RUDARSKA HIŠA V IDRIJI
Franjo Baš
Naša etnografija^ in geografija^ sta določali doslej hišne tipe obi-
čajno le v okviru obravnav o kmečki hiši. Tako sta tudi s tipom hiše v
škofjeloško-cerkljanskem hribovju, ki sta ga omejili z Jelovico. Čepo-
vanom in Vrhniko, strnili rudarsko hišo v Idriji ter jo ločili od gradiva
za vrednotenje pokrajinskih ali krajevnih hišnih tipov. Ker pa je
rudarska hiša temeljno pomembna za podobo zgodovinske Idrije in
za ponazoritev zgodovinskega rudarskega življenja, tako kakor n. pr.
kovaška za žebljarstvo, vinogradniška za gorice v severovzhodni, fizio-
kratska za podeželsko ravninsko Slovenijo ali merkantilistična za slo-
venska mesta, smo upravičeni da se lotimo njene obdelave na podlagi
gradiva, s katerim danes razpolagamo.
Leta 1955 so bile v Idriji naslednje vkopane, največ dvodružinske
rudarske hiše z odprtim ognjiščem: Mohoričeva (Srebrničeva 20). Fer-
jančičeva (Srebrničeva 18), Vahtarjeva (Prelovčeva 14), Gostiševa
(.Študentovska 24), Murovčeva (Tomšičeva 4). Trpinova (Rožna 37),
Didičeva (Vojkova 2), Klemenčičeva (Platiševa 20), Balantova (Pla-
tiševa 6), Čukova (Platiševa 3) in Podgornikova (Platiševa 2); podobna
je bila rudarska in obrtniška Šepetavčeva (Rožna 9), najemn.iška ru-
darska z 8 rodbinskimi stanovanji Primožičeva (Srebrničeva 8) in pod-
strešno stanovanje z odprtim ognjiščem v trgovski Tušarjevi hiši (Pre-
lovčeva 7). Vse imenovane hiše kažejo rudarsko stanovanjsko kulturo,
ki jo je razsvetljensko oblikovanje stanovanjske hiše zajelo samo
deloma, tako da jih moremo obravnavati kot spomeniške rudarske
vstanovanjske hiše iz prehoda 18. v 19. stoletje.
Nekaj starejši vir za zgodovino stanovanjske hiše v Idriji pa po-
meni v idrijskem muzeju ohranjeni Urbarium' / deren Idrianischen
bergwerks Insassen / was solche Von Ihren besitzenden Häusern und
' \MZdr R.. Kmečki dom in kmečka liiša. Narodo^pisje Slovencev. J. Ljub-
ljana 1944. str. 70.
- Melik A., Slovenija. 1/2. Ljubljana 1936, str. 576.
' Zalivalo za njegovo uporabo dolgujem ravnatdlju Mestnega muzeja v
Idriji, tovarišu Srečku Logarju, ki mi je pri ogledih Idrije vedno nesebično po-
magal; nadalje tovarišem stud. techn. Iv. Jerebu, učitelju Al. Vončini in kustosu
M. Vidmarju za tovariško sodelovanje pri zbiranju gradiva, vsem lastnikom
liiš in zlasti Ferjančičevim (Srebrničeva 18) za podatke o hišah in za izročilo o
njih. — Izvirniki priilog so v arhivu Tehniškega muzeja Slovenije.
29
Franjo Baš
garten an Steuer jährlich bezahlen So angefangen / Anno 1776. To je
foliant, ki izkazuje na 311 listih po hišnih številkah vse idrijske davko-
plačevalce z njihovimi nepremičninami. Ob koncu je na 100 straneh
posnetek Idrianischer Knapen Urbarium / So Anno 1776 Neu errichtet
worden z razčlenitvijo davka v deželni kranjski in državni nemški
vrednosti; na začetku folianta je seznam vseh idrijskih davčnih ob-
vezancev po osebnih,^ krstnih, torej ne po rodbinskih imenih. Opomba
za abecednim seznanom obvezancev in pred seznamom nepremičnin
pove, da je naš urbar nastal zaradi pomanjkanja razvida prodanih
in kupljenih nepremičnin v starejšem urbarju iz leta 1723, ki je vse-
boval davke samo v kranjski vrednosti, tako da so nastajale razlike
pri plačevanju v državni veljavi. V zvezi s tem sledi opombi o nastanku
urbarja razpredelnica z nadrobno preračunano vrednostjo kranjskega
in nemškega denarja do vsote 60 forintov.
Po tem urbarju je štela Idrija leta 1776 309 stanovanjskih hiš in
315 hišnih številk, kamor so vštete tudi rudniške upravne in obratne
stavbe. Ker so imeli Nikolaj Blaznik, Valentin Brus in Jakob Zazula
dve hiši, je bilo leta 1776 v Idriji 507 hišnih posestnikov; razen teh je
bilo še 10 brezhišnikov, ki pa so imeli vrtove in košenine, in pa Marko
Eržen, ki je bil lastnik štibelca pri tuji hiši. Med brezhišnike je sodil
tudi ravnatelj idrijske šole z vrtom v Gačniku in oba mesarja, ki sta
razen 34 krajcerjev davka v denarju dajala rudniku letno še 9 vo-
lovskih jezikov. K vsaki hiši so spadali tudi vrtovi, grede in v manjši
meri košenine. Izjemi sta bila samo Miha Novak in Franc Ažbe, ki sta
bila brez vrtov; prvi je pridobil novo ognjišče Na poti k fari, drugi pa
je kupil stanovamje, ki ga je Pod placom napravil iz kamre Janez Pivk;
torej oba ruarja, ki sta se iz brezhišnikov povzpela do lastnega sta-
novanja.
Stanovanjski značaj idrijske hiše je po urbarju v osnovi očitno
rudarski. Gospodarstvo gozdne idrijske pokrajine in okoliškega kme-
tijskega zasedja, kjer »ne zoni žito in ne vino« je sililo rudarje, da so
si zagotovili z vrtovi in košeninami tudi najnujnejšo vsakodnevno
prehrano (zelenjavo in mleko), tako da je okolje rudarske idrijske
hiše vrtnarsko, nad GrapK) nekdaj v zelo očitnih terasah, dn do neke
mere travniško ter s tem bistveno različno od kake druge naše me-
ščanske, pa delno tudi kmečke hiše.
Rast Idrije s stanovanjskimi hišami v ustreznem stanovskem in
gospodarskem okolju je šla vzporedno s priddbivanjem živega srebra
od konca 15. stoletja in z ustreznimi produkcijskimi postopki. Okoli
leta 1557 so prvotno žganje" živosrebrne rude v gozdovih nadomestili
s taljenjem v glinastih retortah na stalnih pečeh. Z ustalitvijo talilnih
* Najbolj razširjeno osebno ime v Idriji leta 1776 je bil Andrej.
^ Ferbers j. J., Beschreibung des Queoksilber-Bergwerks zu Idria in Mittel-
Crayn. Berlin 1774, str. 64 id. — Po j. Zahnu (Styriaca, I. Graz 1894, str. 192)
se zdi, da je po zgradbi rak od Kobile postavil napravo za črpanje vode iz
rudnika, prvo kamst, Scandinari okoli leta 1600.
30
Rudarska hiša v Idriji
peči je prišlo tudi do ustaljevanja rudarskih in gozdarskih bivališč
v njihovi bližini. Ko je leta 1580 prevzela deželnoknežja komora živo-
srebrna rudišča, je z ustreznim rudarskim redom" izločila novo naselje
iz gospoščinske uprave ter mu zagotovila določeno samoupravo in
sodstvo v sestavu rudnika pod nadzorstvom komore. Razvoj rudnika
in rast mesta v 17. stoletju so leta 1596 utemeljile nove rake od Kobile,
ki so trajno oskrbovale rudniške naprave s potrebno v^odo, leta 1635
uvedba Stamferjevega talilnega postopka rude v retortah iz litega že-
leza in leta 1696 uvedba retori iz tolčene pločevine in dodajanje apna.
S starejšim razmahom rudnika je od leta 1612 povezano izdelovanje
cinolbrovih barv, z 18. stoletjem pa poglabljanje jaškov, modernizacija
vodnih, pralnih in drobilnih postopkov ter leta 1750 uvedba španskih
talilnih peči. Ustrezna rudniška dejavnost in z njo pogojena rast
lidrijskega mesta je očitna tudi iz našega urbarja, ki navaja za vrsto
hiš in njihovih vrtov, kdaj so nastali. Tako lahko po urbarju ugoto-
vimo, da je v enem rodu od leta 1626 do 1649 bilo na novo zgrajenih
vsaj 42 hiš ali skoro ena sedmina vseh idrijskih stanovanjskih stavb
leta 1776. Pozneje, do konca 18. stoletja jih je nastalo 9, v drugi polo-
vici 18. stoletja do leta 1791, pa vsaj 35 hiš; z drugo polovico 18. sto-
letja smo prišli v čas, iz katerega so naše, v začetku navedene spo-
meniške stanovanjske hiše, razen Murovčeve, ki je iz leta 1815.
