8. številka. V Trstu, v soboto 25. januvarja 1890. Tečaj XV. „E O I N O S T" isthaja dvakrat na tedon. vg*ko srede in loboto ob 1. uri popolurin*. „Edinost" stane: za vse leto gl. R.—; izvon Avst. 9.— pl. za polu leta „ 3.—; „ , 4.50 „ za četrt leta „ 1.50: „ „ 2.25 „ Posamične fttovilke *n> prostor, kolikor bi tfa Poslana,' navadnih vr*tic. zahvale, osmrtnice itd. n« po pogodbi. NitroiMiiiio, rftklamiuMje in in^erati« ju«* |cmn upravništvo v ulici Carintia Odprte reklamacije ho pro«t« poStnin«. viliHiumi raru lino, rfkl Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • V stlmuit j« mof«. Pijanstvo in njega posledice. v. K od a j bi ne pa moral pijune o, sklicati m mladoletnika tor izločiti od ostalega dru/tva ? Vsakakor bi so morali pijanci ločiti od ostalih ljudi ter prisilno djati v poseben zavod, kajti pijanec je drugim nevaren. Kako bi se pa zakonito moralo določiti, kedaj postane nevaren in kedaj je p i j a n P Nekateri pijanci postanejo vsled pijače d u š o v n o bolni. To bi bilo lehko spoznati in zaprli bi se v norišnico. Take pijance, kateri so v pijanem stanju tako iz sebe, da ne vedo kaj počenjajo, bilo bi prav lehko presoditi in v In Vili?! j rodov, d« bi h« posvetovali, bi-li ne bilo teli lajiti vi žm-st narodu češkega — ti I mogoče, ustaviti bratomorni boj, koji h!>- ljubi Bog, mj »mo bili do sedaj njega ^rdC^lerd\BnrZti?che te" | ""M« vse najbolj«! sile teb dveh raz- verni sob,.jevmki in hočemo tudi *a naprej ben in OeHterreich bewegenH. j vitih, kulturnih in kremenitih narodov — ontaV a poleg n jih žive se drugi, ks-„Tr. Ztg.* Ia|j Vflaj napraviti nekako premirje. Zato >«'ri /e nestrpno čakajo odrešenja, kateri, „Posrečilo se je torej grofu Taaffe-ju,|go tem »hodom nadejali naslov spravna pred vratini stojoč, željno pričakujejo, da kar ae je videlo do sedaj nedosežno : konferencija. Mi smo pazno sledili raz- se vrata tn odpro, ter da vstopijo v sve-ustanovil je notranji mir. Malone tri deset- pravam tem in smo v političnem pregledu tišče, kjer ne poznajo razločkov, kjer so letja obstoji avstrijska ustava. Skoro tri označili vse fazo dogovarjanj, kolikor nam VM» jednaki, kjer ne po/,najo stene, katera desetletja vihra narodni boj in ovira razvoj j« le bilo mogoče z ozimni na sklenjeno !•>> ločila superijornost od inferijornosti, sil države. Dokončan je tridesetletni boj ;' tajnost obravnav in z ozirom na skromno ki*'r vw" j»n»komerno obseva solnce nasilnim viharjem klubujoČ, posrečilo se je odmerjeni nam prostor. r o d n e h v Sudbo, je li se ta ali oni pijanec končana pravda tega stoletja. No- blagor in svoj napredek delujoč in se trudeč, tolikim cinizmom in tako brutalno, da je 1 more obdržati v prisilnej delalnici, morala tranji mir se je ustanovil in to je zmaga' To j« r«* h'p smoter, katerega se prikazen ta velika sramota prosvitljenemu hi izreči sodnija, katerej bi pa moralo avstrijskega mišljenja". mora veseliti vsak pošten, pravico- in mi- našemu stoletju. Na te spomnite se tudi; vse norišnice ali bolnice sploh naznaniti, Tako „Triester Zeitung". Ne mislimo roljuben človek. In osobito m; Slovenci dajte tudi tem, kar jim gre. Delo, ki ste kadar so sprejele kacega pijanca. O do-gubiti časa, polemizujoč s tržaškim polu- sn'o izredno miroljuben narod — skoro je započeli na severu, završite je na jugu. tenciji sami bi pa sklepala posebna, v to oficijoznim listom. Ne, tako nespametni. da premiroljuben —. da želimo miru prav Zato p« vas vprašamo danes kategorično: določena komisija. neBmo. Vsaj vemo predobro, da tam je °d srca, ker vemo, kako potreben bi nam In mi?! Ste-li na nas pozabili?! Ne va-' Pri enacih pijančevalcih, ki po pov- vspešna polemika nemogoča, kjer je vo- bil — t°ko potreben, kakor nikomur dru- rajte se: miru ne bode, dokler tudi ti»i žitej pijači nekako znorč ter uganjajo čine, dilno načelo — dobro obložene jasli. Toda g^mu. Vsaj vemo dobro, koliko ogromnega ne hodemo podpisali mirovnih pogojev, lastne pravim norcem, bi ne bilo težko do- prepričali smo se, da naši vladni krogi v (dela čaka nas še na kulturnem polju, Zadovoljite nas vse — vse do zadnjega ločiti dobo, kedaj naj se zaprti v po-obČe goje iste optimistično nazore, katere | katero delo se nam je zakasnilo, ne toliko:— potem bodete smeli še le reći: „Nadi soben zavod. tako samosvestno izraža dobra naša „Trie- po nasej lastnej krivdi, ainpak po žalost- ganz ueuoii Gesetzen wird sich das iiffent- Drugači je pa z navadnimi pi- sterica". Ako jo pa stvar taka. treba je,J nej usodi, katero nam je naklanjala do liche Leben in Oesterreich bewegen*. In j a n c i, kateri se videvajo vsak dan po da govorimo, treba je, da na ves glas "»'d a j božja providnost. In v premago to- mi zaslužimo to, kajti nam je spolnjevati mestnih ulicah in na deželi. Sedanje za- povemo, kako mislimo, kako sodimo. —| likega dela treba je miru. Radi bi torej dvojno nalogo: v jednej roki držimo no- konodajstvo ni proti tem ničesar odredilo. „Triesterica* nam ni nič, poznamo jo le i videli, želeli bi prav od srca, da bi se v rodno našo zastavo, v drugoj pa držimo Ali tudi tem pijancem bi se lehko v okom kot izborno, zaželjeiii učinek nikdar zgreš- očigled na Dunaji dognane sprave naši krčevito in visoko prapor avstrijskega prišlo, ako bi se javno pijančevanjo ljivo sredstvo, ako človeku nikakor noče vzkliei harmonično vjemali z radostnimi, mišljenja, prapor državniško zvestobe, ka- zakonito prepovedalo. Ako bi se priti preputrebni — spanec Če pa vemo, vzkliei vladnih in — it e m š k o-l i b e r a 1- terega po vsej sili hočejo v blato pogaziti navadne pijavke hoteli osnovati posada krogi, katerim gre prva beseda, isto- ni h krogov. Žal, da nemamo vzroka,' nekateri, dobro vam znani elementi. To niezni zavodi, v enem tednu bi vsi bili tako mislijo, potem seveda zadobi stvar veseliti se. Vladni krogi kažejo nam se je ogromno delo, o katerem pa nikakor prepolni. To zlo, razdirajoče družine in vse drugo lice, potem jo že treba o stvari uprav nevarne optimiste. Da bi le bilo ne rečemo, dn je svojega plačila vredno; strašansko skodečo občnemu blagostanju, govoriti resno, ozbiljno. [res, da so dognani narodnostni boji v Av- kajti mi no zahtevamo nikacega plačila za šireče nemoralnost in brezznačajnost, dalo Kakor znano čitateljem našim, sklicali atriji! A