gÄr Posamesii^ iiawüka stane 12 v.
6» it.ägf fi
Mari bor f d? e 21 j an n ar j a I ^ i 8.
X#etnik 3L

lfe»r«€ßlaa listu
j »«« ■
C*te lei© 1f>*H *£l» . Itia
^Hssččjhs,
& 10*-
3*—
2-50
jm
I AZA
•J
fpt»#j Avstrijes '-äfcsfto fei« . .	• 15‘—
f*$sjtsn«*tte številke — io vixtarfev. —
Mmroi^ke uiiea. $. i-' Telefon. «t. 113. I I M€öd¥isen političen lisi za slovensko Ifuđsivo,
m ražuiuje p« II •d 9 redne petitvnteg večkratnih oznanilih i ■■•■ popust. —!•
«Straža“ izhaja v P&& dsljek in petek popito»
Rokopisi se ne vraSa$*r
' Z uredništvom se more govos vsak dan od ii,—12. ure dopoida*.
Be jnovpjia poročila na 4. strani.
Boj za mir®
„Panem et cireenses“ (kruha in iger) ! To je bil Mie delavskih mas, ki so brezposelne valovile po u-licah rimskega mesta za casa rimskih cesarjev.
Kruha in miru! To je klic, ki ga danes stav-kujoce delavske mase dvigajo po ulicah Dunaja, Dunajskega Novega Mesta, Budimpešte, Gradca in po raznih industrijskih krajih.
Naše prehranjevalne razmere niso v ugodnom stanu. Sami nimamo dovolj, da se preživimo. Dovoz iz Ogrskega ne zadiostuje, ker Ogrska, opiraje se na dualizem, ne izpolnuje svoje gospodarske dolžnosti napram Avstriji. Kar smo v resnici dobili iz Ru~ munije, daleč zaostaja za tem, kar smo od nje pričakovali. Plen, ki se je napravil v Italiji, je deloma prišel v krive roke, povečini pa je šel v Nemčijo, kar mor se je tudi poslalo veliko žita in moke iz Galicije. Tako smo prišli v velike prehranjevalne potež-koče.
Še silnejša nego po kruhu pa je želja po miru. Ta je bila merodajna pri tem, da je izbruhnil delavski štrajk. To potrjuje zahteva strankarskega delavskega vodstva, ki je na prvem mestu pogojev, pod katerimi bi se stavka mogla končati, izjavilo:	Ge
vlada zagotovi, da se mirovna pogajanja v Brestu-Litovskem ne bodo razbila ob kakih teritorialnih zahtevah; če odstrani ovire, ki preprečujejo mir, s tem, da brez o vi oko v prizna nepotvorjeno, demokratično pravico samoodloČevanja narodov v prepornih 'deželah.
To svojo zahtevo je nemška socialna demokracija podprla in obrazložila v svojem manifesto, objavljenem dne 15. januarja, v katerem med drugim pravi: „Pogajanja v Brestu-Litovskem so zadela na velike težkoče. Rusija ne le da od nas ničesar ne zahteva, ona se odreka celo velikemu delu svoje posesti. Poljski, Litvi in Kuronski. Zahteva le, da naj narodi Poljske, Litve in Kuronske sami odločajo o svoji bodočnosti. Zdi pa se, da hočejo centralne države, da naj bi odločeval le razred gospodov, 'ne meščani in kmetje in delavci, temveč le aristokracija teh dežel in sicer pod oblastjo tujega orožja! In proti temu se Rusi upirajo. Ako se razbije mir na tem spornem vprašanju, potem bi morali nadaljevati vojno proti Rusiji le za to, da bi na Poljskem, v Litvi, na Kuronskem ne odločalo o usodi teh dežel ljudstvo, temveč razred gospodov, od katerega pričakuje gospodujoči razredi Nemčije in Avstro-Ogrske, da bo zvezal Poljsko v personalni uniji z Avstrijo, Kuronsko in Litvo pa pridružil Prusiji. Morali bi torej nadaljevati' vojno za to, da postane avstrijski ee-car poljski kralj in da bi pruski kralj gospodarsko in politično razpolagal s Kuronsko in Litvo. Ali naj ljudstvo nadaljuje boj, 'da Nemčija in Avstrija razširite svojo oblast nad sovražnimi deželami ?“ Končno poziva delavstvo na skupni boj za čim skorajšno končanje vojske, za mir brez odkritih ali prikritih a-neksij in za mir na temelju nepotvorjenega prava samoodločbe narodov.
Naša vlada se je požurila potolažiti javnost z izjavo, Katero je 'dne 17. januarja podal ministrski predsednik Seidler v seji proračunskega odseka avstrijskega državnega zbora, 'da se naš zunanji minister trudi za sporazum, Id temelji na programu miru brez aneksij in kontribucij. O tretji mirovni pro-gramni točki, namreč o samoodločevanju narodov, pa je Seidler previdno molčal, : ker naša vlada od nemškega državnega tajnika 'Kühlmanna ni dobila poverjeni a, da kaj izjavi o tem.
Naslednji dan je v odsekovi seji notranji minister grof Toggenburg branil zunanjega ministra grofa Czernina, Češ, da ne stremi za drugim nego za tem, 'da kakor hitro mogoče doseže za nas sprejemljiv mir. „Zlagamo se torej", je rekel grof Toggenburg, „v glavni točki, da hočemo mi in hočejo Rusi mir. Kako se naj izjalovi, če si sedita nasproti dva človeka in hočeta eno in isto?!“
Pa ravno za to se gre, Če ta dva človeka, na sni strani Rus, na drugi strani Nemec, hočeta isto.
Istega dne kakor Seidler na Dunaju, je grof Czernin v Brestu-Litovskem izjavil, da je porok in Ha jamči za to, 'da se mir z naše strani ne bo iz-
jalovil radi osvojevalnih namenov. Ali je Czernin porok in ali jamici za to, da se tudi s strani Nemčije ne bo izjalovil mir radi osvojevajlnih namenov? Zakaj pa nemški državni tajnik Kühljnann ne da takšne odločne in določne izjave, ki bi vsebovala poleg izključitve aneksij in odškodnin tudi še zagotovilo absolutnega varstva pravice o samoodločbi, narodov? Potem bi sedela nasproti dva človeka, ki hočeta isto, namreč mir brez aneksij, brez odškodnin in na temelju nepotvorjenega prava samoodločbe narodov.
V Nemčiji pa še vedno šari in kvari vse-nemška aneksionistična struja, ki dela kanclerju pl. Hertlingu in državnemu tajniku Kühlinannu najve-fcje zapreke in težave. „Kölnische Volkszeitung“ priznava, 'da je med najvišjim vojaškim vodstvom in državnim kanclerjem vladala raznosi mišljenja in da bo vladala tudi še v bodočnosti. Ta raznost mišljenja se pojavlja tudi v Brestu-Litovskem, kjer je pruski general Hoffmann kot eksponent velenemških a-neksionistov močno zarožljal s sabljo ter s svojim na pruskih vojaških vežbališčih običajnim korporalskim tonom povzročil velike težkoče. Velenemški aneksio’ nisti so spravili svojega eksponenta tudi v največjo bližino nemškega cesarja*, in sicer v osebi novega predsednika civilne cesarske pisarne gospoda plem. Berga,_ nekdanjega nadpredsednika v vzhodni Prusiji, moža najčistejšega vsenemškega kalibra.
