r , (T*' r M: r fT0/^ 'c gcv-c '/c?'* 'oc-^Cc^V-coc^o, <-As 6 žbiy.i/ /cCo~£/t,o ^'■^z^/'o6c JCc blsč'? iX) yd eX&v /d 7'ixxs -d fc^4' GL/ . "t Umni kmetovalec ali splošni poduk, kako obdelovati in zboljšati polje, travnike, vertove in gozde. Slovenskim kmetom v poduk spisuje Franc JPovše, f vodja slovenskega oddelka deželne kmetijske šole v Gorici. Na svitlo dala družba sv. Mohora v Celovcu. I. snopič. V CELOVCU 1875. Natisnila tiskarnica družbe svetega Mohora. Slovenskim kmetom v poduk spisuje Franc Povše, vodja slovenskega oddelka deželne kmetijske šole v Gorici. Na svitlo dala družba sv. fVlohora v Celovcu. I. snopič. 1875 . Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu. 41 "07 Z dovoljenjem visoko čast. Krškega knezoškofijstva. Predgovor. Y vseh strokah življenja so nastopile druge razmere, tako tudi v kmetijstvu, ktero je glavna podloga celej državi. Pravo kmetijstvo je , ktero mora povzdigniti se, ako hoče zadostovati velikim zahtevam sedanjega časa. Sedaj ne velja več le z motiko in krampom obdelovati zemljo; uma in izurjenosti je sedaj treba, ako hočemo dobiti od zemlje tega, kar nas more preskrbeti s potrebnim živežem. Število prebivalcev narašča od leta do leta, treba tedaj zemljo z umnim obdelovanjem presiliti k veči rodovitnosti. Sprevidite so v novejih časih razne dežele, da jim je skrbeti za kmetijski stan , da ne opeša in ne uboža. Davki na¬ raščajo, delalci zahtevajo dvojno plačo od nekdaj, za omiko naroda treba skrbeti, za to pa treba denarja; vse tedaj zahteva denarja od kmetovalca. Kje pa bo vzel, če ne iz zemlje; ta pa mu daja več le , ako jo umno in pridno obdeluje. Skrbni domoljubi so zato razširjevali dobre kme¬ tijske knjige kakor v prvi vrsti družba sv. Mohora, kme¬ tijska družba Kranjska (dr. Bleiveisova živinoreja, župnika Zalokarja umno gospodarstvo), vele zasluženi župnik ranjki M. Ver to več i. dr.; razni deželni zbori so ustanovili kme¬ tijske šole, v kterih se morejo nkaželjni mladenči sloven¬ skih kmetov izobražiti kot umni kmetovalci. Take gospo¬ darske šole s slovenskim učnim jezikom imamo v Gorici (kmetijska šola), v Slapu (vinorejska šola) in sedaj se ustanovlja kmetijska šola na Dolenjskem. Za vsako učil¬ nico je treba primernih učnih knjig, tako tudi za naše mlade slovenske kmetijske šole. Ker sem kot učitelj kme¬ tijstva živo pogrešal učne knjige, ktera bi vsaj v kratkem 1 * 4 obsegala umno obdelovanje polja, vrtov, travnikov itd., po¬ prijel sem se trdne volje z Božjo pomočjo spisati knjižico in le družbi sv. Mobora imam zahvaliti se, da more moje delce tako kmalu v toliko tisučih iztisov priti na svitlo in potovati med poštene slovenske kmetijske rojake. Iskreno želim, da bi vsaj nekoliko vstrezal s tem delom kmeto¬ valcem Slovenije, prav tako da kot učitelj kmetijstva po¬ dati morem kmetijskim šolam delce, ktero bi jim smelo služivno biti kot učna knjiga za splošno poljedelstvo, če ni vse obširno obravnavano v knjigi, kakor bi za kme¬ tijske šole bilo morda primerno , povod temu je , da je knjiga tudi slovenskim kmetovalcem namenjena. Nadejam se pa, da bo slasti za nižje kmetijske šole zadostovala, kakor sem se sam o tem prepričati mogel v 6 letih, od kar delujem kot učitelj kmetijstva. V oddelku, ki popisuje kmetijske stroje, sem s pri¬ mernimi slikami pojasnil razlaganje posameznih orodij in strojev, kar bode gotovo našim kmetovalcem vgajalo. Želja, da bi slovenskemu kmetijstvu tudi s knjigami koristil, me je napotila, da sem to delce spisal, ktero vam, slovenski poljedelci podam ter vas prosim, da ga prijazno sprejmete in da se iz njega marsikaj dobrega naučite. Y Glorici o Božičnih praznikih 1874. Fr. Povše. Poljedelstvo. I. Poglavje, I. Razdelek. O zemlji in njenih, razlikah. Predno govorimo o zemlji, katero obdeluje poljedelec, hočemo kratko omeniti, kako je zemlja postala. Ne bomo se spuščali v preiskave, kako je zemlja sploh postala*, ker nam to popisuje „geologija.“ Mi bomo le govorili o zemlji, ki nas poljedelce zanima. Zemlja je postala iz razpadenih rudain in razkrojenih organskih, živalskih in rastlinskih teles. Gotovo je, da podlaga sedanje zemlje bile so velike kamnine. Tako nahajamo, da rudnine niso vedno enake ostale, ampak nad njimi opazujemo nekoliko rahle zemlje, ki ni nič druzega nego razpadeno skalovje (površje) dotične kamnine. Da kamnine razpadajo brez počitka, da se spreminjajo v zemljo: to dela vreme, zrak in voda. Ogrevajoči žarki store, da se kamnine neenakomerno razprd; kedar se pa ohladijo, takrat se neenakomerno stisnejo. Kamnine se morajo tedaj po površji spokati, ker dohajata lehko v nje zrak in voda, ki pripomoreta, da kamnine razpadajo in razzebajo. Pri kamninah, ki so lukničaste, se to posebno lehko vrši; kajti voda zleze v nje in ko postane hud mraz, zmrzne voda, ki se raztegne za ednajsti del svojega prostora in raz- žene kamnino. To vidimo že v navadnem življenju pri razpa¬ danji soldana; vsak je to gotovo že videl o zimskem času. Pa mnogo zemljišč se nanosi; zato je mnogo zemljišč nastalo tudi po uanesniuah. Če nekoliko opazujemo zemljo, moremo spoznati njene dele. Glavni deli so ali rudninski ali organski. 6 I. Kudninski deli zemlje. Ktere sorte je kako zemljišče, spoznali bomo le, ako vemo , iz kterih delov obstoji zemlja. Vedno moramo paziti na to, ali je dotična zemlja postala po razpadanji in od ondot tedaj na izvirnem stališči ostala, ali je nanešena. Trije glavni deli snujejo različno zemljo. Ti deli so: kremenec, apnenec in ilovica. 1. Kremenec. Kremenca je na svetu največ in je v majhni meri tudi zložni del vsih rastlin. Cisti kremenec je droben prah, oster, da pod zobmi škriplje in je med navadnimi zemljami naj- teži, brez okusa in duha. Njegova specifična teža je == 2’7. Skoro zmerom je pridruženo kremencu nekoliko ilovice, apna in železnega okisanca. Navadno je kremenec zrnast. V najpopolniši obliki je imenovan lehki pesek; v večih zrnih ga nahajamo tudi in imenujemo ga debelozrnasti pesek. Ako pa je mnogo takega posebno debelozrnastega peska, imenujemo to: „šuto, grušč." Navadni pesek je malo ali skoro nič v zvezi, obdržuje le malo vode. Pri oranji šumi. Sam daje nerodovitno zemljo, ki vode ne drži in se hitro osuši. Vlažnosti iz zraka ne vleče na se. Ker je malo zložen, lehko dohaja v njega zrak in se zarad tega v njem hitro razkroje organske snovi. Za tega del imenujemo tako zemljo vročo ali gorko zemljo. Barve je razne. Mnogokrat je belkast, tudi rumenkast in rudečkast, kar pri¬ haja od tega, da je zmešan s železnim okisancem. Ako je sivočrn, temne barve, tako je to znamenje, da so mu prime¬ šane organske snovi. 2. Apnenec. Apnenec, kakoršnega tu v mislih imamo, je oglenčevo kislo apno. Apnenca nahajamo y raznovrstnih formacijah kot glavni osnovni del in od tod prihaja, da imamo mnogo apnenih zemljišč. Vsaj nekoliko apna se skoro v vsakej zemlji nahaja. Ko bi bil apnenec prav čist, bil bi bel prah, ki ni oster, kakor kremen, ampak mehkejši in pod zobmi ne škriplje. Zemlja, kije postala iz razpadenega apnenca, ima skoro vedno nekoliko ilovice ali peska in železnega okisa. Prav čist apnenec nahajamo v polževih lupinah, v kredi in v marmorji. 7 Apnencu posebno lastno je to, da povživa mnogo vode (blizo 50°/ 0 ) , ktero pa kmalo zopet odda, tedaj se hitro po¬ suši. V suhem stanu se le malo vkup drži in rad razpada. Vlaž¬ nost iz zraka potegne bolj od kremena, vendar manj od ilovice. Gorkoto sprejema v srednjej meri in jo ravno tako ohranuje. Njegova specifična teža je =2-5. Če vlijemo kako kislino, n. pr. solno kislino na tako zemljo, zašumi, kajti ta močneja kislina se združi z apnom in iz njega izrine oglenčevo kislino, in ravno to nam zamore spričati, ali ima zemlja malo ali veliko apna v sebi. Taka zemlja sama na sebi bila bi nero¬ dovitna, pomešana pa z drugimi oživi zemljo in ogreva n. pr. hladnejšo ilovčno zemljo. Ker apnenec rad dopušča zraku dohod v se in ker se zvezuje z obstojnimi deli organskih tva¬ rin, poviša se s tem dobrota dotične zemlje, ker postane gorka in ker v takej zemlji rastline bolje in vspešneje rastejo. Skoro vse rastline potrebujejo manj ali več apna, da morejo čvrsto razvijati se. Če ga je preveč, v takej zemlji prehitro razpada gnoj in enake organske tvarine in tako zemljo imenujemo vročo zemljo. 3. Ilovica. Ilovica obstoji iz kemično zvezane kremenove kisline in ilovne zemlje. Navadno ima v sebi nekoliko železnega ali manganovega okisanca. V navadni ilovici je vedno tudi ne¬ koliko prav drobnega kremena, ki se da ločiti od čiste ilovice z rešetanjem in izpiranjem. Vedno ima v sebi 10—15% ke¬ mično zvezane vode; te pri navadnem sušenji ne oddaja, am¬ pak še le, ko jo žgemo. Ilovica sicer počasi vodo pije, ven¬ dar je mnogo povžije, celo 70% in zopet jo le težko iz- puša, še manj pa je potem pije, kakor hitro je ž njo dovolj nasitena. V vlažnem stanu je enaka mastnemu testu, iz kterega napravljajo razne podobe. Ilovnata zemlja se jako težko obde¬ luje ; orodje pri obdelovanju take zemlje po silnem trenji zel d trpi. Gorkoto sprejema le polagoma, posebno v vlažnem stanu, in je sploh mrzla. Zarad tega so ilovčne zemlje mrzle. V suši se hudo strdi in razpoka, kar rastlinam močno škoduje, kajti s tem se potrgajo koreninice. Zračno mokroto in vlažnost močno v se pije. Organske tvarine se v njej počasno raz¬ krojijo , ker je preskupna in pretežka in zraku ne dopušča dohajati v sebe. Specifična teža = 2-6. Barve je rujave, ru- dečkaste ali višnjave. To je odvisno od raznih kovinskih oki- sancev, ki so ji primešani. 8 4. Razim kremenca, apnenca in ilovice nahajamo v zemlji še druge rudninske dele ali prvine; kakor n. pr. mavec t. j. žvepleno kislo apno, fosforovo in solitrovo kislo apno, kali, natron, navadno sol, železo, mangan. a. Mavec (gips) je žvepleno kislo apno. Nahaja se v celih kupit"aBTgorah'.''SpefiftŠhaleža"mavca je: 233. V prah zmleti mavec popije blizo 27% vode, ktero hitro oddaja. V majhpej množini ga nahajamo skoro v vsakteri, posebno v boljši zemlji. Kakor bomo brali v oddelku rudninskih gnojev, gips posebno pospešuje rastlinsko življenje. V pepelu sežganih rastlin 'vedno nekoliko gipsa nahajamo. b. Nahajajo se v zemlji tudi fosforokisle rudnine. Navadno je fosforova kislina zvezana z apnenim okisancem. Dobra zemlja mora imeti vsaj nekoliko fosforokislega apna, ker je rastlinam najpoglavitnejši živež. c. Od žvepleno kislih rudnin hočemo leožveplenej kislini nekoliko spregovoriti, -ki se nahaja v nekterih rudni¬ nah in ko te razpadejo, hasne rastlinskemu življenju. Žve¬ plena kislina se v zemlji rada zveže z amonijakom, kalijem, z natronom; te zveze pa služijo rastlinskemu življenju, ker jih rastline lehko povžijejo. d. Kali in natron. Mnogotere kamnine, ki so že razpadle in iz kterih je postala rodovitna zemlja, še vedno razpadajo, ker imajo v sebi kali in natron. Obe te snovi ste rastlinskemu življenju jako potrebni, posebno neoohodno ne- kterim rastlinam, drugim pa zel6 ugodni. Kakor hitro kali ali natron razpada, stopa v lehko raztopljive zveze, ktere rast¬ line hitro povžiti zamorejo. Zato je dobro , ako se v zemlji kali ali natron nahaja in kjer se ne nahaja, umno je, ako je v bližnji okolici, da ga napeljemo na njivo, ktera ga nima; gotovo pa moramo skrbeti za kalijev gnoj. e. Kuhinska ali navadna sol. To je klorova in natrijumova zveza in se nahaja le v zemljah blizo morja n. pr. na morskih bregovih. Le nekterim rastlinam služi ta sol, premnogim pa ne koristi. f. Solitrovokisle zveze. Solitrova kislina nahaja se v raznih zvezah s kalijem in natronom v zemlji, pa le v manjših množinah. Solitrova kislina prihaja v zemljo tudi z dežjem ali pa je z gnojem v zemljo došla. Ker ima mnogo gnjilca, gotovo je tedaj pomenljiva za rastlinsko življenje. Največkrat se nahaja v zvezi z apnom. g. Železo. Železo se nahaja skoro v vseh rudninah, posebno v tistih, iz kterih je postala zemlja. Zato smo že pri ilovici, apnencu, itd omenili njih tesno zvezo z železom. Ako je v zemlji nazoče železo le v okislanem stanu t. j. (okislanee, oxidul), je dotična zemlja nekoliko modročrne barve, posebno a&o je v takej zemlji tudi mnogo ilovice. Ako je pa skisano, tedaj železni okisanec (oxid), dobiva od tega zemlja rudečkasto barvo. Okisano železo, zvezano z raznimi solmi, n. pr. s solno kislino, daje zemlji rumenkasto ali rumenorudečkasto barvo. Ako je železo zadosti okisano in ako ni v preobilnej mno¬ žini , zemljo nekoliko zboljšava. Peščena zemlja postaja s tem nekoliko skupnejša, težka zemlja pa ložej sprejema gor- koto. Ako nektere rastline sežgemo, nahajamo vselej nekoliko železnega okisanca; to tedaj spričuje, da ga dobivajo rastline v zemlji. Posebno mnogo fosforokislega železnega okisanca nahajamo v pepelu nekterih rastlin: n. pr. tobak, proso, mak, mecesen. V vsakterej rodovitnej zemlji se nahaja nekoliko že¬ leznega okisanca. V zemlji, v kteri sta ilovica in apno po¬ glavitni del, nahajamo ga blizo 5%. Ni tedaj prav, ako se trdi, da je zemlja slaba, v kterej je nekoliko železa. Slavni Sprengel pravi v svojej kemiji, da železo je eno poglavitnejših in naj potre bniših obstojnih delov zemlje in da je zemlja, ktera nima čisto nič železa, ravno tako revna, kakor ona, kterej pomanjkuje apno in kali. Cepa je zemlja revna in ima mnogo železnega okisanca ali celo obilno in posebno če je v vodenem stanu, močno jo kvari železo, ker v takej zemlji gnoj le malo hasne. Vendar se more vsaj nekoliko taka zemlja zboljšati s tem, da iz nje preobilno vodo odpeljujemo in jo pridno rah¬ ljamo, da more dohajati zrak v njo; takrat se ima nekoliko apna sežganega na tako zemljo napeljati in pomešati. To spre¬ minja škodljivi okislanee v okisanec. Vspeh se spozna na tem, da dobi zemlja drugo barvo. h. Mangan. Mangan se nahaja tudi v raznih stopinjah okisanja, sicer skoro vedno v zvezi z železom. Manganov oki¬ sanec nahajamo v pepelu mnogoterih rastlin. Sploh imamo manganov okisanec staviti v vrsto železnega okisanca. Zemlja, v kteri je mnogo manganovega okisanca, je temne barve še bolj kot ona, v kteri se nahaja železni okisanec. i. Loj e vi ca. Ona je zvezana z ogljenčevo kislino in ta zveza se imenuje magnezija. Magnezija ima enak vpljiv na zemljo, kakor apnenec. S kremenovo kislino zvezana loje- vica dela težko ilovno zemljo manj vezno, ako je lojeviea v peščenem stanu. Vendar zadržuje vodo še močnejše, kakor magnezija; dela zemljo tedaj hladno. Specifična teža lojevice je skoro popolnoma enaka teži apnenca. Magnezija, ako je ni 10 preobilo, je rastlinskemu življenju ugodna. Tudi jo nahajamo v pepelu nekterih rastlin n. pr. v mecesnu, tabaku, detelji, celo več nego apnenca v grahu, bobu, v lanenem semenu. II. Organski osnovni deli zemlje. Rastline, ki so v zemlji iskale potrebnega živeža, vsah- nejo s časom iz enega ali drugega vzroka in njeni ostanki spadajo potem zopet k zemlji, v kterej so rastline živele, ali pa so drugje nastali in po povodnji v zemljo došli. Med temi so tudi ostanki živalskih bitstev. Organski deli zemlje so posebno v dveh ozirih pomen¬ ljivi. Oni imajo v sebi potrebni živež za rastline, pa tudi zemljo zdatno zboljšujejo. Že razkrojeni organski ostanki ime¬ nujejo se tudi sprstenina (humus). Rastlinski deli namreč s časom sprstenijo m to je potem sprstenina. Sprstenina ni povsod enaka; tu je nahajamo več, tam manje; tu so rastlinski deli bolj zgnjili in razpadli v prst, tam manje. Kakor je množina in lastnost sprstenine v zemlji spremenljiva, tako različna je tudi njena vrednost. Zgorljivi glavni del sprstenine je neka kislina, ktero kemikarji po stopinji okisanja različno imenujejo. Mi jo bomo imenovali le s^rsteninsko kislino. Ona se zveže rada s kalijem in natronom, tudi z železnim okisancem in je vzrok, da je vedno ogljenčeva kislina v zemlji. Drugi pomenljivi obstojni del sprstenine je amonijak, ki je ali z ogljenčevo ali s fosfo- rovo kislino zvezan. Sprstenina, kakoršno navadno v zemlji nahajamo, je temne barve, m prav malo zvezna, v vlažnem stanu rahla in podobna gobi. Specifična teža sprstenine je le 1'3. Sprstenina ima ve¬ liko sposobnost, da prav mnogo vode v se posrka, lehko se reče, da povživa do 190% vode. Tudi zračno mokroto in vlažnost močno na se vleče , tudi gorkoto , ktero pa, ker je rahla, kmalo izpusti. V fizikaličnem oziru sprstenina zvezno zemljo zrahlja in razgreva. Sprstenina je tedaj za zemlje, ktere imajo le rudninske dele, in zarad kterih so le malo sposobne dobivati vlago in jo ohraniti, posebno ugodna; po njej postanejo vlaž¬ ne. Ker je sprstenina rahla , zboljšava tudi zemljo, da do¬ hajati more v njo zrak, brez kterega se razni snovi ne dajo razkrojiti. Sprstenina, kakor smo že omenili, ima v sebi sprsteninsko kislino. Kedar ta ne najde pripravnih osnov, po¬ sebno kedar je v družbi z železnim okisljancem, nikakor ne 11 služi rastlinam in njenemu življenji. Tako sprstenino imenu¬ jemo kislo sprstenino; nahajamo jo v močvirnih legah, v kterih je postala iz vsahnjenih močvirnih rastlin. Vendar se lehko kisla sprstenina zboljša, ako se jej od¬ tegne voda, ako se požiga ali pridno obdeluje. Ako je preveč sprstenine v zemlji, postane zemlja preveč vlažna t. j. ona povživa preveč vode itd. V takem slučaju je zemlja jako slaba. Kako se da zemlja razvrstiti. Do sedaj smo spoznavali razne osnovne dele, iz kterih zemlja obstoji; lehko nam bode zemljo po njenih obstojnih delih v več redov ali sort razvrstiti. Razvrstili bomo zemljo iz dvojnega ozira; iz narav¬ nega in iz umetnega ali gospodarskega ozira. I. Naravna razvrstitev. Oe razvrstimo zemljo po njeni naravi, oziramo se le na tiste okoliščine, ki so zemlji lastne. Razvrstili bomo tedaj zemljo, oziraje se na njen izvir, na njeno sposobnost zgreti se, dobivati vlažnosti, na glavne dele, iz kterih ona obstoji itd. A. Ako preiskujemo in opazujemo zemljo, kako da se ogreva, nahajamo ali prav vročo, vročo, gorko, srednjo gorko, ali mrzlo zemljo. Po vlažnosti razločujemo zemljo v razne razrede: a. Suha ali vroča zemlja. Vzamemo tako suho ali vročo zemljo v roko, ne občutimo nobene mokrote, nobene vlažnosti. Taka zemlja je navadno jasnejše barve, in ima gotovo prav mnogo kreonenine v sebi, in na, njej nahajamo prav revne rastline. Ker je rahla, ima tudi le prav malo sprstenine, in se da le za pašnike porabiti. Od rastlin imenujemo šporgelj (rastlina za ovčjo krmo) in oves, ki v takej zemlji dobro stori. Taka zemlja je dobra le tedaj, ko je v vlažnej legi; sploh rode rastline na njej dobro, kedar so mokre letine. Za trto je taka zemlja ugodna, se ve da more imeti dosti redilnih snov. b. Suha, gorka zemlja je tista, ktera nekoliko vlažnosti pokaže, ako jo v roki stisnemo. Gorko zemljo na¬ hajamo le bolj v južni legi in ima mnogo peska, apna, itd. Na taki zemlji je lehko dober pašnik, travnik, njiva in v primerni legi tudi vinograd. Na njo se raznovrstno žito vseje, 12 tudi krompir, pesa, tobak na njej dobro rodi. Od sadnih dreves imenujemo kostanj, breskev, marelica, oreh, ki dobro v taki zemlji rodijo. Sadje, ktero se je rodilo na taki zemlji, je po¬ sebno prijetnega okusa. c. Srednje gorko (frišno) zemljo imenujemo tisto, pri kteri že na zunanji obliki nekoliko vlažaosti zapazimo. V to vrsto spadajo posebno zemlje, ktere imajo mnogo sprste- nine, tudi apnene in peščene, ki ležd blizo rek ali poleg morja in gozdov. Zarad vlage in sprstenine je taka zemlja navadno temne barve m sploh za vsaktero rastlinsko življenje primerna. d. Vlažna (mrzla) zemlja je tista, ktera hitro ne¬ koliko mokrote pokaže in ima sploh že zdatno vode v sebi. Taka zemlja je kaj rodovitna v suhih letinah in sploh kjer je obnebje suho. Ko dežuje, stori mnogo težav, ker je treba dolgo časa čakati, predno jo moremo zopet obdelovati. e. Mokra zemlja. Ko tako zemljo v roki stisnemo, hitro začne v kapljah voda iz nje padati. Tako zemljo naha¬ jamo posebno v nižinah, v kotlinah, katere so med gozdi in od studencev premočene; v njej je poglavitni del ilovica in sprste- nina z železnim okisljancem zvezana. Zarad njene preobilne mokrote je le za travnike. Njive, ktere imajo tako zemljo, spoznamo lehko že na tem, da na njej raste preslica itd. Sadno drevje v takej zemlji ne stori; žito rado poleže, pozebe in zgnjije. f. Močvirna zemlja je tista, v kteri voda zaostaja. Brez odpeljave vode ni za nobeno porabo. B, Ako zemljo opazujemo, Kako da se obdeluje, nahajamo zopet'te-le vrste: a. prav lehkazemlja, ktero moremo obdelovati z lehkimi orodji in ob vsakterem času. V to vrsto spadajo zemlje drob¬ nega peska, apnene, sploh vse tiste, ki niso kamnite in v kterih se krepko razprostirajo korenine rastlin. Ker taki zemlji na¬ vadno pomanjkuje potrebne vlažnosti, je le revna za rastlinsko življenje. Tako zemljo smemo le redkokrat rahljati in z valjarjem jo moramo obdelavati, da postane sklenjena, da iz nje ne izpuhti prehitro mokrota, ktera je potrebna rastlinskemu življenju. _Na tako zemljo je umno posejati rastline, ktere jo ve¬ žejo in najumniše je, porabiti jo za travnik, posebno ako je mogoče vodo napeljavati na njo. b. lehka, rahlja zemlja, ktera sicer pri mokrem vre¬ menu napravlja kepe, ki pa hitro razpadejo. Tako zemljo lehko ob- 13 delujemo. Ako imamo spodnjo lego dobro, je taka zemlja prav ugodna rastlinskemu življenju. c. t e ž k a z e m 1 j a, ki zahteva pri obdelovanji vedno veliko vprežno moč. Že to nam kaže, da je taka zemlja močno zvezna in morda tudi s kamenjem napolnjena. Za obdelovanje take zemlje treba je krepkih orodij. V to vrsto imamo staviti tedaj vse ilovne zemlje, ki vendar niso preobilno zvezne, kt«re sicer pri oranji delajo kepe ali pa celo težko skupne brazde. Ako znamo tako zemljo prav obdelovati, namreč, da jo pridno obdela varno in o pravem času, jo zamoremo še vedno rahljo storiti. .d. prav težka zemlja, ktera se mora obdelovati s krepkim orodjem in z dobro vprežno močjo. Obdelovanje take zemlje stane tedaj gotovo prav mnogo stroškov. V to vrsto spadajo strme, hribske zemlje in težka ilovna zemlja nižav, ktero je treba prav pazljivo in skrbno obdelovati, ker v hudi suši se speče v trde ogromne kepe, v mokrem vremenu pa ne do¬ pušča nikakoršDega obdelovanja. Le tedaj, ko so prav ugodne vremenske razmere in se prav skrbno obdeluje, more dajati tudi taka zemlja dobre dohodke. Ako je taka zemlja strma, je najboljše, da jo porabimo za pašnik ali vinograd. Ako je dosti močna in debela, je še dobra tudi za deteljo. C. Razdeliti imamo zemljo v razne vrste tudi zarad njenih glavnih osnovnih delov. Tu sem bomo vvrstili skalovito, prodnato, peščeno, ilovno, apneno in sprsteninsko zemljo. a. Skalovita zemlja imenuje se tista, ki leži na mogočnih skalah in je le med trde skale namešana. Le z ve¬ likimi stroški se zamore taka zemlja obdelovati in le z ročnim orodjem. Ker ima taka zemlja obilno skal, ki se hitro raz- grejejo, je navadno suha, vroča in zato rastlinskemu življenju le malo ugodna. Le rastline z dolgimi koreninami, ki morejo globoko v zemljo segati, lahko pretrpi na taki zemlji hudo sušo. Navadno so take skalovite zemlje tudi strme in zato le za gozd, v solnčrii legi in vinskem kraju pa za vinograd. b. Prodnata zemlja se da le tedaj porabiti, ako ima tudi nekoliko nanešene zemlje. Vendar je navadno vroča in suha in za pašnik sposobna. c. Ilovna zemlja. Zemlja, ki ima črez 40°/o ilovice, sme se že imenovati ilovna, ako ima celo 90% ilovice, ime¬ nujemo jo čisto ilovno, ki ima razun ilovice tudi nekoliko peska ha železnega okisanca, ki ji daje rujavorumeno barvo. Ker je taka zemlja močno vlažna in se počasi ugreva, težavno je v spomladi obdelovati jo; sploh jo moramo z vso pozor¬ nostjo obdelovati. Na taki zemlji je dobro orati na ozke kraje, I ■ ' ' ' 14 da se mora preobilna mokrota vsaj nekoliko znižati. Omenili smo že, da se v težki ilovici le polagoma razkroje organske snovi. Taki zemlji se prilega najbolje slamnati gnoj , kterega veliko potrebuje. Na taki zemlji stori dobro: pšenica, bob, zelje, repa, ječmen. Bukev kakor tudi javor lepo raseta na taki zemlji; za sadno drevje ni kaj posebna, ker je prehudo zvezana; najbolje pa rodi v njej oreh in kostanj. Ilovna zemlja, ki ima mnogo (30%) železnega okisanca, zahteva obilno gnoja, in se imenuje zato lakomna zemlja. Ilovna zemlja, kteri je primešanih kakih 20% sprstenine , je že nekoliko temnejše barve; služi rastlinam, n. pr. pšenici, ječmenu, detelji, bobu. Ilovna zemlja, kteri je primešanih kakih 10% apna, je posebno dobra, in skoro za vsaktere rastline. Zemlja, v kteri ni čez 60% ilovice, imenuje se nečista ilovna zemlja in ima 50% peska, nekoliko apna in tudi sprstenine. Taka zemlja se da lahkejše obdelovati, kakor čista ilovica; na njej rastline dobro storijo, kmalu dozore; ni od vremenskih*' vplivov in krajne lege posebno odvisna in ne zahteva mnogo in dolgega gnoja. Na taki zemlji dobro obrodi pšenica, detelja in tudi sadno drevje. To zemljo imenujemo tudi glinasto, in če ima primerno apna, imenujemo jo apneno glinasto zemljo, ki je posebne vrednosti, ker je ugodna življenju vsakterih rastlin. d. Peščena zemlja je tista, ktera ima 10 0610 90% peska. Taka zemlja se hitro posuši ia je v poletnem času navadno presuha; na njej se lehko zgodaj seje in rastline zgodaj do- zorč. Le v vlažnih legah in mokrih letinah je taka zemlja dobra, v suši vsahne na njej skoro vsako rastlinsko življenje. Taka zemlja se vsikdar lehko obdeluje. Da ohrani vsaj neko¬ liko zimske vlažnosti, potrebna je na taki zemlji zgodnja setev in skrbno obdelovanje. Gnoj v njej hitro preide, ker je kaj lehka in rahla, zato je bolje tako njivo v jeseni gnojiti, da se redivne reči z zimsko vlago raztopijo, preden suša, vročina nastopi. Na taki zemlji stori rež, oves, ječmen, lan, leča, tur- šica; na bolj revni le topinambur in špargelj; tudi za smreko, bor, akacijo, jagned je dobra. e. Apnena zemlja ima 20—30% apna in raznih drugih prvin n. pr. nekoliko fosforovo kislega apna — mang ana ; ilo¬ vice, gipsa, peska, itd. Sploh je taka zemlja suha^. gorka in zahteva mnogo gnoja in pripušča skoro vsigdar (obdelovanje, ktero ne stane mnogo težav. Na njej stori dobro vkaktero žito, katero ima mnogo moke; sadno drevje rodi na tLkej zemlji prav okusno sadje, trta daje izvrstno in močno vino; tudi 15 trave na njej so velike vrednosti. Na apneni zemlji obrodi tudi dobro sočivje, detelja itd. f. Soldanasta zemlja je tista, ki ima razun glavnega obstojnega dela — apna — še nekoliko ilovice in kremena, vendar le nekoliko, da je značaj apna očitan in zdaten. To vrsto zemlje lahko razdelimo v podvrste in sicer zarad njenih osnovnih delov, ki v njej prevagujejo; n. pr. apnena soldanasta zemlja, peščena soldanasta, ki ima čez 60% peska, ilovna sol¬ danasta zemlja, — ki ima blizo polovico (50%) apna. Sploh imamo o soldanu reči, da je izvrsten in da služi tudi za zbolj- ševanje drugih zemelj. g. Sprsteninska zemljaje tista, ktera ima blizo 20 °/ 0 sprstenine. Taka zemlja je poseono rahla in za travnike iz- vanredno sposobna. Žitnim rastlinam je ugodna , če ima tudi nekoliko ilovice; sploh je v suhih legah boljša, nego v moč¬ virnih. Sprsteninsko zemljo razdelujemo lehko: h. v gozdno sprsteninsko zemljo, kije posebno rodovitna in ima vse osnovne dele v najboljšem redu pomešane in je tudi v fizikaličnem oziru kaj ugodna rastlinskemu življenju. Na njej obrodi skoro vsaktera rastlina. i. v mahovito šotno sprsteninsko zemljo, ki je rahla, se hitro posuši, lehko ogreje in zopet ohladi, vlago močno vpija. Taka zemlja ima 70 celo še več odstotkov (°/ 0 ) rast¬ linskih ostankov, 6% sprsteninsko kisline, 6—7% sprstenin- skega oglja , 1 % fosforokislega železnega okisanca in nekoliko kremenine, in tudi žvepleno kislega kalija (pepelika). Taka zemlja je aa senožeti najboljša. Govoriti moramo tudi nekoliko o sprstenini (humus). Ona je ostanek živalskih in rastlinskih teles in dela zemljo v kteri se nahaja zel<5 rodovitno, ker je najtečniša hrana rast¬ linam. Mnogo sprstenine nahajamo v gozdih, v kterih je ve¬ liko število dreves, od kterih odpada lfstje, vejevje, ktero raz¬ pade, to je sprstenina. Tudi gnoj, stelja, vejevje, trsje, s kterim se gnoj e vinogradi, mora sprsteniti in potreben je za to zrak, ker on pripomore k hitrejšemu razkrojenju organskih teles (tvarin). Vse drugače je to s šoto ktero nahajamo na mahovji. Tudi ona je sprstenina, toda kisla, ker močvirne rastline niso mogle tako hitro sprsteniti, ampak ti ostanki le površno oglenijo, ker bili so vedno v vodi, ki ni dopuščala zraku in gorko ti do njih. 16 II. Umetna gospodarska razvrstitev. Priprosti gospodar navadno drugače ceni in presojuje zemljo in se ravna po rastlinah, ktere lehko na to ali nno zemljo seje. Iz takega stališča imamo zemljo razvrstiti v sledeče podvrste: , 1. vrtna zemlja je izvrstna že sama po sebi in je na¬ vadno tudi najbolj obdelana, ker na njej rastejo navadno ze¬ lišča, ki zahtevajo močno zemljo in pridno okopavanje. V taki pravilno obdelani zemlji stori vsaktera rastlina. 2. njivska zemlja, tudi polje sploh imenovana. Ta je gotovo mnogoterih vrst. Iz kmetijsko-gospodarskega stališča imamo razdeliti jo v sledeče vrste: a. pšenična zemlja, to je, pšenici najbolj ugodna. Pše¬ nica zahteva raznotere redilne snovi n. pr. kremenovokislino, pepelik (kali), fosforovokislo apno itd.; vse te morajo biti j zemlji, ki jo imenujemo pšenično zemljo. Zemlja tega imena mora biti nekoliko vlažna, vendar ne preveč, prav taka je zarad gorkote. Najljubša je pšenici ilovna, glinasta ali ilovno- peščena zemlja. b. ječmenova zemlja je srednje zvezna, vendar krepka, ki je nekoliko vlažna in ima tudi nekoliko sprstenine. Sprste- ninska apnena zemlja je ječmenu tudi dobra. Ječmen obrodi sicer tudi v mrzlih legah, vendar mu je gorka lega in sred¬ nja vlažnost ljuba; sploh ljubi srednje zemlje, to so, ktere niso ne presuhe ne premokre, ne prerahle itd. c. ržena zemlja je navadno peščena, ker izmed žitnih rastlin v peščeni zemlji vedno najgotovejše rž obrodi. Ež za¬ hteva tedaj rahlo , gorko, srednje močno zemljo, tedaj dobro peščeno ali peščeno glinasto, tudi suho mahovje ji je ugodno. d. ovsena zemlja, čeravno oves na dobrih zemljah dobro rodi, vendar imenujemo ovseno zemljo tisto, ki drugim žitnim rastlinam ne služi. Oves trpi večo mokroto, kakor tudi sušo , zahteva manj moči in stori tedaj tudi v revni zemlji. Peščena zemlja, mahovna, celo nekoliko kisla, močvirna zem¬ lja mu je še zadostna. e. detelj na zemlja. Detelja zahteva globokejšo zemljo nego žitne rastline, ob enem mora dotična zemlja imeti saj nekoliko apna in kalija, precej gorkote in nekoliko vlage. Tedaj spadajo v to vrsto vse apnene zemlje. Mokroto , sušo in zveznost detelja sovraži — tedaj tudi take zemlje, ki so premokre ali pa presuhe. 17 f. travniška zemlja. Za travnik je navadno tista zemlja pripravna, ki je ali premokra ali presuha ali prehudo ebsenčena; tedaj tako zemljišče, ktero bi preorano bilo za njivo le slabo. Tista zemlja je za travnik najugodniša, ki je gorka, srednje zveze, mOčna in ki ima nekoliko apna. Za pašnik so pa tudi bolj suhe, strme zemlje porabljive. g. sadnovrtna zemlja. Sadno drevje zahteva gorko, solnčno, ne prevlažno zemljo, ki je obvarovana pred hudimi vetrovi. Apnena, glinasta, peščena, sprsteninska zemlja je sadnemu drevju najugodniša, pa tudi v prav kamnitem svetu sadno drevje dobro rase, ako mu je le mogoČ9, da razpro¬ stira vsestransko svoje korenike. h. trtna zemlja. Gorka, mrzlih vetrov obvarovana, proti jugu ležeča zemlja je trti neobhodno potrebna. Mokrota ji je vsikdar škodljiva, srednja vlažnost pa potrebna. Bazpadeni lapor, apnena zemlja ji je ljuba. Pepelik (kali) mora biti v trtni zemlji; obilo sprstenine trti ni potreba. i. gozdna zemlja. Tu sem spadajo vse zemlje, ki niso za drugo rabo ali ki so predalječ od doma. Gozdno drevje sicer raste skoro v vseh zemljah, vendar mu ni ljuba pre- peščena suha zemlja. Nahajajo se gozdna drevesa, ktera lju¬ bijo n. pr. apneno in zopet druga, ktera ljubijo bolj peščeno ali ilovno zemljo. / Zg-ornja ali živa in spodnja ali mrtva zemlja. Ko smo do sedaj zemljo kolikor potreba preiskavali, ostane nam še nekoliko spregovoriti, kako se razdeli zemlja v zgornjo in spodnjo plast. Prvo imenujemo tudi živo, spodnjo mrtvo zemljo. To razločiti je gospodarji neobhodno potreba. Te dve zemeljski plasti ste zeld različni; ali je zemlja dobra in ali se da vspešno rabiti, vse to je ležeče in odvisi od teh dveh plasti. Navadno se v dolinah in nizih legah ravnin na¬ haja debelejša plast zgornje dobre ali žive zemlje kakor v strmih legah. Ali je živa zemlja debela in kako debela, to vse odvisi tudi od tega, kako da je bila popred obdelovana. Osem do deset palcev globoka živa zemlja se sme imenovati navadna ali srednje debelosti; 11—12" je že močna, črez 12" prav močna, manj od 6" revna zgornja zemlja. Spodnja zemlja mora biti presojena tudi oziraje se na gornjo plast zemlje, kakor tudi na dotično lego. Posebno treba je pregledavati, ali spodnja zemlja rada vodo spušča ali jo Umni kmetovalec. 2 18 zadržuje, ali bi se dalo vsaj aekoliko od nje porabiti za po- množenje zgornje zemlje, ali je apnena ali soldanasta itd. Posebna različnost, rudninske in fizikalne lastnosti spod¬ nje zemlje od zgornje, more sicer vrednost polja ali zemlje zboljšati ali tuli znižati. Različnost koristi, ako se s tem zboljša pomanjkljivost zgornje plasti n. pr. če je gornja zemlja prezvezna, spodnja pa rahla, je to ugodno, ali pa nasprotno, če je pod rahlo peščeno zgornjo zemljo zvezna spodnja. V takem položaji je tedaj različnost koristna. Tako bi bila zemlja, ki bi imela pod zgornjo rahlo plastjo zopet rahlo pe¬ ščeno zemljo (podlago), za poljedelstvo malo vredna, kakor bi bila tudi zemlja, ktere gornja ilovčna plast bi bila tudi na nepredrljivi ilovici premokra in neporabljiva. Navadno pa je težka ilovica , ki ima tudi dovolj želez¬ nega okisanca v sebi, slaba spodnja zemlja, ki se skoro ne da zboljšati. Kako se spoznavajo različne vrste zemlje? Že po zunanjih lastnostih zemlje moramo to določevati. Težka ilovčna zemlja napravija pri oranji, posebno če je zemlja mokra, velike kepe, ki se svetijo in tudi ne razpa¬ dajo hitro. Če pa je v dotični ilozčni zemlji tudi dovolj apna, hitrejše razpadajo. Ko se orje peščena zemlja, ne dela kep in če jo z lopato prekopavamo, se drobno razleti. Težka ilovčna zemlja razpoka v dolgo časa trajajoči suši, peščena pa ne. Pri oranji težke ilovice nabira se na oralo mnogo zemlje, kar ni pri peščeni zemlji. Kolikor dalje časa ostaja zemlja vlažna po dežji, toliko gotovejše je dotično zemljišče ilovčno; peščeni svet se tudi po hudem dežji kmalu osuši. Dalje časa ostaja voda po močnem dežji na njivi, skup- nejša ilovica je v njivi. Sprsteninsko zemljo spo- znavljamo po njeni temnejši barvi, apneno zemljo pa po bolj jasni barvi. Če med prsti taremo zemljo, spoznati mo¬ remo jo, ker, če se občuti kakor moka, je ilovica, če pa se občuti trdoostra, je kremen. Spoznavljamo zemljo tudi po rastlinah, ki na njej rastejo. V peščeni zemlji rastejo: Divja kamelica, kraljeva sveča , divji timijan, bilnica, regrat, kurje zdravje. V apneni, zemlji: Navadni lapuh, rumena hmelina de- teljica, divji žajbelj, njivska rubitnica ali ostrožnica, njivski slak. Na glinasti zemlji: Kopitnik, navaden škrbinec, 19 rimska kamelica. V ilovčni zemlji: Divji žajbelj, trica, ve¬ lika gosja potviea. Da pa natanjčno določimo lastnost zemlje, moramo pre- iskavati jo po sledečem načinu: Yzame se nekoliko zemlje, ktera se dobro posuši in preseje na situ, da odpravimo kamne in druge korenike iz nje. Potem se nekoliko te zemlje odvaga, n. pr. 1 funt, ktero spravi v pisker (lonec) v kterega se prilije trikrat toliko, če je mogoče, deževne vode. Pisker se pristavi k ognju, da se tvarina dobro kuba in treba tvar večkrat pre¬ mešati. Ko je vse dobro pokuhano, odstavi se pisker od ognja, da se kubovina ohladi, potem se vse dobro enkrat pre¬ meša. Tako se pusti nekoliko časa, da se na površji nabere sprstenina, ki je, kakor neka rajava tvarina. Zdaj se posname sprstenina v posebno posodo, n. pr. v kako plitvo kozo, ktera se postavi nad žrjavico, da vsa voda izhlapi in suha spx - stenina sama ostane. Potem se ostala sprstenina s tehtnico potehta, da se zve, koliki del je sprstenine v dotičnem funtu zemlje; tedaj koliko je je v primeri v dotični zemlji. Da se natanjčno in sigurno to določiti more, potrebno je, da vzamem o za pre¬ iskavo potrebno zemljo iz več krajev dotične njive, vse te kose dobro premešamo in od tega vzamemo še le za preiskavo potrebno množino. Zdaj preiskujemo v piskru ostalo tvarino , koliko ima apna v sebi. Vliva se nekoliko solne kislina, ktera izbudi lo¬ čitev ogljenčeve kisline iz apna; vidijo se mehurčki, to že spričuje, da se najde apno v dotični zemlji. Tako se polagoma na dalje priliva solna kislina, z lesenim kolčem pa treba vedno mešati tvarino, dokler ne nehajo me¬ hurčki, in tedaj je vse apno raztopljeno. Tvarina, ki se nahaja v piskru, ima v sebi le še ilovico in pesek. Treba tedaj ločiti ilovico od paska. To dosežemo, če prav dobro razmešamo vso tvarino in če ni dovolj vode, da ji je toliko prilijemo, da se zamore mešati; kmaiu potem se vsede pesek na dno, ilovica pa ostane kot neka blatna tva¬ rina v vodi nad peskom. Odlije se voda v drugo posodo, na dnu pa se pobere pesek, ki se potem posuši. Zdaj se pesek pretehta, da se zve, koliko delov paska je v onam funtu, ko¬ liko tedaj v zemlji ali dotični njivi. Da se pozve, koliko je iiovice, mora se odlita voda kuhati tako, da vsa voda izpužiti, tako, da ostane v kozici sama suha ilovica, ktera se potem pretehta in preračuni množina ilovice. Da slednjič pozvemo natanjčno množino apna, treba se¬ števati množino peska, ilovice in humusa, kar ti trije deli 2 * 20 skupaj tehtajo, odšteje se od onega funta zemlje, ktera se je preiskavala. Razloček kaže množino ogljenčevo kislega apna. Da zamoremo s takim preiskavanjem določevati edino le last¬ nost zemlje, tako da vemo potem določno ali imamo opraviti z apneno, peščeno ali kterih delov se nahaja v dotičnej zemlji več, to je jasno in lehko razumljivo, ker le kemična razde¬ litev nam more pokazati vse osnovne dele zemlje. II. Razdelek. Klima ali po Temu še dostavimo, da stari štori zopet poganjajo mla¬ dike. Da te uničimo, moramo jih pokositi spomladi in tudi jeseni in sicer s posebnimi kosami n. pr. z blizo enakimi, s kakoršnimi se kosi vresje. Odrežejo se te mladike tedaj prav nizko, tako da se njih zgornja korenika, če le mogoče, neko¬ liko rani. Ce se to kake dve leti ponavlja, smemo zagotov¬ ljeni biti, da se vse zatare. Take mlade, pokošene mladike so pa tudi za krmo in njih vrednost tedaj povrne stroške košnje. Ce se pa požgejo, je tudi pepel kaj vreden in zemlji veliko hasljiv. Da je poravnava površja tu na mestu in potrebna, razume se samo ob sebi. ; Tukaj imamo omeniti tudi napravo lazov, kakoršne naTiajamo po nekterih hribskih deželah. Tudi tukaj se drevesa posekajo, vendar s tem razločkom, da se nekoliko debla pri tleh pusti, posebno pa da se korenine ne ranijo, kajti čez nekoliko let ima na tem zemljišču zopet postati gozd. Debelejši les porabi se za drva, veje in drobiš se posuši in sežge, pepel pa zakoplje. Zdaj sledi setev in na tako obdelano zemljišče navadno prvo leto vseje se ajda, po¬ tem oves ali rž, včasih cslo krompir. Potem se zopet pusti, da se obzeleni in zarase. 2. Kako obdelovati kamniti svet. Pri tem je gotovo prva reč, da iz take zemlje kamenje odpravimo. Ce je zemlja prav dobra, poplačajo se ve liki trud in stroški take obdelave. Velike skale je treba s smodnikom razgnati. Ce se tu ali tam nahaja kaka velika skala, lehko se spodkoplje, in sicer da se napravi zraven nje velika jama, v ktero se spodkopana skala prebrne. Drobnejše kamenje se po zemlji pobira in odpeljuje, in kar se v enem letu ne more doseči, naj se ponavlja skoz več let in pri vsakterem oranji dotičnega zemljišča, se tako kamenje pobira in iz njive od¬ pravlja. Tako dela marljivi gospodar, ki s časom iz pustega kamnitega sveta napravi rodovitno polje. Tako sem videl na nekem posestvu obdelavo kamnitega zemljišča, ktero je bilo popred revni pašnik, ki pa je po večletnem trudu, da se je vse kamenje pobiralo in iz zemlje odpravljalo , postalo jako vredna njiva, na ktero se 16 mimiko v poseje in prav lepa 35 pšenica nažanje. V sedajnem času, ko rase vedno cena zem¬ ljišč, treba je, da marljivi kmetijski gospodar vsak kos porabiti rime. Tako obdelano zemljo treba je globoko prekopavati, (orati), da postane rahlejša in s tem rodovitnejša. 8. Kako obdelovati peščeno zemljo. Peščena zemlja je ali presuha in prerevna, da bi se na njej setev izplačevala, ali je pa celo ubežljivi pesek, ki je celo neporabljiv. Ker je tedaj taka zemlja premalo zvezna, treba skrbeti, da jo v tem zboljšamo, to je, peščeni zemlji moramo pridružiti nekoliko ilovice, ki jo stori bolj zvezno. Pred vsem treba je pregledati peščeno njivo ne le na površji, ampak tudi na globoko, da spoznamo njeno spodnjo plast. Ako bi bila pod kremenikom ilovica, bi si kmalo pomagati mogli in ni treba nje voziti na njivo. Njiva se prav globoko preorje ali prekoplje, da spodnja ilovnata zemlja na vrh pride in se s kremenikom zmeša in poveže. Poprej presuha in pre¬ rahla zemlja postane po taki obdelavi rodovitna, ker postane vlažniša in rastlinam zopet priležna. Dobro je tudi, da se kre¬ menasta njiva nekoliko z apnencem pomeša ali z apnom po¬ gnoji , da se redilni deli v kremeniku izbudijo in razkrojijo. Na take njive se^ tudi napeljuje ilovni lapor, ki črez zimo razpade in se z'podoranjem s peščeno zemljo pomeša. '"Nar taka zemljišča se more tudi napeljevati blato iz bajerjev itd. Gotovo je treba računiti, da pozvemo, ali bo zboljšano zem¬ ljišče moglo povračati stroške, da n. pr. peščeno zemljo vsaj za 1" debelo z ilovico posujemo, treba mu en oral čez 150 vozov ilovice pripeljati. Na tako izboljšani peščeni zemlji se napravljajo senožeti, posebno če je v bližini kaka voda, ktera se more za povodenje porabiti in na zemljišče napeljavati. ... če pa pomanjkuje vode, sploh vlažnosti, obsadi se zemljišče z s drevjem in živimi mejami. Drevje stori, da je zemljišče vlažno in škodljive vetrove gotovo tudi zmanjšuje ali celo odbrani. Dobiček v drevji je gotovo tudi pomenljiv. V taki zemlji raste posebno akacija, tudi bor, breza, jagnjet in vrba. .Omenili smo že, da se nahajajo zemljišča z jako ubežljivim peskom, kterega hudi vetrovi zgrabijo in daleč raznesejo. Taka zemljišča niso za rabo, ob enem pa tudi bližnjim njivam škodljiva, ker vetrovi nasipajo na njivo takega nerodovitnega peska. Že zarad tega je treba skrbeti, da zasajamo take prostore, da površje pokrijemo z raznimi rastlinami, btere branijo, da vetrovi ne odnašajo peska, To se tako-le stori: Najprvo se napravijo živi plotovi, pa tudi pleteni, ki so naravnost proti vetru postav- 3 * 36 ljeni. Namen teh je, da olajšajo silovito moč vetrov, ki derejo proti zemljišču. Pokladanje tratnih ruš po površji je gotovo tudi koristno, toda stane mnogo dela in stroškov. Za takimi plotovi se zasajajo bori, akacije, ki zamorejo odrasti, in potem ustavljati se vetrovom. V prvih letih, ko so še taka drevesa šibka, imajo zavetje za plotovi. Na taka zemljišča se posejajo n. pr. peščeni oves, peščena trava, lupina, tropotec, itd. Tako zamore v nekoliko letih postati na onem, nekdaj ne samo ne- porabljivem, ampak tudi škodljivem zemljišču koristen gozd. Tako so se v istini nekteri veliki taki prostori po Ogrskem spremenili iz poprej šnega žalostnega stana v lepo hosto. Enako je napravil z omenjenim ravnanjem francoski inženir Bremontier na obrežji morja pri Gaskonji jez proti strašanskim nevihtam. Čez 15.000 oralov peščene puščave-je pogozdil z bori, s smre¬ kami, ki so zdaj celo 40 do 50' visoki in komaj 20 let stari. 4. Obdelava pašnikov in vresja. Tu in tam se nahajajo borna, neporabljiva zemljišča, ki so zaraščena z gostim vresjem, ktero, če se tudi razkoplje, dolgo časa potrebuje, da razpade in razgnjije. S travo zara- raščena zemljišča se lehko obdelavajo in brez velikega truda spremenijo v rodovitno njivo. S pridnim oranjem po dolgem in po črez , tudi z obdelovanjem s škarifikatorjem (t. j. raz- reznikom) iu ekstirpatorjem (t. j. razrušnikom) napravimo v kratkem času dobro njivo. To preoranje se ima dovršiti pred zimo in preorana brazda leži črez zimo pri miru, da jo zim¬ ski mraz prešine. Spomladi zemljišče še enkrat preorjemo ali s plugom ali razrušnikom in posejemo z ovsom, prosom, ajdo ali lanom. Vse te rastline v takem zemljišču dobro obrode. Tudi krompir stori na takem zemljišči prav dobro. Sploh je umno, da se v začetku t. j. prva leta zasaja na takih njivah korenstvo, ktero se mora večkrat okopavati. S tem se vedno zemlja dobro rahlja. Težavnejše je obdelovati zapuščene borne pašnike ali celo vresje. Rušovje se v jeseni prav dobro preorje in prereže s škarifikatorjem in potem z oralom, ki dotične razrezane ruše dobro obrača. Potem se z ostro brano vse dobro povleče. Zimski mraz prešine vse in veliko pripomore, da razpade trdo ruševje. Spomladi se zemljišče zopet preorje in z brano razvleče, če po letu zopet preorjemo dotično zemljo, zamoremo jo že v jeseni pri četrtem oranji obsojati. Nekteri spodrezane ruše pobirajo, skladajo na velike kupe, in pokrivajo z gnojem in apnom. S tem dosežejo , da ruševje razpade in zgnoji. To tvarino enakomerno razširijo in podorjejo; ali tako 87 ravnanje stane precej stroškov. Drugi pa izpodrezane ruše po¬ sušijo in sežgo. To poslednje je umno , ker pri tem se ne zgubi nobeden redilen drobec in poprej v zemlji streseni re¬ dilni drobci postanejo skupni in razkrojeni, tedaj sposobni, da jih zamorejo povživati korenine rastlin. Res nahajamo v onih deželah , kjer prav mnogo sladkorne pese sadijo, tako požiganje in gotovo z najboljšim vspehom. S požiganjem do¬ sežemo , da se pravilno razdele redilne tvarine v zemlji, pa tudi mehanično vpljiva ogenj, ker težka ilovica lahkejše raz¬ pada, postane bolj rahla, kar je posebno koristno, ker se rast¬ linske korenine lehko razširjajo v njej in zraku je odprta pot do nje. Na peščenih zemljah požiganje malo koristi ali celo škoduje. S požiganjem pa pokončujemo tudi mnogo škodljivih mrčesov in plevelnih rastlin. Vendar ne sme biti požiganje pre¬ močno. Tako pripravljeno zemljišče zamoremo posejati n. pr. z repo, krompirjem, ovsem , itd.; tudi rastline za krmo na takem zemljišči dobro rodijo. Gotovo moramo skrbeti pri na- daljajoči porabi takih zemljišč za gnoj. 5. Obdelava maliovja Nekoliko smo že o tem govorili, ko smo popisovali razne zemlje. Gotovo je tudi tukaj požiganje eno najglavniših sredstev. Vrežejo se jarki, da odteče preobilna voda in se šota osuši. Zrahljano površje se zažge in v prekopano zemljo se vseje ajda, oves ali rž. Prav mokra taka zemljišča se obde¬ lujejo le, če prekopljemo mnogo in globokih jarkov tako, da napravljamo štirivoglate kose, ki so krog in krog obdani z globokimi odprtimi jarki. Zemlja iz jarkov se enakomerno razmeče po površji dotičnega Fosa. Po dokončanem odvodenji se zemlja zažge, prekoplje in poseje posebno z ajdo. Pri tej priliki hočemo spregovoriti sploh o „šoti,“ ki je tudi neka pod¬ vrsta sprstenine. Šota je skupna tvarina, ki je postala iz več ali manj razpadenih rastlinskih delov. Ona postaja na nizkih, mokrotnih legah, kjer nektere trave rastejo, ki se gnjilobi precej ustavljajo. K tem donaša še tekoča voda razne druge dele. Vse se kopiči, ker je rastlinskega, vsahne in razpade in kolikor dalje ča3a leži, bolj zgubiva svojo organsko tkanino in postaja skupna, gobasta tvarina. če je razpadanje veliko, in že tako dovršeno, da je organska tkanina popolnoma uničena, ni šota nič druzega, kot kisla sprstenina. Rastline, iz kterih postaja šota, ljubijo vse mokro zemljo n. pr. rastline iz vrste: Šaši (Carices), munec (Eriophorum), močvirni rožmarin (Ledum palustre), posebno Sphagnum palustre in potočni okrak (Con- 38 ferva rivularis). Sicer so pa razmere zel<5 različne, po kterih postaja šota. Lega zemlje, množina vlažnosti, lastnost rastlin in spodnje zemlje, vse to dela velike razlike. Vsled tega na¬ hajamo šoto na enem kraju, kjer je bilo vse pripravljeno k hitremu razpadanju, kot težko Črno tvarino. Nasprotno pa, kjer je razpadanje bilo le počasno, je šota le neka rahlja in lehka tvarina, v kteri je še mnogo nepokončanih rastlinskih ostankov. Pa tudi šota sama na sebi na enem in istem pro¬ storu ni povsod enaka. Na površji je navadno le rahla šota, pa dalje bolj težka, skupna in črna. To se tako razlaga: Šota postaja polagoma plast za plastjo. Še le, ko je en rod rastlin vsahnil in razpadel, izrase na ostankih teh raz- padenih rastlin nov rod rastlin in tako se nadaljuje ta tvarina. Spodnje plasti morajo biti gotovo starejše, kakor zgornje in v njih je gotovo tudi razpadanje veliko bolj dovršeno. Med tem pa, ko rastline razpadajo, spremenijo se rastlinski ostanki čedalje bolj v neko ogljenasto tvarino. Zarad tega tudi spodnje plasti prihajajo zmeraj bolj črne in oglju podobne. V šoti dobi se tudi veliko sprsleninske kisline, tudi nekoliko fosfore kisline in gotovo največ ogljenca. Da se zboljšajo taki prostori, kteri do sedaj zarad pre¬ obilne vode niso bili za nobeno rabo, je prva in poglavitna reč, da se premokremu zemljišču odtegne preobilna voda. Če je močvirje veliko, n. pr. kakor pri Ljubljani, zamore se tako zemljišče zboljšati edino le z združeno močjo in želeti bi bilo, da bi se Ljubljanski mor ost popolnoma obdelal in zboljšal, kar se do sedaj ni moglo še dovršiti. 6. O globokem oranji zemlje. če ravno ne spada to popolnoma v oddelek obdelave, vendar moramo o tem tukaj govoriti, kajti ravno s tem, da zemljo globoko orjemo ali sploh globoko obdelujemo, zamoremo do sedaj borno in malo rodovitno zemljišče zdatno Zboljšati. Po globoki obdelavi postane zgornja, površna, živa zemlja močnejša in spodnja plast rahlejša. Bolj rahla je zemlja, boga¬ tejši je zaklad redilnih tvarin; kajti le v zrahljano zemljo more dohajati zrak, ki je neobhodno potreben, da se razkrojijo organske in rudninske tvarine. Ob enem se tako obdelana zemlja lehko ogreva, osuši in vlažnost v se srka, ker ravno rahlost je za vse to potrebna. Z globokim preoravanjem spravljamo polagoma na površje do sedaj mrtvo, ne plodno zemljo. Ta mora razpasti, da jo zrak dobro prešine. Ker tedaj spravljamo mrtvo zemljo na površje, treba je, da le polagoma 39 in po malem spravljamo ono spodnjo plast na površje. Glavni pogoj vspešne take obdelave je, da preoramo zemljo pred zimo, tako da one surove vrezane brazde ostanejo črez zimo mrazu izpostavljene. Umno je posebno v začetku, da se poslužujemo tako imenovanega zemeljskega pluga, ki spodnjo zemljo le rahlja in je ne spravlja na površje. Tak podzemeljski plug sledi navadnemu, ki je vrezal brazdo n. pr. kakih 8" (osem palcev) globoko, za njim pa sledi podzemeljsko oralo, ki spodnjo zemljo za kakih osem palcev na dalje rahlja. Gotovo pa se največ doseže z globoko obdelavo, ktero bomo imenovali rigolanje. Pri tem se kaka dva čevlja (2') globoko ali še globokejše prekoplje zemlja tako, da pride naj- spodnejša plast na površje, zgornja živa zemlja pa na dno. Tako leži težka, mrtva spodnja zemlja na površji, do nje more dohajati zrak, zimski mraz, itd. Se ve, da se v enem letu pravi namen ne doseže. Tako obdelavo bomo priporočali, ko bodemo govorili o napravi vinogradov in vrtov. Da zemlja postaja tudi v spodnjih plasteh rodovitniša, treba je zraka. Prezračenje zemlje dosežemo tudi z drenažo, ker zrak more dohajati v zemljo po cevih. To dokazujejo skušnje naj- veljavniših gospodarjev. Razun prakse, t. j. dejanskih dokazov nam to-le pokaže tudi kemija. Preiskavah so navadni zrak in v njem našli 0 - 04 delov ogljenčeve kisline (C0 2 ). V onem zraku pa, ki se je vlovil iz cevi dotične drenaže tedaj v zraku, ki je prešinil zemljo in se tam spremenil, se je našlo 02 do 04 ogljenčeve kisline. To je očividen dokaz. Na glo¬ boko obdelani zemlji morajo biti pridelki veliko obilniši. V taki zemlji se prav dobro obnese vsakteri sad, se vedno na¬ haja v nji primerna gorkota. Ako je vreme deževno, globoko rahla zemlja mokroto lehko popiva in odpeljuje preobilno mokroto iz vrha. če pa je velika suša, ostane pri vsem tem spodnja zemlja vsaj nekoliko vlažna. Z globokim preoravanjem pred zimo spravljamo one zemeljske plasti na površje, v kterih je marsikaka zalega škodljivih mrčesov, ki bi spomladi se zbudili in rastline pokončavali. Zdaj pa tudi oni pridejo na površje in zimski mraz jih pokonča. Gospodarji! skusite, kar smo vam ravnokar priporočali in prepričali se bote , kaj po-; maga, zemljišče gloooKo preoravat/i. Marsiktero revno zemljo zamoremo tudi obdelovati in jo v rodovitno spremeniti s tem, da jej primešamo drugo. Tukaj hočemo posebno omeniti zboljševanje raznih zem¬ ljišč z lapor o m ali soldanom. Lapor je sestavljen iz ilovice in ogljenčevo-kislega apna, ktera sta pomešana v zeld različnih razmerah. Njegov vpljiv je dvojen; on dela rahlo 40 zemljo zveznejšo in njegov obstojni del apna podpira, da se razne tvarine ložej razkrojijo. Eavno zarad tega je treba pri porabi loparja prevdariti in preiskovati, ali ima več apna ali več ilovice v sebi. Na revne peščene zemlje je treba napelja- vati laporja, ki ima mnogo ilovice v sebi. Ako v zemlji apnenec prevaguje , treba je taki zemlji tudi ilovice pridjati, da bolj veže in mokrotna ostane, na težko ilovico pa se na¬ pelje apnenega in peščenega laporja. Korist zboljševati zem¬ ljišče z laporjem je bila že v starejših časih dobro znana. Gotovo je važno , da je lapor blizo one njive, ktero hočemo zboljšati, ker vožnja stane gotovo veliko. Kjer se na¬ haja blizo dovolj laporja, naj bi vsak gospodar skušal ž njim zboljševati zemljišča. Res stane veliko truda in stroškov tako zboljševanje, toda veliko veči pridelki potem bogato povračajo stroške. 15 celo 20 let potem se še zmeraj pozna dobrodejni vpljiv laporja. Lapor se napeljava na njive jeseni pred zimo, da ga zimski mraz prešine in razdrobi. Spomladi se pa pod- orje in z zemljo pomeša in prvikrat oves poseje. Omeniti moramo še, da prvikrat ga le plitvo podorjemo in ga, kolikor je mogoče, enakomerno raztrosimo. 7. Kako poravnati zemeljsko površje. Tudi to spada v ta oddelek, kajti pravilno poravnano zemljišče je veliko bolj za rabo. Z zemljo raznih gričev naj se zasujejo kotline in jame. Ložej bodemo potem obdelovali poravnano zemljišče in vspešnejše bodo rasle na njem rastline. Po gričih in hribčkih, ki se tu in tam po njivi nahajajo, rase le malo in že od daleč se da taka golota opazovati. Posebno to velja o travnikih, ki so le tedaj najboljši, če napeljujemo na nje vode. Do takih grb ali gričev nernore dohajati voda, v kotlih pa zastaja in dela močvirje. Sicer bomo to delo na- tanjčnejše popisali, ko bode govor in poduk o travnikih. 8. O živih ograjah. Različna so mnenja o koristi in ravno tako o škodi ograj; nekteri jih hvalijo čez vse, drugi jim pripisujejo škod¬ ljive vpljive, tako da jih povsod iztrebiti in uničiti nasvetujejo. Nikakor jih ne bom preveč hvalil, tudi ne po vsem grajal, ampak pokazal bom škodo in korist ograj tako, da bo ostalo časti¬ temu bralcu prepuščeno za to ali uno se odločiti. Škodljiva je ograja zarad sledečih vzrokov: 1. Ograja jemlje nekoliko prostora; 41 2. brani, da se zemlja pozno- osuši; zavoljo tega pa se zakasnujejo nektera dela; 3. pri ograjah se kupiči mnogo snega, ki tudi pozno zgine. S tem pa se delo ovira in pod snegom lehko setev trpi, posebno Ge sneg pozno skopni; 4. v ograjah je pravo gnjezdo mrčesov in drugih živali, miši, tičev itd.; 5. ograja ovira popolno obdelovanje njiv n. pr. oranje ker se ne more do konca iti z oralom ravno zarad ograje; Eavno tako pa moram našteti tudi, kako koristne da so ■ograje. 1. Splošnja skušnja spričuje, da so ograjena polja rodo- vitnejša. Ograje branijo in lomijo moč mrzlih vetrov, s tem pa se zemlji prihrani nekoliko gorkote, ktero bi suhi veter iz zemlje odpravil. Posebno vrtnarji to korist živih ograj vedno hvalijo in po vsej pravici, ker tam, kjer ni žive ograje, vidi se, da rast¬ line niso tako lepe kakor v zemlji, ktero obdaja dobra, živa meja ali ograja. 2. Ograje ohranijo zemlji večo vlažnost, to pa je po¬ sebno za peščene sploh rahle suhe zemlje dobro in umno je, oskrbovati peščena polja z dobrimi živimi ograjami. 3. Čeravno ograja nekoliko prostora vzame, dobi se pa od nje nekaj lesu, vejevja, ktero prav dobro služi za butare, ki se lehko porabijo za domačo kurjavo; v krajih, kjer je malo lesa, se tudi drago prodajajo. 4 Ograje so posebno pri travnikih dobre; trava lepše rase. Ravno tako je pametno graditi pašnike, ali celo pašnik razdeliti v več kosov z ograjami. Živina na takih pašnikih ima nekoliko brambe pred mrzlimi vetrovi in dobiva tudi ne¬ koliko sence. Angleži, ki so v vsakterem gospodarskem oziru prvi in umni gospodarji, visoko cenijo žive ograje, tako da za pašnik, ki ima dovolj dobrih ograj, plačujejo veliko več, kakor za pašnik brez živih ograj. Pri njih velja 50 oralov pašnika, ki je vsaj v pet vrst razdeljen in z živimi ograjami oskrbljen, več kakor 60 oralov, ki teh nimajo. Ograje so ali suhe (mrtve) ali žive. Suhe ograje so ali zidane, ki so drage, ali napravljene iz kamenja; poslednje so primerne krajem, kjer je mnogo kamenja, kterega je treba odpraviti iz zemlje in s kterim se lehko napravijo one ograje. Nikakor ne bomo hvalili takih ograj, vendar jih ne zavržemo tako popolnoma kakor mrtve suhe ograje napravljene iz lesa. Koliko lesa se ne poseka v gozdih, in ves les je skoro za¬ vržen. Take ograje pa tudi niso prijetne za oko; ob cestah 42 žalijo lesene ograje oko trudnega popotovalca, ker navadno so kakor kaka podrtija in vislice napravljene. Po zimi zginejo, eden ali drugi se jih že usmili in porabi za svojo bajtico. Ko pride spomlad, treba je zopet novega lesa. Koliko denarja se ne pozgubi s tem! Skrajni čas je, da bi opustil vsak go¬ spodar to staro pregreho. Vsaj menim, da ni nikjer takih gospodarjev, ki bi imeli toliko lesa, da bi ga tako tratili. Žive meje ali ograje bi nekoliko lesa donašale in poznam veča posestva, ki dobivajo vsako leto toliko drv in butar od živih ograj, da jim je le malo treba hoditi po drva v gozd. Zato zdi se mi primerno, da popišem, kako se dajo napraviti žive ograje. Za žive ograje navadno služijo: glogovec ali beli trn (Crataegus oxyacant), akacija (Robinia pseudoaccacia), smreka (Pinus alba), murba, (Morus alba) itd. Za to najpripravniši je glogovec (beli trn), ki se raz- rase prav gosto. Iz njega se napravi lehko popolnoma nepro- derljiva ograja. Njegove korenine ne segajo daleč v polje, tudi se ne razprostirajo njegove veje na široko; sploh se da taka ograja lehko obrezovati in odgojiti. Njegov trn stori ograjo tako popolno, da celo majhne živali ne lezejo skoz njo, ker se trnja boje. V glogovčevi meji pa tudi ptiči in drugi mrčesi ne morejo bivati. Res je težavno napraviti tako ograjo, vendar stanovitnost in popolnost poplača obilne stroške. Zasajajo se take ograje ali s tem, da naberemo v gozdu mladih glogov- čevih rastlin, kar pa ni ravno najboljše, ali pa, kar je umnejše, da se odgojujejo potrebni glogovci iz semena v potrebni dre¬ vesni šoli. V rdečih jagodah glogovca se najde seme, ki se ali koj v jeseni poseje, ali se spravi v piskre, ki so z dobro prstjo napolnjeni. Včasih se prst nekoliko namoči in piskri se hranijo v srednjegorkem prostoru. Spomladi se seme poseje in če se je ravnalo po navedenem načinu, seme že v tistem letu stori lepe mlade rastlinice, ktere se sicer še le v drugem letu prikažejo. Miši nadlegujejo setev in umno je zarad tega, da v zemljo pomešano nekoliko sesekanih brinovih ali trnovih vej, steklenih Čepin itd. Sevno zemljišče mora biti vedno čisto in opieto. Posebno dobro je, da se vseje seme v vrste, ker potem lehko okopavamo in oplevamo mlade rastlinice. V dru¬ gem letu se presadijo mlade rastlinice v drevno sadišče. Pri presajenji se jim okrajšajo vse korenine, da napravijo potem gostejše korenine. V drevnem sadišču je treba drevesca več¬ krat okopavati. V treh letih so drevesca dovolj krepka, da jih že porabimo za napravo ograje. 43 Zemljišča, kjer ima biti prihodnja ograja, morajo biti dobro pripravljena, zrahljana in zato pred zimo prekopana, spomladi pa se vsajajo drevesca. Hitro, ko so se drevesca vzela iz drevesnic, treba jih je presaditi in jim korenine okrajšati. Dobro je nametati na korenine nekoliko sprsteninske zemlje, predenj se zasujejo z navadno prstjo. Drevescem se nekoliko okrajšajo vrhovi in sestavijo 6—12 palcev narazen; krepkejša so drevesca, bolj narazen jih smemo saditi. N ek t eri stavijo drevesca na poševno, tako da se drevesca križajo in menijo s tem doseči, da bodo drevesca za naprej tako rasla in napravila gosto ograjo. Jaz pa menim, da to ni popolnoma prav, ampak mladike po raznem zasajene rasejo više, in zarad tega menim, da se tako namen prav doseže, če se le potem stranske mladike zvežejo in silijo, da se na dalje širijo in razvijajo v taki legi. Glavna stvar je, da je ograja pri tleh prav gosta. To dosežemo s tem, da porežemo drevesca v prvem letu prav nizko, en, k večemu dva palca visoko nad zemljo; drevesca potem toliko več mladik poženejo iz naj nižjega debla. Sploh je treba skrbeti, da je ograja pri tleh bolj široka nego pri vrhu. Take glogovčeve ograje trpe mnogo let; skušnje spričujejo, da so že čez 100 let stare in vendar vedno še dobre ograje. Konečno omenjam še, da zahteva glogovec vsaj srednje dobro zemljo. Za peščeno, revno zemljo je akacija najboljša za živi plot. Njeno trnje je prav pripravno, le to ni ugodno, ker prehitro kviško raste in je težavno odgojiti jo pri tleh prav gosto. Za ograjo se rabijo tudi črni gaber, leskovica, vrba, ktera poslednja je posebno za močvirne kraje. Kjer je svilo- reja, bila bi na pravem mestu murbova ograja, ki donaša vsako leto nekoliko perja za sviloprejke. III. O plevelu. Kdo ne ve, koliko njiv je ravno s plevelom tako pre- rašenih, da žitne rastline ne morejo na takih njivah vspešno rasti; plevelne rastline posrkajo vso moč iz zemlje in tako rekoč žitnim rastlinam upadejo ves živež. Hočemo tedaj slabo zemljišče zboljšati, tako nam mora biti mar, plevel vničiti in zatirati. Plevelne rastline se množijo ali po semenu ali po koreninah in mladikah. 44 Kako se dajo uničiti plevelne rastline? V obče bomo zemljo plevela obvarovali, ako zemljišče skrbno in popolno pravilno obdelujemo, ako rastline umno vrstimo in čisto seme rabimo. Če je kako zemljišče posebno polno plevela, tako da se tudi s čistim semenom zbrano s pridno plet vij o ne more očistiti, treba je pomagati s kolobarom, to je, da se kolobar tako sestavi, da na tako zemljišče pridejo okopavne rastline in detelja, sploh take rastline, ki zatirajo plevel. Za to bi bil primeren kolobar ta le: 1. leto: korenstvo, 2. „ ječmen z deteljo, 3. „ detelja, 4. „ pšenica (po strnišču repa). 5. „ koruza. 6. „ rž ali oves. Korenstvo je treba okopavati in osipati, ječmen in pše¬ nico pridno oplevati, okopavati tudi koruzo in strnišno repo. Detelja se pokosi, predno dozorijo plevelue rastline; tako smemo zagotovljeni biti, da se more zboljšati tudi najbolj ple- velnasto zemljišče. Posebno še priporočamo, naj se pazi, da v gnoj ne pride plevelno seme, ker s tem se razširi mnogo plevela. Želeti je tedaj, da bi vsakteri poljedelec premislil, ko vrže plevelne rast¬ line na gnojni kup, ki so že napravile dozorelo seme, da pokvari s tem on sam še veliko bolj zemljo, da postane ple- velna. Še premalo se rabijo plevelice, ker mnogo plevelnih rastlin bi se s pridno pletvijo koj v začetku izrulo. Dobro vredjena brana naj bi bila pri vsakterem gospo¬ darji, da ž njo še pred setvijo pridno njivo prevlači, ker ta trud se obilno poplačuje. Navadne plevelne rastline so: Perenka (Triticum repense) škodljiva in huda plevelna rastlina, ki nadleguje rastline s svojimi razraščenimi koreni¬ nami. Uničevati ta plevel je težavno, ker vsak v zemlji ostali košček korenine požene novo rastlino (travo). Z brano se iz¬ vlečejo take korenine, ki so, če se dobro operejo, tudi za krmo živini. Sicer morajo se požgati. Ljulika (Lolium temulentum), ki iz . semena rase. Njeno seme je zdravju škodljivo, ker je polno omotice. Kruh iz pšenice, kteri je primešano nekoliko ljulike, je nezdrav in omotljiv. 45 Gabez (Svmphitum officinale). Ta plevel je gotovo vsa¬ kemu poljedelcu znan. Njegove debele korenine in njegovo široko perje hudo nadleguje rastline. Osat (Cirsium arvense.) Z debelimi in dolgimi kore¬ ninami, s trnjevim steblom in mesnatim perjem je prav na¬ vaden in hud plevel, kterega uničiti je težavno, ker se množi ne le po semenu, kterega ima veliko, ampak tudi po koreninah. Najpred se uniči, če se umori, predno dozori seme. S teki as (Bromus secalinus), ki nadleguje posebno rž in ječmen. Kokalj (Agrostemma githago) gotovo vsakemu znana plevelna rastlina. Kostrela (Panicum crus galli) posebno v mokrih leti¬ nah ajdi škodljiva in se množi po semenu. Mnogo je še drugih plevelnih rastlin n. pr. slipovka, lapuh, habat, preslica, itd. toda preveč bi se zamudili, če bi hoteli vse našteti. Na travnikih nahajamo tudi drugih plevel¬ nih rastlin, čeravno nijeden gospodar na to ne pazi. Mahaje po mnogih travnikih več, nego drugih rastlin. Z brano bi ga lehko uničili, tudi z apnom in pepelom. Pa kako zboljšati travnike in jih plevela obvarovati, o tem govorimo pozneje. IV. Rastlinam škodljive živali. Živali raznih vrst nadlegujejo rastline s tem, da jih spodjedajo, da jim kvarijo cvetje, korenine, seme itd. Ne bilo bi tedaj odveč, če bi nekoliko — kolikor sploh spada v ta oddelek — govorili o raznih škodljivih živalih: Miši nadlegujejo prav hudo rastline, ker se obilno množe. Le v začetku se vspešno proti njim ravna, da se uničijo; po¬ zneje je to delo težavno in negotovo. Kazni strupi, posebno močnati cmoki, so vspešni; mišica je prenevarna zarad ljudi. Sploh je treba prav pozorno rav¬ nati s strupi. Najbolj pomagajo živali, ki miši lovijo: mačke, ježi, sove, ktere je treba varovati, ne pa moriti. Največ so¬ vražnikov je iz vrste mrčesov: Keber (Melolontha vulgaris) Kdo ne pozna navadnega kebra, ki v nekterih letih mesca maja in junija razsaja in strašno škodo napravlja v gozdih in sadnih vrtih. Se večo škodo napravlja on kot črv v zemlji, ko spodjeda rastlinske korenine in marsiktero umori. O! da bi kmetovalci vsi združeni se oborožili in šli v boj proti temu sovražniku, ki naše rastline že toliko let na- 46 pada. Po leti, ko se kebri prikažejo, treba je zgodaj zjutraj iti in jih iz dreves iztresti, umoriti in na gnojni kup spra¬ viti. Nekteri jih kokošim polagajo; mislim pa, da je najpri¬ mernejše, jih popariti in na gnoj vreči, ker gnoj zboljšajo. Dragi gospodarji! ne bojimo se tega opravila, koliko bomo koristi dosegli in še nekoliko dobrega gnoja! Ravno tako je treba pri oranji paziti, da vse črve, ktere zapazimo in izorjemo, poberemo in uničimo. Bolha (Haltica-brassicae-Oleracea). Res majhna, ali zelč škodljiva je ta živalica, ki posebno repo, peso, repico, lan, tudi sočivje napada. Mnogokrat celo setev tako popolnoma uniči, da ni mogoče vedeti in spoznati, kaj je bilo vsajeno na tem ali onem zemljišču. Gorko vreme , vroč gnoj in gorka zemlja je bolham prav ugodna. Čeravno je mnogo pomočkov nasvetovanih, vendar moramo odkritosrčno reči, da vsled po- skušenj se je malo vspeha doseglo s takimi zdravili, katere ta in drugi nasvetuje n. pr. pomešavati seme z apnom, s koščeno moko — s pepelom, pomakati rastline z vodo, v kteri se je nekoliko soli raztopilo ali nekoliko česna, tobakovega perja skuhalo; zasajati konopelj, ki tem mrčesom smrde itd. Sam sem skusil, da je prav dobro čez 3 tedne po glavni setvi še nekoliko semena posejati, ker bolhe gredd rade na mlajše rastlinice, med tem pa so prve že krepko odrasle in nevar¬ nosti odšle. Nekoliko se jim more žali Bože! že žrtovati. Ravno taka je z mnogimi enakimi živalicami n. pr. Grahov kukec (Bruchus piši), ki polaga svoja jajca skoz stročje v še mehko zrnje, kjer toliko časa živalica ostane, dokler v prihodnji spomladi ne pride popolni keberček iz zrna. Gosenice nekterih metuljev so hudi sovražniki rast¬ lin n. pr. Kapusnik (Papilio brassicae), kterega gosenice se vse- dejo na zelje in sicer, dokler so še majhne, nahajajo se v celih kupih na spodnjej strani perja. Tedaj je še čas, da se oberd, ko pa je požrešna gosenica veča in je vse polno go¬ senic po želji, vse je zastonj in največi trud le malo zda. Najzdatniši pomoček je, metulje loviti, gosenične zalege po drevju poiskati in pokončati. Gospodarji nikdar ne hodite mimo drevesca, da ne bi ga pogledali in očistili takih zaleg. Osasta muha dela svojo zalego v žitu in črv razjeda znotraj stebla, tako da mnogo žitnih rastlin pogine. Popotne kobilice (Gryllus migratorius) so doma na jutrovem ob Moldavi v Valahiji na južnem Ogrskem. Celi oblak se jih prikaže in kjer se vsedejo, vse do golega uničijo. Ko so mlade, so navadno skupaj na kupih in ne morejo še 47 prav lehko leteti. Z ognjem se morejo uničiti in sicer tako, da se najprej poiščejo, potem se vreže jarek okrog njih in s slamo zažge, ktera se vedno bolj proti sredi pomika, dokler jih ogenj ne doseže. Njivski polž (Limax agrostis) škoduje v nekteri je¬ seni tako hudo žitni setvi, da cele njive prazne postanejo. Apno, ktero se na zemljo potrosi, še največ izda, vendar je treba to delo po noči storiti, ko je polž na setvi, po dnevu je pa v zemlji skrit. Tudi gnojnica, kteri se nekoliko žveplene kisline prilije, more nekoliko polžev uničiti, če se polije po zemljišču. Mogli bi še našteti in imenovati nektere ptiče, ki v enem oziru škodujejo s tem, da zobljejo zrnje, čeravno moramo priznavati, da so ravno oni zopet koristni prijatelji, ker od tacih živali živč, ki so poljedelstvu škodljive, kakor smo jih ravno poprej omenili. Nekoliko se more že ptičem privoščiti, ker hočejo tudi nekaj povračila za neutrudljivo de¬ lovanje, ko lovijo mrčese, gosenice, črve, itd. Ees so dane postave, ki varujejo koristne ptice; toda vse premalo se pazi, da bi izvrševali te prekoristne postave. Pa vsaj tudi brez postave moramo ljube ptiče prijazno privajati, ne pa jih moriti in preganjati. Kdo ne pozna mar¬ ljive senice, pa vendar se preganjajo! Neutrudljivi brglez, ravno tako žolna, srakoper, itd. vedno iščejo mrčesov, kebrov, da jih požrč. K&ko pridno lovi lastovka sitne muhe in jih uniči. Dragi gospodarji! skušnje spričujejo, da v letinah, ko je malo tičev bilo, je navadno toliko mrčesov se zaredilo, da so se naj lepše setve in pridelki pogubili. Mar ni to dovolj jasen dokaz ? Slednjič naj še spregovorimo o neki živalici, ktero pri- štejejo navadni kmetovalci sovražnikom, pa po krivici. To je „krt“, ki mnogo mrčesov v zemlji uničuje. Nasprotniki krta trdijo, da spodjeda korenine trav. Eavno nasprotno je; krt se nobene korenine ne dotakne, če nektere krtine napravi, menim, da je še vedno dobro storil, ker s tem se zemlja rahlja in mrtvica je došla na površje, da se zraka in vlage napije in rodovitna postane. Le grablje v roke in krtine so poravnane, saj že tako malo storimo za travnike; to je edino, kar na¬ vadni kmetovalec za senožeti stori, če gre krtine razgrabit, se ve da nevoljno in pri tem krta izdaja in mu smrt želi. Dragi! le določno preiskujte vsako stvar in vse bo bolj napredovalo. V majhnih stvareh je mnogokrat dovolj koristi. 48 III. Poglavje. Kmetijska orodja in stroji, s kterimi zemljo obdelujemo. Da zemlja rodovitna ostane, treba je pridno obdelavati jo z raznimi orodji. Z obdelovanjem dosežemo, da zemlja po¬ stane rahla in le če je zemlja zrahljana, morejo se razkrojiti v njej redilne tvarine. V rahlem stanu zemlja tudi nektere obstojne dele iz zraka vživa. Fizikalične lastnosti zemlje se zboljšujejo, kepe (krepe) minejo, ona postane sposobna, več gorkote in vlažnosti sprejemati; koreninam dopušča, da se lehko širijo in razprostirajo. Več je dobre rahle zemlje, veče rodovitnosti se smemo nadejati. Obdelovanje se ravna po lastnosti zemlje, po vrstenju rastlin, po obnebji in po krajni legi. Tako n. pr. je val v pokrajinah z vlažnim obnebjem nepotreben, posebno če je zemlja močno skupna in težka; v suhih legah pa je val ne- obhodno potrebno orodje. Za težko zemljo so potrebni plugi, da jo polagoma in vendar popolnoma obračajo, med tem ko za lahko zemljo služijo plugi z visoko , strmo desko. Težka zemlja zahteva, da jo večkratno obdelujemo; rahla zemlja se obdeluje z lehkimi orodji. Iz tega razvidimo, da je neobhodno potrebno, preiskavati vse razmere in še le potem izbrati si eno ali drugo orodje za obdelovanje zemlje. To pa nam daje povod, da se seznanimo z vsemi koristnimi orodji in stroji, S kterimi se da zemlja obdelavati. Kazdelili bomo vsa orodja v sledeče vrste: I. Orodja, s kterimi zemljo rahljamo in obračamo. II. Orodja, s kterimi zemljo poravnamo. III. Orodja in stroji za setev. IV. Orodja, s kterimi zemljo okopavamo. V. Orodja, s kterimi žanjemo, kosimo, mlatimo itd. I. Orodja, s kterimi zemljo rahljamo in obračamo. Oralo. Dobro oralo je tisto, ki sledečim zahtevam zadostuje: 1. Mora biti tako vredjeno, da zamoremo ž njim plitvo in globoko orati. Hočemo prav globoko n. pr. 12 ali še črez 49 12 palcev globoko orati, moramo si napraviti posebno oralo, ker navadno oralo ni za prav globoko oranje, tako tudi oralo za rablanje spodnje zemlje ne more služiti za bolj plitvo oranje. 2. Brazda naj je navadno široka 9—12 palcev; globo- kejše se orje, širje mora biti lemež; brazda ne sme biti več nego dva palca širja, kot je lemež širok. 3. Oralo mora gladko odrezati brazdo. 4. Odrezano brazdo mora popolnoma obrniti. 5. Ob enem mora zemljo dobro drobiti in rahljati in 6. mora biti tako napravljeno, da je kolikor mogoče močno, vendar lehko in da ne zahteva preveč vprežne moči. Deli oralovi so: a. Lemež, b. deska, c. kozolec, d. plaz, e. črtalo, f. hlod, (gredelj) g. ročice, h. vprežna naprava. a. Lemež je tisti del orala, ki v zemljo reže brazdo 7 do 12 palcev široko. Ob enem vzdigne brazdo od spodnje zemlje in daljno vzdigovanje deski prepušča. Lemež ima na¬ vadno podobo trapeča ali pa pravokotnega trikota. Kako dolg, kako širok in koliko obdčen naj bo lemež, vse to je odvisno od lastnosti zemlje; od širokosti lemeža odvisi tudi, kako široka bode brazda, čeravno mora voditelj orala širokost brazde nekoliko spreminjati. Dolg in le malo obokani ali vzdignjeni lemež je najpripravnejši, ker gre v zemljo, kakor zagojzda; vendar moramo omeniti, da na predolgem lerntži ostaja brazda (zemlja) predolgo časa, kar gotovo zdatno teži celo oralo; zarad tega mora biti dolgost nekoliko skrajšana. Skupnejša je zemlja, daljši, strmasti in manj obokan lemež je potreben; za rahlo zemljo zadostuje kratek, širok in strm ali obokan lemež. Med vsemi deli orala se lemež najhitrejše porabi, ker se najbolj drga. Da je jeklen ali saj z jeklom podstavljen lemež najboljši, to je vsakemu gospodarju znano. Čeravno je brez dvombe važno, da je ost lemeževa v ravni legi s plazjo, imajo vendar skor vsa orala lemež, čigar ost je obrnjena proti spodnji zemlji in nekoliko proti ledini, (t. je: še neorani strani). Posebno je treba paziti na to, da je lemež z desko v pravilni in primerni legi, tako da ni kota, kakor se vidi pri navadnih oralih, ki imajo ravne, kratke deske. V takem kotu se nabira zemlja in napravlja hudo trenje. Ko bi bila deska pravilna, zemlja bi ne zaostajala. b. Črtalo. Črtalo je trden, navadno raven nož, ki odre- zuje pred lemežem brazdo od neorane strani. S tam on veliko pomaga, ker oralu ni treba trgati od lemeža vrezane brazde. Črtalova ost .mora biti pred lemeževo ostjo in nekoliko naprej Umni imetovalec. ^ 50 obrnjena. Crtalova širokost ima biti 2 ] / 2 do 3 palce. Vedno je treba, da je črtalo trdno v hlod vdelano, da je ostro in tako postavljeno, da podaljšana lemeževa in črtalova črta na¬ pravljate kot 45°. Za rahle zemlje črtalo odpade. Veliko le¬ žeče je na tem , kako je vstavljeno črtalo. Najboljši način je Amerikanski. Črtalo se primerno stavi k gredeljnu (hlodu) in oklene se z ravnokotnim oklepom, ki veže hlod zgorej in spodej. Oklep je sklenjen s pakom ali zametom. c. Deska. Brazdo, ktero odrezava lemež, obrača deska. Oblika deske se ravna po lastnosti zemlje. Da se .težka ilovčna zemlja popolnoma obrača, naj bo deska vretenčasto zavita. Manj vzdignjeno je vretenčno površje deske, daljša postane dt-ska in toliko daljšo pot ima storiti odrezana brazda na njej. Ker je deska dolga, se vse bolj tere, toda dobrega obračanja je pričakovati, le od take deske. Kako dolga in kako visoka ima biti deska, to se ravna po Iemežu. Visokost deske je tudi odvisna od širokosti brazde, tako da je visokost deske 4 palce veča od širokosti brazde in 7 palcev veča od brazdine glo¬ bokosti. Dobro oralo ima 12 do 15 palcev visoko desko. Deske so iz navadnega železa, ali jeklene ali pa iz vli¬ tega železa. Deske iz vLtega železa sicer najmenj stanejo, toda tudi le malo časa trajajo, ker se hitro razbijejo in pokvarijo. Površje deske mora biti gladko , da se narmanje ko je mo¬ goče, z zemljo tere. Lesene deske so nemogoče, ker ne mo¬ rejo se obokati, kakor je treba in delajo tudi veliko trenje. d. Plaz. Plaz je podloga oralu. Plaz mora biti gladka in ne preširoka, da ni preveč trenja. Ona mora biti ravno- tečna (parallel) s spodnjo stranjo lemeža. Če ni železna, mora biti vsaj z železom okovana, da je trenje zemlje z železom manjše. Navadno je plaz l 1 /« do 2 čevlja dolga in 3 do 4 palce široka. e. Kozolec. Kozolec je na levi strani orala in nosi lemež, plaz in desko. On je najvažniši vez orala, ter veže gredelj in plaz in služi deski in Iemežu kot podpora. Pri ame- rikanskih oralih sta kozolec in deska v enem kosu. Pri Grigno- novem plugu je celo v enem kosu, kozolec, deska in plug, in le lemež je nastavljen. Ker kozolec veže razne dele orala, je treba, da je močen. Kozolec more biti lesen ali železen, za Kar je vlito železo pripravno. f. Hlod (gredelj). Hlod je oni del orala, ki posreduje vprežno moč. Hlod je navadno 5—6 čevljev dolg. On inora bit) tako vredjen,, da oralo lehko pravilno stoji in se vtrdijo na njem vsi drugi deli orala. Ob enem mora biti trden. Ža hlode služi bukov ali brezov les itd., tudi železni hlodi se na- 51 bajajo. Stara navadna orala imajo vkrivljene hlode, kar ni potrebno, če je oralo tako, kakoršno moramo imeti za dobro oranje. Na koncu hloda je vprežna vprava. g. E o čici. Navadno ima oralo dve ročici; novejša orala imajo le po eno.^Dolga ročica je boljša od kratke. Z ročico vodi po potrebi orač oralo, in to le v sili, ker dobro in pra¬ vilno vredjeno oralo mora samo in trdno iti. 2 Le ko v kako korenino ali skalo zadene, je treba, da ga orač obdrži in vzdigne. Sicer pa je za začetnike umno, da ima oralo dve ročici, ki ne delate nikakoršne teže, le nekoliko grošev več stanete. h. Vprežna priprava. S to pripravo je treba dati oralu stanovitno vprežno črto , potrebno globokost in širokost brazde. Tu imamo omeniti, da so raznoteri načini vprežne vprave. Stara, sploh do sedaj navadna orala imajo plužnje, na kterib leži gredelj in pri ptujih oralih vidimo mesto pluženj le drso ali celo nikakoršne vprave. Orala, ki nimajo nikakoršne spodnje podpore, so le za globoko oranje; za oranje kamni¬ tega sveta je drsa neobhodno potrebna; za strme njive pa so plužnje najboljše. Orala brez spodnje podpore zahtevajo sicer manj vprežne moči, ker ni nikakoršnega trenja, kakor je pri oralih s pluž- njarni, ker na kolesca se nabira zemlja in množi trenje. Najpripravnejša je drsa, ki daje oralu dovolj podpore in gotovosti. Drsa je prav enotero napravljena in vendar se ž njo lehko vredi, kako globoko ima oralo iti, in ker je pri drsi le malo površja, ktero se dotika zemlje, je trenje le majhno. Novejša angleška orala imajo tudi kolesca, toda eno je više od drugega, s tem se zmanjšajo nektere neugodnosti. Desno kolesce je za */ g veče od levega, ktero gre po zorani zemlji.^. ^ Z upravo, ki vreduje globokost brazde, mora se tudi g l obo ^ kost brazde vrediti. Dotična vprava obstaja v tem, da je v gredeljnu vrezanih več lukenj, črez ktere je železna šina in klin (glej pod. 4). Navadno orač pripomaga, da oralo široko ali ozko brazdo reže, dobro vredjeno oralo pa tudi tega ne zahteva in želeti bi bilo, da bi vsak gospodar imel tako umno in popolnoma vredjena orala, da ne bi trebalo oraču vedno z vso močjo držati ročice in paziti, da bi skočilo oralo iz zemlje. Pri c ralih s plužnjami je vprega znana, pri oralih z drso. pa nahajamo vprego na koncu hloda. Nektera orala imajo verigo, ki je vtrjena blizo srede hloda. S tam se najbolj približa k pravi vprežnji črti, ki gre od srede lemeža skoz konec gre- deljna do vprežue moči, to je do vratu volov ali do pr3 vpre- ženih konj. Ker je pri oralu mnogokrat veča potreba, da se 52 glohokejše stavi, nego da reže širjo brazdo, je potrebno, da je vredba (regulator) za obe dve razmeri napravljena. O trenji. Ker smo že večkrat do sedaj omenjali trenje, potrebno je o tem nekoliko pisati. Vsak stroj zahteva en del moči, da izvrši delo, drugi del moči pase potrebuje, da pre¬ maga trenje. Taka je tudi z oralom, ki potrebuje en del moči za spodrezavanje, vzdigovanje in obračanje brazde, drugi del pa za odstranjenje nasprotujočih sredstev, kar je ravno trenje, ker vsi deli orala posebno lemež, drsa, deska, plaz itd. se z zemljo gulijo, in to dela trenje. Velikost trenja je odvisna od teže orala, od bolj ali manj globokega oranja in od lastnosti površja dotičnih delov, ki se z zemljo tarejo. Zarad trenja, ki toliko vprežne moči za-se rabi, morajo biti orala kolikor mogoče lehka, vendar dovolj močna. Kolikor funtov več tehta plug, toliko več moči se izgubava. Največe trenje je na le- mežu in pri začetku deske. Različnost dela je tudi pomenljiva; globoko oranje, oranje ledine—težke zemlje itd. zahteva go¬ tovo večo vprežno moč, kakor plitvo oranje rahle zemlje. Vprežna moč, ktero potrebuje oralo, odvisi od tega, 1. kako široka in globoka da bo brazda; 2. kako skupna, trda, vlažna in težka da je zemlja; 3. kako težko je oralo samo po sebi; 4. kako se oralo vpreže; 5. kako je oralo sploh sestavljeno in 6. kako hitro da se orje. I. Raznotera orala. Umni kmetovalci so napravili za razne zemlje in za razna, opravila tudi razna orala , ktera hočemo, kolikor do¬ puščajo okoliščine, svojim častitim bralcem popisati. Zdaj ko vse napreduje, moramo tudi mi slovenski poljedelci napredovati in treba.je tedaj, da se seznanimo z vsemi poglavitnejširni stroji, ki se rabijo pri obdelovanji zemlje. 1. Holienheimsko ©ralo. (Pod. 2.) Hohenheimsko oralo se dobiva ne le po nemškem, am¬ pak tudi po naših pokrajinah. Deska tega orala je zavita, posebno proti koncu je precej kratka in strma. Že ta lastnost dela, da je Hohenheimsko oralo za srednje zemlje namenjeno, to je, za.vse zemlje, ki so srednje skupnosti ali zveznosti. Fabnkanti napravljajo več vrst tega orala, in sicer tudi z 53 daljšo desko za težke zemlje. Gredelj je iz lesa in ima mesto ženj dr so, črtalo je pritrjeno na gredelj po amerikan- skem načinu. Pri tem oralu nahajamo navadno le eno ročico. Deska je 11 palcev visoka; lemež pa je z desko vred 36 palcev dolg. Tudi se napravlja Hohenheimsko oralo z daljšo desko za težke zemlje. To oralo je trdno, dela prav dobro in zahteva primerno le malo vprežne živine. To oralo izdeluje fabrikant K ii h n e v Wieselburgu na Ogrskem za 25—30 for. 54 Temu oralu blizo enako je Ogrsko oralo, ktero izdeluje Kiihne; le da ima spredej plužuja, ktera so železna in brazdno kolo je premakljivo. Cena celemu oralu je 35 for. Pod. 3 nam kaže izvrstno oralo, ktero prav gorKo za srednje težke zemlje priporočamo. 2. Angleška orala. (Pod. 4.) Pri teh oralih je dolga deska, ostasti trikotni lemež, dobro vredjeni vprežni deli in dolge ročice. Deska, ki je na¬ vadno iz jekla, meri od ostilemeža do zadnjega konca 38 do 45 55 palcev. Ozek lemež je sicer v začetka le malo obokan ali vzdignjen. Vsa sestava angleškega orala je tedaj taka, da je ono za težke in zvezne zemlje. Omeniti moram, da ozek lemež an¬ gleškega orala le ozke brazde reže, kar bi smel marsi- kteri poljedelec grajati, toda natanjčno preiskavanje do- kaznje, da ozek lemež sicer ozko brazdo reže, s tem pa se prihranuje mnogo vprežene moči, kar je pri oranji težke ilovnate zemlje kaj pomenljivo. Razun tega se z oskim lemežem režejo le ozke brazde, in to je v težki zemlji potrebno, ker le s tem se zemlja na tanjko razdrobi in preorava. Do takih ozkih brazd, ktere oralo odrezuje, in na stran polaga, lehko dohaja zrak, ki dobiva dovolj površja in take brazde vsled tega go¬ tovo hitrejše razpadajo nego 10 ali 12 palcev široke. Ako bi hoteli angleško oralo za oranje širokejših brazd rabiti, vzamemo nekoliko širji lemež, kar tudi An¬ gleži storijo, ko orjejo le bolj srednje-težko zemljo. H oward je napravil oralo z dvojnim oralnim telesom (glej pod. 5) tako, da se ob enem režete dve brazdi. Tako oralo je za preoravanje bolj lehke zem¬ lje, zahteva vprežne moči treh konj. S tem se res Pod, d. Angleško oralo. Pod. 5. Iloivardovo oralo, 56 prihrani nekoliko vprežne moči, vendar je tak plug voditi preteživno, I posebno pri obra¬ čanji, tudi le tež¬ ko sega globoko. Sploh ga umni kmetovalci nič kaj ne obrajtajo, ker nima prave, dejanske vred¬ nosti. 3. Amerikansko oralo. To oralo je ve¬ liko bolj priljub¬ ljeno od Angle¬ škega, ker je prav dobro vredjeno, ni težko in ne drago. (Pod. 6.) Skoro v si deli orala so iz vlitega železa. Deska je manjša od one pri angleških ora¬ lih in ozka. Ame- rikanci sicer na¬ pravljajo to oralo različno, oziroma na zemljo, ktero imajo rahljati. N. pr. Za težko, trdo ilovico je dolg, ozek in kre¬ pek plug. Posebno v tem se odlikuje, da ima zel<5 visok gredelj, ki je močno vzdignen nad desko, tako da pri cranji ne more gnječiti se plevel in s tališče. Lemež je jeklen in zelč ostast. Izdeluj ega Ei c h- man v Pragi za 50 for. 4. Obraeljivo oralo. (Pod. 7) V hribskih krajih nahajamo strmo ležeče njive, ktere je treba tako orati, da se vrezavajo vse brazde ena za drugo. Staro oralo imenovano Nori¬ ško, ki se še zdaj nahaja po planin¬ skih deželah, ima dva lerneža in dve deski na enem gredeljnu. Z obračljivim ora¬ lom se prihranuje nekoliko časa, ker se na koncu brazde ima obračati le vprežna moč (konje), plug in njegovi obračjivi deli pa se le ober- nejo in se lehko koj v ravno isto stran brazda vreže ko poprej. Ko bi hoteli z navadnim oralom njivo vso veno stran zorati, morali bi razdeliti nekoliko delov in Pod. 7. Obračljivo oralo 58 59 s plugom po .končani brazdi nekoliko naprej iti in tam še le novo brazdo zastaviti. Da pa delo takega orala ni popolno, to je jasno. Boljše bi bilo rab ti navadno oralo, s kterim se zemlja lepše zorje in s kterim se namen tudi doseže. V novejših časih so jeli napravljati obračliiva orala po načinu Bansomes-a kteremu so razsojevalci na Pariški vesoljni razstavi 1. 1867 priznali največo vrednost. B momesovo oralo ima dve deski, ki se pri oranji menjate. Postava tega orala je težka, in tudi cena prevelika, tako da nikakor ne bo imel bodočnosti. Obračljivo Amerikansko oralo, ktero je tako le se¬ stavljeno: Sprednji del deske ima ob obeh straneh vreze. Deska se vrti krog vodoravne osi in oralno telo se z želez¬ nim kaveljnom priklepa. V zadnjem delu deske je namreč luknja, v ktero se kavelj vklepa. Ko se preOrje do konca njive, obrne se oralo koj zraven, kavelj zopet zatekne in koj zraven reža se druga brazda, ki pada vštric, tedaj zraven prve. Tako se preorava vsa njiva v eno stran. Črtalo je tudi s po¬ sebno pripravo premakljivo , ktero se mora vsakteremu obra¬ čanji prestaviti, tako da je od lemtževe osti obrnjeno proti zemlji, ktera se ima odrezati. Deska, sploh cela vprava ne more biti tedaj popolna. 5. GrrignonoTO oralo. (Pod. 8.) To oralo je doma na Francoskem in se je zarad svoje sposobnosti skoro po celi zemlji razširilo. Deska, kozolec in plaz tega orala je vse v enem kosu in iz vlitega železa. Deska ima spredej sicer nekoliko strmine, ni predolga, zadnji del njeni pa je prav dobro zavit. Spodnja črta deske ne sega do zemlje, ampak posebno proti koncu se odmika od zemlje, kar zdatno manjša trenje. Lemež ima je¬ kleno, dletu podobno ost. Ortalo je enako, kakor pri Hohen- heimskem oralu. Lemež reže dovolj široko brazdo. Navadno nima Grignonovo oralo nobene podpore od spredaj in ima neko posebno vpravo. Od spredej gredeljna je prerez, skoz ktero gre luknjičasta železna palica. Ta se vstavi in skoz luknjo dene čebljiček. Tako moramo staviti ali viši ali niži celo vpravo, s čem napravimo, kako globoko ima iti oralo. Na spodnjem koncu te palice je zobčasta ploščica, na ktero je vtaknjena vprežna veriga, ktere konec je obešen na kaveljnu, ki je vtrjen v hlodu. Podoba 8 kaže natanjčno obliko takega orala. To oralo lepo in lehko gre, je pripravno za različne zemlje, tudi v trdi ilovici dobro dela in sicer 10 palcev glo- 60 boko. Gotovo ga sinemo imenovati in vvrstiti med najboljša orala, našim kmetom naj bo gorko priporočano. 61 6. Zugmaierjevo oralo. (Pod. 9.) To oralo je najbolj po Avstrijskem razširjeno. Tudi po Sloven¬ skem je dovolj znano in priljubljeno. Za srednje težke zemlje je tokaj pripravno. (Pod.9.) Deska in lemež sta iz kovanega železa. Deska je dolga in zavibnjene oblike in proti koncu taka, da spodnja črta ne sega do zemlje, kar je gotovo umno, ker s tem se manjša trenje. Hlod je raven in dolg, navadno okovan. V hlodu je vtaknjeno črtalo, ktero se more više ali niže vstaviti, ne more se pa vstaviti bolj naprej, tedaj navpično ali bolj na- napoševno. Navadno ste dve rečici. Tega orala se kmetovalci še najbolj po¬ primejo , ker ima dve ročici in tudi plužnje, na kterih sloni hlod. Že¬ leti bi bilo, da bi se vsaj to oralo povsod udo¬ mačilo in s tem že bi bil velik korak storjen v napredku s kmetij¬ skimi orodji, ktera so za obdelovanje zemlje tako važna. 7. Rnhadlo. (Pod. 10.) Kakor služijo za težkeilovčne zemlje orala z dolgo desko in ozkim lemežem, tako je za rahlo, peščeno zemljo pripravno oralo s kratko, strme desko. Ruhadlo ima zakrivljeno, štirivoglato, že- Pod. 9, Zugmaierjevo oralo, P °*' JO. Ruh.dlo, 62 63 pod. 11* 64 lezno ploščo. (Pod. 10.) Vaverka na Češkem si je omislil tako oralo, ktero je po češko imenoval „111113430“, ki ima to posebnost, da sta lemež in deska v enem kosu združena. Ker je deska strma, ne more zemlja zaostajati in se nabirati, ampak ne¬ mudoma se prebrne. Deska je 13 do 14 palcev visoka, lemež pa z desko 14 palcev dolg. Brazda je 12 palcev široka in 8 do 9 palcev globoka. Ruhadlo je sicer le za rahle zemlje. Njegova prosta sčstava in velika sposobnost ga je v severnih deželah postavila na visoko mesto tako, da je eno najbolj čislanih oral; tudi le malo denarja stane. Deska je iz kova¬ nega železa, lemež celo jeklen. Prav izvrstno oralo je Hor- sky-jevo oralo „ruhadlo“, ktero obrača in ob enem z nastav¬ ljenimi rovarji spodnjo zemljo rahlja, tako da se zemlja do 15 palcev globoka zrahlja, torej da se pot v zemljo odpre zraku, kjer dobrodejno vpliva na večo rodovitnost zemlje. Ce nočemo rahljati spodnje zemlje, odvzamejo se rovarji. Cena mu je le 35 for. Vreden je, da ga posebno hvalimo, ker tako izvrstno delo opravlja; saj je debela plast vedno sposobniša, da nateguje več vlažnosti, nasprotno pa zopet, ko je je preveč, da jo hitreje spušča. Podoba 11 nam kaže Horsky-jevo pod¬ zemeljsko oralo. — Ce tedaj preiskujemo sestavo angleškega orala in češkega ruhadla, vidimo velik razloček. To nam kaže, da ni za vse zemlje eno oralo n. pr. hohenheimsko, ampak za raz¬ lične zemlje mora biti tudi različno, primerno sestavljeno oralo. Ravno v tem obstoji vzrok, da so gospodarji tako nasprotni vpe¬ ljavi novih oral, ker se jim v kakem časopisu živo priporoča novo oralo, ki je sposobno za to ali ono zemljo, za zemljo dotičnega gospodarja pa, ki ga kupi, ni pripravno; gospodarja popade jeza in potem divja proti vsakteri vpeljavi boljših strojev in orodij. Tedaj najprvo preiskujmo razmere, lastnost zemlje, potem poiščimo za našo zemljo pripravno orodje. 8. Parno oralo. V novejšem času jeli so napravljati parna orala. Posebno odlikovalo se je na dunajski svetovni veliki razstavi parno oralo Fovvlerjevo, ktero je sestavljeno iz dveh lokomobil, ki napravljajo par, in iz oralnega stroja, ki ima navadno 5 oral¬ nih teles. Na vsakem kraju njivo stojite lokomobili, in na vsaki je kolo, ki se vrti in na kterem je železna vrv nayita. Ta vrv gre do oralnega stroja, začenja delati parni stroj na naspiotnej strani njive in ono kolo začenja nabirati ali na¬ vijati železno vrv. Vsled tega dela oralni stroj in orje. Ko pride do konca, neha delati ta lokomobila in prične nasprotna, ki na drugem koncu stoji. Najprvo se obrne oralai stroj in 65 oralom še kakih 8 palcev globoko spodnja zemlja, tako da ga lokomobila vleče proti sebi. Oralni stroj dela prav hitro in tudi dobro, ker celo nad 12 palcev globoko rahlja in obrača zemljo. Ako ima oralo izvrševati delo ekstirpatorja, dela še globokejše, celo poldrogi čevelj globoko rahlja in drobi zemljo. Tako delo smo videli na posestvu Gutenhof poleg Dunaja in pre¬ pričali smo se o izvrstnem delu tega stroja. Cena tega stroja je 21,000 for. V enem dnevu zorje 16 oralov. Gotovo je to oralo le za dežele, kjer so neizmerno velike ravne njive n. pr. v Ameriki, na Angleškem, pri nas po Ogrskem itd. in gotovo le za velika posestva, ktera zamorejo prenašati tak kapital. Pri nas gotovo nima nobene prihodnosti. Za one kraje je pa gotovo primerno, ker delavna moč stane zmeraj več in mnogo¬ krat gospodarji takih velikih zemljišč ne morejo preorati vso zemljo ob pravem času, tako da mu ostane marsiktera njiva prazna, neobdelana. To se v istini nahaja po Ogrskem. Da se z vpeljavo parnega orala zmanjša vprežna živina, je jasno, kar pa tudi zniža množino gnoja. To bi se dalo ugovarjati proti parnemu oralu, toda zopet imamo umetni gnoj in redi se potem namesto volov in konj lehko več krav itd. Res so stroški veliki, ker že kapital je visok, potem zahteva stroj umnih voditeljev iu potrebnega lesa ali premoga, vode itd. Pri vsem tem se splača poraba in dejanski dokaz je, da se v novejšem času po onih deželah že precej širi parno oralo. 9. Oralo za oranje spodnje zemlje. Do sedaj smo popisali orala, s kterimi se orje zgornja zemlja in pripravlja za rastline. Da pa to popolnoma dosežemo, da rastlinam še novih virov iz spodnje zemlje pridobimo , in in da odstranimo vse zapreke, ki ovirajo krepko razširjenje korenin, treba je posebnih orodij, s kterimi zamoremo obde¬ lovati tudi spodnjo zemljo. V dobro zrahljano spodnjo zemljo lehko dohaja zrak, ki je neobhodno potreben, da se mnogotere redilne tvarine razkrojijo. Bolj ilovčna je zemlja, bolj je po¬ trebno, da se obdelava spodnja zemlja. In to rahljanje spodnje zemlje dosežemo s podzemeljskimi orali. Podzemeljsko oralo nima deske; lemež je podoben enakokraknemu tri¬ kotu. Ker ima tako oralo raznotere ovire v spodnjej zemlji premagati, mora biti trdno. Mesto plužinj je vsikdar le drsa. Lemež je navadno jeklen ali vsaj z jeklom podstavljen in 6 do 10 palcev širok. Ko je z navadnim oralom brazda vrezana, gre se s podzemeljskim oralom v ravno tisto brazdo. Ker nima deske, tedaj le rije in rahlja in ne spravlja spodnje zemlje na vrh. Ce je navadno oralo 8 palcev vrezalo, rahljamo s tema Umni kmetovalec. . 5 66 obema oraloma zemljo za 16 palcev globoko. Oralo, ki ga kaže pod. 12. stane 20 for. in je razen ročice vse železno in le gredelj more biti lesen. Za prav težke kamnite zemlje služi Pod. 12. Podzemeljsko oralo. Eeadovi podzemeljski rovar, ki je posebno trdno napravljen, in s kterim se do 12 palcev globoko spodnja zemlja obdeluje in rahlja. Na gredeljnu ima dva para kolesc, ktera mu dajejo gotovost, da vedno enakomerno globoko reže. Tudi lemež se Pod. 13. Readov rovar. lehko globokejše stavi, kakor je iz podobe 12 razvidno. Ame- rikanski podzemeljski rovar je še močneji ter ima celo oralno telo iz vlitega železa. Na njem je privitan lemež; velja 24 goldinarjev pri fabrikantu Kiihne-tu. 10. Rajolno oralo. Rajolno oralo služi za to, da se zgornja zemlja ne le zrahlja, ampak tudi pomeša s spodnjo. Akoseima zemlja za 67 15 palcev globoko orati, najboljše je, da še vzameta dva na¬ vadna pluga, tako da prvi reže 8 palcev, drugi gre v ravno isto brazdo in orje na dalje še 7 palcev. Pri tej priliki sve¬ tujemo z globokim oranjem pozorno ravnati in ne koj cele plasti spodnje zemlje z gornjo pomešavati, ker tako hitro se ne more mrtva zemlja razkrojiti; nerazkrojena pa je rastlin¬ skemu življenju nehasljiva, celo škodljiva. Vsakikrat naj se za tri palce globokejše seže, dokler se ni zorala zemlja do zaželjene globokosti n. pr. do 15 palcev. Vsikdar je treba paziti na to, ali je spodnja zemlja sploh sposobna za tako spremembo. Predenj se z rigolanjem pričenja, priporočamo prav gorko, da se eno leto popred, ko se z navadnim oralom zemlja orje, s podzemeljskim oralom obdeluje; spodnja zemlja se s takim ravnanjem nekoliko razdrobi in zrahlja. Posebno pri težki, ilovčni spodnji zemlji treba je paziti, da se je preveč ne spravi na površje, ker taka zemlja potrebuje mnogo časa, da jo zrak razkroji in za rastlinsko življenje postane sposobna. Med rajolnimi orali imenujem najboljše: Sackovo, ki je vse železno. Spredaj ima pred prvim lemežem še nek manjši lemež z desko, ki odrezuje zgornjo zemljo ali strnišče. Deska ni zavita, ampak je napravljena, kakor smo pri Ru- hadlovem oralu videli. Prvi lemež je 9 palcev širok in je 7 palcev viši od glavnega lemeža nastavljen, ki je 11 palcev širok. Cena vendar je previsoka — 100 for., da bi mu mogli veliko bodočnost obljubiti. 