to ni res! Kdor to trdi, slepi čuvstvovanja svoja. Pač pa je vredno, da 'n Ht} znatno preprečiti, ako bi se že ome- so na Duuaj — in to menda na izrečno samega Bebe, gradi si iluzije, katere se se da onim, koji je vrže — "jih p r a- njena naredba gališkega deželnega zakona željo najvišjih faktorjev — poverjenike in mu zrušijo prav v kratkem, ker se morajo v i c e. Vprašamo Vtis torej še enkrat: uveljavila v vsej državi ter uspehu po- prvake obeh v deželi češkej živečih na- zrušiti. Nesmo toliko ignoranti, da bi ho- In mi?! —t- voljno spremenila. PODLISTEK. vender Besede materine. Spinul C—t —e. (Konec.) Taka jo zadela Zakotnik-a. Živel jo poslej od miloščino vsmiljenih ljudij. In žganje je pil, da je le imel za to potrebni je bilo tako. Ko je bila treba nile; sodaj ne joče več, zato pa temveč plnčevati velike davke, hajd na posodo, pije. Opije se vsaki dan do nezavesti. V j zdaj v jedno posojilnico, zdaj v drugo. A vinu in žganju išče tolažbe. Božji blago- ukl jnb tej zapravljivosti je čudno, da je slov je izginil iz hiše. Kako bi ne: gospodar. krajcar. Premnogokrati vidolo se ga je v itako daleč prišlo, kajti tam je bil velik pijanec, gospodinja nesranmic.i. , nezavesti na cesti ležati. In ona? Zginila j kup. Ali ona, ona, tista mestna stvarica,! še nekoliko dni, in vse bo na dražbi 'j«, "'kdo ni vedel kam. Mogoče, da je In zrušila ae je sreča ta, predno bi jemala je, kjer je dobila in dajala svojim ' prodano. Ubogi mož! In vsi tisti bratranci,' 6,tt ifikllt va0 ono mnogoštevilne znance Vidite prijatel ji, tako je prišla nesreča Zakotnikovo hišo". Nekoliko dni pozneje pel je boben bili mislili. Med onimi znanci in prijatelji,, - bratrancem. In on jo je še vedno rad Ui fl0 IUU popred tnko klrtnjaIii vai ki so prihajali iz mesta v Zakotnikovo imel. Ni bil toli pogumen, da bi jo bil 0d«li- Ni sledu ni za njimi, hišo, bil je lep, mlad gospodič, gladek z jedno samo besedo pokaral, da tako se kakor jegulj a. Mlada Zakotnica rekla je ne sme, Ijjubil je revež zapeljivo kačo, vsakemu, da je nje — bratranec. Ta „bra- ki ga je sleparila spredej in zadej; ki mu tranec* je bil zadnji udarec Zakotnikovej je kradla imetje in — čast. Da, možje,! hiši; njegov prihod prepodil jo srečo in čast, zakonsko čast, mu je zrušila tista blagoslov božji iz hiše. Vse je šlo narobe, j nespodobna ženska. To je bil poslednji po Zakotnikovem premoženji; sodna ko- Za gospodarstvo se ni brigala nobena udarec, vse drugo rušilo seje potem samo misija prodajala je na licu mesta. Parcelo duša. Zapravljalo, jolo in pilo se je, da po sebi in se strašansko hitrostjo. Nesrečno /,fl parcelo, njivo za njivo, travnik za trav- je bilo groza. Zakotnik je posojeval de- j naključje je hotelo, da je moral biti ubogi nikom oddajali so onim, ki ao največ po- narje mladim gospodom; ko ni bilo goto- mož sam priča sramote svoje; sam, pravim nudili. Koliko neizmerne tragiko tiči v vine več v hiši, jeli so na premoženje j vam, sam ae je prepričal, da žena, katero onih kratkih, stereotipnih besedah sodnega dolgove delati. I je tako goreče ljubil, ruši svetost zakona, sluge: k prvem, drugem iu — mož se še Pomislite možje: Zakotnikova doma-, Od tedaj bil je kakor spremenjen. Njej enkrat pazno ozre — in.....tretjem. eija in dolgovi! Kdo bi bil kaj tacegajsamej ni rekel žal besode, a pogledal je Tale besedica znači oni usodepolni tre- mislil! Pokojni Zakotnik bi se v grobu tudi ni. Od istega strašnega dne ni^ta nutek, ko so jedni celi družini odmaknili obrnil, ako bi vedel, da se na njegove spregovorila besedice jeden z drugim. Z iznad glavo varno ostrešje, ko so jedni premoženje — tako premoženje! — v prvega je jokal — kdo ne bi jokal, možje P! celi družini potisnili v roko — beraško zemljiških knjigah dolgovi vknjižujejo. In — in — p i 1. A tudi solze so počasi vsah- palico. Bog ve, so jo-li hoteli poznati! O, prav jo imel Jakope JerinŠek : slaba ženska v hišo, sreča pa iz hiše. Tako je bilo in tako bo na veke. In zopet je bila sama srara Zakotnica. A danes ni jokala, solze jej niso kapale iz očes. Da bi le bi bila mogla jokati; a ni mogla, globoka žalost in neznansko duševne muke — koliko je revica prebila! — UHUšile so vir solza. Pokleknila je, sklenila roki in prosila vsmiljenja z nebes. Uboga mati, ubogi sin ! O tiste nekdanje slutnjo! llilo so glasno svarilo, katerega pa sin ni hotel slušati. Besede njene, besedo materine so se vresniČile, grozno vresničile. Pijanstvo naj bi se kaznovalo. Kazen naj bi pa progresivno naraščala. Ako bi se kdo enkrat opil, naj bi se kaznoval z primerno denarno globo; v drugič bi se mu morala pa vsakakor odvzeti osebna prostost. Sodniška oblast naj bi tudi pri teh pijancih določevala, ali se imajo zapreti v prisilno delalnico ali pa pustiti proste. Nahaja se slednjič neka vrsta pijancev, ki so le redko kedaj pijani, a tedaj razsajajo v svojih družinah ter so jako nevarni. Tudi ti pijanci bi se morali zapreti v zavod, temveč tedaj, ako bi se vsem prebivalcem jedne hiše pripoznala pravica, da smejo enak zapor zahtevati, kakor se godi dandanes v Ameriki. Ko sem pred leti stanoval nekje v mestu, bival je v tretjem nadstropju, uprav nad menoj, hišnega gospodarja brat — pravi pijanec. Čeprav je bil oče šesterim otročičem, prihajal je vsak dan pozno v noči pijan domov ter neznansko razbijal in ropotal po vežnih vratih. Ko je pa prišel v svoje bivališče, bilo jo ženi in otrokom gorju. Vse je vriščalo in jokalo, kajti očetova roka je mahala in zadela, kjer je le mogla. Vse ugovarjanje ostalih prebivalcev iste hiše ni ničesar pomagalo ; nekateri so ae morali preseliti. Kalil je mir ne le v svojej družini, ampak tudi pri družili. Ako bi prebivalcem iste hiše pristojala pravica zahtevati, da se zapre v zavod za pijance, iznebili bi se ga bili najrajši. Tak človek bi se moral predstaviti zdravniku, ta in sodišče morala bi določiti njega zapor. Glede razklicanja pijanca! mladoletnikom zgoditi bi se moralo to le v slučaju, ako bi sodišče zaukazalo njega zapor v z!ivod. S prenehanjem zapora naj bi se spoznal zopet polnoletnim. Višji zdravniški svet, proučivši vse | okolnosti in vprašan, da izreče svoje menenje glede javnih zavodov za pijance, izrekel se! je proti tem zavodom, kajti snovanje istih j bi stalo državo veliko denarja; zavodii sami bi pa ne