SAJSZVETESEGA SH JEZUSJJVOGA •NA 1909. LETO.A Cena 80 fiferov. (30 krajcarov). 8Z0MBATHELV, CERKVENA STAMpARIJA. SQB - Kralica szvetoga csiszla, moli Boga za nasz! lAJSIflflSIM SZSCA JIITJOVO&A Na navaclno" leto 1909. Li OivTPijiSLliPM wspiiipy t^isi^^ Yi»«iiij» v^iHviiis vyi«»9ii^ti VI. LETNI TECSAJ,,4 VSZA PRAVICA ZADRZSANA. Cena 60 filerov. Na szvetlo dan od szombotelszke cerkvene stamparije. MUR8KI SOBOTI SZOMBATHELY CERKVENA STAMPAMJA. Szecsen. 1-ga je den 8 v. 28 m. dugi, do konca meszeca zra- szte 58 m. 20-ga ob 5 v. 11 m.popoldne sztopi szunce vu znamenje /| vodnara. Deh t 1 Petek Szobota Dnevnik sz-vetnikov Movo letoTubrezJiz^t Makar apat hod Szunca Szunaa izbod v. m. 7*50 49 zahod v. m 4' 18 18 Meszeca ^hod v.'- m. popol. l 31 Meszeci zahod predp 3 19 1. Po szmrti Herodesa sze je szkazal angel Jozsefi. Mataj II. 19—23. Nedela Pondelek Tork Szreda Csetrtek Petek Szobota Genovefa devica Titusz piispek Teleszfor raantrnik Szveti treh krali <$ Rajraund szpovednik Szeverin apat f Julian raantrnik .7 49 4 19 2 1 49 20 2 37 49 21 3 21 48 22 4 14 48 23 5 12 48 24 6 15 48 26 7 21 4 32 6 43 5 48 45 12 44 2. Kda bi Jezus bio dvanajszet let sztar. Luk. II. 42—52. 10 11 12 13 14 15 16 Nedela Pondelek Tork Szreda Csetrtek Petek Szobota t pp treh kralih Higin piispek ra. Tacian manlrnik 40 vojakov Hilariusz pftspek Pavel ptiscsavnik Marcel pflspek m. & 7 47 4 27 8 24 47 29 9 28 47 30 10 32 sh 46 32 11 35 sH 46 33 predp. t SK 46 34 12 39 HS. 45 35 1 46 10 10 10 33 10 52 11 11 11 29 11 48 popol 3. Szvadba je vesinjena v Kani. Jan. II. 1—11. ',78 19 20 21 22 23 Nedela , Pondelek Tork Szreda Csetrtek Petek Szobota * .Najszvet. Ime Jezusa riszEa devica Kanut kral m. Fabjan i Szeba&ztjan Agnes devica m. Vince mantonik ® f Janos od almostva HK 7 44 4 36 2 56 43 38 4 8 43 39 5 19 42 40 6 29 41 42 7 29 40 44 8 20 39 45 8 59 12 37 9 51 2 46 3 51 5 9 4. Gobavi proszi: Goszpodne, csi scses, lehko me ocsisztis. Mataj VIII. 1—13. M. po treh kralih. Szpreobrnitev Pavla Polikarp pflspek m. Janos Zlatovusztni Apollonia devica ^ Franciszkusz Szaleszki^-Martina devica 7 38 4 46 9 32 $i 37 48 9 59 36 50 10 23 35 52 10 46 34 53 11 10 33 54 11 35 w 32 55 popol 7 58 9 19 10 39 11 55 predp. 1 10 23 5. Veliko gibanje je posztanolo na morji. Mataj VIII. 23—27. 30lftedela IIV. po treh kralih I HV 31|4Tfjl2 37|3 35 Izraelszki kalendar. 5669. čv. Jan. 1. Tebeth. 8. 5669. Jan. 2. Tebeth. 9. S. Vajigas Jan. 3. Tebeth. 10. Jer. ostr. b5jt. Jan. 9. Tebeth 16. S. Vajekhi. Jan. 16. Tebeth. 23. S. Semoth. Jan. 23. Seb. 1, S. Va&ra, R. Khod. Jan. 30. Seb. 8. S. Bo. Szpremenl meszeca. gj Pun 6-ga ob 3 v. 13 m. popoldne. (O Zadnji krajec 14-ga ob 7. v. 11 m. popoldne. © Mlad 22-gaob l.v. 12 m. predpoldne. ^ Pr?i krajec 28-ga ^ ob 4. v. 7 ra. popold. Vremen po Herscheli: Do 6-ga szneg; do 14-ga lepo i toplo, do 22-ga mrzlo, csi je szever, szneg, csi je jug. do 28-ga mraz, na konci meszeca prijetno vremen. Zlati tanacs. Novo leto zacsnes, po-novi sze i vu dusi. To leto ti zna szledaje biti. Grozo-vitno bi bilo z grehsnov dusov vu roke Boga szpad-noti. Den Zapisznik Dohodki kor. «11. &&/ ^^te^fe> I * ^^^ ^ ^r^ ^1" %-. /^ ^ i^ it Pravilo »Ktaroga kiueta za jaunar: Vredno novo leto Pavlov veter . Csi je toplo v Januari, Da uam dobro zsetvč. Je ne dober. I -¦' Szprotoletje sze pokvari. 4v, Sziisec. 1-ga je den 9 v. 50 m. dugi: do kouca meszeca zraszte 1 v. 25 m. 19-ga ob 7 v. 39 m. predpoldne szunc« sztopi vu znameDJe ^ rib. Den 1 Pondelek 3iSzreda 5 Csetrtek 5 Petek U : Szobota Dnevnik szvetnikov Ignacij piispek mantrn. Balazs piispek Andras Kors. Veronika Geta dev. mantr. T f Titusz. Doroteja hod m m Szunca izhod v. m. Szunca zahod v. m. 7 29 14 59 28; 5 0 26! 2 251 4 24 5 Meszeca izhod v. m. Meszec zahod v. m. 38 4 6 5 2:6 3;7 8,7 13; 8 41 40 30 13 U lž 6. Od delavcov vu vinogradi. Mat. XX. 1—16. 8 Pondelek 9 Tork 10 Szreda 11 Osetrtek 12 Petek 13 Szobota I. pred pepelnicov Mat. Janns szpov. Cirill iz Alekszandr Szkolasztika dev. Deziderij piispek Eulalia dev. Katarina od Ricsi 7 21 5 7 7 18 19 9 8 21 sh 18 11 9 24 16 12 10 28 15 14 11 32 t 14 16 predp (D 12 17 12 40 8 36 8 57 9 15 9 33 9 58 10 12 1O36 7. Prilika od szejdcsa i szemena. Luk. VIII. 4—15. 14 Nedeia 15 Pondelek 16 Tork 17 Szreda 18 Osetrtek 19 Petek 20 Szobota II preri pepelnicov Faustin i Jovita Julianna dov. Donat mantrnik Siiueon piispek Konrad szpov. Eleuterij piispek 7 10 5 19 1 49 & 9 21 2 59 & 7 22 4 8 5 24 5 11 4 25 6 16 2 26 6 50 0 28 7 27 11 5 11 41 popol. 1 27 2 39 4 00 5 25 8 Jezus ozdravi szlepoga. Luk. XVIII. 31—43. n Neciela 22 Pondelek 23 Tork 24 Szreda 25 Csetrtek 26 Petek 27 Szobota III pred pepefnicov Sztol szv. Petra Peter Damj. puspek Pepelnica Geza m. Marjeta Alekszander 3 6 59 5 30 7 57 9f 57 31 8 22 *f 55 33 8 47 9* 53 35 9 11 ®$ 51 35 9 36 49 37 10 14 47 38 10 37 6 51 8 14 9 36 10 55 predp 12 12 1 2& 9. Hudi duli szkusava Jezusa. Mat. IV. 1—11. 251 Redeia* I Cposzlna M |6 45|5 40|11 17]2 34 Izraelszki kalendar. 5669 leto. Febr. 1. Seb. 10. Febr. 6. Seh. 15. S. Be- salakh. Febr. 13. Seb. 22. S. Jithro Febr. 20. Seb. 29. S. Misp. Febr. 21. Seb. 30. Ros Kliodes. Febr. 22. Adar. 1. R. Kh. Febr. 27. Adar. 6. S. Tber. Szpremeni meszeca. (X) Pun 5-ga ob 9 v. 25 ra. predpoldne. (C Zadnji krajec 13-ga ob 1 v. 47 m. po- polone. 0 Mlad 20-ga ob 11 v. 52 m. predp. vj Prvi krajec ob 27- ga ob 3 v. 49 m. predpoldne. Vremen po Herscheli: Od 5-ga nirzlo, dezs, csi je gorDJi, szneg, csi je zdo^, okoli 20-ga szneg i dezs, potem mraz i veter, po 27. szneg i vetreno. Zlati tanacs: Fasenszki dnevi szo, pazi, da vu DJih i ti sze ne zmo-tis i neduzsnoszti ne zgu-bis. Vsze veszelje mine i szamo zsaloszt i nezado-olnoszt za szebom sztavi. Pravilo sztaroga kmeta xa fefomar: Topla Szvecsnica Mrzla Szvecsnica Matjas csi ne najde leda, Szneg, raraz prinesze. Oba odzsene. Ga napravi, telko gleda. Zapisznik MarciHS 3I dnevov ma. llalitravcii. 1-ga je den 30 v. 59 ra. dugi, do koneameszecazra- szte 1 v.|44 m. 2l-gaob7v. 13m. predpoldne sztopi i-zunce vu znamenje ifif ovna. Zaesetek szprotoletja. Den Pondelek Tork Szreda Csetrtek Petek Szobota Dnevnik szvetnikov Aibin tt Sziraplicij papa tt Kunigunda. Kvatri tt Kazimir szpov tt Euzebij maetrnik tt Kolrta devica tt e hod •4€ Szunca izhod v. m. 6 43 42 40 38 36 34 Szunca zahod v. rn. 5 42 44 45 47 48 49 Meszeca zahod v. m. delu. 12 57 1 56 2 59 4 4 5 8 Meszeca zahod v. rn. 3 36 4 26 5 12 5 48 6 17 6 42 10. Vzeo je Jezus z szeboin Petra, Janosa i Jakoba i preobrazo sze je. Mat. XVIII. 1—9. 7 Nedela 8 Pondelek 9 Tork 10 Szreda 11 Csetrtek 12 Petek 13 Szobota II. posztna Janos od Boga Pranciska Rim>zka 40 mantrnikov Heraklij. Gregor papa Eozina ® & 6 32 5 51 6 13 tt 30 53 7 16 tt sh 28 55 8 19 tt sh 26 56 9 24 1t 24 57 10 30 tf 22 58 11 38 1t 20 6 0 dele. 2 22 39 57 17 34 4 14 Nedela 15 Pondelet 16 Turk 17 Szreda 18 Csetrtek J9 Petek 20 Szobota 11. Jezus izzsene vraga iz nemoga. Luk. XI. 14—28. ill. posztna Longin mantrn (L tt Heribert pQspek tt Patricius piispek tt Oiril Jeruzsalemszki ft Jozsef, hranitel Jez. ft Joakim 6 18 6 2 12 47 16 3 1 55 14 4 2 58 12 6 3 55 10 8 4 43 8 9 5 22 e 10 5 54 9 35 10 17 11 9 d6lu. 1 29 2 52 4 17 ' 13. Jezus nahrani 5 jezero moskov. Jan. VI. 1—15. 21 Nedela 22 Pondelek 23 Tork 24 Szreda 25 Csetrtek 26 Petek 27 Szobota IV. jtosztna Oktavian Viktorijan Gabriel arkangel Ceplena Maria Emaouel raantrn. Janos Damaskuszki ff 6 4 6 12 6 20 2 14 6 45 tt 0 15 7 10 ft 5 58 16 7 34 tt 56 17 8 0 ft 53 19 8 33 tt 51 20 9 11 42 6 9 50 11 8 dele. 12 22 13. Pravo je Jezu«? vnozsini : Sto iz vasz pokara me greha ? Jan. VIII. 46--59. 28 Nedela 29 30 31 Pondelek Tork Szreda ~V. posztna (C8arna) 3 Oirill m. tt Angela, Kvirin tt Modmt.p. Balbinad. tt 5 49 b 22 9 56 47 23 10 49 •« 45 25 11 48 m 43 26 delu. 1 29 2 26 3 13 3 52 Izraelszki kalendar. 5669. leto. ¦ Marc. 4. Adar 11. Eszter b6jt. Marc. 6. Adar 13. S. Thezave. (S. Szahor.) Marc. 7. Adar 14. Purim. Marc. 8. Adar 15. Susan. Purim. Marc. 13. Adar 20. S. Ki Thisza. (S. Parah.) Marc. 20. Adar 27. S. Vaj., Pekude S. Hakhodes. Marc. 23. Nizan 1. R. K kod. Marc. 27. Niz. 5. S. Vajikra. Szepremeni meszeca. ®.Pua 7-ga ob 3 v. 56 m. predpoldne. (O Zadnji krajeel5-ga ob 4 v. 42ra.pred- poldne. © Mlad 21-ga ob 9 v. ^ 11 m. popoldne. ^. Prvi krajec 28-ga nb 5. v. 49 m. popoldne. Vremen :. jto Herscheli: Do 28-ga dezseno, vet-reno vremen, na konci me-szeca vedreno, lepo. Zlati fanacs. Posztni csasz je, poleg zapovedi cerkvene vzerni vuzemszka szvesztva. Delaj pokoro, ocsiszti szi duso. Den , , Zapisznik JL h /;V- *-'( -Mč*v*..**&.*i& ¦&&*?¦***•*( /l Vl^ 7 y H ¦&vLi^&%+~ /11 - f f I i-\ /.- C*v i^- :t- % -fi -f i/ r aprili sze ovc-e Dohodki kor. fil). /t?- ^ ¦>« ^, ^ ^ •fi ,*"- &. &Y(: Sztroski kor. «11, q /. Pravilo szturoga kiueta za marcius: rno zaprejo, Kaksu na den JMantrnikov je vreme, Toplo nain je szprotoletje, ~}6i marcija one p.o pasi biejejo. Takse nam stirdeszet daij nepobegue Osipravpridogoszkedivje, JA •-»# ^ue, . Den Csetrtek Petek Szobota Dnevnik szvetnikov Hugon piispek rv Maria 7 zsaloszti tt Rihard puspek >f 3 hold m Szunca Szunca izhod v. m. 5 41 39 37 zahod v. m. 6 28 29 30 Meszeca izhod v. m. 1 55 3 0 4 4 Meszeca zahod v. m. 4 22 4 47 5 9 14. Kda bi sze Jezus priblizsavo, vnozsina preszterala gvant na pot. Mat. XXI 1—9. 4 Nedela 5 Pondelek 6 Tork 7 Szreda 8 Csetrtek 9. Petek 10 Szobota VI. ^josztna (cvetna) tt Vince szpov ^ ft Oelesztin papa tt Eberhard>puscsavnik -jf Velki csetrtelT ft Velki petek ff Velka szobota tt 5 35 6 31 5 7 33 33 6 12 31 35 7 16 29 36 8 22 28 37 9 30 <¦#€ 26 39 10 38 24 40 11 47 5 28 5 46 6 4 6 23 6 43 7 7 7 37 15. Jezus vsztane od mrtvih. Mark. XVI. 1 — 7. 11 Nedela 12 Pontlel. 13 Tork 14 Szreda 15 Csetrtek 16 Petek 17 Szobota Viizem. Gorisztanenje Vuzemszki pondelek Hermenegild mantr. CC Jusztin mantrn. Anasztazia dev. Larabert mantrnik f Anicet papa 5 22 6 41 dele. *L 20 42 12 52 & 18 44 1 58 JSk 16 46 2 39 14 47 3 20 12 48 3 53 10 50 4 20 8 14 9 1 10 00 11 9 delu. 1 48 3 11 16. Jezus sze apostolom prikazse pri zaprtih dverah. Jan. XX. 19—31. 18 Nedela 19 Pondelek 20 Tork 21 Szreda 22 Csetrtek 23 Petek 24 Szobota I. po Vuzmi (bela) Timon mantrnik Teodor szp. Anzelm piispek Szoter in Kaj Adalbert pUspek Jurij mantrnik 5 8 6 52 4 45 6 53 5 19 5 54 5 33 3 56 6 8 1 57 6 28 4 59 58 7 13 57 7 0 7 46 4 34 5 57 7 20 8 41 10 1 11 13 dčle. 17. Jasz szam dober pasztir. Jan. XX. 11—16. Nedel 26 Pondelek 27 Tork 28 Szreda 29 Csetrtek 30 Petek li po Vuzmi Kletusz Zita dev. tv , Vital i Valeria Peter mantrnik Katarina Szijenszka m 4 55 53 52 50 48 47 7 1 8 37112 16 9 35 10 38 11 43 delu. 1 53 10 52 25 52 15 Izraelszki kalendar. 5669. leto. Apr. 3. Nizan 12. S. Zav. Hagadol. Apr. 6. Nizan 15. Pasz. 1. den. Apr. 7. Nizan 16. Pasz.2. den. Apr. 10. Nizan 19. Sab. Apr. 12. N. 21, Sebri sel P. Apr. 13. Nizan 22. Akharon sel Pasz. Apr. 17. Nizan 26. S Semini Ferek. Apr. 21. Nizan 30. R. Kh. Apr. 22. Ijar 1. Ros Khod. Apr. 24. Jjar 3. S. Thasz- ria, Mezo. 2. Per. Apr. 26. Ijar 5. Seni poszt. Apr. 29. ljar 8. Khamisi poszt. Szpremeni meszeca. ^ Pun 5-ga ob 9 v. 28 ra. popoldne. -¦.. Zadoji Krajecl3-ga J ob 3. v. 30 ra. po- poldne. @ Mlad 20-ga ob 5 v. 51 ra. predpoldne. (L Prvi krajec 27-ga ob 9 v. 36 m. pred- poldne. ---------v,;f.vj:( Vremen. <}¦¦[ po Herscheli. ( Vu zacsetki lepo, csi je sze-ver, dezs, csi je jug, od 13-ga premenljivo, po 20. veter i dezs, na konci pre-menljivo. Zlati tanacs. Gorisztanenje Jezusa veszelje je natn prineszlo. szkrbi sze, da vuzenszko csiszto ve-szelje i mer osztane vszik-dar vu tvojem szrci. Vu szrci szvetesDJe miszli mo-rpjo biti, tak bodemo vzsi-vali vekivecsne szvetke vu nebi. ., "i >4 -C^^c «A>?. ^- "~^ "*S V* Telki traven. 1-ga je den 12 v. 47 m. dugi, do konca meszeca zraszte l^v. 34 m. 20-ga ob 6 v. 58 m. popoldae sztopi szunce v znamenje trf bika Aprilis 30 dnevov ma Den Z a p i s z n i k s-u// &6f&*"*vt J^.^>^i*yt*tf Dohodki kor. fill. (JL r ,1/ f as^l &SV •€\ ,^#- ¦v^>**p vt-fc 110, & fff* 16 0 9 -' ^ t '¦¦ W Sztroski kor. fill. * 4- 5'*' ^ -^ /y Pravilo sztaroga kineta za april: Sziihsa v aprili A vlazsen april . , April szlane ne trpi, Skodi rasztlini Da szada obil, :, Csi ednok zse y njem grmi. .^ *.«r- o\ diievov ma. Kis/.nlscsek. 1-ga je deii 14 v. 25 m. dugi,dokoiica meszeca zraszte 1. v. 12 m. 21 -ga ob G. v. 55 ni. popoldne s/.topi szuncn vu znainenje j$ dvojcsotih. Den Dnevnik szvetnikov C hod Szunca izhod v. m. Szunca zahod v. ra. Meszeca izhod v. m. Meszeca zahod v. ni. 1 j Szobota | Filip i Jakob apost. | & |4 45:7 1012 57:3 34 18. Edno malo i zse me ne te vidili. Vi te sze zsalosztili, nego zsaloszt sze ua radoszt. Jan. XVI. 16—22. vasa obrne ^||l$l JPoiidelek Tork Szreda Csetrtek Petek Szobota III. Varsztvo iozsefa Najdenje szv. Krizsa Florijan mantrnik Piusz papa & Janos evangeliszt Sztaniszlav m. t Prikazanje Mihaela # & 4 43 7 11 42 40 30 37 36 34' 12 13 15 17 18 19 4 5 6 7 8 9 10 124 20 29 39 47 53 9 28 48 11 38 6 li 19. Jezus obecsa vucsenikom Daha Szvetoga- Jan. XVI. 5—?4. 9 10 11 12 13 14 15 Nedela Pondelek Tork Szreda Osetrtek Petek Szobota IV. po Vflzmii Antonin piispek Mamert piispek Pankrac m. Szervac piispek Bonifac m. Tzidor ra. 4 33 7 21 <& 31 22 30 23 29 24 27 26 & 26 27 25 28 11 47j6 predp. 7 12 398 1 21J10 1 55111 57 52 58 11 30 23 popol 48|2 10 20. Csi kaj proszili bodete Ocso vu mojem Imeni, da varn. Jan. XVI. 23—30. 16 Nedela V. po Vuzmi 4 24 7 29 3 11 3 31 17 Pondelek PasVal szp. i-a § 22 30 3 34 4 52 18 Tork Venanc m. > .g -§ arf 21 32 3 57 6 13 19 Szreda Ivo szpov. i « ¦-=* 20 33 4 2'4 7 34 20 jCsetrtek V nebo sztoplenje Jez J\ f 19 35 4 57 8 51 21 Petek Valensz m. # 17 36 5 35 10 00 22 Szobota Julija dev. ra. 16- 37 6 2i 10 59 21. Kda pride Oveszelitel, on bode szvedocsansztvo csinio od mene- Jan. XV. 23 24 25 26 27 28 29 Neriela Pondelek Tork Szreda Osetrtek Petek Szobota Vf po Vuzmi Maria pomocs krscsen. Urban papa Filip Ner. szpov. Beda szpov. ^) Emil m. f Magdalena Pazziszka f •*6 m m 15 14 13 13 12 11 11 38 39 40 41 42 43 44 9 10 11 12 201^. 48 23; predp. 2813 26 35 41 45 11 1 1 1 48,1 22. Jezus gucsi od Duha Szvetoga i lubezni. Jan. 30 31 Nedela Pondel. Riezali. Prisesztje Buha Riszataki ponrfe^ek 10 9 XIV^23-31. "7 45 46 53|2 582 55 19 40 58 16 34 Izraelszki kalendar. 5669. leto. Maj. 1. Ijar 10. S. Ak. M., Ked. 3. P. Maj. 3. Ijar 12. Seni bojt. Maj. 8. Ijar 17. S. Emor. 4. P. Maj. 9. Ijar 18. Lag Beomer. Maj. 15. ljar 4. S. Behar, Bekhukothai, 5. P. Maj. 21. Szivan 1. R. K. Maj. 22. Szivan 2. S Ba- mid 6. P. Maj. 23, 24, 25. Szivan 3. 4, 5. Selosah jeme hage- balah. Maj. 26, 27. Szivan 6, 7, Sabuoth. Maj. 29. Szivan 9. S. Nassza 1. P. Szpremeni meszeca. ^ Pun 5-ga ob 1 v. 8 m. popoldne. (L Zadoji krajec 12-ga ob 10v.45m.popol. © Mlad l9-gaob2 v. 42 rp. popoldne. qj Prvi krajec^v-gaob 2 v. 28 m.' predp. Vremen po Hercheli: Od 5-ga doszta dezsa, od 12-ga lepo, od 19-ga premenljivo, na konci nrzlo, dezsevno. Zlati tanacs Majus nam rozse pri-nesze, okincsaj zs njinii najlepso rozso, Marijo De-vico. Csaszti njo z vusztami, najbolje pa z tem, da greha bodes sze ogibi. Maria vu grehsnom szrci veszelja do Dajde. JVn Z a p i s z n i k Dohodki kor. fiii. Sztroski kor. ffll. 7 % 11 :****?¦'?' r~ 7* t.te VI j&n |, w Pravilo s/>taroga kiueta %a raaj: ¦*•¦* Szlan'ca v zacsetki raeszeca maja Dnevi Szervac, Pongrae. Bonifacja lepi Zavol mrazabojbojecši, Zoritvi szada jako nagaja Szladkim vincsekom namuapunijokleti. KoraajVrbanpridezpecsi 10 0® ¦¦¦*••* ¦ ¦ J Junius 30 dnevov ma. Ivanscsek. 1-ga je den 15 v. 39 m. dugi, do 20-gazrasztel6m. potem je 3 m. kracsisi. 22-ga ob 2 v. 57 m. popoldne sztopi szunce v zflamenje HKraka. Zacsetek let*. 0 \ Den Tork Szreda ~ Osetrtftk Petek Szobota DnevniK szvetnikov Pamfil mantrnik Elra&mujj, p. K { h .'Klotilda, Paula M Kvirin piispek ^ ^. Bonifac pflspek v x.-. hod Szunca izhod v. m. 4 8 7 6 6 5 Szunca zahod v. m. 7 47 48 48 50 50 Meszeca jzhod v. m. 5 6 6 15 7 30 8 36 9 40 Meszeca zahod v. m. 2 53 3 13 3 40 4 11 4 53 23. Idocsi vcsite vsze narode,. krsztscsavajocsi vu Imeni Ocse i Szina i Duha szv. Mat. XXVIII. 18—20. 9 10 11 12 Nmlela Pondelek Totk Szreda Csetrtek Petek Szobota I. Szveta Trojica Eupert apat Medard piispek Primusz Telovo Barnabas apostol Plora devica Ct 4 5 7 51 10 36 & 5 52 11 22 Jtt 4 53 11 59 4 54 predp 3 54 12 29 3 55 12 53 3 56 1 16 5 46 6 49 8 1 9 19 10 38 11 57 popol. 24. Niki cslovik je pripravo reliko vecserjo. Luk. XIV. 16—24. 13 14 15 16 17 18 19 Nedela Pondelek Tork Szreda Gsetrtek Petek Szobota II pq Riszalih Bazil piispek Vid, Modeszt raantr. Franc Begizki Rainer szp. Najszv. Szrce Jezusa | Gervazij i Protozij /** 4 3 7 56 1 38 3 57 2 0 ¦** 3 58 2 25 3 58 2 54 3 59 3 29 3 59 4 12 3 59 5 4 2 34 3 52 5 11 6 29 7 44 8 45 9 39 25. Prilika od zgubljene ovce. Luk.. XV. 1—10. 20 Yedela 21 Pondelek 22 Tork 23 Szreda 24 Csetrtek 25 Petek 26 Szobota III pp Riszalih Aloizius Paulin piispek Ediltruda devica Ivan Krsztitel Vilmos apat ^ f Janos i Pavel manfcf. 4 3 8 0 6 5 3 0 7 11 m 3 0 8 10 3 0 9 26 3 0 10 31 4 0 11 35 sh 4 0 popol. 10 22 10 55 11 22 11 44 predp 12 4 12 21 26. Pravo je Jezus Petri: Pelaj na globocsino i presztrite mrezse vase na lovlenje Luk. V. 1—11. 27 Nedela 28[Pondelek 29 ffork 30 Szreda IV. po Riszalih Leo papa |+ Peter i Pavel aopstola Szpomin szv. Pavla 4 5 8 0 1 42 Hl€ 5 0 1 49 6 0 3 57 * 6 0 5 8 12 38 12 57 1 17 1 41 Izraelszki kalendar. Jun. 5. Szivan 16. S. Behal. 2. P. Jun. 12. Szmn 23. S. Sel. L. 3. P. Jun. 19. Szivan 30. S. Ko- rakh 4. P. Jun. 20. Tharuusz 1. Jun. 26. Thamusz 7. S. Khuk. 5. P. Izpremini meszeca. L Pun 4-ga ob 2 v. 25 m. predpoldne. (L, Zadnji krajec 11-ga ob 3 v. 43 m. predp. 0 Mlad 18-ga ob 12 v. 28 m. predpoldne. j\ Prvi krajec 25-ga ob 7 ?. 43 m. po- poldne. Vremen po Herscheli: Vu zacsetki mrzlo, de-zsevno, od 18-ga do 25. lepo, na konci Jepo, csi je szever, dezs, csi je jug. Zlati tanacs: Po Mariji k Jezusi. Junius je Szrci Jezusa poszvecsen. To Szrce nasz zove: Hodite k meni, ki szte zsalosztni i obtezseni z nevolami, jasz vasz zlehkotim. Pa bi ne sli ? Ali ne imate nevole ? "«?," 11 Den lt Zapisznik Dohodki kor. č^/^Stc^ eJ6>c tute ev 9-0 fc«**>~ 4* LL _?f $ ft &^6tk*4^i0^ <7 /P/f_ C^O' L. si-^sfG&VjCsri 9 / ¦V- •'"j ir<- <;+ -,| #;,. ¦ ^ l.'i: Sfe t ^ i^ «L /s -i. j.-. U: iT Jt-' - < Jt,:v :f *'j .^ ¦fe. ."'^ fill. Sztroski kor. fill. X V Pravilo sztaroga kmeta za juuij : Stirideszet dnih sze nebo szkuzi, Vidove megle sze zsito boji, Szlovin veli: ka petrov dezs Csi na Medarovo zs njega roszi. . OsiMflrcsarjovidizsevzsetvidvoji. Za lagev i piszker je mees. Julius 31 dnevov ma. Jakopescsek. Mali szrpan. 1-ga je den 15 V 53 m. dugi, &d> konca meszeea je 55 ra. kratkesi. 23-ga ob*2v. pred- pol. sztopi szunce v znamenje gaL oroszla|ia. / Den 2 Osetrtek Petek 3 i Szobota Dnevnik szvetnikov Teobaid puscsavnik Szrpna Maria Helijodor pilspek jsl c hod # # & Szunca Szuaca izhod v. m. 4 7 zahod v. m. 8 9 7 59 59 Meszeca izhod v. m. 6 18 7 26 8 27 Meszeci zahod v. m. 2 9 47 34 27. Gsi ne bode obilnesa pravica vasa, kak farizeusov, ne pridete vu kraljesztvo nebeszko. Mat. V. 20—24. 4 5 Nedela Pondelek 6 Tork 7 Szreda 8 Csetrtek 9 Petek 10 Szobota V. po Riszalih Anton Zaec. Dominika. Izaias Ciril i Metod Elizabeta kralica Veronika. Anatolia dev. f Amalia de^. (C "HK Jt 8 7 58 9 19 9 58 10 00 10! 57 10 32 ni 57 10 58 12 j 56 11 22 12 56 11 43 13 55 predp 4 35 5 47 7 8 26 9 46 11 5 popol. 28. Milo mi je nad vnozsinov . . . zse tri dni trpijo i ne majo, ka bi jeli. Mark VIII. 1—9. 11 Nedela 12 Pondelek 13 Tork 14 Szreda 15 Csetrtek 16 Petek 17 Szobota VI. po Biszalih Janos Gualb Anaklet papa Bonaventura Henrik caszar Karmelszka Dev. Maria f Alekszij szpov. 0 4 14 7 55 12 6 15 54 12 29 H 16 54 12 56 17 53 1 58 M 18 52 2 7 -K 19 52 2 55 20 51 3 52 1 40 2 58 4 15 5 28 6 34 7 31 8 17 29. Varte sze od krivih prorokov. . . Jeli berejo z trnja grozdje ? Mat. VIII. 15—21. 18 Nedela 19 Pondelek 20 Tork 21 Szreda 22 Osetrtek 2$ Petek 24 Szobota VII. \,o Riszalih Vince Paulanszki Marjeta. Elias Olga , Maria Magdalena Apolinar piispek Kriszfcina dev. m. 4 21 7 50 4 56 22 49 6 4 23 48 7 11 24 47 8 17 25 46 9 22 sh 25 45 10 25 27 44 11 30 8 54 9 23 9 47 10 8 10 25 10 42 11 0 30. Bio je niki bogat. meo spana i te je bio obtozseni. Luk. XVI. 1—9. 25 Vedela VIII. f)<> Riszilih O) 4 29 7 43 26 Pondelek Ana a 30 41 27 Tork Pantaleon mantrn. 31 40 28 Szreda Inocencij papa 32 38 29 Csetrtek Marta dev. 34 37 30 Petek Julita m. Abdon. f 35 36 31 Szobota Ignacij Lojolanszki 36 35 popol. 1 40 2 49 4 00 5 "9 6 12 7 8 tl 19 11 40 predp 12 6 12 39 1 22 2 17 Izraelszki kalendar. 5669. leto. Julius 3. Thamusz 14. S. Balak 6. Per. Julius 6. Thamusz 17. tem- plom elf. bojt. Julius 10. Thamusz 12. S. Pinkh. 1. Per. Julius 17. Thamusz 28. S. Mat. Masz. 2. Perek. Julius 19. Ab 1. Ros Khod. Julius 4. Ab 6. S. Deb. 23. Per. S. Haszon. Julius 27 Ab 9. Jer. elp. bojt. Julius 31. Ab 13. S. Veth. 4. Per. Sab. Nah. Izpremeni meszeca. g. Pun 3-ga ob 1 v. •^ 17 m. podoldne. (L Zadnji krajec 10-ga ob 7 v. 58 ru. pred- poldne. ©Mlad 17-gaobllv. 45 m. predpoldne. ^ Prvi krajec 25-ga ob h} 12 v. 45 m. po- poldne. Vremen. po Herscheli: Do 10-ga doszta dezsa, od 10-ga do 17-ga veter i dezs, na konci dezsevno, v dosztih mesztih lagoji dezs. Zlati tanacs: : Csasz dela. Kruh szi szpravlamo. Nego delo more biti veszelo. Szlovenci delo poleg sztare navade vu imeni Jezusa, Marije i Jo-zsefa zacsnejo. Na konci pa blagoszlov proszijo z szta-rov recsjov: Krizsi Bozse, blagoszlovi Goszpodne. Den Z a p i s z n i k Dobodki Sztroski kor. fill. I kor. I fili. */ <7<7 Q /l/pt44&?&'**' ^^f '**lo^ L*'<%<> «1 ¦ ¦ ¦ I jz/s^v&^*-* *c * '* 49 19 12 5 51 17 12 50 t 52 16 r 45 m 54 14 2 45 tete: 3<5 3 19 4 26 5 26 6 15 6 54 33. Jezus ozdvari gluho — nemoga. Mark. VII. 31—37. T5 16 17 18 \l 21 Nedela Pondelek Tork Szreda isetrtek fct ek Szobota XI.VelkaM Vnebovzetje Joakim Q Liberat m. Helena krajlica Ludovik Toled. Stevan, vogrszki kral | Ivana Franciska m 4 55 7 12 m 56 11 58 9 59 7 5 "0 6 2 4 sh> 3 2 34. Niki cslovek je szpadno med razbojnike, ki po zsivoga osztavivsi odisli szo. Luk. X. 23—37. Nedela XII po Riszalih 5 4 7 0 11 27 9 43 23 Pondelek Filep Benitszki 6 6 58 dSla. 10 7 24 Tork Bertalan apostol C) *»- 7 56 1 42 10 35 25 Szreda Ludovik kral 8 54 2 50 1112 26 Csetrtek Zefirin papa 10 52 3 55 dele. 27 Petek Jozsef Kalazanszki f 11 50 4 55 12 0 28 Szobota Augusztin plispek 12 48 5 45 1 1 29 Nedela 30 Pondelek »1 Tork 35. Jezus ozdravi deszet gobavih. Luk. XVII. 11 Xtti~Any tsuv: -19. Eoza Limaszka Rajraund. Izabela «> 5 14 16 17 6 46 44 42 6 25 57 26 2 15 3 35 5 0 Iznelszki kalendar. 5668. leto. Aug. 7. Ab 20. S. Ekev, 5 Per. Aug. 14. Ab 27. S. Rehe 6. Per. Aug. 17. Ab 30 Ros Khod. Aug. 18. Elul 1. Ros Khod. Aug. 21. Elul 4 S. Soft 1. Per. Aug.28.Elulll.S.KiThez. 2. Per. Hfpremeni meszeca. ® Pun \-ga ob 10 v. 14 rn. pppoldne. (& Zadnji krajec 8-ga bb 1 v. 10 m. po- poldne. Mladl6-gaob 12 v. 52 m. predpoldne. C^JPrvi^ krajec 24-ga *\ ^\- 55 ra- Pred-pOTdne! ]%) Pun 31-ga ob 6 v. 8 m. predpaldne. * Vremtn po Herscheli: Zacsetek lepi, od 8-ga do 6-ga doszta dezsa, od 16-ga epo, od 24-ga dezsevno. Zlati tanacs: Radi po romanji hodite, azite, ka ne bodete brezi laszka hodili. Proscsenje ze dokoncsa vu cerkvi, po feszelicah zse szamo vragi ze szltizsi. Bog zna, jeli bi ie boljse bilo doma szedeti ? t Den i Z a p i s z n i k Dohodki kor. fill. *\ '/U*sp\ &t^*^ /) f^Y &l % SpPVP ,*C ^ & /« 40 6 9 17 5 56 6 17 6 36 6 54 7 11 7 28 7 47 38. Jezus ozdravi cslov^ka vu vodenom betegi. Luk. XIV. 1—11. JledLela Pondelek 21 Tork 22 Szreda 23 Osetrtek 24 Petek 25 Szobota Li VI, po Ris?ali|i «tak usztak mantrnik Mataj apostol Tamas Vill. Tekla de^. m. Gellert piispek in. Kleofas vucsenik Jez. 5 42 6 4 10 23 44 2 11 30 & 45 0 popol. 46 5 58 1 44 48 56 2 43 t 50 54 3 36 51 52 4 18 8 34 9 9 9 49 10 43 11 49 popol. 39. Lubi Goszpodna Boga . . . Druga zapoved je szpodobna : Lubi blizsnjega, kak szamoga szebe. Mataj. XXII. 34—46. 26 Nedela 27 Pondelek 28 Tork 29 Szreda 30 Csetrtek XVII. pe Riszalih Kozma m. Venceszlav kral Mihael arkangel ft Hieronini diihovnik 5 52 5 50 4 54 53 48 5 23 54 46 5 48 *f 56 44 6 12 *f 58 42 6 35 1 4 1 26 3 51 5 17 6 42 Izraelszki kalendar. -¦|fc 5669. leto. sMt. 4. Elul. 18. S. Ki ¦fPiva 3. 4. P. Szfcf. 11. Elul. 25. S. Ne- Lyirn, Vajel. 5. 6. P. SJEpt. 16. Thisri. 1. 5670. 'Ros Hasanah. Szept. 17., Thisri. 2. Ros - Hasanah. Szept. 3. Thisri. 3. Haa szinu.V SzepHjlXrr%ri. 4. Gedal- jah bojt. Szept. 25. Thisri. 10. S. Jom. Kip. Szept. 30. Thisri 15.Szuk. 1 napja. Szpremeni meszeca. L, Zadaji krajec 6-ga ob 8 v. 44 m. popoldne. $ Mlad 14-ga ob 4 v. 9 ra. popoldne. Q)Prvi krajec 22-ga ob 7 v. 31 m. pop. ^Pun 29-ga ob 2 v. 5 m. popoldne. Vremen po Herscheli. Vu zacsetki lepo, csi je szever, dezs, csi je jug; od 14-ga do 22-ga lepo; do 29. lepo, csi je szever, dezs csi je jug: na konci pre-menljivo. Zlati tanacs: Dobroga prijatla imas: Angela Csuvara. Najbolsi prijatel. Pazi, da ga ne raz-zsalis ali celo v kraj ne szti-ras od szebe. Njegove szkuze nad tvojimi grehami te naj na dobro pot nazaj szpravijo. Den &4w /*t Zapisznik Dohodki kor. flll Sztroski kor. fill. / z 4^C^" tAtuz*- /t/r^4w*/L' J l /« **f ^ t?, ^ /f &t> __¦-—" $1 Pravilo sztaroga kmeta za szeptember: Kakse je vremen na den Male mese, Gsi na Mihalovo szever vlecse. '• k -Takse nam trideszet dnih ne odtecse! Veliko zimo nara z sznegom prinesze. ma Szvetvisesek. Vinolok. 1-ga je den 11 v. 40 m. dugi; do konca ipeszeca je 1 v. 39 m. kracsisi. 24*ga\ob 2 v. 24 m. popoldne sztopi szunce v znamenje t§L skorpiona. Vl Den Petek Szobota Dnevink szvetnikov Eemigiuš^ piispek f Leodegar p. m. ¦ C hod Szunca'Szunea izhod I 5 59 6 0 zartiod 5 39 37 Mesžeca ^zhad v.Nin.. 6 59 7 27 ;eca zahod vv. m. 8 7 9 32 40. Videvsi Jezus včto njihovo, pravo je z zslakom vdarjenomi: Vupaj sze szinek, odpuscsajb sze grehi tvoji. Mataj IX- 1—8. Nedela Pondelek Tork Szreda Csetrtek Petek Szobota XVIII. Szvitoga Ctfszla Ferenc Assiszki Placid in tivarisi m. Brunon\gzpovediiik ^ Marko gjbf ^ Brigita dovica f Dionizij p. m. 6 2 5 35* 8 0 3 33 8 41 4 31 * " 6 29 1 November 30 dnerov ma Aii«lr«>jsc*ek. Usztopad. 1-ga je den 9 v. 56 m. dugi, do konca meszeca 1 v. 14 m.ge kracsisi. 22^a el> 11 v. 20 ra. pi^poldnesztopi šzunce-r znamenje - $- sztrelea. Den 1 Pondel. 2 Tork 3 I Szreda Csetrtek Petek Szobota Dnevnik szvethikov Vsziszvecovo Den vszeh vernih diis Viktorin Ida Karol Boromej (L) Imre vojvoda f Lenart apat € hod 65* Szuncla, izhod fjzunca zahod Meszeca. izhod v. m. v. m. v. m. 6 44 4 42 7 21 4o 41 8 16 48 39 9 19 49 37 10 26 50 36 11 35 51 34 predp Meszeca zahod v. m. 11 1 popjo'1 h12 55 1 35 2 6 2 30 7 Nedela 8 Pondelek 9 Tork 10 Szreda 11 Csetrtek 12 Petek 13 Szobota 45. Jesus ozdravi Iairusovo hcser. Mataj IX. 18—26. XXIII. po Riszalih Gottfrid Teodor Bozsidar Andras Avel. szpov. Martin ptispek Martin papa m. Sztaniszlav Kosztk 6 53 4 33 12 42 55 32 1 48 56 30 2 52 nh 58 29 3 56 7 0 28 5 00 1 26 6 6 2 25 7 13 2 51 3 9 3 26 3 42 3 58 4 18 4 41 46. Szpodobno je kraljesztvo nebeszko k mustarszkomi zrni. Mataj XIII. 31—35. 14 Nedela 15 Pondelek 16 Tork 17 Szreda 18 Csetrtek 19 Petek 20 Szobota XXIV po Riszalih Lepold Edmund plispek Gregor pk. Odon apat Elizabeta kralica Feliksz val. szpov. 7 4 4 24 8 22 6 23 9 29 7 22 10 33 Tomas apostol Zenon mantrnik ff Viktorija dev. Adam i Eva tt Bozsics. Rojsztvo Jezusa 7 46 4 8 popol 46 9 12 41 47 9 1 1 47 10 l 23 48 10 L 48 48 11 2 17 49 H 2 54 11 28 predp 12 46 2 5 3 25 4 47 6 8 52. Ovo polozseno je to dete na opadnenje i na sztanenje vnogih. Luk. II. 33—40, 26 Nerfela 27 | Pondelek Tork Szreda Osetrtek Petek Stevan pri mantrnik $ Janos apostol Drobna, nedolzsna deea Tomas piispek m. Anizia David Szilveszler papa f 7 49 4 12 3 42 49 13 4 40 49 14 5 46 50 15 6 57 m 50 16 8 9 50 17 9 19 7 23 8 29 9 21 10 2 10 84 10 48 Izraelszki kalendar, 5670. lcto. Decz. 4. Kiszlev 21 S. Va- jesev. Decz. 11. Kiszlev 28.. ) S. Mikez. 1 Decz. 13. Teb. . 1. Ros. 1 Kh. (a Decz. 15. Teb. 3. Szoth \M Kh. )m Decz. 18. Teb. 6. S. Vajigas. Decz. 22. Teb, . 10. Jeruzsa. ostr. Decz. 25. . Teb. 13. S. Va- jekhi. Decz. 30. Teh ». 18. Sobe bim bojt. Szpremeni meszeca (L) Zadn.ji krajec 4-g'a ob 5 v. 12 ra. pop. Q Mlad 12ga ob 8 v. 59 ra. popoldne. 3) Prvi krajee 29 ga ob 3 v. 18 m. predp. $ Pun 26-ga ob 10 v. 30 m. popoldne. Vremen po Herscheli: Zacsetek lepo, od 12-ga mrzlo, csi je szever, szneg, csi je jug; od 20-ga veter i szneg, po 26. lepi, mrzli dnevi. Zlati tanacs: Krisztus sze narodo. Dete vu jaszle polozseno zove i vasz; hodite z pasztirami — mer vam da. — Na konci leta dober goszpodar ra-csune szklenjava. I ti ra-csun szkleni nad tvojov du-sov. — Mogocse, da szi zgubo nedolzsnoszt. Dobro obljubo vcsini, za vzete dare pa hvalo davaj. Den Z a p i s z n i k Dohodki kor. fill. ^ Sztroski kor. flll. Pravilo sztaroga kmeta za december: Detca vervajte prav, ka pravi vam mati: Lucija krati^den, Szlaba bo letina, malo dobis, Viizem na pecsi, csi Bozsics na trati. Je znano vszem liidera! Csi je mokrocsa na szveti Bozsics. Navadno lefo 1909. 91» 365 duih (med temi 66 nedel i szvetkov), z petkom sze zacsne i koncsa. I. L.etni csaszi. Szprotoletje sze zacsne marcius 21-ga ob 7 v. 13 m. predpoldne. Vu tom csaszi szta den i nocs ed-nako dugiva. Leto sze zacsne junius 22-ga ob 2 v. 57 m. predp. Zdaj je najbole dugi den pri nasz. Jeszen sze zacsne szeptembra 23-ga ob 5 v. 84 m. popoldne. Den v tom csaszi z novics ednako je dug, i z nocsjov. Ztma sze zacsne decembra 22-ga ob 12 v. 20 m. predpoldne. Pri nasz najbolje duga nocs. II« Presztopiii szvetki. 1. Steri see z viinesnjov szlovesznosztjov obseliizsavajo. Nedela pred pepelnicov I. ... febr. 7. Viiszemszka nedela......april. 11. Krizsui tjeden........maj. 17., 18., 19. Vnebosztoplenje Jezusa .... maj. 20. Riszalszka nedela.......maj. 30. Szv. Trojsztva nedela.....jun. 6. Telovo...........jun. 10. Prva adventna nedela.....nov. 28. 2. Steri sze szamo vu cerkvi obdrzsavajo. Najszvetejse Ime Jezusa .... jan 17. Pepelnica..........febr. 24. Szedein zsaloszti ¦ Marie .... april. 2. Obramba szvetoga Jozsefa . . . raaj. 20. Najszvetejse Szrce Jezusa . . . jun. 18. Szvetek preszvčte krvi Jezusa . jul. 4. Szvetek nasega Zvelicsara . . . jul. 18. Den szv. Joakima.......aug. 22. Szvetek angelov csuvarov . . . aug. 29. Preszladko Irne Marije .... szept. 12. Szv. Gsiszla nedela......okt. 3. Velka Goazpa vogrsz. orszaga . . okt. 10. Obratnba 1)1 Dev. Marije . . . nov. 14. III. Fasenek letosz je od jan. 7-ga do febr. 23-ga, to je, 48 dnevov je dugi. IV. Po*»M. 1. Kvdtrni. SzprololeLni...........marc. 3., 5., 6. Letni..............jun. 2., 4., 5. Jeszenszki...........szept. 15., 17., 18. Zimszki............dec. 15., 17., 18. 2. Vigilszlci. V szoboto pred riszalszkov nedelov .... maj. 29. Pred Petrovom............. jun. 28. Pred Velikov Mesov........... aug. 14. Pred Vsziszvecom............ okt. 30. Pred Bozsicsom (szveti poszt)....... dec. 24. 3. Driigi zapovedani poszti. Velki poszt, od pepelnice do viizemszke nedele vszaki den zviin nedele, od febr. 24-ga do april. 10-ga. V adventi poszt v szredo i v petek. V celom leti v petek je prepovedano vzsivanje raeszne hrane. To je posztna pravda, stero je Mati Cerkev vu szlednjaj letaj polejsala. Tak 1907. leta vu szombotelszkoj puspekiji je posztni red etak bil: I. Poszti, kda ne szem rno meszno hrani vzsi-vati i szamo ednok sze je szlobdno na jeszti, szo eti: 1. Pepelnica. 2. Velki Csetertek, Velki Petek, Velka Szobota. 3. Vszaki petek vu poszti i adVenti. 4. Vszako szreko i petek vu Kvatraj. 5. Vigilszki poszt pred Bozsicsom, pred Rizsa-lami i pred Velikov Mesov. II. Poszti, kda szlobodno je meszo jeszti, nego vecskrat, katc ednok sze najeszti je prepovedano, .szo eti: 1. Zvtin petka vszaki den vu poszti. 2. Szrede vu adventi. 3- Vigilszki poszt pred Petrovom i vsziszvecom. Szrcta Mati Cerkev je ne zbrhzala poszt, nego polcJHalo.. Nis cse je ne prisziljeni, tca bi poleg polej-sanoga poszta zsico, escsc Szv. Mati Gerkev zsele, ka bi poleg sztaroga reda poszt zdrzsali. V. Patronje drzsanjah szlisajocsih i>od vogrszko s.:r. korono. 1. Na Vogrszkom : Szveti Stevan (aug. 20.). 2. Na Erdelyszkom : Szv. Ladiszlav (jun. 27.). 3. Na Horvatskom: Szv. Elias (jul. 20.) i Szv. Rok (aug. 16.). 4. Na Szlovenszkom : Szv. Ivan (jan. 24.). 5. Na Dalmatinszkom : Szv. Spiridion (dec. 25.). G. Na Pnmorszkom : Szv. Jozsef (timrc. 19.) .sz-Vid (jud. 15.). VI. Ccrkveni patronje Bzlovenszke okrogline. Dolnja Lendava : Szv. Katarina. Bogojina: Vneboidejoje nasega Goszpoda. Beltinci: 8zv. Ladiszlav. Gsreuszlovci: Szv. Krizs. Dobrovnik : Szv. Jakab. Tčrniscse: Bl. Dev. Maria. Velka Mesa Stevanovci: Szv. Stevan kral. Dolnji Szinik: Cepleua Marija. Gornji Szinik: Szv. Ivan krsztitel. Dolinc: Szv. Miklos piispek. Tisina: Bl. Dev. Maria. Mala Mesa. Gornja Lendava, Grad: Bl. Dev. Maria. Velka Mesa. Martjanci: Szv. Marton puspek. Szobota: Szv. Miklos piispek. Szv. Jelena: Szv. Jelena. Szv. Jtirij: Sz-. Jtlrij. Petrovec : Szv. Trojsztvo. Szv. Benedek: Szv. Bencdek apat. Szv. Sebestjan: Szv. Scbestjan mantra. Cankova: Szv. Jozsef. VII. Cerkveni prepovedani csaszi szo od prve adventne nedele do treh Kralov ino od pepelnice do bele nedele. VIII. Viizemsxka szpovid. sze szpolni vu szombotelszkoj pilspekiji od driigc nedele vu poszti do Krizsnoga Gsetertka. IX. Potamnenje gzimca i meszeca. Vu leti 1909. potemne szunce dvakrat, ineszec tiidi dvakrat. Pri nasz de sze szarao prvo potemnenje tneszeca vidilo. 1. Popolnoma potemne meszec leta 1909. jun. 4-ga. Zacsne sze ob 12 v. 59 m. predpoldae; Zacsetek popolaoga potemnenja de ob 2 v. 14 m. predpoldne; szredina potemnenja de ob 2 v. 45 m. prcdpoldne, konec popolnoga potemnenje de ob 3 v. 16 m. pred-poldne ; potemnenje sze dokoncsa ob 4 v. 31 m. pred-poldne. To potemnenje de sze vidilo vu juzsnozahodnoj Azsiji, na indijanszkora oceani, vu Europi, Afriki, na aUantszkom oeeani, vu juzsnoj Ameriki i na juzsno — izhodnom kraji szeverne Atnerike. 2. Popolnoma potemne szunce juni 17-ga: pri nasz sze ne de vidilo. Zacsne sze ob 10 v. 10 m. po-poldne i konesa sze jun. 18-ga v gojdno ob 2 v. 53 m. Vidilo de sze vu szevernoj Europi, na szeverno — iz-hodnom kraji Azsije, vu Szevernoj Ameriki i na szever-nom Polusi. 3. Popolne potemne meszec nov. 27-ga. Pri nasz sze ne de vidilo. /acsne sze ob 8 v. 27 m. predpoldne, koncsa sze ob 11 v. 54 rn. predpoldne. To potemneDJe de sze vidilo vu szeverno — Zahodnoj Europi, vu kraji szeverno — zahodnom Afrike, na atlantszkora oceani1 vu Ameriki, na tihom oceani, vu izhodnom kraji Azsije i Ausztralije. 4 Obrocsaszto potemne szunce dec. 12-ga. Zac^ne sze ob 7 v. 13 m. popoldne, koncsa sze ob 10 v. 4; m. popoldne. Vidilo de sze vu kraji juzsno — izhodnoui Ausztralije, vu deli juzsnom novoga Zeelanda i na juzsnom Polusi. X. Szuuce ' szvojimi planetaini. 1. Na szredi szvojih plaaet je szunce. 2. Prednje planete: Merkur. Edno leto na njem trpi 88 dnevov. Venusz. Leto na njoj trpi 225 dnevov. Zemla. Leto na njoj trpi 365 dni. Marsz. Leto na njem trpi 687 dnevov. 601 malih planet do konca 1907. leta, vszigdar njih vecs najdedo na tisztom kraji. Jupiter. 12 let vcsini szvojo pot okoli szunca, potem leto tam trpi 12 let. Szaturnusz. Szvojo pot okoli szunca 29 let 116 dnevov pohodi, leto potem 29 let 116 dnevov tii trpi. Uranusz. Szvojo pot okoli szunca 84 let dugo opravlja. Neptun. Pot opravla 164 let 216 dnevov, potern leto tii tak dugo trpi. Te planete sze okoli szunca obracsajo. Zviln toga planete tii majo male plancte tak zvane meszece, steri sze okoli planet obracsajo. Tak zemla ma ed-noga meszeca, steri sze okoli nje obracsa. Marsz ma 2, Jupiter 71, Szaturnusz 108, Uranusz 4, Neptun pa 1 meszec. XI. Letogz Szaturuusz planeta kralrtje. Imenitiie godbe. 1908. leto je. 7779. leto od sztvorjenja csloveka. 5356. leto od potopa. 2659. leto od zidanja Rima. 1909. leto od rojsztra Kriszlusa. 1778. leto od ])orusonja jeruzsalemszke cerkvi. 1674. leto od raztrosenja zsidovov. 1014. leto, da szo vogri szem prisli. 909. leto. da sze vogrszka dezsele racsuna meil sza-mosztalne drzsanje. 668. leto, da szo tatari pri nasz hodili. 469. leto, da szo stamparijo gori najsli. 417. leto, da szo Ameriko gori najsli. 384. leto, da szo tčrki pobili vogre pri Mohacsi. 324. leto, da szo kromprier priaeszli k nam iz Amerike. 245. leto, da szo tiirke zbili vogre pr Monostri. 210. leto, da szo gori zgriintali ognjeni masin. 103. leto, da szo ob prvim zacsnoli probati delati zseleznico. "1 79. leto od rojsztva nasega krala, Ferenc Jozsefa prvoga. 42. leto da sze je dao koroniivati z vogrszkov ko- ronov. Pravde sze pri szodnijaj ne szmejo pclati. Poleg pravde IV. 1868. leta zviin velke szile na szvetkaj. Na szvetkaj szvoje vere sze niscse nemore pred szodnijo zvati. Ravno tak pri ekszekuciji. Zsidovje majo szvetke po szobotaj, potem Purim (marc. 7.), viizemszki szvetki (apr. 6., 7., 12., 13.), schabuolh (Riszali — maj. 26., 27.), szpomin rusenja Jeruzsaleme (jul. 27.), novo leto (szept. 25., 26.), den pomiranja (szept. 25.;, den Satorov (szept. 30., okt. 1.), den veszelja posztave (okt. 8.). CerkTeno vladarsztvo. Bimszki papa: Piusz X., Krisztusa Jezusa zemel-szki namesztnik, naszleditel szvetoga Petra, piispek Rim varasa. Po familii je zvan Sarto Jozsef, narodil sze v Riese vu leti 1835. 2-ga juniusa, za rimszkoga papo odebrani 1.1903. aug. 4-ga. koroniivani 1903. aug. 9-ga. SzomlotelszM piispelc: Istvan Vilmos dr. Narodil z Zalaegerszegi 1849. leta juu. 22., za szombotelszkoga piispeka odebrani 1901. leta nov. 1. Szvetszko Vladarsztvo. Szlavno Vladajocsi kral: I. Ferenc Jozsef (Karol) iz bozse miloszti caszar Ausztrie, Csehszki, Lombardszki, Venelinszki. Dalmat, Hrvat, Szlavon, Lodomirszki i ilJirszki kral, Apostolszki kral vogrszkoga orszaga. Rojen v Becsi 1830. ai g. 18. Vladati zacsno 1848. dec. 2-ga. Za vogrszkoga krala koroniivan 1867. jun. 8-ga. Velicsanszka kralica: f Elizabeta, hcsi vojvoda Makszimiliana Jozsefa na Bavarszkom, rojena v Posenhofeni 24. dec. 1837., Umozsena v Becsi 25. aprila 1. 1854. Umrla 1898. leta szept. 10-ga v Genfi. Deca: 1. f Zofija, rojena 1855. marc. 5. Umrla 1857. inaj. 29. 2. Gizela, rojena 12. julija 1856. Zdana z Leopol-dom, z bavarszkim kraljevicsom 20. aprila 1873. leta. 3. Maria Valena, rojena 22. aprila 1868., zdana 3L. jul. 1890. z nadvojvodom Franc Szalvatorom. 4. Rudolf, lojen 21. aug. 1858., umrl 30. jan. 1889. Zdan 10. naja 1881. z belgijszkov princezinjov; Stefaniov, rojenov 21. raaj. 1864. Dcte f Budolfa i Stefanie: Elizabeta, rojena 2. szeptembra 1883. Zdana 23. jan. 1902. sz. knezom (herceg) Otonom Windischgraetzom. Bratje Njihovoga caszarszkoga i kral-jeszkoga Velicsansztva: 1. Nadvojoda Ferdinand Maximilijan, rojen v Schčnbrum 6. julija 1832., — caszar Mehikanszki umr 19. jun. 1867. 2. Nadvojvoda Karol Ludovik, rojen v Schon-bruui 30. jul. 1833., urnrl 19. maj. 1896. Zdan 4. nov. 1856. z Margaretov, heserjev kralja Ivana Szakszonsz-koga roj. 24. maja 1840., umrlov 15-ga szept. 1858 ; driigokrat zdan z Anuncijatov, hcserjov krala Ferdi-nanda II. Sziciljszkoga, roj. 24. marc. 1843., umrlov 4. maja 1871. Tretjo pot zdan 23. jul. 1873. z Marijo Terezijov, hcserjov portugalszkoga kraljevicsa Don Miguela, roj. 24. aug. 1855. Deca: Franc Eerdinand d' Este, roj. 18. dec. 1863: Otto, roj. 21. april 1865; Ferdinand, rojen 27. dec. 1868; Margereta rojena 13. maja 1870; Maria roj. 31. jul. 1876; Elizabeta roj. 7. jul. 1878. 3. Nadvojvoda Ludovik Viktor, rojen v Becsi 15. maja 1842. Sztarisi Nj. velicsansztva: Franc Karol, rojen v Becsi 7. dec. 1802. umrl 8. inarcn 1878., zdao 4. nov. 1824. sz Zofijov, rojenov v Monaki 27. jun. 1805., umrlov 28. maja 1872. Naszlednik Nj. Telicsansztva vu kraliivaiiji: Franc Ferdinand, rojen 1863. leta 18-ga dec. \ Graci. Sztarisje njegovi: Karol Ludovik (Umrl. 1869. inaj. 19.) ino Maria Anuncijata (Umrl. 1871.). V bizsni zakon sztopo 1-ga jul. 1900. v Reichstadti z groficov Chotek Zofijov, rojenov 1. marca 1868. leta. 19O9. Jiodi k preesisesaoatiji. NajboV tuzsno sze na szveti Szrci Bozsjemi godi; Redko kda sze Njeni' zaszveti Edna kapla radoszti .... VJcup poberi rszako szuzo, Ki je tekla z ocsih doL Vszo nevolo, vszako tugo, Ktere ima szuzen dol, Szmrt nemilo, sztrasne boje, Duse, tela vszdki krizs, Ino deni to oboje V edno szrce! Kaj dobis ? Kaplo onoga trplenja, Ktero Szrce Bozsje' ma, Szamo kaplo razzsalenja Toga dol/roga szrcd. Szamo zlato naj dobijo, Ne njim viar za Bozsji Ddr, Razdrobijo szoet' hostijo, Njim je to ne niksi kv/ir . . . Vszaki szamo szebe iscse, Jezus tiho morc bit, Nanj'ga naj ne miszli niscse, Sz grehom more bit' on szit! Vszaki csrv preklinja Njega, In ga zsali vszaka szmet, Pa nikoga szkoro ne ga, Ki bi za njega bio vnet . . . Na prsztah szo zapresteti, Ki Ga tii-tam liibijo, A zsalivci szo nesteti, Ki Njem Szrce trdpijo . . . . V szvet pogledni : cslovek kje je ? Kalc zsive in kaj csini ? Vs.ahi hip nestete grehe Cle szvoje zsive dni . . . . / Komaj pride pamet r dete, Zse za greh porabi jo, Zse po dobroj poti ne'de Z ocsom ino materjo . . . . ! Glej mladino, glej sztarino, Kak je blodna z veksega .....' Malo kdo szi jc odrino Greh z szrca pokornega, Pa na szveti vsze sze gible, Szilno pascsi sze naprej, Ali mcd, oblake szive Gledati zse ne trbej . . . . ! Vere ne ga! Viipi mili Szo neznani zse dneszden, Meszto lubavi sze szili Divji nemir zdaj k ludem . . . ! Lelija oh draga cvetka, Redka szi, kak diamnn, Nics zaU sze ne obeta, Trgas, tlacsis sse saman . . . ! Krcsme pune, cerkvi prazne . . . ! Csrsstvo telo, . . . v diisi rak . . V cerkvah szkoro vecs sze kradne, Kakor moli . . . . pa se kak ? Tak razzsaljen mirno csdka Vu oltdri den i nocs, Lehko pride diisa kdka Njega Szrci na pomocs; Lehko sze pomili komi Szrce sz trnjom vencsano, Szrce, ktero milijonih Grehov noszi krizs, zanol Vernili diisic mala csreda, Ktera iscses se ncbo, Vilszta moja tuzsnobleda Te proszijo prav lepo : Ne osztavi Szrce Bozsje Klecsi gosztokrat Prednjim In Je vzemi vtelo tvoje . . . — Jaz tiidi rs.d to csinim, — Naj za hiidobije szveta Je tolazsis, pomiris . . . Cerkev vszak' den je odpreta, Hodi, . . . nics ne zamudis. Hodi . . . hodi . . . hodi k Rad ti je dam vu szrce, hodi, hodi, k szeb' Je vzemi In toldzsi to Szrce ! Njemi, Szrcsen. h ¦L Lubezen Szrca Jezusovoga. Jeli, ka sze dosztaja, naj vu kalendari, etomi szvetomi Szrci preporocsenora, od liibez-noszti toga preszvetoga Szreca najobprvim kaj poverao. Jezusovo Szrce zsive, liibi nasz ino kraliije ober nebe i zemle. To csiitimo, moremo csii-titi od dneva do dneva vu nasera zsivlenji. Pa li telko liidih, ki zvezanimi ocsmi hodijo po tom szveti ino ete velke pravice za-razmeti nescsejo. Ne vzemejo vparaet, pa tiidi npscsejo vu pa-met vzeti, z kak velkov liibeznosztjov sze prib-lizsava k nam nas liibeznivi Zvelicsiteo, stero-ga szpomin od szvetka do szvetka szliizsirao vszako leto ino sze csudiijemo n.jegovoj velkoj liibeznoszti. Vojak, ki je pod Jezusovim kri-zsom sztao, je szamo zato odpro njegovo szveto Szrce, naj sze nam iz toga Szrca nova vretina miloscse bozse odpira. Pa sze je odprlo ino nam vleva miloszti szvoje na nase grehsne diise. Szamo ka etoj tekocsoj, obilno tekocsoj vretini raoremo mi tudi nasa szrca odpreti, njegove miloscse, stere nam deli, gorivzeti. Ne pobozmoszti. stera bi bole pripravna bila nam za szpravlanje obilnoszti miloscse, kak je pobozsnoszt ino csaszt preszvetoga szrca Jezusovoga. Eta pobozsnoszt, obraraba toga preszvetoga Szrca je ona, stera najveksemi tali grehsnikov szpravi railoscso prave pokore ino szpravicsenira miloscso sztalnoszti vu dobrora. Eti na zemli je ne jako razloeska med liidmi; na zviinesnje nikaj ne szpoznamo naj-vecskrat med grehsnikom i praviesnira. Na sztan duse Itidje malb dajo navadno. Njirn szamo bogasztvo, imanja, zmozsnoszt, penezi, znanje, modroszt, szvetszka veszelja racsunajo. Bog pa szrce i duso gleda vu csloveki, On vidi tiszti velki razlocsek, steri je med cslo-vekom i cslovekom. On zse eti na zemli raz-deli z szvojim szvetira okora pravicsne od kri-vicsnih; nego to trpi, ka kriTicsni vecsaszi ladajo na zemli. Tak je bilo zse indaszveta, kak nam szvedocsi David vu psalmusaj ino tak bode, dokecs de szvet sztao, ar Bog ma csasz csa-kati z szvojov kastigov. Dobre diise nescsejo na etoj zemli kraliivati ino popunoga blazsensztva naidti. Za nje sze veksa veszelja pripravlajo tam vu vekivecsnoszti, kde bodo na vszeveke kraliivali pri naj szvetesem Szrci Odresenika szveta. Ta sze preporacsajo ti dobri zse zdaj na etorn szveti. Vnogi cslovek ne inore zarazmeti toga, ka moremo liibiti ino moliti vu Szrci Jezuso-vom. Diisa nam povej, csi scsemo, vszikdar, 32 - ka je ono, stero nasz pripravne vcsini za ysza zemelszka trplenja za nasega Boga, vero ino diiso. Diisa nasa esiidno zsivlenje ma, stero zsivlenje szamo oni zarazmijo, ki je scsejo raz-meti, ki szo ponizai znajocsi szvoje grehe, ki sze pascsijo pod obrambo preszvetoga Szrca Jezusovoga ino szi tam iscsejo vretine potrebne miloscse. Velikoszt diise inr> njeua rnocs pa tiszta toplocsa, stero liibeznoszt z szebom noszi narn miloscsa podeli. Ki scse to miloseso meti, naj pobiidjava zselenje za njov, pa jo obilno dobi. Nego raoliti za njo je potrebno. Moliti, prosziti, trupati, Bogi zadevati ino sze poniziti do globocsine szrca, pozsaliivati grehe ino hii-dobije pa pravo pobogsanje obecsati. Jezusovo Szrce tiidi csudno zsivlenje ma • na zemli. Velikasje szveta ne poznajo, ar nes-csejo poznati toga szvetoga Szrca. Njim je to Szrce malo, ne gucsa, ne szpomina vredno na toj zemli. Pa kak mala de vsza velikoszt ino oblaszt zemelszka, naj ednok to Szce razszrd-jeno pride szodit vsze zsive i mrtve. Pa pri-de. Nezmerjeno de blazsensztvo ino dika po-bozsaih, velka de njihova oblaszt ino dika na velki den szodbe bozsje. Zdaj sze szmeje szvet taksemi gucsi, da pa mi znamo, ka je vekivecsno ladanje, oblaszt ino zmozsnoszt preszladkoga Szrca Jezusovoga. Mi razmemo to velko Szrce, to liibecse Szrce, to z milos-csarai napunjeno najszvetese Szrce. Jezusovo Szrce kraliije zato zdaj t(idi, nego szkrito vu Szrci — diisi dobrih liidih. Jezusovo Szrce celim trumam deli tiidi na zemli od dneva do dneva orozsje za njihov boj, szamo ka od toga szvet jako malo zvedi. Nancs njerni je ne szila znati. Szvet malo postiije molecsega csloveka. Njemi szo etoga szveta gizdavi, z szvetszkov modrosztjov napihnjeni szini potrebni, steri szebe glaszno za korono sztvorjenja oznaniijo; szveti je ponizen cslovek nikaj; on vu cslo-veki krala zemle isese, ki z szvojov modroszt-jov szkrivnoszti szveta preiszkava ino szvet bogsi, lepsi i blazsenesi scse vcsiniti, kak ga je Bog vu szvojoj neszkoncsanoj modroszti sztvoro. To iscse, liibi i postiije ete szvet. Da pa ne naide, ar gizdave modre Bog hitro za norce vcsini. Pa Szrce Jezusovo, stero sze po taksem voplodi iz etoga szvetoga, li kraliije na aemli. Kraluje vu szrci molecsega, pobozsnoga, poniz-noga ino szamoto lubecsega csloveka. Ar Jezusovo Szrce pozna ete, zato tiidi z veszel-jom prebiva vu niihovih blazsenih szrcah, rado (am prebiva. Diisa, stera szvoje grehe szpovej ino szrce, stero sze ponizi. szo dopad-liva pred Bogom. Zna biti, ka Bog takso diiso, takse szrce escse ponizi, ka sze szvet norcsuje iz csloveka, ki vu szvojem trplenji blazseno dale moli; nego Bog zna zato, ka je taksi cslovek vre-den. Mllosztivno i Kibecse Szrce Jezusovo zse kredi ma placsilo za takse diise. Ono jezerokrat placsa nazaj, ka je sto njemi na csaszt ino na diko vcsino. Ono Szrce blazsenoga vcsini od szveta zavrzsenoga ponizno molecsega cslo-veka doszta bole, kak ete szvet vcsiai blazsene one, stere gorizviszi. Preszveto Szrce Jezusovo blazsenoga vcsini vszakoga csasztilca szvojega, szamo ka ne kak ete szvet, nego po pravici i za navszeveke. Pa to, ka mi to znamo, nam da csudovitno mocs nasirn diisara vu vszakoj nevoli. Mi brezi dvojnoszti zaarao, ka nam je obecsao Jezus, csi mo poisztini esasztili nje-govo szveto Szrce. Mi sze brezi dvojnoszti viipamo vu tom plemenitom Szrci, stero vszakoga szvojega csasztilca z jezerokrat vek-sim blazsensztvom obdeli, kak je szvet koga obdariti mogocsi, csi li vsza szvoja blazsensztva vkiippobere ino vsza na edaoga csloveka osziple. Sziromaski beracs, zapiiscseni betezs-nik, sziromaski delavec, od sterih szvet nikaj ne ve — csi vu duhi — szrci noszi bozsan-szkoga Szrca Jezusovoga molbo ino csaszt — je vecs vreden pred Bogom ino vekse bla-zsensztvo dobi od njega, kak glaszovitni i imeniti modrias etoga szveta, ali kak zrnozsen velikas, ki je toga preszvetoga Szrca poznati ne steo, ki je nje preklinjao ali z driigimi grehami od dneva do dneva zsalo pa za szvoje grehe pokore ne drzsao. Preszveto Szrce Jezusovo kraliije na sziihom, na morji, na bregi, vu dolini, na vsze kraje szveta. Vszesirom i vu vszem je nazocsi preszveto Szrce Jezusovo, kde szo dobri liidje, grehe pozsaluvajocse, ponizne, krotke i csiszte diise. Preszveto Szrce Jezusovo vsza napuni, vsza szprehodi, vsza blazsena vcsini, kama je szamo liidje notripiisztijo, kde je szamo notripiisztijo vu szvoja szrca. Presz-veto Szrce Jezusova liibezen iscse, globoko liibezen poniznoga cslovecsega szrca. Ono proszi nasa szrca, dajmo je ta. Szveto Szrce Jezusovo liibi nasz dnesz, lilbi nasz vutro, liibi Basz vszikdar, csi je szamo mi ttidi scsemo liibiti. Preszveto Szrce Jezusovo csiidovitao mocs da onorai, ki oje zaisztino liibi, ki zaisztino scse zsivlenje mi-loszti zsiveti. Preszveto Szrce Jezusovo proszi ino zsele naso liibezen. Navcsiti. pelati nasz scse na ltibezen. — Preszveto Szrco Jezu-sovo proszi ino zsele naso liibezen. Navcsiti, pelati nasz scse na lubezen, stera nam veki-vecsnoszt szpravi, csi sze mi njemi prekdamo. Poszliihsajmo bitje etoga szvetoga Szrca, be-zsimo pod njegovo obrambo proti vszemi Najszvetese Szrce Jezusovo, vretina vszeh miloszt. - 84 zaszedavanji pokvarjenoga szveta. Dobro sze je nam vu szenci toga szvetoga Szrca zdrzsa-vati, ar szmo tam obranjeni od jalnoszti i pokvarjenoszti etoga szveta. Jezusovo Szrce sze nam rado odpre, szamo prosziti je moremo. Pa csi sze nam je odprlo, te nam odpre tiidi nebeszke vretine vszeh milosztih ino nasz potrdi vu dobroin, vo zsivlenji miloscse. Za to molimo najszvelece Szrce nasega Boga. Proszimo szi poszebno ono miJoscso, stera nam jt> najbolc portrebna. Vszaki med nami raa szvoje nevola, falinge, dvojnoszti, zsmecsave ino bolecsioe. Preporacsajmo je torai lubezni punomi Szrci z viipanjom, llibeznosztjov, poda-nosztjov ino molbov. Csi mo rai liibili tto Szrce, ono de na^z vszakojacski bole liibilo, kak szmo mi nje liibiti mogocsi. Osi sze mi z viipanjom obrnemo k njemi, Ono nasz ttidi blagoszlovi Pa 'o nara je potrebon. Zato sze preporocsmo njerai, hvalimo i dicsimo pre-szveto Szrce Jezusovo navszeveke. (bi) Krscsanszki zgledi. m Szara szi premislavao, da szlo-vencom bi kakse pripoveszti popiszao; nego na pamet szo mi prisle recsi szv. Augusztina; da kniga i piszanje, kde sze ne najde Jezusovo ime, nik* ne vala. Knigo brezi imena Jeznsa je ne vredno vu roke vzeti. Popisem vam zsivlenje nis-ternih szvetic, stere szo Jezu-sovo ime ne szrtino na vusztah noszile, nego poleg zapovpdi Apostola szo je vu szvetom Duhi povedale (I. kor 12. 3.), to je, krscsanszko szo zsivele. Jan. 21-ga je szveta Agnes, devica i mantrnica. Vu vrszli, kda esc.se mala deklica s/.arao szmeh i veszelje pozna, je aldo-vala szvoj zsitek vu 10. i szled-njera preganjanji pod Diocletia-nom, to je vu prvih letah strtoga sztoletja. Mrla je vu 13 leti szvojega zsivlenja, tak njeno rnjsztvo na leto 290. ali 292. szpadne. Njeni sztarisje szo bili iz viszokoga roda, nego tem veksa je bila njihova pobozsnoszt. Agnes je lepoga zrasza bila, ne menje je velka bila njena vera, ne raenje je lepa bila niftna dnsa. TCnk je ednoV iz poIp domo sla, sziii ju-clektnsa R;raa je njpno poniznoszt i lepoto polubo i od njenih sztarisTo je proszo njo za zs^no vzeti. Velko bogasztvo, druzsino, vsze veszelje zsitka je njoj obecsavo, vsze, ka ednoj szlaboj zsenszki sze vidi, nego Agnes je vszikdar odgovor dala, da je una zse ednorai lepsemi i bogatesemi zarocsniki zarocsena, ki vekse bogasztvo raa, ki lepsi zraszek ma, ki lepse zna guesati. nNjegova mati je devica, angelje njemi szluzsijo ... z prsztora vracsi betezsnike . . . jasz sze celo njemi prekdam, jasz obdrzsim njerai mojo vernoszt. Njega lubiti je telko, kak csisztocso obdrzsati"* Siraphronius prefektus je delo szvojega szina vu szvoje roke vzeo, zapovid je dao, da sze Agnes pred szodnijo posztavi. I)a je una escse mlada bila, szodec sze je k njoj obrno ednok sz lepimi, drugocs pa sz protivnimi recsmi. Npgo una je njegove prilizavajocse recsi nazaj luc?ila, od protivnoszti pa njegove je ne mela bojaznoszt. Driigo gojdno szo jo znova naprejzvali. Prefektu? nja etak nagucsavao: ,,Jasz previdim, da tvojo bedarijo obladati ne raoremo, ti oa dober tanacs poszluhsati ne scses. Mi mo tebe zdaj k oltari viszoke vesta bozsice pelali i csi ti kak devica scses zsiveti, lak bodo tvoje nocsi i tvoji dnevi na cseszt i vu szluzsbi nase bozsice minuli". MMeni je ne trbelo, — je Agnes od-govorila, — tvojega szina, pa je un cseden, \\<\\, csfijp, hodi, kak pa bi meni teda trbela ^dna bozsica, eden bog, steri ne csuje, ne vidi, — 35 — no zsive". r,Te gucs, pravo jn szoder, jasz zapisem tvojoj mladoszti, ovak bi za z banto-vanje nasih bogov velko kastigo na tebe djao". ,,Nika ne gledaj na raojo raladoszt, je odgo vorila Agnes, vera szhaja iz szrca, ne pa od sztaroszti viszi. Bog ne gleda naso sztaroszt, nego neduzsuoszt nase veszti. Tvoji bogi naj szarai meni zapovid dajo, da bi je csasztila. Ovak ti od mene takso delo zseles, stero nikdav ne doszegues'. Zdaj szo steli zvezati Agnesko, nego lanci szo sze ne paszali na n.jeno gingavo roko. Brezi toga da bi sze lice njeno jireobr tvojim bogom aldov prikazala, pa ue bodem oszraraotena tiidi ne. Jezus Krisztus sze posz-krbi za tiszte, ki njemi szlisijo. Jasz mam angela bozsega za obrambo. Ti raeni lehko vzemes zsitek, nego oszramotiti rae ne rao-res." Syrnphronius beszen od velkih csemeroA je dao zapovid krcsanszkoj devici oblecs vzeti. Ne, duhovniki, baralji.