Vzporedno z novimi stanovanjskimi hišami je potekalo trebljenje
in zboljšavanje gmajne za nove vrtove, v mainjši meri pa tudi za ko-
šenine in travnike. Od leta 1623 do leta 1658 je na gmajni nastalo vsaj
22 in ob novih hišah vsaj 9 vrtov, medtem ko je v drugi polovici 18.
stoletja urbarizacija gmajne prehitela s 14 vrtovi in 2 košeninami
gradnjo novih hiš. Podobno je v drugi polovici od 18. stoletja do leta
1791, vzporedno z vsaj 20 stanovanjskimi hišami nastalo vsaj 22 novih
vrtov, tako da je vrt postal redno spremno okolje idrijske rudarske
hiše.
Z izkazanimi novimi hišami in vrtovi je rasila Idrija v gozdovih
na sotočju Nikove z Idrijco, tako da se ni obnavljala olb dviganju za-
zidanih ulic ali trgov, zazidavanjem sejmiišč in dvorišč ali predmestij
kakor druga na.ša mesta, temveč je bila v svoji rasti podobna zlasti
našim fužinarskim naseljem. Ob rudniški dejavnosti je rasila iz gozda
skladno s potrdbami svetovnega trga' po živem srebru in imela v letu
1535 63, leta 1575 150 in leta 1586 135 delavcev, se pravi rudarjev in
gozdarjev. Ko pa je na začetku 19. stoletja dorastla, je štela leta 1810*
v 375 hišah 4097 prebivalcev, med njimi 709 rudarjev, 324 gozdarjev
in 30 delavcev v žgaliiici. Ne ob sejmišču, trgu ali ob prometni ulici,
temveč na rudniški gmajni in na krčevinah gozdov je porajal rudnik
živega srebra v Idriji od 16. do začetka 19. stoletja hiše in njihove
vrtove.
» Verbič M., Idrijski rudar v 16. stoletju. ZČ VI—VII, 1952—53, str. 531—50.
' Verbič M., n. n. m., str. 557.
* Arko M., Zgodovina Idrije. Gorica 1931, str. 42.
31
Franjo Baš
O Juriju Kosmaču (prva hišna številka 194, nato 337) prinaša naš
urbar pravo kroniko rudarske naselitve: Dient von einer Neu aufge-
setzen Kammer de Anno 1645 5 kr / von der Gregor Gnesda halben
Garten in der Risen 5 ^/^ kr / Von der Extendierung des gnesdischen
Gartens in der gemein 2 kr / Von ein Stück ärerialischen gemein,
daraus Ein Garten gemacht worden Anno 1776 6 kr. — Leta 1645 je torej
postavil Kosmačev prednik kamro, se pravi leseno zavetje za svoje
bivališče, ki je moglo biti tudi senik. Nato je v Rižah kupil polovico
vrta Gregorja Gnezde in ga razširil v gmajno. Končno je pridobil od
rudnika gmajno in na njej napravil leta 1776 vrt. Kamra je mogla biti
najbolj podobna sedanjim sezonskim oglarskim kočam" in je rabila
za poletno bivališče; srečamo jo tudi v zvezi s hlevom, kjer je mogla
biti poletno bivališče idrijskega tovornika, in pri Francu Ažbetu Pod
klancem, kjer si je Janez Pivk (daraus ein Wohnung gemacht worden)
iz kamre priredil stanovanje. Valentin Žirovec je podedoval hišico, ki
sla ji bila pridelana kamra in hlev.
Polovična posest vrta je odsev sodelovanja pri napravi krčevin ali
pa pri nakupu ter je podobno solastniištvo znano tudi iz fužinarskih
naselij. V Idriji je Valentin Jurjavčič imel na Poti k fari le kos (orti)
vrta, Jurij Troha na Beli košenine, Franc Perger V3 krčevine na
Kovku, Boštjan Čuk ^L, košenine na Beli, Boštjan Uršič V3 košenine v
Rižah ali sta Gašper Setinger in Tomaž Erjavec skupaj kupila gmajno
od Matije Ipavca. Več primerov imamo posestno oddeljenih gred za
zelenjavo ali zelje v enoti vrta, kjer je izven take grede posestnik
nekdo drugi. Enako je pri hišah. Rudniška gostilna Na placu je imela
\ svoji posesti le polovico Durcholzove hiše in polovico napajališča
jiri zidanem hlevu; Matevž Strnad je imel polovico velike hiše, Boštjan
Vašič in Jakob Samec pa sta si delila hišo Na prontu.
Razen kamre navaja naš urbar še kočo, štibelce, puščo, kmetijsko
hišo iin veliko hišo.
Koča je bila m. pr. mežnarija pri trojiški cerkvi, ki so ji Içta 1723
prizidali štibelc. Medtem ko je bila kamra brez peči ali ognjišča, je
bistvo štibelca, da je imel peč v samostojnem poslopju ali pa da je
bil kot posestna enota s pečjo dozidan drugi stavbi. Spričo posebnega
poudarka našega urbarja o dozidanem štibelcu pri mežnariji smemo
sklepati, da so bile zidane stanovanjske stavbe v Idriji še v 18. stoletju
stavbna posebnost; razen tega ugotovljamo iz razmerja med trojiško
mežnarijo in štibelcem razširjevanje stanovanjskih hiš z dozidavanjem
enega prostora za drugim. Podoben primer zasledimo leta 1774 pri
Marku Erženu; ta je prepustil svaku Jožefu Vončini štibelc, ki ga je
podedoval od svoje matere Marije Beve, in kjer je njegova mati imela
preužitek. Marko Kolar je bil lastnik hišice in staVbno samostojnega
štibelca in še ene zelenjadne grede; štibelc Janeza Habeta pa je bil
postavljen kot samostojna stavba leta 1723. Iz smotra Vončinovega
» Melik A., n. n. m., podoba 171, str. 566.
32
I
Zgoraj: Zahodna Idrija s središčem spredaj in rudarskimi hišami zadaj. —
Spodaj: Splošna (Mohoričeva) rudarska hiša v Idriji. (Prim. streho s pomo-
lom, požarni zid z velikostjo oken in vrt.)
FotOi M.Vidmar 1955
Rudarska hiša v Idriji
šti'belca jasno izhaja, da je bil postavljen za stanovanje preužitkarjev,
tako da moremo v štibelcu nasploh domnevati preužitkarski kot, po-
dobno kakor v pohorski koči, medtem ko je bila koča v Idriji naj-
manjša oblika stanovanjske hiše.
Manj nedvomen je pojem zidanega »Stiickl-Haus«, ki ga je kupil
Janez Reven leta 1751 obenem s kovačijo, svinjskim hlevom in vrtom.
Ob pomanjkanju vsakega podatka v urbarju za spoznanje njegovega
smotra, domnevamo, da ima enak pomen kakor Stock na kmetijskem
podeželju, se pravi hiša, ki je za stanovanje od temeljev do ostrešja,
a ima zraven še leseno dela^aiico; to bi bilo prav mogoče, saj je bil
njen lastnik kovač.
Da so obstajala tudi opuščena stanovanja, pušče, dokazuje »Ein-
siedlery«, ki jo je kupil Baltazar Thaler od rudnika. Posebej se (en-
krat) v urbarju navaja stanovanjska hiša (Wohn-Häusl), ki je imela
dodelano eno sušilnico (Dörr-Stuben), drugo pa postavljeno proč od
hišne stavbe. Ker je bilo suho sadje v vseh naših rudarskih naseljih
važna hrana oziroma pijača, sta obe sušilnici rabili pač za sušenje
sadja in jagod, ki so jih rudarji nabirali v okoliških gozdovih oziiroma
¦ zaslužili pri kmetih. S stanovanjsko kulturo Idrije sta v neposredni
zvezi tudi dve kopalnioi', prva (Badhaus) pri hiši Andreja Čuka in
druga (Badstuben) pri Andreju Švajgerju. Kleti navaja naš urbar dve:
eno, ki je bila dozidana Jurmanovi hiši pri mlinu Na jalovini, in
drugo, na kateri je stala hiša Janeza Merlaka, tako da moremo na
prehodu iz 17. v 18. stoletje ugotoviti pri Merlaku prvo podkleteno
stanovanjsko hišo v Idriji.
