Žalik žene
(Karodna pripovedka.)
štajerskej, od visokih gora obkroženej doliniei, po katerej se vije bistri potok Dreta, pritok Savinje, stt»ji lepa romarska cerkev Device Marije v Novištifti.
Bilo je poletnega večera, ko sem stopil z ondotuim cerkvenikom, ki mi je bil nekatere cerkvene zanimivosti razkazal, h cerkve ter občudoval prijazno okoiico tja do Gorenjega Grada. Na južnej strani doline se dviguje prijazen hribček, ki je posut z ličnimi hižicami. Ime inu je Gradišče. Tikoma za hribcem kipi visoko k nebu goli Ostri Vrh. Na njegovej skalovitej strani se vidi daleč na okoli votlina, ki jo Ijudje imenujejo Bzijalkaa. Ta votlina postaja v hrib vedno širokpjša ter bi človeka baje pripeljala na ono strau — na Kranjsko.
Cerkvenik ini je pripovedoval o tej votlini nekako tako-le:
Pred bogsigavedi koliko Ieti ni bilo hriba Gradišča; na iijegovem raestu je stala lepa grašSina. Neke viharne nofi pa se utrga sredi Ostrega Vrha velikauskji skala, ki se z grozovitim gr6mora privali na graščino ter jo podere in popolnem zasuje.  Na Ostrem Vrhu,  kder se je utrgala skala, prikaže se votliua — zijalka.
V votlini so se kraalu naselile blagotvorne Žalik-žene. Bile so Ijudera zelo prijazne, vzlasti kmetom, ki so si pozidali svoja stanovanja na Gradiš&i. Pogostoma so jih obiskovale, svetovale jim to in ono iu jih poučevale. Za plačilo so si izprosile vselej — latvieo kislega mleka. Nekega ziiuskega dne pride Žalik-žena k uajubož-
—¦< 115 >•—
nejšemu Gradišeanu. Da-si bi bil lehko sam pojedel ono malo kislega raleka, kolikor ga je iinel, vender je z vcseljem postregel lupej, zlatolasej ženi. V zahvalo mu je žena velela, ,Pojdi aejat bob!"
^Kako naj grem zdaj sejat bob, ko vse zinrzuje!" — začudi se kmet.
nI)a, le shišaj me in pojdi!" reče rnu žena in otide v ostrovrško votlino. — Ia šel je kmpt v zimi sejat bob. In glej, v vzpomladi je toliko pridulal boba, da ga je koruaj spravil v kaste. Polj^ uni je bilo od ouo zirae veduo plodovito in postal je v kratkej dobi imovit posestnik.
V votlini so iraele Žalik-žene neizmerno lepa bivališča, okrašena z zlatora in dragimi kameui. Veudcr ui bilo nobenemu ^loveku dovoljeno priti v one krasne prostore, še manje, da bi si kaj odnesel. Zalik-žene bi se kruto maščevale, kdor bi si kaj takega usojal storiti.
Neka Gradiščanka, zelo predrzna in pohlepna kmetica. upa si vender to storiti ter stopi s svojim sinčkom v votlino, du bi si ogledala bivališče Žalik-žen ter si morda tudi kaj prilastila. Neizmerno bogastvo se jej odkrije; kupi zlata in srebra so ležali po tleb iu stene so se kar iskrile od vsakovrstuih dragoeenostij, ki so bile tii nakopičene. A Žalik-žene ni videla nikjer uobene. Hitro si zagrabi nekoliko prgi&č zlata ter zb(?ži iz votline dom6v.
,Nu, sreSuo sem peto odnesla!" — misli si kmetiea, koje bila vže blizu dtlrna. Ali zdajci se spomui, da je pozabila v zijalki — sina. Takoj hiti nazaj, ali uhoda v prekrasne prostore ni nikjer vcii. Zaraau je iskala in klicala svojega otroka, zaman prehodila ras Ostri Vrb. Žalik-žene so jo kaznovale zaradi njeoe predrznosti in pohlepa. — Uboga kmetiea je kmalu potem umrla od same žalosti in britkosti!
(Zap. Fr. G. Podkrimski