« >zo roiiuiH vu Nazaret. Vu leti 1103. i 1187. szo vu Nazaret |>ridrli Szaraceni i Turki, leta 1263. divji szultan Hibars pregnao krscsenike iz Nazareta. Nego liog je ne ])uszto Marijino hiso, lela 1201 v Dalinacio prek odnesena. Odnet je prisla na Taljanszko i zdaj je vu unenitnom romarsz-kom meszti v Loreti. Nazaret po leti 1291. je 300 let vu riisini lezso. Szamo prekidocs je szlt.hndno bilo franciskanusom tam prebivati. Leta 1620. s/o dobili do-piiscsenje tam edno cerkev i kloster zidati. Zidanje je jjo mali napredovalo, szaino 1730. szo bili gotovi. Leta 1880. je bila cerkev podugsana sz sztrosk.i ni nasega krala Franca Jozsefa I. vu matericerkvi ne szamo krajino nje-govoga oblecsa zgrabino, nego celoga Jezusa vidimo vu vcsenji, celoga Jezusa i njegove miloscse marao vu szveszt-vah, njegovo pomocs i blagoszlov marao vu blagoszlovlanih delah, od sterih vam szlobodno csakamo, ka maticeikev po blogoszlovlenih delah nam scse dati. Blagoszlovlena voda. Blagoszlovi sze predvecser Treh Kralov. Verniki z duhovnikom vred doli pokleknejo pred oltarom i na pomocs zovejo vsze szvece. Potem pride exorcismus, izgan-janje Satana i vragov. Blagoszlovi sze poszebim szo, potem voda z etov mo-litvov: Bog . . . z mozsnoszt tvojega blagoszlova vu to vodo vlej: da ona na zganjanje vraga, na odpravlanje betega . . . dobi mocs, da ka ta voda vu hisi i vu mesztah vernikov poskropi, bode oszlobodjeno od necsisztocse, o&z-lobodi sze od kvara, naj ne bode tam kuga, ne bozsen zrak, da sze odpra-vijo vszi neprijateli i csi je kaj, ka je pokoji prebivalcov nevoscseno. po pos-kropi te vode odbizsi . . . Szo sze vu vodo • piiszti i duhovoik dale moli: Bog . . . vszemogocsi kral . . . ki szovrazsne zmozsnoszti mocsi poleres, ki neprijatela besznocso obladas . . . tebe Bog, trepetajocs i vrelo proszimo: da to sztvorjeoje szoli i vode milosz-tivno poglednes, dobrovolno ocsisztis, z roszov tvoje milosztivnoszti blagosz-lovis: da kdekoli bode zlejana (pos-kropljena), po zazavanji tvojega szve-toga imena, vsze szovrastvo necsisz-toga duha sze dalecs odpravi . . . i nazocsnoszt Duha szvetoga nam, ki tvojo miloszerdnoszt proszimo, vu vszakom meszti na pomocs bode. Po-tem sze Bogi hvalo da. Zvun toga, csi voda szfali, sze csrez leta kda koli blagoszlovi. Verniki vodo blagoszlovleoo domo neszejo da poskropijo betezsnike, hisa, njiva, vinograde i druge dela i vodo majo vu szvojih hisah, da sze zs njov vszaki den i vecskrat poskropijo. (Rit. Strig. 242.) Blagoszlavlanje vina na Janosovo. Preste sze evangeliura od gosztuvanja v Kani. Potem sze blagoszlovi vino: Bog blagoszlovi to vino i vsze, ki je vzsivajo, od vszega hudoga obcsuvaj. . . da kdokoli de je vzsivao, z obilnosztjov bozsega blagoszlova sze nadeli . . . da vszem vzsivajocsim bode zdravje tela i duse, vu nebeszah pa vekivecsnatolazsba. Blagoszlavlanjc treli darov na Treh Kralovo. Bog vlej tvoj blagoszlov, da ki do je pri szebi meli, od vszega betega do zagvusni, da sze vszeh betegov tela i duse ognejo, da nikse nevarnoszti ne de vladalo vu njih. Pri nasz iz treh darov szamo kadilo dajo blagoszloviti. Blagoszlavlanje szvecs na Szvecs-nieo. Bog ponizno te proszimo — raoli duhovnik - da te szvecse ludem, na zdravje telovno i dusevno, po zazavanji tvojega imena i po pomocsi blazsene device Marije, stere dnesz szvetek szve-timo i po molitvah tvojih Szvecov bJagoszlovi. . . da kak te szvecse vazs-gane mocsno kmico razzsenejo, tak i nasa szrca razszvetlene bodo brezi szleposzti grehov, da z csisztim okom ona bodemo gledali, stera szo tebi prijetna, za naso zvelicsanje pa hasz-novita . . . Blagoszlavlanje cvetja, vejk na cvetno nedelo. Proszimo te Goszpodne, — moli duhovnik, — blagoszlovi te vejke, da ki je vzemejo, obrambo szi zadobijo duse i tela . . . blagoszlovi te vejke, da koma koli do notri nesene, tvoj bla-goszlov pride na one pribivalce. Blagoszlavlanje jabolc na Balassovo. Vszemogocsi Bog, moli duhovnik, ki szi velki . . . csiide delas, za koga vere vadliivanja Balazs puspek. i mantrnik vsze mantranja sze ne zbojecsi je mantr-nik odicseni posztao, ki szi njemi med drugimi ono miloscso delio, da po nje-govoj prosnji bolezni guta, csi je nam na haszek, z tvojoj mocsjov vracsis, proszimo te blagoszlovi to sztvorjenje jabok, da vszi, ki do zs njih z dobrim szrcom jeli, v kaksom koli betegi trpijo, sze naj oszlobodijo i vu cerkvi tvojoj zdravi i veszeli tebi hvalo davajo i hvalijo tvoje odicseno ime na vsze veke. BJagoszlavlanje vuzemszke hrane. Agnjec — meszo — sze blagoszlovi, steroga mi scsemo Bogi na hvalo vzsi-vati. Jajce sze blagoszlovi, da na zdravje bode vernikom, ki je z hvalodavanjem vzsivajo. Kruh sze blagoszlovi, da vszi, ki ga vzsivajo, zadobijo zdravje tela i duse. — 45 — Na pepelnico sze blagoszlovi pepcl. Diihovnik moli nad pepelom : Bog, szmiluj sze nad pokornim, szmiluj sze nad ludmi k tebi kricsecsim i po^zli tvojega Angela iz nebesz, ki blagosz-lovi i poszveti te papel, naj bode po-mocs vszem tvoje ime szveto ponizno zazivajocsim, vszem, ki szebe za szvo-jih grehov tozsijo . . . Bog, ki ne szmrt, nego pokoro zseles od grehsni-kov . . ., te pepel, steroga za volo poniznoszti i odpuscsanja na glavo vzeti szmo odlocsili, blagoszlovi . . . ki sze posziplejo z pepelora, napolni je z pravov pokorov . . . Potem sze ludje posziplejo z pepelom med terai recsmi: Szpomni sze, cslovek, da szi prah i na prali sze obrnes. Na Velko Mtso sze blagoszlovi cvetje. Diihovnik moli: Blagoszlovi Goszpodne to sztvorjenje cvetja i trave, da bode poniocs hasznovito narodi cslovecsemi po zazavanji tvojega szvetoga imena, i ka nam tvoje obilna vola na trost da, naj nam njo imajocsim i obcsu-vajocsim bode na zdravje i szrecso tela i dlise. Szmiluj sze szlugom i szluzsbenicam tvojim, Goszpodne bozse za volo tvojega preszvetoga imena, ki tebi z vernosztjom szluzsijo i nebeszke dare sze vupajo; da tvoj blagoszlov potoj travi i cvetji njim. bode na obram-bo tela i diise i travo, cvetje tvoja dobrota naj blagoszlovi, i po tvojoj miloscsi, ka sze, vupamo zadobimo i obdrzsimo po tisztoin, ki je nasz na krizsi zvelicsao. Na Balazsovo sze blagoszlovijo szvecse, stere sze pod gut drzsijo z temi recsmi. Po prosnji szv. Balasa piispeka i mantrnika, oszlobodi te Bog od betega guta i od druge nevole. Novo ozsenjena zsena pride vu cerkev, da Bogi hvalo da, duhovnik jo szprimije pri dverah i notri jo vpela vu cerkev. Boga proszi, da njoj rodovit-noszt daruje, dete pa, stero njoj da, naj blagoszlovi. Krscsansska mati po rojsztvi sze tudi vu cerkev pascsi, da Bogi hvalo da. Opomina sze: Pobozsna krscsanszka mati! Goszpodin Bog te je sz detetom blagoszlovo, tvojo boleznoszt na ve-szelje obrno ; zdaj sz detetom navkup dicsis v szvetoj cerkvi njegovo szveto ime. Zahvali sze Bogi i veszeli sze v Goszpodi! ali ne pozabi, da sze ti ve-szelje szamo teda dopuni, csi ti dete na bozso diko zraszte. Vtiszni szi glo-boko v szrce szvetoga Piszma recsi: »Mas szini? vcsi je i vugibaj je od detinsztva! (Sir. 7•24.) Pazi zato na njegov duseven i teloven haszek, vcsi njegove neduzsne vuszta na preszveto ime Jezusovo, zaszadi njemi v ne-duzsno szrce zacsetek modroszti, sztrah bozsi. Sz opominanjom, sz vcsenjom, se csi je potrebno, sz kastigov je va-ruj od zapelavnih nevarnosztih. Naj rano polubi Boga iz celoga szrca, z cele duse, z cele pameti, iz vsze mo-csi, bliznjega pa, kak szamoga szebe. Proszi Boga, naj je napumi sz szvojov szvetov milosztjov, da ne szamo v sztaroszti, nego i najbole v modroszti i miloszti raszte pri Bogi i ludeh. Naj bode ono tvoje veszelje, tolazsba i ed-nok pomocs. To proszimo od predra-goga Jezusa, komi dika i szlava na vsze veke. * * * Szveta Maticerkev vsze blagoszlovi, ka szam vam jasz ne vsze napiszao, tak moszte, zseleznice, hise, sole i. t. d. Ito vsze, naj vu rokah vernikov vsze blagoszlovleno bode, da do sztvorjena dela poleg bozse zapovedi vzsivali. Szveta maticerkev blagoszlovi dela, naj verniki sker, orozsje majo proti szkusavanji, naj mocs po njih zadobijo. Nego edno nikdar ne pozabite, da z blagoszlovlenimi delami te poleg molitvi i nakanenja matere cerkvi zsi- .' veli; da ne bodete vekse dela zseleli, I kak pa szveta mati cerkev stela dati. j Iz prosnje materecerkvi, kda bla- j goszlovi dela, sze vidi, na koj szlobodno potrebujete blagoszlovlena dela. Na priliko iz blagoszlavlanja vina na Jano-sovo vszaki cseden cslovek previdi, da sze vino na pomocs ludem da, ne pa da bi sztvari, kravi, konji davali. Zse za toga volo, ar je viao szamo za ludi. Dobro szi zapomlimo, da kak i na koj szlobodno potiebujemo blagoszlovlena dela, vszikdar prosnje i molitve poka-zsejo. Escse edno. Vu szvetom Piszmi sze ste: Niscse to Ime: Goszpon Jezus, ne more povedati. nego vu szvetom Dulii. Zmozsno, csudnovito je t.o Ime, nego ne je, csi je ne zovem vu Duhi, je ne zmozsno, csi to Ime zovem z grehsnim szrcom, kde ne ga Duha. Tak i pri blagoszlovlenih delah. Kak sze pri blagoszlavlanji jabok na Balasovo moli, da na haszek bode onitn, ki do z dobrim szrcom vzsivali, tak sze poprek lehko pravi: Da na haszek, na blagoszlov, na zvelicsanje szamo onim bode, ki z dobrim i z csisztim szrcom do blagoszlovlene dela jemali. (kj.) Duzsnoszti okol betezsnika. Bf ietezsnika pri hisi raate, ne lar-majte doszta okoli DJega. Zs njim vred trpeti morete. Ki je proti drugim .trpljivi i szmileni, potrpljiv i szmileni bode proti onomi szam Goszpodin Bog. Csi betezsnik szpoved zsele, volo njemi morete szpuniti. Tesko betezsne pa, kem iz razloesnih zrokov, ar szo szlabi ali vu zimi ali vrocsimi gorijo i ne szo celo pri paraeti, ne pride na pamet szpo-ved, szami jih monte nagucsavati. Nisternira teda, kda duhovnika scsejo prizvati, na pamet pride, da bi hiso trbelo beliti ali pod zribati ali szrtel zmazati. To je nc zdravo. Ne je zdravo betezsniki, ki vu ovom szapoti ali fajtocsi more dni dugo lezsati. Zvttn toga je ne zdravo szamorai duhovniki. V dosztih mesztah okna doli zabijejo, znano je pa, dabrezi zraka, niscsene more zsiveti, naj-bolje pa betezsnik. Nisterni betezsnik bi bolje miroven bio, csi bi njerai csiszti zrak voscsili. Kda za duhovnika posljete, sztol prip-ravite. Doli ga presztrite z belim prtom. Na szredo polozsite krizs med dve szvecse. Za krizsom okol, csi ioate, szlobodno korine zdevat^ na cseszl i diko oltarszkoga szveiztva, steroga duhovnik prinesze. Na sztol polozsite blagoszlovleno vodo vu ednoj kupici ali salici z ednov vejkov ali z klaszovja. vlatovja zveza-nira piislekom, da dushovnik vu hiso sztopivsi betezsnika zna poskropiti. Zviintoga vu ednoj kupici sze polozsi vino ali csiszta voda, duhovnik najmre prle, kak betezsniki da oltar-szko szvesztvo, dva prszta vu vodi zapere i kda je dao betezsniki oltarszko szvesztvo, szi znova prszte zapere. Ta voda sze da betezs-niki piti, ka pa osztane, sze na ogen vrzse. Na dale sze na sztol polozsi eden tanjer z szoljov, z -falajcsekom kriiha. Poleg tanjera sze pa dene malo prediva ali vatte. Diihovnik najmre pri szlednjem mazanji namazse betezs-nika, z predivom doli zbrise szveti oli, potem sz szoljov i kriihom szi szvoje prszte ocsiszti. Na szlednje na szfcol sze polozsi edna briszacsa ali eden robec. Jako bi dobro bilo, da bi sze na eden sztolec v ednoj szkledi vszikdar voda pripravila, da bi szi diihovnik roke zaprao. Kak szo v hisi zse vsze opravili, tiho posztanejo vu hisi ali vun odidejo, da betezs-nik de mir meo od grehov szi premisljavati, k szpovedi sze pripravljati. Kda hisni vidijo, da sze duhovnik prib-lizsava, szvecse vuzsgejo, edno szveeso pa vun ueszejo i z gorecsov szvec, ov pred zvlinszkira Novorojenoga Jezusa raolijo pasztirje. — 48 - pragom szprimlejo oltaiszko szvesztvo i vu hiso idocsi vodijo duhovnika k betezsniki i szvecso gorecso na sztol polozsijo. Ob prvim sze opravi szpoved. Med tem hisni vun odidejo i od zvflnah litanije od oltarszkoga szvesztva ali od szrca Jezusa ali druge molitve molijo. Na znamenje duhovnika notri szlopijo vu hiso i doli pokleknejo. Eden iz turbe vzeme zvonec i na recsi: Goszpodne, ne szam vre den . . . trikrat po mali zcinka. Eden driigi pa po vzetji oltarszkoga szvesztva pripravleno vodo ali vino poniidi betezsniki. Potem be-tezsnik gori vzeme szlednje raazanje. Ocsi, viiha, nosz, viiszta, dlani, noge sze njemi na-mazsejo i med tem diihovnik proszi Boga, da betezsniki poleg szvoje milosztivnoszti i po mazanji z szvetim olijom vsze odpiiszti, ka je z ocsmi, z vOhami i. t. d. pregrehso. To szvesztvo da betezsuiki polescsanje, mir na dusi i na teli, da trpljivoszt, da dobrovolno trpi szvojo bolezen. Pod mazanjom eden vu roke vzeme tanjer z vattov, stera je priprav-lena vu 6 golobisah ali pa z predivom i po-raaga betezsniki robec doli vzeti, roke naprej vzeti ali noge doli odeti. Ona vatta, szol i kriih sze na ogen vrzse. Pod mazanjora krs-cseniki nazocsni doli pokleknovsi molijo za betezsnika, vero, vupanje, lubezen molijo, po-tem nisterne ocsanase. Potem dobi betezsnik Aposlolszki bla-goszlov. Najme csi sze je z csiszta szpovedo, csi de szvoj beteg trpljivo prenasao i Jezusovo Ime de vecskrat na pomocs zazavao, na szle-dnjo voro popolne odpiisztke dobi. Kak duhovnik odide, ne trbe z nepot-rebnim szpitavanjem betezsnika motiti. Nihajte ga na szebe, naj one dobre miszli, stere szo sze vu njem prijele pri vzetji treh szvesztvah, naj one miszli i zsele nadaljava. Lepo krscsanszko delo je betezsnike po-hoditi, duge noesi poleg njihove posztelje vi-rosztlivati. Nego to pohajanje naj ne bode betezsniki na zsmecso. Sto ne ve kaj csed-noga povedati, raj naj nika ne pravi betGzsniki. Betezsnika z lepov reesjov moremo opo-minati, da vsze szvoje vupanje vu Boga vrzse, da szvoje grehe pozsaluje, da milosztivnoszt bozso proszi i bolezen, liki Boga ocsinszko pohajanje, trpljivo trpi i verje, da to njemi ?sze na zvelicsanje szliizsi, na szlednje pa szi zsitek more poboljsati. Szvete kepe razpetoga Jezusa, blazsene device Marije ali driigoga Szvetnika, steroga betezsnik poszelno csaszti, njemi pred ocsmi posztavimo. Poleg betezsnika naj bode vu ed-noj poszodici blagoszlovlena voda, z sterov sze betezsnik vecskrat poskropi. Pred betezsnikom sze vecskrat moli ocsa nas, zdrava bodi i aposfolszka rera ali sze pred njim preste moka nasega Goszpodna Jezusa Krisztusa ali sze pred njirn stejo pelde i mantrniska szmrt szvetnikov. Nego to sze vsze po priliki i vu szvojem csaszi raore zgoditi, da po tom betezsnik poJescsanje dobi, ne pa zsmecsa bi sze na njega polozsila. Vszaki betezsnik more szvoje zeraelszke dela vu red posztaviti, testamentum napraviti. Szlednja vola betezsnika pa szveta more biti pred vszakim. Jsztina, da dosztakrat szlednjo volo betezsnika szvetszka pravda ne prtrdi, ar kaj vu forrai fali, nego krsesenikom, ki szo ne k formara privezani, nego tem bolje szo doli zavezani szvojoj diisnoj veszti, krscsenikom je szlednja vola szreta i p.ioti szpoznanoj voli pokojnoga ne idejo na tozsbo. Dobri krsese-niki postiijejo szlednjo volo i njo ne razme-csejo na tanacs lagojih ludeh. Belezsnik, csi §ze zvracsi, pred vszem driigim vu cerkev ide, kde Bogi hvalo da za ozdravlenje i Krisztusovo telo k szebi vzeme. Kak je obecso, poboljsani zsitek zsive. Vmirajocsi betezsnik naj vecskrat z potrtira i pozsaliivanim szrcom szveto Ime Jezusa na poraocs zove. Potpm raoremo vu betezsniki vecskrat pobudjavati vero, viipanje, liibezen i driige jakoszti. Vera. Goszpodne, kam bomo sli ? Eecsi vecsnoga zsivlenja szo pri Tebi. I mi szmo Tervali i szpoznali, da szi Ti Krisztus Szin bozsi. (Jan. 9, 69, 70 ) Verjem, da szi eden vu bozsansztvi i troji vu personah: Oesa, Szin i szveti Duh Bog. Verjem, Goszpodne, pomagaj mojo ne-vernoszt. (Mark. 9. 25.) Znamo, da vsze ves (Jan. 16., 30.) i da je tvoja recs pravica. (Jan. 17., 17.). Verjem v szvetoj Materi Cerkvi, ar je szteber, trdnoszt pravice. Osi tudi mreti morera z Tebom, ne zatajim Te. (Mat. 26., 35.). Vupanje. Dober szi Ti tPs. 118., 68.) i szmilenja tvojega, Goszpodne, je polna zemla. (Ps. 118,, 64.) V Tebi szam sze vupal. Goszpod, pravo szam: Ti szi raoj Bog, Goszpodne, naj ne bodem oszramoten, ar Fzam Tebe na pomocs zval. (Ps. 30., 15., 17.). K Tebi kricsim, o Goszpod, govorecs: Ti szi moje vupanje, del moj na zemli zsivo-csih. (Ps. 141., 6.). Csi tudi hodo na szredi szmrtne szence, ne bojim sze hudoga, ar szi Ti z menom. (Ps. 22, 4.) Pomocsnik, branitel moj szi Ti i v tvojoj recsi sze pred vszem vupam. (Ps. 118, 118.) - 4^ - Resi v Tebi vupajocsega szluzsbenika, moj Bog (Ps. 82, 5.) V Tpbi sze vupam, o Goszpodne, naj ne bom oszramoten vekomaj. (Ps. 83, 2.) Luhczcn. Moja dusa njemi zsivi. (Ps. 21, 31.) Goszpod je del moje orocsine i mojega keliha. (Ps. 15, 15.) Kak jelen hrepeni k sztuiienci vode. tak hrepeni moje dusa za Te, o Bog. (Ps. 41,2.) Goszpodne, Ti znas. da Te Jubim. (.lan. 21, 15.) Zagotoven szam, da niti szmrt niti zsitek .... me ne, more odtrgnoti nd bnzse lubeznoszti. (Rim. 18, 38, 39.) 0 Rog, keszno szam Tp lnbo. davna in itak nova lepota, keszno szam Te Jubo. (Szv. Augusztin.) Possaliivanjc. Szmilnj sze meni, o Bog, po mnozsini tvojga velkoga szmilenja i po obilnoszti tvojih milosztih zbrisi mojo hudobo. (Ps. 50, 3.) Szperi me i bole bom beli kak szneg. (Ps. 50, 9.) Ne odvrzsi me od lica tvojega i szvetoga Duha tvejega ne vzemi od mpnp. (Ps. 50. 13.) Zazsgi z ognjom moje obiszti i moje szrce. (Ps. 25, 2.) Ne obrni od mene tvojega lica. . . bodi moj pomocsnik, ne zapuszti me... Goszpodne, Zvelicsitel moj. (Ps. 26, 9.) Bossa vola. Bog je dal, Bog je vzel i kak sze je Bogi dopadnolo, tak je vcsinjeno; naj bode blagoszlovleno ime Goszpodnovo. (Job. 1, 21.) Pripravleno je moje szrce. o Bog. pri-pravleno je moje szrce. (Ps. 56, 8.) v tvojih rokah je mnja prisesztnoszt. (Ps. 30, 16.) Ocsa moj, csi je mogocse, naj mine od mene te pehar; ali zato, ne kak jasz sesem, nego kak Ti. (Mat. 26, 39.) Osi premiszlim vsze vcsinjene mojp grehe, doszta raenje je, ka zdaj trpim i dosztn veksp je, ka szam szi zse dugo zaszluzso. (Saciam. IS. Greg. M.) Preporacsanjc Bogi, njegovim ssvetni-kom. Moj Jezus, szmilenje! (100 d. o.) Szladki Jezus, ne bodi moj szodec, nego rnoj Zvelicsitel. (50 d. o.) Jpzus moj Bog, lubim Te nad vsze. (50 d. o.) Jezus, Marija, Jozsef! Vam darujem raoje szrce, mojo duso. Jezus, Marija i Jozsef, bodite mi na pomocs v szrartnom boji. Jezus, Marija i Jozsef z vami vu miri naj pierninera iz szveta. (300 d. o.) Ocsa moj. v tvoje roke priporacsara d^uso mojo. (Luk. 23 46.) Vmiiajocsemi razpetje date na kiis, pred njoga drzsite, da ga gleda i tak vnpanj? szvo-. jega zveliesanja zadobi. Potem molite litanije od vszeh szvecov i druge raolitve za vmirajoese. Kak sze priblizsava szkradnja vora, teda najbolje naj vszi okol sztojecsi doli pokleknovsi molijo. Szam vmirajocsi pa szam naj pravi ali esi np more, drfigi njemi pravi: Jezus. Jpzus, Jezu>. Vu tvoje roke, Gis/.podne. priporocsim mojo duso. Goszpon Jezus Krisztus. vzemi raojo duso. Szveta Maria, moli za me. Marija mati milo^zti, mati milosztivnoszti. ti me od szovrazsnika brani i vzemi me vn vori szmrti. Kak njerjp, vszi doli ])okleknovsi iiist^riiH ocsanase zmolijo za pokoj vekivecsni premi-nole duse. Potem poleg navade posteno opravijo telo, szvecso vuzsgejo. Mali krizs (krizs e«iszla) sze polozsi na prszi vu roke umrloga, fsi pa krizsftca ne ga, vu krizs sze roke denejo. Vecskrat sze poskropi z blagoszlenov vodov, domacsi pa i drugi, ki pridejo, za pnkojnoga raolijo. Pozabiti nikdar ne sznemo, da pokojnomi szamo molirve, szvete mese aldov, gor aldu-vano precsiscsavanje i drugo dobro dplo je na haszek. Pokopati moremo pokejne postenn poleg krscsanszke navade, nego nepotrebnp paradije ne trbe dftlati. Sztara navada je, da sze pri pokopi go-recse szvecse neszejo. To sztaro navado rao-remo ponoviti i obdrzsati. Ne trbe vsze od hisnih csakati. Ne trbe vszako malo delo vcsa-szi placsati dati. Csi mo na to sli, na velki racsun nikse placse ne dobimo, naprej szmo jo zse vun vzeli. Kracsanszka duzsnoszt je rartvece poka-pati, szprevoditi. Ne za jela i pila volo trbe to krscsanszko duzsnoszt opravlati. Bozsna na-vada. Doszta Kidih ravno za toga volo ne idp' na szprevod. da ne scse nikomi na zsmecso biti. SzprevodtP. krscspnikp, ar je kresanszka duzsnoszt i od nikoga nika ne zselte i np csa-kajtp. Od obeda ali vecserje po poknpi dosztih pijano, neposteno domo ide. Csi sze mrtvec k cerkvi nesze, sze polo-zsi tak, da noge proti oltari. sztojijo. Poleg sztare navade sze rnala deca ne pokopa vkflper z sztaresirai, nego odlocsena meszta raa mala deca, stera je mrla prvle, kak je z szvojov paraetjov zsivela. Mala deca sze oblecse poleg navadp: korona, venec sza na glavico polozsi iz korin, iz diseesih travin na znamenjp csisztocse telovne. Pri pokopi maloga deteta sze tiidi zvoni, nego ne zsalosztpn glasz, nego z veszelim glaszom sze zvoni. Vu raolitvah, stere diihovnik opravla, — 50 — sze proszi Bog, da on. ki vszakorai deteti po krszti urarlomi brezi njegove vrednoszti veki-vecsno zsivlenjfi daruje/i nam naj da po prosnji blazsene device Marie i vszeh szvecaiov, da i mi z csisztim szrcom bodemo zsiveli i tak vu paradizsomi z blazsenov decov sze veszelili. Escse nika! Betezsna deca stera zse z paraetjov zsive, sze naraazse z szvetim olijom. Deca raensa sze po priliki da blagoszloviti. Kakso je zsivlenje, taksa de sznart. Blodno szi rniszlijo oni, ki sze na szlednjo voro scsejo szpokoriti. Brezi vere, viipanja, lubezni, pozsalilvanja, povolnoga szrca sze nis-cse ne more zvelicsati. Potera csi je kdo te jakoszti vu szvojem zsivlenji ,'sze nikdar ne triidio vu szebi pobudjavati, kak sze on more vupati, da de to njemi mogocse vu szlednjoj vori, vu velkoj 'bolezni, vu ovoj omajci, kda escse dosztakrat pobozsni ludje blodno gucsijo ? Poszebna railoscsa bozsanbi potrebna bila, stero pa oni, ki szo vszikdar proti Bogi grehsili, si.e ne raorejo viipati. (kj.) Popolno pozsaliivanje. V ru szpovedi nase grehe vad-lujemo, potem je pozsa-liijemo, obljubimo poboljsanje, na odvezanje duhovnika sze grehi nasi odptisztijo. Pri szpovedi je zadoszta, csi grehepozsalujemozato,daszmo zs njimi szi duso zamazali, pe-kel szi priszliizsili, nebesza zgii-bili. To pozsaluvanje sze pravi nepopolno, stero vu szpovedi je zadoszta, iiego z&to vszaksi sze more triiditi, da vu szebi propolno pozsaliivanje obiidi. Popolno pozsaliivanje je nasih grehov takso pozsaluvanje, z sterov zato zsaliijemo nase gtehe, ar szmo zs njimi Boga, najboljso i najvekso dobrolo zbantiivali. I ka vcsi szveta maticerkev od toga popolnoga pozsaliivanja ? Moj dragi csitatel, vu tom meg-njeni mas velke grehe na tvojoj dusi. Vkiip sze poberi na edno megnjenoszt i pobudi vu tebi popolno pozsaluvanje. Szi tak vcsino, szi szloboden, ocsiscsen od tvojih grehov, zse zdaj pied preji-rnanjom szvesztva pokore. Ar poleg vcsenja szvete materecerkvi ,,popolno pozsaliivanje zmiri nasz z Bogom, prvle kak pa szvesztvo pokore, to je, szpo-vid szpunimo.^ Szamo od szebe sze razmi, da cslovek more volo meti, grehe, kak najprvle de prilika, vadliivati vu szpovedi. Leta 1881. dec. 8-ga je goro vu Wieni (Becs) Ring-theater. Szto i szto liidi je vu pla r.enah szmrt najslo. Gvusno, da szo nisterni velkč grehe na diisi meli. Szpovedati sze pa ne mogocse bilo. Pa szo sze oni na veke szkvarili? Oni ne, steri szo vu szle-dnjem hipi vu szebi popolno pozsalu-vanje obiidili. Na to je miszlila edna teda iz sole vunosztala dcklicska, stera je vu gorecsoj hisi na glasz vu szebi obudila vero, viipanje, lubezen, popolno pozsaluvanje. Doszta jih je moglo zs njov vred moliti. Doma szi pri deli. Na ednok ti bozsno pride. Ludje sze popascsijo za diihovnika. Nego med tem viszi tvoje zsivlenje v najveksoj nevarscsini, Bog zna, jeli diihovnik te escse zsivoga iiajde, da bi njemi sze szpovedo ? Po-budi vu Lebi popolno pozsaluvauje, 51 — ovak, csi inerjes brezi toga, na veke sze szkvaris. Ali nika drugo! Na szmrlnoj posz-teli lezsis, szpovid szi ravno opravo, nego eden velki greh szi pozabo pove- dali. Diihovnik je zse odiso. Tebi je pa zsmetno, njega vcsaszi znova k szebi prizvati. Pobiidi vu tebi popolno pozsaliivanje. Szledi po priliki diihov-nika znova lehko prizoves. Votlina rojsztva Jezusa Krisztusa. Betleliem lezsi na 10 kiloraetrov od Jeruzalema i znamenuje po nasem jez ki hiso kriilia. Varas je mali bio. Zato pravi Micheas 9 szto let pred rojsztvorii Krisztusovim, da je Betlehem mali. Tu je pokopana Rachel, zsena Jakoba. Tii je brala vlatovje Rut na poli bogatogata Booza i je posztala njegova zsena. David kral je rojeni vu Betlehemi, kde je on csredo szvojega ocse paszo i od proroke Samuelaza krala namazani. Od Krisztusovoga rojsztva je Betlehem vszikdar vu velkoj cseszti sztao pred krscsenikami. Vu stalici sze je zse od sztarodavnih esaszov szveta mesa szluzsila i caszar Hadi-iau (117—138) je nacsi ne mogo krscsenike od szvetoga meszta vkraj drzsati, kak da je bolvanszko podobo Adonisa, boga lepote tatn dao goriposztaviti. Szvefa Jelena vu prvili «300. letah je dala tatn cerkev zozidati. Ad toga hipa szo romarje obiszkovali Bellehem. Od Mohamedan-(•ov je \aras doszta trpo, lefa 1099 zviin cerkvi je poriiseni, vu leti 1.110 je nazaj zozidani. Dobo je i piispeka Heinbarda, nego on je leta 1223. od Mohamedancov pregnani. Ocl leta 1840. apat Sz. Moritz ineszta na Svi-csarftzkom noszi ime, titulus betlehemszkoga piispeka. Zdaj je vu Betlehemi prebivalcov 4000 do 5000, med ujimi 300 mobamedancov, nistern"ii zsidovov, driigi szo krscseniki. naitne 2300 kalhnlicsanov, 1200 grkov. 200 armenov. — Od szvete Jelena zozidana cerkev je zdaj vu rokah grkov zse od leta 1758. Iz Presbyteriuma 15 sztub pela vu votlino narodjenja -lezusa. Je 13 metrov duga* stiri metre surka i tri pa pol metre viszoka. Tii je meszto, kde sze narodo Jezus. Tarn sztoji eden oltar, pod steritn na tla lezsi edna zvezda szrebrna, na steroj sze stejo recsi : ,Hic de Maria Virgine Jezus Chi-istus natus est" to je flTii az& je od Device Marie Jezus Krisz-tus narodo." To piszmo od szrebrnib lampasov, steri od oltari doli viszijo, razszvetleno : Tak i cela votlina je od doliviszecsih lampasov razszvetlena. V ednom meszti po dveh sztubah doli pridemo, kde szo jaszli sztale Jezusa i kde szo trijekrali Krisztusa inolili. Poleg cerkvi franciskanusi, grki, armenje majo szvoje klostre. Od leta 1863 i luteranje majo edno cerkev. Kak szani popiszao, leta 1758 szo grki vu szvoje imanje vzeli cerkev, na oltari nai-odjenja szamo grki i armenje szlobodno mesujejo. Katolicsaaszki raesniki prikazsejo szvete mese aldov oa oltari molbe treb kralov. Na tom altari molbe treh kralov na szpomin narodjenja Jezusa franciska-nusi vszaki den ob tretjoj vuri v gojdoo edno szv. meso szluzsijo. Zadvccsera pa vu procesziji pohodijo fran- ciskanusi ta szveta nieszta. 4* 52 Po leti doszLa slenio. da ednok tu, drugocs tam vu steroga je grm vdaro. Na njivi szi i na ednok te zgrabi liscs. Csi vu duso szi poglednes, szlo bodno te je escse bolje sztrah. Ka bos delao? Pobiidi vu tebi popolno pozsa-luvanje! Driesch plebanos pise (Die voll-kommene Reue. ein goldener Himmels-schliissel Bachem, Koln.). Jasz szam ednok szam vu velkoj szmrtnoj pogi-belnoszti bio, vsze tak edno 10 sze-kund je trajalo, dokecs cslovek po ocsanasa bi zmolo. Nego vu kratkom csaszi szam szi doszta miszlo, celo moje zsivlenje liki bliszk je prek moje diise zblisznolo, escse to ka bi sze po mojoj szmrti z menoj zgodilo, pa to vsze vu csaszi pol ocsanasa. Nego Bog mi je pomogo na zsivlenje. Nego ka szam jasz vu tisztom nevarnom hipi ob prvim miszlo, to je bilo tiszto, ka je poleg vcsenja kate-kizmusa vszakemi krscseniki duzsnoszt, najmre eden krics k Bogi za pozsalu-vanje, eden krics k Bogi z pozsalii-vaDim szrcom. Nego moj csitatel, tiszto milosz-tivnoszt, stero vu szmrtnoj pogibel-noszti tvojoj diisi szkazses, mores i drugim szkazati, csi vu nevarscsino pridejo. Kak neszpametno sze godi dosztakrat pri kaksoj neszrecsi! Ludje szemtan bezsijo, sztojijo brezi tanacsa, javcsejo, vsze vkiiper kricsijo, bezsijo za duhovnika, za doktora, za vodo, za domacso vrasztvo, med tera pa vmira-jocsi zse proti szlednjemi ide i nikoga ne ga, steri bi sze szmiliivao sziro-maske diise iao bi vu teh kratkih i dragih minutah, dokecs duhovnik ne pride, naprej molo. vu vuha umirajo-csega sepeto recsi popolnoga pozsalti- vanja ino bi diiso na veke reso. Zato pa vu taksoj priliki ne kricsi, ar szamo betezsaika z tem motis, nego tiho i merno sztopi k umirajocsemi, drzsi krizs pred njegove ocsi, z mirovnim, tihim, nego do szrca szegajocsim gla-szom ga proszi, da vu szrci naj z te-bom miszli, z tebom inoli i pravi, ka bos njemi ti naprej molo. To milosz-tivnoszt vcsini, csi vcsaszi miszlis, da bos njemi zaman naprej molo, csi vcsaszi sze tak vidi, liki bi betezsen nika ne vido, csuo ali razmo. Tak dobro delo vcsinis ino vmirajocsi bo tebi vu nebeszah na veke zah\alo. Kak najlezse cslovek vu szebi po-zsaluvanje prebfldi? Naj szi cslovek miszli, da pod krizsom Jezusa sztoji, ki je za nasz telko trpo, potem prebiidi vu szebi lttbezen do Jezusa i pozsaliivanje nad grehami, za sterih volo szo Jezusa mantrali. Kda szmo pri szpovedi i klecsimo, vszigdar szi moremo miszliti, da szmo pod Krizsom Jezusa, grehe vadliijmo, liki bi njemi vadluvali, pozsalujmo je, naj nam za grehe zsal bode, ar za nje je mogo telko trpeti, za nje je tekja njegova krv doli po teli, dol po krizsi, na tla na sztlho zemlo. Gsi tak pozsalujemo nase grehe, i na naso diiso szpadne krv Jezusova i zapere, ocsiszti duso od vszeh grehov. Ki edno sker doszta obracsa, pri-licsen posztane. Ki vecskrat pozsaltlje szvoje grehe, njerai ne velko delo vu pogibelnoszti pozsaliivati grehe. Nego ki nigdar ne ma dobroga pozsaluvanja i mislenja, on ga i vu nevarscsini ne de meo. (kj.) Szlednja pot. Plebanos je betezsen posztano. Nikdar je ne betezsen bio, nego eto ednok, kda je naj-bolje szneg so, szo ga na szpovid zvali i preh-lado sze je. Doktora szo zvali, zapiszao je vrasztvo i osztro prepovedao, da bi plebanos vun hise sztopo na mrzel zrak. Den je za dnevom so, plebanosi je pa boljse ne bilo. Vu cerkvi szo za njpga bogamolili, ar szo ga radi raeli. Dcma pa na farofi kljuko je eden ovorai vu roke dao. Celi den szo hodili ludje. Szliizs-beni na farofi szo zse cseraerni bili, naprej szo noszili, da je vracsitel prepovedao betezsnika doszta motiti, da botezsnik je tak i tak szlab i rair potrebuje; nego plebanos je li mirno pravo, naj pridejo, Bog zna, je — li do me vecs vidili ali jasz nje, ar szam prevecs szlab. Proti vecseri szo preheojali ludje hoditi. Betezsnik z mirom zaszpi, tak sze vidi, liki bi sze szmehao. Nikak po mali zruzsi po dverah, notri sze posztavi edna raala solariea. Jeruzsalem z olivszkinTbregom. Tritreszeti let je niinulo od rojsztva Jezusa Krisztusa. Teda je priseo on csasz, da hi sze Jezus vu roke zsido-vom dao, da bi razpeti bio i gorisztano i tak szvojemi Ocsi nazaj so. — Zato je Jezus z vucsenikmi vu Jeru-zalern so, na szlednjo vecserjo vkiiper szpravo szvoje apostole, oltarszko szvesztvo nasztavo. Potom sze je napolo na olivszki breg, steri je ne celo pol vore dalecs od Jeruzsalema. To je bilo tak proti poi nocsi na velki cse-trtek. Prek szo mogli iti ednoga potoka po imeni Cedron. Jezus je priso vu ograd ednoga raarofa po imeni Getszemani, stero olivszko preso znameniije. Zdajsnji Getszenuni ograd je stirioglati steri je od izhoda 53, od szevra pa 50 metror dugi. Sz poltri metrov viszikami sztenami je ograjeni i od Franciskanusov je lepo obdela-van. Malona szever kazsejo ono meszto kde je Krisztus znoj tocso. To je edna votlina vu pecsino stera je 3 metre viszoka, 18 metrov duga pa 5 metrov siirka. Tam szo i trije oltarje' na sterih vszikdar poszvet gori. Nad velkitn oltarom je eden kep, steri Zvelicsitela i szkazanje Angela naprej posztavia i szledecso piszmo jioszi po latinszkom jeziki: Tii szo njegove szkuze, liki znoj krvav dolitekle na zenilo. Kak je Jezus vu ograd priseo, nazaj je sztavo 8 apostolov, z Petrom, Jakoborn i Janosom je dale so. Tozso sze je : Moja dusa je zsalosztna notri do szmrti. Doli sze j z obrazom vrgo do tla i pravo: Moj ocsa, csi je mogocse. naj odide od mene te pehar, nego ne tak kak jasz scsem, nego kak ti scses. Szledi pa tak molo : Ocsa, csi je ne mogocse, da bi te pehar od mene odiso brezi toga, da bi ga vun szpio, naj sze zgodi tvoja vola. Teda sze je szkazao eden angel iz nobesz i ga jfe pobatrio. Jezus pa. vu szmrtnom sztiszkavnnji je bolje vrelo inolo. I bio je njpgov znoj, likj kaplice krvi, stera je m zemlo kapala. Potem je priseo Judas z vojakami i szo Jezusa zgrabili; — 54 — Plebanos sze prebudi, gleda szvojega goszta i pita ga: — Sto szi pa ti? — Spolarova Bara. — Oh, oh, ti szi Eara. Dugo szam te zse ne vido vu soli. — Proszim, goszpon plebanos, jako szam betezsna bila .... — Tak zse, pravi betezsnik. Komaj szta na konec prisla, notri sztopi eden moski. — - Ka pa Janos, pohodo szi me ? Lepo je, lepo. Nego tebe szam zse tudi lehko leto dni ne vido. Kde szi po hodo? — Proszim, goszpon plebanos, betezsen, jako betezsen szam bio. Med tem notrisztopi edna dekla lepoga, veszeloga obraza. — Jasz ne vera, ka je to ? Proti vecseri rae vszi taksi pohodite, stere szara zse dugo ne vido. — Jako szam betezsna bila, pravla je dekJa. Komaj je odgovorila, notrisztopi edna sztara zsenszka — No, vasz pacs szam pred ednim tjednom vido. Nego kak szte vi szera prisli ? Ve szte pa na szmrt betezsna bili. — Betezsna szain bila, nego szam sze ozdravila. Zdaj mi je zso boljse, odgovorila je sztarica i dopuscsenje proszila, da bi sze doliszedla. Plebanos je prijazno zs njimi szi zgu-csavo i szpitavo, njegove duse szo bile iz raed najboljsih. Vu prijaznom, szladkom pogovarjanji sze je szunce tiszti kratek zimszki den hitro nag-nolo, kmica je posztanola. — Pa je zse devet vora, pravo je eden. Moremo iti. — Dobro, dobro, pravo je betezsnik, uego na hodniki je kmica, pa po sztubaj raore iti, jasz vasz szprevodim iz hise. Prvle sze genoti ne mogo, zdaj pa bisztro gori szkocso, obleko sze je. — Velki, zimszki kaput tiidi vzemern, vuni je mrzlo. Csi bi to znao vracsitel, bi me ne pohvalio. Nego jasz ga zse vecs ne potre-bujem, celo szam zdrav, tak dolro sze esiitim, kak escse nikdar ne. Po kraicsnorn hodniki pridejo na zrak. — Pa je nika ne raorzlo, pravi pleba-nos, jasz vasz dale szpr&vodim, malo gibanje de meni tiidi dobro djalo. Id^jo prek po kmicsnoj vulici, pridejo k liisi raale Barice. — Barica, ti szi tii doma ! ka ides dale ? •— Jasz szam zse ne vecs tfi doma. Jasz zse drugorai goszpodi szluzsim. Sli szo dale. Na ednok szo vun prisli iz veszi. Csudno sze to vidi plebanosi, da ni eden je ne so domo, zato pita: — Jasz szam pozabo vsze vu betegi ali sze pa szvet obrno ? Koma pa vi idete? — Mi zse drugo domovino mamo, fcio je odgovor z ednim glaszom. — Pa je dalecs? — Kak vzememo, edni hitro pridejo, driigi po csaszoma, drugi pa jp nikdar ne naidejo. Prisli szo na lepa pola i travnike. Korine szo cvele, piszane ftice zsvrgolele. SzveUoszt sze je razpreszterala, csudno, f-zunca pa nikdi ne bilo viditi. — Tii je vsze lepo, pravi plebanos. — Escse na lepse krajine pridemo, szo vszi pridali. — Nego meni zse vrocse posztanuje, pravi plebanos i doli szi szlecse zimszki kaput. — Neszo mo ga jasz, pravi moski. — Ne, jasz szam celo zdrav, meni je niksa zsmecsa ne, pravi plebanos. Nego moski ga tak milo gledo, da ga je ne steo razsaliti: prek je njemi dao kapnt. Tak szo sli dale. Pogucsavali, szmehali szo sze. Vu velkoj radoszti szo nancs vpamet ne vzeli, da zse nad zemljo szo zdignjemi, da vti zraki, proti, proti bliszketajocsira zvezdam drzsijo. Prisli sze na eden lepi prosztor. Plebanos ozdalecs je liidi vparaet vzeo i kak szo sze priblizsavali, na szame poznance je szpoznao. Dobro je pozna. Szami njegovi farniki szo. Nego edno sze je njemi osudno vidlo, da szo te zse vszi szporarli. To je nikak ne razrao, kak szo te szem prisli ali kak je on raed nje priso. Vszi szo sze voszelili, da szo eden ovoga vidili. Okoli njega szo sze posztavili i szo ga z veszelim obrazom gledali. Med tem sze je priblizsavao eden cslovik miloga i krotkoga pogleda. Vszi szo roke szkle-moli i sze na kolina pusztili. Plebanosi i je edna recs pravila: Doli poklekni. Bolje gleda tisztoga priblizsavajocsega csloveka, tak sze njemi zdi, da je on toga csloveka zse kde na zemli vido, prevecs je njemi poznani. — Ah, da je pa cslovik pozabljiv, pravi plebano^. Ve pa je to tiszti, z sterim szara jasz po szvetoj mesi rad szi pogucsavo. Poznam ga zse dobro, ve szam pa jasz i njegov kep pred raoje farnike posztavlo vu mojih predgah : to je Jezus Krisztus. Plebanos je roke szkleno i sze nanizo ravno tak, kak je navaden bio sze nanizti vu cerkvi pred oltarszkim szvesztvom. Plebanos gori pogledne prtd ujim sztoji Jezus Krisztus: — Veszeli sze, dober i veren szluga! Ki szo pa okoli sztali, szo odgovorili: Sztopi notri vu veszelje tvojega Goszpoda. Njihov glasz je za prva tihi bio, nego kak szo dale dali, csiilo sze je, liki grratenca ozdalecs. — Nego lampas je doma ne vgasnjeni. Vecserasnjo pobozsnoszt szam escse tudi ne zvrso, je pravo plebanos. Szraeh sze je szkazao na obrazi Krisz-tusa, ki je iz nova pravo. — Veszeli sze, dober i veren szluga. 1 vszi, ki szo okol sztali, szo z ednim glaszom odgovorili: — Sztopi notri vu veszelje tvojega Goszpoda. Z tem szo zacsnoli naprej iti . . . Velka mnozsina je bila, stero bi niscse ne mogo izracsunati, iz vszeh narodov i jezi-kov, sztali szo pred tronusom i pred Agnecora, oblecseni vu belom oblecsi i paime vu njihovih rokah i szo pravili: Szlava naserai Bogi, ki na tronusi szedi i Agneci.. I vszi angeli szo sztali okoli tronusa i sztarcov i stiri sztvarih i doli szo szpadnoli pred tronusom na szvoje lica i Boga szo molili govoreesi: Amen. Blagoszlov i szvetloszt, modroszt i hvalodavaDJe, postenje i zmozsnoszt nasemi Bogi na vsze veke. Amen. I pravo je ederi izraed sztarcov i pravo: Te, ki szo oblecseni vu belom oblecsi, sto szo? Odked szo prisli? I pravo je: To szo, ki szo prisli iz velkoga trplenja i zeprali szo szi oblecse i szo je izcsisztili vu krvi Agneca. Zato szo pred tronusom Boga i njemi szluzsijo nocs i den vu njegovoj cerkvi . . . Ne bodo lacsni, ne bodo vecs zsejali, ne szpadDe na nje szunce, ne vrocsina, ar Agnec, ki je na szredi tronusa, bode je vodo, odpela je k vretini zsitka i doli zbrise vsze szkuze iz njihovih ocsih. (Apoc. VII.) * * * Drugi den je vsze tiho bilo vu hisi ple • banosa. Euzsijo na dverah, potem odprejo domacsi. Mrtvoga ga najdejo, zse vcserah vecser sze je vszelo vu vekivecsno domovino. (kj.) Sztara zgoclovina, iiego dober iiavuk. Goszpon Szrsen je meo eden raali ogra-csek. Zse je vsze poszejano.bilo,] szamo eden mali prikraj je oszto. Goszpon Szrsen poszeja po szkrivoma salato, da szvojoj a zseni veszelje szpravi. Drugi den pa ide zsena i poszadi po szkrivoma grah na prazen prikraj. Vszaki [den ideta mozs pa zsena po szkrivoma na prazen prikraj, da bi szplevala, brezi toga, da bi eden ali drugi znao, ka je vsze tam posze-jano. Zsena drzsi salato za bozsno travo, raozs pa grah i na taksi nacsin je na prikraji nikse salate i niksega graha ne zraszlo. Tak sze i zgodi pri deci, csi mati do-voli, ka ocsa prepove ino ocsa vun trga, ka je mati poszadila. Iz zgodovine szlovencov. N1 zik gucbi, za nemce razmili. proti (nemi) a Vogrszkom vu Vas-Tarmegye i Zalame-gye med Kabov i Morov prebiva ludsztvo, stero szebe za szlovence imeniije, neraci za vindis, vogri pa za vend imenujejo. To liidsztvo, kak zse ime kazse, k velkoj fa-milijiszlavszkoj szlisi. Szlav rees szhaja poleg nibternih iz recsi ,,szlava", z na-'\ menfije diko, szlavo ; ¦^ poleg driigih pa ff szhaja iz recsi ,,szlo-^ vo", stera litero, recs, gucs znarafiiuje. Szlav recs potem poleg niiteniih iia szlavno liid&ztvo ka-zse, poleg driigih pa bi znamenuvalo liid-sztvo, stero eden je-germanom, stere szo szlavi imeoovali, ar szo je ne Szlavi, kak i driigi narodi, szo iz Azsie prisli, \szikdar uemcom za petaini bili. Meszta ud njih osztavlene szo pozajeli. -¦¦'•, <:; Na zdajsnjoj vogrszkoj zemli po Krisziuso-viin rojsztvi szo rimljani bili goszpodje. Celi poznani szvet je rirnszkoga caszara bio. Leta 476. po Krisztusovim naiodjenji je riinszko casz:irsztvo na zahodi na nikoj prislo, dnigi narodJH tzo szi je raztalali. Tak vogr-szka zeinlja je pod oblaszt Hunnov prisla, ki szo cšze ij zeiulji zse tiidi bili vszlavi. \ajmrt! ['ritciis grcski piszatelj je bio vu poszelsztvi k Atiili, uii pise vu sz,vo-jern putnvanji na juzsnum vogrszkoin, da szo prisli vu vesznice, kde szo piivino zvano ,,mtd" pili. To je szlovinszka recs, znamennje me-deno pivo. VeJka vojszka sze je ua pot szpravila poleg Dune, prek szo sztopili Kajno. Po poti szo vsze poropali, vuzsgali. Proti Attili je so Aetius ttidi z velkov vojszkov. Vkup szta prisla na kataiaumszkih polah. Prisla je noes, dve vojszke liki vuki szo eden ovo gledale. Hunni szo vu ednom leszi piiscsavnika zgrabili, ne je dobro proro-kiivo za Altilo, ki je potem szvojih popov pro-rokuvauje zselo. Edni popi szo vu onvah szvarih iszkali prihodnoszt, popi huanov szo pa pleesne csonte ovc naprej prineszli i Attila szam je iz szpohanih csont steo, da zgiibi bojao. VTbzi szo potrdili da Hunui zgiibijo boj, nego eden voj szovrazsnika tiidi szpadjie. Diiigi den zadvecsera ob 3. von szo hunni na szov-razsnika vdarili. Grozovitno bitje sze zacsnolo. Med njimi je bio eden szkoro poszehnjeni po-tok, od krvi je pun posztao, vojaki vu zseji szo pili iz njega, vcsaszi szo od te pitvine mrli. Grozoviten velki je broj mrtvih. Jordanis iz Gethov sztosesztdeszetpet jezer pise, Hunni szo pobiti bili. Leta 452. je Attila vu JRim steo iti sz szvojov vojszkov. Zse je proti veesnomi varasi so. Ludsztvo presztraseno je Leona papo pro-szilo, naj ide pred Attilla i ga doli zgucsi. I zaisztino AttiJa sze je nazaj obrno. Lata 453. je gosztiivanje szluzso z lepov Ildikov. Doszta je pio, na driigi den vgojdno szo ga na po-szteli najsli vu szvojoj krvi. Krempl (Dogodivsine btajerske zemle. V Gradci, 1845) pise, da je Attila vu leti 44-ž. tu v nasem kraji, na Kaciani pri Kapeli zvun Rad-gone tabor raeo. Na Kaciani je meszto gradise irneniivano, okrogel brezscec z dvojim globo-kirn jarkom obdan. fo bi grad Attila bio. Je i eden kamen vunszkopani, steri napiszek ina: Ad. Kapellain. In lijrvmo. Kacian. Attila. Kastra. Metatus. Est. CCCCXXXX1I. to je Tri Kapeli v piisztini Kocian je Attila tabor posz-tavo v Jeti 442. Tii szo velke zsivinszke i cslo-vecse csonte izkopane. Po szintti Attila szo sze njegovi szinovje za vladarszlva volo njevkali, kraljewztvo Hunnov sze jh razriivsilo, huani szo raztepeni, iztiraui posztali. Goti pa njihovi podlozsni szo zdaj gois-zpodje posziali. Goti szo edtri neinski narod bili. Hmmi szo vecskrat bteli szvo.jo goszpo-daaztvo nazaj zadobiti, nego vszikdar szo od Gothov nazaj sztisnjeni. Gothi bzo m\ f,etom zdajsnjo vogrszko zemljo i fczo vu rimszko drzsanje. sze oszlavili Na njihovo prazno raeszto je sztopo cden preszelili drugi narod od Szevera, szlavszki narod, cd bteroga .Procopius piszatelj na szredini sesztoga »Ovo cslovik" meszto. Pelali szo Jczusa Kailas visnjemi popi. Nego da bi zsidovje ne meli oblaszli nikoga ne sznirt oszodili, szo Jezu.sa vlovlenoga Jezusa k caszan-zkomi namesztniki Pontusi Pilalu.si gnali. Nego PiJalus je bio praviosen cslovek, nika krivk-snoga je ne najso vu Jezusi, zato je pravo zsidovom: Jasz ne najdem vu tom csloveki nika krivoga. Nego da bi Pilatus csuo, da je Jezus iz Galileje, prek ga je poszlao k Herodesi, ki namesztnik caszarszki vu Galiloji |)io. Herodes ga je naznj poszlao k Pilatusi, ki je znova vkiiper pozvao zsidove i pravo : Tozsba, da bi Jezus liidi puntao sze je ne j)oszvcdoesila. Szam Herudes nikse krivice le vu njem ne najso. Csi je ravno Pilatus Jezusa za nekrivicsnoga drzso, donok sze pripraven kazo, da bi Jezusa pokastigao i tak zsidovom nikso zadu" volscsino vcsino. Dao je Jezusa zbicsiivati. Grozovilua bolezen je to bila. Cslovek na io oszodjeni je bio do ledevja sz\ojega oblecsa izszlecseni, roke szo njeini privezane bile k cdnomi niszokonii sztebri tak, da sze je malo naprej mogo nagnoti. Bicsuvanje sze je zgodilo ali z sibami ali z bicsom iz leciernoga remenja, na koncih ^zo zselezui falaije notriszplelani bili. Po bicsuvanji szo Jezusa oblekli vu rudecsi plascs, szo njemi na glavo priteknoli korono iz trnja, v roke szo njeiui dali palico i zacsnoli szo sze pred njim nanizavati : Bodi prozdrav-leni, kral zsidovszki. Med tem szo ga pluvali, za vuha pokali, iz rok njcmi vzeli palico i ga po glavi kukli tak, da osztio trnje je celo globoko vu glavo odislo. Pilatus je escse edno szlednjo priliko probo, da bi Jezusa oszlobodo. Vzeo je Jezusa i ga je poszlavo pred ltidszlvo. Njegova szveta glava od trnave korone vsze vrazena, njegov bledi obraz popluvan, od krvi rudecsi. Pilatus je miszlo, da sze ludsztvo ni szmilenoszt gene i ne de vecs zselelo szmrt Jezusovo. Zalo, kda je Jezusa pred ludsztvo posztavo, je pravo : Ecce hotno ! Ovo cslovck! Gledajte, tak vun vidi. Nego zsidovje szo sztnilenja ne poznali, z ednitn glaszotn szo kricsali : Razpi ga, razpi ga ! Jezusi szo na rame Krizs djali i zacsDola sze je krizsna pot, stera od hise Pilatusa na kalvario je kaks' 1000-1200 szlopnjov. Naprej je jezdo vojacski sztotnik, za njim Jozus z krizsom pa vojaki, ki szod .szuirten zvrsijo, OJ szlaboszti je trikrat s. padao na tla. szloletja, to je okoli 550. leta nto piae: Te narodje, szlavi (Sclaveni) i Anti (to je ime moglo biti, z sterim szo je driigi narodi ime-niivali) ne szo ednomi csloveki (krali) podvr-zseni, nego liidsztvo med szebom ma vladarsztvo razdeljeno: zato pa haszek ali kvar je obcsin-szki . . . Ednoga Boga, zrok bliszka, (effector fnlguris) goszpoda celoga szveta verjejo i vad-lujejo i njemi jiince i druge aldove aldujejo. (Escie i zdaj od jaszne sztrele — fulmen lucidum — govorijo. Escse i zdaj je bozsna navada, preklinjanje od sztrele — bliszka). Vsze od Boga szhaja, je bozse previdenje. Osi vu szmrten beteg szpadnejo ali vu nevaren boj idejo, Bogi obljubijo, da, csi sze szrecsno resijo, vcsaszi aldov prineszejo. Iz nevarnoszti oszlo-bodjeni, ka szo obecsali, aldujejo i verjejo, da po tom aldovi je njihov zsitek reseni. Zviin toga csasztijo potoke, nimfe i druge bozse sztvari (numina), kem vszem aldove prineszejo i med aldovora prorokujejo, prihodne dela naprej povejo. Vu sziromaskih kucsah prebi-vajo, kucse szo razlticsane .. . Vsze eden jezik majo i na telo sze tildi doszta ne locsijo. Vszi szo viszokoga zrasza (proceri) i jako velke raocsi. Lice je ne bilo jako belo, vlaszi szo ne biJi zsuti, plavi (flavus) pa szo ne bili celo csarni tiidi ne, nego rudecskaszti (subrufus) i najmre pri vszeh. Z sziihim zsivezsom zsivejo. Nisterni jako zamazani. Ne szo bozsnoga ali prevzetnoga mislenja, vu prosztnora zsivlenji szo szpodobni k hunnom. Tak pise Procopius, ki ob prvim sze szpomene od szlavov, pa je to ne csiido, ar prvle szo na szever dalecs od rimljanov i grkov zsiveli, niscse je ne poznao. Kak szmo vidli, pri szlavah je ne bilo kraJa, nego podszek celoga driistva je bila familija; je vkuper osztala, najsztaresi je zapo-vedavao. Un je bozso szliizsbo, aldove prikazao. Vecs familij je vkuper sztopilo, tiszta krajina sze zvala zsupa, na szredi pa je sztao grad, steroga szo na mesztah od mocsvar okol vzetah ali na bregah zdignoli i sz sancami iz zemle i sz plotami zsivimi zagradili. Naprej posztav-leni zsupe sze je zvao zsupan. Szlavi szo ne vkiip drzsali, zato szo de-zselo pod szvojim kralom nikdi dugo ne raeli. Csi je neprijatel priso, szo sze zdruzsili, nego potom je z nova vszaki po szvojoj poti so, zato szo pa vszikdar driigim narodora pod-iozsni mogli biti. Zsivinorejo szo meli, na poli szo delali. Obilje majo — pravi Mauricius — vu zsivini i szilji, najbolje pa vu zsiti i proszi. Meszto szvojih goszpodov szo oni mogli delati, szo zacsnoli reden zsitek zsiveti. Szlavszki vojak je vu boj br<;zi krsesaka so, nisterni — poleg Procopiusa — nancs roba- ese, szrakice (subucula), nn kopeoka meo (pallium), nego szamo na ledavjah szo meli kaksi oblecs (femoralia tantum ad \ irilia) i tak szo sze podali na boj proti szovrazsnikom. Vu rokah szo meli sztrele i stite, obrarabe proti sztrelam, sztrele konec z csemerom namazani bio. Vu boji nisterni — poleg Procopiusa — szo z nogami sli na szovrazsnika. Prevzetni szo bili. Vojak sze je dobro znao szkriti vu kaksoj votlini, csi je potrebno bilo, lazo je vu travi, dnih dugo je sztao vu vodi, vii blati; iz szkrovnoga meszta je na szovrazsnika vdaro, liki divja sztvar. Dosztakrat szo porop na szlobodnom meszti nihali i szo sze szkrili vu leszi; nego kak sze je szovrazsnik neprilicsno gibati zacsno, hitro kak sztreh, stero vun sztrlijo, szo vdarili na njega. Zato szo grki pr.ivili, da sz szlavami je szamo vu zirai vii-pacsno bze bojiivati, kda log piiszti lisztje i kda vu sznegi sze njihov szled vidi. Leta 580. szo Avari pozajeli zdajsnjo vogrszko zemljo. Szlavi szo njira szluzsili. Avarje szo szoszede ne vu meri nihali, szkoz szo sze bojiivali z grcskov dezselov. Heraelius caszar okoli leta 630 proti Avarom na poraocs je zvao horvate (zvani Ohrobati) ki do liki edna sztena proti Avarom dezselo caszarszko branili. Tak szo prisli vu szedmom sztoletji od Szevra horvati vu Dalmaeio i na meszta, kde i do zdaj prebivajo. Vu tom vremeni horvatje szo bili gosz-podja na horvatskom, Avari pa na vogrszkom. Poleg hrvatszkoga je Stiria, Krajna (Oarniola) Karinthia. Vu te dezsele bi sze horvatje razpreszterali. To liidsztvo szo fran-coszki (francici) piszatelje za vend (Sclavi Vi-nidi) i karentanszko ("Oarentani) zvali, steroga pokolenja szo brezi dvojnoszti szlovenci na Kranjszkom, i Koroskom, potem szlovenci — Vidini zvani — na Stajerszkom i na granici na vogrszkom vu Zala- i, Vasmegye. Tak piszatel Steph. Salagii (De statu Ecclesia) Pannonicae Lib. I. p. 127. — IV. p. 358. je tiidi toga raislenja. Drugi piszatelje pa nacsi vcsijo. I jasz tiidi na njihov sztran sztopim. Jornandes, piszatel sesztoga sztoletja, pise, da od zdajsnjega vogrszkoga orszaga na sze-ver pri Visztula, Dnjeszter, Dnepor vodah na velkih prosztorah Velki narod vinidov zsive (Vinidorum natio populosa consedit), kem iraena sze po familijah i mesztah premenjava, nego poszebno sze Sclavini i Antes zovejo. Te szlavi szo sze vszikdar na zdajsnjo vo-grszko trucali. Kda je escse Attila zsivo, na njihovih velkih prosztorah szo zs DJera vu prijatelsztvi bili. Kda szo pa Hunni na nikoj prisli, szlavi vu letah 592—595 szo oblegli zdajsnjo vogrszko zeralo, meszto szo szi poisz- kali pri vodi — Dune, zacsnoli szo vu dezsele rimszkih caszarov nikda — nikda notri vda-riti. Te szo je zacsnoli greski piszatelje poz-nati. Kak Procopius pise, krala szo ne meli. Sztarodavno szlobosesino njim je steo vkraj vzeti Chagan, to je kral avarov, ki szo ne malo po prisesztji szlavov tiidi na zdajsnjo vogrszko zemlo vdarili. Poszlali szo avarje k vojvodi szlavov i drugim naprej posztavlenim poszlance, stere szo s/.lavi morili. Bajan, njihov kral je prek Dune sztopo, zacsno prepra-vlati vesznice szlavov z ognjom, z zselezom, szlavi szo vu loge i votline razbezsali, avarje szo pa vsze poropali. Tak szo szlavi prisli pod goszpodsztvo avarov, Kak iz toga vidimo szlavi vogrszke zemlje szo od szftvra prisli iz velkoga naroda vinidov. Eden del je osztano vu Karpatszkih bregah, driigi del je prek sztopo Duno i szo pod oblaszt vzeli zemlo med Duaov i Dravov. Od Avarov szo na zahod sztisnjeni ali pa szarai szo sze preszterali, z ednov recsjov na zdajsnjem stajerszkom, v Karinthiji szo szlavi vinidi bili, kak piszatelje szvedocsijo. Szlavi szo dosztakrat szem tarn meszto premenjavali. Doszta imenov szo imeli po raznih pokolenjah i mesztah. Jasz od mojega kraja za gviisno drzsim, da szlovenci vu Vasmegye i Zalamegye gorosz-tali szo sze ne od horvatov od Iuzsnoga raz-preszterali, nego prisli szo letah 592 — 595 pozoszed od Szevra, kak szam popiszao. Osi bi od horvatov bili, bi sze mi tiidi za horvate drzsali ali pravili. To pa vszi znarao, da mi szebe za szlovence imeniijerao. Eden del vu Karpatih osztaiih sze tiidi za szlovence szebe zove. Vogri je zovejo za tote, tak i nasz szo tak zvali, krajino pa za Totsag imeniivali. To kazse, da od szevra szrao prisli. Zviin toga, csi je bio eden szlavszki narod, steroga szo driigi narodi za vinidus zvali, tisztoga naroda osztanki szruo mi szlo-venci, ar nasz escse zdaj neraec za windisch, voger za vend iraeniije Escse vecs. Szo jo na Preuszoszkom, na Bav^arszkom rneszta — vvindisch zvana. To vsze, poleg toga da velki vinidus narod je brezi glave liidsztvo moglo biti, da szo je tak raz-lucsali, to vsze kazee, da szlovenci szmo szinovje vinidov od Szevra. (St. Salagii, de St. Eccl. IV. p. 412.) Ka pisejo dale sztari piszatelje od szla-vov ? Aimoinus pise: Sclavi szo avarom dacso placsiivali, njihove tabore szo csuvali, vu prvom redi szo bojuvali, porop pa szo donok avarom raogli pusztiti. Telko szo od avarov kriviee raogli fcrpeti, da bi vervao, da ne liidje liidera, nego divja sztvar zapovedava mensoj i sztabsoj sztrarini. Fredfigarius piszatel escse prvle, kak Aimonius, pa etak pise: Bili szo vinidi Chunora, ali Hunnora, ali Avarora bifulcusi (odzajaj — naprej sztiszkovani), ar na dva kraja S7/i je raaatrali. Vu bojni szo szlavi ali vinidi vu prvom redi mogli sztaji i sze bojuvati za hunne i avare. Hunni i avari szo vu tabori osztali i szarao gledali boj pa szo ne na pomocs sli, szamo csi je nevola bila. Zvun toga pa szo je z velkimi dacsami obtersili. Najbolje grdo pa je to bilo, da avari vu zimszko sztanje idocsi, szo szlavszke zsen-szke zljutili. Od teh Vinidus szlavov pise Pagius, da szo oni bili, ki vu Oarinthiji i vu blizsnjih Krajinah okoli Dune sz prebivali. Teh szlavov eden del je podlozsen szledi posztano Bulga-rom, prijatlom Avarov okoli leta 679. (Step. Salagii, de Statu Ecclesiae Pann. lib. IV. p. 416.) Nego po csaszi od avarov i szlavszkih zsenszk je zraszlo liidsztvo, stero je herbalo divjo naturo i gizdoszt. Avari szo z temi tiidi tak steli delati, kak z driigimi szlavami, nego ne szo sze pilsztili, orozsje szo zgrabili i doli szo povedali dacso. Njihov voj je bio niksi Samo, francoski trzsec, ki vsze szlave na boj geno i jarem Avarov szo doli szebe vrgli. Szlavi karantanszki (vinidi) szo Szamoa za poglavara szebi posztavili. Krempl, ka sze imena Samoa doticse, drzsi, da je Samo ime szlovenszko. Nego ne szo dugo szvoji goszpodje bili, Dagobertus, frankov kral, nikse krivice je steo raa^csevati, szlave je pod szebe szpravo i dao je njim vojvoda, po imeni Borutus. Nego Avarje szo tudi od jusa gucsali, szo na Szlave pridrli, ki szo pri frank narodi pomocs iszkali. Avari szo nazaj zbiti. Boru-tusov naszlednik je bio njsgov szin Cacatius. Za njim pa je priso Ghemarus. Po njegovoj szmrti je vladarsztvo zadobo Valinch. Samo je bio mocsen, vitezski poglavar. On je szlave resa od avarov, brano je proti frankom, to je, nemeom. Kak je pa on vmro leta 658. szo szlovenci, kak je pri njih navada bila, sze znovies na vecs rodov od njih ode-brane vojvode razklali, njihova mocs sze raz-szipala, kraljesztvo Samovojerazpadnolo naraz-lomke male, steri szo ne vecs vkupdrzsalt. Na nje szo vdarili Avarje. Szlovenci szo nemce, franke — kak szmo vidili — na pomocs zvali, zbili szo avare, nego trpeti szo mogli, da od frankov iraeniivani kral — Borutus — je nad njirai kraliivao (748.) Szlovenci szo sze posztavlali proti vecs kak szto let. Szlovencom szta dve navadi bile k nesz-recsi, ja celomi rodi na vkoncsanje. Prvo je pri njih bilo, da, kak Manricios pise, rod med rodom j« vecsni niMtiir meo, da na inale obcsine razdeljeni szo »ze no inogli k velkoj dezselnoj viszokoszti podignoti iao zato szo sze ne zjedinili na mocsno brambo proti szo-vrazsniki. Drugo je, da szlovenci szploh velko nagnjenje k drugomi naradi szo meli ino drugo vecs stiroali kak iszvoje laszlno. Zse Tacitus je povedao, da szo venedi sze z szarmatszkimi poszebnosztami nakvaszili. Ta dva pregrehska szta zrok, da szo vszikdar drugim narodoin, bolje szlabesim Keltov, Szarmatov, Ciotov, Uun-nov, Avarov, Bulgarov, Easzov, Fraukov, Nnncov i. t. d. podvrzseui bili. Med tem sze je zgodilo, da kral frankov je velki Karol poszlano leta 771., ki ,je leta 800. za rimszkoga caszara vu Rirni od papa koroniivan. Leta 791. je proti Avarom boj nasztavo. Zrok je bio krvolocsnoszt i ropanje i praznovanje Avarov. Szoszedom szo ne dali mira. Karol je vsze krivico steo mascsevati. Avare je vu boji vkiiper potro. Avari i szlavi szo sze ne mogli zmiriti na sztanje gledocs, Karol je Avarom odloeso kiajino nad Sabariov (Kameniea, Szombathely) vii sopronszkom, mosonszkom i Vasmegye. Szlednji szpomin od Avarov je piszmo 11. Eugeuiusa papa vu leti 824. Potem njihov ^zpomenek vgaszne. Kak szrao od Procopiusa csiili, vu sesztom szloleiji szlavi na vogrszkom szo na vsze kraje sztanjiivali, doszta trpeli od driigih narodov, najbolje od Avarov. Kak szo jarera Avarov doli vrgli i sze pod obrambo Karola krala frankov podali, szo edno dezselo nasztavili od Dune gor vu Karpat' bregah, kde i do zdaj zsivejo. Zvali szo sze teda za Morave, Moravane. Od szpodi na Vogrszkom raed Dunov i Dravov tiidi nasztane edna szla-vszka dezsela. Kral je Privina (Prinnina). Kraljeszko meszto je Mosaberg bilo, kde je Adelvinus, piisptk iz S«lzburga, leta 865. na szveti den bozso szluzsbo szliizso. 