Samostojno stavbo za ognjišče (Herdstatt) srečujemo od leta 1646
do leta 1746. Ker je plačeval posestnik za tako ognjiško hišo poseben
davek, ki je spadal sicer med najnižje stanovanjske dajatve, je bilo
ognjišče v določenih primerih v samostojni stavbi, ki se je ločevala
od štibelca tako, da je imel ta krušno peč m ne ognjišča; od kamre
V&, da je bila poletno in zimsko stanovanje.. Pri obdavčenju Luke
Kogla je morala znašati vrednost ognjiške hiše toliko kot v-rednost
koče, ki je bila postavljena iz starega lesa, ker je plačeval L. Kogl
za leseno kočo in za ognjiško stavbo enak davek (3V2kr). Naša
razlaga pojma Herdstatt za ognjiško hišo potrjuje prav domačija Luke
Kogla, sestoječa liz lesene koče, postavljene leta 1678, in ognjiške hiše
iz leta 1746. Iz zapiska v urbarju... Dient von des Wrischer aus den
alten Holz gemachten Keuschl de Anno 1678 in pa wegen der Herstatt
den Abgang der Anno 1746. . . sklepamo, da imamo v ognjiški hiši
primer samostojne stavbe, ki je nasledila kočo za samostojno stano-
vanjsko vlogo, kot ga do danes nahajamo n. pr. pri sezonskih drvarskih
bivališčih na Jelovici ali pa pri pastirskih staiiovanjih na Balkanu
(n. pr. v Sandžaku).^" Pri idrijski ognjiški hiši in pri štibelcu imamo
stavbi, iz katerih se hiša razvije ob višji stavbni tehniki in civilizaciji
" Cvijić J.. Balkansko poluostrvo. Zagreb 1922, stran 539 (Starovlaška
brvnara sa spodrednim zgradama).
3   Slovenski etnograf 33
Franjo Baš
preko združevanja dveh in več samostojnih stavb, v večjo novo, se
pravi v našo stanovanjsko hišo. Tako se razvija hiša ne le iz prostora
z ognjiščem ali s pečjo, temveč iz več stavb, ki so nastale na domačiji
vzporedno z ognjiščem.
Med najviše obdavčene stavbe so spadale kmetijske hiše (Hofsitaitt),
ki so pod svojo streho združevale stanovanje s hlevi in shrambami,
tako da so imele značaj skupnosti stanovanjskega in gospodarskega
poslopja. Pretežno gospodarsko poslopje je mogla biti taka kmetijska
hiša pri Pavlu Skvarči, ki je imel razen nje še pose'bno hišo, nastalo
potem, ko so kmetijsko hišo zavoljo epidemije požgali in nato posta-
vili novo leta 1637. Podoben primer, kjer je stanovanjska hiša nastala
kot novo samostojno poslopje zraven kmetijske hiše, bi mogel biti tudi
pri Matevžu Vončini, kjer je bila leta 1637 postavljena nova hiša in
nov vrt v Tisovcu, ko je kmetijska hiša pogorela. Pravo kmetijsko
hišo v podobi nadhlevne stavbe pa je lahko imel Anton Kavčič pod
Rižami, ki je bil tudi posestnik enega največjih idrijskih vrtov in zem-
lje v Gornji Beli. Kmetijske hiše, za katere je očitna osamosvojitev
stanovanjske hiše od gospodarskega poslopja pri Pavlu Skvarči in Ma-
tevžu Vončini, ki pa se je v enotnosti stanovanjskega in gospodarskega
poslopja ohranila pri Antonu Kavčiču, bi mogle nadaljevati stano-
vanjsko izročilo pdkrajine iz časov gozdnega kmetijstva, preden je
iz rudnika zraslo mesto Idrija.
Samostojna hlevska poslopja poleg stanovanjskih hiš so imeli zlasti
lastniki košenin: n. pr. Anton Tušar košenino nad Kobilo, Marko Kolar
v Rovtah nad Nikovo, Jurij Kulnik travnik Za gradom ali Matevž
Hladnik travnik Nad farovžem. Zavoljo vzporednosti hlevov s košeni-
nami se zdi, da gre pri idrijskih hlevarjih za tovornike. V vrsti pri-
merov pa, kjer je bil ob pomanjkanju košenin hlev občasnega pomena,
je postal po predelavi, n. pr. pri Juriju Jerebu ali Jerneju Strelu, sta-
novanje; torej podobno kot so nastajale hiše tudi iz drugih občasnih
obratov, n. pr. iz mesnice ali rudniške kovačnice za pločevinaste re-
torte; v obratnem smislu pa sta na prostoru stare opekarne zrasla leta
1723 hlev in vrt.
Najviše obdavčene so bile velike hiše (Behausung). Urban Čuk je
plačeval na leto 15 ^/^ kr, Kari Gariboldi 13 ^/^ kr, Nikolaj Blaznik
10 kr, Jožef Žonta 10 kr, Matevž Strnad od polovice velike hiše
16 kr in podobno Janez Arbeiller 10 kr. Ker poznamo iz urbarja
nekatere velike hiše samo posredno, n. pr. Boštjana Eržena, in niso
druge polovice n. pr. od Matevža Strnada ali Janeza Arbeillerja nikjer
vnesene v naš davčni zapisnik, je očitno, da niso bile podvržene davku,
ker so bile rudniške. Kot take so bile »cesarska« stanovanja za rudni-
ško nameščenstvo, zlasti za uradništvo, kolikor to ni imelo, kakor n. pr.
v drugi polovici 18. stoletja višji asesor Kari Gariboldi ali lesni mojster
Matija Hladnik, svojih hiš. Valvazorjevo^^ poročilo o mnogih dobro
" Vallvasor T. Y.. Die Ehre... I. Novo mesto 1877, str. 397.
34
Rudarska hiša v Idriji
zidanih stanovanjskih hišah v Idriji velja gotovo za velike hiše, ne
more pa veljati splošno za stanovanjske stavbe, ker navaja naš urbar
zidane stavbe posebej gotovo prav zavoljo njihovih redkosti.
O skupnih stanovanjih rudarjev v 17. stoletju izvemo pri hiši Ja-
neza Kogeja. Njegovi predniki so kupili leta 1691 stanovanjsko hišo za
rudarje (Gesellenstuben), ki je stala blizu gradu in po izročilu je bil
Kogej investitor sedanje Primožičeve osemstanovanjske rudarske hiše.
Drugo, starejše rudarsko stanovanje (Bruderstuben) nahajamo pri
hiši Jožefa Šebenika. Iz vpisa... Dient von des Michl Mastan Bruder-
stüben, daraus Michl Piuk 1664 eine Wohnung gemacht... pa izvemo^
da je bilo io rudarsko stanovanje v posesti Mihe Mastana in da zavoljo
tega ni moglo biti lastnina bratovske skladnice. Tako so brezhišniki
stanovali deloma v rudniških in privatnih velikih hišah, deloma pa v
privatnih s skupnimi rudarskimi stanovanji. Seveda je to veljalo le za
zdrave in pa dela zmožne, medtem ko so najsiromašnejšii in onemogli
stanovali v špitalu, katerega izvor ni jasen.^^ Po našem urbarju je pla-
čeval leta 1776 Jurij Prašnikar ... von der alten Spital von v. Stein-
berg daraus ein Häusl erbaut worden ... torej od starega špitala, ki ga
je plem. Steinberg preuredil v hišico, 4 kr na leto. Ker je bil Steinberg
rudniški upravitelj od leta 1724 do leta 1747, je mogel idrijski špital
obstajati že v drugi polovici 17. stoletja.
Pokrajinsko podobo Idrije s prikazom naselja kot celote je podal
Hacquet^^ v primerjavi z nemškimi naselji, kakor jih je opisal Tacit.
Idrijske hiše stojijo same zase in ne strnjeno kot v mestih. Vzrok temu
je rudnik, ki terja pogosto prostor za svoje potrebe in zaradi česar
se spreminja lega rudniških stavb. Ustrezno temu rudarske hiše ne
stojijo v dolini, temveč na pobočjih, kjer se svojevrstno kažejo v svoji
beli zunanjosti sredi zelenega drevja. Ker je biil bel tudi idrijski
grad, je naselje ustvarjalo prijetno pisano barvitost in delalo vtis
snažnega in lepega kraja. Mogoče je prav apnena belina idrijskih
stavb zavedla Valvazorja, da je poročal o mnogih dobro zidnih hišah,
saj na daljavo tudi res vzbujajo tat videz.
Zeleno okolje idrijskega mesta je razen prevladujočih vrtov in
višjih travnikov izkazovalo tudi krčevine (Geraütl, Neubruch), ki so
jih imeli n. pr. Lovro Palista pri stari žgalnici cinobra, Valentin Brus
Pri grabljah ali Jurij Vončina zraven ograjene gmajne. Morale so biti
obsežne, ker najdemo prav za krčevino Štefana Logarja najvišji zem-
ljiški davek (45 ^1^ tr) v mašem urbarju. Kopanje krčevin in napravo
vrtov je vodil rudnik, ki jo je dovolil n. pr. leta 1725 Valentinu Al-
brehtu in ugotovil nedovoljeno povečanje travnika, n. pr. pri Matevžu
Jerebu, ali podobno razširiitev pri Andreju Erženu v soseščini gradu.
Ob tem je rudnik smotrno varoval gozdove, kar vidimo n. pr. pri Juriju
Verbič M., n. n. m., str. 550.
" Hacquet B., Oryetographia oarniolica. II. Leipzig 1781, str. 39 + bakro-
tisk. — Trošt Janko, Idrija, naše najstarejše rudarsko mesto. Idrija 1953, str. 6.
