H +.*> •teTflka M dinarje« urro vii. _ štev. 44 mr, TRBOVLJE, 3. NOVEMBRA 1954 PoStnina glahM • cotovtn* Stoja Obstat oflboi SociiHittiat mn «eH>mt» Mn* » Trbotljali — Ureja)« ta odgotaria uredniški odbot Odgosorat nrednik: Stane SnMar — Tiska Mariborska tskarna t Maribora — Našlo? nrednUtta u> JoraTp ■Zatatskt testnik" Trbotlje 1. »prsta rudnika — releloo it. M — Radon ori podroinlci Naroda« bank« * Trbotljab 014-T-146 — tist trkati «sako atede -Letna narofnina ton din »letna ?00 din četrtletna tOO din mesečna 34 din - Po somerna netilka to dtr Rokopisi morajo biti t aredništro oajkasnet« tssv petek dopoldne In t« ne tresal« GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA Naši bratje ob Jadranu v naročiu svobodne domovine Irtvfan ▼ čast, ihre-im t svarilo. Spomenik umrlim Inter-irancem v Dachau Dostoj'no smo počastili ban mrtvih -1. november V otožnih jesenskih dnevih, k| simbolično prikazujejo odmiranje življenja v prirodi, smo obhajali z nemo, tiho žalostjo v srcih spomin na vse tiste, bj smo jih v življenju ljubili in spoštovali, a jih ni več med nami. Poznane grobove teh naših dragih smo zasuli s poznimi jesenskimi rožami, med katerimi so najlepše Cankarjeve ljubljenke — krizanteme. S cvetjem in zelenjem smo ozaljšali poznane grobove naših ljudi, nismo pa mogli olepšati v. režami poslednjih domov vseh tistih neštetih naših dragih, ki t pe svoje večno spanje po širnih gozdovih in travnikih naše domovine, vseh tistih tovarišev in tovarišic, ki so darovali svoje življenje za lepšo bodočnost našega naroda; grobov teh neti tevilnih junakov in mučenikov, ki so omahnili pod kruto reko naših sovražnikov, žal ne roznamo vseh. Med njimi so nešteti, ki jih krije tuja zemlja. Vsem tem pa velja naš tone! spomin. Vsi ti tisoči in tisoči pa niso živeli zaman. Žrtev teh tisečev in tisočev vliva t naša srca up v lepše življenje, nam daje moč, ko v trdem delu gradimo našemu mlademu r ekolcnju svetlejšo bodočnost bodočnost socialističnega Človeka, ki bo nekoč zanesljivo lepša. Zanesljivo lepša pa bo soikip tedaj, če bo v naših srcih •Icla tiha ljubezen do dela, Uu-k”zen do človeka in tovariša, ljubezen do vsega človeštva. Ta^ ljubezen ustvarja čudeže, •etnn resnica, tisoč in tisočkrat ugotovljena in izgovorjena. ki pa nanjo tako radi pohabljamo ... Kadar bo ta drobna svetla lučka, ta čudežna ljubezen gorela v vseh naših yrcih, v srcih vseh ljudi na Lvctu — takrat nam bo vsem rrt|eglo. Takrat bomo dosegli naš smoter — to je socialističnega človeka. Dosegli bomo ti-f *° ro čemer so v svojih najtiš-samotnih trenutkih hrepeneli naši dragi rajnki, po čemer •■Tepeni vsak člpvck — vsi ljud-ki so dobre volje. Zgovoren, ,'v Primer take ljubezni, takih ,a^i s« tisoči In tisoči v naši p,°vl socialistični Jugoslaviji, nudeži delajo in ustvarjajo ti ‘ladje. Na njih naj se zgledujejo sk prav vsi tisti, ki stoje še strani. Tudi taki so še med nami... * . Dan mrtvih, za 1. novem-er so mestne in občinske Zve-. borcev organizirale tudi le-lepe žalne komemoracije. Že Jjn prej so člani ZB olepšali .P^bictelke naših padlih juna-l m mučenikov, okrasili nji-n.Vc spominske plošče z zele-z*Vn In cvetjem, zvečer pa so gorele pred temi spomeniki r° Ib drobne svečke. nV Trbovljah je bila taka žal-sLovosnost 1. novembra ob n' V.Pi Popoldne na pokopališču • grobovi žrtev NOV. Pred stvmi 30 zbralo številno občim-jJj’ spominski govor pa Je * v izbranih besedah pred-'Vnik MZ NOV Trbovlje, tov. °z Zalaznik. Sodelovala je tudi Delavska godba in pevci »Zarje«. V Radečah so imeli žalno komemoracijo na pokopališču pred grobovi talcev. Zapel je tudi pevski zbor. Prav tako so imeli v Zagorju in Hrastniku ter še v drugih krajih podobne slovesnosti in z njimi dostojno proslavili spomin naših rajnkih. Lahko rečemo, da so bile vse te slovesnosti lepe Ob njih smo praznovali spomin vseh naših umrlih, vseh naših neštetih junakov in mučenikov s svetlo obljubo, da ne bomo nanje pozabili. DOKLER NAROD ŽIVI, SE SPOMINJA SVOJIH JUNAKOV! ▼ ponedeljek zjutraj so na granlčarske enote In pomorske graničarske enote zasedle novo obmejno linijo na Miljskem polotoku, v torek pa so redne enote JLA vkorakale v cono B In v kraje cone A, ki so bili z zadnjim sporazumom o ureditvi tržaškega vprašanja priključeni k FLRJ. Naša civilna uprava se je razširila na vse te kraje, predsednik republike maršal Tito pa je ukazal, da je takoj ukiniti Vojaško upravo JLA na tem področju. Delovno ljudstvo priključenih krajev je našo vojsko sprejelo nadvse prisrčno; dočakalo jo je v množicah, ki so z manifestacijami dajale dnška svojemu razpoloženju. Bujščina in Ko-prščina sta se čez noč odeli v morje zastav ln transparentov, Zborovalci so poslali nešteto pozdravnih resolucij In pisem tov. Titu in zvezni Ljudski skupščini, v katerih se našemu vodstvu zahvaljuje za vztrajnost, potrpežljivost in realno stališče pri reševanju tržaškega vprašanja. Tudi na zadnjem zasedanju zvezne Ljudske skupščine so poslanci z veseljem in odobravanjem sprejeli sporazum o tržaškem vprašanju. Prihod delegacij iz okrajev Buje in Koper so pozdravili z večminutnl-mj ovacijami. V Imenu osvobojenih bratov je spregovoril tov. Jurij Beltram iz Kopra in izrazil skupščini vso zahvalo za podporo, ki jo je dajala prebivalstvu priključenih krajev v njegovem boju za pravično rešitev tržaškega vprašanja ta priključitev k FLRJ. Zatem so ljudski poslane] poslušali ekspoze predsednika republike tov. Tita o zunanji politik] Jugoslavije, nato pa eno-dušno sprejeli resolucijo, v kateri Zvezna ljudska skupščina Vprašanje komun je živahno razgibalo politično delavnost V Zagorju že nad mesec dni razpravljajo o komunah, ali bolje rečeno o bodoč] zagorski kemuni. Ta problem Je imel za posledico močno razgibano politično delavnost, k] jo opažamo na vseh področjih političnega in gospodarskega življenja. V občinah, k] so predvidene za vključitev v komuno, so že razpravljali o tem vprašanju. Večina volivcev v teh krajih je za priključitev v komuno, toda so tudi posamezniki, ki jim združitev ne gre v račun. V industrijskem centru v Zagorju imajo te dni članske sestanke SZDL, kjer obravnavajo, kako bo živela bodoča komuna. O tem govorijo na delavskih svetih, zlasti pa na debatnih večerih. Povsod se pa vleče kot rdeča nit skozi razgovore vprašanje. kako povečati narodni dohodek, da se z vključitvijo pasivnih občin ne bo zmanjšala žlvljenska raven. Načeli so vprašanje razvoja novih panog Industrije ta izkoriščanje obstoječih možnosti za večji gospodarski napredek. Na zagorskem terenu bi le možnosti za večje izkoriščanje toplih vrelcev v Izlakah, obnovitev antimonovega rndnika Itd. V podjetjih je treba Izkoristiti notranjo rezervo, kot so izkoriščanje delovnega časa ln delovne discipline sploh, štednja z materialom in racionalna uporaba delovne sile ter obratnih sredstev na splošno. Že sedaj se nakazujejo novi problemi v bodoči komuni, kot ustanovitev pomožne ambulante ter pospeševanje preventivnega zdravstva, v zvezi s tem Pa gradnja zdravih stanovanj, vodovodov za dobro pitno vodo ta podobno. Graditi bo treba šole, nove ceste ta drage komunalne objekte. Na debatnem večera so poudarjali, da še danes ni vsem ljudem jasen pojem • dešav-skem ta o družbenem samoupravljanju. Te pojme Je treba razčistiti tako, da bo vsak delovni človek vedel, kaj pomenijo v razvoja socializma. Le v celoti odobrava načela zunanje politike, pojasnjena v predsednikovem ekspo-zeju; Izraža zadovoljstvo spričo ureditve tržaškega vprašanja ta odobrava doseženi sporazum o njem; Pozdravlja sporazum o ustanovitvi Balkanske zveze ta izraža soglasje s splošnimi načeli o ustanovitvi Balkanske posvetovalne skupščine. Skupščina je ratificirala Balkanski pakt, sprejela zakon o veljavnosti ustave, zakonov in dragih zveznih pravnih predpisov na področjih, na katera se je z mednarodnim sporazumom o STO razširila civilna uprava FLRJ, ta sprejela odlok o spremembah ta dopolnitvah zveznega družbenega načrta za leto 1954. Postavljen je odbor za gradnjo „Doma počitka11 Prejšftji mesec je LOMO Trbovlje na svoji seji izdal odločbo, s katero je imenoval pripravljalni odbor za gradnjo »Doma počitka« za mesto Trbovlje. Predsednik tega odbora je Ivan Giuliatti, člani pa Karl Koristnik, Anton Levstek, Stefan Potočnik in Franc čekada. Na svoji prvi seji je iniciativni odbor ugotovil, da je »Dom počitka« za Trbovlje nujno potreben in da mora imeti prostora vsaj za 100 ljudi. Predvideva se, da bd stal »Dom po-čitka« v Gabrskem. Odbor po-živa vse, da mu nudijo pomoč, da bo ta zamisel res uresničena in ustvarjena. Pomoč lfudsko oblasti pr! elektrifikaciji našega podeželja s takimi razčiščenimi pojmi bomo lahko uspešno reševali tndi vsa vprašanja, ki jih bo pred nas postavljal obstoj komune. Geslo: »električno luč v vsako našo vas in hišo« se bo v trboveljskem okraju kmalu izpolnilo. Na zadnji seji okrajnega ljudskega odbora, ko so razpravljali o elektrifikaciji je bilo navedeno v poročilu, da bo prihodnjo leto trboveljski okraj v celoti elektrificiran. Okrajni ljudski odbor je v letošnjem letu nenehno vzpodbujal elektrifikacij ske odbore, da bi čimprej elektrificirali vsa področja. Povečini