33. številka. Ljubljana, v petek 10. febrnvarja 1890 XXXII. let«. SLOVENSKI NAROD. lahaja TMk dan ivečer, iiimii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avs tro-oger hU ■ Mm za vse loto 15 gld.. za pol lota 8 gld., »a četrt leta 4 gld , za jeden rnese': 1 gld 40 kr Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto H gld., za četrt leta I gld ■ kr, za jeden meaec t gU 10 kr. Za pošiljanje na dom račina ko po 10 kr. na meeec, po 30 kr. za Četrt leta. - Za tuje datele toliko vsC, kolikor po&tnina znaša. Na naročbe, brez istodobne vpoSiljatve naroCnine. se ne ozira - Za oznanila fcleBnJa so ,1 lUrMopM pot.-t-vrite j>0 0 kr., Če se oznanilo jsdsalrjat tiska, po & kr, če ae dvakrat, in po 4 kr., če ae trikrat ali večkrat tiaka Dopisi naj se izvole* frankovati - Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo in u prav n i "i t v-j i o na Kongresnem trga H 12 OpravniStvu naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j vse administrativne Htvari. - Vhod v uredništvo je iz Vegovo ulice &t. 2, vhod v upravnistvo pa s KonglOMMga trga št. H Telefon hI. :M Spomenica primorskega učiteljstva. Deputacija goriških in istrskih učiteljev je te rini izročila ministerskemu predsednika grofu T h un u , naučnemu ministru grofu Bvlandtu in zastopniku finančnega ministra spomenico, katera se glasi tako le: Vaša Preuzvišenoat! Izvršuje" dobljeno in prevzeto naročilo ljudskih učiteljev poknežene grofije Goriške in Gradiščanske ter mejne grofije Istre, do voljnjejo ai pokorno podpisani odposlanci rečenih ljudskih učiteljev predložiti Vaši Preuzvišenosti in blagohotno upoštevanje naslednjo spomenico: V smislu § 55. državnega Ijudskosol-skega zakona naj znašajo minimalni do hodki ljudskih učiteljev, pod katere ne sme iti nobena šolska občina, toliko, da morejo učitelji in podučitelji, oproščeni vseh postranskih opravkov, ki jih zadržujejo, vse svoje moči posvečevati svojemu poklicu, prvi pa tudi svojo rodbino vzdrževati primerno krajevnim razmeram. Ako se ta plemeniti namen za prestavnega vladanja Nj. Veličanstva, našega premilostnega cesarja, sklenjenega zakona v kateri avstrijski kronovini zaradi slabega finančnega položaja dotične dežele ni mogel izvršiti se more to s polno pravico v prvi vrsti reči o deželah Goriški in Gradiščanski ter o Istri, ker so v teh deželah učiteljske plače tako nizke, da je učitelju nemogoče živeti in izhajati človeka dostojno. V smislu deželnega zakona za Goriško in Gradišćansko z dne 4 marca 1879, dež. zak. št. 6, so bili učitelji na javnih ljudskih šolah razvrščeni na tri razrede, in sicer: Vn v I. razred z letno plačo 600 gld., ■/is . H- . - m b 500 „ in •/*• . M. n n s p 400 „ To razmerje se je sicer z deželnim zakonom z Goriško in GradišČansko iz leta LISTEK. „Popevčioe milemu narodu". (Zložil Anton Hribar. — Ocenil Ivan Cankar.) Dandanes vlada v literaturi velika zmedenost; mlad pesnik, ki ima resno voljo in poštene namene, ne vč Česa bi se lotil in za kom bi pobiral stopinje. Javno mnenje je vihravosto in negotovo, in vladajoči nazori se menjavajo neprestano. Poetje hirajo od vznemirjenosti; kdor ni uren dovolj, prespi lahko popolnoma po nedolžnem najlepšo strujo. To je neizmerno žalostno ... In če pomisli človek, da je vse to hitanje nepotrebno, da je brezsmiselno in brezpomembno to blazno stikanje za resnico, da je smešno in otročje to iskanje prave poezije! . . . Pot do vspeha, do priznanja in slave je vendar tako ravna, — leži nam odprta pred nosom! Najprvo: — pišite, pišite, pišite! Kaj in kako, — to je postranska stvar, ki nima z zaželjeno slavo nobenega opravka Spominjajte se nekaterih naših literatov, ki niso napravili v svojem življenju ničesar, da bi jim mogel kdo očitati originalnost ali vsaj duhovitost, — in vender smo jih odali s glortfo. Ti ljudje pišejo brez ozira na desno in na levo, pišejo neutrudno polo aa polo; narod dobi rešpekt pred togigan-titao svojeglavnostjo in v zadregi In raz- 189G tako premenilo, da sta prišli v I raz red - 10, v II. razred 4 M in v III. razred * ,„ vsega definitivno nastavljenega ljudskega učiteljstva, ali s tem se v obče položaj učiteljstva ni izboljšal, ker provizo-rični učitelji tega izboljšanja niso deležni, vsled česar se more trditi, da razmerje mej plačilnimi razredi tudi z novim zakonom ni postalo bolje in da učitelj, predno se pomakne v I razred, mora že navadno priti do kraja svojih službenih let, ako je tedaj sploh kako tnesto I plačilnega razreda prosto. A še do tega navideznega izboljšanja plač prišli so učitelji po skoro 20letnem neprestanem boju. Ljudskim učiteljem v Istri se ne godi dosti bolje. V primeri z uradništvom in z drugimi jednako plačanimi privatnimi stanovi, pri katerih se glede izomike gotovo ne zahteva več, kakor pri učiteljih, se more pač reči, da je položaj ljudskih učiteljev v rečenih deželah takšen, da mora obuditi usmiljenje vsakogar. Ljudski učitelji na Primorskem morajo prav tako, kakor bolje situvirani učitelji drugih kronovin, studirati, prebiti stroge skušnje in prenašati vse težave učiteljskega stanu, ne da bi bili za to primerno plačani. Uradni sluge in pisarji v raznih državnih in privatnih službah so v obče, ako ne Že bolje, pa vsaj ravno tako plačani, kakor ubogi ljudski učitelj. Uvaževati je pri tem, da mora ljudski učitelj, ako hoče doseči v šoli uspehov in dobro uplivati na vzgojo, biti v stanu, si dobiti na zunaj spoštovanje in to ne le s popolnjevanjem svoje omike in razširjenjem svojega znanja, nego tudi z zunanjim nastopom. Kako pa naj siromašen ljudski učitelj s svojo revno plačo kaj tacega doseže? Kako naj siromašen ljudski učitelj, kateremu naj v smislu § 65. drž. ljudsko-šolskega zakona bo omogočeno, presveti rodbino, svojim otrokom poskrbi višjo šolsko tresenosti jim položi lovor na vznojeno čelo. Od tega trenotka so sakrosanktni, in Če govorite v njihovi prisotnosti o bedarijah, vržejo vam javno mnenje v obraz. Dalje: — ako vam je do popularnosti, pišite „za narod", to se pravi — trivijalno. Če dobite slučajno kako dobro idejo, potisnite jo kolikor mogočo globoko v blato; „narod" noče gledati visoko v nebo; njemu je ljubše, da suje ob poezijo s svojimi umazanimi škornji. Ogibajte se finih me tafor, srebrnih besed in iz solnčnih žarkov spletenega sloga; ogibajte se snovij, ki ne diše po konjskem hlevu ali vsaj po dedo vem zapečku; ogibajte se idej, ki segajo čez stolp vaško cerkve! . . . Natančnejše se poučite o tem oddelku v Preširnovi „novi pisariji". Naposled: — varujte se, da ne za idete kdaj ponevedoma na kriva pota, — da ne napravite kdaj kakega poštenega verza. Ljudje