PHM MM/ <m
Sunday«
PROSVETA
IJSTO—YEAR XXIL
C«u liti.
J* *"•""„,
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
UrtdniiM in uptvvnUki pro$torii tur 8. L*w*daU ÁH-
Of/ioo of Publieationi M T Smith Láwndmlo Áoo. t Ttlopkom. Roikwll 4904
m (Jktmm, uiiMto. «•«■r iliMK
alti«, «t Uw »^Uoffit* «nh »f March I. 117*.
Chicago, DU poodrljck, 15. julij« (July 15), 1929.

8lltMH'rl pi ion |«.00 V—Hy_
STE V.—NUMBER 164
premajhio za m velike koritarje
Senatni odbor m zabaval, ko aa se v boki carinarji tepli med seboj; zahteva magnatov za večje korita. Boj amd magneti sladkornega trnsta. "Compen-satory Duties."
Washingtoa, IX C. — (F. P.) — Zadnji teden Je prišlo na uislišavsnjih, ki jih vodi senatni finančni odbor v zvezi z novo carinsko predlogo, do zelo
zanimivih incidentov. Medtem, fgotovil veČino sebi naklonjenih ko so bili visoki carinarji v pre- ČUinov in — kar je vašno — teklosti zedinjeni, so dosedanja [težke stotisočake, ki bo jih mag-
zsslišavanja pokazala, da se križajo njih ipteresi — in želje — kot še nikdar prej v zgodovini Amerike.
Velefeizniški interesi se tepejo med seboj kot je to navada pri tatovih, kadar si delijo plen. Zanimivo ilustracijo nam daje
igral med zastopniki sladkornega trusta.
Vsi zastopniki ameriškega sladkornega irusta, razen re-prezentantov kapitalističnih interesov, ki lastujejo sladkorno industrijo na Kubi, zahtevajo, da se carina na vsakih sto funtov zviša od $1.76 — sedaj v veljavi na — $2.40. Načeluje jim senator Smoot iz Utaha — Klavni zastopnik sladkornih interesov v kongresu — ki je tudi predsedaval "sladkornim" sejam.
Ako bi kongres končno odobril to postavko, ki je v novi tarifni predlogi, katero je sprejela nižja zbornica — bi to po« menilo, da bi ljudstvo Zdr Ože-
ni oviral Culbertsona v diploma-tično službo na priporočilo senatorja Watsona. S tem se U "sitneža" iznebil. Na njegovo mesto je imenoval zagovornika visoke carine. Iznebil se je še enega člana carinske komisije, David J. Lewisa iz Marylanda in zagovornika nizke carine, in na njegovo mesto imenoval še enega zagovornika visoke carine. S to "reorganizacijo" tarifne komisije si je Coolidge za-
natje sladkorja prispevali v republikanski kampanjski sklad.
Kljub temu, da se je tarifni komisiji že pred petimi leti videla carina na sladko^ previsoka. so lastniki polja sladkorne pese pledirali na zaslišanju, da ne delajo "reasonable" profi-
boj, ki se je pred odborom od-* fc>v. Zastopniku newyorških
bankirjev, ki operirajo sladkorno industrijo na Kubi, je bil ta argument preveč in citiral Je nekoliko številk z ozirom na dobiček senatorja Smootove skupine.
E. B. Shattuck je te "berače" zavrnil, ko je odboru navedel, da je industrija sladkorne pese lansko leto naredila 14.17 procentov dobička; havajske kom-panije 23.26 odstotkov; porto-riške 34.29 odstotkov in dobiček filipinskih kompanij je znaš*l 84 do 66 procentov. Na drugI strani, je dejal Shattuck, delajo vse kubanske sladkorne družbe izgubo.	— jM
Preglavico delajo odboru, ki vodi zaslišanja, tudi moledniki
Politi*«« akcija delavstva aoizogibna
'Posnemajte angleško delavstvo,*' kliče Clarence Senior ameriški mladini in delavstvu.
New York, — (F. P.) — Clarence Senior, nadarjen in simpatičen novi tajnik socialistične stranke, je poročevalcu Federated Pressa dejal, da je on prepričan, da je politična akcija ameriškega delavstva neizogibna.
Zmaga naših sodrugov v Angliji je za nas inspiracija ln poziv, da zgradimo v Ameriki močno in bojevito delavsko stranko, ki bo imela za svoj cilj transformacijo današnje družbe v družbo socializma."
Stranka, kateri bo 26 letni Senior načeloval, bo prihodnjih par let posvetila svoje aktivnosti mestnim organizacijam. Koncentrirala bo svoje energije na municipalna vprašanja raznih meat.* Edina mesta, kjer i-maj o stavkarji protekcijo, sta
waukee, U pokazujeta politično pot ameriškemu delavstvu. Mi pričakujemo, da bo Buffalo prihodnje mesty ki dobi socialističnega šapana; upamo, da prihodnjo jesen izvolimo v tem mestu Frank C. Perkinsa, ki je sedaj predsednik mestne zbornice," je isjavll Senlor.
Glede vprašanja njegove starosti se je Senior izrazil:
"Precej šuma je povzročilo dejstvo, ker sem še mlad; meni se pa vidi, da ta Izvolitev mladega človeka na odgovorno mesto daje povod misliti, da se je v strsnko naselilo novo življenje. In ako hoče socialistična stranka biti stranka opozicije proti privilagfemoim interesom la vla
320 milijonov dolarjev v malho sladkornega trusta. Sedaj prispevamo okrog 200 milijonov dolarje^.
Sladkor, ki prihaja s Kube, ima gotove prednosti, pziroma jih imajo ameriški magnatje, ki letujejo kubansko sladkorno industrijo — z deželo vred. In pri zaališanjih je prišlo na dan, da se interesi sladkornih magnatov križajo: interesi, ki lastujejo sladkorno industrijo v Ameriki, zahtevsjo visoko ca rino; Morgsnovi interesi, ki kontrolirajo induatrijo na Kubi, so proti zvišanju carine. To pa iz razloga, ker bi zvišanje carine pomenilo, da bi se zmanj šal uvoz kubanskegs sladkorja v Združene države. Zastopniki, Morganovih interesov pravijo, da bi to pomenilo selo velik u darec zs Kubo In imelo zelo resne politične posledice — kar bi »e nedvomno zgodilo.
Sekcija trusta, ki jo zastopa senator Smoot, pa želi vftjo carino enostavno iz razloga, ker bi s tem zamorila svojega konkurenta in potem narekovala take cene sladkorju kot bi hotela. Zanimiv argument te skupine je ta, ker pravijo, da je Povišanje carine pa sladkor imperativna potreba v interesu "visokih plač". Fakt namreč Je, da je menda ni industrije, v kateri bi delavstvo prejemalo nižji zaslužek kot Jo prejemalo ceneni mehiški kuliji, ki delaj* na sladkornih poljih Amerike.
Drugi argument • te skupije j« bil, da bi moralo biti ameriško ljudstvo z veseljem priprav-'j"no "polotiti mal dal na ol-Ur "iz razloga, da bi s tem razvilo domaéo industrijo.
Ns zaslišanju se Je dogodil lu<li incident, ki Je zaprl safH^ wlo Ktarogardistom, ko Je senator Wataon is Indiane priznal. da Je bila leta 1924 veči-n» članov carinske komisije ss 'nižanje tarifa na eladkor. To « je zgodijp pr*d predsedniško ^ m pen jo. Eden teh. ki so dejali za znišanje carine, je Ml w'»*am g. Colbsrtson.
Ker je bU CooHdge nasproten Vitanja carine na eladkor radi bl<*ftJočs so kampanja, Je pro-
Jpka carina). Ako far-msr vpraša za carino na kože, se za njim takoj oglasi zastopnik čevljarske industrije in zahteva kompenzatorično carino na čevlje. Ako farmar dobi povižanje carine na volno, za-hteyajo interesi oblačilne indu-strijej.jia odbor dovoli odškodninsko carino na obleko.
Senator George je prejšnji teden podal svarilo. Rekel je, ako se dovoli kompenzatorično carino, da bo farmar plačal dva dolarja za vsak dolar, ki ga prejme od nove carine v obliki podpore.
duties (ad. di velebusiaessa, bodo morali ta
45 tlaoč neworleaaskih delavcev odglaaovato sa gweralno stavko. Državni pravdnik izrekel, da smeje sksW aositl orožje.
New Orlesas, La., 14. jul. — Danes poročajo, da se stavka ceatnoželesniških nameščencev bliža h koncu. Stavkarji se vrnejo morda že jutri na delo in medtem sa/ -*do vršila pogajanja za no/, pogodbo
New (Means, La., 13. jul. -Danes zjutraj je isbruhnil ogenj remisi cestnošelegniške družbe v Gentilly ulici. Nospani moški so polili prostore s petrolejem, jih zapalill ln naglo Izginili v avtu. Gasilci so pogasili ,«geiar, pred no je naredil večjo Škqdo.
Družba je včotaj poslala nekaj delavcev na oeste, da Šo ]X>-čistili tire za obaovo obrata.
Voloollo bodo posrodova» le v Mandžuriji
Obaedno atanje v Harbinu. Mas-kvs poroča o gibanju kitajskih čet. Japonaka pravi, da je nev-traína.
socialistična Reading in Mil- stavkarji niso naíegovall teh
sovalo 850 h poslale na organizacije i se je vrši-
Sovražiik dolavotva odpotoval m jag
Pikati oproščeni na sodišču. Sod-nlk svari stsvksrje.
Hsckettatown. N. J. — Otto Schubert, superintendent pri Hsckettstown Hosiery Co., ki je bil glsvnl voditelj sovražne akcije proti organiziranemu delavstvu In povzročil stavko, da ubije unijsko gibanje v tovarni, Je moral sedaj zapustiti podjetje, ko se je večina delničarjev družbe izrekla proti njemu. Schubert Je sedaj odpotoval na jug, kjer bo našel ondotni industrials fevdalizem bolj po svoji volji ln naziranju.
Delničarji ao odločili, da se vpelje nov sistem v tovarni In postavili George Perryja na Schubertovo mesto. Ursdniki pleteninerske organizacije nimajo posebnega zaupanja v novega superintendents In tako traja stavka še naprej.
Obtožba proti devetim stav-karjem Je bila vržena s sodnij-skega koledarja. Pridržan je bil za obravnavo samo Wllmer Weinberger, proti kateremu je vložena obtožba napada na stav-
nalogo prevzeti tisti mladi Ame-rikanci, ki niso ne cinični In ne romantični."
Prodno se je preaelil v Clevo-land, je bil Senior pomožni tajnik Kansaško munkipalne lige in organizacijo mestnih upraviteljev. Lanako poletje se je nahajal v Evropi ln Študiral mestno administracjjo socialističnega Dunaja ln delavskega gibanja v Nemčiji, na Danskem in v Angliji.
Kruh si je pričel služiti, ko ju bil star 12 let kot raznašalec časnikov. Do višje izobrazbe si je pomagal s tem, da Je delal med počitnicami v klavnlški industriji. Posneje je opravljal strokovnjaška dela — research — sa razne raformlstične organizacije. Organiziral ln vodil je tudi tri leta zaporedoma dijaško konferenco srednjega sapa-da, v kateri Je bilo reprezentl-ranih 26 kolegijev. Bil je tudi urednik progresivnega dijaškega lista "Tbe Dove," dosegel Je visoka skolastlčna priznanja za svoje Študije in v zadnji predsedniški kampanji je agitlral za U Folletta._
Anglija aa »rog« volikoga dolavskoga boja
Tekstilni magnatje groze izpretl pol mili Jana dsteveev, ksterim ao strgali mezde.
I/ondon, 1$. jul. Dalsvsko vlado čaka velika industrijska vojna baš v momentih, ko se je pričela resno bavitl s problemom brezposelnosti. Lastniki tekstilnih tovaren naznanjajo, da izpro pol milijona delavcev, katerim so znižali plač« za 12.66 odstotkov, organisacija tekstilnih delavcev ps Js zsvrgls snižsnje. I spor tolikega števila delavcev bo težka preizkušnja za Mac-Donaldovo delavsko vlado,
delavcev.
New Orleans, Ul - (K. P.)— 45 tlaoč organisirsnih delavcev bo zapustilo delo v New Orlean-su, ako cestnoždliBni&ka družba vztraja na svojem »stališču. Generalna stavka itf» prične, ako se družba ne poda spjošni zahtevi, katera Je, da se d&žba snide z zastopniki unije dtftnih železničarjev. " i
Za stavko Je zastopnikov, ki skupno sejo — 35 po številu Is v dvorani centrilne delavske unije. Za časa, kq se je vršila seja zastopnikov, se Je zbrala prod dvovaa* 26 ^isoč broječa množica delavstva.
Na zborovanju t* bilo tudi sklenjeno, da ae vrši masno zborovanje v četrtek zvečer. (Ts shod je bil kasneje prekliean) Državni pravdnik Je na apll kscijo družbe dovolil, ds smejo stavkokasl nositi orožje, medtem ko je polici js zsvmils enak privilegij1 stavkarjem. Zvezni maršal js v smisla sodnijsko prepovedi xsprisegel 250 depu tijev in jih oborožil s puškam In založil s strelivom. Oboroženi deputljl so bili postsvljenl o-krog vseh remls. V slučaju, da ae.avtoritetam vidi potrebno bodo poklicali Še pomorščak« bližnje postaje.
V ozadju stavke je New York Trij/rt kompanlja — velebanka v Wall streetu, katero kontroli rsjo Morgsnovi intsrssl — k kontrollrs Public Service (cost-noželeznlško družbo.)
Stavkarji Imajo v rokah po-slov ne knjige od Benevolent Protective Assoc istlon (kompal nijska unija), katere Jim js ls^ ročil njen tsjnik. Is knjig je rszvidno, ds je njsn predsed nlk Commons prejsmal is b!a| gajne 800 dolarjev mesečne plače — poleg rudnega zaslužka kot kondukter — in bil obenen tudi član unije cestnih železni čarjev. Odprava kompanljske unije Je glsvna zahteva stav karjev.
Ko so bili obtoženi stavkarji oproščeni, jim je sodnik Fox napravil ostro pridigo. Rekel js mad drugim, da bo poslal vss stavkarje v zapore, ako bodo branili stavkokazom delati v tovarni.
Pariz. 18. jul. — Lucian Klotz, finančni minister v Oemeneaau-Jevem kabineta sa časa vojne, Je Ml všeraj obsojen na dve leti tapora v plačilo 10,000 frankov radi sleparij s čeki.
