List za šolo in dom. --«aesssiss^Eiso»-- Izhaja 1. in t&. dne vsakega meseca, in velji za eelo leto 3 gold. SO kr. za pol leta 1 gold. SO kr. Tečaj IX. V Ljubljani 15. maja 1869. List 10. Kedaj bode bolji? Kedar prideta dva učitelja vkup in si tožita eden drugemu svoje nadloge, navadno se potem tudi resno pogledata in vprašala: Kedaj bode bolji ? S tim vprašanjem se ukvarja sedanji čas mnogo deržavnili in šolskih mož, toda ne morejo ga stalno rešiti in učiteljem zagotoviti: Sedaj bode bolji! Po naših mislih bode bolji: 1) Kedar bode učitelj ne le po notranjem, temuč tudi po vnanjeni samostojen mož. Učitelj na deželi je skoro povsod s svojimi dohodki navezan na srenjo in celo na po-samesne srenjčane in prednike, ter se mora varovati, da se sedaj temu, sedaj unemu ne zameri, če hoče , da se mu ne kratijo ali saj ne grene njegovi terdozasluženi pičli dohodki; in ker na svetu ni človeka, kteri bi vsem vstregel, je učitelj vedno podložen vsem tistim, ki mu skladajo zernja ali denarja za njegov živež. Dokler tedaj učitelj ne bode dobival svoje plače iz javne stanovitne blagajnice, kakor jo dobivajo cesarski vradniki, tako dolgo ne bode samostojen in tudi ne bode imel tiste veljave, ktere mu je treba v njegovem težavnem stanu. 2) Bolji bode, kedar bode učitelj brez skerbi za svoj živež in za živež svoje deržine opravljal svojo službo. Kaj pomaga mlademu učitelju, ki je pri začetku ves vnet in navdušen za svoj imenitni stan in, bi rekel, poln idijalov, ko pa kmali vidi, da mu ta stan še toliko ne daje, česar potrebuje vsak delavec, da ne opeša? Se liuji pa si skušajo učitelji, kterim Bog da kaj več deržine. Tu se večkrat prigodi, da oče učitelj, akoravno dobro razume številjenje, vendar ne more svojih dohodkov tako razdeliti, da bi svoje ljube otročiče nasitil in spodobno oblekel, še manj pa, da bi jih mogel kaj bolje vzrejati in preskerbeti, kedar odraščajo. Ne more se tedaj nihče čuditi, ako učitelj, namesto da bi ves živel za svoj stan, pa svoje naj boljše moči obrača na druge strani—tje, odkoder mu prihaja več pomoči, ter se ravna po pregovoru: „Komaraj, kakor moreš—s trebuhom za kruhom!" Na deželi imamo učitelje, ki zraven učiteljske službe opravljajo razna rokodelstva in mar-siktere druge službe, ki se pečajo s mnogimi barantijami itd. Ljudski učitelji v mestu, dokler so ndadi, se ubijajo ves božji dan z učenjem po hišah, in imajo komaj dovolj časa za svoje obligatne šolske ure. Tako ravnanje gotovo nikakor ne služi napredku današnjega šolstva. Kedaj bode bolji? — takrat, kedar bode pri učiteljskem stanu tako, kakor je pri vseh drugih stanovih, da delo, ki ga človek opravlja, človeka živi. Ali morejo živeti brez skerbi učitelji v mestu, ki imajo od 250 do 500 gold. letnega plačila pri sedanji dragini in ko morajo iz tega še stanovanje, kurjavo in še marsikaj druzega drago plačevati? in, ali morejo delati samo za to, za kar so postavljeni, namreč za šolo ? Vemo, da učitelji ne bodo nikoli dobivali mastne plače, vendar dokler ne bodo učitelji imeli toliko, da bi mogli živeti od tega, s čimur se po svojem stanu ukvarjajo, namreč s šolo, tako dolgo pri učiteljih in pri šolah ne bode bolji. Učitelju naj se saj da toliko, da more živeti po besedah nemškega pesnika: „Nichts mehr davon, ich bitt' euch, Zu essen gebt ihm, zu wohnen — Habt ihr die Blosse bedeckt, Gibt sich die Würde von selbst". Pašnik. Poduku) natančno! Učitelj mora vselej, kedar svoje učence v čem podučuje, tako podučevati, da se učenci na tanko prepričajo, zakaj je to in to tako, in ne drugače. Otroci se kmali navadijo, da pri vprašanjih odgovarjajo z „ja", ali „ne", toda to še ni gotovo znamenje, da kako reč dobro razumejo. Posebno je težavno učencem dokazati kaj, kar se jim ne more resnično ali saj v podobah pokazati. Tu je treba, da je učitelj posebno marljiv in da napreduje prav počasi in sicer po lahkih stopnjicah otroškega zaumena. Posebno pa mora pri podučevanji paziti učitelj kerščanskega nauka, da ne podučuje učencev v jeziku in v izrazih, ki so otrokom še popolnoma neznani. Koliko izrazov otrok ne razume in ali pa jih napačno razume, kar še bolj škoduje, kakor pervo. Pred vsem se morajo učenci vaditi, da razumejo, kaj pome-njajo ti ali uni izrazi, kedaj se govori tako, kedaj tako i. t. d. Ako se n. pr. govori: „Bog je dober", se mora otroku na tanko razlagati, kaj vse pomenja beseda „dobro". Otrok ve, kaj je dobro, pa le po vnanjem okusu; pravi zaumen od besede „dobro6 se mu mora po zgledih na dolgo in široko razložiti, preden ve, kaj vse pomenja ta