Leto XXXVII Št. 2
Murska Sobota 15. januar 1987
Cena 200 din
NASLOV
Bojan Peček
Snežne razmere tokrat niso presenetile!
Kot kaže, najnovejše snežne razmere niso presenetile delavcev tozda za vzdrževanje in varstvo cest v Murski Soboti, saj so bile dežurne ekipe nekaj dni v stalni pripravljenosti z vsemi razpoložlji vimi zmogljivostmi, angažirali pa so tudi traktori-ste-zasebnike, ki so čistili lokalne ceste. Pohvalno je, da so soboški cestarji začeli plužiti ceste, še predno se je na njih nabralo 10 centimetrov snega, kakor velevajo predpisi. Posebno pozornost so namenili najbolj kritičnim točkam regionalnih cest, zaradi vetra pa je prišlo na Goričkem do občasnih nanosov snega, kar je ob nizkih temperaturah povzročilo nekaj preglavic voznikom avtobusov. Zato so se pojaviti v zgodnjih jutranjih urah občasni zastoji ra odsekih cest Čepinci—Murska Sobota, Ljutomer—G. Radgona, Murska Sobota—Križevci—Borače-va, Lendava—Dobrovnik— Murska Sobota, Okoslavci— Boračeva—G. Radgona, G. Radgona—Murska	Sobota,
Turnišče—Murska Sobota in Martinje—Murska	Sobota.
Kljub temu pa ni bilo problemov pri prevozu učencev. Tudi v mestu Murska Sobota so se tokrat cestarji in komunalci izkazali,
Milan Jerše in Dušan Loparnik
Gospodarjenje pretehtati z vseh vidikov
V začetku koledarskega leta običajno pregledujemo in ocenjujemo doseženo v minulem enoletnem obdobju, hkrati pa opredeljujemo naloge za naprej. To drži tudi za obravnavo zaključnih računov, ki jih bo v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah moralo pomursko združeno delo pretehtati z vseh vidikov. Pri tem ima prav gotovo zelo pomembno vlogo sindikalna organizacija v slehernem kolektivu. V Pomurju so se sindikati dogovorili, da aktivnosti v zvezi z obravnavo zaključnih računov potekajo usklajeno in sočasno. V ta namen so pripravili za osnovne organizacije in občinske sindikalne svete enotne usmeritve, katerih osnovni pomen je v tem, da delavce v združenem delu mobilizirajo, da na zborih celovito preverijo dosežene rezultate upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi, s čimer je tesno povezano kakovostnejše gospodarjenje.
Ob obravnavi zaključnih računov je treba imeti pred očmi dejstvo, da je bilo leto 1986 prvo leto novega srednjeročnega planskega obdobja in da je za letošnje leto opredeljenih veliko sprememb v pogojih gospodarjenja — omenimo sistemske zakone o celotnem prihodku, amortizaciji in sanaciji — kar bo terjalo zao-
LJUBLJANSKI SEJEM MODA 87
ŠE EN DOKAZ MURINEGA VRHUNSTVA
V ponedeljek zvečer so v ljubljanski mestni skupščini priredili posebno slovesnost, na kateri so podelili priznanja najboljšim razstavljalcem, med katerimi se je najbolj izkazala soboška Mura. Nedvomno še dokaz več o kakovostni ponudbi pomurskih tekstilcev, kar še bolj kot sejmi podkrepljuje uspešna prodaja Murinih izdelkov na tujem in doma.
Mura je prejela za žensko in moško konfekcijo najvišji priznanji sejma — ljubljanskega zmaja. Poleg teh najvišjih nagrad pa so prejeli še nekatere druge: pohvalo za razstavni prostor in dve posebni diplomi za kreatorski ekipi moške in ženske konfekcije.
ZA TRŽNO MOC IN KONKURENCO
Malo je tem, ki bi bile v zadnjih nekaj mesecih deležne tolikšne pozornosti, kot so prav vsakovrstna preoblikovanja organizacij združenega dela. Za pomursko gospodarstvo, kjer sta dovolj očitni raznorodnost in razdrobljenost, je problematika tem zanimivejša in pomembnejša, kajti najbrž bi že bil čas, da dobi razvoj v tem delu Slovenije lastno vsebino, razmeram ustrezno logiko in primerno organizacijsko obliko. To seveda ne pomeni, da bi navijali za nekakšen »regionalni koncept oz. model gospodarstva«, pač pa navijamo za večjo tehnično učinkovitost in produktivnost ozdov v smislu input—output razmerja, večjo tržno moč, omogočanje razvoja ustrezne tehnologije, doseganje ekonomije obsega, zniževanje stroškov na enoto proizvoda, večjo varnost gospodarskih subjektov, konkurenčno z izbranimi programi in izvozno usmerjeno gospodarstvo in za večjo stopnjo inovativnosti.
kar velja tudi za okolico večine stanovanjskih hiš in lokalov.
Podobna ugotovitev velja za lendavsko občino, kjer so imeli le nekaj zamud s prihodom delavcev iz sosednjega Medžimur-ja ter iz Čentibe in Renkovec. Ponekod niso vozili tudi šolski avtobusi, na odseku proti Lendavskim goricam pa so bili visoki zameti, zato so na pomoč priskočili vojaki. Precejšnja ovira pa so bili neočiščeni pločniki, zato so pešci hodili po cesti in voznikom povzročali preglavice.
V občini Ljutomer se v začetku tega tedna niso srečevali z večjimi problemi zaradi snega. Res je, da so avtobusi'nekoliko zamujali, predvsem tisti na medkrajevnih progah, lokalni pa so vozili po voznem redu. V ponedeljek zjutraj ni vozil avtobus na progi Ljutomer—Gornja Radgona z odhodom iz Ljutomera ob 5. uri, ker je bi! pokvarjen. V posameznih organizacijah združenega dela ni bilo težav, proizvodnja je potekala normalno, zamujali so le delavci iz'ormoške in čakovske smeri, a zamude niso ogrožale proizvodnega procesa. Osnovnošolci in dijaki so v glavnem pravočasno prispeli k pouku.
stritev odgovornosti slabih gospodarjev, predvsem pa odpravo socializacije izgub. Pomurski sindikati so se zato povezali z medobčinsko gospodarsko zbornico in prek nje vse poslovodne organe v ozdih celovito seznanili z aktivnostmi. Tako morajo poslovodni organi najkasneje do 10. februarja pripraviti informacijo
V gornjeradgonski občini so avtobusi iz mariborske smeri v ponedeljek zjutraj zamujali do 45 minut, iz čakovske do 30, ostali avtobusi pa od 10 do 15 minut. Nekateri avtobusi niso . vozili iz Radgone v Videm zaradi podvoza v Radencih. Zaradi nove asfaltne prevleke je ta podvoz komaj prevozen za višje avtobuse, sneg pa je nanesel še dodatno plast, zaradi katere je bil podvoz neprevozen. Nekaj težav so imeli tudi v proizvodnem procesu v radgonskem združenem
oziroma poročilo, ki bo delavcem v razumljivi obliki predstavilo cel sklop gospodarjenja v lastnem delovnem okolju. V prvi vrsti bo nujno oceniti uresničevanje zastavljenih načrtov v letu 1986, zlasti izpolnitev fizičnega obsega proizvodnje, izvoza in dohodka v primerjavi s povprečno porabljenimi sredstvi. V ospredju bodo vprašanja, v kolikšni meri je dohodek rezultat povečanja cen, višje produktivnosti, boljšega izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti, zniževanja stroškov, boljše organizacije dela in podobno. Pri tem ne bi smeli spregledati rezultatov uveljavljanja lastnega znanja in inovacij, saj je ustrezno nagrajevanje inovatorjev lahko pomembna spodbuda za množično invetivno dejavnost.
V tem smislu bodo v pomurskem združenem delu morali posebej oceniti razmerja pri razpo-
delu. V Radenski so manjkali delavci iz Ljutomera, Veržeja in nekaterih drugih vasi. V preostalih ozdih pa so bile težave zaradi zamud delavcev nekoliko manjše. V osnovnih šolah so s poukom začeli pravočasno in tudi učenci so prišli v glavnem vsi, razen v OŠ Videm ob Ščavnici. Tu je manjkalo skoraj 25 odstotkov učencev, v glavnem tistih iz oddaljenejših krajev.
rejanju dohodka med BOD na delavca in akumulacijo glede na angažirana sredstva v primerjavi s sorodnimi organizacijami in v podskupini dejavnosti. Poleg tega bo treba temeljito razčleniti vzroke izgub in analizo izvajanja že sprejetih sanacijskih ukrepov. Zato bo potrebno obravnavati tudi likvidnostni položaj ozdov in problematiko vseh vrst zalog, kjer le-te obremenjujejo gospodarjenje.
Pred izvršnimi odbori osnovnih sindikalnih organizacij, ki -morajo do 15. februarja obravnavati informacijo o poslovnih poročilih, po tem datumu pa spodbuditi široko razpravo v sindikalnih skupinah, so torej nadvse pomembne naloge. Od angažiranosti celotnega članstva pa bo v največji meri odvisno, kako uspešni bodo pri obravnavi zaključnih računov.
Milan Jerše
Gotovo nas ne bi smelo vreči s tira, če skušajo matične delovne organizacije od drugod ukinjati ali kako drugače preoblikovati pomurske tozde in obrate — gre zgolj za posamezne primere — ki so jih nekoč tako širokogrudno prenašali na naše obmejno, manj razvito območje. To bi kvečjemu moral biti izziv lokalnim gospodarstvenikom, politikom in voditeljem, da se neprimerno bolj poglobijo v proces, ki smo mu najpogosteje rekli (ra)združevanje oz. ga poslej uvrščamo v okvir tako imenovanega gospodarskega preustroja. Ta pa ni ne lahak ne preprost, če vemo, da je samo v lendavskem gospodarstvu toliko tozdov in obratov od drugod, da ni mogoča enoznačna sodba, če je posredi prednost ali slabost, morda celo ovira. V mislih imamo kranjsko Planiko, ljubljanski
Skoraj dve milijardi za tekoče vode
Na skupščini Območne vodne skupnosti Mura v Murski Soboti so delegati dokaj ugodno ocenili opravljeno delo v minulem obdobju, saj so program vodnogospodarskih del skoraj v celoti uresničili. To je gotovo dobra spodbuda za nadaljevanje obsežnih del v tem srednjeročnem obdobju, ko so načrtovana melioracijska dela na 5530 hektarjih zemljišč, pri Čemer so zajete tekoče vode v skupni dolžini 66 kilometrov. Vrednost teh del pa ocenjujejo na milijardo 739 milijonov dinarjev. V minulem letu so hidrološke razmere povzročile določene spremembe v programu vzdrževalnih del in njihovo prenašanje iz prvega v drugo polletje. Kljub temu jim je program vzdrževalnih del uspelo uresničiti nekaj nad 90-odstotno. Največji problem pa je nastal pri izvajanju programa urejanja osnovne odvodnje v zvezi s sprejetim programom urejanja kmetijskih zemljišč; to je hidromelioracij. Zaradi izpada pri regulaciji vodotokov so se v lanskem letu bistveno povečala združena sredstva, ki jih OVS Mura prejema od drugih območnih skupnosti v republiki za izvajanje načrtovanih nalog. To pomeni za to srednjeročno obdobje konkretno naslednje: sofinanciranje gradnje skupne komunalno-industrijske čistilne naprave v Lendavi, gno-jilno-namakalnega sistema v Apaški dolini, ki nadomešča gradnjo druge faze čistilne naprave farme bekonpv v Podgradu, in reševanje problematike oskrbe z vodo v soboški občini.
V nadaljevanju skupščine so delegati sprejeli popravek finan-
V nadaljevanju skupščine so delegati sprejeli popravek finan-
Tudi Porabci v Ljubljani
Tradicionalnega sprejema predstavnikov zamejskih Slovencev, ki ga je pripravil minuli petek v Ljubljani predsednik predsedstva Socialistične republike Slovenije France Popit s sodelavci, se je udeležila tudi 3-članska delegacija iz Porabja. V njej so bili Franc Bar-takovič iz Monoštra, Alojz Hanžek z Gornjega Senika in Laci Kovač iz Števanovec.
V svojem uvodnem nagovoru je France Popit posebej poudaril pomen vsestranske povezanosti pripadnikov narodnosti z matičnim narodom, ob tem pa je izrazil tudi prepričanje, da naš razvoj socialističnega samoupravljanja in njemu lastni interesni pluralizem pospešujeta navezanost manjšine na kulturno, gospodarsko in znanstveno snovanje matičnega naroda. Dejal je tudi, da lahko zavestno vodimo skupno dejavno politiko kulturnega in gospodarskega sožitja, prijateljstva med narodi in preganja državnih meja v množico tokov najrazličnejših človeških stikov, ki vzdržujejo našo narodno enotnost.
Vodja porabske delegacije Franc Bartakovič pa nam je ob povratku — na krajšem delovnem srečanju s predstavniki občinske konference SZDL Murska Sobota — dejal, da se mu zdijo takšni obiski zelo koristni, da se na ta način seznanijo z razvojem Slovenije in spoznajo s Slovenci, ki živijo v drugih državah.
»Pri nas takšnih problemov, kot jih imajo Slovenci v Italiji in Avstriji, nimamo. Mi imamo zagotovljene vse pravice, samo ne izkoristimo jih dovolj.«
J. G.
Lek, mariborski Primat, domžalski Toko, Gorenje iz Titovega Velenja, mariborski Konstruktor, Elektrokontakt iz Zagreba, Integral iz Ljubljane in še katerega. Sicer pa naj bi o teh sila občutljivih vprašanjih razpravljal tudi centralni komite slovenskih komunistov in takrat bo priložnost, da o vsem razmišljamo celostne-je in bolj poglobljeno. Dodajamo pa še, da je preoblikovanje ozdov proces, pri katerem mora imeti prednost strokovna presoja, zaradi katerega morajo poslovodni delavci spremeniti slog vodenja (upravljanja), pri katerem ni mogoče spregledati širših samoupravnih pravic delavcev, in družbenopolitične organizacije ne bi smele precenjevati ali podcenjevati učinkovitosti lastnega delovanja.
B. Žunec
čnega načrta in program vodnogospodarske dejavnosti za leto 1986 ter srednjeročni plan vodnega gospodarstva za obdobje 1986—1990. Poleg navedenih melioracijskih del so v tem obdobju načrtovana tudi gradnja zadrževalnika na Martjanskem potoku, ki bo zagotavljal obrambo pred poplavami in vodo za namakanje. V srednjeročnem obdobju do leta 1990 pa se daje velik pomen tudi gradnji objektov za preskrbo z vodo na Goričkem in v Slovenskih goricah, za kar bo namenjenih 148 milijonov dinarjev, in varstvu voda. Tako bo območna vodna skupnost Mura primaknila znatna sredstva za izvajanje sanacijskih ukrepov v industrijskih obratih Ceršak in Sladki Vrh ter pri prašičerejski farmi v Podgradu. Poleg tega so predvidene čistilne naprave v Murski Soboti, Lendavi, Ljutomeru, Gornji Radgoni in Radencih, za kar bodo odšteli 976 milijonov 976 tisoč dinarjev.
Sicer pa so delegati soglašali še s samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela in o solidarnostnem združevanju sredstev za odpravo večjih škod po poplavah. Na posebno pozornost pa so naleteli tudi program vodnogospodarske dejavnosti in usposabljanja zemljišč na vodnem območju Mure v letošnjem letu. Skupno bo za ureditev reke Mure ter hidromelioracijskih sistemov Krka—Lendava in Ščavnica— Plitvica v letu 1987 porabljenih 795 milijonov dinarjev. Da bi zagotovili nemoteno izvajanje minimalnega programa vodnogospodarskih del so se povečale tudi tarife vodnih prispevkov uporabnikov. ' Milan Jerše
aktualno doma in po svetu
Svobodoljubne ZDA vodijo kaj čudno politiko, kadar gre za svobodo drugih. 1 udi turneja državnega sekretarja Shultza po Afriki je v Nairobiju dobila veliko kritičnih tonov zaradi »konstruktivnega« angažiranja Američanov.
v skupščini veliko dela
KUPOPRODAJA
Vse večja agitacija prodaje družbenih stanovanj stanovalcem kaže precejšnjo in še vedno preveliko zmešnjavo razumevanja lastnine nasploh. Teza nekaterih ekonomistov, da se je mogoče zoperstaviti inflaciji z umikanjem družbenega kapitala s področja njegove neracionalne uporabe, je morda uporabna y klasičnem pojmovanju ekonomije. saj v samoupravljanju pomeni prodajo tistega, kar smo že plačali s prispevki za solidarno gradnjo stanovanj in na podobne solidarnostne načine.
Morda bi imela takšna »prodaja« družbenih stanovanj kakšen praktičen smisel, če bi pomenila zbiranje sredstev za pospešeno gradnjo stanovanj za tiste, ki jih še nimajo, vendar se z umikanjem družbenega kapitala iz stanovanjske sfere zamišlja vlaganje v sfere, ki so zdaj samo papirnati načrti, kakor je naprimer z beograjskim metrojem. Pravijo, da bi s prodajo stanovanj stanovalcem dobili natančno toliko denarja, kolikor ga potrebujejo za podzemno železnico, in še za kaj podobnega bi ostalo.
Kljub vsem problemom stanovanjskega gospodarjenja, ki boleha zaradi vsakršnega administrativnega distribuiranja, namreč ni nikakršnih prepričljivih dokazov, da se drugače ne bi moglo uresničiti dobro gospodarjenje s stanovanjskimi sredstvi kot svojevrstno obliko minulega dela. Že tudi razvpita teza o ekonomskih stanarinah je na prav takšnih steklenih nogah kot teza preprodaje stanovanj, saj odslej nihče ni izmeril ekonomske stanarine v okviru preostalega neekonomskega gospodarjenja na stanovanjskem področju.
Duhoviti Beograjčani so iznašli glede teh »teoretičnih« zadreg, da gre pravzaprav za napačno uporabo besede — za lapsus, jezikovno napako. Namesto »prodati«, da je prav »predati«. Nam stanovalcem torej ne kaže prodati stanovanj, v katerih stanujemo, na osnovi skupnega minulega dela zaposlenih, temveč nam je treba predati ta stanovanja v popolno upravljanje! Tako bi se znebili posrednega upravljanja prek stanovanjskih sisov in s tem ogromne sisovske administracije, saj bi večino teh opravkov postorili sami, samoupravno interesno delovanje pa bi bilo boljše, čim bi bilo razbremenjeno nera-zlaščene administracije, saj bi kot tako lahko začelo dosledno funkcionirati. *
Letošnji program dela republiške skupščine ima nekaj značilnosti, ki jih v prejšnjih letih ni bilo, ali pa vsaj niso bile tako izrazite. Najprej je program dela nekoliko manj obsežen, saj bodo letos dobila večjo vlogo delovna telesa skupščine. To je njegova naslednja značilnost. V programu je zajeto delo zvezne skupščine, kar doslej tudi ni bila stalna praksa. Slednjič kaže povedati tudi to, da so letos pri nastajanju programa dejavno sodelovale občinske skupščine, saj je republiška skupščina dobila več kot štirideset predlogov in pobud, ki jih je veliko tudi upoštevala v programu.
Cene lani
Izračun, ki ga je opravil slovenski statistični zavod, kaže, da so se od predlanskega do lanskega decembra v Sloveniji najbolj podražile kulturne storitve, in sicer za 180 odstotkov. Na drugem mestu po podražitvah je navadna električna razsvetljava, ki se je lani podražila za 167 odstotkov, stanarina se je podražila za 155 odstotkov, obrtne storitve za 149, vozila za 147, pohištvo za 140, pošta za 139, kmetijsko ročno orodje za 139, šolske potrebščine in časopisi za 135, volna in pletenine za 132, obutev za 127, tekstilni izdelki za 125, žito in žitni izdelki za 135, mesni izdelki za 109, prometne storitve za 106, komunalne storitve za 104, električni gospodinjski stroji za 103, ribe za 103, kurjava za 97,3 odstotka, mleko in mlečni izdelki za 86,8, jajca za 84,8.
JUGOSTANDARD
Anketa, ki jo je opravil center za raziskovanje marketinga v Zagrebu, je ugotovila, da je povprečni Jugoslovan lani začel varče-
NOVO NA MADŽARSKEM
Z novim letom so na Madžarskem uveljavili nekaj novosti. V delovnem pravu so uvedli olajšave za vse zaposlene, ki želijo nadaljevati šolanje. Popolno plačo in proste dneve bodo dobili vsi, ki nameravajo dokončati osemletko, za srednješolce in študente, ki obiskujejo večerne šole, pa je potrebno dovoljenje delovne organizacije. Po novem bodo morali zaposleni Madžari hkrati izkoristiti najmanj dve tretjini letnega dopusta, doslej le deset dni.
Prepovedali so točenje alkoholnih pijač pred deveto uro, prav tako tudi na športnih in drugih prireditvah. Močno so povečali tudi davke na hiše in stanovanja, z novimi predpisi pa nameravajo spodbuditi zasebno stanovanjsko gradnjo.
Emigranti se vračajo
Potem ko se je smel decembra po sedemletnem prisilnem bivanju v Gorkem fizik in oporečnik Andrej Saharov vrniti v Moskvo, se sedaj veliko piše o kakih 50 emigrantih, ki so še te dni vrnili iz ZDA. V diplomatskih predstavništvih Sovjetske zveze v ZDA proučujejo še kakšnih tisoč prošenj za vrnitev v ZSSR.
Kot kaže, ne gre zgolj za posamične primere, temveč za strpnejšo politiko do kritičnih ljudi, ki
so jih nekoč izločili iz sovjetske družbe.
Nova strateška usmeritev partijskega voditelja Mihaila Gorbačova ima za cilj združiti vse sile, pripravljene marsikaj spremeniti v sovjetski družbi. V času Leonida Brežnjeva so bili prepričani, da je vse rešeno, če kritike družbenih razmer zaprejo ali izženejo. Gorbačov očitno misli drugače. Na Zahodu spremljajo novo smer v sovjetski notranji politiki s precejšnjim presenečenjem.
Ena pomembnih razprav bo temeljila na poročilu o stanju in reševanju problematike varstva okolja in o zakonu o nevarnih snoveh, ki naj bi enotno uredil ravnanje z njimi.
Poleg že napovedanega novega zakona za reševanje izgub v elektrogospodarstvu bo skupščina obravnavala in sklepala o spremembah in dopolnitvah zakona o energetskem gospodarstvu, ki so jih zahtevali delgati lani v razpravi o razmerah v elektrogospodarstvu. Še nekaj zakonskih sprememb in dopolnitev je v programu: gre za zakone o vodah, o cestah, o stanovanjskem gospodarstvu, o stanovanjskih razmerjih, o davkih občanov. Sprejeli naj bi tudi zakona o
Kljub ostri zimi
Že prvi teden po novoletnih praznikih je ZR Nemčijo zajel val polarne zime s snegom in nizkimi temperaturami, kar je v popolnem nasprotju s politično temperaturo, ki raste iz dneva v dan, in bo še, vse do 25. januarja, ko bodo izvedli parlamentarne volitve.
Predvolilna temperatura raste predvsem iz načelnih stališč obeh največjih zahodnonemških političnih strank do vprašanj mednemških odnosov. Vodja krščanskih demokratov, sedanji kancler Kohl, stopnjuje svojo kritiko do DR Nemčije in s tem posredno do Sovjetske zveze. Med najnovejše njegove trditve v tej smeri sodi tista o koncentracijskih taboriščih v DR Nemčiji. Kohl se hoče s takšnimi predvolilnimi izjavami očitno prikupiti skrajni desnici v lastnih vrstah.
Predsednik zahodnonemških socialnih demokratov Brandt vi-
vati tudi pri hrani (55 odstotkov jugoslovanskih gospodinjstev). Premisleka pa so vredni tudi nekateri drugi podatki iz ankete. Tako je 32 odstotkov anketiranih čokolado in vino razglasilo za luksus, 25 odstotkov gospodinjstev si ne more privoščiti teletine, kave in piva. 45 odstotkov Jugoslovanov si ne more privoščiti mesnih izdelkov, južno sadje pa si lahko privošči le en odstotek Jugoslovanov. Deset odstotkov ljudi si lani ni kupilo niti koščka obleke, 34 odstotkov pa čevljev. Nekaj čez polovico gospodinjstev kupuje dnevno časopisje, 54 odstotkov gospodinjstev ni kupilo nobene knjige, 70 odstotkov pa ni porabilo niti dinarja za kulturo in zabavo.
◄ Tako je karikaturist zagrebške revije Danas videl podatke iz ankete.
prevozih v cestnem prometu in o pedagoški službi.
Delegati bodo med drugim razpravljali tudi o ukrepih za odpravo problemov v rudniku svinca v Mežici in v idrijskem rudniku živega srebra. Zagotovo bo veliko razprave ob poročilu o dosedanji preobrazbi vzgoje in izobraževanja ter o spremembah in dopolnitvah zakona o usmerjenem izobraževanju. Skupščina naj bi sprejela tudi zakon o delovnih organizacijah, ki jih ustanavljajo delovni ljudje in civilne pravne osebe. Obravnavali bodo poročilo o mednarodnem sodelovanju SR Slovenije, določili strategijo razvoja, proizvodnje in uvajanja informacijskih tehnologij v naši republiki.
di v tem nevarnost za novo hladno vojno. Prav Brandt je v začetku sedemdesetih let veliko prispeval k normalizaciji odnosov med obema Nemčijama, ki so se ustalili, čeprav v Bonnu vse do danes uradno druge Nemčije niso priznali. Ta svojevrstna drama ima sto obrazov; prav v tem predvolilnem obdobju si v Bonnu belijo glave o tem, kako se udeležiti vzhodnonemške proslave ob 750-letnici Berlina tako, da Vzhodnemu Berlinu ne bi vsaj posredno priznali statusa vzhodnonemškega ozemlja.
Analitiki zahodnonemškega predvolilnega razpoloženja ne stavijo na socialne demokrate, posebno še ne, ker ti odklanjajo vsakršno sodelovanje z zelenimi.
Zanimanje za obveznice
V beograjski Investbanki so v nekaj dneh prodali več kot petino od 10 milijard dinarjev obveznic za posojilo Združeni elektroprivredi Beograd. Samo občani so kupili za 1,8 milijarde dinarjev teh vrednostnih papirjev. Obveznice bo mogoče vnovčiti po dveh letih in jih obrestujejo po 68-odsto-tni obrestni meri, obresti pa izplačujejo vsake tri mesece. V kolikor lastnik obveznice takoj vloži tudi obresti, znaša obrestna mera 85,34 odstotka. Obveznice koristijo tako občanom kot elektrogospodarstvu.
ec o
Ta razlaga »jezikovne napake« je zelo domiselna, saj se za njo skriva motoviranost za dosledno samoupravljanje, ki samo po sebi rešuje mnoge probleme. V pojmu prodati se namreč skriva kupoprodajni odnos lastnikov kapitala, med tem ko pojem »predati« vsebuje ustavno idejo razlaščanja v polnem marksističnem smislu besede. Nihče namreč nima nič proti ekonomiji gospodarjenja tudi z družbenimi sredstvi, le da je sporno, KAKO?! Ekonomija kapitala je namreč nekaj povsem drugega kot ekonomija dela. Zal ekonomisti naj-Očešče ne obvladajo ekonomjje dela, saj si to celo medsebojno dokazujejo. Na primer: Miladin Korač je ekonomista Branka Horvata eno-stavno razglasil za meščanskega ekonomista, med tem ko Koraču 75 pripisujejo etatistično ekonomijo, a kadar obravnavajo še koga, na primer Zorana Planica, ugotavljajo, da tudi on uči nekakšno svojo O ekonomijo, različno od vseh drugih.
Tako se nam laikom dozdeva, da ekonomisti, pa ne samo oni, in
Uj CQ
_________________________________, da ekonomisti, pa ne samo oni, in tudi drugi strokovnjaki delujejo v svojih zaprtih strokovnih sferah kot nekakšni alkimisti: iz blata bi radi naredili zlato in zato kuhajo stare rešitve v starih loncih v upanju, da bodo iz njih dobili nove rešitve. Tako pridejo tudi na misel, da je najbolj enostavno, če nam država proda tisto, kar smo sicer že plačali s svojim delom, da bi imela za tisto, kar ima sama v mislih, ne glede na to, ali se s tem strinjamo ali
ne.
Cesto nam takšne »rešitve« kuhajo v mnogih strokovnih inštitucijah. kot so naprimerplanerske, ekonomske, zdravstvene in podobne in prepogosto se dogaja, da tudi skupščine padejo pod vpliv takšnega alkimizma, ki se pozneje pokaže za jalovega, in aa potem tudi njim očitamo tehnokratizem, najbrž zaradi precej razlogov
Nauk iz vsega tega je, da je za razsojanje posameznih zadev potrebna velika sposobnost zaznavanja povezanosti vseh delov življenja, katerega rezultat so izraženi problemi na posameznih delih organizma družbe. Kakor bi rekli zdravniki: boljše od zdravljenja je preprečevanje obolevanja. Pri tem je najbrž najpomembnejša pravilna prehrana, pravilno negovanje zlasti mladega organizma, kar pomeni, da je v naših razmerah potrebno pazljivo in skrbno negovati samoupravljanje, če hočemo njegov krepak in odporni organizem. Narava odmirajočega je, da — odmre.
Viktor Sirec
•&V ŽARIŠČU DOGODKOV'
V slovenskem izvršnem svetu se dobro zavedajo, kako težko bo spet prepričevati delegate o nujnosti zakona o poravnavi izgub v slovenskem elektrogospodarstvu in premogovništvu, ki ga nameravajo 18. februarja spet predlagati v sprejem slovenski skupščini. Zato se predlagatelji tega zakona zdaj trudijo, da bi se bolje oborožili z argumenti in jasnejšimi podatki, še zlasti pa, da bi še pred tem »delegatsko bazo« temeljiteje seznanili z razlogi, ki jih silijo k takšnemu načinu poravnavanja izgub v tem delu gospodarstva, in tudi s tem, zakaj so spremenili prvotni predlog zakona.
»V slovenskem izvršnem svetu ne vemo, kako bi lahko brez dodatnih prispevkov porabnikov energije elektrogospodarstvo spravili iz hude denarne stiske. Kljub številnim slabostim v elektrogospodarstvu, o katerih je bila živahna razprava na treh zasedanjih skupščine v minulem letu, je vendarle očitno, da je glavni vzrok za veliko izgubo nesorazmerje med proizvodnimi stroški in ceno elektrike,« je pojasnjeval podpredsednik slovenskega izvršnega sveta Janez Bohorič na pogovoru z novinarji. Spet je razložil, da jih je cenovna politika zveznega izvršnega sveta prisilila, da so predlagali takšen zakon in da so se zdaj prepričani, da bi bilo prav, če bi izguoo poravnali vsi porabniki. Po novem obračunskem zakonu namreč ni več dovoljeno, da bi izgube poravnavali iz osebnih dohodkov zaposlenih.
globus
Pred težkimi odločitvami
dohodka dodatno še 18,8 odstotka od obračuna za porabljeno električno energijo v minulem letu. S tem naj bi delovne organizacije v štirih mesečnih obrokih (od 5. marca) poravnale 19,3 milijarde dinarjev, ki jih zdaj manjka elektrogospodarstvu.
«Spet smo morali podaljšati posojilo elektrogospodarstvu, da bodo lahko ta mesec izplačali OD. Ta denar pa je bil namenjen za kmetijstvo. Zaradi raznih posojil ima zdaj elektrogospodarstvo že tri milijarde dinarjev dodatnih izgub,« je povedal Rudi Šepič, republiški sekretar za finance.	_
Zaradi hude stiske so se v izvršnem svetu odločili, da zvezni vladi napišejo pismo, v katerem jo bodo spet opozorili na neustrezno cenovno politiko, pa tudi na to, da bi vlada na zakonit način omogočila, da bi tudi gospodinjstva poravnala izgubo elektrogospodarstva, sicer bo bretne za gospodarstvo še večje.
Hkrati bo treba urediti tudi poslovanje v elektrogospodar-
globus
BUDIMPEŠTA - S 1. januarjem poznajo tudi Madžari besedo »brezposelnost«. Časopis Magya-rorszag je zapisal, da 260 podjetij izkazuje negativne bilance ob koncu leta, kar pomeni, da bo morda kakšnih 100 tisoč delavcev treba preusmeriti na nova dela.
PEKING — V oboroženih spopadih na kitajsko-vietnamski meji je bilo — po vietnamskih virih — ubitih 500 Kitajcev. Kitajci trdijo, da so vietnamski vojaki z orožjem izzivali kitajske graničarje, ki so odgovorili z orožjem. Po kratki kitajsko-vietnamski vojni leta 1979, do katere je prišlo zaradi ozemeljskih zahtev obeh strani, je to spet hujši oboroženi spopad med Kitajsko in Vietnamom.
RIM — V okviru mednarodnega programa OZN za prehrano so lani razdelili lačnim po svetu 567 tisoč ton hrane, kar je nekaj več kot leta 1985.
NEW YORK - Predlog ameriškega proračuna za leto 1988 znaša 1002 milijardi dolarjev. Največja postavka v proračunu so izdatki za vojsko: 312 milijard dolarjev.
PEKING — Kitajska ima v svojih zalogah toliko zlata, da jo glede tega uvrščajo na peto mesto v svetu (za Južno Afriko, Sovjetsko zvezo, ZDA in Kanado). Po neuradnih podatkih pridobijo v kitajskih rudnikih 45 do 50 ton zlata letno.
BASEL — Banka za mednarodne poravnave je sporočila, da je SZ lani v prvi polovici leta najela na Zahodu 2,3 milijarde dolarjev posojil, DR Nemčija in Madžarska vsaka po 400 milijo-pov, ČSSR 300 in Bolgarija 100 milijonov dolarjev.
BUENOS AIRES — Argentinski borci za človekove pravice so tožili 650 ljudi, ki so jih obdolžili številnih umorov, mučenja, ugrabljanja In drugih oblik kriminala v času vojaških diktatur. Med obtoženimi so tudi štirje bivši argentinski predsedniki in več pripadnikov sedanjih vojaških oblasti.
stvu. V izvršnem svetu so zato sprejeli operativni program ukrepov, ki jih je skupščina naložila elektrogospodarstvu. V njem natančno piše kaj, kdo in do kdaj. Na naslednjem zasedanju skupščine bodo ob predlogu zakona poročali, kako izvajajo naloge, hkrati pa bo treba pred delegate tudi z ovrednoteno elektroenergetsko bilanco, da bodo vedeli, pravijo v IS, kako je elektrogospodarstvo začelo poslovati v novem letu glede na zadnjo podražitev elektrike in tudi glede na dodatne stroške, ki jih imajo zaradi neporavnane izgube. Prav tako bo treba delegate podrobneje seznaniti z osebnimi dohodki v elektrogospodarstvu in z račp-ni za porabljeno elektriko. »Če bomo delegate celostno seznanili z okoliščinami, zaradi katerih predlagamo ta zakon, in prednje položili čiste račune ter jih tudi seznanili s posledicami, ki bodo nastale, če zakona ne sprejmemo, smo prepričani, da bomo povrnili zaupanje porabnikov energije do dobaviteljev elektrike,«’ meni Janez Bohorič.
V pogovoru z novinarji je Janez Bohorič odgovarjal na številna aktualna vprašanja o energet-skipolitiki, pri čemer je zanimiv podatek, da je bila Slovenija pripravljena vračati anuitete in obresti za jedrsko elektrarno v Krškem (za tuje kredite v znesku 300 milijonov dolarjev) v pogodbenih rokih, vendar je bila prisiljena v reprogramiranje kreditov (zdaj bo treba skupno odplačati milijardo dolarjev), kar je gotovo dodatni razlog za sedanje finančne težave. Obenem je opozoril, da imamo za srednjeročno obdobje 1986—1990, še nepokritih 80 milijard dinarjev za naložbe v elektrogospodarstvu in premogovništvu. In morda je zanimiva se misel Janeza Bohoriča, ko je odgovarjal na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če bodo delegati zbora združenega dela še tretjič ali četrtič glasovali proti prispevku: »Imeli bomo mrk v letu 1992. Nekateri so očitno že pozabili, kakšne težave smo imeli v oskrbi z električno energijo v preteklosti.«
VESTNIK, 15. JANUARJA 1987
od tedna
MURSKA SOBOTA — Na OS ZSS so sklenili, da bo letna seja občinskega sveta Zveze sindikatov 15. januarja. Na njej bodo pregledali poročilo o delu soboških sindikatov v minulem letu ter obravnavali program dela za leto 1987. Poleg tega bodo sprejemali poslovnik o organiziranosti in delovanju ter statutarni sklep občinske organizacije Zveze sindikatov. Na letni seji pa bo govor tudi o usmeritvah za vodenje razprav o zaključnem računu za leto 1986 in drugih aktualnih nalogah soboških sindikatov.
MURSKA SOBOTA — Zaradi velike gneče so se v Pomurski banki odločili, da bodo vse posle v zvezi z žiroračuni poslej opravljali v poslovalnici na Kidričevi ulici. Na ta način želijo razbremeniti sedež banke na Trgu zmage. V poslovalnici na Kidričevi ulici bodo varčevalci lahko uredili tudi svoje dinarske prihranke, ne pa tudi deviznih.
MURSKA SOBOTA — Čeprav je skupno.ocenjena škoda zaradi divjadi v prvih devetih mesecih lanskega leta v soboški občini znašala nekaj več kot 8,5 milijona dinarjev, leto poprej pa 6,8 milijona dinarjev, bodo nujni ukrepi. Posebno zato, ker je škoda, ki jo povzroča divjad, zlasti kmetom na vzhodnem delu Goričkega ob madžarski meji, še vedno precejšnja. Za odpravo hudih težav bo nujno tudi večje sodelovanje lovskih organizacij. Tako ugotavljajo v občinskem komiteju za kmetijstvo, ki bo del sredstev iz programa za pospeševanje kmetijstva namenil za to dejavnost.
MURSKA SOBOTA — Dejavnost soboškega Kluba mladih je bila osrednja točka dnevnega reda na razpravi prve seje predsedstva mladine v letu 1987. Upravnik kluba Franc Knaus je orisal težak finančni položaj, zaradi katerega je celo vprašljivo, če, oziroma kako, nadaljevati doslej dokaj kakovostno in obsežno delo kluba, ki naj bi postal iz kluba za mlade resnično zbirališče mladine, česar za minulo obdobje ne bi mogli trditi.
do tedna
PREDLOG RADGONSKEGA IZVRŠNEGA SVETA
Širša razprava o štipendiranju
Na minuli seji izvršnega sveta skupščine občine Gornja Radgona v petek, 9. januarja 1987, so obravnavali tudi poročilo o izvajanju samoupravnega sporazuma o štipendiranju v šolskem letu 1985/86 in v začetku šolskega leta 1986/87 v občini Gornja Radgona.
Radgonsko gospodarstvo se na eni strani srečuje s velikim pomanjkanjem . izobraženih kadrov, na drugi strani pa vsako leto ostane veliko štipendij nepo-deljenih. Z organiziranjem širše razprave, katere nosilec bosta občinska konferenca Zveze socialistične mladine in izvršni svet, bodo poskušali ugotoviti vzrok za tako stanje. Januarja in februarja organizacije združenega dela pripravljajo razpise kadrovskih štipendij in v te aktivnosti se bodo morali vkjučiti tudi odgovorni v radgonski družbenopolitični skupnosti. Mnogo ozdov še vedno nima dolgoročne kadrovske politike, ampak rešujejo trenutne probleme.
Omenjenega samoupravnega sporazuma v radgonski občini še niso podpisali Carinarnica, Emona Merkur — tozd Maloprodaja, 14. oktober, Glasbena šola, Center za socialno delo in Obrtno združenje. Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje bo morala svoje poročilo o položaju štipendijske politike v radgonski občini dopolniti s podatki o številu štipendistov po letnikih študija in konkretizirati sklepe.	,	Bernarda Peček
K poročilu: Kakšna ocena direktorju?
(Vestnik, štev. I, 8. januar 1987)
K svojem poročilu na posvetu vodstev občinskih svetov ZSS Pomurja sem navedel, da se je Marlesov tozd v.Ljutomeru po referendumu. ki je bil v začetku septembra 1986, povečal za dve temeljni organizaciji. Pripojili sta se žaga Radenci in žaga Ormož. Občinski svet ZSS Ljutomer pa skrbi dejstvo, da se bodo skoraj vse službe iz tozda preselile v DO Marles v Limbušu, kar pomeni kadrovsko siromašenje oz. oženje te temeljne organizacije.
V nadaljevanju sem navedel, da DO LTH iz Škofje Loke pripravlja samoupravno reorganizacijo. Po prvotnem predlogu je bila predvidena tudi ukinitev ljutomerskega tozda Vitrina, vendar po zagotovilu direktorja tov. Klemenčiča, strokovnih služb v DO in TOZD obstajajo vsi pogoji za temeljno organizacijo Vitrina.
Na koncu sem poudaril, da kljub maniji ukinjanja tozdov v Sloveniji teh tendenc v občini Ljutomer ob koncu leta 1986 ne zaznava-
mo.
Sekretar OS ZSS. Ljutomer Marko Milič, l. r.
32. festival bratstva in enotnosti v Gornji Radgoni
Izkušnje uspešnih organizatorjev
Gornjo Radgono čakata v prihodnjih mesecih kar dve veliki prireditvi, vlak in festival, ki imata ime Bratstvo in enotnost. To bo srečanje z dolgoletnimi prijatelji iz različnih jugoslovanskih mest. Vendar pa festival ne bi smel biti le prireditev gornjeradgonske občine, temveč celotnega Pomurja in Slovenije.
Priprave na festival potekajo že skoraj dve leti, do maja, ko bo festival potekal, pa morajo zbrati še dovolj materialne pomoči. Radgončani imajo že izkušnje z organizacijo v letih 1965 ih 1975, tako da upajo, da se bodo tudi letos izkazali kot dobri gostitelji dvanajstih prijateljskih mest.
Tačas imajo največ dela s propagando. Pripravljen imajo že osnutek festivalskega emblema, ki ga mora potrditi glavni odbor Festivala bratstva in enotnosti na februarski seji. Prav tako potekajo dela na področju kulture in telesne kulture ter pri urejanju okolice Gornje Radgone in Radenec.	‘	bp
Kako izboljšati stanovanjsko samoupravo?
V samoupravni organiziranosti v stanovanjskem gospodarstvu lendavske občine je narejen pozitiven premik, vendar pa je še veliko pomanjkljivosti. Stanovalci še vedno niso dovolj seznanjeni s svojimi obveznostmi, nalogami in pravicami, to pa velikokrat povzroča nesporazume in prepire, pa tudi slabe odnose med stanovalci. Stanovalci v blokih neradi sprejemajo funkcijo predsednika hišnega sveta, češ da jih nihče ne posluša. Samoupravna stanovanjska skupnost bo morala zaradi tega za predsednike hišnih svetov pripraviti seminarje in druge oblike izobraževanja, da bi bili predsedniki hišnih svetov podrobno seznanjeni s celotno problematiko, s svojimi pravicami in obveznostmi. V lendavski občini razmišljajo tudi o ustanovitvi stanovanjske zadruge na ravni občine.
Jani D.
Koliko kapne družbenim dejavnostim?
Če ne v tem, pa bodo gotovo v naslednjem mesecu potegnili črto pod lanskoletnim delom in razčlenili računico tudi v družbenih dejavnostih. Rdeče številke bodo zagotovo v zdravstvenih skupnostih in še kje. In ker je zahtevano, potrebno in samoumevno, bomo za to v tem ali drugem iskali objektivne dejavnike. Resje, da so za denarne zmožnosti pravice in potrebe po socialni varnosti prevelik zalogaj, ki ga v družbenih dejavnostih, akterju socialne politike, le stežka pogoltnejo. So v primežu gospodarskih in socialno-ekonomskih razmer Pomurja.
Čeravno ,ne v celoti niti pri vseh, pa je vendar prevladalo mnenje, da družbenih dejavnosti ne smemo uvrščati le v potrošnjo, ampak v proizvodnjo. Delavci v družbenih dejavnostih kot dejavnosti same so torej upravičene do dela družbenega proizvoda. To pa ponavljamo
Manj tovornega prometa
na železnici
Rezultati poslovanja železniškega gospodarstva v minulem letu vzbujajo skrb, saj se srečujejo z ogromnimi izgubami. Na to je med drugim vplivalo tudi manj dela, na kar pa samo železničarji ne morejo vplivati. Opazen je tudi padec dela v mednarodnem prometu, v notranjem prometu pa se v nasprotju z opredelitvami prometne politike vse bolj zmanjšuje količina prepeljanega blaga po železnici. To dokazuje tudi naraščanje povprečne poti, po kateri vozijo javni cestni prevozniki v SR Sloveniji (leta 1980 138 kilometrov, leta 1984 186 kilometrov, v lanskem letu 222 kilometrov), medtem ko se na železnici povprečna pot prepeljanega blaga skrajša. Ce omenimo, da je prevoz z vlakom v primerjavi z avtobusom cenejši od 20 do 50 odstotkov, je lažje razumljv položaj železniškega gospodarstva.
S temi problemi se seveda ubadajo tudi v Pomurju. Tako na železniški postaji v Murski Soboti ugotavljajo, da so lani opravili nekaj manj dela kot leto prej. Nekaj številk to nazorno dokazuje. V železniških vagonih so prepreljali za 2 tisoč ton manj žitaric, za 1500 ton manj sladkorne pese, drugega blaga pa za 4 tisoč ton manj. Po drugi strani pa se je nekoliko povečal prevoz premoga, in sicer za 2500 ton, predvsem v zadnjem mesecu minulega leta iz NDR, cementnih izdelkov za 1500 ton in gnojil za 2000 ton. Poleg tega se rahlo zmanjšujejo količine prepeljanega kosovnega blaga. Tu je treba iskati poglavitni vzrok v kakovosti, predvsem pa v času potovanja pošiljk, ki jih mnogokrat prekladajo na zbirnih postajah in čakajo na nadaljnjo odpravo.
Zaradi zelo težavnega finan-. čnega položaja ŽG Ljubljana so bila vsa dela prekinjena že novembra, opravljajo pa le najnujnejša dela za varen železniški promet. Na železniški postaji v Murski Soboti pravijo, da so le 50-odstotno uresničili načrt za leto 1986. Med drugim so iz sredstev sprotnega vzdrževanja obnovili že dotrajano skladiščno zgradbo in dali poseben poudarek zunanjemu videzu železniške postaje v Murski Soboti. V tem času se je uveljavil integralni transport, ki ga opravljajo skupno s prevozniško organizacijo Avtoradgona iz Gornje Radgone že od leta 1979 dalje. Lahko rečemo, da se je taka oblika dostave blaga doslej obnesla in si utrla pot v Pomurju. Tako so v letu 1986 presegli načrtovano delo za 3 odstotke.
In kaj načrtujejo v letošnjem letu? V prvi vrsti gre za nadaljevanje obnove proge Ormož— Murska Sobota, ki je že opravljena do železniške postaje v Ljutomeru. Še letos bo obnovljena proga do Murske Sobote. S to naložbo bodo povečali osni pritisk proge od 16 do 20 ton, hitrost vlakov pa od 60 na 80 kilometrov na uro. Spričo nezavidljivega položaja železniškega gospodarstva si drugega niso upali zapisati v načrt za leto 1987.
Milan Jerše
največkrat takrat, ko družbenim dejavnostim in delavcem režemo kruh. Režemo ga pa predvsem tako, da nam je merilo, kazalec in vodnik — potrošnja. In spet se bo ponovilo: za dobro delo in funkcioniranje potrebujemo več denarja. Tako pravimo iz leta v leto, ker nam je barometer nenehno naraščajoča potrošnja in težnja za dobro socialno varnostjo.
Koliko stanejo »informacije«?
Indok center pri skupščini občine Lendava že nekaj let izdaja delegatsko glasilo Informacije. To prejemajo vsa gospodinjstva v občini. Lani so izšle 4 številke na 138 straneh v slovenskem jeziku in na 276 straneh v slovenskem in madžarskem jeziku (dvojezična izdaja za narodnostno mešana območja). Stroški tiska Informacij v lanskem letu znašajo 8 milijnov 61 tisoč dinarjev. Če bi tudi letos hoteli izdajati Informacije v takšnem obsegu, kot lani, bi potrebovali 15 milijonov 154 tisoč dinarjev.
FTREOBRAZBA srednje šole
Kaj je slabo in kaj torej spremeniti
Čeprav smo pred šestimi leti, ko smo v Sloveniji izvedli reformo srednjega šolstva, ugotavljali, kako smo se na ta poseg v primerjavi z drugimi jugoslovanskimi republikami mnogo bolje pripravili, pa zdaj spet ugotavljamo, da je treba marsikaj spremeniti. Res pa so bili doseženi tudi nekateri pozitivni premiki (večja povezava med šolo in združenim delom, novi učbeniki idr.).
V minulih dneh so tudi v Pomurju potekale številne razprave o našem vzgojno-izobraže-valnem sistemu. Izrečenih je bilo veliko kritičnih in tudi samokritičnih besed. Poskušali smo izluščiti tiste ugotovitve, s katerimi so opozarjali na slabosti v srednjem usmerjenem izobraževanju in nakazovali predloge za spremembe.
Tako kot drugod se tudi v Pomurju pridružujejo kritiki, da ni smiselno pred vse učence, ne glede na to v katero srednjo šolo se vpišejo, postaviti enakih izobrazbenih zahtev, in torej ne glede na njihovo pred-
izvajati vsepovsod
znanje
skupno vzgojno-izobraževalno
(SVIO). Poleg tega so
osnovo
številni razpravljale! menili, da so posamezni predmeti SVIO preobširni, prenatrpani in ob razpložljivem številu učnih ur težko uresničljivi, to še predvsem v dve- in triletnih smereh.
Letna seja občinskega sveta ZSS Gornja Radgona
OKREPITI DELO OSNOVNIH
SINDIKALNIH ORGANIZACIJ
Ena najaktivnejših in najažur-nejših družbenopolitičnih organizacij v Pomurju in v Sloveniji je prav gotovo občinski svet ZSS Gornja Radgona. Občinska sindikalna organizacija se je namreč hitro odzivala na vse probleme v radgonski občini in poskušala vplivati na razna področja, ki so življenjskega pomena za delavca, je med drugim dejal predsednik MS ZSS za Pomurje, Milan Utroša na letni seji OS ZSS Gornja Radgona v petek, 9. januarja.
Program dela za leto 1987 so sprejeli že na zadnji decembrski seji, zato so tokrat le razpravljali in sprejeli poročilo o delu v minulem letu.
Osnovni (teoretični) funkciji sindikata sta socialna in ekonomska, kljub temu so radgonski sindikalisti lani namenili največ časa problemom, ki so povezani z družbeno gospodarskim položajem delavcev. Sproti so spremljali rezultate gospodarjenja ob periodičnih obračunih ter s stališči in usmeritvami Sveta za vprašanja nagrajevanja in delitve po delu opozarjali na ključne probleme pri pridobivanju, predvsem pa pri delitvi dohodka. S svojimi stališči so seznanjali tudi delegate v zborih občinske skupščine. V nezavidljivem položaju so bili v letu 1986 delavci v vzgoji in izobraževanju, zato so ustanovili občinski odbor sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja.
Leto 1986 je minilo v znamenju kongresov in volitev. Pri slednjem se radgonski sindikalisti počutijo še preveč odrinjene, kljub temu, da so vodili volilne aktivnosti v združenem delu.
Svet za življenske in delovne razmere pri OS ZSS je večkrat obravnaval probleme nizkih
Režemo torej po potrebi in porabi, saj drugega merila zaenkrat še nismo dognali. Ne vemo torej, v kolikšnem delu posamezna področja družbenih dejavnosti soustvarjajo ali prispevajo k ustvarjenemu v gospodarstvu. Lahko pa smo si enotni le v domnevanju, da vse ne dajejo v enaki meri.
M. H.
Zato bi morali nekatere učne vsebine skrčiti ali jih celo opustiti, po drugi strani pa bi kazalo kaj zamenjati in dodati. Tako je, denimo, preobširen in prezahteven učni načrt predmeta samoupravljanje s temelji marksizma, v več programih pa se vsebina podvaja z nekaterimi drugimi predmeti. Slednje velja tudi za predmet osnove tehnike in proizvodnje, zato so predlagali, da bi zlasti v tehniških usmeritvah celotno vsebino tega predmeta vključili v strokovne predmete. Skupna zahteva vseh kritičnih ugotovitev pa je bila, da Se v dve- in triletnih smereh da večji poudarek znanjem, potrebnim za vključitev v delo, to pomeni, da je treba uvesti več praktičnega pouka in proizvodnega dela oziroma delovne prakse, v štiriletnih smereh pa bi bilo potrebno predvideti več splošnoizobraževalnih znanj, vezanih na stroko (matematika, fizika,
osebnih dohodkov, saj so le-ti kljub navideznemu povečanju še vedno pod republiškim povprečjem. Pomembni so bili tudi zaščitna funkcija občinskega sindikalnega sveta, povezana s. prispevki staršev za vzgojo in varstvo otrok, stanarine, razne oblike socialno-varstvenih pomoči, zaščita delavcev s prenizkimi osebnimi dohodki iri podobno. Brezplačno pravno pomoč pri občinskem svetu ZSS Gornja Radgona je v minulem letu iskalo kar 200 delavcev, poleg tega so spremljali stanje nezaposlenosti in opozarjali organizacije združenega dela na pravilno kadrovsko politiko.
Radgonski sindikalisti so bili v letu 1986 organizatov do sedaj naštevilčnejšega območnega tekmovanja kovinarjev Pomurje, prav tako pa so bile lani množične sindikalne športne igre, ki jih je organizirala Komisija za šport in rekreacijo. Komisija za inovacijo je skupaj z Raziskovalno skupnostjo razpisala natečaj za najuspešnejše inovatorje, posamezni radgonski sindikalni delavci pa so aktivno delovali v medobčinski, republiški in zve-
Naložbe že, toda
kaj je s preustrojem?
Skupna predračunska vrednost naložb v soboški občini v letu 1987 bo znašala 21,6 milijarde dinarjev, pri čemer so upoštevane cene iz lanskega leta. Spričo gospodarskih razmer, predvsem pa inflacijskih gibanj, je pričakovati, da se bo ta znesek znatno povečal. Od tega je za naložbe v gospodarstvu namenjenih 15,6 milijarde dinarjev, v gospodarsko infrastrukturo 4,5 milijarde dinarjev, v družbene dejavnosti pa 1,5 milijarde dinarjev.
In katere so največje naložbe v gospodarstvu v letošnjem letu? To sta posodobitev tehnološke opreme v tovarni oblačil in perila Mura v Murski Soboti in melioracije KZ Panonke. Obe bosta stali po poldrugo milijardo dinarjev. Omeniti velja še nakup strojne opreme v delovni organizaciji Panonija, za katero bodo odšteli čez 970 milijonov dinarjev, in 8 barvnih ofset strojev v tozdih Kar-tonaža in Tiskarna ZGEP Pomurski tisk, ki bodo stali blizu-830 milijonov dinarjev. Gre tudi za vrsto manjših naložb, predvsem pa za posodobitev proizvodnega procesa in prostorov. To seveda ne bo bistveno vplivalo na prizadevanje po nujnosti preustroja soboškega gospodarstva in odpiranje novih delovnih mest, ker se število iskalcev zaposlitve nenehno povečuje.
Med naložbami v družbenih dejavnostih je najdražja, 850 milijonov dinarjev, gradnja telovadnice pri osnovni šoli Edvarda Kardelja v Murski Soboti. Načrtujejo tudi tretjo etapo gradnje Doma oskrbovancev v Rakičanu in nekaj manjših obnovitvenih del na šolskih zgradbah (v Beltincih in Motvarjevcih). Največji zalogaj med samoupravnimi interesnimi skupnostmi materialne proizvodnje pa si obetajo v stanovanjski skupnosti, ki letos načrtuje gradnjo 157 stanovanj, katerih vrednost bo presegla 2,1 milijarde dinarjev. Med naložbami sisa za komunalo je v ospredju glavni cevovod za vodovodno omrežje med Črnskimi mejami in Cankovo, za kar bodo potrebovali 490 milijonov dinarjev, nato pa sledi še glavni cevovod Moravske Toplice—Bogojina (150 milijonov dinarjev). Tudi sis za ceste predvideva več obnovitvenih del in asfaltiranje na lokalnih cestah v soboški občini, kjer bodo več pozornosti namenili tudi obnovi mostov. Območna vodna skupnost Mura pa prijavlja kot osnovno naložbo odvajanje vode in regulacijo Velike Krke s pritoki v dolžini 12 kilometrov, ki je v neposredni povezavi z melioracijskimi deli na tem območju.
Milan Jerše
kemija), in več temeljnih' strokovnih znanj. Veliko bolj kot doslej pa bo treba uskladiti teoretični in praktični pouk v šoli ter proizvodno delo in delovno prakso v delovnih organizacijah, za izvajanje obveznega pripravništva pa zagotoviti vsem srednješolcem enake možnosti ne glede na gospodarski položaj posameznih območij. Poleg tega pa je bilo večinsko mnenje tudi v Pomurju, da bi kazalo znova uvesti zaključni izpit, s čimer bi povečali motiviranost srednješolcev za učenje predvsem v zadnjih letnikih usposabljanja.
V Pomurju pa so posebej opozarjali še na ožje, lastne slabosti in probleme. Pripombe so se nanašale predvsem na neustrezno kadrovsko politiko in v zvezi s tem na kadrovsko štipendiranje, ki je skrajno nezadovoljivo (le okrog 30 odstotkov kadrovskih štipendij), na neurejeno šolsko mrežo, ki se negativno odraža pri odločanju mladih za nadaljnje šolanje (v minulih letih se jih skoraj 30 odstotkov ni vpisovalo v srednjo šolo), na neurejen materialni položaj itd.
Jože Graj
zni sindikalni organizaciji. Prav tako so sodelovali pri mednarodni dejavnosti ter organiziranju javnih razprav. V okviru svetov, komisij in odborov so organizirali javne razprave o Kritični analizi delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, obravnavali teze za spremembe Zakona o združenem delu ter Zakona o srednjem usmerjenem izobraževanju. Posebej so organizirali problemske razprave o nagrajevanju in delitvi po delu delavcev vzgoje in izobraževanja, problemu kadrov v radgonski občini in podobno.
V tem letu bodo še posebno veliko pozornosti namenili usposabljanju in delu osnovnih organizacij sindikata, kajti mnogi še ne razumejo prav svoje vloge. Sindikat bo moral imeti tudi večji vpliv v delegatskem sistemu in v samoupravnih organih v ozdih.
Predvsem bodo morali’ sindikalni delavci nastopati »kot vroča in trdna pest, ki se bori za interese delavcev«, je v svojem zaključku povedal predsednik OS ZSS, Marjan Neuvirt.
Bernarda Peček
VESTNIK, 15. JANUARJA 1987
STRAN 3
V delovni organizaciji Gorenje Elrad v Gornji Radgoni
Na znanju gradijo svoj nadaljnji razvoj
Pogovor s Ferijem Horvatom
I TURIZEM V POMURJU I
Slovenska elektroindustrija, ki je imela v preteklih letih ugodne proizvodne rezultate, saj so bili ti vselej nad povprečjem celotne industrije, se s takšnimi rezultati v letu 1986 ne more pohvaliti. V devetih mesecih je ob 2,9 odstotka večji zaposlenosti obseg proizvodnje porasel le za 1,7 odstotka, produktivnost pa se je tako zmanjšala za 1,2 odstotka. Seveda položaj ni enak v vseh organizacijah združenega dela, delovna organizacija Gorenje Elrad iz Gornje Radgone pa gotovo sodi med uspešnejše na tem području. Že iz podatkov za devet mesec je moč razbrati, da je bilo leto 1986 za ta 1400-članski delovni kolektiv uspešno, saj so celotni prihodek povečali za dobrih 130 odstotkov, dohodek za 176 odstotkov, medtem ko je bila akumulacija v primerjavi z enakim obdobjem leta poprej večja skoraj za sedemkrat. Več kot podvojil se je tudi izvoz, kar dve tretjini vseh izdelkov, ki so jih izvozili, pa so prodali na konvertibilna tržišča.
V Elradu pravijo, da so ti uspehi rezultat večjega fizičnega obsega proizvodnje, spremenjene sestave proizvodnje, z nekaterimi aktivnostmi, ki so dale rezultate v lanskem letu, pa so začeli že predlani, predvsem v izvozu. Sicer pa so v Elradu v preteklosti precej sredstev vlagali v razširjeno reprodukcijo, vendar predvsem v objekte in manj v opremo, tako da je pednja zdaj že močno izrabljena. V eni temeljni organizaciji je iztrošenost opreme 86-odstotna, v drugi pa še nekoliko večja, vendar kljub temu dosegajo dobre rezultate. Medtem ko zaradi iztrošenosti opreme konkurenčnost slovenske elektroindustrije na svetovnem tržišču pada, v Elradu s kakovostjo zaenkrat še zadovoljujejo zahtevne tuje kupce, vendar predvsem na račun več vloženega dela, kar bi s sodobno opremo odpadlo, ob tem pa bi se povečala tudi produktivnost.
Prihodnost Gorenja Elrad pa ni v delovno intenzivni proizvodnji, pač pa v takšni, v katero bo vgrajeno čim več znanja, zato so že v temeljih srednjeročnega plana za obdobje 1986—1990 zapisali, da bodo opravili preustroj
proizvodnega programa. Tako naj bi se v sestavi celotne proizvodnje zmanjševal delež sedanjih programov, namenjenih za široko protrošnjo, povečeval pa se bo delež polprofesionalih programov, namenjenih naložbeni potrošnji. Temu cilju so v delovni organizaciji podredili tudi vse aktivnosti, razvojne in druge službe pa so začele pospešeno delati pri razvoju in osvajanju novih programov. Med njimi namenjajo posebno pozornost profesionalnim antenskim napravam in elektroniki, napravam za sprejem satelitskega tv programa in za sisteme kabelske televizije, programu visokofrekvenčnih ko-nektorjev, izdelavi optičnih kablov ter sklopom za poslovno opremo. Njihova želja je, da bi delali tudi namenske izdelke za JLA, precej ambiciozne načrte pa imajo pri trženju računalniških obdelav.	f
Vse te naloge naj bi uresničili do konca tega srednjeročnega obdobja, za leto 1987 pa so si zastavili dva cilja: nadaljevati razvojno delo na omenjenih področjih ter čim prej začeti s proizvodnjo tistih izdelkov, ki so tr-
AMERIŠKE OMEJITVE POMURSKIH LESARJEV NE PRIZADEVAJO
Rekorden ameriški trgovinski primanjkljaj je sprožil celo vrsto ukrepov administracije, med drugim so sklenili, da s 1. julijem ukinejo carinske olajšave za lesarske izdelke za nekatere države, med njimi tudi Jugoslavijo. Te carinske olajšave znašajo od 6 do 7 odstotkov, Tudi v Pomurju, kjer je lesnopredelovalna industrija dokaj razvita, pomurski lesarji pa izvažajo v ZDA, se bodo s tem datumom in omejitvami srečali kaj kmalu. Problem pa se ne bo razširil samo na izvoz, ampak bo imel tudi širše posledice. Kakšno je pravzaprav stanje v Pomurju?
Soboške Platane izvoz v ZDA ne bo prizadel
Z izvozom v ZDA so se v delovni organizaciji Platana v Murski Soboti začeli ukvarjati leta 1982. Šlo je za poskusne programe, predvsem knjižnih polic, ki so jih takrat izvozili okrog 300. Istočasno so iskali določene spremembe v proizvodnem procesu, kar je pripomoglo k nenehnemu povečevanju izvoza in vse večjem uveljavljanju raznih mešanih programov. V zadnjem času so znani predvsem po izvozu pisarniškega pohištva, saj so z njim v letu 1986 zaslužili okrog 200 milijonov dinarjev, kar pomeni kar 45 odstotkov fizične proizvodnje. Ta izvoz, ki ga je ustvarila temeljna organizacija Lesna predelava, se je iz leta v leto povečeval, pri čemer sta bili najuspešnejši leti 1984 in 1985.
Hkrati so seveda proizvodnjo nenehno prilagajali vse zahtevnejšim izdelkom pisarniškega pohištva, ki so jih spreje-
li na ameriškem tržišču. Tako so v letu 1985 in lanskem letu že dosegli srednje ovrednoten pisarniški program, ki ga želijo v manjših količinah izvažati tudi v letošnjem letu. Ob tem nas je zanimalo, v kolikšni meri jih bo prizadela najnovejša odločitev ameriške vlade o ukinitvi carinskih olajšav za izvoz pohištva. Upoštevajoč težaven gospodarski položaj soboške Platane in planske naloge v letošnjem letu so se odločili, da bodo izvoz pisarniškega pohištva v letu 1987 zmanjšali na minimum. To pomeni, da bi izpolnili obveznosti glede pokrivanja z njihovimi izdelki za uvoz reprodukcijskega materiala, predvsem furnirja in drugih osnovnih materialov za pohištvo, ki ga izvažajo. Omejitve na ameriškem tržišču jih bodo prizadele toliko, kolikor pisarniškega pohištva bodo izvozili na ameriško tržišče. M. Jerše
V Ljutomeru ne bo težav
V občini Ljutomer so trije lesnopredelovalni tozdi: Ljutomerčanov tozd Les, ki predeluje osnovno surovino, Marlesov tozd To-
RAČUNALNIK ZA VSE?
Ali bodo imeli v lendavski občini »centralni« računalnik, kjer bodo storitve le-tega koristili (in plačali) vsi »porabniki«, ali pa bodo računalniki še naprej v posameznih delovnih organizacijah premalo izkoriščeni? Odgovora na ta vprašanja zdaj še ni, saj je izvršni svet skupščine občine sklenil, da je treba najprej ugotoviti, koliko računalnikov pravzaprav je v tozdih, kakšne so njihove zmogljivosti, ali so primerni za medsebojno povezavo ... Ko bodo imeli te (in druge) podatke, bo posebna komisija strokovnjakov predlagala ustrezno rešitev. Po nepopolnih podatkih je računalnik tačas še najbolj izkoriščen v Gorenju Varstroj, kjer je ob njem zaposlenih 17 delavcev. V Ina-Nafti, imajo domač računalnik z njim pa dela 5 delavcev... Manjše računalnike imajo še v nekaterih'drugih tozdih.
žno najbolj zanimivi, tema ciljema pa bo podrejena tudi naložbena dejavnost. Osnovni projekt v tem letu bo izdelava optičnih kablov, pri preustroju proizvodnje pa imajo pripravljenih nekaj podprojektov, kot so izdelava konektorjev, proizvodnja elementov za kabelsko televizijo in satelitske sisteme, usposobitev servisa za montažno dejavnost ter proizvodnja štedilniških setov in priključnih vrvic za električne aparate. Zanimiva je predvsem izdelava optičnih kablov, ki jih zdaj uvažamo, ker potrebe po njih naraščajo, pa si je že več delovnih organizacij zadalo nalogo, da osvojijo to proizvodnjo. V Elradu se skupaj z Iskro, ki je proizvajalec samih optičnih via-: ken, dogovarjajo, da začnejo s to proizvodnjo, pripravljen pa je že tudi investicijski elaborat. Vrednost te naložbe bo znašala milijardo 200 milijonov dinarjev, oprema je izbrana, tehnologija obdelana, po zaključnem računu za leto 1986 pa bodo z naložbo tudi začeli. Da bi novo opremo čim boje izkoristili in bi se naložba čim prej povrnila, bodo z njo izdelovali tudi kable za kabelsko tv omrežje. Seveda pa to ne bo edina naložba v tem letu, saj so v Elradu ocenili, da bo vrednost vseh naložb v letu 1987 znašala okrog 2 in pol milijardi dinarjev.
Tretjino sredstev naj bi zagotovili v delovni organizaciji (tudi s pomočjo sovlagateljev, saj se že pojavljajo nekateri interesenti), tretjino bi združili v okviru sozda Gorenje, toliko pa bo znašal tudi delež bančnih posojil.
Vse razvojne težnje Elrada do leta 1990 so usklajene z ravojni-
mi usmeritvami Gorenja, kjer pravijo, da je razvoj radgonske delovne organizacije dokaj umirjen, brez pretiranih ambicij, in če bo programe tržišče sprejelo, zagotavljajo, da tudi z dodatnimi sredstvi sozda ne bo težav. Tržišče pa so v Elradu dobro proučili in vse naložbe bodo tudi izvozno usmerjene. Možnosti za prodajo optičnih vodnikov so tako na vzhodnem kot na zahodnem tržišču, s polprofesionalnimi napravami in napravami za kabelsko televizijo pa na teh tržiščih že zdaj uspešno nastopajo.
Z osvajanjem zahtevnih programov se bo v Elradu sproščala predvsem priučena delovna sila, ki jo bodo preusmerili v izdelavo priključnih vrvic in štedilniških setov, po drugi strani pa bodo narasle potrebe po strokovnjakih. Osvajanje zahtevne proizvodnje so prilagodili kadrovsko in štipendijsko politiko, kljub vlaganjem v kadre pa so ti eden največjih omejitvenih dejavnikov v razvojnih namerah te radgonske delovne organizacije. Razen osebnega dohodka, ki je v Elradu kar spodbuden, strokovnjakom kaj več ne morejo ponuditi.
Zatika se pri reševanju stanovanjske problematike, pa tudi sicer se strokovnjaki z visokošolsko izobrazbo raje odločajo za zaposlitev v večjih mestih, kjer so prehodili iz ene v drugo organizacijo lažji. Vseeno pa v Elradu upajo, da bodo zaposlili od 15 do 20 mladih strokovnjakov, ki bodo še hitreje pognali kolo razvoja te že doslej uspešne delovne organizacije.
Ludvik Kovač
varna pohištva in Lesninin tozd Mizarstvo. Zadnji ob najnovejših napovedih ukrepov ameriške vlade nikakor ni prizadet, saj svojih izdelkov ne izvaža v ZDA, podobno je z Ljutomerčanovim tozdom Les. Nekaj problemov pa se lahko pojavi v Marlesovem tozdu Tovarna pohištva. Kakšno je pravzaprav stanje?
Stanko Škalič, direktor tozda Tovarna pohištva: »V Združene države Amerike izvažamo tri vrste stolov in en model ležalnikov. Pri tem zadnjem izdelku gre za nekoliko zahtevnejši model, vendar pa se trenutno ne bojimo posledic zadnjih napovedanih ukrepov, ker direktnega izvoza v ZDA nimamo. Vse te izdelke izvažamo prek naših posrednikov v Veliki Britaniji in na Danskem. Teh držav pa navedeni ukrepi ne prizadevajo. Povedati moram še to, -da v ZDA izvažamo le borih 5 odstotkov celotnega našega izvoza. Težave pa se bodo pojavile nekje drugje:
Glede na ukrepe se bo nekaj proizvajalcev odpovedalo izvozu in se bo usmerilo na domače tržišče. Tako se bo na njem pojavilo še več firm in prodaja bo otežena. Podobno bo tudi z evropskim trgom. Konkurence bo tako vedno več. To se bo pojavilo sicer šele nekoliko pozneje, vendar pa težave bodo.
Lahko torej povem, da nas ukrep v nobenem primeru ne bo odvrnil od izvoza, nasprotno: izvoz bomo prek naših posrednikov celo povečevali, predvsem se bomo usmerili na ležalnik, ki je zanimiv za ameriško tržišče.«
D. L.
Zakaj ne spoštujejo družbenega dogovora?
Delovna organizacija Ina-Nafta Lendava je ena redkih v občini, ki štipendiranju tudi v praksi namenja veliko pozornost. Posledica tega je veliko štipendistov, bilo pa bi jih še več, če bi bilo večje zanimanje. Za nekatere smeri izobraževanja ni dovolj zanimanja in povpraševanja po štipendijah, posebej za kovinarstvo, strojništvo ter kemično smer. V Ina-Nafti imajo sedaj 108 štipendistov. Kadrovske težave v delovni organizaciji pa so še vedno, posebej zaradi tega, ker precejšnje število štipendistov, ki so se zaposlili, kmalu prekine delovno razmerje in se zaposli v drugih delovnih organizacijah v občini, in to zaradi boljših razmer, predvsem višjih osebnih dohodkov. V Ina-Nafti predlagajo, da se o kadrovski politiki in odhajanju strokovnjakov poglobljeno spregovori na ravni občine. Končno pa imajo v lendavski občini družbeni dogovor, ki bi ga morali vsi spoštovati. Jani D.
I POMEMBEN RAZVOJNI
. DEJAVNIK
Otvoritev obnovljene Velike terapije so v Radenski izkori- 9 stili za širši delovni pogovor o možnostih turizma v prihodnjem 1987. letu. Udeležili so se ga predstavniki Gospodarske zbornice ~ I Slovenije, Kompasa, izvršnega sveta SR Slovenije, predsednica I I komiteja za turizem ter predstavnik Ljubljanske banke — Feri  B Horvat. Njemu smo tudi postavili nekaj vprašanj, kajti končno je B res skoraj vse odvisno od denarja oziroma možnosti najemanja
I posojil.	
Čeprav še ni točno znano, nam vsaj okvirno predstavite po- I goje najemanja posojil v letu 1987?