Moskva, 14. Jul. — Sovjetska vlada js dsnss poslala ultimat Kitajski. Nota ae glasi, da morajo Kitajci v treh dneh izpustiti aretirane ruake železničarje in druge delavce, preklicati ae-poatavne odredbe in mirno rešiti vse aporne točke glede vzhod aa-kitajske železnice v Mandžuriji, ako ne, bo Sovjetska unija pri-morana poalužiti as "dragih sredstev" v obrambo svojih pravic.
Moakva, 13. jul. — Oflclelna časnikarska agentura Tass poroča, da ao se kitajske četo v Mandžuriji — med katerimi je več dobro oboroženih oddelkov ruske bele garde — približale tik do moje vzhodne -Sibirija.
Tokio, 18. jul. — Iz Hsrblna poročajo, da Je tam rszglašeno obsedno stanje, mesto je polio kitajskega vojaštva In po roki Sungarl ploveta dve kitajski topnlčarkl.
Bivši sovjetski upravitelj vzhodne kitajske železnice ln drugi ruski ursdniki šo ss pokorili odloku deportaže In sinoči so s svojimi družinami ln nameščenci vred odpotovsli is Har-bins.
Druga vest se glasi, da so konzuli velesil sporazumno s poslaniki v Psklngu sklenili posrsdo-vati med Kitajci in sovjeti v svrho mirnsgs poravnanja kon flikta. Iz Moskve Je prišla vaat, da je sovjetska vlada imenovala železniškega komisarja Serebrl jskovs posebnim odposlancem » navodili, da gre takoj v Kar-bln In dlp)omati#no reši s Odposlsnae se Je že odptfjal Is Moskve. /
Japonski vladni krogi lajav Ijajo, da japonska vlada ss ne bo mešals v ta prepir, poskrb pa sa varnost svojih interesov v slučsju, ds prids kaj hujšsgs . Nsaklng, 18. Jul.—O. T.Vang arunsnji-minister kitajske nacionalistične vlade, Js Izjavil sinoči v Imenu vlade, da sedanja kri zs v Msndžurljl Js poslOdlca komunistične propsgands.
"Ml nismo sovrsžnlkl Bovjet ske unije in pozitivno nočem.» nobenega konflikta z Rusijo, ne bomo ps trpeli komunistične propaganda na naših tleh, pa na se pojavi v kakršnikoli formi Imamo dokumentarna dokazi-ds so sovjetski komisarji v Hsr binu kršili pogodbo glsde skup ne železniške uprsvs ln sato smo jih izključili Iz uprava," js rekel Vssg.
ZAHTEVA PO NOVI BTAVI V KANADI
Stara uatava ns odgovsrjs sedanjemu čssu po mnenju kanadskega delsvstvs.
247
v zraka
Kslifomlčsns sta bila prisiljena KI aa tis easjsil dsn.
Calver Ckt< at — Uren Mendell In PeU* L inhart sU bila 12. Julija pop'»UIno primorana spustili so na tla z njunim eno-motornim blpianom "Ar.gell-nomv katerem »ta bila v zraku n»kaj šez d<*set dni. Njun rekerd znaša 246 ur, 48 minut In
Grooa nabira donar la
Predsednik federadJs pastal načelnik odbora, ki bo kolsktal v prid militarisms.
Wsshtngtsa, D. C. — (f. P.) Kontrast, ki vlada msd vodiu-I Ji smeriškegs delsvstvs ln sn giešklmi delavskimi voditelji, je rszviden Iz naznanila, da J« Wllllam G r ss n, predsednik Ameriške dalsvsks fsdsraclje prevzel predaedništvo posel»n«-ga odlx>rs, ki bo kolsktel denar zs vzdržavsnj« vojaškega važ-ballšča za državljane v okraju tretjega armadnega zbora.
Predsednik Grean se lahko sklicuje na dejstvo, da ss Je A merišks delavske federacija Izrekla za poletna vojaška tožba lišča (CJtisens' MIIIUry šrain-
82 M«kund, Imr znači, da sta nad	■
krilila rekord dvah elsvelsndsklh Ing camps) na svojih kon v.... letalcev sa 72 ur, 42 nllnut In M | Jsh lete 1024 In Iste 19M. Zs-sekund. Km r» ;ai aa letalu «e lostno dejstvo vseeno ortaas, da Je odlomil In to jo bilo kr|v% da ste pranehaU s kroftsajem. tor Je še vedno dobro delal. V deaetih dneh In ¿etri, ko sta bila
je hierarkljs ameriškega d*lav atva mllltarlstična—nič man kot militarist! v vojaški sukaj —medtem, ko si sngleški delsv v zrsku, ste porsbila S0$6 gsMtlskl voditelji močno prizadeva gasolina Is 106 salon olj s In f/re- ¡ jo, da odsekajo glavo mlMtari-merila IU.7W) milj daljave, i »ttčnemu zmaju. '
Ottawa. — Ko se snide prihodnji kongres kanadskih strokovnih organizacij, ki prične zborovati v St Johnu dne 26. av-gusta, bo glavna politična za-iteva delegatov, da Kanada do-novo ustavo. Ssdanja ustava e stara 60 lst ln jp po mnenju ksnsdskega delsvstvs nsvaden anahronizem, ki preprečuje vsak vsčjl razvoj v Interesu naroda.
Glavna tahteva kanadaklh delavcev je, da mora biti amen-dlrana ustava, ki bo dovoljeva-dominljikl vladi, da bo par-ament pravomočen sprt j^matl socialno zakonodajo, ki bo veljavna za vas provines. Temu nasprotujejo kapitalisti ln drugI konservstlvci; po njih mnenju mdrs ta moč ostati v delokrogu posameznih provinc ln da se do-minijska vlada ns sms umešs-vsti v "lokalne zadeve."
Stališče kanadakega delavstva je razvidno iz članka, ki ga js priobčil predsednik delavskega kongreaa Tom Moore v reviji "Canadlan Congress Journal."
"Ml vidimo," pravi Moore," da je napredek obstruiran vsestransko po naši 40 let stari u stavi," Ako as Kanada hoAs razviti v sn zdrušsn narod is sedanjo ohlspns federacije naših provinc, tedaj Js potrsbno, da ss obstoječo zapreke odstranijo.
"Dolavatvo Je vodno inaistira-lo ln podploalo koraka, ki bi prlvsdH ustavo Kanada da stopnje, kstera bi bila v hsrmonljl z modsrnlm tokom rasvojs.
"Kljub temu, da ss daljava rapldno odpravlja potom tais» fona, radija, sračns transpor-tacije itd., se najdejo šs ljudjs, ki odločno sanlkavajo ta dojstva in stoj s na stališču, da mora o-stati ssdanja ustava nespremenljivo kot so bile nespremenljivo postave Psrsijcev iu Msdov.
'TI Burbond modernih časov, ki se nočejo učiti iz zgodovine in ki ss branijo spoznsvstl da-nsšnjs potrebe, nosijo večjo od-Kovornost za nsdsljsvsnjs ssk-rlonslizms v Ksnsdl kot kstsrs drugs skupins."
To stallšfo ksnsdskega dslav-stvs Js zslo značilno, ksr poka-zuje, da so njih voditelji volik skok naprsj pred voditelji Ams-rišks delavske federseljs. Z ozl-rom ns soelslno zskonodsjo Js amerlšks «stsvs rsvnotsko po-msnjkljlvs kot ksnsdsks. Kljub i emu dejstvu se smerl^kl voditelji prsv nič ne zmenijo, ds bi prišsll s agitacijo za spremembo zvezne «stavs v smsr, ki bi odgovarjala Amarfkl dvajsete-gs stoletji. Sedanja ustava j<' bila dobrg sa ossmnsjsto In devetnajsto stoletje; ne odgovsrjs pa sedanjim potrebsm sme-rišksga dslsvstvs.
Eksplozija v Odool Izzvala arotaoi jo
Rnsjst delavcev ubitih In vodje morajo pojasniti, vzrok. — Zaroto kulakov In menihov.
Moskva, 13. jul. — Dne 8. julija je bila eksplozija bencina v tovarni kavčukastih Izdelkov v Odesi ln ?najst delavcev js bilo ubitih. 8ovjstsks oblast Je nsto velela aretirati upravitelja tovarne, predsednika obrambnega delavskoga Odbora in več članov organizacije Rdečega kriŠa, pod nadzoratvom katere je bila tovarna v obratu. Vsi so obtošenl zanemarjanja svojo dolšnostl. < "Pravda" tudi poroča o celi vrsti zarot proti zadrušnlm farmam v provinci Arhangslsk. Grupa kulakov (prsmoinih kmetov; v Rusiji je vsak kmst ku-lak, če ima več kot onega konja), ki jo proti kolektivnemu kmetijstvu, ja napadla fsrmo, nssula stekla v klajo u živino ln težko ranila člane agrsrne komisijo. Kulakl ao bili aretirani kot taptrarevoluclonarji in teka jih smrtna kassn. V Samarl so bili aretirani trije msnlhi, ki so pomagali kulakom v agitaciji proti boljševlkom.
vrnltvo lomlJIM
Zelesnttks družba lagublls prs-
Ivleo da 2.860,000 skrov sem-IJlščs.
A man ul Is h v Rimu.
Rim, 18. Jul. — Amanullah, bivši kralj Afghenistana, je prišel s svojo družino v Rim. Imsl Je velike sitnosti s policijo, ^redno si Je mogel najeti stanovanje. Pred 16 meseci je bil v Rimu sprejet s kraljevskim pompom, <!anea se pa nihče ne zmeni zanj. Kakor vso kaža, namerava A-manullah ostati dalj časa v Italiji.
^■P^^HlsnsjditeiJs.
Omaha. Neb. — Aifrari Came-ran, star 87 let. ki je devet let dala! na mlateriosni iznajdbi gonilne sile, si je 12 t. m. končal življenje s plinom. Presno je odprt plin v sobi. Je v peči sežgsl vse nsčrte svojs isnsjdbe, ki Je odšla s nJim v grob. Pomanjkanj« denarja, ko so mu njegovi finančniki odpovedali nadaljnl kndlt, ga je f»ognak> v smrt.
Predsednik Hoover J« zadnji teden podpisal predlogo, katera povrae svssni vladi 2,600,000 akrov avsta. To js 1« majhen košček od akupno zemlje, IU js bil Ista 1864 po-darjsaa Worthero Pldllft'lMk nlškl družbi.
Kongres js bil v drugI polo-viol asdnjsgs stolatjs šs vsllko bolj rsdodaron napram tistim, ki Imajp densr kot j^ pa dsnss. To jo rssvldno la dojotva, da Jo Northern Paoific družba prejela od kongreaa okrog 48 milijonov akrov avsta na ssvsmsm aapa-du, ne ds bi vlada projola csnt is te ogromen teritorij — približno tako velik kot ao državo Now York, Massachusstts In N>W Jersey.
Od tegs koss zemlja Js morala drušbs asdsj povrniti 8,800,000 akrov svete nsaaj vladi — kar prsdatsvlja ps Is kompromis msd vlsdo In družbo. Kompsni-Js al Js nsmreč pridržala pravico, da bo tožila vlado aa odškodnino - ta je tudi lopar — kor amatra, te js Orovoš oškodovana. Končno bo morala vlada mogočo Še plačati ss relsiivno majhen del koščka aemljo, ki ga Jo družbi pods r i Is prsd 66 Isti — In 40 milijonov skrov povrhu I
Ts dsr, ki Js poznsn kot "Northsrn Pacific Und Grsnt," predstavlja nsjvsčjo korupcijo v ameriški zgodovini. Kompanlja Js podkupila toliko kongros-msnov In senatorjev kolikor Jih Jo potrebovala, da so gtssovall ss nji ugodno predlogo. Eni Is« med teh so se zsdovoljlll s par tisoči dolsrjsv; nsksj Jih Js aa-htevsjo In prsjslo po stotlaoŠ dolarjev.
Cerkve v Mehiki sa driavaa tast-sina.
Mežico Clty, 18. jul. — Finsn-čnl oddalek mehUks vlads js danes nbjsvll seznam regulacij aa oskrbovsnje rimsko • kstollšklh cerievs. V uvodu je roženo, da so cerkve last državo In spadajo v isto kategorijo kakor druga Javna poslopja.
Malt v svaka.
Berlin. 18. Jul. — Pomorsko letalo "Do X." najvsčjs aa svatu. ki tehta 24 ton In Ima tri krove ter kabine za I tO potnikov, ae je danes prvič dvignilo v srak xa poskušajo a KosUaške-ga Jezera. Poskušnja Jo trajate le pol ure In se Je dobro Letelo ims 12 motorjev.
rZOSVZTl
FONDEUEK, 15. JULIJA
E?
P R O S V
THE ENUGHTBHMENT
NAKOUN« rooto».
GLASIM» IN LASTinilA »M»V
,N t JKDNOTB
Offta W m4
iT Um SterMto
NarWalMi M Urvk*. drtoto <fc«M CUMM) hi KWM.
4. «CM M teto.	to M	«u* M M teto; M
Cfcir.««, I» Cteavo r-M m teto. H-11 M poi teto; to
tw WM.
____ter Um IIrM Stote« («Mapi Olim)
m4 Q5T|MI »» r*'- tMmm •■«	9*
fu€*mn MtoUtea H,* ""
Cmm («teaov p«
VU Ml k*
PR08VETA
UnM Ato*
MKMHKK Of TMK KKDBRATD PUH
--—-
Datoa v M	prtmt.Umn» 99-1999) S«, m ».ter» pom—i,
r^lM. P—dto te	to - y I
m Mtort
Glasovi iz naselbin
Podržavljene industrije
* N» kongresu Mednarodne trgovske zbornice, ki Je-bil zadnji teden v Amsterdamu, so »govorniki privatnega industrijskega kapitala z velikim zsdoščenjem kazali na privatne industrije v Združenih državah, češ, poglejte, kako napreduje ln prosptrlra Amerika, kjer Je privatno lastništvo najmočnejše na svetu. Pri tem pa so primerjali podržavljene industrije in železnice v rsznlh evropskih deželuh ki imsjo ogromne stroške in komaj še plavajo na površju. * V nekaterih deželah so morale vtade oddati državne monopole privatnim družbam, da so Jih s tem rešile propsds.