prinašali zaželenega sadu, ker pijanstvo kot telesna bolezen se težko ali nikakor ne da ozdraviti ter bi enaki zavodi k temu prav malo pripomogli. Temveč je pa pijanstvo v obče jako nevarno in skrajni čas je, da so proti njemu postavno postopa, da se država in človeštvo reši pred njega slabimi poaledi-1 cami. Določbe in naredbe v tem obziru bi se morale dobro proučiti in staviti na nasveti. e I Te naredbe morale bi mej družim ] obsegati; a) kaznovanje javnega pijanče-, vanja, kakor že obstoji v dež. zakonih v dveh avstrijskih kronovinah ; b) podpira-j nje zasebnih zavodov za pijance; c) vpe- ^ Ijanje zakonite določbe, po katerej bi se moruli izročiti varuštvu vsi oni, ki so spo-, znani za pijance; d) vsi oni, kateri so: vsled použivanja opojnih pijač podvrženi , kakej duševnoj bolezni, izročiti bi se mo- rali v kako norišnico in ko iz te pridejo, j zapreti za odločeno dobo v prisilni zavod ' za pijance; kdor je pa bil vsled pijanče- j vanja v kratkej dobi večkrat obsojen, prištevati bi se moral zgornjej vrsti pi- j janccv ; e) pijanci, bi so morali tudi zapreti, ako to zahtevajo njih sorodniki. S tem bi bo vsaj deloma prišlo v okom nesrečnemu zlu, ki tako globoko zajeda človeško družbo, učinjajoč mu ma-terijelne in moralne škode. (Konec prih.) Politični pregled, Notranje dežele. Državni zbor Be snide 3. prih. meseca. Pri nadome stnej volitvi za tržaški mestni zbor dne 22. t. m. voljen je bil zopet p r o g r e s o v e c Aleks. Cesare. Kje ste bili „patrijotje", „konservativci?!* Tudi to je značilno. Češki deželni zbor sešel se je zopet 23. t. m. Prvak moravskih Nemcev, dr. S t u r m umaknil se bode političnemu življenju. Vodstvo stranke prevzel bode C h 1 u-mutzki, bivši minister. Upravno sodišče je določilo, da obla-stva neso zavezana, brigati se za to, da ae popravijo predpisi davkov, ako hoče kdo izvrševati volilno pravico. Za to mora se brigati dotičnik sam. „Politik" piše o tržaških razmerah: Nikdo ne bi bil mislil, da bo-demo morali biti priča tako drzne politiške demonstracije, kakoršno smo doživeli dne 16. t. m. Resnično, spominjati se moramo onih nesrečnih časov iz let 18(58. in 1879., ko sti dali divja gonba na okoličane in »mrt Viktorja Emanuela tržaškemu mestnemu zboru dovelj povoda, da je uprizorjal protiavstrijske demonstracije. Ko se je prečital ukaz namestništva, da ae ne sme prepeljati pepela Itever e-a v Trst, nastal je pri besedah Giuseppe Oaribaldi na galeriji strašansk ropot in klicali ao: „E v v i v a Oaribaldi"! To se je zgodilo v avstrijskem mestu Trstu in uprav onih dni, ko so na vse mogoče načine trdili, da so irredento zrušili in da se avstrijsko mišljenje krepi. Vse se sramnje. Gospod Rinaldini mora zgodaj pokušati sad nove ere. Progresovska klika ga je nesramno varala, aklepajočega kompromise in klanjajočega se idealnej koncilijanci. Zadnji čas je, da nastopi energično in samosvestno, ako noče. da ae demoralizujejo tudi dobromialeči. Lokalna vlada doživela jo brezdvojbeno poraz in malo je upanja, da se kuialu odpravi korupcija, ki ae je globoko zajedla. Dunajske krogo so jako neljubo zadeli ti dogodki. Primoraki Slovani zadrže ae mirno in ai mislijo : na njih Badu jih boste spoznali. Grof Taaffe »e čuti jako srečnega, da se je dognala sprava mej Oehi in Nemci. Pri zaključnej seji zahvalil ae je knezu Schonburgu in vsem članom konferencije. Rieger, knez Lob-kovic, Plener in Schmeykal izrekli so priznanje svoje grofu Taaffe-ju na njega tru-doljubivem delovanju v doaego sprave. Plener je rekel nekej dunajskej deputaciji: Nadejamo se, da je sprava važen korak do boljše politiške bodočnosti, ki je silno potrebna Dunaju in Avstriji. Govoriti nam je nekoliko o narodnih kurija h, o katerih se tudi obravnavali. Po sedanjih volilnih redih do-lijo se dež. zbori v 3 kurije : veliko posestvo, mesta (s trg. zbornicami) in kmetske občiue. To institucijo čejo sedaj prenare-diti. Na mesto kurij most in občili, prišli bosti češka in nemška kurija. Takim načinom je Nemcem zagotovljeno neko število zastopnikov v deželnem odboru, kajti vsaka kurija voli za ae dež. odbornike. Konferencija jo šla šo daljo : pripoznala je vaakej kurij, da smu v jezikovnih in narodnih vprašanjih uložiti svoj „vetott (to je ugovarjati,). Takim načinom ne bodo mogli nič skleniti, ako se ne bodo kurije popred sporazumele. S tem bo podrli načelo večino, katero jo do sedaj veljalo v našej ustavi ; kajti vsaka kurija — in naj šteje še tako malo glasov — zabranila bode lahko kak neljub jej sklep. — V ogerekem državnem zboru vsprejeli ho proračun o honvedstvu (de-želnej brambi) in potem pričeli pretresati proračun o ministerstvu za nauk in bogo-častje. — Vlada še ni določila, kedaj se ima sniti srbski cerkveni kongres, V Buda-PeSti žele, da bi bil znani Srb-Madjaron, baron Nikolits, vladni zastopnik pri kongresu. Vnanje države. ,N o v. V r e m j a'1 nikakor nečejo priznati, da bi bili koraki, katere jo storil ruski kabinet gledo liolgnrukc, samo principijelne važnosti, in da ne bi imeli posledic. Ruski protest izvlekel je energično na dan vprašanje: se-li je rušila be-rolinska pogodba, ali ne P ! Čas ni daleč, ko bode mogla Rusija izreči, da jo ne veže več berolinska pogodba. Potem pa znajo priti diplomatiški dogodki, kakoršnih ne želijo na Dunaju. Nemčija in Avstrija naj bi to dobro primislili. Nemški cesar bode došel najbrže to poletje k ruskim manevrom, a gotovega še ni nič. V Belemgradu dobro pometajo. Umirovili ao divizijskega poveljnika Pav-loviča in polkovnika Vanliča, ker sta v oficirskih krogih nespodobno govorila o sklepu akupštine, da se ustavijo doklade oficirjem. Zaprli so nekdanjega arhimandrita Vaso Pelagiča, ker je žalil kralja, kraljevo hišo, regentstvo in vlado. je sedaj: zdramiti iz mrtvila zaspalo druž-tvo in k živahnejšemu delovanju prisiliti zadrugo. Iz Pulja, 22. januvarja t. 1. [fzv. dop.