»Najprej moram poudariti, da imamo v Ljubljanski banki I namen povečati vlaganje v turizem. To je v zadnjih letih zelo K zaostalo, po eni strani zaradi neugodnih pogojev, po drugi pa I zaradi majhne akumulacije turizma, kar jim je sploh onemogo- B čalo najemanje posojil. Pogoji so sedaj šele v pripravi, zato o
 tem ne moremo govoriti dokončno, ampak bolj o predlogih. B E Znani bodo konec januarja ali v začetku februarja. Predlogi, ki I B jih tačas pripravljajo strokovne službe, predvidevajo znatno B večji delež sredstev, ki bo namenjen za posojila v turizmu. Se-’
Iveda, če bodo projekti kakovostni in če bodo investitorji spo- M sobni ta posojila sploh vzeti. Lastna udeležba bi morala znaša- 9 ti vsaj 30 odstotkov. Zaradi neljube dohodkovne posledice B prevelikega deleža kreditov—obresti po možnosti tudi več. " Obrestna mera za turizem je tačas med najugodnejšimi V pri-
Imerjavi z drugimi dejavnostmi. Menimo, da bi tudi v prihod- B nje morala biti ugodnejša kot pri drugih, na primer takšna, ka- B kršna je pri posojilih, ki spodbujajo izvoz. Odplačilna doba je B 15 let. To je kar sprejemljivo za turistične dejavnosti. Poleg tega velja za turizem dveletni moratorij, to se pravi, da prvi dve   leti, ko so težave največje, posojil ni potrebno odplačevati.
Seveda pa vseh problemov, kar se ustreznih pogojev tiče, B I ne more rešiti banka. Tudi banka ima omejene možnosti, in če | so sredstva draga, jih tudi banka ne more ponujati poceni. Me-
Inimo, da bi morali benificiranje obrestne mere rešiti zunaj m bančnega sistema. V okviru republike ali federacije bi morali 
. ta sredstva zbrati posebej in jih namensko uporabiti za zniža- B nje obrestne mere posojil v turizmu.«	B
I Potrebno je tudi sodelovanje s komitejem za turizem in Go- — spodarsko zbornico Slovenije?
»V okviru združene banke pripravljajo strokovne službe 9 predlog, da bi šli v okviru celotnega bančnega sistema v zdru-Iževanje sredstev za večje turistične projekte že prihodnje leto. — Tega v zadnjih letih ni bilo in zaradi tega tudi ni bilo večjih na- B ložb v turizmu. Glavni motiv banke in združenega dela za tak B korak je večji devizni priliv. Devizno stanje se namreč iz dneva B v dan slabša in prav tako kritično, kot je sedaj ob koncu leta, Ibo tudi konec prihodnjega leta. Zato bosta vsaka marka in do- 9 lar, ki ga turizem lahko prinese, še kako dragocena. Prav zato I bi morali v take projekte, ki bodo prinesli več deviz, usmerjati 9 več sredstev.«	s
IZa prihodnje leto je načrtovanih malo naložb. Radenska je H že nekaj let izjema?
»Radenska je gotovo tista turistična organizacija v Slove-niji, ki je precej vlagala v pomurski turizem. Veseli me, da je B pri teh projektih še naprej tako velika ambicioznost. Čeprav I B razmere tačas niso najugodnejše, je prav, da se pospešeno pri- B I pravljajo projekti, predvsem zaradi vloge turizma kot prinašal- B , ca deviz. Poleg tega je turizem za Pomurje tudi pomemben raz-
I vojni dejavnik, saj odpira nova delovna mesta. In poleg tega:  čeprav turizem ni dohodkovno najbolj donosna panoga, pa tu- B di ni panoga, ki bi bila ne vem kako problematična — ne pri- B naša večjih težav ali celo izgub.«
Bernarda Peček
KOLIKO KOMU?
Organizacije združenega dela lendavske občine so za sofinanciranje razvojnih programov krajevnih skupnosti doslej nakazale 9 milijonov 350 tisoč dinarjev. Svoje obveznosti po zaključnem računu za lansko leto so poravnali: Nafta, Varstroj, Gidos, Planika, KZ Lendava, Gradbenik, Viator, Univerza), osnovne šole in VIZ ter še nekaj drugih. Doslej zbrana sredstva znašajo komaj 45 odstotkov od načrtovanih. 70 odstotkov sredstev so že razdelili glede na število zaposlenih oziroma število prebivalcev, 30 odstotkov pa bodo razdelili pozneje eni ali več manjrazvitim krajevnim skupnostim. Zdaj so razdelili 6 milijonov 545 tisoč dinarjev, posamezne krajevne skupnosti bodo dobile: Čentiba 202 895 dinarjev, Črenšovci 543 235, Dobrovnik 373 065, Gaberje 163 625, Genterovci 176 715, Hotiza 353 430, Kobilje 173 442, Lendava 1 099 560, Mostje—Banuta 143 990, Odranci 445 060, Orešje—Dolina 235 620, Polana 353 430, Petišovci 235 620, Bistrica 471 240, Turnišče 890 120, Dolga vas 225 802, Lakoš 225 802 in Gorice pri Lendavi 232 347 dinarjev.
Izvršni svet skupščine občine Lendava je na zadnjem zasedanju pozval organizacije združenega dela, ki še niso poravnale obveznosti iz lanskega leta, da to čimprej storijo. Med drugim tudi zato, ker bo kmalu (od marca dalje) rok za plačilo obveznosti za sofinanciranje razvoja krajevnih skupnosti na podlagi novega sporazuma, oziroma zaključnih računov za letošnje leto.
Š. S.
Zagate pri lepilih
Temeljna organizacija združenega dela Petrokemija Ina-Nafte Lendava se je v zadnjih letih znašla v velikih težavah, zaradi katerih komajda životari. Umetna lepila, namenjena za domačo lesnopredelovalno industrijo, so predraga, zato jih lesna industrija uvaža, ker so pač tuja cenejša. Nekateri kupci se v Lendavi oskrbujejo le v sili.
Kako iz zagate? V Lendavi menijo, da je poti iz težav več, vendar pa je najslabše v prepovedi uvoza lepil, saj bi to povzročilo težave v lesnopredelovalni industriji. Izhod vidijo v mednarodni kooperaciji. Dogovori z Nitrokemijo iz Balaton Fiizfaje na Madžarskem so se že začeli, toda do realizacije je še dolga' in težavna pot. Kakšen naj bi bil namen te kooperacije? Ina-Nafta bi iz madžarske uree izdelovala lepila za potrebe proizvodnje v Nitrokemu, predvsem lendaform 70, Madžari pa bi po naši licenci izdelovali lepila, ki se uporabljajo v proizvodnji iveric. O predlogu naj bi razpravljali na meddržavni ravni, uresničitev predlagane mednarodne kooperacije pa bi nedvomno koristila obema partnerjema, pa tudi lesnopredelovalni industriji v obeh državah.
Jani D.
STRAN 4
VESTNIK, 15. JANUARJA 1987
kmetijska panorama
r
Več pridelkov, manj živine
Leto 1986 je v pomurskem kmetijstvu značilno po tem, da so pridelovalci pridelali več poljščin, niso pa dosegli načrtovanega obsega pitanja govedi in prašičev. Pridelek pšenice je bil sicer nekoliko nižji, saj so žitnopredelovalne organizacije od pomurskih pridelovalcev odkupile le 23.571 ton tržnih presežkov. Pod načrtom je bil tudi pridelek sladkorne pese, ki so je pridelali 84.496 ton, precej več pa so pridelali koruze, saj so presežki znašali 39.863 ton. Bogata je bila tudi letina krompirja, ki so ga tržišču ponudili 11.250 ton ali skoraj petino več kot so načrtovali.
Prašičev so lani v Pomurju spitali 163.558, govedi pa 24.922 glav, tako pri prvih kot drugih pa načrtoPniso izpolnili. To pa ne velja za meso brojlerjev, ki so ga priredili 9.300 ten, nad načrtom pa je tudi odkup mleka, saj sta ga obe pomurski mlekarni v letu 1986 odkupili nekaj več kot 57 milijonov litrov.	L. K.
»Vozila bom fiata!«
Če je ta »fiat« traktor in če je zgornja izjava »delo« petletne . Sabine, se boste verjetno kar malo začudili. Pa to le zato, ker ne poznate družine Berke. Štirje rodovi — od prababice do pravnukinje so namreč navdušeni kmetovalci, sadovi njihovegadela pa so vidni, ko se pripelješ na Ber-kejevo domačijo v Križevcih na Goričkem. Sicer pa Sabina, ki si je za osrednjo željo, ko bo odrasla, izbrala Vožnjo traktorja, ni edinka — ima še starejšo sestro Jasmino (7 let) in mlajšo Matej-ko (3 leta). Seveda živahne deklice ne predstavljajo poglavitne delovne sile pri Berkejevih — ali bolje: še nie, kajti razposajena trojica je že zdaj pripravljena pomagati pri delu z živino. Glavno , breme nosijo stari oče Evgen, stara mama Ema, pa seveda oče Bojan in mama, pozabiti pa ne gre tudi četrte generacije, prababice Irene Gergar, ki je ves čas našega pogovora z zanimanjem poslušala ter tu in tam dodala kakšno premišljeno, modro besedo, kot se konec koncev za starosto družine tudi spodobi.
»Za usmerjeno živinorejsko kmetijo smo se odločili pred desetimi leti,« povzame besedo mladi gospodar Bojan, kajti starejšega, Evgena, prav takrat ni bilo doma, saj se je z avtobusom odpeljal v Mursko Soboto po traktor, »v hlevu, ki smo ga takrat zgradili s kreditom, pa je zdaj 22 glav živine — 10 molznic, 3 biki in plemenske telice. Dnevno namolzemo 120 litrov mleka, včasih tudi več — lani smo oddali 35.400 litrov mleka. Po moje je dandanes v kmetijstvu, vsaj pri nas, na Goričkem, to najbolj donosno, predvsem zato, ker se denar hitro obrača. Imamo tudi veliko zemlje, 10 hektarjev svoje, in dodatnih 5 hektarjev v najemu. To je dovolj obdelovalnih površin, da doma pridelamo vso potrebno krmo. Gojimo pa kulture, ki so za naše območje običajne — pšenico, ječmen, nekaj rži, koruzo. Ta je bila lani zelo lepa, medtem ko je
bila letina pšenice slabša.« Na naše vprašanje, morda tudi rahlo provokacijo, da mladi odhajajo s kmetij, predvsem v hribovitih predelih Pomurja, je Bojan odgovoril: »Res je, da se s kmeti-stvom ni lahko preživljati — vendar je treba delati povsod, če želiš dobro živeti. Po moje s pametnim kmetovanjem in seveda z voljo do dela ni tako težko biti kmet. Sam sem sicer že pet let zaposlen (mlečni kontrolor v Tovarni mlečnega prahu — op. p.), vendar bi lahko shajal tudi brez zaposlitve —- sicer malo teže, pa vendarle.«
izkušnje
KMETOVALCEV
pa reči, da je delo danes veliko lažje kot pred leti, ko smo začeli s kmetovanjem na kakšnih 5 hektarjih: ni bilo strojev, danes pa skoraj ni več ročnega dela, imamo vso potrebno mehanizacijo. Pred kratkim smo odplačali zadnji obrok 10-letnega posojila in niti malo nam ni žal, da smo investirali v napredek kmetije. Danes kaj takega zaradi nespodbudnih pogojev najemanja kreditov, pa tudi zaradi velike draginje, več ne bi bilo mogoče. Menim, da nam gre dobro in da-se lepo razumemo — tako sin kot snaha imata rada zemljo in živino, rada poprimeta za vsako delo, čeprav ob tem hodita Še v službo. Midva z možem pa' sva tudi pripravljena pomagati, dokler bo le zdravje dopuščalo. Pa
Za zdaj so Matejka, Sabina in Jasmina še pred traktorjem, a kaže, da ni daleč dan, ko bo katera od njih sedela za krmilom ...
Bojanovo gledanje na kmetovanje je med mladimi dokaj redko, zato smo mamo Emo povpra-šali, če je res, da sinu ni bilo treba posebej prigovarjati, naj ostane na domači zemlji.
»Niti najmanj. Ves čas je govoril, da bo kmetoval, zato je tudi obiskoval šolo v Rakičanu. Si-cer pa so to podedovale tudi tri vnukice, ki rade priskočijo na pomoč, kjer le morejo. Moram
Zgodovina in sedanje stanje vinogradništva na Goričkem
ig—nam	--------------
loga, predvsem zato, ker je malo dostopnih virov, ki bi nam lahko do potankosti in neposredno podali podobo nekdanjega vinogradništva na današnjem ozemlju Goričkega. O obstoju vinogradništva na Goričkem pred stoletji lahko v veliki meri govorimo po posrednih znakih. V veliko pomoč pri pripravi tega sestavka mi je bila literatura, ki jo navajam na koncu.
Vinogradništvo do 17. stoletja
Pomanjkljive in maloštevilne arheološke izkopanine ne dajejo zadosti podatkov o gojenju vinske trte na Goričkem pred stoletji. Morda je sem zašla že v rimski dobi, saj takrat niso zasajali vinogradov le v Sremu in okolici Blatnega jezera, ampak tudi zahodneje, v okolici Soprorfa, obronkih Bakonjskega gozda in verjetno tudi na današnjem ozemlju Goričkega. Prve pisane dokaze o vinogradništvu na tleh Goričkega imamo it leta 861, iz Kocljeve kneževine ob Blatnem jezeru. Madžarski kronist poroča, da v 11. stoletju ni bilo območja, kjer ne bi gojili trte, v 13. in 14. stoletju, pa, daje vino važna postavka v nekdanjem trgovanju.
Težko razberemo pravo resnico o vinogradništvu na Goričkem v teh stoletjih, vendar nas nekateri posredni znaki opozarjajo na obsežno območje vinogradništva v Prekmurju pred 17. stoletjem.
, V Prekmurju so bili zasajeni prvi vinogradi ob cerkvah samostanih, gradovih. Na Kobilju se omenja cerkev že leta 1271, tudi drugi vinski vrhovi v Kančevcih, G. Petrovcih, Pertoči in drugje so nastali ob cerkvah. V krajih, kjer pa danes na ugodnih vinogradnih lega, na hrbtih gričev ni cerkva, pa pozna ljudska tradicija cerkvice, kapelice ali vsaj fevdalne postojanke. Tudi drugi pokazatelji nam dajo sklepati, da ta izročila niso brez osnove. V Stanjevcih je zemljiško ime Cer-kvišče za vinogradno lego. Vinograde pa najdemo marsikje okrog umetno vzpetega sveta t. i. gomil ali gomilic. Najlepše lege za vinograde so okrog gomil v Lončarovcih, Bokračih, Dolini pri Gradu in Juriju. Tu so bili v preteklem stoletju najlepši vinogradi.
Morda obstaja kaka povezava med staroslovansko gomilo in vinsko trto, vsekakor je v bližini gomil pričakovati sledove kultiviranega zemljišča.
Za vinogradne predele je značilno ime Stari vrej (vrh), na vzhodnem Goričkem največkrat v madžarski obliki Orehgegy. V notranjosti so ledinska imena Stari vrh v Kančevcih, Kuštanovcih, Markovcih. V sosednjem Grabenlandu (Avstrija) najdemo Stare vrhove (Altenberg) na mnogih prisojnih straneh in označujejo vinograde od 13. do 15. stoletja naprej. Viden pa je tudi nemški fevdalni vpliv na Goričko vinogradništvo, predvsem po načinu sajenja trte po t. i. djamih (der
Kako s starostnimi pokojninami kmetov?
Franc Fašalek iz radgonske občine, delegat v družbenopolitičnem zboru skupščine SR Slovenije, je v lanskem letu sprožil pobudo za uvedbo sprotnega usklajevanja starostnih pokojnin kmetov. V tej pobudi je navedel, da imamo v Sloveniji različne pokojnine, in sicer starostne, invalidske, družinske in starostne pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov. Vse pokojnine, razen kmečke, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, se med
letom večkrat usklajujejo, glede na dvig osebnih dohodkov in rast življenjskih stroškov, le kmečkim upokojencem, ki so upokojeni po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, se njihova pokojnina ne valorizira. Vseh upokojencev imamo v Sloveniji nekaj čez 280 tisoč, upokojencev, ki so upokojeni po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, pa je nekaj čez 34 tisoč ali dobrih 12 odstotkov vseh upokojencev. V bistvu gre za majhen del tistega slovenskega naroda, ki je danes star v povprečju že 70 let. To so tisti naši kmetje, ki so med vojno preživljali partizane, po vojni dali velik davek tej družbi, bili so v delovnih zadrugah, prestali obveze in tako naprej. To so tisti kmetje, katerim je sinove in hčere po vojni pobrala hitro razvijajoča se industrija in prav tem na jesen življenja delamo krivico. Ker je nekaterim ta znesek še edini vir preživljanja, je starostna pokojnina prenizka, saj je lani do novembra znašala 14.326 dinarjev, ob tem, ko je bila socialna podpora bre? dodatnega vira preživljanja 32.000 dinarjev. Vsi ti razlogi so vodili Franca Fašaleka do delegatske pobude, da republiški izvršni svet skupaj s strokovno službo skupnosti pokojninskega in invalidskega zavaro-
tudi z naslednikom na kmetiji gotovo ne bo težav!«
Ema je svoj optimistični sklep podkrepila s pomenljivim pogledom proti trem živahnim svetlolasim glavicam, ki so vsaka po svoje spremljale naš razgovor. In res, obiskovalec je dobil vtis, da ni daleč dan, ko bo prva od danes še otroško razposajenih deklic sedla za traktorjevo krmijo.!
Bojan Peček
V ljutomerskem Mlekoprometu, ki odkupuje mleko od 2.856 kooperantov, sp z dobrim sodelovanjem strokovnjakov mlekarne in kmetov uspeli kakovost mleka v zadnjih petih letih izboljšati za 50 odstotkov. Število bakterij na kubični mililiter so zmanjšali tako, da je blizu dovoljenega števila, znatno pa so znižali tudi navzočnost celic mastitisa. Uspeh gre pripisati tudi 137 urejenim zbirnim mestom mleka s hladilnimi napravami. Samo v letošnjem letu se je kakovost zboljšala za 7 odstotkov, s čimer se je znatno zmanjšala količina sirov drugovrstne kakovosti, kar je med drugim omogočilo, da so ga prek 100 ton izvozili v Švico in ZDA.
Mlekoprbniet bo v sodelovanju s strokovnjaki kmetijskih zadrug še naprej skrbel za boljše delo v hlevih s ciljem, da bo pridobivanje neoporečnega mleka čim večje.
Veliki oskrbovalci Mlekoprometa s kakovostnim mlekom pa so bili v petek, 26. decembra, nemalo presenečeni, saj so jim iz Mlekoprometa kot nagrado poslali 50 vozičkov in druge pripomočke za higiensko pridobivanje mleka, kar je ljutomerske mlekarne stalo 13 milijonov dinarjev. Rejci so prejeli tudi hlevsko knjigo z navodili za strokovno rejo in vodenje vseh, za rejce krav molznic po: membnih podatkov. V knjigi, ki so ji priložili tudi kmečki koledar slovenskih mlekarn, je kar 16 različnih obrazcev, namenjenih pripustu, evidenci brejosti in drugih, za rejce pomembnih podatkov. Vozičh^je prejelo 48 zasebnih rejcev, ki letno oddajo nad 30 tisoč litrov mleka, in dva hleva družbenega sektorja. Rejce so nagradili tudi s kolekcijo proizvodov Mlekoprometa. Naslednjih 150 večjih rejcev, ki letno oddajo 20 tisoč litrov mleka, pa je prejelo hlevske knjige in paket izdelkov.
S podeljevanjem vozičkov za higiensko pridobivanje mleka bodo nadaljevali tudi y prihodnje, ta-
jann), kar pomeni štiri do deset vrst vinske trte v smeri strmca. Po taki razdelitvi imajo nekateri vinski vrhovi svoja imena, na primer: D’jamlek v Ratkovcih, Jam v Fikšincih in D’jam v Markovcih.
In nazadnje ima verjetno samo ime Goričko za pokrajino kako povezavo z nekdanjim vinogradništvom.
Vinogradništvo v 17., 18 in prvi poMvici 19. stoletja
Z začetka 17. stoletja imamo prve skromne zapiske o obsegu vinogradništva na Goričkem. Vizitacijsko poročilo iz leta 1627 obsega skoraj celotno Goričko, razen JV dela, ki je pripadal zagrebški škofiji.
Se naprej so vinogradi okoli cerkva, kmetje pa so morali poleg rednih in izrednih dajatev od svojih vinogradov opravljati tudi vsa dela v cerkvenih vinogradih. Večja koncentracija vinske trte okrog cerkva ni le posledica družbenih dejavnikov, ampak so pri tem odločale tudi odlične naravne razmere. Vinogradi so že izginili iz ravnine in pleistocenskih teras ter se zaradi spremenjenih ekonomskih in morda klimatskih razmer omejili na terciarne gorice. Da so bili nekoč v ravnini, nam pričajo imena prodnatih in peščenih vzpetin (n. pr. Gorica), ki so morda v zvezi z nekdanjo trto. Najvišjo raven pa je doseglo prekmursko vinogradništvo v drugi polovici 18. in prvi polovici 19. stoletja, od takrat tudi izvirajo vinogorske določbe z Nedeljskega vrha. Kot najznačilnejša sorta vinske trte se takrat omenja rakovina. V takratnih časih j'e bilo delo v vinogradu najvažnejše opravilo, najbolj pa jih je težila visoka gornina, ki so jo morali obvezno dajati zemljiški gospodi, namesto desetine. Dobra lastnost Goričkih vin je bila, da so se lahko dolgo držala na drožeh in niso povzročala glavobola. Gomi-na so bile dajatve vina, gornik ni dajal drugih dajatev za selišče grofu, pač pa mu je moral vsako leto odslužiti določeno število dni. Za selišče, ki je merilo 36 oralov, je moral delati 100 dni na leto.
Revolucionarne spremembe v letu 1848 so v mnogem izboljšale viničarske odnose, veleposestniški vinogradi so se še obdržali, zato pa je cerkvena posest, razen neznatnega dela, prišla v last faranov., Naj^ pomembnejša pridobitev je bila v tem, daje bila leta 1853 oz. 1868 na madžarskem odpravljena gornina od vinogradov.
Vinogradništvo od let 1856—1864 do leta 1909 in pojav trtne uši
Prvi katastrski podatki za Prekmurje so iz dobe od leta 1856 do 1868. Skupna vinogradna površina v Prekmurju je znašala 1448 ha. Od tega odpade na lendavske gorice 482 ha in na Goričko 966 ha. Povprečna velikost vinogradne parcele je bila 14 arov.
Najvažnejša vinogradna območja so bila: lendavske gorice, JV Goričko, gričevje med Ledavo in Kučnico, nekoliko manj pa severno
vanja ugotovi in predlaga, da naj se v prihodnje vse pokojnine v Sloveniji usklajujejo sprotno in enako. Ce pa tega sedaj veljavna zakonodaja ne omogoča, je predlagal, da se začne postopek za spremembo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Republiški izvršni svet je v zvezi s to pobudo sprejel stališče, da 150. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa le ohranitev realne vrednosti pravic, ki so jih upavi-čenci pridobili na podlagi prej veljavnega zakona o starostnem zavarovanju kmetov, ki je določal, da znaša starostna pokojnina kmetov le 30 odstotkov mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov iz preteklega leta po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Za starostno zavarovanje so namreč kmetje plačevali sorazmerno nizke prispevke, zato so bile tudi pokojnine nizke. Kljub temu pa je skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja določila, da znaša od 1. 1. 1985 znesek starostne ali družinske pokojnine kmetov najmanj 50 odstotkov zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo iz preteklega leta, vendar brez obveze, da bi se ta pokojnina med letom usklajevala z rastjo osebnih do-
hodkov in življenjskih stroškov. Tako je v letu 1986 starostna pokojnina kmetov znašala 14.326 dinarjev mesečno, s 1. novembrom pa so jo povečali za 109,4 odstotka in so dobili kmetje v novembru in decembru 30.000 dinarjev pokojnine, od 1. januarja letos pa znaša starostna pokojnina kmetov 35.000 dinarjev. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju skupnosti tako ne ovira pri povečevanju starostnih pokojnin kmetov, mora pa ta seveda pri konkretnem odločanju o medletnem povečanju upoštevati lastne materialne možnosti in družbenogospodarski položaj družbe kot celote. Izvršni svet se strinja, da starostna pokojnina kmetu ne more zagotoviti celovite socialne varnosti, vendar je treba upoštevati, da imajo ti praviloma tudi druge vire dohodkov. Med njimi je najpomembnejši dohodek od kmetije, bodisi da ga ustvarjajo z lastnim delom ali pa so udeleženi v dohodku, ki ga pridobivajo prevzemniki kmetij. Ostareli kmetje, ki ne morejo več delati in nimajo naslednikov, ki bi skrbeli zanje, pa lahko v skladu z zakonom oddajo kmetijska zemljišča in s tem pridobijo pravico do preživnine, ki pa se med letom usklajuje enako kot pokojnine.
L. Kovac
Mlekopromet podelil 50 higienskih vozičkov
ko da bodo v nekaj letih z njimi oskrbeli vse’tržne proizvajalce mleka na odkupnem območju DO Mlekopromet.
Boris Hegedflš
Predstavnika Mlekoprometa predajata higienski voziček Marku Slaviču (desno), ki je leta 1986 mlekarni oddal prek 90.000 litrov mleka.
Foto: B. H.
Goričko. Sredi 19. stoletja so se v evropskih vinogradih pojavile glivične bolezni, malo kasneje pa največji sovražnik evropske trte (Vitis vi-nifere) trtna uš (Phylloxera vastatrix). Pepelasta plesen se je v Evropi pojavila 1845., peronospora pa leta 1878, približno istočasno pa tudi trtna uš. V Prekmurju se je peronospora pojavila po ustnih izročilih v letih 1875—1880. Borba proti njej pa seje začela komaj v devedesetih letih, ko so bili vinogradi že močno načeti. Dokončen propad in zaostanek prekmurskega vinogradništva pa je povzročila šele trtna uš. Na Štajerskem so jo ugotovili leta 1880, v lendavskih goricah v ožjem obseguna na treh oralih leta 1892. Uradni podatki za leto 1892 ne beležijo trtne uši v današnjih mejah Goričkega, najdemo pa jo že pred tem ob zahodni meji v vasi Dobra (Neuhaus) v Avstriji. Najmočnejši in zadnji val trtne uši pa je prišel na Goričko okoli leta 1909, ko so stari vinogradi dokončno propadli.
Obnova vinogradov na ameriških podlagah
V lendavskih goricah so začeli obnavljati vinograde v zadnjih letih preteklega stoletja, predvsem s trsnimi cepljenkami, ki jih je bogato lendavsko meščanstvo z židovsko glavnino vozilo iz vinogradniškega centra ob Blatnem jezeru (Lendava je bila že leta 1890 povezana z železnico z drugim svetom). Vinograde v kmečkih rokah pa so obnavljali prevsem s hibridnimi sortami, ki so bile odporne na trtno uš. V Poledavju so poskušali obnovo s starimi sortami, ki pa jih je uš sproti uničevala. Na JV Goričkem so začeli obnovo leta 1906, najprej na strehovskem bregu, pozneje pa tudi v bližnji okolici. Vse do leta 1912 so nastajali samo novi nasadi žlahtne trte na ameriški podlagi. Prece-pljali so največ s starimi sortami: laški rizling, lipovščina, modrina, belina, kadarka, različni muškati, nekatere madžarske sorte. V manjši meri so na vzhodnem Goričkem uporabljali cepljenke iz okolice Blatnega jezera. Visoka cena pa ni dopuščala večjih nasadov žlahtne trte, bili pa so tudi izredno pomešani. Vinogradi so se obnavljali po gospodarski moči, in to je eden pd glavnih vzrokov, da so Goričko preplavili šmarnica in njej sorodni hibridi. Othelo je menda najstarejša hibridna sorta vinske trte v Prekmurju, saj jo omenjajo v Bodoncih že okrog leta 1885. Šmarnico, ki se je najbolj razširila, pa so prinesli razni obrtniki iz Vinskega vrha pri Ormožu okrog leta 1909 in so jo zasadili na Kobilju, v Bodoncih, Selu, Vučji Gomili, leta 1910 v Bukov-nico in Moščance. Bila je celo v vinogradih graščaka Szaparya iz M. Sobote, ki je imel vinograde v Selu. Od tod se je potem leta 1918 močno razširila po SV Goričkem. Površina vinogradov je leta 1909 v Prekmurju znašala 962 ha. Velikost vinogradniške parcele pa se je zmanjšala na 7 arov, kar pa ni le posledica trtnih bolezni in uši, temveč predvsem dednega drobljenja posesti.
(dalje prihodnjič)
VESTNIK, 15. JANUARJA 1987
STRAN 5
Na dnevih pedagoškega inštituta v Gradcu avgusta lani je štajerski deželni glavar dr. Josef Krainer med drugim menil, da je že čas, da Avstrijci naredijo kaj več za poglobljene stike z južnimi sosedi tudi tako, da se jih bo več učilo slovenščine. (Večer, 13. september 1986, Obmejno sodelovanje šol, avtor Franček Lasbaher.) Ob tej priložnosti so za zadnjih šest let ugotovili več kot 40 oblik prekomejnega sodelovanja osnovnih šol Radlje in Muta z ustreznimi šolami v obmejnem okraju Deutschlandsberg. Ce bi k temu dodali oblike prekomejnega sodelovanja določenih ustanov in organizacij v okrajih Lipnica in Radgona s sorodnimi ustanovami in organizacijami v obmejnem prostoru na naši strani, se upravičeno sprašujemo, kako je sploh mogoče, da domala povsod gredo mimo 7. člena avstrijske državne pogodbe. Odmevi na slovensko nacionalno gibanje v Radgonskem kotu
V tej zvezi smo bili iskreno veseli kar 13 tipkanih strani razmišljanja zaslužnega profesorja mariborske univerze dr. Vaneka Šiftarja iz Petanjec pri “Murski Soboti, ki je takoj po novem letu prišlo v naše uredništvo in v bistvu presega naših pet (šest) anketnih vprašanj, ki smo jih posredovali na 34 naslovov pri nas in v Avstriji, in tako tudi prof, dr. Vaneku Šiftarju. Skušali ga bomo prevzeti kar se da celostno in verodostojno v dveh nadaljevanjih.
Najbrž ne bi bilo odveč, če bi ob utemeljenosti in nujnosti sedanjega uveljavljanja 7. člena iskali tudi, kaj je v zgodovini povezovalo obmejno prebivalstvo in kaj jim je zdaj res potrebno za mimo, svobodno, poštenega človeka vredno bodočnost. Kdo in kaj so bili prebivalci na tej murski naplavini, ki so že v 13. stoletju izkopali obrambni jarek Vindgames (zdajšnjo Kučnico), ki je s sedanjo regulacijo že ne
kaj stoletij državna, ne narodnostna meja? Potegnjena črta jih je po svoje povezovala ter proti volji razdvajala in odtujevala. Tudi tod so nekaj časa gospodarili Turki, ko je bilo v današnjem Prekmurju turško dvovladje. Iz Radgone — do konca prve svetovne vojne velja za obe sedanji Radgoni, danes pa le za Bad Radkersburg — kot pomembnega gospodarskega in trgovskega središča se je širil vpliv protestantizma. V času izredno krute protireformacije, ki jo je v mestu osebno izvajal škof z »državno« vojsko, je bila Radgona tesno povezana z Nadasdyjevim pe-tanjskim gradom, pomembnim zatočiščem preganjanih lutera-nov. Med drugimi se je semkaj zatekel Kepler, profesor na graški univerzi. Kljub terorju (požig knjig, razdejanje pokopališča ipd.) so se protestantje obdržali in danes jih vodi slovenski pastor iz Prekmurja. Žal od leta 1923 v radgonski fari ni več slovenskega katoliškega župnika. Vsekakor bi bilo za znanstveno raziskovanje obravnavane problematike pomembno in koristno ugotoviti, kdo so pripadniki ene in druge veroizpovedi in kako so ohranjali narodnostno oz. slovensko jezikovno identiteto oz. pospeševali asimilacijo, (podčrtal B. Z.) Pred terezijansko urbarialno ureditvijo podložniških odnosov so se uporni tlačani, predvsem iz okolice Gradu, oskrbovali s strelnim orožjem s Štajerske. V vzponu prekmurskega vinogradništva od 16. stoletja dalje so imeli radgonski meščani (Regede) v severozahodnem delu Prekmurja velike in največje vinograde. Prebivalcem na tej in oni strani Ku-čnice je poplavljala Mura. Zaradi nje je bilo veliko več vroče krvi kot zaradi narodnostnih razlik, in to na obeh straneh. Toda zmagal je razum in obe državi sta z regulacijo Kučnice sporazumno nekoliko spremenili versajsko mejno črto in z obrambni
mi nasipi ob Muri odpravili težko breme naravne stihije.
Slovensko nacionalno gibanje je odmevalo tudi na območju Radgonskega kota, včasih močneje — izjavljanje s podpisi za Majniško deklaracijo — kot v sosednji tišinski fari. Iz te fare so še nekaj časa po prvi svetovni vojni hodili katoličani ob nedeljah k deseti slovenski maši v radgonsko cerkev, ki še danes hrani slovenski napis nad portalom. V eni najstarejših knjigarn v Radgoni (Weitzinger) so prodajali in izdali nekaj slovenskih narečnih knjig. Kasneje je to dejavnost prevzela Zemljičeva tiskarna in knjigarna, kjer so še v letih po drugi svetovni vojni — kljub velikim nevarnostim — ohranili nekaj narečnega tiska in ga podarili soboški pokrajinski in študijski knjižnici. Prinesla sva jih z Jožetom Vildom. Zdaj ni ne v knjigarnah ne v kioskih slovenskih listov, časopisov in knjig, ki izhajajo v Sloveniji oz. na Koroškem. Kdaj pa kdaj se v izložbi pojavi slovenska knjiga naše sovražne emigracije. Vendar je še nekaj radgonskih prebivalcev, ki hodijo redno čez most po naš tisk, za katerega se zavzeto zanimajo, na enak način pa se z njim oskrbujejo uradni, državni organi. Na prehodu stoletja je-bila Radgona pomembno središče za pošiljanje Mohorjevih in s slovensko akcijo zbranih knjig v Prekmurje. Približno do leta 1925 je bila tudi močno gospodarsko in trgovsko središče severozahodnemu Prekmurju. V tem času so Novakovi iz Sobote od tam vozili Prekmurcem pošto. Skozi desetletja so ohranjali svoje narečje
Nekaj je že raziskano in objavljeno. Na primer, kako so prebivalci iz Prekmurja naseljevali Radgonski kot, ki se je z razvojem industrije v oddaljenem zaledju kaj hitro praznil. Po Fela-herjevi študiji povzemam, da 'se je na tem sorazmerno majhnem
območju močno zmanjševalo prebivalstvo, zlasti v slovenskih bolj odmaknjenih vaseh. V letih 1880—1951 se je v štirih vaseh zmanjšalo število prebivalstva za 104, močno pa poraslo v Radgoni, delno v Stari Novi vasi in Zenkovcih. Pomembno pa je socialno preoblikovanje: v letih 1934/51 seje število udeležencev v kmetijski gozdarski skupini znižalo za 307 ali okrog 20 odstotkov. Ta proces se nadaljuje in vse več je mešanih kmetij. V istem času je prenehalo s trgovsko dejavnostjo kakih sto (ali 30
Zaslužni profesor dr. Vanek Šiftar
odstotkov) obratov, in to v mestu. Zaradi vloge, ki jo je ob nemški Radgoni imela slovenska Gornja Radgona, so se naseljeni prebivalci bolj navezovali na eno in drugo kot na svoje domače kraje. Tako se še danes posamezniki najraje opredeljujejo regionalno: Štajerci, Vogrini, Prekmurci, s tem pa nikakor ne zanikujejo svoje narodnostne oz. jezikovne pripadnosti. Za te prebivalce — kot sicer za Prekmurce po svetu — je značilno, da so skozi desetletja ohranjali svoje narečje, ki je zaradi vsestranske navezanosti na obe Radgoni »bliže prleškemu, slovenskogoriškemu
narečju kot prekmurskemu« in je »dialektološko izredno zanimivo področje«. Dr. Zinka Zorko bo nadaljnje raziskovanje namenila temu kotu, »ki ga ni nihče raziskoval«.
Veliko je bilo že napisanega zaradi bolj ali manj agresivne asimilacijske obmejne politike in izmenjavale so se »trditve«, da tod ni več Slovencev, čeprav so se sami vsakodnevno dokazovali. Uporabljeni statistični podatki ne izražajo vedno zavesti, še manj povedo o težavah pri narodnostnem opredeljevanju. Nekaj posebnega spremlja tudi naše popise prebivalcev: narašča število neopredeljenih in tistih, ki narodnostno pripadnost zamenjajo. s pripadnostjo državi (Jugoslovan). Vzrokov je več, med poglavitnimi pa vedno več mešanih zakonov in potomci se kaj težko odločijo. Kakorkoli že, v Radgonskem kotu še živijo Slovenci. (Prof. dr. Vanek Šiftar je nato opisal prigodo iz ene od vaških gostiln v Radgonskem kotu, kjer so mu stasiti domačini ob odhodu enoglasno zaželeli: »Pa ešče kaj pridite k nam!«) Obremenjenost naroda, da brani svojo identiteto v okviru meja, ki so jim jih zarezali drugi, se po minulih časih kreše z bolečimi posledicami genocidnega uničevanja v imenu čiste in večvredne rase, kar so močno čutili tudi Slovenci v Radgonskem kotu. Izhod so nekateri našli in še v drugi polovici leta 1944 vključevali v osvobodilno gibanje slovenskega naroda in ponekod ustanovili odbore OF, kar je še zelo malo raziskano. To pa je bil tudi prispevek k obnovitvi avstrijske republike. Kmalu po osvoboditvi so svojo protifašistično odločitev drago plačali in tudi z naše strani so bili skoraj povsem pozabljeni. Narod, ki tlači drugega, ne more biti svoboden
Okrajni glavar Radgone je med novoletnimi željami leta 1970 rekel: »Vsak Avstrijec ali
Jugoslovan naj bi šel čez mejo brez vseh omejitev in z občutkom, da ga sosedje sprejmejo kot soseda, prijatelja«. (Vestnik, 30. december 1970). K tej želji pogosto dodajamo, da bi se prijatelja tudi s svojo govorico mogla sporazumeti. Ta želja je v glavnem izpolnjena le enostransko, saj se je največji del učencev na našem obmejnem območju odločil za nemščino kot obvezen tuji jezik. Kar je dobro, je lahko tudi neugodno, ko pridobljeno znanje jezika izpodriva materinščino tam in tedaj, ko tega ne bi smelo biti ali bi mogli celo uveljavljati dvojezičnost. To je mogoče, ne samo v maloobmejnem prometu. Naj omenim samo večletno dvojezično korespondenčno razpravljanje z udeležencem te ankete univ. prof. dr. T. Veiterjem.
Vprašanje narodnih manjšin se vse bolj vpleta v meddržavne odnose in odnose med narodi. Ko so njihov položaj urejevali z mednarodnimi ali državnimi pravnimi akti, so bili prizadeti prebivalci prej objekt kot subjekt lastne usode. Skoraj večino tovrstnih »trgovinskih aktov« kaj kmalu prekrije zavestna pozabljivost podpisnikov. Ko se na pragu tretje industrijske revolucije začenja preoblikovanje predvsem zahodne Evrope v neko času in razvoju ustrezno državno tvorbo, v Evropo brez meja, dobivajo narodnosti oz. narodne manjšine nove spodbude in nov pomen. Vedno manj je in še bo povezovanja narodov brez klasičnega državnega tutorstva. Pri tem nikakor ni mogoče prezreti leta 1978 nastale skupnosti Alpe-Jadran, posebno njene kulturne komisije. Kmalu ne bo več naroda, ki ne bi imel med drugimi veliko svojih pripadnikov. Tako se v našem času z novih vidikov zaostruje staro pravilo: narod, ki tlači drugega, ne more biti svoboden.
(se nadaljuje) Branko ŽUNEC
INTERVJU S SEKRETARJEM PREDSEDSTVA OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS LENDAVA, ALEKSANDROM VARGO
LENDAVA
NOV ZALET PARTIJE	Skrb za
Občinska organizacija Zveze komunistov Lendava ima v prehodu iz starega v novo leto 877 članov. To sicer ni najvišje število, saj je bilo na primer 1984. leta 919 članov, je pa stanje vendarle ugodno, saj se število članstva v zadnjem času ne zmanjšuje, prej nasprotno vključujejo se novi člani. Na zadnji seji predsedstva so podelili članske izkaznice novim komunistom iz Varstroja, Planike, Postaje milice, Srednje šole kovinske, ekonomske in pedagoške usmeritve. Zdravstvenega doma, Leka, Nafte in Gidosa.
VESTNIK: Partijske vrste se torej znova krepijo, kar pa ne pomeni le številčnega povečanja, ampak tudi pomlajevanje in boljšo kvalifikacijsko sestavo.
Kakšno pa je sedanje stanje?
ALEKSANDER VARGA: Glede na število zaposlenih v lendavski občini smo lahko s številom članov ZK še kar zadovoljni, saj je v Zvezo komunistov vključen vsak dvanajsti delavec. Članstvo je organizirano v 37 osnovnih organizacijah v organizacijah združenega dela in v 17 osnovnih organizacijah v krajevnih skupnostih. To pa je, z izjemo KS Gaberje in Bistrica, v vseh. V lendavski KS imamo celo dve osnovni organizaciji. Starostna sestava članstva pa je takale: največ (264) članov je starih od 28 do 35 let, nato (127) pridejo člani, stari od 36 do 40 let... Mladih, starih do 27 let, pa je skupaj 128 ... V primerjavi kvalifikacijske sestave zaposlenih vseh delavcev v lendavski občini in članstva ZK ugotavljamo, da je odstotek zelo ugoden. Tako imamo med vsemi zaposlenimi 2,56 odstotka delavcev z visoko šolo, medtem ko znaša ta odstotek v izobrazbeni sestavi članstva ZK 9,65; med zaposlenimi je 4,59 delavcev z višjo šolo, v ZK pa 22,44; srednjo šolo ima 17,07 delavca, v ZK pa je od skupnega števila članstva 40,89 odstotka članov, ki imajo srednjo šolo. Ugodno je tudi pri visokokvalificiranih delavcih; teh je v združenem delu 4,35 odstotka, v članstvu ZK pa predstavljajo 5,55 odstotka. Zal pa nadaljnje primerjave niso več tako ugodne; kvalificiranih delavcev je 33,87 odstotka, v ZK pa predstavljajo
samo 15,08 odstotka; polkvalifi-ciranih v združenem delu je 18,04, v partiji pa predstavljajo 5,18 odstotka. Še manj ugodna je primerjava števila nekvalificiranih delavcev; v združenem delu jih je zaposlenih 19,52, v Skupnem številu članov ZK naše občinske organizacije pa so zastopani komaj z 1,21 odstotka. Ugotovimo lahko torej, da se število članstva krepi s povečevanjem kvalifikacijske sestave zaposlenih.
VESTNIK: O delu Zveze komunistov v lendavski občini v preteklem letu v našem časopisu nismo na veliko poročali, kar seveda ne pomeni, da niso potekale večje aktivnosti?
ALEKSANDER VARGA: V lanskem letu smo se lotevali predvsem nalog, ki sta nam jih naložila partijska kongresa (republiški in zvezni). Gre za prenovo metod političnega delovanja, vsebino dela, kadrovsko in moralno prenovo ter seveda idejnopolitično usposabljanje. V tej zvezi smo imeli čez leto 3 posvete, vrhunec pa je bil celodnevni seminar, ki so se ga poleg članov občinskega komiteja in predsedstva udeležili še sekretarji osnovnih organizacij, med predavatelji pa je bil tudi član CK ZKS Emil Štern. Precej pozornosti smo namenili tudi aktualni družbenoekonomski problematiki. Zveza komunistov je skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in izvršnim svetom precejšnjo skrb namenila uresničevanju občinske resolucije, kar je bilo pravzaprav nujno, saj smo ugotavljali negospodarno delitev sredstev. Drugače povedano: zlasti v prvem trimesečju lanskega leta so marsikje dajali za osebne dohodke več kot pa jim je to dovoljevala rast dohodka. Delovne skupine, ki so obiskale organizacije združenega dela, so ugotovile dejansko stanje in po svoje prispevale, da so se delitvena razmerja vsaj proti koncu leta primerno uskladila. Hkrati pa so skupine »evidentirale« še drugo problematiko v razmerah poslovanja in ta vprašanja prenesla« naprej v zbornico in republiške upravne organe.
Aktivnosti osnovnih organizacij so se močno povečale po kon
gresih, za kar ima nekaj zaslug tudi občinski komite, ki tudi v dopustniških mesecih ni miroval, ampak je stalno vodil določene akcije, pa naj bodo to naloge, ki izhajajo s 16. seje CK o opiranju na lastne sile, ali pa sklepi 3. seje novega sestava CK o prenovi članstva. V tem času smo imeli razprave o idejnopolitičnih vprašanjih s področja vzgoje in izo-
araževanja. Je pa tudi res, da so bili v tem obdobju člani ZK ustvarjalni pri razreševanju določenih vprašanj, ki zadevajo gospodarjenje posameznih tozdov, saj je znano, da vsi ne poslujejo rentabilno.
VESTNIK: Kakšne so vaše ugotovitve o pogojih gospodarjenja?
ALEKSANDER VARGA: V preteklem letu so bile večje ali manjše motnje v poslovanju v Primatu, Nafti, Opekarni in Mesni predelavi. Tu (zlasti v Primatu in Na(ti) so se komunisti še posebej angažirali, vendar so večkrat ugotavljali, da so pravzaprav nemočni. To posebej drži za Nafto, kjer izgube ni bilo mogoče zmanjševati s še tako predanim delom, ker so pač vhodne surovine dražje kot kot končni izdelek. Je pa pomembno, da se niso predajali malodušju in so dajali pobude, kako iz težav. Prav v takih tozdih delavci (nečlani) posebno veliko dajo na Zvezo komunistov in od nje pričakujejo, da bo rešila vse probleme, kar je včasih le preveliko pričakovanje. Ugodno pa lahko ocenim koordinacijo, kot obliko dela v tistih organizacijah združenega dela, kjer je več osnovnih
organizacij. To povezovanje naj bi bilo tudi v prihodnje omejeno samo na bistvena skupna vprašanja, ki sicer izhajajo iz samoupravnih aktov o združevanju v delovno organizacijo.
VESTNIK: Medtem ko se člani predsedstva redno udeležujejo sej, pa so, kot opažamo, manj delavni nekateri člani sicer 30-član-skega občinskega komiteja ZKS Lendava?
ALEKSANDER VARGA: Udeležba na sejah komiteja, čeprav so bile v prejšnjem letu le štiri, ni najboljša in nekajkrat smo bili na robu sklepčnosti. Z manjkajočimi člani smo imeli (p)osebne razgovore in na podlagi njih sklepamo, da se sej ne udeležujejo predvsem iz objektivnih razlogov. Odsotnost ie torej upravičena. Kadar pa kdo ne pride iz drugih vzrokov, tedaj je vprašljivo, ali je lajjko še naprej član komiteja. Hkrati s sprejemom statutarnega sklepa bomo morali nekaj članov zamenjati s tistimi, ki so voljni delati.
VESTNIK: Ob koncu leta so bile v osnovnih organizacijah Zveze komunistov v krajevnih skupnostih razprave o delovanju komunistov v frontni organizaciji, Socialistični zvezi. Kakšne so ugotovitve s terena?
ALEKSANDER VARGA: Delovanje komunistov v organizacijah in društvih v krajevnih skupnostih ni zadovoljivo. Nekateri žal podcenjujejo delo v krajevnih organizacijah SZDL in krajevni samoupravi. Tudi se dovolj ne vključujejo v delovanje delegatskega sistema, zlasti ne v delegacije in skupščine interesnih skupnosti. Tudi ni čutiti pobud za razne oblike sekcijskega dela in ne pri reševanju določene krajevne problematike. Razprave
Višji proračun ne vpliva na splošno porabo
Upoštevajoč pripombe izjavne razprave so v proračun soboške občine za leto 1987 vnešene nekatere spremembe, ki pa ne bodo vplivale na obseg splošne porabe. Tako je za izvajanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih namenjeno za 3 milijone 690 tisoč dinarjev več denarja, ali skupno 38 milijonov 776 tisoč dinarjev. Za delo skupnih organov pa so
v krajevnih osnovnih organizacijah ZK opozarjajo na nujnost oziroma nevzdržnost sedanjega stanja in da je treba čimprej doseči, da bodo vsi komunisti (torej tudi oni, ki so vezani na osnovno organizacijo v združenem delu) aktivni v krajevnih skupnostih. Da bi to prišlo kar najbolj do izraza, bo treba češče (vsaj enkrat ali dvakrat letno) sklicevati zbore komunistov, vsekakor pa tedaj, kadar bo treba odločati o življenjsko pomembnih rečeh, ki zadevajo krajevno skupnost, na primer razpise referendumov, evidentiranje delegatov za družbenopolitično skupnost in interesne skupnosti itn. Osnovne orga-nizacije v krajevnih skupnostih,' ki imajo manj kot 10 članov, pa bo treba čimprej okrepiti z novimi člani.
VESTNIK: Smo v letu 1987. Občinski komite je že sprejel programske usmeritve za delo.
ALEKSANDER VARGA: Kot prednostne naloge smo opredelili tri vsebinske celote, in sicer družbenogospodarsko problematiko, razvoj političnega sistema samoupravljanja in prenovo delovanja ZK. V okviru družbenoekonomske problematike bomo najprej pripravili konferenco o razvoju kmetijstva v naši občini, potem bomo obravnavali stanje v gradbeništvu in v tej zvezi nujnost , povezovanja podobnih si tozdov, zelo aktualno pa je tudi prestrukturiranje gospoda-stva. To.je samo nekaj tem. Sami se bomo lotevali še drugih, k čemer bomo pritegnili komuniste — strokovnjake za določena področja, tako v pripravo gradiv, kot pozneje v razpravo in predlaganje najboljših rešitev.
Š. Sobočan
zagotovili več kot 9 milijonov dinarjev dodatnih sredstev. To je bilo nujno zaradi večjih stroškov, ki jih imajo temeljno sodišče, temeljno javno tožilstvo, sodišče združenega dela in uprava za inšpekcijske službe. Zanje so letos zagotovili 417 milijonov 831 tisoč dinarjev. Takšno povečanje sredstev pa bo seveda vplivalo na zmanjšanje tekoče proračunske rezer-
spominska znamenja
V lanskem letu so v lendavski občini primerno skrbeli za urejanje in vzdrževanje grobov borcev NOV, spomenikov in spominskih plošč, niso pa uresničili vseh načrtov o zaščiti oziroma ohranjanju nekaterih drugih objektov. Znani Copekov mlin na primer še naprej razpada, vendar kaže na bolje. Zavod za spomeniško varstvo je pripravil načrte za obnovo, v ta namen pa so kupili tudi 30 kubičnih metrov hlodovine. Tu so priskočili na pomoč lendavska kulturna skupnost, Deloza, Gozdno gospodarstvo, Nafta, Gidos in Gradbenik. V prihodnjem letu bodo sestavili novo mladinsko poslopje. Na tem mestu je bil ustanovljen odbor OF za dolnji del Prekmurja.
Za letos so načrtovali ureditev celotne stavbe rojstne hiše Miška Kranjca, v kateri je tudi muzej naprednega tiska. Dela pa niso opravili, ker so to preprečili svojci, ki imajo menda lastninsko pravico. Srečne roke niso imeli tudi pri Trajberjevi zidanici, ki je poleti pogorela, lastnik pa je naredil nadomestno stavbo, ki niti najmanj ni podobna prvotni. Na zidanici Miška Kranjca v Lendavskih Goricah pa so s pomočjo Elektrokontakta popravili slamnato streho in uredili pročelje stavbe.
Letos so nameravali v Trnju v spomin na aktivnost OF postaviti primerno spominsko znamenje, vendar tega ni bilo mogoče uresničiti, ker bi bil predlagani spomenik predrag. Prejšnji mesec so odboru aktivistov predložili nov osnutek, zato zdaj zbirajo denar, tudi v tozdih, da bi vsaj v prihodnjem, letu uresničili svoj dolg do aktivistov Osvobodilne fronte.
Š. S.
ve, s čimer bo bistveno okrnjena možnost financiranja odhodkov, ki pri sprejemanju letošnjega proračuna niso bili upoštevani iz različnih vzrokov. Hkrati pa bo rast sredstev za krajevne skupnosti v soboški občini letos dosegla 42 odstotkov v primerjavi s spremenjeno osnovo, kar pa je enako globalni rasti splošne porabe v tem letu-	M. J.
STRAN 6
VESTNIK, 15. JANUARJA 1987
$
imun ihmm
kulturna obzorja
Knjižničar o
knjižničarstvu
Glede na nov zakon o knjižničarstvu in sprejete standarde je prišlo do sprememb tudi v knjižničnoinformacijski organizacijski mreži. Tako moramo na podlagi teh novih dejavnikov pregledati dejansko stanje in zakoličiti načrte in delo za prihodnje obdobje.
Za boljše razumevanje bo vsekakor potreben krajši zgodovinski pregled.
V posameznih krajih sedanje soboške občine so se že prva desetletja po vojni z vsem zagonom ustanavljale krajevne knjižnice. Razmere so bile dokaj ugodne, toda žal so knjižnice v krajih, kjer ni bilo dovolj tovrstnega življenja in prebujenja, zamrle. Ohranile so se v krajih, kjer je bila mladina in kjer se je ta mladina šolala vsaj na srednji šoli. Knjige so bile bolj ali manj v omarah, opremljene z lastnim žigom knjižnice. Zložene so bile po inventarnih zaporednih številkah, knjižničarji pa so opravili tečaj.
Tako je ostalo danes v sobbški občini še 16 krajevnih knjižnic, od tega so 3 na dvojezičnem območju (Domanjševci, Hodoš, Prosenjakovci).
Ko je postala soboška Pokrajinska in študijska knjižnica matična za to območje, je najprej začela, urejati knjižnico v Lendavi in nato v Ljutomeru, seveda ob urejanju in dopolnjevanju svojega fonda, z vedno primanjkujočimi delavci. Že takoj na začetku (za matično knjižnico za Prekmurje je bila imenovana leta 1964) so se pojavile težave. S tem, da ji je bila poverjena organizacija knjižnične mreže (registracija, pomoč v kadrovski politiki, seminarji, strokovna pomoč ljudskim in strokovnim knjižnicam), je uspela registrirati 24 knjižnic vseh zvrsti (ljudske, šolske, učiteljske in strokovne). Naslednji korak je bil pomoč tem knjižnicam. V prvi vrsti je bila tu pomoč pri nakupu. Ko je bil ta delno urejen in izpopolnjen, je matična knjižnica pristopila k obdelavi celotnega fonda vsake knjižnice. Ta fond je bil najprej selekcioniran, nato pa obdelan po mednarodnem sistemu decimalne klasifikacije in postavljen na nove police za prosti pristop. Knjižničarjem so bili omogočeni seminarji, vendar ti kljub vsemu niso bili kos nalogam, tako da je morala novi fond vseeno obdelovati matična knjižnica, ki je prevzela tudi nakupovalno politiko, seveda v sodelovanju z vsako knjižnico. Narejeni so bili tudi katalogi (abecednoimenski in strokovni). Naslednji korak je bil centralni katalog. Tako imamo sedaj pregled nad celotnim knjižnim fondom teh knjižnic v soboški občini. Ko je bilo to delo opravljeno, je bilo potrebno pregledati področja, dopolniti mrežo, kar sicer še ni v celoti povsem ustrezno rešeno iz več razlogov in se verjetno tudi kaj kmalu ne bo dalo rešiti. Sedaj je na vrsti delo z bralci, pridobivanje bralcev, da bo to, kar je narejeno, dobro izkoriščeno. Načrtno opravljamo delo z mladimi, in sicer že od vzgojnovarstvenih zavodov naprej. Po istem sistemu je uspelo urediti tudi skoraj vse osnovnošolske knjižnice v. občini. Tudi srednješolske knjižnice so urejene.
Tačas- je v soboški občini v omenjeni mreži 16 tako imenovanih krajevnih knjižnic, 10 knjižnic je potujočih po posameznih manjših vaseh in 14 knjižnic je v ustanovah ali delovnih organizacijah. Skupaj torej 40 izposojeva-lišč. Knjižna zaloga v krajevnih knjižnicah je 25.529 knjig. To je fond, ki je stalno v knjižnicah, poleg tega pa dobivajo in imajo še po želji fond iz potujoče knjižnice. V potujoči knjižnici je fond skoraj 11.000 enot (od tega madžarski 943). Po zadnjih podatkih je v teh knjižnicah 2727 članov, seveda pri tem. ne moremo šteti otrok v vrtcih, izposoja v lanskih enajstih mesecih je bila 15.514 enot in bilo je 8.798 obiskovalcev, pretežno mladih. Tudi obisk v čitalnici je v teh krajih zadovoljiv, saj podatki kažejo kar 1.395 obiskovalcev.
Ob vsem tem pa se pri delovanju nenehno srečujemo s problemi. Težava je s prostori, saj so ti
v lasti krajevnih ali društvenih organov. Ponekod so ti prostori premajhni, negospodarni in tudi neprimerni za knjižnico (vlaga, možnost kraje, možnost fizične poškodbe itd.) Za novo opremo ni sredstev. Knjižni fond je nakopičen na policah, kar onemogoča izposojo. Večina fonda je že prebranega in leži kot negibljivi del. Nekaj je tudi zastarelega fonda, predvsem poljudnoznanstveno branje in periodika. Tako stanje sili k nekakšnim spremembam in tudi te se že uresničujejo. Poskusno je namreč uspelo. Že predlanskim letom je matična knjižnica uvedla potujočo knjižnico. Kaj to pomeni? Stalna izposojevališča (krajevne knjižnice) si lahko sedaj po lastni presoji izposodijo obdelani knjižni fond za svojo knjižnico. Če za določeno knjigo ni zanimanja, jo lahko vrnejo v skladišče. To knjigo pa morda želi imeti druga knjižnica, kjer je mogoče po njej povpraševanje. Ko je knjižni fond prebran oz. postane nezanimiv in s tem negibljiv, ga lahko knjižničar vrne v skladišče potujoče knjižnice. S tem sprazni police in ima vedno novo in svežo literaturo. Po novem bo imel na voljo tudi podroben seznam knjig, ki mu bodo omogočale nakup in izposojo za svoje bralce. S tem se odpirajo nove možnosti in še večja povezanost znotraj mreže. Zadnje čase skušamo posegati s knjigo tudi med Rome, in sicer med mlado generacijo, ki se dokaj lepo odziva.
Pereči problem pri delovanju knjižnic soboškega območja je tudi kadrovske narave. Knjižničarji opravljajo svoje delo prostovoljno, zato tudi eni bolj, drugi manj zavzeto. Z nagrajevanjem bi se dalo tudi njih spodbujati. Zanje pripravljamo vsako leto izpopolnjevalne seminarje, vendar zaradi njihove zaposlenosti nastajajo ovire, da se teh seminarjev vedno ne morejo udeležiti. Med temi knjižničarji je največ prosvetnih delavk in srednješolk. Pri zadnjih je dodatni problem še v tem, da s študijem predajo delo novemu knjižničarju in komaj se ta vpelje, mora predati spet drugemu. To terja tudi pogoste preglede fonda (inventura knjig). S tem pa je tesno povezan še odpiralni čas. Ta tako izredno pomemben faktor pa je težko uskladiti s prostovoljnimi knjižničarji.
Soboška knjižnica je dobila pogojno matičnost, ker je tudi sama v podobnih težavah (prostori, kadri, tehnična oprema in prirast knjižnega fonda). S to preorganizacijo sicer zadosti kriteriju prirasta knjig (minimalno), ne pridobi pa ničesar s prostori in kadri.
Zadnje čase se ukvarjamo z vprašanjem, kako knjigo približati neposrednemu proizvajalcu. Sicer nam je že uspelo uvesti v nekatere delovne kolektive knjiž-nice-izposojevališča, ki so zelo lepo zaživela. Pri tem so pohvale vredna izposojevališča Mure v vseh obratih. V nekaterih organizacijah se osveščajo in upajmo, da bodo tudi tam zaživeli.
Zadnje čase se vse bolj uveljavljajo tudi interne specialne knjižnice. Raziskovalci, ki prihajajo tudi v našo občino, potrebujejo za svoje delo knjige. Organizacije, ki imajo za to posluh, priskrbijo knjige in tako se začno urejati in nastajati še specialne knjižnice.
Je pač tako, kjer se kaj dela, tam so problemi, toda s posluhom in pomočjo širše skupnosti lahko naredimo več in bolje. In v tem upanju tudi živimo in delamo.
FRANC KUZMIČ I
LAJČI PANDUR: PREKMURSKI MOTIV, olje na platnu 1960.
Panonske slike ob zvokih cimbal
Petkova otvoritev razstave v soboški galeriji je bila doživetje: sicer že večkrat videna panonska motivika v delih prve šolane generacije prekmurskih likovnih umetnikov je ob zvokih, ki sta jih iz cimbal izvabljala Miška Baranja in njegov vedno bolj enakovredni podmladek Andrej Sobočan, sta bili ubrani in sprejeti med prisotnimi. Vodja galerije Kulturnega centra Miško Kranjec, Franc Obal je v daljši interpretaciji zapisanega v zajetnem katalogu, ki je izšel ob otvoritvi razstave Panonska motivika v likovnih delih Ludvika Vrečiča, Karla Jakoba, Lajčija Pandurja in Franca Kuharja predstavil razstavljena dela in njih avtorje. Med drugim je zapisal: »Čeprav ne moremo govoriti o formirani skupini s skupnim programom
Stuparjeva interpretacija
Na VIL srečanju slovenskih igralcev v monodramah in komornih gledaliških igrah, ki je potekalo v decembru, je s predstavo za osnovnošolsko mladino sodeloval tudi Rajko Stupar iz Lendave. Interpretiral je Besede Miška Kranjca — poeta prekmurske zemlje in tankočutnega kronista svojega časa ter enega najpomembnejših slovenskih pisateljev. Stupar ga je predstavil skozi izbrane novele knjige Na valovih Mure in z dramaturško obdelanimi odlomki iz romanov Mladost v močvirju, Kapitanovi, Povest o dobrih ljudeh, Pismo v nebo, Strici so mi povedali, O človeku, ki se je pogovarjal s pticami, in Soočenja. Imel je osemnajst nastopov po šolah, in kot je sam priznal, ga je osupnilo, da poznajo učenci Kranjca (z redkimi svetlimi izjemami) predvsem iz televizijske nadaljevanke Strici, berejo pa očitno zelo malo ali skoraj nič. Morda zato, ker je Miško Kranjec z načinom pisanja in obravnavano problematiko bližji odraslim, toda vseeno ...
»Prepričan sem, da jim je bila moja interpretacija spodbuda za branje, vsaj ponekod, kjer so imeli kopico vprašanj o Prekmurju, kulturi in ljudeh,« je po nastopih izjavil igralec, ki ga v pokrajini ob Muri poznamo tudi kot režiserja, avtorja tekstov za lutkovna in gledališka dela, predvsem pa kot ustanovitelja in predsednika Pomurskega gledališkega studia ter mentorja ljubiteljskih gledaliških skupin, bb
umetniškega snovanja, lahko vendarle odkrijemo stičišče v njihovih delih. Vsem štirim je skupna tesna navezanost na isti motivni svet — na panonsko pokrajino in panonskega človeka. Tovrstna motivika je za njihov likovni izraz najznačilnejša, obravnavali so jo skozi najznačilnejša, obravnavali so jo skozi celotno umetniško delovanje in z njo ustvarili svoja najboljša dela.
Namen naše tematske razstave je predstaviti ta del njihove ustvarjalnosti ter opozoriti na značilnosti njihovih likovnih izrazov, ki so jih izoblikovali pod vplivom različnih študijskih programov akademij na katerih so se šolali.
Ne smemo prezreti dejstva, da je v njihovih delih navzoča tudi drugačna tematika, vendar v njej
PRIZNANJE OKTETU
Ljutomerski oktet je že dclga leta poslanec kulturnega življenja občine Ljutomer. To potrjujejo številna priznanja in koncerti, ki jih je ta glasnik prejel in opravil v dolgih letih delovanja. Eden odmevnejših nastopov pa je bil pred kratkim v pobratenem mestu Titovo Užice, kjer je oktet nastopil v celovečernem recitalu s številnimi drugimi znanimi zbori in solisti. Ob tej priložnosti so oktetu za dolgoletno kulturno poslanstvo podelili tudi prvi kipec Slavuj iz Carine; Franju Štebihu, kulturnemu delavcu iz ljutomerske občine, pa priznanje za širjenje in poglabljanje ter utrjevanje bratskih vezi med Ljutomerom in Titovim Užicem.
D; L.
JOVO RADOVIČ (1944—1986), fotografija (detajl)
Na Bistricah mesec kulture
Člani Kulturnega društva Ferdo Godina Bistrica se že pripravljajo na praznovanje 8. februarja —• slovenskega kulturnega praznika. Imeli bodo več prireditev pod skupnim naslovom Mesec kulture. V programu je najprej predvidena šolska proslava, namenjena tudi vsem drugim obiskovalcem, sledil bo večer domače pesmi, plesa in glasbe, nato naj bi se posebej predstavili mladinci, za konec pa še dramska sekcija, ki pripravlja uprizoritev Miklove Zale.
V kratkem bodo pripravili tudi občni zbor kulturnega društva, na katerem bodo pregledali delo v minulem obdobju in izvolili novo vodstvo. To bo imelo kot eno izmed nalog pritegniti v delovanje društvenih sekcij tudi krajane Dolnje Bistrice, ki so se doslej držali nekako ob strani. Tamkaj pa bo sicer potrebno obnoviti dvorano v vaškem domu.
-aj
Med počitnicami vam ne bo dolgčas
Vsaj ne mladim iz soboške občine — s tem pa še ni rečeno, da so vrata prireditev za druge mladince zaprta — kajti OK ŽSMS in Klub mladih že drugo leto pripravljata celovitejši spored prireditev. Klub mladih prireja računalniški krožek, video projekcije in dve glasbeni prireditvi: 23. januarja se bodo predstavili domači glasbeniki, naslednji petek pa bosta nastopila Vlado Kreslin in Miro Tomassini.
Filmski spored bodo priredili potrebam, oziroma okusu mladih tudi v soboškem kinu Park, kjer bosta dopoldanski predstavi — najprej ameriški glasbeni film Footlose, nato pa še znani junaki risanega filma — Smrkci.
Obiskali boste lahko tudi Pokrajinsko in študijsko knjižnico, ki bo v pionirskem oddelku v gradu pripravila pravljici, na voljo pa bodo razne igrice — šah, domino in podobno.
V popestritev počitniške dejavnosti mladih se vključuje tudi soboška Zveza telesnokulturnih organizacij, ki bo pripravila tekmovanje v streljanju z zračno puško na strelišču v domu Partizan, strelska družina iz Beltinec pa bo podobno tekmovanje izvedla na strelišču pri stari osnovni šoli v Beltincih. Zima je seveda čas smučanja in smučarjev, za katere bo dovolj prostora pri Treh kraljih na Pohorju, Kompas pa poleg Pohorja vabi še v avstrijski Weinebene in na Roglo.
Ob koncu pa še ponudba Zveze kulturnih organizacij: Pripravili bodo gledališko šolo za vse stopnje v izobraževalnem procesu, seveda, če bo med mladimi dovolj zanimanja.	BOP
niso dosegli tolikšne umetniške izpovednosti in dognanosti. S pričujočo razstavo, ki je prva tovrstna tematska razstava pri nas, želimo predstaviti njihov panonski motivni svet in z njim ovrednotiti prizadevanja pripadnikov prve šolane generacije, ki je svojo rojstno pokrajino, Prekmurje, y likovni upodobitvi na tako svojevrsten način predstavila preostali Sloveniji, katere sestavni del je po več kot tisočletni pripadnosti ogrski državni tvorbi postala 1919.«
Po galeriji v Murski Soboti, kjer bo na ogled do L februarja, bo razstava prenešena v galerijo Lendava, o prekmurski likovni četverici pa bomo obširneje pisali v prilogi Kulturni odsevi, ki bo izšla pred slovenskim kulturnim praznikom.
Brigita Bavčar
kulturni koledar
SOBOTA, 17. JANUARJA
GORNJA RADGONA -Ni povsem kulturna je pa edina prireditev v kulturnem domu, zato napovedujemo SLOVENSKI VESELI VEČER z Mitom Trefaltom, ki se bo predstavil s podoknicami, z gostilniškimi zgodbami, z zakonskimi nasveti in ljudskimi smešnicami ter celo s pridigo — vse pa v desetih slovenskih narečjih in na hudomušen način. Program je avtor sestavil ob 25-letnici svojega dela, zato je v njem tudi nekaj novosti, s katerimi se vsestranski Trefalt še ni predstavil, ohranil pa zavidljivo spretnost v preoblačenju in maski. Slovenski veseli večer se bo pričel ob 19.00, Mita Trefalta pa bo za klavirjem spremljal Andrej Trefalt.
razstave
MURSKA SOBOTA - V Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je na ogled razstava PANONSKA MOTIVIKA V LIKOVNIH DELIH LUDVIKA VREČIČA, KARLA JAKOBA, LAJČIJA PANDURJA IN FRANCA KUHARJA, ki jo je pripravil vodja soboške galerije Franc Obal.
LJUTOMER - V Galeriji Ante Trstenjak je še vedno na ogled razstava TRG LJUTOMER (1342-1927), ki jo je pripravil Pokrajinski arhiv Maribor, zajema pa tudi arhivsko gradivo vrnjeno iz republike Avstrije.
RADENCI — V Razstavnem salonu hotela Radin so razstavljena dela GRUPE 676, ki jo sestavljajo likovniki: Ivo Bošnjakovič, Endre Giinter, Ivo Hirci, Oto Jur-gec, Geza Kocan in pokojni Jovo Radovič.
knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA so: Anton Ingolič — ZGODBE MOJEGA JUTRA (Mladinska knjiga), Andreja Grum - KUHARSTVO (Državna založba Slovenije) in Jana Furlan — ŽIVETI Z ASTMO (Cankarjeva založba).
»Snežni« kulturni večer
Kljub zasneženim cestam so se v nedeljo zbrali v dvorani vaškega doma na Gornji Bistrici člani mešanega pevskega zbora iz Črenšovec in tambu-raški ansambel iz Žižkov pa seveda domačini in skupaj so preživeli prijeten kulturni večer. Gostujoči pevci so se predstavili z izborom slovenskih narodnih ali ponarodelih pesmi, njihov koncert pa so popestrili še žiškovski tamburaši. Dogovorili so se, da bo mešani pevski zbor z Bistrice vrnil obisk črenšovskemu zboru ob slovenskem kulturnem prazniku.	,ai
VESTNIK, 15. JANUARJA 1687
Iz Porabja	OD ŽUPANA K JEZIKOSLOVCU
Kadar m omeni Porabje, si marsiko predstavlja, da je to precej večje območje oziroma pokrajina, kot v resnici je. V mislih imamo seveda najbolj jugozahodni del Ljudske republike Madžarske, kjer živijo Slovenci. V resnici pa obsega to območje le okrog 94 kvadratnih kilometrov, kjer je samo 7 vasi. Upravno so razdeljene na tri občinske svete — mestnega v Monoštru, kamor spada Slovenska ves, ter krajevne na Dolnjem Seniku (še Gornji Senik in Sakalovci) in v Števanovcih (še Andovci in Virica — Ritkarovci). Nekoč pa je bilo slovensko etnično ozemlje zares precej večje. Obsegalo je blizu 20 vasi. Sicer pa nameravamo o tem pisati kdaj drugič. Tokrat so nas namreč najprej posebej zanimale nekatere spremembe, ki so jih na Madžarskem uvedli po lanskih volitvah. Tam, kjer ni sedežev krajevnih občinskih svetov so namreč ustanovili vaška upraviteljstva in izvolili njihove predstojnike. To so pravzaprav sedaj vaški župani. V Sakalovcih so to funkcijo zaupali ANTONU CRENKU. In kakšne so njegove naloge?
»V. upraviteljstvu nas je 5 članov, meni pa so zaupali, da ga vodim, torej sem neke vrste vaški župan. Ljudje lahko pridejo k meni, me seznanijo s problemi in pobudami, jaz pa moram vse to prenesti na občinski svet ter se zavzemati za reševanje problemov in skrbeti za uresničevanje dogovorjenih programskih nalog. Pri tem sodelujemo tudi z drugimi organizacijami, to je z Domovinsko ljudsko fronto, Madžarsko socialistično delavsko partijo in Zvezo komunistične mladine.«
— Kaj pa ste v tem času v Sakalovcih postorili in kakšne načrte še imate?
»Doslej smo imeli precej dela s popravilbm vaških poti in urejanjem razsvetljave. Pri tem še nismo vsega postorili, saj bo treba ponekod na ceste še navoziti gramoz in zamenjali bomo 15 luči za vaško razsvetljavo. Največja akcija pa je pred nami. Pripravljamo se namreč na gradnjo vaškega vodovoda. Nanj se bo priključilo okrog 55 hiš, tako da bo. zdravo pitno vodo dobilo okrog 400 ljudi. Zdaj imamo večinoma studence ali lastne vodovode, kar nam povzroča precejšnje probleme. In ko bomo uredili skupni vodovod, načrtujemo, da bomo asfaltirali tudi del ceste skozi vas, kjer je še makadam. Zdaj tega še nima smisla delati, ker bi potem zaradi vodovoda morali prekopavati. Čim prej bi radi tudi uredili nove prostore za zdravstveno ambulanto. To bi bilo možno postoriti v šolskem stanovanju, ki je zdaj že nekaj časa prazno. Kjer je sedaj ambulanta, pa nameravamo urediti mladinski klub s knjižico in čitalnico«
Sakalovški vaški župan nas je torej seznanil z dokaj smelimi načrti za napredek kraja. Vse to pa prispeva k temu, da se mladi ne izseljujejo več, da si gradijo nove hiše v Sakalovcih in da so vse bblj zadovoljni z življenjskimi razmerami: Imajo tudi dokaj ugodne zveze z Monoštrom, kjer je dovolj delovnih mest. Drugo vprašanje pa je seveda, ali se tam ne izgubijo, med večinskim (madžarskim) riarodom. Sodeč po tem, da mladi vse raje govorijo samo madžarsko, je v tem najbrž nekaj resnice.
