Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah. :- Velja za vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikov:- GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian daily -s in the United States :- Issued every day except Sundays and Holidays TKLEFOK PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Glass Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7. under the Act of Congress of March 3. 1879. ------------ —---:- TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT, NO. 146. — flTEV. 145. NEW YORK, SATURDAY, JUNE 21, 1913. — SOBOTA, 21. JUNIJA, 1913. VOLUME XXL — LETNIK XXL Znižanje carine v senatski zbornici. Na Mt. McKinley. Ekspedicija Rev. Hudson Stucka 0 j je prispela na najvišji vrh v Ala- Dolcčbe predloge o dohodnin- j gki gilne cvirc ^ ^ skem davku precej poostrene. — ! —o— Seattle, Wash., 2U. junija. — Klavna živina in žito prosta. BANANE OBDAČENE. Sem je prišlo brzojavno poroči-i I«, da je Hudson Stuck, ki je za- Vsled obdačenja banan se bodo splošni dohodki s višali na približno $5,000.000. j pustil pred par meseci Fairbanks, Alaska, dospel s svojimi ljudmi na najvišjo goro v Alaski, McKinley. S pomočjo različnih aparatov je dognal Stuck, da leži vrh 110.500 čevljev nad morsko gladi-_0__j uo. Na goro so plezali od severo- »,. • • j vzhodne strani. Višje ležeče delc Washington, 1). < ., 20. junija. . . .. , , , , ™ ^ .. ! je /.itdnji potres tako raroral, da Demokratična tanlna predlog«! , .• . • -i . . . , . . 1 I 1 - . 4 so potrebovali za lil mire dolgo j«- bila danes /.julraj \ obliki kot . ... v ■ . . ... . . . pot Kkoro In tedne. Na vrhu so jo je umetidiral hnanem komitej 1 ....... . . ... A \ postavili kriz m amer.Kansko za- predlo/eua cauitusu senatorjev ter 1 ... . , , . , i stavo, (ilavna zasluga, da se je pozneje ohja\ljeiia. lzpremcmbe, ... , .. .' . - - i ; I »osrečila nevarna ekspediciji gre kak-iv je bil izvršil finančni ko- 1 . \,A , .. -iv prvi vrsti neustrašenem Mue- mitei ugotavljajo manjšo poprec- , ^ „ ... , .. . . . kovemu tovarišu hirsiensu. no pristojbino, dociui se splosni I .. . . _ . . .. .. .... 1 Prejšnja leta je ze vee oseb po- dohodki iz earinc zvišajo za pri- I , » , • .. , . . j g k* u \ .wuk »r - skusalo prispeti na vrh. a vsi po- bhzno »,000.000. To pa v prvi1 vrati radi obdačenja banan za pet centov pro bušel. Precej pa so bile poostrene v senatnem komiteju d <►!<*• be dohodninskega davka. Doetiu mi ostali v osnovni predlogi. kakor jo je bila sprejela po-siauiska zbornica, samci z dohodki do *400fJ prosti dohod-nintkegu davka, določa predloga, kakor jo je ameudimla • senat ska zbornica, da s«* obdaei vse sanice, ki imajo dohodke pre-i ko |3000. Finančni komitej je na-' dalje sklenil, da separatno obda-či dohodke inožkili zakonskih in ] žensk. Ta razred obdačenja je naj-j ugodnejši za one zakonske, ki I imajo ženo in dva al j tri otroke. Tak družinski oce naj bi bil oproščen dohodninskega davka, ako njegovi dohodki ne presegajo »vote $f>000. Od te svote odpade | na njega samega sfcJOUO prostih j davka, na ženo #1000 v slučaju, da se ne preživlja sama in na vsakega otroka $5000. Ako pa ima žena neodvisen dohodek, ki prese ga svoto #-"1000,mora plačati tudi ona dohodninski davek, ne glede na to, koliko plača njen mož. Odvisna ženska je po najnovejših določbah le taka, katero vzdržuje soprog. Otroci so odvisni, ako jih na običajni način podpira oce. JL>ogodc s«- pa lahko slučaji, da se tudi takozvano odvisno žensko pritegne obdačenju. Ima namreč lahko svoj poseben dohodek ter plačuje od istega dohodniuski davek, vendar pa lahko zahteva od moža, ako je |k> postavi opravičena, da jo vzdržuje. Ako se to zgodi, ima potem soprog pravico zahtevati odbitek $1000 od njegovih dohodkov, ker je njegova soproga od njega odvisua. Na predlog senatorja Laewis iz Illinois je bil predlogi o dohodninskem davku dodan amendment, glasom kojega so oproščeni dohodninskega davka vsi dohodki iu vsa posestva, katere si- uporablja v muiiieipalne svrhe. luteresantuo za konsumente je, da je bila klavna živina, ki je bila v 1'iiderwood-predlogi obdaee-ua s 10 odstotki, postavljena na prosto listo. Isto velja za žito. Za ove* se zniža carina od 10 na 6 centov pro bušel, za sir od 20 na 2centa pro funt, za grah od 15 na 10 centov pro bušel. skusi so se izjalovili. Pečine so zeU> strme in večkrat je treba rabiti vrvi. Največja težava jc seveda s proviantom in drugimi po-potrebščiiiami. Stuekova ekspedi-eija je sestajala iz sedmih oseb, ki so se že več mesecev neprestano pripravljale na nevarno in težavno pot. Preteča velite stavka. Ako se ne amendira Erdman-po-stave, utegne izbruhniti velika stavka kurjače v. Trojčki. Chicago, 111., 19. junija. —' se Sea I a je porodita trojčke. Otroci so pojMilnoma zdravi. To je zelo čuden slučaj, ker je mati zelo slabotna in telit« komaj 80 funtov. Težke žrtve. D. C., 20. junija. Brigadni general Pershing je danes naznanil vojnemu departments da je padlo v zadnjih bojih z Mori na Filipinih 25 amerikan-skih vojakov, en častnik je težko ranjen. Nek vojak 8. infanterij- Washington, D. t'., U0. junija. V nekem, danes vršečem se zaslišanju pred skupnim senatnim koso zatrjevali Set Low, National Civic Federation, sodnik Martin A. Knapp trgovskega sodišča ter zastopniki bratovščin železniških nastavi jenecv, da se mora takoj sprejeti nameravane aiueudmente v svrlio razširjenja Erdman - posredovalne postave. liO\v je izjavil, da bo v kratkem času zadela Združene države naj-silnejša stavka železniških uslužbencev, ako se postave v najkrajšem času ne revidira. Tudi predsednik W. S. Carter Brotherhood of Locomotive Firemen je opozoril, naj se takoj sprejiine aiuediueute dotične postave, ki je sedaj preložena senatu. Med drugim je rekel: "Sila je velika in kongres naj sprejme predlogo nemudoma. Ako se v tem oziru takoj ne pod vzame korakov, je zelo vrjetno, da se bo pričela največja stavka, kar jih je kedaj videla Amerika. Red železniških sprevodnikov je zahteval višje plače, ki so več ali manj opravičene. Komitej železniških poslovodij je v nekem zborovanju razpravljal o tej zahtevi ter sklenil, da se ne ugodi zahtevi. Sprevodniki so nato zahtevali, da se predloži zadevo posebnemu komiteju ua podlagi Erdinan-postave. Poslovodje pa so se branili glasom določil sedanje postave dovoliti posredovanje pred razsodiščem. Posledica tega je bila, da glasujejo železničarji sedaj, ali uaj pričnejo s stavko. Ta stavka naj bi bila protest 80,000 železničarjev proti temu, da se železniške družbe nočejo pokoriti postavam dežele." Huda nevihta v N. Y. Strela zadela v parnik. Sncči je divjalo nad našim rpe-£tcm veliko neurje. Panika na pamiku '' La France". OGROMNA ŠKODA. Poplava, vihar in toča so povzročili v mestu in okolici New York občutno škodo. Ko je nastopal sinoči mrak nad našim mestom, se je pripodila semkaj iz sosedne države New Jersey huda nevihta; grmelo, bliskalo in deževalo je tako da slič^ nega neurja že ne pomnimo kmalu. Vremenski uradniki zatrjujejo, da je divjal med tem časom vihar z naglico 46 milj na uro, zračna temperatura je pa mahoma padla z 85 na 65 stopinj. Povzročene škode še ni dosedaj mogoče natanko preceniti, kajti med hudo nevihto je padala nekaj časa tudi precej debela toča, ki je uničila nekaterim farrner-jem poljske in vrtne nasade. Med tem naihujšim neurjem je dospel sinoči francoski parnik "La France" na karantensko postajo; potniki so se mudili ravno pri večerji. Naenkrat se začuje uad parnikom grozen pok povzročen vsled strele, ki je zadela v jambor. Očividci zatrjujejo, da je strela švignila parkrat gori in dol po jamboru, zatem se je pa z vso silo zagnala v vodo. Kdo zamore opisati strah preplašenih potnikov, osobito potnikov niedkrovja, ki so bili zbrani skupaj pri večerji* Vsakdo je skušal dospeti ua krov da bi se rešil smrti. Uslužbenci parnika so imeli dosti posla. predno so prepričali razburjeno ljudstvo, da je vsa nevarnost že pri kraju. Lahko bi se bilo preprečilo to nezgodo, dasi niso iskali istočasno še enega potnika v medkrovju; s tem se je parnik zamudil več nego uro. Kapitan parnika je naznanil liaselniškim uradnikom, da ima 911 potnikov 111. razreda. Ko so jih pa šteli jih je bilo samo 910. — Parnik je dospel ua svoj pomol torej šele o polnoči. Ko je vdarila strela v jambor je stalo ravno 6 mornarjev na o-nem koncu; puh strele jili je samo malo omamil, drugače se pa ni pripetila vsled tega nikaka nesreča. Visoka odškodnina. Včeraj je določilo vrhovno sodišče v Xew Yorku mizarju Henrik Berquistu $18.250 odškodnine, katero mu mora plačati lastnik "Oregon Apartment" hiše na 1. Ave. in 54. cesti. Na Berquistd je padla namreč pred nekaj tedni debela deska iz 5. nadstropja ko je šel mimo navedenega apart-uienta; poškodovalo ga je pri tem tako na glavi, da ne bo nikdar več okreval. Slučaj Berquista je bil na sodnijskem kalendariju prvi po novi državni odškodninski postavi. Strah pred deportacijo. Dasiravno je bil 31 letni angleški zidar Ed. Toye že enkrat deportiran pred 21 meseci, se je vseeno zopet vtihotapil v Združene države; vladini detektivi so izvedeli ravno včeraj, da dela begunec pri gradbi novega nebotičnika na 61 Broadway v New Yorku. Ko sta mu detektiva včeraj popoldne naznanila aretacijo, je hotel skočiti Toye iz 29. nadstropja na tla; pa sta mu detektiva še pravočasno preprečila nakano. V ječi se je aretiranec izjavil, da bo regimenta, katerega je za kroglja v oko, se nahaja v I prišel zopet v Ameriko navzlic etanju. opetovani deportaeiji Težke izgube. Rim, Italija, 20. junija. — V hudem boju med italijanskimi četami in sovražnimi Arabci je padlo 19 vojakov, en častnik iu 217 mož je ranjenih. Boj je trajal celo uro. General Salfa je sporočil, da so Italjani Arabce popolnoma pobili. Grozen čin blaznega. Učiteljski kandidat je ustrelil troje šestletnih deklet in ranil več drugih oseb. Razburjenje. Bremen, Nemčija, 20. junija. — V neko tukajšnjo katoliško šolo je pridivjal učiteljski kandidat Schmidt z revolverjem v roki. Na hodniku je srečal Učiteljico, ua katero je ustrelil, pa je k sreči ni zadel. Nato je planil v razred, kjer jc sedelo kakih petdeset šestletnih deklet. Med otroci je zavladal silen strah, vse je vrlo proti vratom. Schmidt je streljal kar naprej in na mestu usmrtil troje deklet. Sedemletna Rickling j je padla ua begu po stopnicah in j si zlomila vrat. Na lice mesta je | prihitel šoJski sluga Butz, a je | takoj padel težko ranjen na tla. ! Napadalec je zbežal na cesto in je še med potoma ranil več oseb. Za njim se je udrla velika množica ljudi in gotovo bi ga na kosee razstrgali. če bi pravočasno ne po sredovala policija. V žepu blaznega morilca so našli deset samokresov, ki so bili že deloma izstreljeni. Seli m id ta so oddali v blaznico. Slavka šivilj? Šivilje v Newaxku, N. J. so se organizirale ter hočejo zahtevati višje plače. Voditelji mednarodne unije šivilj so včertij izjavili. ^Ja se je v Newarku organiziralo 3500 šivilj spodnjega perila ter da bo organizaciji pristopilo še 7000 nadalj-nih šivilj. Namen gibanja je pridobitev boljših delavskih pogojev ter višjih plač. Izjavlja se nadalje, da se bo bodoča stavka najbrže omejila na dela dežnih plaščev. V nekaterih delavnicah so tudi sanitarne razmere pomanjkljive ter se deklicam odte-za zasluženo plačo v obliki kazni in odpisov, tako, da večkrat ne zaslužijo več kot $4 do $6. V Patersonu so imeli svilotkal-ci kljub ugovoru voditeljev I. W. v telovadnici posvetovanje, na katerem se je ugibalo, ali se vrne ne delo ali ne. Rezultat posvetovanja ne bo razglašen pred koncem prihodnjega tedna. Domneva se, da se jc pojavilo stav-karskemu vodstvu sovražno gibanje. 17 letna Hannah Silverman, znana voditeljica v stavki v Patersonu, je nepričakovano odložilo svoje mesto. Obtožena je bila radi nepostavnega zborovanja ter izpuščena s suspendirano sodbo, potem ko je sodniku obljubila, da bo opustila vsako nadaljuo agitacijo. od vožnja. Austro-Americana Parnik proge ALICE odpluje dne 9. julija 191U. Vožnja plane is New Torka do: Trsta in reke $34.00 Ljubljane 35.18 . Zagreba 35.08 Vožnje listke je dobiti pii Frank Sakasr, «2 Cort!a*dt 8*U New Jssk Gfe j Predrzen skok. . Tarrytown, N. Y., 20. junija. — Mehaniku v neki tukajšnji! tovarni, Robertu Trostu, se je vnela obleka, ker je prišel preblizu gorečega gasolina. Ker si ni vedel drugače pomagati, je skočil iz precejšne višine v bližno reko. Precej poškodovanega so pripeljali v bolnišnico, toda upajo, da bo ozdravil. Smrtni padec iz višine 1600 čevljev. Praporščak Billingsley je padel v Chesapeake Bay. Njegov tovariš je težko poškodovan. DEVETA ŽETEV. Mctcrni čeln je priplul takoj na lice mesta, a je bilo že prepozno. 