\ 55 ¦
Franjo Baš
Vončini. ki je imel na Koglu travnik s smrečinami: tega je rudnik
priključil svojemu gozdu v zameno za gmajno, ki jo je prepustil Von-
čini drugje. Ko je rudnik dodeljeval rudarjem svet za stanovanjske
stavbe in za napravo košenin in zlasti vrtov, je pri naseljevanju Idrije
skrbel za obnavljanje gozdnih površin tudi izven mestnega naseljeval-
nega območja. Kot pri krčevinah in gozdovih je rudnik tudi sicer imel
vlogo prvega idrijskega urbanista, ki jo moremo ugotoviti n. pr. leta
1768, ko so pozidali sedanjo žitnico na kraju prejšnje hiše Marije
Crnologar. pa jo je rudnik odškodoval z drugo hišo in vrtom Na placu
pri Terezijanskem rovu.
Ko zapuščamo urbar iz leta 1776, ki smo ga rabili samo za orien-
tacijo v stanovanjskem okolju Idrije v času pred izoblikovanjem še
danes ohranjenih idrijskih rudarskih hiš, lahko ugotovimo, da ne
kaže nobenih tujih vplivov pri naseljevanju idrijskega mesta. Le-
dinska, krajevna in rodbinska imena pričajo o tujih podjetnikih, ki so
vplivali na rudarsko tehniko in upravni sistem, v vse večji meri pa o
množični dejavnositi domačinov, ki sO' se priseljevali a' rastočo Idrijo
iz bližnjih okoliških krajev. Prav v zvezi z idrijsko rudarsko hišo bi
bilo zanimivo ugotoviti silnice, ki so iz tujine in iz pokrajinske do-
mačnosti sodelovale pri stavbni rasti Idrije. Pogled na Valvazorjevo, Hac-
quetovo, pa tudi še na sedanjo Idrijo odkriva dvoje idrijsikih stav'bnih po-
dob: v dolini Nikove, Idrijce in Na placu rudniške stavbe in velike hiše,
na pobočjih nad njimi pa rudarske stanovanjske stavbe (si. I) kažejo
dve Idriji, ki ju je opazil že Hacquet: nižjo rudniško in meščansko in
pa višjo rudarsko. Prva nameščenska je očitna po stavbah, ki pred-
očujejo vsakodobni slog širokega sveta, torej predvsem tujine, druga
rudarska pa ustreza vsakdanji življenjski smotrnosti zgodovinskega
idrijskega rudarja. Stilna podoba meščanske Idrije je širšega značaja
in ustreza splošnemu stilnemu razvoju stavb v določenem času, stilna
podoba rudarske Idrije na pobočjih pa je tako svojevrstna, da ji ne
najdemo paralele, ker je domača, se pravi zrastla iz domačih možnosti
in potreb. Zavoljo tega smo upravičeni, da vnovič postavimo vprašanje,
kako in kje so vplivali na nastajajočo Idrijo nemški pionirji idrijskega
rudarstva, ki so zastavili svoje krampe in lopate v idrijska rudišča
živosrebrne rude? S tem prvim vprašanjem združujemo drugo: ali ni
pripovedka o škafarju, ki da je odkril idrijsko živo srebro, dokaz za
njegovo prvotno gozdarsko pridobivanje, ki ga je rudnik usmeril na
en sam kraj in ga tu nadaljeval z novo tehniko? Ob že skoro običajnem
vzporejanju stare slovenske (Spodnje) Idrije in nove nemške (rud-
niške) Idrije navajamo iz našega urbarja ledinsko ime Slovenski breg
(Windisch Buchi), ki je bilo še v 18. stoletju v navadi za svet pod
Rižami, kjer so bile leta 1776 n. pr. domačije Matije in Antona Le-
movca, Janeza Sedeja, Luke in Andreja Albrehta. Gregorja Kušmana
ali Filipa Kodra. Ali ne vsebuje ledinsko ime Slovenski breg staro
domačo naselje, iz katerega se je razvila nova rudarska Idrija, vzpo-
redno z nižjo, rudniško in nemško?
56
Rudarska hiša v Idriji
Rudarska stanovanjska Idrija je obroč, ki zapleta zunanjost idriij-
kega mesta in povezuje nizko, rudniško Idrijo z gozdnim hribovjem
nad njo. Po hrbtiščih teh pobočij se vzpenjajo nad sotočjem Nikove
z Idrijco rudarske stanovanjske hiše. Vedno so vkopane, tako da je
en požarni zid obrnjen k soncu, drugi pa postavljen v pobočje. Sončni
požarni zid je visok, vkopani pa stopa iz pobočja samo z delno višino
sončnega. Visoko in strmo ostrešje, ki je pokrito z jelovimi skodlami,
je obod za bistvene stanovanjske prostore, ki ga zavzemajo v celoti
razen poda, to je petra ali peker v osrednji Sloveniji, tako da so pod-
strešja v navadnem pomenu besede zelo redka. S podstrešja navzdol
sledijo stanovanjem shrambe in kleti ter hlevi z vhodii v stanovanja
največ s pobočja pod kapom, v kleti in S'hrambe pa od strani v spod-
njem požarnem z;idu. Tako so tudi stanovanjske sobe razmeščene zlasti
ob sončnem zgornjem požarnem zidu, ob spodnjem pa kleti in hlevi.
L. Božič, sin idrijskega rudarja,^* opisuje za značilno idrijsko rudarsko
hiiišo dvonadstropni ali trinadstropni »nebotičnik«. Do prvega nad-
stropja je zidana, se pravi do višine, koder je vkopana; od prvega
nadstropja do ostrešja pa je večinoma lesena in lesene stene so opa-
ličene, ometane z malto in z apnenim beležem pobeljene. Le nad zemljo
je v višini kleti pas temnejše barve, tako imenovana »cokla«.
Streha stiska notranjost v višino in zavoljo tega so stainovanja od
nadstropja do nadstropja manjša. S stanovanji se proti slemenu manjša
tudi število in velikost oken v požarnem zidu rudarskega »nebotič-
nika«. Prvo nadstropje v ravni pod kapom ima navadno troje, redkeje
četvero pokončnih oken; zgoraj nad temi je sredi dvoje oken z veli-
kostjo spodnjih, na vsaki strani pod strešnim naklonom pa še eno
manjše; zgoraj nad temi je v sredi eno samo okno v velikosti spodnjih
srednjih dveh in na vsaki strani po eno manjše, nad temi tremi pa
zaključuje eno samo okno poda požarno steno v vrhu pod slemenom,
ki je vedno brez čopa. Za zunanjost strehe so značilni dimniki dvojčki,
redkeje trojčki; za vsako kuhinjo poseben dimnik, da ni db nizkem
zračnem tlaku tlačilo dima v kuhinjo. Jelova skodlasta streha je na
soncu trajala 8 do 10 let; ker pa so s« na pomladanskem soncu skodle
bočile, jih je bilo treba skoro vsako leto ravnati, tablati. Okna manj-
kajo oziroma so zelo majhna v prizemlju stavb, kjer so kleti in hlevi.
Navadno je na eni strani klet s.kadmi za zelje in repo in pa s policami
za krompir in druge sadeže. Na drugi strani je hlev, danes redko za
kravo ali ovco, navadno pa za prašiče, zajce in perutnino. Krmo za
ovco ali kravo so shranjevali na podu, kamor so jo ročno vlačili po
vrvi na škripcu, torej podobno kot drva v Kropi. Na malih hlevih
ali kletnih oknih so pločevinaste železne mreže, ki so jih dobili od
rudnika, z izsekanimi enopalčnimi luknjami za zračenje. Okna v sta-
novanjskih pritličjih so pogosto zamrežena s križanimi železnimi pa-
licami ali trakovi. Na vseh oknih razen hlevskih in kletnih, so pogosto
cvetlice lončnice (nagelj, rožmarin, roženkravt, i>elargonije idr.).
^* Božič Lado, Naš idrijski kot. Liubljana 1936, str. 25 id.
37
Franjo Baš
Razen vkopanosti, apnene beline in nadpovprečne višine strme
strehe z vedno manjšimi okni proti slemenu je nadaljnja značilnost v
zunanjosti idrijske rudarske hiše pomol v strehi, tako imenovani
ajkarl, ki jo na zunaj ločuje prav od vseh slovenskih hišnih tipov, in
tako tudi od škofjeloško-cerkljanskega. Idrijski hišni pomol je nazidek
z okni v strehi, ki posreduje kuhinji ali lopi svetlobo in zrak. Za
vhodno stran idrijske rudarske hiše pa je značilen podiček, to je s
kamnitimi mačjimi glavami tlakovani hodnik pod napuščem, ki je
dvignjen nad okoljem ali nad tnalom, in ograjen z zidom ali plotom,
z untaro; na podičku stoji ob steni klop, na kateri se poleti zbirajo
hišni stanovalci. Okrog hiše so drvarnice, ki imajo n. pr. pri Ferjan-
čiču podobo čebeljnaka s kratko in visoko sprednjo in pa daljšo in
nižjo zadnjo streho. L. Božič poroča,da so bile prave tekme med
rudarji, pri kateri hiši bo skladovnica drv lepše zložena, kdo bo spravil
vanjo več polen, in da je bila drvarnica vedno spričevalo o vrednosti
hišnega lastnika. Podnajemniki ali gosti pa so imeli drva v podstraž-
nici, v pomolu ali na podu pod streho, kamor so jih vlačili po škripcu
podobno kakor krmo za živino.