Kako je pravzaprav z ohranjanjem maternega jezika med po-rdbskimi Slovenci — na to vprašanje so skušali najti odgovor sodelavci inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane in knjižnice Gorki iz Budimpešte v skupni raziskavi, ki §o jo izvajali na Gornjem Seniku (Felsoszolnok) v Porabju in Dobrovniku (Dobronak) v lendavski občini. Z raziskavo pa so posegli tudi v širše okolje. Pri tem pomembnem skupnem delu je sodeloval tudi docent Filozofa ske fakutete Ljubljana, dr. Janez Dular, ki nas je seznanil z nekaterimi pomembnejšimi ugotovitvami, hkrati pa dodal svoje jezikoslovne poglede in tudi predloge za izboljšanje stanja.
KAJ VODI V NARODNO IZGUBO
»Učenje in ohranjanje maternega jezika v enojezični, nemanjšin-ski jezikovni skupnosti je videti samoumevna, .naravna’ zadeva. Otrok ga začne spoznavati in uporabljati v domači družini; že zgodaj se pokaže tudi njegova lastna pobuda, starši pa ga pri tem podpirajo, zavedajoč se, da je znanje maternega jezika pomembno ne samo za otrokov spoznavni razvoj, temveč je tudi eden temeljnih pogojev za njegov vstop v širšo družbeno skupnost in za uveljavljanje v njej. V dvojezičnih družbah pa je učenje in ohranjanje materinščine vsaj za pripadnike manjšinskih oziroma naprevladujočih jezikovnih skupnosti dosti bolj zapleteno in težavnejše, nikakor ne samoumevno. Težavnejše je zato, ker se mora otrok naučiti dveh jezikov zapletenejše pa zato, kole raba teh dveh jezikov tudi v najbolj demokratično urejeni družbi rada
Vaški župan Sakalovec Anton Črenko.
uklanja hierarhični določenosti jezikov v širšem upravnopolitičnem območju in se avtomatično nagiba k širjenju prevladujočega (večinskega) jezika. To je posebno očitno pri tako imenovani enostranski dvojezičnosti, ko se pripadniki manjšinske skupnosti poleg svojega maternega jezika zmeraj ali vsaj večinoma naučijo tudi jezika večinske skupnosti* medtem ko se večinski narod, živeč na istem ozemlju, navadno ne nauči jezika narodnostne skupnosti, čeprav so njeni pripadniki po številu prevladujoči. Pripadniki manjšine imajo zato bistveno manj možnosti oziroma priložnosti za rabo in s tem za praktično učenje ali utrjevanje svoje materinščine, sploh pa ni priložnosti za oblikovanje občutka njene samoumevnosti v vsakem okolju. Ti ljudje tako od rodu do rodu slabše obvladajo materinščino in so pogosto v negotovosti glede primernosti njene rabe v posameznih govornih položajih; in tedaj se po načelu manjšega tveganja čedalje pogosteje odločajo za rabo večinskega jezika, to pa seveda pelje v jezikovno oziroma narodno izgubo.«
Dr. Janez Dular, docent na Filozofski fakulteti v Ljubljani: K ohranjanju materinščine med zamejskimi Slovenci lahko pripomore tudi redno znanstveno spremljanje manjšinske problematike.
LE 1565 SLOVENCEV V VSEJ ŽELEZNI ŽUPANIJI?
Raziskovalci so med drugim ugotovili, da so vsi Slovenci na Gollijem Seniku dvojezični, da govofiip torej domače slovensko narečje in madžarščino, nekateri pasle tudi nemščino. Tudi v starejših obdobjih so bili številni po-rabski Slovenci dvojezični, toda govorni položaji za rabo drugega (nematernega) jezika so bili takrat maloštevilni. Omejeni so bili namreč predvsem na redke stike s civilno oblastjo in z gospodarji madžarskih'veleposestev, kamor so porabski Slovenci odhajali na sezonska dela. Njihova slovenščina (narečje) se je v prometno odmaknjenih in gospodarsko ne-privlačnih^porabskih vaseh uspe-šnp ohranjala, in tudi v cerkvi so poleg latinščine uporabljali inačico narečno-knjižne slovenščine. Cerkvene oblasti pa so slovensko
Porabje obravnavale kot druge kraje slovenskega Prekmurja. Po zakonu o obvezni šoli iz leta 1868 pa madžarščina v manjšinskih ljudskih šolah sploh ni bila obvezna — niti kot učni predmet niti kot učni jezik. Za njeno učenje so bili zainteresirani le tisti učenci, ki so se naprej šolali. In čeprav je kasneje madžarščina postala obvezna tudi v ljudskih šolah, so otroci v Porabju še več let po drugi svetovni vojni med seboj govorili večinoma slovensko. Kot kože, pa to bolj iz navade kot pa neke trdne narodne zavesti, saj se je izkazalo, da je ta slabo razvita, Ker so bili tudi brez lastnih izobražencev, so bili kmalu podvrženi nagli, čeprav večinoma nenasilni madžarizaciji.
»Ta proces pa je pripeljal do alarmantnega stanja, ki ga odsevajo podatki ljudskih štetij, potrjuje pa naše opazovanje leta 1984. Gornji Senik je največja slovenska vas v Porabju. Po uradni statistiki iz leta 1930 je imel 1489 prebivalcev, od tega 1480 — torej več kakor 99 odstotkov — Slovencev. Po drugih porabskih vaseh je bila narodnostna oziroma jezikovna sestava podobna; v njih je tedaj živelo 4238 Slovencev (pri tem niso všteti tisti Slovenci, ki so živeli v Monoštru in po drugih krajih v notranjosti Madžarske. Novejše uradne statistike o narodnostni pripadnosti prebivalstva po posameznih naseljih žal ne govorijo, kljub temu pa je očitno naglo upadanje števila ljudi, ki se še izrekajo za Slovence ali vsaj za slovenščino kot materni jezik. Pp_ popisu iz leta 1980 se je v vsej Železni županiji, torej.tudi v Monoštru, Szombat-helyu in drugih krajih, izreklo za slovenščino kot svoj materni jezik samo 2764 ljudi, za slovensko
MONOŠTER — Tu je mestna uprava za Porabje in sem se vozijo Po-rabci na delo. Veliko se jih je že tudi preselilo v >varaš<. Le malo njihovih otrok se nauči slovensko.
narodno pripadnost pa celo samo 1565 — torej le malo več, kakor jih je leta 1930 imela sama vas Gornji Senik.«
Če slednja številka dfži, če ni morebiti računska napaka v statistiki, potem je zelo zelo zaskrbljujoča. Ves čas smo ocenjevali, da je Slovencev v Železni županiji okrog 5 tisoč, in približno toliko bi jih tudi moralo biti. Ali so se vsi drugi asimilirali ali so zatajili svoje narodnostno poreklo?
SE SLOVENŠČINA UMIKA
»Naša raziskava na Gornjem Seniku je med drugim pokazala, da se slovenščina skoraj v vseh govornih položajih umika madžarščini. O tem se lahko naključni popotnik prepriča že, če obišče gornjeseniško pokopališče. Starejši nagrobniki imajo večinoma slovenske napise, na mlajših prevladuje madžarščina; med nagrobniki, postavljenimi v zanjih desetih letih, pa ni niti enega s slovenskim napisom. (Tudi ne na tistih, ki jih domačini dajo klesati v Sloveniji, op-, p.). Med ljudmi pa je prodiranje madžarščine sicer najbolj opazno pri mladini. Gor-njeseniški otroci se danes madžarščine naučijo, ko pridejo v vrtec, z njo pa se večinoma že pred tem dobro seznanijo doma. Že v vrtcu, prvi uradni ustanovi, s katero se srečajo, se med seboj in z odraslimi pogovarjajo skoraj samo madžarsko. V slovenščini imajo samo kaki dve uri tedenskega vzgojnega programa, vse drugo je v madžarščini, kjer lepo napredujejo, njihova slovenska govorica pa ostaja na narečni ravni. V osnovni šoli se vsi otroci najprej opismenijo v madžarščini, šele pozneje pride na vrsto slovensko pisanje in branje. Znanje madžarščine se osmišlja in bogati pri vseh predmetih, kot tudi v pogovorih med učenci, in učitelji, četudi so le-ti Slovenci. V srednji šoli pa slovenščina ne nastopa niti kot učni predmet. Ker se učenci ne morejo, naučiti niti toliko knjižne slovenščine, da bi ob
koncu osnovne šole lahko brez večjih težav spremljali slovenske radijske ali televizijske oddaje ter nestrokovno časopisje, in ker kmalu uvidijo, da pri sporazumevanju v večini govornih položajev ne bodo s slovenščino ničesar
Malčki v sakalovskem vrtcu — Bodo znali slovensko, ko bodo odrasli?
opravili, nimajo prave spodbude za njeno učenje in ohranjanje. Sicer pa je raba slovenščine tudi pri odraslih omejena predvsem na zasebno območje. Na roditeljskih sestankih v šoli, na sestankih političnih organizacij, na občnih zborih društev in podobno, se govori skoraj samo madžarsko, tudi če so udeleženci samo Slovenci. Tudi pisno uradovanje poteka samo v madžarščini. Edini .rekvizit’, kjer se na Gornjem Seniku tudi mladi ljudje še danes redno izražajo slovensko, je cerkev, in sicer po zaslugi 85-letne-ga župnika. Bojazen je, kaj se bo zgodilo, ko tega župnika več ne bo.«
TUDI SPODBUDNE UGOTOVITVE
V očeh jezikoslovcev torej
ugotovitve o položaju slovenskega jezika med porabskimi Slovenci vzbujajo veliko skrb.
»Zbrani podatki pa ne dopuš-., čajo trditve, da je madžarska uradna politika do slovenske manjšine v Porabju v zadnjih desetletjih sama tvorno usmerjala asimilacijo. Gre bolj za splošne procese (deagrarizacija, preseljevanje, razvoj množičnih občil idr.).«
Ne bi bilo prav, če bi ob sedanji temačni podobi jezikovnega položaja na Gornjem Seniku (drugje je stanje najbrž še slabše) zamolčali nekaj novejših podatkov, ki govorijo vsaj o poskusih za zaščito slovenske narodnostne skupnosti. To so dvojezični napisi krajevnih tabel, ki so jih postavili leta 1980, pa tudi drugi dvojezični napisi na javnih ustanovah, slovenska stran v tedniku Narodne novine — Ljudski list, od letos samostojen Ljudski koledar, slovenske radijske oddaje iz studia radia Gy6r, dvojezične prireditve, gostovanje kulturnih skupin v Cankarjevem domu in drugi stiki z matičnim narodom, uvedba dvojezičnega poučevanja nekaterih predmetov od letos v osnovnih šolah idr.
KAJ BI MORALI STORITI
In kaj bi bilo po mnenju dr. Dularja treba storiti, da bi se stanje bistveno izboljšalo?
Kot prvo bi bilo po njegovem mnenju treba okrepiti znanje knjižne slovenščine. Doseči bi ga bilo mogoče z občutnim povečanjem števila slovenskih ur v vrtcu in v šoli ali pa s celovitejšim prehodom na model svojezične-ga vrtca in šole. Pri opismenjevanju v 1. razredu pa mora imeti časovno prednost materni jezik. Posebno v vrstvu bi bilo treba ob bistvenem povečanju deleža slovenskega jezika postopno in načrtno prehajati od narečja h knjižni slovenščini.
V predelu Porabja, kjer živijo-
Slovenci, zdaj še ni nobenega industrijskega obrata, pa tudi kmetijstvo nazaduje, kajti država odkupuje zemljo in jo pogozduje, ker prav na tem območju načrtuje rezervat za lovno divjad. S pogozdovanjem hkrati krčijo površi
ne za poljedelstvo, divjad pa že sedaj dela na posevkih veliko škodo. Tako lahko pričakujemo nadaljnje odseljevanje, predvsem mladih v Monošter in druga industrijska središča na Madžarskem. Potrebno bi bilo torej ustanoviti kakšen obrat znotraj dvojezičnega območja, da bi lahko porabski Slovenci tudi na delovnem mestu in v njegovi okolici čim pogosteje uporabljali slovenščino.
Nadalje bi morali omogočiti okrepitev stikov z narodno matico v Sloveniji. Pomembna poteza pri tem bi bila obnovitev od leta 1956 zaprtega mednarodnega mejnega prehoda pri Martinju, povečati bi bilo treba pogostnost gostovanj umetniških
DOPISNIKI POROČAJO
Gasilci vozijo pitno vodo
Lanskoletna suša je precej prizadela mnoge vodnjake v višinskih delih radgonske občine. Že pred novoletnimi prazniki so morali začeti voziti vodo posameznim gospodinjstvom. To nalogo v glavnem opravlja Gasilsko društvo Gornja Radgona, ki ima na voljo ustrezno cisterno. Za posamezno cisterno je treba odšteti 2.500 dinarjev. Največ vode so odpeljali v Zbigovce, na Orehovski vrh, Plitvički vrh in Police. Kaže, da jih čaka še precej dela. Ludvik Kramberger
VELIKA C v • i 1*1	1 V
polana Srečanje ostarelih občanov
Krajevni odbor RK iz Velike Polane je skupaj s krajevno, skupnostjo Polana pred kratkim pripravil družabno srečanje za ostarele občane. V stari šoli se je zbralo okrog 50 starostnikov iz Velike in Male Polane ter Brezovice. Ob tej priložnosti so učenci osnovne šole Miško Kranjec iz Velike Polane pripravili kulturni program.	jože Ferdin
LENDAVSKA OBČINA
Manj razvite krajevne skupnosti
Ob upoštevanju šestih različnih kriterijev so v lendavski občini naposled med 18 krajevnimi skupnostmi ugotovili 7 manjrazvitih. To so: KS Polana, Dobrovnik, Bistrica, Genterovci, Orešje-Dolina, Gorice pri Lendavi in Črenšovci. Pri določanju manjrazvitih so za KS Gorice kriterije nekoliko omilili, sicer ta ne bi prišla med nje, čeprav je stanje na tem območju še najbolj kritično (hribovito območje, hudourniki, malo asfaltiranih cest itd.). Kriteriji, po katerih so ugotavljali (ne)razvitost krajevnih skupnosti, so: delež zaposlenih glede na število prebivalstva, prihodek na prebivalca, gostota prebivalstva, delež vaških cest in drugo.
Manjrazvite krajevne skupnosti bodo za svojo dejavnost deležne nekoliko več (solidarnostnih) sredstev kot druge.	§
DVAKRAT NA REPU
Da je telefonsko omrežje v občini Lendava najslabše razvito v Pomurju, je vsem znano. Zdaj pa smo ugotovili, da je v tej občini tudi premalo poštnih uradov. Tako v Pomurju kot Sloveniji pride ena pošta na 4076 prebivalcev, v občini Lendava pa na 5343. Kaže, da so poštni uradi najgosteje razporejeni v soboški občini, kjer pride eden na 3572 prebivalcev. Poleg Lendave imajo poštne enote v Črenšovcih, Dobrovniku, Turnišču in od nedavna v Veliki Polani. Ta poštna enota je več kot izpolnila pričakovanja poštnega podjetja (promet), zato jo bodo razširili. Enako se bo verjetno zgodilo s pošto na Bistrici, ki je zdaj še ni v razvojnih dokumentih. V tem času pa je pravzaprav najhujša utesnjenost na pošti v Lendavi, saj so prostor za stranke z namestitvijo dodatne opreme še bolj zmanjšali. Ozko grlo je zlasti blagajna in čudi nas, da poštarji ne store nič, da bi bile vrste krajše.	'	§ g
MARTJANCI
Telefon za tri vasi
Že v lanskem letu so se v martjanski krajevni skupnosti z vso resnostjo lotili priprav na napeljavo telefonskega omrežja v Sebeborcih, Andrejcih in Krncih. Sredstva so zagotovljena, v lanskem letu so kupili tudi kable, zato bi se radi lotili napeljave takoj, ko bo to vreme dopuščalo. Na telefonske priključke v vseh treh vaseh čakajo v 150 domačijah.	'	-js-
LENDAVA
Cvetlični salon
Ne tako davno je bila Lendava brez trgovine s cvetlicami, danes pa jih je več in vse imajo dovolj dela. Pred nedavnim pa sta zakonca Cug preuredila staro trgovino obutve Borovo in v njej odprla cvetlični salon. Lendava je tako dobila sodobno prodajalno, v kateri bo vsak našel cvetlice po svoji volji in okusu. Prodajajo rezano cvetje, lončnice, keramiko za cvetje, umetna gnojila in še vrsto drobnarij, ki jih potrebujejo ljubitelji ali gojitelji cvetja.	Jani D.
skupin in predvajanja slovenskih filmov, razširiti počitniško menjavo učencev (bralni tabori, likovne kolonije idr.) in si prizadevati za izboljšanje televizijskega signala Tv Ljubljana.
Za okrepitev položaja slovenščine bi bilo potrebno uveljaviti dvojezičnost v javnih službah na narodnostno mešanem območju, dvigniti bi bilo treba količino in kakovost lastne informacijske dejavnosti in zagotoviti nadaljevanje slovenščine v cerkvi. Poskrbeti bi bilo treba, da bi vsi župniki v župnijah, kjer živi slovenska manjšina, znali slovensko in tako tudi govorili v cerkvi. V Števanovcih in na Dolnjem Seniku bi bilo treba njeno rabo takoj obnoviti.
»Spremljanje novejšega gospodarskega in družbenega razvoja na Madžarskem nas napeljuje k sklepanju, da ta razvoj usmerjajo politične sile, ki bi bile zmožne razumeti in ugodno rešiti vprašanja ohranjanja materinščine v Porabju, posebno še, ker te sile očitno dobro razumejo podobne probleme madžarskih manjšin po drugih državah, na primer v Romuniji. K temu pa lahko po svoje pripomore tudi redno znanstveno spremljanje manjšinske problematike.«
Takšna je torej podoba o položaju slovenščine v očeh jezikoslovca. In najbrž kaže pritrditi misli, da ohranitev maternega jezika ni samo ozko kulturno, kaj šele folkloristično vprašanje, temveč je povezano z reševanjem aktualnih gospodarskih, političnih in drugih družbenih potreb prizadetega območja. Jože GRAJ
STRAN 8
VESTNIK, 15. JANUARJA 1887
naši kraji in ljudje
V Satahovcih ne marajo odlašanj
Na Satahovčane in njihovo pridnost me je pred koncem lanskega leta opozoril prijatelj. Čeprav ni od tam, mi je v hitrici natresel toliko zanimivega, da sem ga moral prekiniti. Raje sem se odpravil tja, v ravninsko vas s 350 prebivalci, ki je komaj pet kilometrov oddaljena od Murske Sobote.
Satahovci so bili tisto sobotno popoldne kot izumrli. Na cesti nikjer nikogar. Vsi so se umaknili nekam za stene, čeprav tudi tam pozimi nikoli ne zmanjka
To zimo so v Satahovcih brez skupnih prostorov. O najnujnejšem se pogovorijo, kjer pač nanese. Tokrat smo na trak ujeli Jožeta Erjavca, Ireno Prkič, Stanka Špura in Jožeta Žitka. Pogovor o tem in onem.
raznih opravil. Predsednika krajevnega odbora, Stanka Špura, sem zmotil med urejanjem podstrešja. Ni se izgovarjal na pomanjkanje časa in prav hitro sva bila na toplem. Najprej mi je zaupal, da so za tisto, zadnjo soboto v letu načrtovali delovno akcijo. Dogovorili so se, da bo šest vaščanov s traktorji navaža-lo gramoz na poljske ceste, deset pa jih je bilo pripravljenih na razgrinjanje. Vse bi naredili po načrtih, kot vedno, zaradi prehudega mraza pa so dela raje pre-
NAŠI OBRTNIKI
ŠTRUCE IZ NEDELICE
Glede na to, da je v drobnem gospodarstvu za tiste, ki so pripravljeni delati (drugi hitro »pogorijo«), veliko možnosti, smo lahko veseli vsakega novega obrtnika. V Nedelici že diši po sveže pečenih štrucah! 36-letni Jože Dominko je uresničil življenjski cilj: imeti lastno pekarno.
»Pek sem pravzaprav že dolgo. Poklica sem se izučil v lendavski družbeni pekarni, potem sem nekaj časa delal v zasebni pekarni v Črenšovcih, nato 8 let v Intesovi pekarni v Murski Soboti, zadnjih 5 let pa sem imel v najemu zasebno pekarno v Len
Sveže pečen kruh iz nove pekarne v Nedelici, ki jo je uredil Jože Dominko.
davi. Povsem nekaj drugega pa je, če delaš v lastnih prostorih in doma,« nam je ob obisku povedal Jože, ki smo ga proti večeru že našli v postelji. To pa ni čudno, kajti (zasebni) peki nimajo časa za spanec ponoči; tedaj je njihov delovni čas, saj hočejo svojim kupcem zjutraj postreči s toplo zapečenim kruhom.
»Pečete le kruh?«
»V naši pekarni pečemo domači kmečki kruh, potem rženi kruh rž moke 950, koruzni kruh, beli kruh, žemljice, Ocvirkove pogačice, buhteljne, najbrž pa bomo pekli tudi 200-gramske štručke rženega kruha. Seveda pa ustrežemo tudi našim gospodinjam, ki same zamesijo testo doma in ga prinesejo v mojo pekar-
ložili. Se bo že našel kakšen toplejši dan, čeprav je zima.
VELIKO SKUPNEGA DELA
V minulih štirih letih so v Sa-
tahovcih veliko naredili, saj imajo organizatorji dosti smisla za pritegovanje starejših in mlajših, pa tudi z denarjem, ki ga zbirajo s krajevnim samoprispevkom, skrbno gospodarijo. To so v pogovoru potrdili tudi član vaškega odbora Jože Erjavec, mladinska funkcionarka Irena Prkič in gasilski poveljnik Jože Žitek. Vse se da narediti, če so med organizatorji taki, ki ne marajo odlašanj in se tudi sami lotijo dela.
Gasilci se bodo morali v prihodnjih mesecih še posebej po
no le speč. Spečemo pa tudi odojke!«
Jože Dominko, ki ima pekarno v Nedelici ob robu vasi, ima že 20-letne pekovske izkušnje. Te mu pridejo prav pri peki, koristne pa so bile tudi pri gradnji pekarne, še zlasti peči. Ima naj
sodobneje grajeno parno peč, v kateri lahko naenkrat speče okrog 200 kilogramov kruha. Peč je gradil znani pečarski mojster Franc Aleš iz Ljubljane, pri čemer so pomagali tudi domači zidarski in drugi »meštri«. Nova pekarna, ki sicer meri 15 krat 9,5 metra, je nastajala več let v tako imenovani lastni režiji. Ce ne bi gradil tako, bi moral še nekaj let čakati na uresničitev svojega cilja. Povedal pa je, da sta ga h gradnji močno spodbujala prejšnji tajnik turniške krajevne skupnosti Anton Sep in domači zidarski mojster Jože Zver.
»Kako pa bo s prodajo?« smo povprašali, čeprav se nam zdaj zdi, da je tako vprašanje odveč, saj je znano, da se dobro blago
truditi, da bo novo gasilsko vozilo čim prej pod pravo streho — v novem vaško-gasilskem domu. Stari gasilski dom ob Mokošu so zaradi dotrajanosti podrli, na istem mestu pa so v novembru in decembru že zbetonirali temelje za novo stavbo. V njej bodo, med drugim, uredili primerno dvorano in sejno sobo. Z gradnjo bodo nadaljevali že zgodaj spomladi, do takrat pa imajo dovolj časa za pripravo mdteriala.
Med dosedanjimi uspehi velja vsekakor omeniti asfaltiranje cest — nekaj dela pri tem jih še čaka — ureditev cestne razsvetljave in napeljavo telefonov v 47 domačij, do konca lanskega leta pa so dogradili tudi novo mrtvašnico. Pri napeljavi telefonskega omrežja so »ujeli« pravi čas, ob pravem času pa so dali tudi pobudo za obnovo celotnega električnega omrežja.
USPEHI JIH SPODBUJAJO
Vsak nov, skupni uspeh je za Satahovčane hkrati spodbuda. Vedno se spomnijo česa novega, radi bi živeli v še bolj urejeni vasi. Skozi vas ob delavnikih desetkrat pelje avtobus, zato imajo le redki od 106 zaposlenih v Murski Sobotlin drugih krajih probleme pri prevozih na delovno mesto in nazaj. Tudi sodobno trgovino imajo blizu — v Krogu, kjer je tudi sedež krajevne skupnosti Krog—Satahovci. In kaj so si zaželeli ob koncu minulega leta? Sebi in drugim želijo mir, dosti ustvarjalnega sodelovanja in razumevanja. K temu bodo, kolikor se bo le dalo, prispevali tudi sami, tako kot so za gradnjo kirurškega oddelka soboške bolnišnice. V sedemdesetih domačijah so zbrali 220 tisoč dinarjev. Še tale pripis: Satahov-čani, pogumno v novo leto!
Janko Stolnik
samo hvali, kar lahko povemo tudi tako: stranke same odkrijejo mesto, kjer lahko dobro kupijo. To pa seveda ne drži samo za pekarske izdelke.
»Kruh in pecivo za zdaj prodajam doma. V kratkem bom uredil prodajalno v Lendavi, ne bom pa zanemaril tudi naših gospodinjstev, gostincev in drugih v bližnjih vaseh, saj bom pekarske izdelke razvažal s kombijem.«
Ta zapis naj ne izzveni kot reklama! Te Jože Dominko ne potrebuje, saj se je s svojim delom že potrdil v zasebnem, pozneje v družbenem sektorju in zadnjih nekaj let kot zasebni pek v najemni pekarni. Kadar pa potegneš sveže pečeno štruco iz lastne pekarne, pa je vendarle nekaj povsem drugega. Uresničil je življenjski cilj in zato je novo leto zanj in za njegovo družino, ki tudi pomaga v pekarni, srečno obdobje.
Š. Sobočan
Uredili bodo krajevne poti
Krajevna skupnost Mostje-Banuta je ena tistih, kjer so v lendavski občini najkasneje uveljavili krajevni samoprispevek kot pomemben vir za ureditev komunalnih in drugih problemov. V zadnjem času se tudi v tej krajevni skupnosti prebujajo, uredili SO že veliko zadev, vendar pa jih čaka še obilica nalog. V lanskem letu so sprejeli krajevni samoprispevek, s katerim bodo zbrali sredstva za ureditev stare šole, v kateri bi dobili prostore družbenopolitične organizacije in društva, posebej pa mladina, ki je hitrejši razvoj krajevne skupnosti vnesla v svoj program dela. Nekaj sredstev bodo namenili ureditvi ulične razsvetljave, predvsem pa se bodo usmerili v dokončno ureditev vseh vaških poti. V vasi nimajo telefona, zato bo ureditev telefonije ena izmed pomembnih nalog v tem srednjeročnem obdobju.
Jani D.
Pred leti sta odšla v tujino, v Bielefeld v Nemčijo, najprej Ivan Rous, tri leta za njim pa še žena Marija. Kot mnogi drugi, ki so šli v tujino za boljšim zaslužkom, sta si tudi ona in Ivan rekla: nekaj zasluživa, potem pa bežimo od tam. V domači vasi v Srednji Bistrici sta pustila sina, na tujem pa sta začela »od žlice naprej«. To, kar sta si zastavila, sta od tujine tudi dobila. S trdim delom sta privarčevala za hišo. Za to pa sta delala na tujem: Ivan šestnajst let, Marija pa trinajst. Sedaj že pet let živijo v domačem kraju.
Medtem ko je Marija pristavila za kavo, je pogovor z Ivanom stekel o delu.
»Delal sem pri zasebniku, opravljal pa sem isto delo, kot sedaj. Delali smo klasične in mavčne omete. Tam smo bili štirje Slovenci. Konkurenca z domačimi delavci je bila velika. Mi smo delali, nismo gledali na delovni čas, večer ali noč. Domačini pa so se le bolj držali delovnega časa.« Tudi Marija, ki je prisedla, je temu pritrdila. »Nemcem to ni bilo ravno prav, da smo toliko delali, saj smo jim tako tudi kvarili normo. Jaz sem — no, doma sem bila zaposlena kot kemijska laborantka v Ini — tam delala v tekstilni tovarni v Bielefeldu. Normo sem vedno presegala, tako da se je normirka s štoparico v roki vedno ustavljala pri meni. Na uro sem zaslužila že po sedem mark, medtem ko so druge delavke dobile le štiri. Tako pa sem raje odšla v drugo tovarno, k Jobu, ta sedaj tudi sodeluje z Muro. No, saj me delavke niso ravno postrani gledale, pa vendar sem šla raje drugam. Ko pa sem pričakovala drugega otroka, pa več nisem šla delat.«
Rousovi so živeli v skromnejšem enosobnem stanovanju. Srečo so imeli, da lastnik hi bil oderuh, kot pravita Ivan in Marija, ta
SREČANJE Z LUDVIKOM BREZNJEKOM IZ NEMČAVEC
Poštar zvoni samo dvakrat
LUDVIK BREZNJEK - Poštar na mopedu.
To gotovo velja za Ludvika Breznjeka, poštarja na mopedu, ki ga prebivalci Murske Sobote lahko vidijo vsakodnevno, ko na jeklenem konjičku hiti prodajat pošto. Že 16 let je v delovni organizaciji za PTT promet zaposlen kot dostavljač nujnih pošiljk in telegramov, skrbi pa tudi za redno izpraz-njevanje poštnih nabiralnikov v pomurskem središču. Dela je vsakokrat na pretek, zato nima do^ti časa za pogovore s strankami, čeprav te rade z njim navežejo stik, ker je vedrega značaja. Tudi
ko da so za najemnino dajali manj kot drugi, pa tudi manj, kot je dal Ivan za samsko sobo. Strogo pa so se morali držati pravil, tako hišnega reda kot čistoče. Držali pa so se tudi pravila, ki velja za Nemce in seveda sostanovalce — drug drugemu ne gledamo v lonec.
In družabno življenje?
Ivan se je najraje udeleževal klubskih prireditev. Najprej so imeli slovenski klub Triglav, ki se je preimenoval v klub Domovina, saj so se vanj vključili tudi drugi Jugoslovani, ki so delali v tem mestu. Imeli so več sekcij, sam pa je bil v nogometni.
Dvakrat na teden so imeli treninge, v klubu pa so se sestajali vsak dan. »Od mesta smo dobili prostore in jih s prostovoljnim delom uredili,« pravi Ivan.
»Jaz sem se bolj družila z Nemci,« pripomni Marija, »in morem reči, da so zelo družabni. Še sedaj imamo s starejšima zakoncema stike in večkrat nas obiščeta. Pa tudi na noben rojstni dan ne pozabita. Jaz se do domačinov nisem niti v službi niti doma čutila zapostavljene. Ne rečem pa, da drugi niso bili.«
Ivan nadaljuje: »Veliko je odvisno od šefa in lastnika, kamor prideš. Mi smo pač imeli srečo.«
Prva resnejša ovira ob prihodu v Nemčijo je bila za Ivana nepoznavanje jezika, Mariji pa je bilo potem že laže vstopiti med tuje ljudi.
»Morali smo se pač prilagoditi,« razmišlja Ivan, »sem človek, ki se lahko hitro prilagodi, kaj dosti več v tujini nisem pričakoval, saj sem bil doma navajen na revščino.«
Izobilja pa jima tudi tujina ni dala, ali, kot pravi Ivan: »Vsak naj proba, pa bo videl, kako je.«
Marija pa odkrito prizna, da se je teže prilagodila ponovno doma, kot pa se je v tujem kraju.
sam sem ga težko dobil, saj je vedno na t. in nujnih vožnjah. Zato pa se je prijazno odzval kratkemu klepetu.
»Rodil sem se v Čepincih, živim pa v Nemčavcih. Predno sem dobil službo v soboški poštni organizaciji, sem bil pri tri leta na začasnem delu v Avstriji. Od nekdaj sem imel veselje do te službe in tudi danes mi ni žal, da sem se tako odločil, čeprav so delovni pogoji težavni. Sprva sem sicer delal le pri dostavi pošte, odtlej naprej pa me lahko vidite zgolj na mopedu. Ne glede na vremenske razmere, moram redno pravočasno dostaviti poštne pošiljke in telegrame. To mi je doslej vedno uspelo, nikoli pa nisem imel prometne nesreče,« je pripovedoval »leteči« poštar Ludvik Breznjek, kot radi pravijo njegovi kolegi.
Spoznal sem, da delo poštarja na mopedu ni lahko. Delavnik je različen; enkrat dela dopoldne, drugič zopet popoldne, nikakršne izjeme pa niso tudi nedelje in prazniki. »Zaposlen sem vsak drugi praznik, vsako drugo soboto in nedeljo, ko je pošta v Murski Soboti odprta od 9. do 11. ure. Po potrebi zamenjujem tudi delavce v Puconcih, Gornjih Pe-trovcih in Šalovcih. Seveda ob mojem siceršnjem, delu v Murski Soboti. Zdaj, pred novoletnimi prazniki je še posebno veliko dela, zato mi pomagajo tudi drugi poštarji. Tako naslovniki čimprej pridejo do pošiljk, čestitk ali telegramov, ki so jih pričakovali ali pa ne.«
In kakšen je njegov odnos do strank? »Z ljudmi pridem v stik s prijaznim obrazom, čeprav novice, ki jim jih prinašam, niso vedno prijetne, ampak velikokrat z neprijetno vsebino, zlasti pri telegramih. Tako sem priča veselim in žalostnim trenutkom naslovnika, kar vpliva tudi name. Moja služba je pač taka in tudi se ne da ničesar spremeniti!« je ob koncu pogovora dejal Ludvik Breznjek. To priložnost je izkoristil, da vsem ljudem, s katerimi si želi še naprej dobrega sodelovanja, čestita ob novem letu, predvsem pa zaželi zdravja. Naj ti bo srečno poštar!
Milan Jerše
»Prvič zaradi trgovin, ko moraš doma enkrat čakati na eno, potem spet na drugo. V Nemčiji pa trgovine z razprodajami tekmujejo in ob tem lahko veliko prihraniš. Na razprodajah so imeli tekstil, pa tudi meso, lahko si celo izbiral. In drugo, če si varčeval in trdo delal, si si lahko tudi nekaj prihranil. Tu pa to ni mogoče. Jaz bi se takoj vrnila nazaj, predvsem zaradi dobrin, posebej če bi šli z mano tudi domači.«
Ivan pa pravi, da nazaj več ne bi šel. »Moj kolega je prišel iz Nemčije, pa se je vrnil. Jaz bom pa še naprej opravljal svojo obrt, upam tudi, da bom lahko zaposlil dva delavca, pa čeprav so davki' in druae dajatve visoke.«
»In še nekaj me moti doma,« nadaljuje Marija, »da uspeš le z zvezami in poznanstvi in da, na primer, na volitvah lahko voliš le enega kandidata. Vse preveč je sestankov, veliko rečenega, pa malo narejenega. Ni pa mi všeč tudi to, da je precej takih, ki samo kritizirajo, ne naredijo pa nič. Tudi sama sem namreč aktivna v krajevni skupnosti, sem pa tudi vodja delegacije za otroško varstvo.«
Več kot desetletje sta delala v tujini, da sta si uresničila življenjski cilj. Dela pa jima tudi doma ne manjka, Ivanu pri obrti, Mariji pa pri gospodinjenju in vodenju obrtnih knjig.
»Mi imamo pač to slabo navado, da delamo za otroke, samo da bo njim bolje. V Nemčiji pa tega ni. Zelo me je čudilo, da otroci, ki dopolnijo osemnajst let in še živijo pri starših, morajo plačevati za stanovanje in hrano. Pri naših otrocih pa že vidim tekmovanje in rivalstvo, kdo bo dobil več,« razmišlja Marija.
Tudi zaradi otrok sta se Marija in Ivan Rous vrnila iz tujine. Starejši sin je odraščal doma, mlajši pa je bil pri njima. Preden je šel v šolo, pa so se vsi trije vrnili.
Majda Horvat
STRAN 9
VESTNIK, 15. JANUARJA 1987
ne zgodi se vsak dan
Homed Kaufhold iz Fulde v ZRN je rekonh r med zbiralci stekleničk z alkoholnimi pijačami. V šestih letih jih je zbral 1400 in tako presegel svetovni rekord nekega Bre-menčana.
Nosečnost kot »trening«
Nosečnost, porod in vrhunski atletski dosežki, to troje nekako ne gre skupaj pri običajnem razmišljanju. Vrhunske dosežke pričakujemo od mladih deklet, ne pa od mater. Vendar pa praksa kaže, da ni tako.
Ingrid Kristiansen je postavila svetovna rekorda na 5.000 in 10.000 metrov ter tekla najboljši čas na svetu v ženskem maratonu šele potem, ko je rodila sina. Valerie Brisco-Hooks je dve leti po porodu osvojila tri zlate medalje na olimpijskih igrah v Los Angelesu, predtem pa še postavila dva ameriška rekorda. Mary Decker je že dva meseca po porodu intenzivno trenirala in zdaj teče še bolje kot prej.
Ti zgledi in številni drugi so spodbudili svojevrstna razmišljanja, med drugim tudi tako imenovano teorijo o nosečnosti kot »treningu« za dobre atletske rezultate. Pravih znanstvenih raziskav sicer še niso opravili, vendar tudi dosedanja dognanja ginekologov in športnih strokovnjakov kažejo, da teorija ne visi v zraku.
Ginekolog James Clapp je študiral vpliv nosečnosti na tekmovalke v teku na dolge proge. Ugotovil je, da se njihova kondicija po nosečnosti in porodu zares zelo hitro vrne in celo izboljša. Sklepa, da se med nosečnostjo okrepi žensko srce, saj končno mora delati za dva, okrepijo pa se tudi nekatere mišice, posebno, če ženska tudi med nosečnostjo trenira, seveda le s primerno telovadbo.

TO IZBIRA MURSKA SOBOTA ARH. NOVAKA 2
MURSKA SOBOTA ARH. NOVAKA 2
POSTNI PREDAL 39
TELEFON HC 21 511
GLAVNI DIREKTOR 21 184
TELEX 35235 YU POMS
NA ZAVODU ZA ZAPOSLOVANJE
— Pravite, da imate enajst let delovne dobe in peto zaposlitev.
— Niste me razumeli: imam pet let delovne dobe in enajsto zaposlitev.
— Nezaslišano! In kaj bi radi zdaj?
— Primerno delovno mesto iščem in to nekje, kjer ni kakšne delavske kontrole ali podobnega pikolovstva ...
SOZD ABC POMURKA Veletrgovina Potrošnik tozd Izbira M. Sobota v skladu s 65. členom Statuta
razpisuje prosta dela in naloge
1. POSLOVODJA V PE RADIN
Poslovna enota v hotelu Radin v Radencih
Pogoji:
— srednja izobrazba komercialne ali poslovodske smeri oz. izobrazba za VK delavca trgovske ali druge ustrezne smeri oz. izobrazba KV delavca trgovske ali druge ustrezne smeri
— najmanj 3 leta delovnih izkušenj
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Veletrgovina Potrošnik tozd Izbira, Arh. Novaka 2, M. Sobota —- komisiji za delovna razmerja.
Razpis velja 15 dni po objavi.
Zdravniki že dolgo povezujejo visoko stopnjo holesterola v krvi s srčnimi boleznimi, predvsem kapmi, ki vsako leto poberejo veliko število mož (žensk občutno manj) v razcvetu delavnosti. Povezava je nesporna, nikakor pa strokovnjaki ne morejo ugotoviti, katera stopnja je že zares nevarna. Pred kratkim je revija The Journal of the American Medical Association ponudila presenetljiv odgovor na to vprašanje.
V posebni številki, posvečeni
Srčna kap ni neobvladljiva
prav temu problemu, so strokovnjaki na osnovni študij in raziskav razkrili grozljivo stanje: da namreč ni nevarno ogrožena le največ desetina prebivalstva srednjih let, marveč da povečana stopnja holesterola v krvi ogroža kar 80 odstotkov prebivalstva srednjih let.
V raziskave je bilo vključenih 356.222 moških, starih od 35 do 57 let, trajale pa so dve leti. Raziskovalci so ugotavljali povezavo med višjo stopnjo holesterola v
krvi in smrtnostjo zaradi srčnih kapi, odkrili pa so, da se smrtnost poveča že pri 180 miligramih na deciliter krvi. To je tako nizka stopnja, da so jo imeli mnogi kardiologi za nenevarno.
Možnost srčne kapi se dviguje hkrati z dviganjem stopnje holesterola v krvi. Pri stopnji 245 mg/dl se možnost srčne kapi v šestih letih poveča na 242 odstotkov. Raziskovalci pri tem posebej poudarjajo, da je povečana stopnja holesterola v krvi nevarna tudi za tiste moške, ki ne kadijo in imajo običajni krvni tlak.
Poročilo v strokovni reviji pa ne prinaša le zloveščih številk. Nekaj je tudi dobrih novic. S primerno prehrano, predvsem z zmanjšanjem užitih maščob in
opustitvijo kajenja, je mogoče dokaj učinkovito znižati stopnjo holesterola v krvi, z njo vred pa sčasoma seveda upade tudi nevarnost srčnih obolenj in kapi.
Američani, ki so že pred leti dokaj resno vzeli nevarnost žilnih in srčnih obolenj in prešli na bolj zdrav način prehrane, življenja in dela, opažajo, da se smrtnost zaradi srčnih bolezni občutno zmanjšuje.
Poročila navajajo tudi, da je mogoče stopnjo holesterola zmanjšati, če seveda dieta in opuščanje kajenja ne pomagata, tudi ob pomoči nekaterih novih zdravil. A vendar, pravo zdravilo ima vsakdo v svojih rokah in predvsem v svoji volji 1
ZGEP POMURSKI TISK, n. sol. o. TOZD POMURSKA ZALOŽBA Murska Sobota, Lendavska 1
Založniški svet tozda
objavlja na podlagi sklepa prosta dela in naloge
prodajalec II
za nedoločen čas v knjigarni v Gornji Radgoni.
Prijavljeni kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— prodajalec, VIP IV. st.,
—.1 leto delovnih izkušenj v trgovini.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema s poštno ali osebno dostavo splošno-kadrovska služba DO ZGEP Pomurski tisk, Murska Sobota, Lendavska 1, 8 dni od objave.
rSBH MH MBM   
Prepozno ugotovili I
I Švedi se že nekaj tednov jezijo in zabavajo hkrati. Iz Šved- 9 skega narodnega muzeja je pred meseci izginil zelo dragocen | nakit. Nekoliko prepozno so namreč ugotovili, daje pri proda- I
Svinec ogroža otroke
Ameriški znanstveniki so dokazali, da velikemu številu otrok, ki so izpostavljeni svincu, peša sluh, to pa vpliva tudi na njihov razvoj. Otroci začnejo kasneje sedeti, hoditi, govoriti. Volj so nagnjeni k pretirani živahnosti. Večji ko je odstotek svinca v krvi, bolj sluh peša.
V omenjeni raziskavi so sodelovali strokovnjaki z univerze Severna Karolina in državne agencije ZDA za ekološko zaščito. Ugotovili so še, da prihaja do poškodb sluha že pri manjšem odstotku svinca v krvi, kot znaša največja dovoljena mera po ameriških zakonih. Ta je sedaj 25 mikrogramov svinca na deciliter krvi. Ugotovili so, da že pri 10 mikrogramih na deciliter krvi svinec poškoduje hemoglobin.
Svinec uporabljajo v številnih proizvodih: v bencinu, baterijah, barvah, zlitinah ... Posebno nevaren je otrokom, ki dihajo hitreje in ga vsrkajo petkrat hitreje od odraslih.
_ sozd
imos
sgp konstruktor
n. sol. o., maribor
tozd opekarna dolga vas
n. sol. o., lendava
SGP KONSTRUKTOR MARIBOR, n. sol. o.
TOZD OPEKARNA LENDAVA, n. sol. o.
Dolga vas 42
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
ji nakita sodelovala tudi švedska televizija, ki je prenašala javno dražbo. V muzeju upajo, da bodo nakit dobili nazaj, neki Švicar, kije zanj dal 1,3 milijona švedskih kron, pa pravi, daje nakit kupil legalno in — javno.
Kdaj ultra zvok?
Zdravniki že 20 let uporabljajo ultra zvok za nadzor in opazovanje razvoja človeškega zarodka v materinem telesu. S pomočjo ultra zvoka ugotovijo velikost, starost, položaj in tudi spol še nerojenega otroka, vidijo pa tudi, če ima zarodek kakšno hudo telesno napako ali močno okvarjen telesni organ. Torej gre za zares koristno iznajdbo. Še toliko bolj, ker so zdravniki menili, da je preiskava z ultra zvokom popolnoma neškodljiva
Strokovnjaki ameriškega narodnega inštituta za zdravje pa so pred kratkim objavili sporočilo, da uporaba ultra zvoka ni povsem neškodljiva in da jo priporočajo za pregled zarodka le, kadar je medicinsko zares upravičena. Direktnih dokazov o škodljivosti takšnih pregledov za zarodek in mater zdravniki nimajo, vendar pa raziskave na poskusnih živalih opozarjajo, da prevelika količina ultra zvokov lahko poškoduje samozaščitni sistem, povzroči kromosomske poškodbe in zavre rast zarodka.
Za tisočinko manj toplote
Med leti 1980 in 1985 je Sonce zgubilo tisočinko svoje toplote. To so rezultati raziskave podatkov, ki jih na Zemljo posreduje poseben satelit. Po mnenju Richarda Willsona z nekega ameriškega znanstvenega središča ohlajevanje ne napreduje več. Ce bi se, bi pomenilo to za naš planet katastrofalno spremembo podnebja.
Nov modni krik
ELEKTRIKARJA
Pogoji: elektomonter, zaželjena praksa.
Za razpisana dela in naloge je določeno 2-mesečno poskusno delo.
Delo sklenemo za nedoločen čas.
Kandidate prosimo, da pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 10 dneh po objavi na naslov: SGP KONSTRUKTOR MARIBOR, n. sol. o.
TOZD OPEKARNA LENDAVA, n. sol. o.
Dolga vas 42, Komisiji za delovna razmerja.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh.
IZ MOJEGA DNEVNIKA


nwC'M.sz-, /e £ ioc.c>	. L".

Oblačila-umetnine so najnovejši modni krik, ki je prišel v Evropo iz ZDA, kjer so ustvarjalci visoke mode obudili nekdanjo hipijevsko tradicijo izdelovanja enkratnih, izvirnih oblačil. Po zatonu hipijevstva so takšne vrste oblačila izdelovali le za ljudi, ki so hoteli zbujati pozornost. Zdaj pa so oblačila, ki jih izdelajo umetniki v unikatu, prodrla v visoko modo. Od nekdanjih hipijevskih oblačil jih torej loči ogromno, od astronomske razlike v ceni do tega, komu so namenjene.
B. S. Kupris, lastnica Galerije oblačilne umetnosti, sicer pravi,
da so ženske po več letih uniformiranega oblačenja le pripravljene na drugačno, enkratno modo, vendar pa verjetno ne misli s tem ha vse ženske. Dovolj je, da povemo nekaj cen oblačil iz njene zbirke. Plašč iz kunjega krzna, ki ga je svojeročno pobarval z rožnato in vijolično barvo Parižan G. C. Jos, stane nič manj kot 876.000 din (preračunano iz dolarjev), medtem ko stane jopa pošita z žetoni podzemeljske železnice tako, da tvorijo žetoni napis, poltretji dolarski tisočak, torej 300.000 dinarjev.
To so cene, pred katerimi ne omedli le izbrano občinstvo.
SUMLJIVA POZORNOST
— Pomisli, moj Feri me je začel prav razvajati. Zjutraj mi prinaša kavo kar y posteljo, pa tudi drugače je bolj pozoren.
— Hm, popazi malo nanj!
— Da ne bi .polil kave?
— Naivka. Jaz poznam takšne sladke tičke ...
SKUPNIM SLUŽBAM NA LJUBO
— Ne vem, zakaj ste proti temu, da bi Milan kandidiral za člana delavske kontrole?
— Saj ne gre za nas in naše nasprotovanje. V skupnih službah ga imajo v želodcu. Takrat, ko je bil predsednik delavske kontrole, je hodil tja preveč spraševat, primerjat, dokazovat...
— No, pa jim je vsaj nekatere stvari dokazal.
— Saj v tem je problem ...
ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
IMavsKi svet
razpisuje
javno dražbo
za prodajo naslednjih rabljenih osnovnih sredstev:
1.	Avtomobil AK 850 Zastava, leto izdelave 1981, prevoženih 74.635 km.
Izklicna cena 408.000 din.
2.	Teleprinter — 1 kom
Izklicna cena 700.000 din.
3.	Fotokopirni aparat Olivetti — 1 kom Izklicna cena 150.000 din.
4.	Razmnoževalni aparat Ofset — 1 kom Izklicna cena 400.000 din.
5.	Pisalni stroji in računski stroji po seznamu.
V izklicni ceni ni zajet prometni davek, katerega plača kupec. Vsa osnovna sredstva so naprodaj po klavzu" VIDENO — KUPLJENO. Po prevzemu ne sprejemamo nobenih reklamacij. Pred pričetkom dražbe morajo interesenti plačati 10% varščino.
Javna dražba bo v ponedeljek, dne 19. januarja 1987 ob 11. uri v LB Pomurski banki Murska Sobota. Ogled osnovnih sredstev bo od 9. ure dalje.
STRAN 10
VESTNIK, 15. JANUARJA 1987

za vsakogar nekaj
Nohti
ogledalo zdravja
Negovani nohti so okras rok. Roževinasta ploščica nohta varuje konico prsta, nastaja pa v spodnjem delu nohtne posteljice. Vsak dan zraste približno za 0,01 mm. Bolezni ali slabo počutje se pogosto odražajo na nohtih. Krhki nohti in razcepljena nohtna ploščica so največkrat posledica slabega ravnanja. Nohti izgubljajo maščobo, lahko
zaradi tega, ker z nezavarovanimi rokami pomivamo posodo ali peremo, lahko pa nohte izčrpavamo tudi z večnim lakiranjem oziroma odstranjevanjem laka. Vzrok te motnje utegne biti nepravilno delovanje ščitnice, včasih jo pripisujejo pomanjkanju železa ali kalcija, pa tudi pomanjkanju vitaminov A in B.
Nevščenosti se vsaj za silo obva-
Nega las
Moški s slabo negovanimi lasmi so videti prav zanemarjeni, poleg tega pa umazanija in prhljaj pospešujeta izpadanje las. Zakaj imajo moški največkrat mastne lase? Najpomembnejši vzroki so genetski in hormonski, stanje pa močno poslabšajo še stres, onesnaženost zraka, slaba prehrana, vročina, premočni šamponi . . .
Kako negovati mastne lase? Predvsem z nežnimi šamponi, ki ne mastijo lasišča. Kako pogosto? Tu so mnenja različna. Nekateri dermatologi svetujejo umivanje las enkrat ali dvakrat na teden, drugi priporočajo umivanje las, takoj ko se zmastijo, da se kožni loj ne nabira na lasišču.
Odkod prhljaj? Prhljaj so odmrle kožne celice in njihovi ostanki, ki se naberejo na lasišču. Pogosto se pojavi kot posledica preutrujenosti, zaskrbljenosti, onesnaženega zraka ali predolgega nošenja motoristične čelade. Prhljaj izgine po uporabi ustreznega sredstva, vendar se pogosto ponovno pojavi.
Kako negovati lasišče, polno prhljaja? S posebnimi šamponi in lasnimi vodicami. Pomagajo antiseptična sredstva na osnovi salicilne kisline ali katrana in lasne vode, ki jih nanesemo na umite lase. Vendar pa pretirana uporaba utrjevalcev za lase poruši naravno ravnotežje las in lasišča in stanje se poslabša.
Zdravje
rujemo, če uporabljajo pri delu gumijaste rokavice, da nam razna pralna sredstva ne izsušijo nohtov in seveda tudi kože.
Beli madeži pod nohti nastanejo, kadar si rahlo poškodujemo nohtno posteljico. Zelo pogosto imajo take nohte mladi v puberteti. Domnevajo, da so bele lise morda zračni mehurčki, ki so ujeti v nohtni posteljici.
Podolžne razpoke v nohtu nastanejo zaradi poškodb ali zaradi vnetja mesta, kjer nastaja noht. Tanke, pravilne razpoke so pogosto povezane s staranjem. Priporočljivo je, če si nohte namakamo v blagi milnici.
Prečne brazde na nohtu utegnejo nastati pri hudi duševni obremenitvi, zaradi kake okužbe ali zaradi nezaželenega učinka kakega zdravila. Vzrok so včasih spremenjene prehranske navade. Prečne brazde se izgubijo, ko noht zraste. Včasih se nohtna ploščica ugrezne, tako da postane noht podoben žlički. Vzrok je lahko pomanjkanje železa, pa tudi motnje pri prekrvljenosti. Krivca smemo iskati tudi v stiku s kemičnimi snovmi in pralnimi sredstvi. Pomagamo si, če jemljemo železove preparate in če nosi-
mo pri umazanih delih zaščitne rokavice. Zgodi se, da se nohti tako spremenijo, da postanejo po obliki podobni stekelcu na uri. Na sredi so vzbokli, proti stranem pa se spuščajo. Takšni nohti so včasih podedovani in tedaj naj nam ne povzročajo skrbi. Kadar pa se nohti iznenada tako preoblikujejo, so znamenje za pljučno obolenje, za motnje v delovanju srca ali za obolenje jeter. V hujših primerih se odebeli cel členek. Prsti postanejo podobni kegljem. Nujno moramo obiskati zdravnika. Nohti včasih spremenijo barvo. Kadar se odebelijo in postanejo rumenkasti, nam to zbudi sum, da so jih napadle glivice. Zdravnik bo dognal, za katero vrsto glivic gre, da jih bo čim hitreje pregnal. Včasih so rumeni in odebeljeni nohti znamenje kroničnega bronhitisa.
Rjavo obarvajo nohte kemične snovi. Rjavi madeži lahko nastanejo tudi, če se pod nohtom izlije kri. Če je pod nohtom materino znamenje, utegne to biti melanom, vrsta kožnega raka. Če od--- krijemo takšno znamenje, je modro prositi za nasvet zdravnika.
Pikčaste ugreznine na nohtih opozarjajo na luskavico. Lahko napade samo nohte, lahko pa se hkrati pojavi tudi na komolcih in kolenih. Luskavica je dedna. Takoj moramo k zdravniku.
Jana
Vaš šolar je utrujen
Nasvet gospodinjam
Vsaka gospodinja naj ima kuhinjsko tehtnico, da more delati natančno po receptih. Tako se tudi najmanj »potrati«! Tiste gospodinje, ki tehtnice nimajo^ pa si lahko pomagajo takole:
Zvrhana žlica moke = 2 dag nezvrhana = 1 dag zvrhana žlica zdroba = 2 dag
zvrhana žlica riža = 2 dag
1	liter moke = 62 dag
4	žlice raztopljenega svežega masla = 6 dag
1	1/2 litra malin, jagod, ali borovnic = 1 kg
nezvrhana žlica soli tehta
2	dag.
RADIO MURSKA SOBOTA
vsak petek v oddaji 21 232
LESTVICA TEGA TEDNA:
1.	I Wanna wake up with you — Boris Gardiner
2.	Hold on tight — Samantha Fox
3.	Your e in the army now — Status Quo
4.	Ne joči — Miha Balažič
5.	Mandarina — Don Juan
Predlogi:
Take my breath away — Berlin Pod oknom sem stal — Don Juan Moj Brane — Simona Vodopivec
Lestvica nastaja s sodelovanjem hi-fi videostudia na Kidričevi 25, telefon 25 577, 69000 Murska Sobota.
Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
Hišno orodje
Hišno orodje je splošno ime za različne pripomočke, naprave in tudi strojčke za popravilo in izdelovanje najrazličnejših predmetov. Razlikujemo delovno orodje (žaga, dleto, sveder, oblič itn.) in pomožno orodje (primež, privijalo, kotomer, mizarsko stružnico). Preden si preskrbite orodje, morate predvsem vedeti, zakaj ga boste potrebovali, kaj bi z njim naredili ali popravili. Navadno kladivo, klešče in merilo so najnujnejši, poglavitni pripomočki, ki jih ni mogoče pogrešati v nobenem domu. Kupite si še mizarsko žago, žago z velikimi zobci, nekaj dlet raznih širin, izvijače, nekaj ključev za matice in francoz, pa boste imeli v gospodinjstvu najpotrebnejše orodje. Po uporabi je treba orodje dobro očistiti. Če orodja ne boste dalj časa potrebovali, ga narahlo namažite in shranite. Posebno skrb je potrebno posvečati zlasti železnim delom orodja, na primer dletom, katerih ostrina je zelo
občutljiva in se prav lahko skrha.
Knjiga za vsak dom
Naš dom
Musaka iz zelja
Med starimi recepti velikokrat zasledimo, da so naši predniki radi jedli kislo zelje. Pripravili so ga na najrazličnejše načine. Za danes si oglejmo, kako se pripravlja musaka iz kislega zelja.
Priprava: na vročem olju na hitro prepražite narezano čebulo, slanino, grobo zmleto govedino in svinjino. Na koncu dodajte paradižnik, lovor, vegeto, sol in poper ter vse dobro zmešajte. V globoko nepregorno posodo naložite polovico narezanega kislega zelja, mesni nadev, to posujte z rižem in prekrijte z drugo polovico zelja. Vse prelijte z mešanico mleka in jajca, pokrijte in pecite v vroči pečici od 40 do 50 minut.
Potrebujemo: 750 g kislega zelja, 80 g riža, 3 dl mleka, 8 žlic olja, 100 g čebule, 2 žlici paradižnika, 200 g zmlete govedine, 200 g zmlete svinjine, 100 g suhe slanine, vegete, sol, poper, eno jajce.
NAŠA RISBA - VAŠ PRIPIS
— Ko se okrasimo s takimi cenami, standardu ne preostane drugega kot da se skrije. (Pera S.)
— So to oštevilčene neizpolnjene obljube iz lanskega ali letošnjega leta? (Debela M)
— Svobodnjaški narod smo. To dokazujemo z nenehnim dvigovanjem cen. (Martin M.)
_ Tudi Dedek Mraz je že prišel na darilne bone. (Alojzija Z.)
— Daril ne bo, le vzorci novjh bankovcev nam krasijo drevo.
(Emilija W.)
Duhovite pripise k novi risbi pošljite najkasneje do četrtka, 22. januarja na naslov: VESTNIK, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota. Objavljene pripise honoriramo.
Tako ugotovi zdravnik po skrbnem pregledu, vi pa ste začudeni in nekoliko nezaupljivi. Svojega šolarja ste pripeljali na pregled, ker ga od začetka šolskega leta skoraj vsak dan boli glava, pojavljajo se nejasne bolečine v trebuhu, bledica, podočnjaki, muči ga neješčnost in zaprtje, postaja jokav in razdražljiv, težko zaspi, ponoči pa se premetava v postelji in včasih ga tlači mora. Tovarišica v šoli se pritožuje, da med poukom ni zbran, šolski uspeh se slabša, za vsako malenkost se spopade s sošolci. Morda je vsega kriva resna bolezen? Zakaj bi bil utrujen, saj nič ne dela, v šoli samo sedi, z vsem je preskrbljen, še k pouku tujega jezika in glasbe ga vozimo, da zvečer ne zamudi poučne oddaje na televiziji.
Ali ste kdaj pomislili, da ima vaš šolar daljši delovni dan kot vi? V šoli prebije od osem do deset ur, mirovanje v klopi in zbrano poslušanje ali pisanje so zanj velik napor, doma mora navadno še nekaj ur sedeti pri nalogah. Če mu v šoli ne gre najbolje, je čas domačega dela temu primerno daljši, če je v šoli uspešen, je vnaprej določena »žrtev« za razne interesne dejavnosti. Slabši šolski uspeh vpliva na domače ozračje, saj ga nikoli ne pozabimo vprašati, ali je dvignil roko, da bi popravil slabo oceno. Otrok ne zna povedati, da je utrujen, izraz tudi ni ravno lepo sprejet, ker mi nikoli ne priznamo, da smo utrujeni.
Vsi ti pojavi so resno opozorilo, da ne gre več, da so možnosti prilagoditve izčrpane, da je treba nekaj storiti. Zdravnik se bo zanimal za količino dela, ki ga mora otrok opraviti doma in v šoli, ali dela z lahkoto ali s težavo, hitro in počasi, kakšne so zahteve staršev glede šolskega uspeha, ali ga obremenjujejo z gospodinjstvom ali kakšnim drugim delom, kakšni so odnosi otroka z učiteljem in sošolci, koliko časa porabi za pot v šolo, ali hodi peš, s kolesom, ali ga vozijo z avtom, kakšno je število in razporeditev dnevnih obrokov hrane, koliko ur na dan porabi za spanje in igro ter gledanje televizije.
Dolžnost staršev in učiteljev je, da prepoznajo znamenja utrujenosti pri otroku, postanejo pozorni nanje in se naučijo spoznavati pomen tega varovalnega signala.
Pri načrtovanju otrokovih obremenitev moramo upoštevati kronološko starost otroka, njegovo rast in razvoj. Zdravnik svetuje: spoštujte delo otroka in ne zahtevajte od njega več, kot zmore. Ko otrok pride domov, mu dovolite, da se igra; časa za igro mu ne omejujte, igra razvija otrokovo ustvarjalnost. Pazite na pravilno število, sestavo in razporeditev obrokov. Gledanje televizije med tednom omejite, za konec tedna pa mu izbirajte oddaje, vendar naj čas, ki ga prebije pred televizorjem, ne bo daljši od ene ure.
Naša žena
Odvečni kilogrami
SPOŠTOVANI!
Sem redna bralka domačega tednika Vestnika. V eni prejšnjih številk sem v rubriki Ne zgodi se vsak dan prebrala članek z naslovom Dieta za debelitev. Jaz pa vas prosim, če objavite članek ali recept za hujšanje; imam pač težave z odvečnimi kilogrami. Za objavo vam bom zelo hvaležna, že vnaprej pa hvala!	Vaša zvesta bralka
Receptov za shujšanje je »mali milijon« in gotovo ste kakšnega že preskusili — pa vam ni pomagal. Tudi z našim bo tako, če ne boste spremenili svoje življenjske filozofije. Postavite si vprašanje: Jem zato, da živim, ali živim zato, da jem? Če je vaš odgovor v prvem delu vprašanja, torej jeste le zato, da bi živeli, in če ni vzrok odvečnim kilogramom bolezensko stanje, potem ne bo težav s hujšanjem. Poskusite se znebiti odvečne teže po naslednjem receptu: ob 6.00 zaužijte 10 suhih sliv, ob 9.00 2 v trdo kuhani jajci, ob 11.00 spijte 2 del mineralne vode donat Mg, ob 13.00 pojejte kuhano hrenovko, ob 15.00 dve jabolki in ob 18.00 lonček jogurta (lahko tudi sadnega). To ponavljajte pet dni, šesti in sedmi dan pa se hranite z enemonom ali diemonom. Marsikomu pomaga že enotedenska kura, večini pa ne, zato jo ponovite, vendar samo enkrat (en teden). Te kure ne smete ponavljati tri tedne zapored, ampak šele po enotedenskem presledku. Med tem se hranite normalno, vendar izbirajte nemastno hrano, z malo škroba in sladkorja.
P. P. Zdaj, v času kolin, bo malo težje hujšati, zato počakajte do pepel-
SESTAVIL MARKO NAPAST	NASPROTJE PRAVILNOSTI	SPRETEN CIRKUŠKI TELOVADEC	TOPOVSKI IZSTRELEK	KORUZNI STORŽ	REZULTAT	ŽUŽELKA TOPLIH KRAJEV, ŠKRŽAT	KOZAŠKI POGLAVAR
HITRICA							
MOČAN EKSPLOZIV, LIDIT							
KOLEDAR S PODOBAMI							
AMERIŠKO MOŠKO IME (RONALD)				DANSKI BIOKEMIK, NOBELOVEC SPODRSLJA			
ANTIČNA TABLICA ZA RAČUNANJE					DARUVAR POPOLN NERED		
PAPEŠKA DRŽAVA V RIMU							
ODISEJEV OTOK						HRVAŠKA POPEVKARICA (JOSIPA)	ČEVLJARSKA NIT
RIMSKO ŠTEVILO PETDESET		FILMSKI REŽISER KUSTURICA	STAR NOVČIČ' ORODJE ZA KOVINE				
VELIK STADION V BUDIMPEŠTI				MLEČNI ZDELEK ELEMENT ŠIVANJA			
MESTO OB IZLIVU CETINE V JADRAN					SELEN OZIRALNI ZAIMEK		
SOL SILICIJEVE KISLINE							
FINA TRAVA							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: Lendava, opio-man, kislina, Aka, Nil, Luna, Li, PR, pujs, A, Molat, trata, Ra, Enos, Ivek, VT, Ontario, Tetroda.
VESTNIK, 15. JANUARJA 1987
STRAN 11
križem kražem po naših šolah
PRESELILI
SMO SE
Preselili smo se v Gornjo Radgono, kjer imamo novo hišo. Tega sem bil zelo vesel.
Vse stvari smo vozili na prikolici. Bilo je naporno. Očka in mamica sta imela veliko dela. Tudi jaz sem pospravljal ter zlagal svoje igrače in potrebščine.
Selitev je bila zame velik in. vesel dogodek. V novi hiši imamo veliko prostora in vsi se dobro počutimo.
Vasja Rovšnik, 2. a OŠ Apače
DEDEK
Moj dedek je doma v Ku-petincih. Dedek je velik, in še vedno lep. Ima že sive lase. Njegov obraz je že naguban. Dobro še vidi in sliši. V službo več ne hodi, ker je upokojen. Dedka imam zelo rada.
Alenka Koren, 2. b OŠ Videm ob Ščavnici
OBRAMBNI KROŽEK
Tudi na naši šoli deluje obrambni krožek. Vodi ga tovarišica Marija Horvat. Pogovarjamo se o vojni, kar je zelo zanimivo. Spoznali bomo različna orožja. V mesecu oktobru smo h krožku povabili tovarišico Sreševo. Pripovedovala nam je o vojni in dogodkih, ki jih je preživela kot borka med vojno. Člani obrambnega krožka si želimo še več takih prijetnih ur.
Monika Smodiš, 5. a OŠ Cankova
Janezkove črke so oživele
Janez je bil zelo poreden fant. Vsepovsod, kjer je mogel, je nagajal. Včasih je prišel k slaščičarju in prosil sladoled, ko ga je dobil, je pobrisal, ne da bi plačal. Tudi v šoli je bil zelo poreden. Skakal je po mizah, packal je po zvezkih svojih sošolcev in se pretepal. Včasih je izostajal od pouka in se potepal po mestu. Skratka, bil je najbolj divji učenec na šoli. Učitelji so se zgražali nad njim in so poklicali starše na zagovor. Pa nič ni pomagalo. Janez je ostal isti in ni se poboljšal.
Toda nekega večera se mu je sanjalo, kako mora petdesetkrat napisati stavek: Janez je poreden. To kazen mu je naložila učiteljica, ker je zopet nagajal. In ko je napisal vse, so črke nenadoma oživele. Ušle so mu iz sobe in tekle po cesti, Janez pa za njimi. Ljudje so se ozirali in gledali ter čitali tisti stavek: Janez je poreden. Janez pa seje podil za črkami in jih lovil. Naenkrat pa se je spotaknil in padel na knjigo, ki je ležala zavržena ob cesti. Znašel se je med stranicami knjige med samimi črkami. Bil je tako velik kot črke, ki so ga začudeno gledale. Ta knjiga je opisovala dogodke iz različnih časov. Janez je padel v prvo poglavje, ki je opisovalo kmečko življenje. Črke, ki so ga gledale, so bile oblečene v predpasnike, nekatere so imele na glavi klobuke, druge pa rute. Nekatere so držale vile, druge spet grablje. In te črke so ga zdaj začudeno gledale. Ena ga je vprašala: »Kaj pa delaš ti človek tu med nami?« Janez jim je povedal, kaj se mu je zgodilo, kako so mu ušle črke in kako je padel v knjigo. Nato jih je vprašal, če znajo izhod iz knjige. Odgovorile so mu, da ga poznajo, vendar ta izhod straži pošast in nobena črka ne more ven. Potem je nekaj črk šlo z Janezom, da mu pokažejo izhod. Prehodili so mnogo poglavij in Janez je videl mnogo črk, hkrati pa se je kesal in sklenil, da se bo poboljšal. Naenkrat so se znašli pred veliko črno luknjo. Tu so črke Janeza zapustile in nadaljevati je moral sam. Vstopil je v luknjo in prižgal svetilko, ki so mu jo dale črke ter se napotil dalje. Ko je bil že skoraj pri izhodu, je zagledal pošast. Bila je to velika in strašna žival. Pošast ga je zdaj zagledala in odprla svoja velika usta, v katerih so se bleščali dolgi ostri zobje in hitela je proti Janezu, ki se od strahu ni mogel premakniti. Naenkrat pa je zaslišal klic: »Janez, zbudi se!« In te grozne sanje so izginile in Janez se je ves prestrašen prebudil. Klicala ga je mama. Ko je odprl oči, je videl, kako ga začudeno gleda, potem pa ga je vprašala: »Janez, kaj pa ti je, da si tako prestrašen?« Janez pa je odgovoril: »Ah, nič, le sanjalo se mi je nekaj groznega.« Mama je odšla iz sobe, Janez pa je hitro vstal in se oblekel. Šele tedaj se je spomnil, da mora petdesetkrat napisati stavek Janez je poreden. On pa je sedel k mizi in napisal: Janez je bil poreden, sedaj pa ni več.
Tako seje zdaj Janez poboljšal. Postal je najbolj priden in najboljši učenec na šoli. Vsi so ga imeli radi, najbolj pa je bila vesela razredničarka, da ni več poreden.	Viktor Bokan, 7. a, OŠ Rogašovci
Večerna pravljica
Ljubezni moje
Zvečer, ko babica komaj še gleda, jo vnuček za zgodbo nadlega.
— Zbrali so naši se možje.. .
— Povej vendar, kje?
— V Jajcu, že davno bilo je to, ko tebe še ni bilo.
— Saj vem, da nimam nič več v glavi, ampak, zakaj v tisti časovni daljavi?
— Takrat se Jugoslavija je rodila in postala naša domovina mila.
Mnogo bilo je prelite krvi, na to smo ponosni danes mi vsi. Sovražniki so nas hoteli poteptati, zato smo si morali sami srečo skovati... — in že vnuček zadovoljno spi.
Vida Kovačič, 8. a OŠ Edvard Kardelj, M. Sobota
GA POZNATE?
Stopa sredi ulice in njegovi težki koraki prijetno odmevajo. Dolgi kodri mu segajo do ramen in sivkasto vihrajo v zimskem vetru.
Snežinke radostno padajo na sive brčice, ki so malce zavihane. Bel, precej dolg plašč z rdečim obrobkom se skoraj dotika mehkih, toplih škornjev. Še stopi nekaj korakov, nato pa se ustavi. Zdaj ga vidim še bližje. Rdeč cof na kapi mu pada skoraj v koš. Pod kapo pa se skriva p rij aze ir ob raz še bolj prijaznega dedka.
Na hrbtu nosi koš, v roki pa drži vrvico, ki je pripeta na velike sani. Na teh saneh so pripeti zvončki, ki sanjavo cingljajo in vabijo otroke. Le kaj pa je v košu?
Verjemite ali ne, tam se lesketa polno daril, od igrač pa tja do najslajše čokolade. Ustnice se mu razpotegnejo v nasmeh in bliža se majhni beli hišici. Nagajive snežinke se poigravajo na saneh, ob katerih poskakuje majhen, bel kuža in veselo maha z repkom.
Sklonjen star možak vleče naložene sani proti vhodu hiške. Stegne roko in pozvoni.
Hopla, zdaj pa se zgodi najlepši in najbolj pričakovan trenutek!
Odprete vrata in pred sabo zagledatg darilo, ki ste si ga predstavljali le v sanjah.
Mateja Vinkovič, 8. a razred
OŠ 17. oktober, Beltinci
Ljubim snežinke, ljubim mraz, ki slepi nam oči, ki lica nam rdeči in telo mrazi.
Ljubim osamljen bor, ob poti izhojeni, ljubim njegove svetleče veje, ljubim svetlobo in mrak.
Ljubim ljudi razigranega življenja, zastavljenih ciljev, ljudi, ki v srcu mojem so.
Andreja Ferko, 7. b OŠ Grad
Zima
Zima je čez goro prišla, čeprav še ni nič snega. Ko bomo sneg dočakali, se bomo tudi sankali.
Drveli bomo po bregu, po lepem belem snegu. To bo spet veselo, ker bo vse lepo belo.
Starši bodo se jezili, ker vročino bomo dobili. K zdravniku bomo šli radi, da prehlad nam pozdravi.
Simona Trajbarič, 4. r. —	OŠ Kapela
Mucek
Moj mucek je rumen in bel, jaz pa — zelo sem vesel. Pozimi v kuhinji sedi, poleti pa miške lovi.
Tudi k sosedi Tončki hodi na ogled, ko pa vrne domov se spet, mora hrana biti dobra zelo, če ne, jo pobrisal bo.
Rad ima otroke, a ne visoke.