11. Razruševalec (ekstirpator). Razruševalec obstoji iz ravnokotnega, lesenega oklepa, v kterega se vstavi 5—7 celo 9 lemežev. Lemeži so različne podobe, ker to se ravna po razmeri in lastnosti zemlje itd. Navadno imajo obliko enakokraknega trikota; široki so 3—4 palcev in nekoliko v zemljo obrnjeni. Lemeži so v oklepu tako razdeljeni, da pride skupej središče ovire s težiščem orodja iu se enakomerno obdeluje zemlja popolnoma po širokosti orodja. Če so lemeži pregosto sestavljeni, nabira se med njimi preveč plevela in to delo slabi. Pametno je, če imajo lemeži tako vpravo, da se lehko prestavljajo, kakor razmere zahtevajo. Tako orodje ima ročice. Babi se navadno za to, da se zemlja raz-j ruši, plevelne korenine raztergavajo in semena podoravajo ; po¬ sebno priporočamo pa to orodje, ko je treba poravnavati strnišča, ledine, deteljišča, njive, na kterih je več let detelja rasla. Izruvati in uničiti plevel, je ekstirpator najpripravniše orodje, ker plevel s koreninami iz zemlje ruje, česar oralo ne dela, ker ono sicer plevel spodrezuje, vendar ga z zemljo 5* 68 pokriva; razruševalec pa le rije in ruje, ne da bi zemljo obračal. Razruševalec je orodje, ktero se do sedaj pri nas vse premalo ceni. Angleži ga čislajo in mnogokrat mesto orala rabijo, in sicer z dobrim vspehom. Če smo zemljo pred zimo zorali, bode mnogokrat pametnejše, spomladi zemljo še enkrat z ru- ševalcem razrušiti, kakor da bi jo z oralom orali. Z razruše- valcem zamoremo zgodej spomladi veliko poprej zemljo obde¬ lovati, tudi če je mokrotna, ko se z oralom še 'ne more delati. Ekstirpatorju je skarifikator (razrezovalec) podoben, ki im& mesto lemežev nože, ktere bi smel črtalu primerjati. Rabi m navadno za razrezavanje ledine, deteljišč itd. Glej pod. 15. 69 Pod. 15. Razrezov«! ec, Pod. 16. Brazdni jež. 70 II. Stroji, s kterimi se rastline okopavajo in osipava j o. V to vrsto spa¬ dajo orodja, ki se rabijo za okopava¬ nje in osipavanje rastlin. S takimi orodji se le zgor¬ nja zemlja nekoliko rahlja; ob enem se tudi plevel vničuje. Kakor se z motiko okopava in osipa, tako se to delo lehko izvršuje s stroji in sicer z velikim pridom, ker se veliko stroš¬ kov prihranuje. Ako kočemo rabiti za okopavanje ome¬ njene stroje, mo¬ ramo poprej rast¬ line pravilno, v vsaj dva čevlja oddaljene vrste postaviti. Že¬ leti bi bilo, da bi mesto počasnega okopavanja z mo¬ tiko vpeljali oko- palne stroje, s kte¬ rimi se da štiri¬ krat toliko opraviti, kar je velik dobi¬ ček! Cas je zlato, delavci so dragi in mnogokrat jih še dobiti ni mogoče. Okopovalniki so prav različni in tako vredjeni, da služijo le za eno¬ vrstno ali za več- 71 vrstno okopava¬ nje. Enovrstni okopavalniki so: Brazdni jež, ki obstoji iz treh tramov, ki so spredaj zjedi- njeni, oba zu¬ naj na sta pre¬ makljiva in se stavita ožje ali Sirje, kakor za¬ htevajo vrste rastlin. V tra¬ movih so vtrjeni zobovi,od spredej je en lemežu po¬ doben nož, drugi so pa enaki zo¬ bem brane. (Pod. 16 .) S tem oro¬ djem se okopava repa, pesa in druge rastline. Brazdni jež služi tudi za to, da se zemlja površno okopava in da se pokonča plevel, dokler je še majhen. Angleški okopovalnik ima le en tram, ki leži počez hloda, in na njem so tri v podobi trikota vstavljeni lemeži, ktere mo¬ remo staviti po potrebi bliže ali bolj narazen, ka¬ kor vrste rastlin zahtevajo. Sicer Pod. 17. Angleški okopovalnik, tod, 18. Osipalnik 72 je vprežna vprava enaka onej Hohenheimskega orala. To orodje se rabi, ko je že velik plevel in. tako razraščen, da ga je treba spodrezati. Angleži so si omislili tudi orodje za okopavanje žita, kte- rega s sevno mašino v vrste vsejajo. Tako orodje je večvrstni okopalnik, Garreta, ki ima toliko lemežev, kolikor vrst je imela dotična se¬ jalna rnašina. Za okopa¬ vanje več vrst služi naj¬ bolj Šmitovi okope- v a 1 n i k. Blizo enako orodje je okopoval- nikzarepo, ki nam ga kaže podoba 17. Osipalnik. Kakor okopovalnik je tudi osi¬ palnik kaj dober in koristen stroj, ki kmetu prihranuje mnogo stroš¬ kov, ktere stane navadno osipanje rastlin z moti¬ kami. Namen osipanja je, da se prisiplje rast¬ linam dobre zemlje, ktere potrebujejo korenike, da jim daje prisuta zemlja večo gotovost in pod¬ poro proti vetru, in da se plevel zatira. Po osi- panji dohaja tudi zrak ložej v zemljo, zrak pa gotovo pripomore k temu, da gnoj in druge tvarine se hitrejše razkrojijo. V sestavi je osipalnik nekoliko podoben oralu. Pod. 18. Lemež je dvo¬ rezen in spredaj kaj ostast, od zadej je 5 do 6 palcev širok. Na obeh 73 straneh orala ste železni deski, kfceri se stavite bolj skupej ali pa narazen, kakor vrste rastlin zahtevajo. Nekteri osipalniki imajo drso, drugi so brez nje. Z osipalnikom, ki ga vleče en konj, se toliko stori kakor z desetimi delalci. Toliko omenim še o tem stroju, da more biti tako vredjen, da ne poškoduje rastlin z deskami. III. Kako se ima oralo dejansko rabiti. Omenili smo že, da ima oralo rahljati in obračati zemljo. Za oranje veljajo sledeča vodila: 1. Zemlja, v ktero hočemo posjati žito ali druge rastline, mora biti poprej prav dobro z oralom ali z razrušnikom pre¬ orana; če je treba, mora se to delo ponavljati, predno se seme vseje. 2. Ali je treba oranje ponavljati ali ne, to odloči zemlja in njena lastnost, vreme, gnojenje in prihodnja poraba njive. 3. Le tedaj naj se oranje ponovlja, ko je poprej zorana zemlja postala zopet trda in so v zemlji vse rastlinske tva¬ rine , ki so se s prvim oranjem podorale, že razpadle. Tudi če se je preveč plevela vgnjezdilo, potrebno je, njivo zopet preoravati. 4. Med prvim in drugim oranjem se ima vsikdar ra¬ biti tudi brana, ki zorano zemljo še dalje rahlja in po¬ ravnava. 5. Kdor ledino pripravlja za setev, ta mora jo neobhodno večkrat preoravati. Prvikrat se preorje ledina že pred zimo, potem se oranje ponavlja spomladi ali proti začetku poletja, in zadnja brazda se vreže jessni, ko pride čas jesenske setve. Le s takim ponavijenim oranjem se doseže, da postane zemlja prav dobra in sposobna za različne rastline , ker zrahljana zemlja ima dovolj dotike z zrakom , zrak pa pripomore, da zemlja razzebe, v njej nazoče redilne tvarine se razkrojijo in postanejo toraj za rastlinski živež sposobne. Tako obdelavanje pa tudi vničuje plevelne rastline. 6. Plitvo oranje imenujemo, če se 3 do 4 palce globoko orje (kakor je žalibože najbolj navadno), 6 do 8 palcev ime¬ nujemo srednjegloboko, 8 do 10 palcev prav globoko oranje. 7. S tem, da zemljo vsaj v nekterih letih globoko pre^ oravamo, dosežemo, da suša in tudi mokrota zemlje ne more tako močno nadlegovati in da se v taki globoko zrahljani zemlji rastlinine korenine krepko razširijo. Vse to daje veče dohodke. Opominjam pa, da le tedaj, kedar je spodnja zemlja 74 dobra in sposobna, se sme pričenjati z globokim oranjem; kjer je pa spodnja zemlja slaba, nerodovitna, nesposobna, tam naj se preoravanje spodnje zemlje opusti. Splob priporočam, da se nikdar ne prične koj prvikrat zemljo globoko orati. Naj prvo je treba zemljo preiskavati v zgornji in njeni spod¬ nji plasti in še-Ie, ko se je vse prevdarilo, naj se polagoma prične z globokim oranjem, to je, prvikrat naj se le nekoliko (2 do 3) palcev globokejše vreže in še-le, ko se drugič orje, sme se zopet nekoliko spodnje zemlje preorati. Vsikdar je pa pametno, da se tako oranje izvršuje pred zimo, Tfer spodnja, še mrtva zemlja ostane na površji, in zimski mraz, dež, sneg, zrak, itd. jo dobro prešine, da razzebe in se razkroji. Tako globoko oranje naj se le v nekterih letih ponavlja; ni po¬ trebno, celo pravilno ni, vedno prav globoko orati, če je tudi zemlja zato sposobna. Za žitne rastline ni potreba zemljo glo¬ boko orati, tem bolj pa zahteva tako obdelovanje: korenstvo, detelja itd. 8. Strnišče naj se le plitvo podorava, ravno tako tudi gnoj, ker za razkrojenje obeh teh tvarin je potreben zrak, ki le tedaj more do njih dohajati, če niso pregloboko podorane. če se tudi za setev orje, naj se ne reže zemlja pregloboko, ker mladim rastlinicam nikakor ne tekne ravno kar zorana, še mrtva spodnja nerazkrojena zemlja. Le tedaj ko se strnišče pred zimo zorje, lehko se globoko podorava. * 9. Ko hočemo zemljo prav globoko t. j. 10 ali čez 10 palcev preoravati, moramo rabiti za to mečno oralo (rajolno oralo) ali pa, kar je še boljše, da se to delo z dvema oraloma, ki gresta eden za drugim v brazdi, izvršuje. Prvo oralo reže navadno 6 do 7 palcev globoko, drugo sledi v ravno isti brazdi, odreže zemljo dalje (bolj globoko) in deska njegova vzdiguje in preobrača to spodnjo zemljo črez vrhnjo zemljo, ktero je prvo oralo odrezalo in vzdignilo in na stran položilo. Drugo oralo mora biti za globoko oranje napravljeno in najboljše je brez drse. 10. Take njive, ktere imajo v spodnji plasti slabo, revno zemljo, ki ni sposobna, da bi jo pomešali z gornjo živo zemljo, ne morejo se preoravati po navedenem načinu. Če hočemo tako njivo globoko razrahljati, jemlje se navadno oralo, s kterim se vreže prva navadna brazda, potem v ravno isti brazdi sledi podzemeljsko oralo, ki spodnjo zemljo le rije, razrušuje,. rahlja, ne da bi jo na površje spravljalo. S takim obdelovanjem dovolj rahljamo zemljo in rastline z dolgimi koreninami se v njej lehko razširjajo. 75 11. Kjer so njive ravne, dolge in široke, je kaj umno, da se preoravajo enkrat po dolgem, drugikrat po črez, ker s tem se zemlja na tanjko drobi in obdeluje. 12. Pri oranji je vedno treba ozirati se na vlažnost zemlje. Zemlja, ktero hočemo orati, ne sme biti ne premokra, ne presuha. Ce se premokra zemlja orje, napravljajo se cele brazde, ki ob suhem vetru postanejo tako trde, da je njiva za več časa pokvarjena. Posebno napčno in škodljivo, je orati premokro zemljo in ravno pred setvijo. Le tedaj, če se pred zimo orje, sme se tudi nekoliko mokra zemlja orati, ker brazde ostanejo črez zimo in vpljivi mraza, dežja itd. jih prešinejo in razdrobe. Rahla peščena zemlja se mora tudi, ko je mokra, orati, in to delo ni škodljivo. Škodljivo je pa orati težko ilovčno zemljo, ko je presuha, ker treba je potem razrušiti nastale trde kepe. To stane mnogo dela in stroškov. Ob enem zgine iz že presuhe zemlje, ko se zorje, vsa vlažnost, ktere je že tako premalo. Le tedaj, ko ima oranje nalogo, plevelne rast¬ line uničevati, je obdelovanje zemlje v suhem stanu na pravem mestu. 13. Širokost brazde se ima vedno ravnati po globokosti vrezane brazde. Širokost brazde je odvisna tudi od sestave orala, posebno od lemeža; vendar je dokazano, da oralo, če je brazda za tri četrtine globokejša kot je široka, ne obrača več popolnoma; iz tega se učimo, da se ima pri globokem oranji tudi v razmeri primerno široka brazda vrezavati. 14. Pri oranji se moramo ozirati tudi na ogone (lehe, kraje). V nekterih krajih (posebno na Goriškem) zorjejo njive na prav ozke ogone, tako da samo dve brazdi skupaj orjejo. Pri takem oranji (v okolici Goriški) se pravza prav le komaj polovica njive zorje in zrahlja, ker krajev ne razor jej o, ampak le ogone črez sredo, tako da zemlja pade na obe strani ogona., tedaj v oba stranska razorja; dalje je zemlja vGo- r i š k e j okolici zeld suha, ker ima v spodnjej plasti le grušč, vedno je huda suša, zato moramo gotovo grajati tako oranje, ker vsa vlažnost mora iz zemlje izginiti. S takim oranjem prav nalašč pripravljamo zemljo, da mora izgubiti vsako kap¬ ljico mokrote , ker jo tako zorjemo, da ima zrak prav ob¬ širen dohod do nje. Za rahle suhe zemlje je oranje na široke ogone ali oranje v eno stran edino pravo, ker potem se lehko površje poravna in z valjem povali, da površje stisnemo in tako rekoč zaklenemo; tako vlažnost saj nekoliko časa v zemlji hranimo, ki je nježnim rastlinicam potrebna. 76 Le v težkih, mokrih ilovčnatih njivah je umno zemljo zorati na ogone, ki so pravilno obokani, da se more taka njiva poprej osušiti in odtekati voda v deževnem času. Nikdar pa ni potrebno, tudi na takih mokrih njivah zemljo zorati na tako ozke ogone, ampak dovolj je, da se 8 do 12 čevljev široki vrežejo in napravijo. Na takin njivah z ozkimi ogoni je pa tudi kaj težko kositi, pridelke odpeljavati, valj se ne more rabiti, tem manj šesevni stroji in druga orodja, s kte- rimi se mnogo prihrani. IY. Poraba ekstirpator j a in skarifikatorja. Po dovršenem preoranji je mnogokrat treba zemljo še obdelavati, ker se je sprejela in v njej veliko plevela vgnje- zdilo. Za tako delo je posebno pripraven ekstirpator m njemu enaka orodja, ker se z ravno isto vprežno močjo, v istem času veliko več opravi in boljše izvrši nego s ponavljajočo porabo orala, če imamo pred zimo globoko zorano zemljo spomladi za setev zrahljati, se veliko bolje to z ekstirpatorjnm stori, ker se ohrani zimska vlažnost v zemlji; z oralom bi pa zemljo odprli, da bi vlažnost iz nje izhlapita. Umno in koristno je, če dopušča oblika njive, da se njiva z ekstirpatorjem, ne le po dolgem ampak tudi po črez, tedaj po širokem rahlja. Če pa je njiva polna plevelnih rastlin in ne še razpa- denega, slamnatega gnoja, če se na njej nahaja mnogo trdih kep in se je preveč vlegla in strdila, ne more tega dela več ekstirpator opraviti, ampak mora se prepuščati tako opravilo oralu. Tudi da se seme zavleče, je ekstirpator pripraven; skušnja celo uči, da ekstirpator to boljše opravlja, kot brana. Za vprego sta potrebna dva konja ali par volov, in lehko se v enem dnevu 2 do 3 orale obdela. Skarifikator je za rahljanje in za razrezanje strnišča, deteljišča; tudi za uničenje mahu po travnikih. Č3 imamo kako ledino preorati in za setev pripraviti, je dobro z raz- reznikom pred oranjem ledino razrezati, posebno po Črez, da zamore oralo to delo lepše izvršiti. In v resnici se s tem ve¬ liko pripomore, da zemlja hitrejše postane sposobna za setev. Y. Brana. Brana služi za poravnanje, razbijanja in pomešanje že zorane zemlje; ob enem ona tudi zemljo rahlja, plevel uni- 77 čuj e in je za po vlačenj e semena potrebna. Vsem tem zahtevam more brana zadostovati, če je pravilno vstrojena in če se rabi o pravem in o ugodnem času. Beseda s brana“ v splošnem zaznamuje orodje, ktero je iz sestavljenega oklepa, v kterem so ostasti zobovi, ki segajo v zemljo. Oklep kakor tudi zobovi so ali leseni ali železni. Njivske vlače, ki se nahajajo v nekterih krajih, prištevati mo¬ ramo tudi branam, ker služijo za skoro enake namene. Razlo¬ čuje se vlača od brane s tem , da nima zobov, ampak da je v oklepu vpeljanih šiljastih vej itd. Kakor sem omenil, da veliki pomen orala še ni dovolj znan poljedeljcem, moram trditi to še več o brani. Po Go¬ riškem imajo brano, ki je res prav dobra v drugih pokra¬ jinah je pa le malo vredua. Sestava in vredba brane se ima ravnati po lastnosti zemlje, in po namenu, nalogi, ktero ima brana spolnovati. Po sledečih splošnih nasvetih ima biti brana vravnana: 1. Vsak zob ima rezati svojo črto. 2. Dolgi in težki zobovi so za globoko obdelovanje. Lehke brane, ki imajo navadno lesene zobove, imajo po 6 palcev, težje brane po 10 do 12 palcev gloke zobove. 3. Oblika zoba tudi ni brez pomena. Tisti zob, ki je raven, spodej ostast in malo zakrivljen je prav napravljen. Če se zobovi stavijo nekoliko napoševno, se s tako brano lehko globokejše ali pa tudi plitviše dela, če se le brana od spredaj uprega, za plitvo delo pa na nasprotni strani. Take brane se pa lehko zamaše in morajo se s pridom rabiti le v čistih zemljah. 4. Kolikor teža je brana, toliko globokejše v zemljo sega. Za težke zemlje služijo težke brane, ki imajo dolge zobove in so ti vsaj 13 palcev narazen, pri lehkih branah so zobovi gostejši, pa krajši (le 8 palcev narazen), ker te brane imajo nalogo zemljo le površno rahljati in poravnavati. Pri navadnih branah so zobovi 10 palcev narazen vstavljeni. 5. Tramovi morajo biti tako sestavljeni in v njih zobovi, da pri lehkih branah vsak zob svojo črto reže in da je vre¬ zana črta od druge iy 2 palca; pri težkih branah ima biti črta od črte 3 palce vrezana. 6. Tudi vprežni kraj ima biti pravilno vredjen. S podaljšanjem vprežne črte se brana vredi, da globo¬ kejše v zemljo sega; nekteri jo s kamenjem oblože in tako pripravijo za globoko ofcdelavanje. 78 7. Umno je in koristno, da se sestavi več lehkih bran, ker več skupno sklenjenih bran boljše delo opravlja, nego ena sama brana z več zobovi. 8. Zategnjeni štirivogelnik je najboljša oblika za brano, ker se posamezni zobovi pravilnejše razstavijo in vrstijo, nego pri branah trikotne oblike. 9. Srednje brane imajo 4 tramove po 4 do 4'/ 2 čevljev dolgosti, v vsakem tramu je 5 do 6 zobov. Velike brane imajo 5 tramov po 5 čevljev dolgosti in v vsakem tramu je 6 do 7 zobov. Lehke lesene brane tehtajo 30 funtov. Lehke železne brane pa 48 do 50 funtov. Take so le za površno obdelovanje že zrahljane zemlje. Težke brane tehtajo 100 funtov, prav težke celo 150 funtov in še več. Najboljša brana je gotovo „Howardova“ cikcakasta brana, ki je vsa železna in je iz 2 do 3 delov sestavljena. Zobovi so 79 6 palcev dolgi in po 10 palcev eden od drugega, oni so ostasti in nekoliko zakrivljeni. Vseh zobov je 45. Howardova brana je sicer nekoliko težja od druzih bran, vendar je tako pri¬ pravna in za tako delo sposobna, da jo smem eno najboljših bran imenovati. (Pod. 19.) Brabantska brana je za težke zemlje. Škotska dvojna brana prav dobro dela in ima vsaka pa 20 zobov iz kovanega železa. Ta stroj, ki velja 35 for., je dober in izdeluje ga Kiibne v Wieselburgu. Dombaslova romboidalna brana ima 24 železnih zo¬ bov, ki so napoševno vstavljeni, tako da vsak svojo črto reže. Taka brana se lehko rabi za težke in rahle zemlje; če se vpreže od spredaj, tako da so zobovi naprej po¬ stavljeni, služi za težke zemlje; če se pa hoče rabiti le za površno poravnanje, se vpreže le na nasprotnem koncu in zobovi v takej legi ne morejo segati globoko v zemljo. (Pod. 20.) Jasno je tedaj, da ena in ista brana, to je, n. pr. lehka ne more služiti za vse razmere kakor tudi ne težka; želeti je tedaj, da ima gospo¬ dar za različne zemlje in raz¬ lična opravila tudi različne brane. Imamo tudi brane za travnike, in sicer za vniče- vanje mahu, za kar je Pod. 20. Dombaslova brana. »Althanova travnišna brana* najbolj pripravna. Ta brana je sestavljena iz 4 vrst, kterib vsaka ima 12 železnih, podolgasto trikotnih plošč. Vsaka plošča ima 3 kratke zobove, t. j. na vsakem kotu plošče je en zob. (Pod. 21.) Plošče so sklenjene z verižnimi sklepi. Taka brana služi za odpravljenje mahu na travnikih, ki so ž njim in drugimi škodljivimi plevelnimi rastlinami zaraščeni. Tudi za poravna¬ vanje in razdrobljenje njivske zemlje je sposobna. V to vrsto imamo staviti tudi njivsko vlačo, ki služi za poravnavanje in površno razdrobljevanje zemlje, pa je ne stiska; posebno za zavlačenje semena je primerna. Navadno je iz lesenih tramov, v ktere se trnje in drugo vejevje vplete. Pod. 21. Althanova iravnišna brana 80 81 Za dobro poravnavanje in razdrobljevanje služi nova an¬ gleška verižna vlača, ki obstoji iz navpično in vodoravno sestav¬ ljenih verižnih sklepov. Tako orodje služi dobro pri zavleča- vanji semena, posebno drobnega, ker le površno dela in v zemljo ne sega. Po tem takem jo smemo imenovati namest¬ nico lehkih bran. TI. Poraba brane. Le tedaj je vspešna poraba brane, če zemlja ni pre¬ mokra in tudi ne pretrda. Za to je, kakor sem pri oralu in oranji omenil, potrebno tudi pri porabi brane paziti na pri¬ merni čas, v kterem se ima delo izvrševati. Če ima brana nalogo plevelne rastline uničevati, je za to najpripravniši čas, ko je zemlja prav suha. Kolikor teža je zemlja in kolikor bolj plevelna, toliko potrebnejše je, da se to delo ponavlja. Brana mora hitro iti, ker več stori, ko če gre počasi, zategadel je konj boljši od vola za brano, če se ima brana večkrat rabiti, je pametno, ako se po črez njive vlači, da zobovi prve črte presekajo, in se vse kepe razdrobe. Po oranji je vsikdar umno koj rabiti brano , da se vse kepe razdrobč in sploh oskrbi, da ne postanejo še veče kepe in se zemlja ne strdi. Le pri oranji zemlje pred zimo se imajo vrezane brazde pri miru puščati, da črez zimo boljše razmrznejo, in še le spomladi naj se z brano povlečejo. Koliko cenijo v nekterih deželah to, da brana hitro gre, naj nam spričuje navada v Meklenburškem, kjer se 3 do 4 brane združijo in s konji vprežejo; na enem konji jezdi hlapec, ki sili konje, da hitro lete (tečejo.) Zobovi brane s hitrostjo naletč na kepe, ktere se z veliko silo razdrobč. TIL Taljar. Valjar se razločuje od orodij do sedaj popisanih, da ne reže zemlje kakor oralo in brana, on stiska samo zemljo zarad teže in drobi kepe. ‘Sicer bi se lehko mislilo, da valjar po¬ prej zrahljano zemljo stlači, toda skušnja uči, da valjar le površje, tedaj ne več ko 3 do 4 palce globoko zemljo stiska. V splošnem ima valjar nalogo, da drobi in razbije kepe in stisne površje zemlje. To poslednje ima razne namene. Rahla zemlja hitro izgubi vlažnost, ki je koreninam potrebna. Umni kmetovalec. ' 6 82 Da se ta v zemlji ohrani, je treba z valjarjem zemljo potlačiti in stisniti, ker oklenjeno površje ovira izhlapevanje vlažnosti. Eavno tako je valjar pripravno orodje, s kterim se seme dobro vtiska v zemljo. Ko po zimi in prvi spomladi sren zemljo vzdiguje in žitnim rastlinam korenine trga, treba je z valjarjem njivo povaliti, da se koreninice spet sprimejo. Na¬ vadno so valjarji okrogli, vendar tudi robatega površja , da lože razbijajo in drobe. Valjarji so iz lesa ali iz železa, po¬ sebno vlito železo je zato pripravno; imajo semtertje pa tudi kamnite. Da se valjarji pravilno napravijo, naj se ravna po sle¬ dečih pravilih: 1. Krajši je valjar, (pri enaki teži) bolj zemljo stiska in kepe razdrobuje. Težji je valjar pri enaki širokosti, veča je njegova moč. 2. Daljši je valjar, manj enakomerno stiska zemljo in toliko manj popolnoma delo opravlja; zategadel je umnejše, da se valjar razdeli v 2 ali 3 dele, ki so v oklepu združeni. Navadni valjar je gladkega površja, in iz trdega hrastovega lesa, 5 čevljev širok, in ima 1 do 1 1 / 2 čevlja v promeru. Srednje težki valjarji imajo l 3 / 4 čevlja v promeru. Valjati iz vlitega železa so navadno votli. Tridelni železni valjar (Pod. 22.) obstoji iz treh delov (valjev); vsakter je 1'7 čevljev dolg in ima 1-5 čevljev v promeru. Tak tridelni valjar tehta blizo 1 centov. Pod. 22, Tridelni železni valjar. Za drobljenje in razbijanje velikih trdih kep služi Kros kili-o vi valjar, ki je sestavljen iz težkih železnih zobastih okrogov, ki so skupaj na eni osi. Zarad velike teže je treba krepke vprežne moči, vsaj en par čvrstih konj , pri dolgih valjarjih celo dva para volov. Valjarji so pripravni za 83 r ahle suhe zemlje, v kterih je treba varovati vlažnost, da ne izpuhti. Za mokre zemlje valjar ne služi, ker pri takih zem¬ ljah bi povaljanje celo škodovalo. Le da se razbijajo hude kepe na ilovuih zemljah, se rabi Kroskillovi valjar, zato mora pa biti suha zemlja. (Pod. 23.) TIH. Poraba valjarja. Za kepaste njive je valjar potreben, tudi za suhe rahle zemlje, da njih površje stiska. Veče in trdnejše kepe ima njiva, teži valjar je potreben. Ko se ima valjar rabiti, mora biti zemlja toliko suha, da se ne nabira na površji orodja. Dobro in koristno je sicer, njive po setvi povaljevati, če na¬ stopi dolga suša, toda ravno tako škodljivo je, če bi njivo po¬ valjali, ko je površje še nekoliko mokrotno; potem postane neka skorja, ki je mladim, nježnlm rastlinam kaj škodljiva. Jasno je tedaj, da ima umen gospodar na vse pomisliti, predno se odloči za valjar, ako hoče, da mu to orodje koristi, ne pa škoduje. Za povaljevanje semena ali tudi že stoječih setev naj se rabijo vedno leseni, bolj lehki valjarji. IX. Travnišni stružeč (oblic). _ Tudi to orodje, ki je za povlačenje krtin in drugih ne- ravnin (gričev), ki se nahajajo po travnikih in pašnikih, moramo omeniti, ker je vre*dno , da bi ga umen gospodar imel in rabil. Železni nož spodrezava krtino ali nakopičeno zemljo, ki pada v oklep in vejevje, ki je v oklepu vpleteno, iu poravnava zemljo. 6 * 84 X. Poraba njivske vlače. Če je treba njivo bolj površno poravnati in vsejano seme plitvo zavlačiti, dš, se rabiti njivska vlača. Pripravna je tndi za to, da se po travnikih raztrošeni in pomešani gnoj primerno razdeli. Sejalni stroji. 1. Kamen sejalnih strojev. Sejalni stroji so za setev in sicer to delo veliko boljše opravljajo, kakor človeška roka. Ob enem pa se prihrani obilo semena. Če se rabijo sejalni stroji, doseže se popolna setev; ta je pa popolna le tedaj, kadar je seme v zemljo enakomerno, ne pregosto, ne preredko vsejano, tako da vsaktera rastlinica dobi sebi potrebni in primerni prostor. 2. Kako razvrstimo sejalne stroje. Sejalne stroje razločujemo v tri vrste: a. Stroji, ki na široko sejejo. Ti stroji seme enako¬ merno na površji njive razdelijo, ktero je potem treba zbrano zavleči. b. Stroji, ki v vrstah sejejo in ob enem seme za¬ vlečejo. c. Stroji, ki seme v kupčekih sejejo. 3. Kako je sejalni stroj sestavljen? Razni stroji imajo tudi različno in posebno vpravo, da seme razdeljujejo. Sestavljeni morajo pa biti tako, da vedno enakomnogo semena oddajajo ali odmerjajo. Vsled tega se je marsiktera prenaredba vvrstila in do sedaj je različnih strojnih vprav, po kterih se da seme razdeliti. Med vsemi najboljša je žlična ali tako imenovana Cookova vprava. Pri nobenem drugem načinu se seme tako enakomerno ne razdeluje in no¬ beden drug način ne dopušča setev tako različnih semenov. Ta način nahajamo v sejalnem stroju „Grarret-ovem,“ ki je gotovo najboljši. 85 Garret-ovi sejalni stroj je sestavljen: a. iz sejalne Skrinje z vpravo za razdelitev semena. b. iz sejalnih vlijakov; c. iz sejalnih lemežev; d. iz voza in vprave za ravnanje celega stroja. Sejalna Skrinja je premakljiva, tako da se lehko vzdigne ali poniža in je 50 do 80 palcev široka; to se ravna po šte¬ vilu vrst. Cela skrinja je razdeljena v dva neenako velika prostora, ki sta zopet razdeljena v več oddelkov, da seme, ko je Skrinja močno na eno stran nagnjena, ne teče preveč na isto stran. V zgornjem delu skrinje je seme, v spodnjem je vprava za razdelitev semena, ki ima vreteno, na kterem so žličice utrjene. Da se vreteno more vrteti, zato je na njem zobnato kolesce, ktero sega v drugo kolesce, ki je v zvezi z glavnim voznim kolesom. Da zamore sejalni stroj pravilno množino semena sejati, mora vretenova hitrost vedno primerna biti poti, ktero sejalni stroj stori. Seme razdelijo žličice, ki so ali iz vlitega ali iz kova¬ nega železa. Zobasto kolo, ki je združeno z glavnim kolesom, sega v zobčasto kolesce, ki je na sejalnem vretenu in ga premika. • Žličice segajo v semensko blago in zajemajo. Sejalno vreteno mora vedno vštric stati z osjo voznega kolesa. Sejalni lijaki so iz belega pleha in zgorej tako izdelani, da morejo vse seme iz žličic sprejeti in v sejalne lemeže odpeljavati. Sejalni lemeži so iz vlitega železa. Da morejo zemljo lehko rezati, zato so od spredej ostri in ostrorobati. Spodnji del lemeža, ki se vedno z zemljo tare, je navadno iz jekla, da dalje časa trpi. Lemež je črez sredo preklan, da se more vedno opazovati, ali in kako da seme pada. _Cel sejalni stroj se vodi pri širokokolesnati Garretovi sejalni mašini po tem, da se desno ali levo kolo sprednjega voznega dela ali sprednje vprave nastavi na kolesnico, ktero je popred napravilo zadnje kolo sejalnega stroja. Sprednja vprava je zato premakljiva in na koncu sprednje vprave je en premakljiv kos osi. Sprednja vprava ima tudi tisto koles- nično daljavo, kakor zadnji kolesi. x Vprežna moč, ki je potrebna pri Garretovi sejalni ma¬ šini , je odvisna od teže cele mašine, od števila sejalnih lemežev, kterih je navadno 11 do 15, od lastnosti in lege zemlje. Tudi trenje nekoliko vprežne moči potrebuje. Navadno zadostuje par konj za vprego, če nima sejalni stroj več od 11 vrst. Pri strojih pa, ki imajo celo 16 sejalnih vrst, je potrebna veča vprežna moč. Preširoki sejalni stroj tedaj ne 86 zahteva le mnogo vprežne moči, ampak je tudi težavno rabiti ga; posebno na zratih (konceh) njive da se zelč težavno obračati. V enem dnevu se lehko poseje s takim sejalnim strojem 9 do 10 oralov. Sejalni stroj , ki ima 13 vrst, velja 300 for. in se kupi pri fabrikantu Kiihne-u v Wieselburgu, Prav v novejšem času je ta sejalni stroj izboljšal ravno kar imenovani slavni fabrikant Kiihne, kterega je krstil „Hungaria, sejalnica (Pod. 25). Stroj je brez dvombe naj- odličniša sejalnica, ne težka, dva tudi slaba konja zadostujeta za vprego. Cel stroj je tako sestavljen, da ga more tudi menj izurjen delavec voditi, ob enem je tvarina prav krepka. Žli- 87 čice so iz vliiega železa in vreteno, na kterem so utrjene, se prav lehko vravnava. Sejalna škrinja je premakljiva in leži v dveh tečajih, kar dela stroj sposoben tudi za gričaste njive. Stroj velja 320 for. in se kupuje pri fabrikantu Kuhne-tu v Wieselburgu, ki je prvi mojster v izdelavanji sejalnih strojev. Stroji za košnjo. Navadno kosimo (sečemo) s koso ali žanjemo s srpom. V novejših časih so iznajdli na Angleškem in v Ameriki stroje, s kterimi kosijo žita in travo. Stroji, s kterimi se da detelja in trava seči (kositi) so že vpeljani in se pogostoma rabijo za ravne travnike. Manje vpeljani pa so stroji, s kterimi se da žito kositi; kajti taki stroji morajo biti narejeni tako, da pokošeno žito sami pokladajo in odpravljajo. Prvi taki stroj, ki je že 1. 17C9 bil izdelan, bil je se¬ stavljen iz 6 kos, ki so bile na navpičnem vrtenu utrjene. Smith na Šotskem je tak stroj nekoliko zboljšal, vendar še ni popolno vredjen, kakor bi imel biti. Kosni stroj obstoji iz vožiča, iz vprave za premikanje, tedaj iz zobnatih kolesc in iz druge rezovne vprave. Voziček je sestavljen iz ojesa, dveh koles in dotičaih osi. Premi- kalna vprava ima nalogo pomožiti hitrost in spremeniti okrožno premikanje tako, da gre semtertje. Bežna vprava ima klino, na kteri so vtrjeni posamezni dvorezni noži, tram , ki nosi prste za razdelitev bilk in razdelitelja, ki meji košno širokost mašine. Bežna vprava sega v travo ali v žito, ktero ima po¬ kositi, konji pa, ki vlečejo mašino, gredd po pokošenem pro¬ storu. Tisti del mašine, ki reže, obstoji iz trama , prstov, nožne kline, na kterej so vtrjeni noži. Tram je podlaga celej vpravi; kakor širok (dolg) je tram, ravno tako široko kosi stroj. Navadno se v enem potu reže 5 čevljev široko. Tram je izdelan iz kovanega železa. Na sprednjem robu trama so prsti, ki imajo bilke v šopke deliti in med odrezanjem držati, da ne uidejo nožem. Prsti imajo obliko šiljastega čunja (keglja) in so iz kovanega železa. Nožna klina se hitro pokvari, za¬ tegadelj je potrebno dovolj prihranjenih nožnih klin imeti, da se lahko nadomestijo. Od strojev za košnjo trave je najboljši Woodovi stroj , ki se semtertje tudi v Avstriji nahaja. Tak stroj pokosi v enem dnevu 10 oralov detelje, trave itd. Dva konja zadostujeta za vprego. Da je treba tudi nekoliko čistega olja, s kterim se mašinski deli zamažejo, ki se tarejo, je jasno. 88 Pod. 25. TVoodovi travokošni stroj 89 Pod. 26. Žitokosni stroj. 90 V novejših časih se je posrečilo kosni stroj tako vrediti, da se d& tudi za žetev žita porabiti; celo poleženo žito se zamore požeti. Pri tej mašini je glavna stvar, da ob enem s posebno vpravo žito polaga. Mac-Cornik je napravil tak stroj, ki zadostuje tej nalogi; kar je še pomanjkljivega, bodo stro¬ kovnjaki gotovo še zboljšali in nadjati se je, da bo žetni stroj kmalo popolnoma uredjen. V deželah, kjer imajo mnogo ravnin in žitnega polja n. pr. na Ogrskem, v Banatu, na Ruskem, po- vsodi, kjer vedno ob času žetve pomanjkuje delalcev, bo tak stroj veliko koristil. S tim strojem se na dan lehko požanje 9 oralov žita. Navadno se kosi s koso in žanje ali s koso ali srpom. Čeravno je srp prvotne oblike, vendar ni vse eno, kako je napravljen. Posebno za žito, ki je poleglo, je srp boljši od kose, dasiravno se s koso več opravi. Take kose imajo tudi neko grabljam podobno vpravo, zato, da odkoseno žito polagajo. Z dobro žitno koso požanje dober kosec na dan celo 1 oral, če se pa s srpom žanje, treba je za en oral 10 ženjic. Sušilna ox*o«lja. Kjer nimajo kozolcev, tam so sušilniki za deteljo ko¬ ristni. Taki sušilniki so iz 8 do 16 čevljev visokih drogov, ki imajo križem vtaknjene špriteljne (kolcel). Predenj se rabijo, zabijejo se v zemljo. Ravno to poslednje je nekoliko nerodno in zato so napravili piramidalne sušilnike, ki so iz treh drogov, 8 do 10 čevljev dolgih in zgorej sklenjenih. Vsaki drog ima nekoliko klinov, na ktere se naložijo prekle ali late. Ko je nekoliko ovenila pokošena detelja, obesi se na take sušilnike, kjer se tudi dobro posuši. Da so kozolci, kakoršne nahajamo na Kranjskem, najboljši za sušenje žita, ni treba dokazovati. Res mnogo stanejo, pa vendar njihova korist je veča od stroškov. Na Ogrskem, \ Banatu itd., kjer imajo veliko koruze, napravljajo za sušenje koruze kaj praktične koruznike, ki so le 4 do 5 čevljev široki, 5 ali več sežnjev dolgi in iz lat selavljeni. Take sušilne hišice se napolnijo s koruznimi storži, kjer se posuše in tudi obvarovani vran, ker so late zelč ozko (2 do 3") nabite. Zrak dohaja od vseh strani in kmalu jo koruza suha. Omeniti moramo tudi stroje, ki služijo v to, da se po¬ košena trava meša ali obrača. (Pod. 27.) 91 Po bi povsod varčno ravnali s človeškim blatom, gotovo bi s tem precej zboljšali kmetijstvo in s tem narodno gospodarstvo. Duh človeškega blata je sicer res zopern, ukrotimo ga pa Iehko z rastopljenim vitrijolom ali žvepleno kislino itd. S tem gnojem se poliva nekterim rastlinam. Omeniti moramo, da je zeld močan, se hitro razkrojuje in ima v sebi več redilnih, že razkrojenih tvarin. Rabiti ga smemo le o vlažnem in hlad¬ nem vremenu; če ga rabimo v poletnem času, moramo ga z vodo stanjšati in polivati le o deževnem vremenu. Za peščene zemlje ni, tembolj za ilovčne. Posebno hasne zeljnatim rast¬ linam. Sicer pa tudi dobro storimo, če ga pomešamo s hlev¬ skim gnojem na gnojišču, ali da ž njim polivamo kompostni kup, ker ‘razjedljivo človeško blato podpira razkrojenje drugih gnojnih tvarin. 122 Blato ptičev ima v sebi mnogo gnjilca in fosforovo kislih soli, se hitro razkroji, je razjedlivo in za vlažne mrzle zemlje neprecenljiv gnoj. Tak vroč gnoj smemo zemlji dajati le o deževnem času, sploh v vlažnem vremen^. Sam , nepo- mešan bi o poletnem, suhem času požgal vse rastline. Naj¬ močnejše blato pride od golobov. Guano je ptičjek, kterega popuščajo trume morskih ptic na nekterih otokih, zlasti v Peruanskih krajih. V guanotu nahajamo mnogo gnjilčnih in rudninskih tvarin. V navadnem peruanskem guanotu je 10% gnjilca (N.) in 24% fosforovo- kislega apna (Ca 0. P0 5 ) 5% pepslika (KO) in še drugih organskih tvarin. 1 cent guanota je enake gnojilne moči, kakor 50 centov navadnega hlevskega gnoja. Vspeh guanota je v vlažni zemlji vedno veči, kakor v suhi. Ce hočemo gnojiti njivo le z guanotom, treba ga 5 do 6 centov na oral. Kaj dobro hasne guano tuli na travnikih, če ga potrosimo hoj zgodaj spomladi, ko je še dovolj vlažnosti v zemlji. Sicer ga pa moramo stanjšati z vodo ali pa pomešati z zemljo, predno ga potrosimo. Izmeti domačih živali so po svoji vrednosti jako različni in imajo v sebi več vode in manj gnjilca in redilnih soli, kakor izmeti ptičev. Po vseh teh naštetih različnih gnojilnih tvarinah ostane nam govoriti o navadnem hlevskem gnoji, ki je zmes živalskih izmetov in stelje. Hlevski gnoj je nžijpripravniši in najlepši in najboljši, ker v njem nahajamo vse gnojilne snove primerne, ki so rastlinam potrebne; pa tudi fizikalno izbolj¬ šuje zemljo, ker posebno hovjat, slamnat hlevsk gnoj kaj dobro rahlja zemljo. Omenili smo že, da zamoremo precej zboljšati težko njivo (zemljo) s hlevskim gnojem, ki je zmes živalskega blata in stelje smrečjeve. Tudi greje zemljo, gorkota pa go¬ tovo rastlinam ugaja. Sploh je blizo enakih lastnosti kakor sprstenina. Dobrota in lastnost hlevskega gnoja se ravna po izmetih živalskih in stelji. Boljšo krmo dobiva živina, boljša stelja se nastelja, veče vrednosti je hlevski gnoj. Pa gnoj je tudi različen pri posameznih živalih. Go vej ek ima sicer le malo gnjilca, je bolj mrzel, se le počasi razkrojuje. V zemlji tedaj dolgo časa koristi. Y sto delih go ve jeka je 80 delov vode, 2%% gnjilca, 1% fosforove kisline. 16—17% raznih soli. Če ima govejek dobro steljo, služi vsakteri zemlji in ugoden je skoro vsem rastlinam. Ovčjek ima v sebi malo vode, mnogo amonijaka (H0-)-NH 4 0) in tudi precej fosforove kisline (PO*) in je vroč, tedaj za mrzlo zemljo dober. Ker sa hitro razarojuje, treba 123 ga nemudoma porabiti, ali pa skrbeti, da ubežljivi amonijak v njem ohranimo. To dosežemo v gipsom (CaO. C0 2 ) ali pa, da ga pomešamo z zemljo. V nekterih krajih imajo prav dobro navado, da ovcam nastiljajo z zemljo in povrh le nekoliko slame nastavijo, da imajo ovce potrebno snažno posteljo. Zemlja zadržuje vse ubežljive drobce v ovčjem blatu. V sto delih ovčjeka je navadno 67 delov vode (67%), 3°/ 0 gnjilca (N.) in T5°/ 0 fosforove kisline (P0 5 ) Ta gnoj je le za mrzle zemlje, in pospešuje v njih tudi raskrojenje drugih rud¬ ninskih tvarin. Posebno ugaja tobaku, repi, konopijam in drugim oljnatim rastlinam. Po Ogrskem, kjer redijo po nekterih grajščinah veliko merinoških ovec, imajo tudi to na¬ vado , da naženejo ovce čez noč na njivo, kjer ostanejo celo noč skupaj. Njivo ograde z lesenimi ograjami, ki so iz vejevja izpletene; tabo se nabere na njivi precej ovčjega blata, ki se potem plitvo podorje. Enake vrednosti je ko z j ek. Svinj šček je mrzel in z el d voden, ker svinje potre¬ bujejo zel 6 vodeno hrano. Tak gnoj se le počasi razkrojuje, sicer se ravna dobrota tudi svinjskega gnoja po krmi. Če do¬ bivajo svinje žito, gotovo je njih gnoj večvreden; če jim po- kladamo samo perje in repo, ne moremo pričakovati, da bo gnoj tako dober. Umno je, pomešati svinjšček z vročim konjščekom; taka zmes se razkroji in postane dober gnoj. Ker je svinjšček zeld voden, potrebuje več stelje. Zarad nje¬ gove'velike vlažnosti ni treba polivati ga na gnojišče. Konj šček je suh in se s steljo le slabo pomeša; je gorak in najboljši za mrzle zemlje in tiste rastlino , ki po¬ trebujejo mnogo gorko te, ktera tudi nastane pri razkroj enji konjskega gnoja. Zato ga tudi vrtnarji tako radi imajo in rabijo posebno pri napravi tako imenovanih gnojnih postelj. Gnoj je boljši, če dobivajo konji zrnja za krmo. V konjščeku nahajamo mnogo gnjilca in fosforove kisline (P0 5 ). Ker je konjšček rahel in ker ima tudi dokaj amonijaka, se hitro raz¬ krojuje, zato ga moramo kmalo porabiti ali vsaj med druge tvarine pomešati, da njegovo prehitro razkrojenje oviramo. Gnoj kuretnine je zel6 vroč in ima v sebi mnogo redilnih tvarin, posebno veliko gnjilca (N.) in fosforove kisline (P0 5 ); hitro se razkrojuje, treba je tedaj, da ga nemudoma porabimo. Ta gnoj je le za mrzle zemlje. Pametno je, da se pomeša z zemljo ali da se raztanjša v vodi, ali gnojnici in potem še le porabi. Svetovali bi, da bi se tudi porabilo ža¬ ganje, s kterimi naj bi se nastiljalo kuretnini. Blato kokeš in golobov je boljše in vredniše kakor blato gosi in rac, ker to je bolj vodeno. 124 Govoriti moramo ga o stelji, M je v gnoju tudi me¬ rodajna. Dobra stelja zdatno zboljša gnoj in fizikalno tudi zemljo; ob enem pa je tudi rastlinska organska tvarina, ki razkrojeno zemljo bogato gnoji. Stelja more biti taka, da daje živini dobro, čedno in gorko posteljo. Slama je za nasteljo najsposobniša, ona je dobra za sprejemanje blata in popiva vse tekoče dele gnoja, zemljo dobro rahlja , ob enem pa tudi v zemlji vleče iz zraka vlago. Slama se v gnoju hitro razkrojuje. Navadno se nastilja le ržena slama in ajdovca, slama pšenična je za napravo otepov (za re- zanco), ovsena slama, fižolska itd. pase rabi za krmo; če se pa poslednja tudi nastilja, gotovo se s tem gnoj zbolj- šuje. Veliko vredna za steljo je praprot, ki ima v sebi mnogo kalija ali pepelika (KO). Kjer imajo dovolj praprota, naj ne prezirajo te stelje. Sicer se rabi za steljo vresje, mah, bičje, trstje. Vresje je bolj leseno in more dalje časa pod živino ostati ali na gnojišči se dobro razkroji. Smre- čevje je tudi za steljo, kakor smo že omenili. Tudi krom¬ pirjeva slama je dobra, ker ima v sebi mnogo redilnega kalija (KO). Listje slabo nastelje; našim gospodarjem svetujemo, če je le mogoče, da opustijo listje v gozdu, in da nabirajo drugih reči za steljo. Vsaj tudi gozd potrebuje hrano. Opu¬ stimo tedaj listje, ktero se razkroji in postane sprstenina, in gozdnim drevesom ugodna hrana. Ce pa že moramo grabiti listje, naj se to ne godi vsako leto na istem prostoru. V onem gozdu, kjer gospodarijo vsako leto grablje, ne sme gospodar pričakovati lepih dreves. Tudi zemlja se rabi za steljo. Suha ilovica je naj¬ boljša za živinski gnoj, če se ž njo hlev nadela in se slamo povrh nastilja. Vse to se* dobro zgnoji in zemlja povžije vso gnojnico. Kako z gnojem umno ravnati. Ce hočemo dobiti dober gnoj, moramo ž njim umno rav¬ nati že v hlevu in potem na gnojišči. Naj prvo se nam vrine vprašanje, ali je umno, da je gnoj dolgo časa v hlevu pod živino ali ne? Nato odgovorimo, da tu določujejo razne okol- ščine. Če pustimo gnoj pod živino, dosežemo s tem, da se tem bolj pomešajo izmeti živalski z nastiljo, živina trdo shodi gnoj, kar pripomore, da gnoj ne vre prehitro; posebno velja to ta¬ krat, ko se rabi smrečjeva stelja ali vresje. Treba je pa, da so hlevi prostorni in visoki in se večkrat po gnoji potrosi neko- 125 liko mavca. Vsak dan moramo dobro spodkidavati, da se ves gnoj enakomerno pomeša. Konjem se navadno vsak dan iz- kiduje gnoj že zarad čednosti, ki je pri konjih potrebna. Vsa- kako je umno, da pustimo gnoj pod živino nekoliko časa, n. pr. vsaj en teden. Rabiti moramo vsak teden nekoliko mavca ali gipsa, da ohranimo ubežljivi amonjak (N H s ). V novejših časih so začeli nekteri gospodarji, tudi obče znani kmetovalec H o r s k y na Češkem, puščati gnoj v hleva več tednov; ali taki hlevi morajo biti prostorni in visoki in jasle premakljive; ker se ničesar ne spodkidava, ampak vedno le na novo nastilja, zato nabere se kmalo kup, ki zamore više po¬ stati od jasel. Zato morajo biti jasli premakljive. Pri tem na¬ činu se potrebuje še enkrat toliko stelje, in le tam, kjer imajo dovelj stelje in prostorne hleve, zamorejo to storiti. Gotovo moramo tudi z mavcem večkrat potrositi gnoj, sicer bi se pogubilo mnogo ubežljivega amonijaka, kar bi tudi zdravju živine nikakor ne hasnilo. Navadno se računi, da se na dan potrebuje 5 funtov slame za nasteljo enemu konju, za eno goved pa 4 funte. Gnojišče. Na gnojišče se spravlja gnoj iz hleva in ravno tukaj se mora umno ravnati ž njim, da dobro povre in se razkroji. Velevažno je tedaj, da je gnojišče dobro vredjeno, ker na njem se mora gnoj dobro podelati in skrbno zbirati. Gnojišče mora biti na senčni strani hleva, da solnce ne prepeka preveč zgornji gnoj, ker tak izsušen gnoj ne more vreti, nasprotno pa se spodnji tako razgreje, da ga veliko zgori. Gnojišče naj se napravi na takem kraji, kamor z vozom lehko dohajamo in kjer ne pada voda se strehe ali kapnica na gnojni kup, in ne izpira redil¬ nih drobcev z gnoja. Umno je, da se vreže v štric gnojišča plitev jarek, ki odpeljuje vso vodo, ktera bi se proti gnojišču stekati zamogia. Ko gospodar gnojišču pripraven kraj izbira, naj pazi še na to, da tudi izpod zemlje ne izvira kaka vodica, ktera bi se ali na gnojišče ali v gnojnično jamo izlivala. Glavni pogoj je, da je zemlja neproderljiva in ne spušča gnojnice iz gnojišča v zemljo. Tam, kjer ni težka, ilovčna zemlja, je dobro, da se pri naprayi gnojišča 1 čevelj na de¬ belo ilovice dodd, poverh pa se položijo opeke ali plošnato ka¬ menje. Kako veliko naj bo gnojišče, to se ravna po številu živine; ali gnojišče mora biti, kolikor mogoče, dovolj prostorno, na njem lehko ločimo stari gnoj od mladega, vsakega na po¬ sebni kup, in če razmere zahtevajo, da spravljamo na posebne 126 oddelke vroči konjšček in merzli svinjšček ali govejek. Toliko mora biti gnojišče veliko, da gnojni kup na njem nikdar ni viši od 3. čevljev. Skoplje se za en čevelj ali nekoliko več globoka jama; če pa napravljamo gnojišče na ravnem, ga tudi obzidamo; ker obzidje varuje gnoj pred izsušenjem. Dno gno¬ jišča mora nekoliko viseti proti oni strani, kjer je vrezana ia izkopana jama za gnojnico, da ta ne zaostaja na dnu gno¬ jišča , ker spodnji gnoj bi ležal v gnojnici, in bi ne mogel zarad preobilne vlažnosti vreti. Dobro je tedaj , da na dno gnojišča pokladamo nekoliko suhib vej. Te suhe veje pripo¬ morejo, da se gnojnica iz gnoja odtekati ne more. Odtekajoča gnojnica naj se zliva v gnojnično jamo, ki je izkopana poleg gnojišča, v ktero se tudi izteka iz hleva scalnica. Taka jama mora biti neproderljiva in če je le mogoča, tudi obzidana. Vsaj to ne stane toliko, če tudi rabimo za obzidanje peton, ki je pomešanica cementnega apna in stolčenega kamna. Na¬ vadno se rabi cementna malta. Vsa gnojnica ostane ohranjena, in gotovo se povernejo gospodarju vsi stroški, ktere je izdal za jamo; kajti gnojnica ima v,sebi precej redilnih tvarin. Za sezidanje take jame ni treba nobene umetnosti, le količkaj sposoben kmetova 7 ec jo zamore napraviti sam. Omenili smo, kako se porabi živinska scalnica ali gnojnica. Tu hočemo go¬ voriti le o porabi gnojnice, s ktero se poliva hlevski gnoj na gnoj.šči. Kolikokrat moramo polivati hlevski gnoj, smo že omenili pri ilevskem gnoju. Zajema se gnojnica iz jame s korci ali pa se rabi za to sesalnica (pumpa), s ktero zamo- remo vspešno delati. Ta sesalnica je iz sesalnega aparata in ima cev iz kavčuka, ali tudi iz usnja. V to cev se steka iz- pumpana gnojnica. Pod sesalnim aparatom je druga cev, tudi iz kavčuka ali iz usnja, ki sega v gnojnično jamo. Na koncu ima prelukničano glavico iz kositarja in sicer zarad tega, da ne more priti v cev kaj druzega, kakor tekočina. Celi aparat stoji na treh nogah. Če se hoče rabiti, postavi se nad gnoj¬ nično jamo; spodnja cev pa se spusti v jamo. Omeniti hočemo, da mora biti jama pokrita z lesenim pokrovom zarad veče sigurnosti. Ta leseni pokrov ima precejšno veho, ktera se od¬ pira , ko je treba, spustiti v jamo sesalno cev, ali ko se v gnojnico vlije rastanšanega zelenega vitrijola ali mavca. Ka¬ dar se rabi, goni jo en mož, drug pa derži zgornjo cev, in ž njo škropi sem ter tje gnojni kup. Sicer se rabijo tudi druge sesalnice, ktere še manj stanejo. Te so tako imenovane lesene pumpe, ki se dajo tudi prenašati, in imajo od spodej, kjer je sitice, priterjen spleten košek, da se ne zamašejo sesalne luknje. Ko jo eden goni, mora drugi se škorci zajemati gnojnico, ki 127 iz sesalnice izteka. Če je gnojni knp velik in dolg, postavijo se pod cev žlebovi, po kterih se dalje steka gnojnica in v žlebovih so luknje zamašene z vehami ali klini, kteri se od- mašejo na onem kraju, kjer se hoče zajemati gnojnica. Na tako pripravljeno gnojišče se izpeljuje hlevski gnoj tako, da se poredno nametava ali izkida. Ko je že za čevelj visoko gnoja nametanega, svetu¬ jemo, da se na to lego vsaj 1— 2“ vi¬ soko zemlje nasuje, potem se zopet na¬ metava gnoj itd. do 4 čevlje na visoko. Na površji se zopet za 3" na debelo zemlja nasuje. Zem¬ lja stori, da gnoj po¬ lagoma vre, ob enem pa obdržuje v sebi ubežljive gaze in v njej nerazvezljivideli se razvežejo med se¬ boj. Premočne plasti zemlje pa bi lehko zavirale vrenje gnoja in gnojnica, s ktero polivamo gnojni kup, bi tudi ne mogla lehko predreti takih, predebelih zemlja- stih plasti; ko je gnoj izpeljan, treba je nagnati živino, da ga dobro pohodi, in Gnojnična spalka., gnoj ne vre prehitro. J Bolj suh je zrak, bolj gnojišče izpuhti. Gnoj moramo večkrat polivati z gnojnico, da ostane vedno vlažen, in se enakomerno razkrojuje. Da v gnoju ostanejo vsi ubežljivi gazi, treba jih kemično zvezati z zelenim vitrijolom. Ta se raztopi in po¬ lije po gnoji. Umni kmetovalec. 128 Še umnejše je, da vržemo vitrijol v gnojnico, in ko se je v njej rastopil, polijenm gnojnico na gnojni kup. Tudi mavec ima enako lastnost. Ž njim naj se vsaj vsak teden en¬ krat potrosi gnoj v hlevu in na gnojišči, tudi on veže amo- nijak, ki je rastlinam dober živež. Yspeh se hitro spozna, kajti iz gnoja ne hlapi več amo- nijak, ki sejrazodeva po skelečem svojem smradu. O poletnem času treba je polivati gnoj večkrat (vsaj vsak teden enkrat), o zimskem pa le malo kdaj. To ravnanje se posebno pokaže kot koristno tedaj, ko se gnoj na voz kida. Tukaj ni videti sivega plesnevega gnoja, ampak lepa, špehasta, mastna tva¬ rina se spravlja na voz, ktera v zemlji ge le prav pokaže ve¬ liko vrednost. S takim gnojem se veliko pomore zemlji, in ona je tudi hvaležna za tako mastno pičo. Za neobeljeno hrano ne mara tudi revež veliko, ker ni dobra ne okusna; če pa je v nji dovolj mastnih ocvirkov, vsakteremu diši. Za 1000 cen¬ tov gnoja bi zadostovalo 2 centa vitrijola za dalje časa. Ce vzamemo v poštev vrednost onih ubežljivih amonij akovih re¬ dilnih tvarin, ktere bi se sicer izhlapite v zrak, ktere pa v gnoju ohrani in pridržuje vitrijol, gotovo zginejo ugovori ža¬ ra d stroškov. Nekteri imajo navado, da napravljajo nad gno¬ jiščem streho. S tem ubranijo, da ne more solnce pripekati na gnoj in da ga tudi dež ne izpira. Da je gnoj goden, po¬ znamo na tem, da postane masten, ko je v njem vse zgnjilo. Priporočali bi tudi, da bi se bolj varčno ravnalo z gnojem, kadar se izvaža. Gnoj naj bi se izvaževal na njive le v koših. Koliko se ga ne pogubi po cesti, če je le med hrbte na voz nametan. Ko je gnoj že napeljan na njivo, moramo ga hitro raztrositi kolikor mogoče enakomerno, in nemudoma podorati. Podorava se gnoj 2—3" globoko. Pregloboko podora vati ga, je slabo, ker potem zrak le težko dohaja do njega. Vendar mora biti popolnoma z zemljo pokrit, sicer bi se od tistega, ki ni pokrit, mnogo posušilo ; priden gospodar naj tedaj vzame motiko, in z zemljo pokrije, kar ga je na površji ostalo. Kjer imajo dovolj hlevskega gnoja, gnojijo ž njim tudi travnike. Napelje se hlevski gnoj na travnike v pozni jeseni in raztrosi enakomerno; spomladi pa se ostala šara pograbi in na kom¬ postni kup spravlja. Zimska vlažnost je iz hlevskega gnoja izprala redilne tvarine in spravila v zemljo. Koliko in kakošnega gnoja je treba za to ali. uno njivo? To je odvisno od lastnosti zemlje. Težka, mrzla zemlja po¬ sebno pod mrzlim obnebjem zahteva močno gnojenje. Za tako zemljo je bolje rahel, slamnat gnoj, ki še ni popolnoma, raz¬ krojen. Gospodar, ki ima le težko, ilovčno zemljo, ne sme 129 prevarčen biti z nastelje, tudi ne sme gnoja na gnojiš® pre¬ dolgo časa puščati. Ko je na pol goden, naj ga na njivo zvozi. Tak slamnat gnoj zboljšuje zemljo, ker jo rahlja in ogreva. Kdor pa ima le rahlo zemljo, ta jo more gnojiti le z mastnim in drobnim gnojem. Za tako zemljo bi slamnat gnoj bil škod¬ ljiv, kajti preveč bi postala rahla, kar bi mladim rastlinicam zamoglo škodovati posebno o suši. Sicer svetujemo, take rahle zemlje gnojiti večkrat in po malem; težka ilovna zemlja pa naj se gnoji manjkrat, pa takrat z več gnojem. Dostaviti mo¬ ramo še, da oni gospodarji, ki imajo na svojem posestvu raz¬ lične zemlje, naj že na gnojišči skrbe za to, da za vsako njivo preskrbe: primernega gnoja. Ločiti morajo tedaj na gno¬ jišči k o n j s ki gnoj od govej ega, ravno tako svinjski od ovčjega. Oe pa ima eden gospodar na celem posestvu le eno sorto zemlje, mora mešati raznovrstni gnoj, na pr. vroči konjščak z hladnim vodenim svinjskim gnojem. Če se ne more koj podorovati, naj se spelje gnoj na velike kupe, kteri se pokrijejo na debelo z zemljo. Jako škodljiva je navada puščati gnoj v majhnih kupčekih več tednov ali skoz celo zimo. O poletnem času ne smemo gnojiti gorka zemlje, posebno z vročim gnojem ne, kajti s tem bi bolj pripomogli, da bi vsahnile, a ne rastle rastline. Množino hlevskega gnoja cenimo po krmi, ktero pokla- aamo živini in po stelji; ravno tako je dobrota od teh dveh tvarin odvisna. Močno gnojenje tekne korenstvu, koruzi, bobu, konopljam, repi, pesi, želji, i. t. d. Srednje gnojenje ugaja krompirju, sočivju, žitnim rastlinam, lanu, sadnemu drevju m vinski trti. Razkrojen, star gnoj hasne vsem rastlinam, ki hitro ra¬ sejo, negoden gnoj pa bolj služi onim rastlinam, ki se le po¬ lagoma razvijajo. Mrzle zemlje se gnoje spomladi, tudi proti poletju, vroče zemlje pa le v mrzlem času. Na vse take razmere mora umen gospodar paziti. Srednje gnojenje imenujemo, če pora¬ bimo za oral 200-250 cent. gnoja; močno gnojenje je, če porabimo za oral 300 cent., ktero se sme tudi navadno gnojenje ime¬ novati. Ce pa porabimo črez 400 cent. gnoja na oral, moramo reči, daje prav močno gnojenje. Nekteri gnojijo posebno krom¬ pirju in koruzi le v brazdo; s tem prihranijo precej gnoja, m dobe pri vsem tem bogate pridelke; gotovo pa je tako gno¬ jenje le za tisto rastlino, kterej ravno gnojimo, za novo setev pa moramo zopet gnojiti. Ko bomo govorili, o pridelovanji rastlin, omenili bomo, da ta ali una rastlina ljubi staro gno- jivno moč v zemlji, tedaj mora biti močno pognojeno že v 9* 130 preteklem letu, tako da je poprejšnja rastlina, kteri ugaja frišen gnoj, rasla in naslednjici pustila še nekaj živeža v zemlji. Pšenica ljubi le staro gnojilno moč, na novo in močno pognojeni zemlji rada poleže. V nekterih krajih, posebno pri mestih, polivajo žito, ko je že nekoliko zraslo, z gnojnico. Pa¬ ziti je pa pri tem, da gnojnica ni premočna, in da se poliva le o vlažnem vremenu. Rudninski ali mineralni gnoj. Rudninski gnoj ne more nadomestiti hlevskega, organ¬ skega gnoja, vendar je velike važnosti za kmetijstvo, ker z rudninskim gnojem zamoremo pomnožiti gnojilne tvarine, ktere so zemlji potrebne. Čedalje več se zahteva od zemlje, množi se število ljudstva, potrebe postale so veče in vse to mora dati zemlja. Toda najumnejše obdelovanje samo ne more vsega doseči, zemlji treba je hrane, ako hočemo od nje do¬ bivati vrčih pridelkov. Ravno gnoj iz rudnin ali rudninski gnoj zamore dajati neprecenljive, redilne tvarine. Še le v novejših letih začeli so umni gospodarji segati po rudninskih tvarinah in prepričani smemo biti, da se kmet mora v prihodnje obra¬ čati ravno na rudninski gnoj. Ž njim zamoremo povrniti zemlji ravno tistih tvarin, ki so ji najbolj potrebne. Rudninski gnoji izvirajo le iz zemlje, ktere ne more na¬ domestiti v zemlji atmosferično gnojenje. Rudninske gnojilne tvarine so za rastlinsko življenje kaj ugodne in redilne; one imajo fiaikalične in kemične lastnosti, da iz zraka povživajo redilne tvarine in pripomorejo tudi k razkrojenji organskih bistev. Da so te tvarine redilne in rastlinstvu služijo, spričuje to, da najvažnejši deli rastlinski postanejo iz rudskih snov. Brez fosforno kislih soli ne bi se moglo storiti zrnje v žitni rastlini, ravno tako tudi ne steblo brez kremenine. Rudninske snove pa tudi pospešujejo prevod atmosferične hrane v rastlinsko življenje vsestransko. Priznati moramo sicer, da organski gnoj pripomore, da se hitrejše razkrojijo rudnine, in tudi po tej kemični poti nastanejo rudninska gnojine. Vendar priznati moramo tudi to, da je rudninski gnoj redilen in v primeri le malo stroškov stane, in ž njim moremo doseči naj- veče pridelke, ktere sploh more zemlja dajati. Rudninski gnoj je posebno za one zemlje pripraven, ki so oddaljene in do kterih bi vožnja gnoja preveč stala; on je čist in nekoliko centov že zadostuje za oral. Mineralski gnoj hitro koristi v zemlji in ravno zarad tega moramo paziti in pozorno rabiti 131 ga, da zarad svoje hitre gnojivne moči ne škoduje mladina rastlinicam. Le če dobro poznamo zemljo in vse razmere, bomo zamogli prav vs-pešno v lastni prid rabiti rudninske gnojilne tvarine, bodi si da ž njimi gnojimo zemljo, ali da jih pome¬ šamo med drug organski gnoj. Rudninski gnoj dajejo sledeče stvarine: gips, apno, kreda, lapor, razne soli, pepel, saje itd. Pepel ima v sebi lugasto sol, pepelik ali kali, ki je rastlinam neobhodno potieben. V pepelu nahajamo vse rast¬ linam ugodne tvarine. En del obstojnih delov v pepelu je lehko rastopljiv, to so: kalijeve soli in apno. Drugi del pa se le težko razkroji. Pepel pripomore, da se sprsteninski ostanki raz¬ krojijo in da se tudi uniči plevel; podpira rast zelišč, povživa precej vlage in redilnih tvarin iz zraka in pokončuje tudi marsiktere škodljive mrčese v zemlji. Ravno pepel popravlja premokrotne »travnike, da se na njih zaplodi mesto kisle sladka trava in da se pogubi mah, ki na travniku ovira, da druge dobre rastline ne morejo rasti. Pepel hasne vsaki zemlji im vsaki rastlini. Ugoden čas travnike pepeliti je pozna jesen, na njive pa se potresa pepel spomladi, ko je vlažno vreme ali ko se sme dež pričakovati. Vendar ni vsak pepel enake redilne vrednosti; to nam bodo pokazale sledeče številke: V 1000 funtih pepela iz bukovega lesa je 69 funt. kalija. V 1000 funt. pepela iz borovega lesa je 21 funt kalija. V 1000 funt. pepela iz smrekovega lesa je 36 funt kalija. Največ ka¬ lija pa nahajamo v pepelu trtnega lesa. V pepelu šote naha¬ jamo le malo kalija, toliko več pa kremenove kisline in ker ima v sebi tudi precej razjedijivega apna in drugih tvarin, je za travnike in njive porabljiv. Posebno travam ugaja šotni pepel, kar si zamoremo s tem pojasniti, da ima šotni pepel dokaj kremenove kisline, ki je glavna hrana travam, to nam spričujejo kemične preiskave, ki kažeje, da je v pepelu travnih rastlin največ kremenove kisline; nje so morale travnene rast¬ line največ povžiti iz zemlje, šotni pepel pa povrača to tva¬ rino zopet zemlji. Enako dober je tudi pepel premogov, ki rahlja zemljo in ima v sebi tudi marsikaj redilnega, kakor žvepleno kisli kali (KO. S0 3 ), žvepleno kislo apno (CaO. S0 3 ), posebno mnogo kremenove Kisline (S0 2 ). Ta pepel je najbolj za travnike, pa tudi rži, ovsu in krompirju dobro služi. On je posebno sposoben za mrzle zemlje. Ker ,je jako puhel, moramo ga pomešati s sekretnim blatom, če taka mešanica kakih 6 mescev leži, potem se dobro podela in prileže posebno težki, ilovnati zemlji. Po njej dobiva njiva temnejšo barvo, tedaj jo tudi solnce bolje ogreva, ker vsako črno stvar bolj premejo 132 solnčni žarki, kakor kako sivo, belo ali rujavo; gorko ta pa zemljo zboljša. V gorkej zemlji seme lehko kali in rastlina hitro dozori. Premogovi pepel se more porabiti tudi pri na¬ pravi komposta. Ta pepel je tudi porabljiv pri sadjoreji. Oe hočemo imeti obvarovane sadne peške pred miši in drugimi mrčesi v zemlji, moramo namočene peške prej nekoliko s tem pepelom potrositi, ki stori, da se jih mrčesi ne lotijo. V vlažni zemlji je ta pepel posebno koristen, ker posrka kislino v zemlji krog drevesnih korenin, kterim je ona jako škodljiva. Zgodaj spomladi se tedaj potrese krog sadnega drevja nekoliko tega pepela. S premogovim pepelom zamoremo tudi pokončavati mnogobrojne mrčese in kebre v zemlji. Kjer se nahaja premogovi pepei, kakor v tovarnicah, ob želez¬ nicah na posameznih postajah, živo priporočamo, da kme¬ tovalci porabijo tudi to gnojilno tvarino, vsaj za travnike, ker bogatejše košnje jim bodo spričevalo o vrednosti tega pepela. Tudi izluženi pepel ima v sebi še nekoliko lugastih soli in drugih redilnih tvarin; tako tudi 1 u g, s kterim naj se poliva kompostni kup. Saje so dobre za gnoj, ker v njih so razne soli, njih črna barva pospešuje, da se ogreva zemlja; ker so razjedljive, pokoučujejo v zemlji tudi mrčese. Gnojilna moč saj je hitra, ž njimi zamoremo pomagati spomladi revni zimski setvi, ki se kmalo potem oživi. Pometati se smejo le o vlažnem vre¬ menu. Sicer pa se spravljajo saje tudi na kompostni kup. Mavec, tudi gips i m eno v an, je žvepleno kislo apno. Gips lomijo v hribih, ga zmeljejo ali stolčejo v stopah in takega prodajajo. Cisti mavec je bele barve, kakor moka. Nekteri mavec žge, s tem sicer ne povišujejo njegovo vrednost, vendar se lahkejše zdrobi in zmelje. Gips bolje prileže suhim njivam, kterim ne pomanjkuje potrebne vlažnosti. Najboljši čas za gipsanje je gorko, deževno vreme, ko je tudi tiho, ne vetrovno. Mavec je posebno za deteljo, kar je že dobro znano. Detelja naj se potrosi z gipsom, ko je za 1" visoko odrasla. Gips po¬ trebuje, da se raztopi, veliko vode. Zarad tega pa je tudi vspeh gipsanja ob času suše majhen. Njegovo največo moč imamo iskati v spremembah, ki vzročuje v zemlji. Mavec ima nam¬ reč tudi v raztolčenem stanu lastnost, da vlažnost nateza v se, veže oglenčevo-kisli amonijak, in spremeni v žvepleno kisli amonijak. Pogipsati se more tudi detelja pred zimo v jesenskem času; in to posebno svetujemo za mrzle kraje, v kterih zarad hude zime marsikterikrat detelja trpi, gips pa jo čvrstejšo stori, da more prestati hudo zimo. Omenili smo že veliko korist, ako se potrosi gips po hlevskem gnoji. Sočivji hasne 133 gjps in posebno vpljiva, da pridelamo veliko sočivnate slame. Nekteri trdijo celo, da se sočivje, kteremu seje močno gnojilo z gipsorn, težko skuha. Močen vpljiv gipsa je gotovo brez dvombe v tem, da se najprvo v vodi raztopi in njegovi raz¬ topljeni obstojni deli prestopijo v nove redilne spoje, apno se zveže v ogljeno kislino, žveplena kislina pa z amonij akom. Z vso pravico smemo reči, da ravno gips vzdržuje rodo¬ vitnost detelje. Za oral treba 2—3 cente gipsa. Največi vspeh gipsanja opazimo tedaj, če sledi po gipsanji dolgo časa vlažno vreme in če v zjutraj pada veliko rose. Bolj je gips zmlet, več je vreden. Tudi druge žvepleno-kisle rudnine so porabljive za gnoj, tako postavim, zamore žveplena kislina mavec nadomestovati v apneni zemlji. Kakor gips tako tudi ona veže ubežljivi amo¬ nij ak. Le v močno raztanjganem stanu moremo rabiti jo. Na tisuč delov vode se vzame le en del žveplene kisline (Viooo SO«), tedaj moramo stanjšati en bokal žveplene kisline s tisuč bokalov vode. Tudi vi tri j ol, to je žvepleno-kisli, železni okisanec (TeO. S0 3 ) je za gnojenje, ker raztopi v zemlji nazoče fos- fornokisle soli. Ker on močno razjeda, smemo ga le stanj¬ šanega rabiti. Navadno pa se rabi vitrijol, da ž njim potro¬ simo gnojni kup, ali pa ga raztopimo in ž njim polivamo gnoj v hlevu in na gnojišči, ga zvežemo ž njim ubežljive amo- nijakove snove, ki bi sicer iz gnoja izpuhtele in se pogubile. V nekterih krajih se nahaja kilisalpeter, to je so- litrovo-kisli natron (NaO. N0 5 ), ki ima v sebi 15—16% gnjilca. Navadno se ta rudninski gnoj potrosi, ko so rastline že neko¬ liko dorasle. Za oral zadostuje V/ 2 cent. te soli. Sploh so vse solitrovo kisle rudninske tva¬ rine redilne, pospešujejo hitro in zdatno rastlinsko življenje in tudi podpirajo razkrojenje drugih, v zemlji nazočih tvarin. Kavno one storijo, da se razkroje in raztope fosforovo kisle soli. Ker solitar hitro koristi, rabijo.ga nekteri, da ž njim po- morejo revnim opešanim rastlinam. Najboljše je, če ga po¬ mešamo z zmletimi kostmi, ktere se, ž njim združene, hitro razkroje. Le če ima dosti vode, zamore popolnoma koristiti solitar. To spričuje skušnja, da v suhih zemljah le prav malo hasne ali celo škoduje. Kalijev solitar hasne posebno žitu, sočivji in tobaku; škoda, da je predrag, kar je tudi vzrok, da se porabi več na- tronovega, nego kalijevega solitarja. Kalijeve soli, dovaževajo rastlinam potrebnega kalija, in se dobivajo posebno tam,, kjer pridobivajo sol. Posebno sloveča je kalijeva sol v Ausej-i in 134 tudi Solnogradska. S to soljo se gnoji pesi, krompirju, tudi travnim rastlinam. Omenili smo že veliko važnost fosforove kisline za rast¬ linsko življenje. Nahajamo jo največ v zmletih kosteh. Pa tudi v f o s f o r i trn, to je neka rudnina, ki se nahaja posebno pri Idriji na Kranjskem, je precej fosforove kisline (P0 5 ). Kes je, da se ta rudnina le težko razkrojuje, vendar je nepre¬ cenljive vrednosti, kajti z njo zamoremo zemlji dajati po¬ trebno fosforovo kislino, ki je neobhodno potrebna za rastlinsko življenje. Kajti njive, kterim primanjka ta kislina, pešajo. Posforit se mora najprvo zmleti in stolči v prah, kakor gips, potem ga moramo plast za plastjo pomešati s hlevskim gno¬ jem, kjer mora več mescev ostati, da se razkrojuje. Sicer se pa more polivati z žvepleno kislino, ktera ga s časom tudi dobro razkroji. Skušnje, ktere se napravijo s fosforitom na zemljiščih Goriške kmetijske šole, kažejo prav dober vspeh. Velik zaklad fosforno kislih soli imamo v Slovenski zemlji, upajmo, da se posreči najti sredstvo, s kterim se more brez zdatnih stroškov pripraviti fosforit, daje sposoben za gnojenje. Ker se nahaja v naši domovini, nimamo bati se stroškov zarad vožnje, posebno če bo imel ves fosforit vselej toliko fosforove kisline, kolikor so nam do sedaj pokazale kemične analize. Rudninske gnojilne tvarine, ki imajo mnogo gnjilca, so amo¬ nij akalne soli, ki dajejo rastlinam potrebni gnjilec. Da vspešno zdajo, treba je primerne vlažnosti v zemlji. Ker so hudo razjedljive moči, posebno za mlade rastlinice, smemo le po malem rabiti ta gnoj. Te soli se rabijo v raztolčenem stanu in hasnejo posebno krompirju in tobaku. Le o vlažnem vremenu smemo potrositi jih, boljše je še, če jih raztopimo in raztopljene polivamo. Pri tovarnicah, kjer napravljajo svečavni plin, gaz, se dobiva gazna voda, ki ima dokaj amonijaka v sebi. Ta je dobra posebno za zelnate rastline, za travo, sploh za krmenske rastline. Žito rado poleže, če se ona nanj poliva. Iz lastne skušnje smo prepričani o dobroti tega gnoja. Polivali smo zemljo z gazovo vodo in potem posadili zelje (kapus), ktero je lepo raslo in velike glave napravilo. Ker ta gnojilna tva¬ rina le malo stane (eno vedro le 10 soldov), priporočamo, da naj je ne prezirajo kmetovalci, ki stanujejo blizo mest, v kterih se nahajajo gazne tovarnice. Le stanjšana gazna voda se sme rabiti, sama bi, posebno o suhem vremenu, zamogla mlado setev celo uničiti. To velja posebno, če ž njo hočemo mladim rastlinicam prilivati. 135 Tildi natronove soli imajo veliko gnojilne moči. Posebne koristi je kuhinjska sol, ki je klorovi na¬ trij um, kterega potrebujejo nektere rastline. Ta gnojilna tva¬ rina nima le redilnih snov, ampak ima tudi lastnost nateg- Ijivosti, da v se srka vlažnost iz zraka. Skušnje to jasno spričujejo, kajti rastline, kterim se je gnojilo s kuhinjsko soljo, le malo trpe o suši, ker kuhinjska sol vedno na se vleče vlaž¬ nost in ohrani zemljo vlažno. Ko zjutraj rosa pada, gotovo je njiva nekoliko mokrotna, kar bi sicer ne bila, ko bi ne imela v sebi te soli. Kuhinjska sol posebno koristi korenstvu, detelji in travi. Živina kaj rada je seno, ktero je raslo na travnikih, ki so bili s kuhinjsko soljo pognojeni. Tudi pospešuje, da se raztope druge soli v zemlji in pripomaga, da se razkrojijo sprsteninske tvarine. Najbolj ugaja travi, pa tudi repi in Čebulji. Kaj umno je, da se pomeša z gnojnico, ktera se potem polira po^ travniku. Sledeča prigodba nam to le pravi. Nek kmet v Švici je ukradel dva Žaklja soli. Ko zve, da ga zarad te tatvine išče sodnija, misli si, da je najboljše, če vrže oba Žaklja v gnojnično jamo, da le ubeži ostri sodnijski roki. Mislil si je potem, res sem ušel nevarnosti, ali zastonj je bil vendar moj trud iu pokvaril sem še gnojnico. Ko po stari navadi spelje gnojnico na travnike, zapazi, da je trava nenavadno lepa, gosta in velika, čeravno ni bila letina posebno ugodna za travo. Zdaj premišljuje iu išče po vzroku; po dolgem pre- iskavanji pride do tega, da mora biti sol, ki je tako zboljšala gnojnico. To naznani tovarišem, in ti so tudi poskušali gnojiti, s kuhinjsko soljo. Vspeh jih je prepričal o veliki vrednosti in še zdaj gnojijo s kuhinjsko soljo občno v Švici. Angleški kme¬ tovalci potrosijo hlevski gnoj s kuhinjsko soljo in če ima tudi le malo soli za svoj živež, vendar se potrudi, da tudi zabeli hlevski gnoj s to soljo. S to gnojilno tvarino zboljšujemo, ne le množino, ampak tudi dobroto krme. Pri žitu zboljšuje sol dobroto zrnja in slame. Na prvi hip smel bi kak kmetovalec ugovarjati nam in očitati, da priporočamo sol za gnoj, ko jo marsikdaj pri¬ manjkuje za človeške jedi. Brez nič ne dobimo nič in če tudi ne¬ koliko potrosimo za sol, ktero primešamo gnoju, ali jo potro¬ simo po travniku, gotovo nam bodo oni stroški bogato in obilno povrnjeni z veliko večimi pridelki; in če potrosim 4 forinte, da dobim potem 12 forintov, mar ne ravnam modro in umno ? Kjer se dobivajo solni odpadki, kakor n. pr. v so- larijah, rabijo poljedelci te odpadke z najboljšim vspehom. Za oral treba je 2—3 cent. soli. Kakoršna je sedajna cena (6 fr.) kuhinjske soli v Avstriji, je skoro nemogoče rabiti 136 jo. Ko bi se zopet povrnila ona cena, kakoršno smo imeli pred nekterimi leti, ko je država prodajala tako imenovano živinsko sol, ki je bila enako dobra, priporočali bi živo, da bi rabili kmetovalci sol ne le za živino, ampak tudi za gnoj. Naj bi modra vlada zopet vpeljala ono sol po nizki ceni! Apno. Vsaka rastlina potrebuje apna. Posebno potrebno je apno za tiste zemlje, ktere ga imajo le malo v sebi. To je vzrok, da se rabi žgano apno za gnojenje. Ono raztopi se v vodi lehko in spremeni v ogljenčevo kislo apno, ktero lebko posrkajo rastlinske korenine. Poseben vpljiv ima na kislo sprstenico, ki se nahaja v močvirni zemlji, sploh ono razkro- juje sprsteninske tvarine. Apno tudi rahlja in ogreva zemljo in pospešuje rodovitnost težke, mrzle zemlje. Apno je razjed- ljivo in pokončava mrčese in druge škodljive živalice v zemlji, kakor tudi razjeda plesnobne gljivice, iz kterih nastanejo trtne bolezni in bolezni sadnega drevja. Tu omenjamo bolezen Biz- zochtonia mori, to je, plesnobna gljivica, ki napade korenine murbinih dreves. Ta bolezen se navadno nahaja le v tistih zemljah, kjer primanjkuje apna, in se odpravlja le s tem, če v tako zemljo pomešamo nekoliko razjedljivega apna. Da je pa gnojenje zemlje z apnom vspešno, treba je, da se v zemlji nahaja dovolj organskih tvarin. Apno je koristno posebno za težko mrzlo zemljo, ki ima v sebi mnogo železa, # ravno tako za travnike in deteljo. Posebno koristno pa je apno, če se ž njim gnoji mohovje, (inorost), ker ono popiva preobilno spr- steninsko kislino, ki se v takih zemljah nahaja in je sploh jako blagega vpljiva na rodovitnost take zemlje. Apno mora biti dobro v prah razpadeno, predno se po zemlji raztrosi. Zato se spravlja že pred zimo na njivo v majhnih kupcih, ki se z zemljo pokrijejo. Zimski mraz nanj dobro vpljiva, da postane rahlo in tudi mnogo amonij aka iz zraka na se potegne, kar služi zemlji. Z zemljo se za to pokrije, da ga dež preveč ne izpira. Ko do spomladi razpade, potrosi se ena¬ komerno po zemlji, in potem podorje ali vsaj z močno brano zavleče. Kaj dobro ga z zemljo pomešamo, če rabimo ekstir- pator pri zavlačenji, samo moramo skrbeti, da ga kolikor mo¬ goče enakomerno razdelimo v zemljo. Za oral treba je kakih 20—80 vaganov apna. Tako gnojenje sme se ponavljati le vsakih 8—10 let, med tem pa moramo skrbno gnojiti zemljo z dobrim hlevskim gnojem. Sploh moramo reči in ponavljati še enkrat, da z rudninskimi gnoji le podpiramo gnojenje zemlje in da .bo vedno hlevski gnoj ostal glavna tvarina za gnojenje. T?ko je tudi z apnom; tudi ž njim samo podpiramo zemljo, ktera nima dovelj apna, da jo storimo sposobno tudi za tiste 137 rastline, kterim je glavni in neobhodno potrebni živež ravno apno, n. pr. detelja, sočivje itd. Če v zemlji ni apna, slaba bo detelja sploh, posebno na apnenih zemljah. Apno se potrosi tndi na travnike, da zatare mah, da sploh zboljšava premo- krotne travnike; posebno se pomnože in zaplode na travnikih, kteri so se pognojili z apnom, detelje in sladke trave. Četudi popred ni bilo skoro nič deteljice na travniku, kmalu zapa¬ zimo dokaj teh rastlin, ktere zdatno pomnože dobroto sena. Dobro bi bilo tudi pomešavati apno z ruševjem in mahovjem na morostih: to bi tudi napravilo dobro gnojilno tvarino. Eavno tako je koristno, če nekoliko razjedljivega apna potro¬ simo na posamezne plasti kompostnega kupa, ker njegova raz- jedljiva moč pripomore, da razpadejo in se razkrojijo gnojne tvarine. Tudi staro apno razpadenih zidov s peskom vred ima enake lastnosti in umno je, da staro razpadeno zidovje razbijemo in s tem prahom gnojimo težke ilovne njive. Eavno apno je, ktero zamore obuditi kremen in druge kremenove tvarine k rodovitnosti, da služijo rastlinskemu življenju. lapor. Iz kakih tvarin je sestavljen lapor, smo že omenili. Tukaj moramo govoriti le o tem, kako zamoremo z laporjem gnojiti in zboljšati razna zemljišča. Lapor ima v sebi razun ilovice, kremenice in apna, tudi še nekoliko druzih redilnih snov. Na zraku se navzame ogljenčeve kisline, lehko razpade in postane tako rodoviten. Tako drobno razpaden lapor kaj dobro zbolj- šuje zemljo, je dober gnoj za polje, travnike, tudi za vino¬ grade. Če hočemo z laporjem gnojiti, moramo pred vsem pa¬ ziti, kakošna da je zemlja, ktero hočemo zboljšati; tedaj moramo vedeti, kaj takej zemlji pomanjkuje. Če oni zemlji primanjkuje zveznosti, tedaj ilovice, zbrali bomo zanjoilovčni lapor, težko ilovčno zemljo bomo pognojili z apnenim aii s peščenim laporjem. Lapor zemljo suši in je posebno za prevlažne zemlje dokaj koristen, lapor tedaj ne le kemično ampak tudi fizikalno zboljšuje zemljo, ker prerahla peščena zemlja, na kterej še borne travice niso mogle živeti, postane bolj zvezna, če jo gnojimo z ilovčnim laporjem. Tudi marsiktere plevelne rastline lapor zatare. Z laporjem so že gnojili v starodavnih časih; sedaj ra¬ bijo lapor povsod, kjer kmetijstvo cvete, posebno na Holstein- 138 skern im Mekienburškem, Že staroslavni Rimljan Plinij piše o gnojenji z laporjem. Bolj je lapor razpaden in bolj pomešan z zemljo, večega pospeha je tako gnojenje. Kjer se nahaja lapor, iskreno priporočamo, da se ga poslužujejo kmetovalci za zboljševanje in gnojenje revnih zemljišč, če stroški za kopanje, vožnjo in druge oprave niso prav veliki, ne smemo opustiti te porabe, tem bolj, ker se more lapor y pozni jeseni au zimskem času napeljavati, ko poljedelec nima drugih opra¬ vil. Najumnejše je, če ga napeljujemo že pred zimo na njivo. Zimski mraz ga dobro prešine in zdrobi. Ko se je že razdrobil, raztrese se enakomerno po zemlji in potem podorje z oralom. Iiovčni lapor hitreje razpade od peščenega ali apnenega. Ne- razpadenega laporja podorovati ne bi svetovali, posebno ne, da bi potem tabo njivo za prvo leto posejali s travo. Skoro vse rastline store dobro v laporji, posebno oves, rž, detelja in sočivje. Da je on vinski trti še najbolj ugoden, to je obče znano. S takim gnojenjem zamoremo povišati dohodke vsaj za tretjino. Mnogotere skuš oje spričujejo, da njive, na kterih je poprej komaj nekoliko obredil oves, pognojene z laporjem dobro redijo ječmen in pšenico. Njiva, ki se je gnojila z la¬ porjem, ostane še več ler, rodovitna. Iiovčnati lapor več časa traja od peščenega. Sploh smemo računiti, da se pozna korist takega gnojenja vsaj 15—20 let. Navadno se napeljuje na njivo toliko laporja, da ga je za 1" na debelo, ko je razpaden in enakomerno raztrošen. Ravno tako zboljšujejo se težke zemlje s peskom, ki sicer ni take gnojiine vrednosti kakor peščeni lapor. Naj bode s tem živo priporočan lapor vsem gospodarjem. Pomesanica ali kompost. Doseaaj vemo, koliko da sta vredna organski in rudninski gnoj vsak za se; ali trditi tudi smemo, da umno pomešanje teh dveh gnojev daje za vsaktere razmere izvrsten gnoj. Ome¬ nili smo pri organskih gnojilnih tvarinah veliko korist, če jih pomešamo z rudninskimi gnojilnimi saovami. In pomešane raz¬ lične gnojilne tvarine imenujemo kompost. V vsakteri kme¬ tiji se nahaja dovolj za pomešanico sposobnih tvarin in z umno porabo takih ostankov in odpadkov zamoremo pomnožiti gnojni kup in zboljševati našo zemljo. Za pomešanico rabijo se sledeče tvarine: Zeleni plevel, odpadki slame in klasje na podu, smeti, pomije, pepel, pepelika, lug, cestno blato, ža¬ ganje, treske, sploh odpadki iz tnalovine, veje, blato iz bajer- 139 jev, So tu ata zemlja, lapor, živalska telesa, dlaka, rogovje, scavnica, sekretnica, kebri, itd. itd. Za napravo pomešanice so toraj porabljive raznovrstne tvarine, ktere se navadno pogubd; če jih paspravimo na kom¬ postni kup, postanejo koristne in s tem tudi red na dvorišči itd. Ker pridejo na kompostni kup najrazličneje tvarine, ki se različno razkroje, ena hitrejSe od druge, tako se s tem veliko dobrega doseže. Močneje snove podpirajo razkrojenje drugih težko raz- padljivih tvarin. Tako postane zmes, v kteri se dobro pome¬ šajo in popravijo slabe lastnosti nekterih tvarin z dobrimi snovami, tako da dobimo gnojilno tvarino, kije sposobna skoro za vsako zemljo in za vsaktere rastline. Za napravo komposta zbere se neprodirna zemlja, tedaj kak štirivoglat prostor, na kterem se nakupičujejo razne tva¬ rine, ali vendar ne više od štirih čevljev. Treba je plastasto nakupičiti posamezne tvari tako, da so dobro pomešane težko razpadljive tvarine z onimi snovami, ki se hitro razkroje. Če imamo le malo živalskih in rastlinskih snov, mnogo pozemelj- skih tvarin, n. pr. dokaj cestnega blata, ruševja, nanesnineiz bajerjev itd , moramo takim tvarinam primešati vsaj nekoliko hlevskega gnoja ali, kar je še boljše, sekretnega blata. Spodej kot podlaga se nameče nekoliko vejevja, na to pride plast n. pr. cestnega blata, ali blato iz bajerjev, potem druga plast ruševja, na to zopet hlevski gnoj ali sekretnica, potem plast zemlje, zmletih kosti, apna itd. Ko je kup blizo do 4' visok, pokrije se z zemljo nekoliko palcev na debelo. Polivanje kom¬ posta z gnojnico, pospešuje razkrojenje nakopičenih tvarin. Kolikor bolj razkrojene tvarine v kompostu, toliko veče gno¬ jilne vrednosti bo pomešanica. Tako polivanje mora se po¬ navljati večkrat, kolikor bolj suhe in težko razpadljive tvarine so v kupu. Krog kupa vreže se plitev jarek, ki mora biti ne- prodiren, da se v njega stekati morejo takcči deli kompost¬ nega kupa; kajti ni dobro, da bi spodnje plasti ležale v pre¬ obilni mokroti. Tudi moramo skrbeti, posebno ko je vrenje že nekoliko veče, da se ne pogubč ali izpuhte iz kupa ubež- ljivi redilni drobci (plini, gazi), kakor amonijak in drugi. če so pa v pomešanici lehko razpadljive tvarine, sprsteie in zgno ;6 se že v treh mesecih, če so pa v kupu pomešane raznovrstne tvarine, med temi take, ki se zelo težko razkroje, je tak kom¬ post še le goden v enem letu; ta se mora večkrat polivati z gnojnico, in premetati vsaj vsako četrt leto enkrat, da se vse bolj zmeša in ložej razkroji. Kompost je izvrsten gnoj za travnike, deteljo, krompir, za vinograde in sadno drevje. Raz¬ trosi se ta gnoj pred zimo, če ni popolnoma razkrojen. Sicer 140 se zamore nametavati tudi krompirji in zeljnatim rastlinam. Pri tej priliki moramo omeniti napravo poseonega komposta za vinograde, za ktere noben gnoj bolj sposoben ni kakor ravno kompost. Tukaj mora veljati star pregovor, daj cesarju kar je cesarjevega, tedaj daj vinogradu kar je vinogradovega. Vse, kar vzamemo iz vinograda pri obrezovanji trte, pri manjdanji itd., vse to moramo spraviti na kompostni kup, da se tako tvarina razkroji in zopet trtni zemlji povrne kot gnojilna tva¬ rina. V trsji t. j. v lesu trte, perji, mladikah itd. je veliko kalija, ki je trtam neobhodno potreben živež. Svetujemo tedaj, da si vsak trtorejec napravi poseben kompostni kup blizo vi¬ nograda, na kterega spravlja trsje, mandano, listje, kakor tudi drugo zeleno vejevje, n. pr. jelševje. Tem tvarinam se more pri¬ mešati listja, če treba tudi laporja, nekoliko apna , posebno pepela in pepeluške, ker trta potrebuje mnogo kalija; ravno tako bo na ta kompost in kup prinesel nekoliko zmletih kosti, ker tudi fosfcrova kislina dokaj služi trtam. Še to moramo opaziti, da se smejo spravljati na kompostni kup le zelene plevelne rastline, ktere ne poženejo več iz korenin. To opo¬ minjamo zarad tega, ker marsikteri rabi tudi že dozorele pie- velne rastline za kompost, ker misli, da v enem letu že mora vsahniti kaljiva moč zrnja. Ali ravno nasprotno je. Koliko kompostne tvarine je treba za oral, to določujete dobrota in vrednost gnojilnih tvarin v pomešanici, kakor tudi to, kako se je tvarina sprstenila v kupu. Umen kmetovalec naj tedaj pazi na vse take tvarine, ktere se sicer pogubijo, porabljene pa zdatno pomnože gnojni kup, in s tem blagostanje go¬ spodarja. 141 IV. Poglavje, Splošna vodila, po Merili se prideljujejo rastline* I. Razdelek. O setvi. Kakoršna setev, taka žetev, pravi star, pa resničen, na¬ roden pregovor. Čistejše in boljše ohranjeno je bilo popolnoma dozorelo seme, bolj se bo setev razvijala. Nezrelo seme je neugodno v kali, v moki in na luski, v njem je semenska moč revna in slaba. Tudi po velikosti, debelosti, obliki in barvi je seme zelo različno. Dobro seme mora imeti lično barvo in biti zdravega duha. Iz nezrelega semena postane revna setev in slabo žito, revne slabotne rastline so tudi mnogim boleznim podvržene. Pa tudi prezrelo ne sme biti seme. Skrbeti mora tedaj umen gospodar za pravo seme. Da se preskrbimo z do¬ brim semenom, moramo žito za seme odločiti od tistih njiv, na kterih se je prav lepo razvilo in ga ni prerasel plevel. Tako žito moramo skrbno omlatiti in dobro hraniti. Le čisto seme, ki nima nobene sodrge, neljulike, nekokalja, ne drugih plevelnih semen, bo dobro in čisto žito dalo. Opominjati moramo tudi mlatiče, da ne bijejo močno s cepcem po snopji, * posebno po klasji ne, ker poškodovano in razbito zrnje ni dobro za seme. Svetovali bi vsakemu gospodarju, da bi si priskrbel čisto semensko blago s tem, da pusti porezati naj- lepše klasje ali že na njivi, ali pa, ko je snopje v kozolcu. To zamorejo storiti stari ljudje, ki ne morejo več težko de¬ lati. S tako zbirko moremo dobiti najčistejše seme, ktero bo gotovo dalo tudi žetev, ki bo bogato poplačala oni mali trud. Sicer je tudi dobro, da se za seme odbere tisto žito, ktero je pri vejanji letelo v kot, ker je bolj težko in krepko. Seme je dalje ali manj časa kaljivo. Kaljivost odvisi od rastlinske narave in od tega, kako se je seme hranilo. Oljnata semena ostanejo dalje časakaljiva; žito ohranuje ka¬ ljivost le od 2—3 let, turšiea jo ohranuje do 4tega leta. . 142 za setev, le seme od olj- Seme zgubi svojo shrambi hranjeno Prestaro žitno seme ni dobro natih rastlin in od sočivja mora biti staro, kal, če ni bilo dobro hranjeno; v zatuhli seme je gotovo pokvarjeno in za setev nesposobno. Le popol¬ noma suho spravljeno in v sunem, zračnem hramu hranjeno seme ostane zdravo in čvrsto. Nektero seme kmalo kali. Sve¬ tujemo tudi, da se pozve popred ali je seme še kaljivo. To moremo pozvedeti, če namočimo in zavijemo zrnje v kako volnato cunjo in ga stavimo na gorek kraj, vendar ne na peč V kratkem požene zdravo seme kal, revno pa ostane gluho. Tudi moremo zvedeti to, če vzamemo kako navadno posodo, ki je napolnjena z vlažno prstjo (zemljo). V prst se potakne nekoliko semena in posoda se postavi na gorek kraj. Zdravo seme bo jelo kaliti v malo dneh in taka skušnja pokaže go¬ spodarju , ali more rabiti dotično zrnje za seme. Več zrnja kali, boljše je blago; če pa vidi gospodar, da je le malo zrnja kalilo, naj si poišče drugega blaga za seme, ako hoče priča¬ kovati bogate žetve. Gotovo nam spričuje taka sicer jako lehka skušnja o vrednosti sevnega blaga in nam more odvrniti ve¬ liko zgubo, ali nakloniti velik dobiček, kajti ko bi rabili ono seme, naželi bi le revno in prazno snopovje. Seme potrebuje, da more kaliti, vedno gorkote; najmanj 3.5° E. gorkote mora biti, da seme kali. Bazna semena razno hitro kale. Pšenica kali pri toplini 35° v 6 dneh , pri 8° R. v 3 dneh. Rž kali pri toplini 3 , 5°R. v 4 dneh pri 8° v 2V 2 dneh oves „ „ „ »»7„„„ B 4 ff ječmen „ „ „ „ » 6 „ » » » 4 n 143 proso koruza laneno seme „ tobakovo seme „ seme solnčnihrož,, detelja „ grah bučno seme „ kali pri toplini 3'5° E. v—dneh pri 8° v 13 dneh n » n » n » n n n 12 „ n j) n » „ 8 jj » „ » 4 „ » » * » » — šele » 12% 9 „ » » » » » 8° „ 25 „ pri 12° kali v 4 dneh * ■‘3 - 5°E. v 8 dneh pri 8° v 3 dneh 5 3 » » » 'J » n » » ° » „ „ „ — „ „ 12 % 12 „ melonino seme že le pri 15° E. v 17 dneh. Ali je dobro premenjarati seme. V nekterih krajih jako radi menjajo semena, posebno pri nekterih rastlinah in skrbč, da dobivajo novo seme iz dru¬ gih krajev. To velja posebno o lanenem semenu in o jarem žitu. Paziti moramo, da dobivamo seme iz takega kraja, kjer je zemlja enaka naši, n. pr, šeme, ki je izraslo v sprsteninski zemlji, ne bo pravo v peščeni zemlji; ravno tako je boljše, da dobivamo seme iz/merzlejšik krajev. Naši gospodarji po¬ znajo Eigajsko (Biga na Euskem) laneno seme, ktero je v mrzli Eusiji doma v «tero vedno pri nas dobro obrodi. Da seme hit/o kali, treba je namakati ga pred setvijo, da vlažnost hitrejše zbudi kal v zrnji. Ne moremo pa pripo¬ ročati namakanje^ semena v vsakterem slučaji, ker namočeno seme, vsejano v suho zemljo, lehko hudo trpi, če ne nastopi kmalo potem potreben dež; in že storjena kal umre, med tem ko bi suho zrnje moglo dalje časa čakati potrebne vlažnosti. Le pri težko kaljivem semenu, n. pr. pri korenji, je dobro, namakovati seme pred setvijo. Nekteri namakajo seme v vodi, v kteri se je raztopilo nekoliko kuprovega vitrijola ali kake druge kisline. Taka raztopljina uničuje raznotere gljivice, ki se nahajajo na zunajni koži zrna; tudi se v taki raztopljini namočeno seme krepkejše razvija. Sicer moramo opomniti, da prehude in preostre take tekočine morejo tudi uničiti se- menovo kal- Eabijo se navadno za to raznotere tvarine n. pr. vitrijol, apno, pepel, itd. , Koliko semena smemo posejati? Za to velja sledeče vodilo: Le toliko rastlin sme priti v zemljo, kolikor jih more na njej vspešno kaliti in živeti. Tudi moramo paziti pri tem na to , kakšne lastnosti ima Umni kmetovalec. 10 144 seme; ali je debelo, ali drobno itd.; debelega zrnja potrebuje se v primeri več, drobnega manj; dobrega in krepkega treba je tudi manj. Koliko semena je treba, določuje tudi obnebje in last¬ nost zemlje. Ugodnejše je vreme ob času setve, redkeje sme se sejati. Lehka, rodovitna in dobro obdelana zemlja naj se redkejše obseje, ravno tako njiva dobro preprašena. Sprsteninska zemlja, sploh kjer se plevel močno razširja, težka zemlja, ki je polna trdih kep, ktere zadušijo marsiktero zrnje, zahteva gostejšo setev. Na lehko zemljo, ki ima malo redilne moči v sebi, sme se le redko sejati, kajti prerevna je, da bi redila veliko število rastlin. Če rabimo za setev revno seme, moramo ga več posejati (tedaj gosteje), ker marsiktero zrnje ostane mrtvo. Tudi čas, ob kterem gospodar seje, določi, koliko semena je sejati treba. Zgodnja jesenska setev zahteva manj, pozneja mrzlejša več semena. Bolj zgodaj jeseni se seje zimsko žito, redkejše sme se sejati, ker rastline imajo dovolj časa do zime, da se dobro obrasejo in krepko razvijajo. Premočna (pregosta) setev ima to napako, da se zgublja po nepotrebi mnogo semena, kar je za onega gospo¬ darja, ki seje mnogo žita, v vsem skupaj precejšna zguba. Tudi se ne morejo popolnoma razvijati pregoste rastline, ker premalo so krepke in ravno zarad tega trpe mraz in so bolj podvržene drugim vremenskim vpijivom; tako revno setev za- more uničiti vsakteri, le nekoliko oster mraz. \V tako goščobo t. j. v pregosto setev dohaja kaj težko tudi zrak in svitloba, bilke gostega žita so revne, slabotne, ni čuda tedaj, da rado poleže tako žito, ktero ima le gljuho klasje. \ Preredka setev pa pušča mnogo prostora praznega, zarad tega je manj pridelka, kar je gotovo tudi nepotrebna zguba. Na preredko posejani njivi se tudi plevel lože razširja. O sejanji. Seje se z roko ali s strojem. Pri setvi z roko je veliko ležeče na izurjenosti sejalca. Če se seje z roko, mora enako¬ merno stopati sejalec in grabiti s celo pestjo v sejalnico in izpustiti seme iz roke o pravem času. Če seje po njivi, ki je na kraje zorana, ima se ravnati po širokosti krajev (leh). Na njivah, ki so zorane v eno stran, mora paziti sejalec- na ši- rokost obsojanega zemljišča, da ne obseje dvakrat istega pro¬ stora in da ne pusti kaj neobsejanega, Pri setvi z rokc> se iz¬ motava mnogo semena po nepotrebnem. Prav dobro seje 145 sejalni stroj, ki seme razdeljuje enakomerno, ga primerno glo¬ boko v zemljo spravlja in sploh prihrani dokaj semena. Ker je zrnje enakomerno globoko in v lepih vrstah po njivi raz¬ deljeno, rase žito lepše in le malokdaj poleže. Posejano seme se zavlačuje z brano, z vlačo, z ekstirpatorjem in tudi z oralom. Kako globoko se ima povlačiti seme v zemljo, to dolo¬ čuje narava in lastnost zrnja, lastnost zemlje in vremena. Sočivnato zrnje ljubi debelejšo plast zemlje in dobro je, spraviti ga vsaj 3" globoko v zemljo. Žito mora se plitvejše sejati, posebno ječmen in rž ljubita plitvo setev; naj¬ plitvejše se seje detelja. Tudi koruza ljubi precej plitvo setev. Težja in mokrejša je zemlja, plitvejša sme se na njej sejati; na rahli in suši podvrženi zemlji seje se globokejša. Za plitvo povlako semena rabi se njivska vlača, za nekoliko globokejšo pa brana. Ekstirpator spravlja seme bolj globoko od brane, najbolj globoko pa spravlja ga v zemljo oralo za setev. Z navadnim oralom se podorava seme neenakomerno, kajti nekoliko zrnja pride pregloboko pod brazdo, tako da se setev potem neenako razvija. Potrebno je, da se zavleče seme koj po setvi, posebno če je suho vreme ob času setve; le o vlaž¬ nem vremenu smemo nekoliko odlašati z zavlačenjem semena. Omenili smo veliko korist sejalnega stroja. Kjer imajo mnogo ravnih, prostornih njiv, posebno na grajščinah, naj bi vpeljali sevni strdj, s kterim morejo izvrstno sejati in tudi prihraniti dokaj sevnega blaga. S sejalnimi stroji morejo po¬ sejati se rastline v pravilnih vrstah; taka setev pa dopušča obdelovanje in oskrbovanje rastlin s konjskim okopovalnikom in osipovalnikom, ker neredno posejane rastline ne moremo okopavati s takimi stroji. Kdor nima sevnega stroja, more posejati rastline v pravilne vrste, če se poslužuje lineatorja, to je tako orodje, ki imatramič, v kteremso vtaknjeni, črtalu podobni noži (zobovi) in ki se morejo prestavljati v tramu, kakor dalječ narazen imajo b.ti vrezane vrste. En konj vleče tak stroj, ki je sicer lehek, da ga tudi en delavec vleči more. Če se seje n. pr. koruza, se p. 'evleče zrahljana in poravnana zemlja z lineatorjem, ki dela v zemlji črte, ki zaznamnujejo prihodnjo sevno vrsto. Koruzo sadijo navadno 2 ‘ narazen t.j. vrsta od verste je 2' oddaljena, tedaj je treba, da se dotični zobovi v lineatorju stavijo eden od druzega za 2‘ narazen. Ko bi hoteli določiti tudi v vrstah prostore ali kraje, v ktere se ima pokladati zrnje, morejo se z lineatorjem vrezati črte po njivi pa širokem, tedaj počrez črt, ki so po dolgem vrezane. Kjer se ima saditi koruza čevelj narazen, morali bi vstaviti 10 * 146 zobove le za en čevelj eden od druzega, Kjer se križajo črte, tam se nametava zrnje. Ko je žito posajeno, treba je še popraviti nektere po¬ manjkljivosti n. pr. prekopavajo inobsejavajo se zrati (zrtnice); na močno kepastem zemljišči treba je razbijati kepe; na kamniti zemlji pobira se preobilno površno kamenje; na mo¬ krotnih njivah treba vrezati nekoliko brazd, ki odpeljujejo vodo, ktere prihaja premnogo ob časn hudih nalivov. Posebno ko¬ ristne so take brazde v hribskih strmih krajih, kjer morejo hudi nalivi izprati zrahljano njivsko zemljo in odnesti jo z zemljišča. Če so pa vrezane take brazde, dere po njih voda z njive dalje in njive ne odira močno. Take brazde vrežejo se z oralom, še boljše pa z osipalnikom; vrezana brazda se po¬ tem popravlja z lopato, da je jarek dovolj globok in pro¬ storen. JTajpripravniši čas za setev. Cas setve se ravna po obnebji, zemlji, vremenu in rast¬ lini. Manj ugodno je obnebje, toliko popred mora biti dovršena setev, da se more vsaj nekoliko razrasti pred zimo. V mrzlih krajih mora biti spomladanska setev pozna. Na rahlo in peščeno zemljo mora se sejati spomladi, ali zgodaj, da dohaja v prid zgodni setvi zimska vlažnost, ker kakor hitro zgine zimska vlaga in se seje še le, ko je iz zemlje izpuhtela vsa vlažnost, negotov je vspeh setve, celo kaljivost semena je v nevarnosti. Zarad tega se seje le malo ali celo nič jarega žita v pokrajinah, ki imajo navadno suho spomlad. Če trpi mlada rastlina že v prvem svojem razvitku, smemo od nje le malo upati, in če tudi pozneje prihaja dovolj dežja, vendar se ne bo popolnoma popravila. V mokrih zemljah je boljša pozna spomladanska setev) da se poprej posuši nekoliko vlažna zemlja, ker v vlažni, tedaj mrzli zemlji le slabo kali vsejano zrnje. Za to nahajamo, da sejejo nekteri zimsko žito že kvaterni teden pred sv. Mihelom, drugi pa v gorkejih deželah n. pr. Primorci še ne podvizajo z jesensko setvijo in so zadovoljni, da posejejo pšenico vsaj do sv. Lukeža. Nasprotno pa ti poslednji sejejo zgodaj spomladi n. pr. po Goriškem že konec februarja sade krompir in že je zelen krompir, ko pričenjajo kmetovalci spomladansko setev v mrzlejših krajih. Čas setve se ravna tudi po vremenu vsacega leta. Nikdar ne smemo sejati v mokrem, ker od take setve ne smemo pri- 147 čakovači bogate žetve. Slabo deževno vreme more opravičevati nekoliko prepozno setev. Enoletne rastline, ki potrebujejo mnogo časa, da dozorč, morajo se sejati, kolikor mogoče zgodaj. Zato more služiti sledeče pravilo: Rastline, ki morejo prenašati vse neugodne vpljive zraka in vremena, smejo se poprej sejati od onih, ki zahtevajo gorko zemljo iu ugodno vreme. Sejati se sme le o tihem vremenu, posebno če je nekoliko južno, ker tako vlažno vreme pospešuje, da seme prej kali, med tem ko zamore pre¬ suho vreme to zatirati. O presajanji. Ne le potrebno, ampak tudi koristno je, vsejati seme ne- kterih rastlin na posebne lehe, ki so navadno blizo doma, na solnčnem kraju in dobro odgojujejo mlade rastlinice, dokler dovolj ne dorastejo, da se morejo presajati na prosto polje ali na njivo. Tako ravnanje je posebno potrebno pri rastlinah, ki so v prvi mladosti zelč občutljive, in se potem na njivi dalječ narazen posajajo. Na majhnem prostoru, ki je potreben za tako sevno leho, moremo odgojevati brezštevilno rastlinic; če je suša, lehko jim prilivamo vode brez posebnega velikega truda; mraza jih moremo obvarovati, ker lehko jih moremo pokriti s slamo čez noč , posebno, če so mrzle noči, in se je bati slane. Kako težavno bi bilo, če bi bile rastlinice že po¬ sejane na obširni njivi, varovati jih mraza ali suše. Kar za- moremo na sevni lehi storiti z enim velikim snopom slame, tega ne dosežemo na prostej njivi z obilnim snopovjem, koliko pa tudi dela več! Na lehi posejanim rastlinicam zadostuje ob času suše, če jim prilivamo le nekoliko vode n. pr. eno vedro in to moremo v enem trenutku storiti; ko bi p r hoteli prili¬ vati vsaki rastlinici na njivi, koliko vožnje, koliko dela bi imeli s tem. Še drug vzrok imamo omeniti, zarad kterega je tako ravnanje opravičeno. Nektero seme potrebuje dokaj časa, celo več mesecev, da se razvije iz njega krepka rastlinica. Ge posejemo tako seme in ga odgojujemo v sevnih lehah, ostane nam med tem prazna cela njiva, na kteri moremo pridelovati kake druge rastline, preden presadimo rastline, .ki so v sevnih lehah. Da to nekoliko pojasnimo, omenjamo sajenje sladkorne pese, ktera se navadno odgojuje sevnih lehah in potem v začetku mesesa maja presaja na njivo. Ce jeseni posejemo na tako njivo, n. pr. inkarnatne detelje, ktera je.navadno do- raščena že z začetkom meseca maja, zamoremo iz take njive dobivati tedaj že en pridelek, predao posadimo na njo sladkorno. 