| Mnogo mora trpeti alovanstvo po Istri v obče, i.stotako morajo veliko trpeti njega pr-voborilci. Biti očiti bojovnik za našo stvar po onih krajih, kjer gospodujejo naši hudi nasprotniki, je toliko, kakor biti mučenik. Ne preganjajo ga samo na politiškem polju, ampak gledajo vedno, da ga oškodujejo tudi materijalno. Tej svojej taktiki ostali so zvesti glede tukajšnega šolskega nadzornika Križnica, kateremu je celo naš nasprotnik, g. Elluscheg, javno pripoznal, da so ravna vedno le po postavah, in glede urednika vrlega našega ,11 Diritto Croato*. O tem poslednjem bilo jo kuncem tega Carinska vojna z Rum eni j o menda ; ,eta 8koro gctoV0f da 8e mu Salllstno U3oda kmalu neha. Vršo se že pogovori o av- I nekoliko zbo]igai ker 80 nekateri strijsko-rumenskej trgovinskoj pogodbi. Želeti bi bilo, da ae ta nevšočna nekoliko zboljša, ker ao nekateri krogi vender uvideli, da ao krivico delali. Ali • | * vojna en- eve(. obra3a) puljski mefisto v duhovenskej krat konča, kajti na njej znatno trpi oso- ob,ekj pa obrne Ta najhujšjo gtra8tjo bito trrgovina z lesom iz Kranjske, Hr- navdahtieni mož, odpeljal se je - čuvši, vatske, Koroške in Štajerske. | da Be hočejQ 8tvari za Jakjča nokoHko Velevlasti neao odpslale zastopnikov | za9ukati _ brzo v P o r e d in tam še ne k pogrebu italijanskega p r i n c a | dobro uro konferiral. Posledica tega sestanka Araadeja, ker je pokojnik sam želel, > je bnat — đa Taepri B t a r e m o ■ t ano. da pogreb imej privatni značaj. J Za b()žj0 v0,j0j nekateri ljUdje rea ne po. 236 italijanskih škofov iz- znajo vamiljenja. dalo je pastirski list, v katerem pravijo,! Čitalnica naša so vendar nekoliko da postava o pobožnih ustanovah žali vero giblje. Nedavno je imela jako zanimiv in krati pravico onim, ki bi hoteli napra- „tihi večer*. G. K. je jako lepo predaval viti pobožne ustanove. 0 influenci. Predavanje bi bilo zaslužilo, V francozkej komori bil je da ga čuje širje občinstvo. Za to točko vihar. Bulanžisti uprizorili ao škandal, ko bi)a jo šaljiva tombola. Naposled je pa je prvikrat govoril Joffrin, katerega je nastopil copernik iz Amerike, gospod K. zbornica proglasila poslancem, da-si je Ta copernik je pa res tako izvrševal svoje dobil manj glasov, nego njegov bulanžisti- „čudne" reči, da smo se istinito izborno ški protikandidat. : zabavali in ni bilo ameha ni konca ni kraja. Razneali ao bili vest, da hočejo Tudi Vam, g. urednik, bi privoščili, da bi španjaki karlisti izkoristiti sedanji ga vidj]j jn čuli tega copernika*) kritični položaj. Don Karlos je pa svoje, Čitalnica priredi v kratkem svoj vsa-aomišljenike pozval, naj bodo mirni in naj koletni ples. Colloređi. vse opuate, kar bi moglo deželo spraviti v zadrego. j —*---- Portugalski parlament je razpuščen in razpiaali ao nove volitve. Iz Brazilije poročajo, da vlada jako strogo postopa. Mesto Rio de Ja-neiro je podobno vojaškemu taboru v obsednem stanju. Ta strogost vlade odklo-1 družabnicam nila jej bode mnogo prijateljev. Domače vesti. DOPISI. Iz Doline, 20. jnnuvarja (Izv. Leto jo žo minulo, od kar jo naša cvetoča in mlada čitalnica zaspala. Nadejali smo ae, da 8e morda tekom leta aH čez leto zopet probudi in k novemu živ- t Tiha maša za pokojnega cesarjeviča Rudolfa. Odbor delalskega podpornega družtva v Trstu naznanja družabnikom in tega družtva, da ae bode alužila tiha sv. maša ob obletnici smrti pokojnega družtvenega pokrovitelja, n e-pozabnega ceaarjeviča Rudolfa — za pokoj njega duše. — Maša bode dno 30. t. m. ob 8. uri zjutraj v cerkvi 1 sv. Antona novega. d°P-) | CesarjeviČinja-udova Štefanija ostane l°Pa); še nekoliko časa v Griea-u na Tirolskem in se naseli potem za dlje časa v gradu „M i r a m a rtt. Še enkrat Revere in Pahor. O zadevi iRevere smo zvedeli iz popolnem vero- nica propala; danes pa je razvidno, da slogo majnka. Tukaj gre „vsak za-se", in konečno, „vsak za svoj dobiček". To pa ni prav ! Nasprotno bi bilo pravo : sloga in edinost sti temelj našega blagostanja. — Da to podlago ali temelj dobimo, moramo na ljenju vstane. Žalibog, varali erao ae Nobenemu ni prišlo na misel, probuditi jo, 1 do8tojnega vira Se nekoliko atvarij, katere zdramiti jo! — Je-li zaspala za vedno P; dozdnj nesmo znali. Revere za časa avoje — Hm--težek odgovor. Pri današnjih | smrtj niti žid ni bili 0n je bil rojen žid a razmerah skoraj bi rekel — da! — | izneveril so je tudi tej svojej veri in popred letom Be je ugibalo, zakaj je čital-'8tai b r e z v e r o c. Židovi ga tudi s prva neao hoteli sprejeti na svoje pokopališče. Ko so to doznali tukajSni irredentovci, bili so toliko predrzni, da ao se obrnili do tržaškega škofa s prošnjo, naj bi ka-tolišk duhovnik aaistoval, ko bodo prepe-peljali Roverjove ostanke v Trst. Sevoda to misliti, da si osnujemo po- ■ BQ tržaški gkof to prečudno zahtevo kar šteno, koristno družtvo. Čitalnica ne sme I na kratko odbili. Revere je bil torej slabši daljo spati. Tudi kmetijska zadruga more i n(?go žid __ bu je brezverec. V oći-se bolj na noge spraviti, kakor se do I g|ed tej j8tinj moramo postopanje duhov-danes postavlja. Sedaj jo že dve leti, ^ nika Pahorja še ostrejše soditi. Radovodni kar ao jo kmetijska zadruga v našej občini | kaj p0reko okoličanaki kolegi goap. rodila, pa žalibog, tako šibka je, da skoraj! paborja] Uvorjeni smo, da bodo protoato-pojemljo. Sliši ae, da je precejšnjo ete-1 vali) da B0 je vedel njihov lastni vrstnik vilo udov letnino plačalo ; pa — kje je tako ne^UVeno, za katoliško cerkov in sad P — Niti najmanjšega »poročila druž-;njeno duhovščino žaljivo, tvenega delovanja ao ne sliši in ne čita. | q Pahorja nam je v tej zadevi so-In vender bi ao bilo moralo to že saj diti z dveh stranij, okoličanakoga po-dvakrat zgoditi. | « 1 a n c ft Pahorja in duhovnika Sedaj tudi n« bi bilo umestno po- pahorja. Poslanec g. Pahor moral bi vpraševati, kdo da tiči vzrok tej žaloatnej ■ Tedno tQ i(jtino pred ožmi imoti _ jn ^ prikazni, ko ga lahko VRakdo zapazi. Torej občinarji ! dvojna naloga Vam •) V*»j r« poenumo. Opomba urodniitv«. tudi ga politiško družtvo „Ediuost* ni proglasilo svojim kandidatom —, da v okolici tržaškej žive v kompatnej masi sami Slovenci, kateri imajo po božjih in človeških postavah pravico zahtevati, da se čuva njih narodnost. Tem okoličanom bila jo pa tudi od nekdaj zvestoba do Avstrije najsijajnejši kinč, h katerim se pred vsem svetom — in po pravici — ponašajo. Poslancu okoličanskemu bi torej bila v prvej vrsti dolžnost, da je veren interpret lojalnega tega čuvstvovanja ; glasno bi moral protestovati proti vsemu, kar bi moglo žaliti ta okoličanska čuvstva. G. Pahor pa, ne samo, da ni proti glasoval, ampak še sam je glasujoč žalil ta čuvstva. O duhovniku Pahorju ne govorimo, ker nam je naravnost