Najrajši med rožami sedi, in na miško preži
Silva Ošlaj, 6. raz. OŠ »Jožko Talanyi-Janez«, Dobrovnik
V skladu z določili Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 3/81 in 1/86), družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 15/81), samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic (Ur. list SRS, št. 26/84) in pravilnika Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj, kupljenih s sredstvi solidarnosti, in stanovanj, s katerimi razpolaga Samoupravna stanovanjska skupnost občine Murska Sobota, in za delno nadomeščanje stanarin in po sklepu zbora uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Murska Sobota
RAZPISUJE
II. NATEČAJ
,	za pridobitev stanovanj, kupljenih s sredstvi
solidarnosti
Stanovanje je možno pridobiti v mestu Murska Sobota in drugih krajih v občini Murska Sobota, kjer so solidarnostna stanovanja.
Upravičenci za pridobitev solidarnostnih stanovanj so delovni ljudje, občani in družine z nižjimi dohodki, ki živijo v težkih materialnih razmerah:
1.	delovni ljudje, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih,
2.	delovni ljudje, ki združujejo delo pri občanih, ki samostojno z lastnimi sredstvi kot poklic opravljajo obrtno ali drugo dejavnost,
3.	delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in sredstvi v lasti občanov, ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško in drugo dejavnost, (če združujejo sredstva),
4.	občani in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih,
5.	občani, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja: upokojenci, invalidi, borci NOV, kmetje-borci NOV.
Splošni pogoji:
— da prosilec stanovanja ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje ali lastnik primernega vseljivega stanovanja, prav tako tudi ne osebe, ki z njim stalno stanujejo,
— da ima prosilec za stanovanje stalno bivališče na območju občine Murska Sobota,
— da prosilec oz. njegova družina doslej še ni imela ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja,
— da si prosilec oz. njegova družina ne more rešiti stanovanjskega vprašanja pri ožjih članih družine (zakoncu, starših, otrocih), ki so lastniki ali imetniki stanovanjske pravice večstanovanjske hiše, stanovanj ali stanovanja, ki presega stanovanjske normative v smislu družbenega dogovora,
— da prosilec, ki se je na lastno željo vselil v manjše ali neprimerno stanovanje, že najmanj dve leti pred natečajem stanuje v tem stanovanju,
— da se upošteva socialno starife prosilca oz. članov njegove družine po merilih, ki veljajo za vse druge oblike pomoči, upoštevaje stališče, da vrednost premoženja ne presega 20 % vrednosti standardnega stanovanja, ki bi mu pripadalo po merilih družbenega dogovora (Ur. list SRS št. 15/81),
— da občan ali za delo sposoben član družine ni neupravičeno nezaposlen.
Za člane družine se v smislu pravilnika štejejo:
zakonec in oseba, s katero živi imetnik stanovanjske pravice oz. prosilec stanovanja v življenjski skupnosti dalj časa (najmanj dve leti), otroci posvojenci, starši imetnika stanovanjske pravice in njegovega zakonca, tisti, ki jih je imetnik stanovanjske pravice oz. prosilec stanovanj dolžan vzdrževati po zakonu in živijo v skupnem gospodinjstvu.
Pristojni občinski center za socialno delo preverja podatke o članih družine oz. osebah, ki živijo z imetnikom stanovanjske pravice oz. prosilcem stanovanja v življenjski skupnosti, in daje zanje ustrezno mnenje.
Posebni pogoji:
— da znesek skupnega stvarnega mesečnega dohodka na člana družine ne presega 50 % povprečnega mesečnega OD delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu 1986,
— da samski upravičenec ali samohranilec s skupnim stvarnim mesečnim dohodkom na člana družine ne presega 65 % povprečnega mesečnega OD delavca v gospodarstvu SR Slovenije v letu 1986,
— da mlada družina s stvarnim mesečnim dohodkom na člana družine ne presega 70 % povprečnega mesečnega OD delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu 1986 (za mlado družino se šteje družina, ki ima vsaj enega otroka in v kateri noben od staršev ni starejši od 30 let).
Za borce NOV in kmete-borce NOV ter vdove in za delo nesposobne otroke padlih in po vojni umrlih borcev NOV ne veljajo omejitve pri višini dohodka kot poseben pogoj za dodelitev solidarnostnega stanovanja.
Prosilci solidarnotsnega stanovanja morajo v svoji vlogi podrobneje opisati svoje družinske razmere in priložiti naslednja dokazila:
— potrdilo o premoženjskem stanju,
— potrdilo o dohodku prosilca in za delo sposobnih članov družine v letu 1986,
— potrdilo o številu družinskih članov,
— potrdilo o stalnem prebivališču, iz katerega mora biti razvidno, koliko časa stanuje v zadnjem stanovanju,
— morebitna zdravniška potrdila v primerih trajnih obolenj prosilca ali članov njegove družine,
— potrdilo o prijavi morebitne brezposelnosti za delo sposobnih prosilcev članov družine (pride v poštev samo za upravičeno brezposelnost),
— potrdilo o skupni delovni dobi zakoncev (izpis iz delovne knjižice),
— mnenje upravičenosti za pridobitev stanovanja, ki ga dajo:
a)	za zaposlene — organizacije združenega dela,
b)	za upokojence — društvo upokojencev,
c)	za invalide — društvo invalidov,
d)	za borce NOV in kmete-borce NOV — občinska organizacija ZB NOV, e) za samostojne obrtnike in pri njih zaposlene — občinska sindikalna organizacija,
f) vsi prosilci morajo predložiti mnenje krajevne skupnosti.
Vloga mora biti na obraz' 3,40 SPN-1.
Vlogo z vsemi dokazili je potrebno poslati na naslov:
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Murska Sobota, Trg zmage 4/I, Murska Sobota, z oznako »za natečaj«, do vključno 13. 2. 1987.
Nepopolne vloge in vloge, prispele po tem datumu, ne bodo obravnavane!
O rezultatih natečaja bodo udeleženci obveščeni' v 15 dneh od sprejema prednostne liste.
REŠITEV NOVOLETNE KRIŽANKE
VODORAVNO: agent, seter, trava, strateg, Postira, rig, Anto-li, Djakovič, statve, Ra, Andrej, Tar, Edgar, dok, Emir, Mir in srečo v novem letu, Ari, etik, viola, Rečan, SK, pionir, Orissa, tan, LD, Vidic, ido, nitka, Krk, Pia, at, cal, HV, Iž, Inari, DA, lopa, Anaa, sankanje, JLA, Bjorn, ugankar, Kosta Nadj, sodarna, IV, plahte, EV, star.
Moramo priznati, da novoletna križanka ni bila posebej trd oreh in smo verjetno zaradi tega dobili veliko rešitev in ;med njimi kar 109 pravilnih. Po običaju smo v uredništvu imenovali žrebno komisijo, in žreb je izbral naslednje srečne reševalce:
1.	Matija Pihler, Bodonci 7 a, 69265 Bodonci, I. nagrada 5.000 din)
2.	Milica Borko, Mladinska 7, 62277 Središče ob Dravi (3.000 din)
3.	Greta Zrinski, Ravenska 5, 69231 Beltinci (1.000 din)
Srečnim reševalcem čestitamo, nagrade bodo prejeli po pošti.
BOLNIKI, POZOR HERMELIKA - NARAVNO ZDRAVILO spet v zalogi
Spet se oglašam v VESTNIKU, kot vsako pomlad, poletje, jesen in zimo. Že 23 let predelujem zdravilno zelišče — hermeliko (Sedum maximum) v tinkturo, s katero uspešno in učinkovito zdravim bolnike z naslednjimi boleznimi: revmatizem (sklepni, živčni, mišični), išias, otekline nog, čir na želodcu in dvanajsterniku in druga notranja vnetja, vnetja mehurja, ledvic in jeter, opekline, posledice udarcev, slaba prebava, gastritis, želodčni in črevesni katar, tudi krčne žile — odprte, stare po več deset let in sveže — trombozo, arteriosklerozo, glavobol, sinuse, ekceme; vrne vam tek — suhi bolniki se zredijo, uravnava želodčno kislino na normalno, zdravi ozebline in yse vrste oteklin, hemoroide, tumorje na maternici, beli tok, otrdline na dojkah, razne podkožne tumorje in še veliko drugih bolezni.
Iskreno vam priporočam, zdravite se s tem mojim preparatom! V Celju, Mariboru, Murski Soboti, Ljubljani in drugod po Sloveniji me že dobro poznajo. Mnogi bolniki, ki so se zdravili s hermeliko, predelano po mojem postopku, so ozdraveli, o čemer ste pred leti lahko brali v različnih slovenskih časopisih. Prav tako so bile objavljene izjave bolnikov o uspešnem zdravljenju.
Ce se želite tudi vi zdraviti z mojim naravnim zdravilom, mi TAKOJ pišite in na kratko opišite svojo bolezen.
HERMELIKO (tinkturo) BOM DOSTAVIL V CELJE, MARIBOR IN MURSKO SOBOTO po 15. februarju 1987. O točnem kraju, datumu in uri izdaje zdravila vas bom pravočasno pisno obvestil. Pri prevzemu zdravila dobite tudi tiskano navodilo za uporabo v slovenskem in srbohrvaškem jeziku. O vsem, kar vas bo še zanimalo, se bomo ustno pogovorili.
Zdravljenje z mojo zdravilno hermeliko vam priporočam, ker se boste sorazmerno poceni, enostavno in hitro pozdravili.
Pišite na naslov: PREDELAVA ZDRAVILNIH ZELIŠČ, HERMINA IN STIPE PIVČEVIČ, Glinškova ploščad 8, 1. nadstropje, stan. 10, 61113 LJUBLJANA BEŽIGRAD.
OPOMBA: Moje zdravilo hermeliko lahko dobite pri meni v Ljubljani na gornjem naslovu (prvo nadstropje, stanovanje 10). Moj telefon je: (061)
STRAN 12
VESTNIK, 15. JANUARJA 1987
sport
I OB 40-LETNICI AERO KLUBA MURSKA SOBOTA
Pester in privlačen program praznovanja
Aero klub Murska Sobota, ki letos praznuje 40-letnico delovanja, bo ta pomemben jubilej proslavil v mesecu juniju. V ta namen so že bili imenovani organizacijski odbor, ki ga vodi Drago Žipek in drugi delovni odbori, ki so se že zavzeto lotili dela. V teh odborih deluje 45 zagnanih amaterskih delavcev kluba.
Ob praznovanju 40-Ietnice Aero kluba Murska Sobota bo na letališču v Rakičanu več pomembnih prireditev. Letalska zveza Jugoslavije jim je zaupala organizacijo zadnje etape ene največjih prireditev v naši državi, to je aero rely od Banja Luke do Murske Sobote. Rely se bo začel v Skopju, na njem pa bodo sodelovali vsi najboljši jugoslovanski motorni piloti. To je prav gotovo veliko priznanje Aero klubu Murska Sobota, ki je eden izmed najboljših centrov za vzgojo motornih pilotov v državi — učencev mostarske gimnazije. Sicer pa so v okviru 40-Ietnice kluba predvideli razstavo razvoja letalstva v Pomur-. ju v besedi in sliki ter prikaz letalskih, modelov, za učence osnovnih šol pripravili poseben dan ter jim prikazali svojo dejavnost, hkrati pa nekaterim omogočili polet, 19. junija je predvidena slavnostna seja kluba, na kateri bodo zasluženim podelili zahvalne listine ter predstavili monografijo 40 let letalstva v Pomurju. Zadnji dan praznovanja pomembnega jubileja pa bodo pripravili skupaj z Letalsko zvezo Slovenije velik letalski miting. Na njem bodo sodelovala civilna in vojaška letala. V civilnem delu bodo nastopila letala, ki jih uporabljajo letalski centri in jih med sezono vidimo tildi nad Mursko Soboto. Prvič pa bodo na letališču sodelovali motorni zmaji in ultra lahka letala. Z letalsko zvezo pa se tudi dogovarjajo za nastop potniškega letala, ki bi pristalo na letališču in popeljejo na panoramski izlet. To naj bi bilo letalo, ki so ga med drugim uporabljali na olimpijskih igrah v Sarajevu. Nastopilo pa naj bi tudi letalo za gašenje požarov in letalo, ki ga uporabljajo v kmetijstvu. Poseben užitek za obiskovalce bo vsekakor padalski desant, v katerem bodo sodelovali padalci iz slovenskih klubov. Vrhunec letalskega mitinga v Rakičanu pa bo nedvomno nastop vojnega letalstva. Predvideni so nastopi jastreba, orla, miga, transportnega letala ani 24 in helikopterjev. Vrhunec mitinga pa bo nastop akrobatske skupine vojnega letalstva — leteče zvezde iz Zadra. Ljubiteljem letalstva se torej obeta velik uži-te^-	F. Maučec
mgggBUKMMMKtm
Cikajlo prvi, Murska Sobota druga
V Slovenski Bistrici je bil tradicionalni turnir v judu za pionirje v spomin Pohorskega bataljona. Sodelovalo je 180 tekmovalcev iz 18 klubov. Med njimi so bili tudi pomurski judoisti in dosegli nekaj solidnih uvrstitev. Najbolje so se odrezali Cikajlo iz Murske Sobote, ki je zmagal v, kat. do 35 kg, Vehab iz Murske Sobote, ki je bil prvi v kat. do 52 kg, in Recek iz Lendave, ki je zmagal v kat. do 58 kg. Gjerkeš
----KOŠARKA---------------------------------------—
Moški zmagali, ženske izgubile
V nadaljevanju prvenstva v slovenski ženski košarkarski ligi so Jesenice v Murski Soboti premagale Metalservis—Pomurje s 94:77. Strelke za Pomurje: Korenova 30, Kosijeva 23, Kolarjeva 8, Kovačičeva 6, Borčeva 4, Drožinova in Kardoševa po 3.
V tekmovanju druge republiške moške košarkarske lige sta obe pomurski ekipi zmagali. Radgona je v gosteh premagala Slovensko Bistrico z 79:74. Strelci za Radgono: Fridau 18, Štihec 17, Sakovtč 16, Kumer 14, Škof in Horvat po 7. Pomurje pa je v Murski Soboti premagalo Ruše s 84:71. Strelci za Pomurje: Klemar 26, Gomboc 20, Ju-teršnik 10, Roškar in Tinev po 8 ter Rajbar in Banič po 6.
iz Ljutomera je bil v kat. do 58 kg drugi. Kralj iz Ljutomera in Zrna iz Lendave sta bila tretja. Kavčič, Rituper in Brozovič iz Murske Sobote ter Habjanič iz Ljutomera so bili peti, Pavlič in Šeruga pa osma. Ekipno je Partizan Murska Sobota zasedel drugo mesto. V tekmovanju članov je Kisilak v kat. do 65 kg zasedel tretje, Šooš pa v kat. do 71 kg osmo mesto.
T. K.
' STRELSTVO
Pomurski derbi Noršincem V tekmovanju prve republiške strelske lige sta se pomerili pomurski ekipi Noršinci in Ljutomer. Zmagali so Noršinci s 1473:1469 krogov. Posamezno: Bukovec 376,. Špindler 367, Bala-ško 366 in Horvat 365 krogov za Noršince ter Robnik 377, R. Kapun 372, Filipič 363 in S. Kapun 357 krogov.
NORŠINCI	6	5	0	1	8814	10
A. Majerič	6	5	0	1	8814	10
Hrastnik	6	5	0	1	8799	10
Celje	6	3	0	3	8756	6
Sl. Gradec	6	3	0	3	8657	6
Store	6	2	0	4	8766	4
Ruše	5	2	0	3	7261	4
Hotinja vas	5	2	0	3	7229	4
LJUTOMER	6	1	0	5	8665	2
Žalec	6	1	0	5	8651	2
Zmagi Panonije, Mure in Tišine
V tekmovanju druge republiške strelske lige je Panonija v pomurskem derbiju premagala ekipo Jovo Jurkovič iz Vidma s 1424:1418 krogov. Posamezno: Donša 363, Turner 360, Karo 356 in Kovačič 345 za Panonijo ter Rojko 369, Kocbek >358, Stergar 348 in Šijanec 343 krogov za Videm. Mura pa je premagala Muto s 4 krogi razlike. Tišina pa je premagala Ormož s 1437:1415 krogov. Najboljši posameznik je bil Simon Flegar s 364 krogi.
Pionirji Noršinec prvi
V počastitev krajevnega praznika je SD Ruše pripravila tekmovanje v streljanju z zračno puško. V članski konkurenci je zmagala SD Avgust Majerič iz Maribora z 828 krogi, Noršinci so z 820 krogi zasedli šesto, Mura pa z 814 krogi deseto mesto med 16 ekipami. Med posamezniki je bil Bukovec z 281 krogi drugi, Horvat pa z 273 osmi. Lep uspeh so dosegli pionirji Noršinec, ki so z 807 krogi zmagali, Šalovci pa so s 461 krogi zasedli sedmo mesto. Med posamezniki pionirji je bil prvi Slaviček iz Ša-lovec s 174 krogi pred Kovačičem iz Noršinec 171 ter Horvatom in Balažičem po 168 krogov.
---KARATE-----------------
Vrtarič drugi, Horvat tretji
V Murski Soboti je bil mednarodni turnir v karateju, ki ga je pripravila karate sekcija soboškega Partizana. Sodelovalo je 20 tekmovalcev iz Ruš, Beltinec, Murske Sobote, Lendave in Ludwigsburga iz ZR Nemčije. Od pomurskih tekmovalcev se je najbolje odrezal Vrtarič iz Lendave, ki je v ka-tah zasedel drugo mesto, Zadravec iz Murske Sobote pa je bil četrti. V borbah pa je Horvat iz Beltinec zasedel tretje, Kočar iz Murske Sobote pa četrto mesto.
SNEG PRINESEL ZIMSKO VESELJE
Ker so zimske počitnice pred durmi, so se zapadlega snega prav gotovo najbolj razveselili otroci. To je tudi razumljivo, saj bodo lahko poleg načrtovanih smučarskih tečajev predvsem na smučiščih Pohorja snežno odejo izkoristili tudi doma. Tako kot prejšnja leta tudi letos organizirajo smučarski klubi, ZTKO in posamezne šole smučarske izlete in tečaje. Smučarski klub v Gornji Radgoni bo od 18. do 24. januarja pripravil tečaj za 130 otrok iz osnovnih šol v Mežici, ki ga bodo vodili uani zbora učiteljev, vaditeljev in trenerjev Pomurja. Istočasno pa bo v Meži-
ATLETIKA
Grabar
v Varaždinu
AK globoda iz Varaždina je pripravil tradicionalni tek po ulicah mesta, ki je bil deseti po vrsti. Sodelovalo je 360 atletov in atletinj iz Jugoslavije in tujine. V kategoriji članov, kjer je konkurenca zelo močna, je sodeloval tudi član AK Pomurje iz Murske Sobote Geza Grabar in med 120 tekmovalci v teku na 6.000 m zasedel solidno 28. mesto s časom 20:54.
M. S.
—NOGOMET------------------
PNL — mladinci
Tišina	11	7	3	1	31:16	17
Turnišče	11	7	2	2	29:12	16
Dobrovnik	11	7	1	3	36:20	15
Beltinka	117 1 3 25:14 15
Odranci	11	7	0	4	23:12	14
Črenšovci	11	6	0	5	15:16	12
Bakovci	11	5	0	6	22 :27	10
Rakičan	11	4	1	6	24:19	9
Polana	11	4	1	6	22:30	9
Veržej	11	3	2	6	17:22	8
Hotiza	1112 8 15:41 4
Renkovci	11	l	1	9	12:42	3
I.	MNL—mladinci
Ljutomer 1111 0 0 75:4	22
Ižakovci 11 9 1 1 51:16 19
Dokležovje	11	6	2	3	30:19	14
Radgona	11	6	1	4	42:21	13
Cankova	11	6	1	4	38:21	13
Čarda	11	6	0	5	44:35	12
fromejnik	11	4	2	5	35:21	10
Tesan ovci	11	4	1	6	27:36	9
Apače	11	4	0	7	30:30	8
Gančani	11	4	0	7	30:48	8
Lipa	II	1	0	10	12:63	2
Filovci 11 1 0 10 8:112 2
II.	MNL—mladinci
Puconci	3	3 0 0	15:7	6
Rogašovci	3	111	9:8	3
Selo	3	10 2	6:7	2
Šalovci	3	0 1 2	4:12	1
ci tudi smučarski tečaj za 40 odraslih. Poleg tega pa bodo ob sobotah organizirali smučarske izlete na Areh, k Trem kraljem, na Kope, Roglo in Mežico. Prijave zbirajo pri Pu-tniku. ZTKO in Partizan Ljutomer pa bosta v prvem tednu počitnic organizirala avtobusni izlet na Pohorje. Avtobus bo odpeljal vsak dan ob 7. uri. Prijave zbira Rajko Mlinarič. Osnovna šola Draga Lugariča iz Lendave bo na Rogli organizirala smučarski tečaj za 55 otrok. Sicer pa bodo v počitnicah organizirali plavanje v hotelu Lipa ter aktivnosti v telovadnici osnovne šole. ŠD Po
-----ŠAH——  —------—-------------.....— Priznanja zmagovalcem turnirja
Ljutomerska šahovska sekcija, ki deluje v okviru kuda Ivan Kaučič, je v minulem letu pripravila celoletni turnir v hitropoteznem šahu. Od 30 aktivnih članov se gaje udeležilo 17 šahistov. Zmagal je Zvonko Lovrenčič, drugo mesto si je priigral Janko Brunčič, tretji je bil Milan Rožman, četrto mesto pa je zasedel Niko Studnička. Priznanja najboljšim so podelili minuli četrtek.
Poleg tega turnirja pa so ljutomerski šahisti organizirali tudi tradicionalno srečanje s šahisti TPO Radenska. Pripravili so 10 turnirjev, zmagal pa je Janko Brunčič (Ljutomer) s 101 točko, drugi je bil Ivo Lukič (TPO) s 95 točkami, tretji Milan Rožman (Ljutomer) z 88 točkami in četrti Zvonko Lovrenčič (Ljutomer), ki je osvojil 87 točk. Tako src ’.mje bodo pripravili tudi letos.	D. L.
VODITA D. HARI IN A. KOS
Na odprtem prvenstvu šahovskega društva Radenska Pomurje iz Murske Sobote so odigrali šesto kolo. Izidi — Režonja:D. Han 0:1, B. Hari:A. Kos 0:1, I. Kos:Bolčič remi, Vida:B. Kovač 0:1, F. Kuhar:Benko remi, A. Kelemen:Ga-ber 0:1, M. Kovač:Todorovič 0:1, Vičko:Žalik 0:1, Kerec:Gabor 0:1, Str-bad:Lanjščak 1:0 in MatjašecJ. Kuhar 0:1. Vodita Danilo Hari in Alojz Kos s po 5 točkami pred Režonjo 4,5, Gaberjem, Borisom Kovačem, Igorjem Kosom, Bolčičem in Bogdanom Harijem po 4 točke.
---NAMIZNI TENIS—---------------------------
ORI PRVI, ZRIM DRUGI
Na 8. Jakhlovem memorialu za pionirje in pionirke, ki je bil v Zalogu, je sodelovalo 130 igralcev. Med njimi so bili tudi pomurski tekmovalci in dosegli nekaj odličnih uvrstitev. Pri pionirjih je spet slavil Janko Ori, ki je v finalu premagal favoriziranega Škafarja (0I)z 2:0. Lep uspeh sta dosegla tudi Zrim (Sobota) in Rihtarič (Radgona), ki sta se uvrstila med osmerico. Županek je bil 16. Uspeh predstavlja tudi uvrstitev Breznikove med osmerico pri pionirkah. Velik uspeh pa je dosegel Mitja Zrim, ki je pri ml. pionirjih zasedel drugo mesto. Tkalec in Lenarčič iz Beltinec pa sta se uvrstila med osmerico. Sodelovalo je 90 ml. pionirjev.	M. U.
PO PRIČAKOVANJU
V Mariboru je bilo prvenstvo SV območja za člane in članice. Sobočani so dosegli pričakovane rezultate, ker so nastopili brez najboljših Benka in Kuzme. Benkovič in Mirko Unger sta se uvrstila med osmerico, Žitek, Fridrih, Gerendaj in Rihtarič pa med 16. Pri članicah je Breznikova zasedla solidno tretje mesto. Prijetno sta presenetila pionirja 149Ori—Rihtarič, ki sta zasedla drugo mesto. Preseneča tudi tretje mesto Fridriha in Gerendaja. Med osmerico so se uvrstili Benkovič—S. Unger ter M. Unger—Žitek pri članih, Breznikova pa je skupaj z Žižkovo (Mb) zasedla drugo mesto pri članicah. V tolažilnem delu tekmovanja je zmagal Ori. Ker je bilo prvenstvo kvalifikacija za republiško prvenstvo, lahko računamo, da bo na republiškem tekmovanju sodelovalo vsaj sedem Soboča-nov-	M. U.
PRIZNANJE BENKU IN KUZMI
Na zveznem pozivnem turnirju YU TOP 32 za člane, ki je bil v Tuzli, sta sodelovala tudi Sobočana Borut Benko in Ivan Kuzma, kar je zanju veliko priznanje. Čeprav sta v tej konkurenci igrala prvič, smo lahko z njima zadovoljni. Benko je v predtekmovalni skupini zasedel šesto, Kuzma pa osmo mesto. V kočni uvrstitvi je bil Benko soliden dvajseti, Kuzma pa devetindvajseti.	M. U.
murje — smučarski klub Murska Sobota pa organizira 5- oz. 4-dnevna smučarska tečaja pri Treh kraljih (23. L—27. 1. in 27. 1.—31. L). Za strokovno vodstvo tečaja je poskrbljeno in zagotovljena so skupna ležišča. Prijave zbirajo v doniu Partizan v Murski Soboti. Cena za 5-dnevni tečaj znaša 40.000, za 4-dnevni pa 35.000 dinarjev. V počitnicah pa bodo tudi organizirali smučarske izlete k Trem kraljem in sicer 21. 23. 26. 27. in 30. januarja. Cena izleta za odrasle je 3.500, za mladino do 18 let pa 3.000 dinarjev.
F. Maučec
NAGRAJENCI
Marija Lah-Vild — velika ljubiteljica gora
Telesnokulturna skupnost občine Murska Sobota je ob koncu preteklega leta podelila tri nagrade zaslužnim telesno-kulturnim delavcem in športnikom. Med nagrajenci je bila tudi Marija Lah-Vild iz Murske Sobote — velika ljubiteljica gora. O svoji bogati in nadvse uspešni planinski dejavnosti nam je povedala: »Bilo je pred tridesetimi leti, ko sem očeta, ki je bil velik ljubitelj narave in planin ter nam je otrokom znal pričarati lepote naših gora, prvič popeljala v planine, namesto da bi on mene. Organizirano pa se ukvarjam s planinarjenjem petindvajset let. V tem času sem prehodila dobršen del slovenskih gora. Začela sem z Golico in nižjimi vrhovi, ker mi zdravje ni dopuščalo, da bi se prej podala na najvišji slovenski vfh Triglav, kar je želja vsakega planinca. Tako je Triglav prišel na vrsto kasneje. Ko sem spoznala lepote naših gora in koristnosti planinarjenja, sem želela pritegniti v planine tudi moje sodelavke v delovni organizaciji Mura v Murski Soboti. To mi je tudi uspelo. V začetku nas je hodilo v hribe le deset do dvanajst žensk, kasne
je pa so se nam priključevali tudi moški. Pred trinajstimi leti pa smo ustanovili PD Mura, ki danes šteje okrog 500 članov. Vesela pa sem zlasti, ker danes hodijo v hribe zaposleni v Muri raznih poklicev z družinami in prijatelji,« nam je povedala Marija Lah-Vild.
Za planinarjenje pa je navdušila tudi svoja otroka in moža, ki imajo za seboj veliko prehojene poti. Po pomurski in slovenski transverzali je prišla
MARIJA LAH-VILD s skupino Murinih planincev pred spomenikom v Schamonixu. V ozadju Mont Bianc.
na vrsto pot prijateljstva treh dežel, ki zajema 30 vrhov, od tega po 10 v Italiji, Avstriji in Sloveniji; med njimi je že pet takih, ki so višji od 3.000 metrov. Za prvi vzpon na 3.000 metrov se je zelo zavzeto pripravljala, kajti predstavljala si je, da je to težko dostopna stvar. Toda laže je premagala 3.076 metrov visok Hafner kot pa Grintavec, ki velja za enega laže dostopnih visokih gora v Sloveniji. Po tem velikem uspe
hu ni manjkalo spodbude za nove podvige in doslej je že premagala vseh pet vrhov na poti prijateljstva, ki so višji kot 3.000 metrov. To so: HAFNER (3.076 m), SANLEK (3.085 m), SONNBLICK (3.106 m), PET-ZEK (3.283 m) in GROSS-GLOCKNER (3.797 m). Po osvojitvi vrhov s poti prijateljstva so bile želje zopet večje — priti na Mont Blanc. Žal pa prvi poskus zaradi slabih vremenskih razmer ni bil uspešen, zato se je morala zadovoljiti z BREIT-HORNOM (4.178 m). Želja po osvojitvi najvišjega vrha Evrope MONT BLANCA (4.810 m) pa se je vendarle uresničila. Pred dvema letoma ga je premagala v skupini petih Murinih planincev. Nazadnje pa je osvojila še 4.478 metrov visok MATTERHORN, kamor pa je bila pot težja kot na Mont Blanc, kajti potrebno je bilo tudi plezati. To so bili torej pravi podvigi Marije Lah-Vild, ki pa kljub upokojitvi še ne misli prenehati s planinarjenjem. V načrtu ima namreč še priti na TRI CINE v Dolomitih in na MARMOLADO. Želimo ji, da bi se ji tudi te želje uresničile.
Feri Maučec
Četrtič zapored najboljši
Odbor za šolski šport pri ZTKO Murska Sobota, ki spremlja in ocenjuje delovnje šolskih športnih društev v občini, je za lansko leto med šolami srednjega usmerjenega izobraževanja razglasil za najboljše šolsko športno društvo na Srednji družboslovni in ekonomski šoli v Murski Soboti. To je že četrtič zapored, da je bilo to šolsko športno društvo razglašeno za najboljše v soboški občini. In kaj odlikuje to društvo, ki je lahko za zgled drugim? Na to vprašanje smo
iskali odgovor pri mentorjih Janezu Žaligu in+anezu Teržaku ter učencih Nadi Novakovi (predsednica društva) in Robiju Poredošu.
V šolskem športnem društvu na SDEŠ v Murski Soboti, kjer delovanje usmerjajo trije mentorji — profesorji telesne vzgoje —, so uveljavili interese učencev v samoupravni organiziranosti in različnih aktivnostih. V okviru društva delujejo: košarkarska,
športnih igrišč na prostem so si tudi ustvarili boljše možnosti za delovanje. Sicer pa društvo odlikujejo dobra samoupravna organiziranost, zavzetost za različne akcije in tekmovanja ter vzorno obnašanje učencev na tekmovanjih. Kljub razvejeni dejavnosti pa si v društvu želijo, da bi jo še razširili, za kar jim spodbud ne manjka.
F. Maučec
odbojkarska, rokometna, nogometna, atletska, namiznoteniška in šahovska sekcija. V teh dejavnostih imajo tudi organizirana medrazredna tekmovanja, kjer se lahko uveljavi sleherni član društva. Najboljši športniki iz teh tekmovanj potem kot selekcija predstavljajo šolo na občinskih in drugih tekmovanjih. Poleg tega pa so tudi uveljavili športna srečanji z učenci srednje ekonomske šole iz/Na-gykanizse z Madžarske in vojaki-^o-boškega garnizona. Z zgraditvijo
VESTNIK, 15. JANUARJA 1987
STRAN 1
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE
Tudi v novem letu na cesto z maligani
Tako bi vsaj lahko zatrdili po minuli akciji delavcev milice v Murski Soboti, Beltincih, Ljutomeru, Lendavi in Dobrovniku, ko so popoldan in zvečer preverjali udeležence v cestnem prometu. Pri akciji, ki je potekala pred petimi dnevi, so napisali kar 35 opozoril, izrekli tri mandatne kazni, sodniku za prekrške pa so prijavili sedem kršiteljev. Od sedmih »grešnikov« jih je bilo kar šest vinjenih, kar pomeni, da se Pomurci kljub minulim praznikom in popraznični »utrujenosti« še vedno nismo odrekli »čarom« alkoholnih pijač. Pa bi se jim morali — vsaj takrat, ko se odpravljamo na pot!
Sicer pa je bil minuli teden na pomurskih cestah dokaj varen, saj nesreč s težjimi posledicami skoraj ni bilo.
»SALTO MORTALE« V AVTU
V petek se je Franc Lipuš iz Moravskih Toplic z avtom peljal proti Murski Soboti. Zaradi neprimerne hitrosti in vinjenosti je zapeljal v desni obcestni jarek in se prevrnil najprej na streho, pa spet nazaj na ko-
Organizirana so bila številna športna srečanja — Na pohod v Dražgoše je krenila mladinska pohodna enota — Srečanje s pisateljem Antonom Ingoličem — Pogovor z učencema 4. letnika DARKOM HORVATOM in DAVORINOM BENČECEM iz Lendave oz. Murske Sobote
Darko in Davorin sta dijaka 4. le- . tnika Splošne srednje vojaške šole Franc Rozman-Stane. Zmotili smo ju ravno med pripravami na proslavo, s katero so učenci in delavci šole sklenili vrsto aktivnosti ob prazniku JLA. Darko je dejal:
SLOVESNO OB DNEVU JLA NA VOJAŠKI ŠOLI V LJUBLJANI
Skrb za varstvo okolja
Varstvo okolja je v Ina-Naf-ti Lendava eden od sestavnih delov proizvodnega procesa, vendar se tudi tu ubadajo z določenimi problemi. V delovni organizaciji menijo, da bi bilo potrebno zaposliti ekologa in urediti odlagališče za odpadle snovi. Za varstvo okolja je poskrbljeno že med projektiranjem novih proizvodnih procesov. S čistilno napravo, mehansko, biološko in kemično čistijo vse odpadle vode v Ina-Nafti 70 do 80-odstdtno. Čistilno napravo Ina-Nafte uporabljata tudi Lek in obrat Zlatoroga. V prihodnosti bodo z razširitvijo proizvodnih objektov morali poskrbeti za razširitev čistilne naprave in vseh drugih naprav za .varstvo okolja.
Jani D.
OBISK NA VOJAŠKI GIMNAZIJI
Od dobrega strelca do dobrega oficirja
Na Splošni srednji vojaški šoli v Ljubljani že od začetka uspešno deluje strelska sekcija — Andrej in Dušan Ziško sta med najboljšimi v šolski strelski ekipi — Ohranjata tudi trdne vezi z domačo strelsko družino KRKA Šalovci
Na slovesni prireditvi ob dnevu republike je načelnik šole nagradil brata Ziško z dvodnevno odsotnostjo od pouka zaradi velike uspeha, ki ga je šolska strelska ekipa dosegla na tekmovanju bratstva in enotnosti v Beogradu, saj so bili ekipno prvi. Dušan Ziško je bil tudi zmagovalec med posamezniki. Vendar brata nista uspešna samo v strelski sekciji. 7. novembra, ob dnevu vojaške gimnazije, sta bila oba pohvaljena tudi zaradi uspeha, ki ga dosegata v šoli, in zaradi izrednega odnosa do svojih sošolcev in uslužbencev šole. Poprosili smo ju, naj za nekoliko trenutkov odložita puški in nam povesta nekaj več o svojih 'uspehih ter življenju in delu na šoli.
Andrej Ziško je učenec 15. generacije — 2. letnika. Na šolo je prišel predvsem zaradi tega, ker ga zelo veseli poklic oficirja. Takole pravi:
»Poklic oficirja je zelo težak, predvsem pa odgovoren. Potrebno je delati z ljudmi, znova in znova spoznavati vojaško tehniko, ob vsem tem pa se je potrebno še idejno-politično usposabljati, saj zahteva poklic oficirja vsestransko aktivnega človeka.«
lesa. K sreči hujše poškodbe ni bilo.
ZALETEL SE JE V OGRAJO MOSTU
Jožef Rožman iz Hrastja— Mote se je v soboto popoldan peljal iz Radenec proti Ljutomeru. Zaradi prehitre vožnje in
— Prireditev pripravljamo v okviru tekmovanja Mladost v pesmi, besedi in spretnosti. Najstarejšim, učencem 4. letnika, »zaupajo« pripravo proslave ob dnevu JLA.
Davorin pa ga je še dopolnil:
— Na naši proslavi bomo simbolično ^prikazali ustanovitev prve proletarske udarne brigade, nato pa nas bo recital »popeljal« vse do današnjih dni. Z nami bodo sodelovali tudi učenke nekaterih srednjih šol iz Ljubljane ter gojenci glasbene šole iz Most. Potrudili se bomo, da kar naj-dostojneje počastimo NAŠ PRAZNIK.
Gasilska društva v delovnih organizacijah
V lendavski občini je dokaj dobro razvito gasilstvo, v večini krajevnih skupnosti delujejo gasilska društva, ki so ponekod tudi najpomembnejši nosilci razvoja. Gasilsko društvo v vsako vas, to je bila parola preteklosti, ki seje uresničila v praksi. Gasilska društva so si v zadnjih letih priskrbela sodobnejšo opremo, v svoje vrste pa pritegnila mlade. Da bi bilo delovanje društev boljše, interesna skupnost za požarno varnost vsako leto skupaj z delavsko univerzo prireja poseben seminar za delavce, ki so v delovnih organizacijah odgovorni za požarno varnost. Tak seminar je bil v lendavski občini že pripravljen, udeležilo pa se ga je okoli 50 delavcev. Želja interesne skupnosti za požarno varnost v Lendavi je, da bi v doglednem času v delovnih organizacijah lendavske občine ustanovili gasilske enote. Gasilske enote so doslej ustanovili le v Ina-Nafti in Gorenju Var str oj.
Jani D.
Andrej je član strelske in fotografske sekcije, v šoli pa sta mu najbolj pri srcu geografija in tehnično risanje. Nerad se spomni na težave pri matematiki. Se zdaj pa mu spomini uhajajo v Faža-no, kjer je ob koncu šolskega leta v 1. letniku s svojimi sošolci preživel 10 dni. Spominja se:
»Bilo je čudovito. Morje, sonce, izleti... Ogledali smo si Brione, Fažano in Pulj, bili pa
smo. tudi na vojaškem letališču. Kar prehitro je minilo 10 dni.«
Nadrej se s streljanjem ukvarja od petega razreda osnovne šole. Za streljanje ga je, kot tudi brata, navdušil tovariš matematike Štefan Baiaško. Z domačo strelsko družino še naprej redno sodelujeta, saj z njo tekmujeta v občinski Ijgi. 'Andrejev največji
zasneženega cestišča ga je zaneslo v levo in trčil je v ograjo mostu. Pri tem se je hudo poškodoval, škode pa je za 1,1 milijona dinarjev.
TRČIL V DVE VOZILI
V nedeljo, nekaj minut po eni, se je Drago Horvat iz Kroga s kombijem peljal proti Tišini. Na Cankarjevi v Murski Soboti ga je v blagem levem ovinku zaradi neprimerne hitrosti in snega na cesti začelo zanašati, zato je trčil v kolo z motorjem Mihaela Kuzmiča. Ta se pri padcu sicer ni poškodoval, kombi pa je zanašalo še naprej, zapeljal je na desni pločnik in zadel parkirani osebni avto. Pri
Darku in Davorinu se je kar malce mudilo, saj se je bližal začetek prire-. ditve. Povprašali smo ju še o njunih željah v prihodnost oz. kje. bosta nadaljevala šolanje. Davorin je povedal:
— Zelo me zanima vojaška tehnika, predvsem letalska. O odhodu na akademijo bom sicer še razmislil, mislim pa, da bi lahko svojo željo po spoznavanju vojaškega letalstva — tehnike lahko uresničil na Letalski tehniški akademiji v Rajlovcu.
Darko pa takole razmišlja:
— .Najverjetneje bom šolanje nada-‘ Ijeval na Tehniški akademiji kopen-
ETIKA V PROMETU
V prometu mora veljati strogo določen red, bolj kot na katerem koli drugem področju. Cestne površine bodo vedno tesnejše za potrebe sodobnega prometa, zaradi tega bo bolj kot doslej potrebno humano obnašanje v prometu, skratka, zavedati se moramo, da na cesti nismo sami. Žal nekateri na to pozabljajo, še posebno v G. Radgoni. Vozniki nemalokrat ne upoštevajo talnih oznak na vozišču, kjer na enosmerni cesti po levem voznem pasu teče lokalni promet, desni pa vodi čez mejo. Vsak voznik že iz ustrezne razdalje lahko vidi razpored usmetjanja, očitno pa to ni veljalo za voznico osebnega avtomobila MS 599-96. Prehitela je kolono čakajočih vozil, namenjenih čez državno mejo, ter se vrinjala v vrsto. Za opozorila se ni zmenila. Izsilila je prednost in zato posredno prispevala k manjši prometni nezgodi. Mar od takšnih voznikov lahko pričakujemo medsebojno pomoč in upoštevanje, da na cesti nisi sam.
Jože Kos
GORICE PRI LENDAVI
AKTIVNI GASILCI
V gasilsko društvo Gorice so vključeni predvsem gasilci iz Lendavskih Goric. Trenutno jih je 28, prizadevajo pa si pridobiti nove člane, zlasti mladino. Odkar imajo motorno brizgalno in vaško-ga-silski dom, je s pridobivanjem novih aktivnih članov nekoliko lažje. Gasilci iz Goric so se v letu 1986 dobro odrezali na sektorskih vajah, prav tako pa so bili uspešni pri gašenju požarov, ki jih je žal v Lendavskih in Čentibskih Goricah še vedno precej, posebno na zidanicah. Zdaj, ko je po hribih oziroma pobočjih speljano vodovodno omrežje, je več možnosti, da se uspešneje zoperstavijo ognju, kot tedaj, ko so imeli vodo le v naravnih rezervoarjih (kotanjah), čeprav je tudi res, da jih imajo tudi zdaj še nekaj.
Š. S.
dosedanji uspeh je sodelovanje na republiškem prvenstvu in ekipno prvo mesto na tekmovanju v Beogradu. Povprašali smo ga tudi o njegovem strelskem povprečju:
»Nisem najbolj zadovoljen. Čimprej bi rad dohitel brata.« Morda je kar malce zahteven, saj 89 točk od 100 možnih ni slabo. Dušan je resda boljši, kar 93-od-stoten. Je učenec 16. generacije — najmlajše. Najbolj ga navdu
šujejo naravoslovni predmeti, najlepša stvar na šoli pa so po njegovem mnenju pristni tovariški odnosi v letniku. Ti so se začeli že na prilagajanju na Bledu.
»Deset dni ni mnogo, vendar bolje kot nič,« je odgovoril na vprašanje, ali so se na Bledu dovolj spoznali. Dušan se je hitro vživel v življenje in delo na šoli.
tem se je sopotnik v kombiju Milan Marič iz Kroga laže poškodoval, voznik pa je vozil vinjen.
V SKLADIŠČU JE GORELO
Do požara je prišlo v prostorih KZ Ljutomer-Križevci v Godemarcih, in sicer prejšnjo sredo okrog enajstih. Delavci so opazili, da se iz skladišča kadi, zato so nemudoma pogledali, kaj se je zgodilo. Požar so hitro sami pogasili, kljub temu pa je nastalo za 50 tisočakov škode. Vzrok: vnele so se kartonske škatle, ki so bile zložene pri pregretem dimniku.
BOP
ske vojske v Zagrebu. Zelo me zanimajo predvsem naravoslovne vede in danes že kar nekako popularna smer: računalništvo in informatika. Akademija je izredno dobro opremljena in želim si, da bi po tej šoli svoje izpopolnjevanje nadaljeval prav v Zagrebu.
S pogovorom smo morali hitro, končati. Naj na koncu Darku in Davorinu ter njunim vrstnikom z vojaške šole čestitamo ob njihovem prazniku ter jim zaželimo, da bi dosegli cilje, ki so si jih zadali — postati starešine JLA.
T. Umek
Takoj se je vključil v strelsko sekcijo. Največ strelja z zračno puško, včasih pa tudi z malokalibrsko pištolo. Člani sekcije trenirajo dvakrat na teden, člani šolske ekipe pa imajo možnost vsakodnevnega treninga. Sodelujejo na različnih turnirjih, s strelsko družino pa ju čaka še republiško in državno prvenstvo. Dušan strelja že od četrtega razreda osnovne šole. Njegov največji dosedanji uspeh je 30. mesto na državnem prvenstvu v kategoriji pionirjev, pa tudi z uspehom na tekmovanju Bratstva in enotnosti je zadovoljen.
— Razmišljaš kaj o nadaljevanju šolanja?
»Res je, da sem komaj v prvem letniku, toda kmalu se bom moral odločiti. Zaenkrat si ne postavljam še nobenih večjih ciljev, mislim pa, da bom ostal v kopenski vojski.«
Dušan je najverjetneje eden tistih, ki razmišlja, da je na zemlji še vseeno najbolj varno. In prav ima. Morda bi bilo najbolje, če bi Andrej in Dušan nadaljevala šolanje v Beogradu, kjer bi se izurila za ostrostrelca?
Minute treninga so dragocene, zato ju nismo več motili. Tekmovanja čakajo in potrebno bo vložiti še mnogo truda, ker uspehi ne prihajajo sami od sebe. Upamo pa si trditi nekaj: Andrej in Dušan sta na najboljši poti, da iz dobrih strelcev postaneta dobra oficirja. To si tudi sama najbolj želita.
T. Umek
NIČ NAS NE SME PREŠ NETITI
Zlata plaketa ZRVSJ -nagrada za dobro delo
Ob dnevu oboroženih sil Jugoslavije je občinski štab teritorialne obrambe v Ljutomeru prejel zlato plaketo ZRVS Jugoslavije za uspešno opravljene naloge pri po-družbljanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Tega visokega priznanja so bili ljutomerski teritorialci kajpak zelo veseli. Starešina občinskega štaba teritorialne obrambe v Ljutomeru Alojz Novak meni, da je to priznanje nagrada za dosedanje dobro delo in pristno sodelovanje teritorialne obrambe z ZRVS, hkrati pa tudi obveza za vse starešine, razporejene v teritorialni obrambi, da se v prihodnje še bolj vključujejo v delo organizacij ZRVS in na drugih področjih splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Ocena stanja teritorialne obrambe, ki so jo izdelali v ljutomerski občini, je pokazala, da sta se v zadnjem obdobju odziv na usposabljanje pripadnikov enot in moralnopolitično stanje izboljšala ter da so uspešno uresničili naloge iz sprejetega programa dela. Poleg usposabljanja enot štaba se je občinski štab teritorialne obrambe v ljutomerski občini tudi uspešno vključeval v usposabljanje drugih obrambnih in samozaščitnih struktur, kot so narodna zaščita, rezervne vojaške starešine, izvenšolska mladina in nerazporejeno prebivalstvo. Tokrat so posebno skrb namenili usposabljanju odreda in prvič uveljavili tako imenovano premično usposabljanje, ki se je pokazalo kot zelo uspešno.
SLO IN DS
Rezervni starešine v KS
Pri krepitvi splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite v krajevnih skupnosti imajo nedvomno pomembno mesto rezervni vojaški starešine. Čestokrat se dogaja, da teh starešin ne pritegnemo k delu v krajevni skupnosti ali pa le-ti ne poznajo svoje dolžnosti. Kakšna je torej njihova naloga?
S krajevno konferenco SZDL ali komitejem za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito se dogovarjajo za skupne aktivnosti, zlasti pri krepitvi in podružbljanju ljudske obrambe in družbene samozaščite, kot so usposabljanje prebivalstva, pripadnikov teritorialne obrambe, civilne zaščite, narodne zaščite in drugih. Sodelovati morajo tudi pri ustanavljanju športnih in drugih organizacij in društev, ki so posebnega pomena za ljudsko obrambo. Člani društva rezervnih vojaških starešin morajo sodelovati tudi pri predlaganju kandidatov za šole rezervnih starešin. Če je v krajevni skupnosti
KAKO IN S ČIM PROTI OGNJU?
Kaj je potrebno, da zagori ogenj in nastane požar? Vžigalica, bomo takoj odgovorili. Točno je, toda požar nastane tudi na drug način. Ni treba kaj dosti, da se iz. ognja razbohoti požar. Vžigalico preprosto upihnemo, požara pa ne moremo, tudi če je šele na začetku. Goreče predmete je treba dovolj ohladiti ali pa preprečiti dotok kisika iz ozračja k ognju; tedaj nam bo ogenj uspelo pogasiti. Za gašenje potrebujemo torej določena sredstva oziroma pripomočke.
Najpogostejše gasilno sredstvo je seveda voda. Ko z njo gasimo goreče predmete, jih ohladi, ogenj ugasne. Vendar bodimo pazljivi: voda je dober prevodnik elektrike, zato je ne smemo uporabljati za gašenje električnih napeljav in predmetov, v katerih je tok. Prav tako je ne smemo uporabljati za gašenje vnetljivih tekočin — bencina, nafte, petroleja — ter prostorov, v katerih je karbid ali negašeno apno. Ogenj gasimo tudi s peskom in gasilnim prahom, s katerima plamene preprosto zadušimo. Sodobno sredstvo je gasilna pena, ki ogenj prav tako zaduši; odlična je za gašenje gorečih vnetljivih snovi, nikakor pa je ne moremo uporabiti za gašenje električnih napeljav, ker je prevodnik električnega toka. Preprosti pripomočki za gašenje požara pa so: lopata, vreče s peskom, vedro, sekira, požarna metla, lesen škaf, sod, lonec, leseno korito in požarni kavelj.
J. D.
Kljub neprimernemu vremenu so program usposabljanja v celoti uresničili, moralnopolitično stanje v enoti je bilo ves čas na primerni ravni, kar je tudi rezultat dobrega in zavzetega dela starešin ter
uspešnega sodelovanja teritorialne obrambe z drugimi obrambnimi sestavami v krajevnih skupnostih, kjer je enota bivala. Poleg tega pa tudi načrtno skrbijo za usposabljanje vojakov in starešin specialistov na posebnih seminarjih, ki jih organizirajo občinski, pokrajinski in republiški štab teritorialne obrambe. Občinski štab teritorialne obrambe v Ljutomeru tudi dobro sodeluje z oddelkom za ljudsko obrambo pri skupščini občine in družbenopolitičnimi organizacijami pri usklajevanju nalog in propagiranju vključevanja mladih v vojaške oklice ter izbiranju kandidatov za šole rezervnih vojaških starešin, ki jih po odsluženju vojaškega roka tudi uspešno vključujejo v teritorialno obrambo.
Feri Maučec
ustanovljen tudi aktiv rezervnih vojaških starešin, pa mora ta spremljati in ocenjevati delo svojih članov v organih krajevne samouprave, ljudske obrambe in družbene samozaščite. Dolžnost aktivov je tudi preverjanje znanja svojih članov in organizacija skupnih priprav za akcije. Člani organizacije rezervnih vojaških starešin pa imajo dolžnosti tudi v delovnih organizacijah. Opravljajo naloge, ki izhajajo iz ocene vamostnopolitičnih razmer v tozdih. Sodelovati morajo pri organizaciji in izvedbi skupnih akcij (NNNP in obrambni dnevi) pri usposabljanju delavcev, razporejenih v enote civilne zaščite, narodne zaščite in drugih oblik usposabljanja. Iz naštetega je razbrati, da imajo člani organizacije rezervnih vojaških starešin pomembno nalogo pri krepitvi splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, končno pa so za te naloge tudi usposobljeni.
Jani D.
STRAN 14
VESTNIK, 15. JANUARJA 1987
____ ___ u L n I U U Avtobusni promet Maribor, n. spl. o.
F” < TOZD
A AVTOBUSNI PROMET
CERTUS Maribor, tozd
Avtobusni promet MURSKA SOBOTA
ponovno
razpisuje
javno dražbo
za prodajo stavbe s pripadajočim zemljiščem, velikim 3 a 25 m2 v Murski Soboti, ulica Prežihovega Voranca št. 1. Izklicna cena znaša 2.500.000.— dinarjev.
Javna dražba bo 26. 1. 1987 ob 8.30 na kraju samem, to je pred stavbo v M. Soboti, Prežihova 1
Udeleženci morajo pred začetkom javne dražbe vplačati varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene. Varščina se vplača pri blagajniku na obračunski blagajni Avtobusne postaje Murska Sobota.
Druge informacije o zgradbi lahko dobite po telefonu štev. 21 884, int. 18, ali osebno na sedežu temeljne organizacije v Murski Soboti, Bakovska ul. 29.
Kupec je dolžan plačati prodajalki kupnino v 15 dneh od sklenitve pogodbe.
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ MURSKA SOBOTA
bo organizirala
PLESNI TEČAJ
družabnega plesa za odrasle občane. Tečaj bo predvidoma ob torkih od 19. do 21.30 na Srednješolskem centru v Murski Soboti. Tečaj bo obsegal plese iz svetovnega plesnega programa standardnih, latinskoameriških in disco plesov.Tečaj se bo začel 3. februarja.
Pisne prijave s točnim naslovom pošljite na naslov: Zveza kulturnih organizacij Murska Sobota, Trubarjev drevored 4. Informacije dobite na tel. 21 957.
ZLATA POROKA NAŠIH »FRANCOZOV«
V prvem tednu decembra sta praznovala zlato poroko Aleksander Horvat in Marija, rojena Sa-kovič, iz Bodonec, ki že več kot 50 let živita v francoskem Mennecyu.
Aleksander se je v Franciji zaposlil že 1929. leta, njegova žena štiri leta kasneje. Našla sta se torej pred 50 leti, »pridelala« troje otrok — dekle in dva fanta, zdaj pa imata še štiri vnukinje.
Na proslavi 50. obletnice poroke sta dobila odlikovanje mesta in enotedenski izlet v Lamoura dans le Jura.
DRUŠTVO ZA BOJ PROTI SLADKORNI BOLEZNI
Za premagovanje bolezni in problemov,
Druženje in vključevanje v društva ima lahko več povodov, osnovni pri mnogih pa je, da želijo skupno reševati enake probleme. Bolniki se združujejo zaradi problemov, tako osebnih kot družbenih, ki so posledica določene bolezni. Tudi sladkorni bolniki se združujejo v društva zato, da bi skupaj in lažje reševali probleme, se učili o bolezni in z zdravniško pomočjo in nasveti premagovali bolezen. Zato ni vseeno, kako ta društva delujejo in kako jih družba priznava.
Društvo diabetikov Pomurja je bilo ustanovljeno leta 1977, v lanskem letu pa se je preorgani-ziralo v društva za boj proti sladkorni bolezni po občinah.
V soboški občini je približno
Najlepši bokser Džubili
Tudi letos je pripravil zagrebški klub za športne pse vrhunsko kinološko prireditev — deseto mednarodno razstavo psov veh pasem v prostorih Zagrebškega velesejma. Na razstavi je sodelovalo
ki jih prinaša
tisoč sladkornih bolnikov in kar desetina jih prejema insulin, zato je eden izmed njihovih problemov ta, da v pomurskih lekarnah ni vedno v zalogi injekcijskih igel in tega zdravi la. Ne le za člane društva, v katerega je vključeno približno tristo bolnikov, ampak za vse sladkorne bolnike Pomurja je drug problem pomanjkanje prehrambenih izdelkov. Z njimi je najbolj založena trgovi-
na Dom ob Lendavski cesti v Murski Soboti, žal pa jih bolniki ne morejo kupiti v trgovinah okoliških naselij. Tudi po ceni niso za vsak žep, zato sladkorni bolniki menijo, da bi morali biti oproščeni občinskih, republiških in drugih dajatev.
Tako kot mnoga druga društva pa tudi člani društva za boj proti sladkorni bolezni nimajo prostorov za sestajanje, za delovanje pa le tisti denar, ki ga zberejo s skromno članarino.
Majda Horvat
---LJUTOMER----------------------
VEDNO MANJ REJNIŠKIH DRUŽIN
Po uvodu so mladi osnovne šole Cvetko Golar, Ivan Cankar in glasbene šole Slavko Osterc zbranim pripravili kratek kulturni program, nato pa je sledil strokovni posvet z rejniškimi družinami o vlogi, pomenu in načinu vzgoje mladih rejencev.
Takšna srečanja naj bi bila odslej bolj redna, da bi pridobili še več rejniških družin in jih tudi strokovno usposobili.
D. L.
prek 1000 psov, obiskalo pa jo je prek 20 tisoč ljubiteljev psov. Na tej veliki razstavi je sodeloval tudi Štefan Šinko iz Lendave, sicer predsednik kinološkega društva Lendava in priznan mednarodni kinološki sodnik. Njegova psička bokser Džubili je bila ocenjena kot najlepši pes mednarodne razstave. Lastnik je prejel tudi umetniško sliko, olje na steklu Ivana Lackoviča-Croste.
Jani D.
Center za socialno delo in skupnost socialnega skrbstva Ljutomer sta pripravila srečanje rejniških družin in ' rejencev. Na skupnosti socialnega skrbstva že dalj časa ugotavljajo, da je rejniških družin vedno manj, pa tudi strokovno delo s sedanjimi družinami ni takšno, kot bi moralo biti. Le-to pa je še posebno pomembno pri vzgoji mladih rejencev. To srečanje naj bi bilo manifestativno in strokovno obenem. Zbrane je pozdravil Zlatko Zdovc, predsednik
skupnosti socialnega skrbstva, in dejal: Rejništvo je poleg zavodske oblike ena najpogostejših oblik skrbi družbe za otroke in mladostnike, ki iz številnih razlogov ne morejo živeti v krogu svojih. Rejniške družine postajajo drugi ali celo edini dom mladih. Rejnice in njihovi rejniki tako opravljajo dragoceno vlogo pri odraščanju, razvoju, izobraževanju in vzgajanju mladih, predvsem pa pomenijo toplo zavetje in dom.
ZGEP Pomurski tisk
Delovna skupnost skupnih služb
Murska Sobota, Lendavska 1
Delavski svet DSSS objavlja
v skladu s 5. čl-. pravilnika o delovnih razmerjih in svojim sklepom prosta dela in naloge
VODJA OBRATA DRUŽBENE
PREHRANE DO
za nedoločen čas
Prijavljeni kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpoljnjevati še naslednje pogoje: - VKV kuhar, — 3 leta prakse v stroki.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema s poštno ali osebno dostavo splošno-kadrovska služba DO ZGEP Pomurski tisk, Murska Sobota, Lendavska 1, v 15 dneh od objave og'asa.

KMETIJSKA ZADRUGA PANONKA
Murska Sobota, r.o.
ABC POMURKA — KZ PANONKA
MURSKA SOBOTA
objavlja prosta dela oz. naloge
ODKUPOVALEC ŽIVINE
in to 4 delavce za opravljanje del oz. nalog na območjih TZO Murska Sobota, Beltinci, Cankova, Martjanci, Petrovci, Prosenjakovci.
Pogoji:
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
—	da imajo poklic kmetijskega, živilskega ali veterinarskega tehnika,
—	da imajo vsaj 6 mesecev delovnih izkušenj, — da imajo vozniški izpit kategorije B.
Prošnje z ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo na naslov: ABC POMURKA — KZ PANONKA Murska Sobota, Markišavska 3, v 8 dneh po objavi.
Divjačina tudi v domačih mesnicah
V naših mesnicah se je pojavilo vakuumsko pakirano meso divjadi, kar je pri nas novost. Tega mesa se bodo najbolj razveselili ljubitelji dobre hrane, še zlasti pa ljudje, ki morajo zaradi bolezni uživati dietno hrano. Klavnici ABC Pomurke v Lendavi, ki je edina specializirana za pakiranje mesa divjadi, da bo skušala zadovoljiti tudi domačega potrošnika. V mesnicah v Lendavi že prodajajo vakuumsko pakirano srnetino po ceni okoli 3 tisoč dinarjev za kilogram. Kmalu bo to meso na voljo tudi v Murski Soboti. Klavnica bo porabnikom ponudila meso srne, divjega prašiča in jelena. Želja je le, da ne bi ostalo samo pri omenjeni ponudbi mesa divjadi. Meso pa bo na voljo sveže vakuumsko pakirano ali zamrznjeno.
Jani D.
12 let Našega glasu
Občinski sindikalni svet Lendava že 12 let izdaja tiskano glasilo Naš glas. Ponavadi obsega 8 strani, izdajajo pa ga v nakladi 1500 izvodov oziroma 1 izvod na 5 delavcev. Glasila torej ne dobijo vsi člani sindikata, kar pa seveda ne pomeni, da nimajo vsi možnosti, da ga preberejo. V Našem glasu, ki letno izide petkrat, pišejo predvsem o sindikalnih aktivnostih, v zadnji, na primer, je objavljeno poročilo o delu občinskega sindikalnega sveta v preteklem letu.
Š. S.
Podražitve komunalnih storitev
S 1. januarjem so se v soboški občini podražile,komunalne storitve, ki jih opravlja temeljna organizacija Komunala Sobota.
Kot pravijo, so višje cene posledica večje rasti materialnih stroškov, predvsem električne energije, obveznosti iz dohodka in čistega dohodka. Na ta način so tudi ustvarjene ustrezne razmere za normalno in nemoteno poslovanje komunalne dejavnosti, ki ji pripisujemo poseben družbeni pomen. Tako poslej veljajo višje cene vode, kanalščine in drugih komunalnih storitev. Gospodinjstva plačujejo za kubični meter vode po novem ža 14,50 dinarja več, kar velja tudi za gospodarstvo. Tako znaša nova cena kubičnega metra vode 60,50 oziroma 66,50 dinarja. Pri kanalščini pa morajo gospodinjstva odšteti 21,50 dinarja oziroma 3,30 dinarja več kot doslej, gospodarstvo
pa 48 dinarjev ali 6,20 dinarja višjo ceno.
To je potegnilo za sabo tudi podražitev drugih komunalnih storitev. Ob povišanju urnih postavk od 27 do 32 odstotkov plačujejo grobarjem za uro opravljenega dela 1800 dinarjev — prej 1358 dinarjev — za prekop grobov pa so cene višje za 100 odstotkov. Hkrati zaračunavajo za opravljanje storitev zunaj delovnega časa 30 odstotkov višje cene. V tozdu Komunala zagotavljajo, da ustvarjeni dohodek v zadnjem četrtletju lanskega leta ni zadostoval za pokritje vseh obveznosti, povprečni osebni dohodek pa je v septembru znašal 85 278 dinarjev, kar je pod povprečjem v soboški občini. Zato pričakujejo, da bodo s podražitvijo komunalnih storitev vsaj nekoliko izboljšali materialno in socialno varnost zaposlenih v tozdu Komunala. M. Jerše
in
lesnina

LJUBLJANA, Parmova 53
LESNINA, proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom, n. sol. o., Ljubljana, Parmova 53
delavski svet tozda NT PRODAJNA MREŽA Ljubljana, n. sub. o., Ljubljana, Parmova 53
razpisuje
dela oz; naloge
DIREKTORJA TRGOVINE S POHIŠTVOM
Lesnine v Murski Soboti, Bakovska c. 1
Pogoji:
Poleg pogojev, ki jih določa zakon, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
— da imajo višjo ali srednjo izobrazbo (VI. ali V. stopnjo) ekonomske, komercialne, lesarske, tehniške ali trgovske smeri, — da imajo 5 let ustrezne prakse v stroki,
— da imajo opravljen izpit iz varstva pri delu in požarne varnosti,
— da imajo ustvarjalen in pozitiven odnos do samoupravljanja ter primerne organizacijske in moralnopolitične kvalitete.
Delavec, ki dela pri delih oz. nalogah DIREKTORJA TRGOVINE S POHIŠTVOM Lesnine v Murski Soboti ima posebna pooblastila in odgovornosti ter se izbira za dobo 4 let.
Kandidate vabimo, aa oddajo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov:
LESNINA Ljubljana — Razpisna komisija tozda NT prodajna mreža, 61000 Ljubljana, Parmova 53, v roku 8 dni od dneva razpisa.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
VESTNIK, 15. JANUARJA-1987
STRAN 15
gorenjew^o^
Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja v skladu s samoupravnimi splošnimi akti naslednja dela in naloge
SKLADIŠČNIK KEMIKALIJ
Pogoji:
— Srednja šola kemijske smeri, — nad eno leto delovnih izkušenj.
Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas.
Kandidate prosimo, da v roku 8 dni po objavi pošljejo prošnje s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev ter dokazila o strokovni izobrazbi na naslov: GORENJE VARSTROJ, Kadrovska služba, 69220 LENDAVA. Kandidati bodo o izbirf obveščeni v 30 dneh od poteka prijavnega roka.
Zveza obrtnih združenj Slovenije
Ljubljana
HIDRODISK
hidroinženiring
61000 LJUBLJANA, Slovenčeva 95 tel. (061) 345-763, 343-763, h.c. 342-491 telex: 32257 YU HIDING
RAZPISNA KOMISIJA
SLUŽBE DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA
V SR SLOVENIJI
PODRUŽNICE MURSKA SOBOTA
RAZPISUJE
na podlagi 70. člena Statuta Službe družbenega knjigovodstva v
SR Sloveniji dela in naloge
pomočnika direktorja podružnice
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— imeti morajo visoko izobrazbo ekonomske ali pravne smeri ali smeri za organizacijo dela,
— pet let ustreznih delovnih izkušenj.
Mandat za opravljanje navedenih del in nalog traja 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema razpisna komisija pri SDK v SR Sloveniji, podružnica Murska Sobota, 8 dni po objavi.
Kandidate, ki se bodo prijavili za opravljanje razpisanih del in nalog, bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
Srednješolski center tehniško-pedagoške usmeritve Murska Sobota, Veljka Vlahoviča 12,
razpisuje
po sklepu komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge:
1 učitelja MA, za nadomežčanje delavke na porodniškem dopustu, in sicer za drugo polletje šol. leta 1886/87 — do konca pouka s pripadajočim letnim dopustom, s polnim delovnim časom.
POGOJ: visoka izobrazba ustrezne strokovne smeri.
Ustrezne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov:
SCTPU MURSKA SOBOTA, Veljka Vlahoviča 12, tel. 22 640.
Komisija DS za delovna1 razmerja pri skupni deiovni skupnosti Zveze obrtnih združenj Slovenije
objavlja
prosta dela in naloge
TAJNIKA OBRTNEGA ZDRUŽENJA
Murska Sobota.
pogoji:
— visoka šola ekonomske ali druge ustrezne smeri (VII. stop.)
— 3 leta delovnih izkušenj
— organizacijske sposobnosti
— zaželjeno poznavanje obrtne problematike
— 2 meseca poskusnega dela
OD po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov SDS ZOZ Slovenije. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z opisom dosedanjih zaposlitev in z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: OBRTNO ZDRUŽENJE JURSKA SOBOTA, Titova 5, Murska Sobota.
IMP PANONIJA industrija kmetijske mehanizacije in montaže, M. Sobota, n. sol. o.
TOZD BLISK montaža in obdelava kovin. M. Sobota, n.sol.o.
IMP, TOZD BLISK
MURSKA SOBOTA
Na podlagi 7. člena Pravilnika o delovnih razmerjih
RAZPISUJE
prosta dela in haloge:
1.	DIREKTOR TEHNIČNEGA SEKTORJA — za dobo 4 leta.
2.	SAMOSTOJNI REFERENT ZA VARSTVO PRI DELU IN POŽARNO VARNOST — za nedoločen čas.
Pogoji za zasedbo:
pod 1:
— VII. stopnja strokovne izobrazbe tehniške smeri,
— 4 leta delovnih izkušenj,
— strokovni izpit s področja gradbeništva,
— znanje tujega jezika (nemščina ali angleščina), ali
— VI. stopnja strokovne izobrazbe tehniške smeri in z delom pridobljena delovna zmožnost za opravljanje del in nalog direktorja tehničnega sektorja in ostale enake zahteve kot pri VII. stopnji strokovne izobrazbe;
pod 2:
— VI. stopnja strokovne izobrazbe — inž. varstva pri delu,
— 3 leta delovnih izkušenj,
— strokovni izpit po zakonu o varstvu pri delu in požarnem varstvu. Prijavo z dokazili je potrebno poslati na gornji naslov v roku 15 dni za dela in naloge, razpisane pod 1,, in 8 dni za dela in naloge, objavljene pod 2. Kandidati bodo p izbiri obveščeni v roku 30 dni po poteku prijavnega roka.
Zdravilišče Radenska, n. sol. o, Radenci
objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja tozda Mineralna voda prosta dela in naloge
KONSTRUIRANJE
Pogoja: srednješolska izobrazba strojne smeri in 1 leto delovnih izkušenj
Poskusno delo traja 3 mesece.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave v 8 dneh po objavi na naslov:
Zdravilišče Radenska Radenci, kadrovsko-socialna služba.
Kandidati bodo o rezultatih obveščeni v 45 dneh po poteku objavnega roka.
RAZPISNA KOMISIJA
ELEKTRO-KONTAKT ZAGREB, n. sol. o. Tozd Eiektromaterial LENDAVA, n. sol. o.
po sklepu DELAVSKEGA SVETA TOZDA
razpisuje
dela in naloge s posebnimi pooblastili
POMOČNIKA DIREKTORJA ZA TEHNIČNO PODROČJE
Pogoji:
— visoka ali višja izobrazba strojne, elektro ali druge ustrezne smeri,
— 4 leta delovnih izkušenj na tehničnem področju in področju vodenja,
— pravilen odnos do socialističnega samoupravljanja.
Dela in naloge pomočnika direktorja za tehnično področje se razpisujejo za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: ELEKTRO-KONTAKT ZAGREB
Tozd Eiektromaterial
LENDAVA, Kolodvorska 8
-- za razpisno komisijo
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zbiranju prijav. -------------------------------------------------------,
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Jože Baler
iz Sebeborec
Kako bi dihal rad, poslušal, gledal, sedel med vami, katero vmes povedal, pa me tišči teptan — nad mano grob preran.
V SPOMIN
14. januarja mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš nad-vs? ljubljeni mož, oče in brat
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Prisrčna hvala tudi pevcem, duhovniku, gasilcem in predstavnici KS za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Sebeborci, 5. januarja 1987
Žalujoči: žena Karolina, hčerki Marjeta in Karolina z družinama, snaha Helena, vnuki in vnukinje
Smrt rešila te je bolečine, nam srce globoko je ranila, ker za vedno od nas si se ločila.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 67. letu starosti za vedno zapustila naša draga žena, mama in stara mama ter tašča
Gizela Pondelek
iz Stanjevec
V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in znancem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje.
Posebna hvala zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Gornji Petrovci za lajšanje bolečin med njeno boleznijo. Prisrčna hvala duhovniku Gezi Erniši za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS Zdravku Horvatu za poslovilne besede ob odprtem grobu, gasilcem, kolektivu GL Kompas Petrovci, aktivu žena ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Stanjevci, 3. decembra 1986
Žalujoči: mož Štefan, hčerka Lojzka z možem Ludvikom, vnuki Stanko, Darko in Darinka, brat Kolman z družino, sestra Terezija iz Francije in Emilija iz Amerike
Viktor Baler
iz Sebeborec
Velika je praznina za teboj in v tej tihi bolečini skrita misel spet k tebi je hotela.
Pogrešamo te, tako zelo te pogrešamo! Ne najdemo pravih besed, da bi izrazili svojo bolečino, zato jo pa grenko občutimo! Hvala vsem, ki za trenutek ustavite korak ob njegovem preranem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče!
Neutolažljivi: žena Aranka, hčerka Anica, sin Vladko, sestra Mariška z družino in vse drugo sorodstvo
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni.
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa nas je v 75. letu starosti zapustil dragi mož, oče in stari oče
Matija Maučec
iz Gančan
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, botrini, sorodnikom in prijateljem za izraženo sožalje in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, cvetje in v druge dobrodelne namene.
Prisrčna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku, dr. Čaru in patronažni sestri za obisk na domu.
Gančani, 28. decembra 1986
Žalujoči: žena Katarina, hčerka Marija z družino, hčerka
Marjeta z družino ter vnuki Marica, Metka in Jože
Ivan Hozjan
krojaški mojster s Hotize
Ob boleči izgubi se iskreno žahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, mu poklonili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje, ter vsem, ki so dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti k poslednjemu počitku.
Posebna hvala med. sestri Micki H., dr. Horvatu in drugim, ki so ob težki bolezni pokojniku pomagali in mu lajšali bolečine. Hvala duhovniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilskemu društvu za spremstvo in govorniku za poslovilne besede pred domačo hišo.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO GA IMELI RADI
EE
EZS
Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, ker tebe ljubi oče, dragi mož več ni, da bi skupaj še bili.
ZAHVALA
V 62. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in sorodnik
Ludvik Lanjšček
iz Berkovec
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter podarjeno cvetje in vence. Zahvaljujemo se internemu oddelku iz Rakičana, posebno sestri Darinki. Hvala g. duhovniku, pevcem za odpete žalostinke in govornikoma ob odprtem grobu. Hvala tudi sosedom Ozvatičevim in
Frasovim za pomoč.
Žalujoči: žena Olga, hčerki Olga in Slavica z družinama, vnuki Suzana z Zolekom, Miran, Dejan, Ferek, brat Geza z družino in drugo sorodstvo
STRAN 16
VESTNIK, 15. JANUARJA 1987
Radijski in televizijski spored od 16. do 22. januarja
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO	RADIO	RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Oddaja za mlade, 17.30 — Glasba-reklame-glasba, 18.00 — »21-232« — propagandno-glasbena oddaja, 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Sobotna reportaža, 17.20 — Strokovnjak odgovarja, 17.40 —
Glasba-reklame-glasba, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi; 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
DEŽURSTVO: 14.00 16.00 (telefon: 21-232)
do
9.30 Tednik, 10.30 Po be-  lih in črnih tipkah, 9. odda- | ja 11.00 Okno v svet: Raz- I voj evropske Tv, dok. oddaja. 11.55 Pfronten: Svetovni pokal v smučanju-smuk (ž), prenos. 14.50—00.00 Teletekst RTV Ljubljana. 15.05 Tv mozaik — ponovitev. 17.25 Poročila. 17.30 A. Še-noa: Zlatarjevo zlato, 1. del nadaljevanke TV Zagreb. 17.50 Z vrha — Veliki pretep, 5. del angleške nadaljevanke. 18.15 Izkušnje in preizkušnje: Pred durmi je pomlad. 18.45 Risanka. 19.00 Danes, Obzornik, Jezikovni utrinki. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 L. La Plante: Vdove, 4. del angleške nadaljevanke. 20.55 O slovenskem zgodovinskem muzeju. 21.30 Rezerviran čas. 22.15 Tv dnevnik. 22.30 Visoka napetost, ameriški film.