Notranje razmere v Nemčiji so torej velika zapreka in ovira na potu do miru. Te razmere vežejo Kühlmannu roke in zapirajo usta. Naš zunanji minister ne trpi pod tako neugodnimi notranjimi razmerami. Zakaj torej ne odpre ust in ne rabi svobodnih rok? Zakaj se ne posluži modernega načela o pravici samoodločbe ?!
Gosp.od.e v defeli*
Celovec, 17. jan.
Nemški Volksrat na Koroškem sklicuje v sporazumu z nemškim ljudskim društvom, z vsenemci in koroškim Bauernbundom na dne 20. t. m. v trgovsko in obrtno zbornico „nemški obrambni shod." Va,-bilu dostavlja besede: „V svoji hiši hočemo biti mi gospodje !“
. Nacionalci ne morejo preboleti, da sta prišli iz •Dunaja vendar enkrat 'dve preiskovalni komisiji, da se na lastne oči prepričate, kakšne razmere da so v resnici v koroškem vilajetu. Komisiji, zlasti vojaška, niste 'dlelovali tako, 'da bi mogli biti zadovoljni. Pa že 'dejstvo, 'da kdo skuša od blizu 'pogledati v nemš-konacionalno gnezdo, Koroške naeionalce strašno — razburja. Saj je bila njihova taktika od nekdaj, vse prikriti in vse pritožbe koroških Slovencev naslikati le kot — kranjske hujskarije.
Samo en zgled. Dne 4. novembra 1909 je bil na celovškem kolodvoru aretiran koroški (!) Slovenec, že rajni župan blaške občine, posestnik Miklavič, ker je v slovenskem jeziku zahteval vozni listek. Enako se je šest 'dni pozneje zgodilo posestniku Eratu iz Marije na Žili, kajpak tudi koroški Slovenec ! Miklavič in Erat sta bila znana splošno kakor izredno mirna, tiha Človeka, pa odločna narodnjaka. Zadevo je spravil v državni zbor koroški Slovenec poslanec Grafenauer. V debati o njegovem nujnem nredlogu je pa hotel poslanec Dobemig vse utajiti, ie rekel, da pripoveduje poslanec Grafenauer same — bajke in 'dobesedno izjavil: „Pravica, 'da se smejo vozni listki zahtevati v slovenskem jeziku, se nikdar ni odrekala."
Isti stari taktiki hočejo ostati nacionalci * tudi sedaj zvesti. Z vpitjem in grožnjami hočejo „dokazati", 'da podatki v interpelaciji dr. Korošca/ in tovarišev o preganjanju koroških Slovencev med vojno ne bi bili resnični. Računajo pri tem s staro izkušnjo, drs se bo centralna vlada zbala njihovega vpitja in groženj. Tako je vedno bilo. Polegtega pa upajo, da od slovenske strani ne bo takega krepkega odpora, kakor so 'ga pred vojno doživeli na svoj sinča,vaški ponesrečeni „Kärntnertag“ s sijajnima taboroma v Šmihelu in Št. 'Jakobu. Vedo namreč, da je od Slovencev vse, kar jo še nano! živega, pri — vojakih, nemško uredništvo in nemškem1,eion alni agitatorji so •po — oproščeni. So res v vsakem oziru „gospodje v deželi.“
Vemo, da iščejo novih — žrtev in denuncirajo
naprej. V „Freie Stimmen z dne 15. t. m. po n ovijajo stare, že v preiskavah temeljno oVržene denuncia-cije o panslavistih, srbofilnem „Miru" in nič ne prikrivajo Svoje bolesti nad ponesrečenimi denuneiaci-jami:	„Koliko teh preiskav je dokazalo nedolžnost«
koliko teh preiskav je bilo ustavljenih le vsled pomanjkanja polnih dokazov, ker so bile priče poKlica-ne k vojakom ali so vsled nerodnosti (aha!) ali sirarn pred neprijetnostmi, koa oj preiskav je konečno vsled znanega pripogiba kar di n al vkneza-nadškofa dr. Piffla bilo potlačenih, na to interpelacija ne da nobenega odgovora!“ Gospodje nacionalci so imeli torej pripravljene še — druge preiskajve, ki pa se očividkio vsled fiaska prvih niso izvršile. Hine ìlU iaorimae !
Na shodu v Beljaku dne 13. t. m. so začeli vpitjem in dne 20. t. m. bodo nadaljevali v Ceiovc V Beljaku , so bile zbrane nemške stranke vseh nians, le — poslancev ni bilo. Razumemo. Najbrž so vedeli, da se bo tam hujskalo za nadaljevanje vojne, to pa tudi pri koroškem nemškem prebivalstvu hi popularno. Hindenburga so brzojavno pozdravili s pripombo: „Mi Nemci v koroški deželi imamo živce, da zdržimo."
In državnega asb 0 ra.
Dunaj, 17. januarja..
Današnje seje budgetnego odseka so so udele-žili ministrski predsednik Seidler, notranji ministen Toggenburg, železniški minister Banhans, finančni minister Wimmer in minister za ljudsko prehrano Hofer.
Poslanec dr. Benkovič je imenom Jugoslovanov in Češkega S vaza vprašal ministrskega predsednika, ali je vlada pripravljena vpivati na skupno vlado v tem smislu, da se ne otežkoči sklep miru 1. z aneksijskimi načrti centralnih Vlasti, posebno ne z oviranjem proste samoodločbe narodov na Poljskem, Litvanskem in v Rusiji, 2. z izgovarjanjem na usta-* vno pot glede samoodločbe narodov Avstro Ogrske, kakor je to storil naš zunanji minister dne 22. dec. 1917, 3. z dogodki kakor n. pr. ton nemškega delegata generala Hoffmanna dne 12. jan. naproti ruski delegaciji. Slednjič želi pojasnila, ali smatra vlada iu skupna vlada izjavo o vojnih ciljih, kakor sta jo podala Lloyd George in Wilson, za pripravne za pogajanja o splošnem miru.	_
Poslanec dr. Lovro Pogačnik je vprašal v lado, ali hoče pri rešenju armadnega vprašanja zavzeti stališče, da se ima rešiti na podlagi samoodločbe vseh narodov in ustanoviti samostojne narodne armade.
Ministrski predsednik Seidler je odgovoril: Na vso podrobnosti ne morem takoj odgovoriti; zlasti na vprašanje Stanek bom odgovoril šele v plenumu. Po* slanec Štanek je namreč vprašal, kako je z ogrska armado. Glede pogajanj v Brestu-Litovskem se sklicujem na točna poročila kor. urada. Kakor vidite, so se začela pogajanja o separatnem miru z Rusijo na podlagi odgovora osrednjih sil na rusko ponudbo* Pogajamo se z delegati vlade ljudskih komisarjev, kakor tudi z Ukrajinci. Odločujoče važnosti so razprave v komisiji za politična in teritorijalna vprašanja. Sedaj smo v štadiju formulacije obojestranskih stališč, ki so se že tako pojasnile, da je v tem videti napredek. Res je, da Še ni videti linije, na kateri se bo našla od obeh strani tako resno zaželjena poravnava. Ne spie se podcenjevati težav, katere bo treba Še premagati. Minister zunanjih zadev se trudi v tej smeri, da doseže poravnavo varujoč program miru brez aneksij in kontribucij in vpoštevaje obojestranske interese. Zunanji minister ne dvomi o dobrem izidu pogajanj. Cim dobim nova. poročila, jih sporočim cbžavnemu zboru. Želim iskreno, da bi bil kmalu v položaju sporočiti državnemu zboru kaj ugodnejšega kakor sem mogel storiti 'danes.
