GORENJSKI PIONIR * NOVEMBER - DECEMBER * IZDAL POOFZA OOR * TISK TISKARNE „TRILOFM Vladimir Nazor: TOVARIŠ TITO « Kar je bilo pod pepelom v naših srcih plaho skrito, v kres mogočen je razsvetlil naš tovariš Tito Tito. Speljal razne je potoke v eno strugo zmagovito in ustvaril silno reko naš tovariš Tito Tito. Presejal je našo moko skoz rešeto in skoz sito, kruha novega nam mesi naš tovariš Tito Tito. (Prevel Mile Klopčič.) 2 Na predlog Protifašistične skupščine osvoboditve Srbije je AVNOJ imenoval predsednika NKOJ-a In Vrhovnega koman- danta Narodno-osvobodilne vojske In POJ, maršala TITA za narodnega heroja To je najvišje priznanje domovine svojemu največjemu sinu. ŽIVEL MARŠAL TITO! 3 Pri preizkušanju novega orožja se je smrtno ponesrečil komandant Narodno osvobodilne vojske In Partizanskih odre- dov Slovenije, generalajtnant France Rozman — Stane Komandant Stane je prav gotovo dobro poznan tudi vsem pionirjem. Saj je On povedel slovensko vojsko od prvih za- četkov do današnje zmagovite poti. Bil je najboljši borec, najboljši komandant In najboljši tovariš. Kot tak bo ostal v srcu vsega slovenskega ljudstva globoko zapisan. In čas bo zacelil vse rane. Nikomur prestano nič več ne bo mar, pozidal bo čas ruševine požgane le drugov nam padlih ne vrne nikdar. 4 FRANCE PREŠEREN V vasi Vrbi na Gorenjskem se je rodil 8.decembra leta 1800 naš največji pesnik dr. France Prešeren. France Prešeren je ustvaril iz do tedaj zaničevanega. slo- venskega jezika pravi biser pesniške umetnosti. Sebe in svoj narod je proslavil daleč po svetu. Kot večina velikih mož je tudi France Prešeren prehitel čas, v katerem je živel. Mnogi ga niso mogli razumeti.' Po- sebno tisti, ki tudi danes udarjajo po našem narodnem osvo- bodilnem gibanju in se družijo z okupatorjem, so mu prizade- jali mnogo težkih ur. Zaradi svoje ljubezni do naroda je mo- ral mnogo trpeti. Toda njegovo dilo je rodilo čudovit sad, da gremo da- nes tisto pot, ki jo je nakazal v Krstu pri Savici: Največ sveta otrokom sliši Slave, tja bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosti voljo vero in postave. 6 Toda šel je še dalje. Ne vojne, v miru naj žive vsi ljudje na zemlji, zato je zapel v svoji Zdravljici: Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, ko koder sonce hodi prepir iz sveta bo pregnan, ko rojak prost bo vsak ne vrag, le sosed bo mejak. Naših borcev ne bo zeblo Kar čez noč je postalo vse belo. Toliko snega je padlo, da je segal Jurčku, ki je hodil šele v prvi razred, skoro do vratu. „Sneg!" je zavrisnil ob prvem presenečenju. Tako se mu ie mudilo v šolo, da je skoro pozabil na kruh, ki mu ga je ponujala mama. Sosedova Anka ga je že čakala s sankami. Sedla sta na sanke. Hej, to je šlo po bregu proti šoli. Tam so se nekateri že kepali, da je bilo veselje. Kna kepa je priletela Jurčku naravnost v nos, da jc kar zajavkal. No, pa je bil pionir. Samo obliznil se je in dejal: „Hu, ta je pa dobro priletela". V razredu je bilo danes živo. Pripovedovanja ni bilo ne konca, ne kraja. Mlakarjev Tonček je naredil že sneženega moža, ki ima nos iz korenja. Korenova Urška ima pa nove sanke, jal Potem je vstopila tovarišica učiteljica. Strumno so jo pozdravili kot po navadi in prvi sneg je bil tisto, o