148 peso. Sicer nočemo ravno to priporočati, kajti za peso je treba globoko preoravati njivo, zato preorjemo zemljo že pred zimo, ker le v taki zemlji bomo dobivali debelo peso. Navesti pa hočemo sledečo rastlino, t. j. ščetico (Dipsacns fulonum), ktera je dvoletna rastlina. Če jo vsejemo na sevne lehe, v kterih zrase v 3 mesecih toliko, da jo presajati moremo, prav za prav ne zgubimo več, kakor eno leto, da jedotična njiva po¬ rabljena za ščetico, ker meseca junija požanje se ječmen, njiva se nemudoma preorje in potem presajajo mlade ščetične rast¬ lini, ktere so ravno do tega časa dovolj odrasle na sevni lehi. Potem ostanejo ščetice črez zimo do prihodnjega poletja, n. pr. sdo sv. Petra na njivi, na ktero moremo potem še po¬ sejati ajdo ali navadno repo. Ko bi pa koj posejali ščetično seme na njivo, ne bi mogli v prvem letu pridelovati na njej ječmena. Za take sevne lehe odločuje se dobra, globoko ob¬ delana zemlja, ki je varovana pred mrzlimi vetrovi, in je na solnčnej strani. Tako se navadno izrejujejo rastlinice zelj¬ natih rastlin; vedno se morajo odgojevati tudi tobakove rast¬ linice v takih lehah, ker ne kmalu ktera rastlinica je tako občutljiva za mraz, kakor tobak. Presajati se smejo mlade rastlinice le o vlažnem, neko¬ liko mokrotnem vremenu. Dobro je tudi, da se mlade rast¬ linice postavljajo nekoliko časa pred sajenjem v nek močnik, ki je pomešanica zemlje, vode in govejega blata. Koreninice rastlin popij6 precej te tvarine v se, ktera jim je redilna hrana za prvi čas življenja. Ker so take koreninice tudi do¬ volj napete, tedaj po'ne redilnega soka, kmalo se začnd pre¬ sajene razvijati. Nekteri napravljajo pomešanico zemlje in se- kretmce, drugi napravljajo pomešanico zemlje s kurjim blatom. Presejajo se rastlinice ali z roko, pa tudi z zato naprav¬ ljenimi orali. Tako oralo ima vsred osipovalniku enak lemež in desko in na obeh straneh sta dva oralna telesa, ki prisl- pata zemljo na znotraj. Tako se napravite dve lehi, na kteri se lebko sadč rastlinice. Treba je tudi pri tem paziti, da se vse nekoliko ranjene koreninice čedno okrajšajo. Ko so rastline presajene, treba je čez nekoliko dni pregledati vrste, da se nadomestijo vse vsahnjene rastline, ker škoda bi bilo, ko bi kak prostor prazen ostal. Zato svetujemo, da se na sevni lehi pusti vsaj nekoliko rastlinic, s kterimi moremo nadome¬ stiti vsahnjene rastline na njivi. Dobro je, da pomoremo rastlinam, ki preveč pešajo, z pojem, ki hitro koristi n. pr. z panom, s pepelom, s stanjšano gnojnico ali sekretnico, s kervjo, se ve da smemo te* poj rabiti le o deževnem vremenu. 149 Kako rastline sploh oskrbovati. Oe se je premočno razrasla jesenska setev n. pr. ozim- sko žito, moramo tako žito z ovcami popasti; če že nočemo popasti, moremo vsaj s srpom nekoliko okrajšati prehudo rasteče žito, se ve da se ne sme preveč odrezati, da se ne rani jedro ali srce rastline. Spomladi mora se to storiti. Ce je setev pregosta bila, treba jo je prevleči z brano; in tudi tedaj, če je zemlja postala pretrda, in se je napravila prehuda skorja, ki more uničiti življenje mladih rastlinic. Lehka brana že razbije tako skorjo, če je zemlja preveč raz¬ pokala zarad hudega zimskega mraza, tedaj če je preveč razebena, treba povaljati jo z valjarjem, da se nekoliko stisne zemlja, v kteri se razmesarjene koreninice zopet nekoliko opomorejo. Nekteri bi mogli ugovarjati, da se z brano poško¬ duje dokaj rastlinic. Čeravno zo bo vi bran nekoliko rastlin ra¬ nijo, pri vsem tem je korist veča, ker setev se veliko opomore, ko bi sicer le pešala. Prevleči se mora koj v prvi spomladi, ravno tako povaljati, dokler ni žito že preveč odraslo. Proti vremenskim vpljivom moremo sicer le malo storiti, ker sila težavno je braniti rastline pred mrazom; ravno tako stane preveč stroškov (polivanje) prilivanje vode ob času suše. Le dragocene vrtnarske rastline morejo povračati take stroške. Po močnih deževnih nalivih treba je vedno pogledati po¬ sebno strme njive, ali ni skazila voda razorov, ki so za odpeljavo vode bili vrezani, da se nemudoma popravijo. Še več opravil bi imeli tu omeniti, pa bomo to popisovali, ko bomo govorili o pridelovanji posameznih kmetijskih rastlin. Tukaj moramo omenjati še nektere najhujše bolezni rast¬ linske. Veliko število je rastlinskih bolezni, izmed kterih hočemo omenjati tukaj najglavniše žitne bolezni. Večina teh bolezni po- kazuje se kot neka gobica na perji, bilkah, semenu, korenini itd. Vzroka skoro vseh teh bolezni moramo iskati v vremenskih raz¬ merah. Že staro bolezen je skoro nemogoče ozdraviti, toliko veči moramo biti pozorni, da vse odstranujemo, kar more pospeševati take gljivice. Gotovo je marsikteremu znana žitna bolezen snet, ktero spoznamo po raznih znamenjih. Ta bolezen na¬ stane po gljivici, ki se imenuje „Uredo segetum.* Kako da nastane ta gljivica, o tem so mnenja zel<5 različna. Najno¬ vejše preiskave spričujejo, da pride ta bolezen že z zrnjem v zemljo, in da se z rastlino vred dalje razvija noter do klasja. Drugi trde, da pride od slabega nepopolnoma dozorelega zrnja;. tudi°prepozna setev in zemlja, v kteri je preobilno novega, 150 frišnega gnoja, more pospeševati to bolezen. Gotovo je, da so take okoliščine ugodne, da se vgnjezdijo te gljivice. Vsled te bolezni ostaja snetjavi klas slab in majhen in konečno dobi neko bolj višnjevo barvo, če zmanemo snetjavo zrnje med prsti, vidimo črn, umazan prah, ki je zdravju škodljiv. Ob času cvetja je klas medel (prazen) in enak kakor bi bil poln saj, Ne le zrnje tudi slama postaja slabejša. Mlatiči, ki mla¬ tijo snetnjavo žito, mnogo dražljivega praha vžijejo. Pri pšenici nahajamo le zrnje snetnjavo, kar vzročuje snetnjava gljivica imenovana „Ustilago sitophila." Pri ječmenu, ovsu in prosu je celo klasje snetjavo in imenuje se gljivica, ki napada te rastline „Uredo segetum.“ Ta bolezen napada tudi koruzo, posebno v mokrih letinah. Eada se zareja snet, če se je žito poželo v mokrem vremenu in če se je mokro ali le slabo posušeno snopovje spravljalo na velike kupe, v kterih se je zrnje sčgrelo in sparilo. Ča smemo govoriti o kakem zdravilu proti tej bolezni, gotovo je namakanje semena v raztopljini kuprenega vitrijola edino veljavno sredstvo, s kte- rim moremo uničevati gljivice, ki se nahajajo navadno le na zunajni kožici zrnja. Razjedljiva moč kuprenega vitrijola raz- grize vse te s prostim očesom nevidljive gljivice. Raztopi se nekoliko kuprenega vitrijola v vedru vode in v to vodo se vrže seme, in z lesenim kolom meša. Iz vode vzeto seme moramo nekoliko osušiti še s pepelom. Le to še povdarjamo, da raztopljina ne sme biti premočna. Nekteri kmetijski, praktični izvedenci svetujejo, da je tudi to dobro proti sneti, če se rabi za seme pšenica po- prejšnega, ne istega leta, ker povsahnejo med tem časom vse gljivice in trosi sneti. Medena rosa napada posebno zimnino, Sočivje, deteljo in hmelj. To bolezen vzročuje gljivica »Albigo communis“ imenovana. Medena rosa pokaže se kot rumena, sladka in lep¬ ljiva preprega na perji in postane polagoma močnata; perje in tudi bilke postanejo sive, slednjič črnkaste. Mnogokrat se tem pridruži velika množina pernatih uši in drugih mrčesov. Največo škodo dela medena rosa, če napada rastline v cvetji ali kmalo potem. Posebno postaja ta bolezen, ko se hitro pre- minja gorkota v mraz. Sok se po bilkah zalepi in opihne po vrhu ter vzročuje, da ne rodi žito dobrega in polnega zrnja. Posebno po dolinah, blizo rek, jezer in močvirjev pada medena rosa in si izbira močno rastoče setve. Preveč pognojena zemlja mora biti posebno ugodna razširjevanju medene rose. Ker je glavni vzrok tej bolezni vedno v vremenskih vpljivih, za- moremo le malo storiti proti tej bolezni, tem bolj pa mo- 151 ramo opustiti vsa, kar pospešuje to bolezen. Nekteri svetujejo potrositi nekoliko gipsa po žitu, kterega je napadla medena rosa. Drugi priporočajo poškropiti rastline s solno vodo; na en del soli treba je 10 delov vode in s tako rastopljino se poškrope napadene rastline. Rij a se prikazuje na perji, bilkah in steblih pšeničnih in rženih; perje dobiva rujave pike in začenja polagoma ve¬ niti. Klasje ostane revno, ima malo le drobnega zrnja. Tudi rija je neka gljivica „Puccinea“ imenovana. Če rija napade žito, je tudi slama slaba ali celd neporabljiva za krmo. Naj¬ več trpi klasje, če napada rija rastlino ob cvetji, Ta bolezen je najbolj po dolinah razširjena in nastaja, če hitro nastopi po dolgi gorkoti mrzlo, vlažno vreme. Tudi lega in neugodna zemlja morete širiti to bolezen, in najbolj trpe po tej bolezni le plitvo ukoreninjene žitne rastline, ki rasejo v plitvih rev¬ nih zemljah in v kterih je preobilo železnega okisljanca in drugih kislin. V močvirnih krajih le redko kedaj žito uide riji;, zato pa svetujemo, da se opusti setev žita v premočvir- nih zemljah. Pri tej priliki ponavljamo zopet in povdarjamo veliko korist drenaže, kajti, ko bi izpeljali preobilno mokroto s takih močvirnih zemljišč, ne bi mogla rija žitnim rast¬ linam tako silno nagajati. Še mnogo drugih bolezni je, n. pr. krompirjeva bolezen itd, o kterih pa bomo govorili pozneje v oddelku: „o pride¬ lovanji posameznih rastlin/ O poleženem žitu. čeravno to ni odvisno od kake bolezni, vendar moramo o tem tuli kaj spregovoriti. Žito poleže zarad preobilnega deževanja posebno če pada dež z viharjem. Pa tudi zarad gnoja in zarad slabe lastnosti zemlje poleže žito; če se je gnojilo pšenici s frišnim in premočnim gnojem, kaj rada po¬ leže. Svetujemo za to, da se ne gnoji žito s frišnim gnojem in tudi ne preveč, najbolj pa je, če sledi žito za setvijo ali rastlino, kteri se je že dobro pognojilo. Gosta setev kaj rada poleže, zato treba primerno redko sejati, posebno na močnih njivah , na kterih se žito že tako čvrsto razrase. Tudi v prevlažni zemlji žito rado poleže, drenaža to najgotovejše popravi. Manj škodljivo je, če poleže žito pred cvetjem, posebno če ni bilka nalomljena, kajti še se more popraviti; pozneje poležano žito pa ostane revno ali še celo na njivi zgnjije. 152 O pletvi. Če je skibel gospodar za čisto seme in je tudi popred vse storil n. pr., da je varoval gnoj plevelnega semena, da je vedno neutrudljivo zatiral plevelne rastline na njivi, ne bo imel mnogo opraviti s pletvijo. Če pa se je zaplodil plevel, naj nikar ne odlaša gospodar s pletvijo, ker, če ga je malo, bo še mogoče brez veliko stroškov iztrebiti ga. Še vse premalo se plazijo plevice po njivah. Treba je, da se plevelne rastline izruvajo, predno dozorč. Plevel zel<5 škoduje, ker za žito, v kterem je polno plevelnih zrn, se le malo plačuje. Koliko re¬ dilnih drobcev pa ne ukradejo plevelne rastline onim rastlinam, koje hočemo pridelovati ? Omenjamo le predenico, ktera more uničiti celo deteljsko setev. O posameznih plevelnih rastlinah smo že v prvem oddelku govorili. Govoriti bi imeli še o okopanji in osipanji rastlin, ker se s tem obskrbujejo rastline. To smo pa že omenjali, ko smo popisali stroje, okopovalnike in osipovalnike. Le toliko še do¬ stavimo, da se mora okopavati v suhem, osipavati pa v vlaž¬ nem vremenu. Ko bi se okopavalo v vlažnem, lehko bi še pri okopavanji ranjene plevelne rastline zopet opomogle, posebno če poganjajo tudi iz korenik; če so bile izkopane v suhem vremenu in tudi potem nekoliko časa še ostane suho vreme, gotovo usah¬ nejo. Pri osipanji pa se ravna, da se rastlini daje zemlja t. j. da se je vsaj za en do pet palcev ali čevelj zasuje, to se pa more le doseči, če je zemlja nekoliko vlažna ; ko bi bila zemlja suha, ne bi bilo mogoče dobro osuti rastlino, kajti suha zem¬ lja bi se le drobila in udirala. Okopavanje se ima po potrebi ponavljati; kolikor več plevela je in kolikor večkrat se plevel zopet prikaže, tolikrat je treba ponavljati okopovanje. Če se je okopavalo in je kmalu zopet prišel hud naliv, na to pa solnce, da se napravi površna trda skorja, mora se okopavanje ponavljati, ktero pa zamore biti prav plitvo, da se le ona po¬ vršna škorja razruši. Res stane okopavanje precej stroškov, posebno če se okopuje z motiko, vendar koristi to delo veliko, ker dobro okopane rastline se boljše (čvrste) razvijajo in bo¬ gati pridelek gotovo popolnoma poplača one stroške. Ti mo¬ rejo biti veliko manjši, če okopavamo rastline s konjskim okopovalnikom, kterega smo že popisali. Nekteri tudi ponavljajo osipanje , škodljivo gotovo ni, ampak koristno; se ve, da je to koristno po potrebi, ker, če vidi gospodar, da je rastlina n. pr. koruza premalo osuta, go¬ tovo bo dobro storil, če ponavlja osipanje, ktero more hitro izvršiti brez velike zamude in stroškov z osipalnikom. Naša 153 želja je le ta, da bi se poljedelci posluževali konjskega oko- povalnika in osipalnika; tak stroj ni drag, dobro delo oprav¬ lja in ž njim se more veliko prihraniti v primeri z ročnim delom. Žetev in hranitev žitnega pridelka. Gotovo za vsakega poljedelca je „žetev“ vesela beseda, čeravno bi mislil naš poljedelec, da v tem obširniše poduče- vati ni potrebno, vendar moramo vsaj nekoliko govoriti o žetvi, kakor tudi o hranitvi, ker marsikaj nerodnega in škodljivega se godi pri tem delu. Pred vsem svetujemo, da si gospodar že o pravem času priskrbi vsega potrebnega za žetev. Pripravljene mora imeti srpe, sploh vsa orodje za žetev, pripravljeni morejo biti ko- zovci, ravno tako skednji. Vozov mora imeti dovolj, da more hitro odpeljavati z njive požeto žito. Skrbeti mora in to sicer posebno, da si o pravem času zagotovi delalnih moči, ne pa da išče ženjic, ko je žito morda že prezrelo. Svetujemo tudi, da pripravlja gospodar dovolj slamnatih povezlov že po zim¬ skem času, ko je malo drugega dela, ker ne le, da ni dobro napravljati povezla iz požetega žita, posebno če je prezrelo, ker se k'asje oguli in marsiktero zrnje izpada, tudi hitrejše gre delo. če so pripravljena povezla (pasovi), kar pa je velike koristi pri žetvi, ktera se mora hitro vršiti. Nastane vpra¬ šanje, kedaj naj se požanje žito, ali kedaj da je za žetev do¬ volj zrelo. Na to moramo odgovarjati, da ne sme biti žito ne preveč, tudi ne premalo zre’o. Tudi določuje čas žetve pri¬ hodnja poraba žita. Če se bo rabilo žito za seme, mora biti bolj dozorelo, če se bo pa žito porabilo ža mlin, more se požeti, ko je na pol dozorelo, če je zrnje tako, da ne pokaže mlečnosti, ko ga pretrgamo, mora se imenovati na pol zrelo in je za žetev že sposobno, kar še pomanjkuj«, zboljša se pri sušenju v kozolcu. Prezrelo žito daje manj fino moko, slama je zel<5 izpita in suha, tedaj manjše vrednosti za krmo. Pre¬ zrelo žito močno izpada, tedaj že zarad tega je potrebno, da požanjemo žito, predno popolno dozori. Marsikterikrat je pri¬ četek žetve odvisen tudi od vremena, in zato bi svetovali, da se pričenja žetev, če je lepo vreme, in akoravno ni še žito popolnoma dozorelo, ker nastane lehko neugodno vreme ali celo huUa nevihta, ktera more uničiti celo žetev; posebno velja to za one kraje, v kterih rada pogostoma razsaja toča, kajti znano je, da v nektenh pokrajinah obiskuje kmetovalce toča skoro vsako leto. 154 Kavno tako mora oni gospodar kmalo začeti z žetvijo, ki ima dokaj žita in le malo ženjic, kajti lehko se mu pri¬ peti v takem slučaji, da postane nekoliko žita prezrelega, ali da mu nagaja pozneje neugodno vreme. Žanje se žito s srpom ali koso. V novejših časih začeli so napravljati posebne kosne stroje, — o teh smo že govorili — s kterimi se more žito tudi žeti. 8 srpom je žetev naj¬ počasnejša, z žitno koso je sicer hitrejša; za velika posestva n. pr. po Ogrskem itd., kjer imajo veliko ravnega žitnega polja, je pa kosni stroj primeren. Če se žanje s srpom, se delo le polagoma vrši, vendar se žitno zrnje ne zgubava, pri kosi pa se dokaj zrnja pogubi in izsuje; če je žito poleženo, treba je za žetev porabiti le srp. Kjer imajo dovolj ženjic, in te niso drage, svetovali bi, da se žito žanje s srpi; če pa pomanjkuje delalnih moči in če tudi nima žito cene, ne bi bilo napčno, da bi kosili žito s koso, ki je navlašč za to naprav¬ ljena. Ona ima neke grabljam, podobne rogovile, ki so za od- polaganje pokošenega žita. Če vodi tako koso skušen delavec, več stori v enem dnevu, kakor 5 ženjic^ Če je žito suho, more se koj, ko je požeto, povezati v snope; nikdar pa bi na sve¬ tovali nekoliko mokrotno ali tudi le vlažno žito koj pove- zavati, ker slabo se posule laki snopovi in jih do čistega omlatiti je tudi težavno. Navadno se žanje po dnevu, vendar menimo, bi ne bilo odveč, če bi izrazili nasvet, da se bi želo prezrelo suho žito v zjutrajnih, bolj rosnih urah, ali celo po noči, če luna sije. Vzrok, zakaj to svetujemo, mora vsak razumeti. Povezujejo se navadno snopovi z povezlom, kterega napravlja ženjica iz požetega žita, kar pa je škodljivo, ker marsiktero klasje se pri tem omane. Kaj umno je, če pri¬ pravlja gospodar potrebna povezla iz slame že v zimskem času, ko ima zato dovolj časa. Taka, pripravljena povezla se shranijo na kakem suhem prostoru in ko pride čas žetve, na¬ močijo se nekoliko slamnata povezla, da so bolj gibčna. Ženji- cam ni treba delati povezlov in žetev se more hitrejše vršiti, to pa je gotovo dobro v takem času, v kterem ima gospodar sto, opravil, in se, kakor smo omenili, tudi manj zrnja pogubi. V nekterih krajih napravljajo povezla tudi iz bek. V ptujih deželah sušč snopovje na njivah, ga pridno obračajo, in če se bliža dež, spravljajo vse snopovje v kupe; ko postane zopet lepo, suho vreme, razpolagajo zopet snopovje, da se suši. Tako sušenje velja za one dežele, kjer imajo le malo dežja. V naših Slovenskih okrajinah bi bil ta način sušenja slab, kajti nas bi nadlegoval dež, ki pada po planinskih krajih pogostoma. V planinskih deželah pade v enem letu dežja za 50" tudi črez 155 60'', kakor nam kažejo dežomeri, 7 Ogrskih planjavah pa pade dežja komaj za 16.'' Neprecenljive vrednosti so naši kozolci in jih že visoko cenijo gospodarji onih dežel, v kterih jih do sedaj že niso imeli. Kdor ima kozolec, ni mu treba bati se, da bi žitno snopovje se pokvarilo. Res stane naprava kozolca nekaj denarja,, ali pri vsem tem bi želeli, da bi bili povsod razširjeni, kajti oni niso le za sušenje žita, ampak tudi drugih rastlin, detelje, sočivja itd. Kjer - iffiajo“kozbrce, ni treba jim spravljati posušenega snopovja v stavbe al i skednje, ker dobro je hranjeno žito v kozolcu. Temu moramo še pristaviti, da naj se žanjejo manjši snopovi, ker prevelik snop se t- žavno spravlja med late v kozolec, in tudi ni lahko omlatiti ga do čistega. Ko je žito v kozolcih, paziti je treba, da ga ne na¬ padajo miši in tudi kokoši. Ko se naklada prezrelo in zel<5 suho žite, dobro je, če se med lojtre pokladajo rjuhe in se snopje le polagoma naklada na voz in z njega v kozolec. Posušeno žito mlati se s cepcem ali z mlatilno mašiuo. Za veča posestva je pripravna ta, s ktero se more žito hitro omlatiti, tako da moremo imeti pripravljeno že žito za trg, ko je cena še veča. Z ročno mlatilnico se sicer le malo več opravi; tem več z mlatilnim strojem, kterega goni gopelj ali celo parna sila. Res je, da se v mlatilnem stroju slama razbije in da ni več pripravna za škopo. Vendar ne sme to zadrževati, da ne bi vpeljali stroja tudi v naših slovenskih pokrajinah, kajti za potrebno škopo omlati se nekoliko žita s cepcem. Sicer bi bilo želeti, da bi pokrivali strehe ne s slamo, ampak z opeko, zarad veče varnosti proti ognju. Če se ima žitna slama porabiti za krmo ali celo za steljo, gotovo ni škodljivo, če tudi ni cela ostala. V naših sedajnih časih tožijo gospodarji, da jim pomanjkuje delalnih moči, in kolikor jih je treba, jim dobro plačevati. Slovenski gospodarji! ali bi ne bilo prav, da bi cela občina ali vsaj vsaka kmetijska podruž¬ nica kupila mlatilni stroj ? V združenji je prava moč in go¬ tov napredek. Tako je na Češkem, sploh po vseh deželah, v kterih cveti gospodarstvo. Koliko več časa in delalcev bi ostajalo za druga kmetijska opravila. Že zarad tega, prevažnega na¬ rodno gospodarskega vprašanja, moramo živo priporočati vpe¬ ljavo mlatilnih strojev. Kar ne more edenzamore jih več skupaj storiti. Za one vasi, kjer imajo manj žita in so pre- odaljene od drugih občin, da bi se mogle združiti ž njimi, bi zadostovala mlatilna mašina, ktero goni gopelj in ki ne stanejo več od 400 gold. če je v dotični občini 40 gospodarjev, vloži vsak 10 gold., kar gotovo more vsakteri storiti; imajo pa stroj za več let, tedaj bo se jim onih 10 for. bogato povračalo in 156 ne bo jim treba mlatve bati se, da bi jim delo zaostajalo. Kjer so veče občine n. pr. na ravninah, kjer pridelujejo mnogo žita, morejo se združiti te občine, da kupijo skupaj mlatilnico, ktero goni parna sila. Sa ve, da mi bo marsikteri nasprotoval in rekel, to ni za nas slovenske kmetovalca, to je morda za tiste dežele, kjer ste sevi izučili v kmetijstvu. Tak prazen ugovor odvračamo s tem, da omenjamo dejanskih vspehov. V Goriški okolici je kupil g. Kocijančič tak mla- tilni stroj s parno silo, ki je veljal črez 5000 gold.; postavil ga je na rojcah in mlatil ž njim žito drugih kmetov za pla¬ čilo. Da se mu je to dobro obneslo, spričuje menda to najbolj jasno, da je kmalo potem kupil še drug stroj. Takih vspehov imamo v marsikteri občini, kjer so v združbi ravnali gospodarji. V nekterih deželah, tudi na Češkem, imajo posebni gospo¬ darski odsek v občinskem odboru, ki se najpopred posvetuje, kako bi bilo mogoče kupiti za občino kak kmetijski stroj, ta predlaga občinskemu odboru, da se odmeri iz občinske bla- gajnice dotični iznesek za stroj. Ta gospodarski odsek nadzoruje porabo stroja, odločuje red in čas izposojevanja, pobira dolo¬ čene tarife od kmetovalcev, ki se poslužujejo stroja in skrbi, da se iz dotičnega zaklada popravlja stroj, ali zopet nov kupi. Naj bi take zgledne občine posnemale vsaj nektere slovenske kmetijske občine, ki imajo bogatejši občinski zaklad. V nekterih deželah manejo žiro s konji; pri nas samo proso, kar je tudi pravo; kajti'omane se lehko proso s konji, ko je deževno in tedaj odpadejo kopice, imenovane neumne, delalci pa se utrudijo in so za to delo le malo sposobni, če se mlati žito s cepci — kakor je po Slovenskem navadno,—potrebno je, da se očisti in vredi pod. Mlatiči ne smejo preveč s cepcem biti, posebno ne po klasji, da ne razbijejo preveč zrna. Ornla- teno žito se očisti; ko je izvejano, očisti se še konečno na rešetu, kar se more še bolj storiti s strojem, ki je za čiščenje žita. Take veternice smo že popisali v oddelku »kmetijski stroji.“ Očiščeno žito mora se hraniti v dobrih hramih. Coje zrnje nekoliko še vlažno, sme se v hramu”lrnizSo po tleh nasuti; dokler ni popolnoma suho, mora se pogostoma preme¬ tavati ali z grabljami premešavati. Ša le ko e žito suho, sme se više nakopičiti; pri vsem tem naj se vsaj vsak teden en¬ krat v prvih dveh mescih premetava, pozneje pa vsaj vsak mesec enkrat. Pa tudi, če je žito suho, ni dobro, da se name- tava na kup ki je viši od 2 čevljev. Ž) pri semenu smo po¬ vedali, koliko važnosti je, da se zrnje dobro hrani. Žitni hram mora biti na suhem, mora imeti dovolj širokih pa nizkih oken, da more zrak prepihavati žitni kup. 157 Okna se zadelavajo s železom in žično mrežo, to zarad sigur¬ nosti proti hudobnim ljudem in škodljivim živalim. Predno se spravlja žito v hrame, morajo se ti očistiti, posebno če so popred v njih žito napadali žitni molji. Skrbeti mora gospo¬ dar, da obvaruje žito pred miši, ktere so kaj navaden ali škodljiv gost žitnih hramov. Domača mačka mora imeti prost vhod v žitni hram, da zamore tam gospodariti; če pa ona nič ne opravi, je treba pripraviti mišnice (pasti, skopci), da se vjamejo miši, v sili poklada se nekoliko strupenih cmokov, ki so napolnjeni z fosforom. Se ve da se mora to poslednje (fosfor) kaj pazljivo rabiti. V Banatu hranijo žito v podzemeljskih prostorih, ktere imenujejo „siloš.“ Pri nas Slovencih tega ni treba. Pri velikih posestvih, kjer shranujejo veliko žita dalje časa, imajo posebne žitne hrame napravljene po sistemu „Sincleurjevem.“ Glavno je pri tem, da je ves tako sezidan, da dohaja zmirom dovolj zraka do žita, in da se žito lehko premetava itd. Kajhujši sovražniki žitnih hramov. Žitni črni keberček (Galandra granarea). Ta sicer majhni keberček polaga jajčica v žitno zrnje že spomladi, v šestih tednih izleze iz jajčeka črviček, ki gre v znotranje zrnje in začenja svoje požrešno delo. Ko nastopi poletje, pri¬ kaže se keberček, ki se potem klati po žitnem kupu. C jz zimo se zarije v špranje in spoke, kjer čaka prihodnje spomladi. Beli žitni metuljček (Tinea granella) tudi majhen, ponočen metuljček; frfra v žitnih hramih in polaga svoja jajčica na žitno zrnje, iz jajčic izležejo se gosenice, ki pre¬ predejo žitni kup in razgrizujejo zrnje, dokler se ne zapredejo pozno v jeseni. Le posebna snažnost, marljivo čistenje in prezračevanje žitnih hramov, večkratno premetavanje žitnega kupa more priti v okom tema ljutima sovražnikoma, ki zamoreta na¬ praviti veliko škodo v žitnih hramih. Zato moramo hrame pridno pometati in iz njih vsako smet odpravljati. če se prikaže ta živalica, treba je nemudoma odnesti žito iz hrama, spraviti ga v Žaklje in hraniti na drugem pro¬ storu ; potem se posnaži hram in tla se operejo s hudim lugom, stene ali obzidje se tudi odrgnejo in pobelijo z apnom, ia hram mora prazen ostati celo poletje. Ko se prikažejo keberčki, zamore pomagati premetavanje žita, ktero zapodi in oplaši kebre. V hramih, kjer so se na¬ selili taki neljubi gostje, je umno, da'se v času spomladan- 158 skem, ko lezejo kebri iz špranj, napravi majhen jez iz pepela krog žitnega kupa ; ko keberčki dospejo do pepela, ostrašijo se in se vračajo nazaj. Kakor hrito se zapazi beli metuljček na žitnem kupu, mora se odgrabiti zgornja ali zunajna plast žit¬ nega kupa, kajti le na površji, posebno v začetku se klati ta živalica; ostali kup pa se z rijuhami pokrije. Razun že na¬ štetih opravil n. pr. prezračevanje, snaženje itd. bi tudi pri¬ poročali, da se žitni hrami nekoliko pokajajo. Za to se rabijo močno dišeče stvari n. pr. tobakovo perje, brinjeve veje; tudi pelin, hmelj, konopno steblo je dobro hraniti v takih prostorih, ker hud duh teh tvarin je jako zopern tem mrčesom. Vsak gospodar ima kak grmiček pelinove rastline za hišo. Kar ga ne rabi za zdravilo bodisi že za ljudi ali za živino, naj ga poveže v snopek in spravi v žitni hram. Košnja detelje, trave in sploh krmenskih rastlin. Velike važnosti je, da se pokosč krmske rastline o pra¬ vem času. Tu se ne določuje čas košnje po tem, kdaj je do- zorglarrsstllna, zato je težavnejše zadeti pravi čas košnje, in zgubija se veliko sena, če se prekmalo kosi; če pa prepozno, zniža se dobrota krme zdatno. Mnogotere Skušnje dokazujejo, da je najugodnejši čas za košnjo krmskih rastlin čas cvetja, ker takrat je rastlina v najboljši moči, ona je polna soka, kteri pa potem služi za izdelovanje zrnja. Kolikor bolj dozo¬ rela je rastlina, toliko menj soka ima v bilkah. Da to neko¬ liko bolj pojasnimo, omenjamo navadno žitno rastlino n. pr. rž, Ktero sejejo v nekterih krajih, da jo pokosč, ko se v spo¬ mladi dobro razrase. V istini je taka, zeleno pokošena rž dobra krma za krave. Oe pa ržena rastlina dozori, njena slama ni za krmo, kakor je gospodarjem znano, ker iz ržene slame dela se posebno škopa in kar ostane, se dene vsvisli (slamnik) in je le za steljo. Dokazano je, da največ redilnih sokov potre¬ buje rastlina za izdelovanje zrnja, da je ves poprej preobilen sok v bilkah potreben za izdelavanje zrna. Ce pokosimo tedaj deteljo ali travo ob času, ko je največ soka v rastlini, dobili bomo izvrstno seno. Posebno po skupnih senožetih je navada, da se trava pokosi, ko je že vsa rujava in prezrela, dotični gospodarji zagovarjajo to s tem, da se senožet že tako le en¬ krat v letu kosi, da je treba tedaj nekoliko počakati, da se dobi največ sena. Pa motijo se zelč! Prezrelo seno je, kakor smo že omenili, zeld revno, pa tudi ga ni prav veliko. Le naj pogledajo gospodarji take senožeti in zapazilo bodo, da jo 159 marsiktera rastlina vsahnila. Ce pa tudi gospodar nekoliko manj nakosi, tem hitreje bo se trava zopet ozelenila in imela bo živina potem dobro pašo. Kosi se s koso ali s kosnim strojem; poslednji more ra¬ biti se le po ravnih travnikih in na ravnih, na široko zoranih njivah. Da je za košnjo najboljša zjutrajna rana ura, ko je trava nekoliko rose namočena, je preznano, da bi o tem kaj več besed pregovorili, vsaj brivec tudi brado nekoliko vlažno napravi, kadar jo reže. Kavno tako opustimo obširneje popi¬ sovati, kako imamo sušiti pokošeno travo itd. Ne smemo pa zamolčati onih že popisanih orodij za sušenje detelje, kakor so piramide. Te se postavijo po koncuTn v zemljo nekoliko zabijejo, po klinih pa se naklada pokošena detelja; to posebno velja za one kraje, kjer nimajo kozovcev. Na piramidi kakor gotovo tudi v kozovcih se detelja brez zgube lepo posuši; če jo pa sušimo na tleh, moramo je več dni premetavati. Nježno, mehko perce kmalo se posuši, in omane, in tako pogubi, ker sočnate bilke potrebujejo dolgo časa, da se dobro posušč. Slabo posušena detelja v kupu shranjena se kaj rada pokvari, in oprhnjena detelja velja kaj malo. Če pa nima gospodar ne kozovca, ne piramid, naj suši deteljo vsaj tako, da jo sklada v šopke ali v kupe, ki stoje po koncu. Seno sme se nakladati le tedaj , ko je prav dobro suho — to spoznamo, če vzamemo v roke nekoliko sena in ga sku¬ šamo pretrgati; če se vije, ni še dovolj suho. Tudi priporo¬ čamo, da se naklada seno, ko je še vroče, dahi še od- jenjalo ; tudi je kaj dobro, da se nemudoma izpeljuje domu in iz voza spravlja v šupo, ter trdno pohodi. Paziti moramo na to, da je šupa suha, da v njo ne prihaja soparica iz hleva ali da streha ni raztrgana, kakor se žalibog prevečkrat na¬ haja. Kdor hoče imeti suho, dobro ohranjeno seno , mora za vse to skrbeti. Dobro ohranjeno seno mora imeti lepo, svitlo, zeleno barvo in biti tudi prijetnega duha. Tako klajo bo živina rada jedla in se tudi dobro redila. Kolikokrat pa ne nadleguje dolgotrajajoči dež kmetovalca pri košnji, posebno kadar spravlja otavo. Marsikteri voz sena postane kup gnoja. Skrbni kmetovalci omislili so si poseben način, po kterem morejo spraviti v prid sicer pokošeno pa ne posušeno travo. Cel način je enak napravi kislega zelja, Izkoplje se na prostoru, do kterega ne more pritekati voda, jama kaka 2'—3' globoka; v to se spravi pokošena trava in trdno pohodi. Koristno je, če se posamezne plasti osole, ker tem boljše se skisa trava, ktero živina kaj rada, že zarad soli žre. Ker bomo govorili natančnejše o spravljanji sena v po- Umni Imetov&lec. ^ 160 sebnem oddelku o obdelovanji travnikov, ne bomo o tem tufcaj obširnejše govorili. Dostaviti hočemo le še to, da nekteri kme¬ tovalci spravljajo v take jame tudi zeleno, mlado pokošeno koruzo, pesno, repno, zeljnato perje itd.; vse to se dobro po¬ hodi, ali paziti se mora pri tenk, da v jami ne ostaja nobeden prazen prostor; potem se površje obteži s kamenjem in cela jahta zakrije vishko z zemljo (za več čevljev visoko) n. pr. 3 do 5'. če se razpoka zgornja nasuta zemlja, treba je nemudoma popraviti spoke. Kako spravljati korenstvo. Kedaj se ima spravljati iz zemlje korenstvo, bodi si že korenje, krompir, pesa, repa itd., to bodemo brali pri popiso¬ vanji posameznih poljskih rastlin. Tukaj nam ostane govoriti le o tem, kako moramo hraniti korenstvo, ktero je zeld pod¬ vrženo gnjilobi in ozimljeni. Nekteri spravljajo korenstvo v kleti, drugi v podzemeljske jame, v obeh zarnore se korenstvo dobro ohraniti. Vendar mora biti klet suha in ne zatuhla, dovolj zračna; v podzemeljskih vlažnih, zatuhlih kletih korenstvo /ado gnjije. Potrebno je tedaj najprvo, da pazimo že pri izkopavanji korenstva, da ga ne ranimo z orodjem, s kte- rim ga spravljamo iz zemlje, ker ranjen korun (krompir) ve¬ liko rajše gnjije. Izkopani korun mora ostati nekoliko časa razgrnjen, da se dobro: osuši; in le dobro osušeno korenstvo smemo spravljati v klet. Ni čuda tedaj , da toliko korenstva zgnjije v hramu, ker^se rani pri izkopavanji ali koplje v mo¬ krem vremenu- in mokro, polno vlažne zemlje spravlja na velike kupe. — Ko je korenstvo dobro osušeno, spravi se še le v hram, ki se poprej za to pripravi. Po tleh se posterže blato, kterega v takih podzemeljskih kleteh ne manjka; po¬ tem se pokiadajo‘deske po tleh in. ob straneh t. j. ob zidovju. Jako koristno je, če se napravljajo odri in na nje poklada korenstvo. Za to se napravljajo odri eden nad drugim, vsak je od druzege za kaka 2'—2 V oddaljen. Naprava takih odrov je sicer nekoliko sitna, tem bolj pa koristna, ker korenstvo ne prenakupičeno ostaja zdravejše in se tudi lehko prebira, kar je posebno v sedajnih časih važno zarad krompirjeve bolezni. Če se krompir ne prebira in ne odpravlja s kupa vsak nagnjit, kmalu se okužijo drugi in pokvarjen je celi kup. Če bi pa tega ne hoteli napravljati, svetujemo vsaj , da se med posa¬ mezne plasti korenstva nametavajo tu in tam suhe , tanjke veje, debela slama itd., kajti to pripomore, da se lahkejše vrši izhlapevanje iz kupa; na vsak Čevelj korenstva naj se 161 poklada nekoliko vejevja ali slame; ravno tako naj se tudi ob koncili, tedaj navpično stavljajo na vsake tri čevlje nara¬ zen taki snopki, ki so enaki rovom (cev) in odpeljujejo pub (soparico) iz kupa. Nekteri imajo navado, daplastasto nameta- vajo med korenstvo nekoliko Sviža ali peska, kar je tudi pravo. Hrani se korenstvo tudi v podzemeljskih jamah. Skušnje spri- čujejo, da so za rabo tudi take shrambe, ker še boljše in zdravejše se ohrani korenstvo v takih podzemeljskih prostorih kakor v nizkih kleteh, v kterih veliko več koruna poganja in kali, kakor v prvih (podzemeljskih prostorih). S tem prinra- nimo tudi nekaj poslopja, kar ni premajhne važnosti, posebno pri onih kmetijah, ktere si pridelujejo mnogo korenstva, bodisi že za krmo, bodisi za kupčijske namene (ali obrtniške). Ko¬ liko kleti bi morali imeti veliki posestniki n. pr. na Češkem, ki pridelujejo več stotisoč centov sladkorne pese, ktero izdelujejo v tovarnicah za sladkor. Skoplje se jama, kak V/ 2 ‘ globoka, 3' široka in nekoliko sežnjev dolga. Zbere se za to kraj, ki je snh in nekoliko više leži, to zarad tega, da ne more v jamo dohajati voda. Na dno se nasuje nekoliko slame in zdaj se poklada dobro osušeno korenstvo tako, da ga je tudi nad zemljo za kaka 2' visosoko nakupičenega; nad površjem se sklada vedno ožje, tedaj v podobi strehe. Čez to se nameče nekoliko slame in na to zemlje. V jeseni sme se le malo zemlje nasuti, ker se ni še bati mraza, dobro pa je, če morejo iz kupa odhajati so- puhi. Ko se bliža mrzleji čas, treba je zavarovati kup pred mrazom in to s tem , da nasujemo na kup za čevelj zemlje. Ko se je bati še večega mraza, tedaj proti zimi, mora imeti kup vsaj dva čevlja debelo zemeljsko odejo. Površje te odeje mora biti steptano in tako napravljeno, da ne more izcejati se deževna voda v kup, ampak da se odceja po površji odeje proč od prostora. Kakor smo omenili, da je koristno, če se poklada plastasto med korenstvo slama ali vejevje, ravno isto velja, če spravljamo korenstvo v podzemeljske prostore. Ko odjenja zimski mraz, more se zgornja odeja nekoliko zmanj¬ šati. Krompir, hranjen v takih prostorih, ostaja zdrav in ne poganja kali, kar je gotovo velike vrednosti za seme ali hraao. V novejših Časih napravljajo drugače: Izbere se kak suh pror štor, na njega se razpoloži nekoliko suhe hrane in na vrh poklada se korenstvo. Korenstvo pokrije se z zemljo, v jeseni manj , proti zimi bolj na debelo (2‘—3')- Potrebna zemlja dobiva se iz jarka, ki se vreže krog prostora kak l 1 //—2' globoko; vrezan jarek pa je za to, da se z zemljišča ali pro¬ stora odpravlja vsaktera mokrota. Iz tega je jasno, da je ta 11 * 162 poslednji način še boljši od prvega, ker sigurnejše je obva¬ rovano korenstvo pred mokroto, ktera more iz bližnje zemlje vendar po kaki poti dospeti v jamo. Tu pa se vsa voda iz dotične zemlje izcejati more v jarek, ki je krog in krog pro¬ stora vrezan. O kmetijskem kolobarjenji. Predno preidemo k oddelku, v kterem se bomo učili o pridelovanji posameznih žitnih in drugih rastlin, potrebno se nam zdi, da se soznanimo s kmetijskim kolobarjem, ker le ono gospodarstvo, ktero ima razmeram posestva primeren ko¬ lobar, bo moglo pridelovati največih pridelkov. Umno sestav¬ ljen gospodarski kolobar je podlaga vspešnemu poljedelstvu. V najstarejših časih živeli so narodi kot pastirji, pasli so živino, ki jim je dajala potrebni živež. Ko je naraslo šte¬ vilo ljudstva, začeli so ustanovljati vasi, spremenilo se je go¬ spodarjenje in sicer začeli so zemljo preoravati in na njej pridelavati žito. Z nadaljnim množenjem ljudi postajali so drugi gospodarski načini, dokler ni v novejih časih se raz¬ širil vrstilni kolobar, ki je izmed vseh gospodarskih načinov najboljši. V sledečem hočemo podučiti se o raznih gospodarskih načinih, ktere razdelujemo v dva glavna oddelka: a) v ekstenzivno ali prosto in b) v intenzivno ali razširjeno gospodarstvo. Ko se¬ stavlja gospodar kmetijski kolobar, po kterem hoče potem gospo¬ dariti, mora se ozirati najprvo na lastnost zemlje, na obnebje, na lego zemljišča, kakor tudi na to, ktere rastline so mu potrebne. Ozirati se bo moral na kupčijske raz¬ mere in na sredstva, s kterimi zamore izvaževati pridelke. Potem takem gotovo ne bo sejal, tedaj tudi ne stavil v kolobar, takih rastlin, ktere bi težko prodajal, ali kterih pridelkov bi ne mogel izvaževati zarad slabih cest itd. Opustil bo sejanje takih rastlin, ktere ne morejo vspešno rasti v njegovi zemlji in v dotičnem kraju. Preiskavati bo moral natanjčno obnebje dotičnega kraja t. j. kakšna je zima, kakšna spomlad, ali je ta suha, ali mokra, ali pogosto nadlegujejo kraj pozni, spomladanski mrazi, ali ga morda toča večkrat obišče, ali je jesenska slana na¬ vadna. Pregledal bo zvesto, kakšno zemljo ima, ali zamorejo v njegovi zemlji živeti one rastline. Za to hočemo navesti nektere dotične nasvete: 1. Zemlja. Na ilovčni zemlji dobro obrodi: pšenica, pesa, koleraba; na ilovčni zemlji, kteri je primešane nekoliko apnice, stori dobro bob, grah, detelja, pesa. V glinasti zemlji, tedaj v zemlji, ki ima nekoliko peska in nekoliko ilovice, rodi 163 dobro ječmen, proso, lan, grah, koruza, zelje, konoplje, krom¬ pir, sočivje; na peščeni njivi ajda in rž. Apneno zemljo ljubi detelja (lucerna), grah, bob, fižol, ječmen, vse korenstvo, konoplje itd. Na mahovji dobro obrodi ajda, rž, oves, krompir, repa. Na novišču, tedaj na novo preoranem pašniku, dobro obrodi proso, oves, ajda, celo koruza in krompir. Žitne rastline zahtevajo dobro zrahljano, plevela prosto njivo. Ozimno žito sme slediti le tistim setvam, ktere se iz njive odpravljajo o pravem času, tako da je mogoče zemljo pripravljati za setev in da se mlada setev dobro okrepča še pred zimo. Prav imajo tedaj naši gospodarji, da se ravnajo po narodnem pregovoru, da mora biti ozimna pšenica vs-jana „kvaterni teden ali vsaj do sv. Mihela." Kjer je huda zima navadna, ki uničuje marsiklero ozimno setev, je umnejše sejati jaro žito. Koruza zahteva dobro zrah¬ ljano in dobro pognojeno zemljo. Žitu mlad gnoj ni ugoden , ker ono ljubi staro moč; sledi naj tedaj ozimno žito takim rastlinam, kterim se je dobro gnojilo. Pšenica kaj dobro stori po deteljišči. Sočivje (grah, bob, fižol, leča), ktero daje najtečniše zrnje in tudi najboljšo slamo za krmo, zahteva pri vsem tem, da dobiva po svojem mnogobrojnem perji precej atmosferične hrane, močno pognojeno zemljo; posebno ljubi tako zemljo bob. Sočivje dobro stori po Okopavnih rastlinaH, tudi po žitu; ajda ljubi enake razmere, kakor sočivje. Štajerska detelja, lucerna, esparzeta itd., vse te rastline zahtevajo dobro in globoko zrahljano, čisto zemljo,ktera ima v sebi tudi dovolj gnojivne moči. Navadno se detelja vseje med žito. Najboljše je, če se vseje detelja med ono žito, ktero sledi po korenstvu. Predivnate rastline, kakor lan, konoplje, zahtevajo čisto in rahlo zemljo, lan ljubi staro gnojivno moč, konopljam pa ugaja tudi frišno gnojenje. Lan ljubi nekoliko vlažne nižine in dobro stori za oko- pavnimi rastlinami. Oljnate rastline, kakor: repica, mak, zahtevajo pred vetrovi obvarovano lego in zrahljano, suho zemljo. Kepici služi najmočnejše gnojenje. Okopavne rastline (krompir, topinambur, pesa, repa, ko¬ renje, koleraba, zelje), ljubijo srednjezvezno, globoko zrahljano zemljo in močno gnojenje. Najmočnejše gnojenje ugaja pesi, ki se rabi za krmo, in želji; srednje gnojenje pa sladkorni pesi, krompirju, korenju in strnišni repi. Koleraba zahteva, da se ji gnoji že pred zimo. 164 Hočemo še navesti nasvete slavnega ,Paziga“, ki pravi: zimska rž stori skoro v vsaki zemlji, tudi mladi gnoj ji ni nasproten. Dobro rodi po ajdi in sočivji. Jara rž obrodi posebno po krompirji in po ajdi, če se ji gnoji. Zimska pšeniea zahteva vedno močno zemljo. Ozimski ječmen ravno tako in more slediti okopav- nim rastlinam, kakor jari ječmen. Oves je dober na novišžu; koruzi ugaja tudi gno¬ jenje s človeškim blatom. Za želj e se pripravlja zemlja, da se preorje že v jeseni in ob enem pognoji, spomladi pa se rahljanje zemlje nadaljuje. Sladkorna pesa zahteva globoko obdelovanje; za to je treba njivo že pred zimo globoko preoravati, tudi z podzemelj¬ skim oralom. Kolikor globokejše je zemlja zrahljana pred zimo, toliko bogatejši bo pridelek. Glavno vodilo naj je tudi to, da repa more postati debela in velika tudi z motiko. Še moramo omenjati, da razne rastline zemljo različno izmolzujejo. Največ živeža povžijejo iz zemlje sledeče rast¬ line: zelje, pesa, repa, konoplje, koruza, korenje; nekoliko manj: pšenica, ječmen , krompir, lan, repica (Raps). Le malo utrudijo pa zemljo sočivnate rastline (fižol, grah, bob, leča), in ajda. Na podlagi teh dokazanih skušenj , hočemo preiti k se¬ stavi gospodarskih načrtov, ali kolobarjev: Najprostejše go¬ spodarjenje je, če se dela le na to, da se pridela mnogo krme za živino. Po tem načinu so se ravnali gospodarji v najsta¬ rejših časih, ko so ljudje živeli od živinoreje in rib. Sedaj se nahaja ta način na nekterih kmetijah, kjer so kobilarstva. Ta zahteva veliko kapitala, bodi si za nakup živine ali na¬ pravo hlevov, tem manjši pa jevpravni kapital, kajti delalcev je v razmeri le malo treba. V hribskih krajih imajo navado napravljati iazove t. j. da zemljišče nekoliko let porabijo kot gozd, potem nekoliko časa kot njivstvo. Ko je gozdič kacih 20 let star, posekajo ga, debelejša drva spravljajo domd, tanjši les, veje, itd. pa posušč in zažgč. Na to prekopljejo zemljo in sejejo navadno prvo leto ajdo, drugo leto krompir, .tretje leto rž ali oves. Potem zopet pustž, da se zemlja znova obrase. Za revne hrib- ske kraje , kjer je dovolj ljudi in vendar morajo imeti po¬ trebnega kruha, sme se tako ravnanje opravičevati, ker pri njih je takega sveta dovolj , malo pa polja in njiv. Sicer pa stane tako obdelovanje dokaj truda in tisti gospodar, ki bi moral za napravo lazov najemati delalcev, bi gotovo več iz- 165 dal, kakor dobička pridelal; kmet pa, kteri ima več otrok že sposobnih za delo, zamore z lazovi pridelovati si potrebnega kruha za se in svojo družino. Svetovali bi vendar , da bi se skrbele za zopetno obra- ščenje s tem, da bi se vsejalo »gozdno seme", oves ali rž. Zdaj pridemo k raznim poljskim kolobarjem. Dvoletni kolobar: Eno leto leži zemlja porna (praha), drugo leto se poseje žito. Že iz tega je jasno, da sme tako gospodarjenje biti le v onih deželah, kjer imajo veliko zem¬ lje in le malo ljudstva. Polovica njiv je porabljenih, polovica pa jih počiva. V takih krajih ne gnoje, kakor se to v istini na Ogrskem in južnem Buškem še dandanes nahaja. Pri njih velja načelo, da se mora zemlja od časa do časa počiti. Temu pravijo »praha. “ Nemec imenuje to „brahe“ in izpeljuje be¬ sedo od »brechen" (lomiti), kar je tudi pravo, ker le tista praha je popolnoma, ktera je pridno obdelovana. Že jeseni ali vsaj pred zimo se zemlja preorje, druga brazda se vreže spomladi, 3. po leti in 4. se zemlja zopet preorava za setev. Tako obdelavanje zamore gotovo vspešno biti, kajti zemlja je močno zrahljana, očiščena plevelnih prisiljencev in ker je vedno dobro zrahljana, povžije mnogo atmosferične hrane v se. V novejših časih imenujejo tudi to praho, če puste kako njivo neobsejano od jeseni do pomladi ali celo do ajdine setve. Go¬ tovo je preoravanje njive pred zimo za korenstvo velike vred¬ nosti in želeti bi bilo, da bi vsi naši slovenski gospodarji one njive, ktere hočejo obsejati s korenstvom, tako pripravljali, ker pred zimo dobro preorana zemlja bo pomladi rahla, kajti zimski mraz jo dobro prešine in razdrobi. Zelo razširjeno je bilo v starejih časih in je še v se- dajnih triletno kolobarjenje. Vse polje je pri tem gospodar¬ skem načinu razdeljeno na 3 dele. Ta kolobar je tako le se¬ stavljen : 1. leto praha. 2. » ozimsko žito. 3. » jaro žito. Dve tretjini polja Ste namenjeni pridelovanju žita. Go¬ tovo se na takih kmetijah prideluje veliko, pa tudi izključljivo le žito. Če preiskujemo bolj na tanko ta kolobar, vidimo, da so pri takem gospodarstvu potrebni tudi travniki in pašniki, da dajejo potrebno krmo, vsaj za vprežno živino, ktere mora biti mnogo, ker na taki kmetiji je veliko oranja in to se vse ob enem času nakopiči. Za ozimsko žito je dobro preskrbljeno v tem kolobarju, ker pšenica dobro stori na prašeni zemlji. x Slabejše je za jaro žito. Živinoreja je revna, ker v poletnem 166 času redi se živina le od paše, ktera ni kaj posebna. Tak kolobar zemljo močno oslabuje, ker seje se zaporedoma žito in le malo se gnoji. V novejšem času se je triletno kolobar¬ jenje toliko premenilo, da odpade praha in na njeno mesto je stavljeno korenstvo. To imenujejo kmetovalci zboljšano triletno kolobarjenje, kakor je tudi res, ker preskrbljeno je za več živinske krme, vsied tega j8 veča živinoreja in več gnoja. Tudi je priskrbljeno za boljše rahlanje zemlje, in sicer z okopavnimi rastlinami, obilnejše gnojenje pospešuje rodo¬ vitnost zemlje. Tako triletno kolobarjenje premenilo se je v nekterih deželah v devetletni kolobar. 1. leto korenstvo. 2. „ pšenica zimska. 3. „ jaro žito (vsejana detelja). 4. „ detelja. 5. „ pšenica. 6. „ jara rž ali ječmen. 7. „ lan ali konoplje. 8. „ zimska rž. 9- * oves. Ta gospodarski način prideluje mnogo žita, preskrbljeno je pa tudi primerno za krmske rastline, potrebuje pa ve¬ liko dela. Da zemlja zarad večkratnega pridelovanja žita .opeša, je jasno, ker žitne rastline, posebno pšenica, zemljo precej iz- molzujejo. Vse žito se prodaja, gre tedaj iz kraja, tako da ne pride noben odpadek pridelanega žita zopet zemlji v prid. To je glavno vodilo pri določbi, ali kak kolobar zemljo opeša več ali manj, da se preiskuje in preračuni, koliko pridelanega žita, koliko drugih pridelkov ostaja doma pri kmetiji in ko¬ liko se ga je izpeljalo. Posestva tedaj, ktera izvažujejo večino pridelkov in le malo skrbe za povrnitev novih redilnih moči zemlji, imajo več ali manj roparski način gospodarstva. Njih /zemlja bo prej ali pozneje opešala. Pri navadnem triletnem kolobarju je pa posebno še to neugodno , da tretjina celega njivstva leži prazna celo letor-Sprevideli so gospodarji, da je mogoče in tudi pametno odpraviti praho, ker računili so, da zamorejo tisto in še boljše doseči, kakor praha, s sajenjem krmenskih rastlin ali da puste nekoliko let počitka željno zemljo posejano s travnim semenom, da morejo na njej pasti živino, od ktere dobivajo dovolj gnoja, s kterim morejo gnojiti njive in jim tudi po tej poti pomagati. Tako je postal vrstilni kolobar, v kterem se menjuje njivstvo s travniščem, tudi imenovan kolobar na čredinke. 167 Nemec pravi temu Koppelwirthschaft. Pašniki se preoravajo in pripravljajo za žito in se rabijo za setev, dokler ne ope¬ šajo; potem se zopet spremenijo v pašnik. Vsa zemljišča go¬ spodarska se tedaj enakomerno porabijo, vsak kos pride pod oralo. Pri tem kolobarju gotovo ni treba posebnih travnikov, ker prideluje se krma že tako v kolobarju. Po zgornjem Štir- skem sestavljajo sledeči kolobar: 1. leto rž. 2. „ oves. 3. „ trava. Na Solnograškem: 1. leto ozimno žito. 2. „ trava. 3 . „ n Da se more žitu tudi dobro gnojiti, razvidno je iz tega, ker veliko živine, ktero ta gospodarski način more izrejati, in rediti po zimi s senom in slamo , v poletnem času pa na pašniku. Ta gospodarski način je lehak, kajti veliko prostora porabi se kot pašnik. Delavna moč je potrebna za pridelovanje žita in za spravljanje sena in oskrbovanje živine. Vloženi ka¬ pital je velik, kajti živina je draga, menj je treba pa vpravnega kapitala. Zemlja tudi pri tem kolobarju ne opeša. Na pravem mestu je ta kolobar, kjer so posestva oddaljena od mest, in od dobrih voznih cest n. pr. hribske kmetije, ktere imajo ob enem tudi vlažno obnebje, kar je neobhodno potrebno za vspešnost travnišča. Kjer so skrbni, obsejejo pre¬ orano zemljo, ko neha biti za žito, s semenom, ktero je po- mešanica travnega in deteljskega zrnja. Posestva obširna, oddaljena od glavnih cest itd. morejo z velikim vspehom rabiti tak kolobar, ki more veljati tudi za bolj revno zemljo. Planinske dežele, ktere imajo v sedanjem času iskati srečne prihodnosti izključljivo le v dobri živinoreji, naj bi se .po¬ služevale takega kolobarjenja. Na neki veliki grajščini, ki ima le peščeno zemljišče, je uveden sledeči kolobar. 1. leto krompir. 2. „ jari ječmen, in vsejana trava z deteljo. 3. „ trava z deteljo. » » 5. r n „ 6. „ rž. 168 Polovica celega posestva tedaj je porabljena za pašnik, druga polovica za žito in korenstvo, kakor je za tako revno zemljišče edino mogoče. Na Angleškem imajo tako-le sestavljen kolobar: 1. leto repa (gnojeno). 2. „ ječmen, vsejana trava z deteljo. 3. „ trava z deteljo. 4 . „ „ v 5 . » n n Kmetijska šola v Hohenheimu ima za en del posestva, ki je srednje vrednosti (peščen, nekoliko z ilovico pomešan svet), sledeč kolobar: 1. leto raps (pognojen). 2. „ (pšenica) ozimno žito. 3. „ štajersko deteljo s travo. 4 * » v » » 5. „ oves. 6. „ sočivje (gnojeno). 7. „ ozimno žito. 8. „ bela deteljica s travo. » n n » 10. „ „ „ „ v prvi polovici leta, po¬ tem polovico prahe. Tudi tukaj je polovica zemljišč odločena za pridelava- nje krme. Trstilna setev. S tem da se je množilo ljudstvo, tedaj da bilo potreba od tiste zemlje dobivati več živeža, sploh pridelkov, seje uvedel intenzivni gospodarski način. V to vrsto spada vrstilna menjajoča setev (Frucbtwechselwirttschaft). Posebnost tega kolobarjenja obstoji v tem, da se vsako žito menja z drugimi rastlinami, kakor n. pr. s krmenskimi rastlinami, korenstvom itd. Glavna reč pa je, da odpade praha. Slavni Subert na Nemškem je prvi uvedel v kolobarenje setev detelje in s tem je odpravil nepotrebno praho. Dokazal je, da detelja ne izmolzuje zemlje, ker njene korenine globoko v spodnje plasti zemlje segajo, žive se tedaj le iz redilnih tva¬ rin spodnje zemlje, do ktere ne morejo dohajati plitve kore¬ ninice žitnih rastlin. Ko se detelja pokosi, zgubiva se marsi- ktero peresce pri sušenji. Na zadnje se navadno detelja podoruje, kar zamore le obogateti zgornjo zemljo, v kteri živijo žitne rastlinice. Ob enem moramo temu pristaviti, da so 169 ravno krmenske in okopavne rastline sposobne, dobivati mnogo redilnih tvarin iz zraka; in se rabijo navadno izključ- ljivo le za krmenje domače živine, pridejo tedaj zopet zgornjej zemlji v obliki gnoja v korist. Velikih zaslug je tedaj slavni Šubert za kmetijski napredek. Za to ga je tudi nemška vlada povzdignila v žlahtni stan s priimkom »žlahtni deteljsko polj¬ ski" (Kleefeld). Kakor on so tudi drugi umni gospodarji spo¬ znali, da ni dobro, vedno sejati žito za žitom, kakor je to v triletnem kolobaru. Različne rastline zahtevajo različno po¬ sameznih redilnih tvarin. Nektera rastlina potrebuje več kalija in manj fosforove kisline, druga zopet več kremenove kisline in manj kalija. To bomo bolj razvideli, če navedemo kemij¬ ske preiskave rastlinskaga pepela. Če se nekoliko rastlin dobro posuši in potem sežge, ostaja pepel, kterega moremo kemično razkrojiti, da pozvemo, ktere mineralske tvarine in v kaki množini se nahajajo v njem. V 100 delih pepela je najdel slavni kemik profesor Mozer in sicer v 100 delih sežganega zrnja: Pšenica 21-87 delov kalija (KO), 10-75 natrona (NaO), 3-0 apna (CaO), 12-0 magnezije (MgO), 50 0 d. fosforove kisi. (P0 5 ) in 30 dele kremenove kisi. (Si0 2 ). Rž 27/5 delov kalija (KO), 3-25 apna (CaO), 10 - 8 ma¬ gnezije (MgO), 48-0 fosforove kisi. (P0 5 ) in 1 kremenove kisi. (Si0 2 ). Ječmen 15 d. kal. (KO), 3 d. apna (CaO), (MgO), 36 P0 3 , 28 d. Si0 2 . Oves 14 delov KO, 3 CaO, 8 MgO, 21 P0 5 ,49 d. Si0 2 . Koruza 30-8 KO in NaO, 1’3 CaO, 17 0 MgO, 50’l P0 5 , 0-8 Si0 2 . Proso 9-58 KO, P31 NaO, 1’4 KCO, 0-8 CaO, 7-6 MgO, 0-6 Fe 2 0 3 , 18-19 P0 5 in 59-63 Si0 2 . Ajda 8-7 KO, 20-10 Na O, 6-6 CaO, 10-38 MgO, 1-05 Fe 2 0 3 , 50-7 P0 5 , 2-16 S0 3 in 069 Si0 2 . Grah 39.0 KO, 5'0 CaO, 8-0 MgO, 37-0 P0 5 . Leča 27-84 KO, 6-6 NaO, 6-1 NaCl, 5-07 CaO, MgO, 29-07 P0 5 , 1-07 Si0 2 . Bob 33-5 KO, 6-0 CaO, 8'0 MgO, 38-0 P0 5 . Fižol 370 KO, 6-0 CaO, 9-0 MgO, 32-0 P0 5 . Ra p s (Repsa) 25-0 KO, 14 0 CaO, 12-0 MgO, 45‘0 P0 5 . Mak 9-0 KO, 70 KC1, 1-94 NaCl, 35'0 CaO, 9-4MgO, 31-4 P0 5 , 3-24 Si0 2 . Ženof 12-6 KO, 4-08 NaO, 21-28 CaO, 11-25 MgO, 37-41 P0 5 , 5-41 S0 3 , 3-36 Si0 2 . 1-09 170 Lan 25 85 KO, 0*71 NaO, 25-9 CaO, 3-67Fe 2 0 3 , 40-11 P0 6 , 0.92 Si0 2 . Konoplje 21-67 KO, 26-71 CaO, 34-96 P0 S , 14-4 Si0 2 . Krompir (pepel od semena) 63 - 5 KO, 3-0 CaO, 5-0 MgO, 16.0 P0 5 . Topinambur 53-63 KO, 13-0 P0 5 in 15-7 Si0 2 . Čebula 43-0KO, 23 0 CaO, 19-0 P0 5 ,5-9 SO s in 0-2 Si0 2 . Repa (pesa) 48'0 KO, 120 CaO, 40 MgO, 120 P0 5 . Korenje 17-3 KO, 29 85 NaO, 9-22 NaCl, 16-52 CaO, 14-97 P0 5 , 8-24 S0 3 in 2-8 Si0 2 . Pšenična slama 130 KO, 60 CaO, 2lO MgO, 4 P0 5 , 68 Si0 2 . Slama ržena (ovsena, ječmenova) 190 KO, 80 CaO, 3-5 MgO, 2.5 P0 6 , 44.0 Si0 2 . Koruzna slama 4-78 KO, 12-69 NaO, 11-57 CaO, 11- 44 MgO, 22-39 P0 5 , 350 Si0 2 . Prosena slama 12-83 KO, 104 NaO, 12-15 CaO, 7.62 MgO, 15.96 P0 5 , 45.0 Si0 2 . Ajdo vi ca 100 KO, 210 CaO, 400 MgO, 90 P0 5 , 6-7 S0 3 , 4-3 S.0 2 . Grahova slama 18 del. KO, 340 CaO, 30 MgO, 12- 31 P0 5 , 170 Si0 2 Bobova 530 KO, 20 CaO, 60 MgO. Lan (cela rastlina) 240 KO, 5-0 NaO, 22-5 CaO, 60 MgO, 14-5 P0 3 , 7-28 S0 3 , 9-3 Si0 2 . Pesno perje 36 KO, 16 NaO, 15 CaO, 5 MgO, 4-5 P0 5 , 6 SO s , 2 Si0 2 . Staj. detelja 16 KO, 40 NaO, 22 CaO, 8 MgO, 4 P0 5 , 2-6 SiO s . Navadno dobro seno 14 KO, 16 CaO, 17 MgO, 0-9 P0 6 , 40 Si0 2 . Špargelj 41 KO, 16 KC1, 21 CaO, 9 P0 S , 25 S0 3 , 3*5 Si0 2 . Zelje (kapus) 48 KO, 12 CaO, 3 MgO, 16 P0 5 , 8S0 3 . Brokoljni 17 KO, 25 CaO, 15MgO,24PO s , 6 Si0 2 . Špinača 23 KO, 24 NaO, 10 CaO, 7 MgO, 8 P0 3 , 4 S0 3 , 5 Si0 2 . 5 Sala ta 22 KO, 18 NaO, 15 NC1, 10 CaO, 5 MgO, 9 P0 6 , 19 S.0 2 . Trta 24 KO, 2-9 NaO, 36 CaO, 4 MgO, 7 PO*, 1 Si0 2 (trtje, trtni les). 5 2 Tropine 44K0, 12 CaO, 12 P0 5 , 18 Si0 2 . Vinski mošt 57 KO, 6 CaO, 12P0 5 ,11 MgO, 28P0 5 . 171 Te znanstvene preiskave morejo nam natanjko povedati, kake hrane potrebuje ta sli ona rastlina. Mi vidimo, da po¬ bere pšenica iz zemlje veliko P0 6 . Če bi pšenici sledila zo¬ pet pšenica ali rž, ki tudi mnogo P0 5 in ne veliko manj od pšenice porabi, gotovo bi imeli pričakovati le prazno klasovje. Če pa vvrstimo v kolobar za pšenico kako drugo rastlino, ki le malo fosforove kisline potrebuje, prav bomo zadeli, ker ta poslednja rastlina posluževala se bode drugih redilnih tvarin, kterih je pšenica le malo pobrala iz zemlje. Glavna stvar je tedaj , da zna kmetovalec, ktere hrane rastlina največ potrebuje in da vedno zvesto povrača zemlji, kar mu je dajala po pridelkih. Vse te preiskave morejo nam biti vodilo pri določbi gnoja, kakoršnega moramo si preskrbeti za posamezne rastline. Kdor se bo ravnal zvesto po teh glav¬ nih načelih, zboljšal bo svoje posestvo in prideloval vedno bogate žetve. Težavno nam bi bilo podati našim bralcem zgledno sestavljen vrstilni kolobar, ker še vsi gospodarji ene občine morda ne bi mogli posluževati se enega in istega vrstil- nega kolobarja. Vsak gospodar si zamore kolobar sam sestavljati, prevdarjaje krajno lego, obnebje, razmere potreb itd. Velika posestva imajo po 2 in celo po več kolobarjev, za različne zemlje morajo biti različni kolobarji. Na velikih posestvih se nahajajo od dvora (Hof) oddaljene njive, kt«# vvrstiti v glavni kolobar bi bilo težavno že zarad dovaževanja gnoja. Taki kosi imajo ali poseben kolobar ali se prosto obdelujejo s ta¬ kimi rastlinami, ktere zahtevajo manj dela, malo gnoja itd. Take oddaljene njive se morajo z velikim pridom obsejati z deteljo, tudi z lucerno, ktera navadno ostaja na njivi tudi čez 10 let, posebno če ji med tem časom večkrat gipsamo. Prav je imel za našo domovino mnogo zasluženi „Z si¬ lo kar“, da je priporočal kmetovalcem glavno vodilo pri se¬ stavi kolobarjev, da se ima sejati za žitom, ktero zapušča plevelno njivo, kaj tacega, ktero se ima okopavati, da se plevel zopet zatare. Navedli bomo raznovrstne kolobare, ki se nahajajo po različnih krajih. Vsaktarnaj jih petem presojuje za se. Slavni Thar, ki je prvi ustanovil znanstveno poljedelstvo, je pri¬ poročal sledeči kolobar: 1. leto repa (korenje). 2. „ jari ječmen z deteljo. 3. „ detelja. 4. „ pšenica. 5. „ sočivje ali koruza. 6. „ rž. 172 V tem kolobarju vidimo deteljo, ki se ponavlja vsakih 6 let; pred ko pred 6. letom pa se ne sme povrniti. Kjer sejejo lucerno, ki ostaja na njivi tuli 6 i.i več let, morajo skrbeti, da se ne povrne zopet lucerna v kolobarju pred 10. leti. Po¬ gnojeno je v tem kolobarju repi in sočivju. Ta kolobar tedaj zemljo ne utrudi. Na Moravskem smo našli sledeči vrstilai kolobar (zemlja je bila peščena): 1 leto krompir. 2. „ sočivje. 3. „ rž. 4. „ oves. 5. „ detelja s travo. 6* » » j> 7 . , , 8 - » » » Vrstilne setve kolobar omeji množino žita, on pripušča pridelovanje mnogo krmenskih rastlin, s tem se poviša živino¬ reja, oziroma gnoja, s kterim moremo zemljo gnojiti. Tudi imajo v tem kolobarju dovolj prostora okopavne in kupčijske rastline, to pazagotovlja poljedelcu vsakoletne pridelke. Kdor seje izključljivo le žito, ktero se že tako v sedajnih časih in v naših krajih ne izplačuje, mora biti pripravljen na kaj slabe letine; kajti, če žito pozebe, ali če ga ršja vzame ali toča pobije, zgubljen je in v veliki zadregi, če pa ima vsejanih različnih rastlin, nekoliko žita, nekoliko korenstva, nekoliko zeljnatih rastlin, bo vendar vsaj nekoliko pridelal, da si more preskrbeti živeža za svojo družino. Na Ogrskem imajo triletno kolobarjenje, pridelujejo tedaj le žito. Če je slaba letina za žito, kakor je bilo leta 1873, ko je rija skoro vse žito po- palila, pridejo v velike zadrege in hudo revščino. Delo se enakomerno razdeluje za celo leto; nekoliko žita se seje jeseni, nekoliko je jarega, korenstvo sadimo spomladi do sv. Jurja itd. To pa je velike važnosti, ker gospodar more imeti dovolj letnih delalcev, za ktere ima vedno dovolj dela. Njemu ne bo treba iskati veliko denarjev, ki zahtevajo veliko plačo in kterih v priličnem času dobiti je marsikterikrat kaj težavno. Vsak kolobar zboljšuje zemljo, ktera postane tedaj veče vrednosti in veče cene. Glavna reč je pri tem gospodarskem načinu, da se more pridelovati vsa krma na njivah, da odpadejo tedaj travniki. V Ogrskem starem gradu ima šolsko posestvo blizo 400 oralov zemljišč in nad 100 glav goveje živine. Le nekoliko oralov je travnika, vse drugo je njivstvo, na kterem pridelujejo po¬ trebno krmo za živino. Z vrstilno setvijo je preskrbljeno, da 173 Y. so njive čiste in oprostene plevela; to dosežemo z deteljo, korenstvoin in sočivjem. Posestva, ktera imajo vrstilno setev, rede živino navadno v hlevu. V poletnem času ji pokladajo zeleno krmo (travo, deteljo, zeleno mladopokošeno koruzo), po zimi pa jo redč z rezanico (deteljo in žitno slamo) in s korenstvom. Ves gnoj ostane tedaj doma v hlevu, kar pomnoži gnojni kup. S takim kolobarjenjem moremo veliko pridelovati. Ze¬ lena krma, ktera se na njivah prideljuje, daje živini izvrstno hrano, ravno tako korenstvo, ktero pride za krmo. S pridnim gnojenjem moremo dobivati bogate pridelke. Ce tudi ni ravno veliko njiv odločenih za žito, vendar ga bomo imeli dovolj, ker je vse preskrbljeno za bogati žitni pridelek. • če preiskujemo že navedeni kolobar 1. leto korenstvo. 2. „ ječmen. 3. „ Staj. detelja. 4. „ pšenica. 5. „ sočivje. 6. „ rž, vidimo, da je za vsako rastlino dobro preskrbljeno, ker pra¬ viloma menjavajo se globoko segajoče rastline s plitvo raste- čimi. Korenstvo moramo pridno okopavati; s tem pa uniču¬ jemo plevel. Ječooen dobiva tedaj dobro in čisto zemljo. Detelja ovira rast pleveinih rastlin in zemljo zboljšuje , kar je za pšenico kaj dobro. Sočivje zboljšuje fizikalne lastnosti zemlje, ono dela zemljo rahlejšo, ktera rži kaj dobro ugaja. V tem vrstilnem kolobarju je za vsako rastlino preskrbljeno, da more dobro obroditi. Ta način zahteva veliko vložno glavnico za živino, za poljedelsko upravo itd. Upravnega kapitala mora gospodar imeti tudi dovolj , ker prideluje mnogo okopavnih in kupčij- skih rastlin, ktere zahtevajo pridno obdelavanje. čeravno umno vredjen, vrstilni kolobar ne utrudi zemlje, vendar poberejo razne rastline veliko redilnih tvarin iz zemlje; zato moramo skrbeti tudi za pošteno gnojenje. In če izvažujemo vse žito , morda tudi večino korenstva n. pr. sladkorne pese, ktero kupujejo sladkorne tovarnice, moramo skrbeti, da zemlji povrnemo, kar je dala in če nimamo dovolj hlevskega gnoja, moramo posluževati se umetnih rudskih gnojev. To natanjčno pozvemo, če preračunimo, koliko raznih, redilnih tvarin je pobrala žetev. Kmetijski kemiki so vse to preiskali in proračunili; na podlagi takih znanstvenih preiskav moremo potem primerjati, koliko in kakega gnoja moramo 174 zemlji povrniti, če hočemo, da ne opeša. Kemiki so našli, da v 100 funtih se nahaja: Pšenica (zrnje) 013 KO, 0’86 P0 5 , 0'05 CaO, 0’2 Mg O, 0-03 Sj0 2 . Pšenica (slama) 0-59 KO, 018 P0 5 , 0’27 CaO, 0 - 09 MgO, 312 S:0 2 . Rž (zrnje) 017 KO, 0'83P0 5 , 0 - 05 CaO, 018 MgO, 001 Si0 2 . Rž (slama) 0-52 KO, 012P0 5 , 0*27 CaO, 0'07 MgO, 1-97 Si0 2 . Ječmen (zrnje) 011 KO, 0 - 60 P0 5 , 008 CaO, 0'22 MgO, 0-77 Si0 2 . Ječmen (slama) 0'93 KO, 013 P0 3 , 0-32 CaO, 014 MgO, 1-95 Si0 2 . Oves (zrnje) 0‘38 KO, 0'57 P0-, 0'08 CaO, 0 - 21 MgO, 1- 33 s;o 2 . Oves (slama) 0'94 KO, 012 P0 5 , 0-39 CaO, 017 MgO, 217 S. O,. Koruza (zrnje) 0'39 KO, 0'63 P0 5 , 016 CaO, 0'21 MgO, — Si0 2 . Koruza (slama) 014 KO, 006 P0 5 , 014 CaO, 0-33 MgO, — Si0 2 . Grah (zrnje) 007 KO, 892 P0 5 ,012 CaO, 012 MgO — s;o 2 . Grah (slama) 006 KO, 0-57 P0 5 , 1-63 CaO, 0'30 MgO, - Si0 2 . Bob in fižol (zrnje) 107 KO, 1-21 P0 5 , 019 CaO, 0-25 MgO, - Si0 2 . Bob in fižol (slama)0'9K0,0 - 23P0 5 ,003 CaO, 0'30 MgO, — Si0 2 . Krompir (seme, frišen) 0'58 KO, 014 PO,, 003 CaO, 0-04 MgO. Krompir (želj išče) skupaj 313 pepela. Pesa (korun) 010 KO, 006 P0 5 ,008 CaO , 0-03 MgO. Pesa (perje) 0'44 KO, 018 P0 5 , 005 CaO, 006 MgO. Lan (cela rastlina) 0-93 KO, 0'58 PO«, 090 CaO, 0-23 MgO. 5 ’ Konoplje (cela rastlina) 0 - 56 KO, 013 PO«, 2- 04 CaO, 0-28 MgO, - Si0 2 . Štajerska detelja (suha) 117 KO, 0'30 PO«, 010 MgO, 1-27 CaO, - Si0 2 . 175 Esparzeta (suha) 1-38 KO, 1-44 PO= , 1-72 CaO, 0-44 MgO. Navadno seno 0-0 KO, 0.80 NaO , 0-51 P0 M 0-91 CaO, 0-40 MgO, 21-0 Si0 2 . Tako moremo preračuniti, koliko je setev pobrala kalija (KO), koliko fosforove kisi. (P0 5 ), koliko apna (CaO) in ko¬ liko kremenčeve kisi. (Si0 2 ) itd. Da to nekoliko pojasnimo, bomo napravili sledeči računski primer: 1 avstrijski oral je = 0 56 hektara, 1 avstrijski funt je = 05 kilograma. Na enem fcektaru moremo pridelati: 2000 kilogramov pšenice (zrnja) in 5000 kilogramov pšenična slame. V 2000 kilogr. pšenice (zrnja) je: 8-6 kilogramov kalija, 17'2 fosforove kisi. (P0 5 ), 1'0 apna (CaO), 4-0 magnezije (MgO) in 06 kremenčeve kisline (Si0 2 ). V 5000 kilogr. pšenične slame je: 29 5 kilogr. kalija (KO), 9-0 fosf. kisi. (P0 5 ), 13.5 apna (CaO), 4-5 magnezije (MtO) in 156-1 kremen, kisi. (Si0 2 ) skupai tedaj: 381 kalija (KO), 26-2 P0 5 14-5 CaO, 8-5 M, O m 156 7 Si0 2 . Slama = : 29'5 KO, 9-0 P0 5 ,13-5 C..O, 4-5 MgO in 156-1 S.0 2 . Zrnje =: 8-6 „ 17-2 „ 10 4-0 , 06 „ Skupaj : 38T „ 26'2 „ 14-5 „ 8 m 5 „ 156-7 „ Toliko je tedaj pobrala pšenična žetev iz zemlje, in skrbeti bi morali, da nadomestimo vsaj toliko, kar je dala zemlja s primernim gnojem. Da pregledamo nekoliko na¬ tančneje , koliko daje čistega dobička vrstilni kolobar, koliko 3 letni itd., hočemo navesti sledeče številke, kt-re so sestav¬ ljene po marsikterih skušnjah. Umni kmetovalec. 12 176 Te številke nam kažejo veliko vrednost vrstilnega ko- lobara. Nektera posestva, ktera redč veliko živine, imajo v kolo¬ barju tudi lucerno, ktera več let na njivi ostane, ali zemlja mora biti za lucerno sposobna. Tak kolobar bi bil: 1. leto korenstvo * Lucerna prvo leto le majhna ostane, še le v drugem letu se dobro razraste in ostane na njivi tudi 10 let. Svetovali bi, da bi posestva lucerno sejala na posebne kose, n. pr. na od¬ daljene njive. Posestva blizo mest ali krajev, kjer so tovar¬ nice, kamor se z velikim dobičkom prodaja mleko, bodo imela poseben kolobar, v kterem se vrstž posebno krmske rastline s korenstvom itd. Gospodarstva, ktera pridelujejo mnogo sladkorne pese za tovarnice, vvedejo v kolobar več Vrst za sladkorno peso. Tako nahajamo v istiai na Češkem velika posestva, ktera imajo lastne tovarnice za izdelovanje sladkorja; skoro vso potrebno sladkorno peso pridelujejo na domači kmetiji. Taka posestva morajo zeld gnojiti, ker sladkorna pesa zemljo močno izmolzuje. Ce dobiva kmetija od tovarnice nazaj preše (prešanje) in če tudi pesno perje porabi za krmo, tedaj da pridejo vsaj ti ostanki zemlji v prid, bo s pridnim gnojenjem mogla ohraniti zemljo uri dobri moči. Sicer pa bo opešala, kakor se dejansko na Češkem to že prikazuje. Naj navedemo v natančno pojasnenje sledeči račun: Na enem oralu se pridela 250 stotov sladkorne pese, teh 250 stotov je pobralo iz zemlje: 100 funtov KO in 27 5 funtov P0 5 , perje pese pa 20 funtov KO in 6-5 funtov P0 5 . Skupaj tedaj 120 funtov KO in 54 funtov P0 5 . Ce dobi poljedelec iz tovarnice povrnjene preše, kterih je navadno iz 250 stotov pese vsaj 50 stotov, more to veliko pomagati, da ohrani zemlja vedno dovolj moči, ker v 50 stotov preš je 18 funtov kalija in 5 funtov fosforove kisline. pomenja, da se dotični rastlini gnoji. 177 Naj navedemo nektera kolobarje, kakoržai so v navadi v t&kih kmetijah, ktere pridelujejo veliko pese: 1. leto sladkorna pssa. 2. „ ječmen z deteljo. 3. „ detelja. 4. „ pšenica. 5. „ slad. pesa. 6. „ jaro žito. V tem kolobarju je odločen tedaj tretji del za pridelo¬ vanje sladkorne pe3e. V nekterih deželah imajo sledeči kolobar: 1. leto pesa. 2 . „ „ 3. „ ječmen, 4. „ detelja. 5. „ pšenica. Zopet druge: 1. leto pesa. 2 . » „ 3. „ 4. 5. 6. 7. in 8. leto lucerna. Temu pristavimo , da naj vestno skrbč oni poljedelci, ki vrstijo peso za peso, da obvarujejo zemljo opešanja z hlev¬ skim gnojem, kteremu naj pridružijo tudi kalijeve soli in fos- forove kisline z zmletimi kostmi. V nekterih krajih, n. pr. po Kranjskem, pridelujejo precej lami in znane nam so kmetije, ki sejejo skoraj vsako drugo leto lan na isto njivo. Pozvedeli smo že, da lanena rastlina pobere iz zemlje mnogo kalija in fosforove kisline. Ker se navadno seme prodaja ali tudi izdelano predivo, ostaja kaj malo odpadkov od te rastline doma, ki bi bili vsaj za pičlo po¬ vračilo zemlji za ono, kar je ona dala. Take kmetije morajo dobro gnojiti in prav bi bilo , če bi izdelavah iz lanenega semena olje, ktero tudi lehko prodajo in lanene preše bi ostale doma, ktere domači govedi izvrstno teknejo. Umrli, sicer ne¬ pozabljivi Zalokar je v svoji koristni knjigi navedel kolobar,, kterega je vpeljal na svoji Mokronoškej kmetiji, ktera je- irnela srednjetežko, bolj ilovčno zemljo. 1. leto korenstvo* (nekoliko krompirja, pese itd.). 2. „ ječmen z deteljo. 3. „ detelja. 4. „ pšenica, (nekoliko od tega kosa je bilo obsejano tudi z lanom; po pšenici tisto leto ajda.) „ oves. 5 . 12 * 178 Zdaj hočemo navesti še nektere kolobarje: Petletno vrstenje: 1. leto koruza.* — 2. „ pira, 3. * krompir. 4. „ ječmen; 5. „ detelja. Šestletni kolobar: 1. leto korenstvo* 2. „ j aro žito. 3. „ detelja. 4. „ pšenica. 5. „ sočivje */ 2 * 6. „ rž. ali: 1. leto lan. 2. „ ječmen. 3. , detelja. 4. pšenica. 5. „ krompir ali koruza. 6. „ rž. Druga večletna kolobarjenja: 1. leto pesa* 2. „ ječmen. 3. „ detelja. 4. „ pšenica. 5. „ zelena koruza (mlada pokošena za krmo). 6. „ gorčica (raps). 7. „ pšenica, ali: 1. leto pesa* 2. „ ječmen. 3. „ detelja. 4. „ pšenica. 5. „ zelena koruza* 6. „ gorčica (raps). 7. „ pšenica. 8. „ oves. V Belgiji imajo take kolobarje: 1. leto krompir. 2. * oves. 3. „ detelja. 4. u pšenica s strnišno repo. 5- * oves. 179 ali: 1. leto krompir. 2. * rž, y njo vsejano korenje. 3. „ lan. 4. „ detelja. 5. „ rž, za njo strnišna repa. 6. „ oves. ali: 1. leto repa in krompir*. 2. „ oves. 3. „ konoplje ali lan* 4. „ pšenica, za njo ajda. 5. „ rž, za njo strnišna repa. 6. „ koruza, dobro pognojena.* 7. „ pšenica, za njo vsejana zelena koruza za krmo. ali: 1. leto repa.* 2. „ oves. 3. „ detelja. 4. „ pšenica, potem strnišna repa. 5. „ lan. 6. „ pšenica. 7. „ rž, potem ajda. 8. „ krompir. 9. „ pšenica, potem strnišna repa. 10. „ rž, potem ajda. ali kakor imajo navado kmetovalci v Elzaciji: 1. leto krompir.* 2. „ rž, potem strnišna repa.* 3. „ koruza.* 4. „ pšenica, pognojena z zmletimi kostmi. 5. „ korenstvo.* 6. „ rž, potem strnišna repa.* 7. „ grah. 8. „ jaro žito. Za prav rodovitno, bogato nanešeno zemljo je tak kolobar navaden v takih krajih: 1. leto konoplje.* 2. „ repica. 3. „ pira (pirjovica). 4. „ oves. 5. „ detelja. 6. „ pira. 180 7. „ krompir. 8. „ ječmen ali oves. ali: .1. leto okopavne rastline.* 2. „ ječmen z deteljo. 3. * detelje. 4 - » „ 5. „ pšenica. 6. * sočivje ali koruza.* 7. „ zimska rž. 8. „ oves. ali: 1. leto korenstvo.* 2. „ Jari ječmen z deteljo. 3. „ detelja. 4. „ pšeniea, potem strnišna repa. 5. „ sočivje ali pa zmes nekterih krmenskih rastlin, ktere se zelene pokose 6. „ zimska rž in 7. „ oves. Za bolj peščen svet: 1. leto krompir.* 2. „ jaro žito z deteljo. 3. „ detelja. 4. „ detelja. 5. „ zimska iž. 6. * oves z belo deteljico. 7. „ paša na setvi bele deteljice. 8. , zimski ječmen* 9. „ sočivje. 10. „ oves z belo deteljico in travo. 11. „ paša na beli deteljici in travi. 12. „ zimska iž. Vsak kmetovalec more izbrati iz teh mnogih zgledov naj- primeiniši kolobar. Najpravilniše pa je, da sam prevdarja vse in za svojo kmetijo primeren kolobar sestavi. Kolikorletni je kolobar, v toliko enako velike kose mera biti celo njivstvo razdeljeno. _ Gospodar, ki je sčstavil večletni, vrstilni kolobar, mora paziti, da se bo vedno po njem ravnal; Ithko bo gospodaril, ker v načrtu bo videl, kaj bo sejal na tem kosu v prvem letu in kaj v 5. itd. Napravljati bo mogel skoraj getove proračune dohodkov, kar je posebno za večega posestnika velike vrednosti. Na ve- 181 likih kmetijah, ki imajo vredjene vrstilne setve in celo po¬ sestvo enakomerno razdeljeno v kose, ima vsaka njiva na enem konca količ, na kterem je zapisana številka kosa n. pr. I. ali V. itd. Če kak kos obstoji iz več njiv (to zarad tega, če je treba združiti vež njiv v en kos, da je dotičen kos zazna¬ movan s številko I. enak drugim kosom v meri), imajo vse te njive isto rimsko številko, in vsaka razun tega ima še arabsko številko 1. 2. 3. 4. 5. itd. Vse to je praktično ia pomore rednemu gospodarjenju. Z umnim vr3tilnim kolobar¬ jenjem moremo pridelovati največe žetve, sploh zemljo storiti najrodovitnejšo. Še moramo omeniti strnišne setve, ktera je v naših deželah udomačena. Prideluje se na enej in istej njivi v letu dvojna žetev. Navadno se poseje v požeto strnišče ne¬ mudoma ajda, ali bela repa. Gotovo mora biti obnebje ugodno, da morejo strnišne setve še o pravem času dozoreti; posebno velja to zarad repe, ktera v naših krajih debela postane komaj do sv. Lukeža. Severni kraji, v kterih večkrat že konec oktobra sneg pade, ne morejo tedaj vspešno rabiti druge setve. Poljedelec, ki prideluje take Strniščne žetve, mora imeti dokaj delavnih moči, ker komaj požanjejo ženjice žito, in ga odpe¬ ljejo hlapci z njive, že mora orač iti z oralom na njivo in je treba tudi voznika z gnojem; tedaj mnogo dela mora biti v malo dneh izvršenega. Da more biti zemlja dovolj rodo¬ vitna in vedno dobro pognojena, je jasno, ker mora vedno rediti rastline. Svetovali bi posebno onim gospodarjem, ki nimajo vve- dene detelje v kolobarju, da bi po strnišči sejali zeleno koruzo, ktero pokosd za krmo. Tako dobivajo izvrstno zeleno pičo za živino, in manj otrudijo zemljo, kakor z vedno setvijo repe in ajde. V južnih krajih zamorejo sejati po strnišču malo koruzo (činkvantin) ali proso. Tako dobimo sledeči kolobar: 1. leto okopavne rastline. 2. „ rž s korenjem. 3. „ lan z vsejano deteljo. 4. „ detelja. 5. „ pšenica, potem štrnišna repa. 6. „ oves. Izviren kolobar bi bil: 1. leto okopavne rastline. 2. „ rž. 3. » lan. 4. „ detelja. 5. „ pšenica. 6. „ oves. 162 Če bi gledali le ca rastline, ki se ena za drugo vrstč, in ne na leto, imeli bi sledeči kok bar: 1. leto okopavne rastline. 2. „ rž. 3. „ korenje. 4. „ lan. 5. „ detelja. 6. „ pšenica. 7. „ repa. 8. „ oves. V prav gorkih južnih krajih pridelujejo v enem letu na enej njivi tri rastline n. pr. na Goriškem, ]. Zgodnji krompir, kter^ga posade meseca februarja in v prvi polovici meseca maja ga izkopavajo za daljno kupčijo, potem vsejejo činkvantin in za tem zelje (vrzote, kapus, salato itd.). Temu dostavimo le to, da je treba pri takem načinu skrbeti za bogato gno¬ jenje, ker sicer bi zemlja opešala, kakor vidimo v istini, da so strnišne ajde le revne žetve, in tudi le drobna repica. Saj ni čuda, od kod bo dobivala zemlja dovolj hrane za toliko rastlin. Naj bi gospodarji ne sejali teh strnišnih rastlin le zarad tega, ker je to navada v dotičnem kraju: kaj jim po¬ maga, če dobe nekoliko ajdinih plev, ali nekoliko revne repe, kteri pridelek še truda in stroškov ne poplača, zemlji pa vendar škoduje. Gnoja, gnoja in še gnoja je treba v takih kme¬ tijah, ki toliko zahtevajo od zemlje. Prosti gospodarski način. Kdor se ne drži stalnega kolobarja, ampak določuje, kaj bo posejal na njivo, še le, ko je poprejšno rastlino požel, ta prosto gospodaruje. On se ravna le po tem, kaj mu more največe dobičke dajati, kaj se more po največi ceni v dotič¬ nem času prodajati. Tak način zel<5 izmolzuje zemljo in po¬ trebuje veliko gnoja, ker takemu gospodarju gre le za to, da dobiva od zemlje, kar je sploh največ mogoče in kaj lehko se pripeti, da postoja tak gospodarski način pravo roparstvo. Ta način zahteva mnogo delavnih moči in tudi veliko uprav¬ nega denarja. Gotovo spada tudi tako poljedelstvo med najzdatniše go¬ spodarske načine, ali le v rokah prav umnega in zvedenega gospodarja more biti vspešno in plodonosno. 183 II. Razdelek. Kako pridelovati posamezne poljske rastline. V tem oddelku se bodemo seznanili s pogoji, pod kterimi morejo vspešno rasti posamezne rastline, ktere poljedelec na¬ vadno prideluje. Govorili smo do sedaj o splošnih pogojih rastlinskega življenja, treba je pa, da omenjamo pri vsakteri rastlini, kakošna zemlja ji je ljuba, ali ji je ugoden star ali mlad gnoj, kakošno obnebje ji ugaja, kdaj moramo sejati njeno seme, kako oskrbovati, kdaj žeti itd. 1,8 kdor vse stori, kar zahteva rastlina, bo od nje dobival bogate pridelke. Najprvo hočemo govoriti o žitnih rastlinah. Žito. Žito je najimenitniša rastlina, ono daje pridnemu polje¬ delcu vsakdanji kruh. Narodom v severnih deželah je rž, onim v južni domovini pa pšenica glavno blago, da pek<5 kruh. Tudi za krmenje živine nam dajajo rastline n. pr. oves izvrstno, redilno hrano in tudi njih slamo za krmo rabimo. Najlepšo moko nam daje pšenica, nekoliko temnejšo, pa zeld redilno rž. Ovsen kruh je le za silo, ječmen nam daje dober in tečen ješpreD, ajda pa kaj redilno sicer nekoliko temnejšo moko, ki je prvi živež poljedelcem, posebno po naših slovenskih po¬ krajinah. Ječmen rabijo pivarji, da delajo ol; iz pšenice iz¬ delujejo tovarnice skrop. V severnih deželah napravljajo iz rži dobro žganje. Ž t o se tedaj rabi na vse strani, zato so tudi žitne rastline med vsemi najvažnejše. 1. Pšenica (Triticum). V Avstriji je pšenica najimenitniša rastlina, ona oboga- tuje poljedelce po Ogrskem, posebno v Banatu. Naše cesar¬ stvo vsako leto prideluje blizo 53 miljonov vaganov pšenice. Izvirna domovina pšenice je Azija; v Palestini in drugih de¬ želah rastejo mnoga plemena žitDih rastlin kot divja. Razločili bomo pšenico v triticum vulgare in triticum spelta. Najbolj razširjena je navadna pšenica (prva), ktero razločujejo poljedelci v golico in resnico. Prva ima golo, druga resno klasovje. Po barvi zrnja in po osinkah razločujemo raznovrstna plemena pšenice: Talaverska pšenica ima izvrstno zrnie in tudi čvrsto 184 slamo; sloveča je banaška golica, ravno tako pemska pšenica, ki navadno bogato obrodi in je za mraz le malo občutljiva. Za kraje, kjer so hudo mokrotne zime, je pripravna tako ime¬ novana ježeva pšenica (tritieum eompactum), ker je krepka in tudi še na lehki zemlji obrodi. Prav dobra je angleška, rudeča pšenica (golica). Od navadne pšenice se razlikuje pira (Tritieum spelta), ki ima z rn je vluskinjab. Najboljša je bela pira, ki daje belo, drobno moko; rudeča pa ni tako drobna, je stanovitniša od bele. Resnica je v tem boljša, ker je ptiči ne napadajo tako ze36, kakor golico ; tudi ima krepkejšo slamo, ki ne poleže tako kmalu; manj je podvržena tudi riji in sneti; gobca pa daje finejšo moko. Kmetovalec pšenico navadno le zimno in jaro razločuje, kakor jo vseje, jeseni ali spomladi. Kjer ne traja sneg pre¬ dolgo časa, sejejo ozimno, ki navadno bogateje obredi od ja- rine; ta pa je pripravna za mrzlejše kraje. Ozimska pšenica ljubi bolj ilovnato, nekoliko vlažno zemljo, posebno če ima nekoliko apnenci primešanega; debela bogata plast jej kaj dobro ugaja. Naptščenih, kakor tudi močvirnih tleh ne obrodi; na srednje velikih zemljah stori le, če so do¬ volj vlažne ali če je bila taka zemlja obsejana s travo ali deteljo skoz več let, tako, da je zveznejša postala; pšenica ljubi namreč zvezno zemljo, da more vlažnost bolj zadrževati v sebi. Na zemlji, v kteri je le malo fosfornokislih soli, ktere so izpile poprejšne rastline, bo rasla le revna pšenica, ker ji je ravno fosforova kislina glavna brana, ktero potrebuje za i zdelovanje zrnja. To omenjamo, da bomo znali njene za¬ hteve, da bomo vedeli, ktere hrane ona največ pobere iz zemlje in kakošen prostor ji moramo odločiti v gospodarskem kolo¬ barji. Pšenica ne more in ne sme slediti za pšenico, in ne fmemo je zopet sejati na isto njivo pred tremi leti; če je pa zemlja revna, sme se sejati še le vpetih letih, če hočemo imeti bogato žetev. _ Kaj pomaga sejati žito , če pa imamo žeti le prazno snopovje. Tudi ni dobro, da sledi za drugim žitom, n. pr. za ječmenom aliržjo. Najboljši prostor ji odločimo v kolobaru, če j o sejemo po gra.hu, ali po... detelji, tudi po bobu, krom¬ pirju , _ manj dobro po pesi. Če hočemo, da se bo pšenica še pred zimo tako čvrsto obrasla, da more dobro prestati hudo zimo,_ moramo jo . sejal i, dovolj zgodaj; treba je tedaj, da prejšnjo rastlino spravimo z njive o pravem času, da pre- orjemo zemljo, posebno če vsejemo pšenico na deteljišče, ktero moramo vsaj dvakrat preorati, tako da leži preorano deteljišče vsaj tri tedne. 185 Potem preorjemo njivo ali z oralom ali z ekstirpatorjem prav pred setvijo in pšenico nemudoma posejemo na brazde. 'Da pšenica po dekljišči izvrstno obrodi, je vzrok temu, ker v zemlji, ki je z deteljo obsejana, vlažnost ostaja; to pa je pšenici ljubo; ob enem dobi na detelj išči tudi še zveznišo zemljo. Skušeni poljedelci trdč, da pšenica, vsejana na de- teljišče, veliko manj trpi sneti. Pšenica zahteva močno in rpde.vitftfl zemljo ; mlad gnoj ji nikakor ne služi, ker na žemlji, s frišnim ne še razkrojenim gnojem pognojeni, pšenica rada poleže; nerazkrojen gnoj pospešuje tudi, da nastanejo sneti. če tedaj zemlja za pšenico nima dovolj potrebne moči, smemo posluževati se starega, le prav dobro razkrojenega, kompostnega gnoja, kterega kolikor ie le mogoče dovolj časa pred setvijo spravimo pod zemljo. Se boljši je slabi pšenični setvi pomagati zgodaj spomladi s stanjšano skretnico, ali s koščeno moko, s sajami. Zemlja mora biti tako pripravljena, da je dovolj rahla, vendar ne preveč sprašena: neobhodno potrebno pa je, da je popolnoma prosta plevelnih rastlin. Če hočemo pšenici gnojiti, moramo gnoj' podora vati vsaj nekoliko tednov popred. Kolikor poprej se to stori in hitrejše podorje gnoj in strnišče, hitrejše bo razpala podorana tvarina, kar gotovo ugaja prihodnji setvi. Seje se ozimina od kvaternega tedna do sv. Lukeža. To se ravna po vremenu in obnebji; za mrzleje kraje je gotovo najljubša setev v kvaternem tednu, v južnih krajih morejo setev odložiti do sv. Lukeža. Vodilo naj bo vsakemu pri od- ločenji setvenega časa, da bo imela mlada setev dovolj časa krepko razrasti se še pred zimo. Skrbeti moramo za dobro in čisto sevno blago, ktero mora biti tudi zdravo in prosto okuž- Ijivih glivic. Ker ne moremo zapaziti na zrnji glivic, ki vzro- čujejo bolezen sneti, rije itd., svetuje se, da vsikdar namakamo pred setvijo seme v kupreni razstopljini. Za vagan semena se vzame 6 lotov kuprenega vitrijola, kterega raztopimo v enem čebru vode. Tudi železni vitrijol služi za to. Dombasle svetuje, da se poškropi pšenica z vodo, v kteri je raztopljena Glau- berjeva sol (NaO, S0 3 ); na vagan pšenice se vzame 20 lotov te soli, ki se v 2—4 bokalih tople vode raztopi. S to raztop- Ijino se pšenično seme dobro poškropi in pomeša, potem pa se potrosi po namočeni pšenici 2 funta razjedljivega v prah raztolčenega apna, ktero se mora tako predelati, da je vsako zrnje poapneno. Tudi navadno namakanje pšenice z gnojnico, da se potem namočeno seme posiši s pepelom, je dobro, ker to pospešuje njeno kaljivost. če smo pšenico namakali, moramo jo petem nemudoma posejati, ker je že zbujena v njej kalji- 186 vost in ako ne bi prišla koj v zemljo, vsahnila bi kal. Nikdar ne smemo pšenice preveč namočiti, posebno če vreme ni za¬ nesljivo; umnejše je tedaj le, toliko pšenice pripraviti, kolikor je potem nemudoma porabiti moremo. Pšenica se seje bolj plitvo, ne globokejše kot dva palca, ravno tako priporočamo redkejšo setev. Na subih, bolj rahlih zemljah je kaj dobro, da povlečemo seme z ekstirpatorjem; v težkih zemljah moramo rabiti za poviačenje semena le bolj lehke brane, ker v taki < zemlji seme ne sme priti pregloboko. če sejemo z roko, potrebujemo navadno dva in pol va- gana semena, pri setvi s sejalnim strojem je popolnoma do- volj dva vagana, še celo manj. Te številke se nekoliko pre- menjavajo po lastnosti in dobroti zemlje, po času setve, itd. S tem, da smo vsejali pšenico, ni še vse storjeno, streči ji moramo tudi še nadalje, da nam bo dala bogato klasje. Eavno pšenica je ena istih rastlin, ktera hvaležno povrača storjeno postre žbo. Ko je njiva spomladi dovolj posušena, je dobro, da z brano prevlečemo mlado pšenično polje. S tem dosežemo, da se razbije po zimi postala zemeljska škorja; zraku tedaj zopet postane odprt pot v zemljo; kar pomaga, da vspešniše rastejo mlade rastline. Tudi zatira brana plevel. Opominjamo polje¬ delce, da naj se ne vstrašijo takega nasveta, ker z brano pre¬ vlečena setev res na pervi hip nekoliko vstraši gospodarja. V 14 dneh potem videli bote njivo znova in veliko lepše in gostejše obraščeno. Na Meklenburškem, kjer slovi poljedelstvo, je to delo prav navadno in sosedje imenujejo onega gospo¬ darja, ki to delo opušča, lenuha. Posebno za težke ilovne zemlje moramo to opravilo pri¬ poročati. Kakor hitro zapazimo spomladi, da je zimski sneg mladi pšenici škodoval, moramo mlado setev povaljati. Pregosta setev, kakoršna se nahaja na premočnih njivah, rada poleže. Da temu ubranimo, moramo pšenico z ovcami popasti ali pa s srpom porezati gornja peresca; pri posled¬ njem načinu moramo paziti, da rastlini ne ranimo srca. To stori, da rastlina ne žene premočno v perje, ampak da se dobro okrepča. Popasti moremo setev z ovcami le v suhem vremenu. Vlažno mrzlo vreme je zeld škodljivo. Do cvetja ugaja pšenici suha gorkota in gorki dež. Ob cvetju ji hasne suho gorko vreme, prj, izdelovanji zrnja srednje, vlažno vreme, ker ob shši prehitro zori, tako da napravlja le drobno zrnje. Pšenica je najbolj podvržena sneti in riji; kako v okom priti tema sovražnikoma, to smo že povedali. 187 vfi -/M / & - Navadno se žanje ozimna pšenica konec julija, y„gorkej- ših deželah tudi "par tednov prej. O žetvi žita smo že dovolj govorili, le toliko dostavimo še tukaj, da moramo poprej vse ' potrebno za žetev pripraviti. Na oralu moremo pridelovati 16 do 28 vaganov pšenice; vagan pšenice tehta navadno 80—90 Af- o funtov. Najlepše in težje blago daje angleška pšenica (Triticum turgidum). Slame je v vlažnih letinah Teč,' nego v suhih. Na vsak vagan zrnja računijo poljedelci 180 funtov slame, ktera nima kaj posebne krmske vrednosti. V hribskih, mrzlejih krajih sejejo j arino pšenico (Tri¬ ticum durum). Pšenica „Victoria“ imenovana je pripravna, da se seje kot jarma. Jarma pšenica zahteva skoro ravno tisto, kakor ozimna, namreč močno zemljo in staro gnojilno moč. Najbolj stori po okopavmh rastlinah n. pr. repi, kterim smo dobro gnojili; tudi po detelji dobro rodi. Zemlja se preorava že jeseni in zgodaj spomladi more se pšenica posejati in sicer nekoliko gostejše, kakor ozimna. Dozoruje nekoliko pozneje od ozimne in nikdar ne obrodi tako bogato, kakor zimska pšenica, tudi zrnje ni tako dobro in močnato. Posebno v se¬ vernih krajih sejejo piro (Triticum spelta). Ta pšenica ima zrnje v luskah, zrnje pa je kaj fino in daje izvrstno moko. Pira še v mrzlejih krajih dobro obrodi, v kterih bi po¬ sebno ozimna pšenica ne mogla več; tudi zahteva manj gno¬ jilne moči in še v rahlji zemlji dovolj stori. V kolobaru mora slediti po detelji, tudi po krompirji. Navadno se seje kot ozimina, in potrebuje se pri setvi dvakrat toliko semena, kakor pri navadni pšenici. Prav dobro je, da se polije ne¬ koliko skretnice ali gnojnice po zimi na snežno odejo , taki postrežbi pira bogato po vrača. Oe jo povlečemo spomladi z brano, ji tudi dobro vstrežemo. Snetnjavim boleznim je veliko manj podvržena, kakor navadna pšenica; ptiči jo kaj manj nadlegujejo. Pira ima krepkejšo slamo in malo kedaj poleže. Ker se klasje pire kaj rado odlomi, posebno ko začenja zoreti, moramo piro nekoliko poprej požeti, preden popolnoma dozori. Mlačev pire je lehka in navadno tudi bogata; na oralu mo¬ remo 30 pa tudi 60 in več vaganov dobiti, seveda ni vse čisto zrnje, ampak večina je luskinj (40% zrnja in 60% luskinj). Zrnje se izruži v mlinu, ktero daje gotovo dober, bel kruh, slama pa je za pičo še slabša od navadne pšenične slame. Za hribske mrzieje kraje naj bode gorko priporočena. au / 3 9 - 188 2. Rž (Secale eereale). To žito je posebno za severne kraje glavna vsakdanja hrana. Rž se seje kot ozimina, pa tudi kot jarina. V našem cesarstvu se prideluje vsako leto do 55 milijonov vaganov rži. Revna zemlja, ležeča pod mrzlim obnebjem, zadostuje tej ko¬ ristni rastlini. Po vsej pravici imenujejo rž poljedelci ozimno žito rahlje zemlje. Le enega plemena je rž, vendar ima ne¬ koliko sort, izmed kterih omenjamo košato rž, ki se bogato obrašča in dolgo slamo napravlja. Ta rž se seje navadno po izsekanih noviščih in potrebuje pol drugo leto, predno dozori. Žanje se, kakor smo že omenili, še le drugo leto, ker ne na¬ redi zrnja že v prvem letu, ampak poseče se ali pa popase, spomladi pa se bogato obrase. Priporočali bi jo za hribske kraje, kjer izsečejo gozd in ga na novo obsejejo z drevnim semenom, če se med to rž vseje drevno seme, bodo mlade drevne rastlinice imele dobro odejo ravno po košati rži, ki jih brani mraza in tudi suše ali prehudih soinčnih žarkov, ob enem pa pridela gospodar veliko dobre rži. Izmed drugih sort omenjamo še slovečo Propstajskorž, ki bogato obrodi. Ozimna rž stori v peščenoglinasti zemlji, in posebno tudi v peščenici, težka ilovica ji je zoprna, posebno pa sovraži mokre njive. Tudi na mahovji (morost), ktero se požiga, prav dobro stori. Mnogotere skušnje spričujejo, da rž, ki je rasla v rahli zemlji, daje lepšo moko, kakor ko bi rasla na ilovici. Če tudi nima zemlja ravno bogate gnojilne moči v sebi, vendar ona še dobro stori in ji je tudi frišno gnojenje manj zoprno in nevarno, kakor pšenici. Za rž ni treba zemljo posebno rahljati in preoravati, ugaja ji pa posebno, če preorjemo zemljo par tednov pred setvijo. Rž smemo sejati le o suhem vremenu in jo le plitvo zavleči. Zato bi svetovali, da je gospodarji ne podorjujejo, /&_ kakor imajo posebno v hribskih krajih navado, kjer naj bi -3 ^sejali ozimno rž še nekoliko poprej kakor pšenico. Šeme, kte- . rega se potrebuje na oral navadno dva vagana, mora biti po- i "polnoma mlado, tedaj ne starejše od enega leta, ker stara rž ne kali. V kolobarju moremo staviti ozimno rž po detelji, sočivji, • ali po jarem ječmenu more slediti; prav dobro pa obrodi na noviščih, v lazovih in na požganem mahovji. Če je rž pregosto obraščena, moremo jo popasti z ovcami; ne bi pa svetovali žeti je s srpom. Na peščenih zemljah, ktere so se po zimi preveč razrahljale, moremo povaliti rž z dobrim vspehom. 189 t/L-UU^C/4 - '/zjfc p/***-**. 2v- sv 6? iX t . r { MHr-fa. Z?V ~ SVQ J? 66-f*' k«, Mlado rženo setey napadajo polži in nekteri drugi mrčesi, tudi rija in medena rosa ste ji sovražni. Najnevarniši čas za rž pa je, ko cveti. Hud zjutranji mraz ob času cvetja jo more uničiti ali vsaj hudo poškodovati, škodljivo ji je tudi deževno vreme, posebno ob času cvetja. Navadno rž nekoliko dni poprej dozoruje kakor pšenica in svetovali bi, da se raj zgodaj požanje, kakor prepozno. Na oralu moremo pridelovati 10 vaganov rži, če je zemlja revna in peščena; na njivah pa, bi so rži posebno ugodne in tudi dobro oskrbovane, moramo tudi BO—40 vaganov rži nažeti. Slame daje tudi mnogo in se računi na 100 funtov zrna 200 funtov slame. Iz rži se napravlja dober, zdrav in zel<5 tečen kruh, v severnih krajih pa tudi iz nje žgejo žganje. Slama nima skoro nobene vrednosti za krmo, izvrstna pa je za škope. Bž zemljo menj izmolzuje, kakor pšenica. V prav mrzlih krajih, kjer ni mogoče sejati ozimine, sejejo jaro rž. Pa tudi drugje, kjer rada pozebe ozimska setev, moramo sejati z velikim pridom jaro rž. Gospodarjem na mahovji bi svetovali, da bi sejali le jaro rž, ker ozimina v takih zemljah večkrat čez zimo močno trpi. Po okopavnih rastlinah boljše stori, kakor ozimna rž. Sejati pa moremo rž kolikor mogoče zgodaj, zato pripo¬ ročamo, da se njiva že pred zimo dobro preorje, ktero zgodaj spomladi z brano prevlečemo, ali pa z ekstirpatoriem še en¬ krat prerahljamo in ob enem zemljo obsejemo. Na oral se poseje nekoliko več kakor dva vagana jare rži, ki precej pozneje dozori, kakor ozimina in navadno ne obrodi tako bogato , ker tudi nima toliko časa za razvitek, kakor ozimina. Po vsej pravici smemo imenovati rž posebni Božji dar za revne peščene dežele. 3. Ječmen (Hordcum). Tudi ta žitna rastlina je že v najstarejših časih bila udomačena. V našem cesarstvu se prideluje po 35 milijonov vaganov ječmena. Ječmena je mnogo plemen, izmed kterih omenjamo dvo¬ vrstni, štiri vrstni in šesTrvrataf ječmen in od teh treh plemen je še več različnih vrst. Ječmen se seje kot ozimin, navadno pa kot j ari. 190 Najnavadnejša plemena ječmena so: šestvrstni ječ¬ men (hoideum hezasticon), kteri se navadno seje kot ozimin, je rodoviten, vendar za napravo ola manj sposoben. Ta ječmen malokdaj poleže in prav bogato obrodi; škoda, da ga huda zima marsikterikrat pobere. Prav zgodaj ga mo¬ ramo posejati, da se še pred zimo krepko obrase, ker le tak more dobro prestati zimske nezgode. Sicer pa se ta ječmen navadno kot ozimen seje. Na oral posejemo 2 vagana; gostejše posejan bi polegel. Dozoruje ta ječmen koj zgodaj , tako da gotovo prvi pride na vrsto pri žetvi. To je velike vrednosti, ker ga moremo spraviti z njive ob pravem času, tako da se ne nakupiči vsa žetev. Ob enem je tudi to dobro, ker kmalu postreže ubogemu poljedelcu, bodi si , da ga proda na trgu, bodi si, da ga hitro nese v mlin. Še veče vrednosti je pa to, da moremo za njim posejati strnišne sadeže n. pr. repo, ajdo itd. Štirivrstni ječmen (hordeum vulgare). Tudi na¬ vadni mali ječmen imenovan. Klasje ima prav za prav šeštvrstno, ko je popolnoma doraslo in bi ga z večo pravico smeli ime¬ novati štiristranski ječmen , ker klasje je podobno štirikotu, ki im& dve širji in dve ožji stranici. Y tem se posebno odlikuje to pleme, da dobro stori tudi v revniši zemlji in da ga moremo tudi pozneje sejati, ker hitro raste, zato se seje tudi navadno le kot jaro žito. Seje se nekoliko pozneje spomladi, ker mu zgodni spomladanski mrazi škodujejo; setev pa mora biti precej gosta. Če je vreme ugodno in dovolj vlažno, moremo na oralu dobiti tudi do 30 vaganov tega ječmena, ki je posebno olarjem priljubljen, ker 23 P' enakomerno kali. Pužeti se mora, preden popolnoma dozori, ker prezrelo klasje hudo osipa. Slama je mehka in dobra za krmo. Dvovrstni ječmen (hordeum distihon) je najbolj razširjeno pleme. Imenujejo ga tudi veliki ječmen, ki daje lepo in čvrsto zrnje. Navadno se seje kot jarina. Prav dobro stori v srednjo zveznih zemljah, na peščeni njivi pa ni doma; tudi na težki ilovici le tedaj obrodi, če je bila dobro in pridno zrahljana. Na lapornasti zemlji se dobro obnaša. Ta ječmen zahteva dovolj gnojilne moči; če zemlja ni več močna , mo¬ ramo jo pred zimo dobro pognojiti. Prav dobro pa služi ječ¬ menu, če ga spomladi v vlažnem vremenu polijemo s skretnico. Ta ječmen kaj dobro obrodi po korenstvu ali okopavnih rast¬ linah , kterim smo bogato gnojili; krompir mu je dober prednik, ker se večkrat okopava in poslednjič izkopava; vse to pa zemljo dobro rahlja. Take zemlje treba za ječmen le 191 enkrat pred zimo preorati; spomladi pa vzamemo ekstirpator, s kterim zimsko brazdo razdrobimo in dvovrstni ječmen ob enem v zemljo spravimo. Ce pa sledi ječmen za rastlino, ki ni pu¬ stila tako rablje zemlje, kakor korenstvo, moramo pa že več¬ krat zemljo preorati, ker za vsak ječmen velja pogoj, da ječ¬ menovi setvi je neobhodno potrebna dobro zrahljana in plevela, prosta zemlja. Nikdar ne smemo sejati ječmena v mokrem vremenu; boljše je, da počakamo s setvijo do suhega vremena, če tudi to pride par tednov pozneje. Ce je pa zemlja zgodaj spomladi dovolj osušena, je zgodna setev prava in koristna, da se more krepko obrasti, dokler je zemlja dovolj vlažna. Poseje se na oral 2 do 2% vaganov tega ječmena. Pridna pletev je pri ječmenu neobhodno potrebna. Ječmenovo setev napada posebno snet; zato priporočamo, da nikdar ne opustimo, namakati seme v raztopljini kuprenega vitrijola. Neugodnega vremena ne more kaj dobro pretrpeti. Požeti se mora, predenj popolnoma dozori. Opozorujemo go¬ spodarje , da skrbijo za to, da se snopovje dobro in popolno izsuši, ker vlažno spravljen ječm Veliki ječmen bogato obrodi, 30 do 40 vaganov na oralu ni ravno izreden pridelek. Ta ječmen ljubijo posebno pivarji, tudi je za ješprenj izvrsten; slama njegova je izmed vseh žitnih slam za pičo najboljša. Omeniti hočemo še nektera ječmenova plemena, ktera se tu in tam sejejo. Nagi ječmen (hordeum nudum), od kterega plemena slovi posebno tako imenovani nebeški ječmen, ki pa zahteva prav dobro in močno zemljo, v kteri se čvrsto razrase; zato ga moremo le redko sejati. Iz tega ječmena se more prav dober kruh napravljati. Tudi himalajski ječmen je dober in zna¬ menit, ker hitro dozori, sicer pa je brez posebne važnosti. Razločiti hočemo to žito v belo in črno zrnato. V Avstriji se prideluje v letu nad 57 milijonov vaganov ovsa. Od različnih plemen bomo omenili sledeče: Navadni oves (Avena sativa), od kterega poznamo zopet črni in beli oves; poslednji je boljši od prvega. Grozdnji oves, tudi turški oves imenovan (Avena orien- talis), je kaj rodoviten, vendar pozneje dozori, kakor prvi. Oves more najhujši mraz pretrpeti, zato ga najdemo tudi v najviših severnih deželah, pretrpi izmed žitnih rastlin gotovo Umni kmetovalec. 13 zdatno kvari zrnje in slamo. 4. Oves (Avena). 192 najbolj mokroto in je zadovoljen tudi z revnišo zemljo, se ve da na dobri zemlji bogatejše obrodi. Nahajamo ga na peščeni, kakor na najteži iiovčni zemlji, pa tudi na močvirnem ma- hovji vidimo ga čvrstega. V kolobarju more kjer koli stati, navadno ga stavijo poljedelci kot konečno rastlino v kolobarju. Sicer more sam za seboj slediti in stori posebno na novinah zaporedoma dobro. Ce ga stavimo za korenstvom ali celo za deteljo, smemo se naj bogatejše žetve nadejati. Vendar želi tudi oves, da mu zemljo dobro pripravimo. Ce ga hočemo vsejati za kakim drugim žitom, morali bi vsaj dvakrat zemljo preorati. Zato je dobro, da že pred zimo vre¬ žemo prvo brazdo, in da zgodaj spomladi še enkrat preorjemo njivo, na ktero vsejemo oves prej ko je mogoče. Le v prav .mrzlih krajih je opravičena pozna spomladanska setev. Na ’- 3 & ora l se poseje 3—372 vaganov ovsa. Navadno se ravnajo po r-5~; hribskih krajih po pregovoru „kedar breza cveti, je pravi čas za setev ovsa." Oves ne kali tako hitro kakor ječmen. Ce je zemlja suha, je dobro mlado setev povaliti; ravno tako moramo z lehko brano prevleči mlado setev, če se je mnogo plevela prikazalo. Oves je posebno podvržen sneti. Navadno dozori meseca avgusta » in ne smemo čakati najviše stopinje dozorenja. Na srednje dobrih njivah moremo nažeti 15—20 vaganov, na nekoliko ' y °2 boljših do 36 in na izvrstnih njivah celo do 48 vaganov ovsa. Zrnje se rabi za konjsko pičo in slama je tudi prav dobra za živinsko krmo. Navadno se računi, da tehta en vagan ovsa 45—50 funtov. 