bi stresali z glavo, zakaj navajeni so, da pes laja, in da osel riga, V tistem trenotku, ko se izgubite na trnjevo stezo resnične poezije, — je z vašo slavo pri kraju; naši kritiki vam povedo jasno in razločno, da je vaša popularnost nevarna in pogubna milemu narodu. Ne mislite, da pretiravam. Izkušeni ljudje, ki poznajo naše literarno življenje, vam bodo svetovali isto. Treba vam je samo le nekoliko impertinentne samozavesti in zlata prihodnost vam je zagotovljena . . . izomiko, nego jo daje ljudska šola, če je komaj v st.anu, preživiti borno sebe in svojo rodbino ? Ker ljudski učitelji na Goriškem in v Istri nimajo dohodkov, ki so primerni eksistenčnemu minimumu, so primorani, v red kih prostih urah, katere imajo in katere bi potrebovali za svojo izoiniko, opravljati privatne službe, koder je to sploh mogoče. Večina pa, nastavljena v malih krajih, sploh ne more dobiti tacega privatnega zaslužka, in je primorana, zadovoljevati se z najpri-prostejšo hrano in obleko, da ne zaide v dolgove. Ljudski učitelji, kateri velike revščine v svojem stanu ne morejo prenašati, so primorani iskati službo v druzih deželah, koder so boljše plače, n. pr. na Kranjskem ali pa na Štajerskem, ali pa celo prestopajo k financi, k pošti, k sodiščem, k davčnim uradom itd., vsled česar na Primorskem nedostaje čedalje več učiteljskih močij. To je sedanji žalostni položaj ljudskih učiteljev v pokneženi grofiji G oriški in Gradiščanski in v mejni grofiji Istri. Na drugi strani morajo prepokorno podpisani priznati, da je finančni položaj soriške Gradiščanske in Istre takšen, da spadajo te dežele mej financi jalno najslabše stoječe, in da bi zvišanje plač ljudskih učiteljev provzročilo v teh deželah novo znatno obremenjenje, katero obremenjenje bi rečene dežele le težko prenašale. Zlasti bi tako novo obremenjenje težko zadelo davkoplačevalce v pokneženi grofiji Goriški in Gradiščanski, ker ima ta dežela samo okrajne šolske zaklade in do današ njega dne še ni bilo možno ustanoviti drž. Šolskega zaklada. NotoriČno je tudi, da je draginja na Primorskem od dne do dne večja, kar davkoplačevalce močno slabi, ljudskim učiteljem, kateri to draginjo tudi občutijo, pa jemlje vse zaupanje na izboljšanje njihovega položaja. Hribar ni zašel nikdar v poezijo. Od prvega do zadnjega verza je ostal v najnižjem blatu banalnosti. V izbiranju snovi ne pozna niti sledu kakega estetičnega čuta; pobere vam vse vprek, kar mu ravno pride pod roko. Tako se zgodi, da naleti kdaj na kako dobro stvar, na poetično narodno pripovedko. Pod prsti Ženija se iz-premeni kremen v demant, pod prsti šuš marja postane demant kremen. Hribar dola z našim narodnim blagom kakor svinja z mehom. Razblini vam snov na dolgo in široko; važnih delov ne omeni, nevažne razteza od kitice do kitice ... Ali teh slučajno ugrabljenih, lahkomiselno umazanih biserov je jako malo . . . Vse ostalo, — naj se je že rodilo iz Hribarjeve fantazije satno, naj je že zmrcvarjena zgodovina ali predelana, pohabljena in v nespametno tendenco zavita bajka — ni druzega, kakor slučajen, okoren drog, krog katerega se ovijajo Hribarjevi verzi kakor prašne cunje. Njegov slog je znan. Ako bi ga hotel karakterizirati kakor zasluži, očital bi mi Hribar z nekako pravico, da ne poznam spodobnih in uljudnih izrazov. Kar je n. pr. dosegel v pesmih „Vvod", „Umevaš ga le tiu, „Ubogi pevec", „Premlajenje", „Meta in Jaka", „Boj pri Sisku", „Boj pri Vogasto-gradu", „Krški zmaj" itd., — to je vrhunec nage banalnosti; jaz vsaj doslej še nisem čital kaj jednaoega ... To ni prozajično; zahvalil bi se za tako prozo; Prešern bi imenoval tacega pesnika »kvaso", Stritar Prisiljeni po bedi in pozdravljajo s hva' leinostjo zakonski načrt, kateri je visok.) vlada predložila goriškemu dež zboru in s katerim hoče. provzročiti ustanovitev dež. šolskega zak'ada. izrekajo prepokorno podpisani odposlanci ljudskih učiteljev poknežene grofije Goriške in Gradiš'-anske ter mejne groiije Istre, najulanejio prošnjo: Vaša Prevzvišen-ost izvoli blagohotno v lastnem delokrogu : 1. Ukreniti kar treba, da se. izvršujo § 55. drž. ljudskošolskega zakona, zagotovi ljudskim učiteljem in njihovim rodbinam v pokneženi grofiji Goriški in Gradiščanski in v mejni grofiji Istri stanu primerno izhajanje, ne da bi isti bili primorani opravlja.'i privatne službe in zanemarjati svojo višjo izoiniko, in sieer naj se to zgodi tako, da bode njihova minimalna letna plača jednaka letni plači c. kr. drž. uradnikov XI činov-nega razreda: 2. Delovati na to, da se o krajni šolski zakladi v pokneženi grofiji Goriški in Gradiščanski odpravijo, in da se z ustanovitvijo skupnega deželnega šolskega zaklada osredotoči uprava sredstev za vzdrževanje ljudskih šol j 3. Provzročiti, da se z ozirom na slabe finančne razmere večkrat imenovanih dežel, in da se omogoči regulacija plač ljudskih učiteljev, dotičnim deželnim oziroma okrajnim šolskim zalogom zagotovi primerna subvencija iz državnih sredstev. Podpisanci, ki so si dovolili, popisati Vaši Prevzvišenosti v predstojećih vrstah svoj žalostni položaj in se obrniti do Vaše Prevzvišenosti s prošnjo za primerno od-pomoč, goje trdno nado. da se primorskim ljudskim učiteljem po sodelovanju Vase Prevzvišenosti omogoči, učakati boljšo prihod-njost, ne samo v njihovem interesu, nego tudi v interesu celokupne države, katere zvesti in zanesljivi členi so vedno bili in ostanejo vedno. V tej nadi beležijo v imenu ljudskega učiteljstva poknežene grofije Goriške in Gra- „šušmarja" in Ljubljančan „ gorijo" . . . . Poante Hribar ne pozna: pričenja vodeno in vsakdanje, pripoveduje dalje, kakor mu naneseta ritem in rima — in zvršetek se izgubi v brezbarvnih frazah ali celo v zo-perno-naivni tendenci. Da bi načrt al kako osebo ali kak prizor živo in plastično, zato nima ne smisla ne talenta. Kar imamo pisateljev iz zadnjih desetletij, primerjati so mu more v tem oziru samo še Koder, časih morda Pavlina Pajkova Hribar toži, da ga svet ne rasume, da ne mara slišati resnice, da mu dela kri vico in da ga prezira ! . . . Da, mnogo pol sem — zdaj se čudim, Ko zrem v minulost zatopljen, Kako. ila šc sc s petjem t radim, Saj meni same so noben, Ljubav som v dnu srca zajemal. Izlival sem j.' v sladek spev. A kdo sc je sato* savssemal, Kar siva mojega je gtX6\ Modrosti svoje zadnje koto Prebrskal sem in uk delil. A narod misli, da so zmote, Kar s potni m čelom sem rodil . . . Itd. — Kaj vraga pa še hočete, gospod Hribar V Kje, — kdaj v naši preteklosti in kje v druzih narodih so prizanašali Suš« marjem toliko, kakor prizanašajo Vam? Drugod in v druzih časih bi ne