01 oli leta 894. je moravanom mocsen kral Svatopluk mro, dva szina nihao : Moyraira i Svatopluka. Opominao je njiva, naj vu miri zsiveta, ar ovak tihinec njiraa vzcme dezselo. I tak sze je zgodilo. Mira szta ne mela, prisli szo vogri (zvani Tureae) i dezselo szo gori ubrnoli. Szvatopluk le najmre proti brati prle pri rimszkih caszarah, szlrdi pri vograh pridocsih poraocs iszkao. Szvatopluk je poszlo poszlance k vogrom, mogocse, da je e.cc.-e del szvojega brata rjjim obecsao, csi ga po-inorpjo na kraljeszki sztolec. Vogri szo dovo-lili i na znamenje szo belo kobilo njemi posz-lali. Kda szo pa vogri Moravszko zomlo poza-jeli i Szvatopluk je zselo kraljeszlvo, szo njerai na znanje dali, da je on jus zgiibo na zeraljo, btero .^zo oni z orozsjoni pozajeii. Zemljo je on za belo kobilo odo, szo njemi pravili. Vogri szo szlave esemerili, da za edno kobilo szo odali zemljo. n8vate cave munus, quod dat tibi calli-dus Hunnus: Rern petit haud ae<[iiam, dum tibi donat (ijiiani. Ineassurn moneo Svatum; lieitatur et Ilunno. Heu vili regnum nobile vendit equa. Hoc jam vel tristes lacbiymae ridete: iu'potes Svati Majorum ferte perenne probrum". Zvontoga Karol je nasztavo na meszti zdajsnjega Becsa edno dezselo po iraeni ,,Ost-raark". Na btajerszkom szlovence i nemske naszelnike pa vu drugo dezselo szpravo, zvano ,,Vindii?cbniarku. Naprej je posztavkni bio nems-ki grof, komi ^zo prednji szlavi podvrzseni bili. Vindisehmark sze je Carantanum tiidi zvao. Da szo szlavi zdasnjega vogrszkoga szem szlisili celo do Dune, szvedocsi Eegino: Gon-cessit Kex Arnulfo Garantanum, in quo situm est castrum munitissimum, quod Moseburch nuncupatur. To sze je godilo lota 880. Po szlovenszkom : Kral je Arnulli prek dao Karan-tanum dezselo, vu steroj je lezsal grad moesen, steri sze pravi Mosaburch. Vogri szo okoli 904. leta razdrli MOst-rnark" i ,,Vindischmark" dezsele, szvoje gosz-podsztvo do Enns vode razpresztrli. Nego leia 933 i 955 szo biti bili, szo popusztili. Ostmark szo bavari za nisterne leta nazaj pozajeli, Sta-jerszko pa szarao okoli 1180. leta sze znova zjedinilo i vinidi szo razlocseni na vogrszko i stajerszko. Vinidi na Stajerszkom szo nemce, na na vogrszkom pa vogre za goszpode szpoznali. Iz cele zgodovine vidimo, da szo szla^i zse pod poszpodsztvom Hunnov imenuvani, pred avarrai 550. leta szo sze razpreszterali po celoj zdajonjoj vogrszkoj zemli. Ne tak kak goszpo-darje szo gori sztopili, pa szo tiidi ne z velkov larraov szn szelili. Kak Salamon Ferenc vogrszki pis7atel pise, szlavi, liki divja rozga, szo od sztopaja do sztopaja na vsze kraje lazili. Divji trsz jezero i jezero rozg zsone i okol vzeme sztoletni hraszt i vednako mlado jauso. Tak i szlavi szo okolo vzeli szvoje goszpodare. Proti szvojim goszpodora szo redkokrat sztanoli, nego po mali szo je okoli vzeli. Tak sze zgodilo, da doszta goszpodarszkib narodov je gori vzelo njibov jezik i narod. Tak sze je zgodilo z avarrai, da szo szlavi zacsnoli posztati. Tak i vogri szo doszta recsi prekvzeli vu szvoj jezik. Vidli szrao, da, kda szo vogri vu zdajs-njo zemlo prisli, szlavszki narodi szo Ifi raz-lucsani bili. To kazsojo imena varasov. Tak 151 Belgrad (Gjrulafehervar), Solnik (Szolnok), Csrnigrad (Csongrad), Visegrad, Pecs i. t. d. Zviin toga szmo vidli, da szlovenci — vu sztarih piszmah viuidi zvani — szo sztari pro-bivalci vogrszke oamle. Najmenje zse 590. leta po Krisztusovom rojsztvi szo tu bili. Vidli szmo vogrszke zemle zgodovino do priseszlja vogrov, vidii szino zgodovino szlavov, glejmo zdaj kak sze je krscsanszka vera razsir-javala pri teh narodah, poszebno pa pri szlovencah. Prvi prftbivalci «zo bili rimljani, rimszki jezik szo meli, kak vu Kimi tak pri njih na vogrszkoj zemli sze je hitro razsirjavala vera. Hunni poleg sztarih piszatelov szo iz Scjiha naroda, steri je Andras apostoli szpadno, da bi krssanszzko vero predgo. Kak szo Hunni na vogrszko prisli, na szredi strtoga sztoletja, okoli 370 je njim Krisztusa predgao Nicetus, diihovnik iz Aquileja. J^otetn Theotinns piispek. Nego ne szo sze podali Krisztusi, to szklenjavamo iz toga, da szo corkvi i oltare i dnhovnike ne milovali. Hunni, kak sze od rijfh pise, szo csudni Kalvaria. \ Kda szo prisli na Kalvarijo, szo Jezusi poleg navade pnnudili, ]>ilviuo vutnutao, na hi bolezni aa krizs razpi-njanja ne tak csiito. Kostao je szatno, nr je z csUztov vesztjov sleo zu nasz trpeti i inveti. Krisztus je okoli ledevja oblecsen z ednim prlom, ovak celo na cm. vszigdar bolje voszkeso luknjo, liki edno zacsko napravimo, k steroj 3 pa pol centi-inetra surko, okroglo i aotri sze malo zdigavajocso — da dezs ne de notri so — luknjo za vuri letenje naredimo. Ta forma sze pravi A forraa. B forma je malo veksa. Ta je za skvorce, kovacse, nego szenice jo tudi rade poiscsejo. Ta forma sze dela iz 41 cm. dugoga i 16 cm. kusztoga lesza, luknja je 23 cm. globoka, od szpodi je 12 cm. surka, gori pa do 8 cm. posztane voszkesa. Luknja za letitev je 4 pa pol centimetrov velka. D forma je za csarnoga detela, upkasa, goloba, csuka. Je 30 cm. glo-boka luknja, od szpodi 18 cm. surka gnezda, luknja za letitev je pa 8 crn.-ov surka. Kak mo mi doma delali kletkice ? Vzememo jausov, topolov, brezov lesz, steroga szmo keszno jeszen vsze-kali. Vu jumli po mali szusimo, da sze szkorja doli ne puszti. Kda je zse lesz na polojno sziihi, zacsnemo luknje vrtati. Mi doma ne mamo takse prilike, da bi luknjo, liki edno zacsko napra-vili, mi szveder mamo, luknja de po-tem vednaka, od szpqdi pa napravimo gnezda na formo edne salice. Kep 4 5 - 66 kazse guezdo, stera z doraacsimi prili-kami sze lehko napravi. Je A forma. Koma denemo kletkice ? To ob prvim od toga viszi, kakse ftice scserao k nam privabiti. Szenice sze privabijo na vszako meszto, kde je drevje i grmovje. Za te vu ogracsekah, szadovnjakah, od kraja lesza posztavimo gnezda. Na kuszto drero prosztno pribijemo gnezdo, nego vu mladom szadovnjaki, k drevi posz-tavleni drog de noszo gnezdo. Gsi je kjer grmovje, szlobodno na csisztini posztavimo droge. Vollion naravoa, kak szi jo detel (jugojca) napravi. Vu szadovnjaki mirno meszto mo-remo poiszkati. Escse na hisice, na plote szlobodno pribijemo gnezde, csi okoJi grmovje sze najde. Pred lilknjov letitve naj bode nis-terne pednje szlobodoo meszto, da ftica celo szlobodno lehko szera-tam Jecse. Najboljse je meszto, stero kletkico za-krije pred liidmi, nego ftici vu gnezdi zadrzsi szlobodno vun gledanje. Za skvorce sze poleg lesza ali vu drugom meszti, kde je vecs drevja na pasniki, sze posztavijo kletkice B for-me. Gsi sze tam navadijo, sze dajo po raali vu ogracsek, szadovnjak privabiti. Upkas, plavi golob, szova, csuk sze szarao kre lesza da vu D forme luknje szpraviti. Kak visziko bode kletkica ? A i B forrae kletkica nisziko, med pol i eden pa pol metrom raoremo posztaviti, da luknje proti vrablom obcsuvamo. Proti hisnorai vrabli, steri vu nisziko gnezdo ne vupa, je to za doszta obramba. Proti polszkomi vrabli, steri zse iz vot-line na eden meter nisziko szenice vun zbije, je nisziko devanje kletkic ne zadoszta obramba. Nego niszi-koszt edno dobro ma, da sze gnezda i bilice vrablov brezi lesztvice dajo vun vzeti. Polszki vrabel sze da lehko szpoz-nati. Mensi i tenkesi od hisnoga vrabla, glava od z goraj rudecso — brnkaszta i okoli viih csarno fJeko ma. Na sin-jeki beli okrog ma. Redno vu votliuah prebiva. Doszta kvara vcsini, da sze-nice iz Djihovih votlin vun zbije. Luk-njo za letitev voszkeso ne szmemo na-praviti, ar bi teda szamo mense forme szenice mogle notri, zviin toga pa znamo, da szenice prosztorno luknjo Jubijo. Kvar dela domacsi vrabel tudi, ar szvojov velkov larmov prezsene nase ftice peszmarice. Iz toga zroka na vecs krajinah Nemskoga vrable prepravlajo i vpamet vzemejo. da kem menje je vrablov, tem vecs je hasznovitih kuke jedcov fticsov. Kde ne ga doszta vrablov, raed bregami, sze votline A i B forme za szenice med 2 i 4 metrov szlobodno posztavijo. Votline B forme za skvorce pri prvoj szelitvi moremo na viszino 8 metrov posztaviti, szledi zse vu votline na 2 — 4 metrov sze tudi notri szpra-vijo. Velko votlino D forme med 3 i 15 metrov posztavimo. Kak de kletkica vissila ? Szlobodno viszi kak stecs, szamo naj nazdrt ne lezsi, ar teda dezs notri kaplje. Kletkica raore mocsno sztisnjena drevo edno posztavimo. Nego vszikdar biti. Csi sze szkoz zible i veter szera- moremo meti nisterne gnezda pri tam vujcka, v taksem sztani ftica ne rokah. prebiva rada. Za skvorce, ar vkiiper sze drzsijo, Luknja letitvi naj gleda proti iz- zse bolje goszto i na edno drevo vecs votlin posztavimo. Csi bi do szrednjega aprilisa sze-nice zse vsze kletkice szi odebrale, escse nisterne vun posztavimo za ftice, stere za toga csasza k nam pridejo. Szenica ne szedi rada vu ednom leti dvakrat na onom isztom gnezdi, zato za szedenje drugo vu juniusi drugo luknjo potrebuje. Zato, csi bi prazna votlina vu hlizoti ne osztala, vu ma-jusi edno drugo vun prebijemo. Za szivkasztoga muholovca. za belo pasztericsico, domacso rudecso-repko plezara ssluzsijo kletkice surkoga hoda, kak sze vidi vu Kalendari leta 1908. na 77. sztrapi, strti kep z pod-piszkom »Hisica za ftice." Ta kletkicaje G forma. Votlina ma formo edne salice, Kletka. A forme. je 12 Cm'0V sQrka 'l 5 Cm"0V globoka, hodi ali juzsno-izhodi, vu drugi kraj, kak velki viheri i dezsi pridejo. Gsi je votlina na prosztori od drevja ali hise obcsuvanom, luknja letitvi szlo-bodno gleda vu drugi kraj tudi, szamo proti szeveri ne. Kda posztavimo gor kletkice i kelko ? Za gorposztavlanje kletkic, gledocs szenice, je najboljsi csasz jeszen, ar, csi zse vu zimi szo gnezda vuni, teda szenice vu zimi je najdejo, vu njih prebivajo vu nocsi tak, da celo po do-macsem bodejo sze vu njih csutile, zse vu prvom leti sze z veksim brojom sztavijo pri nasz, kak pa csi bi szamo na szprotoletje zacseli gnezda vun posz-tavljati. Nego zato na szprotoletje do polovice aprilisa posztavlene gnezde tudi z velkim haszkom hodijo. Pokedob ftice na meszta, kde szo escse ne bila, sze szamo po mali osze- hod je pa 7 cm-ov visziki. To vot-lijo, vu prvom leti malo kletkic potre- lino vu malom broji za muholovca bujemo, za szenice csi na 10—15. posztavimo med trsz na szteno gori 5* Kletka prekvrezana. A forme. 68 — na 1 pa pol metra visiuo od zemle. puscseni, na drog pod brajdov i. t. d. Ar te ftice raj gnezde delajo vu luknjah zidine, kak vu leszovnih vot-liiia.li, zato sze preporacsa, da naravne ali po vun jemanji ednoga cigla nasz-tavleoe luknje na kletkice obrnemo. Za doszta szo nisterne blanjice i tnalo ilojcsne zemle, z sterov sze luknja naokroglo napravi. Hod napravimo pri ednih na 5, pri drugih pa oa 10cm-ov sirino. Te luknje na visini 1 pa pol metra rade gori poiscsejo vrtne rudecso-repke, szenice. Boljesiirkoga hoda luknje pa vu visini 2—6—8 metrov gori pois-csejo muholovci, rudecsorepke i. t. d. Escse bolje sze preporacsa te votli ne zse vu zidi pri zidanji napraviti. Hod de 5 cm-ov sirine meo. Luknjo pa z zemlov ali z cementom na okro-glo napravimo. Na visini eden pa pol metra sze naredijo. Za lasztavice je ne potrebno gnezde vun devati. Nego dobro je na trnaci, kde rade gnezde delajo, na szteno edno ne izhoblano blanjico pribiti, k steroj szi lasztavice szvoje gnezda boJje gviisno lehko prikelijo. Z tem pri csaszi szi prispara lasztavica, ne njoj trbe od gladke sztene dosztakrat dolikapajocso vaptio klukati, potem je zagvusena, da gnezda njoj doli ne szpadne. Escse nika. Pod gnezda pribijemo edno vun sztojecso blanjo, da szmeti mladih ne bodejo na nasz kapale. Kak moremo Metkice pripraviti? Prvle kak kletkico vun prebijerao, poglednemo, jeli prokrivalna bianja lehko sze gori zdigue. Gsi bi zsraetno bodila, raoremo popraviti. Doli zabiti ne szmemo. Vu vszako votliuo pol prgiscsa csiszte ali pa z zemlov zme-sane zsaganice deoemo, nego ne vecs, da bi sze bilice vu zsaganci pogrozile. Najvecs ftic ne potrebuje to zsaganco, ai' szame szi nanoszijo koszminje, bra-dinje i. t. d. Nego je dobro, csi mi vu vszako votlino malo zsaganice denemo, da blato celo zimo priraseno sze hitrese poszusi. Kde sze macske bojimo, kletkico z cvekami vun zbijemo. Glavice cvekov z klescsarai vkraj vcseknemo. Male ftice te cveki ne bantujejo, macska pa od njih ne more do gnezda priti, potem ne more i notri szegnoti. Popravlanje vszako leto v jeszen opravimo. Razpokane pokrivalne blanjc premenimo, razpoknjeno gnezdo z dro-dom, z obrocsom sztisznemo. Taksega hipa i gnezda zcsisztimo od napravle-noga blata. Nego to malo kda potrebno. Sztaro blato i gnezdo ftica szama vun znoszi prvle, kak szi novo gnezdo na-pravi. Najvecs ftic blato szvojih mladih szama izlucsa iz kletkice tak, da po dugah letah za gnezdo szluzsecsih vot-linih celo malo blata najdemo. Najvecs blata sze najde vu votlinah, stere szo za zimszko prebivanje szluzsile, ar vu teh vu zimszkih nocsah sze vecs ftic vkuper sztiszne, Tak grof Kielmansegg vu ednoj votlini je devet szenic szpa-jocsih najso. Nego do szprotoletja escse tu sze poszuhsi i ne drzsi vkraj ftico, da bi szi goezdo napravila. Ka pa bodemo s vrablami dclali? Vu votlinah od nasz vun posztav-lenih je trpeti ne szmemo. Goszto rnre-zso posztavimo v nocsi pred luknjo, kde szo vrablji, z lampasom malo tam poszvetimo i po votlini zrogacsemo. Poleg toga bilice prablov moremo brati, gnezde njihove prepraviti, ar vu takso z szlamov i z perjom napolnjemo gne-zdo niksa ftica ne bode szi guezdila. Zato od prve dnih aprilisa do konca juliusa vszaki tjeden pregled-nemo kletkice. A i B forme i gnezde vrablecse vu vszakem raeszti razlucsamo. Prebivalca votlin ali od sztarih ali pa po dolivzetoj pokrivalnoj blanji zvedimo. Zdigavanje blanje pazljivo moremo opraviti, da sze votlina ne bode troszila i szenica ali druga ftica sze na pobeg ne presztrahsi. Szenice mirovno trpijo to vszakotjedno pregle-davanje. Gnezdo vrabla polszkoga sze na Jehko da poznati, ar iz sziihe trave, robiita i iz velkoga perja sze redi i tak viszoko je nanoseno, da celo do luknje letitvi napolni votlino i ka brezi zdigavanja blanje v pamet vze-memo. Bilice szo szpodobne k doma-csemi vrablecscmi na belom goszto pikujaszte z brnkasztim — szivkasztim. Gaezdo szenic je napravleno iz bradinja, z koszminjorn je poforono i doszta niszikeso od vrablecsega. Bilice szo na belom piknjaszte z rudecsim. Upkas, detel, csuk, szova, vrtog-lavka od szpodi na zsaganico znesze bilice, stere szo pri upkasi zucskaszto — zelene, pri ovili pa celo bele. Szamo pri szlavicsi je niksa szpo-dobnoszt k vrabli gledocs gnezdo, nego redno ma vu gnezdi bradinje, stero vrabel ne potrebuje. Polszki vrabel escse vu augusz-msi gnezdi, votline escse te raeszec tudi moremo pregledavati. To pregledavanje doszta szkrbi i truda nalaga na csloveka, ki ftice pri szebi scse sztaviti. Szamo iak do na haszek od nasz napravlene votline. Ar votline vun prebite i brezi szkrbi na szebe osztale szo meszta, kde sze vrabli lezse lezsejo i tak szo ne haszek, nego escse na kvar. Csi bi sze vu votlino szerseni, osze szpravile, na nocs zsveplo gore-cse notri lucsimo, luknjo z cotaini hitro zadelamo, v gojdno izcsisztimo votlino. Gsi pa bi sze szlepa mis notrisz-pravila, ne szmemo je bantovati, nego escse nisterne votline vun prebijemo, naj sze ta hasznovita nocsna sztvar plodi. (kj.) Otl clohaiia. Eden barat je tlanco dohana najso, eden driigi barat je pa vzsivanje dohana brano. Kda szo najmre Spanci leta 1492. ob prvim vu Ameriko prisli, szo vpamet vzeli, da tara prebivaiocsi Indianci od dimaa niksega lisztja, stero szo na ogen. metali, szo sze dali nav-diisiti, — zapojiti. Pane Eoraan, eden doraini-kaner, koga je Kolumbus pri drugoj poti vu Ameriki sztavo, je vu leti 1495 vpamet vzeo, da te dim szhaja iz edne rasztline, stera vu Tabago divje rasze i dao je zato rasztlini ime ,,Tabak". Vu leti 1559 je Fernandez de Toledo njeno szemen pririeszo na Portugalszko, odked po francoskom poszlaniki — Jean Nicot — je dohan vu Paris priso. Vu zacsetki szo dohan za vrasztvo vzsivali, najbolje vu forrni zraen-jenoj za pridihavanje, dokecs anglu?i okoli 1589. szo ne zacsnoli iz pip kaditi, kak je Franc Drake vu virginiji od divjih vido. Na Nemsko je prinesena ta nova novada okoli 1625. Vladarsztva szo zaprva proti sztanole kajenji. Jakab I. na angluskom je velko daeso vrgo na dohan. Na Euszkom i Torszkom okoli 1623. ino 1624. szo kajenje prepovedali pod kastigov doli vrezanja nosza. Vu Liineburgi escse vu leti 1691. je sztala kastiga pod szmrtjov proti kajeaji za volo nevarnoszti ognja. Do zdaj sze stritajo, jeli je kajenje na haszek ali na kvar ali pa je vsze edno. Csi cslovik naszledke kajenja gleda pri edaom, sze zdaj vcsi kaditi, teda moremo kajenje nezdravo szpoznati. Da vu hisi, kde sze dot kadi, nasz glava. oesi i sinjek boli, je tiidi dobro znamenje, Csi je isztina, da za zdra je potreben csiszti zrak, teda kajenje t ne raore zdravo biti, ar sze po njem z pokvari. Nego med tem, da sze vucseni bor jeli je kajenje na haszek ali na kvar, szkadi vu Europi vszako leto okoli 15 s milijonov fontov dohana. (kj. Szenja Spolarove zsene. Spolarova zsena je gvusno na vecserjo kakso zsmetno hrano jela, ar je v nocsi sztrahovitno szenjo mela. Tak sze je csutila, liki bi mrla. I zdaj je tam sztala, kak je na szvoj sztrah vpamet vzela, z celo malov balov dobrih del pred vratami nebesz-kami. Klonkala. Nego niscse je ne odpro. Escse ednok je klonckala, bolje mo-csno. Niscse sze je ne gibao. Teda jo je sztrah obisao. Kak je celo nacsi bilo na zeruli! Koma stecs je prisla, szo jo veszelo prijeli. Bog te pri-neszo, tak szo djoj pravili, veszelimo sze da, szi nasz poglednola . . . Hodi notri vu hiso . . . Vzemi szi meszto . . . 1 tu pri vratah nebeszkah sze niscse ne gene. Nikorai je ne briga za njo. To je gro-zovitno. Klonkala je tretjikrat. Teda na szleduje, csi vcsaszi ne vr; nego edno okno, stero je na dverah bilo, je odprlo. To je tiidi kaj. Spolarova zsena dugom csakanji je celo ponizna i povo posztala. Okno sze je potem odprlo i osztro sze csiile recsi szv. Petra: — Sto je tu? — Jaez, Orsa! -- Gviisno szveta mantrnica? — Ne! Jasz, Orsa! — Potem szveta niina? — Ne, ne. Szamo Orsa! — Oh, teda gvusno szveta devica? — To tiidi ne! Spolarova zsena! — Ja, tak je. Te pa gviisno sz zsena ? — Da, da, zsena. Nego szveta . . . ' ne . . . — Ne szveta? Ka pa te scses pri ' tah nebeszkih? Osi bi zse Spolarova zsena ne bila bleda, zdaj bi posztala. Med szkuzami sz proszila: — Za Boga, szveti cslovek, bodi losztljiven, jasz szam zse mrla, zato szam prisla! — Ka to vala, mrla?! To vszaki le pravi, steri vu vekivecsnoszt pride. Boljse csi bos tiszto pripovedavala, ka te prepora pomsga! Spolarova zsena je dergetajocsa pravla: — Tii mam krsztni liszt . . . — Dobro, nego dale! — Pokojnoga ocso mojega szo vszi ltidje postiivali i . . . — Nego meni je to niksa briga . . . Pravi, ka dobroga szi ti vesiuila? — Tii mam piszmo od ferme. — Dobro je, ka pa vecs ? — Tii mara szvedocsansztvo od szlednje vuzernszke szpovedi. — I od vuzma szi sze ne vecskrat szpo-vedala pa k precsiscsavanji prisla? Zse szrao vu februari i ne dugo bode vuzem. — Moj Bog, zmiszli szi szamo szveti Peter, pet male dece raam. — Tomi sze veszelim, pravo je szveti Peter. — Zvun toga celo hiso jasz raorem vu redi meti, ni edna dekla ne scse vu szluzsbi osztati. — Torai sze pa ne veszelim, pravo je szveti Peter. — Potem . . . dosztakrat szo prisle k raeni moje szoszede i esasza szam ne mela. — Szamo od toga ne gucsi. Pravi zse ednok tvoje dobre dela. Orsa sze j« celo zmotila i je pravila: Ovo szo piszma, da szam na bali bila, steri sze je drzsao na pomaganje pogorenih — Drugo nika nika ne nias? ZseDa szi je premisljavala, nego nika drugo je njoj ne na pamet prislo. Pa je na zemli tak doszta od szebe miszlila. Peter je dale pitao: — Molila szi vszaki den|z tvojov decov ? — Prvle szam vcsinila, nego vu najno-vesem csaszi szam za volo drugoga dela zamudila. — Szi prijaznie bila proti tvojerai raozsi? Tak szi prijetnoga za njega vcsinila sztan, da je ne prisziljen bio vu krcsmi szi zabarlanje iszkati ? Zsena je volo dobila na gucs i hitro je pravila: Vszikdar je va krcsmi . . . tiho bodi! Od szebe gucsi, pravo je Peter. Na te recsi je ozsa szirota zgubila bat-rivnoszfc, nego Peter je dale pitao: — Deca tvoja csiszto hodi? Razcseszani oblecs raajo ? Zviin toga, szvadila szi sze z tvojov szoszedjov? — Tak je, bozsi cslovek, nego mozs mi ne da peneze. Szoszeda pa . . . — Tiho! vdaro je Teter vu njene recsi z taksov mocsjov, da je prehenjala dale gucsati. I tak brezi dobrih del iz mrtvecske posztelje scses vednako vu nebesza ifci? Teda je Orsa na kolina szpadnola i molila: — Milosztljiven Bog! Szamo ednok escse meni dopiiszti sze na zemlo nazaj povernoti . . . Teda mo vsze boljse opravlala, kak do zdaj. — Ovo, to je zse cseden gucs, pravo je szveti Peter, to zse Bog poszluhne. To proszis, da bi escse ednok na zeralo prisla. Naj bode. Bog szam tak scse. Na to je okno zapro na dverah. Veter pa na njenoj hisi okno vdaro — Orsa sze je gori zbudila. * Nikdar sze je escse ne tak veszelila, da zsive, kak tiszto gojdno. I kda pze je szonce vecser szkrilo, oblecs dece je vu red szpravila, ednomi sziromakije obed dala, z szoszedov sze je zmirila i mozs celo genjeni od njene prijaznoszti i lubeznoszti je meszto krcsme doma osztal. Szledecso nocs je mirao i szladko szpala i je dobro szenjo mela. (kj.) Zsetva szmrti leta 1907. em menje je delavcov vu go-ricah goszpodnovih, tem bole zsalosztno csiitimo, kda eden za driigim vmirajocs vun zreda szpadne. V kratkom csaszi nisteri raeszecov je neszmilena szmrt tri szlo-venszke diihovne pasztire pobila, steri escse vu najepsi letah bili i szmo vii-panje meli, da bodo dugo med nami vu navdusavanji nasega zavrzsenoga naroda delali. Kolikokrat eden duhoven pasztir vmerje, tesko csiitimo to, ar kem duzse tem menje je szlovenszki duhov-nikov, stero je zadoszta zsalosztno za szlovenszki narod, ar kda bi szlovenszkj diihovniki ednok szploh pomenkali, te bi tiidi vdarila szlednja viira naroda. Diihovniki szlovenszki szo najbole z narodom priedinjeni, narod poleg mo-gocsnoszti zagovarjajo, njegove pravice ne dopusztijo v blato klacsiti. Steri narod szvojo od ocsakov prekvzeto vero, jezik i navade za edno malo vremenitno dobroto v kot liicsi: tiszti narod je nej vreden, ka zsive i tii nemore dugo zsiveti. Szlovenszki duhovniki zsivejo za szvoj narod, od steroga je iiiti szladke miti, niti szigurna protivnoszt nikdar ne odtrgne. Mnoge duhovnike vase protivnicje vere i naroda ogrizavajo, preganjajo, kde je mogocse, proti njim delajo, ali szlovenszki diihovniki to szikdar za diko stimajo, ar za pravico trpeti odurjavanje, to je najlepse i najimenitnejse pravoga csloveka. Zato vszi dobri szlovenci naj za to molijo, da njim dobri isztinszki dtthovniki ne pomenkajo. I. Mazaly Alekszander plebanos pri Szv. Benediki szo rojeni blizu Kor-raenda v Magyar-Nadalji obcsini leta 1862 dneva 1. februara. Sztarisje nji-hovi szo bili jako prilicsni kmetovje z onih postenih vogrszki liidi, steri szvojo katolicsanszko vero ober szega postu-jejo, steri sztan diihoven za veliko sti-majo i zato sze niksi sztroskov ne zbojijo, naj szvoje szini na poposztvo gor zhranijo. Te szo ne tak, kak pri vasz, kde bi mnogi prilicsni ktneti radi bili, naj njim diligi dajo deco viin vcsiti. Mazaly szo na sztarisovi sztros-kaj sole szvoje oppravili v Koszegi i v Szombat,helyi i prvo leto bo ^oszlov-sztva szo tudi na szvojem sztroski sze vcsili, ar je v szemiriariumi ne bilo meszta. Leta 1887. jul. 14-ga szo za mesnika poszvecseni. Bozsa previdnoszt je toga vogr-szkoga csloveka pripelala med nasz i szkoroii celi szvoj zsitek szo na szJo- venszki faraj prezsiveli. Bili szo kaplan pri Gradi, v Szoboti, v Cserensovci, v Beltinci i leta 1892. szo posztali ple-banos pri Szv. Benediki. Da je njihov materni jezik bio vogerszki, mnogo tezsave je njim dalo navcsiti sze szlovenszki jezik, ali tem lepse, da szo sze tak navcsili, da niti rrmogi rojen szlovin ne govori bolse, kak szo oni govorili. Csi ravno szo pa sze te jezik popolnoma navcsili, osztano njim itak tuhinszki i najveksa njihova zsela je bila na vogrszko faro pridti. Prav z veszeJjom i z celov gorecsnoszt-jov diihovnik je szamo tam mogocsen delati, kde sze dobro csiiti i na to je to najprvo, da vu szvoje verne i tej njega popolnoma nej szamo vu proszt-noj recsi, nego tiidi vu csutejnji ra-zumijo. Fara Szv. Beoedeka je teska na mnogo giedocs i nej csiido, da toga krepkoga csloveka zdravje je za nis-terno leto oszlabilo i leta 1900. szo nevarno bolezni gratali. Po dugom vrasztvi sze je nikaj malo nazaj pop-ravilo zdravje ali popolnoma vecs nik-dar ne i leta 1907. oktobra 2-ga szo naglo umrJi vu najlepsi letaj szvoje sztaroszti. Bojdi vu blagoszlovi njihov szpo-menek ! II. Horvath Jozsef plebanos v Bogojini szo rojeni v Fokovci leta 1844. dneva 11 novembra. Njihovi sztarisje szo bili luteranszkoga vadliivanja. Sole szo oppravili v Koszegi vu szirotinszkoj hizsi i potem od 5. do 8. razreda gym-nazium v Szombathelyi. Leta 1870. augusztusa 2. szo za mesnika poszve-c^eni i potom szo za kaplana djani. na Gornji Szinik, odnel leta 1871 v Bogo-jino, odnet 1874. v Dobrovnik, kde szo osztanoli edno leto. Poiem szo bili seszt let v BelMnci i pet let v Tiirniscsi kapelan i Jeta 1886. posztanoli plebanos 73 — v Bogojini. Vmrli szo 1907. dec. 17. v Szoboti. Naj pocsivajo vu miri! III. Kolar Peter, rojen v Ratkovci 1855 jun. 18-ga. Sole szo oppravili v Koszesi i v Szombathelvi i leta 1882. julija 11-ga szo za mesnika poszve-cseni v Gy6ri, ar je v tom csaszi nasa puspekija ne mela vhesnjega pasztira. Zse kak diak szo bili jako krotek cslovek i to szo obdrzsali do szmrti. Glavo szo meli jako dobro i szlisili med te uajbolse vucsenike v szeh szvojih solah. Kak duhovnik szo bili jako lepoga oponasanja i kak predgar i razglasziteo recsi bozse ne szamo vreli, nego ttidi imeniten po celoj szlo-venszkoj krajini. Kapelaniivali szo 1882. v Gseren-sovci, 1883. pri Gradi, 1886. v Bogo-jini. 1888. v Szoboti, 1889. v Beltinci i v Turnischi. Leta 1901. szo poszta- noli plebanos v Beltinci. Vmrli szo 31. decembra 1907. Dokecs szo kapelan bili, zdravje sze meli, kak mocsen kraszt i kak szo plebanos gratali, na hratko vremen zacselo je njihovo zdravje pobegnoti i kem duzsc tem bole je bilo viditi, kak priblizsava konecz ednoga zsivlenja. Beltinszka fara je dnesz den takoteska, da eden plebanos kak stecs je mocsen, dugo na njoj nemore viia presztati, csi scse szvojo csaszt szpuniti, odnet je, da zse dva mladiva plebanosa szta na njoj vu kratkom csaszi vmrla. Zato je ne csiido, osi sze ta lak tesko najde plebaaos. Kolar szo bili jako dober szlove-necz i szo edno lepo historio (Biblio) za solszko deco na szlovenszki jezik preobrnoli, stera sze escse zdaj sze povszed po nasi solaj niica. Bog daj toj mirovnoj diisi i na drtigom szveti vekivecsen mir ! Dr. I. \z koj de zsganica? e eden narod, po imeni csuvas. Oni majo edno pripoveszt. Bio je ednok eden sziromak. Nego kak ste je sziromak bio, po-f? steno je zsivo. Satan je szkoz okoli njega hodo, nego nikak ga je ne mogo na greh zapeljati. Ednok je nas cslovek na n.jivi orao. Proti poldnevi szi je doli szeo, naprej vzeo kriih i jo. Malo je njemi escse osztalo, szhrano ga je. Dale orav, na juzsino je steo potrositi ne najso. — Nikak ga je vkradno, szi je miszlo nas cslovek. Csi ga je vkradno, zato je vcsino, osztali kruh i ga ar je lacsen bio. Csi je pa lacsen bio, naj njerai na zdravje bode. Satan je csemeren posztano. Drugi cslo-vek bi preklinjao, on pa ne vcsini to. Nikak ga ne raore na greh zapelati. Vzeo je kruh i je odbezso vu pekel i sze je zacsno tam to-zsiti, da sziromaka csloveka ne more vu greh zapeljati, escse blagoszlavla onoga, ki je njerai kruh vkradno. Tam szo na vraga kastigo djali, da nika ne razmi. Proszi sze, rnoli sze vrag, csasz proszi na tri leta, on ga bode zse zapelo. Kak sztari szluga sze notri posztavi % pri nasem csloveki. Szluzsiti scse pri njem, nego sziromak njemi pravi: — Szam szam sziromak, komaj rnain za szebe kruh, meni ne treba nikoga. — Zaman rao ti delo, najeraa ne pro-szim. Osi va dva delala, lezse bodeva zsivela. Dopadno sze je gucs zseni sziromaka. Vraga za szlugo szi pogodi. Na szprotoletje, kak sze zacsne oranje, pravi vrag. — Letosz de velka sziihsa, szilje zgori od velke vrocsine. NajboJjse de vu mlako szejati. Tak szta vcsinola, vu mlako szta szejala. Ludje szo sze szmehali. Nego ne szo sze szledi szmehali, kda je vsze zgorelo od vro-csine, niscse je ne dobo ni ednoga zrna. Szamo sziromak je meo lepo zsetvo. Drugo leto szo pravli liidje: —• Te cslovek raa pamet. Szejajmo rai tudi vu ralako. Tak szo i vesinoJi, vszi szo vu mlako szejali, niscse je na poli ne szejao. Celo pole je osztalo naserai csloveki i vragi. Njeva szta tara poszejala i ar je navadno leto bilo, telko szta pripovala, da szta koraaj dorao szpravlala. Vu mlaki je pa nika ne zraszlo. Na tretje Jeto je pravo satan : — Letosz va szejala na brege. Velke povodni bodejo, szilje na polah voda vsze vzeme. Njeva szta iz nova velki pov mela, drtigi ludji szo pa gladili, ar zse tri leta je njim nika ne mszlo. — Ka va zdaj te delala z tera velkim povom, pita satan. — Ka va delala? Tam dava sziroma-kom, kem je nika ne raszlo, pravo je szi-roraak, zdaj zse velki bogatas. — Ka szi to miszlis? pravo je satan. Jasz ti zse pokazsem, ka bos delo. I naprej vzeo eden velki piszker zselezni, napolao ga je z sziljom, nalejo ga je z vo-dov i vu pecs ga je posztavo. Kda sze je zse szkuhalo, kvasz je notri djao, naj sze szkvaszi, naj vre. Zsganico je zsgao. Kda je zse vsze gotovo bilo, dao je nasemi csloveki, naj pije. Jako sze je njerai pitvina dopadnola, komaj je zadoleo vrag delati. Bila je edna sztara szoszeda. — Oh, da pa je to dobro. Komaj szam ednok gutnola, zse mi szrce bolje mocsno bije, lice mi je rudeeso, kak vu deklinsztvi. Te prednji satan je tam od zapecski gledao i pravo szvojemi vrajzsemi hlapci .• — Vis, koraaj szi njima dao za edno kupico, taksiva szta posztala, kak liszica. Kak je prilizan njihov gucs! Daj njima escse eduo kupico, bodes vido, tak ta, liki vuk. Szpila szta drugo kupieo, vu eseraere szta prisla, zacsnola szta preklinjati i eden ovoga szkubiti. Predjen satan od zapecske je li kivo. — Daj njima escse edno kupico, bodeta, liki szvinja. Iz nova je njima dao i szta pijaniva posztala. Za isztina szta taksiva bila, kak szvi-nje, kobacala szta sze na zemli, ne szfa vecs pri patneti bila . . . Vrag je ne znao sziromaka na greh za-peljati. Z«ganica je szvojo delo opravila. Tri sztvari lezsijo vu zsganici: lisziea, vuk i szvinja. Csi malo pije cslovek, tak pri-lizen i csalarden bode, kak liszica; csi vecs pije, bio de sze i de krvolocsen, kak vuk; csi pa doszta pije, eelo szpodoben posztane k szvinji. (kj.) Alkohol — csemer. Je vu vini, zsganici csemer, zvani alkohol, steri triiplo cslovecse pri brezmernom v zsivanji na nikoj szpravi. Na Fiancozkom na vszako glavo 16 lit-rov toga cseraera szpadne, na vogrszkom 9 pa pol litra. Sto to zna, sze ne csiidiije, da Fran-cozi po tisztoj poti hodijo, po steroj je zse doszta narodov vesznolo. Liidsztva je lam szkoz raenje, broj hiidodelnikov pa rasze, -iblodnjenih pa nigdi ne ga vees. V Norvegiji pred nisternirni deszet letmi szo bili ravno tak, kak francozi. Nego teda diihovniki, vucsitelje, csasztniki, piszatelje, fabrikanti, liki eden cslovik, szo vkiip po-drzsali 1 boj posztavili proti alkoholi, proti szkiihi vraga i zdaj Norvegia ne pije ga vecs. Tak szo vcsinoli vu Sveciji, tak na Finaszkom. V Norvegiji jo zdaj na 25 jezer diis edna krcsraa, dokecs na FVancozkom na 25 dus szpadne hisa, banta, kde sze vino, zsganica 75 — . t. d. odava. Vu imeniivanih dezselah szo csedni ltidje escse vladarsztvo, escse tiszto szpraviscse, kde pravdo davajo za Jjudsztvo, szo poszilili, da szo pravdo napravili, poleg steroga cele okrogline, varasje szlobodno viin-vzemejo dopiiscsenje vino trzsit i szlobodno prekdajo ednomi driistvi. Driistvo niksega haszka ne deli szvojimi kotrigam, nego csiszti haszek na dober cio obrnejo. Potem toga krcsme v szoboto vecser zaprejo i szamo v pondeljek jiitro odprejo. Yu Norvegiji, na Finnszkom szo jo vesznice, kde krcsma sze ne najde. Nego meszto krcsme szo jo bogate knizsniee, muzeumi, kde sze veeskrat kaj csednoga i hasznovitoga pred ludsztvom gori ste. Vu ceh treh imeniivanih dezselah tova-jov ne poznajo. Drugoga blago je vszakomi szveto. Liidsztvo je zdravo, broj zblodnjenih, betezsnih na pliicsah, zsmetnoga betega sze pomensava. Ovi penezi pa, stere cslovik na alkohol viinda, liki bi je vu Moro liicso, vu zsepi prebivalcov osztanejo, liidje i z tera dezsela bogatesa posztane. Na angluskom pod Gladstone vu ednom leti je dacsa za vino i. t. d. 36 milijon funt sterlingov (1 sterling je 24 kor.) viinzaneszla. Pa kda bi Gladstone vu orszacskoj hisi ednok od toga haszka gucso, je mogo vadliivati, da vszakomi narodi je velka szrecsa i blagoszlov, csi sze lildsztvo od pila vkraj drzsi. »Pri treznora liidsztvi, stero peneze ne vrzse viin na pitvino, znam, kak szpravim dezseli do-hodke" — je pravo. Ka zadobijo dezsele vu dacsi za vino i. t. d. to zgiibijo vu gori drzsanji bolnisnic, teranic, szirotnic i his za zblodnjene. Izined 100 zblodnjenih pri 69, izmed hiidodelnikov pri polojni je alkohol zrok. Poleg toga escse morerao znati, da alkohol z szvojimi telovnimi betegami, z diisevnov tupasztjov i z vszemi falingarai i grehami, liki erb, preksztopi na deco do szlednjega pokolenja. Eecs Szvetoga Piszma, da grehi ocsetov vu deci sze kasti-gajo, sze poszvedocsi pri tisztih, ki alkohol brezmerno vzsivajo, poszvedocsi sze vu ojiho-voj deci. Na Neinskoin szi premislavajo, da alko-hol nazaj porinejo. Vu Beligiurai szo tak po-magali, da szo dacso za pitvino tak podignoli, da szo pitvine jako drage posztale. Od tisztoga hipa sze ne pije telko, nego vu sparkaszo sze penez tem vecs polozsi. Na Eusz-kom sziroraak cslovek od leta do leta od glada trpi, nego na zsganico je vszikdar za doszta krumpisov i zrnja. Na Nemskorn eden tretjidel njihovoga jecsoienoga pova sze na rejenje« pive obrne. Csedni i raznmni ludje proti alkoholi govorijo. Zato sze pa i nasemi liidsztvi po vszakof priliki te csemer prepovedava. Nego ka do krcsraarje pravili nasemi gucsi ? Meszto odgovora nika ?am povem. Kda je Krisztus Jezus na zemlo priso, liidje szo poganje bili, molili szo raeszto ednoga pra-voga Bo.§a meszec, szunce, zvezde, sztvar, kepe, podobe, stere szo szi szami napravili. Apostolje Krisztusovi szo po celom szveti razisli i ednoga pravoga Boga razglasiivali. Szamo sze razmi, da vu varasi, stari je Krisz-tusov navuk prijal, szo oni, ki szo bolvanszke kepe delali, vecs zaszluzska ne meli. Tak sze i zgodilo vu Efezus varasi na predge szvetoga Pavla. Poleg szveloga Piszma, eden szrebrar po imeni Dimitrij je szreberne cerkvice Diane (poganszka boginja) redio, ne raali haszek je iz tega meo. Vkiip je pozvao one, ki szo te mestrije bili i pravo je: Mozsi! znate, da iz te mestrije mamo nas dohodek i vidite i csii-jete, da te Pavel ne szamo vu Efezusi, nego vu celoj Asiji z szvojim gucsom doszta liidi zblodo govorecs: da ne szo bogi oni kepi, steri sze z rokov napravlajo ... To szlisavsi napolnili szo sze z csemeroui i szkricsali szo gori: Velka je Diana efezusov! I napuno sze je varas z mesarijov i z ednov volov szo be-zsali na vekse place i zgrabili szo Gajus-a i tivarise Pavla." (Actus apost. XIX.) Driigi pa pravijo, zaman scsemo, da bi krcsme v nedelo zaprete bile. To je ne mogo-cse. Dezsela velki haszek ma iz te dacse. I te haszek ona ne more piisztiti. To je isztina, da dacsa pitvine doszta prinesze na kiihiDje dezsele. Nego to je tudi isztina, da ni k edaim penezam je ne teliko szkritib i grozovitnih grehov i nevol privezani. Poleg nasega krscsanszkoga mislenja je greh vszikdar greh i ne posztane dobro delo, csi kakste velke haszke ma sto iz njega. Pri-lika na greh je nevarna i sze je moremo vszikdar csuvati i ogibati, csi vcsaszi drugi od szvojih dohodkov vkraj szpadne. Zato csedni i razurani liidje, — najbolje pa naprejposztavleni ludsztya z vszaksov prili-kov morejo gucsati i delati proti tem grehom, morejo sztaviti nevole. Csi dezsela je uemo-gocsa od te dacse dolipevedati, naj jo bere, nam je zato vszakorni dopiiscseno alkohol ne vzsivati, dopiiscseno je, duzsnoszt je vszakoga dobroga krsesenika, najbolje pa masztrov, hisnih goszpodarov i driigih naprej posztav-lenih, szvoje podlozsne od brezmernoga vzsi-vanja alkohola nazajdrzsati. Recsi Gladstone-a ponovirn: ,,Pri fcrez-noin liidsztvi, stero szvoje peaeze ne vrzše 7(5 — viin na pitvine znam, kak dezseli szpravim na meszto zgiibljene dacse na pitvino navrzsene driige dohodke." Viher po dugoj sziihsi nistere dreva obrne, v edno hiso vdari, stera i zgori, nego ka je to za kAara proti tiszkomi haszki, ste- roga je dezs prineszo zsednoj zemli: tak csi bi nase lildsztvo zacsnolo z'ednov volov trezno zsiveti, bi neki, ki szo do zdaj na iehko zsi-veli, iz reda vunszpadnoli ali bi biti pri. sziljeni kruh szi iszkati z zsiilesztnirai rokarai-To bi vszem na haszek bilo. (kj.) Pecsenka, se je kmicsnobilo vu kiihinji. Szunce je zse vees ne melo oblaszti prek okna vdariti, bledi poszvet szvecse je razszvetc kiihinjo i malo hisico. Zsena je pri ognji sztala i od esela je ogrnola mokre vlasze. — Vecskrat ja pokrvacs zdignola i vszikdar je dober zdiih proti njoj vdaro, steri je napolno celo kiihinjo. Kaksi zduh! Kak je zsena na pecsenko gledala, szmeh sze je raz-vijao na njenera lici. Da bi zse priso. Nikda-nikda je gor odrla dveri i viin poglednola. Lehko zse pride. V hisi na szrteli sze je malo detece igralo. Ka de pravo mozs, csi pride ? Na godni den pecsenko dobi. To szi un ne miszli. To je zse davno bilo, kda szo kaj taksega jeli. Zadoszta velko delo je bilo, telko penez vktip prisparati. Nego mozs je celo drugo naturo meo. To tak, da pije. Palinka — palinka je njegov groh. Ka zaszliizsi, zapije. Kda pa ne ma vecs, zseno naprej vzeme. Ka njoj haszni, csi lazse? Mozs zna, da vszikdar raa kakse prisparane krajcare. Una more popiisztiti, naj hisni i po poti mimo idocsi ne csujejo preklinjanje. Kak raozs szvoje pijansztvo vun zaszpi, szram ga obide. Glavo doli nagne i nika ne govori na karanje zsene. Csi pa zsena od ma-loga deteta gucsi, teda pa celo sze vu kiihinjo potegne i sze jocse. Nego ka vsze haszni, driigi den vsze pozabi i znova zacsne. Osi bi to prvle znala, ne bi ga vzela. Ne bi boljse bilo, csi bi odisla? Kel-kokrat je zse na to miszlila? Morebit bi zse vcsinila, nego Bog njoj je na parnet piiseo pa malo detece. Da bi zse priseo! Nemirna je zse bila. Zse vgojdno je nikam odiso. Gviisno je med szvoje prijatele pjiseo, ki szo ga z szebom zapelali. Prevecs lehko je njega nagucsati. Vu tom sztoji nje-gova szlaboszt. Nego ne, to ona ne verje. Obecsao je, roko je dao: on szvojo recs zdrzsi. — Dnesz szara goszpod ! Vi nevolni! Zsena sze je prehsztrahsila, kak je te glasz esiila. K okni je bezsala. Mozs je tara sztao pred dve-rami i krscsak je mahuto ober glave. Brszno je dveri i notri je szpadno. Kaksi je bio! Kaput je edno blato bilo, pruszlek gor odkapcseni, iz vuszt sze levala vunjecsa palinka. Malo detece je na szrteli najso, eden sztopaj je naprej vcsino i na njega kricso: ,,Ka je to ? Ne ves gori sztanoti Stevek ? Ne scses kiisnoti tvojega oeso? Zsena je zdignola dete, pogladila je i pravla : ,,Idi raoje dete? Idi pa klisni tvojega ocso!" Dete je znalo, da more bogati, nego kazalo je, da sze njemi mrzi szvojega pijanoga ocso kusnoti. Potem sze je vu eden kot poteg-nelo i vunplunolo. Naj niscse ne vidi. Nego mozs je zse pozno szirocse, kricso; ,,No csa-kaj!" Zsena je szkocsila, zgrabila je dete i mi-nola je vu kuhinjo. Ne je so za njo ? Ne, to je ne viipo vcsiniti, nego kricso, premetavo je vu hisi, kak je zse njegova navada bila. Kda je ob prvim csiila szirota zsena to preklinjanje, tak je csiitila, da bi jo sto z pesznicov po glavi, po lici kuko, nego po mali sze je na-vadila. Ne je poszliihsala. Ka bi proti csinila ? Tiho je raogla biti. Tak je najboljse bilo. Hitro; kak je li raogocse bilo, je djala — 77 pecsenko na tanjer. Miszlila je, da to najbolse delo bo mozsa zmiriti. Mozs je gviisno lacsen. I csi de vido pecsenko ?! Lepa je, disi. Vu nevolih szmeh sze njoj pokazo na lici, kak je na tanjer poglednola. V hiso je sztopila i csakala, ka de raozs pravo. Nego on je za njo ni edne recsi ne raeo, z krvavimi ocsmi je dete iszko, stero sze je vu janke matere szkrivalo. — Zsena je fdno malo escse naprej sztopila, da doli dene peesenko na sztol i odszlobodi roke na obrambo deteta. — Nego prvle, kak bi tanjer na sztol polozsila, mozs zgrabi tanjer iz njene roke i z celov mocsjov na tla vcseszne. Tanjer sze je sztro na jezero fa-latov, pecsenka je vu prahi bila. Zsalosztno je gleclala zsena eden csasz, potem zse nagnola, pobrala je csrepje i pe-csenko nazaj vu kuhinjo odneszla. Kda jh nazaj prisla, mozs je na sztolici lezso. Cseraeri tak kak na ednok bi njemi preminoli. Triidne ocsi szo njemi esese szve-tile, potem szo sze njemi zaprle, vtegno sze je na sztolici. Zacsno je le frkati. Ka de delala, dokle mozs szvoje pijan-sztvo vun zaszpi ? Vu roke je vzela dete i k okni szedla. Glavo deteta je na szvoje sziihe prszi sztisznola i pred szebe gledala. Vrocse szkuze szo kapale na vlasze szvojega deteta. Po Francois Ooppee (kj.) ^isterni Uisni liiflje l>i szreesno zsiTeli: 1. Csi bi sze szkrbeli hisne zgodovine vu szebi zdrzsati. Najveksi neprijatel hisnoga mira, naj bo zsena ali mos, je on, ki hisne neprilike na velki zvon obeszi, naj vszaki zna, ali szarao szvojemi szoszedi ali prijatli pri-povidava. Tozsiti sze liidem nika ne pomore. Zviin toga hisa vszaka raore biti liki edno szveto meszto, koma pogled le nikomi ne dopuscseni. Grdi cslovik, koga prvo pitanje je, csi z kem vkiip pride, ka pa oviva ali oniva kak sze kaj raata? 2. Csi bi szi triid vzeli sztroske z do-hodkami glihati i poleg toga bi sze za zaspa-rani krajcar szkrbeli, za krajear, steroga vu neszrecsi naprej vzemejo. 3. Csi bi sze hisni liidje triidili proti eden ovomi ono liibeznoszt kazati, stero szo szkazali, kda szo escse vu zarocsah bili. 4. Csi bi sze eden vszigdar szporaeno, da driigi je szlabo cslovecse sztvorjenje, da driigi je ne angel i ne glava 12 let vfin-vesena. 5. Csi bi vszaki mocsao obljubo i za isztino zvrso, da bi drdgorni pomocs, trost, polescsanje vu szkrbi bio. 6. Csi bi vu omari menje cot bilo za gizdo, nego tem vecs bi bilo prosztnoga i za zimo toploga oblecsa. 