5. Soršica. Y nekterih krajih pomešajo dva žita n. pr. pšenico in rž in hvalijo tako setev. Skušnje spričujejo, da se dobivajo s tako pomešano setvijo bogatejši pridelki in da zamore go¬ spodar tudi v neugodni letini računiti vsaj na nekoliko pri¬ delka. Ce eno žito ne obrodi, stori vsaj drugo nekoliko. To moremo pojasniti s tem, da različne rastline ljubijo različno hrano, kakor tudi slabo vreme nekteri rastlini več škoduje, kakor drugi. Za kupčijo pa ni tako blago pripravno. Nekteri pomešajo rž z lečo; bodi si, da potem puste, da te rastline dozorite; bodi si, da jih kot zelene pokose, vsik- dar dobč dobro krmo. Zopet drugi posejejo oves in grahorko skupej. 193 Mlademu ovsu daje grahorka primerno senco in ga va¬ ruje hude suše, oves pa daje graborki dobro naslonbo. Zopet drugi sejejo jaro rž in grah skupej in sicer vza¬ mejo četrti del graha in tričetrtinke jare rži, tudi to se jim dobro sponese. 6. Proso (Panicum). Tudi to rastlino moramo tukaj uvesti. Prosa je več plemen; pri nas je navadno belo, tudi rumeno proso. Ta rastlina zahteva že boljše obnebje, mraza ne mere strpeti, kakor mu tudi pretežka zemlja ni ljuba; bolj peščena in suha zemlja mu posebno služi. Kakor- ove3, tako .tudi proso ljubi mnogo gnojilne moči. Kaj dobro stori po detelji in za korenstvom, pa tudi za drugim žitom. Zemlja mu mora biti dobro zrahljana in če je potrebno, moramo njivo tudi večkrat preorati. Posebno moramo na to pa¬ ziti, da je zemlja prosta plevela, ki ga zeld nadleguje. Seje ^ t0/ se mesca velicega travna iu zadostuje na en oral četrtinka (VJ vagana semena, ktero se sme le plitvo zavleči. Proso je kaj občutljivo za zimski mraz. Glavna skrb za proseno setev je, da se plevice prav marljivo po njivi plazijo in sicer koj v začetku, ko se prikaže plevel, ki se sicer tako hudo razrase, da proso popolnoma uniči. Veliki stroški, ki stane pletev, so ravno vzrok, da je setev prosa le malo razširjena. Ko bi gospodar računil, koliko je izplačal plevicam, videl bo, da pri prosu nima nobenega čistega dobička. Priporočati moramo se redko setev in star pregovor: »redko vsejano in petkrat opleto proso, ti daje kupico bogato." Le ko posejemo proso na novino, ktero posebno ljubi, nam ne bo treba ravno veliko vkvarjati se s pletvijo. Proso moremo požeti, predenj popol¬ noma dozori, ker zrnje se kaj rado vsiplje iz latja. Ko se proso omane, bodi si z ljudmi, bodi si s konji, moramo ga nekoliko časa sušiti na rjuhah, in še le ko je zrnje popoi- noma suho, smemo ga spraviti v kašče; vlažno zrnje, kakor tudi premalo posušena slama se rada ugreje. Na oralu moremo pridelali 14—39 vaganov prosa, vagan tehta nad 80 funtov. Zrnje se rabi za pšeno in za drožiee, slama pa je dobra in tečna klaja za govejo živino. 7. Eiž (Oryza sativa). Riž je rastlina južnega obnebja iu mora biti vedno v vodi, da dobro obrodi. V Avstriji se prideluje blizo 600.000 13 * 194 centov riža. Navadno se riž seje več let zaporedoma na isto zemljo, ktera se mora dobro gnojiti. Spomladi, mesca aprila ali z začetkom maja se poseje dva vagana semena na en oral in sicer na suho brazdo, ktera se z brano plitvo zavleče; po¬ tem se spusti na njivo vode, da stoji dva palca visoko. čez dva dni se zopet voda z njive odpelje, da more seme kaliti. Ko se prikažejo mlade rastlinice, se zopet spusti na njivo voda itd. Kiž dozori mesca avgusta; na oralu ga zrase po 15 pa tudi 50 vaganov. V novejših časih so začeli govoriti o nekem hribskem rižu, kterega sejejo posebno na Kitajskem in tudi po Italijanskem, in ne pusti se njiva pod vodo. Dosedanje skušnje p§, v naših krajih nam le malo obečajo. Čeravno bi imeli tukaj govoriti tudi o koruzi, vendar jo bomo izpustili, ker jo mislimo uvesti med okopavne rastline, saj zahteva ravno ona največ okopavanja in osipanja. n. Sočivje. Pridelovanje sočivja je gotovo tako staro, kakor ono žita. Sočivje ima v sebi veliko redilne tvarine in mnogo močica, pa tudi redilnih beljakičnih tvarin. Tudi slama sočivnatih rastlin je redilniša za živinsko pičo kakor žitna siama. Te rastline napravljajo stročje, v kterem je zrnje, ktero je tečna jed za ljudi in živino in z vso pravico imenujejo kemikarji sočivno zrnje najboljšega nadomestnika mesa, kterega navadno ubogi delavec ne more vedno kupiti. Zato tudi priporočajo zdravniki onim ljudem, ki se rede skoro samega krompirja, da bi jedli zraven tudi nekoliko sočivja, ki napravlja za človeško kri ne- obhodno potrebne beljakične tvarine, kterih krompir sam nima. Pa tudi zarad drugih vzrokov je sočivje v poljedelstvu zna¬ menito. Te rastline imajo mnogo hobatega perja in za¬ rad tega delajo zemlji povoljno senco, kar more zemlji gotovo le hasniti. Tudi mnogo živeža dobivajo iz zraka, in njih globoko segajoče korenike nabirajo potrebni živež v spod¬ njih zemeljskih plasteh. Zato pravijo poljedelci, da sočivje zemljo le malo izmolzuje, in da prav dobro njivo zapušča prihodnji setvi; to tim bolj, ker pusti vlažnišo zemljo in plevela prosto njivo; to vse zarad hobatega perja. Tukaj imamo govoriti tedaj o grahu, leči, fižolu, bobu itd. 195 1. Orali (Pisum. sativum). Grah je najglavniše sočivje, od kterega poznamo več plemen. Izmed teh je posebno sloveča sladkorica, ki daje fino, mehko ia okusno stročje. Vrtnarji poznajo mnogo plemen, ktere bomo natančneje omenili v posebnem oddelku vrtnar¬ stva. Grah obrodi skoro na vsaki zemlji; vendar mu je, kakor vsim sočivnatim rastlinam, najljubša apnena zemlja. Peščenasta, glinasta zemlja, ktera ima tudi dovolj apna, mu tudi ugaja; v ilovici stori le, če je prav skrbno zrahljana in če smo vsaj kterikrat na njo posuli tudi nekoliko apna. Grah prav dobro stori za krompirjem, ki zapušča dobro, rahlo in čisto zemljo, pa tudi po drugem žitu sme slediti; grah sam pa je dober pred¬ nik vsakteri rastlini. Zemlja mora biti, če je le mogoče, pred zimo preorana in se spomladi krepko z brano prevleče. Gnojiti posebno z močnim, frišnim gnojem mu ne smemo, ker prehobato raste in le malo zrnja stori. Tudi pepel ugaja grahu. Grah se sadi navadno mesca marca, pa tudi aprila. Na en oral je treba 2— 2 1 / a vaganov semena. Spomladanski mraz /ir -^ grahu ne škoduje veliko. Bolj mu nagaja medena rosa in grahovi kukec. Za seme je dobro večletno zrnje. Kaj umno je, sejati grah v vrstah, da ga moremo potem vspešuo oko¬ pavati in plevela očistiti. Dobro je, da potaknemo med grah veje, ktere so mu podpora, da ne poleže. Vremenski vpljivi zelč odločujejo pridelek; nekoliko vlažno vreme ob času cvetja grahu ne škoduje, presuho vreme pa stori, da se cvetje posuši. Posebno nevarno je, če ga napade medena rosa ob času cvetja, kar napravi, da nemudoma cvetje odpada. Grah neenako dozoruje in se mora požeti, ko je spod¬ nje stročje zrelo. Ko bi hoteli čakati, da vse stročje dozori, zgubili bi gotovo veliko zrnja. Požanje se grah navadno s srpom in se potem dobro osuši v kozolcu. Kjer nimajo ko¬ zolcev, bi svetovali, da se poslužujejo piramid, kakoršne smo mi popisali za sušenje požetega graha, ker škodljivo je, če ga dež večkrat namoči; stročje začne pokati in razun tega, da nam ostane le prazno stročje, dobimo tudi slabo slamo. Na enem oralu moramo dobiti 10—20 pa tudi do BO ' ' vaganov graha, en vagan tehta 80—86 funtov. Slama je po¬ sebno dobra za živinsko krmo in skoro enake vrednosti, kakor ' r ; navadno seno; zrnje pa je zdrava in tečna jed; tudi zeleno 198 stročje je kaj priljubljena jed vsem ljudem. V Avstriji se pridela vsako leto 1,800,000 vaganov gralia. 2. Leča (Ervnni lens). Tudi leče je več plemen. V Avstriji se pridela kakih 300.000 vaganov leče. Leča ima še več beljakičnih tvarin v sebi, kakor grah. Posebno sloveče je pleme, imenovano (Pro- vans) Provence, ki je veče in debelejše in zelč rodovitno* vendar ne tako finega okusa, kakor druge leče, n. pr. zelen¬ kaste. Leča zahteva bolj peščeno zemljo. Na težki ilovici ne obrodi. Posebno ji ugaja rahlja, apnena zemlja, ki ima v sebi še dovolj stare gnojilne moči. Posebno močnega in frišnega gnoja ne trpi, kakor smo že pri grahu omenili. Tudi za lečo ni treba zemlje preveč rahljati. Navadno se seje nekoliko po¬ zneje, kakor grah, po kakem strnišči, tedaj za kakim žitom. Prav dobro ji de, če jo postavimo za krompirjem. Ker je zrnje -zli manjše, ni treba toliko semena kakor pri grahu. Zrnje se ali globoko poseje in potem z brano zavleče; ali pa, kar je še umnejše in boljše, nasadi v vrste, ki so en čevelj narazen. Velik sovražnik leči je lečni keberček. Lečo moramo pridno okopavati ali vsaj pleti. Ko je spodnjo stročje leče rujavo, je čas, da porujemo lečo, ker prezrelo stročje posebno ob času dežja zelč poka. Na oralu moramo pridelati 14—20 vaganov leče, ktera je tečna, kakor je tudi njena slama prav ’ i dobra, navadnemu senu enakovredna piča. V nekterih krajih sejejo lečo z ječmenom in hvalijo tako zmes. 3. Fižol (Pliaseolus). Fržoia poznamo mnogo plemen; najboljši ga bomo raz¬ ločili v ^viso kega in nizkega ali prekievca in počepinca. Po obliki in barvi je mnogo sort n. pr.' okrogli, podolgasti, beli, rumeni, pisani, rudeči (hrvat) itd. V Avstriji Drideiuje se v letu do £00.000 vaganov fižola. Fižol zahteva gorko obnebje in nekoliko rahljo zemljo, ki mora biti dobro zrahljana in pognojena; s starim gnojem moremo fižolu gnojiti, ko ga v jamo sadimo, boljše pa bi še bilo, če spravimo gnoj že pred zimo v zemijo. Ker je fižol zelč občutljiv za mraz, ne smemo ga pred saditi, kakor mesca maja. Saditi ga moramo v vrstah, da" ga moremo potem okopavati; vrsta od vrste je navadno 1—l 1 /^ čevlja narazen Jo ~ SO 197 in v vsako jamico se vrže po 4—5 zrn. Kolikor bolj plevelna je njiva, toliko večkrat ga moramo okopavati. Stročje je tudi zeleno dobro za jed. Ko pa je že dozorelo, se rastline spravijo z njive domu, kjer se dobro posuše in omlatijo. Na oralu moremo 12—24 vaganov fižola pridelati, ki je kaj zdrava in tečna jed; tudi fižolova slama je izvrstna za pičo. 4. Bob (Tlela faba). Boba je mnogo plemen, ktera se posebno potem razlo¬ čujejo , da je njih. stročje ravno in gladko ali pa grbasto in volnato. Sicer razločujemo debeli in drobni bob, prvi je belo- rumen in ploščnat, drugi rumenkast in oglast. Drobni bob ima tanjšo kožo in finejše zrnje. Bob ljubi bolj zvezno, močno zemljo, kakor mu tudi posebno ugaja bolj hladno obnebje. Gnojilne moči mora zemlja, v ktero se bob posadi, mnogo imeti. Bobu ni nikdar preveč gnojeno in sicer frišno močno gnojenje mu hasne. Ta rastlina je tedaj najsigurniši sad za težke zemlje, čeravno tudi dobro stori v srednje lehkih zemljah, posebno če so dovolj vlažne; mokra in plitva zemlja mu pa tako malo služi, kakor suha lega. Bob je tudi zarad tega važna poljska rastlina, ker s koreninami zdatno rahlja tudi naj težo ilovico. Ker se bobu navadno močno gnoji in ker zapušča njivo v dobrem rahljem stanu, je brez dvornbe naj¬ boljši prednik pšenici, ki zahteva ravno to rabijo zemljo, ktera ima v sebi staro gnojilno moč. Zemlje mu ni treba preveč rahljati, ker korenine njegove že same zemljo rahljajo. Dovolj je, da preorjemo zemljo, ktero ob enem gnojimo in nemudoma bob na njo posejemo. Ce pa že jeseni pred zimo preorjemo njivo in jo ob enem močno pognojimo , bo bobu še bolj postreženo; zgodaj spomladi pa vrežemo drugo brazdo in posejemo ob enem bob. Zgodnja setev je pri bobu potrebna, ker skušnje uče, da pozno posejani bob hudo napada medena rosa; da je zemlja le nekoliko vsaj površno posušena, je že čas, da ga posadimo, ker se ne boji spomladanskih mrazov. Ko so rastlinice kaka dva palca visoko zrasle, je prav dobro potrositi jih z mavcem (gipsom), da jih varuje medene rose. V nekterih krajih sejeje bob na široko, ter ga potem z brano zavlečejo, vendar je sajenje v vrstah veliko boljše, ker tudi 'bobu dobro stori, če ga pridno okopavamo. Na oral je treba posejati 2% vaganov boba, če ga sadimo v vrstah ,pa z •*- precej manj. Priporočali bi redkejšo setev, ker taka daje lepše 198 in tudi več stročja. Večkratno, pridno okopavanje tudi zdatno pripomore bogatejšemu pridelku. Lastne skušnje spričujejo, da v vrstah posajen bob nastavlja tudi po 80—85 strokov, med tem ko jih ima gosto posejan komaj 10. _jTTarsikterim boleznim pa je podvržena ta rastlina; po¬ sebno jo napadate medena rosa in rija. Eija se prikaže v začetku na perji kot rujava pika, ki se vedno bolj širi in ko- nečno črnikasta postane, dokler ne vsahne vse perje in sled¬ njič cela rastlina. Medena rosa napada posebno vršiče rastline; vsled tega se nemudoma zarede črne listne uši v nebrojnem številu, ki zamorejo bob popolnoma uničiti. Zoper to svetujejo poljedelci porezavanje vrhov bobove rastline, kar se sme storiti, ko sta spodnja stroka odcvela. To pripomore tudi, da se potem bolj stročje, nego steblo izdeluje. Medena rosa in silne listne uši morejo popolnoma uničiti bobovi pridelek. V nekterih krajih tako hudo razsajajo, da bob ne morejo nikdar saditi.j"Ce je cela bobova setev napadena po tej bolezni in od prisiljencev, sto¬ rimo najpametniše, če nemudoma podorjemo rastline, ker smemo potem nadejati se vsaj bogate žetve pšenične. Bob dolgo časa rase, tako da navadno dozori še le proti jeseni, čeravno je bil zgodaj posajen. Da je bob zrel, spozna se na črnem stročji. Bob se ali požanje ali pa izruje in v majhne snopiče poveže, ktere moramo dobro sušiti, kar navadno dolgo t-jv-ž časa traja. Na oralu moremo pridelati kakih 18—36 vaganov •t-.<*-.• boba, vagan navadno tehta 95—100 funtov. Bob je tečna jed ljudem in tudi živini; posebno je izvrstna piča za konje in -urh za živino, ktero hočemo opitati. Dobro spravljena, suha bobova slama je tudi tečna krma, posebno če je bil bob gosto po¬ sejan. V nekterih krajih rabijo bob tudi za kruh, to je, oni primešajo nekoliko boba rži ali pšenici, kar je prav dobro; tak kruh je lep in še tečniši od navadnega, ker bob ima v sebi veliko redilnega beljakica. 5. Grahor (Tieia satira). Čeravno grahor ni posebno sposoben za človeško hrano, ga hočemo vendar natančno popisati, ker daje zelen pokošen izvrstno pičo. Grahor ima votlo in košato steblo, ktero ima ozko, po- dolgasto okroglo perje. V stročji se nahaja navadno po 5—7 zrn. Grahor je bel, siv, črn itd., posebno rodoviten je sivi grahor. Grahor zahteva glinasto zemljo, tudi v pusti, kamniti zemlji dobro stori. Čeravno ne zahteva posebno gnojilne moči, vendar je jako hvaležen, če mu tudi z dobrim gnojem po- 199 strežemo. Nekteri puste, da grah or dozori in rabijo zrnje za kruh, pomešajo ga na 7 adno med rž. Tak kruh je težak in ne posebno dober. Če ga sejemo široko in če hočemo dobiti zrnje, po- Ho-z trebujemo dra vagana semena na en oral; če ga pa hočemo zelenega pokositi, ko je ravno v polnem cvetji, moramo ga nekoliko gostejše posejati. Če ga konec aprila posejemo, je že dovolj zgodaj, če se seje grahor kot zelena krmska rast¬ lina, more se posejati tudi še mesca junija in julija. Posebno dobro je, če ga posejemo z ovsom; taka mešanica je prav dobra in redilna krma, bodi si, da jo pokosimo zeleno, ali da jo posušimo kot seno. Prav dobro ugaja grahorju, če mu nekoliko gipsa pri¬ voščimo v pryi mladosti. Nadlegujejo ga razni mrčesi, posebno pa zemeljske bolhe. Grahor more slediti za vsaktero drugo rastlino, tudi sam za seboj more slediti; po njem navadno sledi ozimino žito, ktero dobro za njem obrodi. Suho in hladno vreme ga zal<5 zadržuje v rasti. Če se pokosi v zelenem stanu in precej zgodaj, navadno še precej znova požene, in nekteri ga potem popasejo. To pa bi ne svetovali, ker boljše je, da nemudoma potem, ko ga spravimo z njive, preorjemo zemljo, kar bo gotovo prihodnjemu ozimnemu žitu v korist. Če grahor dozori, moremo dobiti ga na enem oralu tudi do 20 vaganov, envagan tehta navadno 80—94 funtov. Zrnje 7 ° >» je tečno in za konjsko pičo zel<5 porabljivo, tudi za opitanje presičev. Tudi slama je prijetna in dobra živinska piča, blizo enake vrednosti, kakor srednje seno. Zelen grahor pa je iz¬ vrstna krma tudi za molzne krave in prav bi bilo , da bi gospodarji posejali en kos njive s to rastlino, ker navadno go¬ tovo dobro rase, ko celo detelja vsahne. Zelen pokošen grahor zemljo le malo izmolzuje, nekteri hočejo celo trditi, da zapušča zemljo v izvrstnem stanu. Če pa je dozorel, je zemljo nekoliko bolj izmolzel, vendar ne bolj, kakor grah. Na Angleškem posejejo grahor, da ga zele¬ nega podorjejo in ž njim tako zemljo gnoje. Ploščnati grahor (Lathvrus sativus). To rastlino omenjamo, ker tudi v revni zemlji in v sunem obnebji dobro stori. Navadno se bolj gosto poseje in potem ob cvetji zelena pokosi, ter daje dobro zeleno pičo. 6. Ajda (Poligonum fagopyrum). Ta rastlina ima sicer močnato zrnje in bi smela biti uvedena pri žitnih, rastlinah, vendar smo jo v ta oddelek vzeli, 200 ter s svojim perjem zemljo zelč obsenči, enako kakor scčiv- nate rastline, kar je za poljedelstvo prevažno. Ajda rase še v tistih zemljah, kjer ne stori jarina. Nahajamo jo na snhem ? peščenemzemljišči, ker bogato obrodi, če je vedno dovolj vlažnosti. Na noviščih, v prekopanih lazovih , kakor tudi na požganem mahovji bogato donese. Boljšo zemljo ji damo, hvalež- niša je. Njena izvirna domovina je Azija in od tam je prišla pred čOO leti v Evropo. Tudi ajde je več plemen in razlo¬ čujemo pri n as navadno črno ajdo in tartarsko; poslednja je krepka in prestaja najhujše vremenske neugodnosti, vendar nekoliko več časa potrebuje, da dozori. Sicer razločujemo drobno in debelozrnato ajdo, prva je bolj močnata kakor droga. V ne- kterih krajih imajo tudi zgodnjo ajdo, ktero sejejo že mesca ve¬ likega travna. Posebno slovi siia__ajdjL, ki se krepko razrase, je veča in navadno prav rodovitna, tako da ima krosulje polne lepega zrnja. Ta ajda se more le redko sejati, ker se preveč gosto razrase. Njeno zrnje ima fine luščine in tudi lepo moko. Ajda zahteva, da ji zemljo dobro zrahljamo. Ce je zemlja revna, moremo ji pripomoči z gnojem. Star, dobro razkrojen kompost in pepel sta ajdi najljubša gnoja. S frišnim gnojem ne bi svetovali ajdi gnojiti, ker rase potem bolj v steblo in le malo zrnja nastavlja. Ce pa ima setev namen, da jo zeleno pokosimo ali podorjemo, je frišno gnojenje prav pri¬ pravno. V nekterih krajih sejejo ajdo že mesca velikega travna, pri nas pa kot strniščino, t. j. po požetem žitu. Maloktera rastlina je tako zelč podvržena vremensk m upljivom, kakor ajda. Vspešna rast ajde je zel6 odvisna od obneja in vremenskih razmer. Kmaio po setvi ji ugaja suho, gorko vreme, tudi huda suša jo v kalenji ne umori. Ro pa dobi tretje peresce, želi dežja, da se more razvijati. Ob času cvetja, ktero več časa traja, zahteva gorko vreme, menjajoče se s pohlevnim dežjem. Hudi vzhodni vetrovi popalijo cvetje; po končanem cvetji pa hoče imeti suho vreme, da dobro in enakomerno dozori. Najhujši sovražnik ji je slana, ktera jo marsikterikrat popolnoma popali in uniči, kar je našim poljedelcem žalibog predobro znano. Proti slani priporočujejo nekteri poljedelci zapravljanje dima, kakor imajo trtorejci navado. S požiganjem šar napravlja se gost dim, ki zamore, če se nizko nad zemljo valj, obvarovati ajdo slane. Najgosteji dim napravljajo pleve in slama. To se da izpeljati pa le v združenji; en sam ne 201 opravi nič. Če je vreme jasno in mirno, noč pa mrzla, kaj rada se priklati v zjutranjih urah hudodelna slana. Če bi ven¬ dar mogla predreti dobra misel, da bi poljedelci posluževali se tega sredstva, morali bi vsi poljedelci nanositi šare na polje in ponočni čuvaj bi moral sklicati vse sosede na noge, ko bi videl, da preti slana. Najsigurnejši pokaže to toplomer, ko začenja padati. Če zažgd vsi. sosedje nanošeno šaro in sicer na onem kraju, od koder veter vleče, ki nese razvijajoči se dim čez njive, obvarovati bodo mogli ajdo gotovega pogina; naprav¬ ljati pa morajo dim do 9 ure zjutraj. Res stane to nekoliko stroškov in truda, brez kterega pa na svetu ne dosežemo nič. Seje se ajda bolj redko, ker le taka napravi bogate vršiče;' ^ na oral se poseje navadno 1% vagana ajde, ktera se plitvo ^ n zavleče. Ajda neenakomerno dozoruje in se rada osiplje. Ko je večina zrnja že črna, je pravi čas, da jo požanjemo. Male snopiče moramo dobro posušiti v kozolcu. Težavno je navesti, koliko je pridelka iz že navedenih vzrokov ; navadno ajda slabo obrodi in računiti smemo, da v 10 letih k večemu dvakrat bo¬ gato, štirikrat dobro in štirikrat slabo obrodi. V novino in požgano lazovje posejana navadno dobro stori, tako da daje na enem oralu tudi 20—36 vaganov lepega zrnja, ki daje dobro moko, iz ktere izdelujemo naš vsakdanji kruh in pa dobre, sloveče 6 kranjske žgance. Ne smemo pa pozabiti še druge koristi, ktere nam daje prežala ajda ob času lepega soka in nas raz- J ° veselujočega cvetja, kar posebno čbelorejci predobro vedd. Ti imajo le tedaj polni panj medu, če ga dobivajo čebele na cveteči ajdi. V deželah, kjer posebno cveti čebeioreja, sejejo nekteri čebeiorejci ajdo v večkratnih obrokih zaporedoma, da tako preskrbe za pridne in ljube čebelice dovolj hrane. Pri nas ajdovo slamo kaj nizko cenimo in jo navadno nastiljamo, vendar je dobro posušena in shranjena tudi za ži¬ vinsko krmo primerna. V nemških deželah jo navadno V30 živini pokladajo in hvalijo njeno krmensko dobroto. Gotovo je, da je za steljo boljša od navadne žitne slame, ker ima v sebi veliko več redilnih drobcev. Ta rastlina zemljo izmol- zuje, posebno veliko fosforove kisline pobere. III. Okopa vne rastline. V tem oddelku bomo govorili o marsikterih rastlinah, ktere ne spadajo v eno rastlinsko vrsto. Ozirali se bomo le na to, kako postrežbo in oskrbovanje zahtevajo dotične rastline. 202 Sam bomo tudi uvedli vse rastline, ktere se morajo okopavati in tudi osipati, brez kterega oskrbovanja take rastline ne morejo vspešno živeti. Govorili bomo tedaj o korenstvu (korun ali krompir, topinambur, pesa, repa, korenje, koleraba) ;o z e 1 n a ti h rast¬ linah; o buči in slednjič o koruzi. Vse te rastline so kaj važne v kmetijstvu, ker nam dajejo navadno prav bo¬ gate pridelke, ktere moremo porabiti za človeško hrano in tudi za živinsko krmo. Le s pridnim okopavanjem moremo doseči bogate pri¬ hodke od teh rastlin. Okopavanje z ročno motiko je počasno, in posebno v današnjih časih, ko so delavci tako dragi, imamo poljedelci edino rešilo v umnih kmetijskih strojih in ravno za oskrbovanje teh rastlin imamo prav dobre stroje, ki niso dragi in s kterimi moremo izvrševati okopavanje rastlin s prav dobrim vspehom. To so tako imenovani konjski okopal- niki, ktere smo v oddelku kmetijskih strojev opisali. Da jih pa moremo rabiti, treba je, da so rastline posejane ali po¬ sajene v vrstah. Ca ne zatiramo silnih plevelnih rastlin, ktere se posebno v taki, navadno prav pognojeni zemlji hudo vsi¬ ljujejo , ne bomo imeli ne debelega koruna, ne lepe koruze. Kakor je za okopavanje konjski okopovalnik, tako imamo za osipanje rastlin osipalno oralo, s kterim moremo vsaj osem¬ krat tako hitro osuti celo njivo, kakor z ročnim delom. S konjem in dotičnim strojem more en delavec, ki vodi stroj in konja, prav dobro v enem dnevu 3 orale okopati. Te številke nam pač jasno dokazujejo veliko vrednost okopovalnih strojev. Vsikdar mora umen gospodar računiti, koliko stroškov stane obdelovanje in prepričani smo, da bi posebno v srednjih le¬ tinah bila svota stroškov veča, kakor dohodki, in pridelek je vsled tega le navidezen. Veliko je na tem ležeče, da je zemlja za te rastline prav dobro pripravljena, to je, rahlja in plevela prosta. Že pred zimo moramo preoravati zemljo in spomladi vrežemo zopet drugo brazdo, ter jo nemudoma prevlečemo z ostro brano; ravno tako moramo kepe, kterih je posebno na ilovčnih njivah dovolj, razbijati z valjanjem, in sicer o suhem vremenu. Mnogo rastlin, ki spadajo v vrsto okopavnih, je treba v posebnih, sevnih lehah odgojevati, in ko so nekoliko zrasle, se presajajo na prosto njivo. Temu dostavimo le te besede, da naj bi poljedelec vsikdar namakal mlade rastlinice v me¬ šanici, ki je zmes zemlje, kravjeka in vode, in da se nemu¬ doma presadijo. Omenili smo že, da je okopavanje pri teh rastlinah neobhodno potrebno, ktero se mora toliko- 203 krat ponavljati, kolikokrat ostane zemlja na površji skorjasta in s plevelom preraščena. Kako maloskrbe poljedelci za oko¬ pavanje, je preznaao. Ca hočeš vedeti, kje da rase krompir tvojega soseda, marsikterikrat boš moral skrbno gledati, da najdeš dotično njivo, ker preveliko plevelnih rastlin pokriva krompirjeve rastline. Ali je mar čudno, prašam, če je v zemlji le malo in drobnega krompirja, kteremu odmenjeni živež je pobral in tako rekoč okradel plevel, ki mora gotovo tudi dobivati potrebno hrano le iz zemlje ? Le z motiko boš pridelal debeli korun. Vse rastline te vrste zahtevajo bogato gnojenje. 1. Korun (Solannm tuberosum). Te velevažne rastline pridelujemo v Avstriji vsako leto do 85 milijonov vaganov. Konec šestnajstega stoletja je pri¬ nesel Drake prvi krompir iz njegove izvirne domovine, to je iz južne Amerike. Le počasi se je širila ta rastlina, posebno v naših krajih in s silo, da s prav ostrim postopanjem jo je vlada udomačila pri nas, gotovo v veliko srečo ljudstva, ker korun je ena najglavniših in najkoristniših rastlin. Konec osemnajstega stoletja se je v naših krajih prav dobro že udomačil. Že večkrat je obvaroval ravno krompir ljudstvo hude lakote in ravno ta je posebno upljivala na to, da so naši pred¬ niki spoznali veliko dobroto in vrednost koruna. Krompirja poznamo mnogo plemen, ktera se razločujejo po velikosti zelišča, po obliki in barvi perja in cvetja, po veli¬ kosti in dobroti koruna itd. Sicer moremo razločiti korun v takega, ki je za človeško jed in onega, kterega navadno po- kladamo živini. Kolikor bolj močnat je korun, toliko redil- niši je; voden korun ni tečen. Ta razloček je pa pri posa¬ meznih plemenih velik in potrebno je, da poznamo dobroto koruna. Navadno nam kaže večo vrednost, to je, več škroba ali močica, zunanjost rastline. Korun z bolj pusto kožo in okroglim perjičem ima več škroba, kakor oni z gladko kožico in ostastim perjičem. Zel<5 različna so posamezna plemena v tem, kolikor se ga pridela, čeravno nemudoma pristavimo, da prav debel in velik korun ni še dober, ampak marsikterikrat ravno malovreden za jed n. pr. velikanski marmontovi korun, ki je kaj debel in rodoviten, sposoben pa je le za živinsko pičo. Še na to bi bilo dobro paziti pri krompirju, da rasejo posamezni korunLtikoma glavnega stebla in ne na dolgih ko- runovih mladikah. 204 Sto in še več so rt j e znanih, vendar moramo reči, da se pri imenovanprTudTTeliko nepostavnosti godi; ta imenuje korun tako , drugi zopet drugače. Ce dobi korun iz kakega ptujega kraja, ter ga posadi, dobi morda bogatejši pridelek in tudi zapazi nektere premembe n. pr. na barvi cvetja itd. in hitro ga drugače krsti in za drag denar kot izvrstno novo sorto kmetovalcem vsiljuje. Vse te premembe so odvisne od novih razmer, v kterih je korun rasel. To pa nam tudi ob enem kaže, da moramo paziti, ko si naročujemo novi krompir iz ptujih krajev, kjer ni naša zemlja in obnebje ravno preveč različno od one, kjer je bil korun izrejen, in da ne iščemo novega krompirja iz gorkejih krajev; to je ravno vzrok, da v ne- kterih krajih izrede iz kupljenega ptujega koruna ves drug sad. Po barvi razločujemo krompir v takega, ki ima rumeno, ali rumenobelkasto ali belo meso; ravno tako ima nekteri korun temno, drug modrorudečo, tretji zopet rumeno ali ru¬ menobelkasto kožo itd. Zdaj slovč posebno ta korunova plemena: Earlv-Rose . ktero smo~kot kraljico vseh korunov popisali, korun imenovan: „Peach-Blow,“ ki je doma v južni Ameriki, kterega ne na¬ pada krompirjeva gnjilina, oblike je okrogle in ima fino bel¬ kasto kožico. Zelišče napravlja veliko in ima zalo rdečkasto cvetje. To pleme je sicer pozno, toda izvanredno bogato ob¬ rodi. Korun „Liibbenavski“ je bel, okrogel in zgoden. Izmed krmenskih'plemen omenjamo korun, imenovan „Bovinja,“ ki tudi bogato obrodi. Velike važnosti je za nas razločitev koruna po lastnosti počasne ali hitre rasti. Zgodnji kr ompir v malo tednih do- zoruje, kar je posebno za pdjedelcegorkejih krajev n. pr. po Go¬ riškem velike važnosti, ki morejo s takim, -zgodnjim krom¬ pirjem pridobiti si lepih novcev. Že tako imajo milo gorko obneje, v kterem rastline vsaj za 3 ali 4 tedne popred dozore, kakor kje drugje, in če posade tak zgoden korun, morejo ga že v prvih dneh mesca maja skopati in za veliko ceno po¬ šiljati na Dunaj in še dalje. Navadno p a je pozn i krompir rodo vitniši in čr rsteji od zgodnjega. Prav imajo kmetovalci, če poiade“navadni, pozni korun, da si dobe potrebnega koruna za_ljudi in živino in gotovo ugaja gospodinjam, če je tudi kak kos njive posajen z zgodnjim krompirjem, ker tako more kmalu nakopati mladega krompirja, ko je stari že pošel, novi pa se je komaj dobro ozelenil. Po drugih posebnih lastnostih bi morali še omenjati in razločevati taki korun, ki se hitro in mehko skuha, drugi razpoka ali ostane trd. 205 Nektera plemena zahtevajo suho zemljo; in če jih po¬ sadimo v vlažno, sicer dobro zemljo, napravijo voden in slab korun; to pleme ljubi peščeno, drugo pa glinasto zemljo. Vedno bi svetovali, da popred n a malem poskusimo p tuj korun v naši zemlji in da ga le vsfed vspešne poškušnje na velikem posadimo. čeravno je kaj težavno prava in povsod pod enakim ple¬ menom znana plemena koruna navesti, vendar bomo vsaj glavna in najbolj znana našteli. Izmed navadnih p oznih plem en je posebno sloveč Peruanski korun, ki navadno prav obrodi; tudi anglešk i šparg elnovLkoruu slovi. Izmed zgodnjih plemen smemo omenjati zg odnji rožni krompir, ki v osmih tednih dozori. Prav zdaj so začeli veliko pisariti o vsestranski izvrstnosti zgodnjega koruna „Early- Rose“, ktero hočemo nekoliko določneje popisati, ker sporo¬ čila , ktera smo brali o tem korunu, veliko obečajo in kakor smo pozvedeli tudi iz zanesljivih virov, ima ta rastlina res veliko prihodnjost. Ta korun ima sledeče lastnosti in prednosti: 1. Da bogato obrodi. Ena sama rastlina ima po 18—20 ko- runov, od kterih nekteri tehtajo tudi do 15 lotov, tako da se nakoplje na oralu po 500—700 centov krompirja, ko vravno isti zemlji in njivi ne dobimo več kakor 200 centov dru¬ gega navadnega krompirja. 2. Korun je zdrav' in ostane vedno čvrst do druzega poletja. 3 Tudi ima to prednost, da mu nič ne škoduje mraz ne v kleti, ne rastlini na polji. Iz dotičnih poskušinj gospoda Samala na češkem posnemamo, da mu je leta 1870 popalil spomladanski mraz vse korunove rastline, le čvrsta Eirlj- Rose je ostala nepoškodovana. Ravno tako mu je zmrznila ve¬ čina navadnega koruna čez zimo v kleti, in le omenjeni korun je ostal nepoškodovan. 4. Pa tudi dobrota njegova je posebna, ker v njegovem mesu nahajamo do 25 odstotkov škroba ali močica, ko pri drugih plemenih v najboljšem slučaji komaj 20% močica dobivamo. 5. Tega ko runa ne n apada ..krompirjeva bolezen , ne v kleti, ne na njivi in nekteri trde, da je ta korun zdrav ostal, ko je korun drugega plemena na prav sosednjih zemljiščih bil popolnoma pokončan po krompirjevi bolezni, če se to uresniči, veseli smemo_Jhti4mItedelci, ker vtem korunu imamo sigurno bodočnost. Slednjič ga hvalijo, da prav kmalu (od 8—9 tednih) dozori in da je prav žlahtnega prijetnega okusa. 206 Bogato obrodi tudi veliki Harmonski korun, ravno tako veliki Angleški živinski korun. - "Ta _ f^T~pIemena so le za ži¬ vinsko pičo sposobna. Krompir rase povsod, kjerkoli je obnebje vsaj nekoliko ugodno, le zgodnji mraz ga hudo muči. Sicer rase krompir skor v vsakteri zemlji, čeravno mu je naj ljubša glinasta zemlja. Posebno na novinah in na po¬ žg anem m ahovii bogato obrodi; tudi v bolj peščenem svetu stori, če le ne pomankuje preveč vlažnosti. V peščeni zemlji moremo dobivati korun žlahtnega okusa; če ga pa hočemo le veliko, moremo ga posaditi v močnejo glinasto zemljo. Zemljo zahteva dobro zrahljano, zato mu moramo že pred zimo njivo globoko preorati, spomladi drugikrat prerahljati z oralom in potem jo še dobro razrezati z ekstirpatorjem in brano; le tako zemljo on ljubi. Krompirju moramo sicer gnojiti , vendar'storimo boljše, če že pred zimo gnoj podorjemo. Korun, ki se sadi v gnoj, kakor imajo nekteri navado na- metavati v brazdo gnoj in na krompir, zrase velik in debel, pa je slabega okusa in je zel<5 gnjilobi podvržen, če ne mo¬ remo napeljati gnoja že jeseni na njivo, da ga potem pod¬ orjemo še pred zimo, moramo se potruditi vsaj toliko, da napeljavamo gnoj po zimi, kterega hitro v zgodnji spomladi podorjemo. Gnojilne tvarine, kakor mastni go vej ek, ovčjek, človečjek, ki imajo v sebi veliko gnjilca, niso za korun, ker po njih postane slabega okusa in je bolezni zel 6 podvržen. Nasprotno pa mu posebno ugaja in koristi gnojenje s pepelom, z apnom in z zmletimi kostmi. Zato živo priporočamo, da bi poljedelci vsikdar, ko sade krompir, v leno tudi nekoliko pepela po¬ trosili, ki daje korunu kali (KO), kterega potrebujejo te rast¬ line veliko. Ob enem varuje ravno pepel korun pred boleznijo. Ko bi gospodarji vedeli, koliko pepel korunu koristi, gotovo bi vse kote poiskali in pomedli ali pa šli v hribske kraje, da bi kupili potrebnega pepela za korun. Ni brez vse važnosti, kak_prostor mu odločimo v gospo¬ darskem kolobarju. Korun sicer v vsakem slučaji dobro stori, če najde v zemlji le dovolj gnojilne moči. Navadno se mu odločuje njiva, na kteri je raslo žito, in ktera se mu dobro pognoji. Po detelji stori krompir izvrstno brez vsakega gnoja, navadno mu pa ne odločujemo tega prostora, ker moramo . deteljišče pripuščati pšenici, ki ne strpi mlade gnojilne moči v zemlji. Če mu moremo odločiti zemljo , ki ima še od po- pred dovolj gnojilne moči, gotovo dobro storimo, ker posebno v sedanjem času, ko nas že toliko let trpinči kužna krompir- 207 jeva bolezen, je potrebno, da vse odstranimo, kar zamore po¬ speševati gnjilično bolezen korunovo. Ce mu pri sajenji pri- veržemo nekoliko prekoristnega pepela, gotovo se smemo nadejati bogatega in zdravega pridelka. Za krompirjem more prav dobro slediti jaro žito, manj dobro ozimina. Ce sadimo koran v nekoliko bolj težko zemljo, mu smemo postreči z dolgim slamnatim, sploh hobatim gnojem, kterega moramo že ob pravem času spraviti v zemljo. Tudi drobno razsekano ali celo v prah stolčeno rogovje je prav dober gnoj za koran. 7 V naših krajih sadimo koran navadno o veliki noči in gospodarji skrbe, da je korun vsaj do velike sobote spravljen v zemljo. Ce se imajo bati hudih spomladanskih mrazov, boljše storž, ako ga pozneje posajajo. Na Goriškem in po Vipavskem ga posajajo že mesca februarja. Kjer pripušča ob¬ nebje zgodnejše sajenje, naj gospodarji le kmalu 'spravljajo koran v zemljo in to zarad krompirjeve bolezni, ktera ga na¬ pada posebno proti jeseni; kolikor prej dflrase, toliko bolj more uiti strašnemu sovražniku. Nikedar pa ni dobro saditi krompir prezgodaj in še v vlažno mrzlo zemljo, ktere še ni spomladansko solnce pregrelo, ker tako leži korun v zemlji in ne more kaliti; pa kaj lehko se pripeti, da začne gnjiti. Nekteri vrtnarji pripravljajo korun, da prav kmalu dorase, tako-le: V hlevu napravijo pod stropom lese, na ktere po- kladajo krompir. Ker je v hlevu vedno dovolj gorke soparice, začenja krompir kmalu kaliti, ter v kratkem izdela precej velike kali. Ko se posaja tak krompir, treba je paziti na to, da se ne odlomijo kali'in da je krompir v zemljo posajen z navzgor obrnjeno kaljo. Ko je krompir posajen, se nekoliko mladega gnoja raztrosi po zemlji, ki se pred prvim okopava¬ njem pograbi z njive. Glavna skrb je, da se za seme odbere le popolnoma zdrav in lep koran, kterega smo dobro hranili čez zimo, da ni pc- zebel in da tudi ni preveč poganjal kali. Korun, ki je trpel v kleti mraza, daje revne in slabe rastline. Koj pri izkopa¬ vanji krompirja moramo odbrati potrebnega za seme. Izbrani srednjeveliki krompir se shranuje prav skrbno, da ne zmrzne in tudi ne poganja kali. Nekteri priporočajo za seme le majhni korun; vendar pa menimo, da to ni pravilno in ko¬ ristno, če so tako majhni, kteri nimajo tiste žive kalilne moči, kakor srednjeveliki. Pri nas navadno obrezujemo rrompir na kosce, ktere zasajamo. Pri tem moramo paziti, da se ne na¬ režejo premajhni kosi in vsak mora imeti vsaj eno popolnoma zdravo in krepko oko (kal). Ce ne posadimo hitro izrezanih Umni kmetovalec. ^ 208 koscev, moramo jih hraniti na hladnem. Kdor ima dovolj korana, prav stori, če za seme rabi celi, srednje veliki krom¬ pir, ki ne gnjije tako hitro, kakor narezani kosci, hitreje kali in bogatejši obrodi; komur pa pomanjkuje korana za seme, svetujemo, da pri narezavanju ni (prevarčen) preskop in da nekoliko veče kose IT a prav I [a , vlaj je ravno mesovje koruna za prvi čas zaklad redilnih tvarin. Tudi priporočamo, da se narežejo kosi vsaj en teden pred sajenjem, da se vrezana plošča dobro osuši do sajenja; presno ali ravno kar vrezani kosci lehko v zemlji gnij 6 in to toliko hitrejše, kolikor manj suha je zemlja , v ktero jih nametavamo. Če pa narežemo kose že več tednov popred, moramo prav skrbno shraniti re¬ zane kose; najboljše je, da jih plastasto v hladnem in suhem kraju položimo in s pepelom potrosimo, tudi jih smemo po¬ trositi s suhim peskom; tako shranjeni ostanejo nepokvarjeni in za seme prav dobri. Vsaktero, le nekoliko sumljivo znamenje bolezni na krom¬ pirju nam mora biti povod, da zavržemo tak koran za seme. 'Sicer se odgojuje koran tudi iz semena, kar je pa po¬ časno in nesigurno, ker skušnje uče, da se iz semena odgojen korun marsikfcerikrat prevrže v različen sad. Zdaj imamo govontlj kako moramo saditi korun. O teni so zelč različne misli. Nekteri svetujejo, da ga je treba bolj gosto saditi, dragi posebno v novejšem času priporočajo redko setev. Globoko ne smemo spravljati koruna v zemljo; v težji zemlji je dovolj, če ga pokrijemo za dva palca globoko , v rahlji peščeni zemlji moramo ga že nekoliko giobokejša po¬ staviti. Ta opazka velja posebno tistim, ki navadno podora- vajo krompir, tako da pri de pregl oboko v zemljo. Če že po- * posajamo koran z oralom, in nametavamo v brazdo, bi sve¬ tovali , da ne vržejo kose na dno vrezane brazde, ampak na stran, nekoliko više, -tako da ga draga vrezana brazda ravno dovolj pokrije. Vsikdar bi priporočali sajenje korana v pravilnih vrstah, ktere morajo dva čevlja narazen biti, v vrsti pa koran en do p ol dru gi čevelj narazen. Tako posajen korun se da prav lehko okopavati s konjskim okopovalnikom. Bakli smo, da so raz¬ lična mnenja o tem, koliko se ga posadi. Slavni Schvvertz pravi, kolikor več semena, toliko več pridelka. Se ve da po¬ gojno, to je, dane stavimo pregosto koruna itd. Iz lepega in dovolj velikega koruna izreja se velika zalega ia debelega korana. Gtillih nam svetuje prav redko sajenje in skušnje po njegovem načinu izvršene tudi dobro obečajo. 209 On zasaja cele korane in prav narazen, tako da odloči enemu korunu 9—12 štirjaških čevljev, še celo več. Ko je korun pognal zelišna debla, jih pologa in z zemljo obsuje. Skušnje izvršene spričujejo vrednost tega načina, kar je tudi razumljivo, ker ima en korun toliko prostora ali zemlje, ktera mu ponuja bogati zaklad redilnih tvarin, da napravlja izredno množino gomoijnic. Stvar pa še ni dovršena, zato tudi še zel<5 malo razširjena. Za navadno sajenje potrebujemo na oral 18 vaganov koruna. Nekteri i majo navado, ko obzeleni korun, da ga z brano ^ prevlečejo. Kakor hitro je zrasel nekoliko palcev visoko, treba je ga okopavati. Ko se prikaže zopet plevel ali se zemlja strdi, moramo okopavanje ponavljati. Ko je rastlina že precej dorasla, je treba jo osipati. Posebno tisti, ki je korun plitvo posajal, kar je ravno pravilno, mora osipati ga, da dobi do¬ volj zemeljske odeje. Osipanje se izvršuje, ko rastlina cvete, ali začenja cvesti, ker o tem času začenja napravljati se korun ali podzemljice. Pri tej priliki pristavimo to, da te podzemr' Ijice niso pravo seme korunovo; pravo seme je le tisto, 'ki se napravlja na vrhu steblja iz cvetja, kr ima podobo precej debelih jagod. — Če bi osipanje poprej izvršili, bi znali, če nastopi dolgo suho vreme, več škodovati, kakor koristiti, ker zrahljana in osuta zemlja se še huje osuši, kakor bi bila ostala na široko raztegnjena. Če osipalno oralo ne prisipa prav lepo zemlje k rastlini, prav storimo, če z motiko gre¬ bene nekoliko popravimo; ker le popolnoma in globoko za¬ suta plevelne rastline vsahnejo. Ko bi se zopet še po osipanji veliko plevela prikazalo, moramo ga izpleti. Nekteri pripo¬ ročajo obrezovanje korunovega stebl a in. trdijo, da, če mu cvetne vršiče odrežemo, bo več koruna v zemlji. Mi bi vendar tega nikdar ne svetovali in prav imajo oni poljedelci, ki trdč, da je rast in raz vitek cvetja v ozki zvezi z gomolj nicami ali podzemljicami. Namesto dobrega in okusnega koruna dobimo nekoliko blaga, ki je po vrednosti slabši, ker ima mauj mo- čica v sebi. Tudi nam naše lastne skušnje kažejo, da pore- zavanje cvetnih vršičev več škoduje, kakor koristi. Žalibog, da v novejših časih je ta izvrstna rastlina pod¬ vržena hudim boleznim, ktere pretč v veliko škodo ne le poljedelcu, ampak celemu ljudstvu. Leta 1840 so prvikrat za¬ pazili ukužljivo bolezen na korunovi rastlini, ktero zdaj tudi imenujemo korunovo gnjilino. Ta bolezen se pričenja že zgodaj po leti, perje bledi in na spodnji strani perja se začenja širiti neka plesobna glivica, kmalu potem se tudi steblo premeni iu za njim gomoljnice pod zemljo, če je vreme mokro , se 14 * • 210 plesnjevne glivice izredno hitro širijo in kmalu je ves pod¬ zemeljski korun gnjil. Suho poletje ne ugaja toliko tem glji- vicam in Krompir vsaj ves v zemlji ne zgnjije, ampak posušč in nekako zaceli se bolni deli koruna; če pa nastane zopet mokro vreme ali če jih hranimo v zatuhljih in mokrih kletih, kmalu se odpre rana in cel koran zgnjije. Zato živo pripo¬ ročamo, da se korun skrbno spravlja in v suhih in zračnih pro¬ storih shrani, ker le tako zamoremo obvarovati že napadeni korun daljnega gnjijenja. Zato imajo poljedelci prav, če trde, da le suhe letine krompirju služijo. Mokro poletje, z dolgo tra¬ jajočim deževjem, zelč pospešuje to bolezen. Marsikterikrat mish gospodar, ko spravlja korun, daje zdrav, ali kmalu se prikaže gnjilina in v nevarnosti je cel krom¬ pirjev kup; to se navadno pripeti v zatuhlih mokrih kletih. Le malo sredstev poznamo, ktera bi zdatno mogla uničiti to bolezen. Le toliko nam je znano, da to korunovo bolezen napravlja neka ukužljiva glivica, ktero imenujejo rastlino- slovci »peronospora infestans“, ki se kaj hitro razširja po trosih, ktere ukužujejo sosedne rastline; zrak jih namreč pre¬ naša. V začetku se vsedajo ti trosi na perje in steblo, iz kte- rega s časoma zlezejo do podzemeljskih delov, in ravno dež jim zdatno k tem pripomore, ker jih spira in v zemljo seboj spravlja. Zdaj se vsedejo na zunanjo kožo koruna in kolikor ugodniše je za nje vreme (deževje), toliko hitreje se razšir¬ jajo in kmalu prodrč do znotranje krompirjeve mezdrovine, ki pričeuja gnjiti. Ce korun že v zemlji ves zgnjije, tako da se- kar v neko gnojnico razlije, imenujemo to mokro gnjilino. Ker pravih zdatnih zdravil tedaj ne poznamo, toliko več moramo paziti in odstraniti vse, kar more pospeševati to bo¬ lezen. Prva reč je, da zberemo za seme prav zdrav in če je le mogoče celi, srednoveliki korun, pri kterem nismo tudi ob času rasti nikakoršnega znamenja bolezni zapazili. Prav sto¬ rimo, če krompir, kterega hočemo saditi, povalimo v pepelu ali v dobro razjedljivem in povaljenem apau; obe tvarini ste razjedljivi m morete nekoliko koristiti. Nekteri celo pri¬ poročajo sevni korun namakati v vodi, v kteri se raztopi ne¬ koliko kuprenega vitrijola. V taki raztopljini ostanejo koruni po 10, k večemu do 12 ur. Na pet do šest vagauov koruna vzame se en funt plavega vitrijola, kterega raztopimo v ve¬ likem čebru vode. Predolgo časa, več od 12 ur ne smemo pustiti krompirja v tej raztopljini, ktera je že tako močna, ter more uničiti kaljivost koruna. Glavna reč je, da odločimo krompirju suho, bolj peščena zemljo in da ga ne sadimo v frišno pognojeno zemljo. Po- 211 sebno mlad gnoj, ki ima veliko gnjilca v sebi, zamore krom¬ pirju hudo škodovati. Ce nas bolezen že nadleguje, bodimo vsaj pozorni in sadimo krompir sploh v tako zemljo, ktero smo pognojili prejšnje leto za ono rastlino, ktera je v kolo¬ barju prednica koruna. Eavno po slov en s ki h ^pokrajinah je mnogo hribskih poljedelcev, ki imajo navadno nekoliko let ob- delavati nektera zemljišča, ktera potem puščajo več let za pašnik. Kako lepo priliko imajo, posejati korun v tako novišče, ktero že tako krompir ljubi! Ce pri sajenji privoščimo korunu nekoliko dobrega bukovega pepela, smemo nadejati se bogate in srečne letine. Tudi je koristno, če, kolikor sploh vremenske razmere dopuščajo , zgodaj korun sadimo in tudi kmalu osujemo, ker z osipanjem napravljamo debelo plast zemlje, skoz ktero ne more tako lebko predreti okužljiva gli¬ vica iz steblja do podzemeljskih gomolnic. Zopet drngi priporočajo, da se požanje korunovka in trdd, da se s tem odpravi nevarna bolezen. Eeš je, da v začetku sede glivice le na perji in steblu , in da odpravimo iz njive ono priliko bolezni, če korenovko porezavamo. Na prvi videz je ta nasvet izvrsten in sploh tudi opravičen; toda s tem, da rastlini odvzamemo stebljo in perje, je gotovo škod¬ ljivo, ker jo oropamo onih organov, ki so ji za življenje ne- obhodno potrebni in res vidimo rastlino pešati, posebno če ji odvzamemo perje ob času, ko je komaj začela nastavljati gomolnice, ktere ostanejo potenj rev n e in majhne. Le ko je rastlina že krepke gomolnice storila, moremo požeti korunovec, pa nemudoma, kakor hitro zapazimo na perji prva znamenja glivic. Nektera korunova plemena so tej bolezni veliko manj podvržena n. pr. ,,EirJy-Eose.“ Na taka plemena bomo morali ozirati se, ko določimo seme. Še druga bolezen je, ktera napada koren. Ta se prika¬ zuje na zunanji koži gomolnic v obliki bradovičic in se za¬ jeda v mesovje korunovo. Nekteri iščejo vzroka tej bolezni v zemlji, v kteri je veliko železnega okisanca; ali tudi obilno, frišno gnojenje more biti vzrok tej bolezni. Ce dolgo de¬ žuje , krompir tudi rad boleha po tej bolezni; sicor na tako nevarno , vendar toliko, da se vsaj za nekoliko znižuje pridelek. Zgodnji krompir moremo kopati že mesca junija ali vsaj mesca julija, n. pr. navadni rdeči korun, kterega povsod kopljejo že o sv. Jakobu. Nektera plemena pa potrebujejo ve¬ liko več časa do zorenja; navadno izkopavajo krompir od ma¬ lega Šmarna (od male Gospoj niče) do sv. Mihela. Na ovenelem zelišči zamoremo spoznati, da je pravi čas za izkopavanje 212 koruna. Pri izkopavanju z motiko se rani marsikteri korun in delo dosti stane. Zdaj imajo že taka orala, s kterimi iz- oravajo korun. Tako oralo smo že popisali. L 9 ko smo izkopavali krompir v suhem, lepem vremenu, smemo ga nemudoma na¬ kladati v veliki koš, da ga speljemo domov v klet. Če pa je vreme vlažno in pri vsem tem kopljemo korun, moramo raz¬ grniti ga, da se dobro osuši, ker zeld nevarno je spravljati mokroten korun v kupe, v kterih se gotovo ugreje iu gnjiti začne. Klet ali hram, v kterem hočemo korun hraniti, mora biti dobro pripravljen in sploh dovolj zračen in suh. če nima gospodar dovolj dobrih hramov, boljše stori, da ga hrani v podzemeljskih jamah, kakor smo to že popisali, ko smo go¬ vorili o shranjevanji korenstva. V takih podzemeljskih shram¬ bah more se krompir prav dobro ohraniti, gotovo boljše, kakor v kakem zatuhlem in vlažnem hramu. Tudi v take podze¬ meljske shrambe smemo le prav dobro suh korun spravljati, če ga shranujemo v kletih, ktere so malo zračne in morda tudi vlažne, svetujemo, da se ne napravljajo preveliki kupi in da vredimo več les, na ktere ga pokladamo. Ena lesa od druge je kaka dva čevlja narazen. Taka priprava je zeld ko¬ ristna in ne stane ravno toliko stroškov, ker stebrički, ki so potrebni in ki nosijo celo upravo kakor tudi dile, ostanejo za drugo porabo. Na takih lesah spravljen korun se lehko več¬ krat pregledava in izbira, kar je neobhodno potrebno, če ga hočemo ohraniti čez zimo. Vsak le kolikaj sumljiv ali celo gnjil korun mora se odbrati in spraviti proč s kupa. Kdor že tega ne more storiti, naj vsaj plastasto med korun nekoliko peska nameče. Obširnejše smo o tem že popred govorili. V dobrih letinah moremo na enem oralu pridelati po 250 vaganov, navadno pa smemo računiti 120—200 vaganov na oralu. Koliko vreden da je korun, to poznamo vsi, saj je glavni živež skoro vseh narodov. Slovenec ga je navadno v oblicah za. večerjo, pa tudi boljše in okusne jedi znajo napravljati iz njega naše Slovenke. V deželah, kjer imajo mnogo peščenih njiv, sadd v tako zemljo korun, n. pr. marmontski, ki bogato obrodi in ga pokladajo živini. Pri nas s korunom tudi pitamo prešiče: navadno pa zato le drobnejšega odbiramo. V sever¬ nih deželah pa iz njega izdelujejo žganje, drugi zopet škrob ali močič itd. Tudi krompirjevka je nekoliko vredna in je prav dober gnoj za travnike, ker ima v sebi mnogo redilnega kalija; kot nastelja je tudi dobra. Konečno opominjamo poljedelce, da naj korun rajče ne- Koliko pozneje izkopavajo, kakor prezgodaj, ker le popolnoma 213 zrel korun je zdrav, prijetnega okusa in za seme porabljiv. Eavno tako ne smemo nobenega tedna izpustiti, da ne bi šli v klet ga prebirat. Ce ga napada gnjilina, ni treba narav¬ nost zavreči ga, ampak vsa gnjilina se izreže korunu, kterega moremo potem rabiti za kuhinjo. Ce naberemo toliko gnjilega koruna, da obrezanega ne moremo sproti porabiti, moremo obrezane kose oprati v vodi, ktera se odlije in zopet s čisto nadomesti, toliko časa, dokler ne postane voda več kaljiva in penjena. Očiščeni kosi posušijo se na suhih, zračnih lesah, po kterih jih rahljo in tenko razgernemo. Hitreje jih osušimo na lesah v sušilnici. Tako posušen, obrezan korun moremo dolgo časa ohraniti in primerno porabiti, ker drugače bi šel ves v pogubo. Marsikterikrat se pripeti, da gospodarju krompir v hramu zmrzne. Iz takega zmrznjenega koruna moremo še vedno kaj storiti, če ga spravimo v kako kad, v kteri ga po¬ lijemo z vrelim kropom, ki ga otaji in omeči; spraviti pa moramo vodo iz njega, ter ga posušimo na lesah v sušiinici. Tak krompir moramo kuhati ter rabiti za kruh, kakor umne gospodinje ravnajo, ktere vsakokrat, ko zamešajo h kruhu, skuhajo nekoliko krompirja, stolčejo s kolom v čebru in zmeč¬ kanega skoz rešeto presejejo. Za to morejo oni popravljeni zmrznjeni krompir porabiti. Komur se pripeti tedaj ta nevšeč¬ nost , naj ne zavrže zmrznjenega krompirja, vsaj ga more popraviti, kakor smo ravno povedali in ga vspešno porabiti, ravno za kruh , ki je prav dober in okusen, če mu tudi pri¬ mešamo nekoliko krompirja. 2 . Papeževa repica, tudi topinambur imenovana (Helianthus tuberosus). Tudi to rastlino smo dobili v Evropo iz južne Amerike in vredna je , da jo tukaj popišemo, ker tudi v najrevniših, peščenih zemljah obrodi in ne zahteva skoro nobenega oskrbo¬ vanja, še celo gnojenja ne. Ko smo jo zasadili, plodi se sama nadalje, posebno če pri izkopavanju ne pazimo prevarčno na vsak košček. Tako ostane več let na isti zemlji, če ji le vsaj kterikrat nekoliko privoščimo gnoja ali vsaj gnojnice. Y prvi mladosti se jej plevel izruva, kterega pa tudi sama hitro uniči, ker napravi veliko perja, tako da vsa tla gosto pokrije. Papeževa repica izrase prav visoko in ima tudi po 6—8 čevljev dolgo steblo. Gomolnice morejo ostati čez zimo v zemlji, in ne trpe kaj škode, kar je gotovo vsakemu gospodarju ljubo, ker mu ni treba kopati jeseni in pripravljati kleti za ta pridelek. Ko mu po zimi ali proti spomladi primanjkuje krme za živino, 214 more iti na njivo in izkopati toliko gomolnic, kolikor jih po¬ trebuje n. pr. za en teden; potem gre zopet na njivo; tedaj ima ob enem tukaj hram, v kterem je prav dobro ohranil go- moinice čez zimo. Gospodarji, to ni ravno malo! Papeževa re¬ pica je prav zdrava in prijetna krma za živino kakor ovce, tudi jo ljubi goveja živina, moremo jo kuhati tudi prešičem. Pa tudi steblo s perjem se da porabiti. Perje moramo obtrgati in porabiti za krmo, stebla pa za kurjavo. Kjer imajo veliko ovac, porežejo stebla s perjem, jih dobro posuše, ter porabijo za krmenje ovac v zimskem času. Ovcorejci ne bi smeli prezirati te rastline, ker tudi njene gomolnice ugajajo ovcam. Videli smo na Ogrskem velike kmetije, na kterih rede na tisoče ovac in ktere imajo vsaj nekoliko navadno najslabših njiv, posajenih s topinamburjem, s kterim krmijo ovce. Na oralu moramo dobiti po 90—100 vaganov papeževe repice; če ji pa privoščimo nekoliko boljšo zemljo ali še celo nekoliko gnoja, moramo tudi 250 in še več vaganov dobiti, Perja in stebla se nažanje na oralu tudi precej, v dobrem slučaju tudi do 60 centov. Ce vse prevdarjamo , kar nam ta rastlina dobrega daje, moramo reči, da je popolnoma vredna naše pozornosti. Koliko je praznih peščenih njiv, ktere bi mogle posajene s to rast¬ lino vsaj nekoliko dohodka donašati. 3. Korenje (Daucus earota). Kdo ne pozna, koliko vredna je ta rastlina, ktera daje izvrstno hrano za živino. Korenja imamo več plemen, ktera se razločujejo po ve¬ likosti, posebno po barvi; manjše korenje je navadno okus¬ nejše in se odgojuje na vrtih, za krmo pa moramo izbrati ve¬ liko korenje. Posebno slovi orjaško korenje, ktero ima bolj belkasto mezdrovino in zelenkasto glavico. Srednje vlažno in dovolj gorko obnebje mu posebno ugaja. Le v globoki in dobro zrahljani zemlji bomo izredili debelo in veliko korenje. Peščenoglinaste zemlje so mu ljube. Na težke ilovice ga ne smemo sejati, če mu nismo tako zemljo prav natančno zrahljali. Že pred zimo moramo njivo globoko preorati, ktero spomladi zopet prerahljamo. Skrbno maramo paziti na to, da je njiva očiščena plevela. Korenju hasne stara gnojilna moč; če mu pa moramo pogaojiti, treba je že pred zimo speljati gnoj na njivo in ga nemudoma podorati. Kdor vendar še le spomladi korenju gnoji, naj rabi zato vsaj star in prav dobro razkrojen gnoj. 215 Prav storimo, če pred zimo zemljo zrahljamo za čevelj glo¬ boko, da vrežemo z navadnim oralom brazdo za kakih 8 pal¬ cev in da še spodnjo zemljo prerahljamo za 4—6 palcev globoko s podzemeljskim oralom. Tako globoko oranje je sicer težavno , toda veiekoristno. če tako zemljo potem še pred zimo z dobrim gnojem pognojimo , imeli bomo korenje iz¬ vrstno. Pa tudi oni rastlini, ktera sledi za korenjem, bo tako globoko oranje gotovo došlo v prid. Če vidimo mlado setev, da peša, moremo ji pomagati s tem, da jo polijemo s stanj¬ šano gnojnico, v kteri je tudi nekoliko pepela pomešanega. Korenje more slediti skoro za vsaktero rastlino, čeravno mu je boljše, da more slediti po okopavnik rastlinah, ktere zapuščajo rahlo in tudi še precej "gnojno zemljo. Za njim more slediti j aro žito, ktero navadno dobro stori. Korenje se seje na široko; boljše je še, če ga posejemo v redne vrste, v kterih se veliko lepše izrejuje, ker ga mo¬ remo lahkejše, tedaj tudi večkrat okopavati in pleti, da tudi debelejše postane. Predenj hočemo sejati seme, moramo ga dobro v rokah zmeti, ker se seme zeld skupaj drži; dobro je, če ga pomešamo med žaganje ali vsaj pesek, ter ga s tem dobro pomešamo in posejemo. Pet funtov semena je dovolj za en oral. Sejati ga moramo * zgodaj spomladi in le piitvo zavleči v zemljo. Ker seude zeld počasi kali, dobro je namakati ga pred porabo! Najboljše je, da ga v vodi namočimo, in potem mokrega s peskom po¬ mešamo in to pomešanico za blizo pol čevlja na debelo raz¬ grnemo in včasi z vodo poškropimo. Kmalu se prikažejo majhni kali in zdaj je čas posejati ga. Rekli smo že, da je boljša vrsuilna setev, ktera pa seda prav težko izpeljati zarad lastnosti semena, ktero se tako vkup drži. S sejalnim strojem ga je kaj težavno pravilno spraviti v zemljo. Boljše je, da napra¬ vimo redne vrste z lineatorjem, potem vrežemo plitve razorčse, v ktere posejemo ga na redko; potem z grabljami zagrnemo razorčke. Onim pa, ki sejejo korenje na široko, priporočamo, da ga dovoij izpulijo, ker le redko vsejano korenje bo postalo debelo in dolgo. Če je spomladi suho vreme, rastlinice kaj pozno kadjo in že so jih prekosile sitne plevelue rastline, če hočemo po¬ speševati korenčeve rastlinice, moramo nemudoma poslati ple- vice na njivo; to je posebno potrebno v prvi mladosti, ker sicer rastlinice zeld opešajo. . Korenje bo debelo le z motiko, to si moramo dobro za¬ pomniti. Siušeni poljedelci trde, da s pridnim in večkratnim okopavanjem dobe trikrat toliko korenja, kakor če ga le en- 216 krat in le površno okopavajo. Večkratno okopavanje pa stane precej denarja, zato je prav, da posejemo korenje v redne vrste, da ga lehko okopavamo s konjskim okopovalnikom, ki delo prav dobro in hitro izvršuje, tako, da bomo vedno še veliko manj izdali za okopavanje korenja, če ga štirikrat oko¬ pavamo s konjskim okopovalnikom, kakor bi ga z ročno mo¬ tiko le enkrat očistili. Pri nas navadno sejemo korenje med druge rastline, n. pr. med žito, lan itd. Če ga vsejemo v ozimno žito, moramo to storiti zgodaj spomladi, ko je še obilno zimske vlažnosti. Ko je žito požeto ali lan poruvan, moramo nemudoma opleti ko¬ renje, da se more krepko razvijati; in prav pridno ga moremo oskrbovati, če hočemo kaj lepega dobiti. Gotovo bi takemu strnišnemu korenju vstregli, posebno če je zemlja že nekoliko izpita, s polivanjem s stanjšano gnojnico, kteri primešamo tudi nekoliko pepela; to se sme vršiti le v vlažnem, deževnem vremenu. Pri vsem tem ne moremo pričakovati toliko korenja, ki je bilo posojeno z žitom, kakor ko bi samo raslo, kar je tudi jasno kot beli dan, ker moramo računiti, da smo dobili tudi ječmena iz iste njive itd. Svetovali bi, sejati korenje med lan, kteri hitreje zapusti njivo, da ostane vendar precej časa Še korenju za vspešno rast. Korenje mora pozne jeseni ostati na njivi, kar je tudi prav, ker majhni mraz mu ne škoduje in hladno, navadno vlažno jesensko vreme še vedno pospešuje njegovo rast. Le iz rahlje zemlje moramo puliti korenje. Rabiti moramo tudi vile, s kterimi se precej hitro dela. Če je korenje posejano v red¬ nih vrstah, smemo rabiti za izruvanje korenja posebno oralo, kakoršno smo že omenili. Suho vreme je za izkopavanje ko¬ renja pravo, ker le dobro osušeno smemo spravljati v kleti! Ko korenje spravljamo, imamo ravnati po istih nasvetih, ktere smo navedli pri korunu. Skušnja uči, da se veliko boljše ohra- nuje na hladnejšem prostoru, kakor v toplih zatuhlih hramih; prav bi bilo tedaj , če bi spravljali posušeno korenje v pod¬ zemeljskih jamah, ktere ne bi smeli preveč z zemljo pokri¬ vati; posebno v vlažnih toplih dnevih zime bi morali nekoliko odpreti ali odmetati zemeljsko odejo, da bi mogla izpuhtiti soparica iz korenja in ne bi se ugrelo v kupu. Ko nastopijo mrzleiši dnevi, pa zasujemo z bogatejšo plastjo zemlje celi kup. Na oralu moremo pridelati po 200 centov korenja, ktero smo posejali n. pr. med lan ali v ječmen; v prav ugodnih slučajih pa ga more biti na oralu tudi po 300—400 centov, če je bilo samo na njivi. Korenje je zel<3 tečna in zdrava jed za vso živino in je gotovo veče vrednosti za krmenje, kakor 217 repa in celo pesa. S korenjem se kaj izvrstno pitajo prešiči, tudi konjem je všečna in jako koristna hrana, kravam pa pri¬ pomore, da dobe mnogo in mastnega mleka. Angleški gospo¬ darji posebno čislajo to rastlino in krmijo korenje najbolj konjem, tako da dobivajo konji po 40 —50 funtov korenja na dan, se vd da kot prinesek k rezsnici in mrvi. Dva centa in pol korenja ima blizo enako vrednost, kakor en cent dobrega sena. Živinorejci, posebno tudi Angleški živinozdravniki sve¬ tujejo, konjem dajati nekohko korenja, če ne vsak dan, vsaj večkrat v mescu, ker je korenje prijetna in zdrava hrana konjem, in hladi živalim prevročo krvi. Kedar so pregreti konji, svetujejo zdravniki pokladati jim korenje, ktero jim je prav dobro hladilno zdravilo. Doktor Bleiweis pripoča živinorejcem, da naj bi se po¬ sebno onim konjem, ki so oslabeli po plučnih boleznih ali po kašljanji, naduhi in smoliki, in še kašljajo, pokladalo korenje, dobro zrezano in z rezanico pomešano. Prav bi bilo, dajati korenje tudi vsem mladim konjem, ki so zeld podvrženi smolikastim boleznim. Pa tudi za ljudi je korenje dobra jed, posebno žlahtnejše, malo korenje, o kterem pa bomo govorili natanjčnejše v vrt¬ narstvu. Korenjevka je sicer zdrava in tečna, ali živina je nema prav rada. Prav je, da jo posušimo v kozolcih, kakor repno perje, ktero posušeno moremo še porabiti za svinjski kotel. Frišno, še zeleno korenje pomešano med rezanico, je konjem všečno zobanje. Da si priskrbimo korenjevega semena , zberemo si naj¬ lepše in gladko korenje, ktero branimo čez zimo v hramih, ki niso ne prezatnhii pa tudi ne premrzli. Spomladi se presadi v dobro zrahljano in močno zemljo, kjer ga po potrebi oko¬ pavamo in oskrbujemo. Do velike Gospojnice (vel. šmarna) že dozornje, ter se požanje in posuši. Seme se shrani na subem. 4. Pastinaka (Pastinaca sativa). Ta rastlina je enaka korenji, le v tem se loči, da za¬ hteva nekoliko boljšo zemljo, kakor ono. Obdeluje se ravno tako, kakor poprejšna rastlina in daja tudi prav tečno in zdravo pičo. 218 6. Pesa (Beta cicla). Pese je več plemen, od kterih omenjamo sledeče: Rdeča pesa, ktero imenujemo tudi rona in jo rabijo naše gospodinje v kuhinji, da jo pomešajo med solato. Bela pesa je najbolj znana in te zopet je več sort. Ve¬ lika pesa, ki ima belo mezdrovino, je zelč rodovitna in raste tudi nad zemljo ; v dobri, močno pognojeni zemlji zrase tako debela, da tehta ena sama pesa 10—15 fantov. Rumena pesa ima rumeno mezdrovino in je po obliki blizo enaka hruški; zeld jo čislajo, ker je posebno sposobna za napravijanje cikorije, bogato pa ne obrodi. Sploh moramo razločiti peso: podolgasto ali bolj okroglo ali podobno hruški. Rumena ali bela pesa je posebno za napravijanje sladkorja sposobna in najbolj sloveča sladkorna pesa je: Bela cesarska sladkorna pesa (Imperial) ali zdaj še bolj znamenita bela Vil- morn-pesa, ki daje največ sladkorja. Pesa rase pod srednje gorkim in ne kol ko vlažnim ob¬ nebjem. Ljubše so ji nekoliko zvezniše zesnlie, ktere pa ne smejo biti mokrotne. V dovolj zvezni, glinasti zemlji zamoremo naj¬ lepšo in najboljšo peso pridelovati. V bolj lehki, peščeni zemlji more le v vlažni letini dobro obroditi. Globokejša je zemlja, boljša je za peso: če je v zemlji tudi nekoliko apna, bo tudi pesi prav všeč. V kolobarju ji odločujemo sploh okopavnim rastliuam od- menjeni prostor. Zemlja mora biti tudi že pred zimo globoko s podzemeljskim oralom zorana, ktero spomladi še enkrat dobro prerahijamo, ker le rahlja in čista zemlja pesi ugaja, če sa¬ dimo krmensko peso, moramo ji gnojiti s prav močnim in frišnim gnojem; sladkorni pesi pa bi ne bilo to koristno, ker frišen, močen gnoj sicer zdatno pospešuje njen pridelek, toda pesa ima v sebi zel<5 malo sladkorja, več pa drugih gnilčnih tvarin, kar pa tovorničarjem, ki izdelujejo iz pese sladkor, ne more biti po volji. Le če ji jeseni, tedaj že pred zimo, zemljo pognojimo z dobro razkrojenim, hlevskim gnojem, mo¬ remo še dovolj dobro sladkorno peso pridelovati, da se gnoj do spomladi, ko imamo sejati peso, že prav dobro v zemlji razdeli in razkroji. Nekteri nemudoma jeseni že po sv. Mihelu podorjejo gnoj v zemljo, ktero so namenili za sladkorno peso. Ker potrebuje pesa prav mnogo kalija in tudi precej fosforove kisline, prav dobro ji postrežemo, če ji privoščimo pepela ali drugih kalijevih soli in tudi razkrojene, koščene moke. Kjer sade večkrat peso , prav store, če privoščijo zemlji tudi ne¬ koliko apna, kakor smo to v oddelku o gnoju povedali. 219 Seje se pesa ali naravno na njivo ali pa najpopred v po¬ sebne lehe, v ktenh ostanejo rastlinice toliko časa, da se dobro okrepčajo, in po tem se presajajo na njivo. Ta način je gotovo sigurniši, čeravno več dela in stroškov stane. Na take lehe moramo zgodaj posejati seme in prav marljivo oskrbovati mlade rastlinice, kar tudi ni težavno, ker imamo vse rastlinice skupaj na enem kosu zemlje. Oe je je treba varovati ponočnih mrazov, zamoremo jih pokriti s slamo, če jih suša tare, prilivati jim vode, ktera pa ne sme biti mrzla; boljše je, če je čez dan stala v kakem čebru, da jo je neko¬ liko solnce ogrelo. Ko se presajajo sadičice, dobro je, da jih pred sajenjem namakamo v mešanici, ki se napravlja iz kravjeka, vode in zemlje. Pesa se mora v rednih vrstah sa¬ diti, tako da je vrsta od vrste pol drugi čevelj do dva čevlja narazen in rastlina od rastline v vrsti po en čevelj oddaljena. Peso presajati je najboljše ob vlažnem vremenu, kteremu sledi potem dež. Dobro je tudi koreninice mlade sadičice pred pre- sajenjem nekoliko pokrajšati. Navadno se seje, posebno sladkorna pesa naravno na pri¬ pravljeno njivo. Tudi tukaj je najbolj pravilna vrstilna setev; vrsta od vrste je za pol drugi čevelj oddaljena; v vrsti pa stoje rastline za tričetrt čevelja narazen. V prav močni zemlji mora biti pesa, ktera je namenjena za napravljanje sladkorja, veliko gostejše sejana, kakor pa krmenska pesa, pri kteri ni ravno treba paziti na veliko sladkorja, ampak le, da velika in debela zrase. Dobro je, da namakamo pred sejanjem pesno seme. Potrebujemo ga na enem oralu po 12—18 funtov, ko¬ likor gostejše ali redkejše ga posejemo. Mlade rastlinice po¬ trebujejo prav pridnega oskrbovanja. Marljivo jih moramo okopavati in čistiti plevela; nekteri poljedelci celo trikrat okopavajo peso. Pri prvem okopavanji moramo vse pregosto stoječe rastline izpuliti; kjer pa ktera pomanjkuje, moramo jo z drugo nadomestiti. Sladkorna pesa, posebno taka, ktera rase ne-le v zemlji, ampak tudi nad zemljo, mora biti tudi osuta, ker oni del pese , ki rase nad zemljo, nima toliko sladkorja, kakor ko bi bil zasut z zemljo. Peso napadajo tudi nektere živali in bolezni; posebno jo nadlegujejo črvi navadnega kebra in zemeljske bolhe. Bolhe napadajo peso. najbolj v gorkem vremenu. Pesna mušica (musca conformis) marsikterikrat močno škoduje tej rastlini. Tudi neka gnjilina se vgnjezduje v pesi. Vsled te bolezni.za¬ čenja perje veniti in se popolnoma. posuši ali pa skrči in povije in kmalu potem začne gnjiti njena mezdrovina. 220 Nekteri obirajo perje p6se; to pa nikakor ne more biti ugodno rastlini, posebno 68 jo obiramo že zgodaj, ker gotovo bo pesa v zemlji revna ostala. Proti jeseni , ko že začenja spodnje perje rumeneti, smemo jo obirati. Šyerc je dokazal, da dvakratno obiranje pese je toliko škodovalo, da je za 35 odstotkov manj pese pridelal. Tovarničarji, ki kupujejo peso, da izdelujejo sladkor, zeld nasprotujejo, da se obira perje. Znano je našim bralcem, da sedaj vse tovarnice izdelu¬ jejo sladkor le iz pese. Povedali smo tudi, da bela, cesarska sladkorna pesa je za to najboj pripravna, ker ima v sebi naj¬ več sladkorja. Pesa pa, ki je rasla v zeld pognojeni, močni zemlji, ni za sladkorne tovarnice. Kjer so velike tovarnice, imajo lastniki navadno že sklenjene pogodbe s poljedelci, kte- rim narcče, kako peso morajo sejati itd. Za izkopavanje pese so prav primerna orodja, sicer pa se lehko izpuli iz zemlje; proti sv. Mihelju jo navadno pulijo. Pesi, ktera se prodaja v sladkorne tovarnice, se navrhu glava s perjem vred odreže, ker zgornji del, ki je navadno bolj zelenkast, je le malo vre¬ den za sladkor. Paziti moramo, da se pesa ne rani, in v suhem, lepem vremenu spravlja. Predenj se pesa spelja v hram ali v podzemeljske jame, mora se dobro osušiti, tudi rana, ktera je nastala pri odrezavanji perja. Kjer imajo prav ve¬ liko sladkorne pese, kakor n. pr. po češkem, Moravskem itd., spravljajo jo le v podzemeljske jame. Sladkorne pese moremo na enem oralu pridelati do 300 centov, en cent se prodaja navadno po 60 krajcarjev. Veliko več moremo pridelati krmenske pese, ker taki smemo močno in bogato gnojiti; 400—500 centov na oralu ni nič nenavadnega, tudi perja se precej dobi, ktero je zeleno dobro za živinsko krmo, posušeno pa za svinjski kotel. Pesa je prav dobra krma za molzne krave. Slednjič moramo vendar še to omeniti, da nekteri sadd par let zaporedoma peso za peso na isto njivo. Če ji še tako bogato gnojimo, pri vsem tem bo zemljo zeld izmolzla, kakor to tudi dejansko spričujejo skušnje v onih deželah, kjer so pred nekterimi leti vstanovili sladkorne tovarnice. Vsak je sadil peso dve, tri leta zaporedoma na tisto njivo, ker je lep denar za njo potegnil, ali kmalu zemlja ni hotela več rediti ne pese, pa tudi ne drugih rastlin. Potrebno seme si odgojujemo pri pesi kakor pri koren ji. Ker je seme pese navadno precej drago (cent po 20 gold. in še več) in ga na oralu po 8—10 centov pridelati moremo, nebi biio napčno, tudi za to porabiti njivo. Izbrati moramo naj- iepšo peso, ter ji porežemo perje, a ne da bi ji ranili srca, 221 in hranimo po zimi v pesku y suhi, ne premrzli kleti. Spomladi o presadimo na dobro pognojeno zemljo dva čevlja eno od druge narazen in sicer taao globoko, da le njena glava in perjično srce iz zemlje moli. 6. Repa (Brassica rapa). Tudi navadne repe imamo več plemen. Pri nas jo sejemo navadno še le mesca julija, ko smo poželi žito, zato jo ime¬ nujemo strnišno repo. Ta rastlina je prav zadostljiva in ji posebno ugaja vlažna, peščeno glinasta zemlja; težko mokro ilovico pa sovraži, ljubše še ji je požgano mahovje. Nji mo¬ remo gnojiti z vsakterim, tudi frišnim gnojem ; dobro ji dž tudi kompost, gnojnica, koščena moka itd. Prav bi storili, da bi z naštetimi gnojilnimi tvarinami gnojili strnišni repi, ker takrat, ko moramo repo sejati, imamo navadno zeld veliko dela n. pr. žetev žita, setev ajde, repe itd., in malo časa nam ostaja za dovaževanje gnoja, kteri, če je prav frišen, ne služi posebno repi, ker je še premalo razkrojen in z zemljo združen; tak frišen gnoj zeld pripomore, da se mnogo plevela prikaže, in privabi sitne zemeljske bolne na repo, k ter e morejo celo mlado setev pokončati. Bepa zahteva globoko in dobro zrahljano zemljo; zato moramo nemudoma, ko smo spravili žito z njive, dobro pre¬ orati zemljo in jo krepko prevleči z brano. Nekteri sejejo repo že o sv. Petru in tisto leto na do- tično njivo nič drugega ne sejejo, kakor repo; imenujejo to repo navadno prašnico, ker že pred zimo enkrat preorjejo zemljo, ktero še spomladi in pred setvijo repe zopet preoravajo. Me¬ nimo, da taka repa mora biti trda, lesena in grenka; vsaj je obče znano, da zgodaj sejana repa, tudi taka, ktera se seje med proso, je navadno trda in puhla. Strniščno repo sejati je najpripravniši čas druga polovica meseca julija, tako da, je strniščna repa do sv. Aue posejana. Na en oral se poseje 4 ^ do 5 funtov semena, ktero se prav plitvo zavleče^ Le skušen sejalec zna enakomerno posejati repino seme. Ce ja mlada S8tev prav gosta, moremo z velikim pridom prevleči jo a brano, ktera vse pregosto stoječe rastline izpuli. Pridna pletev in skrbno okopavanje zdatno pripomore, da se debela repa izredi. Vedno moramo skrbeti, da ne stoje rastline pregosto; če jih nočemo z brano stanjšati, moramo jih vsaj pri prvi pletvi toliko izpuliti, da bodo ostale mogle vspešno živeti; le redka repa bo debela. Naj hujši sovražnik strniščne repe so ze¬ meljske bolhe. Nekteri priporočajo sejsti repo v posameznih. 222 obrokih, tako vsaj en del posejemo teden pozneje. Bolhe ve¬ liko bolj ljubijo mlade rastlinice, kakor nekoliko starejše, ktere imajo že bolj trdo perjišče in ko pokončavajo mlado setev, odrasejo starejše rastline že toliko, da jim ne morejo veliko hudega več storiti. Bolhe posebno napadajo zgodaj po¬ sejano repo. Sicer je kaj težavno bolhe odgnati, ko so se na¬ selile. Nekteri jih preganjajo ali vsaj skušajo pregnati s tem, da potresajo po mladih, še prav nizkih rastlinah pepel, saje, apno, v prah stolčeni tobak. Drugi škrope rastlinice z vodo, v k teti raztepe nekoliko soli, ali z vodo , v kteri skuhajo česna, starih smrdljivih rib, rakov in drugih živali. Dobro je tudi tu in tam med repo posejati kako konopljeno seme, iz kterega zrasejo rastline, kterih duh je zelč zopern mrčesom. Najbolj pa jih prežene dež, ki zraven tudi mladi setvi zdatao koristi. Tudi gosenice kapusnika napadajo to rastlino, vendar ji niso tako nevarne, kakor zgodnji repi. Blizo enaka sredstva veljajo tudi proti gosenicam, kakoršna smo našteli bolham. Tudi neka gnjilina napade repo, ktera pa more po hramih shranjeno repo popolnoma pokončati. Bepa mora biti populjena do sv. Lukeža, le v gorkejših, južnih krajih jo morejo pustiti do sv. Martina na polju, ker se nimajo bati tako zgodaj mraza in snega. Če more dalje časa ostati v zemlji, ktera je dovolj močna, in ji zamore da¬ jati dosti živeža, lehko je dobimo na enem oralu po 100 do y^7> ^ r in ob ugodnih letinah moremo na oraiu pridelati po 200—350 centov kolerabe. Perje kolerabino je še boljše za krmenje, kakor repino in pesino. Kaj rada gnjije koleraba posebno, če je v velikih kupih spravljena. Boljše je, če jo hranimo v suhih zračnih hramih, kjer jo dobro s slamo pokrijemo, da ne zmrzne. Če je pa ne moremo porabiti do zime, moremo jo shraniti tudi v podzemeljskih jamah, vendar ne v prevelikih kupih; vedno ji moramo primešati tudi suhega peska. Koleraba je dobra za živinsko krmo, rumena pa je tudi ljudem priljub¬ ljena jed; o tej poslednji bomo govorili natanjčnejše v vrt¬ narstvu. Posebno sloveča je koleraba, imenovana „Wnise- Pieshed“, ktera kaj velika izrase. 8. Buča (CncurMta pepo). Tuii to rastlino hočemo tukaj popisati, ktera daje prav dobro pičo za svinje. Te rastline je več plemen, ktera se po¬ sebno razločujejo po velikosti, obliki, barvi itd. Buča zahteva gorko zemljo, ki je dovolj suha in zeld gnojna ; ravno tako ji ugaja gorko, vendar ne presuho obnebje. Če je peščena zemlja prav močno pognojena, moremo v taki zemlji prav lepe in velike buče izrejati. V. nekterih krajih n. pr. po Nemškem posade celo njivo z bučami, pri nas pa se sadi le ob krajih in na koncih njiv, zopet nekteri jo posade med koruzo. Če hočemo prav debele buče dobiti, moramo tisti kos zemlje, v ktero se položi bučino seme, prav dobro zrahljati z lopato in pognojiti z dobrim, že razkrojenim gnojem, ktarega pokrijemo z zemljo, v ktero vtak¬ nemo potem po 3—5 bučnih pešk. Prav je, da tudi buči nekoliko pomagamo, ko rase in kaj dobro je, če spravimo pod bučo dileo ali kamnato ploščo, da ne leži .buča na goli mokri zemlji, da jo tedaj obvarujemo gnjijenja. Nekteri jo tudi včasih obračajo, da ne leži vedno na eni strani. Buče moremo zelene rabiti za krmenje in go¬ tovo so naše gospodinje vesele, če imajo dovolj debelih buč okrog koruze in zelnika, ker kmalu morejo potolažiti silne prešiče, ki kličejo po jedi. Buče so dozorele, če so lepo ru¬ mene in če donč, kose potrkajo, enako praznemu sodu. Buča ima v sebi še precej sladkorne tvarine in je priljubljena piča prešičem, in tudi kravam. V nekterih krajih napravljajo ku¬ harice tudi Iz mlade buče prijetno jed. Peške moramo dobro posušiti na zraku in na suhem do prihodnje spomladi shraniti, bučinih pešk pa ne smemo prezgodaj saditi, ker mladim rast¬ linicam zel<5 škoduje spomladanski mraz. 225 Iz posušenih pešk moremo dobiti tudi olje. če imamo en cel oral posajen z bučami, pridelamo jih tudi čez 300 centov. 9. Zelje ali kapus (Brasica oleraeea capitata). Zelja je prav mnogo plemen, ktera se razločujejo po ve¬ likosti in debeljavi glav in tudi po barvi. Žlahtnejša plemena kapusa bomo navedli v vrtnarstvu. Dva plemena hočemo tu omeniti, kterih eno napravlja okroglo, drugo pa špičasto glavo, poslednje ne napravlja ravno velikih glav. Velikost zel- natih glav je sicer res nekoliko odvisna od velikosti plemena, čeravno stori tudi najboljše pleme v slabo pognojeni zemlji le majhne glavice. Kapus zahteva močno, srednje zvezno zemljo, ktera mora biti nekoliko vlažna. Ilovna zemlja mora biti prav dobro zrahljana in z dolgim, močnim, sploh hobatim gnojem po¬ gnojena, če hočemo v njej pridelati lepo zelje. Njivo, na ktero ho¬ čemo posaditi zelje, moramo že pred zimo prav globoko preorati, ker zimski mraz bo vrezano brazdo prešinil in storil rahlo, kar kapus ljubi. Spomladi moramo še vsaj enkrat zemljo prerahljati, nekteri jo celo dvakrat spomladi preorjejo. Brez bogatega in krepkega gnoja ne opravimo nič s kapuzom. Naj¬ bolj storimo, če že pred zimo podorjemo v zemljo dobro raz¬ krojenega hlevskega gnoja, spomladi pa polijemo zemljo s skretnico; kje! imajo ovce, naj zemljo pognojijo tifdi z ovčje- kom, s kterim kapuzu prav posebno vstrežejo. Seme se poseje redko v posebne sevne lehe, ktere morajo biti prav dobro zrahljane in tudi dovolj pognojene. Te lene se pokrijejo z vejami, da se obvarujejo mlade rastlinice pred živino in drugimi škodljivimi merčesi. V prav mrzlih nočih jih moramo pokriti s slamo, da jih obvarujemo mraza. Po¬ livati moremo take lehe z vodo, v kteri je tudi nekoliko po¬ mešanega kurjeka; posebno s takim polivanjem pripomoremo rastlinicam, če ni bila leha popred dobro pognojena. Semena, ktero se poseje prav zgodej, in iz kterega moremo izrediti dovolj mladih zeinatih rastlinic, je pol funta dovolj za cel oral zemlje. Sajenice moremo presajati prav skrbno in tudi o pravem času, ker prepozno presajene sajenice se navadno prav slabo obnesd. Prav dobro je, dapresajenice pred presajenjem vsaj nekoliko ur namakamo v pomešanici, ktero napravimo v čebru iz gnojnice in zemlje. Za presajenje je najboljše ne¬ koliko deževno vreme, in če je le mogoče, naj s presajenjem čakamo, da pride pohleven, gorak dež. če pa že čas hiti, da ne moremo odlašati, ne ostane nam druzega, kakor da n& zel¬ nik pripeljemo tudi en sod vode, s ktero prilivamo presajenim 226 rastlinicam; če tudi potem ne pride kmalu prepotrebni dež, moramo potruditi se, da donesemo žejnim sajenicam vode, brez ktere ne morejo vkoreniniti se, in tudi ne živeti. Sajenice se morejo presajati v zelnik, ki mora biti že prav dobro pripravljen in lepo poravnan, da se z lesenim klinom naredd dovolj prostorne luknje, v ktere se posadd. V nekterih krajih imajo posebno oralo, s kterim vrežejo grebene, na ktere se potem v primerni daljavi posadd sajenice. Vsikdar bi priporočali saditi zelje v pravilne vrste, ktere morejo biti po dva čevlja narazen in v vrsti naj se posadd rastline po en čevelj ena od druge. Nekteri priporočajo sledeči način za sa¬ jenje kapusa: Ko je ča3, da se presadijo sajenice v zemljo, naj se po zelniku izkopljejo pol drugi čevelj ena od druge jamice, ki so po štiri do 5 palcev globoke in primerno široke, v nje se nameče sekretnice in se zopet zasujejo s prstjo, tikoma vsake jamice se potaknejo sajenice v zemljo. Ta na¬ čin more biti prav dober, vendar le pogojno t. j. če sledi po 'enji vlažno ali celo deževno vreme. e pa nastopi suša in vroče vreme, zna hudo človeško blato nježnim koreninicam, ktere do njega prilezejo, zelo ško¬ dovati, celo vsahniti morejo mlade sajenice. Ko se prikaže plevel, moramo nemudoma zatreti ga in ob enem zelnate rastline okopati; tudi primerno osipanje zelnatim rastlinam dobro ugaja. Najhujši sovražnik kapusa so gosenice metulja, „kapus- nika“, ktere morajo cel zelnik uničiti- Ko so gosenice že na zelniku, prav težavno je odpraviti jih. Nekteri jih preganjajo, da rastline poškropd z raznimi raztopljinami n. pr. z miljnieo (žajfnico). Zopet drugi svetujejo zasajenje konopelj v zelniku; konoplja ima res nek poseben, neprijeten duh, ki je metuljem zeld zopern, tako da sena sajenice med konopljami ne vsede noben metulj in tako tudi ne naleže jajčic, iz kterih se ravno te zeld požrešne gosenice zaredd. Gotovo se še spominjajo naši gospodarji nesrečnega leta 1868, ko so požrešne gosenice skoro povsod pokončale vse zelnike. Poskušali smo najrazličniše po- močke, kteri so bili nasvetovani, toda vse je bilo brez vspeha; še največ smo opravili z obiranjem gosenic, nagnali smo v zjutranjih in zvečernih urah več žensk in tudi otrok v zelnik, ki so pobirali s kapusnega perja požrešne gosenice. Kes nas je stalo to obiranje nekoliko stroškov, vendar pa smo toliko zelja jeseni dobili, da smo ga vsaj imeli za domačo porabo. Pač bi znali neko prav zanesljivo sredstvo povedati, s kterim bi zamegli obvarovati zelaike tega hudega sovražnika; pa bojimo se, da se bo naš nasvet zdel gospodarjem prete- 227 žaven, čeravno se da iehko izpeljati. V teh malih besedah ga po¬ damo: Varujte prekoristne ptiče, ki se posebno od takih go¬ senic živč. Tudi bolhe napadajo zelje. Morda bi bilo tudi tukaj dobro, da bi čez nekoliko časa manjše rastlinice nasadili, ktere bi si gotovo bolhe izbrale rajše od že starih sajenic. Navadno hodijo naše pridne gospodinje v zelnik obirat perje zelja, kar pa ni nikakor prav; le proti jeseni sme se obirati, posebno že rumeno perje. Prav lepo in debelo glavnato zelje moremo dobiti, če vsaki rastlinici privoščimo nekoliko drobno raztolčenega ro¬ govja , ktero lahko dobimo pri obrtnikih , ki izdelujejo iz ži¬ vinskega rogovja glavnike in druge reči. Ce te ostanke po¬ mešamo med vroč konjski gnoj, vkterem ostanejo več tednov, dobimo prav koristno in dovolj razkrojeno gnojilno tvarino, ktera zdatno pripomore k obilniši rasti zelja, da napravlja lepe in trde glave. Ko se prvikrat okopavajo rastlinica, pri- suje se vsakej nekoliko (dovolj malo žličico) tega gnoja. Zgodnji kapus smemo porezavati že o sv. Mihelu, navadno pa se zelje spravlja iz zeljnika še le o vseh Svetih. Najbolje je, da ne¬ mudoma zelje očistimo in poribamo v dobro pripravljene kadi, da dobimo dobro kislo zelje. Pri obrezovanji zelnatih glav nabrano perje pokladamo kravam, kterim je priljubljena in tečna piča; kedar dobivajo krave dovolj zelnatega perja, prav dobro molzejo. Na enem oralu moramo po 4—5 celo 6 sto centov zelja pri¬ delati ; na enem oralu stoji po 10.000 rastlin, od kterih ne- ktere napravljajo glave po več funtov težke. Videli smo že zelnate glave, ki so pezaie po 20 funtov. Ce zelje le kolikaj dobro obrodi, more tehtati ena zelnata glava po 4 funte, tako da moremo računiti do 400 stotov pridelka na enem oralu. To nam kaže, da ta rastlina donaša bogate pridelke in da bogato povrača tudi poljedelcem, kteri pa imajo , če hočejo pridelavati debele zelnate glave, dovolj opravila in dela v zel¬ niku. Kmetovalci krog Ljubljane lepe novce dobivajo iz zel¬ nikov in prav bi bilo, če bi tuli drugi poljedelci pridelovali lepo zelje, ktero morejo zribano kislo prodajati v Trst. Ze¬ leno perje je tudi za opitanje volov prav pripravno, ostalo neporabljeno perje pa se posuši in gotovo dobro zaleže. Da si priskrbimo zelnega semena, izberemo si najlepših zelnatih rastlin s trdimi glavami, Ktere izrujemo in doma v suhem dobrem hramu, shranimo. Spomladi se te rastline pre- sade in pridno oskrbujejo. Zelnati storž je dober za pičo, če ga drobno zrežemo in med rezanico pomešamo; molznim kra¬ vam je taka rezanica prav všečna. 228 10. Orjaško kravje zelje. Posebno na Angleškem in tudi drugod sade poljedelci neko posebno zelje, ktero imenujejo orjaško, kravje zelje in ga rabijo izključljivo le za živinsko pičo. Prideluje se v splošnem ta rastlina enako navedenemu kapusu. Seme se poseje spo¬ mladi na posebne sevne lene, v kterih se odgoje mlade sa- jenice, in potem na dobro obdelano njivo presadijo. Ta rast¬ lina je zel<5 čvrsta in v južnih gorkejših krajih ostane celo zimo zunaj na njivi; napravlja več čevljev visoke storže, na kterih, zrase veliko širokega in sočnatega perja, ktero pa se zavija v glave. Perje je dobro in za krmenje molznih krav in posebno je to prav ugodno, da moremo obirati perje, kolikor ga n. pr. za dva dni potrebujemo. Za južne gorkejše kraje je ta rastlina velike vrednosti in prav bi storili gospodarji, da bi nekoliko tega zelja posejali zgodaj spomladi, nekoliko po¬ zneje in zopet nekoliko konec poletja. Tako bi mogli imeti vedno dovolj redilnega kapusnega perja za živino. Kmetijska šola v Gorici je tako ravnala in jeseni zasejala mlade saje- nice, ktere so se do zime dobro okrepčale in prav povoljno pretrpele celo zimo. Zgodaj spomladi so se kmalu tako lepo iu bogato obrasle, da smo imeli dovolj tečne krme za žiyino, ko ravno v tem času gospodarje najbolj sila tare za krmo, ker suha klaja prejšnjega leta je navadno že pošla, nove ze¬ lene pa še ni. Živinorejcem, ki rede veliko krav, kakor tudi onim, ki rede več prešičev, bi prav iskreno svetovali sajenje orjaškega krmenskega zelja, ktero zahteva sicer dobro pogno¬ jeno zemljo; posebno gnoj, ki ima veliko gnjilca, n. pr. ga- zova voda, kakoršna se dobiva v tovarnicah, ki izdelujejo gaz za svečavo, je tej rastlini ljub , kakor smo se sami o tem prepričali. 11. Koruza (Zea Mais). Ta rastlina spada sicer bolj v vrsto žitnih rastlin, ker pa mora biti večkrat prav pridno okopovana in osipana, moremo uvesti jo tukaj med okopavne rastline. Koruze (turšice, sirka,) je prav mno go plemen , ktera se razločujejo po lastnosti in velikosti rastline, po barvi zrnja itd. Nektera koruza je bolj zgodnja, druga bolj pozna; nektera ima debelo, druga drobno zrnje, ktero je najrazličnejših barv n. pr. belo, rudeče, rujavkasto, rumeno itd. Razločili bomo dva glavna plemena turšice t. j. navadna, r ume na koruza in mali laški činkvaatin, ki prav hitro dozo- 229 ruje in kterega v južnih gorkejših krajih n. pr. po Goriškem sejejo kot strnišno rastlino. Izmed ptujih plemen omenjamo veliko amerikansko koruzo, ktero imenujejo konjski zob , ki kaj visoko zrase in se rabi navadno le za zeleno krmo. Tur¬ šiča stori le v bolj gorkih krajih, v mrzlih severnih deželah jim noče roditi. Ilovna žemlja ']? tej rastlini ljuba in sicer le zarad tega, ker je takFlsemlja vlažniša; posebno v krajih, kjer je malo dežja, ji je taka vlažniša zemlja neobhodno po¬ trebna. Pa tudi rahleja, vendar dovolj močna peščena zemlja je za turšico dobra. Prav težko, mokro in mrzlo iiovico zeld sovraži, skoro ljubša ji je lahka peščenina. Koruza more v ko¬ lobarju slediti skoro vsakteri rastlini, najbolj ji pa služi čisla', plevela prosta zemlja; po deteljžči bi prav dobro storila, na¬ vadno pa se pripušča deteljšče ozimni pšenici ali lanu. Zem¬ lja mora biti prav globoko in dobro zrahljana. Pred zimo moramo njivo dobro preoravati, Če mogoče tudi s podzemeljskim oralom, ker v takej globoki zemlji morejo se krepko razvijati korenine turščine rastline, kar pridelek zdatno pospešuje. Spomladi mora slediti še druga, po potrebi tudi tretja brazda, ktero moramo s prav ostro brano prevleči. Ce smo tako rav¬ nali, smemo zagotovljeni biti, da bo zemlja dovolj rahla, čista, plevela prosta, ker zimski mraz krepko prešine pred zimo preorano brazdo, jo razdrobi, zrahlja in ves plevel pokonča; spomladansko obdelovanje pa zaduši vsaktero še ostalo plevelno rastlino. ,Če ktera rastlina pretrpi frišno gnojenje , gotovo že turšica, kteri ugaja frišen gnoj in kterega mora imeti prav veliko; brez bogatega gnojenja ne bo debele turšice. Ljub je turšici vsakteri gnoj, bodi si hlevski ali sekretnik, guano itd. Kjer se imajo bati spomladanskih mrazov, ne smejo pred sv. Jurjem koruze saditi. V mokro zemljo je ne smemo sa¬ diti, ker ji je zeld škodljiva, toraj je za setev boljše toplo in suho vreme. Le iz dobrega semena smemo pričakovati lepih in krepkih rastlin. Za seme moramo odbrati mlade storže prejšnega leta, ktere že pri spravljanji koruze odločimo in prav skrbno shranimo v suhih in zračnih hramih. Le prav lepe storž e, ki imajo od zgorej do konca povsod enako gosto in lepo zalito zrnje, smemo izbirati za seme. Ce hočemo prav natanjčno in sigurno ravnati, porabimo za seme zrnje le iz srede storža, ktero je navadno najlepše iu čvrstejše. Spomladi pred setvijo se semenski storži orobkajo. Ker seme počasi kali, storimo prav, če namakamo seme v. vodi, v kteri smo raztopili nekoliko železnega vitrijoia. V tej raztopljini ostane zrnje 48 ur. Najbolj prav je, če posadimo koruzo v redne vrste, ktere so po dva čevlja oddaljene, v vrsti pa mora biti 230 rastlina od druge po en čevelj. S sejalno mašino moremo turšico najlepše posejati; če pa te nimamo, moremo posluže¬ vati se lineatorja, s kterim zaznamujemo črte, po kterih se koruza posadi. Napčno je sejanje koruze na široko, pri tem se veliko semena nepotrebno razmeče in nemogoče je tako posejane rastline okopati in osipati s konjskim okopovalnikom. Nekteri z motiko napravijo jamice, v ktere nametavajo ne¬ koliko zrnov, drugi koruzo podora vajo. Vsem tem moramo priporočati, da ne pokrijejo zrnja pregloboko, dva palca zemlje je čez in čez dovolj za pokrivanje koruze, ker prav težko pre¬ rije kal rastlinice predebelo plast zemlje. ,, Če prav gosto sadimo , potrebujemo za en oral 1—l 1 /* mernik (polonik) semena, pri redkejši setvi, posebno velike koruze, ktero moramo prav redko saditi, se še en mernik se- ^ mena ne porabi. Le skrbno obdelovanje mlade turšice more zagotoviti bogat pridelek. Kakor hitro se prikaže plevel, moramo poslati na njivo plevice in če so rastlinice že dovolj čvrste, moramo okopavati jih. Za okopavanje turšice je prav dober konjski okopovalnik, s kterim moremo to delo prav hitro izvrševati. Okopavanje se more po potrebi enkrat ali pa tudi dvakrat ponavljati. Ko so rastline dober čevelj visoke, moramo jih osipavati z osipalnim oralom, ko so rastline 2 do 27 2 čevlja visoke, moremo to ponavljati, kar je rastlini prav koristno. Posebno v planjavah, kjer razsaja silen veter , ki marsikterikrat podira turšico na tla, bi prav storili, ko bi dvakrat osipavali koruzne rastline. Ko so rastline ocvetele, moremo vršičevje porezavati, ktero je izvrstna piča za molzne krave; ob enem se vsi stranski izrastki odlomijo, kteri bi sicer ovirali lepo razvijanje mnogozrnastega storža. Tudi bi svetovali pozneje vse revne storže odtrgati, ker Iz njih že tako nič pravega ne bo in glavnemu storžu vendar nekoliko škodujejo. Škodljivo pa je rastlini odvzeti tudi vse perje, kar se sme le prav proti koncu izvrševati, ko je že rastlina skoro dozorela. Kder turšica dovolj zgodaj dozori, naj ne obirajo perja iz nje, vsaj imajo nekoliko pomoči za krmo v stran¬ skih obrastkih in vrhih, ktere smejo porezati. Če je hud vihar podrl rastline na tla, moramo iti na njivo in postaviti rastline po konec , ter jih prav visoko z zemljo osuti, sicer ne bo nič iz poležane turšičae rastline. Da je turšica godna, kaže nam pokrivalno perje , kakor tudi trdo postalo zrnje, ktero ne moremo n. pr. z nohtom lehko opraskati. Prezgodaj pobrati turšico iz njive je škod¬ ljivo, ker nezrelo mehko zrnja potem kaj rado gnjije. Pri nas 231 je koruza že mesca septembra zrela, torej nam ni potreba, hiteti s spravljanjem turšice. Ko pa nastane dolgo vlažno ali celo deževno vreme, moramo hiteti z delom, ker vlažnost do¬ kaj škoduje zrnju. Ker vsi storži ob enem ne dozord, zato je prav, da manjšino še ne dozorele koruze pustimo in le dobro dozorele storže odtrgavamo. Odtrgane storže moramo nemu¬ doma izkožuhati, ker se sicer storži ogrejejo, če so v kupih nametani ; tako bgrejanje pa je zeld škodljivo dobroti blaga. Ostala stebla se porežejo in povežejo v snope, ktere v kozolcu dobro posušimo. Drobno razsekana ali razrezana turšična slama je prav porabljiva za živinsko pičo, posebno prav storimo, da jo pomešamo med rezanico, ker v take majhne in tenke kosice razrezano slamo živina prav dobro povžije. Nekteri pri okužu- hanji turšice puste dva spodnja pokrivalna listka, da morejo pa¬ roma po vez avati storže, ktere potem obešajo po drogovih v suhih zračnih prostorih. Vsaj oni storži, ktere smo odločili za seme, morajo biti tako hranjeni. Kjer imajo obilno turšice, okužu- hajo vso turšico do golega in spravljajo storže na prostorna zračna podstrešja; po Ogrskem imajo posebne čardake, ktere so' napravljene iz remeljnov. Navadno so take hišice le par čevljev široke, po 8—10 čevljev visoke in po več sežnjev dolge; od vseh strani dohaja tedaj zrak do shranjenih storžev. Če shranujemo storže po tleh v hramih ali v-podstrešji itd., moramo jih večkrat obračati, ker storž sam je zeld podvržen gnjilobi. Le ko so storži prav dobro posušeni, moremo pri¬ čenjati z robkanjem koruze. Če bi ne mogli čakati popolnega posušenja storžev, moramo jih posušiti v nekoliko ogretih su¬ šilnicah , ali kakor ravnajo naši kmetje, da namečejo nekoliko storžev na peč. Najhitreje moremo to delo' izvrševati s stro¬ jem, kterega smo že popisali; sicer pa je prav dobro orodjice majhna mašinica, ktera se v roki drži in ž njo se veliko več opraviti more, tudi ne stane več od 60 soldov. Orobkano zrnje moramo nekoliko časa sušiti na zračnih tleh, da se po- polnoma posuši, le ko je turšica prav dobro suha, smemo jo spraviti v žitne hrame. Na enem oralu moremo pridelati u _ 3s . po 30—40 vaganov, pa tudi 50—70vaganoyse je more dobiti na oralu izvrstne zemlje, kakor smo videli sami na kmetiji po Ogrskem. V Altenburgu so dobili iz enega orala .75 vaganov, to je 150 mernikov. Slame moremo na oralu pride- " J , lati po 40—60 centov, ktera more biti vsa porabljena za krmo, posebno če jo dobro stolčenem in potem s slamoreznico dobro razrežemo, Pokrivalno perje, tudi ličkanje imenovano, se dobro poruši in porabi za steljo. Storži imajo sicer tudi nekoliko redil- nosti v sebi; če se posušijo in potem v stopah stolčejo, morejo 232 se potrositi po rezanim, ter tako s pridom porabiti; navadno pa se požgejo. Zrnje je za mnogovrstno porabo. Ko je še mlado mlečno , je spečeno prav prijetna jed, posebno pastirjem, pa tudi imenitnim gospodom, kakor smo videli v Buda-Pešti, glavnem mestu na Ogrskem, da so najbogateji ogrski plemenitaši v go¬ stilnicah zahtevali tako pečenko. Kdo izmed nas ne pozna koruzne moke, ktera daje tečen in dober kruh in posebno juž¬ nim Slovencem znano in priljubljeno polento, ktera je prav tečna in zdrava jed. Ker je polenta vredna, da bi jo naprav¬ ljali povsod, kjer koli pridelujejo turšico, hočemo tukaj na kratko povedati, kako se napravlja. Najprvo se priskrbi potrebna množina vode, ktera mora vreti in ktera se ob enem tudi osoli; (en bokal vode zadostuje za dva funta moke). Ko vre voda, se vsiplje v njo polagoma moka in neprenehoma se meša z žlico, dokler ni vse dobro skuhano, kar se spozna na tem, da se postala polenta rada od žlice loči in da ne diši več po sirovi moki. Prav dobro je, če se pomeša nekoliko turšice med ajdo in rž, kar daje prav dobro moko. Da je tudi slednjič koruza izvrstna piča za opitaDje živali, je obče znano; one svinje, ktere se opitajo s turšico, dajejo najlepši Špeh. Zdaj izdelujejo iz koruze tudi žganje in pivo. Posebno po Kranjskem imamo navado posajati med ko¬ ruzo tudi nekoliko .fižola , kar more zdatno povišati dohodek dotične njive; ravno tako se tu in tam kaka buča med ko¬ ruzo posadi. Sknšeni gospodarji trdč, da s tem, če vmes koruze posajajo tudi fižol, morda nekoliko manj koruze dobe, nasproti pa toliko fižola, da bi iz dotične njive s samo koruzo nikdar ne dobili toliko dohodka. 12. Sirek (Sorghnm vulgare). To rastlino sejejo posebno v južnih deželah, kjer tudi njeno zrnje rabijo za moko, ki pa je nekoliko bolj pusta. Siršče, to je zgornji del stebla te rastline, rabijo za napravo metelj. Sicer se rabi zrnje za živinsko pičo. Sirek zahteva močno in dobro pognojeno zemljo, kakor tudi že boljše gor- keje obnebje. Zemljo moramo prav tako pripravljati mu, kakor tnršici in ravno taka je z gnojem, le ko mn prav bogato po¬ gnojimo, dobro obrodi. Seje se navadno mesca maja, najboljša je redka setev v vrstah, ravno tako, kakor smo nasvetovali pri tnršici. Enkratno okopavanje in potem sledeče osipanje za¬ dostuje tej rastlini, ktera v dobri zemlji kaj visoka zraste, še veliko viši od koruze. Semena moremo dobiti kakih 20—30 vaganov; pa tudi slama je velike vrednosti, ker je dobra za 233 krmo, vršiči pa se rabijo za napravo metelj. Tej rastlini so¬ roden je tako imenovani kitajski sladkorni sirek (sorghum saccharatum), kttri se rabi posebno kot krmenska rastlina, pa tudi za napravo sladkorja je sposobna, vendar se pa ta rast¬ lina veliko počasneje razvija, in dozoruje le v bolj gorkih legah. Iz stržena in steblovih nitih iztiskajo sladkor; posebno za na¬ pravo žganja je še najbolj sposoben sok te rastline. Navadno se pa seje za pridobivanje zelene krme, kar bomo natanjčneje popisali v oddelku krmenskih rastlin. IV . Krmenske rastline. Od kar so opustili poljedelci navadno triletno kolobarenje s praho in uvedli vrstilno setev, vsled ktere odpada praha, ktero imajo nadomestovati posebno dtteljske rastline, naha¬ jamo posebno v nekterih deželah velike kmetije, ktere rede dokaj živine skoro izključljivo le z rastlinami, ktere pridelu¬ jejo ha njivah, ker mnogokrat še enega travnika nimajo. Veliko važnost pridelovanja krmenskih rastlin na njivah smo že po- povedali, ko smo govorili o vrstilni setvi. Posebno v naših slovenskih pokrajinah nam veleva zdravi praktični gospodar¬ ski um, da se pečamo najbolj z živinorejo, za ktero moramo imeti dovolj travnikov in če teh nimamo dovolj , prav dobro si moramo pomagati s krmenskimi rastlinami, ktere pride¬ lujemo na njivah. S takim menjajočim se vrstenjem zemlja gotovo mnogo boljša postaja , ker navadno krmenske rastline zemlje ne izmolzujejo prehudo in porabijo se doma, ter pri¬ dejo kot gnoj zopet zemlji v prid. 1. Štajerska detelja (Trifolium pratense satlvum). 