Predvsem Je trebs podčrtat) dejstvo, da podržavljanje aH nacionalizacija ni ideal zavednega delavstva. To Je državni kapitalizem
—	In po drugI plati nekak državni socializem
—	ki bistveno ne izpremeni položaja delavcev. Kaj Je rasllke, če delavca mezdno izkorišča privaten kapitalist ali vlada? Kaj je delavec na boljem, če gara privatni družbi ali državi, dokler nima on direktnega dobička od tega? V mnogih ozirih je boljše za delavca, če Ima san|o enega gospodarja — namesto tisočerih, ki jih doseže le s političnim vplivom.
Razumeti je tudi treba, da je država tretja stranka. Politična država, kakršno poznamo že tisočletja, pa naj bo politično despotlčna sli demokratična, je v svojem bistvu srbiter ali razsodnik med razredoma posestnikov ln neposestnlkov. Is te potrebe je nsstala, namreč, da dela mir med razredoma. Zgodovinska naloga države je od vsega začetka — razodeta v hlstorlškem materializmu — da tvori ravnovesje med razredoma posestnikov in neposestnlkov ter skrbi, da se razreda v svojem boju ne uničita v civilni vojni. Po domače se to prsvi: država gleda sa "red In mirM, v praksi pa navadno protešira razred bogatinov.
Kot taka ni država direktno zainteresirana v produkcijo potrebščin. Kjerkoli to izvršuje, dela prialljeno in navadno zavozi. V interesu razreda, ki kontrolira vlado, Je, da vsak javen obrat čim prej bšnkrotlra. V Ameriki je vlada prevzeta • železnice med vojno. Kaj je bil rezultat T Namenoma so tako gospodarili, da Je bil deficit na vseh koncih ln krajih. 8 tem so "dokazali", da se državno lastništvo ne Icplača. Vlada Je tudi imela pro- • komorske parnike. Upravljali so Jih tako, da niso nosili skoro nobenega dobička — samo sato, da so dobili vzrok za prodajo ladij privatni družbi.
So nekatere druge javne ustanove, ki jih država mora voditi, ker so preogromne za privatno izkoriščanje. Na primer Panamski prekop. Dalje pošta. Pošta je povsod tipično nacionalizirano podjetje. V Ameriki dela pošta večen deficit Zakaj? Zato, ker tvori po-litično korito. Nadalje razne občlnake javne naprave. Tudi te elušijo koritu vladajoče politične stranke. Namesto strokovnjakov jih upravljajo gobezdačl. Ako bl privatni kapitalisti tako upravljali svoje industrije kakor delajo razni "ekspert!" s različnimi Javnimi napravsmi v občinah, državah In federalnih področjih, bi morale vse tovarne, rudniki, banke in druga podjetja počivati, ker bl ne hilo od njih nobenega dobička. NI čuda. da potem kažejo na privatni kapital.
Politična drŽava se ni razvila, da bo sama posedovala kapital, pač pa zato, da bo Ščitila privatna imetja. To nalogo je vršila v dobah vseh form produkcije: suženjske, fevdalne In danes kapitalistične. Zato Je neemi-selno pričakovati, da .bi država uspešno vodila ipoderne industrije. Politična država tega nI zmožna. Ce tu In tam izjemoma uspejo kaka državna podjetja, pride to od sposobnosti In sgilnostl posameznih upraviteljev, ne pa Is sisteme.
Vsžno Je, ds delavci poznajo razliko med Javno (državno ali občinsko) lastnino v poli-tičnl državi in podrušabljeno aH soclallslrano lastnino, ki prihaja v Industrijski družbi. Prva Je le indirektne koristi za ljudstvo, druga pa mora direktno dajati dobiirk »lehememu članu družbe, is katere Je posredujoča politična vlada Izključena.
esSsHMato «r» «r«
Roekefetler, ki je -začel ns dnu" ln prilezel na vrh bogastva, je star fm tet. Milijoni drugih, ki so lotit s nJim vred. so že davno v
—	grobu Kako to? Milijo» i m delali. Rockefelkr je pa letel Ia lezel po milijonih. Tl»oil delavcev: en milijonar. Milijoni drlsveev; en milijarder. Tako Je v ftorkefollerjevt dobi.
Proslsvs obletnic. Forest City, Pa. — Proslave
petindvajsetletnice jednote ln dvajsetletnice ustanovitve društva št. 124, ki ae je vršila 8. in 4. julija,, je dobro izpadla. Predvsem smo imeli izvrstno vreme, pa članstvo je bilo razpoloženo za proslavo, čeprav su razmere glede dela Jako mrša-ve.
Dne 3. Julija je bil ahod v br. Muhichevi dvorani. Udeležba je bila dobra, vendar Je bilo še prostora v dvorani; naše člane je navadno težko privabiti na shode all predavanja; menda se bojijo, da bl se kaj ne naučili.
K uspehu so posebno pripomogli pevci ln pevke "Zvona" ln "Napreja" ter tamburašice. Shodu je predsedoval br. Math Kamin. Govorniki so bili od društvs št. 46 br. Majdič, od društva št. 124 A, Zaje, Frank Ratajc, prvi predsednik in u-stanovitelji: E. Kralj, Paul Coš, Ignac Verba j s in Frank Ver-Lajs; od društva št 872 Louis Vldovec, od št. 66« Frank Volk (angleško). Govoril Je tudi br. A. Zaje, kot glavni uradnik S. S. P. Z. In br. Martin Mu-hlch kot ustanovitelj društva sV. Barbare. Govorniki so bili kratki v svojih izvajanjih. Dobro je govoril br. Muhich ka-koV tudi br. A. Zaje.
Deklamacijo "Slavje velike družine1' so izvajali: mrs. Frank Povhe, Julija Turšlč ln Ludvik Korče. Deklamaclja Je bila Jako dobro predatavljena ln Izvajana.
Glavni govornik je bil br. Andrew Vldrlch, podpredaednlk SNPJ. Imel je priti br. Vincent Calnkar, pa ss nam je izmuznil In šel drugam. Br. Vldrlch je v izbranih besedah pohvalil pevce ln pevke ter tamburašice in jim namignil, da jih niti pevski zbori is Chicaga in Clevelanda ne sprsvijo v ža-kelj. Vidrich že ve, saj Je pevec ln tamburaš 1 Dalje je izvajal, da je v malem gorskem mestu, Forest Cltyju, porodila ena prvih slov. podpornih organizacij, društvo sv. Barbare, ki je z združitvijo z SDPZ in potem s SNPJ,. veliko pripomoglo k nspredku SNPJ in pokazalo drugim orgsnizseljsm, ki se štejejo bolj napredniip kot je bila sv. Bsrbsrs, kaj s? lahko doseže z združenjem, Povdsrjal Je, da SNPJ daje svojim članom popolno svobod? v verskem, političnem, flloso-fftnem in etičnem oziru; ker j? ps 90% članov SNPJ delavcev, zavzema stališče, ki je za delavce najbolj koristno. Druge jugoslovanske podp. organizacije obstojajo tudi ls delavstva in bodo prisiljene prejallslej zavzeti pot SNPJ. K podpornim organizacijam prlztopamo Iz potrebe, da sa savarujemo za slučaje bolesnl, poškodb sli smrti, ne ps Is verskega ali političnega prepričanja. Razume se, da vsak pristopi k organizaciji, ki je najbližja njegovemu mišljenju, ki nudi bolje ugod-nosti ln je najbolj sigurna. V tem je SNPJ prva med našimi organizacijami. Priporočal je tolerantnost med člani rasnih organizacij, da damo tako vzgled mladini, da ne "bo imela tizte železne srajce navad, ki smo Jo ml prinesli Is stare domovine.
Br. Vldrlch je selo dobro govoril ln Je žel obilno odobravanje. Ob zaključku shoda Je predaedateU* br. Kamin priporočal članom, da se polnoštevll-no udeleše parade 4. julija, da pokažemo koliko nas je, da bo to Slovenski dan v Forest» City-Ju. Prva parada 8NPJ v Forest Cltyju se je ob obilni udeležbi izborno obnosls. Parade so se udeležila tudi društva KSKJ In SSPZ. Na čelu parade Je korakala godba ameriške legije, "Charles In Martin Skubtc Poet", ki je mends edina v A-merikl, ki nosi tmens slovenskih fantov. Za godbo so korakala društva KSKJ ln SSPZ z zastavami, za temi so voslll okinčani avtomobili z gosti: John Franko, Župan; F. Gel-der. senator, A. Vldrlch. pod predsednik SNPJ: dalje usta novlteljl društva št 124. 45. 2172 ia 6&a. Za temi je kora kal mladinski oddelek vsek^u-*tev SNPJ. Krasno Je bilo gl*. i dati n4 stotine mledlh članov I naše SNPJ. Zs mladino so ko-
SN-
rakala posamezna društva PJ.
Parada se je končala v Vand-Hngu na prostoru,* kjer se je obdržaval piknik. Udeležba je bila dobra, pijača in prigrizek ter godba tudi. Zabavali smo se izborno. Na pikniku so nss posetila društva iz Scrantona in Minera Millaa ter posamezni člani iz Hanoverja, Nanticoka in Little Fallaa. Vaem tem lepa hvala. Ob priliki vam Vrnemo. V odboru, ki je Imel to alavnoat v oskrbi, so bili: Math Kamin, Louia Vidovic, Frank Vovk, Joe Tayler, John Kavčič, John Skrbeč, Anton Zaje, Frank Povhe in Auguat Gostisha. Odbor se vsem udeležencem, delavcem na pikniku, pevcem "Zvona" in "Napreja" in go-stom lepo zahvaljuje za njihovo sodelovanje. Živela SNPJI Poročevalec.
T«tMpM(i«Mrt«BHf-aUKMH
Dopis z oblakov. Homer City, Pa. — 2e večkrat aem bil namenjen pisati, bodiai v prid ene ali druge organizacije, kajti življenja premo-garjev ni vredno opisovati, ker ni vredno piškavega oreha.
Od 15. junija do 22. sem bil v naši slovenski metropoli, v Clevelandu, v družbi moje žene. 0-gledala ava si mesto, posetila in obiskala več prijateljev ter znancev. Imela ava priliko videti naraščaj alovensfcčg* Sokola v Clevelandu In Colllnwoodu. Lahko rečem, da pred štiridesetimi leti niaem imel prilike kaj slič-nega videti v Ljubljani, pa tudi ne slišati vsevprek govoriti slovensko, kot sem sedaj v naselbini, ki ao jo krstili za "Ljubljano," katera se nahaja v predmestju Clevelanda in je znana uradno kot Euclid.
Našim Sokolom v metropoli vso čast za njih nastop, trud in vratolomne igre. S prijateljem in sopotnikom Jakobsom si nisva mislila, da bova kaj takega videla kje v Ameriki med našim narodom, da je mogoče na njih pikniku zbrati toliko slovenskega o!|činstva. Priporočal bi jim, ko nastopita spet meseca avgusta obe Župi skupaj, da to store v kateri drugI slovenski naselbini, da bi tako zadobiia ideja širši pomen.	• <
Sestali smo se v Clevelandu z več našimi starimi znanci in prijatelji, bivšimi Homercitičani. Zar njihovo gostoljubnost in pri-jszen sprejem vsepovsod se jim na tem mestu vsem skupaj naj-iskrenejše zahvaljujem. Nudili so mi po mestu vožnjo in šfc mnogo drugega, za kar jim moram biti hvaležen.
Dne 4. julija sem bil opozorjen na proslavo 25 letnice SNPJ, ki se je vršila skupno za vsa west-morelandska društva Slovenske narodne podporne jednote v Yu-konu, Pa. Od tu se nas je podala tja mala skupina, da prisostvujemo temu rpdkemu slavju naše vrle matere jednote. 8p«t smo imeli priliko sestati se z raznimi znanci in prijatelji, s katerimi smo pokramljali in ne raz-govarjali o tem In onem. Slavje se je lepo in ns dostojen nsčin savršilo. Vsa prireditev v počast srebrnega jubileja naše največje organizacije SNPJ Je bila izborno organizirana, kar se je vldtto is skrbno urejenega programa.
Na tem slavju sem Imel priliko videti in slišati tudi našega starega znanca, delavca in bori-telja Jožeta Zavertnlka, ter mladega Oskarja Godino iz Chicaga. Oba sta nastopila kot govornika In oba sta Imela sanimive govore. Razume se. da je ob tej priliki nastopilo tudi več drugih govornikov iz weatmorelandaksga okraja, ki so ssetopali svoja društva, all pa so bili sountanovl-telji prvih društev SNPJ v do-tičnem okraju po naših slovenskih naselbinah.
Dodam naj še to, da sem ob tej priliki se sestal s več mojimi starimi prijatelji Gorenjci, ksterlh nisem videl še celih 20 let. Imenitno snidenje. In vsi so bili v prošlosti ter so še boritelji in agitatorji sa našo organizacijo SNPJ pri številkah 23 in 87.
Vsem skupaj: Ostanite mi zdravil Dogodka, slavja 28 letnice obetoja naše velike Slovanske narodne podporne j« vi note, ki se Je vršilo dne 4. Julijg na Yukonu. Pa., sa westmorelaaB-akl okraj skupno vseh ondotaih društev naše Jednote. ne bom nikdar pozabil. Kajti to Je hQ dogodek. ki ne gre človeku nikdar Iz spomina. Zdravstvujte Ia do «videnja!—Andrej Obed.
Narodoplsci in družboslovci ae še pričkajo o tem, kaj prav za prav pomeni izraz totem, vzet iz nekega indijanskega jezika v Severni Ameriki. Na splošno se da reči, da znači izrezljan lik, ki ga neka preprosta plemena skoraj po božje čaate. Totemizem, kakor ga goje številni rodovi v Severni Ameriki, osobito na o-bali Tihega oceana od otoka Van-couvera do Alaake, ni verstvo, nikakršni malik, pač pa grbi, ki spominjajo na izvor posamez nika, družine, plemena, oziroma predočujejo junaštvo daljnega prednika.
Simon Frazer, prvi belec, ki je posetil in proučeval omenjena ljudstva ob Pacifiku (1808), deli toteme v tri vrste: plemenski, skupen vsem članom in čla-hicam in obenem deden; spolni, eden za vse moške, drugi za vse Ženske; posameznikov, kakršnega «i izbere vsaka oseba v plemenu.
