uporablja poleg tega za negiranje ene cele skupine en sam tip uhana, 
medtem ko pušča vse drugo vnemar. Za njega niso pomembna niti grobišča, 
niti grobovi, niti način pokopov, niti arhitektura, niti drugi objekti, bodisi 
vsakdanje ali pa umetniške uporabe. Tudi belobrdska skupina potemtakem 
nima pravice obstoja kot samostojna skupina, saj so S- obročki last vseh 
Slovanov, belobrdski uhan je tudi v Dalmaciji, srednji Evropi, na vzhodno­
alpskem območju, v Srbiji, keramika je prav tako povsod, mnoge zapestnice 
bi imele analogije tudi celo v Rusiji, itd. Tako je pač z vsako skupino. 
Ni je pa nobene, ki bi imela izdelke materialne kulture takšne oblike, ki 
so lastni le njej.
Z gledišča današnje arheološke znanosti za sedaj še nimamo nika­
kršnega elementa, da bi mogli črtati dalmatinsko kulturno skupino, kakor 
tudi nimamo nobenega dokaza, da v X. stoletju in na koncu IX. še ni ob­
stojala v isti podobi, kakor jo danes poznamo. Avtorjevi protidokazi so 
pogosto labilni, mnogokrat pa nedosledno izbrani, ne glede na pomanjkljive 
in vnaprej postavljene definicije, ki naj bi šle njemu v prid.
J . K o r o š e c
Prof. dr. Balduin Saria, Poetovio. Y PWRE XXI, str. 1167 
do 1184. Y XXI zvezku Pauly-Kroll-Zieglerjeve realne enciklopedije je 
napisal prof. B. Saria članek, ki govori o našem Ptuju v antiki. V uvodu 
navaja podatke o imenu in glavne vire, kakor tudi literaturo, ki jo na 
koncu članka izpopolni z razpravami, ki so izšle šele po vojni. Poleg Koro­
ščevega začasnega poročila o izkopavanju na Ptujskem gradu leta 1946 
omenja še Klemenčevo razpravo o tamkajšnjih kasnoantičnih najdbah. 
Navaja Koroščevo knjigo o staroslovanskem grobišču, dalje njegovo knjigo 
o staroslovanskem svetišču. Pač pa ni poznal Koroščeve »Predzgodovinske 
naselbine na Ptujskem gradu«, ki je izšla šele leta 1951. Navaja več ali manj 
posrečeni članek ing. Djure Boškoviča o starokrščanski baziliki na tem 
gradu, kakor tudi o rimskem vodovodu na levem bregu reke Drave, ki sta 
ga izkopala in publicirala šele leta 1950 v Arheološkem Vestniku I. str. 204 
sqq. S. Pahič in J. Šašel.
Pri opisu položaja antičnega Ptuja omenja Saria, da je reka Drava 
na desnem bregu odnesla velik del antičnega naselja, kakor tudi legijsko 
taborišče, ki ga je šele on odkril leta 1936 s pomočjo vodovoda. Rimska 
naselbina je bila na obeh bregovih Drave, čez katero je v rimskem času 
gotovo vodil kameniti most, ki ga je leta 1913 ugotovil V. Skrabar in čigar 
zgradbo z vso verjetnostjo pripisuje cesarju Hadrijanu. Mesto je bilo zelo 
veliko in je segalo proti severu do Grajene, a posamezne rimske vile so 
ležale še celo severneje.
Mesto se ima zahvaliti za svoj nastanek in velik razvoj predvsem 
svojemu položaju ob vseh važnih, križajočih se prometnili žilah. Prastara 
Jantarska cesta iz Karnunta proti Akvileji vodi tukaj čez reko Dravo, ki je 
bila tudi takrat plovna. Iz Ptuja samega so vodile v rimskem času različne 
ceste na vse strani: proti Sisciji, proti Mursi je vodila ob Dravi, proti 
Celeji, proti Savariji itd. Ob vseh cestah so našli nekropole.
22*
331

Ptuj je bil že v predzgodovinskem času močno naseljen. Ilirska nasel­
bina z mnogimi hišami in ognjišči, ki jo je odkopal leta 1946/47 dr. Korošec, 
nam to potrjuje. Številni keramični ostanki jo tudi že opredelijo v Vuče­
dolsko kulturno stopnjo. Poleg najdb na gradu, govore za ilirsko naselbino 
še na Hajdini odkopana ilirska grobišča. Tudi keltski element je v Ptuju 
zastopan. Od keltskih utrdb je bilo na gradu le malo ohranjenega, pač pa 
je precej keltske keramike, ki pa še ni objavljena. Katero keltskih plemen 
je stanovalo v Ptuju, ni mogoče z gotovostjo ugotoviti.
