto pri polfinalnih tekmah z Novomeščani v mislih že v finalu z Laščani, do katerega pa kasneje ni prišlo. Šele ko bo Slovan dvakrat premagan, lahko v novomeškem košarkarskem taboru začnejo razmišljati o finalu. I. V. Največ domačim karateistom BOŠTANJ - V nedeljo, 22. aprila, je karate klub HYPO iz Sevnice V Boštanju pripravil člansko državno prvenstvo v karateju po novih WKF pravilih. Na tekmovanju so imeli njaveč uspeha prav domači tekmovalci. Izidi: kata posamezno, ženske: L Racman (Brestanica), 2. Grilc (Brestanica); moški: 1. Stopar (Hy-po Sevnica), 3. Črepinšek (Hypo Sevnica); kata ekipno, ženske: L Brestanica; moški: 1. Hypo Sevnica; športne borbe posamezno, moški, do 65 kg: 2. Hladin (Hypo Sevnica); do 70 kg: 1. Stopar (Hypo Sevnica), 3. Orač (Hypo Sevnica); do 75 kg: L Črepinšek (Hypo Sevnica); do 80 kg: 2. Tabak (Hypo Sevnica); absolutno: 3. Stopar (Hypo Sevnica). Srečko Glivar SPET MED NAJBOLJŠIMI - Takole se je Gorazd Štangelj (desno zgoraj) minuli teden na Giru del Trentino vozil skupaj s trenutno vodilnim kolesarjem svetovne jakostne lestvice Italijanom Francescom Casagrandejem. Casagrande je po Trentinu zmagal, Gorazd pa je v skupnem vrstnem redu osvojil 13. mesto, v nedeljo pa sta v Toscani vlogi zamenjala. (Foto: Sirot-ti - Cyclingnews) vedel, kaj namerava storiti kapetan njegovega moštva Davide Rebellin, ki je dan pred tem zmagal. Ko je bilo jasno, da se utrujeni Rebellin ne misli boriti za novo zmago, je bil Gorazd odločen, da se bo za zmago tokrat boril on. Po 140 km dirke se je oblikovala skupina petih ubežnikov, ki jih tekmeci do cilja niso več ujeli. Med njimi je bil tudi Štangelj. Vendar se zasledovalci nikakor niso predali, saj ubežnikom ni uspelo, da bi si pridobili več kot 50 sekund prednosti, glavnina pa jim je ves čas dihala za ovratnik. Ko so se ubežniki 12 km pred ciljem spogledovali med sabo, je njihovo nepozornost izkoristil Štangelj, ki mu je hitro uspelo pridobiti si dobrih 100 m prednosti. Razen Francoza Pascala Herveja nihče ni bil dovolj močan, da bi lahko sledil Novomeščanu. Zmagovalca je določil medsebojni obračun med Štangljem in Harve-jem, ki zadnja 2 km ni hotel več menjati, ampak je moči hranil za zaključni šprint. 500 m pred ciljem sta se tekmeca skoraj ustavila in čakala, kdo bo prvi potegnil. Harve je izgubil živce in 350 m pred ciljem potegnil, a mu je Štangelj brez težav sledil, in ko je Francoza prehitel, je le-ta, zavedajoč se, da je poražen, popustil. Tretje mesto je zasedel Španec Garcia Lastras, ki je za Štangljem zaostal 41 sekund. I. V. balado inidjo sbvl) KOŠARKA Liga Kolinska, skupina za prvaka, 10. krog - UNION OLIMPIJA : KRKA TELEKOM 95:60 (25:14, 45:31, 75:43); Dvorana Tivoli, gledalcev 2000, sodnika: Kovačič (Kranj), Lovšin (Ljubljana) UNION OLIMPIJA: Welsch 4, Golemac 11, Udrih 7, Bečirovič 9 (1:3), Modrič 2, Brezec 10 (2:2), Jordan 5, Kotnik 8 (0:1), Zagorac 2, Žukauskas 22 (3:5), Kovačič 15 (5:6) KRKA TELEKOM: Anzulovič 5,Jevtovič 1 (1:2), Dončič 4 (4:7), Petrov 9 (2:2), Davison 8 (2:3), Grum 8 (2:4), Drobnjak 12 (6:8), Courtney 9 (3:4), Mihajlovič 4. Prosti meti: Union Olimpija 11:17, Krka Telekom 20:30. Met za tri točke: Union Olimpija 6:15 (Žukauskas 3, Golemac, Udrih, Jordan), Krka Telekom 2:12 (Anzulovič, Petrov). Osebne napake: Union Olimpija 29, Krka Telekom 23. Pet osebnih: Brezec (33.). Lestvica skupine za prvaka 1. Union Olimpija 32 30 2 3099:2128 62 2. Krka Telekom 32 27 5 2897:2520 59 3. Geoplin Slovan 32 19 13 2696:2610 51 4. Pivovarna Laško 32 19 13 2834:2794 51 5. Rogla 32 14 18 2722:2925 46 6. Kraški zidar 32 13 19 2410:2705 45 ROKOMET 1. SRL, 21. krog - INLES RIKO : PIVKA PERUTNINARSTVO 33:23 (14:10); INLES RIKO: Grm, Lesar, G. Ilc 11 (4), Špoljarič 4, Košir 1, J. Ilc 5, Pajnič, Henigman 4, Kersnič, Mikulin 2, N. Hojč, Merhar, Škaper, N. Hojč 6. TRIMO TREBNJE : VELIKA NEDELJA 39:29 (16:12); TRIMO TREBNJE: Imperl, Šafarič 6 (3), Hribar 4, Mežnušič 2, Kozo-mara 4, Radelj 1, Kovač 1, Čopič 5, Šafarič, Veselinovič 7, Likavec 3, Gradišek 5, Stojanovič 1, Škof. SLOVAN : DOBOVA 26:26 (14:15); DOBOVA: Medved, Dža-po, Plazar 3, Dogovič 5, Voglar 4, Barišič 1, Deržič 4, Urbanč 8, Kranjc, Kranjčič 1, Supančič, Deržič, Radanovič, Kušič. Celje Pivovarna Laško 2119 Mobitel Prale 67 Gorenje Prevent Trimo Trebnje Velika Nedelja Avtomikolič Rudar Termo Slovan 10. Inles Riko 11. Dobova 12. Pivka Perutninarstvo 2116 2115 2115 21 11 21 II 21 21 21 21 21 21 2 0 729:481 40 3 2 626:501 35 2 4 579:489 32 2 4 631:540 32 3 7 592:564 25 0 9 515:558 22 9 3 9 590:594 21 5 3 13 545:600 13 4 4 13 526:601 12 5 0 16 503:592 10 2 5 14 515:604 9 0 1 20 489:697 1 Za obstanek v zadnjem krogu Rokometaši Ribnice in Dobove bodo v zadnjem krogu v medsebojnem obračunu sami odločali o obstanku RIBNICA, DOBOVA, TREBNJE - Ribničani in Dobovčani bodo konec tega tedna v medsebojnem obračunu v zadnjem krogu v Dobovi sami odločali, kdo od njih bo tudi v prihodnji sezoni nastopal v L slovenski rokometni ligi, medtem ko so si Trebanjci minulo soboto z zmago nad neposrednim tekmecem za peto mesto to že zagotovili in se bodo od sezone poslovili s tekmo v gosteh z zadnjeuvrščeno Pivko Perutninarstvom. V predzanjem krogu so Ribničani po pričakovanju visoko s 33:23 premagali Pivko Perutninarstvo. Ribničani so po prvih petih minutah vodili s 5:0, kar je bilo dovolj, da so si lahko kasneje privoščili nekaj trenutkov slabše igre, ne da bi to ogrozilo njihovo zmago.Da bi ostali v družbi najboljši slovenskih rokometnih moštev, bodo morali v zadnjem krogu v Dobovi osvojiti vsaj točko. Dobovčani so tudi jeseni v predzadnjem krogu prvega dela prvenstva na tekmi s Slovanom osvojili eno samo točko in tudi tokrat ni šlo drugače. Dobovčani so na Kodeljevem sicer dobili prvi polčas in sredi drugega vodili s 4 zadetki prednosti, potem pa so jih Ljubljančani v pičlih sedmih minutah dohiteli. Kljub temu so bili Dobovčani na pragu zmage, saj so domačini dve sekundi pred koncem tekme zadeli vratnico, a sta sodnika ob izteku časa dosodila sedemmetrovko, ki sojo Slovanov-ci izkoristili in si tako tudi teoretično že zagotovili obstanek. Trebanjcem se tokrat ni bilo treba posebej truditi, da bi si krog pred koncem prvenstva zagotovili končno peto mesto, neposrednega konkurenta pa so premagali kar z 10 zadetki razlike. Glivar ima v rokah štiri adute Trener novomeških kolesarjev Srečko Glivar meni, da njegovi varovanci tokrat nimajo enakovrednih tekmecev za končno zmago na dirki Po Sloveniji Novomeška Krka Telekom, edino slovensko poklicno moštvo, je na dirko Po Sloveniji izvrstno pripravljeno, v posadki trenerja Srečka Glivarja pa so kar štirje kolesarji, ki sodijo v najožji krog favoritov. Poleg lanskega zmagovalca dirke Po Sloveniji Martina Derganca, zmagovalca iz leta 1995 Valterja Bonče in zmagovalca izpred treh let Branka Filipa, je med velikimi favoriti letošnje preizkušnje od krkašev še Vladimir Miho(jevič. V moštvu ne dajejo prednosti nobenemu od njih. Komu bo pripadla čast potegovati se za zmago, bo določil sam potek dirke. Moštvo Krke Telekoma je med ekipami na štartni listi nesporno najmočnejše. Italijanski Mapei, trenutno četrtouvrščeno lani pa najboljše moštvo na svetovni jakostni lestvici, bo pri nas nastopilo z mlado posadko, v kateri pa ni specialistov za vožnjo v klanec, ki bo glede na izjemno zahtevno progo odločila zmagovalca. Kolesarji Krke Telekoma so sezono začeli z dirkami v Istri, kjer je Vladimir Miholjevič na prvi preizkušnji Riviere Poreč dosegel prvo od treh spomladanskih zmag novomeškega moštva. Za razliko od preteklih let so novomeški kolesarji letos dobili priložnost nastopiti na več dirkah višje kategorije, na katerih so se merili tudi z najboljšimi na svetu. Največ točk mednarodne kolesarske zveze UCI so zbrali marca na dirkah v Ameriki, kjer je Miholjevič s tretjim mestom na etapni dirki Sea Otter Classic potrdil, da je odlično pripravljen. Z zmago Boštjana Mer- Izbrani v svojih razredih Lanos s klimo že od 15.990 DEM ali 1.774.890 SIT* Matiz s klimo že od 11.990 DEM ali 1.330.890 SIT* Nubira s klimo že od 19.990 DEM ali 2.218.890 SIT* Ponudba velja za vozila letnika 2000, pri izbrancih v svojih razredih pa boste glede na ceno gotovo dobili največ opreme. ■ Cene v SIT so informativne in odvisne od valutnih razmerij ter že vključujejo popuste. varja na enodnevni preizkušnji profesionalcev v Castelfidardu pa so Novomeščani vzbudili pozornost tudi v Meki kolesarskega športa - v Italiji. Trener Glivar se je pred torkovim štartom bolj kot najtežjih etap. ki pridejo na vrsto jutri (Predmeja) in v soboto (Vršič), bal torkove in včerajšnje ravninske etape, kjer ob močnem vetru lahko pride do presenečenj. Taktiko moštva je določil tako, da vsi štirje favoriti obe uvodni preizkušnji zaključijo v ospredju oziroma v času zmagovalca, prva večja selekcija pa naj bi bil včerajšnji popoldanski gorski kronometer na Roglo, na katerem naj bi rumeno majico vodilnega v skupnem vrstnem seštevku predvidoma oblekel novomeški kolesar, kateremu naj bi se v naslednjih dneh podredila taktika celega moštva, dokončno pa naj bi zmagovalca odločil sobotni vzpon na Vršič, kjer bo kolesarsko karavano in junaka dirke Po Sloveniji po tradiciji pozdravilo največ slovenskih ljubiteljev kolesarstva. Želja Srečka Glivarja in vodstva kluba Krka Telekom ter Kolesarske zveze Slovenije je, da bi dirka Po Sloveniji že prihodnje leto prišla v višjo kategoriji dirk po klasifikaciji mednarodne kolesarske zveze UCI, saj na dirkah 5. kategorije točke UCI dobijo le posamezniki, za ekipno jakostno lestvico pa dirke te kategorije še ne štejejo. Ce bi dirka Po Sloveniji sodila vsaj v 4. kategorijo, bi na njej nastopilo več moštev iz zgornjega kakovostnega razreda, na slovenskih cestah pa bi potem vsako leto videli tudi največje zvezdnike. Tudi to, da na domači dirki na stopničkah za zmagovalce prevladujejo domači kolesarji, po Glivarjevem mnenju ni vedno najboljše, želi si, da bi, če bi njegovi varovanci stopili na stopničke za zmagovalce, to dosegli v boju z uveljavljenimi tekmeci, ki tudi v svetu nekaj pomenijo. Novomeški gimnazijci najhitrejši na Dnevnikovem krosu Štiri posamične zmage Na tradicionalnem 16. dnev-nikovem krosu, ki velja tudi za državno prvenstvo za osnovne in srednje šole, so se odrezali učenci dolenjskih in posavskih osnovnih in srednjih šol. Novomeška gimnazija je osvojila prvo mesto v kategoriji dijakov 1. in 2. letnika, kjer je med posamezniki zmagal Željko Kolman iz srednje strojne šole iz Krškega. V kategoriji 3. in 4. letnika so novomeške gimnazijke osvojile 3. mesto, v absolutnem vrstnem redu pa je bila novomeška gimnazija najboljša. Med osnovnošolci so se z zmagami v svojih kategorijah izkazali Dominik Steklasa iz Trebnjega, Marko Virtič iz Sevnice in Janja Bučar iz Šentjerneja. V skupnem vrstnem redu osnovnih šol je bilo Trebnje tretje, Dolenjske Toplice so bile pete in Šentjernej šesti. Za začetek Zanini pred Mervarjem V torek se je na Čatežu začela 8. dirka Po Sloveniji, ki se bo končala v nedeljo s 7. etapo od Ribnice skozi Belo krajino in po Dolenjskem do Novega mesta V torek se je na Čatežu s 190 km dolgo etapo do Beltincev začela 8. dirka Po Sloveniji, ki je po mnenju strokovnjakov najtežja doslej. Prvo etapo je v ciljnem sprintu dobil prvi zvezdnik dirke, italijanski profesionalec Stefano Zanini, drugi je bil Novomeščan Boštjan Mervar in tretji Avstrijec v dresu švicarskega moštva Kia Arnold Eisel, medtem ko je vodstvo v vrstnem redu mladih kolesarjev prevzel mladi novomeški up Jure Zrimšek. Čeprav je tudi letos na štartu mlada ekipa enega najboljših in najbogatejših moštev na svetu, italijanskega Mapeia, za velike favorite za zmago v skupnem vrstnem redu veljajo kolesarji novomeške Krke Telekoma. Tudi letošnjo dirko pripravlja novomeški klub pod vodstvom organizacijskega direktorja dirke Mirka Fifolta in predsednika organizacijskega odbora Toneta Anderliča. V 17 osemčlanskih moštvih (šest domačih, 11 tujih) vrti pedala 136 kolesarjev, med katerimi je večina poklicnih. Prvo ime dirke je prav gotovo zvezdnik italijanskega Mapeia Stefano Zanini, zmagovalec več etap naTouru in Giru. Zanini je leta 1996 zmagal tudi na dirki svetovnega pokala Amstel Gold Race, kar je njegov do zdaj največji uspeh. V Mapeijevem dresu bo na dirki Po Sloveniji nastopil tudi eden najbolj nadarjenih kolesarjev na svetu Rus Jevgenij Petrov, ki je lani na svetovnem prvenstvu do 23. leta osvojil zlato tako na cestni dirki kot v kro- nometru, je bil na lestvici UČI med kolesarji do 23. leta prvi. Z njima bo kolesaril tudi Švicar Fabian Cancel- • Spored dirke: 8. maja (torek): Čatež - Beltinci (190 km), 9. maja (sreda): Radenci - Ptuj (120 km) in Žreče - Rogla (gorski kronometer, 16,5 km), 10. maja (četrtek): Maribor - Ljubljana (168 km), 11. maja (petek): Ivančna Gorica - Ajdovščina (175 km), 12. maja (sobota): Sežana - Vršič (158 km), 13. maja (nedelja): Ribnica - Novo mesto (178 km). lara, dvakratni svetovni mladinski prvak v vožnji na čas. Krčani jeseni spet med prvoligaši Krški košarkarji so se pod vodstvom trenerja Stanka Lučeva vrnili v L B-ligo -Dramatična zadnja tekma s Postojno - V moštvi samo dolenjski in posavski košarkarji KRŠKO - Košarkarji Krškega so se pod vodstvom trenerja Stanka Lučeva po enem letu v drugoligaški konkurenci spet vrnili v 1. B-ligo. Krčani so bili najboljši že v rednem delu, v končnici pa je le malo manjkalo, da niso ostali praznih rok. Odločila je dramatična zadnja tekma s Postojno, ki so jo Krčani morali dobiti z 21 točkami razlike. Lani je košarkarska zveza Slovenije krško moštvo izključilo iz 1. B-lige, ker njihovi pionirji niso odigrali dveh tekem njihovega ligaškega tekmovanja. Zaradi nerazumljive in nenavadne odločitve košarkarske zveze so bili v Krškem ogorčeni, a to ni kaj veliko pomagalo. Logičen cilj pred novo sezono je bila vrnitev med 1. B-ligaše, kar jim je tudi uspelo. Moštvo Krškega je tako že po rednem delu, v katerem so na 18 tekmah dosegli 16 zmag, osvojili prvo mesto in ga obdržali tudi po končnici, v kateri so se iz vzhodne skupine za eno mesto, ki vodi v višjo ligo, pomerila štiri moštva. Krčani, ki pred končnico kar tri mesece niso izgubili tekme, so v prvem krogu s 40 točkami razlike ugnali Logatec, potem pa je njihov voz krenil navzdol. V drugem krogu so doma nepričakovano izgubili z Rudarjem, ki so ga v rednem delu obakrat brez težav premagali, sledil Ribnica že drugič državni prvak v duatlonu RIBNICA - Damjan Žepič, Damjan Kromar, Miloš Petelin in Matej Benčina, člani Triatlon kluba Ribnica, so že drugič osvojili naslov državnih prvakov v duatlonu. Na ekipni tekmi, ki je bila v Ribnici, so prepričljivo opravili s konkurenco. Po ugodnih vremenskih razmerah na res lepo pripravljenih progah se je tekmovanja udeležilo 63 posameznikov iz skoraj vseh najboljših slovenskih klubov ter nekaj gostov z Hrvaške. Žepič in Kromar sta pokazala največ, kar je ob pomoči Petelina, ki je bil v skupni razvrstitvi na devetem mestu, zadostovalo za naslov najboljše ekipe. Ljubljanski Trisport bi bil Ribničanom zelo hud nasprotnik, če ne bi moral zaradi okvare kolesa (zlomljen pedal) v drugem krogu med gledalce Uroš Velepec. Jos Zalokar na čelu Ribnice RIBNICA - O ragbiju, ki je pred tremi leti korenine pognal tudi v Ribnici, letos ni bili prav nobenega glasu. Klub je zaradi spremembe tekmovalnih pravil in majhnega števila slovenskih ekip v nižjih skupinah prenehal z igranjem. Tudi trenerja Miča Pejkoviča od lanske jeseni ni bilo v Ribnici, sodelovanja z Ragbi klubom Bežigradom pa je povsem usahnilo. Ožje vodstvo kluba se je na zadnji skupščini vendarle odločilo, da bodo znova oživili delo. Za predsednika kluba je bil izbran Jos Zalokar iz Ljubljane, podpredsednik bo Viktor Pogorelec, tajnik pa Danilo Divjak. Že jeseni naj bi ekipa v mlajših kategorijah igrala le na turnirjih, saj pri nas ni lige. (M. G.) je poraz z Logatcem in še en poraz z Rudarjem. V zadnjem krogu bi morali Krčani doma premagati Postojno z najmanj 21 točkami razlike, da bi se izmed treh moštev z enakim številom točk prav oni uvrstili v 1. B-ligo. V primeru, če bi zmagali z najmanj 13 točkami razlike, bi igrali še , dodatno tekmo za uvrstitev vi. B- • V minuli sezoni so za prvo moštvo Krškega nastopali Siniša Mesič, Boštjan Kozole, Robert Avsenak, Valdes Poljakovič, Marjan Božič, Borut Rozman, Davor Hampovčan, Klemen Božič, Slavko Hočevar, Jure Balažič, Matjaž Bec, Aleš Štricelj, Stanko Plazar in Martin Bobnič. ligo. ob porazu ali zmagi z manj kot 13 točkami razlike pa bi morali vsaj še eno sezono ostati v 2. ligi. Zmaga z 21 točkami razlike proti Postojni se je zdela nemogoča, a je trener Lučev svoje varovance prepričal, da jim to lahko uspe. Tako so Krčani že v prvem polčasu vodili z 8 točkami razlike, potem pa povsem popustili in dovolili Postojnčanom, da so se jim sedem minut pred koncem tekme približali na 66:63. Zgle-dalo je, da je vse izgubljeno, a tako očitno niso mislili krški košarkarji, ki jih je kapetan Siniša Mesič s tremi trojkami obudil k življenju, Robert Avsenak je svoje dodal z uspešnimi prodori, na pomoč pa jim je priskočila tudi sreča. Štiri sekunde pred koncem so vodili z 19 točkami razlike, žogo pa so imeli v rokah gostje, a jim je ušla v out. Poldrugo sekundo pred koncem srečanja je Marjan Božič zadel oba prosta meta in svoje moštvo s tem vrnil v 1. B-ligo. Krški košarkarski klub že nekaj let dela v težkih razmerah, predvsem po denarni plati, minulo sezono pa je Šentjernejčana zmagala v Avstriji ŠENTJERNEJ - Šentjernejska atleta Maja Nose in Jože Vrtačič sta nastopila na mednarodnem mitingu v Lipnici v Avstriji. Maja je z izidom 12,43 zmagala med članicami v teku na 100 m, Joža pa je s časom 34,22 zmagal v teku na 300 m. Njun trener Slavko Antončič je kljub zaradi slabega vremena povprečnima izidoma z njunim prvim poletnim nastopom zadovoljen. Novomeščani še vodijo NOVO MESTO - Rokometaši Novega mesta so v 15. krogu druge lige v Kranju z 29:27 (14:13) premagali Savo in so na lestvici prvi z enea-kim številom točk, kot jih ima drugouvrščeni Mokre. Zadetke za Novo mesto so tokrat dosegli: Robert Surina 7, Bruno