' Tlingiti, razdeljeni zemljepisno v 14 skupin, razpadajo v totemskem oziru na tri "klane ali okroge. Pripadniki prvih dveh se ne smejo ženiti ali rao-žiti med seboj, dočim si ud tretjega klana lahko izbere zaroč-nika ali zaročnico v prvih dveh, Hajde,. danes malone izumrli, smatrajo zakon med dvema družabnikoma istega totemskega o-kroga za krvosramnost. Pri Kvakiutih pa si nasprotno ženske najrajše izbirajo soproge med moštvom svojega klana.
Izpočetka se je slednji totemski okrog nazival po svojem totemu. Tako še klani čislajo vrana, volka, ali orla, dolbejo njegovo podobo pa drog in se imenujejo "vranovci," "oriovci" al "volkove!." Vendar nahajamo tudi klane, ki spoštujejo enega teh totemov, a se zovejo po neži vih predmetih, na primer "ljudje z otoka Teka" ali "ljudje iz hi*e sredi dola."
Totetp se smatra za prijatelja, brata oziroma zaščitnika ?ival, ki ga predstavlja, je "tabu:" ne smeš je ubiti ne užiti včasih niti prijeti ali pogledati Pri Llluetlh so člani medvedjega klana vselej, kadar so v boju prevrnili kosmatinca, v zboru okoli njega zakrožili popevko "Ti si prva poginila, o največja izmed vseh živali! Mi te cenimo in bomo temu primerno s teboj ravnali. Nobena ženska ne po-kusi tvojega mesa; noben pes ne oskruni tvojih ostankov. Vse živali, ki so nižje od tebe, na. pridejo za teboj na vrsto! Na, jih doleti pogibel v naših pasteh ali pod našimi strelleami !
Podplatgrjevo glavo ao teda. nabodll na vrh stolpa ali obesil na drevesno vejo, da niso mogl psi do nje. Ta obzirnost udo-brovolji "narod" medvedov, odpuste lovcem, se odreko osve-tl ln ne pošljejo urokov v klan
Prihod lososov slave vsa plemena. K|tera pa imajo to ribo za totem, gs obhajajo nad vse slovesno. Kadar naj plavajo lososi iz morja ter kopoma tropoma rinejo v reke, stoje pri Llluetih straže ob vseh ustjih ds nsznsnijo prvi ribji vlak Pri tej priči določi glavar mla deniča, ki brblja molitve In ba-jalne besede ne samo na Lososa genije tiste razvrsti, temveč ob vseh rekah in loviščih. Ribiči o-krase a Čukovim, sokoljim in or lovskim perjem vrh jadrnlkov med katerimi so razpete velike mreže, v znamenje dobrodošlice Clm so ujeli prvega lososa, k n ne potegnejo takoj na suho marveč ga ovijejo prej v vreč.» aH pletenino Iz sitja, zakaj bl opazil zemljo, bi se mu zdelo nerodno In drugI lososi ne marali Iz morja.
Prvega lososa ne smeš očistit z nožem, ampak s ostrim kame-nom (spomin na čase, ko Indi jancl še niso imeli kovinskega orodja). Vse poeodje ter orodje pri pripravljanju in kuM mora biti čisto novo, nikdar še rabljeno. Jesti smejo njegovo meso zgolj ntoški. ženstvu je tabu
Pri nekem plemenu Sallšev se prineee prvi loeoe poglavarju. Iti nemudoma skliče svoje ljudstvo k molitvi in plesu. Vendar čarodej ne besede izreka samo on. in sicer po tihem, navzoči pa morajo medtem mešati. Po tem obredu se loeoe speče in vsakdo.
b
moški ali ženska, i* dobi košček.
Tu pa Um je razširjena vera, da družina poteka od svojega totema.. Značilen primer za to so izročila glede totema velike žabe (waum ganao) v indijanski vasi Kitwangi, ki jo poseča na tisoče izletnikov na leto. Ja-drnik, noseč žabjo podobo, je pet metrov visok. Rezbaril ga je »aje pred nekoliko stoletji indijanski poglavar Duwallls, hoteč jvekovečiti svojega prednika Žabca. Navdahnila ga je naaled nja legenda, ki si jp še pripove dujejo starci v Sališih:
Bilo je pred vesoljnim potopom (spomin na tak dogodek lahajamo pri raznih narodih.) tflgams, lepa hči poglavarja Dolge roke (Na Gua Un), se ni mogla odločiti, čeprav so jo snubili vsi mladi vojščaki. Rada se je šetala po jezeru, veslaje svojem čolnu iz lubja. Nekoč pa se je nesrečna knežha prevrnila in padla na dno vode, kjer jo je velikanski žabjak prisilil zakon.
Oče je napel vse sile in žile, da bi nažel ljubo hčer, in iskal dve leti. Potlej se je vdal v u-sodo. Zeleč pokazati, da se je potolažil, je povabil svoje ljud stvo na potlaš, veselico, na kateri dobivajo gostje darove. Podarki še niso bili vsi razdeljeni, ko pridrobnita na potlaš dve žabici in prosita za, koščeno šilo, » kakršnim Indijanke šivajo kože divjih zveri.* Glavar u-kaže, naj se jima ugoitt.
Starešine so hoteli žabici Iz-praševatl, pa sta se spustili v dir. Tista, ki je držala šilce jim je neutegoma izginila izpred oči. Njeno sestro, man, urno, je dohitel Na Gua Un i svojimi vojniki, ko je praščila v jezerce. To so sedaj izpraznili. Na dnu so ostali knežna Nigams, njen debeli soprog Waum Ganao in vsa zalega njune dece, paglavcev. Poglavar je odvedel svojo drago hčerko na dom, njen mož, ogromn rujhtač, je kasneje postal rodovni totaem.
Kipi medvedov, kitov, tjulenjev, bajne ptice z imenom Grom, utelešajo druge Slične bajke: kako se človeški praded poroči z žlvotinjo, ali pa obratno, kako se živsl naveliča svoje druščine in se skuša udomačiti med človeškim slojem.
Pred nastopom belokožcev so se dvigali pred sleherno hišo kakor tudi pred seiom jadralk s totemi. Potujoč Indijanec je mogel 'brž razbrati, kateremu pokolenju spada ta ali oni dom Na enem in istem kolu je bilo vrezanih po več soh: plemen ska, rodbinska, moževa, ženina itd. Denimo, da je potnik družine medvedovičev. V tuj naselbini pregleda vse olihe, kjer najde mrharjevo sliko, va da bo sprejet kot sorodnik.
Na drogovih, so upodobljen še drugačni znaki. Na vojščaka kažejo blisk In orožje ali pa zverine. Lovca razodevajo žitne živali, zanke, kamor se lovi divjad, ali čolni, v katerem se zasleduje. Na ribiča sporni njajo oetve sli harpune, mreže ribe, povodne ptice itd. Svoje dni so imeli Indijanci grozno navado, da so zaklali sužnja in ga zakopali v jamo, kamor bil namenjen nov totemski stol pič. Pozneje so odpustili človečke žrtve iri se zadovoljiH s tem da so podarili ujetnika šama-nu, duhovniku čarovniku, a spomin na klavne žrtve so ohraniti vresavaje še veAno kip prevr-njenega moža aH vsaj z viseČJ glavo.
Totemska umetnost gine Obrežne rodove so zdesetkale bolesnl evropskega Izvora. Po nastanitvi obrtnega ribarstvs so se običaji preostalih domačinov koeentto predrugačlll Totemski drogovi bi bili davno podlegli vremenskim (jiman, da jih ni kanadske vlada vzela varstvo. Vsako leto ae nanovo prepleekajo. Štejejo ae med zgodovinske pomnike, zi del j jih ne morejo bogati ameriški sbirkarj! več nakupovati kakor eo jih tolikokrat prot koncu preteklega atoletja.
("D. P.")
je
Meš v škripcih
—	Sinoči so bili v moji pisarni vlomilci. Uničen sem.
—	Koliko so U pa odnesli?
—	Niti belite. Toda ženi sem pravil, da sem vso noč delal v pisarni.
Najtemnejši časi medicine
Nagonsko so čutili, da je veliko važnejše bolezni ae izogniti nego jo zdraviti. Toda ks. ko ao ae izogibali! Najbolj razširjeno profi laktično "sredstvo" je bil talisman, ki 1 to omenimo mimogrede — še vedno ni popolnoma izgubil svojih vernikov. Ce je šel človek tistih časov na pot in se je bal krvavih napadov j« moral pojesti jabolko z napisom: "izconi, ki-rioni, ezzeza, kniz, fez, hax, max, Deus adi-mar."
Kdor je imel golšo, jo je zdravil tako, ds se je dotikal z njo roke kakšnega mrtveca. Tako ao se zdravile tudi bezgavke; zobni caric* se je zdravil z mrllčevim zobom. Ce je kdo trpel za nespečnostjo, mu je srednjeveški } zdravnik svetoval, da naj si da privezati brejo praaico k postelji. Prišče je preganjala blago-alovljena voda; visoko telesno temperaturo j« bilo lahko pomiriti: takemu človeku so vtak-nili na skrjvaj žabo v žep. Učene ljudi so zdravili drugače: položUi so jim pod glavo Homerjevo "Ilijado". Morsko bolezen je pre-prečila vrečica žafrana, ki jo Je popotnik vtaknil med srajco in kožo. Klešče pri porodih m skušali nadomestiti z rožmarinom, pri pljučnih vnetjih pa so si pomagali z grozdjem, češ-pljami in jagodami. Teloh in narezane kumarice so veljale kot pomirjevalno sredstvo u besneče bolnike; če pa je bilo besnenje takšno, da je bilo sklepati na hudičeve prste, je b\l treba bolnika zaklinjatl. Petršiljevo seme j< baje hitro izteČilo plešo; cimet je bil pripo. ročljiv za umirajoče, meHsina voda za srčne bolne; debeluharje so lečili s črešnjevim je drom.
V obilni meri so rabili za zdravljenje ljudi tudi živali in živalske produkte. Kdor zboU za meningitis, mu je treba položiti na glave razrezanega goloba, ki še krvavi. Zopet zož* vanje mehurja in njegovih cevi so dajali bol niku na znano mesto čebelo ali stenico. Kdoi pa ni mogel zadrževati vode, je moral volit med različnimi zdravili: ali je jedel možgant zajca, ježa in miši, ali pa je dajal prednosi petelinjemu želodcu, udu merjesca ali vulvi svi nje. PokvSrjen želodec so zdravili tako, da k položili na trebuh mladega psa. Za zastrup ljenje z gobami niso imeli boljšega zdravili od kurjih odpadkov, ki jih je bilo treba do bro žvečiti. Konjski gnoj je rabil pri neka terih prsnih boleznih. Vse vrste gnoja » imele častno mesto v zdravilstvu; omenjami le, da je svinjski ali oslovski gnoj ustsvlja kri Iz nosa, gosji pa zdravil zlatenico in omedle vico. Kozji gnoj je bil dobro odvajalo z: vodo, ovčji pa za blato. Tako bl lahko naštel še dolgo vrsto "preizkušenih" sredstev sred njeveške terapije. Toda že to zadostuje. ) izpopolnitev naj omenimo zamo še to, da » iskali zdravil tudi v človeških sekrecijah (iz ločninah). Preparat iz ženakega mesečnegi perila ln mazilo iz obešenčevegs mesa so pro dajali v srednjeveških lekarnah kot izbora sredstvo proti protinu. Človeška maščoba j bila eno najpriljubljenejših zdravil; še dane najdeš med našim Ijudatvom praznoverne lju di, ki trde, da lekarnarji radi zvabijo rdefc laske v klet p6d apoteko in jih dndi pripravijo za zdravila. To ostudno praznoverje ima m Slovenskem še mnogo vernikov, prav tako ko vemo, da mazači v zakotnih vaseh še vedm maze na skrivaj po srednjeveških predpisih ¡i da se seč ter .kravje blato često uporabljati kot "zdravilo" za trebušne bolezni.
Srednjeveško zdravllatvo ae je naslanjal« tudi na alkemijo in le-ta je neumorno iskan kamen modrosti. Tako so ljudje jeli rabiti zi zdravljenje tudi razno kamenje, mineral» snovi, olja Itd. Zoper bledičnost (anemijo)» pili mineralno vodo z železom; tu so otipal pravo pot ln to sredstvo velja še danes. Rai ne mineralne soli so bile takisto v rabi: ti sredstva, kakorkoli jih niso uporabljali pra vllno, ker niao imeli ne znanja niti izkušenj niso vsaj bila nenaravna. Bogataši so se zdra vili tudi z dragulji: diamant, topaa, hricoli so bila sredstva zoper jetrne bolezni, smsragi je Imel delikatno "vertu ereetive", korali » zdravili migreno itd.
To je le nekaj "cvetk" iz srednjeveftef zdravilstva. Bilo je treba še precej časa, de! In — svobode, da se je začelo v medicini da niti ln se pripravljati to, kar je danes.
("Z. in S.")
Pri niedernl predstavi.
Ravnatelj stoji pred začetkom predstav^ zaatorom in gleda skozi luknjico v gledslii« Igralec stopi k njemu in vpraiša:
— Torej, kako Je gospod ravnatelj? Bom imeli danes velik počet?
Ravnatelj mu obrne hrbet In zsgodrnj« Kakšen poset?
Ce W ml kdo v parterju prisolil zsulnto. i še priče ne Intel.
e
Mlsdl zakonski mož domov prišedši: "Ljcb moja, sedaj tako pozno, pa še vedno v kuhtaj me!Ješ drobtine?"
"Rada bi napravila narastek Iz žetnelj. p
moram, tako stoji v kuharski knjigi, en dan-
atare žemlje mleti."	v
e
Na trgu.'
"Oh, gospa Francka, ali tudi v tem r*m prodajate r — "Mene sploh ne zebe. ker P^ da jam južno sadje t"
* Drejček je nekje slišal, da na luni prebil ljudje. Rad sedi ob okrni in gleda vanjo
Zadnjič, ko Je bil aa nebu sadnji kra^J vzdihnil: "JoJ, na luni t**
biti fdi
A.
i
f
Vesti iz Jugoslavije
profesorji ne smejo Sodelovati v kulturnem gibanju.
(Isrirno.)