beseda. Bodi natančen sam s seboj! Kar učitelj tirja od svojih učencev, naj tudi sam na sebi kaže, tedaj mora biti učitelj v vseh rečeh sam s seboj prav natančen. Mnogokrat vidimo starše, ki od svojih otrok več tirjajo, kakor sami od sebe, — in ravno taki so tudi radi učitelji. Učitelj je nagle jeze, vsaka reč mu je koj preveč, za vsako malo reč se hu-duje in grozi ali še celo kaznuje; njegovi učenci pa naj bi bili pohlevni, krotki in poterpežljivi kakor jagnjeta. Učitelj koj udari s palico, če ga kdo iz med učencev le količkaj raz-serdi; učenec pa bi moral vse voljno poterpeti, če ga kdo njegovih součencev razžali. Ako učitelj to in enako premišljuje, bode videl, da mu še veliko veliko manjka do lepih učiteljevih lastnosti, in da bode pred vsem drugim sam sebe gledal, potem še le svoje učence. Šolske stvari. Vaje v pisanji. Ako se mlad ne učiš, se za starost slabo pre-skerbiš. Bogastvo človeku ne da vselej dovoljnosti. Boljša je žlica soka v miru, ko polna miza jedi v prepiru. Britke sape ne pozabi, ko te pomlad v svate vabi! Boljši je dober glas kot srebern pas. Boga ljubiti je naj večja modrost. Blagi otroci so staršem častita podpora. Bogastvo iz odertije se nenadoma razbije. Cvetice lepo cveto, pa vendar enkrat odeveto. Ceni vse dobro! Čas je veter, ki pleve razpihava, in le zerno pušča. Čas vse poorje. Čas vse v kozji rog vžene. Človeška omika ima korenino v pisavi. Dobro drevo rodi dober sad. Dokler sreča 10* je s teboj, imel boš prijateljev roj. Drevi utegne marsikaj drugače biti, kakor je bilo davi. Danes hudo navado lože premagaš, kakor jutri. Eden krivičen sold deset pravičnih sné. Enkrat bode tudi tebi treba umreti. Eno je potrebno. Fantje in dekleta! nikar ne iščite svoje časti v dragih in nečimernih oblačilih ! Govori malo, poslušaj raji ! Gospoduj počasi, vbogaj hitro! Gani se za vse lepo! Hodi po pravi poti! Hoja pravičnih je zarjini luči enaka. Hitro se primi dela! Iz sadu se drevo spozná. Iz mlada se tern ostri. Imej povsod pravi red! Jabelko ne pade daleč od drevesa. Jabelko je zjutraj zlato. Kolovrat bitij vedno se vertí. Kratko je veselih dni število. Kolikor jezikov znaš, toliko človekov veljaš. Kar na svetu živi, vse kmet preredi. Kerpek in terpež deržita pol sveta. Kruh, sol jej; pravico govori! Kdor za tuje prime, ob svoje pride. Ljudje naj bodo vsi bratje, in bratje vsi narodi! Laž in zvijača pogine. Lenoba je peklenska mreža. Lakomnost je človeku velikrat v potrato. Med pravico in krivico ni srede. Modre besede so zlata jabelka. Mladina je naj lepši up domovine. Nesreča ne spi. Nebó in zemlja stà zerkalo božje vsemogočnosti. Napuh in mladinska prevzetnost se vselej vtepa. Oči več vidijo od ušesa. Od dobrih besedi se nihče ne zredi. Ošabnost pelje v zaničevanje in v sovraštvo. Pridni otroci so veselje staršem. Prepovedan pot pelje v prepovedan kot. Pomagaj vsakemu, kolikor vterpiš! Po delu pride plačilo. Prositi ni beračiti. Rokodelstvo je lepa dota. Eahla beseda zlobnost vtolaži. Spomin je zercalo, ki v njem lastno obličje ogleduješ. Svet je vseh ljudi dom. Stoječ mlin in premolčeč jezik ne liasnita. Sila moč premaga. Škoda modri. Šega še ni postava. Tiha voda mostove pobira. Tik sreče nesreča preži. Ura enkrat zamujena, ne pride nobena. Vsaka pot ne derži domú. Varčnost je hči modrosti. Veliko kapljic vode kamen iz-votli. Za ljubo imej deželo, kjer si rojen, koder si kruh služil in kamor še za kruhom pojdeš! Zgubljeno je zgubljeno. Življenje je terpljenje. Železo sne rijá, nečimernost pa otroka. Vaje v spisovanji pisem. Tone svojemu prijatelju Mihcu popisuje kerta. Ljubi prijatelj ! Dobro veš. kako zeló ljudje sovražijo kerta na vertu in travniku, in mu to pa uno škodo podtikajo, da ga le prav neusmiljeno preganjajo, lové in pobijajo. Pri nas hodi ravno sedaj po vasi moi, ki lovi kerte. Gospodarji mu jih plačujejo po 5 soldov , in kaj meniš, da ta „kertarkakor ga sploh imenujejo, ne opravi dobro ? Nekteri dan jih prinese po dvajset in še več na terli navezanih. Uboge Hvali ! Kaj praviš, zakaj prosti ljudje kerta tako neusmiljeno preganjajo? Beri ko ne zalo, ker je kert tiha Hvalica, ki iivi na skrivnem pod zemljo. Kert se šteje k doječim iivalim ali k sesaveem, in je navadno čem; dobé se pa tudi rujavkasti in belkasti kerti. Kertova koia je pri vsem tem, da vedno rije po vlaini zemlji, vendar prav čedna in čista kakor iamet. Oči ima prav drobne in v koii skrite, da jim perst ne škoduje, pri tem pa ima zelo tanak nos, kteri ima na koncu gibljiv rilček. Iz med vseh doječih iivali je edini kert, ki