TRST, sreda 14. avgusta 1957
Leto XIII . Št. 193 (3728)
PRIHORSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Tel. 94-638, 93-808, 37-338
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO:	UL. MONTECCHI St. S, II. nad. — TELEFON 93-868 IN 94-63« — PoStni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 2» — Tel.
St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak nm višine v Širini l stolpca: trgovski 80, finančno-uprarni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm Širitve 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej: četrtletna 1300, poletna 2500, ceoleti ■■ 4900 lir. FLR^‘	založba	Slovenije,
PoStni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega možema g . ’	.	,k	,lsk	d	zoZ-Trst
Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - Z -375 - izdata založništvo tržaškega t.ska P.	rrs
Skupno sovjetsko-nemško poročilo o razgovorih v vzhodnem Berlinu
Poročilo ugotavlja zmanjšanje mednarodne napetosti in opozarja na nevarnost militarizma v Zah. Nemčiji
Na velikem poslovilnem zborovanju je včeraj Uruščev očital Adenauerju, da se z zahtevo po vrnitvi nemških državljanov iz ZSSR, kruto igra s čustvi nemških mater ■ Ulbricht:
«Nas ni 18, temveč 918 milijonov» - Delegacija ZSSR se vrne danes zjutraj v Moskvo
Včerajšnja seja razorožitve nega pododbora
BERLIN, 13. — Danes so podpisali skupno sovjetsko-vzhodnonemsko poročilo o razgovorih med voditelji obeh držav. Pri podpisu so bili navzoči številni novinarji, fotografi, kinematografski operaterji, radijski kronisti itd. Poročilo so podpisali Nikita Hruščev in Anastas Mikojan ter Walter Ulbricht in Otto Grote-wohl. Sovjetska delegacija bo jutri zjutraj odpotovala ▼ Moskvo.
V poročilu se poudarja, da so razgovori še enkrat Potrdili popolno istovetnost Presoje mednarodnega položaja. z zadovoljstvom se ugotavlja nadaljnje zmanj-sanje mednarodne napetosti y zadnjih mesecih, kar je treba pripisati naporom socialističnih držav in miroljubnih sil v svetu. Osnova zunanje politike obeh držav je v naporih za ohranitev miru v Evropi in v vsem fetu, za nadaljnjo krepitev enotnosti socialističnih dežel in za uresničenje načel miroljubne koeksistence
držav z različnimi socialnimi ustroji.
Nato se y izjavi poudarja, so predstavniki ZSSR in uemške demokratične republike prepričani, da je vsak ukrep za zmanjšanje oboro-?dve odločilne važnosti za izboljšanje mednarodnega položaja. Zato so mnenja, da je “orba^ za splošno znižanje oborožitve glavna naloga vseh držav. Strinjajo se v obsodbi zahodnih sil, ki se izogibajo Jasnih sklepov glede razoro-zitve in prepovedi atomskih Poskusov.
,. Zastopniki obeh držav izjav-Jajo, da nobena država ali narod nima pravice podcenjevati nevarnost dejstva, da “militaristične skupine Zahodne Nemčije sodelujejo z na-Padalnimi silami ZDA v zavezništvu, ki sloni na podlagi “kupne zamisli. da začnejo urugo vojno«. V izjavi je dahe rečeno, da sta obe dele-gac,ji prepričani, da mora sistem kolektivne varnosti obdati vse države v Evropi ne ®*ede na njihov socialni ustroj.
. Glede razorožitve pravi iz-lava dobesedno: «ZSSR in NDR biatrata za neobhodno po-rebn0 izjaviti, da nabave atomskega orožja za Zahodno
'CRlpiir, Ir, nlrlnn	n	ra	flcža.
^emčijo in siklep, da se drža-e NATO opremijo s tem orož-(em, «sam0 večajo grožnjo, ki ®zi mir in varnost evropskih urzavi). Vlada NDR izjavlja 2.a dokler bo na področju fiVezne nemške republike a-°nisko orožje, ue bo varnosti JL nemško ljudstvo. Vlada se obrača na zahodne "e in zahteva od, njih, naj ® odrečejo pošiljanju atom-■ ke8a orožja v Zahodno Nem-J°, in predlaga vladi v Bon-^.u, naj siklene sporazum aterim bi se obe Nemčiji od-**li opremljanju svojih vojsk atomskim orožjem. Sovjet-. a vlada pa izjavlja, da tak-n Predlog podpira.
. V skupnem poročilu se na-j? kritizirajo vlade ZDA, Veke Britanije in Francije, ker 2S s. svojo skupno izjavo od r~- Julija ponovno poskušale Val red*t‘ prekinitev oborože-^*lne tekme rešitvi nemškega vnanja, rešitvi, ki se ji te »tv uP'rai° z vsemi sred-Vl- S tem da «ustvarjajo ^aprti krog, jasne dokazujejo, a ne želijo rešiti ne vprašata razorožitve ne nemškega Prasanja in da mislijo pred-- e,n zavlačevati s hladno voj-
ho
'n z oboroževalnim tekmo-
Vanjem». v.~P«az. da zahodne viade in ada Zahodne Nemčije vodi-Politiko, ki lahko samo o-fPpi napetost v v-,,-™,! ir, tazkoči rešitev
vprašanja dokazuje sklenitev sporazuma o skupnem tržišču in Euratomu ter najnovejša ustanovitev »baltskega poveljstva« v okviru NATO. Izjava poudarja, da se vlada ZSSR strinja s skupno izjavo Poljske in NDR, v kateri se poudarja, da mora Baltiško morje služiti miru in razvoju evropskih držav. Izjava obsoja politiko vojaških blokov in poudarja, da mir v Evropi lahko zajamči samo sistem kolektivne varnosti. Obe vladi sta mnenja, da ukrepi kot je umik tujih čet iz Evrope in sklenitev nenapadalnega pakta med državami NATO in varšavskega p akta lahko resno prispeva k zmanjšanju mednarodne napetosti. Zato nemška demokratična republika izjavlja, da je pripravljena sodelovati pri ustanovitvi evropskega področja, kjer naj bi bila oborožitev zmanj-šaina in nadzorovana, da bi se na ta način olajšalo uresničenje učinkovitega varnostnega sistema.
Sovjetska delegacija izjavlja dalje, da podpira predlog o konfederaciji med obema Nemčijama in je pripravljena prispevati k zbližanju in medsebojnemu sporazumevanju med obema Nemčijama, ker je ZSSR edina država, ki ima diplomatske odnose z obema nemškima vladama. ZSSR želi dobre odnose z vsem nemškim ljudstvom, NDR pa je mnenja, da bi takšno ozračje olajšalo vzpostavitev potrebnih pogojev za nemško zedinjenje
Nato se v izjavi obsoja Ade-
nauerjeva politika poinov-ne militarizacije Zahodne Nemčije in njenega pretvarjanja v atomsko bazo NATO, kar predstavlja glavno oviro za nemško zedinjenje. Brez sodelovanja NDR pa seveda zedinjenje ni mogoče.
Med obema državama bo kmalu sklenjen trgovinski sporazum za leto 1958-60. na pocUa-gi katerega bo ZbSR pošiljala v Vzhodno Nemčijo surovine Nemčija pa bo izvajala industrijske proizvode.
Obe partij sta mnenja, ds so nedavni razgovori med jugoslovansko in sovjetsko partijo prispevali v precejšnji meri k okrepitvi enotnosti socialističnih držav in mednarodnega komunističnega gibanja. Končno je v izjavi Tece-no, da je bil sklenjen spora; zum o izmenjavi • informacij med obema partijama.
Komentator vzhodnonemškega radia je označil poročilo kot dokument prijateljstva m medsebojne pomoči, ki predstavlja pomemben dogodek v zgodovini obeh delavskih partij in obeh držav. Komentator je	izjavil,	da so se raz-
govori med obema delegacijama	vršili v	prisrčnosti in
popolnem medsebojnem razumevanju.
Danes zjutraj je župan vzhodnega Berlina Friedrich Ebert	sprejel	na županstvu
člane sovjetske delegacije, ki so mu zaželeli, naj bi Berlin postal	kmalu	glavno mesto
«združene Nemčije, prijatelji-Evropi in ce miru in resnične demokra-nemškega tične državen.
hujska na sovraštvo in pripravlja vojno«.
«Med zadnjo svetovno vojno sem bil vedno s sovjetskimi četami. Mikojan in jaz sva izgubila svoja sinova. Tudi zanju so rekli, da so se zgubili. V SZ je bilo na tisoče izgubljenih in mi bi lahko zahtevali od Nemčije, naj nam jih vrne. Toda komu bi to koristilo? Miru? Ne, temveč novemu sovraštvu, pripravljanju nove vojne,« je govoril Hruščev in nadaljeval;
«Med našim obiskom so rekli, da delamo propagando proti Adenauerju in njegovi demokristjanski stranki. Mi smo politiki, mi hočemo konec hladne vojne. To je v korist nemškega in sovjetskega ljudstva. Militaristi so besni, ko slišijo govoriti o koeksistenci. Toda ljudstvo hoče mir. Volitve pa so stvar, ki se tiče nemškega ljudstva in mi ne skrivamo, da bi rajši videli v Bundestagu osebe, ki želijo konec hladne vojne in konec atomskih priprav. Naši predlogi za razorožitev so jasni, toda težko je prepričati 'tiste, ki vidijo korist v politiki oboroževanja. Zahodne sile se obotavljajo, toda mi bomo nadaljevali z našo politiko razoroževanja«.
Govornik je nato poudaril,
da se je življenje za delavce v socialističnih državah spremenilo; «postali so gospodarji svoje usode in imajo dovolj moči za obrambo svojih pridobitev, ki bi jih hoteli imperialisti uničiti«. Zato je potrebna «okrepitev solidarnosti med socialističnimi državami, potrebna je moč, potrebne so oborožene sile«. »Rekli bodo; Zakaj Hruščev, ki pridiga o miru, govori o oboroženih silah? Dejstvo je, da se imperialisti oborožujejo in bilo bi zločinsko, če ne bi bili zmožni, da se branimo. Sovjetska zveza je oborožena, toda ne misli napasti nikogar«, je dejal Hruščev.
Po Hruščevu je govoril Wal-ter Ulbricht, za njim pa podpredsednik vlade Otto Nusch-ke, voditelj Krščansko-social-ne stranke v Vzhodni Nemčiji. Ulbricht je dejal, med drugim, da se strinja z razlago Hru-ščeva in je kritiziral zahodno politiko, »Ko pride Dulles v Nemčijo, ga ne zanima ljudstvo, je dejal Ulbricht, temveč samo okrepitev vojaške baze NATO v Nemčiji. Na Zahodu pravijo včasih, da nas je samo 18 milijonov. To ni res, nas je 918 milijonov in to bi morali upoštevati«. Nuschke pa je dejal, ko je govoril o septembrskih volitvah
v Zahodni Nemčiji, da «kdor bo glasoval za Adenauerja, bo storil prav tako, kot da bi glasoval za Hirošimo«. Vzhodnoberlinski župan Ebert jt nato zaključil zborovanje.
Na zborovanju je bilo okrog 150.090 ljudi. Zborovanje je spremljal ognjemet.
Sovjetski veleposlanik Pu. škin je priredil nocoj veliik sprejem, k: so se ga udeležile vse najvažnejše politične osebnosti Vzhodlne Nemčije, vsi diplomatski zastopniki držav varšavskega pakta, medtem ko ni bil navzoč noben diplomatski zastopnik zahodnih držav.
Adenauer je v nekem voliv-nem govoru očital Hruščevu. da se vmešava t svojimi govor; v volivno kampanjo ter da je govoril o zahodnonem-ških voditeljih in o Adenauerju z neverjetnim zaničevanjem, kar je zelo čudno spričo dejstva, da se je to zgodilo ravno v trenutku ko se v Moskvi vodijo med obema državama pogajanja. Adenauer je dalje opozoril socialdemokrate, da je imel Hruščev za nje nekaj laskavih besed, ter da sovjetska vlada zavlačuje razorožitvena pogajanja, ker je prepričana, da bo v Zahodni Nemčiji 15. septembra zmagala opozicija.
Zorin za neodvisnost razorožitve od «velikih političnih vprašanj»
Zaradi tega zanika Slassenovo optimistično trditev, da je pododbor «blize sporazumu»
Zorin bo odgovoril na predlog o inšpekcijah, ko bodo zahodne vlade razložile
svoj načrt o razorožitvi v celoti
LONDON, 13, — Kot je bilo predvideno, se je danes po štiridnevnem odmoru ponovno sestal razorožitveni pododbor OZN v Lancaster House. Pred sestankom so imeli zahodni delegati običajno sejo. Na samem sestanku, ki je bil popoldne
je imel glavno besedo sovjetski delegat Valerijan Zorin. Vsebino njegovih izjav je sporočilo sovjetsko veleposlaništvo v Londonu.
Zorin je kritiziral zahodni predlog o povezavi zmanjšanja številčnega stanja izpod začetne številke 2,5 milijona v ZSSR in ZDA ter 750.000 za Anglijo in Francijo, z rešitvijo «važnih političnih vprašanj« zlasti na nemškega vprašanja. Zahteval je, naj zahodne sile nedvoumno odgovorijo, ali se lahko dokončno obvežejo, da se bo številčno stanje v Ameriki in v Rusiji znižalo izpod 2 mil. in pol brez vsakršnih prejšnjih pogojev. Zorin je poudaril, da sč zahodne vlade postavile rešitev nemškega vprašanja na Adenauerjevi podlagi kot oviro za znižanje številčnega stanja. Rekel je, da takšno ravnanje nudi maščevalnim silam Zahodne Nemčije dejansko pravico veta glede odločanja o celotnem vprašanju razorožitve pa tudi o katerem koli začetnem raz-1 orožitvenem ukrepu.
Komentarji akcije ministra Gaillarda
Ukrepi francoske vlade so samo začasni Možne negativne posledice v Italiji
Severnoafrikanci na ulicah francoskih mest niso več varni pred napadi; včeraj je bil sredi dneva v Parizu en Alžirec ubit in dva ranjena
je previsoko cenjena, ki se morajo prilagoditi realnosti. Sedaj pa se vsekakor kaže naklonjena za skupno revizijo. Zasedanje Mednarodnega monetarnega fonda, ki bo proti koncu septembra, odpira-v tem pogledu perspektive, če že ne za sporazum, vsaj za pripavljalne razgovore, zaključuje «Le Monde«.
«New York Herald Tribune« ugodno komentira pogumno akcijo ministra Gaillarda, u	<= < tT.ur«, t,— medtem ko prinaša «New
čilni zvezi predstavlja ogro- York Times« članek svojega men suficit Nemčije vznerair-j pariškega dopisnika. Ta piše.
da so nekateri ekonomisti razlagali francosko finančno operacijo kof prvi korak k odprtemu in popolnemu razvrednotenju. Poroča se, nadaljuje list, da je svet guvernerjev Mednarodnega monetarnega fonda sprejel francosko rešitev samo pod pogojem, da bo
PARIZ, 13. — Finančni ukrepi francoske vlade so tudi danes predmet komentarjev mnogih finančnih strokovnjakov. Današnji «Le Monde« piše, da so ukrepi vlade prizadeli javno mnenje v tujini. Toda bolj kot zgolj komercialni pogled na problem privlačuje pozornost monetarni pogled. «Ze dalj časa je bilo očitno, piše «Le Monde«, da je evropski denar čutil potrebo po reviziji. Ob stalnem deficitu Francije v evropski pla-
jujoa vzrok za neravnovesje Med obema je Anglija, katere ravnovesje je negotovo, ki stalno zahteva od Nemčije, naj prevrednoti marko. Bonnska vlada pa odklanja vsako enostransko prevrednotenje marke. po njenem mnenju so druge države, katerih valuta
      .............................
Odkrit komplot proti sirski vladi
Hude obtožbe proti ZDA v sirskem uradnem poročilu
Govor N. Hruščeva
Po podpisu je bilo popoldne a velikem Trgu Marx-Engels
f03lovilno zborovanje, na ka-
Tin ^	H	rušrev	ill
U1bricht.
eiTl govorila Hruščev in m“1richt- Hruščev je dejal .p drugim:
'proučili smo številna vpra-ar|ja. Med nami ni bilo nobe-j, . razlike ne v zunanji ne v t0 ,nJ» politiki, tako da smo slu se posebej poudarili v gapPnem poročilu. Naša de'e-r 'Ja se je popolnoma spo-So u,bela s politiko Združene blh dne partije na čelu z “Uehtom, ki je zvest borec ia 1® 'st'čnega razreda. Parti-stn ra d iti elastična, toda ne lošv Se °ddaljiti od svoje idco-bhii .stro8osh v odnosu do to ■ i°čega kapitalizma«. Na-Vj-.J® omenil vojne med Sode ii zvezo in Nemčijo ter čnj*‘> da je hotel Hitler uni-tori prv° socialistično deželo, žve kijnb temu v Sovjetski ve;z' ni več sovraštva, tem-ba» ®an.'° »določena grenkobi ■ Kajti »sovjetsko ljudstvo šu: z®nienjalo Hitlerja z nem-ljudstvom«. v0 *»9 anio prišli v vašo drža-sj-' J® nadaljeval Hruščev, '1' malo vznemirjeni in jL mislili, da je med nem-lains prebivalstvom nekaj oči-^ak d° Sovjetske zveze, da n .čustva bi bila upraviče-toda' va“ kakor tudi pri nas, pr:® Povsod smo ugotovili, '»kr, avc'b in pri kmetih, Srn en9 prijateljstvo. Povsod videli mnogo prijateljev« °bek le S°voril o zedinjenju jaj . Nemčij je Hruščev de-dlok .Koče SZ združeno de-*ratično in miroljubno
nemško državo, ki bi morala biti prijateljica vseh narodov. »Tudi vaše prebivals'vo hoče to in zahteva da se vse nemško ljudstvo bori za mir in da postane prijatelj sovjetskemu ljudstvu. Na žalost vodilne sile v Zahodni Nemčiji in med njimi prvi kancler Adenauer, govorijo o politiki sile. Mi pravimo; Gospod Adenauer, kar je bilo, se ne vrne več. Ce hočete zedinjenje ne izhajajte s stališča sile, temveč s stališča razuma. Vi nočete niti slišati o Nemški demokratični republiki, toda to ne more ovirati njenega obstoja Za ponovno zedinjenje je realna pot: pogajanja med obema nemškima državama«.
Hruščev je dejal dalje, da je vlada ZSSR že večkrat izjavila, da hoče dobre odnose z obema nemškima državama, «toda na Zahodu govorijo, da je Sovjetska zveza smrtni sovražnik in pritožujejo se zaradi mojega odločnega govora v parlamentu nemškega ljudstva«. «Ali so nas hotel mogoče žaliti, da mi ne bi odgovorili? Ali se vam ne zdi, gospod Adenauer, da zahtevate preveč?« Hruščev je rekel dalje, da se Adenauer igra p čustvi mater, ki mislijo, da so njihovi sinovi še vedno živi, sicer ne bi bil sprožil vprašanja vrnitve nemških državljanov.
»Adenauer se gre heroin, ,e dejal Hruščev, ki se bori za povratek tisočev otrok k njihovim materam, toda vi gospod Adenauer, dobro veste da so mrtvi. Vaše ravnanje
Vicekonzul in vojaški ataše ZDA izgnana iz Sirije
DAMASK, -3. — Sirsko urad- . Današnji sirski tisk piše z no poročilo trdi, da sta bivši ogorčenjem o ameriškem kom-diktator Adib Sišakli in sir-1 plotu, o katerem govori urad-ski vojaški otaše v Rimu pol- , no poročilo. Filosocialistični kovnik Ibrahim El Huseini «A1 Rayalaam» pravi, da je
poglavarja «ameriškega kompleta proti sirski republiki«. Pri tem komplotu sodeluje tudi sirska nacionalistična stranka, ki je izven zakona. Poročilo dostavlja, da je bil predvčerajšnjim v Damasku tajni sestanek, na katerem je baje polkovnik Huseini izjavil, da je ameriška vlada obljubila Siriji gospodarsko pomoč v višini 300 do 400 milijonov dolarjev, če bi bil sedanji režim odstranjen. V zameno za to pomoč se je polkovnik Huseini obvezal za sklenitev separatnega miru z Izraelom. Izjavil je tudi, kot trdi poročilo. da so njegovi ameriški prijatelji zahtevali usmrtitev nekaterih sirskih vojaških poglavarjev.