Razen lončnic na oknih so poživljale hišo tudi cvetlice na vrtu,
kjer prideluje rudar na gredah ali lehah drobnjak, čebulo, solato, pe-
teršilj, fižol latnik, zelje, krompir idr.; zelje je vedno rasilo na naj-
idžji lehi^" p»od drugimi zelenjadnimi gredami. Rudarska ohišnica je
bila najmanjša v bližini mestnega središča in se je večala z oddalje-
nostjo v višja pobočja .V zvezi z naturalnimi dobavami žita od rudnika
je idrijski rudar v preteklosti gojil več živine kot danes, zlasti pra-
šičev in je bilo za rudarsko hišo »spolno«, če ni imela živine. Z raz-
kmetenjem rudarja pa je postal današnji vrt cvetlični in zelenjadni.
Zavoljo težavnega dovoza k rudarskim hišam, ki so se v Idriji po
besedah L. Božiča »kakor ovce posedle v breg« ali so po Fr. Planini
»prislonjene v hrib«, in je taka hiša po idrijsko rečeno »kot bi pes v
hribu sedel«, je z njihovo zunanjostjo do danes povezan še promet
z ročnimi samotežnimi vozički.
Zunanjost idrijske rudarske hiše kaže s svojo vkopanostjo, visoko
in strmo streho brez čopa, strešnim pomolom, dimniškimi dvojčki,
podičkom, vrtno ohišnico in pa svojevrstno stanovanjsko večrodbinsko
sikupnostjo lastno podobo, ki se razločuje od škofjeloško-cerkljanske
in od drugih slovenskih hišnih tipov, prav tako pa tudi od idrijske
meščanske in upravne stavbe. Po svoji obliki je samosvoja geografska
podoba o domačem življenju idrijskega rudarja in jasen izraz idrij-
skega naselja. Posebno s svojo višino se kaže kot večstanovanjska hiša
za najmanj dve, pogosto pa tudi za več družin, kar jo še nadalje ločuje
od škofjeloško-cerkljanske in tudi od drugih slovenskih hiš, razen od
" Božič L., n. n. m., str. 27.
Slavomir, Slike iz rudarsikega življenja. Ljubljanski Zvon XV, 1895,
str. 299 id.
58
Rudarska hiša v Idriji
meščanske in kovaške v zgodovinskih fužinarskih krajih. Z njeno nad-
povprečno višino je združena tudi svojevrstnost njene notranjosti, kjer
stanujejo rodbine po nadstropjih in sta v preteiklosti imeli po dve
rodbini eno kuhinjo, pogosto pa tudi eno ognjišče z dvema kuriščema;
\se to prav posebno razločuje idrijsko rudarsko hišo od drugih stano-
vanjskih stavb tudi v notranjosti.
SI. 1. Obrtniška (Šepetavčeva) rudarska hiša v Idriji (1 kuhinja, 2 lopa, 5 rod-
binske sobe, 4 sobe za goste, 5 delavnica, 6 klet); posnel 1955 Iv. Jereb.
Od hišnih vrst, ki smo jih srečali v urbarju iz leta 1776, ne naj-
demo danes več kamre, štibelca in ognjiške hiše. Sedanja idrijska
kamra je spalnica, to je manjša soba izven osrednje rodbinske sobe s
krušno pečjo. Po svoji sedanji stanovanjski vlogi se nam odkriva kot
historično samostojno poslopje za spalnico, tako pa tudi po izročilu.
Podobno je štibelc samsko stanovanje, ki je ostal v Idriji do danes
važen stanovanjski pojem, zlasti po letu 1872, ko je rudnik začel zidati
svoje prve večje stanovanjske stavbe za poročene rudarje in ko so
59
Franjo Baš
mogli samci dobiti stanovanje le v zasebnih hišah. Zdi se, da srečamo
posestno samostojni štibelc v Idriji zadnjič leta 1808, ko je kupil
Andrej Mikuž ... ein auf obiges Haus Nr. 319/237 auf der Semla ange-
bautes Stiberl samt der Dachtrapfe und 2 Klafter, 2 Sohuch breiten
und 3 Klafter, 2 Schuch langen Garten Terrain zur Erbauung eines
eigenen Wohnhauses und Küche ... A. Mikuž je torej kupil štibelc, ki
je bil postavljen v sestavu hiše Simona Brusa na Zemlji, in približno
4,5 m širok in pa 6,5 m dolg vrt, da si bo tu postavil stanovanjsko hišo
in kuhinjo, ki jo urbar navaja posebej zraven stanovanjske hiše. Iz
poudarka na kuhinji v nameravani hiši sklepamo, da je štibelc še
ni mogel imeti, iz poudarka na nameravani stanovanjski hiši pa, da
štibelc ni mogel biti rodbinsko stanovanje, temveč samo samsko, kar
je tudi ostal do danes. Tako kaže primer Andreja Mikuža v celoti na '
nekdanjo stanovanjsko, stavbno in posestno samostojnost štibelca, ki
se v začetku 19. stoletja strne v enotnost nove stanovanjske hiše. Smi-
selno pa velja to tudi za kamro, saj je prva polovica 19. stoletja čas,
ko se začenja nekdanja manjša poslopja v sestavu domačije strnjevati
pod vplivom prosvetljenosti in zidarskega stavbarstva v nova večja,
kjer je kamra obdržala svojo zgodovinsko stanovanjsko vlogo spal-
nice. Ognjiška hiša pa je prenehala ob dokončni ločitvi kuhinje od
stanovanjske sobe, ki jo je izvedlo razsvetljenstvo.
Zgodovinski gospodarski vplivi, zlasti promet, so v 19. stoletju za-
ključili tudi čas idrijske kmetijske hiše, v kateri pa je kmetijstvo
nadomestila obrt. Taka obrtniška rudarska hiša se je med sfKimeni-
škimi v Idriji ohranila pri Šepetavcu (si. 1). Šepetavčeva obrtniška
rudarska hiša je orientirana z dolžino na Rožno ulico in kaže s slika-
nimi črnimi rustikami na vogalih in z enakimi pasovi med nadstropji,
da je starejša od leta 1776. Pritličje je deloma vkopano in lope v prečni
osi delijo pritličje, nadstropje in podstrešje v dva dela z požarnima
ziidoma- V pritličju je bila skozi rodove strojarna (Nagode, Straus),
nato čevljarna in mizarna, ki so vodile do predelave in prezidave dvo-
riščnih prostorov. Zgodovinska idrijska obrt se je sicer šibko razvijala,
ker je izdeloval poglavitne idrijske potrebščine rudnik sam kot prvi
potrošnik in posestnik zemlje in pa stavb. Prav rudniški obrtniki
pa so bili tudi glavni predstavniki idrijske domače obrti, ki so jo
gojili v dela prostem času ali pa v pokoju. A tudi azvenrudniška
obrt je marsikaj izdelovala, zlasti za rudnik, v delavnicah in shrambah,
ki so pri Šepetavcu značilne, n. pr. s kamnitim tlakom za obrtniško
hišo, kakršna je na prehodu 18. v 19. stoletje nasledila kmetijsko, ko je
zamenjala kmetijske gospodarske prostore z obrtniškimi.