so elek-trifikacijski odbori dobro zagrabili za delo ter s pomočjo občanov dosegli viden napredek. Okrajni ljudski odbor je po svoji moč] pomagal elektri-ffikacijskim odborom moralno in materialno, prav tako pa je tudi zasluga podjetja »EUctro« Trbovlje, ki je vsa začeta dela do roka izvrševalo ta tudi vsa dela kreditiralo v vrednosti okrog 10 milijonov dinarjev, dokler elektriškacsjski odbori ne bodo zbrali potrebnih denarnih sredstev. Velika je vrednost do sedaj izvršenih del na področju okraja Trbovlje, saj znaša po uradnih podatkih 50,151.066 din. Okrajni ljudski odbor je pomagal elelctrifika-cijskim odborom v obliki dotacij s 3,371.000 din. Medtem ko so el ektrifikad j ski odbori s svojimi člani plačali že 30,751.371 din, kar pa je še vedno premalo ter Se dolgujejo podjetju »Elefctro« Trbovlje preko 16,000.000 din. Okrajni ljudski odbor je na svoji zadnji seji izglasoval, da bo kreditiral posameznim elektrifikacijskim odborom, da bi zmogli poravnati svoje obveznosti do podjetja »Elektro«. Da bo elektrifikacija v celoti izvršena, je potrebno (že k obstoječim daljnovodom, ki So v glavnem že zgrajeni, manjka jim le še žica za daljnovod na relaciji Konjfščica— Preska, za transformatorske postaje pa manjka 7 transformatorjev, potrebno je zgraditi še omrežje v vrednosti 32 milijonov dinarjev, nekaj razdelilnikov in odvodnikov. Vrednost vseh del, ki jih nameravajo Velika železniška nesreča pri Hrastniku V četrtek, 28 oktobra, zjutraj okrog 3. ure sc je zgodila na progi Zidani most—Hrastnik velika železniška nesreča. Tovorni vlak je čakal dalj časa pri vlakojavnici št 3 na dovoljenje sa prevoz škod hrastni-ško postajo proti Trbovljam. Med tem časom je privozil iz Zidanega mosta osebni vlak, katerega lokomotiva se Je za- mninnniiiininiinnnnniiinnniinniiiniiniiiini TEDEN RDEČEGA KRIŽA bo od 1. do 8. novembra OllllllllllllUllllllllllllllllllllllilllllllililllllllllllU rila v zadnje vagone tovornega vlaka. Pri tej nesreči je izgubil življenje zavirač tovornega vlaka. Nekaj potnikov osebnega vlaka Je bilo lahko ranjenih. Tem je nudil prvo pomoč železniški zdravnik iz Zidanega mosta. Materialna škoda je precej velika. Železničarji iz Zida-danega mosta in Hrastnika so priskočili takoj na pomoč. Pa tud! pomožni vlak iz Ljubljane je kmalu pripeljal na lice mesta. Očistili so pičlih 6. urah en tir ta prvi osebni vlak je že vozil ob 11. uri mimo mesta nesreče, poprej pa so morali potniki prestopati. Nesreča se je zgodila po krivdi prometnika, ki je to noč prvič opravljal službo na hrast-niški postaji in je nadomesto-val na dopust odhajajočega prometnika. elektrifikacij ski odbori izvršiti še letos in do konca drugega leta, znašajo okrog 40 milijonov dinarjev. Prav gotovo bd bila ta dela v večini že gotova, če bd imeli elektrifikadjski odbori dovolj denarnih sredstev. Vrednost do sedaj izvršenih del je visoka, saj znaša preko 50 milijonov dinarjev, prav tako pa tudi vrednost predvidenih del, vendar tukaj niso še všteta dela, ki so izvrešna na prostovoljni bazi, kakor vrednost po- darjenih drogov in brezplačne vožnje, kar vse lahko cenimo na preko 10 milijonov dinarje«. Da pa bodo lahko vsa dela na področju elektrifikacije izvršena, je Svet za gospodarstvo Pri OLO Trbovlje predlagal, da okrajni odbor in zbor proizvajalcev določi del presežkov, ki bodo ustvarjeni letos za kreditni sklad, iz katerega bj najpotrebnejši elektrifikacijsici odbori dobili kratkoročna posojila z 2 */o obrestmi. 0 trboveljski komuni t tudi Pri. izvrševanju oblasti « smo prejeli naslednji članek, id ga je izdelala posebna komisija, ki proučuje vprašanja, zvezana s formiranjem komun. Vprašanje komun je razgibalo naše notranje politično življenje in razpravljanje okoli ^ega vprašanje je zavzelo že tolikšno širino, da čutimo za svojo dolžnost, da tudi md povemo svoje mnenje in svoje občane seznanimo s svojim stališčem. Uvodoma moramo poudariti, da je naše stališče nekaka sinteza mnenj, ki so jih iznesle naše vodilne politično osebnosti in znanstveniki, katerih misli smo, oziroma skušamo prilagoditi našim specifičnim razmeram. I. Teritorij sedanje mestne občine Trbovlje predstavlja enotno gospodarsko, geografsko, komunalno in socialno področje, katerega ne bi kazalo niti povečati, nit; zmanjšati, ker bi na ta način ustvarjali samo umetne administrativno upravne enote. Vodilni položaj središča te občine, t. j samega mesta z njegovo industrijo, izključuje odcepitev obrobnih predelov od njegovih virov zaslužka, njegovih zdravstvenih, kulturnih in socialnih ustanov, kakor tudi ozko prepletanje mnogih komunalnih problemov mesta z njegovo neposredno okolico, ki že predstavlja sedanji teritorij mestne občine, dokazuje kompaktnost področja bodoče trboveljske komune in jo prirodno loči od sosednjih, bodočih komun ter istočasno izključuje tudi vsako morebitno širjenje alj večanje teritorija. Precejšnja gospodarska razvitost in njej ustrezajoča socialna struktura prebivalstva kakor tudi sam razvoj socialističnih družbenih odnosov na področju bodoče trboveljske komune zahtevajo hiter razvoj družbenega upravljanja in neposrednega združevanja proizvajalcev; istočasno pa zahtevajo nadaljnje omejevanje funkcij državnih organov in zavarovanje družbe pred nevarnostjo birokratizma. Dominantni položaj socialističnega gospodarstva in izrazita večina naprednega delavskega elementa sp porok za nadaljnje zmanjševanje funkcij državnih organov in večanje družbenega upravljanja ter bo s tem omogočen nadaljnji razvoj socialističnih odnosov in vse večja gospodarska iniciativa proizvajalcev in komune kot celote. Glede na veliko razširjenost socialističnega sektorja gospodarstva le delavsko samoupravljanje postalo odločeni družbe-no-politični faktor ne samo v notranjem upravljanju podjetij, temveč tudi v javnem življenju in bo moralo dobiti svojo vlogo neposrednejši način. Dosedanja razcepljenost oz. delitev oblasti ovira napredni vpliv delavske-, ga razreda ta odvaja problematiko posameznih delavskih kolektivov od problematike komunalne enote, v kateri prebivajo. Sedanji položaj Okrajnega ljudskega odbora, ki obstaja kljub posebnim pravicam mestne občine, ima še vedno velik del pristojnosti, posebno v gospodarstvu, zavira razvoj mestne samouprave in cepi neposredno povezanost mesta z njegovim prebivalstvom. Neposredno vmešavanje okrajnega ljudskega odbora v gospodarstvo na teritoriju mestne občine slabi povezavo delav. kolektivov z njihovo neposredno komunalno enoto in zmanjšuje odgovornost in vpliv mestnih faktorjev v pogledu reševanja gospodarskih problemov svoje občine. Sedanje odvzemanje finančnih sredstev mestne občine ustvarja nepotrebna trenja in onemogoča stvarni pregled nad prispevkom občine zn potrebe manj razvitih predelov okraja. Tj osnovni gospodarski in družbeni problemi nujno zahte-da bo naj boli pravilna in najbolj uspešna takrat, ko bomo začeli s stvarnim formiranjem trboveljske komune v smislu teh naših izvajanj. II. Da bo bodoča trboveljska komuna dejansko postala osnovna društveno ekonomska celica socialistične družbe, — to je tisto, kar označujemo s pojmom komuna — ji je treba že prt njenem rojstvu določiti ustrezne funkcije in pogoje za dele ta razvoj. Občina-komnna mora biti predvsem ekonomsko-socialni organizem, t. j. tisti najvažnejši vozel, preko katerega se najtesneje prepletajo interesi socialistične družbe z interesi posameznih prebivalcev oziroma neposrednih proizvajalcev (Kardelj). Komuna bi torei morala po pravilu biti nosilec vseh pravic in obveznosti družbe v odnosu na posameznika in v odnosu na gospodarske organizacije in druge oblike neposrednega združevanja proizvajalcev. Za razliko od tega bi OLO al: neposredno republika morala predstavljati predvsem družbenopolitični organizem, ki sta s svojo politično in nadzorstveno funkcijo v odnosu do komun porok za enotnost, gospodarskega in pravnega sistema, onc-mo-gočavajoč izolacijo in partikula-r:stično težnje posameznih komun. Pri tem b; se gospodarske funkcije bodočega okraja — kolikor bi njegov obstoj bil smiseln — v bistvu osredotočile na vsklajevanje gospodarskih odnosov med komunam-' n- m-(Nadaljevanje na 4. strani) Milan Vidic: (Nadaljevanje) Zagorski rudarji-pevci na obisku pri izseljencih v Severni Franciji Nekaj pa nas je presenetilo: nedvomno je pariški severni kolodvor prav tako velik, kot so ostali — mislim petintrideset potniških kolodvorov, ki jih ima Pariz. Toda njihove čakalnice so tako majhne kot pri nas tiste na najmanjših postajah. To se pravzaprav ujema, kajti — kot sem poudaril — smejo potniki na vlak šele uro pred njegovim odhodom in zato velikih čakalnic niti ne potrebujejo. Prisiljeni smo bili torej ostati kar na peronu, kar je precej omajalo naše navdušenje za Pariz in njegove krasote in posebnosti. Temu se je pa še pridružila precej neprijetna vest, da se peron po deseti uri zvečer zapre: nihče ne more vanj in nihče iz njega. Sicer pa so napravili svoje prvi franki, ki nam jih je izročil kot prvo akontacijo na roko naš blagajnik, tovariš Ule. Seveda nam je zabičal, naj preudarno gospodarimo s tem slabim papirjem, kajti francoski denar je v resnici zelo slab