1600 čevelj nad vodo. Annapolis, Md., 20. junija. — Praporščak William D. Billingsley iz Mississippi in poročnik J. II. Towers iz Georgic sla odplula danes v hidroplanu od mornariške akademije proti Claiborne, Md. Ivo sta bita dobrih sedem milj oddaljena od Annapolis, se je nenadoma preobrnil stroj v višini 1600 čevljev in začel padati. Kakih 400 čevljev nad vodo je zle-tel praporščak Biilingslev s sedeža in je bil na mestu mrtev. Po ročnik Towers se .je v smrtnem strahu oklepal stroja in padel z n im vred v vodo. Par častnikov je takoj priplule s motornim čolnom na kraj nesreče kjer se je boril Towers z valovi. Potegnili so ga v čoln, ii. videli. da je težko ranjen. O pra perščaku Billingslevu ni nikake ga sledu. Zaeno s ponesrečenim zrakoplo vola sta se vzdignila v zrak tudi poročnik Dortsch in nek drug. praporščak. Videla sta nesreča iz bližine, a pomagati nista moglt ničesar. Poskusnim po letom prisostvujejo vedno gojenci mornariškt akademije v svojih motornih čolnih, a kot se je sedaj izkazalo, s< varnostne naredbe še vedno pre malenkostne. Glavni vzrok jc menda ta, ker letalnih stroje-prej zadostno ne priskušajo in ker zrakoplovei ne poznajo sla bil strani motorja. Kakor hitro se pojavi kaka mala napaka, ki bi se sicer dala takoj popraviti, izgubi zrakoplovec prisotnost duha in nesreča je neizogibna. Praporščak Billlingsley je deveti zvezni častnik, ki se je smrtno ponesrečil pri letalnih poskusih. Zlato v vodnjaku. . Fresno, Cal., 20. junija. — Danes je prinesel semkaj iz Bakers-fielda farmer Fred. Williams velik kos, zlatarjem dosedaj še nepoznane rude. Williams zatrjuje, da je naletel pri kopanju vodnjaka na 20 ton težak meteor, ki vsebuje slično rudo. Po dolgem posvetovanju so vešča k i sedaj dognali, da je označena ruda kristi-lizirano zlato in da je vreden do-tični meteor nad $10,000.000. V mineralogiji še ni bilo do danes slišati o kristaliziranem (?) zlatu. Evelina Thaw zopet na odru. Lcndon, Anglija, 20. junija. — Znana ameriška krasotica Evelina Thaw, soproga milijonarja Harry Thaw-a. se je posvetila zopet svoji nekdanji gledališki ka-rijeri ker nastopa v tuk. "Hippo-dromu" z umetnimi plesL Pri vsakem nastopu nekdanje milijonarke je gledališče do čela razprodano. Soprog krasne Eveline, Harry Thaw je ustrelil v New Yorku pred nekaj leti iz ljubosumnosti znanega arhitekta Sanford White, radi tega je bil obsojen za nedoločen čas v državno norišnico. V skrbi za zopetno svobodo, je založil skoro že vse svoje ogromno' premoženje. Vlada se opravičuje, Tc-kio, Japonsko, 20. junija. — Japonski državni podtajnik Kei-shiro Maiusi je danes obiskal poslovodjo tukajšnjega amerikan-skega poslaništva in.ga prosil za odpuščanje, ker so se neke osebe nabile na poslopje am. posl. žaljive lepake. Povdarjal je, da tega ni uprizorila vlada ampak nekaj neizkušenih ljudi, ki bodo občutno kaznovani, če se jih posreči prijeti. ■M *ytf - Učiteljica utonila. Winsted, Conn., 20. junija. — 26 letna učiteljica Adolphine-Van Overstraetten je utonila v jezeru Highland. Hotela je napraviti mal izlet s čolnom, pa jo je daleč od obrežja zalotil močan veter, ki je Čoln obrnil. Nekateri očividci pravijo, da je sama kriva m rt i, ker je baje popolnoma napačno veslala. Na kraj nesreče je t?ikoj odplulo par motornih čolnov, toda učiteljica je bila 2e izginila v g Kongres sufragetk. Boriteljice za žensko volilno pravico, so predlagale, da naj se uporabijo skrajna sredstva. Budimpešta, Ogrsko. 20. junija. Nekaj bojevitih sufragetk bi kma-lo povzročilo v današnji seji mednarodne zveze za žensko volilno pravico prave nemire. Ana Cob-den-Saiiderson in Charlotte Des-pard, zadnja je predsednica 'Women's Freedom beague', sta priporočali in trdili, da se morajo uporabiti skrajna sredstva, če se hoče kaj doseči. Postavljali so navzočim za zgled angleške su-aagetke, ki požigajo, uničujejo knjige in mečejo bombe. O. H. P. Belmont iz New Yor-ka jima je navdušeno pritrjevala. Ostale delegatinje niso bile zadovoljne z govorom češ, da se ne ime na tak način izrabljati- izka-auo gostoljubnost. Nastal je tak ropot, da se je .noralo zborovanje večkrat pre-dniti. Gospa Cat iz New Yorka je go-*ori!a, da nikakor ni prav, da se iamo par žensk smatra za junakinji- in mučenice. dočirn tudi dru-~e niso držale rok križem. Odhodniee se je udeležilo preko isoč gostov. Skok iz višine. Teki arhitekt j e skočil dvesto revljev globoko z mosta v Harlem reko v New Ycrku. —o— V veliko presenečenje in strah 'bilnih pasantov je skočil včeraj »opoldne v Brouxu stanujoči arhitekt John Bruns sredi Washington mosta na 181. cesti v tlarlem reko. Mostni obok se dviguje na dotienem mestu nad dve--.10 črevljev uad vodno površino. Tekom padca se je Bruns parkrat preobrnil ter priletel koneeno z!ce. V slučaju, da zmaga Bolgar-^lavo naprej v vodo. V veliko pre- ska, bi Avstrija segla po Srbiji. Sem prihajajo poročila, da se zavezniki na meji neprestano spopadajo. Z orirorn ua sedanji položaj, lahko vsak trenutek pride poročilo, da se je začel na Balkanu Stališče bolgarske vlade. Strah pred novo vojno. Bolgarska zbira svoje čete na meji Grki in Srbi se nikakor nočejo ukloniti zahtevam, VPLIV RUSUE. ' Nova vojna bi imela grozne posledice. Parižko časopisje. Koncentriranje vojaštva. Lcndon, Anglija, 20. junija. — Bolgarska vlada je v svoji noti odgovorila tudi Grški kot je včeraj odgovorila srbski vladi, namreč, da ne bode prej nehala koncentrirati svojih čet na grški meji. dokler ne bo grška zadovoljna, da se zasede vse ono ozemlje, o katerem se sedaj prepirajo. I/. Soluna poročajo, da bo bolgarska vlada porabila prihodnjih deset dni edino le za zbiranje svoje armade na srbski in grški meji. Atene, Grško, 20. junija. — Vse prizadevanje Rusije, da bi se ohranil mir na Balkanu, bo ostalo najbržje zastonj. Bolgarska vstraja pri svojih zahtevali. Glavna moč bolgarske armade se nahaja med Ištiboiu in Košano. Kot poročajo je zbrano na omenjenem mestu preko 25.000 vojakov. Poveljuje jim general Sa-vov, ki ima svoj glavni stan v So-fiji. Pariz, Francija, 20. junija. — Nad Balkanom so se zopet pojavili črni oblaki. Francosko časopisje je prepričano, da je vojna med Bolgarsko in Srbijo neizogibna. • " Dunajski listi ščuvajo proti Rusiji, češ, da misli ruska vlada dobiti ves vpliv nad balkanskimi narodi. Sedaj nastane vprašanje: Ali bosta Srbija in Bolgarska toliko močni, da se bosta otresli nevarnosti, ki ima preti z Dunaja. Brez dvoma bi imel bratomorni boj za obe državi strahovit« posledi- senečenje vseh pa se je mož po par sekundah zopet prikazal ter pričel plavati proti bregu. Ko je skočil Bruns raz most, je hotel spodaj ob vodi policist Stepat aretirati par dečkov, ki so se kopali v Adamovi obleki. Ko je nov vojni ples, ki bode strašen, zapazil padajočega Brunsa, je ta koj opustil prvotno namero ter jdveslal v čolnu na sredino reke. Tam je izvlekel Brunsa iz vode .er nato odvedel arhitekta na po-lcijsko štacijo pod obtožbo, da je hotel izvršiti samomor. Zdravniška preiskava je dognala, da je jstal Bruns izvzemši par prask na obrazu in po telesu, faktično popolnoma nepoškodovan. Na vprašanje policijskega kapitana Reitha, ako je imel namen izvršiti samomor, je odgovoril arhitekt ves ogorčen: "Ne, storil sem to le radi neke stave. Prijatelji so uii vedno pravili, da nimam poguma ter mi rekli, naj skočim raz most ako sem v resnici pogumen. Storil sem to ter dokazal, da mi ne manjka korajže." ker bode tekla bratovska kri. Med Norveško in Ameriko. Kristijanija, Norveška, 20. junija. Odbor norveškega parlamenta, je danes soglasno sklenil, da naj se pri Stavanger sezida brezžična postaja, ki bode v zvezi s brezžično postajo v Bostonu. V ta namen je dovolila vlada ,$560.000. Denarje v staro domovino poiiljamot Odstop delavskega komisarja. Albany, N. Y., 20. junija. - lavskega vodjo John Mitchella državnim delavskim komisarjem brez vprašanja ali potrdila senatorjev, se je bavila s to zadevo že kongresna in senatska zbornica. Danes je razveljavilo Mitchelovo imenovanje tudi tuk. prizivno E. % K. % 1.10 130., .. 48.60 .. 28.65 10.... 2.15 140.. 15.... 3.15 150.. . 30.70 ao.... 4.90 160.. .. 32.75 25.... 5.30 170.. .. 34.eo 30____ 6.35 180.. .. 36.85 85.... 7.J5 190.. .. 38.90 40.... 8.30 900.. .. 40.90 45.... 9 SO 950.. .. 51.16 50.... 10.30 300.. .. 61.35 55.... 1L35 850.. .. 71.60 60,... 12.35 400.. .. 81.80 65.... 13 40 450.. .. 92.00 • 70.... 14,40 600.. .. 102.25 75.... 16.45 600.. .. 122.70 80.... 16.45 700.. .. 143.15 85.... 17.45 800.. .. 163.60 90____ 18.46 900.. .. 184,00 100____ 90.45 1000.. ,• 204.2© 110.... 99.60 SOOO.. 407.00 . ISO.... 94.55 1 1000.. ,.toi7.oe Pottarina je viteta pri teh rro-___ _ _ tah. Doma se nhm> vvote ia- šodišče, vsled cesar "bo moral se~ Plujejo popolnoma, brai viaarfr danji delavski komisar odstopiti. Nova postava. odbitka. Naie denarna poftOjatve nurpff Kija na zadnje pofiU a. k. poktn« hranilniftni urad na Dvmaja ' najkrajšem času. Denarja nam podati fa aajprt li&neje do #60.08 v getovini v pri- tj- ■ . ; i »,.-"i •Iz Washingtona, D. C. se poro ča, da bode predsednik Wilson za nesljivo podpisal že drugi teden (poročenem ali ragiatriraMB pi» takozvano "Sundry Civil Bili"-.mu, ved je awlre pa po Poata) predlogo, po kateri so izvzete iz. Money Order ali pa po Nrr Točk Bchennanovega protitrustnega za-1 Bank Draft, kona delavske organizacije in far- merske zveze. FRANK BAKfllCR, •82 Cortiandt St, New York, N. T. .j. -jL...... GLAS NAHODA, 21, JUNIJA, 1913. — • — "GLAS NARODA" s (Slovenic Daily.) Owned and published by the Sloronic Publishing Co. (a corporation.) FRANK SAKSER, President. JANKO PLEŠ KO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addresses of above officers : 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Za celo leto velja list za Ameriko in Canado........................$3.00 ......... 1.50 4.00 2.00 4.50 2.55 E>1 leta....................... to za mesto New York........ E)1 leta za mesto New York .. vropo za vse leto ........... " pol leta............. " ** četrt leta............ L70 "GLAS NARODA" izhaja vsak dan" _izvzemži nedelj in praznikov. "GLAS NARODA** ("Voice of the People") {•sued every day except Sundays and Holidays. . Subscription yearly 53.00. I AdTftisemant on agreement. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne priobčujejo. Denar naj be blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraj« naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in poSiljatvam naredite ta naslov: -GLAS NARODA** 82 Cortlandt St., New York City. Telefon 46s7 Cortlandt. Ribniški kaplan Rakovec in anerikanski Slovenci. Pred par dnevi smo priobčili popravek ribniškega kaplanu En-gelberta Rakovea, lojalno in g»'n-lleraanski, a le toliko, kolikor se tiče njegove osebe. Na njegova uadaljna Izvajanju odgovarjamo sedaj. (»lavni motiv izvajanj kaplana Kakovi-a je, da je Amerika v vsakem oziru pogubonosna za naše ljudi, da se naše ljudstvo v A-meriki v moralnem in telesnem oziru pokvari, odtuji veri in Bogu, zabrede v krive nazore, da postane prevzetno in ošabno kot je bilo ljudstvo pred vesoljnim potopom. Odgovarjati hočemo na posamezne točke: Kaplan Rakovec piše; Vsi slovenski listi, posebno Domoljub in Bogoljub svare pfr?d izseljevanjem, torej nisem jaz edini; le primeri krepki dopis v Domoljubu od 15. maja t. 1., kjer nekdo iz Amerike piše, da je prišlo izmed .'J00 Slovencev le 4 možki in 5 žensk k misij on u v cerkvi: zelo žalostno. S tem se postavlja kaplan Rakovec na pristno starokranjsko duhovniško stališče, da mora ee-la občina na komando v cerkev. In m is i j on! Kje in kedaj predpisuje vera, da bi se morali katoličani udeleževati takozvauih nii-sijonov? Predpisuje pač, da mora vsak katoličan vsako nedeljo in zapovedan praznik k maši. da se mora vsako leto izpovedati ter iti k svetemu obhajilu, a o inisi-jonih ni nikjer govora. Izkazana resnica je, da so misij on i prej k varljivi kot pa koristni: In mi-sijoni v Ameriki! Naši ljudje tukaj nimajo «"asa, da bi dneve in dneve pohajali v cerkev. Tu se gre za obstanek, za zaslužek, in kdor noče lakote poginiti, mora delati, trdo delati, zase, za družino in še za marsikoga drugega, ki je po nesreči prišel v zadrego ter ga vzdržuje le radodarna roka. Kaplan Rakovec pravi nadalje: Naš ljubljanski g. škof vedno svare pred Ameriko. — Tudi ljubljanski škof ne bo preprečil izseljevanja v Ameriko, ker so vzroki slednjega tako številni in tehtni, da je izseljevanje nekaj samo posebi umevnega in naravnega. Kaplan Rakovec piše nadalje: Kaj porečete Amerikanci k temu, da je bilo že veliko lepih kranjskih posestev na dražbi prodano (pravilno prodanih), ker so gospodarji v Ameriki le nove dolgove napravili. — Torej tlako! Kaj pa poreče kaplan Rakovec k temu, da se je nebrojno domov v slovenski domovini — in za to imamo stvarne dokaze in ne pavšalna namigavanja — rešilo in oprostilo dolgov edino le z amerikanakim dolarjem, ki je tak trn v peti gospoda kaplana Rakovea f Da so se vrnili domov možje s prihranjenimi, trdo za-služetuim in ne afehtanimi novci vzorne kme- ti ospod kaplan Rakovec iz Ribnice piše nadalje: Kaj porečete k temu, da mi je pred par tedni odličen občinski odbornik izjavil, da je šlo iz njegove vasi že več denarja v Ameriko, kakor ga je prišlo nazaj in da izmed deset izseljencev komaj eden denar domu pošilja. Ne