bili dobili ne lista, da bi tiskali v njem svoje banalnosti, ne založnika, ne čitateljev in naposled tudi kritika ne, ki bi se resno ukvarjal z Vami in z Vašimi verzi. In Vam je slave diščanske in mejne grofije Istre Vasi Prevzvišenosti najudanejši — Anton Kosovel. nadučitelj in predsednik učiteljskega društva v Sežani Peter Medvešček, nadučitelj v Sv Križu. Andrej Vrtovec, učitelj v Tolminu. Josip V al e n t ič, nadučitelj v Kiemanjih in Jakob Jakae, nadučitelj v Kanfanaru. V I.JiililJimi. tO. februvarja Bodočnost Avstrije. Pod tem naslovom je objavil v „Rovue de Pariš" posl. dr. Kramar član'k. ki se bavi s sedanjim položajem v Avstriji tor o njeni bodočnosti Najprej obsoja pisatelj centralizem in piše: Bali doba TaaJTajt jo zlomila moč centralizma. Grof Taaffo je umel razbiti vsegamogočnost nemškolibe-ralne stranke. TaaTe pa je prezrl to. da mora, nemškoliberalna stranka, oropana svojega vladarstva. nehate postati narodna stranka. Nemški radikalizem je dobil na-krat nevarne razvade, ki se sedaj na severnem Češkem kažejo prav očitno. Zajeziti nemški radikalizem je vzel za svojo nalogo grof Badeni, ko je nastopil vlado Badeni je hotel v okviru obstoječih institucij napraviti Čehe jednakopravne z Nemci. I a leni je sanjal o večini, katero bi ustvaril iz Poljakov, Čehov in zmernih Nemcev, s pomočjo katerih je hotel državo v avtono-mističnem smislu reformirati Prvi korak k temu so bile jezikovne naredbe za Češko in Moravsko. ITpal je. da bodo sprejeli Nemci te naredbe za podlago pogajanj, toda taktične napake vlade in bojazen nemških voditeljev pred svojimi volilci so uničile te lepe sanje. Nemci so znali izzvati po vsi Avstriji rampiti „furor teutonieus" proti vladi, in Padeni je moral iti. Potem piše Kraraaf. da je neobhodno potrebno, da se dvigne niveau parlamenta. S sedanjim volilnim sistemom pa je to nemogoče. Deželni zbori naj dobe zopet pravico, pošiljati v državni zbor poslance. Ta bo potem si<-er manjši, a delavnejši. Narodni in socijalni manjšini bi se moralo seveda povsod zakonito zagotoviti primerno število poslancev. Glavni pogoj miru v parlamentu pa je, da se izključijo iz njega vsa narodna vprašanja. Državni zbor naj bi se bavil samo ,s sooijalnimi in gospodarskimi vprašanji. Vse to se more izvršiti brez radikalnih pripomočkov. Toda centralizem, ki seje vpeljal S prevratom državne vlade, se mora povsem zatreti le z novim državnim prevratom. V politiki se mora včasih zarezati v meso. Država je, hvala Bogu. dovel j močna, da bo prenesla to neizogibno operacijo brez nevarnosti. Večina avstrijskih narodov noče več prenašati, da ima manjšina privilegije. Potreben pa je narodnosten zakon, ki bo varoval tudi Nemce. Bolgarija in macedonske agitacije. Novi bolgarski zunanji minister. G reko v, ki je zajedno ministerski predsednik, je sporočil v Carigrad, da njegova vlada, absolutno ne bo trpela, da bi se iz Bolgarije podpihovalo macedonske agitatorje, ter premalo in premalo priznanja? ... In da bi Vas ne razumeli ? Bodite skromni, kakor se Vam spodobi! Živ krst ne bo našel duhovitosti v Vaših besedah in globokoumnosti še manj . . . Kam se izgubi človek, ki nima pojma 0 poeziji in se upira kljub temu, da bi ubral nežnejše strune, to kažejo nekateri Hribarjevi verzi, ki presegajo s svojo neslanostjo celo njegovo nizko trivijalnost. Večina teh pesmij stoji v prvem delu knjige, a najzopernejša izmed vseh je „Uinevaš ga le ti"1, ki razodeva ob jednem Hribar jeve originalne nazore o poeziji in o pesnikih . . . Narodu je podaril Hribar svojo knjigo, kakor pravi v „Vvodua Ljudje mislijo, da je naš preprosti narod še zrnirom tako neizobražen, zabit in naiven, da bo požiral hvaležno in brez ugovora take nesmiselne banalnosti, kakor so mu jih bili naši „narodni" literatje navajeni ponujati doslej. Ali tega mora biti vendar jedenkrat konec, da bi se vsak irnpotenten šušmar izgovarjal z „milim narodom", kadar izleže v potu obraza kakov klopotec. Za Boga, tacega „narodnega" blaga imamo že dovolj, in boljše je, da ljudje ničesar ne čitajo kakor da si kvarijo še nerazviti okus. „Katoliški obzornik" je nasprotnega prepričanja, in jaz mu ga privoščim. Zanj Hribarjeve pesmi sicer niso — kakor je nekako namignil, — ali kmet, to je kaj druzega. (Konec prih.) da se je v to svrho ukrenilo že vse potrebno. Porta pa Ban da lan zatrdilom ne za upa preveč, kajti pred zadnjo grško-turško vojno se je v Grčiji pokazalo, tla vlada ni mogla zatreti bojovitosti mej narodom, ki je kralja primoral, da je napovedal Turčiji vojno. Prav tako se BsOTS Zgoditi v kaki balkanski drŽavi, zato se Turčija vedno oborožuje ter zbira na bolgarsko-maoedonski meji orožje, streljivo in bojni materijal. Turska vlada je tudi odredi'a. da stopi v slučaju macedonske ustaje '20 000 Albancev pod, orožje. Sultan dopošlje v treh dneh Albancem na štiri kraje vse potrebno orožje. Kmetski nemiri v Rumuniji. Pred nekaterimi tedni se Je sporočilo. 1 > M nastali vsled socialističnih hujskanj in agitacij v okrajih Teleorman in Vlaški v mali Valahiji opasni kmetski nemiri, ki se obračajo pred vsem proti bojarjem, veleposestnikom, potem proti uradnikom in kon fino tudi proti kralju Karolu, katerega kmetje dol že. da se za nje prav nič ne briga. Ru-munski kmet je potrpežljiv in miren kot OVOa, toda besen, krut in neusmiljen je, kadar dospe njegovo zatiranje in izrablje-vanje do viška. To se je pokazalo 1. 1888., ko so ruski ikonarji, prodajalci svetih podob izzvali kmetiško vstajo z lažmi, da želi ruski car, naj se posestva veleposestnikov razdele moj kmete, ki bodo plačevali potem desetino. Z isto lažje) vplivajo tudi sedaj socijalisti, ki so si ustanovili veliko Število agitatorskih klubov. Če se pomisli, da je dve tretjini rumunskega naroda kmet-skega in da je skoraj vsa rumunska vojska iz kmetskih sinov, je razumljiva velikanska nervoznosf, katera se je polotila vlade. V Valahiji in ob Moklavi vse vre. mnogi veleposestniki so že prib^žali v mesta, neka Mri pa so oborožili svoje hlapca Vojni minister pa ima že najširša polnomočja. Bati se je torej resnih izgredov in nemirov, ako se ne posreči vladi pomiriti večinoma jako nevedno ter neomikano kmet.sko ljudstvo. Vlada pa se bo morala odločiti za temeljite reforme na gospodarskem in socijal-nem polju. Boj na Filipinih. Aguinaldo in junt.a Filipincev izjavljata, da ni istina, da so začeli Filipinci Manilo napadati, ampak da so Amerikntiei prvi ustrelili, ker so hoteli izzvati boj na vsak način. Amerikanci so namreč boj rabili v ta namen, da so pritisnili na one senatorje, ki so še omahovali ali bi glasovali za mirovno pogodbo s