Poročilo pravi nadalje, da so bila izdana navodila za aretacijo zarotnikov, toda v zadnjem trenutku so ti spremenili sedež sestanka. Polkovnik Huseini je uspel z letalom pobegniti v Rim, general Si-šakli pa je verjetno še v Siriji. Vsi ostali zarotniki, večinoma častniki sirske vojske, so bili aretirani.
Vojaške oblasti so izvedele za komplot po nekaterih častnikih, ki so vzdrževali zveze z zarotniki. Končno trdi poročilo, da je bil pred kratkim v Beirutu sestanek, ki so ga ga udeležili Huseini, Sišakli, šerif Nasir (stric jordanskega kralja Huseina), francoski veleposlanik ter francoski in a-meriški vojaški ataše v Beirutu. Sestanek ie imel za namen proučitev možnosti, na bi se strmoglavil republiški režim v Siriji,
komplot, ki je bil odkrit v teh dneh, samo eden iz cele vrste komplotov, ki jih pripravljajo ZDA, odkar se je Sirija izrekla za pozitivno nevtralnost.
List «A1 Jumhur« pa pravi, da bi bilo treba takoj zopet uvesti obsedno stanje. Končno piše neodvisni «A1 Hadara«, da bi se imperialisti z ZDA na čelu popolnoma zmotili, če bi mislili, da bodo njihovi komploti proti Arabcem na sploh in proti Egiptu 'n Siriji še posebej pomagali doseči njihove namene.
Tako predstavnik veleposlaništva ZDA v Damasku kot predstavnik državnega tajništva v VVashingtonu sta označila trditve, ki jih vsebuje sirsko uradno poročilo, za plod čiste domišljije. Isto zatrjujejo tudi v pooblaščenih francoskih krogih v Parizu za tisti del poročila, ki se nanaša na francoskega veleposlanika in vojaškega atašeja Francije v Libanonu. Tudi predstavnik libanonske vlade je izjavil, da šerif Naser, stric jordanskega kralja, ni zapustil Jordanije že nekaj mesecev; s tem bi naj bila zanikana trditev, da se je nekega sestanka v Beirutu udeležil tudi omenjeni stric kralja Huseina.
Agencija »Srednji vzhod« poroča danes zvečer, da so bili po objavi uradnega poročila sirske vlade trije ameriški državljani izgnani iz Sirije. A-gencija je povedala še, da gre za vicekonzula Francisa Gay-tena, vojaškega atašeja Kober-
nov sistem le začasen in da se Francija kar najhitreje mogoče povrne k enotni obrestni meri, ki jo je svet vedno želel.
Agencija Ansa je zbrala izjave raznih italijanskih osebnosti v zvezi s francoskimi finančnimi ukrepi. Senator Ber-tone je v svoji izjavi v začetku podčrtal ogromne vojaške stroške, ki tarejo Francijo, na koncu pa je izrekel priznanje ministru Gaillardu. Francoski zgled bo koristen tudi drugim evropskim državam, je dejal, kajti v večji ali manjši meri so imele, imajo in bodo imele vse na mizi iste probleme.
Zaželel je tudi, da bi bili ti ukrepi le začasni in polagoma zopet odstranjeni. Ce bi namreč ne bilo tako, tedaj bi bile druge države evropske skupnosti, in zlasti Italija, obvezane. da tudi same sprejmejo ukrepe v obrambo lastnega gospodarstva v odnosih s francoskim gospodarstvom.
Javljajo se pa tudi glasovi, ki opozarjajo na možne negativne posledice francoskega ukrepa na del italijanskega gospodarstva. V tem smislu se je izrazil dr. Micheli, predsednik Confindustrie, ki je že tudi pozval vlado, da se »interesi naše proizvodnje primerno zavarujejo«, čeprav je prej izrazil željo, da bi francosko gospodarstvo čimprej prebrodilo sedanje neugodno stanje. Za kak ukrep vlade v zaščito nekaterih gospodarskih kategorij v Italiji se je izrekel tudi prof. Dell’Amore.
Medministrski svet, ki se Je sestal v Parizu danes popoldne, je določil ceno za stot pšenice letine 1957 na 3350 frankov. Sklenil je tudi, da ostane še naprej pomoč 16 milijard, ki je bila lani ustanovljena v korist proizvajalcem, tako da bo cena kruha nespremenjena. Tudi kar zadeva druga področja živilstva, je vlada trdno odločena, da obdrži sedanje cene in je v ta namen določila vrsto zelo strogih u-krepov proti špekulantom.
Bilo je danes dopoldne kmalu po enajsti uri, ko so po Ulici Meaux, prepolni gospodinj in otrok, hodili trije Severnoafrikanci. Eden je nosil košaro zelenjave. Tedaj sta dva moška, ki sta jim sledila, potegnila revolverja in začela proti njim streljati. Dva Alžir-ca sta se zgrudila na tla, tretji pa je uspel zateči se v neko trgovino. Pri tem je po čudežu neka sedemletna deklica ušla smrti.
Takoj se je začel lov za atentatorji. Slučajno so namreč bili v bližini policijski a-gentje. Eden je takoj skočil na neko motorno kolo ter se spustil v dir. Pri tem bi jo tudi on skoraj skupil, kajti eden od atentatorjev je proti njemu streljal, a ga ni zadel. Končno se je policaju posrečilo u-jeti enega od atentatorjev in ga aretirati. Ugotovilo se je, da je Alžirec, ki ima 32 let. Od ranjenih je eden umrl že med prevozom v bolnišnico, drugi je hudo, tretji pa ležje ranjen.
Atentat je spet spravil na dan večno rivalstvo med pripadniki alžirske osvobodilne
zom gotovo ni težko izkoriščati to nesoglasje med samimi Alžirci v svoje namene. Tudi v Lyonu je en Alžirec padel pod streli atentatorja, dva pa sta bila ranjena v Aix-en-Provence in nadaljnja dva v Grenoblu.
V Marseillu je policija aretirala sedem pripadnikov al žirske osvobodilne fronte, ko so imeli tajni sestanek v sobi nekega hotela v središču mesta. Alžirci, ki niso bili oboroženi, se policijskim silam niso upirali.
Slavke v Londonu in v
Zorin je nadalje izjavil, da se ne strinja s Stassenovo trditvijo iz prejšnjega tedna, da se ((delegati niti ne zavedajo kako blizu so že sporazumu.« Zorin je dejal: «Kljub petmesečnemu delu ne more naš pododbor izjaviti, da je dosegel kakršen koli soglasen sklep niti glede enega samega važnega vprašanja o razorožitvi. Ce realno proučimo sedanji položaj nedodbora, moramo na žalost reči. da je Stassenov optimizem precej daleč od resnice.«
Na današnji seji je prvi govoril angleški delegat David Onnsby-Gore. ki nadomestuje Noblea. Vprašal je Zorina, ali ima pripravljen odgovor na zahodni načrt, ki ga je prebral v petek 2. t. m. Dullen Zorin je govoril takoj za njim Francoski delegat Moch je navajal lanski angleško-franeoski načrt in dejal, da je vedne izjavljal, da druga faza razorožitve ne bo mogla biti izvedena biez vzpostavljanja mednarodnega zaupanja. Nato je govoril ameriški delegat Stassen. ki je omenjal vsebino svojih prejšnjih izjav na konferenci. V krogih, ki so blizu podobora trdijo, da Zorin dejansko ni vedel, kaj odgovoriti angleškemu delegatu in hotel s svojimi izjavam: le pridobiti na času, ker še ni prejel iz Moskve dokončnih navodil za odgovor glede letalskih inšpekcij, ker se Hruščev še ni vrnil iz Berlina v Moskvo.
Končno je Stassen predlagal, naj se današnja seja zaključi in delegati ponovno sestanejo v četrtek ob 15.30 uri. na kar je Zorin pristal.
Iz krogov okrog sovjetskega veleposlaništva se je zvedelo, da sovjetska vlada še vedno proučuje zahodni predlog o letalskih in kopenskih inšpekcijah in da prav zaradi tega nočejo za sedaj predloga komentiiati. Prav tako zatrjujejo, da bo sovjetska delegacija na ta predlog odgovorila šele tedaj, ko bodo zs-hodne vlade obrazložile svoj predlog v celoti; tedaj bo sovjetska delegacija verjetno predložila tudi svoje protipred-loge. Istočasno se ironično poudarja počasnost, s katero je ameriški delegat Stassen razlagal zahodni predlog in se obžaluje, da ta počasnost ovira pogajanja. Za današnje Zo-rinove izjave pa poudarjajo da je sovjetsko staiišče glede pododbora v tem, da je njegova naloga razpravljati o razorožitvi ne pa o političnih vprašanjih, kakršno je zedinjenje Nemčije, ki nikakor ne spada v razpravo pododbora.
ki Rdečega križa lahko takoj stopili v stik z Eylonom, brž ko se bo preiskava končala.
  «»-----
Giuseppe Di Vittorio o delavskem samoupravljanju
BEOGRAD, 13.	— Tajnik
CGIL Giuseppe Di Vittorio, ki je na počitnicah v Jugoslaviji, je v razgovoru z dopisnikom zagrebškega «Vjesnika» izjavil, da so nekateri aspekti delavskega samoupravljanja v Jugoslaviji mednarodnega pomena. Poudaril je. da čeprav se sistem delavskega samoupravljanja, ki je v praksi v Jugoslaviji, ne more mehanično uvesti na pr. tudi v Združenih državah, vsebuje osnovne elemente splošne vrednosti.
Di Vittorio je dalje dejal, da je z veseljem prišel na počitnice v Jugoslavijo, ker je mnenja, da so takšini obiski koristni za utrditev prijateljstva, za izmenjavo izkušenj in za sodelovanje med narodi in ker je želel globlje proučiti jugoslovanski sistem delavskega samoupravljanja, zlasti tiste aspekte, ki so mednarodnega pomena. Poudaril je nadalje, da italijanski delavci z velikim zanimanjem spremljajo socialistični razvoj Jugoslavije in da so posebno zainteresirani za razvoj prijateljskih odnosov med delavskimi gibanji obeh držav, pa tudi za razširitev gospodarskih in drugih stikov med Jugoslavijo in Italijo.
med preiskavo. Elamboulli je bil tajnik wafdističnega lea-derja Mohameda Šalah El pi-na, enega izmed petih civilnih obtožencev na tem procesu.
Po zaslišanju omenjenega obtoženca je bila seja prekinjena. Ko se je nadaljevala, je bil Eslamboulli ponovno zaslišan. Zopet je potrdil, da so mu bile med preiskavo izjave iztrgane z nasiljem in da sploh ne odgovarjajo resnici. Začel je ihteti, ko je opisoval nasilje. kateremu je bil izpostavljen, in ko je pripovedoval, da mu je policija Zagrozila, da bo trpinčila ne samo njegovo ženo temveč tudi njegovih šest otrbk. Končno je izjavil, da ni bilo nikoli med njim in ostalimi 12 obtoženci nikakega sporazuma za strmoglavljenje režima predsednika Naserja.
Proces se bo nadaljeval jutri. Radio Kairo je med poročilom o današnjem zasedanju trdil, da je Eslamboulli potrdil svoje izjave, ki jih je dal med preiskavo.
Danes je tudi predstavnik državnega tajništva v Wa-shingtonu kategorično zavrnil obtožbe, ki so bile na včerajšnjem zasedanju procesa izrečene proti ameriškemu veleposlaniku v Egiptu.
Mednarodni odbor Rdečega križa je sporočil, da egiptovske oblasti delegatom Mednarodnega Rdečega križa še niso dovolile stika z izraelskim državljanom Rafaelom Eylonom ki je bil aretiran, kot je znano, na krovu ladje «Birgitte Toft«. Preiskava proti Eylonu se še ni zaključila. Vsekakor pa je dala egiptovska vlada razumeti, da bodo predstavni-
Prvi obtoženec zanika
prejšnje
KAIRO, 13. — Danes
drugi dan procesa proti 13 za^
rotnikom v
PROCES V KAIRU
LONDON, 13. — Ze več dni stavkajo delavci na zelenjad-nem trgu v Covent Garden in iz solidarnosti z njimi so začeli stavkati tudi pristaniški delavci Londona, tako da je njihovo število narastlo nad 8000, kar je ena tretjina vseh londonskih pristaniških delavcev. Ze 56 ladij čaka na izkrcanje in stavka se širi tudi na Skotsiko, kjer so začeli stavkati pristaniški delavci v Leithu,
V Lodzu na Poljskem pa stavka okrog 5000 tramvajskih delavcev, ki zahtevajo povišanje plače za 5 zlotov in mesečno nagrado 100 zlotov, ta ko da bi se njihova plača od dosedanjih 600 dvignila na o-
Popoln politični mir v Rimu
La Spezia in Torre Annunziata
še predmet polemike med KD in PSI
Držat ni predsednik odpotoval na Iscliio, Zoli pa je na poeitnieali v Revisondoliju
bil
(Od našega dopisnika)
RIM, 13. — V glavnem mestu vlada popolno mrtvilo. In kaj drugega bi tudi bilo pričakovati ob sedanji tropski vročini? Državni predsednik se je le za kratko dobo vrnil v Rim, a je že spet odpotoval, in sicer na Ischio. Zoli uživa počitnice v Revisondoliju, kar pa ne pomeni, da se lahko predaja popolni brezskrbnosti :n brezdelju. Prav sedaj je napisal za četrto obletnico smrti De Gasperija članek, v katerem poveličuje italo-ev-ropeistično pojavo pokojnika. V tisku je najpomembnejši odgovor socialističnega glasila «Avanti!» demokristjanom in komunistom. Pravzaprav gre za odgovor, ki je posvečen članku v «Popolu» o dogodkih v La Speciji in Torre An-r.unziati. «Popolo» je namreč pisal, da sporazum med PSI in KD v Torre Annunziati ni-
Kairu. Prvi je na- kakor ne pomt-ni zmage soeia-
stopil obtoženec Abdel Hamid Elamboulli, ministrski fukcio-nar, ki je govoril kot priča. Njegove izjave med preiskavo so bile za ostalih 12 obtožencev porazne. Toda danes je on vse svoje prejšnje izjave preklical zatrjujoč, da so bila vsa njegova priznanja izsiljena. Rekel je, da je bil podvržen fizičnemu in duševnemu trpinčenju in da so mu vse njegove prejšnje izjave narekovali
listov proti liniji KD temveč zgolj krajevni kompromis odstranitev komunistov iz občine. Vse to pa se je zgodilo zaradi antikomunizma socialistične baze, je napisalo glasilo KD.
»Avanti!« se najprej pritožuje nad neprestanimi »procesi namenov«, katerim so izpostavljeni socialisti pri svoji borbi, da bi se politično življenje v Italiji premaknilo z
krog 1200 zlotov.
n militi um n minimumi n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiniiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin niiiiiMHii m* imiiiiiiiiiiiiiHiiHiii iiiiiiiiiihhmiiii im m
Britanski napad na Oman
ta Malloya in nekega Howarda i fronte in ter alžirskega na Stona,	I	cionalnega	gibanja, Franco-
Kljub letalom RAF in tankom se omanski uporniki niso vdali
Predstavnik imana poudarja, da se bo borba nadaljevala - Arabski delegati pri predsedniku Varnostnega sveta ■ Foreign Office odbija protest Je mena
KAIRO 13. — Predstavnik imana je danes izjavii: »Ljudstvo Omana bo nadaljevalo svoj odpor proti bombnikom, proti oklepnikom in tankom Velike Britanije, ki je napadla Omam. Od 23. julija, ko so se začele sovražnosti, pa do danes se Britancem ni predala niti ena odporniška skupina in Angleži bi storili bolj”, če bi prenehali z nadaljnjimi špekulacijami o možnosti predaje v prihodnosti.«
Iz Babičina poročajo, da ie predstavnik RAF šele danes izjavil, da '-o glavno mesto u-pornikov Nizvo povsem zavzele angleške napadalne enote ter da so enote maskatskega sultana zavzele Izki in Bir-kat, ki da je »padel« brez odpora. Predstavnik RAB je dejal. da je sedaj cesta v iz Maskate v Fahud, kjer je e-dino petrolejsko središče o-srednjega Omana, sedaj ponovno odprta. Izjavil je nada-
lje, da so na trdnjavi Bahlah, na kateri je bila vedno izobe; šena imanova zastava, sedaj opazili rdečo zastavo sultana, ter da je imanova zastava samo še na trdnjavi Jabrin, za-hodino od Nizve.
Poitieni britanski rezident v Bahreinu Bernarci Burrows, pa je izjavil, da je upor v Omanu «dejansko končan.«
Iz Londona pa poročajo, da je zastopnik Foreign Officea 'dejal, da vpa. da bodo v kratkem lahko umaknili «veci#io svojih enot« iz Omana, toda da doslej «niso v tem pogledu še nič sklenili.«
V New Yorku pa so arabske delegacije, ki so članice OZN sklenile, da bodo zahtevale od predsednika Varnostnega sveta naj nujno skiice sejo sveta zaradi vpisa ra dnevni red vprašanja »Vojaški DritansKi napad na Oman«. Sedaj sestavljajo pismo, ki ga
bodo poslale predsedniku, k: je trenutni) Francisco Urruti.i, delegat Koiunmbije.
Britanska letala so napad o pred kratkim tudi področje Jemena, si je protestiral pri britanski vladi. Danes pa se je v Foreign Officeu izvedelo, da tega protesta enostavno nočejo sprejeti, čes da ie bombardirano mesto Sukan na področju Adena ter da sc ga ((protizakonito zasedle jemenske čete.« Neko angleško poročilo iz Adena zatrjuje, ds je danes že sedma sovjetski ladja izkrcala v jemenskem pristanišču Salif orožje za Jemen, ter da je to posledica zadnjega obiska jemenskega princa v CSR. Poročilo dodaja, da je prišlo v Jemen o-krog 50 strokovnjakov, med katerimi so tudi piloti, ki bodo nadomestili švedske pilote, ki so doslej vršili službo na iemenskih potniških letalih.
mrtve točke, na kateri se nahaja zaradi fanfanijevskih vetov proti odprtju na levo, kakor tudi iz ideološkega prerekanja, ko bi bilo treba doseči, da se o državnih problemih razpravlja konkretno, ne pa na osnovi antikominizma ali fi-lokomunizma socialistov. Takšen element presojanja, pravi «Avanti!», bi bil naravnost zanikanje avtonomne politične funkcije naše stranke, njenega raison d’etre, in noben socialist ni tako nespameten, da bi želel konec svoje stranke in bi v ta namen delal.
Zai se, da bo jutrišnja «U-nita« prinesla samo izvleč-iz socialističnega komentarja, medtem ko se bo polemika s komunistične strani zaključila v številki »Unita« za praznik s člankom Amen-dole. V imenu KD pa je že današnji «Popolo» napisal, da je La Spezia potrdila zvestobo PSI do KPI.
Čez 40 stopinj v Južni Italiji
•	v • • •
in Grčiji
Največjo vročino je imela Cdtania, kjer so zabeležili 42,6 v senci. Na drugem mestu j• bila Pescara s 40,6 in takoj nato Bari s 40. Nekoliko manj je bilo v Messini: 38,8, skoras toliko pa tudi v Rimu: ^S,3. P° vrsti slede nato ostala velika mesta; Florenca 37,9, Palermo 37,5. Neapelj 36,4, Perugia 35,3, Ancona 34,8, Bologna 34,6, Ca-gliari 33,2, Trst 32,3, Benetke 30,5 in Milan 30,4. Razmeroma «hladno» je v Torinu, kjer je bilo »samo« 26 stopinj.