TV LJUBLJANA
10.05 — Najlepše želje s čestitakmi in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valuj 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13,00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (aktualni prispevek, kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega I sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do | 13.00 (telefon: 21-232)
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Šport,
17.30
Glasba—rekla-
me—glasba, 18.00 — Iskanje—znanje—ustvarjanje, 18.15 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Pogovor v živo, 17.30 — Glasba—reklame—glasba, 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV ZAGREB
13.35-00.25 Teletekst RTV Ljubljana. 8.00 Poročila, Otroška matineja: 9.10 Ne daj se Floki, L del. 9.40 Periskop. 10.30 Nakupovanje igrač. 10.55 Pfronten: Svetovni pokal v smučanju — superveleslalom (ž), prenos. 11.50 Wengen: Svetovni pokal v smučanju — smuk (M), prenos. 12.50/55 Poročila (do 13.00). 13.50 V 80 dneh okoli sveta, ameriški film. 16.25 Spoznavajmo naše morje, 1. del. 16.55 Poročila. 17.00 Šibenik: DP v košarki (M) — Šibenka— Partizan, prenos. 18.25 Da ne bi bolelo. 18.45 Risanka. 19.00 Danes, Knjiga. 19.30 Tv dnevnik. 19.50 Zrcalo tedna. 20.15 Portret Donal-da Sutherlanda. 20.45 Invazija tretjih teles, ameriški film. 22.40 Tv dnevnik. 22.55 Dempsey in Makepeace, angleška nanizanka 1. del.
TV LJUBLJANA
9.55
Wengen: Svetovni pokal v
smučanju
slalom
(M). 11.35 Ljudje in zemlja 12.10 Svetovni pokal v smu-
Čanju
veleslalom (ž),
TV LJUBLJANA
/
TV LJUBLJANA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 - Aktualno, 16.55 -Obvestila, 17.00 — Gospodarska tema, 17.30 — Glasba—reklame—glasba, 18.00 — Iščemo odgovore na vaša vprašanja, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi; 16.30.— Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Oddaja o kulturi, 17.30 — Glasba—reklame—glasba, 18.00 — Iz delegatskih klopi, 18.10 — Miš-maš — razvedrilna oddaja, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.35-23.00 Teletekst RTV Ljubljana. 16.50 Šola smučanja: Priprave na zimo. 17.05 Zrcalo tedna, ponovitev. 17.25 Poročila. 17.30 Pastirček. 17.45 Ne daj se Floki: Svinjski duhovi, ,2. del nanizanke TV Zagreb. 18.15 Videogodba.
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.00 Kronika skupnosti reških občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Žabavnoglasbena oddaja. 21.05 Pod krinko, 22.00 Mali koncert, 22.15 Dnevnik, 22.35 V petek zvečer.
TV ZAGREB
posnetek I. teka iz Bisc-hofswiesna. 12.55 Wengen: Svetovni pokal v smučanju — slalom (M), prenos II. teka. 13.50 Svetovni pokal v smučanju — veleslalom (ž), posnetek II. teka iz Bisc-hofswiesna. 14.20 S. Sillip-hant: Pearl, 2. del ameriške nadaljevanke. 15.55 Svetišče, ameriški film. 17.30 Tv kavarna. 18.30 Pod drobnogledom: Wengen — slalom. 19.00 Danes. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Podarim — dobim. 20.10 A. Marodič: Pisma — Begunca, 6. del nanizanke. 20.55 Jazz na ekranu: Tony Coe trio, 2. oddaja. 21.15 Športni pregled. 21.45 SP v bobu, reportaža iz St. Moritza.
18.45 nes.
Risanka. 19.00 Da-
19.30 Tv dnevnik.
20.00 P. Scott: Dragulj v kroni, 4. del angleške nadaljevanke. 21.00 Aktualno. 22.00 Tv dnevnik. 22.10 Plesalec, 2. del angleškega niza o baletu.
Oddajniki II. Tv mreže:
9.00 Zimski počitniški spored. 11.20 Grof Monte Cristo, film (do 12.30). 16.55-22.35 Teletekst RTV Ljubljana. 17.10 Šola smučanja: Smučanje za otroke. 17.25 Poročila. 17.30 Miti in legende — Nova zaveza: Sodba in Kristusova smrt. 17.45 Narobe svet. 18.05 Jelka, portret slikarke J. Reichman. 18.15 T. Trtnik-I. Šmid: Avtoštoparka. 19.00 Danes: 19.30 Tv dnevnik. 20.00 D. Jančar: Veliki briljantni valček. L del. 21.20 Človek in glasba: Monteverdi v Mantovi, L del angleškega dokumentarnega, niza. 22.20 Tv dnevnik.
TV LJUBLJANA J TV LJUBLJANA
9.00 Zimski počitniški spored: 11.20 Bustrov cvet, ameriški film. 16.00—22.40 Teletekst RTV Ljubljana. 16.15 Šola smučanja: Žačetnik na smučeh I. 16.25 T. Partljič: Ščuke pa ni, ščuke pa ne, 5-zadnji del. 17.25 Poročila. 17.30 Vijavaja: Narodne, ponovitev L dela nanizanke. 18.15 Doba televizije: Srečni sužnji, 3. oddaja. 18.45 Risanka. 19.00 Danes: 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Film tedna: Čas mirnega sonca, poljsko-nemški film. 21.45 Tv dnevnik. 22.00 Mednarodna obzorja.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Tv v šoli, 14.15 Iz programa Plus, 15.45 Sedem tv dni, 16.15 Poročila, 16.20 Tv koledar, 16.30 Narodna glasba, 17.00 Košarka:	Šibenka—Partizan,
18.30 Dok. oddaja, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.15 Boljše življenje — humoristična oddaja, 21.05
TV ZAGREB
16.00 Svet športa. 17.10 Tv dnevnik. 17.30 Nekaj pomembnega ti imam povedati. 17.45 Vukov kotiček, otroška serija. 18.00 Beograjski Tv program. 18.55 Premor (samo z LJ 2). 19.00 Indirekt, oddaja o športu. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Znanost in mi. 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.00 Mali koncert. 21.15 Argumenti, zunanjepolitična oddaja. 21.50 Velika parada, ameriški film (do 23.20).
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli 10-30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Stari, 21.25 Glasbene anekdote, 22.10 Umetnine.
Konjeniki (film),
Športna sobota,
23.00
23.30
Dnevnik, 23.45 Noč z vami.
TV AVSTRIJA
Prvi program
10.20 Poročila, 10.30 Nedeljsko dopoldne, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Jugoslavija, dober dan, 14.00 Zgodba o Jessyju Owensu, 14.55 Včasih v nedeljo, 17.30 Ljubi, ampak, ne izgubi glave (film), 18.55 Potovanje dr. Doolittela (risanka), 19.30 Dnevnik, 20.00 Primož Trubar, 21.15 Športni pregled, 21.45 Reportaža, 22.30 Dnevnik, 22.50 Mali koncert.
Oddajniki II. Tv mreže:
17.10 Tv dnevnik. 17.30 Mali svet, otroška oddaja. 18.00 Po sledeh znanstvenih odkritij. 18.30 Risanka, 18.40 Številke in črke — kviz. 19.00 Tv koledar. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 En dan pianistke Olivere Djurdjevič, oddaja resne glasbe. 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.00 Žrebanje lota. 21.05 Umetniški- večer: Marjan Matkovič.
Oddajniki II. Tv mreže:
16.55 Tv dnevnik. 17.15 Otroška oddaja. 17.45 Za boljše življenje. 18.15 Številke in črke — kviz. 19.00 Tv koledar. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Noči polne lune, zabavnoglasbena oddaja. 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.00 Revolucija, ki traja, dokumentarna oddaja. 21.30 Glasbeni večer (do 23.00).
9.00 Žimski počitniški spored: 11.30 Paličica, japonski risani film (do 12.30). 17.00-23.00 Teletekst RTV Ljubljana. 17.15 Šola smučanja: Žačetnik na smučeh II. 17.25 Poročila. 17.30 Tillove dogodivščine. 17.50 Želeli ste, poglejte. 18.15 Paddington gre v kino, risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Tednik. 21.05 J. Austen: Mansfield park, 3. del angleške nadaljevanke. 22.00 Navijač, jugoslovanski kratki film. 22.15 Tv dnevnik. 22.30 Mir in razorožitev — Črni dež (Japonska)
Oddajniki II. Tv mreže:
17.10 Tv dnevnik. 17.30 Zadnje poletje otroštva, 4. del otroške serije. 18.00 Kulturna dediščina Korčule. 18.30 Risanka. 18.40 Številke in črke — kviz. 19.00 Tv koledar. 19,10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zadar: košarka — PEP : Zadar—Tracer, prenos. 21.30 Poročila. 21.40 Obarvana svetloba in igrani film
TV ZAGREB
TV ZAGREB
TV ZAGREB
Prvi program
&3O Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.00 Kronika skupnosti varaždinskih in bjelovarskih občin, 17.00 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Supervitalin (drama), 21.35 Narodna glasba, 22.20 Dnevnik, 22.45 Dobre vibracije, 23.45 Poročila.
TV ZAGREB
Prvi program
9.00 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.00 Kronika skupnosti osjeških občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Dragulj v kroni (serija), 21.00 Kontaktni magazin, 22.15 Dnevnik.
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.15 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Rajska vrata (film), 22.30 Dnevnik, 22.50 Knjige in ideje, 23.20 Mali koncert, 23.35 Poročila.
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika skupnosti splitskih občin,
17.30 Otroški in spored, 19.30 20.00 Politični
20.55 Izbrani
21.05 Radar — glasbena oddaja.
mladinski Dnevnik, magazin, trenutek, zabavno
TV AVSTRIJA
Drugi program
16.30 Dolga pot do Alice Springsa, 17.15 Prvi ljudje 18.00 Tednik, 18.30 Knight Rider, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dok. film, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni zur-nal, 21.45 Šport, 22.15 Pat Garret lovi Billy the Kida (film), 23.55 Smileyevi ljudje.
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.35 Ponovitve, 12.00 SP v smučanju, 13.00 Poročila, 14.20 Otroški in mladinski spored, 18.00 Tedenski tv spored, 18.25 Vesela sobota, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kot so peli v starih časih, 21.50 Zabavnoglasbena oddaja, 23.05 V raju
ljubljanska ba. Ra
Pornurak« banka
TV MADŽARSKA
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
TV MADŽARSKA
9.50 Žrebanje lota. 10.00 Ruševčevo gnezdo, TV igra. 17.05 TV spored za 3 dni. 17.10 Spored za upokojence. 18.00 Okno, notranjepolitična oddaja. 19.00 Samo besedo! 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Celovečerni film. 21.30 Ferederico Garcia Lorca: Hiša Bernarda Alba, TV igra. 23.05 TV dnevnik.
8.35 Potuj z nami. 9.10 Poklicna posvetovalnica. 930 Odbojka. 10 10 Druga slika 14.50 Vi ste kandidat, 5 del. 15.55 Nogomet v dvorani. 17.40 Dnevnik. 17.55 Dvorci v Belgiji, pon. 18 10 Magazin pop glasbe. 8.55 Družinska telovadba_ 10 40 TV dnevnik. 20.05 Halo tu car Ivan! Filmska Hai°, 2| 35 Nenavad-kOnLPk|Je 22 05 Toni, fran-no dekle.	TV
coski č/b film. 23.25 TV dnevnik.	_________
TV KOPER
TV KOPER
Prvi program
9.55 SP v smučanju, 11.00 Tiskovna ura, 12.00 Usmeritev, 12.55 SP v smučanju, 15.00 Otroški in mladinski spored, 17.40 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magazin, 18.50 Loto, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sulci, 20.15 Schinderhannes (film), 22.10 Bratje Marx.
/O ljubljanska banka
Pomurska bank*
TV AVSTRIJA
Drugi program
9.00 Matineja, 13.00
Športno popoldne, 16.55
15.00
Vaša glasbena želja, 17.40
Nelepa dežela, 18.30
Brez
nagobčnika, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Condorman (film), 21.50 Dinastija, 22.35 Šport, 22.55 Smileyevi ljudje.
TV MADŽARSKA
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki,
20.15 Ponedeljkov
21.15 Miami Vice, Psihologija upanja.
šport, 22.05
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16,30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zakaj si Židinja? (dok film), 21.15 V najboljši družbi, 22.00 Galerija, 22.30 Šport, 22.35 Hotelski, šepet (film).
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Maškarada (film), 21.50 Paula Wessely — portret, 22.10 Videoteka. 23.20 Ceste San Francisca.
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Svojčas, 21.15 Nebeški glas (tv film), 21.45 Šport, 22.20 Svoboda (tv film).
13.00 Tv novice. 14.10 Glasbena oddaja. 15.00 Otroški program — risanke in telefilmi, Dokumentarec: Veliki Skladatelj. 18.00 Andrejinih sto dni — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Bolnica Victoria — telefilm. 20.25 Tv novice. 20.30 Sing fest — glasba Leonarda Bernsteina Orkester Svete Cecilie / dirigira Leonard Bernstein. 22.00 TVD vseda-nes.22.20 Dogodki ki so zgodovina. 23.15 Dokumentarec.
svetovno Pr 0 prvenstvo Wengen- 14 00 Tv novice. __. mObkl. *	. rjcanVp 14.10 Otroški	Ve-
in telefilmi, Do ^„qq Andrejini skla/at!1J telenovela. 19.00 mh sto dni t knjižnem trgu. Vse knjige - na * 19.45 časo-vm stroj - zg . jh 36 stopnic novice. 20-?,°JkSa 21.45 TVD
8.30 Za otroke. 10.00 Glasbeni butik. 11.00 Kre-menčkovi, risanka. 11.25 Ž. rokomet. 15.15 Podzemne železnice sveta. 16.10 Revija cimbalistov. 17.25 Delta, znanstveni magazin. 17.50 Oglejmo si skupaj. 17.25 Telovadba. 18.30 Pravljica. 1900 Teden, aktualne reportaže. 20.05 Derrick, serijska kriminalka ; Vsa pota vodijo v Rim. 21.05 Tele-šport. 22.35 Poročila.
Drugi program
17.25 Takrat, 17.30 Biologija, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Knight Rider, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Družina Zerfass, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Schilling, 22.05 Tekmovalni dan (film), 23.50 Številka šest (nadaljevanka).
TV MADŽARSKA
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
Drugi program
17.30 Računalništvo, 18.00 Tv kuhinja, 18.30 Knight Rider, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitični raport, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Klub 2.
TV MADŽARSKA
TV KOPER
12.00 Športno popoldne.
19.00 Zadnje dejanje — tv nanizanka. 20.00 Dokumentarna oddaja — Meštrovič. 20.30 Sedem dni. 20.55 Film: Kaliber 38. 22.25 Čas nepredvidenega — telefilm. 23.00 Dokumentarna oddaja.
TV MADŽARSKA
NI SPOREDA
TV KOPER
14.00 Tv novice. 14.10 Glasbena oddaja. 15.00 Otroški program: risanke in telefilmi. 17.20 Zdravnik in pacient — medicinska rubrika. 18.00 Zdravnik in otrok — nasveti pediatrov — v živo. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Bolnica Victoria — telefilm. 20.25 TV-novice. 20.30 Film: Kralj noči. 22.20 TVD vsedanes. 22.30 Zdravnik in pacient — ponovitev. 23.10 Košarka — italijansko prvenstvo
9.00 Šolska TV. 9.50 Delta, pon. 10.15 Zenska vladavina, pon. TV igre. 17.50 TV spored za 3 dni. 17.35 Kakšen je bil divji zapad? Pon. 18.10 Koledar, magazin. 19.05 Mini studio ’87. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Srečnež, 8. (zadnji) del nemško-če-ške serije. 21.05 Studio ’87, kulturni TV tednik. 22.05 Ponujam za koriščenje gospodarstvu. 22.55 TV dnevnik.
TV MADŽARSKA
9.10 Koledar, pon. 10.00 Cervantesovo življenje, pon. 5. dela španske serije. 17.00 Poročila. 17.05 Igrani film. 18.45 Na steklo poslikani svet. 18.30 TV dnevnik. 20.05 Istvan Juhasz: Lošč, TV igra: 21.15 Gospo-darskopolitični magazin. 22.00 Tv dnevnik.
TV KOPER
TV KOPER
14.00 TV novice. 14.10 Otroški program: risanke in telefilmi, Dokumentarec: Veliki skladatelji. 18.00 Andrejinih sto dni — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 19.55 Bolnica Victoria — telefilm. 20.20 Loto — žrebanje. 20.25 TV novice. 20.30 Film. 21.50 TVD vsedanes. 22.05 Nadaljevanje filma. - 22.40 Košarka — Italijansko prvenstvo
14.00 Tv novice. 14.10 Glasbena oddaja. 15.00 Otroški program: risanke in telefilmi, Dokumentarec: Veliki skladatelji. 18.00 Andrejinih sto dni — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Bolnica Victoria — telefilm. 20.25 Tv novice: 20.30 Hamburger serenade — variete. 21.30 Vitezi neba — telefilm. 22.10 TVD vsedanes. 22.25 Automania. 23.00 Šport.
9.10 Ponovitve (Cervantesovo življenje; Akvarij prirode). 17.15 Stolpna ura, 7. del: Domovina, ljubezen. 17.35 TV borza. 17.45 Bodi-, te moj gost. 18.20 Telešport. 18.50 Pravljica, zmajček Šu-šu. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Kabaret na kvadrat, večer Gyule Kovari. 21.15 Umetnina tedna. 21.20 Panorama, svetovnopolitični magazin. 22.20 Prihaja predsednik! Ameriški film.
23.05 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Tv novice. 14.10 Otroški program — risanke in telefilmi, Dokumentarec: Veliki skladatelji. 18.00 Andrejinih sto dni — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Bolnica Victoria — telefilm. 20.25 Tv novice. 20.30 Film: Odiseja na Zemlji. 22.10 TVD vsedanes. 22.20 Tri leta - Trst 1912 - tv nadaljevanka. 23.30 Dokumentarna oddaja.
STRAN 17
VESTNIK, 15. JANUARJA 1987
Tedenski koledar
PE TEK, 16. jamar — Marcel SOBOTA, 17. januar — Anton NEDELJA, 18. januar — Marjetka
PONEDELJEK, 19. januar — Marta
TOREK, 20. januar — Boštjan
SREDA, 21. januar — Neža ČETRTEK, 22. januar — Vinko
Prodam
MOŠKO ŠPORTNO KOLO IN LAŠKI RIZLING prodam. Pau-šič, Lendava, Kovačeva 27. LE-10541
TELEVIZOR, dober, prodam. Cena 70.000 din. Volf, Murska Sobota, Stara 3. M-l 1212 FIAT 126 P, letnik 1976, in RAČUNALNIK SCHNEIDER CPC 464 prodam. Telefon: 26-015. M-l 1294
POHIŠTVO ZA KUHINJO, »PLAVA ORHIDEJA«, rjave barve, prodam. Jožica Paler, M. Sobota, Lendavska 8. M-11292 KRAVO z bikcem, staro pet tednov, prodam. Stanko Rantaša, Bakovci, Zvezna 6. M-11296 POHIŠTVO ZA SPALNICO prodam. Čahuk, Murska Sobota, Lendavska 4. M-11299
VINOGRAD V BOGOJINI (LIPJE - OKOLICA), 15 arov, in avto zastava 101 tudi po delih prodam. Anton Magdič, Renkov-ci 140. M-l 1301
FRIZERSKI INVENTAR ugod-no prodam. Gregorčičeva 34. M-l 1302
VW KOMBI prodam ali zamenjam za VW 1303. Telefon: 70-397. M-11304
VEČ PAROV SMUČI s čevlji prodam. Naslov v upravi lista. M-11312
126 P, letnik 1978, prodam. Bakovci, Mladinska 32. M-11313 OPEL KADET, starejši letnik, prodam. Dokležovje 157 — popoldne'. M-11316
CISTERNO CREINA, 32001, malo rabljeno, prodam. Hotiza 178. M-l 1317
SAMONAKLADALNO PRIKOLICO prodam. Alojz Vršič, Kraljevci 4, p. Videm. M-l 1318 URO ZA NOČNI TOK PRODAM. Vlado Fajfar, Gornja Radgona, Jurkovičeva 25. GR-12802
TELICO, staro pet mesecev, brejo, prodam. Janez Dokl, Lasto-merci 4. GR-12811
TELICO, brejo osem mesecev, ali kravo prodam. Viktor Kaučič, Zagajski Vrh 13, Gornja Radgona. GR-12812
ZASTAVO 128, letnik 1985, prodam. Dr. Branko Avsec, Gornja Radgona. Mladinska 3. GR-12817
SUZUKI GT 250 prodam. Drago Vrečar, Gornja Radgona, Ptujska cesta 3/A. GR-12818 TRAKTOR ZETOR 2511 in olto-ve pluge, 10-colne, prodam. Franc Kuri, Plitvice 19. GR-12822
ZASTAVO 101, letnik 1974, registrirano do 30. junija 1987, ugodno prodam. Cena 500.000 din. Edo Poljanec, Cogetinci 70, p. Cerkvenjak. GR-12824 GOZD, tik ob cesti Martjanci— Fokovci (MORAVSKI GOZD), 50 arov, prodam. Ludvik Novak, Fokovci 31. M-l 1319
ALFA SUD, letnik 1981, ugodno naprodaj. Cena 130 M. Bakovci, Mladinska 30. M-l 1320
MIRKU VRBNJAKU iz Moravec pri Bučkovcih, ki je vojak v Nišu, ob prazno-
vanju minulega rojstnega dne iskreno čestitajo in želijo vse lepo v novem okolju, po odsluženju pa, da bi se zdrav srečno vrnil v krog svojih najdražjih — vsi domači, posebno pa so to srčne želje starega očeta.
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika),
Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Majda Horvat, Bojan Peček, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064 in21 383: direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništvo Gornja Radgona 74 597, dopisništvo .endava 75 085 in dopisništvo Ljutomer 83 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Polletna naročnina 4.000, letna naročnina za delovne organizacije 11.000 din, letna naročnina za tujino 322 šilingov, 46 mark, 24 kan. dol., 18. am. dol., 3? šv. frankov. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Cena posamezne številke je 200 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-l 1323
SADILNIK ZA KORUZO OLT, dvoredni, prodam. Gradišče 31, p. Tišina. M-l 1324
APN 4, športno preurejen, z vsemi rezervnimi deli prodam. Suhi Vrh 4. M-l 1325
POHIŠTVO ZA SPALNICO prodam. Geza Rajbar, Naselje Prekmurske brigade 17., M. Sobota. Ogled dopoldne. M-l 1326 LADO 1300 S, letnik 1984, ka-rambolirano, z nadomestnimi deli, prodam. Černelavci, Gorička 68. M-l 1328
KUHINJSKE ELEMENTE, štedilnik in hladilnik ter omaro za dnevno sobo, dve vodovodni pipi in dva bojlerja prodam. Milena Mitrovič, Murska Sobota, Lendavska 8. M-l 1329 CREINO, 27001, IN SILAŽNI KOMBAJN SK 80 prodam. Naslov v upravi lista, telefon: 79-411. M-l 1333
RENAULT FUEGO TL, letnik 1983, prodam. M. Sobota, Kidričeva 31. M-11334
MACESNOVE PLOHE, suhe (8, 5, 3 in 2), balkonska vrata in okna prodam. Naslov v upravi lista. M-l 1336
MALE PUJSKE PRODAM. Andrejci 7. M-l 1337
ZASTAVO 101, letnik 1974, ka-ramboliran, prodam za 300.000 din. Kobilje 29. M-l 1338 CISTERNO, 17001, prodam. Prosenjakovci 27. M-l 1339 TELEVIZOR GORENJE, črno-beli, prodam. Irena Bagari, Murska Sobota, Štefana Kovača 29. M-l 1341
KOSO ZA TRAKTOR FERGUSON 35, armaturne mreže, 2 x 6 m, in MOPED T-12, za rezervne dele, prodam. Trosilnik za gnoj kupim. Pečarovci 47, telefon: 77-117 popoldne. M-11342
PEČ EMO 23 za centralno ogrevanje, malo rabljeno, prodam. Alojz Ficko, Vidonci 71. M-11343
ZASTAVO 101 prodam za 200.000 din. Radenci, Kidričeva 3, telefon 74-731, int. 26. M-11345
AMI 8, vozen, registriran do maja, prodam. Telefon: 22-118. M-11346
SILAŽNI KOMBAJN SIP, škropilnico METALNA, dele za TAM 125, platišča, verige in dinamo prodam. Sapač, Skakovci 17. M-l 1350
TRAKTOR STEYR, 28 KM, tip 180, ugodno prodam. Karel Poljanec, Cogetinci 20, 62236 Cerkvenjak. GR-12825
EMO CENTRAL 23 prodam. Telefon: 81-597 (zvečer). IN-19477
AUSTIN, letnik .1972, prodam. Ogled vsak dan. Miran Budja, Globoka 8, Ljutomer. IN-19476 TELICO, brejo devet mesecev, kontrola A, prodam. Bunčani 1, p. Veržej. IN-19475
AMI 8 prodam. Lukavci 75, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-19480
KOMBAJN GRIMME EVROPA SUPER za krompir in silo-reznico ULTRA UNIVERZAL, odlično ohranjeno, prodam. Telefon: (069) 73-440, po 17. uri. M-l 1352
TELEVIZOR GORENJE, čmo-beli, in trajnožarno peč emo prodam. Gomboc, Rakičan, Panonska 33. M-l 1353
KRAVO, mlado, brejo, prodam. Andrejci 8. M-l 1354
KOMBI ZASTAVA 430 K -osebni, letnik 1978, kompletno ali po delih, ter AMI-8 BREAK, vozen, registriran do oktobra 1987 (za 15 SM), prodam. Telefon: (069) 74-461. M-l 1355 DVOKASETNI FISHER in MOPED AVTOMATIK, star eno leto, prodam. Sabotin, Lipovci 218. M-11358
OPEL REKORD 1700 C prodam. Šeruga, Pečarovci 78. M-11359
TRAKTOR FERGUSON, tip 533, prodam. Herman Zrim, 69263 Kuzma 60. M-l 1361
TRAKTOR STEYR, tip 30, novejši, in uplinjač za ZASTAVO 1300 prodam. Rudi Abraham, Šalovci 138. M-l 1362
PRIKOLICO ZA OSEBNI AVTO, večjo, s cerado, prodam. Telefon: 21-507. M-l 1363
NOVO KABINO ZA TAM 2001 prodam 30 odstotkov ceneje. Milan Nemec, Boračeva 46, Radenci, telefon: 73-090. M-11364 JAWO ČZ 350, potrebno manjšega popravila (vžig), z nadomestnimi deli, prodam za 20 SM. Cifer, Panovci 40. M-l 1356 PRENOSNI TELEVIZOR, star eno leto, in televizor gorenje prodam. Ivan Polman, M. Petrovci 29. M-l 1368
OVES IN SENO PRODAM. Te-šanovci 111. M-l 1369
AVTO NSU 1200 za rezervne dele prodam. Vaneča 64. M-l 1371 PRIKOLICO, 2 t, prodam. Vuč-ja vas 16, p. Križevci pri Ljutomeru. M-l 1372
LADO 1200, registrirano do julija 1987, prodam. Vili Šerak, Beltinci, Panonska 81. M-l 1374 TRAKTOR STEYR 86, 18 KM, s koso, prodam. Polana 29. M-11377
SVINJO ZA ZAKOL, 150 kg, prodam. Domanjševci 109. M-11378
BOČNO KOSO DUBRAVA za traktor (pol nove cene) prodam. Vaneča 14. M-l 1380
TRAKTOR STEYR 28, koso, plug in jermenico prodam. Brezovci 61. M-l 1381
TOVORNI AVTO TAM 2000, registriran, prodam. Murska Sobota, Lendavska 59. M-l 1382 OVES in obračalnik SIP za seno prodam. Mlajtinci 26. M-l 1385 TELICO, visoko brejo, prodam. Lemerje 40. M-l 1310
AVTO WARTBURG, letnik 1976, karambolirana desna stran, tudi po delih, prodam. Željko Kovačevič, Murska Sobota, Stefana Kovača 17, telefon: 23-692, od 16. do 19. ure. M-l 1383 BARVNI TELEVIZOR z novim ekranom, znamke Rudi Čajevec, na daljinsko upravljanje, ugodno prodam. Vprašati po 15. uri ali na telefon: (069) 24-582. Naslov v upravi lista. M-l 1384
TRAKTOR URSUS 335 prodam.
Tišina 58. M-l 1387
RENAULT 18, letnik 1983, prodam. Trstenjakova 42. M-l 1389 TRAKTOR IMT 560, star osem mesecev, 90 delovnih ur, prodam. Naslov v upravi lista. M-11390
PARCELO V KRNCIH z lokacijo, 40 arov, prodam. Telefon: 21-308 dopoldne, 22-903 popoldne. M-l 1393
TELEVIZOR, črno-beli, prodam. Naslov v upravi lista. M-11394
CISTERNO CREINA, 2200 1, zelo dobro ohranjeno, ugodno prodam. Tibaut, Mala Polana 45, M-l 1395
ZASTAVO 101 KOMFORT 1300, letnik 1981, prodam. Slavko Sobočan, Beltinci, Žitna 4. M-11396
KONZOLNO GRADBENO DVIGALO IN MOPED TOMOS AVTOMATIK, silver bullet, prodam. Franc Grah, Černelavci, Zadružna 8, telefon: 23-109. M-l 1397
GOLF DIZEL, PRODAM. Kra-šči 33, p. Cankova. M-l 1398 NOVO PEČ na trda goriva nujno prodam. Cena 50.000 din. Vida Kovač, Murska Sobota, Mojstrska ulica 1. M-l 1400 VISOKOTURAŽNI MOTOR, 12 KS, trifazni, obnovljen, prodam. Grabe 20, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-19491
MOPED TOMOS SLC 15 prodam. Andrej Brunčič, Noršinci 18, p. Ljutomer IN-19494 KONTEINER ZA PREVOZ KRMIL in drugega razsutega tovora prodam. Jožica Lipovec, Loga-rovci 5, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-19495
ZASTAVO 128, staro 22 mesecev, prodam. Telefon: (069) 81-848. IN-19485
JUGO 45, letnik 1984, prodam. Ogled po 15. uri. Krog, Plečnikova 20. M-l 1401
POHIŠTVO ZA OTROŠKO SOBO BOŠTJAN prodam. Telefon: (069) 73-170. M-l 1402
MANJŠO KMETIJO V SLOVENSKIH GORICAH prodam. Telefon: 063 891-137. M-OP
GRAMOFON FISHER, tip MT 6410, prodam. Telefon: 26-246. M-l 1404
ZASTAVO 101, letnik 1976, registrirano do junija 1987, prodam. Kumin, Krog, Brodarska 36. M-11405
VINOGRADNIŠKO ŠKROPILNICO TIP ATOMIZER AG 340 1, novo, še z garancijo, prodam. Jože Vamberger, Turjanski Vrh 3, Radenci, telefon: 73-217, od 17. do 19. ure. M-l 1406 ZASTAVO 750, v dobrem stanju, registrirano, prodam. Jože Plohl, Beltinci, Štefana Kovača 5. M-l 1412
AVTO RENAULT 12, letnik 1974, registriran do decembra 1987, prodam. Marjan Kodila, Selo 12. M-l 1407
LADIJSKI POD in plohe prodam. Skakovci 40. M-l 1408 KRAVO, brejo šest mesecev z drugim teletom, prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Jože Horvat, Kobilje 40, p. Dobrovnik. M-11409
LADO 1200, dobro ohranjeno, prevoženih 50.000 km, ugodno prodam. Rankovci 7, telefon: 76-453. M-l 1411
GOLF, DIZEL, 4 vrata, 12/84, beli, 37.000 km, prodam. Cena 4 M. Traktor IMT 579 s kopačem in planimo desko, letnik 1978, prodam. Cena 5 M. Lovrenčič, Križevci pri Ljutomeru. M-11425 MALE PUJSKE PRODAM. Dankovci 12. M-l 1413
KRAVO s teletom ali brez prodam. Tropovci 33. M-l 1414 KRAVO z drugim teletom ali brez, prodam. Nedelica 150, p. Turnišče M-l 1421
126 P in 128, dobro ohranjeni, prodam. Mlajtinci 13. M-l 1422 LADIJSKI POD, večjo količino, m2 4500 din, prodam. Informacije po telefonu: 73-108. M-l 1423 LANDROVER, registriran do decembra 1987, prodam. Zdravko Kovač, Hodoš 66. M-l 1424
sobe
MLADO, ZAPOSLENO DEKLE NUJNO IŠČE GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI. Telefon-: 26-281. M-l 1311 STANOVANJE V MURSKI SOBOTI ALI BLIŽNJI OKOLICI išče mlada družina. Naslov v upravi lista. M-l 1357 ENOSOBNO STANOVANJE ALI GARSONJERO V M. Soboti ali bližnji okolici išče inženir, predstavnik firme. Oglasite se po telefonu: 23-228, od 18. do 22. ure. M-l 1388
OPREMLJENO SOBO ODDAM. Tomšičeva 48, telefon: 23-452. M-H 392
zaposlitve
MIZARSKEGA POMOČNIKA takoj sprejmem. Jože Zver, Ve-ščica 13, p. Murska Sobota, telefon: 21-402. M-11292
ŽENSKO ZA VARSTVO 15 LETA STAREGA OTROKA IŠČEMO. Telefon po 15.30: 23-884 ali na naslov: Fišer, St. Rozmana 12, stanovanje 18. M-11307
DELAVCA ZA STAVBNO KLEPARSTVO, po možnosti z vozniškim dovoljenjem, takoj sprejmem. Pavel Flisar, Štefana Kovača 19, po 17. uri. M-l 1348 DEKLE ZA DELO V BIFEJU, za določen čas, iščem. Dušan Horvat, Ljutomer, Stari trg 10. IN-19481
POŠTENEGA FANTA (16 let) sprejmem v priučitev. Vsa oskrba v hiši. Dimnikarstvo Dobravec, Litija. M-OP
Smrt rešila te je bolečine, iztrgala od nas te je, v naših srcih zapustila bolečine.
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica, prababica in sestra
Terezija Lebar
iz Lipovec
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje. Posebna hvala dr. Ignacu Horvatu, zdravstvenemu osebju internega in kirurškega oddelka bolnišnice v M. Soboti in Zdravstvenega doma Beltinci za vso pomoč, duhovniku za pogrčbni obred, pevkam za odpete žalostinke in govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: hčerki Cilka in Marija z družinama, brat Štefan in sestra Tončka z družinama, vnuki in pravnuki ter drugo sorodstvo
V SPOMIN
Matiji Lebar
Od junija 1979 je minilo sedem let, polnih žalosti, odkar je za vedno odšel od nas dragi oče, dedek, pradedek in brat.
Težko je spoznanje, da te že tako dolgo ni med nami.
Hvala vsem, ki se ga še spominjate, obiskujete njegov grob in prižigate sveče. ______________________________________________*____________________________
kupim
MANJŠI NAKLADALNIK ZA SENO kupim. Avgust Zemljič, Savci 7, 62258 Tomaž pri Ormožu. M-l 1308
ALUMINIJAST SOD za gnojnico, 12001, kupim. Karel Šalamun, Jurij 27 a. M-11335
GOSTILNA BISTRO GRIL HORVAT, MURSKA SOBOTA, VRAZOVA 12, ŽELI SVOJIM GOSTOM, POSLOVNIM PARTNERJEM IN ZNANCEM
SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 1987
TER SE ŠE NAPREJ TOPLO PRIPOROČA!
razno
FANT, 35/180 cm, z novo lastno hišo, brez obveznosti, želi spoznati dekle, brez obveznosti, staro od 25 do 35 let, lahko zdomka ali Goričanka, za skupno življenje. Samo resne ponudbe s sliko pošljite na upravo Vestnika pod šifro: SREČA TE ČAKA. M-11305
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 16788-2, izdane pri HKS KZ Panonka M. Sobota. Marjan Vaš, Moravske Toplice, Lešče 18. M-11322
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala, izdanega na CPŠ Murska So
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in Jokala, ker tebe ni.
(S. Gregorčič)
V SPOMIN
11. januarja sta minili žalostni dve leti, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin in vnuk
Koloman Hari iz Sela
Odkar te ni več med nami, sta v našem življenju praznina in boleče spoznanje, da smo te za vedno izgubili. V naših mislih pa boš ostal vedno z nami.
Hvala vsem, ki se ga še spominjate, se ustavljate ob njegovem grobu ter mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Žalujoči: mama, oče in stara mama
V SPOMIN
18. januarja 1987 mineva leto, odkar nas je zapustil naš dragi oče in stari oče
Ludvik Baler
iz Sebeborec
Vedno bo v naših srcih nate lep spomin.
VSI NJEGOVI
bota, za šolsko leto 1975/1976. Albin Horvat, Murski Vrh 58, Radenci. M-l 1327
PREPROST, ČUSTVEN FANT, mirnega značaja, naslednik srednje, mehanizirane kmetije, bi rad spoznal dobrosrčno življenjsko sopotnico, staro do 30 let. Oglas naj ne moti. Samo resne ponudbe pošljite na upravo lista pod SREČO JE TREBA DELITI. M-l 1330
ČE SI NESREČNA ali osamljena, želiš živeti v miru in ljubezni, se oglasi vdovcu srednjih let s svojo hišo. Oglas naj te ne moti. Oddaj svoj naslov v upravi lista pod šifro: LEPA DEŽELA. M-11351
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega leta 1970 na Živilski šoli Maribor, Vodovodna 28. Štefan Pozvek, Predanovci 2. M-l 1356
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 31518-4, izdane pjri HKS KZ Panonka M. Sobota. Ivan Perhač, M. Središče, Mar-tinska 92. M-l 1375
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 04143-4, izdane pri KZ Pomurka Gornja Radgona. Cvetka Kar, Paričjak 23 b. GR-12814
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala, izdanega za šolsko leto 1955/56 na OŠ Črenšovci. Veronika Nerad, Križevci 36 a, pri Ljutomeru. M-l 1391
TOVARIŠICO, ki je oddala pismo pod M-l 1091 za sestanek 8. januarja, prosim, da ponovno piše ali pride na isti kraj 20. januarja ob istem času, ker sem pismo prejel prepozno. M-MM
STRAN 18
VESTNIK, 15. JANUARJA 1987
ZAHVALA
V 44. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil dragi mož, oziroma sin
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je 22. decembra zapustil naš dragi mož in oče
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
Tragično in mnogo prerano nas je v komaj 45. letu starosti zapustil naš dragi mož, ata, sin, brat in stric
Štefan Antalič
dipl. inž. agronomije
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nama sočustvovali, dragega pokojnika spremljali na zadnji poti, darovali vence in šopke ali za humanitarne namenei
Posebej se zahvaljujemo delovnemu kolektivu Panonke, ki je njemu in nama stal ob strani ves čas bolezni.
Zahvaljujemo se sosedu Toplaku v M. Soboti, sosedom v Radencih, sošolcem, zdravnikom in zdravstvenim delavcem, ki so mu lajšali bolečine. Hvala govornikom, pevskemu zboru upokojencev, godbi na pihala in vsem, ki so sodelovali pri pogrebni svečanosti.
ŽALUJOČI: ŽENA MAJA IN OČE ŠTEFAN
Aleksander Banfi
iz Moravskih Toplic
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in šopke ter nam izrekli sožalje.
Posebna hvala zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka v Rakičanu, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter Gezi Lainščku za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: žena Marija in Bela z družino
Ludvik Holcman
iz Ženavelj
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in znancem, ki so dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in šopke, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje.
Prisrčna hvala g. duhovniku za obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS G. Petrovci, kolektivu OŠ Gornji Petrovci, govorniku GD, domačemu GD in gasilcem sektorja Žeha-vlje ter godbi. Posebna hvala Francu Žujsku za prevoz v bolnico.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Karolina, hčerka Zdenka z zaročencem, sin Franc, oče, mama, brat in sestra z družinama, tašča iz M. Sobote in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob kruti resnici, da nas je v 89. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica
Ana Sobočan
iz Lendave
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje ali darovali v dobrodelne namene, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Posebna hvala dr. Olgi Požgai-Horvat, dr. Gruškovnjaku, duhovnikom za pogrebni obred, tov. Mlinariču za poslovilne besede ter pevkam za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Lendava, 30. decembra 1986
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi, med nami si.
V SPOMIN
3.	januarja je minilo boleče leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Janez Sever
iz Doline
Tiho, skromno, kot si živel, si odšel tja, kjer ni več trpljenja, ne bolečin, le mir, večni mir. Ne prikličejo te nazaj ne solze ne bridka bolečina našega srca. Utihnil je tvoj mili glas, obstalo je tvoje dobro srce, ostali so sledovi tvojih pridnih rok in spoznanje, da se nikoli več ne boš vrnil.
Hvala vsem, ki se ga še spominjate!
Žalujoči: žena Cecilija, sin Jože z ženo Anico ter vnuk Slavko
Prezgodaj čas prišel je za oddih, ' dom je prazen, dom je tih, ker tebe ljuba žena;- mama ni, da bi skupaj še bili.
ZAHVALA
V 53. letu starosti naju je po dolgotrajni bolezni zapustila ljuba žena in ma-
ma
Karolina Čahuk
roj. Gergar iz Križevec v Prekmurju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje.
Posebna hvala dr. Kiršnerju ter osebju zdravstvene postaje v Petrovcih za lajšanje bolečin med njeno boleznijo.
Hvala duhovniku, pevcem in obema govornikoma za poslovilne besede pri odprtem grobu.
Še enkrat — vsem iskrena hvala!
Žalujoči: mož Ludvik in hčerka Slavica
Žalujoči: otroci z družinami, vnuki in pravnuki
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
26. decembra 1986 se je po dolgi in mučni bolezni in trpljenju končalo življenje komaj 56-letnemu
Antonu Weingerlu
iz M. Sobote
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate-liem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje m v dru-ljem Z	v,- »a spremljali na njegovi zadnji poti,
ge namene ter vsem, ki so ga sprem j,^.	°
Hvala vsem, ki ga ob^ vilmošu Mešiču in Katici mjo, posebno družini Irpian,
Šoštarec.
IM. h..l. zdravstvenemu °* ‘
d,. Gregorčevi in —to »"XT Posebna hvala g. kaplanu,z p g
.	„ . conŠTOVALI IN IMELI RADI
Žalujoči: VSI, KI SMO GA SPOMU'*’
Čeprav se vajin glas več ne sliši, beseda vajina v nas živi, povsod vaju čutimo mi vsi, med nama sta oba.
V SPOMIN
20.	januarja minevata dve leti, polni žalosti in bolečine ob izgubi ljubljenega sina, brata, strica in nečaka
Draga Bežana
iz Rogašovec
14. oktobra pa je minilo eno leto žalosti in osamljenosti, odkar nas je zapustil dobri mož, oče, dedek, brat in stric
Štefan Bežan
iz Rogašovec
Vaju je pokrila zemlja, ni pa pokrila globokih ran v naših srcih, vajin lik živi, povsod nas spremlja in živela bosta večno. Hvala vsem, ki se ju še spominjate in prižigate sveče.
GLOBOKO ŽALUJOČI: VAJINI NAJDRAŽJI
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je v 47. letu zapu-stil mož, oče, sin, zet, brat in dedek Štefan Barber
iz Šulinec 10
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani in ga v tako’velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti, darovali vence in1 cvetje ter nam pisno ali ustno izrazili sožalje.
Posebna hvala njegovim sodelavcem iz Ingolstadta, zdravnikom dr. Šparašu iz bolnišnice v Mariboru, dr. Pompeju in dr. Rudolfu Onkološkega inštituta iz Ljubljane in domačemu dr. Kiršnjerju, patronažnim sestram ZD G. Petrovci, DO Mura
Gornji Petrovci in SCTPU M. Sobota — kovinarska smer. Hvala tudi govornici KS Petrovci, tov. Maruši, pevcem za odpete žalostinke, č. g. župniku, godbi na pihala za odigrane žalostinke iz M. Sobote ter gasilskemu in športnemu društvu iz Šulinec.
Vsem še enkrat — prisrčna hvala!
22. decembra 1986
Žalujoči: žena Cecilija, hčerki Dragica s Karlom in Simono ter Vida, sinova Štefan in Franc, mama Terezija, tašča Marija, brat Franc ter sestre Vida, Neža in Anica — vsi z družinami.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
Antona Petovarja
iz Iljaševec
...	-prodnikom, znancem in prijateljem, ki so se poslovi-
se iskreno zahvaljujemo vsem soruu remili na zadnjj poti Zahvaljujemo se li od njega in ga v tako velikem nska nakazila. Hvala čč. duhovnikoma za po-darovalcem vencev, cvetja in za mu cem jn oktetu Gorenje Elrad.
grebni obred, govorni ob nesreči pomagali, zdravstvenemu osebju so-Posebej hvala sodelavcem, ki so m oddelku za intenzivno nego, gasilskemu dru-boškega kirurškega oddelka, Pose;J7acijo pogreba, družinam Pučko, Kovačič, Tu-štvu Iljaševci in IGD Elrad za orga J -U; stevu in teti Ani.
čič-Prelog, Mirku
Vsem še enkrat — hvala!
HČERKA SLAVICA IN VSI NJEGOVI
Smrt rešila te je bolečine, nam pa zapustila boleč spomin.
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je 17. decembra zapustila naša draga mama, babica in prababica
Julija Jošar roj. Šušlec iz G. Petrovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebna hvala osebju zdravstvenega doma Petrovci, g. duhovniku za pogrebni obred, predstavnici KS za poslovilne besede, pevcem žalostink in gasilcem, kolektivu Ledave iz M. Sobote in KG Rakičan.
ŽALUJOČI: VSI NJENI
v besedi in sliki
TEŠANOVC!
- Prvega februarja referendum
V tešanovski krajevni skupnosti se že pripravljajo na referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka za naslednjih pet let, ki bo 1. februarja. O uspehu ne dvomijo, saj so doslej z zbranimi sredstvi skrbno gospodarili.
Kot predlagajo, naj bi v prihodnjem obdobju zaposleni prispevali dva odstotka od osebnih dohodkov, kmetje pet odstotkov od katastrskega dohodka, primeren delež pa naj bi primaknili tudi začasno zaposleni v tujini. V Tešanovcih bodo porabili največ denarja za obnovo vaškega doma in cest, v načrtu pa imajo tudi širitev telefonskega omrežja in športnega igrišča. Smele načrte imajo tudi v Vučji Gomili: obnova in asfaltiranje ceste, cestna razsvetljava, bazeni za gašenje ter ureditev vaškega doma in zbiralnice mleka. Na Suhem Vrhu bodo posodobili ceste, uredili bazene za gašenje in napeljali nekaj telefonov, v Mlajtincih pa postavljajo v osprednje ceste in telefonijo.
-js-
POHOD PO POTEH HEROJA KABETA
TOKRAT SOBOČANI TRETJI
Na tradicionalnem pohodu Po poteh heroja Kabeta, ki sodi v okvir prireditev Po poteh partizanske Jelovice v Dražgošah in ga vsako leto organizirajo v spomin na boje Cankarjevega bataljona, že več let sodeluje ekipa ZSMS in ZRVS občine Murska Sobota. Ekipa Murske Sobote, ki se je doslej že večkrat uveljavila, je tokrat nastopila v postavi: Stanislav Gomboc iz Gančan, Ludvik Novak iz Ivanovec in Darko Škerlak iz Stanjevec kot člani ZSMS ter Tibor in Štefan Kuhar iz Košarovec ter Jože Časar iz Čepinec za ZRVS, Sobočani so tudi tokrat dobro reševali taktiko in topografijo, testna vprašanja iz zgodovine NOB in revolucije ZK, o SLO in DS ter tudi dobro streljali z malokalibrsko puško, medtem ko so bili nekoliko slabši v teku oziroma pohodu iz Kopra v Dražgoše, ki je potekal v izredno slabem vremenu. Tako so tudi za las zamudili priložnost, da tretjič postanejo zmagovalci in prehodni pokal dobijo v trajno last. Zasedli so tretje mesto in prejeli pokal, bronaste kolajne in knjižne nagrade, kar pa je prav tako lep uspeh. Tokrat je zmagala ekipa Vič-Rud-nik Ljubljana s 494 točkami pred Mariborom Pesnico 483 in Mursko Soboto 480 točk. Sodelovalo je 24 ekip.
Filip Matko
LETNA SEJA OBČINSKEGA SVETA ZSS LENDAVA
Ker smo o delu občinskega sindikalnega sveta in njegovih organov v letu 1986 sproti poročali, se bomo tokrat omejili le na nekatere teme, ki so jih posebej poudarili na ponedeljkovi seji. Tako predsednica sveta Marija Dobrijevič kakor tudi člani občinskega sindikalnega sveta so v razpravi poudarili, da je sindikat v lanskem letu »razgibal« vse člane osnovnih organizacij, to pa predvsem zato, ker so razpravljali o povsem konkretnih zadevah. Na prvem mestu je vsekakor gospodarjenje. Rezultati v lanskem letu sicer niso slabi, vendar bi morali biti še boljši, zlasti kar zadeva produktivnost, saj se je zaposlilo precej novih delavcev. Tako imenovani fizični obseg proizvodnje je bil v delovni organizaciji Ina-Nafta celo nižji. Gre zlasti za tozd Petrokemija, ki se je otepal s težavami, saj so surovine dražje kot končni izdelki. Izguba v tem tozdu se vleče celo od 1979. leta. V lanskem letu bo znašala milijardo 300 milijonov dinarjev. Delavci so upravičeno zaskrbljeni za svojo socialno varnost! Sindikat si skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami in vodstvom delovne organizacije ter drugimi prizadeva za izhod. Morda je pot iz težav v
Razgibali vse članstvo
tesnejšem povezovanju z matičnimi delovnimi organizacijami? Lendavski sindikalni svet odhaja na pogovor s predstavniki mariborskih sindikatov. V Lendavi sta namreč dva tozda mariborskih delovnih organizacij: Opekarna Dolga vas in Primat Lendava, odnosi med tozdi in matičnimi podjetji niso idealni, zato tudi občutek odrinjenosti. Opekarna namreč nikakor ne more prodreti s svojo naložbo za tovarno keramike, Primat Lendava pa se nekako ne najde v razvojnih programih v okviru matičnega podjetja.
Kot smo slišali na letnem sestanku občinskega sindikalnega sveta v Lendavi, pa so bili sindikati v preteklem letu »aktivni« tudi v prekinitvah dela (Primat, Indip). Ugodno pa je, da so si uspeli izboriti primerne osebne dohodke, vendar je vprašanje, ali bodo lahko taki še naprej, če se produktivnost končno ne bo povečala. Od tega pa so odvisne tudi družbene službe, ki so si v preteklem letu (zlasti vzgoja in izobraževanje) končno le izborile primerne plače, in zdaj je razpoloženje med prosvetarji seveda dobro. Za vse to gre zasluga tudi občinskemu sindikalnemu svetu, ki si je še posebej prizadeval za zagotovitev;
sredstev. Sicer pa je nalog, ki čakajo sindikalno članstvo, veliko. Delavec naj bi z dobrim delom zaslužil toliko, da se mu ne bi bilo treba popoldne in ob koncu tedna vdinjati za dodatni zaslužek. Da pa bo to doseženo, morajo končno več dati od sebe strokovne službe posameznih organizacij združenega dela. Pri teh so potrebni novi in prodorni ter strokovno podkovani kadri.
Na seji so se dotaknili tudi statusnih sprememb v nekaterih organizacijah združenega dela. Prav v tem času razmišljajo o zmanjšanju tozdov v Nafti, vendar, kot je menil predsednik medobčinskega sveta ZSS za Pomurje Milan Utroša, je pred reorganizacijo nujna sanacija finančnega stanja. Tudi v mariborskem Primatu menda o lendavskem tozdu skladiščne opreme že na glas govorijo kot o obratu . . . Veliko problemov je tudi v lendavskem gradbeništvu. Gre za tri tozde, ki se ne povezujejo dovolj uspešno, zato je nastop na tržišču premalo prodoren, plače delavcev pa so slabe.
Lendavskim sindikatom tudi letos ne bo manjkalo dela. Precej halog so zapisali v svoj program dela, še več pa se jih bo pojavilo čez leto. š. Sobočan
Združeno delo daje premalo
Med krajevnimi skupnostmi in združenim delom lendavske občine je sprejet samoupravni sporazum, po katerem so se delovne organizacije zavezale prispevati sredstva za razvoj. Ta sredstva bi poleg tistih, ki jih krajevne skupnosti dobijo iz občinskega proračuna, ter sredstev, ki jih zbirajo s krajevnimi samoprispevki, zadoščala za hitrejši razvoj krajevnih skupnosti. Žal pa je praksa drugačna, delovne organizacije ne dajejo dogovorjenega dela sredstev, menda zaradi velikih težav, v katerih so. Nekatere delovne organizacije pa imajo, kljub lastnim težavam, posluh za razvoj krajevnih skupnosti. V lan-
skem letu so delovne organizacije zbrale okoli 9,5 milijona dinarjev za krajevne skupnosti, kar pa je le okoli 60 odstotkov dogovorjenega. Sredstva so že razdelili med 14 krajevnih skupnosti, nekatere so dobile več, druge manj, glede na razvitost. Za večino krajevnih skupnosti pa bo slej ali prej krajevni samoprispevek še vedno glavni vir sredstev za uresničitev manjših ali večjih potreb in želja občanov. V tem letu bi se bilo potrebno dogovoriti, da bi delovne organizacije bolj upoštevale dogovore, ki jih imajo sklenjene s krajevnimi skupnostmi.
Jani D.
Zlatoporočno listino in darilo sta minulo soboto na Matičnem uradu v Mačkov-cih prejela ob petdesetletnici skupnega življenja Kristina in Aleksander Broder iz Pečarovec. Vsa leta skupnega življenja sta trdo delala na kmetiji, okusila pa sta tudi sezonstvo, ob tem pa sta našla dovolj časa za vzgojo štirih otrok. Prav ponosna sta tudi na vnuka in tri vnukinje.	Fotozapis: Janko Stolnik
V pokrajini ob Muri si mnoge ženske krajšajo čas s pletenjem cekarjev. Pri pletenju cekarjev iz ličja je Anika Zadravec iz Lipe naredila korak naprej. Obdaja jih s plastiko; pravi, da so tako trajnejši in tudi lepši.	Foto: Jože Žerdin
TURIZEM Z IGRAMI
— Na pobudo iniciativnega odbora za ustanovitev Občinske turistične zveze Ljutomer so v KS Razkrižje ustanovili turistično društvo. Na ustanovnem sestanku so sprejeli statut društva in program dela. Poudarek bo predvsem na urejevanju okolja, varstvu narave in organiziranju turističnih prireditev, ki so v tej krajevni skupnosti že tradicionalne — kmečke igre in podobno. Vzgajali bodo tudi mlade v krajevni skupnosti, ki bodo svoj del nalog opravili v okviru krožkov ali prav društva. Prvi predsednik je Avgust Nemec.
Petdeset let skupnega življenja sta te dni praznovala Ana in Ivan Pucko iz Velike Polane. Ivan, rojen leta 1917, je nekaj časa delal v Avstriji. Nato se je vrnil domov in nadaljeval s kmetovanjem, s katerim se še danes ukvarja, Ana, rojena Baša, leta 1921, je bila zvesta spremljevalka svojega moža, skrbela je za dom in družino. V zakonu se jima je rodilo pet otrok, imata pa že tudi enajst vnukov in dva pravnuka.
Tekst in foto: Jože Žerdin
IZ PORABJA
fl8888888888888MRHMR88888tt88888S
Letos prvič
»Prleško
gostovanje«
Turistično društvo v Križevcih pri Ljutomeru se že pripravlja na veliko in zanimivo prireditev »Prleško gostiivanje«, ki bo trinajstega in štirinajstega junija in je že uvrščena v koledar pomembnejših turističnih prireditev Slovenije. Pripravljalni odbor čaka veliko dela, da se bodo lahko pari, ki se bodo prijavili, čisto zaresno poročili na originalen prleški način. Spet bi radi obudili stare že skoraj pozabljene obredne slovesnosti, stakniti bodo morali zapravljivčke, originalne muzikante, sešiti oblačila po starih krojih in predvsem poiskati širok krog primernih sodelavcev. Pa bo že šlo, pravijo, saj bo vse priprave vodi! predsednik turističnega društva Alojz Hanžekovič, zagotovo pa ne bodo odpovedali člani društva iz desetih vasi križevske krajevne skupnosti. Logarovec in Kokorič.
Začeli so prav pridno in upajo, da bodo tako tudi nadaljevali, saj gre za pomembno turistično prireditev v severovzhodni Sloveniji.
-js-
I na gradnjo doma
 Vse kaže, da bodo lahko v Veržeju že zgodaj spomladi začeli z gradnjo novega vzgojno-varstvenega doma za okrog 70 | otrok. Gre za obsežno gradnjo, s katero bo šola pridobila še dve učilnici in telovadnico. Denar — okrog 450 milijonov di-Inarjev — je zagotovila republiška izobraževalna skupnost.
V Veržeju pa zdaj razmišljajo o tem, kaj bodo naredili s starim domom — nekdanjim samostanom. Nekateri se ogrevajo za ureditev kakšnega proizvodnega obrata, lahko pa bi ga preuredili za sindikalne turistične namene, saj so blizu toplice. | Sicer pa imajo za razmišljanje in dogovarjanje še dovolj časa.
GORNJA RADGONA
Jutri izbira športnika leta
Občinska zveza za telesno kulturo Gornja Radgona bo jutri, 16. januarja, ob sedemnajstih pripravila v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih prireditev Izbiramo športnika leta. Ker je lanskoletna prireditev, ki je bila prva te vrste, bila lepo obiskana, so se prireditelji odločili na enak kon-
cept. Najprej bodo pripravili kviz, nato pa še nastop plesne skupine iz Maribora in podelitev priznanj športnikom leta — posameznikom in ekipam. Tako kot lani bo na prireditvi nastopal tudi gost, ki ga bodo odkrivali na sami prireditvi.
Ludvik Kramberger
__ LENDAVA ________________________—
Nadaljevali bodo obnove spomenikov in obeležij
Nekatere naloge pri varstvu, urejanju in vzdrževanju grobov borcev, internirancev in drugih žrtev sovražnikovega nasilja iz druge svetovne vojne, spomenikov, spominskih plošč in drugih objektov iz NOB v občini Lendava so lansko leto ostale neizpeljane, zato so jih preložili na letošnje leto.
V programu je predvidena obnova spomenika Martinu Kolenku na po-
Pestra aktivnost turističnega društva
Turistično društvo Lendava je dejavno tudi pozimi. V sodelova; nju z drugimi organizacijami pripravljajo različna predavanja, s katerimi želijo poučiti občane o varstvu okolja, o urejevanju vrtov in oken ter drugem, kar naj bi mestu dalo lepši videz. Turistično društvo bo tudi letos sodelovalo v akciji za najlepšo krajevno skupnost in kraj, pripravilo pa bo tudi že tradicionalno vinsko trgatev, ki je nekakšen prikaz celoletne dejavnosti. Društvo je pred nedavnim v sodelovanju z delovno organizacijo Sobota tozd Vrtnarstvo in Kmetijstvo zadrugo Lendava pripravilo prikaz dekoracij prostorov, cvetličnih aranžmajev in aranžiranja daril.	Jani D.
kopališču v Dolnji Bistrici, vzdrževanje hiše narodnega heroja Štefana Kovača v Nedelici, zidanico Miška Kranjca v lendavskih goricah bodo prekrili s slamnato streho in pobelili, pa tudi Copekov mlin v Mali Polani je potreben temeljite obnove. Čaka jih še obnova domačije Miška Kranjca — Muzej naprednega tiska v Veliki Polani in postavitev razstave, ureditev spominske sobe v Trajbarjevi zidanici v Strehovskih goricah in obnova spomenika v Veliki Polani. V lendavski občini pa se pripravljajo tudi na postavitev obeležja zboru aktivistov OF, ki je bil 30. avgusta 1941 na Kamenščicah pri Trnju. Vsa dela materialno podpirajo tudi mnoge delovne organizacije.
Osnovne organizacije in občinska konferenca ZSMS so prevzele skrb nad spominskimi obeležji oziroma spominskimi ploščami žrtvam fašističnega nasilja na območju občine Lendava. Ugotavljajo, da se je odnos do kulturnozgodovinskih obeležij in spomenikov izboljšal. Tukaj je potrebno pohvaliti učence osnovnih šol, ki so s svojim delom na tem področju pokazali veliko zavzetosti. Jože Žerdin
V Slovenski vesi lepši vrtec
Še vedno govorimo in pišemo o Slovenski vesi kot enem izmed porabskih (dvojezičnih) krajev, čeprav uradno ne obstaja več, ker so jo priključili k mestu Monošter (Szentgotthard), je torej eden izmed mestnih zaselkov. Le glavna ulica je dobila ime Totfa-lusi utca, kar izhaja iz prejšnjega madžarskega naziva za Slovensko ves (Rabatotfalu). Morda bi po novem lahko glavno ulico poimenovali tudi v Sloven utca (Slovenska ulica).
In zakaj smo se pravzaprav lotili tega zapisa? Zato, ker so nas
vrtcu izobesili več dvojezičnih napisov, tako da že zunanja podoba kaže, da je to tudi narodnostni vrtec. (Najbrž po nerodnosti so zapisali vrtek, a bodo to upajmo, sčasoma popravili.).
Otvoritve novih prostorov vrtca v Slovenski vesi so se udeležili generalni sekretar Demokratične zveze južnih Slovanov na Madžarskem Marin Mandič, ki je imel tudi slavnostni govor, prvi sekretar Domovinske ljudske fronte Železne županije Imre Meszaros, višja referentka pri DZJS Irena Pavlič, predstavniki
Vzgojiteljica Ilona Nagy uči malčke v novem otroškem vrtcu v Slovenski vesi tudi slovensko. Na otvoritvi novih prostorov so zato kar lepo deklamirali in zapeli več slovenskih pesmi. Ali se bodo naučili tudi govoriti? Ker se s starši doma skoraj vsepovsod pogovarjajo le madžarsko, od slovenskih vaj (2-krat po pol ure tedensko) tega ni mogoče pričakovati.
preteklo sredo povabili na otvoritev novih prostorov otroškega vrtca, ki so ga uredili v poslopju prejšnje osnovne šole. In rečeno je bilo, da je to v Slovenski vesi, sicer pa je že obstajala bojazen, da bi ga izgubili, ker bi lahko otroke iz tega predela Monoštra vključili v enega izmed mestnih vrtcev. Nekateri starši so to tudi že storili, ker so bile razmere v prejšnjem domačem vrtcu slabše kot drugje. Zdaj, ko imajo tudi v (nekdanji) Slovenski vesi lep in primeren vrtec, bo najbrž drugače. To pa je pomembno tudi z narodnostnega vidika, ker bodo otroci ostali v domačem okolju in jih bo laže naučiti tudi slovenski jezik. Naj omenimo, da so v
mestne občine Monošter in vzgojiteljice porabskih narodnostnih vrtcev. 14 malčkov, kolikor trenutno obiskuje omenjeni vrtec, pa je s svojo vzgojiteljico Ilono Nagy izvedlo lep dvojezični kulturni program.
Novo leto je torej prineslo po-rabskim Slovencem pomembno novo pridobitev.
»Zelo sem se razveselil, ko sem zvedel, da bodo v Slovenski vesi odprli otroški vrtec, in to zaradi tega, ker to pomeni za kraj podmladek. Otroci ostanejo v narodnostnem okolju in jih bomo laže naučili slovenski jezik,« je med drugim dejal Marin Mandič.
Jože Graj
URADNE OBJAVE
Leto XXII	Murska Sobota, 15. januarja 1987	Št.: 2
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA Odgovorni urednik: Martin Vinčec
VSEBINA
7.	Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1986—1990 v letu 1987
8.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine M. Sobota za leto 1986
9.	Odlok o proračunu občine M. Sobota za leto 1987
10.	Sklep o začasnih ukrepih družbenega varstva v »Slovenijales« DO Platana, TOZD Lesna predelava in TOZD Ledava
11.	Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zasebne obrti v občini M. Sobota
12.	Ugotovitve, stališča, usmeritve in sklepi o škodi po divjadi,k realizaciji lovsko gospodarskih načrtov v obdobju 1981 — 1985 in usmeritve za obdobje 1986—1990
13.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Murska Sobota
14.	Odlok o plačevanju prispevka Občinski samoupravni interesni skupnosti za ceste M. Sobota
15.	Odlok o plačevanju prispevkov Samoupravni komunalni interesni skupnosti občine Murska Sobota
16.	Odlok o plačevanju prispevkov Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Murska Sobota
17.	Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana občine Gornja Radgona za obdobje 1986—1990 v letu 1987
18.	Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Gornja Radgona za prvo tromesečje 1987
19.	Odlok o priznavalninah udeležencev NOV v občini Gornja Radgona
20.	Odlok o spremembi odloka o določitvi višine in načina plačevanja povračil za uporabo javnih poti za traktorje v občini Gornja Radgona
21.	Odlok o območjih za vodenje matičnih knjig v občini Gornja Radgona
22.	Odlok o grbu občine Gornja Radgona
23.	Sklep o sestavi komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj v občini Gornja Radgona
24.	Odlok o spremembi odloka o organizaciji občinskih upravnih organov in strokovnih služb v občini Gornja Radgona
25.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin občine Gornja Radgona
26.	Spremembe in dopolnitve statuta občine Gornja Radgona
27.	Odlok o oddaji stavbnih zemljišč v občini Gornja Radgona
28.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Gornja Radgona
29.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Gornja Radgona za leto 1986
30.	Odredba o javni razgrnitvi spremembe zazidalnega načrta Černe-lavci—Veščica
31.	Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in za stroške poslovanja veterinarsko-higienske službe ter dovoljenja v občini Murska Sobota
32.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1987 na območju občine M. Sobota
33.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1987 na območju občine Lendava
34.	Sklep o razpisu referenduma za spremembo namembnosti samoprispevka za del območja KS Tešanovci — naselja Mlajtinci in Luka-čevci
35.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja KS Tešanovci, naselje Vučja Gomila
36.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja KS Tešanovci, naselje Tešanovci
37.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja KS Tešanovci, naselje Suhi vrh
38.	Odlok o višini nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in naprav na melioracijskih območjih občine Lendava
39.	Odlok o zagotavljanju sredstev občinske blagovne rezerve v letu 1987 v občini Lendava
40.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta »Radenci-zdravilišče«
7
Na podlagi22. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije, 37. in 165. člena Statuta občine Murska Sobota ter družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 30. 12. 1986 sprejela
RESOLUCIJO o politiki uresničevanja družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986-1990 v letu 1987
Oblikovanje nalog družbenoekonomskega razvoja občine Murska Sobota v letu 1987 temelji na oceni stanja v letu 1986 in ciljev Družbenega plana za obdobje 1986—1990. Za realno zastavljene cilje upoštevamo le tiste, ki temeljijo na rezultatih dosedanjega razvoja, ob tem pa med cilje vključujemo tudi zagotavljanje osnov, ki bodo ustrezna podlaga za načrtovanje razvoja občine v letu 1988 in.naprej.
1.	OCENA STANJA OB PREHODU V LETU 1987
V dosedanjem razvoju gospodarstva občine Murska Sobota beležimo po posameznih panogah, še bolj pa po posameznih delovnih organizacijah neenakomerne rezultate in s tem različne možnosti kvalitetnega razvoja. Medtem, ko v tekstilni oz. konfekcijski industriji že vrsto let beležimo pozitiven trend na področju zaposlovanja, produktivnosti, izvoza, akumulativnosti in doseganja višjega tehnološkega nivoja, se stanje v kovinskopredelovalni in lesni industriji, kljub nekaterim rezultatom v letu 1986, premika v negativno smer. Predvsem je boleče v teh dveh panogah tehnološko zaostajanje in v posledici prezadolženosti nesposobnost ustvarjanja akumulacije in s tem investicijske nesposobnosti. Pri vsem tem pa bodo prav te delovne organizacije morale veliko vlagati, če želimo, da bodo v prihodnosti pozitivno delovale na družbenoekonomski položaj občine, ne pa istemu v breme.
V ostalem delu industrije, gradbeništvu in trgovini beležimo umirjeni razvoj, ki je realna podlaga za uresničevanje družbenega plana občine v letu 1987.
Na področju kmetijstva in predelave hrane se vložena sredstva v primarno proizvodnjo še vedno ne obrestujejo v obliki akumulacije, ob tem pa ugotavljamo, da previsoki stroški proizvodnje onemogočajo pridobivanje akumulacije tudi v predelovalni industriji, kot je to primer v mesni industriji. Vsekakor je bi
lo celotno področje predvsem podrejeno izkoriščanju obstoječih predelovalnih kapacitet na eni strani in zadovoljevanju življenjskih potreb na drugi strani, brez primernega odziva velikih potrošniških centrov v smislu združevanja sredstev za zagotavljanje ugodnejšega položaja kmetijstva in možnosti nadaljnjega razvoja. Ob takšnem stanju in preskromnih razvojnih ambicijah smo premalo agresivno zasledovali akumulativnejše programe na osnovi višje stopnje predelave hrane, s čimer bi na osnovi dohodkovnih odnosov zagotavljali tudi ugodnejši položaj primarne proizvodnje. Na tem področju ostajajo velike rezerve, ki nedvomno predstavljajo eno od ključnih smeri družbenoekonomskega razvoja občine.
Doslednejše koriščenje naravnih danosti, ob kmetijstvu, omogoča nadaljnji razmah turizmu. V tej dejavnosti smo s sicer počasnimi koraki vendar dosegli pomembne rezultate, predvsem pa dobro osnovo za nadaljnji razvoj. Prav na področju turizma imajo najbolj čvrste osnove, ki omogočajo konkretno zastavljanje ciljev v letu 1987. Ne glede na doseženo pa ugotavljamo, da nismo omogočili večjega razmaha izvenpenzionske ponudbe v obliki kmečkega turizma, lova, ribolova, domače obrti id. V prid razvoja turizma govori tudi dejstvo, da lahko zagotavljamo ob klasičnem tudi zdraviliški turizem.
Drobno gospodarstvo, ki je po organiziranju Obrtne zadruge Prekmurka oživelo in doseglo vzpodbudne rezultate, v zadnjem času ponovno beleži stagnacijo v fizičnem obsegu kot kvalitativnih premikih. Vsekakor je to posledica prizadevanj posameznih dejavnikov predvsem pa neorganiziranega pristopa k nadaljnjemu razvoju. Nedvomno je to eno od področij na katerem lahko ob izvajanju konkretnih ukrepov pričakujemo nove rezultate.
Posledica predhodnih ugotovitev je preko 1.400 iskalcev zaposlitve ob relativno skromni kvalifikacijski strukturi. Prav to pa je posledica neustrezne študijske politike in premalo agresivne kadrovske politike. Ob vsem tem pa se organizacije združenega dela večkrat zadovoljujejo s priučenimi delavci, bodisi da drugačnih potreb nimajo ali pa med iskalci zaposlitve ne najdejo ustreznih kadrov. Takšno stanje je vsekakor osrednji problem naše družbenopolitične skupnosti, ki terja posluh slehernega kolektiva in slehernega zaposlenega. Predvsem se moramo tega zavedati, ko se odločamo za združevanje sredstev za nove naložbe, ki omogočajo odpiranje novih delovnih mest.
Na področju družbenih dejavnosti je še zmeraj v ospredju finančni problem povezan z dokončanjem kirurškega bloka v Rakičanu, pod težo katerega zatiskamo oči pred skromnimi rezultati, ki jih dosegamo v dejavnosti osnovne-
ga zdravstva. K zaostrovanju problema pa pomaga premajhen posluh za solidarnost iz nekaterih ostalih delov Slovenije. Pa vendar pomanjkanje finančnih sredstev ni edini problem, kateremu bi lahko pripisali krivdo za stanje predvsem v osnovnem varstvu. Tudi rešitev finančnih problemov ne daje odgovora na odprta kadrovska vprašanja ne v osnovnem zdravstvu in ne v novem kirurškem bloku, ki bo v letu 1987 predan namenu.
Na področju izobraževanja so v osnovnem šolstvu napori podrejeni višje-mi nivoju kvalitete izvajanja učnovzgojnega programa, ob tem pa bomo ob koncu leta 1986 dosegli primerni nivo osebnih dohodkov. Sicer pa na področju izobraževanja še nismo uspeli zagotoviti ustrezne izbire programov na V. stopnji v srednjem usmerjenem izobraževanju.
Na področju varovanja naravne in kulturne dediščine ne moremo biti zadovoljni niti z obstoječim stanjem, niti z uresničevanjem nalog, ki nam jih nalaga zakonodaja. Vzrok za to je v veliki meri pomanjkanje ustreznih strokovnih podlag, ki bi jih moral izdelati Zavod za spomeniško varstvo Maribor.
V skladu s finančnimi možnostmi smo povečali ustrezno pozornost kulturni dejavnosti. Več pozornosti pa bo v prihodnje potrebno nameniti uresničevanju cilja, da bi čim večjemu številu delovnih ljudi in občanov omogočili oz. jih zainteresirali za dostop do kulturnih dobrin. V ta namen mora Kulturni centet Miško Kranjec zagotoviti večje odpiranje muzeja in stalne zbirke Prekmurskih likovnih umetnikov najširšemu krogu občanov.