Glaser 5, Gregor Božič 5, Boštjan Žitnik 4, Miro Urbanč 3, Sandi Keše 3, Rok Pungerčič 1, Ljubo Mikič I. V soboto, 12. maja, se bodo Novomeščani ob 20. uri v dvorani Marof pomerili s Kamnikom. bilo najhuje. Po besedah trenerja Stanka Lučeva so imeli igralci za tako stanje kluba precej razumevanja in so svoje delo kljub vsemu opravili z odliko. Razen kapetana Siniše Mesiča, ki igra za Krško že štiri leta, so vsi ostali igralci doma iz Krškega oziroma iz bližnjih krajev od Novega mesta do Sevnice. Tudi v prihodnje nameravajo Krčani moštvo sestavljati iz doma vzgojenih košarkarjev, zato vztrajno delajo z mlajšimi skupinami in s šolskimi krožki, kjer nadobudne mlade košarkarje vodijo člani prvega moštva. I. V. Za moštvo Krke Telekoma bodo tokrat vrteli pedala lanski zmagovalec dirke Po Sloveniji Martin Derganc, nekdanji zmagovalci te dirke. Boris Premužič, Valter Bonča in Branko Filip ter Vladimir Miholje-vič, Boštjan Mervar, Milan Eržen in Matjaž Batič. Od poklicnih in tujih amaterskih moštev bodo na štartu še kolesarji De Nardija, za katere bo nastopil tudi Brestaničan Igor Kranjec, Amore&Vite, Sintofarma (vse Italija), kolesarji poljskih moštev CCČ Mata in Mroža, nizozemskih Van Vlieta Vebe in Axe, švicarske Kie, Ameriškega Deffeta/Lemonda in reprezentance Avstrije. Od domačih ekip bodo na dirki poleg Krke Telekoma nastopili Perutnina Ptuj, Sava Kranj, Radenska Rog, Savaprojekt Krško in ekipa Dolenjske. I. V. Murn dvajseti NOVO MESTO - Novomeški kolesar Uroš Murn, ki letos nastopa za italijansko poklicno moštvo Maobilvetta, je v soboto, 5. maja, na 200 km dolgi 25. dirki za veliko nagrado Industria e Artigianato Di Larciano v Italiji, na kateri je zmagal Štangljev moštveni tovariš Davide Rebellin pred Casagrandejem in Di Luco, osvojil 20. mesto, za zmagovalcem pa je zaostal minuto in 29 sekund. S kobilami v Volčjem Potoku NOVO MESTO - Novomeščan Jure Grubačevič seje na dveh turnirjih v preskakovanju ovir v Arboretumu Volčji Potok spet izkazal. S šestletno kobilo Jafo je v kategoriji A2 osvojil drugo, tretje, četrto in peto mesto, medtem ko je bil z osemletno kobilo La bambo Optiko Poljšak v kategoriji L šesti in sedmi, v kategoriji L/Ma pa kar tretji. Dvojna zmaga v Avstriji Miholjevič bežal 150 km - Valter Bonča na koncu močnejši od Martina Derganca - Branko Filip četrti NOVO MESTO - Zmaga Valterja Bonče in izvrsten nastop novomeških kolesarjev na enodnevni dirki Solar Radclassic Gleis-dorf v Avstriji dva dni pred Startom dirke Po Sloveniji sta najboljša obeta pred to najpomembnejšo domačo dirko. Vnedeljo so novomeški kolesarji v Avstriji igrali glavno vlogo od začetka do konca dirke, zmagovalca pa je odločil klubski obračun, saj so bili med štirimi kolesarji, ki so ostalim pobegnili 5 km pred ciljem trije kolesarji Krke Telekoma in domačin Arnold Kaspret. Enodnevno dirko Solar Radclassic Gleisdorf v Avstriji naj bi novomeški kolesarji vzeli bolj kot pripravo na prvi vrhunec letošnje sezone 8. dirko Po Sloveniji, na kateri domača športna javnost od njih pričakuje veliko. Kljub temu da trener Srečko Glivar od svojih varovancev tokrat ni zahteval boja na nož, so kolesarji Krke Telekoma vzeli vse niti v svoje roke in na dirki zmagali v velikem slogu. Več kot 200 kolesarjev je že na začetku 160 km dolge preizkušnje pritisnilo na vso moč in že v prvih kilometrih so se vrstili pobegi. 5 km po štartu je pobeg uspel krkašu Vladimiru Miholjeviču, ki je za sabo potegnil še štiri kole- Valter Bonča sarje, ki jih je glavnina ujela šele na krajšem vzponu 5 km pred ciljem, tedaj pa so se iz glavnine izločili trije kolesarji v zeleno modrih dresih Krke Telekoma, mednje pa seje uspelo vrniti le domačinu Arnoldu Kaspretu. Ubežnikom ni mogel slediti nihče, v ciljnem šprintu pa je bil najmočnejši novinec v Krkinem moštvu veteran Valter Bonča, zmagovalec lanske dirke Po Sloveniji Martin Derganc je bil drugi, Arnold Kaspret tretji in Branko Filip četrti. I. V. Izredna skupščina rokometnega kluba Inles Riko RIBNICA - Na izredni skupščini rokometnega kluba Inles Riko, ki sojo sklicali predstavniki sponzorjev Andrej Mate, Brane Ambrožič in Jože Tanko, so med drugim razrešili predsednika kluba Lada Orla, ki je že 28. novembra lani podal odstopno izjavo. Na zahtevo članov skupščine so jo tudi prebrali. Nekdanji predsednik je med drugim zapisal, da se ne strinja s sedanjim načinom sponzoriranja kluba, motilo ga je tudi to, da nihče ni bil pripravljen delati brez honorarjev. Ker je bilo denarja vse manj, se je odločil da po štirih letih - dve leti je bil predsednik - odstopi z vseh funkcij v klubu. Andrej Mate je v poročilu o delovanju ekipe dejal, da so pri delu ečkrat naleteli na ovire. Finančno poročilo za koledarsko leta 2000 izkazuje primanjkljaj za več kot šest milijonov tolarjev, kar je bil razlog za težave ob koncu lanske sezone. Skupščina je določila Andreja Mateta, Zdenka Mikulina in Marjana Hojča, da skušajo najpozneje do 25. maja izbrati kandidate za vodilna mesta v klubu in do takrat sklicati novo skupščino kluba. (M. G.) Trimovi smučarji so dobro začeli poti okoli Lani so v Trebnjem obnovili dejavnost nekdaj zagnanega in tudi tekmovalno uspešnega smučarskega društva Trimo - Že prvo leto med boljšimi v centralni regiji TREBNJE - V Trebnjem so lani obudili tekmovalno smučanje in v cicibanski kategoriji so na koncu sezone v skupnem vrstnem redu med ekipami centralne regije pristali na tretjem mestu. Želja trebanjskih smučarskih zanesenjakov je, da bi obnovili nekdanje smučišče nad bencinskim servisom, kjer bi njihovi tekmovalci na umetnem snegu lahko vadili tudi do tri mesece na leto. Trebanjski smučarski zanesenjaki so se v klubu organizirali ob koncu šestdesetih let. Na hribu nasproti Trebnjega so nad bencinsko črpalko postavili vlečnico in uredil 350 m dolgo smučišče, ki so ga tedaj menda kot prvi v Sloveniji opremili tudi z reflektorji. Pri tem jim je stal ob strani Trimo, po katerem se je klub tudi imenoval. Trebanjski tekmovalci so bili v sedemdesetih letih, torej v zlati oziroma Križajevi dobi slovenskega smučanja, na Dolenjskem bili enakovreden boj za primat z novomeškimi smučarji, v osemdesetih letih pa je njihova zagnanost začela pojemati, društvena dejavnost pa je dokončno zamrla z zelenimi zimami konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let. V preteklih letih je kar nekaj trebanjskih otrok, ki so želeli uspeti v alpskem smučanju, treniralo v novomeškem klubu Krka Rog, otrok in želja pa je bilo toliko, da so nekdanji tekmovalci lani aprila obudili dejavnost svojega društva, ki se tako kot pred desetletji tudi sedaj imenuje po glavnem pokrovitelju Trimu. Pod vodstvom predsednika Andreja Lazarja sta lani začeli vaditi dve tekmovalni vrsti, mladi smučar- Andrej Lpzar ji pa so nastopili na vseh tekmah centralne slovenske regije, najmlajši pa še na tekmah pokala Ski Open. Pod nadzorom trenerja Matjaža Požarja in pomočnikov Bojana Majerja in Boža Radovana je celo leto vadilo in tekmovalo 20 otrok iz Trebnjega in Mokronoga. • Kljub temu da je trebanjsko smučarsko društvo spet zelo dejavno, zaenkrat z obnovo žičnice in smučišča ne bo nič, saj temu na poti stoji več preprfck, od denacionalizacijskih postopkov in regionalne ceste pod smučiščem do vprašanja, kje bo speljana avtocesta. Zdaj, ko so snežni topovi cenovno precej bolj dostopni kot pred časom, bi smučišče, na katerem so nekdaj lahko smučali največ nekaj tednov, lahko glede na severno lego in sorazmerno neobčutljivost na jugozahodni veter na njem smučali do tri mesece. Kaj bi to pomenilo za rekreacijo občanov in tekmovalne uspehe mladih smučarjev, ni treba posebej poudarjati. Vidnejših tekmovalnih uspehov v prvem letu delovanja niso pričakovali, kljub temu pa se lahko pohvali-jo-s tretjim mestom v končnem ekipnem vrstnem redu"v cicibanski kategoriji, tretjim mestom Martina Lazarja in desetim mestom Tima Gran- Mrvar peti na dirki Po Hrvaški NOVO MESTO - Kolesarji Krke Telekoma letos na dirki Po Hrvaški niso ponovili lanskega uspeha Martina Derganca, saj je tokrat na nacionalni dirki pri sosedih nastopilo novomeško moštvo kolesarjev do 23. leta. Dirko Po Hrvaškije dobil kolesar švicarskega moštva Kia Italijan Simone Mori, novomeški kolesar Darko Mrvar pa je kot najbolje uvrščeni Slovenec na dirki osvojil 5. mesto. dovca med posamezniki. V pokalu Sladkosned (Ski Open) se je z drugim mestom v skupnem vrstnem redu med mlajšimi cicibankami izkazala Pika Dvornik, Rok Opara pa je bil sedmi. Z doseženim so v klub vsekakor lahko zelo zadovoljni. Medtem ko so prvo leto delali samo s cicibani, bodo za naslednjo sezono že sestavili ekipo mlajših dečkov in deklic, tako da bodo delali s tremi vrstami, ki jim bodo dodali alpsko šolo, v kateri si bodo prvo smučarsko znanje nabirali najmlajši, radi pa bi organizirali tudi rekreativno sekcijo. Ob tem pričakujejo, da se jim bodo pridružili otroci in starejši smučarji tudi iz drugih krajev občine. I. V. NOVO MESTO - Popotniški odsek planinskega društva Novo mesto vabi, da se v soboto, 12. maja, z njim udeležite rekreativnega pohoda “Na poti okoli Ljubljane”. Hoje je za 5 do 6 ur. Prijavite se lahkjo pri Marici Praznik po telefonu 30 22 948. Starotržanke spet prvakinje Na ekipnem državnem prvenstvu v šahu za igralce do 12. leta je ekipa Starega trga med dečki osvojila 2. mesto, Sevničani so bili četrti, osnovna šola Center iz Novega mesta je bila osma, Krško 12., Šmihel iz Novega mesta 19. in Senovo 24., tekmovalo pa je 42 šolskih ekip. Med deklicami so Starotržanke zmagale, Šentjanž je bil 7., Krško 9. in Kostanjevica 13.. nastopilo pa je 15 ekip.(J. B.) Pika Dvornik se je letos izkazala na tekmovanjih za pokal Sladkosned, ki poteka v okviru tekmovanj pokala Ski Open, kjer je med mlajšimi cicibankami v končnem vrstnem redu osvojila drugo mesto. (Foto: Borut Dvornik) ~~ -■ ■ I^KRKNZDRAVILISCK HOTELI OTOČEC TENIŠKI CENTER OTOČEC Mladi še vedno med bolj ogroženimi Od leta 1970 do 2000 je v avtomobilih umrlo v Sloveniji 3270 mladih od 15. do 24. leta - Še vedno zelo ogroženi v prometu - Pomanjkanje izkušenj, samodokazovanje... - Akcija Mladi voznik NOVO MESTO - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS je skupaj z Renaultom pripravil novo akcijo, namenjeno mladim voznikom, s katero jih želijo spodbuditi k razmišljanju o varnosti v prometu ter na prijeten način širiti znanje. Mladi med 15. in 24. letom starosti so namreč ena najbolj ogroženih starostnih skupin v prometu, še posebej to velja za mlade voznike. V zadnjih tridesetih letih je pri nas v avtomobilih umrlo kar 3270 mladih, 85.429 pa je bilo poškodovanih. dežurni poročajo 1 UKRADEL KRITINO - Na parceli na Dolenjih Sušicah je neznanec med 29. aprilom in 2. majem odnesel 800 komadov strešne kritine in lastnico R. F. iz Novega mesta oškodoval za 160 tisoč tolarjev. KOLESAR - S. G. iz Dolenjskih Toplic je pretekli teden parkiral svoje gorsko kolo, vredno 53 tisoč tolarjev, pred gostilno Žolna. Ni ga več videl, saj je kar izginilo. PO MOBIJE - 4. maja ponoči je neznanec na Topliški cesti v Novem mestu vlomil v kiosk, ki ga ima od podjetja Vestnik tisk, d.o.o., v najemu M. P., in ukradel pet mobijev v vrednosti 194 tisoč tolarjev. LJUBI LEDENO VINO - Iz vikenda R. V. iz Ljubljane v Veliki Plešivici je med 29. aprilom in 4. majem izginilo pet steklenic ledenega vina. DENAR IZ AVTA - Med 5. in 6. majem je neznanec na parkirnem prostoru pred gostilno Pri Šporarju v Mirni Peči vlomil v avto E. L. iz Novega mesta in iz predala armature ukradel denar. Škoda znaša več kot 300 tisoč tolarjev. DVE KAMERI - Preko 280 tisoč tolarjev znaša škoda prodajalne Kovinotehna v Brežicah, ker je neznanec 30. aprila dopoldne izkoristil predpraznično nakupovalno gnečo in iz steklene vitrine odnesel dve videokameri znamke Sonny. GNOJIL BO - A. Š. iz Dragatuša je imel na njivi parkirano prikolico z naloženimi vrečami umetnega gnojila. V noči na 1. maj mu jih je izginilo 15 v vrednosti 48 tisoč tolarjev. Velika večina mrtvih je bila stara od 18 do 24 let. Med njimi je bilo 1455 mrtvih mladih voznikov in 1074 mladih potnikov. Število mrtvih v tej starostni skupini se v zadnjih letih sicer zmanjšuje, vendar so še vedno bistveno bolj ogroženi kot ostali. Kot menijo na Svetu, pa se moramo pri tem zavedati, da se lahko s hitrejšim ekonomskim razvojem Slovenije, ki bo mladim dal večjo možnost za lasten avto, stanje še poslabša. Prometne nesreče, v katerih so udeleženi mladi vozniki, imajo nekatere značilnosti. Običajno gre za več mrtvih in poškodovanih iste starostne skupine. Življenjski stil te starostne skupine je drugačen od ostalih. Mladi skupaj odhajajo na zabave ali potovanja in prisotnost sovrstnikov običajno kvarno vpliva na vožnjo v prometu (nezavedno ali zavestno dokazovanje pred drugimi, visoka stopnja tveganja ipd.) Če k temu dodamo še pomanjkanje izkušenj in pogosto tehno- Zapeljal čez peškino nogo NOVO MESTO - 37-letni S. K. se je 3. maja peljal s tovornim vozilom iz Karteljevega proti centru Novega mesta. Na Ljubljanski cesti pri hiši št. 12 je opazil 77-letno D. A. iz Ljubljane, ki je prečkala cesto izven prehoda za pešce. Ta se je za trenutek ustavila, zato je voznik nadaljeval vožnjo, nato pa je stopila pred tovornjak. Voznik jo je s plastičnim branikom zbil na tla in prednje kolo je zapeljalo čez njeno nogo. Hudo ranjena se zdravi v novomeški bolnišnici. So motoristi dovolj previdni? Na naših cestah je že nekaj časa vse polno voznikov koles z motorjem in motornih koles, za katere policija ugotavlja, da so pogosti udeleženci v prometnih nesrečah, tudi tistih z najhujšimi posledicami. Vzroki se pogosto najdejo prav pri motoristih samih, saj dostikrat celo namerno kršijo cestnoprometne predpise. V glavnem gre za mlade, ki vozijo prehitro, ne uporabljajo vedno varnostne čelade, skratka slabo poznajo nevarnosti, ki prežijo v cestnem prometu, ter osnovna pravila varne vožnje. Ogrožajo tudi druge udeležence v prometu? TEJA BERLANMA, prodajalka iz Brežic: “Ne morem reči, da vsi motoristi vozijo nevarno in ne upoštevajo pravil. Imam občutek, da se varnostne čelade uporablja pogosteje kot na primer pred nekaj leti, pri čemer so gotovo naredile svoje policija in šola, ki opozarjajo. Tako mora biti tudi vnaprej, saj je vožnja z motorjem nevarna tako za motorista kot za ostale udeležence v prometu.” METKA ŽIGANTE, dipl. socialna delavka iz Brežic: "Kot vidite, kolesarim in moram reči, da pogrešam kolesarske steze. Sicer pa mora na cesti vsak najprej sam paziti nase. To velja tudi za motoriste. Sin ima motor. Dobil gaje kot 16-letnik za darilo, zelo si gaje želel. Bilo me je strah, saj vem, da je motor nevaren, toda naredil je izpit, vozi s čelado in k sreči do zdaj ni bilo še nič hudega. Je pa res, da nekateri motoristi dobesedno izzivajo usodo, ko nevarno prehitevajo avtomobile...” KLEMEN DRF.N1K, dijak biotehniške gimnazije v Novem - mestu iz Jablana: “Zelo sem si želel imeti motor in ta želja se mi je uresničila ob birmi, ko sem dobil za darilo avtomatic. Bil sem star 14 let. Šel sem delat izpit, kupili so mi čelado, ki jo redno nosim, in na cesti nisem imel še nobene nevšečnosti. Opažam pa, da nekateri, rečem jim kar brezglavi motoristi, vozijo mnogo prehitro in ogrožajo tudi druge. Zdaj si že želim imeti avto, mislim pa, da bom tudi z njim previden." L. M. loško zastarela vozila - cena starih avtomobilov je razmeroma nizka, uporabna vrednost brez upoštevanja varnosti pa velika - je takšno stanje razumljivo. Vseh teh dejavnikov je dovolj, da prispevajo k nastanku nesreče. Na republiškem Svetu za preventivo so se odločili, da bodo skušali mlade pritegnili k sodelovanju in varnemu ravnanju v prometu, k razmišljanju o vzrokih in posledicah posameznih dejanj. Skupaj z Renaultom so pripravili akcijo Mladi voznik. Za predstavitev predlogov in opozoril so uporabili pot, ki je mladim blizu, saj celotna akcija poteka na spletnih straneh. Naslov je: www.vozimo -pametno.org. Informacije na teh straneh opozarjajo na pravilno pripravo na vožnjo, na hitrost, nevarnost vožnje pod vplivom alkohola, na pravilno varnostno razdaljo, na nevarnosti nočnih voženj, Trije ranjeni na Medvedjeku MEDVEDJEK - 7. maja ob 14.25 seje na hitri cesti št. 1 pri Medvedjeku zgodila huda prometna nesreča. 32-letni voznik kombiniranega vozila M. M. iz Loga pri Ljubljani je začel prehitevati tovorno vozilo, ko pa je iz nasprotne smeri opazil kolono vozil, je začel zavirati in se vračati. Pri tem gaje zaneslo na desno izven vozišča in je s sprednjim delom trčil v skalnat usek. Vozilo se je prevrnilo na bok. V nesreči sta se voznik in sopotnik N. Ž. iz BiH lahko poškodovala, ostali trije sopotniki, vsi iz Loga pri Ljubljani, pa hudo. Dve sopotnici se zdravita v novomeški bolnišnici, ena pa v Kliničnem centru v Ljubljani. Brez dovoljenja KLEVEVŽ - Policisti so 6. maja med kontrolo prometa v križišču regionalne in lokalne ceste za Klevevž ustavili 21-letnega voznika osebnega avta C. P. iz okolice Trebnjega. Ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja, avto ni bil registriran in ni bil tehnično brezhiben. Ker je C. P. večkratni kršitelj cestnoprometnih predpisov, so ga pridržali do uradnih ur sodnika za prekrške. Avtomobile kradejo na veliko OBREŽJE - 30. aprila je policist pri mejni kontroli na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje pri 45-letnem bolgarskem državljanu Y. G. ugotovil, da ima ponarejeno prometno dovoljenje in daje bil tovorni avto znamke Nissan Atleon 22. aprila ukraden v Španiji. 