51. številka Delavec izhaja vsak petek ■ datumom naslednjega one. — Naročnina za celo leto K 32-—, za pot leta K 16--, za Četrt leta K 8 -. f'nimmu Številka 50 vin naročnina v inozemstvo aor*zmerno več. FofUjatve na arednlStvo 1» apravniltvo Ljubljana, fieltnbnrgova ■llea Btev S. D. nadstr. Telefon št. 225. Pavšalni franka v driavl SHS. V Ljubljani, dne 18. decembra 1920. VE. leto.1 Rokopisi se ne vračajo. — Inserati se zaračunavajo,1, milimeter vrstica in aj-i cer pri enkratni objav-po 85 vinarja, pri trikratni po SO vinarja, pri Šestkratni po 75 vin., pri celo-? letnih objavah po 70vin.t za vsakokrat. — Za razne' izjaveitd. stane mm vrstica: K 1‘— Reklam, so pošt-j nine proste. —Nefrankira-na pisma se ne sprejemajoč Enketa o delavskem zavarovanju. Beograd 6. decembra 1920. Danes fe začela zborovati enketa strokovnjakov v ministrstvu za sociialno politiko v Beogradu. Kakor znano ie v naši državi delavsko zavarovani© v kolikor ie sploh izvedeno. izvedeno na več različnih načinov in v različnem obsegu. Dočim imamo v biv#;h avstrijskih deželah naše države posebne zavode za zavarovanie v bolezni in ravarovanie v slučaiti nezgode. ie v Hr-vatski .in Slavoniii zemaliska blagajna edin in skuoerinosilec teh vrst delavskega zavarovania. V Bosni in Hercegovini vidimo-samo bolniške blaeaine. dočim delavci v slučaiu nezepd soloh niso zavarovani. V Bački, Banatu in v Baranii ve-l;aio.tozadevni odrski zakoni. Srbiia ima v zakonu v radniama iz leta 1910 predpise o obveznem delavskem zavarovaniu. toda ravajrovante do danes tamkai ni izvedeno. Zbosr tega oomanikania delavske za-S5itne zakonodaje v Srbiji se ie pojavila fiuina Dotreba. da se kratke okvirne določbe. ki lih vsebuie navedeni zakon a radniama izvedo. Ce bi se ori tet Izvedbi, katera leži v formalni moči resortnega »ninistra. ne oziralo na ob s to lečo predmetno zakonodaio v ostalih pokraiinah na-Ke države bi dobili četrti morda zooet popolnoma drugačen način delavskega zavarovanja v Jugoslaviii. Da bi se temu ne-ttiostatku izognilo to ministrstvo za socialno politiko že leta 1919 izdelalo osnutek enotnega delavskega zavarovania v ^Jugoslaviii m ga ie dalo vsem interesentom da gaorouče. Osnutek v splošnem Dri interesentih ni našel pritrdila, niti v or-^nizatoričnem niti v materiielnem delu. Na podlagi oredlogov. izlav in mneni. katere le vlada ob tei priliki oreiela. ie izdelalo ministrstvo na osnovi orvetfa načrta i?ov osnutek enotnega zavarovalnega zakona in oovabilo zastopnike Obstoječih zavodov orečanslrih odkraiin ter zastopnike delavske obrtne in trgovske zbornice v Beogradu, da se k temu osnutku iziaviio. Slovenci smo pozdravili inioiiativo ministrstva, ker znači predloženo delo vse-knkor lep napredek v razvoiu sociialne zpkonodaie . Vendar ne prikrivamo pomislekov oroti naglemu uveliavlieniu tega načrta ki tako globoko zareže v naše gozdarsko živllenie in obstoieči ustroi delavskega zavarovania Povablieni so ore-»c*l5 osnutek o katerem se sedal razpravna komai nar dni ored debato, da ga ni hiln možno tako temeliito Preštudirati kakor znhteVn to nredležeča važna zadeva. Iz naše ookraiine se enkete udeležujeta od delavske zavarovalnice zoper ne- zgode ravnateli dr. Sagadin, od liublian-ske bolniške, blaeaine oodravnateli Kocmur in dr. Žužek ter kot zastopnik poverjeništva za soc. skrb v Ljubljani kakor 3r. Kuheli. Enketo ie otvoril minister Kukovec. Sledil ie obširen referat inšpektorja Matia-žiča. na koiega podlagi se ie razvila generalna debata o vprašanvu. katere vrste zavarovania ie treba Drovesti in o obsegu zavarovania. V tem oziru vsebuie osnutek določbo, da se zaenkrat Drovede bolniško in nezgodno delavsko zavarovanie in da se