7. Osi bi hisni liidje proti eden ovomi vszigdar ono prijaznoszt i liibeznoszt kazali, stero kazsejo, csi med liidih pridejo, stero kazsejo, csi stoj k njim pride. Nasa kasza. u nasoj veszi esi je stoj penez potreben bio, je so k ednomi ali drugomi bogatesemi szoszedi i te csi je meo peneze, je njemi pomogo. Dao je peneze na pra-vdeni interes, to je, na 8°/0. Iszkati je raogo njegovo volo, dveri foringe, tabori szo zaraan niogli biti. Nas vesznicski cslovek je naj vecskrat so vu varas, vu tak zvano sparkaszo. Morebit szo tu penezi falesi bili ? Ne, ne, vecs szo kostali, kak pa tiszti, stere je dobo sziromak cslovek doma od szobzeda. Vu varas je raogo z szebora vzeti dva, steri va szta dobrosztala. Mogocse, da je z szebom vzeo botra i szvaka, teva szta placsila ne proszila, nego dosztakrat je celo tihince mogo z szebora vzeti, ki szo sze dobro dali placsati. Eano szo prisli vu varas. zajutrik fnorfjo meti. Kak szo notri sztopiii vu kas^.o, tam szo odgovor dobili, da nje kasza ne pozna, kak sztojijo; raogli szo zato k fiskalisi iti. To je pa njegov kruh, steri sze more placsati. On napravi duzsno piszrao, posztavi vun vekszel. To sze pa vsze more placsati. kda je to vsze gotovo, cele vore morajo esakati au kaszi pred oknom. Pa doma je szilno delo csaka. Csi szo nepotrpljivi, na nje kricsijo: »Ne morete csa-kati, kda na vasz red pride ?" Na szlednje dobijo peneze na oszrai procent. Vecs ne szmejo brati. Zviin oszmoga procente bere sparkasza sztroske za piszalo i. t. d. Dosztakrat szp zgod), da kda sziromak eslovek preste doblene peneze, iz tisztih ne 8, nego 10, escse 12 procentov fali. Ka vala sziromaki csloveki, da je na interes szarao 8 procentov dolipoteg-njeno, ovo drugo szo pa drugi sztroski. Med tem posztane poldne. Vesz je dalecs, penezi szo, more sze mali obed meti. Med tisztim, da szi kaj pogucsijo, nisterni litri odidejo tak, kak nika, Zaprezsejo. Po poti je doszta ostarij. Pri ednoj je boter zseden, pri drugoj szvak, pri tretjoj pa duzsnik ma kakso delo z ostarijasom, pri strtom pa konjom dajo vodo. Mati doraa zsmetno csaka, celo delo sze je na njo szunolo. Ocsa ne viipa vecser peneze naprejdjati. Boljse de edno nocs na nje szpati. V gojdno raore vadluvati, da szo penezi dragi, da sze vszaki da drago placsati. Zajiitrik, fiskalis, oszmi procent, sztroski za piszalo, obed, vino, ostarije poleg poti, delo treh Ijudih — to vsze doszta kosta. Ne je csudo, csi duzsnik z bridkosztjov more sze pred zsenov izgovarjati, da szo ga pokrali. * Kmet szam szebe za veksega nimaka drzsi, kak pa je. On szam szebe doli noszi. Jelte, tam vu sparkaszi ravnitelje znajo, kelko szlobodno penez dajo na podpiszanje treh kraetov. Ne dajo vam za vasih lepih oesih volo, nego vu griintniei poglednejo, kak sztojite. Zato majo flskalisa. — Viste, csi bi vi doraavu veszi kaszo napravili, nikoga bi ne trbelo pitati, kelko szlobodno torai ali ovomi date: dobro eden-ovoga poznate. Viste, fiska-lisa bi zse ne trbelo placsati. Ka pa to znate, iz koj majo haszek sparkasze ? Spolarov Stevek szi je nikse peneze pri-pravo, ne je njih potreben, notri je odneszo vu sparkaszo na 4 proeent. Kocsarov Ivan pa njegov szoszed bi potrebuvao peneze, vzeme sz szebom dva drugiva, da njima jeszti, piti placsa fiskalisa i Spolavovoga Steveka peneze vun prinesze vu vesznico, nego ne na 4 pro-cent, nego na 8 — 12 procentov. K tomi ne trbe velke znanoszti: na stiri proeente notri brati peneze i na 12 procente vimdati. — Viste, to je njihov haszek. Nego ne miszlite, da bi sparkasza iz szvojih ali od vasz notri polozsenih penez telko penez mela, da bi iz njih vszera dala, ki sze k njoj obrnejo za penez volo. Znate, ka taksega hipa dela sparkasza ? Od vasz vzeta duzsne piszma, vekszelne lepo vkiiper szpa-kiva, poslje je vu Budapest vu edno vekso kaszo. Ta veksa kasza na vase duzsne piszraa na odgovornoszt kasze da kaszi peneze na pet, na pet pa pol procentov i te peneze dobite vi na 12 procent. K tomi tudi ne trbe velke znanoszti vase duzsna piszma vkuper szpraviti i poszlati je vu Budapest za 5 procentnih penez, stere vi na 12 proeentov vzemete. Csi k ravnitelsztvi edne kasze je szamo to potrebno, pa gviisno, da je vees ne potrebno, steri med narai bi to ne razmo ? Steri raed nami bi ne znao to vcsiniti ? Pravim: kmet szamoga szebe za niraaka drzsi. To pa ne isztina, da bi sze vu vszakoj veszi nisteri ne znajsli, steri bi edno malo kaszo ravnati znali. Doszta znanja je ne po-trebno; pii ravnanji edne kasze vecs racsuna postenje, taksi pa znonkar sze donok najdejo vu veszi. - 79 — Sparkasze szo varaski porgarje posztavili. Oni ne vejo, ka boli kmeti, kak njemi ide. Na priliko kmet vu szeptembri vzeme peneze na vekszel. Vu decembri doli pretecse vekszel. Szemen je komaj escse iz zemle prislo, iz koj de placsiivao, prisziljen je najlepso govedo odati iz stale. Csi pa ne placsa sziromak na tennious, jaj njegovoj gJavi. Dosztasze szlros-kov na njega sziine. Viste, esi bi vi vu veszi vaso kaszo raeli, ravnitelszto bi znalo, kak sztoji duzsnik i bi njemi ne taksi terminus dalo, kda ne raore Osujete, da pri toj ali drugoj kaszi szo sze akcije kupile za 200 koron i zdaj zse dvakrat-trikrat vecs valajo. Tak i pri drustvenoj kaszi sze akeije morejo kupili. Brezi penez sze ne more kasza odpreti. Akcije szo ne viszike, najsziromaskesi cslovek je vu sztalisi edno szi kiipiti. Na edno akcijo sze vszaki tjeden placsa 20 filerov, to sze placsa 5 let, potem edna akcija kos+a 50 koron. Vszaki lehko akcije kupi, bogat ali sziromak, mozs aJi zsena. Maloletni ne morejo notri sztopiti. Vsze je premenjlivo na zemli. Bile szo sztvari, stere .szo zse preminole. Med temi je poznani mammut, elefant sztarih csaszov, steroga zrasz i formo zdaj zse szamo csonte vu zemli osztale naprejposztavlajo. Mammut je meo prednje i kotne zobe. Zgornjiva dva predajiva zoba szta szta bi)a csekana. Taksi cselcan je bio 10—15 subov (csrevljov) dugi i nikda 250 funtov zsmeten. Taksi csekan szo Dajsli ne dugo vu Juzsnoj Ameriki. Kak nas kep kazse, glava je viszoka poldrugi meter, csekana pa poltri metrov. V Europi je liidi bio mammut. Szamo z rasztlinov je zsivo. Zse je davno premino, vu vecs krajinak vogrszke dezsele sze ojegove csonte naidejo. Kda vam to pisem, ne morem zapusztiti, da bi vasz ne opominao, da csi kaj naidete pii oraoji, pri kopanji i. t. d. vu zemli, na peldo csonte. peneze, .skeri, poszode, csedno je vun zdignite, ne lucste je v kraj, nego je obcsu-vajte. Piszatelje sztarih csaszov znajo iz taksih sztarih del steti, kakse liidsztvo je na toj krajini hodilo. Iz taksih sztarih osztankov de szvetlo pred narai vnoga ludsztva mislenje, vsze njegove navade z ednov recsjov njegovo zsivlenje. placsati, kda nika ne ma k odati. Varasanci ne poznajo kmeta, ne viipajo sze vu njem, zato ga tozsijo i njemi sztroske delajo. Eavnitelsztvo veske kasze kaj taksega ne vcsini rnarljlvorai i treznomi duzsniki. Zato pa veski proszti ludje szi naj szami szebi kaszo napravijo, stero do proszti ludje vodili na haszek prosztim ljudera. * Ziaj mc pa poszluhnif^ kak szp na«z-avi rlnii-tvHia kasza V Zsena ravno telko maprarice vu kaszti, kak moski, escse sze vu ravnitelsztvo tudi da ode-brati. Pri odebiranji ravnitelsztva na to rao-remo paziti, da takse ludi odeberemo, ki znajo tiho biti i szkrovnoszt obdrzsati. Ar iz tisztoga, kak sze oponasajo ravnitelje, jeli tomi ali drugorai penpze na poszojo obszodijo, sze nika ne szme van povedati. Najvekse neprija-telsztvo izide, csi eden ali drugi ravnitel vun zblehetne, da.je te ali ov peneze ne obszodo. — «0 — Ki akcije nemarno placsuje, kvar vcsini tisztim, ki marljivi szo vu placsanji. Akcija na konci leta del ma vii haszki, csi je vcsaszi nemarno placsana, zato je praviesno, da vszaki zaosztanjeni po tjednah 1 filer kastig^ placsa, kakti interes zaosztanjeni. Csi sziromak cslovek zaosztane zviin szvoje falinge, sze njemi kastiga odpiiszti. Nego pri neraarnom nikso formo ne. Moremo vszikdar pravicsni biti. Prvi dohotek nove kasze je placsuvanje na akcije. Prvi den zse vkiiper pride 30—40 koron. Zse pridejo, kem szo penezi potrebni, ravnitelje vktiper pridejo i szi pogucsijo, korai szlobodno dajo, komi pa ne. To sze vu pro-tokol vzeme, od obszojenih penez sze napravi duzsno piszmo. Peneze dajo, ka majo. Duzsne piszma pa vkiiper szpakivajo i vu Budapest vu orszacsko centralno driistveno kaszo poslejo, na stere ta imeniivana centralna kasza peneze da. Za nisterne dneve zse pridejo penezi, stere veska drustvena kasza vun da na 7 procentov, szledi, kda de zse boljse slo, doli szkocsi na seszti pocent. Szarni morete razu-miti, peneze veska kasza ne da na tiszti pro-cent, kak je ona dobila, nego na poveksani procent. Ona more szi tudi za dobicsek pog-lednoti, da placsa sztroske pohistva, kaszira, csasztnika, ki knige vodi, more sze kasza pomagati, od leta do leta more kaj na sztran djati vu reserv. Kak iz toga vidimo, veska kasza tudi gleda na dobicsek, da de szebe gori drzsala. Nego poleg toga ne ogiili duzsnike, sztroskov niksi ne ga ne za duzsno piszmo, ne na stemplne. Fiskalisa tudi ne trbe placsati, po varasi tiidi ne trbe okol den bozsi kradnoti. Penezi od centralne kasze na poszodo dani sze szamo vu gvusnoj sumi dajo. Pri novoj kaszi vu zacsetki dvakrat vecs, kak akcije vun zadenejo. To je, csi nova kasza je nasztanola na 100 akeiji, teda vu 5 letah kot-rige placsajo 5 jezero koron, poleg toga vu zacsetki navadno 10 jezero koron piiszti cent-ralna kasza na poszojiivanje. Nego csi je vecs kotrig i akcij, vecs sze penez poszodi. Za peneze vdoblene sze Centralnoj kaszi duzsna piszma poszlejo, za stere cela veska kasza dobro sztoji. Oentralna kasza je velka, nego ne raore vszera veskim kaszam szama za doszta penez dati, i ona duzsna piszraa podpise i vu vekse kasze, kak vu Ausztrijanszki — vogiszki bank i. t. d. poslje. Zvuntoga szama vogrszka de-zsela je na pomocs prisla centralnoj kaszi, napravila je 1908. XXIII. pravdo, da szlo-bodno vun puszti duzsna piszma, tem na pornocs pa je dala 3 milijon koron. Da centralna kasza i szama dezsela dava peneze veskim kaszani, morete previdili, da i szama veska kasza za to dobroto more sze doli zavezati. Najmre kotrige szo ne szamo z szvojimi akcijami, nego z petkratnov sumov odgovorni za peneze od veskih ravnitelov vun-danih, csi bi sze dug ne mogo notri izterjati. To je, csi veska kasza peneze da, za te pe-neze vu prvom redi more odgovoriti duzsnik i dva dobro-iztanitela z celov vrednosztjov, od-govoriti raore ravnitelsztvo, csi bi jako lehko-mislecs peneze vundavalo, na szleduje je od-govorna cela kasza. Bogatec sze naj ne boji, da de on meszto sziromaka plaesiivao, ar szamo na petkratno surao szvoje akcije je odgovoren. Kak szmo vidili, kasza dobi peneze iz placsanih akcij, iz poszoje od centralne kasze dane. Je escse edna tretja vretina, to je nalo-zsenje penez. Ki ma prisparane filere, ne de neszo vu varas, nego vu vesko kaszo polozsi. Proti vasoj kaszi teda te meli velko za-gvusenoszt, csi szi dobre ravnitele odeberete. Vi zse znate, steri szo za to pripravni. Na postene lildi szlobodno zavupate vase peneze. Centralna kasza sze vu njih tiidi zavupa. Csi bi szamo eden krajear falio, tiszti cslovik bi vu veszi vecs sztanja ne meo; to szlednje dete bi za njim kricsalo: — Koma szte pa djali driistvene peneze ? Za kaszira posztavimo najpostenesoga vu veszi. Taksi on more biti, na koga celo naso vrednoszt szlobodno zavupamo. Ka szi miszlite, bi eden posteni i bogati kmet tti osztavo szvoje pole; hiso, zseno i deco i z nisternimi sztotkami odbezso? Eavnitelsztvo vszako leto na szpraviscsi racsun da od szojega vertovanja. Osi bi ravni-telsztvo szamovolno i grehsno kvar vcsinolo kaszi, sze da na odgovornoszt pozvati. Ravnitelbztvo szamo teda lehko kaj od-locsi, esi njih je najmenje stiri vkiiper z ednov kotrigov kontral-kommisije. Najmre vcsaszi vu zaesetki sze odeberejo nisterni, ki szkoz kon-trolirajo i pazijo na kaszo, csi pa bi vidli, da ravnitelsztvo razszipava peneze, morejo vkiiper pozvati zviinredno szpraviscse. Nego nisterni pravijo, da male kasze vu vszaksoj veszi priliko davajo na lehko zadob-lenje penez. Nego jasz pitam, kde je lezse peneze dobiti vu driistvenoj kaszi ali pa pri varaskoj kaszi. Jelte, csi stoj ma vrednoszt i dva dobriva dobrosztanitela, vu varaskoj kaszi doszta ne pitajo, na koj de potrebuvao peneze, kaksi cslovek je duzsnik, — dajo njemi. Ne je tak pri veskoj kaszi. Tii szamo kotrige dobijo. Taksi cslovek, ki peneze zapije, od kasze veske ne dobi peneze, kak stecs je bo-gat. Posteni ravniteli taksemi ne obszodijo. 81 — Ki doszta duga raa i szamo veskoj kaszi bi rad duzsen bio, na priliko brate raore vun placsati i iraanje bi vkiiper rad obdrzso, on na szvoj imetek dug vzeme, na vecs let. Na polovicu vrednoszti dobi peneze i csi vu 10 letah vszako pol leta od 100 koron placsa 650 K 15 „ „ „ „ 4-90 K „ 20 „ „ „ „ 4-13 K * '25 „ 3-70 K „ 30 „ „ „ „ 3-40 K i csi te pol letne dele dobro opravi, vu tisztih letah rie szamo interes placsa, riego celo sumo. Na priliko stoj gori vzerae 10 je/.ero korori duga na 10 let. Jelte, vszako pol leto od 100 koron 6-50 koron, od 10 jezero pa 650 koron, celo leto pa 1300 koron more placsati. Vu deszet letah sze duga celo resi. Vu najnovesem csaszi Centralna kasza i Orszacska Poszojilnica Malih Vertov szte sze zdruzsile, na 50 let dajo peneze, od sztotine na pol leta 2-75 koron (to je 2 koroni 75 filerov) proszijo. 1898. XXIII. pravda je modro odlocsila, da na akeije veska kasza szamo 5 procentov dobicska szlobodno da. Dobicsftk osztali szc more na pomaganje kasze vu rezerz — obmoti. Csi bi kaszo kaksi zgiibicsek dojso, iz teh penez bi sze placsalo. Kak iz toga vidite, kotrige szi ne mo-rejo miszliti, kak pri drugih kaszah, da zdaj mo zseli i velke dobieske szi delili. Kak stecs dobro ide kaszi, vecs kak 5 procentnoga dobicska sze vun ne da. Nego edno je isz-tina i to je pravda ravno stela, da sziromak polodelavee na fal procent peneze dobi. * Viste, to je veska driistvena kasza. Duga leta szrao vu varas noszili interes, z tem je varas bogatesi, vesz pa sziromaskesa poszta-nola. Tam szo velke palacse zozidali, pa csi bi rai pravili, da szmo nisterne eigle rai pri-peljali, bi nasz vun szmehali. Csi rao cloma vu veszi meli kaszo, interes rao vu naso ka-szo neszli. Penezi pri nasz osztanejo. I mi rao tudi liiso zidali i tiszta hisa de nasa, mi rao tudi, kak varaske kasze, za isztino iz na-sih penez davali na dobre cile, na cerkev, na solo, med sziromake. (kj) <^g^Urf^:^Hj: Pefrica Kerempuh, O' Lcsa Petrov je dugo lot mirno z szvojov zsenov zsivo. Ocsa Pabjan je marljivo ^srevlje sivo. Vecs let szta ozsenjeniva bila i deteta szta ne imela, nego vu sztaroszti je njiva Bog blagoszlovo z ednira zdravira szinom. Jedina zsela ocse je szpunjena bila, od ve-szelja szi je ne mogeo meszta najti. Odlocseno je bilo, da dete na krszt do neszli. Pokidob je vu njihovoj veszi ne bilo cerkvi, na pot szo sze szpravili vu farno cerkev ocsa Fabjan, popkorezna babica, boter i botra. Pot je bila duga, iz zroka toga szo sze potniki vu krcsino navrnoli i szo szi dobro sztaro vino privoscsili. Oesa, pun veszeija, je edno kupico za drugov izprazno. Boter i botra szta ga brezi velkoffa trikanja i prisziljavanja naszlediivala tak, da kera bolje szo ga pili, tem vekso veszelje je nje obislo. Med tem je babi na pamet prislo, da je hobico doma nihala, hajdi domo, da jo pri-nesze. Ocsa Fabjan sze je ne raore docsakati, vzeme dete i popevajocs sztavi krcsmo, boter i botra pa lepo za njim sztapata. Tak szo szrecsno prisli do velke mJake, csrez stere . edna brvn lezsi. Tu je doszegne baba, stera zse oz dalecs na oeso kricsi: — Ne bo, Bograe, nikaj ! To jasz ne dopusztini, da bi Fabjan de.te na krszt neszli. Dete na babo szpada, a ne na vasz! — Grda baba, zacsne ocsa, ka bos mi ti zapovedavala ? Dete je moje, jasz ga vecs iz mojih rokah vzeti ne dam. Baba na te recsi popadne nogice detela, ocsa pa drzsi glavico, baba vlecse zesm, ocsa tam — i ovo 6 obadva lezsita z detetom vred vu szredini mlake. Vcsaszi je poraoreno bilo, vszi trije szo szrecsno iz mlake potegnjeni, nego sztraho-vitno szo bili od blata zamazani i escse hujse bzo vunjali, da ne je bilo mogocse poleg njih osztati. Tak blatni szo ne mogli vu cerkev iti, nazaj szo sze obernoli vu krcsmo, da sze njim oblecs z vodov, gut pa z vinom zapere. Pri vini szo vsze nevulo pozabili, nego ne tak raali Petrica, od zime je dregetao, kak siba na vodi, po szuho szrakico, robacso domo iti, je dalecs i keszno bilo, zato je krcsmarica mogla poszoditi opravo za raalo dete. Krcsmarica je med szmehom vu vuha botra sepetala: Z toga deteta nikdar drugo ne bode kak cigan, da je zse na rodni den sze vu mlaki valjati mogo, kak eden pajcek. Kak je mali Petrica zobeke zadobo, je sztrahovito grizel. Mati sze zbog toga doszta tozsila, ocsa ga je na raeszto materinszkoga mleka navcsio na szahe sunke, ke je raali Petrica z velkim tekom jo, da je bilo veszelo gledati ga. Kak je Petrica zacsno hoditi, ni eden cslovik je ne meo od njega mira. Hustio je psze na raacske, z kamnami je szoszedom ob-loke tro, ednoga z blatom, drugoga z vodov poskropil. Ciganom je vecskrat namazo z ol-jom sztrune, trombetasom z kukurcov naszipo trombentice, da szo na bali pihati ue mogli. Ednomi je na hrbet zavcov rep privezo, dru-gomi pa z krajdov krizse napiszao. Osi ga je ocsa na taksem deli naj.so, leszkova siba je tudi doszta inogla trpeti. Sztarisje szo z razvuzdanim detetora doszta nevole meli, zato szo dokoncsali, da ga na vulico vecs ne pusztijo. Dali szo ga vu solo, nego i tam je paj-dase telko drazsio, da szo ga na zadnjics iz sole pretirali. Ocsa Fabjan i raati Marinka szta sze jako zsalosztila i dokoncsala sztn, da ta ga vszikdar pred szebom mela. Mati ga je vcsiJa csteti, ocsa pa pi^zati, vcsio ga mestrijo sos-tarszko, da kak szi je ocsa miszlo, dnesz vutro vreden i posteni goszpodar mester posztane. * Kda bi Petrica deszet let sztar bio, vze-ni". ga ocsa pred szebe, ali, zsaloszt, Petrica szi nikaj v glavo pobirati ne steo ali da po inteni povemo, Petrica je nikso volo ne meo k sostariji. Ednok njerai je pravc ocsa : — Zdaj dobro pazi! Mati ide na szvad-beno gosesenje kuhat, a ja idem z csrevlami na szenje; ti pofcam szam szarneren osztanes donia i da nika hiidoga ne bus inogeo doina vesiniti, zato bodes zapert. Tam na pripecs-njaki sztoji za tebe jeszti i piti i da zaman csasz ne premine, bodes rai z nosekora eveke (klince) rezal. — Dobro, dobro, odgovori Petrica, vszi klinci szporezani bodo, dokecs sze vi nazaj povrnete, jasz bom marljivo delal. To obecsanje je jako veszeliJo oeso i odide na szenje celo veszel. Kda bi ocsa odiseo, mali Petrica szi ne znao pomagati. Ocsa mi je zapovedao cveke rezati, mrmra vu szebi, nego kak to delo zacs-nem. Hisica je z vszakojacskimi kepami po szfceni navisena biJa. Ocsa moj scse, pravi vu szebi, da bi jasz cveke rezao, teda morem najprvle doli vzeti kepe i duge zselezne cveke na krajse szprerezati. Petrica szi dugo ne premisljava, nego vzeme klescse i vsze cveke iz sztene zvlacsi, kdekoli je ed-noga zagledno, je z veszeljem szkricsao: vun zs njim. Kda bi zse celo vnosino cvekov na kupi meo, vzeme oszter nos mesterszki i po raali zaesne rezati zselezne cveke. Za kratek csasz sze nosek ocserbne, Petrica vzeme drugoga, tretjega i tak dale, dokecs szo vszi nosi za-topleni i ocserbinjeni posztali. Ocsa domo pri-docsi szkoro tam szpadne, da zagledne vsze kepe na tla lezsati i med njimi Petrica szedeti, ka z ednim nosom sztruzse eden dugi cvek. — 0 ti . . . recse ocsa, kaj delas to ? — Ne szrdite sze ocsa, ni eden nosek je ne zadoszta oszter, da bi bar najmensega cveka zs njim prerezao. Fabjana je szkoro zslak vdaro. Nego ne sze je dugo premislavao, vzeme lapszlina, Pet-rico po plecsah tak jako je opletao, da szeje sziromak po szteni, kakti macskec szpinjao. Vdarci szo prek reda vrocsi bili tak, da je Petrica stimao, da je nikdar ne pozabi. Ocsa ga je escse tudi nikdar ne zbio, kak zdaj i ne cstido, za nove nose je ne szarno peneze raogo dati, nego zdaj vu csaszi pre-szilnoga dela je doszta zaraudo. To je njemi ocsa nikdar ne raogeo pozabiti. Da bi to vsze jako bridko bilo za Pet-rico, je dokoncsao, da na szveti de szvojo szrecso iszkao i kda bi ocsa i mati doma ne bili, szpobere szvoj oblecs i odide iz ocsin-szke hise. Za kratek esasz najso sze je Petrica vu szluzsbi pri mestri pintari, pri kom sze je nisterni csasz vredno i vitesko zadrzsavla. Njegov majszter pintar je bio eden netecsen cslovek, nosz je viszoko noszo, na szvojo pre-frigano glavo vnogo drzso i prosztne vsze druge lude za nikoj stiraao, a komaj da je ABC knizsico prftcsteti znao i takajse jp po — 88 - vogrszkom, diacskom, francoszkom nekaj pod-berknoti razmel, tak alaszolgaja, jonapot, szer-busz, Amice, adjo i. t. d. Majszter pintar za toga volo sze Petrici tak zamero, da je pri-szego, da z prvov danov prilikov placsa majsztri, da na Kerempuha eden csasz rai-szlo bode. I tak sze je zgodilo. Vu onom csaszi sze pripeti, da szo novoga veskoga rihtara izbrati steli. Ludje szo vkuper prisli i po du- ¦szo njim navzgor kecske sztale, poszebno pa novi szodec tak sze napil, da on ni hoditi ne mogeo. Videvsi PetricaKererapuh lepo priliko, priblizsava sze k szvojemi raajsztri rekocs: Moj dragi majszter, na kraji veszi posz-vadili szo sze mosi, pa sze tucsejo, za vlasze sze tezsejo, morebit escse sto mrtev osztane, hodite bitro tara. Pomirite to ludsztvo, da sze veksa kaksa neszrecsa ne pripeti. Redka szrecsa. Nas kep naprej posztavla ovco Miklosa Vagner iz Beresztovcih, stera je szvojega verta z stirami jagnjami obda- riivala. Sze zgodi, da sze dve szkotita, nego da bi sze stiri szkotile, to je jako redko. Nasa ovca je szedem let sztara. Je zse petkrat szkotila, vszikdar po dve po dve, tak sz szlednjov sesztvov skotitvov na vkiipe je 14 jagnjov dala szvojemi verti. Poleg toga je celo bisztra i zdrava. gom kriki i viki szo izbrali majsztra Petrice za szodca. Novo izbrani rihtar szebe za vel-koga pred szvotom pokazati, dao je napraviti veliko goscsenje, na stero je velka goszpoda : priszezsniki, logari i drugi veski podlozsni csasztniki pozvani bili szo, kupice szo marl-jivo zdigavali na zdravje novoga szodca, da Ka je raeni briga na te ludi, mer-mrajocs odgovori novi rihtar, od toga szo jo priszezsniki (eskiidt) i logari i oni vszi tam, naj idejo je mirit. Lubleni majszter, pravi dalje Petrica, logari i priszezsniki vszi pijani lezsijo, kak krave: vi jedini sztfi pri dobroj pameti. Zsft - 84 na dvori konj obszedlani sztoji, szedite szi na njega, jasz ga bodem peljal. Potoni szi velki glasz vcsinite, ar vszaki i szlednji eslovek bode pravo: Viste nasega novoga szodca, kak je on marJjiv i szkrbliv za ob-csinszko dobro. Viste, poglejte ga! Kak on szam vu viszokoj personi szvoje lude mirit pride. Te recsi novomi szodci szo bile prav povolne i vugodne, da sze po Petrici iz hise ua dvoriscse pelati, kde je oszel, szomar njega zse csako. Petrica z teskov mokov pijanoga majsztra szpravi na szomara, dobro ga pri-vezse, da sze nikaj gibati, niti na tla szpad-noti ne mogeo, tak szo v nocsi proti jutri potuvali. Kak sze je zaesnolo deniti, iudje szo majsztra Petricovoga na szomari szedecsega zgiedali, vu ednom megnjenji punavulica ludih posztala, ki szo sze naszmijati ne mogli. Teda szo raajsztra szpajocsega prebudili i z velikov pa-radijov med szmehom domo szpravili i za tem kdakoli sze je na vulici pokazal, dugo esasza szo sze zs njega zaszmehavali deca. Majszter ¦ dobro znajocsi, sto rijemi je napravo to napriliko, steo je Petrici zigrati, nego Petrica Kerempnh imavsi dober nosz, prvie, kak bi majszter domo priseo, sze je iz hise sz punirni zsepkami pobral. * Petrica za isztino bojecsi sze od szvojega majsztra, da njemi ne bi na glavi kaj iszkao, zato je dokoncsao vu szebi celo do Londona odpotuvati. V London idocsi prek edne veszi, vidi vnosino mladoga liidsztva, ki szo vsza-kojacske norije i igracse delali. Petrica bivsi brezi penez, glad i zseja szo ga zacseli ladati. Miszlio, da njemi mladi ludje pomorejo, sztopi blizse k njim. prijatelno nje pozdravi i njim pravi: — Hej prijatli, vidim jasz, da vi dnesz szvetek mate, ar szte tak rano vkiiper prisli. Jasz iz Hamburga szam szem priseo, tam szam z pleszanjoni mojim na vun vtegnjenom , vozsi vsze ludi vu csiidivanje szpravo. Ne bili vi steli vszaki poleg mogoesnoszti szvoje vkiip metati nisterne filere ? Vam i vasim dragirn prijatelkinjam csasz prekratim z taksimi dugo vanjarai, stere szte vi nikdar ne vidili. Mladi szo te szladke recsi radi poszlubnoli i vu nis-ternih minutah je doszta lilerov lezsalo vu skerlaki Petricovem. Prineszli szo edno kuszto vozse. Zdaj szo proszili Petrico, naj njim lepe kunste ka-zse. Petrica je peneze vu zsepko sztiszkao i etak pravo: — Jasz varn prvle z vasimi csrevlami lepo sztvar scsem pokazati. Vszaki i sziednji csrevle szvoje naj sze zuje. Mladi liidje szo vervali, cipele szvoje szo zuli, dali szo je Pe-trici, ki je vsze cipele na edno snjorico na-vodo i zs njimi na vozse szlopo. Kda bi Petrica na vozsi szedo, na hitro prerezse snjorico, cipele doli szpadnejo, on pa szkricsi: Hailo, avante. Dale pravi: — Vszaki naj szvoje hitro poiscse, da jasz po tom moj kunst pokazsem. Lepo je bilo Petrici gledati, kak szo decsaki i dekle szvoje cipele iszkali. Dora je vzela Francikine, Martin sze szvadi z Mihalora. Nasztale szo vszakojacske spotnice i vike, stere szo tak dugo trpele, dokecs szo sze vszi za vlasze vlecsti zacsnoli. Petrica med tera doli plazi iz vozsa, szpobere szvoje groseke i odide, iiki bi ga veter odneszel, niti edenkrat ne za peneze sze zahvaiio. Petrica je zraven so vu varas B., sztanje je gori vdaro vu ednoj ostariji, kde je tak dugo bio, dokecs je do zadnjega grosa vsze zapravo. Tu je z zsalosztjov csuo, da je njegov ocsa vmro, a mati doma ne ma kruha. To vsze ga je jako pri szrci peklo, premislavao szi je, kak bi on szvojoj materi kruha pro-szkrbeti mogeo. Na ednok njemi na pamet szpadne i pravi vu szebi: ve je bogatih pekov pun varas, oni mi na pomocs pridejo. Vcsa-szi ide k peki i njemi pravi: Bi steli vi Gosz-poni mojemi aa deszet ranskov kruha poszlati 1 pove ime Goszpona, ki je peki dobro znani bio. Sto rajsi, kak pek i na hitro zbere kruha, zsraecse ga vu Petricov zsakel, steroga je on z szebom prineszeo. Petrica dalje pravi: Dajte mi vasega decska z menom, da vara peneze taki prinesze. Kererapuh z deesa-kora odide i kda bi zse dalecs od varasa bila, na poti szta maio pocsivala. Petrica odvezse zsakel i vzeme iz zsnjega eden hleb kruha, steroga J9 on na hitroma zse prvle vu zsakel szkrio, krnh vsze potreti i zamazani kazse paj-dasi i pravi : Taksega kruha Goszponi moje-" I mi ne szmem domo neszti, bi me zsnjim vred sztiro; idi zato ti nazaj, prineszi rni drugi kruh meszto toga. Uecsak je bezso vu varas, priso je nazaj, nego je zse mrzlo meszto Ke-rempuHa najso. Na taksi nacsin sze je poszkrbo kruha za szvojo gladno mater. Mati bi rada znaia, kde je Petrica kruh vzeo, nego Petrica je li djao; Hodite i jejte, dokecs kaj mate, a teda sze posztite, kda mka vecs ne bodete meli. Za nisterne dni osztavi szvojo mater i odpotiije vu London. Kda vu te gloszovites varas priseo, drugi den piszmeno oglaszi po varasi, da on iz turraa leteti scse. Geli varas je na to radoveden bio, vkiip szo zato prisli i Kerempuh pri toj priliki sze je z nova za peneze poszkrbo. Vora vdari, Petrica na krov tiirraa plezi, z rokami mahacse tak, da bi on steo leteti. Ludje szo okoli na vuliei sztali i z opertimi oesml szo gledali Petrico. Kerempuh pa szrae-jocs njira pravi : — Jasz szara za sztalno sdmao, da szam jasz jedini na tom szveti norc, a zdaj pa dobro vidim, da celi varas je pun norcov. Csi bi vszi meni rekli, da te leteli, na moje pos- sze szerdili, a drugi szo pa med szinehom pravili: Tak nam trbe, nam szpametnim, da sze od taksega lurapa vkaniti damo. Vu tisztoj ostariji, kde sze je Petrici tak dobro zgajalo, sze je szkazala edna zsena, stera je vsza z krvjov oblejana po plecsi csarna i po obrazi sztrahovitno zdrapana bila. Potrica njo pita : Kaj vam fali ? Kde szo vasz na to szpravili? Ah, ne pitajte me, moj (ioszpod, odgovori zsena, prokleti moj mozs .me je na to szpravo, da bi ga tehudi vzeo tam, kde je.. . Obracsanje szmrtno na automobili. Edna zsenszka iz Beljjiuma dela to — na nasern kepi prikazano — nevarno delo, z autoniobilom nainie vu zraki sze obrne i potem na zemli ilale sze pela. Zato automobil goripote^nejo na 12 metrov viszoki pod, nju z liKicsniia reiiienjoin zvezsejo k szedali, iz poda na skal polozsenih sinjah sze pela aulomobi!. Sinje szo ne do^zemle, nego sze vu zraki pretrgnejo. Kda zse do konca priile automobil, od zgoraj doblene mocsi sze vu zraki obine i doli szpadne na zenilo i dale sze jjela. Norija je za takso delo zdravje, zsivlenje vu nevarnoszt posztaviti. ¦ tenje, bi vam jasz ne vervao. Ne szam jasz go«zka, niti ftica, ve pa peroti ne mam, a brezi perotih pa na niksi naesin sze ne niore leteti. Zdaj sze ocsitno vidi, da szte norci, pa sze za paraetne drzsit?. Z temi recsmi Petrica sze doli szpuszti i odszkacse vu ostarijo lude njega zijajocse na cedili osztavivsi. Edni szo Torai vszemi sze lehko pomore, jh pravo Petrica i da szi celo zgodovino pripovedavati. Kda bi dobro na recsi njene pazo, v pamet vzeme, da njeni prevecs velid jezik je zrok csarnim plecsam, zato njoj pravi : Viitro za-jiitra k meni pridete, da vam takse jakoszti vodo dam, stero te vu zobah inogli drzsati, kda na vasega mosa z nova esemerje pridejo; ta voda vu zobah drzsana bo imela to jakoszt, da sze vi z nikaksim delom ne bodete szva-dili z vasim mozsom. Drugi den rano k njeini pride zsena govorecsa : — Z nova je necsiszti duh vu njega zlazo, z nova je csemeren, pomorte mi ! Osi te znali poraagati, jasz vam posteno placsam. Kerempuh puno flaso csiszte sztudencsue vode pri szebi imavsi, poda jo njoj govorecsi: Be-zsite hitro domo, nalejte szi z vodov pune zobe, drzsite vodo vu zobih tak dugo, kak dugo de sze vas mozs karao. Tak vcsinte vszako pot, kdakoli de on zacsno larmati. Za nisterne dni mi pridte povedat, jeli je kaj vam hasznilo. Zsena je pri recsi osztala i pride za en csasz k Petrici puna szladke zadovolnoszti i ve-szelja, kak da bi sze z nova porodila i pravi: Zlati Goszpod, od tisztoga hipa, da jasz vaso vodo potrebujem, moj raos je, kakti dusica, dober, ne morem vam za doszta zahvalna biti. Jasz szarn takajse od te iszte vode mojoj botri dala i pri njoj je ravno on iszti haszen vcsinila, njeni tivaris bi zdaj telo i duso za njo dao, a prvle szo pa zsiveli, kak pesz i raaesek. Vzemte zato na zahvalnoszt mosnjico z penezami, stere vam iz szrca dam i vam lepo zahvalim. Na to Petrica glaszno szkricse: Oh, kak bi jasz szrecsen bio, csi bi z tov naravszkov vodov vszem jezicslivem zsenarn poszluzsiti mogeo. * Petrica je dalje potuvao. Zsivo je dobro, ar doszta penez je raeo. Nego kak sze iz sztu-denca voda da vuri zgrabiti, csi ne pritecse i na szlednje prazen posztane, tak sze je pripe-tilo z Petricovov mosnjicov. Prazna raosajica njemi je na pamet prisJa pri krizsanji potih, premislavao szi je, kde bi ga kaksa szrecsa iszkala, kda zagledne na sztran eden mali gradicsek. Morebit bi tam raogoese bilo za mosnjico kaj zgrabiti, szi je miszlil, zato ved-nako proti gradi vdari. — Szo Ji goszpoda vu gradi ? opita krcsmarico pod gradom. — Goszpod je doma, odgovori hitro krcsmar i zacsne na tenko vszve pripovedavati od grada, da bi szamo goszpod prav vucse-noga raalara najti raogeo! — Malara isese vas goszpod? szpadne njemi vu recs Petrica, mene odpelajte k njemi, jasz szam vucseni malar, ravno iz Londona zdaj idem. Ostarijas sze hitro oblecse vu szvetesnjo opravo i pela Kerempuha v grad k goszpodi. Goszpod nezgovorljivo veszeije imajocsi, da sze je teda na ednoga vucsenoga inalara narnero, pozdravla Kerempuha: Zdravo priso, potnik malar, v grad moj. — Csi szi ti priprav vucseni vu mod-roj tvojoj mestriji, tak te v deli obderzsim i po goszpodszkom te piacsam. — Goszpodne, meni para najti ni je mogocse, pravi Petrica. Ka jasz delam je flno i modro. Jasz pridem zdaj iz Londona, kde szo ludje k meni na navuk hodili. Povejte rai, kaj za raalati imate ? — To palacso, odgovori goszpod, jasz bi rad na szteni rudeeso morje raeo, kak szo zsidovje csrez DJega po szuhom sli. Csi ti znas to zmalati, tak sze primi poszla, jasz ti goszpodszko placsam. — Csudivali bodete sze, Goszpodne, nad rudecsim raorjom. Szamo farbe dajte prineszti. Goszpod da prineszti vnogovrsztnih farb, da njerai dober kapor i po goszpodszkom ga hrani. Petrica szi da dobro podvoriti, farbe szo prinesene i Petrica nje nisterna dneve raarljivo mesa i pripravlja. Kda bi farbe pripravlane bile, sztopi Petrica k Goszponi i recse: Milosztivni Goszpone! jasz szain zse pripraven ou velki poszel zacsnoti delati, edno vasz escse proszim, da niti vi, niti kdo drugi naj mi v palacso prvle ne pride, dokecs jasz zevszira gotov ne bodem. Vszaki cslovek ma szvoje muhe, a malari1 goszpoda pa najvecs. Kda poszel dovrsim, teda vasz pozovem, szamo prvle ne pridite vu palacso. — Naj bode poleg vole tvoje, odgovori goszpod. Ka pacs ti miszlis, da gotov bodes'? Prvle, kak pet tjednov miue, odgovori Petriea, bodete vidili rudecso raorje, csrez steroga szo zsidovje po szuhorn prek sli. Farbe szo vu palacso odnesene, vu stero sze je Petrica vszaki den zapirao. Vszi szo vu gradi miszlili, da raalar marljivo dela, vszi szo z netrpljivosztjov csakali na rudecso inor.je i na zsidove na szteni. Petrica vu nekolikih dnevah z kervavov farbov pomazse zide, osztale dneve pa manjwkavajocs vu palacsi szprevodi. Kda bi pet tjednov minulo, pozove Goszpodna. — Hodite milosztivni Goszpodne, veli Petrica. gledat, jasz szam delo moje zgotovo. Goszpod celo vnozsino sztranszkih ludeh je pozvao, kem je steo modroszt i prilicsnoszt szvojega inalara poknzati. Teda sze je slo vu palacso gledat. Pet-rica odpre vrata i recse: — Ovo, jasz szam zraalao, kak szte vi milosztivni goszpodne steli meti. Kervavi ovi zidi naprej posztavlajo morje. — A kde szo pa zsidovi? — Zsidovi, moj goszpod, oni szo prek odi.-sli, uje vecs viditi uh mogocse. { — A kde je pa kial Farao z szvojim seregom ? — Un pa z seregom szvojim — vszi do vrajzsega szo sze potopili. Na to vkiip pozvani ludje sze zacsnejo debelo szmehati, a goszpod grada pa od szrditoszti meszta szi najti ne znao. — Ne bodte csemerni, moj goszpod, veli Petrica, ve pa szam csiszto poleg vasih recsah delao. Narnalaj mi rudecso morje i kak szo csrez njega po szuhom zsidovi prek sli, tak szte mi vi rekli. Viste, ovo je — kazsocs na zid — rudecso morje, eno pa — kazsocs na vrata — szo pa zsidovje prek odisli. Z temi recsmi Petrica Kererapuh szmukne na vrata \>un i nje za szebom zaszune i odide Element i Kermend. Bezsec na poti vklip pride z ednira fo-ringasoin, da sze po hitroma vu eden varas odpeljati. Taki pri velkih vratah ga opitajo, ka je on za csloveka? Odked ,je szem priseo. Petrica zse dobro znajocsi, da vu tom varasi vnogo modrih porgarov je, vun sze je dao za raod-roga iz Londona potnika. On po szveti okol potuje, da sze z modrimi ludmi kaj pogucsa-vati — disputovati more. Za pol fertal vore je zse po celom va-rasi razisao glasz, da je eden raodroznanec iz Egiptusa priseo, ki vsze modrijase vu kot sztisznoti zna. To je vu varasi sztojecse raodre tak zbantuAalo, da szo na niksi nacsin ne mogli trpeti zmozsno to izvisenje prihodnika Egip-tonea, z tem bolje ne, ar den na den hisa, vu steroj je Kererapuh sztanuvao, z diakmi i z drugimi ljudmi natlacsena bila na teliko, da szo zse neki i placsali, da egiptomszkoga pot-nika videti i ga csuti szrecsni bodejo. Modri nemogocsi duzse to gledati, raed szebom szo dokoncsali, da Petrico Kerempuha od znanoszti i potuvanja njegovoga malo na-prej vzemejo i preszodijo. Zato szo njerai szle-decsi glasz poszlali : — Csi szte vi velki raodrias i od potu-vanja vucsuni eslovek, tak sze vutro zadvecser v pivarnico potrudite, mi vam scserao pitanje naprej sztaviti, vi pa pred vszemi nazocsni odgovorili bodele, csi scsete z postuvanjem iz rarasa nasega dalje iti. Petrica je sztalno obecsao, da zutra zad-vecser vu imenuvano privarnico sze poszta-viti ne zamudi. Petrica je pri szvojoj recsi osztao i drugi den vu pivarnico sze je veszel posztavo, stera je zse puna bila z Ijudmi. Na ednok sze szkricsi : — Tiho, moja goszpoda, zdaj do sze pi-tanja naprej posztavlala raodromi egiptomci nasemi. Med nazocsnih le najmodrejsi posz-tavi Petrici pitanje eto : — Povej nara ti viszoko vucsen egipto-nec, kelko kapljic vode zadrzsava vu szebi morje ? Petrica odgov.irja i pravi : — Postiivani i vucsen geszpon porgar, zapovej vszem toga szveta vodara, stere vu morje tecsejo, sztati, teda jasz tiidi zmerim kapljice i tebi na pitanje odgovor dara. Ti szi to ne raogocsi vcsiniti, zato i raoje merenje prpsztane. Zdaj je pitavec v szramoti osztal, a drugi szo sze pa szmehali. Za njim eden drugi posz-tavi pitanje: — Kde je szredina szveta ? Petrica mar-]jivo odgovarja: — Szredina szveta je tu vu pivarnici. Ki mi ne verje, naj vzeme vozse i naj meri i csi za eden vlasz de menjkalo, naj rae szlobodno za kojste imenuje. Z nova je pita-vec na cedili osztao. Dale sze pita: — Ka je vecs vu vodi, rib ali karaenja? Petrica na hitroma pravi; — Rib, ar je kamenje na dni, a ribe szo pa vu vodi. I)ale sze pita: — Steri den ie vu leti najdugsi ? Petrica odgovori : — Steri najkracsiso nocs ma. Dale pitajo: — Steri den je najvrocsesi vu Ieti. Petriea razlaga. — Fasenek, ar na fasenek norci pred poldnevom cvetejo, popoldnevi sze zrelijo, na vecser pa zse eelo szemen csrcsi, norci najmre na tla kaplejo. Vucsena goszpoda je celo zadovoljna bila z odgovarjanjom Petrlee i stela ga je z vel-kim postenjom dale opraviti, nego Kerempuh je z tem ne zadovolen i njim pravi: Postuvana i vucsenoszti puna moja goszpoda, jasz szam vaso volo i zselo szpuno, pravicsnoszt z szefcora prinesze, da i vi meni takajse nika po voli vcsinite. Zato i vam jasz scsera sztanovita pitanja posztaviti, da i vi iz toga meszta viteskoga z po;teajom odidete. Petrica pita : — Sto je kricso, da ga je celi szvet csiio. Vszi okol sztola szedecsi raucsali szo, nisterni z glavov kimali, drugi pa snofali duhana. Petrica szmejocs odgovarja : — Szomar, oszel, vu barki Noeta, tam je bio vkiiper vesz szvet. Petrica dale veJi : — Moja goszpoda, iTialo naate vu glavj raozsganov. Zdaj vasz sesem od zsenszkih gla-vih popitati : — Mozs i zsena, steri je med njiva pa-metjiesi. Yszi mucsajo, Petrica szi szara odgo-varja i pravi: — Zsena, ar edna zsena iz vnogo mo-zsov vcsini norce. Pita sze na dalje : — Kda je mozs goszpon vu hisi ? Niscse ne odgovarja, Petrica veli: — Kda je zsena ne doma. Pita sze dale : — Sto ma na etom szveti pekel ? Niscse sze ne glaszi. Petriea pa pravi: — Sto neraarno zseno ma. Pitanje je dale : — Ka je hujse, kak pekel ? Ni eden ne zna, Petrica njim pravi: — Nemarna zsena, ar pekel szamo ne-marne zsene trapi i raantra, zsena pa ne szamo nemarne, nego i dobre i viteske mozse trapi i, mantra. Pita dale Petrica : — Stere szo najhasznovitese zsene ? Niscse ne ve povedati, Petrica pravi : — Bogate i te, kda na hitro vumrejo. Zadnjies szkrikne Petrics: — Moja goszpoda, escse vami lehko edno pitanje posztavljam, morebit ga bodete znali razlozsiti najrare ka je szrednja szlova vu ABO. Eden drugoga pogledava, a itak ni eden odgovoriti ne zna. Pitanje szam Petrica raore razlozsiti na tiszti nacsin, da vu ABO szrednja szlova je B. Zdaj zse za doszta znam od vase vucse-noszti, rao.ja goszpoda i szpoznavam, da sze vi vu velike sztvari podavate, a male hisne poszle nfti narediti, niti odgovoriti ne znate. Zato vara odpreto povem, da sze vszaki ko • pita szvojega naj drzsi i najsze vu ono ne puscsa, ka ne razrai. Dokecs je Petrica tak gucsao, szo vu-csena goszpoda eden za driigim z dugim no-szom vun csrez dver poszkakali i pivarnica na en pot prazna posztala. Goszpon pivar tri stuee pive prinesze i zakricsi: — Bog zsivi egiptomca! On je nase modre izkefal. Petrica sze je najo i napio, pobrao je szvoje hale i dale je odiso po szveti. * Kerempuh je priso vu eden varas. Isz-tina, da je peneze esese raeo, stere je od goszpoda grada dobo za malarijo, nego Petriea szi je vu glavo zbio, da i vu tom varasi brezi penez sze najeszti i napiti more- So je zato vu ostarijo, kde sze je prav dobro jelo i pilo. — Goszpa ostarjasica, opitaPetrica, more li sze eslovik potnik pri vasz zaman najeszti? — Noresaszti ti cslovik, odgovori ostar-jasica, pri meni sze szamo za peneze trosi. — Tak je tak, pravi Petrica, potem esi sze pr' vasz trosi, tak sze placsa, pa na pri-liko keliko? — Pri prvom sztoli, pravi ostarjasiea, dva rajnska, pri drugom eden ranjski. Dobro, szpadne vu njeno recs Petrica, jasz bom tam troso, kde sze dva rajnska pla-csata. I vzerae szi pri prvom sztoli mmto i da szi po goszpodszkora podvoriti. Kda bi jelo sze dokoncsalo, pobirala ie ostarjasica od gosztov peneze, prisla je k Pe-trici, da bi i on pJacso. — Ka bi vi od mene radi tneli? * — Moj goszpod, peneze, vi szte za dva ranjska potrosili. — To jasz znam, draga goszpa, i zato ravno vi morete meni dva rajnska plaesati, ar szte vi odprto pravili: Da sze pri vasz za pe-neze trosi, pri prvom sztoli sze dva rajnska, pri drugorn pa sze eden rajuski placsa. Na tti recsi osztali goszti szo sze szme-hali, ostarjasica pa dobro videcsa, da z ednim norcsekom ma poszla, zazove ga na sztran i njerai pravi: — Naj bodo zdai zse te penezi, ti pre-vejani Lnmpacius, idi prek poti k rnojemi szoszedi ostarijasi i njemi szpodobno zi^raj, ar je on grobi spotlivec i neteesen cslovek. Kerempuh je gotov bio. To szo ^poleg szedecsi trgovci csuli i Petrici szo pravili: — Tak je. Mi pa ti escse placsarao, jeszti i piti ti za doszta damo, ar mi zse lanszke zime sze na tisztoga ostarjasa szrdimo. Mi szmo trije trgovci, preminulo zimo szmo vuka bujli. Kda bi pri ostarjasi bili, szrao od tisztoga pripetenja njemi pripovedavali, iz nasz sze je szmehao i norca dplao i narn je pravo: Vasemi rodi szte glasz napravili, da szte vszi trije ednoga vuka zatukli. Takso no-rijo je z nami meo, da szmo dokoncsali, da nikdar vecs k njemi ne idemo. — Dobro moja goszpoda, pravi Petrica, pojte k ostarijasi, zapovedite szi poszeb edno hisico dati, za mal csasz za varai pridem. Trgovci szo ga poszluhnoli i k ostarijasi szo sli tak, kak bi oni iz potuvanja bili prisli. Komaj je nje ostarijas zgledao, z nova sze zs njih za toIo vuka zaszraehao i norca delao, nego oni szo na njegovo szmehavanje nikaj ne pravili, mucsali, tiho szo bili. Prvle, kak je escse Petriea vu varas priseo, je vido ednoga mozsa, da je on zatu-csenoga vuka kerznari odao. Petrica odide kerznari, kuni od njega mrtv-ga vuka i od-nesze ga gori imentivanoj ostarjasici, kde sze je zarnan najo, da ga v szhrambo z terai rpcsmi, da k-szno v nocsi ga bode zse odn^-szeo. Potem je so Petrica k ostarijasi, pio je pa jo z szvojimi tergovcrai i ne je v paraet Ki po glavi hodi. Gobson, komedias vu Arneriki szi glavo tere, da bi kaj taksega ludem pokazo, ka szo escse ne vidili. Po dugom triidi sze je navcsio tak po glavi hodili, da niscse za njim to ne ve napraviti. Zna vujskar hoditi, noge proti nebi zdigne, vu hisi szvojoj, po sztubaj doli i gori, po vulici dugsi csasz*zna tak vujskar hoditi na csudi-vanje ludem. Po taksem njegov poplat je na temeni, njegova kolina szo pa vu sinjeki. Escse to^je odzajaj, da nogo rneszto rok vu zsepke dene, ca glavo szi csrevelj obiije, na noge pa i-okajice vzeme. Po glavi ravno tak hitro i gvtisno znahoditi, kak drugi cslovek po nogah. Szamo sze razmi, da szvojo znanoszt po cirkuszah kazse i takso placso ma, da brezi szkrbi lehko zsive. Nas kep kazse, kak po glasah szkacse. Na7 sztol je vecs glasov posztavleni, steri szo z surkimi stoplinami zadelani. Celo gvusno szkocsi od glasa na glas po glavi. Nego^csi bi sze njemi ne poszrecsilo, z potertov i krvavov glavov bi placso^ Cseden cslovik na kaj taksega szvoje glave ne da. ^ dao vzeti, kakso kozlarijo vcsiniti je 011 na-kano. Kcla bi pa vrfttnen prislo szpat iti, ter-govci z Petricov vu odkazano hisico na pocsi-nek sli szo i csakali szo, kda norijo Petrica zacsno bode. — Terpljivoszt raoja goszpoda, pravi Petrica, vszako dugovanje, da sze dobro izpelja, potrebuje vreraena, escse za szmeh csasza doszta bodemo meli. Z temi recsmi sze na tihoma potegne iz hisice, prinesze od ostarijasa vuka szvojega, posztavi ga na klop, potem ga podpre, da je sztati mogo. Odpro njerai lampe i poszfcavi vu nje detecse csrevlje. Zdaj je so nazaj vu hisico k tergoveom i njim pravi : Ostarjas v zadnjoj hisi escse ne szpi, zazovete ga. Trgovci zazovejo, kak je njim povedano bilo. Kda bi ostarjas zvati csiio, pravi : — Aj dor tauzend szaha, kaj bi tak keszno te Jjudi escse radi meli ? Zbudi Ma-riandl kelnerco 1 pravi njoj, na pogledne. Pri vun idenji vu prekleti njoj veter vgaszne szve-cso i mogla je iti vu kilhnjo vuzsigafc szvecse. Knmaj je szvecsa goreti zacsela, ^apazi kel-nerca vuka z dPtecsimi esrevljami poleg szebe sztati. Ona szi je drugo ne miszlila, kak da je vuk ostarjasovo dete razdrapo, na to glasz.no zakrikne, pobegne csrer dvez vun, szrnukne vu kamuro i jako mocsno zapre dveri. Petrica je jako dobro na to vsze pazko meo i pravi trgovcem escse ednok zazvati. Ostarijas zdaj vun poslje szluga i kak szluga bi zapazo vuka, ne sze je drugo misz-lio, npgo daje vuk Mariandlna poz^vo. Szluga presztrahsen v ednora oka megnjenji szmukne vu goszinjak i mocsno sze vu dveri podpre. Tergovci za mali z csasz nova zovejo. Zdaj oitarjasica pride vu kuhinjo, od velikoga sztraha omedle i szpadne na tla. Trgovci z nova z velikov larmov zovejo ostarijasa. Ostat/ijas v szatni rubacsi (szrakica) vun pride. Kak je zapazo vuka, zgrabili szo ga tak velki sztrahi, da v ednoj kriki i viki na vulico je bezso v ednoj rubacsi i napravo je tako habakuku, da szo sze vszi szoszedje iz-budili. Vu tom vrameni Petrica vun vzeme csrevije iz gobea vucsecsega i polozsi ga dale poleg ognjiscsa. Na takso habakuku vszi szoszedje szo vkfiper pribezsali, vszi z puskami, z szabljami, z szekirami oborozseni v kuhnjo szo vdariii, kde mrtvega vuka poleg ognjiscsa lezsati vidli szo. Trgovci szo tudi tam prisli, Mariandl posztapa iz kamure, szluga izplazi iz goszinjeka, goszpa ostarijasica malo k szebi pride i gori sze zdigne. Petrica je tiidi tam prisoo i njim sztrahoviti dogod razlozsi: — Vuk je moj, jako je zmrzsjen bio, zato szara ga szera na klop poleg ogajiscsa posztavo, da sze potom olopi, da sz tem lezse koso iz njega zdreti mogocsi bodem. — Spot pa szramota ostarijasi, da on, ki je trgov-cein za nikoj je jemao, da szo z ednira zsi-vira vukom doszta poszla meli, dokecs szo ga zatukli, szam sze je pa od mrtvoga vuka tak presztrahsio, da vsze vredne szoszede v naj-boljsem szne je izbudil i . oborozsene vu ku-hinjo pripeljao. Szoszedi szo sze iz ostarijasa norca delali i szmehali i escse vnogo gosztov ga je za toga volo osztavilo. Tergovei obecsano placso szo Petrici obilno dali i od groboga ostarijasa szo vszi vkiiper odisli. Petnca lepo i posteno szlobod vzeniB od tergorvov, ki szo ga obilno z penezarni nadelili. Pride vii takso meszto, kde tupa«ti prebivalci na satringe vnogo drzsali. Eden den v krcsmi pri szvojem gla-zseki vinaszedecsi i mirno poszluhsajocsi vsza-kojacske od comprije, od penezih kopanja bedarije, csuo je, da sze bogat, nego ovak tupaszti Kosar zaklinjao, da vu njegovom sztani penezi zakopani bifi morejo, ar, govori Kosar, vszako leto na Ivanszko nocs nje eveti zapazira. Petrica videcsi lepo priliko z nova pe-nezi szi poszkrbeti, drugi den odide k Kosari i njemi pravi: — Moj prijatel, vcserah szte vi Spolari v krcsmi od zakopanih penez nikaj pravli, jasz imaru takso kuglico, stera vu prav poka-zse, kde szo penezi zakopani. Sto je rajsi, kak nas tupaszt Kosar, od toga cstto? Po vszem sztanji szvojem je Pe-trieo z kuglicov vodo, teda szo prisli vu peov-nico, tara da kuglica ciganszko znamenje szvoje, da szo penezi zakopani i to vu nez • mernoj vnozsini. — Mi scsemo z pametjov napraviti, pravi Petrica, da nikdar niscse od toga ne bode znao, kak jasz i vi. Jasz bodem kopao, vi te pa okol pregledavali. ' Kosar je z tov pogodbov zadovoljen bio. Petiica zacsne kopati, a Kosar z velkov lakat-jov peovnico je raarljivo zaklepao, dokecs bi Petrica vu njoj kopao. Na tretji den je priseo Kosar Petrico gledat, ki je zse prav veliko jarao vu peov-nici izkopao. K>k bi jamo gledala, obadva szta vpamet vzela, da vnozsina z penezmi loneov sze kazse. Petrica po dugom mrmranji, poskroplenji z vodov, z ednov recsjov, po dugom satreni, dopuszti. K*osari ednoga lonca pogledati i Ionoc je bio z szaniimi zlatimi penezami od zgorah napunjeni. — No goszpon Kosar, pravo je Petriea, szrecsno szmo do penez prisli. Nego rai perieze vun iz zemlje prvle ne dobimo, csi ne szpunimo vsze tiszto, ka pokojni, ki je te peneze zakopao, od nasz zsele. Duh poko.jnoga sze je meni najmre szkazao i zsele, da vi Kosar 2000 rajnskov na kloster date i to prvle, kak rai peneze iz jame podign^mo. Idte zato vcsaszi i prineszto 2000 ranjskov, jasz je bodem vcsaszi odneszeo vu kloster, ti pa vas szin vu peovnici osztanete pri penezih, dokecs jasz nazaj pridem. Kosar odide, za kratki csasz pride z szvojim szinora, prinesze 2000 ranjskov. Petriea vzeme peneze, zs Djimi ide. Kda bi zse blizu dver priseo, ocsa posle szina pod zgovorom, da bi zs njim escse rad nika szi pogucsao. Kosar potegne iz jame i drugoga ionca, dokees je szin za Petrico so, i szpregiedava, je li szo vu njeni zlati. Pokidob je najso zlate, ne je dvojio, da i vu drugih loncah sze zlati najdejo. Zato je Petrico po kratkom dogovori od szebe puszto, ar kak sze je na loncah vidilo, vise od 50 jezer ranjskov zlata je tam vu jarni lezsalo. Kda bi Petrica odisec, ocsa je szara osztal vu peovnici z szoojim szinom, ki je i pitao: — Nego, ocsa, jeli je pa to gvusno, da vu vszakom lonci doli do dna szo zlati? — Gviisno je, pravi ocsa, vq pa szam zse nisterne lonce pregledno. — Pa szte vi li vsze ocsiveszno preg-lednoli? — Celo ne, ar mi je io Kerempuh pre-povedao. — Koncsi eden lonec z csiszta pregled-cimo. Szin potegne iz jame ednoga louca i vun sziplje iz njega zlate i ovo, vidlo sze je, da je szamo od zgorah nisternih zlatov lezsalo, a drugo pa je bilo vs2e olovo. — Ocsa, po prokleto nasz je podbrio neszrecsni te cucko. Kcsar v pamet vzevsi to velke vkanjlU voszt steo je z szinora za Petnicov iti, nego Kerempuh je zJokotov dreri zapro i sz szebom odneszeo kJjucse. Zacsnola szta kricsati, po dverah rogatati i halabucsiti, ali vsza zaman, nisese drugi je lokota odpreti ne mogee, kak edini Spolar krcsmav i dokecs bi on z odpiracsami szvojimi priseo, vu tom csaszi je Petriea zse pri hu-dicsi bio. Zlati, steri szo od zgorah po loneeh zme-tami bili, szo doneszli 500 ranjskov, a Petrica je dobicska meo do 1500 ranjskov. Na tak.si naesin je Kosarova mosuja inalo Jezsesa po-sztala. Szambol je bio — ali da sze bolje po praviei pove — po vszoj szili je steo biti pi-szmenovucsen porgar, eden taksi cslovik, ki je na zaklinjanje duhov i vragov i na vszako-jacske comprije doszta drzsao. Nego od Petrice je ednok tak placsani bio, da je njerni vsze vola odisla od taksih deesarih i bedarih. Njegov szoszed, sostar, ednn den keszno veeser k ujemi pride i njerni pravi: — Dragi szoszed ! esi vi z menom moi-tie, to je, iz polovine scsefce biti, na enkrat te szrecsni. — Kak to, moj szoszed ? pita Szambol. — Vcserah je k meni priseo duhov za-klinjavec, ki kerona gebeth ma i /. jakosztjov szvoje molitvi telko penez szpravi, keliko li scse stoj raeti. — Ah, szleparija, pravi Szambol, jasz szam zse duha szprobo, to szo szame gole lazsi. Ne dajte sze, moj szoszed, za norca meti. — Ne mate prav, pravi sostar, tiszti duhov zakjinjavec veli, da on to dugovanje pred modre i pametne liidi posztavi. Zato szam pa jasz k vam, kak modromi i pametnomi csloveki priseo, da bi vi dovolili, pri noriji nazoesi biti. — Nego szoszed sostar, mene te tepes za norca ne bode raeo, to vam naprej povem. Zdaj szta obadva odisla, Petriea je oje pri sostari docsakao. No, her Karaerad! pravi Szarabol, kak sztoji z vasim korona gebeth? Jako dobro, pravi Petrica, vi te penez meli, kelko pacs scsetf, csi tiszto vcsinite, ka vam jasz povein. — To mi scsemo, nego ne stimajte, da i ednim tupasztim szlovencem mate delo, jasz szam zse doszta nemskih i magjarszkih meszt potoval i vnogo szprobo, zato vam pa veiim, da csi vasa molitva na8z vkani, verte rae, laszkeva siba de doszta poszla po vasem hrbti raela. — Vucsen goszpod, pravi Petrica, jasz za sztalno znara, da vi szami od taksih sztva-rih velko znanoszt mate, zato mi prav drago bode, da te vi poleg, da potem szpoznate, da de sze vsze brezi vszake vkanjlivoszti godilo. — Dobro, dobro, je pravo Szambol celo gizdav, mene tak iehko ne zaszlepite. Ka je potera vesiniti ? — Iveliko jezer ranjskov scsete meti, razlaga Petriea, teliko jedinkov vu raosnji pri-pravite, na priliko, csi deszet ranjskov pripra-vite, tak deszetjezero ranjskov dobite. Eden iznied varaa naj pri szebi drzsi peneze, drugi de pa z golimi Jkolenami na kamni klecso, steroga jasz pri szebi mam i steroga rai je eden potnik celo iz Rima z szebom prineszo. Molitva sze trikrat more raoliti, najrare tri dneve eden za drugim. Na tretji den sze ko-rona szkazse molecsemi; kak sze njemi szka-zse, tak szilno mo.ie szkricsati, jasz pa z pe-nezami odbezsera k plebanosi i na cerkev je dajem i szveta korona bode vam teliko jezer raujskov dala, keliko jedinkov vu mosnji bilo je. — To scsemo mi vcsaszi viditi, pravi Szambol, ti szoszed pripravi peneze, od mene to mas polovico 25 ranjskov. Jasz bodern na karani klecsao, ti pa penez iz rok ne daj, do-kecs mene kricsati ne bos csiio, ar brez dvoj-be to szkazanje szleparija bode. — Naj ^zam pa jasz tepes, pravi Petrica, csi de sze kaksa szleparija godila. Vi vsze morete osztro pregledati i najsli bodete zsivo isztino. Za nisterni csasz sze je delo zacsnolo. — Szoszed, sepetne Szambol vu vuha sostari, mi zse szlepari zsivo plecso namazse-mo, szamo penez ne daj iz rok, dokecs mene kricsali ne bos esiio. — Ne, ni eden krajear ne dam szlepari prvle, kak tehn kricsati boni csiio. Prvi den mine, tak i drugi. Szambol korona molitvo nikelke szto sztopajov od s/voje hise je marljivo molio i z golimi kolenarai na kamni je klecsao. Szambol je prvi i drugi den nikaj ne vido, nego na tretji deu, kak aa udlocseni deji szkazanja zac^ne sztrahavitno kricsati i vikati. Sosktr pa za gvusno stiina-jocsi, da sze je szveta korona szkazala, da hitro 50 raujskov vu roke Petrice, da zs niirai hitro k plebanosi bezsi i na cerkev da. I za isztino Kerempuh je tak hitro odbezsao z pe-nezami, kak bi ga veter neszeo. Hostar je bio pun blazsenoga vupanja i veszelja. Nego celi je bl^dt posztano, kda je vido Szanibola sztrahsno zazsganoga pribli-zsavati. — Kde szo penezi, p!ta sostar. — Da bi toga -proklctog.v lumpa nikdar ne vido. Vkauo nasz je i mene na to szpravo. Szi njemi peneze dao ? — To tak, da szam njemi dao. pravi sostar, ve szi pa iz celoga grla kricso. — Ki hudics bi ne kriesao, kda szi cslovek kolena tak jako zazsge, kak szain szi jasz je zazsgao. Prokleti ti szlepar, na tretji den je karaen, na sterom szam klecsati mogo, tak vu ogriji szogreo, da kak szam szi na ujega poklekno, szam miszlio, da sze je pekel pred menom odpro. — Te szi pa ti szamo od velke bole-csine kricsao, je pravo bridko sostar, ne pa, da szi szveto korono vido. — Ne szrdi rae vecs z tera. Oh jaj, oh jaj, raoja kolena! Ka de pa zsena z menom doma delala ? Aj zsena, zsena, prav szi ti rekla! — A7e fezi ti vendar ovak vucseni cslo-vek, piszmo razmis, nego te szlepar . . je na spot obrno sostar. — Telee — telec, sostari vu recsi vdari, szara tupaszti z tebom vred. S/ambol je tri tjedne mogo posztel csu-vati, zvun toga je 25 ranjskov zgiibo, najhujsR je pa bilo, da sze je zsena dosztakrat vu njega poteknola. Petrica Kerempuh dobro znajocsi, da ludje radi kakse eslidne zgodovina poszUihsajo i poleg toga szo pripravni escse sze znoriti dati. Kererapuh je dao prineszti csiszla, velke kepe na szteno, dao je stampati male knizsice po iraeni ,,Zlati Ocsanas i molitev od Jezusovi mouk" i. t. d. Priseo je vu edno vesz. Eavno je nedela bila. Vkup je dao prizvati liidi. Zacsno je pri-povedavati csiidne zgodovine, od szkrovnih pobozsnosztih je drzso predgo, vszakojacske esiszla njim je preporacsao, edna je v Eimi blagoszlovlena, tak je on pacs pravo, druga je iz Jernzsp.lema i k grobi Jezusa doteknjena. Na etom sze telko, na tom pa telko odpiiszt-kov dobi. Naprej je vzeo kep^, edeu kosia 5 ranjsknv, naprej je pobrao na vszaki kep eden ranjslsi, ovo pa te plaesajo, da kepi pridejo. Kniz.sice je odavao. Szamo ^zo razmi. da c-iszla, kepi i knizsice pulne sszkrovnoszti szo sze dobro mogle placsati. Kerenipuh je vkiiper pobro peneze i z kmicov vecserasnjov mi\io. Drugi den ludje idejo k plebanosi i pi-tajo, kak raore to pa ovo csiszlo moliti, jeli je