3. maja zvečer je 33-letni netti-ški državljan W. M. izstopal iz Slovenije na istem mejnem prehodu kot voznik osebnega avta znamke Audi AB TDI (D), policist pa je med kontrolo ugotovil, da je bil avto ukraden v Nemčiji. Podobno se je zgodilo tudi 5. maja, ko so policisti na istem prehodu odkrili še dva ukradena avtomobila. Prvega je vozil 24-letni hrvaški državljan B. M., in sicer gre za Audi A8 4,2 Quatro (D), drugi avtomobil znamke Mercedes S 320 (D) pa 24-letni italijanski državljan S. G. Obe vozili sta bili ukradeni v Nemčiji. Zoper osumljence sledi kazenska ovadba. V noči na 3. maj pa je neznanec v Dolenjih Skupicah pri Brežicah pristopil k parkiranemu osebnemu avtu znamke Opel Kadett, reg. št. KK 43-07C, bele barve, letnik 1991, ga odklenil in se z njim seje odpeljal. spanja za volanom, na pravilno uporabo mobijev, na nujno zaščito otrok z varnostnimi sedeži in pasovi, na spletnih straneh pa je tudi nagradna igra. Ta bo potekala do 5. julija, ko bo zaključno žrebanje. Namenjena bo predvsem mladim voznikom, rojenim od leta 1976 do 1992, ki so lahko vsak teden udeleženi v žrebanju za privlačne nagrade: enotedenska uporaba novega avtomobila Renault Clio, udeležba na treningu varne vožnje in pet majic. K sodelovanju vabljeni tudi vsi, ki še niso vozniki, in vsi, ki jim letnica rojstva nagaja, da bi sodelovali v glavnem žrebanju. Vsi sodelujoči lahko o akciji, ki jo je podprl tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, več izvedo na spletnih straneh Sveta: www.spv-rs-si ter Renaulta: www.renault.si. L. MURN Otroci ne sodijo na traktor! V dveh dneh kar dve smrtni nesreči s traktorjem -Kmetje naj na traktorju ne vozijo otrok, saj morajo biti zbrani pri delu! Odrasli bi morali vedeti, da otroci ne sodijo na traktor, pa če si ti to še tako želijo. Delo je delo, zabava je zabava. Voznik mora biti vendar zbran pri svojih opravilih s stroji in nima časa skrbeti za otroke. Kmetje dostikrat tudi ne poskrbijo za pravilno opremljenost traktorjev s kabino ali varnostnim lokom. V Slovenijije še vedno menda okrog dve tretjini traktorjev neregistriranih, od teh pa je polovica brez kabine ali loka in s slabimi zavorami. Res, da se pri nas tovrstni krvni davek zmanjšuje, toda še vseeno se letno zgodi okrog 650 nezgod s traktorjem in delovnimi stroji, v katerih umre dvajset do trideset ljudi. Ta številka bi bila lahko manjša, če bi nam bilo le malo bolj mar za lastna življenja in življenja naših bližnjih. L. MURN Traktor je nedvomno pripomoček, brez katerega si kmet svojega dela že nekaj časa ne more več predstavljati, ne smemo pa pozabiti, da je nevaren tudi stroj. Na to sta nas pretekli leden spomnili kar dve delovni nesreči s traktorjem, ki sta se končali tragično: umrl je 38-letni voznik traktorja, v drugem primeru pa 9-letni fant, ki je bil na traktorju le sopotnik. Predvsem slednji primer, ko je iz kabine nesrečno pade! fant in ga je pokončata rotacijska kosilnica, je strašljiv, saj naši kmetje vse prerodi na svoja opravila jemljejo s sabo tudi otroke, stare ceio samo nekaj let. Naložijo jih v kabino ali pa se ti usedejo kar na blatnik,. kjer nikakor ni poskrbljeno za njihovo varnost. Že res, da so nekateri traktorji udobni in se v njih počutiš skorajda kot v avtomobilu, toda nesreča nikoli ne počiva. OTROCI NE SODIJO NA TRAKTOR - Tega bi se morali mnogo bolj zavedati odrasli, saj nesreča nikoli ne počiva. (Foto: L. M.) Prevrnil se je z ilegalci Umrl v bolnišnici ČRNOMELJ - 21-letni M. K. iz okolice Črnomlja je 7. maja zvečer v bližini naselja Damelj preko državne meje z osebnim avtom v Slovenijo ilegalno pripeljal štiri Kitajce. V Črnomlju so ga skušali ustaviti policisti. pa je peljal kar naprej, ugasnil luči, nato pa na cesti Črnomelj-Stranska vas zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom in se prevrnil. V nesreči sta se ranila tudi dva tujca. Osumljenca čaka kazenska ovadba. Padel z lestve KRŠKO - 4. maja so delavci samostojnega podjetnika opravljali kleparske storitve na stanovanjski hiši. Delavec M. J. se je hotel po lestvi povzpeti na streho (visoka 5,10 m), medtem pa je spodnji del lestve začel drseti po asfaltu. M. J. je izgubil ravnotežje, padel in se hudo poškodoval. Zdravi se v brežiški bolnišnici. Hotel prodati ponarejene marke METLIKA - M. M. iz Hrvaške je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja ponarejanja denarja. 3. maja je prišel v Dolenjsko banko, da bi prodal bankovec za 1000 nemških mark. Delavka je ugotovila, da je bankovec podrejen. Policisti so osumljenca pridržali. VELIKE MALENCE - Zaradi prevelike hitrosti je 24-letni B. T. iz okolice Brežic 1. maja z osebnim avtom zapeljal na levo smerno vozišče in najprej čez dvorišče stanovanjske hiše, nakar je trčil v nasip in drog električne napeljave. Poškodovanega so z reševalnim vozilom odpeljali v brežiško bolnišnico, kjer je zaradi hudih poškodb umrl. Štirje Romuni in štirje Kitajci POSAVJE - Krški policisti so 7. maja v naselju Veliki Trn prijeli štiri Romune, ki so dan prej ilegalno prestopili državno mejo izven naselja Obrež. Istega večera so štirje Kitajci mejo naskrivaj prestopili peš izven naselja Dobova. Tam jih je čakal voznik taksija J. K. iz Ljubljane in jih nato odpeljal na hitro cesto za smer Ljubljana. Toda policisti so ga ustavili in zoper prevoznika vložili kazensko ovadbo, kršitelje pa so po postopku vrnili v Hrvaško. O nasilju v družini OTOČEC - Danes, v četrtek, 10. maja, bo v hotelu Otočec potekalo srečanje sodnikov za prekrške iz vse Slovenije. Ob 14. uri se bo pričel strokovni del srečanja na temo Nasilje v družini - tožilski in policijski vidik ter vidik sodnika za prekrške. 9-letnik padel pod rotacijsko kosilnico Traktorist trčil v smreko MIRNA, GABRJE - 30. aprila okrog 12. ure je 37-letni B. G. iz okolice Mirne na travniku v bližini stanovanjske hiše kosil travo s traktorsko rotacijsko kosilnico, ki jo je imel pripeto na traktorju. Med košnjo so se v traktorski kabini vozili tudi otroci. Med vožnjo je 9-letni J. G. iz okolice Mirne sprostil ročico za odpiranje vrat in fantje padel iz kabine pod rotacijsko kosilnico, kije zapeljala čezenj. Voznik B. G. je traktor takoj ustavil in hudo poškodovanemu J. G. nudil pomoč. 9-letnika so odpeljali v novomeško bolnišnico, a je še istega dne zaradi hudih poškodb umrl. Dan pozneje, 1. maja, se je zgodila še ena traktorska nesreča s smrtnim izidom. Okrog 15. ure seje 38-letni F. B. iz Dolenjega Suhadola peljal z neregistriranim traktorjem od Miklavža na Gorjancih proti Gabrju. Peljal se je po strmi gozdni poti, ki ni namenjena za prevoz. Ko seje peljal po skalah in listju, je izgubil oblast nad vozilom in s prednjim delom silovito trčil v smreko, ki se je prepolovila. Voznik je padel iz traktorske kabine in hudo poškodovan obležal na poti, kjer ga je našel občan. Poškodovanca so z reševalnim vozilom odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer je naslednji dan podlegel poškodbam. L. M. Padla z motorja STRAŽA - 40-letni F. Š. iz Šmarja-Sapa seje 1. maja dopoldne z motornim kolesom peljal z Mirne proti Mokronogu. Pri Straži je zapeljal na makadamsko bankino in kmalu nato v jarek, kjer sta z 35-letno sopotnico I. Š. padla in se hudo poškodovala. Obema so pomoč nudili v novomeški bolnišnici. Skoraj trčil v policista ŠENTJERNEJ - 44-letni D. K. iz okolice Novega mesta se je 5. maja ponoči peljal po Novomeški cesti proti Trdinovi cesti v Šentjerneju. Iz nasprotne smeri se je pripeljal policist s službenim vozilom. Med srečanjem je D. K. zapeljal v levo in policist je moral zapeljati izven vozišča, da je preprečil trčenje. D. K. ni ustavil, temveč seje peljal naprej. Ko gaje policist izsledil, je odredil zanj preizkus alkoholiziranosti. Ker je kršitelj to odklonil, mu je policist prepovedal nadaljnjo vožnjo ter mu začasno odvzel vozniško dovoljenje. D. K. je vseeno peljal naprej. Čez eno uro so ga ponovno ustavili in pridržali. ZA ODVRNITEV OGNJA - Težko bi živeli brez ognja, ki pa dostikrat povzroči tudi veliko škode. Da bi bilo požarov vse manj, je bita v nedeljo, 6. maja, v cerkvi na Malem Vrhu, ki je posvečena sv. Florjanu, zavetniku gasilcev, gasilska maša. Udeležilo se je je veliko gasilcev PGD Jablan s predsednikom Jožetom Drenikom, povorke (na sliki) pa so se udeležili tudi gasilci iz sosednjih društev. Župnik g. Andrej Šimenc je v pridigi lepo opisal življenjsko usodo sv. Florjana in vsem skupaj zaželel, da bi gasilce na akcijah ob požarih čim redkeje potrebovali. Zbrani gasilci so se pred mašo udeležili tudi svečanosti ob blagoslovitvi gasilskega prapora PGD Mirna Peč. (Foto: L Murn) (Odgovori; popravkfln mnenja Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne(objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ", vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Plaketa za podpolkovnika Klobčaverja DL št. 14, 5. aprila Z veseljem sem prebral podpis k sliki, ki je bila objavljena 5. aprila 2001, z veseljem zato, ker zelo redko prebiramo, da kdo s področja obrambnih struktur ali iz Slovenske vojske prejme priznanje za dolgoletno delo ali dobro sodelovanje med SV in lokalno skupnostjo. V besedilu pa je bilo nekaj netočnosti, kijih želim popraviti. Vojašnica Novo mesto (vojni kompleks kasarne “Milan Majcen”) je bila komisijsko in zapisniško prevzeta 16. 10. 1991. Vojašnico je predala komisija JLA, ki jo je vodil kapetan I. klase Stole Simič, sprejela pa komisija TO, ki jo je vodil major Franci Medle. V času od 24.12.1992 do 15.3.1993 je bil poveljnik vojašnice major Bogdan Avbar, v času od 15.3.1993 do 12.11.1996 polkovnik Mitja Teropšič in od 12.11.1996 dalje podpolkovnik Anton Klobčaver. Med osamosvojitveno vojno leta 1991 je bojne akcije in druge aktivnosti Teritorialne obrambe v Posavju vodil in koordiniral 25. območni štab TO Brežice. Podpolkovniku Antonu Klobča-verju želim na novem delovnem mestu veliko uspehov. MITJA TEROPŠIČ Brežice Voda - dobrina bogatih DL št. 17, 26. aprila Članek pod zgornjim naslovom vsebuje več netočnosti, ki zahtevajo dodatna pojasnila, da bi bila javnost pravilno obveščena. Kot direktor J P Komunale Metlika, d.o.o., od novembra 2000 sem dolžan podrobneje pojasniti problematiko na področju vodooskrbe v občini Metlika, predvsem v luči najnovejših podražitev pitne vode. Pitna voda je dobrina, ki mora biti pod enakimi pogoji dostopna vsem, je zapisano v Zakonu o javnih gospodarskih službah. Počasi, a vendar se začenjamo zavedati pomena vode za naš obstoj in preživetje (lanskoletna suša!). Cena pitne vode je odvisna predvsem od kvalitete vodnega vira in stroškov, potrebnih za njeno pripravo in distribucijo do potrošnikov. Ti stroški pa se v posameznem vodovodnem omrežju zelo razlikujejo in so med seboj težko primerljivi. Pri izdelavi predloga za nove cene vode smo upoštevali predvsem naslednje: Z Zakonom o javnih gospodarskih službah je določeno, da stroške priprave in distribucije pitne vode krijejo uporabniki vode. Če cena vode ne pokriva obratovalnih stroškov, je lastnik (občina) dolžna zagotoviti manjkajoča sredstva za nemoteno preskrbo s pitno vodo. Cena pitne vode se oblikuje po predpisani metodologiji, sklep občinskega sveta o potrditvi cen odobri ali zavrne Vlada RS. V letu 2000 je Vlada RS sprostila cene komunalnih storitev, je pa zadržala kontrolo nad oblikovanjem cen. Od leta 1993 do leta 2000 je cena pitne vode v občini Metlika zrasla od 60,00 SIT/m3 na 66,82 SIT/m3 ali za 11,3 odst. V letu 2000 je občinski Svet dvakrat povečal ceno pitne vode, in sicer 30. junija na 76,84 SIT/m3 in 30. septembra na 94,66 SIT/m3. Kljub podražitvam je imel program vodooskrbe v letu 2000 za 77 milijonov SIT nepokritih stroškov. Za vodooskrbo smo v letu 2000 porabili 120 milijonov SIT (realno manj od leta 1999), od prodaje vode pa pridobili 43 milijonov SIT prihodkov. Ustvarjeni prihodki so pokrili komaj 80 odst. amortizacije. Povsem normalno je, da prihodki od prodaje vode pokrijejo večji del obratovalnih stroškov. Brez teh sredstev ni pogojev za zagotavljanje nemotene preskrbe s pitno vodo na celotnem območju občine. Lokalna skupnost je zavezana zagotoviti ustrezne pogoje izvajalcu javne gospodarske službe za izvajanje prenesenih nalog. Pri obravnavi povišanja cene pitne vode v občini je občinski svet na 17. seji upošteval argumente Komunale Metlika in potrdil predlagano ceno pitne vode, ki bo zagotavljala pokrivanje obratovalnih stroškov. Na občinskem svetu so bile sprejete naslednje cene pitne vode za gospodinjstva, in ne tiste, objavljene v prispevku g. Nemaniča: od 1.3.2001 je cena m3 pitne vode za gospodinjstvo 160,33 SIT; od 1.7.2001 je cena m3 pitne vode za gospodinjstvo 226,01 SIT. V cenah vode ni zajet DDV. V Komunali Metlika ocenjujemo, da bomo s potrjenimi cenami v naslednjem letu pokrili do 90 odst. obratovalnih stroškov. Vsekakor pri odločanju o novih cenah na občinskem svetu ni šlo za moč moči, temveč za moč argumentov pri zagotavljanju pogojev za funkcioniranje vo-dooskrbnega sistema. Za vse občinske gospodarske javne službe se v skladu s predpisano metodologijo oblikujejo cene. Zato cena zbiranja in čiščenja odpadnih voda ne vpliva na ceno pitne vode. Pri odpisu 10 milijonih SIT dolga za kanalščino je odločal Nadzorni svet Komunale Metlika, d.o.o. Ni dopustno, da bi izgubo v enem programu javne gospodarske službe pokrivali z dohodki iz drugih programov, tudi če bi za to obstajala sredstva. Stroškovna kalkulacija mora biti pregledna in kazati upravičene stroške za posamezno javno službo. Samo na tej podlagi lahko lastnik (občina) odloča, ko obravnava predloge za popravke cene. Primerjava cene vode z elektriko je neprimerna in omalovažuje problem vodooskrbe. Ta primerjava dokazuje, da vode ne cenimo in smo še manj pripravljeni storiti za njeno ohranjanje ter zavarovanje vodnih virov. Že sama primerjava cene pitne vode z drugimi manj nujnimi dobrinami dokazuje, da je voda podcenjena. Poleg cene pitne vode račun za komunalne storitve zajema kanalščino, čiščenje voda in odvoz smeti ter republiške takse in DDV. Našo vodo moramo do končnega uporabnika tudi do petkrat prečrpati, kar zelo vpliva na ceno pitne vode. Malo občin ima s pitno vodo toliko stroškov kot Metlika. Tako je leta 1992 bila cena vode v Metliki 78,2 odst. nad republiškim povprečjem, leta 1993 70 odst., leta 1997 pa le še slabih 10 odst. Sprejeta rast cen v zadnjem letu sledi dejanskim stroškom priprave in distribucije vode v občini. Odpisovanje amortizacije v preteklih letih (okrog 150 milijonov SIT) v luči zniževanja izgube je onemogočila izvajanje investicij pri vzdrževanju in posodabljanju opreme. Za opravljanje naloženih jih nalog Komunala potrebuje minimalne pogoje. Dotrajana oprema, 40 odst. neprimernih cevovodov, odsotnost avtomatike in regulacijskih sistemov za distribucijo so problemi, ki jih moramo sanirati že pred začetkom obratovanja Belokranjskega vodovoda. Poleg tega je potrebno objekte opremiti z elektriko, dostopnimi potmi in sodobnimi regulacijskimi napravami. Potrebna sredstva lahko zagotovimo samo s pošteno ceno. Kar zadeva kvaliteto pitne vode: po podatkih Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto ni noben vzorec odvzet na rezervoarju Veselica v zadnjih dveh letih presegel predpisanih normativov razen občasne povečane motnosti ob močnih deževjih, ki pa jo bomo s povečanimi kapacitetami novega usedalnika in filtrov na Veselici v prihodnje odpravili. O problematiki vodooskrbe in cenovni politiki je bilo že precej napisanega, vendar brez poglobljene analize vzrokov za nastale razmere. Za izhod iz teh razmer in za ustrezno zagotovitev vodooskrbe tudi v prihodnje je bila uskladitev stroškov s prodajno ceno pitne vode nujna. NIKOLA LADIKA direktor Komunale Metlika “Halo, tukaj je bralec Dolenjca” DL št. 18, 4. maja V zadnjem Dolenjskem listu je bilo objavljeno javno vprašanje o nagrajevanju zborovodij v žužemberški občini. Bralec Jože sprašuje, ali je res, da učitelj Makovac dela zastonj, učitelj Može pa dobiva plačilo od občine ter zahteva še dodaten honorar. Pravijo, da v gledališču igralca, ki mu želijo uspeh, preden stopi na oder, popljujejo. Morda pa v Suhi krajini obstaja kaka nova varianta, da tistega, ki čaka na pomemben nastop, oserjejo! Ali lahko upam, da bo v petek, 11.5.2001, nastop Mešanega pevskega zbora KD Dvor, ki mu dirigiram na medoobmočni reviji pevskih zborov Dolenjske v Trdinovem domu v Novem mestu, uspešen? Kje je Jože iz Suhe krajine dobil takšne informacije o meni in mojih honorarjih, ne vem. Vsekakor pa je očitno, da me hoče spraviti na slab Za družine brezplačno ČRNOMELJ - Društvo prijateljev mladine Črnomelj vabi ob mednarodnem dnevu družin na ogled lutkovne predstave Pepelka v izvedbi učenk tekstilne šole iz Metlike, ki bo 12. maja ob 18. uri v Kulturnem domu v Črnomlju. Ker je geslo dneva družin “Za družine brezplačno”, vstopnine ne bo. Ob tej priložnosti vabijo v četrtek, 17. maja, še na družinski pohod na Mirno goro. Zbor bo ob 16. uri pred OŠ Mirana Jarca, prijave pa zbirajo v črnomaljski knjižnici na telefonu 305 13 64 (Irena Muc). V tednu družin se lahko tudi brezplačno vpišete v knjižnico. Ekskurzija šmihelskih učiteljev NOVO MESTO - Med prvomajskimi prazniki so se učitelji novomeške Osnovne šole Šmihel odpravili na tridnevno strokovno ekskurzijo po Avstriji, Liechtensteinu, Nemčiji in Švici. Prvi dan so obiskali glavno mesto Tirolske Innsbruck, znano po zimskih olimpijskih igrah, Sant Anton in Liechtenstein. Naslednji dan so pot nadaljevali v Nemčijo in si ogledali Mainau, ki ga mnogi imenujejo tudi cvetlični otok. Videli so cele planjave tulipanov, narcis in drugih pomladanskih cvetic, veliko skulptur iz cvetja ter hišo palm in orhidej. V Švici so se ustavili ob Renskih slapovih, v prekrasni vasici Stein am Rhein in v Zurichu. Zadnji dan popotovanja so si ogledali \Vattens, mestece, poznano po muzeju kristalov Swarovskega, ob vrnitvi domov pa so obiskali še znano smučarsko središče Kitzbiihel. (H. M.) glas in tudi degradirati (imenuje me učitelj, čeprav sem profesor glasbe). To, kar je morda nekje slišal ali pa si je vse skupaj izmisli, namreč ni popolnoma nič res! Že tajnik žužeberške občine g. Vlado Kostevc odgovarja, da nihče od zborovodij direktno ne dobiva plačila od občine, pač pa preko kulturnih društev, kolikor ta razpolagajo s kakimi sredstvi. Ker sem hkrati zborovodja mešanega pevskega zbora in predsednik društva, mi je dejavnost KD Dvor zelo znana. Društvo je v letu 2000/ 2001 prejelo od občine Žužemberk 312.000 SIT (pevski zbor Prima pa nekaj več!). Ta denarje moralo razdeliti za različne aktivnosti: izdajamo npr. svoj časopis, organiziramo gledališke predstave in koncerte, skrbimo za ohranjanje kulturne dediščine... Glavno dejavnost predstavlja seveda pevski zbor, ki deluje dobri dve leti