ministrstvu za soc. politiko naroča, da izdela potrebne zakonske načrte za zavarovanie brezposelnih, zavarovanie v slučaiu starosti. obnemoglosti ter posmrtno zavarova-nie za družinske člane zavarovancev. Slovenska delegaciia ie zahtevala, da se v to določilo dotiese rok dveh let. v katerem nai vlada te zakonske načrte izdela in iih predloži parlamentu v pričako-vaniu. da se brez terminaciie zavleče pro-vedba in uveliavlienie tega zakona ad Calendas Oraecas. Glede obveze zavarovania v bolezni in v nezgodo določa osnutek, da so zavarovane vse osebe, ki v Dodročiu naše države začasno ali stalno daio svolo delovno silo (telesno ali umsko) pod nalem z izjemo oseb. ki se nahaiaio v popraviliščih in kaznilnicah, nestalnih zaposlencev ln iav-nih uradnikov. Glede poliskih delavcev nai določi in predpiše minister za soc. politiko sporazumno s prizadetimi ministri način in ustroi zavarovania. V tem pogledu se ie z naše strani opozorilo. da ie težko naiti razloge, iz katerih se državne uradnike izkliučuie od obvezanega bolniškega in nezgodnega zavarovania. Deistvo ie. da državni uslužbenec, ki ga doleti bolezen v družini, ne more s svo-iimi rednimi oreiemki plačati velikih stroškov za zdravila, zdravnika, bolnico itd. Vsakemu zavarovanemu delavcu poskrbi to v slučaiu njegovega ali oboleniu niego-vega družinskega člana bolniška blagalna. Boleznina ki io v tem slučaiu dobi delavec] ori državnem uradniku ne pride toliko v poštev. Daiatve nai se bi omejile ori zavarovaniu drž. uradnikov na daiatve v naturi in nai bi se pri osrednjem uradu za zavarovanie zaračunavale.' Dalie se ie sporočilo upravičene želje naših poslov in naših viničarjev na Štajerskem. da se iih oritesne obveznemu-zavarovaniu. Tudi tei zahtevi bo osnutek odgovarjal. Z ozirom na ustroi naših bratskih skladnic se ie z naše strani predlagala posebna doiočba v osnutku, ki omogoča Še nadalini obstoj oroviziiskega zavarovania ruda-iev. — O poteku in zaključkih ankete bomo še poročali. Poročilo delegatov čehoslo-vaškili strokovnih organizacij o Rusiji. Na zaduiem strankinem zboru češko-, slovaške soc. demokracije sta poročala ss.1 Polach in Pitak, člana delegacije *CsL' strokovnega udružema« v svoiih vtisih izl Rusije. Prvi pravi: »Ako hočem biti po-! šten moram ootrditi ugotovitve že drugift inozemskih delegacii o Rusiii ter iziavitiv da ie RusMa v resnici v oooolnem razpadu.j da o industriji ter o industriiskih urodbah« V Rusiii ne more biti govora niti z oziromij na politično, niti z ozirom na gospodarska, plat industriie: govoriti se ne more niti o kulturnih niti o sociialnih uredbah in našil; delegacij so to potrdili ruski komunistični orvaki osebno. Svojo moč opirajo rusk^ komunisti na organizirano delavstvo, ki ga ie nekai nad 600.000. O tiskovni svobodi ” D"c‘:ii ni, govora, ker izhajati sme>io sa-' mo boliševiški listi. Vsako kritiko boliše-viškega režima kaznujejo. Industrijsko! delo razpada, le v nekai malih panogah sej kaže nekako zbolišanie. Industrijski za-j vodi so tako zmilitarizirani. da ni govori o kaki sociializaciii. Obratni sveti so v Ru-j siii uvedeni le formalno in ne služitto v m4 Kako obrambo oroti volti nekaterih vodil-) nih oseb. Delavstvo industriiskih zavodovi nima nikake soudeležbe ori odločitvah. M kateri smeri nai se vrši industriialna txro-j dukciia. Pod boliševiškim režimom trpi ln Dod boliševiško diktaturo strada naiboli ruski organizirani industrijski orotetarilat! Veliko ie pomanikanie kvalificiranega de-j lavstva v industriialnih obratih, kait? kva-| lificirano delavstvo beži iz mest na deže-i lo. ker v mestih noče lakote umreti. Zelo( nazorno kaže razmere v Moskvi ruski bi-j rokratični sistem^kier ie od