SoctaUctUae rre» » Trbotlj*h — Ufe}nie Mi odgeTMj«
dekmrti
oredniSrt
odbor — OdnoTonrl urednik: Stane šuitar — Tiska Mariborska tičkama s Maribora — Naslov uredništva in uprave: ..Zasavski vestnik" Trbovlje I., oprava rndnita — Telefon it. 54 — Račna pri podružnici Narodne banke v Trbovljah uev. 6H-..T"-146.— List fzhaja vsako sredo. — Letna naročnina 300 din, oolletna 150 din. četrtletna 75 din. mesečna 25 din — Posamezna Številka 6 din. na 6 straneh 8 din na reč 10 din — Rokopisi morajo Mtl v uredništvo najkasneje vsak petek dopoldne in se ne vračajo
LETO VI. — ST. 25.
TRBOVLJE, 24. jnnija 1953
GLAS LO SOCIALISTIČNE ZVEZF DELOVNIH LJUD' ZASAVJA
Zanimivosti s skupščine Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Trbovljah
Na III. redni skupščini Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Trbovljah, ki se je vršila preteklo sredo popoldne v okrajni dvorani, so bili na podlagi prečitanih poročil izvršilnega odbora zavoda in predlogov članov skupščine sprejeti razni važni sklepi. 2e samo poročilo predsednika tega zavoda, tov. Toneta Aliča je pokazalo, kako važno delo opravlja ta socialna ustanova.
Izvršilni odbor zavoda je imel od zadnje skupščine 18. sej. Poleg obravnavanja vseh tekočih zadev in vprašanj je ta odbor sklenil nastaviti kontrolorje bolnikov za Trbovlje, Hrastnik in Radeče. Na sektorju Zagorje že opravlja tako službo uslužbenec, ki ga je postavil tamkajšnji rudnik. 2e v kratkem času svoje službe so ti kontrolorji naleteli na »bolnike«, ki so svoj bolniški dopust izrabljali za dela na polju, za gradnjo hiš itd. Razumljivo je, da je zavod vsem tem ljudem odvzel bolniško oskrbnino.
Eksekutivni odbor te ustanove je reševal tudi vprašanje pokojnin vdovam, ki še niso stare 45 let. Po Uredbi z dne 13. I. 1953 bi vdove, ki še niso dosegle navedeno starost, izgubile pravico do pokojnine. Te vdove bodo še dobivale svojo pokojnino, če bodo to predlagali izvršilni odbori okrajnih zavodov za soc. zavarovanje. Glede ostalih vdov, ki so zaradi prenizke starosti že prej izgubile pravico do pokojnine. ali je pa sploh niso prejemale, je pa položaj še težavne}, ši, ker država ob času še nima toliko sredstev, da bi vsem vdovam priznala pravico do uživanja pokojnine. To vprašanje se še rešuje in o tem problemu še ni dokončnih sklepov.
Vse večjo pazljivost pa bomo morali posvečati raznim nesrečam pri delu, kajti v času od januarja do aprila letošnjega leta smo zaradi bolezni zavarovancev izgubili 66.864 dnin, zaradi nezgod pri delu pa 15.832 dnin, Jd pomenijo veliko izgubo v produkciji, prav tako pa veliko breme za socialno zavarovanje in z njim za našo ljudsko skupnost.
Za prejemanje pokojnin oziroma invalidnin je bilo letos vloženo 689 prijav. Od teh je rešeno 422 vlog. Med nerešenimi prijavami gre večinoma za ljudi, ki še opravljajo svojo službo. Za pravico prejemanja otroških doklad je pa bilo izdano 5137 odločb. O tej zadevi je eksekutivni odbor zavoda podrobno razpravljal in ugotovil, da pri ljudeh, ki imajo nad 2 ha obdelovalne zemlje, predloženi podatki niso v vseh primerih resnični in točni, kajti te navedbe so tu in tam že stare nad 100 let in danes ne ustrezajo več dejanskemu položaju.
Od predlogov za klimatsko zdravljenje, ki jih je bilo vloženih 190, je izvršni odbor zavoda ugodno rešil 150 vlog. Med prosilci je 113 delavcev, 28 uslužbencev in 9 upokojencev.
V diskusiji je skupščina obravnavala tudi vprašanje novih prostorov, ki jih potrebuje Okr. zavod za soc. zavarovanje. Zavod je v zadnjem času prevzel Se nalogo izplačevanja vseh pokojnin in invalidnin za naš okraj — prostorov, ki so potrebni za izplačilno službo zavoda, pa trenutno ni pri rokah. Ker so stroški za pokojninsko službo doslej v celoti obremenjevali Republiški zavod za soc. zavarovanje, je pravilen sklep skupščine, da naj ta zavod re-fundira okrajnim zavodom del stroškov, ki jih bodo imeli zato dodatno delo.
Skupščina se je ukvarjala tudi z vprašanjem zvišanja dnevnic bolnikom, ki potujejo na specialne zdravniške preglede. V okviru razpoložljivih sredstev se ljudem, ki odhajajo na take Preglede dovolijo sledeče dnevnice:	a) za zavarovance to
spremljevalce 400 din, b) za družinske člane, starejše od 10 let 240 din, c) za družinske čla-be od 2 do 10 let pa dnevnice *20 din. Družinskim članom do dveh let starosti se te dnevnice be Izplačujejo. Bolnikom, ld potujejo v bolnišnico, v zdravill-ali pa odhajajo na klimatsko zdravljenje, se pa priznajo tele dnevnice: 240 din za zavarovance in družinske člane nad 10 let, za družinske člane od 2
do 10 lert pa 120 din. Na predlog predsednika zavoda tov. Aliča se sprejme predlog, da se z izvajanjem tega sklepa počaka do objave odločbe o zvišanju dnevnic bolnikom v Uradnem listu.
Prav tako Je skupščina sprejela predlog O spremembi višine pogrebnin, ki jib izplačuje socialno zavarovanje v obliki enomesečne plače oziroma pokojnine. Ker so pa ti stroški največkrat precej enaki in so nekateri zavarovanci dobivali višjo pogrebnino kot so povprečno znašali pogrebni stroški, gre predlog za tem, da se določijo maksimalne to minimalne pogrebnine. Predlog se vloži na pristojno mesto, da se zadevna zakonska določila ustrezno spremene.
Kakor smo že omenili, je potrebna uvedba kontrole bolnikov. zlasti zaradi »bolnikov«, ki so izkoriščali socialno zavarovanje. Navedli smo. da je ta kontrola že našla »bolnike« pri ooljskih delih, pri zidanju hiš in podobnih delih. Živimo in delamo v socialistični državi. Poudarimo ob tej priliki, da socializem ni samo znanstveno vprašanje, marveč še v večji meri moralno vprašanje. Ce bomo imeli stalno nred očmi. da le socializem predvsem vprašanje morale, se h«mo z velikansko hrzino približali uresničenju idealov tega svetovnega nazora.
Enako bo treba tudi v naših Dodjetiih več pazliivosti ne samo glede preprečevania nezgod nri delu, marveč tudi pri pri-iavljaniu takih nesreč. Zgodilo se Je namreč, da se je neki zavarovanec v vinienem stanju ponesrečil z blciklom. podietie je na na podlag} lažnifrih prič navedlo da se le zavarovanec ponesrečil pri delu.
Istotako je skupščina spreiel® nredlog, naj podjetja ne silijo v pokoj močnih in zdravih delavcev, ki so sicer izpolnil! pogoje za dosego polne Starostne noko torne, ako bi ti še radi delali to nočejo biti skupnosti v breme. Tudi tukaj lahko rečemo, da je socializem prvenstve-
no moralno vprašanje, na kar tako radi pozabljamo. Ne tirajmo vendar ljudi, ld bi še radi delali to se s pridnostjo svojih rok sami preživljali, v breme naše socialistične skupnosti! O tem vprašanju naši Usti vse premalo pišejo.
Skupščina je tudi ostro obsodila vse dolžnike socialnega zavarovanja, zlasti privatne obrtnike, ki so v zaostanku za velike vsote glede vplačila prispevkov za socialno zavarovanje, saj je teh zaostankov v našem okraju skoraj za pol milijona dinarjev. Nekatere dolžnike je zavod prijavil sodišču s predlogom, da jih sodno rubi, pri drijgih bo pa uvedel upravno-politično izterjavo dolga. Ti dolžniki so v našem okraju n. pr. Lojze Robavs, mizar v Čemšeniku, Julij Kovačič, mizar v Radečah, Ivan Cestnik, mizar v Trbovljah,
Franja Ojstršek, posestnica pri Sv. Marku, Umi Kadrijevič, slaščičar v Trbovljah, Maks Felzer, frizer v Radečah, Štefan Brvar, posestnik na Trojanah, Ivan Zupančič, posestnik v Trbovljah, in Filiptoa Uršič, šivilja v Zagorju, ki dolgujejo zneske od 17.000 do 70.000 din. Seveda so med obrtniki Se dolžniki, ki so dolžni zavodu manjše zneske.
Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Trbovljah obvešča vse upokojence, da se bodo od 1. Julija t. 1. dalje izplačevale vse pokojnine in invalidnine pri okrajnem zavodu. Upokojencem to ostalim ni treba več hoditi ali pisati Republiškemu zavodu za socialno zavarovanje v Ljubljani, pač pa naj se v danih primerih obračajo neposredno na okrajni zavod za socialno zavarovanje.
Reina lelna konferenca Socialisfičr zveze okraja Trboviie
T nedeljo, 21. junija, Je bila v Trbovljah v dvorani OLO redna letna konferenca Socialistične zveze delovnega. ljudstva našega okraja. Udeležilo se je je 120 izvoljenih delegatov ter povabljeni gosti. Navzoč je bil tudi član CK ZKS tov. Ivan Bratko.
Pred začetkom konference so navzoči počastili spomin pokojnega Borisa Kidriča z enominutnim molkom. Na konferenci je govoril o posameznih družbenih, političnih in gospodarskih vprašanjih sekretar Okrajnega komiteja ZKS Trbovlje tov. Viktor Kovač — o delu’ SZDL v okraju je pa poročal sekretar okrajnega odbora Socialistične zveze tov. Janez Jesenšek. Lepo je prikazal pomen in vlogo SZDL tov. Ivan Bratko, član CK ZKS.
Na osnovi izčrpnih poročil Je sledila živahna razprava, ki je pobliže osvetlila nekatera vprašanja s stvarnimi primeri dela v posameznih občinah okraja. Sledila je izvolitev novega okraj-
nega odbora SZDL, M šteje 35 članov, to petčlanskega nadzornega odbora, v katera so bfli Izvoljeni najboljši člani Socialistične zveze iz posameznih občin, ki so s svojim delom pokazali, da so vredni zaupanja vsega članstva.
Po sprejetju zaključkov o bodočem deln SZDL okraja Trbovlje so zborovalci poslali pozdravno brzojavko sekretarju GK ZKS tov. Mihi Marinku. — Pobližje poročilo o tej konferenci bomo prinesli v prlbodnji številki našega lista.
Vsi naročniki »ZASAVSKEGA VESTNIKA« s poravnano naročnino, so od 1. julija 1953 zavarovani.
Za slučaj smrti za 10.000 din, zaradi invalidnosti za 20.000 din.
Podrobna navodila glej v prihodnji številki.
Zadružni dom na Kleku — sedai
Prosvetni dom ..Tončke Čečeve"
Prejšnjo soboto so Imeli v vaša Klek nad Trbovljami pred svojim Zadružnim domom pomembno slovesnost. Na Kleku se je zbralo veliko število komunistov ta nepartijcev iz Trbovelj, ki so skupno z domačimi vaščani prisostvovali slavnostnemu odprtemu sestanku komunistov iz Trbovelj-centra ter iz vasd Klek. Slovesen poudarek temu zborovanju Je dala prisotnost godbe na pihala »Svobode-center« iz Trbovelj ta moškega pevskega zbora »Zarja«, ki sta sodelovala na tem sestanku.
Po odigranju »Internacionale« je spregovoril sekretar organizacije ZK Trbovlje-center, ki Je med' drugim dejal, da borno S skupnimi sestanki delavcev iz industrijskih krajev in kmetov na vasi pomagali h kulturnemu, političnemu in splošnemu na-
predku ter utrdili tovarištvo med delavci ▼ industriji in kmečkim prebivalstvom. Poudaril je, da J« to pivi sestanek po osvoboditvi, ld so ga komunisti mesta Trbovlje organizirali skupno s komunisti na vasi. Namen sestanka je zlasti Še v tem, d« se je v vasici Klek rodila velika revirska revolucionarka to borka Tončk« Čečeva, ki se je že leta 1919 vključila v komunistično partijo Slovenije. Vse svoje življenje se je Tončka Čečeva borila proti kapitalizmu in fašizmu, bila je med prvimi borci NOV In tudi v prvi revirski četi v Vrlieh. Sodelovala je v NOV v Kozjanskem odredu, kjer je bila v spopadu z okupatorjem ujeta to odpeljana v Celjske zapore. Po nečloveškem mučenju v celjskih zaporih in javnem sramotenju na celjskih
ulicah so nemški fašisti odpeljali Tončko Čečevo v zloglasno taborišče v Auschvrffzu, kjer je po velikem trpljenju telesno izčrpan« to uničena dne 2. novembra 1943 umrla.
Ker je bilo celo življenje te neustrašene revolucionarke neizprosna to dosledna borba proti krivici in nasiliu, so člani ZK Klek to SZDL Klek ter člani Socialistične zveze v Trbovljah sklenili, da bodo postavili Tončki Čečevi najlepši spomenik s tem, da zadružni dom na Kleku preimenujejo v »Prosvetni dom Tončke Čečeve na Kleku«.
Po govoru tov. sekretarja F. Grčarja je sledil kulturni program, pri katerem sta sodelovala godba na pihala »Svoboda-center« to moški pevski zbor »Zarje« iz Trbovelj.
Bodoči mojstri
Ob %akl ucku šolskega leta na tnduslrčiski rudarski šoti
Malokdo ve, da je v Zagorju ena izmed največjih industrijskih šol rudarske stroke v Sloveniji. Ta šola je bila ustanovljena takoj po osvoboditvi leta 1945.
Večina rudarskih učencev stanuje v šolskem internatu. Šolanje traja 3 leta Izmenoma v praktičnem in teoretičnem pouku v šoli to šolskih učnih deloviščih na dnevu to v jami. Pouk se vrši pod vodstvom priznanih pedagoških ter strokovnih učiteljev in inštruktorjev
V minulem tednu je po uspešno opravljenih strokovnih izpitih zapustila šolo nova generacija mladih rudarjev. Vsi se bodo vključili v proizvodnjo to v praktičnem življenju S pridom uporabljali znanje, ki so si ga pridobili v rudarski šoli.
Poleg dviga strokovne sposobnosti rudarjev pa ima Ind. rudarska šola v Zagorju za rudarski revir tudi kultumopro-svetnl pomen. Strokovno šolanje to višja splošna izobrazba rudarjem, očetom današnjih učencev nista bila omogočena.
Danes pa lahko mladi rudar — absolvent Ind. rudarske šole s svojo nadarjenostjo in pridnostjo z nadaljnjim Šolanjem na srednjih to visokih šolah doseže na j višjo strokovno izobrazbo.
Ob zaključku šolskega leta je vodstvo šole v soboto 20. t. m. v domu »Partizana« priredilo za
r Zagoriu
letošnje absolvente tradicionalno rudarsko prireditev »Skok čez kožo«. S tem starim rudarskim obredom je bilo 23 mladih rudarjev sprejetih v rudarski stan.	A. L.
Skrbi in težave radeških upokojencev
Upokojenci so na svojem sestanku prejšnjo nedeljo sprejeli nova pravila Društva upokojencev in pravilnik o po smrtn inskem zavarovanju, poleg tega pa obravnavali še nekaj važnih življenjskih vprašanj, s katerimi se borijo in ubadajo, saj jim prizadevajo mnogo skrbi in preglavic. Predvsem sta to še vedno neurejeno vprašanje prevedbe pokojnin to reševanje pritožb, kar se vse prepočasi rešuje. Podružnica Društva upokojencev v Radečah, ki je zelo aktivna, nudi svojim članom vso moralno pomoč to je že mnogokrat uspešno intervenirala. Poleg tega se pa društvo zelo prizadeva, da vključi v svoje vrste vse upokojence in se v številu Članstva zelo pozna aktivnost društva, saj ima sedaj že preko 400 članov, kar je hkrati dokaz, da Je društvo potrebno ta da imajo njegovi člani vanj polno zaupanje.	Vim.
Zlori ba vernica v Zogir u
Slavnostno zborovanje na Kleku
Nedavno smo brali v Zasavskem vestnika izjavo, ki so Jih dali duhovniki trboveljskega okraja v zvezi z Zakonom o verski^ skupnostih. Marsikdo sl Je mislil, da tako miroljubne izjave pomenijo korak naprej k izboljšanju odnosov med duhovščino in ljudsko oblastjo. Toda med pisanimi izjavami in delom duhovščine je še vedno razlika, kar nam kaže tale primer:
Na zagorski Soli se Je priglasilo za počitniško kolonijo in za taborjenje 65 učencev in učenk. Toda ko so se prijave za to bližale k zaključku, so začele prihajati odpovedi, tako da bo šlo v počitniško kolonijo in na taborjenje iz zagorske šole samo 37 učencev in učenk. Ta zadeva je postala sumljiva. Kaj je bil vzrok odpovedim? Posrečilo se je ugotoviti, da je kaplan Anton Smrkolj pri verouka rekel otrokom, da tisti, ld bo šel v kolonijo, ne bo mogel iti k obhajilu, ker se imajo še veliko za naučjti. Na vprašanje nekega učenca! če smejo vzeti s seboj v kolonijo katekizem, da bi se nčili, je dejal, da je to nemogoče in da tega ne smejo.
Ali ta izjava ni bila zloraba verouka? Prav gotovo, toda v fini obliki. S tem je kaplan in-
direktno nakazal, da počitniške kolonije in taborjenje niso za otroke, da niso všeč duhovščini. S tem je tudi vplival na starše otrok, da bodo pridržali svoje otroke doma. Tako postopanje gospoda kaplana kaže prikrito m rž njo do naše ljudske oblasti, kaže nerazumevanje za prizadevanje, da bi otrokom za časa počitnic nndili primerno razvedrilo to počitek v proti naravi ob dobri hrani in strokovnem nadzora. Ali ni bolje za otroke, da gredo na taborjenje in v počitniško kolonijo, kot pa da bi se v počitnicah brez nadzorstva potepali po cestah In drugod? Gospod kaplan še prav gotovo ni nikdar obiskal ali videl kakšne počitniške kolonije, sicer bi kaj takega ne mogel izjaviti. Cela zadeva močno diši po tem, da bi si duhovščina spet prilastila vzgojo otrok, kot jo je že nekoč Imela, ki pa je rodila žalostne sadove, kar nam dokazujejo zverinstva belogardistov za časa narodno-osvobodilne vojne.
Želeli bi, da bi župni upravitelj Peter Golob prenesel tudi na svojega kaplana misli, ki jih je izrazil v svoji znani izjavi.
Iz navedenega primera vidimo, da moramo biti še vedno budni, in paziti na delo duhovščine.
V ZADNJIH DNEH
po soet.i
BERLIN. V Vzhodni Nemčiji je prišlo do nemirov, ker prebivalstvo ni moglo več prenašati razmer. V mnogih mestih je demonstriralo nemško delavstvo, v spopadih z vzhodnonemško policijo pa je bilo ubitih več demonstrantov. Med vzhodnim in zahodniAi Berlinom je spet spuščena neprodirna »železna zavesa«, ki jo čuvajo sovjetski tanki z naperjenimi topovi. Kljub zapori meje pa še dnevno beže begunci iz vzhodnega predela Berlina. Nemiri trajajo še dalje.
BONN. Francoski vjšpki komisar Andre Frangois Ponče je kot predsednik visoke zavezniške komisije predlagal sklicanje sestanka štirih visokih komisarjev okupacijskih sil Berlina za ta teden. Zahodnonem-ški sindikati so pa sklicali vse delavce v zahodni Nemčiji, da v torek, 23 t m., ob 15. uri za 5 minut ustavijo delo, da podaste spomin žrtev, padlih v neredih v vzhodnem Berlinu.
PARIZ. Vladna kriza traja v Parizu še dalje. Pred kratkim so imeli bivši predsedniki francoskih vlad sejo pri • predsedniku Auriolu. Socialisti so na tej seji zahtevali med drugim finančne reforme kakor tudi konec vojne v Indokinl s pogajanji. Ti predlogi pa niso bili sprejeti.
NEW YORK. Ob postopku južnokorejske vlade, ki Je izpustila na svobodo 29.000 sevom o-kore j skih vojnih ujetnikov, ki nočejo biti repatriirani, je obsodil generalni sekretar ZN Dag Hammarskjold to dejanje in naglasil, da so s takim enostranskim aktom otežkočeni napori Zedinjenih narodov, da bi bila Koreja zedinjena na miren način.
WASHINGTON. Odbor ameriškega senata za zunanje politične zadeve se strinja s predsednikom Eisenhowerjem v mnenju, da dosedanji poskusi zbliževanja Sovjetske zveze z Zahodom niso zadostni in da morajo države sovjetskega bloka pokazati iskrenost svojih namer s konkretnim doprinosom k reševanju perečih mednarodnih problemov kot so Koreja,-Avstrija in Nemčija.
ANKARA. Med obiskom grških državnikov s predsednikom vlade Papagosom je bila ugotovljena popolna enotnost stališč v pregledu potrebe po nadaljnji krepitvi kolektivne varnosti In sodelovanja med miroljubnimi državami. Obe državi bosta še nadalje krepili balkanski sporazum, ki Je nujen člen v sistemu varnosti miroljubnih držav.
RIM. Rimska vlada je pred demisijo. V rimskih političnih krogih pa menijo, da namerava dosedanji predsednik De Gasperi sestaviti enostransko vlado, sestavljeno izključno iz članov demokrščanske stranke.
KAIRO. Nova egiptovska vlada je prisegla v nekdanji kraljevi palači »Abdin«, ki Je sedaj uradna rezidenca predsednika republik^, predsedniku Nagibu. Ministrski svet se sedaj imenuje »Kabinet revolucije« in bodo odslej ta Izraz uporabljali za novo egiptovsko vlado.
LONDON. Britanska vlada bo menda poslala oster protest južnokorejski vladi zaradi izpustitve severnokorejskih ujetnikov. V noti bo ostro obsodila predsednika Južne Koreje zaradi kršitve sporazuma o premirju. Velika Britanija si bo pridržala pravico svobodnega ravnanja pri bodočih vojaških m političnih pogajanjih v Koreji.
Kmetovalci - skrbite sa dobro seme!
»Kakršno seme — takšen pridelek!« Ta star kmečki pregovor pač gotovo vsi poznamo, toda le malokdaj se po njem ravnamo. In vendar lahko vidi-ma vsak dan, ko hodimo mimo njiv, kako očitna razlika je med posevki, ki so zrasli iz dobrega semena, in med takimi, kjer je bilo seme slabo. Posebno ne-spodbitna je resnica gornjega izreka zlasti tedaj, ko na isti njivi, na enaki zemlji, pri enakem gnojenju in obdelovanju — mogoče celo, da pri setvi ali sejanju na isti dan posevk iz enega semena bujno uspeva, drugo seme pa morda niti ne vzkali, ali pa raste zanikrno ter ga napadajo najrazličnejše bolezni. Se polj občutna je pa razlika v jeseni, ko dobro seme dš obilen in kakovosten pridelek, iz slabega semena pa ni kaj dati v kašte aji pa v žep.
Ce hočemo imeti torej od svojih polj, ki jih s tolikim trudom obdelujemo, obilen in dober pridelek, tedaj moramo skrbeti predvsem za dobro seme. To velja za pšenico, rž, ječmen, oves, ajdo in koruzo, prav tako pa tudi za krompir, fižol in vse ostale okopavine.
Za dobro seme lahko kmetovalec poskrbi na več načinov, bodisi da seme kupi ali ga zamenja, bodisi da s{ ga sam pripravi doma na ta način, da že na polju odbere najboljše in najbolj zdrave rastline in sadike za seme.
Prvi način — nakup ali pa zamenjava semena — je lažji, zahteva manj truda, toda s tem si pomagamo le nekaj časa. Vsako seme namreč, ki ga prenesemo iz kraja v kraj, prvo leto navadno zelo dobro obrodi, drugo leto že manj, tretje leto pa po navadi popolnoma odpove. Tako je treba spet kupovati za drag denar novo seme, ali pa ga iskati naokrog. Zato je mnogo boljši drugi način, to je: odbirati doma na najboljši njivi najboljše rastline, jih posebej spraviti in porabita za seme. Takšno doma odbrano ali »selekcionirano« seme bo dalo najbolj zanesljivo dober pridelek za več let — medtem pa moremo zopet odbrati nekaj najboljših rastlin za seme v prihodnje.
Prav poleti, ko so vse poljske rastline v najlepši rasti, je čas za odbiro semenskih rastlin, zlasti še pri krompirju. Zaznamujemo pa seveda le rastline, ki so popolnoma zdrave in imajo najlepšo rast. K vsaki odbrani rastlini postavimo količek, da jo poznamo še v jeseni, ko krompirjevka odmre, in da jo tako lahko posebej izkopljemo. Tukaj lahko zopet izločimo rastline, ki bi kljub svoječasni bujni rasti dale majhen pridelek. Takšno »vzdrževalno selekcijo« bodo morala letos vršiti vsa državna in zadružna posestva — čim več naprednih kmetov pa naj bi to delo opravilo prostovoljno, saj bi bilo to samo v njihovo tn splošno korist. Prj pšenici odbiramo najlepše klase — toda ne šele v kozolca, kot imamo navado, marveč že na njivi, tik pred žetvijo. Ce odbiramo v kozolcu, se lahko zgodi, da vzamemo za seme klase, ki so rasli nekje ob robu njive ali pa na zelo dobro gnojenem mestu, zaradi česar je klasje lepše in daljše, za seme hi pa bilo slabše od drugega. Torej pazite!
Vsak kmet pa ne more odbirati, ker ne utegne vedno, ali pa je njegovo seme slabe in neustrezne vrste. Takšen kmet bo moral seme kupiti ali ga pa zamenjati. Toda odkod naj ga dobi? Seveda od tistih, ki imajo
dobre sorte in zdrav, čist pridelek. Vsak kmet pa ne more obhoditi celega okraja, da bi zvedel, kje je in kdo ima dobro seme Zato ima OZZ nalogo, da s posebno komisijo pregleduje vse vrste poljskih posevkov in najboljše prizna za semensko blago, jih odkupi in preko KZ zopet razdeli med v poštev prihajajoče kmete.
Toda tudi OZZ ne ve, kdo vse ima posevke, ki bi bili dobri za seme. Ve samo za tiste pridelovalce, ki jim je letos preko KZ sama dala v pridelavo semenski krompir, oves, pšenico itd. Tega semena bo pa premalo. Razen tega so to večinoma iz drugih krajev uvožene sorte. Prt nas pa imamo — prepričani smo! — še mnogo posevkov raznih kmetijskih rastlin, ki bi bili prav tako ali pa še bolj pripravni, da jih uporabimo za seme.
Zato prosimo vse kmetovalce našega okraja, ki imajo kakršne koli kmetijske posevke, zlasti še krompir in pšenico-goiico, čiste sorte in zdrave, da jih takoj priglasijo za priznavanje pri svoji domači KZ, ali pa naravnost pri OZZ. S tem bodo koristili svojim sosedom, katerim bodo omogočili priti do dobrega semena, koristili pa tudi sebi, ker bo letos semensko blago, bodisi žito, krompir ali kar koli, občutno dražje kot nesemensko, in bodo dobili pridelovalci priznanih semen še državno premijo — do polovice tržne cene semena!
Da pa bo mogoče vse pridelovalce obiskati, si mora priznavalo a komisija napraviti razpored dela. Da ji bo to omogočeno, mora pravočasio vedeti za vse pridelovalce. Zato je nujno potrebno, da se vsi, ki imate dobro semensko blago in dobro voljo, priglasite pri svojih KZ
takoj! Letos bo samo od kmetovalcev našega okraja odvisno, koliko in kakšno seme bomo imeli v jeseni in drugo spomlad na razpolago. Pa še nekaj: že sedaj naročite pri svoji KZ tudi kakšne vrste in koliko semenskega blaga boste potrebovali za jesensko setev in za prihodnjo spomlad.
Stvar je namreč naslednja: po vsej državi je za enkrat še veliko pomanjkanje dobrega semenskega blaga — tako pri žitih, kot pri krompirju, fižolu in drugih kmetijskih pridelkih. Zato velja tu še prav posebno: kdor prej pride, dobi najboljše, kdor pa pozneje, bo dobil ostanke — čestokrat pa verjetno nič. Vsi se še dobro spominjamo, kako je lansko leto primanjkovalo dobrih semenskih žit, letošnjo spomlad pa prav tako semenskega krompirja, fižola in ovsa.
Da pa bo OZZ zmogla za potrebe kmetovalcev našega okraja nakupiti — bodisi doma ali pa ▼ drugih okrajih — dovolj in čim boljšega semenskega blaga, je nujno, da zbere že sedaj podatke, koliko semena posameznih vrst naj naroči. Zlasti velja to za semenski krompir zgodnjih vrst ki bi lahko našim kmetom prinašal lep denar — toda letos takih sort nismo mogli priskrbeti, ker so naši kmetje naročevali semenski krompir šele spomladi, ko Je bil tak krompir že davno razprodan. Torej nikakor ne odlašajte, marveč priglasite svoje naročilo čim prej! In računajte še, da bo stal kilogram prvovrstnega semenskega blaga približno toliko kot dva kilograma nesemenSke-ga. To se nam zdi sicer drago — toda kar žrtvujemo za dobro seme, se nam bogato obrestuje.
T. B.
Nagradno tekmovanje naših dopisnikov
Uredništvo »Zasavskega vestnika« razpisuje nagradno tekmovanje med dopisniki našega lista, ki bodo v Času od 18. junija do 18. julija pos lali na uredništvo »Zasavskega vestnika« najboljše spise in sestavke iz časov NOV, dopise o delavskem samoupravljanju, poročila o delu SZDL na vasi In v naših centrih, prispevke o kultumoprosvetnem delu, dopise o športu in podobno — skratka vse, kar je aktualno ali zanimivo in koristno.
Tekmovanje obsega torej vse probleme in področja, prvenstveno pa naj poslani članki obravnavajo snov iz časov naše narodnoosvobod ilne vojne in to predvsem s področja našega Zasavja.
Vse prispevke in dopise, ki so vredni objave, bomo poleg nagraditve honorirali še posebej.
Nagrade so sledeče: 1. n agrada 2000 din, 2 do 4 nagrade po 1000 din, šest nagrad po 500 din, pet nagrad pa knjige.
Vsega skupaj bo torej 15 nagrad. — Dopisniki in vsi, ki še doslej niste, postanite dopisniki in sodelavci »Zasavskega vestnika«!	Uredništvo.
Cvetlični dan v Hrastniku
V nedeljo, 7. t. m. je Društvo prijateljev mladine v Hrastniku — kakor smo že omenili — za zaključek Tedna matere in otroka organiziralo prav lepo prireditev pod geslom »Cvetlični dan«.
2e v dopoldanskih urah si srečaval po hrastniških naseljih nasmejane obraze pionirjev in pionirk s polnimi košaricami cvetja, ki so ga prijazno nudili mimoidočim in jih pri tem zaprosili za prostovoljni prispevek za letovanje hrastniških otrok.
Popoldanska prireditev, ki je bila na prostem v Dovcah pod Praprotnem, je privabila čez 600 gledalcev. Program je bil pisan. Rudarska godba na pihala Je imela promenadni koncert, vmes so se pa vrstili ljubki nastopi cicibančkov in pionirjev, za zaključek je pa bilo tek-
movanje v vožnji s skiri in v teku.
Prav posebno so navdušili številne gledalce prisrčni nastopi najmlajših iz hrastniškega vrtca. Prireditev je v moralnem in — upamo — tudi v materialnem pogledu dosegla svoj namen, saj je čisti dobiček namenjen za letovanje hrastniških otrok. Društvu prijateljev mladine v Hrastniku gre za njegovo prizadevanje vse priznanje in smo prepričani, da bo v tem pravcu započeto delo pritegnilo v njegove vrste še vse tiste Hrastničane, ki jim je skrb za zdravje in vzgojo mladine resnično pri srcu.
Pripomba uredništva: Z veseljem smo prebrali gornje po-rpčilo o delu Društva prijateljev mladine v Hrastniku. V Trbovljah pa takega društva ne premoremo. Spimo spanje pralnega ...
Za psa, ki pa sploh ni imela, je bila kaznovana
Čudno se sliši, če sploh nimaš psa, pa si vendar obsojen na plačilo kazni, ker ga nisi dal cepiti proti steklini. Pa so mogoči tudi taki primeri in sicer (žal!) v našem okraju.
Vsi lastniki psov so morali dati meseca januarja svoje štirinožne prijatelje cepiti proti steklini. Julijana Sovre iz Studenc nad Hrastnikom pa teždf ni storila in to iz enostavnega razloga, ker psa sploh ni imela — LO pa je vendar dal te tovarišico v seznam lastnikov psov (pomotoma seveda, kar' se je pozneje izkazalo) in to je stalo to tovarišico najprej 100 din za kolek za potrdilo DO MO Hrastnik, da ji je urad potrdil, da Julijana Sovre sploh nima psa — nato pa še 335 din prt sodniku za prekrške pri OLO Trbovlje, ker psa — ki ga ni imela — ni dala cepiti. Ker je bila odločba to instance polno-močna, omenjeni tovarišici ni preostajalo drugega, kot da kazen plača, ali pa gre za dva dni v zapor.
Ne gre v tem primeru (ki je zrel za »Pavliho) ravno za denar — četudi ga navedena tovarišica prav gotovo nima za razmetavanje — kot za ugled LO in poslovanje njegovega urada. Po vsej logiki bi moral LO MO Hrastnik imenovani vrniti po krivici plačane stroške, ki so nastali zaradi »pomote« ali še konkretneje rečeno: zaradi malomarnega in površnega dela pri zadevni evidenci
S prednjim pa ni povedano še vse o tej zanimivi »pasji za-
devi«. Na Dolu pri Hrastniku je bilo nekemu tovarišu naročeno, naj obvesti LO Dol pri Hrastniku, kdaj bo cepljenje psov. A11 je ta mož na to naročilo pozabil, ali je bilo kako drugače, ne vemo — vemo pa, da lastniki naših štirinožnih prijateljev na Dolu o tem cepljenju sploh niso vedeli zaradi česer Je bila pot okrajnega veterinarja v ta lep zasavski kraj popolnoma zastonj. In kaj se je nato zgodilo? Sledila je prijava sodniku za prekrške na okraju, naj te »nedisciplinirane« lastnike priljubljenih štirinožnih živali kaznuje. In res: preko 80 lastnikov psov menda še danes plačuje kazen za ta »prekršek« — če je pa šel morda kdo od njih še v zapor zaradi te »ponesrečene pasje zadeve«, žal ne vemo.
In tukaj se poraja sedaj neko vprašanje: zakaj je vedno kriv naš preprosti državljan in zakaj odgovorni organ — v tem primeru sodnik za prekrške — ki vsak dan dobi številne neupravičene ovadbe, ne stori proti resničnim krivcem potrebnih korakov? Zakaj morajo naši ljudje tolikokrat reči: »Saj ni pomoči, plačati moramo!« Ali so take nerodnosti v našem uradnem poslovanju — da ne rabimo zanje drugega, bolj primernega Izraza — res neodpravljive? Sol Treba ni prav nič drugega kot malo več socialistične vestnosti in odgovornosti pred našo ljudsko skupnostjo in njenimi posamezniki — pa bo mirna Bosna!
Tudj lansko leto smo imeli neki podoben primer. Preko sto ljudi, ki so v našem okraju zaposleni v živilski stroki, je bilo kaznovanih, »ker se niso dali cepiti proti tifusu«, čeprav so biH cepljeni. Vsega tega je bila kriva spet malomarnost enega samega človeka, zaradi katerega mora preko 50 ali 100 ljudi (pa kaj je to zanj važno!) izražati nezadovoljstvo nad organi naše ljudske oblasti.
Kadar se bodo v bodoče spet
izdajale odločbe o kaznovanju ljudi, naj se pristojni uradi raje prej petkrat prepričajo, ali je taka odločba res utemeljena ali ni, kajti krivica se zelo težko prenaša in jo ljudje neradi prenašajo. O tem se mnogo govori v Hrastniku in na Dolu, pa tudi v Radečah, saj je balo preko 200 lastnikov psov predlaganih v kaznovanje, od teh pa (po govoricah) več kot polovica neupravičeno.
Ivam Sovre
IZ HRASTNIKA
Vrata naših šol se zapirajo.—
Najprej je končal s poukom 4. razred gimnazije. Sedaj se večina absolventov nižje gimnazije pripravlja na sprejemne izpite na raznih strokovnih šolah, kamor mislijo oditi v jeseni. Šolsko delo v vseh razredih gimnazije Je prenehalo 10. junija — 13. t. m. so pa vsi dijaki te šole imeli lep zaključni telovadni nastop tn razstavo risb in ročnih del. Sola za učence v gospodarstvu bo pa priredila svojo tradicionalno razstavo risb in obrtniških izdelkov v nedeljo 21. junija.
Vsi oddelki gimnazije in osnovne Sole so v zadnjih dneh šolskega leta prirejali izlete na vse strani Slovenije, nižji razredi na bližnje hribe in v bližnje kraje, višji pa v Postojno, Ljubljano, na Bled, v Celje, Maribor itd. Taborniki sc sedaj vneto pripravljajo na svoja taborjenja, drugi šolarji pa na predvidena letovanja. Prihodnjo
soboto bo končala s poukom še osnovna šla. Izjemoma bodo ostali v osnovni šoii še tečajniki trgovske stroke, ki se trikrat tedensko marljivo pripravljajo na predpisane strokovne izpite.
Hrastniški krvodajalci so se lepo izkazali. — Pretekli četrtek so v Hrastniku zaključili akcijo prostovoljcev, ki so darovali nekaj svoje krvi za potrebe naše skupnosti. Od 700 priglašenih domačinov je oddalo kri 570 prostovoljcev. — Med podjetji so se najbolj izkazali kolektivi Steklarne, Kemične tovarne ter hrastniške žene, za katere bi lahko dejali, da so najbolj požrtvovalne. Prav zanimivo - je, da so nekateri krvodajalci oddali kri po dvakrat.
Ekipa Zavod za transfuzijo krvj -'‘c je zelo pohvalno izrazila o hrastniških prostovoljnih krvodajalcih, ki so v dneh odvzema krvi pokazali visoko socialistično zavest.
IZPRED SODIŠČA
Iz žepa mu je vzel 14.000 dinarjev
Pred sodiščem se je zagovarjal nadalje Milan Poznič iz Ko-tredeže, ker je meseca aprila vzel Francu Hribarju iz žepa kuverto s 14.000 dinarji in *i jo prilastil. Obtoženec je zanikal, da bi očitano mu dejanje storil. Priznal je, da je bil nekoliko vinjen, vendar ne toliko, da ne bi vedel, kaj dela. Navedel je tudi, da je Hribar odšel na travnik in tamkaj zaspal. Pustil ga je tamkaj ln se mu ni niti približal, pač pa Je Hribarju, ki je med potjo zgubil klobuk, tega vrgel od daleč k njegovi glavi. Kako da je prišla kuverta z denarjem v njegov žep, ne ve povedati. Možno bi pa bilo — kakor pravi obtoženec — da je Hribarjevo kuverto po naključju pomešal med svoje papirje.
Priča Franc Hribar je pa temu nasproti potrdil, da sta se z obtožencem sama vračala proti domu. Dobro ve, da je imel v kuverti 14 000, da je na travniku zaspal tn tam spal kakšne tri ure ker |e bil nekoliko pijan Ko se je prebudil, je najprej pogledal v žep. Takoj Je
ugotovil, da m niti denarja niti Pozniča. Drugega dne je pa zvedel, da se je neka kuverta, v kateri je bilo še 4000 din, našla nekaj metrov pod Poz ničevim stanovanjem. Tam se je našla tudi kuverta, last Milana Pozniča, z nekaj več kot 1000 din gotovine. Seveda Je bil takoj priprečan, da je tatvino Izvršil njegov sopivec. Sel Je k njemu, da bi »e pogovorila in da bi mu vrnil denar. Poznič mu Je ponujal 9000 din, ta pa seveda tega zneska m hotel sprejeti in tako je bil Milan Poznič na glavni obravnavi obsojen na tri mesece zapora.
Biljardne krogle si je prisvojil
Pred okrajnim sodiščem v Trbovljah se je zagovarjal Leopold Derenda iz Sevnice, ker Je meseca aprila vzel z biljardne mize 5 biljardnih krogel v vrednosti okrog 10.000 din. Krogle so bile last Franca Keržana. Obtoženi se je zagovarjal, da Je nameraval kupiti biljard in sta se v tem smislu razgovarjala z njegovim lastnikom. Da »I pa lastnik ne bi premislil, je obtoženec 5 biljardnih krogel kar
pospravil, ne da bi o tem kaj povedal lastniku biljarda — bil je tako prepričan, da bo kupčija še bolj držala. Priča, ki Je bila zaslišana, je navedla, da pogodba o prodaji biljarda sploh še ni bila sklenjena, ker se Derenda ni strinjal s kupnino in je šele pozneje zvedel od natakarice, da mu je nekdo ukradel 5 biljardnih krogel. Bil je takoj prepričan, da je to storil Leopold Derenda,
Sodišče je obtoženca spoznalo za krivega in ga obsodilo na tri mesece zapora.
Brez zvočnega signala in luči je vozil
Zagovarjal se je istotako Zvone Klančar iz Mamega št. 7, ker Je 6. marca t. 1. okrog 9. ure zvečer vozil od hrastniške steklarne proti kemični tovarni » kolesom s precej vdliko bralno po levi strani ceste, ne da bi imel na kolesu luč, niti ni dajal zvočnih signalov ter se je na ta način zaletel v nasproti prihajajočega Ivana Plazarja, ga podrl na tla in mu prizadejal težje telesne poškodbe in sicer prelom lobanje in pretres možganov.
Obtoženec se je zagovarjal, da on sam ni imel luči na kolesu, da pa jo je imel pred njim vozeči se biciklist, zaradi česar je bil prepričan, da se ne more zgoditi nobena nesreča. Priznal Je, da se Je zaletel v nekega človeka in ga po poškodbi takoj spravil s ceste ter mu nudil prvo pomoč. Po njegovem mnenju je moral biti ta mož pijan, ker je hodil po cesti z ene strani na drugo. — Priča Vili Povše Je pa navedel, da se je obtoženec učil voziti in da ga Je zanašalo po cesti sem in tja, poleg tega pa ni imel na kolesu nobene luči in ni prav nič čudnega, če je povozil kakšnega človeka. Bil je celo tako nesramen, da je hotel pustiti ponesrečenca kar na cesti in ga je šele Alojz Zatler pripravil do tega, da Je šel z njim nazaj in so potem nudili ponesrečencu prvo pomoč.
Zvone Klančar Je bil obsojen na dva meseca zapora in na plačilo stroškov kazenskega postopanja.
Pijan mu'je izbil dva zoba
Zaradi tepeža je bdi obsojen Stefan Pavelšek s Kleka, ker Je meseca marca ponoči na Kleku
udaril s pestjo po obrazu Tvaia
Je Izbil v gornji čeljusti dva zoba. — Tudi ta se je zagovarjal, da je dejanje napravil, ker je preveč pdl in ker ga je Bokal žalil.
Obtoženec je bil obsojen na 10 dni zapora, plačati pa bo moral še Ivanu Bokalu odškodnina 7556 dinarjev ter stroške kazen skega postopka. Izvršitev kazni Je pa sodišče odložilo, ker je pričakovati, da se bo v bodoče bolj pazil.
„Zacoprala“ sta ji vse, kar ima
Obsojena je bila pred sodiščem tudi Marija Korpes, ker je meseca aprila zmerjala Ano in Franca Lubeja, češ da sta ji »za-coprala« vse, kar ima. Sodišče Je obtoženko obsodilo na 5000 dinarjev denarne kazni, ki jo mora plačati v roku treh mesecev po pravnomočnosti razsodbe če pa tega ne bi mogla, bo pa morala iti 25 dni v zapor.
Neusmiljena mati
Zaradi grdega ravnanja in zanemarjanja otroka se Je morala zagovarjati pred sodiščem Fanika Bočko, delavka iz Zagorja, ki je bila obtožena, da je svojega v mesecu februarju rojenega
Bokala in to tako močno, da mu sinčku zanemarjala, nezudostno
negovala, ni pravilno dojila in mu ni dajala zadostnih obrokov hrane, tako da Je otrok zaradi tega oslabel in shiral — Obtoženka je priznala, da je za otroka zelo slabo skrbela — delo krivdo za to pa je iskati tudi v tem, ker ni zadosti zaslužila ter potem, ko sama nd mogla več dojiti, ni imela toliko denarja, da bi ga kupovala v mlekarni. Z mlekom je varčevala, zaradi česar otrok ni dobil toliko obrokov hrane, kot bi jih moral in kot bi bilo to nujno potrebno za zdravje. Dne 1. aprila letošnjega leta je nato otroka odnesla v barako »Betona«, ga tam pustila na postelji toliko časa, dokler ga ni našla neka oseba in so otroka nato oddali v bolnioo. Iz poročila splošne bolnice je razvidno, da je otrok tehtal le 80 gramov več kot ob rojstvu in to po dveh mesecih po rojtsvu. Na otroku se je videlo, da je bilo dete zanemarjeno in nepravilno hranjeno in da bi otrok v teh okoliščinah kmalu shiral in umrl. — Sodišče je obsodilo zanikrno mater na 1 mesec zapora, pri čemer je upoštevalo to, da je bil otrok nezakonski in se tudi nezakonski oče ni brigal za otroka, niti za mater in da Je to dejanje obtoženka storila v duševni ruzslrojenosU.
OdiGBihi iz zini flenu iai v um
Politična oblast in družba so se sedaj zavedali svoje moči. TPD je takoj odpovedala službo vsem nezaželenim osebam, teh je bilo v Zagorju približno 200. Vsi ti delavci tudi drugod niso dobili zaposlitve. Ni jam preo-stajalo drugega, kot da so odšli v druge države, največ v Francijo. Nekateri manj kompromitirani so dobili zaposlitev v južnih krajih države. Ostale delavce je pa uprava rudnika klicala in rekla: »Ti greš lahko na delo — ti pa počakaj teden — 14 dni, če te bomo rabUi, te bomo že poklicali.«
Življenje in politično delovanje
rudarjev po zlomu stavke
Po stavki je politična oblast prepovedala vsako politično delovanje delavskih množic. Zapečateni so bili prostori kulturnega društva »Vesna«, sindikalne organizacije Zveze rudarskih delavcev ter Zveze delovnega ljudstva. Te prostore so malo pozneje spet odprli. Prepovedali so pa vsako delovanje Zveze rudarskih delavcev in Zveze delovnega ljudstva. Dovoljeno je bilo samo delovanje v kulturnem društvu »Vesna« in v splošni gospodarski zadrugi. Ker so bili rudarji poleg tega še demoralizirani, se je vse delovanje omejevalo le na »Vesno« in na ilegalno delo Komunistične stranke. Družbi je tudi uspelo, da je z manjšim številom ljudi obdržala isto produkcijo.
Takratnemu vladajočemu razredu je tudi uspelo, da so bdi razveljavljenj mandati občinskih odbornikov, ki so zastopali koristi delavstva.
Ker je režim uvidel, da vsi ti ukrepi niso mogli zadušiti proletarske zavesti v delavstvu, je ustanovil jugoslovansko nacionalno organizacijo »Orjuno«. Namen te organizacije je bil, da z orožjem v roki zatre borbo revolucionarnega delavstva. Ta fašistična stranka je 1. junija 1924. leta imela svoj prvi pohod z namenom, da razvije svoj prapor v rdečih Trbovljah. Pri tem je prišlo do oboroženega spopada med fašistično Orjuno in udarnimi brigadami. Pri tem spopadu sta padla dva člana Komunistične stranke, trije ljudje so pa zgubili življenje po paključju. Orjunaši so tokrat ujeli zavednega delavca Zagorjana Franca Fakina, ga nečloveško mučili in nato ustrelili. Na strani Orjune so padH trije, ki so jih odpeljali z vlakom v Ljubljano. Cez dva dni po teh dogodkih je bil v Trbovljah slovesen pogreb vseh delavskih žrtev. Pogreba se je udeležilo nad 10.000 ljudi, ki so strumno korakali v vrstah, ne ozirajoč se na žrela strojnic, ki so zijale z vseh hribov v Trbovljah.
Meseca septembra Istega leta je Orjuna razvila tudi v Zagorju svoj prapor. Pri razvitju zastave se Je zagorsko delavstvo umaknilo na bližnje hribe, oblast je pa zaradi varnosti že v jutranjih urah zaprla vidne funkcionarje, tako da je ostalo v Zagorju samo nekaj Orjunašev, ki ao skupaj s tujci razvili svoj prapor, ki ga je pred cerkvijo blagoslovil kaplan Tilinger. Za zaščito so imeli celo četo vojske. Prišlo ni do nobenih izgredov in prireditev Je mirno potekla.
Po spopadu v Trbovljah Je zavladal še hujši teror. Razpuščeno Je bilo Se edino preostalo Delavsko napredno društvo »Vesna«. Obstajala Je Se skmo socialdemokratska stranka in njihova organizacija Unija slovenskih rudarjev. Tudi ▼ tej stranki se je začel razkol. V njej so bile tri frakcije. Eno Je
(Kaj pripovedujejo stari rudarji)
vodil Bemot, drugo Prepeluh, tretjo pa Cobal. Najmočnejša je bila Cobalova frakcija, ker je imela v rokah delavsko zbornico in konsumno društvo.
Delavstvo ni imelo zaupanja v te funkcionarje, vendar je čutilo potrebo po kulturnem in političnem izživljanju. Ker ni bilo možnosti, da bi sl ustanovili nove organizacije, je Komunistična stranka sklenila, da gredo delavci v socialistično Kulturno društvo »Svoboda«. Ker pa je v tem društvu prišlo do nesporazuma med starimi člani socialdemokratov in novimi, levo usmerjenimi člani,
se je »Svoboda« razdelila na dva dela in sicer v »Svobodo I« in »Svobodo II«. V »Svobodo II« so bili včlanjeni napredni delavci, veliko levo usmerjenih članov je pa ostalo izven vsakega delovanja.
Leta 1925 Je bilo delavstvo razbita Cisto delavske stranke ni bilo nobene. Prišlo Je pa do kompromisnega sporazuma med glavnima odboroma sindikata Orsom in Ursom. Tako je nastala iz takratne socialdemokratske Unije slov. rudarjev »Zveza rudarjev Jugoslavije«, katere centrala je bila v Zagorju. Pred-
sednik te zveze je bil Melhior Cobal, tajnik pa zloglasni Jurij Arh. Ker pa je bil pri ustanovitvi navzoč tudi Franc Sobar, v katerega so delavci imeli zaupanje, je počasi večina delavstva prestopila v to organizacijo. Buržoazija je videla, da to delavsko društvo raste. Da bi to rast zatrla, Je pričela tudi ona ustanavljati strokovne organizacije. Tako se je ustanovila Jugoslovanska nacionalna strokovna organizacija in Jugoslovanska krščanska strokovna zveza (krščanski socialisti). Obe ti organizaciji nista imeli uspeha, ker so delavci videli njuno politično ozadje.
(Se nadaljuje)
Btez 6adtw m Udetlud&ze!
Tuberkulozna obolenja so stara prav gotovo toliko, kot je staro človeštvo. Ze 10 tisoč let pred našim štetjem zasledimo prve pisane podatke o teh obolenjih. Na egiptovskih mumijah, ohranjenih iz časa 200 do 400 let pred našim štetjem, je bilo mogoče ugotoviti tuberkulozne spremembe. Od »očeta medicine« Hipokrata, ki je živel že 400 let pred našim štetjem in je iskal vzroke, kako pride do obolenja, pa do nekako pred 100 leti. je bilo vprašanje, kje, kako in zakaj pride do obolenja, nerešeno. Zdravniki in učenjaki so stali pred takim problemom, kot stojimo še danes, ko iščemo in ne moremo najti pravega povzročitelja raka. Seveda so v vseh teh stoletjih bila modema najrazličnejša naziranja. Za Hipokratove in Galenove čase vemo, da
majhna paličica, da bi moral polagati 600 bacilov v 1 vrsto, da bi dobil dolžino 1 milimetra. Poleg tega pa ima bacil še voščeno prevleko, ki mu daje tako veliko odpornost, da zlepa ne pogine. Samo ta prevleka je toliko let preprečevala znanstvenikom, da niso mogli obarvati bacila. Ker se ga barva sploh ni prijela, zato ga pod mikroskopom tudi niso mogli videti. Bacili, zakopani v zemlji, v gnoju in v vodi ostanejo zelo dolgo živi V pokopanem truplu tudi do 3 let Sonce in svetloba jih pa zelo hitro uničita. Ce sije sonce direktno na tla, kjer leži pljunek tuberkuloznega, uniči bacile v 5 urah. Dnevna svetloba ubija bacile v nekaj dnevih. Zato pa v mraku in vlagi žive bacili zelo dolgo. Ta poslednja dejstva si dobro zapomnimo. V temnih sobah, ka-
Fluorografska akcija leta 1952 v Prekmurju
so si tolmačili nastanek tuberkuloze tako, da se razvije obolenje zaradi spremenjenih telesnih sokov, ki iz možgan padajo na pljuča. Ta se zato ognoje in potem nastanejo v njih luknje. Kasneje so sicer polagoma prišli do naziranja, da Je tuberkuloza kužno obolenje, vendar so še v srednjem veku verovali v to teorijo. Napredek celokupne medicine in tudi vede o tuberkulozi le bil v srednjem veku zelo počasen. Marsikaj so sicer domnevali, vendar povzročitelja niso poznali. Sele v 19. stoletju so začeli učenjaki čisto sistematično iskati povzročitelja tuberkuloze. To. kar drugim ni uspelo, je bilo dano Robertu Kochu Dotlej le malo poznani praktični zdravnik, ki Je sprva le za svojo zabavo gledal drobnoživke pod mikroskopom, je kasneje uporno iskal povzročitelja tuberkuloze. Leta 1882 mu je s posebnim načinom barvanja uspelo odkriti povzročitelja te bolezni. Za to svoje odkritje je bil leta 1905 nagrajen z Nobelovo nagrado.
Tuberkulozni bacil Je tako
Razgibana komunalna dejavnost v Zagorju
Letos ima komunalni svet v Zagorju mnogo dela in skrbi, kajti potrebe terjajo večjo' dejavnost na tem področju kot prejšnja leta.
2e sama gradnja tlakovane ceste v dolžini 1200 metrov zahteva dobre organizacijske sposobnosti. Sedanjo Titovo cesto bodo tudi precej razširili. Glavna cesta, ki Je dobila to ime, bo 9 metrov široka, z dvema pločnikoma po 1,5 m širine, za kar so potrebna obsežna zemeljska dela. _ Na cesti je stalno zaposleno 46 delavcev. Kocke za tlakovanje so že pripravljene v neposredni bližini tega gradbenega objekta. Poseben tehniški svet inženirjev in tehnikov vodi v okviru komunalnega sveta nadzorstvo nad gradnjo ceste.
Tudi gradnja vodovoda od za-fctja pri Semniku se nadaljuje — seveda samo v okviru razpoložljivih denarnih in materialnih sredstev.
Aktiv za olepšavo kraja je v dveh mesecih oskrbel čiščenje 24 poslopij, ki so dobila s tem
lepše Mce. Odstranili so tudi svinjake in druge barake v neposredni bližini ceste in hiš ter tako tudi izboljšali higiensko stanje kraja, zlasti v rudarskem naselju — na Cankarjevem trgu pa nudi lepo sliko nov lepotičm
nasad.	, ,
Tudi izven Zagorja je komunala aktivna. Saj so v okolid popravili in deloma obnovili o kilometrov cest, ki so pripadale bivšim krajevnim ljudskim odborom Kotredež, Loke-Kisovec in Izlake. V Lokah so »betoni-rali iri pokrili z betonsko ploščo »Graški graben« v dolžini 50 m.
Prav posebno pa moramo pozdraviti preimenovanje cest m naselij (o čemer smo že pisali). Ceste in poti so dobile lične napise; na vsaki hiši Je nova hišna številka. Seveda je to dalo mnogo truda.
Pred komunalno upravo so se odprta vprašanja gradnje javnega kopališča. Javnih stranišč, ureditev parka vzdolž Titove ceste, izpopolnitev cestne električna razsvetljave itd.	H.
mor nikdar ne pokukajo sončni žarki, se bacili tuberkuloze zelo dobro počutijo.
Sedaj, ko vemo, kdo je povzročitelj in kje se nahaja, je borba proti tuberkulozi mnogo lažja. Le na žalo6t velika večina ljudi še danes ne ve, kako se človek okuži oziroma kako obvaruje lahko sebe in druge te hude bolezni. In v tem tiči vsa nesreča. Cele družine je že pobrala jetika, pa so ljudje rekli: v rodu Jel Tako Je mislila morda tudi stara ženica, ki je močno kašljala, prišla v dispanzer, češ da jo daje sapa. Pri pregledu je pa bila ugotovljena jetika. Gotovo jo je že več let nosila nezapaženo v sebi, pa je vseskozi mislila, da je prehlajena, ali pa da ima starostno naduho. Ker je nič ni bolelo, ni šla k zdravniku. Iz kartoteke dispanzerja Je razvidno, da je ta stara ženica imela 3 krepke sinove in 2 hčeri. Vsi so skupaj složno živeli v skromni hišici. Pa so vsi razen enega pomrli. Najstarejši sin je umrl na tuberkulozi, ko je prišel domov od vojakov. Drugi je obolel kmalu na tem. Ena poročena hčerka je umrla nekaj tednov po porodu, ki rad poslabša skrito tuberkulozo. Tudi druga hčerka ji je umrla, ko ji ni veliko več manjkalo, da postane učiteljica. Starki je ostal le še sin in vnuček, ki ga je po smrti svoje hčerke negovala. Otrok še ni shodil, ko je nenadoma dobil hude krče. Klicali so zdravnika, češ otrok ima božjast. Pa ni bila božjast, tuberkulozo možganskih mren —meningitis — je dobil otrok in moral Je umreti
Kdo ne pozna podobnih družin, kjer je »jetika doma«. Celi rodovi so šli v prerani grob. Ljudje so zato začeli misliti, da se ta bolezen podeduje. In taks mnenja srečamo če danes na vsakem koraku. »Toda, kako sem mogel dobiti jetiko, ko je naša družina tako zdravat Pil sem mrzlo vodo ali pa preveč delal!« Vendar temu ni tako! Vsrok jetike je bacil, brez njega ni in ne more biti obolenja. V omenjeni družini so okužili drug drugega, nazadnje še nebogljenega otročička v zibelki — z bacili. Torej — jetika ni dedna, jetika Je nalezljiva bolezen!
Nediscipliniran tuberkulozni bolnik pljuje povsod — po kuhinji, v vlaku, po cesti, v gostilni. Spomnimo se, kako majhen Je bacil tuberkuloze. V enem samem pljunku je na stotine milijonov teh paličic. Vzemimo primer, da sonce pljunka ne doseže ali, ga pa premalo časa obseva. Pljunek se posuši, bacil pa ne, ker ga čuva voščena prevleka. O pljunku na tleh že davno nj več sledu, bacili so pa še živi v prahu. Lahko jih s prahom zanese v usta in dihala, ali pa jih na čevljih prinašamo v kuhinjo, 6obo, kjer se po tleh plazijo otroci, ka imajo prste enkrat na tleh, drugič v ustih. Vendar, nevarnejše so kapljice ki jih prši iz ust tuberkulozni bolnik pri kašljanju okrog sebe. Pa tudi pri govorjenju in dihanju. Od bolnika je okužena knjiga, v katero je pri čitanju dihal ali celo slinil strani pri listanju, okužen je njegov kozarec.. Bolnikov poljub, spanje z njim v is tj sobi in še nešteto drugih možnosti, vse to lahko okuži tudi najodpornejšega, v prvi vrsti pa neodpornega otroka. Zlasti še po komaj prebolelih ošpicah in oslovskem kašlju izgubi organizem vso odpornost in odpre vrata prav na stežaj tuberkulozi. Cim mlajši je otrok, tem bolj je ogrožen!
Vendar ne smemo izgubiti po-?uma in volje. Sedaj, ko sovražnika poznamo, nam obramba ni tako težka. Discipliniran uberkulozni bolnik to sam ve n se tega drži. Ne pljuje kamor oli, ima svojo sobo, kjer spi, nikogar ne poljubuje na usta, ima svoje jedilno orodje, pri kašljanju drži robec pred usti. Marsikdo mi bo ugovarjal: »Ako je bacil tuberkuloze tako nevaren in če ga je res povsod toliko, saj bi že davno morali biti vsd jetični!« Res je! Človek, zlasti v mestu in v industrijskih krajih, povsod tam, kjer je mnogo ljudi skupaj, vdihava pogosto bacile tuberkuloze. 2e kot otrok skoraj vsak preboli neopazno jetiko in večinoma se to godi v času, ko je otrok nekoliko bolj siten, neješč ter sodijo starši, da ga »dajejo gliste«. Ce to okužbo skoraj neopazno preboli, lahko postane odporen za vse življenje. Vendar ne vsaki Je pač tako kot v vojni. Tam tudi frče krogle in izstrelki vsepovsod, pa še davno vsak ne zadene. Tla morajo biti pripravljena! Stalno, neprestano okuževanje včasih še tako odporno telo premaga. Ne-prespanost, podhranjenost, pijančevanje, vojne, z njo povezani napori in pomanjkanje, take stvari izčrpajo telo. In potem ni čuda, da imajo bacili pri tako oslabljenih ljudeh lahko delo. In med tuberkuloznimi je največ takih, ki so nekoč precenjevali odpornost svojega telesa, ali pa so bili k temu prisiljeni.
Dr. Bojan Pochyla Novo Celje
Ali si zdrav?
Tuberkuloza je za človeka najbolj nevarna bolezen. Ona ni grozna samo po tem, ker na njej premnogi ljudje umirajo, marveč tudi zato, ker je dolgotrajna in prinaša bolniku in družini mnogo trpljenja. Pravimo pa tudi, da je jetika najbolj zahrbtna od vseh bolezni, ker poteka v začetku brez bolečin in s telesnimi težavami, ki jih človek v veliki večini spregleda. Ravno zaradi tega na tuberkulozi obolel človek v mnogih primerih prepozno opazi, da je bolan: na pljučih so namreč že nastale težke in krvaveče rane, ki se zelo težko odpravijo.
Mogoče si se tudi Ti že okužil in nosiš sedaj v sebi to strašno bolezen, in to šele v začetku, ko Ti ne dela še nobenih bolečin?
Množični rentgenski pregled prebivalstva (fluorogra-fija) se bo začel tndi v trboveljskem okraju v sredo, 24. junija t, 1. Ta pregled daje tudi Tebi najlepšo priložnost, da se prepričaš o svojem zdravju. Pazi torej na fluorografski pregled v našem okraju, ki smo ga priobčili že v zadnji številki našega lista. Iz njega boš videl, kdaj pride na vrsto Tvoj teren za ta rentgenski pregled, kjer je naveden datum, ura in kraj fluorografiranja ljudi, ki živijo v Tvojem krajevnem okolišu.
Na tem pregledn bo vsak prebivalec rentgensko slikan. Te slike pa bodo pregledane v Inštitutu za pljučno tnberkniozo na Golniku.
Otroško zdravilišče za plfučne bolezni v Novem Celju
Marsikoga bo zanimalo, kako in kje se zdravijo naši najmlajši, ki so bolni na pljučih. Pred leti je bil samo en oddelek oziroma ena soba na Golniku. Posamezni mladi bolniki so pa bili raztreseni po zdraviliščih, kakor n. pr. v Senožečah in To-polščid Slednjič so naše oblasti zgradile poseben oddelek za te bolnike v Novem Celju, ki leži med Petrovčami in 2alcem v Savinjski dolini.
Sam sem bil bolan že večkrat na pljučih, zato me je to še bolj zanimalo, ker poznam psiho takega bolnika. Lansko leto sem bil na pregledu v zdravilišču, ki je nastalo v nekdanjem gradu, kjer imajo bolniki lepe in zračne bolniške sobane. Okrog tega poslopja je pa krasen park z drevesnimi in cvetličnimi nasadi. Tod se v prostih urah sprehajajo bolniki in uživajo svež zrak.
Tov. direktor dr. Ivan Kopač, partizanski borec in znani specialist za pljučne bolezni, je rade volje ustregel moji želji, da bi si ogledal oddelek naših malih. Je to lesen provizorij, ki na zunaj ne kaže nač posebnega. Ko sem pa vstopil v predso-bo, sem se nemalo začudil urejenosti in okusni slikariji ter pleskanji. Tla so parketirana, vrata in okna vsa v belem. Oprava je prav tako vsa v belem, kar še posebno godi mladini. Prijazno me je sprejela glavna sestra oddelka in mi vse razkazala. V zdravilišču je balo tedaj 70 otrok, ki so ločeni po starosti in spolu. Takrat je bilo med njimi 20 dojenčkov, ki so bili v prvem Stadiju bolezni. Nato je oddelek za šolsko deco do desetih let in posebej še do štirinajstega leta — tudi ločeno po spolu.
Na oddelku so tri ambulante. Zanimalo me je zlasti, kako reagirajo mali bolniki na zdravljenje. Sestra mi je rekla, da so
otroci zelo »korajžni« — morda bolj kot marsikateri odrasli — in se ne boje igel, ko jim preizkušajo sedimentacijo krvi, ali pa jim dajejo kalcijeve injekcije in podobno. Nekateri dobivajo tudi pne-vmotoraks in tudi pri tem se izkažejo kot pravi junaki, ki rade volje prenašajo bolečine Pa tudi pri punktiranju so potrpežljivi. Ti mala so lahko za vzgled mnogim odraslim, ki že zatrepetajo, ko zagledajo iglo, kar sem opazil po zdraviliščih.
Nato sem si ogledal še učilnico. Lepo je poslikana s samimi otroškimi in pravljičnimi podobami, kar je za otroka prav primerno in kjer se počutijo domače. Vzgojiteljica skrbi za njihovo izobrazbo, jim pregleduje naloge in jim tako pomaga pri šolskem učenju, ko zaradi bolezni ne morejo obiskovati redne šole.
Oddelek vodi sam šef zdravilišča, ki izkazuje otrokom veliko ljubezni in jih skuša čim prej ozdraviti, da lahko nadaljujejo z rednim učenjem.
Naj še omenim, da je zdravilišče opremljeno z moderno operacijsko dvorano, kjer izvršujejo vse vrste operacij zavodovi zdravniki in zdravniki iz ljubljanske klinike, ki so vsi priznani specialisti.
Zahvalil sem se za vsa pojasnila, kj sem jih dobil. Po tem ogledu sem ugotovil, kako naše zdravstvene ustanove posvečajo vso skrb in pazljivost zdravstvu naših najmlajših, ki so že okusili grenkobo naše naj večje socialne bolezni — tuberkuloze. Ob tem moram omeniti, da moramo zaupati naši zdravniški vedi, kar sem tudi sam doživel, ko sem bil večkrat bolan in ozdravil, ki je že tako napredovala pri zdravljenju pljuč, da zdravniki prakticirajo z različnimi operacijami, ki so zelo uspešne.
S. S.
Otroški oddelek v zdravilišču v Novem Celju
Važne spremembe pri Jugoslovanski loteriii
je bila loteriji
dena pri Državni loteriji FLRJ reorganizacija, katera ni spremenila njenega zunanjega poslovanja, pač pa je imela velik vpliv na notranjo ureditev in naloge, katere so jt bile z njo dane. Z odlokom vlade FLRJ je postala gospodarska ustanova s samostojnim finansiranjem, ki posluje pod imenom »Jugoslovanska loterija«. Njen čisti dobiček se razdeli na enake dele sledečim družbenim organizacijam: Zvezi borcev NOV (vojnim sirotam), Zvezi vojaških vojnih invalidov Jugoslavije, Zvezi slepih Jugoslavije, Zvezi gluhonemih Jugoslavije in Jugoslovanskemu Rdečemu križu. Omenjene organizacije imajo tudi po enega stalnega člana v upravnem odboru.
S tem, da se ves dobiček odvaja omenjenim človekoljub-
nim organizacijam, je Jugoslovanski loteriji poverjena velika naloga: koliko vojnim sirotam bo omogočeno šolanje ali učenje kakega poklica, koliko invalidom, slepim ali gluhonemim, ki so izgubili zdravje v življenju ali pa ga že od rojstva niso imeli, bo olajšano težko življenje. S tem, da kupite srečko Jugoslovanske loterije, nimate samo možnosti zadeti enega od mnogih dobitkov, ampak pomagati v prvi vrsti gori omenjenim organizacijam pri njihovem res humanitarnem delu.
Posebno važen za vse igralce pa je novi načrt, po katerem bo sedaj večje število in tudi višjih dobitkov, v skupni vrednosti 67,000.000 dinarjev. V njem so 4 premije:	ena za
1,000.000, ena za 500.000, ena za 300.000 In ena za 200.000 dinar-
jev, povečano število dobitkov po 70.000, 50.000, 8000, 5000, 3000, 2000, 1500, 1200, 1000, 500, 400, 300 in 100 dinarjev ter novi dobitki za 40.000 in 10.000 dinarjev.
Da bi Jugoslovanska loterija prepričala delovne ljudi Jugoslavije, da je pri žrebanju srečk vsakega 23. v mesecu vsaka nepravilnost popolnoma izključena, daje s tem, da prireja vsak mesec žrebanje v drugem kraju, vsem možnost in priliko, da se o tem prepričajo sami.
Za to leto sta bili določeni dve žrebanji v Sloveniji: prvo je bilo 23. maja v Trbovljah, drugo pa je bilo 23. junija v Ptuju.
Jugoslovanska loterija vabi vse, ki žrebanja še niso videli, in jih to zanima, da se ga udeležijo.
AS/ Č/TATELJ/
• «✓
/flAAty(r
Koko napreduje delo za zbiranje naročnikov na knjige Prešernove dražbe v Trbovljah
Kakor že znano, )e SKZ v Ljubljani prenehal z založbo množične izdaje Prešernovih knjig. Ustanovila se je Prešernova dužba, kjer bodo vsi tisti, ki postanejo njeni člani, z vplačilom letne članarine 240 din prejeli vsako leto v decembru 5 skrbno izbranih in zanimivih knjig. Tukaj pripominjamo, da je nered z lanskoletno izdajo te knjižne zbirke pripisati v večji meri samemu založniku kot pa prejšnjim poverjenikom Prešernovih knjig in knjigarni.
Če pomislimo, da je bilo lansko leto naročeno na Prešernove knjige 173 Trboveljčanov, potem je letos v tem pogledu že mnogo bolje. Tu ne moremo Iti preko tega, da ne bi ob tej priložnosti pohvalili poverjenika Karla Malovrha, ki je skupno z OPO trboveljske cementarne pridobil r Spodnjih Trbovljah v enem samem mesecu toliko naročnikov za Prešernove knjige kot lansko leto cele Trbovlje. Prav tako priznanje smo dolžni tov. Bojanu Pajku, ki je zbral za to našo množično knjižno Izdajo 70 naročnikov, tov. Ernest Gor-
šek 40, Mestna knjigarna v Trbovljah pa 20 naročnikov. Tako je letos naročeno 300 Trboveljčanov in Trboveljčank na Prešernove knjige. S tem se pa seveda še ne moremo zadovoljiti, saj so Trbovlje velike-,Iti moramo za tem, da postane član Prešernove družbe vsaka naša družina. To smo dolžni naši lepi slovenski knjigi.
Ob tej priliki pozivamo vse poverjenike, da z vso vestnostjo in natančnostjo pridobivajo člane za Prešernovo družbo, prav tako prosimo vse Trboveljčane in Trbovel/čanke, zlasti pa naše mladince ln mladinke, da se zanesljivo naroče na Prešernove knjige, ki morajo postati last vsake slovenske hiše. To lahko store vsi neposredno v Mestni knjigarni v Trbovljah, lahko se pa seveda naroče pri zastopnikih in poverjenikih Prešernove družbe v naših podjetjih.
Pridobivanje naročnikov za letošnjo zbirko Prešernovih knjig, ki bodo predvideno izšle meseca decembra, bomo zaključili 1. avgusta 1.1.	1. S.
Teden matere in otroka r Loki
Odbor za TMO v Loki si je zadal več nalog, ki jih je nameraval izvršiti, v tem tednu je imel vzgojno predavanje za starše o temi »Kulturno vedenje mladine«. Zveza socialističnih žena v Loki se je obvezala, da bo obiskala dojenčke in njihove matere ter jim nudila potrebne nasvete; ob tej priliki jim je poklonila tudi nekaj sladkorja. Nameravali so tudi prirediti v tem okviru pionirsko igro za kulturno prireditev z igro in petjem, ki so jo pa iz tehničnih razlogov preložili na 21. junij. Iz čistega dobička prireditve pa bodo priredili izlet v rojstni kraj maršala Tita, v Kumrovec, ki je postal narodni muzej. Pionirji in starši bodo videli mnogo lepih krajev ob dolini Sotle.
Nismo pa mogli izvesti obveznosti o ureditvi otroškega igrišča, ker nima občina na razpolago primernega zemljišča. Nameravali smo zaprositi upravo Doma onemoglih oz. Svet za zdravstvo in socialno politiko v Trbovljah, da b| nam odstopil primeren prostor v parku, ki je edinstven, pa nam je bila proš-
Novice is Ciiife in okolice
»Zasavski vestnik" tudi
v koiportaži
Z današnjo številko je naše glasilo »Zasavski dnevnik« tudi r koiportaži pri tov. Ivanu Je-retiču, znanemu pod imenom »Žane«. Tov. Jeretič bo na željo bralcev in prijateljev »Zasavskega vestnika, raznašal list tudi po hišah. Sprejemal pa bo tudi redne naročnike.
S to uvedbo bomo naš tednik, ki poroča stalno tudi o litijskih novostih, še bolj popularizirali.
Deževje škoduje našim travnikom
Prva polovica letošnjega junija je bila prav nad vse deževna, prav tako tudi domala ves maj, tako da so pri tem ovirani naši kmetje pri poljskih delih. Zaradi obile moče so travniki v dolinah še kar zadovoljivi, vendar trde kmetje, da je trava preveč vodena. Ker ni bilo v prvi polovici junija ugodnega vremena, še niso mogli začeti z redno košnjo. Kdor se je le ojunačil in začel kositi, pa sena ni mogel posušiti na travniku. Tisti kmetje, ki imajo kozolce, sušijo pokošeno travo v kozolcih. Tudi večino detelje suše v kozolcih.
Lisice in vrane delajo škodo na travnikih
Iz hribovskih vasi (Jelša v Ko strevniški dolini in drugod) pripovedujejo kmetje, da jim letos delajo precejšnjo škodo na travnikih lisice in vrane, ko stikajo za svojo hrano, se spravijo na travnike in brskajo tudi za ogrci. Ti so pod koreninami trav in lisice in vrane zato vrtajo v zemljo in pri tem dvigajo travo s koreninami vred. Taka spodkopana trava se prevrne in nato posuši. Zato so travniki na vteečih rebri h zelo razredčeni. Hribovski kmetje žele, da bi lovci preganjali nadležne lisice in vrane.
Snemanje litijskih pionirjev
na magnetofonski trak
Ob zaključku letošnjega šolskega leta so pionirji litijske državne gimnazije priredili uspeh koncert, o katerem smo že poročali. Na koncertu Je bil navzoč tudi glasbeni referent Radia Ljubljana, ki je povabil litijske pionirje v Ljubljano. Tam Je celoten zbor nastopil v koncertnem študiju, ves program pa so posneli na magnetofonski trak. Tako bomo zdaj večkrat slišali mlade litijske pevce v Radiu Ljubljana.
Obisk v ljubljanski radijski postaji je bil za večino dijakov prijetno presenečenje, saj so se seznanili z radijskimi napravami in videli marsikaj novega. Snemanje na magnetofonski trak je vsekakor lepo priznanje mladim gimnazijcem in njihovemu požrtvovalnemu dirigentu tov. Verenu Korošcu
Visoka Sava povzročila smrt stare žene
Deževje zadnjih dni je precej dvignilo reko Savo. Narasla voda otežkoča promet na brodovih
v Kresnicah in v Lazah. Oni dan je narasla reka Sava zahtevala smrtno žrtev. Iz Slapnice, vasice nad Jevnico in Lazami, se Je odpravila na obisk v Dolsko 80-letna Strbunkova mati. V Lazah je hotela z brodom na levi savski breg, da bi obiskala svojce v Dolskem. Ko je poskušala, da stopi na brod, se je ustrašila ozke deske, ki je služila za prehod z brega do broda. Zato je zaprosila brodnika, naj bi ji pomagal. Ta ji je res pomolil roko. Stari ženi je pa na deski spodrsnilo, da je padla v naraslo reko. Pri tem je potegnila za seboj še brodnika. Hipoma sta bila oba sredi naraslega vodovja. Brodniku se je posrečilo, da se je rešil iz razpenjenih valov, medtem ko je savski tok potegnil starko s seboj in jo valil nizdol. Ko so jo kasneje dobili v bližini Kresnic, je bila nesrečnica že mrtva. Varnostna oblast je uvedla komisijski ogled, ki je ugotovil nesrečo.
V litijski občini so uvedli pobiranje radijske naročnine po hišah
Uprava Radia Ljubljana je olajšala svojim naročnikom plačevanje mesečne naročnine za radijske sprejemnike. V vseh večjih krajih Je postavila inka-sante, ki eedaj redno pobirajo mesečno naročnino. Doslej Je imela namreč uprava Radia Ljubljana precej sitnosti zaradi nerednih plačnikov. V litijski občini, ki ima 1457 gospodinjstev, je 216 radijskih sprejemnikov. Večina teh je v Litiji In v predilniškem naselju v Gradcu. Število radijskih naročnikov po litijskih hribih je pa precej majhno, čeprav hi bilo pričakovati, da se bodo ugodnosti, ki jih nudi radijski sprejemnik, posluževali zlasti naši gospodarji po samotnih hribih. Mesto inkasanta opravlja tov. Minka Baumkirherjeva iz Litije. Uvedbo inkasanta vsi radijski naročniki toplo pozdravljajo, ker jim Je s tem olajšano plačevanje mesečne naročnine.
Ali veš, kaj je fluorografiranje?
Vsa skrb naše socialistične domovine Je posvečena ljudskemu zdravstvu, ker le zdrav državljan lahko uspešno gradi socializem. Fluorografska akcija v našem okraju bo ugotovila zdravstveno stanje vsega tukajšnjega prebivalstva. Brezplačno rentgensko slikan je pljuč in drugih prsnih organov bo ugotovilo, ali si zdrav ali pa potreben zdravniške pomoči. Akcija bo uspela samo tedaj, če bo udeležba res polnoštevilna, ker le na ta način bo mogoče ugotoviti razna bolezenska žarišča.
Za uspeh akcije ni dovolj, da se udeležiš samo slikanja, ampak da se zanesljivo javiš tudi zdravniškemu pozivu na ponovni pregled, če je fluorograf odkril pri tebi bolezen. Bolni-kom bo omogočeno takojšnje brezplačno zdravljenje.
Zato izrabite priliko, ki Jo nudi socialistično zdravstvo delovnemu ljudstvu, in se brezpogojno udeležite fluorograffranja ob določenih dnevih.
nja odbita. Tako naše obveznosti, ki je bila potrebna, nismo mogli izvršiti.
Vendar je pomagalo
Na mestni konferenci Zveze komunistov je bila iznešena pritožba, da so mesnice v Radečah odprte samo dvakrat tedensko, dasi so dani vsi pogoji da bi bile lahko odprte vsak dan, kar bi bilo za potrošnike zelo koristno, saj se vendar ne morejo založiti z mesom za cel teden. No — to so končno uvideli tudi v mesariji in imamo sedaj vsak dan meso razen ob ponedeljkih, česar prej ni bilo — menda zgolj iz komoditete ali pa nezainteresiranosti in brezbrižnosti za potrebe delovnih ljudi.
Potrošniki se p« Še vedno vprašujejo, kdo v Radečah uživa teletino, ker se teleta koljejo, teletine pa — vsaj za večino potrošnikov — ni Tudi s tistim skrivanjem mesa pod pultom, zlasti lepših kosov, bo treba prenehati, če naj res velja, da smo vsi enald, ne pa da lahko boljše meso dobiva in uživa samo neka »privilegirana« kasta. Naj si bo V mesariji ali pa v trgovini nekaterih »boljših« gospa ne vidiš nikoli stati v vrsti za meso, ali pa sedaj za olje, ki ga Je tako malo. Tako ravnanje in takšni odnosi do družbe niso socialistični in nam ne delajo časti, zato prenehajmo s takšno praksa	Vi m.
Najstarejši delavec
Hrastniškega rudnika
50 let pesnice Vide Tauferjeve
V juniju je šla tiho mimo nas 50-letnica pomembne zasavske rojakinje, pesnice Vide Tauferjeve. Prav je, da se je spomni naše lokalno glasilo, saj je Vida Tauferjeva dostojna predstavnica naše doline. Vida Tauferjeva je bila rojena 15. junija 1903 v Toplicah pri Zagorju. Osnovno šolo je obiskovala v domačem kraju, kasneje se je pa odločila za učiteljski stan. Učiteljišče je dovršila v Ljubljani, nakar je postala učiteljica najprej v domačem kraju, nato pa pred drugo svetovno vojno učitelj evala v Stični na Dolenjskem. Tam Je med vojno doživela eksplozijo, ki ji Je precej zrahljala živce. Po osvoboditvi je dobila nameščenje v ministrstvu za prosveto LRS v Ljubljani.
S pesništvom se Je začela ukvarjati že v dijaških letih. Sodelovala Je pri mnogih revijah in listih. Pomembni sta njeni pesniški zbirki »Veje v vetru«, ki je izšla leta 1938, dve
leti kasneje pa pesniška zbirka »Križev pot«. S pesnico Lili No-vy Je napisala uspelo mladinsko igro »Mojca in živali«.
V knjigi »Slovenska sodobna lirika«, izišli leta 1933 v Ljubljani sta ponatisnjeni pesmi Vide Tauferjeve »Zavrženo pismo« in »Srečanje s smrtjo« — po vojni je pa izdal Slovenski knjižni zavod v Ljubljani leta 1950 njeno pesniško zbirko »Izbrani listi«, v kateri Je tudi prekrasna, materi pesnice Vide Tauferjeve posvečena pesem »Smrtna ura«.
Vido Tauferjevo omenja univerzitetni profesor Marja Bor-šnik v svoji literarni zgodovini »Pregled slovenskega slovstva« (izšla leta 1948). Postavlja Jo na vodilno mesto med slovenskimi pesnicami ter naglaša, da je »edina, ki je našla čist izraz in svojevrstno tematiko«. K Jubileju ji iskreno čestitamo in pričakujemo od nje še novih pesnitev.	(2)
Ko se nam bliža proslava 150-letnice rudnika Hrastnik, se spomnimo najstarejšega delavca tega rudnika Florijana Hočevarja. Letos sta z ženo Elizabeto praznovala 90-letnioo v krogu svojih najbližjih sorodnikov. Oba sta namreč rojena leta 1863.
Jubilant Hočevar je prišel leta 1882 v Hrastnik iz šmarskega okraja kot progovni delavec na takratni Južni železnici. Takrat je bila še v obratu znamenita ojstrška žičnica, o kateri ve Hočevar dosti zanimivega povedati. Delal je nekaj časa tudi v hrastniški jami. Toda 12-umo delo in zaslužek 90 krajcarjev na šiht mu nista bila všeč, zato je opustil Jamsko delo in šel k žaganju jamskega lesa k Savi, kamor so splavarji spravljali tak les. Zaslužek pri žaganju je bil namreč boljši. Leta 1890 je bil zaposlen na rudniški železnici in sicer 12 let kot zavirač, 18 let pa kot vlakovodja. Torej je opravljal ta posel polnih 30 let V tistih časih se je pripetilo več nesreč na tej železnici, a pod njegovim vlakovodstvom samo ena. pri kateri je bila večja Skoda, in še to zaradi neprevidnosti njegovega vlakovnega osebja. Ko so spuščali nekoč samotežno s premogom napolnjene vagone od hrastniške steklarne navzdol proti železniški postaji Je v istem hipu porinil nasproti premik alni vlak Južne železnice prazne vagone po istem tiru. Pri trčenju se je prevrnilo nekaj s premogom napoljenlh vagonov. — Nekoč se Je ponoči postavila na tir neka telica, ki je pobegnila nekemu mesarju. Trideset metrov daleč Jo je rinil rudniški vlak, predno je
Novice iz 'Radi č
Mestna konferenca SZDL —
Veliko politično zavest in mnogo zanimanja za naše splošno in lokalno gospodarstvo so pokazali Radečani na mestni konferenci SZDL, ko so napolnili dvorano hotela »Jadran«. Konferenca Je obravnavala mnogo perečih vprašanj mesta Radeče, ■zlasti preskrbo z mlekom, mesom in drugimi živili, ki v Radečah ni ravno njboljša. Velike težave so zlasti pri preskrbi z mlekom, ker v mestu ni mlekarne, Id pa bi bila nujno potrebna. Sprejeli so sklep, da KZ čimprej uredi to vprašanja
Mnogo premalo skrbi se posveča mladini, njeni vzgoji in napredku. Tudi tu je treba storiti odločnejše ukrepe, kar je dolžnost naših kulturnih društev, zlasti »Svobode« in Partizana, ki za vključevanje mladine v kultumoprosvetno delo in za vzgojo vse premalo Skrbita. Tudi pred časom ustanovljeno Društvo prijateljev mladine še doslej ni pokazalo uspehov.
Na konferenci je bil izvoljen nov mestni odbor, od katerega upravičeno pričakujem«, da bo storil vse, kar mu nalaga čas, v katerem živimo, in da bo pripomogel uresničenju našega največjega cilja — zgraditev socializma. Na predloženi, že pripravljeni kandidatni listi pa ni bilo nobenega delavca, česar seveda večina ni odobravala, vendar so to stališče večine nekateri komunisti pobijali z utemeljevanjem, da smo pri nos že ustvarili brezrazredno družbo in da smo vsi enaki (kar Je sicer naš cilj, za katerega se borimo z vso zagrizenostjo), a smo še daleč od tega, zato je tako gledanje kaj čudno in zgrešeno.
Občinska konferenc« socialistične zveze — Ta Je bila sicer kratka, toda stvarna In plodna v delu ter Je dala dragocene smernice za nadaljnje delo v Radečah. Sekretar občinskega odbora Je v svojem poročilu analiziral dosedanje, še dokaj uspešno delo, vendar bi bilo — kot Je naglasil — lahko Se boljše ob večji delavnosti vseh članov odbora. Konferenci je prisostvoval tudi organizacijski sekretar okrajnega odbora SZDL tov. Jesenšek, ki je dal v svojem govoru navodila za bodoče delo ter poudaril da Je treba zastaviti vse sile za preobrazbo našega ljudstva, zlasti na vasi, povečati delavnost in skrb za dvig življenjske in kulturne ravni, za čtanprejšno Izgradnjo socializma in prehod v najvišjo in najbolj demokratično obliko — v komuno.
Teden matere tn otroka. — TMO so proslavljali po vsem okraju, samo iz Radeč ni o njem kaj pisati, ker ga nismo proslav-
ljali (ali vsaj jaz ne vem, da bi ga). Na občinski konferenci SZDL je bilo rečeno, da je za Teden matere in otroka vse pripravljeno, vendar ni bilo niti ene same prireditve, in kolikor vem, sploh ničesar. To pa radeškim množičnim organizacijam nikakor ni v Čast in ponos.
Mladinska letovanja In taborjenja. — Tudi letos bodo naše pionirje in pionirke poslali v okrevališča in na taborjenja in letovanja, česar se močno veselijo, vendar bo zaradi skromnih denarnih sredstev število teh otrok precej omejeno, saj je za Radeče določeno samo 45.000 dinarjev, starši pa ne bodo zmogli večjih prispevkov. Tu bi lahko pomagale organizacije, podjetja in ustanove, pa tudi posamezniki, ki bi bili pripravljeni nekaj žrtvovati za naše najmlajše. Ravno v »Tednu matere in otroka« bi lahko izvedli tako akcijo, a te prireditve ni bilo. Seveda za tako akcijo še ni prepozno in bi bila gotovo uspešna.	Vim.
Loka pri Zid anem mostu
Letovanje pionirjev. — Iz
osnovne šole v Loki bodo ili na letovanje trije pionirji in sicer v Izlake. Izbrani otroci so sirote padlih borcev in socialno šibkih. Za enega pionirja bo prevzela oskrbovalnino OLO Trbovlje, zn ostala dva pa krajevne ustanove in organizacije (KZ, KUD »Ivan Cankar« in občinski'odbor SZDU — Pionirji se zahvaljujejo vsem navedenim z« denarno pomoč, ki so Jim omogočili 14-dnevno bivanje v lepi okolici Izlak, kjer se bodo lahko tudi kopali v toplih vrelcih in se telesno in duševno okrepili, tako da se bodo v novem šolskem letu še z večjim
veseljem oprijeli šolskega dela.
2ivljenjepisl padlih borcev.— ZB v Loki je sestavilo živlie-pise padlih borcev v NOV in nekatere opremila s slikami. Pri tem je sodelovalo tudi krajevno učiteljstvo. En izvod življenjepisov je dobil okrajni odbor ZB. enega Republiški odbor ZB v Ljubljani, en izvod pa bo služil za muzej NOV. Življenjepisom je bil priložen kratek pregled delovanja NOV Loke in okolice, zlasti Žirovnice, kjer je bil početek partizanskega gibanja. — Vseh padlih borcev v občini Loka jo 27, med njimi so tudi tisti, ki so postali žrtve okupatorja in fašizma.
ustavil. Telica je ostala nepoškodovana in je bala pozneje lepa krava molznica.
Neko noč je lokomotiva zarinila na skalo, Iti je padla s hriba na železniški tir. Skalo so razbili in odstranili lokomotiva z vagoni je pa vozila nepoškodovana najrej. — Hočevar ve povedati še o večjih železniških nezgodah, ki so se pripetile njegovim tovarišem z druge delovne izmene. Naš jubilant tudi pripoveduje, kako »spufano« separacijo je imel rudnik začasa njigovega službovanja in kako so delavci trpeli pri nakladanju premoga v vagone južne železnice.
Kot vlakovodja je prenašal tudi pošto od rudnika do hrastniške železniške postaje, kjer je bil tudi hrastniški poštni urad. Mnogo pisem in denarja je znosil na pošto in z nje. Pravi da je bil najbolj nevoljen na cekine (zlatnike), a obžaluje, da jih danes ni več.
V zakonu je imel Hočevar osem otrok. Eden njegovih sinov je bil rudar, ki se je leta 1914, smrtno ponesrečil, ko Je odšel na delo. Drugi sin Ferdinand je bil izučen ključavničar in je leta 1912 ilegalno pobegnil čez »veliko lužo«. V Ameriki je zar posl en v tovarni lokomotiv in se pridno spominja ostarelega očeta s paketi.
Leta 1920 je šel naš jubilant v zaslužen pokoj. Prejemal je samo 32 din pokojnine, pozneje še 190 din doklade. Ker pa je bilo to za življenje premalo, je moral iskati kot upokojenec še priložnostna dela. Hočevar je bil tudi skromen, varčen in iznajdljiv človek; z majhno plačo in kopico otrok si Je prihranil toliko, di si je kupil malo podrto kočarijo. Ko je uredil, jo je prodaj in drugo kupil. To se je zgodilo večkrat. Zato ni nič čudno, če se je s svojo družino selil nič manj kot dvainvajset-krat. Da se to ne bi še ponavljalo, je njegov zet Čovič kupil na Slatni nad Dolom posestvo od bivšega trgovca Vovka, kamor je namestil svojega tasta za oskrbnika. Sedaj, ko je Hočevar opešal, prebiva s svojo ženo v mali hišici na tem posestvu. — Hočevar pravi, da je, ker je začel težko delati kot sin kočarja v zgodnji mladosti, delal nad 70 let. Naš slavLenec ;e še dokaj zdrav. Z očal; Čito. Spomin ima še dober. Edino sluh ga zapušča.
Kot delovnemu človeku mu želimo, da bi bila tovariš Hočevar in njegova žena v bližini svojih hčera, zetov, vnukov in pravnukov zadovoljna na večer svojega življenja..	L. H.
KJE NAJ BI BIL PREHODNI MLADINSKI DOM V NAŠEM OKRAJU?
Na neki izmed zadnjih sej odbora za zaščito matere in otroka so med drugim na OLO Trbovlje obravnavali vprašanje, kje naj bi postavili prehodni Mladinski dom za otroke našega okraja. Po daljši debati so sklenili da pregledajo poslopje na Polšnšku in v Stirju. Določili so komisijo, ki bo pregledala dve stavbi in stavila nato predloge.
Vse ostale rupubllkc v državi so že davno ustanovile muzeje NOV ln zbrale njeno zgodovino. Slovenija je bila med zadnjimi. Ce bi še kaj časa čakali, bi mnogi važni dogodki šli v pozabo. Tako smo se vsaj delno oddolžili našim padlim borcem, ki so doprinesli največ Irtov za pridobljeno svobodo.
Zaforsha Glasbena šola in nični uspehi
Pred nedavnim je zapustilo Glasbeno šolo v Zagorju lepo število učencev in učenk, ki so skozi celo leto pridno delali in se poglabljali v plemenito glasbeno dejavnost.
Hotel bi prikazati nekoliko podrobneje to šolo v Zagorju, ki obstaja že štirj leta.
Nedvomno so se mnogi naši starši razveselili ustanovitve te šole, ki ob svojem začetku ni imela prav ničesar za pouk v glasbi. Ravnatelj tov. Slavko Korošec je s svojo iniciativo uspel dobiti nekaj glasbil, ki so komaj zadoščali za skromen začetek. Tako so začelj prihajati vsi tisti otroci, ki so imeli veselje do glasbene umetnosti. V Zagorju ni bilo nikoli poprej tovrstne šole, zato je razumljivo. da je bil odziv prav velik. Zal pa šola ni mogla sprejeti vseh. V teh letih ji je uspelo dobiti še nekaj več prostorov, tako da danes ta šola nemoteno dela, seveda še z manjšimi poman j ki j i vostmi.
V razgovoru s prof. Korošcem mi je ta dejal: »Letošnje leto je bilo posebno plodno; moram priznati, da so učenej presegli vsa moja pričakovanja. Moram poudariti, da so ti učenci večinoma otroci naših rudarjev in zelo sem vesel, da zagorski rudar razume potrebe izobraževanja svojih otrok tudi na tem področju. Seveda imamo še težave; manjka nam klavirjev in tudi ostalih instrumentov, vendar smo pouk v glasbi razporedili tako, da je učenje potekalo nemoteno. Naglasil bi, da je ta šola v preteklem letu dala šest učencev, letos pa jih bo ravno toliko godnih za Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, kjer bodo tj učenci po treh letih postali poklicni učitelji glasbe. Ni mi treba posebej podčrtati,« je dejal tovariš ravnatelj, »pomen te okoliščine, saj je dobro znano, kako so nam potrebni taki učitelji. Večina naših šol jih še nima, pa tudi vsa kulturna društva so skoro brez njih.«
»Letošnje leto so učenci poleg obveznega pouka naštudira-
li ..Kresnička'1, sodelovali so s svojim orkestrom na raznih proslavah in akademijah — za zaključek so pa učenci imeli dve glasbeni produkciji. Sprva so hoteli to produkcijo izvesti samo za ostale učence, toda na zahtevo staršev in ostalih je bila ta produkcija javna in so jo morali na zahtevo Zagorjanov ponoviti. Sedaj pa pripravljajo še samostojen koncert, ki ga bo obiskala glavna poverje-nica Ljudske prosvete tov. Jerajeva in šolski inšpektorji.
Omenil bi še nekatere stvari, ki ovirajo delo te šole; glavna zapreka je pomanjkanje instrumentov, pa tudi finančno ne stoj; 2°la povsem najbolje. Proračun, ki nam ga je odobril okrajni odbor, je zelo majhen. Ravnatelj je hkrati reden predavatelj na 'Glasbeni akademiji v Ljubljani, kar je seveda mno-
go preveč. Toda čeravno je to proti moji volji, rad hodim v Zagorje, saj sem rojak, posebno sem pa še zadovoljen z uspehi te šole, ki mi dajejo vedno novih vzpodbud za nadaljnje delo.«
»Omenil bi še, da se je šola obrnila že mnogokrat na razna podjetja in ustanove s prošnjo za manjše prispevke, ki bi ji bili dragocen pripomoček pri njenem delu. Toda žal odziva nismo našli. Če pa pomislim na vzgojno delo, ki ga opravlja ta ustanova v Zagorju, se čudim, da šola ni našla pri naših pristojnih činiteljih vsaj malo odziva in razumevanja. Vendar ta šola vseeno dela in bo tudj v bodoče vzgajala otroke zagorske srenje in jim tako pripomogla še k boljšj izobrazbi.«
Solj želimo še mnogo uspehov.	-M-
Kreftove „Kreature“ na odru „Svobode 11“ v Trbovljah
Gledališka skupina »Svobode 11.« v Zgornjih Trbovljah je ponovila preteklo sredo zvečer v svojem Domu Kreftovo komedijo »Kreature*. Igra je ostra satira na slovensko malo buržoazi-jo med prvo svetovno vojno.
Predstava je še kar dobro uspela in opaziti je bilo, da so igralci tega odra v letošnji sezoni napredovali. Rešijo je imel tov. Radoslav Cešnovar, ki je s to igro v Trbovljah debitiral. Seveda so bile v uprizoritvi »Kreatur* — ki so zahtevna igra — razne režijske in igralske pomanjkljivosti, ki pa so pri tem mladem gledališču razumljive in odpustljive. Najprijetneje presenečenje Je bilo, da se je ansambel letos jezikovno znatno popravil, kar je zahvaliti tov. Slavi Jelnikar-Guličevi.
Med Igralci je bil prav dober Božo Jurše v vlogi dr Kostanjška. Šibkejši je bil Miro Jurše, ki je igral Komarja. Verjetna ta igralec svoje vloge ni popolnoma razumel.
Janez Cestnik v vlogi Tomši-
.Študentje smo"
Glasbena veseloigra »Študentje smo«, ki je pred kratkim doživela na odru »Svobode-cen-ter« svojo premiero in tudi že reprizo, je dosegla pri publiki popoln uspeh. Tako je bila gledališka dvorana v Delavskem domu v Trbovljah pri prvi uprizoritvi te veseloigre kakor tudi pri njenem ponavljanju nabito polna občinstva. I? tega bi sklepali, da Trboveljčani na splošno bolj cenijo vesele igre kot pa resne drame, saj je bila gledališka dvorana pri odlično prikazani drami J. B. Priestleya »Inšpektor na obisku« slabo zasedena.
Igra »Študentje smo« je peta premiera na odru »Svobode-center« v tej sezoni. Opereto je režiral mladi režiser Franci Jarc, glasbo za igro, ki jo je napisal Danilo Bučar, je pa za orkester pripravil in dirigiral Jože Skrinar, ki je sodeloval pri igri s svojim orkestrom in pevci »Slavčka«.
Vodstvo gledališča »Svobode-center® je imelo namero prirediti v kratkem Gledališki teden v Trbovljah ter ponoviti v njem letos uprizorjene igre: »Pesem s ceste«, »Srečni dnevi«, »Cigani«, »Inšpektor na obisku« in »Študentje smo«, vendar je ta načrt opustilo. Gledališče se je
namreč sedaj odločilo, da bo ta Gledališki teden z navedenimi igfami pripravilo v jeseni za otvoritev nove sezone 1953-54.
ča je bil prijetno iznenadenje na odru. Vsekakor je Cestnik talentiran igralec, ki bo svoje prave sposobnosti šele pokazal. — Alojz Deželak je v bistvu »zadel* Matijo Medveda, vendar je bil glasovno pregrob in v govoru prehiter, kar pa je popravljivo.
Anka Zupanova je Igrala Bredo. lzgleda, da je bila ta vloga zanjo pretežka in da je po vseh izgledih ni razumela. Bila je v igri tudi preveč patetična in padala po nepotrebnem v ekstreme, kar je igro seveda motilo. No — pa je tudi to popravljivo. Ta tovarišica je nedvomno zmožna igrati boljše in upamo, da bo to prihodnjo sezono tudi pokazala.
Trboveljska mladinska godba v Tolminu
V	soboto in nedeljo, 30. in 31. maja 1953 so mladina in pionirji tolminskega okraja priredili v počastitev rojstnega dne maršala Tita II. mladinski festival, na katerem je v telovadnih, dramskih in pevskih prireditvah sodelovalo preko 3000 mladine in pionirjev.
Kot gost je na tem veličastnem mladinskem prazniku sodelovala tudi mladinska pionirska godba iz Trbovelj. Mladi trboveljski godbeniki so poleg sodelovanja v mladinskem sprevodu z dvema krajšima, zelo dobrima koncertoma presenetili našo mladino in ostale udeležence tega festivala. Z obrazov tisočev poslušalcev si lahko razbral samo tole: take stvari zmore samo mladina naše domovine Ob podpori socialistične družbe! Prepričani smo, da vaše gostovanje ne bo ostalo brez posledic pri naši mladini in bo rodilo nedvomno dobre uspehe na tem področju kulturne dejavnosti.
V	imenu naše mladine in pionirjev se iskreno zahvaljujemo mladinski pionirski godbi in okrajnemu komiteju LMS iz Trbovelj za njen velik prispevek s svojo udeležbo na tem festivalu. Upamo, da ste se med mladino, ki živi na najzahod-nejšem delu naše domovine, na Primorskem, dobro počutili.
Tovariške pozdrave!
Okrajnj komite LMS Tolmin
Ali si že noravnal naročnino za ..ZASAVSKI VESTNIK*
Italijanski film
Kresni četi* v 'Radečofi
Ob zaključku šolskega leta je mladinsko gledališče radeške »Svobode« priredilo ljubko mladinsko igro »Kresniček«. Njena uprizoritev je bila višek uspehov mladinskega gledališča v zadnjih letih in za Radeče veliko kulturno doživetje, saj nekaj tako prisrčnega v našem mestecu že dolgo nismo gledali.
Cisto na tiho, brez velike reklame je prišla ta igra na oder. Uprizoritelji sami niso pričakovali takšnega uspeha. Samo živžav in direndaj •okrog doma, razbijanje na odru, vmes pa glasovi mladih pevcev in pevk so pričali, da se nekaj pripravlja. Ob koncu tedna se je pojavilo na stenah še nekaj plakatov, v naglici napisanih, ki so oznanjali predstavo »Kresnička« v soboto in nedeljo, pa še te je kmalu izpral dež, ki ga imamo skozi ves mesec vsaj po trikrat na dan.
Zaradi obilice drugega dela in skrbi sem zadnje čase nekoliko zgubil »zvezo« z odrom in dogajanjem na njem, in skoro gotovo bi šel tudi »Kresniček« mimo mene neopazno, če me ne bi navdušenje drugih, zlasti pa »najožje družine« in sosedov po nočni službi v nedeljo zjutraj spravilo v Prosvetni dom. Zglasil sem se za »prostovoljno pomoč« in pomagal pri maskiranju s trdnim sklepom, da grem potem takoj domov, ker sem po 12 urah nočne službe že komaj držal oči odprte. Ko se je predstava začela, sem se res namenil domov, mimogrede me je pa radovednost potegnila na galerijo. da bi samo malo pogledal na oder — pa me je že prvi hip »prijelo« in obdržalo, da me je minila vsa utrujenost in zaspanec, in še vse prehitro je pri-
„$:*njala sem o raju'
Kino »Svoboda-center« v Trbovljah
(Delavski dom) bo imel na sporedu v bližnjih dneh na sporedu italijanski film
„Sanjala sem o raju“
Razpored predstav bo razviden z lepakov.
¥
Kino »Svoboda« v Trbovljah II.
bo predvajal prihodnje dni angleški film
„Za Kylove ni pro-štora**
Razpored predstav bo razviden z lepakov.
Benetke. Mladi jurist dr. Gior-gio Cantoni je rešil utapljajočo se.neznano gospodično, ki jo je zajel vihar. Hotel jo je pospremiti domov, pa mu je nenadoma izginila. Bila je prostitutka Vanda iz penziona »Sirena« v Rimu. Prodajala se je zato, da je vzdrževala starše in domače. Njeno pravo ime je bilo Marija Severi in se ji je gabilo dosedanje ostudno življenje, ki se ga je hotela rešiti.
Se isti dan zvečer sta se Marija in Giorgio srečala v avto-
busu, ki je peljal v Rim. Spoznala sta se. Giorgio je Marijo pregovoril, da je ostala v Florenci in sta skupaj obiskala njegovo sestro Ado. Minili so meseci, Ada, Marija in Giorgio so bili že dobri prijatelji. Marijo je grizlo umazano življenje v penzionu toliko bolj, ker se jo zaljubila v Giorgia. Ada se je poročila in tudi Giorgio je zaprosil Marijo za roko. Kako naj se mu razkrije? Cantonovi so Marijo prisrčno sprejeli in Giorgio jo je odpeljal s seboj na svoj dvorec, kjer sta preživela nekaj srečnih dni. Ko se je
KMETOVALCI — POZOR!
OZZ Trbovlje bo priredila v nedeljo in ponedeljek 28 in 29. junija t. 1. kmetijsko strokovno ekskurzijo v severovzhodno Slovenijo — Prekmurje.
Interesenti naj se takoj priglasijo na OZZ v Trbovljah (telefon štev. 42).
šel konec. Ko bi začeli še enkrat od začetka, bi še kar gledal.^
Tako ljubko, prisrčno m skladno zaigrano je bilo, da sem kar strmel in seveda tudi vsi ostali gledalci z menoj. Cisto smo pozabili, da smo v domači dvorani, ker nas je dejanje na odru resnično prestavilo v mično pravljico. Kako iskreno smo sočustvovali z ubogim Kre-sničkom, ki je iskal svojo lučko! Nekaterim mežnlm mamicam so se kar solze lesketale v očeh. In scena! Res tako pravljična, da bolj biti ne more in bi se lahko kosala z vsakim naših velikih odrov. Prijetno šumenje vodometa, pozibavanje velikih, živobarvnih, svetlih cvetov, ples vil in Kresniček — vse tako živo, naravno in pravljično obenem, da nas je zaneslo v tisto čudovito deželo sanj in pravljic, v katero nas lahko ponese samo resnično doživetje, ki ga občuti srce in ne samo oči in ušeca.
Da je bilo res tako, priča tudi to, da je bila v dvorani do konca predstave absolutna tišina, dasi je bila dvorana napolnjena v glavnem z otroki, ki vedno delajo nemir. Sedaj so pa negibno strmeli na oder in se veseli zganili samo takrat, 'ko je ubogi Kresniček spet dobil svojo lučko. Tudi s tem se nismo mogli sprijazniti, da se je zastor zaprl in nas je zbudila resnična stvarnost, ki je — žal — vse drugačna.
Seveda, koliko truda, dela, skrbi in dobrih živcev je treba, preden se spravi taka stvar na oder, bi vedeli povedati tisti, ki so igrico pripravili, zlasti tov. Rutarjeva kot glavni režiser, Novakova, Letnikova in pa tov. Rajner in Pešec ml., ki sta se mučila s sceno ter jo s pomočjo tov. Burgerja ustvarila res kot pravo pravljico, pa še Nemec, Pešec st. in vsi drugi, ki so kakorkoli pomagali in s tem dokazali, kaj zmore složno delo in kaj je zmožen naš mladinski oder ustvariti.
Takih uprizoritev, takih iger si naši ljudje še žele in mnogi pravijo, da bodo šli »Kresnička« gledat, kolikokrat ga bodo še igrali. Upajmo, da ga bomo videli tudi na jesenskem kulturnem festivalu v Radečah. Vim.
Prizor iz filma »Sanjala sem o raju«
Marija vrnila v penzion, je dala lastnici ves svoj nakit, samo da bi mogla stran, k Gior-giu. v dostojno življenje, v raj...
Ravno ko se je pripravljala za odhod, je nekega »klienta« v zloglasni hiši zadela kap.
Prišla je policija in z njo preiskovalni sodnik dr. Giorgio Cantoni. Vsa dekleta so morala k zaslišanju in tudi Marija — toda ta pred svojega zaročenca.
Ko jo je prepoznal, je obupana Marija skočila z najvišjega nadstropja na cesto. V rešilnem avtu je izdihnila v Giorgiovem naročju. Raj, o katerem je sanjala, ji je utonil za zmerom.
Angleški film
„Za Kylove ni prostora**
Na lanskem filmskem festivalu v Benetkah film ni doživel uspeha. »To ni film za nas,« je menila festivalska publika in kritika. Preveč je resničen in preveč neprijeten, ker govori o usodi družine, za katero ni nikjer pod nebom prostora. Preganja jo neusmiljena prepoved:
»Prepovedano počivati in se ustavljati,« ki je veljala za cigane, piskroveze, brezdomce, za brezposelne, za reveže, za potepuhe in berače. Družina Kylo-vih ni imela nikjer miru, nikjer se ni smela ustaviti in naseliti.
Alec Kyle je imel še to smolo, da je v silobranu ubil lovskega čuvaja, ker je obstrelil njegovega najmlajšega sina. Truplo so skrili in si izmislili hitro zgodbico okoli umora čuvaja.
Kdo bi sicer revežu verjel, da ga obsodi kot zločinca^ ker nima je ubil čuvaja slučajno? Strga- dela, ker se potika in za »šalo« nec ostane zločinec, tako mu je ubija ljudi.
Pevski k-oncert v Papirnici Radeče
Mešani pevski zbor »Svobode* iz Radeč je prejšnjo nedeljo priredil pevski koncert v sindikalni dvorani radeške papirnice. Koncert je bil dobro obiskan in je lepo uspel, kar je dokaz, da naš pevski zbor napreduje in upajmo, da bo še večkrat nastopil v bližnjih krajih, pa tudi v Radečah, saj so Radečani veliki ljubitelji lepe pesmi.
Vim.
usojeno. Policaj Manningan ni verjel Kylovim, zlasti ne po pretepu v gostilni z njimi. Preganjal jih je iz kraja v kraj, hotel je dokazati, da so oni morilci. Aleca ni izpustil več izpred oči.
Ko je Alecu zbolela žena in umrla, sta ostala s sinkom sama v neki zapuščeni hiši, ki so si jo preuredili za bivališče. Toda tudi tam niso reveži imeli miru. Vrgli so jih iz razpadle bajte na cesto, ki jim je usojena. Alec se je odločil, da bo zapustil te neprijazne kraje, toda policaj ga je na begu ujel in izročil birokratski pravici, da

Niko Je razjahal svojo mulo ter pomagal Silvini spet v sedlo, ne da bd se prj tem zmenil za Jftroa. Tako se Je zgodilo, da je zadnji del poti jezdil oh njeni strani. Toda govorila nista.
Dospeli so do observatorija. Bil je masivna, ksmenata stavba z veliko kupolo na strehi. Fiametta je že čakala. Naročila Je prenočišča in se pobrigala ludl za okrepčila. Bila sta tu Kori doslej samo dva gosta, dva gospoda iz Milana, ki sta prišla že prej, da sta videla sončni zahod z vrha ognjenika. Delala sta vtis da sta že kar dobra Prijatelj-a Fiamettc. Pomagala ria Ji, ko je prinesla vroč čaj no mizo.
Ko so se vsi ogreli, je postal iudj J«rn boljše volje. Smehljal s« je, hvalil v hišj prostore za turiste, razlagal, da voda za eaj na vrhu ognjenika zavre že Pri devetdesetih stopinjah, da Je treba kuhati makarone v pa-Pinskem loncu, če nočeš Jesti ewto navadnega kleja, da se tu Kord dobi voda za čaj le iz raztopljenega snega, ki ga hrani-
jo v neki čudoviti naravni cisterni zadaj za hišo, namreč v nekem starem ekplozijskem žrelu.
Ko je eden obeh gospodov iz Milana vprašal, kaj je pravzaprav papinskj lonec, mu je Fiametta pojasnila, naj si doma v kuhinji svoje soproge ogleda navaden lonec za kuhanje na paro. Vsi so se veselo zasmejali.
Le Niko se ni smejal. Njegov obraz je bil resen. Sedel je v družbj in nekaj premišljeval. Le tu in tam se je nasmehnil, če ga je kdo pogledal. Tisoč misfli se mu Je podilo po glavi. Bile so zamotane in spet jasne misli, pametne in prismojene. Za trenutek Je bil že priprav-jen, da resdgnira, da sc odpove tej krasni tujki in pomaga Jor-nu, da si jo pridobi — takoj na-t6 pa je bil spet drugih misli. Pripravljen Je bil na boj za to lepo ženo, ki jo je ljubil, ki mora na vsak način postati njegova, ne glede na vse zapreke, če naj ima življenje zanj sploh še kak smisel.
Proti polnoči so se vsi vlegli,
toda le oba gospoda iz Milana sta zaspala. Jom in Niko sta mislila na Silvino. Fiametta je bila v mislih pri svojem otroku, majhnem, drobnem in živahnem fantku, ki je bil star pet let. Želela je, da hi se spet vrnila v Palermo, službo pri rudniku Santa Lucia pa opustila. Vittorio, slikar, ki je delal 100-lirske slike in bil njen sosed v hiši, je imel prav; hotela mu Je pokazati, da se ne boji pretrgati svoje dosedanje življenje.
Medtem ko se je Fiametta pobrigala za jutranji čaj in sta se oba gospoda iz Milana pričkala z Jdmom, ali je pot na Etno lepša poleti ali pozimi, je prišla Silvina iz hiše. Nebo je bilo še temno. Nad Katanijo je ležala lahka megla. Veter je pihal ostreje in hladneje kot prejšnji večer.
Kar spreletelo jo Je, ko je videla, da ji Niko sledi. Roke Je Imel v žepu in opazoval strmo padajoče žrelo ognjenika. Gost dim se je kadil iz njega in se vzpenjal proti vrhu Etne. Veter je podil dim, ki se je vrtinčil in gostil v temen oblak, nato pa se spet pričel redčiti.
»La montagna,« Je dejal Niko resno. »Gora! Etna««
Oba sta stala nekaj časa molče. Silvino je pričelo zeblstd. Da
bi nekaj rekla, je vprašala, zakaj pravijo Sicilijanci Etni Mongibello.
»Trdijo, da to ime Etne izvira iz arabščine in sicer iz imena Gibel Utlamat.«
»Kaj mislite o vremenu?«
Niko je nagnil glavo nekoliko postrani. »Precej hladno je,« ji je odgovoril, »in precej dima je na slemenu gore. Ste še trudni?«
»Ni sile.«
»Sedaj se pričenja najnepri-jetnejši del poti, kj nam ga mule ne bodo mogle več lajšati. Dalje kot do observatorija ne pridejo.*
Silvina se mu Je nasmehnila spodbudno. In ta njen smehljaj ga je kar naenkrat spet spomnil na dekle, ki jo je ubil. Strmel je v obraz Konstance pl. Dyckenhoff.
Silvina je opazila njegov začuden obraz. Zdelo se ji je, da bere njegove misli. Povesila je glavo.
Ta trenutek je stopil J6rn iz hiše in zaklical: »čaj je pripravljen!« Sli so v hišo. J8rn je meril svojega brata z nezaupljivimi očmi.
Po zajtrku so se takoj odpravki na pot Bili so vsi toplo oblečeni, okrog vratu so si pa ovili volnene rute. Bilo je obupno mrzlo. Lorenzo je zaradi tega diktiral vsem hitrejši tempo.
Po desetih minutah hoje, kjer so se vsem noge vdirale do členkov v črni pesek, so dospel; do severovzhodne stene iz žlindre.
»Tristo metrov«, je pripomnil J6rn in pogledal v višino. »Se eno uro hoje. Bomo videli, kdo bo prvi prispel na vrh.«
Stena je bila strma. Noge so brodile po globokem pepelu. Dr-čalo je vsem, lovili so se in iskali zaman opore.
»Riposo«, je opominjal Lorenzo. »Samo mirno in ne počivati!«
Prispeli so v območje ostrih žveplenih par. Silvina si je tiščala robec na usta.
Pot je postajala še bolj strma, plast peska se je pa tanjšala. Povsod so naleteli na gladko, trdo skorjo lave.
Lorenzo je bil kmalu dober kos poti pred ostalimi. Jom je hotel pomagati Silvini. Njemu, kemiku, plin ni delal težav. Vendar ga je odklonila. »Pojdite!« mu je rekla. Nikakor ne smete dopustiti, da bi vas gospoda iz Milana prehitela«
Zasmejal se je. »Želite, da vam razložim sestavo dušeče pare?«
»Hvala, ni potrebno!«
Odhitel je naprej. Fiametta mu Je sledila, častihlepje se je je polastilo. Tako je naneslo kar samo od sebe, da je Niko
ostal pri Silvini. Pomagal ji je, kadar ni mogla naprej.
Čez nekaj minut, ki so se vlekle v neskončnost, sta dospela do roba .ognjenika. Našla sta prostor, kjer sta bila za silo zavarovana pred vetrom. Fiametta je bila prva. Splezala je še pred Lorenzo m na vrh hriba. Ko so ji moški častitali, se je smejala s solznimi očmi, čemur je bil kriv oster, žgoč dim.
Jom je bil spet slabe volje Klalo ga je, da ga je Silvina odslovila in poslala naprej. Jezen je bil, da sta Silvina in Niko, ki sta prišla zadnja na cilj, čepela skupaj na tleh.
»No, klavrno izgledamo vsi«, je dejal eden obeh gospodov iz Milana. In res so bili več ali manj vsi razmršeni. Oster, ledeno mrzel veter ter vroče žveplene pare so storile svoje, da so imeli vsi zardele oči in je moral zdaj ta, zdaj oni pokašljeva-ti — toda mogočna priroda je prevzela vse: besede so jim zamrle na ustnicah, pozabili so na jezo in veselje.
Zdanilo se je.
Postajalo je svetleje in svet-leje. Nad stebrom oblaka se je na vzhodu začel svetlikati bar-žunasto rdeč žarek. Nad otokom je še ležala sivovioletna barva, kjer je postajal lflasti pramen vedno bolj prozoren in svetel.

vvq
9pchT
Mladinsko prvenstvo Slovenije v košarki
ASK prvak Slovenije
V soboto in nedeljo je bilo v Trbovljah mladinsko prvenstvo Slovenije v košarki. Sodelovalo je 11 ekip iz Kopra, Postojne, Medvod, Maribora, Celja, Trbovelj in Ljubljane. Predtekmovanje je bilo v dveh skupinah.
Prvens.tvo Slovenije so osvojili mladinci ASK, ki so v finalni tekmi premagali ljubljansko Slavijo 42:38 (24:15). Tako je ASK že šestič postal mla-
dinski prvak Slovenije.
Zanimivo je pripomniti, da so najboljša plasirana moštva do petega mesta igrala po določenem sistemu, kar pa ne velja za ostale udeležence. Končni vrstni red je tale:
1. ASK, 2. Slavija. 3. Partizan (Medvode), 4. Branik. 5. Železničar (Lj.), 6. Svoboda (Trbovlje), 7. Železničar (Maribor), 8. Rudar (Trbovlje), 9. Aurora (Koper), 10. Celje, 11. Postojna.
Košarkarsko prvenstvo Zasavja
Proletarec-Litija 78:24 (35:10)
V četrtek 11. t. m. so ▼ Litiji odigrali prvenstveno košarkarsko tekmo Litijanj in moštvo zagorskega Proletarca. Zmagali so tehnično boljši in borbenejši gostje.
Od Proletarca so dosegli koše: Kovač 29, Lipovšek 26, Herman 7, Spolenak 10, Dolanc 5 in Flisek 2 — od Litijčanov pa: Lebinger 8, Kifner 3, KavSč 2, Baus 2, Kanduč 3, Skoberne 6. — Tekmo je pred 150 gledalci sodil Kavčič iz Ljubljane.
Svoboda (Trbovlje I!)-Proletarec 60:30 (21:19)
Prejšnjo nedeljo sta pa odigrala odločilno košarkarsko tekmo za naslov prvaka ©kraja Trbovlje v Zagorju ekipa Svobode iz Trbovelj n in košarkarji domačega Proletarca. Zagorjani so bili v nrvem polčasu neprimerno boljši kot v drugem, ko jih je zmedia groba igra gostov, kjer je sodnik izključil nekega igralca iz trboveljske Svobode.
Od Svobode so dosegi! Zobec 23 košev, Turk 12, Marinič 10, Plevčak 7, Sterban 7 ter Poličnik 1 koš — od Proletarca pa Lipovšek 11. Herman 7, Drnovšek 6. Spolenak 3, Kovač 2 in Dolanc 1 koš. — Pred 200 gledalci sta tekmo dobro sodila Vo-aelj in Remic iz Ljubljane.
Ostali rezultati prvenstva: Svoboda-Litija 67:22. Proleta-
rec-Litija 51:23, Svoboda-Proletarec 39:34.
Lestvica:
Svoboda	3	3	0	166:86	6
Proletarec	4	2	2	193:146	6
Litija	3	0	3	69:196	3
O tekmi med Litijo in Svobodo bo še sklepala tehnična komisija KZS v Ljubljani.
Kegljanje
PROLETAREC-KLAOrVAR
568:555
Prejšnjo nedeljo so imeli zagorski kegljači v gosteh kegljače JOadivarja iz Celja. Tekma na novo dograjenem kegljišču v Toplicah je privabila precej gledalcev. Sreča se je nasmehnila domačinom, ki so imeli najboljšega moža v Tinetu Kosu, medtem ko je bil med gosti najboljši državni reprezentant Karadjole.	-k.
Kegljaška tekma v Zagorju
Na novem modernem kegljišču v Zagorju se je pomerilo v svojem znanju 6 kegljaških klubov iz našega okraja, iz Celja in Vevč.
I. mesto so dosegli kegljači »Kladivarja« iz Celja, ki so podrli 301 klin (lanskoletni državni prvaki), II. mesto »Rudar« iz Trbovelj (289), III. mesto »Retje« iz Trbovelj (287), IV. mesto »Proletarec« iz Zagorja (286), V. mesto »Bratstvo« iz Hrastnika (243), VI. mesto pa moštvo »Papimi-čarja« lz Vevč, ki je prevrnilo 232 klinov.
Plavalni dvoboj za pokal Velenjskega jezera
ŽŠD Železničar (C)-Rudar 50:49
Velenje. 14. junija. Vreme hladno. Okrnjeno moštvo Rudarja in pomlajeno z mladinci je častno opra%'ilo svojo nalogo. Zmaga bi morala pripadati Rudarju, če bi sodniški zbor pravilno opravljal svojo nalogo, kajti plavalec Železničarja je, zaplaval v sosedno progo, kar gotovo zahteva diskvalifikacijo.
Z rezultate«« smo lahko popolnoma zadovoljni. Ce bi bilo naše kopališče sposobno za trening, bj bili uspehi še znatno boljši. Plavale; Rudarja so
nastopili brez vsakega treninga. Želja vseh plavalcev je, da se LO MO Trbovlje za to stvar zanima in stori vse potrebno — kajti prvenstvo v plavanju je pred vrati.
Tehnični rezultati:
Moški:	100 m metuljček:
Klančnik (C) 1:27.8; 100 m hrbtno: Glas (R) 1:31.0; 100 m klasično: Santo (R) 1:31,1; 100 m crawl: Baloh (R) 1 : 17.3; 4x50m mešano; Celje; skoki: Baloh (R).
Ženske: 100 m prsno; Pirnat (C); 100 m hrbtno: Irt (R); 100 m era vrl: Jošt (C),
Waterpolo: Železničar—Rudar 2:2 (2:0).	S. M.
Boisfva. poroke fn smrti
V trboveljskem okraju se je v mesecu maju rodilo 105 otrok, umrlo je pa 52 ljudi. Poročili so se sledeči:
Cemšenik:	delavec Anton
Drolc in delavka Matija Pikelj; kmetovalec Leopold Papinutti in Olga Kovak, poljedelka; kmetovalec Vekoslav Drolc in gospodinja Frančiška Benko.
Dol pri Hrastniku:	rudar
Alojz Kaluža in gospodinja
Loke pri Zidanem mostu: zidar Vinko Kovšček in gosp. pomočnica Ivana Močnik.
Mlinše:	kmetovalec Mirko
Ocepek in kmetovalka Ivana Slapar.
Podkum: rudar Franc Jerše in gospodinja Fani Zupanc; kmetovalec Franc Zupanc in gospodinja Frančiška Marin.
Polšnik: gozd. delavec Maks Fele in polj. delavka Štefanija
Frančiška Jeran,Majcen; Martin Tomc, gozd. de-
izredni oftfni zbor SD ..Belle*
V rudniški restavraciji v Trbovljah sta imela SD »Retje« in košarkarski klub »Svobode II.« iz Zgornjih Trbovelj izredni občni zbor. V dvorani se je zbralo članstvo obeh društev polnoštevilno, temu izrednemu zborovanju je pa za ZK prisostvoval tudi sekretar MK ZKS Trbovlje tov. Dušan I*ovše, za OLO Trbovlje pa tov. Maks čeme.
Iz poročil tega sestanka smo povzeli, da šteje SD »Retje« 350 članov, ki so sodelovali v nogometni, teniški, namiznoteniški, šahovski in kegljaški sekciji. Razvoj in potreba sta pa dala pobudo, da se dosedanji KK »Svobode TI.« iz Zgornjih Trbovelj ter SD »Retje« združita v eno društvo pod imenom »SD Svoboda-Trbovlje«. Košarkarski klub »Svobode II.« šteje okrog 100 članov in članic.
Novo društvo bo imelo 6 aktivnih sekcij. Pod njegovo upravo je pfešel dosedanji košarkarski stadion pri OLO Trbovlje. Novoustanovljeno društvo si je zadalo nalogo, da še letos dogradi novo igrišče v Zgornjih Trbovljah, poleg tega pa ima društvo v načrtu izgradnjo dveh teniških igrišč, ker po vsej verjetnosti dosedanje teniško igrišče pri Dečjem domu na Vodah ne bo zadostovalo rastočim potrebam.
Na občnem zboru je zastop-
Kuj delajo taborniki v Trbovljah
nik TVD »Partizana« v Trbovljah podčrtal potrebo sodelovanja SD »Svobode« in TVD »Partizana« ter obljubil novemu društvu vso pomoč. Presenetilo je pa, da na tem občnem zboru ni bilo nobenega zastopnika na j večjega športnega društva v Trbovljah — SD »Rudarja«, — Ce bo novo društvo hodilo po poti, ki si jo je začrtalo, smo lahko prepričani, da se bo lepo razvijalo in napredovalo.
steklar Leopold Završnik in delavka Terezija Ojstršak.
Dole pri Litiji: poljski delavec Robert Logar in Ljudmila Kovak, knjigovodkinja; kmet Stanislav Sluga in kmečka delavka Marija Centa.
Hrastnik: čevljar Mihael Jamšek in delavka Emestina-Nada Klepej; šofer Ernest Bočko in kuharska pomočnica Stanislava Kurent; rudar Jože Jamšek in kuharska pomočnica Pavla Im-perl; električar Jože Zupanc in strojepiska Marija Vrtačnik; kmetovalec Josip Jelakovič in delavka Ana Zibret; železostru-gar Viljem Vovčko in delavka Pavla Hercog; ključavničar Franc Božič in šivilja Olga Pe-klar; delavec Alojz Pust in šivilja Ida Kepa; računovodja Aleksander Vavpotč in nameš-čenka Romana Frankovič; od-delkovodj a Ludovik Ranzinger in delavka Frančiška Kolander.
OBJAVE
Listnica uredništva
O tabomfldh v Trbovljah je bilo zadnje (ase prav malo govora. Vzroki za to 90 bili različni: deloma zaradi pomanjkanja razumevanja pristojnih oblastnih organov, še več pa po krivdi nedelavnega društvenega odbora.
Rod »črnega diamanta« — takšno Ime so si nadeli trboveljski taborniki — je bil ustanovljen že 16. februarja 1930. lerta ter je deloval vse do nemške okupacije, ko so Nemci poleg ostalih društev razpustili tudi taborniško organizacijo, njeno premoženje pa je tedanji »Stillhalterkommissar« zaplenil. Tudi v naši socialistični Jugoslaviji smo uvideli potrebo po tej vzgojni organizaciji ter začeli — sicer bolj pozno — spet ustanavljati taborniške rodove po naši državi. Da ▼ Trbovljah nismo bili med zanjlmi, Je razumljivo. Že leto dni po ustanovitvi prvega taborniškega rodu v Ljubljani smo tudi pri nas ustanovili taborniško organizacijo. Tudi naši sedanji taborniki bo si osvojili ime te nove organizacije, ki je najbolj prikladno za naše revirje, to je »Rod črnega diamanta«.
Ustanovni občni zbor taborniške organizacije v Trbovljah dne 23. februarja 1952 (torej) ravno 22 let za prvim društvom) je pokazal veliko razgibanost in navdušenje, posebno zanimanje pa je pokazala naš^ mladina. Po tudi starejši člani so sc spet vključevali v ta pokret.
Staremu skavtu in gozdovniku tov. Avgustu Kostajnšku, ustanovitelju prve taborniške organizacije v Trbovljah, se je tudi sedaj posrečilo zajeti precejšnje število šolske mladine, tako da se je število članstva gibalo okrog 200 ljudi (150 šolske mladine, 50 starejših članov). Ti so sestavljali svoje po-sebhe klube, medtem ko so bili otroci razdeljeni na razne vode, fantje zase, dekleta zase.
Delo je bilo v polnem razmahu. V lokalu pri Pravdiču so se zbirali vsak dan po šolskem pouku različni vodi, kjer so dobivali prvi pouk o taborniški vzgoji, Ob nedeljah so pa pohiteli v prosto naravo spoznaval, cvetice in rastlinstvo ter se naužiti sonca in Čistega gorskega zraka. Kako privlačno izgleda taka mladinska taborniška Četa, ko 9e ob nedeljah disciplinirano vrača s planin, je imel že marsikdo priliko opazovati: ničesar ponarejenega, nič prisiljenega, mladina je sproščena in svobodna ter se pokorava samo taborniškim zakonom. Ti zakoni
pa napovedujejo neizprosen boj’ vsemu, kar ni lepo, kar ni vredno spodobnega človeka in imajo namep vzgojiti mladega človeka v pravega socialističnega državljana.
Mlado društvo se Je razvijalo in raslo, priredilo je večje število izletov na zasavske vrhove, v načrtu je pa imelo že lani večje taborjenje na Gorenjskem. Vse priprave so bile v polnem teku, tudi starši so soglašali z delom tabornikov in tudi že dali privoljenje za to taborjenje. Pa je prišla neljuba zapreka: voditelj tega taborjenja ni dobil od notranje uprave dovoljenja za obmejni pas (t. j. za gorenjsko taborno cono), s čimer je bilo to letovanje onemogočeno. Ker je voditelj tega taborjenja zaradi tega odložil vse svoje funkcije pri vodstvu rodu — posamezni odborniki pa zaradi prezaposlenosti v svojih službah in še drugih vodilnih mestik niso posvečali taborništvu potrebne pomoči, je društvena delavnost še pred taborno sezijo zastala.
Na letošnjem občnem zboru, M ga je sklical tov. Tone Kukavica v začetku tega meseca, sa pa storili sklep, da se taborniška dejavnost v Trbovljah spet poživi in zavzame tisto mesto, ki ji med mladino pripada, zlasti še v našem rudarskem okrožju.
Tovariš Kukavica je v svojem
in neuspehih, zlasti je pa podčrtal lanskoletne napake, med njimi tudi ponesrečeno izbiro vodstva rodu ter pomanjkanje sposobnih vodnikov. Orisal je prvi razvoj taborniških družin in njih uspehe, zlasti družine gozdovnikov, ki jo je vodil trni panter ter opisal vzroke, ki so zavrli začrtano delo, zaradi katerih Je postalo društvo popolnoma nedelavno. Posebej je omenil lanskoletni pohod desetčlanske taborniške patrulje v Dolenjske Toplice ob 10-letnJd ustanovitve prvih slovenskih brigad,
Nato so navzoči izvolili novo vodstvo Rodu črnega diamanta s starešino Tonetom Kukavico na čelu. V odboru so tov. Avgust Kostanjšek, Jože Grama, Vili Toman ml., Karolina Ko-stajnšek. Dragica Okrogar in Hilda Zor. Za letos je predvideno štiritedensko taborjenje v Radovljici in sicer v dveh izmenah, vsaka po 14 dnL Vsak tabornik ima pravico do udeležbe tega taborjenja, kjer so stroški za prehrano preračunani na najnižjo vsoto, ki je trenutno mogoča. Taborjenje bo v drugi polovici meseca julija in v prvi polovici meseca avgusta, in sicer ločeno. Julija bodo taborili starejši Člani ln družine z otroki, v avgustu pa šolska mladina pod strokovnim vod stvom in nadzorstvom. Vsa pojasnila glede tega taborjenja
Več prispevkov in dopisov zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli priobčiti ali pa smo jih odložili za pozneje. Prosimo prizadete za uvidevnost in oproščenje, med njimi tudi DPD »Svobodo II.« v Hrastniku. Radi bi ustregli vsem, žal nam pa to v danih okoliščinah ni mogoče. Vse dopisnike ponovno prosimo, naj nam pošiljajo kolikor mogoče kratka in jedrnata poročila.
Uredništvo.
Obvestilo
Kakor že znano, bo okrajna komisija za počitniška letovanja pri OLO Trbovlje organizirala letošnje leto za otroke našega okraja letovanja in taborjenja v prijetnem letoviškem kraju Izlake. Poskrbeli bomo, da se bodo naši malčki kar najboljše počutili in odnesli z letovanja lepe vtise.
VM tiste, ki so prejeli poklice za prvo izmeno letovanja in ta borjenja, obveščamo, da bo odhod v Izlake v ponedeljek, 29. junija t. 1. Vlak odhaja iz Hrasrtnika ob 6.34, iz Trbovelj pa ob 7,09 zjutraj.
Otroci naj bodo vsaj pol ure pred odhodom vlaka na železni ški postaji, kjer jih bo prevzel vodja, ki jih bo nato spremljal do Zagorja.
Za otroke lz Zagorja je zbirališče na trgu v Toplicah ob 8. uri zjutraj, ki bodo nato pod vodstvom spremljevalca odšli v Izlake, med potjo se jim pa bodo priključili otroci iz Lok pri Zagorju. Vsi skupaj se bodo po prihodu v Izlake priglasili pri upravniku letovanja na osnovni šoli v Izlakah.
Želimo vsem prijetne počit-nicel
Okrajna komisija za počitn. letovanja in taborjenja.
Popis živine
Kakor poročajo iz Beograda, bo od 1 do 5. julija na ozemlju FLRJ popis živine po stanju z dne 30. junija 1953. Število gospodarstev, ki jih bo zajel popis in način popisovanja, bo predviden s posebnim navodilom. V odloku Odbora za gospodarstvo Zveznega izvršnega sveta je rečeno, da bo priprave, organizacijo in popis vodil Zvezni zavod za statistiko in evidenco, ki bo izdal tudi potrebne .obrazce in navodila. Okrajni ljudski odbori pa morajo dati zavodom za statistiko in evidenco na razpolago potrebno število uslužbencev.
Obvestilo
Narodna bar\ka FLRJ, podružnica Trbovlje, je prevzeto stare predvojne hranilne vloge od hranilnic, posojilnic in hra-nilno-kreditnih zadrug:
1, Kmečke delavske hranilnice in posojilnice v Trbovljah; 2. Posojilnice v Trbovljah; 3. Okrajne posojilnice v Radečah; 4. Narodne hranilnice in posojil, niče v Radečah; 5. Hranilnice in posojilnice v Loki pri Zidanem mostu; 6. Hranilnice in posojilnice Sv. Jurij pod Kumom (Podkum); 7. Kmetijske zadruge v Trbovljah: 8. Kmetijske zadruge Sv. Jurij; 9. Kmetijske zadruge v Litiji; 10. Kmetijske zadruge v Polšniku.
Medvojne vloge:	Kreisspar-
kasse, Trbovlje.
Povojne vloge: Hranilnice in posojilnice, Trbovlje.
Prosimo vse lastnike vlog zgoraj navedenih hranilnic, da dvignejo svoje vloge, ali pa jih prepišejo na nove lokalne hranilne knjižice.
Narodna banka FLRJ podružnica Trbovlje
lavec in Marija Borišek, polj. delavka.
Radeče: mlinar Janez Gorenjec in gosp. pomočnica Milka Zahrastniik; rudar Stanislav Skoporc in delavka Justina Ki-šek; rudar Josip Gole in delavka Ljudmila Kišek; matičar Ivan Petelin in natakarica Ljudmila Kovšček; mlinar Janez Pohar in delavka Ana Pilih; delavec Franc Košič in hiš. pomočnica Pavla Hribšek.
Trbovlje:	delavec Miroslav
Tekavec in gospodinja Marija Kotnik, roj. Kranjc; delavec Viktor Smrgirt in šivilja Frančiška Miglič; rudar Florijan Razboršek in gospodinja Silva Klopčič, roj. Bola; ključavničar Albin Repovž in delavka Frančiška Kuselj; rudar Janez Gun-zek in gospodinja Marija Zmer-nik, roj. Josepini; kmetovalec Alojz Zadobovšek in gosp. pomočnica Olga Strubar; stroj, ključavničar Anton Korent in snažilka Elizabeta Hočevar; delavec Ferdo Skrinar in gosp. pomočnica Justina Zupančič, delavec Janez Zupančič in bolničarka Jožefa Močdlar, mizar Melhior Cešnovar in administratorka Ana Cvibovšek; klepar Jože Lesar in Berta Močilar, krojaška pomočnica; strugar Ivan Knez in delavka Marija Perpar; delavec Viljem Turnšek in polj. delavka Hedvika Razboršek; uslužbenec Franc Kramarič in uslužbenka Zofija Turšič.
Zagorje: cest. delavec Franc Zidmaher in polj. delavka Manja Stakne; rudar Slavko Er-delji in Ljudmila Krautberger, gospodinja;, kinooperater' Ivan Mahkovič in delavka Amca Lesjak; rudar Ivan Prosenc »n kurirka Marija Šinkovec; voz-tfik Ferdo Dolinšek in Ana Šinkovec. natakarica; rudar J'-nez Ritenšek in šivilja Darinka Fincinger; rudar Jože Lebe-ničnik in servijnkn Manja Zupan; šofer Stane Svagan m trg. pomočnica Ivana Vozel; knjigovodja Rudolf Klopčič in trg, pomočnica Irena Izlakar.
referatu o delu v pretekli sezo-. se dobe pri vodstvu Rodu čr ni objektivno poročal o uspehih nega diamanta ali pa pri
tov.
Kostajnšku, kjer se reflektanti lahko priglasijo vsaj do 1. julija t 1.
Vse ustanove, podjetja in ljudska oblast se naprošajo, da podprejo naše delo ter mladini finančno pripomorejo do tega taborjenja. Zlasti pa želimo, da nas za časa taborjenja obiščete in se sami prepričate o našem delu in taborniški vzgoji.
Črni panter.
rm . v.


Ivlaai

Na Uborenju
PREKLIC
Preklicujem žaljivke, Izrečene proti Ivanu Potokarju. Ana Košerlin, Trbovlje. Ulica 1. maja štev. 18.
PREKLIC
Preklicujem žaljivko, izrečeno proti Ivani Naputnik iz Trbovelj, Kolodvorska 15. Ivan Pirc, Trbovlje, Kolodvorska 15.
PREKLIC
Preklicujem obdolžitve, izrečene prot.1 tov. Zinki Kotar iz Zagorja. Helena Penko, Zagorje, Prečna pot štev. 2.
PREKLIC
Preklicujem osebno izrečeno žaljivko tov. Vidi Geonkar, Izlake štev. 60. Terezij« Razpotnik, Izlake 22.
PREKLIC
Preklicujem žaljivke, za katere me je tožila Mica Dolar, roj. Holešek iz Trbovelj. Poldi-ca Učman, Trbovlje, Ulica 1.
S^ari^°da nisem plačnik
za dolgove, M bi ^lh ja žena Fani. Martin BožaK,
Trbovlje 11/69.
Prodam belo ple^kano spalnico. Naslov v upravi.
Zahvala
Najlepše se zahvaljujem primorju trboveljske bolnišnico dr Vlrgilu Krasniku in njegovim asistentom za uspelo operacijo na želodcu. — Ivan Zobec, Zagorje.
Zahvala
Zahvaljujem se Društvu upokojencev LRS posmrtnino, Izplačano po moji ženi, akoravno še nisem dosegel karenčno dobo.
— Jože Janko, Trbovlje.
Vsem, ki so nam lajšali silno bolečino ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, sina in brata
Tineta Zupančiča,
ga spremili tako številno na njegovi zadnji poti ln pokrili njegov prerani grob s cvetjem, prisrčna zahvala. Posebej se zahvaljujemo Zvezi komunistov, sindikatu in upravi Cementarne, posebno pa tov. Krmelju in Ostanku za ves trud in sočutje, govornikoma za tople poslovilne besede in stanovskim tovarišem, ki so ga ponesli do groba in zasuli njegov grob. — Žalujoča žena, mati in ostalo sorodstvo.
Trbovlje, 8. junija 1953.
R o z o i s
Uprava za ceste LRS — Tehnična sekcUa Celje — razpisuje dobavo 10.000 kosov okroglih snežnih kolov dolžine 25 m, debeline 4 cm na tanjšem in 8 cm na debelejšem koncu. Koli morajo biti ravno raščeni. obeljeni, smrekovi ali iz primernega drugega lesa (sušice).
Rok dobave do 15. avgusta 1953 franco kamionska cesta. Natančnejši pogoji dobave pri Tehnični sekciji Celje. Najmanjša dobava 1000 kosov.
Rok za dostavo pismenih ponudb na naslov: Uprava za ceste LRS — Tehnična sekcija Celje, v Celju-Lava. do 6. julija 1953.
UPRAVA ZA CESTE LRS TEHNIČNA SEKCIJA CELJE