in vadi dvakrat tedensko. Samo v letu 2001 je KD Dvor organiziralo ali sodelovalo na 12 kulturnih prireditvah: organiziralo je tri gledališke predstave, izvedlo s svojim zborom tri celovečerne koncerte, gostovalo s programom v Ambrusu, organiziralo predstavitev knjige o dvorskem železolivarstvu, sodelovalo na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku, ob materinskem dnevu, sodelovalo s svojim zborom na območni pevski reviji ter se uvrstilo na medobmočno pevsko revijo. Dolg iz preteklih let nas obvezuje, da v bodoče gostimo na Dvoru pevski zbor iz Knežaka na Primorskem (45 pevcev), oktet iz Loža, moške zbore z Iga, iz Kranja in Ambrusa ter trobilni kvartet iz Metlike. Pri skupinah iz omenjenih krajev smo namreč v prejšnih letih že nastopali. Zaradi pomanjkanja denarja nismo sprejeli povabila odličnega pevskega zbora Orfej iz Ljutomera. Vse omenjene zbore bo potrebno ob obisku na Dvoru pogostiti. Jože si lahko predstavlja, koliko denarja po tolikšnih aktivnostih še ostane za zborovodjo! Vendar, od koga naj pa zahtevam dodaten honorar? Od sebe? Dobro vem, koliko je v društveni blagajni! Resnici na ljubo; od novega leta dalje nisem prejel niti tolarja za svoje delo. Kako je s honorarjem zborovodje Makovca, ne vem, prepričan pa sem, da znajo pevci Prime dovolj ceniti njegovo delo in ga tudi nagraditi z razpoložljivimi sredstvi. Kot predsednik društva sem bil pred nedavnim povabljen na sestanek občinskega odbora za družbene dejavnosti. Med drugim sem se tam zavzemal za višje dotacije kulturnim društvom in za normalne zborovod-ske honorarje, takšne, kot jih imajo drugod po Sloveniji. Tako Prima v lanskem letu kakor Mešani pevski zbor KD Dvor letos sta z uvrstitvami na medobmočne revije dokazala, da se kvalitetno in prizadevno dela. FRANC MOŽE OB 60-LETNICI OF - Učenci in učitelji Osnovne šole Dragotina Ketteja smo praznovali 60-letnico ustanovitve Osvobodilne fronte. V šoli smo pripravili likovno in literarno razstavo na temo OF ter obiskali spomenik padlih borcev in talcev pri Sv. Roku, kjer smo imeli kulturni program. K spomeniku smo položili tudi cvetje in prižgati svečke ter z enominutnim molkom počastili spomin na padle. (Učenci OŠ Dragotina Ketteja) Znani novinar, publicist in pisatelj Vinko Blatnik je bil rojen 12. maja 1931 v Novem mestu. Šolo je obiskoval po različnih krajih, maturiral je v Novem mestu, diplomiral na Visoki šoli za politične vede v Beogradu. Služboval je na Ljudski pravici, Delu, Delavski enotnosti, nazadnje v Marksističnem centru. Vinko Blatnik posega s svojim delom na različne ravni in povsod izpričuje razgibano, proni-cavo naravo, ki želi odkrivati resnico. Morda je zdaj Dolenjcem najbolj znan po “Ljubljanskih pismih”, kijih objavlja vsakih štirinajst dni v Dolenjskem listu. V njih udarno, brez pridržkov izpostavlja aktualen problem, ga osvetli v ostri luči in nakazuje rešitve, saj je zanj novinarstvo kritični korektiv za pereče zagate. Njegovi prispevki so zgoščeni, ekonomični, z jasnimi, doslednimi stališči. Pokončna drža je bila zanj značilna že za njegove mladostne prispevke; izpričeval jo je v mnogih socialno kritičnih spisih, npr. v “Iskal je ljubezni, dali ste mu vrv...” Kot urednik Dolenjskega študenta, priloge Dolenjskega lista, je pokazal širok, odprt uredniški odnos, ki je vzpodbudil mnoge literarno in novinarsko nadarjene študente. Značilen je njegov podlistek “Dolenj’c je srečal Abrahama”. V njem se z iskrivo hudomušnim pogledom ozira na svoje mladostno novinarsko delo, na svojevrstne zgode in nezgode. Birokratske zagate, kije na njih naletel pri novinarskem delu, so se razrasle v samopašno spako, ki je odsevala značilne prostislov-nosti tedanjega časa. Odnos do življenja, kot se mu je izoblikoval v mladosti, ostaja njegova trajna značilnost, prepoznavna v vsem njegovem delu. Tudi v širše zasnovanih publicističnih delih, npr. “Zakaj in kakšne ustavne spremembe” do “Rojstnih let in prvih bojih delavskega razreda” in monografije o komandantu Stanetu. Literarno delo Vinka Blatnika je razpršeno po mnogih časopisih in revijah, nekaj pa ga je zbranega v knjigi “Visoko so zvezde". V njih je morda najbolj opazna njegova topla, nezasenčena človečnost. S tankočutnim razumevanjem opisuje stiske tako imenovanega malega človeka, človeka s senčne strani poti. Stiske junakov so lahko izraz socialnih razmer pa tudi brutalnih medvojnih spopadov. Blatnikova pripoved je zgoščena, osredotočena ponavadi na en sam dogodek, ki so v njem ljudje izpričevali svoj resnični obraz. Dogajanje je vpeto v značilno dolenjsko okolje, ki je zraslo z junaki in jim daje značilno podobo. Govorica junakov je živa, kakor vzeta iz življenja, opisi narave sugestivno barviti. Vink« Blatnik je napisal tudi vrsto humoresk, ki so izhajale pod naslovom “Podobe našega časa” in jih je podpisoval kot Venceslav Bodež in Janko Špi-ček. So kratki, ostro zarisani krokiji z živahnimi dialogi, ki pričarajo neposrednost in verjetnost, in so napisani brezkompromisno, v imenu človečnosti, ki ji je zapisano razgibano in bogato razčlenjeno delo Vinka Blatnika. MARJAN BREZOVAR OB DOLENJSKEMKMŽNEM SEJMU S knjigo živimo in rastemo Prihodnji teden bo v Galeriji Krka od 14. do 18. maja Dolenjski knjižni sejem, 24. po vrsti. Začela ga je tovarna zdravil Krka in ga vseskozi tudi gmotno podpirala. Na ogled bo postavljenih okoli 4.000 novoizdanih knjig vseh slovenskih založb. Te knjige so zagledale luč sveta od lanskega do letošnjega maja. To veliko knjižno bogastvo, zbrano hkrati na enem mestu, je vredno, da se mu približa čim več ljudi. Ne zaradi ugodno zabeležene statistike, ampak enostavno zato, da vsaj de! te enkratne ponudbe osvojimo oziroma posvojimo. Knjiga, ki ostane na knjižnih policah, ne doseže svojega cilja. S knjigo smo živeli in rasli od Trubarja dalje in to bomo počenjali kljub računalniškim in televizijskim ekranom, ki jih že danes ni malo, tudi v tretjem tisočletju; pravzaprav v usklajenem, dopolnjevanem sožitju moči knjige in sporočil ekranov. Prireditev, kot je knjižni sejem, je priložnost, da se na novo obogatijo želje bralcev, ki že redno segajo po knjigah, in da se za knjige ogrejejo novi odjemalci. Mnogim knjiga na knjižnem trgu ni dosegljiva, zato je prav, da vidijo tovrstno razstavljeno kulturno ponudbo, ki jo kasneje lahko realizirajo za branje z obiski splošnoizpolnjevalnih, potujočih, študijskih, pionirskih in šolskih knjižnic. Tudi posamezni ljubitelji knjig so si ustvarili, svoje knjižne zaloge. Ti vam lahko posodijo to ali ono knjigo za branje, še bolje pa bi bilo, da bi jih, če je te možno, začeli posnemati in postopno ustvarjati svoje knjižne zaloge. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo s slovenskim jezikom, je jasno. Branili in bogatili ga bomo sami, in to z njegovo odgovorno in nenadomestljivo uporabo v javnosti. V pisni in govorni podobi. Slovenski jezik je temeljna moč, po kateri je prepoznavna naša nacionalna identiteta. Tudi v bodoče se bomo morali, če bomo hoteli kaj doseči, dokazovati z lastnim znanjem, voljo in odločanjem. Brez knjige nikakor! Mladina že leta množično sega po knjigah v okviru različnih gibanj, ki spodbujajo in pospešujejo branje. Pred desetletji so bile šolske knjižnice revne, danes pa je v njih knjižno bogastvo, ki zadovolji osnovne potrebe mladih bralcev. Toda z doseženim se ne kaže sprijazniti. S knjižnimi novitetami bi se morale organizirano bogatiti vse vrste knjižnic v večjih in manjših bivalnih središčih. Novih bralcev ne bodo animirala zdolgočasena okolja, oddaljena od knjižnih ponudb. Pogosto slišimo, da je knjiga človeku nepogrešljiva prijateljica. Da, toda poti do nje je treba nenehno utrjevati, zvestobo njej pa potrjevati. Precej tega je že uresničil dolenjski knjižni sejem. Knjigarna Mladinske knjige v Novem mestu se vsako leto izjemno potrudi, da je knjižni sejem s toliko predstavljenimi knjižnimi novostmi dobro organiziran. Interes zanj se je iz leta v leto večal, tako znotraj Krke kol zunaj nje. Še večjo naklonjenosti naj bi bil deležen pri odrasli populaciji, zlasti pa pri šolajoči se mladini. Kulturni dnevi, posvečeni srečanju s knjigami, organizirani po načelu interdisciplinarnega pristopa, lahko obrodijo žlahtne kulturne sadove. Od blizu spoznavati knjižno bogastvo, raznotero po vsebini, je priložnost, ki naj ne bo zamujena. Zato, ker tako pozornost in odgovornost ta knjižni sejem zasluži. Za zanimive spremne sejemske razstave in prireditve odgovorno opravi Knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu. Poskrbimo, da bosta skrb in gorečnost organizatorjev sejma dostojno poplačana z našimi obiski. JOŽE ŠKUFCA < Z DOLENJSKIM LISTOM IN MANO ZA L MAJ SPET NA HVARU-Letos se je prvomajskega druženja na Hvaru udeležilo kar 156 naročnikov in tudi ostalih, ki so v organizaciji Dolenjskega lista in turistične agencije Mana uživali v športno-rekreativnih in zabavnih prireditvah. Prijetnemu vzdušju je botrovalo tudi lepo vreme, še posebej smo bili brezvetrja veseli na izletih z ladjo na Paklene otoke in na Brač. Na stiki: ena od ladij, ki nas je popeljala na Bol. (Foto: Majda Luzar) OBLETNICA TITOVE SMRTI - Na spominski slovesnosti ob 21. obletnici smrti maršala Tita se je v njegovem rojstnem kraju Kumrovcu zbralo okoli 2000 ljudi. Med 22 delegacijami iz Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine je bita tudi delegacija Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva. Vodil jo je Jože Stegne iz Vinice, v delegaciji pa sta bila tudi Josip Boljkovac iz Vukove gorice iz Hrvaške in Ivanka Brezigar iz Ljubljane. (Foto: V. Vlašič) NOVOMEŠČANI V SARAJEVU - Na letošnjih že tradicionalnih Cankarjevih dnevih, ki jih v Sarajevu prireja tamkajšnje kulturno društvo Cankar, so sodelovali tudi Novomeščani. Tamkajšnjim Slovencem se je na literarnem večeru predstavila pisateljica Ivanka Mestnik, zapeli pa so jim pevski zbor Revoz, mezosopranistka ljubljanske Opere in kantavtorica Branka Božič. Srečanja sta se udeležila tudi novomeški župan Anton Starc, dr. med, in podžupanja Martina Vrhovnik, goste pa je na slovenskem veleposlaništvu sprejet tudi Vojko Kuzma, odpravnik poslov, s sodelavci. Obisk v Sarajevu je pripravilo Društvo za razvijanje prostovoljnega deta Novo mesto, ki že nekaj let prijateljsko sodeluje z društvom Cankar. (Foto: B. Peterlin) ZLATA JORDANOVA - V Lurdu pri Šentjerneju sta zakonca Janez in Jožefa Jordan iz Vrbovc pri Šentjerneju po petdesetih letih ponovno potrdila zakonsko zvestobo v krogu svojih otrok, sorodnikov, prijateljev in znancev. Slovesno zlato poroko z mašo je darovat šentjernejski župnik Anton Trpin ob somaševanju Franja Simončiča. V dnevih praznovanja so slavljenca obiskali tudi aktivisti krajevne organizacije Rdečega križa Šentjernej. (Foto: A. Gorenc) ODPRT DRUŽINSKI MODNI CENTER ADESSA - Prejšnji teden je Ades-sa moden, d.o.o., s sedežem v Mariboru v novomeškem BTC cityju odprta trgovino, v kateri se lahko obleče vsa družina. Cene kvalitetne ženske, moške in otroške konfekcije z zapovedanimi modnimi trendi, klasiko in tudi večjimi številkami so nizke predvsem zaradi lastne proizvodnje ene od hčerinskih podjetij. Kot sta povedala področni vodja Tatjana Hvala in direktor Wilhelm Sigelreithmaier, bo v trgovini vsak teden nova kolekcija, njihov servis pa bo skrbel tako za rezervacije kot za menjavo blaga. Prihodnji teden bodo odprli trgovino še v Krškem. (Foto: Majda Luzar. EPS) Podjetja za ugled Slovenije Nekatera velika dolenjska podjetja se vključujejo v projekt, katerega namen je okrepiti ugled naše države in gospodarstva Mlini na veter, lesene cokle, tulipani, Rembrandt in drugo so zaščitni znaki Nizozemske. So sestavni del kvalitetne podobe te simpatične države. Tudi Slovenija ima kar nekaj svojih zaščitnih znakov: kranjsko čebelo, idrijske čipke, presihajoče Cerkniško jezero, Prešerna, Plečnika, Štuklja, teran. Postojnsko jamo, bohinjski sir, štajerska jabolka, itd. Tudi dolenjski cviček je med njimi. Prav tako ima Slovenija kar nekaj odličnih podjetij, ki v evropskem in svetovnem merilu dosegajo visoko raven, in včasih jih v tujini poznajo in cenijo mnogo bolj kot doma. To pomeni, da sta njihov sloves in dobro delo reprezentančna za celo državo. Kulturne in gospodarske kvalitete pa same po sebi niso dovolj, da nas v svetu ne bi več zamenjevali s Slovaško ali locirali na presenetljivih mestih. To je bila zadostna vzpodbuda nekaterim največjim podjetjem, da so dala pobudo za projekt “Slovenija, podoba novega tisočletja”. Ob Mesto, hiša, interier Razstava Stanka Pelca KOČEVJE - Pod naslovom “Mesto, hiša, interier” so konec aprila v kočevskem Pokrajinskem muzeju odprli razstavo fotografij člana domačega Fotografskega društva Grča Stanka Pelca. Fotografsko pot je začel pred dobrimi šestimi leti, marsikatera fotografija pa mu je prinesla nagrado na domačih in tujih tečajih. Vedno je predstavljal lepote kočevske pokrajine, bogate z neokrnjenimi gozdovi, rastlinskim in živalskim svetom, tokrat pa se predstavlja z drugačnim opusom. S svojim fotografskim znanjem in povsem svojevrstnim pristopom je dokazal, da zna biti kos tudi nalogi, pri kateri fotoaparat služi le kot orodje za zapis tistega, kar je hotel izluščiti iz prostora. Predstavljene fotografije so lahko umetniške ali le dokumentaren zapis prostora in stavbe, ki še pred letom dni ni bila ravno v ponos Kočevcem, danes pa je s pomočjo znanja arhitektov in izvajalcev ponovno dala podobo središču mesta. Stanka Pelca ne zanima le narava kot taka, pač pa tudi ljudje, prostor, arhitektura... In konec koncev, tudi to je narava. Kot zagrizen naravovarstvenik je pokazal, da beseda naravovarstvenik pomeni tudi varuha kulturne dediščine, da je le-ta bogata tudi na Kočevskem in da se jo izplača ohraniti našim zanamcem, če ne drugače, pa s fotografijo. J. P. Veliko zanimanje za test SEVNICA - V organizaciji športnega društva Partizan Sevnica (s sodelovanjem Športne unije Slovenije in Zdravstvenega doma Sevnica) je v soboto, 28. aprila, potekala akcija Slovenija v gibanju - z gibanjem do zdravja, in sicer preizkus hoje na 2 kilometra. Tega enostavnega, varnega in ponovljivega testa se je udeležilo 19 testirancev, katerih povprečna starost je bila 44 let. Vsakemu testirancu so izmerili krvni pritisk, športni strokovnjaki pa so na podlagi rezultatov testiranja svetovali ustrezno telesno dejavnost in športno vadbo za izboljšanje zdravja in dobrega počutja, letom in rezultatom preizkusa primerno. Praznično na Velikih Malencah VELIKE MALENCE - Na predvečer praznika dela je bilo živahno tudi na Velikih Malencah. Že popoldne so se vaščani zbrali pred domom krajevne skupnosti, kjer so postavljali mlaj. Za dobrote so poskrbele gospodinje, cviček so darovali vinogradniki, za ples in dobro voljo pa so zaigrali domači glasbeniki. Okoli devete zvečer so prižgali še kres. Uspešno praznovanje sta pripravila tamkajšnja krajevna skupnost in turistično društvo. Belokranjski študenti se predstavijo LJUBLJANA-V torek, 8. maja, je bila na ljubljanskem letnem telovadišču Ilirija študentska tržnica, na kateri je sodeloval tudi Klub belokranjskih študentov. Belokranjci so lepote dežele ob Kolpi predstavili z mlinom in velikim mlinskim kolesom, belimi narodnimi nošami, zelenim Jurijem, pogačo, vinom, pisanicami ter drugimi dobrotami in znamenitostmi. podpori Gospodarske zbornice Slovenije in Urada za gospodarsko promocijo so se stvari začele premikati, trenutno pa se v projekt vključujejo tudi nekatera podjetja z dolenjskega območja, ki bodo predstavljena v osrednjem delu projekta - referenčni knjigi. To bo svojevrsten “Kdo je kdo” v slovenskem gospodarstvu, ki bo podjetja predstavil s pomočjo enega svojih uspešnih projektov in s poslovno strategijo. Na koncu utegnemo tudi sami ugotoviti, da sploh ni tako slabo tu pri nas", in se zavedeti, da če se ne bomo sami znali ceniti, nas tudi drugi ne bodo cenili. J. POGAČNIK Je Marija pračlovek? Marija iz Posavja, ki rada sodeluje v kontaktnih oddajah lokalnih radijskih postaj, bi lahko postala honorarna sodelavka kakšnega sadističnega združenja. To, da je ugotovila, kako nek južni, nekdaj naš bratski narod, živi na stopnji pračloveka, bi lahko imeli za po(ne)srečeno šalo. Njen predlog, kako kaznovati njihovega voditelja, ki je baje odnesel čez mejo na tone zlata in je še drugače kradel kot sraka, pa kaže na bolnega črvička, ki se je zavlekel pod lobanjo. Ženska je namreč predlagala, da bi ga bilo treba obesiti, še živemu narezati kožo in jo posoliti. Posavska Marija verjetno pozablja, da smo že v 21. stoletju, da imamo sodišča, zapore in druge veliko humanejše prijeme za kaznovanje tudi največjih zločincev. Ob tolikšni predlagani krutosti človek nehote pomisli: kaj pa če je gospa Marija na stopnji pračloveka ? TONI GAŠPERIC REGIJSKI KVIZ UNESCOVIH ŠOL - V petek, 20 aprila, je na OŠ Šmihel potekal regijski kviz Unescovih šol, na katerem so sodelovali učenci iz OŠ Šmihel, OŠ Zreče, OŠ Rogaška Slatina in OŠ Maksa Pleteršnika iz Pišec. Z žrebom so izmed vseh udeležencev sestavili tri ekipe, ki so se pomerile v znanju o morju, o združenih narodih in o domači kuhinji. Kot pravi vodja kviza in koordinator ASP net mreže Robert Vinšek, srečanje poteka v duhu Unescovih načel, zato se bodo vse šole, ki so vključene v to mrežo, spet srečale na finalnem kvizu, ki bo konec maja v Mariboru. Tam bo sodelovala ekipa A, ki so jo sestavljali: Tina iz Šmihela, Domen iz Pišec, Marjeta iz Rogaške Slatine in Tamara iz Zreč. ALPINISTIČNI TABOR V PAKLENICI - Alpinistični odsek novomeškega planinskega društva je za prvomajske praznike odšel na alpinistični tabor v narodni park Paklenica pri Zadru. V Veliko Paklenico, ki poleg Male sestavlja raj za plezalce, se je odpravilo 20 članov, ki so v petih dneh svoje znanje preizkusili na skupno preko 30-ih smereh različnih težavnostnih stopenj. Tabor ni bil le plezalnega značaja, ker so se ga udeležili tudi tečajniki, ki so se učili varovanja v skali in samoreševanja ter spoznavali, kakšna oprema se uporablja za skalno plezanje. (Foto: J. Hartman) RENAULT Renaultov prodajno-servism center TPV AVTO d.o.o. je v sredo, 9. maja 2001 slovesno odprl prenovljeno koncesijo na Cesti bratov Cerjakov 11 v Brežicah. Vsem zaposlenim prodajno-servisnega centra TPV AVTO v Brežicah čestitamo ob novi pridobitvi in jim želimo še veliko delovnih uspehov. www.renault.si wap.renault.si Revoz d.d.. Dunajska 22. 