4*M, v »v V ) . Slavni Subert je prvi vpeljal setev te detelje, ktera je večletna rastlina. Ta detelja ljubi bolj vlažno in hladno obnebje, v suhih krajih posebno, kjer imajo suho spomlad, ne štori dobre. Čeravno ni prezbirčljiva in tudi na srednje peščenih zem¬ ljah Je obrodi, vendar ji je najljubša globoka apnena zemlja; posebno pa sovraži mrzlo težko ilovico, sploh vse mokre zemlje. V bolj peščeni zemlji jo moramo sejati le, ko dobro pognojimo tako zemljo, ktera more tudi v taki legi biti, da je dovolj vlažno; če pa je letina suha, malo detelje bomo na taki zemlji nakosili in še celo bati se je, da se ne posuši vsa detelja s koreninami vred, kar se ni bati v močnejših zemljah, 234 če se tudi za tisto leto detelja slabo obnese, vsaj korenine ostanejo zdrave in nepokvarjene. Ssrbeti moramo, da dobi prav dobro jrahljaao.. zemljo ; v še tako dobri zemlji bo slabo sto¬ rila, če nismo prav marljivo z oralom preoravali dotične zemlje. Taka zemlja ji bo posebno ugajala, ktera je bila že večkrat globoko prerahljana; prav storimo, če že pred zimo preorjemo njivo tudi s podzemeljskim rovarjem, tako globoko oranje tudi onej žitni rastlini, med ktero se vsej e detelja, ne bo škodo¬ valo , deteljne koreninice pa bodo mogle segati globoko v spodnjo plast, iz ktere bodo rastlini dovaževale mnogo redil¬ nega živeža, ki se nahaja v spodnjih plasteh, do kterih ne morejo dospeti druge n. pr. žitne rastline s svojimi plitvimi koreninami, take globoko vkoreninene detelje pa tudi ne bo tako hitro vničila tudi več tednov trajajoča poletna suša, ker v spodnji zemlji je vedno še kaj vlažnosti, ktera pride kore¬ ninam v prid. Pa tudi dovolj močno zemljo zahteva ta rastlina, kteri pa sicer vsakteri gnoj dobro ugaja. Najboljši prostor v kolo¬ barju ji odločimo , če jo stavimo za okopavnimi rastlinami, kterim smo dobro gnojili in tudi globoko preoravali zemljo. Sama po sebi pa ne sme prehitro slediti; pred 6. letom se ne sme povrniti na isto njivo in ravno iz tega vzroka, ker živi iz spodnje zemlje, v kteri se pa ne nabere ravno tako hitro potrebna množina redilnih tvarin. Da ji moramo odmeriti dobro pognojeno zemljo , ali vsaj tako, ki je v stari moči n. pr. po okopavnih rastlinah, je vzrok, da posebno mlada setev dokaj hrana in vlažnosti potrebuje, to pa mora dobivati le v dobro gnojni zemlji. Navadno se .seje detelja med žito, ktero daje mladim rastlinicam dobro odejo, ktere potrebujejo posebno v prvem času mladosti. Deteljo sejemo med jaro žito, pa tudi med ozimino; kjer je bolj suha zemlja in le malo vlažno obnebje, je boljša setev detelje med ozimno žito, v ktero pa navadno posejemo deteljno seme konec zime, ko se sneg topi, tako da ga velika vlažnost dovolj v zemljo spravi. Sicer pa počakamo ž njo do spomladi, da se zemlja nekoliko osuši ter jo potem posejemo in seme z lehko brano zavlečemo. To tudi mladi žitni setvi dobro ugaja, kakor smo se učili pri žitnih rastlinah. Le v milem obnebji seje se deteljno seme že jeseni, ko se seje ozimno žito. Nekteri jo sejejo tudi med lan, kar more tudi dobro biti, celo med ajdo sejati jo priporoča slavni Thaer. Če velja za žito redka setev, mora pa detelja prav gosto vsejana biti; le gosta detelja more zboljševati zemljo in uničevati plevel. Dvajset funtov semena moramo posejati na en oral; če pa je zemlja slaba, tudi še nekoliko funtov 235 več; semena pa ne smemo pregloboko zavleči. Najsigurneje delamo, če najpopred prevlečemo ozimno setev z brano in potem vsejemo seme, ktero z valjarjem povalimo v zemljo, valjar ga dobro pritisne v zemljo, če ga sejemo nemudoma po vsejanem žitu, tudi prav storimo, da ga z valjarjem v zemljo potisnemo. Glavna stvar je, da ne pomaDjkuje spomladi vlažnosti, sieer le malo detelje obzeleni. Ko je žito požeto, moramo nemudoma mlado deteljico oprostiti žitnega strnišča, ktero nekteri pokosč, drugi z brano prevlečejo. Vsikdar bi sveto¬ vali, da se mlada detelja v prvem letu popase, ne pa celo prav nizko pokosi, ker težavno se mlada rastlina še potem toliko okrepča, da more vspešno prestajati zimske neugodnosti. De¬ telja v hudih zimah tudi pozebe, posebno v plitvejih peščenih zemljah. Prav posebno vstrežemo mladi detelji, da ji pripo¬ moremo z gnojem, n. pr. z gipsom, pepelom , kompostom, apnom, tudi s stanjšano gnojnico jo moremo polivati. Gotovo pa je deteljo gipsati najprimerniše in najnavadniše gnojenje, ktero smo že v prvem poglavji nekoliko omenjali. Kjer se nahaja gips ali vsaj v ne preodaljenih krajih, naj vsak polje¬ delec detelji s tem gnojem pomaga. Navadno se gipsa detelja spomladi in se zbere za to vlažno vreme. Gotovo pa še boljše storimo, če deteljo gipsamo spomladim jeseni. Koso rastlinice zrasle toliko, da pokrivajo zemljo, je najboljši čas, da jih po¬ trosimo z gipsom. Gipsanje posebno tedaj koristi, če vreme ugaja, brez vlažnosti bomo malo koristi videli od gipsanja, kakor tudi prehudo de že vanj e ravno ne pospešuje vpliv takega gno¬ jenja. če gipsamo deteljo dvakrat v letu, to je spomladi in jeseni, potrebujemo zavsakikrat l 1 /,—2 centa gipsa. Prav ko¬ ristno je tudi, če spomladi deteljo z brano prevlečemo, po¬ sebno tako, ki je že večletna, s takim prevlačenjem zrahljamo storjeno zemljo in pokončavamo plevel. Ravno tako moramo pograbiti spomladi iz detelje vso šaro in kamenje. Ne-le neugodno, n. pr. presuho vreme ali hude, mokre zime morejo zel<5 škodovati tej rastlini, tudi še druge živali so, ktere pa zeld nadlegujo n. pr. polži, posebno pa tudi miši, ktere se kaj rade ugnezdijo na tistih njivah, kjer se pušča detelja, da seme stori. Prav zel<5 ji nagaja tudi medena rosa, kakor ji tudi zeld škodujejo plevelne rastline, izmed kterih omenjamo predenico. Detelja v hudih zimah tudi izzebe, posebno če je le slaba in revna, ker ima le plitve korenine, če je zimski mraz de¬ telji toliko škodoval, da so vse korenine poškodovane, tako da ne moremo imeti nade na zopetno obzelenenje, ne ostane nam druzega, kot preorati tako njivo; če pa je še kaj upanja, mo- 236 ramo pripomoči ji z dobrim komposto m ali gnojnico, posebno tak kompost, ki ima v sebi tndi dovolj pepela ali vsaj pepe- luške in kterega smo potrošali tudi z apnom. Prav posebno ugaja detelji, če jo spomladi z brano pre¬ vlečemo, ravno ko začenja rasti. Omenjali smo že, da ostaja ta detelja več Set na tisti njivi; navadno pa ostane na njivi le eno leto, prvo leto je posejana med žito in ne moremo računiti dohodka, ker ni v tem letu še dovolj zrasla za košnjo. Nekteri jo puščajo dve leti, v drugem letu pa navadno je že manj nakose , kakor v prvem. Ali ima ostati detelja večali manj časa na isti njivi, odvisno je od lastnosti zemlje in tudi od dragih gospodarskih razmer. Na globokih in izvrstnih njivah more prav dobro ostajati tudi dve leti na isti njivi. Deteljo moramo v enem letu trikrat kositi, prve dve košnji ste navadno boljši, zadnja že revniša; sicer je pa to dokaj odvisno od vremena; v vlaž¬ nem vremenu bomo dobili bogato košnjo , huda poletna suša nam more drugo košnjo prav zeld znižati. Ce ja detelja revna, prav storimo, da jo tretjikrat še mlado kosimo za živino. Kdor pušča deteljo dve letina njivi, more ji vsaj spomladi postreči z dobrim kompostom in posebno z gipsom; tudi prav stori, če zadnjo košnjo opusti in to tretjo deteljo podorje ob pravem času, da tako zeleno pognojena zemlja še do setve dobro raz¬ pada ; na taki njivi bomo potem najlepšo pšenico videli. Kjer krmijo živino doma v hlevu o poletnem času , po- kose deteljo in jo rabijo za zeleno pičo. Če se hočemo pri- skerbeti z dobro , suho deteljo za dolgo trajajoči zimski čas, moramo vedeti o pravem času jo pokositi in tudi dobro po¬ sušiti. Ko je detelja ravno v polnem cvetji, potlej je zadnji čas, da jo pokosimo, ker predno stopi v polno cvetje, je naj¬ bolj sočnata in le iz take moremo napraviti dobro in redilno suho deteljo. Naj bi naši gospodarji le pogledali ono deteljo, ktero pustč, da stori seme; kako pusta je taka suha detelja in vsaj vsi ved<5, da ni veliko boljša od navadne slame. Zato opominjamo še enkrat naše poljedelce, da po kose deteljo, ko začenja cvesti. Prav težavno je posušiti pokošeno deteljo, po- posebno če deževno vreme več časa traja. Po Kranjskem imamo kozolce, v kterih moremo deteljo prav dobro posušiti. Veliko težavniše pa posušč deteljo oni poljedelci, ki nimajo kozolcev, ker oni jo obračajo, kakor drugo seno na njivi in predno so debele in sočnate bilke le nekoliko posušene, že je nježno perjiče toliko suho, da se lomi in pogublja. Zato pa jim svetujemo sušilnike za deteljo, kakoršne smo že popisali. 237 Na enem orala moremo 7 dobri letini in na dobri zemlji nakositi po 60—80 centov suhe detelje, v prav ugodnih slu¬ čajih tudi črez 100 stotov. če hočemo dobiti semena, bolj le je, da še le drugo de¬ teljo pustimo dozorevati, ker ni tako močna, kot prva. Prav bi bilo, da bi si vsak gospodar pridelal potrebno deteljno seme, ker je dovolj drago. Sicer moramo omenjati, da dozorela de¬ telja zemljo ztl<5 izmolzuje in da od nje ne more več veljati, da zemljo v dobri moči prihodnjim rastlinam zapušča. Zato moramo misliti na povračilo, to je na gnojenje opešane zem¬ lje. Ko je detelja prav dobro dozorela, požanje se in poveže v male snopke, ktere moremo dobro posušiti. Ker pa seme rado izpada, je prav, da požanjemo deteljo v vlažnem vremenu ali vsaj v zjutranjih urah, ko je dovolj rose na detelji. Težavna je mlatev deteljnega semena, ktero pa more več let brez vsake škode ostati v kosuljab. če se hrani snopovje čez zimo , da se še le spomladi glavice omanejo ali omlatijo, moramo paziti, da ga shranimo obešenega v kaki mreži pod streho, tako da ne morejo do njega miši, ki zelo ljubijo deteljno seme in če morejo priti do snopovja, razsekajo ga skoro popolnoma. Gla¬ vice se pridno omanejo ali omlatijo in potem na rešetih pre¬ tresejo. Rešetenina S8 spravi potem v Veternik, da odietd prazne lušine; potem se ostalo dobro premlati in zopet čisti. Le ko je seme prav dobro in močno posušeno, moremo dobiti celo množino, sploh pa je to delo kaj težavno. Če posejemo deteljno seme v luščinafe, moremo paziti, da jo bomo dovolj gosto nametavali, sicer pa bo tudi dobro kalilo, čeravno ne¬ koliko bolj počasi. 2. Bela detelja (Trifolium repens). Kjer ne moremo več sejati štajerske detelje, ker je, zem¬ lja prerevna, obnese se nam še dobro bela detelja, ki tudi v rahli peščeni zemlji dobro stori, kakor tudi v težki ilovici živeti more. V prav dobrih legah more tolika zrasti, da jo moremo kositi in posušiti za seno, sicer pa je kaj pripravna, da se poseje med drugo deteljo, ker je prav gosta in tudi na paš¬ nikih dobra primes. Sicer pa ljubi dovolj globoko zrahljano zemljo, če jo kosimo, moramo skrbeti za dobro gnojilno moč v zemlji. Kolikor zgodniša je setev, toliko boljša,. Seje se na¬ vadno med jaro žito, seme se sme le prav plitvo zavleči s kako lehko brano ali pa ga povalimo z valjarjem; petnajst funtov semena je dovolj za oral. Kaj dobro ugaja mladi beli detelji, če ji privoščimo tudi nekoliko gipsa. Na dobrih njivah 238 more par let ostati in se prav gosto razraste, tako da kosec ne misli toliko detelje dobiti, ko le površno pogleda njivo, ker ostaja detelja navadno le bolj nizka; ko pa s koso vreže, vidi, da je gosta red in da bo dosti sena. Kosi se la detelja ravno takoTfakor” poprejšna, ko začenja cvesti. Za zeleno pičo porabljena je boljša in zdraviša odpoprejšne, ker ne napenja živine ravno prehudo. Seme se dobiva pri njej ravno tako, kakor pri štajerski detelji. Velike vrednosti je za pašnike, ker veliko let trpi in kakor smo že omenjali, skoro na vsakteri zemlji dobro stori. Ce jo uvrstujemo v kolobar, more hitreje povračati se na isto njiva, kakor pa štajerska detelja. 3. Laška detelja (Trlfolium inearnatum). To deteljo sejejo navadno v bolj južnih krajih, kjer niso hude zime, zemlja pa ji kmalu zadostuje, ker tudi v lehki suhi zemlji še stori. Navadno jo sejejo jeseni, tako da se že pred zimo dobro obrase in dajo zgodaj spomladi kositi morejo. Eavno zarad tega je dobra, ker v prvih dneh mesca maja, v gorkejih krajih celo o sv. Jurji že začenja cveteti, ko je ravno taka sposobna za košnjo, ter reši živinorejca silne za¬ drege , ki nima ne starega suhega sena, ne nove frišne klaje. Zelena pokošena je prav dobra tečna piča za molzne krave, posušena, posebno če se ne pokosi o pravem času, pa je manj vredna. Potem se nemudoma njiva preorje in poseje, n. pr. s prosom, tudi s činkvantinom. Imeli bi še navesti nektera deteljska plemena, n. pr.: bastardna detelja, ki je prav rodilna in tudi na mokrotnih njivah le rase; rumeno cvetoča, tudi zlata detelja imenovana, ki pa je le za pomešanico sposobna. 4. Hetelika ali lucerna (Medicago sativa). Ta detelja zahteva prav globoko zemljo, ki ima tudi bo¬ gato spodnjo plast; če taki zemlji tudi' ne pomanjkuje gno¬ jilne moči, potem smemo reči. da lucerna .močno prekosi navadno štajersko deteljo. Najbolj ji ugaja apnenogli- nasta zemlja, zel<5 pa sovraži mrzlo, mokro ilovico. Spodnja zemlja mora biti dobra, ker ravno v njej se metelike naj¬ bolj razprostirajo mnogokrat po več čevljev. Ce je zgornja zemlja dobra, spodnja pa slaba ali celo močvirna, ali težka, cmokasta ilovica ali rahlja, suha peščenina, nikdar ne bomo imeli lepe lucerne. Pogledati moramo tedaj tudi spodnjo zemljo 239 predno hočemo odločiti kako njivo za lucerno. Ce je tudi zgornja zemlja bolj revna in peščena, spodnja pa bogata in dovolj rahlja, more na takej njivi še prav vspešno storiti lu¬ cerna. Obnebje gorkeje ji je ljubše od mrzlega; suša jo tako kmalu ne umori, ker njene korenine globoko segajo v spodnje, navadno bolj vlažne plasti. Zemlja mora biti dovolj močna, torej dobro pognojena; posebno moramo paziti na to, da je dobro zrahljana in prosta plevela. Najboljši prostor ji odlo¬ čimo v kolobaru, Če jo stavimo za okopavnimi rastlinami, ktere popuščajo čisto dobro zrahljano zemljo, ki ima tudi še dovolj stare gnojilne moči. Kaj dobro storimo, če smo oko- pavni rastlini, ki je prednica lucerne v kolobarju, zemljo prav dobro zrahljali, namreč globoko s podzemeljskim oralom; kajti ravno zrahljana spodnja zemlja dobro ugaja tej rastlini. Na¬ vadno pa se lucerna na posebnih njivah seje in ne stavi v kolobar, ker ostaja vsaj 6—9 let, v posebno ugodnih slučajih celo 10—12 let na tisti njivi. Ce pa jo že uvedemo v kolo¬ bar, ostaja navadno le po 5 let na njivi. Seje se ravno tako, kakor štajerska detelja med drugo žito in treba 24—30 funtov semena na en oral, ker ta detelja mora biti prav gosto sejana. Manj primerna in sposobna je zemlja, na ktero sejemo lucerno, gosteja mora biti sejana. Prvo leto se prav slabo obrase; zato nekteri pomešajo mei njo tudi nekoliko štajerske detelje ali celo nekterih žlahtnejih trav, ktere hitro rastejo, tako da moremo že v prvem letu kaj vspešnega nakositi. Le to je pri tem nerodno, da se štajerska detelja kmalu izgubi, tako da ostane v poznejih letih lucerna kaj redka. Nekteri pokrivajo lucerno s slamnatim gnojem čez zimo, da jo obvarujejo hu- ' dega zimskega mraza, ki ji posebno v prvi mladosti zeld ško¬ duje. Tak slamnat gnoj pa kaj rad privabi miši, ki imajo v njem dobro zimsko odejo, lucerna pa se zel<5 razvadi in po¬ stane mehkužna. Skrbeti moramo, da je lucerna vedno prosta plevela, ki rad napada to rastlino. Zato jo gre pridno prevleči z brano vsako spomlad in sicer moramo rabiti prav ostro brano in ne smemo se bati, če je tudi njiva na videzno zel6 razme¬ sarjena. Brana pokončava plevel in odpira zemljo, da more dohajati v njo potrebni zrak. . Ce hočemo zaporedoma več let imeti pogate košnje, moramo lucerni privoščiti tudi nekoliko gnoja; vsaj vsako drugo spomlad jo moramo pognojiti ali s kompostom ali z gnojnico; obe tvarini ste ji ljubi, posebno stara gnojnica je kaj pripravna za polivanje po lucerni. Kakor štajerski detelji, tako tudi lucerni hasne gipsanje. Ce ji vsaj vsako tretje leto Umni kmetovalec. ^ 240 privoščimo nekoliko pepela, prav hvaležna nam bo. Če vemo, da zemlji primanjkuje apna, prav storimo, da potrosimo tudi nekoliko te tvarine, ki je lucerni neobhodno potrebna. Ako pa zapazimo na njivi tu in tam prazne prostore, moramo jih prekopati in posejati s semenom. Najhujši sovražnik lucerne je predenica, ki more vso lu¬ cerno uničiti. Le v prvem začetku moremo jo zadušiti; zato moramo nemudoma, ko jo zapazimo, uničiti. Bumeno postale prostore moramo prekopati, zgornjo ruševje spodrezati in po¬ sušiti , ter potem s slamo zažigati. Če pa zamudimo pravi trenutek, razširi se tako zel<5 in tako hitro po celi njivi, da nam ne ostane druzega, kakor preorati celo njivo. Sicer jo nadlegujejo tudi polži in zemeljske bolhe. V prvem letu po setvi se še ne nakosi ravno veliko te detelje, še le v drugem ali tretjenTleih potem se popolnoma razi ase, ter daje potem prav bogate košnje, tako da jo moremo v enem letu tudi 5—6krat kositi. Predno začenja cveteti, mora biti že pokošena, sicer postane pretrda. Zeleno pokošena je prav dobra piča za živino in prav bi bilo, ko bi imel vsak gospodar vsaj eno njivo posejano z lucerno, ki bi mu dajala celo poletje dovolj zelene krme za krave; se ve da se ne sme pokladati samo zelena lucerna, ampak pomešana s suhim senom ali vsaj s slamo. Lucerna se enako kosi in suši, kakor štajerska detelja. V dobrih letinah moremo po 70 pa tudi čez 100 centov suhe lucerne dobiti na enem oralu. Suha lu¬ cerna je v dobroti enaka štajerski detelji. Da lucern a sem e stori, pušča se navadno v zadnjem letu, da popolnoma dozoruje'; drugo je ravno tako, kakor pri prvi detelji. Če začenja lucerna postajati preredka, in jo prerašča trava in drugo zelišče, moramo jo preorati, kar pa ni ravno kaj lehkega. Večkratno preoravanje je potrebno in posebno škarifikator prav dobro dela, ker njene močne korenine raz- rezava. Po lucerni more izvrstno obroditi vsaktera rastlina, posebno če smo ji tudi večkrat postregli z gnojem; pšenica, pesa, krompir po njej izvrstno obrodijo. Lucerne je še nekaj drugih plemen, kakor rumeno cve¬ toča švedska lucerna, ki ima prav globoko segajoče korenine in tudi v suhih zemljah, da je ravno suho poletje, še dobro stori. Bodovitna pa ravno ni. Hmeljna lucerna raste povsod, po¬ sebno apnena zemlja ji je ljuba ; čeravno ni zel6 rodovitna, pa je prav tečna in živina jo kaj rada žre. Za pomešanico med druge detelje ali med travo je neprecenljive vrednosti. 5. Turška detelja (Hedysarum onobrjchis). Turška detelja tudi esparzeta imenovana, je veliko bolj zadostljiva- od lucerne. V obnebji in v zemlji, kjer se m - tolika le slabo obnaša, turška detelja še dovolj dobro stori. Napravlja prav globoke korenine, zalo ji moramo dati zemljo, ki je dovolj globoka, posebno ji ugaja, če je spodnja plast apnena, da ne zaostaja v njej mokrota. Ce ne pomanjkuje zemlji apna, stori tudi v prav kamnitem svetu, v kterein za¬ voljo suša ob poletuem času ne stori ne lucerna ne štajerska detelja. Vendno ijubi čisto, globoko zrahljano zemljo, ktera mora imeti vsaj nekoliko guojiine moči; zato prav storimo, de jo s e jemo za kakim korenstvom. Sicer pa more vsakteri rastlini slediti. Posejati jo moremo zgodaj spomladi v kak> Jaro žito; ker se mora gosto sejati, potrebujemo za en oral čez 4—5 vaganov semena, ktero v močnih debelih luskinah tiči. Da seme kmalu kali, neobhodno potrebno je vlažno vreme, v suhi spomladi raste ta detelja zeld slabo. Skrbeti moramo za njo, kakor za lucerno in vsako spomlad moremo jo dobro prevleči z brano. Tudi njej ugaja gipsanje in polivanje z gnojnico, če ostaja več let na tisti njivi, moramo ji vsaj vsako tretje leto postreči z gnojem. Ker trpi 10—15 let, seje se navadno na posebnih njivah; 3e pa jo vendar le uvedemo v kolobar, puščamo jo navadno po kakih 5 let na njivi. Ker ima zeld globoke korenine, ktere segajo v najspodnejše plasti, postaja vsa zemlja prav zrahljana, tako da more v njo do¬ hajati zrak, ki obuja poprej spijoče redilne tvarine k rodo¬ vitnosti in ker se redi le iz podzemeljske hrane, zboljša zemljo tako izvrstno, da vsaktsra rastlina po njej dobro obrodi brez vsakterega gnojenja. Za poljedelce, ki imajo kamnito, vendar dovolj globoko in apneno zemljo, je ta detelja velike vred¬ nosti. Rodovitna pa ni ravno posebno in se navadno po dva¬ krat v letu kosi, čeravno moramo omenjati, da je druga k >šnja posebno v suhih letinah veliko revaiša od prve; kakih^30 do 50 centov pa se je vendar na enem oralu nasuši. KogjLse, ko je že v polnem cvetji. Bodi si, da jo zeleno porabimo za molzne krave, ktere jo kaj rade jed<5 in jih tudi ne napenja tako hitro, kakor druga detelja, bodi si da jo posušimo, vsig- dar nam daje izvrstno zdravo in tečno pičo, ktera je gotovo zarad dobrote najboljša izmed vseh deteljskih. plemen. Ze stan ja esparzeta se pušča za seme, ktero pa kaj rada izpada, zato moramo prav skrbno ravnati pri žetvi dozorele esparzete. Turška detelja je tudi prav sposobna, da se pomešava med druge setve, u. pr. med druge detelje ia trave; na 16* 242 apnenih kamnitih brežinah nahajamo pašnike; kako bi na. njih tudi esparzeta mogla živeti in kako zdatno bi povzdignila njihovo vrednost! 6. Pomešanica detelje in trave. Že pri posameznih deteljah smo omenjali, da se pome- šavajo tudi med druge rastline, trave itd. Od kar so polje¬ delci odpravili praho, vpeljali so sicer v kolobar deteljo; ker pa ona na revnejih peščenih zemljah ravno ne obrodi pre¬ dobro, začeli so tu in tam misliti na to, kako privoščiti revni zemlji potrebni počitek. Tako je dospela pomešanica do ve¬ ljave, da se sedaj seje kot krmenska rastlina na njive mesto same detelje, kjer ostaja nekoliko let; posebno oni poljedelci, ki se ravnajo po gospodarstvu na čredinke, se poslužujejo omenjene pomešanice, ki zemljo, če je tudi težka, prav dobro rahlja in zdatno zboljšuje. Navadno se pomešava rdeča štajer¬ ska detelja z raznimi travami. Taka setev se prav dobro raz¬ rašča in kmalu že v prvem letu postaja dovolj gosta; tudi je plevel ne nadleguje prehudo, kakor ji tudi le malo kdaj ško¬ duje zimski mraz. Taka pomešanica daje prav tečno suho seno, pa tudi zeleno pokošena daje izvrstno pičo, ker ne napenja živine tako, kakor sama detelja. Seje se pa ravno Tako, kakor sama detelja med razna žita; ker je travno seme nekoliko različno od deteljnega, moramo vsakega za se posejati; na¬ vadno se poseje najprej detelja, potem pa travno seme, oboje se mora le prav plitvo zavleči. Posebno moramo povdarjati, da jo dovolj gosto sejemo, s preredko setvijo ne bo nič. Na en oral potrebujemo po 40—50 funtov semena, tako da vza¬ memo ali polovico detelje in polovico trave ali te več inune manj itd. Tudi bela deteljica je prav dobra pomešanica; čeravno nekoliko bolj nizka ostaja, vendar zdatno pomnoži množino košnje. Izmed raznih trav se rabijo za pomešanico sledeče: Bil ni ca, ki daje jako tečno klajo in prav visoko zrase. Mačji rep je jako rodovitna in tudi tečna trava, kipa dobro obrodi le v boljših, nekoliko vlažnih zemljah. Glistnik daje tečno in živini jako ljubo klajo, vendar pa se te trave le malo nakosi. Pahevka pa je kraljica vseh trav, ker je prav rodo¬ vitna in jako tečna 'klaja tudi za molzne krave. Tudi trat¬ ni c a je dobra, ker rase še v bolj suhi zemlji. 243 Lesičji rep daje prav dobro klajo, zahteva pa tudi močno dobro zemljo. Prav rodovitna je tudi pasja trava, ki posebno dobro stori v globoki zemlji. Kaj več o posamez¬ nih travah povemo v oddelku „od travnikov/ Tukaj hočemo le še nasvetovati nektere pomešanice, ki so za različne njive pripravne in sposobne. Če imamo bolj peščene njive, bomo smeli uvesti v ko¬ lobar sledečo mešanico: polovico bele detelje in hmeljne me- telike, drugo polovico pa nekoliko bilnice, tratnice, medene trave, bibernelice in ermana. Za boljše njive moremo pomešati polovico rdeče in bele detelje in nekoliko hmeljne metalike, drugo polovico pa angleške ijulibe, pahovke, pasje trave in bibernelice. če je zemlja bolj vlažna, moramo vzeti nekoliko mačjega repa, sladke trave. če ostane setev le dve leti, moramo več kakor pol de¬ telje vzeti; če pa ostane več let (3—5 let) na njivi, tako je prav, da vzamemo nekoliko več trave, kakor detelje, če tako setev z brano prevlečemo, postrežemo ji prav dobro. Ko je večina rastlin take pomešanice v cvetji, moramo kositi. Su¬ šenje je še dovolj lehko; nekteri pa kosijo tako mešanico le prvi dve leti, potem pa jo puste le za pašo, to je navadno v deželah, ki imajo gospodarstvo na čredinke. Na dobrih nji¬ vah moremo nasušiti čez 80 centov izvrstnega sena, na sred¬ nje dobrih njivah pa moremo zmiraj še računiti čez SO centov sena. Kjer sejejo tako pomešanico, svetujemo jim, da si pri¬ skrbi potrebnega travnega semena sami doma v posebnih travnih semeniščih, okterih govorimo obširneje v poslednjem oddelku „0d travnikov/ Še nektere druge krmenske rastline: 7.Niradov koren (spergula arvensis). To rastlino sejejo posebno po Nemškem na peščene njive, na kterih skoro nobena druga rastlina ne more obroditi; če mu pa boljšo zemljo privoščimo, tako je pa prav hvaležen in precej visok zraste. Gadov koren zemljo le malo izmolzuje in daje posebno zelen izvrstno tečno pičo za molzne krave. V nekterih krajih sejejo veliki gadov koren, ki pa. že boljšo zemljo zahteva, navadni majhni ostaja nizek, sicer je pa prav gost in v najbolj revni peščeni zemlji še stori, če je le ko¬ ličkaj dežja v poletji. Tudi zarad tega je ta rastlina dokaj vredna, ker kmalu doraste, v osmih tednih že zemljo zapusti. Zemljo moramo enkrat preorati, da je vsaj nekoliko rahlja in čista, seme se sme le plitvo zavleči. Seje se mesca aprila, 244 pa tudi noter do konca julija, kakor je ravno gospodarju pri¬ merno; to pa je velike vrednosti za nas poljedelce, ker mo¬ remo ga posejati, kedar nam je sploh ljubo, alj kedar imamo kako njivo ravno za par mescev prazno. Kjer ne sejejo po strnišču ajde, morejo še vspešno posejati gadov koren, ki Š9 v mrzlejih krajih dovolj rase, ker mu mraz ne škoduje tako hitro. Bolj vlažno vreme mu posebno ugaja, kakor mu tudi hasne, že polijemo z gnojnico zemljo pred setvijo ali tudi ko so rastline že nekoliko zrasle. Za en oral se vzame blizo en vagan semena. Nekteri ga kose in zelenega porabijo za ži¬ vinsko pižo, drugi ea poki.se in posušd, ker tudi posušen je prav tečoa piča. Ko je v polnem c vetji, mora se pokositi, takrat je najbolj sožnat. Oe ga prav zgodaj, predno cveti, po¬ kosimo, navadno se zopet obraste, tako da ga moremo še drugi¬ krat kositi. Oe hožemo dobiti od njega seme, moramo pustiti ga, da popolnoma dozori, kakor hitro zapazimo, da postaja spodnje zrnje črnikasto ali rujavo , moramo ga spraviti iz njive, ker se prezrel zeld osiplje; kakih dvanajst vaganov semena mo¬ remo na oralu dobiti, ktero je veliko vredno, posebno za ži¬ vinsko pižo. Belgijani ga poparijo z vrelo vodo in ga pome- šavajo med rezanico, ktero pokladajo molznim kravam. Po¬ pariti pa se mora zrnje, da postane lehko prebavljivo, že ga pa skuhamo, še boljše storimo; tudi ima zrnje nekoLko osja v sebi. Oe dobivajo krave gadov korun, bodi si že njegovo zrnje, bodi si slamo, kmalu bedo boljše molzle in tudi do- tižno mleko in maslo je kaj prijetnega okusa. Prav imajo Belgijani, že ga imenujejo najboljšo pifo za molzne krave. Prav bi storili tedaj naši gospodarji, ki rede vež molznih krav, in ki imajo bolj revno pešženo zemljo, da bi ga tudi uvedli v svoja gospodarstva. Tudi za zeleno gnojenje ga rabijo z dobrim vspehom. 8. Tolfji bob (lupiims). Za krmo se seje navadno le rumeno cveteži volžji bob, za zeleno gaojenja pa se rabi beli volčji bob, ki ima sicer večji zrnje, pa je manj košat od prvega. Ta rastlina ima to posebno lastnost, da zemljo prav malo otrudi; njene korenine segajo namreč globoko v zemljo in srkajo v sebe redilne tva¬ rine, tudi iz zraka nategavajo na se dokaj redilnih amonijakovih tvarin. Ker more rasti tudi v revni peščeni zemlji, zato je tako posebno čislan od poljedelcev. Tudi v ilovžni zemlji obrodi, čeravno mu pesek posebno dopade; močvirno zemljo pa sovraži. 245 Čeravno ni neobhodno potrebno, da tej rastlini gnojimo, vendar je prav, če že tako bolj lehko in revno peščenino ne¬ koliko pognojimo. Kedar more slediti po kaki rastlini, kteri smo dobro pognojili, prav vspešno raste. Semena se poseje po dva vagana na en oral zemlje, ktero popred dobro preorjemo. Ker potrebuje ta rastlina dolgo časa, da popolnoma dozori, moramo posejati seme, kakor bitro je spomladansko vreme nekoliko gorkeje postalo; če pa po¬ sejemo volčji bob, da ga zelenega pokosimo, je še za setev pravi čas mesca maja in tudi pozneje. Ko je rumeno cveteči volčji bob nehal cveteti in začenjal napravljati prvo stročje, mora se pokositi in potem dobro po¬ sušiti ; suho njegovo seno je posebno ovcam priljubljena in tečna hrana. Če hočemo porabiti ga za zeleno gnojenje, mo¬ ramo ga podkopati ali podorati, ko je ravno v polnem cvetji. Tudi zrnje te rastline je prav dobra in tečna piča in ima skoro toliko beljakičnih tvarin v sebi, kakor navadni bob, čeravno je bolj grenkljast in ga živina posebno, dokler ga ni navajena, prav rada ne žre; ko pa se ga privadi, potle prav dobro tekne. Zelenega krave ne- jedd prav rade, pa tudi mleko postane nekoliko grenko, dokler ga dobivajo kot zeleno pičo; kjer rede veliko ovac, more jim ta rastlina dokaj koristiti. Ker zemljo v dobri meči pusti, more po njem skoro vsaktera rastlina dobro obroditi, posebno pa rž in ječmen. Nekteri po¬ sejejo seme te rastline le zato, da cvetočo potem podoravajo, s tem se zemlja prav dobro pognoji, tako, da more na njej dobro obroditi ječmen, tudi korun itd. 9. Mohar (paniciim germanieum). Ta rastlina raste tudi v najbolj revnih in peščenih zem¬ ljah in pretrpi tudi najhujšo poletno sušo; prav zato je za take kraje veliko vredna, ker morejo poljedelci tudi na taki zemlji pridelovati potrebno krmo, čeravno ne daje prav mnogo piče, ktera pa je tečna. Poseje se mesca maja v dobro zrahljano in nekoliko pognojeno zemljo pol vagana semena na en oral, ktero se prav plitvo z jehko brano za¬ vleče. Ko odcveti, pokosi se in posuši. Moharjevo seno še naj¬ bolj ugaja konjem, manj goveji živini, ktera ga nima prav rada, ker je trd in ima tudi bolj pusto perje; posebno ze¬ lenega ne ljubijo. Ona gospodarstva , ktera pridelujejo vso krmo na njivah , in morda nimajo nobenega travnika, pri¬ skrbijo si zdravo in tečno krmo za konje, ako pridno mo¬ karja sejejo. 246 10. Seradela. Tudi ta rastlina raste na bolj revnih, peščenih zemljah, ki daje prav dobro pičo. Posebnega gnojenja ne zahteva, mnogo¬ krat ji še celo mladi gnoj ne ugaja, ker raste na močno gno¬ jeni zemlji plevel, ki jo posebno v njeni prvi mladosti nadle¬ guje, ko le prav počasi rase. Njiva mora biti dobro priprav¬ ljena vsaj plevela prosta; na njo se poseje potem 24—28 funtov semena, ktero se plitvo zavleče. Navadno daje dve košnji, in je zelena, kakor posušena, prav tečna piča. 11. Nektere žitne rastline. Kako čudno bi se smelo marsikteremu zdeti, če bere, da se tudi nektero žito seje, in potem zeleno pokosi, prav tako je taka setev opravičena ravno s tem, da moremo, n. pr. od zelene rži, zelene koruze, prav bogate množine izvrstne zelene piče pridelovati za našo živino. Rž je sicer nekoliko drago seme, vsem tem pa jo sejejo odličnTkmetovalci, ki rede mnogo živine, da dobe zgodaj spomladi zeleno pičo, ktero jim daja rž. Vsaj je vsem dobro znano, da ravno rž prve spomladi čvrsto zeleni in hitro kviško raste. Poseje se zgodaj jeseni blizo tri vaganov rži na en oral, tedaj nekoliko gosteje, kakor se navadno seje. Nekteri pomešajo med rž tudi nekoliko gra- horja, ki zdatno poviša dobroto take zelene klaje. Pokosi se že v prvih dneh meseca aprila, ko ravno začenja razvijati klasje. Ker ob pravem času zemljo zapusti, moremo na njo še ob pravem času posejati koruzo. Vsega priporočila je vredna košata rž, ki daje še potem, ko se je prvikrat pokosila, drugo dovolj dobro košnjo. Taka zelena rž je prav dobra tečna piča za molzne krave. Tudi koruzo sejejo' prav gosto, da jo zeleno pokosč in živini pokladajo. Kdor redi krave tudi v poletnem času v hlevu, prav stori, če poseje v večkratnih obrokih koruzo, tako da ima skoro za celo poletje dovolj zdrave in tečne zelene piče. Seje se lehko od sv. jurja do sv. Jakoba. Prav bi bilo, da bi jo sejali po strnišči, mesto repe ali ajde. Poseje se na¬ vadno na široko 2— 2 1 J S vagana koruze na en oral, ktera se s krepko brano zavleče. Sicer more biti zemlja ravno take lastnosti in prav tako pripravljena, kakor za navadno turšico. Kositi začnd turšico, kakor hitro napravlja cvetna stebla. Na dobrih njivah moramo po 400—500 centov zelene turšice na- kositi, ktero živina prav rada žre; tudi molznim kravam kaj dobro tekne. Nekteri priporočajo veliko amerikansko turšico, 247 ktero tudi imenujejo veliki konjski zob, ker zel<5 visoko zraste, pa ni tako mehka in morda manj tečna od naše navadne tur- šice, ktera se v dobri zemlji dovolj bogato obnese. Če ne moremo vse turšice porabiti za zeleno krmo, moremo poko¬ siti jo, ko je še dovolj mlada, ter jo posušimo, ker tudi suha je tečna klaja, vsaj je bila polna soka, ko smo jo pokosili. Navadno jo režejo s slamoreznim strojem in jo rabijo kot rezanico. 12. Sirek. Govorili smo že o tej rastlini in povedali, da daje zrnje, ktero nekteri živini pokladajo , drugi pa celo zmeljejo in iz take moke kruh napravljajo. V tem oddelku pa imamo govoriti o krmenskih rastlinah in gotovo je ravno sirek ena najboljših krmenskih rastlin, ktere se dajo pridelavati na njivah. Sirek daje prav veliko tudi tečne zelene piče; vendar zahteva dobro in močno zemljo , ktera se za-nj prav tako pripravlja, kakor za zeleno turšico. Poseje se na en oral en vagan semena. Boljše je, da pokosimo rastline, ki so prav mlade, ker takrat so posebno tečne. 248 V. Poglavje. Pridelovanje klaje na travnikih. Kaljo obdelovati travnike. Dober travnik je velika podpora poljedelstvu ; kjer je do¬ volj sena, cvet i živino reja, ta pa daje potrebni gnoj. Dobri trav¬ niki so tedaj v resnici velik zaklad gospodarju, kajti v sedanjih časih se posebno za naše slovenske pokrajine splača živinoreja, kteri pa treba dobrih senožeti. Žali Bog, da se za travnike le maio ali celo nič ne stori; oni ostanejo vedno pripuščeni naravi, ki naj jih gnoji itd. V našem cesarstvu imamo mnogo travnikov (lB 1 ^ mi¬ lijonov oralov), ki dajejo na leto biizo 400 milijonov stotov sena. Koliko bi ga lehko več dobivali, ko bi gospodarji vsaj nekoliko pomagali travnikom, ki bogato po vračaj o, kar se jim daje. Opustili bomo obširno popisati, ker ravno umetnost, ob- delavati travnike, se je v nekterih deželah že tako razvila, da se o tem cele knjige pišejo. Vendar kar treba, hočemo tudi mi spregovoriti o obdelovanji travnikov. Kako naj razvrstimo travnike. Postali so travniki po naravi.ali um etni poti : to je ali so postali po naravi in gospodar jih je potem kot take pustil, ali pa jih je umetna roka napravila. Kjer so travniki po¬ stali po naravi, imamo le bolj govoriti o tem, kako take naravne travnike oskrbujemo, varujemo in ohranujemo. Če pripomoremo naravi s tem, da vse odstranimo, kar zarnore škodovati travniku, je to umno obdelovanje naravnih travnikov. Tedaj ima umno obdelovanje travnikov pečati se s tem, da odpravi s travnika "vse plevelne rastline, da odstrani kamenje, gerinovje, gričke, vode, sploh vse, kar zadržuje vspešno rast zelišč in trav. Savno tako bo imelo skrbeti za vspešno rast z gnojenjem, napeljavo vode itd. Um etn o obdelovanje trav¬ nikov pa se peča s takimi senožeti, ki so bile po umetni poti preurejene. Razvrstiti moremo tedaj travnike najprvo v take, ki vedno ostanejo, in v menjajoče, to je v take, ki neko¬ liko let ostanejo travniki, nekoliko let pa se rabijo za njive. Sicer 249 imamo suhe, močvirne, hribske, ravninske, dolinske, mahov- ske travnike. Po lastnosti pridelka imamo travnike s kislim senom, in'travnike s sladkim senom. Oziraje se na eno ali večkratno-košnjo imamo enokošne, dvokošne, trikošne itd. Kako nalogo imajo travniki in ali so travniki neobhodno potrebni? 01 travn kov zahtevamo, da nam donašajo, kolikor je mogoče, največ zdravega in dobrega sena. Seno je sestavljeno iz različnih trav in zelišč. V zelenem stanu imenujemo vse skupej trava, posušeno travo imenujemo pa seno. Umen go¬ spodar mora tedaj skrbeti, da so travniki zaraščeni z naj¬ žlahtnejšimi zelišči. Kolike pomembe je trava, je jasno, po¬ sebno za ista gospodarstva, kjer je malo gnoja, ker potrebno število travnikov, posebno ako so umno oskrbovani, zamore opešano kmetijo zopet povzdigniti. V novejših časih se je za¬ čelo v nekterih deželah priporočati, da se prideluje potrebna živinska krma na njivah, in se vsi prostori porabijo za njive, ktere se obdelujejo po vrsfcilnem kolobarju. Nikakor ne ome¬ ta varno navedenega načina, ako to dotične krajne razmere dopuščajo ali celo zahtevajo. Po vsem tem moramo trditi, da oskrbovanje travnikov stane veliko manj stroškov, kakor na njivah pridelovanje potrebne krme, in da z umom za¬ morimo veliko več doseči od narave in porabiti naravne moči pri travnikih, kakor pri njivah. Omenimo le napeljevanje vode. Temu imamo še dostaviti, da se razna zemljišča lehko porabijo za travnik, ktera bi kot njiva nemogoča bila, zarad klimatičnih razmer. O tem , ali so travniki neobhodno potrebni, določujejo krajne razmere, obnebje, lastnost zemlje, način gospodarstva. Število živine itd. Tisti travniki, ki so le slabo zaraščeni, bodisi zarad pomanjkljive vlažnosti, ali zarad pomanjkljivega dežja, naj se preorjejo in rabijo kot njiva, na ktenh se potem pri¬ deluje potrebna, živinska krma. Nikdar pa bi ne svetovali iz¬ vrstne travnike,'posebno take, ki sobolj v vlažuih legah, po¬ pustiti in premeniti jih v njive, iz razloga, kterega sipo že navedli. Vsikdar mora tedaj gospodar paziti in rsčuniti, kaj mu bo dajalo naj veča dohodke, in potem bo lehko sodil, ali je umnejše preorati travnik, ali. ga ohraniti, ali celo kako njivo premeniti v travnik. 250 Zgornja odeja travnika. Kuša je sestavljena iz eno-dvo- ali večletnih rastlin, ki se množijo po semenu ali po koreninah, zopet iz onih, ki zgodaj ali pozno dozorč, hitro ali počasi rastejo, ki so podver- žene suši, ali ki pretrpijo obilo mokrote, mraza, itd. V njej nahajamo nizke in visoke rastline, revne in rodovitne, ki so različne dobrote in vrednosti, zdrave ali škodljive. Vsako leto tedaj, bodisi kakoršno koli vreme, dobivamo vsaj nekoliko trave. Kaj važno je tudi, da ima travnik zgornjo in spodnjo travo, ker le tedaj bomo mnogo nakosili, kedar je zraslo do¬ volj visoke trave, ob enem pa tudi nizke. Umno je, da skr¬ bimo zato, in če zapazimo, da na travn i ku pomanjkujejo nizke trave in zelišča, moramo skrbeti, da posejemo seme raznih, nizko rastečih trav. Marsikteri travnik kaže na prvi pogled, da se bo na njem dobilo mnogo sena, ker se na njem vidi mnogo visokih trav. Ko pa kosec vreže vrsto, se le malo nabere. V sledečem hočemo tedaj seznaniti se z raznimi travami: Lesičji rep (Alopecurus pratensis) je ena najboljših in gostejših trav, ona daje mehko seno; močno se vkorenini, zgodaj dozori in posebno vspešno raste na vlažnih, močnih travnikih. Pahovka (Arrenatrum avenaceum) daje prav redilno, sladko travo, ki zgodaj požene; nje je veliko in zraste 3, tudi 4 čevlje visoko. Šop ulj a (Agrostis vulgaris) je tudi dobra trava, ki vspešno raste na mokrih travnicih. Svinjski rep (Phleumpratense) daje tudi kaj okusno seno, in zraste 3—4 čevlje visoko. Tudi stori na zelč vlažnih travnicih. Talij anska ljulika (Lolium italicum) je zgodnja trava, dobra, rodovitna, posebno zarad tega, ker se kmalo, ko se je pokosila, zopet obrase. Travnišna ljulika (Lolium perenne) ljubi zvezno zemljo, ali tudi v vsakteri zemlji dobro stori, tako dobro v mokri kakor v suhi; raste hitro, pa ostane nizka, vendar zel<5 gosta. Za tega voljo je vredna in tudi sposobna za pašnike. Ona mora biti na vsakterem travniku, ker ravno ona stori, da je površje travnika gosto zaraščeno. Travnišna bilnica (Festuca pratensis) rodi v vsak¬ teri zemlji, zraste 3 čevlje in še više in daje prav dobro seno. Latovka (Poa pratensis) je tudi dobra trava, ki se prav gosto razrase; stori v vsaki zemlji, vendar ji je ljubša ne- 251 koliko vlažna zemlja. V tem je nekoliko pomanjkljiva, da jako zgodaj cveti, to je že meseca maja, tedaj premočno do¬ zori in trda postane, ko so druge trave ravno v najboljši moči in še le sposobne za košnjo. Pasja trava (Dactvlis glomerata) je ena najrodovit- niših trav, daje veliko redilnega in okusnega sena. Vspešno raste na vsakej zemlji, sicer pa ji je najljubša srednjevlažna, glinasta zemlja, v kateri čudovito bogato stori. Izmed drugih mnogoterih trav hočemo še sledeče našteti: a) Dobre trave za suhe zemlje so: Rosulja (Antho- santhum odoratum); rženka (device Marije solzice, Briza media); kopitnik (Bromus mollis); bibernelica (Pimpinella saii- fraga); tropotec, (Plantago lanceolata); masnica (aira caespitota). b) Dobre trave za vlažne zemlje: Kam paneli ca (Sangui- sorba officinalis); sladika (Gljceria aqnatica); pisanka (Pha- laris arundinacea). Velike vrednosti je za senožeti, če pomešamo med travno seme tudi nekoliko deteljinega. Za suhe travnike je najbolj sposobna: Zlata deteljica (Tiifolium aureum); bela deteljica (Trifolium repens); hmeljna lucerna (Medicago lupulina). Za srednje vlažne travnike: Navadna detelja (Trifolium pratense); bastardna detelja (Trifolium hybridum). Navadno se pomeša trava z deteljo tako, da je % trave in 7 j detelje. Na oral poseje se kakih 60—70 funtov semena. Sploh živo priporočamo, da naj se gosto seje, in da se držimo pravila, ktero nas uči, da se ima sejati žito le redko, detelja in trava pa gosto. V zgled navedemo sledečo pome- šanico, ki je dobra za vlažno zemljo, in se je tudi dobro ob¬ nesla, kakor lastne naše skušnje spričujejo. Vzeli smo 6 funtov angleške ljulike, 4 7 2 funtov svinjskega repa, 6 fantov bilnice, 4% funtov medene trave, l 1 /, funta rusulje, 3 funte latovke, 3 funte lesičjega repa, 47* funtov pahovke, 3 funte regrota. Skupej 48 funtov trave -f- 67* funtov štajerske detelje, 3 funte bele deteljice, 47* funte hmeljne lucerne, 37* funte kumine (kimlja), 1 funt kampa- nelice, 1 funt travnišne grahovke, 1 funt bastardne detelje. Skupej 20 funtov detelje in nekterih drugih zelišč. Skupej tedaj 68 fantov semena na oral. Seme se plitvo spomladi jjpseje, J.n posebno dobro je, če dotični travnik pred zimo prej prekopljemo, ali preorjemo, in spomladi vsejemo oves, v ktersga, seveda posebej, vsejemo travno in deteljino seme. S takim ravnanjem dobimo precej ovsa, nježnim, mladim rastlinicam preskrbimo v prvi mla- 252 dosti senco, in obenem smo zemljo dobro zrahljali, kar more biti vspešnemu razvitku trav le zgodno Opominjamo še nato, da mora biti se me zdrav o in zanesljivo, ker mnogo sleparije se uganja sTufočijo travnega semena! Ze zarad tega, ker je S6me navadno drago, kar marsikterega straši, živo priporočamo, da si sami odgojujemo potrebno seme. Treba je tedaj , napraviti travno semenišče in zato ku¬ piti po potrebi semena iz zanesljivega vira. DčtTSM semenišče naj ima srednja zvezno, in nekoliko vlažno zemljo, n, pr. gli¬ nasto. Po potrebi razdelimo semenišče v več leh ali kosov, na vsak kos posejemo seme ene sorto. Dobro je, ča posejemo tudi na take kose nekoliko ovsa, ki nam daje dobro žetev in mladim rastlinicam potrebno varstvo. Ko oves dozori, požanje se in kmalo lenko že pokosimo mlado zraslo travo, pozno v jeseni pa je ne smemo več pokositi, da je ne utrudimo. V prihodnji spomladi ji lehko nekoliko s pepelom ali kompostom pomoremo. Ko mesca junija ali julija trava dozori, se po¬ žanje in v snopiče poveže, ktere posušimo in omlatimo. Po tej poti tedaj dobimo potrebno seme. Na travnikih nahajamo mnogotere rastline, ktere moremo šteti v vrsto pleveln ih rastlin n. pr. preslica, mlečnik, divji česen, podlesek, pikasti mišjek, veternica, zlatica, hičjek, mah itd. Skrben gospodar mora skusiti vse take rastline za¬ treti. Predenj posejemo seme na travnike, treba je, da pre- vdarimo na tanko iu pregledamo lastnost zemlje, druge raz¬ mere in namen , to je za katero živino ima služiti dotično seno. Tako svetujem izmed najboljših trav in zelišč, kadar se ravna za k o njsko krm o, rabiti sledečo zmes : bilnica, svin¬ ski rep, pasja trava, angleška ljulika, hmeljna lucerna. Za odebelenj9 goveje živine: ljulika angleška in italijanska, pa- hovka , latovka, detelja rudeča , tropotec , gomoljasti čistnik, grašica, mehko lasni oves, bibernelica. Za molzne' krave: lju¬ lika angleška ia italijanska, latovka, svinjski rep , bilnica kumina, regrad. Pri določbi semena treba je tudi paziti, koliko in ali se ima sploh pomešati tudi nekoliko deteljice. To odvisi od do- tične zemlje. Zemlja in obnebje. Za travnik se da porabit'vsaka zemlja, ki ima za vspešno rast trave potrebno vlažnost, ali lego, da se ji le more na- napeljavati vode in potrebna vlažnost dajati. Kakor je neob- bodno potrebna vlažnost, tako škodljiva ji je mokrota, posebno 258 de zaostaja v zemlji. N&jspo3obniša za travnike je tista zemlja, ktera ima zgornjo plast sicer dovolj rahlo, vendar je dosti zvezna, in ima tudi prodirno spodnjo plast. Imeti mora v sebi dovolj pepelika, kalija, fosforove, posebno kremenčeve kisline. Seno ima navadno 10% pepeljnih obstojnih delov, tako da ima po košnji 30 centov sena, zemlja 250—300 funtov manj pepelnih delov, in sicer 44 funtov kalija, 36 funtov apna, 20 funtov magnezije, 15 funtov fosforne kisline in 120 funtov kremenčeve kisline. Iz tega vidimo, kolike važnosti je, da ima zemlja trav¬ nika v sebi potrebno množino rudninskih trarin. Zarad lege omenjamo, da zamore tudi strma lega biti dobra, posebno pri vlažnem obnebji, ali če se ji more voda dopeljavati. Če je zgornja zemlja revna, spodnja plast pa dobra in ugodna, je tako zemljišče še vedno porabljivo. Le tista zemlja, kjer je zgornja plast revna in borna, ali celo kamnita, spodnja plast pa tudi cmokasto ilovčna, je slaba ali celo ni za rabo. Po¬ trebna je primerna rahlost, da more v zemljo dohajati zrak, gorkota, vlaga, ki pa, ko je je preveč, zopet zamore oditi. V taki zemlji se tudi lehko in krepko širijo korenine. Nanešena zemlja je tedaj vedno za travnik sposobna, Ko bi hoteli raz- verstiti razne zemlje, imeli bi za najsposobnejšo in jo v prvi red staviti bogato nanešeno zemljo; v drugo vrsto bogato černo ilovno; v tretjo glinasto; v četerto močno peščeno; v peto suho kremenino in v šesto vrsto nerodovitno mahovje. Trava stori, ako ji ne pomanjkuje potrebne vlažnosti in srednje topline, tudi v visokih severnih krajih; ljubi hladno in vlažno obnebje in posebno vspešno raste v hribskih krajih, na obrežju morja in ob rekah. Kako napraviti, obdelovati in oskrbovati travnike. Ker se navadno travniki nahajajo le malo kedaj v takem stanu, da bi dajali največ dohodkov, umno je, da gospodar pripomore naravi. On mora prevdariti in preračuniti, ali se mu izplača poprava in tako obširno delo, da bi jih zboljšal. Navadno je ravno travnik, ki posebno bogato povrača oni kapital, ki je potreben pri njegovem izboljševanji in popravi. Umno in pravilno je sploh, da gledamo na to, da trav¬ nik nam donaša največ, da vse travnike, ki niso dobri ali se ne dajo popraviti, popustimo in jih za drugo porabo odločimo; nasprotno pa, da one prostore, ki bi bili posebno sposobni za. 254 travnik in n. pr. kot njiva le slabo storijo, spremenimo v travnik. Pri popravi in zboljševanju travnika je poglavitna stvar, da dobi travnik enakomerno in dobro zaraščeno površje, in mu lehko vodo dopeljujemo. Treba jenajprvo napraviti na- tanjčni prevdarek in načrt, in le ko sledeči kaže in spričuje, da se zamore delo izvršiti, imamo z delom pričeti. Najbolji in ugodniši čas za razna taka opravila je suho poletje, pa tudi suhi zimski čas. Najpoglavitnejša dela so: Odvodenje, napeljava vode, poravnanje in ponovljenje ruševja. Odvodenje. Čeravno ne sme nikdar primanjkovati travniku potrebna vlažnost, vendar je zaostajajoča mokrota na travnikih tako škodljiva, kakor na njivah, ker v taki, premokri zemlji gnji- jejo korenine, ali se le slabo razvijajo; slabe kisle trave se širijo, dobre pa poginejo. Temu ima pomagati odvodenje ali odpravljanje preobilne vode. Ko bi na travnik prihajala bliž¬ nja reka, moramo z druženimi močmi skrbeti, da vredimo dotično reko. Ker voda zaostaja, bomo največ dosegli s po¬ polno drenažo, čeravno zamoremo tudi z odprtimi jareki kaj storiti, ali s temi mnogo prostora zgubimo. Glavni odpeljajoči jareki morajo biti, kolikor mogoče ravni, le nekoliko viseči. Obširnejši poduk o izpeljavi drenaže nahaja se že v prvem delu kmetijstva. Napeljava vode. Napeljava vode je najboljše sredstvo, s kterim zamoremo povišati dohodke naših travnikov. Še celo se dobro izplača povoditi navadne pašnike, ki tudi s svojimi dohodki povr¬ nejo stroške povodenja. Omenili smo, da je zemlja luknjičasta in da ima sposobnost, iz zraka in iz raztopljin, ktere do nje dohajajo, povživati razne, rastlinam potrebne tvarine. Najpo- glavitni vspeh, če se na travnike voda napeljava, obstoji sedaj v tem, da se v napeljani vodi raznotere mineralske tvarine nahajajo. Iz tega je razvidno, da ne more biti vsaka voda enake vrednosti in sposobnosti za povodenje. Sploh nahajamo skoro v vsaki vodi več ali manj razdeljenih zemeljskih drobcev, ki so toliko boljša hrana travniku, iz kolikor boljšega zem¬ ljišča izvirajo. Če tedaj priteka kaka voda od takih krajev, kjer se je nabirala, in odtekala po rodovitni zemlji, po bo¬ gatem sprsteninskem površju itd.; gotovo bo njena vred¬ nost velika. Poznati moramo tedaj lastnost in sposobnost vode. 255 Že izvirek vode nam zamore pokazati njeno lastnost. Ravno tako nam tudi, vsaj nekoliko pričujejo, ali je voda dobra, one rastline, trave in zelišča, ki rastejo na obrežju dotične vode. Sploh se ceni kalna in motna xoda. .kct posebno dobra. Pa joda prihaja motna tudi od tega, da je v njej preveč ilovice, ki ima znabiti tudi mnogo železnega okisljenca raztopljenega. Taka voda ni dobra, ker ona oblati perje rastlin, s tem zapre in zaduši luknjičavost rastlinic, ktere so slaba, celo škodljiva krma za živino. Cista voda zamore imeti v sebi tudi veliko redilnih drobcev in je za porabo sposobna. Sploh zamore biti vsaka voda, tudi studenčnica sposobna za povodenj e, ali njena dobrota je odvisna od veče ali manjše daljave, po kterej je tekla in od lastnosti krajev, od kterik prihaja. Popolnoma neporabljiva in škodljiva je tista voda, ki ima v sebi preveč železnih in manganovih okisancev, tako tudi tista, ki izvira iz stoječega močvirja. Najboljša pa je ona, ki prihaja od vasi, od krajev sploh, kjer si je nabrala marsikteri redilen drobec. Velike važnosti je tudi topljina vode, in posebno pri spomla¬ danskem povodenj! je treba paziti, da je voda gorka, ali vsaj ne merzlejša, kakor zrak. Iz tega sledi, da so studenci, ker so merzli, slabi za povodenje. Le če izvirajo iz globočine, , so boljši. Voda pa ne samo gnoji, ona uniči tudi mah in temu enake rastline, pokončuje merčese, čisti zemljo in jo opro- stuje raznih škodljivih železnih soli. Voda zamore rastline ? slane obraniti, ali če je po noči padla huda slana, zamoremo z vodo ozeblino neškodljivo storiti. Gnojilna moč vode ob¬ stoji tudi v tem, da ona razkrojuje redilne tvarine, ki se na¬ hajajo v zemlji. V vodi, celo v deževnici nahajamo manj ali več ogljenčeve kisline, kar poviša njeno dobroto, in zato ima voda zdaten vpljiv na razkrojenje rudninskih tvarin v zemlji. S povodenjem zamoremo tedaj prav dobro pomagati travnikom, tem bolj, ker rastlinam dopeljavamo tudi redilne tvarine v raztopljeni obliki. Iz tega naj se tedaj vsakteri prepriča,_ ko¬ liko vredna je voda, ki se napeljuje na travnike; vsakteri naj čuje in gleda na to, da bo porabil, kar mu narava ponuja, da svojim travnikom pomaga. Pri dopeljavi vode treba je paziti na vsako vodo, bodisi kak studenček ali bajer itd. Vodo na¬ peljujemo po posebnih jarekih, zapornicah itd. Pri tem imamo sledeče uprave. Dotični dopeljavajoči jarek mora biti viši, kakor površje travnika, kterega imamo povoditi. Najboljše je, če je širok in plitev. Tudi ne sme prenaglo padati ali preveč viseti. Dno in stranice morajo biti trdne. Ako jemljemo vodo iz kake reke, treba je paziti, da je zapornica trdno vredjena, in da voda ne doteka v zel<5 zavitih kljukah, ker dereča voda 17 Umni kmetovalec 256 spodkopava obrežje, posebno na ovinkih; kar je gotovo škod¬ ljivo. Iz glavnega dopeljajočega jareka izvirajo razdeljivni jareki, ki iz glavnega sprejeto vodo enakomerno razpeljujejo po travniku. Ti jareki ne smejo močno viseti, tudi ne več, kakor čevelj globoki biti. Pri začetku morajo biti širji kakor pri poslednjem koncu; tudi ne smejo biti daljši od 60—80 sežnjev. Iz teh jarekov izteka porabljena voda v nabiravni ali odpe- Ijajoči jarek, ki odpeljuje vodo s travnika ali pa jo zopet od¬ daja drugi vrsti razpeljajočih jarekov. Da se voda popolno, hitro in enakomerno po površji razdeli, napravijo se grabnički, ki so kakih 6 palcev široki. Njih stranice so naravno vrezane, ne več kakor 3 ali 4 palce visoke. Oni iz razpeljajočega ja¬ reka sprejemajo vodo; in ker je važno, da se redilne tvarine v pravi meri razdeljujejo, se navadno mnogo takih grabničkov napravlja, ki ne smejo biti daljši kot 60 čevljev in so na¬ vadno brez pada ali visečosti. Ti grabnički imajo tudi majhne zapornice, ki so iz navadnih, tenkih diljic. Na pod¬ nožji travnika je vrezan glavni odpeljajoči jarek, ki sprejema in odpeljuje s travnika vso vodo. Zapornice so pri tem neobbodno potrebne. One mo¬ rajo biti trdno vdelane, in spodaj dobro podzidane, da ne more jih voda spodpirati. Ž njimi zamoremo našim travnikom dovaževati kaj koristno vodo.' To se vrši po raznih načinih, bodisi da po tem ali unem načinu, ki je za dotične razmere najpripravniši. Ko povodujemo travnike, treba je, vsikdar skrbeti, da se voda enakomerno razdeli. Prvi način je povo¬ denje, to je, celi prostor se ogradi z jezom , "ki je napravljen iz navadne zemlje, potem se voda napelje' da nastopi enako¬ merno čez celo površje. Ko se čez nekoliko dni zapazijo pene, posle je čas, da vodo zopet s travnika odpeljemo. Po tem na¬ činu vodo enakomerno razdelimo, posebno če je površje trav¬ nika enakomerno ravno. Ta način je pa zelč pomanjkljiv, ker potrebuje se mnogo vode; če je površje neravno, postajajo nekteri globoko ležeči kosi močvirni. Med tem ko rastline rastejo, ne more se napeljavati voda; rastlinice sicer ne po¬ ginejo pod vodo, vendar zaostajajo v svoji rasti. Boljši način je. da se voda enakomerno v srednje hitrem teku izliva po površju travnika, in da v teku ne zaostaja ali rastlin po¬ krije. Pri tem se ima še vedno dovolj prilike oddajati gno- jivne. tvarine. Po takem načinu povodeni travniki/vspešno rastejo. Ta je treba skrbeti, da se voda po celem površji enakomerno razliva, kar je le mogoče, Če je površje po¬ ravnano in zadosti razpeljajočih jarekov, ker bi spodnji kosi dobivali le malo, zgornji pa, pri iztoku jareka ležeči, do- 257 kaj več vode. S tem, da skrbimo za popolno in enakomerno razpeljavanje vode, napravimo mnogo jarekov, ki jemljejo do¬ volj prostora zemlji in stanejo tudi več stroškov, ali pri vsem tem se to dobro splača, ker vsi kosi travnika so enakomerno povodeni in dobivajo enako in primerno redilnih tvarin. Ob enem je pri tem načinu veliko vredno, dazamoremo v vsakem času napeljavati vodo. Skrbeti moramo tudi, da površje trav¬ nika nekoliko visi. Ako ne skrbimo za popolno vradbo vseh naprav, če le površno nekoliko poravnamo jama itd., za- moremo tudi povoditi travnik, in to imenujemo potem jorosto , ali navadno po vodenj e. Pri tem načinu se izpeljujejo ” j areki po naravnem paiu, tako, da ležijo oni prostori, na ktere hočemo napeljati vodo, nižje od razpeljajočih jarekov. Tu se izteka voda iz razpeljajpčega jareka po celem travniku, dokler na koncu ne pride v glavni oipeljajoči jarek. Za pravilno razdelitev tedaj ni tukaj popolne prilike, in ta način je bolj le za slabe travnike, ki večih stroškov poverniti ne morejo. Pri takem povodenju razlo čujemo dva načina: Prvi, da travniku ^ \ dajamo naravno viseč.>st, drugi pa da na površij pravnika ■* napravimo posebne hrbte. Prvi je bolj naraven od drugega in. ■ stane navadno le malo stroškov, drugi pa stane veliko več. 7 Površje mora viseti vsaj za 2%, tedaj pride na 100 čevljev dolgosti 2 čevlja pada. Na neprodani z mlji more biti vi¬ sečo st 6%, pri strmoležečih travnikih celo 40% • Gledč po- vodenja nahajamo posebno umetno izpeljane načine, pri kterih se vse površje travnika prenaredi. Tak umeten način je sicer dober, toda stane toliko stroškov, da le tnalo kateri gospodar bi hotel vložiti v svoje travnike tako velik kapital. Z irai tega nočemo o tem obširnejše govoriti. Omenili smo način prena- redbe travnika na hrbte. Pojasniti moramo nekolik), kako se to izvršuje. Ko je vse površje, kolikor mogoče enakomerno poravnano, napravijo se posebni hrbti, tako da je vzdignjeno tu in tam površje. Na sedlu takega hrbta se. vreže rovček (grabenček), v kterega dohaja voda iz razdeljujočega jareka. Iz tega grabenčka se izliva voda na obe strani hrbta, in se zopet zliva v spodnji oipeljajoči jarek, in iz tega na dru^i hrbet itd. Vsi ti hrbti morajo biti enako široki. Da je tak način drag, je jasno. Navadno so taki hrbti po 15 čevljev Široki, po 100 čevljev dolgi ali še več. Gotovo bo tedaj najboljši pros t i, sicer umen način, po k tereni se bomo rav¬ nali le po krajnih razmerah in ne vezali se na posebne vrelbe kakega umetnega načina, Vsikdar pa moramo skrbeti za dobro . vodo. Po napravljenem'' proračunu se še le delo prične. Kušofje se spodreže in shrani na stran, tudi zgornjo plaA 1 m zemlje zamoremo spraviti posebej, kajti ko zopet polagamo ruše nazaj, mora priti spodaj prejšnja zemlja in slabo bi bilo, ko bi rušje pokladali na mrtvico; le malo ruš bi se zopet prijelo in zaraslo. Potem vrežemo glavni odpeljajoči jarek, za njim na najvišem mestu dopr-ljajoči jarek, in slednjič raz- peijajoče in odpeljajoče jarke. Ce hočemo napraviti, to je če razmere dopuščajo kakih hrbtov, moremo najprej izpeljati načrt in mero, potem zaznamovati s količi doti čen obris (plan) in potem še le delo pričeti. Ko je hrbet napravljen, treba je na-nj položiti zopet ruše in dobro pritisniti, potem se še le vrežejo majhni grabesčki. V začetku moremo biti pozorni in ne preveč vode napeljavati na travnike. Ko se je vse vsedlo in utrdilo, smemo vodi vstop pripustiti. Vse moramo ohraniti ? pravem redu, in, kakor hitrč zapazimo, da je tn in tam kaj pomanjkljivega in pokvarjenega, moramo nemudoma popraviti., V novejših časih so nekteri tehniki jeli priporočati povodenje travnikov s pripemočjo arenožnih vredb. Ta način zagovarja in priporoča posebno slavni Fetersen. On trdi, da mora biti vsak travnik najprvo drenaž^lnT*pripomočjo te vredbe se povodenje napravi. On poklada sušilne cevi čez črto travnika, nabiralne v največi visečosti pa po dolgota, a. Napravljene ima na posebnih krajih zapornice, tako rekoč v podobi zaklepnih ventilov, ktere zapre, ko je treba, voda šine iz cevi in na¬ maka zemljo travnika od spodej proti vrhu. Veudar je taka voda preveč ohlajena, tedaj premrzla za povodenje, ker zemljo preveč ohladi. Omeniti imamo še stroške, ktere stane taka prenaredba in naprava. V posebniff^SoBščmah, ki zahtevajo veliko pre- naredbo, stanejo stroški za en oral 100 pa tudi 150 in tudi Ja več forintov. Iz tega zamoremo soditi, kateri travniki so vredni takih velikih stroškov. Poravnanje. Tudi poravnanje zamore zdatno povišati dohodke trav¬ nika. Na neravnem travniku nahajamo griče in zraven jame: prvi so navadno podvrženi suši, v ten zaostaja voda', in to jih dela močvirne. Na takem travniku ne dobivamo enako¬ merne krme, in marsikteri prostor ostane gol ali vsaj borno obraščen. Priporočamo tedaj, da vsakteri gospodar poravna površje svojega travnika, saj se da to delo lehko izpeljati. Najprvo se spodreže rnšovje na onih krajih, ki se imajo ali odnesti ali napolniti. Na to se pod rnšovjem ležeča, zgornja zemlja spravi na stran, da se potem, ko se rušje zopet po™ 259 klada, pod me tava ona boljša zemlja pod rušje. Gričasti kraji se odnesd in z zemljo jame zamotavajo. Če je kaka velika jama na travniku, lehko se od druge v njo navozi zemlje ali šute iti., da se zakrije z dobro zemljo. Ko je površje po¬ ravnano, nameče se poprej shranjena dobra zemlja povsod enakomerno in na njo pokladajo ruše. Vsakteri sodi lahko, da to ni tako težko opravilo, s kterim dobroto povišamo, kosec lehko brez vsaktere ovire kosi, po takem travniku se lehko vozi itd. Naprava trate. Povsod, kjer zapazimo, da je travnik revno obraščenali da ima slabe rastline, treba je napraviti m zboljšati trato. To se vrši po raznih načinih. Nekteri naberejo kje drugje na kakem drugem zemljišči potrebne ruše, da jo na travnik pokladajo. To stane dovolj dela in tudi stroškov, in vspeh ven¬ dar ni kaj poseben. Ali vsakemu hočem o svetovati napravo trate s_setvijo. Potrebujemo semena raznih trav in zelišč, dobivamo £a odgojujemo jih na travnih semeniščih, kakor smo o tem že govorili. Ko se je zemlja pripravila, posejemo gosto pri tihem vremenu ono seme in ga plitvo s kako lehko brano zavlečemo. Velike koristi je, če travnik pred zimo preorjemo, spomladi z ekstirpatorjem prerahljamo in posejemo n. pr. oves, ki na takih novinah dobro obrodi in med oves posejemo travno seme; razumi se, da se to vrši vsako za se. Naj prvo se vseje oves in potem travno seme, ker sicer bi bila setev neenakomerna, ker drobno seme trave ni mogoče pravilno pomešati z o vsem itd. Dobro se tudi splača, Če taki mladi setvi v dragi pomladi pomagamo z gnojem, n. pr. kompostom itd., in če nahajamo tu in tam slabo zaraščene prostore, da jih še posejemo. V prvi jeseni, to je, ko se je oves že požel, zraste travica še precej dobro, čeravno bi bila ta sposobna že za košnjo, ven¬ dar naj se rajše mlada travica popase, ker krepreja ostane ( in v prihodnji spomladi bo tam bolj zrasla. L3 če je zemlja zelč vlažna, priporočamo, da se v prvem času opusti paša, ker živina napravlja težke stopinje, v kterih zaostaja voda in in rastline hirajo ali celo poginejo, če se ravna za. zboijSe¬ vanj e le nekteph krajev, travnika n. pr., da se pokaže tu in t&m površje travnika golo ali slabo zaraščeno, treba je ta prostor neicoliko zrahljati, n. pr. z motiko nakopavati, travno seme se tukaj poseje in z valarjem povali. Tako ravnati se posebno priporoča tudi za pašnike, če je trata na travniku oslabela, mogoče tudi zarad tega, ker je zemlja plitva in slaba, dobro je na tak travnik napeljati vsaj za 1 palec na 260 debelo dobre zemlje. Boljša je zemlja, več je vredna , da se zboljša trata. Ce pa napeljemo zemlje za več palcev na de¬ belo, potem je treba tudi semena, kajti skoz novo zemljo pre¬ dere le malo rastlm spodnje trate. Mnogo prilike taka dela opravljati imajo gospodarji o zimskem času. Tu in tam se nahaja kak kup zemlje, gričekali kaj druzega, kterega je treba odnesti, n. pr., da dobimo ravno cesto ali ravno površje, ši¬ roko pet itd. Tako zemljo izpeljujemo na travnik, kterega zemlja je plitva in revna, in jo enakomerno po travniku raz¬ tegnemo. To velja za plitve travnike, ker njim primanjkuje zemlje in zarad tega pešajo rastline na njej. Ko bi jih hote l prekopati in potem posejati, imeli bi le malo koristi. Kako oskrbovati travnike. Kakor njiva, zahteva tudi travnik, da se vedno oskibuje, in čeravno imamo s travnikom manj dela, vendar tudi tega ne smemo nikdar zanemarjati. Travnik bogato povr&ča vsako delo, M se stori za-nj. Najprvo treba je utrditi obrežje_ n. pr. onih travnikov, ki ležd ob rekah ali cb kakem potoku, ki zamore travniku spodkopavati zemljo. Ob obrežji takih travnikov je pametno nasaditi drevesa (verbe, jagujfd itd.), in če zahtevajo razmere, 'treba je napraviti tudi iz kamenja potrebno obrežje. Ravno tako umno je, da zasadimo drevesa tu in tam na onih travnikih, ki so por,vrženi večkratnim ne¬ vihtam , derečim potokom , ki prt derejo površje ali ga raztr¬ gajo ali pa s šuto nasujejo. Drevje lomi silno moč divjedereče vode; ob enem tudi uniči ali vsaj zmanjša silno moč hudih vetrn/. Na zelč suhih travnikih je drevje tudi dobro, ker brani travnik pred hudo sušo. Posebno r a pašnikih so drevesa koristna, da pod njimi dobi v hudi vročini uboga živinica pri¬ bežališče. Na dobrih travnikih pa ne smemo zasaiati dreie?, ker težavno je potem delo n. pr. sušenje, in njih korenine marsikak drobec iz zemlje odvzamejo. Trebiti moramo iz travnika plevelne.rastline, merčese, sploh vse, kar zamore ovirati vspešao rast trave. Skrbeti a orani), da travnik dobiva tudi kako podporo, ‘in"sicer s tem, da ga ^jmpjjmo. To je potrebna za tiste travnike, kterim ne moremo pripomoči!s pomakanjem, to je, z napeljavo vode. Naj pripravniki gnoj za travnike je rudninski in ta v raztanjšanem stanu; sicer služi za to tudi k omp ost. Tudi dobro zdelan, star hlevski gnoj je porabijiv; vendar menimo, da ni prav praktično, če rabimo hlevski gnoj za travnike. Navadno primanjkuje že njivam hlevskega gnoja; zato je boljše, da pustimo hlevski gnoj njivam, saj 261 imamo razim vode .še drugih gnojilnih tvarin za travnike. Tudi raztanjšana gnojnica je koristna, vendar treba jo je dovolj z vodo pomešano razlivati na travnike le v vlažnem vremenu. Ce že rabimo hlevski gnoj, razpeljemo ga pred zimo po travniku; zimska vlaga, sneg in dež ga izpira, spomladi pa neizprane ostanke, slamo itd. zopet pograbimo s travnika in spravimo n. pr. na kompostni kup. Za travnike najboljši gnoj je brez dvombe pepel, posebno bukovega lesa, ki ima v sebi veliko kalija, ki je travam neobhodno potreben, kakor nam kaže že navedena preiskava travnega pepela. Za močvirne in mahovite travnike je dober gnoj tudi apno, ktero razje makovje in ob enem veže razne kisline. SelitrdEsTe soli so tudi dobre. Ome¬ niti moramo tudi one gnojilne soli, ki se dobiva v Kaluzu, in je posebne vrednosti za travnike. Ce se hoče travniku po¬ magati tudi s fosforno kislino, treba je rabiti zmletih kosti, ktere so najboljše v razkrojenem stanu. Tudi krompirjesec, to je, krompirjevo zelišče se da rabiti za gnojenje travnikov. Takoj ko se požanje, nese se na travnik, in enakomerno po njem razgrne in pusti celo zimo, da zimska vlaga izpira iz njega redilne drobce. Spomladi se zopet pograbi in s travnika spravi. Ali med vsemi gnoji najprimernejši je kompost, to je pomešanica raznih rudninskih in organskih obstojnih delov. Takemu kompostu je dobro primešati nekaj dobre redilne zemlje in če mu dostavimo še pepela, zmletih kosti, in vse to polijemo z gnojnico, smemo nadejati se, da bo po takem gnoju travnik zopet krepko oživel. Tudi mavec je za rabo, posebno na onih travnikih, ki imajo vsaj tretjino detelje. Stroške, ktere stane gnoj, bogato poplačujejo travniki in pre¬ pričani smo, da bo tisti, ki bo le enkrat gnojil, gnojenje na¬ daljeval. Travnik zahteva in mora biti dobro oskrbovan. Bes so razna opravila na travniku, vendar jih lehko opravimo v onem času, ko nimamo drugega opravila na polju. V jeseni, po zimi in zgodaj spomladi, zamoremo obhoditi naše travnike, in vse kar zapazimo, da je pomanjkljivo, moremo brez zamude po¬ praviti. Bazni jareki, potrebni pri povodeniu, morajo se očistiti; popraviti, če je treba, vse zatvornice; obrežje utrditi itd. bp.on priporočamo, da se vse pomanjkljivosti koj v.začetku popra¬ vijo, ako nočemo imeti večih stroškov. Zgoda,] spomladi mo¬ remo pograbiti vse krtine in jih enakomerno raztegniti. Oe nahajamo tu in tam kak revno. zaraščen ah gol prostor, moremo posejati ga. Ce se pokažejo plevelne rasthne n. pr. mah, treba spomladi z brano prevleči take travnike. Za uni¬ čenje mahu je posebno dobra Althanova travnišna brana 262 (Glej popis dotičnega stroja v oddelku »kmetijski stroji). Treba je tudi odpraviti s travnika škodljive živali in mrčese. Omeniti moremo tukaj krta, ki je velik prijatelj kmetijstva, ker pokončuje mrčesa,“'2rve itd. v zemlji. Vendar jena trav¬ nikih, posebno na tistih, ki so tako predelani, da jih stalno namakamo, zato škodljiv, ker napravlja luknje mnogokrat jako globoke, ki požirajo vodo in jo odpeljujejo v globočino; topa je nasprotno vspešnemu povodenju. — Govoriti imamo še pri povodenii o raznih točkah, na ktere se moremo ozirati. Vspeh ^fe odvisen od dobrote dotične vode. N ajb oljš i čas za povodenje je brez dvome jesenski, ker v jeseni je voda še dovolj topla in ima veliko več redilnih drobcev. Ravno v tem času se na¬ haja na polju, sploh po zemlji, na kteri se nabira voda, naj¬ več rastlinskih ostankov. Tako dobiva travnik za prihodnjo spomladi, ko se zopet oživijo rastlinice, že pripravljen zaklad redilnih tvarin. V jeseni ohrani pomakanje rast do zime; in kakor vidimo pri ozimhem žitu hitrejšo rast spomladi, ker so se žitne rastlinice že v jeseni db zime okrepčale, tako bomo tudi pri travnikih, v jeseni namočenih zapazili hitrejšo in krepkejšo rast. Nenamočeni, do korenine utrudeni travniki, če jih potem v jeseni namakamo, krepko rastejo. Nenamočeni enako jaremu žitu čakajo in so pozni v kaleaji in trava za¬ staja v rasti. Kakor hitro nastopi v jeseni ali proti zimi mraz, treba je vodo s travnikov odpeljati, da se posuše. Nikdar ne smemo mrzle snežnice rabiti. Ko je spomladi nastopila že toplina , imamo travnik še namakati, če pomanjkuje vode; pri tem moremo paziti in gledati, da ni voda mrzlejša od zraka, ker kolikor gorkeje zračna toplina, kolikor mrzlejša je voda, toliko bolj pozorni moremo biti s povodenjem travnika. Ko bi spomladi imeli nastati mrazi, treba je pogostoma namakati travnike, da obvarujemo nježnje rastlinice pred mrazom in ozebenjem. Kolikor visokejše zraste trava, in kolikor bližje je čas košnje, toliko bolj poredkoma smemo vodo na travnik napeljavati. Če dolgo časa trpi suša, smemo večkrat po noči na travnik vodo napeljati, zadnje štiri tedne ali zadnjih šest tednov mo¬ remo namakanje opustiti. Po prvi košnji se zopet travnik namaka nekoliko časa, (se ve da ne pregosto); in to veliko pripomore, da tudi druga košnja, to je otava, da precej sena. Koliko vod e ima biti in koliko časa trpeti povodenje, se ravna po letnem' času, po vremenu, po lastaosti vode in zemlje. Ko¬ likor rahlejša je zemlja, in kolikor večo visačost ima, toliko dalje in večkrat smemo napeljavati vodo. Kolikor skupnejša je zemlja in plitvejša ali ravnejša, toliko manj časa sme na¬ makanje trpeti in toliko manjkrat se sme to ponavljati. 263 Pozno v jeseni, po zimi. in v prvi spomladi, sme voda dalje časa stati na istem prostoru, v gorkejšem letnem času pa ne, V poletnem časa traja namaka kakih 12, k večem 20 ur, in se ponavlja še le čez 6 dni. V jesenskem času sme tudi voda skoz cel teden na istem prostoru stati. Omeniti imamo še to, da z nova posejanih travnikov ne smemo močno na¬ makati, da se ne raznese še rahlo ležeča zemlja. Tudi pri umetnem načinu, če napravimo n. pr. po površji travnika hrbte z ruševjem, ktero poklaiamo, ne smemo koj v začetku močno namakati, da voda ne spere zemlje pod ruševjem. Ce kak travnik tako namakamo, da ga ojezimo in vode na-nj napeljujemo, zamoremo storiti to Te tedaj, ko je travnik prazen ali ko je trava še le malo zrasla. Tako pomako ne smemo ponavljati pred, ko se je zemlja dobro osušila. Pre- maka zamore še celo škodljiva postati in zato opominjamo, da je, ko se prikaže na površji sivozelena preprega, skrajni čas, da vodo odpeljemo. Paša se mora spomladi opustiti, ker težka živina napravlja stopinje, v kterih voda zaostaja. To velja pri umetnih travnikih. Slednjič imamo govoriti še. o košnji travnikov. Napčno je, če takrat travnike kosimo, ko 'začenjajo ruja vi postajati, in to zarad tega, ker vsaka rastlina potrebuje največ redilnih tvarin za izdelovanje semena. Saj nam to kaže žito, n. pr. rž, kije zeleno pokošena, to je ob času, ko ravno začenja napravljati cvetje, kaj dobra za živinsko krmo; če pa jo pustimo dozoreti, dobimo sicer od nje lepo zrnje, toda njena slama je težko prebavljiva in živini malo všečna. Kavno tako je s travo. Kakor hitro je večina rastlin stopila v polno cvetje, treba je travnik pokositi. Gotovo se imamo pri tem tudi ozirati na vremenske razmere, ktere zamorejo čas košnje nekoliko pre- meniti. Posebno je to pri otavi paziti, da slabo vreme ne nastane, ktero zamore košnjo otave močno kvariti. Pri koš¬ nji imamo na to gledati, da ne popuščamo trave, pa tudi da ne režemo pregloboko, ker bi sicer ranili krono ali glavo ze¬ lišč. Nekoliko vlažnosti je pri košnji dobro, zarad tega seko3i tudi navadno zgodaj v jutranjih arah, dokler je še nekaj rose. Na načinu košnje in sušenji j e veliko ležeče, kake dobrote bo krma. Navadno se trava kmalo po košnji razmeče, in potem premešava. Nekteri imajo navado, da pustijo pokošeno travo več časa, tudi več dni razmetano. Srušnje učijo, da je sprav¬ ljanje pokošene trave čez noč v kupice kaj dobro, ker to po¬ spešuje sušenje. Veliko težavniša pa je košnja, ako dolgo časa dežuje. V takem slučaju je najboljše, da pustimo redi nepre- naetana. Ce je vreme pa zel<5 suho, moramo zopet paziti, da 264 se seno ne posuši tako zeld, da bi se drobilo. Da je seno do¬ volj suho, poznamo po tem, da je lepo dišeče, in se skoraj da lomiti; gotovo je v tem najboljša stara skušnja. Če se je pri košnji in sušenju sena vse skrbno in redno vršilo, bo seno lepo zelenkasto in prijetnega duha. Omenimo tudi pi¬ ramide; to so koli, v kterih so vtaknjeni navskriž klinci. Te 'so p^orabljive pri sušenju sočnatih trav, in tudi če je med košnjo slabo, deževno vreme. Te piramide smo že popisali v oddelku kmetijskih strojev. Že marsihteri gospodar si je tako ohranil seno, da ni zgnjilo, čeravno mu je dolgi dež nagajal. Eavno tako moremo spravljati otavo v mokri jeseni v kozolce. ¥ novejših časih so začeli napravljati tako imenovano rujavo seno, ktero hočemo tudi omeniti. Ko je pokošena trava na “poT suha, zvozi se in nanese skupaj v velike stolpe, se dobro pohodi, stlači in skupej stisne. Za take kupe se odloči na¬ vadno kak prost kraj, ali se pa rabijo zato šupe ali svisli. V takih velikih in trdih kupih se seno zel<5 ugreje. Treba je pri tem na to gledati, da je krma kolikor mogoče vsaj na pol osušena bila, in da se je kup povsod enakomerno potlačil, ker v rahlem kupu bi se seno nekoliko vnelo, slabo skuhalo, kar bi gotovo njegovo dobroto zdatno znižalo ali ga celo po¬ kvarilo. Dobro pripravljeno rujavo seno živina rada žre, in nekteri hočejo celo trditi, da je redilnejše od navadnega sena. Ker je marsikteremu gospodarju slabo, dolgo trajajoče deževno vreme eno ali drugo košnjo vzelo, hočemo tu navesti tudi drugi način, po k tereni se napravlja kislo seno. Na Nemškem že dalje časa napravljajo kMo-in slano zeleno krmo, ktero živini po zimi pckladajo. Zatopbrabljujpjb zeTeno deteljo, pesno ali repno perje itd. Najprej napravijo jame, ktere morajo biti popolnoma suhe. iu ne more do njih voda dohajati. Dotičuo zeleno krmo plsstasto trdo v jamo položijo in s soljo plastasto potrosijo. Na 1 stot krme vzamejo V 4 funta soli. Na površje pokladajo dilje, ktere s teškim kamenjem obtežijo. Ko se je vsa trava nekoliko-vsedla, odvzamejo se dilje in se zopet ne¬ koliko krme dodene, dobro pohodi, posoli, z diljami pokrije in obteži. Če je treba, to posebno takrat, ko se zato jemlje kaka le malo vodena krma, se nekoliko vode dolije, dokler se na površje ne pokaže pena. Naprava je tedaj enaka oni kislega zelja. Taka kisla in osoljena krma je za zimsko krmenje. V začetku živina nekoliko nerada prime za tako krmo, ali po- zneje ji je ljuba in tudi zdrava. Ta način daje tudi povod za nap r avo kisl e g a sena in sicer po sledečem načinu. Izkoplje se uekoliEo~6evijev 'globoka jama, ki mora biti nepredirna , in tako ležeča, da voda do nje ne dohaja; potem se pokošena 265 trava plastasto in trdo poklada v njo, posamezne plasti se osolijo, vse skrpaj se z diljami pokrije in obteži. Ta način sicer ne bo mogel obveljati, ker stane skoro več stroškov, kakor navadno sušenje. Ali velike vrednosti je v onih slučajih, ko nam hoče veliko in dolgo deževje uničiti košnjo. Vsak go¬ spodar naj bi poskusil najprvo z nekoliko stoti trave, in če se prepriča o dobrot', ima dokaz, kako mora ravnati v enakih slučajih. Pri tej priliki omenimo le, da morajo gospodarji vse skušati, in tisto, kar sami spoznajo za dobro, naj porabijo. Gotovo je ta način velevažen posebno za hribske kraje, kjer navadno jesensko deževje nadleguje kosce pri sušenji otave, če bi imeli soli po nizki ceni, kakor je pred nekoiiko leti bila živinska soi, bi nasvetovali, da bi solili kislo, sploh slabo revno, malovredno seno, ktero se je tudi pri košnji pokvarilo, in sicer da bi vzeli na vsak stot sena en funt ali vsaj pol funta soli. Dobro je, da piastasto med seno pokladamo tudi nekoliko 3uhe slame. Oe tako ravnamo, bomo slabo krmo mnogo popravili. Da pa ostane seno nepokvarjeno, treba je pa¬ ziti in vse oskrbeti, da ga dobrega ohranimo. Vsikdar moremo dobro pohoditi seno in skrbeti, da zrak zamere dohajati do njegovih stranic in površja. Posebno velja to za otavo, ktera se marsikterikrat premalo suha spravlja. Zapazi se nekterikrat, da se seno v kupih zgreje. Tedaj je treba dobro pohoditi in stlačiti seno; če pa se huda vročina vname in če hlapijo iz sena močno dišeči soparji, moramo dobro pohoditi celi kup, in na nekterih krajih pretrgati ga, da zamore zrak do po¬ sameznih kosov, če spravljamo seno v prostore, ki so nad hlevom, paziti moramo, da iz hleva ne prihajajo v senico slabi pubi; zato je dobro napraviti posebne žlebe, ki odpe- ijujejo ves slabi sopar. Z da j ..imajo., v nnktsriit kr&jituposebnu- s tre je za stiskanje sena. Koliko prostora ne povzame seno; veliko po loplj treba za to, ktera gotovo stanejo mnogo de¬ narjev. Kako težavno je pa še le prevoževaoje sena! Zato je sledeči stroj velike vrednosti, kterega hočemo, popisati Natlači se seno v obod in na njega se spusti težilo tiskai- nice. Dva delavca moreta v eni uri H—10 centov seDa stisniti in spraviti v 5 losov po lV 4 centov; vsak kos je kubično oblike 3' visok, 3' dolg ia Ž 1 I 2 ‘ širok. Koliko pio- stora ne povzame 10 centov sena na pudu; in tukaj imamo 10 centov sena spravljenih v 5 kosih (ali bala?) ki. le mam čevljev prostora porabijo. Tak stroj izdelava tcvornica Eich- man v Pragi in stane 250 tor. Omeniti hočemo tukaj še.oni stroi, ki služi za ohračanje pokošene trave. S takim strojem . se dela na ravnih travnikih; en konj ga lehko vleče, in ž nj m 266 se v resnici veliko opravi, in sicer dela za 15 delavcev. Stane 250 forintov. Govoriti imamo še o dohodkih, ktere nam dajaj o travniki. Izvrstni travniki nam dajalo ha leto tudi 80—100 stotov sena; se ve da je takih le malo. Travnike, na kterih dvakrat kosimo in kakih 60—70 stotov sena dobimo, smemo imenovati že prav dobre; če nam daje travnik 50 stotov v dveh košnjah, je še zmiraj vreden, da ga imenujemo dobrega. Na srednje dobrih travnikih nakosimo kakih 30 stotov, na revnih kakih 15 ali še manj. Iz tega je razvidno, kolikoše-n razloček je med travniki in njih vrednostjo. Tudi dobrota sena je na različnih travnikih različna. Gotovo je nam ljubši 1 stot dobrega, sladkega planinskega sena, nego 2 stota ali celo več slabega, kislega. Na travnikih pa dobivamo š e druga dohodke. Paša zamore v posebnih slučajih tudi biti pomenljiva, čeravno moremo tudi omeniti, če pasemo v neugodnem, nepravem času ali preveč, da more ta paša več škodovati, kakor kori¬ stiti. Posebno je spomladanska paša skoro navadno škodljiva. V jeseni zamoremo porabiti travnike za pašo, posebno Če je travnik le nekoliko oskrbovan. Nikdar ne smemo pasti v zel<5 vlažnem, mokrem vremenu, ker živina napravlja takrat preveč škode na travniku s težkimi stopinjami. Posebno velja to za umetno vredjene travnike, na ktere bi sploh svetovali naganjati le ovca, ne težko goved. Želeli bi le, da bi gospo¬ darji prišli do spoznanja, da bi opustili staro šego pasti po travnikih spomladi noter do sv. Jurja, ker gotovo boljše bi bilo , da bi take travnike dobro oskrbovali in vsaj dvakrat kosili; dobivali bi zato z njih precej dobrega sena, ktero bi doma živini pokladali, mesto da bi jo zganjali na pašo, kjer se le dolgočasi in strada. Dobivali bi tudi v hlevu veliko več potrebnega gnoja. Na travnikih pa zamoremo tudi zas ajati sadno ali gozdno drevje. S tem zdatno povišamo dohodke travnika. To se sme goditi v le posebnih slučajih. Priznavati moramo sicer, da drevje zniža množino sena; toda v krajih, kjer pomanjkuje sadja ali tudi lesa za kurjavo , in če je dotična zemlja sposobna za sadno drevje, je vendar umno tako ravnanje, ker sadje, ktero dobivamo, dobro povrne, kar manj sena nakosimo. Posebno bi priporočali na obrežji, ob mejah travnikov, ali če čez travnik peljejo ceste, da njih strani zasadimo s primernimi drevesi. Prav slabi in revni travniki zamorejo veče dohodke dajati, če na nje zasadimo nekoliko dreves, ktere obsekujemo nad glavo. Pod takim drevjem dobivamo še dovolj krme, in če sicer nimamo gozda, tudi V3a potrebna drva za domačo kurjavo. 267 O pašnikih. Navadno se puščajo za pašnike vsi oni prostori ali trav¬ niki, ki so revni, slabo zaraščeni, na kterih ne zraste toliko trave, da bi bilo vredno pokositi jo, ali pa so taki prostori, ki niso pripravni za drugo obdelovanje zarad svojih krajnih razmer. Želeti bi bilo, da bi bila vsaj večina pašnikov preorana, ker veliko veče dohodke bi od istega prostora dobivali, vendar so posebne razmere in bodo ostale, ki opravičujejo pašnike. Gotovo bodo pašniki vedno ostali v planinskih deželah in v nekterih pla¬ njavah. Dober pašnik je tudi veliko vreden in je zdatna podpora vspešnej živinoreji. Žali Bog pa, da se navadno zeld zanemarjajo pašniki, ki bi dobro oskrbovani zamogli posebne koristi biti. Mnogo pašnikov je, ki s o premokri in kakor smo pripo¬ ročali, da se premokri travniki odvoiijo ali posušijo, iz ravno istih razlogov svetujemo, da posušimo vse premokre, s kislimi travami zaraščene pašnike. Pa tudi z gnoje njem ali napeljavo vode moremo opešanemu pašniku pripomoči. Sicer dobivajo pašniki gnoja od živine, ki se na njih pase; vendar ni odveč ali manj nepotrebno, da bi pašniku privoščili tudi nekoliko pepela, gipsa, komposta, s tanjšane gnojnice, apna zmletih kosti itd. Go¬ tovo bo pašnik take stroške obilno povrnil. Ob enem priporočamo, da pastirji vse živinske izmete enakomerno razdelujejo, ker na kupu pustiti jih ni dobro. Če je blizo pašnika voda, kak potok naj se zgodaj spomladi, predno začne paša, napeljuje na pašnik ne¬ koliko vode, kar gotovo poviša rast raznih trav na pašniku. Umno in koristno je tudi, dajjsšuike razdelimo in oskr¬ bimo z živimi mejama. S tem dosežemo, da živino enkrat na- ženemo na ta kos, drugikrat na drugi in ko se živina pase na tem kosu, ima prvi kos priliko se zopet dobro obrasti. Od žive meje dobivamo nekoliko drv, ali vsaj butar, ki so gotovo vsakemu gospodarju v prid. če pustimo ali zasadimo v mejo tudi nektera visoka drevesa, gotovo bode živina pod njimi dobila v hudi vročini zaželjeno senco, če ostaja živina več časa, tudi po noči na paši, napravimo tudi hlev vsaj za silo, v kterem dobi živina prebižališče pred hudim dežjem in drugimi nevihtami. Posebno velja to za planinske pašnike. Na pašniku morem o odstra niti- vse,kar ovira vspešno rast; uničiti vse grmovje, trnje, ktero se pokaže, poravnati vse krtine. Na pašnikih moremo zatreti tudi plevelne rastline, in želeti bi bilo, da bi pastirji, mesto da Mijo kot lenuhi ali da se pretepajo itd., zatirali znane plevelne rastline, kterih živina ne ljubi, in da bi kamnje, ktero se nahaja na površji, pobirali in odpravljali. Veliko pašnikov je, ki so zeld opešali, njih trata 268 je borna in slabo zaraščena. Kakor za trajnike, velja tudi za pašnike, da jih znova obsejemo. Treba je tedaj, pred žitno pre¬ kopati zemljo, dajo zimski mraz dobro prešine, in zgodaj spo¬ mladi posejemo seme raznih trav, ki so za pašnike najbolj sposobne. V isti spomladi zgubimo pašo, v jeseni pa zraste že tolika trava, da zamoremo kositi. Os drugo leto mladi travi pripomoremo nekoliko z gnojem n. pr. s kompostom, pepelom ali z zmletimi kostmi, gotovo bomo dobili dobre pašnike, na kterih živini ne bo treba stradati. Našteti hočemo še nektere trave in deteljice, ki so najbolj primerne za pašnike: Ovčji rep, angleška ljulika, pahovka, medena trava, latovka, erman, bibarnelica, mehkolasnf oves, svinski rep, sudeča in bela de¬ teljica in hmeljna lucerna. Navadno razvrstujemo pašnike po njih dobroti v več podvrst n. pr. pašnik za pitano živino, pašnik za krave, pašnik za ovce, pašnik zn svinje itd. Za svinje so navadno tisti pašniki, ki so močvirni; za ovce so revni suhi; za krave navadni, dobro obraščeni; za opitanje živine pa oni, ki so jako rodovitni, kakoršni so ob nekterih rekah. Navadno gospodar le malo preračuni, koliko živine ima nagnati na pašnik. 01 tod prihaja, da pašniki na morejo zadostovati lačni živini, ktera zvečer še bolj gladna v hlev prihaja, kakor je šla zjutraj iz njega. Tudi ni dobro zgodaj v spomladi začeti pasti po paš¬ nikih; ravno tako ne, da se živina vedno po celem pašniku pre¬ ganja ; in priporočamo, da se pašnik razdeli v več delov, na kterih se vrsti pašna živina. Tudi na pašnikih zamoremo precej povišati dohodke s tem, da zasajamo drevje. Na subih pašnikih je drevje še celo koristno in pospešuje vrednost pašmka; se ve, da ne smejo biti drevesa pregosto zasajena. Gotovo bi lehko dobili na pašnikih murbovo perje za izrejo sviioprejk, ko bi v prijaznih drevoredih zasajaii murbina drevesa. Seednjič imamo le govoriti o dohodkih, „ktere nam dajejo pašniki; ali ti so še veliko različnejši, kot oni od travnikov. Nskteri določujejo in preračunijo vrednost pašnika po tem, koliko živine zamore preživeti se skoz celi čas glavne paše na enem oralu. Izvrsten je že pašnik, če zamore en oral prerediti dve kravi Dobri pašniki so tisti, odkojih je treba vsaj 1—P/ 2 oral, za eno kravo; paš¬ nik srednje dobrote zamore na dveh oralih komej eno kravo pre¬ živeti ; če je treba še več oralov za eno kravo, potem je umuejše, da se tak pašnik prepusti ovcam. C e hočemo račuaiti in soditi vrednost pašnika, koliko stotov sena bi lehko dajali, imenujemo tiste pašnike prve vrste, na kterih se dobiva 40 stotov krme; prav slabi pašniki dajejo komaj 4 ali 6 stotov krme. Kazalo Predgovor. Stran. 3 I. Poglavje. I. Razdelek. O zemlji in njenih razlikah. I. Rudninski deli zemlje. II. Organski osnovni deli zemlje. Kako se da zemlja razvrstiti. I. Naravna razvrstitev. II. Umetna gospodarska razvrstitev. Zgornja ali živa in spodnja ali mrtva zemlja. Kako se spoznavajo različne vrste zemlje?. II. Bazdelek. Klima ali podnebje. II. Poglavje. I. O rastlinskem življenji.. ■ II. Kako se dajo odstraniti splošni zadržki rastlinskega življenja III. Bazdelek. Kako se napravljajo rodovitna zemljišča . . . ._ . . . ■ • 1. Kako obdelovati močvirje, da postane rodovitno zemljišče II. Kako napraviti in obdelovati rodovitno polje. III. O plevelu. IV. Rastlinam škodljive živali.. III. Poglavje. Kmetijska orodja in stroji, s kterimi zemljo obdelujemo . . . Orodja, s kterimi zemljo rahljamo in obračamo. I. Raznotera orala. II. Stroji, s kterimi se rastline okopavajo in osipavajo . . III. Kako se ima oralo dejansko rabiti _. IV. Poraba ekstirpatorja in skarifikatorja. V. Brana . VI. Poraba brane. VII. Valjar. VIII. Poraba valjarja. IX. Travnišni stružeč (oblic). X. Poraba njivske vlače. Sejalni stroji. Stroji za košnjo. Sušilna orodja. Mlatilni stroji. Stroji, s kterimi se da žito čistiti. 5 6 10 11 11 16 17 18 20 22 23 30 30 33 43 45 48 48 52 70 73 76 76 81 81 83 83 84 84 87 90 93 99 270 Stroji, s kterimi se da koruza robkati ali lužiti.102 Slamorezni stroji.103 Stroji, s kterimi se da zrnje raztrgati.104 Stroji, s kterimi se pere in razrezava korenstvo.105 Gopelj.106 IV. Razdelek. O gnoju.113 I. Organske gnojilne tvarine. 115 IV. Poglavje. Splošna vodila, po kterih se prideljujejo rastline. I. Razdelek. O setvi.141 O sejanji.144 Najpripravniši čas za setev.146 O presajanji.147 Kako rastline sploh oskrbovati.149 O položenem žitu.151 O pletvi.■ . 152 Žetev in hranitev žitnega pridelka.153 Najhujši sovražniki žitnih hramov.157 Košnja detelje, trave in sploh krmenskih rastlin.158 Kako spravljati korenstvo.160 O kmetijskem kolobarjenji.162 Vrstilna setev.168 Prosti gospodarski način.182 II. Razdelek. Kako pridelovati posamezne poljske rastline. 183 I. Žito. .183 II. Sočivje.194 III. Okopavne rastline.201 IV. Krmenske rastline.233 V. Poglavje. Pridelovanje klaje na travnikih. Kako obdelovati travnike.248 Naprava, obdelovanje in oskrbovanje travnikov.253 Q pašnikih.'. 267 V CELOVCU 1877. Natisnila tiskarnica družbe st. Mohora. Umni kmetovalec Slovenskim kmetom v poduk spisuje Franc Po vse, vodja slovenskega oddelka deželne kmetijske šole v Gorici. Na svitlo dala družba sv. Mohora v Celovcu. III. snopič. 1877. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu. Z dovoljenjem visoko čast. Krškega knezoškofijstva. 3 Predivnate rastline. 