se iivi pod zemljo, in ne jé, kakor prosti ljudje menijo, korenstva in sploh nič od rastlinstva. Njegov iivei so le kože in drugi ostanki od červov, kteri p odjedajo rastline in delajo škodo. In ravno zavoljo tega. ker kert gre za škodljivimi merčesi, so kerti veliki dobrotniki na ver tih in travnikih, in ni prav, da jih kdo lovi in preganja. Kupec persti, ki jo kert narije na verh zemlje, naj se pa razgrabi po travi, in tako ne škoduje ne kert in ne kertina. Verjemi in povej to tudi svojim sosedom! Bodi zdrav! Tvoj prijatelj To n e. Lukec popisuje Jakcu perve pomladne živalice. Priserčni moj Jakec! Včeraj sem šel z očetom na polje, in ne morem ti povedati, koliko živalic sem že zapazil, ki se že tu pa tam radujejo vesele pomladi. Tu sem videl čmerlja , ki je grebel luknjo v topla tla, in si gnjezdo narejal. Tam je bežal in se čez glavo prekucoval svitel hrošč berzec ali krešič, ki se še ni navadil dobro hoditi po novih tleh. Videl sem mravlje, kako urno že tekajo sim in tje in znašajo različnih drobnin, pezdirja, semena, lesovja, da si napravljajo mravljišče in v njem nove hiše in ulice. Povem ti, ljubi moj, da sedaj je naj lepši čas za vsakega, ki opazuje lep svet in vse, kar nam modri stvarnik na njem kaže. Pojdi sedaj tudi ti pod milo nebo, in veseli se s svojim prijateljem L u k c e m. Koristne stvari. Haravni nagib in življenje živali. (Konec.) Svainson terdi, da celo kušarji ljubijo godbo. — Majhni kušarji (Lacerta agilis) so v južni Evropi tako razširjeni, da se jih lep poletni dan lahko sto skupaj na skalah dobi, ki se grejejo ali pa love merčese. V Siciliji in na otoku Malta jih je zelo veliko, in prav lepi so. Njih navada, da glavo ua stran nagnejo in neka povest od pazljivega kušarja, ktero sem v „Tauseud und eine Nacht" bral, me je perva navodila, da sem začel pesmico peti, da bi videl, kako se bodo te živalice obnašale. Namesto, da bi bili po njih navadi bežali, postali so mirni, in nagnili so glavo na stran, da bi vsaj nobenega glasu ne zgrešili. Čim žalostneji je pesmica donela, tim večja je bila njih pazljivost, in ako sem žvižgal, prišli so tako blizo, da bi jih bil lahko z roko vjel. Ko smo enkrat to reč zapazili, smo se dostikrat ž njimi razveselovali. Ako smo dolgo popotovali, smo se v senco ulegli in peli, da so male živalice iz svojih luknjic prilezle in poslušale. Nekterikrat so stale le na prednjih nogah, zadnje pa so ležale ploščnato na tleh. Tako se postavijo, kedar kaj ogledujejo, pa takrat nikoli glave ne premaknejo , da lože slišijo. V nobenem delu natoroznanstva ni več napak, ko v zadevi gibanja. Ker vidimo, da kaka žival naj več ali v vodi, ali v zraku živi, mislimo, da le tu živi. Tako je, postavim, „Riba brez vode" sploh znani pregovor. Ali Svainsonje rekel, in njegova opomba, resnico pregovora zelo krati, ako pravim, da nektere teh živali po terdih tleh hodijo in po drevesih plezajo, bode se marsikdo mojih bralcev čudil, ali vendar so nektere ribe, ktere ta sicer neznana dela opravljajo. Žabje ribe na bregovih Azije in južne polovice sveta, žive ne le več dni brez vode, temuč celo v hramih, kjer so zaperte, sim ter tje poskakujejo. Da morejo skakati, služijo jim plavute na persih. Vnanji obraz teh živali je sicer žabam tako podoben, da bi človek, ki jih poverhno ogleduje, mislil, da so žabe. Naj več jegulj v sladkih vodah zapušča včasi vodo, in potuje čez travnike, da pride do drugih voda, da si novo sta-novališče napravi in jajca leže. Skoraj vse indiške ribe sladkih voda (Oeficefali) lazijo iz enega bajerja v druzega. Paganski Hindučani so mislili, da so ribe, kedar so jih na zemlji videli, iz neba padle. Neka riba (Peren scandens) zapusti vodo in pleza na drevesa, in to se zgodi, da rabi plavute namesto majnih nog; sicer ne vemo, zakaj te ribe zapuste vodo ali zemljo, pa taki shodi so navadni in gotovo je vzrok tega, da je njih notranja izrazba taka, da imajo dosti vode v čevah, kar stori, da riba more na suhem živeti. Torej gredo na suho, ali ker se razveseljujejo ali pa, ker lahko zunaj žive. Tudi merčesi radi plešejo in se vesele po zraku. Ti plesi terpe skoro vse leto. Nekterikrat so ti merčesi podobni premikajočemu se kipu, ker se vsak naravnost gori pomika in zopet doli leti in sledi potniku, ki ima dostikrat druge misli v glavi, da jih ne vidi. Ki r bij je rekel, da se naj manjši komarji tudi pri naj hujšem dežju ne zmočijo. Kako oster mora biti njih vid, in kako hitro morajo leteti, da beže kapljam, ki so veče, ko oni sami in ktere bi jih, ako bi jih zadele, na tla vergle! Mali