zoperno, poučevati duhovna o dolžnostih duhovna. To naj store njega vrstniki. To pa je gotovo: g. Pahor je grešil kot slovenski poslanec in je grešil kot duhoven. Češki deželni zbor potrdil je vse volitve nemških poslancev. Legitimacij-skij odsek predlaga, da se vniči volitev MladoČeha Tekly-a in Staročeha Sameca. Za deželno razstavo dovolil je deželni zbor subvencijo 100.000 gld. in zajedno sklenil vlado naprositi, da pospešuje razstavo in dovoli državno subvencijo. V bud-getnej komisiji naznanil je predsednik, da je Nj. Veličanstvo potrdilo statut češke akademije znanosti. nNovice", govoreč o progresovca dra. Spadonija izvolitvi v tržaški mestni zbor, pišejo: Dokler so bodo lahoni v Trstu tako „tlačili", si irredenta lahko tudi očitno mane roko od vesolja. - Kneza Alojzija Llchtenstelna vsprejelo je Nj. Veličanstvo dno 23 t. m. v avdi-jenci. Ne ve se, je-li bila avdijenca čisto privatnega značaja, ali pa so bili politiški dogodki uzrok, da jo cesar vsprejel konservativnega princa. Družbi sv. Cirila in Metoda doposlali so iz Suisrtnega pri Litiji vsoio 121 gld. 48 kr. h prošnjo, da so sprejme vas ta mej pokrovitelje družbe. Vodstvo družtva 6bjavlja ta dar naslednjimi besedami: Ko zahvaljuje se rodoljubivoj požrtvovalnosti čast. odbora, javljamo to vest slovenskemu svetu, da je „Šmartno pri Litiji" postalo prva vas — pokroviteljica družbi sv. Cirila in Metoda, trdno upamo, da bo Božja previdnost, čuvajoč z jednako ljubeznijo vse narode, obudita nam še mnogo takih dobrih ero, ki bodo, žrtvujoč družbi sv. Cirila in Metoda, dejanski pokazala svojo živo unemo za vero ter za svojo širjo in ožjo domovino. Sokolov ples. Opozarjamo v zadnjem trenutku še enkrat tržaško slovensko občinstvo, da je jutri zvečer v redutnej dvorani gledališča „Politeama Rossetti* ples „Tržaškega Sokola", tega najsimpatičnej-šega med našimi družtvi. Zagotovljamo, da bo to krasna veselica. Izgleden Sokolaš. Član „Trž. Sokola" g. S., kateri se radi bolezni v obitelji, velikega plesa ne more vdeležiti, izročil je odboru 5 gl. Živio vrli narodnjak ! Zdraviški odnošaji v Trstu v letu 1889. Meato Trst štelo jo v minolem letu poprečno 158 054 prebivalcev. Rodilo se jih je 5.156 (2.668 možkega in 2.448 ženskega spola); rodilo so jih je ukupno 138 več, nego leta 1888. Umrlo je 4.036 oseb (2.048 možkega in 1.988 ženskega spola); namreč 568 manj nego leta 1888. V zadnjem desetletju je bilo glede mrtvih pre-tečeno leto najugodnejše. Največ jih je umrlo meseca septembra in decembra, čeirur je bila najbrže kriva intiuenca in nje posledice. Starčkov, ki bi presezali 60. leto zamrlo je 832. Neusmiljena smrt je največ kosila mej otroci do 6. leta in mej možaki od 41.—60. leta; prvih je umrlo 1.645, zadnjih pa 654. Na osepnicah je prešlo 37 oseb (1. 1888 pa 241); na tuberkulozi 709 osob ; obilo žrtev je imela tudi plučniea in druge kužne bolezni. Pri vsili teh boleznih smejo se zdraviški odnošaji našega mesta v minolem lotu prištevati mej najboljše. Sleparstvo. Preprosto ljudstvo se kaj rado pusti zapeljati v lastno škodo. Njega lehkovernost kaj radi vporabljnjo vzlasti brezsrčne pijavice — Židovi, ki je odirajo in molzejo, kjer in kadar morejo. V novejši čas začeli so tudi v tržaškej okolici mamiti ljudi nekateri brezvestni agentje neke banke v Budapešti, razprodajajoč srečke ali loterijske loze na obroke. Kako drago stanejo te srečke pove naj ta-le dokaz : Cena dobitnega listka (Gevvinnst-sohein) banke Buden-C redit stane proti gotovini 18—20 gl. Za ta denar dobiš jih pri vsakej menjalnici v Trstu. Nominalna vrednost je pa 25 gld. Agentje prodajajo pa isto loze po 37 gld. v obrokih po 2 gld. na mesec. Vrhu tega stane poštarina za razpošiljatev denarja v Budimpešto 1 for. Vkupe stane pri agentih vkupljena srečka, čije vrednost je 19 gl., — 38 gl., torej dvakrat toliko, kakor je vredna! Vrhu tega, ako kdo zamudi vplačati obrok, zgubi vsako pravico do igranja in srečke ; k večjem mu požrešni bankir polovico vplačane svote povrati. — Po tržaškej okolici kaj radi letajo tudi neke druge baže agentje, vsiljevajoč tkanine, platno, obleko, ovratne rute, pohištvo, podobe itd. tudi na splačevanje ali obroke. Lehko-verne naše ženice se kaj rade dajo vjeti po teh sleparjih ter kupavajo — „mačko v žaklji" za drag denar. Roba, ki jo vsi-Ijujejo je navadno prestara in slaba, store si jo plačati dvakrat toliko, kolikor je vredna. Želeti bi bilo, da bi oblastvo tako varanje ljudstva prepovedalo. Našim ljudem po okolici pa priporočamo, da nesramne agente in druge prodajulce na obroke zapode, kader jim pridejo česa ponujati. Naj se rajši obrnejo do solidnih prodajalcev v mestu, kateri jim tudi radi nekoliko olajšajo plačevanje. Prav mu bodi! Ze dobro poznani gospod, d o 11 o K u k e c, bil je že zopet radi razžaljenja časti kaznovan na 15 gld. globo ali 3 dni zapora. Čestitamo vrlim vaščanom na takem županu! Vreme je sedaj v Trstu precej ugodno. Že en teden tlači nas prav neprijetna megla in vlažnost ; minoli teden je bila nekatere dni jako gosta, da nesi videl pet korakov pred seboj. Menda uprav ta megla in vlažnost je kriva, da se je intiuenca dobro razširila. Zadnje dni je zadnja nekoliko ponehala, a posamezni slučaji so tem hujši in tembolj nevarni. Za posledicami te bolezni jih obil io umira, tako, da je dnevna umrljivost slična onej, kadar vladajo epidemične bolezni. Vsak dan je neki do 30 slučajev smrti. Tudi trgovina je radi vladajoče bolezni nekoliko opešala ter ni videti one živahnosti, kakor druga leta ob tem času. Plesi in glediške predstave so navadno slabo obiskovane. Slavjanskega in slavne pevce njegove čuli bodo tudi v Ljubljani. Dotično obravnave se že vrše in ni dvombe, da ne bi imele povoljen vspeh. Zdaj bi bila lepa prilika na to delati, da bi tudi v Trstu čuli originalno te pevce. V Pulju začel bodo izhajati nov ita-lijausk list z imenom „II Coccodrillo". Izhajal bode po jedenkrat na teden. List bo imel humoriBtiško vsebino in se ne bo bavil s politiko. Ilustrovan bodo tudi. Torej bodejo odslej v Pulji izhajali štirje listi. Vsakako dosti za mesto Puljsko. Puljski kolovodje se napenjajo, da bi nase potegnili hegemonijo. Težko, prav težko bo šlo. Ubogi Stanich, ubogi Wassermann e tutti quanti! Kaj še zdaj no veste, da vam v istrskem italijanskem taboru živ krst nič ne zaupa P! Vidite, to je prokletstvo, ki neizogibno sledi renegatstvu. Čitalnica na Reki priredi dne 1. fe-bruvarja o priliki preselitve v svoje lastne, krasne prostore, sijajen ples. Reški rodoljubje se nadejajo, da postane .