Poslanec dr.. Adler: Na vprašanju prestiža se mir ne sme razbiti. Ce ljudstvo izgubi nade na mir, in če nima kaj jesti, potem nima nič več izgubiti. Frestu-Litovskem morajo sodelovati narodi Avstrije, če ne in personam, vsaj v Čutu odgovornosti tamošnjih mešetarjev. Parlament bi moral biti permanenten. Rožljanje s sablo fHoffmann) mora vsakega razburiti. Socialna demokracija je za svobodo PoFske in eventuelno tudi za pridruženje Krakova na Var-
lavo, a ne narobe. Vsaka jnajnjjšiina v kaki deželi ne more ustrahovati lastne države. To ne odvisi samo od nje,-Saj noben narod ne more o svoji usodi odločati brez ozira na one, ki ž njim skupaj žive. Grof Czernin nam je v Evropi preskrbel rešpekt.
Nato je govoril dr. Benkovič: Odgovor ministrskega predsednika na naše vprašanje nas ni presenetil ; od te nezmožne vlade ni nič več pričakovati; ta odgovor je le parafraza olicijelinih poročil. Državni zbor se mora zavedati svoje dolžnosti in zahtevati. da se permanentno informira o poteku pogajanj. ,V Nemčiji zboruje glavni odbor permanentno, mi pa se moramo boriti za sklicanje zbornice in šele pozivati vlado, da pride v odsek. Nam preostaja le, šteti na gumbih suknje, ali bomo jutri imeli mir ali ne. To je za parlament najmanj nedostojno. V Brestu-Litovskem moirajo sedeti zastopniki narodov,kartere je ruski sovjet tja klical, zraven diplomatov in generalov. To moramo zahtevati, ker mir je ogrožen raditega, ker so naši zastopniki iz sprejetega mirovnega programa napravili farso. Ljudstvo ne želi lavorìi za diplomate in kake generale, ampak dobrega miru. Ta pa je na podlagi, katero je Czernin že sprejel na rusko ponudijo, t. j. brez aneksij in kon-tribucij ter s samoodločbo narodov. Zastopnikom o-srednjih držav manjka odkritosti pri pogajanjih. Kaj pomagajo govorice o aneksiji delov Poljske v Nemčiji? Nemški predlogi glede samoodločbe narodov v Poljski ne odgovarjajo načelu „brez aneksij“; te narode se hoče, če že ne politično, pa vsaj gospodarsko podjarmiti. Toda avstrijski narodi .tega ne bodo trpeli, da bi se vojna za prikrite aneksionistične namene le eno minuto podaljševala ali da bi taki predlogi ogrožali mir.
Del ruskih predlogov tvori samoodločbo narodov. Stališče grofa Czernina pomenja, da odklanja narodno samoodločbo. Kajti po nakazanem ustavnem potu je ne bodo nikdar dosegli. Tudi nasprotuje bistvu tega načela, da en narod soodloča tudi o usodi drugih narodov, kakor nam naša ustava predpisuje. Hočemo ali nočemo, tudi mi 'Jugoslovani smo objekt mirovnih pogajanj. Vojna se je pletla za Trst, Goriško, celo del Kranjske, Dalmacijo, Bosno in Hercegovino: zato se bo o teh vprašanjih tudi na mirovnem kongresu razpravljalo. Jugoslovansko vprašanje je postalo eminentno mednarodno vprašanje!
Čemu vlada ne odgovori na vprašanje, ali ho- j če mirovno izjavo Lloyd Georgesa in Wilson a spre- ) jeti kot podlago za pogajanja o splošnem miru? Za- j htevamo odgovor na to vprašanje. Ti izjavi garan- j tirata obstoj naši državi, če je pravična našim nar- j rodom.
Jugoslovanski narod stoji kot en mož za našo deklaracijo:	če se ji ne vstreže na mirovnem kon-
gresu, rešila se bode pozneje pod neugodnimi razmerami. Jugoslovanska ideja je pognala globoke korenine; nihče je več ne zatre. To ni naš maksimalni, ampak naš minimalni program. Nič ne de, da posamezne, od vlade odvisne stranke smatrajo deklaracijo kot nekak maksimalni program: vihar ljudskega ogorčenja jih bo pomedel in nobena vlada jim ne more pomoči, ker naš Jugoslovanski narod — je zrel!
Končno se je govornik pečal s prehrano južnih dežel, z novimi rekvizicijami na "Štajerskem. Omenjal je uboj v Forminu in naprtil vladi, posebno na-
va. Anglija dobiti več vojakov za zapadno fronto. Minister je izvajal:
Kako izpopolniti in pomnožiti naso armado, je sedaj naše najnujnejše vprašanje. Kar moramo storiti sedaj, so koraki z ozirom na čas, ki nam bo povzročal največ skrbi in kateri, kakor mislim, ni več tako daleč. Angleške vojne sile postajajo za zaveznike vsak dan važnejše. Rusija se ne vojskuje več za svobodo, Francija je v boju zastavila svojo polno silo, Amerika se še ne nahaja na bojišču in pretekli če bodo meseci, predno bode mogla poseči v vojno z vso svojo močjo; Italijo so pa zadeli težki udarci. Jasno je, da moramo biti pripravljeni na to, da bomo igrali na bojišču večjo ulogo, dokler nam Amerika ne pride na pomoč.
Kakor se ceni, so osrednje sile v položaju, odposlati z ruske fronte 38 divizij na zapadno fronto, dočim bodo uporabljale divizije na vzhodu brez 'dvoma v ta namen, da izpopolnijo vrzeli zapadlnih divizij. Računati moremo s tem, da bodo imele osrednje velesile na ta način ne manj kakor 950.000 mož na razpolago. Vrhutega še pa moramo računati s tem, da bo spravila Avstrija precejšnje število svojih divizij na italijansko in na zapajdno bojišče. (Za vsem bosta na ta način, ker Rusija ne pride več v poštev, ojačili osrednji velesili zapadno in italijansko fronto mortila za 1,600.000 mož(, pri čemur še pa rezervne čete, ki bi bile sicer za službo na ruski fronti potrebne, niso vštete. Kljub temu se ne sme dvomiti o ko-nečni zmagi zaveznikov. Le kaka psihologična kata-j strofa v kateri zavezniški državi bi mogla rešiti o-! srednji velesili.
Glede števila angleške armade je izvajal:	Od
j izbruha vojne do 'danes smo stalno pomnoževali svoli je bojne sile. Meseca oktobra so znašale naše pomor-I ske sile 400.000 mož. Angleška armada Šteje sedlaj I Čez 4 milijone. mož. Ako odštejemo izgube, lahko rečemo, 'da je napor britskih narodov spravil na noge nič manj kakor 754 milijona mož. V to število še pa ni všteto število vojaških delavcev, ki so zaposleni v raznih ladjedelnicah, v vojni industriji, v trgovski in vojni mornarici in v zračni službi.
Da more 'Anglija vzdržati armado v svoji nezmanjšani moči, rabi takoj 420.000—450.000 mož, kar namerava 'doseči na ta način, 'da bo zmanjšala Šte-I vilo od vojaške službe oproiščenik, kojih število znaša sedaj Čez 1 milijon moških oseb.
Delavske sta uk#.
Borba, delavcev za mir in za kruh se nadaljuje. Vsak dan stopa v stavko več delavcev. Iz Nižje-Avstrijskega,- se je glavno torišče stavke preneslo na Gornje-Stajersko, kjer so ustavile delo večinoma vse večje tovarne.