isztina, da je ta iz Riraa, jVli na toj szo zaisztino telko odptisztkov dobi. Kazali szo knizsice, kazali szo molitve, stere csi lelkoknit pa telkokrat cslovek zmoli, vsze zadobi i. t. d. Plebanos je od csiidivanja komaj k szebi priseo i pravo je njim: — Pitajte tisztoga, od steroga szte ka-pili i steri vasz je zapleo. Vnedelo pa je plebanos na predganci pravo : Od liidih tepesov nika ne kupite, naj bolje dela na krscsanszko vero gledocs. Vera sze vam vu cerkvi razlaga, csi kaj znati scsete raeno i druge vucsene liidi pitajte. Edno vasz escse oporainara, knig niksih ne kupite, na sterih szb ne ste, da szo z dovoljenjem visesnje oblaszti cerkvene. na szvetlo dane. Za nisterne dnih szo prisli kepi na posti, trbelo je escse 4 raujske pkcsati. Glas je po-treti bio, uapiszek meszto szlovenszkoga szlo- 93 - Vacski, nemski — celi kep je ne vreden bio ednoga ranjska. Plebanos je dao iszkati Kerempuha, nego on szi je na zseleznico sze i szeo pelao hitro, liki ftics leti. Kosara je znoro za 1500 ranjskov, ovi-ma dveraa odneszo 50 ranjskov, za csiszla, kepe, knige je tiidi lepo sumo dobo, — dober oblecs szi^je kupo i po goszpodszkom je vu drugom razredi potiivo na zseleznici. Vkiip je szedo z ednim goszpodom, z kem sze i vu gucs szpravi: Tak je zvedo, da on je iz Bukarestia, pela sze vu Budapest, da szepri ednoj farailiji vu toj pa toj gaszi pod tov numerov notri pokazse. Njega escse tam ne poznajo, nogo do ga csakali, ar on je pi-szao, da vecser okol 9 vore k njim pride. Ovado je, da on goszpodicsino ide gledat, za zseno njemi preporacsajo. Kerempuh je bisztro to poszluhso, dobro szi je zapomlo gaszo i hisno numero. Prideta vu Budapest, Kererapuh zacsne: — Jako szam sze veszelic njihovomi drustvi, rad bi escse zs njimi bio nikse vore. Zdaj de zse tak malo keszno i nepriliesno vu ono goszpodszko hiso iti, to lehko vi vutro opravite, boljse de, csi miiva vkiiper prideva vu ednoj krcsmi pa va pila i sze pogucsavala. Tihinec je dovolo. Vszaki je so na szvoj sztan sze preobleest. Odlocsena je bila 10 viira, da sze vn krcsmi zideta. Deszet vora je zse, tihinec ga csaka, Kerempuha pa ne ga. Zdaj bi zse so tihinec k goszpodi, koraa je nakanjen bio, nego zdaj je zse za isztino keszno bilo. Kde pa Kererapuh hodo? Gori je sztopo liki mladozsenec, okol devete vore sze je notri posztavo vu gosz-podszko hiso. Moremo szi miszliti, da szo ujemi velko postenje szkazali, dobro vecserjo dali, po vecserji szo pa pili i sze kartali. Ke-rempuh je na postenje doszta ne dao, noro i doszta penez je pridobo. Med tem pa je nis-terne szrebrae zslice i nozse vu zsep potiszno, kda pa szlobod vzeo, bunde premeno i gosz-poda za 800 ranjskov kupleno bundo je od- neszo. Vgojdno pride pravi mladozsenec. Vszi sze presztrahsijo, z kaksim hiidodelnikom szo vcšerah delo meli: teda v pamet vzeraejo, ka je vsze minolo. Hitro na polieajo bezsijo. Korempuna je nikak szpoznao. Notri je bezsao vu eden dror, gor na szteno szkocso, gori po sztrembni plazo. Hodte za menora, csi viipate, je njim pravo. Vu varasi szo hise vkiip zozidane, tak ]e od hise do hise szkako. Nego znao je, da to tak ne de dugo raoglo biti, hitro je vu eden dvor doli plazo, notii vu edno banto szkocso, csrevlje hitro doli ztio i szi papucse kupo i placso, csre^lje pa tam nihao. Vun iz bante je leto z papucsami na nogah kricsecs: — Kde je tovaj, kde je hudodelnik? Ludje okol sztojecsi szo miszlili, da je on eden iz hizsnih ludih. Dokecs szo bante i hiso sze preglednoli, Kererapuh je zse vu drugoj banti szi csrevlje kiipo i dale sze po goszpodszkom szprevajao. Vu Budapesti sze je dalo dobro jeszti pa piti, nego edno sze je njemi ne vielo, da ga je policaja vcsaszi naszledila, najbolje &ze je pa detektivov bojao, ne majo policajszke oprave, pa donok sze zvejo. Kda szo ga tara po sztrehah naganjali, je obljubo, da sztavi varas i szvojo vucse-noszt med prosztnirai ljudmi de na peneze obracso. * Petrica poleg obljube je velki varas sztavo. Penez je meo, kak pljev, dobro szh je oblacso i vsze vkanljivoszti je na en csasz na sztran puszto. Vu malora varasi, kde szi je sztanje gori vzeo, sze je szpoznao z ednira goszpodom, ki je vragov zaklinjanje jako doszta prestimavao i ki vnogo penez na takse bedasztocse razszi-pao. Eden den od vszakovrsztnih dugovanjah szo szi pripovedavali, na szlednje szo na zakli-njanje vragov prisli. — Pri meni mam, pravo je goszpod, zaklinjanje duha, po imeni Aratrona, steroga szara pred nisterih dnevah za drage peneze kupo, te duh Aratron, kda sze na mladi petek cslovek zakune, telko penez prinesze, kelko pacs cslovek sc«e raeti. Pa bi to zaklinjanje ne odao, esi bi nii stoj sztokrat ga poplacsao. — Jasz jako dvojim, pravi Kererapuh, je-li oni zajo, je-li oui prav razmijo, ka je vragov zaklinjanje. Szo li oni tak vucseni, da bi zaklinjanje raztolmacsiti znali V — Kaztolmacsiti ? Tii sze nikaj raztol-macsiivati rie ga. Tii szo szvete reesi, stere nikaksega razlaganja ne potrebujejo, i od ni ednoge csloveka razlozsene ne morejo biti. — Szte, moj goszpod, zse kaj taksega probali ? pita Petrica. — Escse ne, pravi Goszpod, nego z prvov prilikov bodem probo. Moje zadnje za-klinjanje, stero szam za draga peneze kupo, je edno med najposzebnesih. Naj ga precstejo! Petrica Kerempuh pogiedne zaklinjanje i ne szi je mogo szraeh zadrzsati. — Oh moj goszpod, pita Petrica, znajo li onito zaklinjanje precsteti? — Kak pa ne ? Naj poszluhnejo, pravi goszpod i cste naszledecse: DUve. BaloSI. ErloN. AsB EiRo GoLUAE. ViBIoSGH. EoR. — 94 - EiSoEiL. Di Eo N MoAyN. SiO. BaEz. TaE. Ve Gis EoN Mi V S S e e. — Moj dragi Petriea, pravi dale gosz-pod, to zaklinjanje sze trikrat povedati more, teda sze szkazse duhf Aratron vu podobi ednoga szomara. — 0 tak je! Za sztalno je tak, pravi Pelrica, vu szpodobi prav vuhatoga szomara. Naj bodejo zdaj tak dobri, moj goszpod, naj poleg vucsenih knig razlozsijo to zaklinjanje i bodejo uajsli, da od recsi do recsi vu nems-kom jeziki znamenuje: Du bist ein aberglau-berischer Esel, den raan so betrugen rauss. — Ka besza oni pravijo, da szam jasz krivoverszki szomar, ki sze le nacsin vkaniti more? szkocsi gori poszpod. — Za Boga dragoga, ve rijim jasz to ne pravim, nego njihovo zaklinjanje sze tak steti da. Cstite f?zamo velke szlove, nje vkuper szlovite i de vam vase zaklinjanje pravilo : — Du bist ein abergliiuberischer Esel, den man so betriigen muss. — "Viste moj goszpod, csi vi Lo trikrat prestete i verjete, za isztino tam, kde vi szto-jite, sze szkazse duh vu szpodobi szoruara. Nego, ne zaraerte mi pacs, szomar je on, ki to verje. — Ne dajte sze na taksi szomarszki i ciganszki nacsin vkaniti, pravi dale Petrica, jasz szam vnogo taksih szkrivnih piszanj preg-ledno, pa szam nikaj ne vu njih najso. Steo szam ednok, da eto piszanje naszledecse: L i As BiOrRiA doszta penez prinesze. Pa to po deaeski znamenuje: labora, to je, delaj, kopaj. Na te postem navuk sze je goszpod razszrdo i Petrico, liki norea je szamoga sztavo. Za kratko vremen po vszera varasi ra-zide glasz, da Kerempuh nika vecs zna, kak hruske kuhati. Pitat szo ga zato prisli, ne bi li on szomare csteti vcsiti znao. Ar szo vszi-kak ednoga vucsenoga szomara steli meti, da po tom bi varasna veksiglasz priseo. Petrica dobro znajocsi da szvet vkanjen scse biti i da sze sziromaska isztina nikdi ne ^rpi, zato sze vcsaszi pogodi za 50 ranjskov, vzeme szomara k szebi vu navuk i ga z szle-decsim naesinom vcsio steti: Kupo je Petriea edno veliko knigo, vu stero za vszakim lisztom je naszipao ovesz i knigo z ovszora tak naszipljeno je vu jaszle pred szomara posztavo. Za mali csasz szomar v paraet vzevsi ovesz, zacsno je szoraar liszte z jezikom obracsati i ovesz iszkati. To sze je preci dugi vremen godilo i vucsenik szomar na niksi drugi naesin jesztije ne dobivao. Vecskrat kda je ovesz med lisztjom po-szipani vsze pojedjen bio. a sziromasko vuhato marse je escse pri dobrom leko bilo, kricsati je zaeseJo, kak s^omarje kricsijo; I! A! I! A! Kda bi Petrica od szoniara, vucsenika szvojega to zapazo, ide k rihtari i pravi: — Goszpodne, kda pridejo enkrat gle-dat, ka dela moj vucsenik. Isztina, da je on escse grobian, vendar szara z velikov marlji-vosztjov mojov tak dalecs zs njim priseo, da on zse neke szamoglasznike pozna i nje celo csiszto zna vun povedati. Jasz njim zato dobro sztojim, da 20 let k vcsenji ne bode potrebno. — Vucsen cslovek, jasz scsem szomara poglednoti, odgovori rihtar, zutra pridem i va-sega vucsenika bodem szpitavao. Petrica szme-jocs odide. Celi den je szoraar nikaj ne jeszti dobo, celo mocs sze ,je mogo posztiti. Petrica je vecskrat pred njega knigo drzso, nego brezi ovsza. Kelikokrat je szomar knigo zagiedno, vszikdar je kriesao : I! A! I! A! To de dobro slo, miszlo szi je Petrica i komaj je csako na goszpon rihtara, ki sze je liki kuszta zsidovszka goszka prikobacal i z szebora veliko knigo z szomarszkov kozsov oblecseno je prineszo. — No, moder cslovik, pravo goszpon rihtar, bode li vasz vucsenik vu toj knigi szlove poznao? Petrica vzeme njegovo velko knigo i drzsi jo pred szomara. Szomar pa podigne vuha szvoje i zacsne z jezikom liszte prerae-tavati i ovesz iszkati. — Za isztina, szomar raa volo sze kaj navcsiti, pravi rihtar, na veke bi skoda bila, csi bi sze njegova vola ne szpuila. Sziromaski szomar premetavajocsi liszte nikaj je ne za jeszti najso i zato poleg navade kricsati zacsne : I! A ! I! A ! — Ovo, pravi Petrica, viste, goszpod! Osujete ga li, kak clva szamoglasznika I i A lepo zna praviti ? To zse dobro zna, vupam fcze, da za 20 let i cpIi ABO de znao. Goszpon od veszelja zvun szebe posz-tavsi, pogladi szomara i obecsanih 50 ranjs- kov Petrici doli placsa. * Petrica je odiseo vu drugi varas, kde je, kak vszikdar, vu krcsmi sztanje szi gori vzeo. Vu toj Ostariji poleg navade doszta gosztov je na vecser vkuper prislo, ki szo sze z vszakojacskimi od Petrica Kererapuha naprejdanimi pripovelkami zabavljali, ar sega-voszti njegove zse povszodszo Ijudemz nane bile. Kak bi Petrica to csiio, szi je miszlio, voda z nova na moj mlin tecse i zacsne sze zs njimi szporainjati. — Viteska goszpoda varaska, vidi sze rai, da vam dela Petrice Kerempuha sze do-padnejo. Bili bi njemi nisterne grose dali na pot, csi bi on pred vami sztao. Jasz miszlim, da bi gvusno to vcsinoli. Ovo poglejte ga! Vu mojoj kozsi pred varni sztoji Petrica Ke-rempuh. Goszti szo za prva nikak to ne steli vervati, dokecs njim je Petrica ne pokazao, da je on pravi Petrica Kerempuh. Teda szo vklip zmetali grose i lepo sumo je dobo Petrica. — Pokedob, pravi Petrica, vi postuvanja vredna goszpoda, szte mene bogato obdaruvali, za zahvalnoszt zautra na trgi nikaj lepoga vam scsem dokazati, da te sze vszi szmehali. — Vcsini, vcsini, dragi Petrica, szo pravili goszti, ziitra ob 6 \ori te na placi csakali bodemo. Petrica szi da na ostariji goszpodszko poszluzsiti, a goszti szo sze komaj jutro csakali. Zse pred 6 vorov szo na trgi szlali i csakali na Petrico. Teda ga vidijo iti i vel-koga bednja z zselezom obkovanoga pred sze-bom rivati. I kda na trg pride, szkricsi z vel-kira glaszom : — Sto raleko i vrhnja za odati ma, naj pride szera, jasz plaesam, keliko stoj proszi. Komaj da szo sze te recsi csule, vu ed-nom oka megnjenji szvojirai loncsicskami vsze mlekarice okol na okol njega sztale szo, kem je i on pravo : — Vsze mleko i vrhnje v bedenj vlejati tak vendar, da vszaka po isztini bode pove-dala, keliko je mleka ali vrhnja vu bedenj vlejala. Mlekarice edna prek druge glave szo mleko zle?ale, da zse iz bednja je vun teklo. Vu celom varasi ja edno kaplje mleka niscse ne mogo dobiti. Mlekarice szo vu bedenj mleko zlejale, proszle szo peneze. — Vi za vaso vodo, pravi njim Kerem-puh, ne pa mleko prevecs doszta penez pro-szite. Csi za vsze scsete meti 25 ranjskov, dobro je, csi pa nescsete, tak szi vodo vaso nazaj vzemite i bednja mi vcsaszi szpraznite. Zdaj szo zacsnole mlekarice kricsati, preklinjati, a Petrica sze je naenkrat izmed njih zgiibo. Zdaj na enkrat je v bednji szto rok bilo. Vszaka je stela prva biti, vszaka je stela iz bednja vees zagrabiti, kak je notrivlejala. Na-sztale szo med njimi szvaje, edna drugo spo-tala za tepicse i taticse, nego niti z tem szo ne bile zadovolne, edna drugoj je zacsela lonce v glavo lucsati. Zadnjics je za vlasze pograbila debela Meca busaszto Marinko, k toini je priszkocsila jezicsliva Liza z Nanikov, k tomi je prisla belopotna Katica z piknjavov Julov, zacsele szo sze za kite szkubti Mari-csika z kusztov Lencsikov, drzsi za roko velika Franca leno Baro, Treza scse zagutiti Verono, szerdita Jelena vlecse po tleh nevalano Man-kico. Bariska od zdalecs kricsi : Li hajdi, li po njem ! V kaksoj vrocsini szo bile, kazse, da szo vsze spricalke mogli vun pripeljati. Komaj 3zo: z velkov mokov i vodov je razno szpravili. Domo z razprcimi kecskami, liki corapernice, szo sze dale sztirati. Petrica Kerempuh potem sze nindri vecs vu varasi ne dao videti, tam v krcsmi je osztao, dokecs je eden krajcar vu zsepki raeo. Na szlednje steo varas osztaviti, nego v pamet je vzeo, da ne raa csrevljov. Penez je vecs ne meo, da bi szi druge kiipo. Zato je z nova naprej vzeo szvojo vkanjlivoszt na szledecsi nacsim: So je k sostari i dao szi je napraviti eden par csrevljov i njemi pravi: — V pondelek punktum ob 7. vori csrevlje mi prineszti mores. Majszter obecsa, da tiszto voro csrevlje prineszti ne zamudi. Od toga sostara je so Petrica k dru-gomi, pri sterom szi je szpodobno eden par csrevljov dao napraviti i njerai je pravo : V pondeljek punktum ob 8. vori csrevlje mi prineszi. Pondeljek ob 7. vori je zse majszter z gotovimi csrevljami pred dverami sztao. — Dobro jutro, majszter Szmolko, pravi Petrica, recs vaso szte zdrzsali, csrevlji sze mi dopadnejo, szprobam je obuti. Majszter Szmolko poraaga csrevlje obu-vati; eden je prav dobro na nogi sztao, nego drugi sze sze je nikak ne dao k nogi pri-lozsiti. — Moj majszter, pravi Petrica, takse csrevlje potrebuvati ne morem, pozabo szara vam povedati, da leva noga raoja je veksa, kak deszna. Vzemite na levo nogo csrevelj domo, razbite ga edno raalo i prineszete ga popoldne, teda vam delo placsam. To sze hidro i lehko poraore, pravi raajszter, po poldne ga prineszem. Z temi recsmi odide majss.ter z ednini csrevljom domo, a drugi csrevelj pa Petrica zadrzsi. Ob 8. vori pride drugi majszter i pri-nesze esrevlje. Petrica pregledava csrevlje i pravi: — Meni sze tak vidi, dragi majszter, kak da bi eden csrevelj mensi bio. — To je ne mogocse, odgovori majsz-ter, ve szo pa csrevlji na edno kopito nap-ravljeni. — Vi sze blodite, majsztor Jurisa, pravi Petrica, med tem toga to nika ne vcsini, vzfirnte ga z szebom, razbite ga malo i zadve- - 96 — cser pridite. — Nego gvucsno, da ga zadve-cser prineszete. Jurisa odide, a Petriea prav dobro nove csrevlje imavsi, stere na hitro oLuje, escse tiszto voro iz varasa odide. Po poldne majszter Szmolko z szvojim ednira csievljorn, za kratek csasz majszter Ju-risa z szvojim csrevljom pride i vkuper sze zideta. — Mate i vi delo, Jurisa, vu toj hisi ? opita ga Szmolko. — Jasz szam par csrevljov napravo za ednoga tihinca, nego nikse tupaszte kapriee raa, pa pravi, da je eden csrevelj voszkesi, kak drugi. Ednoga je on zadrzsao, a dnigega szam mogo domo neszti i pravo je, da ga popoldne prineszem. Tu je csrevelj, nego sze iz szrca bodem szmehuo, csi de njemi zdaj dober na uogo, ar za isztino ne szam sze ga doma niti tekno. — Drugi ga z debelimi ocsmi gleda i pravi : — Kak vidira, hudo nama je podferao on tepes. Tak i jasz szam napravo edon par esrevljov za ednoga tihinca, nego zsevidim, da bodem vednako vun placsan kak i vi. — Hodmo gori k njemi i sla szta obadva gori. Na szvojo zsaloszt szta dva majsztra od ostarijasice csiiti mogla, da tihinszki goszpod, bil je pa Petrica Kerempuh, je zse pred pol-dnevom dale odpotuvao. Majszter Szmolko i Jurisa szta krizs za njim vrgla i vszaki z szvojim csrevljom je zsalosztno domo so. * Nas dober Petrica, kda bi ga ednok na potuvanji nocs zgrabila, ne znajocs kam dru-gom, je vu eden od his dalecs bodocsi gosz-podszki vcseJnjak so szpat, kde je vnogo praznih kosov bilo. Petrica, da ga span gosz-podszki ne najde, sze vu prazen kos szpat szpravi. Kavrio je steo zadremati — kda bi go-vorenje dveh personih zacsiio. l)va tata szta vcsele kraszt prisla. — Najzsmetnesega kosa bodemo vzeli, pravo je eden. Kose szo zacseli po redoma zdigavati, na zadnje szo zdignoli tisztoga, vu slerom je Petrica mirno szedn. — Te kos je najbol.je zsmeten, brzs ga pograbirao i odneszemo. — No, no ! Hvalen bojdi Jezus Krisztus, raiszlo sze je Petrica vu kosi. Ka de sze z me-noj lepoga godilo ? Vesz od sztraha je za-trepetao. Tati zdignejo Petrico z kosom, polozsijo ga na dva droga i odidejo zs njim. Petrica szi vu kosi preraisljava, ka bi zdaj vcsiniti bilo. Najboljse bode mirno i tiho biti vu kosi, szi miszli, dokees tati eden dober falat puti z raenom vcsinijo. Kda bi zse preci dalecs prisli, Petriea sze edno raalo podigne, nocs je bila jako kmicsna. Petriea roko iz kosa raalo vun potiszne i prvoga noszca zaszkube. — Ka me szkubes ? obrne sze noszec proti drugomi »ajdasi, ve pa tak zsraetno noszim, kak eden szoiuai. Drugi sze od zajah poszraehe: — Je li szi norc posztal ali te je pamei odisla? Petrica osztano miren, dokecs szo znova eden falat poli napravili. Zdaj pa zadnjega dobro szkecska i na novo sze zacsne larma. Prvi spota zadnjega po magjamki, a zadoji pa prvoga po szlovenszkom. Petrica en csasz poszlusa njivovo szvajo, potera obadva za vlasze dobro nategne i ztepe, da szo njim vszi zobi rogatali. Na enkrat szta kos na zemljo pusztila i szta sze zacsela za isztino po magjarszkom i szlovenszkom szkubiti. I dokees szta sze njeva bila, Petrica je izplazo iz kosa i szmejocs je njima pravo : — Aj, vi neszpametni, zakaj sze bijeia, da zrok ne raata. Naglejte dobro vas kos drugocs. Z tem je Petrica fucskajocs dale godilo z ovima ali z Petrieov toga hipa, z ednov recsjov kak sze je boj dokoncsao, ne je nam znano. Pelrica nasega je ednok taksa szila pri-tisznola, da je mogo k mlinari »zlu/sit iti. Mlinar je bio hudi pozseljivec penez, krivicsno navado je meo, da je kdastecs druzsincsi za kastigo placso dolipotegno. Petrica, ki je k mJinanji, niti k drugomi deli privesen ne bio, vsze szvoje delo je na opak zvrsavao, za toga zroka volo dosztakrat celi raeszec nikse piacse ne dobo. To sze je Petrici ne vidlo i dokoncsao je, da sze raas-csevao bode uad mlinarom. Dugo vreraena je mogo na priliko csa-kati, dokecs je fden den mlinara eden zavu-pani prijatel pohodo i mlinara, ar je nisterne meszece vdovec posztal, edno bogato deklo za zseno vzeti je nagovarjao. Obadva szta sze vu zavupani gucs pusz-tila i ne szta v pamet vzela, aa njeva Petrica vu kamri poszluhsa. Med drugimi je dokon-csano bilo, da bodocso nedelo k zarocsnici ta sla, nego tak vendar, da od toga pri hisi niscse ne szrae znati. Zato szta dokoncsala, da v nocsi ta sla. — 97 — Odlocsena nocs je prisla. Petriea pa taki vzeme iz klina mlinarovo vszakdenes-njo opravo, vkup njo zasije, z otavov jo napiini i celo szpodobo mlinarovo za sta-lami na szlivovo drevo obeszo. Vsze to je delo Petrica z velikov pazljivosztjov, da ni edno druzsincse je ne v pamet vzelo. Potem szi lezse na poeztel i esaka jutro. Komaj da sze deniti zacselo, zse eden decsak na plecsah vo mliii eden zsakel noszec^i na drevi mlinarovo szpodobo viszecso je zagledao. celo presztrah-sen pride vu mlin i takso larmo napravi, da szo vszi ludje k mlini pribezsali. Teda je nis-cse ne nacsi gucso, nego da sze je mlinar za volo krivicsnoga raeric jemaDJa szam obeszo. — Mliriar nas sze je obeszo, je vszaki kricsao. Vszaki do csasza je vu mlinarovoj hisi priso, je z szebora vzeo i na te nacsin je za raali csasz vsze sztanje krivodusnoga mlinara porobljeno bilo. Szam nas Petrica sze je dobro na pot poszkrbo i z punimi zsep-karai brezi szloboda dale odsztopo. Mlinar proti veeseri dorao pride, za doszta sze csudivati ne more, da szvojo szpo-dobo na drevi viszeti vidi. Nego escse bolje je presztrahsen posztao, kda je vsze odpreto i prazno zagledao i ni edno zsivo duso pri mlini je ne naiseo, trgao szi je iz glave vlasze, pamet szvojo je preklinjao i tak pokoro csi-necsi \u praznom ralini je szara szameren osztao. Petrica Keretnpuh je pa odnt t odiseo vu varas, kde szi je z penezimi mlinarovomi dobro podvoriti dao. Eden vecser v ostariji pri kupici vina dobre vole szedecsi zapazi na sztrani pri sztoieki ednoga zsalosztno szedecs^ga raeszara, koga i Petrica etak pregovori: — Kaj vara je. moj prijatel, ve imate pred szebom sztaro vino, vu tanjeri telecse meszo i noszite na pruszleki szrebrne gombe, kak goszecsa jajca. — Aj, ne pitajte me, ne pitajte, odgo-vori meszar. Pokedob pa znati zselete, ka rai je, tak vam na kraci povedati scsem. Mam jasz edno zseno, steroj csi szamo edno pro-tivno recs povem, vcsas/i sze napuhne i nosz doli obeszi, potem mi odide i vszakopot jo tezsko morem nazaj vabiti. Tak vcserah szara njoj iz lepa pravo: Moja zsena, zakaj szi ku-pila savla i druge pavucsne recsi ? Za mester-szke zsene, niti za njihove hcserke, kak ti mlade szovice sze to ne dosztaja, ne sztoji dobro. Ne szo vecs tiszti vremeni, kda szo meszarom pecseni golobi csrez okna vu hiso leteti znali. Zdaj vszaki goszpodar szvoje junce dobro preceniti zna, ludje szo zse vecs ne bedaki, da bi szebe vkaniti dali. Na te lepe recsi sze zsena razszrdi i kokodakajocs mi iz hizs odide. Zdaj nevolo mam, da mi stoj, dokecs po szenji hodira, omare i ladice raz-bije i mi malo vrednoszt vu penezah odnesze. .. — Ne sztarajte sze, pravi Petrica, vasa zsena zfitra do deveto vore brezi vszakoga triida dorna bode. Drugi den kroto rano odide Petrica na trg, kde sze je okol puranov i goszk doszta obracso. Petrica dobro znajocsi, da zsena je pri ednom goszpodi, ki hiso na trgi ma. Znao je tudi, da zsena meszarova je navado mela na okno vun gledati. Zato sze je poszeb-no pred hisov toga goszpoda za purane, gosz- ¦ ke pogajo, da ga meszarica lezse zapazi. Meszarica je najmre poznala Kerempuha. Poleg raesunanja Petrice sze je zgodilo. -Kda bi zsena vpamet vzela Kerempuha med puranami, je odprla okno i kricsala na njega: — Petrica, za koga to zsivat kiipujes? — Ej, ne pitaj me, moja goszpa. Za • koga drugoga bi kupuvao, kak za tvojega mozsa. Zutra z ostarijasevov kelnercov Mari-esikov na zdavanje bode so i mene je n&pro-¦szo, da bi njemi perotnino sztvar nakupo i za szvadbeno goscsenje sze poszkrbo. Ne raam sze csasza duzse muditi, sailno delo mam. Z Bogora! I z temi recsmi Kerempuh po trgi odide. Goszpo raeszarico szkoro bi bozsi zslak . vdaro. Ne premisljava szi dugo, nego szpobere szvoje dela i kak zsarka sztrela domo k szvo- " jerai mozsi odleti etak govorecsa: -- Aj, ti malovreden cslovek! Sze zse-niti scses ? Iz toga, Bog me, nikaj ne bode; dokecs szam jasz zsiva, ti sze ne bodes zseno, nikakse druge zsene k mojoj hisi ne" bodes *" vodo, najbolje pa ono oglobano konjszko' • szmrt! Jasz nikdar vecs ni kara od hise ne idera, niti ednoga sztopaja vu tihinszko hiso ne vcsinim, nego vszikdar pri tebi doma osz-tanem. Na te recsi Petrica Kerempuh z jajcami vu hiso sztopi i pravi: — Oho, Groszpa! Oni szo zse pred 8. vorov domo prisli. Potem szam jasz ne iagao, 1-goszpou meszar. Zdaj me placsajte, da szam '.. * zseno vara brezi vsze pravde i larme domo szpravo. Meszar njemi da za trud 20 ranjskov, z -sterimi je Petrica Kerempuh z veszeljoru od- „ szkakao. Meszarica pa vees nikdar od hise ne odisla bojecsa sze, da bi ostarijaseva Mari- . csika mozsa pred njov ne prevzela. Vu tisztom varasi, kde sze je Petrica zdrzsavao, sze ednok pripeti, da edna velka goszpa pszicseka, po imeni Pagat, je zgubila, 7 _ 98 — ¦m steroga je ona jako rada mela. Ona je zve-davala, ona je na vsze sztrani za njega szpi-tavala, ali niscse je od njega povedati ne znao. Na zadnje szo jo vpotili, da vu varasi sze zdrzsava eden taksi prefrigan cslovek, po imeni Petrica Kererapuh, ki vsze vrazsje delo zna napraviti, lehko bi z szvojimi prilikami za pszicseka zvediti znao. Drugi den je po Kerempuha poszlala i njemi pravila: - Dragi Kerempuh! Jasz szara edino moje veszelje zgubila, zgubila szam mojega maloga pszicseka, Pagaterlina; ne bi vi mo-gocsi bili z vasov vuc&enosztjov DJega z nova nazaj szpraviti? Jasz vam trud vas vredno placsam. — Premilosztivna goszpa! pravi Petrica, to delo szi malo premiszliti morem, ar vszako vremen za takse delo je ne pripravno, raorejo potrplenje raeti do mlade nedele. I z temi recsmi Petrica odide. . Za nisterne dnih opita goszpo: — Je li szte zse naisli vasega Pagftt pszicseka? — Ne szam ga najsla i vsze vupanje szam zgubila njega z nova kda viditi. — Potem delo vu roke vzemera, pravi Petrica, csi je pesz pri szamom Luciferi, pa ga morera nazaj szpraviti. Med tem toga, draga goszpa, oni vsze tiszto, ka njiin jasz povein, morejo zvrsiti. — 0 dragi Kerempuh ! odgorori Goszpa, z veazeljora rada vcsinim. Tiszti den na vecser vesz podrapan i raztrgan kak sztrahsilo vu proszi, pride k goszpi Petrica. Napravi na szredini hise z krajdov velikoga kolobara, zapove vszem pri hisi vu tiszti kolobar sze posztaviti. Odpre sirom vulicsna i druga dveri po sztani i pravi vszem nazocsirn, da sze ne edini iz kolabara T?un sztopiti ne podsztopi, ar jasz, kak je pra-vo, za nikoga dober sztati ne scsem, csi sze steromi kaj hudoga pripeti. Vszi nazocsi szo njemi raocsno obecsali, da vsze obdrzsijo. Zdaj vuzsge devet ognjov, prekrizsi sze devetkrat, gorori zaklinjanje szvoje i okol kolobara zapise eto: Heaolif Perik. Likiel Paro Rupfi Santimon setos albos Earos Janti ki fatchi Pilikvi rupfi dedeldatos. — Pszicsek more naprej priti! pravi Petrica. V kaksoj podobi scsete, da bi vrag priseo, ki maloga Pagateka pri nesze ? — Szlobodno pride, kak pozoj, z ognje-nimi ocsmi, pita Petrica. — Ne, ne, vszi szo zakricsali. — Ali kakti velka gambela, iz stere gorecsi plamen vuna szija? — Ne, ne. — Ali kakti eden oroszlan? — Obcsuvaj nas Bozse viditi ga. — Ali kakti o^njeni csarni macsek z roglami? — 0 ne, za dragoga Boga ne. — Ali kakti dimnjakov pometaes? — Tak, tak, kak pometaes. — Dobro, pravi Kererapuh i zakricse: Ripos, Eadikos, beluida Eimizel Ha ka farino Kolurae. Med tem po sztoli trikrat rnocsno vudri i ovo, na to pometacs na dveri notri sztopi i zgublenoga pszicseka prek da Petrici. Vszi szo sze presztrahsili, vszi szo sze csudivali. Zdaj Kerempuh z nova nekaj zmrmra i oeztro zapove poraetacsi, da hišo to brezi vszega rogatanja i rusenja osztaviti more i kak je po tihora priseo, tak i naj po tihom odide. Za tera Petrica za en fertal vore je dopuszto goszpam iz kolobara vun iti, ke szo sze tomi preesiidivati i Pagat^rlina za doszta poszkusuvati ne mogle. Tak^ tak je to! Naj szamo stoj pravi, da ne ga compernjakov i compernic i da sze necsiszti duh zakleti, na pomocs zazvati ne more, szo szi goszpe od velkoga veszelja pri-povedavale. Nego Kerempuh v krcsmi raed vinszkimi bratmi je celo delo na drugi nacsin razve-zsuvao i razlagao : v/ — Kak hitro szara zacsuo, da goszpa Pagateriina szvojega zgubila, taki s/am babam, stere jasz szarn z^e na rokih nieo, na znanje dao, da za pszicseka nazvedavajo i sto mi ga prinesze, dobi od mene 10 ranjskov. Ne je dugo vremen trpelo, da mi ga je edna sztarica, od nekod, odked to ne ;-nati, pri-neszla. Tri dneve szam pszicseka pri szebi drzsao i strti den szam so zs njim k pome-tacsi, steromi szam pravo: Vi zutra vecser vu hiso goszpe i z tem pszicsekom sze posz-tavite, jasz bodem tam compernije delao i vi bodete tam szkriti, dokecs jasz trikrat raocsno po sztoli ne zruzsira. Tedfi vi vu hiso sztopite i pszicseka meni vu roke prek date. Ne edne recsi pregovoriti ne szmete. Vsze dveri bodejo odprte, da vi notri i vun brezi vszake precske priti mogocsi bodete. I da goszpe, vu podobi pozoja ali oroszlana vraga viditi ne scsejo, to sram jasz zse naprej znao, — Viste to je moja satrenja bila. Szo jo liidi, ki z tem liidi norijo, vkanijo^ po szvojoj szlepariji, ar delati ne scsejo, szi kruh iscsejo i mosnje napunjavajo. Jasz pacs satrenje ne verjem. Edno nedelo sze je Petrica szprevajao po varasi i vpamet je vzeo, da liidje k ednoj csresnji pasesijo. On j« tudi tara so i okol sztojeese pitao, ka sze pri toj csresnji videti da. Odgovorili szo njemi: — Eden jako lepi kanalec ftics szede — 99 — na drevi, neki szo ga njemi z prsztom kazali, a driigi szo pa pravili, da ga ne vidijo. — Kanalec gori na csresnji szedi ? opita z nova Kerempuh. Ah, jasz ga taki doli iz csresnje szpravira, szamo da bi eden novi zemljeni lonec raeo pri rokah. Puf! i novi lonec je zse tam bio, - Escse mi je edne potrebno, pravi Petrica, voglenje prineszte! — Ali za Boga dragoga, kak szo oni to vcsiniti raogli ? Brez dvojbe to more vrajzsa Zdaj napravi Petrica na zemli velkoga kolobara i okol njega zapise szledecse recsi: Eliegok Cokozapao, hafichenio. — Tak! to ga mas! Odleto je, kricsi eden decsaree. — Za isztino je odleto, ne vidirao ga vecs, szkricsijo vszi. Velko drevo. Nigdi sze ne najdejo tak velika dreva, kak vu Ameriki. Na nasem kraji szo zse davno za volo poljedelsztva vunszkrcsili lesze 1 je na pole, Iravnike, gorice obinoli. Pri nasz po dugom obdelovaDji zemle szo nase pole zse doszta iz mocsi vzele. Ne je tak vu najvecs mesztah Araefike. Tam jezero pa jezero let sze je cslovecsa roka ne teknola zemle. V taksoj zemli — sze razmi — rodovitno vsze zrasze. Velko orijasko drevje sze najde i zdaj vu amerikanszkili sztarodavnih leszah, stero poleg szvoje mere i velikoszti v csudivanje szpravi csloveka. Iz taksega dreva dolzozsagani potacs kazse nas kep. To drevo je raszlo vu Kaliforniji. Na devetdeszet metrov je zraszlo viszoko, sirko pa bilo treszeti metrov. Te poldrugi suhov kuszti potacs je 50 tonn, to je 500 inetercentov zsmecse. Stirje mozski z vunvtegnjenemi rokami komaj osepijo. Poleg racsunanja amerikanszkoga profeszora Bumpusa drevo je poltri jezero let sztaro, kak to na potacsi napravleni zrezki kazsejo, sterih vszaki zrasz sztolelni kazse. Pif! i voglenje je zsam tam bilo. — Ah, to je ne mogocse, szo pravili vszi okol sztojecsi. Kerempuh pa sze obrne proti ednoj goszpodicsini i njoj pravi: — Pa je resz odleto? Ka pa bi bilo, csi bi pod enim loncom bio? pita Kerempuh. mestrija biti, oni sze z necsisztim duhom raz-meti morejo. — Ye szte morebit vi zse csuli, da, csi - - Proszim lepa moja goszpodicsina, sze zsivincse pozove po tisztom imeni, steroga naj sze njim dosztaja fticsa iz pod lonca vunvzeti, je njemi dao Adam, taki k csloveki pojde, stera vcsaszi sze potrudi z szvojov belov rokov pravi Petrica. pod lonec i vun vzeme kanalca. Zdaj szo pa szi szpitavali: Mene vendar ne bodete blodili, pravi edna poleg sztojecsa s^farica, da bi pri tom — 100 — deli vraga ne bilo. Vj, moj Goszpod, gueste, ka sze vam vidi, vi szte pravi vrazsji satern-jak. Jasz vasz zse davno poznam, poteri vasz on csarni z rogtni! — Po mali mati, po mali! Jasz vam scsem razvezati. razlozsiti satrenje moje i bo-dete teda vidili, da sze vi jako vkanjujete draga mati. Petrica zacsne razlagati: — Eden den mi je prineszo eden de-csakec lepoga kanalca, steroga szarn od njega kupo i pravo szam, escse dva ranjska to mas, csi to vesinis, ka ti jas/. zapovem. Bodocso nedelo hodi vu ograd toga pa toga goszpoda, ime szam njemi povedo, posztavi sze k ed-norai drevi i vedno gori na drevo gledaj, do-kecs te stoj pito ne bode, zakaj ti tak vedno gledas. Teda pravi, kanalec ftics tam gori szedi i szploh na drevo gledaj. Tak szam decsaki pravo, jasz szam dobro zuao, da vu kratkora csaszi doszta ludih vkuper pride. Csuo szam ednok, da je eden goszpod na okno vun gledao, pride njegov prijatel i ga pita, kaj pa ti gledas. Goszpod v bisi pri okni miszlecsi, kaj ti je briga, malo csemer-aszto je prav^o: Gledara na konci vulice ed-noga elefanta. Z tem prijatel dalesze pascsi.Pride z ednim drugim vkuper, ki ga i pita: koma koma ? On pa raiszlecsi, kaj ti je briga, cserae-raszto njemi odgovori: Osuo szam, da na konci vulice eden elefant sztoji, idem pa ga pog-lednem. I drugi sze obrne i zs njim ide. Na ednok je cela vulica puna, da na konei vulice elefant sztoji. Vszi ludje tam bezsijo. Kda bi goszpod vu hisi pri okni to vido i on je vun so i bezsao z ovimi: Nika pacs more biti, da lud.je tak bezsijo ta. Tak szara szi i jasz raiszlo. Pridejo ludje k drevi, da tam ftics szedi i szi bodejo ver-vali, csi vcsaszi ne bodejo ga vidli. Tak szara jasz ta priseo. Mojega kuple-noga kanalca szam szebov raeo i zacsno szam mojo compernijo. Kolobar i okol zapiszane szlove, lonec i voglenje to je szamo szleparija bila, naj nerazumne ludi bolje zblodira i vkanim, ki szo vervali, da vu loncah i vu voglenjah i taksih bedasztih delah sztoji com-pernija. Ljudi szo ne vparaet vzeli, ka szam jasz na hitroma mojega fticseka pod lonec szkrio. Tak vara je to dugovanje, draga moja mati, potem mi ne zamerite, csi jasz pravim, da szte vi zblodnega raislenja i stimanja, da od nosza dale na vidite, niti dale videti ne zselete. Ne dalecs od varasa, vu strerom je Pet-rica sztaniivo, sziromaski tezsak Mikula je zsivo puno hiso drobne dece i betezsno zseno imavsi. Tuzsno je ednok pred kucsov szedo, mimn je sla iz szoszedsztva edoa zsena, stera njemi pravi: — Aj, mcj Mikula, zakaj szi tak zsa-loszten ? — Aj, draga prijatelica, jasz szam vam vu taksoj nevoli, da szam ne mogocsi pove-dati. Karakoli sze obrnem, nikdi nikse pomocsi. ne najdem. Jasz szara zse k goszpodi i boga-tasora vu varas hodo, pomoes iszkao, nego oni nikaksoga pomiliivanja z sziromaskim cslo-vekom ne irasjo. — Za toga volo, raoj Mikula, vi dvojiti ne szmite. Vendar sze escse na szveti najdejo ludjb, ki dobro dusico majo. Isztina, da je njih ne doszta i szo jako redki, ali vendar szo jo. Idite k Petrici Kerempuhi. On varn vu varasi sztanuje na ostariji k orli. od njega sze doszta pravi, da on z csarnim •- Bog bodi z nami — vu pajdasti sztoji. Ne, jasz to vervati ne morem, ar on vsze i naravszko szveti kazse. Bolje je prevzeten, kak uikdasnji Grabancias Diak je bio. Jasz znara, kak je Kerempuh szoszedi mojoj za malo placso dao nikakso vodo, pa zdaj ona zsive z mozsom szvojim prav po angelszki. Idite k njemi, Mikula! Idite szamo, bodete vidili, da vara on pomore. Sziromaski Mikula drugi den sze na pot szpravi i k Kerempuhi ide. Tani je mogo Mikula vesz tecsaj szvojega zsivlenja Petrici vadluvati i kda bi zse csiszto povedo, pravi njemi Kerempuh : — Prijatel, jasz vasz scsein navcsiti po-gacse delati. Ludje do vam vu hiso peneze noszili. Tu mate nisternih ranjsko.v, kupite szi fino psenicsuo raelo i drugo potrebno recs. ; Kda bi Mikula vsze kiipo, teda szo nap- ! ravili edno ruzsno veliko pogacso, stero szo vu najveksem pavarszkom kotli pecsti mogli. Kak bi brzs prav rumeno szpecsena bila, teda je Petrica peszeb za njo hutico napraviti i lepo poraalati dao, teda je zapovedao Mikuli, ruzs-no to pogacso po varasi oglasziti. — Daje sze na znanje vszem i vszakorai, da sze edaa vu poszebnoj hutici ruzsno velika comperna pogaesa videti da. Edna taksa po-gaesa, kaksa, od steroga hipa szvet [ sztoji, esese nikdar nikdi, niti v Londoni, niti v Parisi, niti v Becsi sze je ne vidla. Na prvom meszti od person 30 krajcarov, nadrugoin "20 krajcarov, na tretjem 10 kr.. vn szrebri de sze placsalo. Osi pa bi sze korai zalustalo h one pogacse jeszti, bodejo sze falati za 12 ali 5 krajcarov odavali. Kasza bode odprta od 6. vore veeser. Gledaliscsa meszto je na osta-riji pri csarnoj raacski. Kak sze je to razgla-szilo, vszi veliki i mali, szlepi i santavi, bogati i sziromaski, sztari i mladi szo sze k hutici priblizsavali, vszi szo steli ono ruzsno veliko pogaeso videti. Po vszeh stacunah, vulicah i ostarijah sze je gucsalo od tiszte pogacse. Edni szo sze hvalili. do szo njo zse vidili, drugi szo sze dicsili, da szo nio zse kostali, bogatesi szo vees falajcsekov kupili i pometali vu hisi po omareh na vekivecsno szpominanje. Tak szi je nas Mikula vu nisternih dnevah doszta penez szpravo, za stere szi je zemljo kupo, placsoje szvoje duge i potle je zsivo szrecsno i bla-zseno. Za tem taki Mikula so je vcsaszi k Pet-riei sze zahvalit z temi recsmi: — Povejte mi, dragi goszpod Kerem-puh, morem jasz i z mirnov diisnov vesztjov te peneze zadrzsali i ne je pri toj pogacsi vrajzse pomocsi bilo ? — Dragi prijatel! Jasz szam ne com-pernjak, nego szam taksi cslovek, ki poznam naturo i csloveka. Bogatesi redko iz pomilii-vanja kaj dajo sziromaki, oni szo necsloveesno szkopi, kda bi na pomaganje nevolnoga cslo-veka mogli iti, a prek reda razszipni, kda szvoje zsele szpunijo i zaszitijo. Osi bi vi, raoj Mikula, prekervave szkuze pred bogatesami roszili, csi bi vi na glavi vujskar pred njimi hodili, csi bi pred njimi od nevole miikali, kak zsivina miicse, ne bi vi telko penez dobili, kak szo vam zdaj dali iz drage ?ole, da szo kaj novoga viditi raogli, ka vu szebi prav rekocs nika ne /.namenuje. Moja compernija je naravszka i odprta, jasz mam nad Ijudmih oblaszt, ar njihove szlaboszti «poznam i nje vu mojih poszlah na haszen moj obernoti r^zmiin. Idite vu imeni bozsjem, Mikula i vzsivajte sze penez vasih mirno i blagoszlovleno. — Szo oni goszpon Kerempuh ne com-pernjak? pita Mikula. — Za isztino ne szam. — Potem oni z necsiszfim duhom ni-kaksega pajdastva ne majo? pita dale Alikula. — - Ne mara. Moj necsiszti dub, kak szam pravo, je znanje szlaboszti ludih — Bog njim piati, dragi ^oszpod, na ljubavi i dobroti njibovoj, zahvali sze Mikula. Escse mi naj povejo, ka szo dali szoszedi, da oua z mozsora z nova rnirno zsive. — Moje comprije nacsin je pri szoszedi naravszki i odprti bio. Poszluhnite me! Jasz szam znao, da szoszeda vasa raa lagoji jezik, tak dugo nad mozsom kokodacse, klepocse, da sze szvadita. Osi bi njoj jasz iz lepa pravo: Vi raorate, moja zsenszka, Tasemi mozsi edno malo popusztiti, za gvusno vsze moje recsi bi bile zaman. Zafco szano njoj dao eden glas csiszte vode, zmrmrao szam nad vodov i za-povedao szam, da ona z tibztov vodov pune zobe more vzeti, kda de njeni mozs csemeren. Ona je tak vcsinila, a bedaesajna^to ne iniszlila, da, kda de vodo vu zobi mela, mozsi odgo* vorjati ne bode mogla. Idite zdaj vu imeni bozsjem, moj prijatel! Z Bogom! Povedite vszem, da pravi modro-znanec ne pozna comprije, nego z odprtimi, naravszkimi nacsinih szi poszluzsi. — Proszim njih, dragi goszpod Kerera-puh, escse za en par recsih! Pred nistermi letmi szo prosztni Ijudi za sztalno derzsali, da eden cslovek je kugo rozsne mare zacom-prao i z satrenjem szvojim je napravo, da je zsivina kapala. Proszim njih, Goszpodne, raz-tolmacsito mi! — To szo vam debele lazsi, Mikula, brezi bozsega naredjenja i prepuscsauja sze nikaj ne more zgoditi. I csi kuga vun vdari, to je ne brezi bozse vole. Isztina, da je Bog vecskrat vragi dopuszto naj liidem, kak na priliko Jobi, skode napravi. Bog tak na probo dene Ijudi i njihove grehe kaštiga. Isztina, da szo bili hudobni ludi, ki szo sze celo vragi zavezali, da szo ludem skodili. Nego zdaj zse taksih grozovitnih ljudih, ne miszlim, da bi bilo. Zato csi mara obetezsa, ne trbe to pra-viti, da te pa te me je vcsino. Nego trbe vracsiti dati. Kelko taksih levov i stal, kde nikdar zdrava zsivina ne osztane, nego eden za drugira kaplejo. Kriva more biti dvorba, krma, szama sfala. To pa csi je raleko ne dobro. viszi od toga, da je krava kakso takso csemerno taavo pojela. Mleko sze ne szede, nt- je dobro, kriva je poszoda, da je ne csiszta, krivo je raeszto, kde mlcko sztoji. Szo jo lagoji ludje — dale pravi Pet--rica, ki drugomi kvar szami radi delajo, Zdaj vam povera edno zgodovino, stero szaui ja^z na ednoj ostariji vido. Dva foringasa szta sze szvadila i dobro eden ovoga zmlatila. Szlabesi sze je zagrozo drugomi, da njemi zse kaso zaszolo bode. Drugi deo zse v zorji je szlabesi odiso; tiszti, ki je osztao, kda bi zaprecsti sleo, konji nje-govi szo zacseli sze sztrahovito rdati. Za kra-tek csa«z eden konj je izpuszto preci veliki kaoaen od szebe, za (em tri, kokosina jajca i zadnlics eden falat zseife. Drugi konj edno vnozsino drobnih kamencsekov i paperece za-; szukani z vszakojacsmini compmijumi i vra-guljami. Zdaj sze je obcsinszko kricsalo, konji szo poeoraprani. Meni je tiidi to dugovanje jako csudovito po glavi bodilo. Nego na szlednje S7am na pravi zrok priseo. R >ko szam szi z oljom namazo i zadnjo esreva izsznazso. — Ah, ah, zlati goszpon Kerempuh, ka mi oni sze pripovedavajo, oni vnogo toga znajo. Kak vidira, za nasz prosztne ludi szo jako szkrblivi. — Med driigirai escse edno vam bodem pripovidavao, zacsne z nova Kerempuh. Pazte ¦••'*yfc b dobro! Pred nisternih letah na szamo vuzmeno nedelo vu cirkvi vu velkom szteszki mi je nikak vkrao zlato v'6ro iz zsepao Celo zsaloszten 8zam domo so i od zgublene vorice szam povedao mojoj goszpodarici. — Moj goszpod pravi ona, csi moj tanaes (szvetovanje) posz-luhnejo, za mali csasz vorico nazaj dobijo. Jasz njim poznam ednoga sztaroga mozsaka, ki takso szkrovnoszt zna, vkradnjeno dugovanje nazaj priszkrbeti i za nje povedati. Jasz szam zse szama to izprobala. Meni je lani takajse v cirkvi edno z zlatim krizsecom csiszlo bilo vkradjeno i jasz szam ga po tom isztom mo-zsi z nova k rokam moji dobila. On sztanuje praci dalecs od varasa, scsete, da bi po njega poszlali ali szami scsete k njerai iti. — Jasz i goszpodarica szva k tomi csudovitomi cslo-veki sla, ki je zse i ednov nogov vu grobi stao. Kda bi njemi naso prosnjo naprej posz-tavili, zacsno sze mrnjaviti, grozoviti obraz kaaati, naprej je posztavlo precske i izgovore: Bozse moj, pravo je, isztina, da jasz to szkrov-noszt znam, nego duhoTniki taksa dugovanja ne vidijo radi, szpovedniki osztro prepoveda-vajo. Vu raojih sztarih dnevah scsem to tam nihati. Na to je goszpodarica zacsela njemi lepe recsi davati. Na dugo prosnjo i molbo za volo moje Goszpodarice sze je nagovoriti dao. Jasz vidim, pravo je, da i vam takajse, Goszpodne Kererapuh, je vorica potrebna. Scsem vam prijatelsztvo szkazati. Sztopite malo v kamrico mojo, tak ttt more biti. Jasz sztopim z goszpodaricov v kamrico, stero je sztari za nama dobro zapro. Jasz ga iz kam-rice eden csasz poszluhsara mrrarati, po sztoli kucsti, zadnjics naj zazove vun i da meni pra-to mojo v&rieo. Jasz szam n.jemi deszetnjek steo dati, nego ne je ?ecs ?zeo od dva ranjs-ka. — No goszpodne, pravila je poszpodarica, vidli szte zdaj to csudno szkrovnoszt. Ne szam vasz dobro vpotila? Oni bi nikdar vorice ne meli, da ne bi bilo mene. Ka szi oni, goszpodne, od toga miszlijo ? — To dugovanje, odgovorira njoj, pri raeni z mirom osztane vu dvojnoszti, med tem toga vendar vredno je, da sze malo marlivse izpregleda. — Nikak szam szi mira ne dao, dokecs k tomi sztaromi szam iz nova ne so. I szam dobroga hipa priseo, ar ravno eden goszpod, komi je szrebrna tu bakera vkrdjena bila, pri njem sze zadrzsavao i od njega poraocs proszo. Sztari sze je od mene nika ne vecs bojao i pokedob je vido, da szam jasz neverni Tomas, zato mi je pravo, da za edno dve vori sze k njemi potrudim i obecsa, da pred nazocsnoszt-jov nasov tata zakleti, prizvati scse.Jasz szana vu povedanom csaszi k njemi priseo, sztari na sztol poszodo z vodov posztavi i nikaksi besz noter zmrmra, za tem, vzema veliko kuhanjco i zs njov vodo mesa. Moja goszpoda, zakricse on, zkem hitrese jasz mesam, z tem hitrese tat drkati raore. I za isztino priso je eden cslovek vu belom oblecsi obmotani i v szre-dino hise lucsi szrebno tubakero. Ti dobre znas, pravi sztari, da szedma zapoved veli: Ne kradni i z tem vudri z kuhanjcom trikrat po poszodi i tat sztrahovito kricsati i premilo za odpdscsenje prosziti je zacsno. Idi vu miri, velo je sztari i odpuszto ga oditi. Goszpon sze za tubakero zahvali. To szam jasz z lasztivni-mi ocsmi vido i lehko priszegnem, da sze to dugovanje tak zgodilo, pravi Kerempuh. Ka pa vi moj Mikula, na to povete. — Jasz ne vera, ka bi miszliti ali pra-viti na to mogo, odgovori Mikula. Oni sze bolje vu tom poszli razraijo, kak jasz. — Potem scsem vara, pravi Kerempuh, i to szleparijo popolno razlozsiti. Dobro pazite ! — Z mirora mi je po glavi hodilo, zacsne Kererapuh. kak bi mogo i toj cigan-jiji na konec priti. Za nistere dneve szam iz nova k sztaromi compernjaki so, proszo szam ga, iz lepa nagovarjao, obecsao szam njerni vnogo penez, da rai na.j odkrijn to szkrov-noszt, ali sztari pod nikirn nacsinom je no steo odkriti szkrovnoszt, zadnjics, šzam sze vuzsgo od szrditoszti i szam pravo : Csujes sztari ti szlepar, csi rai iz dolsra ne poves tvoje ciganjije, vcsaszi te poglavarsztvi oglaszim i vszem tvojim 'ciganjijam konec bode. Za volo bozso, nft vcsinite to, pravi on, jasz bodera vam vsze vadluvao. I zacsne etak pra-vjti: Jasz szam sziromaski sztari cslovik, kak szami, raoj goszpod, vidite, od nikoga nikse poraocsi ne reara, delali ne morera, ar szam szlab. Ednok szi raojo nevolo preraisljavajocs, szam priso na to miszel, vzeo szam szi za placso nisternih falotov, ki vu cirkvi i po hisah Iudem tubakere, csiszla i kaj stecs po-grabiti raorejo, vkradnejo. Decsaki vkradjene dela k meni szo prineszli, jasz pa zse mam takse ludi ki szveto vu meai i vu raojoj mestriji verjejo i druge, kern sze kaj vkradne, k meni napotijo i posilajo. Jasz ludem vkradjene sztvari iz nova nazaj davam pod imenom, da szam tata z vkradjeuim blagom k meni pozvao. Tak sze je zgodilo z onim tatom, ki je vorico vaso od metie vucsen vam nazaj prineszo. Zgodi sze vkde ga szamo more. — Nego to je vsze nika, raoj dragi Mi-kula. Escse bolje hu?a sze godijo. Szte escse ne csuli, da dekle piti davojo decsakom. da bi nje vzeli? Kakse babe piti davajo zsenam, da sze deteta resijo ? Deci maloj, da de bolje mirna, tlidi kaj szkubajo, de deea eelo omam-leiia lezsi nocs i den, nika ne je. Kda padete celo obetezsa, teda pa pravijo, da je zvor-cseno, da je sztrahe dobilo, ar vu celom teli grozovitno bolecsino ma. To szo csini pmti naturi, to szo grozovitni grehi. — Aj, aj, goszpon Kererapuh vi szte doszta vidli, csudiva sze Mikula. — Tdite zdaj z mirom Mikula i bodite zagvusani, da |e Petrica Kerempuh najbolsi prijatel prosztnih ludih. — Escse nika mo njih ¦ pitao, goszpon Kerempuh i te odidem. Ka pa od kaksih ma-zil i estenja nad vodov nika ne vete ? — Ja niazile! Na pred vecser vszih szvecov nad maszt molijo i zovejo Boga i vsze szvece. naj bi to mazalo vu bozsera imeni lu-dem betezsnikom pomagalo. Zvfin toga na vodo stejo, vogelje vu n.jo mecsfjo, da bi sze vu tom raivali. Na to szamo to vara pravim, moj dragi Mikula, da szamo szveta mati eerkev ma oblaszt kaj blagoszloviti, tak blagoszlovleno kadilo, kadilo, ssvecse i. t. d. kakse babe te mocsi szo od nikoga ne dobile. Pa od szvete matere cerkvi, od duhovnikov blagoszlovlene dugovanja z taksim nakanenjom szlobodno potrebujemo, na kaksi nacsin i kak je od szvete matere eerkvi blagoszlovleno. -— Hvala lepa, goszpon Kerempuh, zdaj idem. Z Bogom! Zdravi osztanite. — Z Bogora, Mikula. , . Mikula je domo odiso, nego taksa zseja za modroszt kerempuhovo ga je zgrabila, da je za nistere dnih nazaj so k Petriei njega poszluhsat. — Doszta compernije szam ti razlozso, Mikula, pravi Petrica. EsCse ti nikaj povem. Doszta sze csiidnoga godi na szveti. Eavno zdaj, stem vu novinah: Vu "edno gledaliscse Urania je priso ]eta 1908. febr. 11 ga eden tihinee i ednoga csasztnika je iszkao po imeni Sz. Za nistere minute vun pribizsi tihinee iz hise i na gangi pravi: Goszpoda de miszlila, da szam odnoro. Kai taksesra sze je escse nik- -. dar ne zmenom zgodilo. Vu gledali nad szto-lom szara v paraet vzeo Szana direktora. Miszlo szam, da je za raenom notri szmukno, okol sze obrnem, da g*a pozdravim, nego ni-koga szara ne vido. Hitro szarn vun szkocso, da ga po gan^i zgrabim. Goszpoda, vi szte ga lehko vidili? Ne je mogo t(l hoditi, szo pra-vili, ar je zse vecs tjednov betezsen. No, jasz szam ga pa vidQ, za nistere minute je on goszpod vu szvojo hiso so, kak szi doli szede pri sztbli, gledalo na njega szpadne i roke njemi sze cstidivali. Poslejo ednoga szlugo k betezsniki, ki nazaj pride z glaszom, da je Szana direktor gledaliscsa pred ednov fertal vorov mro. Csi sze kaj cslidnoga zgodi, cslovek , vszikdar more naravszke zroke gledati, lehko je tihinee evek tak pri pravo vu hisi. Csi szi pa raztolmacsiti ne raore, te pa na Boga niha. — Inda szveta je ne bilo doszta dokto-rov, ludje szo sli k ednom ali drugorai szta-romi cslovtki, ki je z travami vracso i z dru-gomi delami vraeso. I vu teh delah je bila vracsilna mocs. Nego on je z hokusz-pokuszom, z mrraranjora vracso, da szo ludje k torai . • mrraranji pri pisuvali vracsilno mocs. Tak szo nasztanole compernije. Glavoo delo szo ludje ne gledali, nego szamo okolaoezti. Tak na priliko, moj dragi Mikula, poleg vszake hise vidis edno szlameno sopo na drogi. Goszpoda je zapovedala, da de sze ogen z tem gaszio. Szi zse vido, da sze je z tem pogaszo ogen ? ¦ Jeli ka ne ? Osi bi zdaj tlidi tak iupaszti "' szvet bio, nasa deca bi za petdeszet let szi — Bog zna — ka miszlila, zakaj je ta sopa ? — Inda szveta szo ludje verovali s\\ comoernicah. Isztina, da szo bile grozne babe, stere szo z travami i drugimi delarai doszta ludih na drugi szvet szpranle. Takse csi szo zgrabili, szo je oszodili na szrart. Neke druge ^ babe szo sze pa vun dale za compernice, naj sze ludi od njih bojijo. — V ednoj vesznici je zsivela Dora, . edno jako tupaszta dekla, zacsne pripoveda-vati Petrica, sztari szo jo zvali sztara Dora, deea pa Beda. Kda bi stirideszet let sztara bi!a. na enkrat njoj je vola prisla vu varas iti, da szi kaj prinesze je pravila, z kem bode ona nevarne oblake, liki sztari zvonar, preti- rati mogla. Bedaszta ta sztara dekla pride vu varas i prinesze sz fzebom vszakojaeske dela, nikakse cedulice. Sztara Dora je vsze to vu ednoj skatlici vkttper zmetala. Kda szo sze pa csarni oblaki priblizsavali, te je ona sz ^i -fct -- 104 - skatulieov nisterni pot okoli hise predrkala i vu tuposzti szvojoj pravila : Da ona uprav tak tocso pretirati zna, kak sztari zvonar. Ednok sze pripeti, da zvonara ne je bilo doma i csarni oblaki szo brezi vszakse skode prek vesznice odisli. Zdaj szo sztare babe zucsnole gucsati: Bog me! Sztara Dora ravno tak zna oblake pretirati, kak sztari zvonar. Tupaszta Dora je zdaj z;e szama vervala. Szama sze je hvalila : Vu mojoj skatulici sztoji tocso nap-raviti ali pretirati. Osi jasz sz skatulicov mo-jov na deszno okol hise idem, toesa sze more dale pobrati. Osi pa jasz na levo idem, toesa eelo vesznico pokucse. Na njeno najvekso nesz-recso sze ednok zgodi, da sztrahovitni oblaki puni z tocsov szo sze privlekli na vesznico, zaman je szirota Dora na deszno okol hise drkala, zaman je skatulico vu ogen lucsila, zoszipala sze je tocsa^i celo faro do koeena sztukla i na nikoj szpravila. Po celoj vesznici sze je govorilo, da je Dora kriva, da je ona tocso napravila i celo faro vcsinila neszreesno zato, ar szo njoj sztaroga vina piti na davali. Sztara Dora je obtozsena i na szod pozvana bila, pa da szo jo na szodi pitali: Pa ti, sztara Dora, szi vu sztalisi tocso napraviti i odtirati? Z bedasztim pitanjom sze,dugo tru-cati ne dala, nego je vadluvala, da ona tocso zna napraviti i odtirati i da ja ono sztraho-vito tocso ona napravila. Cela obcsina je bila z onim vadluvanjom zadovolna i neszrecsno Doro, kakti kakso pravo compernico, szo obszodili na lomacsi zazsgati. Nanoszili szo doszta drv, vuzsgali je — i Dora je zgorela. * Petrica Kerempuh od telko potuvanja i vszakojacskih nevol, stere je on mogo pod-neszti, je na zadnje obetezsao. Betezsnoga szo tam odneszli, kde je vszikdar najrajsi prebivao, odneszli szo ga vu ostarijo k orli. Ostarijas bogabojecsi cslovek bivsi, pri-peljao je njemi szpovednika franciskanszkoga Kvardiana. Po duhovniki pride mcsitel, ki pita Petrico, ka ga boli, odgovor dobi, da ga glava boli. Vracsitel zapise vrasztvo i pove betezsniki, da vu csrevah ma bolezen. — Aj. moj dragi vracsitel, pa szte vi odnoreli. Glava mene boli i csreva mi vra-esite! Na to vracsitel sze razszrdo, vzeo je szvoj krscsak i betezsnika osztavo. Pokedob den na den je vsze hujse posz-tanolo Petrici, blizo csuteesi szi szlednjo voro, proszi ostarijasa, da bi vsze snajdere pozvao, da njim nikaj szkrovnoga povedati scse, ar njemi zse vecs je nikaj ne na haszen, nego njim i njihovoj deci velki haszen zna pri-neszti. Ostarijas Petrici vcsini to zadnjo ]ju-bav i pozove snajdere, kem Petriea iz posz-telje etak pravi : — Postenja vredni ludje, dobro pazte na recsi moje. Kda vi skarje, refo, konce, naprsnjak i iglo mate, tak zadoszta skeri, orozsja mate vaso mestrijo pelati. Nego na-csin, kak sze more delati, sze od mene mo-rete navcsiti. Zato me poszlulinite, ka bodera vam pravo. Kda vi prek igle konec potegnete, ne pozabite, proszim variz, na kraji konea vo-zel zavrzsti, ar ovak zaman bodete delali. I to je szkrovnoszt moja, stero szam vain od-preti steo. ldite zdaj vu imeni bozsem, z Bogora ! * Saajdari szo sze csutili zbantuvani, nego ka do z ednira betezsnikom meli. Odisli szo. Petrica je jako szlab posztano, zato je pravo ostarijasi: — Prizovi mi szem goszpona Kvardiana, edno priszezsno persono (eskiidt) i ti szam pridi, mojo zadnjo volo vam povem i vsze moj imetek med vami razdeliin. Ostarijas pozove obadva, tak i szam pri-de. Kda bi vszi vkuper bili, pravi Petrica Ke-rempuh .