Ozke in strme stopnice iz lesa, tudi ena od značilnosti za notranjost
idrijskih rudarskih hiš, vodijo iz lope v nadstropje in iz nadstropja
v podstrešje. Lopa je osrednji prostor vseh hišnih ploskev. S svojo
osrednjo lego je podobna atriju, ki se nadaljuje v kuhinji; od tod so
vhodi v cimer in kamro, ki sestavljata rodbinsko stanovanje, ter v
sobo za goste, se pravi za podnajemnike. Okrog kuhinje so prostori
40
Rudarska hiša v Idriji
za živila, drva in stranišče, tako da je kuhinja v vsem nadstropju
ali v podstrešju prometni zaključek in središče veže. Sredo kuhinje
zavzema ognjišče z dvema kuriščema, ki pa je ohranjeno danes le še v
podstrešju, medtem ko ga v nadstropju pomni le izročilo. V temenu
obokanega stropa kuhinje je žrelo dimnika, v obeh stenah na strani
pa kurišči za krušne peči v sobi in cimru, medtem ko podstražnica
pozimi ni kurjena. Prostorno skladno z nadstropjem je podstrešje, ki
se razločuje od nadstropja po podstražnicah, to je po prostorih pod
ostrešjem, kjer je zunanja stena položna v padcu strehe in temu
ustrezno strop ožji, medtem ko so stene prostorov v nadstropju na-
vpične in stropi enaki podom. Dimniško- žrelo* nad ognjiščem pod-
strešne kuhinje se zaključuje s svodom oziroma oboki, ki rastejo iz
pritličja s kuhinjami skozi nadstropje in podstrešje, da nosijo zidana
ognjišča. Ker je vhod v kuhinjo iz veže, skrbi za svetlobo strešni
pomol z oknom v lopi in manjši pomol v strehi iz kuhinje. Na ognjišču
so kozice, »tribezen«, pri kurišču v krušne peči pa burkle, loparji in
grebeljce, torej kuhinjske priprave, ki jih poznamo iz vseh naših
črnih kuhinj. V zidih lope in kuhinje so luknje za luč (čelešnik) in
a^zidane manjše omare, v podstrešni veži sta še klop in obešalnik, v
prostorih zadaj za kuhinjo morajne, omare. Dimnik z ognjišča v pod-
strešju in dimnik z nekdanjega ognjišča v nadstropju se vzpenjata
drug ob drugem nad streho v podobi že imenovanega dvojčka. Po vi-
dezu zidarske tehnike sta oba dimnika stara; ker izvira v Idriji na-
ročilo, da se kuhinje obokajo in dimniki zidajo* najpozneje iz navodila
komore za idrijski rudnik leta 1696^' in je znana prva idrijska pogodba
z dimnikarjem^* že iz leta 1743, je stala idrijska stanovanjska kultura
v preteklosti na ravni naših mest in se je razvijala približno za 100 let
hitreje od našega podeželja. Sedanja oprema cimrov, kamer in sob
je največ iz časov pred prvo svetovno vojno; izjema so zelene glinaste
krušne peči, ki so jih Idrijčani nabavljali pri lončarjih v Spod. Idriji
in ki kažejo tipizirano psevdorenesančno zunanjost.
Velika idrijska rudarska hiša se je ohranila pri Primožiču (si. 2).
Z enim kapom je obrnjena na cesto, z drugim pa v breg, kamor je
deloma vkopana, deloma pa pozidana na skalo. Pi'itličje je razvito,
kolikor ga dopušča temeljna skala in sestoji iz veže, kleti in hleva.
Iz lope v pritličju se je začenjal sestav stopnic in se je nadaljeval
navzgor v podstrešje oziroma v četrto nadstropje in je v nadstropjih
še delno ohranjen. Po teh stopnicah so hodili ljudje z Riž tudi na cesto,
dokler niso bile zgrajene na jugu po bregu zunaj hiše stopnice do
podstrešja in na vrt nad hišo, tako da je bilo stopnišče od podstrešja
do izhoda na cesto in narobe dejansko javna pot. Znotraj za vežo
oziroma za stopniščem pa se dviga od kleti v pritličju prav tako do
podstrešja, skoraj v središču nadstropij, sestav obokanih kuhinj (si. 2),
" Arko M., n. n. m., str. 101.
Bezeg Karol, Rokopisno gradivo o zgodovini Idrije, v arhivu Mestnega
muzeja v Idriji, rokopis št. 86.
41
Franjo Baš
lako da je kuhinja v vsakem nadstropju osrednji in zvezni prostor med
stanovanji ob požarnih zidovih. Vsako od obeh stanovanj v nadstropju
ima svoje ognjišče z lastnim kuriščem za krušno peč v kuhinji, ki je
skupna za obe stanovanji; v tem pogledu je sedanja Primožičeva hiša
naprednejša od Šepetavčeve, kjer je imelo stanovanje pač svoje kurišče,
medtem ko je bilo ognjišče za gospodarja in najemnika skupno. Ker
sega prvo in drugo nadstropje do strešnega kapa, posreduje svetlobo
in zrak za kuhinje tretjega in četrtega nadstropja oziroma podstrešja
pomol v strehi nad stopniščem z dvema oknoma v tretjem in z enim
v četrtem nadstropju. Navzlic temu pa so bili resnično razsvetljeni le
stopnišče in kamre, medtem ko so kuhinje, zlasti spodnje, ne le mračne,
temveč temne, tako da so v sajastih stenah poglobljene vdolbine težko
opazne in je mogel zavoljo tega v spodnji kuhinji med NOB dalj časa,
do izdaje, delovati idrijski mladinski komite. Svojih lastnih oken pa
kuhinje nimajo in so jih mogle osvetljevati zlasti varata iz veže ali pa
ogenj na ognjišču. Podoben sestav črnih kuhinj kot v Primožičevi
veliki hiši imamo v Idriji tudi pri Gostiši in pri Podgorniku, kjer je še
živo izročilo o delu stanovanjskih najemnikov pri hišnem gospodarju,
in pri Tušarju, kjer je ohranjeno zadnje ognjišče v četrtem nadstropju
pod streho. Pri vseh teh kuhinjah se dimniki dvigajo ali iz enega kota
nad ognjiščem ali pa iz temena obokanega kuhinjskega svoda. Od
kuhinje do vsakega požarnega zidu je po eno stanovanje, prvotno pač
s cimrom in kamro, ki postanejo v tretjem in četrtem nadstropju s
podstražnicami vedno manjša. Vsa velika hiša je tako imela osem sta-
novanj, in je v njih po izročilu stanovalo še v drugi polovici 19. stoletja
49 ljudi. Stranišča zadaj za kuhinjo so bila za vsako nadstropje skupna.
V nasprotju s Šepetavcem, kjer sta domači rodbini oddajali sobo
v najem posameznikom, je Primožičeva hiša prava množična stano-
vanjska hiša in kot taka izraz zgodnjega kapitalizma in njegove pri-
dobitne stavbne dejavnosti. V naši dobi so jo imeli Kogeji, ki bi s
svojim imenom mogli biti tudi nekdanji posestniki rudarskih skupnih
stanovanj in ki so jo po hišnem izročilu tudi pozidali »pred 500 leti«,
kar pa je glede na zidane dimnike prezgodaj in bo treba hišno izročilo
popraviti v drugo polovico 18. stoletja, ko je javna uprava predpisala
zidane dimnike. Za Idrijo vemo, da je leta 1669 umrl prvi znani do-
mači veletrgovec Gašper Šenovec.^^ Večji trgovci in večji zemljiški
posestniki so si z najemniki po izročilu zagotavljali delovno silo v času,
ko najemnik ni bil zaposlen v rudniku, zlasti na svojih košeninah. Po
idrijskem izročilu so rudarji »šli se na šiht sjKJČit, da bodo šli popoldne
kosit »\" žornado«. Do prve svetovne vojne so rudarji tudi pogosto
preživljali dopuste na okoliškem podeželju, n. pr. na Vojskem, zlasti v
košnji, kjer so za delo dobili drv^a ali živila, sadje, suhe hruške, fižol,
zelje idr., kar jim je kmet pripeljal v Idrijo. Obstajalo je običajno
pravo, kaj prejme rudar za določeno podeželsko delo in za določen čas.
" Bezeg K., n. n. m., št. 195.
42
Rudarska hiša v Idriji
SI. 2. Zgoraj: Velika (Primožičeva) rudarska hiša y Idriji. (Gradbeni posnetek
iz začetka 20. stoletja. — Spodaj: Kuhinja z dvemi ognjišči 1955 v Idriji.
Srebrničeva ul. 8 (ris. Alb. Vončina).
Izročilo predstavlja tudi, da so posamezni hišni posestniki stavili kamre
in štibelce in si z njimi zagotovili delovno silo za svoje košenine
in lehe.
Medtem ko je pri Šepeta,vcu bilo eno nadstropje ali podstrešje
stanovanje za eno domačo rodbino (mladih ali starih) s podnajemniki,
pa je pri Primožiču bilo v enem nadstropju dvoje stanovanj za dve
rodbini. Pri Šepetavcu je imela vsaka rodbina svojo kuhinjo s svojim
43
Franjo Baš
kuriščem tudi za podnajemnika ali gosta, pri Primožiču pa je ena
kuhinja bila za obe rodbini v nadstropju ali podstrešju ter je bila po-
samezna rodbina deležna le svojega ognjišča in svojega kurišča za
krušno peč. Lega kuhinje je v veliki hiši še bolj osrednja ko v obrt-
niški in, predpostavljamo, tudi pri kmetijski hiši, tako da lopa, ki je
v veliki hiši sorazmerno manjša, nima tako poudarjenega atrijskega
položaja kakor v obrtniški hiši. Skupna hiša za več rodbin je sicer
znana v slovenski stanovanjski kulturi le iz zgodovinskih fužinarskih
naselij Železniki in Kropa, medtem ko je iz našega drugega podeželja
in iz naših mest še ne poznamo. V Železnikih ali v Kropi je bil lastnik
množičnih stanovanjskih hiš fužinarski ali žebljarski podjetnik, pri
katerem so delali stanovanjski najemniki; v Idriji pa ni bila množična
stanovanjska hiša posest rudnika, temveč privatnika, n. pr. pri Pri-
možiču, Kogejevih in za njimi Balohovih, ter tako prikaz našega zgod-
njega kapitalista, ki jo je razvil, da si z njo zagotovi delovno silo
za svioja zemljišča.