Pri reševanju prostorskega vprašanja Pokrajinske in študijske knjižnice bo potrebno upoštevati prostorske kapacitete soboškega gradu po izselitvi Gozdnega in lesnega gospodarstva.
Na področju ekologije bo preveč toleranten odnos prej ali slej terjal previsok davek, v kolikor ne bomo storili na področju varovanja okolja odločnejših in hitrejših korakov. Bolj ali manj nemo opazovanje družbenopolitične skupnosti in pomanjkanje čuta odgovornosti s strani onesnaževalcev okolja je privedlo do kritične točke, ko so ogroženi že stanovanjski prostori, da o zavori za razvoj turizma, ki ji takšno stanje lahko botruje, ne govorimo. ,
Pereč problem občine je že vrsto let izredno slabo stanje infrastrukture, predvsem pa prometna izoliranost do industrijskih centrov v republiki, kar že postaja zavora v razvoju. Tudi tako kritično stanje ni pomenilo zadostne osnove za vključitev reševanja tega problema v srednjeročni plan SRS do leta 1990 Vsekakor pa ne moramo mimo tega, da tudi znotraj občine ne uspemo zagotoviti dovolj finančnih sredstev za modernizacijo cest. Prav tako pa do sedaj nismo zagotovili ustrezne kontrole nad kakovostjo izvedenih del, s katero ne moremo biti zadovoljni.
Odprto vprašanje oskrbe prebivalcev občine s pitno vodo narekuje naj-strokovnejši pristop s polno mero odgovornosti vseh dejavnikov do vloženih sredstev. Celoten projekt bo terjal izredno visoka vlaganja, temu primerne pa bi bile tudi eventualne napake, ki bi jih pri tem storili. Povsem enako velja za izgradnjo čistilne naprave v Murski Soboti.
Po dosedanjih raziskavah pa bomo morali najti tudi odgovor, v smislu dejanskih možnosti izkoriščanja termalnih voda in uporabo viška energije, ki se sprošča ob industrijskih procesih, za ogrevanje stanovanj in sanitarne vode.
2.	KLJUČNI CILJI IN NALOGE DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA
V skladu s cilji in usmeritvami družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 bomo v občini v letu 1987 dali poudarek uresničevanju naslednjih ključnih ciljev in nalog:
—	povečali industrijsko proizvodnjo in proizvodnjo hrane z višjo stopnjo predelave;
—	povečali izvoz blaga in storitev zlasti na konvertibilno območje in se kvalitetno vključevali v mednarodno delitev dela;
—	pospeševali nadaljnji razvoj drobnega gospodarstva in turizma;
' — v večji meri uveljavljali kvalitetne dejavnike gospodarjenja, produktivnosti dela, ekonomičnost, rentabilnost poslovanja ter krepili materialno osnovo združenega dela gospodarstva;
—	poskrbeli bomo za posodabljanje in modernizacijo proizvodnih procesov ter za zmanjšanje porabe energije in surovin na enoto proizvoda;
—	poskrbeli za ustrezno kadrovsko politiko z rednim izobraževanjem, s povečanjem števila kadrovskih štipendij in vključevanjem pripravnikov v delovne procese ter z izboljšanjem in strokovnim izpopolnjevanjem ob delu;
—	združevali sredstva gospodarstva v občini za realizacijo s samoupravnim sporazumom dogovorjenih proizvodnih programov in s tem omogočili odpiranje novih delovnih mest;
—	posebno pozornost bomo namenili organizacijam, ki poslujejo z izgubo in motnjami ter povečevali možnost odprave vzrokov izgub in motenj ter prestrukturiranju proizvodnje v smeri dohodkovno uspešnih programov;
—	ustrezno vzdrževali in posodabljali gospodarsko infrastrukturo zlasti cestne povezave;
—	vse oblike porabe se bodo gibale v odvisnosti od ustvarjenega dohodka in poskrbeli bomo za racionalno trošenje sredstev skupne in splošne porabe;
—	pospeševali bomo raziskovalno in inventivno dejavnost, jih primerno vrednotili ter vključevali dosežke znanosti v proizvodne procese;
—	nadaljevali s politiko skladnejšega razvoja občine kot celote;
—	podvzeli bomo ustrezne ukrepe za saniranje obstoječih vzrokov onesnaževanja okolja.
3.	MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA
Za uresničevanje temeljnih razvojnih usmeritev iz družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 ter ciljev in nalog iz te resolucije bo potrebno v letu 1987 realno povečati družbeni proizvod za 3,5%, industrijsko proizvodnjo za 3,5 %, kmetijsko proizvodnjo za 3,5—4 %, izvoz blaga in storitev za 6 %.
Ena izmed najpomembnejših nalog v letu 1987 bo večja izvozna usmerjenost proizvodnje in storitvenih dejavnosti ter krepitev medsebojne blagovne menjave s sosednjima državama.
V letu 1987 bo možno ob takšnih izvoznih prizadevanjih uvoziti za 4 % več blaga^ zlasti tehnologije in repromateriala.
Število na novo zaposlenih se bo v občini v globalu povečalo za 2 %, od tega hitreje v gospodarstvu. Zaposlovanje v negospodarstvu in režijskih službah se bo postopoma zmanjševalo oz. bo potekalo v skladu z dogovorjenimi nalogami in aktiviranjem novih naložb v združenem delu.
Z uresničevanjem načrtovane gospodarske rasti in zaposlenosti bo produktivnost dela porasla za 2 %. Za dosego tega cilja bo potrebno bolj izkoriščati modernizirane proizvodne kapacitete, razpoložljivi delovni čas ter pravilno preusmerjati in koristiti kadrovski potenical, zlasti mlade.
Delavci v OZD bodo planirali delitvena razmerja ter odločali o razporejanju dohodka na sredstvih za osebne dohodke in skupno porabo ter akumulacijo z uporabo kazalnikov bruto osebnih dohodkov na delavca in akumulacijo v pri
merjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi ob upoštevanju * samoupravnih sporazumih določenih razmerij glede na dosežene rezultate. Rast osebnih dohodkov bo odvisna od doseganja kakovostnih rezultatov gospodarjenja izraženih z v družbenem dogovoru določenimi kazalci in rezultati doseženimi v skupini udeležencev samoupravnega sporazuma v sorodni dejavnosti. Osebni dohodki bodo realno naraščali le v organizacijah, ki bodo nadpovprečno izboljšale rezultate poslovanja glede na dejavnost.
Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb se bodo v globalu tekoče valorizirala do rasti dohodka gospodarstva v občini.
Osebni dohodki družbenih dejavnosti oz. negospodarstva bodo usklajevani z gibanjem osebnih dohodkov gospodarstva. Sredstva se bodo oblikovala v odvisnosti od izpolnjevanja dogovorjenega programa dela ter racionalnosti gospodarjenja z družbenimi sredstvi.
Sredstva za zadovoljevanje splošnih potreb se bodo v globalu oblikovala največ po enakih stopnjah kot v letu 1986. Odhodki občinskega proračuna se bodo oblikovali v skladu z dogovorom o splošni porabi v občinah v SRS v letu 1987 in programom aktivnosti o racionalizaciji in povečanju učinkovitosti dela državne uprave.
4.	NALOGE IN AKTIVNOSTI NA POSAMEZNIH PODROČJIH
Pri oblikovanju nalog in aktivnosti za leto 1987 s katerimi želimo doseči načrtovani razvoj in podkrepiti materialne okvire razvoja, izhajamo iz dolgoročnih ciljev razvoja, ki temeljijo predvsem na koriščenju naravnih danosti in stopnji doseženega razvoja na posameznih področjih, upoštevaje sposobnosti posameznih dejavnikov družbenoekonomskega razvoja občine Murska Sobota in pričakovane pomoči širše družbenopolitične skupnosti SR Slovenije.
4.	1. Na področju industrije bomo največ skrbi posvetili delovnim organizacijam, ki bodo v cilju stabilnejšega poslovanja morale svojo proizvodnjo prestrukturirati. Predvsem so to delovne organizacije s področja kovinskopredelovalne in lesnopredelovalne industrije.
V,ta namen bo IMP Panonija pristopila k razvoju in osvajanju novih programov izven kmetijske mehanizacije in pri tem upoštevala proizvodne kapacitete obeh TOZD v smislu skupnih programov za celo DO. Določeni programi so opredeljeni, kar pomeni, da bo DO morala za njihov razvoj zagotoviti ustrezno kadrovsko zasedbo in sredstva za posodobitev opreme. Glede na trenutni ekonomski položaj delovne organizacije bo moral pri tem svoj del vloge zagotoviti tudi SOZD IMP.
LIV Rogašovci, ki je že stopil na pot prestrukturiranja in že beleži določene rezultate bo ob pomoči, delovne organizacije nadaljeval začeto pot v smeri strojegradnje, pri tem pa največ skrbi posvetil pridobivanju ustreznih kadrov, kar je pogoj za nadaljnji razvoj TOZD.
DO Platana, ki svojega ekonomskega položaja ne obvladuje več, bo morala storiti najkorenitejše korake. Bistvene spremembe bo potrebno opraviti v smislu ustreznejše Organizacijske oblike, prestrukturirati del proizvodnih kapacitet, izločiti dohodkovno neinteresantne proizvode in se kadrovsko in tehnološko okrepiti. Glede na načrtovane obsežne spremembe bo morala biti vloga in povezovanje s SOZD Slovenijales kar se da opredeljena.
4.2.	V tekstilni industriji, kjer beležimo dobre rezultate bodo DO predvsem zasledovale visok tehnološki nivo, kvaliteto proizvodov in izvozno naravnanost. Enaka skrb bo posvečena kadrovski politiki in štipendiranju.
Ob tem se bo DO Mura, ki je praktično dosegla optimalno stopnjo fizičnega razvoja, vključevala 'v programe, ki so ekonomsko interesantni za celo občino.
Rašica TOZD Beltinka, pa bo delno spremenila strukturo proizvodnje s ciljem večje izvozne usmerjenosti predvsem na konvertibilna tržišča. Prav tako pa bo pristopila k izdelavi potrebne dokumentacije za izgradnjo novih proizvodnih prostorov.
4.3.	V gradbeništvu tudi v letu 1987 ni pričakovati, da bi večji del kapacitet zaposlili v občini oz. regiji. Zato bo osnovna naloga DO Pomurje, kot nosilca te dejavnosti zagotavljanje tržišča izven regije in izven meja predvsem na Madžarskem in v Avstriji. Pri tem bo v okviru možnosti zagotavljala povezovalno vlogo z ostalimi dejavniki v tej panogi v smislu vključevanja v posameznih projektih.
Pri nastopu izven regije bomo namenili še več poudarka tudi skupnemu nastopu gradbeništva, projektive in strokovnjakov s področja živinoreje v smislu popolnejše in strokovnejše ponudbe in na tak način v večji meri plasirali svoje znanje.
Temelj Cankova, ki je v tej panogi v najtežjem ekonomskem položaju, se bo ustrezno preusmeril in si z večjo specializacijo zastavil dolgoročno usmeritev, ki bo omogočala ugodnejši položaj na tržišču in socialno varnost zaposlenih. Za doseganje tega cilja pa se bo moral, prvenstveno kadrovsko okrepiti in ustrezno opremiti.	" •
4.4.	Prehrambena industrija bo svoje razvojne in investicijske aktivnosti podredila predvsem višji stopnji predelave hrane v cilju osvajanja dohodkovno interesantnejših proizvodov.
Tovarna mlečnega prahu, bo zaključila investicijo, ki ji bo omogočila proizvodnjo večje količine mleka v prahu, kar bo osnova za večjo nadaljnjo predelavo. Na osnovi mleka v prahu bo tovarna mlečnega prahu pristopila k proizvodnji otroške, dietične in druge hrane, kar predstavlja nadaljnjo stopnjo predelave mleka.
Mesna industrija pričakuje po reorganizaciji večje možnosti na področju zniževanja poslovnih stroškov. Sicer pa bo po sanacijskem programu zniževanje proizvodnih stroškov prioritetna naloga tega kolektiva. Svoje strokovno znanje bodo povezovali z dobavitelji, v cilju znižanja stroškov pitanja živali in s tem nabavne cene, s čimer si bodo zagotavljali ugodnejši ekonomski položaj. Nadaljevali bodo s prestrukturiranjem proizvodnje s ciljem višje stopnje predelave mesa in večjo ponudbo pripravljene hrane. Ob posodobitvi proizvodnih procesov bodo povečali svojo ponudbo tudi na zunanjem tržišču.
DO Agromerkur ima svoj nadaljnji koncept razvoja začrtan v treh fazah, kar v končnem pomeni za 2.0001 večjo proizvodnjo piščančjega mesa in možnosti večje prodaje mesa v kosih in v obliki izdelkov. V letu 1987 bodo pristopili k realizaciji prve faze, kar predstavlja izgradnjo četrte lokacije farme nesnic Petrovci s štirimi objekti v Peskovcih. Del sredstev si bodo zagotovili z združevanjem sredstev za skladnejši regionalni razvoj. S to investicijo bodo že v letu 1988 nadomestili primankljaj v lastni proizvodnji v višini 2,1 milijona valilnih jajc oz. 1,7 milijona enodnevnih piščancev. Poleg tega bodo v letu 1987 izgradili objekt za predelavo mesa, pristopili k izdelavi tehnološke in projektne dokumentacije za nadaljnjo stopnjo predelave in si z rekonstrukcijo nekaterih objektov zagotovili večje izvozne možnosti.
4.5.	V kmetijstvu bomo tudi v letu 1987 nadaljevali z intenzifikacijo proizvodnje. Doseganje načrtovane rasti kmetijske proizvodnje bo temeljilo predvsem na:
—	večjem izkoriščanju proizvodnih potencialov,
—	večji intenzivnosti proizvodnje,
—	povečanju družbeno-organizirane tržne proizvodnje,
—	postopnem prestrukturiranju proizvodnje,
—	doseganju večje koncentracije določenih proizvodenj v zasebnem sektorju,
—	povečanju tržnosti na proizvodno enoto zaradi rentabilnosti,
—	razvoju in krepitvi strokovno pospeševalne službe.
V	živinoreji bo pospeševana predvsem govedoreja s poudarkom na selekcijskem delu. Nadaljevalo se bo uvajanje novih selekcijskih metod in izboljševanje genetskih sposobnosti osnovne črede.
Reja kombiniranih pasem izboljšanega genetskega potenciala se bo širila z oblikovanjem večjih proizvodnih obratov v kooperaciji. Pospeševala se bo prireja mesa in mleka na travnatih območjih, ki so zaradi razgibanosti manj primerni za poljedelsko proizvodnjo. Delež doma pridelane kvalitetne krme se bo z intenzifikacijo pridelave na travinju znatno povečal.
Povečani obseg reje prašičev se bo usmerjal v tržno usmerjeno prašičerejo v manjših koncentracijah v kooperaciji, kjer je možno v pretežni meri zagotoviti lastno krmo. Uvajale se bodo nove izboljšane linije (pasme).
Povečano izkoriščanje naravnih danosti v poljedeljstvu bomo dosegli z doslednim uvajanjem sodobnih tehnologij, to je z uporabo kvalitetnih semen, povečano uporabo gnojil, izboljšano obdelavo oz. agrotehniko vključno z zaščito rastlin s pesticidi.
Proizvodno semena pšenice, krmnih rastlin in povrtnin bomo zaradi lastnih potreb in možnega plasmana povečevali. Pristopili bomo k programu razširitve in modernizacije centrov za dodelavo semena.
KZ Panonka bo pristopila k izgradnji skladišča za prevzem, vskladiščenje in sortiranje semenskega krompirja v Lipovcih, kar bo omogočalo pridelavo semenskega krompirja na površinah cca 40 ha oz. v količini 600 ton za zadovoljevanje lastnih potreb ter delno tržnih.
Proizvodnjo brez virusnih sadik bo povečala v novi 5,5 ha drevesnici. Nadaljevala bo z obnovo 12 ha sadovnjakov na Goričkem in usposobila do I. faze skladišče sadja v Puconcih.
Nadaljuje se intenzivno pospeševanje pridelovanja krušnih žit, sladkorne pese, krmnih rastlin ter oljnic. V proizvodnji krompirja je poudarek na pridelavi kvalitetnega semena in povečanju hektarskih pridelkov. Proizvodnja krompirja in vrtnin količinsko ne bo povečevana, izboljšana bo kvaliteta priprave za trg-
KZ Panonka bo v letu 1987 meliorirala 1.170 ha kmetijskih zemljišč in agromeliorirala 1530 ha ter namakala 170 ha posevkov. Nadaljevalo se bo z izvedbo že začetih komasacij na površini 3.580 ha in v letu 1987 uvedel postopek za komasacije na nadaljnih 3.600 ha. KG Rakičan bo uvedel namakanje na 181 ha.
Kmetijska zemljiška skupnost bo pristopila k izdelavi agrokarte.
Za izvajanje sprejetega Zakona o pospeševanju proizvodnje hrane in o zagotavljanju osnovne preskrbe bomo ustanovili občinsko samoupravno interesno skupnost. V okviru sprejetega zakona bomo nadaljevali z oblikovanjem blagovnih rezerv in z izgradnjo skladišč za rezerve.
Gozdno in lesno gospodarstvo bo še naprej pogozdovalo, urejalo gozdne ceste, sodelovalo pri urejanju protivertnih pasov ter opravljalo redni letni posek.
4.6.	Ena izmed obvezujočih nalog v letu 1987 je, da v čimvečji meri vključimo možnosti na področju razvoja turizma v družbenoekonomski razvoj občine. V ta namen smo pristopili k sofinanciranju raziskovalne naloge »Možnosti razvoja turizma v Pomurju«. Dosedanja spoznanja in rezultati pa narekujejo takojšen pristop k gradnji novega hotela v Moravskih toplicah. Investicija nedvomno pokriva cel splet družbenoekonomskih interesov, saj ob tem koristimo naravne danosti, povečujemo obseg zaposlenih, zagotavljamo večji devizni priliv in odpiramo nove možnosti izvenpenzionske ponudbe. V ta namen bo Radenska TOZD Moravske toplice v prvi polovici 1987 zagotovila projektno dokumentacijo in proti koncu leta začela s pripravljalnimi deli za novo investicijo, v cilju, da bo hotel v drugi polovici leta 1988 predan namenu.
Ob tem bo DO Radenska, ki združuje v občini tri TOZD proučila najustreznejšo organizacijsko obliko le-teh, s ciljem čimbolj organiziranega nastopa in v povezavi z ostalimi dejavniki celovite turistične ponudbe. Prav tako se bo nadaljevalo delo na raziskavah, predvsem tržnih, o možnostih za izkoriščanje zdravilne vode v Rimski Čardi.
4.7.	Medobčinska gospodarska zbornica, Obrtno združenje in Obrtna zadruga Prekmurka bodo izdelali program nadaljnjega razvoja drobnega gospodarstva.
Z ustreznimi ukrepi in stimulativno davčno politiko pa bomo vzpodbujali razvoj drobnega gospodarstva v zasebnem sektorju. V ta namen bomo v Murski Soboti uredili tudi ustrezno lokacijo namenjeno za obrtno cono in zainteresiranim obrtnikom ponudili možnost gradnje skupnih proizvodnih prostorov. Nosilec aktivnosti na tem projektu bo Obrtna zadruga Prekmurka.
Več poudarka bomo v prihodnje namenili inovatorstvu v drobnem gospodarstvu in ga ustrezno stimulirali, sploh pa težili za razvojem zahtevnejših proizvodov, ki bodo primerni za izvoz.
Prav tako bomo proučili možnosti, da proizvodne programe, ki jih bodo opuščale OZD prevzame drobno gospodarstvo z možnostjo dodatne zaposlitve.
Več skrbi bomo namenili tudi oživljanju domače obrti in s primerno organizacijo omogočili kmečkemu prebivalstvu, da z delom na domu pridobi dodatni dohodek.
4.8.	Na področju izkoriščanja rudnin bomo nadaljevali z raziskavami z namenom ugotovitve možnosti za ekonomsko izkoriščanje. TOZD Proizvodnja kremenčevega peska za 15 %. V nadaljnji razvoj v smislu višje stopnje predelave peska pa bo namenila 2 % dohodka v cilju osvajanja novih proizvodov.
Pristopili bomo k nadaljnjim raziskavam in ugotovitvi ekonomske upravičenosti eksploatacije kamnoloma v Sotini. Za uresničitev naloge bomo ob KS Rogašovci povezali vse potencialne uporabnike kamenin.
4.9.	OZD Gospodarstva v občini bodo združevala sredstva za razvoj pomembnih, dohodkovno uspešnih in izvozno usmerjenih programov, ki bodo ustrezali ciljem prestrukturiranja gospodarstva. V ta namen bo sprejet samoupravni sporazum o pogojih in načinu združevanja sredstev.
Delovne organizacije, ki ohranjajo obstoječe proizvodne programe in poslovno usmeritev bodo svoj razvoj podkrepile s posodobitvijo osnovnih sredstev. V nabavo opreme bodo razen že navedenih organizacij, največ vložili v DO Pomurski tisk, v vseh TOZD, CERTUS TOZD AP, TOZD Pletilstvo Prosenjakovci, INTES TOZD Mlinopek in DO Agroservis.
4.10	V okviru gospodarske infrastrukture bo dana prioriteta izgradnji najbolj pptrebnih komunalnih objektov in naprav. Prednost bo dana oskrbi z zdravo pitno vodo, saj bo v ta namen izgrajen glavni cevovod za vodovod na reala-ciji Črnske meje—Cankova v dolžini 14 km in na relaciji Moravci —Bogojina.
Opravljene bodo tudi raziskave raznih lokalnih zajetij vode.
V letu 1987 se bo na področju cestne dejavnosti nadaljevalo z modernizacijo regionalnih in lokalnih cest v dolžini 17,25 km, ter popravila mostov.
Pri modernizaciji cest bodo imeli prioriteto odseki cest, ki se financirajo iz sredstev občinskega samoprispevka, katerih vrstni red bodo sprejeli zbori občinske skupščine. Modernizacije bodo opravljene na relaciji Beltinci — Renkov-ci v dolžini 2,45 km, Bakovci—Dokležovje—Melinci v dolžini 6,30 km, Fikšin-ci—Rogašovci 4 km, Kramarovci—mejni prehod A v dolžini 1,10 km in Šala-menci—Pečarovci v dolžini 3,40 km ter položena asfaltna prevleka na cesti Bakovci—Mali Bakovci. Popravila mostov bodo izvršena v Martjancih, čez Leda-vo v Gančanih ter v Krogu.
Pri modernizaciji lokalnih in regionalnih cest v občini bodo s prostovoljnim delom sodelovale tudi mladinske delovne brigade.
Na področju stanovanjskega gospodarstva v občini se bo nadaljevalo z družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo v blokovni izvedbi 157 stanovanj in usmerjeno individualno stanovanjsko izgradnjo. V mestu Murska Sobota se bo pričelo z gradnjo 127 stanovanj in sicer na Kidričevi ulici 9 s poslovnimi prostori, Razlagovi L faza 25 in Lendavski-sever-jug 93 stanovanj s poslovnimi prostori. V Beltincih se bo zgradilo 14 stanovanj, Motvarjevcih 4, Gradu 6 s poslovnimi prostori ter Cankovi prav tako 6 stanovanj. Pri gradnji poslovnih prostorov bodo imele prednost za pridobitev prostora deficitarne obrtne dejavnosti v občini.
V okviru zadružne gradnje stanovanjskih hiš se bodo v Černelavcih opremila zemljišča za okrog 120 parcel. Družbeno usmerjena individualna stanovanjska gradnja v okviru stanovanjske zadruge bo tudi v letu 1987 usmerjena na ostale komplekse zemljišč, ki so po družbenem planu namenjene za stanovanjsko gradnjo. Še naprej bomo nadaljevali s prehodom na ekonomske stanarine za pokrivanje enostavne reprodukcije.
Večji poudarek bo dan prenovi obstoječega stanovanjskega fonda z vidika varčevanja s toplotno energijo. V ta namen se bodo nadaljevale raziskave in pričelo z vrtanjem poskusno-eksploatacijske vrtine geotermalne vode, ki bo za poznejše interesente že eksploatacijskega pomena. Še naprej se bo nadaljevalo z raziskavami glede možnosti izkoriščanja odvečne energije iz proizvodnih procesov kot alternativni vir tekočim gorivom.
Območna vodna skupnost Mura bo pristopila k pripravi dokumentacije za izgradnjo jezera v Martjancih.
DO za PTT promet bo zaključila širitev vozelne avtomatske telefonske centrale v Mačkovcih, prenosni sistem na relaciji M. Sobota — G. Radgona ter razširila KATC po potrebi.
Elektro Maribor TOZD Elektro M. Sobota bo investiral v gradnjo daljnovodov, kablovodov, transformatorske postaje, nizkonapetostno omrežje in male hidroelektrarne.
V letu 1987 se bodo porabniki prilagajali koriščenju izgrajenega plinovodnega omrežja in začeli uporabljati plin kot stalni in dopolnilni vir energije.
4.11.	V okviru družbenih dejavnosti bo dana prioriteta osnovnemu zdravstvenemu varstvu, osnovnemu šolstvu in raziskovalni dejavnosti. Po posameznih področjih si bomo prizadevali za realizacijo naslednjih nalog:
—	za zagotavljanje sodobnega in cenejšega zdravstvenega varstva prebivalstva v osnovni zdravstveni dejavnosti bomo v letu 1987 morali dosledno izpeljati že sprejete naloge v zdravstveni skupnosti in DO PZC predvsem na področju delitve dela in ukrepov racionalizacije, hkrati pa zagotoviti pogoje za prioritetni hitrejši razvoj osnovne zdravstvene dejavnosti s posodobitvijo medicinske opreme in zaposlovanjem strokovnih kadrov. S takim načinom se bo osnovna dejavnost usposabljala za izvajanje sodobnih dispanzerskih metod dela, preventivnih in zdravstveno-vzgojnih programov ter zdravljenje in nega na domu. V letu 1987 bomo dokončali in ustrezno opremili, funkcionalno osposobili ter zagotovili pogoje za delovanje kirurškega bloka v Rakičanu, v okviru materialnih možnosti pa bomo pristopili tudi k adaptaciji prostorov splošne medicine pri Zdravstvenem domu v Murski Soboti za potrebe nujne medicinske pomoči;
—	v osnovnem šolstvu bo dana prioriteta izvajanju zagotovljenega programa. Nadaljevali bomo z uvajanjem novega programa življenja in dela osnovne šole. Poseben poudarek bo dan posodabljanju vzgojnoizobraževalne tehnologije in kvaliteti izvajanja učnovzgojnega programa v osnovnem šolstvu.
Oddelki podaljšanega bivanja in celodnevne osnovne šole bodo ostali v dosedanjem obsegu, kot tudi dodatni program izobraževalne skupnosti. Posebno pozornost bomo posvetili uvajanju novih programov in povečanju obsega izobraževanja na V. zahtevnostni stopnji. Iz dela sredstev občinskega samoprispevka bo zgrajena telovadnica pri OS Edvard Kardelj v M. Soboti in se bo pristopilo k pripravam za dograditev osnovne šole Bakovci. Izvršena bodo tudi sanacijska dela na ostrešju OŠ 17. oktober Beltinci;
—	na področju otroškega varstva bomo izvajali varstvo matere in novorojenčka, otrokom tistih družin, ki si same ne morejo zagotoviti socialne varnosti, pa bomo zagotavljali družbene pomoči. Skrajšano pripravo na šolo bomo obdržali v dosedanjem obsegu 350 ur, prav tako tudi naloge iz dopolnilnega programa skupnosti;
—	na področju socialnega skrbstva bo dana še naprej prednost preventivnemu in svetovalnemu delu še posebej za otroke in družino, starejše osebe ter telesno in duševno prizadete osebe. V okviru možnosti bomo morali izpeljati organizacijo sosedske pomoči na domu za ostarele in invalidne občane. V okviru doma oskrbovancev Rakičan se bo pristopilo k izgradnji III. faze doma s približno 80 dodatnimi posteljnimi kapacitetami. Skupnost socialnega skrbstva bo proučila možnosti združevanja sredstev za prostorsko širitev Invalidskih delavnic »Solidarnost«;
—	v kulturni dejavnosti bomo poskušali enakomerno razvijati vse dejavnosti in s tem omogočiti občanom čim večjo dostopnost kulturnih dobrin. Prioritetno bomo obravnavali predvsem programe, ki se uveljavljajo s kvaliteto v širšem nacionalnem prostoru, zagotavljajo osnovne pogoje za izvajanje kulturnih programov, pospešujejo umetniško ustvarjalnost ter posebej varovanje kulturne in naravne dediščine.
Na področju kulturne dejavnosti bomo adaptirali in preuredili nekatere prostore v OŠ Motvarjevci za potrebe KUD Motvarjevci ter prostore v gradu v Murski Soboti. Poleg predloga za investicijsko vzdrževalna dela v prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice za potrebe skladiščenja knjig bomo proučili možnost preselitve Pokrajinske in študijske knjižnice v prostore soboškega gradu;
—	v telesnokulturni dejavnosti si bomo prizadevali ohraniti dosežen nivo na vseh področjih dejavnosti. Več pozornosti bomo namenili vzdrževanju ob- # stoječih športnih objektov;
—	na področju raziskovalne dejavnosti bomo nadaljevali s sofinanciranjem raziskovalnih nalog širših družbenih interesov predvsem v zvezi z uporabo viška energije industrijskih procesov, za ogrevanje prostorov in pripravo tople sanitarne vode, izkoriščanjem termalnih voda, industrijskih odpadnih snovi ter
varstvo okolja. Razvijali in popularizirali bomo tudi inventivno dejavnost in vzpodbujali dejavnost naravoslovnih krožkov na osnovnih šolah in šolah srednjega usmerjenega izobraževanja.
Investicijska vlaganja na področju cestne infrastrukture in izobraževanja v občini se bodo financirala tudi iz sredstev samoprispevka.
Pri izgradnji infrastrukturnih objektov bodo v okviru materialnih možnosti ter S prostovoljnim delom sodelovale tudi krajevne skupnosti v občini.
4.12.	Prestrukturiranje gospodarstva kot razvojne usmeritve bomo dosegli z večjim številom strokovno usposobljenega kadra, z večjo izkoriščenostjo njihovega znanja in z vzpodbujanjem ter stimuliranjem ustvarjalnega dela.
Kadrovska politika mora biti sestavni del razvojnih planov OZD, zagotavljati mora hitrejše uveljavljanje sposobnih strokovnih kadrov na najodgovornejših delih in nalogah. Poseben poudarek je potrebno nameniti razvojnim službam v OZD in z združevanjem kadrovskega potenciala v razvojne skupine zagotavljati učinkovitejše povezovanje znotraj posameznih dejavnosti in dejavnosti med seboj.
Organizacije združenega dela bodo v skladu s samoupravnim sporazumom o izvajanju letnih načrtov zaposlovanja prednostno zaposlovale pripravnike s V., VI. in VII. zahtevnostno stopnjo. Prizadevali si bomo za izboljšanje izobrazbene.strukture zaposlenih in prilagajanje strokovne usposobljenosti delavcev zahtevam tehnično-tehnoloških in organizacijskih sprememb.
4.13.	V skladu s politiko policentričnega razvoja občine bomo še naprej pospeševali razvoj območij, ki v stopnji razvitosti močneje zaostajajo. Vloga krajevnih skupnosti se bo še nadalje krepila.
4.14.	Varovanje okolja, zemljišč in vseh dobrin splošnega družbenega pomena bo tudi v letu 1987 potekala v skladu s politiko urejanja prostora opredeljeno v družbenem planu občine za obdobje 1986—1990 ter v skladu z dolgoročnim planom občine.
Za nadaljnje odločanje o izgradnji hidroelektrarn na reki Muri bo izdelana študija in krajinske zasnove s prikazom celovitih dolgoročnih vplivov v prostor ter ožje in širše okolje.
Za reševanje ekoloških problemov bomo na podlagi ugotovitev inšpekcijskih služb izdelali programe za saniranje stanja, s katerimi se bodo posamezni onesnaževalci okolja obvezali za postopno odpravo onesnaževanja (prašičja farma Nemščak, kafilerija Mesne industrije, TO Kremenčev pesek Puconci idr.) Pri novih investicijah pa bomo dosledno zagotavljali, da ne bodo povzročale dodatnega onesnaževanja okolja.
4.15.	Na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bomo za boljšo varnost in samozaščito delovnih ljudi in občanov v okviru materialnih možnosti izvajali sistem usposabljanja ter krepili obrambne priprave družbe.
4.16.	Vse OZD in skupnosti so odgovorne za dosledno izvajanje resolucije in spremnih dokumentov, s katerimi so podrobneje opredeljene naloge, aktivnosti in ukrepi. Izvršni svet bo tekoče spremljal izvajanje resolucijskih nalog in na osnovi poročil OZD ter skupnosti poročal skupščini občine o uresničevanju resolucijskih nalog. Pri tem bo Izvršni svet upošteval, da se večji del nalog ne zaključuje v letu 1987 in bo možno rezultate ocenjevati šele v daljšem obdobju.
5.	DOKUMENTI ZA IZVAJANJE RESOLUCIJE
Naloge, ukrepe in aktivnosti za izvajanje resolucijskih ciljev na posameznih področjih bodo podrobneje opredelili naslednji dokumenti:
Plani OZD, SIS in KS za leto 1987,
Akcijski setveni program,
Bilanca zaposlovanja in kadrov za leto 1987,
Določila resolucije SR Slovenije za leto 1987 o delitvi dohodka, osebnih dohodkov, skupne porabe in splošne porabe,
Dogovor o splošni porabi občin v leto 1987,
Odlok o proračunu občine za leto 1987,
Akcijski program za razreševanje problematike na področju usmerjenega izobraževanja in zaposlovanja v občini M. Sobota,
Dogovor o pospeševanju raziskovalne, razvojne in inventivne dejavnosti ter kadrovske prenove,
Samoupravni sporazum o pogojih in načinu združevanja sredstev za vlaganje v razvojno perspektivne programe,
Akcijski program IS SO Murska Sobota za izvajanje resolucije občine Murska Sobota za leto 1987.
6.	PRILOGA
V prilogi resolucije so prikazana investicijska vlaganja v skupini predračunski vrednosti 21,6 milijard din, od tega v gospodarstvu 15,6 milijard din, gospodarsko infrastrukturo 4,5 milijard in v družbene dejavnosti 1,5 milijard din, po cenah iz leta 1986.
Posamezni samoupravni nosilci planiranja načrtujejo naslednja investicijska vlaganja:
8.	Tekstil. TOZD Pletil. Prosenjakovci — nabava opreme
9.	DO Mura
10.	RAŠICA TOZD Otr. pletenine Beltin-ka Beltinci
11.	INTES TOZD Mlinopek
— dograd. proizv. prost.
12. DO Mesna industrija
13.	Tovarna ml. prahu
14.	KG Rakičan
KG Panonka
—	posod, tehn. opreme
—	modernizacija opr.
—	posodob. opreme
—	silosi za žitarice
—	odkup prost, od KG Rakičan
—	prodaj. — odkup prost.
—	grad, avtopral. in sklad, repro-materiala
—	rekonstr. prekajev.
—	grad, sklad, v Splitu (sovlaganje)
—	vlag v trg. mrežo
—	nabava rač. opreme ter transport vozil
—	sušilnica mleka
—	gradbeni objekt
—	nabava opreme
—	nakup zemlje 100 ha
—	meliorac. 80 ha
—	meliorac. namak. 181 ha
—	kmet, mehaniz.
—	hlevi za pitanje gov. živine — novogr. 2100 stojišč
—	gospodar, objekt.
—	obnova sadovnjaka 4 ha
—	rekonstr. kleti
—	obnova vinogr. 20 ha
—	oprema vin. kleti
—	nabava termin, in prev, sredstev
—	izgrad. reprocentra
—	izgrad. bazena za gn.
—	L faza izgrad. sklad, v Puconcih
—	izgrad. skladišča repromateriala
—	nabava kmet. meh.
—	melioracije
—	'namakanje 170 ha
—	komasacije 3600 ha
—	agromelioracije 1530 ha.
—	naprava drev. 5,5 ha
—	novi nasadi 12 ha (jabl.)
—	rekonstruk. in posodob. Centra
za dodel. semen v OZD Seme-
40.000
259.200
'1,500.000
150.000
68.000
500.000
150.000
81.596 203.990
163.192
81.596
269.266
320.000
300.000
480.000
100.000
56.000
290.324
110.000
420.000
200.000
16.000
40.000
90.000
20.000
41.500
150.000
200.000
150.000
40.000
40.000
1,500.000
272.680
457.200
448.290
2.084
60.000
na — sklad, semensk. kromp.
15.	Agromerkur TOK Perutni---izgradnja 3 brojl. objekt, v ko-.
nar	oper.
16.	Agromerkur TOZD Proizv. — dokončanje rekonstr. hladilnice perut, mesa
17.	Agromerkur — DSSS
18.	Veterinarska postaja
19.	GLG TOZD Gozdarstvo
20.	Graditelj Beltinci
21.	Cestno podjetje Maribor TOZD WC Murska Sobota
134.000
100.000
75.000
160.000
30.000
450.000
20.000
20.000
12.000
40.000
10.000
a) Gospodarstvo	v 000 din
OZD	vrsta investicije	Predračun-
ska vred-
nost 1. Elektro Maribor TOZD — male hidroelekt.
Elektro M. S.	10.000
—	TP, DV in KBV	98.000
—	nizko napetostno omr.	47.000
—	ostalo	31.000
2.	Tovarna duš. Ruše — ureditev fizič. zavarov. TOZD z vratarnico	22.000
TOZD Proizvod, krem, pe— postavitev linije za embal. su-ska Puconci	hih peskov	30.000
—	postav. 50 t tehtnice	27.000
—	izgrad. vzdr. delov. L	faza	35.000
3.	DO Panonija	— nabava namen, strojne opreme 970.537
4.	LI Platana TOZD
Lesna predelava — strojna oprema	8.000
5.	ZGEP Pom. tisk TOZD — nabava 4 barv, ofset stroja
Kartonaža	416.000
6.	ZGEP Pom. tisk TOZD Ti— nabav. 4 barv, ofset stroja
skarna	413.000
7.	ZGEP Pomurski tisk — nabava opr. za dopolnitev pro-
TOZD Eureco	izvod, programa	95.870
22.	IMP PANONIJA TOZD BLISK
23.	KOMUNA Beltinci
24.	SOBOTA TOZD Obrtništvo
25.	DO za PTT promet
26. CERTUS TOZD AP Murska Sobota
—	dokončanje rekonstr. perut, obj. v Šalovcih
—	izgrad. 4 objektov za vzrejo kokoši nesnic za proizv. valil, jajc
—	priprava dokument, za izgradnjo VP
—	gozdarska oprema
—	nadomest. dotrajane opreme
—	grad, bival, prost, v Lipovcih
—	odkup zemljišča na sedežu TOZD
—	izgradnja livarne z opr. (pogoj, prod, prostorov na Lendavski cesti)
—	nabava strojne opreme in transportna vozila
—	nabava opreme
—	VATC Mačkovci
—	prenos sistem Murska Sobota
— Lendava
—	prenos sistem Murska Sobota
— Gornja Radgona
KATC 564 priključ.
—	nabava opreme in avtobusov
avtobusna postaja Lendava II. del
— avtobusna postaja Murska So-
'	bota II. priprava
— zaklon, z drugimi prostori
27. Veletrgovina POTROŠNIK— novogradnja Marketa na Tišini
— adaptacija prodajaln na Tišini, prodajaln »Turopolje« in »Moda« v M. Soboti
310.000
10.200
17.300
15.000
15.370
17.800
60.000
221.000
10.000
3.000
10.000
230.000
40.000
—	' ob pripravljenosti in sodelovanju KS adaptacija prodajalne v Lipi
—	nabava opreme in transportnih sredstev
—	nadaljnji razvoj avtomatske obdelave podatkov investicija, ki je pogojena s kompleksno ureditvijo trgovine v bolnišnici v Rakičanu
25.000
60.000
20.000
100.000
28.	Radenska TOZD Diana — sanacija starega dela hotela — ureditev letnega vrta pri gostilni Central — tekoče investicije 29.	Radenska TOZD Zvezda — gradnja večnamenskega lokala na Lendavski 30.	Radenska TOZD MT	— razširitev fizioterapije 31.	Obrtno podjetje KROJ — nabava opreme 32.	SOBOTA TOZD Komuna— črpališča Krog la — nabava vozil 33.	DO Agroservis	— posodobitev servisne dejav. in razširitev kapacitet tehničnih pregledov — sprememba strukture organiz. ter graditev inform, sistema — ureditev okolice 34.	Dimnikar Beltinci	— nabava opreme SKUPAJ	investicije gospodarstva	35.000 20.000 11.000 578.712 600.000 5.000 270.000 70.000 550.000 110.000 30.000 10.000 15,614.707
b)	SIS družbenih dejavnosti SIS	Vrsta investicije 1.	Občinska izobr. sk.	— telovad. pri OŠ E. Kardelj M. Sobota — OŠ Bakovci (pripr. za gr.) — sanac. del na ostr. OŠ 17. okt. Beltinci 2.	Občin, kultur, skup.	— adaptacija OŠ Motvarjevci za potrebe KUD — invest, dela PIŠK — adapt, v gradu M. S. 3.	Skupn. social, skrb.	— III. faza Doma oskrb. Rakičan 4.	Občinsk. zdrav, skupn.	— prizidek pri ZD MS za urgent- no medicino Skupaj:	investicije v družb, dej. c)	SIS materialne proizvodnje SIS	Vrsta investicije 1.	SIS za komunalo	— glavni cevovod za vodov, na re- lac. Črnske meje Cankova — gl. cevovod Moravci — Bogojina — tehn. dokument, lokacij, načrti, razne razisk. lokal, zajetij vode v občini, odškodnina za zemlj. itd. 2.	SIS za ceste	— modem. Beltinci—Renkovci — Bakovci—Dokl.—Melinci — Fikšinci — Rogašovci —	— Kramarovci — mejni prehod A — Šalamenci — Pečarovci —	most v Martjancih —	— most čez Ledavo v Ganč. —	most v Krogu —	asfalt, prevl. Bakovci — Mali Bakovci 3. Območ. vodna skup. MU- — osnov, odvodnj. in regul. Veli-RA	ke Krke s pritoki v zvezi z me- liof. v dolžini 12 km — nadal. regulac. Ledave gorv. od Jurija v dolž. 2 km — sofinanc. akumul. in drugih objektov za zagot. vode za namakanje — sofm. izg. obj. za vodooskrb.	— v 000 din Predr. vred. 850.000 10.000 40.000 30.000 7.000 13.000 480.000 31.000 1,461.050 Predr. vred. 490.000 150.000 50.000 85.000 114.000 140.000 42.000 80.000 704)00 40.000 30.000 24.000 600.000 150.000 100.000 200.000
4.	Stanovan. skupnost — 157 stanov, v občini Skupaj:	investicije materialnih SIS
Številka: 30-2/86-3
V M. Soboti, 30-12/1986
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota
Andrej GERENČER, dipl. oec. 1. r
2,123.056
4,488.056
8
Na podlagi določila 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74 in 4/78), 114. člena zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih in 160. člena statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80) je skupščina občine Murska Sobota na seji družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 30. 12. 1986 sprejela
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Murska Sobota za leto 1986
1.	člen
Odlok o proračunu občine Murska Sobota za leto 1986 (Ur. objave, št. 9/86) se v 2. členu spremeni in glasi:
»Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 1.220,385.000,-din in se razporedijo:
— za splošno porabo v občini	1.138.153.000.— din
— odstopljene prihodke	82.232.000.— din«
2.	člen
Spremeni se 3. člen tako, da se glasi:
»Prihodki iz prejšnjega člena se v višini 11.371.000.— dinarjev izločijo v rezervni sklad občine Murska Sobota.«
3.	člen
Spremeni se 13. člen tako, da se črta prva alinea in se doda poseben odstavek:
»Prihodki uprave za družbene prihodke od storitev za zbiranje prispevkov sredstev SIS se zbirajo na posebnem računu upravnih organov občine in so namenjeni za modernizacijo uprave.«
4.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 1. januarja 1986.
Številka: 402-6/84-2
M. Sobota, 30. decembra 1986
Predsednik
Skupščine občine Murska Sobota Andrej GERENČER, dipl. ekon. 1. r.
REBALANS PLANA PRORAČUNSKIH PRIHODKOV IN ODHODKOV ZA LETO 1986
Zap. št.	Vrsta prihodka	Plan 1986	Zvišano žnižano	Plan po rebalansu
1	2	3	4	5
A.	PRIHODKI			
I.	Davki iz OD in na dohodek			
1.	Davki iz OD	153.000.000.-	102.000.000,-	255.000.000,-
2.	Davki iz OD kmetij, dejavnosti	86.000.000,-	14.900.000,-	100.900.000,-
3.	Davki od samostoj. obrti in drugih gospodarskih dejavnosti	173.420.000.-	41.660.000,—	215.080.000,—
4.	Davek iz OD od intelekt. štor;	15.190.000,-	17.230.000,—	32.420.000,—
5.	Davek iz OD od avtorskih pravic, patentov in teh. izboljšav	7.640.000,-	6.860.000,-	14.500,000,-
6.	Del davka iz skupnega dohodka občanov	2.500.000,-	- 2.500.000,—	—
	SKUPAJ	437.750.000,—	 180.150.000,-	617.900.000,-
H. 1.	Prometni davek, davek na premoženje in na dohodek od premoženja Od prometa proizvodov, vključen tudi presežek rednega računa 1985	21.700.000,-	- 21.700.000,-	—
2.	Od alkoholnih pijač	200.237.000,-	119.063.000,-	319.300.000,—
3.	Od plačil za storitve	25.600.000,-	12.400.000,-	38.000.000,-
4.	Davek na promet nepremičnin	' 28.060.000,—	19.940.000,-	48.000.000,-
	SKUPAJ	275.597.000,—	129.703.000,-	405.300.000,-
III.	Davek na prihodek od premoženja in premoženjskih'pravic ter prihodki od drugih davkov		200.000,-	265.000,-
1.	Davek na dohodek od premoženja	65.000,-		
2.	Davek na posest stavb	800.000,—	—	800.000,—
3.	Davek rta dohodek od iger na srečo	2.360.000,-	640.000,-	3.000.000,-
Zap. št..	Vrsta odhodka	Plan 1986	Zvišano	Plan po rebalansu
1	2	3	4	5
4.	Davek na dediščine in darila	6.280.000.-	280.000,-	6.000.000,-
5.	Posebni občinski davek od motornih vozil od občanov	4.538.000,-	8.262.000,—	12.800.000,-
6.	Davek na dohodek od stavb	4.865.000,-	’ 2.170.000,-	7.035.000,-
7.	Davek na posest gozd, zemljišč	132.000,-	68.000,-	200.000,-
	SKUPAJ	19.040.000,-	11.060.000,-	30.100.000,-
IV.	Takse			
1.	Upravne takse	18.290.000,-	5.770.000,-	24.060.000,-
2.	Komunalne takse	10.550.000,-	- 1.694.000,—	8.856.000,-
3.	Takse na promet parklarjev in kopitarjev	47.380.000,-	9.720.000,-	57.100.000,-
4.	Sodne takse	22.380.000,-	5.060.000,-	27.440.000,-
	SKUPAJ	98.600.000,-	18.856.000,-	117.456.000,-
V.	Prihodki po posebnih predpisih			
1.	Občinske denarne kazni	138.000,-	212.000,-	350.000,-
2.	Odstopljeni del rep. den. kazni	22.725.000,-	8.125.000,-	30.850.000,-
3.	Pristojbine za vet. hig. storitve	13.773.000,-	3.503.000,—	17.276.000,-
4.	Prihodki upravnih organov	1.006.000,-	—	1.006.000,-
5.	Drugi prihodki	100.000,-	47.000,-	147.000,-
6.	Izredni prihodki	—	—	—
	SKUPAJ	37.742.000,-	11.887.000,-	49.629.000,-
	SKUPAJ IZVIRNI PRIHODKI	868.729.000,-	351.656.000,-	1.220.385.000,-
ODHODKI
A. I. 1. 2. 3.	Sredstva za delo upravnih organov Sredstva za dohodek del. skupnosti Za bruto OD delavcem Za sklad skupne porabe Za posebni dodatek	420.349.000— 307.824.000— 292.188.000— 7.440.000— 8.196.000—	210.336.000— 133.325.000,— 125.231.000— 3.180.000— 4.914.000—	630.685.000— 441.149.000— 417.419.000— 10.620.000— 13.110.000—
II.	Sredstva za OD funkcionarjev	50.142.000—	22.356.000—	72.498.000—
III.	Sredstva za mat. stroške	27.688.000—	27.362.000—	55.050.000—
IV.	Sredstva za sodnika za prekrške	18.439.000—	16.649.000—	35.088.000—
V.	Sredstva za OD funkcionar, delavcev OŠTO	13.656.000—	1.644.000—	15.300.000—
VI.	Sredstva za amortizacijo in vzdrževanje zgradb	2.600.000—	9.000.000—	11.600.000—
B.	Sredstva za posebne namene	5.138.600,—	2.498.400—	7.637.000—
1.	Za mesečna povrač. in obč. nagrade neprof. funkcionar.	1.701.400,—	1.444.600—	3.146.000—
2.	Povračila delegatom in drugim udeležencem sej	653.900—	146.100.—	800.000—
3.	Službena potovanja funkcionarjev	397.300—	67.700—	465.000—
4.	Reprezentanca	586.000—	240.000—	826.000—
5.	Drugi skupni stroški SO in IS	1.800.000—	600.000—	2.400.000—
C.	Negospodarske investicije	2.040.000. —	1.895.000—	3.935.000—
I.	Objekti in oprema dr. standarda	2.000.000—	1.870.000—	3.870.000—
II.	Odplačila kreditov	40.000—	25.000—	65.000—
D.	Sredstva za LO in DS	28.621.300—	5.545.500—	34.166.800—
I.	Ljudska obramba	6.554.500—	1.705.500—	8.260.000—
II.	OŠTO	4.408.000—	2.343.000—	6.751.000—
1.	Za mat. stroške redne dejavnosti	4.408.000.—	1.672.000—	6.080.000—
2.	Za pokritje stroškov posl, prost.	—	671.000—	671.000—
III.	Pokrajinski štab TO	14.839.800.—	506.000,—	15.345.800—
1.	Po sporazumu v SRS	14.127.000,-			14.127.000—
2.	Za materialne stroške						
3.	Za odplačilo posojila	712,800,—	—	712.800—
4.	Za pokritje stroškov posl, prostorov	—	506.000—	506.000—
IV.	Pokrajinski odbor TO	2.819.000,—	991.000—	3.810.000—
1.	Za OD in sklad skupne porabe	2.123.000—	667.000—	2.790.000—
2.	Za mat. stroške	696.000,—	174.000—	870.000—
3.	Za pokritje stroškov posl, prostorov	—	150.000.—	150.000—
E.	Sredstva za interv. v gospodarstvu	1.722.000,—	— 1.542.000.-	180.000—
1.	Pospeševanje kmetijstva	180.000—			180.000—
2.	Presežek po členu 7 — poraba	1.542.000—	- 1.542.000—	—
F.	Sredstva za delo skupnih organov	218.241.000—	71.691.000—	289.932.000—
I.	Temeljno sodišče	130.200.000—	33.653.000—	163.853.000—
II.	Temeljno javno tožilstvo	21.040.000—	5.116.000,—	26.156.000—
III.	Sodišče združenega dela	5.230.000—	2.747.000—	7.977.000—
IV.	Družbeni pravobranilec samoupravljanja	5.659.000. -	1.578.000—	7.237.000—
V.	Občinsko javno pravobranilstvo	3.162.000—	1.621.000—	4.783.000—
VI.	Medobčinske inšpekcijske službe	52.950.000—	26.976.000—	79.926.000—
G.	Prenešena sredstva posebnega računa proračuna	75.680.000—	6.552.000—	82.232.000. -
1.	Takse na promet parki, in kopitarjev	51.907.000—	5.193.000—	57.100.000—
2.	Turistične takse	10.000.000—	- 2.144.000—	7.856.000—
3.	Pristojbine za VHS	13.773.000,-	3.5O3.OOO—	17.276.000—
Zap. yrsta odhodka		Plan 1986	Zvišano	Plan po rebalansu
1	2	3	4	5
H.	Sredstva za družbene dejavnosti	6.769.200,-	2.866.800—	9.636.000—
1.	Kadrovske oskrbnine	1.181.700.—	163.300—	1.345.000—
2.	Priznavalnine borcem	3.990.000.-	1.501.000—	5.491.000—
3.	Mrliško ogledna služba	1.597.500,-	1.202.500—	2.800.000—
I.	Sredstva za druge splošne družbene potrebe	106.170.300,-	39.655.300—	145.826.300—
1.	Izvajanje delegatskega sistema v KS	20.514.400,—	6.792.900—	27.307.300—
II.	Sredstva za DPO in društva	39.858.500,-	10.735.500—	50.594.000—
1.	Občinska konf. SZDL	19.550.000,-	5.097.000—	24.647.000—
2.	Občinska konf. ZSMS	13.120.000,-	4.217.000—	17.337.000—
3.	Pomurski medobčinski svet SZDL	805.000,—	295.000—	1.100.000—
4.	OO ZZB NOV	2.095.000,-	255.000—	2.350.000—
5.	OO ZRVS	3.412.000,-	595.000—	4.007.000—
6.	Odbor prekmurske čete — brigade	23.000,—	—	23.000—
7.	Ostale organizacije in društva	853.500,-	276.500—	1.130.000—
III.	Sredstva za splošno kom. porabo	11,802.000,-	1.3O3.OOO—	15.105.000—
1.	Stroški meritev v k. o.	2.200.000,—	800.000—	3.000.000—
2.	Zavod za ekonomiko in urbanizem	7.000.000,-	1.500.000—	8.500.000—
3.	Sredstva za MDA Goričko	102.000,—			102.000—
4.	Rente po pogodbah	617.000,-	333.000—	950.000—
5.	Stroški ocenitve zgradb	733.000,—	670.000—	1.403.000—
6.	Stroški naprave zemljiške knjige	1.150.000,-	—	1.150.000—
IV.	Druge splošne družbene potrebe	33.995.400,—	18.824.600—	52.820.000—
1.	Obveščanje občanov in delegatov	3.352.400,—	947.600—	4.300.000—
2.	Stroški razpisov in objav	1.885.000,—	4.915.000—	6.800.000—
3.	Medobčinsko sodelovanje in stiki s tujino	238.000,-	92.000—	330.000—
4.	Proslave in prireditve — občinski praznik	390.000,—	—	390.000—
5.	Naš malček — zlatoporočni list	238,000,-	900.000—	1.138.000—
6,	Nagrade in priznanja občine	246.000,-	—	246.000—
7.	Skupnost slovenskih občin	1.155.000,—	415.000—	1.570.000—
8.	Stalna konferenca mest	300.000,-	110.000—	410.000—
9.	Ostala združenja in organizacije	120.000,-	• —	120.000—
10.	Sofinanciranje postaje milice	16.350.000,-	7.372.000—	23.722.000—
11.	Vzgoja in varnost v cestnem prometu	130.000,—	50.000—	180.000—
12.	Stroški AOP	5.842.000,—	—	5.842.000—
13.	Stroški pokrajinskega arhiva			
	a) za redno dejavnost	59.000,—	73.200—	132.200—
	b) za sofinanciranje skladišč	—	439.800—	439.800—
14.	Zavod za spomeniško varstvo	690.000,—	510.000—	1.200.000—
15.	Stroški volitev	3.000.000,-	3.000.000—	6.000.000—
J.	Izločena sredstva rezerv	9.548.600,—	6.088.300—	15.636.900—
1.	Stalna proračunska rezerva	7.976.000,-	3.395.000—	11.371.000—
2.	Tekoča proračunska rezerva	1.572.600,-	2.693.300—	4.265.900—
K	Drugi odhodki	518.000,-			518.000—
1.	Stroški plač, prometa	518.000—	—	518.000—
	SKUPAJ ODHODKI	874.798.000—	345.587.000—	1.220.385.000—
9
Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74 in 4/78), 114. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur. list SRS, št. 24/79 in 12/82), 160. člena statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80) je Skupščina občine Murska Sobota na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. decembra 1986 sprejela
ODLOK o proračunu občine Murska Sobota za leto 1987
1.	člen
S proračunom občine Murska Sobota za leto 1987 (v nadaljnjem besedilu : občinski proračun) se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Murska Sobota v letu 1987.
2.	člen
Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 1.734.850.000.— din ali 42 % več kot v letu 1986 in se razporedijo:
—za splošno porabo v občini	1.622.488.000.— din
— odstopljeni prihodki	112.362.000.— din
Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela občinskega proračuna.
3.	člen
Od prihodkov iz 1. alinee 1. odstavka prejšnjega člena se 1 % izloči v sredstva rezerve občine Murska Sobota in znaša 16.225.000.— din.
4.	člen
Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakopravno med vse nosilce oz. uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če z odlokom ali s posebnim aktom Skupščine občine Murska Sobota, ali njenega izvršnega sveta oz. v pogodbi med Skupščino občine Murska Sobota in nosilcem oz. uporabnikom sredstev ni drugače določeno.
5.	člen
Uporabniki občinskega proračuna so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna le za tiste namene, kot so opredeljeni v posebnem delu, ki je sestavni del odloka.
6.	člen
Za delo občinskih in medobčinskih upravnih organov in pravosodnih organov (v nadaljnjem besedilu: organi) v skladu z 104.členom zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih se v letu 1987 zagotavljajo:
—	sredstva, ki jih delavci v skladu z zakonom pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti;
—	sredstva za osebne dohodke funkcionarja, ki vodi upravni organ;
—	sredstva za materialne stroške,
—	sredstva opreme in amortizacije;
—	sredstva za posebne namene.
7.	člen
Dokler ne bodo izdelana merila za finančno vrednotenje del in nalog, se bodo organom sredstva za osebne dohodke delavcev zagotavljala v obliki mesečnih dvanajstin od osnove določene v proračunu za leto 1987.
8.	člen
Sredstva za materialne stroške ter opremo in amortizacijo se določijo v okviru možne rasti občinskega proračuna. Sredstva za opremo in amortizacijo ter za posebne namene organom se v letu 1987 dodeljujejo samo na podlagi utemeljenih pismenih predlogov, ki jih obdobrava Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota.
9.	člen
Če se med letom znatno spremeni delovno področje ali pristojnost, obseg ali narava nalog ter pogoji za njihovo izvrševanje se organom lahko sporazumno poveča ali zmanjša tudi obseg sredstev za delo.
10.	člen
Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v qkviru sredstev, ki so jim odobrena. Ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegala z občinskim proračunom določena sredstva.
11.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v posebnem delu občinskega proračuna razporejeni za posamezne namene, ali začasno omeji uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v planirani višini ali pa republiški organi omejijo dogovorjeno porabo.
O ukrepih iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet skupščine občine obvestiti zbore občinske skupščine in predlagati ukrepe ali spremembe v občinskem proračunu.
12.	člen
Vsi prihodki, ki jih uporabniki ustvarijo s svojo dejavnostjo so prihodek občinskega proračuna, če ni s tem odlokom drugače določeno.
13.	člen
Prihodke, ki jih ustvarijo iz plačil za storitve po prejšnjem členu tega odloka, lahko uporabljajo za nemene iz 104. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih naslednji organi:
—	Geodetska uprava, prihodke od zaračunanih storitev za geodetska dela;
—	Sekretariat za notranje zadeve, prihodke od opravljenih storitev komisije za vozniške izpite in prostovoljnih prispevkov pri porokah;
—	Komite za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve, prihodke od storitev za opravljene tehnične prevzeme;
—	Občinski sodnik za prekrške in Temeljno sodišče, prihodke iz naslova povprečnin ter stroškov postopka.
14.	člen
Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so uporabniku odobrena v občinskem proračunu, je odgovoren predstojnik kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva.
15.	člen
Organi — uporabniki sredstev občinskega proračuna so dolžni predložiti sekretariatu za občo upravo finančne načrte za leto 1988 v mesecu novembru, zaključne račune za leto 1986 pa najpozneje do konca februarja 1987. Organi iz 13. člena tega odloka so dolžni v predračunih oz. finančnih načrtih in zaključnih računih še posebej izkazati uporabo prihodkov iz svoje dejavnosti, ki jih neposredni uporabljajo na podlagi tega odloka.
16.	člen
Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da odloča:
1.	o prenosu sredstev med posameznimi nameni občinskega proračuna, določenimi v bilanci odhodkov;
2.	o uporabi sredstev rezerve občinskega proračuna do višine 500.000.— din v posameznem primeru, vendar samo za namene iz 1. in 2. točke 39 člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74 in 4/78);
3.	o uporabi sredstev »tekoče proračunske rezerve« občinskega proračuna;
4.	o odpisu neizterljivih prispevkov ter drugih obveznosti, ki so prihodek občinskega proračuna;
Sredstva tekoče proračunske rezerve se bodo dodeljevala:
—	za naloge, za katere v proračunu niso sredstva zagotovljena in po svoji vsebini sodijo v splošno porabo na nivoju občine.
—	za naloge, za katere v proračunu niso sredstva zagotovljena v zadostnem obsegu.
17.	člen
Sekretariat za občo upravo je pooblaščen, da opravlja nadzor:
— nad finančnim, materialnim in računovodskim poslovanjem uporabnikov občinskega proračuna po namenu, obsegu in dinamiki porabe.
Če se pri opravljanju proračunskega nadzora pri uporabnikih ugotovi, da sredstva niso porabljena za tiste namene, za katere so bila dodeljena, obvesti o tem izvršni svet in mu predlaga ustrezne ukrepe.
18.	člen
Nosilec sredstev v razdelilniku bilance za financiranje:
—	skupščinske dejavnosti, je predsedstvo skupščine občine;
—	dejavnosti izvršnega sveta, negospodarskih investicij, kulturno prosvetna dejavnost, socialnega varstva, komunalne dejavnosti, intervencij v gospodarstvu in tekoče proračunske rezerve je izvršni svet;
—	dejavnosti organizacij in društev je OK SZDL;
—	dejavnosti mladine, je OK ZSMS;
—	dejavnosti ljudske obrambe je Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito;
—	geodetska dela po srednjeročnem programu je geodetska uprava;
—	za delovanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih pa zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine.
19.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1. januarja 1987.
Številka: 400-1/87-2
M. Sobota, dne 30. decembra 1986
Predsednik
Skupščine občine Murska Sobota Andrej GERENČER, dipl. oec. 1. r.
PLAN PRORAČUNSKIH PRIHODKOV IN ODHODKOV ZA LETO 1987
Zap. Vrsta prihodka/odhodka	Plan 1986
št.	
PRIHODKI	
L Davki iz OD in na dohodek	892.513.000,-
II. Prometni davek, davek na premoženje in na	
dohodek od premoženja	579.055.000,-
III. Davek na prihodek od premoženja in premoženjskih	
pravic ter prihodki od drugih davkov	40.634.000,-
IV. Takse	157.191.000,-
V. Prihodki po posebnih predpisih	65.457.000,-
SKUPAJ IZVIRNI PRIHODKI	1.734.850.000.-
ODHODKI	
A. Sredstva za delo upravnih organov	910.204.000,-
L Sredstva za dohodek del. skupnosti	626.431.000,-
II. Sredstva za OD funkcionarjev	102.947.000,-
III. Sredstva za mat. stroške	74.317.000,-
IV. Sredstva za sodnika za prekrške	49.123.000,-
V. Sredstva za OD funkcionar, delavcev OŠTO	21.726.000,-
VI. Sredstva za amortizacijo in vzdrževanje zgradb	15.660.000,-
VIL Sredstva za center obveščanja	20.000.000,-
B. Sredstva za posebne namene	10.309.000,-
C. Negospodarske investicije	5.900.000,-
D. Sredstva za LO in DS	49.135.000,-
L Ljudska obramba	11.400.000,-
II. OŠTO	9.808.000,-
III. Pokrajinski štab TO	22.190.000,—
IV. Pokrajinski odbor TO	5.737.000,-
E. Sredstva za intervencije v gospodarstvu	243.000,-
F. Sredstva za delo skupnih organov	417.831.000,-
I. Temeljno sodišče	235.375.000,-
II. Temeljno javno tožilstvo	39.130.000,-
III. Sodišče združenega dela	T 1.776.000,-
IV. Dnižbeni pravobranilec samoupravljanja	10.204.000,-
V. Občinsko javno pravobranilstvo	6.744.000,—
VI. Medobčinske inšpekcijske službe	.114:602.000,-
G. Prenesena sredstva posebnega računa proračuna	112.362.000,-
H. Sredstva za družbene dejavnosti	13.062.000,-
L Sredstva za druge splošne družbene potrebe	193.544.000,-
L Izvajanje delegatskega sistema v KS	38.776.000,-
II. Sredstva za DPO in društva	71.753.000,-
III. Sredstva za splošno kom. porabo	20.392.000,-
IV. Druge splošne družbene potrebe	62.623.000,—
J. Izločena sredstva rezerv	21.587.000,-
1. Stalna proračunska rezerva	16.225.000,-
2. Tekoča proračunska rezerva	5.362.000,-
K. Drugi odhodki	673.000,-
SKUPAJ ODHODKI	1.734.850.000,—
10
Na osnovi 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86), 617., 622. in 631. člena Zakona o združenem delu (Ur. list SFRJ, št. 53/76) ter 1. in 9. člena Zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Ur. list SRS, št. 32/80) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 30. decembra 1986 sprejela naslednji
SKLEP o začasnih ukrepih družbenega varstva v »Slovenijales« DO Platana, TOZD Lesna predelava in TOZD Ledava.
I.
Ugotovi se, da so v »Slovenijales« DO Platana in v obeh temeljnih organizacijah TOZD Lesna predelava in TOZD Ledava nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih iz 619. člena Zakona o združenem delu v zvezi s 1. členom, 1. odstavek, 3. alinea Zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine, s tem, da te organizacije združenega dela nimajo urejenih samoupravnih odnosov v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju dela in sredstev v DO (Ur. list SRS, št. 32/80) in da so huje oškodovani družbeni interesi po 620. členu, tč. 3 in 4 Zakona o združenem delu, s tem, da družbena sredstva nesmotrno uporabljajo in jih trajneje ne obnavljajo, ne povečujejo in ne zboljšujejo ter ne zagotavljajo uresničevanja pravic delavcev glede njihove materialne in socialne varnosti.
n.
V »Slovenijales« DO Platana, TOZD Lesna predelava in TOZD Ledava se izrečejo naslednji začasni ukrepi družbenega varstva:
1.	odstavi se individualni poslovodni organ DO in obeh TOZD
2.	odstavijo se delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v DO in obeh TOZD
3.	razpusti se delavski svet DO, delavska sveta obeh TOZD in njihovi izvršilni organi ter disciplinska komisija
4.	začasno se omeji uresničevanje samoupravnih pravic delavcev na organih upravljanja, njihovih izvršilnih organih in disciplinski komisiji.
III.
Ukrepi iz II. točke tega sklepa se izrekajo za dobo 12 mesecev od uveljavitve tega sklepa.
IV.
1.	V začasni kolegijski organ »Slovenijales« DO Platana M. Sobota se imenujejo:
1.	Jože ŠAVEL, ing. strojništva, Cvetkova 2 a, M. Sobota
2.	Vinko PLEMENITAŠ, mag. dipl, ekon., Slave Klavore 3, M. Sobota
3.	Etelka HORVAT-KORPIČ, mag. prava, N. Tesle 4, M. Sobota
4.	Zvonko KAJDIČ, dipl. ing. lesarstva, Žitna 27, M. Sobota
2.	Za začasni individualni organ DO Platana TOZD Lesna predelava se imenuje Štefan FLISAR, pravnik, Krog, Brodarska 43.
3.	Za začasni individualni organ DO Platana TOZD Ledava se imenuje Jože PETEK, lesni tehnik, Bogojina 73 a
V.
Začasni kolegijski organ DO Platana prevzema vse pravice, dolžnosti in obveznosti individualnega poslovodnega organa DO Platana, delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v DO Platana ter organov DO iz 3. točke II. člena tega sklepa.
Začasna individualna organa TOZD Lesna predelava in TOZD Ledava prevzameta vse pravice, dolžnosti in odgovornosti individualnih poslovodnih organov, delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v TOZD ter organov TOZD iz 3. točke II. člena tega sklepa.
VI.
Začasni kolegijski organ DO Platana je dolžan zagotoviti predvsem
1.	razrešitev pokrivanja izgube;
2.	zagotovitev tekoče proizvodnje in rentabilnega poslovanja;
3.	optimalno razrešiti in vzpostaviti organizacijsko shemo DO Platana;
4.	zagotoviti ustrezne strokovne kadre na področju vodenja in neposrednega dela;
5.	poskrbeti za optimalno razporeditev delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi;
6.	izdelati kratkoročni in dolgoročni sanacijski program;
7.	izdelati program začasnih ukrepov v roku 15 dni od uveljavitve ukrepa družbenega varstva.
VIL
Začasni kolegijski organ in začasna individualna'organa iz IV. točke tega sklepa so dolžni sproti, najmanj pa vsak mesec, obveščati izvršni svet o svojih ugotovitvah in rezultatih pri odpravi posledic, za katere je bil uveden ukrep družbenega varstva, vsake 3 mesece pa zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti.
VIII.
Začasni kolegijski organ in začasna individualna organa so dolžni razpisati dela in naloge individualnih poslovodnih organov DO Platana, TOZD Lesna predelava in TOZD Ledava in volitve samoupravnih organov 3 mesece pred iztekom začasnih ukrepov družbenega varstva.
Imenovanje novih poslovodnih organov se opravi do izteka začasnih ukrepov družbenega varstva.
IX.
Izvršni svet SO M. Sobota se pooblašča, da odloči o višini nadomestila OD začasnih organov iz IV. točke tega sklepa.
X.
Stroške, ki bodo nastali zaradi uvedbe ukrepov družbenega varstva po tem sklepu, nosi DO Platana.
XI.
Sklep velja s 1. 1. 1987 in se objavi v Uradnik objavah pomurskih občin.
Zoper ta sklep o začasnih ukrepih družbenega varstva imajo prizadeti zoper katere so izrečeni začasni ukrepi, sindikat in družbeni pravobranilec samoupravljanja pravico, da v roku 15 dni vložijo zahtevo na sodišče združenega dela SR Slovenije, da odloči o zakonitosti tega sklepa.
Zahteva za preizkus zakonitosti sklepa ne odloži njegove izvršitve
Štev.: 017-1/86-5
Murska Sobota, dne 30. 12. 1986
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, 1. r.
11
Na podlagi 118., 123. in 128. člena obrtnega zakona (ur. list SRS, št. 15/86 in 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave občin Pomurja, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86), je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 30. 12. 1986, sprejela
ODLOK
o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zasebne obrti v občini Murska Sobota.
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta odlok ureja vprašanja s področja zasebne obrti v občini Murska Sobota, za katere je z obrtnim zakonom določeno, da jih s svojimi predpisi ureja občinska skupščina:
—	določitev deficitarnih obrtnih dejavnosti, ki jih bomo pospeševali,
—	opravljanje obrtne dejavnosti kot postranski poklic, — prodaja na drobno,
— opravljanje obrtnih dejavnosti z dopolnilnim delom drugih oseb.
II.	DEFICITARNE DEJAVNOSTI
2.	člen
V skladu z določili družbenega dogovora o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva se v občini Murska Sobota kot deficitarne storitveno-uslužno-stne obrtne dejavnosti za individualna naročila občanov opredeljujejo:
—	kovaštvo
—	čevljarstvo
—	popravilo gospodinjske opreme
—	RTV mehanika
—	krojaštvo
—	šiviljstvo
—	popravilo kmetijske mehanizacije
—	lončarstvo
—	mehanika za popravilo koles in motornih koles
—	tapetništvo
—	urarstvo
—	pečarstvo
—	knjigovezništvo
—	vrvarstvo
—	krznarstvo
—	servisi športne opreme
—	popravilo glasbil
—	brusilci rezalnega orodja
—	ročno pletilstvo in vezenje
—	kotlarstvo — pasaderstvo
—	steklarstvo (rezanje stekla)
—	optika
—	preparatorstvo (gačenje živali)
—	domača obrt.
3.	člen
Razvojno pomembne dejavnošti, ki jih bomo pospeševali:
—	obrtne dejavnosti, ki izdelujejo izdelke za izvoz oziroma nadomeščanje uvoza;
—	obrtne dejavnosti, ki ustvarijo več kot 75 % celotneg prihodka z izdelavo izdelkov v kooperaciji za OZD;
—	- obrtne dejavnosti, ki razvijajo nove izdelke na osnovi inovacije in s tem razširjajo fizični obseg dela in zaposlovanja.
Potrdilo ali se posamezni izdelek šteje za inovacijo, izda za to pristojna komisija pri Medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje.
I	II. OPRAVLJANJE OBRTNE DEJAVNOSTI KOT POSTRANSKI POKLIC
4.	člen
Delovni ljudje in občani smejo v skladu z obrtnim zakonom trajno ali sezonsko opravljati obrtne dejavnosti kot postranski poklic s priglasitvijo na komiteju za družbeno planiranje in družbeno-ekonomski razvoj.
5.	člen
Ne glede na določila prejšnjega člena kot postranski poklic ni mogoče opravljati naslednjih dejavnosti:
—	proizvodne oz. storitvene dejavnosti, ki se opravljajo z uporabo avtomatov in visoko produktivnih strojev. Mnenje o tem, daje republiški upravni organ pristojen za drobno gospodarstvo po poprejšnjem mnenju Gospodarske zbornice Slovenije,
—	avtoprevozništvo (prevoz blaga),
—	avtotaksi (prevoz oseb),
—	gostinske dejavnosti,
—	storitve z gradbeno mehanizacijo,
—	prodaja na drobno,
—	storitev projektiranja za potrebe občanov in civilnopravnih oseb,
—	opravljanje storitev reklamne in ekonomske propagande, ekonomskih, tehnoloških, organizacijskih in svetovalnih storitev, knjigovodskih storitev, obdelave podatkov in računalniškega programiranja.