prebivalstva^ ki znaša en milijon 400.000 oseb boljše^ viškil^ državnih uradnikov uslužbenih sovjetskih uradih v strokovnih organiza-^ ciiah. ki so državni izvrševalni ortrani iri v drugih državnih instituoiiah. Posadka Moskve znaša 50 do 60.000 mož. Dasi sa uvedene stroge kazni oroti veriženiu z živili. trguieio v Rusiii z živili v malem ln velikem, čeorav ie tudi svobodna trgovina prepovedana. Hiše v Petrogradu raz* nadaio ker ni strokovnih stavbinskih de^ lavcev. da bi iih Dooravili. Stanovanjska pomanikanie razsaia po Rusiii naravnosl neizprosno. Med svetovno volno in za boliševiškega režima ie umrlo v Rusiii 40 odstotkov Drebivalstva. — Govornik Iz-i iavlia. da ie orišla strokovna delegaoiig čsl. sociialne demokraciie na svotem POi tovaniu v Rusiio — potem, ko ie natančnfl preiskala vse ruske razmere — do ore« pričania. da boiiševiških metod ni motroč« uresničiti. Zato tudi ne pride ruski boHsei vizern do nikake?a sodialističnega oilia slasti ne v vprašanju sociializaciie zemlie fižStfv Rušim le ohranjeno še vedno zasebno lastništvo zemlle. 90 odstotkov ruskega prebivalstva so kmetie. ki niso komunisti. ampak konservativci. — Delegat s. Polach nadaliuie v s volih izvaiianiih (bil Je Drekinien od komunista Vančka. ki sc .odstrani iz dvorane) in priporoča češkim ,komunistom. da nai ne bodilo v Rusiio le na konference s sedaniimi predstavitelii ruske boliševiške vlade: v tovarne nai gredo delati da orideio v stik z ruskim ljudstvom in spoznajo. kako to liudstvo ood boliševiško vlado životari In gladuie. Ob sološnem odobravaniu izjavila tovornik. da češkoslovaška sociialna demokracija' razume revolucijske bioie ter delo in obenem s celim svetom se ii gre za združitev svetovnega proletariata. ne Da ood imenom Moskva za razbitev proletarskih vrst: ona se hoče boriti za sociializem. noče na ood imenom Moskve moriti. S odru e Pltak ootriuie resničnost besed! sodnica Piolacha: vsaka Polachova beseda ie onrta na delstvo. V Rusiji vladalo1 v principu stare družabne razmere. Delavstvo stamiie v svoiih starih slabih stanovaniih buržoazne hiše so Da orazne !n strooi se tu udiraio. S sikunnimi kuhinjami v tovarnah, šolah In drusred se ublia staro družinsko živ Meni e. Razmišljati moram. ali ima ruski narod v resnioi vodstvo v svodih rokah? Devetdeset odstotkov uradov te zasedenih od Zidov, ne oa od Rusov. Zivlienie le strašno. — Obe poročili sta bili sureieti na znanle. Provizifonistom in rentnikom. Z več strani dobivamo vprašanja. ka-Jeo ie s Dok^aiinskim podpornim skladom Dri začasni delavski zavarovalnici v Ljubljani, dz katere se oodieliuielo podpore v nekaki obliki draeinfskih doklad Drovoza-tonlstom. rentnikom in vdovam do rent-nifcih in Drovizlfonistih. Na vsa ta vprašanja sooročamo. da irnaio vsi oni rentniki In orovizifonfetj. pravico do n odpore iz tega Sklada ki so več kakor 20 procent dela nezmožni. Ravnotako imaio Vdove in sirote do rentnikih in orovizilonistih pravico do podpore iz pokrajinskega sklada. : Prošnje za podpore iz pokrajinskega Sklada se pošdllalo na »Začasno delavsko nezgodno zavarovalnico v Ljubljani« iV prašni! ie treba navesti koliko oro-ieentna delanezmožnost Dri de pri rentniku alf Droviziiomastu v poštev, koliko nepreskrbljenih otrok ima in žavlienske razmere vobče. Kakor rečeno lahko orosiio za podpore tud! vdove po rentnikih In Drovtoi-lonistlh. Rudarsklf orovizilonisti in delavci, ki ste utrpeli kako nezgodo, vlagajte prošnje. PovTšante doklad rudarskem oenzlionlstom bratovski!! skladnlc In onim. Id dobivajo rente no nezgodi. Dne 16. iullia le rudarja organizacija Uniia slovenskih rudariev naDravila vlogo za povišanie doklad rudarskim pen-zHonistom in invalidom. Na