čemer so se pričeli pogovarjati. „Ali pa ste pomislili prav na vse, zdaj ko je padel sneg?" Otroci so pomislili. Hm, kaj neki bi bilo. Potem je Marko takoj vedel. ..Partizani!" „Da, partizani", je dejala učiteljica. Z mize je vzela lepak in ga pripela na tablo. Narisan je bil partizan, ki se v snegu bori s sovragom in mu mrzla burja vihra plašč. Spodaj pa je bilo zapisano razločno, da so takoj vsi prebrali: Vse za našo vojsko! Učiteljica pa je govorila: „Ne pozabimo na naše očete In brate, ki se bore za nas. Morda nimajo dovolj obleke, morda jih zebe v noge, ker Imajo raztrgane čevlje. Kljub vsemu pa bodo zmagali in pregnali Nemce. Mi jim bomo pomagali. Zbrali bomo obleko In obutev zanje. Nobenega partizana ne sme zebsti, zato bomo ml poskrbeli." DOMA IMATE PO DVOJE OBLEK IMATE DVA PARA ČEVLJEV MISLITE NA NASE BORCE! VSE ZA NAŠO VOJSKO ! 9 \ % ★ |vezde BILA JE VELIKA VOJNA. SVETLE JE TRESEL OD GRMENJA TOPOV IN KO^JpMENI CEKINI SO PADALE ZVEZDICE SO SE Z NEBA. UTRINJALE ZGINJALE V ŠIROKEM SVETU. * -K NEKATERE SO PADLE V MESTO. LJUDJE SO JIH POBRALI IN SKOVALI IZ NJIH ZLATNIKE. 10 * DRUGE SO PADLE NA NJIVE POBRAli^SO JIH OTROCI IN IZDOLB IZ NJIH IGRAČE * TRETJE SE PADLE v J|^DOVE- A$LI SO JIH PARTIZANI. PRIPELI SOjIH NA TITOVKE, KJER JIM SVETIJO PONOČI^TO VEDO ZA VSAKO POT. 11 •k Vse drugačen je bil letos sveti večer kot ponavadi. Očka ni bilo doma, partizan je. Sama sta napravljala jaslice mama in Matjažek. Zamišljeno je postavljal Matjažek pastirčke in ovčice v mah. Tesno mu je bilo pri srcu, ko je videl, da mama tiho joka. „Poglej mama, Jezušček in Marija tudi nista imela hiše. V hlevčku sta morala biti. Ali so njima tudi Švabi požgali dom." „Takrat Švabov še ni bilo. Bili pa so drugi hudobni ljud- je, ki so preganjali dobroto in ljubezen", je povedala mama. Matjažek je spet molčal. Ko pa je zataknil zvezdo na stre- ho hlevčka, je veselo zaklicali „Glej, mama, tako zvezdo ima očka na titovki, da, prav taka je." Mama se je nasmehnila in pogladila Matjažka po glavi. „Seveda, saj se očka in partizani bore za dobro in pravico." „Mama, kdal se vrne očka?" „Kadar ne bo več Švabov pri nas. Takrat se bodo vrnili vsi, ki se sedaj bore za nas. Vidiš, takrat bo, kot pravi angel tamle nad jaslicami: „MIR LJUDEM NA ZEMLJI" V dolini so zazvonili zvonovi. Tiho je plaval njih glas prav do zadnje hiše, do zadnjega srca. Sredi snega je stal na straži partizan. Tudi do njega je priplavalo zvonenje. „Božič je danes", je pomislil. In v duhu je gledal Matjažka in mamo, ki stojita pri jaslicah in mislita nanj. In še krepkeje je stisnil puško: „Saj bomo kmalu spet skupaj." Pionirček Tonček Tonček ie čifal v Pionirju, kako drugod dečki kot on, re- žejo telefonske žice, podirajo mostove in s tem pomagajo uni- čevati sovražnika. Pa je sklenil, da bo tudi on to storil. Za „prvo silo- je nameraval narezati nekaj telefonske žice. Vzel je največje škarje doma in „resk" sta padla dva konca žice na tla. Toda joj, smola, ravno, ko je čepel na brzojavnem drogu je prišla po cesti švabska patrola. Kot blisk se je spustil na cesto in se skril za brzojavni drog. Toda prepozno. Švabi so ga že opazili in prijeli. Nobeno izvijanje ni pomagalo. Vzeli so ga s seboj na stražnico. Tam so ga dobro ^prezračili" s