1. Lail. _ Ban zahteva gorko, vlažno obnebje in rahlo zemljo, na novinah prav dobro obrodi, kakor^tirdTpo detelji in krompirji, sploh za okopavnimi rastlinami, ker najde plevela prosto in Čisto njivo. Posebno hribski kraji, ozke doline, v katerih stoji redno vsako jutro gosta megla, so lanoreji posebno ugodni. Bogata, močna sprstenina stori"lan najlepši. Težja je zemlja, suroviše je steblo. Star gnoj in stara gnojilna moč mu zelo ugaja, gnojiti mu zatnoremo tudi s kurjekom in kompostom; frišni gnoj, posebno še le spomladi v zemljo zaoran, le slabo ugaja, ker se ni še enakomerno z zemljo pomešal; vsled tega je lan neenak in trdosteblast. Belgijanci tudi z gnojnico, ktera pa mora biti dobro povreta, tedaj stara, zemljo za lan gnoje. V novejem času priporočajo kot najboljši gnoj za lan umetne gnojilne tvarine: superfosfate (zmlete razkrojene kosti) in pe- pelikaste soli. S takim gnojem, kterega treba na en oral; 200 kilogr. kalijevih soli in 25 kgr superfosfata, dosežemo, da lan visoko zraste in lepo predivo daja. Te gnojilne tvarine tudi niso predrage, 100 kilogr. kalijevih soli velja poldrugi goldinar in 100 kilogr. superfosfata 8 gold., zato so pripo¬ ročila vredne. Zemljo moramo že jeseni prav globoko in dobro preorati in spomladi zopet z razrušnikom prerahljati; če zemljo glo¬ boko obdelujemo, bode lan prav hvaležen. Globokeje je zemlja zrahljana, više bo steblo. Seme, ktero mora biti prav cisto, zdravo, težko in lepo svitlo7~se~poseje spomladi, pa tudi po¬ zneje, zgodaj spomladi posejanega imenujemo jari lan; onega pa, kterega sejemo še le mesca junija, jesenski lan. Ožimec_s e seje o sv. Jerneji in ostane čez zimo ‘ na njivi. uJ ozimea moremo več in lepšega blaga pričakovati. Dobroto semena moremo spoznati, če vržemo nekoliko zrnje na žrjavico ; &ko zrnje hitro poka, je dobro znamenje. Prav je, da vsaj vsako tretje leto menjaipo seme, zato svetujemo, nakupovati si izvirnega Rigajskega lanu. Menjavati seme je pa po¬ sebnega vspeha, če je seme iz krajev pr,šlo, kteri so manj ugodni, kakor naši. Najbolje seme moremo dobiti na Ruskem v Litaviji. Pa tudi doma si moremo odgojiti prav dobro seme, treba pa, da ga redko posejemo na popolnoma čisto, rahlo, dovolj močno zemljo, in še najlepše seme dobimo na preoranih travnikih. Množina semena oivisi od namena, kterega hočemo 1 * 4 pri lanu s setvijo doseči; če hočemo prav dobrega in finega pre¬ diva pridelati, moramo gosteje sejati; če pa želimo dobiti veliko semena in nam ni mar za fino predivo, moramo redkeje sejati. Staro (vsaj dve leti, če ne več) je boljša od mladega. Da se lan vspešno razvija, odvisi vse od ugodnega vre¬ mena takoj po setvi. Vreme mora biti vlažno z obilno meglo, in srednja toplina. Le pri takih pogojih bo seme enakomerno kalilo in raslo; prav zato so hribski dolinski kraji za lanorejo najsposobniši, ker zarad gozdov, potokov itd. je ondot tudi vedno dovolj rose in megle. Mraz tej rastlini zelo škoduje, pa tudi dolga suša mu utegne biti zoprna, kakor tudi dolgo trajajoče mokro vreme, ktero stori, da začenja lan gnjiti. Zemeljske bolhe ga nadle¬ gujejo, ko je še mlad, potem ga pa zelb napada tudi pre- denica. Lan moramo večkrat in prav skrbno oplevati; plevice naj imajo nizka stoliče, da ga pri pletvi preveč ne popeštajo. Nekteri svetujejo, naj se lanu gipsa, in trde, da gipsanje po¬ spešuje njegovo rast, pa tudi da odganja silne bolhe. Belgijani dajo lanu tudi podpore, da ne poleže, ker ga navadno silno gosto sejejo, ker jim jede za fino predivo mar. Take podpore, ki obstoje iz prekelj in vejevja, pripomorejo, da lan ne pade, pa tudi viši zrase, če hočemo prav fino in tanko predivo do¬ biti, moramo lan izruvati predno.seme v glavicah dozori; ko začenjajo glavice rumeneti, moramo ga pornti. S tem pre¬ zgodnim poruvanjem bomo sicer precej semena zgubili, pa toliko finejše predivo dobili. Še zeleni, nedozoreli lan daja najplemenitejše predivo in iz takega lanu se tudi nekoliko več prediva izdelati more, kakor iz dozorelega. Kajti dalja časa je lan rasel in seme izzoreval, več redilnih tvarin je za izdelovanje semena porabil, pusteje mora biti steblo, ktero se težje goji, kfr pri izzorevanjf dospe'v stebla železninske tva¬ rine, ktere store, da so stebla trda in pusta. Treba tudi na to paziti, da se lan pravilno ruje in o pravem času, kar se ravna po namenu, kterega hočemo v lanoreji doseči. Mi ni¬ kakor nočemo siliti, da bi morali naši slovenski lanorejci le na finost prediva delovati, ker za to bi morali imeti priskrb¬ ljenih tovornic, ktere bi naš surovi pridelek kupovale, teh pa še nimamo. Le toliko naj dostavimo, da kdor seje gosto, bo imel fino predivo, a nikdar za setev primerno seme. Ni čuda, da naši gospodarji tožijo, da se jim tako kmalu zverže Rigaj- sko laneno seme; saj je jasno, da mora iz na pol dozorelega, neizdelanega semena le slaba rastlina zrasti, če hočemo tedaj sami priskrbeti se s potrebnim semenom, moramo en kos lanu pustiti, da popolnoma dozoji. če hočemo iz izvirnega Ruskega 5 lanu pridelati vsaj prvo leto nekoliko semena, moramo kos njive odločiti za seme, kjer pustimo lanene rastline, da po¬ polnoma dozore. Izruta stebla se nekoliko posušč, potem se lan poveže v prav male snopiče, ki se tako le na¬ pravljajo. Napravi se vez iz bolj dolgega lanu, ki se položi na tla in na njo se poklada pest stebelj za drugo tako, da se glavice ne po¬ mešajo s koreninami. Zrezan snopič se potem tako po¬ stavi po konci, da korenine kviško mole. Belgijani imajo navado izruti lan sušiti v po¬ sebnih kapelicah; krog v zemljo zabitega količa se vkladajo izruta stebla. Pri nas po Slovenskem pa. posebno v hribskih krajih, ki so za lanorejo primerni, imamo kozolce, v kterih rod. 2. se lan dobro sušiti more. Podobe 1 in 2 nam kažete taki skladnici, kakoršne napravljajo Belgijani, ki posebno veče skladniee (pod. 2) ljubijo. Te podobe so tako jasne, da namin treba o njih sestavi še posebno govoriti. V takih skladnicah se suši navadno bolj zreli in nekoliko posušeni lan. 6 Že nekoliko posušeni lan se znosi na pod, kjer se stebla, drzajo na grebenu, drzani lan se zopet poveže v primerno ve¬ like snopiče. Pri zelenem lanu se morejo glavice na grebenu držati, dozoren suh lan pa ne smemo tako rjflja ti, ker pri rifljanju suhega lanu odpade precej stebelj , ktera se na sirovo Izdelanem grebenu postržejo. Da se lan drža, zato je prav sposoben Belgijski greben ali rifelj, ki je sestavljen iz železnih palic. Zobov ima' 36, ki so na železni 4 centimetre Pod. 3. Greben. široki, 1J/ 2 centimetra debeli in 65 centimetrov dolgi špangi vtrjeni. Spanga je na obeh konceh na klop zavitana. Zobovi so v špangi prav enakomerno razdeljeni in po dve črti eden od drugega oialjeni. Na spodnjem koncu je zob četrt palca debel in proti vrhu vedno tanjši. Klop rifeljna je pol drugi meter dolga, na njej zamoreta dva delalca držati. Da se glavice suhega lanu odstranijo, moremo to izvršiti z B elgijskim batom , - (pod. 4.) ki je prav prosto, pa izvrstno orodje. Bat ima 4 cmtr. debelo, 31 cmtr. doigo in 15 crutr. široko plošico iz trdega lesu narejeno, v sredi plošice je luknja, v kteri je vtaknjen ročnik, ki mora biti narejen iz vlačnega lesa; dolg je 95 cmtr in mora biti prav dobro vtrjen. S takimi bati moramo glavice omlatiti. Polože se snopiči po podri prav tako, kakor se nasajajo žitni snopi. Potem se otolčejo glavice z batom, paziti pa se mora, da pada ploska, s polno ploho na tla, ne pa z robovi, ki morejo stebla pre¬ sekati ; to bi dokaj škodovalo. Mlatič ne sme tedaj ročnik 7 pretrdo držati v rokah, tudi zarad tega ne, da se ročnik ne odlomi. S takim orodjem se delo hitro in tudi dohro izvršuje, ter tudi lan nobene škode ne trpi. Ko je nasad po eni strani stolčen, obrne se zopet in po drugi strani otepe. Potem se otolčen lan poveže v snopiče in sicer z dolgim steblom in ne s slamo, ker tako zvezani snopiči pridejo v gojilnico. Lan moremo gojiti ali na rosi ali v mrzli vodi itd. Do- sedaj se pri nas goji lan vedno na rosi, kar več tednov traja in pri tem načinu gojenje lanu dokaj odvisi od vremenskih razmer. C e je vreme ugodno, n. pr. da gorkemu, lepemu vre¬ menu sledi pohleven dež in potem zopet lepo vreme, je go¬ jenje na rosi vendar še nekoliko vredno in daja dovolj dobro blago; če pa dolgo časa dežuje, more lan celo segniti na travniku. Skušeni gospodarji trde, da na rosi gojen lan daje vedno manj pražnega prediva, kakcr pa v vodi gojen in tudi manj trdno je na rosi gojeno predivo; sicer pa more na rosi gojen lan dajati predivo lepe barve. To spričujejo Belgijani, ki najlepše predivo izdelujejo. Ce bi tudi rosno, gojenje ne bilo toliko pomanjkljivo, morali bi ga kot umni gospodarji opustiti že zarad časa, ker več tednov preteče, predenj je lan na rosi dovolj gojen, v vodi pa ga moremo v malo dneh dobro zgoditi. Ce pa že ne moremo opustiti stare navade, to je: lan na rosi gojiti, naj bi ga vsaj parkrat obrnili, da enako- Pod. i. Belgijski bat. Kako lan gojiti 8 merno zori, sicer se navadno spodnja, vedno bolj od vlažnosti nasitena stran nitreje zgoji. Lan r mrzli vodi gojiti: Lan gojiti v mrzli vodi se razločuje od gojenja na rosi v tem, da veliko bolj popolnoma zgnjije žležee , ki likovna lakna med seboj in z lesom veže.d-Treba pa je dobre vode, ki ne sme biti niti mrzla, niti trda; zeld mrzla studenčnica, posebno ona, ki izvira iz apnenih goni ne bi bila za gojenje sposobna, ako se ni napeljala v kak bajer, kjer se je vlegla in tudi povrela. Voda iz rek in bajerjev je v ta namen naj¬ boljša. Če ni voda vsaj 12° gorka, mora se napeljati v bajerje ali izkopane jame, v kterih nekoliko dni stoji, da jo solnce segreje. Gojilnica se izkoplje na primernem prostoru, da more voda do nje prihajati, pa tudi iz nje odtekati. Gojilnica je navadno štiri voglata jama, ki se pol drugi meter globoka izkoplje, dolga in široka je po potrebi. Če je zemlja močno skupna, ilovna, tedaj taka, da ne spušča vode skoz se, opletejo se stene z vrbovjem; krog in krog se zabijejo leseni koli in Pod. 5. Gojilnica. se prepleto z vrbovim vejevjem. Taka pletenina obvaruje, da se zemlja ne vdira iz stranic v vodo. hfa dno izkopane jame se polože ali kamnite plošče ali pa deske , ker lan ne sme priti na golo zemljo, da ne gnjije. Ce pokladamo na dno deske, moramo skrbeti, da so dovolj vtrjene in da ne splavajo, ko se jama z vodo napolni. Položč se na dno tramiči, ki so na obeh straneh blizo pol čevlja pod košem v steno vtaknjeni ali zariti, na tramiče pa so potem deske pribijejo. Če pa zemlja ni skupna, da vodo izpušča skoz se, mora se izkopana jama ob- 9 zidati in tudi tla morajo biti pokrite s kamnenimi ploščami. Prav je, če je obzidje ometano s cementom. .. V izdelano gojilnico (glej pod. 5) se vloži lan. Če se ima gojiti zelen lan, morajo se pokladati snopiči s koreninami kviško moleči prav tesno eden druzega, pa tudi suh se tako tesno v jamo postavljati mora. Ko je gojilnica napolnjena z lanom, pokrije se površje lanu s slamo in z deskami, ali se kamenji ob¬ teži. Če je lan kratek, smete se napraviti tudi dve plasti, ena vrh druge, prva spodnja stoji na koreninah, druga zgornja z vrhi na vrhih spodnje. Nekateri ne polagajo lanenih snopičev naravno v gojil¬ nico , ampak napravljajo plave, ki so štiri voglate iz tramičev in remeljnov izbite. Take plave so posebno dobre, če se ima lan gojiti v kakem bajerji ali pa v kaki počasi tekoči reki. Tudi v kadeh se more lan gojiti in more ta način služiti za kraje, kjer imajo zelo malo vode, ker more na-nj naj¬ manjši studenec dovolj vode pripeljavati. če se lan poklada v kadi, mora se lan na vrhu dobro s slamo in kamenjem, prav tako, kakor pri plavah obtežiti. Ko je gojilnica napolnjena in natlačena, napelje se v njo voda, da vsaj 15ctmtr. nad lanom stoji. Če voda vpade, treba je, jo zopet toliko napeljati, da do¬ seže prejšno visokost. Še na to moramo opominjati, da se v eno gojilnico enak lan poklada, ker jako napačno bi bilo po- mešavati zelen lan s suhim; zelen lan je veliko poprej gojen, kakor pa suh, prav tako tenek pozneje kakor debel. Malo dni potem, ko se je gojilnica z vodo napolnila, počenja voda ru¬ meneti in peneti se in to je znamenje, da se je kemična krojitev že pričela. To znamenje se od dne do dne bolj razvija in voda pričenja smrdeti, če je vreme gorko in voda dovolj topla, more biti lan že v osmih dneh gojen; v hladneji. vodi pa preteče tudi 14 dni do popolnega izdelovanja in gojenja. Kakor pri rosnem gojenji, mora se pri gojenji v mrzli vodi zelo skrbno paziti na to, da se lan o pravem času iz gojil¬ nice (vzame) spravi; prekmalo iz gojilnice pobran lan se slabo tare in to je vzrok, da odpade pri sledečem omaho¬ vanji z lesom tudi mnogo like, ker se ga še preveč drži; pre¬ pozno iz gojilnice pobran lan pa zgubi svojo trdnost in se trga, kakor pajčevina. Zato moramo na pravi trenutek vestno paziti. Oe je vreme prav gorko, moremo že peti dan iz go¬ jilnice vzeti vsaj eno pest lanu, da ga preiskujemo; če se le težko loči lik, ki se ima od vrha proti korenini potegniti ali da se še celo trga, potem je gotovo, da lanu še mnogo manjka. To poskušnjo moramo na več steblih ponoviti, da se o stvari dobro prepričamo, čez dva dni moramo zopet 10 lan v gojilnici preiskavati in če se lik ložej in trakasto loči, smemo soditi, da Ibo lan kmalu gojen. Ko se .pa lik prav rad in ves naenkrat traku enako od stebla loči in se steblo pre¬ lomi, potem je lan popolnoma gojen in mora se nemudoma iz gojilnice vzeti. Zdaj mora se voda koj iz gojilnice pustiti in lan iz nje spraviti. Snopiči se postavijo prav rahlo, da se po- suše, za to je pripravljen zračen in solnčen prostor. Da se sušenje lanu pospešuje, zloži se v kapelici in po potrebi obrača. Po zgledu izvrstnih Belgijanov svetujemo tudi mi, da se lan, ko je že iz gojilnice vzet, razgrne po trati, da se obeli, prav tako mora se lan po trati'pregrnlfi, če "še" je iz gojilnice vzel, ko še ni bil dovolj ali popolnoma gojen. Belgijani goje lan najprvo kakih 8 dni na rosi in potem ga zložijo v gojilnico, kjer se prav kmalu gojenje vrši. Sloveč gojitelj predivstva, Donarth na Moravskem, goji lan tako le: Najprvo pregrne lan na trato, kjer ostane en teden, potem ga pa v gojilnico naloži in z vodo zalije, voda se pa le eno noč na njem pusti iu drugi dan iz gojilnice izpusti; mokri lan ostane v jami in se začenja segrevati in ko zapazimo v njem gorkoto blizo 27° B., moramo vodo zopet nemudoma v gojilnico napeljati. V osmih dnevih je tako obravnavan lan že popolnoma gojen. Ko se lan goji, utegneta mu dva sledeča mrčesa škodo¬ vati. Prvi je repati črv one gnojne muhe (musca vomitoria), ktera v poletnem času po straniščih glasno brenči in polaga svoja jajčica navadno na gnoj, pa tudi na vsako smrdljivo staro vodo, kakoršna se tudi v gojilnicah nahaja. Če zapazimo take črve v gojilnici, moramo jih nemudoma pregnati; v ta namen nekoliko površne vode izpustimo in druge presne napeljemo. Prav tako škodljiv je drug mrčes, majhni črviček, ki se v nebrojni množini na površji vode naseli, tako da je vedno voda na tacih mestih, kjer se jih v kupih veliko drži, prav krvave barve. Tudi ta sovražnik se preganja prav tako, kakor smo povedali pri prvem. Blatno gojenje. Za tako gojenje je pred vsem treba , da ima voda na dnu dosti blata. Take vode so n. pr. vode bajerjev, če že gospodar hoče gojiti lan s potočno vodo, mora napraviti tikoma vode bajer, v katerega se pusti voda prav počasi stekati; ko je zadosti blata nabranega, potem se zaprete obe te zapornici t. j. tista, skoz ktero voda priteka iu una, skoz ktero voda odteka, vode pa mora biti toliko, da vsaj pol metra visoko 11 nad blatom stoji. Y tako zaprto vodo se postavljajo delalci v vrsto, da snopiče ulagajo. Na dno se pokladajo čez celo širo- kost bajerja tri lege snopičev in na že položeno lego se po- lože zopet tri na prvih od strani ležeče ali sloneče. Zdaj vzame delalec lopato , ter prične zajemati blato iz pod sebe in ga metati na položeni dve legi tako dolgo, da postanete nad pol metra debelo okrog in na vrhu zablateni. Potem se zopet druge lege napravijo in z blatom zamečejo, dokler bajer ni poln. V taki gojilnici mora biti lan v 7 dneh že popolnoma gojen. O pravem času ga moramo iz gojilnice spraviti, ter ga v vodi dobro oprati in ga v kapelicah dobro osušiti. Tako gojen lan daje laknukaj lepo barvo in je veliko vreden. Ven¬ dar je nevarno, da se lan v gojilnici ne pokvari, neskušenemu bi nikoli ne svetovali takega načina. Tudi v počasi tekoči vodi se mora goditi lan in pri tem bi morala biti voda pred in za lanom tako pregrejena, da bi bila prisiljena pod tako narejenimi jezi teči, a ne čez. Soparno gojenje. Ta način gojenja je pripraven le za velika posestva, ktera imajo stroje za napravo soparja. S soparom mora biti lan že v 24 urah gojen. To gojenje mora voditi prav skušen gospodar. Trenje gojenega in suhega lanu. Gojenje je storilo, da lik ni več trdo na steblo prilepljen in zdaj je treba ločiti lik od lesa. Treti moramo tedaj lan in ko je otrt, mora se še potem otresati ali otepa ti.. Le dobro gojen in suh lan se dobro tare. . jDa se trenje nekoliko pospeši, segreje se lan v pajštvah pred trenjem, pa le nekoliko in nikdar ne tako, kakor ga pri nas navadno spečemo. Tako segrejenje pa zelo pokvari dobroto prediva. Skušnje spričujejo, da pet segretih , tedaj nepokvarjenih laken, bilo je desetkrat trdnejši kakor pa dvajset spečenih. Naj bi te številke naše gospodarje ostrašile in odpravile od vročega segrevanja lanu. Lan pred trenjem segreti je dobro. Belgijani ga segrejejo./* gorkoto 26° B., pri naših pajštvah pa se segreje na.40 m več stopinj. Naša navadna domača trlica je slaba , ker ne more n.r- kakor zadostovati obema nalogama, da bi les dobro strla m potem otresala. Prava naloga trlice je ta,.da les lanu stare. Njena naloga pa ni, da bi tudi les odstranila, ker to je delo, 12 za ktero je potrebno vse drugačno orodje. S tem, da se pre¬ divo tako hitro iz pod pretisnjenega noža vleče, se potrže jako dosti lakna in sicer najdaljšega. Tudi počasno je delo z na¬ šimi navadnimi trlicami, one zahtevajo tudi skušene in urne in vajene terice. Ko bi že ne hoteli vpeljati strojev za trenje lanu, naj bi se vsaj zboljšale navadne trlice tako, da bi imele na mesto enega noža dva, tedaj da bi bila dvojna trlica. (Glej pod. 6). Za trenje lanu je napravljen izvrsten stroj z valjarji. Valjarji se morejo tako zvišati ali znižati, da se more stroj rabiti za lan, pa tudi za konoplje. Stroj oskrbuje pet delalcev, treba pa tudi delalk, ker tudi ženske morejo to delo opraviti. Dva sta potrebna, da gonita stroj, tretji vlaga stebla zmiraj po dobro pest naenkrat, četrti podaja tistemu, ki stroj krmi, stebla v roke in peti pobira na drugi strani vsako pest že strtih stebelj posebej, ktere zavija in na stran polaga. Vrtenje nekoliko utrudi, zato pa je prav, da se delalci menjajo, ker vlaganje in uno delo je kaj iehko. Take stroje izdeluje Kother v Frankstadtu pri Schonbergu na Moravskem za 50 gold. Tudi g. A. Pisk ar, umen lanorejec v Motniku na Kranjskem napravlja izvrstne Mične stroje. Za prav velike lanofejce, ali za združbe lanorejcev je velike vrednosti „Warnekova trlica, kakoršno nam pod. 7. kaže. Ta stroj ima lesen močen obod, v katerem so vtrjeni 4 valjarji. Cel stroj goni gonilno kolo; za postrežbo tega stroja treba šest delalcev, dva gonita kolo, eden vklada, četrti prelomljen lan sprejema in na stran po- klada, peti podaja, šesti otrt lan vreduje itd. Ko delalea go¬ nita Mo, zgrabi v prvi par valjarjev vloženi lan in ga poda v drugi par valjarjev, ktera ga parkrat stisneta in lomita. Treba 13 Pod. 8. Otreporalnica. potrebna je otrepovalnica (glej pod 8), ki je lesena, pravprosro napravljena, sestavljena iz otrepalnega noža. Otrepalna deska pa vedno skrbno in redno vkladati, le potem dela stroj lepo in hitro. Posebno velike vrednosti je, da jtako strt lan se koj lehko otrepa in se morejo za to tudi otresi rabiti, kar pa je Pod. 7. AVarnekoTa trlica. silno velike koristi, ker delalci so dragi in navadno jih še dobiti ni. Kaj bi si slovenski lanorejci y družbi kupili takih strojev! S takim strojem se more na dan do 10 centov lanu streti. Ko je lan strt, more se otresati in otrepati. Za otrepovanje 14 Pod. 9. Otrepalni nož. stoji na trdnem podnožji, mora biti iz trdega lesa, lepo lavna in gladka, 1 J / 4 metra visoka, 30 centimetrov široka, 4 centimetre debela, 30 centimetrov pod zgornjim koncem se mora napraviti 24 centimetrov dolga in 3 centimetre široka zareza z gladko posnetimi robovi. Deska mora biti s trdno zagojzdo in na levi strani s podporo vstavljena. Na podnožji sta na tisti strani, kjer ni zareze, še dva ravna in gladka 60 centi¬ metrov visoka stebrička vtrjena, na ktera še pribije 44 centi¬ metrov visoko močen jermenič; od deske sta po 40 ct-intr od¬ daljena; tako orodje imenuje se „Fiandriška otrepalna deska. “ Otrepalni nož (glej pod. 9) ima dva dela, namreč ročnik in nož, ki je nekoliko čudne oblike, spodnja rez meri 81 centimetrov. Delalec vzame pest stebelj, ktere začenja otrepavati. Delo se tako le izvršuje: Naj prvo se pri¬ pravljajo stebla za otrepanje, ter prime delavec šopek z levo roko čez sredo, z desnico pa razširi potem en konec, ter ga s prstmi prečeše da se stebla poravnajo in prav kratki deli odpadajo. To delo ponovi tudi na drugem koncu. Ker se pri tem delu več predivnatih niti izpuli, tako da iz snopiča mole, morajo se iz snopiča izpuliti iu zopet položiti v levo pest, ter se to toliko časa ponavlja, dokler se ne dost-že dovolj enaka dolgost. Pripravljen šopek se zdaj pretakne skozi zarezo in se tikoma deske po predivu maha. To delo se toliko časa na¬ daljuje, dokler ves les ne odleti, tako otrepano predivo se more potem sčesatj ali omikati. Kjer imajo mnogo prediva, rabijo za otrepovanje otrepovalne stroje, ktere goni ali vodna sila, ali pa vitelj (gopel). En sam stroj stane 50 gold., navadno jih je šest skupej, ki stanejo vsi 300 gold. Za strežbo ste po¬ trebni dve ženski, ena pripravlja šopke, druga pa jih poklada v otrepalni stroj, s takim strojem morete dve deialki napraviti na dan 100 funtov prediva. Če se nektera stebla nikakor po¬ polnoma ne izdelajo n. pr. ona, ktera so se na njivi še med rastjo posušila, morajo se obdelati s stru¬ galom, kakoršnega rabijo Belgijani. (Glej pod. 10). Kočnik pa je lesen 18 ctmtr. dolg, - 4 ctmtr. širok, v njem je vtrjeaa ravno od. 10. Strugalo. t a fc 0 dolga, tumpasta in široka klinja. Ona stebla se s takim strugalom tarejo na kolenu, z usnjem ob¬ danem, tako dolgo, dokler se les in lubad ne znebita. Prav je, da bi naše gospodinje po zimi, ko ni drugega dela, pride'auo / u.Tr-*C,i j g predivo tudi omikale, posebno dokler ne dobimo večih izde¬ lovalni e prediva. Potreben je pa Angleški mikalnik, ki je se¬ stavljen iz treh delov; na prvem se le'površno miče , na drugem čisteje, na tretjem še le popolnoma. Osti so jeklene in v železnem plošičku tako vtrjene, da jih (pride) stoji na prvi palec 3, na drugi 17 , na tretji 32. Tak mikalnik je trden in prav lepo delo izvršuje. Dobri lanorejci na Belgijskem pridelujejo na oralu zemlje lOpO - 1LOO kilogr. suhega lanu in 1—2 hektolitra semena. Pri gojenji zgubi lan do 30%. Slavni lanorejec J. Peter računi, da 5J kiiogr. suhih lanenih steblov daje 38 kilogr. gojenega lanu, iz kterega se po trenju na trlici 19 kilogr. dobi in po otrepanju 7 kilo gr. omikanega prediva in 6 kilogr. slabega prediva. NajoTše naši slovenski poljedelci, Ta že precej lanu sejejo, poprijeli umne lanoreje, ker lanoreja daja veliko dohodkov in prav za zimski čas, ko posebno ubogi nimajo skoro nobenega zaslužka, jim more mi- kanje in čistenje prediva pomagati, kakor tudi. izdelovanje v platno, ktero naj bi še vedno poštenim kmetovalcem služilo za obleko, kakor so naši predniki in tudi prednice nosili platneno, trpežno in zdravo a ne pajčovini podobno sedanjo štacunsko robo. Naj bi bogateji domoljubi delali na to, da bi se sezidale tovornice za napravo platna v naši domovini, kar bi silno pripomoglo k vspešniši in obilniši ianoreji, ker prvi pogoj vsakega napredka je, da se more pridelek dobro in sigurno spečati. Take podvzetja naj se širijo v domovini, a ne taka, ktera slone na piškavih le po novi šegi ureijenih delniških nogah. 2 . Konoplje. Konoplje zahtevajo dovolj vlažnosti in tudi gorkote. Kaj dobro obrode na novinah, pa tudi na mahovju. 1 kolobarju se jim navadno odločuje prostor po okopovalnih rastlinah, pa tudi po sočivju. Zemlja mora biti dobro prekopana in že pred zimo globoko s podzemeljskim ruvarjem zrahljana, ter mora biti močno pognojena. . Seme se seje mesca maja, ko se ni več bati hudega mraza, ki je tej rastlini zeid nevaren. Seme se poseje na zorano brazdo in se potem zbrano zavleče. Ce hočemo dobiti lepo prejo, moramo gosto sejati, redka setev pa daje precej semena. Konoplje napada podzemeljski črv, pa tudi predenica, zato svetujemo, da se pridno oplevajo. Ce hočemo dobiti lino predivo, moramo konoplje izpuliti že pred dozorenjem, sploh je oskrbovanje blizo enako , kakor pri lanu, posebno lzaeio- 16 vanje prediva se izvršuje tako, kakor smo pri gojenji in izde¬ lovanji prediva govorili. Predivo konopelj je dokaj močno in se iz njega izdelujejo trdne vrvi. Oljnate rastline. Govoriti moramo tukaj o rastlinah, ktere se pridelujejo zarad semena, ktero ima v sebi olje. 1. Zimska ogršica (repica) (Brassica napus). Zimska ogršica zahteva bolj suho zemljo, ktere zgornja plast dovolj ohranuje vlažnosti, spodnja plast pa mora hiti prodirna. Zemlja mora biti močna, globoko preorana in dobro zrahljana , zato se že prva brazda vreže pred zimo, druga spomladi, tretja poleti, pri prvem oranji more sledeti na¬ vadnemu oralu tudi podzemeljski ruvar, ker rastlina sega s svojimi dolgimi koreninami globoko v zemljo. Navadno se seje ogršica v praho, bar je zarad tega najboljše, ker se more zemlja prav dobro in popolnoma pripraviti. Če jo sejemo za žitom, ktero se še le o sv. Petru požanje , ostane nam dokaj malo časa za preoravanje zemlje. Posebno pa moramo ogr- šici zelo pognojiti in tudi z močnim gnojem; brez obilnega in dobrega gnoja ne smemo nikedar pričakovati bogate žetve. Močan hlevski gnoj posebno ovčjak je za gnojenje pripraven. Seje se navadno mesca avgusta in sicer prav redko in če mogoče s sejalnim strojem, vrsta od vrste 50 ctmtr. na¬ razen. Redka setev se že do zime prav dobro obrase in le prav dobro obraščena setev more pretrpeti hudi zimski mraz. Kakor ji je škodljiv hud mraz, tako ji je nevarna pre¬ velika mokrota v zemlji. Spomladanski mraz posebno slana ob času cvetja more celo setev popolnoma pokončati. Tudi jo zelo napadajo bolhe, dokler je mlada, potem pa jo na¬ dleguje ogrčični sivčkasti keberček, ki polaga svoje jajčica v cvetje ogršice. Ogršico moramo pridno okopavati in pleti, če je bila posejana v pravilne redne vrste, moremo tudi oko¬ pavati jo z okopalnim strojem. Ogršica neenakomerno do- zoruje in sicer navadno mesca junija. Ko so že prvi stroki zreli in začenja zrnje rujavkasto postajati, moramo hiteti, da jo požanjemo še o pravem času; prezrela se zelo osiplje, zato jo navadno poljedelci požanjejo po noči, ko je zrak bolj vlažen zarad rose. Omlatiti se mora nemudoma, seme pa se potem raztegne po razpoloženih rjuhah ali tleh, da se dobro posuši; le popolnoma suho seme se sme spraviti na velike kupe. Prav 17 tako bi svetovali, da se naklada požeta ogršica na vozove, po kterih so pregrajene rjuhe, da se ne pogubi preveč zrnja. Ogršično slamo moremo pokladati ovcam, bolj trdi deli pa se rabijo za steljo. Prav posebno sposobna in izvrstna je ogršičua slama za napravo zapredalnih hišic za sviloprejke, ker je lepo in fino vejasta, ter more vsaka sviloprejka za se napravljati kokon. Ogršica zelo izmolzuje zemljo , zato jo smemo sejati le ca močno in zelo pognojeno zemljo. Jara ogršica se seje mesca maja. Obnebje in zemljo zahteva prav tako, kakor zimska gorčica ; sprsteninska, dobro in globoko zrahljana od plevela očiščena njiva ji najbolj ugaja. Posebno spomladansko ogršico napadajo bolhe, ktere morejo celo setev pokončati. Tudi jara ogršica mora biti dovolj na¬ razen posejana; dozori navadno o sv. Mihelu, vendar ne daje toliko pridelka, kakor zimska ogršica, ki pa tudi zemljo ve¬ liko hujše izmolzuje. Iz 100 funtov ogršičnega semena d& se 20—25 funtov olja napraviti. 2. Gforčica (ženof). Tudi gorčica se seje zarad semena, ktero daje do 30% olja. Ease skoro v vsakteri zemlji in ni kaj posebno občut¬ ljiva , ker že močneji mraz ji ne škoduje. Le bolhe jo zelo nadlegujejo, dokler je mlada. Gorčica zelč dolgo časa cveti in prav zarad tega je njeno cvetje čebelarjem priljubljeno, ker daje marljivim čebelicam prav dobre paše. 3. Mak. Maka je več plemen, ki se razločujejo po boji cvetja, semena in glavic; belozrnati mak je okusniši. Glavice so ali trdo zaprte ali pa ko seme dozori, popokajo; boljše je, da so trdo zaprte, ker se sicer iz zrelih glavic preveč zrnja iztrese. Mak stori dobro v vsakterem bolj gorkem ^obnebji, za¬ hteva bolj zvezno zemljo, kakoršna je posebno pšenici lastna, obvarovan pa mora biti pred hudim vetrom, ker ga veter podre in polomi. V gorkih dolinah ga najbolj sejejo. V kolo¬ barji se mu odločuje prostor po detelji , sploh po vseh rast¬ linah , ktere zapuščajo zemljo v veliki gnojni moči. Zemlja mora biti močna in če nema dovolj _ stare gnojilne moči v sebi, mora biti pognojena z razkrojenim mastnim gnojem, ki se pa že pred zimo v zemljo podorava. O Umni kmetovalec. 18 Zemlja se navadno pred zimo preorava in spomladi potem sicer bolj plitvo prerahlja, ter se že mesca marca prav redko poseje in z lehko brano plitvo zavleče. Nekateri ga sejejo na novišče, na katerem izvrstno obrodi, vendar mora biti zemlja dobro zrahljana in razpadeno vse ruševje. Ker mu mraz skoro nič ne škoduje, storimo prav, da ga kolikor mogoče spomladi zgodaj posejemo, kakor hitro se je zemlja dovolj osušila. Ko se je ozelenil in nekoliko orasel, mora se nemudoma opleti in iztanjšati tako, da je ena rastlina od druge po 15 ctmtr. na¬ razen. Dokler je mlad, se mora pridno oplevati, ker posebno hobat plevel ga more zadušiti. Ko je veči, se more tudi oko¬ pavati. Zeld škodljiv mu je hud veter, kakor tudi mrzlo vlažno vreme. Tiči ga zelo nadlegujejo, ker jim makovo seme prav posebno diši. Ko so že glavice rujavkaste in prav tako tudi seme, porežejo in povežejo se v snope in potem omlatijo, omlateno seme pa se mora po rjuhah razgrniti, da se dobro osuši, kjer se večkrat z grabljami po potrebi premeša. Makovo seme daje dokaj in prav dobrega olja, iz 50 kilogr. semena moremo 15 kilogr. olja dobiti. Iz makovega semena izdelujejo tudi dragoceni „opium“. Kuharice na Češkem ga rabijo pri napravi povitkov in ga prav tako potresajo v testo, kakor pri nas naše kuharice cibebe. Na oralu se more do 15 vaganov se¬ mena pridelati. 4, Solnenica. Ta rastlina ljubi gorko obnebje, zemlja ji je pa skoro vsaka ugodna, če je le močno pognojena, ker za to rastlino mora biti zemlja zeld pognojena z močnim gnojem , ki ima veliko gnjiličnih tvarin v sebi. Zeld pomnoži rodovitnost, če se potrese po že pognojeni zemlji še nekoliko apna ali pepela. Tudi tej rastlini ugaja dobro zrahljana zemlja. Ko je spomladi zemlja že dovolj zgreta in ko se ni bati več hudega mraza, poseje se seme prav redko in če mogoče v pravilne vrste, da stoje rastline po 45 ctmtr. narazen. Ako pridno okopavamo in plevamo , zdatno pripomoremo, da po¬ stane solnčnica prav rodovitna Tudi olje solnčnice je dobro, težavno pa je iztiskovanje olja iz tega semena. Solnčnice vplivajo tudi na zrak, kterega delajo zdravišega, ker veliko vlažnosti v se posrkajo. S zasajenjem solnčnice bi zamogli nezdrave kraje zboljšati, zato priporočam, te rastline zasajati posebno mrzlim pa nezdravim krajem, v kterih ne more zarad hude zime živeti imenitna rastlina „Eukalipt“, ki more mrzlične kraje spremeniti v zdrave domovine. 19 Kupčijske rastline. 1. Brošč. Ta rastlina se prideluje zarad korenin, katere se rabijo za napravo boje. Brošč zahteva gorko obnebje, kjer zima ni prehuda. Bahlja pa dovolj močna zemlja mu posebno ugaja. Navadno se zasaja po okopavnih rastlinah, katerim seje močno gnojilo, katere šopa tuli večkrat bile okopavane tako, da taka njiva je kolikor mogoče plevela prosta. Zemlja mora biti zelo pognojena z že razkrojenim mastnim gnojem, ki se že pred zimo podorje. Brošč se zasaja ali iz semena ali iz rastlinskih izrastkov. Navadno se poseje seme v posebno dobre lehe, kjer se miade rastlinice odgojnjejo, pridno oplevajo in potem toliko stanjšajo, da so po 15 ctmtr narazen, ter se potem tuli po potrebi okopavajo. V prihodnjem letu se pomladi sajenice presajajo saj 30 ctmtr. narazen na dobro pripravljeno njivo. Mlade rast¬ line se prav tako oskrbujejo, kakor druge okopavne rastline. Ko je jeseni zelišče sajenic vsahnilo, poreže se, glavice rastlin pa se obsujejo z zemljo. Spomladi se zopet zemlja odgrne, ko začenja rastlina nanovo poganjati. Jeseni potem se izkopavajo ali izoravajo korenine in posuše; nekateri jih tudi potem še zmeljejo in take prodajajo. Tovorničarji izdelujejo iz korenin broščevih prav lepo rudečo bojo. Posebno dobro pa more biti zemlja globoko zorana, ker le v globoki zemlji se izrejajo lepe korenine. Nekateri obrezujejo koreninske izrastke, ka:ere presajajo potem na njivo. Na oralu se more kakih 5000 do 7000 kilogr. korenin pridelati, 100 kilogr. korenin se navadno po 4 gold. prodaja, stroški oskrbovanja pa so tudi zelo veliki. 2 . Rumeno zelišče. Posebno dobro rase ta rastlina v glinastih zemljah, in ljubi gorkeje obnebje. Y kolobarju more slediti vsakteri rastlini, katera zemljo v dobri moči in čistosti zapušča, ker mlad gnoj tej rastlini škoduje; pepel prav dobro koristi, če ga potrosimo na njivo, na kateri rase rumeno zelišče. Zemlja mora biti dobro in globoko zrahljana. Seme se poseje ali že mesca marca, ko je zemlja dovolj osušena in se prav rahlo, zavleče, pa tudi mesca avgusta se seje ta rastlina, ter ostaja potem čez zimo na njivi; rastline, ki morajo, vsaj 25 ctmtr. narazen stati, se pridno oplevajo in po potrebi okopavajo. Ko začenja postajati steblo rumeno in ko je ravno rastlina v polnem 2 * * 20 cvetji, morajo se rastline izruti s koreninami vred. Izruvane rastline se povežejo, in posuše v pokritih prostorih ; na solne« se ne smejo rastline sušiti, ker hi ves cvetni prah odpadel. Iz te rastline izdelujejo tovorničarji lepo rumeno hojo. 3. Žafran. Ta rastlina zahteva gorko obnebje, rahlo bolj apneno zemljo. Ljubša je tej rastlini stara gnojilna moč v zemlji; če mu moramo pa gnojiti, ker je zemlja malo močna, moramo podorati dobro razkrojen gnoj že pred zimo. Le malokedaj se izreja žafran iz semena, navadno se množi po čebulicah, ka¬ tere se mesca avgusta v rednih vrstah po 3 palce globobo posajajo. Še le tretje leto se zopet iz zemlje vzamejo. Po potrebi morajo biti rastline dobro oplete in okopane. Mesca septembra se nabira cvetje, modrovišnjevo cvetje se izlomi, doma pa se temnorumeni prašniki iztrebijo in skrbno posuše. Prvo leto se zelo malo nabere, drugo leto se more že kakih 5 kilogr., tretje kakih 8 kilogr. žafrana nabrati. 4. Ščetica. Najljubša je tej rastlini apnena zemlja, pa tudi v pe¬ ščeni dobro stori. Srednje gorko obnebje je za njo potrebno, ker ostaja čez zimo na njivi in se še le v drugem letu iz njive spravi. Z mladim, še ne razkrojenim gnojem ji ne smemo gnojiti, ker prehobato rase in napravlja glavice, katere imajo premehke osti. Glave te rastline so polne ojstrih nekoliko za¬ vitih osti in prav zarad tega se rabijo v tovornicah za če¬ sanje volne in suknja. Boljše je tedaj, da je zemlja v stari gnojeni moči. Seme se poseje spomladi na posebne lehe, ktere se skrbno čistijo in okopavajo, o suši pa polivajo mlade rast¬ linice. Ko se mesca julija zimsko žito požanje, preorje se zemlja in na njo se presajajo mlade sajenice, ki so bile odgojene v sevni lehi in sicer 45 ctrntr. narazen. Mlade rastline moramo pridno okopovati in pred zimo visoko z zemljo osuti, da mo¬ rejo prestati zimski mraz. Spomladi se odgrnejo in potem po potrebi okopavajo, o sv. Petru napravijo že cvetne glavice in ko mine cvetje, morejo se stebla za 24 ctmtr odrezati. To se ne sme prepozno storiti, ker sicer bi glavice zoreti začele, kar pa bi dobroto glavic zel6 pokvarilo. Ko so glavice od spodej že odcvetele, smejo se že porezavati. Zelo neenakomerno eveto ščetice, zatoraj se morajo večkrat porezavati in žetev traja skoro par tednov. Porezavati pa se smejo le v suhem vremenu, ne v dežji, pa tudi ne v zjutranji rosi. Porezana stebla se povezavajo v šopke po 25 skupaj in se skrbno na 21 zračnem prostoru posuše. Na oralu se more nabrati kakih 100.000—150.000 glavic, 1000 glavic se prodaja po 2 gold. Za južne kraje bi smeli tedaj to rastlino priporočati polje¬ delcem , ker more dajati lepe dohodke, pa tudi ne izmolzuje zemlje preveč. Ko je iz njive spravljena, moremo posejati še ajdo ali kako drugo krmensko rastlino. 5. Tobak. čeravno ga pri nas ne smemo sejati, menimo vendar, da bomo vstregli vsem, če povemo, kako se prideluje tobak, ka¬ terega ne le stari, ampak tudi mladina puha. Tobaka je več plemen. Domovina te rastline je južna Amerika. Leta 1492 je prvi tobak prinesel iz Amerike slavni Kolumb na Portu¬ galsko. Statistične številke kažejo, da se je v Avstrijskem ce¬ sarstvu 1. 1863 porabilo 580.000 centov tobaka za puhanje ali kadenje, 140,000 za duhanje in 1840 miljonov smodk; brez dvombe se je pa sedaj poraba tobaka vsaj za četrti del povišala. Najnavadniši je „Yirginski“, ki ima svitlo zeleno cvetje z lepo rudečim robom, perje pa ima zelo kratke pecle. n Marilandski“ tobak ima rudečo cvetje, perje pa je široko debelo rebrasto. Od tega glavnega plemena je „Havana“, ki prav visoko zrase. Azijatski tobak ima zeleno rumeno cvetje in dolgo pecljasto perje. Da se napravljajo smodke, sposobno je le tisto perje , ktero je primerno široko, pa veliko bolj dolgo, gladko, mehko in ne sme imeti predebelih reber. Na vsaki rastlini razločuje se več sort peres, spodnje perje je na¬ vadno slabše od zgornjega. Tobak zahteva gorko obnebje, ker je pred mrazom zelo občutljiv. Zemlja mora biti rahla, sprsteninska glinasta zemlja mu je najljubša. Tobak, ki je rasel v rahli in lehki zemlji je navadno milejši od onega, ki je rasel v ilovčni zemlji; na težki cmokati in mrzli ilovčnati zemlji tobak le slabo obrodi. Prav dobro obrodi tobak na novinah, pa tudi po detelji more slediti. Na Ogrskem ga sejejo več let zaporedoma na tisto njivo, seveda mu vsako leto dobro pognoje. Zemlja, na kateri rase tobak, mora biti obvarovana pred vetrovi, ki morejo dokaj škodovati tobaku, ker ga polomijo in podrejo na tla. Z mladim močnim gnojem se tobaku ne sme gnojiti, gnoj sicer pospešuje množino, ni¬ kakor pa ne dobroto tobaka; če že gnojimo tobaku, moramo pred zimo podorati stari razpadeni gnoj. Najboljši pa je kom¬ post, ki je sestavljen iz lesnih odpadkov, krvi, pepela in apna, Zemlja mora biti za tobak globoko zrahljana in tudi s pod¬ zemeljskim oralom preorana, če se preorava zemlja pred zimo tudi s podzemeljskim rovarjem, more se pomladi zopet z raz- 22 rušnikom prerahljati. T oba kovo seme počasi kali, mladim rastlinicam pa hudo škoduje ponočni mraz. Zato se navadno poseje na gnojnišne gredice ali v gorkejih krajih na proste lehe, katere se ponoči pokrivajo s slamnato odejo. Iz 1 1 j 2 lota semena moremo dovolj sajenic izrejati za oral zemlje. Mesca maja so sajenice že dovolj čvrste, da se morejo presajati na njivo; če je le mogoče, naj se presajajo v vlažnem vremenu in sicer tako narazen, da je rastlina od rastline po 65 ctmtr. oddaljena. Ko se prikaže plevel, treba zatreti ga z okopava¬ njem, kteremu po potrebi sledi še drugo okopavanje. Ko so rastline precej visoke, moramo jih osuti. Ko začenja poga¬ njati cvetje, moramo mu vse vršičke polomiti, ker le potem ho naredil lepo veliko perje, več od 12 peres se eni rastlini ne sme pustiti in če jih zopet potem še kaj izrase iz stran¬ skih kotov, morajo se potrgati. Obtrgovanje prisiljenega perja se mora izvrševali v suhi gorki opolcanski uri. Hud sovražnik tobakovih rastlin je krt, ki spodriva rastline; polži prav radi požrč srce tobakove rastline. Hud veter ga polomi, pa tudi rija ga napada. Ko začenjajo osti peres veneti, ko postaja perje rumen¬ kasto, posebno na spodnji strani, more se pričeti z obtrgova- njem tobaka, kar se ne izvrši v enem potu, ampak se večkrat ponavlja, ker perje ne enako dozoruje. Perje se navadno en dan skupaj v kupu pusti, da prav velo postane in da se potiti začne, potem pa se nemudoma nabere na debelo nit, pa tako, da se perje perja ne dotika. Kiti se privežejo ali obesijo n. pr. na priprave v zračnih suhih prostorih , da se posuše. Posušeno perje se poveže v snopiče, ki se skladajo v kupe, v kterih se tobak zgreje, to pa je že delo tovornic, katere izde- lavajo duban. K a oralu moremo 750—1010 kilogr. tobaka pridelati, kilogram se po 20—40 soldov prodaja. 6. Hmelj. Hmelj je večletna rastlina in je skoro povsod razširjena, ter se nahaja tudi v mrzlih krajih, ker ji mraz malo škoduje. Hmelj zelo hitro rase in more iz koreninske glavice poganjati vrvi, ki so tudi po 12 metro? dolge. V eni noči more zrasti 20 ctmtr. Na hmeljevih vrveh nahajajo se člani, ki so blizo 25 ctmtr. narazen in na teh kolencih so temno zelena peresa, na konceh stranskih mladik izrase Lmeljevi cvet, ki ima v sebi ono grenko tvarino, ktera je pri napravi ola neobhodno potrebna. Hmelj ima za se rastline, katerih ene imajo cvetje samo moškega spola, druge pa le ženskega spola, prvo cvetje se razpraši blizo tako kakor konopljeno , drugo pa nastavlja 23 češulje ali hmeljeve češarke in le ta je sposoben za porabo. Moško cvetje je le za oplemenenje ženskega, kar se pa ne sme zgoditi, zato se morajo vse rastline moškega spola iz sadišča strebiti. Hmelj so že v najstarejih časih pridelovali, prvi so ga zasadili poljedelci na Flanderskem in kolikor več ola se zdaj napravlja, toliko bolj se širi pridelavanje hmelja. V Evropi se napravlja nad 50 miljonov hektolitrov pive, za kar je treba 20 milijonov kilogramov hmelja. V Avstriji se prideluje blizo 8 milijonov hektolitrov pive in morajo pivarji kupovati potreben hmelj iz drugih krajev; ni nikakor pa¬ metno, da domače poljedelstvo potrebnega hmelja ne prideluje, ki bogato povrača tudi hmeljerejcu. Istina je, da zahteva hmelj dokaj kapitala in tudi dela. Kazločujete se dve plemeni hmelja in sicer eno ima ze¬ lene vrvi in drugo rudečkaste, poslednje je najboljše in ima prav dobro sklenjene češarke. Zelen hmelj je sicer manj ob¬ čutljiv, pa daje slabejši pridelek. Hmelj zahteva srednje gorko obnebje, katero je tudi do¬ volj vlažno. Prevlažne lege, kakoršne se nahajajo v ozkih dolinah, kjer je skoro vedno gosta megla, niso za-nj, kakor tudi ne pregorke, ali one hudemu vetru podvržene. Predolgo trajajoča suša mu more nekoliko škodovati. Zemlja mu je dobra, če je le dovolj globoka, ker poganja korenine, ki so tudi po 4 metre dolge. Paziti se pa mora na to, da ne za¬ ostaja v spodnji plasti preobilna mokrota, posebno dobra zemlja za hmelj je, če se v njej nahaja polovica peska, druga polovica ilovce in apna. Hmelj ostaja 18 pa tudi več let na, tisti zemlji. Zelo veliko potrebuje gnoja, ki mora imeti v sebi dovolj pepelikastih soli. Dobro razkrojen star hlevski gnoj, kteremu primešamo tudi pepela ali drugih lugastih soli, je za gnojenje v hmeljnikih najsposobniši. Tako gnojenje se mora vsaj vsako tretje leto ponavljati in treba na oral 600 centov dobrega gnoja napeljati, češki poljedelci, ki se odlikujejo v izrejevanji najboljšega hmelja, imajo navado na vsako hmeljevo rastlino računiti 1 kilogr. gnoja. Gnoj se ne sme prav blizo korenin nametati, ampak na obrezano koreninino glavo nasuje se nekoliko zemlje in še le potem se nametava gnoj. Hmeljnih t. j. zemlja, v katero hočemo zasaditi hmelj, mora biti žejo globoko prekopana in treba zemljo vsaj 65_ctmtr. globoko pr e- metati in zrahljati. Prva naprava hmeljnika dokaj stane, po¬ sebno, kjer se delo z rokami izvršuje. Prvo preoravanje zemlje se more izvrševati tudi z rajolnim oralom, kar dokaj manj stroškov stane. Hmelj se zasaja po sadikah korenine, ki se morejo naravnost v hmeljnih presajati, nekateri jih pa za- 24 sajajo v posebne lehe in jih že vkoreninjene v hmeljnik stavijo. Te sadike naj se odrezavajo le od lepih ne prestarih hmeljevih rastlin. Ce zasajamo hmelj z vkoreninjenimi sadikami, potre¬ bujemo jih dokaj manj , ker ne vkoreninj enih sadik treba tri skupaj staviti v eno jamo. Zasaja se hmelj navadno mesca maja in sicer poldragi meter narazen, tako da ima vsaka rast¬ lina 2 1 / i □ mtra. prostora. Najprvo se s količi zaznamujejo prostori, kjer se imajo zasajati sajenice. Izkoplje se potem jama po 25 etintr. globoka in v njo se potem posade tri sajenike, ki so navadno po 12 ctmtr. dolge, ter se zasujejo z zemljo, pa ne, da bi bila jama popolnoma zasuta , še le na nasuto zemljo se sme nametavati gnoj. V treh ali štirih tednih že poženejo mlade sajenice. Kakor hitro hmeljeve kalice iz jam blizo 60 ctmtr. dolge izrasejo, morejo se na kole z vlažno slamnato biljo privezati. To privezovanje se tako le vrši: Delavec poklekne pred kolom, vzdigne z desno roko vse hmeljeve rastline, .ki postrani na tleh leže, z levo pa pritisne zemljo ob kolu in mladike se privežejo potem s slamnato biljo. Ce se zemlja posuši in trda postane, mora se pridno okopavati. Poglavitna dela pri oskrbovanju hmelja so vsako leto: Spomladi mora se zemlja od sajenic odkopati, ker vsako spomlad morajo biti obrezavane, to odkrivanje mora vršiti se z matiko ali pa s plugom. Hmelj mora hiti vsako leto zavoljo tega obrezovan, da se obrani, da sajenike ne ženo preveč mladik. Vse na novo izrasle mladike se porežejo blizo pri glavi korenin, kjer so izrasle. Ko je korenina obre¬ zana, zasuje se zopet z zemljo. Odrezane mladike morajo rabiti za to, da se vsajajo hmeljniki. Obrezujejo se navadno mesca aprila in so za obrezovanje prav zvedeni delavci potrebni. Navadno vrten nož, pa tudi škarje, kakoršne rabijo trtorejci, so dobre in pripravne za to delo. Ce se ima ob enem hmeljnik gnojiti, nametava se primeren gnoj, predenj se hmeljeva rastlina z zemljo posuje. Kmalu izrastejo ali poženo dolge vrvi, ktere se morajo privezati na pristavljene drogove in vsaka hmeljeva rastlina mora imeti svoj drog, ki ima biti vsaj 6 metrov dolg in 4 ctmtr. debel. Drog smrekov je najboljši, ker je raven, pa mora biti tudi gladek in vsakega izrastka očiščen. Ti drogi stanejo precej stroškov. Drogovi se ošpičijo in v zemljo dovolj trdno in globoko zabijejo. Prav je , da se osti sploh spodnji deli drogov, ki pridejo v zemljo, pokatramijo , da dalje časa trajajo. Luknje, v katere se imajo postavljati drogovi, naprav¬ ljajo se z železnim drogom. Te luknje pa se ne smejo pre¬ blizu. korenine napravljati; prav tako je potrebno, da se vsi drogovi potaknejo na tisti strani in črti in navadno na severni 25 strani. Drog, ki je 7 metrov dolg, mora vsaj 64 ctmrt. v zemljo vtaknjen biti. Ker so drogovi zelo dragi, poslužujejo se nekateri drota, drugi celo starih posušenih hmeljevih vrvi. Vrvi se morajo na pristavljene droge privezovati, kakor smo že povedali, in se mora to privezavanje po potrebi večkrat vršiti. Ko poženejo 30 ctmtr. dolge vrvi, morajo se že na drog privezati z vlažno slamo. Navadno se dve ali tri vrvi privežejo, druge se pa izlomijo. če vrvi hitro rasejo, morajo se kmalu viši na drot privezavati, ko že vrvi visoko zlezejo, mora privezovalec pristaviti lestvico. Če hmelj hobato rase, moramo nekoliko perja odtrgati, stranski izrastki pa se smejo z nožem odrezati. Ko je privezovanje dovršeno, morejo se hmeljne rastline osuti. Prav tako se mora zemlja okopavati in plevela čistiti. Na zelo močnih in rodovitnih zemljah, nekateri posade repo ali kako drugo opreseuino, v revni zemlji ne bi smeli iskati takih postranskih pridelkov. Hmeljeva rastlina ima zelo veliko sovražnikov. V ne¬ ugodnem vremenu more napadati jo medena rosa in po njej brezbrojna množina listnih uši. Kakor hitro zapazimo uši, moramo hiteti, da jih preženemo, kar moremo doseči z dobrim pepelom, kterega presejemo na finem situ in tako očiščenega potresamo po hmeljevih rastlinah. Nekateri rabijo namesto pepela tobakovo kuhovino. črvi hroščevi spodjedajo korenine hmeljeve rastline, tako da poginejo mlade sajenice in se morajo nadomestiti z novimi. V Češarkih nahajajo se grdi črvi, ki morejo cel pridelek po¬ končati. Cez zimo hmeljeve rastline ne trpe, spomladanski mraz pa more nove mladike pokončati. Mrzlo vlažno vreme je hmelju neugodno; hud vihar ali veter more drogove podreti, pa tudi toča ga oklesti. Prav tako je zelo škodljivo deževno vreme ob času trgatve. Tudi plesnjoba napada posebno češarke; prav tako napada hmeljeve rastline tako imenovana črna bo¬ lezen, perje postane črno. Hmelj dozoruje mesca avgusta. Ko postajajo češarki rumenkaste boje, dozorel je hmelj. Opazovati moramo, če so hmeljevi češulji polni hmeljeve moke. Hmelj ne sme biti prezgodaj, pa tudi ne prepozno pobran, ker iz pre¬ zrelih glavic se dokaj osiplje hmeljeva moka. Nikedarne smemo hmelja v mokrem vremenu obir&ti, prav tako tudi ne v zju- tranji rosi. Najpopred gre delavec in poreže . hmeljeve vrvi tri čevlje nad zemljo, drug delavec izdere ali izpuli drog s posebnim orodjem. Tretji delavec smuče iz droga hmeljeve vrvi, katere se povežejo v snopiče in.domov speljejo, kjer se češarki obirajo. Pri tem se mora paziti na to, da se češarki ob- trgajo s primornim peclom, ki ne sme biti prekratek, ker bi 26 se češarki razleteli, predolge pecle pa črti kupec, ker zelo po¬ množijo težo blaga. Potrgani češarki se morajo skrbno po¬ sušiti, da se ne zgrejejo. Sušiti pa se ne smejo ne na peči, ne na solncu, ampak na suhem zraku. Zato je treba razgrniti jih po dilah ali po drugih dovolj zračnih prostorih. Na Žav- skem, kjer pridelujejo najboljši hmelj, imajo posebne lese, katere postavijo v zračnih prostorih in na njih suše hmeljeve češarke, ki se prav dobro in lepo posuše. Prepih zdatno po¬ spešuje sušenje hmelja, če je vreme vlažno, tedaj tudi zrak precej vlažen, mora se hmelj vsaj vsak dan enkrat premešati. Ko se začenja pecelj lomiti, smemo računiti, da je hmelj do¬ volj posušen in ga smemo že spravljali v vreče ali mavhe. Zelo nevarno je spravljati ne popolnoma posušen hmelj v vreče, zato ga hmeljerejci puste še blizo 14 dni v zračnih prostorih, sicer v velikih kupih ležati, ter se skrbno opazuje in če je zarad ponočne vlažnosti odjenjal, se razgrne, da se zopet po¬ suši. Hmelj je konečno sposoben, da se spravlja v vreče, ko se ne le pecel, ampak tudi rebro hitro zlomi. Hmeljerejci imajo navado spravljati hmelj v velikih mavhah, ki so po 2 metra dolge in 2’/ 2 metra široke in iz močnega dobro tka¬ nega platna napravljene. Mavha se po konci postavi in v njo se nametava hmelj, katerega pohodi en delavec in sicer prav trdo in skrbno. Da mavha dobro po konci stoji, vtakne se zgornji odprti del v primiren obroč, ki leži na leseni kobili. Ko je mavha polna, zašije se in spravi na suh in zračen prostor. Pa tudi še sedaj mora hmelj erejec paziti, da se hmelj v mavhah ne zgreje ali spridi, zato se mora v primernem času preiskavati hmelj ter se porine v va-nj ostast količek, ki se čez nekoliko časa zopet izpuli. Če je količek moker in gorak, potem je to slabo znamenje, ker hmelj se pari. Ne¬ mudoma se mora mavha odvezati in izsuti ves hmelj iz nje, da se skrbno razgrne po dilah. Da se češarki ne zlomijo, treba mavho razparati, ker potem moramo bolj skrbno iz mavhe spravljati hmelj. Ko je hmelj dovolj suh, spravi se in natlači v mavhe, ki navadno tehtajo po 100 kilogramov. Omenjali smo že, da so drogovi zelo dragi, zato jih mo¬ ramo varovati prehitrega poškodovanja. Ko jehmeljeva trgatev končana, pobero se drogovi, ki 'se skladajo tako, da ne leže na zemlji, ampak na podloženih tramih. Da je skladalnica na obeh konceh enako visoka, pokladajo se drogovi vedno nasprotno, tako, da leži en drog z debelim koncem na spodnjem, ki leži s tanjšim koncem na tej strani skladalniee. 27 Vrtnarstvo. čeravno prideluje tudi poljedelec raznotera zelišča, vendar ne smemo opustiti, da govorimo o posebnem vrtnarstvu, po kterem se zemlja najpopolniše obdeluje. Vrtnar prideluje razna zelišča na zemlji, ktero kaj skerbno obdeluje, tako da jo smemo imenovati vrt. Eavno s tem, da vse stori, karkoli zahteva rastlina, more na majhnem prostoru toliko pridelati, kolikor poljedelec na dokaj večem kosu zemlje. En oral popolnoma dobro obdelane zemlje more rediti celo družino poštenega in zvedenega vrtnarja. Tako se nahajajo blizo velikih mest vrtnarji, ki imajo komaj en oral zemlje in prav dobro živč, ker u.nejO največi pridelek dobivati iz zemlje. Pa tudi za vsa¬ kega gospodarja bi bilo piav, da bi vredii lep vrt, v kterem bi prideloval vso za domačo kuhinjo potrebno opresnino; na majhnem kosu more prav lekfeo pridelovati dokaj zelja, repe, finega korana, solate, špinače, vržot, radiča, čebule itd., vse kar potrebuje pridna gospodinja v kuhinji. Opresnina je zdrava pa tudi teč/ia in priljubljena jed, ktera v gospodinjstvu dokaj zaleže. Kako lepo je videti v nekterih deželah, kjer kmetij¬ stvo sploh cveti, zale vrte pri posameznih hišah; vsak kme¬ tovalec prideluje v takem majhnem vrtu skoro vso potrebno opresnino. Sploh moremo reči, da se v vseh deželah, v kterih rase izredno hitro množina ljudstva, najbolj razvija vrtnarstvo, ktero smemo imenovati tudi popolno poljedelstvo. To tudi lehko razumemo, ker ravno tista množina zemlje mora toliko več živeža donašati, kolikor veče je število družine. Pa tudi največe dohodke donaša vrtnarstvo, ki bi posebno kmetovalcem krog mest in tovornic mogli zdatno pomagati si s. pridelova¬ njem opresnine, ktera se zmeraj za poštene denarje prodajati more. Poljedelci, posebno v Goriški okolici, ki imajo vrtnarstvu tako ugodno obnebje, bi mogli veliko pomagati si ravno z vrtnarstvom, ker pridelovati morejo zgodnjo opresnino, ktera se urno pošilja po železnici na Dunaj in tudi še v druga od¬ daljena mesta, ktera tako blago kaj dobro plačujejo. Ko nas v sedanjem času že toliko let in tako hudo tare trtna bolezen itd., bilo bi nam ravno vrtnarstvo morebiti do!*ra podpora. Sicer pa nam spričujejo posamezne vasi, koliko je vrtnarstvo vredno, ktero jih je obogatilo n. pr. vsem znani Krakovski 28 vrtnarji^ pri Ljubljani, pa tudi posebno Goriškim Slovencem znani Št. Andrški poljedelci, ki posebno dobro odgujejo špar- geljne, kteri jim lepe novce donašajo. Lega vrta. Le na tistem vrtu, ki ima pravo lego in dobro zemljo, bomo mogli pridelovati najboljša in žlahtneja zelišča. Vrt mora biti sicer dovolj obvarovan proti mrzlim vetrovom (burji) in proti solncu obrnjen, ker posebno zeljnate rastline morajo imeti solnce in zrak, brez kterega nikdar vspešno ne rasejo. Eepnate, sploh vse rastline, ki napravljajo v zemlji koran, v senci tako slabo store, da se skoraj ne dajo porabiti za živež, tudi zelj¬ nate rastline narede v senci prav puhlo in slabo opresnino. Posebno v senci se razvijajo mnogotere rastlinske bolezni in tudi požrešne gosenice ljubijo senčne lege. če imamo kak kos dobre zemlje na južni strani hiše, bomo gotovo mogli tukaj zbrati in napraviti vrt, ker hiša brani lego hudih se¬ vernih mrzlih vetrov. Kjer so homci, bomo zbrali za vrt južno stran, ker je dobro obvarovana pred vetrovi. Prestrma zemlja pa ni pripravna za vrt, ker se preveč odira in močno deževje preveč rodovitne zgornje zemlje odnaša. Lega vrta pa tudi ne sme biti previsoka, ker ondi je zrak preoster; tudi ni prenizka lega v kaki globoki dolini ravno kaj ugodna, ker v njej jako dolgo časa zaostaja megla, ktera ni prav ljuba rastlinam. Ko zbiramo lego za opresninski vrt, moramo ozirati se tudi na vodo, ktera je neobhodno potrebna v vrtnarstvu. Če imamo kak kos dobre zemlje blizo kakega bajerja ali reke, potoka, bomo ga zbrali za vrt, ker ima to prednost, da je blizo njega voda. če pa nemarno nobene take lege, morali bomo izkopati vodnjak ali v vrtu ali blizo njega; brez vode ne more vrtnar biti; cd dalječ privaževati jo, pa stane dokaj stroškov. Najboljša je voda iz bajerjev in deževnica, ktera se vlovi v posebnih jamah, manj dobra pa je voda iz vod¬ njakov in studencev, ker je premrzla; taka voda more celo škodovati rastlinam, zato pa moramo napraviti kak bajer, v kterega vsaj par dni poprej vodo spustimo, da jo čez dan solnce ogreva. Za vrt najpfipravniša zemlja. Najboljša zemlja za vrt je tista, ktera je dovolj globoka in vsaj srednje zvezna. Malo kedaj pa se nahajajo taka zem- 29 ljišča, ktera so popolnoma pripravna za vrt. Ker ni treta veliko zemlje za vrt, moramo zbrano zemljo zboljševati; če je pretežka ilovica, primešali jej bomo nekoliko peska; če je prerahla, napeljali bomo na njo nekoliko ilovice. Posebno mo¬ ramo paziti na to, da zemlja ni močvirna, ker taka je pre¬ mrzla za zelišča; če je sicer izvrstna, moramo jo izsušiti z drenažo. Na težko ilovico moremo napeljavati tudi staro raz¬ bito zidovje, ktero jo dobro zrahlja in jej daje tudi potrebno množino apna. Kahljati jo moremo tudi s tem, da jo vedno gnojimo s prav hobatim gnojem ali celo s smrečjem. Ne- kteri svetujejo razrezati tako ilovčno zemljo na kose, ki se posuše, potem pa v kupe zlože in s suhim vejevjem pomešajo ter zažgo; taka požgana zemlja je veliko rodovitniša in se tudi dobro zrahlja. Kedar se izbira zemlja za vert, ozirajo se skušeni vrtnarji na rastline, ktere na njej rastejo; kjer na¬ hajajo koprivo, sklepajo iz tega, da je taka zemlja dovolj sprsteninska in gorka, ker koprive le v taki zemlji rasejo. Posebno važno pa je skrbno obdelovanje in globoko rah¬ ljanje zemlje, ktera mora biti prav globoko prekopana že je¬ seni pred zimo, da jo potem zimski mraz dobro prešine. Ko prekopavamo zemljo za vrt, prav je, da jo pol drugi čevelj (IV2O globoko zrahljamo; če je spodnja zemlja dovolj dobra, moramo skopati jo, da pride na površje, kjer jo zrak razkro¬ jiti in k rodovitnosti obuditi more. Tako pripravimo bogato plast zemlje, v kteri morejo vsaktera zelišča vspešno obroditi. Z lopato se sicer zemlja veliko boljše zrahlja, tako ročno delo pa stane preveč stroškov, posebno zdaj, ko so delavci jako dragi; z dobrim krepkim podzemeljskim oralom (rajolnim ora¬ lom), kakoršno smo popisali v knjigi od kmetijskih strojev, moremo zemljo dovelj dobro zrahljati, ktero še natančneje rahlja ročno deld. Ko je zemlja dobro zrahljana, potem se skrbno z grabljami očisti in poravna. O gnoju za vrt. Nobena rastlina ne potrebuje toliko gnoja, kakor ravno zelišče. Skrben vrtnar napravlja mešanico ali kompost, v kte- rega spravlja vse še tako različne gnojilne tvarine, posebno pa skrbi za organske tvarine, ker iz teh postaja sprstenina, ki je za vrtno zemljo veliko vredna. Vrtnar mora imeti do¬ volj dobrega organskega gnoja, kterega ne more nadomestiti rudninski gnoj. ker z organskim gnojem, zboljšujejo zemljo tudi v fizikaličnem oziru; ko se razkrojuje. organski gnoj v zemlji, razvija se ogljenčeva kislina, ki zemljo rahlja, pa tudi 30 k razkrojenju mineralskih tvarin pripomore; prav tako se raz¬ vija pri razkrojenji organskega gnoja tudi gorkota, ktera mrzlo zemljo ogreva. Prav ta poslednja lastnost nam veli, da gno¬ jimo le mrzlo težko zemljo z mladim gnojem in da smemo lehko že tako gorko zemljo gnojiti le s starim že razkrojenim gnojem. Kazun organskega ali navadnega hlevskega gnoja se rabijo v vrtnarstvu še druge gnojilne tvarine, n. pr. pepel, saje, zmlete kosti, nektere kalijeve soli, tudi oglje, ktero po¬ sebno nekteri vrtnarji prav hvalijo in priporačajo za bolj vlažno zemljo, ker popije v se kisline iz zemlje in tudi vlaž¬ nost prav dobro nateguje. Tudi kuhinjsko sol rabijo vrtnarji, posebno da gnojijo špargeljnom. Gnojnica in skretnica ste po- rabljivi za polivanje zemlje, pa tudi rastlinam se ž njima priliva. Dober vrtnar mora imeti dovolj dobrega orodja, krampov, lopat, motik itd. Sovražniki opreseninskili vrtov. Veliko sovražnikov ima vrt, posebno zajec ga kaj rad obiskuje; zato mora biti vrt dobro ograjen. Ograjajo se vrti z obzidjem ali z deskami, kar pa je zelo drago; dobro vred- jena živa meja ne stane veliko stroškov in more popolnoma zadostovati, če je bila nizko odgojena. Da se napravi živa ograja, rabijo se različne rastline n. pr. murba, akacija, gle- dičja (kristov trn), beli gaber, smreka, razno lepo grmovje, najboljšo ograjo pa napravlja beli trn, ki brani živalim vhod prav dobro s svojim ostrim trnjem. Akacija, kakor tudi kri¬ stov trn je sicer prav oster, pa prehitro visoko zrase, ter je od spodej premalo gost. Lepo ograjo napravlja smreka, ktera je vedno zalo zelena. Nekteri ugovarjajo, da v takih živih mejah je polno mrčesov in škodljivih živali*in dokaj ptičev; ti poslednji morda požrd kako zrnice, ktero obilno poplačujejo s tem, da pokončavajo mrčese, gosenice itd.; kjer so ptiči, nemarno bati se požrešnih gosenic, tedaj ta ugovor proti živim mejam je prazen. Onim vrtnarjem pa, ki priporočajo obzidje in ograje z deskami, rečemo, da ravno v starem trohlem lesu, kakor tudi v starem zidovji je pravo gnjezdo škodljivih živali, gosenic in črvov. V prvem oddelku našega poljedelstva smo že povedali, kako mora biti posajena in odgojevana živa meja glogolčevega trna. Le na to hočemo opominjati vrtnarje, da prav nizko obrezujejo beli trn, ker le tako postane neprodir- ljiva ograja. Omeniti hočemo vsaj najhujše škodljive živali, s kterimi se more vrtnar bojevati. Zajec je najbolj siten rogovilež, 31 ostra puška lovca ga kmalo odpravi, če mu že ograja ne ubrani vboda v vrt. Tudi sledeče sredstvo nasvetujejo vrtnarji: en del krvi, dva dela ilovce, dva dela kravjeka in en del vo¬ lovskega žolca, vse to se stanjša z vodo ali gnojnico in s tako zmesjo se namaže deblo drevesa. Miši in podgane so tudi prav škodljive, ker spodjedajo korenine. Strupeni fosforovi smoki jih morejo uničiti, pa nevarnost pri porabi takega sred¬ stva je posebno v vrtu velika, ker vživamo tudi pozemeljske dele zeljnatih zelišč. Ščurki, grilčki podjedajo rastlinske korenine; te najhitreje uničimo, če v jamice, ktere napravljajo, vlijemo vode in nekoliko kapljic olja. Polži posebno mali nagi zelo nadlegujejo zeljnate rastline. Ker posebno o zjutra- njih urah lazijo po rastlinah, ktere objedajo, moramo jih zgo¬ daj zjutraj pobirati. Kače jih tudi kmalo zapode. Nekteri vrtnarji nametavajo po zemlji v tanke krhlje zrezano repo, na ktero prav radi zlezejo, zjutraj je vse polno teh živalic, ktere se pobero in potem pokončajo: če se to nekoliko dni ponav¬ lja, moremo vse polže prav lehko iz vrta odpraviti. Tudi s žveplenim cvetom, ki se potrese po zemlji, moremo pregnati jih, ker žveplo polžem zelo škoduje. Hrošč je zelo škodljiv, posebno kot črv spodjeda korenine. Pri oranji se morajo po¬ birati škodljivi črvi; po Nemškem nažend celo trumo kokoš in rac na njivo, ktere izorane črve pobirajo. Najhujši sovražnik vrtnarstva pa so gosenice, posebno one kapuznika. Poloviti moramo metulje, ki po »kidajo jajčica, iz kterih se izvale požrešne gosenice. Nekteri vrtnarji svetu¬ jejo krog vrta posajati konopne rastline, kterih ne morejo trpeti gosenice, če je prav veliko gosenic, moramo poloviti jih; če stare volnate cunje denemo na živo ograjo, zbero se gosenice čez noč na cunjah, na kterih jih moramo v zjutranji zgodnji uri pobrati. „ Ptiči so pa najboljši lovci gosenic, zato varujmo jih. • Oe so že ptiči silni, vsaj jih moramo lehko odganjati, če le na¬ pravimo nekoliko strašila n. pr. cunjastega in s slamo nama- šenega tatrmana, ali da napravimo vetrni mlin itd., da navežemo na drevo cunj, ktere smo popred namakali v smrdljivih raz- topljinah n. pr. v kuhanem česnu in čebuli. Bolhe pokončavajo posebno mlado repo, prav tako tudi listne uši, ktere zamoremo odpoditi z milnico, tudi z vodo, v kteri smo tobak in žveplo kuhali. Deževne gliste moremo iz zemlje pregnati, če polijemo po zemlji vode, v kteri smo kuhali presnega orehovega perja. Kakor živali, tako so tudi pl e vel ne rastline zeld škodljive, ktere more vrtnar nevtrudljivo uničevati. 32 Kako vrt vrediti. Po vsem tem moremo popisati, kako se vrt napravi. Vrt mora biti koristno, pa tudi okusno vredjen. Napraviti moramo tedaj načrt, po kterem vredimo in razdelimo vrt v posamezne gredice, in vrežemo tudi glavne in stranske stezice. Gredice so navadno po štiri čevlje (4') široke, preširoke niso praktične, ker mora delavec sicer stopati na zrahljano zemljo, kar gotovo ne more biti dobro. Ob stezah moramo posaditi kako plodo- nosno grmovje, n. pr. ribeselj ali grozdje sv. Janeža, strož- nice; prav koristne in tudi zale so smokvice, ktere prav malo prostora vzamejo pa dokaj dobička prinašajo. če že hočemo imeti tudi kaj lepega ali zalega, moremo ob stezah posejati nekoliko cvetlic. Kako rastline sejati in oskrbovati. Umen vrtnar mora posebno skrbeti za dobro in čisto seme, kterega naj si sam odgojuje, kar pa ni ravno lehko, ker ve¬ čina zeljnatih rastlin še le v dveh letih seme napravlja. Vrt¬ nar mora imeti dober, suh, dovolj zračen hram, v kterem hrani čez zimo semenske rastline. Jeseni se izbero najlepše rastline, ktere se izdero iz zemlje s korenino in potem preneso v hram, kjer jih postavimo v suh pesek. Če nastopi hud mraz po zimi, moramo pokriti jih s slamo, da ne zmrznejo; prav tako mo¬ ramo večkrat preiskavati jih in če zapazimo kako gnjijenje, moramo vse napadeno perje nemudoma opraviti. Ko se spomladi zemlja dovolj ogreje, moramo presaditi jih v dobro zrahljano in močno zemljo. Ker se cvetje različnih rastlin pomešava, ter tako postanejo nove rastline, kakoršnih nismo želeli, paziti moramo na to, da ne zasajamo raznih plemen skupaj, ktere se morejo križem ploditi. Če stavimo blizo skupaj vrzote in brokeljne, dobimo iz takih rastlin seme, ktero daje vse druge rastline, kakor brokeljne. Tako bastar- diranje se izvršuje prav s pomešanjem cvetnega praha, rumeni cvetni oplodi nastavljajo prihodnje zernice, ktero brez tega ne more biti plodonosno; _ še le cvetni prah napravlja zrnica, da zadobe kaljivo moč. če pride cvetni prah od kake druge sorodne rastline n. pr. na brokeljne cvetni prah od vrzot, stori brokeljnova rastlina seme, ktero ima nekoliko lastnosti vrzote, nekoliko od brokeljna, to pa je ravno bastardna rast¬ lina , ki nič ne velja. Nikdar ne smemo tedaj sorodnih zelj¬ natih semenskih rastlin skupaj zasajati, celo na več . sežnjev narazen morajo biti posajene, ker veter mora precej daleč pre- 3 33 našati cvetni prah na druge rastline. Prav skrbni vrtnarji celo v enem in istem letu nočejo izrejati takih sorodnih rast¬ lin, ampak v tem letu izrejujejo to pleme, v drugem letu pa uno itd. Take semenske rastline moramo pridno okopavati in od plevela čistiti, v hudi suši jim moramo nekoliko prilivati. Bolj zrelo je seme, veče vrednosti bo, zato moramo čakati s žetvijo, da rastline popolnoma dozore; pri takih, ki neenako dozorujejo, moramo večkrat obirati dozorene stroke, ki hi se sicer osipali, če bi predolgo časa na rastlini ostali. Seme mo¬ ramo prav skrbno posušiti in hraniti v kakem suhem kraju. Ker dobro dozoreuo in skrbno ohranjeno seme ohrani več let kaljivo moč, prav storimo, če si preskrbimo ali odgojimo se¬ mena od ene rastline za več let; prav tako moremo doseči, da ne zasajamo sorodnih rastlin, ktere dajajo bastarde, če so skupaj posajene, kakor smo že omenili; ob enem pa se tudi dovolj sitno delo pomanjša. Vrtnarji veliko bolj cenijo staro seme kumar, kakor pa mlado, prav tako je pri bučah; da je staro seme sočivja dobro , smo že v poljedeljstvu povedali. Manj let pa ohrani kaljivost seme petršilja, česna, celerja in korenja. Iz dobrega semena, ktero posejemo na posebne sevne gredice, moremo dobiti čvrste sajenice. Ko spomladansko solnce zemljo dovolj ogreje, posejemo v njo seme. Mladim rastlinicam zelo škoduje spomladanski ponočni mraz, prav za to mora skrbeti vrtnar, da jih obvaruje pozebenja. Umni vrt¬ narji napravljajo gnojniščne gredice, v kterih morejo že prav zgodaj posejati seme in mlade rastlinice varovati hudega mraza. Predno govorimo o teh gnojniščnih gredicah, moramo še ome¬ niti o splošnih pogojih setve. Razna semena ljubijo bolj gosto, druga bolj redko setev, nekatera se globokeje zasajajo, druga pa bolj plitvo. Ce je zemlja rahlja, smemo globokeje sejati, pa moramo tudi skr¬ beti, da bo zemlja dovolj vlažna, ker brez vlažnosti ne more seme kaliti; prav tako je pa prevelika vlažnost škodljiva in ni dobro, če se gredice prehudo močijo. Da je seme zdravo in kaljivo, prepriča se vrtnar prav Iehko s tem, da poseje nekoliko semena v kake z dobro zemljo napolnjene lončene posode, ktere hrani v dovolj topli pobi; kmalo kali seme in prepričati se more vrtnar o dobroti se¬ mena, ker množina rastlinic mu kaže, ali je.vse seme kalilo ali ne. če zavijemo seme med volnate cunje, ktere vedno dovolj vlažne na gorkem hranimo, kmalo poči seme in požene kal. Za gredice ne smemo zbirati pretolste zemlje, ker v taki zemlji korenine napada plesnjava in v predobri zembi O Umni kmetovalec. ° 34 odgojene sajenice se nič prav povoljno ne obnašajo v prihodnji slabeji njivski zemlji. Kako napravljati gnojniščne gredice. Vertnarji napravljajo posebne gnojniščne gredice, v kterik morejo prav zgodaj odgojevati sajenice. V njih napravljajo umetno gorkoto in hranijo mehke sajenice ponočnega mraza. Ko pride dovolj gorka spomlad, imajo že sposobne sajenice, ktere morejo nemudoma presaditi na prosti vrt; s tem pa je veliko pomagano vrtnarju, ker more odgojevati prav zgodnjo opresnino, ktera se navadno za visoko ceno prodaja. Naj bi to posebno poljedelci v južnih pokrajinah pomislili, ki imajo že tako milo obnebje, ter bi s pripomočjo gnojniščnih gredic mogli biti prvi na velikih trgih z zgodnjo opresnino. Gnojniščne gredice napravljajo se tako-le; Zbere se kak gork suh solnčenkraj, najboljše za kakim zidom, ki dela dobro hrambo proti mrzlemu Severju. Skoplje se jama kaka dva čev- Ija (2') globoka, dolga pa po potrebi, v ktero se natepta prav trdo vročega konjskega gnoja. Potreben je lesen obod, kte- rega napravimo iz štirih desk ; dve vstritni deski ste po kakih 10'—15' dolgi. Sprednja deska mora vsaj za pol čevlja biti niža od zadnje, tako da leži pokrov, ki se poklada na obod, nekoliko napoševno. Pod zgornjim robom desk se pribije laštvica, na ktero se poklada potem okno in pokrov. Na ono lego dobro pohojenega konjskega gnoja, se postavi lesen obod, tako da je obrnjen proti soincu. Krog oboda se nametava s tem, vsaj na dva čevlja široko konjskega gnoja, ki more biti prav trdo steptan in pohojen. Zdaj se pokrije gnojna gredica, da se okna na obod polože. čez nekoliko dni se ogreje gre¬ dica in začenja puhtiti ali kaditi se iz nje, zdaj moramo od¬ preti okna, da iz gredice soparica izpuhti. Da se je gnoj v gredi dobro ogrel, moremo prepričati se s tem, da vtaknemo palico v njo, ktero čez nekoliko časa zopet poteg¬ nemo iz nje; če je palica nekoliko gorka, prepričani moremo biti, da se je gnojniščna gredica dobro ogrela. Zdaj moremo iti v. gredico in nad gnoj nanesti potrebne dobre sprsteninske zemlje, tako da je je 9 palcev na debelo. Prav storimo, če ne nanesemo vso zemljo naenkrat, ampak boljše je, da je naj- prvo le nekoliko spravimo v gredico, in ko je ta dovolj ogreta, moramo drugo polovico nametati. Ko je vsa zemlja dobro ogretem ne puhti soparica iz gredice, moremo posejati seme. Gnojniščne gredice moramo prav pogostoma zračiti, ker brez zraka rastlinice ne morejo živeti. Ko je gorko vreme ali solnč- 35 aati zrak, moramo odpreti gredice, ter odvzamemo okna ali jih prav visoko odpremo. Tudi če ni lepega in gorkega vre¬ mena, morajo biti vsaj nekoliko prezračene gredice, ter se odpro okna prav malo, toliko da so gredice vsaj nekoliko od¬ prte, ter more do njih dohajati čisti zrak. Vrtnarji naprav¬ ljajo na znotranji strani pokrova vreze, v ktere stavijo potem lestve, s kterimi više ali niže pokrov podpirajo. V začetku je dovolj, če podpiramo okna vsak dan le en par ur, proti koncu pa, ko so sajenice precej krepke, morejo se navaditi pro¬ stega stališča in le hudega ponočnega mraza jih moramo hra¬ niti. Če so v začetku noči mrzle, moramo vsak večer zapreti pokrov in pokriti ga s slamnato oddejo. Kjer nemajo konjskega gnoja, morajo napravljati podlago za gredice tudi z listjem, ktero se prav trdo spešta in z gnoj¬ nico polije, to da nema take moči, kakor vroč konjski gnoj. Polivati se sme gredica le z mlačno vodo, nikdar ne z mrzlo. Če so rastline pregoste, moramo jih stanjšati, da se ostale lepo razviti morejo. Takih gnojniščnih gredic si napravljati vendar precej stane; zato hočemo povedati, kako delajo nekteri vrtnarji, da brez gnojniščnih gredic dobe že zgodaj spomladi dovolj potrebnih sajenic. čez zimo se napravijo lesene tružice. ktere se napolnijo z dobro zemljo. Že po žitni se poseje seme v take tružice, ktere hranimo v gorki sobi ; po po¬ trebi se zemlja z mlačno vodo pomaka. Ko je že gorkeje vreme nastopilo, ko solnce zopet močno ogrevati začenja, pre¬ nesemo tružice na okno, ktero je obrneno proti solncu. Polagoma začenjamo odpirati okna, da se mlade rastlinice na¬ vadijo zraka; tako si more posebno mali vrtnar, ki ima le majhen vrtiček, odgojiti potrebno množino sajenic. Vsem tem pa priporočamo, da si napravijo vsaj eno gnojniščno gredico. če hočemo dobiti prav zgodnjih kumar in jih ne moremo ©dgojevati v gnojniščnih gredicah, ker so že z drugim semenom napolnjene, vzamemo kak star koš ali staro korbo, ktero na¬ polnimo za dve tretjini ( 2 / 3 ) prostora z gorkim gnojem, na kterega potem do vrha korbe nasujemo dobre zemlje, in v to posejemo seme. Korbe hranimo na gorkem; v njih se prav lepo razvijajo mlade rastlinice, vsaj jim moremo tudi pridno prilivati, ker preobilna voda more skoz pletenino koša odhajati. Ko pride spomlad, prenesemo koš na vrt in presajamo sajenice. Še imamo omenjati napravo zemlje, _ ktera se rabi v gnoj¬ nih gredicah. Navadno se jeseni napravi pomešanica iz enega dela potočnega peska, enega dela dobre ali pa ruševne zemlje,. iz enega dela sprsteninske zemlje in enega dela popolnoma 3 * razpadenega govejeka. Yse te tvarine se prav dobro preme¬ šajo in čez zimo v kupu pokrijejo s slamo. Predno tako zemljo rabimo, presejemo jo na žični mreži. * Presajanje sajenic. Sajenice presajamo v prav dobro zrahljane lehe na vrtu. Predno se presajajo sajenice, prav storimo, da njih korenine nekoliko pomakamo v pomešanici zemlje, gnojnice in kravjeka. Paziti moramo tudi na to, da niso koreninice ranjene. Napra¬ viti moramo dovolj prostorno jamo, v ktero posadimo rastli¬ nice in prav rahljo razdelimo koreninice: tisto nabasanje in tlačenje korenin ne more biti nikdar vspešno. Opominjamo tudi na to, da se presajajo le popolnoma zdrave sajenice, ktere imajo tudi dovolj lepih in krepkih korenin; če je kaka ko¬ reninica ranjena, moramo jo z gladkim nožem okrajšati. Krog koreninice smemo nasuti le rahlje zemlje, v kteri morejo ko¬ reninice lepo se razprostirati. Kaj napačno je, če rabimo za zasipanje debelo zrnato ali kepasto zemljo. Ko so rastlinice presajene, moramo jim nemudoma vode priliti posebno, če jih presajamo v vročih urah. Najboljši čas rastline presajati je večer, ko je tudi nekoliko dežja ali da se vsaj dež bliža. Ni¬ kdar ne smemo več sajenic iz gredic vzeti, kolikor jih moremo nemudoma posaditi, ker kaj kmalu se posuše koreninice takih mladih sajenic. Kako široko se posajajo posamezne rastline, bomo povedali, ko bomo govorili o posameznih vrtnarskih rastlinah. Skrb za rastline na vrtu. Navesti moramo še ona opravila, ktera mora vrtnar pri vseh rastlinah izvrševati. Ta opravila so: prilivati, okopavati, osipati, pleti itd. Brez vode ne more biti vrtnar. Rastlinam moramo prilivati, kakor hitro je zemlja suha postala in ne smemo čakati, da bi rastlinice že veneti začele. Posebno mlade rastlinice morajo dobiti dovolj vode, ker le v vlažni zemlji se morejo njih rastlinice vspešno razvijati. Redkvice, kolerabe, kumare in druge opreseninske rastline rasejo lepo le v vlažni zemlji. Da je voda iz bajerjev in iz jam, v kterih se dobiva deževnica, za polivanje najboljša, smo že v kratkem povedali. Mrzla studenčnica v vročem letnem času je zelo škodljiva; zato moramo tako vodo popred napeljati v posebne jame, da jo solne® ogreje. Tudi voda, ki ima v sebi dokaj apna, ni sposobna, ker napravlja po perji preprego — apno se namreč 37 vleže na površje perja in zamaši ove luknjice, skoz ktere tako rekoč rastlina diha. Najboljši čas za polivanje je večer, ker čez noč ima voda dovolj časa, da se razdeli po zemlji; zjutranjo polivanje je slabše, ker solnce kmalo pride, ktero zemljo zelo ogreva in voda izpuhti, brez da bi rastlinam kaj koristila. Pozneje pa pomaka pri pekočem solncu več škoduje in marsikterikrat ravno tako polivanje zakrivi, da rastline vsahnejo in kaj hitro se loti korenin zelena gnjilina. Še na to moramo naše vrt¬ narje opomniti, da naj ne prilivajo vode v velikih curkih. Voda ne more zlesti v zemljo, ostaja na površji in napravlja trdo skorjo, ktera ne pripušča dohoda niti zraku, niti pozne- jemu dežju. Za polivanje je najboljše orodje: polijalo s škro¬ pilnico, ker voda v tanjkih curkih na rastline in zemljo pada, blizo enako kakor pohleven dež. Spomladi pa se polivajo gredice in vrtne lehe le zjutraj, da se morejo čez dan osu¬ šiti ; s tem moremo mlade rastlinice obvarovati tudi škodljivih vplivov, n. pr. če je po noči nastal kak mraz, ki bi morda rastlinicam kaj škodovati mogel. Povedali smo že posebno v oddelku od travnikov, da moremo posebno z napeljavo vode od slane napadane trave in zelišča obvarovati popolnega po¬ gina , ker prav to, da solnce ogreva zmrznene rastline, ter da se hitro staje, raztrga notranjo pletenino posodic; voda pa le polagoma raztajuje zmrznjene rastline. Tudi zarad tega ne smemo v zgodnji spomladi polivati gredice zvečer, ker bi ponočni mraz še hujše škodoval. Prav tako mora marljivo in večkrat okopavati vrtnar rast¬ line. Z okopavanjem se rahlja zgornja zemlja, da more v nje dohajati plodonosni zrak in dež. Okopati smemo le v suhem vremenu in kakor hitro zapazimo, da se je napravila na po¬ vršji zemlje trla skorja, n. pr. po močnem dežji, moramo zopet okopati. Z okopavanjem pokončamo tudi plevel, prav zato moramo okopavati vrt v suhem vremenu, da izkopane rastline solnce prežge, ter vsahujene ne morejo zopet pognati. Posebno zeljnate in korunove rastline morajo biti tudi osute; s tem dokaj pospešujemo krepko rast korenin, dajemo rastlinam močno podporo in dosežemo, da dajo boljši in bo- gateji sad, ki je tudi bolj okusen in mehak. Presilen plevel morajo plevice iztrebiti; če je v vrtu veliko takih plevelnih rastlin, ki se množe ne le po semenu, ampak tudi po koreninah, moramo jih izruti s koreninami vred, kar se najhitreje in najboljše storiti more po dobrem dežji, ki je . zemljo dovolj zrahljal. 38 Če vidimo, da rastline ne rasejo prav vspešno, ker jim morda zemlja premalo živeža dajati more, moramo pripomoči rastlinam, n. pr. s polivanjem gnojnice, ktero smemo le z vodo stanjšano rabiti. Za polivanje skretnice ali gnojnice je najpripravniši čas, ko dežuje, ker dež dovolj stanjša gnojilne tvarine in jih prav dobro v zemljo vtepe. Nikdar pa ne smemo polivati skretnice v suhem vremenu ali celo v vročem, ker sicer gotovo bodo vse rastline vsahnile ali pogorele. Eazne opresninske rastline se zelene porabijo, ali jih zribamo in na¬ pravljamo n. pr. kislo zelje, kislo repo itd. Zopet druge se spravijo v posode in z jesihom in drugimi primesi polijejo n. pr. male kumarice. Ker smo že v poljedelstvu povedali, kako moramo hraniti razno korenstvo v hramih in tudi v pozemelj- skih jamah, moremo temu le še to dostaviti, da se isto tako hranijo tudi drugi vrtnarski pridelki. Zdaj se hočemo seznaniti, kako se pridelujejo posamezne vrtnarske rastline. Opresninske rastline, kterih steblo in perje se za živež rabi. 1. Kapus. '""Kapusa (glavnatega zelja) poznamo več plemen. Nektera plemena napravljajo okrogle, druga podolgaste glave. Najbolj zgodnje pleme je beli zgodnji „New-Jorski“ kapus , ki kaj hitro napravlja glave, pa le bolj spičaste in rahlo zavite. Tudi „Ulmsko“ zelje je prav zgodno; prav trde in lepe, sicer ne velike glave napravlja „Erfurtsko.“ „Strassbursko“ zelje se tudi odlikuje zarad svoje posebne dobrote; prav okusne glave, ki so bolj spičaste, napravlja tako imenovano „Fil- dersko“ zelje, ktero prav bogato obrodi. Največe in lepo bele glave napravlja ,,Brunswiski“ kapus, ki je posebno spo¬ soben, da se napravi kislo zelje; najbolj fino in okusno zelje, ktero se more tudi kot solata narezati, je francoski kapus, imenovan „St. Dens.“ Kapus zahteva močno, tolsto in zelo pognojeno zemljo, ktera je tudi dovolj vlažna. Posebno mu vgaja skretni gnoj, sploh one tvarine, ktere imajo v sebi dokaj gnjilca, prav zato je dobro razkrojeno rogovje kapusu prav ljubo, tudi zmlete kosti zdatno pospešujejo, da take rast¬ line dobro store. Brez bogatega gnojenja ne moremo nikdar pričakovati lepih in velikih zeljnatih glav. 39 Zemlja mora biti za kapus prav dobro zrahljana, zato svetujemo, da se prvikrat zeljnik že pred zimo prav globoko preorje, spomladi se vreže druga brazda in pred presajenjem se zopet zemlja prerahlja in skrbno poravna. Pri drugem ali pri tretjem oranji se ob enem tudi gnoji, ker kapus ljubi mlad, močen gnoj. Zgodaj spomladi moramo pripraviti gredice, v ktere po¬ sejemo kapusno seme. Zemlja takih gredic ne sme biti pre- tolsta. Ko so sajenice dovolj čvrste, presajajo se v zeljnik. Nekteri imajo navado, da polivajo v jamice, v ktere posajajo sajenice, nekoliko skretnice, ktera pa je prevroč gnoj in more storiti, da korenine pogore. Presajati smemo le v vlažnem de¬ ževnem vremenu; če pa moramo presajati rastline v suhem vremenu, moramo jim nemudoma in večkrat prav dobro pri¬ livati. Pregosto ne smemo presajati jih, ker sicer ne morejo dovolj razširjati se in napravljati lepih glav; vsaj poldrugo do dva čevlja (l 1 /^—2') naj stoji glava od glave. Kmalu po presajanji moramo iti v zeljnik, da ga skrbno okopljemo. Le s pridnim okopavanjem, rahljanjem in z ne¬ utrudljivo pletvijo bomo pospeševali vspešno rast kapusa. Ko so se rastline že dobro okrepile, moramo jih osuti; če vidimo, da zelje ne rase prav dobro, moramo pomagati mu pri osipa- nju, da potresemo krog njega nekoliko razkrojenega ro¬ govja ali guanata, kterega z osipanjem zagrnemo. Naše gospodinje začenjajo prezgodaj obirati zeljnik, kar pa ni prav in rastlinskemu živenju primerno; še le proti je¬ seni, ko je rastlina napravila že lepo zavito glavo, sme se zunanje perje obirati. Zgodnji kapus se more porezati že po Veliki gospojnici (konec avgusta), pozni pa ostaja v zeljniku blizo do vseh svetnikov. Za seme odberemo najlepše rastline, ktere so na¬ pravile lepo in trdo zavito glavo, če hranimo semenske rast¬ line čez zimo v hramu, paziti moramo, da ne zgnjijejo; zato moramo pridno obirati jih, da vsaj srce rastline zdravo ohra¬ nimo. Nektere prav trde glave se morejo porezati, ker sicer srce ne more pognati in predreti. Presajajo se potem spomladi semenske rastline v dobro zrahljano zemljo, kjer se tudi potem pridno okopavati morejo; do mesca avgusta dozori seme, ktero se potem dobro posuši in skrbno hrani. Oe ne moremo koj v jeseni porabiti ali prodati vsega zelja, ali če hočemo ohraniti glave več časa, moramo jih tako le spravljati: skoplje se na suhem in zračnem kraju vrta 3 čevlje globoka in 5 čevljev široka jama, v ktero se varno pokladajo zeljnate rastline s štorom vred v lepih 40 pravilnih vrstah, dokler ni hudega mraza, ne potrebujejo odeje; proti zimi pa se L pokrijejo glave s slamo, tudi s suhim listjem ; zelje se prav dobro do spomladi ohraniti more. Če je bila zemlja prav skrbno obdelovana in tudi po¬ gnojena , moramo na enem oralu s kapusom prav veliko de¬ narja si pridobiti. 2 . Koleraba. Eno pleme rase nad zemljo, drago le pod zemljo. Koleraba, ki rase nad zemljo, je najboljša zgodnja bela „Bečka“ ko¬ leraba, prav tako tudi zgodnja velika, modra „ Angleška Bolj pozna, pa tem bolj rodovitna je velika modra „orjaška“ koleraba, ki je tudi prav fina in okusna. Že mesca februarja se poseje seme bele Bečke kolerabe v guojniščne gredice; mesca aprila moremo že presajati sajenice iz gredic na vrt. Če hočemo imeti za več časa frišnih kolerab , posejemo v gredice mesca marca seme bolj pozne kolerabe; da pa imamo tudi proti jeseni dovolj frišnih kolerab, posejemo mesca junija v gredice seme, pa zgodnjih ali hitrih kolerab. Kolerabe se morajo kmalu porabiti in spraviti iz zemlje, ker postanejo prepuste ali lesene. Kolerabam prav dobro tekne močen gnoj, kakor tudi polivanje s sekretnico. Za seme se izbirajo najlepše rastline , ktere se prav lehko čez zimo ohraniti morejo ali v kleti ali pa v zemlji, kakor smo povedali pri kapusu. Ko¬ leraba, ki rase pod zemljo, zahteva zelo pognojeno zemljo. Seme se poseje mesca aprila in sajenice se presajajo potem mesca maja. Rastline moramo potem prav pridno okopavati in tudi osipavati, da ne postane zgornji del kolerabe, ki je nad zemljo, prepust ali lesen. Ta koleraba se more prav dolgo časa dobro ohraniti, vse perje se od glave odreže in koleraba v suhi kleti ali zakopana v zemlji hrani. Prav okusna je ko leraba z rdečim vratom, imenovana „Sutton-Champion“ ; tudi gladka bela, kratka pernata maslenica je prav okusna. Ko- lerabnih rastlin ne smemo obirati, sicer postanejo lesene. 3 Karviol ali cveteče zelje. Tudi te rastline poznamo več plemen; nektera so bolj zgodnja, druga pozna. Najzgodniši in prav izvrsten je „Erfurtski“ karviol. Prav veliko rožo napravlja orjaški „Frankobrodski“ karviol. Srednje velik pa izvrsten je „Dijkski“ karviol, ki tudi v manj dobri zemlji obrodi. Za južne vroče kraje bi bil naj- 41 boljši rani nizki „Erfiirtski“ karviol, ki napravlja izredno lepo in belo rožo, ki more tudi najhujšo vročino prestati. Karviol zahteva prav bogato pognojeno zemljo, ki mora biti tudi dovolj vlažna. Morda nobena rastlina ne zahteva tako dobre zemlje, kakor karviol; v suhi zmolzeni zemlji ne obrodi. Tudi zahteva gorko obnebje, ker je zelo občutljiv in mu naj¬ manjši mraz škoduje. Na novinah prav dobro stori, če je imel tudi dovolj vlažnosti. Najljubši mu je že nekoliko razkrojen kravjek, kakor tudi popolnoma razkrojen človeški gnoj. Zemlja, v kteri raste, mora imeti prosto, dovolj zračno in solnčno lego, ker je zelo pod¬ vržen medeni rosi. Seme se poseje že mesca januarja v gnoj- niščne gredice in konec marca moremo presajati sajeniee v vrt; konec junija odrasejo in se dajo porabiti. Seme se mora posejati tudi mesca junija na proste gredice in mesca julija o sv. Jakobu se presajajo potem sajeniee, ki dajo potem lepe karviole v pozni jeseni. Če niso do pozne jeseni rastline do¬ volj dorasle, moramo jih posaditi v pesek v kleti; tukaj se izdeluje roža karviola. Tako si moramo preskrbeti dovolj kar- violov za zimski čas. Sajeniee moramo presajati vsaj (l 1 //) poldrugi čevelj narazen. Če vreme ni dovolj vlažno, moramo prilivati jim, posebno ko izdelavajo rožo , ker potrebujejo dokaj vlažnosti. Da prav velike karviole dobimo, napravimo krog rastline Jjuknjo, v ktero nasujemo nekoliko razkrojenih zmletih kosti, na polivanje pa ne smemo nikdar pozabiti, posebno če smo rastlinam s takim gnojem postregli. Prav tako moramo zemljo pridno okopavati in pleti; tudi je dobro, da nalomimo perje, ktero pokriva rožo, da je ne napada solnce. Najhujši sovražnik karviola so zemeljske bolhe. V južnih deželah, kjer nemajo prehude zime, morajo že konec zime ali vsaj spomladi izrejati lepe karviole. Mesca septembra se poseje seme zgodnjega karviola v gredice, iz kterih se potem, pre- sade mlade sajeniee konec mesca oktobra nekoliko bolj na¬ razen v drugo gredico (4 palce ena od druge) ter se tukaj branijo kolikor mogoče mraza s slamnatim pokrivalom. Mesca januarja se presajajo potem te sajeniee v gorko gnojniščno gredico, kjer se prav hitro razvijajo in kmalu prav.lepe rože napravijo, čeravno ne moremo prav veliko karviola v eni gnojniščni gredici izrejati, vendar se tako delo. prav dobro splača z veliko ceno, za ktero se morajo prodajati. Zgodnji karviol velja tudi 30 novcev. Da dobimo prav velik bel kar¬ viol, moramo tako-le ravnati: Jeseni napravimo pomešanico iz zemeljskega ruševja, starega kravjeka in nekoliko pepela, 42 vse te tvarine se plastasto nakupitijo, na prvo plast ruševja se nameče nekoliko starega kravjeka in na to nekoliko pepela, potem ruševje, kravjek in pepel itd. Včasih se polije ta kup s gnojnico in se prav dobro premeša; čez zimo pa ostane nepokrit, da ga zimski mraz dobro prešine. Prav zdatno po¬ višamo dobroto take pomešanice, če smo ji že jeseni primešali nekoliko razsekanega rogovja. Ko pride spomlad, čas sajenja, napravijo se na vrtu tri četrt čevlja ( 3 / 4 ') dolge in pol (%'j široke jame, ktere se napolnijo s tako pomešanico , ter se v njo posadi s&jenica. Orjaške rože napravlja potem karviol. Zelo težavno pa jeizrejati seme karviola; lev gnojniščnih gredicah morda se posreči, da se čez zimo zdrave ohranijo semenske rastline, ker mraz škoduje roži, ktera tudi rada plesnje ali celo gnjije; zato prav storimo, da kupujemo seme iz južnih laških krajev, kjer lehko odgojujejo semenske karviole. 4. Brokeljni. Najbolj sloveče pleme je zgodnji beli „ Angleški Mammouth“ brokelj; bolj pozen, pa prav lep, bel in rodoviten je brokelj imenovan „Latewithe.“ Seme se poseje mesca maja in junija, potem se julija presade sajenice na vrt. V mrzlejih krajih iz¬ kopavajo rastline kakor hitro nastopi mraz in preneso mlade brokeljnove rastline, v kako prazno gnojniščno gredico, v kterih jih lehko branijo hudega mraza. V južnih gorkejih krajih pa ostanejo brokeljni celo zimo na njivi ali na vrtu n. pr. že na Goriškem, kjer jim pa vendar pogostoma zimski mraz vse brokeljne pobere. Prav bi storili, ko bi jih vsaj s slamo pokrili, morda bi jih obvarovali, da ne pozebejo. Sicer pa se oskrbujejo brokeljni prav tako, kakor smo povedali pri karviolu. 5. Tohrovt ali kodrovo zelje. Prav zgoden in dober je rani „Sawojski“ vohrovt. „Nor- weški“ vohrovt je sicer pozen, pa jako okusen in čvrst, ker more tudi najhujši mraz trpeti. Vohrovt ne zahteva posebno močne zemlje, pa še dobro obrodi v mrzlih legah. Zgodnjo kodrovo zelje se poseje že mesca februarja v gnojniščne gredice, mesca julija moremo imeti že prav lepe glave; v gnojniščnih gredicah izrejene sa¬ jenice se potem presajajo v vrtno zemljo pol drugi čevelj (1V 2 O narazen, zemlja pa more biti pred presajenjem še en¬ krat dobro zrahljana in še enkrat s skretnico pognojena. 43 Mlade vohrovtove rastline moramo pridno okopavati in jim v suši prilivati. Pozni vohrovt se seje mesca marca ali aprila v proste gredice in sajenice se potem presajajo mesca junija v zeljnik; do pozne jeseni napravi že dovolj lepe glave. Če hočemo imeti še pozneje vohrovt, posejemo seme v gredice še le mesca maja. V južnih gorkejih krajih presajajo vohrovt, kterega imenujejo vržote, že proti jeseni, tako da ostanejo rastline do trde zime zunaj na njivi. Majhen mraz ne škoduje tej rastlini; v mrzlih krajih pa je vendar treba obvarovati jih, da ne po- zebejo. Vrtnarji svetujejo, da se proti zimi izrujejo rastline in prekucnjene na zemljo pokladajo, tako da leži glava vohrovta v zemlji, štor in korenine pa kviško mole, na tako zložene vrste se razgrne še nekoliko listja in slame, perje zunanje je kakor pokrivalo in varuje glavo mraza, kakor tudi gnjijenja, ker voda odleti po zunanjem perji. Sicer se oskrbuje ta rastlina prav tako kakor druge zeljnate rastline in tudi s se¬ menskimi rastlinami moramo prav tako ravnati, kakor s ka¬ pusom. Kodrovo zelje je prav priljubljena opresnina, ker daje zdravo in okusno jed tudi o zimskem času, prav zato, ker se njegove glave dolgo časa zdrave ohraniti morejo, ko so ka- pusne glave že porabljene ali pokvarjene. Kožni vohrovt napravlja štor par čevljev visok in je poln rožic; ktere dajajo prav okusno opresnino. Seme se poseje že mesca marca v gnojniščne gredice in potem mesca maja se presajajo sajenice 2' narazen v močno pognojen zeljnik; potem se pridno okopavajo in osipajo. Mesca avgusta so rastline že doraščene in morajo se glavice porezavati; s tem porezavanjem glav pa dosežemo, da izrasejo na štoru iz kotičev mnogo- brojne nove rože. Pred prav hudim zimskim mrazom ga va¬ rujemo prav tako, kakor smo povedali pri navadnem vohrovtu. Še to omenjamo v boljše pojasnenje, da pri izrezovanji glavic, ne smemo raniti druzega perja. Za seme se izberč rastline, ktere so polne lepo zavitih rožic in jih presajamo spomladi sicer v bolj močno, pa ne v mlado pognojeno zemljo dva in pol čevlja (2%') narazen. Mesca avgusta že dozore in napravijo dokaj semena. Rožni vohrovt je prav fina in okusna opresnina, ktera daje lepe do¬ hodke in prav bi bilo, ko bi naši vrtnarji bolj zasajali to dobro opresnino. 44 6. Bela repa. Poljedelec prideljuje dokaj repe na polji, pa tudi vrtnar se ž njo peča in zasaja Boljša plemena repe. Prav dobra je bela strnišna „Kranjska kroglica“; prav finega okusa je dolga „Cervenkasta glavica jesenska"; majhna pa posebno okusna in fina je „Tevtowska“ repica in prav ta je, ktero vrtnarji od- gojujejo na vrtih. Bela repa zahteva gorko solnčno lego in rahlo nekoliko bolj peščeno pa dovolj močno gnojno zemljo, ker v bolj peščeni zemlji je veliko bolj mehka in sladka, kakor v težki mrzli ilovici; boljše je, da je zemlja še v stari moči, ker mlad gnoj ji ne ugaja prav posebno; navadno jim vrtnarji ne gnoje. Seje se seme te repice mesca aprila, pa tudi pozneje do konec julija, na one kose vrta, na kterih je poprej rasel n. pr. zgoden sladkoren grah, zgoden korun itd. Tevtowska re¬ pica je prav posebno razširjena krog Berolina, kjer imajo lehko peščeno zemljo, v kteri zrase jako fina in okusna repica. Ce se pri nas poseje, ni tako okusna in vrtnarji trde, da se mora več let zaporedoma na tisto njivo sejati in še le čez nekoliko let postane tako finega okusa. Če se poseje v sprstenin- sko močno zemlje, zrase neverjetno velika, pa ima nek ne¬ prijeten okus. Ko so mlade rastlinice nekoliko zrasle, moramo jih opleti in kar jih je preveč izpuliti, potem jih moramo vsaj še enkrat okopavati. Za seme se odbere najlepša repa, ktera se potem spomladi presaja in napravi seme že mesca junija. Kar je nekoliko let, začeli so nekteri vrtnarji priporočati ,Košarsko“ jesensko repo, ki je posebno izvrstnega okusa in je tudi prav tečna odličja cpresnina; prav bi bilo , da bi bila bolj razširjena po vrtih. Tudi njej je ljuba bolj lehka zemlja, mokrote pa ne more trpeti. Seme te repe se seje jeseni mesca oktobra naravno na njivo ali na vrt. V dobrih, dovolj gorkih legah izležejo mlade rastlinice že jeseni, sicer pa le spomladi; zgodaj jih moramo že okopavati. Mesca junija vsahne perje in zdaj moramo male okrogle repice, iz zemlje vzeti ter se shranijo na suhem kraji dolgo časa, ker še le ko so dolgo časa ohranjene, pri¬ dobe oni sladki okus. 7. Korun. Ker smo že v poljedelstvu obširno govorili o pridelovanji koruna ali krompirja, moramo tukaj prav kratko pisati o tej rastlini, ktero tudi vrtnar na vrtih prideluje. Jasno je, da se 45 peča vrtnar le z zgodnjim koranom in ta je „A m eri kan¬ ski k or un Early-Rose.“ Pa tudi zarad tega imajo prav vrtnarji, da sade zgodnji koran, ker ta že dozori, ko navadno začne razsajati korunova bolezen. Vrtnarji prav posebno pa¬ zijo na to , da so se narezali kosi vsaj par tednov pred sa¬ jenjem, ter trde, da to pospešuje ne-le odstranitev gnjilobe, ampak tudi krepkejo rast. Navadno korenje je dolgo in špičasto, tako imenovana „Karota“ pa je kratka in spodej tumpasta. Prav okusno in zgodno korenje je kratko „Holandsko“, ktero vrtnarji prav zgodaj odgojujejo v gnojniščnih gredicah. Prav tako zgodnje je „Hornovo“ korenje, ki je rdeče barve. Bolj pozno, pa prav okusno je „Brunds wisko“ ; „A 11 ringh a m s k o“ korenje je kaj sladko in zelo veliko. Korenje zahteva prav globoko, dobro zrahljano in močno zemljo, ktera pa ne sme biti z mladim-gnojem pognojena; mokra in mrzla ilovica mu je jako zoprna. Seme se mora prav zgodaj posejati, ker zelo počasi kali, zato ne smemo semena globoko sejati, če sejemo korenje v bolj težko zemljo, prav je, da namakamo seme pred setvijo , ter ga pomešamo med vlažni pesek, kterega hranimo nekoliko dni v gorki sobi; ko začenja seme kaliti, moramo nemudoma posejati ga na vrt in prav storimo, če ga posejemo v redne vrste, da ga lehko potem okopavati moremo. Paziti moramo na to, da setev ni pregosta, zato se navadno seme pomeša med pesek in se tako pomešan bolj enakomerno poseje, če je korenje pregosto^, moramo stanjšati ga, da je vsaj rastlina od rastline 4—5 palcev narazen. Da dobimo prav zgodnje korenje že v rani spomladi, poseje se seme mesca septembra, rastline ostanejo v zemlji čez zimo, kjer se pokrijejo s suhim listjem, da ne pozebejo. Nekteri vrtnarji sejejo seme „Hornskega“ ko¬ renja, že po zimi v gnojniščne gredice in prav zgodaj spomladi imajo jako okusno opresnino. Seme korenja se prav lehko izreja. Vrtno korenje (ka¬ reta) posebno navedenih žlahtnih plemen je prav zdrava in okusna opresnina in gotovo bi prav storili, da bi se preskr¬ beli za celo poletje s sladkim korenjem; zato prav storimo, da piosejemo vsak mesec nekoliko korenja, tako imamo celo poletje dovolj priljubljene opresnine. 46 9 Pesa (cikla ali rdeča pesa.) Ta rastlina je sorodna s sladkorno peso. Ona zahteva zelo globoko zrahljano in močno pognojeno zemljo, ktera ne sme biti mlado pognojena. Seme se spomladi poseje in mlade sajenice se potem presajajo na en čevelj narazen; potem se pridno polivajo in okopavajo, posebno če suša dolgo časa traja. Nekteri vrtnarji posejejo seme naravnost v vrtno zemljo in hvalijo, da pridelujejo prav lepo peso. Ta pesa hitro gnjije, zato moramo pri izkopavanji paziti, da je ne ranimo, če ho¬ čemo peso dalje čez zimo hraniti, odrežemo jej perje ter jo hranimo v kletu v suhem pesku zakopano. Seme odgojujemo iz najlepših rastlin, ktere imajo temno rdeče perje in jih spo¬ mladi presadimo na solnčen kraj dva čevlja narazen. Prav storimo, da vsaki rastlini pristavimo par čevljev visoko prek- ljico, na ktero privežemo njena semenska steblja, da jih ne odlomi veter; tudi moremo vse stranska stebla odrezati, da toliko čvrsteje poganjajo glavna stebla, ktera napravljajo potem izvrstno in popolno zrnje; le iz takih izrasejo lepe pese. Imamo še navesti najboljša plemena rdeče pese. „Erfur- s k a £< pesa je temno rudeča in okusna; prav okusna in fina je pesa imenovana „Nuttings selected dwarf.“ Prav mehka in okusna, pa tudi zala je „Bassanova“ pesa, ki je bela in rdeče namešana. Ljubljanski vrtnar Schmidt pripo¬ roča novo temno rdečo peso „Egiptovsko“. Rdeča pesa je jako zdrava jed, s krompirjem v salati pomešana je kaj izvrstna salata. 10. Peteršilj. Peteršilja poznamo več plemen, eno ima gladko, drugo pa kodrovo perje. Najljubša mu je dobra sprsteninska zemlja, pa tudi v bolj lehki zemlji obrodi. Seme se poseje meseca marca v rednih vrstah, če so rastline pregoste, moramo jih nekoliko izruti, ker le iz "redke setve bomo dobili lep peteršilj. Rastline mo¬ ramo pridno okopavati in tudi osipati, ker s tem zdatno pod¬ piramo vspešno rast rastline. Vlažnost mu je neobhodno po¬ trebna, zato mu moramo v hudi suši prilivati. Če hočemo imeti že v zgodnji spomladi prav mlad peteršil, posejemo ga že v zgodnji jeseni meseca septembra; če je prav hud zimski mraz, pokrijemo rastline, ki v zemlji čez zimo ostanejo, z listjem ali s slamo; s tem jih moremo obvarovati, da ne pozebejo, ker jim mraz ravno ne škoduje veliko. 47 11. Zelena ali eeler. : .< it",.. <0..-/ Zelena zahteva prav močno gnojno in nekoliko vlažno zemljo. V suhi zemlji nikdar dobro ne obrodi in le s prid¬ nim polivanjem bi mogli v taki zemlji pridelati lepe zelene. Seme se poseje že meseca februarja v gorko gnojniščno gredico, ker potrebuje več tednov, da kali. Če nemarno gnojniščnih gredic, moramo ga. par tednov namakati, ter ga pomešamo med pesek, kterega hranimo na gorkem in večkrat z mlačno ali vsaj mrzlo vodo namakamo, potem se seme poseje na gredice in posebno prve dni po setvi moramo zemljo pridno polivati. Do meseca maja so sajenice že dovolj močne in se presajajo pol drugi čevelj (1V 2 ') narazen na vrt. Zeleni prav dobro vgaja, če jo vsak teden polijemo z gnojnico ali tudi s sekretnico, se ve, da se sme to storiti le v vlažnem deževnem vremenu in če ni dežja, da potem bogato namočimo zemljo z vodo. Ker zelena po¬ časi rase, moremo med vrstami posejati salato, ktera kmalo zrase in tako zdatno poviša dohodek ali pridelek. Da zelena prav debelo korenino napravi, odkoplje se, ko je že debela vsaj kakor drobno jabelko in se odtrebijo vse stranske korenine, potem se zopet zemlja krog rastline posuje. Pred zimo se izrujejo rastline iz zemlje in gomoljnaste korenine se hranijo čez zimo v kleti v suhem pesku. Seme se izreja prav tako, kakor pri drugih opreseninskih rastlinah. Zelena je prav pri¬ ljubljena opresenina in rabi se kot prikuho vina pri mesu, posebno v juhi, njene korenine pa se skuhajo, zrežejo v krhlje in pomešajo med krompir, taka salata krompirja in zelene je jako priljubljena in imenitna jed tudi na mizah bogatinov. „Erfurtska“ bela zgodnja zelena je prav dobro pleme, prav velike korenine pa napravlja „Hollandska“ zelena. 12. Gfavez (scorzonera). Ta opresnina napravlja okusno in tečno korenino, ktera je prav zdrava jed za ljudi, ki so bolni na jetrah. Ta rast¬ lina ima rumeno cvetje in črno korenino. Ona zahteva glo¬ boko bolj rahlo in močno pognojeno zemljo, ktera mora biti tudi dovolj vlažna. Seme se poseje meseca marca naravno na vrt v rednih vrstah, ki so vsaj en čevelj narazen, če je zem¬ lja plevelna, moramo jo pleti in okopavati. Do jeseni napravi že dovolj debelo korenino, ktera se more izkopati in hraniti čez zimo v kleti. Nekteri vrtnarji pa jo puščajo dve leti v zemlji; ona napravlja prav debele korenine, ktere so tudi prav dobre in porabljive, čeravno je rastlina cvetje pognala in seme 48 storila. Iz gaveza napravljajo opresnino, ktero zabelijo navadno s smetano, pa tudi kuhana korenina se zreže med krompirjevo saiato. Gavezu blizo enaka je kozja bradica, ktera skoro v vsakteri zemlji dobro stori in se razločuje od gaveza le s svojim modrim cvetjem in belkasto korenino. Oskrbuje se ta rastlina ravno tako, kakor prva; le enoletne korenine se dajo porabiti. 13. Hren. Kdo ne pozna hrena, ki se prav rad širi po zeljnikih in ko se je enkrat vgnezdil, more se prav s težavo pregnati iz zemlje. Hren prav dobro stori v bolj peščeni zemlji, ktera ima lepo solnčno lego, v težki vlažni zemlji sicer rase, pa je slabega okusa. V apneni zemlji postane hren zelo gorjup. Zemlja se prav globoko, kaka dva čevlja (2') prekoplje in močno s kratkim gnojem pognoji; to delo mora že pred zimo biti storjeno. V tako pripravljeno zemljo se posade korenine, ktere smo odrezali kot stranske od starega hrena; z dolgim lesenim kolčem se napravlja ljuknja napoševna, in v to se potem vtakne sajenica, tako da pride vsa pod zemljo. Te ko¬ reninice, ktere se sade, morajo biti vsaj čevelj dolge in se vsaj en čevelj ena od druge zasajajo. Zemlja mora biti pridno okopana in vedno čiščena od plevela. O kresu ali sv. Petru se odkoplje zemlja krog vsaktere korenine in se odrežejo vsi stranski izrastki na gornjem delu korenine; potem se zopet rastline z zemljo osujejo. Meseca oktobra so že kaj lepe kore¬ nine, ktere morejo v dobri zemlji po pol drugi palec debele biti. Oe hočemo prav debel hren dobiti, ga pustimo še eno leto v zemlji, s tem bomo imeli sicer prav debele korenine, ktere pa ne bodo več tako okusne, kakor enoletne. Izkopane korenine se morajo hraniti čez zimo v kleti v pesku zakopane. Hren je jako zdrava opresnina, ktera more zelo bogate pri¬ delke umnemu vrtnarju dajati. Ko se korenine pripravljajo za prodaj, obrežejo se in te stranske korenine se naberejo in potem rabijo za to, da se sadijo. 