Posebna vročina je topot v Južni Italiji, kamor so pritisnili skladi vročega zraka, ki so prišli iz Sahare. V Poteuzi, ki ima nadmorsko višino 823 metrov ter je obdana s hribi, je temperatura dosegla do 35 stopinj■ v Materi, 420 m nad morjem, so zabeležili 39 stopinj v senci tn 56 na soncu. Najbolj vroče pa je bilo v Foggi z 41,7 v senci ’n 57 na soncu. Ponoči temperatura ni padla pod 30 stopinj. V pokrajini Barija se sploh temperatura drži okrog 40 stopinj. Zaradi vročine so nastali številni požari.
ATENE, 13. — Včeraj so zabeležili v Atenah, Solunu, Pi-ryosu. Larissi in v večjem delu severne Grčije m Peloponeza temperature nad 40 stopinj v senci. Ta vročinski val je povzročil tudi številne primere sončarice. Na Peloponezu, kjer so zabeležili celo 46 stopinj v senci, so morali zarodi vročine odložiti trgatev.
 «»------
Hočiminh v Bolgariji
SOFIJA, 13. — Iz Tirane, kjer je bil na obisku, bo prispel z letalom v Sofijo na uradni obisk predsednik Severnega Vietmana Hočiminh. V Bolgariji bo ostal 5 dni.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 30,3, najnižja 23,5, zračni tlak lOlOJi stanoviten, vlaga 66 odst., morje skoraj mirno, temperatura morja 25,9,
Vreme danes: Pričakuje Je za danes Se lepo vreme.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 14. avgusta
Anastazija, Tanja Sonce vzide ob 5.03 in zatone ob 19.15. Dolžina dneva 14.12. Luna vzide ob 20.34 in -zatone ob 8.56. Jutri, ČETRTEK, 15. avgusta Vnebovzetje D. M., Darko
Kljub pomanjkljivostim koristen vpliv na gospodarstvo
Premalo izkoriščeni rotacijski sklad
znak nezaupanja tržaških gospodarstvenikov
Iz mesečne publikacije predsedstva vlade je razvidno, da so v enem letu odobrili v Trstu in Gorici 28 posojil za 2.830 milijonov lir: toda denarja je bilo še več na razpolago
Mesečna publikacija pred-, sedstva vlade «Documenti di vita italiana« objavlja v zadnji julijski številki zanimive podatke o delovanju »Rotacijskega sklada za gospodarske pobude na tržaškem ozemlju in v goriški pokrajini«. Iz objavljenih podatkov je razvidno, da so v enem letu od 1. junija 1956 do 1. julija 1957 odobrili v Trstu in v Gorici 28 posojil v skupni vrednosti
2.830.750.000 lir, od česar odpade na tržaško ozemlje 1886.500 lir, na goriško pokrajino pa 944.250 000 lir.
Po panogah pa je razdelitev teh posojil takale: za hotelska podjetja so odobrili 26 milijonov lir posojil, za živilsko industrijo 260 milijonov lir, za pomorstvo 35o milijonov, za ladjedelništvo 325, keramično industrijo 3 milijone
750.000 Ur, za kemična podjetja 64 milijonov, elektrarne 1.306 milijonov (800 milijonov v Trstu in 506 milijonov v Gorici), za material za gradnje 30 milijonov 600.000 Ur, za jeklarsko-mehanično industrijo 431,5 milijonov in za tekstilno industrijo 33,4 milijonov.
Iz navedenih podatkov je razvidno, da je rotacijski sklad koristno vplival na razvoj gospodarstva tako na Tržaškem kot na Goriškem, saj so s temi sredstvi pričeli graditi nekatera manjša podjetja in nekatera pomembnejša velika podjetja, kot na primer papirnico ob izlivu Timava itd. Pričakujemo tudi lahko, da je novi odbor, ki upravlja s sredstvi rotacijskega sklada uveljavil v praksi načela, o katerih je bilo govora takoj po ustanovitvi, tako da »e ne bodo več ponavljali naravnost kriminalni primeri stečajev in zaprtij podjetij, kot se je to dogajalo v žaveljskem industrijskem pristanišču s sredstvi bivšega sklada ERP.
Vendar pa imajo tudi ti, na prvi pogled dokaj ugodni podatki senčno plat. Bistveno se namreč še vedno ni izpre-menil položaj, kot ga je orisal predsednik komisije, ki u-pravlja rotacijski sklad, na tiskovni konferenci v jesen: preteklega leta, ko je dejal, da je razpoložljivih sredstev zelo mnogo, le malo pa je resnih prosilcev. Takrat se te Trst znašel v naravnost absurdnem položaju, kc so obstajala milijardna sredstva, ki jih nihče ni hotel, ker ni imel zaupanja, da bi lahko novo zgrajeno industrijsko podjetje v našem mestu tudi uspešno obratovalo. Tako je rotacijski sklad 1. oktobra 1956 razpolagal s skoraj šestimi milijardami lir, medtem ko je ob istem razdobju komisija odobrila posojil za nekaj več kot eno milijardo lir in je torej ostalo v blagajnah zakladnega ministrstva neizkoriščenih skoro pet milijard lir, za katere ministrstvo ne plačuje niti skromnih obresti.
Na osnovi razpoložljivih podatkov ni mogoče popolnoma točno oceniti sedanjih razpoložljivih in torej neizkoriščenih sredstev, saj ne bodo vseh že odobrenih posojil podjetja takoj v celoti izkoristila in tudi ni znano, če so dolžniki v celoti vrnili obresti in amortizacijo kapitala, ki so bile predvidene v prvem polletju letošnjega leta v skupni vsoti 1,8 milijard lir. Vendar pa se na osnovi razpoložljivih podatkov lahko z gotovostjo zaključi, da obstajajo v okviru rotacijskega sklada ie vedno zeiO pomembna neizkoriščena sredstva, za katera ni pravega zanimanja. Ta sredstva se po približnem računu vrtijo okrog 5—6 milijard lir. Slike bistveno ne izpre-meni tudi predvidena gradnja podjetij Snia Viscosa v žaveljskem industrijskem pristanišču, čeprav gre za zelo obsežna posojila, ki se bodo vrtela okrog milijardnih vsot. Upoštevati namreč moramo, da se v rotacijski sklad stalno vračajo posojena sredstva in predvidevajo za drugo polovico letošnjega leta vračil v višini skoro ene milijarde lir, za leto 1958 vračila 2.919 milijonov lir, za leto 1959 3.04-1 milijonov lir, za 1960. leto 2.996 milijonov lir, pri čemer niso upoštevane obresti in amortizacija posojil, odobrenih od lanskega leta dalje.
Tudi gibanje rotacijskega sklada torej odraža splošni tržaški gospodarski položaj in dokazuje, da je ta ukrep sam po sebi nezadosten da se dokončno odstrani kriza tržaškega gospodarstva, ki ima globoke korenine in so torej nujno potrebni obsežni ukrepi, katere je prebivalstvo že tolikokrat zahtevalo.
Predanost uslužbencev sindikatom
izboljšanje delovnih pogojev in plač. ki jih zdai tudi on uživa. Obenem pa so uslužbenci ACEGAT na ta način dokazali svojo sindikalno zavednost in zaupanje v svoje sindikalne zastopnike.
 sz-------
Tržaško zastopstvo na koroškem velesejmu
Pretekli četrtek so svečano odprli VI. mednarodni koroški velesejem, ki je vedno bolj posvečen lesu ter zato tudi izredno pomemben za Trst, saj gre skozi naše pristanišče večina prekomorskega avstrijskega izvoza lesa. Na velesejmu v Celovcu so zato tri razstave posvečene lesu. prva razstava je posvečena koroški proizvodnji lesa, na drugi razstavljajo avstrijski industrije! lesnih izdelkov, na tretji razstavljajo ambalažo.
Italija Je na velesejmu le šibko zastopana, kar je kritiziral italijanski strokovni tisk, ki tudi poudarja velik pomen, ki ga pripisuje temu velesejmu Jugoslavija,^ saj je letos 'gradila nov velik in lepo o-premljen paviljon v vrednosti okrog 50 milijonov lir in, kjer razstavlja svoje izvozne izdelke
Trst je na velesejmu četrtič zastopan s posebnim paviljonom, katerega je uredil odbor za enotno propagando. V paviljonu so nameščeni diapozitivi, ki prikazujejo turistične zanimivosti, delo v pristanišču, v tržaški industriji itd. V sredini paviljona pa je postavljen velik grafikon, ki ima za ozadje pogled na Trst_ ponoči in kjer lomljena rdeča črta označuje razvoj prometa.
Ze na otvoritvi velesejma je prisostvovala tudi tržaška delegacija, katero vodi podžupan inž. Visintin in katero sestavljajo predstavniki trgovinske zbornice, Javnih skladišč in drugih gospodarskih ustanov. Tržaška delegacija je priredila v petek svečan sprejem, katerega so se udeležili vidni avstrijski predstavniki.
 «»-------
Nov vicekvestor
Včeraj zjutraj so policijski funkcionarji s kvestorjem na čelu in častniki civilne policije ter javne varnosti izrekli dobrodošlico novemu vicekve-storju dr. Ubaldu Camerlen-gu, ki bo nadomestil dr. Sco-polija, katerega so pred kratkim premestili v Aosto.
Protest Del. zbornice proti zvišanju cen tobaka
Glede znatnega povišanja cen tobaka in cigaret je včeraj tajništvo nove Delavske zbornice CGIL izrazilo v imenu svojih članov nezadovoljstvo in protest proti temu u-krepu vladnega generalnega komisarja. V posebnem poio-čilu o tej zadevi poudarja o-menjeno tajništvo, da je odlok vladnega generalnega komisarja neutemeljen in v nasprotju s sedanjim ekonomskim stanjem na našem področju ter bo hudo prizadel vse pre-
bivalstvo, zlasti pa delavce. Zaradi podražitve tobaka in cigaret se bodo dvignili življenjski stroški in zmanjšala kupna moč prav v trenutku, ko se delavci borijo za izboljšanje mezd in življenjskih pogojev. Ta ukrep, poudarja tajništvo CGIL, je neprimeren, ker je prav zdaj najbolj občutna potreba po učinkovitih ukrepih vladnih oblasti, ki jih prebivalstvo že dalj časa zahteva; predvsem pa ustanovitev proste cone.
Zaradi tega nova Delavska zbornica CGIL zahteva preklic odloka o podražitvi tobaka in cigaret ali vsaj odložitev, dokler se ne bodo znatno zboljšali življenjski pogoji piebi-valstva s pomočjo ukrepov za dvig tukajšnjega gospodarstva, povečanjem prometa in ustanovitvijo integralne proste cone. Ob koncu poziva tajništvo nove Delavske zbornice CGIL vse delavce in prebivalstvo, naj protestirajo proti omenjenemu ukrepu vladnega generalnega komisarja in naj zahtevajo njegov preklic.
Za okrepitev zvez jadranskih luk
Milanski gospodarski list «11 Sole« objavlja vrsto komentarjev avstrijskega in nemškega tiska, da je treba okrepiti redne pomorske zveze jadranskih pristanišč, kar predstavlja prvi pogoj za razvoj avstrijskega in južnonemškega tranzitnega prometa proti jadranskim pristaniščem.
Tako na primer «Salzburger Nachrichten« zahteva okrepitev rednih pomorskih prog iz Trsta in Benetk, ki opravljata naravno vlogo posrednika med Avstrijo in prekomorjem. V Stuttgartu pravijo, da predstavlja okrepitev rednih jadranskih zvez absolutni pogoj, da bi obsežno okoliško področje lahko izkoristilo v večji meri manjše zemeljske in pomorske razdalje, ki veljajo za pošiljanje blaga proti jadranskim pristaniščem. Južnonem-ški špediterji se sicer poslužujejo prvenstveno severnih pristanišč, vendar istočasno sedaj podčrtujejo, da prihaja do tega predvsem zaradi pomanjkljivih rednih pomorskih zvez jadranskih pristanišč.
Za Trst (rije senatorji
Senatna komisija za notranje zadeve je včeraj razdelila poročilo, ki ga je pripravil senotor Baracco o zakonskem načrtu o volitvah senatorjev na Tržaškem ozemlju. Komisija, ki je delno spremenila predložena besedila zakonskega načrta, predlaga, naj se občinam Tržaškega ozemlja začasno dodelijo trije senatorji.
Stara rakava rana tržaške občine
Preveliko	število ua
ob prepičlem	šte
Povečati je treba stalež predvsem pri mestni čistoči - Nedopustne težnje, da bi dali razna dela v zakup zasebnikom
Vsakokrat ko v tržaškem občinskem svetu razpravljajo o proračunu ali pa o drugih vprašanjih, ki so tesno povezana z občinskimi izdatki in dohodki pride na dan vprašanje števila zaposlenih uslužbencev. Zlasti se pri tem poudarja, da občinski redni dohodki ne zadostujejo niti za plače uslužbencev. In to je tudi res. Kot smo že večkrat pisali, je občini tako pasivna, da si ne more privoščiti nobenega najmanjšega stroška, ne da bi morala za to računati na državno podporo. Zato se je tudi že mnogokrat razpravljalo. kako zmanjšati število uslužbencev in s tem tudi izdatke za osebje. Razumljivo je da se spričo tako občutljivega vprašanja nihče ni upal predlagati zmanjšanja števila osebja z odpusti, kar bi takoj povzročilo upravičen odpor vseh svetovalcev. Kljub temu pa je bilo ugotovljeno, da so nekateri občinski uradi prenatrpani z osebjem in da bi se dalo kaj spremeniti. Zato se ni nihče uprl načrtu za zmanjšanje števila osebja po »naravni poti«, t. j. z upokojitvijo starih uslužbencev in s prostovoljnim zapuščanjem službe.
lllllllllllllllllllIlllllllllMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIlUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllMIIIIIIIIillllllllllliiiiliiiill,m,liiiiHiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiH,|H||||,||,|,|
V vseh obratih CRDA
Prekinitev stavkovne borbe zaradi kolektivnih dopustov
FIOM ugotavlja, da imajo kovinarji v Genovi višje plače kot tržaški - Nepopustljivost podjetja Sarlori
Stavkovno gibanje v tržaških ladjedelnicah se je te dni nekoliko omililo zaradi poletnih dopustov; po dopustih pa se bo spet začelo, če delodajalci ne bodo pristali na pogajanja. V ladjedelnici Sv. Justa. kjer ni še poletnih dopustov, delavci razpravljajo s svojimi sindikalnimi predstavniki o osnutku sporazuma za produkcijske nagrade in dokladi za zdravju škodljiva dela, ki ga je v ponedeljek predložil lastnik tega podjetja. V vseh obratih CRDA. Tržaškem arzenalu in ladjedelnici Sv. Justa pa se delavci še vedno vzdržujejo nadurnega dela. V ladjedelnici Sv. Marka in v Tovarni strojev, kjer so zdaj poletni dopusti, je prenehalo stavkovno gibanje pod pogojem, da vodstvo teh obratov ne bo med dopusti zaposlilo večje število delavcev kot prejšnja leta za oskroo jn nadzorstvo nad raznimi napravami. Vse poteka v redu, ker se vodstvo obratov drži dogovora.
V Tržaškem arzenalu so sin-, dikalni aktivisti zveze kovinarjev razpečali letake FIOM v katerih ta organizacija poroča o ugotovitvah delegacije notranjih komisij v ladjedelnicah v Genovi. Delegacija je med drugim ugotovila, da tamkajšnji delavci dejansko dobivajo več tisoč lir na mesec kot de-tavci v enakih obratih v Tr stu; zaradi tega je še bolj o-čitno, da zahteve tržaških kovinarjev niso pretirane in neutemeljene. Prav tako ne more biti govora o konkurenci Genove, če pomislimo, da tamkajšnji delavci dobivajo večje
Accjata
Tajništvi obeh sindikalnih organizacij uslužbencev ACEGAT sporočata, da sta prejeli že nekaj seznamov uslužbencev tega podjetja ki so nabrali prispevke za kritje sodnih stroškov zaradi tožbe, ki jo je vložil proti sindikalnima predstavnikoma Bortolottiju in Giuricinu t*e. Mario Sabatini. Na ta način poudarjata omenjeni dve tajništvi, so uslužbenci ACEGAT ponovno obsodili početje omenjenega funkcionarja proti sindikalnima zastopnikoma, ki sta se borila skupno s svojimi tovariši za
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniuiiiiiiinimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiii
Beg pred vročino ob velikem šmarnu
Veliko število Tržačanov se pripravlja na odhod iz mesta
Računajo, da bo »amo jutri zapuitilo Trti okoli 25.000 ljudi - Na Repentabru »e pripravljajo na sprejem gostov Tudi na obmejnih blokih se pričakuje velik promet
Huda vročina, ki že tako dolgo traja, noče ponehati. Ko se je v drugi polovici izredno vročega julija ozračje nekoliko ohladilo, smo mislili, in upali, da je najhujša vročina pri kraju, toda kakor se mnogokrat dogaja, so naši upi splavali po vodi. Zaradi tega se skoraj dva tedna parimo v hudi in neznosni sopari.
Prav zaradi te hude sopare bo prišel ljudem kot nalašč tako imenovani »Ferrago-sto«. Kakor vsako leto ob velikem šmarnu, bo zapustila tudi letos velika množica ljudi Trst in se napotila na letovišče ali pa na izlete v bližnjo in daljno okolico. Vsakdo, ki bo le mogel, bo zbežal iz mesta, da se ohladi ali v planinskem zraku ali pa v morju. Seveda bo moral pri tem upoštevati kako globoko bo lahko segel v žep. Premožnejši se bodo s svojimi vozili odpeljali v Dolomite in v Avstrijo, drugi bliže, v Karnio, ia Kras ali pa v Jugoslavijo s propustni-cami. Mnogo Tržačanov in o-količanov se bo odpravilo na Repentabor, saj je to tradicionalni izlet velikega šmarna.
Kot vsako leto bodo tudi letos okrepili število vlakov, saj predvidevajo da se bo z vlaki odpeljalo največ ljudi. Računajo, da bo odpotovalo v bolj
izletniki. Največ tujcev bo iz Avstrije in Nemčije. Mnogo pa jih bo prišlo iz Francije, Švice in nekaterih drugih držav.
Velika dela ne bodo imele le železnice in avtobusi, marveč tudi vsi potovalni uradi. Tudi policijski uradi za izdajanje potnih listov in propust-nic imajo te dni mnogo več dela kot običajno prav tako oddelek za vizume predstavništva FLRJ v Trstu. Predvideva se, da bo na obmejnih blokih zelo velik promet, saj je znano, da Tržačani zelo radi potujejo v Jugoslavijo, predvsem na Kras, ker se tu dobi kozarec dobrega terana in kraška gnjat. Mnogo ljudi bo seveda odpotovalo na kopanje v Sv- Nikolaj, Portorož in v druge kraje zgornje Istre. St-rejši ljudje se bodo zadovoljili z obiskom tržaške okolice predvsem pa Repentabra, Kjer Je običajna vsakoletna »šagra« in kjer bo kakor vsako leto preskrbljeno za domač teran in pršut. Na svoj račun bodo prišli tudi najmlajši, saj bo preskrbljeno za razne zabave. Ze nekaj dni :azni domači in tuji kramarji pnpiav-ljajo stojnice kjer bodo ponujali najrazličnejše predme te. Tudi vrtiljak je že piprav-ljen in nestrpno pričakujejo gostov, da se bodo v veselem
oddaljene kraje od 25.000 do ritmu zavrteli. Poleg gostih
iHKJ ljudi V naše mesto pu naj bi prišlo okoli 15.000 tisoč ljudi, od teh okoli dve tretjini Italijanov in okoli ena tretjina tujcev. ?.e sedaj so skoraj vsi tržaški hoteli napolnjeni z
bodo domačini prodajali domače vino kar na prostem. Torej je že vse pripavljeno 111 upajmo, da slabo vreme ne bo pokvarilo načrtov izletni kov.
mezde in delajo pod boljšimi pogoji.