in smo pozneje videli bankovce raztrgane, zmečkane, razcefrane, kar pa Francoze prav nič ne moti; glavno je, da je denar, pa bil takšen ali drugačen, cel ali razcefran Kljub jasnemu opozorilu vratarja so nekateri le odšli ven v noč gledat oziroma opazovat nočno življenje Parižanov. Bučanje Pariza nikdar ne preneha. Z nočjo, ko se pojavi tam izza Louvre pava luč, se življenje Pariza pravzaprav šele prične. Seveda premorejo ponočevanje oziroma veseljačenje le tisti »petičneži«, velikanski del ostalih Parižanov si pa obiskov v številnih lokalih, kavarnah, vseh mogočih barih, klubih itd. ne more privoščiti. In res: v p>ariških lokalih je vsepovsod največ tujcev. Radovedni tujci razumljivo kaj radi obredejo najbolj znane in znamenite ter drage, pa tudi najbolj dvomljive lokale. Ni čuda, da pravijo Parizu mesto prostitucije, kajti kdor ni bil na Pegalu, ta si Pariza ni ogledal. -Kaj bi vam pripovedoval o Pegalu, zastira ga večen in neugnan lov za denarjem z brezmejnim zaničevanjem in teptanjem vsega človeškega, lepega in vrednega življenja. Tu na tem kraju kraljuje le moč denarja. Tisti, ki ga ima, kupi vse, res vse, seveda predvsem ljubezen ... Ko vidiš in gledaš na eni strani razkošje, bogastvo in potratnost, vlada na drugi strani večen boj — boj za obstanek in za vsakodnevni košček kruha, kj je tu marsikdaj tenak in grenak. Ne bom dejal odveč, da smo kar želeli proč. Seveda bi si bili radi ogledali colo mesto oziroma vsaj del Pariza in njegove najbolj zanimive stvari, žal p>a tega ponoči nismo mogli, j Tiste ulice in ceste, ki so v bližini kolodvora, smo seveda le videli. Nekateri smo jo mahnili. tudi v pariški »Metro« — p>od- | zemeljsko železnico, ki zanjo pravijo Francozi, da je najlepša na svetu. Res, že hodniki so bili čisti in svetli. Pravzaprav pomeni Parižanom njihov »Metro« i dragoceno pomoč v prometu, ki bi se na ulicah — in sicer precej širokih ulicah — ne mogel razvijati. Ni čuda, da potuje s podzemeljsko železnico v Parizu vsak dan nekaj milijonov ljudi. Francoski frank ima nekaj manjšo vrednost kot naš dinar. In to smo kaj kmalu občutili. Vsak je hotel kupiti majhen spomin na Pariz. Toda že pri nakupu razglednic smo obstali. Razglednica stane kar 25 frankov, kar je za naše pojme veliko. Zato smo se omejili le na nakup razglednic, ki smo jih seveda pisali v domovino. Zjutraj smo poskusili tudi francosko kavo. Za majhen, res neznaten lonček si moral dati kar 38 frankov. Prej tako glavno vpitje je na Zato nismo pričakovali, da bi ga tej vožnji docela ponehalo. Res, našli tu. vsi so bili utrujeni, vsd smo Bili smo v Lensu. Zapjeljali čakali, da bo že konec tega nad- smo na enega izmed številnih vse dolgega potovanja. In res peronov. Po dvodnevnem na-emo v daljavi zagledali visoke pocmem, toda zanimivem poto-stolpe šahtov, zraven pa prav |vanju smo prispeli na naš pr- tako visoke, hribom podobne votni cilj. Priznam, vsi smo bili kupe jalovine. Prostrana piano- malo nervozni, dejal bi neuča ta, brez vsakršnih gričev, in na tej planoti šaht za šahtom, hrib za hribom jalovine. In še in še. Kot da bi vstajali, so se vrstili ti šahti, znanilci domačije rudarjev. Povsod so enaki, toda ti tukaj so bili drugačni. Spominjali so nas na nekake velikane, ki žrejo zemljo, na drugi strani pa jo mečejo na svetlo. Vse bolj so se nam bližali. In dolina je postajala vse bolj črna, Eden izmed 24 šahtov Lenskega rudnika (S&Ueumincs) Končo se je jelo svitati. In s svitom je prihajal mraz. Prav pošteno nas je zeblo. Res je noč minila še dokaj hitro, toda mi smo bili neugnani. Hoteli smo le čim prej naprej in naprej. Opazovali smo sestavljanje brzovlakov na postaji. S severnega kolodvora odhajajo le brzo-vlak[ v razne smeri. Končno je nitura. Moram priznati, da so nam Francozi tudi tokrat radi pomagali. Dali so nam na razpolago cel vagon. Prišel je čas odhoda. Spet smo drveli skozi francosko pokrajino, mimo številnih mest, rek in prekopov. Francozi so od vsake kolikor tolikšne reke napeljali prekope, ki drže daleč v notranjost dežele. Rečni promet oziroma promet po teh prekopih je še dokaj hiter in kar Je glavno: zelo cenen. In spet smo ae z vlakom zapeljali. Sicer je res, da se Je naša vozna karta glasila do Lilla, vendar bi morali v Arra-su prestopiti In od tu nadaljevati vožnjo do eno uro oddaljenega Lensa — našega končnega cilja. Spet so imeli nevšečnosti z železničarji. Sprevodniki niso mogli razumeti, kako smo prišli na to progo. Sp>et smo morali pojasnjevati in spet so sestavili zapisnik. Nekako ob dvanajstih smo prispeli v UUe. V Lillu smo čakali dobro uro in se končno vkrcali v naš poslednji vlak, ki nas bo popeljal v Lens. To vožnjo smo morali plačati že s francoskimi franki. Naš blagajnik je moral kar globoko seči v žep. umazana, posejana z drobnim premogovnim prahom. Pripravili smo našo prtljago in čakali, da se bo vlak ustavil. 2e smo razločili tam v daljavi majhne hišice — domovanja rudarjev.. Vlak je jel zmanjševati brzino. Vedno razločneje smo videli postajno poslopje in njegove pokrite perone. Navdajala nas je neka skrb: vedeli smo, da so nas dan prej čakali na postaji naši izseljenci. Da bi danes spet prišli, res nismo pričakovali. Sicer je potoval tajnik pododbora Izseljenske matice tovariš Močilnikar naprej, da bi zagotovil stanovanja in uredil ostale nujne podrobnosti. Domenili smo se, da nas bo pričakoval v Lensu oz. v Lillu. V Lillu ga nismo našli. kani. Vedeli smo, da nismo doma v svojih krajih in da se bomo morali zadovoljiti pač s tistim, kar bomo dobili. Mislili smo seveda vsi na to, kje in kako bomo spali in še na druge malenkosti, ki pa so v tujih krajih kar važne. Skromna prtljaga — seveda moških — je bila kaj hitro zunaj. Zenske ep je imele več. Ozirali smo ee po peronu. Zaman. Peron je Ml prazen. Proti izhodu so hiteli le potniki z vlaka. Nemir je malo naraščal. Toda pri izhodu iz postajnega prostora so le čakali na nas. Že od daleč so nas spoznali in nas skozi železna vrata pozdravljali. Zdelo se nam je, da je prva skrb pri kraju. Res — toliko, kakor jih je bilo prejšnji dan, ko so nas pričakovali, ni bilo ljudi, toda bili so najvztrajnejši med njimi, ki so vedeli, da moramo priti. Smeh jim je sijal z obrazov, ko so nas končno le lahko pozdravili. Zelja, ki so jo gojili že dalj časa, se jim je izpolnila: končno smo bili v njihovi sredi Najvztrajnejši je tel tov. Artič, Trboveljčan in predsednik Društva slovenskih izseljencev v Lensu. Ko smo se spoznali, nam je pripovedoval podrobnosti. »Včeraj,« je dejal, »je čakala na peronu skoraj cela slovenska kolonija. Danes zjutraj so prihiteli tudi najbolj oddaljeni, vendar vas nismo pričakali. Nekateri so vztrajali cele ure, potem pa so odhajali.« Začudeno so Francozi opazovali veliko skupino ljudi, ki se je povsem prisrčno pogovarjala z rojaki kar zunaj perona. Vprašanj m hotelo biti ne konca ne kraja. Končno nas je tov. Artič z drugimi odpeljal v tako imenovano zbirno bazo — Cafž- Pat. Bili smo radovedni. Kmalu smo zvedeli, da je »ca-fš« nekakšna naša gostilna oz. majhen bife, njegov lastnik pa je Slovenec iz Hrastnika, ki ga ondotni Slovenci imenujejo »Pat«. (Nadaljevanje sledi) Štirinajst dni med n-mškimi rudaril Kari Malovrh - 75-!etnilr Prejšnji teden je praznoval 75-letnico svojega življenja Karl Malovrh, prvi župan no-voustavnovljenc delavske kmečke občine Hrastnik - Dol. Rodil se je v Zagorju v steklarski družini. Jubilant ima velike zasluge v bivšem Konsumnem društvu rudarjev v Hrastniku, bil je član vseh delavskih ln kulturnih društev in večkrat je Ul izvoljen v občinski odbor trboveljske občine, kamor je spadal takrat Hrastnik. Jubilant Karl Malovrh je vzorno vzgojil dva sina ln eno hčer. Oba sinova sta danes ugledna kulturna delavca. Ze nekaj let uživa jubilant, Karl Malovrh zasluženi pokoj pri svoji hčeri, tovarišici Dolane. Mnogim Iskrenim čestitkam ob 75-letnici se pridružujemo tudi ml in mu želimo še mirno ln zadovoljno življenje dolgo let! Močna slabost Joža svoji Marički: »Lahko ml verjameš, Marička, da laž ne spada med moje slabosti.« Marička: »To sem že opazila. Zdi se ml, da je to celo tvoja najmočnejša stran.