Najbolj razširjena in splošna pa je bila v Idriji hiša, ki jo je
imel zraven vrta rudar (si. I) in kakršno najdemo še danes n. pr. pri
Mohoriču. Po izročilu je stara nad 300 let, kar bo za kakih 100 let
preveč; dolga leta je bila v posesti rodbine Kušman. Vkopano pri-
zemlje vsebuje dvoje kleti, eno za živila in drugo za živali, ki sta
zidani iz kamna. Stopnice v živilsko klet sestoje iz težkih kamnov,
tako da pomeni vsak kamen po eno stopnico; kletna tla so iz zbite
ilovice in kletni strop iz lesa; živilska klet se konča v ožjem, hladnem
kotu. Na prizemlju je pritličje približno trikrat prostornejše od po-
vršine obeh spodnjih kleti, in je v njem stanovanje za hišnega gospo-
darja; sestoji iz lope, kuhinje in zadaj za njo iz pritiklin v prečni
osi in pa sobe na eni ter kamre na drugi strani. Enaki prostori na pod-
strešju so rabili za stanovanje starim, pa tudi dvema strankama; te sta
imeli skupno kuhinjo z enim ognjiščem in enim kuriščem in vsaka po
eno sobo s krušno pečjo, ki se je kurila iz kuhinje, ter s podstražnico,
ko je bila soba razdeljena; lopa pa je bila skupni prostor za kuhinjo
in sobi. Nasprotno od obrtniške hiše pri Šepetavcu, kjer je gost raz-
polagal v kuhinji s samostojnim kuriščem, ali od velike hiše pri Pri-
možiču, kjer je stanovanjski najemnik imel lastno ognjišče, je dvoje
stanovanjskih strank na podstrešju pri sedanjem Mohoriču razpolagalo
v skupni kuhinji z enim samim ognjiščem, s skupnim straniščem, s
skupnimi pritiklinami v pomolu strehe in le za vsako stranko lastnim
kuriščem v krušno peč; ta je zavoljo tega kmalu začela nadomeščati
ognjišče, kjer so si rodbine gledale v lonce. Kuhinje in deloma veže so
tlakovane, podobno kot pri Primožiču ali Šepetavcu s skriljastim ka-
menjem; pač pa se zdi, da so bile lope razen v pritličju vedno tla-
kovane z deskami. Obok v kuhinji pokriva strop v površini ognjišča
ter se v strehi nadaljuje v pomol s pritiklinami, oziixjma daje prostor
za kurišče v krušno ipeč. Lega kuhinje v pritličju kot v podstrešju s
sestavom enotnih zidanih obokov je osrednja med lopo in pritikli-
44
Rudarska hiša v Idriji
nami (shrambe, stranišče in drvarnica za najemnika) v prečni in pa
med sobama oziroma kamrama v podolžni osi. Okno manjšega streš-
nega pomola v strehi razsvetljuje gornjo lopo, okni v večjem (si. I) na
drugi strani pa pritikline, vrata iz gornjih pritiklin in gornja veža
gornjo kuhinjo; spodnjo kuhinjo in pritlično lopo pa so razsvetljevala
zlasti odprta vhodna vrata v lopo. Vsi prostori so tesni, in to ne samo
pri splošni, temveč tudi v obrtniški in veliki rudarski stanovanjski
hiši. Podstrešna kuhinja pri Mohoriču je pozimi mrzla, spodnja pri-
tlična manj; to pa zavoljo tega, ker imata pritlično in podstrešno
ognjišče en sam dimnik, ki stoji ob strani ognjišč in so morala biti
vhodna vezna vrata spodaj ob kuhanju odprta, da je navzgor vleklo in
da je tako ob' prepihu iz spodnjih veznih vrat v dimnik nad podstreš-
nim ognjiščem podstrešni ogenj mogel uspešno goreti.
Ker je bila pozimi tudi pritlična kuhinja hladna, je bilo vedno
treba kuriti sobe, za kar je oskrboval rudarje rudnik iz svojih gozdov;
tako so mogli pozimi ležati rudarski bolnikii v zakurjeni hiši v postelji,
medtem ko so ležali bolniki v kmečki okolici Idrije pozimi na pečeh.
Ob splošni želji rudarjev, da pridejo do svojih lastnih hiš, so pre-
vladovale v Idriji manjše hiše s tesnimi stanovanji, kakršne so še danes
(leta 1955) razen Mohoričeve n. pr. Ferjančkova, Bratuševa, Trpinova,
Didičeva, Klemenčičeva, Ćukova, Balantova ali Podgorniko-va.
Rudarske hiše so bile središče rudarske družabnosti ob domačih
igrah, n. pr. s tako imenovano tombolo, h kateri se je zbralo tudi do
20 ljudi, ki so prispevali za luč v stenski luknji, pa tudi ob domačih
slavnostih, n. pr. godovanju, krstu, poročnih gostijah, medtem ko so
proslavljali rudarji praznike v gostilnah. Tombola je bila skupinska
igra sosedov, se pravi sosedstva, najbolj običajna rudarska hišna igra
pa je bila domino. Zavoljo navezanosti rudarjev na posest hiše je bila
hišna predaja povečini povezana z rodbinskimi prepiri, prav tako i>a
so jih povzročali izgovorjeni deleži, za katere je prinesla mlada gospo-
dinja k hiši denar s svojo doto. Ob prepirih za hišno dediščino je bilo
razmerje mladih do starih pogosto nezadovoljivo, ker so stare imeli za
breme, ko niso mogli in tudi ne imeli kaj delati ali kaj pridobivati.
Kot je do danes ostal idrijski rudar rejec malih živali in perutnine,
podobno je bil do začetka 20. stoletja ptičar, rudarsko stanovanje pa
ptičnica.^" Kanarčki, ščinkavci, krumpeži (kalini), grileki (cvrčki),
taščice, sinice, štigelci (liščki), drozgi, kosi, črnoglavke so v dolgih
zimskih večerih ob pomanjkljivi in smrdljivi lojevi razsvetljavi bili
rudarjem stanovanjski tovariši, obenem pa zlasti varuhi pred bolez-
nimi, ki da bi brez ptičev rudarje napadle; tako je n. pr. krumpež
potegnil šen iz oči, a je pri tem tudi sam poginil. Do druge polovice
.17. stoletja moremo pozimi zasledovati v idrijski rudarski hiši klek-
Ijanje čipk, v čemer se je tudi notranjost rudarske hiše in njena
^0 Bezeg K., n. n. m., št. 79. — Slavomir, n. n. m., str. 297 id.
45
Franjo Baš
oprema razločevala od kmečke, kjer so pozimi predli. Največji raz-
loček med rudarsko idrijsko in škofjeloško-cerkljansko kmečko hišo
pa je zlasti ločeno stanovanje mladih in starih zakonskih rodbin v
Idriji ter skupno stanovanje s preužitkarskim kotom na kmetih, z iz-
jemo primerov, kjer so stari uživali preužitek v kajži, torej izven hiše.
Razločki med škofjeloško-cerkljansko kmečko in idrijsko rudarsko
hišo so po vsem navedenem v zunanjosti in notranjosti očitni. Vsak
kaže svoj stanovski kmečki oziroma rudarski značaj, iz tega pa iz-
hajajo bistvene silnice za oblikovanje vsake hiše.