rečemo, da ni to resnično ter da velja za dotično vas. Slovesno pa protestiramo proti temu, da bi se kaj takega podtikalo veliki in pretežni večini ame-rikanskih Slovencev! Ali ni slišal gospod kaplan Rakovec iz Ribnice, v resnici Je ničesar o ogromnih svotah, katere pošiljajo naši ljudje iz Amerike domov? Lahko se računa, da gre v slovenske dežele na leto povprečno najmanj 12 milijonov kron gotovega denarja. Kaplan Rakovec nam bo seveda ugovarjal, da je izguba, povzročena po izseljevanju, večja kot pa znaša v domovino poslana svota; da trpi dežela vsled pomanjkanja delavskih moči, da propada kmetijstvo, ta steber našega naroda. Res je! A kdo je kriv tega? Naivna in površna je misel, da je izseljevanje le nekaka epidemična bolezen, nekaka sugestija aiase. Vzroki izseljevanja tiče v starokrajskih gospodarskih, političnih in družabnih razmerah. Nerad se človek loči od rojstnega kraja, posebno naše kmečko ljudstvo, ki se tako krčevito oprijema rodne grude. A življenska potreba, kruti boj za obstanek je konečno močnejši ter zmaga euvstva in vse druge pomisleke. Gospodar-! ski vzroki so kaj raznolični. Na-I vesti jih hočemo le par. V prvi j vrsti stoje dolgovi, ki teže rauie-| na naših kmetov. In v dolgove se ne zabrede le iz lahkomišlje-I nosti, radi pijančevanja in razsi-f panja. A ko ima kak kmet par ; otrok, hoče imeti vsak svoj del, vsak svojo doto in posledica tega je. da nima nihče ničesar in oni | sin, ki prevzame posestvo, je revež vse žive dni, ako si drugače ne opomore, in kaj naj govorimo o nesrečah, uimah, perono-spori. toči, o majhnem skupičku za pridelek. Vse to pritira že itak zadolženega kmeta do obupa in ker ne ve drugega izhoda, gre v Ameriko. Politični vzroki izselje-vanja so strankarski prepiri, vedno in neprestano izigravanje drugega proti drugemu, kjer igra tudi duhovščina žalostno ulogo. Zapel vam bi povest, gospod kaplan Rakovec, kako se je uničilo že nešteto dobro stoječih mož edinole radi tega, ker so bili drugega političnega prepričanja. In to velja i za klerikalno i za liberalno stranko. Obe sta zakrivili že neizmerno gorja in pri tem političnem mešetarenju in bratomornem boju trpi le narod, pri-prost kmetski narod. Kakih dvanajst milijonov kron gre vsako leto iz Amerike v slovenske dežele. Skozi naše uredništvo gre neprestano na tisoče kron v staro domovino, in sicer za zvonove, za kapeliee, za oltarje, za pogorelee, za nove cerkve, za Ciril-Metodovo družbo in za druge dobrodelne namene. In vi si drznete reči, da nima ta slo-vensko-amerikanski narod vere, da je "mlačen", da je "brezver-ski"! Kaplan Rakovec navaja nadalje par posameznih slučajev, ki so morda resnični, ki pa nimajo nikakega smisla, ker so ravno posamezni ter se jih ne da in ne more generaJizirati. Ako je človek slab in pokvarjen, je pokvarjen že doma in ostane pokvarjen, če ostane doma ali se pa izseli v Ameriko. Kaplan Rakovec piše nadalje: Kaj pravite k temu, da je šla pred 2 leti neka (pravilno neko) dekle iz Marijin« družbe v Ameriko, se tam poročila, moža kmalu zapustila in sedaj živi v divjem zakonu z drugim. Kakšna atmosfera mora biti tam! Torej dekle iz Marijine družbe! Potem pač ni čuda, če se jp tako zgodilo! Najlepše pa pride sedaj. Gospod kaplan Rakovec iz Ribnice piše dcslovno: Kdo gre v Ameriko in zakaj? Mc4je, ki so se naveličali mirnega kmečkega dela in hočejo malo lnmpati; fantje, ki se boje vojaščin in hočejo brez nadzorstva staršev živeti; dekleta, ki bi se rade nmaiito, dama pa jih nihoe n« mara, ker so znane kot lahko-mišljene. Tako torej, g. kaplan! Ne vemo. čemu bi se bolj čudili: goro-stasni zabitosti in duševni omejenosti, ali brezmejni, nebotični perfidiji in hudobnosti! T**o se torej dLiuje v obraz' i se je po- dal, gnan od krute sile, preko morja; tako se sramoti in poteza v blato naše poštene žene in dekleta ! Finale Rakovčevih izvajanj se pa glasi: Ne zanikam, da se v Ameriki veliko denarja zasluži, nasprotno še trdim, da je tam preveč denarja, zato pa pridejo naši ljudje v skušnjavo, kajti bogastvo je ** zalega hudobnega duha", kakor sam Gospod v sv. pismu uči. Večino ljudi denar pokvari, da se prevzamejo in imajo denar za svojega boga. Lahko je biti dober kristjan, dokler živiš v srednjih razmerah ; težko pa je ostati dober kristjan, če bogat postaneš. Tudi sv. Oče tako pravijo, kakor sem zgoraj omenil. t e je pa tako, dragi gospod kaplan Rakovec, potem so naj-j slabši kristjani vsi kranjski faj-moštri in kaplani, ki se. kakor znano, prav nič ne branijo denarja. Zadnji stavki epistole kaplana Rakovea se glase: Dežela prostosti slabo vpliva na človeka, ki od Boga ni vstvarjen za brezmejno prostost. Preveč denarja, pa premalo molitve: to je za naše Slovence v Ameriki vsa nesreča. Seveda, to bi vam bilo všeč: držati ljudstvo v kretopljih posvetne in duhovske gosposke. Slovenski narod v Ameriki! Ni se ti treba radi tega razburjati. kajrti pisec teh žalitev slovenskega naroda v Ameriki je še neizkušen, kojega duševni obzor je jako omejen. Misli morda dobro, a izblekne nerodno in žaljivo. ko zagrmi naše topništvo, slede z očmi granatam in vzkliknejo "ura!" kadar zadene krogija. Samo Velko ne preneha streljati, on edini odgovarja sovražniku enakomerno in zato pada največ krogelj okoli njega. Najbolj pa ga je razjezilo, da ni dobil že od včeraj zjutraj grižljaja v usta, zaradi neprestanega streljanja .niso mogli donašati kruha na utrdbe. Velkovo drobovje se nec vrnil, je našel listek, ki mu je tiho čital, da je pozabil počakati povabljenega znanca. Ta oblika vizitke je ostala v rabi celo stoletje in šele kasneje so se vizitke začele tiskati. V modi so bile nato tudi različno okrašene vizitke. PROŠNJA. Podpisani se obračam na vsa; rcjaška srca za kako malo pod-1 je skrčilo kakor kača. Klel je j poro, ki mi bo neprecenljive i med zobmi in streljal venomer... vrednosti v sedanjem žalostnem Toda — lakota zavzema me- stanju. Ko sem šel dne 4. aprila sta.,. 1907 iskat dela v bližno tovarno, Velko je vstal, se vzravnal in'sem korakal po železniškem tiru. pričel iskati v telečnjakih tovari- Kar naenkrat mi pridrvi nasproti šev, vjji ne najde morda koščka | vlak, jaz se mu izognem na dru-! kruha. Še opazil ni žvižganje kro- Slovensko katoliško s Dopisi Ralphton, Pa. — Leto 1913 je res nesrečno leto, ker se skoro vsaki dan zgodi kaka nesreča; eden leži v bolnišnici, drugemu odrežejo nogo, tretji leži z zlomljeno nogo doma. četrtemu jc padel premog na glavo, da so ga v nezavestnem stanju pripeljali domov. Pri zadnjem slučaju se je v pravi luči pokazala bratovska ljubezen društvenikov, ki so bdeli par noei pri njem. Vsak je ob določeni uri šel drage volje k bolniku. — Omeniti moram tudi, da ima naš vrl rojak F. Z. jako nadušljivo fajfo ali pipo ter ima tako težko sapo, da se je bati kaj hujšega. Ako bi vedel kak rojak za kakega dohtarja, prosim, da mu ga naj naznani, če pa ne bo drugače, morebiti zna priti na "Lisičji piknik*' kak "Tier-artzt da bi izvršil operacijo. Ako se rojaki hočejo udeležiti te izvrstne zabave, so vljudno vabljeni na dan 29. junija v hosto k Masentallerju ob 2. uri popoldne. Sobratovski pozdrav! — Naročnik. Veiko na vojni. Resnična dogodba. Bolgarski spisal Ivan Vazov. (Konec.) Strašen boj divja že eno uro n;t vsej črti za Slivnico. Že tri dni grme topovi neprestano in milijoni krogelj žvižgajo. Gosta, modrikasta megla visi nad bojiščem in noče izginiti. Nakopičeni sovražni vozovi vro od vseh strani in se umikajo povsod. Predvčerajšnjim jih je bilo trikrat toliko nego nas, včeraj dvakrat, danes pa so se moči izenačile. Boj -divja na levem krilu, v sredi in na desnem krilu, kjer se bije Velko. Bori se za deset mož, dela čudeže. Grič, odkoder streljajo Bolgari. so imeli včeraj še Srbi. Po ponovnem naskoku so naši vojaki pregnali Srbe iz te pozicije — sovražnik se je umaknil na nasproti ležeče višine, kjer se je utrdil ponoči. Zdaj nas obstreljuje in siplje na našo pozicijo krogelj kakor toče. Srbi sami so nevidni. Tu in tam se prikazujejo iz dima konci črnih čapk in naenkrat izginja zopet vse. Vre potekajo, bolj traja vedno dalje. Grozni ogenj srbskih utrdb raste vsak hip. Naša četa hrani naboje in ne strelja zaman, temveč Čaka na povelje "naprej!", da odgovori na strele z bajoneti. Medtem poslušajo naši 'mladci žvižganje krogelj, ali pa zamolkle udarce onih, ki vd&rjajo v zemljo, in brž gel j. padajočih vedno pogosteje okoli njega. "Lezi na tla, umalejtan I"' so vzkliknili vsi. prestrašeni vsled nepaznosti Velka. Toda Velko molči, se vzravnava, se zopet sklanja in preiskuje vse žepe. Konečno najde .kos ple-snivega suharja in visoko vzravnan ga vgrizne, da bi kljuboval Srbom. Kroglja švigne tik njegovih ust in odnese suhar daleč proč... To je bila velika napaka Srbov, Velko je pobesnel. Da jili za to kaznuje, je dvignil roke v višino in pričel kričati na ves glas: "ura! ura! ura!" Na sto-tine krogelj je zažvižgalo okoli pobesnelca. Velko ni trenil. Nedolžnega varuje angelj —-pravi pregovor. Tovariši so menili, da je Velko zblaznel in ležeči na tleh, so vpili na povelje Velkovo : "ura !*' Poveljnik kouipanije je zrl zamaknjen neustrašenost Velkovo; toda igra bi se lahko vsak čas iz-preinenila v tragedijo, in Velko je bil izvrsten vojak... "Velko,* na tla!" je poveljeval častnik. Toda kakor onemel je vihtel Velko neprenehoma roke proti Si bom in kričal: "ura! ura! ura! ** Čudno! Besnost poguma je nalezljiva. Krik Velkov je osrčil vse... nekateri so se dvignili, da posnemajo Velka... zdaj je bil on pravi poveljnik. Poveljniku kompanije se je nagubalo čelo in kriknil je poveljujoče: "Umalejtan, zapovem ti, na zemljo, vsi na zemljo! Nepotrebnih žrtev ne maram!" "Vaše blagorodje —" prvič je izpregovoril Velko — "beže — ura!" • * „ Poveljnik se je dvignil in naravnal svoj daljnogled na srbske pozicije. In resnično — Srbi so bežali. Po kriku "ura" so. sklepali, da se Bolgari pripravljajo na napad ... Dvajset minut pozneje so zasedli bolgarski vojaki visoke srbske pozicije brez streli* * * * * Velko je ležal tri mesece v bolnišnici zavoljo rane na levi roki, zadobljene pri Caribrodu; levica je bila odtedaj nezmožna za delo. Slej kakor prej pa je obdeloval pol je in je ostal vedno vrli Velko umalejtan. Tovariši so ga nazi-vuli še vedno v šali "podčastnik". čeprav niso pozabili, da je on zavzel utrdbo pri Slivnici. Pa tudi on sam ni pozabil, ob vsaki priliki je pripovedoval svoje vojne spomine. t'e je vojaku vojašnica šola, potem mu je vojna visoka šola. In — resnično — Velko se je naučil veliko stvari spoznavati in razumevati. Samo nekaj ni mogel preprosti kmet razumeti: zakaj so se bili s Srbi? Mi politiki-modrijani, mi imamo odgovor na to tako naivno vprašanje takoj pripravljen... Toda zdi se mi, da je tudi pri nas kakor pri naših sosedih sto-tisoč preprostih kmetov, kakor-šen je Velko, ki do danes ne morejo umeti, za koga je bila ta vojna potrebna in neobhodna, ko so sami potrebovali samo solnca in dežja o pravem času. . . Nerazsodne glave! Zgodovina vizitke. V pre išnih časih so bili družabni obiski le moška dolžnost, ženske so ostajale doma. Šele pod Ludvikom XIV.. v dobi tedaj, ki je ustvarila moderno družabnost, so jele v družabnem življenju nastopati tudi ženske in si kmalu priborile vlado v salonih. Uveljavile so se nove določbe glede obiskov in tedaj so se pojavile prve vizitke. Prišlo je tako-le: Ako se znanca ni dobilo doma in so bila vrata zaklenjena, tedaj je obiskovalec na košček belega papirja zapisal svoje ime in papir .vtaknil v luknjo za ključ. Ko se je zna-' go tračnico, v istem hipu je bil. že že drug vlak za mano. lx>ko-, motiva mi je odtrgala nogo pod kolenom. .Sedaj sem že toliko časa brez noge in brez vsakega dela, boleham kar naprej, nimam ne za obleko, ne za hrano. Clan nisem nobenega društva, ker ni- -sem imel denarja, da bi pristopil, j Predno me je zadela nesreča, sem bil komaj par tednov v Ameriki. | Tukajšnji rojaki so mi toliko pomagali, da sem se dosedaj preživel. Prosim Vas, ostali Slovenci.; spomnite se nesrečneža, ki Vam bo vedno hvaležen. Darovi, ki bodo priobčeni v "lilasu Naroda", naj se .pošiljajo na ta naslov: Matija Hribernik, 1117 May St., La Salle, 111. Anton Pavšič, prosilec. "Da je to resnica, potrjujemo: Za društvo sv. Barbare štev. 3 J. S. K. J. Fran Petek, predsednik. Za društvo "Triglav" štev. 2 S. N. P. J. Fran Lepič,-predsednik. ^ Za društvo sv. Marka štev. 460 N. H. Z. Josip Medic, predsednik, Feliks Kupšek, tajnik. Xedlnjene države Severno Amerike. Sedež: FOREST CITY, Pa. Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvania. ODBORNIKU ---- Predsednik: MARTIN GERCMAN, Bor (St. Forest CSty, P*. Podpredsednik: JOSEP PETERNEL, Bo* 96 Wlllock, Pa. L tajnik: IVAN TEL BAN. Box 707, Forest City, Pa. n. tajnik: JOHN OSOLJN, Boa 498, Forest CSty, F«, - < Blagajnik: MARTIN MU HI C, Box »7, Forest City, Pa. NADZORNIKI! Predsednik nadiornega odbora: KAROL Z ALAR, Box 147, Forest City, I. nadzornik: IGNAC PODVASNIK, 47 34 Hatfield Sf.. Pitts bur*. Pa. D. nadzornik: FRANK ŠUNK, 60 Mill St., Luserne, Pa. ni. nadzornik: ALOJZ TAVCAR, 299 Cor N. — trd St., Bosk Springs, Wl POROTNI IN PRIZIVN! ODBOR: Predsednik porot, odbora: PAUL OBREGAR, Box 401. Witt, m« I- porotnik: MARTIN OBERZAN, Box El. Mineral. Kans. H. porotnik: ANDREJ SLAK,, 7711 Issler St.. C>*vslanC VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. J. M. SELI&KAR, «127 St. CU-lr Ave., Cleveland, Okie. O. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku IVAN TKLBAN, p. aty, Pa. Drufltveno fflaaUo Je "GLAS NAHODA", Boa m T Fore PR I SO PI LI ČLANI K POSTAJAM: štev. 1 v Forest City. Pa. Anton Gruznik rojen 17. »<'i>. leta 1**7. Anton Kumar. 12. dec. lS&f», Anton I'o-toOnik maja 1SG;i. štev. 41 \ Alojz Hob*-k 11. A. a it. 1su1*. Mulbery, Kan, jun 1887, -Matija Gc Josef štev. 7. Golobič Lasatie, Ml. feb. 1 S.V.I VABILO. Tem potom vljudno vabimo K SLAVNOSTI, katero priredi " društvo sv. Janeza Krstnika št. 75 JSKJ v Canonsburg, Pa., dne 4. julija, na praznik neodvisnosti. Omenjeni dan bode razvitje društvene zastave, zatorej vljudno va 15i m o vsa sosedua društva ter vse rojake in rojakinje iz Ca-nonsburga in okolice, da nas pol-noštevilno posetiti blagovolijo. Pripravljeno bode obilo pristnega jeemenovea in dober prigrizek. Igrala bode izvrstna godba ua pleh. Pričetek sJavnosti točno ob 9. uri dopoldne. Najprvo bode razvitje zastave, nastopijo razni govorniki in zatem sprevod po tncadowlaudski okolici. Po sprevodu pa prosta zabava do 12. v noči. Slavnost se vrši v Meadow Lands v premogarski dvorani. Vstopnina za možke $1.25, dauie vstopnine proste. Torej na svidenje dne 4. julija v Meadow Lands! Za odbor: Ivan Keru, tajnik. štev. 9 v Weir City. Kans. Anton lntihar 11. up. 1*71». štev. 11 v Duryea. Pa. Andrej Kunovar lii novembra 18',':' John Zaje 24. juna 1S69, Bernard Si zek, 20. julija 1876. štev. 13. East Mineral, Kan. Frank Komatz 11. jul 1SS5. štev. 14 v Blacton, Ala. Math Slaiu- 2 apr. ISis Gtvgur 1'ei-kol 4. aprila 18S4 / štev. 16 John Duh, 51. renc dec lSfcS. t Willock. Pa- a up. 18S'».!_ Alojz št»»v. 19 v Bridaeoort. O. Josef Skof 7 nov. 1SSS. John Sodnika r 14. ihaj 18»3. stev Matevž Sleie li hufar. fell. 1S9D. 20 v Claridoe. Pa. ivk- l!>7i», John štev. 22 v Imperial. Pa. John Pene a 13. maj ISSn, Andrej Turk 15 nov. lStJS- štev. 24 v Primero, Colo, JosefOszopot 4. okt. 1S74, Frank Sla mover 22. okt. 1883. štev. 25 v Jenv Lind. Ark. Jak ob Porenta 10 jul 1882. štev. 26. Collin woqc*. O. John DrempetK- 12 sept 1RN1. John Merše 15 okt. 1SK4. Fran Kristan 2H. jun. lSfKJ. Josef Toniiif "O. jan. I**«. Krulik Krehel 12 dee ISM. Anton Kaluža 16 maj 1R7S, Josef Grošel 11. mar 18f»0. štev. 28 v Anton Kos 16. i. jun 1888. South Lorain. O. apr 1888, Ivan M i sle j ZAHVALA. Gen j. g. Frank Sakser v New Yorkn. Vaše poslano pismo s priloženo hranilno knjižico sera prejel. Zahvaljujem se Vam iskreno, ker slo mi izposlovali preinembo hra-niltn-t vloge v tako kratkem času in to celo brezplačno. Priporočal Vas boni tukajšnjim rojakom pri vseh prilikah, naj se obračajo na Vaš urad. da bodo točno in "Solidno postreženi. Zaeno Vas tudi prosim, da priobčite to mojo zahvalo v ''Glasu Naroda" rojakom v bodrilo ter posnemanje. Baltic, Mich., 16. jun. 191H. Ivan Cotič, Box 4. štev. 30. John ŠušlarSii krajšek 16 se[d dec 1877. v Eeveleth Minn. 17 apr. 1 S!12. Ani V.a-188::, John K«.lo.selie 31. POZOR ROJAKI! Kadi odpotovauja v staro domovino prodam proste roke svoje POSESTVO, hišo s štirimi sobami in zidano klet; poleg hiše se nahaja še le pred letom dni novonarejen prostoren hlev za 6 glav živine. Lot 260X'i40 je zasajen z vinsko trto, sadnim drevjem in razno zelenjavo, dovolj za 3—4 fa-milije za prikuhe skozi celo leto. Pravi in resni kupec ima sedaj lepo priliko za nakup lepo urejenega slovenskega doma. Prodam takoj. Za nadaljna pojasnila se je obrniti na spodaj podpisanega. Do dela v premogokopih je le 5—15 minut hoda in do raznih veli kili tovarn, v katerih dela veliko število naših rojakov, pa 15 minut; do ulične železnice (kare) pa 15 minut. Pravi kupec naj se oglasi na: John Kukenberger, R. F. D. No. 3, Box 146, (20-23—6) Johnstown, Pa. štev. 31 v Calumet. Mich Frank Vukovie atiK. 1S7.V Nik Vraue.ši« dec 1883, John Murn dee. ISM štev. 33 v Cleveland. O. Mihael Ver če k, 22 auK 1875. \ntni Vrankar 30 dee 1K!>0. I.eopnld Jems I* dec 18S4, Frank Začnik 28 aiifT. 1877. '<>Sef Sketl 24. ailfr. 187«. Josef Abrnm 14 mar 1SS6, Josef Železni k 23 nov 1896. štev. 35 v Ralphton. Pa. John I 'dovie 2!» ma i 1873. Josef Ber?l? 18 okt I8f»2. Karel KadeJ 1 mar 1891. Frank Prah S. dee 1884. štev. 38 v Charleston W. Va. Ivan Čok 2. okt 1890, Stany Japelnky 21. nov. 1888. štev. 44 v Franklin. Kan. Frank 1'eč 1« pul Vimen 10 jul 181M. štev. 47 v Frontenac, Kan. John Kerne IS nov. IsTK, Kari 1. nov. 18!«J, John itolunt 21 jul J1 K H Franc 51 v i 'ovse Skidmore. Kan. 7. apr. 1&6P štev. 52 v Aldridqe, Mont. Frank l.ustrik 21 jul IliSi, J„lni suk 17 maj IfcSit, štev. 54 v Greensbi;^;. Pa. Josef AntonOie Z. jan 1SI>,>. štev. Anton TurSie štarSlč 22 okt. mar lie.«7. Conemaugh. Pa. .'7 apr i£i»::. Frank J 1878, Frank Kofiler štev. 57 v Horr-er City. Pa. John Tomas -L apr. 18:<2. štev. 65 \ i.ovreiie Zupaneie Maurin 23 apr. 187 Jolet III. 8. štev. 63. v Ir.dianacolis. Ind. John .daniredo 1 < dee l>ii. Anton -siilK 22 dee 18St», Matevž Mihelčit: sept. lfcM. Miki vn", ti štev. 69 v ■ tVnelU-. n; maj 1SS1. Madrid Iowa. dec. lssS i 'aill Sta) štev. 71 v Johnstown, Alojz Kausek 21 apr. 1887. Pa. štev. 72 v H ostetter Pa. Jakob Stan :; ju) i>7::, Anton ncii 14 jan 1873. štev. 76 v Detroit. Mich. -Moj:', t ►rcl I jun 1SNS, Josef Kotai* jun. 1891. štev, 77 v New Alexandria. Pa. Alojz To i n še, 24. jul. 1876. Frank rlua 28. nov. 1884. John Jude.š 19 1SS1. Frank Trobentar 23 mar. 1890. JO« kel 2. 1879. Jo štev. 78 v Somerset. Colo. f M ami t 25 jan 1S7H, Karo nov. 1890, Frank Moskaii 2. štev. 79 v Leadville. Colo. •f 1 »ornik. 19 mar 188». štev. 80 v Tercio, Colo. Frank I'rek 1. okl 1*91, Silvester rovenik :!1 dee 1892, August Sebaat 11 maj 1871. Jos štev. 81 v *f Susnian 18 Midway, Pa. maj 1871. štev. 37 v Iselin. Pa. Frank Matičič, 28 mar 1891. • »FII S hratskim pozdravom JOHN TELB glavni tajni Prijetna vest M ZA VSAKO SLOVENSKO DRUŠTVO V ZJ EDIN JENIH DRŽAVAH OB TEM ČASU SPLOŠNE DRAGINJE JE, DA NAŠA :-: slovenska unijska tiskarna računa še vedno najnižje cene za vse najboljše društvene in trgovske TISKOVINE. Tisoče zahval slovenskih društev po Ameriki, katerim smo tiskovine izgo-tovili, nam je velik dokaz, da smo ustregli že tisočim društvom. Mi izdelujemo društveni papir, kuverte vseh mer, bolniške liste, pravila, prošnje za vspre-jem, plačilne knjižice, vse tiskovine za veseli, ce. Ako imate sploh kako tiskovino, pošljite jo nam, in od nas dobite točen odgovor.koliko stane, delo jc narejeno v najkrajšem času v vašo popolno zadovoljnost. Pišite po cene. Prva slovenska unijska tiskarna 3 CLEVELANDSKA AMERIKA, 6119 Si. Clair Ave., Cleveland, Ohio. . ili GLAS NARODA, 21. JtTTOJA, 1913. Rožii venec. Iv&n Cankar. Zaupani so bili vsi trije, Marko, Jan**« *«n Luka, mladi študentje, napol otroci. Prostorna izba je bila neprijazna, mrka in hladna ; pobeljene stene so gledale z mrtvimi očmi; nobene podo-Im- ni bilo, le nad vsako posteljo je bilo pritrjeno razpelo. Postelj je bilo troje; dve sta stali druga tik druge ob zidu. tretja pa je bila blazina, na tla kraj okna po-ložena in z bodečo slamo nabasana. Ne vitiki mizi sredi izbe je gorela svetilka brez senčnika, z okajenim cilindrom; na stropu nad njo se je bil nabral sčasoma širok čmkast kolobar. Študentje so klečali. Marko, plavolas, suh in slok Dolenjec, je bil pokleknil na stol ob odprtem oknu. Gledal je na vrt, na svetle, vesele jase, ki so s.- pod črnimi lipami igrale s sencami; na nebo, ki so ga bile zvezde vsega obžarile z bleščečo belino ; na visoki, temni obroč kraj obzorja in še dalje, daleč na ono stran. Janez, sinjeok, kodrolas. Gorenjec, je klečal na tleh; stol si je bil'primeknil tik mize, glavo in hrbet je klonil globoko, pod rokami je skrival Jurčičevega "Desetega brata". Izuril se je bil sčasoma do tolike popolnosti, da je hkrati lahko bral, molil in spal. Luka, tih zamišljen Kraševec, čokat in trd, je bil pokleknil kraj svoje postelje, položil sklenjene roke na odejo ter stisnil čelo v obed ve široki dlani; ves čas molitve ni vzdignil glave in se ni ganil. Odgovarjal pa je češčenama-rijam naglas, razločno in počasi. Gospodinja je klečala sredi izbe, brez stola in opore, sključena v dve gube. Dolga, koščena ženska je bila, črno oblečena. Obraz je bil koničast, upal, siv-kaste polti, lase je nosila gladko nazaj počesane in na temenu,v droben klopčič spletne, oči so se svetlikale iz globokih jam, kakor dvoje črnih bucik. Krog mrtvaško voščenih prstov se je vil ogromen lesen molek, ki je med molitvijo zamolklo porožljaval. Začela je moliti zrezkim, sušič-nim glasom, ki je sekal v tišino kakor britev. Pogledi, svetle bu-cike.so švigali izpod golih obrvi brez nehanja od študenta do študenta. Se predno je domolila vero, se njen enakomerni glas čudno izprevrgel, bil je mnogo višji, skovikanju podoben. ''Kaj pa ti, dolgin, tam pri oknu? Ali boš molil, ali ne?" Marko je slišal, pa se ni zgenil, ne okrenil. Nebesna belina, ki ni odsevala samo na jasah, temveč že h tel a topla in trepetaje iz samih globokih senc, ga je bila vsega prevzela, da je bil zamaknjen in omamljen. Rekel je samo: ___ večno življenje, amen!" ter se je ozrl k zameglenimi, zaspanimi očmi tja, kjer se je bočil temni obroč pod obzorjem. Tam zadaj je grič, na griču je vas, ki se razgleduje po vsej Beli Krajini ter pomežikne v solncu prav doli na Hrvaško. Povečerjali so; zvezde svetijo, topla je noč. Otee stoji na pragu; iz navade je bil zasenčil oči z dlanjo ter se ozria proti Ljubljani. Pozdravljen, oče hoj! **Ceščena si Marija ... Ali spiš, kraška mula? Se bolj se v posteljo zarij, na glavo se postavi!" Laika ni spal. Odgovarjal je kakor vselej, naglas in razločno; toda res je bil z glavo in z rokami čisto zakopan v odejo, tako da je prihajal njegov glas, kakor iz globočine. Tam na Krasu v deželi prečudežni, sije solnce, žarko in kakor nikjer. Onadva gresta, Luka in mati. Za dva koraka stopa pred njo, nekoliko vpognjen, težko in trdo, kakor se je bil naučil od očeta. Ona, drobna, zagorela, gologlava, hodi sključena, kakor da bi nosila breme, ki ga je bila vajena. Vso pot molčita, ker na Krasu je molk. Cesta je široka, na obeh straneh je visoko ograjena z belim kamenjem; in vse naokoli planota, brezkončna, v tišini plameneča, kakor vesoljno nebo samo. Ob slovesu sta si komaj segla v roko; na Krasu ne jokajo in se ne poljubljajo... Kaj ti je, ti mlado kraško srce, da si tako veselo in žalostno hkrati? .., "... polna... Janez!" Janez je bil prav polagoma in ponevedoma zadremal nad "Desetim bratom", le v poluaanjah je še mrmral *4Sveto Marijo." Vzdranlil se je ter se okrenil "Kaj pa je! Pustite me na miru!" Gospodinja se ga je bala, ker je bil ošaben in močan. Položil je glavo na komolec ter jf brž poklical sanje, da bi ne pobegnile. Tam pod visokim Stolom, pod plečatim, v meglo zavitim, stoji bela hiša, na hiši je okence, od okenca vise košati nageljni. Min-ca! Ko se nagne večer, bo tam moj kvartir! Minea, aft pojdeš odpret? Pa če mi je prav šele štirinajst let, imam že deklet na vseh prstov pet! Minea !... "Oeščena si Marija..." Zamolklo, zaspano, enakomerno mrmranje, vmes gospodinje srditi, skovikajoči glas, ki se je prerekal z Materjo božjo. Ali vendar je bila v izbi čudna tišina, kakor da nikogar ni v nji, da ni človeških glasov, niti ne vročega, zaspanega sopenja. Vse to je bilo daleč drugje, v neznanem svetu zlobe in bridkosti. Izba sama pa je polna nebeške miline, sijajnih sanj, polna božje milosti. Na ustnicah so šepetale mrtve besede, iz src pa je kipela proti nebu čista daritev in Bog jo je sprejel. "Na vekomaj, amen!... Kaj ste vsi pospali, antikristi?" Molitev je bila že zdavnaj pri kraju, študentje pa so klečali in se niso genili. Po mladih telesih se je prelival sladek drget. Usta so molčala, srca pa so molila dalje, verno in veselo. "Vstanite!" Janez je vstal, zleknil sd je, da so se mu napela prsta ter je krik-nil. kakor krikne človek v brezmejni sreči, da sam ne ve kaj. "O rožmarinovo jutro, oj nageljnov dan!" • "Norec!" je rekla gospodinja; prižgala je svečo in šla. Marko in Luka sta se vzdignila molče. Marko se je smehljal z napol odprtimi ustnicami, kakor otrok v jutranjem spanju. Luka je bil globoko zardel v zagorela lica, iz njegovih oči je sijal ves trdi žar kraškega solnca. Niso iz-pregovorili besede, niti spogledali se niso. Vsi trije pa so bili ob tisti uri združeni v čisti molitvi, v ljubezni brez mej in v toliki sreči, da se je prelivala preko roba zlatih kelihov, mladih src. In božji blagoslov je bil nad njimi. Občni zbor "Glavne po sojilnice". Dne 8. t. m. se je vršil občni zbor v konkurzu se nahajajoče "Glavne posojilnice" v Ljubljani, in sicer v vrtnem