« Taki so! — Take ste pač ženske, danes ta, Jutri pa drugi. — In taki ste moški, danes ta in druge (Nadaljevanje) Po vseh teh razgovorih in razpravah nemških rudarjev z našimi, so se nemški rudarji čudili veliki ideološki razgibanosti med rudarji Jugoslavije. Na naše vprašanje, kje je Iskati vzrok, da nemški rudarji ne razmišljajo ideološko o svojem socialnem položaju, smo dobili silno enostaven odgovor: rekli so nam. da nemški rudar o tem ne razmišlja, ker je za to pre-lagoden. Ko pa smo govorili s samimi rudarji, smo opazili med njimi veliko zanimanje in pripravljenost za zdravo ideološko borbo, in to v prav revolucionarnem smislu. Ni jim pa dosti za teorijo o evoluciji, ki jo imajo za ničevo in nesmiselno. Po vsem tem bi sklepali, da voditelji nemških sindikatov {»zabijajo, da so v Nemčiji živeli Karl Manc, Roza Luxem-burg, Karl Liebknecht in še drugi, in da imajo svoj poseben delavski program, ki jim služi kot osnova za določanje oblik njihovega sindikalnega dela. — Morda je to mnenje oz. ocena sindikalnega dela med nemškimi rudarji nekoliko preostra, zlasti če pomislimo, da Nemčija danes ni svobodna država. Okupacija Nemčije je vsekakor zelo tehten zadržek za eprovajanje marksistične revolucionarne linije, ki bi seveda delala težave in preglavice okupacijskim oblastem — ne smela bi pa biti kakršna koli ovira za idejne razprave o tem vprešahju, ki bi ustvarjale podlago za pozicije delavskega razreda v Nemčiji v bližnji ali daljni bodočnosti. Vsako odlašanje, vsako zadrževanje delavskega razreda v tem pogledu je prav gotovo samo v škodo razvoju in napredku nemških sindikatov, v prvi vrsti pa v škodo razvoja ln napredka nemške delavske socialdemokratske stranke. Da nemški rudarji teže za revolucionarno rešitvijo delavskega vprašanja, je prišlo do izraza zlasti na mitingu, ki sa ga priredili na čast svojim jugoslovanskim gostom. Na tej prireditvi je predsednik Mednarodne federacije rudarjev tov. Henrik Imik v svojem nagovoru najprej pozdravil sodelovanje jugoslovanskih in nemških rudarjev, v naslednjem p» podčrtal, da se jugoslovanski rudaaU v pogledu tehnike lahko marsikaj na-uče v Nemčiji — nemški rudarji pa se seveda morajo učiti v Jugoslaviji, kako je treba organizirati skupnost delovnih ljudi in družbo. Mnogi sindikalni in še drugi funkcionarji, ki so obiskali Jugoslavijo in, Si sami ogledali naše razmere, j so javno izpovedali, da je to, kar gradimo danes v naši državi, kažipot delavstvu celotnega sveta. Ko to navajam, seveda ne mislim reči, da morajo nemški sindikati morda osvojiti t našo politiko, upam sl pa trditi, da pot, po kateri hodijo nemški sindikati danes, ne more prinesti nemškim delavcem zaželenih uspehov, vsaj ne v bližnja bodočnosti. Uspeh, ki se z njim ponašajo nemški sindikati, je vsekakor, da je zahodnonemški parlament sprejel nekaj zakonov, ki obravnavajo vprašanje družbene- ga upravljanja v nemški težki industriji in rudarstvu. Izglasovanje teh zakonov pomenja aa nemške delavce napredek v dolgoletni borbi s kapitalističnimi delodajalci. Ta uspeh je v nekem pogledu toliko pomembnejši, če pomislimo, da se je buržoazija Zahodne Nemčije po katastrofi, ki je doletela nemško državo v zadnji svetovni vojni, posebno od leta 1948 dalje spričo danih ugodnih pogojev prav krepko konsolidirala in učvrstila svoje gospodarske in politične pozicije. Po tej konsolidaciji nemil«; bur-žoazije, ki stojt danes gospodarsko izredno trdno ter ima tudi v nemškem parlamentu večino, je zakon, ki daje delavcem v upravljanju podjetij in proizvodnih sredstev določene pravice, za delavski razred v Nemčiji gotovo uspeh. Vendar pa zakon o soodločanju delavcev v upravljanju podjetij, ni prinesel nemškim industrijskim delavcem in rudarjem tega, kar zahtevajo ob vsakem koraku. Ob izidu tega zakona so ostali nemški delavci razočarani in nezadovoljni — njihovi sindikati, ki uživajo podporo • socialno demokratske stranice, pa bijejo nadaljnjo bitko za revizijo in izboljšanje tega zakona. Da bi naši bralci razumeli in ocenili stvarni položaj in vrednost uspehov, ki jih je dosegel delavski razred v Nemčiji s tem zakonom, je potrebno, da si ogledamo, kakšno* je pravzaprav soodločanje delavcev v podjetjih — ki mu pravijo v Nemčiji »Mitbestim-mung« — kakšno vlogo določa ta zalom nemškemu delavcu in kakšne pravice ima pri upravljanju proizvajalnih sredstev. Kakor znano, je bistveno vprašanje vsakega revolucionarnega delavskega gibanja, da ima pred seboj jasen cilj glede upravljanja proizvajalnih sredstev Ta cilj — upravljanje proizvajalnih sredstev po neposrednih proizvajalcih — delavcih — smo v naši državi že dosegli V naši državi ostaja le še briga in skrb delavcev, da upravljanje proizvajalnih sredstev nadalje utrjujejo in krope. Beseda, ki jo imajo nemški delavci v svojih podjetjih po omenjenem zakonu, pa seveda ni istovetna z našim delavskim samoupravljanjem. Istovetna ne more biti, ker so proizvajalna sredstva v Nemčiji še v nadalje last kapitalistov. Soodtoč evan j e po nemškem zakonu razumljivo ne ustreza revolucionarni zahtevi, kj jo je nemški proletariat izrekel že pred več kot sto leti. Zakon dovoljuje nemškim delavcem soodločanje v upravi s proizvajalnimi sredstvi 'le toliko, da jim daje pravico, da v določenih vprašanjih v podjetjih pred njihovo realizacijo izrečejo svoje pripombe. Oblast države nad proizvajalnimi sredstvi ostaja še v nadalje nedotaknjena in je lastnik teh sredstev še vedno privatni kapitalist. V pogledu razdelitve dobička v podjetju nimajo nemški delavci niti toliko pravice, da bi smeli staviti vsaj ta ali oni predlog. Odločanje o tem vprašanju je bila in ostaja Se v nadalje absolutna pravica kapitalista oziroma kapitalistične družbe, ki je lastnica proizvajalnih sredstev. (Nadaljevanje eledi) kljukastega ML* križa Lord Rutntl DUlilllllllllllllllllllilllllllililllllllllllllllllll (Nadaljevanje) HUDODELSTVA DOSEGAJO VRHUNEC Vsi civilisti iz okupiranih dežel, ki so bila osumljeni, da predstavljajo nevarnost za okupatorja, so tali izročeni SD (Nemški varnostni službi). Ta izročitev je pomenila mučenje vseh vrst — pretepanje, bičanje, zavijanje ln lomljenje prstov, puljenje nohtov z rok in nog, koncentracijsko taborišče in plinske celice. SIPO (Specialna policija za varnost) in SD sta bili pooblaščeni, da opravljata usmrtitve brez kakršnega koli sodnega postopka. Ta ukaz so organi okupatorja izvrševali po vseh okupiranih teritorijih Zahodne Evrope. Ugotovljeno je, da so Nemci ubili v Holandiji na ta način nad 4000 civilistov. ★ Svoj višek so dosegla hudodelstva Nemcev nad civilnimi ljudmi in člani upornega gibanja v Belgiji v času njene osvoboditve meseca septembra 1944. leta. V bližini Graddea so Nemci napadli taborišče članov tega gibanja. Nemci so dobili ukaz, da po tem napadu ujamejo vsakega, ki ne bo ubit med napadom Ko «o Nemci odšli, so našli tamkaj petnajst trupel, ki so bila strahotno razmrcvarjena in iznakažena. Nemci so ob tem napadu uporabljali dum-dum naboje. Dva ujetnika so Nemci, preden so ju ustrelili s strelam v tilnik, mučili s strašnim pretepanjem. ★ Nne 6. septembra 1944. leta je bilo obkoljeno več stotin članov belgijske »Podzemeljske armade«. Nemci so jim obljubili, da jim bodo podarili življenje, če sc udajo brez boja. | Te obljube pa niso spoštovali. Mnoge od ujetnikov so najprej mučili, potem pa ubili. Mrtva trupla so polili s petrolejem, nato pa jih zažgali. ★ Lord Russel opisuje do potankosti grozote pokola v kraju Oradur sur Glane v bližini Limogesa v Franciji, kjer so Nemci ubili okrog 600 ljudi. Moške so ustrelili. 400 žensk in otrok pa strpali v vaško cerkev, ki so jo potem zažgali. Zenske, ki so poskušale uiti. so f-ko1 ustrelili Avtor knjige »Bič kljukastega križa« opisuje prav tako strahote nacističnih hudodelstev v žpiljah pri Ardeatineu, kjer eo Nemci 355 ljudi, med katerimi so bili 14-letni otroci in 70-letni starčki, ustrelili. Da bi prikrili to hudodelstvo, so Nemci te špilje nato razstrelili z dinamitom. 2e od vsega početka svoje invazije na ozemlje Poljske eo nemške armade napravile celo vrsto hudodelstev nad civilnim prebivalstvom. V času od septembra 1939 do začetka 1945. leta »o Nemci Izvršili na Poljskem nič manj kot 2332 množičnih pokolov, v katerih so ubili 34.098 žrtev. Oseminštirideset odstotkov vseh teh nesrečnežev so ubili brez kakršnekoli sodbe. Ti strašni pokoli širom po vseh okupiranih deželah so trajali P«1 dolgih let. Podrobno prikazovanje vseh groznih hudodelstev bi bil mučen ln ogaben posel. V naslednjem pona-tiskujemo opis (tukaj okrajšan), ki ga je dal noki očividec o tipičnem množičnem umorstvu, ki se je dogod'lo meseca novembra 1941 leta in ki naj služi kot primer za vsa ostala hudodelstva Nemcev: Okrog štirih zjutraj Je prišel gestapo v mojo celico. Gestapovci so mi dali U«'ce na roke, nato pa so me z dvema drugima ujetnikoma odpeljali do '■'vtomobila. Strpali so nas v i doji del voza in mm dali okove šc noge. Vozili smo «e nekaj časa po cesti, nato pa je avto zavil na neko gozdno pot. Tu so nas Nemci osvoboditi okovov in nas odpeljali do neke gozdne jase, kjer so bUi izkopani množični grobovi. Po jasi naokrog je sedelo veliko število Zidov — moških, otrok in žensk z dojenčki. Gestapovci so v naslednjem ukazali Zidom, da se slečejo, nato pa skočijo v izkopani grob. Tiste, ki so se obotavljali, so tolkli ta jih s silo pognali v grob. Dno groba je bilo pokrito s plastjo živega apna! Nekatere ženske so skočile v grob skupno z otroki, druge pa so najprej pahnile v grob otroke. Tako je bil grob natrpan z ljudmi in živim apnom ... In kaj se Je zgodilo potem? — Gestapovci so pripeljali šest velikih tankov do groba. Nemci so nato dali v pogon majhno motorno črpalko, ki Je začela črpati vsebino tankov — vodo... Ostanek opisa očividca tega prizora Je tako groezn, da ga nt mogoče ponatisniti. RAZBO.INlSTVA V RUSIJI Vojn« proti Sovjetski zvezd so Nemci vodili z večjim divjaštvom tn barbarstvom kot kjerkoli drugje. Od začetka vojne, ko so Nemci stopili na sovjetsko ozemlje, pa do dne, ko je bil zadnji nacist izgnan iz Rusije, je bilo izvršeno nad starimi ljudmi, ženskami ta otroki na desettisoče strašnih hudodelstev. Množična ubojstva