Včeraj sta bila v železarni •LVA dva skupna sestanka delavcev, katerim so člani notranjih komisij poročali o razmerah v podjetju in o namenu ravnateljstva, da bi poslalo v produkcijo dva člana notra njih komisij, ki sta bila zaradi tega odpuščena.
Kakor je bilo napovedano, ie bil včeraj na uradu za delo sestanek med sindikalnimi zastopniki in vodstvom' podjetja Sartori, a brez uspeha zaradi trmoglavega stališča in-dustrijcev. Predstavniki sindikalnih organizacij in zastopniki tega podjetja se bodo zaradi tega ponovno sestali v torek; ravnatelj podjetja Sartori v Trstu pa je sporočil, da namerava odpustiti vse uslužbence. Vedno bolj postaja jasen manever vodstva tega podjetja, ki namerava odpustiti svoje delavce, čeprav ima dovolj dela in naročil v čistilnici Aquila in Standard. S tem svojim brutalnim ukrepom --e namreč to podjetje spraviti na cesto le določeno število delavcev zaradi njihove politične in sindikalne pripadnosti, kar je vse obsodbe vredno.
Enotni sestanek uslužbencev pri Smolarsu
Sinoči je bil enotni sestanek vseh uslužbencev podjetja Smolars, ki so skupno s svojimi sindikalnimi zastopniki razpravljali o nastalem položaju po napovedi novih odpustov. Danes dopoldne pa se bodo sindikali zastopniki sestali s predstavnikom omenjenega podjetja, da se bodo pogovorili o nameravanem odpustu 15 delavcev v tem podjetju. Kakor smo že včeraj poudarili, trdijo sindikalni zastopniki, da je sklep vodstva podjetja Smolars glede odpustov neutemeljen, ker imajo v oddelkih, v katerih bi odpustili delavce, polne roke dela.  1»-----------------
Obvestilo motociklistom
ki potujejo v Jugoslavijo
Urad za motorna vozila v Trstu sporoča vsem italijanskim državljanom, ki hočejo s svojimi motocikli potovati po Jugoslaviji, da si morajo priskrbeti mednarodno šofersko izkaznico.
Ta predpis ne velja za motocikle do 50 kub. cm.
 «»-------
Izjava FILM
Tržaški odsek Ita.ijanske zveze pomorščakov (FILM) izjavlja. da je poročilo tržaškega radia včeraj ob 12.40 neresnično in tendenciozno, kajti v tržaškem pomorskem okolišu je vpisanih 4394 pomorščakov, od katerih je 2294 vpisanih v FILM.
Ni res, kot je poročal radio, da se tržaški odsek FILM ni oglasil glede tega kar se je zgodilo v nedeljo v Genovi, češ da je vpisanih v Trstu v FILM samo 60 pomorščakov ter da je zato odseK molčal Odsek FILM je namreč takoi sporočil svoje sklepe vsemu krajevnemu tisku in radiu. Toda ra lio in »Piccolo« sta o Izjavi tržaškega odseka FILM raje molčaia.
 «#-------
Obvezna izročitev vsakovrstnih publikacij
Vladno predsedstvo je z nedavno okrožnico opozorilo ti-I skarne na zakonski predpis. 1 da morajo izročiti prefekturi
po pet izvodov vseh publikacij ter en izvod državnemu pravdništvu. Ta obveznost velja tudi za ponatise, toda v tem primeru zadostuje, da se pošlje po en izvod državnemu pravdništvu.
Huda nezgoda dekleta na morju
24-letna Ornella Zovini iz Videmske ulice se je včeraj popoldne vozila s prijatelji z jadrnico po morju nedaleč od hotela Miramar. Dekle je bilo veselo in se je Vsedlo na rob, pri čemer je držalo nogi v vodi. Naenkrat pa je zakričala od bolečin. Neki motorni čoln, na katerem so bili drugi znanci, se jim je približal tako, da je stisnil dekletu nogi ob jadrnico,
Zovinijevo so morali odpeljati v bolnišnico, kjer so jo zaradi zloma leve noge, ran in podplutb na obeh nogah, sprejeli s prognozo okrevanja v 60 dneh na ortopedskem oddelku. ---------«»----
Prometne nezgode
Tudi med včerajšnjim dnem je bilo precej prometnih nezgod, pa čeprav brez hujših posledic. Prva žrtev je postal okoli 7. ure zjutraj 21-letni Domenico Ruggeri iz Ul. Ca-pitelli, ki je z vespo vozil po Ul. Trento proti Ul. Geppa. Na vogalu s to cesto pa se je prepozno zavedel, da je po ulic' privozil filobus št. 1 in kljub temu, da je takoj zavrl, ni mogel preprečiti trčenja. Mladenič Je odletel na tla, kjer je obležal, dokler ga niso odpeljali v bolnišnico. Ker so mu ugotovili poleg drugih poškodb tudi zlom leve noge. so ga poslali na ortopedski oddelek. Okreval bo v 30 dneh.
Skoraj istočasno je prišlo do trčenja med motornim kolesom in prikolico tovornika v bližini čistilnice olja «Aquila». Aldo Primosi iz Sv. Jerneja je vozil s svojim motornim kolesom po cesti, ki iz Milj pelje proti Trstu, ko ga je v bližini «Aquile» prikolica nasproti vozečega tovornika podrla na tla. česar pa se šofer težkega vozila ni zavedel, zaradi česar je nadaljeval vožnjo-	.,
Primosija pa so zaradi številnih ran pripeljali v bolnišnico, kjer so ga s piognozo o-krevanja v 10 ali 20 uneh sprejeli na kirurškem oddelku
Carlo Fabris z Opčin pa ie med vožnjo s svojim skuterjem po cesti, ki pelje proti sesljanski plaži, zdrsnil na pe sku, s kateiim je biia pot posuta in se tako nepričakovano znašel na tleh. Ker si je pri padcu med drugim tudi zlomil roko, so ga zdravniki v bolnišnici pridržali na ortopedskem	oddelku,	kjer so
mnenja, da bo okreval v 20 ali najkasneje v 30 dneh.
C T»
Smrt dekleta po prometni nezgodi
Banalna prometna nezgoda je zadostovala, da je morala komaj 20-letna Ivonne Gerin iz Ul. Bergamasco v prerani grob, pa čeprav so bili zdravniki prepričani, da bi morala okrevati najkasneje v 20-dneh. Zaradi nepredvidenih komplikacij se	je stanje	dekleta
stalno slabšalo, dokler ni včeraj ponoči podlegla.
Nezgoda, ki se je tako tragično končala, se je pripetila v nedeljo	popoldne,	ko se je
Gerinova	vozila z	motornim
kolesom, last Alcea Tariaoja iz Ul. Diaz. Mladenič je vozil s precejšnjo hitrostjo po cest; Trebče - Opčine in je naenkrat izgubil oblast nad vozilom ter odletel skupno s sopotnico na bližnji travnik Mladeniča si, po prvi pomoči odslovili, dekle pa so pridrž 'i, vendar ni nihče pričakoval tragičnega konca.
Toda ta način zmanjšanja števila osebja je bil zamišljen samo za tiste urade, kjer je bilo ugotovljeno, da je preveč uslužbencev in ne za vse občinske oddelke. Občinski odbor pa je od leta 1949 dalje krčil število osebja ne glede na potrebe posameznih oddelkov. Tako je odbornik za osebje lahko poročal, da so od leta
49 do 30. junija letos zmanjkali število zaposlenih uslužbencev (uradnikov in delavcev) za skupno 594 oseb. Na ta način se je zmanjšalo število uslužbencev tudi v tistih oddelkih, kjer je že primanjkovalo delovne sile. Poleg tega pa se je v omenjenih letih zmanjšalo tudi precejšnje število delavcev, kar je še bolj poslabšalo položaj v tistih občinskih oddelkih, kjer so zaposleni zlasti delavci. Zato je prišlo do velikih težav pri u-stanovi za mestno čistočo, pri tehničnem uradu in med čistilkami.
Po podatkih pristojnih uradov bi ustanova za mestno čistočo potrebovala najmanj še 200 delavcev, pri tej ustanovi primanjkujejo zlasti težaki in šoferji. V povojnih letih se je mesto razširilo in se je s tem povečalo tudi delovanje te u-stanove. Osebja pa je bilo vedno manj. Sele pred nedavnim se je občinski odbor (preden je podal ostavko) spomnil predložiti občinskemu svetu predlog za sprejem v službo 50 delavcev za ustanovo mestne čistoče. Sicer pa tudi ta sklep ne bi mogel biti letos veljaven, ker v letošnjem občinskem proračunu ni bila vključena ustrezna postavka za sprejem v službo teh delavcev. Zato je očitno, da je hotel demokristjanski odbor pokazati «svojo dobro voljo« za rešitev tega vprašanja, ki postaja vedno bolj kočljivo. Tudi če bi takoj zaposlili novih 50 delavcev, bi bilo to vse premalo. Sedanji delavci mestne čisteče so prisiljeni delati mnogo nadur, ki presegajo število naaur, id jih dovoljuje zakon. Zato jim tudi občinska uprava ne more izplačati teh nadur v okviru normalnih prejemkov. Izplačilo mora odo- J "briti občinski svet s posebnim j sklepom, ki ga mora nato po- ; trditi še pokrajinski upravni, odbor. Do sedaj se je že mnogokrat pripetilo, da je nadzorni organ zavrnil te sklepe in da so morali zaradi tega delavci čakati skoraj leto dni, preden so jim izplačali nadure. Sicer pa ne obstaja samo vprašanii; izplačevanja nadur. Težaki in šoferji se pritožujejo, da ne zmorejo tolikšnega napora in so do sedaj že mnogi oboleli za izčrpanostjo.
Nič boljši ni položaj med čistilkam'. Za občinske urade in šole bi potrebovali najmanj 360 čistilk. Imajo pa jih samo 217. To pomeni, da bi morala občina sprejeti v službo še 143 čistilk. Pri tehničnem uradu je bilo pred vojno zaposlenih pri oddelku za vzdrževanje cest 200 stalnih in 80 sezonskih delavcev. Sedaj pa jih imajo vsega skupaj samo 60. Namesto da bi se občinska uprava zanimala za sprejem v službo ustreznega števila delavcev, se je sedaj odločila za izroči-
vedno sedijo na svojih stolčkih, dati v zakup zasebnikom vsa tista dela, pri katerih so zaposleni delavci, in obdržati v občinski režiji samo uradnike oziroma samo osebje birokratskega aparata. Zato se tudi občinski odbor do sedaj ni nikoli zanimal, da bi zahteval od nadzornih organov spremembo oziroma obnovitev staleža občinskega osebja in s tem omogočil sprejem v službo delavcev, ki jih potrebuje.
Urnik trgovin za veliki šmaren
Za veliki šmaren bo veljal naslednji urnik trgovin: jutri bodo zaprte vse trgovine razen mesnic, ki bodo odprte od 6. do 13. ure, cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure in slaščičarn, ki bodo odprte od 8. do 21.30 ure. Zaprte pa bodo tudi mlekarne in ribarnice.
Kar se pa tiče prodaje časopisov, jih bodo prodajal; jutri do 13. ure; medtem ko bodo v petek zaprte vse prodajalne časopisov.
Obvestilo Slovenskega gospodarskega združenja
Slovensko gospodarsko združenje sporoča, da bodo njegovi uradi zaprti v četrtek in v petek.
Matteotti v Trstu
Včeraj je prispel v Trst poslanec PSDl Matteotti, ki se bo zadržal v Sesljanu deset dni na oddihu.
C
KA/iKA OBVKNTILA
Godbeno društvo iz Nabrežine
praznuje v nedeljo 18. avgusta 60-letnico svojega obstoja. Ob tej priliki priredi na trgu godbeni Koncert. Gostje društva bor*o ta dan tudi godbe s Proseka, Sv. Križa in Doberdoba.
|d4 ICO VI IN PKINPKVKl)
V počastitev spomina pok. Vla-dimira Grudna darujejo; inž. Cok Andrej in Milica 1000 lir, družina Kolarič 1000 lir, Rezi in Herman Cok 500 lir ter Amalija Cok 500 lir za Dijaško Matico.
 «» -------
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 13. avgusta se je v Trstu rodilo 8 otrok, porok je bilo 10, umrlo pa je 6 oseb
POROČILI SO SE: mizar Giuseppe Montonesi in gospodinja IsabeHa Valle, prodajalec Giuseppe MicoUi in uradnica Romana Rossano, slikar Silvano Bottan in gospodinja Fioretta Marchesi, delavec Bruno Buttiro in gospodinja Annamaria Settimo, električni varilec Lionello FUstum in šivilja Natalina Bruna Gulič, nogometaš Ernesto Kalin in gospodinja Anna Coffol, pomorščak Narciso Alipi in gospodinja Gi-seila Debernardi, mehanik Euge-nio Paoli in frizerka Rosa Hrovat, mehanik Matteo Maffei in šivilja Adriana Caissel, slikar Di-no Z a nov el lo in prodajalka Maria Bartoli.
UMRLI SO:	69—1	et	n i Mariano
Manvetti, 75-letna Justina Košuta vd. Gustinčič, 62.) et ni Mario Mau-ro, 42-letna Adele De Rettich por. Goitan, 68-letni Maosueto Goss, 19-letma Ivonne Gerini.
NOČNA SLUŽBA LEKARN v avgustu
INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2; G. Papo, Zgornji Kjadin 1095 (Sv. Alojz); Picciola, Ul. Oriani 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Ser-ravallo. Trg Cavana 1; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju.
C
RADIO
SREDA, 14. avgusta 1997 TRSI POSTAJA A
11.30 Zabavna glasba; 12.00 O izvoru in negi okrasnih rastlin: »Mačeha«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Domači odmevi; 13.30 Orkester Maotovani; 13.50 Stolz: Offenba-chova fantazija; 17.30 Plesna glasba; 18:00 Beethoven:	Godalni
kvartet v B-duru op. 130; 18.40 Lahke melodije: 19.00 Slovenski samospevi; 19.15 Skromne zgod-I bice o koristnih rečeh: «Dežnik»,
 .............   i......................»mi..•■•■■■m
Naiven albanski izseljenec
Mlademu tržaškemu sleparju izročil potrdilo o prtljagi
Ker je ni prejel, je prijavil mlade, niča policiji, ki ga je kmalu iztaknila
ilustrirano mladinsko predavanje;
19.30 pestra glasba; 20.00 Šport;
20.30 Od melodije ck> m«iodUc’»
21.00 Obletnica tedna: «Ob 100-letnici indijskega upc-ra in 10-letnici neodvisnosti Indije«; 21.1* Debussy: Morje; 21.40 Odmevi iz Južne Amerike; 22.00 Iz italijanske književnosti in umetnosti: «Neorealizem v filmu — De Si-ca»; 22.15 Šostakovič:	Simfonija št. 5 v D-duru op. 47; 23.05 Chopinove mazurke; 23.30 Nočni ples.
J tf S 1 L 14 30 Tržaška kulturna kronika;
16.45 F. A. Bon; «Ludrova svatba«, komedija v 2 dej. in 3 slikah; 18.15 Beethovnovi kvarteti;
19.00 Igrata orkestra Zafred in Vallisneri; 21.00 Giuseppe Verdi; «Don Carlos«, opera v 4 dej.
koper
Poročila v itanjanšč^i:	6-30.
12.30. Ib 30,	17.30.	19	15, 23.00.
Poročila v slovenščini:
13.30, 15.Ud.
7.15 Glasba za debro jutro; 7.45 Jutranji koledar; 8.00-12.00 Spored iz Ljubljane: 12.00 Glasba fk> željah; 13.40 Kmetijski nasveti;
13.45 Ritmi in pevci od tu m tam; 14.00 Od me odi je do melodije; 14.30 Kulturna kronika; 14.40 Pojo ženski zbor, mešani zboi* in ženski komorni zbor tolminskega učiteljišča p.v. Maksa Pisnika; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 Na harmoniki igra Marijan O-strouška iz Postojne; 15.40-17.00 Spored iz Ljubljane; 17.00 Ritmi in popevke; 17.25 Glasbeni mozaik; 18.15 Lahka glasba; 19.30-
23.00 Spored iz Ljubljane; 23.10 Glasba za lahko noč.
SLOVENIJA 327.1 m. 202.1 m. 212.4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00,	i3.00,	15.00,	17.00,	19.30,
22.00
7.30 Mladim poslušalcem o Počitnicah; 8.05 Pisana paleta; 9.00 Zabavni mozaik; 9.30 Narodne pesmi za vsak okus; 10.10 Operetne melodije; 11.00 Popularne melodije iz orkestralne glasbe;
11.45 Mladinska povest v Hevanjih — Anto Staničič: Mali morski ropar _ XXV.; 12.00 Zaigrajmo in zapojmo; 12.30 Km«^ tijski nasveti — Jože Juvane-Uspehi in napake pri uporabi herbicidov; 12.40 Mariah Anderson poje črnske duhovne pesmi; 13.15 S pesmijo in plesom P° Bosni in Makedoniji; 14.00 Veseli kutermezzi; 14.20 Turistična oddaja; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Humoreska tega tedna — Kurt Kusenberg: Vino in svatba: 16.00 Koncert po željah; 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.20 Violinist Slavko Zimšek igra Popularne skladbe; 18.40 Umetne *n narodne pesmi poje ženski zbor Fran-ce Prešeren iz Kranja; 19.00 Zabavna glasba; 20.00 Igra zabavni orkester Radia Ljubljana:
20.30 Simfonični koncert; 22.15 Jazz-cockatil.
TELEVIZIJA
17.30 Oddaja za otroke: 20.30 Vesti; 21.00 Franz Schubert: «H»$® treh deklet«, opereta v 2 dej’»
22.45 Deset mrnut z Domenico®11 Cantatorejem; 22.5 Filmska rubrika.
10. t. m. proti večeru se je zglasil na policijskem poveljstvu letečega oddelka 37-let-ni Ramadan Zepel, rojen v Albaniji in sedaj stanujoč v Melbournu. Pojasnil je. da je prišel kot turist v Evropo 'n se je moral celo vrniti iz Jugoslavije samo zato, da bi poiskal nekega mladeniča, kateremu je poveril odpošilja-tev prtljage.
23. Julija se je izkrcal v Genovi in nato stopil na vlak, ki bi ga moral peljati najprej v naše mesto in nato še v Jugoslavijo. Med potovanjem je spoznal nekega Tržačana, Martinija po priimku, s katerim sta se takoj sprijateljila. V našem mestu ga je Martini spremil do hotela Parenzo, kjer sta oba prenočila. Pogo-
.	.	vor je nanesel na Zepelove tu-
tev nekaterih del zasebnim) rSgt^ne nafrte in na potova-
podjetjem. Tako so že lani i?-' ročili čiščenje šol nekemu podjetju, ki zelo slabo plačuje zaposlene čistilke. Demokristjani zagovarjajo to rešitev, češ da ima občina na ta način manj stroškov. Ne pomislijo pa, da čistilke, ki so zaposlene pri zasebniku, dobivajo zelo nizko plačo, so začasno zaposlene in ne bodo dobile skoraj nobene pokojnine. Hkrati pa zasebnik služi lep denar na račun delavk.
Toda to jim ne zadostuje. Sedaj so začeli že razpravljati, kako bi dali v zakup tudi vsa dela za popravilo občinskih cest in ulic. To pomeni, da bi hoteli demokristjanski upravitelji, ki kljub ostavki še
nje po Jugoslaviji tja do Bi-tolja. Zepel se je veselil potovanja, a skrbela ga je prtljaga, s katero je včasih težko hoditi po svetu. Martini pa mu je predlagal, da bi prtljago poslal naprej z vlakom v Bitolj in tako ne bi imel med potovanjem nobenih skrbi ne nadlege s prenašanjem težkih kovčkov.