podlagi vloge Je dogovorno z rudniškim glavarstvom račasna zavarovalnica napravila proračun ter sestavila lestvico za novišanle Hoidad. Na ponovno interveniranje zastopnikov Uniiie slov. rudariev te deželna ,ylada dne 3. novembra t. 1. z naredbo št. 435 oovfšaia doklade za Denziioniste. ki dobtvaio temellne pokolnine od 1 do 40 K na 240 K. za vdove 180 K. svolce, žepe ali otroke 84 K nadalle še na ysakih 40 K Stalne višie oenzlie nova doklada znižule K. Za družinske člane pa ostane do | (500 K enalca. Le pozneje se na vsakih' 100 K višje pokoinine znižuie za 12 K. Invalidi oni zavarovalnici proti nezgodam- dobe ob trišestinski nezmožnosti 120 K. za ženo in vsekaga otroka no 42 K. ob štirišestinski nezmožnosti zase 160 K. za svolce po 56 K. ob petšestinski nezmožnosti 200 K zase za svolce no 70 K. ob šestšesfcinski nezmožnosti zase 240 kron. za svoice do 84 K. Pri višii invalidnosti rentnin se doklada znižuie na vsakih nadalinih 40 K za 12 K. ’*- Socialistična strokovna organizacija. Uniia slov. rudariev ie zooet dosegla lep uspeh za naibedneiše tovariše vookoience. II. Izredna skupščina lesnih delavcev iz sorodnih strok za Slovenijo. Dne 12. decembra 1920 so se v hotelu »Triglav« v Ljubliani zbrali odposlanci skorai vseh podružnic društva lesnih delavcev za Slovenilo, da zaslišijo poročila o dosedaniem delovaniu društva, ter da izvršiio sklepe, katere razmere z ozirom na razvoi društva zahtevajo. Točno ob pol 9. uri dopoldne te predsednik Osrednjega društva sodrug Zore. do kratkem nagovoru, v katerem le raztolmačil potrebo sklicania skuoščine. isto otvoril. naznanil dnevni red. katerega ie skupščina soglasno odobrila. Ravnotako ie skuoščina soglasno odobrila predlagani Doslovni red. .V verifikacijski odsek so buli na Dored-log sodr. Drmastte izvoljeni sodrugi: Sen-srew. Peterca in Klančnik, ki so taJcol prevzeli svofe funkclle. K še več napraviti v korist Slanov. v Sodrug Ciuha se pritožuje, da je delo v podružnici, ki ?o zastopa silno težko. Naglasa da člani glede uiledinienla niso oooolnoma na: iasnem. ter prosi natančno poročilo o kongresu v Zagrebu, ker se SJaln! v SSSTuiSoIč? cenflo v 'dva tabora. Poudarla. da bi se odslei načelstvo moralo boli brfcratl za Dodružnloo. kodo on zastorom to oa radi teta. da pridete člani do iasnosti. Sodrutr Klančnik ooroča « agltačnem 'delu, ori oodružrticah. ko!e?a posamezni napačno tolmačite. Agitacifa stane denar, fn če bi hoteli za vsako malenkost klicati ‘eovonrika iz centrale, tedai bi morali do-sadani! orispevtei biti naimani desetkrat višii. Podrobno delo moramo mi fukcirio-jnanii podružnic sami izvršili. Naglaša. da ie talništvo in načelstvo bilo povsem na s volem mestu, kar oa se dosednl ni moelo narediti, moramo vbodoče seveda izpopolniti. SodruBf Prauhart poroča o žalostnem Doložaiu delavstva nleeove podružnice. Prizna, da te oreranizaciia storila vse. kar He mocrla. da se ooviša dača tamošntemu 'delavstvu, ki ?e neverletno nizka. NaibolV 5i delavec zasluži do 30 K dnevno. Delavca so orisiltetTi iskati dela ori kmetih, da se morete vsai za silo preživeti. Ravnateljstvo nodietia ima naoram delavstvu sicer vedno zlate oblnibe. od katerih oa se ne ila živeti. Poziva vodstvo društva, da stori ^energične korake, da se za delavstvo izvoiule izboltšanie noložafa. potem te obstoi podružnice zaeotovlien. Sodrug sober; Podružnica, kodo za-slooam. te z osredniim vodstvom popolnoma zadovolina. Želim, da se mu tudi v nadalie posreči uspešno zastopati koristi članov. Sodražica Smodiš Ana poroča o delo-ivaniu ori podružnici, katero ie silno težko. 