• — Jasz nikoga iz rodbine raoje ne mam, komi bi moj imctek sztavo, zato scseru vesz moj imetek, steri tam pri pecsi va zselezaom valisi zapert je, na tri sztranjke razdeliti. Edna sztran szpadne na ostarijasa za verno dvorbo njegovo, druga sztran na goszpon Kvardijana za njihove lepe recsi, a tretja pa priszezsnomi goszpodi ,za podpisz mojega testamentoma. Ead bi bio, da mi sze velki szprovod napravi, da mi sze lepa mrfcvecska peszem na kamen zrezse i na raoj grob po.°ztavi. Goszpon Kvardijan je njemi obecsao, da lepo szprevodi, priszezsai ga je zagvusao, da njegova szlednjn vola szpuajena bode. i ostari jas je pa njemi z najboljsirai hranami podvoro do szlednjega hipa. Petrica je mro. Ostarijas pa vn szvojo hiso je dao odneszti zapecsacseni valis. Petrica je bio lepo pokopani. Zdaj sze je slo na odpiranje njegovnga osztaloga iraet-ka, da bodo ga na tri sztrani delili. Ali na najvekso esudo odvedkov je imetek iz kamen-csekov sztao. Vendar iz cslovecsanszke Ijubavi goszpon priszezsni je njemi dao iz kasze obcsinszke na kamen zrezati i na grob posztaviti szledecso peszem : — 105 — Norcov-csednih tii lezsi vucsitel. Povszod poznan, kak lesnjek prevotel. Kratkovidne lepo je prevkano, Gizdave pa batrivno oszramo. Prav' isztino povedo je drugeni, Ki szo zselno iszkali jo pri njem. Zdaj pa telo csrve bode hranilo, To je njemi zagvusno placsilo. Nit' z Goszpoda, niti z potepuha, Ne bo nacsi i iz Kerempuha. (kj) Szlovenci v Maria-Zelli. Leta 1908. je bila petdeszet-letnica na poposztvo posz-vecsenja nasega Szvetoga Ocse, Piusza X. Ob toga veszeloga pri-goda szo Dr. Ivanoczy, tisinszki dekan i plebanus, csaszt. kano-nik nakanili szlovence nasega kraja v Maria-Zell pred Mater bozsjo voditi. Glasz njihov je na csutljive vuha najso pri szloven-cih, nabralo sze jih vsze vkii-per 741. Bili szo sze iz monos-terszke krajine prek szv Jiirji notri do Eadgone. Najvecs njih je bi]o iz Szaladszkoga, poszebno iz Torniske i Beltinszke fare. Bili szo i iz Hotize, iz lendarszkih gor, iz Kobilja. Zviin imenuvanoga voditelja szo vu bozsjoj poti del meli Dr. Eogacs Fr., spiritualis (Szom-bathely), Szlepec Ivan, plebanos (Szobota), Koczjan Istvan, plebanos (Nedela), Vadovics E. plebanus (Szv. Benedek), Ttill Geza, (Szv. Sebastjan), Lenarsich Mirko, kaplan (Tissina) i Klekl Jozsef, kaplan (Torniscse). To je bila prva bozsja pot iz cele szlovenszke okrogline pod voditelsztvom diihovnikov. To pot scsen jasz popiszati na szpomin onirn, ki szo vu njoj del meli, na szpomin za prihodnje csasze. Dale«nji zse augusztus 25-ga po.jdne szo szlobd vzeli od doma, na nocs vu Eadgoni i vu blizsnjih vesznicah pocsivali. Augusztus 29-ga ob pol 6 vori szmo szi szedli na zseleznico. Po velkom csa-kanji szmo dobili karte, za stere szmo zse doma plaesali 10 koron. Poszeben vlak sznio meli, steri nasz je z szilov pelo brezi miidenja i posztaplanja. Pelali szmo sze prek Spielfeld-a, Graz-a i Kapfenberg-a. Tii szmo mogli na eden drugi vlak prekiti, ar do Au-Seewiesen-a szo sinje bolje na voszko podevane. Vu Au-Seewiesen szrao prisli okoli edeoajszete vore. Za pol vore szmo sze podali poti med brege, med molitvarai i peszraani prisli szrno vu Seewiesen. Tam je edna mala cerkev bene-diktinszkoga klostra, plebanus komaj szto farnikov ma. Til szmo malo pocsivali, da prek brega »Seeberg" ne opesamo. Pa je Seeberg escse ne tak sztrahoviten, on je naj-bolje pouizen i zato je obdariivani z lepim cvetjom, stimecsim borovjom. Nego ovi! Vi-szoki szo, celo kameni, liki na pislivoj glavi, kde-kde eden mali bor, voda szi je bele, za hod nevarne poti na njih napravila. Gore szo kadile, sze zakrivale i odkrivale, od viiszt do viiszt je so glasz: Dezs bode! Szamo zdaj ne! Kak pa pregpridemo ? Nika ne vala csakati, naprej! Szmo zacsnoli na breg skrabati. Dezs sze je ttidi zac^no ponlijati. Goricsanci szo navajeni, nego uisteri ravenec je nlecao" i dolinec ,,f(ikao." To je za isztino ^Fiikasov breg". Kda tak lazimo, csela szi brisemo i nis-cse ne ma vole doszta gucsati, ederi za mojira hrbtom zacsne : - T(i je zemla za odati. Tti bi szi fal lehko kupili. Driigi z szmehsnim glaszom pravi: ^r — Grofi szo sze szem ne triicali. Na ,,Seeberg" bregi vecs szpomenkov jp. Tak sztoji eden sztnp. na n.jem je zapi-szano 1618., \u zdublenoj votlini sztopa je Maria z Szinekom. Tarn szmo nistere Ocsa-nase zmolili i nisterno cvetje polozsili na pred sztop. Zdaj pa te dol! Pot je za prva na sztrani bivga pelala. vszikdar bolje dol, dokocs sznio vu dolini ne vkiip prisli z ednim brezs-nim potokom. Ta ,je pot nasz pelala med bre-garai. Kde stecs sze pred nasz posztavila vi-szoka gora, lepo szmo jo okrog obhodili tak. da bi sze narn stela vu szvojoj viszokoszti od vszeh krajov pokazati. Okoli 4. vore szrao prisli na Wegschaid. Dugo szmo zse mi to stacio csakali, za njo szmo sze szkoro stiri vore triidili, da szi tara raalo pocsinemo i k szebi kaj vzeraemo. Nego za pol vore szrao sze mogli zdignnti. ar escse tri vore raamo do Maria-Zella. Escsa bolje obtrdjeni i triidni szino dalje sli. Proti szled-njerai szrao zse lazili. Na ednok szrao v pa-met vzeli cerkev, proceszija je nasztanota iz ludih, ki szo na eden kilometer dalecsino raztepeno sli, iz molitvih i peszmah, stere prvle lii-tara po csuporah szo sze csiile, je nasztanola edna molitev i edna peszem iz szto i szto grl. Litanijo lauretanszko szmo popevali. Tak szmo prisli vu Maria-Zell vecser po szedmoj vori. Zdaj pa te kvartio iszkafci! Zsmetno delo je to bilo. esi szi domiszlimo, da. tiszti veeser je vu Maria-Zelli, prej, deszetjezero tihin-cov bilo. Oelo keszno je nasa proceszija bila okoli cerkvi. Pred narai szo dvoji ali troii drugi narodi proceszije drzsali. Tii sze pacs narodi i jeziki ne borijo. Kak je zse vu psalmusah zapiszano: Dicsite Boga vsze liidsztvo, diesite njega vszi narodi. 116. 1. Med glaszora zvonov z gorecsimi szvecsarai szran ednok oVoli eerkvi sli, tak i vu cerkvi pred velki oltar i- odnet na szredi eerkvi bodoesi Marijin oltar. Na szpomin popisem ono peszera, stero szmo popevali, kda szmo. sz proceszijov vu cerkev sztopili. Szveta Marija, szmiluj sze krez nasz, Tebe mi proszimo, szlihsaj ti nasz! Maria z tvojiin plascsom zakrivaj ti nasz, v szveti raj pripelaj ti nasz! Triidni szrao bili od velke poti, tak edno 35 kilometro? szmo peski obhodili v brezs-nom kra.ji, po nenavadnoj poti. Ne ednoga szam viclo od poti celo potrfcoga, odnemorenoga z pomocsjov driigih vu procesziji del vzeti. Tam pred pndobov Marijinov szo Dr. Tvanoczy duge molitve opravlali, na konec sterih szmo sze na nase kvartire obrnoli na pocsinek, da ki szrao danesz szamo nase triide znali Mariji aldiivati, ar obtrfldjeno telo je liki escse diiso, nase mislenje dolizavezalo, z jutra z poesinjenim telora, z novov diisevnov mocsjov bodemo pozdravlali naso Mater Bozsjo. Augnsztus 27-ga sze je szpoved zvrsa-vala. Bila je szlovenszka predffa drzsana od Dr. Rogacs Fr. spiritualisa. Tak szam szre-csen, da to ]ppo predgo lehko dam na szpo-min nazocsnim, na navuk vszem csitatelom. Predragi Slovenci ! Pred dugim-dngim csaszom je prek bre-gov zsidovszkoga orszaga edna mlada, szveta zsenszka sla. Peszem i molitev ua njenih vii-sztah, szveto veszelje sze njej bliscsi na obrazi. Po dugom pottivanji pride k edno.j hizsi, kde jo edna sztaresa zsenszka radovolno szprejrae. Dve vreli dilsi sze v szvetoj lubeznoszti zje-dinita. Ta szveta zsenszka je bila bl. Devica Marija, stera je prisla szvoj rod, szveto Eliza-beto obiszkavat. Veszelila sze je szv. Elizabeta, ar j& za njeno volo prisla Marija. Ali veszelje obesiiti i v utrobi raatere szv. Ivan Krsztitel, ar za njegovo volo je tiidi prisla Marija, naj blagoszlovleni szad njenoga tela zse v raater-noj utrobi poszveti bodoesega naznanitela. Ta szkazen mi je prisla na pamet. kda szrao iz daline po iriidapolnoj poti prek po planinah sli k Mariji na to raeszto miloszti, peszem na viisztab, vmelje na oblicsji. Ve-szelje szmo szpravili Mariji, ar szrao za njeno volo sze prisli. Ali veszelje cstitijo po nasem romanji szveti Ocsa, rimszki papa, ar szmo i na niihovo esaszt to Marijino obiszkavanje na- . kanili. Szkoro dva meszeea je pri Elizabeti osz-tala bl. T). Marija i tevi dve pobozsni diisi szta sze zjedinile v lubeznoszti do szmilenoga Boga. Szkoro dva dni sztanujemo mi na tom lublenom raeszti, scsemo sze okrepiti v onom dvojera deli, za steroga volo szmo sze prisli. Prisli szmo szem : a) na csaszt bl. D. Marije — njo obisz-kavat; b) na csaszt szv. Ocse, rimszkoga papo — njih szlavlat. To dvoje vam scsera na kratkom raz-lozsiti. Prisli ssmo na csasd bl. D. Marije. — njo obissJcavat. G. Bt)g je vszamogoesen, vszepovszed • zna miloszt-dobroto deliti. Ali na poszebnih raesztah tak rekocs nakiip polozsi szvoje mi-loszti, naj je tera boie v pamet vzememo i * mocsnese proszimo. To szo tiszta raeszta, stere nam szv. Matieerkev za meszta miloszti csasz-titi porocsa i nasz obiidjava ta na szveto pot, na romanje. Sto bi ne znno med vami, da G. Bog vsze miloszti po bl. D. Mariji dftli, stero mi v litanijah za »matfir bozsje railoszti" szlav-lamo. Naj pa tem bole csutirao mocs njene priprosnje, njo tak za Devico zmozsno i hrale dosztojno szpoznnmo, pioti njej sze na mocsno viipanje obiidimo i liibimo Boga, ki j« tak csiidoviten vu szvojih Szvecah:1 zato je-. Bog voodbrao Marijine raeszti miloscse. Edno iz teh najhiblenesih railosztnih meszt ,je tiszfo, na sterom szmo zdaj tak szrecsni biti. Vecs szto let pred teru je eden redov-nik iz Aflenca, kde szmo po zseleznici mimo sli^ednoj Marijino podobo sze prineszo i tii gori posztavo. I to je sz velikirn viipanjom do zmoEsne Deviee v okrogi razsirjavati zaesno pravo vero. Viipanje ga je ne vkanilo. Njegov triid je velki napredek doprineszo, ne zaman da njemi je na pomocs bila Marija, od stere szv. Matieerkev pravi, da je szama mogocsna iztrebiti vsze krivovernoszti i zblodjenja na celom szveti2); stera je po szkrivnom razo-dinji siv. -Janosa v szunce oblecsena zsenszka"5) obdana sz Krisatusom, ki razszveti vszo tmico blodnoszti.4) Doszta je csasztiicov szpravo Ma-riji i szmilena Mati je na tom ; meszti tiidi szkazalac*szvojo zahvalo. Henrik vojvoda, steroga szteber pred dverami vidite na pravom kraji, je priso ednok sze pomocs proszit od Marije, stera je po re-csah szv. Materecerkvi zdravje betezsnikov : i dobro sze je vuoao, ozdravo je. Za zahva!noszt je kapelo zozidati dao, stero tu vidite na szredi cerkvi i v njej oltar miloszti, vise njega pa sztarovitno podobo. Kak doszta railosztih je Rog t(i delio, vam szamo v eduora imenitnom primeri scsem pokazati. Pred 500 Tletrai"]e Velki Ludovik, nas vogrszki kral boj raeo proti tlirkom, ki szo steli krisztjane"zapraviti. Nevarnoszt je velika bila, kral pa sze obrne k pomocsnici kriszt-janov, proszi njo, naj^ne zapiiszti szvoj narod. Prosnja njegova je szlisana, i za hvalodavanjo je kral sz szvo.jimi vojaki szem romal i kak sze voni poleg njegovoga sztebra cste, ^ime-nitno cerkev zidal na csaszt szmilene Matere. Szledi je zsalibog ta cerkev pogorela, szarao zdasnji szrednji tiirpn je oszto, k steromi szo to cerkev zidali, kak szmo zdaj v njej. J) Psalm. «7, 36. ¦' '¦ : L2\ i 2) Cunctas haereses sola interemisti in universo mundo. . 3) Szkrivno razod. 12. 1. -" \ M *) Jan 1. 9. ' . • 1 V tom dugom csaszi kak obilno je vsza miloszt zhajala iz Marijinih raaterniti rok. Zato nepresztanoma hodijo szftm liidje poszebi i sz proc^szijsmi kak je vidite, i v uavduse-uoszti molijo Boga i csasztijo szveto Devico. Kak genliva je ta pobozsnoszt ! Kda szam pred nisteri letrai ob prviru klecso pred tem oltarutn, szo rae szkuze pobile. Vido szam goszpode i goszpe, ki szo eelo preobrazeni bili od poboz^noszti. Dale szam pogledno i vido szam neizraerno vnozsino sziromaskih, prosztih tlidih. 0 tej zaisztino iz szva znajo raoliti, sz poirplivosztjov bozsjo pot opravlati. Ta obcsna pobozsnoszt vzdigne szrce, vupanje biidi, diiso csiszti, railoszt szproszi. Kak veliko veszelje raa bl. D. Marijai kak doszla dobrote za zahvalo szkazsiije. Ead, bi znali, v kaksoj meri milosztih deli ! Pog-ledoite vsze okoli podobe i napiszke, obisesite zadveesera tam naprej hizsc, kde szo drago-CHni biszeri, za zahvalo za diisevnetelovne dob-rote. Poglednite, to je darovilna lubezen i zahvalnoszt vkiip znoszla. Pa vsze to je szaino ^den raali del. Sto rnore zracsunati one ne-preeenjene, nevidne railoszti, stere szamo G. Bog vidi i dusa csiiti ! Kak nestevilno sze tii zgodi diisevnoga povrnenja. kak velko vpszt-lje za cela nebesza! Angeli sze veszelijo nad erl-nim povrnjenim grehsnikom;1) kakse veszelje pa jf> v nebeszah, kda vidijo lelikajso prav s/po-korjenih, v pozsaliivanji raztopleni dfis sztotine, kakse veszelje za olehsane diise, stere zaisztino csiitijo v szebi' zsitka szladkosi.t i vupanje. Kak veliko je veszelje GoFzpodnovo, ki za «zvoje miloszti tak pripravlene szrca 'naide; koga Marija za poszliihniene prosnje nepresztanoma dicsi : ,,Zvisava diisa raoja Goszpoda . .. ovo od tod bodejo me za blazs- no szlavili • vszi narodi"2). Ttt sztoji vecs kak^ 700 Szlovencov ! • Zmozsna verna vojuio\v kanc-oiar Nemske dezsele vu Rinai hodo. Pohodo je i 39 baroov i 27 peerov je nazaj sztopilo vu rimszko matercerkev, ne racsunavsi jezere i jezere iz szpodnjega i szrednjega sztalisa lud-sztva. Anglikauszke cerkvi edna za drugov prek Piusz X z szvojimi dvorszkimi popami. 'C'-:,«^- Pinsza X. Vszi narodi, escse luterarai, morejo szpozuati ono velkfTmocs dusevno, stero rim-szki papa i zs njim cela maticerkev vu szebi ma, poszebno vu zdajsnjem nevernom csaszi. Na angluskom v novesem csaszi nisteri iscsejo nacsin, da bi sze anglikanci z Rimom zjedinili. Do zdaj vu deszetih letah 446 angli- vzeme rirnszke navadft. Tak na angeluskomvu 1526 cerkvah onotiszto opravilo hasznijo pri oltarszkom szvesztvi, kak pri nasz, vu 439 eerkvah je navada vu kelih k vini vodo vle-jati, vu 279 cerkvah pri mesi kruh brezi kva-sza majo, vu 142 cerkvah iz rimszke raesae Jsnige mesujejo, vu 308 cerkvah ne szamo pri — 111 mesi, nego i pri szvesztvah je riraszka navada, vu 3500 cerkvah oltar z poszvecsnjekaini i korinami olepsajo, vu 138 cerkvah je gori-posztavlena krizsna pot, vu 559 cerkvah szo goriposztavleni kepi blazsene Devico i szve-cov. Molijo za pokojne. Zaman je to vsze prepovedano vu njihovoj veri, nagib z notras-nji ltidsztvo na katoliesansztvo vlecse. Vu szvetoj materi ccrhvi je bilo na leto 1908. E hardinalisov, lned storimi je 36 taljanov, 2 nemskiva, 2 vogrszkiva, 4 ausztri-janszki l iz Belgiuina, 1 iz Brazilije, 6 span-ov, 5 fran,ozov, 1 portugal, 2 auglusa 1 iz Szeverne Amc-rike. Je 14 patriarkov. 200 nad-ptispekov, 798 puspekov, 155 apostolszki vika-riusov i piefektusov. Iz 605 europejszkih piis-pekih na Taljnnszko szpadne 268, kde na vszaki>ia 123 jezero indih pride edna pfis-pekija. Leta 1907. je bila petdeszetletniea, da sze je iferencz Jozsef za vogrszkoga krala dao koroniivati. To leto je miloscso delio tisztim, ki szo pred stelingov vu druge deesele, vu Ameriko odszkocsili. Najmre. 1. Oni ki szo za volo szkocsitve du dee. 2. leta 1907. oszojeni, kastiga i poduzsauje szluzsbe sze odpiiszti. 2. Vszi oni, ar szo sze na sieliugo ne glaszili do 1907. leta deceinbra 2-ga, szlo-bodno csakajo, da sze njiin kastiga i jodu-zsanje szluzsbe od['ii^zti, esi sze do leta 1909. deeember 1-ga za sielinge volo glaszijo. Leta 1908. jnajusa prve dni je nas kral Ferenc Juzsef obs.luzsavao sesztdeszetlt-tnico njegovoga caszarsztva. Na te velki den szo prisli nasega sztaroga krala vu Bees pozdravlat neniski c.iszar, drugi neraski krali i vladarje. Dos7.ta je trpo vu szvojein zsivlepji nas kral, mlade doi po neszreesnih bojnali. je dcszta zgiibo, nego on je vsze pozabo. Na sztare doi vszi z postenjom na njega gledajo 1907. oktobra 10-ga szo odprli orszacske zbore po dugom pocsivanji. Szoeialdemotrati szo te den ne delali, nego iak edno 30 j^zero jih sze je po ulieah v Budapesti szprehajalo. I to vsze zato, da scsejo pokazati,.da szo uni ttidi kaj, da vladarsztvo kak naj prvie napravi pravdo, da poszlanike po szkrovnom vszi Uidje do poszUvlali, steri daeso placsiijejo. Leta 1907. okt. 10-ga szo ,,rudeesi cset-rtek" to je sztrajk napravili szocialdemokratoi delavci. Na eden den je doli djalo sker 176,285 rokodelavcov, strti del delavcov vogrszkih je ne delalo. Vu Budapesti je 81,524 delavcov ne delalo, to je, polovina budapestnih delavcov. Z tem sztrajkom szo zgiibili delavci 705,140 koron najeraa. 1907 oktobra 10-ga sze je velka nesz-recsa zgodilo poleg Budapesta. Na Erzsebet- falva stacio je eden vlak priso z terhom. Mogo bi docsakati brzovlak. Nego vlak z terhom je zacsno dale itr, zaraan szo ga steli sztaviti, zaman szo esasztniki kricsali, da ga masiniszter sztavi. Komaj je priso 150 metrov, proti je priso brzovlak i vkup szta drapnola. Dva esloveka szta zsitek zgiibila, oszemnajszet sze jih je vrazilo. 1907. leta v novembri vu Nagyvarad varasi sze je .edna na dva stoke zidina vJciiper grusila,' Eden sztolp, steroga bi iz zseleznoga betona naogli napraviti, je napravlen I io iz prosztoga vapnenoga morta i prosztoga ce-menta, szlolp sze je vkiiper zdrobio i cela zidina je vkiiper szpadnol;i. Szto delovcov je na zidini delalo, iz stprik je doszta pod rOsino prislo. Edenajszet mrtvih szo vcsaszi vunpoteg-noli, doszta njih je vr:zenih. Na drtigi den szo dva mrtveca vunpotegnoli. Grof Andrassy miuiszter z n-.jtrasnjih je 1907 dPcemb<-r mfszeca szledecsi ukaz vun dao : Gledocs haszek liidsztva varmegvevszki čsasztniki, ki z liidfztvom vecskrat delo ninjo, vii prvon redi szulgabirovi naj znajo jezik ludsztva, najmenje telko znajo, da du z liid-sztvom znali gucsati . . . Brezi znanja jezika ludih csasztnik 1-ak tihinec sztoji med lud-bztvoni, ne more zs njimi gucsati, poiem ne vo LJihove libvole, zsele. Na szlednje gor pozijve csasztmke na vesenje jezikov. Leta 1907 jun 26-ga jo Eakodezay San-' dor za hrvatszkog.i bana in:enUvan. Mira je uh znaci napraviti. Noveiubra l.ga szo zacs-noli Itrva.ts7.ki pijszlaniki nemir delati vu or-szae-koj hisi zbog szvojega jezika Decembra 12-ga szo hrvatszki poszlauiki domo posilani, Leta 1908 jan. 7-ga je za bana Rauch Pavel imeniivarji, Pri horvatah je bilo 1908. februar szle-dnje dniii odebiranje poszlanikov. Z velkov mocsjov i poveksani szo nazaj prisii, ki vu koalicijo szlisijo. Vsze sztraoke branijo her-vatski jtzik, steroga je vogrszko vJadarsztvo, tak pravijo horvati, zbantuvalo. Vn odekiranji horvatszkih poszlancov je koalirana sztranka najvees mocsi dobila. Vszi szo iz veksega proti bani Rauchi, od vogrsz-koga vladarsztva posztavlenomi. Marc, 14-ga bi mogo zbor vkiiper pridti, prisli szo, nego sz kraljeszkim piszmom je zbor odgodjeni, to je do gvu^noga csasza ne bode zbora. Leta 1908. szo na vogrszkom po pravdi v red szpravili zdravilna deia vesznic. Tak szo vun povedali, da vracsitel veszi sze raore nav-csiti jezik narodni onoga liidsztva, med sterira ma csaszt. — Prineszli szo pravdo od zaman solanja. Leta 1910. za deco vu solo poszlano ne de trbelo vecs placsiivati, nego oni penezi sze iz orszacske kasze dajo. Napravili szo — 112 pravdo, poleg stere je zsganje szlivojee, zsga-nice dragse posztalo. Novi red szo nasztavili pri licitaciji. Do zdaj szo sziroraaki csloveki za kaksi koron volo ta najbolje potreboa dela odali. Od zdaj ka je potrebno na obdelavanje 12 plugov zemle, tak zvani fundus instruktus sze ne more odati. Isztina, da po taksem sze ne dobi telko penez na poszodo, to je pa do-sztakrat dobro. Vellco lcosta Vojsslca? Navadni sztroski szo 306 milijon 552 jezero 435 korone, zviin-redni sztroski pa vun zadenejo 13 milijon 378 jezero 729 koron, vsze vkuper 319 milijon 931 jezero 164 koron. Vojszka na morji potre-buje vsze vkiiper 57 milijon 285 jezero koron. Obedve vojszke prideta na edno leto ua 377 milijon 216 jezero 164 koron. Doszta penez proszijo na vojastvo. Ne majo zadoszta liidih, prej, mi iz 1000 prebivalcov 3 rekrute, nemec 4, francoz pa 6 zsele. Sztroski na vojszko, prej, pri nasz 12 pjocentro (12 kor. is 100 kor.), pri neraci 18%i pri francozi 28%, pn taljani 21°/0-ov vun zadene. — Scsejo notri pri neszti 2 letno szluzsbo, nego zsmetno ide. Po dugom gucsi szta sze Ausztria i vogrszki orszag pogodila do leta 1917. Oba-dva szta pusztila, vogri szo dobili nisterne dela na papiri, stere sz penezami moromo placsati. Kvoto, to je tiszti procent, z sterim vogri vu placsuvanji szkupnih obcsinszkih sztroskah del majo, szo z 2 procentoma podignoli. Mi bodemo raeli 36*4 del, ausztrijauci pa 63*6 del vszeh obesinszkih sztroskov. Po dugom dve leti trpecsim bojom maute szo sze szrbi i mi pogodili. V celom kontrak-tusi to vparuet vzememo, da szrbi szilje pa zsiviDo szamo poleg velke maute szem lehko prineszejo. To je na haszek vogrszkim kmetom. Tak za psemico po metercenti je mauta 6 kor. 30 fiL, zsito 5'80 k., jecsmen 2-8) k., ovesz 4-80 k., kukurca 2-80 kor. Pri junci za 100 kil 9 kor. 40 fil., bile po falati 30 kor., krava 30 koron, szvinja 100 kil 20 koron. Kontraktus kontingentira, Melko sze szlo-badno notri prinesze. Tak prle szo 71,600 falatov zsivine priveszli vszako leto, zdaj szamo szlobodno de 35,000 falatov prineszti, pri szvinjah prvle 137,160, zdaji pa 70,000 falatov de szamo dopiiscseno. Zviintoga, da bi sze kaksi beteg zsivinszki notri ne prineszo, vszaka sztvar sze na szerb-szkoj granici zakole poleg pazke vogrszkih korsmitov i tak sze nam prinesze. Aprilis prve dni okol 10-ga dossta vode bilo na dolimsskom. Oelo nevarna je posztala Mora okoli Letive. 13-ga je odneszla moszt More, edno szvinjara z 60 szviujami vecs ciganov. V Kotoribi celo na okne je voda vu hise tekla. Ludsztvo sze je ua pode potegnolo ali od visesega meszta gledalo vodo, vu steroj sze jtt vecs sdvari zal^jalo. Vecs his sze je poruSilo. Leta 1908. je aprilis, kak vszako leto, jako segavi bio. Prve dmi do szredujega je vszaki den dezs so. To vremen je jako zsa-losztilo ednoga vrabla i sze je v T. varasi na soli gori obeszo. Po neszrecsi sze je zgodilo. Od szlemena je niksa nit viszila i sze za si-njek zadrgno. Majusa 3-ga sze je szuhsa zacsela. Tri meszece trajala. Tak tri-stirikrat je mala rosza szpadnola, nego ka je to bilo szuhoj zemlji ? Szens ne bilo. Polojno ne. Travniki pokoseni na szredi juniusa szo sziihi i goli osztali do 7-ga augusztusa, kda je tihi dezs priso. Toje bilo na Douatovo. Oiaveje celo malo bilo. Groz-ni dnevi szo bili za zsivino onidnevi szuhse, nikdi ni edne betve trave. Ludje szo za pol ceno maro odavali. Proroktivanje sze je szpolnilo. Februar 23-ga je dezs bio, je grmelo. Ne de, prej, dobro leto, na prazno drevje grnii. Ne de trave, ne je bilo sznega. Vu Lembergi, sztolnom varasi Galicije sze je 1908. april. 12-ga velka hudobija zgo-dila. Prednjega csasztnika Galieile dezsele po imeni Potocky Andras grofa je dolisztrelo Sicynski Miroszlav ruten deak. V Galieiji je prebivalcov polojno polszkih, polojno pa rute-nov. lzmed rutenov nisteri sze scsejo z jedi-niti z bratami na Euszkom i edno dezselo ^Ukrajtno" napraviti szamosztalno na jezik, na kulturo i vladanje gledocs. Bilo bi jih vsze vkiiper 24 milijon. Proti tem je Potocky pri zvolitvi poszlancov jako oszter bio. Zvun toga szo polci proti rutenom, szvojim szlav-szkim bratom, ravno tak osztri goszpodje, kak vu Gnesen. Poseni prusz sztiszkava polce : kulturo, narodne navade i jezik sese vzeti. Sicynski je ruten bio i ukrajnefil. Ka-puta je ne meo szalonszkoga, proszo je od szvojega prijatela. Potem sze je pelao vu pa-lacso i tam sze je glaszo i proszo notriptis-csenje — audiencio pred Potockya. Vu hisi je petkrat sztrelo na Potocky-a. Stiri Krugle szo ga na szmrt vrazile. Kak je Potocky k szebi priso i cstio, da szo doktora zvoli, je pravo : — Bolje duhovnika mi zovte. Kak krcsenik sze ne bojim szmrti. Potem je testamentom pod pero pravo i krali je telegrara poszlo : — Vmerjen kak njihovoga Velicsansztva do groba veren szluga. Potem je prisla zsena z deveterov decov. Potocky je vszako dete blagoszlovo, potem je pravo zseni : - 118 - Ti szi bila mojega zsivlenja szunce i blazsensztvo. Potem je gorivzeo szlednja szvesztva. Kak pa kaj z Torkom sztojimo i z drugimi narodami? Aehrenthal-Lesza miniszter zvttn-szkih pred vogrszkov delegaeijov 1908. februara sze je hvalo, da Ausztria-vogrszki orszag z vszemi narodami vu miri zsive. Szvet mir scse raeti. Pogodbe sze napravijo. Taksa sze nap-ravila med ruszom i japoncom, med ruszom i anglusom na pitanje gledocs vu Izhodnoj Azsiji, pogodili szo sze anglus,, francoz i span na szrednjo raorje gledocs. Anglus i nernec sze tiidi priblizsavata. — Z taljanom vu prija-telsztvi zsivemo. Tak i z ruszom je pogodba zseleznice zidati celo do morja, da sze sziro-masko ludsztvo kaj pomore i notri prikapcsi vu vucseni szvet. Nemec, taljan i mi szmo vu prijatelsztvi, nego taljan protj francozi vlecse, z ruszom sze vu vecs delah razraimo. To kazse na edno nemsko vogrszkoruszko prijatelsztvo. Tak je bilo na szprotoletje leta 1908., na jeszen je pa szvaja zisla — szkoro boj — za volo Boszne. Augusztusa szlednje dni leta 1908. je zselezniea med Gsakovciii i Zagrebora za volo bozsnih sin — edna sinja sze je potrla je vunszkocsila. Dva csloveka sztva mrla, devet sze je njih szmrtno vrazilo. Preusz katolicsanszkorai polszkomi na-rodi vkraj scse vzeti vero i jezik. Polci sze Zeppelin-ov ballon, steri je na nikoj priso. napravlena, poleg steroga krscsenike branimo proti torkom. Z Jedinjenimi Dezselami vu Ame-riki tudi szmo dobri. — Leta 1907. na gori pozvanje eara szo iz nova iz celoga szveta vkiiper prisli vu Hagi poszlanci 44 dezsel, da bi szi premisljavali od mira i da bi narode resili od velkih sztroskov vojakov. — Nego zsmetno delo je to. Narodje sze escse bolje oborozsijo, ar pravijo, orozsje najbolje zagvusa mir. — Pogodba trzstva sze je poszrecsila z Szerbijov. Najveksa szkrb monarchije na Bal-kani med liidsztvora pod torszkim. vladarszt-vom red napraviti. Ne scsemo mi vecs zemle szi szprairti, nego krscsenike scsemo obraniti, sesejo navcsiti nemski jezik, dobri podlozsniki szo, nego iz szvoje vere i jezika ne popusz-tijo. Teda je preupz takso sker vu roke vzeo, da vszi narodje szo sze zdrznoli. Zemljo pol-cov po vszoj szili vzemejo, doliktipijo i nerace tam szelijo. Ludje szi doszta terejo glavo. da bi zrak ravno tak pod szvojo obJaszt vrgli, kak zeralo ali vodo. Zse od Ikarusa, ki szi je iz perja z voszkom peroti napravo, nego je prevecs proti szunei leto, voszk sze je otopo, Ikarusz pavu raorje szpadno, zse od njegovoga csasza je bila zsela liidem vu zraki sze szlobodno gi-bati. Od ball^na grcfa Zeppelinovoga szo 114 doszta guesali vu najnovesem csaszi. — Leta 1908. juliusa sze je ballon goripuszto vu Fried-richs-hafeni. Leto je vu viszini sztometrov, najveksa viszina je bila 750 metrov. Eden den je vcsino 350 kilometrov, kda je najbolje hitro leto, je vu ednoj secundminuti tri metre vcsi-no. Po celoj poti ga je doszta liidih gledalo i sze je esudivalo, kak prilicsno sze da ballon szem tam ravnati. Ballon sze je na szlednje na meszto naprejpovedano dolipuszto. Zeppelin sze je vu augusztus meszeci iz nova zdigno vu zrak na szvojem baloni. Znao ga voditi, kak ga je steo. V ednom meszti je na zemlo sztopo, velki viher je prileto i je balon iz szvojega vazalja vtrgno. Balon sze je nikak vuzsgo i zgoro vu zraki. Nemci szo ne zapusztili Zeppelina, vu dveh dnevah kak na-rodui dar dve milio marke szo njemi vkiip-pobrali na novi balon. Za tri meszece — v noverabri — je zse z novim balonom leto vu Donau-Esching i pozdravo caszara. Vu leti 1905. je bio potresz vu Kalab-riji na Juzsnom Taljanszkom. Leta 1907. oktobra 24-ga je znova pot- resz tam bio. Vecser 9 vor 30 rainut sze je zacsnolo, najvekse gibanje je bilo ob 9 vori 30 minut, ob 9 vori 39 minut, dokoncsalo sze je ob 10 vori 27 minut v noesi. Vu Casa- nuovo d' Africo vesznici sze je 26 his porii- silo. Vu Bovax Superiore veszi szkoro vszaka hisa je poskodovana. Vu Sun Leo-ni sze je tiirem poriiso. Vu Roceeforte, San Libreuzo i Bagaladi, Eoghuoi i Oondurfuri mesztah szo zidine poskodovana Liidje szo osztavili hisa. Vu Caulonia-bi sze je temnica poziisila, nego na notrizapretih szo je niksi kvar ne zgodo. Najbolje sze je vkiiper zriiso Ferruzzano. Leta 1905.*je potresz tam kvara ne vcsino. Nego zdaj je grozoviten pogled. Vulice szo polne z riisinov. Sztene vu vszakom hipi s csejo vkiipszpadnoti, sztrehe tako rekocs vu zraki viszijo. Komaj zna cslovik naprej priti na ulicah od riisine. Doszta liidi je pokopani pod riisine zidine, escse na driigi i tretji den szo je naprejvlacsili. Vu Ferruzzano je mrlo 175 liidih, iz sterih szo do 1-ga novembra 118 najsli. Nisteri szo vu votline i globocsine szpadnoli. Vu Forruzzano szo tri vulice vu globocsino od potresza posztavlenoj szpadnole. 50 Ijudih sze je vrazilo, med temi 12 nevar- no. Vu drugih je mrlo jih 9, vrazilo sze je pa 35. Taljanszke kral je dao 100,000 lire na pomocs neszreesnim. Med najpervimi je bio rimszki papa z szvojo? poraocsjov i trostora. 1907. leta nov. 20-ga v gojdno ob 6 vori vu Ferruano, Bruzzano i Bianco varasah je znovics potresz bio, velka bojaznoszt je obisla ljudi, ki szo iz varasa viin bezsali. 1907. leta nov. 21-ga popoldne ob 3. vori znova potresz. Dezs je so, liki bi iz vrcsa levali. Na pomocs tisztih, ki szo vu leti 1905. vu Calabriji potresz trpeli, je taljanszko da-darsztvo 24 milijon lire (kron) dalo, iz pobi-ranja na Taljanszkom je vkuper prislo 12 mi-lijon, iz zviinesnjih dezsel pa 3 pa pol milijonov. Zgodilo sze je, da ravno bogaci szo najvecs haszka meli iz teh penez, njihova hisa szo ob prvim zozidali iz pobranih filerov. Pogrozsena ladja. Leta 1907. szept. 22 vu Genovi na Taljanszkom szo steli ,,Prinei-pessa Jolauda" ladjo na morje pusztiti. Kos-tala je 7 milijon koron. Kak szo jo na vodo steli pusztiti, S2,e je na kraj prevrgla. Niscse ne ve, zakaj. Ladja sze po mali pogrozila. Vu globocsini 7 raetrov je pod vodom, peszek morja jo je opalio. — Serra sze viipa, da ladjo vun szpravi. Ruszki car je francozora daruvo edno mappo francozkoga orszaga. Napravlena je iz jaspisa, develdeszet megye vszaka vu szvojoj farbi, imena varasov szo iz zlata, vode pa iz platine, vekse varase pa den dragoceni kamen znamenuje. Mappa 6 millio frankov kosta. Na Ruszkom szo leta 1907. novembra tretjo pot posztavlali poszlanike ki do kaj delali, za liidsztvo. 1907. nov. 14-ga sze tretja ruszka duna (orszacsko szpraviscse) odprla vu taurianszkoj palacsi. Na Euszkora je 12 milijon 720.927 ka-tolicsanov. Piispekij je malo. Na ednoga vecs, kak 1 milijon katolicsanov szpadne. Mohilova piispekija od blatovszkoga do tihoga morja sze razpresztera. Vu Szibiriji jezero pa jezero ka-tolicsanov zsive — neraski szelniki —, ki poleg maujkanje duhovnikov, poszebno nemskih, ne zadobijo trosta krscsanszke vere. Vu celoj Szi-biriji, na onoj velkoj piisztini szamo 25 du-hovnikov je, ki grozovitne duge poti morejo opravlati, dokecs szvoje vernike pohodijo. NiJcita vladar csrnogorszki je 1908. leta v aprilisi pri cari bio na Ruszkom, ki ga je, kak szlavszkoga brata prijazno szprejmo i na potrebcsine sziromaske crnogorszke dezsele je 1 milijon rubelov dao. Leta 1908. junius prve dni szta vktiper prisla Edvard VII. angluski kralj i Miklos II. ruszki car v Eevali na Finnszkom. Francozi, Anglusi i Ruszi sze bratijo, Nemsko scsejo izolirati, szaraoga nihati. Vu London varasi sze je 1908. leta ma-jusa nova pot odprla pod vodov Themse. Ne szo moszta delali, nego eden grozoviten tunel pod vodov. Pot je duga 2065 metrov, pod vodov je 471 raetrov. Kosta pa 22,205.000 koron. Zacsnoli szo jo pa delati vu leti 1904. »Mauritania" ladja je 1907. november - 115 — 16-ga na szvojo prvo morszko pot sla. Sze-demdeszet dva rnilijon koron zlata je pelala vu New-York. Zlato 6 orozsenih policajov szpre-vaja i londonszke policaje. Zlato je zapreto vu edno ladjo. stera proti neszrecsi je szekurerana na szto oszemdeszet jezero koron. Francozi szo driistva cerkvene (eongre-gacie) zbnszali, njihovo imanje odali. Cenjeno je pa bilo na 1.671 milijon 777,000. Fiska-liske szo vise eden railijona dobili za njihovo delo. siimelo. Leta 1909. jan. 30-ga szo csaszniki piszali, da Franko vsze vu red ezpravi. Poli-caja je delo mela z liidini z revolvami obo-rozsenim, ednoga policaja szo morili, seszt pa vrazili. Vecs liidib, arisztokrate, poszlance szo vu vozo vrgli. Februar 2-ga szo piszali csaszniki, da je velka reberija bila vu Lisszaboni, prednjem varasi. Bepublikanuske (ki krala ne scsejo raeti, nego presidenta scsejo posztaviti) szo iz teranice steli szvoje prijatele resiti. Lisszabon od morja. Na meszti, kde je ¦!¦ znamenje djano,;szo krala morili. wLa Croix" francozki esasznik pise leta 1908. marciusa: Vu Seecur-i szi je edna zsena heringe (ribe) pekla na obed. Kak je njeno csudivanje velko bilo, da je vu vusztab ribe prszlanek naisla, vu sterora sze je vecs kamlov dragocenih szvetilo, Nisterne sztotke je vredpn. Tak viste, nisternoga sziecsa med jelora pniscse. Na Portugalszkom je prednji miniszter Franko jako poleg szvoje glave steo pelati dezselo, orszacske poszlance razposlo. Liid-sztvo je doszta muvilo proti njern, szkoz je Februar 4-ga szo csaszniki grozoviten glasz prineszli: Don Carlos Karoly, kral, Araa lia, Kralica, Lajos, szin, naszlednik vu kral-juvanji szo domo vu Lisszabon potuvali. Prek Tajo potoka szo pot vu ladjici z korinami okinesenoj vcsinoli. Pred nje je priso drugi szin, Manuel herceg. Kraljeszka familija, vszi vkiipcr stirje szo na kocsuje szeli. Kak szo vu Lisszabon varasi vu Arzenal vnlico j:risli, gmzovitno delo sze je zgodilo. Kak sze je zgodiiu^ eduok tak, drugocs nacsi 116 — szo piszali csaszniki, nego edoo je gviisno, Jcrala i sztaresega szina Lajosa szo sztrelili. Poleg nisternih bi 15—20 liidih na ed-nok sztrelilo na kocsuje. Poleg drfigih pa szo kocsiije szamo po mali naprej mogle priti od vnozsine liidsztva, na ednok je naprej pribezsao eden cslovek, sztrelo je krala na levoj sztrani, kralica je gori sztanola i branila sze proti sztrelci, ki je i drugo pot sztrelo. Krugla je na hramah zavadila krala, ki je k glavi popadno i na deszni kraj je dolilego. Nisterni szo na sztrelca vdarili i ga morili. Med tem je drugi sztrelo, zavado je szina vu glavo, driigi sztrelj^je pa Vu leti 1906. je steo Hintze [Ribeiro miniszter vred posztaviti penezne dela krala. Nego nika je ne mogo vcsiniti. Naszlednik je posztano Joao Franco, nego njemi sze je tiidi ne poszrecsilo vu orszacskoj hisi vred szpra-viti penezne dela krala. Poszlance szo zato razposzlali i Franko je zacsno szarn vladarsztvo pelati, nego to sze je ludsztvi ne vidlo. To je zrok, cla szo krala i szina morili. Kral je posztano 19 let sztar Manuel po imeni Manuel II. Franeozi i Spanci szo na granicah sztav-lali gori reberiase. Liidsztvo je szkoz vrelo, nego policaja je Veszelje tbrkov nad danov konstitucijov na Solunszkih ulioah. priso vu prsza. Eden oficir sze na sztrelca vrgo i ga je morio. Kral jft vcsaszi mro, szin je tiidi mro za njim za nisternih 5 minut. Tri izmed reberiasov szo vcsaszi lara na meszti morili, vecs szto pa szo zgrabiii i vu vozo vrgli. Poleg nisternih szo reberiasje anarehiszti bili, drugi pa pravijo da szo to republikamisje vcsinoli. Oelo nisteri pravijo, da szo vu rebe-riji arisztokratje, grofl del meli. To sze je vsze zgodilo februar L-ga zad-vecsera ob 5. vori. Bojati je bilo, da de sze reberija dale preszterala, pred kraljeszko palacso szo vojake posztavili, prazni guti kanonov (stiikov) szo vu dugo vulice zijali. Pa zakaj sze je to vsze zgodilo ? na led pazila. Na Tajo potoki angluske ladje szo sze szkazale na pomocs raladomi krali, Mrtvece szo februar 8-ga pokopali vu cerkvi szvetoga Vincenciusa. Okoli 800 kocsiij je naprej slo prpd mrtvecami, stere je 1 sztari kocsis szprevajao, ki je tiszti neszrecsen den krala i familijo pelo. Pot do szv. Vincenciusa je 10 kilometrov. Tam je csako puspek iz Lisszabona z driigimi piispekami i poszlancami vszeh narodov. Leta 1908. marciusa je ausztrijanszka-vogrszka morszka vojszka bila vu Barcelloni na Spanszkom. Mladi spanszki kral, Alfonz je szam tara bio. Tii s?.o hudi ludje z nova hudo delsztvo z bombov proti njemi steli szkusati. Poleg tisztoga moszta, na sterom bi kral so na ladjo, sze je bomba razpoknola, nego prvle 12 vor kak je Alfonz tam hodo. To je zse tretja szkusnja z bombov proti mladorai krali. 1907. dec. 8-ga je mro sved-szki kral Oszkar. Narodo sze je leta 1829. jan. 21. Un je vnuk, bio Jean Baptiste Julus Bernadotte marsalla, koga je Napoleon, francozki caszar iz fiskalisa za vojvoda (herceg) posztavo. Kra-luvo je 35 let. Pod njegovom kraljiivanjom leta 1905 sze je Norvegia vkraj odtrgnola od njegove korone. Novikral je 49 let sztar i Guszlav V. ime je gori vzeo. Gusztav kral sze je ne dao koronilvati i z tem je steo za orszag prisparati nisterne sztojezere, stere bi koronuvanje kostalo. Kak najbolje prosztno i sparavno scse zsiveti. Szultan tdrszki je szvojemi liidsztvi ne- nego sze za autoraobilom pelao. Tak sze je zs njim nikse neszreose ne zgodilo. Hudodelnike ne raorejo najti. Leta 1908. junius prve dni szo novine csiidni glasz prineszle iz Teherana, da sah perzsijanszki je pobegno. V Teherani je nemir bio, szo proti sabi nezadovolscsino delali. Ka szmo ob prvira za salo meli, sze je poresznilo, sah je najmre gobegno na krajino, vojszko szi szpravo i so proti szvojemi sztol-nomi varasi Teherani da red napravi. Kda bi med poszlancami puntarje bili, ki szo na vojszko sahovo bombe lucsali, kozaki sahovi szo stiike na orszacsko hiso obernoli. Sah je posztano iz nova goszpodar vu szvojem va-rasi. Broj vmorjenih je veliki. Kolosszeum vujWascbingtoni, kde^presfdente2|Zjedinjenih|Dezsel^odebirajo. mirovnorai julius meszeca osztavo, konstitucio dao, poleg steroga med drugimi vszi szo vednaki pred szodnijov, vszi lehko zadobijo cseszti, pravicsna daosa, ludsztvo poslje szvoje poszlanike vu orszacsko hiso i. t. d. Do zdaj je pri szultani bila vsze mocs, njegovi szluzs-beni szo delali, kak szo steli, od zdaj do odgovorni od szvojih del. Isztina, da je szultan od lusztva priszil-jeni fcio konstifucijo dati; nego liidsztvo sze je donok veszelilo i zsivio szultani kricsalo, Leta 1908. febr. 28-ga szo iz Teherana piszali, da je perzijanski sah vn nevarscsini szmrti bio. Kak sze prek po varasi pelao, iz sztrehe edne hise je nikak tri bornbe vrgo. Edna bomba vu zraki ove pa poleg automobila saha szo razpoknole, 12 ludih je mrlo, doszta sze njih vrazilo. Sah je ne szedo vu automobili, Raisali, glaszoviten ropar vu Marokko je vun dal angulusa, vuesitelja vojaskoga Abdul Aziz szultana februara prve dnih, dobo je za njega 20 jezer font sterlinga (1 font je 24 koroo) Znajso sze je vu Londoni eden ko-raedias, ki njemi na 14 dnih vecs szfo fontov sterlinga obecsavo csi vu njegovom cirkuszi gorisztopi. Kda bi Eaisuli to csiio, jako je szrditi posztano. Pravo je, da to njegova cseszt ue more dopiisztiti, to ga najbolje csemeri, da szi ov esese kaj taksega raiszli. Ov komedias sze pa vupa, da Eaisuli previdi, da boljsi kruh bode vu cirkuszi, kak pa iz roparije neduzsnih ludjh zsiveti. Bitje vu Marokko dezseli med Abdul Aziz szultanom i reberijasora Muley Hafid bratora je celo leto trpelo. Szrecsa Muley Hafidi szluzsi. Enropejszke dezselo do ga mogle za szultana szpoznati. Vu Ausztraliji v Melbnurni je na szredi januara velka vrocsina bila, od stere je vecslju-dih rarlo. Vecs mesztah szo sze logovje vuzsgali. Leta 1907. decembrv prve dni sze je grozovitna neszrecsa zgodila vu ednoj riidi varasa Fairmont (Zahodna Yirgina. dol potoka Monongahela). Zrok neszrecse je prah stein-kula bio, steri je zse telko zsitka vkraj vzeo. Dosztakrat prah vu zraki sze vuzsge i razpokne. Tak sze je i teda zgodilo. Tak moesno je razpoknolo, da i zselezni falati szo iz riide vun leteli. Izmed delavcov je tiidi vecs vun lucse-nih, njim na szrecso, ar te szo sze resili szmrti. Vu okroglini szo miszlili, da je po-tresz. Ta neszrecsa je najveksa, stera sze je do zdaj v Ameriki zgodila. Vu tom doli sze je to zse vecskrat zgodilo, po pravici zovejo : MDol Szmrti." Vu riidi je ogen vun vdaro i od 500 mrtvih szo zaprva gucsali, sterih po-lojno je amer:kanszkih, polojno pa polszkih i taljanszkih. Za nisterne dni szpodobna neszrecsa sze je zgodila vu Darcmine (Pennsylvania.) Ni ednoga delavca szo ne mogli resiti. Broj mrt-vecov je okoli 250, kem najveksi del vogrszkih. Zgodilo sze je vu Ameriki (Mexiko). Na kolodvori Nacosari varasa sze je vuzsgala edna sselesnica. Garcia raasiniszter je znao, da dva vaggona szta naklajeniva z dinamitom i pre-vido je nevarnoszt, vu sterora je kolodvor i celi varas, csi sze dinamit vuzsge. Zse je keszDO bilo, da bi sze dva vaggona od gorecse zselez-nice vkraj odkapcsila. Gor je szkocso na masia i z velkov szilov sze je vunpelo iz kolodvora. Za nisterne minute poleg edne male bakterszke hisice, kde je 12 ljiidih bilo, sze je zgodilo razpoknenje. Dinarait je razcseszo na szpiee celo zseleznico, hisico i liidi i vsze. Oszem metrov globoka graba kazse meszto neszrecse, nego batrivnoga masinisztra ni edno kotrigo szo ne najsli, da bi pokopali. Leta 1907. nov. 14-oga szo vu New-Yorki eden teater iz meszta szpravili i na 300 metrov dalecsino na driigo meszto posztavili. Teater je z cigla zozidani i zsmecso raa 85,000 tonn. Poleg velke zsrnecse ni eden cigel sze je ne sztro i poleg veikoga dela ni eden delavec sze je ne vrazio. Z leszenimi tramami szo podlozsili fundament, pod trame szo djali ocelne macle, tak edno 1250; z temi raaclami po sinjah szo celo zidino pazljivo i po mali tiszkali do meszta, kde szo zse novi fundament pripravlen meli. Za dale tiszkanje je zadoszta bilo 12 delaveov. Yu celom deli je escse to znanja vredno, da isztina szo szamo na 300 metrov dalecsino szpravili hiso, nego eden velki zavoj, okrog szo mogli napraviti. Leta 1908. marcius prve dni velki ogenj je bio vu Clevelandi (Amerika). Vu Golling-woodi, vu ednom zviinesnjom deli varasa Oleveland je zgorela sola i szto szedem deszet eden deci je ogen zsitek vzeo. Sola je na tri stoke bila. Ogen iz nepazljivoszti izhaja. Szta-risje szo vidili deco, kak je vu velkom sztiszki za pornocs kricsala, escse za roko szo je szeg-noli, nego ne szo mogli pomagati. Edna mati je roko drzsala na glavo szvojega deteta, stero je mrlo, roka raatere pa zgorela. — Roosevelt predszednik je odredo, da na meszti sole sze hisa za sziroto deco bode zozidala. 1907. leta oktobra i noverabra szo ame-rikanci iz Europe vsze placsilo vu zlati steli meti. Europejszke drzsavne kasze szo gori zdignole interes, da ne de teliko zlata vun slo v Ameriko. Nase kasze szo edna za driigov gorizdignole interess, penezi szo dragi posztali, doszta stacunov je kredo napravilo. Dragi szo penezi posztanoli. Fabrike vu Ameriki eden za drtigim goripovejo szvojim delavcom, najbolje pa tihincom. Badwio fabrika je 17.000 delavcov odpiisztila. Iz razlocsnih fabrik je pol milijon delavcov odpuscseni. Tal-janci, polszki i vogrszki delavci sze nazaj vracsajo vu domovino. Amerikanszki milionarje szo eden pred dru-goga steli vdariti. Zidali szo fabrike za fabrikov. Dnesz je escse kde mlaka bila, na edno leto je zse varas sztao i dimniki fabrik szo kadili. Nego edno szo vpamet ne vzeli, da szo penez ne meli vu zlatii szrebri. Paper je szarao paper. Zato szo od Europe zlato zseleli. Nego ne szo dobili. Nasi delavci szo nazaj prisli. Ludje miszlijo, kak vu Ameriki henja penezni krizis, iz nova do ludje sli vu Ame-riko, to sze pa zse vu leti 1909. zua zgoditi. Niscse ne more tajiti, da szo ludje doszta penez prineszli. Tak vu ednoj fari od 6 jezero dus je penez vu leti 1907. poszlani bilo 228 jezero koron. Ludje paes peneze scsejo iszkati, da sze dugov resijo i zemlo szi kupijo. Ne bodejo ludje sli v Ameriko, csi de-lavno roko do doma postuvali, csi vu fabrikah bi delo najsli. Do zdaj je bilo, da je ludi iz najveksega nevola, sziikesina gnala v Araeriko, zdaj zse nje boljse delo i szpravlanje imetka je vlecse. Tisztim, ki domo pridejo, bi sze mogla prilika dati, da szvoje peneze vu takse dela denejo, iz sterih szadov lehko zsivejo. h naj-veksega scsejo zemlo kupiti i tak viszoko gori zsenejo ceno, da je szkoro ne mogocse, da bi zemla tiszte procente prineszla, kak za njivo dani penezi vu kaszahi prineszli. Novi prezident je Taft. (kj) Od skapulera. Szlovenci Marijo poszebno csasztijo. Njene kepe, me-daile, njeno obleko zvano »ska-puler" radi noszijo. Nisteri krivovcrci nam to na ocsi mecsejo. Pa ne raajo pravice. ;Mi szamo ednoga Boga molirao, Marijo pa csasztimo, ar je ona Mati Jezusova, njo na pomocs zazavamo, ar ujo njeni Sziu, Jezus Krisztus, bolje posz-luhne, kak stoste drugoga. Kri-voverci ne raajo pravice, csi nam na ocsi mecsejo, da Marijo csasztimo i njene kepe postu-jemo. Jelte ona je nasa Mati? Pa szte zse csiili, da je sto oszramoto dete zato, ar szvojo raater kakkoli cotavo je postiivalo ? Ne szte cstili. Escse je hvalevredno dete, stero szpomin szvoje matere pred szebom noszi. Tak i nam niscse ne more zsalno vzeti, da szpomin nase nebeszke matere pred szebom mamo, njene kepe posttijemo. Vu krili Matere Cerkvi je vecs pobozs-noszti nasztanolo blazsene Device Marije. Nasztanole szo i vecs vrsztne driistva, bratov-csine. Bratovcsine szo szpraviscse krscsenikov poszebno szvetszkih, szo od Matere Oerkvi pctrdjene i szo nasztavlene, da opiavlajo po-bozsne i railoszerdne dugovanja. Zse Krisztus je obecso, csi ph vecs vu njegovom imeni vkiippride, med njimi de i on. Drtistvene kotrige del majo eden ovoga dobrih csinov. Peldo kazsejo eden ovomi. Za betezsno kotrigo bogamolijo, vu neszrecsi ga pomagajo, za pokojno diiso pa molitve, szvete mese aldiijejo. Pa je to kaj hiidoga;? Zakaj pa le telko krscsenikov escse^szebe .; za dobre drzsajocsih proti bratovesinam laja? Vu cerkvenoj pravdi je piszano, da ne trbe vu ednoj cerkvi ali fari bratovcsine raz-locsne vise racsuna pomnozsiti. (Manuale iuris canonici. Tauber. MOMII. 254. sztran.) To telko znamenuje, da csi je voditelom cerk-venim ne preporacsano vise racsuna porano-zsiti bratovcsine, tak i krscsenikom;je ne pre-poracsano vise raesuna i mere vu bratovesine sze szpiszati dati. Jasz szam taksega mislenja, da 2 ali 3 bratovcsine szo za doszta. Dobro znate,. vszaka bratovcsina ma szvoje regule. Osi zse vu bratovcsino szmo sztopili, je zdrzsimo Nego csi je ne zdrzeimo, niksega greha ne mamo. 1 niscse na szveti ne raore nasz prisziliti ua obdrzsanje teh regul drustvenih, niti z grehom ali z drugov kasti gov szenam ne more protiti, csi duzsnoszti drttstvene ne szpolnimo. Dobro morerno raz-locsiti bozse i eerkvene zapovidi, stera szo iz veksega vu deszeterah i peterah zapovedah zapiszana, od drtistvenih zapoved i od driigih szainovolnih pobozsnosztih. Sto zapovedi bozse i cerkvene ne zdrzsi, greh. ma, nego csij stoj szvojo szamovolno pobozsnoszt i escse ednok pravim, drttstveno duzsnoszt ne szpuni, sze od niksega greha ne ma tozsiti. JKotrige szlobodno sztopijo iz drustva, sze szami dajo izbriszati ali pa voditelsztvo je za volo nezdrzsanih regul je izbrise. Zdaj zse znate,tk^ szo drustva. Krivo bi on miszlo, sto bi vu edno driistvo sztopo stimajocs. da je to za doszta na diisno zve-licsanje, csi poleg driistva bi sze ne poszkrbo za diisepno ponovlenje, poszvecsenje. Ne ma liibezni on, ki szvojega blizsnjega zametava i ga za lagojega drzsi, ar sze ne da szpiszafci vu kakso driistvo. Da bi vu driistve sztopili, ne ga nikse zapovedi, to je szamo tanacs, dobra miszel. Jasz scsem poszebno od drtistva skapu-lirszkoga kaj popiszati. Kakso zgodovino ma drtistvo skapulirszko ? Po prvom riszalszkom szvetki, kda bi sze apostolje napolnili z Duhom Szvetim i bi po razlocsnih jezikah gucsali, vecs mozsov, kak sze pravi, szo na to predgo vero Jezu-sovo goriprijali i blazseno Devico szo zacseli csasztiti. Na.