Delo stoji n. pr. v naslednjih obratih: v Dona-vicu, kjer je zaposlenih več desettisoč 'delavcev v tamošnjih železninarskih tovarnah, v Böhlerjevih 'delavnicah v Kapfenbergu, v muricodolski papirnici v Brucku, v raznih tovarnah v Ljubnem, v Veitschu, nadalje v delavnicah južne železnice v Miirzzuschla-gu in 'državne železnice v Knittelfeldu. V Gradiču je zastalo delo v vseh večjih obrajtiib. Število stavkajočih v Gradcu je znašalo v petek nad 20.000. Na Dunaju je začelo stavkati tudi tiskarniško osobje,
Stavka se je razširila tudi na tovar-Brnu, v Pragi, Krakovu in tudi v
mestniku, odgovornost za .ta uboj. Apeliral je na na- | tako da je zadnjo soboto izšlo le skromno število du-
v	i	s--s~ TT!S**~’~	* ' najskib listov.	i * i——
ne v Linču, v Budimpešti.
Socialdemokraška stranka izjavlja, da ni organizirala štrajka, temveč da so delavci sami stopili v stavko. Na številnih delavskih shodih zadnjih dni so povdarjali govorniki, ‘da ne gre toliko za skrčeno količino moke, temveč, 'delavstvo hoče s štrajkom vplivati na vlado, da pospeši mir.
Strankarsko vodstvo sooialdemokraške stranke je izdalo oklic na železničarje in delavstvo v tovarnah za živila, naj ne ustavijo dela.
V. soboto, dne 19. t. m. in v nedeljo, dne 20. t. m., se je Štrajk na Gornjem in Srednjem Štajerskem, Nižje-Avstrijskem in nekaterih drugih deželah _ Še dolini reke Murice na Gornje-Šta-
vzočega ministra generalnega majorja Höferja, naj ustavi samovoljne rekvizicije žita na Spodnjem Štajerskem.
Tudi poslanec Zenker je izjavil, da ni zadovoljen z odgovorom ministrskega predsednika in se je pritoževal nad rožljanjem s sablo pri pogajanjih v Brest-Litovskem.
V	popoldanskem nadaljevanju seje je govoril poslanec dr. P o g a Č n i k o prehrani in o rekvizi-cijah.
V	justičnem odseku se je 'danes razpravljalo o mladinskem kazenskem pravu in sklenilo, da se more kazen začasno spregledati pri vseh kažnjivih Činih, ki so samo pod denarno globo sali zaporom do 6 mesecev. Pri kaznih 'do 3 mesecev bo sodnija mogla, ne da bi sploh izrekla kake kazni, skleniti, da se do-tičnega mladoletnika prevzame v oskrbno vzgojo. Ko-
5 bolj razširil. T
I jerskem stojijo vse tovarne in delavnice. V Miirzzu-neČno se je sklenilo sodniji razširiti pravico znižan- | schlagu so pričeli štrajkati vsi delavci v delavnicah ja kazni pri zločinih, ki jih zakon hoče kaznovati od j kurilnice južne železnice. V velikih obratih v Dona-10 do 20 let, do enega leta. Kjer pa je zagrožena ka- jj vicu stojijo vse delavnice razun onih, o katerih se zen od 5 do 10 let, sme sodnija kazen znižati mlado- je sporazumno določilo, da je radi javnih interesov
letniku do 3 mesecev. Tem slednjim potom pridejo i težji slučaji do možnosti, da se kazen sploh ali vsaj pogojno spregleda.
V soboto, 'dne 19. t. m., je proračunski odsek razpravljal o proračunu notranjega ministrstva. Notranji minister grof Toggenburg je govoril o cenzuri. Poslanec grof Barbo je izjavil, da on ne more glasovati za proračun notranjega ministrstva, ker vlada baje daje 'Slovanom darila (?!) na račun — Nemcev. Nato je govoril nemški nacionalne Kraft. O njegovem govoru poročamo na 'drugem mestu. — Nadaljevanje seje 'danes v ponedeljek, dne 21. jan.
Vojni napori Anglijo.
V angleški spodnji zbornici je podal minister Efeddes podobno izjavo o tem, na kak način namera-
potrebno, da se dela. V Gradcu se je 'delo ustavilo skoro v vseh večjih in mnogih manjših delavnicah. Poulična železnica je vozila včeraj samo popoldne. V krajih, kjer stoji delo, prirejajo socialni demokra-tje shode in obhode, Mir se Še do sedaj nikjer ni kalil.
V Mariboru in drugih južnih krajih Še ni opaziti znamenj Štrajka.
Dunajski listi razun uradne „Wiener Zeitung“ te 'dni niso izšli. „Arbeiter Zeitung“ se tiska samo na štirih straneh in prinaša samo poročila o stavki in o poteku mirovnega gibanja.
Vodstvo nemške socialne demokracije je izdalo oklic, v katerem poziva 'delavce, naj bodo mirni in izraža svoje veselje nad razvojem imrowie.ga gibanja. Vodstvo stranke naglaša, da se nadaljujejo pogajanja z ministrom za prehrano. Z a h' t e v a po miru stoji pred vsemi drugimi zahtevami s t a v k u j o č i h.
Na Dunaju so se tovarniškim 'delavcem pridru-
žili tudi krojači in šivilje večjih delavnic za oblek» in perilo. Štrajkati so začeli tudi delavci v tobačnih tovarnah. Delo so ustavili delavci tudi v velikih mu-nieijskih in orožarnih delavnicah v Blumauju in v Steyru,
Zahteve delavcev.
Pri posvetovanju z ministrom Hčferjem so stavili stavkujoci med drugimi tudi naslednje glavne zahteve :
Politično amnestijo za vse radi političnih prestopkov obsojenih civilnih in vojaških oseb.
Prekliče se naj militarjziranje obratov.
Morilca grofa 'Stiirgkha. dr. Friderika Adler, se naj pomilosti.
Izpustijo se naj delavci, ki so radi političnih in vojaških deliktov v civilnem ali vojaškem zaporu.
Br#st«Liii0ìFsk
Komisija za ureditev političnih in teritorialnih
vprašanj je zborovala v petek, 18. januarja, dopoldne in popoldne. Razpravljalo se je najprej o povratku beguncev. Državni tajnik pl. Kühlmann je izjavil da so osrednje države principielno zadiovoljne, da se vrnejo te osebe; vprašal pa je, ali bode ruski vladi mogoče, podati onim, ki pridejo v poštev, do-kazilne listine, 'd|a so pred begom živeli v onih pokrajinah. Trockij je odgovoril, da se begunci in evakuiranci zbrani v Rusiji v skupinah po deželah in da je civilnim organom brez 'dvoma 'dana možnost, podati ta dlokaz. Nato je prišlo v pretres vprašanje, kako se naj vrši glasovanje o državni pripadnosti zasedenih pokrajin. Nemci so povdarjali, da od ruske delegacije za to predlagano Tpidisko glasovanje ne odgovarja 'duševnemu razvoju tamošnjega prebivalstva in da bi bilo pravilnejše, 'dopolniti in razširiti v onih krajih obstoječe zastope z volitvami na široki podlagi. Trockij pa je pripomnil, 'da ruska 'delegacija ni istega mnenja o kulturnem nivoju tamošnjega prebivalstva in da vzdržava svoj predlog, da.