Španijo ali ne. V ameriškem senatu je potrebna 3 :1 večina navzočnih senatorjev, da se sprejme taka pogodba. Takoj potem, ko se je zvedelo o bitki pri Manili, sta se odločila dva senatorja za mir s Španijo, in predlog je bil sprejet s 57 glasovi proti 27 Predlog senatorja Vesta, naj se sklene, da Zjedinjene države ne zasedejo nobene kolonije proti volji domačinov, je bil s 53 glasovi proti 30 zavržen. Filipin torej Amerika ne da več iz rok, naj li domačini ugovarjajo ali ne. Dopisi. Na Mahu, G" f-bruvarja Slučajno sem dobil v roke „Pravila kmetijskega društva v Studencu-Ig". Posebno zanimala me je točka VI. „l "prava in vodstvo zadruge". Da omenjeno kmetijsko društvo ni nič druzega, ko navadno konsumno društvo, je cenjenim bralcem „Slov. Naroda" že znano iz dopisa z Iga; a pojasniti je tudi treba, kake osebe so v upravi in vodstvu zadruge, kar posnamem iz pravil. Udje prvega na-čelstva so poleg neizogibnega g. kaplana in nekaj posestnikov nič manj nego štirje župani. Blagor občinam, koje imajo tako skrbne (V!) očete župane, da pomagajo v družbi prenapetih gospodstva, željnih kaplanov uničevati svoje občane trgovce in gostilničarje, a za koristi drugih občanov ne Storijo ničesar. Da.se s konsurnnimi društvi samo prodajal ni carji in gostilničarji uničujejo, ter da posestniki nimajo prav nikake koristi, to je že večkrat dokazano, a da bi bil to posel županov, to mi je nerazumljivo Župani imajo čuvati korist vseh svojih občanov, kakor morajo vsi občani plačevati občinske naklado Poleg omenjenih županov najdem v nadzorstvu še enega župana, koji se prišteva k razsoelnim (V!) in zaupnim možem narodne stranke,?! Res pravi škandal! Ako je omenjenim županom res kaj za povzdigo blagostanja svojih občanov, naj storijo svojo dolžnost in naj poskrbijo, da bode v občini vsaj zadostno število sposobnih bikov. Živinoreja v omenjenih tiflTlnatl je tako zanemarjena, da o kaki umni živinoreji niti govoriti ni. Župani so po postavi dolžni skrbeti, da je v občini žalostno število bikov, a ravno v omenjenih oblinah nimajo niti po enega bika v vsaki občini V eni občini imajo G let sta-i.pi n 'h osa vv.inega bika t?), koji je k več-jenU 50 gld. vreden Kak zarod je od tega pleinenjaka. je ob sebi umevno. Po nemarnosti omenjenih županov ima vsak posestnik pri vsakem teletu, koje proda, vsaj 10 ooldinarjev škode, če pa tele redi, pa v 5 letih gotovo vsaj 50 gld. Tu je treba nevednemu ljudstvu pomagati in ga poučiti, ne pa g. kaplanu neljube prodajalničarje in gostilničarje uničevati in nevedno ljudstvo slepiti C kr. okrajno glavarstvo je še le pre I kratkem zaukazalo, da morajo župani natančno skrbeti, da so zakon o povzdigi živinoreje izpolnuje, a ne vem kje so poklicani organi, da takih skrbnih (?!) županov ne vidijo. Ako bodo isti organi storili svojo dolžnost in bodo vse take zanikerne župane naznanili, jih bode že c. kr. okr. glavarstvo poučilo, da imajo gospodje srenj-sld oeetjo vse druge posle in dolžnosti, nogo ustanavljati nepotrebna kosumna društva in pospeševati prepir v svoji '-beini. Iz selške doline, 6 februvarja Da ne bode mislila jedna i/.moj tistih strank, ki si raji večali manj oblasti dovoljuje, odgovarjam že samo iz tega razloga trapasto-fantastičnemu skrpuoonu notice v „Slov. Listu". Neko prievrto človeče v navedeni nntiei stoji samega veselja kar pol metra od tal. Sreča da ga ta prenagljena ideja katoliške gimnazije ni pripravila v tako sfore. da bi bil za Studenec pripraven. Nekatere je ta preimenitna misel, kar tako strapila, da, so ^zamaknjenim devicam" prav podobni in čakamo le še pesnikov, ki bodo opevali te pornladanskokrasne misli. „Prav z veseljem smo pozdravili v naši dolini preimenitno misel presvitlega knezo-škota o nabiranju za katoliško gimnazijo. Ljudje kar poprašujejo, kdaj se bode začelo nabirati Opomnja: Morda bodo dali še oglas v „Slovenski List", kdaj se bode začelo pobirati). Več jih misli kar za celo leto i pravilno vse leto) najedenkrat oddati darila*, tako slovejo nekatere vrstice Prav na kratko vsak še nekoliko svobodno misleč človek lahko odgovori, nekako tako-le: Mnogi in mnogi niso zadovoljni s takim ukazovanjem in nabiranjem za nepotrebne zavode. Misel je maloimenitna, pač pa nepremišljena in prenagljena. Ljudje se pač malo poprašujejo. Saj vemo koliko so všeč našim kmetom financijalne žrtve. Sicer imajo ljudje, sosebno kmetje, več važnejših in po trebnejših skrbij, kakor za to gimnazijo Kolikor znano, ravno v naši dolini ljudje ne marajo dosti govorjenja, bodisi o ka-koršnih koli šolah. Čudno tedaj, da bi kar na mah bila taka izprememba. Seveda, če se ljudi „farba", da bodo lahko zastonj vsi študirali, morebiti, da kateri reče: To je pa prav. A da bi bilo kar tako popraševanje, kakor pravi „Slovenski List", to absolutno ni res. Če bode kdo dal za vse leto naprej, naj to ne bode to dopiscu znak, da je dal dotičnik iz prepričanja ali pa iz samega veselja in navdušenosti, temveč zato, da se odkriža jedenkrat za vselej vednega nadlegovanja „gospodovega", ali kakor bo skoro vsak tak rekel: „Da bo ginah!" Če bi ljudje to vedeli, česar ne vedo, pa gotovo ne bi dal nihče — ničesar Ljudje namreč mislijo, da je to „škofovski davek", in ker vsak pobožni kmetic misli, da drugače ne pride v nebesa, če ne izpolni do pičice zahtev svojega „gospoda", odtod to točno plačevanje podobnih davkov. Rodoljub naj pa toči solze še večjo, take, da bodo izprale prismojene možgane dopiščeve. Kdo pa kmeta dere, to vsak ve, kdor pa še noče vedeti, bode pa kmalu videl. Odzvonilo bode gotovo, samo vprašanje je — komu ? Na koncu dopisa pa je s prav komedijantov-skim ponosom dostavljeno: „Železniško konsumno društvo sklen lo je pri letnem občnem zboru, darovati vsako četrtletje po 2 gld. (v 15 letih ste dali 120 gld.z %• Opomnja) za katoliško gimnazijo. Le tako naprej pri vseh društvih! Ko čita to širokoustnost kateri Železnikar ali tistih, ki so okoli Železnikov, ali ne odmaja z glavo? Ta siromašni trg, ki si je nakopal to zavodišče pijancem, ta trg, ki ima toliko pravih siromakov, ki prav „berafiko žive", ta trg se vsled zroešanosti nekaterih butio, drugim krajem in društvom v izgled stavlja! Ali ni to ironija? Vidi se na kakšni podlagi so zasnovana konsumna društva. Ali ni to naravnost nesramnost? Ali dobiček, ki ga imajo konsumna društva, iščejo zato pri ljudeh (ki itak že plačujejo za imenovani zavod), da podpirajo nepotrebne zavode0 Nauk tistim konsumcem: Dajte raje tisto 2 gld. vsako četrtletje domačim siromakom, da jim ne bode trebalo beračiti po hišah in celo daleč okrog po hribih, kjer so kmetom velika nadlega če