6.	člen
Delovni ljudje in občani lahko opravljajo obrtne dejavnosti kot postranski poklic, če imajo ustrezno strokovno izobrazbo oziroma usposobljenost za opravljanje take dejavnosti v skaldu z veljavnimi predpisi.
7.	člen
Občani, ki so v delovnem razmerju smejo opravljati obrtne dejavnosti kot postranski poklic le s soglasjem organa upravljanja v OZD ali samostojnega obrtnika pri katerem so zaposleni.
8.	člen
Kdor opravlja obrtno dejavnost kot postranski poklic mora priglasiti in označiti poslovni prostor, v katerem dejavnost opravlja, s svojim imenom ter dejavnostjo, ki jo je priglasil.
IV. PRODAJA NA DROBNO
9.	člen
Občani lahko z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov v svojem imenu in na svoj račun opravljajo prodajo na drobno na območju občine pod pogoji določenimi z obrtnim zakonom in zakonom o blagovnem prometu.
10.	člen
Prodajo na drobno lahko opravljajo samo občani, ki si pridobijo pozitivno mnenje vaškega odbora ali sveta potrošnikov v krajevni skupnosti na območju katere se bo prodaja na drobno vršila in izpolnjujejo pogoje določene v 83. členu obrtnega zakona.
11.	člen
Družbeni dogovor za opravljanje prodaje po 9. členu tega odloka je podan v tistih naseljih, kjer organizacije združenega dela nimajo prodajaln ali njihovih ustanovitev ne predvidevajo s svojimi srednjeročnimi plani. Tak interes je podan tudi tam, kjer izvršni svet na predlog ali mnenje krajevne skupnosti ugotovi, da oskrba v celoti ali delno ne zadovoljuje potreb občanov.
12.	člen
Občan, ki opravlja z osebnim delom prodajo na drobno, lahko kupuje proizvode ža prodajo pri proizvajalnih OZD ali od trgovine na debelo.
Kmetijske proizvode, sadje in zelenjavo lahko kupuje tudi pri individualnih proizvajalcih.
13.	člen
Asortiman prodaje se določi v skladu s 118. členo obrtnega zakona ter glede na velikost in opremo prodajno-poslovnega prostora.
14.	člen
Delovni ljudje in občani lahko sami ali skupaj s člani svoje družine opravljajo prodajo na drobno živil, časopisov, knjig, papirja, vžigalic ter galenterij-skih in drogerijskih proizvodov v imenu organizacije združenega dela in na njen račun na podlagi pismene pogodbe o delu z organizacijo združenega dela, ki izpolnjuje pogoje za prodajo na drobno s temi proizvodi.
15.	člen
OZD izda občanu, ki bo opravljal blagovni promet v njenem imenu in na njen račun pismeno pooblastilo, v katerem morajo biti navedeni proizvodi, ki jih je pooblaščen prodajati.
Pooblastilo je občan pri opravljanju dejavnosti dolžan imeti pri sebi ali izobešeno na vidnem mestu
V. OPRAVLJANJE OBRTNIH DEJAVNOSTI Z DOPOLNILNIM DELOM DRUGIH OSEB
16.	člen
Samostojni obrtnik sme z dovoljenjem občinskega upravnega organa zaposliti tudi več kot sedem delavcev, toda največ deset delavcev.
17.	člen
Dovoljenje iz prejšnjega člena izda komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, ko ugotovi:
—	da se samostojni obrtnik ukvarja s storitvami, popravili, vzdrževalnimi deli, izdelavo posameznih izdelkov po individualnih naročilih, merah in zahtevah naročnika ali v tem okviru opravlja dejavnost po pogodbi z OZD;
—	da redno izpolnjuje družbene obveznosti;
—	da poslovni prostori glede na predvideno povečanje delovne sile ustrezajo predpisanim sanitarno-tehničnim pogojem.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
18.	člen
Za kršitev določb tega odloka se uporabljajo kazenske določbe 152. člena obrtnega zakona (Ur. list SRS, št. 15/86) ter 67. člena in 68. člena zakona o blagovnem prometu (Ur. list SRS, št. 21/77).
19.	člen
Z denarno kaznijo najmanj 5.000,— din se kaznuje za prekršek:
—	kdor opravlja prodajo na drobno brez dovoljenja komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj,
—	kdor nima ustrezno iznačenega poslovnega prostora.
VIL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
20.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka, opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
21.	člen
Z dnem ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti v občini Murska Sobota (Ur. objave, št. 23/80) in odlok o opravljanju blagovnega prometa z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov na območju občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 15/81).
22.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah obcm Pomurja.
V M. Soboti, 5. 1. 1987
Številka: 313-4/86-3
Predsednik
Skupščine občine Murska Sobota Andrej GERENČER, dipl. oec. 1. r.
12
Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 30. decembra 1986 sprejela
UGOTOVITVE, STALIŠČA, USMERITVE IN SKLEPE O ŠKODI PO DIVJADI, REALIZACIJI LOVSKO GOSPODARSKIH NAČRTOV V OBDOBJU 1981-1985 IN USMERITVE ZA OBDOBJE
1986-1990
1.	V preteklem srednjeročnem obdobju so v pretežni meri Lovske organizacije gospodarile v skladu s sprejetimi srednjeročnimi lovsko gospodarskimi načrti. Do odstopanj v odstrelu je prihajalo predvsem na račun spolne strukture pri jelenih in srnjadi. Nedovoljeno odstopanje se mora sankcionirati.
2.	Zaradi preprečevanja škod po divjadi je nujno povečati in realizirati do leta 1990 število krmišč iz 27 na 70, ter povečati površine in število krmnih njiv iz 31 ha na 60 ha. Razporeditev krmišč in krmnih njiv mora biti vsklajena s številčnostjo divjadi in planom odstrela v posameznih lovskih območjih.
Lovske družine morajo pričeti s krmljenjem 1. oktobra in končajo koncem aprila.
3.	Po sprejetem občinskem odloku o davkih občanov občine Murska Sobota dne 28. marca 1985 imajo kmetje, katerim je divjad napravila nadpovprečno škodo pravico do oprostitve plačila davka. Zahtevek za oprostitev poda KZ Panonka na osnovi prejetih seznamov od lovskih družin.
4.	Ocenjene in izplačane škode v preteklem obdobju izrazito odstopajo od dejansko povzročenih škod. V nadpovprečno izpostavljenih območjih postaja obdelava in predelava ekstenzivna. Pri ugotavljanju škod mora sodelovati pospeševalna služba KZ Panonke.
5.	Največje škode povzroča divji prašič, zato morajo lovske organizacije primemo stimulirati odstrel, tako da bo številčnost čim manjša. Po spravilu koruze na sosednji Madžarski, je za pričakovati znatno povečanje številčnosti, zato je potrebno organizirati vse sile v povečani odstrel.
6.	Lovske organizacije morajo zagotavljati potrebna preventivna sredstva za preprečevanje škod. To so odvračala, električni pastirji itd.
7.	Možnost in obseg gojitve v gojitvenih loviščih mora biti skupno dogovorjeno s kmetijci in gozdarji. Prostor za načrtno gojenje divjadi (jelen lopatar) mora biti določen in urejen tako, da divjad ne povzroča škode na kmetijskih zemljiščih.
8.	Pri gospodarjenju s fazani (5 fazanov na 100 ha) niso doseženi pričakovani učinki. Zaradi velikih stroškov za vzgojo fazanov je nujna analiza o upravičenosti vlaganja.
9.	Učinki v lovskem gospodarstvu se morajo pozitivno odražati tudi v kmetijstvu. Poleg izplačevanja realno ocenjenih škod morajo lovske družine več vlagati v krmišča, krmilo in krmne njive.
10.	Odstrel srnjadi se reducira v letu 1986 v loviščih, kjer je prihajalo do pogina v pretekli zimi.
11.	Srednjeročni program oz. načrt lovskih organizacij za obdobje 1986—1990 z povprečnim letnim odstrelom je bil sprejet pod pogojem, da se odstrel in za tem plan odstrela takoj in sproti korigira tam in takrat, ko se oceni, da številčnost divjadi odstopa od dopustne številčnosti. Osnova za pristop k povečanemu odstrelu in popravkom v planu je povečani obseg nastajanja škode v posameznem območju.
12.	Kriterij dovoljene številčnosti divjadi mora biti ostrejši od povprečnega republiškega zaradi zahtev po intenzivni pridelavi hrane.
Številka: 323-1/86-11
V Murski Soboti, dne 30. december 1986
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER
13
Na podlagi 6., 11. in 14. člena Zakona o davkih občanov (Uraom list SRS, št. 44/82 in 9/85) ter 167. člena Statuta občine M. Sobota (Uradne objave, št. 12/80 in 36/81) je Skupščina občine Murska Sobota na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. 12. 1986 sprejela
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Murska Sobota
1.	člen
V 33. členu odloka o davkih občanov (Uradne objave št. 9/85) se črta besedilo 3. odstavka in doda novo, ki se glasi:
»Zavezancem obdavčenim po dejanskem dohodku, ki razvijajo nove izdelke (inovacije) in s temi izdelki dosežejo najmanj 30 % celotnega prihodka obratovalnice se davčna osnova zniža za 25 %.
Potrdilo, ali se posamezni izdelek šteje za inovacijo izda za to pristojna komisija pri medobčinski gospodarski zbornici v Murski Soboti.«
2.	člen
35.	člen odloka o davkih občanov se spremeni tako, da se glasi: »Zavezancem davka, ki opravljajo gospodarsko dejavnost storitvenega značaja in dosežejo 70 % dohodka po individualnih naročilih za potrebe občanov, se prizna davčna olajšava v obliki odstotnega znižanja odmerjenega davka v naslednjih dejavnostih:
Kovaštvo, čevljarstvo, popravilo gospodinjske opreme, RTV mehanika, krojaštvo — individualna naročila, šiviljstvo — individualna naročila, popravilo kmetijske mehanizacije, lončarstvo, mehanika za popravilo koles, tapetništvo, urarstvo, pečarstvo, knjigovezništvo, vr-varstvo, krznarstvo, servisi športne opreme, popravilo glasbil, brusilci rezalnega orodja, ročno pletilstvo in vezenje, kotlarstvo—pasader-stvo, optika, preparatorstvo, steklarstvo in domača obrt 30 %
3.	člen
52.	členu se doda novi 3. odstavek, ki se glasi:
»Neglede na določila 1. odstavka tega člena se davek po odbitku od dohodkov iz avtorskih pravic za izvirna umetniška dela in sicer: književna, klasična glasbena ter slikarska in kiparska dela, če so dohodki doseženi pri organizacijah združenega dela s področja kulture, ki jim je to glavna dejavnost plačuje po stopnji 10 %.«
4.	člen
Besedilo 57. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic se plačuje po naslednjih stopnjah:
osnova din		%
	do 139.140	15
nadl39.140	do 278.270	24
nad 278.270	do 417.410	33
nad 417.410	do 556.550	.	42
nad 556.550	do 695.680	50
nad 695.680	do 834.820	58
nad 834.820		65
5.	člen
Besedilo 61. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Davek od premoženja plačujejo zavezanci v naslednji višini:
1. od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž:
osnova din		'%
	do 2.674.100	0,10
nad 2.674.100	do 5.348.200	0,20
nad 5.348.200	do 10.696.400	0,30
nad 10.696.400	do 16.044.600	0,45
nad 16.044.600	do 21.392.800	0,65
nad 21.392.800 nad 26.741.000	do 26.741.000	0,85 1,00
2. od prostorov za počitek oziroma rekreacijo:
osnova din	do 2.674.100	% 0,20
nad 2.674.100	do 5.348.200	0,30
nad 5.348.200	do 10.696.400	0,50
nad 10.696.400	do 16.044.600	0,75
nad 16.044.600	do 21.392.800	1,00
nad 21.392.800 nad 26.741.000	do 26.741.000	1,25
3. od poslovnih prostorov:
osnova din		%
	do 2.674.100	0,15
nad 2.674.100	do 5.348.200	0,35
nad 5.348.200	do 8.022.300	0,55
nad 8.022.300	do 10.696.400	0,75
nad 10.696.400	do 13.370.500	1,00
nad 13.370.500		1,25
4.	od plovnih objektov dolžine najmanj 8 do 9 metrov v pavšalnem letnem znesku davek 60.190.— din, nad 9 metrov dolžine pa še 23.760.— din za vsak nadaljnji meter dolžine.
Pavšalni letni znesek davka se za vsako leto starosti plovnega objekta zniža za 5 %. Ne obdavčujejo se plovni objekti, stari nad 15 let.«
6.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah Pomurskih občin, uporablja pa se od 1. 1. 1987 dalje.
Številka: 422-10/86-9
Datum: 30. 12. 1986
Predsednik SO M. Sobota Andrej GERENČER, dipl. oec. l.r.
14
Na podlagi 51. člena Zakona o cestah (Ur. list SRS, št. 38/81) in 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave pomurskih občin, št. 12/80, 36/81, 34/83) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 30. 12. 1986, sprejela
ODLOK o plačevanju prispevka Občinski samoupravni interesni skupnosti za ceste Murska Sobota
1.	člen
Za zagotovitev nemotenega uresničevanja temeljnih ciljev družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 na področju cestnega gospodarstva se s tem odlokom zagotavlja plačevanje prispevka za modernizacije in rekonstrukcije ter vzdrževanje in varstvo regionalnih in lokalnih cest s strani vseh udeležencev, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske samoupravne interesne skupnosti za ceste Murska Sobota za obdobje 1986—1990.
2.	člen
Delovni ljudje v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih združujejo sredstva za modernizacijo, rekonstrukcijo, vzdrževanje in varstvo regionalnih in lokalnih cest po enotni stopnji 0,70 % iz dohodka, osnova je BOD, od tega 0,20 % za modernizacijo in vzdrževanje regionalnih in 0,50 % za lokalne ceste.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 420-15/86-4
M. Sobota, dne 30. 12. 1986
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota
Andrej GERENČER, 1. r.
15
Na podlagi drugega odstavka 40. člena Zakona o komunalnih dejavnostih (Ur. list SRS, št. 8/82) in 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave pomurskih občin, št. 12/80, 36/81, 34/83) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 30. 12. 1986, sprejela
ODLOK o plačevanju prispevkov Samoupravni komunalni interesni skupnosti občine Murska Sobota
1.	člen
Za zagotovitev nemotenega uresničevanja temeljnih ciljev družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 na področju komunalne dejavnosti se s tem odlokom zagotavlja plačevanje prispevkov za redno in investicijsko vzdrževanje komunalnih objektov in naprav in za financiranje dopolnilnih programov krajevnih skupnosti s strani vseh udeležencev, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990.
2.	člen
Delovni ljudje v organizacijah združenega dela in delovnih skup- . nostih združujejo sredstva za:
—	vzdrževanje komunalnih objektov in naprav po enotni stopnji 0,45 % iz dohodka, osnova je BOD.
TOZD s področja gospodarstva:
—	za financiranje dopolnilnih programov krajevnih skupnosti po enotni stopnji 0,40 % iz dohodka, osnova je BOD.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 420-14/86-4
M. Sobota, dne 30. 12. 1986
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, 1. r.
16
Na podlagi drugega odstavka 36. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 3/81, 34/83 in 24/85) in 167. členu Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave pomurskih občin, št. 12/80, 36/81, 34/83) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbo
ra združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 30. 12. 1986. sprejela
ODLOK o plačevanju prispevkov Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Murska Sobota
1.	člen
Za zagotovitev nemotenega uresničevanja temeljnih ciljev družbenega piana občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 na področju stanovanjskega gospodarstva se s tem odlokom zagotavlja plačevanje prispevkov za gradnjo solidarnostnih stanovanj in delno nadomeščanje stanarin s strani vseh udeležencev, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990.
2.	člen
Delovni ljudje v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih združujejo:
1.	za potrebe v občini iz dohodka za gradnjo solidarnostnih stanovanj, delno nadomestilo stanarin in kreditiranje udeležencev NOV in kmetov-borcev NOV	1,46 %na BOD
2.	za potrebe v republiki iz dohodka za sanacije, adaptacije oz. dograditve bivalnih pogojev v zavodih za usposabljanje otrok in mladostnikov z
motnjami v telesnem in duševnem razvoju 0,132 % na BOD za nastanitev udeležencev MDA	0,003 % na BOD
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 420-13/86-4
M. Sobota, dne 30. 12. 1986
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota
Andrej GERENČER, 1. r.
17
Na podlagi zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. list SFRJ, št. 48/85), 205. člena Statuta občine Gornja Radgona (Uradne objave, št. 41/81), dolgoročnega plana občine do leta 2000 (Uradne objave, št. 5/86), srednjeročnega družbenega plana občine za obdobje 1986—1990 (Uradne objave, št. 26/86) je skupščina občine na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 25. 12. 1986 sprejela:
RESOLUCIJO O POLITIKI URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE GORNJA RADGONA ZA OBDOBJE 1986-1990 V LETU 1987
1.	RAZVOJNI PROBLEMI OBČINE GORNJA RADGONA V PRETEKLEM LETU
Z resolucijo oblikujemo v občini Gor. Radgona temeljne usmeritve, izhodišča in naloge v letu 1987. Pri tem izhajamo iz dolgoročnega plana razvoja občine Gor. Radgona do leta 2000, družbenega plana razvoja občine za obdobje 1986—1990, kakor tudi iz ocen analize izvajanja resolucije za leto 1986 ob periodičnih obračunih.
Rezultati poslovanja organizacij in skupnosti s področja gospodarstva so bili nasplošno v prvi polovici leta 1986 zadovoljivi. Na ključnih področjih gospodarjenja so se kazali pozitivni premiki.
Uspešnost poslovanja OZD se je poslabšala ob devetmesečnih obračunih. Opazna je počasnejša rast industrijske proizvodnje, visoka stopnja inflacije in manjša neusklajenost pri razporejanju ustvarjenega dohodka. Omenjeno stanje otežuje sposobnost gospodarstva ohrani delež sredstev za razširitev materialne osnove dela. Skromna akumulacija v posameznih TOZD ne omogoča, da bi zagotavljali tehnološko posodabljanje izrabljene opreme ter uresničevali večje prestrukturiranje industrijske proizvodnje in s tem odpravljali žarišča izgub.
Na področju ekonomskih odnosov s tujino je v tem letu opazčn premik v povečanju izvoza na kliring.
Nerealni tečaj dinarja zmanjšuje interes za konvertibilni izvoz.
Ocenjuje se, da se bodo pogoji gospodarjenja tudi v letu 1987 še naprej zaostrovali, zato se bodo morale OZD in skupnosti opredeliti in vztrajati na izboljšanju kvalitete poslovanja (ekonomičnost, produktivnost, izkoriščenost kapacitet, usmeritev v izvoz, itd.) in kvalitete proizvodov in storitev.
Razvoj in materialne okvire'za leto 1987 gradimo na doseženi reproduktivni sposobnosti gospodarstva in na možnem boljšem izkoriščanju kapacitet znanja in komparativnih prednosti.
2.	KLJUČNE NALOGE V LETU 1987
Upoštevajoč družbeni plan občine za obdobje 1986—1990, ostale planske dokumente na ravni republike in federacije, kakor tudi oceno družbenoekonomskega razvoja v letu 1986 in pogojev gospodarjenja v letu 1987, si v okviru občine Gor. Radgona zastavljamo naslednje ključne naloge:
—	maksimiranje dohodka in čistega dohodka
—	večja tržna usmerjenost
—	izboljšanje kvalitete proizvodov in storitev
—	boljše izkoriščenje kapacitet z vlaganjem v modernizacijo in rekonstrukcijo opreme
—	izboljšanje uspešnosti poslovanja z boljšo organizacijo dela in posodabljanjem informacijskih sistemov podprtih z računalniško obdelavo podatkov
—	ohranitev stopnje akumulativnosti in povečanje reproduktivne sposobnosti
—	maksimalno angažiranje za povečanje izvoza blaga in storitev
—	na osnovi kvalitetnih kazalcev gospodarjenja zagotavljati realno rast osebnih dohodkov in skupne porabe delavcev
—	zagotavljati nova produktivna in kreativna delovna mesta
—	hitrejše uvajanje raziskovalno-razvojnega dela, inovacij v proizvodnjo
—	maksimalno prizadevanje za razvoj tehnološko intenzivne industrije, turizma in drobnega gospodarstva
—	z nadaljnim intenziviranjem proizvodnje v poljedeljstvu, živinoreji, vinogradništvu in sadjarstvu povečati proizvodnjo hrane
—	nadaljna krepitev družbenega standarda na področju SIS materialnih in družbenih dejavnosti
—	na področju organiziranosti strokovnih in izvajalskih organizacij v sferi skupne in splošne porabe bo izvedena reorganizacija in racionalizacija s ciljem zmanjšanja stroškov poslovanja
—	s koncentracijo prostih denarnih sredstev negospodarstva bomo dosegli boljše gospodarjenje sredstev in zagotovili koordinirano izvajanje planskih nalog ter izboljšanje likvidnosti v sferi gospodarstva.
3.	MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA OBČINE GORNJA RADGONA V LETU 1987
Glede na družbeni plan občine za obdobje 1986—1990, razvojno stopnjo ter razvojne možnosti bodo materialne možnosti pri ustvarjanju dohodka in usmeritve v njegovem razporejanju v prihodnjem letu naslednje:
—	rast družbenega proizvoda za 3,8 % ob rasti fizičnega obsega industrijske proizvodnje 4 %, kmetijske proizvodnje 4 %, prometa in zvez 4,3 %, turizma in gostinstva 5,9 % in drobnega gospodarstva 5 %
—	s smotrnim zaposlovanjem na vseh področjih združenega dela bomo ob rasti zaposlenosti za okoli 1,5 % dvignili delovno storilnost za okoli 2,2 %
—	rast skupnega izvoza blaga in storitev bo 17 %, pri tem bo skupni uvoz blaga večji za 14%
—	delavci v organizacijah združenega dela bomo planirali delitvena razmerja ter odločali o razporejanju dohodka na sredstva za osebne dohodke in skupno porabo ter akumulacijo v skladu z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SR Sloveniji
—	sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb bomo oblikovali v skladu s srednjeročnimi programi, rastjo dohodka ter družbenimi okviri porabe.
4.	EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO
Na področju ekonomskih odnosov s tujino bomo širili tržišče in si prizadevali za višje oblike gospodarskega sodelovanja s tujino.
Izvozna strategija v letu 1987 bo slonela na agresivnejšem prodoru na tuji trg s kvalitetnejšimi izdelki in storitvami ob večji poslovnosti.
Izvozni program radgonskega gospodarstva bo obsegal po področjih:
—	elektro industrija: program anten, antenskih sistemov, elektronskih sklopov, vodnikov in pribora
—	kovinsko-predelovalna in strojna industrija: polnilne linije, bivalne enote
—	lesno predelovalna industrija: žagan les, pianine, glasbeni elementi
—	živilska industrija: mineralna voda, brezalkoholne pijače, tiha in peneča vina
—	tekstilna industrija: ženska konfekcija, dodelava
—	kmetijstvo: mlado pitane živali, meso, sadje
—	turizem
—	obmejna trgovina.
5.	ZAPOSLOVANJE
V politiki zaposlovanja bomo dali prioriteto pridobitvi strokovnih kadrov.
Izboljševali bomo izobrazbeno strukturo tako, da bomo s štipendiranjem V. stopnje zagotovili kader za študij na VI. in VII. stopnji.
Z ustreznimi ukrepi za pospešitev drobnega gospodarstva bomo z odpiranjem novih obrtnih obratovalnic zagotavljali večje število zaposlenih v drobnem gospodarstvu. .
Organizacije bodo z uvajanjem dodatnih proizvodnih programov zagotavljale zaposlitev delavcev, ki se zaradi posodabljanja tehnologije pojavljajo kot tehnološki višek.
6.	OSEBNI DOHODKI
Rast osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela s področja gospodarstva bo odvisna od rezultatov gospodarjenja.
Dosežene rezultate bodo OZD primerjale s planiranimi in z rezultati sorodnih organizacij'— s podskupinami dejavnosti.
Delavci v organizacijah združenega dela, ki bodo dosegali nadpovprečne rezultate, bodo ob nadpovprečnih osebnih dohodkih namenjali za akumulacijo progresivno več sredstev glede na povprečje dejavnosti. V OZD s podpovprečnimi rezultati poslovanja pa bodo delavci zagotovili zmanjševanje odstopanja svoje akumulacijske sposobnosti glede na povprečje dejavnosti.
V samoupravnih organizacijah in skupnostih s področja negospodarstva bomo delavci sredstva za osebne dohodke in skupno porabo usklajevali z rastjo sredstev za OD in skupno porabo v gospodarstvu občine G. Radgona ob predpostavki, da se uresničujejo programi dela.
7.	INDUSTRIJA
V cilju prestrukturiranja gospodarstva bomo v radgonski insustriji postopno opuščali zastarele proizvodne programe, ki jim tržne razmere onemogočajo nadaljnjo produciranje ter dajali večji poudarek kakovosti preobrazbi in tehnološkemu prestrukturiranju proizvodnje.
Posebno pozornost bomo posvetili povečanju produktivnosti dela in izboljšanju kakovosti, kar bomo dosegli z ustrezno kadrovsko politiko, vlaganju v razvoj in tehnologijo ter z vključevanjem raziskovalno razvojnega in inovacijskega dela v proizvodnjo.
7. 1. Glede na to bomo na področju:
a)	elektroindustrije
usmerili razvoj novih proizvodov v sledeče programe:
—	razvoj izdelkov namenjenih investicijski potrošnji predvsem v razvoj elementov CATV in SATV, konektorjev, nove družine pretvornikov, oddajnikov in tehnološke opreme;
—	razvoj izdelkov namenjenih široki potrošnji s povdarkom na izdelkih za izvoz (družina filtrov, kretnic, elektronskega in mehanskega pribora, strešnih in avtomobilskih anten);
—	razvoj izdelkov namenjenih reprodukcijski potrošnji, kjer bomo razvijali nove tipe kanalnikov štedilniških setov, PL vrvic, turnerjev, VP kablov in nove tipe impulznih usmernikov.
b)	kovinsko predelovalne industrije
delovali v smeri razvoja mini avtobusa, avtobusa srednje velikosti v razvoj specialnega programa bivalnih enot (medic program), razvoj specialnih nadgradenj ter pločevinastih sklopov.
c)	strojne industrije
bo povdarek na razvoju polnilno zamašilnega stroja — vakumske izvedbe ter na razvoj proizvodnje polavtomatske paletizacije.
č) tekstilne industrije
bomo sprotno uvajali sodobne dosežke na področju znanosti in tehnologije-
d)	živilske industrije
dokončali bomo reorganizacijo in modernizacijo proizvodnje (Zdravilišče Radenska TOZD Mineralna voda).
7.	2. Investicijske naložbe bomo usmerjali v posodobitev proizvodnje in kvalitete izdelkov in sicer na področju:
a)	elektroindustrije
v uvajanje in dvig kvalitete novih izdelkov CATV, SATV in servisno montažno dejavnost omenjenih izdelkov, v tehnološko izdelavo konektorjev, obnovo programa TV in FM pretvornikov, uvajanje proizvodnje štedilniških setov in izdelkov PL vrvic.
b)	strojne industrije
bomo nabavili strojno opremo
c)	živilske industrije
bomo vlagali v opremo ter pripravili projektno dokumentacijo za skladišče sadja in mesopredelovalni obrat za IC Mele
č) na področju tekstilne industrije bomo v glavnem vlagali v posodobitev tehnološke opreme
d)	preselili bomo DO Dinos v IC Mele, izgradili bomo obrat za zbiranje, sortiranje in predelavo odpadnih surovin.
8.	ENERGETIKA
8.1.	Distribucija električne energije
Skupaj v krajevnimi skupnostmi in Elektrogospodarstvom TOZD Elektro Gornja Radgona bomo za izboljšanje kvalitete dobave električne energije pristopili k izgradnji trafo postaj in daljnovodov ter izvedli rekonstrukcijo nizkonapetostnega omrežja v skladu s sprejetimi plani KS in Elektrogospodarstva TOZD Elektro Gornja Radgona.
Aktivno bomo delovali v pripravah na izgradnjo HE na Muri, za kar bomo izdelali »Krajinsko zasnovo«, s katero bomo ocenili vse vplive na človekovo bivalno okolje na tem območju.
8.2,	Plinovod
Na področju plinovoda bomo začeli z izvedbo priključkov na primarni plinovod. Na plinovod bomo priključili Gorenje Elrad, KK TOZD Mesoizdel-ki, Mura TOZD Moda. Intes TOZD Mura, DO Avtoradgona in Radenska.
9.	KMETIJSTVO
Na področju kmetijske proizvodnje bomo na osnovi vlaganj v izboljšanje kmetijskih zemljišč, pospeševanja intenzivnejše proizvodnje in ob normalnih vremenskih pogojih ter ob ustreznih pogojih gospodarjenja dosegli 4% rast. Takšno rast kmetijske proizvodnje bomo dosegli s:
proizvodnjo v družbenem sektorju:
2.400 ton pšenice, 6.100 ton koruze, 12.500 ton sladkorne pese, 730 ton pitanega goveda, 3.150 ton pitanih prašičev, 4.200 hi mleka, 3.430 ton grozdja in 800 ton jabolk
tržno proizvodnjo v družbeno organiziranem zasebnem sektorju:
1.800 ton pšenice. 8.700 ton sladkorne pese, 15.00 ton koruze, 1.950 ton pitanega goveda, 765 ton pitanih prašičev, 70.900 hi mleka.
Planirano kmetijsko proizvodnjo bomo dosegli ob vključitvi v proizvodnjo 440 ha na novo melioriranih zemljišč v Ščavniški dolini in 314 ha v Apaški dolini, ob naložbah v posodabljanje strojnega parka, ob sodobni tehnologiji in ob čvrsti dohodkovni povezanosti v reprodukcijskih verigah.
V letu 1987 še bomo nadaljevali z izvajanjem melioracij in komasacij po srednjeročnem planu. Pričeli bomo z melioracijami in komasacijami na 340 ha Grabonoš — Sp. Ivanjci in 30 ha v Sp. Kocjanu. Pričeli bomo z deli na izgradnji namakalnega sistema na 480 ha in z 126 ha namakalno gnojilnega sistema v Apaški dolini.
V izvajanju bo obnova vinogradov — pretežno sanacijo posledic zimske pozebe iz leta 1985 na 59.75 ha, obnova sadovnjakov na 23,85 ha in jagodičevja na 7.30 ha.
S pričetkom izgradnje na namakalno-gnojilnem sistemu v Apaški dolini pričeta ekološka sanacija prašičerejske farme v Podgradu.
10.	VODNOGOSPODARSTVO'
Na področju vodnega gospodarstva bomo v skladu s srednjeročnim planom poleg rednega vzdrževanja vodotokov in drugih vodnogospodarskih objektov nadaljevali z regulacijo reke Ščavnice s pritoki na odseku Grabonoš — Sp. Ivanjci. S pripravami bomo pričeli na etapi S pripravami bomo pričeli na etapi Sp. Ivanjci — Ivanjševci. Izvedli bomo regulacijo na nekaterih manjših vodotokih. V vodnem gospodarstvu bomo sodelovali tudi pri izvajanju hidromelioracij v skladu s programom kmetijstva ob vključevanju lovskih in ribiških družin ter Zavoda za spomeniško varstvo. V vodnem gospodarstvu bomo svojo aktivnost močneje usmerjali v izboljšanje kvalitete voda, predvsem reke Mure ob pripravah na gradnjo He, kot urejanju vodnih virov in zajetij na območju kjer primanjkuje vode, zaščite vodnih virov in pitne vode.
11.	SEJEMSKA DEJAVNOST
V Gornji Radgoni bomo organizirali dve sejemski prireditvi in sicer kmetijsko živilski sejem in sejem gradbeništva.
Zaradi potreb po razširitvi sejemskih prostorov bo postavljena hala s površino 1.800 m!. Konstrukcija bo preseljena iz Gospodarskega razstavišča iz Ljubljane. Posodobili bomo infrastrukturo na sejemskem kompleksu.
12.	PROMET IN ZVEZE
12.1.	Ceste
Modernizirali bomo lokalno cesto Lešane — Sp. Ščavnica v dolžini 2,8 km in preplastili lokalno cesto Gor. Radgona—Sp. Ivanjci v dolžini 1,5 km na odseku, ki je najbolj dotrajan.
Modernizirali bomo regionalno cesto R 360 Žihlava—Gomila v dolžini 1 km.
Na splošno si bomo glede cest in javnih poti prizadevali za ureditev razmer na področju gramoznic v tej smeri, da bi bil gramoz namenjen za ceste, obremenjen samo s stroški zemljišča, eksploatacije in sanacije gramoznih jam.
12.2.	Železnica
Nadaljevali bomo z aktivnostmi za novo železniško postajo, izgraditev 200 m industrijskega tira ter izgraditev cestno-železniške tehtnice.
12.3.	PTT
Razširili bomo vozliščno avtomatsko telefonsko centralo v Gomji Radgoni za 400 priključkov. Vzpostavili bomo prenosni sistem med glavno avtomatsko centralo M. Sobota in vozliščno avtomatsko telefonsko centralo v zmogljivosti 120 kanalov.
Pričeli bomo s pripravami na izgradnjo nove telekomunikacijske povezave med Pošto v Gor. Radgoni in industrijsko cono Mele.
Razširili bomo končno avtomatsko telefonsko centralo za 20 priključkov v Sp. Ivanjcih takoj, ko bodo v KS Sp. Ivanjci usposobljeni prostori.
V	sp. Ščavnici bomo razširili končno avtomatsko telefonsko centralo za 20 priključkov, ko bodo usposobljeni prostori.
Skupaj s KS Videm ob Ščavnici bomo vložili napore za instalacijo končne avtomatske telefonske centrale za 160 priključkov v Vidmu ob Ščavnici.
V	Stogovcih bomo razpeljali razvodno telefonsko omrežje in postavili telefonsko govorilnico.
V	KS Crešnjevci in KS Kapela bomo pristopili h gradnji krajevnega telefonskega omrežja.
Za Gor. Radgono in Radence bomo preučili možnost kabelske televizije v morebitni kombinaciji s telefonskimi vodi, kjer so pogoji za to.
12.4.	Kabelska televizija
V KS Gor. Radgona in KS Radenci se bo pričel projektirati, in izvajati projekt izgradnje kabelske televizije.
13.	TURIZEM IN GOSTINSTVO
V okviru hotelov TOZD Naravno zdravilišče, kakor tudi hotela Grozd bomo povečali število domačih in tujih nočitev za 18 %. V strukturi nočitev bodo prevladovali domači gosti, vendar bomo delež tujih nočitev povečali od sedanjih 10,6 % na 15,5 %. Ta cilj bomo dosegli s stalno prisotnostjo na tujih trgih z obiski agencij, sodelovanjem na sejmih, TV, radiu, časopisih in z ustrezno kvaliteto gostinskih in zdravstvenih storitev izven penzionsko ponudbo.
Za povečanje fizičnega obsega obiska tujih in domačih gostov bomo organizirali skupen nastop vseh udeležencev turistične ponudbe (zasebno gostinstvo, trgovina, Petrol, PTT storitve, Kmečki turizem, vinotoči, free shop).
Investicije na področju turizma in gostinstva bomo usmerili v prenovo objektov in opreme v cilju izboljšanja kvalitete in kvantitete turističnih storitev.
Družbeni sektor turizma in gostinstva bo preko centralne recepcijsko-pro-dajne službe vključil vse turistično-gostinske kapacitete v občini.
14.	DROBNO GOSPODARSTVO
V okviru pristojnosti Upravnih organov, SO Gor. Radgona, IS Obrtne zadruge in obrtnega združenja bomo sprejemali takšne ukrepe, ki bodo prispevali k razvoju drobnega gospodarstva v občini. Ti ukrepi bodo na področju:
—	davčne politike, kjer bomo vzpodbujali vlaganja v razširjeno reprodukcijo in nove zaposlitve
—	na področju prostorskega planiranja, kjer bomo dopolnili zazidalne načrte z obrtnimi conami ter evidentirali vse možne lokacije, ki so primerne za drobno gospodarstvo
—	obrtne zadruge, kjer bomo izpostavili takšno samoupravno in poslovno organiziranost, ki bo dolgoročno pokrila vse funkcije po zakonu in potrebah, ki jih zadruga mora opravljati
— z dopolnjevanjem odlokov o obrti v občini bomo vzpodbujali interes za razširitev obrtnih storitev in storitev v okviru turistične ponudbe
—	prizadevali si bomo, da se drobno gospodarstvo v večji meri in dolgoročno kooperacijsko poveže z industrijo
—	v obrtni zadrugi se bo pospešeno nadaljevalo razvijanje novih programov, še posebej tistih, ki dopolnjujejo potrebe.združenega dela in nadomeščajo uvoz ter istočasno predstavljajo možnost za odpiranje in razvoj novih obratovalnic; nadaljevalo se bo tudi z razvojem energetskih programov
—	v sklopu zadruge bomo ustvarili organizacijske, kadrovske in tehnološke pogoje za celoviti razvoj in delovanje gradbene dejavnosti, še posebej za pokrivanje potreb v občini; v tej zvezi bomo ustrezno organizirali in opremili obrat gradbeništva v sestavi za druge, ki bo lahko zagotavljal skupaj z ostalimi dejavnostmi zadruge celovito ponudbo na področju gradbenih, zaključnih in obrtnih del v gradbeništvu.
15.	TRGOVINA IN PRESKRBA
Za boljše zadovoljevanje potreb kupcev bomo dajali povdarek kvalitetnejših ponudbi.
Odpiralni čas bomo usklajevali s potrebami občanov.
V	oskrbi s kruhom in pecivom bomo prodajalne oskrbovali s 30 %osnov-nih vrst kruha. To razmerje bomo zagotavljali v vseh prodajalnah občine Gor. Radgona.
V	IC bo Kovinotehna Celje zgradila prodajni center za oskrbovanje OZD in občanov z repromaterialom in tehničnim blagom.
Pričeli bomo uvajati aktivnosti za odpiranje specializirane industrijske trgovine Gorenja v Gomji Radgoni, tako da se bodo razširili poslovni prostori specializirane trgovine Antena, kjer bo potekala prodaja vseh izdelkov članic SOZD Gorenje.
Nadaljevali bomo z izvajanjem oblikovanja občinskih blagovnih rezerv.
16.	STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
16.1.	Družbena gradnja
V	okviru novogradnje družbenih stanovanj bomo dokončali gradnjo 19-stanovanjskega bloka na Tratah v Gor. Radgoni.
V	okviru prenove bomo dokončali ureditev okolice v Kerenčičevi 4 in 6 ter v slednji pridobili štiri stanovanja.
Pričeli bomo s prenovo objekta Črešnjevci 34.
V	tem letu bomo pričeli z gradnjo zaklonišč za 200 enot.
Pristopili bomo k razčiščevanju namembnosti radgonskega gradu in pripravi projektne dokumentaciji.
Nadaljevali bomo s prehodom na ekonomske stanarine.
16.2.	Individualne gradnje
Reaktivirali bomo stanovanjsko zadrugo »Vrelec« v Radencih in zagotovili minimalne komunalne pogoje za možnost graditve na področjih zazidalnih načrtov.
Na območjih, ki jih pokriva urbanistični red (kjer ni zazidalnih načrtov) bo omogočena gradnja stanovanj v skladu s prostorskim delom družbenega plana.
Zaradi racionalnega koriščenja sredstev mora samoupravna stanovanjska skupnost uvesti operative planiranja, t. j., operativni program dela, iz katerega bodo razvidni roki, ter vključitvi v SaS o temeljih plana 1986—1990 Skupnosti stanovalcev.
17.	KOMUNALNO GOSPODARSTVO
Začeli bomo s pripravami in etapno izvedbo rekonstrukcije prometne povezave Petrol — Avtoradgona, Moda — Elrad, Petrol — Moda. Ob tem bomo proučili možnost sočasnega polaganja telefonskega kabla in kabla za kabelsko televizijo, v kolikor bo za to interes, tehnično možno in ekonomsko utemeljeno.
Modernizirali bomo javno pot Grabonoš—Grabonoški vrh, če bo krajevna skupnost zagotovila 80 % delež predračunske vrednosti. V primeru, da KS ne bo mogla zagotoviti svojega deleža, bomo sredstva v SKIS v 20 % deležu planirali na tisto javno pot, za katero bo KS zbrala svoja sredstva in je naslednja po prioriteti srednjeročnega plana SKIS.
Zagotovili bomo aktivnosti v zvezi s povečanjem kapacitet čistilne naprave Radenci, katere realizacije je v tesni povezavi s projektom elektrarn na Muri.
Nadaljevali bomo z aktivnostmi z izgradnjo vodovodnega zajetja v Bunčanih. V ta namen bo izgrajeno preizkusno zajetje za proučitev karateristik zajetja.
Nadaljevali bomo aktivnosti za ureditev odlagališča komunalnih odpadkov.
18.	SPLOŠNA PORABA
Izvirni prihodki za splošno porabo v občini bodo v letu 1987 rastli v skladu z merili Dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Slovenije za leto 1987.
Pri oblikovanju celotnih izvirnih prihodkov za splošno porabo v občini računamo na del odstopljenega posebnega republiškega davka od prometa proizvodov, ki ga prejemajo občine, katerim izvirni prihodki ne pokrivajo višine dogovorjenega obsega splošne porabe.
19.	SKUPNA PORABA SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
19.1.	Otroško, varstvo
V skladu s sporazumom o temeljih planov bomo nadaljevali z dogovorjeno ravnijo socialno varnosti otrok.
Vzgojni program, ki obsega pripravo otrok na osnovno šolo t. j. malo šolo, bomo povečali od 180 ur na 240 ur.
Predvidevamo, da bomo razširili obseg otroškega varstva v Stogovcih z enim dodatnim oddelkom.
19.2.	Osnovno-šolsko izobraževanje
Na področju osnovnošolskega izobraževanja bomo upoštevali standarda in normative iz SaS o temeljih plana izobraževalne skupnosti za obdobje 1986-1990.
Posebej bomo okrepili strokovno in svetovalno delo v osnovnih šolah. Prizadevali si bomo zagotoviti ustrezne pogoje (prostori, kader) za delo glasbene šole.
V letu 1987 bomo pristopili h gradnji II. faze osnovne šole Videm ob Ščavnici ter pripravljali dokumentacijo za rekonstrukcijo Osnovne šole Stogovci.
19.3.	Srednješolsko izobraževanje
Z ostalimi občinami v regiji si bomo prizadevali za takšno mrežo šol. ki bo zagotavljala ustrezne kadre za potrebe Pomurja.
V okviru srednje šole za turizem in gostinstvo v Radencih je predvidena razširitev na V. zahtevnostno stopnjo.
19.4.	Telesna kultura
V okviru športne rekreacije bomo skrbeli za povečanje števila aktivnih udeležencev ter zagotavljali možnosti za doseganje vrhunskih športnih dosežkov športnikov.
Vso pozornost bomo posvetili tudi izvedbi festivala Bratstva iri-enotnosti.
19.5.	Kultura
Prioritetne naloge na področju kulture bodo še naprej krepitev ljubiteljske dejavnosti, varovanje naravne in kulturne dediščine ter zagotavljanje višjega nivoja kulturnih prireditev in drugih oblik kulture.
Poseben povdarek bo dan festivalu Bratstva in enotnosti.
19.6.	Zdravstvo
V letu 1987 bomo posvečali posebno pozornost preventivnemu zdravstvenemu varstvu, posebej pa še pri pregledih nosečnic, dojenčkov, predšolskih otrok in dijakov srednje šole.
Pri osnovni zdravstveni dejavnosti bo dan povdarek negi bolnika na domu ter večji prosvetljenosti občanov za skrb za lastno zdravje in ohranitev zdravega okolja.
Zavzemali se bomo, da pride do realizacije dogovora o organizaciji obratne ambulante v DO Gorenje — Elrad in Avtoradgona in Okulistične ambulante pri Zdravstvenem domu v Gornji Radgoni.
19.7.	Socialno varstvo
V okviru pristojnosti Centra za socialno delo bomo opravljali preventivno in socialno delo ter uvajali prostovoljno delo na področju socialnega skrbstva.
Starejšim občanom, ki zaradi bolezni in starosti ne morejo skrbeti zase bomo nudili družbeno pomoč v obliki denarnih pomoči, zavodske oskrbe ali oskrbe na domu.
Družbeno varstvo bomo zagotavljali duševno in telesno prizadetim osebam, ter vključevali v Delavnice za delo pod posebnimi pogoji tiste duševno in telesno prizadete osebe, ki so sposobni za delo v delavnicah.
19.8.	Raziskovalna dejavnost
V okviru občinske raziskovalne skupnosti bomo več kot polovico sredstev usmerjali v raziskovalne naloge združenega dela radgonskega gospodarstva ter pospeševali inovacijsko dejavnost.
19.9.	Pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Prizadevali si bomo zagotoviti enoto SPIZ Območne skupnosti M. Sobota v Gornji Radgoni.
20.	DAVČNA POLITIKA
V okviru pristojnosti občinske skupščine bomo v občinskih dokumentih opredelili usmeritev, da bo vsakdo prispeval za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb sorazmerno svoji ekonomski moči.
Progresivno bodo obdavčeni predvsem dohodki, ki niso rezultat dela.
Z davčnimi olajšavami bomo vzpodbujali vlaganja v razširjeno reprodukcijo, še posebaj v nerazvitih krajevnih skupnostih, nove zaposlitve, izvoz, začetnike in vzpodbujali razvoj'in usmeritev deficitarnih obrti.
Z ostrejšo kaznovalno politiko bomo krepili večjo davčno disciplino pri doslednejšem uresničevanju davčnih predpisov.
21.	DRŽAVNA UPRAVA
V okviru državne uprave si bomo prizadevali:
—	za racionalizacijo dela v smislu poenostavitve postopkov in zmanjševanju administrativno strokovnih opravil
—	pridobivanje strokovnih kadrov
—	modernizacijo uprave z računalniškim sistemom.
22.	UREJANJE PROSTORA
V okviru finančnih možnosti bomo konkretizirali prostorski del družbenega plana s povdarkom na ustreznih rešitvah »sivih lis« in zazidalnih načrtih Gor. Radgone in Radenec in lociranju obrtnih con. Naredili bomo zazidalni načrt »Velclov vrt« v Gor. Radgoni.
Sicer pa bomo namenili večjo skrb komunalnemu opremljanju sprejetih zazidalnih načrtov in tako postopoma omogočili realizacijo zazidalnih načrtov.
Pripravili bomo ureditvene načrte za Blaguško jezero in poskušali zainteresirati potencialne investitorje za oživitev turistične dejavnosti na tem področju-
Skupaj z Zavodom za spomeniško varstvo Maribor bomo izdelali program za zaščito naravne in kulturne dediščine in zagotovili najnujnejšo zaščito.
Na področju vodnega gospodarstva bomo nadaljevali z melioracijami v Ščavniški dolini.
23.	SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
Naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bodo usmerjene v krepitev obrambne in zaščitne pripravljenosti, realnejšem in kvalitetnejšem dopolnjevanju obrambnih in varnostnih načrtov, usposabljanju, opremljanju v okviru možnosti, organizacijskem in kadrovskem izpopolnjevanju ter usklajenemu delovanju vseh struktur in nosilcev obrambe in zaščite.
Nadaljevali bomo z gradnjo skupnih zaklonišč, predvsem večnamenskih, z opremljanjem s sredstvi za osebno in kolektivno zaščito, dograjevanjem sistema za opazovanje in obveščanje ter zvez. Skupno z ostalimi upravnimi organi se bomo vključevali v enoten sistem računalniškega spremljanja in obdelave podatkov za potrebe ljudske obrambe in notranjih zadev.
24.	DOKUMENTI K RESOLUCIJI
Naloge, ukrepe in aktivnosti na posameznih področjih bomo podrobneje opredelili z naslednjimi dokumenti:
1.	Bilance skupne porabe SIS, ki jih bodo obravnavale skupščine posameznih SIS družbenih in materialnih dejavnosti v letu 1987
2.	Odlok o proračunu občine Gornja Radgona za leto 1987
3.	Dogovor o splošni porabe občin v letu 1987
4.	Odlok o davkih občanov
5.	Bilanca zaposlovanja
6.	Setveni program
7.	Usklajeni plani OZD, SIS in KS za leto 1987.
Številka: 30-16/86-11
Datum: 25. 12. 1986
Predsednik
Skupščine občine Gor. Radgona: Peter FRIDAU
18
Na podlagi 26. čl. Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. 1. SRS, št. 39/74, 4/78) ter 205. čl. statuta občine Gbrnja Radgona (Ur. objave Pomurja št. 41/81) je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora krajevnih skupnosti, zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora dne 25. 12. 1986 decembra 1986 sprejela
ODLOK o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Gornja Radgona za prvo tromesečje 1987
1.	člen
Do sprejetja proračuna občine Gornja Radgona za leto 1987 se bodo začasno, najdlje pa do 31. marca 1987 financirale potrebe občine za katere se sredstva zagotavljajo v občinskem proračunu na podlagi trimesečnega načrta prihodkov ter njihove razporeditve in v skla-dUgZ določbami odloka o proračunu občine Gornja Radgona za leto
2.	člen
Razporeditev sredstev iz 1. člena ne. sme presegati 1/4 vseh razporejenih sredstev v proračunu za leto 1986.
3.	člen
Načrt prihodkov in njihovo razporeditev za prvo tromesečje 1987 sprejme izvršni svet skupščine občine v skladu s splošnimi določbami proračuna občine Gornja Radgona za leto 1986.
4.	člen
Doseženi prihodki in njihova razporeditev ter uporaba na podlagi tega odloka so sestavni del proračuna občine Gornja Radgona za leto 1987.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1987.
Številka: 400-5/86
Datum: 25. 12. 1986
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE GORNJA RADGONA Peter FRIDAU
19
Na podlagi 206. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41/81 in 7/86) in 22. člena družbenega dogovora o priznavalninah udeležencem NOV, je Skupščina občine Gornja Radgona na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. 12. 1986 sprejela
ODLOK o priznavalninah udeležencev NOV
1.	člen
Udeležencem NOV, borcem za severno mejo v letih 1918 in 1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iž vojn 1912—1918 ter njihovim družinskim članom, v izjemnih primerih pa tudi pripadnikom zavezniških armad, ki imajo stalno bivališče na območju občine Gor. Radgona se podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči v skladu z družbenim dogovorom o priznavalninah udeležencem NOV ob pogojih in na podlagi določil tega odloka.
2.	člen
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so:
1stalna priznavalnina
2.	občasna priznavalnina
3.	enkratna priznavalnina
4.	prispevek k oskrbnim stroškom za oskrbovance domov starejših občanov
5.	denarni dodatek za oskrbovance domov starejših občanov (žepnina)
6.	prispevek k stroškom zdravljenja v naravnih zdraviliščih in objektih za rekreacijo
7.	sosedska pomoč
8.	zimska pomoč
3.	člen
Do priznavalnine so upravičeni:
1.	Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943 oz. do 13. oktobra 1943 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki jim je priznan status kmeta-borca pred 9. septembrom 1943 oz. do 13. oktobra 1943.
2.	Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj v času od 9. septembra 1943 oz. 13. oktobra 1943 do 31. decembra 1944 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo,
3.	Borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912—1918 v nadaljnjem besedilu: borci za severno mejo in slovenski vojni dobrovoljci).
I
4.	člen
Upravičenci do priznavalnin so tudi:
1.	družinski člani (zakonec, otroci, posvojenci, starši ter posvojitelji) padlih in umrlih udeležencev NOV in 1. in 2. točke 2. čl. tega odloka,
2.	družinski člani padlih in umrlih borcev za severno mejo in slovenskih vojnih dobrovoljcev.
Družinski člani pridobijo pravico do priznavalnine, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da so pridobitno nezmožni po predpisih o vojaških invalidih,
—	da po smrti padlega borca ali umrlega udeleženca NOV iz 3. člena tega
odloka oz. padlega ali umrlega borca za severno mejo in slovenskega vojnega dobrovoljca niso sklenili nove zakonske zveze (zakonec) oz. niso poročeni (otroci, posvojenci), razen z učencem ali študentom usmerjenega izobraževanja,
—	da v času med NOV niso sodelovali z okupatorjem ali njegovimi pomagači.
5.	člen
Priznavalnino imajo možnost pridobiti:
1.	Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 1. januarju 1945 in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo
2.	aktivni sodelavci narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med naroodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju,
3.	Aktivni udeleženci narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano v času NOV posebno dobo v dvojnem trajanju s prekinivami,
4.	Žrtve fašističnega nasilja z najmanj 20 odstotno invalidnostjo, ki ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev statusa upravičenca po zakonu o civilnih invalidih vojne.
6.	člen
Izjemoma se lahko podeli priznavalnina tudi:
1.	Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki so organizirano delovali v narodnoosvobodilnem boju ali so bili aktivni sodelavci narodnoosvobodilnega gibanja, vendar posebne dobe (v dvojnem ali dejanskem trajanju) po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju niso mogli uveljaviti, ker so bili v času svojega delovanja za cilje NOB mlajši od 15 let,
2.	udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki so organizirano delovali v narodnoosvobodilnem boju ali so bili aktivni sodelavci narodnoosvobodilnega gibanja vendar posebne dobe iz opravičljivih razlogov (neukost stranke glede postopka in rokov za vlaganje zahtevkov, okolnost, da priznanje posebne dobe ne bi imelo vpliva na socialni položaj upravičenca po prej veljavnih predpisih) niso uveljavljali ali je iz objektivnih razlogov (pomanjkanje pismenih dokazil, nedosegljivosti prič) niso uspeli uveljaviti
3.	jugoslovanskim državljanom, ki se jim čas prebit v oboroženih formacijah antifašističnega gibanja ali v obročnem antifašističnem boju v drugih deželah in v zavezniških vojskah do 15. 5. 1945 po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju dvojno šteje v pokojninsko dobo.
Udeležencem NOV iz 1. in 2. točke tega člena se priznavalnina lahko podeli na podlagi potrdila predsedstva občinskega odbora ZZB NOV o njihovi udeležbi v NOV.
7.	člen
Udeleženci NOV iz 1. in 2. točke 3. člena ter družinski člani iz 1. točke 4. člena imajo pravico do stalne priznavalnine, se skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na upravičenca, zakonca in vzdrževane družinske člane ne presegajo na osebo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, ki jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: najnižja pokojnina).
Borci za severno mejo in slovenski vojni dobrovoljci iz 3. točke 3. člena ter družinski člani iz 2. točke 4. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na upravičenca, zakonca in vzdrževane družinske člane ne presegajo na osebo 80 % najnižje pokojnine.
Za vzdrževane družinske člane se štejejo otroci, posvojenci, starši in posvojitelj, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o vojaških invalidih in nimajo lastnih rednih prejemkov ali so njihovi redni prejemki nižji od zneska najnižje pokojnine iz decembra preteklega leta oz. njihov letni katastrski dohodek ne presega zneska najnižje pokojnine iz decembra preteklega leta ter živijo z upravičencem, ki jih je po zakonu dolžan preživljati, v skupnem gospodinjstvu.
8.	člen
Udeležencem NOV iz 1. točke 3. člena, ki nimajo lastnih rednih prejemkov, je možno podeliti stalno priznavalnino, tudi ne glede na izpolnjevanje pre- moženjskega cenzusa iz prvega odstavka 7. člena.
Pri odločanju o pravici do stalne priznavalnine udeležencem NOV iz prejšnjega odštavka se upošteva zlasti čas udeležbe in njihov osebni prispevek v narodnoosvobodilni vojni.
9.	člen
Udeležencem NOV, žrtvam fašističnega nasilja ter osebam iz 5. in 6. člena se lahko podeli stalna priznavalnina, če glede premoženjskega cenzusa izpolnjujejo pogoje iz 2. odstavka 7. člena in če pristojna komisija iz 21. člena oceni, da so do priznavalnine upravičeni glede na njihovo socialno in zdravstveno stanje ter glede na čas udeležbe v NOV.
10.	člen
Prejemki, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine, so vsi redni prejemki, razen prejemkov po zveznih predpisih o vojaških invalidih, civilne invalidnine in dodatka za postrežbo in tujo pomoč po predpisih o civilnih invalidih vojne ter dodatkov za pomoč in postrežbo po drugih predpisih kakor tudi drugih prejemkov, za katere je s posebnimi predpisi določeno, da se pri ugotavljanju premoženjskega stanja ne upoštevajo.
Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje katastrski dohodek iz preteklega leta, pa tudi dohodek iz kmetijstva ugotovljen po dejanskem dohodku iz preteklega leta, ki je bil podlaga za odmero davka. Ce je kmetijsko zemljišče oddano v zakup delovni organizaciji, se šteje kot dohodek mesečni znesek zakupnine. Če je zavezanec oproščen davka iz kmetijstva, se katastrski dohodek upošteva. Prejemki se upoštevajo v zneskih iz decembra preteklega leta, razen osebnega dohodka, ki se upošteva v mesečnem povprečju iz preteklega leta.
11.	člen
Stalna mesečna priznavalnina za upravičenca iz 1. in 2. točke 3. čl. ter iz 1. točke 4. člena tega odloka znaša največ do 100 odstotkov, zneska najnižje pokojnine, za upravičence iz 3. točke 3. člena in iz 2. točke 4. člena ter za udeležence NOV in žrtve fašističnega nasilja iz 5. in 6. točke tega odloka po največ do 80 odstotkov tega zneska.
Najvišja stalna priznavalnina je izjemoma lahko tudi višja.
Prejemnikom stalne priznavalnine — udeležencem NOV iz 1. in 2. točke 3. člena tega odloka, ki so vezani na stalno postrežbo in tujo pomoč pri opravljanju vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb in ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev pravice do tega dodatka ali druge podobne pravice po drugih predpisih se stalna priznavalnina poveča za 50% zneska najnižje pokojnine, ki ga določi Odbor udeležencev družbenega dogovora o priznavalninah udeležencev
12.	člen
O višini stalne priznavalnine odloča komisija iz 21. člena tega odloka ob upoštevanju stvarnih premoženjskih razmer upravičenca, zakonca in vzdrževanih družinskih članov, zdravstvenega stanja upravičenca in njegove družine, časa udeležbe in osebnega prispevka upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjskih in drugih socialnih okoliščin, pri samohranilnicah pa zlasti tudi starosti.
Pri odločanju o višini stalne priznavalnine udeležencev NOV in 8. člena tega odloka upošteva pristojna komisija poleg premoženjskih in drugih razmer iz prejšnjega odstavka še zlasti čas udeležbe in osebni prispevek upravičenca v NOV.
13.	člen
Če se spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bilo odločeno o pravici in višini stalne priznavalnine, se priznavalnina zviša, zniža ali ukine.
Spremembe iz preteklega leta v prejemkih in v drugih okoliščinah, od katerih je odvisna podelitev stalne priznavalnine in njena višina, se ugotavlja v začetku vsakega tekočega leta, upoštevajo pa se od 1. januarja tekočega leta dalje.
V primerih, ko bi bilo potrebno zaradi sprememb tega odloka ali spremenjenih socialnoekonomskih razmer stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, lahko upravičenci izjemoma zadržijo priznavalnino v enakem ali zmanjšanem znesku tudi naprej, če bi po presoji organa, ki o tem odloča, večje znižanje ali ukinitev imelo negativne posledice pri uživalcu oziroma v okolju, v katerem živi.
14.	člen.
Stalne priznavalnine se med letom valorizirajo v skladu z merili, ki jih določi Odbor udeležencev družbenega dogovora o priznavalninah udeležencev
15.	člen
Občasna ali enkratna priznavalnina se lahko podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter družinskim članom padlih in umrlih borcev NOV, ki uživajo varstvo po tem odloku, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna priznavalnina se lahko dodeli za določen čas, ali se v enkratnem znesku dodeli večkrat letno.
Pri odločanju o podelitvi občasne ali enkratne priznavalnine in pri določanju njene višine se poleg socialno-zdravstvenih razmer upošteva zlasti vrsta in čas udeležbe v NOV.
Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 150 odstotkov najnižje pokojnine.
Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem odloku ni odvisno od pogojev iz 7. člena tega odloka.
16.	člen
Udeležencem NOV, borcem za severno mejo in slovenskim vojnim dobro-voljcem ter njihovim družinskim članom, ki so oskrbovanci domov starejših občanov in z lastnimi prejemki, s prejemki oseb, ki imajo do njih preživninsko obveznost oziroma s sredstvi pristojne samoupravne interesne skupnosti niso sposobni kriti oskrbnih stroškov v celoti, se lahko izjemoma dodeli prispevek k oskrbnim stroškom v višini razlike med delom oskrbnih stroškov, ki jih krijejo sami in celotnim zneskom oskrbnih stroškov, vendar največ do višine, ki jo predlaga Odbor udeležencev družbenega dogovora o priznavalninah udeležencem NOV. Ta oblika pomoči se lahko dodeli tudi tistim osebam iz prejšnjega odstavka tega člena, ki ne izpolnjujejo premoženjskih pogojev za dodelitev stalne priznavalnine.
17.	člen
Udeležencem NOV, borcem za severno mejo in slovenskim vojnim dobro-voljcem ter njihovim družinskim članom, ki za plačilo stroškov domske oskrbe porabijo vse svoje prejemke oziroma jim za osebne potrebe ne ostane dovolj sredstev, se lahko dodeli denarni dodatek (žepnina).
Denarni dodatek se dodeli v znesku, ki ga predlaga Odbor udeležencev družbenega dogovora o priznavalninah udeležencev NOV oziroma v višini razlike med ostankom lastnih prejemkov in omenjenim zneskom.
18.	člen
Pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se lahko dodeli udeležencem NOV, če jim je po mnenju pristojne zdravniške komisije takšno zdravljenje nujno potrebno. Pomoč po prvem odstavku tega člena znaša lahko največ do višine hotelskega dela stroškov zdravljenja.
Konkretna merila za določitev višine te pomoči določa komisija za zadeve borcev in invalidov NOV s posebno lestvico, ki jo predlaga Občinski odbor ZZB NOV Gomja Radgona za vsako koledarsko leto.
19.	člen
Krajevnim organizacijam ZZB NOV se lahko namensko dodeli denarna pomoč za organizacijo sosedske pomoči bolnim in ostarelim borcem. Način podelitve te pomoči se ureja po predhodnem dogovoru z združenjem borcev NOV.
20.	člen
Upravičencem do stalne priznavalnine se lahko za nakup ozimnice dodeli zimska pomoč do 150 odstotkov najnižje pokojnine.
21.	člen
O pravici oziroma podelitvi in višini občinske priznavalnine ter drugih oblik družbeni pomoči odloča na zahtevo upravičenca ali na pobudo organizacije ZZB NOV komisija za vprašanja borcev skupščine občine z večino glasov. Ugotovitveni postopek o zahtevi za priznanje pravice do priznavalnine vodi in na podlagi sklepa komisije izda odločbo o priznavalnini občinski upravni organ, pristojen za zadeve borcev in vojaških invalidov.
22. člen
V postopku za priznanje pravice do priznavalnine in drugih oblik družbene pomoči se uporabljajo določila zakona o splošnem upravnem postopku. Zoper odločbo, ki jo izda občinski upravni organ, pristojen za zadeve borcev in vojaških invalidov, je mogoče vložiti pritožbo na Republiški komite za borce in vojaške invalide.
23.	člen
Udeležba v NOV še v primerih iz 1. in 2. točke 6. člena tega odloka dokazuje s potrdilom predsedstva občinskega odbora ZZB NOV, na območju katerega je udeleženec NOV aktivno in organizirano delal v narodnoosvobodilnem boju ali aktivno sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju oziroma s katerega območja je bil zaprt, interniran ali pregnan. Potrdilo velja samo v postopku za odločanje o priznavalninah. Po izdajanju takih potrdil se uporabljajo navodila predsedstva Republiškega odbora ZZB NOV. Potreba po postrežbi in tuji pomoči, ki je pogoj za povečanje priznavalnine po 3. odstavku 11. člena tega odloka, se ugotovi na podlagi izvida in mnenja zdravniške komisije po zveznih predpisih o vojaških invalidih. O pravici do priznavalnine oseb iz 4. točke 5. člena tega odloka odloča komisija iz 21. člena potem, ko se predhodno v upravnem postopku pred občinskim upravnim organom za zadeve borcev in vojaških invalidov na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije ugotovi, da gre za žrtev fašističnega nasilja z najmanj 20 odstotno invalidnostjo v smislu prvega odstavka 2. člena zakona o civilnih invalidih vojne.
24.	člen
Priznavalnina in druge oblike družbene pomoči gredo upravičencem od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.
25.	člen
Sredstva za priznavalnine in druge pravice po tem odloku se zagotavljajo na podlagi dogovorjene porabe v vsakoletnem poračunu občine.
26.	člen
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči se uskladijo z določbami tega odloka v treh mesecih od njegove uveljavitve.
27.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o priznavalninah udeležencev NOV občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 28/84). .
28.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Pomurja.
Številka: 191-3/86-03
Datum: 25. 12. 1986
Predsednik
Skupščine občine Gomja Radgona
Peter FRIDAU
20
Na podlagi 12. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81), 16. člena odloka o vzdrževanju in upravljanju javnih poti (Ur. objave št. 1/85) in 206. člena statuta občine Gornja Radgona (Uradne objave, št. 41/81 in 7/86) je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 25. 12. 1986 sprejela
ODLOK o spremembi odloka o določitvi višine in načina plačevanja povračil za uporabo javnih poti za traktorje v občini Gornja Radgona
1.	člen
Spremeni se 1. člen odloka o določitvi višine in načina plačevanja povračil za uporabo javnih poti za traktorje v občini Gomja Radgona (Ur. objave, št. 1/85) in glasi:
1.	Za traktorje do 46 kw protivrednost za 2 m3 gramoza s prevozom v oddaljenosti 10 km in
2.	za traktorje nad 46 kw protivrednost za 3,5 m3 gramoza s prevozom v oddaljenosti 10 km.
Višino povračil določi do 31. januarja za tekoče leto s svojim sklepom izvršni svet SO na osnovi določil tega člena in ugotovljeni veljavni ceni gramoza in prevoza.
2.	člen
Ta odlok’začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1/1-1987 dalje.
Številka: 420-6/76
Datum: 25. 12. 1986
PREDSEDNIK
Skupščine občine G. Radgona
Peter FRIDAU
21
Po 206. členu statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave Pomurja štev. 41/81 in 7/86) ter 2. čl. zakona o matičnih knjigah (Ur. list SRS, štev. 16/74, 28/81 in 38/86) je skupščina občine Gor. Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti sprejela 25. 12. 1986
ODLOK
o območjih za vodenje matičnih knjig v občini Gornja Radgona
1.	člen
S tem odlokom se določajo območja in sedeži matičnih območij v občini Gornja Radgona.
2.	člen
Za vsako matično območje se vodi ena rojstna in ena matična knjiga umrlih.
3.	člen
Matične knjige se vodijo na sedežu matičnega območja.
II.	MATIČNA OBMOČJA
4.	člen
1.	Sedež matičnega območja Apače obsega naslednja naselja: Apače, Črnci, Drobtinci, Grabe, Janhova, Lešane, Lutverci, Mahovci, Nasova, Novi vrh, Plitvica, Podgorje, Pogled, Segovci, Spodnje Ko-njišče, Stogovci, Vratja vas, Vratji vrh, Zgornje Konjišče, Zepovci, Ži-berci.
2.	Sedež matičnega območja Gornja Radgona obsega naslednja naselja: Aženski vrh, Črešnjevci, Gornja Radgona, Hercegovščak, La-stomerci, Lomanoše, Mele, Norički vrh, Orehovci, Orehovski vrh, Plitvički vrh, Podgrad, Police, Ptujska cesta, Spodnja Ščavnica, Zagaj-ski vrh, Zbigovci.
3.	Sedež matičnega območja Negova obsega naslednja naselja: Gornji Ivanjci, Ivanjski vrh, Ivanjševci ob Ščavnici, Ivanjševski vrh, Kunova, Lakovci, Negova, Radvenci, Rodmošci, Spodnji Ivanjci, Sta-vešinci, Stavešinski vrh.
4.	Sedež matičnega območja Radenci obsega naslednja naselja: Boračeva, Hrastje Mota, Hrašenski vrh, Janžev vrh, Kapelski vrh, Ko-bilščak, Melanjski vrh, Murski vrh, Murščak, Paričjak, Rački vrh, Radenci, Radenski vrh, Rihtarovci, Spodnji Kocjan, Sratovci, Turjanci, Turjanski vrh, Zgornji Kocjan, Zmova..
5.	Sedež matičnega območja Videm ob Ščavnici obsega naslednja naselja: Biserjane, Blaguš, Brezje, Čakova, Dragotinci, Gaberc, Galu-šak, Grabonoš, Grabšinci, Jamna, Kocjan, Kočki vrh, Kokolajnščak, Kraljevci, Kutinci, Kupetinci, Mali Moravščak, Očeslavci, Okoslavci, Rožički vrh, Selišči, Slaptinci, Sovjak, Stanetinci, Stara gora, Terbe-govci, Videm, Ženik, Žihlava.
5.	člen
Poročne matične knjige se vodijo skupaj za vsa matična območja. Poročne matične knjige se vodijo po naslednjih matičnih območjih:
1.	Matično območje Gornja Radgona, ki zajema matična območja iz 1. do 4. točke 4. člena tega odloka
2.	Matično območje Videm ob Ščavnici, ki zajema območje iz 5. točke 4. člena tega odloka.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 1. 1. 1987 dalje.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o območjih za vodstvo matičnih knjig v občini Gornja Radgona (Ur. objave, št. 11/1970).
Štev.: 20-3/86-02
Datum: 25. 12. 1986
Predsednik
skupščine občine Gornja Radgona
Peter FRIDAU
22
Na podlagi 205. člena statuta občine Gornja Radgona (Uradne objave št. 41/81 in 7/86) je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 25. 12. 1986 sprejela
ODLOK o grbu občine Gor. Radgona
1.	člen
Občina Gornja Radgona ima svoj grb.
2.	člen
Grb ima obliko ščita, ki je spodaj zaokrožen, zgoraj pa sta stranici spiralno zaviti.
3.	člen
Grb občine Gornja Radgona je razdeljen na tri polja: zgornje levo polje je rumene barve z vzhajajočim soncem in predstavlja sončno srečno deželo slovenskih goric, zgornje desno polje je bele barve z rdečo zvezdo in grozdom, kar pomeni svobodno in ekološko značil
nost pokrajine, spodnje polje je modre barve s petimi valovitimi črtami in predstavlja mejno reko Muro.
Grafični prikaz grba je sestavni del tega odloka.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 011-1/86-03
Datum: 25/12-1986
PREDSEDNIK
Skupščine občine G. Radgona
*	Peter FRIDAU
23
Na podlagi 205. člena statuta občine Gornja Radgona (Uradne objave, št. 41/81 in 7/86), 30. člena zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82 in 39/85) in v skladu zli. členom odloka o organizaciji občinskih upravnih organov (Ur. objave, št. 41/80, 17/80, 34/81 in 7/86) je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 25. 12. 1986 sprejela
SKLEP o sestavi komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj
I.
S tem sklepom se določa: število članov komiteja, upravni organi, samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti (v nadaljnem besedilu: organizacije in skupnosti), ki delegirajo svoje predstavnike v komite ter število članov komiteja, ki jih imenuje izvršni svet.
II.
Komite sestavlja predsednik, namestnik predsednika in devet članov.
Predsednika in namestnika predsednika imenuje občinska skup
ščina na predlog predsednika izvršnega sveta.
V komite delegirajo:
—	delovna skupnost upravnih organov SO	1	člana
—	samoupravne interesne skupnosti	2	člana
—	krajevne skupnosti	1	člana
—	družbenopolitične organizacije	1	člana
—	temeljne in druge organizacije združenega dela	3 člane
III.
Na podlagi predloga izvršnega sveta komisija za volitve in imenovanja določi organizacije in skupnosti, ki delegirajo v komite svojega predstavnika. Komisija za volitve in imenovanja s sklepom ugotovi delegate, ki so jih v komite delegirale organizacije in skupnosti iz II. točke tega sklepa.
IV.
Komite dela na sejah in odloča z večino glasov vseh članov. Komite sprejme poslovnik, s katerim določi način svojega dela, postopek sprejemanja ^odločitev, pravice in dolžnosti predsednika komiteja v zvezi s pripravo in vodenjem sej, način sodelovanja komiteja z organi, organizacijami in skupnostmi, ki delegirajo svoje predstavnike v komite, kakor tudi z drugimi organi, organizacijami in skupnostmi, s katerimi sodeluje komite pri svojem delu.
V.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 02-5/86-SO
Datum: 25/12-1986
Predsednik
Skupščine občine G. Radgona
Peter FRIDAU
24
Na podlagi 45. člena zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur. list SRS, št. 24/79, 12/82 in 39/85), 225. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41/81 in 7/86) je Skupščina občine Gornja Radgona na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. 12. 1986 sprejela
ODLOK o spremembi odloka o organizaciji občinskih upravnih organov in strokovnih služb
1.	člen
V odloku o organizaciji občinskih upravnih organov in strokovnih služb (Ur. objave, št. 14/80, 17/80 in 34/81) se v naslovu odloka in v členih 1, 3, 5, 6
in 27 črta besedilo »in strokovne službe občine« oz. besedilo »in strokovne službe izvršnega sveta«.