-tisztom meszti ;.brega Karmel-szkoga, kde je Elias vu sztarom testamentomi vpamet ,vzpo meglo dezs prineszecso, stera megla je predkep bila blazsene Device, na tisztom meszti szo blazsenoj Devici edno ka-pelo gori posztavili. Pri novoj kapeli szo vecskrat po dnevi vkiip prisli, Marijo csasztili, kakti poszebno obrambo szvojega drtistva. Po mali szo sze zacseli zvati bratje bla-zsene Marie od brega Karmelezkoga. I to ime szo rimszki papezsi potrdili, njirn odpiisztke delili. N L':Na Angluskom leta 1164. vu varasiHa-foro sze je narodo szveti Simon iz baronsz-koga pokolenja. Njegovi sztarisje szo njega po vrelih molitvah zadobili. Njego? porod bi szkoro zsivlenje matere proszo, nego ona, ki je vszikdar Marijo csasztila, zdaj poszebno szebe i dete nebeszkoj kralici aldtivala. Pros-nja matere je poszltihnjeaa bila. Marija je poszebno vu obrambo vzela maloga Simona, ki je zse od mladih let velko csaszt proti Mariji kazao. Mati Simonova je mela navado, da prvle, kak je dete nadajala, je doli pokleknola i iz hvalodavanja je edno »Zdrava bodi Maria" zmolila. Zgodilo sze je nikda, da sze je iz te pobozsnoszti szpozabila, nego teda sze mali Simon ne dao szpraviti, da bi vzeo materne prszi tak dugo, dokecs je mati navadno hvalodavanje ne aldu vala bla-zsenoj Devici. Mali Siraon po szobotah i predvecserah szvetkov Marijinih sze je od maternoga mleka zadrzsavo. Vsze, ka ga je opominalo na ma-ter bozsjo, je velko veszelje njemi szpravilo. Szamo kep Marije je trbelo pred njega posz-taviti, kda je joko, i tihi je posztano. Simon bav proti redi z kaksim znamenjom. Kda bi duga leta tak molo, poszluhnola ga je na szlednje mati bozsja, od angelev okol vzeta sze je njemi szkazala 16. julija 1251. i ska-pulir vu rokah drzsala i rekla: Ovo, vzemi, ljublftni sziri skapulir tvojega reda, znamenje mojega driizstva. Sto vu tom obleesi merje, ne de sze mantrao vu ognji vekivecsnom. Ovo, znamenje zvelicsanja, bramba vu nevarscsini, zaloga raira i vekivecsnoga zdriizsenja. Tak pripovedava ono videnje Peter Svamington, szpovednik Simonov. Tak verje i mati Cerkev, ar den toga szkazanja, to je, 16. julius je posztavila za prednji szvetek skapulerszkoga driistva. Kak je szveti Simon skapulir dobo, nasz- Ifc^ Delavnica v Nazareti. je escse ne bio 12 meszecov sztar, kda szo ga zse vecskrat csiili BZdravabodi Maria" moliti. Kda je dvanajszet let sztar posztano, szkrio sze je vu ednoj piisztini, kde sze je z travov i z korenjora hrano. Szprhnjeno szteblo ednoga dreva je bilo njegova hisa i sztan. Tam je bio duge leta. Kda je pa csiio, da nisteri barati szo prisli z brega Karmelszkoga szvete zemlje na anglusko, poiszko je barate i je proszo, da bi ga med szebe vzeli. I tak sze je zgodilo. Simon je dobro znao, da njegov red je materi bozsjoj dragi, nego donok zviinasnje znampnje je steo meti ljubavi Marije. Zato je doszta proszo njo, da bi pokazala szvojo lju- tavo je od njega zvano driizstvo, stero je zdaj zse po celora szveti razsirjeno. * Marijin oblecs — skapulir sze pravi, je deacska recs, znamenuje oblecs na rami --doszta miloscs szpravi onim ki ga noszijo. Prva miloscsa je Marijina poszebna ob-raraba. Vszi krscseniki szmo Marijina deca, ona je vszem nam dobra raati, nego onim, ki njo bolje csasztijo, je boljsa mati, onim je po-szebna obrainba. Drijga milosesa je obcsinsztvo dobrih del cologa karmelitanszkoga driizstva. To nam na znanje da duhovnik, kda nasz oblecse z ska-pulirom: MJasz, iz oblaszti meni dopiiscsene, tebe gori vzemem, da bos del meo vu vszeh dUsevnih dobrih delah, steri sze od redovni-kov karmelitanszkik z pomocsjov miloszti-vnoszti Jeziisa Krisztusa zvrsijo. Vu imeni Ocse i Szina i Duha Szvetoga. Araen. Tretja miloscsa szo odpusztki. Odpiisztki szo, kak dobro znate, ne odpuscsenje grehov to sze vu spovedi i po dobrih delah zgodi, odpiisztki szo odpiisesenje kastig vremenitnih, stere szmo szi za grehe priszliizsili i sters ali na etom ali na drugom szveti z trplenjora moremo doli placsati. Tak szo jo popolni odpiisztki na den oblecsenja, jul. 16-ga ali med oszminov, vu vori szmrti, na szvetek szv. Fabjana i Sebjana, szv. Jozseia, najdenja i povisanja szvetoga krizsa, szv. Simona (28. okt.), szvetoga Ivana, szv. Petra i Pavla, szv. Elijasa (20. jul.)» szv. Joakima (nedela po Velkoj inesi) szv. Ane (26. jul.), veliki i krizsni tjeden. Odpusztke nepopolne dobijo, ki po me-szecah szpolnijo szpoved, vszi oni, ki oltarszko szvesztvo z gorecsov szvecsov szprevodijo k betezsniki, ki mrtveca na pokopaliscse szpre-vodijo i za njega bogamolijo i. t. d. Nego to morerno znati, da odpiisztke szarno oni dobijo, ki szo ocsiscseni od grehov. To je, morejo dobro szpovid szpolniti, zvQn-toga na nakanenje hraszkoga papa 5 Ocsanas i 5 Zdrava bodi Maria gori aJdiivati. Strta miloscsa je kracsise trplenje vu purgatoriurai. Kak sze vu rimszkom breviariumi (raolitvena kniga diihovnikov) cste. bl. Deirca je szvoj dragi karraelszki red ne szamo na zemli pocsasztila, nego i na ovom szveti. Ko-trige driizstva skapulirszkoga, ki szo obdrzsali csisztocso poleg sztalisa i szo poszt obdrzsali ali szo pa male molitvice naprejpiszane opra-vili, z maternov Jjubavov je i vu purgatoriumi potolazsi i poleg pobozsrega vervanja je kak najprvle vu nebesza priti pomore. Poszebno v szoboto, kak na den njoj poszvecseni, bode szvoje csasztilce resila. Eadi bi csiili cstidovitne zgodbe po ska-puliri vcsinjene. Ne raam za to prosztora, szamo nistere imenujem. Leta 1850. je vu Genui eden szin tnater moro, na szmrt oszod-jen sze je ne steo z Bogorn zmiriti, dokecs eden duhovnik neznajocsemi na rame je ska-pulir ne obeszo. Leta 1867. poleg Mailanda vu veszi Konceza je skapulir reso celo szelo od ognja, steri je vun priso na szredi veszi. Leta L622 szo na francuskom poza.jemali Mont-pelyr varas. Dorengar Sompion vojaka je krugla zavadila na prszah. Krugia je prek sla obleesa, nego zadrzsala sze je na skapuliri i kak po-gacsa posztala. Poleg toga da mocsno verjemo, da je Maria mogocsa nara doszla pomagati pri Bogi, ogibati sze morerno onih miszJi, da Marija nam kda ste po csudnom deli vu nevoli po-raagala bode. Szlobodno sze viipamn, nego csiide csakati ne morerao. Ne szmo vredni. * Zdaj yam pa esese popisem duzsnoszti, regule driistva skapulirszkoga. Miszlim, da raoji cfiitatelje szo escse ne pozabili, da zarniidjenje teh duzsnosztih niksega greha za szbbom ne vlecse! Duzsnoszti szam steo vu Instrukciji (In-structio pro faeultatem habentibus admittendi fideles ad s. Scapulare B. M. V. de Monte Garmelo in pluribus Gongreg, Indulgent. Dec-retis fundata). to je vu knigi od karmelitan-cov vuijdanoj za one. ki majo oblaszt skapu-lire gori davati. Tam sze-duzsnoszti po szledecsen raz- a) Od vszeh, da bi v ze railoscse i od-piisztke zadobili, od sztraai driistva sze driigo ne zsele, kuk da kotriga vu knig,:> driizstva zapiszana skapulir szveti vszikdar, oajbolje pa vu vori szmrti noszi, naime tak, da edna sztran od ram, druga pa na prszah doli viszi. (1840. fcbr. 12.) b) Od onih, ki zviin popiszanih miluscs i odpiisztkov, szobotni pnvilftgiurn, to je od kastig purgatoriumszkih hitro po szmrti edno szoboto resenje scsejo zadobiti, od onih zviin csisztocse poleg sztalisa sze zsele edna kratka vszakdanesnja molitev (ofticium parvum) ali pa zdrzsavanje od jela mesza v szrejdo i v szoboto za one, ki csteti ne znajo. Kak iz toga s^e vidi, ue prepovedava sze kiihanje z braszkim zabelom ali masztjov. Nego diihovnik oblasztjemi szlobodno imeniivane raolitvi i poszte obrne na driige molitve ali pa na drugo dobro delo poleg szvojega szoda i vole. Zato je pa ne isztina, da od kotrig vszaki den sze raoro 7 Ocsanasov zmoliti. Mogocse, da duhovnik ednomi na to obrne njegove poszte, nego pri drugom de za volo njegovih okolnosztih vsze drugacse. Sto pa je mogocsi imenuvane Marijiue molitvi iz knig opravlati, ali ineszto toga sze v szredo i szoboto od jela mesza csuva, onomi je niksa druga molitev ne naprejpiszana. — Szamo csi zdrzsavanje od ne raore szpolniti, sze njemi driige raolitvi i dela dobra cLjo. Skapulir sze szamo ob prvim pri oble-csenji blagoszlovi,szledi driigoga szi szamilehko goridenemo. Tak je, csi szrao zse eden csasz zavrgii skapulir. Skapulir je erjava sziiknja iz vune. Po- tera ne szme biti zsidana, szvilena i. t. d. Iz veksega kepi szo jo na skapuliri, csi sze do-lisztrgajo, nika ne dene. Csi sze skapulir zaraazse, da sze i zaprati. Eazcseszani sze vu ogen vrzse. Kitice ali zsnjore raztrgane sze dajo nadomesztiti z drQgirai novimi. Skapulir je nikomi nika ne kriv. Pa donok doszta naprijatelov ma. Eden pravi: Ne je potrebno, brezi toga sze tUdi lehko zvelicsa. Celo isztino raa. Nego zato je szlo-bodno od szvojega zvelicsanja z poszebnov esasztjov i pomocsjov szebe zagvusati. Drugomi sze ne vidi, da vecskrat sztopijo kotrige k sztoli Krisztusovomi. To je ravno tak, kak csi raanjak je nevoscseni i cseraeren oa druge, ki marljivo delajo. To je ravno tak, kak da eden necsisztnjak vidi, da sze celi szvet ne kalisa vu blati. To je ravno tak, kak da pi-janec je csemeren na bizsnjega, ar je te trezen i ne zapravlja. Ki je na pobozsnoszt drtizstvene kotrige nevoscseni i csemeren, grehsi proti szv. Diihi, naime nevoscseni jena driigoga za ?olo vdoblene milosese. Eden tretji pravi, da vu druzstvi skapulirszkora doszta nevrednih kotrig je i. t. d. I ta vrszt ludih, ki tak gucsijo, je najbolje grda. To szo pravi szkazsljivci. Htidi liidje szo jo vsze povszed, vszakoj vrszti, med goszpodoni i proszlnim liidsztvom. Posz^bna milosesa bi bila, da bi skapulirszko drustvo bilo obcsuvano od hiidih ltidih, kda escse bolje veksa driizstva i visisi redi szo ne oszlobodjeni od lagojih ltidih. Poznam jasz ednoga csloveka, ki vszik-dar laja proti driizstvi skapulirskomi. Lazse. Poleg njegovoga gucsa szo skapulirszke kot-rige najveksi hudodelniki, razbojniki, necsisz-tnjaki. Poleg toga pa te nas cslovik ne zmiszli szi na to, da on szam vu ucsitnoj necsisztocsi zsive dosztim Itidem na szpako. Taksi szo neprijatelje skapulirszke bratovcsine. Voditelje driizstveni majo oblaszt kotrige szpacsnoga oponasanja iz driizsstva zbriszati. To je nihano na niihovo modroszt. Kda je Jezus na zemlji hodo i eden varas ,J9 ne steo njegov navuk szprejeti, apos-tolje szo steli ogen iz nebesz prosziti. I Jezus je ne dovolo. Isztina, da sze najdejo kofcrige, stere sžpako delajo. Od modroszti voditela vsze viszi. Liidi brani i opomina, da f?ze naj ne szpacsijo, szpako pa na boz^si szod niha. Mogoese pa, da sze ednok grehsnik szpokori. Szam znam, da je grehsnik 15 let hiido zsivo, nego Maria njemi ne raira dala, ar je skapulir noszo. Sze je szpokorio. * Pobozsnoszt skapulirszko od vszeh krajov razszvetleno szam popiszao, da kotrige pobat-rivam, da neznanoszt njihovo na pravico, na pravo znansztvo obrnem i da poszebno nepri-jatelom rogle poterem. I to vsze Mariji na cseszt! (kj.) Ka mo polagali zsivini na zimo? Leta 1908. je]|velka'jsztthsa bila. Krme je raalo bilo. Vertje szo mogli szkoro za-man ta davati szvojo zsivino. Cena je na pol szpadnola. V juliusi na dolinszkom na velko zsaloszt vertom kila govedine je 28 kraj-carov bila. Velka zsela je vu krmi. Nego zato ne szpadnimo ?u dvojnoszt, nego veze tiszto obrnimo na ha-szek, na stero szmo vu dobrih letah nancs ne gledali. Takse je Usztje drevja, stero zeleno vkup-szpravleno sze lehko ?csaszi pred zsivino da. 1. Zato jejpreporacsano onim, ki vrbje, raaline, krisovo,*:lipe, jeszenovce, rasztje i. t. d. majo, naj berejo lisztje, dokecs je mraz ne popari. Dolivrezsemo lisztje z vejkov ali szamoi?3';lisztje beremo. Najboljse je lisztje posziibseno obar-vati na zimo. Csi pa szmo zse to zakesznoli, na driigi naesin delarao. Vejke,. stere szo ne bole kuszte od pol centiraetra, vu sznope zve-zserao; vu kiip je szklademo na 4 —6 metrov sirino, na dugo pa kak scsemo, viszina je pa 4—6 metrov. Te kiip sze vu nisternih dnevah szkori i kda je zse tak topel, da toplocso roka ne more trpeti, ga z zemlov pokrijemo 30 —40 centimetrov kusztov. Zato poleg kupa gori posztavimo edna kola, na kola gor blanje, deszke zdevamo, eden gori na deszke mecse zemlo, driigi pa odnet na kup. Za prva szamo polovico zmecsemo na kiip, ovo driigo polo-vico pa niharno tecsasz, kda sze zse kiip sztiszne. Paziti raorerao, da dezs de na leh-koma doli teko iz te sztrehe. Na te nacsin vszo zeleno krmo, stero szmo v jeszen ne mogli poszuh.siti, lehko obar-jemo na zirao. Zeleno krmo ne szamo vu kiipah, nego vu zemlo szkopanih grabah tiidilehko obdrzsi-mo. Tri metre siroko, poleg dobroga znanja globoko i dugo grabo szkopamo, szem zvozi-mo krmo, stero dobro szklacsimo i kda je zse tak viszoko, da z kolarai lekho prek pri-demo, z tov prilikov jo potezsimo. Kiip escse nad zeralov na 2 metra szklademo, potem pa vsze dobro zakrijemo z zeralov. Osi szmo zse zakesznoli z lisztjorn, vredno je i vejke szekati. Zsivina rada je veje, dokees je ne sztiho i csi je na 1—2 centimetra zre-zane z szecskov parimo i pusztirao, kak mo szledi vidili. Zsivina veje szamo od pol centi-metra ne kusztese je, zato ne rezsimo kusztese. Na haszek nam bodejo i rozge, iz sterih escse 8 kil poje edno zsivincse, csi je zrezane 1 z szecskov parjene davamo. Rozge poleg potrebcsine rezsemo iz trsza, da do friske osz-tale, na haszek gledocs pa szo vredne telko, kak szlama, zato na juzsnom francuszkom i taljanszkom goszto potrebujejo na zimo, nego kak sze more razunuti, szamo zdrugov krraov zmesano, drugoj krrai na pomocs. 2. Dobra krma za pomocs je nad repe, burgundie, mrkevce. Da sze, kak friska zelena krma. Nego da sze i na zimo obcsuvati, zato 2 metra siroko, tak i globoko i kakste dugo grabo szkopamo, odszpodi posztelemo z sziihim lisztjom, potem redi zdevamo, vszaki red dobro szklacsimo, poszebno pa vu kotah i pri sztenah. Tak devarao eden red na ov red, dokees nad zemlo ne prideruo na poldriigi ali dva metra. Potem odzgoraj raalo okrozsimo, z plevami poszipljemo, na pol metra kuszto z zemlov pokrijemo. Nad sze sztiszne, pocsene liiknje zasziplemo. V zirai, kda de nam nad potrebna, od ednoga konca grabe odkrijemo na eden meter. 3. Nad Jcrumpisov je tudi dobra krma, nego ne zeleno, nego csi jo tak poszuhsimo, kak szeno ali pa kiip napravimo nad zemljov, kak szmo pri lisztji vidili, ali pa zakoparao vu grabo, kak nad repe, z sterov sze i raesano tiidi szlobodno zakopa. 4. Za krmo lehko marao i robiit, ste-roga z eleno zsivad ne poje, nego na kiip szkljeno z zsmahom poje. Tak i sarje. Csi iz njega szeno napravimo, teda szarao konj je poje, nego vu kiip szpravleno jc i zsivini dobro. 5. Stucski. Szo vredni telko, kak szrednja szlama. Iz veksega je razdrobimo, naraoesimo je vu rarzlo vodo ali z toplov vodov je poparimo i zmesamo med szeesko. 6. Na divje hosztanje malo liidih szi miszli. Friski kosztanji szo dvakrat vecs vredni kak krumpis, posziihseni pa gori vzemejo boj z srotom i meszto obroka sze lehko dajo. Zato trbe je brati i csi njih telko raamo nab-ranih, da je vredno na zimo obcsuvati, zako-pamo je, kak krumpise i tak celo zimo je lehko polagamo, kak krumpise, ali je pa po-sziihsimo na podi, kak orehe. Poszuhsene je z kamlom ali vu mozsari razkucsemo. I csi scsemo sztvari nagoditi, 24 vor nihamo vu vodi, da zgiibi szvojo britkocso. Escse najbolje prebirajocsi konj ali zsivina bode jela, csi je po mali prinavadirao. 7. Dobre szo i tropine iz grozdja, po-szebno pa csi iz veksegavunpoberemo kocinje, stinge tak, da szamo kozsa i koscsice do za krmo. Dobre sza trpine friske ali pa zse zezsgane. Iz tropin friskih je szamo 2 pa pol kil viipacsno ednoj zsvini dati na den, iz zezsganogih tropim szlobodno darao i 12 kil. Tropine lehko i na zimo obdrzsimo, csi ma!o mamo, tak, kak zelje, v kad szklacsimo, z blanjami pokrijemo, za zsmecso kamle denemo i telko vode vlejemo, da do tropine zaprete od zraka, csi pa doszta mamo tropin, je vu grabo zakopamo tak, kak pri nadi repnoj szam popiszao, poszebno szkrb imavsi na to, da dobro szklacsimo tropiae i je dobro zakrijnmo z zeralov, ar to je to prvo, da krraa vu grabo polozsena zapreta more biti od zviinszkoga zraka. Vsze to vala od tropin jabocsnih i hrusk-nih, iz sterih szlobodno vecs davamo, ar ne zsenejo tak, kak vinszke tropine. 9. Dobra krma szo i osztanlci pri zsganji szliv, nego vcsaszi raoremo esese mlaesne je szpolagati, ar szledi sze szkiszi, liki jeszi posz-tane l je ne zdravo. Edna zsivina 40 — 50 litrov potrosi, csi na kakso reseto prekpusz-timo, da koscsice vunpridejo, stere szvinjam damo. Osi doszta szlame marno, on szlivosnjek vrocsi, kak je vu kotii, vcsaszi vlejemo na szecsko, z tem nagibljemo maro, naj doszta szlarae trosi. Z tem szmo escse ne vunzajeli vsze vre-tine. Escse je edna vretina, vszaki vert majo vu rokah i to je, da poleg mogocsmszti ne nasztilajmo z taksov materiov, stero vu ne-voli lehko polagamo Za nasztiianje je dobro lisztje, zsaganica. Na nemskom^szo jo kravje stale, kde szamo z zemlov nasztilajo, nego tam zse tak zidajo stale, da je posztoj kravji kra- trk, nego za njirai je globoki zsleb. Vu teh j-.talah szo posztaji naszlani z zemlov na 20 Cffitimetrov. Ka szam do zdaj popiszao, vszakspga veita briga, csi vcsaszi doszta krrae raa. Na szprotoletje de lepo ceno dobo za krmo i de jia haszek eelo.j krajini, da njegovi blizsnji ne bodo prisziljeni za fal ceno odati szvojo zsivino. Paziti moremo, da nam ssivina ne bodc znpravljala lcrme. NajboJje zapravla zsivina s/.Luno- i bozsno szeno z tem, da jo raztroszijo i ]>od szebe szklacsijo, zviintoga pa doszta zjodi sztavijo. Da zsivina ne bode pod szebe khiesila, njim szecsko damo, da pa doszta zjVdi ne osztane, krmo njim mehkeso napra-viino, da de lezse za jeszti. Zviin toga gledali bodemo, da krmo za zsivino bolje tecsno nap-ravirao. Od toga vdm scsem escse nistere recGi povedati. Ka je szecska, tak vszaki zna. Masin za s/.eesko tiidi vszaki dober vert ma. Za konje puldrugi centimeter, za krave pa 2 pa pol c....'titimetra dugo szecsko rezsemo. Kak szani piMvo, z szeoskov prekratimo, da bi zsivina zanravlala krmo i pod szebe szklaesila. Zvun tng i, szeeska je prilicsna, da jo tecsno napra-vlm >. Vees je nacsinov. 1. Da sze szkoriti. Potrebne szo tri lade iz Llanj tak velke, da szecska na eden den m.i meszto v njoj. Csi doszta mare marao, teda morHmo vccs lad szi^napraviti, ar edua lada na vsze kraja od poldrugoga metra veksa biti ne szme. S:.koritev sze pa tak zgodi, da krmo zdevamo vu Udo. Vecs redov z szoienov vodov obilno poskropimo, ali szlivosnjek i. t. d. gori vlejemo. Vu redi zvun szecske lehko devarao pleve, mo:]ijiee graba, zrezano repo, burgundijo, ¦sn.f, zamecsko i. t. d. Osi ne raamo szlivos-nj"k:i, na vszaki 10 kil sziihe krme 6 — 7 litrov vod^ vlejemo. Vszaki red dobro doli szklacsimo, vu kolah z rokov sztisznemo i tezsimo, potem niktere blanje deneoio gori, na nje pa kamle, da krma pod sztalnov zsmecsov osztane. Krraa dva dmh osztane vu ladi, vu tom csaszi, sze szegceje i vinszkokiszili tek zadobi, za stero i 7ii volo mehkocse takso krmo zsivina rada ma. Csi szmo krmo iz lade szpolagali, lado dobr^ operemo, eden den na zraesno meszto posztavimo, da sze poszuhsi, da blanje ne do-bijo bozsen zduh. Zato szam prvle pravo, da najmonje tri lade moremo meti. Csi ne mamo lad, vu potrebcsini krmo vu eden kot stale .sz[ravimo i szklacsimo, nego to je ne tak dobro, ar na szlobodnom kraji sze krma hitro pokvari. Z ednov recsjov szkoritev krme velko szkrb i sznazsnoszt potrebuje, poszebno rao-reni) paziti, da sze krma dobro vtezsi i da lade sznazsne bodejo, ar ovak krraa na hitroma szpisznivi i bozsen zdiih dobi. 2. Bolje prosztni nacsin je, csi krmo vu Jcup szpravimo i 8—10 vor niharao sztafi. Vu szecsko kakso mokro krmo tak repo, burgun-dijo i. t. d. zrnesmo. Ta zmesana knna vu 8--10 vorah sze szegreje, szecska boljsi tek dobi, nego ne bode doszta raehkcsa, zato i zsivina ne je iz nje telko, kak pa csi bi sze 2 dni korila. 3. Dober nacsin, da sze krma pomehka, esi vcsaszi ne doLi bol.jsi tek, je szecsko z hropom doli polejati. Szecsko vu kad sziplje-mo, polejerao z kropom, z blanjami prokri-jemo kad, da voda na hitroma ne bode mrzla i szledi toplo, mlacsno krmo po'agamo. Tak doszta szecske lehko szpolagamo, ar zsivina vu zimi raj raa toplo krmo, kak mrzlo, iz dnige sztrani pa taksa szecska sze lezse grize, ar pri szuhoj szecski zsmetno grizenje je zrok, da sze zsivina nevoli, gobec opesa vu trdnom jeli. — 4. Csi je stoj tak szrecsen, da szi lehko mdassze kiipi, to je jako dobro na pzecsko polevati. Osi melassze polevamo na szecsko, ne je nam potrebno szkoriti dati, ;ir csi z rae-lassze oni vu vodi otoplenim polijerao szecsko i edno ali dve vori nihamo sztati, cla sze celo namoesi, zsivina telko szecske potrosi, liki bi szkorjeno krmo pclagali i tak melassze celo nepotrebno vcsini vsze szkoritev. 5. Da zsivina vecs szlame gori vzeme, dobro je szlamo i szeno na szecsko zrezati, vkiip zmesati, vecs vor tak nihati, da szlaraa od szena dober zdiih dobi. Nego te nacsin med popiszanimi naj raenje vala. Kukurscse ne moremo za szeesko zrezati, csi sze pa celo da, doszta osztankov osztane. Najboljese je scseszati. Csi doszta szlame raamo, szena pa tolko, da dojde zsrebetora i teocom, szamo malo penez potrebujemo, da zsivino prek zime ob-drzsimo. Za peneze bi kvar bilo szeno kiipii-vati, ar konj i krava lahko presztane zimo, csi ni edao betvo szena ne vidi, szamo naj za doszta szlarae i obroka dobi. Obrok je dragsi, kak szeno, nego vu sziihih letah li boljse zs njim vunpridemo, liki z szenom, ar cena ob-roka ne szkocsi, tak viszoko gori, kak ceua szena. Z obrokom nasz naime druge krajine obilno oszipffejo^ nego na szeno gledocs szmo celo na szebe nitiani, ar szeno bi ne bilo vre-dno za volo velkih sztroskov iz daljsnjih kra-jov, na priJiko iz Araerike prineszti dati. Zato escse vu najbolje hiidih letah sze ne zgodi, da bi sze obrok ne dobo, szeno pa sze zsraet-no kiipi. Csi je zse od obroka gucs, pitanje 125 ~ sze posztavi, kaksi obrok szi kiipimo, ar vecs vrsztnih obrokov je. Tak szo zviin otrobov i szilja olivni sziri, steri szo dobri kravam i teocorn, iz ste-rih pol raenje trbe, kak iz otrobov. Pa szo olivni sziri, prej, ne doszta dragsi od utrobov Isztina, da pri sziri szkrb mamo, da je moremo razdrobiti, nego escse poleg toga szo sziri falesi na haszek gledocs, kak pa otrobi. Olivni szire lahko polagamo sziihe zme-sane z szeeskov ali szamo telko namocsene, da sze k szecski zgrabijo. Csi pa szkorjeno szecsko davamo zsivini, i teda szlobodno me-sarao szir, nego szamo pred polaganjom, ar je ne preporacsano szir z szecskov red vkiip nihati na dugsi csasz. Szlobodno szir vu vrocsoj vodi otopirao z tem szeesko poparimo. To szi naj on pre-bere, ki med 5 popiszanih nacsinov szi onoga prebrao, da szecsko najra.j popari. h szirov ne damo doszta, poleg reda poJdrugo kilo ednoj kravi szrednjaga zrasza. Telicam menje. Csi szmo vsze pazljivo presteli. vidira i, da vu sziihih letah na polaganje szlame mo-rerao gledati, ar szlamo mamo. Nego (!a szlama vu szebi je ne za doszta, z obrokoiu moremo ono popraviti, ka vu szlami tali. Teocom, mladoj zsivini moremo szeno dati. Te szo szami, steri brezi szena ne morej> biti, nego zse sztaresa zsivina je zse cel<> lehko brezi szena, naj szamo za doszta obroka dobi. Pri zsivini szeno nadomeszti vu grab) zakopana krma, nad ali Jisztje drevja. Csi raa-mo repo, tem menje obroka trbe. Tak c-i vcsaszi malo bolje po nevoli, nego donok ob-drzsimo zsivino prek zime brezi toga, da bi prisziljeni bili zsivino odati. Obdrzsimo zsivino, kak ste po nevoJnom, nego ne odavajrao je. Bog csuvaj v>zakoga verta, da hi brezl konja ali ssivine ga szpro taletje najslo. Ne dc on smogo tisstih penez, za slcre U szi zsivino fal odano nasaj kupo M) Kelko de nasz zimszka krma kosfala? I. Zsivini, stero szamo obdrzsati scsemo, na jezero kil zsinecso, sze da 6 kil szecske, 6 kil jecsmene szlarae, 3 kile finih psenicsnih otrob, edna kila szira ripszovoga, edna kila kukurcsnoga srota, 3 kile mellasse, to vsze z naszteljov vred zadene Da den 1 kor. 86 filer. Metercent psenicsne szlame vu 1 kor. 50 filerov, jecsmene vu 3 kor., pseniesne otrobe va 12 kor. 50 fil., kukurcsen srot vu 16 kor. i szir ripszov vu 15 koron racsunarao. II. Ednorai jiinci pod jarmom na zsrne-cso 500 kil sze da 5 kil psenicsne szecske, 4 kil szlame jecsmene, 2 pa pol kil finih psenicsnih otrob, poldruge kile srota kukurcs-noga, edna kila szira ripszovoga. To vsze vkiiper na den znesze 89 pa pol iilera. III. Dveraa konjoma na 1000 kil sze da 6 kil psenicsne szecske zmesane z 2 kil kukiircsnoga srota z 2 kil grahotnoga srota i z 2 kil melasseora, zviiu toga 6 kil ovsza i 6 kil szlarao ovszene. To vsze na en den kosta % koroni 11 filerov, csi escse priracsunamo naszteljo. vszevkiiper 2 koroni 20 fil. kostata dva konja. Ovsza metercent sze racsuna vu 16 koron, melassea pa 10 koron. IV. Krmlenoj zsivini na 500 kil sze da 5 kil pseniesnih plev, 4 pa pul kil szlame jecsmene, 2 kili finih psenicsnih otrobov 2 kili, kukurcsnoga srota, poldrugo kilo szira ripszo-voga, poldrugo kiio raelassea, vsze to z nasz-teljov vred kosta ni den 95 filerov. Pri krmlenji paziti moremo, da esi kem bolje hitvana sztvar sze vrzse pod krmo, tera bolje po mali moremo prekiti na odzgoraj popiszaao mero. To je, vu prvom meszeci szarao polovica sze szlobodno da i szamo vu drugom meszeci valszikdar vecs sze raera szpolni. V. Kravi zsinetnoj 500 kil, csi da 5 litrov mleka, sze da 5 kil psenicsne szecske i ovszenih plev na polojno, 5 kil szlame ovsze-ne ali jecsmene, edna kila finih psenicsnih otrob, pol kile srota kukurcsnoga, i kila szira ripszovoga, pol kile posziihsene zrezane cukor-repe. To vsze vkuper znesze z naszteljov vred — 126 69 filerov. Posziihsene zrezane repe metercent kosta 13 koron. VI. Mladoj zsivini do 18 meszecov sze da szeno, pleve ovszene, jecsmena szlama, psenicsne otrobe, szir lenov, srot jecsmenii kukurcsen. Od 19 do 24 meszecov sze mesztoszena szlobodno szlama i kukurscse. .Na 333 kil sze da tri pa pol kile psenicsne szecske, poldriigo kilo szlame jecsmene, poldrugo kilo kukurscsa zcseszanoga ali zrezanoga, edna kila finih pse-nicsnih otrob, edna kila szira ripszovoga, dva-tretjiva dela kile srota kukurcsnega i teiko me» lassea. To na eden den z naszteljov vred zne-sze 55 filerov. Probajte vi na te raesun davati vasoj mari. Nego iz nova vasz opominam, da z ce-lov merov ne zacsnite, nego szamo vu nis-terih tjednah vszikdar vecs davajocs napolaite mero. Probajte to. Zmerite ob prvira tiszto, ka njim vi davate navadno i znicsunajte, kelko kosta, potera dajte poleg mojega raesuna i napravte szi racsun. Zsmecsa zsivine sze rnore oesiveszno dokazati i poleg zsraecsave prera-csunana mera davati, ar vise dana krma sze zapravi. To prednje delo je sznazsnoszt, jaszJi sze morejo vszaki den dvakrat csisztiti, sztvar more vu navadnom csaszi szvojo hrauo dobiti. Stale raorejo tople biti. Vu mrzloj stali eden del krme sze obrne ua szegrevanje tela zsivin-szkoga, to je pa zse zapravlanje krme. Cseszanje ne szrae vun osztati, ar kefa i strigel je polojno obroka. Eden racsun ! Ma nikak poldrugih iy2 letsztaro 333 kil zsmetno telico. Ka je boljse v jeszen fal odati (kila na zsivo vago 40 fll.) ali pa celo zimo krmiti ? Gledajmo, ta telica od 1-ga novembra do 30-ga aprila de z naszteljov vred vszaki den 55 filerov krrae potrosila, to je na 180 dnih .......99 kor. SzoJ, vraszfcvo i. tfcd........ 5 „ Szkrb na pol leta........16 „ Interes od 133 koron, csi bi sze te- lica odala.......... 5 „ Interes od onih penez, stere szmo na zimszko krmo obrnoli..... 6 „ Telica na zsivo vago po 40 fllerah odana............133 „ 264Tkoi\ To je, csi szfi teliea v jeszen oda za 133 koron, te penezi, njihovi baszki, polletaa osztala krraa i szkrb znesze 264 koron. Proti roini, pa csi sze telica v jeszen ne oda, 333 kil zsmetaa telica vszaki mfszec gori vzeme 10 kil, to je vu 6 meszecah 60 kil, potem na szprotolefcje de vagala 393 kil, teda na zsivo vago sze lehko oda po 80 filerah to je............314 k 40 f. Na 6 raeszecov gnoj.....25 „ — „ ~3lFOoT Putem haszek zimszkoga predrzsanja zse kazse 75 koron 40 filerov. Pa csi bi vcsaszi ne tak velki bio ha-szek, pa je donok bolje csedno zsivino obdr-7 sati, kak v jeszen na spot odati. (kj.) Vganke. Stera je najbolje raocsna sztvar? (•osin ofoAzs izsou pqjq bu jb 'szn Dopisznice v Ausztrio-Vogerszko, na Nemsko 5 fllerov, na driige kraje 10 filerov. Tiszkovine, knjige, kepi zavite morejo biti tak, da sze lahko pregleda vszebina Djihova, ne szmejo meti niksih piszanih dosztavkov. I)o 10 gr. 2 fil., do 50 gr. 3 fil, do 150 gr. 5 fil., do 250 gr. 10 fil., do 500 gr. 20 fil., do 1000 gr. 30 fil. Penezi sze posljejo na nalcaznici (utal-vany po 2 fil.) i placsa sze do 20 koron 10 fil., do 100 koron 20 fil., do 300 koron 40 fil., do 600 kor. 60 fil., i do 1000 koron 1 kor. Pak. Zsmecsa szamo do 50 kgr. Adresz sze na zavitek zapise. Placsa sze do 5 kg. na dalecsino 75 km 30 fil., dale pa 60 fil. Csi sze vrednoszt gor pove, poszebim sze placsa. Pak sze lahko poslje z povzetjom. Placsa prejeranik zviin rednoga plaesila do 24 koron 12 fil. ino za vszake visese 4 korone 2 fil. Tabla za zso. 1 Surna | 5°/0 40/ * /0 •ji/ 0/ 6 /2 /0 'JO/ 6 /0 ! ] L 0 r 0 n a i 10 — .60 -.50 -.40 -.35 -.30 15 -,90 . -.75 1 -.60 -.521/ —.45 20 1.20 1.- -.80 -.70 '2 —.60 11. • 25 1.50 1.25 1.— -Sl\ \ -.75 i • ; 30 1.80 1.50 1.20 1.05,'8 —.90 V-i ' ; 36 2.10 1.75 1.40 I.22V2 1.05 "' 40 0 2.40 2.- 1.60 1.40 1.20 50 ¦** 3.— 2.50 2.- 1.75 1,50 1 . | ' 60 w 3.60 3.— 2.40 2.10 1.80 i ' * 70 4.20 3.50 2.80 2.45 2.10 '¦>:.- ¦:*% 80 ¦ e 90 0 4.80 4.— 3.20 2.80 2.40 i... a ' 5.40 4.50 3,60 3,15 2.70 * • ¦ 400 rm 6.- 5.- 4.- 3.50 3.— 300 12.— 10.— 8.— 7.— 6.- 200 V 18.— 15.- 12.- 10.50 9.- 100 {* 24.- 20.- 16.- 14.— 12.— 500 30.— 25.- 20.- 17.50 15,— 600 36.- 30.- 24.- 21.- 18.— j-r ~": 700 42.- 35.— 28.- 24.50 21.- 71 , 800 48.- 40.— 32.- 28.— 24.- ;•; 900 54.- 45.— 36.— 31.50 27.- 1000 l 60.— 50.- 40.- 35.- 30.— i ¦ 5 -.021', -.OP/3 1 -.01 l\u ; -.01% [¦¦ 10 & —.65 -.04V6 -.03V3 1 -.02"/ia ; -.02% %• .-' H-Šj. l „ -.45, 3S."S5 B -.85, K -.35 „ -.65 „ 1.1 r> Razposilanje szamo proti nap-rejplacsili. Najbolje gvusno sze narocsijo ua kuponi utalvanja. KONRAD JANOS c. i. kr. dv. liferant, BRUX, 150. (Csesko.) Kukojca vora K 8.50 lepo zrezani prednji sztran, z lepo-tijov fticsa, uifri iz csonte, kazalec csonteni, vu vszakoj\ori i pol vfiri kakuk dene 32 cm. viszoka, celo szpravlena, z 2 na zlato pofarbauov bronciraiiov tezsavov, ]iki skiifka. dobro regulirana. prve fajte sztavbov skotszkov kor. 8 50, 8 dnih idocsa ktinjszka okrogla vora I. fajte 30 cm. siroka 0.50. Za vszako voro 3 let piszmeuo dobrosztanje. Vszaka Jeto vec.s ed 50,000 vur razposiljam na zndovolnoszt mojim kupcom. Ke je spil- Premeni sze ali sze pe-uezi nazaj posiejo. Najiiianse naro-csilo najszkrbljivo opravim. Narocsi e z povzetjora vcsinijjprva fabrika v'6r Konrad Janosa c. kr. dv.|liferant,3BRtX, 150. N. (Cecsko.) r Tu pokazsemo iraenitno Feller-ov Elsa-fluid, steri poleg nasega prepricsan ja vtih-sa bolezen, vracsi, frisa, zsilam mocs na, szla-boszt, vuzsganje vkraj vzeme. Hitro i gvusno vracsi slisi, protin, szla-boszt zsil, trganje, re-zanje, csi sze kaj zvine, influenzo, vol glave, zo-bih i hrbta, odrevenje, triidavo, bol ocsih, mi-gran, frisa i moes da i o d doszta tu ne imenii-s anih betegov oszlo-bodi csloveka. Felle-tov Elza-fluid proti ^.aslji, zamuknjeno-szti, naseci, boli prszih i guta, tre-sliki, bolora izha-jojocsim od cu-ga ali prehlaje-nja sze tiidi z velkim hasz-kom rabi. — Pravi je sza-mo teda, csi vszaki glas »Feller" ime noszi. 12 raalih ali 6 duplisnih glasov ali 2 velki va glasah brezpostno 5 Kor. 24 malih ali 12 duplisnih glasov 8 Kor. 60 fil. i 48 malih ali 24 duplisnih gla-tov ali 8 velkih glasov 16 Kor. brezpostno. Zvun toga naznanimo, da jezero pa je-zero ludih proti boli zsalodca, krcsi, ne-teki, gorenji obiszti, tezsavi zsalodca, vun metanji, goririganji, nadiitoszti, zamisenji, bolom kiihanji tresliki, tiiesavnoszti, zla-toj zsili, odiirenji i. t. d. z velkim hasz-kom rabijo Feller-ove likszirajocse Rebar-bara Etea-pilule. 6 skatul brezpostno 4 Kor. i 12 skatul 7 Kor. 60 fil. Csu-vajmo sze od naszledovnoga blaga, sto scse pravi Elsa-fluid i Elsa-pilule meti, naj etak narocsi: FELLER V. Trgszenja, 154. Nr. (Zagrabmegye), Dobl sze: --- -= V New-York drzsavi: Hans Baader, 125. East 13th Street, New-York, Oity. V Ohio drzsavi: J. Buckstein Pharmacist 2407 St. Olair Ave, N. E. Cleveland. csavdra. MB 48 em. viszo?ia, vu lepo Jiscseesem ni-kel toki, v vszakom sztani ide, da sze nucati, iz dob fajte, 3 leta sze dobro sztoji pisziri za dobro i popolno liodejtije. 2koron 30111., 3falatje9kor. V nocsi z szvetlini sztanom, eden falat, 3 kor. 30 fil., 3 falatje 9 kor. l\ovina! ALARM VEKERCA Z DVtiMA ZVONCSEKOMA-, 19 cm. vi- zoka, vu lepo hsusecsem nikkel toki, z nasztavbov szidra, v vszakom sztani hodi viipacsno, dobro delo. z dob-rim hodejnjom, z velkim cin-kanjom, potem zaszpati ne mogocse, eden falat koron 3.80, 3 falatje koron 10.50, v nocsi z szvetlim sztranom den falat K 4.30, 3 falatje K 11.50. Narocsbe poleg- po\ penez ZVON VEKERCA 21 tm. vi-szoka, vu lepo liscseesem nikkel toki, z dugim, mocs-nim, lepoga glasza cinkan-jom, z prilikov zaperajo-csev iz trdoge ocelnoga szedra najbolsa fajta 5 kor. 80 fll. V nocsi szvotlim sztra-nom 6 kor. 20 fil. — Zsii-bicska nega. izmcniti jc do-piiscseno ali sze pa penezi nazaj dajo. zetja ali po notri poszlanili vcsinl : KOXBAB JAJSTOSA . k •. dv, liferant, pr. fabr. vorna, BBt'X, 150. IV. (Csesko.) ienik od 3000 kepov olepani na prosnjo vszaki dobi zanian i brezplacsno. FAL CSESKO POSZTELSZKO PERJE! 5 kilo, novo. dobro zcseszano,hrezi post-nine 12 K; 5 kilo belo, mehko, zcseszano 18 K, 24 K ; 5 kilo belo, liki szneg, mehko liki meovje, zcseszano ."iO, :W> K, 5 kilo polmevneto 12 K, 14 K 40 iil., 18 K ; 5 kilo belo, liki szneg, mehko, liki meovje, ne zcseszano 24 K, IJO K : perje szivkaszto a :5 K 60 iil., beln liki szneg, a G K, 6 K 00 fil., po pol kilah. Razposz-lanje franko z po-vzotjom, Premem-ba, nazajposlenje 'brezpostno dopiis-cseno. Pii narot-s-bah naj szo szc dosztaja puziti tni dober adresz.0,; SachselBenedek, LoTbes 569, postaPilsen, (.-sesko. y-i*}*" r'-.*\* *t;; 13oteli: ^tenipeljnov. '7* I. Lesztvica. III. L.esztvica, a) pri vekszlinah, b) k vekszlnom szpodobnih trgovioszkih narocsbah i duzsni lisztah, c) pri a) prikontraktusah kiipcsije, rainjavanja, fonoge, duzsni piszmah obcsinszki poszojilnic, csi szo gibajocse sztvari ; b) vu vszakom dopiisztsenji od 3 meszecov ne dugsega termina. Od 1 fill. do 150 kor. — kor.. 10 150 kor » 300 » 7» 20 300 n 600 55 »7 40 600 900 51 77 60 900 » 1200 57 7) 80 1200 » 1500 51 1 . — 1500 » 51 1800 55 1 „ 20 1800 !i ") 2100 1 . 40 2100 55 77 2400 )) 1 . 60 2400 n 7) 2700 JJ 1 „ 80 2700 n 57 3000 >• 2 „ — 3000 «> 55 6000 )) 4 * 6000 » )) 9000 )5 6 , — 9000 55 51 12000 7J 8 „ _ 12000 » 51 15000 7) 10 , ._ 15000 51 57 18000 77 12 „ _ 18000 n 7? 21000 71 14 „ _ 21000 n 75 24000 7! 16 „ 24000 57 51 27000 7^ 18 „ _ 27000 )> » 30000 7) 20 „ _ 30000 n 33000 7» 22 „ _ 3300U » 36000 57 *24 , 36000 n » 39000 77 26 , 39000 n 75 42000 7» 28 „ 42000 45000 30 .. zviin dopiisztsenja penezevoga ; c) pri szliizs- 1a benih kontraktusah ; d) na kvitinge e) na obecsanja ; f) na duzsne piszraa. Od 1 fill. do 20 kor. _- kor 14 fill. 20 kor. » 40 75 ---- 75 26 75 40 57 60 7) ---- 75 38 7) 60 » 17 100 57 ---- 5) 64 77 100 77 51 200 !7 1 55 26 57 200 17 77 300 n 1 n 88 57 300 » » 400 75 2 75 50 77 400 71 75 800 55 5 57 — 75 800 77 77 1200 55 7 7) 50 5) 1200 » 77 1600 77 10 77 — 51 1600 7) 7» 2000 55 12 77 50 77 2000 77 51 2400 75 15 51 - 57 2400 75 75 3200 55 20 75 — 51 3200 75 75 4000 55 25 75 — 55 4000 7) n 4800 51 30 57 — n 4800 n 75 5600 5) 35 n — 55 5600 77 77 6400 77 40 75 — 75 6400 77 77 7200 )5 45 77 — 77 7200 8000 50 _ M i tik dale ; vise 8000 koron za v.szakih zacs-njenih 400 koron 1 korona 50 fill. i tak dale, za vszakih 3000 koroni 2 koroni vecs; ¦. _ .- . .¦ :. i-,. •. ,,,-.,:^ csi ue punih 3000 koron, sze li racsuna za pune- ¦ !-;'fi • Zviin toga. II. Iiesztvica,, v » . za juriszticsni szvedocsansztva i stera ne szlisijo Na szvedocsansztvo szliizsbenikov . . 30 iill. niti v. L, niti v III-jo lesztvico (quitunge i. t. d.) Od poszameznih i rokodelavcov szvedo- Od 1 till. do 40 kor. — kor. 14 fill. csansztva........50 lill. 40 kor. „¦ 80 , — ., 26 „ Na racsune v stacuni do 20 koron . % ' 80 120 200 400 600 800 1000 2400 3200 400) 4800 6400 8000 9600 11200 12800 14400 120 200 400 600 800 1600 2400 3200 4000 4800 6400 8000 9600 11200 12800 14400 16000 1 1 2 5 7 10 12 15 20 25 30 35 40 45 50 28 64 26 88 50 50 50 vise 20 10 16,000 koron vise za vszakih zacsnjenik do 800 koron sze 2 koron 50 fill. doda. - Stempl tak raore prikeliti odzgoraj, ka sze szpodanji praztm lao stemplna z prvim redorn prepise -- pa ne z uagovorom. — Sterapl sze ne racsuna ino sze kastiga : 1. csi z njega eden tao iali, "^- 2. csi je z vees falatov vkiipprikeljerii, 3. csi ne je dobro — kak szmo piszali — gorprikeljeni, -.v,=. .-,..-,•.. 4. csi je ne dobro prepiszani, 5. csi je ne prepiszani, nego prestampani, 6. csi je prekpotegnjeni, 7. esi je na piszane litere prikeljeni ino z ravno tisztimi literami znova prepiszani. ,?/:•¦•!*¦ Scbitidtr Jozsef-a apoteka, v Resici Foter 200. Nr. (Juzsno Vogrszko). I________ Vecs kak milijon deklin i zsen szamo Schneider-ovomi ma%»li %a lice ma zahva liti, da oszepnica, zsuto-rudecse fleke, giibe, szpokana kozsa. rudecsi nosz i vsze nesznazs noszt kozse je preminolo od lica, rok. sinjeka i steroga koli dela tela Ki szamo ednok Schnei-der-ovo mazilo za lice i seifo rabi, on sze prepricsa vu 3 dnevah od csudnoga olepsa-jocsega naszledka. Doszta zahvalnih pi-szem mam pri rokah. Naszledek je csiiden! > * I^epoto, kraszen pogled, lepo far- bo daje. Celo neskodljivo i ar je ne niasz-110, lice ne vcsi-ii i szvetlo, kak driigo mazilo. Pravdeno varvana. Kopije poszlanih piszem. Edna pestinszka dekla pise: Postuvani Schneider! Proszim posljite mi z nova 3 tucate raazila za lice i seifo; jasz tli vu sztolnom varasi iz toga vecs haszka vzemem edno leto, kak je cela moja placsa na leto, ar hcsi grofa za dobre peneze vszikdar od mene kupi i da szvojim prijatelkinjam; v cserah vecser je tu hodla hcsi milosztivnoga goszpoda za 3 glase. Edna 17 let sztara dekla iz kanizse pise: Od moje szesztre szam vkradaola mazalo Schneiderovo za lice, szarao trikrat szara namazala lice i csiidno delo sze je zgodilo. Proszim posljite i meni 3 male glase i 2 seifi z povzetjom. Edna mlada zsena iz Kolozsvara pise : Schnei-derovo mazalo i seifo szo mi od vszeh krajov prepo-racsali, stero szam szi i narocsila i szam hvalezna za njo. Zsucskaszte oszepnice szam zgubila tak, da moje lice i roka je fina, kak alabastrom. Iz nova je naro-csila 2 tucata. Edna goszpa iz Hodmezovasarhelya pise: Kak dugo jasz i moja hcsi Schneiderovo mazalo za lice nilcave, od tisztoga hipa tak jasz, kak moja hcsi njim sze raoreve zahvaliti. Posljite mi 12 glasov, da i mojim poznancom tiidi dam. Zsena ednoga oficira iz Szegedina pise : Postu van g. apotekar! Od edne zagrabecske prijatelce szam csula od njiiievoga mazala za lice, piijatelea mi je poszb.Ja eden mali glas i raorem vadluvati, da na csiid-noni naszledki njhovoga mazala jasz i nioja prijatel-kinja sze prevecs csuduje. Proszim posljite ini pol tucata na nioje irue. Njihovo raazalo vszakomi bodein vesztno priporacsala. Edna dekla iz Kecskemeta pise : Tak szani grda bila i zdaj szam tak lepa, da sze z nikitn ne preme-nim. Nevoscsenoszt mi ne dopiiszti, da bi prijetelcam mojim povedala, da jasz szamo njihovim mazalotn mam zahvaliti lepo, csiszto, belo moje lice. Proszim, posljite m; 3 velke glase i 3 falale seife. Edna deklicska iz Szentesa pise: t)ugo szam szi premisljavala, dokecs szam odlocsila, da od moje prijatelkinje (hcsi generalisa) preporacsano mazalo bi narocsila. Naszledek je csiiden. Proszim, vcsaszi mi posljite 6 glasov, da i moje prijatelce prepricsam od csiidnoga haszka. Dovica 29 let sztara iz Szabadke szamo Schnei-derovotni mazali ma zahvaliti, da od oszepnic oszipleao lice njoj csiszto i gladko posztalo. Cena Schneider-oToga mazala za lice: • • • • 1 mali glas 1 Kor. — 1 velki 6 » „5,-6,, 13 „ , 10 „ - 12 Eclna seifa 1 Horona. j?Ias 3 Kor. , 10 „ , 20 „ Od 3 glasov menje sze oe posilja. Pri naroesenih 12 glasali nega postnine. Sclineider.OTO mazilo v HMfilPln W Jfli»eai|Lfl ai)oteki Y Besicl, Fot^r szeszamopopostidobi W OfeMHiMlii Wwmww1k m 200Nr. JuzsnoTogrszko. (Piszanje: francuzko, anglusko, nšmsko, vogrszko, ramenszko, szrbszko, hrvatszk o csesko, polszko, taljanszko , • rutenszko, ruszko, japonszko). Adresz tel. Schiieider, Resica. Apacs (Abstall na Stajerszkom), strti pondelek po Viizmi, szept. 9., tretji pondelek v okt. Beltinci (Bellatinc, Zalavm.), jan. 20., febr. 24., apr. 25., jun. 27., jul. 15., nov. 5. Bogojina (Bagonya, Zalavm.), maj. 19.,szept. 4. Cankova (Vas-Hidegkut), raarc. 19., vpondelek po Ovetnoj — i po szv. Trojsztva nedeli, na Rupertovo v szept., nov. 11. Cmurek (Mureck na Stajerszk.), marc. 17., krizsni pondelek jun. 26., aug. 24., szept. 29., okt. 28., dec. 6. Csakany, febr. 25., raaj. 2., jun. 8., aug. 6., szept. 8. i 29., nov. 25. Csakovec (Csaktornya), febr. 3., v pondelek po Cvetnoj nedeli, jun. 30., aag. 3., okt. 13., nov. 25. Csesztreg (Zalavm.), jan. 19., maj. 10., aug. 25., okt 31. Csrensovci (Cserencsoc), raaj. 3., szept. 14. Deklezsovje (Deklezsin), jun. 18., aug. 21. Dobra (Neuhaus), prvi pondelek po 20. aug. i 1. nov. Dobrava (Also-Domboru pri Dravi), marc. 19., maj. 16., jul. 13., dec. 9. Dobrovnik (Dobronak), v pondelekpo Tejlovom, i jul. 25. Dolinci (Nagy-Dolinc), jun. 16., dec. 6. Ehrenhausen (vise Spielfelda na Stajerszk.), jan. 20., na zsaloszten petek, maj. 9., szept. 24., nov. 22. Fehring (Borinje, na Stajerszk.), v pondelek pred Pepelnicuv, v tork po strtoj posztnoj nedeli, krizsni tork, aug. 6., szept. 21., dec. 21. Feldbach (Vrbna, na Stajerszk.), jan. 25., marc. 10., maj. 1. i 25., jun. 28., jul. 26., szept 24., nov. 6. i vszaki driigi tork meszeca aprila, aug., okt. i dec. zsivinszko szenje. Furstenfeld (na Stajerszk.). v pondelek po tretjoj posztnoj nedeli, krizsni pondelek, jun. 24., aug. 28., okt. 28., v pondelek po Miklosovom ; apr. 15. i nov. 15. zsi-vinszko szenje. Gleichenberg (na Stajerszk.), febr. 24 , jun. 8., aug. 2., okt. 21. Gornja-Lendava (Grad, Felso-Lendva), raarc. 28., jun. 20., aug. 16., szept. 29.,nov. 30. Gornji-Szinik (Felso-Szolnok), jan. l.,maj. 1., jun. 1. Hodos (Vasm.)., marc. 10., jul. 5., aug. 19., okt. 4. Kanizsa, Velka (Nagy-Kanizsa), vszaki pon- delek pred febr. 2., prod Viizmom, Ei- szalami, aug. 15., okt. 15., dec. 8. (Oeli tjeden szenje.) Kapela (Kapellen v Szlovenszkih Goricah), prvo nedelo po Viizmi, po Mar. Magdaleni, po Maloj mesi. Kerka-Szt-Miklos (Zalavm.), vszaki prvi tork po febr. 16., apr. 23., jun. 10., aug. 6. Kermedin (Kormend), febr. 3., raarc. 12., apr 5., maj. 10., jun. 24., jul. 20., aug. 24., szept. 21., okt. 18., nov. 11., dec. 13. Koprivnica (Kapronca na Horvatszkom), febr. 3., marc. 26.. maj. 4., jul. 2., okt. 28., dec. 7. Kottoriba (Kotor), marc. 9., jun. 27., szept. 30., nov. 30;; i po niaj. 3. i szept. 14., prvo nedelo. Krapina (na Horvatszkom), marc. 19., maj. 5., i 16., jun. 27., jul. 16., aug. 13., szept. 10.. i 29., nov. 11., dec. 6. Krizsavci (Tot-Keresztur, Vasrn.), apr. 16., jun. 4. Krog (Korong), maj. 4. Kiizdoblanji (Kuzmu), na den v nebosztoplenja Jezusovoga. Legrad (Zalavm. pn MuriiDravi), marc. 12., nedela szv. Trojsztva, aug. 24., nov, 2., dec. 13. Lendava (Also-Lendva), jan. 25., po driigoj posztnoj npdeli v csetrtek, na velki csetrtek, po szv. Trojsztvi v csetrtek, jul. 28. aug. 28.. okt. 28., pred Bozsicsom v csetrtek. Lentiba (Lenti), febr. 22., apr. 10., dec. 6. Letina (Letenye), vszaki prvi pondelek po febr. 24., po v nebosztoplejnji G., po jul. 22., aug. 20., okt. 4. Lipnice (Leibnitz na Stajerszk.), vszakoga rae- szeca 25. zsivinszko szenje; prvi pondelek po Szvecsnici, maj. 1., jul. 25., nov. 11., drobno szenje. Lotmerk (Luttenberg na Stajerszk.), vszaki kvatrni tork i velki tork. Lubdreg (na Horvatszkom), apr. 30., jul. 16., szept. 8., dec. 21. Marburg (na Stajerszkom), vszakoga meszeca driigo i strto szredo. Martjanci (Martonhely), maj. 6., aug. 6., nov. 11. Monoster (Szt.-Gotthard), vszaki pondelek po csetverih Kvatrah, na velki csetrtek, maj. 1., jul. 22., okt. 18. Nedela (Peterhegy, Gornji-Petrovci), jun. 4., jul. 4., szept. 8., okt 28. Nedalica (Drava-Vasarhely), marc. 10., jun. 15., v pondelek po Angelszkoj nedeli, dec. 13. Novi-Grad (Nemet-Ujvar, Gussingj, prvi deo po Szvecsnici, velki pondelek, prvi den. Tejlovom, aug. 2., szept. l.,okt. 3O.,..^ec. Obranja (Halbenrain pri Eadgonji), apr. 25., okt. 7. Ormos (Fridau), na zsaloszten petek, maj. 25., prvi pondelek po Jakobovom, szept. 21., nov. 11. Ori-Szt.-Peter febr. 28 , marc. 21., maj. 18., jun. 20., aug. 1., nov. 4. Prelog (Perlak), na Fasenk, v tork po Eiszalah, v tork po Jakobovom, na Miklosovo. Ptuj (Pettau). apr. 23., aug. 5., nov. 25., ; vszakoga meszeca pro szredo zsivinszko szenje. Puzsavci (Palmafa), jul. 13. Piiconci (Battjand), niaj. 28., jul. 10., szept. 10., nov.' 10. Raba-Szt.-Fviarton (Szv. Martin pri Zsenavci)> driigi pondelek po Vlizmi, aug. 10., nov. 28-Radgonja (Eadkersburg), 14 dni pred fasenszkim pondelkom, v tork po szv. Trojsztva nedeli, aug. 10., nov. 15. Vszakoga meszeca prv tork zsivinszko szenje. Rakicsan (Batthyanfalva), marc. 26., v tork. pred Eiszalih, jul. 2., aug. 16., okt. 8. Razkrs (Rac-Kanizsa), prvo szredo po Viizrni, maj. 16., jun. 24., aug. 10. Spielfeld (na Stajerszkom). apr. 16., jul. 6, okt. 16., dec. 28. Straden (pri Cmureki na Stajerszk.), na zsa- loszten petek, maj. 4., aug. 16 nov. 2. dec. 28. Strass (pri Spielfeldi), mare. 10., juu. 8., aug 16., nov. 30. Strigova (Strido), marc. 19., jul. 22., szept. 30., dec. 4. Szelo (Totlak, Vasrn.), prvo nedelo po Szrpnoj Mariji i po Miklosovom. Szentgyorgyvolgye, febr. 19., apr. I2.,jun 8., aug. 10. Szobota (Muraszombat), v tork pred Fasenkom v pondelek po Csarnoj nedeli, strti pondelek . po Vuzmi, jun. 24., aug. 24., okt. 15., dec, 6. Szombathe!y, pred Fasenkom, pred Jiirjovom, pred Tejlovom, pred. Malov Mesov, pred " Andrasovom — v tork i vszredo. Szrdiscse pri Dravi (Bolstrau), raarc. 17., apr. 25., maj. 12., aug. 24., nov. 15. SzrdSscse pri Muri (Mura-Szerdahely), maj. 1., jun. 2., aug. 19., okt. 26. Szv. Ana, Nemska- (St. Anna am Aigen), v pondelek po strtoj posztnoj nedeli, jul. 26., aug. 28., nov. 11. Szv. Anton (pri Szv. Lenardi na S(ajerszkom), apr. 28., jun. 22., v szoboto pred Malov Mesov. Szv. Benedikt (Szt.-Benedek, Vasm.), pred Pepelnicov, po posztnih Kvatrah, po Cvetnoj nedeli, po jeszenszkih Kvatrah, pred Bozsicsora —¦ vszigdar v pondelek, Szv. Diih fpoleg szv. Jiirja na Stajerszkom). aug. 24.. dec. 13. Szv. Jelena (pri Csakovci), maj. 22., szept. 22 Szv. Jelena (Pertocsa, Peresto), aug. 18. Szv. Jiirij (Vizlendva), apr. 24. Szv. Jurij (pri Badgonji na Stajerszkom), febr. 3., apr, 15.. nov. 21. Szv. Jiirij (pri szv. Lenardi), apr. 22., aug. 12. Szv. Krizs (pri Muri na Stajerszkom), v poii- delek po Csarnoj nedeli, maj. 3., jul. 26. nov. 6. Szv, Krizs v Medjimurji (Mura-Szt.-Kereszt), maj. 3., szept. 14. Szv. Lenard (v Szlovenszkih Goricah), jan. 20., inaj. 19., okt. 4. ; v pondelek po Beloj nedeli, jun. 24., aug, 2., nov. 6., zsivinszko szenje. Szv. Szebescsan (Szt.-Sebestyen), jan. 20., apr. 20., jun. 15., dee. 21. Szv. Trojica (v Szlovenszkih Goricah), maj. 4., na szv. Trojsztva nedelo, aug. 15., na jeszenszko kvatrno nedelo; v pondelek po posztnih Kvatrah, v pondelek po szv. Trojsztva nedeli, aug. 28. i v pondelek po jeszenszkoj kvatrnoj nedeli — zsivinszko szenje, Tisina (Csendlak), febr. 25., v pondelek po nedeli szv. Trojsztva, szept. 9. Toplice (pri Varazsdini), pred Matjasovim, pred Jozsefovim, pred szv. Oirilom i Methodom, pred zvisanjom szv. Krizsa, p ed Martinovim v pondelek; maj. 1. i 15. r Torniscse (Turniscsa), Csarnoga tjedria v csert- tek, v pondelek pobeloj nedeli, v csetrtek pred Riszalami, na Antolinovo, v csetrtek pred Velkov Mesov, na deu po Maloj Mesi, okt. 4. Varazsdin (na Horvatszkom), apr. 24., jun. 24., jul. 25., nov. 5., dec. 21. Vasvar, jari. 27.. marc. 15., maj. 4., juu. 13., aug. 10., szept. 29., nov. 10. Verzsej (Wernsee pri Muri na Stajerszkom), maj. 6., szept. 29., nov. 30. Vidovec (Mura-Szt,-Vid.), apr. 25., okt. 18. Wildon (nizse Gradca na Stajerszkoin), febr- 24., na vuzemszki tork, jul. 2. i 22., szept. 29., nov. 25. Zala-Egerszeg, febr. 14., prvi pondelek po Cvefnoj nedeli i po Jurjovom, v tork po Eiszalah, jul. 22., szept. 9., okt. 28., nov. 30., dec. 28. Zala-L6vd, apr. 1., maj. 13., aug. 29., nov . 5 Zsenavci (Gyanafalva, Jennersdorf), febr. 14. maj. 12., aug. 23M okt. 4., nov. 25. Genliva zgodovina Virag Mece. Prava pripoveszt iz 17-ga sztoletja. ¦ '•'",', Virag Istvan, Kertmeg veszi rihtar, je pravicsen cslovek bio vu szvojoj szluzsbi, nego vu szvojoj hisi je ne bio za doszta moder, ar je edinoj hcseri, stera je vu celoj krajini najlepsa bila, prekrato, da bi k odebranomi szvojga szrca, k Bodi Geroji vucsiteli za zseno sla. Meszto toga je njo k Jozsefi Bar-dosovomi, k szini najbogatesega verta prisziljavao, k steromi je Meca nikse Jiibezni ue csutila. Tak steri szo sze lubili, szo ne mogli eden ovoga biti. Lepa Meca je zsena mogla biti Jozsefa Bardosovoga. Vucsitela je pa rihtar telko drego, da je odiso iz veszi. Na to je ne miszlo oszter ocsa, da ]e posta na szveti", da sze da piszati. Nego to piszanje je tudi dugo ne trpelo, Meca sze je szkoz jokala pa jokala, den za dnevom je drevenela, ne je jela, krcse je raela, zsalosztna je bila. Ribtar je za volo betezsne Mece szkoz odlasao zdavanje, nego na szlednje szo sze zse ivolili i szo odlocsili eden den za zdavanje. Meca, liki edna potreta lelija ze je vszakomi milila tam pred olta-rom. I kda szo sze szvatje vkiipszprav' , szneha za volo dugoga betega, kak od mraza poparjeni cvet, je na tla szpadnola. Szvatje szo sze presztrahsili, za doktora szo poszlali, nego 011 je ne bio doina. Sztarisje szo szi vlasze szkubli, ka bodo csinecsi. Teda je uotri sztopo on, ki posto noszi, mali pak je prek dao rihtari. Vu paki je imeniten Szveta-fluid bio, steroga je vucsitel poszlao znajocsi, da je Meca escse szkoz betezsna. Poleg je bilo piszmo, kak sze more niicati i je bio popiszani nacsin, kak szo Szveta-fluid redi. Zvun toga eden mali versus : . Meca, ne veni, ne dreveni, . Csi glih ne sz' te dali k meni! Poleg naprejpiszanja sztarisina, ki je vu mladih letah vu apoteki po-mocsnik bio, je vcsaszi ribao z fluidom omamljeno szneho i nistere kapljice vlejao na cuker i dao vu njene lampe. Meca je na to k szebi prisla. Nazocsni szo z pobozsnim glaszom rekli : To je bozsa opomba i poraocs bila. Od csu-divanja szo komaj k szebi prisli, da vu dvori sze sztrel esuje. Vun bezsijo i Bodi Geroja, vucsitela oajdejo mrtvoga na szredi dvora. Mozs pa mladi kda bi to sze vido, sze je zmesao vu glavi i za nistere meszece je mro. Neszrecsna Meca je dovica posztala, piszmo vucsitela, stero je on posz-lao z Szvet-fluidorn ,je obcsuvala. Od 20 let do 102 let je vu tom zsivela, da je Szvet-fluid redila i betezsnike zs njim vracsila. Ona szama je vzela zs njega 10—12 kapljic i teda je bila najbolje szrecsna, da je i najvekse betezsnike z Szvet-fluidom na noge posztavila. I kda bi vidla, da je Szvet-fluid csadno do-macso vrasztvo, je testamentom ne nihala, nego szvojo imanje je obrnola, da bi Szvet-fJuid redila i razsiijavala i tak je prislo to vrasztvo na szvetlo po celom szveti i liidsztvo ga je zvalo Szvet-fluid. Njoj sze more zahvaliti, da Szvatje szo od sztola gori szlcocsili, zsalosztno szo (jledali oniamljeno szneho i szo pravili : To je bozsa opoinba i pomocs bila. Szvet-fluid sze den-denesnji za 20 krjcarov dobi vu vszakoj apoteki, drogueriji i vu velkih-malih bantab. Po szmrti sztare Mece szo szamo znali ocsiveszno, da proti kaksim bolom je nucala pri szebi i proti kaksim bolom je pripora- csala i vracsila betezsnike iz celoga kraja. ;"-¦. • Ona je naime vsze gori zapiszala i tak sze ste : da ona szama je bolezna bila na plucsah, szrci i v zsalodci. Od zvu-naj pa je mela siise, reumo, protin, po-leg toga vecskrat je njo glava bolela, krcse i trganje mela. Iz njenih piszem znamo, da je Szvct-fluio izprobala pri szledecsih boleznih, steri szo : Zima, tres-lika, omajca, influenza, kolika, bol viih i ocsih, hol nosza i guta, pluvanje krvi, zsuti beteg, trganje, bol hrbta i prszih, asztma, zsmetno zdihavanje, kasel. Gli-szte tiidi zsene. Vecs jezero je njih od-navadila od pijansztva. Ne szo posztel namocsili. Trganje, rezanje, bodlaje, bol zobov, szmrdljivoszt vuszt vcsaszi od-zsene. Otecsene noge vkiipszpadnejo. Pri otoki zsalodca, jeter i obiszti vrasztvo prve vrszti. Drevenje nog i rok, bol guta, skrofulozis i vsze betege od bozsne krvi zvracsi. Proti vrtenji, ueszneni je csiidne mocsi. Csi sze stoj prevecs na je, je najboljse nucati. Tii escse scsern opominati pase csi-tatelje, da pri hisi vszikdar naj majo pri rokah te Szvet-fluid, Naj idejo vu apo-teko i naj proszijo Szvet-fluid, pravoga, ar zdaj zse vu vszakom varasi, vu vsza-koj veszi i vu vszeh apotekah sze najde Szvet-fluid i poleg vszakoga glasa je edno piszmo, kak sze more oucati Szvet-fluid, kak ste je sztari beteg ali novi, ar zse pravilo pravi : Poraagaj szi i szam Bog de ti pomagao ! Na to tudi moremo pa-ziti pri kupcsiji, da te pravi Szveta-fluid je zse ne vecs 40 krajcarov, nego szamo 20 krajcarov. Szveta-fluid je szamo teda pravi, csi na vszakom glasi sztoji ta recs : Szveta-fluid. Gsi je ta recs : Szveta-fluid ne zrezana vu glas, teda je ne pravi i dajte ga nazaj. To je bio testamentom Viragove Mece. Kda bi Meca tak čj»acsila,^Lda Kep vernu Jca.ise, da je Virag Meca moesna zsc- nsilca jm.italn i nze veszeli, da z szvojim Szoct- fluidom najveksega hetessnika zvracsi. fsze v. T1 Virihj Meca, Jcak dovica zacsne rediti Szvet-fluid. Ona szama je szlaba, betezsaszta zsenkica. Virag Meca je zse 70 let sztara i diinok szkoz dela. kep kazse je celo fahriko napravila i tak dcla Szveta-fluid,' ar narocsbe po jezerai pridejo. Virag Meca ste narocsbe i pravi szlussbenia, da naj 2R tucatoo szpakiva vu edno lado, ar szo vu imeni cele veszi notariusa oproszili, da bi naro-cso njim Szveta-fluid i bi med njimi za 20 Irajc. vszaki qlas razdelio. Ka Tiazse te szlednji Vep ? Rnvno je nedeJa bila. Sztara je ne delala. Meca je rarno 100 let sztara bila, kda vu imeni ludsztva st>ri rertje szo prisli njopozdravlat. Eden je njoj dobro zdrarje zselo, da csc.se dosztim betezsnikom bi pomogla. Virdg Meca sze je joJcala i koinaj ,je odgovor szle- decsi dala: Hrala za szpomin i dajte hadlo Bogi daje sztvoro szkrovnoszt Szveta-fluida l k meni priti dopiiszto. Viste, jasz tiuli njemi mam zahvaliti tnoje zsiv-lenje, to pa mi je najvekse veszelje, da milijon liidem — sztarim, mladimszam pomogla i oz- dravila. Nego dale je ne znaln, gucsati, ar szi je zmiszlila na den zdavanja i :ze je jokala. Na to szo sze vszi zacsnoli jokati. Szveta-fluid fal more dati liidsztvi, da vu najsziromaskesoj hisi je lehko pri rokah, zato je ne 40 krajcarov, nego vsze povszedi za 20 krajcarov, trzsijo praviSzveta-fluid. Potem je dani vszakomi obcsin, da vszaki lehko nuca te dar, steroga je Viragova Meca pred 200 letmi redila i zs njira szto pa sztojezer liidih zvracsila. Od toga je, da vu sztarom vremeni szo liidje do go 100—120 let zsiveli i szrecsni bili. Sto ne dobi vu szvojoj veszi pravi Szveta-fluid, on naj pise ali csi ne ve piszati, naj da piszati edno karto : Postuvani g. Vajna Jozsef, apotekar Szabadszall&s. Postiivani g. apotekar ! ' Luizafluid, * na krivo pot voditi, nego narocsimo sz1 12 malih ali 6 duplisnih glasov pravoga Elsa-fluida za 5 koron brezi postnine pri Feller V. Eugeniusz apote-kari, Stubica, Trg Szenja 154 (Zagrab m.). Obladanje szlavnili motorov la-josa Kallaia!!! Kak szmo sze zse lani szpome-nili, benzin motori i benzin lokomobil-garniture. za rnlatilev Lajosa Kallaia trvornicsara motora, Budapesta, VI., Gvar-utca 28. na vszeh razsztavah let 1902., 1903.' i 1904. i 1905. pohvaleni szo z prvimi diplomami szrebrnimi medaljami. V leti 1907. v Sepsiszentgyorgy 2 medaili zlativi je dobo, lo je najveksa hvala. Zato rado opominamo nase polodelavce, da za toga csasza v nasoj drzsavi iz tvornice motora Lajosa Kallaia je vise sztotine vu deli sz uszpehom. Vszaki szebi na haszek vcsni, csi od etih najbolje uporabivih i vu celoJ drzsavi poznatih edino sztojecsih i najizvrsztnesih ben" zin motor-garnitur za mlatitev i osztalih goszpodarszkih sztarojov cenik i opotiivanje proszi od tvornice motora Lajosa Kallaia (Budapest, VI., Gyar-utca 28.), ar prav1 motori Lajosa Kallaia szamo v Budapesti, VI., Gyar-utca 50 sze najidejo. Tri lepi reosi: firaner Kosza, Ko-hjinja. Proszte od kosz na karti cenik od Grauer Mihala, Kol>auya, Okegy-utca 5—6. N. Zaman i brezpostno dobite. Kakso velko veszelje szmo szpra-vili iiasim csitatelom na leto 1909 ? Gvusno, da velko delo. Da, imenitno i kaszoovito delo, stero szmo po szlucsaji z velkimi sztroskami szpoznali-Ovo ! Oznaninio ocsiveszno, da najnovese gori najdenje je : ,,Szveta Fluid". Batrivno recsemo, da dosztajdob-roga oznauimo nasemi ludsztvi, nego za najboljse szmo ,Szveta Fluid" szpoznali. To pravimo iz prepricsanja, ar vu tisztih druzsinah. kde BSzveta Fluid" za hisno vrasztvo majo, tam je blazseno zsivlenje, tam njiin dobro ide, zadovolni szo. Ka je zsitek vreden, csi n ga zdravja. Ka vala doszta imaaja, csi szmo Iietezsai. Szveta Fluid szo escse sztari nticali i zdaj sze razini, da szo onl tak mocsni bili, pa szo ne poznali nasili jezero patik. Tak szo delali, da vu tisztorn csaszi szo szi iz fabrike viiag Mece 12 glasov Szveta-fluida naro-csili (eden glas 20 kr.), iz tisztoga 1—2 kapljici szo szpili pred jesztvinov i z tem szo tak 1am zsiveli do 90—100—120 let. Ne je trbelo Djim druge tekocsine, ar 12 glasov je njim doislo na edno leto, da bi szi sztalno zdravje szpiavili vu bisi. Zakaj ga zovejo za Szveta-fiuid i odked je zgodovina leh kapljic, to nam pove oglasz kalendara. Jako genjlivo je vszakomi pres-teli i cdno probo napraviti, da vszaki szpozna one sztarodavne kaplice, stere szo nasi preddedeki nucali i od steroga szo vszi dugoga zsivlenja biii. Genjlivo zgodovino Viragove Mece naj vszaki preste. jako je lepa i podvucsna iz sztarih csaszov. Opomiuanje. Zse vecskrat szo sze nisteri k nam obrnoli, jeli je zavupacsna ta ali ova spakasza ali ne. To pitanje je od zdaj ne potrebno. ar pripo-racsamo vam i jako toplo, edno takso sparkaszo stero je zavupacsna, zviin toga ne poslje nasz dalje, nego na poszodo una szamo da, tak ka nikomi drtigomi uika. ne treba placsati onomi, ki peneze gori vzeme. I ta sparkasza je ^Kisbirtokosok Orszagos Foldbitel-intezete" v Budapesti, stere cio i drtiga dela sze med oznanilom Dasega kalendariuma stejo. Edua rtobra zsepna vdra je vszakomi csloveki vszaki den, vszako voro potrebna. Taksa vora red, szvetloszt prinesze vu okrog nasega dela, bo]je gvusno je nase zabavlanje i veszelje. Vsze zviinszka dela va red szpravla, na veke nasz opomina, pomaga nasz, da nas cil doszegnemo. Kem je boljsa vora, lem bolje je prilicsna k szvojoj cseszti. Csi za isztino dobro včro scsemo meti poleg izvirne cene vu fabriki, teda sze obrnimo k vornoj fabriki Konrad Janosa c. kr. dv. liferanta, Briix, 150 Nr. (Csesko), steri szarao prve vrszti, dobro notriposztavlene i tocsno szprobane včire posilja z dobrim sztanjom na 3 leta. Proszite zaman i brezi postnine z vecsmi kak 3000 kepami olepani cenik. Pablow profegzor, velki ruszki vucseni, koga ime prek Djegove dezsele dalecs szegne, z pra-vicov zove tek za fundamentem dobroga prekuhanja. Da to od vuc?enoga csloveka pridocso recs raalo .ljudi vu pameti drzsi : szvedocsi velki broj tak zvanih Bbe-tezsnih vu zsalodci," ki navadne, vszakdanesnje jeszt-vine ne morejo trpeti, od bozsnoga csuteaja, glave bola, ne morejo szpati i. t. d. sze tozsijo ino szo vun polo-zseni nevarscsini velkoga betega. Pa kak na lehko bi cslovik odsztrano vsze bolezen i beteg, csi bi ne be-daszto gledo delo i vu csaszi bi sze dao vracsiti. Ki scse zdrav zsalodec i dober tek meti, to je sto szvoje zdravje gori scse zdrzsati, naj nuca ,Brady"-ove kaplje za zsalodec, stere za volo mocsi tek szpravlajocse i zsalodec okrepcsajocse po celom szveti najraj niicajo i stere od zgoraj popiszane szlaboszti celo odpravijo. 