Ramadan Zepel je bil vesel predloga in tako je mladeniču izročil potrdila za prtljaž-nico na najem kolodvoru. On bi moral prtljago dvigniti in jo nato poslati na naročeni naslov v Bitolj. Kaj pa potrdilo o pošiljki, je albanskemu izseljencu šinilo v glavo? Nobenih skrbi, mu je odgovoril
iiiiiiiiiiiiiniMiitiiiHHMiHiiiiiniiiiiiiiiMiiiiinmHimmHiiiiiiniHimitiniiimiiiiiiiititiiiiiiim
Izpred prizivnega sodišča
Tatovoma znižali kazen na polovico
Drugi lat je iiil obsojen že 51-krat
Pred prizivnim sodiščem so obravnavali pritožbo dveh starih znancev sodnih dvoran, ki sta bila obsojena istega dne na enako kazen za podoben prekršek pred istim kazenskim odsekom. Priziv je obema prinesel enake olajšave, kar pomeni, da ju je sodišče druge stopnje obsodilo na enako denarno in tudi zaporno kazen. Prej sta bila moža obsojena na 1 leto in 9 mesecev zapora, sedaj pa so jima znižali obsodbo na 8 mesecev in 15 dni zaporne ter na 6.000 lir denarne kazni.
Prvi se je moral zagovarjati 51-letn: Giorgio Brus iz Ul. Pordares, katerega so marca meseca zasačili v kletnih prostorih stavbe št. 41 v Mira-marskem drevoredu, kamor je šel, da bi si kaj prisvojil. Mož je brskal po kleti, kjer je bilo precej ropotije in neuporabnih loncev. Toda sredi dela ga je neki stanovalec zasačil in ga zaprl v klet ter stekel po policijo.
Medtem pa Brus ni ostal brez dela, temveč ker je imel pilo in kljukec, je začel iskati možnost, da se reši iz tako
nepričakovanega zapora. Toda policijski agenti so bili hitrejši od njega in ga aretirali, še preden so se vrata kleti vdala njegovemu vlomilskemu orodju in njegovi vlomilski spretnosti.
Maja meseca je že sedel na zatožni klopi z Arturom Can-nellottom brez stalnega bivališča, katerega so tudi obdolžili tatvine kovčka v škodo jugoslovanskega državljana, ki je v pričakovanju vlaka zaspal na glavnem kolodvoru. Carinellotto se prav gotovo m nadejal, da mu bo sodišče pri-solilo enako kazen kot Brusu, pa čeprav je dobro vedel, da se ne bo mogel rešiti obsodbe.
Cannellotta, ki ima 55 let in kar 51 odsodb, so opazili na glavnem kolodvoru, kamor je hotel iti prenočit, v trenutku ko je ukradel spečemu jugoslovanskemu državljanu kovček. Mož se je hotel z ukradenim blagom oddaljiti, a prišel je le do Ul. Geppa, kjer so ga ustavili in ga odpeljali na komisariat.
Preds, - Renzi, tož. — Co-lotti, zapisn — Cilla, obramba — odv, Nimira,
Martini. Na končni postaji bi zadostoval osebni dokument za dvig dveh kovčkov in usnjene potne torbe, v katerih je Zepel prinesel s seboj iz Avstralije kar 10 moških o-blek, od katerih kar tri nove, dglje čevlje, spodnje perilo, srajce in drugo ter 40.000 lir vredno žensko zapestno uro.
V Bitolju pa seveda ni bilo g prtljagi ne duha ne sluha in uslužbenci so moža prepričali, da jih verjetno ni nihče poslal. Zato se je Zepel odločil za vrnitev: hotel je namreč poiskati Martinija in z njim obračunati. Toda v hotelu »Parenzo«, kjer ga je bil pustil, ga ni več našel, ker se je takoj po njegovem odhodu izselil. Kje ga dobiti? Drugega izhoda ni imel, kot da je stopil na policijo.
Tu so mu pokazati številne slike raznih Martinijev in v eni izmed teh je spoznal svojega sopotnika in goljufa. O-braz policijskim organom ni bil nov; šlo je namreč za 24 let starega Romana Martinija iz Ul, Media, ki je bil že obsojen v Trstu zaradi tatvin in je tudi okusil poboljševal-nico. Mladenič se je sicer izselil v Avstralijo, a zaradi številnih kršitev zakona, so ga izgnali iz celine, ki bi morala postati kot za številne Tržačane nova domovina.
Doma pri materi v Ul. Giulia mladeniča niso našli, odkrili pa so nekaj ukradenega blaga, katerega je Martini podaril svoji 28-letni sestri Renati. Izprijenca pa so našli pri stan materi v Ul. Media, kamor se je brez dr orna zatekel v upanju, da ga policijski agenti ne bodo z lahkoto odkrili. Toda njegov račun je bil napačen in tako se je, ko se je najmanj nadejal, znašel v celici in nato pred preiskovalnimi organi, ki so hoteli izvedeti od njega čim več podrobnosti o kriminalnem delovanju. Martini se je spočetka pokazal presenečenega in je zanikal obtožbo, vendar ;e moral pod težo dokazov kloniti in vse priznati. Sicer dokazov ni bilo težko najti, kajti v stanovanju, oziroma pri stari mami, so našli ne le večji del ukradenih predmetov, temveč tudi nekaj polic iz zastavljalnice, kjer je Martini v pomanjkanju denarja zastavil čevlje, obleko in podobno.
Blago so vrnili veselemu Albancu, Martinija pa so poslali, predvsem zaradi njego-v; nepoboljšljivosti, naravnost v zapor z obtožbo prevare. Tudi njegovo sestro so prijavili sodišču zaradi posesti u-kradenega blaga, a so jo izpustili na začasno svobodo.
KINO
Excelsior. 16.00:	«Min'irano me-
sto«, Rcry Calhoun,
Fenice. 16.00: «Povratek k življ** n ju«, F. Lulili, A. Closas. Nazionale. 16.00: »Ubiti me bos moral«, A. Lansbury, B, RoU' D. Foran. Usodna ljubezenska tragedija.
Filodrammatico. 16.30: icGospodo-valeč iz Texasa». Technicolot’ Audie Murphv, Susao Cabot, Paul Xelly.
Grattacielo. 16.00:	»Čudovita J*
mladost«, J. Mills, C. Parker in D. Bromiley.	,.
Supercioeraa. 16.00: »Zadnji streli bazooke«, John Wayne. Arcobaleno. 16.00: «Talci roparjev«, F. Tucker, M. Blanchard. Astra Rojan. 17.00: »Vojni taksim S. Hayden.
Capitol. 16.30; «Kriminalec f1* asfaltu«, 'Anthony Steel in Odi-le Versois. Technicolor. Crislallo. 16.30: »Neznani tjub^ mec« Cinemascope. G. Rogerk V. Heflin. Prepovedan vstoP mladoletnim.
Alabarda. 16.30: »Zadnja nebesa«-Cinemascope.	,
Arlstoo, Glej kino na prosteim Aurora. 17.00: «Najlepši trenutek*' G. Halli, M. Mastroianni. pre' povedano mladoletnim.	„
Armonia, 15.00: »Maščevanje«, Madlson, K. Grant.
Ideale. 16.30: »Dovolite mi, očka»> A. Sordi, A. Fabrizi in Majisi De Lera.
Impero. 16.30: »Jutri bo prepozno«, A. Pierangeli, V. De Sir*-Italia, 16 30: »Dva vesela dvojb' ka», Rosalina Neri, N. BruP®-Moderno. 18.00: »Potepuški k-ral)*' K. Grayson, D, in R. Moreno-Savona. 16.00: «Vojna svetov«. Vlale. Zaprto za počitnice. . Vitt. Veneto. 16.15: Danes otvoritev s filmom »Otrok Carobn Cherie«.
Belvedere. 16.30: «Pazite na mor-
narjei«.
Massimo. 17.00:	«Izgubljeno o0"
zorje«, R. Colman.
Novo dne. 16.00: «Poldne v nju«, G. Cooper in G. Kelly-Odeon. 16.00:	»Junaški odpor«'
St eri ing Hayden.
— «»——
KINO NA PROSTEM Arlston. 20.15: »Krvavi žig«. " stern. A. Ladd, M, Freemab-Armonia. 20.00; »Maščevanje«, u' Madison in K. Grant.	..
Arena del flori. 20.15: »Ko ittBI spi«, Diana Audrevvs, Rho«i0 Fleming, G. Sanders.
Garibaldi. 20.15: »Vojna himn««’ R. Hudson. Cinemascope. Marconi. 16.30, na prostem 30-Jt' «Miss Spogliarello«, B. Barde -D. Gelin.	.,
Paradlso. 20.15: »Sedem nevest 1 sedem bratov«.
Ponzlana. 20 15: »Razbojnik "F" solino«, S. Morgan, A. Nazz*’ • Secolo Sv. Ivan 20.30: «Fren< Ca,n Can«, M. Felix, J. Gap1'1' Skedenj. 20.00: »Tam, Tam, yuribe».	.t
Stadlo. 20.15: »Kot prej, bolje prej«, R Hudson.	.
Valmaura. 20.15: »Neustrašni br« je«, R. Taylor, S. Granger. g Rojan. 20.00 in 22.00: »Zgodba Tomu Destryju», Audie Murtku-
O
MALI OOLASI
NOV ŠIVALNI STROJ, izred"*
priložnost, 19.500 lir. Drug' luksuzno omarico 29.500 lir. ^ marice za šivalne stroje ■»,. lir. Cene, ki se Se niso videi' Obiščite nas:	Ruggero	Ro**?,,«
Trst, Korzo Garibaldi 8, trgovi"
Ilolel «METROPOL»
sporoča cenjenemu občinstvu, UA ODPRE DNK IS. AVGUSTA H57 novo preurejeno restavracijo aROTONDOi-Najboljša kuhinja!	Vsak	dan	sveže	ribe!
CENK ZMF.RNKI Priporoča se kolek^v!
Hotel »METROPOL* Plr»"
ERNST PLAUE
Claudijina
prva k
Claudia je sedela v naslanjaču pri kaminu. V zeleni obleki je bila videti še močnejša kot sicer, okoli nje pa se je vrtelo kakih osem ljudi s knjigami in nalivnimi peresi v rokah.
Claudijin mož Herbert Corvinsky je stopal proti hiši. Pred vrtnimi vrati so stali avtomobili, pet jih je bilo. Herbert je hotel v hišo pri zadnjih vratih. Ko je opazil avtomobile, je pospešil korak, pa le ni bil dovolj hiter, zakaj sunkovito so se odprla avtomobilska vrata in že mu je pridrobnelo nasproti dekle s trakom v laseh.
♦Vi ste Corvin.sky, kaj-ne?» ga je nagovorila. Ne da bi počakala na odgo-vor, je vzela izpod pazduhe knjižico in svinčnik. ♦Že ves teden sem na lovu za avtogramom vaše zene. Ali bi mi ga lahko preskrbeli? Knjižico vrzite potem v nabiralnik, naslov in znamke so že na platnicah.*
Herbert je vtaknil knjižico v žep in odhitel po stopnicah. Iz salona je prihajal krik, več moških je skušalo preglasiti drug drugega, nad vsemi pa je donel Claudijin jasni glas:	«Da,
zelo vesela sem, ljudje so me prijazno sprejeli.* Herbert je začutil v njenem glasu nekaj trudnega. Potem je šel v kuhinjo, v naglici pospravil obložen kruhek in popil pivo.
Utrnil je luč in stopil v prednjo sobo. Nekdo, ki ga Herbert ni poznal, je odhajal po mehki preprogi k zadnjemu stopnišču. Samo tri korake bi moral napraviti Herbert, pa mu r.i u-sPelo. Nekdo ga je prijel za komolec in ga zrinil v salon.
♦Saj to je Corvinsky,» se je oglasilo kar več obiskovalcev hkrati. Claudia pa se je svojemu možu ljubeznivo nasmehnila in mu želela dober večer.
Odzdravil ji je, ni pa bilo več časa, da bi jo poljubil v pozdrav, zakaj že ga je eden izmed poročevalčev obsul z vprašanji. Kake se človek počuti, če gre spat kot bančni uradnik, zbudi pa se kot mož pisateljice, ki je dosegla izreden uspeh. «Presenečen sem,* je odgovoril, «zelo presenečen.* — «Ali boste Pustili bančno službo?* — ♦Ne, tega pa ne,* je bil Herbert v resnici začuden.
♦Ali že veste, da bodo knjigo vaše žene prevedli kar v več jezikov hkrati?* " «Ne,» je odgovoril, «o tem še nisem ničesar slišal.*
Potem se je Corvinske-mu približala ženska in ga vprašala:	»Kako vam je
všeč roman vaše žene?* -Ni takoj odgovoril, vprašanje ga je zelo začudilo, za-to je najprej od presenečenja pogoltnil slino, čez šas je zamrmral; «Doslej g'\ še nisem čital, zdaj pa Sas bom,* je obljubil. Potem se mu je posvetilo: ♦Kar takoj zdaj bom začel Citati knjigo.*
Izvod je ležal na mizi, vzel ga je in smuknil iz sobe. še preden je prišel
do stopnišča, je ujel glas tiste ženske, ki je stala pri telefonu: «Po dolgem času smo le našli odraslega prebivalca naše dežele, ki še ni čital romana Claudije Corvinske. To je njen triinštiridesetletni mož...»
Herbert je stekel mimo drugega nadstropja na podstrešje, kjer si je bil pred leti uredil študijsko sobico. Tja se je zatekal, kadar je hotel biti sam. Spustil se je na stol in položil predse Claudijino knjigo, pa je ni takoj odprl.
Soba je bila že osemnajst let enaka, tudi stari pisalni stroj je še stal v njej. Kupil ga je bil še preden sta se s Claudio poročila. Ob steni so bile police s knjigami in lepo urejeni rokopisi njegovih romanov, njegovih zavrnjenih književnih del, ki jih ni hotel sprejeti noben založnik.
Pred pol leta je nehal oblegati založnike. Njegov literarni prvenec v rokopisu je ležal prav na dnu pod kopico drugih. Napisal ga je bil kmalu po poroki s Claudijo.
Potem je vzel v roke Claudijino knjigo. V njej je pisalo: peti ponatis, naklada 200.000 do 250.000 izvodov. Herbert je vzdihnil. Claudia je torej dosegla u-speh, njemu pa se sreča ni hotela nasmehniti. In je vzel knjigo v roke ter jo odprl. Kakor vedno, jo je začel čitati nekje v sredini. Prebral je prvi stavek, potem drugega, nenadoma pa se je ustavil, odložil knjigo, stopil k pisalni mizi in privlekel na dan rokopis prvega romana. Naglo je prelistal nekaj strani, nato pa je začel glasno brati: c Voda je že preplavila ograjo, Viktor je stal pred razvalinami svoje lepe hiše.*
Položil je rokopis na mizo in odprl ženino kniigo. Na stoti strani je bil tiskan natanko isti stavek. In je začel primerjati stran za stranjo, stavek za stavkom. Spoznal je, da je žena objavila njegov prvi roman.
Stopil ie po stopnicah in se ustavil pred vrati v salon. «Toda Claudia, bralci hočejo vedeti, kdaj lahko nričakujejo vašo drago knjigo,* je ujel Herbert razburjen glas in stopil v salon.
«Tega ne morem reči, ničesar še ne vem,* se je Claudia umikala poplavi novinarskih vprašanj, Herbert pa se je ves nasmejan ustavil pred ženo. Po ložil ji je roko na ramo in jo pritisnil k sebi: ♦Draga Claudia, na to vprašanje boš prav gotovo morala odgovoriti.*
Poročevalec ga je pogledal, Herbert pa je nadaljeval: «Novi roman Claudije Corvinske bo v dobrem mesecu pripravljen za tisk.*
Claudia se je sunkovito obrnila in se zastrmela v moža, on pa se je smehljal kakor poprej. Potem je segel v žep, potegnil iz njega knjižico s svinčnikom in jo dal ženi.
Včeraj smo pisali, da bo 23. t.m. otvoritev prvega povojnega beograjskega velesejma. Na gornji sliki vidimo gradnjo ve!esejemskih paviljonov. Seveda je to bilo že pred časom, kajti danes so ze dograjeni. Velesejemski prostor zavzema 300 tisoč kv.' m površine, od česar odpade 80 tisoč kv. m na razstavni prostor, katerega 45 tisoč kv. m so
pokrita razstavišča.
Kako sodi Pietro Nenni o mednarodnem položaju
Upi na mednarodni politični j kriti spor vojaških sil in po-preobrat, ki so lani jeseni litičnih vplivov.
vzcveteli po	egiptovski	in
madžarski krizi, so ponovno, vsaj delno, razočarali. Na področju objektivnih odnosov sil in moči so se mnoge stvari spremenile. Vlade in diplomacija obupno počasi registrirajo nove odnose in še bolj počasi jih spreminjajo v novo politično smer.
Vprašanje razorožitve nepremično stoji na ameriškem predlogu o ustanovitvi področij zračnega in suhozem-ske g a nadzorstva in po mnenju predlagateljev bi iz teh področij morale biti izločena vsa najvažnejša ameriška pomorska in letalska oporišča.
Tudi vprašanja Srednjega vzhoda so se zagozdila na točki, kjer jih je pustil od-
Nemško vprašanje, ki je
ključno vprašanje najširšega problema — evropske varnosti — je prav tako pbstalo pri prejudicih, ki se postavljajo drug proti drugemu, brez možnosti, da bi se ti prebredli ali našla druga rešitev. Glede tega je zapadni predlog o svobodnih volitvah enak komunističnemu predlogu o konfederaciji obeh nemških držav, ki ga je pretekle dni ponovno poudaril Grote-wohl in Hruščev potrdil. Zamisli o svobodnih volitvah ni kaj oporekati. Kot ni kaj o-porekati zamisli o neposrednem sporazumu med obema Nemčijama. Kljub temu so tak« zapadnjaki kot predstavniki Vzhoda povsem prepričani, da se zamisli razvijajo
SEVERNA STENA GORE EIGER JE PONOVNO TERJALA ŽRTVE
Pri reševanju ponesrečenih plezalcev so sodelovale ekipe iz petih držav in imele na razpolago celo helikopter in prenosni raddiooddajnik
Planine terjajo vsako leto nove žrtve. Mladi plezalci skušajo preplezati stene, ki jih še nihče ni zmogel in pri tem tvegajo svoje življenje.
Prav te dni se je zopet pripetila v švicarskih Alpah večja nesreča. Štirje alpinisti, dva Italijana in dva Nemca, m skušali preplaziti sev. steno gore Eiger, ki je med najtežjimi v Alpah.
Skoro dvajset let je tega, bilo je leta 1938, ko je skušala skupina nemških alpinistov zavzeti to trdnjavo. Štirje so bili. Vsi so izdihnili v tei steni. Tri dni in tri noči ;e Toni Kurz čepel v steni, navezan na svoje tri mrtve tovariše. Ni mogel ne naprej ne nazaj. Ves premražen. brez hrane, brez vode je ”isel na vrvi v steni. A medtem so reševalci poskušali .vse mogoče, da bi prišli do njega in ga rešili. Res se jim je po velikem trudu posrečilo priti tako blizu njega, da so mU lahko vrgli konec vrvi, na katero naj bi se privezal. Ujel jo je. Toda še prej se je moral odvezati od svojih mrtvih tovarišev. Več ur se je revež trudil, da je končno s svojimi popolnoma premrlimi prsti odvezal čisto zmrznjeno, kot kamen trdo vrv. Počasi so ga potem vlekli na varno. Komaj meter je še manjkalo do rešitve, ko je Kurz omedlel in izdihnil. Umrl je od prevelike izčrpanosti, od prevelikega napora.
Taka je ta severna stena gore Jungfrau. Leto kasneje je bila vendar stena preplezana a po prvopristopnikih redko kdo ji je bil kos.
Sedaj so zopet štirje alpinisti obtičali v tej steni.