'Posamezni Člani so vsled bede. v kateri Lse nahaiate. le težko dostopni zdravi idesii oreanizacite. Vsled tetra so zelo dostopni 'delavstvu sovražnemu uolivu. Natrlaša ' Potrebo do shodih in izobrazbi. Sodrug Tokan: Točka, o kateri raz-praVHamo. te velike važnosti, ker ie treba ustvariti smernice, do katerih nal društvo vbodoče dela. Treba ie poudariti, da delavstvo vobče ne orihaia v orsranizacAio iz višip, notrante^ temveč iz srospodarske potrebe. Zato le naravno, da oni člani, za katere se ni moelo takoi vse potrebno Ukrenfti.cia se Jim zyiša plača, takoi obu-navaio. in zabavliaio čez onranizacite. Slučai Mislinie bi bil lahko vsem podruž- ?ioatr> za zeled. koliko vztrajnosti te treba ianom. Plače lesnih delavcev v Sloveorai so vobče orenizke. Treba bo stoTiti vse. da se temu odoomore. Seveda ie treba tu taktiko urediti tako. da se ori čhn mangih žrtvah doseže velik uspeh. Pozabiti oa ne smemo, da vsako mezdno tfibante zahteva žrtve zlasti finančne. Zato ie treba 'dati vodstvu društva potrebnih denarnih sredstev, da tih v stučahi potrebe lahko utvorablia v korist prizadetih. Pri vsem ostalem oa ne smenv> pozabiti na nakriay-neie namreč, da vodstvo društva Se m oreanizaciia ampak, da tvoriio oriraniza-citio vsi člani brez izieme. in da nosilo vsi člani odgovornost. nafvečio seveda načelstvo. Zato te naša najoca. da to načelstva na razne okoJnosti ooozariamo. točno obveščamo ter seveda tudi slušaroo nietfo-va navodila. Očividno ie. da smo se doslei držali v veliki meri teea načela, če oa se nam posreči, da odpravimo še nekatere nedostatke. potem bomo postali oreaniza-ciia ki bo vseea upoštevanja vredna. — Predsednik: Razprava o tel točki te za-Kliučena. Zakliučno besedo ima taliiik so-'draz Bradeško. Sodriur Bradeško: Razprava ie pokazala, da sodrugi umevalo popolnoma »oložai. v. katerem se vsi sku- oalnahalatnio. Bod-ife prepričani, da’ se bo tainištvo kakor tudi načelstvo držalo navodil. katere ste podali, ter se potrudalo storiti vse. da ščiti člane, in dviene orsra-nizaciio. Na vas pa ie. da nas pri tem delu podpirate. Poročilo tajnika se ie nato soeiasno vzelo na znanie. Blaeaiiniško poročilo, kakor poročilo nadzorstva, da se ie blaeainiške posle redno nadzorovalo ter našlo vse v naileošem redu. se te vzelo ria znanie. Spretet le bil tudi sosrlasno predlo e nadzorstva, da se Maeainiku in načelstvu za ooročevalno dobo podeli odveza. S kongresa Zedinjenja Zveze Živilskih Delavcev. Dne 21., 22. in 23. novembra t. 1. se te vršil v Slavonskem Brodu koneres Zedinjenja Zvez Živilskih Delavcev Ju* aoslaviie. Na kongresu so bile zastopane vse dosedanje pokrajinske zveze in sicer; bosansko - hercegovinsjca s 7., hrvaška s 13., srbskovogvodinska s 11-, slovenska z 2 delegatoma. Poleg zveznih delegatov; so bili navzoči tudi delegati Osrednjega Delavskega Sindikalnega Sveta Jugoslavije in Porajinskega Sindikalnega Sveta za Bosno m Hercegovino. Delegati iz Slovenije, sodrug Jožef Berdajs in Alojz Leskošek, sta že pri verifikaciji mandatov izjavila, da nimata pooblastila za vzprejetje obvez določenih na kongresu, ampak sta bila poslana samo radi informacije. Zaradi take izjave je kongres sklenil, smatrati so-druga Slovenca za gosta, kj se moreta sicer udeleževati sej m vesti diskusije, nimata pa pravice do glasovanja. Čeprav je kongres odločil, da se celo njegovo delo razglasi, vendar nam tega dozdaj še ni mogoče storiti. Prvič zato ne, ker je treba poročilo predelati in drugič, ker mislimo predelano poročilo naiorei predložiti plenarni seli nove zvezne uprave in ga šele potem objaviti. Zaradi tega objavimo za enkrat samo nleeove odloke in resolucije. Vsi delegati zbrani še pred. kongresom na predkonferend. so izrekli željo, da se takoj z delom začne. La takoj na tej seji je bil izbran verifikacijski odbot, ki