in pokoli predstavljajo premišljeno politiko Hitlerjeve vlade. V nemški armadii so imeli specialne tečaje za okrutno postopanje z ljudmi. Nemci, ki so bili izbrani, da nadzirajo smrtni stroj v taboriščih, iz katerih ni bilo povratka, so dobili specialne instrukcije in pouk. Tako je bil na primer v nekem takem taborišču 10-dneven tečaj za sežiganje mrličev. Otroke iz Sovjetske zveze so Nemci uporabljali kot živi cilj za vojaški pouk »Hitlerjugend« (Hitlerjeva mladina). No, vse to so bila še relativno majhna hudodelstva, če jih primerjamo z velikimi pokoli, ki so jim Nema dali ime »Groesaktionen« (velike akcije), ki so jih med drugm izvedli v Kijevu in Rostovu. V Kijevu, glavnem mestu Ukrajine, so Nemci v nekaj dneh, ko so nacisti vdrli ta osvojili mesto, trptačUt in umorili nič manj kot 52.000 moških, žensk ta otrok. V Rostovu so nemške čete za časa svojega desetdnevnega postanka v mestu pomorile desettisoče civilnih ljudi. Iz množi'ce teh barbarstev ni lahko Izvzeti kakšno hudodelstvo ali Incident, ki bi bil vreden posebnega opisa, toda blazni sadizem je gotovo dosegel svo' vrhunec v taborišču smrti Ja- nov, ko so bild v njem poveljniki Hauptsturmfuhrer Gebau-er, Obersturmfuhrer Wllhaus in Haupsturmfuhrecr tVartaok. Gebauer je z lastnimi rokami davil žene ta otroke. V posebnih sodih je do smrti zmrzoval moške. Pokoli v tem taborišču so postali tako enolični, da so morali štab taborišča »službeno ohrabriti«, da si izmisli nove metode ubijanja. Neki nacist — po Imenu Webkc — se je stavil, da bo s enim samim zamahom sekire presekal dečka. Ujeli so nekega 11-letnega fant* ka, ki je po naključju zašel v bližino taborišča, in Webkc ie — dobil stavo... Wartzok je po obešal ujetnike taborišča za noge tn Ji** pustil tako dolgo viseti, dokler niso v strašnih mukali izdihnili... WHhaus je včasih uporabljal majhne otroke za *lv0 tarčo. Metal jih Je v zrak, nato pa nanje streljal... Ta Wilhaus je bil tisti komandant, ki je za 54. rojstni dan Hitlerja — v nadomestit za topovske salve — odbr^L-~ internirancev ta jih sam ustr lil. To je povest o nacJ?M?7rah. hudodelstvih v okupiranih k jih. No, ta Povest Pripovedi samo o majhnem de.u -1 rtih hudodelstev. Končni ' tat je bil 12 milijonov um«r (Nadaljevanje sled') Stran 3 Meteor ali leteči krožnik? Prejšnji ponedeljek ob 6.10 ginil M hribi, leteč še vedno zjutraj se je uslužbencem in v vodoravni smeri proti jugo-deiavcem v Litiji na poti V vzhodu. službo in ostalim nudil čudo- j To nebesn0 prikazen so videli VH prizor. Natančno ob 6.05 tudi drugi ljudje in dijaki, ki s®n« se pripeljali z motornim prihajajo v šolo iz Kresnic! — vlakom, ki odpelje iz Ljubija- (Pripomba uredn.: pri nas v re-ne ,ob 5-30. Ni bilo dolgo, ko virjih tudi uslužbenci rudnika, se je zdanilo. Nebo je bilo lepo, ki se vozijo v službo zjutraj z Popolnoma jasno, zrak čist, avtobusom iz Hrastnika v Tr-brez megle. Na vzhodni strani Je svit jutranje zarje naznanjal. da bo kmalu vzšlo sonce. Sredi mostu, ki drži čez Savo,^ smo naenkrat zagledali več kilometrov visoko v zraku *elo svetel predmet, ki se je v vertikalni smeri z veliko br-zino spuščal proti zemlji. Takoj smo mislili da gre za kak-®en meteor. Ko pa je priletel uq višine kakšnih 2500 metrov pad zemljo, je spremenil svojo navpično smer, zmanjšal hitrost in letel dalje v vodoravni smeri od SZ —JV, oddaljen Približno tri kilometre od nas. Tedaj smo jasno videli, da je pilo leteče telo Velikih dimen-Po obliki podobno letečemu stožcu. Na sprednjem, širšem “elu je bil ta stožec temne bar- bovlje.) Ugibali smo, kaj naj bi ve, ostali del — kot nekakšen bil ta leteči stožec. Okoliščina, P^oaljsek pa je bil svetle da je ta nebesna prikazen le-«torumene barve, podoben tela z ncveliko brzino nizko nad »otopljenemu zlatu. Središče zemeljsko površino tako inten-‘ega predmeta je imelo blesk, zivno osvetljena ali bleščeča v Ppaoben neonski razsvetljavi, vodoravni smeri in brez naj-«a obrobju in zlasti v zadnjem manjšega šuma izpodbija ver-neiu — konici — je bil leteči! jetnost, da bi bil ta stožec me- složec nekoliko temnejši. Letel Je z manjšo brzino, tako da smo ga lahko opazovali kakšnih "" sekund, dokler nam ni iz-1 Radeška „Svobeda“ pred občnim zborom Tudi delavsko prosvetno društvo »Svoboda« v Radečah se pripravlja na obračun svojega dela, ki je bilo v tem letu uspešno in plodonosmo. Sam pregled dela v zadnjih 4 mesecih nam pokaže, da so Radečam bili pridno na delu, vkljub poletnim mesecem. Tako je pevski zbor imel redno vaje za sodelovanje pri igri »Miklova Zala«, ki so jo uprizorili letos ponovno še sedemkrat. Gostovali so z opereto »Planinska roža« v Zagorju in ob priložnosti občinskega praznika v Radečah, ko je bila uprizorjena na prostem dvakrat. Pevski zbor je sodeloval pri odkritju spomenika Marjanu Nemcu in Milanu Kosu. Orkester, kakor solisti pa se že dalj časa vadijo z opereto »Hmeljska princesa«. Prav tako je pričel z rednimi vajami tudi pevski zbor. Prav pridno vadi tudi godbeni odsek. V zadnjem času je imel več koncertov ter je sodeloval na proslavah v Zagorju in Radečah. Ob priložnosti občinskega praznika v Radečah so dali premiero »Celjski grofje«, sedaj vadijo za opereto »Hmeljska princesa«, na sporedu pa imajo še dramo »Mladost pred sodiščem«. Dramska družina Papirnice, v zadnjih štirih mesecih ni imela samostojnih nastopov, pač pa so člani te družine sodelovali pri nastopih - . - --------- dramske družine Svobode -Ra- teor. Očividci in ostalo lav- deče. Mladinsko gledališče je — Si videl, že spet se zadaj nekdo obeša na raketo! Sem in t a po Zagor u... nost zanima, kaj poreko naši znanstveniki o tej prikazni. Z. G sanitarni prostori. Vrsto novih proizvodov je že dalo to podjetje in b0 prav gotovo z odločbo LOMO Trbovlje, da so uvrščeni v industrijska podjetja, dalo novega zagona za ustvaritev velike zamisli, da se iz majhnega podjetja, ki je imelo v začetku le 13 ljudi, dvigne število na 300. iz majhnega obrala J® nafta3© veliko podicif® ro,Tudi iz obrtnega i di strojna obdelovalnica, livar- rata »Mehanika« v Trbovljah na, orodjarna ter prepotrebni Ke Je razvilo industrijsko podjetje »Mehanika«, ki je prav tako postalo iz obrata »Fino-niehanike«, ki je delal v sklo-pu Strojne tovarne v Trbovljah. Vedno večja razvoj Strojne tovarne v Trbovljah je terjal ukinitev nekaterih obratov. Tako je tudi obrat »Finomeha-nika«. stal pred dejstvom, ali se ukine ali se pa najdejo druga pota za rešitev. Po daljšem «UQiju tega problema so dali tovariši Viktor Kovač, Martin Gosak, Alojz Dular, Lojze Ribič in Franc Slapnik pobudo za Ustanovitev samostojnega podjetja. OLO Trbovlje in LOMO Trbovlje so dali na razpolago Potrebna sredstva, pričeli pa so tudi z izgradnjo potrebnih prostorov. Podjetje je začelo delovati 1. januarja 1953 ter je “oelo prvotno le 13 ljudi. ^trojna tovarna, OLO Trbovlje tu LOMO Trbovlje so imeli Polno razumevanje, zato je tu-zapečeta akcija v celoti spela. Mnogo je bilo v začetku to'da vztrajno delo je rodilo popoln uspeh. S stnokov-.^i nasveti so pomagail inž. enčač in tov. Pokorn. Z razvo-"71 Proizvodnje je bilo treba gasKti na novo delovno silo. °aietje .ie zvišalo stalež od 13 a "8 ijun znrvj-T na to. kar se je po-bl C?.’’0' *1 le rekla Kaitt če ‘®Ž«1 Vana m'sHti da t* JnlM”* n°č pri tuji ženski, bi gotovo zblaznela od bolečine, toda čutila je, da mora ohraniti zdravo pamet — zase in za njega. »Nikar me ne sili, da te zapustim in se obrnem,« je tiho rekla. »Kamor greš ti, bom šla tudi jaz, tako bom šla do konca, pa če bi morala poginiti zaradi tega. .. O, Julijus — torej si pozabil, da se bova na jesen vzela in da bom tvoja žena, ki je nobena reč več ne more ločiti od tebe, razen smrti? Saj včasih mislim, da bom tudi jaz umrla, ko boš ti umrl in da hočem biti pokopana v tvojem grobu. Kako bi te le mogla pustiti samega, če si nesrečen? Kako bi le mogla oditi stran, ko me potrebuješ — pa če mi stokrat rečeš, nat se kar obrnem?