bodo kmetje izvedeli, bodo vaše berače sotržane podili iz hiš Po jedni strani taka razsipnost, po drugi pa tako pijavkanje! Prodajajte raje blago le ceneje, kakor ga sedaj! Tisti Železnikar ji pa, ki so se obdržali izven teh „morečib idej", pri katerih največ dobe berači, naj pa obrnejo svoj plašč po vetru in naj povedo beračem, da ima konsumno društvo toliko preveč denarja. Nadalje zopet tiste Železnikarje pozivlje .pamet", naj dajo vsak dar rajši za najbolj potrebno družbo „Sv. Cirila in Metoda", katero je „Slov List" izbacnil iz svojega pri por o-čevanja in na njeno mesto v neodvisnem glasilu na komando posta vil: „Našo stražol" K. N. Z Bleda, 8 februvarja Zadnjo nedeljo jo naše bralno društvo napravilo zabavni večer svojim društvenikom. Ob 3 uri po poludne napolnila se je že dvorana v Blej skem domu. Preskrbljeno je bilo za duševni in telesni užitek. Pevci so peli neutrudno in lepo, da jih je bilo veselje poslušati, gdč Vovkova, gg Pianecki in Repe so skrbeli za smeh, gostilničar pa je postregel z iz vrstno jedjo in pijačo Ali glavni namen te zabave je bil izvanreden. Pevci so hoteli svojemu pevovodji izkazati se hvaležnega. Nabrali so mej saboj in mej društvenimi prijatelji primerno vsoto denarja, za katero so kupili dar. Istega — zlato iglo z demantom — je izročila pevka z lepim nagovorom gosp. nadučitelju Rusu, pevec pa je podal njegovi gospej srebrn nastavek za sadje. Oba sta se ginjenega srca zahvalila za to nepričakovano slavnost in sta obljubila, da bosta še z veseljem zanaprej skrbela za gojitev lepega petja mej Đlejci. V veselji in zadovoljnosti smo ostali čez 10. uro zvečer skupaj, in ko <*mo se razhajali, je marsikdo rekel, da že zdavnaj ni tako prijetne zabave užil kakor ta dan. — Bog živi pevovodjo, pevce in pevke Blejske! Z Zagorja, 8. februvarja. Prejeli smo sledeči popravek.^Slavnemu uredništvu „Slovenski Narod" v Ljubljani. Sklicevaje se na § 19. tiskovnega zakona prosim, da popravite dopis iz Zagorja od dne 7. fe-bruvarj 1899. št. 30 v toliko, da ni res, da nisem jaz s svojim bratom glasoval za vseučelišče v Ljubljani, ampak da sva oba glasovala zanj, kakor kaže zapisnik odbo-rove seje v Zagorji z dne 30. februvarja 1899 Odličnim spoštovanjem Jak. G ros s, župnik, Peter Gross, nadučitelj. Opomba uredništva: Naš dopisnik, do kojega smo se v ti zadevi obrnili, da nam da potrebna pojasnila, odgovarja takole: Dopis v BSlov. Narodu" je grozno vznemiril Grossa in njegove pristaše. Danes vam je poslal še celo popravek. Ali v občinskem zastopu sedita svetovalec in odbornik, ki vsak hip s prisego lahko potrdita, da je vse res, kar sera pisal. Gross se sklicuje na zapisnik; ta zapisnik pa pri seji niti pisan ni bil, ker je bil občinski tajnik v dan seje odsoten v Ljubljani ! — Dnevne vesti. V Ljubljani, 10. februvarja. — Osebna vest. Generalni vikarij, stolni kanonik g. Ivan Flis je imenovan papeževim hišnim prelatom. — Brez komentara. „Slovenski Go spodar", govoreč o eventuvalnem prestopu slovenske državnozborsko delegacije v opozicijo, pravi: „Opozicija je za nas Slovence jako vabljiva. Da se ne izpolnijo naše zahteve, če prav smo v večini, opravičuje opozicijo. Opozicija bi bila sploh v državnem zboru za nas nekaj novega. In gotovo — koristna bi bila. Različni elementi z različnimi nazori bi se zbrusili, našli bi ono, kar jih veže, cela slovenska opozicija bi si ustvarila jasen, skupen program. In v opoziciji morajo poslanci nagajati, oponirati, kritizirati. Naša slovenska delegacija bi se morala vsled tega začeti učiti. Morala bi proučevati državne probleme, udomačiti ae v vseh javnih in državnih vprašanjih, presojevati vsako dejanje veČine od dobre in posebno se od slabe strani. Opozicija bi bila za naše poslano« važna politična šola". — Res, lepi — pokloni I — Slovenska zmaga. Pri občinskih volitvah v Pekrah na Štajerskem zmagali so Slovenca v v.-seh treh volilnih razredih Ta zmaga je posebno pomembna z ozirom na znano šolske razmere v tej občini. — Steber lahonstva v Pazinu so je podrl. Ondotni odvetnik dr. Constantini jeden najradikalnejših, a tuli najinteligent-nejših kolovodij istrskih Lahov, jo umrl. — Repertoir slovenskega gledališča. Danes se igra prvikrat dunajska slika i/, življenja „T r i j o pari č r e v I j o v", spi sal K a r o 1 G 0 r 1 i t z, prevedel K. V o-dušek. Godbo jo zložil M i 1 I o c k e r. Že dolgo ni bilo na našem odru toli zabavne in komičnih prizorov bogate igre kakor je ta. Kdor se hoče smejati, oglej si to igro, ki se predstavlja po največjih in najboljših odrih! V igri je mnogo petja, največ pojeta: gospa P o 1 a k o v a, in g. VI 11 o u s a. — V nedeljo, 12. t. m. se ponovi narodna igra s petjem „R o k o v n j a č i \ Začetek tej predstavi pa bo že ob 7. uri. — V torek popoldne ob '/»4 uri se bo igrala čarobna igra „Lumpao i j Vagabund". — Izlet na severni tečaj, ki ga pri redi „Sokol" na pustni torek, obeta rude-ležnikom prav mnogo zabave in raznih presenečenj, katerih pa ne smemo še izdati. Dekoracije se prav marljivo razvrščajo po dvorani in bode te dni tudi po-skušnja z električno izvedenimi potrebnimi efekti arktičnih krajev, kakor so severno solnce, polatna luč, severna zvezda i. t d. Oglašajo se nove skupine lovcev na medvede, kolesarjev, ki hote na svojih kolesih dospeti na severni tečaj, oglasil se je tudi zrakoplovec Mihcev, ki upa gotovo dospeti tja, kamor še ni stopil nihče pred njim. Naši „piparji" so si že omislili potrebne priprave, da bodo markirali pot do severnega tečaja, da more vs ak obiskovalec priti nanj brez težav. Členi „Sokola", ki ne pridejo maskirani, naj se udeleže ma-skarade v društveni obleki Preverjeni smo, da bode v torek vladala na severnem tečaju prav topla temperatura, za to bodo skrbeli mnogobrojni udeležniki tega origi nalnega izleta v arktične kraje. Ni se, torej bati, da bi kdo „zmrznil". Če bi pa le koga mraz prevzel, otajal se bode lahko v tropični pokrajini. — Poročil se je g Josip Mankoč iz Trsta z gdč. Margareto Dobrino vo iz Ljubljane. Čestitamo! — Pevsko društvo plLjubljana" priredi v nedeljo, dne 12. t. m. v restavracij skih prostorih g Aura svoj pevski večer. Začetek ob 7. uri. Vstop prost. Na pustni torek priredi pa prej imenovano društvo v gostilni g. Rozmana pri Virantu svoj pustni venček. Začetek ob 7. uri. Vstopnina za maskovane kakor tudi za nemaskovane 30 kr. K obema zabavnima večeroma vabi prijatelje društva najuljudneje odbor. — Danes dne 10. februvarja vrši so običajna skušnja, h kateri se gg. pevci polnošte-vilno vabijo. — Dobitke v strelišču na ..Slavčevi maskaradi" so dobili naslednji gospodje: Za I. najboljšo