P o e to v io j e p r ip a d a l o p r v o t n o N o r iš k e m u k r a l je s t v u . K o so p a to 
R im l ja n i le t a 16. p r . K r . v k l ju č i li v s v o jo d r ž a v o je p o s t a lo d e l r im s k e g a 
im p e r ija . P r i r a z d e lit v i e n o t n e g a I l i r i k a n a d v e p r o v in c i, D a l m a c i jo in P a ­
n o n ijo , s o o d t r g a l i o d N o r ik a n e k a v a ž n a o b m e jn a m e s t a in j i h p r i k l j u č i l i 
p r o v in c i P a n o n iji. M e d d r u g im i E m o n o , P o e t o v ij in K a r n u n t u m . Z a r a d i 
s v o je g a v a ž n e g a g e o g r a f s k e g a p o l o ž a ja je d o b il P o e t o v ij v o ja š k o p o s a d k o , 
in s ic e r je b i la t u k a j n a j p r e j n a m e š č e n a le g . V I I I . A u g ., k i jo p o z n a že 
T a c it l e t a 14. p o K r . v t e j p r o v in c i. V P t u ju jo p a d o k a z u je jo r a z n i v o ja š k i 
n a g r o b n i n a p is i. K o je b i l a L e g . V I I I A u g u s t a p r e s t a v lje n a v M e z ijo , je n a 
n je n o m e sto p r i š l a z a v la d e c e s a r j a K l a v d i j a (46 p o K r .) l e g i ja X I I I . G e m in a . 
N o v o le g ijo o m e n ja v P t u ju v z v e z i z d o g o d k i le t a 69 p o K r . T a c it , p o t r ­
j u je jo jo p a t u d i m n o g i n a p is i. T a l e g i ja je z g r a d il a t u d i v e lik v o d o v o d , 
k i je š e p o n je n e m o d h o d u s lu ž il m e stn e m u p r e b iv a ls t v u . V o d o v o d je v o d il 
o d p o d n o ž ja P o h o r ja , o d F r a m a d o r im s k e g a t a b o r iš č a . S a r i a u p r a v ič e n o 
z a v r a č a n e k a te r e n a p a č n e t r d it v e W . S c h m id a , d a j e l e g i ja X I I I . G e m . 
p r iš l a s e m k a j še le l e t a 63 p o K r . L . 69. p o K r . je t a l e g i ja o d lo č n o s t o p ila 
n a V e s p a z ija n o v o s t r a n in je s s v o jim d r z n im in e n e r g ič n im v d o r o m v 
S e v e r n o I t a l i jo m n o g o p o m a g a l a V e s p a z ija n u d o z m a g e . A n g le š k i a n tič n i 
n u m iz m a t ik H . M a t t in g ly (N u m . C h r o n . V . se r. I. 21) c e lo m isli, d a je b i la 
t a k r a t v P o e t o v iju p o l js k a k o v n ic a z a V e s p a z ija n o v e n o v c e . T u d i n e k a j 
p a n o n s k e r e č n e m o r n a r ic e je b ilo z a č a s a t e g a v l a d a r j a v P o e t o v iju . P o e ­
to v io je o s t a lo le g ijs k o t a b o r iš č e d o c e s a r j a T r a ja n a , k o je t a v l a d a r d o k o n č n o 
p r e m a k n il r im s k o o b r a m b n o č r to n a D o n a v o .