1511 Ljubljano K2B!«>0 Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 10.5. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Odmevi; Mostovi; Pod klobukom; Zgodbe iz školjke; Po vidrinih sledeh, odd.; Po dolgem in počez; Umetnost bivanja; Gospodarski izzivi - 13.00 Poročila - 14.05 Večerni gost -14.55 Zoom - 16.30 Poročila -16.45 Risanka -17.05 Na liniji -17.45 PrixCir-com, nagrajene odd. - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Tednik - 21.00 Prvi in drugi - 21.20 Osmi dan - 22.00 Odmevi - 22.50 Podoba podobe - 23.20 Plenilci, nad. SLOVENIJA 2 9.00 Tedenski izbor: Videospotnice; Rad imam Lucy, nan.; Angel, varuh moj, nan.; Caroline v velemestu; Frasier, nan.; 13.00 Kolesarska dirka po Sloveniji -13.30 Svet poroča -14.00 Cvetje v jeseni, slovenski film - 15.55 Hokej - 18.15 Ljubezen lahko tudi ubija, ameriški film -19.40 Videospotnice - 20.05 Osamljeni planet - 20.50 Naše malo mesto, hrvaška nan. - 21.40 Poseben pogled, film KANAL A 9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Družinski zgled, nan. -11.50 Ricki Lake - 12.45 Adrenalina - 13.45 Mladoporočenci - 14.45 Princ z Bel Aira, nan. -15.15 Ricki Lace - 16.20 Veličastnih sedem, nan.-17.10 Stražar, nan. - 18.00 Ti in jaz,nan. -18.30 Dharma in Greg, nan. -19.00 Miza za pet, nan. - 20.00 Morilec v mestu, film - 22.00 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.15 Seinfeld, nan. - 23.00 Popoln spomin, nan. POP TV 10.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.00 Črni biser - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Lepo je biti milijonar - 14.05 Umor, nan. - 15.30 Oprah show -16.25 Obala ljubezni, nan. -17.20 Črni biser, nad. -18.15 Moja usoda si ti, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Igra s čolnom, film - 21.45 Urgenca, nan. - 22.35 Jag, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Risanka -18.15 Veriga uspeha -18.45 Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Iz združenja lokalnih TV - 22.00 ATV predstavlja - 22.30 Rezerviran čas - 23.00 Novice HTV 1 9.30 Poročila - 9.40 Izobraževalni program - 11.00 Za otroke in mladino - 12.00 Poročila -12.35 Naša zemlja, nad. - 13.25 V ozadju medijev, dok. oddaja - 14.15 Poročila - 14.20 Izobraževalni program - 15.05 Program za otroke in mladino -16.00 Etno -16.30 Hrvaška danes -17.05 Hugo -17.30 Risanka -17.55 Živeti z..., izobr. oddaja -18.30 Kolo sreče - 19.13 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.15 Naravni_parki v ZDA - 20.50 Pol ure kulture - 21.25 Željka Ogresta z gosti - 22.25 Viza - 23.10 Odmevi - 23.30 Nočni program HTV 2 10.10 Poročila -10.15 Ponovitve oddaj -11.00 Program ob 45-letnici hrvaške televizije -16.05 Naša zemlja, nad. - 16.55 Poročila za gluhe in naglušne - 17.00 Vsakdanjost - 18.25 Panorama -18.55 Poročila -19.00 Na zdravje, nan. - 19.30 Policija, nan - 20.10 Urgenca, nan. - 21.00 Polni krog - 21.15 Tudi to je Italija, dok. film - 21.50 Nevidni človek, nan. - 22.40 Thelma in Louise, ameriški film - 0.45 Svetovni muzeji PETEK, 11.5. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Prisluhnimo tišini; Lutkovna igrica; Risanka; Na liniji; Otroška oddaja; Prix Circom; Slovenski magazin; Celuloidni blues, drama -13.00 Poročila -13.25 Življenje v Pirenejaih, odd. -14.15 Prvi in drugi - 14.35 Osmi dan - 15.05 Vsakdanjik in praznik -16.00 Mostovi -16.30 Poročila -16.45 Zares divje živali, nad. - 17.10 Sanjska dežela, odd. -17.35 Marketing -18.20 Dosežki -18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik -20.05 Garači, nad. - 21.00 Deteljica - 21.10 TV Poper - 22.00 Odmevi - 22.50 Gledališki rok - 22.55 Polnični klub - 0.05 Sramota, angleški film SLOVENIJA 2 9.00 Tedenski izbor: Videospotnice; Osamljeni planet - 11.15 Vlado Kreslin s prijatelji - 13.05 Benovo poletje, film -14.40 Ta srečni ljudski rod, film -16.30 Rad imam Lucy, nan. -17.00 Angel, varuh moj, nan. - 17,55 Košarka - 19.45 Kolesarska dirka - 20.25 Košarka - 22.20 Kontesa Dora, hrvaška nad. - 23.10 Fargo, ameriški film - 0.45 Mccallum, nan. - 1.35 South Park, nan. KANAL A 9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Popoln spomin, nan. -11.50 Ricki Lake -12.45 Pop n roll -14.00 Bravo, Maestro- 14.45 Princ z Bel Aira, nan, -15.15 Ricki Lake - 16.20 Veličastnih sedem, nan. -17.10 Stražar, nan. -18.00 Ti in jaz,nan,-18.30 Dharma in Greg, nan. -19.00 Miza za pet, nan. - 20.00 Zelenci vračajo udarec, film - 22.00 Felicity, nan. - 23.00Trije, nan. - 0.00 Policisti, nan. - 0.30 Dannyjeve zvezde POP TV 10.00 Moja usoda si ti, nad. -11.00 Črni biser -11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Lepo je biti milijonar - 14.05 Umor, nan. - 15.30 Oprah show -16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, nad. -18.15 Moja usoda si ti, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Špiclji, ameriški film - 21.00 Mafija in jaz, film - 22.35 Zlata krila, nan. - 23.30 Nevarne dirke, nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.00 Avtomobilistično zrcalo - 17.30 Turistična oddaja- 18.00 Kmetijski razgledi -18.30 Tedenski kulturni pregled -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice- 19.15 24 ur - 20.00 Rezerviran čas - 21.00 Novice - 21.20 Brez panike - 21.40 Motosport mundial - 22.10 Kako biti zdrav? -22.50 Nas poznate? - 23.00 Novice HTV 1 9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program -H.05 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila- 12.30 Naša zemlja, nad. -13.20 V ozadju medijev, dok. oddaja -14.15 Izobraževalni program - 15.10 Program za otroke in mladino -16.00 Turistični magazin -16.30 Hrvaška danes -17.05 Hugo -17.30 Televizija o televiziji -17.55 Alpe-Donava-Jadran -18.30 Kolo sreče-19.13 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.15 Glasbena oddaja - 21.10 Pod napetostjo, ameriški film -22.40 Odmevi - 23.00 Mrtvi in pokopani, ameriški film - 0.35 Nočni program HTV 2 9.25 Poročila - 9.30 Ponovitve oddaj - 11.00 Program ob 45-letnici hrvaške televizije -16.05 Naša zemlja, nad. - 16.55 Poročila za neme in gluhoneme osebe - 17.00 Vsakdanjost - 18.25 Panorama - 18.55 Poročila - 19.00 Zakonske vode, nan. -19.30 Policija, nan. - 20.10 Zakon in red, nan. - 21.00 Polni krog - 21.25 Latinica - 23.05 Pravi čas - 0.45 Svetovni muzeji SLOVENIJA 2 9.10 Videospotnice - 9.45 Naše malo mesto, nan. - 10.35 Policija nanaši strani, odd. - 11.05 Folk area, festival - 12.05 Stopnišče, film - 13.45 Šport: Plesi; Košarka; Evrogol; Waterpolo; Košarka - 20.05 Največji procesi vseh časov, nad. - 20.50 Cikcak - 21.25 Turistična oddaja - 22.00 Končnica - 23.15 Hokej KANAL A 9.10 Moški imajo raje plavolaske, ameriški film -11.00 Divja zemlja,nan.-12.00 Merlose Plače, nan. - 13.00 Komedija zmešnjav - 13.30 Pop’n’roll -14.45 Rock v Riu, koncert -16.45 Divjina, dok. odd. -17.30 Adijo, pamet, nad. -18.15 Merlose Plače, nad. -19.10 Prijatelji, nan. -19.40 Roswell, nan. - 20.30 Prijatelji, nan. - 21.00 Tajni agent 000, ameriški film - 22.30 Pri ščurku, film - 0.00 Adrenalina POP TV 8.30 Risanka - 10.30 Navihanka, nan. - 11.00 Mestni fantje, nan. - 11.30 Šolska košarkarska liga - 12.30 Ameriška gimnazija, film - 13.00 Brata, nan. - 13.30 Formula 1 - 16.00 Sam z dojenčkom, nan. -16.30 Močno zdravilo, nan. - 17.30 Med življenjem in smrtjo, film - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.10 Tat za vedno, nan. - 22.10 Športna scena - 22.55 Mati noči, ameriški film VAŠ KANAL 12.30 Če boste danes z nami -12.35 Ste sinoči spregledali? -13.20 Formula 1 -16.30 Zaigrajmo in zapojmo! -18.30 Belokranjski obzornik - 18.45 Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.00 Novice - 21.20 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi - 22.10 Športna scena - 23.00 Novice SOBOTA, 12.5. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; Zgodbe iz školjke; Risanka; Pod klobukom; Uspehu naproti, film; Lingo; Tednik -13.00 Poročila - 13.30 Mostovi - 14.30 Pod piramido, odd. TV MB -15.00 Iz otroških ust, film -16.30 Poročila -16.45 Pika nogavička, ris. nan. -17.10 Carski sel, nad, - 17.50Na vrtu -18.15 Ozare -18.20 Svet čudes, dok. nan. - 18.50 Risanka -19.00 Danes - 19.05 Utrip - 19.30 Dnevnik - 20.05 Evrosong - 0.10 Poročila - 0.45 Sopranovi, nad. -1.35 Quillerjev memorandum, angleški film SLOVENIJA 2 9.3025 Tedenski izbor: Videospotnice; Jasno in glasno; Meč maščevanja, film - 14.55 Šport: Hokej; Rokomet - 21.00 Austin Powers, film - 22.30 Praksa, nan. - 23.10 Kolesarska dirka - 23.30 Sobotna noč KANAL A 9.00 Sedem let skomin, ameriški film - 11.00 Divja zemlja, nan. -12.00 Beverly Hills, nan. - 13.00 Mladoporočenci -14.00 Košarka - 16.30 Skrita kamera -17.00 Pop'n’roll-18.15 Beverly Hills.nan.-19.10 Prijatelji, nan. - 19.40Dvakrat v življenju, nan. - 20.30 Prijatelji, nan. - 21.00 Miss Univerzum - 22.30 Umor v živo, ameriški film - 0.10 Policisti, nan. POP TV 8.30 Risanke - 10.30 Navihanka, nan. - 11.00 Mestni fantje, nan. - 11.30 Šolska košarkarska liga - 12.30 Ameriška gimnazija, nan. - 13.00 Formula 1 - 14.00 TV Dober dan - 14.50 Popotovanje srca, film - 16.35 Močno zdravilo, nan. - 17.30 Majhni koraki življenja, film -19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.10 Kremenčkovi, ameriški film - 22.50 Julian Po, film VAŠ KANAL 13.00 Če boste danes z nami -13.05 Ste sinoči spregledali? - 13.25 Video strani - 17.00 Kako biti zdrav? -17.30 Motosport Mundial -18.00 Iz združenja lokalnih TV - 18.30 Belokranjski obzornik -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Zaigrajmo in zapojmo - 22.10 Rezerviran čas - 23.00 Novice HTV 1 7.55 Poročila - 8.10 Leto nevarnega življenja, film - 10.05 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila - 12.30 Dokumentarna odd. - 13.00 Prizma -13.55 Poročila - 14.10 Oprah show - 15.10 Hruške in jabolka - 15.40 Divja obzorja -16.10 Zlata dekleta, nan. -17.05 Glasbena odd. - 18.40 Povabilo - 19.30 Dnevnik -20.20Tedenski pregled - 21.00 Evrovizija, izbor - 0.05 Poročila - 0.15 Nočni program HTV 2 10.00 Ponovitve oddaj -14.10 Pesniški potopis -14.45 Briljanten -15.30 Risanka -15.55 Črno-belo v barvi -16.50 Most na reki Kwai, ameriški film -19.30 Policija, nan. - 20.10 Zadnji Don, nan. - 21.00 Poročila - 21.10 Glamour Cafe - 22.10 Svet zabave - 22.40 Glasbena oddaja -23.50 Svetovni muzeji NEDELJA, 13.5. SLOVENIJA 1 8.00 Živžav: Telebajski; Tabaluga; Pika nogavička; Miki Makin črkopis; Med valovi; Pomagajmo si; Svet divjih živali; Ozare; Obzorja duha; Ljudje in zemlja - 13.00 Poročila - 13.15 Evrosong - 14.40 Garači, nad. - 15.30 Parada plesa -16.00 Umetnost bivanja -16.30 Poročila - 16.50 Alpski večer - 17.45 Alpe-Donava-Jadran -18.15 Podolgem in počez -18.45 Risanka -18.50 Žrebanje lota -19.00 Danes -19.05 Zrcalo tedna -19.30 Dnevnik - 20.05 Zoom -21.40 Iriffrvju - 22.40 Poročila - 23.00 Zgodbe o knjigi - 23.10 Brez reza PONEDELJEK, 14.5. SLOVENIJA 1 8.00 Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; Pod piramido; Sanjska dežela; Žares divje živali, dok. odd.; Naočnik in Očalnik; Humanistika; Dosežki; Na vrtu; Svet čudes; Parada plesa - 13.00 Poročila -13.30 Ljudje in zemlja -14.20 Polnočni klub -15.30 Opodoba podobe -16.00 Dober dan, Koroška - 16.30 Poročila - 16.45 Mikin Makin črkopis -16.50 Telebajski -17.15 Radovedni Taček-17.45 Volja najde pot-18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Julija, nan. - 21.00 Aktualne teme - 22.00 Odmevi - 22.50 Stebri slovenskega gledališča SLOVENIJA 2 9.00 Tedenski izbor: Videospotnice; Rad imam Lucy. nan.; Angel, varuh moj, nan.; Kontesa Dora, nad.; Cik cak; Sobotna noč; Policija na naši strani -16.30 Rad imam Lucy, nan. -17.00 Angel, varuh moj, nan. -18.00 Regionalni program -18.30 Štafeta mladosti -19.30 Videospotnice - 20.05 Skrivnosti vojne, nad. - 21.00 Studio City - 22.00 Moška liga, nan. - 22.30 Me-tropolis - 23.00 Brane Rončel izza odra - 0.25 Strastna prijatelja, film KANAL A 9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. -10.25 Roswell, nan. -11.50 Ricki Lake - 12.45 Dannyjeve zvezde - 13.45 Zmenkarije -14.45 Princ z Bel Aira, nan. -15.15 Ricki Lake - 16.20 Veličastnih sedem, nan. -17.10 Stražar, nan. -18.00 Ti in jaz,nan.-18.30 Dharma in Greg, nan. -19.00 Miza za pet, nan. - 20.00 Helikopterska enota, nemška nan. -20.55 Umri pokončno, film - 23.10 Dosjeji X, nan. - 0.00 Dannyjeve zvezde POP TV 10.00 Moja usoda si ti, nad. -11.00 Črni biser -11.50 Obala ljubezni, nad. -13.10 Športna scena - 14.05 Umor, nan. - 15.30 Oprah show -16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, nad. -18.15 Moja usoda si ti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00TV Dober dan, nan. - 20.55 Sedma nebesa, film - 21.50 Možje v belem, nan. - 22.40 Jag, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani- 17.00 Posnetek dogodka-18.15 Športni pregled- 18.45 Nas poznate?- 19.00Novice-19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan! - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.20 Klepet z... - 21.50 Športni pregled -22.20 Veriga uspeha - 23.00 Novice TOREK, 15.5. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Radovedni Taček; Otroška oddaja; Volja najde pot; Naokoli po Nemčiji; Julija, nan. - 13.00 Poročila - 14.20 Aktualne teme -15.10 Stebri slovenskega gledališča - 16.00 Regionalna oddaja - 16.30 Poročila - 16.45 Glasbena šala (šola) -17.05 Skrivni dnevnik Jadrana Krta, nad. -17.45 Eduardo Chillida, dok. oddaja - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik -20.05 Vrtičkarji II., nan. - 20.40 Steklena džungla, dok. oddaja - 21.10 Aktualno - 22.00 Odmevi - 22.50 Francoska dfama SLOVENIJA 2 9.00 Tedenski izbor: Videospotnice; Rad imam Lucy, nan.; Angel, varuh moj, nan.; Skrivnosti vojne, dok. nan.; Največji procesi vseh časov, dok. odd.; Oiz otroških ust, film; Studio City; Metropolis -16.30 Rad imam Lucy, nan. -17.00 Angel, varuh moj, nan. -18.00 Iz dvigala na levo, francoski film - 19.35 Videospotnice - 20.05 Glasbeni festival - 21.00 Finbar je izginil, nemški film - 22.40 Aliča, dok. film - 23.10 Svet poroča - 23.40 Claire Dolan, film KANAL A 9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. -10.25 Helikopterska enota, nan. - 11.50 Ricki Lake - 12.45 Pop’n’roIl - 14.00 Bravo, maestro -14.45 Princ z Bel Aira -15.15 Ricki Lace - 16.20 Veličastnih sedem, nan. -17.10 Stražar, nan. -18.00 Ti injaz, nan. -18.30 Dharma in Greg, nan. -19.00 Miza za pet, nan. - 20.00 Karate Kid 3, film - 22.00 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.30 Seinfeld, nan. - 23.00 Udarci pravice, nan. POP TV 10.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.00 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 TV Dober dan - 14.05 Umor, nan. - 15.30 Oprah shovv -16.25 Obala ljubezni, nad. -17.20 Črni biser, nad. -18.15 Moja usoda si ti, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Hčerine tegobe, ameriški film -21.45 Naša sodnica, nan. - 22.40 Jag, nan. -23.30 M.A.S.H., nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? - 13.40 Video strani- 17.00 Risanka -18.15 Rezerviran čas -18.20 Športni pregled - 18.50 Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Za Nancyjevo ljubezen, film - 21.35 Novice - 22.00 Športni pregled - 22.25 Rezerviran čas - 23.00 Novice SREDA, 16.5. SLOVENIJA 1 8.00 Tedenski izbor: Odmevi; Dober dan, Koroška; Risanka; Glasbena šala (šola); Skrivni dnevnik Jadrana Krta, nad.; Lingo; Eduardo Chillida; Vrtičkarji; Steklena džungla, dok. odd. -13.00 Poročila -13.20 Obzorje duha -13.50 Uspehu naproti, film -15.20 Aktualno -16.00 Mostovi -16.30 Poročila - 16.45 Male sive celice -17.45 Kruger 100, dok. odd. -18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Sedmi pečat, film - 22.55 Odmevi - 22.55 Svetovni izzivi - 23.25 Portret sopranistke SLOVENIJA 2 9.00 Tedenski izbor: Videospotnice; Rad imam Lucy, nan.; Angel, varuh moj, nan.; Finbar je izginil, film; Turistična oddaja; Aliča, dok. film; Štafeta mladosti; Folk area - 16.30 Rad imam Lucy,nan. -17.00 Angel, varuh moj, nan. -18.00 Trio, film -19.30 Videospotnice - 20.05 Športna sreda - 23.00 Umori, nan. - 23.40 Naročen za umor, film KANAL A 9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Udarci pravice, nan. -H.50 Ricki Lake - 12.45 Dannyjeve zvezde -13.45 Komedija zmešnjav - I4i45 Princ z Bel Aira - 15.15 Ricki Lace - 16.20 Veličastnih sedem,nan,- 17.10 Stražar, nan. -18.00 Ti injaz, nan.-18.30 Dharmain Greg,nan,-19.00 Miza za pet, nan. - 20.00 Komedija zmešnjav - 20.30 Mladoporočenci - 21.00 Spet zaljubljena, nan. - 22.00 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.30 Sein- feld, nan. - 23.00 Družinski zgled, nan. - 0.00 Dannyjeve zvezde POP TV 10.00 Moja usoda si ti, nad. -1 l.OO Črni biser, nad. - H.50 Obala ljubezni, nad. -13.10 Naša sodnica, nan. -14.05 Umor, nan. -15.30 Oprah show -16.25 Obala ljubezni, nad. -17.20 Črni biser, nad. -18.15 Moja usoda si ti, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Rdeči veter, ameriški film - 21.45 Newyorška policija, nan. - 22.40 Jag, nan. -23.30 M.A.S.H., nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.00 Zaklad skrivnostnih vitezov, film - 17.45 Smo dobri gospodarji? -18.15 Klepet z... -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice -19.1524 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Brez panike - 21.45 Turistična oddaja - 22.10 Avtomobilsko zrcalo - 23.00 Novice NE ZAMUDITE NA VASEM KANALU • Nocoj vas vabimo pred male zaslone ob osmih zvečer, ko se bo z našim gostom, metliškim županom Slavkom Dragovanom pogovarjala Verica Marušič. Če vas zanima karkoli iz te prijazne belokranjske občine, pokličite v naš studio po telefonu na številko 07/39-30-868, župan pa vam bo odgovoril na zastavljeno vprašanje. • V soboto ob 21.30 bo na sporedu že 6. glasbena oddaja Zaigrajmo in zapojmo, ki jo vodi Silvo Polak. Tokrat se bodo v tričetrturni oddaji predstavile skupine Stari znanci, Vrisk in ansambel Petra Finka. Voditelj izžreba v vsaki oddaji po eno nagrado. Tokrat se bo nekdo mastil z 10 kil težko mortadelo, ki jo poklanja Mesna industrija Primorske iz Nove Gorice. Če vam je oddaja všeč, in če želite sodelovati pri žrebanju, nam pišite, glasujte za svojo skupino in nam dopisnico pošljite na naslov: Adamičeva 2, Novo mesto. Verjemite, izžrebanemu se bo splačalo, saj bo nagrada v naslednji oddaji mobilni telefon, ki ga podarja podjetje Kobra iz Šentjerneja. Tisti z manj sreče pa boste lahko sodelovali na zaključni prireditvi 29. junija, ko bomo prav vse prispele dopisnice namenili glavnemu žrebanju. us. DESET DOMAČIH Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista nagrado dodelil Marti Mikuž, Preglov trg 10, Ljubljana. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih zvečer ob 22. uri), je ta teden takšna: 1. (3) Brez otroških oči - ansambel Mladi Dolenjci 2. (2) Pod Rogom tu živimo - ansambel Rog 3. (1) Pri Štepcu - ansambel Tineta Stareta 4. (5) Prepelica - ansambel Vasovalci 5. (4) Nekaj lepega - ansambel Grm 6. (8) Martin Krpan - ansambel Vrisk 7. (7) Me vsak dan rajš’ ima - Mi trije in Stiski kvartet 8. (-) Moje trte - ansambel Spomin 9. (6) Oprosti mi - ansambel Petra Finka 10. (9) Kadar mame ni doma - ansambel Mačkoni Predlog: Ob cvičku - ansambel Slapovi |€----------- Kupon št. 19 Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto NAGRADNA KRIŽANKA 19 Nagrade v Mirno Peč, Novo mesto in Kranj Do roka smo prejeli 157 rešitev in žreb je izmed reševalcev 17. nagradne križanke izbral Ido Gabrijel iz Mirne Peči, Martina Vrščaja iz Novega mesta in Ivana Dragoša iz Kranja. Gabrijelovi je pripadla denarna nagrada, Vrščaj in Dragoš pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 21. maja na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 19”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. Rešitev 17. križanke Pravilna rešitev 17. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: OSATN1K, NAGRADA, ODOAKER, ŠTORKLJA, KOSA, OAS, MAVRAH,-OPAL, IMENIK, RAL, OMORIKA, ARE. PARAGON, LATEN, ATENA, ATAKA, ORAL. DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST AVTOR: JOŽE UDIR ZGODO- VINSKO OBDOBJE DO SREDNJEGA VEKA STOPNJA TISKARSKIH ČRK BREZALKO- HOLNA OSVEŽILNA PIJAČA KEM. ELEMENT, KOVINA (Re) PESNIŠKO IME ZA IRSKO VMESNA POKRAJINA, PAS KOŠEK ZA JAGODE BIKOBOREC, KI SE BORI PEŠ VRSTA AMINO KISLIN ČRESLAR KRESILNI KAMEN PREDNJI TRDNJAVSKI OKOPI IGRALNIH KART HRVAŠKA NAFTNA DRUŽBA ŠTETJE VOLILNIH LISTKOV; PREGLED VIHRA, METEŽ JUŽNO- AMERIŠKA KAMELA MINERAL (OBLIKA TRAKOV!) TRTNI HROŠČ VINKO GLOBOKAR UBOŠTVO STOPNJA PRIDEVNIKA A.LI PRISLOVA PRAZEN PROSTOR NA POSEJANI NJIVI ORGAN VIDA NAJ VEČ JI HRVAŠKI OTOK ŽELEZOV OKSID POKRAJINA V SEVERNI KITAJSKI OGLJIKOVODIK (ZA OZNAKO NTIDETO-IACIJSKE LASTNOSTI BENCINA) AN N > TUJE ŽENSKO IME SVINJSKA NOGA REKA V ŠVICI IN FRANCIJI DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST ŽABJI KRAK POMOČ SOŠOLCU - Neozdravljiva bolezen otroka je Županove iz Dol. Vrhpolja pri Šentjerneju prisilila, da je zbrala pogum in za denarno pomoč za izgradnjo hišnega dvigala zaprosila organizacije, podjetja in ljudi iz šentjernejske doline. Nejc Župan, učenec 4. razreda šentjernejske osnovne šole, je pred časom dobil invalidski voziček na električni pogon, ker pa stanuje v mansardnem stanovanju, je kljub temu doma in v šoli odvisen od tuje pomoči. Prizadevanju staršev, da bi zgradili dvigalo, smo se pridružili tudi v šoli in izpeljali akcijo Pomagajmo sošolcu. Pri zbiranju, v katerem smo sodelovali učenci, njihovi starši in vsi zaposleni v šoli, nas je vodila misel, da se skoraj vsak med nami lahko odreče kakšni malenkosti in tako pomaga sošolcu. Akcija je bila zelo uspešna, saj smo zbrali smo 535 tisoč tolarjev. Minulo soboto smo na šoli imeli dan odprtih vrat. Celoletni bralni projekt "Iščem, berem, vem ” smo zaključili s kvizom in kulturnim programom ter ob tej priložnosti družini Župan izročili denarni bon. (D. Škrubej) ZAHVALA V 60. letu nas je zapustil naš dragi mož, sin, brat in stric MARTIN CVITKOVIČ Purge 1, Adlešiči Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, g. Matkoviču za odigrano Tišino, pogrebni službi Malerič ter govornikoma g. Janku Veseliču in Jožetu Kuzmu za lepe besede slovesa. Vsem skupaj še enkrat hvala za spremstvo pokojnega na zadnji poti. Žalujoči: žena Nada in vsi ostali POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26 Novo mesto 07/33 70 200 delovni čas: NON STOP Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike. V SPOMIN Minilo je leto dni, odkar je umrla predraga hčerka ŠPELA MEDVED, poročena GRMOVŠEK Hvala vsem, ki obiskujete njen grob Mami in vsi njeni ZAHVALA V 38. letu starosti nas je tragično zapustil naš dragi sin, brat, stric, bratranec in svak FRANC BRULC mi. iz Dol. Suhadola 19 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo pokojnikovim sodelavcem TPV Novo mesto za darovano cvetje, sveče in denarno pomoč, Splošni bolnišnici Novo mesto, gospodu župniku za lepo opravljen obred, gospodu Banu za ganljive besede slovesa, pevcem za zapete žalostinke, izvajalcu Tišine in pogrebni službi Oklešen. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 37. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče in zet HERMAN KOZINC iz Spodnjih Vodal 6 pri Tržišču ZAHVALA V 71. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče in dedek FELIKS HREN iz Češiyic pri Trebelnem Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo Slovenskim železnicam za pomoč, pogrebni službi Novak, gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Še enkrat hvala za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki so nam kakorkoli pomagali. Ob boleči in nepričakovani izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se podjetjema SŽTVD in Sodexhu, pevcem za lepo zapete žalostinke, govornikoma, župniku za lepo opravljen obred ter pogrebni službi Blatnik. Vsem še enkrat iskrena hvala! Knjižnica v Krmelju KRMELJ - Občinska knjižnica Sevnica je v sodelovanju z DKŠD Svoboda Krmelj v ponedeljek, 9. aprila, odprla na novo urejeno izposojališče v Domu Svobode v Krmelju. Učenci krmeijske osnovne šole so ob tej priložnosti pripravili predstavo "Blazno resno o špricanju”. Izposojališče bo odprto ob ponedeljkih in četrtkih od 15. do 17. ure. NAGROBNE SPOMENIKE izdelujemo, obnavljamo in postavljamo. KAMNOSEŠTVO STEPAN MARJAN s.p. Volčičeva 17, Novo mesto Tel. 07/30 21 188 GSM 031/362 205 ZAHVALA V 93. letu nas je zapustil naš dragi oče in stari ate VALENTIN DOLINAR z Laz pri Uršnih selih Ob boleči izgubi se zahvaljujemo kolektivu novomeškega Doma starejših občanov, Gasilskemu društvu z Uršnih sel za častno stražo in zahvalne besede zadnjemu ustanovnemu članu, ge. Mojci Zupančič za ganljive besede slovesa, pevcem z Ruperčvrha, izvajalcu Tišine in upokojenskim praporščakom. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, v pokojnikov spomin darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo vaščanom Laz za nesebično sosedsko pomoč. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Odpočij zdaj trudne si oči, za vse še enkrat hvala ti, dobrota tvojega srca ne bo nikoli pozabljena. V 64. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric ALOJZ HROVAT iz Osrečja Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom, sodelavcem Bramaca, d.o.o. in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, Gasilskemu društvu Škocjan in Franciju Smrekarju za besede slovesa, Janiju Krmcu za odigrano Tišino ter pogrebni službi Blatnik za organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Slavka, hčeri Stanka in Majda i družinama in ostalo sorodstvo V SPOMIN Pregovor pravi, da čas celi vse rane. Že mogoče, vendar je zelo počasen zdravnik. 12. maja mineva žalostno leto, kar nas je zapustila naša draga MATEJA ILAR Vsem, ki se je spominjate in obiskujete njen grob, se iskreno zahvaljujemo. Žalujoči: žena Lilijana, hčerka Nika in sin Roman Žalujoči: vsi njegovi Vsi njeni ZAHVALA V 56. letu starosti nas je zapustil mož, oče, ata in brat JANEZ BUČAR iz Trške Gore ZAHVALA V 67. letu starosti je po težki bolezni dotrpel naš dragi brat, stric in svak IGNAC VRTAR iz Podturna pri Dolenjskih Toplicah ZAHVALA V 58. letu starosti nas je zapustil naš najdražji mož, sin, oče in stari oče STANISLAV JUREJEVČIČ iz Rosalnic 47 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, podarjene sveče in svete maše. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen obred, dežurni službi ZD Novo mesto, Internemu oddelku Splošne bolnišnice, patronažni sestri Nevenki, O.D.P. Krki za denarno pomoč, MKI, bivšim sodelavkam, pevcem iz Šmihela za zapete pesmi in zaigrano Tišino, pogrebni službi Oklešen ter vsem, ki ste pokojnega spremili na zadnji poti. Prisrčna zahvala osebju Doma starejših občanov Novo mesto za vso skrb in nego, ki so mu jo nudili. Hvala lepa za prijazno pomoč Franciju Slaku. Hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče, Pavletu Begu za poslovilne besede, pevskemu zboru Šmihel za zapete žalostinke, pogrebni službi Oklešen za opravljen obred in vaščanom Podturna ter vsem drugim, ki ste pokojnega spremili na zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče. Zahvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem in g. Janžekoviču za zaigrano Tišino. Hvala g. Piškuriču in vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Žalujoči: njegove sestre in ostalo sorodstvo Žalujoči: vsi njegovi, ki so ga imeli radi ZAHVALA Rada si delala, rada Uvela, Odpočij zdaj trudne si oči, družino si svojo rada imela, za vse še enkrat hvala ti. zdaj ko te več med nami ni, Dobrota tvojega srca vemo, koliko nam pomenila si. ne bo nikoli pozabljena. V 85. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, tašča in botra ROZALIJA PAVČEK Podgora 13 Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje. Hvala dr. Koklju in sestri Jelki za njuno skrb v času bolezni. Še posebej pa se zahvaljujemo družinam Fink, Mežnaršič in Kolenc za nesebično pomoč, sosedu Alojzu Mihiču za ganljive besede slovesa, župniku za lepo opravljen obred, pevcem iz Šmihela za zapete žalostinke ter pogrebni službi Komunala. Hvala tudi kolektivu Novolesa galanterije, Novolesu - primara, Savinji Mozirje, Revozu -vzdrževanje lakirnica. Še enkrat hvala vsem, ki ste se pokojnice spomnili in jo spremili na zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, le mi vemo, kako boli, ko tebe, draga mami, več med nami ni. Mnogo prerano nas je v 65. letu starosti nenadoma zapustila naša draga mami, mama, tašča, sestra, teta MARIJA ŠTIH iz Jedinščice 13, Novo mesto Ob boleči izgubi in nepričakovanem slovesu naše ljube mami se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, žalne sveče in sv. maše. Hvala, ker ste našo mami v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za lepo opravljen obred, Ljubljanski godbi, pogrebni službi Komunala Novo mesto, kolektivu Krke, tovarne zdravil, Novo mesto, Društvu upokojencev Novo mesto in RK Kork Gotna vas. Hvala vsem, ki ste pokojno imeli radi. Žalujoči: vsi njeni OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 37. letu za vedno zapustil naš sodelavec HERMAN KOZINC progar - čuvaj proge Od njega smo se poslovili v soboto, 5. maja 2001, na pokopališču v Tržišču. Slovenske železnice, d.d., Ljubljana Sekcija za vzdrževanje prog, Novo mesto ZAHVALA Po hudi bolezni je v 72. letu tiho zaspala naša mama MARICA HUDOKLIN roj. Struna iz Dolenjskih Toplic Ob izgubi naše mame se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in vsem, ki ste jo imeli radi in ji stali ob strani med njeno boleznijo ter jo pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo patronažni sestri Jelki in osebju Kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za pomoč in nego v času, ko ji je bilo najtežje. Hvala vsem, ki ste ob mamini smrti sočustvovali z nami in nam pomagali. Vsi njeni OSMRTNICA V 58. letu starosti je mnogo prezgodaj umrl naš upokojeni sodelavec iz SEKTORJA ZA TEHNIČNO OSKRBO IN ENERGETIKO JOŽE MURN iz Škrjanč 9, Novo mesto Od njega smo se poslovili 8. maja na pokopališču v Šmihelu. Ostal bo spomin nanj. Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil, d.d., Novo mesto OSMRTNICA Mnogo prezgodaj je umrla naša upokojena sodelavka iz SEKTORJA ZA PROIZVODNJO ZDRAVIL MARIJA ŠTIH iz Jedinščice 13, Novo mesto Od nje smo se poslovili 5. maja 2001 na pokopališču v Šmihelu. Nanjo bo ostal lep spomin. Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil, d.d., Novo mesto ZAHVALA Težak čas je kakor temna vrata. Ko greš skoznje, si močnejši. In vse, vse se spremeni v svetlobo. V 74. letu nas je zapustil naš ljubljeni SLAVKO STANISLAV DOMITROVIČ iz Čemš pri Mirni Peči Iz srca se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Posebna zahvala zdravnikom in osebju Intenzivnega oddelka interne bolnišnice Novo mesto za skrb, nego in iskreno oporo tako bolniku kot nam, svojcem. Zahvala tudi pogrebni službi Oklešen, pevcem GD Šmihel, g. župnikom za lepo opravljen obred, izvajalcu Tišine in vsem, ki ste našega dragega ata v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Ančka, sinova Stanko in Jože ter hčerka Anica z družinami, vnukinje, vnuk in pravnuk ZAHVALA Ob bolečem slovesu naše drage MIROSLAVE RITONIJA roj. Mihelič upokojene poštne uslužbenke in mojstrice domače obrti se iskreno zahvaljujemo zdravnikom in medicinskemu osebju za zdravljenje in vsem, ki ste ji med hudo boleznijo izkazovali prijateljstvo, jo bodrili in ji lajšali bolečine z upanjem v ozdravitev. Srčna hvala sorodnikom, sosedom, dolgoletnim sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam pomagali, jo obdarili s svečami in cvetjem in jo pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo za plemenite in občutene besede ob slovesu sosedu Janezu Kramariču, direktorju Pošte Novo mesto Karlu Kapšu, župniku Petru Slevcu za lepo opravljen cerkveni obred in pevskemu zboru iz Doblič za ganljive pesmi slovesa. Prisrčna hvala vsem, ki ste nam tako številčno pisno in ustno izrazili sožalje. Žalujoči: mož Rudi, sin Tomislav in hčerka Majda z družinama ZAHVALA V vrtincu mladosti se je zlomila bilka. Žalostne nas je zapustil in odšel uživat večno mladost naš dragi MIHA FORTUNA absolvent farmacije s Prešernovega trga 9, Novo mesto Najlepše se zahvaljujemo vsem-sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, poslovnim prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebno se zahvaljujemo Kliničnemu centru - oddelek CIT, vsem iz Fakultete za farmacijo, Gimnaziji Novo mesto, sošolcem, kolegom in prijateljem, Telemark klubu Kranj, Festivalu Novo mesto, Zavodu za zdravstveno varstvo Novo mesto in Dolenjskim lekarnam. Hvala vsem duhovnikom za lepo opravljen pogrebni obred in posebna zahvala g. proštu Jožefu Lapu za poslovilne besede. Zahvaljujemo se mladim pevcem iz Kapitlja in pogrebni službi Komunale Novo mesto. Vsem, ki ste sočustvovali z nami in se udeležili zadnjega slovesa, prisrčna hvala. Mami Janja, oči Dušan, brat Gašper z Bruno, brat Matic, njegova Saša in vsi sorodniki ZAHVALA Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, le solza in duša ve, kako boli, ker tebe, dragi ata, več med nami ni. V 72. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, ata, stari ata in brat FRANC VIDMAR z Lopate 31 pri Hinjah Ob tihem in nenadnem slovesu našega dragega ata se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala, ker ste našega ata v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo gospodu kanoniku dr. Ivanu Merlaku in vsem ostalim duhovnikom za opjavljen obred slovesa. Zahvala cerkvenemu pevskemu zboru iz Loškega Potoka za ganljivo petje in sodelavcem podjetja Mercator Kmetijsko gospodarstvo Kočevje. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala! Žalujoči: žena Štefka, sin Franc, hčerka Štefka z družino in ostalo sorodstvo tpm mmnnn vf/[ar 97Mnnnm/A tedensk|koledar*k|n°,belatehnika* čestitke* elektrona »kmetijski stroji* kupim* motorna vozila »pohištvo U Lr\ U UL-zLjLKJ \JLn\t) Zi]LuLKJuLyJ/ra POSEST • PREKLICI • PRODAM • RAZNO • SLUŽBO DOBI • SLUŽBO IŠČE • STANOVANJA • ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE • ŽIVALI tedenski koledar Četrtek, 10. maja - Izidor Petek. 11. maja - Žiga Sobota, 12. maja - Pankracij Nedelja, 13. maja - Servaeij Ponedeljek, 14. maja - Bonifacij Torek, 15. maja - Zofka Sreda. 16. maja - Janez Lunine mene 15. maja ob 12.13 - zadnji krajec kino BREŽICE: 10. in 13.5. (ob 18.30 in 20.30) , 11. in 12.5. (ob 18.30, 20.30 in 22.30) ter 14. in 15.5. (ob 20.30) Lepotica pod krinko. 16.5. (ob 20.30) For-resterjevo razkritje. ČRNOMELJ: 11.5. (ob 20.30) in 12.5. (ob 19. uri) Ne pozabite velikanov. 12.5. (ob 21. uri) in 13.5. (ob 20.30) Škandalozno pero. KMETIJSKI STROJI DOBRO OHRANJEN puhalnik Tajfun brez motorja prodam. Anton Kobe, Selišče 6, Dolenjske Toplice, 0 (07)3065879. 1047 NOVO KOSILNICO BCS, tip MF 622 VT 88. kw 09.8, prodam. 0 ( 07)3079914. 1092 ROTACIJSKO KOSILNICO SIP rolo 165 G, novo, še zapakirano, z nastavkom, z možnostjo montaže gnetilnika.in puhalnik Tajfun, lepo ohranjen, z elektromotorjem, ugodno prodam ali zamenjam. 0 (041 )445529. 1043 MOTORNA VOZILA GOLF, letnik 1994. 1.3, prodam. B (07) 3083650. 1052 GROSUPLJE: 11.5. (ob 20. uri) Scary - film, da te kap. 13.5. (ob 20. uri) Na Kitajskem jedo pse. IVANČNA GORICA: 10.5. (ob 20. uri) Scary- film, da te kap. KOČEVJE: 12.5. (ob 20. uri) Na Kitajskem jedo pse. 13.5. (ob 20. uri) Scary - Film, da te kap. KRŠKO: 10.5. (ob 19. uri), 11. in 13.5. (ob 18. uri) Vzhod je vzhodno. 11. in 13.5. (ob 20. uri) Daj naprej. 15. in 16.5. (ob 19. uri) Na Kitajskem jedo pse. METLIKA: 13.5. (ob 18.30 in 20.30) Ne pozabite velikanov. NOVO MESTO - Dom kulture: 10., 1 L, od 14. do 16.5. (ob 19. uri in 21.15) ter 12. in 13.5. (ob 17. uri, 19.15 in 21.30) Mehikanka. NOVO MESTO - KC Janeza Trdine: 10., 13., 14., 16.5. (ob 18.30 in 20.30) ter 15.5. (ob 20.30) Poker. RIBNICA: 12.5. (ob 22. uri) Scary - film. da te kap. TREBNJE: 11.5. (ob 20. uri) in 13.5. (ob 17. uri) Med tvojimi nogami. VELIKE LAŠČE: 12.5. (ob 20. uri) Scary - Film. da te kap. PREPIS VOZIL' 041/546-159 R 5 FIVE, letnik 1996, 5V, 4 zimske gume, prodam. B (07)3078306. 