__2 __
V stvarjenji sveta se nam kaže modrost in vsemogočnost
božja.
V znožji prelepe Joštove gore blizo dereee Save stala je pred nekoliko leti kmečka hiša v sredi zelenega drevja. Posestuik hiže so bili oče Verbdvec, ki so imeli lepo premoženje pa ediuega sineka, ki je bil največi zaklad nji-hove Ijubezni in njib.ove sreče. Skerbno so zalivali nadepolne kalf duha iu serca svojega edinčeka ter mu že zgodaj vzbujali nežno čut za vse, kav je dobrega in lepega. V dobrej zemlji pa zerno dobre kali požene in rodf v veselje pridnega kmetovalca dober in sladek sad. Tak<5 je tiuli mladi Tine že vzgodnjej mladosti razodeval nekako posebnoljubeznjivost v svojej obnaši in nekako priserčno milino v vsem svojom dejanji. Bil je Tine občutljivega serca, bistre glavice, živahne domišljije, lepe nežne rasti, čverst iu vesel decek. Kolikor bolj so so razvijale njegove dušne zmožnosti, tem bolj so si prizadevali skerbni oče, da mu vcepijo vse one blage čednosti, ktere človeka, naj si bo v kterem koli stanu, osrečujejo in k dobrerau napeljujejo. Naj-bolj so si pa oče prizadevali za njegova mlada čuvsfcva tor skerboli le za dobre vtise svojemn ljubljencu. Iz tega uamena so ga večkrat peljali na polje in druge prijetne kraje, posebno od koder se jo na daleč in široko videlo, ter so mu razkazovali zemljo v sjajnej njenej krasoti. Peljali so ga v hladivne gozde, na cvetoče livade in zelene gore, ter ga pustili, da je tii opazoval vsemogočnost in modrost božjo.
Nekega dne ga peljejo na Joštovo gori5, na kterej stoji lepa romarska cerkev sv. Jošta in od koder se vidi daleč okrog po lepej kranjskej deželi. Ko sia prišla verh gore, rečejo oče: ,,Tukaj le postojiva enmalo iu ozriva se na okolu. Ali vidiš, ljubček moj, kako lep in Teličasten je svet božji, kteri nam kaže neskončno modrost in vsemogočnost Stvarnikovo! — Le poglej, kako lepo sije solnce. To rumeno solnce, kako se leskeče, kakor iz samega čistega zlata, ter siplje svoje ognjive žarke ua svet. In kako se veselš gore, lesovi in doline, ki gledajo v obličje jasnemu solncu. Tam le v daljavi se zopet vij<5 kakor sreberni trakovi reke, potoki in bistrice, in čuj, kako ljubeznjivo žvergole tiči ter glasno pojo himne stvarniku za dar tako lepega in krasnega dne! — A vse kar vidimo z našiini očmi, zemlja, gorč, hribje, doline, kamenje, rastline, drevesa, živali, ljudje, solnce, mesec in zvezde, ki nam svetijo na nočnem nebesu, vse je delo neskončno modrega Boga iu vse to imenujemo z eno besedo svčt".
,,Zmerom sem mislil, da se sv6t imenuje le naša zemlja, na kterej živimo, a ne, kakor vi pravite, tudi solnce, mesec in zvezde, ki je vidimo na nebu," reče Tiae.