Inaj ljudsko glasovanje odloča o bodočnosti teh dežel. Nadaljnje razmotrivanje tega vprašanja se je nato odložilo ter je komisija prešla v razgovor o obsegu onin pokrajin, ki jih je Šele v poznejšem času izprazniti, ker jim je pridržana odločitev o njih’ državni bodočnosti. General Hoffmann je predložil karto, ki obsega podrobnosti za pokrajino medi Vzhodnim morjem in Brestom-Litovskim, Na pripombo, 'da južno od Bresta-Litovskega ležeči teritoriji na tej Karti niso upoštevani, ker se glede njih vršijo pogajanja z u* krajinsko delegacijo, je Trockij izjavil: Proces sa-8 moodločbe Ukrajine še ni 'dospel tako daleč, da bi se smelo smatrati za rešeno vprašanje meje med nami in novo republiko. Ta pa nima za posledico nikakršnih težkoc za pogajanja, ker po naših principih 'določa meje volja širokih mas prebivalstva, in v vsakem posameznem slučaju bi bilo treba sporazuma med nami in ukrajinsko delegacijo. To se nanaša naravno tudi v polnem obsegu na pokrajino južno od Bresta-Litovskega.
V zvezi s tem, je grof Czernin sprožil vprašanje o pokrajinah, zasedenih od avstro-ogrskih Čet ten je prosil pojasnila, ali se naj tozadevna pogajanja vršijo s petrograjsko vlado ali pa, Kakor želi ukrajinska delegacija, samo z ukrajinsko delegacijo. Trockij je odgovoril, 'da ukrajinski delegaciji enostranskega in samostojnega obravnavanja tega vprašanja ne more priznati.
Popoldne je pl. Kühlmann zaprosil pojasnila o razmerah v Kavkaziji napram petrograjski vladL T rockij je izjavil, da stoji kavkaiška, armada v polnem obsegu pod poveljnlštvom predstojnikov, ki so vdani sovjetu ljudskih komisarjev. Na vprašanje, ali se bo vlada ljudskih komisarjev bavila z zadevo A-landskih otokov ali pa je za to pristojna finska republika, je Trockij odgovoril, da izvršena proklamacija državne neodvisnosti Finske ni povzročila nobene spremembe v vprašanju Alandskih otokov.
Ob koncu seje je Trockij izjavil, da je iz notranjepolitičnih razlogov prisiljen odpotovati v Fetro-grad za teden 'dni in predlagal, naj se posvetovanja te komisije odgodjjo do 29 januarja. Osrednje via-I de so to izjavo vzele na znanje. Ponoči se je Troe-I kij odpeljal v Petrograd. Grof Czernin pa se je od-I peljal na Dunaj.
j Grof Ommrmim w m traja pri 1 s volem mirovnom nacrtu«
g
Iz Bresta-Litovskega se z dne 11, januarja polj roča:1
Naš zunanji minister grof Czernin se je v poli govoru z zastopnikom brzojavnega in poročevalnega l urada glede stanja mirovnih pogajanj v Brestu-Litovskem izjavil sledeče: Mirovna pogajanja z zastopniki vlad v Petrogradu in Kijevu so v polnem teku.' Njihov potek pa je težaven in dolgotrajen. Sem porok in jamčim zato, 'da se z naše strani mir ne bo izjalovil vsled kakih osvojevalnih namenov. Ne umaknem niti besede od tega, kar sem označil in zastopal kot mirovni program naše monarhije. Noče-imo imeti ničesar od R, u s i j e, ne o d s tolp i t v e ozemlja in tudi ne vojnih o ti -! § k o d’ n i n. Hočemo imeti z Rusijo samo sosedno ia
prijateljsko razmerje, ki stoji na trdni podlagi, ki bo trajno in zgrajeno na medsebojno zaupanje.
Grof Czernin In Ukrajinci.
Iz Bresta-Litovskega se dne 17. januarja poroča:
Na današnjem posvetovanju med avstro-ogrsko delegacijo na eni strani in med ukrajinsko delegacijo na drugi strani se je uvodoma kratko označil in Zbral dosedanji vspeh zaupnih posvetovanj 0 političnih vprašanjih. 'Pri tem je naš zunaji minister gro! Czernin povdarjal splošno temeljno načelo, veljavno za mirovna pogajanja v Brestu-Li tovskem, priznano tudi od ukrajinske delegacije, da je izključeno vmešavanje enega dela v notranje državne zadeve drugega 'dela. Na drugi strani pa vlada sporazum o tem, da sta za dosego trajnega prijateljskega razmerja pripravljena oba dela, da se medsebojno dogovorita o raznih političnih in kulturalnih vprašanjih. Pri tem je gro! Czernin navajal za zgled razgovor glede usode tistih poljskih manjšin, katere bodo morda priklopljene k bodoči ukrajinski državi.
To izjavo je vzela ukrajinska delegacija s pritrjevanjem na( znanje in je izpovedla, da na njeni podlagi stopi v nadaljna pogajanja.
V teku nadaljnega razgovora o medsebojnem gospodarskem prometu se je dognalo, da ni nobenih diferenc o temeljnih nalogah, ki bi mogle ovirati u~ resničen je sporazuma. Posvetovanja so uspela tako daleč, da so se že raztezala'na konkretna vprašanja 0 blagovni izmenjavi, Nad oljne posvetovanje o gospodarskih vprašanjih je bilo izročeno posebni komisiji, katera bo takoj pričela z delom, in bo delo izvršila brž ko bo mogoče.
Politične vesti.
Koroški Slovenci se gibljejo. Prihodnji Četr-t]k, dne 24. t. m., opoldne se vrši v Celovcu v veliki dvorani hotela Trabesinger 24. letni občni zbor Ka-teliško-politiönega in gospodarskega društtva za Slo- ' vence na Koroškem. Kdor more, naj pohiti na to z-borovanje. Teptani kordški slovenski rodj vstani, bratje in sestre naše Jugoslavije smo zvesto s teboj !
Sovražniki katoliške Cerkve. Že stara je tožba prebivalstva v Magdalenskem predmestju v Mariboru, da je tamošnja cerkev premala. Cerkev je res tako mala, da bi komaj zadostovala za malo vaško župnijo na deželi, ne pa za mestno župnijo, broječo nad 16.000 ljudi. Zato je popolnoma upravičena Želja, ki se je gojila, že desetletja, naj se sezida nova velika cerkev. Ko pa se ta želja bliža svojemu uresničenju, bi jo radi preprečili mariborski nemškona-cionalni in vsenemški zagrizenci. „Marburger Zeitung" in njen vredni bratec v Bismarcku in v Luthru „Grazer Tagblatt“, strupeno hujskata proti nameravani gradnji nove cerkve. Ker se je cerkvenemu predstojništvu posrečilo kupiti primeren prostor nasproti novemu mostu južno od Magdlalenskega ; trga in je večina tamošnjih parcel v vrednosti nad 200.000 K že v njegovi lasti, bi vsenemški in prote-stantovski krogi radi sterorizirali mariborski občinski zastop, da ne proda onih parcel, ki so last mariborske mestne občine in ki se nahajajo sredi med tistimi parcelami, katere so prej bile v posesti zasebnikov, sedaj pa so že last cerkvenega predstojni-štva. Ce mariborska mestna občina ne proda svojih parcel, se nova katoliška cerkev tam ne more zidati, tako špekulirajo te brumne protelstantovske in vse-nemške duše. Pri tem pa te vsenemške butice pozabljajo, da je nad mariborskim občinskim zastopom še nekaj nadoblasti in da so katoličani v Mariboru v ogromni večini nad protestanti, ki so po največ odpadniki od katoliške vere in novopečeni lutrovei. Cerkev je verska, potrebščina, ker brez nje ni bogoslužja, ona pa je tudi kulturna naprava. Skandal prve vrste bi bil, Če bi v katoliški 'Avstriji zidanje katoliških cerkva preprečevali vsenemški in prote-stantovski zagrizenci, za katerimi stojijo kot voditelji privandrani pastorji. Ti krogi se s strastno vnemo potegujejo za to, naj se potom kolonizacije vsenemš-ka kultura nese in Širi med culukafre in hotentote, pri nas pa preganjajo in ovirajo kulturne naprave, kakor so naše katoliške cerkve. To je vsenemška pohlepnost in vsenemško kulturno hinavstvo, ki ga mi dobro poznamo in pred! katerim bi se naj v imenu ČloveČanstva zavarovalo uboge afrikansjce Črnce na vzhodu in zahodu. Za širšo javnost pa je zadeva nove cerkve v Magdalenskem predmestju nov dokaz za vsenemško zagrizenost in nasilje, ki vlada pri nas ne samo na narodnem in političnem, marveč tudi na cerkvenem polju.