« Sredi koraka le obstal. Grlo se mu je stisnilo od osuplosti Goltal je, pa ni mogel spraviti g'asu iz sebe. Neka ginjenost ga je preplavila z valom utehe Strmel je vanjo, ki se mu je zdaj smehljala pod oblivajočimi io solzami, in se je spraševal, s čim sl le zaslužil to udanost Nlegove oči so bile prepotoe hvaležnosti Dobro le bilo, imeti bitje, ki je iz srca ljubi !n tl vse odpušča Toda navrtto občutku da ne more bih tolikanj zavržen, ker ga Francka ljubi, Je bil vendar sam sebi mr zek še naprej. Omahoval je med topoatjo svojega telesa in čudno željo, da bi se pred njo obtožil io se s svojo iskrenostjo opral do kraja vsega, kar ga je težilo. Toda lažje je bilo, prepustiti se obupu in ne reči nič. .. Zastokal je in ko Je iztegnila roke proti njemu, se je je oklenil. In zdaj je ona bila tista, ki ga je kljub svoji majhnosti podpirala kakor železen steber, ko je drgetal od zadržanega joka ob njenem vratu. Vse v njem se je razblinilo, razen tolažilnega občutka, da mu je Francka blizu. Enajsto poglavje 1 Hudo je bilo, da Agata ni mogla spati. Minila je že druga noč, ki jo je prebila tako brez spanja in zdelo se ji je, da bo zblaznela ali pa umrla, če pojde tako naprej. Po tistem strašnem Jutru, ko Jo je spreletavala misel, da bi zavdala možu in se tako rešila svoje nesreče, je ostala v njej neka omotična osuplost, v kateri so živele njene bolečine kakor nevidna bitja v mračni podzemni vodi To je bilo torej mogoče: pomisliti kaj takega, ne da bi pri priči udarila strela z neba in te pokončala? I i1 In kaj bi bilo potlej če bi storila, kar si pomislFa? Če bi mu nasula strupa na primer v žganje. v tisti grenki napoj, ki ga tako rad zvrne čašico, preden leže spat? Ostanek v steklenici P® b* zlila proč. .. Kdo bi uganil, kaj se je zgodilo, v teh časih, ko so ljudje nenadoma umirali, ne da bi se kdo zmenil, na čem so pravzaprav umrli? Bila bi vdova, nikoli več je ne bi mučil s svojo nasilno nežnostjo, ki jo je bilo mnogo teže prenašati kakor pa sovraštvo. In če jo Julijus zares ljubi tako, kakor je verjela, kakor je hotela verjeti... Toda te misli ni domislila do konca. Zdrznila se je. Kakšna sreča pa bi to bila, ki bi si Jo pridobila z gnusnim zločinom — kakšna sreča nekal Stisnila se je kam v kot in je poskušala moliti. Toda vera je nasprotovala smislu tega, kar si je želela, in zato je verovala čezdalje manj in je molila samo še z ustnicami. Misli so ji divje švigale po glavi. O, saj ni hotela biti zla! Toda na tem svetu ni bilo zanjo rešitve, razen če bi Feliks umrl kmalu. Se pomisliti ni mogla, da bi lahko postala Julijusova ljubica kar za Feliksovim hrbtom. Kaj, ukrasti samo neka* ur in potlej doživeti, da bi ljudje to izvedeli in s prstom kazali nanlo — in doživeti, da bi se Julijus po vsem tem le poročil z drugo .. Ce je že morala ugonobiti svojo dušo, potem tega ni nameravala storiti zavolio nekai kratkih hipov sreče. Če je bila tako podla da ni mogla drugače, kakor grešiti, potem je pač hotela zajeti slasti to’iko. kolikor ie sploh prenese človeško b'tje! Da. hotela je imeti JuFfusa vsaj nekaj let, biti vse dni in vse noči pri njem, izpiti vso njuno ljubezen do poslednjega požirka in potem umreti, če bi je ne ljubi lveč. Kajti z lahkoto bi tedaj končala samo sebe — po vsem tem bi ji bilo že malo mar, koliko grehov s; nakoplje še na dušo. saj ji pekel ne uide ... In zdaj ji je bilo že vseeno, če bo po svoji smrti večno gorela v peklu, kajti hujših muk od teh, ki jih je prestajala, si ni bilo moči zamišljati. . tako strašna je bila ta ljubezen, ki ni mogla upati na izpolnitev drugače kakor z grehom, tako strašni so bili boji s to ljubeznijo in občutek, da je močnejša kakor vse ostalo. Oh, samo za trenutek podleči misli, da se ji ni treba več boriti. ker je njena pot že prosta! Predstavljati si, da ni nobene ovire več in da se ona, Agata, lahko preda svojemu čustvovanju! Samo za trenutek božati v mislih Julijusove ustnice, kakor da so njene, njene .. Njena duševna zmedenost je postajala čezdalje hujša ln končno se ni več poskušala boriti z njo Ob nekem stolu je zdrknila na tla Klečeč si je pritiskala glavo v pregib komolca, brez-brambno izročena ponavliatoče-mu se krogu svojih blodnih misli in občutkov Ni vedela koliko časa le preteklo Osuplo gle dajoč ekoli sebe, pa se je nenadoma zavedla, da je na tleh. Z naporom je spet zbrala svoje misli, čemu jo je mučil bog s tako peklenskimi skušnjavami? Čemu je morala tako trpeti? se je prepadena vpraševala. Saj ni hotela nič slabega. Premena čustva je zavladala v njej. Za-boga, saj je bilo naravnost smešno misliti, da bi mogla ona, Agata Novotny. umoriti nekega človeka! Takšne reči se niso do-| gajale. Takšne reči so bile nemo-| goče . . To so bili le izrodki njene domišlije, mračni vrtinci, ki , so ji vreli nekje v globinah duše i in so že zamirali, ko so prišli do površjal Odtavala je do postelje ta j legla kar oblečena nanjo, z obrazom nizdol. G’ava ji je bila ne-: znosno težka. Zdaj se je spet ob-| toževala za svojo domišljijo in se je hotela pokoriti zanjo. In ali se je bilo moči zamišljati hujšo pokoro od življenja ob Feliksovi strani in od zatajevanja te ljubezni, ki jo je žgala? Zdajci je zasovražila svojo vest, ki ji je to nalagala Gnevno si je dejala, da bo umrla od hrepenenja po Julijusu. Umrla bo tudi od sovraštva, ki ne bo ugasnilo, ker je Feliks ponižal in omadeževal njeno ljubezen ko je odpeljal Julijusa k ženski, ki se prodaja. Ali pa je bo konec od gnusa, keT se mu bo po vsem tem morala še naprej udalati | njemu, neljubljenemu moškemu. ; Da. priprav'jena sem poginiti počasi, zadušiti se od vsega tegal je divje pomislila. Glej, Feliks pa bo ostal še živ po moji smrti si bo vzel drugo Ženo in jo bo morda prav tako trpinčil kako« ie tminč’l menel (Dalje prihodnjič) O trboveljski komuni (Nadaljevanje • 1. strani) moč gospodarsko manj razvitim komunam in na zaščito neposrednih proizvajalcev oz. delovnih kolektivov pred samovoljo organov komune. V zvezi s tem moramo preudarjati misel, ali bi bila smiselna taka ureditev, da bi za razvitejše komune, ki jih je v naši republiki tudi nekaj in med katerimi trboveljska ne bi bila zadnja, bil okraj tisti druž-beno-politični organizem, ki naj bj imel nadzorstveno funkcijo v odnosu do naše komune. Po našem mnenju bi bilo najkoristneje in najpravilneje da bi bila trboveljska komuna, kakor tudi ostale razvite komune neposredno povezane z organi republike, brez posredovanja okraja. Do tega smo prišli pri razmišljanju o sedanjem funkcioniranju Ljudskega odbora mestne občine Trbovlje, ki je pri izvrševanju svojih funkcij kot družbeno politični in upravni organ morda ravno zaradi tega. ker je v neposredni podrejenost} republiškim organom pokazal, da obstajajo dejanske možnosti, da tako močna družbena enota, kot bo bodoča trboveljska komuna lahko živi sama, zato ker kaže in izpričuje svojo vitalnost, ker ni vezana na okraj, kljub temu, da je bila na najvažnejšem področju svojega delovanja to je na gospodarskem področju, vezana in prepuščena diskrecijski oblasti okraja. m. Po našem mnenju bi v pristojnost občinskega ljudskega odbora morali soditi vsi posli, ki so bili s katerim koli predpisom dani v pristojnost lokalnim organom oblasti, le razen onih. ki presegajo območje komune. Občinski ljudski odbor mora neposredno izvrševati vse zakone in predpise višjih državnih organov in opravljati vse posle izvršilne dejavnosti v odnosu do prebivalcev, na gospodarske in družbene organizacije ter ustanove, ki po obstoječih zakonskih predpisih sodijo v pristojnost občinskega in okrajnega ljudskega odbora. Tak način razmejitve pristojnosti v odnosu do občine — komune, bi omogočil formiranje in funkcioniranje komune, ne da bi pri tem rušili enotnost pravnega in gospodarskega si-, etema. Po tei zamisli bi občinski ljudski odbor bil pristojen za samostojno reševanje vseh tako imenovanih samoupravnih zadev in za vodenje vsega splošno upravnega in admini-t:1 rativno-kazenskega postopka v prvi stopnji, medtem ko bi nadzorni organ in drugostopni upravni organ bil okrajni ljudski odbor, kolikor bi le-ta bil potreben. Na ta način bi odpravili dosedanjo dvojno odgovornost mestnih občin s samostojnimi pravicami, za katere je bil dosedanji nadzorni in drugostopni upravni organ v zadevah iz občinske pristojnosti okrajni ljudski odbor, a v zadevah iz delegirane pristojnosti pa republiški organi. IV. V pogledu konkretne razmejitve pristojnosti med komuno in okrajem za posamezne dejavnosti predlagamo naslednje: Gospodarstvo: z določevanjem pristojnosti komune v gospo- FIZMJITURA IM SPORI danstvu je tesno povezano vprašanje izvora in stalnosti njenih finančnih sredstev kot osnove njene samoupravnosti. V tem pogledu vztrajamo na sledečem načelu: »Vsa materialna sredstva iz gospodarstva predstavljajo sredstva komune, medtem ko vsi ostali organi oziroma enote sodelujejo v njih v tisti višini, s katero se zagotavlja izvrševanje njihovih neposrednih obveznosti.« To načelo izhaja iz dejstva, da mora biti komuna nosilec vseh pravic kakor tudi vseh materialnih obveznosti družbe proti posamezniku oz gospodarski ali družbeni organizaciji in da mora zaradi tega razpolagati z vsemi sredstvi, ki se na področju komune ustvarjajo in uporabljajo za splošne potrebe. To ne pomeni, da bi se s tem v zvezi republiki ali okraju tudi zmanjšala sredstva, ki so jim nujno potrebna, temveč pomeni to, da se sredstva komune po-večavajo za tisti del viškov sredstev, ki so jih potem administrativno vračali občini v obliki kredita in dotacije. Jasno je, da bodo proizvajalci zainteresirani, da te viške ustvarijo s povečano proizvodnostjo, racionalnejšim izrabljanjem proizvodnih kapacitet ter odkrivanjem skritih rezerv, ker bodo bitno zainteresirani na tem tako s svojega osebnega stališča kakor s stališča koristi komunalne enote, katere člani so. Prosveta in kultura: v pri- stojnost komune kot osnovne družbeno-poiitične enote bi sodile vse zadeve s področja šolstva, kulturne dejavnosti, fiz-kulture, predvojaške in izven-armadne vzgoje. Ljudsko zdravstvo in socialna politika: komuna bi morala skrbeti za vso preventivne in kurativno zdravstveno službo preko svojega zdravstvenega doma in bolnice, za zaščito matere in otroka, za socialno skrbstvo za delovne odnose in posredovanje dela ter za vsa s tem zvezana vprašanja. Komunalna dejavnost: sestavljanje in izvajanje urbanistično regulacijskega načrta, izdajanje gradbenih dovoljenj, posli gradbene inšpekcije, direktivno vodstvo komunalnih podjetij in zavodov ter ustanavljanje in likvidiranje takih podjetij, potrjevanje investicijskih programov in revizija glavnih projek- ’ tov. izdajanje lokacij, urejanje' prometa in podobno. Notranja uprava: občinski j ljudski odbor — komuna nai bi j bila pristojna za zadeve držaV-j ljanskih stanj oz. matične služ- j be za zadeve javnega reda in j miru na mestnem področju, za I zadeve javnega prometa, za re-! gistracijo in pregled vozil, za RUDAR (Trbovlje) : KOVINAR (Store) 3:1 (1:0) Po nedeljski zmagi nad »Dravo« v Ptuju je bilo pričakovati, da bo »Rudar* v Trbovljah premagal »Kovinarja« iz Štor z večjim rezultatom, toda stara slabost Rudarjevcev se je ponovila tudi to nedeljo proti »Kovinarju« — neodločnost pred golom in nepotrebno zadrževanje žoge. Ce bi rudarjeva enaj-storica igrala tako kot v Ptuju, bi bili gostje poraženi najmanj z desetimi goli. — V nedeljo bo moštvo »Rudarja« igralo v Kidričevem proti »Aluminiju«, naslednjo nedeljo pa doma proti velenjskemu »Rudarju«. BRATSTVO (HRASTNIK) — KOVINAR (MARIBOR) 1 : 1 (1 : 0) »Bratstvu« v Hrastniku ni uspelo premagati »Kovinarja« iz Maribora kljub vodstvu v prvem polčasu, vendar pa je neodločen rezultat za »Bratstvo« še vedno uspeh, saj igra letos prvič v slovenski ligi. »Bratstvo« iz Hrastnika bo prihodnjo nedeljo nastopilo v Ptuju proti »Dravi«, medtem ko |bo »Proletarec« igral proti »Kovinarju« v Štorah. VEČER NEZNANIH TALENTOV V TRBOVLJAH Preteklo soboto zvečer so neznani talenti nastopili tudi v Trbovljah. Dvorana Delavskega doma je bila ob tej priložnosti na-j bito polna. Največjo pozornost j na tem večeru je vzbudil še ne j desetletni trboveljski violinist talent JAMŠEK, ki študira violi-I no pod znanim trboveljskim , violinskim mojstrom in učiteljem | Zdravkom Jagrom. Mladi Jamšek, ki je po mnenju strokovnjakov izredno nadarjen in mnogo obeta, je razumljivo dobil ta večer prvo nagrado. Na to prireditev se bomo še povrnili. Proletarec—Drava Zagorje, 31. oktobra. V prvem polčasu je bila igra mlačna in nezanimiva, čeprav so imeli domačini pobudo v svojih rokah. Takoj v začetku drugega polčasa so Ptujčani dosegli vodilni gol, kar je imelo za posledico, da so Proletarci začeli smotrneje igrati. Domačini so z velikim poletom povsem pregazili goste iz Ptuja. Najboljši na igrišču je bil v obrambi Praznik. Proletarec—Branik II. Zagorje, 31. oktobra. Sinoči je bilo pred 200 gledale/ prvenstveno srečanje med boksarji Proletarca in II. ekipo mariborskega Branika. Nekateri boksarji so pokazali lepe borbe, obe moštvi pa sta prepustili drug drugemu po 4 točke. Najlepši borbi sta bili Govejšek : Klemenc in Livk : Franc. Proletarec je vložil protest, ker so nastopili nekateri boksarji iz I. garniture Branika. Ostali nogomet v nedeljo V Trbovljah je »Rudar II.« premagal »Železničar II.« iz Maribora z 4:0. »Proletarec II.« bi moral igrati v Celju proti »Kladivaju H.«, toda igralci »Proletarca« niso vsi prispeli v Celje. Prišlo jih je samo osem in so razumljivo izgubili s 3:0 p. f. »Dobrna« iz Trbovelj je iz-1 gubUa v Šoštanju proti \ »Usnjarju« s 3:1, medtem ko je! bila »Svoboda« iz Trbovelj premagana v Brežicah s 3:2. Pionirske tekme »Proletarec« : »Svoboda« (Trbovlje) 1:0; »Rudar II.« : »Svoboda« (Kisovec) 2:1; »Rudar I.« : »Rudar« (Hrastnik) 4:1; »Bratstvo« : Rudar III. (Trbovlje) 1:0. Male ženski rokomet »Svoboda« : »Rudar« 7:0 (5:0) Velik poraz je doživela ženska ekipa »Rudarja« v Ljublja- ni in je še pred zaključkom tekme zapustila Igrišče. Ta ukrep vodstva »Rudarja« n; bil pravilen, akoravno sodnik ni priznal pravilno dosežena gola, saj so zato drugi pripomočki, med njimi protest (ki pa verjetno ne bi dosti koristil, kot so to Trbovlje že večkrat občutile). Sobota 7 6 0 1 22:6 12 Rudar (T.) 7 5 0 2 17:11 10 Rudar (V.) 7 5 0 2 20:15 10 Nafta 7 4 1 2 18:14 9 Kovinar (M ) 7 3 1 3 12:14 7 Kovinar (•»•) 7 3 0 4 12:14 6 Aluminij 7 3 0 4 9:12 6 Proletarec 7 2 1 4 12:16 5 Bratstvo 7 1 3 3 7:11 5 Drava 7 0 0 7 10:26 0 Republiška boksarska liga Ljubljana—Rudar 12:8 Pred 200 gledalci je bil v nedeljo boksarski dvoboj v republiškem merilu med domačim »Rudarjem« in »Ljubljano« v Domu »Svoboda-Zasavje«, katere gospodarji so šli boksarjem na roko in jim odstopili svojo dvorano, ki je n; bilo mogoče dobiti v centru Trbovelj, Zmagali so Ljubljančani. Od domačega »Rudarja« sta bila najbolj borbena začetnika Vr-stovšek in Klen. Tehnično borbo so pokazali Šefer, Gorenc, Sonc, Pigac in Bartolme. Sodniki so sodili še dokaj objektivno. Nai obveščevalec Jiiomski kairnk REŠITEV NAGRADNEGA MAGIČNEGA KVADRATA Na naš nagradni magični kvadrat v prejšnji številki našega lista so nam poslali naši učene1 in učenke zelo lepo število pra vilnih rešitev. Ta se glasi: 1. na bor; 2. arenai 3. bogat; 4. omara 5 ratar. Strogi žreb Je to pot prisodil nagrado pionirki Ivici Lipovšek, učenk! 3. b razreda osnovne šole v Trbovljah-Vodah, ki naj pride v naše uredništvo po ob-evidenco kaznovani in izdajanje 1 ljubljeno knjižno darilo, ustreznih potrdil ter za zadeve protiletalsKc zaščite in gasilske službe. V odnosu do ljudske .milice bi občinski ljudski odbor moral dobiti potrebno Ingerpnco pri odrejanju nalog LM, za zagotovitev Izvršitev upravnih odločb, za zaščito javnih prpmet-nih in komunalnih naprav in za očuvanje javnega reda in miru v občini. Za opravljanja teh funkcij bi nujno moral imeti svojega sodnika za prekrške, ki bi bil pristojen za tista administrativno kazniva dejanja, kjer je zagro- NAGRADNA RAČUNSKA NALOGA ZA PIONIRJE Skupina pionirjev je šla letošnje poletje na izlet po nekem travniku. Na travniku je pastel žena kazen do 7 dni zapora ali do 50.000 din denarne kazni. To bi predstavljalo osnovo za diskusijo in sodimo, da bodo naši občani osvojili naše stališče in s pozitivno diskusijo pripomogli k izkristalizirani v. tega našega predloga, ki ga bomo potem uzakonili in lahko uresničili. I mogočen hrast Bil je lep sončen I dan. Pionirji so gledali to mo-i gočno drevo, čigar senca je j lepo padala po travi, in ugibali v senci tega hrasta, kjer so po-i čivali, kako veliko je to lepo dre-| vo. Učitelj pa je vsem v veliko začudenje z nasmeškom dejal, da pionirji lahko sami izračunajo višino tega drevesa, ne da bi kdo plezal nanj in ga meril s kakšnim merilnim trakom ali podobnim, ker je pač imel na srečo s seboj svojo popotno palico, na kateri je imej z majhno zarezo zaznamovano dolžino 1 metra. Zanimiva naloga, kajne pionirji? Kako so torej izračunali ti učenci, koliko metrov meri la hrast, ne da bi plezali na drevo in merili njegovo višino! Zato je zadostovala učiteljeva palica, košček papirja, svinčnik in nekaj računanja. Ce boste uganili rešitev te računske naloge, nam jo prinesite ali pa pošljite do nedelje, 7. novembra opoldne v naše uredništvo. Izžrebanj bo dobil od nas lepo knjižno darilo v spomin id njegovo ime bomo tudi objavili Opozorilo Uprava za komunalno gospodarstvo pri 1,0 M O Trbovlje opominja prebivalstvo občine na pomanjkanje pitne vode v občinskem vodovodu in na strogo varčevanje z njo. Vse okvare na hišnih vodovodih morajo lastniki hiš takoj priglasiti Ko-vinsko-elektroinstaiaterski delavnici, Ulica 1. junija št 28 zaradi popravila okvar. Nadzorni organi Uprave za komunalno gospodarstvo pri LOMO Trbovlje bodo pregledali vse hišne vodovode; kolikor bodo Ie-ti ugotovili, da stranke niso priglasile navedenih okvar, bodo ti delavci opravili na kraju samem potrebna popravila, ki se bodo prizadetim zaračunala, poleg tega pa bodo slednji plačali odškodnino (kazen) za izgubljeno pitno vodo. Uprava za komunalno gospodarstvo LOMO Trbovlje V sredo, dne 3. nov. 1954, bo ob 5. uri POP- v Domu »Svobode II« v Zgornjih Trbovljah predavanje DR. VIRGILA KRASNIKA „0 OPEKLINAH*1 Na to zanimivo in poučno predavanje vabljenj vsi! NAJDENO Našla so se očala v rjavem usnjenem etuiju na zadrgo v prozornem okvirju, osebna izkaznica na ime Justina Marušič, roj. 1. jan. 1933, stanujoča v Rovišču 14, Krško, ki je bila najdena 11. oktobra 1954 na Vodenski cesti, in stara usnjena listnica z vsebino 54,50 din ter dve srečki. — Predmeti so na tukajšnjem tajništvu za notranje zadeve. ZAHVALA Ob težki izgubi naše preljube mame Ljudmile Podkrajšek sc toplo zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, darovali cvetje in vence in jo spremljali na njeni zadnji poti. Prav iskrena hvala tudi kolektivu »Mehanike« z» venec. Žalujoči mož, hčerka, sinova * in ostali sorodniki ZAHVALA Zahvaljujem se dr. KržišSni-ku in primariju dr. Krasniku za uspešno zdravljenje, kakor tudi ostalemu osebju bolnice v Trbovljah. Obenem se zahvaljujem KZ Mlinše za povrnjene bolniške stroške. Anton Baloh, MItnše OKRAJNI ODBOR ZDRUŽENJA REZERVNIH OFICIRJEV TRBOVLJE sporoča, da se bo predvajal v sredo, 3. novembra v Domu Svobode II domači film »VOJAŠKI MANEVRI LETA 1953« Predstave ob 17. uri za obveznike predvojaške vzgoje, ob 19. uti pa za rezervne oficirje in podoficirje — udeležba obvezna. Vabljeni tudi ostali. — Ta film se bo predvajal tudi v Zagorju, Hrastniku in Radečah. »KO BI PADLI