Ljubljana, 27. junija 1929. Iz Beograda poročajo sledeče: "Ena glavnih skrbi sedanje vlade je bila ta, da preskrbi za uradniStvo položaj in zaposlenost, ki bi odgovarjala njegovi stroki in interesu države. Zlasti je to ižrečno reSenb v zakonu o splošni upravi, ker je uradnikom upravne stroke absolutno prepovefano, da bi se ukvarjali s kakim drpgim poslom, razen s tistim, ki je v zvezi z občo u-; pravo. Posebni paragrafi so namenjeni depolitizaciji in določene so tudi kazni v slučaju prestopka zoper te določbe. '
Za notranjim ministrstvom bodo šla druga ministrstva in bodo izdala v svrho popolne depolitizacije, da bi se uradniStvo čim bolj posvetilo svoji službi, posebne naredbe. Med prvimi je prosvetno ministrstvo izdalo na-redbo univerzam, s katero prepoveduje vseučiliftkim profesorjem, da bi bili včlanjeni kjerkoli, torej v ustanovah, ki niso strogo stanovskega značaja. Vseučiliški profesorji, ki so s« n. pr. zasebno bavili z zadrugami in bili člani kakih drugih , zvez ali ki so bili v predsedstvu kakega kulturnega gibanja, ali ki so se posvetili praktično gospodarskim in stanovskim tež-njam drugih stanov, ne smejo biti več v teh organizacijah. Vseučiliftkim profesorjem je dano na prosto, da se izjavijo, ali pustijo profesorsko mesto ali pa pustijo mesto, ki ga imajo kot člani različnih organizacij. Na-",' men je ta, da bi se profesorji ,<( čim bolj in s čim večjo vnemo posvetili svojemu prafesorske-V mu poklicu (7).—Kakor čujemo, se bo ta naredba izdala tudi za druge učne moči prosvetnega ministrstva in je to že določeni, no, kakor se zdi, v načrtu sred-f, nješolskega in ljudskošolskega zakona!"—^ Tako torej uradno poročila " Ukaz se z drugimi besedami gla> si: Profesor, stoj na katedri in . , predavaj iz knjig, avojega pogleda pa nikar ne obračaj v življenje! Predavaj dekletom, fan-, tomL srednješolcem in akademi-M| kom o punskih vojnah, o rimski arhitekturi, o Michelangelu in Tizianu — prav. Toda nikar se , ne vmešavaj v kako kulturno gibanje! Predavaj o kitajskih cesarjih, ki so bili nekaj časa navdušeni pospeševatelji literature in kulture sploh, hvali ta njihova dejanja — a bogvaruj, da „ bi sam skuial pospeševati kulturo, in to kar javno. Stroga kazen se ti obetal Univerza dunajska ali pariška ti je dala doktorat gospodarskih ved in zdaj si nekje v Jugoslaviji za profesorja narodnega gospodarstva na univerzi — toda bog ne daj, •da bi skušal drugim (to je: nižjim, gospodarsko šibkim) sta-Jp»vom pomagati pri njihovem ^družnem gibanju, ki so se ga oklenili, da s svojimi silami pre-bredejo bedo. — Nič tega ne počenjaj — sicer te doleti kazen. Naredba je ukaz, ukaz je posta-va, postava-je sila.
Dvomimo, da je Imela vlada Pri teh ukazih srečno roko. Saj • J* vendar nesmiselno, zahtevati od univerzitetnega profesorja-znanstvenlka, da ae ne udeležuje nikakega kulturnega gibanja. Delo vsakega profeaorja mora biti kulturno in čim bolj delo Profesorja odmeva v javnoeti, tem več Je atoril za kulturna zgradbo vaega naroda. In pa: znanoat (in kultura) bi vendar "orala biti svobodna, aaj je ai-<*r nemogoče, da bi uspevala.
Znanost Je napredek. In če naj bi bil U ukaz naperjen proti napredku, bo ostal U ukaz pač Jalov. 1'rog res je progres, koles zgodovine ne ustavi noben ukaz.
Drugo ae šele obeta: da bo "'t ukaz že uveden v zakon o "rednjih in IJudakih šolah, da torej Ijudakošolako in arednje-*>lako učiteljatvo ne bo amelo "»delovati v kakem kulturnem ribanju. — DoeedaJ je učitelj "tvo zlasti po vaaeh mnogo po-' m«**lo našemu ljudstvu v isob-^-valneui delu. Pomislimo aa-** ns igralako žilico naših lju-
di; v vsaki gorski vasi imate dvoranico, v njej oder, na katerem igrajo igre. To igralsko ifibahje je pri nas najbolj razvita i^i noga naših kulturnih in prosvetnih organizacij vseh smeri, br\z razlike, in nikakor ne gre za meta vati pomena tega u-dejstvovanja našega ljudstva za splošni kulturni napredek naše-Ra ljudstva. S tem *oje našo besedo, našo lepo književno besedo, spoznavajo našo literaturo, učvrstijo si narodno zavest —-sami pozitivni uspehi. In prav pri tem delu je našemu vaškemu ljudstvu mnogo pomagalo prav učiteljstvo. Učiteljstvo je bilo sploh nekak center vaškega kulturnega življenja, kar je povsem razumljivo in potrebno, obvezno zanje. Po tem novem ukazu bo to prepovedano in nastavljena bo za take "prestopke" stroga kazen. Koliko je našemu zadrugarstvu po deželi pomagalo učiteljstvo, je prav tako znano. In koliko pomaga zadru-garstvo našemu malemu kmetu, je tudi znano. Pa pride ukaz in Je uči tel jat v u prepovedano, stopiti s šolskega odra med ljudi iu jih poučiti, kako delati.
Taki ukazi so nesmiselni, vsaj taki, kakor nam ga formulira gornje uradno poročilo, ki je gotovo točno. Tak ukaz je treba smatrati za napad na kulturni razvoj gibanja. Tega pa ni mogoče zatreti, zakaj revolucionarno kulturno gibanje množic se je začelo že tedaj, ko se je ljudstvo začelo učiti abecede, kakor hit^o je.bilo deležno prvih dobrin in drobtin prosvete.
Mogoče ukaz ministrstva za prosveto nima značaja napada na prozveto* marveč samo napad na strankarsko delovanje profesorjev in njega prepreče-nje. Tu pa nastane vprašanje, kako ga bodo izvajali. Napraviti pa iz znanosti, iz žive znanosti mrtvo, samo-šolsko stvar, bo vsekakor poizkus, ki se ne bo obnesel.
Is Zagreba.
Potre* smo čutili včeraj v našem mestu. Seizmografski aparati so včeraj zjutraj zabeležili slaboten potres v neposredni bližini Zagreba. Glavna faza potresa je trajala samo S sekun de, preden pa,je prišel višek potresa, se je čulo zamolklo podzemsko bobnenje, kakor bi kje daleč streljali s topovi.
Tudi tu se o priliki zaključka šolskega leta prirejajo razstave šolskih del, zlasti je uspela s tako razstavo ženska obrtna strokovna šola. Ta sicer nima svojega zavoda, svojega poslopja, marveč živi kot najemnica nekaj tu, nekaj tam. Povsod so raztreseni njeni oddelki. Pose-čalo jo je letos 524 učenk, od teh so nekatere obiskovale kar po dva tečaja, dola je izdelovala v učenju dela, ki so bila naročena ali pa tudi dela, namenjena le za študij. Najjačje so zastopani narodni motivi, ki uživajo na razstavi tudi največ priznanja.
Nekako sumljivo je naravnost dejstvo, da se vsak teden kje v okolici Zagreba ali na kaki železniški progi najdejo trupla ljudi, čigar identitete ni mogoče u-gotoviti. Tako so nedavno našli na železniški progi pri Zagrebu neko truplo, ki ga niao mogli identificirati, ter ao ga kar na hitro zagrebli^ ns da bi uvedli obsežnejšo preiskavo. Prav včeraj pa je neka ženska spet našla neko truplo neznanega človeka v gozdu Kraljevac. V grmovju je našla truplo, kl je močno že razpadlo In Id Je imelo okoli vratu zadrgnjeno vrv. Ženska je javila slučaj policiji, ki je res našla na označenem mestu razpadajoče truplo, ki je moralo že 6-7 dni ležati rta zemlji in v dežju, ker ss je vrv, na katero se je bil obesil neznanec, odtrgala radi prepereloeti in gnilobe. Pri mrtvecu niao našli nikakih II-atin In doslej šs ni bilo mogoče ugotoviti njegove identitete. Stsr je morsl biti okrog 86, po izgledu js moral biti ali uradnik ali kak boljši delavec.
V JuguSlavijo prti» v polovici julija večja akupina češkoelova-ških zdravnikov-Nemcev. Najavljenih je okoli 120 zdravnikov, ki se jim bodo pridružili še zdravniki Iz Nemčije. Z njimi bo potovalo tudi okoli 60 dam. Pro-
PROSVETA
gram je doloöen sledeči: 11. julija pridejo v Rogaško Slatino, kjer bo avečan aprejsm. Potem obiščejo Ljubljano, Bled, odkoder ae vračajo nazaj v Ljubljano, od tod pa pojdejo v Poatoj-no in Opatijo, Sušak, odkoder ai bodo potem ogledali vao dalmatinsko obalo. Potem pojde akupina v Beograd, akupina pa preko Like in Plitviških jezer, tako da ae vai apet anidejo 22. julija v Zagrebu. Naslednjega dne pa ae odpeljejo preko Maribora nazaj.
Is Dalmacije nam poročajo o silni škodi in ailnem razsajanju viharja in toče. Tudi na aever-nih otokih je razsajal vihar in deli, kl je s točo pobil vse trtp in posevke, ponekod je pobila toča 90S' vsega posevka. Ker se je bil nad temi otoki Utrgal oblak, so iharaslo vode ter jo nižje ležeče hiše zalilov
Slovenec prod sarajevskim sodi-ščem.
Sarajevo, 27, junija 1929.
Včeraj se je pričel pred tu-kajšnjlm sodiščem proces proti bivšemu avstrijskemu orožni-škemu' naredniku Ivanu Pircu, rodom iz Ljubljane. Državni pravdnik ga obtožuje, da jo za čaaa vojne ukazal ustreliti Mirka Mimttarja. Sorodnica Mirka Mimitarja je že 1. 1918 vložila tožbo proti Pircu pri tedanji Narodni vladi, a Pirca ni bilo mogoče najti dokler niso zvedeli, da se nahpja v Vrhniki pri Ljubljsni. Priče silno obtežuje-jo Pirca, da je res dal povelje, naj pripeljejo Mirka v žandar-merijsko kasarno ter ga dal tamkaj ustreliti po dveh žan-darjih. To je bilo še v začetku vojne. Obtoženec vse zanikava, priče pa ga bremerte.
Spet imamo pred seboj. proces, ki ni naperjen proti Pircu, proti osebi, marveč jo to proces naperjen proti avstrijskemu militarizmu in proti militarizmu sploh. Samo militarizem lahko vzgoji take ljudi, ki se kosajo med Babo, kdo bo bolj uslužen in služben. Tak značaj je treba ljudem šele priučiti, in da militarizem to zmore, je več kot jasno. Zato je pogrešona vsaka obtožba državnega pravdnlka proti osebi, ki je radi vojaške discipline storila kako nedelo; obtoženta-militarizem se no da prijeti, pa poseže zakon po osebi ln jo postavi na zatožno klop, kamor pa no spada. Postavit« na zatožno klop militarizem in ga obsodite — pa bo delo, vredno zakona in postav.
častni doktorji inosemci.
Beograd, 27. junija 1929.
Kot znano, je beograjska univerza na svoji nedavni seji sklenila, da podeli trem inozemskim publicistom, prijateljem naše države, naslov častnega doktorja beograjske univerze. Med temi sta tudi nemški soc. publicist Hermann Wendell in angleški publicist Seaton Wataon, kl je pisal mnogo o naši državi pod psevdonimom Scotusa Vlatorja. Tadva sta tudi pred dnevi prispela v Beograd, da se Izvrši svečana promocija^ Časopisi so pissli dolge članke o teh dveh prijateljih in napovedovali svs-čano promocijo za častni doktorat. Prišel je napovedani dan, a promocije ni bilo. Molčali so o vsakem vzroku, čemu se promocija nI Izvršila.	.
Zdaj šele izjavljajo vladni krogi, da se širijo po državi govorice, da se promocija Bostona Watsona ni izvršila, ker ta nI maral sprejeti tega naslova pod tem režimom, kl ga imamo. In k temu pripominja, da ta seveda ni res In ds je promocija izostala iz povsem drugih Vzrokov. Kakšni so ti vzrold, tega ns pove.
Nekaj bo pač moralo biti na vssj stvari, sicer ne bi morali kar pozabiti na promocijo.
Watson ss ssdaj nahaja v Sarajevu, kjer misli ostati par dni ter se sestati s bivšimi politilH. Ali je Hermann Wendell že Ml promovlran, ne javi jI jo. Hermann Wendell je znani nemški aodalni demokrat, h kateri stranki pripada tudi nemški bel-grajski poelanlk Köster.
maaovaa>fca beda. _V prvih povojnih letih se je silno razmahnila obit, trgovina in Indu-atrija v Ljubljani, ustanovljeno je bilo mnogo novih uradov, šol zavodov, univerza Itd. — čemur je sledil seveda velik porast prebivalcev, predvsem velik dotok prleeljencev. Temu pa mesto šs
leta 1921 a avojimi 224« stano-vanjakimi hišami ni bilo več koa. Poleg drugih činjenic je tudi U Činjenica mnogo doprinesla k stanovanjski krizi ljubljene, ki traja žo od prevrata sem in postaja čimdalje hujša. Meatna občina je do danea žrtvovala Že nad 66 milijonov dinarjev, a katerimi je zgradila v mestu 177 stanovanjskih hiš z 698 stanovanji, kar pa je stanovanjsko bedo v Ljubljani le malo omililo, zatreti je ni bilo mOtf>Če.
Vinska kriza v Dalmaciji.
Zagreb, 27. junija 1929. Težka kriza v prodaji vina, ki je letos.objela vso Dalmacijo, tira vse vinogradnike v obup. Daai ae že bliža nova trgatev, vendar imajo vinogradniki Še mnogo starega neprodanega vina v a vaj i h kleteh in ni izgleda, da bi ga utogniii kaj kmalu razprodati. Tako se samo v o-kolici Slbenika nahaja neraz-prodanega vina sa 500 vagonov; vino leži po kleteh kot mrtev kapital. Rjudi tako slabega povpraševanja po vinu so cene vinu padle tako nisko, da ae hektoliter črnega vina prodaja po 250 Din. A celo pri taki ceni je nemogoče najti «kupcev zanj. Radi tega preti vinogradnikom, da bodo morali guzdati vino po kakršnikoli ceni ga bo hotel kupec, ali pa ga bo moral celo o-noatavno razliti, da bo tako imel sode za novo vino. Če vzamemo v osir ves napor ln trud pri pridelovanju vina, jtotem si lahko predstavljamo kako velika je škoda dalmatinsiih vinogradnikov radi tako tsžke krize celegd vinogradništva, Izvirajočega iz zlabe prodajo. Tako je že sedaj mnogo vinogradnikov, kl se hočejo odločiti s prihodnjim letom gojiti kaj drugega, kar jim bo vaaj zagotovilo življenja, ter o-pustiti jslovo vinogradništvo.