čitaonica" prava in iskrena zastopnica hrvatstva na Reki. Tudi mi občudujemo požrtvovalnost teh rodoljubov, kateri so se svojo radodarno roko pripomogli, da se je brez reklame in brez hrupa vresničila krasna ta ideja. Da, Rečani imajo ifttinito svoj narodni dom! Pišočim te-le vrstice vsilujo se nam nehote vprašanje : ne bi-li bilo tudi v Trstu isto mogoče, kar so Rečani zvršili v razmerno kratkem času? Mogoče vender, da bi se tudi v Trstu dobili možje, ki bi radi odpomogli živej potrebi, da bi tržaška narodna družtva našla varnega zavetja pod svojo streho in bi si takim načinom osigurala obstanek svoj za vse slučajnosti. Menimo, da bi šlo, ako bi le prava roka to stvar poprijela. Hrvatska čitaonica u Kastvu priredi dne 26. januvarja veselico s plesom. Polovica čistega dohodka namenjena je „Bratovščini hrv. ljudi u Istri". Vabilo k veselici, katero priredi »Sežanska čitalnica na svečnieo, dne 2. febr. t. I. v prostorih hotela „Tri krone". — Vspored: 1. A. Foerster: „Pjevajmo!", možki zbor. 2. S. Gregorčič; „Nevesta", deklamacija. 3. F. S. Vilhur: „Mornar", ' somospev sfe spremljevanjem glasovira. , 5. Graudjean : „Brati ne zna", burka v j jednem dejanju. 6. Ples. Pri plesu, kakor i mej posameznimi točkami svira izborni I goriški oktet. Začetek točno ob polu 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 gld., za j obitelj 2 gld. — K mnogobrojni udeležbi ! uljudno vabi veselični odbor. Katoliško politično družtvo. Osnovnim shod „katoliškega političnega družtva" v Ljubljani se bode vršil v nedeljo ; dne 26. t. m. Na dnevnem redu bode volitev odbora. Dopisnice. Trgovinsko ministersivo je določilo, da dopisnice no smejo biti na prvej strani popisane. Na prvej strani (kder ima biti le naslov) popisane dopisnice ne bodo se odpošiljale. I Podpiralna zaloga slovenskih vse-učiliščnikov V Gradci. Došlo nam je deveto poročilo o delovanju in stanju te zaloge. Glavnica znaša 7200 for. nominalne i vrednosti. Čistih dohodkov z obresti vred je bilo 987 gld. 80 kr., a s prejšnega leta j je ostalo v gotovini 139 gld. 23 kr., toraj skupaj 1127 gld. 3 kr. Troški so znašali 682 gld. 12 kr. in gotovino je preostalo 444 gld. 91 kr., koja vsota je na račun ppihodnjega leta v hranilnici na obresti shranjena. Podpiranili je bilo 19 vseuči-liščnikov. Poročilo toži, da je Primorsko glede tega prekoristnega zavoda d o s e d a j ostalo hladno in vsem prošnjam nedostopno. Obžalovati je to tembolj, ker so se podpore jednako-merno delile, no glede na provincijo, iz katere je došel dijak. Upamo, da v prihodnjem poročilu ne bomo več čuli o tej tožbi. Pozdravi na ulici. Mnogo listov se že zdaj ogreva za to, da so opuste pozdravi s klobukom, ker je to 1$ slaba navada. Berolinska „Nat. Zeitung" piše: j Jasno je, da bi bilo to volika dobrota za možke, ako bi odpravili grdo razvado, j snemati klobuke v pozdrav. Ne le, da se človek zelo lahko prehladi, ampak morajo oni, kateri imajo obilo znanstva, vsaki trenutek nove klobuke kupovati; kajti krajci njih klobukov so navadno do cela zamazani, dočim je zgornji del klobuka dobro ohranjen; da, skoro nov. Skoro da ima berolinski list prav. Influenca sedaj pri nas pojema, množe ao pa slučaji, da ta sitna bolezen preide v tifuz. Tudi z dežele prihajajo poročila o takih slučajih tifuza z nesrečnim izidom. V Rimu priredili bodo manifestacijo kralju in kraljici, ko so povrneta od pogreba vojvode Amadea. Ljubovna tragedija. Iz Požuna poročajo, da je tamošnji žurnalist Aladar Pal-kovits de Schenkovitz streljal na svojo ljubico, gledališko igralko Lujizo Strcicher iz Badena pri Dunaju, katera je bila kra-sotica prve vrste. Krogla prodrla jej je jedno oko. Dvomijo, da bi ozdravela. Palko-vits streljal je potem v samega sebe ter si razgnal čepinjo. Ostal jo takoj mrtev. Policija je potem odprla pisma, ki jih je zapustil morilec in samomorilec. V pismu do policije pravi, da jo je zato usmrtil, ker ga je varala, goječ intimnu razmerje z nekim lajtnantom. Usmrtil je potem sa- mega sebe, da ne bi moral poginiti na vešalah ali pa v ječi prebiti mnogo let. Prosi nadalje, da bi ga z ljubico pokopali v skupen grob. Njej tiči še vedno kroglja v desnem očesu in zdravniki nemajo ni-kake nade, da bi ozdravela. Razpisani sta dve ustanovi Minerbi letnih 150 gld. za slušatelje kacega avstrijskega vseučilišča ali politehnike. Prošnje v 30 dneh na borzno deputacijo v Trstu. Zavarovalnico živine minlijo osnovati v Pragi. Delniška glavnica jej bode 1 milijon forintov v 5001) delnicah po SžOO gld. Detomor. To dni so našli blizu Sela v komonskem okraju ostanke novorojenega deteta, na katerih se je poznalo, da so je raztrgale zverine. Sumnilo se je koj neko deklino, imenom Ferfolja, da je porodila iu dete izpostavila na ccjti. Zen-daruii ho preiskovali. Našli in zaprli so nesramno deklino, katera je svoje zločinstvo spoznala, trdeč, da je i/, sramote do sta-rišev in svojih tovariši« novorojeno dete zadušila in zagrebla v bližini svojega doma. Nečloveško deklino so izročili okrajnemu sodišču v Komnu. Žalostno res, da se tudi mej našim pobožnim ljudstvom nahajajo take hijene ! Zaprli SO C. kr. žandarji nečega Rojea, ki jo ponarejal bankovce z nekim Muganjo iz Cirkuega. Izdeloval je fotografičnim načinom prav dobro petake. Ponarejenih pe-takov je neki že dosti v prometu na deželi. Maganja je ušel. Trgovina z petrolejem. Od leta 1851), j ko so je našel v Ameriki prvi vrelec ka-mehoiioga olja uli petroleja, izvozilo se je | iz Združenih držav v severnej Ameriki za 200 milijonov lir šterlin petroleja. Pozneje ! se je našel enak vrelec tudi v Aziji, ne daleč od Batuma, do tedaj neznatnega j mesteca. Batum je po trgovini s petrolejem tako obogatel in procvel, da je sedaj Ijedno glavnih trgovinskih mest v Malej Aziji. i Novo izvirno igro, „Ženska zmaga", napisal je pridni naš pisatelj gosp. dr. , Vošnjak. „Dom in svet". Prva številka leta 1890 ima naslednjo vsebino : 1. V cerkniškem jezeru, balada. 2. Enaki in različni poti: 1. Božji volok. 3. Sestra Vincencija, povest. 4. Selska slika. 