Pet reševalnih skupin je šlo tem nesrečnežem na pomoč. Opremljeni so bili z vsemi sodobnimi pripomočki. Celo helikopter. Zlasti koristna naprava je majhen radijski oddajnik, s katerim je mogoče
luni  ...........................    umnimi
NIMA LE VATIKAN SVOJEGA «INI)EXA»
zgodb
Nekaj zanimivih o preganjanju
knjig
♦Habent sur (ata libelli», ^avi star latinski pregovor, *knjige imajo svojo lastno u-sodo». Te «usode» povedo včasih več o svetovni zgodovini ,n politiki kakor marsikatero zgodovinsko delo.
Najbolj «prepovedan» izmed v*eh novejših avtorjev je — r*zen Jamesa Joycea — goto-Vf> Lev Trocki. Njegova publicistična dela so prepovedali« leta 1003 v carski Rusiji letu 1027 v Sovjetski zve-1930 v ZDA, 1033 v Hitlerjevi Nemčiji, 1034 v Italiji.
V nepriljubljenosti ga prekaša morda še James Joyee s svojim «Odisejem». Roman Je izšel leta 1922 v neki majh-111 pariški založbi in takoj v*budil pozornost literarnih krogov po vsem svetu. Se Preden pa je izšlo, je ameriška poštna oblast zaplenila številke revije «The little Re" y-evv», v katerih so bili objavljeni odlomki iz tega dela. ^J° izidu no nanjo budno pa-cariniki različnih dežel. Vsak uvoženi izvod je kot Primer ^nespodobne literatu-r°* končal v plamenih. Tako J’* bil® knjigu prepovedana 1« PJ22 v /,DA, v Kanadi, na Ir-8kem in v Angliji. Dovoljenj* za izda jo so odklonili le-
^ 1924 v £DA in 1929 v: An-
gliji. Medtem so krožili prepovedani eksemplarji že povsod — od česar pa avtor, ki mu je že začela groziti slepota, seveda ni imel koristi. Da ne bi stradal, je moral 1, 1924 rokopis dati na dražbo v New Yorku. «Iztržil» je zanj 1975 dolarjev.
Leta 1933 je sodišče v ZDŠ naposled dovolilo tiskanje «0-diseja«. Pokojnega Jamesa Joycea pa štejemo danes med moderne klasike —- kot Thomasa Manna ali Marcela Prousta.
Med cenzorji so se proslavile tudi nekatere ženske — predvsem kot čuvarke del svojih mož ali zaročencev. Tako je pustila vdova Gahlea Galileija zažgati njegovo zapuščino, ki je bila skrbno spravljena. To so bili rokopisi z zadnjimi ugotovitvami o nihalu in nebesnih telesih.
Minna Jaegle, nevesta nem-š-kega dramatika Georga Buechnerja, pa je po njegovi zgodnji smrti zažgala vso pesnikovo ostalino, med drugim dramo «Pie!ro Ariosto«, ker se ji je zdela nemoralna.
Nekaterih knjig se rada drži smola. Tako je bila n. pr. #Ars Amandi» rimskega klasika Ovida od nastanka v 8. stol. pred n. št. že nešteto-
krat prepovedana. Se I. 1928 ni dobila vstopnega dovoljenja v ZDA. Druga klasična dela je zadela podobna usoda ob različnih priložnostih. Leta 1810 v Angliji niso smeli predvajati »Kralja Leara«, ker se je vladajočemu kralju Georgu ravno pomračil um.
Emanuela Kanta filozofska dela je Stalin 1. 1928 pregnal !z vseh sovjetskih javnih knjižnic. Osem let kasneje jih je Franco zapisal v seznam «spri.ienih knjig« — kjer so bila zabeležena tudi dela Goetheja. Stendhala, Balzaca in Ibsena.
Tudi biblija je že bila prepovedana. Letu 1631 se je angleškima tiskarjema in založnikoma H. Barherju in Petru Billu pripetila nenavadna pomota. Raztreseni stavec je pri 7 zapovedi izpustil besedico «ne», tako da se je glasila ♦ Kradi!« Založnika sta plačala denarno kazen, vsi izvodi, ki so jih oblasti zasegle, pa so bili pri priči uničeni. Ta tako imenovana »grešna biblija« sodi danes med največje redkosti angleških bibliofilov. Sicer pa je izvirna biblija brez komentarjev sploh prepovedana in jo sinejo prebirati le višji cerkveni »u mi«.
ves čas do vseh podrobnosti sporočati potek reševanja. Sedem dr.i je minilo, preden se je posrečilo reševalcem najti ponesrečence in priti do njih. Zal. so mogli izmed četvoriee rešiti edinole Italijana Corti-ja.
Ni bila lahka ta borba z naravnimi silami. Iz petih držav so prišli reševalci. Celo s Poljskega, poleg Italijanov. Švicarjev, Nemcev in Francozov. Vrh vsega pa so morali reševalna dela za nekaj časa prekiniti, ker je nastala strašna nevihta in je bilo zarad' tega vsako delo nemogoče.
Vrh Eiger, ki meri 3974 metrov, se imenuje predel, kjer se nahaja severna stena. In
300 m pod vrhom so našli Cor-tila. ki so ga potegnili na varno. A nekaj desetin metrov pod njim je visel I.onghi na dveh vrveh, ki ju je od časa do časa popuščal, zdaj eno, zdaj drugo. Nekoliko pred viharjem so ga že videli, kako je na pol sedel na neki polički. Razmišljali so. da bi tudi njemu pomagali tako kot so Cortiju, a medtem je nastal vihar in potem ga niso več videli.
Do Cortija je splezal Nemec Alfred Helepath, ki je z radijskim oddajnikom dajal navodila reševalcem. S pomočjo dolge vrvi in škripca so ga potegnili na varno.
Letalo, ki je včeraj letelo nad severno steno, da bi pregledalo, če je še kdp živ in bi ga mogli rešiti, zlasti Longht-ja, se je vrnilo. Pilot je povedal, da je videl Longhijevo truplo, ki je popolnoma negibno ležalo nedaleč od poličke, kjer so ga videli prejšnji dan in da je izključeno, da bi bil še živ.
O obeh Nemcih pa se ne ve nič. Sodijo, da sta padla v kak prepad že v petek, ko sta se oddaljila od Cortija. Edina rešitev bi bila, če bi prišla na vrh. Toda tam ju ni. Ko so govorili s Cortijem. je reševalcem povedal, da sta Nemca sklenila plezati navzdol. Stena je skoro čisto navpična in zelo nevarna. Verjetno sta Northdurf in Meier, tako se imenujeta oba Nemca, nerodno stopila ali jima je spodrsnilo in sta strmoglavila v globino.
Ravnatelj turističnega urada v Grindelvvaldu je izjavil, da mu je Corti rekel, da ho še poskušal preplezati severno steno, brž ko se bo nekoliko pozdravil. A neki novinar j» povedal, da mu je nesrečni i-talijanski alpinist zagotovil, da je bil pač ta njihov podvig več kot blaznost. Zlasti zaradi tega, ker ni imel nobeden me.l njimi dovolj potrebnih izkušenj. Corti je tudi povedal, da onadva z Longhijem nista bila navezana skupaj z Nemcema, marveč sta plezala Nemca zase. a onadva zase. Sele na noč so vsi prišli skupaj. Cortija bodo prepeljali v bolnišnico v Interlaknu.
Se o drugi planinski nesreči se je zvedelo v teh dneh. Dva Nemca sta zdrknila v bernskih Alpah okoli 40 metrov globoko. Prepeljali so ju v Sion, kjer sta v bolnišnici.
A v gorovju Blumen Isal-phorn so se smrtno ponesrečili trije Švicarji.
V
Siptarska
književnost
V razvoju neke književnosti je 12 let prekratko obdobje da bi nudilo popolno pred sl vo o njeni fiziognomiji, vendar lahko karakterizira njene
razvojne tendence in smernice.
V tem smislu je dvanajst let šiptarske literature s Kosova in Metohije dokaz izredne bujnosti in vsestranosti, saj se je iz ustmene književnosti, ki je bila do druge svetovne vojne edina oblika šiptarske književne tvornosti, v vojnih dneh rodila prva pisana beseda v ilegalni reviji »Lirija«. poleg tega pa so šiptarski pisci sodelovali pri «Slobodi», ri je izhajala v srbščini. Prvi sodelavci so bili Ramiz Sadik, Mita Milkovič, Esad Mekuli. Fadil Hodža in drugi. Sledile so nove revije in časopisi z vedno številnejšimi sodelavci.
Tako bujen porast šiptarske-ga tiska je razumljiv, če pomislimo, da Siptarji s Kosmata svoje pisane književnosti do vojne sploh niso imet. I.judsko-prosvetni in kulturni dvig desetletja zatirane narodnostne skupine pa je lahko uspel samo s pismenostjo m to šiptarsko. Temu namenu so služili vsi ti tševilni časopisi in revije.
Starim književnim ustvarjalcem Radovanu Zogoviču, Esadu Mekulju, Dušanu Kostiču. Hivzi Sulejmanu, Cedu Vučkoviču in drugim so se kmalu pridružili mlajši pisci. Pojavile so se prve zbirke poezije, novel, povesti, pa tudi prvi roman.
Na sliki vidimo nemškega gorskega vodiča Alfreda Hell-partha, ko se spušča po steni, da bi prišel na pomoč italijanskemu planincu Claudiju Cortiju.
tako kot hočejo ljudje, ki žive v realnih razmerah, kakršne so danes, in da niti nemški pogoji niti sami Nemci niso pripravljeni niti na svobodne volitve, niti na neposreden »porazum med Nemčijama. Ko je Hruščev prišel v Vzhodni Berlin, ni prinesel s seboj nič novega, kar bi postavil proti zapadnim predlogom. kot niso predlagali nič novega niti zapadnjaki v njihovem »poročilu od 29. julija.
Morda je ameriški predsednik vendarle zadel enega izmed vidikov sedanjih razmer, ka je na eni izmed svojih zadnjih tiskovnih konferenc rekel, da bi razorožitev v svetovnem merilu »skoraj avtomatično« sledila sporazumu med zapadnjaki in sovjeti, sporazumu, ki bi dal upati, da je vsaka bojazen pred nenadnim napadom — odveč.
Toda tudi sovjetski predstavniki bi lahko rekli prav isto. Vprašanje torej ostane isto, kakršno je bilo po sestanku štirih velikih v Ženevi in ostaja le vprašanje medsebojnega zaupanja v organiziran sistem medsebojnih jamstev.
Zakaj bi Združene države na temelju obveznosti, kakršno je v Berlinu prevzel Hruščev o umiku sovjetskih čet iz Vzhodne Nemčije, Poljske. Madžarske, Romunije, ne mogle vzeti v pretres tudi svojo protiuslugo, ki bi predvidevala istočasni umik ameriških čet iz Zapadne Nemčije, Velike Britanije in Francije? Zakaj bi nova konferenca štirih ne mogla vzeti v pretres najožji laburistični predlog, ki je hkrati skrajno važen in ki predvideva istočasen umik vseh tujih vojska iz obeh Nemčij?
Zakaj bi se ne v mnogo širšem in splošnem merilu ne upoštevala možnost sestanka, kjer bi se obravnavalo vprašanje koeksistence in o enem najvažnejših vprašanj — o organizaciji miru, od česar je odvisno vse ostalo?
Ce se ne vzame v poštev iniciativa v tem smislu, nujno ostajamo le pri propagandi. Nobeden od perečih svetovnih problemov ne more o-stati izoliran, če ne gre za povsem stranska vprašanja, kajti vsa vprašanja so med seboj drugo od drugega odvisna. To pa ne pomeni, da je treba vsa vprašanja rešiti skupaj in istočasno. To pomeni. da se mora pri reševanju delnih vprašanj imeti v vidu splošen, enoten pogled na usodo sveta, vsaj v smislu perspektive daljšega obdobja ki eksistence in miru.
In zares, le redki so tisti, ki odklanjajo perspektivo miru za daljšo dobo. Ze sama nevarnost pred atomsko vojno je namreč vzrok, da se nihče ne upa prevzeti iniciative ali celo izzvati nevarnosti. Trenutno pa ne kaže, da
bi mogl« priti do ekonomskih kriz in takšnih političnih pretresov, ki bi mogli privesti do velikega svetovnega neravnotežja, ki se ponavadi šuje z orožjem.
Manjka pa neka evropska
politika, kot ni znaka o neki svetovni politiki, ki bi bila v duhu teh perspektiv. Manjši spori, ki so povezani z o-svobodilnim gibanjem kolonialnih narodov, pa ae nadaljujejo brez vsakega rezultata. Zamisel o enotnosti Evrope pa je še vedno v fazi i-skanja konkretne politične vsebine. Z druge strani pa je pomirjenje v mednarodnih odnosih dejanska stvarnost, ki je sposobna upirati se pomanjkanju ali tudi pomanjkljivostim pomirjevalne politike. Kljub vsemu temu to dejansko stanje v diplomatskih od* nosih ne gre nikoli čez določeno statično koncepcijo in se nikoli ne prelevi v nekaj dinamičnega. Vztraja »e pač na ohranitvi «status quo», seveda na škodo ustvarjanja novih mednarodnih odnosov, v novih razmerah,
Ze sami Združeni narodi — po uspehu, ki so ga dosegli
v Egiptu — obljubljajo za prihodnje jesensko zasedanje razprave o madžarskem in alžirskem vprašanju. Morda »e bo obravnavalo tudi vprašanje, ki so ga Angleži povzročili v Omanu. Vsa ta obravnavanja bodo s propagandističnega vidika zelo važna, toda ne kažejo nobenih konkretnih možnosti za rešitev.
Vse to nam daje sliko počasnosti uradnih krogov v odnosu do ljudskih sil, ki silijo naprej, počasnosti ljudi v odnosu do realnega stanja. Ta ugotovitev je grenka. Kljub temu pa grešijo oni, k. se prepuščajo usodnemu fatalizmu, češ da ni pomoči. Zgodovina sama rešuje probleme, ki si jih postavlja. In po potrebi smo zgodovina mi, milijoni in milijoni ljudi, ki se ne prepuščajo usodi nestalnosti, začasnosti in neizogibnosti. Po potrebi ustvarjajo zgodovino milijoni in milijoni ljudi vseh dežel, vseh celin, ljudje, ki ne verujejo v nerešljivost vprašanj, kot so vprašanje razorožitve, vprašanje združitve Nemčije, vprašanje evropske varnosti. V potrebi se zgodovina u-stvarja z dejavnostjo proti nedejavnosti, z iniciativo proti malomarnosti in brezbrižnosti. Vse to, skratka, pomeni borbo.
Cim večji je uradni odpor in čim večje so težnje za to, da bi se stvari pustile v stanju. v kakršnem so, tefn bolj odločna in ostra mora biti ljudska borba in predvsem borba socialistov za to, da se privede do trajnega miru, kajti najbolj konkretna težnja človeštva je borba za mir.
(Iz eAvantil«) PIETRO NENNI
IIIIIIIIIMIIIIIIIIiniMIIIIIIIII||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||inilllMIIIIIIII||||IMII|||||||||||||||||||llllllllllllllllllllll||||||||||||l|||||||||||||MUIM1IIMIIIIIIIMIIIIIIIIfllllllllllMIIIIIIIIIIMllllll<(,i|lllllllll|l||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||i||||||M
SPLOSNA OCENA LETOŠNJEGA PULJSKEGA FILMSKEGA FESTIVALA
Velikanska razlika med najboljšimi in vsemi ostalimi prikazanimi deli
Ponovno se postavlja vprašanje ati je Pulj, kljub svoji Areni, prikladen za lestival
V nedeljo 4. avgusta se je v Pulju končal IV. festival jugoslovanskega filma, o katerem smo ie pisali. Ta festival je pregled dejavnosti jugoslovanskega filma in njegove ravni. Zato zasluži oceno o vrednosti, oceno o sklepih žirije ter tudi oceno o organizacijski plati. Kajti tud i o slednji se je letos v Pulju govorilo.
Ali je bilo leto 1956 boljše od letošnjega? Na to vprašanje ni lahko dati določenega odgovora, toda vprav zaradi tega moramo reči, da tudi leto 1957 ni bilo leto vidnejšega napredka. Na lanskem festivalu n. pr. je bilo pet filmov, ki so po svoji kakovosti bili vrhunsko izenačeni. In od tu je bil prehod od vrha proti spodnjemu delu lestvice lani počasnejši. Letos pa je bilo kazno, kot da bi med prvim in zadnjim filmom zijal prepad. ePop Cira i pop Spiraš, «V soboto zvečers in «Svojega telesa gospodar« so bili letos vrhunski filmi, vsi ostali pa več ali manj slabi filmi. Morda bi se za ♦Zenico« in »Vesno lis (toda bolj - obrtne plati) moglo reči, da izpopolnjujeta ono ezlato sredino« in da so to dela, zaradi katerih se ni treba sramovati.
Največ je presenečenje festivala je prav gotovo beograjska režiserka Soja Jovanovič in njen film »Pop Cira i pop Spirat, in to ne velja le za festival, ampak za vso dosedanjo jugoslovansko filmsko umetnost. Res je, temelj za tu film je bilo literarno delo jugoslovanskega klasičnega pripovednika Stevana Srem ca, toda... Jugoslovanska filmska industrija je doslej
spravila na platno že več književnikov kot n. pr. Stankoviča. Janka Kersnika, Simo Matavulja, Coroviča, Nušiča. toda nikoli ni žela tolikih u-spehoti kot s Sremčevim delom. Za to gre hvala vsem činiteljem, ki so v filmu sodelovali, največ pa sceneristu in režiserki	Soj i Jovanovič.
Ona je pripomogla, da se film prijetno gleda. Hkrati pa se občuti izviren Sremac in, kar je glavno, je to, da je tak film mogel izdelati samo Jugoslovan. S tem se je uresničila davna želja, da so Jugoslovani odkrili svoj nacionalni filmski stil.
Za film »V soboto zvečers bi lahko rekli, da je prvi jugoslovanski neore ali stični film napravljen v stilu evropskega profesionalizma. Film obdeluje tri zgodbe o jugoslovanski vsakdanji problematiki navadnih drobnih meščanov, S tem filmom so Jugoslovani n.
ki so vsaj po reklami več o betali. To so «Ma!i človeku, »Mule stvari«, »Tuja zemlja«. «Najina pota se ločita« in »Ni bilo zaman«. Film «Zenica»
ni dobil nagrade, je zaslužil vsaj priznanje. Podobno je tudi za Simatovič-Vodopivčev film «Plitrice» ali točneje za kamero tega filma. Ce izha
pa se je v tej konkurenci jamo od tega, da se nekomu vendarle pokazal kot film, ki ve. sinejo dajati stalne nagra-
ga ni bilo treba. Najbolj boleče sta se izneverila znana gledališka režiserja Bojan Stupica (»V mreži«) in lanskoletni dobitnik prve nagrade Bauer (eSamo ljudje«). In to v)irav zaradi svojega slovesa. Sicer pa ta dva filma nista bila tako slaba, le da se je od njiju mnogo več pričakovalo.
Novi kratkometražni filmi so bili v znaku barvitosti in v celoti na višji ravni. Da je Jugoslavija v dokumentarnih filmih že osvojila evropsko raven, se je najbolje videlo tudi u filmu «Od Schu>arzwal-da do Črnega morja«, ki so ga izdelali avtorji osmih držav in katerega jugoslovanski del, čp ni najoljši. prav gn-
pr. dobili najboljše like do- tovo ni med	slabimi. Uspeh
je zabeležilo tudi podjetje «Zagreb film« z vrsto risanih filmov. Vendar se je pokazalo, da mora	izboljšati kako-
vost scenarija, ker nam sicer ostaja le formalistična igra.
Kar se teh filmov tiče žirija ni bila najbolj objektivna. Zelo invenciozen in inteligenten slovenski	reži-cr Boštjan
Hladnik je dobil prvo nagrado za film o slovenskem grafiku Miheliču, vendar je to povsem eksperimentalno delo. ki je Po svoji nerazumljivosti šlo v skrajnost. Za občinstvo je film nesprejemljiv.