DrugI dogodek ns Vidov dan—
novi 1n sicer tirstji kraljevič.
Ljubljana, 30. junija 1929.
V četrtek je umrl. dr. Žerjav, v petek na Vidov dan, pa so jo proti polnpči rodil na Bledu trotji kraljevič, Kraljica, ki bi va še dlje čaaa j* Bledu, je bi-la popoldne še na izletu z avtom v Bohinju, svečsr jo še prisostvovala kiaomatpgrafskl pred itavl na dvoru na Bledu, ob 10 uri zvečer so jo popadle porod ns bolečine ln ob tri čotrt na 12. ponoči jo porodila tretjega kraljeviča. JI
Vest so takoj sporočili kra I ju v Topolo, ki se js kmslu od peljal v Beograd, od tam pa i ministrskim prodssdnikom In ministrom pravds s dvomim viškom na Bled, da ssstsvijo za planik o rojstvu kraljeviče. Popoldne v soboto js dospel dvor ni vlek v Zsgreb, kjer js zagrebški veliki župan poročal kralju o novih vostsh z Bleda 01? šestih zvečer js dospel vlak na ljubljansko postajo, ob 7. pa ie dospel ns Bled.
Naalednjoga dne sta bila aprofeta v avdijenco minister pravdo dr. SrakiČ In mlnlatrakl predsednik peneral Živkovič, da sta seatavlla zapisnik o roj ztvu tretjega kraljeviča, nakar sta Se zvečer vrnila z brzovla-kom v Beograd.
Začasno Ime novega kraljeviča js Psvls, krščen pa bo julija ter bo dobil slovensko ime Imenujejo se že imena Janez, Andrej, pa tudi Borut, Gorazd etc.
Krslj bo ob tej priliki izdsl amnestijo In mnogs odllkova nja. Amnsstljo bo — kot pravijo — za politične "zločince", > Na to smnestljo js vsa Javnost radovedna.
Beograjčani ao ae Josefini Ba kerjevl, črnkl-i»l"salki, zelo pri kupili, Letoe je bila v Beogradu kjer J4 nastopata več večerov > svojimi zamorskimi plesi, nakar Je šla v Zagreb, od koder pa je akoro pobegnila s svojim Plpl-nom »italijanskim jrtemlčem, ki potuje z njo. Iz Jugoslavije J<* odšla v Južno Ameriko, kjer go-atuje po rasnih mestih s svojimi plesi. 8 poti je poslala Beograjčanom več svojih fotografij a
pozdravi vsem Beograjčanom Zagreba pa. Iz katerega je Jezna pobegnil* as ne spominja g« kakim pozdravom. ljubljen* takrat nI obiskala, pa zato nas sploh ne pozna Za naa nI to nI-kaka zguba. kakor tudi Pariz prav nič ne žaluje za to "črno zvezdo," ki Je hlvsla več let v Parizu, kjer je Imela svoj bar In varlete. — — Beograd ae JI je inenda pa ros priljubil.
MMJaks milja v Oaatonijl
štirinajst atavkarjev v aaporu na obtožbo umora. Policija napadla in pretepla fotografa.
Gaatonia, N, C. — Tukajšnje oblasti ogledujejo vsakega, ki pride v to mesto, s sumljivim očesom. Ako so novodošlec ne izkaže, da jo član rotarijanzko organizacije ali kake druge "pa-triotične" akuptne, ae prav lahko zgodi, da ga "varuhi miru ln reda" označijo kot poslanca iz HisR» Mosfcve, ki je prišel, da požene v zrak tekstilne tovarno ln izpodkoplje temelj ameriški vladi.
(Poročevalec Federaliziranega tlaka je akušal pri avojem prihodu v to meato fotografirati sodnijsko poslopje ln zapore, v katerih ae nahaja 14 stavkar-je v, ki ao pod obtošbo napada in umora nekega policaja. Kakor hitro je poročevalec postavil na tla avoj aparat, jo že pristopila k njemu akupina policajev, ki jo zahtevala izkszilo dovoljenja za alikanje aodnljakega poslopja. Ker poročevalec ni imel zadevnega dovoljenja, ga je neki policaj pretepel in potem odve-del pred mestnega sodnika. Sledila je konferenca oblasti, jti so iskale, da bi dobilo kako odredbo, na temelju katere bi gs lahko kaznovali. Našli niso ničeaar, kar bi jim dalo legalno pravico zapreti oaebo, ki Želi fotografirati javna poslopja, ln tako je bil poročevalec izpuščen.
Incident prikazuje nervoznoat oblasti. Čuditi se jo lo, da še nI prišlo do opasnlh nemirov ln lin-čanja, ker avtoritete, kl so prosto orodje v rokah tekstilnih podjetnikov, delajo na vss načine, da ustvsrijo med preblvsl stvom predsodke proti stavksr jem.
Časopisjo, razen par izjem, ss je postavilo odločno na atran podjetnikov. Najbolj glaaen jo lokalen liat "Gaatonia Gasette." V avojih kolonah priobčuje hi eterično članke, v katerih pozi va na boj proti "boljševiški po-šaatl." Strahova vidi povsod In apelira na ljudstvo, naj ono prepreči, da no bo to m*to postalo glavni stan ruskih komunistov.
Toda za tem stoji nekaj drugega. Podjetniki ae ne boje ruskega komunizma, ker ga ni, temveč so v strahu pred bojevitim unionizmom, kl se je pričol širiti v južnih državah. "Ceneno in pohlevno" delavstvo ae je pri čelo dgsmitl ln je vstalo v odprti revolti proti sistemu Izkoriščanja in neznosnim delovnim razmeram v Industrijah na Ju gu. In to je tisto, kar pov/r.* tekstilnim baronom skrbi In strsh, kl jim Js zlezel že v kosti, da vidijo prikazni "rdečega boljševizma."
Mmlmm. m snelUssakl
Rim V nlMM
VpraAanJe ločitve od država.
Drugo vpralsajs: porodna
kontrola _
Ixmdon, 18. Jul, — Anglo-kato-liška cerkev v Angliji atojl pred veliko krizo. Skofovaka zborni ca js pravkar aklsnila, da novi molitveni k atopi v veljavo kljub temu, da ga je parlament dva krat zavrgel. To pomeni upor proti vladi, ki Je prvo snemo nje, da pojde angličanaka cerkev avojo pot ne oziraje se na sklepe parlamenta. Od tega koraka ni več daleč do ločitve eerkve od države.
Drugo altnost Js začel del duhovščine pod vodstvom reveren-da Edwarde Lyttletona, kl zahteva, da ae angličanaka serkev deflnitivno.izreče zs porodno kontrolo sll proti, DoalsJ serkev nI Imela nobenega atallšča glede tega. Angličanaka duhovščina Je oženjena In Lyttleton pravi, da je mnogo duhovnov, kl aaml prakticirajo porodno kontrolo, dočim mnogo drugih obsoja kontraceptivna sredstva sa o-mejltev družin. Lyttleton poziva cerkev, naj naredi konec temu hinavetvu. "Če Js porodna kontrola odobravana v nekaterih slučajih, zakaj nI v drugih?" vprašuje rev. Lyttleton. On predlaga, da cerkev odobri porodno kontrolo, ker teko iahte» vajo nove socialne In ekonomske razmere.
VtsN ii ¿«vtjirrtt
i RMIW1IJ6
Nova atraieglja čevljarskih podjetnikov.
-
t1
Now York. — V tekočem valu številnih atavk, ki ae vrše v čevljarski industriji v Bostonu, Havernhillu, Brooklynu in v drugih moatih na vzhodu, so pudjetnlki iznašli novo metodo, s katero skušajo preprečiti organiziranje delavcev. , Pronašli so, da "yellow dog" pogodba sama na sebi ne daje ^Iste sigurnosti kot je njen namen. Kljub temu, da potom njo delavce prisilijo, da so odpovejo svoji pravici, postati član delavske unijo, Čevljerakl delavci kljub ti paaji pogodbi atavkajo.
'Podjetniki ao prišli na idejo, da je potrebno okrog te pogodbo poataviti dovolj vlaok zid, preko katerega delavci no bodo mogli splezati. Ta zid obstoji v tem, da sedaj zahtevajo od neorganiziranih čevljarskih delavcev, da poleg podpisa pasje pogodbe (yellow dog) mora vsak dolavso položiti Še od sto do tri sto do-Isrjev v svrho ferenclje, V slučaju, akq bi dplsvec prolomtl paajo pogodbo ln ao pridružil u-nljl, a tem avtomatično izgubi vaoto, ki jo jo izročil avojomu delodajalcu v Jamstveno avrho.
Delavci na stavki.
Zanimiva jo altuacija, kl fo rasUlu pri Bernard Shoe kom-panljl v Brooklynu. Tvrdka se je poalužila to nov? atrstsgijo, kl ao je pa le delno obnoala. ,V dveh tovarniških departments ao ao delavci uprli ti najnovejši mahinacljl in odšli na atavko; v enem dopsrtmoptu jq delavci podpisali pasjo pogodbo In položili garancijo od sto do tri sto dolarjev vssk. Pred tovarno js sedaj dvojna stsvkovns straža: eno tvorijo stavkarjl in drugo kompšnija. Prvi nosijo napise, kl so običsJnl pri stavkarjih, kompanijakl "plokstl" ps naznanjajo, ds v t ovarii! nI atavke.
Pri Schwartz and Bonjamln Shoe kompani ji ao bili, delavci bolj odločni. Kljub tsmu, ds so družbi položili devet tisoč dolarjev gsrsncijs, ds ss bodo dr žali psaie pogodbe, so vseeno šli ns stsvko. Pristopili so v unijo do zadnjega Ih potom organizacije prisilili podjstniks, ds jim jo vrnil položeno varščino in podpisal kolsktivno pogodbo.
šil žalelke totlje M» ttff
Prlrods jo obdsrovsls žuželke s silno občutljivimi čutili. Z nekaterimi mod njimi dojemajo občutke, ns kskršns as ČlovoŠko živčevje vobče ne odsivs. Mrav Ije n. pr. vidijo ultrsvijollčssts žarke solnčna svstlobe, zs ksts-ro je naša oko docela alepo. Ljudje jih lahko zaznavamo aamo s posebnimi sparetl, nikakor ps no s svojimi Čutili. Drugs žuželko imajo ostreje rssvits sopst drugs čuti Is, tista pač, kl jih v življenju najčeščeje ootrsbujejo. Denimo žuželke, ki živa pod zemljo! v temnih Jamah ln votlinah ln kl nimajo oči. Ts razpolagajo a tako ostrim tipom, ds si gs ljudjs akorsj ne moramo misliti, Domnsvs ss cslo, ds Imajo ns-katere vrate žuželk neko poaebno govorico,,kjer ae aporasumljsjo samo s pomočjo tips.
In vendsr ss Js trsba aprljas-niti z dejstvom, ds žuželke ns-vziic oatrO razvitim čutom ne poznaj o občutka bolsčins ■— v smislu kot občutimo tjudjo—ksr so dognali mnogi prlrodoslovcl in o|Mzovalci, ki ss bavljo s psihologijo teh živalic.
Uhfco ss sicer opezuje, ds mnog# žuželke kažejo nskl ob-čutsk neugodja, ako jim odra-žemo tipalks, ali pa če jih ottuh čimo a kakšno Jedko tekočino. A-li bolečina v tem amttlu, kakor Jo občutimo ljudje, jim Je — kakor vae kaže — neznana.
V naslednjem navajamo nekaj primerov, k I ao dovolj prepričevalni, da lahko razpršijo morebitne dvome. Avgust Porel, neumorni raziskovalec . čutnega življenja žuželk, ae je hotel ne-koč preveriti, če ae čebslics pri Iskanju cvetlic z medom ree zanašajo samo rta avoj vid. V ta namen je nalovil čmrljev, kl Jim Je potem glave obrezal tako, da «o ostale samo oči, tipalk i In partija okrof sat. Ko je Uko po-hablje« luielke zopet Izpuatll, ao brž odletele na vrt med cvet-
lice, kjer ao akušale arkati med Seveda brez uspeha, ker ao jim manjkali organi za vživanje hrane.
Prav točno je moči dokazati tudi brezčutnoet libel. Če UbSli odrežemo zadek, ae za to prav nič ne zmeni In žre kar nemoteno dalje, de več: njena požrešnost ne pozna v tem primeru nobenih meja, kar je tudi popolnoma razumljivo, ker jI polni želodec ne«mor« več narekovati, kdaj ima zadoati. Prežvečena hrana ji gre skozi požirsloik, na čigar odrezanem koncu pada zopet iz njsga. Teodor Wood poroča o llboli, ki je po nesreči prišla ob zadek. Zivalica je nato v kratkih presledkih in ni videz popolnoma zadovoljno zapovrstjo požrle ** 30 muh in nazadnje šs avoj Isstnl odtrgani zadek. Na isti način se tudi mravlje in sr-Aeni sladkajo z medom, In sadnimi sokoVi, ne da bi se pustlls motiti, čeprav mod tam kateri odroiemo zadrt. Narobe: kašejn celo rm znake velikega ugodja.
Dokazano je tudi, da žuželke nemotsno Jedo naprej, ČeprSv jih med tem nšpsde In sečne požirati katera večjih mesojedih žuželk. Tsko ao n. pr. opasovall, kako ft vodni hrošč počaai požrl kačjega paetlrje, med tem ko ss Jo ta msatll s ličinko druge lu-ftelks. Človek bi pričakoval, da bo žlvalloe takoj popustila plsn, Čim sapati močnejšega sovražnike. Pe hi teko; no pusti as motiti pri Jsdi, čsprev jI med tem vodni hrošč trge kos ae kosom od llvoge telesa.