p                                              -.-¦¦¦
,,Motil si se," zavernejo ga oče, „ kajti vse, kar je Ijubi Bog s svojo vsemogočno besedo ustvaril in mi s svojimi očmi gledamo, vso to imenujemo ,svet," in ako sv<št prav natanko opazujemo, našli boino vnjem neskoučno modro uravuavo, iz ktere se bitnost in vesoljna nazočnost božja očividno izrazuje. — Dan se versti z nočj<5, solnce vzhaja in zahaja, luna se spreminja, in vse to — v najvecem in najlepšem redu. Kako redoma se verstž štirje letni časi! — Le poglej, kako lepo danes solnce sije, po vsein obzorji segajo žarki njegovega veselega obličja. Ako bi solnce bilo bliže našej zemlji, morale bi zgoreti vse rastline, ako bi pa bilo dalje nego je, bi ne moglo žito in sadje zoreti; bili bi tedaj brez ljubega kruba in sladkega sadja, ker bi prevelikega mraza moralo vse konec vzeti. V naših krajih rastejo naj-bolj take rastline iu zelišča, ki so nam najugodniša in se nam najbolj prilegajo; v drugih krajili naše zemlje se uajdejo zopet dragačne rastline, ki so ondotuim prebiValcem najpotrebniše. Divje in ropne zverine živč v pustih uenaseljenib, to je takih krajih, kjer ni uobene človeške druščiue; krotke in domače živali, kterih potrebuje človek v svoj živež, obranenje in zložnost, živč blizo ljudi, da je rabijo v svoj prid in v svojo korist."
,,Iz tega, kar ste mi ravno povedali", reče Tine, ,,učimo se, da je vse, kar je Bog ustvaril, na pravem iu najboljšem kraji, kakor so nam ravno včeraj razkladali gospod kaplan iz kerščanskega uauka v šoli."
,,Ta zoi>et, ako bi ue bilo dežja, ne milih solnčnih žavkov, ne bi mogle rastliue rasti, ne sadje zor^ti. Eastline in sadje pa je natn in mnogim ži-valim potrebno v živež. Živali uam dajejo živež in obleko, pa nam služijo tudi v zložnost in veselje. Koristne so nam celtf take stvari, od kterih dostikrat mislimo, da so nam škodljive. Nevibte in hude ure, ki so včasih zelo strašne in silovite, pretresajo zeinljo, pospešujejo ujeno rodovitost, hladijo in čistijo zrak. Vsa narava se nain po t<šm dozdeva, kakor bi bila na uovo poživljena iu prerojena. — Veliko je tičev, od kterih misliino, da nam delajo škodo ter niso za drugega nego za kvar, zat6 je pa nespamotni ljudje preganjajo ia morž. Toda ravno te ptice so človeku mnogokrat v veliko korist in dobroto, ker se redč od škodljivih červov, goseuic in mer-golincev, ki bi nam mnogo cvetja, iz kterega postaue sladko sadje, snedli in oropali."
,,Nekaj takih koristnih ptic že pozuam" pravi Tine; ,,povedali so nam je gospod učitelj v šoli in jaz sem si je zapisal v svojo bilježnico. Take ptice so: vrabec, sternad, škvorec, penica, pastaričica, tašica, škerjauec, se-nica in lastovica. Vse te tice se živč po najvoč od mergolincev, červov, gosenic in drugih škodljivih merčesov ter so zavoljo tega velike dobrotnice kraetijstva, dasiravno včasih tudi nekoliko škode po vertih in poljih naredž, ktero škodo nain pa na drug način obilno povernejo."
,,Prav dobro si si zapomnil koristne ptičke", rečejo oče, ,,pa ravao taka je tudi s strupeninai živalmi, rastlinami in ruduinami, ktere so, ako se porabijo za zdravila, človeku potrebne in koristne."
,,Da, da, res je tak<5", reče Tine, ,,pa se iz tega zopet učimo, da je modri Bog vse na svetu tak(5 vravnal, da je vsaka poediaa stvar gotovo za
neiaj dobfžgain' tbirisfeiega, čeravno ljudjč tega vselej ne umejemo, kakor so nam pretečeno nedeljo naš gospod župuik iz lece povedali."