Piva nagrada je bil# torej
preveč drzen	sklep. Žirija je
zuto ostala dolžna zagrebškemu režiserju Tomuliču za odličen pesniški film o Goranu Kovačiču »Cvet in ogenj«, Ce
mačih snobistov, malomežča-nov itd. In vse v tem filmu, razen deloma tretje zgodbe, je rešeno z odličnim filmskim jezikom. Primer: sekvence v boksanju. Režiser Pogačič. ki v zadnjih letih kaže stalen napredek, je zaslužil popolno priznanje.
Najbolj izviren in najbolj literaren scenarij je bil scenarij zagrebškega književnika Slavka Kolarja. Ta je dal dejansko seme za uspeh filma iiSvojega telesa gospodar«, ki ga je standardno režiral soliden zagrebški režiser Fedor Hanžekovii. Cap je ponovil u-speli prve Vesne, toda ker ga je ponovil, že ni bil več tolikšen uspeh. Ze od prej poznana «Zenica» je bila mnogo boljša od neznanih filmov,
de z ato, ker jih stalno dobiva, je treba novo dobro delo vsaj moralno podpreti.
Kar se nagrade za žensko vlogo tiče, pri Ljubinki Bobič izbira ni bila težka, kot je bil brez tekmeca tudi Mio-mir Denič za svojo scenografijo v filmu »Pop Cira i pop Spira«. Ostale, nagrade pa so že nekoliko bolj sporne. Novo moško presenečenje Srdoč je za svoj lik «doktorja« v drugi zgodbi Pogačičevega filma ostal brez nagrade. To je ena izmed velikih napak. S
področja glasbe je bila storjena krivica Bojanu Adamiču, ki je dobil drugo nagrado. Ta skladatelj, ki je na tern festivalu sodeloval s svojo glasbo v skoraj dvajsetih filmih, je danes najboljši ju* guslovanski filmski skladatelj. telj. Tudi lani ni bil nagrajen. On sam misli, da je celo glasba, za katero je dobil drugo nagrado, slabša od nekaterih drugih njegovih del na tem festivalu. Vpraša-Ije pereče.
nje sklepov za glasbene nagrade bo ostalo tudi še nada-Kaj pa organizacija? Letos je bolj kot kdaj koli prišlo do izraza mnenje, da postaja Pulj v takih organizacijskih pogojih za festival neprimeren. To predvsem zaradi tega, ker je ob Jadranu vrsta drugih mest, ki bi organizacijsko mnogo bolje ustrezale festivalu (n. pr. Opatija, Dubrovnik itd.). Proti premeščanju festivala sicer govori Arena, toda to ne pride v poštev, če je v času festivalskih dni vreme deževno. Iz medsebojnih stikov med novinarji in mestnimi ter okrajnimi predstavniki Pulja pa se je videlo, da se gledišča glede tega močno ločijo, kar pa je povsem razumljivo, in to i* več vidikov.
MLADEN HANZLOVSKI
v, o ■
*!- ffi/brU
(M
— Si kaj sanjal o meni, dragi, ko sem bila z domaf r- Da, včasih, sicer sem pa kar mirno spal.,.
14. avgusta 1957,
Goriško-beneški dnevnik
Za pokrajinsko komisijo in odbor bolniške blagajne
Končni rezultati volitev v pokrajinska obrtniška vodstva
Večino sedežev je prejelo tržiško Obrtniško združenje, toda svoje predstavnike ima tudi Pokrajinska zveza Obrtnikov, ki bo omogočila nemoteno delovanje dveh važnih upravnih teles
V nedeljo so bili v Gorici volitve pokrajinske obrtniške komisije in upravnega odbora obrtniške bolniške blagajne, ki bo kmalu začela delovati. V ponedeljek je poseb na komisija, ki ji je predsedoval dr. Edoardo Terenzio ves dan pregledovala volilne izide in včeraj objavila seznam članov obeh pokrajin skih upravnih obrtniških teles.
V pokrajinsko obrtniško komisijo so bili izvoljeni: Egi-dio Zottar iz Gorice, ki je kandidiral na listi Obrtniškega združenja in je prejel 20 glasov; Lidio Poian, Gorica, Obrtniško združenje, 20 glasov; Candido Sgubin, Tržič, lista tržiškega Obrtniškega združenja, 20 glasov; Angelo Visintin, Gorica, Obrtniško združenje, 17 glasov; Gioac-chino Boscarol, Gorica, Obrtniško združenje, 17 glasov; Daniele Toso, Tržič, Obrtniško združenje, 17 glasov; Enrico Crepaldi, Gorica, ObrtnišKo združenje, 17 glasov; Ugo Bez-zi, Gorica Obrtniško združenje,17 glasov; Giovanni Nardin, Gorica, Obrtniško združenje, 17 glasov.
V upravni odbor obrtniške bolniške blagajne pa so bili izvoljeni sledeči obrtniki iz naše pokrajine: Ettore Facchi-ni iz Tržiča kandidat liste O-brtniškega združenja z 21 glasovi; Giovanni De Marchi, Tržič, tržiška lista Obrtniškega združenja, 20 glasov; Ulderico Agostini, Tržič, Obrtniško združenje; 20 glasov; France-sco Chubert, Tržič, Obrtniško združenje, 18 glasov; Carlo Spanghero, Tržič, Obrtniško združenje, 18 glasov; Attilio Scarelli, Tržič, Obrtniško združenje, 18 glasov; Armando Val-li, Gorica, Pokrajinska obrtniška zveza, 17 glasov; Renato Marizza, Gorica, Obrtniško
združenje, 14 glasov; Giuseppe Luigi iz Tržiča, O. z. 18 glasov
Nadzorni odbor, stalni člani; Egidio Vittori, Tržič, Obrtniško združenje, 19 glasov; E-gidio Bones, Gorica, Pokrajinska obrtniška zveza, 14 glasov, Namestnik pa Clemente Luigi iz Tržiča, O. z., 18 glasov.
V pokrajinsko obrtniško komisijo so bili torej v glavnem izvoljeni kandidati z liste O-brtniškega združenja iz Gorice in Tržiča; razveseljivo dejstvo pa je, da bodo predvsem v pokrajinskem upravnem odboru obrtniške blagajne zastopani tudi člani neodvisne obrtniške organizacije Pokrajinske obrtniške zveze, ki prav gotovo ne bodo dovolili, da bodo zastopniki Obrtniškega združenja, ki deluje pod okriljem 2',veze industrijcev, vedrili in oblačili v obeh pokrajinskih obrtniških organih, kakor se jim bo zdelo.
Števerjanski župan pri prefektu dr. Nitriju
Goriški prefekt dr. Nitri je sprejel števerjanskega župana g, Ermenegilda Podveršiča-Zupan je vladnemu predstavniku prikazal stanje v števerjanski občini.
Prefekt razdelil novi kontingent žita
Kot smo že pisali je ministrstvo poljedelstva povečalo kontingent žita za goriško pokrajino za 20.000 stotov. Goriški prefekt je na seji komisije za porazdelitev novega kontingenta določil, da oddajo kmetje navedenih občin sledeče količine žita;
lllllll III •lllllltlllllllllllllllliaillilllPIIIIIIIIIIIIIIIlllllllMlllllllltlllllllllllllllllltllllltf Milil II Milit
Smrtna nesreča 20-let. Primožiča iz Hrastovega
Komaj je zastavil korak...
Pred kratkim je šel delat v belgijski rudnik Povozil ga je avtomobil
Krmin 1.889 kg, Kapriva 162, Doberdob 41, Dolenja 94, Farra 452, Foljan 316, Gorica 329. Gradiška 491, Gradež 3489, Mariano 588, Medea 450, Tržič 605, Moša 97, Romans 1249. Ronke 1788, Zagraj 76, Škocjan 3044, San Lorenzo 245, San Pier DTsonzo 491, Sovod-nje 25, Starancan 664, Turiaco 422, Villesse 630.
Predaja žita se mora zaključiti do 31. avgusta.
ZA VARNOST PROMETA
Kaznovani avtomobilisti
V vasi Hrastovo v štlenard-ski občini v Beneški Sloveniji so pred dnevi pokopali komaj 20-letnega Enza Primožiča, ki je postal žrtev prometne nesreče v mestu Aiseau v rudarskem bazenu Charieroi v Belgiji-
Primožič je šele pred nekaj meseci odpotoval v Belgijo, da v/i si prislužil nekaj denarja in da bi :ia tak način pomo-gal svoji družini ter si tudi sam ustvaril podlago za do-stojnejše življenje, kajti v Benečiji razmere kaj takega ne dovoljujejo.
S svojim prijetnim značajem si je takoj pridobil veliko prijateljev, ki so mu vsaj nekoliko krajšali čas v krajih, ki so toliko oddaljeni od domače grude. Njegovo mlado veliko obetajoče življenje pa je prekinila huda prometna nesreča, ki se mu je pripetila, ko se je vračal z dela. Povozil ga je neki inozemski avtomobil.
Truplo pokojnega Primožiča so prepeljali v njegovo rodno vas in ga pokopali ob velikem številu vaščanov, ki so nesrečnega mladeniča pospremili na njegovi zadnji poti. Pri odprtem grobu se je z lepimi besedami poslovil od pokojnika
župnik iz St. Lenarda g. Angel Kračina
Vest o Primožičevi smrti je hudo odjeknila med vsem prebivalstvom Beneške Slovenije, zlasti še zaradi tega, ker gre za izgubo tako mladega človeka, ki -je komaj zastavil korak v svojem življenju.  «»----------------
Mladi vespist podlegel poškodbam
Večraj dopoldne je v gori-ški bolnišnici Brigata Pavia umrl na posledicah prometne nezgode 34-letni Antonio" Ba-stiani iz Svetogorske 99.
Bastiani se je, kot znano v nedeljo popoldne vračal domov po Svetogorski cesti, ko sta mu v bližini križišča z Ul. Caprin privozila nasproti dva dečka na moškem kolesu. Vespist je opazil, da sta se otroka splašila, zato se jim je hotel čim bolj izogniti in je celo pritisnil nazavore, ko je u-gotovil, da vozita prav njemu nasproti. Toda vsi njegovi manevri niso pomagali; prišlo je do trčenja, pri čemer so vsi trije obležali hudo poškodovani na asfaltu. Najhujše poškodbe je prejel Bastiani, ki si je prebil lobanjo in je kljub skrbni zdravniški negi včeraj izdihnil.
m
Goriška policija je ob sodelovanju z orožniki in prometno policijo kaznovala z globo sledeče lastnike avtomobilov, ki so prekršili prometni pravilnik, in številne motocikliste, katerih motocikli so povzročali prevelik ropot: Avtomobilisti: Oskar Pizzul, Ul. Carducci 38; Ferruccio Pa-dovan, Corso del Popolo, Tržič.
Motociklisti: Mario Macuzzi, Gorica, Drevored XX. septembra 45, Giulia Bensa, Ul. Co-lombo 1; Giorgio Fillich, Ul. Brigata Pavia 99; Giordano Marchi, Ul. Attimis 69; Fio-rentino Bigotto, Ul. Buffolini 2; Ivan Zavadlav, Ul- Tabai 36, Standrež; Franz Fiero, Ul. Formica 22; Giovanni Misoi-goi, Oslavje štev. 18; Giancar-lo Simone, Ul- Colombo 31; Giovanni De Juri, Podgora, Ul. Cotonificio 30; Ermando Olivi, Ul. Brigata Casale 7, Jolando Padovan, Ul. Garza-rolli 127; Desiderato Tunini, Ul. Brigata Pavia 90; Carmine Curti, Ul. Baiamonti 13; Giovanni Stantor, Ul. Ascoli 3; Giulielmo Barbieri, Ul. Lungo Isonzo 43; Luigia Zuccaro, Ul. Zara 13; Mario Quent, Ul- Tor-riani 50; Luciano Tutto, Ul. Cocevia 3; Riccardo Fagioli, Ul. Ascoli 24, Livio Toros, Pla-cuta 28; Alfredo Tarantino, Ul. Dante 2. V Ronkah pa sta bija kaznovana Giacomo Tar-divo in Guido Merlo.
Začasno so odvzeli šoferske knjižice naslednjim osebam: Giacomu Felissiju, Ul. sv. Mihaela 15, za dobo enega meseca, ker je prehitel kolesarja in povzročil nesrečo, Gior-giu Poggiju, Ul. Brigata Pavia 80 za dobo 15 dni, ker je prehitro vozil in ni dal prednosti drugemu vozilu, zaradi česar je prišlo do nesreče.
Podjetju Cigalotto iz Gorice in podjetju Gualtiero iz Tržiča so odvzeli za dobo enega meseca dovoljenje za prevoz blaga, ker so bila njuna vozila preveč obremenjena.
* * *
Leteči oddelek goriške policije je kaznoval 60-letnega Carla Massarija iz hiralnice, ker je kalil nočni mir.
Frizerski saloni v četrtek zaprti
Zveza obrtnikov za goriško pokrajino sporoča, da bodo v četrtek na dan velikega šmarna vsi frizerski saloni ves dan zaprti.
Delitev sladkorja podjetjem proste cone
Na zadnjih dveh sejah, ki jih je imel odbor goriške trgovinske zbornice, so člani na predlog posebne komisije dodelili večje kontingente sladkorja podjetjem proste cone v Gorici. Od 15.888 stotov sladkorja jih bo podjetje Co-hama prejelo 2.450, IMCA in ITMA po 2.400 stotov, ILCEA 1500, INZAMA 1215, FIDA 1200. Poleg sladkorja so podelili tudi kontingent kakava ;n sicer takole: 120 stotov podjetju Cohama, 120 stotov IN-ZAMI, 110 IMCl in 100 ILCEI.
opozorilo''županstva
Ne hodite po njivah in poljskih poteh
Goriško županstvo opozarja vse meščane, naj ne hodijo po njivah in po poljskih poteh, če nimajo pravice. Kogar bodo zalotili, da je prekršil odredbo, bo kaznovan. Proti kršiteljem odredbe bodo nastopili poljski čuvaji, organi kve. sture in orožniki. Odredba je bila izdana z namenom, da se zaščitijo poljski pridelki.
Športni dnevnik
Prvi dan tekmovanja za «Troleo ltaiia» v Zagrebu
Zmage Madžarske, SZ in Jugoslavije nad Romunijo, Italijo in Nizozemsko
Madžarska: Romunija 12:0 (RO), Sovjetska zveza-Italija 6 3 (4:2), Jugoslavija-Nizozemska 3:2 (1:1) • Spored današnjih tekmovanj
ZAGREB, 13. — Pod pokroviteljstvom predsednika hrvaškega Sabora dr. Vladimirja Bakariča se je danes ob 18. uri začel na Šalati mednarod ni vaterpolo turnir »Trofec Italia#, na katerem sodelujejo reprezentance Madžarske Jugoslavije, Sovjetske zveze, Italije, Nizozemske in Romu nije. Pred več kot 5.000 gle dalci je tekmovalce pozdravil predsednik ljudskega odbor Zagreb Vjekoslav Holjevac, za njim pa predsednik organizacijskega komiteja »Trofeo I-talia* dr. Vladimir Polič. Ob igranju državnih himen so na drogovih zaplapolale zastave nastopajočih reprezentanc, ta-
lllllllltlllllllllllllllll lllllll IIIIIIIIIIIIIHIIIIIMIItllllllltillllllMIIIIMIIIIIIIIMIMMIIIIIIItlllltMlllllllf
UrniK trgovin za veliki šmaren
Po nekaj dni bodo zaprte tudi nekatere in lokali
Zopet postaja vroče
Na goriškem letališču so včeraj zabeležili najvišjo temperaturo 32 stopinj, najnižjo pa 17.8 stopinje.
trgovine
Danes 14. avgusta, dan
pred velikim šmarnom bodo trgovine lahko odprte do poljubne ure. Peki bodo poskrbeli za pravočasno in zadostno preskrbo kruha vseh mestnih prodajaln kruha. Prav tako bodo mesnice in mlekarne poskrbe, le za zadostne zaloge.
V četrtek 15. avgusta bodo zaprte vse trgovine. Izjema bodo cvetličarne, ki bodo oo-prte dopoidne do 13. ure, vso druge trgovine tudi pekarne, mesnice, mlekarne in trgovine s sadjem in želenjavo bodo zaprte ves dan.
V petek 16. avgusta bodo v Gorici in v vseh občinah in krajih, kjer običajno ne praznujejo domačega patrona, vse trgovine zaprte razen mesnic, mlekarn, pekarn in trgovin z zelenjavo in sadjem, ki bodo odprte v dopoldanskih urah. V tistih krajih pa, kjer proslavljajo patrona po koledarju, pa bodo trgovine odprte po rednem urniku.
* * *
Zveza trgovcev v Gorici sporoča, da bodo spadaj navedene trgovine in javni iokali zaradi poletnih počitnic za določen rok zaprti: mesnica Štefana Gorjana Trg 27. marca od 12. do 26. avgusta; trgovina Smut na Travniku od 12. do 18. avgusta; mesnica Ivan Makuc, Korzo Verdi od 19. avgusta do 1. septembra; tvrdka z gorivom Depicolzzuane Ul. Mattioli 18, od 18. do 20. avgusta; trgovina z mešanim blagom Rodolfo Lutman Travnik 24, od 14. do 18. avgusta; trgovina z železnino Braunizec Ul. Leopardi 24, od 15. do 19. avgusta.
Kavarna Bratuš je zaprta vsak ponedeljek zaradi tedenskega počitka.
Seja na prefekturi za praznik
Včeraj ob 18. uri se je na prefekturi sestal poseben odbor, ki bo pripravil letošnjo šagro grozdja. Kot znano se v naši pokrajini pripravljata dve večji šagri grozdja, ena v Gradiški in druga v Krminu.  «»------------------
Vpisovanje v Dijaški dom
Dijaška Matica v Gorici obvešča dijakinje in dijake, ki nameravajo v prihodnjem šolskem letu 1957-1958 prositi za sprejem v Dijaški dom, da morajo vložiti prošnje za ta sprejem do 31. avgusta.
Prosilci naj natančno in vest-
no izpolnijo obrazec, ki ga dobe od 15. avgusta dalje v dopoldanskih urah v Dijaškem domu. Prošnji je treba priložiti rojstni list, družinski list (na navadnem papirju), zadnje šolsko spričevalo in zadnje vzgojno (za bivše gojence). Prošnjo naj podpišejo starši ali pa skrbniki.
 «»-------
Nesreče
Včeraj ob 11.30 se je slabost nenadoma polastila 28-letnega Josipa Abrama iz Ul. sv. Mihaela štev. 86. Z rešilnim avtomobilom Zelenega kriza so ga odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu nudili zdravniško pomoč.
Zaradi prebitja zgornje ustnice so včeraj ob 1.10 sprejeli v bolnišnico 31-letnega Giu-seppa Brumata. Poškodbo si je povzročil pri Manjci.
 «»--------
Zdravstveno stanje Piriča še vedno kritično
Zdravstveno stanje 18-letne-ga dijaka Eligia Piriča iz Ul. Mamelli št. 5 je še vedno zelo kritično. Mladenič je bil namreč v ponedeljek na kopa. nju pri Soči, kjer se je pognal v hladne valove z neke precej visoke skale, ne da bi se prepričal, če je pod njim voda dovolj globoka. Ko je skočil, so je s temenom zaletel ob kamen, tako da so ga morali njegovi prijatelji izvleči iz vode. V bolnišnici Brigata Pavia so mu ugotovili paralizo nog in poškodbe na temenu.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti na Travniku štev. 14, tel. 29-72.
KINO
CORSO. '.7.00: «Ljubezen je čudovita stvar*, J. Jones, W Holden.
VERDI. 17.00; »Pet revolver-skih Strelova, J. Lund, D Malone, v barvah.
VITTORIA. 17.00:	»Utelešen
pohlepa, F. Arnoul. P. Le-maine, mladini do 16. leta vstop prepovedan.
CENTRALE. 17.00: »Pustolovščine na Kitajskem*, 0’Brien, B. Sulligon.
MODERNO. 17.00: »Železna rc-kavicaa.
