Na Balkanu. V teku enega tedna vse polno važnih dogodkov! Ministrski predsednik Pašič je preklical svojo ostavko in ostane nadalje voditelj srbske politike, Mislilo se je, da bo odslej Srbija bolj prijenljiva, toda temu ni tako. Srbija vstraja na svojem prejšnjein stalfšču, da se mora pogodba z Bolgarijo na korist Srbiji pregledati in popraviti. V skupščini, ki se je vršila v ponedeljek v Belgradu, je ministrski predsednik Pašič to stališče zopet z vso odločnostjo zastopal. In zakaj je postala Srbija zopet tako neodjenljiva? Ob priliki Pašičeve ostavke se je vendar lahko raeunalo, da se Srbija polagoma uinika. Stališče Rumunije je dalo Srbom nov pogum. Rumunija je Bolgaroin naznanila, da v slučaju vojske ined Srbi in Bolgari ne bo ostala nepristranska, ampak bo s svojim vojaštvom prestopila bolgarsko mejo. To se pravi, napadla bo Bolgare za hrbtom. Da bi svojim besedam dala vso važnost in resnost, je odredila splošno mobilizacijo. In tako je sedaj tudi Rumunija v orožju. Rumunija je postala sedaj naenkrat odkrita sovražnica Bolgarov. Kako tor R-uinuiiija lioče še nekaj zemlje od Bolgarov, takozvaao Dobručo. V zadnji vojski si ni upala nastopiti z oboroženo silo za to zahtevo, ker bi jo bila sicer Rusija napadla. Sedaj po sklepu turško-balkanske vojske pa so se razmere precej izpremenile. R,usija je delala Bolgariji vse mogoče ovire, posebno zaradi tolmačenja srbsko-bolgarske pogodbe, ker ji postaja Bolgarija premočna. Bolgarija je to videla in se je zagela nagibati k Avstriji. Avstrija je zadnji čas odkrito • podpirala težnje Bolgarov, kar je storila tem lažje, ker so v istini opravičene. Pri tem pa Avstrija tudi proti Srbiji ni kazala nobenega sovraštva, ampak je mnogo krepkeje nego Rusija, delala za mirno poravnžm),. S6\eda na podlagi srbsko-bolgarske pogodbe. A ker pa je Avstrija podpirala Bolgare, postala je Rumunija Ijubosomna. InRusija je porabUa to i'<iz])oloženje, obetala Ruinuniji povečanje zemlje, in Rninunija, ki je več kot 30 let stala zvesto ob naši strani, je zadnje dni odšla v tabor Rusije. Zdaj jo Rusija že izrablja proti Bolgarom.. Grdo vlogo je pri teh dogodkih igrala zopet Nemčija. Ta se boji, da bi ne dobili na Balkanu večji vpliv, posebno pa je nemirna, ako se kaže, da bi mi mogli dobiti celo kaj novega ozemlja. Zato je tudi ona hujskala Rumunijo, naj nastopi proti Bolgarom, kajti tudi Nemnija želi, da postanejo Srbi močnejši in ne Bolgari. Računa iiamreč s tem, da bo med nami in Srbi vedno obstojala neka napetost, česar pa se pri Bolgarih ni bati, ker niso naši neposredni sosedje. Ker je Rumunija naenkrat presedlala, je bolgarsko stališče poslabšano, a srbsko ojačeno. Kljub temu vstrajajo Bolgari na svojem proišnjem stališču, da se drži in izpolni sklenjena pogodba. Rusija se še vedno trudi s posredovanjem, toda samoumevno ji Bolgari ne zaupajo več mnogo. Zato tudi ni gotovo, ako bodo šli ministrski predsedniki balkanskih držav v Petrograd, da se tam podvržejo glede prepornih vprašanj razsodbi ruskega carja. Mogofio, da že prej izbruhne vojska. Med bolgarskimi in srbsko-grSkimi četami se vršijo vsak dan spopadi. Ali so to navadne malovažne praske, ali začetek resnega krvavega boja, pokazali bodo že prihodnji dnevi. Srbija ne odjnelia. V ponedeljkovi seji srbske skupščine je izjavil ministrski predsednik PašiS, da srbska vlada sprejme razsodišče ruskega carja, ako se srbsko-bolgarska pogodba njim na korist popravi. V zasebni seji staroradikalne stranke pa je Pašic izjavil, da so se dogodki zasukali tako, da bo Srbija najbrže pridržala vse ozemlje, ki ga je osvojila njena armadn.. Tudl Bolgarija ne odneha. Ministrski predsednik dr. Danev je izjavil, da Bolgarska pod nobenim pogojein ne izpremeni svojega stališča o bolgarsko-srbskem sporu. Rusija se še vedno trudi, da mirnim potom razvozlja spor. Baje predlaga sledeče: Srbija prizna pogodbo, Bolgarija pa dovoli Srbiji v Makedoniji regulacijo mej, oziroma izmenjavo ozemlja. Rumunija rožlja s sabljo. Zadnji petek, dne 