Vsak zbiralec hroščev bo goto-vo vedel is lastne prekoe pov« ti nekaj podobnih primerov, ni pejok, ki aioer no apede žuželko, al prev nič ns pomi požreti avojo '¿stric noge,
i o po nssroči odtrga. Kdor iollčkej sproten, mu bo uapflo. spečo vsščo nebostl na Igto, no de bi Jo prsbodH. Zivalica oata-ns pri življenju in ae zbudi ob svojem času, kskor po nsvedi.
Ti poskusi msnds zedoatno dokazujejo, ds žuislks ns čutijo bolečine. Kako Je to mogočo spričo teko občutljivih čutil, bo ns-mere ostelo nerssrešljlvs sago-netka.
(h> "Wlasen und Fortsohrlft.")
Ptigsnjaftko metode v tovarni.
Greenville, B. C. — V tukajšnjih tekstilnih tovarnah so pričeli uvsjstl nove prlgepješke metodo, de ss požene produkeljs do vrhunca. Podjetniki so uipo-sllll večje števlfo sposobnostnlh ekspertov, kl pstijo, de se čas ns seprevlje pri dslu. Sistem ss uvsjs počasi, ksr hoče uprsve s tem prsprsčltl vzrujsnjo dolsv-cev, kl nsaprotujsjo novim pri-genjelkim metodam. Da U bo nečrt tovernierjsv uspel, js šs vprešsnjo.
PONKBTVO NA PRODAJ V HTARI DOMOVINI.
Prods as possstvo v vasi Trsv-nlk pri Loškem Potoku, Jugo-slavij a, ffiša, v kateri Js stsra dobroidoča gostilna, ss nahejs tik glsvne ceste ns najtspšsm prostoru omenjene vss!, ter je pripravna zs kskršnokbll trgovino. I *pa prilika se ntidl ti-s tsmu, ki as misli povrniti v domovino In tsm oatstl, Tudi ss zamenjs zs kskžno poaeatvo tukaj pri kskem večjem moštu kot t Clevelsnd, O., Detroit, Mleh., Chicago, III., Itd. Zs ns-daljna pojaanlls ae obrnit* ns ISitniks: John Knsns, Box tg, Trsunik, Mich.—Adv.)
HIAA (BUNGALOW) Ml P*0-DA ALI ZAMENJA.
Nova, moderno urejena, pst-sobna zidana hiša (bungalow) s centralno kurjavo, cementlrsno kletjo in zaprtim por Čem, ss po. ceni proda all pa zamenja s dvonadstropno hišo s 4x4 sobsmi. Oglssite ae po 6. url zvečer ns: 3027 S. Clifton Park Ava., Chi-es go, III.—-(Adv.)
rojaki, POZOR!
Ako fmste lot v Y< sli Warrenu sll v bližini čsn, Vam ml posUvllko I njem. Cene nizke mo, ds ss hiša da v ako hočete, de ss
Imamo par lepih fsvtn v koiici ns prodaj.
Ako hočete Vsi lot. hiše farmo prodati, obrnite ss si no sli pismeno do naa. Kar ljubimo, to držimo. Geueral Hea 212 CHy
Yeuugstewa.
ali tej o-

M K. i
fczfria krmarja MaHJ«
Nad nemirnim vaiovjem Mehiškega zaliva vizi liki galsbo-vo gnezdo mestece Santa Clara visoko v skalah. Hiša za hišo je prepleskana živo rumeno, izza zamreženih oken prežijo na mlmogredtfega Umne oči. Nepopisna je vročina, ki leži ob opoldanskih urah nad Santo Claro; takrat Ima to mesto žve-plene bsrve veliko sličnost s peklenskimi vrati. Sele proti večeru se prebude ljudje iz mrtvila, na železnih balkonih se prikažejo senjore v msntiljah in ulice ožive v pestrem vrvenju. Dim clgsr vstajs proti n> bu, drzni in hrepeneči pogledi dežujejo na balkone . . .
Jadrnica, ki sem bil ns njej zs krmsrjs, je že dolge tedne ¿akala tovora v Vera Cruzu, mene pa je bil sam vrag zanesel v par milj oddaljeno Santo Claro In dvoje vražjih oči me js Um pridržslo. Tode^tega večera, ki je bil moj zadnji v rumenem mestu, nisem mislil na peklenske sile * . .
Njeno lice, svstlozlsU barve, js bledo vsUjalo iz črnih čipk. "Prelepi sU, Donna Concha!" Vee blažen sem se posluževal tfgtih par drobtin španščine, ki so me bile prijele v družbi špan-skih mornarjev. Na njenih ustnicah se je prikazal izmučen in vendar sladek smehljsj, ki me js vsdno znova očaral
"Od daleč ai, praviš, Don Matteo? palmacija? To mora biti na kraju sveU ..." Njen pogled je zasanjal v daljavo. Sedel sem ji blizu in bila sva takorekoč sama, kajti v kotu ie dremala duenja, debela donna Rosalia ... Zastoksl sem: "Tako silno vas ljubim!" — Concha se je zasmejaU glasno, brezsrčno. In tisti hip je vstaU na ulici pesem, kakor odmev mojega vzklika. Mlad moški glas je pel ob spremljanju mandoline: "Tako silno vas ljubim." Razdražen in z ljubosumnostjo v srcu sem pogledal skozi okno.
"MsriquiU moja mila t" je nadaljeval glas. Hvala Bogu, peeem ni bila namenjena Con-chi. Pred sosednjo hišo je stal načičkan mladenič in nad njim v oknu ss je hihitala bujna rdečelaska. Celo donno Rosalfo je bil prebudil zvok mandoline, prigugala se je k oknu In z zanimanjem poelušsU.
"Kdo js U mladi pAelin?" sem jo vprašal. Dostojanstveno je odpria usU: 'To je Juan Ped ril ls, sin bogatega peka, najlepši fant v mestu in . . ." Tresk. Steklena posoda v Con-chlni bližini je zlst* po tleh. Začuden sem se obrnil. - Kakor boginja jeze je moj«, ljubljena, razjarjeno mandrala čreplnje. "Niti besede več, U eUra copr-nica, niti besede 1" Se nikdar nisem videl Donne Conche Uko lepe. Vss na njsj Js plamenelo, z glave ji Je bilo zdrknilo člpka-
sto pokrivalo in moje pi oči so se pasle po njenih nih kodrih. Obrnila se je k meni: "In ti praviš, da me ljubiš? Ljubiš me in tisti Um doli sme peti?" Nisem razumel. <"Vi d\i.mite, Concha? Moril bi za en va* poljub t"
V hipu ae je zpremenfl Izraz njenega lica. Smehljala se je, ko je stopila tik pred mene, zapeljivo proseče so me gledale njene oči izpod dolgili^trepalnlc.
Ubij ga!" je rekla.
."O MariquiiiU!" je zadonelo s ceste.
Concha je potegnila iz nožnice oster mornarski nož, ki mi je tičal za pasom. "Ali slišiš? Ubij ga, Ukoj, medtem ko tuli od ljubezni pod njenim oknom!"
"Jezus, Marija!" je zavrešča-la donna Rosalia.
"Vaak večer prihaja sem in me muči s^to pesmijo, ubij gs, oh, ubij ga!" Zgrozil sem se. "Ali ste blazni, Madonna?" Tedaj mi je vrgla roke okoli vratu, se privlU k meni in mi zaprU usU a poljubom. Ta poljub! Bil sem pijan, omamljen. Božajo mi je potisnila nož v roko. "Stori to in tvoja boml", je zacepetala in že sem planil iz sobe, tekel po stopnicah in bil na cesti sa nesrečnim pevcem. Spominjam se še, da je sijal mesec in da je bila ulica prazna, tišino je motilo ssmo nerazločno javkanje donne Roealie, a na balkonu je sUla Concha in me hrabrila s smehljsjem.
"Res," js odgovoril nato Razkohiikov s posebno naglico, "vsegs se spomlnjsm, celo vsaks najmanjše podrobnosti; a vprašaj me, sekaj sem delsl to in to, sakaj aem šel tja in tja ln govoril to in to — pa ti ne morem dati gotovega odgovora."	J
"To Je le preveč znan pojav," se je vrinil Zosimov; "ravnanje je časih mojstrsko in nad vss zvito, toda smer in zečetek dejanj sU nejasna ln savisiU sd rsznlh bolestnih vtiskov. Podobno kakor v sanjah."
"Cisto prav, da me Ima za malone blaznega," si js mislil Raskolntkov.
"To ss dogaja tudi pri zdravih ljudeh," Je menila Dunjlca, vznemirjeno zroča v Zo-slmova.
"Vaša opazka je Jako pravilna," je odgovoril on. "V tem smislu smo si prsv mnogokrat podobni blaznim, le s to razliko, da so "umoboln!" bolj blazni od nas, in zato je treba razločevati mejo. Reenica je, da popolnoma harmoničnega Človeka nI lahko dobiti; med dceetimi, morebiti pa tudi šele med mnogimi stotlsočl se najde po eden. a še U Je slaboten eksemplsr . . ."
Ob beeedi "blazni", iti je po Neprevidnosti ušla Zosimovu, ko Js (spregovoril o svojem omlljsnem predmetu, so ae vaem omračlll obrazi. Raskolnikov je sedel, kakor bi ss ne menil ss pogovor in s čudnim usmevom ns bledih ustnicah. Rasmlšljal ja o nečem.
"Kaj Js bilo torej e tistim ponesrečencem? Zmotil sem te," Je kmalu na to sakllcal Razumihin.
"Kaj V* Je rekel Razkolnlkov, kakor da se je vzdramll Iz spanja, "no — s krvjo sem se pač opackal, ko sem ga pomagal prenesti na sUnovanje. Obenem vam moram povedati, mamica, da sem storil neksj neodpustljlvsga; vidi ae mi, da aem bil grozno zmešan. Podaril aem včeraj ves denar, ki ste mi ga vi poslali — njegovi ženi — zs pogreb. Zdaj Je vdova — uboga JetiČna žensks Je — tri majhne sirote ima, vsi stradajo ... V hiši je vse prszno — in še eno hčer ims. Morebiti bi bili vi sami storili prav Uko, da ate vedeli ... Res priznam, da nlaem Imel nikake pravice do tega, Um manj, ko aem vedel, kako težko aU al preakrbell U denar. Ako hočo človek pomagati, mora Imeti pravico do tega. alcer naj re-.če: C revež chiens, si vouh n'etes pas con-tenU!" (PocrkajU, psi, ako ni»U zadovoljni!) Zasmejal se je. "Kaj ne, Dunja?"
"Nikakor ne," je odgovorila Dunja s prepričanjem.
"Aha! Torej Imaš tudi ti — namene!., Je zamrmral on, pogledal jo skoro sovražno in ae porogljivo nasmehnil. "To bi si moral misliti . . . Nič ne de. tudi to je vredno hvale; zs te je bolje Uko ... In če prideš nekoč do neke meje Ur je ne prekorsčlš — boš nssreč-ns. če ps jo prekoračiš — morebiti še neeroč-nejšs. Hicer pa Je vse to neumnoet!" je dodal rszdražljlvo, nejevoljen nad tem. da se Je bil nehate razgrel. "Hotel sem aamo reči, da pro-•«im vas. mamica, odpuščanja," je zaključil kraUo ln naglo.
"Kar molčJ. Rodja. prepričana sem. ds js plemenito vse. kar ti storiš!" ja rekla mati vzradoščena.
"Ne bodite Uko trdno prepričani o tem," je odgovoril on In skrivil usU v usmev.
Sledil je molk. |Nlo je nekaj napetega v Um pogovoru, v molčanju, v spravi in v odpuščanju, In vsi so čutili to. r
"Menda se me res bojiU," je mislil sam pri sebi Razkolnlkov, ki se je postrani oziral na mater in sestro. Res je Pulherijl Aleksan-drovnl tem bolj upadal pofgm, čim dalje Je molčala.
"In vendar sem ju v odsotnosti Uko zelo ljubil!" mu je šinilo po glavi.
"Veš kaj, Rodja, MarU Petrovna je umrla!" je nenadoma vzkliknila Pulherlja Aleksandrovna.
"Kakšna MarU Petrovna je bila to?"
"Ah, moj Bog, saj veš, MarU Petrovna Svidrigajlova! Saj sem ti toliko pisala o nji."
"Aaa, res, spominjam se . . . Torej je umrla? Res?" se Js zdramil. "Tak je reznlč- j no umrla? Od čeea pa?"
"Misli si, nagla smrti!" js z vnemo odgo-vorila Pulherlja Aleksandrovna, vesela njegove radovednosti. "In kakor nalašč je umrla ravno tpkrat, ko sem oddaU pismo sate, baš tisti dsn! Misli si, U strsšnl človek je povzročil tudi njeno smrt. Prsvijo, da jo je grozno pretepel."
"Ali sU tako živela?" je vprašal on ln se obrnil k sestri.
, "Ne, ravno nasprotno. Z njo je bil vedno jakd* potrpežljiv ln celo vljuden. V mnogih slučajih Je bil celo preveč prizanesljiv naprgm njenemu značaju, skozi celih ssdem let . Kar naenkrat pa mu je pošlo potrpljenje."
"PoUm menda vseeno ni Uko strašen, -ako je imel sedem let potrpljenje? AU ga ti, Dunjlca, opravičuješ?"
."Ne, ne, to je strašen človek; strašne j šega si niti misliti ne morem," je skoro trepetaje odgovorila Dunja, prlvzdlgnlU obrvi in so zamislila. V
, "Zgodilo se Je zjutraj," je hiteU nadalje-vati Pulherlja Aleksandrovna. "Nato je Ukoj ukazala zaprečl konje, da bi se po obedu peljala v mesto, kajti ob Uklh prlllksh se js vselej voslfrv mesto; pri kosilu je jedla baje s veliko slastjo____"
"Dsslravno Je bila prej tepena?"
"Ona Je Imela namreč vedno to — navado; ln po obedu Je šla Ukoj v kopalnico, da ae ne bi zakesniU . . . Vidiš, tisto kopsnje ji je služIlo kot nekakšno zdravilo; Um imajo namreč hladen Izvirek, kjer ze je kopala redno vaak dan. Kakor hitro pa je tlatlkrat stopila v vodo, jo Je sadela kap!"
"Ni mogoče!" Je rekel Zosimov.
"Pa Jo je hudo nabil r
"To Je menda vseeno," je dejala Dunja.