četirko 0 skrupelna, krasen revolver (darilo puškarja g. Kaiserja) Fran Rozman, za H. najboljšo čoMrko l/i skrupelna, steklenica šampanjca (darilo restav-raterja g Maverja) Vekoslav Jenič, za največ strelov (155) srebrna žepna ura (darilo urarja g. Klopčiča) Fran Ks. Stare. Vso Četirke in zapisnik so v soboto zvečer v gostilni „pri Virantu" na sv. Jakoba trgu, na upogled. — Iz Grahovega pri Cerknici se nam piše: Pretočeno nedeljo imeli smo, kakor običajno sv. mašo s prepovedjo. Mislili smo, da se nam bodo oznanjali raz lečo nauki božji, toda varali smo se; mesto, da hi se oznanjevala božja beseda, pomislite, delala se je izvrstna reklama za ljubljansko — št. 13. Ljudje v cerkvi so le težko zadrževali smeh, molilo se ni pa prav nič. Ne vemo, čemu se nam to pro poveduje, saj do nedelje večina ljudstva o tem še vedela ni, a sedaj je še našim otrokom znano, kake cvetke cveto na št 13. — Nedostojno ačuvanje. „Slovenec" si je sinoči „privoščil" poštne uslužbence ljubljanske. Napadel jih je na prav grd način. Očital jim je, da to pri svojem plesa nasproti cesarjevemu kipu razobesili dve frankfartaric«, in zlobno vpraševaje, so h hoteli demonstrirati proti samoslovenski Ljubljani ali pa morda še tudi proti komu drugemu (to se pravi proti oesaiju), izrekel svoje za'aidenje, da jo pri plesu svirala e kr. vojaška godba in da so pa s svojo prisotnostjo počastili odlični uradniki Ta hudobna notica je obudila, opravičenoogoreenje Kdor količkaj pozna gg ttrađnike, gospodične pri pošti, tisti ve, da niso samo jako vestni in izredno poetreSTjivi, nego tuli vsi narodnega mišljenja, tako da je povsem izključena vsaka demonstracija, posebno pa še s frankfurte-ricami „Slovenčevo" očitanja je po-p o 1 n o m a izmišljeno, ker na celem strelišču ni bilo ne jedne frankfurterice. Za dekoracijo starega Strelišča so se napravile deželne zastave vseh kronovin, mej njimi tudi zastava sedmograške, rnodro-rudeča-rumena. To zastavo je „Slovenec" proglasil za *— frankfarteriOO. Ne verno, ali boleha „Slovenčev" poročevalec za kurjo slepoto, ali mu je njegovo skrajno zlobno poročilo narekoval hudobni namen, po krivici denuncirati postne uslužbence, ker se ne dajo V j trti v krščansko-socijalne zanjke. Poštni uslužbenci bodo „Slovenčev" napad lahko pretrpeli, saj so se prav pri svojem plesu prepričali, kako velike simpatije- so si pridobili mej ljubljanskim narodnim prebivalstvom »Slovenec* pa se lahko sramuje, da poltenim narodnim ljudem delu tako krivico. — Družbi sv. Cirila in Metoda je včeraj oddal gosp. Josip Ver bič iz Borovnice 200 gld. kot volilo svojega pokojnega očeta, g Lovra Ver biča. — Ognjevita ljubezen do svojega naroda je narekovala iSOletnernu možu. da se nas je umirajoč spominjal s tako velikodušnim darom. Trajna naj mu bode narodova hvaležnost. — Iz Postojine se nam piše i) t. m.: Veselico s koncertom in plesom, ki se je dne 4. t m. vršila v če.ščenje spomina bu-ditelja Vodnika, uvrščaj narodna čitalnica po uspehu in obisku s zanosom mej one prejšnjih let. Pod razumnim vodstvom odv. koncipijenta, g Svigelja proizvajale so se vse točke ukusnega koncertnega vzporeda z iskrenim občutkom in vzgledno natančnostjo. Začuli smo prvič po Pirnatu prirejene narodne popevke, bisere naše glasbene literature, katere prepleta fina in duhovita harmonizacija, vsled česar jim je prvi pogoj, da pridejo do veljave, razumevanje in VStrSJttO proučevanje. Vspoznavši to nalogo, lotil se je zbor z veseljem tega dela in trud je njim ter pevovodji donesel zasluženega priznanja Ko je odzvenela „Sokolska", udarila je godba in do 30 parov pognalo se je po blesteči dvorani v vesel ples. Elegantno se je plesala v nas že udomačena „Peseda". Četvorke, katerih prvo je plesalo 32 parov, vodil je g. Ditrich ter jih zakončeval v slikovite skupine. — K veselici so tudi prihiteli naši sosedje onstran Javornika. Cir-kničani, zvečine trgovci, s katerimi smo spregovorili važno besedo o snujoči se organizaciji trgovcev. — Z Vrhnike se nam piše: Maska-rada bo v Čitalniških prostorih na Vrhniki v soboto, dne 11. februvarja t. 1 Začetek točno ob 8. uri zvečer. Svira oddelek vojaške godbe slavnega ces. in kr. pešpolka štev. 27. — Celjsko pevsko društvo priredi na pustni torek, dne 1-1. svečana v veliki dvorani „Narodnoga doma" v Celju zabavni večer s plesom. Začetek ob 8. ud zvečer. Vstopnina za osebo 40 kr., za rodbino treh oseb 80 kr. Pri plesu svira celjska narodna godba. — Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu januvarju 1899. 1. je 230 strank vložilo 57 37'.) K 72 vin., 143 strank vzdignilo 51.891 K 00 vin., toraj več vložilo 5488 K 12 vin., 12 strankam se je izplačalo posojil 103 342 K 16 vin., stanje vlog 1.192 082 K 7 vin, denarni promet 374.018 K 51 vin. — Pevsko društvo ,,Zarija" na Brdu priredi na pustno nedelje, dne 12. svečana veselico, združeno s pevskim večerom v prostorih podpornega člene, gosp. Gašperja Kotnika na Prevojah, s sledečim vzporedom: 1. Sattner: ,Na planine", moški zbor. 2. Ne-dved : „Naša zvezda", mešan zbor. 3. Forster-Fleišman: „Triglav", moški zbor (s sopr. in altom). 4, Sattner: „Studenčku", mešan zbor. 5. Jenko: „Sablja moja", moški zbor. 6. Pir-nat: „Na Gorenjskem je notno"; »Zvedel sem nekaj novega", metana zbora. Pristop imajo društveni členi in po njih upeljani gostje. Začetek ob 0. uri zvečer. — Z Dunaja smo dobili naslednje vabilo: Zabava brumnih StođentOV akad dr. „Slovenija" na pustni torek, dne 11. februvarja t. 1. v „Kath. Re33ouroe", I Reicba-rat hstrasse Novost! I Veseli dan ali žalostni konec redaktorja Muhe Izvirni ta v V. dejanjih. Spisali, uglashili in nprizoi I brumni študentje! Lica: J.jžef Muha, redaktor humor, lista „Fin de siecle" in kapelnik ljubljanske mestne godbe stafek Fiksempelj, gostilničar „Pri dveh h"' v Šiški, Polonica, njegova žena liozununda Pere.šček, kmetsko dekle. Janez Streha, kmetski fant. Bolte Kremžar, hlapec pri F.ksemplju. „Ta pijan .