Nemške duhovnike; pogreša „Marburger Zeit.“ na 'Spodnjem Štajerskem. Cernu pa, jih je treba? Saj je za Nemce na Spodnjem Štajerskem v 'dušeskrb-nem oziru poskrbljeno v popolni meri in v vsakem, oziru, z nemškimi pridigami v cerkvi in z nemškim verskim podukom v šoli. Ne more pa se isto reči o Slovencih, ki prebivajo v graiški škofiji. Ali se ni odpravila edina in zadnja slovenska pridiga za Slovence v Cmureku? Ali se ne krči vedno bolj Število slovenskih pridig v Lučana,h? Ali nemška duhovščina kaj skrbi za mnogoštevilne Slovence v Gradcu, v Kapfenbergu itd. ? „Marburgerca“1 naj torej rajši molči, ker se njeno govoričenje v tej zadevi lahko
izprevrže v veliko obtožbo Nemcev. Sicer pa mora biti število pravih Nemcev na Spodnjem Štajerskem prav majhno, ker iz svoje sredine niso dali škofiji niti enega nemškega duhovnika.
Vlada, pomagaj! Celjski svobodomiselni mestni očetje so v seji občinskega zastopa 'dne 18. januarja sklenili rezolucijo, v kateri se visoka vlada nujno poziva, naj se z vso odločnostjo zoperstavi z brez-mernim pritiskom se vršeči agitaciji za jugoslovansko deklaracijo z dine 30. majnika 1917 in za njena stremljenja. Nemški celjski svobodoljubi torej kličejo zoper Slovence na pomoč vlado, državnega zastopnika in žandarja. Nemški celjski junaki so porabili izrek svojega oboževanega narodnega malika Bismarcka, 'da se Nemci bojijo samo Boga;- zakaj tem nemškim junakom se hlačice tresejo pred jugoslovansko deklaracijo. Agitacija za 'deklaracijo se vrši brez vsakega, tudi najmanjšega pritiska, pač pa so nemški zagrizenci zavolje nje prišli v veliko — stisko.
Zveza z „odprtim pismom.“ „Marburger Zeitung“ objavlja dne 20. 'januarja, torej po več kakor Šest tednih po onem zloglasnem ptujskem zborovanju, kjer se je 'delalo s politične goljufijo, rezolucijo, vsebujočo izjavo proti jugoslovanski deklaraciji in zaupnico Ornigu. S tem se vzbuja videz, češ, lOrnig, ki je objavil ali moral objaviti svoje medlo odprto pismo, je zdaj 'dobil zaupnico od 45 občinskih predstojnikov ptujskega okraja. Kako se naj označi tako početje, prepuščamo bralcem.
Otvoritev ustavodajne skupščine. V petek, 18. januarja, se je ob 'četrti uri popoldne v Tavriški palači v Petrogradu po osrednjem 1 izvršilnem odboru delavskih, vojaških in kmetskih Ispvjetov otvorila ustavodajna skupščina.
Jug0slov&rt.sk&*d@kl&racIja.
Gubo v Š 8 i n a laške 'dekanije za Jugoslavij o. Duhovščina laške dekanije se danes, ob godovnem 'dnevu nepozabnega nam sobrata dr. Janeza Evangelista Kreka, s ponosom , in hvaležnostjo spominja njegovih neprecenljivih zaslug za vsesplošni napredek našega Bogu in domovini zvestega ljudstva. Kolikokrat je prihitel v naše delavske Trbovlje kakor oče med otroke učit, bodrit, organizirat. Izjavljamo slovesno, da se i mi pridružujemo i-deji, ki je Že 'dolgo živela v nalšem narodu in 'je s pomočjo dr. Krekovega ženialmega duha dobila konkretni izraz v državnopravni 'deklaraciji Jugoslovanskega kluba dne 30. maja t. 1. Tudi mi smo za Jugoslavijo pod ..žezlom Habsburžanov, ker ie v njej vidimo predpogoj za svetovni mir, v njej osvoboditev izpod vsakega tujega, naši veri, narodnosti, gospodarstvu enako škodljivega vpliva. Hkrati iskreno pozdravljamo mirovno akcijo sv. Očeta in našega presvetlega cesarja za mir ter goreče prosimo Boga, da se ista v celem obsegu posreči. Laško, 27. dec. 1917. — Podpisi vseh.
Duhovščina n o v o o e r k o V š k e dekanije za j u g o s I o v a n fs k o dieklaraoi-j o. Dne 9. t. m. se je vršil jako pomenljiv sestanek dušnih pastirjev novoeerkovške dekanije. Bili so duhovniki polnoštevilno zbrani, kar se že menda dolgo ni zgodilo. Znamenje, kako navdušenje vlada med nami za majniško deklaracijo. 'Starosta v dekaniji služb, župnikov, Č. g. Kukovič iz Dobrne, je izrekel zlatomašniku preč. g. dekanfii kanoniku dr. 'Grego-recu novoletne čestitke vernikov in duhovščine. Ob enem je že čestital za zlati doktorski jubilej preč. g. dekanu, M je bil dne 12. marca, 1868 v Gradcu promoviran za doktorja sv. pisma. Nato se je razpravljalo o jugoslovanski 'deklaraciji in se sprejela enoglasna tozadevna resolucija. Izrekla se je tudi zahvala ljubljanskemu knezoškofu za možati nastop v teh posebno za Kranjsko tako kritičnih časih, 'Spominjali smo se naših vrlih duhovnih sobratov, ki so ob začetku vojne mesece in mesece trpeli toliko krivic. Vič. g. 'dekan je obljubil, da bo ta sklep naznanil dotičnim gospodom.
vo ustanovljeno ministrstvo za socialno skrb je poklican svetnijški tajnik pri vrhovnem sodišču dr. L Polec. Temu ministrstvu je bil prideljen finančni komisar Ivan Klemenčič ter bil zajedno imenovan mi-nisterijalnim koncipistom v tem ministrstvu. Naslov, in značaj sekcijskega svetnika je podeljen mlnisteri-jalnemu tajniku v notranjem ministrstvu dr. Ignaciju baronu Ruber, ki je pred leti služboval tudi v politični upravi na Kranjskem.