6 glasov za 5 koron ali 3 duplisne glase za 4 koron 50 filerov brezplacsno poslje narejavca nBrady 0." apoteka k vogrszkoini krali. Wien, L, Fleischmarkt, 350/VI. N. Szredsstva olepiti lice ne ga drugoga tak hasznoga, kak mazalo Schneiderovo za lice. Ki szamo ednok niica : nikdar ga vecs ne sztavi. Gsiidno DJegovo mocs jezero piszera zahvalnih szvedocsi. Edeo mali glas 1 kor., velki pa 2 koroni. Dobi .sze vu Sclmeider Jozsefa apoteki v Resici. Nr. 200. Fill vrasztvo pa donok imeniino szo ka-pljice Padovanszkoga szv. Antala (Glej BCsudo szveta" oglasz). Rltio kreganje je vszaki den doma vu tisztoj hisi, ^\I"J kde pijanec prebiva. Od te bozsne navade sze lehko doli navadi po Frankl-ov proti pijansztvi szre-distvi. Vecs sze da steti vu nasem kalendariumi vu oznanili. BPijanec szam bio." Vszakoini dugovanji pride szvoj csasz — tak je pravo Istvan gazda szvo-jenii szoszedi. — Zse szo tiszto vun najsli, na kaksi nacsin sze zsitek podugsa, kak sze velka bo-lezen vcsaszi i na vsze veke vtihsa, kak sze jezero i jezero betegov odsztrani i zvracsi. Na to nasz navcsi pravi Oszvobodni balzam. Tomi vogrszkomi szred-sztvi ina hvaliti vszaki cslovik vu veszi szvoje zsivlenje zdravje i veszelje do dela. Zato naj sze ne miidi ni edna vogrszka familija, da szi szpravi jOszvobodni balzam", av to je vogrszko, je hasznovitno, je fal. Pravi »Oszvobodni balzain" sze pri vszeh znotrasnjih i zviinesnjih betegah — escse pri betegah 40 let — sze da niicati: potem da sze piti, od zviinaj sze notri mazse. Pravi BOszYobodni balzam" sze szamo vu cetralnotn szkladiscsi. Torok Jozsef Budapest, Kiraly-utca 12. N., da dobiti. fVid. obilnese med oznanilom.) Eduo dobro domacse zdravilo. Med doma-csimi vrasztvami, stere pri prehlajenji, pri siiszah protini, pri boleznih tela, prszih i hrbta i t. d. za mazanje vtihsajocse sze niicajo, Richter-ov Horgony-Liniment caps. Comp., dosztavlenje ,Horgony-Pain-E^peller^-a na prvorn meszti sztoji. Cena je fal, K. —"80, 1-40 i K 2-— po glasih. Vszaki glas vu lepo skatulo je szpakivani i po znarnenji BRichter i po znanim rudecsim nSzidrcr sze da poznati. Thierry A. apotekara balzam i eeutifolia-mazilo i. t. d. Na haszek vszem csitalelom opomi-namo vszakoga na to oznanilo i vu njoj sze Da steti davajocse imenitne vrasztva. Proszimo, da prestete. — Te dve szredsztva vszakojacske i gviisno pomocs prineszete, vszakocske, dokle doktor pride, nego nigdar ne szmimo falsne ali od driigih poniijane brezi haszka i pomocsi szredsztva nticati, za stere peneze brezi cila vun licsimo. Kde sze ne dobi prava, tam vednako na-rocsimo od szledecsega: Apotlieker A. Thierry, Sehutzengel-Apotlieke in Pregrada, Rohitsch-Sauerbrunn. Ldcn dober tanacsnik za vsze sztarise, ki za rleco edno dobro szredszvo za spilanje iscsejo, je z kepami olepani cenik od Szidro-Kamnozidanja i od Szidro-Mosztekamnozidanje i. t d., steri sze od Richter F. Ad. et Comp., kr. dvorszkih i kam. liferantov (Bšcs, I., Operngasse 16.) na prosnjo brezpostno poslje; ar ta knizsica zviln doli popiszanja razlocsnoga Szidro- "*¦' Kamno zidanja i Szidro-Mosztokainnozidanja lepe nm stre za zidanje i 'druge, jako inleieszante hvalocse piszrna vu szebi drzsi. Te internacionalne pisznia z ednim glaszom szpoznajo, da ne ga boljsega szredsztva za igranje deci vszake vrzte, kak Richterovo Szidro-Kaninozidanje i Ricliierovo Szidro Mosztokamnozidanje. Zato vszem sztarisom te dober tanacs' damo, da pred kiipcsijov bozsicsnov naj prestejo to interessantno Rich-terovo knizsico, vu steroj escse obilnese najdejo od masinov, steri igrajo i gucsijo. Sto szrap, szrabljivoszt ali drugi beteg ko-zse rna, naj szi narocsi eden glas Erenyi"Ovog"a lch-tiol-Salicila. Escse najbolje sztare betege prepravi. Dobi sze za 3 korone: pri, Erenyi Bela apotekari. Budapest. Karoly-korut 5. (Glej nas oglasz.) Vngodno delo, velki haszek. Vu zdajsnjem vremeni sze doszta premeni, nego med vszemi novi nami nova trszoreja sze razsirjava, ar je prosztna i poleg maloga dela vszaki, ki szamo nistere metre sztene, plota, dvor ali ograd rna, iz najizvrsztnesih trszov szi lehko cele gorice szpova. Ta trszoreja je tak razsirjena, da poleg plotov i potih na vsze kraje brajde naidemo. Ne je vszaki trsz na to pripraven: zato priporacsamo z lepirai kepami knigo Nagy Gabora poszesztn;ka goric, Nagy Kagya u. p. K6ly. Sto ne scse szaditi trsz, zato Daj proszi Nagy Gabora koigo zaman, ar je vszebina podvucsna. Proszim, pitajte podpiszanoga, jeli je isztina, : da je 1907. leta marc. 30-ga szledecse piszmo piszo, ---'. Adresz piszatelji piszraa je : Feber Kalman Putnok i eto je zapiszano: nPostuvani poszpod ! Moje szrce me zsene, moja duzsnoszt je vam poszvedocsiti hvalo, stero proti vam csiitim. Vu zimi szo mi zinrznoli prszti noge i roke. Rana szo mi grozovitne bolezni uzrokovale. Vas Fellerov Elsa-FIuid me je vu 6 dne-vah zvracso, — nego ne szamo pri zmrznjenih ranali, nego i pri ranah od ognja, pri otekocsinab, pri siiszah, protini, rezanje, trganji, vtinzvinenji, miluenzi i vu drii-gih betegah z csudovitnov mocsjov vracsi Fellerov Elsa-Fluid. Jasz szam 4 leta trpo vu raznih boleznih zsalodca, szlaboszt, tiganje vu viihah, cinkanje nie je mantralo, ne szam meo apet.ita, nika mi je ne poma- '_' galo. Od tisztoga csasza, da szani pri vasz Elsa-Fluida edeD tucat za. 5 koron i iz vasih Fellerovih lakszirajo-csih Elsa-pilul 6 skatiil za 4 koron narocso i vszaki den niieam, ravno szam tak zdrav i mocsen, kak prvle. Verte mi zato, da iz szrca vam pisem i vasz proszim, da eto moje piszmo vszem na znanje szlobodao date, * Moji postilvani csitatelji zdaj iz toga piszma lehko vi-dijo, ka szo za vrednoszli takse lmenitne domacse zdravilne szredsztva, kakse sze pri Feller V. Eugen apotekari, Stubica 150. N. dajo narocsiti. v ' .' Csi zdravo, lepo, mocsno sztvar scsemo meti. dajmo zsivini domacsoj Dr. Trnkocy-ovo imenotno kranjszko szredsztvo, ^Mastin" vu krmo. • csiido szyi:t\! • Vszaki iiaj preste ! Csi vasz zsalodec boli, gorenje mate vn zsalodci, riga sze vam, csi sze vam posziihsi, scsete yun metali, sztiszkavanje mate vu csrevi, glava vasz boli od zsalodca, od nisterih kapljic Kapljic padovauszkoga szvetoga Antala te celo boljsi. Vracsi escse zsnietno zdihavenje. h-esliko, bol szrca i tak vszikdai- naj bode pri hisi. Fal i haszno-vitno. Eden glas 50 fil., lt glasov 5 kor. brezpostno. Dobi sze pri narejeri ." ™ apotekar, Jilszdozsa 1. ™" Prednje szkladiscse : TOROKOVA APOTKKA, ltudapest, Kiraly-u. 12., FA>'KL AjVTALA apoteka, Szeged, Szt.-Gyurgyter. :B •© B~ PEHDUL VOBA K 8,50 Z 3 letni piszmenim dobrosztajejnjom. Ete frkncuske miniatur pendel vore szo 72 cm. dolge, poleg kepa tok je iz ore-jovoga lesza, szvetlo liscsecse, lepo izre-zano cena K S.5O. Ravno tiszta i pol vore bije K 10.50' Pendul viire, zmocs-nov, 8 dni hodšcsov na pero pemlul-sztavbo, 1 fajta, fino, 90 tm. dolgi tok iz orejovoga lesza, prednja sztran bela, einailirana K 18.50. FUvno tiszta pol 1 cele vore bije K 22.50- Pendul viire z maclom, na pol i cele vore bije (dv^ macla), najlepsa, elegantna, vu 115 cm. dugom, lepo liscsecsem toki iz lesza orejovoga K 32.—. Ravno tiszta (2 macle) 140 cm. dolga, vu lepo liscsecsem toki iz lesza orejovoga K 8i.—. Ravno tiszta z ponavlajocsov masirov na fertal vore (:> mdcli) K 48.—. Imentivane vore sze dobijo i z geng bijenjom (glasz znova vu ttirmi), cena visesa viszi od fajte vore. K 1.--, 1.50, 2.50, 3.--, 6.--, Ete vore za volo lepoga izdelanja szo lepo i elegantno pohlstvo. Sztojdcsc viire, vi5re na szteno. v kiihinjo ino vekercc vu vclkom odcbiranji. Poglej oznanile. Narocsilo z povzvetjom ali po naprej pusz-!ani penez opravi, KOXKAI> JANOSA pra falirika y5r URllV, \. 150. (tsesko). Z vecs, kak oOOO, kepih olepano oznanilo na porsnjo vszalci dobi brezi placsila i postnine. At Na probo 8 dnevov poslem I 0T1Q C70 "nATnPTlfl m°J Pravi flno nikelirani Uviill OL\J Uv/IliiUi prve iajte solingenszki ma-JT sin za rezanje rlaszih brezi zgiibicska uai-ocsnika. Masin za^rezanje vJaszilj pod 9150. AT. je iz prave fajte solingenszkoga oc!a, nafineso nikelirani, z 36 zobcami, z 2 glavnika, po-tem z masinov lehko rezsemo na 3, 7, 10 milimetrov du-žsino, z dvojim zasziikanim zselczom, zperom vu reservi, z piszmom, kak sze more nu-cati, davszaki lehko szivlasze rezse. Masin celo szpavleni K 5-80. drflge fajte K 4*80. Cena masine sze povrne vu ednom fertal Jeti, poszebno pa vu fami-lijab, kde je vecs dece. Masini za reznnje bradi szamo prve fajte, rezsejo na eden milimeter ,K 5.--. Pravc solingenszkc brltra. Za vszako od mene na-rocseno bvitva odgovornoszt na szebe vzemem. ar iz najbolsega angluskoga ocela sze redijo 8701. N. Csar farbe nozs V* 9rab. zbr- t°k K 8702 „ „ „ 8706 „ , 8710 , , 1.70 2.20 2.80 3.50 Velko izbiranje vu britvah, remenjah, kamenjah za briisziti, vu szklecah za zseifo, vu masinah za rezanje. Z vecsmi kak 3000 kepami olepano vogrszko oznanilo brezi placsila i postnine. ifflMRHn TjiMHC <*• kr« dv« liferant, stacun, JVUWllAD JAPIUb BRtiX, 150 K. (Csesko). ESKFLASTERzaRANE. Escse do zdaj niksi fllaster je ne rtoszegno toga dober szlcclek!! Izvirno napravlanje Forti Ladisiava. forti rAszr.6 Budapest, Loras-utca 40. sz. i vu prednjotn szkladiscsi v Buda-pesti : vu apoteki TOTOK JO/SEFA, Kir;Uy-utca 12. szsiin, potcm v 13u-dapesti vu vszakoj i na okroglini vu imenitnesah apotekah. Izviren Dr. Forti-ev Haster za ra- f^ f\j ne na zvii ue- V- njom izvezek s-s/. F. ]j. piszkje doli zapecsatenui ino sz znamen jom varsztva i podpiszkom rocsnim ttt vidocsim opravJjen. Pnzka! Opominam c cs. publikum, ka niksi fllaszter sz drii-gim imenom niti Forti K., Porti GA.orgy ali biozi imona naj tie vzemejo, ar to je vsze krivo, nego szamo izvirno delo Forti Ladisziara. — Izviren Dr Forti-ov flaster za rane brdni pravda, ponarejavec sze szigurno preganja. Szamojasz mam na napravlanjo dopilscsanje od minisztra znotrasnjili pod X. 48,171,99 ino 56,589904. Csi stoj krivo blago meni notri poslje, tisztnga obdarlljem. t/iO/vt' 1. Nr. iz 14 kar. zlata K. 10 iz novo-ga zlata K. 5 trdno. fc 6. Nr. iz 14 kar. zlata z belim i ru-decsiin kamlom K. 10 iz novoga zlata K. 5 trdno. 4. Nr. 14kar. zlato K. 50, 2. Nr. iz 14 kar. szrebro K. 6, zlata K. 12 z praviin kiaaszko szre-opalom iz uovoga bro K. 3. 7. Nr. iz 14 kar. zlata K. 7 trdno. ^^ zlata K. 12 iz novoga zlata K. 6 trdno. 5. Nr. 14 kar. 3. Nr. iz 14 kar. zlato K. 4 poz- 8. Nr. iz 14 kar. zlata K. 16 iz novo- lacseno szre- zlata K. 9 iz novo-ga zlata K. 7 trdno. bro K. 1. gazlalaK. 5trdno. VINZENZ KLAMERT WIE N. IV.. Margarethenstrasse 38. — Cenik z 3000 kepami zaman i brezpostno. — ! Motor ! IVajnovese premie ! Motor ! Pohvaljen vu leti 1905. na razsztavi Nagy-Enyed z velkov krasznov diplomov. Leta 1904. na razsztavi Dicsoszentmarton z 5 kraszniml dimlomami pohval-jen. Leta 1903. na razsztavi Beszterce z 2 szrebrnima kepama pohvaljen. Leta 1903. na razsztavi Kolozsvar, leta 1902. na razsztavi Pozsony z 4 1 = diplomami pohvaljen, = fabrika Dobrpsztajenjeza izvrszno mlatitev;^^ Benzinmotor ino elektricsno benzinloconiobilpri- pravozamlatitev i dvojnov sztavbov za csisztcsenj e !!! F!«1iiio sztojecsa uovina !!! Z^Z- szveta najpros^tesa i najpopoinesa | Automat_ kontroljrajocsu i zagotovlena zahlopka. Benzfn focomobilj z pa motorpriprava za mlatitev. Kallai Lajos-ovi motori szo csiidno proszt- ni, vszaki vert z iahklm ga vodi i med hisami z szlamov pekritami sze tiidi lahko mlati. M N 28. vu Gyar vollci vszikdar vo deli vidij, Za teh najnovesih motorov razsirjavanja volo izniicani ma-. sini na ogea sze izpremeaijo. 1'ozoszed meszto za polszke niasine: Masini na ogen, mlini, geplni, masini za szejanje, masini za rezanje, szecske i repe. Masineszter ne potreben! Najfalese delo ! Cenik zaman i brezi postnine ! Te motor-priprave za mlatitev na najvekso zadovolnoszt delajo: pri Jano Istvan duhovniki Otv6sk6ny, M.-Torda m., pri Toth Peter goszpodi Csantaver B. B. m., pri Kozma Jozsef goszpodi, Maros-Nemeti, Huuyad m., pri Baron Kemeny Jozsef goszpodi Marosnemeti (Erdely), i vu vecs sztotini mesih- veksih versztvah orszaga. Kallai Lajos-ove motor priprave za mlatitev, stere szo sze vu nasoj domovini vsze povszed za najizvrsztnese szkazale, vertom vogrszkim sze najtoplese preporacsaj^________ Fal cena na rate RI\KW4TO(;R4F ZA FAMILIJO. Kak nLaterna magika" sze tudi lahko nttca, 33 cm. vi-szoki, z treh fdrb pantlikami masinszkmi (llim), z 6 gla-zsenimi kepami, z lampasom petroleumszkim, z reilckto-rom i z piszmom, kak sze nilca, celo szpravleno, vu skatli K 16.— Z tom kine-matcgrafom sze vs7 H A 1> .1 A \ O S 1 c. kr. dv liferanta stacuna, Brttx, 150. >. (esesko.) 4 '» Z vecs, kak z 3000 kepami olepani eenik sze komiste brezi placsila i postnine poslje. 10 OBtZSKOV-O M&ZMhO Zh UCK I QSZSKQY'A S8&JUVATQft SJSfFA prepravi oszepnice, ileke i vsze nesznazsnoszt kozse. Pravi je sseamo: iz Salvator apoteke DIENES J. C.-a Eszek, gornji varos. Cena 1 glasa oszekovoga mazala 70 \\\. i 1 kor. 1 falat Salvator-seifa 1 kor. 1 glas rocsne paszte 1 kor. 20 fil. :: Lyonszki prah, rnala skatula 1 kor. velka skatula 2 kor. :: Ta blaga szo neskodljiva i szo napravlena poleg- 71.012. N. B. m. rendeluvanja. 99 Zsikaj ravno bi :: "-creme niicali ? :: Ar je ,,Hiraiida"-creme celo neskodjiv, ar po ,,Miraiidat4-oroiui idcalno lepoto doszeguemo, ar ,,3Iiraiida"-erome odpravi vsze nesznazsnoszt kozse, ar ,,Miraiida"-crLiiie ne szamo olepsa csloveka, nego ga poiuladi. Edcn glas ,,Mira]ida"-crc'iiie 1 kor., edna skatula ,,1tfiraiida"-pndera (vu 3 farbah) 1 kor., eden falat ,,Miraiida"-seife 70 111. Dobi .sze v Budapesti: vu apoteki TOR6K JOZSEFA ali pa pri naiejevci: pri naszleduiki DIE3TES J. €., Eszčk, goruji raras kde sze narocsile z povzetjoin opravijo. Cenikza JORGO JAETOS _ man. ¦ ¦ H vbrar, c. kr. pravd. piszeg. cenitel, _ export iz blaga lispa. zlata i szrebra ¦ ===== vu vsze dezsele - ¦ b Wien, 111/4., Rennweg 75. ¦ Proszte moj velki cenik zaman i brezi postnine od Omega, Billodes, Intakt, Schaffliausen, Gra-ziosn i od pravili Hahn vcir od 15 koron visje. Vei*no, szolid izszluzsanje. Velke delavnice za nove voro i za popravilo. Vu zsepno voro vszake -— — vrszti za 80 fii-ov novo pero denem. - — aBdT Kratki izpisz iz cenika: ~^SX Pr.iva svicsarszka nikkel-Roskopf-horgonj reni, viira obracsa sze na kamnah . . K 4.— Vu pravom nikkel toki cilinder rem. vora z fran-cuskov svicsai-szkov sztavbov. na kamlah sze obracsa....." . . K 4.80 Prava szrebrna remontioi-vora . . K 7.60 Prava szrebrna-svicsarsrka-Roskopf-horg.-rem.-vora ....... K 8.— Ocelna szidro reraontorre vora z nasztavbov kokota na 15 kam nah . . . . K 8.— Prava szrebrna-svicsarszka-Roskopf-horg.-rem.-vora, na kamlah sze obracsa, z H szrebrnimi pokrivalraa /selezne po^i ..Omega"1 vu ocolnom ali nikkel toki ,,0mega" tocsnoszti vCra vu szrebrnom toki . Prava szrbrna, za zsenszke rem.-vora, obracsa kamlah.......... Prava 14 kar. zlata zsenszkina rem.-vora Pravi szrebrni goszki lanc. 15. grammov zsraeten . Pravi 14 kar. zluti goszpodszki lanc, 12 grammov zsmeten 1'ravi 14 kar. zlati pecsatujek..... Pravi 14 kar. zlati goszpodszki lanc ... Prava 14 kar. zlati navuhnica......,, 3.— Pravi 14 kar. zlati prsztanek, z kaksi stecs kamlom . ,, 5.— Dobra vekerca v nikkel toki......,, 2.40 Dobra vora va szteno z sztavbov, stera bije, z 2 maclama ,, 3.40 Mala oki-ogla zora na azteno......,, 2.20 8 duih hodecsa viira z cveketalom, bije, z 2 mac- lama 130 cm. duga . . . . . . K 24— Vfira z cveketalom, bije, 95 cm. dnga . . . . ,, 12,— Kvar vun zapreli. — Za vszako kupleno ali popravleno viiro dobrosztanje na szebe vzoraem. Naj sze dosztaja na mojo ime i na, numeru hisno 75. paziti. b» K 10.- 18.— 25.- sze na K 8.- 18.— fl) ___ " 30!- 6.- 14.- Brezi voditale, Brezi vcsenja, brezi = znanja M na , pihajocsom akkordeon"-i i ,,Zsveglafonu-i stoj stecs lahko peszmi, valcere, marseszvira.Vsza-komi instrumenti sze sola za szamo vcsenje z piszmom, stero sze lahko razmi, podti. Da sze pri-neszti z povzet-jom od c. k. dv. liferanta KONRAD JANOSA stacuna instrnmen-tov na oiT-bregi, Briix. 150. N Csesko. 366. N. Pihajocsl akkordeon z 10 klupkami (klap-pe) z 20 glaszami, z 2 basszusma, dugi je 36 cm.; 2 kor. 50fill., trije 7 koron. Z vecsmi, liki 3000 kepmi olepano oz-nanilo brezi placsila i po-stnine sze dobi 2087. N. Zsveglafon z '0 klupkami, z 20 glaszni, z 3 basszusmi, vu for-mi valeka, duzsina 40 cm. 4kor. trije falatje 11 Koron. ••••••••••••«•••••••••••••••••••• ••«•••••••••••••••••••••••••••••• : Mate deco ? Mocsno *? Zdravo *? Szlabo *? Betezsno *? Szem pazte! Od prihodnoszti vase dece je gucs ; Doszta dece ue rasze mocsno, doszta je betezsno, ne more k mocsi priti, szuho je, kaslja i bolijo njemi pliicsa. Tak je i pri zrasenili! Mocs i zsmecso, veszelje do zsivlenja. frisko zdravje zadobi vszaki, ki od najimenit-nesih vracsitelov prepo- Vrtrtnvi flnillkiA racsano imenitno ^&SC1 MlUlOlU ' PtftfAP T?miliQTA nadomeszti bozsen zrasz, mocs da teli, ^DO * JjlilUlulU frisa krv, radoszt vleje vu zadreveno, trii- Egger Eiulsio 3,nuca veszelje mavu niica ar davno telo. Sto ne more prekuhati, on w Yn zdrayom teli zdrava clu^a ! To zamerkajte szi ! Egger Kimil*io mocsen, zdrav zrasz da teli, pokrepi duso, dete veszelje, "zraseni delavnoszt dobi. Te oli iz jetra scsuk je brezi teka i zduha, da sze lehko szku-hati vu zsalodci, rad ga ma dete i zraseni. Apoteka od ^Nadora" (Budapest, VI., Vaci-korut 17) komiste poslje za 30 naprej notri poszlanih filerov na probo Egger Emulsio. Eden velki glas Egger Emulsie kosta 2 kor. Szamo Eggerovo Eiuiilsio szprejmite. w : ••••••••••••••••••••••••••«>•••••• •••••••••••••••••••••••#••«>•••••• 10* Zakolnjena familija, Prava pripoveszt. — Vu celora szeli szo tak zvali Takacsove, da jft nzakolnjcna familija". Zrok je bio vu tom, da mozs i zsena, tak i vsze dece telo, obraz je poln bio z grdimi vszake forme vunsz-pascsenjom. Eden ie rane meo, drugi szrap meo, tretji je szrabljivo Jcozso meo, ovi pa szo vszi polni bili z ranami odprtimi, lcozsa sze je njim liipala, noge szo pa svicale i. t. d. Gviisno, grda dela szo to bila i dugo je ne bilo za sziro-make vrasztva. Ve pa liidje szo sze escse bojali zs njimi sze vu gacs szpraviti. Ta-kacsovi szo sziromacje bili, potem ne szo meli obcsina, escse szo nancs ne misz-lili, da bi tanacs steroga imenitnoga doktoraproszili. Probali szo oni zse doszta vrasztva, nego mi edno je ne bilo na haszek. I ar sze je njihovo zdravje ne poboJjsalo, nevucseni ludje szo za gvusno drzsali, da je ta familija zakolnjena. Na szlednje je prisla po-mocs. Veksi szin je novino dobo od ednoga szvojega solszkoga prijatla. Vu novini je bilo zapiszano, da Erenyi-ov Iclityol-Salicyl je edino szredsztvo proti vszem vnn szpiiscsavanji kozse. Ocsa je szlednje filere vkup pobro, narocso szi je Icht.yol-Salicyl i vu kratkom csaszi sze je cela fami- lija ozdravila : doszta ran, szrap, lleke, vsse je minolo i po tom je minola cona zaholnjene familje. Nego zato vu Takacsovoj hisi ne szfali Ichtyol-$alicyl9 ar ocsa pravi : To jc. ha je od nasz vzelo prokletsztvo, vu sterom szmo duga leta trpeli ! Od toga mazala je szpoznano — kakti edino szredsztvo vu szvojoj vrszti — da vszeforme sztaro szrabljivoszt tela i Jcozse za nistere tjedne od-pravi tak, da szrabljivoszt ali druge rane sze vecs ne ponovijo. Spanih Mihaly iz Eger-a pise : 24 let sztaro szrablivoszt Njihovo Icli-tyol-Salicyl mazalo je tak prepravilo vu dvah meszecah, da sze je vecs ne ponovilo. To vszem, ki vu szrabljivoszti trpijo, dam na znanje. Pravi Ichtyol> Salicylpo nisterom ri-banji odpravi vunszpuscsan-je kozse, rok i nog. Ne ma zduha, potem sze lehko nuca na lici i kdeste na teli. Pravi Ichtyol-Salicyl vsze ranc celi i brezi bolezni zvracsi, escse najbolje odpreterane zaceli i poszuhsi. Vu vszakoj hisi more to mazalo biti, ar escse pri vrezanji ali vszekanji je dobro. Eden velki glas Ichtyol-Salycila ¦$ kor. z piszmon i z nad vzetjom. Dobi s z c : pri i 11 * ^J» If I BILA apotekarl ISudapest, VIII.. Karoly-Kdrut 5. Prednje szkladiscse v Szegedini: FBA^EL AXTALA apoteka, C*oriiji varas. ----- Narocsile vu vsze kraje szveta vcsaszi opravimo. ----- • •••• HRAPT (\7fK7inJ ^' lak Z(lrave> zsuietne i inocsne szviuje scses meti vu tvojem dvori, teda daj UHnUl OZil/OZilU ¦ vszakoj sztvari Mastin prah, to je szredsztvo dr. Trnkocya, onoga inienitnoga kranjszknga verta, stero sze zove prali za szvinje, prah za tucsavo. Maslin szo z najveksinii inedalanii pohvalili na raztavah: vu Londoni, v Parisi, v Rimi, v Becsi. Jezero pa jezero vertov livali Mastin i pisejo zahvalna piszma da na kaksi velki haszek je njim bio. Pravoga szatno pod irnenom Mastin dobis vu vszakoj bauti. Csi pri tvojem trzsci ne dobis Mastina, teda pi.si Trnkocy apotekari, Laibach, Krajna, Ausztria. Najmenje sze 5 paketov poslje, stero za 2 koroni i 70 filemv vcsaszi puslje i sze pridajo zainan ::: deszetere zaj-iovodi verta. m m ii ¦iffic Prava szrebrna remont.-vora z c. kr. /. zamonjom, z emaili-ranim sztranom, z kazalcom sekiind-mimite, dobro regulirano K s.40, z dvema iz szreba, pok-rivatimaK 12.50, poleg Roskopfa, szidro, ma-sina odpreta K II.—. ]{avno to z dupljsnimi pokrivalmi K 13.50. Prava szrebrna pokri-•valmi (3 szrebrna pok-jrivala i ednona na pero ,'pokrivalo) najboljse dclo z 15 rubinti, z lepo emailiranim sztra-nom, z kazalcom sze-knnd-minute, lepodelo dobro regulirano, na tri leta szo dobro szloji vu piszmi K 16.50. Vfirv za zsenszko vu oceluom tokl K 7.50, S.50 10.--, vu szrebrnom toki K 10.50, 11.50, 13.50, vu 14 kar. zlatnom toki K 24.50, SS.-, 32.-. Vsze vore szo dobro gori potegnjene, hajboljse regulirane, potem dobrosztanje vu piszmi je ocsi veszno pravicsno. /?ii-bicska ne ga. Iznicniti je. tlopiisoscno ali szc pa peno/.i ----- nazaj dajo. Naroesbe po povzetjom gori pnmle : ----- i KONRAD JANOSA ;. ^ prva fabrika vbr, Briix, 150. (Csesko.) g == Casz. kral. dv. lifcrant. ~^=^= Z veesmi, kak 3000 kepih okincseno oztianilo na prosnjo vszaki dobi brezi placsila i postnine. Dobre harmonike za 4.80 kor. cci CL9 CO Ič3 VZ2 S00s/4 N. 10 kljupk 2 prem., 2 tsi o t=3 e» P3 V CD 5.20 L_ 663V4 N. 20 kljupk 2 prem., 50 glaszov (( 8'— Velka 31X35 cm. 306V4 N. 10 kljupk 2 prem., 50 ^laszov K ft'50 Velk.i3lX15cui. 307 V* N. 10 kljupk K 5,40 3 prem., 70 glaszov K g^ : VelkaSl^l&^cm. K 6,20 Sole privatnoga solara k vszakoj harmoniki zaman. I>a szc narocsiti z povzetjoin pri c. kr. dr. lilVrantl TiO^TRAl) TA^OK stat'""'l5Bix-15°- («'^ko-) -¦¦»-vll HAlf (JAIH/C) / :jouo kepami olejiani ceaik ".? szo na prosnju poslje zamaii i brezi postuine. - ., *¦ I mmiw z dobrim s.rtanjom piszmenim i z znamenjom. Viktoria (liamant prsztanek pravo doiible-zlato,z znamenjom,na szrebro potegnjeno zlato K 2.80, vu privom norom zlatom izvitki K 5.-, iz 14kar. zlaia K 0.--, z prdvim diamantom K 15.-, 16.--, 18.--, 20.-- ino vise. Prijatelsztva prsztanck iz pravoga Hzrebra, z znamenjom, eden szamo 80 fll. Ravno tisztipozlaeseni K 1.-, iz privoga novoga zlata K 4.—, iz 14 kar. zlata K 8.-, 9.-, Prljatelsztva prsztanek iz 14 kar. zlata z 3 vrsz-tami K 10.--, 4 vrszti K 12.--, 5 vrszti K 14.--, Novo zlato 4 vrszti K 7.-, 5 vfszti K 8.-. Zaroi-sni pvsztarek iz pravoga novoga zlata, eden K 3.-, 3.50, 4.-, iz 14 kar. zlata eden K 7.50, 8.50, 9.50, iz pra"voga szrebra K --.80, iz pozla- csenoga szrebra K 1 —. Za merilo posztankov je zadoszta eden paparlc. Krcol •rinsfliii iz 14 kar. zlata K 5.-veki^ K 6.—, duble zlata K 2.--. Razlocsni oringlni, bross, Ianc na roko vu velkom odebiranji. Poglej oznanilo moje. — Z^ii-Moska nc ga, ar sze delo lahko izmonf ali sze pa penezi nazuj poslcjo. Narocsile z povzčtjom ali po naprej notri poszlani penezi opravi : Konrad Jano^a iabrika Tor i staclin BRtfX, 150. N. (Csesko.) Pioszte z 3000 lepmi kepami okincsano oznanilo moje, stero szc na prosnjo brezi placsila i postnine posle. Notriszpelane ,,Adler-Roskopf" vore. To vore szo szamo pri ineni naiilejo i driigomi jc ne dnpiis-csfino nje odavati. Poszebno szo prilicsne za csasztnike, zsandare, poljedelavce, finance i csasztnike zseleznice i vszem, ki dobro i tocsno vorn nlicejo. Fma iz virna , Adler-Roskovf" szidro-rpinontoir viira, trdna, pozlacsena, anti-magnetikus, obvarvajo-csa szidronasztavba, na kanmah sze obracsa, emailizapa, prava trdna obvarvajocsa plomba, pokrivalo, cifiani i po-zlacseni kazalec, tor.snn regulirana 7.— kor. Ona iszta z kazalcom second 8.— kor. Dnplisno pok-rivalo brezi kazalca second 10.50 kor. Dup-lisci) pokrivalo, kazalec second 11.50. Vu pravotn szrebrnom toki, odpreta. brezi kazalca second 13.50, Vu provotn szreb-rnom toki z kazalcom serond 14.50 kor. Vu pravom szrebrnom toki, duplisno pokrivnlo, brezi kazalca second 17.50 knr. Vn pravoni szrebrnoin toki, duplisno pokrivalo kazalec serond 18.50 kor. Za vszako, viiro 3 leta dobro sztojim. Zgubicska ne gn ! Premeniti szo dopilszti ali sze penezi nazaj poslejo ! Karocsbe /. povzotjom aii proti notri poszlanih penez opravi w Prva fabrika vor vu Bruxi Konrad Janos ('. kr. dv. liferant, stacuni Brftv, 150. N. (Csesto.) •99 C.enik L :>(KX) kepami na prosnjo zaman i brezi pnstiiiii<'. PAZKA! Tri dobre recsi ; Grauerova Kosza Kdbanya PAZKA!! Vszakomi dobro poznani i imeniten Urauer Mihala staiun, steri je do zdaj bur i jopan kpsze trzso, je odlocso — da sžvojo dobro ime obarje — da pod iiovim imenom de trzso szvoje kosze i zd,aj n^ ^sžakuj kpszi bodejn ete tri recsi : GRAUEROVA KOSZA lfc6BANYA. t vcsinf, ar je veeskrat vnamet vzeo, da jijogove kosze imitirajo dob*rih kosz bozsne kos*z zaio ,._ . _ meszto njegiivili odavaja polodelcom nje nagucsavsi, da szo iz mojega moje ime. Paztc zato szom ! Szamo tiszta je prava kosza, stera ma tri reisi : " i za to kosžo dobro sztoji moj stacun, ar t.a kosza iz najimenitesega svedszkoga ocla sze redi. Naj proszi vszaki na ednoj karti zaman cenik z kepami. Adresz : stacujia, pa szo bozsne i z tera kvapjo .—^, ._.„. _____ ----- GRAUEROVA KOSZA K0BANYA m~ Vszakoj szobi je na lepoto moja dobro idocsa Jockele vora, vu lepo zrezanon toki, vttpacsno dobra mašina 3 letno dobrosztanejnje, kazal('i i numcro iz imitirano belo rsontš, 18 rm. vis/.oka, szpravlena, na zl4to-zsuto bronziraua zsmtH-sa, szamo K i 50. Ne ga zgubicska. Stera sze nc Tidl, iz pre-menim. Vszako leto tccs od 50,000 vi5r razposljem na zadovolnoszt narocsni-kom. >ajm(Snso narocsilo z najr^ksoT szkrblivoTsztjoT oprdvlam. Narocsile sze po nadvzetjom adreszirajo : Prva fabrika vtfr: KOi\UAI> ,IA\»S c. kr. dv liferant Briix, 150. (Csesko). Od 3000 vecs kepov okincsano oznanilo na prosnjo vszaki dobi brezi placsila i postinino. Novina Za dohanose potrebno. Falese od szpic. Zsepne vzsigalice im ,,DUPLE X" Vu viheri, dezsi gori, naj-boljse szpice, Jahko sze vu-zsge. Egen falat z piszmom K -.85. Eilen glas 10 g. methyl-alkohola (fluid) a 15 fl]., vsze K. 1.-. 3 falatje Duplexa K. 2.50, trije glasi 7. 10 gr. methyl-alkoholoni (fluid) vszevktiper K 2.90 6 falatov Duplexa K 4.50, 0 glasov 10 g. metky-alkoho-lom (fluid) vsze K 5.25, 12 falatov Duplesa K, 8.50, 12 glasov 10 g. methyl-alkoho-lom (fiuid) vaze K, 9.00. Naj-bolje gviisno sze narocsi na kuponi utalvanja. Dobi szfi X, 150. (Csesko.) KONRAD JANOS, c. kf- dV. Cenik z 3000 kepaini zaman i brezi postnine. --.>*•¦¦¦ balzam ino naszledbe mojega jedino pravoga (lentilblium mazila i drugih niojili napravlemih del narocsi, kiipi, na szkladiscsi drzsi, poszebno dale odava, neproszlivomi i nevszmilenom kaznovevnonii preiszkovanji i e? do 4000 Koron kazni sze viin dene. Tak i po narocsbi, kupcsij i odavanji od poglavarsztva nedopusesenili, z "g^ prisziljavaujom.z kricsom, pod dnigimi imenaini preporacsanih prisztavkov, stere .szamo za ziiiesanje ludib vu .-------------------_----------------------------------- trstvo prineszejo.---------------------------------------------------------< !,tl"" THIEBRY^ BALZAMJ cc Z znaineiijoiii zelene ,,OPATI€E". °" Ete balzam od znotra i od zviina baszni. 1. Nedoszecse mocsi zdravilo je pri ^-vszeh betegah pliics i perszah, oszlabi katarrhus, sztavi piiivanje, odpravi bolezno ^-kaslanje ino izvracsi iz sztarih betegov. 2. Imenilno niocs ina proti zvuzsgaDji o gerla. zamuknjenoszti i v vszakoin gutnom ])etegi. 3. Vszako tresliko na veke ** odpravi. 4. Csudno vracsi jeter, zsalodca, i esreva boleznoszti, poszebno krcs. votra z.salodca, knliko i grizso. 5. Oszlobodi od bola zlate zsile i zvracsi iz Hiimorlioide. 6. Tiho odzsene i csiszli krv, ocsiszli obiszti, odpravi hypochondrio e» i tuzsnoszt, poboljsa tek i prektibanje. 7. Imenitno pripomore pri boli zoba, pri J^ votlih zobali i gniloszti vusztali, poprek vu vszakom hetegi zob i viiszf, odpravi x riganje, szinrdljivo.szt viiszt i zsalodca. 8. Dobro vrasztvo je proti glisztani, sztroke- •" glisztain, zemle nietanji i epilepszii. 9. Od zviina je csiidne mocsi na rane, na -nove i sztare zaeeljene rane, na mezlike, na ognjoper, piscijce, na zmrzsne i 5 zazsgane kotrige, proti grintam. szrapi, otoki kozse i szpokanim kotrigaiu i. t. d., ^ od vszega toga niisz vcsi predpisz raba. 10. Poprek sze da rabiti od zviinah i od => AllEiB^ecfiteiBalsaiH' znotrah, zaviapano vrasztvo, fal brezi nevarscsine, stero poszebno za csasza o aas ia Sshutoaael:*?"^^ intluenze, kolere i driigih ktig bi ne szmelo ni pri ednoj bisi faliti, kak prva _ > _ -4"k'~ ^. •' poniocs. Te balzam je szamo te pravi i ne krivi, csi vszaki gla.s z zcleoim-J A.ThiBny in PrEgiafl?] znamenjom je opravljen l vu predpisz je poviti, na stermn ravno tiszto zgodnjo cn • iwi R^ihčii-SaL-ertirERn.'';-, znamenje varsztva i ]>iszalo sze najde. Pazimo zato na zeleno znamenje varsztva!^ Etak adresz piste: - An die Schutzengel-Apotheke THIERRV A. in PREGRADA bei Rohitsch.^ Na vszako jjosto Ausztrie-vogrszkoga-orszaga brezpostno 12 malih ali 6 dupplisnih glasov ali eden velki "o glas 5 koron. V Boszno i Hercegovino 12 malib ali 6 dupplisnili glasov 5 koron 60 filerov. Menje kak g_ rnalih ali 6 dupplisnih glasov sze ne poslje. Razposilanje szamo ali za notriposzlane ])eaezo ali z podvzetiom. a THIERRV AD0LFA apoteka k .,Angeli Csuvari" Pregrada poleg Robitsch. ? n 1 MOCSI USZPEH PRAYOGA ,,CENTIFOLIUM MAZALA. . Nl Ze teni uiaKalom sze je < sztarcov i dece za volo lezsanja, pri oloki gerla, kravih otokah i sumeDJi viih i. t. d. Kem je szta-rese Centifolium mazalo, tem je imenitnesi naszledek. Zselno je, nnj to brezi para vrasztvo je pri ^ rokah vu vszakoj hisi. Od dve skatuli nienje sze ue posila; razposilanje izklucsijivo za naprej jtosz-"= lane peneze ali z povzetjom sze opravi. Dva glaska z pakivanjoni, z po^tninov vred 3 koron 60 iilerov. rt Xaro<*silo sane piso: L SCHUTZENGEL-APOTHEKE DESTHIERRY ADOLFIN PREGRADA BEIROHITSCH. I Szkladisose vn najvcos apotekali. a Szkladiscse v Budapesti: TOROK JOZSEFA apoteka, Dr. EGGER LEO i J. i v Lugosi pri VERTES L.| Iiiienitiio 8730. N. opravilo za brijenje. Lepo liscsecsi tok iz lesza, 20 cin. dugo, 15^2 cm. sirko, gledalo sze da zapreti i obracsati, ma vu szebi vsze potrebna. 1. Edna dobra britva, iz prve vrszti soliugensz-koga szrel)ro-ocela k vszakoj bradi prilicsna, zgotovlena. 2. Eden remen za ]>riisziti. 3. Edna skatula mocsnik.i za briisziti. 4. Edna skatula najboljseife 5. Ednanikeliranaszklecsica 6. Eden pemzl z nikelira-mim drzsalom. Vszevkiiper szamo: 5 koron. Ono iszto opravilo, nego britvo z csuvajocsov sztav-bov za neprilicsne (ne Vrezse sze) z predpiszkom 5 kor. 60 fil. Masiu za rezanje vlaszih prve vrszti 5 kor. 80 fil. Druge vrszti 4 kor. 80 fil. Dobrosz-tanje. Premeni .sze ali peneze nazaj dajo. Narocsile opravi z povzetjom ali proti naprej poszlanih penez Konrad Jano^ c. kr. dv. liferant, stacun. Briix, 150. (Cse.sko). Cenik z 3000 kepami zanmn i brezi postnine. -Gdudiavaiocsa vora prve vrsasti, 30 vor bije, obudjav i z mocsnim glaszom zvona, lepo liscsecse rarne, 30 cm. .sirka, sztran predDJa z g]a-sem, 3 iz zlatoga brunca macli, 3 !eta sze dobro sztoji. szamo K. 6m60 Ona i.szta z szlranom vu nocsi szvetliin K. 7.3O. Xc ga zgubicska. I>a s_r_e prenic-liiliali K/c pene_r.i iia_r_aj prosKijo. Razposilanje z povzetjoin ali proti naprej notri _____------__— poszlanih pencz. -_i _____________ Prva fabrika vor Konrad Janos c. kr. dv. liferant, BRUX, 150 (Csesko). (lenik od 3000 kepov z vecsmi olepani na jiiosnjo sze vszakoini posljo zanian i l>rezi poslnino. RIZSAK JANO8 ¦ ¦ PEXEZE I»OSI _L.I A I P»E)IE^JAVA ¦ ¦ Folizlet: 127. 2. vulica Passaic, N. J. Na vogrszkom: Budapest, YIL, Kiraly-utca 103. ¦ • ¦ Peneze Filialne kancelarie : So. Betlehem, Pa — Iharton, N. J. M> f * Alpha, N. J.—Franklin Furnace, N. J. ¦ • ¦ Notarius Poleg jmivde Kew-York dessele 3500 dalarov dolidjano. Najfalese i najhitreje poslje na Vogrszko, tak i vu driige dezsole. Proszim zato, csi peneze sloj scse meti iz vogrszkoga, na priliko iz odane zemle, iz szirotinszke kasze, iz sparkasze, tak da ne de telko sztroskov meo, naj da gori na adre.sz l)udapestinszke kancelarije, Budapest, VII., Kiraly-utca 103. i jasz tam popiszano sumo vu dolarah vun placsam. KARTE NA LADJA iz Amerike vu Europo, poszebno na Vogrszko nazaj idocsim potniKom na najbolse ladje odavam, potnike szprevodim na ladje. Vsze forme DOKUMENTI i piszma sze dobro napravijo i poleg pravde dokonesajo. TANACS, navuk vszem iz Amerike vu sztaro domovino nazaj idocsim zaman i iz dobre vole darn. ^yyyyyyyyyyyyyyy~yyyyyyyyyyyyyffi^LH I*ri|»oveszt, stera sage je zaisztiuo zgodila. Kardosova Treza je bila edina vu veszi, stero je vszaki na szvoj jezik vzeo, ar je najbolje grda bila ined deklami. Zi volo rudecsih viaszih, za volo obraza szpokanoga, poinoga z oszepnicami szo jo iinenovali za spot veszi. Zfuii toga njo.j je mati mrla i mrzlo j« dobila, stnra je ovak iz bogate familije izh-ij.-ijDcso Kardosovo Trezo, njeni oisa je rihtar bio i z velkov goszpodov je vu r»;kn szegao, h douucse gnezda vun zgrizla. Treza jh sla vu \;¦>?*-¦¦ >;'.liiz«it. Edna sztara goszpa dovica je nju vztrl.t /a dekla je ednok )H» liuilo |i\\^z-trahsHiia posztala. kda bze jw ujt-Mia goszpa csudno zacsela opona-sati, najbolje pa pri .. „ , _, szpravjanji, ka sze je Llce Kardosova Treze P° prvJe vszikdar z poraocsjov Treze godilo, zda.j pa sze je goszpa vu hiso zaperala. Nego escse vecs je ua Trezo csakalo. Szfara rijena goszpa sze je eelo izprenienila: niibe lica szo preminole, parokji jc med s/m^ti prisla, ineszto toga lepi goszti kosztanje iarbe vJaszi >szo koronali glavo celo pomladjene sztare doviee, steroj lice. roka, telo je gladko posz-ta!o, kak zsaraat i szmazsno, kak alabastroin. 1 rJ'r(jza, verna dekJa, stera bi k blagi szvoje goszpn bivzi dopiisesenja za celi szvet ne sz^o-nola, zdaj je kum?j csakala ono priliko, da h\ prisla k vretini velke szkrovnoszti. Kd i bi ujena goszpa na hitro sze odpehila. pris!a j^ prilika. Z trepetajocsirai rokami je odprla gori oinar i ka je vu njora nai-la? Edeii L»las Dianaermie, 1 skatulo Diana prali za licc9 ec>«li VII., K;ar<»ly-k<>i'iii 5. Prednje szkladiscse v Szegedini: FKANKL AXTOLA apoteka, Szeged, IVlsovaros. V.sze narocsila vcsaszi opravi i vu szkrovnoszti drz-i. U*ifekoI lanci na \iire najmoder-uesi m40f. S/.rt>lirnI <>licirs/.ki zsmiTMiv. II) i-ni. ilujri knr. i -20. 7.5U. Nikk.'! nfic. lanci kTOSA B Ceuik Ispi z 3000 kcpanii ' slacmi instnimontov, ]{riix, 150. ¦ ziiniMii i brezi postninc. | (Gaoako.) 150. ¦ ¦BHH Novi zgepiii dalekogled z, k«>iai-pasKom ' ^ledaloiu drtsze vkiip zajircti kak mikroskop.kak glas za gcrenje, za glodalo ncsili s/.o lebko mica. Vu z.stipki sze lehko noszi. Szamo kor. 1.50- Tri falati K 4.—. ('si sze ne vidi, szc iH!iie/.i na/.aj diijo. ze pnnezi naprcj noti-i posleju Razpcsilanjc, Konrad Janos G. kr. dv. liferant, 1tni\, 150. Csesko. ]>o Konrad •Fanosa c. ki- dr. liferanta stacuni. UIti\Y,150. >'. (Csesko). Na prosnjo vszaki brczplacsno dobi z 3000 kepih okpani vl-11; « V cenik. « ® vszii;(hir, o. Zsena mi je vu palinko dij-.ila i ar nikse ga zsniali;i i leka ne nm, ne znajocs szam szpio. Dnosz don s/o mi zsc nuzi tszc pitviiia. To csiiilno s-zrcdsztvo vszakomi jireporac.sam. Y. K. iiolodelavec. Pijansztvo na greli i na ne-toIo pcla. To pzredsztvo je zse 1000 i 1000 familiam miruo zsivlenje szpravilo. Notri szc laliko da vu kaksoj slecs pitvini. To szredsztvo nc ima nili teka, niti zdiihe. Za zdravje ne nevarno. Cena edae cele skatle — od .ster« iTienje sze ne poslje — 5 koron. — Szanio vu 2 raesztah sze dohi: Vu apoieki Fraulil Aitlaht. Szeged, Felsdvaros 5. pri uarejaveci: " ^renji Bela apotekari, pn Budapest, Karoly-korut 5. Pcnoiifo •»nmon ' brczpost.no vecs kak z 3000 kepami rlUbZllC Zd.IEid.ll nlepuni cenik od rs/evrs/.tnih viir od szr«brn i zla(a hlaga vii izn-szttiili <-emih rnbrika. Nikkel i-einuntoir viira K 3.50 Hnnkopf sztavbe pat. vora Roskopf csarnoga ocela rem. vora .Svicsarszka izv. Ro.sk. szt. paf. viira -- Golilin -- reiu. včira z ,,Luna"' s/.taybov, dvojno pokrala Szrebma rein. vora ..Gloria" Szrebrna rpin. viira z pokrivala ,, pancorliinc z rtucsekoni 15 gr. Ruszko. iula rum, viiia , ,Lima' sztavbov z 2 pokrivala 1'endl vdra kor. 8.50, Vekerca 2.90, Vora za kiihnjo kor. 3.—, Lukojca vora kor. 8.50. Za v-zako viiro sze dobro sztoji na 3 leta. Zgiil)ii!jka ne ga. Blago tze lehko szpremoni ali sze penezi nazaj dajo. 4. 4. 5. !>. s. 40 1-2. ,5S) ¦> C>() .,10.50 c. kr. dv. i ifer. Prva fabr. vor, Briix 150 (Csesko.) Pipe iz bruyerszkoga lesza szo prve vrszti delo. Iz pravoga neprepravlenoga lesza bruyerszkoga. Gladka glava pipe, mucsno vugnjona poszoda za tekocsino siba visnjova, cuv iz szvila, rozson dulec oknli 21 cm. tluga szamo K 1.50. Ona iszta, nego zrezanovglavov iz bruyerszkoga lesza K 1.S0. Najvelcst) izbiranje sze najde od dohanoikih recs vu mojem ceuiki, sterojra na zselo zaman i brezi postnine posejcm. Konrad Janos liv. ,kn: Briix, 150. Ar. (Csesko.) Tugodiio i sziilio, zato > sznazsno i nepiomorono dobroga teka kajonje. Z vecsmi, kak -5000 kepaini olepani ct-nik na zsflenjo vszakomi jiosljein zarnan 1 ))rczi postninu. tt\-zy v. Sprickati. z zsveplom poszipati, cepiti ne trbe. Najprvi baszek, da nikse velike znano.szti, ne treba, zato szo proti njem modrijasi' ar csi sto je nikdar escse ne trsza szadio, z tern z lehka opravi. Vszakoj narocsili sze prida pi.szmo, kak sze trsz szadi i dela, iz toga sze navcsi escse inali riftar, kak more poszaditi, drugo delo pa vu rezanji, okapanyi i vezanji sztoji. Na njem Irbe zsvepla z dragimi prilikami, ne trbe galiea, ne treba sz spricalkami iz dragoga kuptra, sz dragimi srajfami i sz cevami iz gummija na szredini leta delati, gda je najveksi tahor, ar niti peronospora, niti driigi betegi njerni ne skodijo i zraszte vec.-> i bogso \ino, liki na najboljsih fajtah. To je „ Dela\vare * trsz. Veepili ge ne lieba, ar njemi filokszera ne .skodi, vu zinii ne ztnrzne, na pliigi zraszte jioprtk .'35 hektolitrov, iz ednoga oka zraszte 3—4 grozlekov. V szepteinbii escse na najboljo mrzloj krajini more briitva biti, ovak sze grozdje posziisi. Vino je szladko i mocsuo i dobroga z.sinaha. Vejka je gladka, vszaka vejka poz^eae. Zalo zse vu dosztih mesztah liozsae lajte prepravijo i z tem poszadijo, njiva, gde szo pole trsza ne poznali, vu velkih t;iblah, zs njein poszadijo niali verli ravno tak, kak velki gosz|)odarje, ar uega go.szpodarsztva, stero bi telko haszkn prineszlo; vejke esc?e do 20 let do sze drago odiivale. Pod tom hnenom nego neizrecseno do:zta drilgih bozsnih f.ijt odivajo, na stero kiipec .szamo za nisterne leta pride. Jasz za dobro fajto celo zgovomoszt na szebe vzeinem i szigurno morem escse naznanili, da t-zamo tiszta je prava fajta, stero szam ja^z pred 19 leiah na 40 pliigib poszado, to je zse l)rezi dvojuoszti dokazana ])ravic;i. Sto lo pravo fajto- szi scse szpravit.i. on szanio Nagv Galiorovo DeLuvar naj proszi; csi od koga sle-.s proszi i csi je tiszto dobo, lehko je zagviisan, ar fajto, stera doljro priaesze szad, j\.' zadobo. Iz vina eden glas za edno korono posljem na ko-tmanje. Preporacsam vszakomi, da sze od tu zopiszanih szam prepricsa. Veszel szprejmem vszakega vu csaszi, kda grozdje sze zreli, poszebno oae, ki Jvojijo, pozovern, da szi vsze poglednejo pri meni. VCEPLENO TRSZJE, Mam 850.000 vceplenih z korenjom za szaditev, za nadomesztjeDJe vuno.sztalili, (K) uajbolj.-ib vinszkili fajt, sziguino odebrano, popolno zaraszlo, niocsno koreDJe. csiszta fajta. Moja sola zse 19 lel sztoji l je edina vu orszagi, stera je vszikdar vodila, ar dokecs sze je kda tu. kda tam edna sola szkazala i za Distere leta je zaszpala, vu mojoj soli marljivo delo je napravilo. da niscse ne ve szvoje narocsnike z taksim blagorn zadovoliti i ono je z.se dugo szkazano, da je on pridobo vu 19 letah, slo je pri nieni kfipo, ar pri milijon najiravlenib i vceplenili trszov i pri szadilvi 80 pliigov na jezore .szaia vun uavcsio delavce, steri ziaj kak vucseni delavci delajo vceplena trsze i o]>vavlajo moj vinograd i tiolo ukoli 120 plugov. BBAJDA. Potrebna pri vszakoj hi.si. eden Irsz 200—800 grozlekov prinesze, velke lnodrnszti ne treba, to prednje je, da pripi-avne k brajdi odebrane fajle bodejo, .stere sze vu inojem ceniki namalane vidijo, druge fajte .szo ne za brajdo. Cenik z kepanai z obilnesim popiszkorn I>cla«'are trsza, z izvirnimi fotogra-fianii pova, z dobrim navukom zaman i brezi postnine posljem komikoli, ki szvoj adresz meni na znanje da, po vogrszkom, neinskoin, hrvatszkoin ali ruinenszkom jezeki, 40 kepov med stampanjom. Te katalogus szi narucsiti escse onim pripoiacsam, steri ne scsejo kaj narocsiti, ar vszakoga briga njegova vszebina i kak taksi ni vu ednoj hisi ne azino faliti. Adresz: Nagy Gabor, Na^yka^ya, u. p. Koly. Piszanje po vogr.szkoni. nem.skoiu, brvatszkoin, .szrl).szkoiii i rumeuszkoin jeziki. # Orozs.e, nabitje, pnlike u lovino. <# Vs7.(! orozsje je szkrbljivo vsztreljeno i z znamenjom po.szkrbljeno od drz.savne cseszti. Szamo najboljsa kaksnoszt i dobro napravlono blago. Dobrosztanje za dobroto.--------------------------- 100. Xr. Lcfauchcux-reviilva obarvana z sibov nabijajanja, nabitje i ¦/. cvekom, 6 sztrelov, gladka, z glavov iz lesza orehovoga. 7 mm. kaliber kor. 5.50, 9 mm. kor. 7.50. 101. Xr. Ona is/.ta, fino nikelirana, 7 mm. kor. 0.50, 0 mm. kor. 8.50. liefanolieusfc-revulve naltit. je: 7 mni. nabitje /. kruglov . . . 25 falatov kor. -.«0 !> uim. kor. -.05 7 mm. nabitje razpoknjeno . . . 25 falatov kor. -.70 9 mni. kor. -.90 7 niin. nabitjo .sreta.....25 falatov kor. l.~ !) inni. kor. 1.25 Najvakse odebminje vu finesih revulvah. vu pisztolah za zsep, Terze-rola. Flaubert Te.iching.-t, Treiber-i Weinberg pisztolah, vu paksak za lovino, vu blagi blagi za lovino i. t. d. yu mojein od 3000 kepov ole-panoin coniki, steraga na zselenje komiste zaman i brezi pustnine posljem. A Koinaad •Tano» c kr. dv. liferanta, BiriLv, 15O. AT. (Csesko) Najfinese skeri lisztja-sage. Delo lisztja-sage je podvucsno l lepo zahavlanjo inladonii, sztaromi vednako, vu szlobodnal) vorali. d: n n Z-Eo O - r- T T3 5 f9 - S" !)307. N. Fina sker lisztja-sage, na mocsen karion vtegnjena, z 7 skermi i z kepom, celo K 3"—. 9.'5O8. N. Ona. iszta z 10 linirni skermi i z rnujstrov K 5' — . 9oO(J. N. Fal opravilo z 4 skermi i z mujslrov K 1 80. Clni sze ne vi«!i. ponczi sze nazaj dajo. KONRAD JANOS c. kr. dv. liferant, stacum, Brux, 150. (Csesko). Nnjveksi slacun vu ausztr.-vogr. nionar-'•liiji. Zdiynjeni 1887. Szpravlenje na po.-.to vu liisi. :: Narocsi sze iz vszeh krajciv szveta. :: Vu normalnoj soli. Vucsitel: Kelko je iz dvajszetih dolipotegnovsi 20 . . . ? No, na priliko raas 20 iilerov iga zgiibis, ka osztane vu tvojem zsepi ? Jancsi: Liiknja. Viiszta decsinszka. ~ Pa zse v solo hodis? l)a. Pa rad hodis? Da. Komi szi pa uajraj ? Osi poldne zvom jo i mi domo idemo. Lateriia 3Iagica na cserno pofarbana, z nikol objoctivom, z Ji optikus gln-sami, z lampasom za spiri-tusz, colo gor szpravluna 7. () kop 15 i:m. s /. l-2k.:;i/2cm. s /. 12 ke[). 4 tm. /. 12 kep. 5 crn. s. rokoK 4.— roko ., 5,.r)0 roko,, 7-.r>0 rnko,, 11.50 z 12kep. 7 sm. siroko,, 1(5.50 Fal inasini na ogen, z ognjom spiritusza, L ka7.anom kufrnim / prilikov, kde sze voda notri leva na nogah iz plalia lani- J4| pas za spiritusz. V'i-szoko 22 cni. Eden falatkor. 1.50. Boljsa Tajla kor. 2.80, 3 80, 5.-, 6.-, 8.-, 9.50. J)obi szo vu stacuni Konrad Janosa c. kr. dv. lifcrauta, Hltl X, 150. K. (Csesko.) / vecsnii kak :}000 kopami ole- pani cenik szo dobi brez placse i poistnine. Novo meszto. No Jariesi, povej rai, ka je to? pita vucsit^l, z prsztom kazajoes na nappi ? — To je kazalee goszpodina vucsitela — bio je cseden odgovor. Bol glave. — Tak sze bozsno esutira, liki bi mi iz glave vun vrezali mozge. Ka pa vi ? — Tak bozsno, liki bi vu mojo glavo sztiszkali vase mozge. Replika. Eden tuesen cslovek pravi ed-norai pijanci: — Tak sze vidi, szte closzta pili ? — Tak sze vidi, vi szte pa doszta jeli, je replika bila. Esprit v-« betezsniki, Mam szrecso, da pokedob szam ozdravo, proszim goszpodUia doktora, ka szam duzsen ? — Dragi prijatel vrasztvo vszevkiiper 42 rajnska, 20 pohajanjov po pet rajnskah to je 100 rajnskov. — To mate za vrasztvo 42 ranjska, pohajanje pa varn jasz nazaj dam. \jfc,. I Tfl vidiino. ka glava famili«' niera, familia sze jocseino od Boga csaka pomocs. Vu tom hipi kloncka Stcvan vert. Vidimu, ka Stevan vert pri-povidava, ka BOszvobodniK Balzam" je edno viipanje un sze je ttidf od njega szta-roszti vcsako, pa zse szo trikrat njegovo szmrt esakali. Vidi sze, ka Stvevan vert. edue-midi decsaki diktaliva. ka Aaj sze dosztaja poszlati o glaae pravoga , .Oszvobodnik Bal-zama"na posti.z nadvzetjom. Tc kep kazse, ka je ,,Osz-vobodnik Balzam" priso ; zsena notri da botezsniki nisterne kapljice, licsi pa bolozne kotrige riba. Be-tezsnik sze zse boljse esiiti. J\ sfffis tt * % * : * * * ^ TU vidimo, ka bivsi beteznik obszlilzsava 25 leten jubi-leum, iz veszelja pozove Ste-van verlu, to je njerni prepora-cso ,,Oszvobodnik Balzam"iz steroga zse25let vsztiki den no tri vzeme eisterne kaplijice ino najzdraTesi cslovik je poszto ,,0SZV0BDDNIK BALZAM." Zse ime njegovo kazse, na koj je dober ^OszvoboJnik Balzam,, namen najprednjesi ^Oszvobodnika Halzama" je, naj trpecsi cslo-vecski narod nazaj dii z.sivlenji, naj obdrzsi zsitek, naj na dugi csasz ga podugsa ino od aiok cely nszvobodi- Zato je pa BOszvo-bodnik Balzam* tak narajeni, ka po rabi njega vszakojacski betezs-nik — naj bo sztari, moski, zsenszka, dete — obraml)o najde. Vu deli rOszvobodnika Balzania" sze najdejo tiszto od lioga sztvorjene i daruvane jezero forine vrasztva, po iabi sterih ne szanio na poti sztavimo najaevamese bolezni, nego escse tam je nani na pornocs, gde zse vsze iziniszljene i najdragse vrasztva szo i>rezi baszka, escse pri boleznih, stere zse 30—40 let trajajo. Dosztim. stere szo zse za mrtve drzsali, dosztim mladim 1 sztariru, kem je ne bilo za pomocs, je nazaj dao mocs, zdravje do najdugsi let zsivlenja. Csiiduo mocs ^Oszvobodnika Balzama" pokazsemo nasini csasztitim csitatelom vu 5 kepah, kde sze vidi, kak sze je izvracso edeu oc~a na szmrt J)etezsen od ^Oszvobodnika Balzama" ino kak escse za ^5 let je bio najzdravesi cslovik po rabi ,,O.wobodnika Balzama" (Glej 5 kepov i podpiszke). ^Oszvobodnik Balzain" sze rabi vu bo-leznib, stere od bozsne krvi i od driigib betegov szo zaoszlali i ue sze zvracsili; poteai csiidne mocsi je pri boleznib, stere iz prehla-jenja izhajajo ali iz nategojenoszti; takse sv;o : oteka protin, reuma, rezanje, bol vu csontah, l)odlaji, pikanje, trganje, otok zsalogca, otok szlezine i jeter, bol vu brbti, hol vu pol licali, bol zol>a, bol gula i viiszta, bol zsil, mrtve zadrevene kolrige, trganje vu viibab — ua zdravilo zsil, na krepcsilo oc=iili ^Oszvobodnik Balzani* sze rabi pri boleznih stere iz bola zsalodca i csreva pridejo; proti boli ktcfea zsalodca, krcsa votrov, pioli gorenja vu zsalodci, neteki. bozsnonii prekubanji, vunjecsini viisztuin, proti tresJiki, vrocsini. v glavo idej-nji krvi i boli glavi, proli krc>i, boli obiszti i csreva i krcsa vu csrevi, poleni proti bitji i vkiiper potegnjenji szrca, proti sztrabi i boli zsil, proti migreni i boli hrbta, proti sziibsenji, kasli, zsaiet nomi zdihavanjj, asztmi i heptiki, proti vuzsganji pliies, vrtejnji i omaci. nOszvobodnik Balzarn" aia cstidno mocs krv csisztiti, ne pozsene csreva, zato szlabi, sztari, mliidi v edno fomio szlobodno rabijo. Poprek csi vzemenio, ^Oszvbodnik Balzaai" je edao domacso vrasztvo, stero sze vu vszakoai boli labko rabi i vcsaszi na pomocs je famili. Vu kaksem stžcs betegi szamo nisterne kapljice sze vze-mejo na cukri ali vu vodi, od zviinaj pa bolecse kotiige namazseaio 1 bol premine. Z ednov recsjov je ^Oszvobodnik Balzam* angel vszake familie, zato vu vszakoj bisi pii rokab rnore biti, ka vu pot-rebfsini ga naprej vzemeaio. Glas Pravoga TOszvobodnika Balzaaia" 2 kor. Na posti najmenje 3 GJasi sze po.slejo za 6 kor. z predpiszoni. Pravi ,,Oszvoboduik Balzam" sze niudri nedobi ino nindri sze ne more narocsiti, szamo vn otom centralnom szkladiscsi ^ TOROK JOZSEF Budapest, VI. her., Hiral^-utca 12. s/,am. Vszaka narocsba sze vcsaszi opravi z povzetjom vu celi orszag. i fr fr .¦: ¦ Sto sa i&aajo ssvojd ¦ ¦. ¦ .¦•!¦ • : . ~ ^ I "¦ ^ i scsa vzeti, naj sze z viipanjom obrne I Orszacskoj Zemlo-poszojjlnici lalili Vertoi (Kisbirtokosok Orszagos Foldhitelintezete) BUDAPEST, V.. Geza-utca, 2. sz. (v lasztivnoj hisi) gg stera od. szvojega sztajenja gg poszesztnikom dala vssb vkiiper poszojilo koren Poszojilnica da vednako velke i male ziilozsene poszojila, nego pred jen najem je, da szrednjih i maiih poszesztnikah pomore. Zato. po^zojilo zs^e ocl 3OO koron