5. Kurent, po nar. prip. 6. Sentjanževec, pesem. 7. Pisma iz slovanskih krajev I. 8. Domovini, pesem. 9. Alegorija, pesem. 10. Črtice o rokov-njačih. 11. Schoppenhauer. 12. Nekaj po-i rabnih mislij o slovenščini. 13. Čudno predstavljenje pa mišljenje. 14. Slovstvo. 15. Cvetje in sad. 16. Razpis nagrade, g .Komarac". Pod tem naslovom začel je na Dunaju izhajati hrvatsk humorističen | list. List ima lepo vnanjo obliko in krasne 1 ilustracije. Priporočamo ga vsim hrvaščine veščim rojakom, kateri ho prijatelji dobrega in zdravega humorja. Naslov: Wien, IV. \VeyringergasBe Nr. 17. Mezzanin 6. Grof L. N. Tostoj. Kakor poročajo ruski listi, namerava pretrgati svoje molčanje znameniti pisatelj „Vojske in miru*, ki piše sočasno povest p. n. „Kreutzerov-skaja Sonata". Rusija jo jako radovedna na to delo. 0 Sienkiewiczu sodba angleška. „Black-Nvard's Edinburg Magazine", angleški mesečnik, prinesel jo članek p. n. „A Polish novelist Henryk Sienkievvicz", v katerem kritik z veliko pohvalo ocenja pisateljsko delavnost avtorja romana: „Z ognjem in mečem", trdeč, da v njegovih delih vidi spojenjo poletov (zalet) Dumasa, Bret-Harto-a in Turgenjeva. On prišteva Sien-kiewicza k najznamenitejšim sedanjim be-letristom evropejskim. Članek se končuje s prevodom nekolikih posnetkov iz „Bartka zmagovalca" in „Janka muzikanta*. Časopisov ru8kih izhaja sedaj v Galiciji in Bukovini okolo 20. Obseg jim je političen, naučno literarni in humoristični, kakor tudi ekonomični. Devet časopisov ima v rokah t. zv. stranka „narodnjakov* (ukrajincev), sedem pak stranka „sveto- jurjevcev". K prvim pripada: „Dilo* (delo), „Bratkovščina" (očetnjava), „Zorja* (zarja), „Zerkalo" „Pravda" (resnica), „Učitel*, „Časopis pravnvča" in „Hospodar i pro-mvšletn k" (gospodar in obrtnik), izdavane v Levovu, pak „Uukovvvna" izdavana v Črnovicah. Drugim pripadajo : „Cervonaja Rusjtt (rudeČa Rusija), „Novyj Galičanin", „Strahopud" (strašilo), izdavano v Levovu; „Rusakaja Rada", izd. v Kolomiji, „Kus-skaja Pravda" i „Nauka", izhajajoča na Dunaju, „Hibloteka dlja molodeži", izhajajoča v Ćrnovicah. Na neutralncm torišču stoje : „Dušpastvr", „Kparhiaini vidomo-9ti". izb. v Levovu in Preuiislu ; „Dobre Radv" (dobri soveti izh. v Črnovicah in narodno-cerkveni časopis „Poslanrtyk", izhajajoč v Brržiinih. Jezik in pisava teh časopisov je kaj ra/lična; zlasti se pak borita etimologija in fonetika med seboj, vsled katere borbe prihaja dostikrat do oatrih nsipadov in polemik. „Červonaja Rusj* rabi veliko rusko, „Pravda" pa zvočno klasično malorusko-ukrajinsko narečje. Polednji časopis — mesečnik prinesel je letos v svojem 7. snopiču članek: „Ogljad literaturnoj dijalnosti Slovenciv v r. 1889"4 od Slovenca P. M., kjer je poleg opisa slovenskega časopisja jako pohvalni) »'primnja glede na razvoj slovenskega časopisja. Kako ravnajo pa pri nas nekateri listi v tem pogledu P L i s t n i c a u p r a v 11 i S t v a. Pri razpošiljanja žudnjo Številko nast > 1» j« majhna zmešnjava, vsled katere jo mogoče, da kdo izmed naročnikov ni dobil lista V tein »lučaju naj blugovole dotičniki reklamirati. f Dunajska borsa 24 n livarja. Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld. ^8.10 , r srebru —--„ NS 30 | Zlata renta—------— r lOJ DO 1 5% avstrijska renta — — — — — * lOl.HO Delnice narodne banke — — — — * 931.— Kreditne delnice — — — — — — . 3?3"j0 London lo lir uterlin--- -- — „ U8.2"i Francoski napoleondori — — — — w JJ 35r|a C. kr. cekini — — — „ 5,56 , Nemške marke — — — — — — „ f>7 80 Vabilo na naročbo. 1 Z novim letom žarela je „Edinost" svoj petnajsti tečaj. Kakor do-: seiluj prizadevala si bode svojim naročnikom vsestranski zadovoljiti prinašajoč raznovrstnega gradiva. Vabimo torej vse slovenske rodoljube, da si jo mnogobrojno naročajo ter jo širijo mej svojimi prijatelji. Cena listu je: »,a vse leto . za pol luta za četvrt leta gld. 6,— gld. 3.-gld. 1.50 Vse one, ki so nam za pretekli tečaj kaj na dolgu prosimo, da čim prej svoj dolg poravnajo, kajti izdajanje lista je združeno z veliciini stroski. Priporočam se, slavnemu občinstvu, po-[ aebno pa tdovenskim družtvom, da hi j obilno obiskovala mojo gostilno Pri Sloni" n (Elefant) ulica Ciliejf.i, blizu kavarne Bott. Toči so po nizkih cenah dobro Višnjansko vino in izvrstno pivo iz GraAke pivarne na akcijo. Dobra kuhinja z točno postrežbo. Franc Tomazin, gostilničar. Podpisani na/imnjit .<<1. občinstvu, da j« odprl v via (kile Pont« št. 8. MLEfiilRIJD v kateri ne bode prodajalo vsak dan frieno mleko iz St. Petra in Kras« po 12 novč. liter ; kdor vzame več od 20 litrov dobi liter po 11 novo. Tr«t meseca januvorja 1.S90. 4—8 Franc Gorilna. Poslano. Kwizde fluid proti kostoboln, staro, izkušeno domače sredstvo proti kostobolu in revmatizmu. Cena a v. vr. gold. 1.— Pristen le z zgornjo varnostno znamko. Dobiva ne po vseli lekarnah; pošilja po pošti vsak dan glavno skladišče : Kreisapotheke Korneulnig Dolnja Avstrija. (i) Tržno poročilo. Cene »a ravnima, kakor ne prodaje na debelo blago za gotov denar). C«n» od for. do for. Kava Mocca.......ioo K. 131 — 138 — Fiio biser jako tina . B —.— — .— Java , „ . 111,— llfl.- Santoa lina..........» tOf}. — 107.— srednja ... „ 101.— 10*». - Gutitetnala..........„ 114.— liti.— Portoricco..........„ 1'Jv — «30. — San Jago de Guba . n 1(4.— 13G.— Ceylon plant. fina . . , 13'?.— IM4.— Java Mulang. zelena . „ liti. 118,— Campinas..........„ —. — — ltio opruna .... „ - lin"...... * „ srednja .... „ Cassia-iigaoa v zabojih . . „ 3tacl::v ovst....... Ingbsr Bengal............„ Papar Singapore..........„ 1'eiiang ...... „ Butavia ...... „ Fimsnt Jaiunika..........n Pstrclej ruski v sodih . . 100 K. v zabojih . „ Ulje bombažno amerik. . . „ Lecee jedilno j. f. gar. „ 'lalmat. s certifikat. . „ namizno M.S.A.j.f. gar. „ Aix Viorgo .... „ ti""..........* Eciici puljeski ..........n daltnat. s cert. . . „ Smokva puljoške v Hodili . „ „ v vencih . „ Limeni Mesina......zaboj Pomeranče sicilijanski) . . n Kanilji Kuri l.a.....KM) K. dalm l.a, h cert. „ Pignolli......... Siz italij. najlineji .... „ n rtrednjl .... „ Kangtion extra .... „ - I-a...... . Il.a .... „ Sultanins d ol>rn vrsti . . Suho grozdje (opaia) ... Oitebe......... Slazuki Varmouth l.a . . . Hud Poleacvke »redno velikoHti n velike..........n Sladkor centrilug. v vrei-ah certifiHk. . . . l(XJ K. Fažol Cokn..............