f Josip Rapoc. Dne 18. prosinca t. 1. je preminul v sanatoriju v Gradcu mariborski veleposestnik Josip Rapoc. Sel je iskat zdravja, pa je našel smrt. Rojen je bil dne 9. marca 1848. Gmotno je bil slabo situiran, a imel je podjetnega duha. Do leta, 1892 se je pečal z vinsko trgovino in istega leta si je kupil hišo na Tržaški cesti. Kakor njegov brat-•notar, blagi Franc Rapoc, tako si je tudi on spravil skupaj premoženje, ld prezentira zlasti danes ogro-no vrednost. „Delaj, zbiraj, množi!“, to je bil program vsega' njegovega, življenja; za svoje potrebščine je bil naravnost skromen, skrbel je samo za svojo družino, da ji po njegovi smrti ne bo treba s praznimi rokami pričeti življenja, kakor je to moral on storiti. Svoj življenjski program je izvršil, njegova želja se mu je izpolnila. — Dal je cesarju, kar je bilo cesarjevega, a dal je tudi narodu, kar je bilo narodovega. In iz tega vidika se ga moramo posebno iivaležno spominjati. Bil je član vseh narodnimi društev in vztrajen, dasi tih bojevnik v borbi ogroženih obmejnin Slovencev. Zato pa je tudi bil trn v peti našim narodnim sovražnikom, o katerih smo prepričani, da se danes vesele njegove smrti. — Izvanrednih zaslug si je stekel za mariborsko posojilnico in njemu gre nemala hvala, da je danes cvetoč in lopo razvit denarni zavod. Bil je njen soustanovnik in deloval je pri njej do svoje smrti kot vesten . in marljiv blagajnik. Vsi oni, ki so ustanovili posojilnico in kasneje gradili veliko stavbo Narodnega doma, so že- končali pot življenja in kot zadnji je Šel še Josip Rapoc. — Tako iskreno si je želel konca strašne vojne in še bolj, da bi vsaj nekaj časa živel v novi Jugoslaviji, pa mu sreča ni bila mila. — Pogreb bo v torek, dne 22. t. mj, ob 4. uri popoldne, iz mestne mrtvašnice na pokopališče v Pobrežju. — Blag in časten• mu spomin ter pokoj njegovemu duhu!
Poroka. Včeraj, dne 20. januarja, se je v Št, Petru ped Sv. gorami g. Ivan Stadler, veleposestnik, poročil z gospodično Pepco Avgustinčič, Bilo srečno.
Kako grdijo in črnijo naše ljudstvo. Kakor ,e nemškonacionalni poslanec Kraft v seji proračunskega odseka državnega zbora dne 19. januarja omenil, se ptujski okrajni zastop pritožuje, da slovensko prebivalstvo vsled poziva- slovenskih listov noče nemških mest na Spodnjem Štajerskem oskrbovati z živi-
li.	Slovensko ljudlstvo si bo dobro zapomnilo, kdo ga grdi in Črni pred svetom in bo o priliki temeljito obračunalo s temi ljudmi.
No, no, g. Jahn! „Marburger Zeitung“ piše, da je mariborska frančiškanska cerkev sezidana z nemiškim denarjem. No, gospod Jahn, koliko pa sc nemški glavači dali za frančiškansko cerkev? Koliko je dal zanjo g. Norbert Jahn?
Znižanje tedenske količine moke in žita. Urad za ljudsko prehrano je odredil, da dobijo osebe, ki kupujejo moko, odslej iste polovico manj kot dbsedaj. Količina kruha pa ostane nespremenjena, Osebe, ki kupujejo moko, bodo 'dobile odslej na teden 1150 gr. moke in ne več 'dosedanjih 1400 gramov. Osebe, ki težko 'dlelajo in kupujejo moko, dobijo 1850 gramov na teden in ne več 2100 gramov moke, SamooskrbovaJ-ci, t. j. osebe, ki pridelujejo žito, smejo odslej na teden porabiti 1575 gramov in ne več 2100 gramov žita na teden, kakor dosedaj. Osebe, ki opravljajo te* žka dela in same pridelujejo žito, smejo uporabiti ps 2100 gramov in ne več 2560 gramov žita. Ta količi-» na žita je približno enaka količini moke, ki jo dobi ostalo prebivalstva
Dopisi.
M a r i b o rs k e Slove n k e z a Ju g o I slavijo. 'Izjava, katero so podpisale 'Slovenke v I Mariboru in v predmestjih, • se glasi :	„Možje in si-
! novi, očetje in bratje krvavijo daleč proč v bojnih f f vrstah za domovino in cesarja. Da bi bili 'doma, ' z- | I ulasili bi se zdaj, ko gre za rodno grudo in naroda j I bodočnost, enako silno, kakor silno odmeva orožje v f .j njihovih rokah. Tako pa se oglašamo me, slovenske j S šene in slovenska dekleta iz Maribora in predmestij | Ì zanje in poleg njih. Samotne zapuščenke ne Čuvamo | j samo zvesto domačega ognjišča, ne redimo le bedne | 3 dece in drugih svojcev, temveč prehranjamo s svojim I j znojem državo. Zato se izjavljamo odkrito in možem f I enakovredno za deklaracijo Jugoslovanskega kluba z i I dne 30. maja 1917, • zahvaljujemo se jugoslovanskim poslancem za možati nastop ter jih zaupno prosimo, da trdni in neizprosni priborijo našim junakom lasten dom, deci pa srečnejše dni." — Sledi nad 2000 podpisov. Podpisovanje se še nadaljuje.
----,Ti«ii.nw.TOir»rrin.wul|lll Hilli lin
1%«!eiisiie
Imenovanja v ministrstvih. Okrajni komisar v poljedelskem ministrstvu dfr. Fran Vodopivec je imenovan ministrskim podtajnikom. V službovanje v no-
Maribor. Umrl je dijak I gimnazijskega razreda Franček Kos, sin g nadučitelja oi Marije Snežne na Velki, Pogreb se vrši jutri, v torek v Mariboru. Vrlemu dijaka svetila večna luč!
Sv. Urban nad Maribcrom. izvršujoč željo rajnega rodoljuba nadučitelja Avg. Hauptmana, so tisti, ki so ga spremili na zadnji poti namesto venca na grob domu na oltar darovali za Tiskovni dom 804 K. Izmed teh je g. Filip Galunder, župan pri Sv. Krilu nad Mariborom, daroval SCO K.
Žalec. V nedeljo, dne 27. t. m., priredijo žalska in petrovška izobraževalna dlruštva ob 3. uri popoldne v Hodnikovi dvorani v Žalcu veliko ljudsko slavnost. Program cele prireditve je izvanredno raznovrsten in velezanimiv. Na sporedu je govor našega mladinskega organizatorja dr. Josipa Hohnjec iz Maribora in dve gledališki predstavi. Celo slavnost pa bo visoko povzdignila slavnoznana Šentpeterska orkestralno-instrumentalna godba, ki bo-ta dan proizvajala najizbranejše koncertne skladbe. Savinjčanu pridite v obilnem številu, pokažite, da še vojna ni zamorila v vaših srcih vsega narodnega navdušenja in smisla za umetnost! Nedelja, dne'27. januarja, naj bo za celo našo Savinjsko dolino velik narodni dan!
Potrtim srcem sporočamo tužno vest, da nam je umrl nenadoma nas ljubi sin oz, brat
gimnazijec I. b razreda v Mariboru
Pogreb se vrši v torek popoldne v Mariboru
Maribor, 20. januarja 1918.
Stefan in Avgusta Kos,
nsdocitaij pri Mariji S/sežm, starši.
Stefan, Berta in Gustav, brata in seste.
V globoki žalosti naznanjamo, da je naš pre Iragi soprog, oz, oče in
tast, gospod
JOSIP RAPOC,
teleposestisik v üariboru,
v petek, dne 28. januarja 1918 po dolgi mučni bolezni v Gradcu umrl. Trup o dragega pokojaika se prepelje v Maribor v mestno mrtvašnico.