„ Zel<5 me veseli", pravijo oče, ,,da tudi v cerkvi zlate nauke rad in pazljivo poslušaš. Tak<5 je prav, Ijubi moj; kdor se besede bozje oklepa, jo rad posluša in prebira, zajeina iz nje dokaj hrane in veselja do bogo-ljubnega življenja, ktero postaja po tčm tudi terdnejše in popolniše. — Pa tudi iz lastnosti posameznih reči se lahko učimo, kako neskončno moder raora biti tisti, ki je je iz nič ustvaril sebi v čast, ljudem pa v prid in rabo. Čuditi se moramo, ako bolj natanko opazujemo rast iu lepoto različnih rastlin, zelišč in dreves. Kje je človek, da bi ga ne mikala pisana lepota, prijetni duh in čudna podoba marsiktere rastline! Po koreninicah serkajo in pij<5 potrebni živež, ki se potem pretaka po vseh njihovih žilah in rast-likah. — Kako velika je različnost žival! In vendar si najde vsaka svojo potrebno hrano, vsaka si poišče pripraven kraj za svoje stanovaaje, vsaka iraa svoje oblačilce, kakoršno se jej ravno prilega, bodisi po letu ali po zimi, ali pa za kraj, v kterem prebiva. Kako veličastno in umno je ustvarjen človek! Njegova ravna postava, visoko čelo, bistro ok<5, obličje polno railiue, vse to nam kaže imeniten in važen poklic njegov. S svojimi udi opravlja silno važne in umetne reči; njegovi notranji čuti so ustvarjeui tak6 čudno, da jim človek z najbistrejšim umom ne more priti do jedra, da bi natanko izm^ril velike darove, ktere tnu je podaril neskončno modri stvarnik. Ni ga ne človeka, ki bi mogel s svojim uraom svet innanjem ustvarjene reči v tak<5 lepem redu deržati, v kakoršnem ga vidimo. To le Bog sam more in zat6 pravimo: ves svčtje neskončno inodro in umetno ust-varjen in vravnan. — Nadalje pa tudi vidimo, da iina vse, karkoli se zgodi, svoj poseben vzrok ali namen, in vse, kar je na svetu, mora imeti svojega začetnika. Ta> lepa cerkev sv. Jošta, h kterej sva se daues podala, se ni sama sezidala na tem uiestn, na kterein jo vidimo, arapak ljudi je bilo treba, ki so prinašali apno, kameuje, les ia rnnogovrstuo drugo pripravo. Pa tudi zidarjev, tesarjev in dvugili rokodelcev je bilo treba, ki so omenjeno blago vkup sestavljali, da je naposled postalo to lepo in veličastno poslopje, kakor ga tukaj vidimo. Kdo bo naštel ljndi, ki so vse to naredili, kar bova Še le v cerkvi videla! Ako se tedaj ta biša božja ni naredila sama, ampak je potrebovala mnogo delalnih, pridnih in uinnih rok: ravno tako se tudi svžt ni mogel narediti sam od sebe, ainpakpotreboval je enega začetnika, kteri ga je tako lepo in modro naredil in vravnal. Naša pamet nam pravi, da neskončno moder in umen mora biti tisti, M je ves svčt iz nič napravil in vse stvari v tak6 lep red postavil, v kakoršnem je vidimo."
,,In ta, ki je ves svčt iz nič napravil," povzame Tine, ,,ni nobedea drugi nego vsemogočni, ueskončno modri Bog, ki prebiva tam zgorej v ne-besih in prav po očetovsko skerbf za vsako tudi iiajmanjšo svojo stvarieo".
,,Čuden in velik je pač Bog v svojih stvaržh, in človek mora stermeti, ako premišljuje brezštevilna dela njegova", rečejo oče in peljejo svojega si-neka v cerkev sv. Jošta. V cerkev stopivši, pomočita perste v blagoslovljeno vod6, zaznamvata se s svetim križem, potem pa poklekneta pred oltar in mo-
__5__
lita k Bogu, stvarniku nebes in zemlje,  kterega  vsemogočnost in  mo-d r o s t sta ravnokar občudovala.
Ce tare te nadloga,                                                  I
Terdno kot skala stoj! Boga pomoči prosi, Saj On je stvarnik tvoj.
Za vsako stvar na zemlji
Premodro Bog skerbi,
V njegovih svetih rokah                                          ,
Mladost, si tudi ti!
I. Tomšič
"1