je poleg pregledovanja pooblastil moral tudi potrditi dnevni red in predlagati predstavništvo koneresu. Za dnevni red kongresa so; potrjene te-le točke: 1. Poročila posameznih zvez; 2. referat in resolucija o zedinjenju; 3. čitanje in sprejem pravfl; 4. akcija in taktika; 5. volitev uprave, finančnega nadzorstva in delegatov za sindikalni kongres; 6. predlogi Ker so imeli pismeno poročilo pri sebi le sodrugi iz Bosne in Srbije, bomo izvleček iz nfih obtovili kasmete. kedar bomo imeli že vsa poročita v rokah. O drugi točki je poročal sodrug Dragotin Buhvič, ki je tudi obenem predložil resiolucilo. katero so že ored vložili sodrugi iz Bosne in katera je bila trtdi sprejeta. Ker je bila resoluoija o zedinjenju enoglasno sprejeta, moralo bi soglasno z dnevnim redom priti v pretres čitanke in sprejem pravil in pravilnika. No, kon-. gres je sklenil, da je treba najprej končati sledečo točko: o akciji In taktiki ?e-diniene zveze. Referat in resolucijo o akciji in taktiki je predložil sodrug Dianlč iz Zagre- ba. Ker nismo vstainu tiskati ves referat, prinašamo samio resolucijo. ki se clasi: Resolucija o akclll la taktiki. Živilski delavci in delavke videče. da! jih kapitalistični razred vodi k popolne-; mu propadu, smatrajo za svojo dolžnost, da stoje na stališču neprimerljive razredne internacionalne borbe in solidarnosti? Dalje smatrajo za svojo dolžnost biti priii sedanjih razmerah čeprav najostrejši boji za svoje pravice, Id sestoje iz osemrj urnega delavnika in iz prepovedi nočne-] ga in nedeljskega dela. Razun tega sma-i trajo za svojo dolžnost, da preprečijo v) obrtnih in industrijskih podjetjih svojega zvanja vsak poizkus namestitve otroških,! moči in da ne dovolijo nikjer in nikdar,; nadurnega dela, da bi mogli na ta način' zaščititi svoje brezposelne sodruge in Sodražice ki so zdai vrženi na ulico. Jugo« slovanski kapitalizem je namenoma uni-; čeval in še uničuje in zadržuje razvoj splošnega narodnega blagostanja. Zato' je dolžnost živilskega proletarijata ukre-1 piti gospodarsko izboljšanje in voditi naJi energičnejši boj za ustanovitev delavskitij nadzomištev ori vseh oodtetiih. Nadzi-raje kapitalistični način proizvodstva se! živilski proletarijat pripravlja k definitivnemu prevzetju proizvodstva v svoje! roke. To je edini način, po katerem si bo živilski proletarijat popravil svoj eko-! nomski položai in razširil politično svoJ bodo. Kongres Zedinjenja delavcev in de-, lavk živil v Jugoslaviji poziva vse so-; druge m sodružice živilarje, da stoje trd-; no v svoji Zedinjeni zvezi živilskih delavcev Jugoslavije, da točno izpolnjujejo| vse svoje dolžnosti napram organizacij^ in da vztrajajo v veliki borbi, v katerli se nahajajo do popolne zmage komuniz-I ma. i , i - J Živeli zedinjeni živilski delavci in delavke Jugoslavije! Živela Zedinjena Zveza Živilskih Delavcev in Delavk Jugoslavije! Živio oddelek silne, močne delavske armade pod zastavo III. Moskovske In-1 temacijonale! Delavci celjskega okrožja pozor! v Strokovna komisi ia v Celtu. ie zasledila novi trik kapitalizma, pri čemur se od-likute vofai dobičkar e. Ivo Čater. srra^ ščaik In lesni trgovec na Spodnli Hudinji pri Celiu. Omenieni eospod’ ie bil nedavno pred oeMskem okralnem lcot. obrtnem sodišču obsoien na izulačamie za nadme na kron 1600 za enesra delavca, ker ga ie pustil protipostavno earati 9—10 ur na dan. Po novem1 receptu soreiema trospod Cater lhidl samio ood pogol ki lih sam se-stavi v svodi Disamš. -1 Izvleček te pogodbe ie zlasti zanimiv. .2.. 3. in 7. točka se glase: 2. .Normalni čas obrata se za sedal določa od 7. ure zlutrai do 6. ure zvečer. 