2.	člen 
Črta se drugi odstavek 2. člena odloka.
3.	člen
Besedilo drugega odstavka 11. člena odloka še spremeni, tako da glasi: »Število članov komiteja in njegovo sestavo določi Skupščina občine s sklepom«.
4.	člen
13.	člen se črta.
5.	člen
14.	člen se spremeni, tako da se glasi:	*
»V občinskih upravnih organih se lahko organizirajo notranje organizacijske enote in sistemizirajo naloge in opravila, tako da se zagotovi učinkovito, racionalno, smotrno in strokovno opravljanje nalog, zagotovi pravočasno in učinkovito uresničevanje pravic in izvrševanje obveznosti delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti v skladu z naravo in obsegom del in nalog upravnega organa.
Notranjo organizacijo upravnega organa ter sistemizacijo del in nalog predpiše funkcionar, ki vodi upravni organ s pravilnikom o organizaciji in delu upravnega organa ter pravilnikom o sistemizaciji del in nalog, ki temeljita na splošnih načelih notranje organizacije in sistemizacije del in nalog, določenih v zakonu ter aktu izvršnega sveta skupščine občine.«
6.	člen
15.	člen se črta.
7.	člen
16.	člen se črta.
8.	člen
V 19. členu se v predzadnji alinei drugega odstavka pred besedo »opravlja« doda beseda »lahko« in v drugem odstavku se doda nova alinea:
»— vodijo dvojnih gospodinjstev«.
9.	člen
V	20. členu se besedilo »odmerja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča« nadomesti z besedilom »opravlja naloge za sklad stavbnih zemljišč s svojega področja«.
V	zadnji alinei se pred besedo »komunalnega« doda beseda »stanovanjskega«.
10.	člen
21.	člen se spremeni, tako da glasi:
»Oddelek za občo upravo:
—	opravlja upravne naloge s področja vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, zdravstva, kulture, socialnega varstva ter opravlja nadzor nad zakonitostjo dela samoupravnih interesnih skupnosti, njihovih služb ter organizacij združenega dela s teh področij,
—	opravlja upravno nadzorstvo nad uporabo predpisov o splošnem upravnem postopku in predpisov o pisarniškem poslovanju v organih in organizacijah, ki pri svojem delu te predpise uporabljajo ter daje pojasnilo in strokovno pomoč v zadevah, ki se tičejo upravnega postopka,
—	upravlja upravne in druge zadeve v zvezi z družbenim varstvom borcev NOV in udeležencev drugih vojn, vojaških invalidov, družin padlih borcev, civilnih invalidov vojne, družinskih članov oseb v obvezni vojaški službi in naloge v zvezi z varstvom grobišč in grobov padlih borcev NOV, spomenikov in drugih obeležij NOV,
—	opravlja dela in naloge glavne in sprejemne pisarne upravnih organov,
—	opravlja naloge na področju finančnih in strokovnih opravil za občinski proračun in sredstev za delo upravnih organov ter skladov, obračune osebnih dohodkov in opravlja druga opravila v zvezi z izvrševanjem proračuna in finančnega načrta delovne skupnosti, opravlja vse strokovne, organizacijske in administrativne naloge v zvezi z delovanjem občinske skupščine in izvršnega sveta in njihovih delovnih teles,
—	skrbi, da so predpisi in drugi splošni akti, ki se predlagajo v sprejem izvršnem svetu in skupščini občine, skladni z ustavo, zakoni in drugimi predpisi,
—	opravlja vse strokovne naloge s kadrovskega področja za skupščino in izvršni svet,
—	spremlja uresničevanje izvajanja vseh družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki se nanašajo na kadrovsko politiko
—	sodeluje z organizacijami združenega dela in zagotavlja strokovno pomoč pri vsebinskem in organizacijskem uveljavljanju kadrovske funkcije,
—	sodeluje pri oblikovanju kadrovskih predlogov za opravljanje najodgovornejših nalog in funkcij,
—	vodi evidenco kadrov in skrbi za ažurno spremljanje stanja,
—	opravlja strokovna in administrativna opravila s kadrovskega področja za upravne organe in delovno skupnost,
—	pripravlja samoupravne splošne akte ter skrbi za razvoj organizacijskih metod in tehnike dela občinskih upravnih organov,
—	izvaja naloge s področja družbenega sistema informiranja in pripravlja zasnove računalniške obdelave, analiz ter programov za potrebe upravnih organov,
—	opravlja druge upravne zadeve, ki ne spadajo v delovno področje drugih upravnih organov.«
11.	člen
_ V 22. členu se besedilo drugega odstavka »ter ugotavlja izvor njihovega premoženja in opravlja naloge za komisije, ki so ustanovljene za področje zadev obdavčevanja« nadomesti z besedilom: »ter ugotavlja nenapovedan dohodek občanov, opravlja naloge za družbene svete, ki so ustanovijo za področje zadev obdavčevanja.
Doda se 7. odstavek, ki glasi:
»Odmerja in pobira nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.«
12.	člen
V 24. členu se doda alinea, ki glasi:
»— opravlja vse zadeve s področja kmetijstva, živilsko-predelovalne industrije, gozdarstva, lovstva, ribištva in vodnega gospodarstva.«
13. člen
25. in 26. člen se črtata.
14.	člen
V 28. členu se prvi stavek drugega odstavka spremeni in glasi: »Komite vodi predsednik, oddelke vodijo načelniki, uprave pa direktorji.«
15.	člen
V 30. členu se na koncu prvega odstavka doda besedilo: »in jih določa splošni akt o sistemizaciji del in nalog upravnih organov«.
V 31. členu se prvi odstavek spremeni in glasi:
»O izločitvi uradne osebe, vodilnega delavca in delavca s posebnimi pooblastili odloča funkcionar, ki vodi upravni organ.«
16.	člen
33.	člen se črta.
17.	člen _
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati:
—	odlok o ustanovitvi komiteja za družbeno planiranje in družbeno-eko-nomski razvoj (Ur. objave, št. 13/79),
—	odlok o izvršnem svetu skupščine'občine Gor. Radgona (Ur. objave, št. 24/74),
—	odlok o ustanovitvi, organizaciji in delovanju kadrovske službe pri SO Gor. Radgona (Ur. objave, št. 19/76) in
—	odlok o ustanovitvi INDOK centra v občini Gornja Radgona (Ur. objave, št. 15/75).
Številka: 030-3/80
Datum: 25. 12. 1986
Predsednik
skupščine občine Gornja Radgona Peter FRIDAU
25
Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Ur. list SRS, št. 35/85) in 206. člena statuta občine G. Radgona (Ur. objave, št. 41/81 in 7/86) je SO Gor. Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti-dne 25/12-1986 sprejela
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin občine Gor. Radgona
1.	člen
V odloku o davku na promet nepremičnin (Ur. objave, št. 31/85) se 2. in 3. točka 3. člena odloka spremenita tako., da se glasita:
2.	Za nezazidana stavbna zemljišča in druga zemljišča, ki se ne uporabljajo v kmetijske namene se odmerja davek na promet nepremičnin po naslednjih progresivnih stopnjah glede na prometno vrednost m2 površine:
osnova din			%
do 130			15
nad 130 do 400	19 din	+	20 nad 130
nad 400 do 670	73 din	+	25 nad 400
nad 670 do 800	140 din	+	30 nad 670
nad 800 do 940	179 din	+	36 nad 800
nad 940 do 1.070	229 din	+	42 nad 940
nad 1.070 do 1.200	284 din	+	48 nad 1.070
nad 1.200 do 1.340	346 din	+	54 nad 1.200
nad 1.340	422 din	+	60 nad 1.340
3.	Na razliko med prometno in gradbeno vrednostjo od m2 površine se plačuje davek na promet nepremičnin po naslednjih stopnjah:
od vrednosti din znaša davek do 2.670
nad 2.670 dq 8.020
nad 8.020 do 14.710
nad 14.710 do 22.730
nad 22.730 do 30.750
nad 30.750
% 15
400 + 20 nad 2.670 1.470 + 25 nad 8.020 3.142 + 30 nad 14.710 5.548 + 40 nad 22.730 8.756 + 50 nad 30.750
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 1. 1. 1987 dalje.
Številka: 422-13/82-05
Datum: 25/12-1986
Predsednik skupščine občine G. Radgona Peter Fridau
5. člen
26
Na podlagi 205. in 824. člena statuta občine Gornja Radgona (Uradne objave, št. 41/81 in 7/86) je skupščina občine na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 25. 12. 1986 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA OBČINE GORNJA RADGONA
1.	člen
Spremeni in dopolni se statut občine Gornja Radgona (Uradne objave, št. 41/81 in 7/86).
2.	člen
246.	člen se spremeni tako, da se glasi:
Za zagotovitev opravljanja strokovnih ter organizacijsko-tehni-čnih nalog v zvezi z delovanjem občinske skupščine, njenih zborov in delovnih teles ter za sodelovanje z delegacijami in konferencami delegacij odgovarja sekretar skupščine.
3.	člen
V 279. členu se črta besedilo »ter za kadrovsko službo«.
4.	člen
V prvem odstavku 280. člena se črta besedilo »in strokovna služba skupščine in izvršnega sveta«.
5.	člen
Tretji odstavek 281. člena se spremeni in glasi:
»Oddelek vodi načelnik, upravo direktor, sekretariat sekretar in komite vodi predsednik«.
Črta se šesti odstavek.
6.	člen
V prvem stavku 283. člena se za besedo »načelnik« doda beseda »direktor«.
V drugem stavku se za besedo »načelnika« dodata besedi »direktorja, sekretarja«.
7.	člen
Spremembe in dopolnitve tega statuta začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 011-2/80
Datum: 25/12-1986
Predsednik
Skupščine občine G. Radgona Peter FRIDAU
27
Na podlagi 52. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/84) ter 206. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41/81 in 7/86) je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. 12. 1986 sprejela
ODLOK
x	o oddaji stavbnih zemljišč v občini Gor. Radgona
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se določi način, pogoji in postopek oddaje stavbnega zemljišča v uporabo za graditev, višina in način zajemanja povečanje vrednosti stavbnega Zemljiča, stopnja in način valorizacije stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča v območjih, ki jih zajemajo prostorski izvedbeni načrti, način valorizacije povprečnih stroškov pridobitve zemljišča v območjih veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov in družbenih vlaganj v ta zemljišča.
II.	ODDAJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ
2.	člen
Stavbno zemljišče v družbeni lastnini odda sklad stavbnih zemljišč občine Gornja Radgona (v nadaljevanju sklad) v uporabo družbeno pravnim osebam za gradnjo objektov za njihove potrebe ter civilno pravnim osebam in občanom za gradnjo stanovanjskih hiš in drugih objektov, na katerih lahko imajo lastninsko pravico.
3.	člen
V naseljih, ki se urejajo z urbanističnim redom ali prostorsko izvedbenim načrtom je možno dati v uporabo stavbno zemljišče za gradnjo stanovanjskih ali drugih objektov, če je zemljišče, komunalno urejeno. Le izjemoma je dopustno, da se določen komunalni objekt ali naprava zgradi tudi naknadno, če je to smotrno zaradi same tehnične izvedbe ali zaradi stroškov urejanja, vendar mora biti komunalni objekt ali naprava zgrajena najkasneje do roka, ko investitorjev objekt prične obratovati. O tem se upravljalen in investitor dogovorita s pogodbo.
4.	člen
Stavbno zemljišče se odda proti plačilu cene tega zemljišča in prispevka k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča, za območje veljavnega prostorskega izvedbenega načrta.
O oddaji stavbnega zemljišča za gradnjo odloča komisija za oddajanje stavbnih zemljišč.
6.	člen
Stavbno zemljišče se odda s pogodbo na podlagi javnega razpisa za oddajo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: javni razpis) ali brez javnega razpisa v primerih, ki jih določa 51. člen zakona o stavbnih zemljiščih.
7.	člen
Javni razpis se izvede z zbiranjem pismenih ponudb. Javni razpis se objavi na krajevno običajen način in to 15 dni pred obravnavo in izbiro pismenih ponudb, ki jo opravi komisija za oddajanje stavbnih zemljišč.
8.	člen
Javni razpis mora vsebovati:
—	naziv in sedež Sklada
—	katastrske podatke o stavbnem zemljišču
—	ceno stavbnega zemljišča
—	višino prispevka k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča
—	rok in način plačila cene stavbnega zemljišča ter prispevka k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča
—	rok za predložitev pismenih ponudb s predložitvijo dokumentacije (v skladu z 9. in 10. členom tega odloka
—	rok za sklenitev pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča
—	podatke o namembnosti objekta, ki jih bo dovoljeno graditi na stavbnem zemljišču v skladu s prostroskim izvedbenim aktom
—	podatke o stopnji urejenosti stavbnega zemljišča
—	posebne pogoje za graditev objekta na stavbnem zemljišču, ki jih določa zakon o stavbnim zemljiščih in na njegovi podlagi izdani predpisi
—	čas in kraj obravnave in izbire pismenih ponudb v skladu z razpisnimi pogoji
—	druge pogoje, določene v skladu s politiko stanovanjske in druge graditve v občini Gornja Radgona.
9.	člen
Če se stavbno zemljišče odda občanom za graditev družinske stanovanjske hiše se razen pogojev iz prejšnjega člena upoštevajo tudi stanovanjske, zdravstvene razmere in namensko varčevanje.
10.	člen
Udeleženci javnega razpisa se pogoji iz prejšnjega člena vrednotijo po naslednjih merilih:
.1 pri stanovanjskih razmerah se upošteva, da prosilec, oz. zakonec
a)	ni imetnik stanovanjske pravice	20 točk
b)	je imetnik neprimernega stanovanja
(vlažni prostori, brez sanitarij ipd)	15 točk
c)	je imetnik stanovanjske pravice
— stanovanjska površina, ki odpade na družinskega člana za vsakega člana skupnega gospodinjstva v stanovanju, ki po velikosti ne ustreza družbeno priznanemu stanovanjskemu standardu določenega števila članov iz tabele se upošteva	10 točk
Število družinskih članov	stanovanjska površina do m 2
1	32
2	45
3	58
4	70
II.	zdravstveno stanje člana družine
—	invalid I. ali II. kategorije	’	12 točk
—	kronična ali težja bolezen	10 točk
III.	namensko varčevanje udeleženca
— že preteklo 2 leti varčevanja	4 točke 1
— že preteklo 3 leta in več	8 točk
IV.	neuspela udeležba pri že izvedenem razpisu	6 točk
11.	člen
V	primeru enakega števila točk na osnovi meril iz prejšnjega člena tega odloka ima prednost pri pridobitvi stavbnega zemljišča ponudnik, ki ima večje število točk pri posameznem merilu na osnovi vrstnega reda posameznih meril.
V	primeru večjega števila ponudnikov za isto stavbno zemljišče se ob enakih pogojih določi prednost kot je določena v prvem odstavku tega člena.
12.	člen
Pri javnem razpisu za oddajo stavbnih zemljišč občanom za gradnjo poslovno stanovanjskih in poslovnih objektov lahko sodelujejo ponudniki, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti in v ta namen predložijo potrdilo pristojnega organa.
Kot merila se smiselno uporabljajo kriteriji iz 9. in 10. člena tega odloka, poleg tega imajo prednost ponudniki, ki že opravljajo, ali bodo opravljali obrtno dejavnost, opredeljeno kot deficitarno v občini. Pri enakih pogojih imajo prednost ponudniki, ki opravljajo deficitarno obrtno dejavnost.
13.	člen
Vsi interesenti morajo v zaprti pismeni ponudbi priložiti tudi potrdilo o vplačani varščini, ki znaša 10% celotne vrednosti komunalno opremljenega stavbnega zemljišča. Varščina se uspelemu interesentu vračuna v ceno stavbnega zemljišča, neuspelemu ponudniku in ponudniku zoper katerega je vložen ugovor pa se vrne brez obresti v roku 15 dni od odločitve komisije. V primeru, da uspeli ponudnik brez upravičenega razloga odstopi od nameravane gradnje mu varščina zapade v korist upravljalca.
14.	člen
O izboru ponudnika, ki v največji meri izpolnjuje razpisane in druge pogoje določene s tem odlokom komisija za oddajo stavbnih zemljišč obvesti vse ponudnike, ki se udeležijo javnega razpisa.
Komisija za oddajo stavbnega zemljišča mora odločiti o izboru ponudnikov v 15 dneh od poteka roka natečaja.
15.	člen
Vsak ponudnik, ki ni izbran v postopku obravnave pismenih ponudb v skladu z razpisnimi in drugimi določenimi s tem odlokom ima možnost seznaniti se s ponudbo ponudnika, ki mu je bilo oddano stavbno zemljišče, ki najbolj izpolnjuje razpisne in druge pogoje.
16.	člen
Vsak ponudnik, ki se je udeležil javnega razpisa lahko vloži ugovor v osmih dneh od dneva, ko je prejel obvestilo o izboru na upravni odbor sklada, če meni, da je z odločitvijo v izboru kršena njegova pravica. Upravni odbor sklada odloči o ugovoru v petnajstih dneh od dneva, ko je bil vložen ugovor.
17.	člen
Na podlagi pravnomočne odločitve organa sklada ali odločbe sodišča skleneta investitor, ki mu je bilo oddano stavbno zemljišče in sklad pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča.
18.	člen
Občan lahko prenese pravico uporabe stavbnega zemljišča, ki je bilo oddano po določbah tega odloka s pravnim poslom le na svojega zakonca, medtem kot društvo in druge civilno pravne osebe ne morejo prenesti s pravnim poslom pravice uporabe oddanega stavbnega zemljišča.
Ul. VALORIZACIJA
19.	člen
Cena kvadratnega metra stavbnega zemljišča zajema povprečne stroške pridobitve zemljišča na območju veljavnega prostorskega izvedbenega načrta in povečano vrednost zaradi družbenih vlaganj valoriziranih v letu oddaje. Povečana vrednost stavbnega zemljišča je valorizirana vrednost minulih vlaganj v ureditev stavbnih zemljišč, ki se določi v investicijskem programu urejanja stavbnih zemljišč, sprejetimi za posamezen prostorski izvedbeni načrt in se zajame v celoti ob oddaji stavbnega zemljišča v uporabo. Valorizacija minulih vlaganj iz prejšnjega odstavka se opravi po družbenih priznanih stopnjah za vrednost stavbnega zemljišča, povprečno vrednost m2 stanovanjske površine in pri valorizacijskih stopnjah komunalnih objektov in naprav.
20.	člen
Predvideni stroški za izračunane prispevke oziroma sorazmernega dela stroškov za pripravo in za opremljanje stavbnega zemljišča se vsako tekoče leto valorizirajo na podlagi dejansko povišanih stroškov za pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč po podatkih pristojne statistične službe. Valorizacija stroškov iz prejšnjega odstavka se opravi z dopolnitvijo investicijskega programa urejanja stavbnih zemljišč, ki jo sprejme upravni odbor sklada.
IV. KONČNE DOLOČBE
21.	člen
Za primere, ki jih odlok ne navaja se smiselno uporabljajo določila zakona o štabnih zemljiščih.
22.	člen
Ko prične veljati ta odlok preneha veljati odlok o upravljanju in oddajanju stavbnega zemljišča v občini Gor. Radgona (Ur. objave, št. 21-229/1978) in odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o upravljanju in oddajanju stavbnega zemljišča v občini Gor. Radgona (Ur. objave, št. 17-153/1983).
23.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Pomurja.
Številka: 464-3/86-10
Datum: 25. 12. 1986
Predsednik
Skupščine občine G. Radgona
Peter FRIDAU
28
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Ur. list SRS, št. 44/82 in 9/85) in 206. člena statuta občine Gor. Radgona (Ur. objave, št. 41/81 — 7/86) je skupščina občine Gor. Radgona na seji zbora združenega dela iz zbora krajevnih skupnosti dne 25/12-1986 sprejela
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Gor. Radgona
1.	člen
V odloku o davkih občanov občine Gor. Radgona (Ur. objave, št. 9/85, 31/85 in 12/86) se za 1. odstavkom 38. člena doda novi 2. odstavek, ki se glasi:
Odstotek olajšave iz prejšnjega odstavka se poveča do nadaljnih 10% zavezancem, ki vlagajo sredstva za razširjeno reprodukcijo na področju manj razvitih krajevnih skupnosti in v letu, ko vlagajo, dodatno zaposlijo vsaj enega delavca, razen v kolikor ni zakonske omejitve o dodatni zaposlitvi. Manj razvite krajevne skupnosti v občini so opredeljene v odloku o območjih, ki se štejejo za manj razvita območja v SRS v obdobju od leta 1986—1990 (Ur. list SRS, št. 43/85).
Dosedanji 2. odstavek postane 3. odstavek istega člena. .
2. člen
Drugi odstavek 43. člena se spremeni tako, da se glasi: Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka tega člena se prizna v primeru, ko pooblaščena banka, ki je sprejela devizno plačilo iz tujine, izplača obrtni zadrugi ali organizaciji združenega dela, katere blago ali storitev je bila izročena, dinarsko protivrednost in je v ustrezni koloni izvozne carinske deklaracije kot proizvajalec naveden zavezanec ali skupina zavezancev, ki takšno olajšavo uveljavlja. Davčna olajšava se prizna tudi za storitve, ki jih zavezanec opravti v tujini preko organizacije združenega dela in zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost, če po pogodbi z organizacijo združenega dela sprejemajo dinarske (turistične) čeke.
3. člen
V 2. odstavku 49. člena se za besedama: »Društvo upokojencev« doda: »in od dohodkov doseženih pri opravljanju strokovnih (trenerskih) del na področju telesne kulture«.
4.	člen
V 58. členu se dodata 3. in 4, odstavek, ki glasita: Davek po odbitku od dohodkov iz avtorskih pravic za izvirna umetniška dela in sicer: književna, klasična glasbena ter slikarska in kiparska dela, če so dohodki doseženi pri organizaciji združenega dela s področja kulture, ki jim je to'glavna dejavnost, se plačuje po stopnji 10 %.
V primeru dvoma, ali gre za umetniška dela v smislu prejšnjega odstavka odloči davčni organ na podlagi predhodnega mnenja za kulturo pristojnega republiškega upravnega organa.
5.	člen
Spremeni se 62. člen in se glasi:
Davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic se plačuje po stopnjah:
osnova		stopnja
rSnad	do 139.140		15 %
nad 139.140 do 278.270		24%
nad 278.270 do 417.410		33%
nad 417.410 do 556.550		42%
nad 556.550 do 695.680		50%
nad 695.680 do 834.820		58%
nad 834.820	6. člen	65%
Spremeni se 68. člen in se glasi:
Davek od premoženja plačujejcrzavezanci v naslednji višini: 1. Od stanovanjskih stavb, stanovanj, garaž:
osnova	stopnja
do 2.674.100	0,10%
nad 2.674.100	do	5.348.200	0,20%
nad 5.348.200 do	10.696.400	0,30%
nad 10.696.400 do	16.044.600	0,45 %
nad 16.044.600	do	21.392.800	0,65 %
nad 21.392.800	do	26.741.000	0,85 %
nad 26.741.000	1,00 %
2.	Od prostorov za počitek oziroma rekreacijo:
osnova	stopnja
do	2.674.100	0,20%
nad 2.674.100	do	5.348.200	0,30%
nad 5.348.200	do	10.696.400	0;50 %
nad 10.696.400	do	16.044.600	0,75 %
nad 16.044.600	do	21.392.800	1 00 %
nad 21.392.800 do 26.741.000	1,25 %
nad 26.741.000	1,50%
3.	Od poslovnih prostorov: osnova
do 2.674.100 nad 2.674.100 do 5.348.200 nad 5.348.200 do 8.022.300 nad 8.022.300 do 10.696.400 nad 10.696.400 do 13.370.500 nad 13.370.500
stopnja 0,15% 0,35 % 0,55 % 0,75 % 1,00% 1,25 %
4.	Od plovnih objektov dolžine najmanj 8 do 9 m v pavšalnem let. znesku davka 60.192 din, nad 9 m dolžine pa 23.760 din za vsaki nadaljni meter dolžine..
Pavšalni letni znesek davka se za vsako leto starosti plovnega objekta zniža za 5%. Ne obdavčujejo se plovni objekti stari nad 15 let.
7. člen	♦
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1. januarja 1987 dalje.
Številka: 42/1-85
Datum: 25/12-1986
Predsednik
Skupščine občine G. Radgona
Peter FRIDAU
29
Na podlagi 205. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur obja ve Pomurja, štev. 41/81 in 7/86) in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur 1 SRS, št. 39/74 in 4/78) je skupščina občine Gornja Radgona na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 25. 12. 1986 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Gornja Radgona za leto 1986
1.	člen
Odlok o proračunu občine Gornja Radgona za leto 1986 ki je bil objavljen v Uradnih objavah Pomurja štev. 12 z dne 10. 4. 1986 se 2. člen spremeni in dopolni tako, da se glasi:
1.	Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1986 v višini 521.519.000,— din se razporedijo:
— na splošno porabo	500.917.000
— na tekočo proračunsko rezervo	300.000
— na odstopljene prihodke	20.302.000
Predlog prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev je prikazana v bilanci prihodkov in odhodkov, ki je sestavni del
proračuna občine Gornja Radgona za leto 1986.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Pomurja, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje.
Številka: 400-2/86-03
Datum: 25. 12. 1986
Predsednik Skupščine občine Gornja Radgona Peter FRIDAU
30
Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84 in 37/85) ter 219. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80 in 36/81) je Izvršni svet SO Murska Sobota na seji, dne 23. 12. 1986, sprejel
ODREDBO
o javni razgrnitvi spremembe zazidalnega načrta Černelavci—Veščica
I.
Javno se razgrne osnutek spremembe zazidalnega načrta Čeme-lavci—Veščica, ki ga je pod št. 26/86-ZN/S v decembru 1986 izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti.
II.
Osnutek spremembe zazidalnega načrta se razgrne v prostorih Krajevne skupnosti Černelavci ter v izložbi zgradbe Skupščine občine Murska Sobota (Titova cesta).
Javna razgrnitev traja 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
III.
V času javne razgrnitve lahko dajo občani, organi in organizacije pismene pripombe k osnutku spremembe zazidalnega načrta Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti, Staneta Rozmana 5 ter Komiteju za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve občine Murska Sobota.
Številka: 351-6/86-4
M. Sobota, dne 23. 12. 1986
Predsednik
Izvršnega sveta SO M. Sobota Janez ŠTOTL
31
Na podlagi 29. člena Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Ur. 1. SRS, št. 37/85) in 219. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80) je izvršni svet občine M. Sobota na seji, dne 29. 12. 1986 sprejel
ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in za stroške poslovanja Veterinarsko-higienske službe ter dovoljenja v občini Murska Sobota.
1.	člen
S to odredbo se določijo pristojbine za veterinarsko-sanitarne preglede in stroške poslovanja veterinarsko-higienske službe za potrdila in dovoljenja iz 57. člena Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Ur. 1. SFRJ, št. 43/86) in iz 29. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Ur. 1. SRS, št. 37/85).
2.	člen
Za veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih surovin, proizvodov in odpadkov pri nakladanju, prekladanju in razkladanju, se plača naslednja pristojbina.
1.	Za kamionske in vagonske pošiljke po režijski uri veljavnega cenika za veterinarske storitve za vsako začeto uro.
2.	Za pošiljke v kombiju polovico vrednosti režijske ure.
3.	Za pse in mačke od komada	1.000,—
4.	Za kosovne pošiljke:
—	kopitarjev in odraslega goveda od komada	700,—
—	telet od komada	300,—
—	žive perutnine od vsakih začetnih 50 kom	300,—
—	za ribe, rake in polže od kg	10,—
—	za meso kopitarjev, parklarjev, perutnine in mesne
izdelke od kg	10,—
—	za vsako čebeljo družino	50,—
Kadar doseže obračun pristojbine, po kosovnih pošiljkah višjo pristojbino kot po kamionu ali vagonu, se pristojbina obračuna in plača z kamionsko oz. vagonsko pošiljko. Če pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled pa pristojni organ, ki opravlja veterinarsko-sanitami pregled pride ob dogovorjenem času na kraj nakladanja, prekladanja ali razkladanja, mora stranka, ki je pregled naročila, plačati še zamudnino v višini režijske ure, določene z veljavnim cenikom za veterinarske storitve.
1.	Pristojbine za stalne veterinarsko-sanitarne preglede živali, živalskih surovin, živalskih proizvodov in odpadkov v proizvodnji OZD Mesna industrija, Agromerkur in Tovarna mlečnega prahu, se plačuje po dejansko opravljenih urah pooblaščenih delavcev Veterinarske postaje M. Sobota, ki je za režijsko uro določena z veljavnim
cenikom za veterinarske storitve.
2.	Za veterinarsko-sanitarne preglede
a)	divjačine pred odpremo ali skladiščenjem:
—	divjih prašičev s trihinoskopskim pregledom od
komada	700,—
—	divjih zajcev od komada	60,—
—	pregled srnjadi in jelenjadi	od komada	500,—
—	pregled pernate divjadi od	komada	30,—
—	kosovnih pošiljk lovskih turistov do 20 kom male
divjadi ali 1 kom. velike divjadi	2.600,—
'	— za vsakih začetih nadaljnjih 20 kom male divjadi ali 1 kom velike divjadi	500,—
b)	Živine, mesnih in mlečnih izdelkov ter drugih proiz-
vodov na sejmih, tržnicah, gostinskih in drugih obratih:
—	zaklanih odojkov in perutnine od kg	10,—
—	mlečnih izdelkov od kg	10,—
—	za jajca od komada	2,—
—	pri obdelavi in predelavi mesa za javno potrošnjo v gostiščih, na prireditvah, v hladilnicah in obrtni predelavi mesa ter za druge preglede, ki jih ta odredba ne omenja, se plača pristojbina za vsako začeto uro po veljavnem ceniku za veterinarske storitve.
4.	člen
Pristojbine iz 3. čl. te odredbe obsegajo pregled živali pri razkladanju in pred zakolom, pregled mesa po zakolu, surovin pred predelavo, izdelke ter njih pakiranje in nakladanje, če se navedeni pregledi opravljajo na enem mestu.
5.	člen
Določeni zneski pristojbin in režijske ure iz 2. in 3. člena, vsebujejo tudi 15 % prispevek za občinski sklad za zdravstveno varstvo živine, kot je določeno v veljavnih predpisih.
6.	člen
Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki oz. za podaljševanje veljavnosti dovoljenja, se plača pristojbina za molznico 800,— din. Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se zaračunava še odvzem mleka in stroški pregleda molznic na TBC. Pristojbino zbira organizator odkupa mleka DO Tovarna mlečnega prahu v M. Soboti.
7.	člen
Če se pregled opravlja izven rednega delovnega časa organa, ki pregled opravlja, se pristojbina poveča za 50 %.
Posebne stroške, zamudnino in delo izven rednega delovnega časa, si obračuna neposredno pooblaščena veterinarska organizacija, ki je pregled opravila, pri organizaciji združenega dela ali občanu, ki je pregled opravil.
8.	člen
Za stroške poslovanja veterinarsko-higienske službe iz 5. člena Odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienske službe (Ur. objave št. 4/80 in 24/82) plačujejo lastniki živali pristojbino za vse pa ob preventivnem cepljenju, in se glasi:
—	za goveda in konje nad 120 kg	300,—
—	za teleta in žrebeta do 120 kg	150,—
—	za prašiče do 50 kg	4o’—
—	za prašiče nad 50 kg	120,—
—	za perutnino po komadu	0,80
—	za kunce in zajce po komadu	10,—
—	za čebelje družine po družini	30^—
—	za pse	500’—
9.	člen
Pristojbine se plačajo takoj po opravljenem delu, oz. izdaji zdravstvenega spričevala, dovoljenja ali potrdila, lahko pa se obračunajo tudi mesečno.
Plačane pristojbine se odvedejo na zbirni račun pri SDK št. žiro računa 51900-840-035-31892 »Občinske pristojbine za zdravstveno varstvo živali«.
10.	člen
Ta odredba začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 322-49/86-8
Datum: 29. 12. 1986
Predsednik IS SO Murska Sobota Janez ŠTOTL, 1. r.
32
Na podlagi 3. odst. 40 čl. Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Url. 1. SRS, št. 37/85) in na podlagi republiške odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskav v letu 1987 (Ur. 1. SRS, št. 46/86) ter 219. čl. Statuta občine M. Sobota (Ur. objave št. 12/8) je Izvršni svet skupščine občine M. Sobota dne 29. 12. 1986 sprejel
ODREDBO o preventivnih cepljenih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1987 na območju občine M. Sobota.	t
1.	člen
Splošno zaščitno cepljenje psov proti steklini starih več kot 4 mesece, se mora opraviti od 1. maja 1987. Ostali psi morajo biti cepljeni proti steklini takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti. Cepljenje opravi Veterinarska postaja v M. Soboti.
2.	člen
Proti atipični kokošji kugi je potrebno preventivno cepiti kokoši, piščance, brojlerje in matične jate fazanov:
1.	Na perutninskih obratih ABC Pomurka — DO Agromerkur, kjer se vzreja matično jato in piščanci.
2.	Na perutninskih obratih zasebnih proizvajalcev, ki so kooperanti z DO Agromerkur, »KOKA« Varaždin in Mesoprodukt Zlatar Bistrica.
3.	V neposredni okolici zgoraj navedenih rej v naslednjih naseljih:
Adrijanci, Bakovci, Beznovci, Bokrači, Cankova, D. Slaveči, Dokležovje, Dolina, Filovci, G. Slaveči, Grad, Krog, Kuštanovci, Košarovci, Lucova, Moš-čanci, Neradnovci, Peskovci, G. Petrovci, Puževci, Radovci, Ratkovci, Skakov-ci, Strukovci, Salamenci, Šalovci, Tropovci, Vadarci, Vaneča, Vidonci in Zen-kovci.
4.	V fazanarijah gojitvenega lovišča Kompas G. Petrovci in Fazan Beltinci.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino po programu imunoprofilakse (obvezno navodilo Republiške veterinarske uprave št. 322/a; 026/82 z dne 11. marca 1986).
Cepljenje na družbenih obratih in pri kooperantih DO Agromerkur opravi Obratna veterinarska ambulanta DO Agromerkur, v vseh ostalih rejah pa Veterinarska postaja Murska Sobota.
3.	člen
Pregled kokoši matične jate ABC Pomurka, DO Agromerkur na povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravi Veterinarska postaja M. Sobota z ekipo obratne veterinarske ambulante DO Agromerkur. Pregled na kokošji tifus matičnega jata fazanov v GL Kompas G. Petrovci in GL Fazan Beltinci, opravi Veterinarska postaja v M. Soboti.
Valilna jajca morajo izvirati le iz perutninskih jat, v katerih pri preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji, ki so zaščitno cepljena proti kužnemu tremorju perutnine, Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gomboro bolezni in ki po 14. tednu niso dobivale nitrofuranskih preparatov.
Cepljenje proti navedenim boleznim matičnega jata DO Agromerkur opravi z registriranimi cepivi obratne veterinarske ambulante.
4.	člen
Proti prašičji kugi je potrebno preventivno cepiti prašiče, ki se hranijo s pomijami in odpadki živalskega izvora iz družbenih obratov in gostišč, ne glede na njihovo število v gospodarstvu.
Cepljenje prašičev v reji KG Rakičan, opravi obratna veterinarska ambulanta pri DO KG Rakičan v kooperacijski reji ABC Pomurka, KZ Panonka in zasebni reji pa Veterinarska postaja M. Sobota.
Cepljenje se opravi s sevom K-lapiniziranega virusa.
5.	člen
Veterinarska postaja M. Sobota mora do 1. junija 1987 intradermalno simultano tuberkulinizirati nadaljnjih 20 % vseh goved v občini M. Sobota, in sicer v naslednih naseljih:
Bogojina, Borejci, Dolenci, Dolič, Filovci, G. Petrovci, Gradišče, Ivanov-ci, Kovačevci, Krog, Lončarovci, Markovci, Matjaševci, M. Sobota, Neradnov-ck Petanjci, Prosečka vas, Puconci, Puževci, Rankovci, Sebeborci, Strukovci, Suhi vrh, Salamenci, Sulinci in Tešanovci.
Tuberkulinizirati je potrebno osnovno govejo čredo pri DO KG Rakičan in plemenske bike v osemenjevalnem središču ter vzrejališču plemenskih bikov ZVZ za Pomurje v M. Soboti.
Na tuberkulozo je potrebno preiskati plemenske živali osnovne črede ABC Pomurka, KG Rakičan, TOZD Prašičjereja.
Pregled opravi veterinarska postaja M. Sobota s pregledom mezenterial-nih in portalnih bezgavk zaklanih živali. Tuberkulinizirati je potrebno kokoši v dvoriščih, ki neposredno mejijo na dvorišča, kjer je bila ugotovljena kokošja tuberkuloza, in sicer pri:
FARTELJ Jože, Krnci 15, HORVAT Stefan, Nemčavci 10 in RAJNER Viktor, Rakičan 13.
6.	člen
Na brucelozo je potrebno preiskati enkrat letno:
—	krave v zasebni reji z mlečno prstanastim preizkusom,
—	osnovno govejo čredo pri DO KG Rakičan in bike v vzrejališču plemenskih bikov pri ZVZ za Pomurje v M. Soboti s serološkim pregledom krvi.
—	plemenske bike v osemenjevalnem središču ZVZ za Pomurje v M. Soboti s serološko preiskavo krvi in laboratorijsko preiskavo semena, in sicer v presledkih 6 mesecev med obema pregledoma,
—	plemenske živali na prašičjerejski farmi DO KG Rakičan s serološko preiskavo krvi,
—	odstreljene poljske zajce na območju občine M. Sobota.
Vzorce mleka odvzame in mlečno perstanasto preiskavo opravi Veterinarska postaja M. Sobota, v primeru sumljive reakcije pa odvzame kri za serološko preiskavo.
Vzorce krvi odvzame Veterinarska postaja, razen pri plemenskih živalih na prašičjerejski farmi DO GO Rakičan, kjer odvzem krvi opravi obratna veterinarska ambulanta, laboratorijske preiskave pa opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehnične fakultete v Ljubljani.
Odvzem in pregled semena bikov ZVZ za Pomurje opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehnične fakultete v Ljubljani. Preglede odstaljenih zajcev opravi Veterinarska postaja M. Sobota, laboratorijske preiskave patoanatomsko sumljivih zajcev pa opravi VTOZD za veterinarstvo.
7.	člen
Na bolezen Aujeszkega je potrebno enkrat letno preiskati 5 odstotkov prašičev matične črede pri DO KG Rakičan na farmi Nemščak.
8.	člen
Plemenske bike v osemenjevalnem središču in v prirodnem pripustu, pri ZVZ za Pomurje je potrebno enkrat letno preiskati na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR-IPU). Enkrat letno je potrebno pregledati plemenjake v osemenjevalnem središču in prirodnem pripustu pri ZVZ za Pomurje na vibriozo (infekcija s Campylobacter fetus), leptospirozo, trihomoniazo. levkozo, opraviti ko-prološki ter opraviti bakteriološki pregled semena glede na onesnaženost z ubi-kvitemimi bakterijami.
Vzorec odvzame Veterinarska postaja M. Sobota, preiskavo pa opravi VTOZD za veterinarstvo v Ljubljani.
9.	člen
Na govejo levkozo je potrebno pregledati 20% vseh plemenskih živali v osnovni čredi DO KG Rakičan.
Vzorec krvi odvzame Veterinarska postaja, preiskavo semena s preizkusom v agarskem gelu pa opravi VTOZD za veterinarstvo v Ljubljani.
10.	člen
Na leptospirozo je potrebno enkrat letno pregleda,ti 10 % vseh še nepregledanih plemenskih živali v osnovni čredi plemenskih goved in prašičev pri DO KG Rakičan. Vzorce odvzame Veterinarska postaja M. Sobota, a preiskavo pa opravi VTOZD za veterinarstvo.
11.	člen
Na hudo gnilobo čebelje zalege, nosemavost, pršičavost in varoozo je treba preiskati čebelje družine plemenilne postaje Zveze čebelarskih društev v M. Soboti in vzrejevalcev matic.
Vzorce odvzame Veterinarska postaja M. Sobota a pregled opravi VTOZD za veterinarstvo pri BF v Ljubljani. Vzorce mrtvic je potrebno dostaviti do 31. marca 1987, preiskave pa morajo biti končane do 30. aprila 1987.
12.	člen
Veterinarska organizacija, ki opravlja preventivna cepljenja'in diagnostične preiskave, morajo voditi evidenco o datumu cepljenja, oz. preiskave, o imenu in bivališču imetnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave.
Organizacije iz prejšnjega odstavka so dolžne pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih.
13.	člen
Veterinarske organizacije iz prejšnjega člena morajo po uporabi biološkega preparata spremljati zdravstveno stanje živali in o tem obveščati občinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo.
14.	člen
Kršenje določil te odredbe se kaznuje po kazenskih določilih zakona o zdravstvenem varstvu živali (Ur. 1. SRS, št. 37/85).
15.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 322-48/86-8
Datum: 29. 12. 1986
PREDSEDNIK IS SO M. SOBOTA:
Janez ŠTOTL, 1. r.
33
Na podlagi 3. točke 40. člena Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Ur. list SRS, št. 37/85) in 2. člena Odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskav v letu 1987 (Ur. list SRS, št. 46/86) ter 316. člena Statuta občine Lendava (Ur. objave, št. 37/81) je Izvršni svet Skupščine občine Lendava na seji dne 23. 12. 1986 sprejel
ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1987 na območju občine Lendava
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni mora veterinarska organizacija, ki je po predpisih verificirana za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni, opraviti v letu 1987 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni.
Lastniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Preventivne ukrepe iz te odredbe bo v letu 1987 opravljal Oddelek za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni (Oddelek za epizootiologijo) Veterinarske postaje Murska Sobota, Poslovna enota Lendava, razen v kooperacijskih rejah brojler-jev DO »Agromerkuf«, kjer bo iste opravljala obratna veterinarska ambulanta.
Pred začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe mora Veterinarska postaja M. Sobota, Poslovna enota Lendava in obratna ambulanta DO »Agromerkur« o tem obvestiti organ veterinarske inšpekcije pri Upravi za inšpekcijske službe občin G. Radgona, Lendava, Ljutomer in M. Sobota, enota Lendava. O opravljenem delu mora poročati na predpisanih obrazcih.
3.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
4.	člen
Veterinarska postaja M. Sobota, Poslovna enota Lendava in obratna veterinarska ambulanta, ki opravljata preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, morata voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, o imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter rezultatu cepljenja in preiskave.
Veterinarska postaja M. Sobota, Poslovna enota Lendava in obratna ambulanta iz prejšnjega odstavka morata spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obvestiti občinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo.
II - PREVENTIVNI UKREPI
5.	člen
Preventivno cepljenje kopitarjev, goved in ovac proti vraničnem prisadu se mora opraviti v vasi Gaberje. Zaščitno cepljenje je treba opraviti do 30. aprila 1987.
6.	člen
Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do 1. maja 1987.
Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti.
Preventivno je treba cepiti proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva — to je brez pastirja na naravno ali umetno neograjenih površinah, ki so oddaljene od naselij.
Psi, ki se uporabljajo za lov, morajo biti dvakrat na leto zaščitno cepljeni proti steklini.
7.	člen
Preventivno cepljenje kokoši, piščancev, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti:
—	v perutninarski farmi v Dobrovniku, last DO »Agromerkur«,
—	v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji za »DO Agromerkur« M. Sobota,
—	v sledečih naseljih: Pince Marof, Petišovci, Trnje, Dol. Bistrica, Dobrovnik, Kobilje in Turnišče,
—	v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost, po presoji Veterinarske postaje M. Sobota, Poslovne enote Lendava.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino po programu imunoprofilakse (obvezno strokovno navodilo Republiške veterinarske uprave št. 322/A-026 z dne 11. 3. 1982)
Cepljenje določeno s tem členom opravita:
Veterinarska postaja M. Sobota, Poslovna enota Lendava v zgoraj navedenih naseljih in v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost.
Obratna ambulanta DO »Agromerkur« na farmi v Dobrovniku in v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z OZD.
Cepljenje se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino dotoči proizvajalec.
8.	člen
Proti kužnemu tremorju, Marekovi bolezni, infekciozne-mu bronhitisu in Gumboro bolezni je treba preventivno cepiti: matično jato in proizvodno jato, proti kužnemu tremorju pa le matično jato:
—	v perutninskih obratih organizacij združenega dela,
—	v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost.
Pri pojavu Marekove bolezni se mora prve primere bolezni potrditi s histološko preiskavo. Preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo, Biotehniške fakultete.
9.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo deset in več plemenskih svinj oziroma najmanj petdeset pitancev.
Proti tej bolezni je treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodarstvu.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi s sevom K-la-piniziranega virusa.
10.	člen
Veterinarska postaja Murska Sobota, Poslovna enota Lendava mora do 1. junija 1987 intradermalno, simultano tu-berkulinizirati nadalnjih 20 odstotkov vseh goved na območju občine Lendava.
Tuberkulinizirati je treba plemenjake v prirodnem pripustu. Tuberkulinizirati je treba kokoši v tistih naseljih, kjer je bila ugotovljena kokošja tuberkuloza in sicer vsa dvorišča, ki neposredno mejijo na okuženo dvorišče. Tuberkulinizacijo opravi Veterinarska postaja M. Sobota, Poslovna enota Lendava.
11.	člen
Glede na brucelozo je treba preiskati enkrat letno:
—	krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno pr-stenastim preizkusom; v primeru sumljive reakcije je potrebno odvzeti kri živali za pregled,
—	s serološko preiskavo krvi bikov v prirodnem pripustu in laboratorijsko preiskavo semena in sicer v presledkih šest mesecev med obema pregledoma.
Vzorec mleka in krvi odvzame Veterinarska postaja M. Sobota, Poslovna enota Lendava.
Mlečno prstenasto preiskavo in laboratorijske preiskave krvi (SA-test) krav opravijo veterinarske organizacije, pooblaščene za diagnostične preiskave.
Laboratorijsko preiskavo krvi in semena bikov opravi VTOZD za veterinarstvo.
12.	člen
Plemenjaka v prirodnem pripustu je treba preiskati enkrat letno na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV).
Pri plemenskih bikih je treba opraviti tudi pregled na vi-briozo, (infekcija s Campylobacter fetus), leptospirozo, triho-moniazo, levkozo in koprološki pregled ter opraviti bakteriološki pregled semena glede na onesnaženost z ubikvitarnimi bakterijami.
Vzorec odvzame Veterinarska postaja M. Sobota, Poslovna enota Lendava, preiskavo pa opravi VTOZD za veterinarstvo, Biotehnične fakultete v Ljubljani.
13.	člen
Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati plemenskega žrebca. Prav tako je treba preiskati vse kopitarje, ki se prodajo ali kako drugače odtujijo; o tem se izda potrdilo. Potrdilo o opravljeni serološki preiskavi krvi ne sme biti starejše od 30 dni.
Vzorec krvi odvzame Veterinarska postaja M. Sobota, Poslovna enota Lendava. Serološki pregled vzorcev krvi z gel-precipitinskim testom (Coggins - test) opravi VTOZD za veterinarstvo, Biotehnične fakultete v Ljubljani.
14.	člen
Čebelje družine, ki se bodo prevažale na pašo je treba preiskati na hudo gnilobo čebelje zalege, nosemavost, pršiča-vost in varoozo.
Vzorec čebel je treba odvzeti do 1. marca 1987, isto odvzame delavec Oddelka za epizootiologijo Veterinarske postaje M. Sobota Poslovne enote Lendava.
15.	člen
Ta odredba začne veljati 8 dni po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, istočasno pa preneha veljati Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1986, objavljena v Uradnih objavah Pomurskih občin št. 6/86 T. dne 27. februarja 1986.
Številka: 322-33/86-9/95-FA
Datum: 18. 12. 1986
Predsednik Izvršnega sveta:
Kuronja Jože, 1. r.
34
Na osnovi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS 35/85), 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS 23/77) in 15. člena statuta KS Tešanovci je Skuščina KS Tešanovci na svoji seji dne 7. 11. 1986 pb predhodni odločitvi na zboru delovnih ljudi in občanovnaselja MLAJTINCI—LUKAČEVCI sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za spremembo namembnosti samoprispevka za del območja KS Tešanovci — naselja MLAJTINCI in LUKAČEVCI.
1.	člen
Razpisuje se referendum za odločanje o spremembi namembnosti samoprispevka za del območja KS Tešanovci — naselja MLAJTINCI in LUKAČEVCI, ki je uveden od 1. 2. 1984 do 31. 1. 1989.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo, 1. februarja 1987 od 7. do 19. ure na običajnem glasovalnem mestu v Mlajtincih.
3.	člen
Namembnost samoprispevka se Spremeni tako, da se v 1. členu dopolni z besedilom: »sofinansiranje gradnje zemeljskega telefonskega kabla KATC Moravci—Mlajtinci—Luka-čevci in po naselju in se spremenjeno besedilo glasi:
»Sofinanciranje gradnje zemeljskega telefonskega kabla KATC Moravci—Mlajtinci—Lukačevci in po naselju, za ureditev pokopališč v Mlajtincih in Lukačevcih, ureditev igrišča za športne igre, ureditev vaških cest v Mlajtincih in Lukačevcih, sofinansiranje nakupa gasilskega avtomobila za GD, obnova mostu na potoku v Lukačevcih, modernizacija cest Mlajtinci—Moravci, Mlajtinci—Murska Sobota in Mlajtinci—Tešanovci v skladu s sprejetim programom.«
4.	člen
Za izvršitev programa iz 3. člena tega sklepa bo potrebno 7.500.000 din, sredstva zbrana s samoprispevkom pa bodo znašala 7.500.000 din.
5.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku za območje naselja Mlajtinci in Lukačevci in zaposleni občani, ki še niso vpisani v splošnem volilnem imeniku, so pa zaposleni v TOZD ali delovnih skupnostih.
6.	člen
Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST TEŠANOVCI
naselja: MLAJTINCI in LUKAČEVCI
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu dne	o
spremembi namembnosti samoprispevka za del območja KS Tešanovci — naselja MLAJTINCI in LUKAČEVCI, ki je uveden od 1. 2. 1984 do 31. 1. 1989, s katerim se sredstva namenjena za ureditev pokopališč v Mlajtincih in Lukačevcih, ureditev igrišča za športne igre, ureditev vaških cest v Mlajtincih ih Lukačevcih, sofinansiranje nakupa gasilskega avtomobila za GD, obnova mostu na potoku v Lukačevcih, modernizacija cest Mlajtinci—Moravci, Mlajtinci—Murska Sobota in Mlajtinci—Tešanovci dopolni še z besedilom »sofinansiranje gradnje zemeljskega telefonskega kabla KATC Moravci— Mlajtinci—Lukačevci in po naselju«
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja s spremembo namembnosti, oziroma »PROTI«, če se ne strinja s spremembo namembnosti samoprispevka.
7.	člen
Delavcem na začasnem delu v tujini, ki imajo na območju naselja Mlajtinci in Lukačevci stalno bivališče bo v pripravljalnem postopku za razpis referenduma poslana obrazložitev o spremembi namembnosti samoprispevka in izjava, s podpisom katere bi se v naprej izrekli za spremembo namembnosti samoprispevka.
8.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 01-31/1986
Datum: 7. 11. 1986
Predsednik skupščine KŠ: Josip LIPIČ
Josip LIPIČ, 1. r.
35
Na osnovi 3. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS 35/85), 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS 23/77) in 15. člena statuta KS Tešanovci je skupščina KS Tešanovci na svoji seji dne 7. 11. 1986 po predhodni odločitvi na zboru delovnih ljudi in občanov naselja VUČJA GOMILA sprejela
SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja KS Tešanovci, naselje VUČJA GOMILA.
1.	člen
Razpiše se referendum za območje KS Tešanovci, naselje VUČJA GOMILA. Referendum bo 1. februarja 1987.
2.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo uporabljena za: — vzdrževanje komunalnih objektov in naprav
—	sofinansiranje asfaltiranja ceste Tešanovci—Vučja gomila—Selo
—	vzdrževanje vaških objektov in eventualno dograditev doma
—	sofinansiranje izgradnje pomožnega transformatorja
—	sofinansiranje izkopov bazenov za vodna zajetja in nakup opreme za potrebe požarnega varstva
—	sofinansiranje gradnje garaže
—	sanacija mostu na potoku Breznovica
—	gradnja mrtvašnice in vzdrževanje pokopališča
—	sofinansiranje izgradnje vodovoda
—	sofinansiranje športnih objektov
—	sofinansiranje izgradnje ulične razsvetljave in plačevanje električne energije
—	gradnja avtobusnega postajališča
—	ureditev okolice trgovine, vaškega doma, mlekarne, igrišča
—	potrebe LO, DS in CZ
3.	člen
Za izvršitev programa bo potrebno 8.750.000.— din, višina sredstev ki naj bi se zbrala s samoprispevkom pa znaša 8.750.000,- din.
4.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje petih let in sicer od 1. 3. 1987 do 28. 2. 1992.
5.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni Ijudj^ in občani, ki imajo stalno bivališče na območju KS Tešanovci, v naselju VUČJA GOMILA in sicer v naslednji višini: -
a)	v denarju;
—	2 % od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja in nadomestil
—	5 % od katasterskega dohodka iz kmetijske dejavnosti
—	2 % od čistega osebnega dohodka iz davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti
—	2 % mesečno od povprečnega osebnega dohodka v občini v preteklem letu delavci, ki so na začasnem delu v tujini
b)	v delovni obveznosti:
—	3 delovne dni letno po 8 ur za občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane
—	10 delovnih ur traktorskih prevozov za občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane v kolikor ima lastni traktor
Nadomestilo za neopravljeni delovni dan, ki traja 8 ur znaša 5.000.— din, za neopravljeni traktorski prevoz za 10 delovnih ur pa 40.000.— din, ki se vsako leto valorizira za povišanje OD.
6.	člen
Samoprispevka v denarju in delu so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku.
7.	člen
Delavcem na začasnem delu v tujini, ki imajo na območju za katerega se razpisuje referendum stalno bivališče, bo v pripravljalnem postopku za razpis referenduma posredovan program, ki bo vseboval namen, vrsto, osnovo in višino samoprispevka, obdobje za katero se uvaja samoprispevek in izjava s katero se zavezanec izreče za uvedbo samoprispevka.
8.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik in občani, ki še nimajo volilne pravice, pa so v delovnem razmerju.
9.	člen
Volilci glasujejo osebno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST TEŠANOVCI naselje: VUCJA GOMILA
GLASOVNICA za glasovanje na referendumu dne januarja 1987 o uvedbi krajevnega samoprispevka za KS Tešanovci, naselje VUČJA GOMILA, ki se uporabi za:
—	vzdrževanje komunalnih objektov in naprav
—	sofinansiranje asfaltiranja ceste Tešanovci—Vučja gomila—Selo
—	vzdrževanje vaških objektov in eventualno dograditev doma
—	sofinansiranje izgradnje pomožnega transformatorja
—	sofinansiranje izkopov bazenov za vodna zajetja in nakup opreme za potrebe požarnega varstva
—	sofinansiranje gradnje garaže
—	sanacija mostu na potoku Breznovica
—	gradnja mrtvašnice in vzdrževanje pokopališča
—	sofinansiranje izgradnje vodovoda
—	sofinansiranje športnih objektov
—	sofinansiranje izgradnje ulične razsvetljave in plačevanje električne energije
—	gradnja avtobusnega postajališča
—	ureditev okolice trgovine, vaškega doma, mlekarne, igrišča
—	potrebe LO, DS in CZ
Višina samoprispevka bo znašala:
a)	v denarju:
—	2 % od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja in nadomestil
—	5 % od katasterskega dohodka iz kmetijske dejavnosti
—	2 % od čistega osebnega dohodka iz davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti
—	2 % mesečno od povprečnega osebnega dohodka v občini v preteklem letu delavci, ki so na začasnem delu v tujini
b)	v delovni obveznosti:
—	3 delovne dni letno po 8 ur za občane, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane
—	10 delovnih ur traktorskih prevozov za občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane v kolikor ima lastni traktor
Nadomestilo za neopravljeni delovni dan, ki traja 8 ur znaša 5.000.— din, za neopravljeni traktorski prevoz za 10 delovnih ur pa 40.000,— din, ki se vsako leto valorizira za povišanje OD.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA« če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma besedo »PROTI« če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
10.	člen
Za zbiranje sredstev in za izvajanje del bo odgovoren Svet krajevne skupnosti Tešanovci.
11.	člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev bo opravljal Svet krajevne skupnosti Tešanovci in bo o tem vsako leto poročal zboru delovnih ljudi in občanov.
12.	člen
Ta sklep velja z dnem objave v uradnih objavah pomurskih občin.
številka: 01-34/1986
Datum: 7. 11. 1986
Predsednik skupščine KS: Josip LIPIČ Josip LIPIČ 1. r.
36
Na osnovi 3. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS 35/85), 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS 23/77) in 15. člena statuta KS Tešanovci je skupščina KS Tešanovci na svoji seji dne 7. 11. 1986 po predhodni odločitvi na zboru delovnih ljudi in občanov naselja TEŠANOVCI sprejela
SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja KS Tešanovci, naselje TEŠANOVCI.
1.	člen
Rezpiše se referendum za območje KS Tešanovci, naselje TEŠANOVCI. Referendum bo 1. februarja 1987.
2.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo uporabljena za: — sofinansiranje izgradnje telefonskega omrežja
—	sofinansiranje izkopov bazenov za vodna zajetja in nakup opreme za potrebe požarnega varstva
—	sofinansiranje nakupa gasilske cisterne
—	sofinansiranje vzdrževanja športnih objektov
—	vzdrževanje in eventualna dograditev doma
—	vzdrževanje komunalnih objektov in naprav, popravilo mostov
—	dograditev mrtvašnice in vzdrževanje pokopališča
—	sofinansiranje asfaltiranja ceste Tešanovci—Vučja gomila—Selo
—	ureditev okolice šole
—	sofinansiranje izgradnje avtobusne postaje
—	sofinansiranje izgradnje ulične razstvetljave in plačevanje električne energije
—	potrebe LO, DS in CZ
3.	člen
Za izvršitev programa bo potrebno 10.800.000.— din, višina sredstev ki naj bi se zbrala s samoprispevkom pa znaša 10.800.000,- din.
*	4. člen
Samoprispevek se uvede za obdobje petih let in sicer od 1. 3. 1987 do 28. 2. 1992.
5.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče na območju KS Tešanovci, v naselju TEŠANOVCI in sicer v naslednji višini:
a) v denarju:
—	2 % od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja in nadomestil
—	5 % od katasterskega dohodka iz kmetijske dejavnosti
—	2 % od čistega osebnega dohodka iz davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti
—	2 % mesečno od povprečnega osebnega dohodka v občini v preteklem letu delavci, ki so na začasnem delu v tujini
6.	člen
Samoprispevka v denarju so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku.
t* U
7.	člen
Delavcem na začasnem delu v tujini, ki imajo na območju za katerega se razpisuje referendum stalno bivališče, bo v pripravljalnem postopku za razpis referenduma posredovan program, ki bo vseboval namen, vrsto, osnovo in višino samoprispevka, obdobje za katero se uvaja samoprispevek in izjava s katero se zavezanec izreče za uvedbo samoprispevka.
8.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik in občani, ki še nimajo volilne pravice, pa so v delovnem razmerju.
9.	člen
Volilci glasujejo osebno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST TEŠANOVCI naselje: TEŠANOVCI
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu dne januarja 1987 o uvedbi krajevnega samoprispevka za KS Tešanovci, naselje TEŠANOVCI, ki se uporabi za:
>	— sofinansiranje izgradnje telefonskega omrežja
—	sofinansiranje izkopov bazenov za vodna zajetja in nakup opreme za potrebe požarnega varstva
—	sofinansiranje nakupa gasilske cisterne
—	sofinansiranje vzdrževanja športnih objektov
—	vzdrževanje in eventualna dograditev doma
—	vzdrževanje komunalnih objektov in naprav, popravilo mostov
—	dograditev mrtvašnice in vzdrževanje pokopališča
—	sofinansiranje asfaltiranja ceste Tešanovci—Vučja gomila—Selo
—	ureditev okolice šole
—	sofinansiranje izgradnje avtobusne postaje
—	sofinansiranje izgradnje ulične razsvetljave in plačevanje električne energije
—	potrebe LO, DS, in CZ
Višina samoprispevka bo znašala:
a) v denarju:
—	2 % od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja in nadomestil
—	5 % od katasterskega dohodka iz kmetijske dejavnosti
—	2 % od čistega osebnega dohodka iz davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti
—	2 % mesečno od povprečnega osebnega dohodka v občini v preteklem letu delavci, ki so na začasnem delu v tujini
GLASUJEM
»ZA«	-	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA« če se strinj^z uvedbo samoprispevka, oziroma besedo »PROTI« če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
10.	člen
Za zbiranje sredstev in za izvajanje del bo odgovoren Svet krajevne skupnosti Tešanovci.
11.	člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev-bo opravljal Svet krajevne skupnosti Tešanovci in bo o tem vsako leto poročal zboru delovnih ljudi in občanov.
12.	člen
Ta sklep velja z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 01-33/1986
Datum: 7. 11. 1986
Predsednik skupščine KS: Josip LIPlC Josip LIPIČ, 1. r.
37
Na osnovi 3. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS 35/85), 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS 23/77) in 15. člena statuta KS Tešanovci je skupščina KS Tešanovci na svoji seji dne 7. 11. 1986 po predhodni odločitvi na zboru delovnih ljudi in občanov naselja SUHI VRH sprejela
SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja KS Tešanovci, naselje SUHI VRH.
1.	člen
Razpiše se referendum za območje KS Tešanovci, naselje SUHI VRH. Referendum bo 1. februarja 1987.
2.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo uporabljena za — sofinansiranje izgradnje telefonskega omrežja — vzrdževanje komunalnih objektov in naprav (popravilo mostu, navozi gramoza na vaške poti)
—	vzdrževanje in eventualno dograditev doma — sofinansiranje izgradnje živinske tehtnice
—	sofinansiranje izkopov bazenov za vodna zajetja in nakup opreme za potrebe požarnega varstva
—	izgradnjo ulične razsvetljave v naselju
—	sofinansiranje izgradnje vodovoda
—	gradnjo mrtvašnice in vzrdževanje pokopališča
— potrebe LO, DS in CZ
3.	člen
Za izvršitev programa bo potrebno 2.950.000,— din, višina sredstev ki naj bi se zbrala s samoprispevkom pa znaša 2.950.000.- din.
4.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje petih let in sicer od 1. 3. 1987 do 28. 2. 1992.
5.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče na območju KS Tešanovci, v naselju SUHI VRH in sicer v naslednji višini:
a)	v denarju:
—	2,5 % od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja in nadomestil
—	3 % od katasterskega dohodka iz kmetijske dejavnosti
—	2 % mesečno od povprečnega osebnega dohodka v občini v preteklem letu delavci, ki so na začasnem delu v tujini
b)	v delovni obveznosti:
—	4 delovne dni letno po 8 ur za občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane
—	1 traktorski prevoz letno za občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane v kolikor ima lastni traktor
Nadomestilo za neopravljeni delovni dan, ki traja 8 ur znaša 5.200.— din, za neopravljeni traktorski prevoz 10.000.— din, ki se vsako leto valorizira za povišanje OD.
6.	člen
Samoprispevka v denarju in delu so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku.
7.	člen
Delavcem na začasnem delu v tujini, ki imajo na območju za katerega se razpisuje referendum stalno bivališče, bo v pripravljalnem postopku za razpis referenduma posredovan program, ki bo vseboval namen, vrsto, osnovo in višino samoprispevka, obdobje za katero se uvaja samoprispevek in izjava s katero se zavezanec izreče za uvedbo samoprispevka.
8.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik in občani, ki še nimajo volilne pravice, pa so v delovnem razmerju.
9.	člen
Volilci glasujejo osebno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST TEŠANOVCI
naselje: SUHI VRH
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu dne januarja 1987 o uvedbi krajevnega samoprispevka za KS Tešanovci, naselje SUHI VRH, ki se uporabi za:
—	sofinansiranje izgradnje telefonskega omrežja
—	vzdrževanje komunalnih objektov in naprav (popravilo mostu, navozi gramoza na vaške poti)
—	vzdrževanje in eventuelno dograditev doma
—	sofinansiranje izgradnje živinske tehtnice
—	sofinancistanje izkopov bazenov za vodna zajetja in nakup opreme za potrebe požarnega varstva
—	izgradnji ulične razsvetljave v naselju
—	sofinansiranje izgradnje vodovoda
—	gradnjo mrtvašnice in vzdrževanje pokopališča
—	potrebo LO, DS in CZ
Višina samoprispevka bo znašala:
. a) v denarju:
—	2,5 % od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja in nadomestil
—	3 % od katasterskega dohodka iz kmetijske dejavnosti
—	2 % mesečno od povprečnega osebnega dohodka v občini v preteklem letu delavci, ki so na začasnem delu v tujini
b) v delovni obveznosti:
—	4 delovne dni letno po 8 ur za občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane
—	1 traktorski prevoz letno za občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane v kolikor ima lastni traktor
Nadomestilo za neopravljeni delovni dan, ki traja 8 ur znaša 5.200.— din, za neopravljeni traktorski prevoz 10.000.— din, ki se vsako leto valorizira za povišanje OD.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA« če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma besedo »proti« če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
10.	člen
Za zbiranje sredstev in za izvajanje del bo odgovoren Svet krajevne skupnosti Tešanovci.
11.	člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev bo opravljal Svet krajevne skupnosti Tešanovci in bo o tem vsako leto poročal zboru delovnih ljudi in občanov.
12.	člen
Ta sklep velja z dnem objave v uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 01-32/1986
Datum: 7. 11. 1986
Predsednik skupščine KS: Josip LIPIČ Josip LIPIČ, 1. r.
38
Na podlagi 114. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 17/86) in 227. člena statuta občine Lendava (Ur. objave Pomurja št. 37/81, 29/83 in 9/86) je Skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela dne___________ in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. 12. 86 sprejela
ODLOK
o višini nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih občine Lendava
1.	člen
Na podlagi tega odloka zagotavljajo lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskih območjih opredeljenih z odloki o uvedbi melioracijskih postopkov v katastrskih občinah v občini Lendava nadomestilo za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah.
2.	člen
Višina nadomestila iz prejšnjega odstavka se določi v skladu s programom vzdrževalnih del, ki ga za vsako prihodnje leto na predlog investitorja melioracij in melioracijskih skupnosti sprejme Kmetijsko zemljiška skupnost občine Lendava, najpozneje do 31. 10. v tekočem letu in v skladu s površino zemljišč, ki jih ima posamezen lastnik oziroma uporabnik v lasti oziroma uporabi na melioracijskem območju.
Izjemoma se za leto 1987 program vzdrževalnih del predloži Kmetijski zemljiški skupnosti najpozneje do 28. 2. 1987.
3.	člen
Program vzdrževalnih del obsega:
—	skupne objekte in naprave, ki jih je treba vzdrževati s sredstvi, zbranimi na podlagi tega odloka;
—	vzdrževalna dela, ki jih je treba opraviti na objektih in napravah iz prejšnje alinee;
—	finančno ovrednotenje vzdrževalnih del;
—	površino kmetijskih zemljišč na posameznem melioracijskem območju ter stroške vzdrževalnih del na hektar kmetijskega zemljišča na melioracijskem območju.
4.	člen
Za skupne objekte in naprave se po tem odloku štejejo melioracijski jarki, cevna drenaža, cevni prepusti, mostovi, vodne zapornice in protivertni pasovi ter poljske ceste, ki so v melioracijskem območju.
5.	člen
Za vzdrževalna dela, ki jih je treba opraviti, se štejejo:
a)	Pri vzdrževanju melioracijskih jarkov:
—	preprečitev prekomernega zaraščanja,
—	vzdrževanje brežine jarkov in preprečitev njihovega drsenja,
—	odstranitev naplavin na dnu jarka,
—	čiščenje cevnih propustov, mostov in vzdrževanje vodnih zapornic,
—	zavarovanje melioracijskih jarkov z ograjo, če se me-liorirana zemljišča uporabljajo za pašo živine, ki mora biti najmanj 1 (2) metra oddaljena od roba jarka.
b)	Pri vzdrževanju cevne drenaže:
—	redno čiščenje izlivk od travne zarasti in zemlje,
—	izpiranje in čiščenje mulja in cevne drenaže,
—	izvajanje drugih vzdrževalnih del, ki so potrebne za normalno delovanje cevne drenaže.
c)	Pri vzdrževanju cest in cestnih objektov:
—	redno vzdrževanje in gramoziranje utrjenih cest,
—	redno vzdrževanje poljskih poti s košnjo in zasipanjem jam,	‘
—	košnja bankin,
—	vzdrževanje mostov in cestnih propustov,
—	čiščenje zarasti.
d)	Dela pri vzdrževanju proizvodne sposobnosti kmetijskih zemljišč:
—	zasipanje depresij
—	vgraditev drenažnih cevi
—	podrahljevanje
—	kalcifikacija.
6.	člen
Vzdrževalna dela odda investitor melioracije v izvedbo najugodnejšemu ponudniku.
Investitor melioracije sklene z izvajalci vzdrževalnih del pogodbo, s katero se dogovori zlasti o obsegu vzdrževalnih del in času, v katerem morajo biti ta dela opravljena ter o ceni za ta dela.
7.	člen
Na podlagi programa vzdrževalnih del in vsakoletnega sklepa Kmetijsko zemljiške skupnosti občine Lendava izda Kmetijska zemljiška skupnost vsem lastnikom in uporabnikom kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju odločbo o obračunu nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskem območju.
Sredstva nadomestila iz prejšnjega odstavka morajo lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč z melioracijskega območja plačati v rokih, določenih v odločbi na račun Kmetijske zemljišče skupnosti občine Lendava.
8.	člen
Sklep o višini nadomestila za posamezno melioracijsko območje sprejme na osnovi programa vzdrževalnih del v posameznem letu Kmetijska zemljiška skupnost občine Lendava do roka iz 2. člena tega odloka.
9.	člen	K
Izterjavo nadomestila iz prvega odstavka 7. člena od lastnikov uporabnikov kmetijskih zemljišč, ki so zavezanci za plačilo davka iz kmetijske dejavnosti opravi Občinska uprava za družbene prihodke po predpisih o davkih občanov.
10.	člen
Ne glede na določila 1. člena mora Kmetijska zemljiška skupnost na predlog investitorja obravnavati sprejeti program vzdrževalnih del na melioracijskih območjih in napravah v družbeni lasti do roka, kot ga določa 2. člen.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
ŠTEVILKA: 402-1/86-2
DATUM:
Predsednik
Skupščine občine Lendava:
Rudolf LEINER, 1. r.
39
Na podlagi 277. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave št. 37/81) ter na osnovi 5. člena zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1987 (Ur. list SRS, št. ) je Skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24/12-86 sprejela
ODLOK o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1987 v občini Lendava
1.	člen
Za zagotavljanje potrebnih sredstev za izvedbo programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1987, se s tem odlokom uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev, in sicer po stopnji 0,15 %.
2.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena tega odloka se v skladu s programom občinskih blagovnih rezerv v letu 1987 usmerjajo za oblikovanje stalnih občinskih blagovnih rezerv, namenjenih za osnovno preskrbo občanov v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega, za gradnjo skladiščnih prostorov ter za intervencije, s katerimi se preprečujejo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov.
3.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka se plačujejo v Sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Lendava, dokler le-ta v skladu z zakonom o ukrepih za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanju osnovne preskrbe ne prenese sredstev, pravic, obveznosti in odgovornosti na občinsko skupnost.
Namensko uporabo teh sredstev spremlja in izvaja Izvršni svet SO Lendava.
4.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka h osebnega dohodka delavcev je osebi dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb.
Prispevek iz 1. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Ur. list SRS, št. 33/80, 23/83 in 43/85) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 43-2/86-3
Datum: 8/12-1986
Predsednik skupščine občine Lendava Rudi LEINER, 1. r.
40
Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) in 270. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41/81 in 7/86) je Izvršni svet SO Gornja Radgona na seji dne 18/12-1986 sprejel
SKLEP o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta »Radenci — zdravilišče«
I.
Javno se razgrne osnutek ureditvenega načrta »Radenci — zdravilišče«, ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti.
II.
Osnutek ureditvenega načrta zajema zemljišče med magistralno cesto G. Radgona—M. Sobota, železniško progo G. Radgona—Ljutomer, Boračevskim potokom in visokovodnim nasipom reke Mure z izjemo odprtega kopališča Radenci.
III.
Izvršni svet ugotavlja, da je predloženi ureditveni načrt skladen s prostorskimi sestavinami srednjeročnega družbenega plana občine Gornja Radgona za obdobje 1986—1990.
IV.
Osnutek ureditvenega načrta bo razgrnjen v prostorih krajevne skupnosti Radenci, v poslovnih prostorih DO Radenska Radenci in v prostorih Skupščine občine Gornja Radgona. Osnutek bo razgrnjen 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah občin Pomurja.
V času javne razgrnitve lahko dajo občani, delovne in druge organizacije pripombe in predloge oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine G. Radgona, Zavodu za ekonomiko in urbanizem v M. Soboti ali jih vpišejo v knjigo pripomb na kraju razgrnitve.
V času razgrnitve osnutka bo javna obravnava. O dnevu in kraju javne obravnave bodo občani in delovni ljudje v samoupravnih organizacijah in skupnostih posebej obveščeni.
Številka: 350-16/86
G. Radgona, dne 18/12-1986
PREDSEDNIK izvršnega sveta SO G. Radgona
Janko SLAVIČ, dipl. ing. agr.