povodnji kebri, kterih se dostikrat vidi veliko na verhu voda, so ravno tako radi veseli, kakor njih bratje komarji. Hitrost, s ktero se v krogu pomikajo, sicer ni tako čudovita, kakor red pri njihovih vodoplesih, tako da dostikrat se skup terčnejo in se zadenejo. Ploščnate in veslom podobne zadnje noge so prav vgodne za take vaje, in dostikrat po več ur z ravno tistim veseljem plešejo. Podobe, kakor se postavijo merčesi, kedar se hočejo skriti, da bi jih nikdo ne videl, so zelo čudovite. Nekteri vertavci (Bohrkafer, Ciscule dnidos) posebno ti s kratkim širokim životom družijo se pri naj manjši nevarnosti, skrijejo rilec pod persni ščit in se veržejo pod rastlino, na kteri so ravno jedeli. Ni jih mogoče potem videti, ker je njih barva tej zemlji zelo podobna. En rod teh kebrov dobi se v velikih peščenih pustinah Sicilije in Afrike in njegova barva je pesku tako podobna, da le malokdo more razločiti kebre od peska. Naj redkejša podoba je, da se nekteri merčesi v kroglo zvijejo, kakor navadna uš v lesu. Tako skrijejo noge in druge mehkejše ude pod terdi herbet. — Drugi merčesi se hočejo nevarnosti varovati, da se potaje, kakor da bi bili mertvi. Navadni blatni keber stegne noge, ako se ga le potiplje ali kedar se boji , tako oterpnjeno, kakor da bi bile iz železnega dratu, in se ne gane. Drevni kebri (Baumkafer) vzdigujejo noge iz ravno tega vzroka in smerdljivec s svojimi sorodniki pritisne noge terdo na telo. Dalje pripovedujejo nenavadno samoglavnost, s ktero se dolgo, dolgo časa oterpnjenega dela mali terkalec. Kar se o junaštvu divjih lndijanov pravi, je vse nič proti junaštvu teh malih stvari. Ako jih še tako terpinčimo, en ud za drugim odtergamo, jih žive na ognju pečemo, ne bomo doveršili svojega namena, da bi jih ganili. Nekteri Žagarji noge in rilec in čutne rožičke stisnejo, in to store tudi vsi pajki. Družbe in skupščine pri živalih dostikrat niso samo natorni nagib. Veliko zverin in tičev se druži, zverine da skupaj love in ropajo, tiče, da skup potujejo. Obojekrat je združenje prostovoljno, ker dostikrat ali naj večkrat so posamesni. Nobenega dvoma ni potreba, da se zajčki, papagaji prostovoljno druže zavoljo razveselovanja. Tudi Svainson omenja dosti o tem. Tu jaz kažem samo zgled o debelokljunaču, kterega je polkovnik Patirson iz notranje Afrike v Evropo pripeljal; tatica s svojimi sorodniki zida res čudovite zračne hiše. Način, po kterem ti tiči izdeljujejo gnjezda, je zelo čudovit. Na drevesu ni manj, nego 800 do 1000 tičev, ki vsi pod eno streho stanujejo. Imenujem to stanovanje streho , ker je popolnoma podobna slamnati strehi, in nobena žival do njih priti ne more. Njih delavnost je podobna delavnosti čebel. Po dnevi ves dan delajo in tanko travo vkup vlačijo, poglavitno zidarsko pripravo, ktero rabijo za izdelovanje stanovališča, ali pa da ga podaljšajo in popravljajo. Ako drevo, na kterem je ta zračna hiša sozidana, ne more več teže prenašati, niso več varni v stanovanji in si morajo drugo na drugih drevesih zidati. Vidi se dosti vhodov, od kterih ceste po vsi hiši gredo. Sobe so blizo 2 palca ena od druge oddaljene. Trava, iz ktere so napravljene, je tudi poglavitna njih jed. Debelokljunači se druže, da se branijo. Vidimo pa celo, da se mravlje tudi družijo, da se vojskujejo. — To bi ne bilo slabo! — Vojsko, ki je bila toliko časa ošabna prednost človekova, gizdavost, ktero si človek z večnimi dolgovi prikupi, to prednost imajo mravlje brez dolgov. Ze dolgo so poznale znani pregovor Napoleonov: ^Vojska sama stroške terpi". Gotovo je vojska ali boj teh živali ravno tako znameniten, kakor buletin Napoleona ali depeša Wellingtona. Mislimo si dva ali tri gnjezda mravelj, oba enako velika in oba z enako množico mravelj , kakih 100 korakov eden od druzega oddaljena. Poglejmo neštevilno množico, ki je podobna ljudstvu velike dežele ; ves kraj, ki jih loči kakih 24 palcev, gomezla mravelj. Vojne trume postavijo se sredi kraja, ki njih stanovanja loči, in boj se začne. Tisuč in zopet tisuč začenja dvoboj in se grize z velikimi čeljusti; še veliko več jih vlači v stanovanje vjete, ki se zastonj trudijo, se jim izmuzniti, ker dobro poznajo strašno osodo, ki jih čaka v sovražnikovem domovju. Kraj, kjer je boj naj hujši, je blizo kvadratni čevelj; oster duh puhti iz vseli; mnogo mravelj je mertvih; druge v kupih derže se s čeljusti in se trudijo ena drugo v jetništvo pripraviti. Naj pervo sprimeta se dva in dva bojnika, postavita se na zadnje noge in eden v druzega kislino brizgata. Padeta in se v prahu