27. junija, je nameraval srbski ministrski predsednikPaSifivsrbski narodni skupščini (državnem zboru) podati izjavo, s katero bi povodal, da so postali Srbi neodjenljivi in ki bi naj bila merodajna za bodofii razvoj bolgarsko-srbskega spo- ra. Vse je nestrpno in s pozornostjo čakalo na napovedano izjavo. Nenadoma pa se raznese vest, da Pašič ne 1)0 podal dotiene izjave, ker se je položaj izpremenil. Rumunija je namreč zapretila bolgarski vladi, da bo v slueaju, če napade Bolgarija Srbijo, . z vso svojo armado prekoračila bolgarsko mejo. Rumunska vladaje spoznala, da je prišel pravi trenotek, da lahko zahteva od Bolgarije, da ji odstopi Bolgarija še en del ozemlja ob Dpnavi, pokrajino Dobručo, katero si Rumuni že dolga leta žele pridobiti. Rumunija je mobihzirala vso svojo armado, katera čaka na ugoden trenotek, da udari po Bolgarski. Na Rumunskem je ves tovorni promet po železnicah ustavljen, vsak iz\oz blaga je prepovedan. Srbi so takoj spoznali, da je dolganja vslecl tega nastopa Rumunije v škripcih in so svojo odjenljivo stališče opustili. Pašič je izjavil, da bo podal svojo izjavo v ponedeljek, dne 30. junija! Bolgari imajo ^edaj izbirati: ali ugodijo Rumuniji in ji odstopijo zahtevano ozemlje ter se znebijo s tem nevarnega sovražnika za hrbtom in se za-morejo svobodno boriti proti Srbom in Grkom. Boji med Bolgari in SrM. Zadnjič srno med najnovejšimi vestmi poročali, da je prišlo ob reki Zletovu dne 24. jun.ja do krvave praske med Bolgari in Srbi. O teli bojili so prišla v svet različna poročila. Srbi so poročali, da so bili končno Bolgari hudo tepeni in so izgubili nad 600 mož ter so morali bežati. Bolgarsko puročilo pa, katereinu je pripisovati več verjetnosti, poroča o teh bojih sledeče: Zletovski kmetje so ustanovili svojo ustaško četo pod voilstvoni vojvode Abazova, za kar so se lioteli srbski vojaki maščevatiin so lioteli oskruniti žene in dekleta sorodnikov Abazovovih vojakov. Vsled tega barbarskega postopanja so napadli vstaši Srbe, da rešijo čast svojim rodbinam, na kar so odšli zopet v gore. To je bilo dne 24. p. m. Zjutraj liasleaiijega dae je pnspel bataljou srbskih vojakov, da se maščuje za napad, a dva oddelka bolgarskili makedonskik prostovoljcev sta pognala Srbe v beg. Enako se je zgodilo tudi potein, ko so dobili Srbi ojačenje. Srbi so pustili na bojišču veliko število mi tvih in ranjenih, dočim so imeli Bolgari le 2 ranjenca. Boji pri Zletovu in okolici se zopet nadaljujejo. Dne 29. junija ob 2. uri zjutraj so napaaii Bolgari srbske postojanke pri Stipu. "Razvila se je huda artilenjska bitka. Bdlgari so napredovali in so napadli srbske čete pri Retki, Bukri in Rogači. Isti dan popoldne so napadli Bolgari Srbe pri ^'alandovu. PoroCila glede teh bojev se križajo. Srbi pravijo, da so začeli Bolgari boj, bolgarske vesti pa zopet trdijo, da so otvorili Srb.i ogenj brez vojne napovedi. Boji med Bolgari In Grkl, Med^tein, Jco pokajo puške na srbski in bolgarski strani in grome topovi bratoraorno pesem, so se pričeli tudi boji med grškimi in bolgarskimi fietami severno od Soluna v bližini Seresa. PriDoiranu so se Grki in Bolgari dne 29. junija prvokrat spoprijeli. Do drugih bojev je prišlo severno od Elevtore, kjer so ojačene grške eete otvorile hud ogenj na Bolgare. Vnela se je ljuta bitka. Bolgarske čete so bile vsled grškega napada iznenadene. Bolgarske predstraže so dobile ojačenj, na kar so Bolgari zvzklikora ,,Hurra!" Grke napadli z bajoneti in jih vrgli iz Elevtere, Grki so pa Elevtero zažgali. Bolgari so zasledovali Grke do Kale Ciflika. Grški napad od strani Oštian-Hemaltos je bil še silnejši. Namen Grkov pri tem je bil, polastiti se železniške proge Seres—Drama. Bolgarski oddelki so bili ojačeni. O spopadih se porofia tudi iz drugih krajev. Bolgari so pri Elevteri zajeli celo grSJvO stotnijo. Grške in srbske čete so se na črti SolunIstip združile. Kljub temu so Bolgari dne 30. junija pri Gjevgeliju porazili združenega nasprotnika in so zasedli del železnice Solun—Skoplje.