3. Kot plačilo za kuriača za delo vj zeoirai omenjenem času dobim pavšalna K 1500 mesečno. N ta znesek so že vra-čmriene- doklade za nadslužbene ure vi zeorai določenem obratnem času. ki se računalo čez1 postavno določeni delavni urnik ter se izrecno odpovem vsaki zahtevi nadolačil za nadure, ki so zaioopademe v imenovanem obratnem redu. 7. točka: Predstoiečo pogodbo sem natančno prečita!, razumel in sem z nlo nooofnotna žacfovollen. Kar s svoijm lastnoročnim Dodnisom iste ootriuiem. Na tak rafiniran način skuša vojni dobičkar strokovno oreanizaciio v svolem Tvodietiu ubiti. Obrtno nadzorništvo za Celie. opo-zariamo nravočasno da nanravi takenm rrotizaikonitemu ravnanju konec. Iz strok,©wne organizacije. Tainištvo osrednieua društva usntar-fev in sorodnih strok naoroša vse krajevne iunkciionarie. da blasrovoliio mesečne obračune vooslati naikasneie do 15. ianuaria. 'da bo mocroče ustreči onim skupinam, ka-jkor tudi onsameznim članom s celoletnim obračunom, katereea zahteva od centrale, ako bodo kraievne skunine storile svoio 'dolžnost. Dotem ?*> moeoče tainištvu zahtevam ustreči. — I. Novšak. tainik. Občni zbor strok, organizacije kemičnih delavcev, podružnica Medvode-Goriče, se bo vršil v nedeljo, dne 16. januarja 1921. 1. v Medvodah. Kraj in čas bo razviden na vabilih. Sodrugi, dolžnost vsakega zavednega člana je, da se občnega zbora gotovo udeleži, kajti edino v organizaciji je moč delavskega razreda. Na občnem zboru imamo priložnost, da se pogovorimo o naših zahtevah in potrebah. — Odbor. ____________________ Shodi. Shod lesnih delavcev v Ljubljani se bo vršil v nedeljo, dne 19. decembra 1920. ob 9. uri dopoldne v mali dvorani 'Mestnega doma. Shod sklicuje podružnica in so vsi lesni delavci ljubljanski vabljeni, da se shoda polnoštevilno udeleže. Razno. , Trboveljska oremogokopna družba. Dne 30. nov t. 1. vršeči se občni zbor te [družbe ie sDreiel predloge upravnega sveta v zadevi razdelitve dividende v znesku od n. a. K 20 za delnico in oomnožitev števila upravnih svetnikov. Glasom obstoječega poslovnega poročila ie namen te oomnžitve mandatov vpoklicati jugoslovanske in francoske delničarje potom ko-ootaciie v uoravo katera kooDtadia se bode izvršila v prvi Drihodnii sevi upravnega Sveta. Glede dividende se ie oovdarialo. Ha se ie ista morala povišati v prvi vrsti z ozirom na znatno izoremenieno razmerie med jugoslovansko in nemškoavstriisko krono. — Tako se glasi uradno poročilo, 'da bi tudi rudarji rabili višie dividende v obliki novišania plač. o tem poročilo ne nove ničesar. V Polzeli so se dne 22. novembra 1920 vršila pogaiania v svrho ukončitve stavke pri tvrdki W. Prvm in ureditve delavskih olač Dri isti tvrdki. Pogaiani se le poleg 'delavskih zaupnikov udeležil tudi sodrui? jViartinčič kot zastopnik okrožne strokovne kom-siiie v Celiu. Rezultat pogaiani ie bil sledeči: Delavstvu se oovišaio plače od 30 do 50 od-sto. Delavstvu se od strani tvrdke prizna nabavni prispevek v znesku 250 I< četrtletno. Kot odškodnino za izgublieni zaslužek za čas stavke izplača tvrdka delavstvu po 150 K. Tekom šestih mesecev ne sme vsled stavke bitt nihče iz dela odpuščen. Isti dan so se izvršila tudi mezdna do-gajania pri tvrdki Kurka & Wild.i. Tudi tam ie delavstvo doseglo oovišanie svodih olač. in sicer od 40 do 50 odstotkov ter za delovno osebo po 250 K nabavnega prispevka. Za žene ie bil določen nabavni prispevek na 150 K in vsakega otroka po 100 K. Obe tvrdki W. Prvm kakor tudi Kurka &. Wildi izdelujeta v svojih tovarnah umetna stroiila. Cene so padle. Iz konsumentskih krogov srno prejeli: V »Slov. Narodu« skuša nek I. K-č., brezdvomno avtorizirani zastopnik ljubljanskega trgovstva, dokazati, da je znižanje cen šele mogoče, kadar padejo tečaji tujih valut. Temu