1071 SEAT IBIZA l.4, letnik 1998, prva registracija 1999, prodam, 0 (041 )328-l07. I087 POSEST DVOSTANOVANJSKO HIŠO v Novem mestu oddam. B (031)247 044. 1053 OB GLAVNI CESTI v Župelevcu prodam njivo, 48 a. B Nemčija, (0049)897608449 ali (07)3081343. 1059 MALE OGLASE sprejemamo osebno, po pošti in na telefonsko številko 07/39 30 512 Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik. . - V’* ■ -V^A; . v-- OSMRTNICE in ZAHVALE sprejemamo osebno, po pošti in na faks številko 07/39 30 540 Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov: info@dol-list.si Male oglase brezplačno ponovimo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu: http://www.dol-list.si $ SUZUKI Avtomehanika Jurij Murn, s.p. • prodaja vozil • servis vozil • vulkanizerstvo • kleparstvo • ličarstvo ... Resslova 4, Novo mesto •s 07/30 24 791 AKCIJA! SWIFT 1.0 GLX že za 1,428.900 SIT GRAND VITARA 1.6 za 3,590.900 SIT in brezplačna klima Izdajatelj: Dolenjski lisi Noro mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija Uredništvo: Jožica Dornii (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušic Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc, Igor Vidmar in Mojca Žnidaršič. Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda v kolporlaži 240 tolarjev,- naročnina za 26 izvodov v I. polletju 5.980 tolarjev, za upokojence 5.382 tolarjev, za pravne osebe 11.960 tolarjev,-za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni kolportažnega izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena 1 cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 3.100 tolarjev (v barvi 3.300 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 6.200 tolarjev (v barvi 6.600 tolarjev),-za razpis 3.700 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan- 19-odst. DDV Mali oglas do deset besed 2.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 200 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odsl. DDV Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu; 52100-601-59881 Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d„ Novo mesto. 970-7100-4405/9 Naslov: Dolenjski lisi, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Telefoni: tajnica 07/39 30 500, direktor 39 30 502, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna siuiba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506 Telefaks: 07/39 30 540 Elektronska pošta: info@doi-list.si * Internet: http://www.dol-Ust.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o Tisk: DELO-TCR. d.d., Ljubljana, Dunajska J V OKOLICI Trebnjega prodam 2000 m1 zazidljive parcele. S (041J726-598. 1082 V BLIŽINI Novega mesta ugodno prodam poslovno-stanovanjsko hišo, lahko dvema kupcema (spodaj, zgoraj). B (07)3979940 ali (041)633-553. 1088 V NOVEM MESTU prodam dvostanovanjsko samostojno hišo na parceli 720 m2, odlična lokacija. B(07)33-25-574 ali 0049911 2879040. 949 OBVESTILA GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah in kvalitetno izdelujemo strojne tlake, strojne omete in termofasade. 0(031)623-000. 947 POHIŠTVO MLADINSKO SOBO in računalniškom>ico prodam. B (07)3341298. KOT PRODAM SMREKOVO OBLOGO, ladijski pod ..(širine 5, 7, 9 In 11 cm, debeline 13, 16 in 20 mm) ter bruna in okrasne zaključne letve prodajam po ugodni ceni. Možna dostava. Mizarstvo Blažič, Družinska vas. B (07)30 73 587. DVOJNO belo korito za kuhinjo, zapakirano, dimenzije 83 x 49 cm, ugodno prodam. B (041)860134. ’ • ki 415 HARMONIKO c, f, b Kač prodam B (041)989-971. - 1032 .. ČAMP PRI KOI ICO Adria 380, letnik 1985, obnovlj9ho:prodam^B(031)606-953. 1035 ' 2 HRASTOVA SODA, cca, 1000-litrska, in leseno kad, cca !()00-litrsko. ter vinsko prešo kamen, uporabno kot razstavni eksponat, v Leskovcu pri Krškem prodam. B (031)329 526. _ 1038 KORUZO v zrnju prodam, B (07)3077188. DOLENJSKO črno vino in mešana drva prodam: B (031)523-904. 1044 NERJAVEČ ŠTEDILNIK, rabljen, levi, dolžine 1 m, prodam. B (07)3078255. 1050 KORUZO v zrnju, 1 t, in 100 kg težkega prašiča prodam. B(07)307I247. 1051 RAČUNALNIK Pentium 300, komplet z opremo in programi, prodam. B (041)556 005, Milan. 1057 NOVEJŠO PEČ Ferroterm - Lenterm. za CK, kombinirano z bojlerjem, tip FSB 16-100 kw FSB 30, kvalitetno vino, rdeče in belo, in gradbeno parcelo v Senušah (sadovnjak), 90 a, prodam. B (07)4975439. 1064 VINO CVIČEK, krški okoliš, ugodno prodam. B (041 >328-156 ali (07)4970342. 1066 LITOŽELEZEN CIRKULAR z vozom ugodno prodam. B (041)547-600. 1089 BALIRANO SENO prodam. B (07) 3344020. 1094 600 KOMADOV strešne opeke Strešnik tego-la (stara zaloga) poceni prodam. B (041) 808034. 979 RAZNO OPRAVIČILO! Jožetu Gerkšiču se opravičujeva za krivo obdolžitev pri izkopu zemlje v Lazu. Anton Klemenčič in Pepca Jelenič. V BREŽICAH vzamem v najem gostinski lokal. B (031)503-314. 1037 IZGUBIL seje pes pasme dalmatinec. star 4 leta. B (07)3065407. 1040 ROLETARSTVO BAYER Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 07/ 30 80 210 040/ 202 868 Hitro izplačilo gotovine z nizko provizijo pri prodaji delnic, ki kotirajo na ljubljanski borzi nudimo. BPH Medvešek Pušnik, d.d., Ljubljana - poslovalnica Mercator center Novo mesto. 07/39-30-262 GOTOVINSKA POSOJILA MEDIAFIN, d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana delovni čas: vsak dan non-stop Novo mesto: 041/538-235 REALIZACIJA TAKOJ !!! V OKOLICI Krškega oddam nov, opremljen novoodprti kava bar z zimskim in letnim vrtom ter velikim parkiriščem. B (031 >723-235. OBNAVLJAMO RAZNA STARA ZAVRŽENA SVETILA, po želji izdelamo nove senčnike, preurejamokeramične. porcelanaste, steklene in druge okrasne vaze v lepe namizne oz. talne luči. Na zalogi imamo keramične luči. Izdelujemo po naročilu: zidne plafoniere, viseče glinaste, za opremo turističnih in drugih kmečkih domačij. Fax, B (02)8181404. 1065 DEŽURNE TRGOVINE Mercator Dolenjska, d.d. ob sobotah: od 7. do 13.ure: vse živilske prodajalne • od 8. do 20. ure: Hipermarket Cikava ob nedeljah: od 8. do 12. ure: Hipermarket Cikava • od 8. do 11. ure: PC Ločna, Market Drska, Market Smrečnikova V____________________________________/ V CENTRU Novega mesta prodam kiosk za sadje, zelenjavo ter ostale artikle, z vso opremo in priključki. 0 (07)3066665. 1083 OPAŽNE PLOŠČE, kovinske in lesene punte ter fasadni oder posodim. 0 (07)3346106. POSLOVNE PROSTORE, primerne za trgovino, pisarne ali frizerski salon,v Šentjerneju oddam. 0 (031)216-452. 1098 SLUŽBO DOBI DEKLE za delo v strežbi zaposlimo. Možnost stanovanja. Okrepčevalnica Žvab, Lokve 9 a, Črnomelj, B (041J699-323. 1033 DELAVCA za krovsko-kleparska dela na terenu iščemo. Krovstvo in stavbno kleparstvo Jože Kramarsič, Sela 1, Dolenjske Toplice, 0 (041)647-465. 1036 SAMOSTOJNO FRIZERKO zaposlimo v Novem mestu. Nevenka Bele, s.p.. Na žago 9. Straža, 0(031)625-280. 1041 PRIKUPNO DEKLE ali FANTA iščemo za delov šaltip v novomeški okrepčevalnici Caffe de Pariš. Omogočimo opravljanje pripravništva. B 07/33 22 765 ali 041/628 385. KRONA PLUS, d.o.o. Tržaška 2, 1000 Ljubljana •zaposli dipl. anglistko in /ali nemcistko • možna redna zaposlitev • kreativno delo • dober zaslužek Podroben življenjepis in dokazila je treba poslati na zgornji naslov v roku 30 dni. KV kuharja in dekle za delo v strežbi v okrepčevalnici Zvonček v Črnomlju zaposlimo. 041/732-474 VAKO d.o.o. zaposli dipl. inženirja strojništva za delo na področju klimatizacije in hladilstva. VAKO d.o.o. Črnomelj Kolodvorska 56 b, 8340 Črnomelj Informacije na tel. 07/30-61-530, faks 07/30-61-551 PROFINAL, s.p.. Pišece 81, zaposli več delavcev na zaključnih delih v gradbeništvu. B (041 >734-391 ali (041 >779-575. 1056 COMMEX Service group, d.o.o.. Novo mesto, redno zaposli več delavcev in honorarni sodelavki v Škocjanu in Krškem. B (041 )757-648. 1061 MLADE DELAVCE za priučitev vulkanizerja in avtopralca zaposlimo. Vulkanizerstvo, trgovina Zlatko Vidic, s.p.. Ljubljanska 91. Novo mesto. 1067 DEKLE za delo v bistroju redno ali honorarno zaposlimo. Možnost pripravništva. B (041)609-044, Bistro Viktorija, Vika Novak, s.p., Ljubljanska 36, Novo mesto. 1069 ČISTILKO, osebo v pisarni, ki obvlada glavno knjigo, natakarja (-ico), lahko pripravnik, zaposlimo. Brane Kramarič, s.p., Grajska c. 4. Otočec, B (041)643-707. 1076 ORODJARJA z najmanj 2 letoma delovnih izkušenj zaposlimo za nedoločen čas s poskusno dobo 2 mesecev. B (07)3079914, Jože Žagar, s.p., Birčna vas 62 a, Novo mesto. MOŠKEGA za pomoč na kmetiji iščemo. Zaželjeno je, da zna delati s traktorjem. Stanovanje. hrana v hiši. Naslov v uredništvu. 1097 V MIZARSTVU zaposlimo mizarja s prakso ali fanta z veseljem za lesarstvo. B (07) 3078066, Anton Miklič, s.p., mizarstvo, Šran-ga 43, Mirna Peč. 1099 STANOVANJA V NOVEM MESTU prodam dvosobno stano- vanje, 63 m2, in triinpolosbno, 100 m2. B (031)503-314. 1042 V OKOLICI Krškega oddam novo dvosobno stanovanje, komfortno opremljeno, z lastnim parkiriščem, atrijem in vrtom. B (031)723-235. 1048 SOBO s souporabo kopalnice in kuhinje v Novem mestu najamem. B (07)3325840. V NOVEM MESTU oddam opremljeno sobo samskim. B (07)3025362. 1077 STANOVANJE, 47 m2, v Smrečnikovi ul. 2, Novo mesto, prodam. B (040)243-152. 1084 CENTER ZA POMOČ ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ VAM JE NA VOLJO VSAK DAN V TEDNU 24 UR NA DAN. Če ste bili žrtev kateregakoli kaznivega dejanja (rop, tatvina, spolni napad, ogrožanje varnosti), če se nad vami izvaja nasilje (fizično, psihično; spolno), če ne vidite poti iz situacije, v kateri se počutite kot žrtev, ne glede na to, ali je storilec znana, neznana oseba ali institucija: POIŠČITE POMOČ! Prijazne svetovalke so vam na voljo po telefonu ali osebno. Vse kar morate storiti, je da pokličete telefonsko številko ali se oglasite osebno na centru. “S 07/33-74-030, Florjanov trg 2, Novo mesto ■ZT 07/49-93-576, Černelčeva 3a, Brežice ZVEDELI BOSTE VSE. KAR VAS ZANIMA. POMOČ JE ZAUPNA IN BREZPLAČNA! V________________________________________J SOBO v okolici Novega mesta iščem. Sem samski, nekadilec in imam redno službo. 0 (07)3377190. 1079 ŽENITNE PONUDBE VABIMO vse osamljene, ki si želite srečnejše prihodnosti, da nas pokličite na B (031 )526-047 ali (03)492-68-43, po 16. uri. . 1068 34-LETN1 veren fant s podeželja želi spoznati dekle za skupno življenje na moji kmetiji. B (041)392-735. 1096 ŽENSKE, stare 32, 33, 36. 37,41. 43,45, 51, 52, 53, 54,56 in 58 let želijo spoznati moškega, ki si želi družinske sreče. B (031)570-403 ali (07)3326033, Sreča, ženitna posredovalnica Novo mesto. 1046 ŽIVALI SPREJEMAMO NAROČILA za bele kilogramske in težje piščance, rjave in grahaste jarkice ter purane. B (07)8189038, Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec. 126 NESN1CE, mlade, hisex, rjave in grahastem, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih cenah. Naročite jih lahko pri Jožetu Zupančiču, Otovec, Črnomelj. B (07)3052806, v Gostilni Krulc, Mostec, Dobova, B (07)4967587, in pri Dušanu Sajovcu, Vavta vas, B (07)3084111. 2 ČRNO-BELA telička, stara 1 teden, prodam. B (041)251-241. 1045 KRAVO s trezjim teletom, brejo 8 mesecev, prodam. B (07)3081782 ali (07)3081420. 2 MLADI kravi sivki prodam. B (07) 3347075. 1058 MLADO KRAVO sivko, pripuščeno, prodam. B (07)4975177. 1060 VEČ črno-belih bikcev, starih 10 dni. prodam. B(07)3045236. 1062 RJAVE JARKICE pred nesnostjo prodajamo in zbiramo naročila za grahaste jarkice in enomesečne bele piščance. Ramovš, Šentrupert, B (07)3040189 ali (041)542756. OVCE. breje, prodam po 12.000 SIT/kom. B (07)3067108. 1070 KOKOŠI NESNICE različnih starosti prodajamo na farmi na Gor. Lazah. Humek, B (07)3067108 ali (041)631-060. 1072 BELE PIŠČANCE za nadaljnjo rejo, že krmljene z domačo hrano, prodajamo. B (07) 3071287, Vrtačič. 1073 PUJSKE za nadaljnjo rejo, težke cca 25 kg, prodam. B (041 )598-224. 1074 KRAVO SIVKO, brejo 6 mesecev, prodam. B (07)8140003. 1080 KRAVO po telitvi prodam. B (07)3077030. ČEBELE, kosilnico Gorenje Muta in voz, 16 col, prodam ali menjam za žganje ali vino. B (041)530-228. 1085 JARKICE, možna dostava, in jugo koral 55, registriran do 4/02, prodam. B (041 )488-265 ali (041 >488-264. 1086 TELICO FRIZIJKO v devetem mesecu brejosti, priznanega porekla, prodam. B (07)3073327. 1090 PRAŠIČA, cca 130 kg, prodam. B (07) 3073426. 1095 ČRNO-BELO TELIČKO, staro 14 dni, prodam. B (07)3075002. 1100 BIKCA belgijca, starega 5 mesecev, ter plug Posavec prodam. B (07)3084306. 1075 TERMOELEKTRARNA BRESTANICA d.o.o. Cesta prvih borcev 18, 8280 Brestanica objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednje nepremičnine • Stanovanjska stavba z zemljiščem na Elektrarniški cesti 30 v Brestanici v skupni izmeri 290,97 m2, pare. št. 164/8, ZKV 360, k.o. Stolovnik, Občina Krško. Izklicna cena je 83.380 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila kupnine. Ogled nepremičnine je mogoč po predhodnem telefonskem dogovoru in najavi v recepciji Termoelektrarne Brestanica. Javna dražba bo v petek, 25.5.2001 ob 10. uri v prostorih Termoelektrarne Brestanica d.o.o POGOJI ZA PRISTOP K JAVNI DRAŽBI: 1. Varščina: Dražitelji morajo najkasneje do začetka javne dražbe vplačati varščino v višini 10 % izklicne cene (v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila varščine) na blagajni TEB. Neuspeli dražitelji bodo dobili vrnjeno vplačano varščino po zaključku postopka javne dražbe, prav tako na blagajni TEB. 2. Plačilni pogoji: gotovina. 3. Pogodbo mora kupec skleniti najkasneje v 10. dneh po končani javni dražbi, celotno.kupnino pa poravnati najkasneje v 15 dneh po sklenitvi pogodbe. Kupec postane lastnik nepremičnine takoj, ko predloži dokazilo o plačilu kupnine. 4. Če kupec ne bo sklenil pogode v 10 dneh po končani javni dražbi in plačal kupnine v 15 dneh po sklenitvi pogodbe, se šteje, ko daje odstopil od dražbe oziroma nakupa, zato plačano varščino obdrži prodajalec. 5. Dražitelji, ki so fizične osebe, morajo pri vplačilu varščine in pred pričetkom javne dražbe predložiti originalno potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije ali njegovo overjeno fotokopijo. 6. Dražitelji, ki bodo sodelovali na javni dražbi za pravno osebo, morajo predložiti pooblastilo in izpisek iz sodnega registra (star največ tri mesece), iz katerega je razvidno, da ima podjetje sedež v Republiki Sloveniji. 7. Davek na promet nepremičnin plača prodajalec v skladu z Zakonom o davku na promet nepremičnin, zemljiškoknjižni vpis in druge dajatve ter stroške v zvezi s prenosom nepremičnin pa plača kupec. 8. Prodaja bo potekala po sistemu "VIDENO-KUPLJENO", kasnejših reklamacij glede stvarnih napak se ne upošteva. 9. Vse informacije o nepremičnini so na voljo na telefonski številki 07/ 48-16-124, kjer se lahko dogovorite tudi za datum in čas ogleda. Vaše delo je med najboljšimi! Naš mednarodni uspeh temelji na premišljeni in dosledni strategiji podjetja. Eden izmed ciljev te strategije je pridobivanje in podpiranje prvovrstnih sodelavcev. Zaposlimo: 2 prodajalki za našo prodajalno v Brežicah prodajalko za našo novo prodajalno v Krškem Pogoji: končana šola za prodajalce ali poslovodje Z izbranimi kandidatkami, lahko tudi pripravnicami, bomo sklenili delovno razmerje za določen čas z možnostjo podaljšanja v nedoločen čas. Kandidatke vabimo, da pošljejo prijavo s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kontaktno telefonsko številko v roku 8 dni po objavi na naslov: tf/n-drogerie markt d.o.o., Šmartinska 152, 1000 Ljubljana (za razpis). 0 izbiri bomo kandidatke obvestili v roku 30 dni po končanem postopku. kupujem tam kjer nekaj veUA* LERAN Novo mesto, Lebanova 24 http://www.teran.si e-mail: teran@siol.net telefon: 07/33 79 940 07/33 79 941 faks: 07/33 22 282 mobitel: 050/633 553 041/633 553 Prodamo: • HIŠE: v Bojanji vasi, na Bučki, v Črnomlju, Dol. Ponikvah (pri Trebnjem), Jagodniku, Krškem, Metliki, Mokronogu (in okolici), Novem mestu (in okolici), na Otočcu, v Grobljah, Straži, Šentjerneju, Škocjanu, Žužemberku, Dvoru, Čateških Toplicah • STANOVANJA: v Krškem, Novem mestu, Straži, Škocjanu, Šentjerneju • APARTMAJE: več enot v Šmarjeških Toplicah • VIKENDE: v Brestanici (okolica), Dol. Kotu pri Dvoru, Gor. Suhadolu, Podbočju (Šutenski Vrh), Semiču, Straži, Škocjanu (okolica), Šmarjeških Toplicah (okolica) • GRADBENE PARCELE: nad Tuševim Dolom, Novem mestu, vNovem mestu, Stopičah, Šentrupertu (okolica) • POSLOVNE PROSTORE: v Črnomlju (picerija, diskoteka), Dolenjskih Toplicah (središče), Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center), Straži in drugod • POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE V OBRATOVANJU: v Šentjerneju, Dol. Vrhpolju (gostilna in stanovanje), Vavti vasi (pizzerija) • KMETIJE: v Praprečah pri Šentjerneju, Šentrupertu (okolica), na Trebelnem (okolica) Oddamo: • poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu Oglasite se na sedežu podjetja ali nas pokličite. DOLENJSKI LIST Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu posluje Postregli vas bodo s: • picami • hamburgerjem • giricami • pomfritom • sladoledom • ledeno kavo • sadnimi kupami in raznovrstnimi pijačami. 