ŽIVELI« V petek, 5. novembra, bo dramska družina Svobode — Center, otvorila gledališko sezono z dramo KO Rt PADLI — ŽIVEL’« Uprizoritev bo ob 19. uri v Delavskem domu, vabljeni. PREKLIC Preklicujem besede, izrečene Hildi Hribar iz Trbovelj. — Danica Čretnik, 'Trbovlje, 1. maj štev. 16. Kino »Svoboda« — Center Trbovlje bo predvajal še danes in jutri avstrijski zabavni film »JAZ IN MOJA ZENA« Razpored predstav bo razviden z lepakov. Od petka dalje pa bo predvajal ameriški barvnf, film »LIDIJA BAILLLY«. Tudj za ta film bo točen razpored razviden z lepakov. Kino »Svoboda« Trbovlje II- bo imel na sporedu odlični angleški film »KRUTO MORJE« Razpored predstav bo razvi* den z lepakov. Potujoči kino LP Trbovlje bo predvajal od 5. do 9. n1-'" vembra avstrijski film »Srce mora molčati«. V petek, 5. novembra ob 19. uri na Dolu P'1 Hrastniku; v soboto, 8. novembra ob 17. uri v Zidane^1 mostu, ob 19,30 v Loki pri Z1' danem mostu; v nedeljo, 7. novembra ob 10. uri v Senožetih, ob 14,30 v Kolovratu in ob uri na Vačah pri Litiji; v Ponedeljek, 8. novembra ob url na Izlakah, ob 19 30 v Mln*-šah; v torek, 9. novembra 18. uri v Čečah. Obveščamo vse prebivalce Dolu pri Hrastniku, da bo odslej tudi pri njih predvajaj filme, in sicer redno vsak pete11 ob 19. uri. Vinko Možina: Maneta (Nadaljevanje) Bil je že mrak in Mirko ni mogel opaziti, kako je Majdin obraz zadrgetal. V grlu io je zapeklo, najraje bi se obrnila In odšla nazaj v štab ter jim tam povedala, da pri tako zarobljenem komandirju ne bo politdelegatf vse njene sanje o tovarištvu v brigadah so bile s tem pokopane. Toda ni se smela vrniti. Preveč vztrajno je pregovarjala sekretarja, da jo je naposled pustil s terena o brigado. in zdaj naj bi že ob prvem hladnem sprejemu pokazala, kako le občutljiva V njej se je oglasila trma. Bila je užaljena in je hotela vrniti milo za drago. Zanalašč je čakala, da jo bo komandir spet vprašal, čemu je prišla. »Tak govori, kaj bi rada od mene?« je čez čas zavpil Mirko. »Prvič nisem gluha,* je rekla Majda, »drugič pa ne želim nič od lebe. V štabu so mi naročili, naj se ti priglasim kot politdele-gat drugega voda.* »Ti boš pri meni politdelegatf« »Tako so odločili v štabu!« »To le svinjarija,« je zakričal Mirko. »Meni in ravno meni dajo žensko za polltdelegala! Le čakajte! Tudi en dan ne bom več komandir!* Stekel je po travniku na kolovoz in po njem naravnost v štab bataljona. V sobi so bili štabovcl ravno zbrani pri večeril. Mirko je po pozdravu nekaI h:pov molčal, nato pa je planilo Iz njega, »Zensko ste mi dalil Jaz je ne maraml Ali gre ona ali grem jaz!« »Oba bosta ostala,« ga je zavrnil pomočnik komisarja, ne da bi prenehal jesti. »Mi smo tl dali partizanko, tovarišico, v tem je razloček, razumeš!* »To je eno in isto,* je trdil Mirko in začel nervozen hoditi po sobi. »Zenska je in laz le ne maraml« »Nismo je dodelili zaradi tebe,« ga je opozoril pomočnik in vstal; nfegov glas ni bil več mehek, ampak odločen, trd. »Majdo smo dodelili v drugo četo, ker I tamkaj nimate polltdelegala, ker j nimate sekretarja SKOJ, ona pa i je aktivist od enainšlirldesetega. Drugo pa: mi nismo prišli v partizane zato, da M delali, kar bi se vsakemu zljubilo in bili tam, kjer bi bilo vsakemu ljubo. Naša borba ne zahteva samo človeških j žrtev, ampak tudi druge. Zato moramo ... * »Razumem! Zdravo!* je vzkliknil Mirko, udaril s petami skupaj in izginil skozi vrata. »S pomočnikom ne prideš nikdar na kraj,* je tuhtal, ko je počasi lezel v hrib. »Misliš eno, on pa II dokaže, da je drugo prav, Z njim se že ne bom bodel. Majde pa se bom znebil za vsako ceno.* V čeli so ga nestrpno pričakovali. Zdaj, ko je hila pri njih partizanka. niso uvali naglas govorili, kako bo komandir opra- vil o štabu. Šepetali so si svoje | neprijetno, če /o je doletela tež- misli na ušesa, se dregali in se pritajeno hahljali. »Bom ostala!« je vprašala Majda, ko se je Mirko nasršen vrnil. »Ostaneš,* je zagodel Mirko v odgovor in se pomuznil k nahrbtniku. Četa se je oddahnila In razveselila. Majda jim je bila na prvi pogled všeč in srečni so bili, da se je vse tako razpletlo. Kakoi po dogovoru so zapeli: »Povej, kam greš črnolaska ...* Mirko je v petju čutil posmeh vse čete. Zdaj, ko le prišla v četo ženska, pojejo, prej pa, ko jih je on prosil, niso hoteli. Veselje borcev ga je vse bolj grizlo. »O, saj bo! šla, pa !e kmalu!* je mrmral sam sebi, na zemljo pa je legla noč * Na položajih so se hord ie bolj zbližati. Rili so dneve na Istem mestu in so Imeli več (asa za razgovor. Kaj vse so se o teh dneh pomenili1 Kmetle so govorili več o gospodarskih rečeh in o hrani; oženjeni še seveda o svojih družinah; delavcem ni nikdar zmanjkalo veselja; mlajši pa so obujali spomine na veseljačenja in dekleta ter vselej za zaključek zabelili: »Dobro smo ga drli, po Se premalo!• Majda se je v četi kmalu vživela. Bila le sploh dekle, k) se kmalu znafde v vsakem okoliu In se mn skušo kar nalboll prilagodil!. Čeprav te bilo politdele-gat lok n rekoč oficir, je vseeno borcem krpalo ohf»ko in prav nič ji ni bilo nerodno ali celo ka dolžnost. Ta alt oni borec je poskušal včasih kaj opraviti namesto n/e, a mu ni dovolila. »Bom že sama, Saj sem partizanka,* je zmerom rekla. Kadar je le utegnila, se je z borci pošalila in jim povedala kakšno zgodbo iz svojega življenja. Ta je ujel en delček, drugi drugega in pod večer, ko so začeli po gričih čl-rikati črički, so si v bunkerjih šepeta je pripovedovali te zgodbe, jih pogosto napihovali, pač da hi se postavili in pokazali, kako jim Majda zaupa. Prihod partizanke je v marsičem spremenil življenje v četi Samo enega je ošteta, ker je imel v glavi uši, In že se je pričelo v četi česanje, kakršnega niti najslarejšl borci niso pomniti. Fantje so tudi skrb-neje urejali svojo obleko, ho so opazili, kako Majda drži nase. Sploh so se trudili, da bi se ji s čim prikupili, da je ne bi razžalili In da bi ji bilo pri njih všeč. Nesrečen je bil samo Mirko In morda še dva, trije hord, ki so zdaj spet začeli trditi, do partizank sploh ne mara/o o četi. Majdo, ki je bila po njegovem vzrok vsega razsula v četi, ko mu je tako oči/no kradla ugled In zaupanje borcev, ni več samo preziral, ampak celo močno sovražil. Nalagal ji je vse več dolžnosti, ona Pa jih je vse opravila z vesellem. To aa /e še boli glodalo kajti pričakoval le. da se bo začela upirati In potem bo že našel vzrok da se bo čcznlo m štabu pritožil Ko pa je v nehal I dneh spozna’. d- ji ne more nrl-' zadejati nič takšnega, kar bi jo razžalilo ali prisililo k uporu, se je začel četi še bolj odtujevatl. Umikal se je na samotne trate, kjer je tuhtal, zakaj se je njegovo veselo partizansko življenje skalilo. Vselej je bila kriva Majda — in če je vrtal nazaj, so bile vseh njegovih nesreč in zoprnosti krive ženske. Ni bil praznoveren, ampak iz lastnih izkušen/ je sodil srečanje z žensko za nujen vzrok nesreče irj. je zato samo s strahom Čakal, kdaj sc bo nad njega zgrnila še vse večja nesreča kot pa prihod te vražje partizanke. V četi so se bore/ in tunkclo-nar/i delali, kakor da komandirjeve slabe volje ne občutijo. Trudili so se, da pred komandirjem niso z ničimer pokazali, da je v čet) tako osovražena partizanka In da se je z njenim prihodom kar koli spremenilo. Ker pa so Majdo vzljubili, so bili pri- »Menda si opazila,* je napa' sled začel z ostrim, rezkaviP1 glasom, kekor da ima pred sebm najbolj nediscipliniranega zono, »da se je s tvojim Prl"Z. dom disciplina v četi razt° Ijala.* i Sele zdaj, ko se mu ^g{ zazdelo, da je visoko nad njo. jo /e upal natančneje pop/e"0 ' Imela je prijeten, a ne ravno P obraz, iz katerega je zdravje in veselje ter neka tranja samozavest, ki je daj , polnim licem plemenite, **or ljubke poteze. Majda je v njegovem PotL(i, da se morata o nečem pome sicer slutila nevšečnosti, ni aV. pričakovala, da jo bo kar n nosi obdolžil vsega nafhuls\g Zalo je bila prvi trenutek ’ presenečena, tako močno u* na. da ni mogla spregovorir ■ »Torej priznaš,* je nadal/e Mirko, ki je videl v od- pravljeni jo braniti za vsako ce , ... ------- no. In prav to, kar so oni skrl- i padenem obrazu dovolj jas vali — Mirko pa je grenko ob- ! govor, čutil, da postavila!o Majdo pred svojega komandlria — prav to ga je najhuje bolelo. .'»»» r« ~ oči rffjtt In obraz je dobil bo levih l .j[a ■ _ . . u jaz napravi Majdi pa so se Naposled mu je bilo vsega preveč. Poklical je Majdo k sebi. da bi na samem povedal, naj nikar ne razrahlja vse čele. Spomnil se je, kako ponosno In odločno mu je prvič odgovorila, zato je še pomišljal, kako bi ji najbolj jasno povedal, kaj misli o njenem delu v četi. Toda, ko je stala pred n IIm, se ni nič primernega domislil. 7ačntlj je do nje ne- clvilafj;. ’e P?.rm hudob"0' sre prikriti nu» ^ ta trenutek Pop Izraz. »Veš, kaj bi s teboj, če bi bila . rekla, kolikor je pač mog a y no, vseeno je pg čutila, glasu ne more stl, ki jo je »No, kaj!* gUS- »Prlmazala bi H ,n^n. orsWv nico. da bi sc U vseh pet Pr t„a poznalo nor obrazu. t>aTi'ilca' partizana In hkrati oba P ^r. bova stvar obravnavala na r- kakšno spoš'rvnnjc in to ga je \tijskem sestanku.* ... povsem zmedlo, tDalle pnhoaru (Dalle pm