salonu hotela Lloyd. Ob 10. uri 40 minut je načelnik likvidacijskega odbora, višjesodni svetnik g. Fran Višni-kar otvoril zborovanje ter kon-statiral sklepčnost na podlagi sledeče ugotovitve: Danes je 472 Članov, Glavnih deležev po 200 K je 33, kar znaša 6600 K,,nadalje 48 deležev po 20 K. t. j. 960 K in 436 deležev po 5 K, kar da 2180 K. Vseh deležev je torej 517, vse vplačani kapital znaša 9740 K. Ako delimo to svoto na male deleže po 5 K, bi bilo takih deležev 1948. Za sklepčnost je po pravilih potrebno, da je zastopan najmanj deseti del na deleže vplačanega kapitala, torej 974 K. Ker je pa zastopanega kapitala 2240 K, je današnji zbor sklepčen in lahko preidemo na dnevni red. Poročilo likvidacijskega odbora o stanju zadruge poda višjesodni svetnik Višnikar, imeno-vavši zapisnikarjem dež. računskega revidenta g. Ivana Miku-ža. Iz poročila posnemamo sledeče : Danes je, kakor rečeno, 472 članov. Nekateri bodo še odpadli, tako da se lahko računa le na 460 članov. Okoli 30 je takih, ki so deleže odpovedali, pa še ostanejo v jamstvu. Vseh pravd zaradi članstva je bilo 14, od katerih je bilo devet odbitih, dvema se je ugodilo, ena pravda se je poravnala, dve še nista pravomoč no razsoj0ni. Mnogo članov ^e insolventnih; pa tudi če bi se dali prispevki po deležih izterjati, bi bil uspeh zelo majhen. Večino deležev po 200 K se pa mora iz računa izključiti, ker se ne bodo dali izterjati. Likvidacija je bila sklenjena 8. januarja 1911.; danes je ravno dve leti pet mesecev, kar smo v likvidaciji. Likvidacijski odbor je takoj prve dni svojega delovanja skušal dobiti obvezno izjavo članov, da bi prispevali po 1000 K. Precej jih je podpisalo, denarja pa ni dal nobeden. Omeniti je brezuspešno pot deputacije na ministrstvo s prošnjo za podporo, oziroma brezobrestno posojilo v znesku 2 milijonov kron. Opozoriti je na okol-1 nost, da je bilanca izkazovala 1,200.000 kron primanjkljaja, do-Čim je zadnje zborovanje upniškega izračunalo 3 milijone primanjkljaja. Razlika se razlaga s tem, da se je prvotno računalo na to, da se dobi od g. Pavšlar-ja 1 milijon, za Hudnikove hiše 300.000 K, za hipoteko na Talu 90.000 K, nadalje večji zneski pri Megliču. Mauru in drugi manjši. Hiša Megličeva je bila že trikrat na prodaj, a se ni mogla prodati. Za hiše na Dunaju se je poročevalcu prvič ponudilo 100.000 K, potem pa ni bilo nobene take ponudbe več. Vsa pasiva znašajo 3,720.000 K. Izterjanega in naloženega denarja je 400.000 K. Izterljivih je še 200 do 300 tisoč kron, tako da bo znašal končni primanjkljaj okroglo 3 milijone. Ce se posreči, dobiti kaj za Pav-šlarjeve vodne sile, se bo znesek seveda znižal. Od Pavšlarju prodanih posestev je prejela "Glavna" 90.000 K, za 300.000 K pa še jamčijo poroki (Florjanovi dediči). Poročevalec navaja nato sklepe odbora upnikov pred kon-kurznim komisarjem dne 5. t. m, Likvidacijski obor je sestavil poravnavo z upniki, ki jo poročevalec prečita in pojasni. Končno opozarja na "Nusdorfer Spar-und Vorschussvercin" na Dunaju, ki je prišel pre 11 leti v kon-kurz. Tam se je nstanovila družba, ki je upnikom priskrbela 30 do 50 odstotkov. Upniki so bili kulantni ter niso članov preganjali. Uničena ni bila nobena eksi stenca. Našim upnikom priporočamo ta zgled, kajti popolnoma izključeno je, da bi prišli do vsega svojega denarja. V debato o tej točki dnevnega reda, ki je bila zelo živahna, so med drugimi posegli gg. Žnidar^ šač,' Tavčar iz Selc, Modic, dr. Oražen, Bučar, dr. Svigelj, Sič in predsednik. Konstatira se, da vlada za poravnave z upniki ni dovolila prostosti od kolkov, pač pa je odpisala 11.000 K na davkih od čistega dobička "Glavne", katerega seveda nikoli ni bilo. S tem so se pokrili stroški likvidacijskega postopanja. Likvidacijski odbor je znižal obresti od vlog na 4 odstotke. Za sanacijo v Laškem trgu se je iz "Notstands-fonda" še izplačalo 200.000 K. Zakaj bi se v našem slučaju ne moglo nobene podpore doseči? Končno predlaga predsednik sledeči sklep: Likvidacijski odbor se pooblašča ter se mu nalaga, da nemudo-doma poizkusi doseči poravnave z upniki v smislu predloženega načrta. Upnikom-vlagateljem se ponudi, da jim plačajo zadružniki 30 odstotkov njihovih terjatev z obrestmi vred do dne plačila — najkasneje do 1. julija 1914. Ako se odboru posreči preje izterjati kako večjo svoto, naj jo izplača upnikom preje na račun pogojene svote. Likvidacijskemu odboru se nalaga, da čira preje mogoče sestavi proračun prispevkov. Pri razdelitvi primanjkljaja, katerih se zazdaj izločijo tisti zadružniki, katerih nesolventnost je dokazana ali notorična. Zadružniki pa, kateri morajo vsled tega plačati večje prispevke, imajo pravico regresa do tistih, ki se zazdaj izpuste. Taki insolventni člani se izkažejo v preračunu prispevkov. Ta sklep je bil brez ugovora sprejet. — Dr. Svigelj je nato u-temeljeval sledeče dodatne predloge, ki so bili tudi soglasno sprejeti : Likvidacijskemu odboru se na roči: 1. Da takoj pozove vse člane, naj se obvezno izjavijo, koliko največ so pripravljeni prostovoljno prispevati v pokritje deficita "Glavne posojilnice", kako bodo ta prispevek plačali, pod kakim poroštvom in garancijami in do kedaj najdalje bodo plačali. Člani imajo odgovoriti najdalje v 14 dneh; 2. da se obrne na najvišje osebe v državi po vplivnih deputaci-jah, da podele na en ali na drugi način pripomoč, državno brezobrestno posojilo itd.; 3. da se obrne do vseh denarnih zavodov, bank itd., ki imajo denarne in prometne zveze na jugu naše države, občin itd., naj prispevajo k donosom članov; 4. da se obrne takoj do primernega denarnega zavoda, če in pod kakimi pogoji bi, na podsta-vi nerazdelne zveze članov in porokov, prevzel takojšnjo plačilo gotovega poravnanega zneska upnikom "Glavne"; 5. da porabi vsa sredstva, even-tuelno s pooblastitvijo primerne osebe, ki bi šla k posameznim upnikom ter skušala doseči poravnavo v predlaganem smislu. Nato je predsednik predlagal: 1. Ignae Firm iz Zagorja, kateri je bil dne 8. januarja 1911. izvoljen likvidatorjem, a je že spomladi 1912. izginil, ne ve se kam, se odstavi, oziroma njegova izvolitev v smislu par. 41. zadr. zak. prekliče. 2. Za likvidatorje se nanovo izvolijo: gg. dr. Oton Fettich-Frankheim, dr. Vinko Gregorič, dež. primarij in posestnik, Maks Lilleg, c. kr. višji davčni upravitelj, dr. Rud. Marn. c. kr. finačni koncipist, vsi v Ljubljani. Oba predloga sta bila soglasno sprejeta. Dosedanji člani odbora ostanejo, in sicer: Frank Višnikar, dr. Ivan Oražen, dr., Vekoslav Ku-kovec, Ivan Grobelnik in Ivan Mi-kuž. Pri slučajnostih je g. dr. Švi-gelj igral odsotnost bivših funkcionarjev "-Glavne", kajti od u-pravnih svetnikov, ki so v prvi vrsti odgovorni za vso nesrečo, se ni pokazal na zborovanju niti eden. Raznih drugih rekriminacij, ki so se med zborovanjem iz ozirov na javno korist ne navajamo ter zaključujemo s prepričanjem, da je sklenjena ponudba upnikom — maksimum, ki se more doseči. Obžalovanja vredni so vlagatelji, ki izgube svoje prihranke, nič manj hud"pa ni udarec za člane, ki se morajo pokoriti za goljufije brezvestnih ljudi. 1 Ima dobro slast. Dobro slast ima. vsak človek, ki zoper želodčne nerednosti rabi vedno Severov Želodčni grencec (Severa's Stomach Bitters) kateri se priporoča zoper razne želodčne neprilike. Cena $1.00. Pred kratkim smo sprejeli sledeče pismo: "Zelo sem zadovoljen s Severovim želodčnim Grenčecom. Imel sem slab želodec, ter nisem smel uživati mesa. Nisem mogel prebav-Ijati jedil, ter sem mogel vedno rabiti odvajalne leke. Po rabljenju Severovega Želodčnega Grenčeca sem popolnoma ozdravel in sedaj imam dobro slast ter se dobro počutim." Edward Nowak, Crescent, Ohio. Za kratek čas. Zadovoljna nevesta. Poročnik: "Samo 50.000 kron dote boste imeli gospodična?" — "Da, samo toliko. — Sploh se jaz dosti ne oziram na poročnike ; zadovoljna bi bila že tudi s kakim majorjem ali polkovnikom". Sama se zastrupila. A: "Ali že veš, da je sttira Vr-bičevka za smrt bolna — pravijo, da se je zastrupila." — B: "Gotovo se je v jezik vgriznila !*' Uresničeno prerokovanje. — Kaj vam je pa včeraj ciganka prerokovala ? — Rekla mi je, naj se čuvam velike preteče mi nevarnosti; in res, domov prišedši sem takoj opazil. da mi je zmanjkala zlata ura z verižico vred. Na seji špiritistov. Predsednik: "Ako ne boste povsem mirni, bom poklical sem kakega pokojnega gostilničarske-ga hlapca, da vas bo vse pometal veukaj na cesto." Med obravnavo. Zagovornik obtožencu: "Dobro bi bilo, da bi kazali sedaj med obravnavo zmage vidnega žalovanja ter kesanja nad pregreho. Poskusite se torej malo jokati." — "Prav imate ! Posodite mi torej vaš žepni robee in preskrbite mi malo čebule!" Preveč ljubosumno. Prva prijateljica: "Čemu si pa vzela sliko tvojega moža venkaj iz našega albuma?" — "Dala jo bom na drugo stran, da ne bo moj mož tičal ravno tukaj med skupino mladih deklet." Laž in resnica. Resnica sreča slučajno na cesti vso objokano ""Laž" in ji reče: "Lepe reči se čujejo vedno o tebi. Čemu še vedno lažeš?" Laž: "Jaz sem že vsakemu človeku na svetu služila v popolno zadovoljnost." Resnic :a "Pratv imaš, sedaj si govorila resnico/' Sedaj lahko spi. i Vsi, ki so nadlegovani z nespečnostjo, nor- voznostjo ali z raznimi drugimi živčnimi neprili-kaini bi morali rabiti Severov Nervoton, ki je tonika in hrana za oslabelo živčevje. Cena $1.00. Citajte sledeče pismo: "Povem Vam. da mi je Severov Nervoton pomagal v moji živčni nepriliki. Sedaj lahko spim in moja dušna potrtost je popolnoma izginila." A. Gasray, Bordulac, N. Dak. VABILO NA VESELICO. katero priredi društvo sv. Barbare štev. 72 v Hostetter, Pa., v soboto dne 5. julija v dvorani g. Antona Mavser. Tem potom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje ter posebno sosedna društva št. 13 J. S. K. •I. in S. D. P. Z. v Baggaley, Pa., da se te naše veselice polnošte-vilno udeležiti blagovolijo. Začetek ob (i. uri zvečer. Vstopnina za možke -+1. dame so vstopnine proste; pivo prosto. Svirala bode izvrstna godba; tudi slovensko petje bode slišati. Za dobro zabavo, fini prigrizek in dobre sinod-ke skrbel bode odbor. Torej na svidenje 5. julija! Vincenc Valez. predsednik. SKRBITE ZA BODOČNOST. Kdor hoče, da bode imel živeti od česa na stare dni, mora že zdaj skrbeti za svojo bodočnost. Ni je lepše prilike, kot vam jo nudiva midva. Kupi in odplačaj polagoma zemljo, pa boš kdaj na svojem. Prodajava svojo zemljo od 15 dolarjev naprej za aker. Sto dolarjev plačaš .takoj, ostalo mesečno po deset dolarjev. Če »i bolan ali nimaš dela, počakava. £tČe kupiš 40 akrov, plačava voi- Naprodaj so v' vseh lekarnah. Kadar kupujete zdravila, recite izrecno, da hočete "Severova". Ne vzemite drugih. Ako jih nima Vaš lekarnar v zalogi, naročite jih od nas. W. F. Severa CO. CET0r,DS AAA JI njo. Prodava samo tistim, kateri J pridejo sami pogledat. Jamčiva, g! da pridelate na vsak aker najmanj toliko čistega vsako leto, kolikor plačata za ves aker. Iz-čistite lahko nekaj akrov na teden. Do železnic in mest od ene do štirih milj. Kmetije vse na okoli. Zdrav zrak, nobenega močvirja, polno studencev. N imava nobenih agentov in zato ne zame-Sjnjujte naju z drugimi, ki proda-Ijjjajo danes tukaj, jutri tam, da-^ Ines za to, jutri za drugo kompa-j nijo. Ne silite v kraje, kjer gre Ji samo živinoreja, ker za živino nt I; potrebujete 40 akrov, kot pri nai, «* ampak trikrat toliko/ Najboljša ♦ prilika za tiste, ki se nameravajo $tto pomlad naseliti. Če ne mialii *» i letos iti gori, kupi letos, kupi ta-% koj, pa boš že nekaj odplačal do ♦ i drugega leta. Vedi, da delo nI ♦ i stalno, da pridejo krize — pa če 5 imaš svoj košček z-emlje, se lahko umakneš in v vsaki krizi napraviš življenje. Piši ali pridi še danes na naslov: Krže Mladič Land Co., 2616 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. Telefon: Lawndale v^ugvj Aii, jl i/iviuu t ua o uuaiv ZA SAMO 1 DOLAR DOBIVATE "GLAS NARODA" SKOZI 7449. Začni danes, če hočeš kai 4 MESECE VSAK DAN. imeti jutri. če Pa odlašaš v-dno J na jutri, ne boi imel nikdar ni i« ▼▼▼▼▼▼ FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, s B New York, N. Y. PODRUŽNICA: A: he?" B: Na izprehodu. 'Ima li vaš pes morda bol-1 'Ne; — samo nervozen je." 6104 St. Clair Avenue, N. E., Cleveland, O. Stara, vsem Slovencem dobro znana domača tvrdka. Pošilja najhitreje in najceneje denar v staro domovino. Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnih družb. Prodaja parobrodne in železniške listke po izvirnih cenah. Al Iščem svojega prijatelja FRANKA MAVSAR. Doma je iz novomeške okolice na Dolenjskem. Kakor sem Čul, se naha-J ja nekje v državi Illinois. Prosim cenjene rojake, čfe kedo ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj se pa sam javi, ker mu imam sporočiti nekaj) važnega iz starega kraja. -* Joseph Hiris, Box 81, Cla-I ridge, Westmoreland Co., Pa. (20-21—6) V vsakej potrebi obrnite se zaupno na gornjo tvrdko in vedno bodete bratsko postrežem. rffi H i Pri pošiljanju denarja vedno pazite KOMU ga izročite, ker marsikdo je že skusil, da se denarja ne more vsakemu zaupati. i&rl »-'Z OLAS NAflODA, 21. JUNIJA, 1913. kli proti tlom. In prišel je veter. posadke je bil naravnost obupen. Črtic«. Priredil O. P. Kkspiesui vlak j*- p rid i rja 1 na piMttajo in iz bambusa zgrajeno postajno poslopje se je streslo. Iz mega voza je stopila majhna ž«nak* ter boječe ozrla na-okrog. Peron je bil prazeu. Lahna bole*t ji je pohitela preko obraza: ali morda ni prišel? Nato zo-p+*t je huškiiil če/, lice fin smehljaj: gotovo čaka zunaj na eesti! — A tudi cesta je bila prazna. Na beleui eestnem prahu je trepetala solnčna Itn" in z bližnjih travnikov se enakomerno, zatezajoč« vanje čričkov. Ai je radrhtela. Pisala je bila NVojeuiii možu : Vsm- časti vredni! Drznem si pisati Tebi pismo Z*' liiesee«*1 s»* lil je hi.H«-. In daleč od tvoje Ai, ki j srca. izprasuje vsaki dan oblake, ka- l-»na je razpredla svoje srebr-ko s,- ti g«Mli. A oblaki ne vedo »«* mreže, i ez g»re je prihajala odgovora. Tako aem romala na vr-! bič. čez gozdove in travnike ter hunt-e Dakevauia, tla izprosim j«* l^gbi ua vsa pota. Ai je kora-Tvojo >korajšno vrnitev, lu ka-! kala naprej. sem vzela takrat! Ovinek ceste ji je prinesel luči Nastali veter je prinašal duhtenje Poveljnik trdnjave je 18. avgusta | s travnikov in daljnih obronkov; | zvečer sklical posadko ter vpra-solnee je počasi padalo za gore. j šal, če se kdo oglasi prostovoljno, Bela koprena je pričela vstajati j da ponese poročilo o položaju po- 17. polj. lu na škrlatnem večernem nebu se je prikazal ostri srp lune. Veselo upanje je prišlo v srce Ai.' Sedaj je vedela naenkrat, da se bosta še danes sklenili krog nje njegovi roki ter da bo pritisnila svoje ustnice na njegove. Vedela je tudi, da se je bil zamudi) ter da ji prihaja sedaj z vso naglico nasproti. — — — Vendar je postajala cesta, ki se je stecala v daljavo kot bel trak. vedno daljša. In zazdelo se je nalahno glasilo 1 ji je. da je to življenje le cesta. popeva- Življenje mnogih žensk le cesta. polna vročih solnčrtih žarkov, polna prahu, polno umazanosti. Cesta, ki teče naprej ter se i/gubi tja nekam v negotovo. Pogumno ..... .............. je korakala naprej, dočim so se udiš daleč od hvo- pogasi dvigale solze iz njenega •rega na g< zaj nisem mogla ne- mesta. Kmalu je bila v prvih uli-. — Tebe ni bilo I call. Vedela sem. da živiš.) >^ki nosač ji je označil hišo. v Kajti Tvoja duša je odklonila je-] kateri je stanoval njen mož. Prav dila. katere sem Ti darovala vsa- M" vratu je čutila utripe srea. Dol-|ti Jan go je stala neodločno v temini Vse Kob ti vredni! Mudi* se v h*r premišljevala, ji opravki so gotovo že i Nato je odločno ustopila. Bilo Te dai sadke v Mostar in privede rešitev. Oglasil se je častniški namestnik Hrvat Jurij Mihalčič. Preoblekel se je v obleko turškega vojaka, oborožil se se turško puško, samokresom in arabskim mečem. Zvečer, ko se je stemnilo, so pustili Mihaleiea po vrvi skozi okno iz trdnjave. Mihalčič se je splazil v turški tabor, vodil Turke za nos se grel in jedel ž njimi. zabavljal čez Švabe, a nihče ga ni spoznal. Večkrat se je imel boriti s sovražniki, slaba mu je predla, bil je mnogokrat v smrtni nevarnosti, a končno pa je vendar došel v jutru. 19. avgusta, v Mostar. Patrulja 33. lovskega bataljona ga je vjela, misleč, da je ustaš. Ko je grede s patruljo žvižga je korakal mimo avstrjjskega častnika, je ta dejal: "To je pa res čuden ustaš. ki žvižga.dunajski valček." Vojaško poveljstvo v Mostaru je nato takoj odposlalo močni vojaški oddelek v Sto-lae. Posadka je bila rešena. Mihalčič je poleg zlate svetinje za hrabrost dobil tudi šaržo poročnika. Sedaj je prideljen kot ge-ueralmajor okrožnemu poveljstvu deželne hrambe v Požiiuu na Ogrskem. Mednarodna cvetlična razstava, ki se je te dni vršilo v (ientu ob priliki t a mošnje svetovne razstave. je bila največja dosedanja prireditev te vrste. Kako vrednost so imele razstavljene cvetice. priča okolnost. da je 4.~>0 belgijskih, holandskih in angleških [šE Jugoslovanski B = S Ratal, iadmta ... B Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKU i Predsednik IVAN GERM, 607 Cherry Way or Bos 17, BrtdfloA M Podpredsednik: IVAN PRIMOŽIČ, Ereleth, Minn. Bos «41. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH. Ely. Mtnn., Bo>s 434. Pomožni tajnik: MIHAEL. MRAVINEC, Omaha, Neb., ltM So. Utfe M Blagajnik: IVAN GOU5SE. Ely. Minn.. Bos 106. ■aupolk: ALOJ8 VTRANT. Loral n. Oblo, 1700 X. ttth Ml VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. MARTIN 3. IVSC. JoUet, HI.. »M No. CM NADZORNIKU M. ALOIS KOSTELIC, Balldo, Colo., Bos US. , MIHAEL KLOBUCHAR, Calumet. Mich.. Ill tth S«. PET KR, S PEHAR, gen— City. Kane. 421 No. 4th BI POROTNIKU ww IVAN KERZTSNTK, Bardlne, Pa., Bos 1SS. { FRANK QOU2E, Chleholm, Mlnn., Bo« Tli. MARTIN KOCHKVAR, Pueblo. Colo, lilt RDer Ave. i Val doplal naj m poUMo na sWvneca tajnika, vse denarna pollljatva pa na (iavnef* blagajnika Jednote. DruAtveno tfaallo: "GLAS NARODA". POROČILO UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC. IN POŠKODBE IN BOLEZNI ČLANOV. Iti. •bi. Asesment štev. 179. Dne 1. junija 1012. ZA MESEC JUNIJ. 1'nirli brat Anton Pogorele, cert. št. 478, f'lan druStva sv. Srce Jezusa, štev. 2. Ely, Minn, rojen leta 1SS5S. umrl »Ine 1 maja 1913. vzi«>k smrti ubit v rudniku, zavarovan je bil za $1»»00. k Jeilnoti je pristni .iT 2T. oktobra ISO". I'mrli brat Josip rtalenoviČ, cert. št. I~nr.. £*lan tir. sv. Janeza Krstnika, št. 112, Kitzvilie, Minn, rojen leta 1882. u-mrl dne S. maja 1913.. vzrok smrti je ubit v rudniku, znvnrovan je bil za $l0, k Jednoti Al Je pričela U\01IUI1. -Me ga | Otjrromiie s V o t e so se plačevale za j je pristopil dne 15. Januara l«»o7 * j ni moglo privesti do govora. Ai je pos;mK./Mt. t.Ve1iee; zlasti orhide-l^^^n£nrJreTteV.T f- j stopila iz llise. Tam jo je zapll- ' jt. so dosegle neverjetno eeno • :{0 deral. Pa.. rojen leta 1851. umrl je dne lila vsa moč. Vrgla se je na zem-! do r»0 Ciniki. Vendar pa gine V bolestih hrepe- »i botel povedati, kje je njegov iieitja. i gospod. Zagrozila mu je, da bo Zato mi oprosti, ako pridem. | »dpusfo«. K. kla mu je. da je že- J vrtnarjev zavan»valo svoje evet-Oprosii. w časi i vredni, grdo I »« njegovega gospoda ter tla jo t ]jCe ,J;1 nLZstavi za 7 milijonov ...........M. ki me žene Tebi na- i ^b-rlnji pričakuje. 'frankov. Kna sama ozka stekle- vpmti V ni»če|,% ki prihajajo se-| Tedaj pa se je stisnil inož v kot Ma ,„li:n ., y;1 orhidejami je bila daj ko Ke bo dvignila luna čez | u'v molčal — in molčal. Kiivi goro, ne bom mogla , ^________ zlasti orhide- Boleham Lm Ko prejme.š to pismo, sem pri luninega dne ob eni v Kobe. Vsega dobrega želim zate, ljub I jenega in težko pričakovanega, i Tvoja AL" j Vedela je. da je bilo pismo v njegovih rokah, lu vendar ni bil L •» - • _ ,. . tujka ter jo pustila samo. prijel «iji jo sprejme. I udi m |>o- •• • , .. , . .. 1 J 1 1 Ai se je ozrla po vrsti bujnih Najstarejši duhovnik v Nemčiji kI«I služabnika z vozom. Sla je pogumno ter upirala poglede na eesto. Kmalu pa so jo pričeli mučiti kameni. Kadi tega je morala sedaj in sedaj sesti na tla. ker so ji odpovedale noge službo. A soluee žarelo vedno silneje. Ai se j«' dvignila. Saj vendar ni mogla ostati na eesti. Vedno 1 uči. Visele so pred vsako hišo. raznobarvne ter so metale na cesto nežno luč. Kje je bila '.' Počasi se je plazila ob hišah. Tu naj je njen mož* Kot bodalce jo je zabodla v srce misel: bila je ulica gejš. Preti neko hišico se je zgrudi- Ime bolnika: St*-v. ilr. Mesto Iptiiit-ij Zabukoveo 42 Pueblo, Colo. Mirko Tepež TO Chii-aK«, lil. Pau Župunfii* 40 < *l:iriol1s. Ind. roje leta 1875. umrle 21. aprila 1913. zavarovan je bil za $ 100(1. k Jednoti je pristopil dne 10 julija P.K)4. vzrok smrti jetika. 1'mrla Katarina Mušif-. oert. 9054, f-lanca dr. sv. Jožefa štev. 30 v. Chisholm Minn, rojena leta 187C, umrla dne 22. februarja leta 1S13. vzrok smrti opera-clja in porini. Zavarovana je bila za 5M0. k Jednoti je pristopila leta 1M)G januarja 1. 1'mrla Katarina Sever cert. 15550 Članica dr. sv. Jožefa st. 89, tjowanda. X. Y.. rojena leta 1870, umrla dne 4. maja leta 1913. vzrok smrti srC-na bolezen, savarovana je bila za $1*»00. k Jednoti je pristopila dne 31. avgusta 1912. 1'mrla Ana OremelJ. cert. štev. 13655 f-lan i ca društva sv. Marija Pomaga j štev. 42. v Pueblo, Colo, rojena 18S3 umrla 18 maja 1913. vzrok smrti obist-na bolezen, zavarovana je bila za $500 k oednoti je pristopila dne 9. oktobra 1910. 1'mrla Ana Horvat rer. št. 9907, članica dr. sv. Alojzija štev. 36 v Conema-ucrh. Pa. rojena leta 1879, umrla dne 25. maja 1913. vzr?ok smrti prehlajenje v |M»rodti. zavarovana je bila za $500. k Jednoti je pristopilo dne 23. decembra 190«. Poškodovani brat John Matičič, crt. 132C2 član dr. sv. Andreja štev. 84. Trinidad. Colo, poškodovan v premngo-kopu kjer Je dobil zlomljen križ, popolnoma za delo nezmožen In opravičen do podpore od Jednote v znesku od $8t>0. Sledeči bolniki so dobili mesečno bolno podporo: Prejel podpore: $ 20.60 «0.0 3 Frank Skerbe 18S4 16515 $1000 3 Prank Pikel 186S 16517 $500 6 Mary Peterlin 1895 1651S $50« 1 Mary Blaž 1882 1C5IH $500 4 Mary Ravnikar 1893 16520 $500 1 Katarina Fleis 18S'J 16521 $500 2 Frances Milosich 1S83 16522 $500 3 Mary Stembal 1885 16523 $50» 3 Helena Itazgoršek 1879 16524 $5>(0 4 Kozallja Pirnat 1895 16525 $500 l Antonija Doljšak 1S96 16526 $500 1 Doroteja Pikel 1871 16527 $500 6. Društvo šteje 27 članov in 19 ttanic. Sv. Srce Jezusa, štev. 98. Ahmeek, Mich. Dne 1. junija 1913. Suspendiran: Oeo Lesac 1891 143"5 $1000 1 Sv. Marija Tisat. štev. 109 Keewatin, Minn. Dne 1. junija 1913. John Mavrovich 1S71 16528 $1000 6 Društvo šteje 27 članoV in 2 članice. Sv. Frančišek, štev. 110. McKinley. Mlnn. Dne 1. junija 1913. Pristopili: Anton "Bambich 1880 1652» $l»Oi' 4 John Frlan 1875 16530 $1000 5 Martin Sustar 1876 16531 $1^00 5 Jos. Vesel 1879 105a2 $10o<« 4 Jos. Zajec 1880 16534 $10o0 3 Fanny Bambich 188» 16R35 $500 2 Josephina Šuštar 1871 16536 $10o0 Društvo fiteje 32 članov in 10 tlanlr.l Sv. Janez Krst. it. 112 Kitzvilie. Mit Dne 1. Junija 1913. i Pristopili!: Franca Oianich 1888 16537 $1000 2 t Društvo šteje 26 članov in 2 članic. "Slovenec" štev. 114, Ely, Minn. Dne 1. junija 1S13. Pristopili: Matt Boldin 1896 16538 $1000 1 John O. Kotchevar 1893 16539 $500 1 Društvo šteje 21 čltnov in 1 članiH Sv. Ciril In Metod. štev. 1 Ely. Mini Dne 1. junija 1913. Pristopili: Frank Turk 1893 16481 $1000 1 Frank Ošaban 1886 16482 $1000 3 Vincenc Adamič 1S71 16483 $10i»O 6 John Levstik 1881 16484 $1000 A Odstopili: John Rauch 1892 15400 $1000 1 Jacob Sveržina 1884 163*3 $1000 3 Društvo šteje 160 članov. OPOMBA: Poleg članovega Imena n« vedene številke značljo: Prva leto rot ■tva. druga certlflkatno številko, trf| tja zavarovano svoto. četrta razred. Geo. L. Brozich, tajnll Društvene vesli za Greater Hew York in okolico. SLOVENSXO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO : : PODPORNO DRUŠTVO : : za Greater New York In okolico v obsegu dvajsetih milj. • »edeiem v New Yerku. Ustanovljeno 17. decembra 1t11. ODBOR: Predsednik: Alojzij Škrabar, 424 E 9th St.. New York. N. Y. Podpredsednik Mihael Pirnat, 2S03 Catalpa Ave., Kidgewood, N". V. I. tajnik: Vinko Zevnik., 1S66 Cornelia St.. Ridgewood, X. Y. II. tajnik: Anton Plevel 410 E. 5th St., i Xew York. X. Y. Blagajnik: Ivan Maček. 346 E. 9th. St, j New York. N. Y. Nadzorniki: Anton Pauli. 410 E. 5th. St.. New York, X y. Ivan Pirnat, 267 E. 10th. St. New York, j N. Y. Ivan Podboršek ml.. 623 Savoye St., West Hoboken, N. J. Društveno geslo: *V sloql |e moč!" Ssje s« viSe vsako četrto soboto T mesecu v Beethoven-Hali. 210 E. 5. ulica blizu 3. Ave. New York, X. Y. ..Prihodnja seja se vrši v soboto, dne 28. junija 1913. Rojaki in rojakinje, pristopiti v naš krog, ker edini namen n*| šega društva je: podpirati drui drugega in gGjiti slovensko narodno zavest in bratoljnbje. VESELICE IN IZLETI 1913. Slov. samostojno boln. pod p. drudtvt i za Greater New York in okolico priredil "Vinsko trgatev" v soboto, dne 18. okt.l I 1913. v *" Beethoven-Hali"* 210 E. Sth St i v Xew Yorku. Društvo Sv, Jožefa priredi svoj letnll PIC-NIC v nedeljo dne 10. avgusta vf Tivoli-Park, C.lendale, L. IsL Društvo S. FrančiSka priredi PICNIC v nedeljo 6. julija v Ilenry Waltemj Emerald Parku, c.lendale. L. Isl.. dalj« "Silvestrov večer" dne 31. decembra! 1913 in 17. letno veselico, dne 21. februarja 1914 v D. A. Sokolovni, 525 E 72. St.