07/ 33 21 878 Vabljeni! DOLENJSKI LIST S pestjo v glavo NOVO MESTO - 23-letni B. M. iz Novega mesta se zdravi v novomeški bolnišnici, ker ga je 16. aprila zvečer neznanec pred gostinskim lokalom Kavka Pub s pestjo večkrat udaril v glavo. KOMUNALA NOVO MESTO, d.o.o., obvešča cenjene stranke in poslovne partnerje, da je za prodajo na voljo še okoli 400 m2 naših poslovnih prostorov na Rozmanovi ulici 2 v Novem mestu. Za morebitne informacije lahko pokličete na naslov Komunala Novo mesto, d.o.o., Podbevškova 12, g. Marjan Zupančič, tel. št. 07/39-32-498. Mobigostovanje brez naročila odslej v obe smeri. Zelo novo. Zelo Mobigostovanje. Po novem lahko uporabljate Mobigostovanje brez naročila v obe smeri. Poleg sprejemanja klicev in SMS-ov lahko zdaj tudi kličete iz tujih omrežij s t. i. povratnim klicem*. Storitev povsem preprosto vklopite/izklopite sami in tako ohranite anonimnost Iz omrežja Mobitel GSM (se pravi ko ste še v Sloveniji) samo pokličete s svojega mobija brezplačno številko 125 in sledite glasovnim navodilom odzivnika. Velja pa seveda pred odhodom napolniti račun Mobi, saj je opravljanje klicev v Mobigostovanju možno le, če je stanje pozitivno. Lahko pa se odločite za že znano Mobigostovanje po naročilu. Omogoča vam uporabo prav vseh storitev, kijih ponuja izbrano GSM omrežje tujega operaterja. V našem najbližjem centru morate le izpolniti vlogo ter zagotoviti na svojem računu Mobi najmanj 5.000 SIT dobroimetja za vsak mesec gostovanja. *Če izbrani GSM operater slučajno ne podpira povratnega klica, z ročno izbiro poiščete drugo ustrezno omrežje gostovanja. Podrobnejše informacije in navodila za uporabo so na voljo v vseh Mobitelovih centrih, na naši spletni strani in na številki 121. mobi ZA VSAK ŽEP WWW.MQBITEL.SI i i $ i Svet Osnovne šole Frana Metelka Škocjan Škocjan 51, 8275 Škocjan razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter imeti organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje pedagoškega in poslovnega dela zavoda. Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. Delo bo začel opravljati 1.8.2001. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, opisom dosedanjega dela v vzgoji in izobraževanju ter svoj program o nadaljnjem razvoju šole v 8 dneh po objavi razpisa na naslov Svet Osnovne šole Frana Metelka Škocjan, Škocjan 51, 8275 Škocjan, s pripisom “razpis za ravnatelja". Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po končanem postopku. Prodajni center podov PCP PUREBER3 PARKETARSTVO Foersterjeva 10, Novo mesto tutiitična. agencija Kandijska 9, Novo mesto tel.: 07/33 21 115, 33 25 477 faks: 07/33 42 136 KATALOG POLETJE 2001 Pokličite, poslali vam bomo brezplačni izvod. ŽE 10 LET Z VAMI ! AVTO MARKET f Leasing SPOD ^Vaš najboljši partner • samo z osebno izkaznico • za nova in rabljena vozila AvtomarkeI TRGOVINA LEASING AvtomarkeT d.o.o., Dunajska c. 421, Ljubljana Črnuče N Najlažja in najhitrejša pot do avtomobila • tel.: 01 561-35-25 in 01 562-33-00 PORTRET TECjA TEdlNA Marjetka Podgoršek Horžen Marjetki Podgoršek Horžen, profesorici solo petja na brežiški glasbeni šoli, bi po novem lahko rekli kar Majda, saj se je kot izvrstna pevka znova potrdila prav z naslovno vlogo v Kozinovi opereti Majda, ki jo je nedolgo tega koncertno izvedel Novomeški simfonični orkester pod vodstvom Zdravka Hribarja ter z njo pripravil po vsej Sloveniji odmeven kulturni dogodek. Vlogo Majde je Horženova odpela z lahkoto in prav nič ni bilo •čutiti, da gre za pevsko zelo zahtevno ali “našpo-nano" vlogo, kot se reče v pevskem žargonu. Horženova je namreč prava pevka, osebnost, ki jo odločilno določa ljubezen do petja. In kadar se ta združi s talentom in lepim glasom, ni nobena težava nepremagljiva. Že ko je bila Marjetka Podgoršek Horžen še dekletce, je bilo povsem očito, da so ji sojenice v obilju nasule v zibel pevskega daru. Darilo glasnic usode niti ni tako presenetljivo, saj se je pri Podgorškovih v Arnovem selu, kjer je privekala na svet, od nekdaj rado pelo. Na vasi v času Marjet-kinega otroštva še ni povsem ugasnila navada, da se je ož> kmečkih opravilih, kot je bilo denimo ličkanje koruze, pelo vse do zore, da je delo lažje teklo in so ure hitreje minevale. Petje se je pri Podgorškovih oglašalo tudi, kadar je bila družina sama, zato ni prazna fraza, če zapišemo, da je Marjetka od malih nog naprej rasla s pesmijo na ustih. Njena mama, tudi sama odlična pevka, pa rada pove, da je dekletce prej znalo peti kot govoriti. Prirojeno veselje do glasbe jo je kot šolarko popeljalo v brežiško glasbeno šolo, kjer se je učila harmoniko, saj takrat na nižjih glasbenih šolali še niso poučevali petja. Profesorjem pa ni ušlo, da ima izrazit pevski talent in lep glas. Na pobudo Darka Kaplana se je po končani osnovni šoli vpisala na srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, kjer je zorela v odlično pevsko solistko pod skrbnim vodstvom prof. Jelke Stergar, ki je izšolala lepo vrsto znanih slovenskih pevcev, Marjetki pa je bila kot druga mama. Čeprav jo je mikal tudi študij tujih jezikov, ni mogla ravnati v nasprotju s svojim najglobljim in najpristnejšim notranjim klicem. Študij solo petja je nadaljevala na Akademiji za glasbo, kjer je leta 1995 diplomirala pri prof. Evi Novšak Houška. Mlado pevko so vabili, da bi pela v operi, vendar je bito v nji več veselja do poučevanja na brežiški glasbeni šoli, kjer se je zaposlita še kot študentka. Tu je orala ledino, saj so se po njeni zaslugi v Brežicah mladi lahko učili tudi solo petja, brežiška glasbena šola pa se je z njo zapisala med prve nižje glasbene šole v Sloveniji z oddelkom za solo petje. Ves čas se je posvečala tudi vodenju zborov. Ustanovila je mladinski in otroški pevski zbor na glasbeni šoli, več let sodelovala kot umetniški vodja z Dekliškim nonetom KUD Otona Župančiča in drugimi zbori, ta čas pa, pod njenim vodstvom uspešno prepeva Posavski oktet. Ne more biti naključje, da ji je pesem, s katero je tako zapolnjeno njeno življenje, prinesla tudi življenjskega sopotnika - moža je namreč spoznala, ko je vodila mešani pevski zbor Planina iz Cerkelj. Marjetka Podgoršek Horžen ima od vsega petja najraje samospeve. To ni ne lahka in tudi ne najbolj priljubljena glasbena zvrst, saj zahteva poglobljen glasbeni okus in posebno človeško občutljivost ne samo od interpreta, marveč tudi od poslušalcev. A tistim, ki se znajo tej glasbi predati, bogato in polno vrača. Brežiška profesorica solo petja to ve, zato ji je v veliko zadovoljstvo, ko to bogastvo pomaga odkrivati svojim učencem ali ko ga na nastopih kot pevka deli občinstvu. To je namreč tisto čudovito bogastvo, ki več, ko ga razdaš, bogatejši si. M. M A RK EU SOM VELIKAN - Jože Špilek (na sliki levo) s Čateža ob Savi, dolgoletni član in čuvaj ribiške družine Brežice, je 29. aprila ulovil soma, težkega 38 kg, in dolgega 192 cm. Z ribiškima kolegoma Petrom Budičem (desno) in Frenkom Klemenčičem je ribo potegnil na suho po polurnem utrujanju. Som velikan je pred tem plaval v ribičem znanem rokavu spodnje Save. Po izjavi Jožeta in njegovih kolegov so v Savi še večje ribe. Ribiče bo mogoče zanimalo, da je Špilek uporabil ribiško palico kormoran 300-400-akcija. Vrvico 0,6 mm je privezal neposredno na trnek. Vaba je ribiška skrivnost, vendar je po pravilih. Za točnost podatkov odgovarja Oskar Gerjevič, nekdanji dolgoletni ribič iz Brežic. (Foto: N. R.) Čudovita roža pod Gorjanci V gozdu med Brusnicami in Gabrjem je eno od štirih znanih rastišč zaščitene pontske azaleje oziroma rumenega sleča pri nas - Ostanek predledenodobnega rastlinstva BRUSNICE - Te dni odcveteva pontska azalea, lepa rastlina in izjemna botanična redkost, ki sojo doslej v Sloveniji našli samo na štirih rastiščih, in sicer med Brusnicami in Gabrjem pod Gorjanci, pri Boštanju in Topolovcu ter na Vrhku pri Mokronogu. Odkritje pontske azaleje (Rhododendron luteum Sweet, Rh. flavum, Azalea PODGORSKA ROŽA - Pontskiaza-leji, grmovnici z zlato rumenimi in omamno dišečimi cvetovi, v krajih pod Gorjanci pravijo podgorska roža. (Foto: A. B.) Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Počasna privatizirana nemška pošta - Prijeten ogled brežiškega muzeja - Romar bi rad sliko - Prijazna zdravnica - Kaj je z vrnjenim kombijem? Star pregovor pravi, da je potrpljenje božja mast, drugi pa, da potrpljenje železne duri prebije. A ko gre za Dolenjca, bratce, ki ga težko čakajo, potrpljenje hitro mine. Hočejo ga imeti čim prej, še svežega. Že če se zgodi, da jim ga poštar prinese šele dan po izidu, je hudo, kaj šele, če ga dobijo z enotedensko zamudo. To se res ne dogaja mnogim, se, žal, pa. A gotovo ne po naši krivdi. To ve tudi naš bralec iz Nemčije, ki je že 30 let naš zvest naročnik. Prejšnji četrtek seje tudi prvi oglasil. Potožil je, da je, odkar je pošta v Nemčiji privatna, vse narobe. “Prej smo dobivali Dolenjca ob sobotah, včasih že celo ob petkih, najkasneje pa ob ponedeljkih, sedaj pa pri- Halo, tukaj DOLENJSKI UST Novinarji Dolenjskega tista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirali. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. haja naslednji četrtek, ko pri vas berejo že novega. Uredite pri nemški pošti, da ga bomo dobivali prej, saj vsi bralci v tujini težko čakamo novic od doma in bi jih radi prebrali čim prej!” Naša rojakinja s celjskega konca pa je poklicala vsa zadovoljna in vesela. Pred prazniki je bila na Čatežu na dopustu in se zadnjo aprilsko soboto odpravila na ogled brežiškega muzeja. “Tam sem naletela na izredno prijazno in prijetno vodičko, mislim, da soji rekli gospa Oži. V marsikaterem muzeju sem že bila, a tako lepega in prijaznega vodenja še nisem doživela. In na vsako vprašanje obiskovalcev je rada in podrobno odgovorila. Koliko je vedela povedati samo o gradovih!” Alojz Kopina iz Ljubljane pa se je na nas obrnil, ker misli, da bo njegovo prošnjo prebral pravi človek in jo tudi uslišal. 72-letni in bolehni Alojz za 1. maj že leta hodi na Zaplaz, kjer stoji znana romarska cerkev. “Imam 48 bratrancev in sestričen in vsi prihajamo za 1. maj na Zaplaz.” Letos je tako naneslo, da je župniku pomagal nesti kip Marije iz avta v cerkev in po maši v kapelico pri studencu pod cerkvijo. "Ko smo veliki Marijin kip nesli iz cerkve, sta to fotografirala dva mlada fanta. Srčno rad bi dobil to sliko, seveda za primerno plačilo. Če bo kdo od teh fantov to prebral, naj mi jo, prosim, pošlje na moje ime v Tomačevo 25 ali me pokliče na tel. (01)53 76 493,” se priporoča naš bralec. Bralka z Bučke pa se pritožuje, ker se v škocjanski zdravstveni ambulanti zdravniki stalno menjujejo. Bučklanarca (pa ne samo ona) bi najraje videla, ko bi vedno prihajala dobra, prijazna in vedno nasmejana zdravnica Mirjam Vide Katič. Leopold Korevec iz Črnomlja, ki se večkrat oglaša v tej rubriki, je tudi tokrat načel aktualno temo, in to naravnost, po čemer je vrli Polde znan: “Naši mediji so na veliko pisali o tem, kako oskuben zajeti avion bodo Kitajci vrnili Američanom, če ga sploh bodo. Mene pa veliko bolj kot ameriški avion na Kitajskem zanima, kakšen kombi smo mi dobili nazaj od Hrvatov. Tega nam, davkoplačevalcem, ni nihče povedal. Je res draga oprema ostala na Hrvaškem? Kje je sedaj ta kombi, kaj z njim počno, je res ves oskuben in uporaben le še za prevoz šolarjev?” sprašuje naš bralec. Na ministrstvu za notranje zadeve in v vladnih službah najbrž že brusijo peresa, saj so jim Ko-revčeva vprašanja gotovo prišla kot nalašč za to, da bodo lahko davkoplačevalcem in javnosti sploh, kije imajo sicer polna usta, pojasnili, kako je s temi stvarmi. A. B. Srečanje harmonikarjev ob Vinski vigredi METLIKA - V okviru V inske vigredi bo v nedeljo, 20. maja, ob 14. uri na Trgu svobode v Metliki tradicionalno srečanje harmonikarjev. l)o četrtka, 17. maja, zbirata prijave Matjaž Rus (tel. 30-58-370) in Edi Macele (tel. 30-58-269). pontica) leta 1952 na rastišču med Brusnicami in Gabrjem je bilo zlasti v strokovnih krogih prvovrstna senzacija. Do takrat je bil ta rumeni sleč pri nas neznana rastlina. Brez dvoma gre za veliko botanično redkost in posebnost. Kaže pa, da so to “brusniško rožo” ali “podgorsko rožo”, kot ji pravijo v teh krajih, ljudje v tem delu Podgorja že dalj časa poznali, seveda pa niso mogli vedeti, da gre za tako posebnost in redkost. Rumeni sleč je lepa grmovnica, ki je doma, kot pove že njeno ime (pontska azaleja) ob Črnem morju, zlasti v Pontskem gorovju in na zahodnem delu Kavkaza. Zraste do 2 m visoko, cveti maja zlato rumeno in zelo bogato; cvetovi močno in prijetno dišijo in se od-pro maja pred olistanjem. Podgorska azaleja raste povsem divje na nekaj manj kot hektar veliki površini na zakisanih tleh v družbi jesen-- skega vresa, borovnice in kostanja. Vse kaže, da je pontska azaleja pod Gorjanci avtohtona rastlina in da se je v naših krajih ohranila kot ostanek terciarne flore, predledenodobnega rastlinstva, se pravi izpred 2 milijonov let. Seveda je ta lepa grmovnica zavarovana z zakonom iz leta 1976, že leta 1966 pa je novomeška občina izdala odločbo, s katero je rastišče pontske azaleje pri Brusnicah proglašeno za gozd s posebnim pomenom. “Ljubitelje” te zaščitene rastline je treba opozoriti, da zakon, ki ščiti pontsko azalejo, predvideva tudi kazni za njegovo kršitev, poleg tega pa ni odveč opozorilo, da se rumeni sleč, tako kot vsaka naravna vrsta, nerad prime ob presajanju v vrtove. Pa tudi sicer je najlepši v svojem naravnem okolju. A. BARTELJ Parkiranje ob Kolpi ČRNOMELJ - Odlok o režimu ob reki Kolpi, ki gaje črnomaljski občinski svet sprejel pred petimi leti, med drugim določa tudi urejanje parkirišč in parkiranje ob Kolpi. Parkirišča so lahko stalna ali začasna, urejena le med poletno turistično sezono. Svetniki pa so na zadnji seji sprejeli sklep, da letošnje poletje lahko ob Kolpi zaračunavajo največ 200 tolarjev parkirnine na dan. Klub aktivnih planincev SEVNICA - Dolgoletni planinec Vinko Šeško že dlje časa razmišlja, kako opredeliti aktivnega planinca. Predlaga, da bi pred letošnjimi velikimi jubileji PD Lisca to zamisel tudi uresničili. Vedno več je namreč članov, ki pogosto hodijo na krajše izlete v okolico. Namen ustanovitve kluba pa je, da bi se občasno zbrali in pripravili skupen izlet s kakšno dodatno vsebino, ki bi jih popestrili še nekateri strokovnjaki za teme, ki bi planince zanimali. V klub aktivnih planincev bi se lahko včlanil vsak planinec, član PD Lisca, ki se zaveže dvakrat tedensko napraviti planinsko turo. Zainteresirani za klub aktivnih planincev se lahko prijavijo Vinku Šešku. Metlika še čaka na spominek Na prvi metliški natečaj prispelo 17 spominčkov - Prve nagrade niso podelili, drugi nagradi za drsanke in krokarja METLIKA - Turistično društvo Vigred Metlika je letošnjo pomlad razpisalo natečaj za najboljše turistične spominke v občini. Sodelovali so lahko vsi, katerih spominki in ideje prepoznavno in izvirno predstavljajo Belo krajino. A kljub temu daje prispelo kar 17 spominkov, ocenjevalna komisija s prof. dr. Janezom Bogatajem na čelu ni podelila prve nagrade. Komisija, v kateri so bili še Anton Bezenšek, Andreja Brancelj-Bednaršek, Tomaž Grom in Mihaj-lo Hardi, je spominke ocenjevala po šestih kriterijih. Upoštevali so umetniško-etnološko, komercialno, spomeniško-pričevalno ter krajinsko vrednost, naravne avtohtone materiale in uporabnost. Vendar večina izdelkov ni imela uporabne vrednosti. Komisija seje odločila podeliti dve enakovredni drugi nagradi, prejeli so ju Milena Starešinič z Ravnac za drsanke ter Damir Drakulič iz Metlike in Borut Šprajcer iz Novega mesta za krokarja z metliškega grba. Pohvalili pa so belokranjske pisanice in prtičke Miroslave Ritonja iz Črnomlja, belokranjski barilec Jožefa Črniča iz Fučkovcev, belokranjske pisanice v škatlicah iz recikliranega papirja Mihaele Gregorčič in Natalije Orlič ter peharčke Jožefa Mišice iz Črnomlja. Slavnostna podelitev nagrad bo 19. maja na Vinski vigredi v Metliki, kjer bo nekatere spominke mogoče tudi kupiti. Kot je po ocenjevanju zapisal prof. dr. Janez Bogataj, ga je presenetilo, da predlogov za spominke, ki bi izhajali iz njihovih rednih proizvodnih programov, niso poslali iz Beti, Kometa, Vinske kleti in nekateri obrtniki. To dokazuje, da je pojmovanje spominka vpeto v dokaj klasičen, tradicionalističen okvir. A to je bil šele prvi tovrstni natečaj v metliški občini in prof. dr. Bogataj iz lastnih izkušenj ve, da je otipljivejše rezultate mogoče pričakovati šele čez nekaj let, seveda ob sistematičnem delu na spo-minkarskem področju. Vsem Belokranjcem pa je svetoval, da je pomembno tudi, kako bodo spominke ponudili. Ni dovolj, da jih zgolj postavijo v izložbe, temveč jih morajo predstaviti na prireditvah, delavnicah odprtih vrat, vinskih kleteh, skratka povsod tam, kjer se ustavljajo turisti. M. B.-J. KROKAR TUDI KOT PRIZNANJE? - Damir Drakulič (na desni) je prišel na idejo, da bi kot turistični spominek predstavil krokarja, ki kot stražar stoji na obzidju v metliškem grbu. Borut Šprajcer iz Novega mesta, ki modelira iž gline, pa ga je oblikoval. Drakulič in Šprajcar sta se spoznala v novomeškem podjetju Peči-keramika, kjer je Damir zaposlen, v tem podjetju pa so krokarja tudi žgali. Avtorja pravita, da je uporabna vrednost krokarja, ki stoji na grajskem kamnu, predvsem v tem, da bi ga lahko izdelovali kot mestno priznanje za zasluge. Izdelali bi ga lahko iz gline ali različnih kovin. Pomanjšanega pa bi lahko nataknili tudi na zamašek steklenice z značilnimi metliškimi vini. (Foto: M. B.-J.) Luknja (Foto: Andrej Hudoklin) NAŠA NARAVNA DEDIŠČINA Luknja Luknja, izvirna dolina reke Temenice, je zaradi izjemnih naravnih danosti eden najbolj skrivnostnih in mikavnih kotičkov v bližini Novega mesta. Izvirno dolino odlikuje preplet naravne in kulturne dediščine. Zatrepno dolino, ki naj bi nastala z vruše-njem stropa kraške jame, bogatijo izvir Temenice, Lukenjsk^i jama, Jama za gradom, manjše naravno okno in brezno Strašica ter pestrost gozdnih združb. Naravne danosti nadgrajuje izpostavljena lokacija nekdanjega gradu Luknja in žaga venecijanka ob vhodu v dolino. Celotna dolina je zavarovana kot naravni spomenik. Za ogled Luknje je markirana obhodna krožna pot, posamezni objekti pa so opremljeni s pojasnjevalnimi tablami. Ena bolj zanimiv označenih točk ob poti je Lukenjska jama. Odpira se v končnem delu za-trepne doline, med debelimi plastmi jurskih apnencev. To je občasna izvirna vodoravna, kije povodnji, kot kaže slika, lahko povsem zalita. Za vhodom je prostorna dvorana, ki se s krajšim erozijskim rovom povezuje s kapniško dvorano in sifonskim jezerom. Sifon je dolg skoraj 50 m in pripelje v čudovito zasigan rov, ki ni do konca raziskan. Pred jamo je stalen izvir, njegovo zaledje pa še ni znano, zagotovo pa je ločeno od podzemske Temenice. Severno od vhoda je pod spodmolom še en vhod, pod katerim so bili odkriti ostanki poselitve iz starejše kamene dobe. Jama je življenjski prostor ogroženih podzemskih živali in zatočišč* netopirjev. Obisk je možen le v spremstvu jamarjev. ANDREJ HUDOKLIN ZVNKD Novo mesto, Enota za varstvo narave