14. Redkev. Vrtnarji sejejo zimsko redkev, poletno redkev in mesečno redkev, tako imenovano redkvico. Kot zimska redkev je naj¬ boljša dolga črna „Erfurtska“; kot jesenska rdečo lušči- nasta redkev in kot poletna okrogla „Dunajska“ redkev. Prav dobra in zala je mesečna okrogla lepo rudeča redkvica, 49 ki ima lep spodnji del, kar redkvico prav zalo dela; tudi zgod¬ nja bela mesečna redkvica je dovolj priljubljena. Eedkev zahteva globoko in prav rahljo zemljo, prav tako dobro ob¬ rodi le, ko ima le dovolj vlažnosti, zato jej moramo o suši pridno prilivati in jo vedno okopavati. Zimska redkev mora v globoki in močni zemlji zeld debela biti. Najboljša je „E r fu r t- ska“ zimska redkev in se poseje še le meseca junija ali julija, ker prezgodaj posejana zimska redkev kaj rada lesena in pu¬ sta postane. Ko so rastline že nekoliko izrasle, moramo jih pridno pleti in okopavati, ker le tako moremo izrejati lepo debelo redkev; prav je, da je ena rastlina od druge vsaj za en čevelj oddaljena. Jeseni s'e poruje redkev iz zemlje in se jej odreže perje, ter se potem v kleti hrani položena na suhem pe¬ sku tako, da njeni repek kviško moli. Poletna redkev se seje meseca aprila in ne sme biti pregosta; oskrbuje se prav tako , kakor zimska redkev. Posebno priljubljena je poletna dolga, siva redkev. O poletnem času je že dozorena. Redkvica mesečna se seje meseca januarja in februarja v gnojniščne gre¬ dice ; tako more vrtnar v zgodnji spomladi imeti dovolj te pr,ljubljene opresnine. V prosti vrt se more redkvica sejati meseca marca in če hočemo za več časa priskrbeti si mlade redkvice, posejemo je vsakih štirnajsfc dni nekoliko. 15. Špinača. Špinačo razločujemo v ono, ki ima ostasto in v drugo, ki ima okroglo perje. Ta opresnina dobro obrodi le v močni in zelo pognojeni zemlji, zato jej vrtnarji gnoje navadno z vročim konjskim gnojem. Seje se navadno meseca avgusta, ker od take setve moramo že jeseni dobivati perje in v zgodnji spomladi potem, kar je ravno ugodno, ker v tem času je malo opresnine. Tudi spomladi se more špinača sejati. Ko. rast¬ lina rase, moramo jo prav pridno okopavati in jej dovolj pri¬ livati. Če nastopi po zimi hud mraz, moramo jo pokriti s slamo ali listjem, če hočemo semena dobiti, pustimo, da rase spomladi špinača naprej in že meseca maja stori .seme. Prav priljubljena je velika špinača z okroglim perjem in tudi orja¬ ška „Savojska“ špinača. Špinača more . dajati pniv. lepe dohodke, posebno ona meseca avgusta posejana, ker jej mo¬ remo odtrgati perje navadno dvakrat, jeseni in potem v zgodnji spomladi. Omenili smo že, da spomladanska setev špinače ni prav ugodna -in sicer zarad tega ne, ker v hudi vroč ni naravnost v steblo požene, zato pa je velekoristna „Neuzeelaudska ali Umni kmetovalec. 50 novozelandska'* špinača, ktera more dobro obroditi skoro v vsakteri zemlji, v dobri močno pognojeni zemlji pa prav velika izrase. Ker njeno seme zelo počasi kali, moramo po¬ sejati ga v gnojniščno gredico že meseca marca in ko so sa- jeniee dovolj čvrste, presajajo se na vrt vsaj dva čevlja nara¬ zen. Iz te rastline moremo celo poletje perje obtrgovati. 16. Mangolt. Mangolt dobro obrodi v bolj močni zemlji in more biti zemlja z mladim gnojem pognojena. Seme se seje meseca marca in aprila v ali posebne gredice ali pa naravno na vrt; skrbeti pa moramo, da rastline niso pregoste. Mangolt je prav dobra prikuhovina in se prav tako rabi in pripravlja kakor špinača. 17. Salata. Vrtnarji poznajo dokaj sort salate; razločujejo jo v tri glavne vrste: Glavata ali glavnata salata, vezanica in en¬ divija. Navadno je najbolj razširjena glavnata salata, odktere poznamo sledeča prav izvrstna plemena: Prav zgodnja trda salata z vrtnarskim imenom „Bruine geel.“ Prav rumena in fina je salata »Nemška knezevska,“ Sicer majhna pa zgodnja mehka in fina salata je „T o m T h u m W e e 1 e r.“ Prav trdo glavo napravlja salata imenovana „Perpignanska“. Največa, najokusniša in trpežniša je salata imenovana „Š v a b- ska (Trotzkopf)“. Kudečkasto perje ima salata imenovana „Postervevka ; (F o r e 11 e n s a 1 a t)“. Najbolj sloveča salata vezanica je ^ »Zelena S tr as sb ur ška.“ Posebno sloveča in že od narave rumena je endivija »Eskariol 41 . Zimska salata se seje meseca avgusta in septembra v vrtne gredice, iz kterih se potem meseca oktobra presajajo mlade sajenice v 3—4 palce globoke jamice. Če jih po zimi za¬ pade sneg, so rastlinice obvarovane pozebenja. Če pa je le suh zimski mraz, moramo pokriti salato s slamo ali suhim listjem. Če hočemo imeti salato tudi po zimi, posejemo že meseca junija seme v posebne gredice, ki pa morajo imeti dovolj peska. Poletno salato moremo dobiti, če posejemo seme v dobra gnojniščne gredice spomladi. Zimska endivija ljubi bo¬ gato pognojeno in rahlo zemljo, sploh zahtevajo vse salate močno dobro pognojeno bolj sprsteninsko zemljo. Lepo zimsko endivijo moramo izrejati le s tem, da ji pridno polivamo ip že izrasene glavice skrbno povežemo. Seme zimske endi- 51 vije se poseje v gredice meseca julija in sicer prav redko, da se morejo izrejati prav čvrste sajenice, ker le take moremo presajati z ugodnim vspehom. Ko je rastlina dorasla, poveže se s slamo. da ne more do notranjih peres dohajati svetloba iu zrak; prav te vpliva, da postane endivija belo rumena. Skrbeti moramo posebno v deževnem vremenu, da ne gnjije en¬ divija, zato moramo vrh glave prav dobro povezati ali celo pokriti, da ne more stekati se voda v notranjo glavo. Pove¬ zo 1 , ati smemo endivijo le, ko je suha. Če hočemo tudi po zimi imeti endivijo, 'moramo izruti jo iz zemlje, ko nastopi zimski mraz in jo spraviti v suhi hram v pesek; hram mora biti suh, v mokrotnem in zaduhlem bi gotovo kmalo gnjila. Na¬ vadno poletno salato moremo sejati med druge rastline n. pr. v zeljnih itd. Seme se poseje v zgodnji spomladi iu da imamo celo poletje vedno dovolj mlade salate, posejemo jo vsakih 14 dni zaporedoma nekoliko. Vezua salata more tudi hudo poletno vročino dobro prestati, zato jo vrtnarji prav radi imajo in jo sejejo navadno konec maja ali meseca junija. Ker sa¬ lata ne napravlja trdo zavite glave, moramo, ko je dovelj do¬ rasla, jo povezati, ker le s tem jo pripravimo okusnišo in mehkejšo. , ... <*-v— 18. Trtni grbae (kreša). ^ Ta rastlina rase povsod v vsaki zemlji in v vsakem pod¬ nebji in se seje, kedarkoli je treba. Ko je dva palca visoka, se poreže in porabi navadno med salato. Kreša prav hitro rase posebno, če jo marljivo polivamo; v 3—4 tednih jo mo¬ remo že obrezovati in kmalo potem na novo požene. Povodna kreša je najokusniša opresnina (salata), vendar je izrejevanje te salate nekoliko težavno, ker mora, ko rase, stati pod vodo. Zimska kreša rase ob vodah divja, požlahtjena ob¬ rodi dobro v vsakteri vlažni zemlji. Seje se meseca^ avgusta in do zime so rastlinice že tako krepke, da morejo zimo prav dobro prestati. Po zimi in zgodnji spomladi se perje obrezuje in rabi za salato. 19. Cikorja ali radie. Ena eikorja ima zeleno perje, druga ima pisano rudečkasto itd. Prav debela in lepa je „Brunswiska“ eikorja. Ta rastlina more prestati tudi hud zimski mraz. Meseca aprila se poseje seme na dobro zrahljano zemljo, kjer se pridno oko¬ pava in opleva; v pozni jeseni se skopljejo rastline s koreni¬ nami vred iz zemlje, se obrežejo in korenine potem presade v zemljo v hramu ali v hlevu itd. Proti božiču se posade 52 korenine tako-le: V gorkem zimskem hlevu se napravi kup gnoja, ki se dobro potepta in nanj se nameče dobre sprste- ninske zemlje, v ktero se korenine posade; kmalo poženo ko¬ renine lepo množino perja, ktero daje prav okusno zimsko salato ; pa tudi v zemlji posajene korenine kmalo poženo perje, če jim le gorkote ne primanjkuje. Kdor ne potrebuje veliko radiča, more napraviti skrinje, ktere napolni z dobro zemljo in jih hrani v gorkem hramu ali še boljše v hlevu; tako se more preskrbeti z mladim radičem celo zimo. Tudi smo vi¬ deli izrejati radič v sodih po sledečem načinu: Zbere se sod in postavi na glavo, zgornje dno pa se odvzame. Doge soda morajo biti popolnoma prevrtane, tako da je krog soda vrsta lukenj in vsakih 3 palcev zopet druga vrsta lukenj. Na dno soda se spravi plast dobre vrtnarske zemlje in na njo se posade korenine radiča tako, da moli (konec) vrat korenine v ljuknjo, na to plast se zopet nametava druga plast zemlje, na ktero se posade zopet korenine do vrha soda itd. Sod more stati v hlevu, kjer je dovolj gorkote, da kmalo požene radič, vsa zunanja stran soda je polna lepega radiča. Korenine te rastline se tudi rabijo za napravo vsem prijateljicam kave znane cikorje. Seme cikorje moramo izrejati iz najlepših rastlin, ktere jeseni izberemo in spomladi poženo, ter do meseca septembra seme store, ktero veliko let kaljivost ohrani. 20. Čebulja. Čebulja ljubi močno, pa lehko zemljo, ktera mora biti v stari gnojilni moči, ker mlad gnoj jej nikakor ne ugaja. Ne- kteri vrtnarji hvalijo veliko vrednost pepela in saj, ktere zdatno pomagajo vspešni rasti čebuli. Zemljo moramo že jeseni prav dobro prerahljati, da jo zimski mraz prešine. Seme se poseje meseca marca ali aprila, ktero se sme le plitvo z zemljo po¬ kriti in potrebuje precej vlažnosti, ker počasi kali. Nekteri posejejo seme v posebne gredice, v kterih izrejajo sajenice, ktere potem v vrtno zemljo presajajo. Če smo posejali čebulo - naravno v vrtno zemljo, moramo rastline marljivo okopavati in skrbeti, da niso pregoste. Prav sloveča plemena čebule so: „Bledo rdeča trda Erfurtska/ 1 „Holandska zagorela rdeča/ 1 „Kdeča Brun s vriska. 11 Najbolj zgodna je bela čebula, imenovana „Noceros“ r prav taka je tudi čebula imenovana „Valence 1! . Največa okrogla pa tudi prav sladka in okusna je orjaška čebula „M a- 53 deira“, ktera v dobrem vrtu tolika zrase, da tehta tudi 1 4—1 funt; sejati pa se more v gnojniščne gredice, ker se sajenice potem presajajo v vrtno zemljo. Čebulo moramo hra¬ niti na suhem, ker rada gnjije. Ko jeseni čebulo spravljamo, moremo izbrati vso malo, ktero dobro posušimo in potem spo¬ mladi posajamo; iz takih sajenic dobimo kmalo prav lepo in debelo čebulo. Seme se izreja iz najlepših rastlin, ktere se presajajo spo¬ mladi en čevelj narazen v prav gorko in močno zemljo, ktero more solnce vedno obsevati. .Rastline poženo stebla, ktera se privezavajo prav rahljo na pristavljene količe, da jih ne od¬ lomi silni veter. Ko so semenske glavice lepo rumene, po¬ režejo se in potem posuše. čebula more bogate dohodke dajati umnemu vrtnarju. 21. Luk (Lauch, Pore). Luk zahteva močno sprsteninsko zemljo, ktera sme tudi nekoliko vlažna biti. Seme se poseje v gnojnišne gredice in ko so sajenice dovolj čvrste, presajajo se v vrtno zemljo vsaj J / 2 čevelja ena od druge. Mesca julija se poreže perje, da postane steblo močneje. Rastline morejo tudi celo zimo ostati v zemlji do prihodnje spomladi. Luk se rabi kot prikuhovina v juhi. 22. Češenj. Čemenj zahteva bolj peščeno, pa dovolj močno gorko zemljo; v mrzli mokri ilovici nikdar dobro ne obrodi. Oesenj se navadno zasaja s široki, ki se en palec globoko v zemljo polagajo. Mesca avgusta je perje že rumeno in to kaže, da je češenj zrel, ki se izruje, poveže in dobro posuši, ter hrani v zračnem in suhem hramu ali pa tudi v kuhinji. Porabo češnja poznajo gotovo vsi naši gospodarji: tudi češenj more zelo bogato povračati trud vrtnarju in v nekterih deželah prav obilno češnja pridelujejo, ter ga potem za lepe novce v kupčiji prodajajo. Prav sloveč je debeli zimski „L r- furtski“ češenj. Zelo velik je francoski češenj, imenovan „P o i t o u“. 23. Rezni luk. Rezni luk zahteva močno rahlo in gorko zemljo; zemlja mora Liti tedaj dobro zrahljana in pognojena, posebno dober gnoj mu 54 je kurjek, pa tudi pepel. Ko rezni luk že rase , smemo po¬ trositi na-nj tudi nekoliko saj, ki zdatno pospešujejo njegovo rast. Kezni luk moremo izrejati tudi iz semena, kar pa je zeld počasno, zato se izrujejo spomladi korenine in razdele ali raztrgajo, ker jih je več skupaj v enem grmiču, posamezni deli pa se nasajajo vsaj za pol čevlja narazen v dobro pri¬ pravljeno zemljo, ter se kmalu krepko obrastejo. Navadno ostaja rezni luk kaka 4 leta na onem prostoru, potem ga pa moramo zopet presajati, ker sicer opeša. Če hočemo imeti tudi za zimo dovolj reznega luka , moramo posaditi v pozni jeseni nekoliko ukoreninjenih rastlinic v dotične posode, ki so z dobro, rahlo zemljo napolnjene, posode se hranijo v gorkih izbah, po potrebi se mora zemlja tudi močiti in korenine poženo dovolj lepega reznega luka, ki se more večkrat po¬ ležavati, ter daje dovolj te opresnine, ki je priljubljena pri- kuhovina , in drobno zrezana juhi primešana dela juho kaj okusno. 24. Kumare. Gotovo je vsakemu poljedelcu ta rastlina dobro znana, ker skoro na vsaki kmetiji jo zasajajo. Kumar je več plemen, ki so jako različna po velikosti in tudi po lastnosti hitrejega ali poznejega dozorenja. Ne vsako pleme je sposobno, da se prosto izreja, ker ta rastlina je precej občutljiva. Ta rastlina zahteva gorko, rahlo in zelo pognojeno zemljo, prav ljuba ji je primerna gorkota, dostojna vlažnost in posebno konjski gnoj. Seme se sme sejati le že v nekoliko ogreto zemljo, prezgodna setev rada pogine. Seme počasi kali, zato ga ne- kteri vrtnarji popred namakajo. Izkoplje se jarek, čevelj globok, ki se s konjskim gnojem na pol napolni in na to se potrese rahlja zemlja, v ktero se posaja seme prav plitvo, ne več kakor palec globoko. Tudi tako moremo sejati kumare: Vsaka dva čevlja narazen izkoplje se čevelj globoka jama, ktero do polovice napolnimo z dobrim konjskim gnojem, na kterega se natrosi dobra zemlja, v ktero se posaja po 7—8 zrn. Mladim rastlinam moramo pridno prilivati. Ko so že nekoliko odrasle, jih moramo osipati in po po¬ trebi mora se osipanje ponavljati. Ker ljubijo te rastline ve¬ liko močnega gnoja, prav storimo, če pri osipanji med zemljo pomešamo tudi nekoliko že razkrojenega rogovja ali zmletih kosti. Prav tako jim posebno postrežemo, da jih potrosimo z dobro stolčenim ogljem, ktero zemljo dobro ogreva, kar zelo ugaja tej rastlini. Da si izrejati moremo prav lepih kumar, 55 posejemo seme v gnojniščne gredice mesca marca. Ko so mlade sajenice že tretje perje nastavile, treba presajati jih v vrtno zemljo. Če hočemo priskrbeti si majhnih kumar, ktere navadno v očetu namasamo in hranimo, moramo za tc izbrati posebna plemena, pa tudi pozno sajenje nam more k temu pripomoči. Kumare posebno v začetku prav počasi rasejo, prav bi tedaj storili, da na dotično zemljo posejemo tudi nekoliko salate, redkvice itd. Še to moramo omenjati, da mora vrtnar, ki izreja prav zgodnje kumare v gaojniščnih gredicah, skrbeti tudi za primerno prezračevanje gnojnišnih gredic. Za seme se iz¬ birajo vedno najlepše in popolnoma dozorele kumare. Ko po¬ stanejo že mehke, tedaj prezrele, prerežejo se in iz njih se izpere seme, ktero se mora dobro posušiti in skrbno na suhem hraniti: večletno seme je boljše od mladega, zato rabijo vrt¬ narji seme, ktero je vsaj tri leta staro. Prav dobra je „Er- furtska“ kumara, ki je zelo dolga in zelena; blizo enake vrednosti je tudi dolga zelena „G-rška“ kumara. „Ho'land- ska“ dolga bela je sicer pozna, pa bolj rodovitna. Prav ro¬ dovitna je zelena „Kitajska“ kumara. Sicer prav kratka in zelo zgodnja je grozdna kumara, ktera se navadno rabi za napravo celih okisanih kumar. Za odgojevanje v gnojniščnih gredicah je najboljša bela „Him al a j s ka“ kumara, ktera je zelo zgodnja in rodovitna. Prav finega okusa je kumara od vrtnarjev imenovana „Rollison Telegraf," ki je temno zelene barve in zelo rodovitna. Kdor hoče imeti tudi dovolj zgodnjih kumar, pa nema gnojniščnih gredic, mora posejati malo „Rusko ! ‘ kumaro, ki je želo zgodnja, pa tudi dokaj stanovitna, tako da ji tudi najhujši spomladanski mraz ne more veliko škodovati. 25. Dinja (Melona). Ta opresnina je posebno za vroči poletni čas^ jako pri¬ jetna in hladilna jed, ktero posebno južni deželani radi vživajo. Dinja zahteva prav gorko lego in dovolj vlažnosti, če hočemo izrejati prav lepih rastlin, moramo izbrati za nje dobro, pred mrzlim vetrom obvarovano lego, kjer izkopljemo 3—4 čevlje široko in en čevelj globoko jamo, ktero napolnimo z mladim vročim konjskim gnojem in listjem, kar vse prav dobro in trdo pohodimo. Ka to se nameče pol čevlja na de¬ belo dobre vrtne zemlje , v ktero se potem posajajo mlade sajenice, ktere smo odgojevali v gnojniščnih gredicah in potem v loncih; ena sajenica je od druge vsaj 3 čevlje oddaljena in 56 prav na sredi lehe posajena. Seme dinje moramo posejati v gnojniščne gredice že mesca marca, kjer se prav pridno "oskr¬ bujejo in po potrebi se presajajo mlade rastlinice iz enega lonca v drugega večega. Ko dinje že rasejo , zahtevajo dokaj oskrbovanja, in ko napravijo drugo ali tretjo perje , moramo jih odščipniti, da napravijo močneje stranske vrvi. Ko napravijo vrvi peto perje, mora se vse nad petim peresom odščipniti. Prav tako se mo¬ rajo vse vrvi, ki niso sadu nastavile, odstraniti. Potem se morajo skrbno razširjevati posamezne vrvi in ko so melone že debele kakor jabelko, podlože se pod nje črepinje ali kamnite plošče, da ne leže na goli zemlji, kjer posebno o deževnem času gnjiti morejo. Nekteri pospešujejo hitreje dozorenje melon s steklenimi posodami, ktere poveznijo čez sad. Melone po¬ sebno odgojujejo po Taljanskem in južnem Ogrskem, kjer jih vrtnarji po raznih načinih odgojujejo. Melono je treba oskrbo¬ vati z velikim trudom iu le umen vrtnar more od njih veliko dobička pričakovati. Sedaj poznamo trpežno „Amerikansko“ melono, ki se more brez posebnega oskrbovanja pod milim nebom odgojevati, posebno če je dotičen vrt obvarovan z ob¬ zidjem pred mrzlim severnim vetrom. Zemlja mora biti dobro prekopana in z mladim vročim konjskim gnjojem napolnjena, na njo nasujemo pol čevlja doore vrtne zemlje, v ktero mesca maja presajamo v piskricih odgojene sajenice. Na južnem Ogrskem dinje odgojujejo tudi tako-le: Napravljajo iz starih dil tružice, ki so po šest palcev široke ia šest palcev visoke, iu jih napolnujejo z dobro vrtno zemljo , ktero obsejejo s semenom. Te tružice postavljajo potem za tri palce globoko v zemljo in jih pokrivajo s steklenimi ploščami. Če se je zemlja posušila, moramo jo namakati in sicer z mlačno vodo. Ko je lepo gorko solnčno vreme, moramo vsaj nekoliko od¬ kriti jih ali vsaj nekoliko steklene plošče odpreti, da dobe rastlinice nekoliko čistega zraka. Ko so rastlinice že dovolj krepke, morajo se leseni obodi odstraniti, potem se oskrbujejo ravno tako, kakor smo popred povedali. Enake so jim a n gu r j e. Posebno slove sledeča plemena: a. Kdečo mesnata dinja „Honfleurova“, kije orjaške velikosti. b. Pariška „0 an tal ou p e“, ki ima površje nekako grbasto. c. Tudi „Ananas“ dinja je prav dobra. d. Sladkorna dinja iz „T o ur s a“ ima jako belo okusno meso. *«• Amerikanska zgodnja melona. 57 26. Jestvena buča. Ze v poljedelstvu smo pevedali, kako se morajo izre- jevati prav debele buče. Vrtnarji jih zasajajo navadno na kompostne kupe in ob robovih vrtov. Če hočemo dobiti prav mehkih buč, moramo jim pridno prilivati. Kot opresenina rabi se buča imenovana „Cuorge gaufree 11 , ki je jako lepa in zelo velika, pa tudi prav okusna. Še hočemo navesti nektera plemena buč, ktere se rabijo bolj za lepšanje. Angurja je kaj lepa buča, ki ima zeleno in belo progasto perje zelen in beloprogast sad. Topničarska buča imenovana „Topničarska krogla 11 . Prav velika buča je imenovana „Herkulova batina." 27. Rajsko jabelko (pomoder). Seme se poseje mesca marca v gnojniščno gredico in mesca maja se presajajo sajenice v dobro pognojeno vrtno zemljo, ki mora biti obvarovana pred severnimi vetrovi; vrtič, ki je na južni strani kakega pohištva ali obzidja, je najbolj pripraven za to. Ko rastlina že nekoliko izrase, mo¬ ramo ji pristaviti količek, na kterega - privezujemo stebla rastline. Ta rastlina mora biti večkrat okopana in pridno pri¬ livanje jej zelo tekne. Če hočemo prav lepa jabelka izrejati, moramo iztrebiti en del nastavljenih jabelk; prav tako moramo to doseči, ako cdščipamo vršiče, ko so rastline že dovolj čvrste. Izmed plemen te opresnine moramo najbolj priporočati tako imenovano „Ribezno rajsko jabelko 11 . Nektera plemena imajo rdeč, druga rumen sad, ki je ali okrogle ali tudi podolgaste oblike. 28. Artičoka. Tudi te rastline poznamo več plemen, nektera imajo ze¬ leno , druga modro barvo. Prav priljubljena je velika zelena artičoka „P r o v e n c - s ka: tudi belozelenkasta „Atenska artičoka je priljubljena. Ta rastlina zahteva mileje obnebje, prav gorko solnčno lego in dobro globoko zrahljano zemljo. Seme se poseje zgodaj spomladi v gaojniščne giedice in ko se mesca maja ni bati več hudega mraza, ki jej je zelo škodljiv, presaja se v dobro pripravljeno vrtno zemljo. Ker seme zelo nerado kali, priporočujejo vrtnarji množenje te rastline po izrastkih korenin, ki se odvzamejo od sta,rejsih rastlin. Spomladi se rastline odgrnejo in se jim odrežejo po¬ stranski izrastki korenin, ter se zopet potem korenina z zemljo 58 posuje, te izrastke pa moramo posajati v lonce, ki so napol¬ njeni z vrtno zemljo in shranjeni v gorki gnojniščni gredici. Med tem ko se prvokrat razvijajo, morajo 'biti hranjeni v senci, ter dobivati vedno dovolj vlažnosti. Dobro vkoreninjene sajenice se potem presajajo v dobro vrtno leho vsaj 2 1 / 3 —3 čevlje ena od druge narazen, posebno prvi čas po presajanji mora vrtnar pridno prilivati mladim rastlinicam. Rastline po- ženo stebla s cvetnimi glavicami in da dobimo lepe glavice, ne smemo jih več kakor tri pustiti. Porabo artičoke poznajo gotovo vsi vrtnarji. Proti zimi se navadno artičokam nekoliko pognoji in zdaj je tudi čas, da jih osujemo z zemljo, ter pokrijemo s slamo, ker obvarovane morejo biti hudega zimskega mraza, ki jim more zelo škodovati. Perje artičoke pa po zimi tudi rado gnjije, zato je prav dobro, če le količkaj zimsko vreme dopušča, da v lepem gorkem dnevu artičoke odgrnemo, da se nekoliko prezračijo in potem se zopet zagrnejo s potrebno odejo. V mrzlejih krajih pa izrujejo rastline pred zimo, ter jih hranijo v suhem pesku zakopane v kleti. Artičoka more vsaj 10 let trpeti in lepi sad izrejati; že v prvem letu prinaša sad, če¬ ravno nekoliko stareja še veče glavice napravlja. Če hočemo seme izrejati, pustimo najlepše rastline, da dozore; seme ohrani več let popolno kaljivo moč. Divja artičoka (kardon) je folizo enaka vrtni artičoki in se izreja prav tako, kakor ta; le ko so rastline že dorasle, se povežejo s slamo in osujejo s zemljo prav visoko, da le vršički mole nad zemljo; tako osute ostanejo vsaj 14 dni, ter so potem dovolj obeljene in pripravne za kuhinjo. 39. Rabarbara. Posebno sloveča je rabarbara „Yictorija a . Ta rastlina ljubi dobro sprsteninsko, globoko zrahljano in močno pogno¬ jeno zemljo, ki ima tudi dovolj peska v sebi. Njene korenine segajo globoko v spodnjo plast; zato je potrebno, da je zemlja globoko zrahljana. Seme se poseje mesca marca v gnojniščno gredico in petem mesca maja se presajajo v vrtno zemljo vsaj 3 čevlje narazen. Nekteri zasajajo izrastke korenin, kar je tudi dobro. Prvo leto se mlade rastline pridno oskrbujejo, v drugem letu pa moramo že spomladi, kakor hitro nekoliko izrasejo, jih pokriti z velikim loncem , da jih obvarujemo zraka in svetlobe, ter tako postanejo blede bolj rumenkaste, mehkeje in okusniše. Angleži zelo cenijo to opresniuo in je tako-le pripravljajo: Mlada stebla se olupijo , razrežejo in v kotliču 59 kuhajo; ko so skuhana, odlije se voda čisto in kuhovini se primeža že nekoliko stolčenega sladkorja in limonine skorje, vse to se potem v kozici nadalje kuha. 30. Špargelj. Gotovo je prav ta rastlina ena onih opresnin, ki. bogato povrača trud vrtnarja. Še vse premalo je razširjen špargelj, ker daja ne le bogate pridelke, ampak tudi zdravo opresnino, ktera more tudi bolnim dobro tekniti. Prva naprava špargelj- novih gredic stane precej stroškov, ktere pa bogato povrača špargelj v dolgi vrsti let, ker dobro zasajen in oskrbovan špargelj mora tudi 30 let dobro rasti. Špargelj je ali rumen ali zelen. Poznamo več njegovih plemen, n. pr. »Erfurtski* orjaški špargelj, „Ulmski“, ki ima debela in modra očesa, ,,D armstadski“. Špargelj ljubi bolj peščeno, rahljo zemljo in solnčno lego. Bahleja m globokeja je zemlja, bolj primerna je za špargelj; mrzla ilovica mu je zoprna in veliko ljubša mu je čisto peščena zemlja, če je le dovolj močno pognojena. Glavna skrb vrtnarja mora biti, da dobro pripravi gredice, na ktere potem zasaja špargeijnove sajenice. Gredica ali lena se prekoplje 5 čevljev široka in vsaj 2 čevlja globoka, dolga pa po potrebi in na izkopano dno se nametava čevelj na debelo dobre kompostne zemlje, ki je na¬ pravljena iz zgnjitih rastlinskih lesnih in drugih ostankov, ter se pokrije z izkopano zemljo ali s kako drugo boljšo vrtno zemljo. Ge je zemlja težka ilovica, moramo primešati ji ne¬ koliko sviža {peseka). Prav tako svetujemo, če je zemlja težka in bolj mokrotna, posebno če nerada vodo spušča, da na iz¬ kopano dno nametavamo vsaj za 1 / i čevlja na debelo kamenja, ktero zdatno pripomore, da odteka voda, ktere je posebno po zimi preveč, ker mokrota more rastline uničiti, kterih glavice pognjijejo v prehudi mokroti. Potem se potegne vrvica po sredi lehe in vsaka dva čevlja narazen, ob vrvici se vtaknejo količki, ki zaznamujejo, kjer imamo zasajati špargeijnove sa¬ jenice. Prav tako se ravna z drugo in.tretjo vrstjo., kterih vsaka je 2 čevlja oddaljena od srednje vrste. Pri vsakem takem klinu ali količeku se napravlja z izinetano prstjo griček ali kupček, blizo pol čevlja visok in na-nj se sadč špargeij¬ nove sajenice in sicer tako, da sedi sajeniea na kupu, njene korenine pa skrbno razproste na vse strani nakupičene zemlje, ter se potem z zemljo pokrijejo in z.roko trdo pritisnejo. Sajenice morajo biti dobro vkoreninjene in čvrste in .se izrejajo iz semena, ktero se poseje v močno in dobro zrahljano vrtno 60 zemljo, v kteri ostanejo dve leti; treba je, da jih pridno okopavamo in oskrbujemo ; dvoletne sajenice so najpripravniše za presajanje. Zdaj se še potrese na vsajene mlade rastlinice nekoliko (blizo za en palec) prav dobre pomešanice n. pr. star že raz¬ krojen gnoj pomešan s prstjo , kakoršnega moramo dobiti v starih gnojniščnih gredicah. Potem se vsa gredica s prstjo varno zagrne, pa tako skrbno, da se špargeljnove sajenice nič ne premaknejo in da glavica sajenice ne pride globokeje od 3 palcev pod zemljo. Posebno v poletji moramo pridno pri¬ livati mladim rastlinam, kakor je tudi pridno okopovanje ne- obhodno potrebno. Jeseni se stebla porežejo, pa vsaj pol čevlja visoko nad zemljo, ter se zemlja dobro prekoplje; pa¬ ziti pa moramo, da ne ranimo glavic špargeljnovih rastlin, prav zato svetujemo porezavati steblo visoko, da znamo, kje da so posamezne rastline. Spomladi se zopet prisuje dva palca zemlje in tako se ravna tudi tretje leto, da je vsaka sajenica blizo 8 palcev pod zemljo. Ce hočemo, da bodo špargeljni prav vspešno rasli, moramo jih pridno okopavati, kakor jim moramo tudi z gnojem vsaj vsako leto enkrat postreči. Je¬ seni pred zimo se navadno po lehi natrosi nekoliko dobrega gnoja, (golobjek in kurjek, pa tudi konjiček), sploh bolj vroč gnoj je zato najpripravniši. Spomladi se gnoj le bolj plitvo podkoplje; pri tem moramo zelo paziti, da ne ranimo glavic špargeljnov, zato je prav umno, da izvršujemo to delo mesto z lopato z gnojnimi vilami, kakoršne rabijo navadno vrtnarji pri špargeljnih. Prav zdatno pospešujemo vspešno rast špar¬ geljnov, če lehe polivamo z vodo, v kteri smo stopili nekoliko navadne kuhinjske soli in nekoliko guanata; s to gnojilno rastopljino se polivajo špargeljnove lehe potem, ko smo jih že izrezavali (tedaj mesca junija). Tako gnojenje zelo pospe¬ šuje velikost pa tudi dobroto špargeljnov, ker glavica ko¬ renike nastavi vsled tega dovolj krepkih popkov, iz kterih potem v naslednji spomladi poženo špargeljni. S tem gnojilom pa smemo namakati lehe le v vlažnem ali deževnem vremenu. Nekteri naravno na dobro pripravljene lehe seme posejejo, to pa ni prav dobro in še le pozno daje dobre špargetjne. Špar¬ geljni se morajo že tretje leto podrezavati z ostrim za to pri¬ pravljenim nožem in najboljši čas za podrezavanje je jutranja ura; prav tako moramo paziti, da pri porezavanji ne ranimo glavic. Pred tretjim letom pa ne smemo podrezavati špar¬ geljnov , ker to bi zdatno kvarilo , da se ne razširjajo. Če hočemo imeti dovolj špargeljnov po zimi, moramo jih izreje- vati v gnojniščnih gredicah, kar pa je zelo težavno , in tudi 61 ni prav vspešno. Posebno v južnih krajih bi morali to doseči tako-le: Krog špargeljnove lehe se izkoplje jarek dva čevlja globok in 2 čevlja širok; izmetana zemlja se hrani na strani. Na leho se postavi lesen obod, kakoršen se rabi pri gnojnišnih gredicah, jama se napolni z vročim konjskim gnojem, ki se tako trdo pohodi, in se tako visoko nakupiči, da obdaja lesen obod. Znotraj oboda se po površji lehe potrosi tudi nekoliko pa suhega, bolj slamnatega gnoja in potem se pokrije obod s steklenimi ploščami ali vsaj z lesenimi tenkimi deskami, prav tako kakor smo se učili pri gnojnišnih gredicah; po noči, če se je bati mraza, se pokrijejo obodi še s slamnato odejo. Po dnevu posebno, če je lepo solnčno vreme, se morajo lehe prezračiti, ter se odpro pokrovi več ali manj visoko. V treh tednih že poganjajo špargeljni, ktere moramo vsak dan po- rezavati. Ce je slamnht gnoj, ki je raztresen po površji lehe že slab in plesnjiv, mora se nadomestiti z drugim dobrim gnojem in prav tako moramo že mrzel gnoj iz jareka izmetati in nadomestiti z mladim, še ne razkrojenim konj- ščekom. Za izrezavanje takih zgodnjih špargeljnov se rabijo že stareje lehe, ktere so začele že nekoliko pešati. Te rastline zelo nadleguje špargeljnov keber, kterega črv posebno steblo pokončuje. Najboljše sredstvo za vničenje je, da v jutranjih urah potresamo po rastlinah, ko so rosne, pepela ali apnenega prahu. Večkrat vsahnejo mlade špargeljnove rastline ali tudi celo zgnij 6, ker so se morda posajale na pretolst vroč gnoj; zato smo svetovali pri napravi špargeljnovih leh le star, že pomešan razkrojen gnoj. Špargelj more dajati v vgodnih slučajih na enem oralu zemlje tudi blizo 1000 gold. dobička. 31. Jagode. Jagod je zelo veliko plemen in skoro.vsak le nekoliko imenitniši vrtnar ima kako posebno pleme jagod. „Vergin- ska“ jagoda je okusna in prav zgodna; „Ananas“ je jako fina in ima zelo debele jagode, zato jo prav posebno pri¬ poročamo ; še veča ali naj veča iz med vseh poznanih plemen je jagoda ,,Chili-ska“. Prav rodovitna je.Angleška jagoda „W izard of theNort h“. Prav sloveča je jagoda „B r o 'v n s Wonder“, ki je zelo rodovitna in jako finega in prijetnega duha in skoro vinskega okusa; v navadni zemlji more dobro storiti, v močno pognojeni pa je izvanredno rodovitna. Zarad posebnega duha slovi jagoda imenovana „Penelope £l , ki pa je tudi rodovitna in jako sladka. Pa tudi divja jagoda, ki rase 62 ob potih in po hribih, presajena v dobro vrtno zemljo, more dajati dokaj lepih jagod, ki so naravno jako finega okusa in duha; le težko jih prekose v tem druge v vrtih odgojene jagode. Jako je rodovitna in za posajenje ob stezah vrta prav pripravna. Jagode morejo rasti skoro v vsakteri zemlji, posebno pa jim je ljuba rahla sprsteninska zemlja, tudi primerna vlažnost j im je ugodna. Jagode moramo izrejati iz semena, pa tudi z izrastki korenik. Seme se poseje v prav rahlo zemljo alt tudi v gnojniščno gredico, mlade sajenice se potem presajajo na vrt. Mesca julija ali avgusta se izkopljejo stare rastline, ki so prav lepe in čvrste, ktere se razdele in posade v dobro iz¬ kopane lehe. Omeniti moramo, da več kakor tri leta stare rastline že pešajo, tedaj da jih moramo zopet presajati. Kdor hoče vedno obilno lepih jagod imeti, '■ mora jih vsaj vsako drugo leto zopet zasajati. Zemlja mora biti dobro prekopana in močno pognojena, če so jagode več let zaporedoma v isti zemlji, če jim tudi gnojimo , vendar pešajo, zato jih moramo v drugo zemljo presajati in še le čez par let jih smemo zopet posajati na isti kos vrta. Ko so sajenice posejane vsaj 1—P/a čevelj narazen, moramo jim pridno prilivati posebno, ko cveto. Jeseni se pokrijejo vsaj 2—3 palca na debelo z dobro vrtno zemljo in s kratkim dobro razkrojenim gnojem, ki se spomladi potem podkoplje; ona nametana zemlja, kakor tudi gnoj va¬ ruje rastline hudega zimskega mraza. Spomladi, ko so lehe skrbno okopavane, se po vrhu potrese nekoliko ostrih ječme¬ novih plev ali smrečjevega listja (igel) za palec debelo; ta odeja obvaruje lehe prehudega izsušenja, pa tudi zrelim ja¬ godam daje suho podlago, ktere hi sicer posebno v vlažnem vremenu se lehko omazale ali tudi gnjile , pa tudi požrešne polže odganja, ki kaj radi napadajo zrele jagode. Če hočemo izrejati prav zgodne smukvice že za zimski čas, moramo po¬ sajati jih v gnojniščne gredice ali pa v posebne posode, ki so z dobro vrtnarsko zemljo napolnjene. Havadno se za to rabi „Virginska“ jagoda. Če hočemo tudi v poznem poletji imeti jagode, moramo spomladi vse cvetje odščipniti ali od¬ lomiti, o kresu potem na novo cvetje poženo, ktero daje po¬ tem prav lepe smukvice. SoCivnate rastline. V poljedelstvu smo že obširneje govorili, kako se ima sočivje pridelovati; tukaj bomo le kratko omenili ona plemena sočivja, ktera se posebno po vrtih odgojujejo. 63 1. Fižol. Fižola je prav veliko plemen, izmed kterih je posebno pri¬ ljubljen beli fežek, ki je prav rodoviten in se prav dobro skuha. „11 s e n b u r s k i“ fižol je najzgodniši, pa tudi rad pozeba. Prav zgoden pa tudi dober je „Holandski" fižol, kakor zgodnji zamurček; tudi beli ledičasti fižol z dolgim strožjem je priljubljen na vrtih. Ysa ta plemena so nizka. Plemena, ktera se ovijajo krog pristavljene preklje, se imenujejo sploh prekljasti fižol. Prav okusen in mehek je voščeni fižol. „ A r a fo¬ ški rdeči fižol", ki ima rdečo cvetje, je tudi priljubljen. Prav zgoden in rodoviten je črni „Algirski" fižol. Tako imenovani beli ,,špargeljnovi“ ima stročje brez niti, zato je prav sposoben, da izreja mlado stročje. Prav okusen je „črešnjevec". Zelo veliko stročje ima veliki rdečo cvetoči „Turški Champion". Prav lepi je novi in fini orjaški fižol, ki ima voščeno rumeno stročje. Novi „špehar“ ima bolj višnjevo stročje, temno višnjevo cvetje in rumenkasto zrnje, zarad posebne rodovitnosti ga smemo priporočati, po¬ sebno kot zelena opresnina je vse hvale vreden. Fižol prav dobro stori v gorki rahlji zemlji, ki je obvarovana pred mrzlim vetrom, ker že mali mraz ga more uničiti. Prav zgoden fižol odgojujejo vrtnarji v gnojniščnih gredicah; to pa je precej te¬ žavno , ker potrebujejo mlade rastlinice dovolj čistega zraka, ki pa, če je mrzel, jim more zelo škodovati. Drugo oskrbo¬ vanje fižola je prav tako, kakor smo v poljedelstvu povedali. 2. Grah. Graha je dokaj plemen, iz med kterih hočemo_omeniti sledeča plemena „Angleški beli sladki grah", je nizek, pa daje fino stročje. Zgodnji ..Holandski sabljasti grah" ima belo cvetje in je prav okusen; posebno priljub¬ ljen je nizki sladki grah „V i lmo r in o vi Knigth Marov," ki je jako mehek, sladek in rodoviten. Posebno rodoviten je grah „K as sel-s ki"; prav lep je tudi, pa pozen „Sto- kerau-ski". Grah ljubi enako zemljo in lego, kakor fižol, frišen gnoj mu ne ugaja, celo škodljiv mu je j zato ga moramo posajati na take lehe, ki so bile v prejšnjem letu za kako drugo rastlino pognojene. Posebno na Goriškem bi smeli pe¬ čati se z izrejevanjem prav zgodnjega graha, kterega bi lehko pošiljali na Dunaj itd. če posajamo grah v gorke solnčne lege, n. pr. na dobro vrtno zemljo za hišo ali za kakim drugim obzidjem, moremo s setvijo pričeti že mesca februarja , ker 64 mu mraz ne škoduje toliko, kakor fižolu. Ce se imamo bati kake zelo mrzle noči, moramo jih pokriti s slamo, ki jih bo gotovo mogla obvarovati pozebenja. Skušeni vrtnarji rabijo vedno stareje grahovo seme, ktero je rodovitniše in manj podvrženo mrčesom, n. pr. grahovemu kukcu, ki se posebno v mladem grahu pogostoma nahaja. 3. Cizera. Cizera ljubi rahlo, pa dovolj močno zemljo ; posebno se v tem odlikuje, da more najhujšo vročino trpeti, oskrbuje se pa prav tako, kakor grah, le vej naslanjati ali podstavljati jej ni treba; to pa moremo storiti grahu, ki visoko raste, sicer bi polegel. Cizera je okusna in tudi tečna jed. Tem sočivnatiin rastlinam, ki se odgojujejo po vrtih, pri¬ družimo še žlahtni bob beli „Wind s or-s ki“, ki dela dolgo stročje in je zelo okusen. „Portugiski“ bob je sicer majhen in ima majhno stročje, ktero je posebno žlahtno in tudi rano dozori. Ta poslednja oprsenina dobro obrodi tudi v ilovčni zemlji in ljubi mlad gnoj. Razna kuhinjska zelišča. Tukaj hočemo našteti še nektera zelišča, ki se rabijo v kuhinji, ker so prijetne dišeča ali posebnega okusa in ktere naše kuharice dobro pomešavajo med razne kuhovine. Skrbna gospodinja ne prinese na mizo koštrunovega mesa, če mu ni poprej nekoliko majorančka ali žajbeljna pristavila ; prav tako seže kuharica pogostoma v škatljieo, ki je s poprom napolnjena. r. ■. rfL.C'-™— »1. Majoran. <7 Majoran ljubi rahlo in gorko zemljo. Seme se poseje mesca marca prav plitvo v gredice in ko so sajenice že do¬ volj čvrste, se presajajo v dobro zrahljano vrtno leho, po pol čevlja narazen. Majoran se mora v teku poletja trikrat porezati. šC, 2. Sivka. Tu li ta rastlina ljubi enako leho in zemljo, kakor pc- prejšna. Navadno se v gredicah izrejene sajenice posajajo oh robovih vrta, zelišče prav prijetno diši in se rabi za to, da se napravi sivkeni ocet Posušena sivka se hrani v skrinjah, ker njen duh je zelo zoprn molom in drugim mrčesom. 65 Timijan. 6~U~>U Timijan se prav tako zasaja, kakor majoran. Jeseni se xnu sme nekoliko razkrojenega gnoja privoščiti, ki se potem spomladi podkoplje. 3. Žajbelj* Žajbelj more v vsakteri zemlji obroditi, in se izreja po semenu ali po koreninah. Vsako tretje leto se mora presajati. 4. Korijander. Korijander zahteva sprsteninsko zemljo, ki ne sme biti z mladim gnojem pognojena, zemlja pa mora biti dobro zrah¬ ljana. Seme se prav zgodaj spomladi poseje, mesca avgusta ali septembra dozori seme , ktero se kaj rado osiplje, zato moramo zrele rastline prav varno žeti in spravljati. Korijander ne zahteva veliko truda, daje pa precej lepe dohodke. o. Janez. -ž>**^****^zžt x - Ta rastlina ljubi gorko solnčno lego in močno peščeno- glinasto zemljo, ki mora biti dobro obdelovana. Seje se zgodaj mesca marca in o mali maši je že zrel. Janež rabijo peki, pa tudi razne sladke žganice napravljajo iz janeža. 6. Komoram 'V* Fosebno „.Bologneski“ komorač je prav lep m okusen. Ta rastlina rase v vsakteri zemlji in se seje zgodaj spomladi. Njegova poraba je gotovo vsem znana. ^ Kopel*. Ta rastlina je prvi enaka in se blizo favno tako labi, posebno rade ga "gospodinje pomešavajo med posamezne plasti kislega zelja. 8. Krmna. Eahla, pa dovolj močna zemlja ji je najljubša, la iast- lina more tudi dokaj dobička dajati. Umni kmetovalec. 5 66 9. Borač. Borač rase povsod in se tako razrase, da je še silen plevel. Mlado perje se pomešava tudi med salate. 10. Pehtran. Pehtran je večletna rastlina, ki more v vsaki zemlji dobro obroditi 11. Kiseljica. Bolj vlažna zemlja ji je ljubša. Vrtnarji mnogokrat za- sajajo to rastlino na vrtih, ker mlado perje se napravlja prav tako kakor špinača in je prav zdrava in okusna jed. 12. Pelin. Kdo ne pozna sivega, pa gorjupega pelina, ki se skoro pri vsaki kmečki hiši nahaja. in ki zmeraj naprej rase, in postane velik kakor grmovje? Ta rastlina je prav koristna, ker iz nje napravljamo spomladi zdravi pelinovec. Vsak go¬ spodar naj bi nažel in posušil nekoliko pelina, kterega potem obesi v žitnem hramu; hudi pelinovi duh je zeld zoprn žitnim kebrom in metuljem. Če je živina v hlevu bolehna, da ne more prebavljati, more prav pelin bolno živino ozdraviti. 13. Paprika, Za to rastlino moramo zbrati gorko solnčno lego. močno pa rahlo in dobro pognojeno zemljo. Seme se poseje zgodaj spomladi v gnojniščne gredice in potem se mesca maja vsaj 6-9 palcev narazen presajajo sajenice v vrtno zemljo. 14. Melisa. Melisa more rasti v vsakteri zemlji, poraba te rastline je gotovo vsakemu znana. Vsem tem rastlinam pristavimo še sledeče, ki so zarad dišečosti našim kuharicam priljubljene: Šetraj, vinska rutica, krebulica, prežilka, ižob, rožmarin itd. ISektere gobe. . Dokaj je strupenih gob, ktere mnogokrat nevedni ljudje nabirajo in potem kuhajo. Prav bi bilo , da bi se vrtnarji pečali z izrejevanjem žlahtnih gob, marsiktera nevarnost bi se s tem odstranila. it n km n ko ve gobe (Cliampignon.) Za rejo teh slovečih gob je potrebna prav taka gorkota (12—15°), kakoršna se nahaja v gorkih vrtnarskih kolibah. Za iz, rej o teh puzarčnin gob so potrebne posebne kolibe, ktere morajo biti kurjene aii vsaj zgrete z obloženim vročim konj- ščekom. Taka puzarčna koliba se napravlja tako-le: Izkopljejo se tla vsaj dva čevlja globoko in nad tem se napravlja iz močnih desk celi oklep toliko visok, da se more po poduicah vsaj pripognjen hoditi. Ko je stavba take hiše dodelana, na¬ deva se na vse strani z gorkim gnojem, ki greje znotrajnost stavbe. Zdaj se začenja napravljati gredica s pripravljenim dobrim gnojem, prav tako kakor se ravna pri gnojniščui gre¬ dici. Nekaj dni potem, ko seje gnojna plast že ohladila na 15°, začenja se v njo vtakati puzarska zalega in sicer tako, daje ena od druge 'pol čevlja narazen, ter se trdo zatlači. Puzarčua zalega se dobiva v starejih posteljah. Cez vse to se kake tri palce slamnatega gnoja natepe, čez 10 dni se mora pre¬ gledati gnoj in če se najde, da je z belimi nitki preprežen, moramo prepričani biti, da se je zalega dobro porasla. Ko bi pa v 14 dneh tega ne najdli, moramo napraviti novo zalego. Cela gredica se potem pokrije za en palec na debelo z dobro rahlo vrtno zemljo, ki se z gladko desko trdo po¬ hodi in potem večkrat namaka , ker stanovitna vlaga je pri izreji teb rastlin potrebna. Dva ali tri tedne potem se že po¬ kažejo gobe in sicer v obilni množini, ki se potem z nožem porezavajo, to traja par mescev, ter.se potem po.potrebi iz- rezavajo, treba pa vsakikrat pokriti jih s slamnatim gnojem. Velike važnosti za izrejo teh gob je pripraven gnoj. Naj¬ boljši je za to konjšček, ki se poliva, če.je presuh; iz njega se vsa preobilna slama z vilami pretrese in odpravi. Ko je že ves vroč, da začenja postajati sivkast, mora se. premetati in dobro premešati; to se mora tolikokrat ponavljati, dokler je ves gnoj mehak in dobro skuhan. ... Champigaon je okrogel, zgoraj nekoliko pitev, površje klobučka ni nikedar popolnoma gladko in bolj belkaste, barve. Spodnja stran je polna tenkih peresec, ktera so, ko je goba 68 mlada, belkaste, potem lepo rožasto rdeče, konečno pa črne barve ; ko so že prestare so celo zdravju škodljive. Meso je go¬ basto belo in na zraku ne postane zeleno, pa tudi ne črno, če na-nj vlijemo hudega očeta in prav v tem moramo spoznati ali je goba zdrava ali strupena; hud ocet, polit na strupene gobe, stori, da postanejo črne. Champignon se more prav drago prodajati. Tudi jurčke bi mogli na vrtih izrejati, posebno pa „tru- feljne“, ki so zelč priljubljeni na gosposkih mizah. Mbiz ali rdeče grozdiče sv. Ivana. Ribez more v vsakteri zemlji dobro obroditi. Lepe grozdiče moramo izrejati le v dobri primerno pognojeni zemlji, prav tako moramo rastlino vsako spomlad dobro obrezavati. Ribez se zasaja po mladikah, ktere se vrežejo na stari rastlini in se v dobro zrahljano zemljo vtaknejo. Posebno sloveče pleme je ribez „Victoria“, ki ima zelo dolg grozdič in precej ve¬ like jagode. Posebno lepe grozdiče, ki so tudi žlahnega okusa, ima beli rdeči „Holandski" ribez. „Angleški“ ribez ima velike, pa bele grozdiče. Bodeči ribez ima navadno bolj okrogle jagode, ki so zelene ali bolj rumenkaste barve. Bodeči ribez se prav tako oskrbuje, kakor smo povedali pri prvem. Grozdiče ribeza je v poletnem času prijeten in okusen sad, kterega mestjani dobro pla¬ čujejo. Iz ribeza napravljajo kuharice raznotere kuhovine. V se¬ vernih krajih, kjer vinska trta ne rase, napravljajo iz ribeza neko posebno vino in sicer tako-le: Zrele jagode se zmečkajo in se zmečkanim nekoliko vode prilije , ter potem kake tri dni vse to v badnu vre, potem se vse to iztisne. Iztisnen sok se izlije ■jv čist sod, kjer se mu doda nekoliko sladkorja in sicer na 12 funtov soka 1 funt sladkorja; zdaj začenja mladi mošt vreti. Ko je nehal vreti, se sod zamaši in mirno pusti, da se mlado ribezovo vino sčisti in drože na dno pahne. Prav je, če vsake tri tedne prilijemo ali napolnimo sod, da se ne na¬ pravi na površji kan; ko je tako vino čisto , presname se v steklenice. V poletnem vročem času z vodo pomešano je to prav dobra in zdrava hladilna pijača. OstrožTsice, inalinei. Malinci rasejo ob gozdnih robovih divji, vrtnarji pa jih zasajajajo po vrtih in s tem jih požlahtnujejo. Najljubša jim je senčna lega, tedaj na severni strani poslopja. Množe se prav tako, kakor ribez. Spomladi se vse mladike, ki so prejšno leto sad nosile, odrežejo, tako da ostanejo le čvrste mladike. Malinei se rabijo za napravo sloveče pijače „Fram- b o i s“, ki je selo hladilna posebno za vroči poletni čas, pa tudi za bolnike, ki trpe zarad vročine žejo. Napravljajo je gospodinje iz surovih malincev, kterim pristavijo primerno množino sladkorja. Posebno slo veče je „H o 1 a n d s k o“ okroglo pleme. 70 Gozdarstvo. I. Oddelek. Važnost gozdov. Priznavati moramo sicer, da je začela visoka vlada v naj- novejih letih dokaj skrbeti za gozde, ker velika je važnost gozdov bodi si v kiimatičnem, bodi si v narodno gospodar¬ skem oziru. Vendar je število onih, ki še vedno krivično sodijo vrednost gozdov, velikansko, ker njim je gozd le molzna krava, ktera naj bi posestniku le veliko denarjev donašala brez pomisleka, da s tem mora zginiti srečna prihodnost za naše naslednike. Samosvojna poželjnost, kakor hitro mogoče veliko denarjev napraviti si, posebni značaj sedanjih časov, tudi hiti in dirja v gozde. Le malo jih je, ki umejo čislati pomembo gozdov in jih imenujejo blago, ktero ljudstvu ka¬ kor neumerljiv zaklad spada, kterega živeči narodi sicer smejo vživati, pa ga morajo zopet v dobrem stanu kakor sveto po¬ sestvo ohraniti svojim potomcem. Skrajni čas je, da se ustavi silna po pokončavanju gozdov proteča nevarnost in le s pri¬ mernim podukom in poštenimi pa ostrimi gozdarskimi posta¬ vami moremo še nekoliko pomagati, da ne najdejo naši potomci golih reber in silnih goratih puščav. Učenost in skušnja ste združeni dokazali, da je gozd jako pomenljiv v kiimatičnem oziru. Prav gozdi pomirjujejo vro¬ čino, pa tudi mraz, prvo z izhlapenjem svoje lastne vlažne zemlje, ktero pokrivajo, drugi pa s tem, da izhlapenje gorkote iz zemeljskega površja ovirajo in pomanjšujejo moč severnih mrzlih vetrov. Dobro pogozdeni kraji imajo mnogo studencev in v takih se deževna voda le polagoma zgublja; v golih neporaščenih strminah pa nastanejo dereči divji vodotoki, ki še tisto revno zemeljsko odejo odneso in pogubljivo dero v ravnine in do¬ line. Mah je v gostih gozdih, ki posrka padlo deževno vodo in raztopljen sneg, ter polagoma moči spodnjo zemljo; kjer pa so tla goia, ni je stvari, ktera bi posrkala vodo v se. &ozdi niso tedaj le kinč, ampak tudi bramba moči. Kjer gozdi zginejo, postaja obnebje nestanovitno, vetrovi postanejo 71 hujši; hudi nalivi se prikazujejo pogostoma, ki zemljo popol¬ noma golo in revno store. Moč rastlinskega življenja je tedaj v ozki zvezi z gozdom, ž njim tedaj tudi kmetijstvo. Veliko pomemko gozdov v klimatičnem oziru moremo dokaj bogato dokazati. Mnoge pokrajine na Grškem, Spanjskem, v Siciliji, ki so bile nekdaj znane kot blažene jako rodovitne dežele, so sedaj, ker so gozde uničile, postale puste, revne in nerodovitne. Sicilija, nekdaj žitni hram Italije imenovana, dobro čuti veliko zgubo in kazen, ktero si je pridobila z neusmiljenim pokon- čevanjem gozdov. Z gozdom zginila je nekdanja rodovitnost polja in sedaj ta dežela bridko toži, da hudi nalivi iz golih hribov dero v lepo ravnino, ktero hočejo tudi uničiti. Pa dragi slovenski gozdarji, mar nismo skoro v enakem položaji ? Kje so krasni nekdanji hrastovi gozdi, ki so slovenski Kras pokrivali in kinčali? Krivična roka benečanske vlade jih je uničila in za ladje, barke in pomorsko stavbstvo porabila, nam pa je pustila odprte planjave, da sedaj silna burja pri nas gospodari in nas muči in naše pokrajine, ktere so zarad lege jako srečne iu ugodne za poljedelstvo, dela presuhe pa tudi dolgočasne, ker milo in tužno se ozira oko marljivega, Slovenca po lepih gozdih, ki njegovo srce ojačiti morejo. O kako bridko čutimo poljedelci to velikansko zgubo, ki nam mnogokrat zabranuje in ovira vspešen razvitek kmetij¬ stva. Ozrimo se še na Francosko. Tam imamo velikanske dokaze, ki živo spričujejo nesrečo, ki izvira iz pokončevanja gozdov. Tudi tam se je nekdaj grozno širila požrešnost in vsak je skrbel le za-se. Zginili so krasni gozdi, zarad golščav postali so silni nalivi in kdo ni slišal o velikanski povodnji 1. 1856. na Francoskem? Dalmacija bila je nekdaj cvetoča, vode bogata dežela s najprijetnišim obnebjem. Kimski velikaši so zarad takih lepot radi obiskovali to deželo, kakor tudi kras. Pa požrešni Be¬ nečani so hiteli uničit vse zeleno v Dalmaciji , ktera je njih oblasti zapadla. Ker so se Dalmatinci branili silne škode in poskrivali po ostalih gozdih, zaukazala je vlada, da se imajo vsi ostali gozdi popaliti in slednjič so tje poslali velikanske trume koz, ktere so imele skrbeti, da se ni noben vršiček zopet ozeleniti mogel. Sedaj je nekdanja zala Dalmacija silno tužna, suha in skalovita dežela, da jej ni kmalo para. Prija¬ telji koz zapomnite si in zapišite si to za uho. Spodnji Egipt je bil nekdaj nezdrav in le malo kedaj je je tam deževalo. Ko pa so na povelje ondotne vlade veliko milijonov dreves nasadili, dobili so dovolj dežja in oonebje se , je sploh dokaj zboljšalo. 72 Koliko bi lehko našteli takih dokazov, toda prepričani smo, da vsakter to veruje iz lastnega prepričanja. Vsi ti do¬ kazi pa dovolj jasno spričujejo, da so gozdi od narave odlo¬ čeni, vladati zračne razmere in nalive, kterim imajo, tako rekoč, dotična pota določiti. Pa tudi v zdravstvenem oziru so gozdi jako važni in pomenljivi. Eden najslavnejših zdravnikov, Lancisi po imenu, je pu¬ stil cele pokrajine pogozditi, da jih je s tem obvaroval pred vetrovi, ki so iz močvirnih mrzličastih krajev popred v te kraje prenašali nesrečno mrzlico. Rumena mrzlica se je v Filadelfiji vgnjezdila še le po tem, ko so ondetne gozde uničili. V najnovejših časih je slavni dr. Pettenkofer prav zani¬ miva sporočila priobčil, po kterih naznanja, da velikanski gozdi celo strašno kolero vstaviti zamorejo, da se ne širi na dalje v sosedne dežele. Gotovo je to zanimivo, in vredno po¬ sebne pozornosti in mnogih preiskav. Znano pa je tudi, da- se pošiljajo bolniki v kraje, ki so blizo gozdov, da tam vži- vati zamorejo dober in čist zrak. V dotiki z velikansko, prijetno naravo, oddaljeni od mestnih homatij zopet popravimo naše telesno in dušno zdravje; v tej dotiki in družbi najdemo zdravilo za vtrudeni duh in onemoglo telo. Y gozdnatih krajih se nahaja krepek narod z bistrim naravnim umom in čvrstim telesom, v mestih pa puhlo in oslabljeno ljudstvo. Ohraniti moremo tedaj gozde ne le zarad tega, da nam ne bodo naše peči po zimi mrzle ostale, ampak zarad tega tudi, da žile ljudskega življenja gorko in veselo in krepko v prihodnjem bijejo. Razun vsega tega, kar nam ljubi gozdi dajejo, pa ne smemo pozabiti, na bogate duševne darove, kteri iz gozdov v srca človeštva dohajajo. Gotovo je ni stvari, ki bi bila bolj sposobna, kakor gozd, velikost in lepoto stvarjenja v nas obu¬ diti. Kje zamoremo biti bolj navdušeni za iskreno in sveto misel, kakor ravno v zelenem gaju narave, v kterega jako ljubo in milo gleda lepo višnjevo nebo. Kje je skrivnopolna moč stvarjenja veča in zdatnejša, kakor ravno v gozdu, kjer iz majhnih zrnic postanejo velikanska, krasna drevesa? Kdor se je le kterikrat navžil sladkega gozdnega duha, :ae ceni gozd le kot kinč, ampak tudi kakor velevažno vez v naravi, ki je polna lepotinskih pomenov. Kakor nas v tnžni jeseni ravno gozdi spominjajo, da naše življenje tudi kmalo sstopi v jesen večnosti; tako tudi gotovo spomladi zbujeni gozdi s svojim novim kinčem nas navdušujejo k novemu de- 73 lovanji in veselju. Kako veselo je v zgodnjej spomladi za¬ gledati zeleno drevje, ki je po zimi mirno in tiho pričakovalo odrešenja. Pa tudi v lepozuanskem pomenu so gozdi važni. Mar ni prijetno za popotnika, ko je prehodil dolgočasne puste iu gole planjave, da njegovo trudno in tužno oko .zagleda zopet mile in krasne gozde; gotovo pa tudi umetnik hiti v gozdne kraje, ker tu ima najkrasnejše podobe, ktere naslika in krasno izdela. Drevesa gozda, kakor modra jelka, žalostna in tužna vrba, mila in prijazna slovenska lipa gotovo dajejo umetniku in slikarju dovolj pripravnega blaga. Pa tudi zima ne more popolnoma oropati gozdom nji¬ hove izvrstnosti; še predno pokrije z belo odejo cele pokrajine, še pripušča drevju imeti lepe nježne podobice, to je ivje, in ko je nemila zima vse s snegom pokrila, še prevzetna sme- reka s svojimi zelenimi vejami razveseljuje oko žalostnega Slovenca. Iz vsega tedaj vidimo, da gozd ni edino za to, nam ma¬ terialno koristiti, ampak da nam tudi naše srce navdušuje in blaznost človeštva požlahnuje. Saj nas tudi zgodovina spominja, kake velevažne stvari so se ravno v gozdih zgodile. Na košati gori Sinajski so bile priobčene postave; na oljski gori so za nas podučni spomini; od Kavkasusa so šli narodi in so se naselili v nove kraje itd. Ne glede na to, da pospešuje gozd klimatične razmere in rodovitnost zemlje, kako zaljša gozd ljudstvu cele dežele v fizičnem in duševnem stanu, razvidi se njegova korist že pri opazovanji, koliko dobičkov nam donaša les. Kdo sme tajiti, da les človeku ni najpotrebnišo blago? Lesa potrebuje, da zamore vzdigovati iz zemlje skrite zaklade, in lesa mora se poslužiti, če hoče nje storiti, da mu bodo koristni. Ker industrija v novejših časih tako napreduje in ker bo brez- dvomno vedno bolj tako, da se bo en del tesarskega lesa za orodje nadomestil z rudninami ali pa rečem, kojim je služil le najmočnejši les, pomagamo si zdajci s siabejšim. Lesa za kurjavo je sicer več baz n. pr. šota, premog, odpadki pri kmetijskem delu, vendar tega mi ne nahajamo povsod in ko bi bili ti pomočki tudi povsod, ne bi služili vsaj za nektere namene, kakor pekom i. t. d. Prezirati pa tudi ne'smemo, da sta premog m pozemelj- sko oglje ostanki nekdanjih tako imenovanih predavnih gozdov. Tam, kjer mi pridno izkopavamo premog, tam so stari ne¬ kdaj košato zaraščeni gozdi v enem obziru podobni, v drugem 74 različni od naših sedanjih gozdov. Niso bili podobni si v tem, da se po njih ni razlegalo lepo petje ptičev, da se v njih ni razprostiral prijetni duh dišečih cvetlic, kar se nasprotno na¬ haja v naših sedanjih gozdih. V nekdanjih gozdih se ni nahajalo hrastovje, ne bukovje, ne lepo dišeča lipa, ne belo- košata breza, iz kterih se dela premog, dalje se ni najdlo v njih visokih jagnjed in jelk, iz kterih obstajajo sedanji gozdi; a vendar se je naših gozdov prijelo nekoliko ostankov pred- davnih gozdov, čem bolj se množi omika, tem potrebnejši so gozdi zastran lesa. Ko bi se vse žlahtne rudnine rasto- pile, bi ljudem le malo škodovalo; da je pa ravno les tista snov, brez ktere bi človek ne mogel živeti, pokazale so se marsiktere skušnje. V Gronlandu moralo se je preseliti veliko moravskih bra¬ tov , ker jim ni dohajalo po morji nič plavljenega lesa. Kus je v starih letnicah zapazil, da je vladala v njegovem rojstnem kraji Baidenburg-u velika stiska, ravno ko je kraljevala kuga po istih krajih. Vse težave in stiske bi bili prestali, a ne¬ človečnosti, da jim niso dopeljavaii potrebnega lesa za kurjavo, niso mogli pretrpeti. V Manchi niso imeli čisto nič lesa za kurjavo, in kakor so se posluževali Arabci za kurjavo gnoja od velblodov 7 , tako so se posluževali zadnji govejega gnoja, da so ž njim kurili. V nekterih provincijah na južni Kusiji še dandanes ne poznajo druzega materijala za kurjavo kakor: posušeni gnoj, slamo in druga zelišča. Tudi na Francoskem so nektere okolice, ktere nemajo lesa in zatoraj morajo kuriti s travnatimi gručami. Prebivalci, ki žive blizo rek: Drake, Komanche in Durance, žive zastran pomanjkanja drv večidel na gorah in porabijo les za kurjavo, njih ležišča pa imajo po zimi pri ovcah, da jih grejejo. V Londonu mine malo ktera zima, da bi ne zmrznilo več ljudi. Iz sledečega vidimo, kako veljavo imajo gozdi in kako neobhodno potreben je les človeštvu. Bodisi kralj, bodisi kmetovalec, vsakteri se pritiska v hudej zimi rad k gorkej peči. Strmeti moramo, ako pomislimo, da stori gozd mrzlejšo zemljo sposobno, da se zamorejo na¬ seliti ljudje tudi na najmrzlejših krajih. V resnici čudno je, da se je duh človeški še le potem, ko je razvidel koristi lesa, povzdignil (postal gospodar čez zemljo). Predrzno vidimo ladij e (barke), ktere odpeljujejo blago iz ptujih dežel, vidimo cele dežele, ktere se žive le z brodarstvom. S čim pa bi se brodarstvo pospeševalo, ko bi ne imeli go¬ zdov in lesa, brez kojega ne nastane barka ? Pomislimo dalje, koliko lesa se potrebuje pri delanji železnic in tega tem več, čem bolj se delajo železnice na vse kraje. Neobhodno potreben 75 je les dalje k napravi telegrafa, kteri nam donaša sporočila hitro kakor blisk. Kupčije, obrtnije in industrije pospešujejo se le s pripomočjo gozdnega lesa. Ako pregledujemo raz¬ lične fabrike, bomo zapazili v njih manj ali več občudovanja vrednih reči, ki so vse narejene iz lesa. Tesarji, kolarji, mi¬ zarji itd. poslužujejo se le lesd; drugi rokodelci imajo zopet lesena orodja. Nobenemu ni treba dokazov, kako neobhodno potreben je les v vsakem obziru vsakterej fabriki. Dežele, v kverih se nahajajo kakor v Avstriji, v južni in severni Nem¬ čiji, v severni Ameriki gosti gozdje, iz kterih dobivamo dosti dobičkov in kteri pospešujejo kupčijo in so že zato prav ko¬ ristni, ker dajo revnejšim gozdnim prebivalcem mnogo zaslu¬ žiti. Tako je na Saksonskem kupčija z lesom prav imenitna. Za Sonenbergške igrače potrebuje se vsako leto okoli 19.000 sežnjev lesa; zanimljive so potem fabrike, v kterih se delajo zaboji, škatlje, okviri za table, vžgalni klinčki itd. in koliko potrebujejo Turingijanci, ki imajo čež 200 žag in večidel kup¬ čujejo z dilami. Tako je les v zvezi z vsakdanjim življenjem. Stol, na kojim sedimo; miza, pri koji pišemo in jemo; postelje, na kojih počivamo, so izdelane iz lesa in pomislimo posteljo, v ktero polože bogatega in revnega, iz česa je ta? odgovor: „iz lesa.“ Kazun lesa donaša nam gozd množino druzih reči, tako imenovanih stranskih reči, ki gotovo veliko veljajo; kteri so ti dobički, gotovo ni treba naštevati jih našim, bralcem. Ome¬ nimo le, koliko brsti dobivamo iz naših gostih gozdev. Dalje koliko veljavo ima skorja dreves in brezštevilne rastime, ki jih rabimo za naše zdravje. Zalibcg nahajamo med ljudstvom, da om' teh majhnih, pa zelo važnih malenkostih ne porabijo, in njih puste segniti v gozdih, kar gotovo tudi pospešuje rast drevja. Milijone ljudi grede skozi gozde, vide bukovo, hrastovo, smerekovo in jelkovo listje, se začudujejo lepemu mahu, po kterem stepajo, a nobeden ne zapopade, da bi trpeče odstra- njenje gozde sčasoma popolnoma uničilo, tako, da bi tam,, kjer stoje lepi gozdi postala, pusta puščava. Le ako previdno ravnamo z našimi gozdi, ako jim ne odstranimo popolnoma njih odeje, smemo upati, da bodo naši gozdi vedno krasnejši, in videli bomo tudi, kako se bo po¬ speševala rast. . . V gozdarstvu se bomo učili, kako naj gozd izi ejamo, oskrbujemo in kako njegove pridelke vspešno rabimo. Gozdar ima opraviti z večletnimi rastlinami, ki potrebujejo mnogo let, 76 da dajejo kak dobiček; pa tudi zato le malo oskrbovanja in obdelovanja zahtevajo. V 100 letih gozd le enkrat izsekavamo. Taki pridelki zemljo veliko manj izmolzujejo, kakor poljski pridelki. Z globoko segajočimi koreninami iščejo gozdna dre¬ vesa vsak zaklad redilnih tvarin v zemlji, kjer najdejo dokaj potrebnega živeža, do kojega ne morejo dospeti poljske, žitne rastline. Gozdna drevesa zemljo le malo izmolzujejo in prav zaradi ravnokar navedenega vzroka, posebno če v gozdu ne jemljemo in ne grabimo od dreves odpadlega listja. Če pa listje grabimo, potem že več hrane iz zemlje poide, ker listje ima veliko več pepelnatih obstojnih delov, kakor les. O veliki važnosti listja bomo pozneje kaj več govorili. Na zemljišči, ktero za poljedeljstvo nič kaj ne ugaja, morejo jako dobro rasti gozdna drevesa; prav zaradi tega je gozd velevažen, ker more posestniku dajati še kak dobiček, ko bi sicer dotičaa zemlja pusta, neplodonosna ostala. Sicer tudi gozdnim drevesom ugaja primerno dobra lega zemlje, kakor zopet bolje ustreza suha zemlja tej, vlažna zemlja zopet drugi gozdni rastlini. Vse strme lege se zelo težavno obde¬ lujejo, a za gozd so jako pripravne, ker razun primerne po¬ rabe zemljišča obvarujejo, da hudi nalivi ne vdero že tako pičlo množino gornje zemlje. Prav tako je odvisno in važno, ali je gozd v senčni ali solneni legi; v posledni bode se gotovo bolje razvijal, kakor v prvi, v kteri pa navadno vspešnejši rase zaradi obilne vlažnosti, čeravno se le bolj počasi raz¬ vija. Doline med gorami so navadno dobre za gozdorejo, ker so obvarovane pred mrzlimi vetrovi, kteri posebno mladim drevescem škodujejo. Razvidi se tedaj, da je zemlja, lega in obnebje glavni pogoj vspešne gozdoreje. Globokeja je zemlja, boljša je za gozd, ker toliko bolj se morejo razprostirati ko¬ renine v njej. Ni pa treba, da bi bila vsa zemlja, noter do globočine dobra, rodovitna; dovolj je, če je tudi kamenita, da namreč more najti med kamninami in skalovjem korenina rahlega prostora, v kterern se globoko razvijati more. V taki močni zemlji drevesa le redkokrat suše trpe. Drevesa, ki so globoko v spodnjih plasteh vkoreninjena, skoraj nikdar ne usahnejo, med tem ko druge poljske rastline, ktere le plitvo rasejo, zaradi pomanjkanja vlažnosti vsahniti morejo. Prav trde učeni gozdarji, da je glavna lastnost gozdne z milje ta, da je primerno vlažna. Treba tedaj varovati, da jej ostane ohranjena gornja prsteninska odeja. Tudi obnebje ugaja enemu drevju bolj, nego drugemu; kajti vsa druga drevesa nahajamo na jugu, kakor na Severju. Nizko nad morskim površjem na¬ hajamo kostanj. kjer mecesen ne živi; ta pa 1000 čevljev nad 77 morskim površjem začenja vspešno rasti, kjer kostanja ni, kajti zastonj iščemo kostanja ali fige na Severju. Najviše sega mecesen, hribski javor, jelka in breza. Predno pa se učimo, gozde oskrbovati, moramo se sezna¬ niti z gozdnimi drevesi, ter je razdeliti v dva glavna od¬ delka: to je: 1 i s t o v c e, n. pr. bukev in šilovce, n. pr. smreka. Listnato drevje zgubi po zimi perje, zahteva milejšo ob¬ nebje in boljšo zemljo kakor šilovci. Za kurjavo je listnato drevje bolj sposobno, kakor so šilovci. Listovci. I. Hrast. (Bob, Guercus.) Navadni hrast, tudi lužnik (Quercus pedunculata) ime¬ novan, ima močne, globoko segajoče korenine in posebno čvrsta je srčna korenina. Prav enako korenino ima tudi hiti k (Quercus sessiliflora'i, a razločuje se od prvega, da ima sad na zelo kratkem peceljnu, kr ima prvi sad vedno na prav dolgem; nasprotno pa ima perje lužnik s prav kratkim, Iutik pa s prav dolgim peeeljem. Lužnik zraste jako velik tako, da more 120 čevljev visok biti. Posebno mu ugaja frišna debelopla- stasta zemija, pa tudi v težki ilovici zamore še dobro rasii, ljubi milo obnebje, čeravno še vspešno raste v pokrajinah, kjer ne more več trta živeti. Postane več sto (400—500) let star, a doraste vendar že s 120 leti; to je, da pozneje nema toliko prirastka, da bi bilo umno, ga še dalje pustiti v gozdu. Skorjo ima do 20 leta gladko in svitlo, ktera je polna grenke zsgoitnosti, pozneje pa postane trda in grbančasta. Listja nema ravno veliko, zato tudi tla malo obsenčuje. Še le 60 let star hrast začenja roditi saa; cvetje se z listjem vred prikaže meseca aprila in želod jeseni dozori; obrodi pa vendar malo¬ kdaj prav bogato. Prav izvrstno in množno poganja iz mladik. V imadosti raste hrast precej hitro; pozneje pa raste počasi, pa bogato debeli. Mraz večkrat posmodi miado njegovo perje, Hrastu škoduje zmrzlina in tako je tudi gnjilobi pod¬ vržen ; nič pa mu ne more škodovati vihar; ker ima globoko korenino, prav ta lastnost ga dela sposobnega za kraje, kjer divjd vihar in burja. Njegov les je izvrsten, gost , trden m trpežen za stavbe. Posebno ga cenijo pri izdelovanji bark m ladij. Tudi izdelujejo iz njegovega lesu najboljše sode. Za kurjavo pa je le srednje vrednosti. Njegovo seme (želod) je 78 prav dobra krma. da se pitajo svinje; žice, ktere postajajo po dobu neke žične ose in njegovo skorjo rabijo usnjarji kot čreslo; vsled tega imamo prav dobre stranske dohodke od tega drevesa. Pa tudi zgodaj spomladi, ko pomanjkuje kmetu krme za stradajočo živino, je hrastovo zelenje kmetovalcu zdatna pomoč. Lutik malokdaj tako visok zraste, je bolj zadostljiv ter more v slabejih zemljah in peščeninah dovolj dobro rasti. Njegov les je gost, v tem je pa slabši, ker nema žic, koža je pa boljša za čreslo. Cer fOuer c us ceris) ljubi nekoliko bolj južno podnebje; njegove korenine niso tako globoke, kakor pri že omenjenih. Njegovo deblo je ravniše in tudi veje bolj obsenčujejo tla. Cer raste hitro in more z 80 leti biti že doraščen. Njegov les je za kurjavo boljši, za stavbo pa slabeji od prejšnjih. Prav krepne poganja na novem zemljišči in še v tem se raz- ličuje od prvih dveh, da njegov želod še le za 18 mesecev po cvetji dozori. 2. Bukev. Bukev (Pa gus silvatica) kaj rada v duižbi raste; zato nahajamo cele bukove gozde. Korenin nema prav globokih, vendar dosta debelih in močnih. Deblo je gladko, polnolesno ter 100 čevljev visoko; skorja ostane vedno gladka in tenka. Listja ima mnogo, tedaj močno obsenčuje zemljo. 60 let stara začenja roditi seme, kterega malokdaj prav mnogo obrodi tako, da moremo v 10 letih le enkrat pričakovati obilnega žira; cveti navadno koncem aprila in pričetkom maja, dozori pa meseca oktobra ter potem odpade. Posebne moči, da bi po¬ ganjala, nema in še to le malo let ohrani. V ilovčii zremlji dobro stori, ako ni močvirna; neljubša jej je pa apnena zemlja; prav tako ljubi tudi vlažno obnebje. V prvi mladosti jej zelo škodujejo pomladanski mrazi. Dokler je mlada, mora imeti senco, ker jo more prevroče solnce uničiti. V prvih 10 letih le počasi raste, a potem hitreje, dokler z 80 leti do¬ seže največo vrednost. Les je težak in za kurjavo najsposob¬ nejši; pa tudi za napravo raznoterega orodja je najbolj spo¬ soben. Žir je dobra krma, s ktero pitamo svinje; tudi olje izdeljujejo iz njega. 3. Gaber (Carpinus betulus). Njegovo deblo ni nikdar prav okroglo, tudi nikdar visoko ne zraste. Že v zgodnji mladosti (20 let star) obilno semena obrodi, ktero do jeseni dozori, po zimi potem odpada in na- 79 vadno še le drugo pomlad cveti. Prav izvrstno in močno po¬ ganja, ktero moč mnogo let ohrani. V prvi mladosti le počasi raste, a množi se do 60 leta Le v debeli in močni zemlji zraste debel gaber; izvrstni les kolarji posebno čislajo; pa tudi za kurjavo je jako sposoben in dober. Listje daje po¬ sebno ovcam dobro krmo. 4. Breza (Betula alba) ima le plitve korenine in deblo le redkokrat-prav ravno. Njena skorja je v mladosti bela in gladka, v starosti pa postane zelo grbasta. Ker ima le redke veje, obsenčuje tla prav slabo in zaradi tega zemljo kvari. Komaj 15 let stara že rodi seme. Breza je severno drevo, kjer se tudi, kakor n. pr. na Ruskem nahaja v celih gozdih. Ljubi bolj suho peščeno ali apneno zemljo; sploh jej pa vsaktera, še tako slaba zemlja ugaja; v prvi mladosti ne trpi obsenčenja, ampak svitlo stališče jej je neobhodno potrebno. 60 let stara najviše doraste. Posebne poganjajoče moči breza nema. Iz brezovega lesa napravljajo raznovrstna gospodarska orodja; kolarji ga posebno čislajo. Iz mladih brez izdelujejo prav dobre obroče; iz vršičnih vej pa vežejo metle in nekdaj bile so mladini hudi strah. Za kur¬ javo je breza jako dobra. Na Ruskem rabijo njeno skorjo celo za čreslovino; iz njenega soka pa dobe sladkor, iz kterega napravijo žganje. 5. Brest (Uimus campestris) raste kaj rad sam zase in le malokdaj se nahajajo celi brestovi gozdi. Brest napravlja globoke in daleč segajoče korenine. Meseca marcija cvete ,. ko še perja ni, in 40 let star začenja seme roditi, ktero ne kali kaj rado; seme dozori meseca junija in precej odpade. Brest kaj močno poganja. Brest raste v prav dobri, močni in debeli zemlji; v rodo¬ vitnih nižinah in dolinah postane velikansk, raste hitro. V prvi mladosti trpi obsenčenje in v 100 letih doseže največji prirastek. Y laporasti zemlji rad raste, v suhih plitvih zem¬ ljah pa ne strpi. Les je za kurjavo dober, izvrsten pa za kolarsko orodje. Najbolj mu škodujejo listne uši, tudi zver mu ne prizanaša v mladosti. 6. Jesen (Fraxinus excelsior). Tudi jesen raste rad na odprtih prostorih , ljubi vlažno zemljo in živi v suhi zemlji le tedaj še vspešno, če je na 80 debelo nanešena. Jesen napravlja globoko in čvrsto koreniko; deblo je navadno ravno in polnoletno. Zemljo le' malo obsenčuje. Cveti navadno meseca aprila, ko še ni ozelenel; seme dozori meseca oktobra ter odpade, a kali še le drugo leto. V mladosti ne zahteva varstva, raste hitro in more clo 100 let star po¬ stati. V dobri rodovitni zemlji do 120' visok zraste. Mlado njegovo listje večkrat pozni pomladanski mraz poškoduje, dalje mu je nadležna tudi španska muha, ki njegovo perje objeda. Iz štora poganja jesen čvrste in lepe mladike. Jesenov les je prav dober za kurjavo in še boljši pa za napravo kmetij¬ skega orodja. Listje njegovo je za živino dobra in tečna krma. 7. Jelša (Alnus). Jelše poznamo dve plemeni: Orna jelša ima črno skorjo in okroglasto, gladko perje. Bela jelša ima pa belo skorjo in špičasto, na spodnji strani kosmato perje. Jelša ljubi mokrotno zemljo, črna jelša celo v prav mokri in močvirni zemlji dobro stori, da je le dovolj globoka; bela jelša pa more tudi še v bolj suhih legah še dosta rasti, črno jelšo nahajamo ob potokih in močvirjih, belo pa tudi po visokih hribih. V še tako mrzlem obnebji prestane jelša vse nezgode. Korenine jelše se le plitvo razprostirajo; le črna jelša ima okroglo ravno deblo, bela ne. Jelša prav hitro raste. V mladosti ne zahteva ni- kakoršne brambe in je jako trpežljiva. 15—25 let stara že rodi seme. Cveti meseca februarja, ko še ni nobenega zelenja na njej. Seme dozori meseca oktobra in še pred zimo odleti. Če hočemo dobiti jelšino seme, moramo nabirati njene češarke kmalo jeseni, da se posuše, in da izpade seme iz njih. Jelša ima izvrstno rodilno moč; brezštevilne mladike zrastejo iz štora in korenik; poslednje so posebno pripravne za presajanje. Mladike žen<5 iz porobka , če se je deblo tudi pred 20 letom posekalo, je tedaj jako pripravno za nizki gozd. Jelši škoduje le mraz. Komaj 40—60 let stara doseže največi prirastek. Jelša je kaj pripravno drevo , s kterim moremo obrežje po¬ tokov in druga mokra zemljišča zasaditi in tako vspešno porabiti. Jelšev les je prav dober pri stavbah, ki so vedno pod vodo. Drva bele jelše so dobra za oglje, ki je bolje od hra¬ stovega ali jelovega. Iz skorje napravlja se črna barva, pa tudi kot črešlo se posebno skorja črne jelše prodaja. 81 8. Topol (Populus). Tudi to drevo se redkokrat nahaja v celih gozdih. Na¬ hajamo jih več sort. Trepetlika (Populus tremula) poganja mladike tudi iz korenjne. Črni topol (Populus nigra) se posebno v tem odlikuje, da raste v zelo revnih peščenih zemljah. Že mesca marca cveti in mesca maja dozori seme, ktero koj odpade. Seme topolovo je majhino in z belo volno zavito. Seme rodi že v dvajsetem letu, iz kterega se morejo mladi topoli izrejati; navadno se pa ne izrejajo iz semena, ampak iz mladik, ka- koršnih prav veliko poganjajo iz porobkov in korenin; take mladike se rade primejo in tudi rade rastejo. V puščavi to¬ pol nerad stoji. Mlad ne mara obsenčenja; napravlja le plitve korenine. 50--60 let star je že zrel, da se poseka. Izmed vseh dreves gotovo topol najhitreje raste in more velikansko visokost doseči. Topolov les je za kurjavo in stavbo le malo vreden, bolj ga pa čislajo podobarji, da izdelujejo iz njega kipe. Dokler je topol mlad in ima še mehke mladike, mu zverina dokaj škoduje, ktera kaj rada ogrize mladike. 9. Vrba (Salix). Vrb poznamo več plemen: Bela vrba (salix alba), lom¬ ljiva vrba (salix fragilis), beka (salix purpurea) in pFetna vrba (salix viminalis). Ob potokih in rekah se vrbe prav rade zarejajo, ker jim je vlažna, nekoliko mokrotna zemlja najljubša. Ker iz štora zel<5 hitro poganja, je kaj pripravna za nizki gozd; pa je tudi trpežna. Pomljajuje se navadno po mladikah. Vrba ima sicer dalječ raztegajoče se korenine, ki so navadno plitve; njeno deblo je redko ravno, ker je navadno zelo vejasto. Komaj deset let stara že rodi seme. V mladosti raste hitro in ne more trpeti obsenčenja. Vrba malokdaj postane stara, ker ■začne kmalo v deblu trohneti. Les je mehak in malo vreden za kurjavo; boljše vrednosti so njene, veje, iz kterih se pleto koši, korbe in lične canjice. Prav bi bilo, da bi zasajali ob potokih in drugih vlažnih krajih vrbo (salis viminalis), ki daje prav dobre vejice, sposobne za vsaktero pletenje. Posebno fine vejice daje tudi plezajoča vrba (salis. repens), iz ktere se morejo najlineji koški plesti, ki se za. visoko ceno prodajajo po mestih. Na vsaki kmetiji potrebujejo se koši; prav bi bilo , da bi vsaka kmetija imela nekoliko vrb , od kojih bi Umni kmetovalec. 82 se protje obrezavalo ter potem po zimi od domačih hlapcev vsi za gospodarstvo potrebni koši izpletali. Dolge in tanke vrbove vejice so posebno cenjene ; take pa moremo odgojevati, če zasajamo dotično vrbo v dobro vlažno zemljo. Na zemlji, ktera se z vodo pomaka, moremo prav dobre vrbe od¬ gojevati. V nizkem gozdu bi zamogle vrbe dokaj dohodkov dati, čeravno njene butare niso posebno vredne za kurjavo. Za kurjavo peči pa, v kterih se peče kruh, naše gospodinje obraj- tajo take butare. 10. Akacija (Robinea pseudoacacia) ne trpi obsenčenja v mladosti, njene korenine se dalječ na vse strani razprostirajo, zaradi tega je poljedelcem neljuba, ker se zasajena ob mejah razširi v sredo njive in polja, kjer iz korenine zopet mladike požene. Akacija se prav lehko po- množuje po semenu, koreninah in mladikah. Deblo ni prav ravno in vejasto, ter zemljo zaradi pičlega listja le malo obsenčuje. Akacija ljubi milo obnebje, manj pa zahteva od zemlje, ker prav dobro raste v revni kameniti in suhi zemlji, da more le korenine razprostreti. V mladosti prav hitro raste, vendar posebno stara ne postane. Njeno perje pozno pomladi ozeleni, meseca junija cveti in oktobra seme dozori, ki ostane navadno čez zimo na deblu. Njeno cvetje je čbelicam pri¬ ljubljena paša. Les je jako trpežen in trd, zato ga rokodelci prav čislajo; pa tudi za kurjavo je dober. Ker iz debla rada poganja mladike , more se kaj vspešno odgojevati v nizkem gozdu, da more trtorejec vso potrebno množino kolov za no- grade dobiti, ki so jako trpežni in dobri. V mladosti njeno kožo zverina kaj rada objeda. Ker ima na mladikah tudi trnje, je dobra za žive meje. II. Javor (Acer). Javorja je več vrst: Javor hribski (Acer pseudoplatanus), .spi čaj to listnati javor (Acer platanoides) in poljski javor (Acer campestris). Gozdni javor ima močne stranske korenine in lepo okroglo deblo. Njegova koža je gladka in fina, v vrhu je široko razraščen, tedaj zemljo dobro obsenčuje. Mesca aprila ozeleni ter kmalo potem tudi cveti. Z 20. leti začenja roditi seme, ki dozori meseca oktobra ter pozno po zimi odpade. Dokler je mlad, poganja krepko iz štora. V mladosti ne po¬ trebuje obsenčenja, a pomladanski mrazi mu dokaj škodujejo. sa 60 let star doseže največi prirastek, tako, da se mora do 80. leta posekati. Javor ljubi vlažno obnebje in debelo zemljo. Hribski javor more v prav visokih gorah ia hribih ge rasti ter večkrat spremljaje bukev v-visokih gorah. Hribski javor ima okroglo seme in v tem ga moramo tadi razločevati in poznavati od špičastega javorja, ki ima ploščasto stisnjeno seme. Les kribskega javorja je jako dober ia tudi za izdelo¬ vanje raznega orodja, posebno pohištva sposoben. Njegovo listje je za ovce dobra krma; sok ima pa veliko sladkorja v sebi. Špičasti javor ne raste tako hitro kakor prvi, a rasti more v še suhih zemljah. Poljski javor nikdar visok ne zraste in je vedno le grmu podoben. Odlikuje se v tem, da krepko poganja, zato je kaj pripraven za nizki gozd in za žive meje ; tudi je njegov les boljši od hribskega javorja ter posebno kolarjem priljubljen. Javor moramo zasajati vsikdar v odprtih prostorih. Javorjev les je v kupčiji čislan; iz njega izdelujejo lesapilnice, kolerane, diljico. Prav bi bilo tedaj, da bi ga gospodarji pogostoma zarejali v gozdu. Še na to moramo opozoriti, da se živina ne pase v gozdih, kjer so mladi javorji, ker goveda obje kaj rada njegovo perje in mladike. 12. Lipa (Tilia grandi- in parvifolia). Lipa, Slovanom priljubljeno in sveto drevo, raste hitro ter se v tem posebno odlikuje, da hitro poganja mladike iz štora. Le v hladni ia bogati zemlji lepo raste ter postane krasno drevo, ki je polno lepozolenega perja in daje prav košato senco; pa tudi v bolj suhih legah more rasti. Cvetje lipovo je bučelicam najizvrstnejša paša, iz kojega nabirajo med, ki ga lekarji visoko cenijo. Zato nastavljajo čebelarji posebne naklade s praznim satovjem ob času lipovega cvetja, da ga bučele napolnijo z lipovim strdom. Cvetje je tudi kot zdravilni čaj gotovo vsakemu znan. Prav bi bilo , da bi ga vsaka družina nekoliko nabrala, ker se človek po nijednem čaji tako lehko ne poti, kot po lipovem. Perje je ovcam priljubljena krma. Les je za kurjavo le srednje vrednosti, tembolj pa ga čislajo podobarji, ki izdelujejo iz njega najlepše. kipe. Njena znotrajna koža d& izvrstno ličje, ki ga sadjerejec pri cepljenji dobro porabi. 13 Kostanj (Castanea vesca) je drevo bolj južnih dežel in morda manj visoko sega,, kakor trta (vinska). Ker dobro poganja iz štora, je dober in pri- 6 * 84 meren za izrejo v nizkem gozdu. Suka zemlja mu je najljubša. Tudi v kamenitem, a dovolj razpokanem zemljišču more dobro rasti. Kostanj ne rase hitro in dorase še le v 100 letih in čez. Cveti po kresu in njegovo seme dozoruje meseca oktobra, ki je gotovo vsem dobro znano, saj se ravno zaradi sadu, posebno žlahtni kostanj čisla, ki je tečna, a težko prebavljiva jed. Posebno laški kostanj, ki je debeleji od našega, je v kupčiji čislan ter pod imenom ,baronni“ pečen prodajan. Les je luknjičast in manj trd od hrastovega, vendar še sposoben za napravo sodov. Za kurjavo je pa bolji od hrastovega. Divji kostanj (Aesculus hvpocastanum) raste tudi v severnih pokrajinah. Zaradi njegovega košatega perja, ki dela kaj lepo senco, ga vrtnarji radi zasajajo v drevoredih. Pa tudi njegovo seme je dobro, posebno za živinsko krmo, ker ima v sebi dokaj redilnih tvarin. 14. Platan (Platanus orientalis). Tudi to lepo drevo ljubi milejše obnebje, ki more v dobri, globoki srednje-vlažni zemlji velikansko drevo postati, kakoršno se le malokdaj nahaja. Ze v tem, da hitro rase, se to drevo pred drugimi odlikuje; ima pa še posebno moč, pomlajevati se tako, da se more celo po mladikah pomlajevati. Les je težak in gost, prav dober za orodje in kurjavo. 15. Oreh (Juglans regia) je gotovo vsem Slovencem znan, ki sicer ne raste divje v gozdih. Še vse premalo je razširjeno to drevo, ki ima prav odlične lastnosti. Oreh sicer večkrat pozebe pomladi, ker je zelo občutljiv, vendar moremo računiti, da saj vsako tretje leto bogato obrodi; na starejih orehih moramo do pet mernikov orehov dobiti, ki se lehko po 1gold. mernik proda. Ko je pa oreh star, more se spodkopati in posekati in za visoko ceno prodati, ker nič redkega ni, ako se preda močno orehovo deblo za 50 gold. Iz orehovih čokov izdelujejo lesopilnice, najfineje in draže fornirje. Oreh more tudi v ka- meniti zemlji vspešno rasti, da je le dovolj zemeljske plasti, v kteri more razprostirati svoje korenine. Oreh bi bil tedaj primerno drevo za kameniti kras, kjer se med skalovjem dokaj dobre zemlje nahaja. Tu hočemo vvrstiti nekatera 85 Grmovja. Grmovje raste le počasi in je v velikih gozdih zelo nadležno, čeravno se med njim nahajajo tudi nektere rastline, ki.morejo dokaj dobička prinašati, ako jih umni gozdar ed- gojuje ter oskrbuje. Tak grm je: I. Leska (Corylus Aveilana). Kot gozdna rastlina je posebno v tem koristna, da iz njenih mladik napravljajo najboljše obroče kakor tudi iz nje¬ nih mladik delajo vitre, s kojimi pleto kmetovalci potrebne koše (berače). Leska cveti zgodaj pomladi in njen sad dozori že meseca avgusta. Komaj 6—8 let stara že rodi seme; če¬ ravno veliko starost doseže, ostane vendar le nizka (grm). Leska dobro poganja in se more vsakih 10 let obsekavati. 2. Beli trn (Crategus oxyacantha) je v gozdu dokaj siten grm, bolj ga cenijo kmetovalci, ker napravljajo ž njim izvrstne žive meje. 3. Dren (Cornus mascula) daje prav izvrsten trd les, iz kterega morejo najtrje zobje za grablje napravljati. Tudi sad — blizo češnjam podobni der- nulji, so porabljivi. Prav bi bilo, da bi to grmovje zasajal vsak gospodar; dajalo bi mu izvrsten les za orodje. 4. Brinje (Juniperus communis) gotovo vsakemu znano grmovje, ki ga vidimo rasti, po go- lavah pašnikov. Brinje raste vedno v dobri zemlji, je tedaj znamenje, da je ona zemlja sposobna za bor, smreko itd. Bor ga bode prav izvrstno nadomestil. Sicer pa daje lep les, iz kterega se žge sloveči „brinjevec“. 5. Bezeg (Sambucus raeemosa) se tudi nahaja sem ter tje po gozdih kot neljub gost. Les je malo vreden, cvet pa da dobiček, ker se iz njega kuha zdra¬ vilen čaj. 86 6. Krhiika raste v vlažnih mejah in poganja prav krepke mladike iz vej. Iz lesa se napravlja oglje, ktero se posebno potrebuje, da se dela smodnik ali strelni prah. Še bi moral navesti nektere pltvelne gozdne rastline, kakor: malniče, navadno trnje, borovnice, ki, posebno poslednje, morajo v gozdu dokaj škodovati, ker se sel<5 gosto zaraščajo, da zrak ne more do zemlje. Zaradi po- mankanja zraka v zemlji postane časoma kisla prsteninska, ki drevesom brani rasti. Treba tedaj borovnice v gozdih za¬ treti! Prav škodljiva plevelna rastlina v gozdih je tudi ber- šlan, ki.se ovija po deblih dreves. Vres j e se tudi zelo zarašča in more tako gozdoreji škodovati. Tudi praprot, m&h in trave morajo gozdu škodovati, najbolj pa mah. Bodkovci, tudi šilovci ali črni gozd imenovani, se odlikujejo odlistoveev, da imajo drugače listje, ktero je tudi po zimi vedno zeleno. Tudi ne poganjajo mladik iz štora ; seme imajo v posebnih češarkih in je navadno perutničasto. Bodkovci tudi navadno nemajo tako globokih korenin kakor listovci, napravljajo lepo, ravno deblo, ki ni vejasto. Zadostuje jim še revneja, plitva zemlja, ktere listovci ne ljubijo. Mraz jim v mladosti kaj malo ško¬ duje , a tembolj jih nadlegujejo mnogovrstni sovražniki , po¬ sebno iz reda kebrov, n. pr. zakožni keber itd. I. Jelka (hoja, Abies pectinata) zahteva izmed vseh bodkovcev najbolj močno globoko zemljo. Vlažna, glinasta, debeloplastasta zemlja jej je najljubša. Mladim rastlinicam pomladi škoduje slana, po leti pa vro¬ čina, zato zahteva v prvi mladosti brarnbo in kaj rada raste pred starimi hojami in drugimi drevesi. V prvih petih letih jelka kaj počasi raste in še le čez 20 let se začenja hitreje razvijati ter raste potem vspešno cd 120 do 200 let in po¬ stane velikansko, zalo drevo, ki more tudi 180' visoko, in se- ženj (v promeru) široko postati. Korenine napravlja krepke in jih daleko razprostira. Ker z njenih vej listje ne odpada vsako leto, novo pa vedno poganja, dela košato senco. Njeno listje je plošnato , zgoraj lepo zeleno, spodaj pa bolj sivo. Jelka cveti mesca maja in^jeseni dozore češarki, iz kterih seme kmalo potem odleti. Češarki stoje na gornji strani vej 87 na veršičkih, navadno po koncu (kviško). Ko seme dozori in izleti, odlupijo se tudi luščine, da ostane na veji le še sred¬ nji storžek, ki komaj čez nekaj mesecev potem odpade. Jel- kino seme zelo revno kali; kajti skušnje uče , da komaj po¬ lovica semena dobro kali. Tudi je njeno seme prav težko hraniti. 80 let stara začne komaj roditi, in rodi dolgo Sasa, ker je mrčesi ne nadlegujejo tako kakor smreko in bor; tudi silni vetrovi jej niso toliko škodljivi, ko smreki. Ce se tudi kak vrhiček posuši, se kmalo zopet popravi, ker požene nov mesto njega. Les je trpežen in gibčen, a pomanjkuje mu smole, ktera se samo v njeni koži nahaja. Najhujša njena bolezen je rak in najnevarnejši sovražnik jej je nuna; tudi lubadni kukec ali zakožni črv ji more biti škodljiv. Še na to naj opomnim, da se ne sme grabiti z železnimi grabljami v hojnih gozdih , ker dela pod vrhom zemlje tanjke koreninice, ako so te ranjene, hirajo tudi jelke. Hoja daje prav dober les za stavbo in tudi za kurjavo je precej dober. Prav zarad lastnosti, da se lepo in lehko kolje, je njen les priljubljen. Listje je za nasteljo boljše od smrekovega, ki je bolj trdo in špičasto. 2. Smreka (Abies exce!sa ali Pinus abies) je tudi zmerom zelena in ima štirivoglato listje, ki okoli vej čepi. Nahaja se po ravninah, a tudi v visokih gorah navadno v veliki množini. Njej je najljubša bolj rahla, a dovolj močna zemlja, ktera mora biti tudi dovolj vlažna. Na suhem vročem svetu ne more rasti. Ker napravlja le plitve korenine, more njej zadostovati bolj revna plitva zemlja, a biti jnora do¬ volj vlažna. Prav zaradi plitvih korenin je v vedni nevarnosti pred silnimi vetrovi; deblo raste ravno in je polnolesno. Veje so goste, ker od več let se nahaja od njih listje, napravlja krepko senco, ki blagodejno upljiva na dobroto zemlje. Mraz jej nič ne škoduje, ker celo nad 8000 čevljev visokih planinah jo nahajamo. V mladosti raste počasi in je občutljiva pred mrazom. Smreka cveti meseca maja in jeseni dozori seme ter pozno po zimi odleti, prazni češarki pa ostanejo _ do pozne jeseni na vejah. Ob cvetju stoje češarki po koncu in so rudečkasti, po cvetji so pa obešeni. Smrekovi češarki se razločujejo od trn¬ jevih, da so bolj tanjki in da izpada seme iz njih, brez da bi se lušili ter padajo potem, ko je že seme izletelo, jz njih celi češarki z dreves. Smrekovo seme je črnikasto^ in ima tanjke perutnice ter more prav zaradi teh dalječ odleteti od 88 drevesa. 50 let stara rodi seme, 80 let stara doseže največi prirastek; vendar pa more par sto let stara postati. Zelo ne¬ varen sovražnik jej je smrekova gosenica , ki objeda njeno listje ter se poslednjič zaprede v listje: iz mešička zleze metulj. ki stori potem novo zalego. Metulj leta le po noči okoli. Nevaren je smreki tudi kukee. Les smrekov se hvali, ker se lepo cepi in dilje njene so po celem svetu v kupčiji,, kakor je tudi njen les za stavbo sploh obče porabljen; skorja se prodaja za čreslo in smolo rabijo čevljarji. Smolo pa smemo jemati smrekam le tedaj, ko so doraščene in ko kmalo pri¬ dejo na vrsto za posekavanje in svetovati je, da bi se ta do¬ biček le v zadnjem letu od smrek iskal. Napravi se v ta namen po dolgosti smreke vrez , iz kojega se izceja smola. Nikdar se pa to ne sme zgoditi pri mladih drevesih, da ne začno -gojiti in sušiti se. Za kurjavo je smrekov les dostojno vreden. Iz prav lepih smrekovih desk delajo tudi gosli. 3. Bor (Pinus) ima podolgasto špičasto listje; poznamo ga več plemen, odli¬ kujejo se pa vsa v tem , da so zadostljivi in da rastejo v še revni peščeni zemlji, v kteri sicer nikdar posebne velikosti ne dosežejo; če pa dobe globoko, dobro zemljo, napravljajo kaj lepe gozde. Bor rase tako dobro v južnih, kakor v severnih •deželah. Od posameznih borov govorimo prvo o a) belem boru (Pinus silvestris), ki napravlja močno globoko srčno korenino. Bor nikdar ne napravlja tako lepega ravnega in visokega debla, ki je vejasto in posebno v starosti z močno razpokano skorjo pokrito. Listje ostaja 3—4 leta na mladikah in je bolj svitle barve. Bor raste prav hitro in more v neugodnejih legah v 30—40 letih doseči največi pri¬ rastek; v dobri zemlji pa ugodno raste do 80 let. Bor je v prvi mladosti zelo občutljiv in mu vročina dokaj škoduje; po nikaksm pa ne more trpeti obsenčenja. Cveti meseca maja, ■a seme dozori še le prihodnjega leta meseca oktobra, ter na pomlad potem iz češarkov izleti; češarki pa še eno leto na 'vejah ostanejo. Seme je lehko in ima perutnice ter more aa- Iječ proč od materinega drevesa odleteti. Seme kmalo začenja roditi, kajti 15—20 let star bor že obilno rodi. Bor v mladosti ne more trpeti obsenčenja, zato treba na to paziti pri po¬ mlajevanji gozdov. Zelo pa ima bor trpeti pred raznimi mer- čes; in posebno ga nadleguje borova gosenica, ki mu posebno veje in listje objeda. V odpadlem listji se gosenice kaj rade szapredajo; zato je prav, da se v takem slučaji vse listje do 89 čistega pograbi in sežge, ker sicer se gosenice zapredejo v mešičke, iz kojih izležejo metulji, ki novo zalego napravljajo. Ti metulji letajo le po noči okoli in tedaj polagajo jajČica v staro skorjo. Najbolj pa je nevaren boru zakožni črv, o kfcerem bomo pozneje natančneje govorili. Dalje boru škoduje tudi sneg, ki mnogokrat polomi njegove krhke mlade veje. Borov les je trden in dober za stavbo, ker je poln smole, tudi za stavbe pod vodo: od njega dobivamo tudi smolo, terpentin in črne saje. Pa tudi za kurjavo njegov les ni preslab, ker prav dobro gori; še celo oglje dovolj hvalijo. b) Orni bor (Pinus austriaca) more tudi v prav plitvi zemlji vspešno rasti, če je le gornja zemlja dovolj dobra, da more v njej razprostirati gornje korenine. Črni bor ne zraste tako visok, kakor beli 'bor), od kojega se razločuje v tem, da ima bolj črnikasto skorjo in temno zeleno listje. Najljubša mu je apnena zemlja, čeravno more tudi v slabih kamenitih tleh še živeti; bil bi tedaj pravo drevo za kras. Vročina niti najhujši mraz mu nič ne škodujeta; črni bor se tudi nema bati niti snega niti vetrov. Vse te njegove lastnosti ga delajo spo¬ sobnega za kras. V mladosti rase počasi in more v prvih letih nekoliko obsenčenja pretrpeti. Veje ima goste in na¬ pravlja gosto senco, zemljo navadno zboljšuje, ker napravlja debelo plast prstenine. Črni bor ne zrase tako visok, kakor beli bor, a zelo star pa more postati, ker mu merčesi ne ško- dujejejo toliko ko belemu. Les črnega bora je gosteji od be¬ lega bora, za kurjavo je prav dober in tudi za stavbo po- rabljiv. Od njega se tudi dobiva največ smole in terpentina; zato ga zasajajo prav v celih gozdih z namenom, dobivati od njega smolo kot glavni pridelek. Ker je izrejevanje črnega bora še celo v neugodnih suhih legah prav lehko, priporočamo ga posebno za pogozdevanje krasa iu drugih pečenih goličav. Sicer le v visokih gorah in najviših planinah se nahaja _ c) kljukasti bo r (Pinus mughus) , ki raste le pri tleh tako, da se nahajajo njegove pet seziijev dolge, a pri tleh ležeče veje (ki niso nikdar debele), ki imajo kratko gosto listje. Njegov les je jako gost in trden. To drevo pa sicer nema posebne veljave za pridelovanje lesu; za visoko ležeče gorate planine je neprecenljive vrednosti, ker vpliva na to, da se v strminah ne napravljajo sneženi plazi (lavine) da voda ne vdera zemlje in da se skale ne zderajo.. Tudi kljukasti bor napravlja seme v češarkih, ki so zeld majheni in sede na vršičkih. Kjer nijedno dreVo zaradi hudega mraza rasti ne more. tam še nahajamo kljukasti bor. \ južnih primorskih krajih raste 90 d ) mo rski bor (Pinus m a ritima), ki ima dober les, poln smole™ 4. Mecesen (Larix europea) je drevo visokih hribov, v kterih vedno dobro raste; le v ozkih vlažnih dolinah ne more živeti, ondi tudi nikdar ne napravlja celih skupnih gozdov. Napravlja prav krepke ko¬ renine , deblo je ravno , če rase v z&tišji, listje je majhno, svitlozeleno in odleti vsako jesen, po zimi nema zelene obleke kakor drugi bodkovci. Pomladi pa zopet poženo špi- časti, sivozeleni lističi. Mecesen dela slabo senco in vsled tega zemlje nikdar posebno ne zboljšuje. Najljubša mu je rahla, srednje vlažna, dovolj globoka zemlja; pa tudi v kamenitem svetu še dobro rase, da jele dovolj razpokan; zelo pa sovraži mokro težko ilovico. Mraz mu ne škoduje, tembolj pa vročina. Mesca aprila cveti, seme dozori jeseni v oktobru, a še le pomladi potem izleti iz češarkov. Mecesen kmalo in pogostoma seme rodi. Če hočemo njegovo seme dobiti, moramo po zimi natrgati češarkov, ki sede sredi vej. Ker imajo dokaj smole v sebi, ne smejo se pregreti na peči, da ne izleze smola iz njih; sicer zalepi lušine tako , da se ne more seme iztresti. Mecesen v prvi mladosti ne more trpeti obsečenja; rase zelo hitro in more debeleji postati, ko jelka; 60 let star doseže največi prirastek. Ker ljubi prosto in svitlo stališče, prav rad raste tu in tam po senožetih in drugih ravninskih prostorih. V mladosti objeda zverina njegove mladike in tudi zakožni črv ga nadleguje. Meeesnov les je za podvodne stavbe prav sposoben; pa tudi mizarji mecesnove dilje cenijo. Posebno je obrajtan za stavbo pri tovornicah in mlinih. Meeesnova drva dobro gore. Tudi se dobiva od njega najbolji terpentin. Me¬ cesen prav rad rase v družbi s smreko; prav bi tedaj bilo, da bi ga širili z zasajanjem v naših gozdih. Za mrzle hribske dežele, kjer obilni sreg pogostoma poškoduje drevje, bil bi mecesen prav sposoben, ker sneg ne polomi njegovih tanjkih, redkih in brezlistnatih vej. II. Oddelek, Gozdoreja. V tem oddelku se bomo učili, kako imamo izrejati gozdna drevesa in kako gozde zasajati: oboje za naše slovenske po¬ krajine prevažno opravilo; kajti skrajni čas je, da bi nekoliko 91 bolj skrbeli in varovali obstanek sedajnik gozdov, ki se ne¬ usmiljeno _ izsekujejo in uničujejo. Prav tako je tudi skrajni čas, da bi strašno izsekane goličave zopet pogozdili, sicer bo zadela Slovence še ta strašanska nadloga, čeravno prebivajo v bolj goratih krajih, da bodo hudo pomanjkanje drv trpeti mogli. Ker pa razna gozdna'drevesa različno oskrbovanje zahtevajo, treba, da se v tem razdelku dobro seznanimo z vodili, po kterih imamo gozde vspešno rediti. Že od natore same se zarejajo gozdi, kakor se je to od nekdaj godilo. Stara drevesa se zgrude in zgnjijejo; od čvrstih dreves odleti seme, iz kterega, ako pade na rodovitna tla, zraste drugo velikan¬ sko drevo. Gozdi se pa še na druga načina pomlajujejo t. j., po natornem in po umetnem načinu. Xatorn<> pomlajevanje. Naravni gozd, kterega moremo imenovati tudi visoki gozd, postaja iz semena, ktero od starih dreves odpada; treba pa za to, da se nahajajo v gozdu dovolj stara drevesa, ktera so sposobna zarejati seme. Velike važnosti je, kako se potem staro drevje iz gozdov spravlja in posekava. Moramo se tedaj . seznaniti z raznimi načini, po kterih se drevesa posekajo. Poseka se ali vse drevje na enkrat, ktero se na drevoseku nahaja in polem pričakuje mladi naraščaj ali se pa le po malem vse staro drevje izse- kuje, da na drevoseku ostaja vedno nekoliko semenskih dreves, ki so zaplodenje drevoseka in zatetje mladega naraščaja, ali se pa drevesa ne izsekavajo v stalno odmenjenih drevosekih, ampak v celih površinah, tako da se kmaio tu ter tam iz¬ seka kako drevo, ki je za posekanje sposobno. Prvi slučaj imenujemo čisto, drugi naplodno iu tretji preberalno po- sekovanje. a) Drevje čisto posekati smemo samo pri takih gozdih, kteri ne zahtevajo zavetja, pa tudi ki v mladosti .ne trpe sence, ali ki je saj ne zahtevajo in.prav tako tudi le pri takih drevesih, ki imajo lehko perntničasto seme, ktero more dalječ okrog naletavati. Tudi tam se ae smejo drevesa čisto ali golo posekati, kjer razsajajo hudi. vetrovi, ki hi posamezna ostala drevesa hitro podrli. Smrekov gozd more tedaj pretrpeti čisto posekovanje. Pri tem moramo paziti na krajne razmere gozda, kterega hočemo do golega izsekati; umen gozdar moia vestno preudariti, da odstrani vse nevarnosti iu overe po¬ mlajevanja. V hribih in strmo ležečih gozdih razsajajo razni 92 vetrovi, v gozdu proti jugu ležečem pripeka poletno vroče solncč, tedaj zemljo zelč suši; nalivi morejo iz takih golih, popolnoma posekanih gozdov odnesti najboljšo gornjo rodovitno zemljo, da more biti pogoj zopetnega pomlajevanja skoro po¬ polnoma uničen. Prav tako moramo čisto sečno tako voditi, da more veter seme iz naplodnih dreves otresati ter zanašati ga na posekana zemljišča, ki seveda ne sme biti nikdar preširok, posebno če ima seme od spodej na vzgor se zanašati, če že¬ limo tedaj, da se bode drevosek popolnoma oplodil, moramo posekovanje voditi nasprotno onemu vetru, ki pomladi seme navadno iz dreves zanaša. Naplodujoči vetrovi pa so prav tako različni, kakor druge okolnosti. Seme iglatega drevja odpada in se zanaša najnavadneje z jugom ali jugo-vzhodnim vetrom. Sicer se seme more zanašati z vsakim vetrom, da so le češarki odprti. Pri severju se odprti češarki zopet zapro in stisnejo, da seme tako dolgo ne more iz njih izletati, da se veter spremeni t. j. da počne veti jug aii jugo vzhodnik. Pri¬ merna širokost drevoseka ne sme nikdar biti širja od 4—5 sežajev in se ravna po sklepu, stanu in legi gozda. Na ravnih straneh bregov ima veter silen vpl iv. ker ga v njegovem gibanji nič ne overa. Treba zato v takih legah voditi sečno proti nevarnemu vetru. Na straneh proti jugu ležečih imamo se ozerati na solnčno vročino. V dolinah , kjer divjajo silni viharji, moramo od podnožja proti vrhu; v dolinah pa, ki niso odprte silovitemu vetru, moramo posekovanje začeti od vrha proti podnožju. Korita, globine in „drage“ zahtevajo le takrat, da se posekajo posebno pozorno, kadar so dolge in velike; posebno treba paziti pri tem, da se korito že dobro pomladi, predno se vsa debla posekajo. b) Naplodno posekovanje. Pri tem. imamo posebno na to paziti, da se drevosek dobro pomladi in da imajo mlada drevesca saj nekoliko let zavetje. Tu se tedaj ne izsekuje vse drevje en pot, ampak ostane nekoliko dreves, ki dajo nježnim mladim rastlinicam senco in odejo pred m azom. Ob enem ostaja tak gozd vedno dovolj obsenčen, kar zemljo ohrani v dobri lastnosti. Po tem načinu izsekujejo in pomlajujejo se gozdna drevesa, ki imajo težko seme, in ki v mladosti za¬ htevajo obsenčenja. B ikev in jelka ste v mladosti zelo meh¬ kužni in potrebujete hrambo proti mrazu in solncu, koje jim more dajati ostalo drevje. Za bukvo in jelko tedaj je ta način najsposobneji in primerneji; bor in mecesen pa ne marata za tako posekovanje, ker jima je tudi v mladosti svitli prostor potreben. Navadno se zvršuje tako posekovanje v treh od¬ delkih. Najprej se zvrši pripravljajoče posekovanje in sicer 93 že nekoliko let, predno se začne pomlajevati, zaradi tega, da se morajo ostala drevesa okrepčati ter seme bogato obroditi. Tako pripravljajoče posekovanje je za vsa gozdna drevesa, ki zelo gosto rastejo in malokdaj seme rode. Pri tej priprav¬ ljajoči sečnji se izsekavajo navadno slabotna, bolehna drevesa. Ko se prične prvo posekovanje, ne sme se po onih prostorih listje več grabiti, prešiči pa vendar smejo v tak gozd, da zemljo dobro prerijejo in za posejevanje pripravljajo. čez par let potem večino dreves posekamo, a pustimo vendar še toliko, kolikor jih treba, da se vspešno pomlajujejo. Kot semenska drevesa puste se navadno najlepša in zdravejša drevesa. Ko so se iz odpadlega semena prikazala že drevesca, začno se izsekavati tudi semenska drevesa; ravna se pa to delo navadno po lastnosti dotičnih drevesnih plemen, ker ne- ktere rastlinice zahtevajo več, druge manj obsenčanja. Glavno posekovanje more se zveršiti, predno seme kali; prav tako mora biti vse posekano iz gozda spravljeno in že izdelano. Če po tleh raste preveč grmovja, ktero če je pregosto, more zavirati kalenje, mora se iztrebiti iz gozda. Ko se gozdar prepriča, da je dotičen drevosek popolnoma zaraščen z mladimi drevesci, mora skrbeti, da sicer mladim rastlinicam še dovolj sence pušča, če jim je silno potrebna; mora pa tudi skrbeti za to , da jim daje časoma tudi dovolj prostora in svitlobe; treba dalje, da se vsa semenska drevesa nemudoma izsekajo, kakor hitro vidimo, da je iz odpadlega semena dosta drevesee pognalo. Prav skrbni gospodarji še 2-3krat izsekavajo semen¬ ska drevesa, ako so v drevoseku mlada drevesca, ktera več let senco potrebujejo. Vsa cstala drevesa se konečno izsekajo, kakor hitro so se mlada drevesca toliko okrepčala,_ da ne po¬ trebujejo več obsenčenja. Ona drevesa, ki se imajo prvikrat izsekavati, se že poleti zaznamovajo, ker jih moramo takrat presojevati po njih vrednosti in lastnosti. Izsekavati se smejo drevesa le v onem letnem času, ko mlada drevesa najmanj trpe in sicer je zato pozna jesen in zima pripravna, ko je zemlja s snegom pokrita. Izsekani les se mora koj iz drevo- seka izpeljati, da ne nadleguje mladega naraščaja. Brez dvonibe je tedaj naplodno posekovanje najumnejše, ker se pomlaje¬ vanje prav gotovo s primerno nizkimi stroški doseže. Zemlja gozda ostaja vedno ohranjena in dobra, ker je vsikdar obsen- čena. Visoki gozd more tedaj obsegati bodkovce, kakor tudi listovce in ohranuje zemljo v dobri moči, da veliko množino lesa, ki je navadno za vsako porabo sposoben; gotovo le v njem izrejuje s# najbolji stavbeni les. Sicer zahteva velik kapital, ker potrebuje mnogo let, da doraste tako, da se sme 96 gatega pomlajevanja; 2. prav skrbno moramo posekovati ter gledati na lastnosti dotičnih dreves. Če poganja dotičao drevo največ mladik iz korenin ali pa le iz krone t. j. iz debla prav nizko pri tleh, n. p. bukev, mora se drevo prav nizko pri tleh obsekavati. Če pa poznamo , .da drevo rajše više iz debla poganja, moramo pa dotično drevo na glavo obsekavati; 3. delavec mora prav skrbno paziti, na to, da ne napravi pre¬ velikih razmesarjenih ran. Sploh mora biti sek prav gladko izpeljan, nekoliko napoševent 1 , da na plošči voda ne zaostaja, po kteri drevo lehko trohni ali gnjije, ne smejo se dalje veje lomiti ali odtrgavati, ker se tako ranjeno deblo rado posuši; 4. velike važnosti je čas, ob kterem naj se obsekavajo nizki gozdi. O tej stvari so gozdarji dozdaj bili različnih misli. Meni se pa, da bi bil za obsekanje nizkih gozdov pozna zima in zgodnja pomlad najprimerneji čas , tedaj malo pred po¬ ganjanjem mladik. Jesenska sečnja je slaba, ker skušnje pri¬ čujejo, da jeseni obsekana drevesa kaj rade vsahno, dalje more tudi voda na obsekaui plošči zmrzniti ter veliko škodovati, dobo namreč debla vsled tega razpoke, skorja loči se od debla, da se more zadrževati mokrota med skorjo in de¬ blom , kar gotovo vzročuje trohljivost; 5. moramo podperati moč pomlajevanja v drevesih. V ta namen moramo zemljo primerno okopavati, da ložej dohaja svitloba in potrebna gorkota, če treba, moramo tudi zamazati vsekane rane itd. 6. v prav mrzlih, kakor tudi v onih krajih, kjer je zelo huda suša, moramo nekoliko starih dreves pustiti v nizkem gozdu, da dobivajo mlade rastlinice odejo pred mrazom in solncem; zabraniti moramo dalje suhi vzhodnik in burjo do takih dre- vosekov ; 7. koso drevesa že pešati jela, treba za nadomestilni naraščaj skrbeti in sicer da zasejemo ali pa da pomlajujemo s sajenicami dotični prostor; 8. na prav suhih peščenih tleh n. pr. med akacije, ki zemljo le slabo obsenčujejo, moramo zasajati nekoliko borov, da zemljo zboljšujejo ; 9. za nizki gozd so sledeča drevesa najsposobnejša: črna jelša, vrba, jagned, leska, akacija, gaber, hrast, javor, jesen, breza, bukev itd. Izmed grmovja: dren in krhlika. Najbolj poganjajo iz štora černa jelša, vrba in gaber, seveda morajo rasti v dovolj gnojni zemlji. Rekli smo že, da prestara debla zgube moč pomlaje¬ vanja; hrast jo zgubi namreč s 60 leti, akacija, javor, brest, jesen, in gaber s 50 leti; bukev, breza s 40 leti in črna jelja s 35 leti, vrba s 30. če je nizki gozd v kakem mokrem zemljišči, more se obsekavati v zimskem času, ko je zemlja zmrznjena. 