študent", dva pesnika in veliko kmetskih fantov. Prvo dejanje se vrši v Ljubljani, ostala v Šiški. V petera dejanju nastopi svetovnoznani. v Šiški gostujoči cirkus „Bejž • Bejž" ; mej produkcijami svira ljubljanska mestna godba na lok in pleh, pod osebnim vodstvom svojega kapelnika. II. „ Pesem od dveh nesrečnih Italijanov". Po resničnih dogodivščinah posneta snov. Tekste k ganljivim ilustracijam, po-stavljenim na platno, prepeva zbor »Varaždince v". III. Dobrodelni koncert uniformi rane ljubljanske mestne godbe. IV. Na občo željo občinstva se vzpored ponavlja! Opombe Začetek zabave ob .s. uri 30 min Pravico do vstopa imajo vsi Slovenci, ki so zidane volje in redno pridejo! - Semenj. Na semenj dne 8 febru varja je bilo prignanih 974 konj in volov, 247 krav in 71 telet, skupaj 1292 glav. Kupčija je bila prav živahna Lilo je kupcev iz vseh krajev, tako za govejo živino, kakor tudi za konje. Najboljša kupčija je bila z voli, ker so bili prišli kupci z Morave in Bavarskega in so jih veliko nakupili in dobro plačali. Konje so prišli kupovat večinona Lahi, kateri so jih tudi precej nakupili. * Ubogi varuhi žen ! V „Politi k" Čitamo sledeče: „Fr Ztg." piše: V g 19 mešč. zakonika se govori o dolžnostih varuhov v splošnem in o dolžnostih varuhov žen posebej. K temu dadaje komentar Fi-scher Heuleja sledečo razlago: Varuh mora, četudi se gre za omoženo žensko, skrbeti za njo v istem obsegu kakor je določeno v 3 1901. I. Skrb za pod varuštvo postavljeno ženo se ne prepušča samo njenemu soprogu . • . Varuh mora prisiliti moža, da izpolnuje svoje zakonske dolžnosti, ter mora ob potrebi tudi sam vmes poseči! * Zverinsko početje. Iz Seitenstettna poročajo, da sta čula nedavno orožnika, katera sta Šla v Grossvreinbergu mimo hiše kmeta Russmaverja, v srce segajoče vzdihe. Šla sta pogledat, kaj to pomeni, in našla sta v hlevu, prav v temi z deskami obit ter z gnojem obdan prostor, kjer je kmetova svakinja ječala. Zvedelo se je, da j--bila nesrečnica pet let tam zaprta; hrano so jej dajali prav tako, kakor živini. Ubo-žica je pdpolnoma pohabljena ter je oslepela. * Z nabasanima topoma so streljali topničarji v Budimpešti pri pogrebu generalnega majorja Gelicha. Jedna kroglja je porušila steno neke hiše, druga pa je padla tik električnega voza ter se zarila v zemljo. Vojaki so pozabili vzeti kroglji iz topov, ko so prišli z vaj. Telefonična in brzojavna poročila. Deželni zbori. Dunaj 10. februvarja. Jutri ali pojutrišnjem priobči „WienerZeitung" cesarski patent, s katerim se sklicujejo deželni zbori. Nekateri deželni zbori se snidejo že okoli 20. t. m, drugi pa v prvi polovici meseca marca. Thunov načrt. Praga 10 februvarja. »Politik" javlja., da sestavlja grof Thun poseben načrt za rešitev notranjepolitične krize. Ravnopravnost pri sodišču. Opava 10. februvarja. Pri tukajšnjem sodišču sta češka zastopnika dveh čeških strank zahtevala, naj se o dotični obravnavi napravi češki zapisnik. Sodni tajnik je izjavil, da tega navzlic jezikovnim na-redham ne stori, češ, da mu po državnih osnovnih zakonih pristoji sodba, če so mi-nisterske naredbe legalne ali ne. Macedonija. Dubrovnik 10. februvarja. Črnogorska vlada je na zahtevo Macedoncev, naj jih podpira, odgovorila, da zanje ne more ničesar storiti, in da jim ne more druzega svetovati, kakor da naj bodo mirni in naj čakajo boljših časov. Oficijozen glas. Kolonija 10 f-b.-iv i rja. Z ozirom na članek dr Kramara o f leralizaeiji Avstrije v „Revue de Pariš" napada vele-oficijozno glasilo nemške vlade „Koln. Ztg." jako ostro grofa Thuna. Mej drugim pravi, da se grof Thun ne sme čuditi, če Nemčija po izjavah čeških voditeljev sklepa na njegovo mišljenje. Kdor je zaveznik sovražnikov Nemčije, ne more biti prijatelj Nemčije. Protiduhovniški izgredi. Pariz 10. februvarja. V Lilleu so se primerile velike demonstracije Neki redovnik je na sumu, da je po grdern hudodelstvu zadavil neko dekletce. Velike množice ljudstva so pred cerkvenimi zavodi in šolami uprizorile izgrede in pri uredništva klerikalnega lista razbile vse šipe. Mnogo oseb je bilo aretovanih Bati se je. da se danes, ob pogrebu zadavljenega dekletca, izgredi ponove. Boji na Filipinih. Washington 10 februvarja Uradoma se razglaša, da so bili v bitki pri Manili ubiti trije častniki in 50 mož, ranjenih pa je bilo 8 častnikov in 199 vojakov. \V a s h i n g t o n 10 februvarja General Mfiller javlja, da je Filipince pri Ilojlu popolnoma porazil in razgnal, in da so voditelji zbežali v notranje kraje otoka. Oklic slovenskemu občinstvu. Daleč od domovine, v tujih mestih je primorana naša visokošolska mladina tešiti svojo žejo po višji dušni izobrazbi - - naša mladina, „naša nada in naš ponos" — naša bodočnost. S kolikimi vsestranskimi težavami se mora boriti slovenski dijak v tujini, ve popolnoma samo oni, ki je prestal isto borbo. Od vseh pravic odrivan, preziran od kolegov gospodujočega naroda kot vsiljivec, brez moralne podpore od faktorjev, ki bi mu jo morali nuditi, je slovenski visoko-šolec tudi gmotno v veliki večini navezan sam nase in na dobro srečo. Koliko dragega časa. zdravja in energije se mu pogubi v skrbeh za vsakdanji kruh' Koliko idealnih načrtov mora pasti vsled materialnega pomankanja ' In koliko mladih duš plače za temi prekrižanimi načrti! Slovenci, ne pozabite svoje mladine, ki sedaj še nima v domovini ognjišča pro-svete, ob katerem bi se zbirala z navdušenjem in katerega hrepene pričakuje! Ne zabite te naše sadike na tujem, gojite jo s požrtvovalno ljubeznijo — njen sad bo t rgal narod! Podporno društvo za slov. visokošolce na Dunaju ima lepi namen, lajšati bedo naših dijakov, študirajočih na dunajskih visokih šolah Z veliko vnemo je deloval odbor s pomočjo občinstva vedno v dosego te svrhe. Letos pa se je število prosilcev izdatno pomnožilo, in pokazalo se je, da dosedanji zneski več ne usirezajo potrebam podpiranih dijakov. Podpisani odbor se zato obrača do vseh slovenskih mladinoljubov z nujno prošnjo: Spominjajte se naše vede-Željne visokošolske mladine, spominjajte se podpornega društva za slov. visokošolce na Dunaju ob vsaki priliki, zbirajte zanje pri vseh shodih in sestankih — vaša je hvaležnost slovenske mladine in zavest, da ste pripomogli mnogemu vzoru do vresničenja! Odbor podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju. Darila. Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: V mešana, a zavedna družba pri „Korusniku" v Ljubljani 10 kron 30 vin. — Iz nabiralnika ,.pri Jurju" na Poljanah St. 1") v Ljubljani 7 K ."»o vin. Družba Preddvorom po g. Rudolfu ZavrSniku, naduSitelju 4 krono. — G. J. Soklič v Ljubljani ;> krono 70 vin., nabral povodom imenovanja g. Brilli-ja pri domačem omizji. — Iz nabiralnika narodno gostilne g. Lenčeta „pri belem volku"4 v Ljubljani 0 K -IS v. — Skupaj BI kron 98 vin. — Živeli rodoljubni darovalci in njih posnemovalci, katerih naj najdejo prav obilo! Za Prešernov spomenik: G. Jurij Po-laSek v Vipavi 38 kron, nabral pri veselici Narodne čitalnice v Vipavi" dno 2. t. m. in sicer BO kron kot najvišji ponudek za poljub gdč, M. K., 8 kron pa kot kazen Štirih gospodov, katerim je bilo glasom mejsebojnega sklepa za ples plačati So posebno vstopnino. -- Živela rodoljubna gospica in darovalci! Zahvala. Šontjakobsko-trnovska ženska podružnica sv. Cirila in Motoda so zahvaljuje naj-toploje „Zujcevi kliniki" za 23 kron. — V LJubljani, 10. svečana 1800. — Odbor. Zahvala. Gosp pravnik Janko Žir ovni k poslal je podpisani podružnici na zabavnom veforu naSih slovenskih bratov na Dunaju nabranih 28 kron kot „prvi vidni vspeh njegovega dosedanjega bivanja na Punaji z nadejo, da so skoro pod okriljem ..Slovenije organi »njej o." Podpisani odbor Šteje si v dolžnost požrtvovalnemu rodoljubu izrekati svojo najtoplejšo zahvalo za ta ..začetek bodoče nase organizacije na Dunaji.1' (281) Za odbor šentjak. trnovske ženske podružnice sv. Cirila in Metoda. Ivana Zupančič Jelica Lozar t. č. predsednica t. č blagajničarica. < >tl vit ju I no Cascara Sagrada Malaga vino. V Oortci. 