POLETNI KINO. 21.00: »Angel Alpa.
koj zatem pa se je začelo tekmovanje,
V prvi tekmi sta se srečali reprezentanci Jugoslavije m Nizozemske. Jugoslovansko moštvo je nastopilo v naslednji postavi: Kovačič, Cipci, Kačič, Arneri. Ježič, Franjikovič, Ivkovič. Tekmo je sodil italijanski sodnik Roggione. Jugoslo-varnski vaterpolisti so — pre pričani v lahko zmago — začeli z zelo ležerno igro, kar so nemudoma izkoristili Nizozemci, ki so po Van Dorpu prišli v vodstvo. Po medsebojnem fauliranju je sodnik izključil Ivkoviča in Koorevaar-ja, takoj zatem pa je Arneri izenačil.
V začetku drugega polčasa je sodnik zaradi Kačičevega faula nad Smolom dosodil kazenski strel v korist Nizozem cev, ki ga je Smol realiziral in spet povedel svoje moštvo v vodstvo. V protinapadu se je Kačič prebil do nizozemskega gola, ostro streljal, a vratar je odlično ubranil. Sod nik je nato zaradi grobe igre izključil Koorevaarja, kar je izkoristil Ježič, ki je po dolgem obleganju nizozemskega gola izenačil. Pred samim zaključkom igre je Smol dvakrat fauliral Cipcija, kar je sodnika prisililo, da je dosodil kazenski strel, ki je Jugoslaviji prinesel zmago. Končni rezultat je torej 3:2 (1:1) za Jugoslavijo.
V drugi tekmi je reprezentanca Sovjetske zveze premagala Italijo z rezultatom 6:3 (4:2). Italijansko moštvo je nastopilo v postavi: Cavazzo-ni, Rubini, Marciam, Pucci, Gionta, D’Achille, Buonocore. sodil pa je nizozemski sodnik Kateler. V začetku je bila i gra še kar enakopravna, toda izkušeni sovjetski igralci so izkoristili neopreznost Italijanov in Kartašov ter Mšvemie-radze sta svoje moštvo povedla odločno v vodstvo. Nekaj minut zatem je Semjonov iz kazenskega strela povečal prednost na 3:0 in šele takrat so začeli italijanski igralci z živahnejšo igro. Pucci je zmanjšal na 3:1, pet minut zatem ga je Prokopov fauliral i-n Pucci je iz kazenskega strela dosegel še en gol za svojo reprezentanco. Vendar je bi! končni rezultat prvega polčn sa 4:2, kajti Semjonov je pred koncem dosegel še en gol.
Takoj v začetku drugega polčasa je sodnik izključil iz igre najprej D’Achilleja,zanjim Semjonova, nato pa se Puc-cija. Ruski vaterpolisti so začeli oblegati italijanska vrata in po več napadih je Prokopov povečal rezultat na 5:2 Sodnik je za tem izključil Mar-ciainija in Semjonova, dosodil kazenski strel v korist Italije, ki pa ga je Rubini zastreljal. Pri naslednjem kazenskem strelu je D’Achilleju uspele zmanjšati rezultat na 5:3, pred koncem tekme pa je dosegel še en gol Mšvemieradze ter tako postavil končni rezultat 6:3.
V zadnji tekmi sta se sre čali sedmorici Madžarske in Romunije. Madžarski vaterpolist so se kot mačka z miš i o igrali z Romuni ter jim zabili nič manj kot 12 golov, medtem ko sami niso dobili nobenega. Prvi polčas se je končal z rezultatom 9:0. Glavno krivdo za tako visok poraz romunske reprezentance nosi vratar Marinescu, ki absolutno ni bil kos svoji nalogi.
Jutri zvečer se tekmovanja nadaljujejo. Nastopili bodo:
Madžarska - Italija, Jugoslavija - Romunija in Sovjetska zveza - Nizozemska.
2*. in 29. septembra v Genovi
plavalni dvoboj med Italijo in Jugoslavijo
BOLOGNA, 13. — Predsedstvo Italijanske plavalne zveze je določilo, da bo moški in ženski mladinski dvoboj v plavanju, vaterpolu in skokih med Italijo in Jugoslavijo 28. in 29. septembra v Genovi.
PADALSTVO
Nov svetovni rekord v skoku na določen cilj
VICHY, 13. — Mladi francoski padalec Jean-Claude Du-bois je danes postavil nov svetovni rekord v skoku s padalom na določen cilj. Pri prvem skoku je pristal 1,32 m od cilja, v drugem pa 6,6 m. Obakrat je skočil iz višine 1.500 m.
Prejšnji svetovni rekord so držali ruski padalci s skokom 3,96 m od cilja.
POSTAVE REPREZENTANC
SOVJETSKA ZVEZA : Gojhman, Mšvemieradze, Semjonov, Gvaharija, Kartašov, Breus, Kurenoj, Singer, Dimirec, Prokopov, Krejiko.
MADŽARSKA:	Viszvali,
Kanyiza, Sivos, Markovics, Varga, Ehvesi, Mayer, Bo-rosz, Jenei, Karpati, Deme-ter.
NIZOZEMSKA: vanDorp, Koorevar, Lam me, Kniest, Luchs, Smol, van Toren, Vriend, VVagenaar, Muei-ler, Kujiper.
ITALIJA: Cavazzoni, An-tonelli, Pizzo, Rubini, Mar-ciani, Pucci, Gionta, Peder-soli, D’AItrui, D’AchilIe, Buonocore.
ROMUNIJA:	Marinescu,
Stefanescu, Zohan, Cele-men, Simon, Badita, Dan-ciux, Grintescu, Marcitiu, Lasec.
JUGOSLAVIJA: Kovačič, Cipci, Kačič, Arneri, Ježič, Radonič, Ivkovič, Franjko-vič, Roje, Mušketirovič, Zu-žej.
iiiimiHiMiiiiiiiiiiiitiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitimiimitfiitiiiiiiirfimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiliffi
Svetovno kolesarsko prvenstvo
Italijanski tekmovalec Simonigh prvi v zasledovalni vožnji diletantov
V zasledovalni vožnji za profesionalce sta se v polfinale plasirala dva italijanska tekmovalca - Odličen čas Francoza Riviera
Kot običajno, se je včerajš nje svetovno kolesarsko prvenstvo v Liegeu začelo s tekmo v cycle-ballu, in sicer med moštvoma Zahodne Nemčije in Avstrije, ki je bila premagana z rezultatom 6:0. Takoj zatem so se začele izločilne tekme profesionalcev v zasledovalni vožnji, pri katerih so upoštevali najboljše čase, ne glede na to, ali je bil določen tekmovalec prvi ali ne.
magal Gandinija medtem ko je tretje mesto zasedel Gel-dermans pred Sheilom.
Oba italijanska profesionalca v zasledovalni vožnji sta s< kasneje plasirala v polfinale. Faggin je s časom 6’24’t premagal Švicarja Strehlerja. Messina pa s časom 6’28”2/5 danskega tekmovalca Nielse-na. Poleg njiju sta v polfinale prišla še Francoza Riviere (6’22”2/5) in Bouvet s časom
Prva sta se pomerila Itali- 6’27”4/5, jan Messina in Švicar Streh-ler. Švicarski tekmovalec j? takoj v začetku pridobil pet metrov prednosti, toda smola je hotela, da je Messina 20 m pred četrt!m krogom preluknjal zadnje kolo, tako da je Strehler sam nadaljeval in prevozil 5 km dolgo progo v času 6’31”3/5. Messina je ponovno startal v četrti seriji, in sicer skupno z Belgijcem Van Costendom.
V drugi seriji sta se pomerila Francoz Riviere in Danec Nielsen. Riviere je odlično vozil in - brez težave premagal -vojega nasprotnika ter dosegel izvrsten čas:	6T7”2/5 s povprečno hitrostjo 47.694 km na uro. Omenimo naj še Italijana Faggina, ki je v tretji seriji s časom 6’19”3/5 piemagai Francoza Bouverta ter končno Messino ki je premagal Nizozemca Van Costenda.
V zasledovalni vožnji za profesionalce so se v četrtfinale plasirali naslednji tekmovalci:
Riviere	(Fr.)	6’17"2/5
Leandro Faggin (It.) 6T9”S/5 Nielsen	(Dan.)	6’22”2/5
Bouvet	(Fr.)	6’24”l/5
De Groot (Hol.)	6’25”3/5
Strehler (Švica)	6’31”3/5
Guido Messina (It.)	6’32”3/5
V/irth (Šved.)	6’38”3/5
Po zasledovalni vožnji profesionalcev so na dirkališče prišli štirje diletanti, ki so se plasirali v polfinale v zasledovalni	vožnji. V prvi seriji
je Italijan Carlo Simonigh premagal Angleža Normana Sheila v času 5’05”, v drugi seriji pa je italijanski tekmovalec Carlo Gandini s časom 5’05”2/5 premagal Nizozemca Albertu-sa Geldermansa. V finalnem tekmovanju sta se torej pomerila oba italijanska tekmovalca, pri čemer je Simonigh pre-
Na uradnih poskusnih vožnjah
Potolčen rekord proge Salzburg-Gaisbcrg
SALZBURG, 13.	—	Danes
zjutraj so se začele uradne poskusne vožnje na progi Salzburg - Gaisberg, kjer bo 15. avgusta gorska avtomobilska dirka za ((Veliko nagrado Avstrije*. Proga je dolga 8,6 km.
Pet vozačev je na današnjih poskusnih vožnjah potolklo rekord proge, ki ga je zadnji dve leti držal avstrijski dirkač Vogel s časom 5’39”9. Italijanski tekmovalec Giulio Ca-bianca je z avtom «Borgward» dosegel čas 5’27”9, sledil mu je Švicar Daetwyler z avtom ((Maserati* v času 5’29’T. Tud; avstrijski dirkač Vogel je z avtom znamke «Porsche» izboljšal svoj rekord in dosegel čas 5’37”1.
 «»------
delo, da bo vaterpolo tekmo med sedmoricama Florentie in Camogli sodil jugoslovanski sodnik Polič. Kot je znano, je COG sprejela pritožbo Floren-tine, češ da je sodnik na prvi tekmi med obema moštvima zagrešil več tehničnih napak.
 «»------
KOŠARKA
Mednarodni turnir za pokal Andreottija
VITERBO, 13. — V Viterbu bo 3. in 4. septembra ženski košarkarski turnir, na katerem bodo sodelovala moštva PUC iz Pariza, Triestina, beograjska Rdeča zvezda m Udi* nese. Zmagovalno moštvo bo prejelo pokal, ki ga je podaril minister Andreotti.
Salzburg!"’13. — Zdravstveno stanje italijanskega avtomobilskega dirkača Maglio-lija je stanovitno. Magiioli bc ostal nekaj tednov v bolnišnici, nato pa bo moral še dalj časa počivati.
Odgovorni urednik STANISLAV HENKO Tiska Tlskarsk’ zavod ZTT - Trst
na it. vaterpolo tekmi ?
FLORENCA, 12. -obveščenih krogov
- Iz dobro se je zve-
KIN0 SKEDENJ
predvaja danes 14. t. m. ob 26. uri na prostem pustolovski film:
TAM TAM MAYUMBE
Igrajo: KERIMA 111 PEDRO ARMENDARI*
tSMumrnam
predvaja danes 14. t. m. z začetkom ob 18. uri in 20. uri dalje na prostem barvni film:
Lovec srebrnih
LOJZ
KRAIGHER
Roman
KONTROLOR ŠKR0BAR-
Melanholično sem se oziral proti Miliki, ki se je razživela med obema fantoma, ko da bi ji bil kdo zakuril v srcu. Konrad ji je dvoril naravnost nesramno. Njegovi prsti so prežali, kdaj bi se dotaknili njenih las ali njene bluze, njenih bokov... Glavna lastnost teh janičarjev je — predrznost in nesramnost. Brezobzirnost do drugih in do sebe. Požre ti tudi razzaljenje in sramoto, samo da vzdrži na mestu in odgnusi tebe proč... Milika tudi trenila ni več proti meni. A nekaj me je veselilo: tudi Konradovim prstom ni dovolila trohice svoboščin. In kaj veš, če se ne smeje ženska ravno zate, četudi gleda v stran?...
Sever se je trudil, vzdržati družbo v petju in jaz sem mu pomagal. A udaril sem čez mero s provociranjem pogostih eksov. Nameraval sem upijaniti oba nadležna mi kadeta in pozabil, da sem bil sam že preveč pil.
Edini Bratko mi je delal veselje z neutrudljivim srebanjem sladkega ljutomerčana. V svojem samomorilnem razpoloženju je sedel za mizo, gledal srepo in sesal ustnico, včasih tudi zinil kakšno sam s seboj, pa v docela ritmičnih presledkih nosil kozarec k ustom. Njegovo petje je bilo bolj zevanje in kruljenje, pri čemer mu je omahovala glava trudno in pijano in so se mu obračale oči pošastno pod gornje veke.
Trojica žandarjev je tipična za to pokrajino. Slovenske krvi in slovenskih imen, govore pošvedrano nemščino naših infan-teristov in afektirano-nerodno slovenščino onih častnikov, ki se za silo priuče jeziku. Ta slovenščina je namreč spričevalo za politično solidnost in orožniško usposobljenost.
K Severju se sili četovodja s precej simpatičnim obličjem
in večno ginjenimi očmi. Treplje ga po rami in mu izraža svoje sočutje v narodnostnem boju in svoje prepričanje o končni zmagi. Saj je tudi on Slovenec; a molčati mora. Jezik za zobmi, žandar! — Kaj pa kolegi nasprotnega mišljenja, ki imajo vedno polna usta svoje »prijaznosti do nemštva?* — Saj razumete: Nemec je lojalen, Slovenec je upornik v Avstriji! — Solza mu zaiskri v očesu, ki si jo utrne žalostno. A človek bi si skoraj mislil, da je pritekla iz kozarca.
Stražmojster poleg njega je očiten nemškutar. Tolst človek z mastnimi lasmi, orjaškim glasom in smehom. Poje kakor solist v predmestni beznici in pogleduje strašno zaljubljeno v Ciliko. Njegove noge so prekratke, bele hlače napete nad okrogličnim ozadjem, da se človek trese zanje. Govorili so že nekdaj, da je Cilikin zaročenec. Nekoliko dvomljivo potrdilo bi bilo morda njeno popolno preziranje njegovih vsiljivih poklonov.
Tretji orožnik z gladkimi, belimi lici in lepimi brki se odlikuje z izključno nemško govorico in s predrznostjo pri debelkasti natakarici. Naša družba mu premalo imponira, da bi ga mogla ovirati pri objemanju in stiskanju.
Stari Koschar, Cilikin oče, sloni ob nadstražnikovem stolu, režeč se neprestano s svojim zardelim, zabuhlim obrazom, ko da bi bila vsaka beseda že dovtip. Meni si ne upa prav pogledati v oči, da bi ne izdal velikih nad, s katerimi pričakuje razvitka mojega razmerja do Cilike.	.
Tudi njena mati pogleda tu in tam izza vrat, kjer se sramežljivo stiska k bangarju. Prikupna ženska, ki ima še mlad obraz in polne oblike. Vzpodbudno in s priznavalnim kimanjem se mi posmiha ob petju. Ogiblje se hčerinih pogledov. Bržčas se boji, da bi preveč zasijala v sreči svojih upov...
Strahoma sem zapazil, da mi je bilo zlezlo vino že sumljivo visoko v glavo. Oči so mi postale trudne, okolico mi je zameglil rožnat pajčolan. Jezik mi je bil že muhast in tudi kretnje samoglave. Vendar sem se zdel sam sebi strašno važen, ko sem čutil to zanimanje in spoštovanje Cilikinih ljudi. A zopet me je neprijetno ščegetalo v prsih, da nimam tudi Milike ob svoji strani. Moja domišljava častihlepnost je trpela zaradi njene
malobrižnosti. In od trenutka do trenutka mi je rasla mržnja zoper Konrada in to prevzetno janičarstvo. V rokah me je včasih dregnilo, dlan me je zasrbela in zobje so mi hoteli škripati... Umolknil sem, povesil glavo ln mrko gledal v Miliko, ki se je bučno hehetala z obema fantoma.
Cilika se je nekajkrat nagnila proti meni in me premotrila s skrbjo ter se namuznila svoji materi, ki je spet pokazala glavo izza vrat.
Naenkrat zapazim, da govorita Sever in Konrad o politiki. In četudi sem najrajši čisto pasiven v teh stvareh, postanem vseeno pozoren — v glavi se mi hipoma zjasni — in želja me objame, izpregovoriti vsaj besedico, da demonstriram svoje nasprotstvo do zoprnega tekmeca...
«Nekaj slovenskih ali vsaj dvojezičnih vabil bi ne bila taka žrtev, saj smo v slovenskih krajih!* pravi Sever očitajoče.
Govorila sta o gasilskem društvu pri Mariji Pomočnici, ki je v zadnji zimi priredilo neko veselico, katere se pa Slovenci niso udeležili, ker so bila vabila samo nemška. Društvo plava v docela nemškem toku, gasilski dom je celo okrašen s frank-furtarskimi draperijami — uspeh prireditev bi bil pa vendar lepši, ko bi se jih mogli udeleževati tudi Slovenci. Saj društvo ni namenjeno samo peščici Nemcev, temveč vsemu prebivalstvu.
A Konrad se udari po prsih in dvigne mezinec domišljavo:
»Dokler jaz še migljem s tem, ne bo izpremembe v društvu!*
Smešna se mi je zdela ta bahavost. Fant je komaj polnoleten.
»Saj vemo, kaj bi radi! Tla po malem izpodkopati, da bi ljudje uvideli upravičenost in potrebo. Nikdar! Roke proč od društva! Mi ne potrebujemo nobene zdrazbe; saj je imamo že drugje dovolj.*
Premeteno se nasmehne in odmigava z roko Severju pred nosom.
Tu se vmešam jaz v pogovor:
«Pa so gasilci sami Nemci?*
Konrad me pogleda debelo:
«Društvo je ustanovljeno od Nemcev, je bilo ustanovljeno v nemškem duhu in vsi člani smo si edini, da mora tudi pri tem ostati. Tako Je!>
»Nobenega Nemca nimajo. Saj jih je še nekaj poleg niso brez zavesti, a dovoljujejo, da jim pačijo imena z nei skim pravopisom. Terorizem!*
Konrad se zasmeje ošabno:
liudsfvo iahk5 govorite- kakor hočete. Res pa je le, da s ljudstvo se vedno za nami.*
Nedolžno nadaljujem:
, . «Neznačajnost torej vzgajate? Ali se vam ne studijo ijud ki zataje svoj rod - renegatje, izdajalci? Ali vam ni prešla t/3(KB> uniZDR
A Konrad se zopet smeje:
«Mi se brigamo za gospodarski blagor in splošno kori Politika m narodnostni boji nas lahko v uho pišejo! Do zd smo dobro vozili tako in se nismo nikdar sprli, pa pojde tu naprej tako. Pojdite gledat, če vpraša kdo za slovensko h mando!? Ha — naših ljudi ne boste tako hitro zmešali!* Milika je medtem molčala in nervozno tolkla z roko roki. Zdajci iztegne desnico in jo položi na Romanove prs ki jih toplo stisne:
«že zopet ta preklicana politika!*
Jaz pa se zagledam srepo v njeno roko in ljubosumnost i zapolje v srcu. Naslonim se za hip nazaj na stol, pa se hit zopet nagnem naprej in pogledam Romana ironično:
»Njega še razumem; vas pa ne. Vi ste torej tudi Nemec »Slovenec sem!* zavrne rezko.
«Slovenec?»
«Ampak Nemcem prijazen!*
»Nemškega mišljenja torej?*
Neverno zmajem z glavo:
«Vrag razumi vašo logiko! Slavenec nemškega mišljen — to je izdajalec! VI se torej sramujete svojega jezika zatajujete svoj rod, pa delate za Nemce, ki nas hočejo poma drati in raznaroditi!*
«čenčarija!» se obregne vame jezno.
BNadaljevanje sledi)