nasproti le konstatiraino, da se pojavlja sumljivo padanje cen, odkar grozi naši trgovini kriza z zapada. Konfekcijo že ponujajo za tretjino ceneje, kakor pred mesecem dni, tudi modne trgovine in zaloge obuval naznanjajo znatno znižanje cene. To je vendar le dokaz, da so naši trgovci doslej iemali dosti prevelik dobiček. Ce primerjamo cene v Avstriji in pri nas, ni nobenega dvoma o tem. Zanimiva so tudi razkritja o »prenumerira-v liju« trgovske zaloge, ki nam jih je te dni podala neka porotna obravnava. Le čvr-sta organizacija konsumentov, ki naj ničesar ne kupujejo in ki naj še dalje potrpijo s svojimi ponošenimi oblačili in obuvali bo izčistila ozračie in naše trgovce podučila, da gre »svaka sila do vremena« in da si hočemo konsumenti temeljito in enkrat za vselej pomagati. Konec starega drobiža. Finančna uprava bo do novega leta vzela iz prometa vse eno- dvo- in desetkronske' avstrijske bankovce in uh bo zamenjala za kovani drobiž, oziroma za ooldinarske bankovce. Vendar enkrat konec te nesrečne raz-cefedranosti. Širite list „Delavec“ Izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TOKAN Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani. Okrajna bolniška blagajna * f v Uubjanl. Pisarna: Turjaški trg štev. 4. prvo nad« stropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob uedeljah in praznikih —— . je blagajna zaprta. ■■ 1 ' 1 Zdravnik blagajne Ordmlra Stanovanje dojiti, popol Dr. Košenina Peter splošno zdravljenje ali — Val Turjaški trg SL 4. v okr. bol. blag. Or. Ivan Zajec /z 10—7*ii TorjilU b| fl.4. sploSno zdravljenje 2-3 Frnliftnska ai 2. Or. Viktor finskiar 11—»/412 HlUnjan iL 12. splošno zdravljenje 1—2 fvjifti tri k i Or. Mi Knin« ' ' 8—9 Turjalkl irg S. 4. splošno zdravljenje Foljanska cnti 18. Člani, k? potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico): brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga leči« jo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se or-dinira le v nujnih slučajih. Za vstop v, bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bol* niščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj, do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške, blagajne. Načelstvo. i i * Sodrugi I Zadružniki I Vlagajte svoje prihranke v lastno hranilnico»1 Poštni čekovpi račun št 10.532. . Telefon interarban št 178. K0NSUMN0 DRUŠTVO ZA SLOVENIJO sprejema v svojem |»|ianS3aiA bbSamj* in jih obrestuje po hranilnem oddelku WB©gj© - - čistih 4%. . „ Večje hranilne vloge (nad tisoč kron), katerih vlagatelji se obvežejo, da dvig-' nejo zneske iz te vloge šele po polletni odpovedni dobi, obrestuje po čistih 4lit%. Za varnost hranilnih vlog jamči blagovna zaloga, ki znaša po polletni bilanci okrog 10 milijonov kron, društvena posestva, ki reprezentirajo vrednost nad = .. 2 milijona kron, kakor tudi skladi, rezervni, deležni in dr,■. ■ Vloge spreletnalo In Izplačujejo vse podružnice Konsumnega društva za Slovenijo, ki so: V Spodnji Šiški v Ljubljani; na Glineah pri Ljubljani; v Ljubljani: Bohoričeva ul., Sodna ul., Krakovski nasip; Rožna dolina (obč. Vič); v Tržiču na Gorenjskem; na Savi (obč. Jesenice) ni.- Sv.Ana pri Tržiču; Gorje pri Bledu; Štore pri Celju; Fala nad Mariborom; Ruše nad Mariborom =r=... Rogaška Slatina; Radeče-Zidanmost; Poljčane. Še podrobnejša pojasnila podajajo zaupniki v navedenih podružnicah al pa osrednja pisarna Konsumnega društva za SlovenKo, ki je v Ljubljani Spodnja Šiška, Kolodvorska cesta 208. Pistna naj se pošilja pod naslovom: Ljubljana, poštni predal 18. Društvo ima na razpolago poštne položnice, s katerimi zamorejo vložniki denarne pošiljatve pošiljati tudi naravnost v osrednjo blagajno.