| v New Yorku. Društvo Sv. Petra priredi PIC-NIC nedeljo 22. junija v Henry Walter Emerald Parku. Olendalle. L. I si. In družinsko zabavo v soboto 30. avgusta v dvorani bratov Vogrlč v Brooklynu, N. Y. Društvo "Orel priredi letni PIC-NH dne 20. julija 1913. Slov. pevsko In dramatično druStve "Domovina" priredi veliki koncert v nedeljo dne 28. septembra v 'Arlington-Hall*! na 8. ulici blizu 3. Ave. v New Yorku. .... . . . . . ' Is. Torej ni imela ključa k vra- iiiivliln nanj. In lako je once a ♦ - * *» v , ' . Ji' . (torn srcu svojega moža lisiz lice /oprt korakati. Neprestano je i . i i i i ' , ' ' ; >« J1 prieele teči solze. Ju vedela Htala njegova podoba pred hrepe- net*-« njeno dušo. In ta duša. ki je /<■ mesece čakala na ta dan svidenja. j»- pričela trepetati. Kaj se mu je dogodilo? Ali jo je zapustil? Tako se je mučila v premišljevanju. dokler ga je naenkrat videla v mislih umirajočega. Xa preprogi ji« ležal, spačenimi potezami ter ni mogel umreti, ker je moral še pozdraviti svojo Ai. In ona se je Še" obotavljala, podlegala slabosti ter ostAjala na potu! Ali je mogla zagovarjati, da pridržuje njegovo dušo, ki je hrepenela po kraljestvu senc, na tej težki zemlji? Zadrhtela je. Zašumelo ji je v glavi. In zlatorumena žitna polja ho postala naenkrat rudeča kot kri ter se pričela zibati kot v silnem viharju. Rižna polja so se dvigala, padala nalik vodi ob skalnatem morskem bregu. Cela pokrajina naokrog je postala rumena z modro stekleno krogljo počez. Gozd, ki je stal visoko gori. je urnih korakov prišel z gore nizdol. lu naenkrat, nalik velikanski oranži, ji je padlo soluee na pot.-- Ko je Ai zopet odprla oči, je ležala vstran od pota. Pobrali so! jo ter položili v senco. Dva rao-J ža. katerih ni poznala, sta sedela jtoleg nje ter ji hladila s pahljačami čelo. Ozrla se je naokrog ter pogledala pahljači, ki sta krožili krog nje kot dva modra metuljčka. I^e-pa obleka iz bele svile, katero je oblekla, da se dopade svojemu možu. je bila zamazana. In z žalostjo sj je ogledala škodo. 'Vsi trije ko molče čepeli skupaj ter si nasmihavali le z očmi, dokler je konečno Ai vprašala, odkod da pribajatd. Bil« sta iz Kobe, ter ga iu»ga moža nista poznala ter ga nista še nikdar viela.* Nato sta odšla in Ai je ostala zooet sama. Po« •asi je pričela korakati ter se držala pogumno pokonci, da-ao jo pojemajoči čuti vte- je naenkrat, kje je prebil on ves dolgi čas in vedela je tudi, /.akaj jo je pustil čakati tako dolgo v bolečinah hrepenenja in pričakovanja ... Spoznala je njegov glas. Tekla je par korakov ter prisluškovala, dokler je bila čisto blizu. Tam se je hitro vrgla na zemljo. Tu... tu!... lu njene oči so iskale špranje, skozi katero bi lahko videla. Konečno: točka, kot zrno majhna luknjica v steni. Pogledala je in stotine žarečih pšic se ji je zadrlo v možgane in stotine ostrih mečev ji je razparalo sree. Hotela je zastokati, a čez njene ustni je zatrepetal le bolestni 'Sayonara' (Z Bogom!). In majhen nožiček, katerega je vodila mirna roka, se je zapičil v njeno srce... Odprla se je stena in iz hiše je stopil mož. Sklonil se je čez umirajočo ter ji pogledal v obraz. Tedaj je zagledala v luninem svitu njegovo čelo, njegove ljubljene oči. In začutila je njegov gorak dih kot poljub. "Jaz sem ', je rekla tiho in s sladkim smehljajem: "Odpusti mi! * *--- diirgeii. .Je še vedno v službi in i opravlja vse župnijske in deka-i nijske posle. Rojen je bil 20. julija leta 1S19., bo torej star letos ;>.") let. Posvečen je bil 31. avgusta leta 1M4. V far i Kirehen je Že C(1 leta 1880.. torej let. Leta na društva uljudnn prosim dami poftiljejo šestmesečna poročila kakor 18!»4. je praznoval r>0-letni(iO m«- tudi asesment ne kasneje k;Tkor do »d njega dneva v mesecu da bodem mogel - , . - izdelati šestmesečni račun Jednote. snistva, leta 1904. je praznoval Skupaj za bolno p<»dporo: SkuiKij zn nmrtnlno članov: Skup;i j sn smrtnlne člane: Skupaj za poškodbe: Skupna svota: 348.00 fi.00o.fMl 3,»KM).00 80(1.00 $10.148.«« GO-letnico ali diamanten jubilej, 1. 1909. je praznoval 6,">-letnico ali železno mašo. Župnik je še precej pri moči in če človeško sodimo, utegne praznovati prihodnje leto 70-letnico masništva ali kristalni jubilej. Kr^etiška svatba. V provinci Hanover je bila pred kratkim kmetiška svatba, na katero je bilo povabljenih 600 eseb. Pojedli so: 2 vola, 4 prašiče, 150 kokoši, 200 maslenih pogač in še kup tort. Popili so 10 hektolitrov piva in 250 litrov žitnega žganja. OEO BROZICH, tajnik. NAZNANILO. Rojakom v Gilbert, Minn., in okolici naznanjamo, da je Razne zanimivosti. Hrvaški junak povzdignjen v plemiški stan. Cesar je generalnemu majorju Juriju Mihalčiču podelil plemstvu s pridevkom "Stolac". Ge-j neral Mihalčič je edini aktivni! avstrijski častnik, ki je odlikovani z zlato svetinjo za hrabrost. Mi-1-halčič je oni junak, ki je dne 19.1 avgusta 1878. z neprimerno drznim činom rešil avstrijsko posadko v Stolcu v Herecgovini go- 1Z URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. JEDNOTE. PREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC PRI SPODAJ NAVEDENIH DRUŠTVIH. Sv. Srce Jezusa, štev. 2. Ely. Minn. Dne 1. junija 1913. Pristopili: John Kren 1896 164S5 11000 1 Anton Seme 1S94 16486 $1000 1 -Mihael Crošel 1892 16487 51000 2 Anton Mikolfch 1890 16488 $1000 2 Joseph Ucman 188S 16489 $1000 2 Frank Skalar 188S 16490 $lo«0 3 Leopold Podgoršek 1887 16491 $1000 3 Joseph Gačnik 1879 16492 $1000 4 Zopet sprejeti: Peter Kutar 1891 1U640 $1000 1 Dru!tvo Stcje 156 članov. Sv. Barbara, stev. 5 v Soudon. Minn. Dne 1. junija 1913. Pristopili: Joseph Prus 1895 16493 $1000 1 Društvo šteje 40 članov in 16 članic. Sv. Jožef. štev. 23, San Francisco, Cal. Dne 1. junija 1913. Pristopili: John Pnsich 1887 16494 $500 3 Ana Pasich 1889 16495 $1000 2 Društvo šteje 136 članv in 47 članic. Vitezi sv. Jurja, št. 49 Kansas City, Kan -Dne 1. junija 1913. Pristopili: Peter Medord 1885 16503 $1000 3 Izidor Macan 1882 16504 $1000 3 Suspendirani: 1887 15191 $1000 2 I Sv. Ime Jeiuš. št. 25, Eveleth, Minn. Dne 1. juijija 19.13. Pristopili: Frank N'emgar 1875 16496 $1000 5 Društvo šteje 141 članov. Sv. Mihaela Arhangela. štev. 27, Dia-mondvitle, Wyo. Dne 1. junija 1913. Pristopila: Ana nopelj 1895 16497 $500 1 Društvo šteje 41 članov In 14 članic. Sv. Joief. štev. 30. Chlsholson, Dne 1. Junija 1913. Mlnn. Pristopil: Frank Udovich 1890 lfi498 $1000 2 Mihael Štrukelj 1884 16499 $1000 3 Joseph Samsa 1'S8 16500 $1000 3 Geo Stampel 1869 16501 $1000 6 Suspendirani: Anton Kotnik 1891 10228 »1000 1 Matija Stajnigar 1887 73«4 $1000 1 John Stajnisar 1890 13633 $1000 1 Društvo šteje 218 članov in 47 članic. Sv. Petar In Pavel št. 35. Lloydell. Pa. Dne 1. Junija 1913. Mr. LOUIS VESSEL .. naš zastopnik, kateri ^e pooblaščen pobirati naročnino za "Glas tovega pogina. Bosanski vstaši so Naroda" ter izdavati za to ve- avstrijsko posadko v Stolcu — 1. Ijavna potrdila. On nas zastopa bataljon pešpolka — popolno-! v vseh poslih in zato ga rojakom ma obkolili. Obi ego vanje je tra-1 toplo priporočamo. jalo več dni. Vojaki niso imeli i S spoštovanjem ne živeža, ne vode več. Položaj * Upravn. "Glasa Naroda". Prestopili: Prestopil k društvu sv. Cirila In Metoda štev. 16 v Johnstown, Pa. Prvo društvo Šteje 66 članov In 23 članic, drugo društvo šteje 108 članov In 52 članic. Sv. Alojzij. Stev. 36 v Concmaugh, Pa. Dne 1. junija 1913. pristopila: Maria Lampel 1SS7 16502 $1000 3 | T . Društvo iteje 34 članic^ Izidor Jabev Društvo šteje 74 članov in 10 članic. Sv. Rok. štev. 55 v Unlontown. Pa. Dne 1. junija 1913. Pristopila: Uršula Krumar 1883 16505 $1000 3 Suspendirani: Joseph Sterle 1885 3791 $500 1 Ana Sterle 1885 9816 $500 2 Društvo šteje 34 članov in 22 članic. Sv. Barbara, štev. 60. v Chisholm, Minn. Dne 1. junija 1913. Pristopil: Matt Kočevar 1881 16506 $1000 4 Društvo šteje 38 članov in 4 51anlc. Sv. Alojzij, štev. 78. Salida, Colo. Dne 1. junija 1913. Pristopila: Anton Sever 1882 16507 $1000 4 Stana Žagar 1876 16508 $1000 5 Društvo šteje 82 članov in 36 članic. Sv. Martin štev. 83 v Superior. Wyo. Dne 1. junija 1913. tt tt tt 12.00 it tt tt 12.00 tt tt tt 12.00 tt tt tt 6.00 Jim Russ Pristopil: 1878 16509 $1000 4 Suspendirani: Joseph Fatur 1875 2153 $1000 3 Joseph Hitztalec 1889 11889 $10«»o 1 Maria Fatur 1883 9230 $lo0 3 Druitvo fiteje 28 članov in 3 članic. Sv. Antfrlja štev. S4. v Trinidad. Colo. Dne 1. Junija 1913. Pristopil: Vincenc Sarson 1880 16510 $1000 4 DruStvo Šteje 109 članov. Sv. Joief, itev. 85. v Aurora. Dne 1. junija 1913. Minn. Pristopil: John Pire 1879 16511 $1000 4 Suspendirani: Anton Rudolf 1885 16223 $1000 3 DruStvo Šteje 54 Hanov in 27 članic. N Sv. Joief. štev. 89. Gowanda. N. Y. Dne 1. junija 1913. N'. N. ? ? Pristopil: 1869 16*71 $1000 6 J NAZNANILO. Vsem našim cenjenim naročnikom naznanjamo, da bodemo od sedaj naprej imeli cene naših pristnih domačih pijač, priob-čene od časa do časa v časopisu "Glas Naroda". Brinjevec......zaboj 12 steklenic $13.00 Tropinj evec .... Slivovka ...... Cognac....... Kneipovo grenko vino Cena na galone. Slivovka galonn Tropinjevec Cognac Whiskey Vino domače rdeče Ako bi kdo izmed* rojakov rad zvedel cene drugih pijač, ktere niso taksu priobčene, ga prosimo, da naj sepismeno aaias obrne. Pri večji narocbi znaten popust POSTREŽBA T0CNA.]|) Za obila naročila se priporoča, The Ohio Brandy Distilling Co. 6102-04 St. Clair Ave, Cleveland, O. tt $2.75 2.75 2.75 2.00 •5(k* *_e_*—*—«— Jednotini in Zvezini znakovi. Srednja velikost, zato pa dobro blago in po eeni. En znsk stane 1;V, 12 pa za $1.10; zlate znake prodajani pa po kos. Znake iinam prirejene kakor giimbe, ali pa kakor igle za kravate, lmami pa tudi v zalogi priveske vsakovrstnih znakov. Ona priveskom z znakom na eni strani je $1.75 in iia aheh straneh pa $2. V zalogi imam sledeee znakove: K. S. K. J.. J. S. K. J.. Sv. Barbare v Kon st City. Pa.. S. N. P. J.. S. S. P. Z.. S. I). P. Z . S. D. P. D:, II. S. Z.. Ž. S. Z.. H. Zajed n iee v 111., N. 11. Z. Male zneske ponije se lahko v poštnih znamkah. Naslov za znake je: Zopet sprejeti: Joief Pe ha j 167» 11164 $100* 3 "Orel" Stev. «0 v New York. N. Y. Dne 1. Junija 1913. PovlSala. zavarovalnine: John Intlhar, 1873 12916 $l«on S Johana Intlhar 1973 15662 $1000 5 ta 600 im.91M0. M box 226 Naslov za dnigo trgovino j»»: M. Pogorele, WAKEFIELD, MICtt. 29 a Madison St.. Rom ( CHICAGO, 1L m ft- •f .. . ..j. SK „ ... t . i GLAS NARODA, 21. JUNIJA, 1913. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. I Župan odstopil. Z Vel. Poljan Slovenska Sokolska Zveza raz-! Pri <>**tneku poročajo: Odložil je glas«: Deželna vlada kranjska je v rok<* odbora in glavarstva za mesec avgust 1913 nameravani v Kočevju čast župana iu občin-sloveitski vseeokolski zlet z odlo- * odbornika Anton Andolšek koiu z dne 13. marca 1913 št. 2Hi J/ N el- Poljan. Začasno župansko p. p. prepovedala. Proti tej po- poslovanje je prevzel po naročilu pol noma neutemeljeni prepovedi ^ odbora županov namestnik je vložilo zvezno predsedstvo ta- tunder, ko j pritožbo na ministrstvo za Patent je dobil Kr. Sevčik, pu-notranje stvari. Kljub vem pri-j,ikar v ^ubljaui, na praktične zadevanjem zveznega predsed- | ^P*«- priporočajo zlasti stva še do danes zveza ni prejela i<«r»,il varnosti. Skrajni čas bi nobene rešitve in po informaei- bi,» vi inoderni » slavnost- vlačevanja rešitve pritožbe prire- 110 slrt'U«»j«*- dit. v »okolskega zb ta v namera-I Velika nesreča Bavarskem, vaiiem obsegu za letos nikakor ni ^j® S^venci mrtvi Zopet priti luffoča, ker je .-as za izvršitev liaja tuzna vest iz tujine, kjer de-vs. li končnih priprav postal pre- ,aJ° Slovenci. V Miessbaehu kratek. Odbor Slovenske Sokol- so trtic Slovenci postali žrtev ne-Ske Zveze j.- v svoji zadnji seji SVv('r- Poročilo se glasi: Na Ua-i vzel to dejstvo z obžalovanjem varskem pri Miessbaehu Laitzaii-j m protestom na znanje ter skle- werke kopljejo se rovi (stolni).! nil. da *e zlet odgodi na prihod- Delavci kot minerji m> večinoma | nje leto, ker je zvezi ua tem, da lmk\ rojaki. V rovu lirandlbergj priredi zlet v prvotno namerava- Je utrgala debela plast zeui- \ nem obsegu. Ije ravno tam, k ter so delali me-j "Slovenec" _ " mistiflciran' \ šani delavci: Nemci in naši Slo-; Ljubljanski "Slovenec" je v svo- venci. Zasulo je štiri, 3 Nemce in I ji številki od 2!>. avgusta I. l!»l*J 1 našega. Prvega Nemca so kina-J priobčil iprctvezen dopis iz Tr- lu dobili težko ranjenega in soj Sta. \ katerem je na nezaslišan peljali v bolnišnico. Drugega! način blatil in napadal dr. Joni- i Nemca so dobili po 20minutnem j pa Jedlowskega. odvetniškega napornem delu tudi ven. Čez te-; kandidata v Trstu. V obrambo J1* s»'eči les tako križem le-j svoje časti je dr. Jedlowski ta- da mu napravilo nobene j ko j vložil potom odvetniške pi- poikodbe. A ostala dva pa so od-i aarne dr. Josipa Mandiča v Tr- kopali šele po 40minutnem na-■stu kazensko ovadbo proti Mihu pornem delu popolnoma mrtva. Moškergu. odgovornemu uredili- j Med tema je eden naš rojak. A-' ku "Slovenca", in sicer pred lojzij Bergine iz Loga pri Žagi. I ljubljanskim porotnim sodiščem. Drugi je-en tukajšnji Nemec. Po-; Ihie J4. maja s.