borita, se zopet vzdigneta, in vsak bojnik trudi se sovražnika premagati. Je njih moč enaka, nepremakljivo vstaneta, dokler tretji enemu od njih ne pomaga. Dostikrat pa vsak pomagača ob enakem času dobi, in borenje terpi vedno dalje. Tako se zgodi, da se jih v vsaki versti dostikrat 5, 6, 8, 10, 15 združi in se za zmago bori. Težji je zmiraj enaki boj, dokler velika množica ne prileti in drugih ne polovi. Potem pa zopet začno dvoboj. Ko se noč bliža, podajo se vsi, vsak v svoje mesto nazaj. Komaj pa se dan zazori, zopet začne se boj z še enkrat večjo terdovratnostjo io na dosti večji planjavi. Boj toliko časa terpi, dokler jih dež razdruži, da jezo pozabijo in zopet mir store. Kar je nar čudovitnejše, je, da akoravno so vse enake, akoravno je barva, duh in podoba enaka — vsaka mravlja pozna prijateljico, in ako jo nevedoma napade, jo berž začne božati in ljubkovati. Kakovi čudeži kažejo se našim očem, ako pogledamo živalsko naravo! Kako podučljive so taka premišljevanja in kako našo ošabnost osramotujejo! P- Peruiek. Orgle. Namen, ki ga imajo orgle v cerkvi je ta, da petje podpirajo in lepšajo. Iz tega se razvidi, da je v cerkvi lepo petje poglavitna reč; orgle so tedaj petju podložne, morajo mu le streči, spremljati in izverševati ga. Nenaravno je tedaj, ako so orgle pri petju preglasne, da ga preglašajo. Velika napaka sedanjih orglavcev je, da imajo pri petju preveč orgle odperte, da se petje skoro nič ne sliši, in, če se tudi sliši, pa se nobena beseda ne razloči, in nihče v cerkvi ne ve, kaj se poje. Dober orglavec rabi pri petju prav tihe in posamesnim napevom primerne spremene ali regištre. Tudi, kedar pojo orgle brez petja, ni treba, da bi enomeruo veršale in bučale z vsemi glasovi; le v primernih cerkvenih časih in pri odločenih igrah naj orgle zapojo s polnimi veličastnimi glasi. Sploh pa razumen orglavec pazi: 1), da nikoli ne orgla kaj, kar bi bilo cerkvenemu duhu nasprotno ali da bi zbujalo celo posvetne in pretelesne misli; 2), da orgle vselej tako ravna, da ne pregluše petja in da nikakor ne motijo pobožnega duha; 3), da sploh pri orglah in pri petju nič ne stori, kar bi pri poslušalcih živilo radovednost, ali pa, da bi s tim iskal le svoje hvale ali slave kakega skladatelja. Poglavitno in pervo vodilo orglavcu naj bode to, da z orglami budi in krepča pobožnega duhä in da s tim zvišuje službo božjo. Primerno se nam zdi, da tu ponavljamo zlate besede, ki jih naš g. M a ti j a M a j a r v svoji „Pesmarici" *) vsem orglavcem polaga na serce: „Orgle naj rahlo (piano) pojo; rahlejše je, lepše je! sicer vse petje podero: še pevec samega sebe ne sliši". V stolnih cerkvah po starocerkvenem orgle samo med verstami pojo, med petjem pa molče. Resnica je, vselej pojö Slovenci tam lepši, kjer orgel ni, in obstati moram, da je za me vselej bila sterdica in da se je meni vselej dobro zdelo, kedar se je pri orglah kaj spačilo; toda organist mojih misel ni smel vedeti. So pa tudi nekteri orglavci, da se Bogu usmili! Od pravih, rodoljubnih organistov tega ne rečem; jaz take spoštujem in jih v velikej časti imam, posebno ako so tudi učitelji, kteri imajo veselje s slovenščino in ako svoj mili materinski jezik ljubijo, in na Slovenskem slovenske pesmi orglajo. Hvala, komur hvala gre! Pa gerdo je , ako človek Slovenec živi med Slovenci in od Slovencev in vendar za slovenske stvari malo mara; gerdo je, ako kak orglavec vse zna — preambulacije , variacije, opere, Zampa, Fra Diavolo, vse žlahte vlaških in nemških pesem — samo tega ne, kar bi znati imel, namreč: na vsaki praznik jedno slovensko pesem, da bi jo vsa sosedščina k orglam zapela. Ali ni to žalostno, kedar se vse drago leto ne sliši drugega kakor nemški „omp* in pesem „Wir werfen uns darnieder" ? Slovenci pa imeti toliko lepih slovenskih pesem, — ki bi jih radi zapeli ali peti slišali! — Nekdo še ni vedel, da je pesem „Wir werfen uns darnieder" že davno poslovenjena, in je začel sam prestavljati tako le: „Mi se mečlemo ta po tleh". Ali ni to da bi vtekel s takimi ljudmi? Zastavica. to vsi me zemlji je polno, V dolini kakor nad goro; Po meni včasi šviga blisk In včasi me predira vrisk. *) „Pesmarica cerkvena" dobiva se v Celovcu pri Jan. Leonu. Vredn. Po meni ptičice lete, Metulji pisani ferče, Brez mene ne živi nihče, Kjer mene ni, pogine vse. Jaz v vsaki luknjici tičim In dostikrat se tud' zgostim. Ak čerko pervo izpustiš; Stvarico cenjeno dobiš, Ki 'z vode lazi na zemljo, Da tu si živeža dobo. Meso okusno ti daje, Povej tedaj, kak' zove se? — t < - - France Cimperman. Iz