Pogreb se vrši v torek, dne 22. januarja 1918 ob 4. uri popoldne iz mestne mrtvašnice na pokopališče na Pobrežju.
Sv. maša-zadušnica se bo brala v cerkvi Sv. Magdalene v sredo,'dne 23 januarja ob 7. uri zjutraj.
Maribor, dne 21. prosinca 1918
Redhini R*pac-lta*eleo.
Delavski štrajk končan,
V_ soboto zvečer se je odposlanstvo štrajkujo-čih delavcev pod vodstvom poslancev Adlerja, Sei-tza, Rennerja, Domesa in Hanuscha v ministrski sobi državne zbornice pogajalo z avstrijsko vlado. Navzoči so bili ministri Seidler, Toggenburg, Höfer in Czapp. Seidler je izjavil, da je najsrčnejša želja našega cesarja, da kakor hitro mogoče konča vojsko s častnim mirom. Vlada je vse storila ter bo tudi v bodoče vse storila, da se splošni mir dose že kakor hitro mogoče. Sedaj je mogoč samo po sebni mir z Rusijo. Vlada se bo, kakor se je do-sedaj, skrbno izogibala vsem osvojevalnim name. nom. Vlada noče nobenih teritorialnih pridobitev na račun Rusije. Poljska bo samostojna država, ki bo samostojno uredila svoje razmerje do nas. Vlada nima namena usiliti Poljski kakšno državno obliko ali kakšne razmere do nas. Poljska bo imela priliko z ljudskim glasovanjem na široki podlagi, in sicer neovirano od okupacijskih oblasti v popolni svobodi določiti svoj državni red. Umakniti čete iz Poljske, kakor to zahteva ruska vlada, pa c. kr. vlada ni mogla, ker z ozirom na drugih frontah in na nestalne notranje razmere v Rusiji nismo mogli brez preteče škode za naše vojaške interese tega ozemlja vojaško izprazniti. Upati je, da se, če je na ruski strani poštena mirovna volja, pogajanja ne bodo razbila ob teh vprašanjih. Z ukrajinsko republiko so pogajanja že uspela tabo da'eč, da je upati skorajšnjega zadovoljivega konca. Vlada bo o stanju pogajanj informirala ljudstvo in njegove zastopnike. Ni njen namen, da bi omejila ustav ni vpliv delegacij in zakonodajnih korporacij obeh držav na našo zuranjo politiko. Glede na vprašanje ljudske prebrane je minister Höfer izjavil, da je že izšla odredba, ki določa enakost med tistimi, ki sami prideljujejo in med tistimi, ki jih morajo kupovati. Ureditev zmletve se bo zdaj izvršila. Kmetski mlini se bodo, kjer to dopuščajo krajevne razmere, zaprli. (Kdo pa bo na deželi mlel? Ali bo to steril Höfer sam? Vprašanje uredništva). Živila se bodo strogo popisala, rekvirirala in enakomerno porazdelila. Vlada se energično in kakor je upali, z uspehom trudi, da s pogajanjem z Ogrsko izboljša naše prehranjevalne razmere Notranji minister grof Tog genburg je povedal, da so se predpogoji in načela za obravnavo občinskega volilnega prava med in vsled vojske spremenili. Vlada uvideva, da morajo tudi na tem polju javnega življenja demokratska načela, ki je z njimi prešinjena državnozborska volilna pravica, priti do veljave. Zato bo kakor hitro mo-mog iče deželnim zborom predložila zakonske načrte, ki bodo izvršili to misel z ozirom na posebne narodne razmere v posameznih deželah in dopolnjeni s proporcionalnim in pravom. Ob sklepih deželnih zborov o preosnovi občinskega volilnega reda, kal era se bo opirala na državnozborskega volilnega reda, vsebovala proporcionalni volilni red in se tudi ozirala na zahteve žensk po udejstvovanju v javnem življenju, ne bo nobenega pomisleka, da se predložijo za sankcijo Minister za deželno brambo Czapp je napovedal, da je vlada pripravljena militarizacijo obratov odpraviti s posebnim zakonom in vojaška sedišča nadomestiti s civilnimi. Poslanec dr, Adler se je nato zahvalil vladi in obljubil, da bo delavstvo takoj obvestil o obljubah vlade. Zaupniki delavstva so potem sklenili, da vzamejo izjave vlade z zadovoljstvom na znanje in da priporočajo vsem štrajkujočim delavcem, naj takoj zopet začnejo z delom.
^fmiri v Busiji.
Najnovejša poročila iz Rusije pravijo, da postajajo nemiri v Fetrogradu vedno večji, ^ker postaja aprovizacija prebivalstva z živili in s kurivom vsak dan slabša. Tudi med vojaštvom sfe kažeje znamenja needinosti, tako da mu sedanja vlada ne more več brezeogojuo zaupati. Boljševiki iz gubljajo vedno bolj zaupanje v prebivalstvu, ker so postopali pri volitvah v ustavodajno skupščino zelo nasilno; v mnogih krajih so se vršile te volitve v senci bajonetov in vojaštvo je grozilo s .smrtjo vsakemu, kdor bi volil proti kandidatu boljševikov. Na Lenina se je izvršil napad; neka ženska ie z revolverjem ustrelila nanj. Ranjen pa ni bil Lenin, marveč v njegovi družbi se nahajajoči tajnik švicarske socialistične stranke Karel Moor. Sedanja ruska vlača je tudi izdelala odlok, v katerem izreka, da Rusija ne priznava nobenih zunanjih ali notranjih državnih posojil, od katerih se ohresti za mesec december že niso več izpla-• čale. Obrestovala se bodo samo notranja državna
posojila (h) 10.000 rubljev. Odlok bo vi. da pred-; h žila v < dobre; je osrednjemu izvrševalnemu odboru. Zelo napeto je tudi razmerje med boljševiki ■ in Ukraji o in ni izključeno, da bodo deli ruske j armade korakali proti Ukrajni. Na zbtrovanju u-stavođajne skupščine v Petrogradu dne 19. jami arja je prišlo do popolnega ra/dora med boljševiki in drugimi strankami Skupščina ni hotela potrditi načina, kako se vršijo mirovn pogajanja. Boljše viki so zapustili sejno dvorano in vojaštve je nato razgnalo zborovalce. Izšel je ukaz, s katerim vlada razpušča ustavodajno skupščino Vsa znamenja V Rusiji kažejo, da je stališče boljševikov zelo omajano. Po petrograjskih ulicah se je zopet streljalo, ubitih je več oseb, med njimi tudi član izvršilnega odbora kmečkih zastopnikov, Boganov. Veliko o seb je ranjenih, med njimi veliko žensk Anglija noče priznati boljševiške vlade.
Ustnic * m?»clnllft w
Gspdč. Katika. Petek: Vašo izjavo objavimo v petkovi »Straži«. Le korajžno! V današnjih časih potrebuje slovenski narod tako navdušenih in zavednih mladenk. Pozdravljeni!
Posojilnica V Mariboru (Narodni Dom) naznanja žalostno vest, da je njen soustanovnik in član načelstva, gosp.
Josip Ilapoc.
veleposestnik y Maribora,
v petek, dne 18. prosinca 1918 dopoldne v sanatoriju v Gradcu mirno v Gospodu zaspal.
Zaslužnega pokojnika ohranimo v trajnem spominu!
Maribor, dne 19. prosinca 1918.
Ravnateljstvo.

Tisk tiskarn» sv. Girila s Maribora*
Izdajatelj in založnik: Kon sorci! -Straža.“
Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan,