ISSN 1318-0010
KZLTET 32(3-5)165(1998)
RAZISKOVANJE V JAVNI RR SFERI IN IN@ENIRSTVO
RESEARCH IN STATE FUNDED INSTITUTIONS AND ENGINEERING
FRANC VODOPIVEC
In{titut za kovinske materiale in tehnologije, Lepi pot 11, 1000 Ljubljana
Prejem rokopisa - received: 1996-10-01; sprejem za objavo - accepted for publication: 1997-12-19
Predstavljeni so vzroki za kriti~no zmanj{anje aplikativnega in razvojnega raziskovanja, ki je relevantno za slovenske razmere in se financira iz javnih sredstev. Predloena je vrsta ukrepov za racionalizacijo dela in pove~anje u~inkovitosti javne RR sfere na podro~ju tehnike in tehnologije, ki so usmerjeni k pove~anju obsega inenirstva.
Klju~ne besede: tehni~no in tehnolo{ko raziskovanje, dele' v javnem financiranju, industrijska in tehnolo{ka politika, ukrepi za izbolj{anje u~inkovitosti javno financiranega RR dela
Causes for the critically low share of applied and development research backed by public funding are analysed. Several measures are proposed for increasing the extent and the efficiency of the state funded technical and technological research and for a greater role of engineering.
Key words: technical and technological research, share in public funding, relevancy, industrial and technological policy, measures for improving the efficiency of state funded RR
1 SEDANJE STANJE IN VZROKI ZANJ
Mnogo preve~ ~asa je preteklo in mnogo jalovih stro{kov je bilo pla~anih zato, ker so v Sloveniji "elite" iskale odgovor na vpra{anje, v katero proizvodno tehnologijo in storitveno dejavnost se spla~a usmeriti prora~unska (javna) RR sredstva, ker naj bi imela vnaprej zagotovljeno tr'no uspe{nost. Iskanje je bilo dober izgovor, da se ni bilo potrebno opredeliti. V tem nejasnem polo'aju se je prevelik del in'enirske javne raziskovalne sfere, in predvsem o njej bo govora v tem sestavku, usmeril iz in'enirstva, za kar se je izobrazil, v delo za napredek znanosti, kar {e danes marsikomu ni jasno, kaj pravzaprav je in kaj v resnici prina{a poleg osebnih referenc. Tudi tam, kjer v razvitih dr'avah ni primarno upo{tevano, je pri nas prevladovalo merilo znanstvene odli~nosti. Pri tem se ni prav mnogo spra{evalo, ali je za slovenske razmere najbolj primerno in kam bo pripeljalo. Utrdilo se je geslo "Z odli~nostjo ni mogo~e zgre{iti", kije relevantnost, inovativnost in uporabnost, v precej{nji meri pa tudi racionalnost porabe javnih sredstev potisnilo na obrobje zanimanja raziskovalcev v javni RR sferi. Stvari so seveda popolnoma druga~ne v tujini, kjer slovenski raziskovalci i{~ejo vzore in sodelovanje. Nastala je absurdna situacija, ki jo je v ~lanku "To~kovni znanstvenik" A. Poga~nik v Delu - Znanost opisal takole: "Sprva obotavljajo~e je zbiranje to~k z leti postalo vse bolj dosledno. Spro' il seje cel sistem: raziskovalci so se namesto pedago{kemu in mentorskemu delu, sodelovanju z gospodarstvom, izdelavi zahtevnih projektov za realizacijo morali posve~ati ihtavemu nabiranju to~k s po{iljanjem svojih prispevkov najrazli~nej{im ured-ni{tvom, zlasti tujih znanstvenih revij. Za delo s {tudenti, za resni~no mentorsko vodenje spri~o dirke s ~asom in to~kami zmanjka ~asa".
KOVINE, ZLITINE, TEHNOLOGIJE 32 (1998) 3-4
Zagovorniki prevlade odli~nosti so poudarjali tisti del iz deklaracije Unesca o raziskovalcih, ki pravi, da je dr'ava dol'na zagotoviti materialno podlago za delo javne RR sfere, in so zanemarili priporo~ilo iz iste deklaracije, naj bo delo raziskovalcev usmerjeno v blaginjo ("well being") dr'avljanov.
Politika je v Sloveniji podpirala odtujevanje raziskovalcev in'enirjev od potreb njihovih strok. Od leta 1980 naprej se je le postopoma uveljavilo stali{~e, da je sofinanciranje RR projektov iz industrije pozitivna kategorija, ne pa slabost in znak, da v projektih ni iskanja novega znanja, pa~ pa le ponavljanje rutine. Zavzemanje za relevantnost ne pomeni omalova'evanja temeljnega raziskovanja. Raziskovalci in'enirji imajo pri pripravi projektov za gospodarstvo samo dve prednosti pred kolegi iz industrije: so na~eloma bolj informirani o tem, kaj se dogaja in dosega v razvitih okoljih, in imajo ve~je temeljno znanje, ~e so pri temeljnem raziskovanju upo{tevali relevantnost.
Redki posamezniki so opozarjali na pogubnost propadanja velikih podjetij z uspe{nimi RR skupinami in uveljavljenimi blagovnimi znamkami. Izku{nje iz razvitih dr'av ka'ejo, da prete'no v takih podjetjih nastajajo novi proizvodi, napredujejo tehnologije, kalijo se mladi in'enirji. Taka podjetja zaposlujejo najve~ ljudi, ob njih pa rastejo nova, majhna in specializirana podjetja.
Prav simptomati~no je, da sta bili obe slovenski univerzi soprireditelj ici posvetovanja o vklju~evanju Slovenije v Nato. Nikdar pa nista kot ustanovi protestirali zaradi razpadanja industrije. Pravna stroka ni zmogla javnega protesta proti zlorabam pri lastninjenju in kr{enju pravic zaposlenih in odpu{~enih. Ekonomska stroka je popolnoma spregledala narodno gospodarski interes procesa lastninjenja, ve~ina priznanih ekonom-
165
F. VODOPIVEC: RAZISKOVANJE V JAVNI RR SFERI IN IN@ENIRSTVO
skih peres je celo zagovarjala nesprejemljivo liberalno tranzic[jo in ocenjevala kot normalen pojav katastrofalno nazadovanje industrije, pri-akujo-, da bo nek idealni trg zadeve sam usmeril v zdravo stanje. Takega trga danes nikjer ni, {e prav posebej ga ni v razvitih dr'avah EU, kjer se industrijska podjetja podpirajo na razli~ne, ponavadi posredne na~ine.
Naj ne bo zato samo akademsko vpra{anje, ali je za dr'avo res ustvarjalna tista univerza, ki se izolira od dogajanja v okolju, za katero vzgaja intelektualno elito, ~e ne povzdigne glasu, kadar je za ustvarjalno delo te elite -edaje manj prostora.
Za oceno ugleda javne RR sfere v o~eh politike si bom izposodil citat iz ~lanka "Kult znanja in zatiranje znanstvenikov", ki ga je v PP Dela objavil J. Vogrinec. "Zgovorno je 'e to, koliko Slovencev z nazivom dr. je naenkrat presedlalo iz znanosti v politiko, po tej mno'i~ni selitvi pa je vrhnji sloj do znanosti {e manj
sentimentalen, kakor bi bil 'e sicer"..........." Odnos do
znanosti je pri takih ljudeh (ljudeh, ki so presedlali) vsaj nekoliko cini~en, saj svoje prej{nje kolege in delovno okolje solidno poznajo v dobrem in {e zlasti v slabem, vendar pa problemi znanstvenikov zanje pa~ niso ve-bistveni eksisten~ni problemi. Njihove nove kariere dvakrat potrjujejo nizko vrednotenje znanstvenega dela: da so presedlali je izraz takega vrednotenja, v o~eh drugih pa potrjuje upravi~enost nizkega vrednotenja, saj je njihovo ravnanje zgled zanj".
Za stanje, ki prav gotovo ni dobro, je kriva predvsem politika, ki se je bala karier brez kratkih stikov v obliki politi~nih funkcij in se je {e posebej bala posameznikov, ki bi bili dovolj samozavestni in kriti~ni do razmer in ljudi, ki so jih usmerjali.
V primerjavi s hitrostjo procesov v drugih segmentih dr'ave se stanje v javni RR sferi spreminja prepo~asi. Preve~ ustvarjalnih posameznikov z velikim znanjem se ohranja odmaknjenih od naravnega zaledja. Pritisk na sredstva za temeljno raziskovanje raste ne samo zaradi upadanja neprora-unskega financiranja, temve~ tudi zato, ker se je s projektom NR (novi raziskovalci) pove-alo predvsem {tevilo raziskovalcev temeljne usmeritve. Prehod novih raziskovalcev v industrijo mnogo zaostaja za na-rtovanim tudi v tehni-nih vedah.
Razen -astnih izjem industrijsko zaledje hira in mogo-e je celo, da danes slovenska industrija ni sposobna izpeljati projektov, ki so njeno ime ponesli na vse kontinente. Aeprav tudi javna RR sfera ni brez krivde, nosi vendarle najve-jo krivdo jalova vladna industrijska politika, pravzaprav nekak "laissez faire, laissez aller", ki je v razvitih dr'avah prevladoval v za-etku 20. stoletja. Ne vem, ali politika, zaradi katere se zmanj{uje zaposlenost v industriji, izhaja iz neznanja ali iz neodgovornosti, vendar pa ima hude posledice, ker ne raste dodana vrednost, na kar je moral politike opozoriti in'enir, ne pa kak{no vplivno ekonomsko pero. Take politike in ljudi, ki jo zagovarjajo, Slovenija ne potrebuje.
10
Razmere se prepo-asi izboj{ujejo tudi pri vlaganju olastninjenih podjetij v RR. Mogo-e so vlaganja celo manj{a kot v obdobju dru'bene lastnine. To bi lahko razlagali kot znak, da nimamo prav mnogo evropsko misle-ih novih lastnikov.
Ve-ina raziskovalcev v javni RR sferi ni razpoznala, da jim politika z izolacijo v ozke meje temeljne znanosti, pravzaprav onemogo-a napredek in vpliv, ker jih dela -edalje bolj odvisne od prora-unskega denarja, tega pa deli politika, ne pa realen interes strok in ved. Kako ga deli zadnja leta, je lahko javna RR sfera dobro spoznala. @e pred leti bi se morali takemu jalovemu razvoju izogniti, jalovemu zato, ker mo-neje zaostajamo za mnogimi dr'avami kot pred pol stoletja.
Finska, po populaciji in industrijskem profilu primerljiva dr'ava, je izbrala druga-no pot in nas pustila dale-zadaj. Finci si niso postavljali na-elnih dilem, upo{tevali so malo{tevilnost kot naravno danost in so se odlo-ili za pragmati-no posnemanje z enotnim ciljem: z najve-jo sinergijo vseh segmentov dr'ave, tudi javnega RR, pove-ati materialno blaginjo, ker je ta temelj vsega. Odgovore na vpra{anje, kaj RR podpirati danes, da ne bo zgre{eno jutri, so dobili iz ankete med podjetniki: najbolj uporabljena tehnolo{ka strategija je izboj{anje obstoje-e tehnologije, zelo pomembnaje strategija na osnovi novih izdelkov za obstoje-e trge in nujna je boj{a uporaba ob-stoje-ih inputov.
Temelj industrijske in tehnolo{ke politike so torej le obstoje-e proizvodnje, ki se morajo usposobiti za uspe{nost v novih tr'nih razmerah, kar je predvsem in'enirsko delo. Odgovor, kam usmeriti javno RR sfero, je torej preprost in ni v pristojnosti politike, ki pa mora poskrbeti za materialno podporo RR in ustvariti pogoje za u-inkovito sodelovanje gospodarstva z javno RR sfero.
To ne pomeni, da je potrebno iz javnih sredstev podpirati vse, kar predlaga industrija. So tudi poskusi, da bi se z javno podporo izbolj{ale na primer slaba rutina, neustrezna organiziranost in premajhna odgovornost, ki so pogosto poleg nespo{tovanja znanega znanja in slabih podjetni{kih odlo-itev vzrok za prevelike proizvodne stro{ke ter nezadostno kakovost in zanesljivost proizvodov. To je lahko odsev slabega in'enirskega dela, lahko pa tudi posledice neupo{tevanja mnenja kriti-nih in'enir-jev.
S podporo MZT se je obravnavalo kot kriti-ne tehnologije po vzoru, ki je za na{o dr'avo nesprejemljiv zaradi ogromne razlike v ekonomski mo-i in razvitosti. Pa tudi sicer se v Sloveniji na RR podro-ju marsikaj dogaja po vzoru dr'av, ki nas presegajo za dve ali ve-redov ekonomske mo-i. Tudi to je odsev odsotnosti in'enirskega razmi{ljanja, in'enirstvo namre- ne i{-e razvojne vzore kar tako, temve- i{-e take, ki se dogajajo v primerljivem -asu in prostoru.
To za pravo znanost ne velja, ker ni ne dr'avna in ne nacionalna.
KOVINE, ZLITINE, TEHNOLOGIJE 32 (1998) 1-2
F. VODOPIVEC: RAZISKOVANJE V JAVNI RR SFERI IN IN@ENIRSTVO
2 PREDLOGI ZA SPREMEMBO STANJA
Politika je v preteklosti poskusila izbolj{ati stanje v javni RR sferi, nekaj zaradi ideolo{kih razlogov, nekaj mogo~e tudi zaradi zavesti o nara{~ajo~i jalovosti te sfere in o razvojnem zaostajanju dr'ave, vendar ni bilo pravega uspeha. Tudi ni bilo posebnega uspeha pri podr'avljenju in{titutov, s katerim je bila zaposlenim odvzeta lastnina vsaj v polovi~ni vrednosti certifikata. Nasprotno, prav tehnolo{ko usmerjeni in{tituti, ki so bili nadpovpre~no povezani z industrijo, so se najbolj zmanj{ali, celo preko razumne meje. Dr'ava se je pri povpre~ju in{titutov pokazala verjetno kot slab{i gospodar od dru'bene lastnine. Na voljo je torej dovolj izku{enj, ki potrjujejo, da reorganizacija ne pelje naprej, ~e je ne spremlja vsebinska preosnova ciljev in zamenjava posameznikov, ki usmerjajo politikojavne RR sfere, ~e niso sposobni, kolikor omogo~ajo dane razmere, sprejeti in uresni~iti izzivov in sprememb, ki prihajajo iz dr'av EU.
Ae danes Slovenija kaj potrebuje zaradi notranje in zunanje trdnosti in stabilnosti, je to velika gospodarska rast. Trajne in dovolj velike gospodarske rasti ne bo, ~e ne bo v njene procese v najve~ji meri vklju~ena tudi javna RR sfera, kjer na~eloma najdemo najve~ ljudi z na-jve~jo intelektualno mo~jo.
Ne verjamem, da bo preosnova, dose'ena samo z mo~no pove~anim pasovnim financiranjem, ki ga sicer poznajo vse EU dr'ave in bo raziskovalcem zagotovila bolj{e delovne razmere. Nekriti~no uresni~enje te zamisli lahko podalj{uje sedanje stanje, lahko bi se celo pove~ale raziskovalne zmogljivosti tam, kjer so 'e danes prevelike. V vedah, kjer najdemo raziskovalce diplomirane in'enirje, mogo~e pa tudi drugod, je izrazito neravnote'je. Ponekod je raziskovalcev ve~, kot bi jih, ali njihovo znanje, absorbiralo slovensko okolje tudi po najbolj optimisti~nih pri~akovanjih, drugod je raziskovalcev premalo za dana{nje potrebe, ~eprav se politi~na in gospodarska sfera danes tega mogo~e {e ne zavedata.
Ae ho~e torej in'enirski del javne RR sfere soustvarjati gospodarsko rast in biti upravi~en do javnih sredstev, kot pravi deklaracija Unesco, se mora vsebinsko preos-novati, reorganizirati in uravnote' iti s potrebami okolja po znanju ter v svoje delo vnesti ve~ in'enirstva. Z okoljem ni mi{ljena samo industrija ali gospodarstvo, temve~ ves razpon storitev, ki jih kulturna dr'ava, kar Slovenija je, potrebuje, skupaj z univerzama. Predlagam nekaj organizacijskih ukrepov in na~elnih izhodi{~, ki bi bila lahko izhodi{~e za javno razpravo o ciljni in organizacijski preosnovi javne RR sfere in izkoristek njenega ustvarjalnega potenciala za rast dr'ave in za mo~nej{e uveljavljanje in'enirstva v njenem delu.
1. V strokovnih organih MZT je treba spremeniti sestavo tako, da bo prevladoval interes ozave{~enih uporabnikov novega znanja nad interesom javne RR sfere. To nas bi pribli'alo razmeram v dr'avah EU. V te organe je potrebno iz javne RR sfere izbrati posameznike, ki so
10	KOVINE, ZLITINE, TEHNOLOGIJE 32 (1998) 1-2
dobri raziskovalci in vzdr'ujejo ustvarjalen kontakt z gospodarstvom.
2.	Po vzoru neke primerljive dr'ave je treba urediti organiziranost, financiranje in status vseh podr'avljenih RR institucij in prete'no raziskovalno delujo~ih enot univerz. Pri ureditvi je treba v teh enotah upo{tevati vse prora~unske vire.
3.	Velikost institucij je treba postopoma uskladiti s potrebami vseh sfer dr'ave po novem znanju, ki je pridobljeno z lastnim raziskovanjem ali pa preneseno iz bolj razvitih okolij. Kot zgled za uravnote'enje je treba izbrati eno ali ve~ primerljivih dr'av.
4.	Pripraviti je treba merila kakovosti RR dela, ki bi uravnote'eno upo{tevala cilje nove politike na podro~ju javnega RR z zadostnim upo{tevanjem zunaj prora~un-skega dele'a prihodkov, z dokazano sposobnostjo za prenos znanja in za sodelovanje z uporabniki znanja v slovenskem in mednarodnem prostoru, ~e prihaja iz njega tudi realna materialna podpora.
5.	Dose~i je treba bolj{o koordinacijo vlaganja v RR iz vladnih institucij zunaj MZT in dobre raziskovalce iz
javne RR sfere vklju~iti v nadzorne odbore dr'avnih in paradr'avnih podjetij ter institucij.
6.	Kriti~no je treba prevrednotiti postavke v prora~unu MZT ter ve~ji dele' kot dosedaj usmeriti v financiranje in sofinanciranje RR projektov. Zmanj{ati je treba vlaganja v program NR, ker statistika ka'e, da vzgoja NR presega zmo'nost absorpcije v RR sferi in zunaj nje.
7.	Tehni~no in tehnolo{ko usmerjenim RR institucijam je treba vezati sistemsko financiranje na prihodek iz neprora~unskih virov in iz tujine. To bi olaj{alo uravnote'enje velikosti institucij ter prisililo institucije v iskanje ~im ve~jih kontaktov z uporabniki znanja. Podobno je treba tudi sistemsko urediti financiranje prete'no RR usmerjenih skupin na univerzah z upo{tevan-jem vseh prora~unskih sredstev.
8.	Podr'avljene tehni~no in tehnolo{ko usmerjene in{titute je treba postopoma reorganizirati v In{titut za tehnologijo. S tem bi se zmanj{ali stro{ki upravljanja in prepre~eno bi bilo podvajanje dela in nabava opreme. Ta bi bila bolje izkori{~ena in zato hitreje amortizirana, kar bi omogo~ilo hitrej{o zamenjavo. Mogo~a bo izvedba bolj kompleksnih razvojnih in aplikativnih projektov in rastlo bi sodobno in'enirsko znanje ter izku{nje.
9.	Akreditirati je treba tehni~no in tehnolo{ko usmerjene zavode za strokovne in ekspertne storitve za vse segmente dr'ave in paradr'avne institucije ter podjetja. To bi razbremenilo prora~unsko financiranje zavodov in ja~alo stike med javno RR sfero in gospodarstvom.
10.	Dose~i je treba bolj racionalno porabo prora~un-skih sredstev tudi na drugih podro~jih RR sfere z zdru'evanjem zavodov. Vse reorganizirane javne zavode je treba mo~neje vklju~iti v proces diplomskega in podiplomskega izobra'evanja.
11.	Periodi~no je treba ocenjevati delo zavodov in RR skupin. V merilih za oceno je treba mo~neje

F. VODOPIVEC: RAZISKOVANJE V JAVNI RR SFERI IN IN@ENIRSTVO
upo{tevati tudi neprora-unsko financiranje, -e zavod izpolnjuje neka minimalna merila obsega, kakovosti in izvirnosti temeljnega raziskovalnega dela in je zato upravi-en do vzdevka raziskovalni zavod.
12.	Pri vkjju-evanju v mednarodne projekte je treba dajati prednost in ve-jo materialno podporo tistim, pri katerih obstaja realna mo'nost prenosa tehnolo{kega, produktnega ali storitvenega znanja v Slovenijo.
13.	Postopoma je treba pripraviti zdru'evanje institutov z univerzama na na-in, ki bi omogo-il ve-jo sinergijo pedago{kega in raziskovalnega dela, ve-jo kakovost diplomskega in podiplomskega {tudija ter omogo-il usmerjanje vpisa v deficitarne stroke.
14. Uveljaviti je treba na nivoju dr'avnih in paradr'avnih institucij in podjetij, kjer je dr'ava solastnik, politiko u-inkovite materialne podpore RR v podjetjih in razli-ne instrumente za spodbujanje povezovanja med javno RR sfero ter gospodarskim in negospodarskim segmentom dr'ave, skupaj z usmerjanjem storitev za potrebe dela dr'ave in paradr'avnih institucij. Uveljavljanje take politike bi okrepilo samozavest dr'avjjanov in dr'ave, ki jo danes mo-no pogre{amo. Pri ukrepih seje treba zgledovati po primerjalni dr'avi, ki je uspe{na v politiki spodbujanja kreativnosti in inovativnosti in pri prenosu upo{tevati dane gospodarske in sociolo{ke razmere.
10
KOVINE, ZLITINE, TEHNOLOGIJE 32 (1998) 1-2