Maribora. Naše učiteljsko društvo je svoje shode prestavilo od srede na četertek po pervem vsakega meseca od 10-12 ure dopoldne, in sicer zato, da se jih učitelji iz dežele ložeje vdeležujejo. M. — Iz Gorenskega. Naj mi „Tovarš" dovoli, da mu potožim eno reč, ki močno zaderžuje šolsko obiskovanje; ta ovira je šolski denar, o kterem smo govorili že jeseni pri splošnem učiteljskem zboru. Skušnja me uči, da je to res tako. Šolski denar plačujejo pri nas le tisti učenci, ki hodijo v šolo; vsi drugi pa, ki služijo in tisti, ki jih starši zavoljo bolehnosti in dela doma prideržujejo, so od šolskega denarja prosti. Le malo je še kmetov, ki bi poznali pravo korist ljudske šole; še težji pa je to v tistih krajih, kjer je šola še le na novo vstanovljena. Šole, v kterih se šolski denar le od tistih otrok tirja, ki hodijo v šolo, se meseca inajnika praznijo, ker starši svoje otroke o tem času doma potrebujejo. To učitelja zelo obtežuje v njegovem že tako težavnem stanu. Potrebno bi bilo, da bi učiteljsko društvo to reč obdelalo in slavni c. k. vladi na serce položilo, da bi se namreč šolski denar po drugi poti dobival, ali pa naj bi se plačeval od vseh za šolo vgoduih otrok. To bi marsiktere starše zdramilo, da bi pošiljali raji svoje otroke v šolo, ker bi plačevati tako ali tako morali. Naj bolje, se ve da, pa bi bilo, da bi učitelj svojo plačo dobival iz kake javne blagajnice, ne pa od šolskih otrok i. t. d. Dokler tega ne bo , si naše šolstvo ne bode kaj opomoglo. M. K. Iz Gorice. (Postava veljavna za pokn. grofijo Goriško in Gradiščansko zastran šolskega nadgledstva.) (Konec.) Pri obiskovanji njemu odkazanih javnih šol ima krajni šolski ogleda posebno paziti na to: 1) Ali spolnujejo okrajni šolski ogledi svoje dolžnosti glede na nadgledovanje šol; potem 2) da se spolnujejo postavne določbe pri sprejemanju in izpuščevanju otrok; 3) kako sposobni, marljivi so učitelji, iu sploh, kako se vedejo, kaka disciplina, red i snažnost je v šoli ; 4) kako se učni načert spolnuje, kaka je učna metoda, kako napredujejo otroci sploh in v posamesnih predmetih posebe; 5) kaka so učna sredstva in pripomočki in notranja šolska vravnava; 6) kake so ekonomične šolske razmere; posebno, kako so učitelji plačani; ali dobiva redno učitelj zagotovljeno plačo, ali se peča z drugimi opravki, in s kterimi. Pri obiskovanji privatnih šol in odgojilnic ima okrajni šolski o-gleda se na to ozirati, ali zadostujejo pogojem, po kterih so bile vsta-novljene, in, ali ne presegajo mej njih pravic. §. 30. Okrajni šolski ogledi imajo poročati o svojem delovanju okrajnemu šolskemu svetovalstvu in podajati potrebne predloge in naznanja, kaj in kake zaukaze so na mestu dali. Taka poročila se imajo s sklepi vred , kteri so se v teh rečeh storili, predlagati deželnemu šolskemu svetovalstvu, ktero jih porabi tudi pri svojih šolskih poročilih na ministra za bogočastje in poduk. §. 31. Izredni verski svetovalci okrajnega šolskega svetovalstvu (§. 21) imajo pravico , v okraju obstoječe šole njihovega verozakona obiskovati, da se o njih stanju prepričajo, vdeleževati se občasnih obiskovanj in pregledovanj šol po okrajnem šolskem ogledu, zapazene zadeve okrajnemu šolskemu svetovalstvu poročati in mu tudi nasvete dajati zastran zboljšanja šol. Okrajno šolsko svetovalstvo jih ima v vseh zadevajočih vprašanjih zaslišavati, in smejo se njegovih obravnav tudi osebno in z glasovalno pravico vdeleževati. §. 32. Okrajno šolsko svetovalstvo in okrajni šolski ogleda imata prislov „cesarski kraljevi". Pervosednik razdeljuje dohajajoča pisma udom, da jih rešijo in oskerbuje s porabo osebja c. k. okrajne gosposke tekoča opravila. Pisarniške potrebe preskerbuje okrajna gosposka. V mestih, ktera imajo lastno občinsko postavo, daje okrajnemu šolskemu svetovalstvu potrebno pomočno osebje občinsko zastopstvo, in pisarniške potrebe se kupujejo na občinske stroške. Okrajni šolski ogledi dobivajo za občasna šolska obiskovanja in pregledovanja določeno stalno dnino iz deržavnega zaklada. Šolske občine pa so zavezane skerbeti za voz in konja pri občasnih šolskih obiskovanjih. III. Deželno šolsko svetovalstvo. §. 33. Najviša šolska vodilna iu nadgledna gosposka v deželi je c. k. deželno šolsko svetovalstvo. Pod to spadajo: 1) Področju okrajnih šolskih svetovalstev podveržcne šolske in odgo-jilne naprave; 2) odgojilnice za učitelje in učiteljice ljudskih šol; 3) srednje šole (gimnazije, realne gimnazije in realke), kakor tudi vsa v to versto spadajoča privatna in specijalna učilišča, ako spadajo pod najviše vodstvo ministerstva za poduk. §. 