palico, kot je Ton- ček pozneje sam povedal. Par dni pa je moral presedeti v .luknji-. Ko so ga ispustili, je moral pomagati snažiti komandirjevo pisarno. Hodil je po mleko in druge take stvari. Puške, ki so visele v pisarni na steni, so Tončka strašno privlačevale. Pištolo na mizi pa bi najraje spravil v žep. Toda švabski komandir, je vedno skrbno pazil, kaj Tonček dela. Nekoč pa je bila vseeno prilika ugodna. Komandir je od- ,14 šel iz sobe. Tonček je naglo pograbil pištolo, jo vtaknil v žep in smuknil iz sobe. Na stopnicah je srečal komandirja. „Kam pa greš?" ga je vprašal Švab. „Po mleko", je hitro odvrnil Tonček in kar zaneslo ga je okrog vogala, tako se mu je mudilo. Srce pa mu je razbijalo kot kovaško kladivo. Seveda je šel naravnost na kurirsko stanico in presene- čenim tovarišem dal pištolo. No, bil je junak dneva. Ker pa se je ..kompromitiral", kot je sam dejal, ni mogel več nazaj. Švabi so ga že povsod iskali. Takoj je odšel na Primorsko v šolo. ---- Stefn o v: O DRUŽINI V šoli se učimo o družini. Skupaj smo prebivali še lani. Zdaj so pa ostali le spomini in po svetu vsem smo razmetani. Deda je ubila laška krogla. Oče je umrl nekje v tujini. Mati pravi, da bo delo zmogla, sama orje v skalnati strmini. Včasih oglase se partizani, povedo, kje hodi Janez, Jože, Tina, in potem smo srečni, nasmejani. Takrat nas je velika družina. Okrog hiše hodi stara mati, v sivi skrbi jI oči brlijo. Mora, mora dom obvarovati, dokler vnuki pušk ne odložijo. M 16 Partizani so se pripeljali Zadnjič sem čitala Pionirja. Pa je pritekel sosedov Tinček in zavpil skozi okno: „Švabi gredo! Z avtomobili!" Hitro sem skrila časopis. Mama in vsi ostali smo jo ucvrli po bregu proti gozdu. Tudi drugi vaščani so vsi zbežali. Na klancu pa je že drdral motor. S sestro sva se ustavili med smrekcami. Od tam sva kukali, koliko Švabov je. Toda. kako sva se začudili, ko se je pripeljal na motorju partizan. Drugi tovariši pa so šli zadaj peš. V našo vas se še ni pripeljal nikoli nihče z motorjem. Zato smo bili zelo veseli. Stekli smo k partizanom in jim pravili, kako smo tekli pred njimi. Pionirji so obvestili vso vas, da so prišli partizani, ne pa okrutni švabi. Vsi so bili veseli in so klicali: „Zdravo, partizani!" Martina. Zbiramo za partizane Tudi v naši šoli pridno zbiramo za našo vojsko. Samo v enem tednu smo nabrali 9 hlač, 12 suknjičev, 14 srajc, 14 spodnjih hlač, 17 parov nogavic, 5 parov čevljev, 10 zimskih jopic in še več drngega perila. Ko smo nabrano izročili partizanom, so bili zelo veseli. Saj smo nabrali več, kot pa Krajevni narodno osvobodilni odbor. Mi pa smo sklenili, da bomo nabrali še več, da naših borcev ne bo zeblo. Pionirji iz.šole v škofjeloškem okrožju. Kako smo okrasili grobove Prvega novembra se spominjamo vseh mrtvih. Posebno smo se spominjali padlih borcev. Okrasili smo grobove par- tizanov in prižgali lučke. Niti en grob sredi naših gozdov ni bil pozabljen. Naši junaki so to zaslužili. Slava padlim herojem! Polde, II. razred. 17 v Svabi in sneženi mož Glava bo velika kepa, mesfo nosa, dolga repa, a na glavi stara kapa, ne odnese jo nobena sapa. Zdaj za plotom je na straži, in na hišo, pionirje pazi. Mesto puške stiska metlo, — da ga le ne bi zamedlo. 18l