12. oktobra I «90* Onj. tBSf Mti Tj«'!!««!«*!«, lastnik letata* lekarne (20—6) v I.jnbl sni. Kot nojoetjn odvajalno ln sili raztapljajoče sredstvo pripoeeeaai vsakomur Vase izvrstno Caaoara Sagrada Malaaja vino, ker sem s« o nj«(t» izrediiosti prepričal. Prosim torej te 1 steklenico po pOttma po?*et;u Fard. Moevtn, posestnik Umrli so v Ljubljani: Dne 4 februvarja: Lucija Ponikvar, posest-nikova žena, .'30 let. jetika. Dne 6. februvarja: Jožeta Indof. tovarniška delavka, 19 let. Dolenjska cesta 5t. 11, jetika. V deželni bolnici: Dne 0. februvarja Franca Prudič, gostija, 81 let. srčna niha.. Meteorologično poročilo. v nun« nad m jrjum 3oii j m Sr.-.l n i jir.». ui ti.ik Jii«> mm fij g Cas opazovanja Stanje barometra i t * Vet. ovi Nebo 3 * la 49 j Oh v mm. H z ■ a» 9. 9. zvečer 74'1 t 7 0 p. m. jzah. skoro jas. S S 2 4 ar vzsvz. del. oblač. _ lu-4 sr. jzahod pol. oblač. S 101 gld. 45 kr 10. 7 zjutraj 7411 , j 2. popol 740-J Srednia včerajšnja temperatura 77°, nor-male — os'' D"o.x2.a.jsjsa. locrza dne 10. februvarja 1899. Skupni lržavni dolg v notah Skupni državni dulg v srebru Avstrijska zlata renta .... Avstrijska kronska renta 4" Ogerska zlata renta 4°/0.... Ogerska kronska renta 4" 0 Avstro-ogerske bančne delnice Kreditne delnice....... London vista........ Nemški drž. bankovci za tOO mark 20 mark.......... 20 frankov......... Italijanski bankovci.....44 C. kr. cekini........ 5 101 120 102 119 97 918 :Jb5 120 58 11 9 20 05 80 85 40 97' 78 551 42' 68 Vse vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERŠEC, Ljubljana, Šelenburgove ulice 3. Zahvala. Za mn<>g<, stransko nam izkazan«^ iskreno sočutje in srčno tolažb«> «>b bolezni in smrti našega nepozabnega, dne 6. svečana letos zamrlega preljubega soproga, oziroma «>četa, brata svaka in strijea. gospo«la Janko Gradišek-a posestnika, trgovca i. t. d. v Zalogu in za obilno udeležbo pri njegovem pogrebu v D. M. v Polji izrekamo vsem udeležencem svojo najglobokejso zahvalo zlasti ae zahvaljujemo domaČemu gosp. župnik i in onemu iz Sv. Helene, dež. m drž. poslancu gosp. Fran P«, v Se-t u in njegovi obitelji. predse«iniku kupcijske in trgovske zbornic« gosp Penlanu, slav. učiteljstvu, gg. pev<-em za ganljivo petje in sploh vsem prijateljem in znancem pokojnika. Iskrena zahvala bodi tudi vsem darovateljem prekrasnih vencev. Žalujoči ostali. izvežban manu fakturi st in špecerijst, dobi službo pri (275—1) A/Pogačnik-u^v Cerknici. Išče se najbolji izvor za nakupovanje kavt. fiaja, konjaka Nepotrebno iskati' t21—33) Kavčič & Lilleg v Prešernovih ulicah dobivata to blago neposredno it pt-ekmnrakih delal ter prodajata t kilo fine kave (Santos l'r me po . piri. 1' — I steklenica pristnega Jitmaika ruma „ 0*5«j I (ieka pristnega Pecco Sonchmig t*ajA „ 0*05 l pusica prave angleške carske raelanie 0 5C 1 steklenica pristnega Gnega konjaka „ l 40 W Bran ttkasea! fan Cet. fcr- mtrljt»i S i5j5 žri-mlo. Izvod iz voznega reda ▼oljOToa »d dna 1. oktobra MM. lata. Odhod la Izubijane jai. kol. Pro«a če« Trblt. Ob 12. uri h m. po noči osobni vlak v Trbii, Beljak, Celovec. Franaensfaste, Ljubno; «fiez Seltthal Ausse, Solnograd, čea Klein-Reifling v Steyr,*v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7 nri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž. Pontabel, Beljak, Celovec, Fraa-zeusteste, Ljnbno, Dunaj; Cez Selzthal ▼ Soluograd ; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 50 m. dopoldne osobni v lak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — 0» 4. nri 2 m popolndne osobni vlak v Trbiž. Beljak, Celovec, Ljnbno; rez Selzthal v Sol no* rad. bon d-U istem, Zeli ob jezeru, Inomost. Bregenc, Curih, Oenevo, Pariš, čea Kloin - Beitting v Steyr, Line, Budejevice, Pisanj, Marijine vare, Heb, Franeove vare, Karlove vare, Prago, Lipako, Dunaj via Amstetten. — Proga v/ Kov« anaato la »r Kočevje. Mešani vlaki: Ob ti uri 15 m. zjutraj, ob 12. nri 6ft m. popolndne, ob 6. uri 30 m zvečer. — Frtnod t LJubljano j k. Proga Is Trblia. Ob 5. uri 46. rn. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten. iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Beba, Marijinih varov, 1'bnja, Budejevic, Solno grada, Linca, Stevra, Aaaieea, Ljubna, Celovca, Be-ljska, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17. m. dopoludne oBobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov. Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda Linca. Steyra, Pariza, Geneve, Carina, Brsgenca, Ino mosta, Zella ob jezeru, Lend - Oaateina, Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popolndne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste. Pontabla. — Ob U. uri 6 m. zve-CVr osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga la Iov«|s mesta, ln Kočevja. Mešani vlaki: Ob 8. ari 1» m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 35 m. zvečer. — Odhod la LJubljane d. k ▼ Kamnib Ob 7 ari 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. ari 50 m. — Prihod ▼ LJubljano d. k. la MamnlMn, Ob ti. ari 5ti m. zjutraj, ob 11. 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. (i) Odlik >van na razstavah: Velike Metirtce, Holeaov, ProStejev, Prerovo, Tiftnov, Hnmpolc. Potrebna in koristna darila za _vsako priliko!_ Čeikl kričanakl speoljalnl aavod ■n platno: Mre>|l k avo|lin: Viljem V.Vejraan izdelovalec platnenega, pavolnatega in da mastnega blaga ▼ Prostejerem na Mora*i priporoča Isilnr skalne ladelk« na roko po zmernih cenah in najboljši kakovosti : celo platneno doanaee las b**leno platao vseh Sirokosti in finosti, platao is plaht« do 24 I cm., damaste > gradle, namizne prte in blago, obrisarta, servijeta, bele in barvane za s, 12 in 24 oseb, otirače, platnen in pavolnat kaneCtS, lobce, bele In barvane platnene, pavolnat e in svilnate, inlet in angin za sipke, oksford, krizet. obleenl pri* I n i i