97 Glavni sek more biti v posebnih slučajih zelo koristen; sicer se ne razločuje veliko od navadnega nizkega gozda, ker pušča se kakih 6' visoko deblo, na kojem se napravlja glava. Za to sečnjo so sposobna mehkejša drevesa , kakor vrba in jagnjed. Tudi veljajo tukaj ista vodila, kakoršna so navedena pri izsekavanji nizkega gozda. Le še to priporočujemo, da bi ne obsekavali vej na glavi starega lesu, ampak puščali 2 palca visoke porobke, ker iz takih lepše mladike poženo kakor iz starega in drevo tudi lepšo vejasto krono napravlja. Kdor ima namen, izrejevati lepe, ravne in debele droge, mora paziti, da jih manj ostane, a da se ti lepo razvijati morejo. Naglavna sečnja se ponavlja vsakih 5—10 let. Ce hočemo dobivati le veje, puščamo na deblu mesto glave nekoliko več ali manj kratkih vej, iz kojih poganjajo nove mladike, ktere se vsako drugo leto obsekavajo. To sečnjo rabijo posebno tam, kjer krmijo ovce z listjem, sicer se iz okleščenih vej napravljajo butare. Za tako sečnjo so najbolj pripravna sledeča drevesa: vrba, jelša, hrast, breza, lipa, jesen; ker se tako pogostoma klestijo, ne morejo tla nikdar močno obsenčevati, kar je polje¬ delcu ravno ugodno, če je zasadil nekoliko takega drevja po pašnikih, mejah i. dr. Vsi ti razni načini, po kterih se nizki gozd izsekuje, morajo biti opravičeni, ter dajati tudi primerne dohodke. Akacija mora v nizkem gozdu gospodarju dajati vse potrebne kole za nograd, vrba more se odgojevati, da daje do¬ volj lepih vej, ktere se izsmučejo, posuše ter lehko predajo obrtnikom, koji pleto iz njih koše. Vendar nizki gozd zemljo ne ohranuje v tako dobri moči, kakor visoki gozd, ker je malo¬ kdaj dovolj gosto zaraščen. V tem je pa odličen, da ga lehko povsod odgojujemo in ne trpi niti mraza, niti vetra, niti pred mrčesi; daje pa kmalo užitek, kar je za gospodarja ali za cele kraje, kterim pomanjkuje drv, velevažno! Srednji ali pomešani gozd. Srednji gozd ima lastnost visokega in nizkega gozda; obstoji iz spodnjega in gornjega lesu; spodnji se izreja, da iz štora poganjajo mladike, visoki gozd pa po semenu. Ozerati se mora tedaj gozdar na oba načina pomlajevanja, tembolj ker je pomlajevanje brez vsake težave. Iz debla pognale mla¬ dike se nizko in gosto razraščajo ter morejo overati, da na- letuje seme od visokih dreves. Posebno pa morejo mlademu naraščaju škodovati, ako ljubi svitlobo n. pr. bor, mecesen, brest, jesen, breza. Visoki gozd v dobro zarejenem srednjem gozdu obstoji iz večletnih oddelkov. Najmlajša debla, ktera so Umni kmetovalec. I 98 po zadnji sečnji postala, imenujemo „laznice;“ druga starejša imenujemo gornja debla, tretjo vrsto pa stara drevesa. Zgornji visoki les se izsekava tedaj ko nizki, se ve, da ne ravno toliko¬ krat , ker nizki gozd se izsekuje vsakih 20 let, ko se visoki gozd komaj vsakih 60 let izsekava. Pri vsaki sečnji pride na vrsto vse spodnje drevje in iz visokega lesu navadno najsta¬ rejše. Ker kako drevo zaradi mnogobrojnih vzrokov vedno vsahniti more, da ne more doseči odmenjene starosti, treba, da ima druga ali mlajša vrsta lesu ali debel vedno večje število debel kakor najstarejša. Na dobri, močni zemlji more biti gozd močno zaraščen, posebno če so taka drevesa v njem, ktera zahtevajo veliko obsenčenja; na slabi revni zemlji pa in pri drevji, ktero ne trpi obsenčenja, ne sme biti gornje drevje nikdar pregosto. Gornje ali visoko drevje naj se od- gojuje vedno iz semena, ker tako lepše raste kakor ono, ki je iz štora pognalo. Visoko drevje mora biti sploh lepo zra- ščeno, ravno in kolikor mogoče malo vejasto. Prvo se izseče, ko doraste, gornji les, potem pa nizki ali spodnji; dotični drevo- seki naj se pa koj pomlade. Jelovina se s sajenicami zasaja. Prememtoa nizkega gozda. Naj omenim še, kako se more spremeniti nizki gozd v srednjega ali visokega. Treba tudi to vedeti, posebno če nove gospodarske razmere zahtevajo ves drugačen les, kakoršnega v sedajnem 'gozdu nemarno. Visoki gozd premenimo v nizki gozd, če vsa visoka stebla do golega obsečemo, da iz tako postalih štorov poženo nove mladike, ki se potem odgojujejo kakor nizki gozd. Vse to je pa le tedaj mogoče, ko drevesa visocega gozda še niso prestara, da tedaj niso zgubila še moči poganjanja. Star visok gozd se mora do čistega posejati in le mlada debla se potem kot nizki gozd izrejujejo. V sreden gozd se visoki gozd premeni, če pustimo lepša debla, druga slabeja pa izsečemo, en del se prične potem nizko obsekavati, da potem poganja iz štora. Nizki gozd se more pa le tedaj premeniti v visokega, če se v njem nahaja mnogo dreves, koja so iz semena izrastla ali pa, če v njem imamo prav krepka, mlada debla, ki so se nizko obsekavala in iz kterih so pognale čvrste mladike. Srednji gozd mora se premeniti v nizkega, ako se vsa visoka debla izsečejo, pospešuje pa nizki les, ki poganja iz štorov. 99 Umetno pomlajevanje. Umetno se gozd pomlajuje ali po semenu ali po sajenicah in mladikah. Kar narava dela pri pomlajevanji, to more gozdar z umetnostjo veliko hitreje doseči. Umetno se pa morejo po¬ mlajevati gozdi, v kojih se nahaja revna skalovita zemlja, ki je vsa z mahom in plevelnimi rastlinami poraščena, da seme ne more do zemlje, da hi kalilo in če tudi slučajno kali, za¬ duši se mlada rastlinica v plevelu. Prav tako treba pomla¬ jevati gozd v suhih pokrajinah ali če je gozdarju mar, da se gozd hitro zopet zaredi, kar po naravni poti ni vsikdar mo¬ goče, ker nek-tera drevesa komaj v desetih letih enkrat seme rodijo. Toliko let čakati je pa zguba za lastnika. Priznavati sicer moramo, da stane umetno pomlajevanje dokaj stroškov in da naj se gozdar drži kolikor mogoče naravnega pomlaje¬ vanja, a le podpirati mora naravno pomlajevanje z umetnim t. j. on mora brez odlašanja s semenom ali sajenicami pomladiti one prostore, ki so prazni ostali. Umetno pomlajevanje zahteva raznotero pripravljanje zemlje za setev in presajevanje; pre¬ koplje se namreč ali celi dotični kos gozda ali pa le posebne črte, v kterih imajo rasti prihodnje rastline. Le ko se s se¬ menom poseje tudi kaka kmetijska rastlina, prekoplje se vsa zemlja, sicer pa le oni prostori, v koje se poseje seme ali posadi sajenice. Oe je gozdna zemlja zel6 težka ilovica, takrat je dobro, da se prekrhlja pred zimo, da jo pretrese in zrahlja zimski mraz. Za prekopavanje rabijo se kmetijska orodja (kramp, ravnica, matika itd.). Kakor pripravlja skrben sadjerejec nekoliko zemlje za mlado presajene sajenice, tako naj tudi gozdar priznava, da bi mn bilo drevesce hvaležno, če mu pripomore z dobro rodo¬ vitno zemljo. Gozdarji rabijo zato kaj radi pepel, kojega žgd iz ruš, ktere naherajo in izrejevajo, po koncu stavijo, da se posušč in ko so dovolj suhe, zložijo med suho vejevje ter vse skupaj zažgo. To požiganje stori, da se zemlja dovolj zrahlja, da se v njej razkroje razne rudninske tvarine in da izpuhti sprsteninska kislina. Tako pripravljeni rušui pepel se pomeša z dobro gozdno zemljo; sicer se pa more tudi čisti lesni pepel in celo kompost dobro uporabiti, kar se pa v poljedelstvu z boljšim vspehom stori. S takim gnojenjem storimo, da gozd boljši rase in da drevesa raznovrstnim sovražnikom prve mla¬ dosti hitreje odrasejo. 7 * 100 O setvi. Le iz popolnoma dozorelega, dobro hranjenega in zdra¬ vega semena bomo izredili krepka drevesa. Da je seme po¬ polnoma dozorelo, poznamo na tem, da je samo odpadlo, to velja pri bukvi, hrastu, jelki, brestu itd. Javorjevemu semenu, ko je dozorelo, posule se perutničiee. Pa tudi hraniti moramo seme dobro v suhih zračnih hramih, da ne zgubi kaljivosti. Da je seme le kaljivo, prepričamo se, da vržemo nekoliko zrn na žrjavico ali segreto železno ploščo; dobro seme bo namreč razpokalo; še bolje se pa prepričamo, če nekoliko zrnic posejemo v posodo z dobro vrtno zemljo napolneno, kojo hranimo v dovolj gorkem prostoru in vedno s potrebno vlažnostjo priskrbujemo. Pri jelovem semenu moramo na tem koj opaziti, da ni več kaljivo, če ima črnikaste perutničiee, to namreč je dokaz, da so se češarki v peči prehudo posušili. Najbolje je gozdno seme koj v zemljo ali pa v hramu v suho zemljo spraviti. Posebno težavno je hraniti želod in žir, ker rada gnjijeta; da seme tega obvarujemo, treba, je pridno pre¬ metavati na zračnih in suhih diljah. Ker gabrovo seme komaj čez dve leti kali, najbolje je, da ga hranimo spravljeno v zemlji. Predno se seme seje, naj se nekoliko namaka v vodi, kteri se je prililo malo solne kisline ali primešalo nekoliko gašenega apna; tako namakanje je posebno pri starem semenu potrebno. Predno seme posejemo, moramo zemljo primerno zrahljati, posebno pa tedaj, če je zelo zaraščena; že samo od sebe rahle gozdne zemlje ni treba prekopavati. Za brezo, jelšo, gaber in bor ni treba zemlje za setev kaj posebno priprav¬ ljati, dovolj je, da le z železnimi grabljami zemljo nekoliko raztrgamo. Za želod in žir pa, ako hočemo, da bode lepo pognal, treba zemljo vsaj 3—5 palcev prekopati. Priporoča se tu — zimsko prekopavanje. Če kak pašnik na novo pogozdimo, moramo zemljo z ekstirpatorjem razrušiti; posejano seme se mora pa z brano zavleči. Setev se na različne načine zvršuje in sicer se poseje ali na široko ali v vrstah, ali na grebene itd. Na široko se seje seme le tedaj, kadar je vsa zemlja rahla in da tudi dotično seme ne potrebuje posebnega zavlačenja. Ta setev potrebuje zelo mnogo semena in stane precej stroškov z rahljanjem zemlje. Bolje je pa sejati seme v posebnih vrstah, ktere se nekoliko nakopljejo. Take vrste morajo ali po celem gozdu poredno biti speljane ali pa tudi le po raznih straneh gozda. Take vrste pripraviti dokaj manj stane, setev se prej zvrši, semena se manj poseje in rastlinice v takih rednih 101 vrstah se veliko ložje oskrbujejo. Take vrste so navadno po dva čevlja široke in 3 čevlje ena od druge oddaljene. Tretji način je, da se le tu in tam z matiko nakoplje ter v zrah¬ ljano zemljo poseje seme; to se navadno vrši v gozdih, ki so zelo preraščeni in posebno v kamenitem svetu, kjer hi bilo kaj težavno izpeljati pravilne redne vrste že zaradi neravnin in skalovja; na ta način se že morejo semtertje med skalovjem posejati prostori, kjer je dovolj zemlje. Pri taki setvi naj se seje seme zadej za skalo, da mlademu drevescu dela senco in da dež zemlje ne spira. Najpriprostejša in hitrejša je pa setev po luknjah, ki tedaj skoro nobenega pripravljanja ne zahteva; le ko se setev vrši, napravi se luknja z navadnim zato pripravljenim kolom ter v njo nameče seme. Vspešen more biti tedaj ta način v rahlji zemlji, če se seje drobno gozdno seme, mora se v eno luknjo več semen vložiti, debelega semena se pa le po malem polaga. Ko je seme posejano, mora se primerno v zemljo zavleči, kar velja posebno za debeleje zrnje; stori se to najlahkeje z grabljami, če je zemlja zelo rahlja, pa v strmi legi, vendar ne grbasta, je dobro, da se če mogoče z valjarjem povali, sicer pa trdo pohodi in to zaradi tega, da hudi nalivi ne odero in ne odneso ne zemlje ne semena. Za majhno lehko seme zadostuje, da je pol palca pokrito, debeleje pa mora biti primerno globokeje. Če se je seme se¬ jalo v rednih vrstah, prav storimo, da ga za palec na debelo z rušnim pepelom ali kompostom pokrijemo. Če se več plemen gozdnega drevja zasaja, treba vsako za se sejati posebno, če je seme različno debelo. Najlahkeje se to zgodi pri redni setvi. Koliko funtov semena treba posejati za oral zemlje, ne more se ravno določno reči, ker to odvisi od raznih pogojev. Slabeja je zemlja in seme. gosteje moramo sejati. Hrast, mecesen, breza, bor sejejo se bolj redko. Bolj je pripravljena zemlja, manj treba semena. Za posamezna drevesa se more nasvetovati sledeča množina semena za en oral: 102 Seje naj se seme prav skrbno, da pride povsod enako¬ merna množina semena. Čas setve se ravna po obnebji in lastnosti dotičnega se¬ mena. Nekteri sejejo pomladi, drugi že jeseni; navadnejša pa je prva t. j. pomladanska setev. Jeseni posejano seme kmalo pomladi kali, trpeti pa morejo zgodaj pognale rastlinice od pomladanskega mraza, ki jih. navadno popali. Tudi ni jesen¬ ska setev dobra zaradi nevarnosti pred mišmi in ptiči. Ono seme, ki se le težko čez zimo hrani, n. pr. bukovo, hrastovo, hojino, se koj jeseni poseje. Pomladi se priporočuje pozno se¬ jati, posebno v mrzlejih severnih krajih. Želod se pokrije 1.5"—2" (globoko) z zemljo; raste vspešno le v prav globoko zrahljani zemlji, žir v manj rahli zemlji dovolj poganja. Na suha tla posejani jelši moramo pri¬ livati posebno ob suši, ker le v vlažni zemlji dobro raste. Hojino seme ne sme biti nikdar pregloboko pokrito. Pomlajevanje s sajenicaini. Še le v novejših časih so se poprijeli umni gozdarji umet¬ nega pomlajevanja s sajenicami, ki more biti v posebnih slu¬ čajih jako koristno, ker se v kratkem času zaplodi mladi naraščaj. Ta način pomlajevanja priporočamo za one kraje 1. kjer je gozdna zemlja preraščena, da ne more seme na¬ letavati in še manj kaliti; 2. kjer je obnebje premrzlo; 3. kjer se nahaja v gozdih veliko miši in drugih semenskih sovraž¬ nikov. 4. na kamenitih tleh, kjer treba med skalami iskati rodovitne zemlje, da se popade sajenice; 5. na strmih bregih, kjer seme neredno in nestanovitno naletava,- 6. kjer treba naravnemu pomlajevanju pripomoči, tedaj kjer se ravna, da se prazni in redko zaraščeni prostori napolnijo. Sajenice morajo biti zdrave in čvrste; dobivajo se ali v nalašč zato napravljenih gozdnih sadiščih ali pa v gozdih, kjer je preveč zaraščenih mladih dreves skupaj; odpraviti taka pregosta drevesca more biti dotičnemu gozdu le koristno, kar smo že omenili. Sicer si pa more vsak gospodar blizo doma ali pa še boljše blizo gozda narediti na kakem svitlem prostoru gozdno sadišče in drevesnico. Dotična drevesnica mora biti na prostem , vendar pred mrzlim vetrom obvarovana. Sredna glinasta zemlja je za to najprimernejša; se ve da se ravno taka malokdaj nahaja. Ker se pa ravnd za majhen kos zemlje, mora se zboljšati s pomešavanjem jej pomanjkljivih obstojnih delov, kar je mo¬ goče posebno pri napravi sadišč blizo gozda, ker se blizo na- 103 taja dosti sprstenine. Če je v dotičnem kraju poleti zelo suho, mora se pri izberi sadišča tudi na to nekoliko ozerati, da je v obližji kaka voda. Prav dobro jo , da se ogradi sadišče z ostrim živim plotom, da ne morejo živali do mladih rastlin: pa tudi okrog drevesnice naj se napravi globok in širok jarek, da miši ne morejo v drevesnico. Majhen, morda 10[J 0 velik prostor zadostuje popolnoma, da odgojimo v njem sajenice za cel oral zemlje. Zemljo moramo dobro in globoko prekopati, ker v dobro zrahljani zemlji se korenine lepo razvijajo. Do- tično zemljo razdelimo v več leh, ktere so navadno 3—4 čevlje široke in na teh skopljemo po dolgem žlebe palec globoke in 4 palce eden od drugega narazen, v žlebičke se potem poseje seme ter z zemljo pokrije. Prav dobro je, da se žle¬ be čki pokrijejo potem s kompostno zemljo. Seme se sme po celi lehi po preku sejati, a ta setev je slabeja od one v žle- bičkih, ker se mlade rastline ne morejo lehko pleti in oko¬ pavati. če se napravi po hudem nalivu trda skorja, treba jo* nemudoma razdreti t. j. okopati mlado setev. Prav dobro je, da se pokrijejo gredice z vejevjem, a zemlje ne smejo težiti,, da morejo vse rastlinice zeleneti. Take veje obvarujejo rast¬ linice pred solncem, da zemlje ne more naravno prepekati. Okopavanje se mora skrbno vršiti, da se ne ranijo nježne korenine rastlin. Ob hudi suši moramo mladi setvi tudi pri¬ livati, ker nam sicer posahnejo vse rastline. Omenili smo že* da miši seme zelo nadlegujejo; odženemo jih pa, če v zemljo,, ko jo za sadišče pripravljamo, namešamo razsekanih brinjevih vej ali razbitih steklenih črepin; to brani, da miši ne morejo riti po zemlji, da se morajo vsled tega kmalo odklatiti. Če se imajo mlade rastlinice pomladi tudi hude slane bati, treba jih pokriti s slamo in vejami, če hočemo prav lepih sajenic* pripraviti, moramo rastlinice izkopati iz sadišča ter presaditi jih v drevesnico, kjer stojijo bolj narazen in se vspešnejše raz¬ vijejo. Rastline se pa morajo prav izkopavati, da se ne ranijo* koreninice. Zato se mora na strani drevesnice izkopati jarek in vrste sajenic se odkopavajo po časi, da se z zemljo vred poderajo v njega. Posebno varno se morajo izruvati mladi borovci, da jim srčne korenine ne ranimo. Tanjše korenine se kaj hitro posuše, treba zaradi tega izkopane sajenice ne¬ mudoma saditi ali pa v vlažno zemljo jih zakopati, ktera naj se večkrat z vodo polije; ker se posebno bodkovci radi suše, treba na nje toliko bolj paziti. 104 Drevesnica. Za drevesnico ni treba tako dobre zemlje kakor za seme¬ nišče. Zemlja mora biti saj en čevelj globoko prekopana in s kompostom pomešana. V drevesnici se sade rastlinice v pra¬ vilne vrste, da se morejo potem okopavati in po potrebi tudi obrezavati. Smrekove in borove sajenice naj se stavijo 12 palcev na¬ razen, vrste naj so pa po 5 palcev ena od druge oddaljene. Bukove , hrastove gabrove in javorjeve sajenice morajo biti pa še bolj narazen posajene. Če imajo sajenice kaj po¬ kvarjenih korenin, treba poškodovane koreninice gladko odre¬ zati, ker se gladka rana veliko lahkeje zaceli kakor razcapana. Če so se pa koreninice odrezati morale, treba tudi veje pri¬ merno okrajšati. Če so korenine lepe in zdrave, ni treba jih obrezavati. Obrezujejo se le listovci, bodkovci ne; obrezujejo naj se s prav ostrim nožem, če je deblo zmrznilo ali od miši oglodano, odreže se vse deblo in pusti le za 2 palca debla nad koreninami. Iz tistega debla poženo mladike , iz kojih se odloči najmočnejša za prihodnje deblo. Tudi drevesnica mora biti pridno rahljana in okopavana, posebno če je zemlja ilovična in to globokeje za bodkovce, plitveje za listovce. Močneje so sajenice, skrbnejši moramo jih izkopavati iz drevesnice, če so sajenice pregoste veje po¬ gnale, treba jih obrezavati. Ker smo rekli, da listovci zahte¬ vajo manj rahljano zemljo, hočemo kratko še sledečo izjemo navesti: hrast in javor zahtevata globoko zrahljano zemljo, smrekova sajenica ne zahteva globoko prekopane zemlje. Kako dorasle sajenice presajevati v gozd. Najprimernejši čas zato je pomlad, a predno drevesca perje poženo. Gozdar naj pazi pri presajevanji na primerno velike jame, ki se ravnajo po tem., koliko korenin določena sajenica ima. Enoletni bori so že dobri za presajevanje in take moramo zasajati, da napravimo s kakim klinom luknjo v zemljo ; samo od sebe se umeva, da je to le v rahlji zemlji mogoče. Za veče sajenice treba kopati jame ®/ 4 '— 1 čevelj globoke; pri kopanji moramo paziti, da ločimo rodovitno zemljo od prhlice. Ko je jama izkopana, postavi se drevesce skrbno v fljo, in korenine se enakomerno razdele po jami, na to se na¬ suje najbolje zemlje na koreninice ter drevesce večkrat po- fcese, da so koreninice popolnoma nabite; to je treba storiti saaradi tega, da se zemlja potem ne vseda in da ne ostajajo 105 votli prostori. Pregloboko naj se nikdar ne sade; pazi naj se, da pride koreninina krona vstritno z zemeljskim površjem in to še posebno v mokri zemlji. Če ima gozdar priliko napraviti dovolj sprsteninske zemlje, naj ž njo sajenicam postreže, ktere mu bodo zato prav hvaležne. Kjer je le malo zemlje, a veliko kamenja, n. pr. na Krasu, more se le tedaj vspešno pomla¬ jevati ssajenicami, če se pri presajanji napolnijo jame z dobro zemljo, da se v njej mlade hitro ukoreninijo, da morejo potem širiti korenine v kameniti svet. Kjer je zemljišče zeli močvirno, napravljajo se griči iz dobre zemlje, v ktere se nasajajo potem sajenice. Zasajajo se sicer tudi večletne sajenice , kar pa na lastno prepričanje ne svetujemo; od 100 mlajših sajenic se jih namreč več prime, kakor od 100 starejih. Bor se presaja eno in dvoleten, a nikdar večleten; smreka, jelka 2 — 3 letni; hrast in bukev sta 5—6 letna najsposobnejša. Zemljo za presajanje treba pripraviti, posebno ako je pusta in trda. Jame se namreč prekopljejo pred zimo, da jih mraz in mokrota prešineta in zrahljata. Sadi naj se v pravilnih vrstah, če le dotično zemljišče dopušča. V rednem gozdu se vsako opravilo lahko nadzoruje in izpeljuje, preberanje in iz¬ sekavanje se lahkeje zvršuje itd. Nekteri gozdarji priporočujejo, da se vsaka 20—30 vrsta izpusti, da nastanejo posebne ulice, po kojih se morejo posekana drva iz gozda spravljati. Na¬ vadno so v visokem gozdu vrsta od vrste po 3—5 čevljev narazen. Sploh se svetuje gosteje zasajanje, ker le gost gozd daje ravna debla; redko rasteča rastejo v veje in ostanejo nizke. Po vrstah stojijo drevesa po 2 čevlja narazen. Gozdi se pa pomlajujejo tudi po koreninskih izrastkih in mladikah. Vrba, jagnjed pomladita se, če se odrežejo od starega štora veje ali korenine ter vtaknejo v zemljo. Zbero se pa najlepše, zdrave mladike enoletnega lesu. Paziti moramo, da se skorja ne odere na količu, ko ga vtikamo v zemljo; dobro bi tedaj bilo, da bi se v trdi zemlji na¬ pravila luknja z železno štango. Sajenice naj so v premeru 1—2 palca debele in 5—6 palcev dolge. Akacija in jelša poganjate izrastke iz korenin; morejo se tedaj po tej poti množiti. Prevažno je tudi, da vemo pogozdovati raznovrstne go¬ ličave in strmine, obrežja itd. Na obrežju potokov in rek naj se zasaja jelša in vrba, ki hitro rasete, ker tu se ravnd, da se obrežje hitro utrdi. Kako se imajo pogozdevati kraji ubežljivega peska, smo že razkladali, isto tudi, kako zasajati žive meje. 106 Gozdno poljedelstvo. Ko se mlade sajenice zasajajo ali še bolje , ko se kak drevosek ali kaka goličava z gozdnim semenom poseje, moramo vmes sejati tudi poljske rastline, n. pr. rež, oves, koruza in tudi krompir, ki utegnejo na takem zemljišči prav dobro obroditi in v ugodnih slučajih popolnoma poplačati vse stroške za zrahljanje zemlje in za seme. Ob enem pa gozdne rast¬ linice branijo pred solncem in mrazom. Posebno je za to pri¬ pravna koruza, ker se mora okopavati; okopavanje pa ne služi samo njej, ampak tudi gozdnim rastlinam. Ker pa ven¬ dar mnogo redilnih tvarin take rastline porabijo, ne smejo se na prerevno zemljo Sejati, ampak le v močno, humozno gnojno zemljo. Videli smo večkrat tako mešano setev, ki se je prav dobro ponašala in tudi bori so pod njo kaj vspešno rasli. Jasno je, da se žito ne sme gosto sejati, ker treba pro¬ stora tudi za gozdne rastline. Koruza naj se vsikdar seje v vrstah in med te pa gozdno seme. Ko se žito žanje, paziti se mora, da se ne poškodovajo vršički dreves, treba tedaj visoko žeti; ostalo strnišče bo mladim drevescem dajalo senco; ko razpade, pa gnojilno moč. Kmetijske rastline se morejo sicer tudi po gozdih pridelovati, ako imamo kolobarenje; gozd ostane v takem slučaji n. pr. 20 let: potem se debeli les poseče, scepi ter kot drva doma porabi, veje se pa posuše in v gozdu enakomerno sožgejo ; to imenujemo „požiganje lazov 11 in je posebuo hribskim prebivalcem znano. Oskrbovanje gozdov. Umen gospodar bo imel vedno skrb , da se mladi na¬ raščaj dobro razvija. Vse preredko obraščene prostore bo na¬ polnil s sajenicami; hirajoča drevesa bo poskusil v rasti pod¬ pirati, posebno če bolehajo na vejah, ktere bo moral obrezati in odpravljal bo od njih presiljence in druge plevelne rastline. Pridno bo skrbel, da bo vsa pregosta drevesa iz gozda od¬ pravil. Bolj ko ljubijo drevesa dotičnega gozda svitlobo, prej bode začel izsekavati in trebiti mladi naraščaj. Ker pa tako izsekavanje vendar le veliko stroškov stane, začenja se na¬ vadno, ko so drevesa 15—20 let stara, ter potem ponavlja vsakih 10 let. Vsa slaba v rasti pehajoča debla bode iztrebil iz gozda; v črnem gozdu bode puščal gosteja drevesa kakor v listovem gozdu. V pomešanem gozdu bo Djemu ljubše drevo pospeševal s tem, da bo primešani les gosteje izsekaval. To iztrebljanje mora se vršiti po posebnih vodilih. 107 1. V gozdu, kjer rastejo globoko vkoreninjena drevesa ali taka, ki ljubijo veliko svitlobe, sme se močneje izsekava'i in preberati les. 2. Sme se obilneje izsekavati v gozdu, ki ima obilnejši zemlje, kar bi pa v revniši zemlji ne smeli storiti; na konceh ali obrobkih gozdov se drevesa ne smejo izsekavati. 3. Kjer se hočejo izrejevati lepa visoka drevesa, ne sme se veliko iztrebljevati, kjer se pa ravna za odgojo kurjatvenega lesa, sme se gozd pogostoma izsekavati; v mešanem gozdu se drevesa posebno pospešujejo, ki so zrasla iz semena. 3. Vsa debla, ktera prehudo preraščajo ona drevesa, ktera hočemo po gozdu posebno odgojevati, morajo se popolnoma iz gozda iztrebiti; vsikdar mora gozdar na to paziti, da bode gozd dovolj sklenjen. 6. Posebno v nizkem gozdu naj se pogostoma posekuje; kajti ta skrb bode dohodek v takih gozdih zdatno povišala. 7. Ker je zelo škodljivo, če drevesa pregosto rastejo, da se njih krone in veje premočno križajo, treba obsekavati veje, če hočemo deblo še dalje gojiti. Ravno tako se oskrbujejo vsa drevesa, ktera imajo prav visoka brezvejasta debla storiti; se ve da ne smemo vseh vej na enkrat posekati, ampak v enem letu nekoliko viših vej. Veje se pri jelinem drevju ne smejo nikdar tikoma debla od¬ sekati. Tudi listovci dobro trpe obsekavanje in moremo s pri¬ mernim obsekavanjem izrediti lepša debla. Nevarnejši je de¬ belejše veje odsekavati, ker bi se lehko gnjiliua priklatila; v takem slučaju svetujejo, da se pusti daljši kos, na kterem saj še ena mladika raste. Vsekana rana mora biti prav gladka in napoševno izpeljana. Obsekavati se morajo drevesa pozno jeseni in po zimi. V gozdarski botaniki smo natančno popisali, kako važna so posamezna drevesa in ko smo se sedaj seznanili z vsemi lastnostmi umne gozdoreje, treba, da nekoliko pregovorimo tudi o posameznih vrstah dreves, kako se morajo odgojevati, in pomlajevati in sicer, kako v čistem, kako v pomešanem gozdu. Hrast je gotovo za visoki gozd najprimernejši, njegov les je za stavbo najbolji, za kurjavo je pa manje vrednosti; le cerov les je zato nekoliko bolje vrednosti, če se ravna tedaj za izrejevanje stavbenega lesu, more hrast postati med vsemi najtrdnejši; za to se tak hrastov les komaj vsakih 120 let izsekava. Le v globoki in močni zemlji moramo izrejevati hrastov gozd in revne plitve (zemlje) raje pripuščamo drugim plitvo rastočim drevesom. Ker je želod težak, mora se hrastov gozd le po naplodni sečnji pomlajevati. Ko je iz naletenega 108 semena dovolj rastlinic ozelenelo, sme se kmalo začeti z izse¬ kavanjem naplodnih dreves. Če hočemo umetno pomlajevati hrastov gozd, posejemo seme v redne vrste in naj se za dva palca pokrije z zemljo. Kjer se ni bati miši, poseje se lehko želod že po zimi. Za popolno setev treba 15 vaganov želoda; ako se pa seje v rednih vrstah, le 12 vaganov. Bukev se navadno odgojuje zaradi njenega za kurjavo izvrstnega lesu. Posekati se more že 80 let stara, ako se hočejo tudi podnice za napravo tankih diljic dobiti, ker so stara debla kaj rada trohljiva. Tudi bukev se naravno pomlajuje po naplodni sečnji; skrbno se pa mora paziti na to lastnost bukve , da komaj v 10 letih enkrat seme (žir) rodi. Nekteri svetujejo zato, da se že nekoliko let pred naplodno sečnjo nektera drevesa izsekajo, da se morejo ostala drevesa lepše razvijati ter bogatejše seme roditi. Ko so mlade rastline dve leti stare , začenjajo se semenska drevesa izsekavati, vendar ne vsa na enkrat; kajti mlade bukve je treba obsenčiti ter jih varovati proti mrazu, ki jim more zeld škodovati, zadnja semenska drevesa naj se še le čez 10 let iz gozda spravijo, ker še le tedaj so mlade bukve dovolj čzrste. Po umetni poti se pomlajuje bukev s sajenicami. Le v visokem gozdu je bukev na pravem mestu. Gaber se tudi v visokem gozdu odgojuje in se more že v 60 letu izsekati. Pomlajuje se po naplodni sečnji, ktera je dovolj uspešna, ker gaber večkrat seme rodi. Gaber ne po¬ trebuje ob senčenj a tako dolgo, kakor bukev. Veliko vspešnejši, ko oba prejšna, se pa rabi gaber za nizki gozd, kjer se lehko vsakih 20—35 let obsekava. Zaradi lastnosti, da iz štora krepko poganja, se more rabiti tudi za žive meje in plote. Breza se odgojuje v visokem, pa tudi v nizkem gozdu: v prvem se že vsakih 40 , v drugem vsakih 20 let posekuje. V visokem se prav lehko pomlajuje po naplodni sečnji, ker rodi dokaj semena, ktero lehko naletava. Ker mlade breze ne strpijo obsenčenja in ker more brezovo seme dalječ okoli naletavati, pušča se na oralu le do 25 semenskih dreves, ktera se tudi že v prvem ali drugem letu morejo izsekati, če se odgojujejo breze v nizkem gozdu, morajo se vsikdar jeseni obsekavati in nikdar ko so polno soka. Jesen, javor in brest se tudi pomlajujejo po naplodni sečnji prav lehko. Če se pa po umetni poti pomlajujejo in sejejo, je posebno za brest že začetek junija primeren čas za setev, ker njegovo seme dozori že koncem maja in kaljivost kmalo zgubi. Javor se prav plitvo seje pomladi in treba za cral 50—60 funtov semena; sicer se pa tudi po sajenicah lehko pomlajuje. V nizkem gozdu se posekuje vsakih 20 let. 109 Jelša se odgojuje v nizkih gozdih; seče se vsakih 15 let; poseje se 10 funtov semena na oral. Topol in vrba ste za nizki gozd sposobni in se po- množujete po mladikah. V nizkem gozdu se posekava vsakih 10 do 10 let, na glavo se pa obsekuje vsakih pet let. Kakor topol, more se tudi vrba pomlajevati po semenu, čeravno se tudi ona po mladikah najboljše pomlajuje. Ce hočemo dobivati od vrbe les za kurjavo, obsekuje se vsakih 12 let, hočemo pa od njih protje za pletenje košev, treba, da jo obsekujemo vsako drugo leto.. Akacija. Če hočemo od nje lesu za kurjavo, obsekujemo jo v nizkem gozdu vsakih 15 let; ako pa hočemo od nje kolov za negrade, obsekuje naj se vsako 4. leto. Akacija se lehko pomlajuje s semenom in ga treba za oral 30 funtov; prav dobro se pomlajuje po enoletnih sajenicah, kar je sposobno za kamenita zemljišča; predobro je znano, da poganja akacija tudi iz korenin; pomlajevati se more tedaj tudi tako. Lipa se najbolje pomlajuje po dveletnih sajenicah. Jelka se odgojuje le v visokem gozdu ter se vsakih 80 do 100 let izsekuje. Pomnožuje se po naplodni sečnji in po umetnem sajenji sajenie. Semenska drevesa morajo vsaj ne¬ koliko let ostati na drevoseku, ker potrebujejo mlade rastlinice silno veliko obsenčenja. če se pomlajuje po semenu, naj se' vrši setev jeseni ter poseje oral s 50 funti semena. Smreka se pomlajuje v visokem gozdu po natornem potu, če v dotičnem kraju ne divjajo prehudi vetrovi. Tudi v smrekovih gozdih se še le čez 6 let izsekajo semenska dre¬ vesa. Če se smrekov gozd umetno pomlajuje, je bolje, da za- sajamo sajenice, ker njeno seme nerado kali in mlade rastli¬ nice posebno v suhih zemljah silno trpe od suše. Za oral treba 15 funtov semena, ki se mora le plitvo sejati. Najboljše so pa dvoletne sajenice, s kojimi moremo prav hitro pogozditi hribske goličave. M e česen se najsigurnejši pomlajuje po eno-ali dvolet¬ nih sajenicah; če se pa pomnožuje po semenu, treba za oral 20 funtov semena. Naravno se pomnožuje tudi po naplodni sečnji; ker pa mladi mecesni nikakor ne morejo trpeti ob¬ senčenja, morajo se semenska drevesa takoj izsekati, kakor hitro ozelene. Bor hitro rase in se more 50 let star posekati. Pomla¬ juje se po naplodnji sečnji, ker večkrat in bogato seme obrodi. Semenska drevesa se po enem letu izsekajo, ker tudi mladi bori ljubijo svitel prostor. Za oral treba 15 funtov borovega semena. Prav vspešno pomlajujemo bore po enoletnih sajenicah. 110 Pomešani gozd. Za malega gospodarja so pomešani gozdi več vredni kakor čisti, ker v njem odgojuje po potrebi vsa drevesa. Pa tudi v ožjem gospodarskem pomenu je jako važen. Le malo drevesnih plemen je, ki so za čisti in visoki gozd sposobna, n. pr. jelka, smreka, bukev, hrast; druga pa v čistem gozdu ne store dobro in zemljo celo oslabujejo; zopet druga drevesa potrebujejo tudi v starosti varstva, nektera morejo le v dobri zemlji rasti. Yse to se pa lehko doseže v pomešanih gozdih ; eno drevo daje drugemu potrebno podporo. Jelov les (smreka) je zelo podvržen viharju, bukev, hrast pa ne tako, tedaj so smreke med bukvami in hrasti varne pred viharjem. Bodkovci so zel6 podvrženi mrčesom, ko jim listovci niso; pomešani s poslednimi se obranijo silovitih sovražnikov. V velikih jelovih gozdih je nevarnost požarov silna, v pome¬ šanih manjša. Prav dobro se moreta združiti bukev in gaber, pa tudi s hrastom in javorjem je bukev zadovoljna; tudi jej je ljuba tovaršica jelka in smreka, koji poslednji se radi imate in združeni ne trpite drugih dreves. Bor se primeša rad smreki, pa tudi bukvi in hrastu; v hrastovem gozdu so bukve in bresti. Jesen se rad pridružuje topoli in vrbi v ravninah. Pomešan gozd se najvspešnije pomlajuje po umetnem poti in posebno po sajenieah, ker more gozdar natančno določiti, kterega drevja hoče več v gozdu imeti. Kako izrejevati drevesa zunaj gozda. Gospodarji, ki prebivajo po pokrajinah gozdov, morejo se priskrbeti s potrebnim lesom s tem, da pogozdijo kak slab pašnik, obrežje kakega potoka, reke itd. Veliko je takih zem¬ ljišč , ki stroškov poljedelstva ne povračajo in bi gotovo go¬ spodar bolje izhajal, ako bi izcejal drevje na njem. Koliko je takih pašnikov, na kterih dobi živina komaj grizlej; zopet drugod je kako močvirje, ktero ne donaša nikakoršnega do¬ bička, ali na kterem le slabi loček raste; taka mokrotna zem¬ ljišča bi dajala dosta lesu, vsaj vej, ko bi se zasadila z vrbo ali jelšo. Pa tudi zboljšuje se lako zemljišče, ako na njem rastejo drevesa. Marsiktero obrežje je silno razpokano, in kterim preti nevarnost bližnemu polju; take prostore pa moremo z drevjem zboljšati. Ni sicer lehko pogozdevati take strmine; kajti najprvo se zabijejo koli prek celega obrežja in med koli se napravijo pleteni ploti in sicer to za¬ radi tega, da se od derečih nalivov sprana zemlja za takimi 111 plotovi vstavlja in nabera. Če je zemlja peščena, n. pr. šut- nata nanesaina, morejo se na njej zasajati sledeča dovolj zanesljiva drevesa: bor, akacija; če je zemlja tudi nekoliko vlažna, topol in vrba. Po tem načinu bi se mogli pogozdo¬ vati tudi pašniki na Krasu, ker vpleteni plotovi obrnjeni proti burji bi overali silni veter, da bi zemlje ne odnašal in mladim rastlinicam ne škodoval toliko. Tu in tam sredi polja nahajajo se jame. ktere so n. pr. ostale, ker se je izvaževala šuta za nasipanje cest, ali se je v njem rezala ilovica za napravo opek. Ker so navaduo gornja dobra zemlja zato ne more rabiti in vsled tega na stran spravlja, more se po kon¬ čani izvožoji ž njo zasuti jama ter pogozditi s primernim drevjem. Za peščeno zemljo je bor in akacija pripravna, za ilovično pa brest, gaber in hrast. Morsko obrežje, ki je marsikterikrat zel<5 dolgo in tudi po njem bližnjemu polju nevarnost preti, mora se skrbno po- gozdevati in se prav tako ravna, kakor z drugim ubežljivim peskom; za nasajenje se rabi morski bor. Ob cestah, železnicah nahaja se obrobje, ktero se mnogo¬ krat podira; s pogozdevanjem pa moremo jih storiti trdnejša. Na njih se zasajajo navadno grmovja ali pa drevesa nizkega gozda. V poljedelstvu smo se večkrat učili, kako važni so gozdni plašči za planjave, po kterih pogostoma divjajo hudi vetrovi. Navadno se zasajajo taki gozdui plašči na strani obrnjeni proti burji. Če so kakih 5—10 sežnjev široki, že veliko izdajo in polje, ktero pred takimi plašči leži, je skoro popolnoma ob¬ varovano viharjev. Za napravo gozdnih plaščev so bodkovci posebno dobri (bor, hoja), ker so vedno zeleni in prav dober je mešani gozd, ker vedno enakomerno zaraščen ostaja, Prav tako more gospodar poljske poti zasajati z gozd¬ nim drevjem in more od njega dobivati dovolj lesu. Žive meje in plotovi mu morejo tudi nekoliko lesu donašati in prav umno stori, če v njih vsakih 4—5 sežnjev narazen izrejuje kako visoko drevo n. pr. brest, jesen, mecesen in to zaradi tega, ker imenovana drevesa ne delajo prehude sence, kar je pa za bližino prevažno. S takim zasajanjem more si revni gospodar priskrbeti dovolj lesu za kurjavo, pa tudi za stavbo od po¬ sameznih visokih dreves. Taka drevesa morejo sicer nekoliko škodovati na polju in njivam, zelo malo pa travniku in paš¬ niku; suhi revni pašniki se še celo zboljšujejo nekoliko, češe na njih zasajajo primerna drevesa, ktera naj se vedno po glavni sečnji obsekujejo. 112 Gozdno varstvo. Silnim in mnogobrojnim nevarnostim so gozdi podvrženi od prve mladosti do pozne starosti. Seznaniti se moramo tedaj z vsemi nevarnostmi in pripomočki, da bomo znali varovati gozdna drevesa pred poginom. Gozdom so nevarni vetrovi, suša, mokrota, mraz, sneg, led, toča, požari itd. Silni vetrovi podirajo zala debla s ko¬ reninami vred j ali če jih. ne podero, jih omajajo, vsled tega pa vzgignjene in potrgane korenine ne morejo živeža deblu dovažati. Suha burja odnese listje iz gozda in zemljo zelo izsušuje, kar posebno plitvo vkoreninjenim drevescem škoduje. Vetrovi so najbolj nevarni bodkovcem in posebno smreki. Ker gozdar po vetru poškodovanim gozdem ne more pomagati, treba, da priskrbi gozdu že prej primerno varstvo. Proti sil¬ nim vetrovom bomo gozde najbolj s tem obvarovali, da dre¬ vesa v njih gosto odgojujemo in po primerni skrbni naplodni sečnji pomlajujemo. Izsekavati jih moramo prav varno in nikdar jih ne smemo popolnoma iztrebiti. Kjer vetrovi zeld hudo divjajo, tam so pomešani gozdi najpripravnejši in po¬ sebno s takim drevjem, ki ima globoke korenine. Po takih gozdih, kjer divjajo vetrovi, ne smemo prepogosto grabiti na- stilje ter ropati jih listja, tako rekoč gnoja; segnjito listje da prstenino, ki zemljo vlažnejšo in močnejšo ohranuje. Težka huda snežna odeja škoduje posebno mlademu, črnemu gozdu; to pa le tedaj, ako pade mokri južni sneg; lisfcovci pod snegom le malo trpe. Sploh vidimo, da je dobro pomešavati bodkovce z listovci. Pomagati "moremo gozdom v taki nevarnosti z otepavanjem, kar je predrago. Mladim listovcem more škodovati toča, a obrastejo se kmalo, nevarnejše je pa gozdem gololed. Slana popali mlade gozdne rastline in tudi mlado brstje; hudi mraz razkolje deblo, kar posebno pri orehih mnogokrat vidimo in gotovo pozna „mrazasto“ orehovo drevo vsak kme¬ tovalec. Proti tej škodi ni pripomočka; pametno pa je, da tako zmrznjeno drevo precej porabimo. Posebno so podvrženi mrazu gozdi v mokri zemlji, ki mnogo vode izhlapujejo, ktera potem v hladni noči zmrzne. V takih gozdih so prav dobre ulice, po kterih more zrak prepihavati, da odnaša preobilno vlažnost. Mraz pa škoduje tudi mladim drevescem, če zemlja zmrzne, ktera se potem neenakomerno razpre ter koreninice potrga, da potem ne zamorejo živeža vpijati. V takih gozdih je obilna množina listja prav dobra. Priporočuje se pa, ako je 113 že tako, povaljevanje, ki sicer stane nekoliko stroškov, a do¬ broto storjeno koreninicam povrnejo drevesca. Suša škoduje mlademu gozdu le v zelo suhih, peščenih zemljah in pa na bregih, obrnjenih proti jugu, škoduje pa jelši, bukvi; naj bi se tedaj ti nikdar zasajali na solnčnih legah. Dobro obraščeni v vrhu košati gozdi se nemajo bati suše. Nekterekrati razpoka skorja debla na solnčni strani; to imenujemo solnčno pripeko, vsled tega začne drevo su¬ šiti se in hirati. Požari morejo posebno za bodkovce silno nevarni hiti, ker imajo v sebi veliko smole, ki podpira, da se ogenj razširja. Požara so največkrat krivi hudobni ljudje ali malomarni in nepazljivi gozdarji, ki ob času hude poletne suše iz lule morda goreč tobak iztresajo ali goreči klinček na tla vržejo; zdaj zadestuje, da se vname listje, ki kaj hitro naprej gori. Pa tudi po streli more se gozd uneti. Ogenj se razširjuje ali po deblu, ali po tleh ali po vrhu. Če po tleh, navadno le listje gori, nevarnost ni tako silna, posebno če so drevesa debelo kožnata. Veliko nevarneje je pa požar v vrhih bodkovcev, veje se posuše in drevesa vsahnejo. Ko se požar zapazi, treba nemudoma skrbeti, da se ustavi, če se razširjuje le po tleh, skušajo zadušiti ga z zemljo , sicer se pa mora v primerni oddaljenosti izsekati kos gozda, ter se par čevljev globok jarek izkoplje. Če je v vrhih, treba hitro izsekati plašč vsaj 5—6 sežnjev širok, da ne more od gorečih vrhov priti ogenj v drugo plat. Razume se, da mora biti pri takem požaru mnogo ljudi, ker posamezni nič ne opravijo. Po požarih poškodovana dre¬ vesa treba hitro posekati, posebno ako je bil požar ob času, ko je les polnosočen; tembolj ker se v taka drevesa kaj radi priklatijo nevarni mrčesi. Mlada drevesa, če niso prehudo po¬ škodovana n. pr. gaber, breza, ktera čvrsto poganjata iz štorov, morejo se koj obsekati, da se zopet pomlade. Gozdni plevel more tudi veliko vspešni rasti naspro¬ tovati. V gozdu, kjer se drevesni vrhi lepo sklepajo in se listje za nastelje ne grabi, se plevelne rastline nikdar močno ne zaplode, ker jim pomanjkuje -svitlobe , zraka in potrebne vlage. Plevelne rastline pa morejo biti zaradi tega zelo nad¬ ležne , ker preraščajo tla, kar more biti posebne naravnemu plodenju nasprotno. Med gozdni plevel štejemo sledeče rast¬ line : mokri zemlji so raznovrstni mahovi, bičje, ter s j e, divji rožmarin, preslica, rudeči.naprstnik, volčja črešnja,gluha kopriva, repinec, ostrož- nice, robida, p r a p ro t itd.; na suhi zemlji: borov¬ nica, tičja Černiča, lakotnik, vresje, mačko- TJmni kmetovalec. 8 114 ve c, papeževa, sveča, šmarni križ, garjevi mle¬ ček, rudeče jagode itd. Če se gozd bolj na tesno in gosto sklada in drevoseki prehudo ne zredkujejo, ni se treba bati gozdarju plevela. Vresje je mlademu narastaju zelo škod¬ ljivo in kaj težavno je zatreti vresje, ko se je močno razširilo. Le bor more tam, kjer je veliko vresja, še nekoliko rasti. Veliko večje nevarnosti so pa za gozde razne živali. Domača živina more, ko se po gozdu pase, veliko škodovati, posebno če se paša neredno vrši. Če se živina prezgodaj po¬ mladi goni v gozd, ko je po tleh le malo trave, sega živina kaj rada po brstju, ki je ravno pognalo. S težkimi stopinjami napravlja jame, ktere se polnijo z zaostajajočo vodo. Zmanjša se škoda po paši storjena, če se po sledečih načelih ravna: 1. Ne sme se nikdar preveč živine v gozd nagnati in po¬ sebno ne v taki gozd, ki je mlad. 2. Mladi gozdi se moraj o graditi, da drevje odraste živin¬ skemu gobcu. 3. Ko se živina pase v gozdu, mora se skrbno nadzorovati, da se ne odtegne kaka goveda od črede in da ne vlomi v ograjene prostore; ker je pa vendar le težavno nadzorovati živino, dado se posebno silnim kravam, ki rade od črede od¬ hajajo, zvonci. 4. Živina naj se nikdar ne pušča čez noč v gozdu. ker je nadzorovanje nemogoče in živina lehko veliko škoduje; poti, po kterih se živina goni, ne smejo peljati skozi mlade gaje. 5. Če je zemlja v gozdih težka, cmokasta, po takih krajih se živina ne sme pasti. Tudi divjačina škoduje gozdom veliko, ker objeda brstje in kožo; n. pr. serna, jelen, divji prešič itd. Zajci so zaradi tega zelo škodljivi, ker glodejo mlada debla. Največo škodo napravlja divjačina v jelovih gozdih in posebno hoji; iz med listovcev trpi največ hrast. Najbolj je nevarna gozdom črna divjačina in prav bi bilo, da bi jo lovci primerno pre¬ ganjali. Če je pa lastniku kaj na tem ležeče, da si prihrani primerno število divjačine v gozdu, naj zver s praznim stre¬ ljanjem in hujskanjem plaši. Zelo škodljiva je gozdom miš. Mala miš se redi le o mrčesih in ni toliko ■ škodljiva, tembolj je pa nevarna velika gozdna miš, ki pobera drevesno seme, objeda drevesne korenine in deblo. Množi se posebno v suhih letinjah in more posebno bukovim gozdom strašna šiba postati , ker kaj rada gloda žir in skorjo mladega bukovja. Pa tudi polj¬ ske miši se priklatijo v gozd. Z nastavljanjem pasti se ve¬ liko ne opravi. Nič manj nevarna je tudi veverica, ki 115 gloda kožo po drevesnih vrhih in mladikah in tudi požre mnogo semena, razjeda in kvari češarke, orehe, lešnike itd. Sieer pa veverica nikdar ni v preveliki množini. Najbolji pripomoček za preganjanje škodljivih miši so nekteri tiči, kakor busard, ki more do 6000 miši na leto končati j tudi sokol, ponočna sova, pegasta sova so dobri lovci miši. Dalje preganjajo miši jež in mačka. Kaj rade so miši v gozdih, kjer je po tleh vresje in mah; v takem slu¬ čaju moramo pregnati jih, ako pograbimo ves mah iz gozda. Ptiči radi poberajo seme; močneji, kakor divji petelin pa tudi obgrizujejo mlado kožo. Najnavadneji sovražniki pa S) brez dvombe Mrcesi, proti kterim mnogokrat ni mogoče bojevati se. Najsilnejši. škodljivec je smrekov zakožni keber (Bostrjchus tvpo- grafus), ki živi pod skorjo smrekovo , napravlja steze, po kterih poklada mlado zalego; iz jajecvale se črvi, ki nadalje razjedajo deblo; potem se pa umešičijo ter čez nekoliko časa promene v kebre, ki izlezujejo iz mešička. Pomladi leta keber po smrekovih gozdih. Množi se prav hitro in ravno zaradi tega je tako nevaren, ker pomnožen ne napa la samo poje- dinih dreves, ampak cele gozde ter jih rnore tudi pokončati. — Napadena drevesa se začno sušiti in vršički postanejo rumenkasti; med skorjo in deblom nahajajo se majhne luk¬ njice, iz kojih se usiplje črvojedina; kmalo potem se jame tudi skorja od debla lušiti. Ker zakožni keber posebno rad poklada jajca in zalego v bolehna debla, mora umni gozdar skrbeti, da taka drevesa nemudoma iz gozda spravi, posebno če se je bati tega sovražnika iz sosednih krajev; sicer pa tudi v popolnoma zdrava debla zalego položi. Če je pa že napadel drevesa v gozdu, morajo se napadena hitro spraviti iz gozda, ali se morajo saj pobeliti, ker napravlja zalego rad v skorjo. Nekteri gozdarji trdijo, da če se v napadenih gozdih pušča suho drevje, se vgujezdi keber v ono, da se potem lahkeje ulovi. Dotična suhljad se potem spravi iz gozda, olupi skorja, v kteri je največ zalege ter požge. V enem samem deblu more do 20 tisuč parov tega mrčesa biti in v en čevelj dolgi skorji dobi se tudi 1000 zapredkov. Če se primeri, da je že celi gozd od tega kobra napaden , ne ostane drugega, ko posekati celi gozd in posekanim deblom kožo lupiti, da se sežge. Drevo se začne zaradi tega sušiti, ker naredi keber poči v ljubadi, vsled česar sok ne more redno cirkulirati po 8 * 116 deblu; sok se pa zaprečen celo skisa, da mora živenje drevesa prenehati. Borov keber (Bostrvchus stenographus) napada po¬ sebno borove gozde in sedaj silno škodo dela na „Šumavi ali češkem lesu" (Bokmerwald), kjer je že čez 150 tisoč oralov gozda pokončal. Te živalice delajo enako škodo, ko smrekov keber; zarija se v skorjo, ko prejšni in enako dela. Ker se kaj rad v listju na tleh zapreda, je dobro, da se iz gozdov v takih slučajih vse listje pograbi ter sežge. Kič manj škodljiv je borov predenec (Gastropaha pini); njegova gosenica objeda igle bora. Ker je zelo požrešen in se silno množi, more cele gozde pokončati. Gosenice naj se po zimi oberajo, kar je lehko , ker se nahajajo pri tleh krog debla; ne smejo se pa z golo roko loviti, ker puščajo iz se nek strupen sok; poberalci naj imajo ali roko vice ali posebne klešče. Metuljka polega jajca meseca julija na deblo — proti južni strani. Borova sova (Trahea piniperda). Njena gosenica ob¬ jeda mlado borovo brstje. Po leti se splazi gosenica na tla ter se tam zaprede. Nekteri gozdarji svetujejo kot najboljo sredstvo, pokončati tega sovražnika, da se nažend prešiči v gozd, da zemljo prerujejo ter pokončajo in požro pupe. Tudi b_o r o v a listna osa (Lophjrus pini) je boru zelo škod¬ ljiva. Je sicer majhna, a zelo požrešna njena gosenica in objeda igle in celo mlado j^rstje. Nuna (Liparis monscha) je boru in smreki zelo škod¬ ljiva, ker objeda njena gosenica igle mladega drevja, da začne vsled tega hirati. Mladim drevescem škoduje navaden k e b e r (Melo- lantha vulgaris), ker objeda njegov črv korenine mladih dreves, keber pa listje nekterih listovcev in jih more vsled tega v rašči silno zadrževati. Kebre loviti, ko vsako četrto leto po gozdu frfrajo, je še najbolje sredstvo, da se vbrani manjša škoda, ktera zamore po teh kebrih priti. Mali rilček ar (Pissodus notatus) objeda borovo listje in češarke; v posledne poklada tudi zalego in njegova ličinka ■zelo škoduje mladim drevescem, ker že tako mlado razjeda. Vsi do sedaj omenjeni mrčesi so sovražniki črnega gozda; pa tudi listovci imajo nektere sovražnike, ki so ti le: Topolov tesar (Saperda careharias). Njegova ličinka razjeda deblo topole, kteri začne vsled tega hirati. Jelšni rilčekar (Curculio lepathi) razjeda kot ličinka notrajno deblo jelšino. »panjska muha (Lytba viscatoria) objeda jesenovo perje do golega in more cele gozde tako pokončati. 117 Izoied drugih majhinih živalic navedemo malega polj¬ skega grilčeka (Grvllotalpa vulgaris), ki razjeda koreninice mladih drevesec. Odraslim listovcem so sledeče živalice šsodljive: Zlatoritka (Liparis chrysorhoea), ki razjeda hrastova listje in cvetje. Loviti metulja, ko frfra po hrastovem gozdu, je najboljša obramba proti njemu; naj se pa tudi gosenice in njih zalege oberajo iz hrastovih vej. Gobovi prelec (Liparis dispar), njegova gosenica je zelo škodljiva in škoduje hrastu in vrbi. Hrastov zavijač (Tortris viridiana). Njegova gosenica objeda cvetje in listje hrastovo in more biti silno nevarna hrastovim gozdom. Prehodni prelec (Gastropacha pr ocessi onea). Njegova silao požrešna gosenica napravlja veliko škodo v hraščinah; treba tedaj vse storiti, da tega veleškodljivega sovražnika za¬ tremo gozdom. Po dnevu so gosenice skrite, ker so ponočnja- kinje, tedaj je dobro, da iščemo gosenice ter požigamo. Ker pa ima nek tok, ki zamore napraviti čoveški koži vnetljive bolečine, morajo imeti delalci pri tem delu rokavice. Tedaj se vidi, da največje naše prizadetje bi zdalo le malo proti temu silovitemu sovražniku, ko bi se gozdarju zvesta prijateljica — kukavica toliko ne potegovala, pokonča vati tega sovražnika. Drugi tiči sicer tudi jedo gosenice a le gladke; kosmatih pa, kakoršna je tudi prelčeva, se le kukavice lotijo. Pač sme gozdar imenovati kukavico največjo prijateljico gozdov. Ko bi ne bilo nobene kukavice v gozdu, pomnožile bi se te gosenice tako, da bi pretil gozdem pogin! Zato kličemo gozdarjem: Varujte in vabite kukavico v vaše gozde! P er s teni ca (Gastropaha neustria) je hrastu škodljiva. Tudi' njo najbolj preganja kukavica. Vidimo sedaj, da imajo tudi gozdi obilno nasprotnikov, proti kterirn so nezanesljivejši nasprotniki tiči, n. pr. že omenjena kukavica, lastovica, muhovček, senica, žolne, čudež, sova, busard sokol itd. Ne preganjajmo koristnih tičev! Od vseh strani dohajajo pritožbe, da se nikakor ne iz¬ vršuje postava, ktero so napravili deželni zbori za varstvo kmetijstvu koristnih tičev, da se vedno love in celo že v gnjezdu mladiči podušijo. Morda bo kratek poduk, kterega tukaj podamo, pojasnil veliko važnost in korist tičev za kme¬ tijstvo in gozdarstvo iu tako pripomogel, da ljudstvo neha / 118 preganjati svojega velikega prijatelja. Čujte, kaj delajo ljubi tiči! — Da moremo dobro preudariti važnost tičev, moramo po¬ gledati, kaj da počno in s čim se rede. Večina tičev se redi skoro le z mrčesi, sploh z mesovjem in le malo jih je, ki se rede od rastlin. V naravi nahajamo velikansko, skoro hrez- brojno število različnih živalic, ktere se rede od rastlinstva. Ko "bi Božja vsegamogočnost ne bila vstvarila zopet drugih, živalic, ktere bi jih preganjale in pokončevale, strašansko bi se pomnožile in bi mogle hudo škodovati v veliki naravi. Prav tiči so, ktere bi smeli imenovati čuvaje in vojščake, ki love in more mnogobrojne škodljive mrčese v naravi. Da, ko bi tičev ne bilo, ne bi mogle rasti rastline , ki dajo ljudem glavni živež. To je njih namen in naloga, za to so vstvarjeni. Poglejmo le, kako so že vstvarjeni s perutnicami, kako urno se dvignejo v zrak, kako dobro oko imajo, kako močen želodec imajo, kako hitro in obilno se množe itd. Žali Bog! da sedaj ne morejo skrbni stražniki zadostno preganjati hudih, kmetijstvu škodljivih sovražnikov, kakor se slišijo žalostne tožbe iz vseh krajev, da hočejo mrčesi cele gozde pokončati. V opreseninskih vrtih se trudi marljivi vrtnar, da bi iz zelišč pregnal požrešne gosenice, prav tako , da bi obvaroval sadno drevje, na kterem nahaja cele kepe in trume gosenčnih zaleg. Koliko nam ne škoduje hudobni keber (hrošč), ki pokončava popke in perje dreves, potem pa kot črv spod¬ jeda rastlinske korenine in strašansko škodo dela. Nič manj škodljive so bolhe, žitne muhe, žitni metnljčeki; prav tako borov prelec, ki poslednji je v'pretečenem stoletji že več mi¬ lijonov borov pokončal. Kako škodljivi so metulji in njih go¬ senice, listne uši, muhe, ose, kobilice, polži, gliste, črvi, bren- celjni, vedo naši gospodarji prav dobro. Kje pa imamo iskati vzrok temu, da se vedno močneje širijo mrčesi? Gotovo vtem, da ljudje prehudo love in more pridne tiče; vse hoče imeti posebno jeseni zraven polente še pečenih ali ocvrtih tičev! Koliko tiscč, celo milijonov tičev polovijo požrešni tičarji vsako jesen, posebno v južnih deželah; pa tudi djugje gredo hudobni otroci, razdero gnjezda in polove mladiče. In kaj reko stanši takim otrokom? Pohvalijo jih in pomagajo jim v neumnem ravnanji, ker jim kupijo limanic in drugih priprav, da tiče ložej lovijo. Naj bi narodni učitelji in prav tako častiti duhovniki svarili mladino in ji pojasnili veliko važnost tičev, da bi vsaj tičev po gnjezdih ne prega¬ njali, čeravno bi morali celo zato skrbeti, da bi ubogim tičem napravljali umetna gnjezda, kakor to že v nekterih krajih delajo ter tako zdatno pomagajo k hitrejemu razširjevanji ljubih 119 tic, ker silna in strašna škoda, ktero so jim storili raznovrstni mrčesi, jih je izučila in prepričala o potrebi, da se varujejo tiči. Naj omenimo nekaterih številk, ktere kažejo grozno škodo, kakoršno so učinili različni mrčesi. Leta 1837 so gosenice črez 800 oralov gozda na Nemškem pokončale in vlada je potrosila črez 2000 gold., da so polovili vsaj večino požrešnih gosenic. Travna gosenica je pred nekoliko leti v severni Ameriki silovito mnogo trave pokončala, tako da so morali iz Angleškega dobivati potrebno množino sena. Koliko škode ne napravlja gozdni keber v gozdih na Češkem; že več tisoč oralov je pokončanih in le z največim trudom, z velikimi stroški bo mogoče obraniti ostali gozd pred uničenjem. Navedli bomo posamezne tiče, ki so posebno koristni. Ysem dobro znana se nica je posebno veliko vredna, ker nas tudi po zimi ne zapusti in celo leto neutrudljivo po- končuje dokaj škodiivih mrčesov. One se hranijo veči del od žužkov, posebno od metuljevih jajc in pobirajo nevidljiva jajčica škodljivega zavijača po drevesnih popkih in mladikah. One iščejo tudi v listji skritih gosenic glogovega belina in drugih sadnemu drevju škodljivih mrčesov; tudi ličinke ja- belčnega rilčkarja najdejo na jabelčnem cvetji. Senice se zelo hitro množe, ker vale po dvakrat v letu. Pa tudi kaj posebno marljive so , ker ena sama senica v letu pokonča do 30.000 mrčesov. V neki vrtnarski kolibi so bile tri velike rože, na kterih je bilo par tisoč listnih uši. V kolibo so spustili senico, ki je v treh urah vse uši polovila in rože oprostila požrešnih prisiljencev. Škrjanec pridno, pobira žužke po njivah in je zelo koristen, ker prav on pobira mrčese, ki so žitnim njivam ne¬ varni n. pr. pšenična sovka, listne ose, skočni hrošči, ozimen- ske sovke. Kako hudobni in požrešni so tedaj nekteri ljudje, ki love škrjance in nekteri požeruhi naročujejo vloviti več sto škrjancev, da si pripravijo dobro jedilo „škrjančjih jezikov 11 . Takim bi pač smeli očitati surovost in ostudno požreš¬ nost, ker sto drugih stvari je na svetu, ki dajejo potrebni živež. Strnad pobira posebno ob času valjenja dokaj škod¬ ljivih mrčesov. Cipe, muhovčekiin pastaričice so prav koristne živalice. Kako pridna je pastaričica, ki neutrud¬ ljiva sledi za plugom po polji, kjer pobira ličinke izoranih žužkov. R u j a v i srak op er pobira tudi veče žužke n. pr. hrošče, kobilice. Prav tako so koristni kosi, kobilarji. 120 Slavec, tašica, rud ečo repka, penice, vse te se rede skoro le od žužkov, ter polove dokaj sadji zelo škod¬ ljivih rilčkarjev. Kralji ček živi večidel od jajčie različnih žužkov. Škorec sicer nas zapusti čez zimo , vendar k nam že zgodej spomladi priroma ter si tukaj dela gnjezda in vali jajčica. Škorec pobira hrošče, pa tudi polže in gosenice. Res je, da tudi po češnji seže, vendar je to mala odškodnina za njegov velikansk trud in veliko korist. Prav koristni so brglezi, ki še tako majhno razpoko po drevesniji vejah marljivo preiščejo in zalego žužkov poberejo. Lastovice pokončajo prav veliko letečih žužkov, kterih drugi tiči ne love. Od večih tic omenimo postovko, ki se hrani od miši in večih žužkov. Prav koristen je tudi busard, ki zelo mnogo miši požre. Pravijo, da vsaki busard potrebuje najmanj 7 do 8000 miši, ako hoče živeti; on je še celo tako požrešen, kedar je dosti miši, da jih celo po 30 na dan poje. Večkrat so našli v želodcu busarda po 30 miši. Po nekterih krajih, kedar je bilo prav veliko miši, prišle so cele trope busardov in kmalu so bile miši pregnane in pokončane. Tudi sove pokončujejo miši ter so hranijo od ponočnih žužkov in celo od podgan. Ena sama sova potrebuje v enem letu po 2000 do 3000 miši. Sove so kaj rade po gozdih, zato so pa posebno gozdar¬ jem koristne. Žolne se rede le od žužkov. One izdolbujejo luknje s svojim~bšlrim Tdjunom v drevesa, iz kterih potem s svojim spičastim jezikom privlečejo dokaj različnih lesnih črvov in grizlic. Ker so zelo urne in spretne v plezanji, morejo lehko vjeti one mrčese in žužke, ki so lesovju, sploh gozdom zelo nevarni in do kterih nobena druga ptica priti ne more. Kukavica zatira posebno kosmate žužke', kterih skoro noben drug tič zobati ne more. Pač mora kukovičin želodec biti velik in čvrst, da more prekuhati toliko kosmatih gosenic, ki imajo mnogo neprebavljivih snovi. Kukavica je za vse po¬ ljedelce, posebno pa za gozdarje, koristna tiča, ker prav kosmate gosenice so najnevarniše sadnim in gozdnim drevesom. Prav kukovica je, ktera pokončuje gozdom zelo nevarne mrčese: smrečji prelec, borov prelec, zlatoritka, prstenica, sprehodni prelec, čegar gosenica cele gozde do golega obere. Ko ne bi bilo kukovic več, take škodljive gosenice bi kmalo v pre¬ velikem številu pokončale naša sadna in gozdna drevesa. L. 1847 je bilo na Pomorskem silovito mnogo gosenic, ki so ondotne borove gozde skoro pokončale. V oni gozd so se potem naselile pridne kukovice, ki so jih iztrebile in po¬ polnoma pokončale. Opazovali so jih že nekteri učeni in našli 121 so, da kukovica vsakih pet minut eno gosenico požre, če ra- čunimo, da je polovica gosenic, ktere požre kukovica, babjega spola, in da vsaka po 500 jajčic poleže, vidimo, da ena sama kukovica v enem dnevu zalego od 42 tisoč škodljivih gosenic zabi-ani. Zelo teh prekoristnih kukovic pa pokončajo v južnih deželah in bati se je, da se ne zatre ta velekoristna tiča. Zelena vrana se sicer bolj poredko nahaja in se hrani le od žužkov in črvov. Prav tako pobira le žužke in njihove ličinke koristna ptica „v i j o g 1 a v k a“. Pa tudi poljske vrane so nam v enem oziru koristne, ker prav marljivo pobirajo ogrce, črve, bramorje in druge škodljive mrčese. Vrane tudi hrošče, naše največe sovražnike , posebno kedar se v veliki množini prikažejo , kakor imajo sploh navado vsako četrto leto, brez vse milosti davijo in pokončujejo; pa tudi s svojim, močnim kljunom priklujejo iz zemlje dokaj drugih škodljivih in nad¬ ležnih mrčesov. Priznavati pa tudi moramo, da vrane po njivah veliko škodujejo, ker pobirajo vsejano seme iz zemlje in celo že nekoliko vzrasle rastlinice s svojim močnim kljunom iz zemlje izrujejo in pozobljejo. Prav tako zelo nadlegujejo že zrele turšične storže. Zato je ne hočemo posebno zagovarjati. Škodljive so pa srake, kavke, šoge, klavžarji, leš- nikarji, ker kradejo jajca mladim pticam iz gnjezd in tudi možgane mladim ptičicam rade izpijo. Zato so pa pokončanja vredna. Še imamo omeniti koristnih šlok, ki po gozdih v listji zakrite mrčese iščejo in pobirajo. Tudi domače race so pridne, ker posebno rade pobirajo polže in druge črve. Konečno ne smemo pozabiti poljskega vrabca, tega po¬ rednega in predrznega paglavca, ki rad zagrabi zrelo žito in posebno proso. Vendar pa tudi zel<5 veliko škodljivih mrčesov pokončuje in smemo reči, da je bolj koristen kakor pa škod¬ ljiv. Nekteri ga zelo zagovarjajo in pripovedujejo o njem, da ga je nekdanji Pruski kralj Friderik I. hudo preganjal in da je darila delil onim, ki so prinesli ubitega vrabca. Kmalu pa je bilo v oni deželi toliko gosenic in drugih škodljivih mrčesov, da so morali ljudje vrabce zopet privabiti v one kraje in jih skrbno rediti in varovati. Zato poživljamo naše gospodarje, častito duhovščino na¬ rodne učitelje in župane, da vsi neutrudljivo delajo za to, da se podučuje mladina o varstvu kmetijstvu koristnih tičev, da se ostro postopa po veljavni postavi proti tičarjem, ki ne¬ usmiljeno tudi najkoristniše tiče love in more in posebno proti tako imenovanim omikancem, ki plačujejo tičarje ali jih sami love, mesto da bi podučevali druge nevedneže in jim 122 branili tičji lov. Poljedelci, nikar ne preganjajte vaših naj¬ boljših prijateljev, nikar ne morite tako silovito onih živalic, ktere je modri Stvarnik za omenjeni posel vstvaril! Posebno poživljamo župane, da ostro izvršujejo koristno postavo , v tem imajo lep in za občino velekoristen delokrog. Pa še več moramo storiti za naše prijatelje in dobrotnike; ne le da jih ne preganjamo, tudi podpirati jih moramo pri valjenji in po zimi, ko jim hrane primanjkuje. V votlinah dreves naprav¬ ljajo koristni tiči gnjezda, zato jih moramo puščati in ne iz- sekavati. Kjer jih ni, morajo se narediti; takih umetnih lukenj se ptice prav rade poslužujejo ter v njih gnjezda na¬ pravljajo. Take umetne votline se najloži narede, ako se votla drevesna debla ali veje od enega do dveh čevljev dolge z žago odrežejo, znotraj lepo očedijo, na obeh konceh z dilicami za¬ bijejo ali pa kako drugače pred vlažnostjo zavarujejo , potem pa na primernem kraji primerno široke luknje izrežejo, skoz ktere tiče noter in ven letajo. Nekteri napravljajo umetne tružiee za prekoristne škorce. Te tružiee imajo po 6 sten in tla, so Ido 1V 2 čevlja visoke, 6 palcev široke, ter imajo od zgorej strešico, ki varuje, da dež ne vhaja v tružico. Kake dve tretinji na visoko se izreže luknja, kjer ptice noter in ven letajo, pred luknjo se zabije klintc, da se na-nj vsede tiča. Za veče tiče morajo biti več8 valilnice. Vhodne luknje ne smejo biti prevelike, da ne pride do jajčič in do ptic hudoben sovražnik n. pr. mačka, veverica, kuna. Za obešanje takih valilnic in tružic so še najbolj pri¬ merna drevesa, ki hitro in obilno listja narede, pa tudi smreke in jelke. V takih tružicah prav rade napravljajo gnjezda, škvorci, senice, brglezi, ščinkovci itd. Naj bi naša šolska mladina bila prijateljica koristnih in prijaznih ptic, naj bi jim napravljala omenjenih valilnic, naj bi jo pa v tem podpirali stariši. Kmalu bi vidili veliko korist, ker ne bilo bi več toliko požrešnih mrčesov in gosenic, ki pokončujejo toliko pridelkov, okusnega sadja in lesa. Izmed sovražnikov gozda naj omenimo še enega — člo¬ veka, ki brezvestno ptuje blago krade in kvari, požare pre- vzročuje, s pašo živine veliko škoduje, smrekove drevesa na¬ sekava, da iz njih teče smola itd. Dobra gozdna, ostra državna postava naj bi tem brezvestnežem napravila močan jez. Še eno reč naj tu omenim, t. j. na vestno spolnovanje dolžnosti do od gosposke postavljenih mejnikov. Koliko prepirov, kletve in sovraštva nastaja zaradi tega?! Kako lepo drevo stoji na meji in strasten si ga kmalo prilastuje trdeč, da je meja zunaj tega drevesa. Prepir je začet, pohujšljivo preklinjanje 123 sledi, zato pride pravdanje, ki mnogokrat poda beraško palico. Stavijo naj se tedaj veliki kameniti v zemljo vtemeijeni mejniki. Korist gozdov. Glavni pridelek iz gozda je les za stavbo in kurjavo. Ne vsako drevo daje dobra derva za kurjavo in sposoben les za stavbo, pa tudi posamezna drevesa so v lesni vrednosti različna. Prav tako vpljiva na dobroto lesu tudi zemlja, v koji je drevo raslo; tudi ima velik vpljiv na dobroto lesu čas, o kterem se je po¬ sekal. Dobroto lesa sodimo po sledečih lastnostih: Po barvi, duhu, trdoti, teži, gostosti, jakosti, žilavosti, prožnosti, gori- vosti, razcepljivosfci, trpežncsti, stalnosti itd. Barva je tedaj važna, kadar se ravna za mizarski les; duh je le za nekter les važen (višnja, volčja češnja). Posebno važna je pa lesna teža, ker ta kaže tudi g o s t o s t. Hrast, ki je rastel v mokri zemlji, je redkeji in lahkeji od onega, ki je rastel na kame- nitih tleh in prav to je vzrok, da je n. pr. kraški hrast spo- sobneji za napravo sodov, kot ogrski hrast. Jakost lesu se meri po sili in teži, ktero more nositi. Ta lastnost je posebno važna pri stavbenem lesu, da more n. pr. hrastov tram no¬ siti toliko in toliko teže; za hrastom je v tem obziru naj- močneji jesen in brest; les črnega gozda v tem obziru ni toliko važen. Žilav les je oni, ki se daje viti in sukati pa se ne zlomi; mlad les je žilavejši od starega. Najžilavejši so: leska, breza, smrekove veje, borovčeve korenine, kakor tudi vrba. To lastnost mora imeti oni les, ki se rabi za pletenje v obče. Prožen je les bodkovcev, breze, mladega hrasta in bresta. Velike važnosti je tak les pri stavstvu (gruštih). Smrekov les, kakor tudi hojin je kaj prožen, listovci nemajo toliko prožnosti. Trd les je navadno tudi težak: najtrši les dajo: gaber, dren, glogovec; trd les da: hrast, bukev, javor, akacija, brest, jesen; temu najbližneji je brezov les. Mehki les dajo: topol in vrba. Razcepi j ivost je posebno lastna: smrekovemu, bu¬ kovemu in jelšinemu lesu; neradi se cepijo gaber, brest in jagned; sploh, brezvejast les daje se ložej cepiti kakor vejast. Trpežnost ali trajnost lesu je jako različna in od visi od kemične sestave, ali ima les namreč več ali manj troh¬ nenju podvrženih tvarin v sebi; sploh velja: mlad in star les sta manj trpežna od srednje starega. Največi vpliv ima na trajnost lesu kraj, na kojem raste, kjer posled leži in se stara. 124 Vsled tega razločujemo trajaost 1. lesu na suhem, 2. v vodi in 3. na prostem zraku. Pod vodo more nekteri les silno trajati, ker zrak ne more do njega, brez zraku pa ne more trohneti. V prostem zraku prav dolgo trpi les: hrastov, brestov, akacijev, mecesnov itd.; v vodi in mokroti je najbolj trpežen hrastov, jelšin, mecesnov in starega bora les. Vedno v suhem je trpežen hrastov, mecesnov, smrekov in borov les. Zelo škodljivo je, ako se les hrani sedaj na suhem, sedaj na mokrem. Trpežnost lesu moremo pomnožiti s tem, 1. da ga popolnoma izsušimo, 2. da ga osmodimo, 3. da ga pokoltramujemo, 4. da ga skuhamo ali izparimo in 5. da ga inpregniramo. Dobro je oni del lesu, ki pride v zemljo, nekoliko opa- liti; s koltramom pomazani les dalje trpi, ker ne more voda do njega. Trden les se dobi tudi s tem, da se spravi iz njega voda. Najdalej pa trpi impregniran les; les se namreč namaka v različnih raztopljinah kamenih soli. Železni vitrijol je zato prav dober, ako se v vodi raztopi ter v njem les namaka. Nekteri drugi rabijo kreozotovo olje in cinkov klorit, s kojim impregnirajo les, in ga s tem še toliko trpežnejšega store; tako ravnajo posebno železniške administracije z lesom, kterega podkladajo pod železne šine. Da pa les trpežen ostane, treba ga varovati tudi merčesov, ki morejo biti lesu jako škodljivi. Kar kurjavo z lesom zadeva, ravna se vrednost lesa po njegovi teži, odvisi pa tudi od množine smole , ki se v lesu nahaja. Pri jelovem lesu so stara drva za kurjavo boljša od mladih, ker v starosti so njene stanice bogato s smolo napol¬ njene, ktera stori, da les hitreje gori. Težji je les, bolji je za kurjavo. V sledečem hočemo na¬ vesti plemena in pristavit 1 njih vrednosti za kurjavo. Bukev in gaber 100 , jesen in javor 95 , brest 90, breza 85, hrast 84, bor 83, akacija 79, smreka 76, mecesen 73, jelka 69, lipa 68, trepetlika 6 i, jelša 52, vrba 51, topol 50 enot. Da se izdeluje oglje, je največje dobrot8 bukev, javor, gaber in jesen. Stavbeni les je navadno dražji od drv za kurjavo. Najlepše trame daje smreka, mecesen in jelka. Deske se žagajo iz smreke, jelke in mecesna. Za cevi je najsposob- neji mecesnov, borov, hrastov in jelkov les. Tovoruičarjem, ki izdelujejo kmetijsko orodje in stroje, je najboljši hrastov in'gabrov les, dalje akacijin in brestov. Za ladije rabi.se hrast, jelka, smreka in bor. Sodarji ljubijo hrastov, kostanjev 125 in bukov les za doge; obroči se izdelujejo iz breze in leske. Kolarji ljubijo gabrov, brestov, jesenov in brezov les. Platišče za kolesa se izdelujejo iz gabra, za vezna ujesa, lestve jim služi breza, akacija, brest in jesen. Mizarji ljubijo javor, me- cesen, bukev in posebno za izdelovanje sobnih oprav orehov les. Strugarji (drekslarji) cenijo posebno gaber, brezo, javor, dren in hren. Najboljše, visoke kole dajejo akacija in bor. Umetniki izdolbujejo iz lipe javorja jagnjeda. Najboljše treske daje breza, bukev in bor. Da je les dober posekati o pravem bodisi za stavbo ali kurjavo, mora se času; sicer se ravna čas sečnje po namenu m porabi lesu. Gozdni les se izsekuje navadno po zimi, ko nič soka v sebi nema. Zimska sečnja je tudi najbolja in po zimi posekan les je najtrpežniši; tak les se le počasi suši, ne dobiva razpok, ktere stavbenemu lesu veliko ško¬ dujejo. Tudi se drugo mlado drevje po zimi manj poškoduje, kakor po leti. Le nizki gozd se obsekuje v pozni zimi, ne¬ koliko prej ko začenja cirkulirati sok. Les, ki se je poleti posekal, je le malo trpežen za stavbo. Smreka in jelka po¬ sekani po leti ali prezgodaj jeseni, dajate prav slab les za stavbo , kterega se kmalo plesnoba loti. Nekteri trdd, da se ima sekati o polni luni; a to nema prave veljave, ker ni dokazov. Od adventa do svečnice je najbolji čas posekati gozdna drevesa. Naši mladi kmetijski fantje menijo sicer, da znajo dobro poderati gozdna drevesa in bodo morda godrnjali, ako jim nekoliko o tem omenimo. Vsem tem je pa istina, da se veliko lesu ravno pri posekavanji potrati, tembolj ker je ravno v spodnjem delu debla najbolši in najlepši les. Zraven tega, da puščajo naši delalci previsoke porobke, tudi kaj neredno sekajo in se veliko lesu v treske pogubi. Lepša debla naj se raje žagajo. Paziti se mora, da se drevo na ono stran podere, kjer najmanj škode napravi mlademu naraščaju in drugim sosednim drevescem, če se imajo drevesa poseka- 126 vati v gozdih , kjer je veliko mladih dreves, naj se, če le mogoče, to po zimi izvršuje, ko je več ko čevelj snega. Ko je drevo posekano, treba mu obsekati veje in odvzeti vrh, iz česar se napravljajo plotovi, iz čoka pa hlodi, ktere potem žage sežagajo v deske, če se les dalj časa pušča v gozdu, treba hlode spraviti na podloge; če leže na tleh, začnejo gnjiti. Za stavbo posekan les mora biti dovolj posušen. Su¬ šenje naj se enakomerno vrši po celi dolgosti. Les se navadno po konceh hitro posuši, kar pa ni dobro, ker potem posušeni les poka; posebno radi pokajo bukovi hlodi. Največ soka ima drevo pod skorjo; naj se zaradi tega olupi, posebno če je poleti sekan, sicer se hitro zarede črvi v njem. Posekan in obtesan les naj se suši pod streho, da ga dež ne moči, niti solnce prepeka; les se mora od suhega zraku sušiti. Dobro se posuši stavbeni les še le v drugem letu, kar pa ne more vsak storiti. Nekteri ga obtešejo toliko, da odpade mehki ljubad, ki se najteže suši. Potem ga pa opalijo ter ga osmode od srede proti obema koncema, kar je potrebno, da se voda iz srede proti koncema odteka. Opaljen les je veliko trpež¬ nejši in trdnejši, kar je gotovo večim kmetovalcem znano, ker vidijo stavbe okajene od dima, ktere so pa popolnoma zdrave in trdne, dasiravno so že veliko let stare. Da se preobilna voda iz lesu spravi, treba po z'mi po¬ sekani les pustiti s skorjo in vejami vred do pomladi. Ker je v deblu še sok, ozelene veje, ktere porabijo ves sok iz debla; ko ga pa ni več, vsahnejo ter se posuše. Zdaj se ob- sekajo in otešejo. Primorski Slovenci, ki stanujejo Mizo morja, morejo stavbeni les storiti trpežen, da ga polože v morsko, slano vode. Nekteri kmetovalci imajo navado, da že po leti drevo olupijo pri tleh krog in krog kakih pet palcev na široko. Vsled tega se drevo posuši ter potem v prihodnjem letu po¬ seka. Iz vej in iz lesu, ki se za stavbo ne da porabiti, se izdelujejo drva za kurjavo. Drobno razcepljena drva naj se polože v skladnice ter posušene porabijo za kurjavo. Suhih drv izda en seženj toliko ko mokrih 2 5 ; posledne pa tudi ne¬ rade gorijo in kuharica zgubi veliko časa, med tem ko bi s suhimi drvami lehko sledila mnogim drugim opravkom. Pa gospodar mora tudi preudariti , koliko treba truda ljudem in živini, da imamo drva doma. Svetujemo dalje, da se drva žagajo v polena, in ne sekajo, ker se mnogo pogubljivih tre k napravi. Če so gozdi zelo oddaljeni, lastniku ne ostane drugega, ko da iz posekanega lesa žge oglje. Pri ogljenenji izpuhti iz lesa ne le voda, ampak tudi vodenec in kislec; ogljenec 127 ostane pa ohranjen, da saj s / 4 svoje prvotne teže zgubi. Kako se oglje kuha, je našim gospodarjem precej znano; le na to hi jih opomnil, da naj oglje prav dobro skuhajo, da ne ostaja neogljeneli les, kopa naj se tedaj odgrne, ko je popolnoma pohlajena. Kot stranski dobiček imamo tudi smolo, ter¬ pentin itd., ktero dobivamo odbodkovcev in posebno odbora, smreke in jelke. Koža hrastova, smrekova, brezova in jel- šova se rabi za čreslo pri usnjarjih. Skorja mladega hra¬ stovega drevja ima posebno veliko čreslovine v sebi; zato je tudi najbolj obrajtana; v nekterih krajih se odgojuje lužnik v nizkem gozdu, da 15-20 let stara debla lupijo za čreslo. Tako kožo potem prav lehko in drago predajo. Lipa daje ljubad, kterega morejo posebno sadjerejci dobro rabiti. Lik se pomladi iz debla potegne, predno lipa brstje požene in skorja se potem v vodi namaka, da se ličje od skorje loči. Za nama¬ kanje je najboljše tekoča voda, v koji ostaja skorja 6—8 tednov. Velevažno je, da je lik lepe čiste barve, da se tedaj to doseže, mora se lepo posušiti. V dobrih letinjah obrodi hrast želod, bukev žir, s kterim kmetovalec svinje pita; iz žira se napravlja tudi dobro olje. Žice imajo v sebi dokaj čreslovine in morejo posebno v bogatih letinjah v hrastovih gozdih lastniku gozda veliko do- bičia dati. Kot stranski dobiček gozda bi morali imenovati tudi lov, čeravno po sedajnih postavah ne pripada lastniku, ampak soseski. Sicer pa lov ni stvar pridnega gospodarja, ki gotovo ima dovolj drugih opravkov; priden gospodar nema tedaj časa, da pohajkuje za zajci. Po gozdu dooivamo tudi nekoliko trave in paše, o koji smo pa že govorili, nekoliko p er j a (zelenja), ktero se more pomladi obsekavati, ko je sila za ži¬ vinsko krmo in slednjič tudi nekoliko naštel j a, kterega sicer umen gospodar nikdar ne bo grabil. V gozdih, kjer leto za letom grablje grabijo , ne bo lepih zdravih dreves; kajti tudi gozdna zemlja potrebuje gnoja, kojega dobiva ravno v listji, ki odpada od dreves na tla. Dokler vas ne žene sila za nastelje, ne hodite v gozd, ampak iščite drugod stelje za živino! O važnosti gozdnega naštel ja. Važaost gozdnega nastejla dokazali so pretečena leta ne- kteri gozdni tehuikarji, kakor „Fischbach, Vonhausen in Bau- risch.“ Ti so se trudili dokazati, da popolno odstranjenje na- stelja v gozdih one prej ali pozneje čisto pokonča. Nasprotno 123 pa so hoteli dokazati v novejših časih nekteri pisatelji, da odstranjenje nasteija gozdom ne škoduje. Da se taki pisatelji motijo v tem obziru, omenimo le, da je večkratno grabljenje listja že začetek vničenja. Površje zemlje je, s tem da jej ostranimo odejo, izpostavljeno suši. Važnost nasteija v gozdih pa ni le v tem, da obdrži vlažnost, ampak kakor je znano, da so odpadki rastlin tudi dober gnoj, torej gnoje površje zemlje in pospešujejo rast. Ako odstranimo gozdu listje in mah, začne pešati tudi rast drerja. To je dokaz, ki se vjema v resnici s skušnjo. Mi vidimo gozde, iz kojih se vedno spravlja listje, kako slabo rastejo; nasprotno pa so gozdi, v kterih segnjije listje, krasni, in v njih se pospešuje rast in debeljenje dreves. Treba ni torej dosti opazovanja, da razvidimo in ločimo že od daleč gozd, iz kterega ne jemljo nasteija in iz kojega potrebijo vse odpadke. Lehko se razvidi dalje, da se spremeni pernato dreve, ako ga oropamo vse odeje, kmalo v hiranje in sled¬ njič v goloto. Dokazano je, da je rastlo v začetku pretečenega stoletja v srednjih gorah Nemčije le bukovo , hrastovo, jelkovo in brstovo drevje in da le nektere okrajne so imele tudi šilnate gozde. Še le v začetku pretečenega stoletja, ko je vpeljal France Drake sadenje krompirja v kmetijstvo, se je v Nemških gozdih veliko spremenilo. V tistem času so rabili za gnojenje slamo le malo; toraj so se posluževali odpadkov, ki se na- hajajo po gozdih in od takrat se spreminja tudi les po gozdih. Znano je, da potrebujejo poljske rastline različno veliko snov iz zemlje, ene več druge manj in ravno tako nahajamo tudi pri drevji. Najbolj srkajo iz zemlje redivnih snov bukev in hrast, za njimi šilnata drevesa in najmanji pa borovec. Kemija je dokazala, da potrebuje bukev polovico več pepelnatih delov nego borovec. Ako odstranujemo takim drevesom, ki rabijo veliko pepela, kakor bukvi in hrastu listje, oslabi kmalo on- dotna zemlja in navadno ne izraste na takem kraji nobeno lepo drevo. Stanovitno odstranjenje zemeljske odeje spremeni najprvo lepo trdo lesovje v mehko šilnato in sčasoma v pusto puščavo. Kdor ne bi hotel verjeti, kako škodljivo je, vse odpadke iz gozdev odstraniti, tisti naj gre v gozd, kjer odpadke vedno odstranjujejo, in videl bode , kako revno raste drevje, večidel prav nizko in bolj grmovji podobno, nego gozdu; in ako sto¬ pimo v gozd, iz kojega se jemlje le malo nasteija, videli bomo 12 » v njem le izraščeaa gosta drevesa in površje zemlje zaraščena z gostim mahom. Ker ljudje ne vejo, kake važnosti je gozdno nastelje, naj¬ demo le malo okolic, ki hi se ravnale po pravilih, kojih nas uče skušeni možje. O Wurtenberških gozdih pripoveduje v nekem spisu profesor Baur: Kjer so sproti grabili vse na¬ stelje iz gozdov, spremenili so lepe gozde, zasajene s krasnimi drevesi sčasoma v pusto puščavo, in tudi zemlja postala je nerodovitna. Dalje nam popisuje važnost gozdnega nastelja pokojni Dengler. Gore Libanon in Kaukazus so dajale pred 100 i leti veliko lesd ondotnim naseljencem. Cedrovine na gori Libanon ne najdemo več, ker so jo pokončali ondotni pastirji s tem, da so spustili večkrat požarje, bukovine pa, kojo ondotni prebivalci zelo varujejo, najdemo veliko. Enako je ostala gola gora Atlas. Vsakteri kmetovalec naj pomisli, da je gozd za-nj tudi v denarnem obziru velevažen, in da, če se mu opusti gozd, pride kmalo revščina v njegovo hišo. In ker je dokazano in spričano, da gozdu nič bolj ne škoduje, nego da se odstrani vse nastelje, tako je ravnanje tistih kmetovalcev, ki vse od¬ padke iz gozdov potrebijo , nespametno, in tem bolj , ker v praktičnem življenji nahajamo ljudi, kteri delajo to ie iz na¬ vade. Koliko na kislinah bogate gnojnice pustč nespametni, ljudje iztekati se v potoke in morje, kar je gotovo človeškemu, zdravju škodljivo. Koliko plevela najdemo ležati po potih, namesto, da bi ga speljali domu in ga kot nastelje porabili, in tako pustili svojim gozdom njih odejo. Da bi vsi kmeto¬ valci se ravnali po teh pravilih, bi kmalo razvideli, da jim dohajajo tudi iz njih gozdov lepi dobički, dasinavno njih polje ni nič nerodovitni si. Saksonsko kraljestvo je pred nekoliko leti dokazalo, da s takim ravnanjem pospešuje in zholjšuje poljedelstvo in enako tudi gozdarstvo; posebno lehko izvršiti to nalogo , je pa nam dandanes, kar pozuame toliko umet¬ nega gnoja. Umetno gnojenje se vedno bolj širi in razvidno je, da je listje slaba stelja. Nekteri kmetovalci, ki imajo lepe gozde , pravijo, res je gozd lep, a še lepši bi bil ta prostor, ko bi ga obsejal z žitom, ne misle, da jim prinaša lepi gozd bogate dohodke. Ker vemo, kake važnosti so gozdje, kako veliko dohodkov nam prinašajo in to le, ako jim ne odstranimo njih odeje, že¬ leti bi bilo , da bi se ti pogreški zmanjševali in le redke nahajali. Umni kmetovalec. ® 130 V slabih letinah , ako pobije in zdrobi strnino toča, ali kadar je povodenj, ne bi bilo zameriti, ako bi se tu ali tam vzelo nekoliko nastelja iz gozdov. Naj bi' ne bile toraj prazne nase želje in naši poduki, ki so merodajni za srečo celega človeštva in za prihodnost naših naslednikov. Kmetijski koledar. Mesec januar. Na dvoru. V mrzlem vremenu naj se omlati detelja in lan. Krompir in repa v kleti naj se prebira, žito v žitnicah premeče. Pripravlja naj se mešanec. Hlevi naj se v toplih poldneh prezračijo; živina se ne sme z mrzlo vodo napajati in v mrzlih dnevih hlevi ne snažiti. Na polji. V lepih dnevih naj se vozi gnoj; pota naj se popravijo, zemlja, lapor in mešanec napeljuje. V drevesnici in na vrtu. Drevesa naj se snažijo, stara koža ostrga, mahu in gosenčna gnjezda naj se pokončajo. Cepiči naj se nabirajo, kolja pripravijo in v kotramu namočijo. Žive meje naj se obrezavajo. Napravljajo naj se gnojniki, in napeljuje naj se gnoj. Mesec februar. Na dvoru. Zrnje za pomladansko setev naj se snaži: orodje naj se pripravi in popravi. K ovcam, ki naj se meseca julija ojagnjijo, se spušča oven. Na polji. Jarki za odpeljavanje vode naj se čistijo, ka¬ menja se pobirajo, deteljišča se z brano prevlačijo. Travniki naj se počnejo gnojiti z apnom, mavcem, pepelom itd. V drevesnici in na vrtu. Dela prejšnega meseca se ponavljajo. Solata, kumare, špinača itd. se počnejo v gnoj- nike sejati. Drevesa se v ugodnem vremenu lahko presajajo. Mesec marec. Na dvoru. Orodje naj bo pripravljeno, ravno tako zrnje za setev. Krompirju naj se cime potrgajo in shrani naj se do setve na kaki suhi kraj. V toplih dnevih naj se hlevi prezračijo in živina spusti za nekoliko časa na dvor. Na.polji. Spomladansko delo se začne. Gnoj za okopava se podorava, če se je zemlja osušila, seje se oves, rež, pšenica 131 in grašča. Deteljišča se potresejo z mavcem, na travnikih raz- kopajo se krtovine in prazna mesta posejejo z novega. Z mahom poraščena senožeta se morajo z železno brano povleči. V drevesnici in na ve rtu. Še ta mesec naj se oči¬ stijo drevesa gosenčnih gnjezd in zaleg. Od kasnih sadnih dreves vzamejo se še lahko cepiči. Cepljenje se začne. Čez zimo povezana drevesa naj se odvežejo, in razpokana koža naj se odstrani. Tudi se vrši spomladansko obrezavanje dreves. Drevesa naj se namažejo z apnom, da ne bo rastel mah po - njih. Suhe veje in mladike se odstranijo. Zemlja okoli dreves naj se zrahlja. Mesec april. Na dvoru. Platno naj se beli, žito na žitnicah zopet premeče, krompir za setev pripravi. Pazi naj se na ovčje paš¬ nike, da ne bodo premokra. Na polji. Njive za krompir, proso, ječmen, mak naj bodo pripravljene. Lucerna, esparseta, lan in ječmen se sejejo, krompir naj se sadi in zgodaj sejani oves z brano povleče. Travniki se napajajo. V drevesnici in na vrtu. Cepljenje se dovršiva od prejšnega leta cepljenih drevesec, odstranijo se divje mla¬ dike. Drevesnice in sadnice 'se morajo okopavati in opleti. Glavnata solata, bela repa in kolerabe se morajo vsaditi. Zgodni grah naj se poseje. Mesec maj. Na dvoru. Za košnjo sena naj se potrebno orodje pri¬ pravlja; senjaki naj se osnažijo in popravijo. Krmenje z frišno krmo se začne. Ovce se operejo in ostrižejo. Mešanec se pre¬ meče in polije z gnojnico. Na polji. Koruza se seje, krompir prvikrat okopa. Lucerna in štajerska detelja nam daje prvo košnjo. V drevesnici ia na vrtu. Gosenice sepokončavajo in hrošči nabirajo. V jeseni okoli dreves naloženi gnoj se od¬ strani. Mladim drevesom se priliva in poveze od cepljenih dreves se odstranijo. Na vrtu se okopava in pleve in dobro priliva. Zelje se presadi. Mesec junij. Na dvoru. Žito se premeče, žitnice osnažijo, ravno tako tudi skednji. Proti toči treba se zavarovati. Hlevi naj se več¬ krat osnažijo, živina pa opere. 9 * 132 Na polji. Kasni lan se seje in krompir in koruza se okopa. Tsejane rastline naj se oplevejo in zemlja rahlja. Koš¬ nja sena se začne. V drevesnici in na vrtu. Zdaj se začne cepljenje na živeče oko. Presajenim drevesom naj se priliva in žive meje obrežejo. Drevesnica in sadnica naj se opleve in okopa. Gosenice kapusnikanaj se pokončavajo. Zimska retkva se sej« in vrt dobro obdelava. Mesec julij. Na dvoru. Kepica se mlati, gnojnišča naj se polivajo .% gnojnico in delavna živina naj se dobro krmi. Nap olj i. Žetev se počne. Zgodni krompir je zrel in se lahko vzame iz zemlje. Na strnišče seje se ajda, repa in je¬ senska krma. Okopavina in koruza se osipa, in polje za re¬ pico se mora pripraviti. V drevesnici in na vrtu. Cepljenje na spijoče oko se počne. Poveza od prejšnjih na oko cepljenih drevesec se nekoliko odjenja. Pregosto zaraščena drevesa se obrežejo. Mla¬ dim drevescom se priliva in sadnica opleje. Prazne grede po¬ sejejo se z zeljem, ali zimsko retkvieo. Mesec avgust. Na dvoru. Za ozimno setev naj se pripravlja seme. Novo omlateno žito se večkrat premeče. Na polju. Žetev se še dovršava. Zimska repica se seje, polje za drugo zimsko setev se pripravlja. Detelja za seme se zvozi domu. Košnja otave se začne. V drevesnici in na vrtu. Zgodno sadje zori in se odtrguje. Še se lehko cepi na spijoče oko. Seme vrtnarskih rastlin naj se nabira. Špinača, zimska in poletna čebula za rabo v spomladi naj se poseje. Druge rastline naj se okopa¬ vajo. Metulji naj se pokončavajo. Mesec september. Na dvoru. Okopanina se spravlja v hram. Lan se tare, Sadje naj se suši. Med ovce, ki naj bi meseca februarja jag- njile, se spušča oven. Na p o 1 j i. Koruza in krompir se izkopavajo. Kež in pše¬ nica se seje. Konte meseca začne se tndi zelje in repa voziti domu, in gnoj se napeljava na njive. V drevesnici in na vrtu. Trgatev sadja je do¬ vršena. Na spijoče oko cepljenim drevesom se mora povez 133 odviti. Sadnieo treba pleti in prekopavati. V vrtu naj se prazne grede gnoje, rastlinska semena naj se posuše. Mesec oktober. Na dvoru. Krompir in repa se prebira. Iz gnjilega sadja se dela ocet. Kdor že ni omlatil, ima zdaj priličen čas. Na polji. Polje se pripravlja za spomladansko setev, deteljižča se preorjejo, travniki se napajajo z gosto vodo, z mahom zaraščeni se potresejo s pepelom. Y drevesnici in na vrtu. Sadnice naj se pripravijo in posejejo. Ce so se že popred jame izkopale, se drevesa lahko presade. Mesec november. Na dvoru. Les za zimo se pripravlja. Tudi kislo zelje se spravi v kadi. Jabelka se prebirajo, kleti in shrambe prezračijo. N a p o 1 j i. V lepem vremenu se vozi gnoj in orje za spomladansko setev. Travniki naj se gnoje, in v toplih dnevih namakajo. Y drevesnici in na vrtu. Drevesom naj se gnoji, mlada drevesa ovijejo se s trnjem, da jih zajci ne objedo. Jame za spomladansko presajanje naj se izkopljejo. Žlahtna drevesa povijejo naj se s slamo. Mesec december. Na dvoru. Strehe naj se dobro pregledajo, da jih sneg ne polomi, ali pa pod nje preveč ne zameta. Kašte in druge shrambe naj se v toplih dnevih prezračijo. Žito naj se premetava, krompir in jabelka prebirajo. Hlevi naj bodo topli in čisti. Na polji. V lepem vremenu se napeljava gnoj, lapor, cestno blato itd. Y drevesnici in na vrtu. Suha drevesa se izkop¬ ljejo, druga se osnažijo in namažejo z apnom. Zemlja okolo dreves se okopa, in pognoji. Mešanec naj se premeče in z gnojnico polije. Sosenčne zalege se pokončavajo, ravno tako tudi mrčesi. Kazalo, 1. Lan. 3 Kako lan gojiti. 7 Lan v mrzli vodi gojiti. 8 Blatno gojenje .10 Soparno gojenje.11 Trenje gojenega in suhega lanu.11 2. Konoplje.15 Olj na te rastline. 1. Zimska ogršica (repica) (Brassica napus) .... 16 2. Gorčica (Ženof).17 8. Mak.17 4. Solnčnica.18 Kupčijske rastline. 1. Brošč.13 2. Rumeno zelišče. 3. Žefran.20 4. Ščetica.20 5. Tobak.21 6. Hmelj.22 Vrtnarstvo. Lega vrta . . • _ . Za vrt najpripravniša zemlja . O gnoju za vrt. Sovražniki opreseninskih vrtov Kako vrt vrediti. Kako napravljati gnojniščne gredice Presajanje sajenic. Skrb za rastline na vrtu Opresninske rastline, kterih steblo in perje se za živež rabi. 1. Kapus 2. Koleraba . 8. Karviol ali cveteče zelje. 4 Brokeljni . 5. Vohrovt ali kodrovo zelje 6. Bela repa . 7. Korun 8. Korenje 9. Pesa (cikla ali rdeča pesa' 10. Peteršilj 11. Zelena ali celer 40 40 42 42 44 44 45 46 46 47 28 29 30 32 34 36 36 12. Gavez (scorzonera) 13. Hren. 14. Redkev. 15. Špinača. 16. Mangolt. 17. Salat.a. 18. Vrtni grbač (kreša) . 19. Cikorija ali radič 20. Čebulja ..... 21. Luk (Lauch, Pore) 22. Češenj. 23. Rezni luk ..... 24. Kumare. 25. Dinja (Melona) .... 26. Jestvena buča .... 27. Rajsko jabelko (pomedor) . 28. Artičoka. 29. Rabarbara. 30. Špargelj. 31. Jagode . Sočivnate rastline. 1. Fižol . 2. Grah. 3. Cizera . Razna kuhinjska zelišča .... 1. Majoran. 2. Sivka. 2. Timijan. 3. Žajbelj . 4. Korijander. 5. Janež . . . . ~ . 6. Komorao. 7. Koper. 8. Kumina. 9. Borač. 10. Pehtran.. 11. Kiseljica. 12. Pelin. 13. Paprika. 14. Melisa. Nektere gobe. Kukmalove gobe (Champignon) . Ribiz ali rdeče grozdiče sv. Ivana Ostrožnice, malinci . Gozdarstvo. I. Oddelek. Važnost gozdov . Listo vci. 1. Hrast (Dob, QuercusV 2. Bukev. 3. Gaber (Carpinus betulus) . Stran. 47 48 48 49 50 50 51 51 52 53 53 53 54 55 57 57 57 58 59 51 62 63 63 64 64 64 64 65 65 65 65 65 65 65 66 66 66 66 66 66 67 67 68 68 70 77 78 78 Stran, 4. Breza (Betula alba).79 5. Brest (Ulmus campestris).79 6. Jesen (Frasinus escelsior).79 7. Jelša (Alnus).80 8. Topol (Populus).81 9. Vrba (Salix).81 10. Akacija (Robinea pseudoacacia).82 11. Javor (Acer).82 12. Lipa (Tilia grandi- in parvifolia).83 13. Kostanj (Castanea vesca). 83 14. Platan (Platanus orientalk).84 15. Oreh (Juglans regia).84 Grmovja.85 1. Leska (Corylus Avellena).85 2. Beli trn (Cretagus oxyacantha).85 3. Dren (Cornus mascula).85 4. Brinje (Juniperus communis).85 5. Bezeg (Sambucus rncemosa) ...... 85 6. Krhlika.86 Bodk ovci. 1. Jslka (hoja, Abies pectinata).86 2. Smreka (Abies excelsa ali Pinus abies) .... 87 3. Bor (Pinns).88 4. Mecesen (Larix europea) ....... 90 II. Oddelek. Gozdoreja. . • 90 Natorno pomlajevanje.91 Nizki gozd.95 Srednji ali pomešani gozd.97 Prememba nizkega gozda.98 Umetno pomlajevanje.99 O setvi.100 Pomlajevanje s sajenicami.102 Drevesnica.104 Kako dorasle sajenice presajevati v gozd.104 Gozdno poljedelstvo.106 Oskrbovanje gozdov.106 Pomešani gozd.110 Kako izrejevati drevesa zunaj gozda.110 Gozdno varstvo.112 Mrčesi.’ • • 115 Ne preganjajmo koristnih tičev!.117 Korist gozdov.123 O važnosti gozdnega nastelja.127 Kmetijski koledar. 130