„ Mandoloni..........„ nvetlorudciM .... , temnorudeći .... n bohinjski ...... n knnarćok ............„ beli, veliki .... „ zeleni, dolgi .... „ okrogli ... „ mešani, štajerski . . „ Maslo . •................„ SeQ0 konjsko..............„ „ volovHko ...... „ Slama.......... ^'Yf>'r» i i i i T i T111—^jiiaMMM Osem svetinj. se ročne Vozni listi in tovorni listi v iimeriko. Kraljevski belgijski poštni parobrod se 1., 2. in 3. vratemi tipk, orke-ster-harinonike z jeklenimi gla sili in usnjutini mehoni, liistnega izilclkti. kakor tudi glasbila vs<>h vrst: vijoline. citre, piSi'ule, klarinete, trompote, lajne, orgljice 7 okretiilom, ustno harmonike, okarine, lajnlce. aristone, or- iti vino, necoserje za damo tvoru it i harmonik glasbilom itd. v 17-20 RED STEARN L1NIE* iz Antverpena gljice za ptice, albumi Zgodbo, kozarce za pivo direktno v New Jork & Philadelfijo koncesijon*vftna črta, od c. kr. avstrijsko vlade. Na vprašanja odgovarja točno : koti-cosijonovani zastop 10—42 Wielich Ivana N. Trimmel-a na Dunnji, Vil,, Kniserstrasse 74. Ceniki zastonj in poštnine prosti. L u d xv i g na Dunaju, IV \Veyringergasse 17, ali pri JosijMi Strasser-u Speditiousbureau fiir die k. k. Staatsbahnen in Innsbruck. Slučaj!! Vsled zapoznele sćznim mi jo bila mogoče, nakupiti celo znlogo jedne velike fnbrike /a o g rt are lCmhilngtQcher-tabrik): mogoče mi je torej ponuditi vsiiki dumi jeden velik, debel In gorak ogrtač za čudežno nizko ceno 1 Lrld. 35 kr. a. v. Ti povsem moderni o g rtu? morejo se do-biti v treh barvah (svide srednje liarve ali temno); obrobljeni so z linimi frnniami, temno bordurn in so dol^i en meter in pol. široki pa tlldl en meter in pol. To je pač luijvečji ogrtač. — Ita/poši-Ija razpošiljam! zavod. Kxporthmis I 1 — 15 D. KLEKNER Wien, I., Postgasse 20. 17—9 Z novo izumljenim čudežnim žepnim mikroskopom vidi 80 vsuka stvar 5(f0 krat povekšana. I'o-trobcu je torej za vsakega trgovca, učitelja, dijaka, da celo za vsuko hiSno gospoihirsivo ker so more ž njim preiskovati jedij in pijače Pride jana mu j•< tuili lup«, kntorn vrlo dobro služi kratkovidnim. Komad stane samo I gl. 25 kr. proti gotovini ali po postnem povlietju. I). KLEKNEK, 1. P o s t p a s s e S t e v. 20. Čast nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providjenu, JEDINU SLAVENSKU TISKAH U TRSTU Ista prima i obavlja svaku naručim bilo koje vrsti kiijiffotiskurskoga posla to preporuea osobito za ove vrsti tiska nic kan n. pr.: za župne urede, okružnice, račune, list. artl|u I zavitke s napisom, preporušne karte, posjetnice, zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješće, zaključno račune, ročištnike, punomoći, cienike, jestvenike, svako-vrstne »križaljke, izpovjedne cedulje, knjige itd. Uvjerava se p. n. občinstvo, da oe nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom. Drži u zalihi (sklndiSću) sve potrebne tiskanico i knjige za crkvene urede. Onda ima na prodaj sliedeće knjigo : Kmetijsko berilo za nadaljevalne tečaje ljudskih šol in gospodarjev v pouk ciena prijo AO nv6. sada IO tvrdo vezana......n. AO Sodnijski obrazci sastavil 11. Trnovec . . n. tO Vilim Tel, prevod Cegnera ... . . n. -tO Ljudmila provod ,1 Lebnna . . . . . n. tO Kilip prevod Križmnmt ....... n. SO Antigona prevod Križmnna......n. tO Trst in okolica od Sile *......n. 30 1'jesma o zvonu preveo A. K. Istranin . o. tO Istra pjesma „ A. K. „ . . n. tO Ove su knjige jako prikladne za iliirove o praznicih zato ih si. občinstvu preporučmno. Kod narueiviinja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno nnručbu i dotični naslov (atlrenu) naručitelja. Za obilnu naručbn preporuča so Tiskara Dolenc Via Carintia br. 28 u Trstu. Nezaslišano začudenje 15 — 11 vzbudil je The Patent „Darning „Weawer" aparat za krpar\je (Stopf-hpparat.) Vsak otrok lahko rabi. Na parižkej izložbi bilo jo prodanih 330 000 kom Ta naprava je patentovana po vseh delih sveta od jedne ameriško družbe. — Krpa vse vrste blaga in tkanine, srajce za lovce, nogovlce, perila itd., da se vidi vsa kakor novo. V vsej Ameriki in na Angežkem. tuko tudi na Dunnji je ni hiše, v kateerj se ne hi našlo izvrstne te, pre-koristne naprave. Hazširila se bodo mej ves ci-vilizovnni svet, zuto pa nuj so slavno občinstvo požuri, da si jo naroči, dokler jih je dosta v zalogi. Komad stane 2 golti. proti kasi ali po pojtnem povzetju za vso dožcle monarhije Razpošiljavni zavod : Schmidt,Wicn,Margarethen. SUKNO I razpošilja proti gotovini ali pol j povzetju po prav nizkih cenah] in samo dobre kakovosti : |3.10 ni. dolg z i 1. obleko f. 3.50 j n n » « „ f- 4.90 j 3.10 „ . „ , „ f- 7.-ft.lt> „ „ » „ lino f. Iti — H. 10 n „ , prav lino f- 18,— •J. 10 „ „ vrh. suk. lino f. 2.10 „ n „ prav ti no f. 8 — 2.10 „ w zimsko suknjo f. 6 — 2.10 „ „ , „ lino f. 9.— 1 m. lodcn 135 c t in, širok t'. 2.50] Tuelifabrlks-Ijajger 15-15 FRIEDRICH BRUNNER, nriina Friililich^asse 3. Uzorci liro/plačno in trunko. l-a d ** u z« cd M* H \ 7.- 2.10 2,— H,— 7.25 92 — 3.00 H.lO Tu fabrika izdeljuj e po juko nizkih cenah orgije za cerkve in harmonije, krasno Vglaiene in solidne konstrukcije. Pogoji plačevanja so lalik o prav ugodni. Kataloge in cenike ilobivn se gratis. Ta zavod izdelal jo v dobi Iti. let blizu 300 orgelj, mej katerimi je bilo dosti prav Tolikih. i—■?<) To dokazuje najftijajnejie zmožnost zavoda in njega reelnost. Zaloga pohištva iz Dunajske tovarne Kron Ignacij TltST, ulica al Teatro štev. 3. bila jo vnovič preskrbljena s popolnimi opravatm za spalnice in lediln- sulie, lastni izdelki, v najnovejšem slogu in prodaje proti popolnem poroštvu za kakovost in po neizmerno nizkiii cenah. pristoja tudi j l pohištvo en spalnico, staro-nem. slogu iz svitle orehonine gl. 2fM| bogato za odlično I „ „ baroko » » « , narez- družine | 1 „ za jed. sobo. w » » -- « 38i)| ljano V zalogi se dobiva mirom tudi mnogo prostornega pohl8tv», ali trdno delanega in po jako nizkej ceni. Hadi pomanjkanja prostora, zaloga železnega pohištva so je izdatno skrčila in do nove razpolago, se bodo prodajalo po tovarniških cenah. Ceniki so na zahtevamo pošiljajo po deželi i'r; Lastnik pol. družtvo ,,Edinost". ranko in brezplačno. fr zK Izdajatelj in ndtr<>vnrni urednik Julij Mikuta. ri«karna Dolonc