"Hm! Sicer pa, mamica, kako da se vam ljubi pripovedovati o Ukšni neumnosti T jo rasdražljlvo in nenadoma rekel Razkolnlkov.
"Ah, mili moj, aaj nisem vedela, o čem naj govorim s teboj," se Je Izvilo Pulherijl Ale-kzandrovni.
"Ali se me vsi bojite aH kaj T* je rekel a krivim uamevom.
"Zares ae U," Je rekla Dunja, naravnoet in reenobno zroča na brata. "Ko 'Je atopila mamica na atopnlce. ae je celo prekrižala od strahu."
Njegov obraz se je spačll, kakor bi ga bil zagrabil krč.
"Ah. Dunja. kaj govoriš! Ne jezi. ee, Rodja. proalm te . . . Kako moreš reči Uko be» *rdo. Dunja T je Upregovorlla Pulherlja Ale-kaandrovna v zadregi. "Rea pa Je, da sem vso pot premišlJevaU v železniškem vozu. kakšno bo naše a videnje In kako se bomo pogovorili o vsem — In da sem bila Uko srečna, da niti nlaem pasila na potf A kaj bi pravila! Saj sem srečna tudi sdaj ... TI, Dunja. nimaš povoda . . . Ze sato aem tako srečna, Rodja. ker vidim tebe . .
"Dovolj je, mamica," je mračno samr-mral Razkolnlkov In JI stisnil roko. ne da bi Jo ^Ogledal, "še bo časa. da ae pomenimo!**
(Dal* rrthašajtt.)
PROSVIT*^
■' ■
"Brani /ae!" sem zarjovel. Mladenič so jé obrnil, nova bes-nost^me je popadla ob pogledu na. njegovo mirno, lepo lice. PUnil sem nadenj in mu z zadoščenjem sasadil nož v prša. Temna kri je brizgniU po meni. Slišal sem Concho, ki je zayplls kakor /anjena zver, rdečelaaa MariquiU na sosednjem oknu je buljiU vsme brez besede. Trepetal sem v zavesti svojegs zločina, U čas pa se je Concha zavihteU čez ograjo balkona in z prožnostjo mačke priletela na tla. Vrgla se je čez krvavečega sina bogategs peka. "Juan, moj Juan, ndpusti!" je stokala in z žgočimi poljubi pokrivsla njegov obraz. Kri moje žrtve ji je rdečila svetlo obleko.
"Umor, umor!" je ogorčeno hreščala donna Rocalla na balkonu. Od nekod so prihajali vznemirjeni glasovi . . .
Strahovito sem zaklel in da sem imel časa, bi bil sapičil nož še vtrepetajoči hrbet svoje zapeljivke. Tako pa sem bežal, bežal.
Srečno sem prispel v Vera Cruz in se zatekel na ladjo, ki je kmalu potim odplula. Dolga lete me je pekla vest in nesmiselna želja me je mučila, da se pomolim na grobu tistega, ki sem ga umoril. Ko me je spet enkrat privedla pot v tiste kra je, sem se odpravil v Santo Claro. No, groba nisem našel Rana Juaaa Pedrille ni,bila smrtna in okreval je. Ali veste, koga je ta tepec vzel za ženo? Mojo lepo vraguljo, Donno Concho. Zvedel sem tudi, da je bil lep} pekov gin ž njo zaročen, še «preden sem jo jaz spoznal. Zaroka se je Bog ve zakaj razdrla; a onadva, sU se menda še vedno ljubila. Juan jo je hodil vsak večer dražit in prepevat ljubavne pesmi njeni sosedi. Kaj je is tega nasUlo, veste.
No, vse je dobro, kar se dobro končs. Ozdravljen slabe vesti sem se vrni! v Vera Cruz.
íi^ii '■ Louls Leon-Martin:
Algor ska Miki
JULIJ Aï
Henrik je bil mlad, resen mož. Zdelo se Je, da je pameten kajti bil je Ujnlk neke finan čne družbe in spadal je med najboljše moči. Vsako jutro ga je videla ul^ca du Bac, v kateri je stenoval, odhajati v pisarno mirno in zadovoljno. Ulica du Bac ima zelo ozke hodnike, po njih drve nepresUno avtobusi in ob deževnem vremenu teče voda po nji v potokih. Na obeh straneh so ekromne hišice z vrtovi.
Vzako jutro, predno je prispel do Pont-Royal, se je Henrik usUvil pred trgovino s starinami in si privoščil trideset sekund opazovanja. Ogledoval je pred zaveeo lz modre svile štiri stole is dobe LudoVilca XVI., na okrogli blazinici pa čudovito angorako mačko, svileno kepo lz bela kožuhovine, iz katere so fttrleU koničaste ušesk. Potem se je napotil v ulico des Pyramides, kjer je bila njegova pisarna.
Nekega dne, ko je občudoval angorako mačko, je odgrnlla roka avlleno zaveso ln prikazala se je glava drašeetne mladenke. Dekle je bila selo simpatično. Hsnrik kar nI mogel odvrniti pogleda od aja. Primerjal je svojo zsmaknjenost s opisovanjem Ukih občutkov v romanih in brez pomisleka js priznal, da se mu je srce vnelo.
Imel je navado vračati se is službe po ulici Solferlno. Toda ljubezen premaga tudi navada Zvečer se ja znova napotil v u-llco du Bac. Toda šaman ae je usUvljsl dvakrat dnevno pred ono trgovine^ dekle se nI več prikazalo. Menda nI hotela mo-tlti njegovega Intimnega kram Ijanja z angorako mačko.
Prepriča, da je do ušes zs ljubljen, si je vzel fant to reč Uko k srcu, da je napel vae sile in zvedel, da je dekle hči trgovke in da jI je ime Bela. K ma lu ga je doletela sreča, da Je našel med «vojimi prijatelji de-I korater ja Rogera Lea ta nd a. ki Je sabljal k trgovki. Ta mu je l'obi j ubil, da ga predsUvi. I Srečali ao ae nekega večera za j trgovino, kjer je imeU trgovka nekak salon Iz dobe Directoria. Mati njegova simpatije "gospe Pialou. j« »edeia v naslanjaču Is 'd rta Hi v naročju angorako ma ¿ko, ki je zbeftala v trgovino,
čim je bila zavesa odstranjena, tiči je stala pri svetilki Uko, da se je videla samo polovica njenega obraza. Henrik se je poklonil in obsedel kakor pribit. Bil je namreč po naravi boječ n neroden, poeebno v damski družbi. Poslušal je Belo in Rogera LesUnda, ki sU se pogovarjala o luči. Dekličin glas mu je pognal vso kri v glavo. Dolgo se ji ni upal pogledati v obraz. Končno ga je radovednost premagaU. Bil je zelo presenečen, kajti Bela še daleč ni t>iU Uko lepa, kakor je mislil. In vendar je bil prepričan, da jo ljubi. Prava ljubezen pa vedno kljubuje takim prehodnim razočaranjem. Gospa Pla-ou je U čas zadremala. Friderik se je nekoliko ojunačil. Pokazal je na klavir v kotu in vprašal v zadregi:
—	AJi igrate, gospodična?
—	Ne, pač pa pojem. A vi?
—	Jaz igram na fagot. In naenkrat je zardel, kajti
prvič v življenju ze je zavedel, da je U instrument nekam smešen. Toda Bela je radostno vzkliknila:
Imenitno, igrala bova skupaj! Velja?
In moral je drugič zardeti. | Ljubezen, radoet in zadrega, vse se je poznalo na njegovem obrazu. Jezik se tnu zapletel, ko se ji je zahvaljeval za prijaznost Ko je odhajal, sam ni ne občutke ima. bo kmalu zopet videl, obenem ga je bilo pa sram, da njegov prvi nastop ni bil posebno možat
Prihajal js često. Gospa Pialou 'je vzela ročno delo, toda komaj se je pripravila k delu, že je zaepala z angorsko mačko v naročju. BeU in Henrik sU igrala. Cel repertoar, vse popevke, vse sentimentelne melodije so prišle na vrsto. Igrala sta Lakme, Mireille, uspavanko iz Jocelyna, vse valčke in vse ginljive pesmi.
Henrik, ki so mu sentimentalne pesmi še bolj razvnele srce, je vedel, da bo moral nekega dne z besedo na dan. Cim je pa pomislil na to, mu je jezik otrpnil in tresel se je od nog do gUve. Nekega večera je hotel pokazati na svojem fagotu posebno ginljivo variacijo In Bela je zamišljeno igraU na klavir. Gospa Pialou je v naslo-njačku sladko spala. Henrik je sUl pri klavirju in ogledoval dekličin vrat, ki še daleč ni bil lep, toda njemu se je zdel najlepši na svetu. Bela je dvignila glavo in njuni pogledi so se srečali. To jo je preeenetilo. in zardela je.
—	Kaj vam je? — je vprašala.
—	Meni? Nič. Toda Ukoj se je jezil na svoj
odgovor. V glavo mu je šinila misel, da bi štel do dvajset in
ko bi odštel, bi spregovoril z
njo. In res je začel šteti. Ko je naštel sedemnajst, je globoko vzdihnil:
—	Gospodična . . . Tisti hip je zažvenkeUlo razbito steklo. Bela je vsUla, gospa Pilaou se je zbudila in zakričala. Henrik je obsUl kakor vkopan. Angorska mačka je skočiU s kolen svoje gospodinje na toaletno mizico, prevrniU je beneško vazo in jo razbila. Henrik je pobiral črepinje. BeU je zapodila mačko, gospa Pialou je znova zaspaU. Toda čar je bil proč in Henriku je padlo srce v hlače. Bela ga je vprašala:
—	Kaj ste hoteli pravkar reči?
—	Ne spominjam se več, — je odgovoril pUho.
Preživel je strašno noč \in drugi dan je zopet prišel. To pot je na tihem prisegal, da spregovori z njo. Vedel je že vnaprej, da bo imel dovolj poguma. Na pragu je srečal Belo.
—	A, vi ste? — je vzkliknil« radostno. — Kar naprej.
Odprla je vraU v zadnjo sobo. Pri njeni materi, .sedeči v naslanjaču, je sUl Roger Le-sUnd in se smehljal. Bela je dejala Henriku:
—	Veselo novico imam za vai, Roger je moj ženin.
Ni treba preveč sočustvovati s Henrikovo usodo. Bil je prepričan, da je med nesrečnimi najnesrečnejši in da je vsega kriva angorska mačka. Da ni bilo nje, bi se bil oženil z Belo. Pustimo ga v tem prepričanju.
IZ
POJASNILO
GLAVNÈGA
URADA &N.P.J,
prav vedel, kakšne Bil je vesq), da jo
Po sklepu 9. redne konvencije, slove takih članov iz družine zborujoče meseca maja 1929 v Vselej kakor hitro kateri tel Chicagu, IIL, se lahko od 1. ju- članov preneha biti Član SNPJ lija 1929 naprej prišteje TRI ali če se preseli proč od družini Člane le ene družine In Is enega in bo zahteval sam svoj list te naalova k eni NAROČNINI na dnik, bodo morali drugi člani t dnevnik Prosveta. List Prosv*. dotične družine, ki je Uko skup U (dnevnik) sUne za vse enako, na naročena na dnevnik Prosve z^ člane ali nečlane, za enoletno ta, to takoj naznaniti upravni naročnino $6.00.	štvu lisU, ln obenem doplačat
Vsak član pUča pri asesmen- dotično svoto listu Prosveta tu vsoto $1.20 letno ali 10 cen- Ako tega ne store, tedsj mori tov mesečno za svoj list glasilo upravništvo znižati datum zs t (tednik) ProsveU in je upravi- 8Voto naročniku, čen istega prejemati. Sme pa Dolžnost članov vselej je, na prostovoljno svoj. list odstopiti znaniti tajniku društva in taj komur hoče, dokler plačuje zanj. nik upravništvu vse sprememb Do sedaj ae je prištelo aamo v članskih naalovih, novopri EN tednik k naročnini na dnev- stople člane, črtane, izobčene ii nik, od sedaj naprej ke bo pa umrle, ter njih naalove, da • lahko prištelo enega, dva ali trt uredi imenik, naslovnik za poši člane Iz ene družine Iz enega aa- ijanje ligu ProsveU. alova, k naročnini na dnevnik ____________
ProsveU in ne več kot tri. Torej, kjer bo prištet en sam član, bo doplačal kot sedaj $4.80, kjer bosU pri
po 1. juliju 1929 je: |
štete dva člana" iz one družine, Zs Združ. držaVe in Kanado m
bodo doplačali še $8.60, in kjer 1 tednik in........................
bodo prišteti trije člani iz ene 2 tednika l«.....
družine, bodo doplačali še $2.40	_
in bodo zato lahko prejemali „ ' . r. .
dnevnik ProsveU eno leto. 1* ZaOcerola ChŠsngo Js.......V*
sklep ni veljaven za samce, temveč samo za družine iz enega naslova. Vsak tak slučaj pa, kjsr bosU dva ali več članov prištetih k naročnini za dnevnik, se bo upoštevalo v sporazumu z upravnlštvom Prosvete le	__ tedaj, ako bodo naročili dnevnik #
za celo leto.	J^1**1	f...........
Društveni Ujniki bodo morali	▼ Evropo stane......i*
skrbeti za točnost vseh takih	P® dogovora,
slučajev in navesti imena in na-	Upravitelj'
P. S.—-V nobenem slučaju ne več kot tri tednike.
1	tednik In
2	tednika la.
S tedniki in
••••••••O**«
4.81 3.« .. 2.41
6.31 5.11 3.91
Tednik earn stane •»••••••••••••h $1.21
Tednik v Evropo stane......1.71
Poštnina za tednik v Evropo .51
psmmn	Bssaani	^pHuns		
	Trt	•rrrw		'i'" fjr^CMAllHADlI1
Tiskarna S. N. P. J.
SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA
Tiska vabila sa veaaliee in shode, vidtnlce, časnike, knjigo, koledarje, letake itd v slovenskem, hrvatskem, glovailrom, češkem, nem-&kem, angleškem jeziku in drugih
.VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO &NJPJ* DA TISKOVINA NAROČA V SVOJI TISKARNI
Cene zmerne, unijzko delo prve vrzte. Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne
PWte pa Informacije aa
S.N.P.J. PRINTER Y
M87-M S*. Uwndale Atnm
CHICAGO, ILL.	i
TAM SE DOB K NA 2EUO TUDI VSA USTMBNA POJASNILA