Od hiš, ki so bile v Idriji še v drugi polovici 18. stoletja samostojne
stavbe, pogrešamo danes kočo, štibelc, ognjiško hišo in kmetijsko hišo;
v skladu z novirtii življenjskimi potrebami in tehniškimi pridobitvami
pa se sedaj predelujejo tudi velike in splošne rudarske hiše ter je
vprašanje domačijskega in spomeniškega varst\'a, koliko se bo mogla
ohraniti zgodovinska podoba v liku in v grafičnih posnetkih. Z belo
štedilniško kuhinjo, ki se je na idrijskem območju pojavila v začetku
20. stoletja, po izročilu najprej v Kanomlji pri Močniku, je odbila zlasti
idrijski kuhinji z njenim odprtim ognjiščem zadnja ura, enako pa tudi
pokončnim oknom manjših izmer, ki pa so vendarle večje od izmer
oken v kmečkih hišah. Tako izginjajo pred nami zadnji primerki
rudarske hiše, ki jo je razvilo svojevrstno delavsko-vrtnarsko življenje
idrijskega rudarja skladno z njegovimi civilizacijskimi potrebami in
tehniškimi zmožnostmi. Hotenje po lastni rodbinski hiši je strnilo kočo,
kamro, štibelc, ognjiško hišo in kuhinjo do 19. stoletja v eni stano-
vanjski stavbi povsod, kjer je razpolagal rudar z lastnim stavbnim
zemljiščem, se pravi z vrtom. Strnjevanje pritiklin v hiši se je tako
v rudarski Idriji končalo mekaj prej ko na kmečkem podeželju eno-
tenje pritiklin s hišo ali z gospodarskim poslopjem. Ob enotenju
idrijske splošne rudarske hiše je rodila zidarska staVbna tehnika v
18. stoletju tudi prve množične rudarske stanovanjske stavbe. Vzpo-
redno z ureditvijo vseh stavb v eni splošni rudarski hiši, ki je bila v
času tesarskega stavbarstva delno še razčlenjena domačija, je moral
rudar zavoljo skromnega vrta varčevati s prostorom tudi pri hiši, tako
da je dodelal pritikline kuhinji v strešnem pomolu in s tem še poudaril
osrednjo lego kuhinje v stanovanju. Varčni izrabi vrta za stavbo
ustreza enako smotrna izraba hišne notranjosti s podstrešjem za sta-
novanjske namene, kar je razvilo rudarsko hišo v načelu za dvodru-
žinsko, za stare in mlade: z rodbino mladih v pritličju in z rodbino
starih v nadstropju ali podstrešju ali pa narobe. Kdor pa ob pomoči
rudnika z zemljiščem in stavbnim lesom ni zmogel lastne hiše, je moral
najeti stanovanje v obrtniški, in zlasti v veliki rudarski hiši, dokler
ni rudnik leta 1872 začel graditi množičnih stanovanjskih hiš,
»prhavzov«, za poročene rudarje.
Osrednja lega kuhinje v idrijski rudarski hiši je razvojni znak
zgodnje stanovanjske hiše, kjer se je razpletalo vse življenje v kuhinji
pri ognjišču, in so bili drugi prostori v bistvu le pritikline in v časih
46
Rudarska hiša v Idriji
tesarskega stavbarstva tudi samostojne stavbe. Z žaganjem lesa in
zlasti z zidarskim stavbarstvom pa je nastopilo združevanje pritiklin
in ognjišč, torej stavfcarski prijemi, ki so se v Idriji zaključili v 17. in
18. stoletju in jih odsevajo še samostojni štibelci, ognjiška hiša in
kamra. Za združevanje kuhinjskega prostora in ognjišča s pritiklinami
v nastajajoči novi hiši je značilna atrijska lopa kot kuhinjski pred-
prostor, iz katerega vodijo vhodi v večino hišnih prostorov. Tako
atrijsko lopo imamo v večini idrijskih rudarskih hiš in jo nahajamo v
zgodnji dobi nastajanja enotnega hišnega doma iz stavbno razčlenje-
nega že v staroitalski antični^^ hiši ali v zgodnjesrednjeveški sankt-
gallenski hiši, n. pr. za vrtnarja^^ po načrtu iz 9. stoletja. Prehod od
tesarskega k zidarskemu stavbarstvu je tudi pri nas pospešil razvoj
hiše in strnitev ognjišča v kuhinji s pritiklinami; pri tem je kot prvo
na Slovenskem že v srednjem veku izoblikoval našo primorsko hišo,
katere zadnji časovni izrastek v gozdarskem področju je idrijska ru-
darska hiša. V tem je razen stanovanjske ponazoritve rudarskega
življenja v preteklosti posebni znanstveni pomen idrijske rudarske
hiše.
Podobno je škofjeloško-cerkljanska kmečka hiša najbolj severni
izrastek zidarske stavbarske tehnike sredozemske hiše, ki je pod svojo
streho združila tudi vrsto gospodarskih prostorov in sega preko Ka-
ravank in Julijskih Alp na Koroško, koder je kot zidana hiša nasledila
leseno, ki jo naše etnografsko in geografsko izročilo imenuje alpska
hiša.
Podobno ponazarja polpretekla Idrija s svojim vencem raztresenih
rudarskih hiš v naselju nad strnjenim meščanskim rudniškim sre-
diščem naselitveno podobo naših mest v času, preden so jih oklenila
mestna obzidja in preden je renesančna urbanistična dejavnost skle-
nila razčlenjene in raztresene domove v stavbno enotne ulice in trge.
S prenehanjem idrijske rudarske hiše bo tudi ta nazorna podoba mest-
nega zgodovinskega naselja v svoji predrenesančni naselitvi končana,
ko bo nad geomorfologijo idrijskega zemljišča, ki je to obliko z ru-
darsko hišo ohranjevala, zmagala sodobna gradbena tehnika in sedanja
civilizacija, zlasti z novimi produkcijskimi potrebami idrijskega rud-
nika, z razvojem komunalnih naprav in novim urbanističnim obliko-
vanjem idrijskega mestnega naselja.
Enciclopedia italiana. Casa, fig. 22 (Sviluppo deüla casa romana).
" Tloris vrtnarske hiše v: Meringer R., Das deutsche Haus und sein Haus-
rat. Leipzig 1906, fig. 99, str. 78.
47
Franjo Baš
Zusammenfassung
DAS BERGKNAPPENHAUS IN IDRIJA
Laut ^Urbarium deren Idriannischen bergroerks Insassen, mas solche Von
Ihren besitzenden Häuseren... bezahlen Anno l?76i. bestanden die Wohn-
bauten der Bergknappen in Idrija bis zum 18. Jhdt. aus Häusern, Häuserln,
Keuschen, Kammern, Stüberln, Herdstätten, Behausungen, einem Stückl-Hause
und aus einer y>Einsiedlerey€. Bis zum Anfange des 19. Jhdts. sind diese ver- .
schiedenen Wohiibauten zu zroei das Landschaftsbild (Abb.I) der Stadl Idrija
bestimmenden Bauroerken, dem durchschnittlichen, meistens Zroeifamilien- und
zum Mehr-, auch zum Achtfamilienwohnhause, eigenständig aus ihrer Lebens-
und Arbeitsumroelt zusammengeroachsen. Beide sind steile'und hohe Sparren-
duchhäuser mit ausgeprägten Dacherkern (Abb.I) ohne Tschop und mit ein-
gegrabenem, steinernem Unterbau. Die übrigen Blockroände sind mit Mörtel
verputzt und kalkroeiss getüncht; die hochrechteckigen Fenster rverden an den
Giebelrvänden unter dem Dache dem Firste zu immer kleiner. Im Innern ist
das bis heute erhaltene Idrianer Bergknappenhaus (Abb. 1,2) ein Zentralherd-
bau mit atriumartiger Laube, Küche und Küchennebenräumen in der Quer- und
mit Wohnräumen in der Längsachse. Die Raumverteilung des Erdgeschosses
und des Dachraumes ist einheitlich, so das beide bemohnt sind, und dass mei-
stens die Familie der Alten im Erdgeschosse und die Familie der Jungen im
Dachraume roohnte. Daher entfiel der eigentliche Dachboden, und im eige-
grabenen gemauerten Unterbau waren Stallungen und Vorratsräume für Le-
bensmittel untergebracht. Die Herd- und die Kachelofenfeuerstätte im Küchen-
raume blieben getrennt und die Mauerbank vor dem Kachelofenloche selbstän-
dig neben der Feuerstätte auf dem offenen Herde in der Küche. Das Ver-
hältnis der Familien zu den Feuerstätten roar verschieden. Wo das Berg-
knappenhaus nur Familien von Alten und Jungen beherbergte, besass jede
Familie ihren eigenen Herd und einigen Kachelofen. Die Untermieter ver-
fügten über eine eigene Feuerstätte auf dem mit dem Haus- oder Wohnung-
eigentümer gemeinsamen Herde. Wo mehrere Familien wohnten, besass eine
jede iliren eigenen Herd in der Küche (Abb. 2), die beiden Familien in einem
Stockmerke gemeinsam roar; selten sind Fälle, wo zwei Familien nur einen
offenen Herd mit gemeinsamer Feuerstätte besessen hätten. Der Bergknappe
von Idria war immer ein Kleintier- und Singvögelzüchter; so waren für die
Umgebung des Idrianer Wohnhauses der Blumen- und der Grünzeuggarten,
und für das Innere die Singoögelkäfige (und die Klöppelkissen) kennzeichnend.
Die vom Landmmn in der Umgebung unterschiedliche Wirtschaft und Lebens-
art haben in der Stadt Idria ein Bergknapvenmohnhaus entstehen lasen, das
von Bauernhause wesentlich verschieden ist. Durch seine besondere Entwicklung
auf dem seit dem Übergange d. XV. ins XVI. Jhdt. neu urbanisierten Gelände
zu Idria ist das Bergknappenhaus in seiner geschichtlichen Überlieferung ein
kulturgeschichtliches und volkskundliches Denkmal der zeitlich jüngsten Form
des Mittelmeerhauses im Waldgebiete und als solches mit dem Wohnhause in
den geschichtlichen Hammerwerk- und Schmiedesiedlungen des oberen Same-
gebietes verwandt.
48