84. Deželno šolsko svetovalstvo je sestavljeno: 1) iz deželnega poglavarja ali od njega postavljenega namestnika; 3) iz dveh od deželnega odbora izmed njegove srede odbranih udov; 3) iz enega poročnika za odpravne in gospodarstvene šolske zadeve; 4) iz dveh katoliških duhovnikov; 5) iz dveh udov učiteljstva, izmed kterih bo eden za deželnega šolskega ogleda. Da zastopa verske interese tistih deželanov , kterih vere ni nobeden izmed udov deželnega šolskega svetovalstva, voli to enega pri-poinočnega svetovalca iz vsakega verozakona, kteri ima pri seji biti z posvetovalnim glasom vselej, ako se obravnuje o dotični šoli. g. 35. V §. 34 pod 3, 4, 5 f. imenovane ude deželnega šolskega svetovalstva imenuje cesar na predlog ministra za bogočastje in poduk, kteri se ima, ako gre za imenovanje duhovnih udov, z za-devajočimi cerkvenimi viširni gosposkami, kar se pa tiče imenovanja administrativnega poročnika, z ministrom notranjih uprav porazumeti. Službo opravljajo v §.34 pod 3, 4, 5 imenovani udje deželnega šolskega svetovalstva šest let. Službina stopinja in plača administrativnega poročevalca in deželnih šolskih ogled se določi po ukaznej poti. Udje učiteljstva dobivajo službino priklado iz deržavnega zaloga. 36. Deželno šolsko svetovalstvo ima v zadevah njemu pod-verženih šol področje dozdanjih deželnih namestništev in brez prikrajšbe cerkvenim viširn gosposkem v postavi od 21. maja 1868 derž. zak. št. 48 prideržanih pravic tudi področje cerkvenih viših gosposk in šolskih nadzornikov. Razen tega ima deželno šolsko svetovalstvo: a) čuvati nad okrajnimi in krajnimi šolskimi svetovalstvi, nagledovati in voditi odgojilnice za učitelje; b) poterjevati vodje in učitelje tistih srednjih šol, ki se vzderžavajn na občinske troške, spoštovati pa posebne pravice, ki gredo občinam , družbam in osebnikom; c) odobravati učne načerte in pripomočke in knjige za srednje in predmetne šole; d) letna poročila dajati o zadevah vsega šolstva v deželi ministerstvu za bogočastje in poduk. §. 37. Redne seje deželnega šolskega svetovalstva imajo se vsaj enkrat vsaka dva meseca. Izredno sejo sme poklicati pervosednik vselej, in mora jo poklicati, ako dva uda to zahtevata. Zadeve, o kterih je treba storiti sklep, ali nasvet, ali predlog ministerstvu za bogočastje in poduk obravnujejo se zborno, vse druge pa pod lastno pervosednikovo odgovornostjo, ki ima v vsaki sejo mej tem storjene naredbe deželnemu šolskemu svetovalstvu razložiti. Deželno šolsko svetovalstvo se sme v posameznih rečeh pomnožiti z zvedenci, ki bivajo pri seji z posvetovalnim glasom. g. 38. Da je sklep deželnega šolskega svetovalstva veljaven, treba, da se vdeleži seje večina udov. Sklepa se po večini glasov. Pri enolikih glasih določa pervosednik, ki ima tudi pravico, vstaviti sklepe, o kterih misli, da so zo- per obstoječe postave, in za razsodbo prositi ministerstvo za bogočastje in podak. Ako se o čem posvetuje in sklepa, kar zadeva osebni interes kterega uda, nima se ta vdeleževati. Pritožbe zoper razsodbe deželnega šolskega svetovalstva gredo na ministerstvo za bogočastje in poduk. Vlagati se imajo pri deželnem šolskem svetovalstvu in imajo odlašajoče moč, ako se podajo v štirnajstih dneh po razglašenem sklepu. §. 39. V silnih primerljajih (§. 14.) sme pervosednik tudi o tistih zadevah, ktere se imajo zborno obravnavati (§. 37.) sam potrebno narediti; vendar mora brez odloga in najzadnje v pervi prihodnji seji dobiti dovoljenje od deželnega šolskega svetovalstva. §. 40. Za neposrednji vpliv na didaktično-pedagogiške šolske zadeve po občasnih pregledovanjih, za vodstvo pri preskušnjah, za čuvanje delovanja šolskih vodij, kakor tudi krajnih in okrajnih šolskih svetovalstev i. t. d. so poklicani pred vsemi deželni šolski ogledi, kterim daja minister za bogočastje in poduk potrebna službena podu-čevanja. Deželni poglavar sme vendar taka opravila v posameznih primerljajih tudi drugim udom deželnega šolskega svetovalstva nalagati. Ogleda daja o tem svojem delovanju deželnemu šolskemu svetovalstvu poročila, ktera ima to s pristavkom, kaj je o teh sklenilo in kake naredbe storilo, predlagati ministru za bogočastje in poduk. Deželni šolski ogledi so dolžni po dobljenem ukazu tudi naravnost ministru za bogočastje in poduk v didaktično-pedagogičnih zadevah poročati. §. 41. Pervosednik deželnega šolskega svetovalstva deli dela med posamesne ude in izveršuje sklepe. Potrebno pomočno osebje in pisarniške potrebščine preskerbuje politična' deželna gosposka. Končne določbe. §. 43. Da bodo le deželno šolsko svetovalstvo, okrajna in kraj-na šolska svetovalstva ustanovljena, pridejo vsled določb te postave šolska opravila cerkvenih viših gosposk in šolskih nadzornikov na deželno šolsko svetovalstvo, ona političnih okrajnih gosposk in šolskih okrožnih oglednikov na okrajna šolska svetovalstva, in zadnjič ona dušnih pastirjev in krajnih šolskih oglednikov na krajno šolsko svetovalstvo. Na Dunaju, 8. februarja 1869. Franc Jožef s. r. Giskra s. r. Hasner s. r. (Iz „Domovine.") Iz Ljubljane. Da doseže učiteljsko društvo na Kranjskem svoj namen, da namreč „združi vse ljudske učitelje na Kranjskem, da duševno in materijalno napredujejo in da se ljudske šole na Kranjskem vsestransko zboljšajo", ima društvo med drugimi pripomočki v §. 3. pod točko b. društvenih pravil tudi ta pripomoček, da društvo svoje družabnike spodbuja, da pismeno odgovarjajo na zastavljena vprašanja, ter jih tako vnema za šolsko slovstvo. Naj mi bo dovoljeno, da o tej reči nasvetujem sledeče ravnanje: Odborova skerb naj bi bila, da stavi pripravna vprašanja, ki spadajo v pedagogiko in šolstvo sploh. Stavilo naj bi vsem udom eno in tisto vprašanje, ktero naj se v „Tovaršu" razglasi. Vsak ud naj bi se potem potrudil, da bi v enem ali dveh mesecih nalogo zdelal in jo odboru poslal. Odbor naj bi potem take spise prebiral, in najboljše naj bi odbral in za znanstveni shod namenil. Naj boljši odgovori in dovelj tehtni naj bi se potem tudi natisnili v „Tovaršu". Kedar bode društvo dosti krepko in njegova blagajnica dobro podstavljena, naj se za naj boljši izdelek da tudi kako malo darilce. Menim, da tako ravnanje bo zauimivalo slehernega družabnika, ki želi napredovati v omiki in se dalje izobraževati za svoj imenitni stan. — Kar se tiče znanstvene učiteljske shode, ktere je v zadnji odborovi seji g. predsednik prav primerno povdarjal, se popolnoma strinjamo z njim. Želeti bi bilo samo to, da bi bili taki shodi, „ki morajo biti prave šole za učitelje", kaj pogostoma ali pa redno vsaki mesec in naj bi se kmali pričeli. — (Riharjevi napevi.J Ravno kar so prišli že v drugem natisu na svetlo „Napevi svetih pesem od Matere božje in ud sv. obhajila. Čveteroglasno postavil Gr. Rihar. Kdor iz med mlajših orglavcev ali pevcev nima še teh prelepih napevov, naj jih nemudoma kupi, kajti brez teh ne more biti noben orglavec in pevec na Slovenskem. Ker se bliža praznik sv. rešnj. Telesa, priporočamo vsem bolj izurjeuim pevcem tudi krasne Riharjeve „himne" pred sv. rešnj. Telesom. Nekaj iz med teh je že g. Bile poslovenil, tedaj toliko bolji, ker se morejo peti po latinski, ali slovenski. Te in vse druge Riharjeve skladbe prodaja sestra ranjkega skladatelja (v Ljubljani, v Gosposkih ulicah h. št. 211) in sicer po nižji ceni tistemu, ki jih več vkup vzame. — V Mi lice vi tiskarnici je prišel na svetlo in se tudi tu dobiva nov imenik ( Verzeichniss der Hausinhaber) vseh hišnikov v Ljubljani. Vsem, ki hočejo ljubljansko mesto bolje poznati, in ki imajo opraviti po mestu, bode ta knjižica dobro služila. Velja 50 kr. — Šolska postava je tudi sedaj v gosposki zbornici sprejeta. Pervosednik pri tem je bil naš grof Anton Auersperg (Anastasius Grttn). — Časopisi pišejo, da bodo še le čez mesec in dan imenovani šolski svetovalci in ogledniki. Bog daj, da bi bili ti pravi skušeni izvedenci in tudi živi prijatelji ljudskih šol in učiteljev! — Tudi se z Dunaja sliši, da se bode tarn prihodnjo jesen zopet odperla gospodarska šola za učitelje in sicer zato, ker se je pretečeno šolsko leto dobro obnesla. — Na zgornjem Štajerskem uamerjajo, da bi napravili učiteljsko društvo za v s o deželo, kakor ga imamo na Kranjskem. — Deželni odbor v Gradcu je dal za prihodnji splošni zbor avstrijskih učiteljev 1000 gold., in je g. Jožefu Lukas-u, učitelju v ondašnji šoli za učitelje, daroval 100 gold., da bode šel v občni zbor nemških učiteljev v Berolinu. Ravno tako je ta odbor dal že čez 500 gold. za poboljšek ubogim podučiteljem. To je vendar nekaj! *) Precej, ko se oglase govorniki, bodemo naznanili dan znanstvenega shoda. Glej zadnjo stran tega lista! Vredn. — V Terstu izhaja nov šolski list v laškem jeziku, in se imenuje: „II Litorale". Tudi se je tu vstanovilo učiteljsko društvo, ktero šteje 133 udov, in ima knjižnico z 241 zvezki. Mestno sve-tovalstvo je društvu dalo pripravno s o h o za društvene namene. — Moric Greiner, c. k. dvorni krasopisec, je 19- marca t. I. na Dunaju umeri. Ta mož si je veliko zaslug pridobil za pisanje v ljudskih šolah. - % i