Z n je n im o d h o d o m je T r a ja n p o v z d ig n il P o e to v io v k o lo n ijo in je 
n a s e lil v n je j v e č in o m a s e v e r n o - it a ls k e v e te r a n e . N je g a u r a d n i n a s lo v je 
C o lo n ia U l p i a P o e to v io . C e s a r H a d r ija n j e z g r a d il ž e o m e n je n i r im s k i m o st 
č e z r e k o D r a v o v P t u ju in š e d r u g e g a p r i B o r lu , k je r so n a š l i le t a 1951 
g la v o n je g o v e g a k ip a . Z e lo je v e r je tn o , d a je z a č a s a m a r k o m a n s k ih v o js k 
d o b ilo m e s to s v o jo p o s a d k o , k a r b i d o k a z o v a l n a p is C I L I I I ., N r. 15.184,1 6 
k i o m e n ja n e k e g a a k t iv n e g a p o d č a s t n ik a A v r e lije v e k o h o r te D a č a n o v , in 
č i g a r b i v a n j a v P t u ju S a r i a n e r a z lo ž i. ( P r i m e r ja j W . Z w ik k e r , S t u d ie n z u r 
M a r k u s s ä u le , str . 175). V e n d a r p o d o s e d a n jih n a jd b a h in iz k o p a v a n jih so d e č , 
m e sto n i b ilo o d M a r k o m a n o v p o r u še n o . P o e to v io je p o s t a l k a s n e je s r e d iš č e 
r im s k e I lir s k e c a r in e , k a r d o k a z u je jo m n o g i n a p is i. Z e lo d o b r o n a v a j a S a r i a 
p o s a m e z n e sp o m e n ik e , k i d o k a z u je jo d a l j a l i m a n j č a s a t r a ja jo č e b iv a n je 
p o s a m e z n ih v o ja š k ih o d d e lk o v v P t u ju . V č e tr te m s t o le t ju s o P o e to v io z o p e t 
p r ik l ju č i li N o r ik u M e d ite r r a n e u m u . D a b i š l a t e d a j m e ja m e d P a n o n ijo in 
N o r ik o m r a v n o s k o z i P o e to v io , z e lo d o b r o r a z lo ž i S a r i a s te m , d a je b il

o m e n je n i m o s t če z D r a v o (k je r b i b i la n a d r u g i s t r a n i D r a v e že p r o v in c a 
P a n o n ija S u p e r io r ), p r i B o r lu n a c e sti, k i j e v o d ila v M u rso in S is c ijo . Z elo 
v e r je tn o je , d a s e je v P t u ju z a d r ž e v a l d a l j č a s a c e s a r K o n s t a n t in V e lik i. 
P a tu d i K o n s t a n t iu s I I . j e b il v e č k r a t t u k a j in n a P t u js k e m p o l ju se je 
o d lo č ila b it k a m e d n jim in n je g o v im te k m e c e m M a g n e n tije m le t a 351 p o K r . 
Z a h o d n i G o tje p o s v o ji z m a g i p r i A d r ia n o p lu le t a 378 n iso n a p a d l i P t u ja , 
k a r j e ž e d o k a z a l p r o f. R . E g g e r . V v o jn i c e s a r ja T e o d o z ija p r o t i u z u r p a t o r ju 
M a x im u s u j e b i la v e lik a b i t k a ju l i j a 388 r a v n o n a P t u js k e m p o lju , k je r je 
z m a g a l T e o d o z ij.
M e sto je b ilo v te m č a s u ž e m o č n o u tr je n o . D e le te h u t r d b so n a š li 
ž e t a k r a t , k o so g r a d ili v V ič a v i č a s t n iš k i p a v iljo n . L e t a 1951 so p a p r i 
o d k o p a v a n ju p o b o č ja g r a j s k e g a h r ib a n a š li z o p e t m o g o č n e o s ta n k e a n t ič n e g a 
z id o v ja , k i j e p o s v o ji s t r u k t u r i u s t r e z a lo r u š e v in a m p r i č a s tn iš k e m p a v i ­
ljo n u . T u g r e n e d v o m n o z a r im s k o z id o v je , k i je tv o r ilo d e l t r d n ja v e , k a te r e 
n a lo g a je b i la b r a n it i m o s t in z a b r a n it i p r e h o d če z D r a v o n a te m m e stu . 
Z e lo je v e r je tn o , d a so z g r a d ili to z id o v je z a č a s a K o n s t a n t in a V e lik e g a , 
k e r so p r a v z a v la d e t e g a c e s a r j a z e lo sp r e m e n ili p o v r š in o g r a j s k e g a h r ib a 
in g a u tr d ili. P r a v n je g o v d e n a r je le ž a l g lo b o k o v n a s ip a n e m m a t e r ia lu .
Tako utrjeno mesto z utrjeno baziliko na gradu je igralo važno vlogo 
še v prvi polovici petega stoletja po Kr. Tukaj je bila rojena mati zadnjega 
rimskega cesarja, hčerka komesa Romulusa, ki je verjetno imel svoj sedež 
v močno utrjenem Ptuju. Zidovje, ki ga je Saria našel leta 1944 v Prešernovi 
ulici, pripada pa srednjeveškemu Ptuju. Hunski naval pod Atilo leta 451 
ali pa leta 452 po Kr. je popolnoma porušil celo naselbino. Močna plast 
žganine na večih mestih priča o tem uničenju Ptuja.
V e r je tn o je , d a so s e p o o s v o b o d it v i iz p o d h u n s k e g a j a r m a V z h o d n i 
G o tje z a d r ž a li n e k a j č a s a t u k a j. V e n d a r g e r m a n s k i g r o b o v i, k i so jih n a š li 
n a Z g o r n je m b r e g u , n iso iz t e g a č a s a . G o tje so z a č a s a v la d e T e o d e r ik a 
V e lik e g a d a l je č a s a in v v e č je m š t e v ilu s t a n o v a li v P t u ju . S a j je t r a j a l a 
g o t s k a o b la s t v n a š ih k r a ji h s k o r a j p e td e se t le t. G r o b o v i, k i jih S a r i a in 
A b r a m ič p r ip i s u je t a n e k e m u g e r m a n s k e m u p le m e n u , so n e d v o m n o v z h o d n o - 
g o ts k i, k o so v l a d a l i V z h o d n i G o tje v n a š ih k r a jih . T u d i L a n g o b a r d i so 
g o s p o d o v a li n e k a j č a s a v P t u ju , le t a 568 so o d š li v I t a lijo , a n jih o v o o z e m lje 
s o z a s e d li S lo v a n i. I z t e g a č a s a j e t u d i s t a r o s lo v a n s k o s v e t iš č e n a G r a d u . 
N jih o v o b iv a n je v 11. s t o le t ju p a n a m d o k a z u je jo g r o b o v i, k i jih je d e lo m a 
o d k o p a l ž e S k r a b a r in p r a v iln o d o d e lil S lo v a n o m . Is t e r e z u lt a te je p o k a z a lo 
t u d i z a d n je iz k o p a v a n je n a P t u js k e m g r a d u le t a 1946-1947.
P r i o m e jit v i t e r it o r ija P o e t o v ija je b i la p o S a r ije v e m m n e n ju n je g o v a 
ju ž n a m e ja I v a n č ic a . M o r d a je b il v P t u ju n e k a j č a s a c e lo se d e ž o b la s t n ik a 
z a p r o v in c o P a n o n ijo in tu d i se d e ž r im s k e c iv iln e u p r a v e . I m e n a m n o g ih 
r im s k ih u r a d n ik o v n a jd e m o t u d i n a n a p is ih iz k a s n e jš ih č a s o v . P r a v t a k o 
g o v o re m n o g i n a p is i z a to , d a je b ilo m e sto v a ž n a c a r in s k a p o s t o ja n k a z a 
I lir s k o c a r in o . M e stn o s a m o u p r a v o p a d o k a z u je jo m n o g i o h r a n je n i n a p is i 
d u u m v ir o v itd . R a z n e o r g a n iz a c ije , d r u š t v a itd . d o k a z u je jo z o p e t r a z n i 
n a p is i.

Kar se tiče verstva, se je od keltskih božanstev nadaljeval kult Nutrices. 
Njihovo svetišče je domneval že Ahramič na Gornjem bregu in res smo našli 
med izkopavanjem leta 1951 fragment njihovega reliefa. Tudi kult Epone 
je v Ptuju dokazan. Poleg običajnih rimskih božanstev so pa častili tudi 
orientalske bogove, predvsem Mitrasa, kateremu so dokazana štiri svetišča. 
Tudi Kabirom, Isidi in Magni matri so posvečali vsaj napise, ako že niso 
imele velikih svetišč.
O d z g o d n je k r š č a n s k ih s p o m e n ik o v s t a se v R o g o z n ic i n a š l a d v a b r o ­
n a s t a s v e č n ik a , k a r d o k a z u je t a m k a j o b s to je č o p o k o p a liš k o c e rk e v . V e č 
fr a g m e n t o v s t a r o k r š č a n s k e a r h it e k t u r e so p a n a š l i n a t r g u v b liž in i d a n a š n je 
p r o š t ijs k e c e r k v e , n a G o r n je m b r e g u , n a P a n o r a m i in n a P t u js k e m g r a d u , 
k a r d o k a z u je , d a so b ile n a te h m e stih z g o d n je k r š č a n s k e c e rk v e .
K a r s e tič e p r e b iv a ls t v a , la h k o p o d o s e d a n jih n a jd b a h s k le p a m o , d a 
so b i li n a j s t a r e j š i p r e b iv a lc i I lir i, k a s n e je p o m e š a n i s K e lti. K e l t s k a im e n a 
so se o h r a n ila n a n e k a te r ih sp o m e n ik ih . R o m a n iz a c ija je v r a z m e r o m a v e li­
k e m m e s tu h itr o n a p r e d o v a la , t o d a ž e v a n t ik i je b ilo v P o e t o v iju m n o g o 
p r ip a d n ik o v v z h o d n ih n a r o d o v , k i so v s i s k u p a j t v o r ili p is a n o p o d o b o 
p t u js k e g a p r e b iv a ls t v a .
Članek zaključuje Saria s poročilom o dosedanjem raziskovanju Ptuja, 
kjer omenja tudi izkopavanja SAZU v letih 1946 in 1947. Škoda, da teh 
rezultatov ni dovolj izkoristil, zato sem njegovo poročilo tukaj razširil in 
izpopolnil. To velja posebno za kasno antiko do prihoda Slovanov.
J . K le m e n c