- je imela vršiti! preb je bil 31. maja v Raiehas-porotna obVavnava v Ljubljani dorfu. Naj počivata v miru! —j ter sta odpeljala tja t ožit el j in ni konec nesreče! Ravno ta njegov pravni zastopnik, pri- i dan med 4. in •">. uro popoldne se, pravljeua. da sprejmeta boj. ki J»' I«** zopet zlomil vsled hudega] ga je dr .ledlowskemu "Slove- j pritiska, ker je samo peščen hrib j uee Vsilil. Toda do porotne raz v Scchamu. Zasulo je zopet 'i de-! prav«* ni prišlo. "Slovenec" se j« lavce. Dva naša in enega tukaj-J nami« . i» |»n-d razpravo prosto- j šnjt-ga Nemca. Slovenca sta Five 1 j no vdal. Lredništvo "Slo-[l»p Savli iz Umia Kanalskega in I venca" je potom svojega zastop- \ Andrej U-ban, rojen v Grganju, uika pripoznalo svojo krivdo, »daj poročen na Vratih pri ( e-češ, da je bilo mistiticirano in za- \ jx>vanu. Tretji je tudi poročen, {M-ljiUM* v /moto po nekem trža- tukajšnji Nemec. Vsi trije ne-škeui dopisniku, je preklicalo in srečneži ležijo neizkopani v pe-zavezalo preklicati javno v ^ku. Kdaj se jih posreči dobiti, "Slovencu", v "Edinosti" in v zagrebškem "Obzoru" vse žaljive izraze, proseč dr. Jedlowskega javno odpuščanja, ter se je slednjič zavezalo plačati "Dijaškemu pod|»ornemu društvu" v tega s** še ne ve, fitiMORSKO. f Andrej Štrekelj. Dne L junija ponoči je umrl na Pečinah na Tolminskem tamošn.ji vikar) Trstu K m vs,. pravdne stro-j Andrej Štrekelj. Blagopokojnikj »ke v znesku 37:1 K 1"» v. je bil brat pred letom v Gradcu] Ntravncst zverinski umor svo- umrlega slavista dr. Karla št reje žene. 11 krvavi rodbinski dra- keljna, Frana Štrekeljna, c. kr. mi ua Malem Slatniku se še po- j carinskega višjega nadzornika v rova : šc le raztelešen je nesrečne | pokoju v Trstu Antona, ravna-žrtve Neže Ovniček je pokazalo,! telja kmetijske šole v Gorici, in da je dejan je kvalificirati kot Adolfa, uradnika pri dež. gori-uaravnost zverinski umor. Ijoha- j škeiu odboru. Mož je preminul v nja j.- bila vsa zdrobljena, pirsa-j najlepši dobi, bilo mu je komaj utežni kosi vsled silnih udarcev k kladivom pomečkaui notri med možgane, število udarcev samo kaže. da je storilce imel izrecen namen svojo ženo umoriti. To še bolj potrjuje dejstvo, da je bil poleg groznih poškodb na glavi zdrobljen tudi ves koš io rebra vsa prelomljena, iz česar se da sklepati, da je zverinski mož poleni. ko j*- ženi razbil glavo, še obut hodil po nji, samo da bi jo bolj zanesljivo umoril. To se vje--liia tudi z njegovimi besedami pri sosedih, ko se je šel v mesto sam ovadit, s katerimi je izrecno rekel, da je babo ubil. (.'e ne verjamejo, naj le gredo pogledat, da jo je res ubil. Mož je bil takrat prepričan, da je žena ž*- mrtva, dočiiu m' je ob njegovem odhodu še borila s smrtjo. Po Novem mestu razglašene vesti, da mož v zaporu vsled spoznanja svojega groznega čina tuli in razgraja, niso resnične. Vsaj doslej je še nadškofu Jordanu iu pri sedanjem knezoškofu dr. Sedeju, dokler ga pred okroglo enim letom bolebnost in* starost nista prisilili. da je šel v pokoju pripravljat se ua smrt. Svoje premoženje je po večini volil dobrodelnim kat. zavodom v Gorici. Pokopali so ga na Svetigori. Umrl je v Gorici 161etni sin znanega krojaškega mojstra Antona Krušiča. po imenu Anton. Pred kratkim je umrl Krušiču eden mlajših sinov. Vrcčina pritiska. Vroče je kot meseca julija. Kmetovalec želi dežja, ker sicer suša napravi o-gromno škodo. Skrajna hudobija. V neki vasi v goriški okolici so priredili domačini veselico v prid ('iril-Me-todovi družbi. Domači duhovnik je med pridigo omenil tudi veselico in zagrozil občinarjem, da kdor se udeleži veselice, napravi smrten greh in ako umrje, se ga ne pokoplje cerkveno. Ali take besede niso padle na rodovitna tia. pač pa so tudi taki vaščanje šli k veselici, ki navadno ne prihajajo. da se prepričajo, če je res tako grozno slabo, ako človek posluša par pevskih točk in eno veseloigro. Da je grezil s smrtjo Podbr-ščekovi družini, ji' bil obtožen 33-letni Ivan Vuga iz Morskega. Obsojen je na 4 mesece ječe s {»osti. NAZNANILO. Članom društva "Slovenski Bratje " št. 23 S. D. P. Zveze v Coketon, W. Va., tem potom naznanjam. da smo na zadnji redni mesečni seji dne 1. junija sklenili, da mora vsak član redno vsak mesec plačati svoje prispevke. Kedor ostane dolžan, bode takoj prvi mesec suspendiran. A-sesment za mesec julij je $1.75. to je $1.50 za Zvezo in 25e za društveno blagajno v pokritje stroškov za vzdrževanje. Obenem opominjam vse člane, da se bolj redno udeležujejo sej. in sicer trezni in ne pijani, kakor se je to že parkrat zgodilo. Trezni lahko sklepamo vse zadeve, tikajoče se društva in nikdo nam ne bo mogel oporekati. Kedor izmed članov se ne bode udeležil prihodnje seje dne 2!>. junija, naj pošlje svoje prispevke na naslov: Alois Lukck, Box 381, Thomas. W. Va., vsaj do prvega julija, da ne bode nepotrebnega oporekanja. Z bratskim pozdravom Alojzij Lukck, tajnik. (21-24—6) METANJE PARNIKOV KEOAJ ODPLUJEiO IZ NEW YORK* Pašnik odflujs juuiia^l Rotterdam Kaiser Wilh. 11 tt 24 Bremen Inperator........ >» Hamburg France......... ( 2<; Havre. Celtic.......... -ifi Liverpool St, Paul ...... »t 27 Southampton Lapland ...... * * 28 Antwerpen Oceanic....... ii 28 Soathampton Chicago....... „ 28 Havre KpriDz With.. julija 1 Bremen. Rotterdam---- tt 1 Kott«rdiin. K. A. Victoria.. tt *_> Hamburg La Bavoie...... tt 3 Havre Cedric........ it 3 tjiverpool R«c!»Bbc*B.... 5 Havre Kroonland---- *t 5 Antwerpen Olympic (novi) •t 5 Liverpool za parobrodae listke pojasnila obrnite a« Glede cene in vsa druga aax runi »Aim H2 CortlsTtdt St.. New York City Samo za možke. ROJAKOM:- , Vi in va^i prijatelji Ete uljudno vabljeni, -la po-setite mojo znanstveno galerijo, 4<;l Sixth Avenue, b!i/.u 2M. <-c-te v .New Yorku. Na ten mestu sem razstavil umetniška in k i jarska di la, izvršena od plovefih umetnikov ki k-žejo različne orjrja.ne telesa v zdravem in bolnem stanju. Tu lahko štu zmožni na delo iu ki no morejo v po:ni meri uživati radosti življenja — ti možjo bi morali pisati po našo brezplačno knjižico. Ta knjiživa pove kwk«» možje unKojojo svoja "ivljenja, kako so nalezejo raznih bolezni in kako si aamorejr zopet pridobiti popolno zdravje, iko' in krepost v kratkem času in po aizki ceni. Ako ho.ete biti možjo med mormi, t-a koijižica vam pove, kako priti do te^'i- Pove vam kako to zamerijo bolc/Jii kakor r Želodčne Teskoie, Revmatizem,Bolezni Mehurja in Ledvic, zastupliena kri ali siiilis. triper. spolna nemoč, splošni izguba mocl. moSke kreposti, nočni »ubitek. iZUubliena moška sila, atroHia, str^nra. organ-ske bolezni, bolezni Jeter in posledice razuzdanega življenja hitro in stalno ozdraviti privatno doma v vaši biši. Tisoče no?, je 2e --adobilo perfektno ZDRAVJE, MOČ in TELESNO KREPOST potom te breznl&čne knjižice. Zaloga znanosti j«, io vsebuje ravno tiste itvari, ki j«h mora mat v tak mlad el» star, bogat ali reven, aamaki ali oženjen in zdrav ali bolan mo i. Ne «tpn-vljcjte denarja za razna malovredna zdravila, čitajte poprej to knjižico »kozimkoz. Prihranila v»m bo denar in vm poučile, kako aadobiU POPOLNO ZDRAVJE IN MOC. izpolnite, izre-žite in pošljite nam Se danes sledeči kupon, na kar dobite ▼ najkrajšem času to zanimivo knjižico POPOLNOMA 2ASTONJ; 3u plačamo tudi poštnino.— Mnogi grabežlrvi zdravniki skntej* wi'l^ •roja io brez najmanjših obveznosti napram nam. Pošljite nam vaše hue in MNHMimiHHlHM«!______ B Kupon za Brezplačna Knjižica ■ Dr.J0S.USTER&C0.,Aus.200,208 X. Fifth Are^ Chicago, BB OOSP*)DJK:—Jaz trpim vsled oolemi. ruto prosim. poD^lta ml H vato brciplaCuo u mu2c. pc&tninc prosto. »»M. IME.................................................. ULICA ia Iter, ali Poz............................... MESTO........................Drtavs............... • 1 iiHiiiiiiiiiiiuiiiuiiinS •Mi Irt. Srrua liibsi spravila ^ra j« v pic/godnji jjrob. Kil je blaga, zlata duša; njegova hiša bila v»'«lm» /.av««lišr»' ubogih dijakov in sploh rrviiih. Rad je pouiagal vs4'stransko vsakomur, ki f»a je prosil pomoči iu podpore. Zalega ni storil nikomur; še ob easu volitev ni nastopal nikjer ostenta-tivno, ampak vedno mirno. Zato pa zapušra le dober spomin /.a s«--boj vsem onim, ki so ga poznali. Poleg svojcev žalujejo za dobrim dušnim pastirjem vsi župljani. Nagle smrti j«- dne .'i0. maja o-krog polnoči umrl v Ijevpi blizu Kanala na Goriškem ondotni učitelj Krnil Hojak, star okrog 25 let. Po postavi pravi korenjak bil ji* zvečer v veseli družbi še ko-rajžen iu poln življenja. Ko je š«-l spat. ga je zadela kap iu zgrudil s«- je pred posteljo ter obležal mrtev. Ko drugo jutro ni prišel iz sobe, so vdrli v stanovanje ter ga našli mrtvega. Ta vest je premimi in se zagovarja le na je- tresla vso vas iu vse, ki so ga po- V A BILO na PLESNO VESELICO, katero priredi društvo sv. Barbare štev. v Trestle, Pa., dne 4. julija t. 1. v slov. dvorani v Center, Pa. Začetek ob 1. uri popoldan. Tem potom vljudno vabimo vsa sosedna društva in posamezne rojake in rojakinje, da se te naše veselice poluošteviluo udeležiti blagovolijo. Za ječmenovo župo in dober prigrizek bode skrbel odbor. Vstopnina za uiožke ">0c, dame proste. Torej na veselo svidenje dne 4. julija v Center! Anton Eržen, predsednik. (21-22—ti) zičnost svoje žene. kar pa je dokazano. da je neresnično. Umrli so v Ljubljani: Marija Zulokar. posest ni kova žena, 31 let. — Janez Kenk. sin zidarskega pomočnika. 4 leta. — Josipina Janežič, hči mestucga učitelja. Hi let. — Koza I i ja Soklič, hči gostilničarja in posestnika. 9 mesecev. Preprečen samomor blazne. 2<> let stari *i<»»ipirii Sonc. delavčevi hčeri, stanujoči v Cerkveni ulici št. 2-*> v Ljubljani, je že dalj časa o mračen mu. Nedavno je pila špirit, hoteč »e s tem zastrupiti, dne 6. junija se je pa poizkušala obesiti. Vzel« je brisa I ko in ae znali telesno tako krepkega mladeniča. Bil je edina podpora svoji materi in sestram. Baje se je letos nameraval poročiti. Pokojnik jc bil doma iz čepovanske občine. Škofovski služabnik umrl. Due 31. maja ob pol 10. uri zvečer je v bol nišniei usmiljenih bratov v Gorici umrl bivši nadškofijski sluga Mihael Rutar. Pokojnik je bil rojen leta I84(i v Cerknem. Kol rudar je šel v svet iskat si kruha. Bil je zelo pobožen in priden mladenič. Kot tak se je po-poltioma sam izobrazil v slovenščini in nemščini v govoru in pisavi. Prišel je pozneje za slugo obesila. Sestra je to še pravočaa- h graškemu škofu Zwergerju, ceno opazija in brisalko prerezala, lih 15 let je zvesto služil pokoj-t bogo umobolno dekle so prepe- nemu kardinalu Missia v Ljub-ljali v dež. blaznico. ljani in v Gorici, bil je pri pok. Iščem dva brata JOSIPA in PETRA LE BAN'. Doiua sta i/ Srednega na Primorskem in sta še le pred 14. dnevi prišla iz starega kraja. Kakor sem čul, sta se naselila nekje v Arrow, Pa. Prosim cenjene rojake, če kedo ve, kje se nahajata. da mi javi, ali naj se pa sama oglasita stricu: Martin Kaimik, 738 Holmes Ave., Indianapolis, Ind. (21-25—6) Iščem svojega brata JANEZA ZUPANČIČ, po domače Plusov iz Dcčje vasi. Še leta 1901 je opotoval v Zediujene države in od takrat se ni nič slišalo o njem. Prosim cenjene rojake, če kedo ve, kje se nahaja, da mi javi njegov naslov, ali naj se i>a sam oglasi svoji sestri: Maria Zupančič, Box 152, Canyon City, Colo. (18-21—6) NA* GOSPODA*. edini slovenski jnajjudn t Ane riki. Izhaja na 32 straneh vsak mesec in velja sa vse leto sann $1.00. Prinaša podučne članke s* gospodarstvo, gospodinjstvo, le pe povesti, razprave o eaiih 'gi ban jih in zanimivosti iz seleg* ■veta. Pošlji denar na: Nai Gospodar. Ml« S. Lawndale A venae, j (10-8 ▼ 2 d) Chieago. Hi vstop pkost. 461 Sixth Avenue, near 28th Street, New York, N. Y. NIKJER DRUGJE, ne v Texasu, ne v Missouri, ne v Floridi, ne v kateri drugi slovenski farmarski naselbini, ne dobite tako zdrave, kot kristal čiste stu-denčne vode, kot ravno v prijaznem WAUSAUKEE, WIS., kjer je trg eden najboljših in kjer se da vsak farmarski pridelek brez vsake težave speeati v denar, kjer je podnebje slično podnebju v stari domovini, torej tudi najbolj rojakom prija; je zdravo in ugodno. Zapomnite si: MRZLICE in ŽIVINSKE KUGE tu ni. Zemlja je rodovitna in dobra, lega iste je ravna, po nekaterih krajih manj ali več valovita. Kamenja in močvirja ni. Dva potoka tečeta skozi to zemljo. Mnogo studencev. Ravno isti poljski pridelki kakor v starem kraju rastejo tli, kakor tudi sadje in vinska trta. SUŠE in TOČE in VIHARJEV u i. Cena akru ostane še za ta teden od 15 do 20 dolarjev. Lahki kupni pogoji. Vsakemu kupcu povrnem vožnje stroške za sem in nazaj. Dolžnost me veže, da omenim, da to zemljo prodaja SLOVE-NEC SLOVENCU in da posredovalnih čifutov ni med nami, torej se z vsakim pogovorimo v materinem jeziku iu vsakemu pokažem vsako ped zemlje, brez vsakih stroškov potem če zemljo kupi od mene ali ne. Vsakemu kupcu jamčim oseb no, poleg (jlrimmer Land Co. za CLEAR TITLE in ČISTOST BREMEN. Pogodbe tako izdelam. da jih vsak" navaden delavec lahko razume in ni v njih nobenega zavijanja. Rojaki, pogodba je važna stvar, dajte si pozor! Vsak, ki je prišel to zemljo pogledat. je tudi kupil in to je moje najboljše spričevalo, ker mi je dokaz, da je vsak zadovoljen. Če ste se odločili kupiti farmo, tedaj pomislite na sledeče stvari: 1. Kaka je zemlja? 2. Kak je kraj? 3. Kaka je voda? 4. Kako je podnebje? 5. Kaj raste na zemlji? 6. Kake ugodnosti nudi kraj in kak je trg. 7. S kom imate opraviti in kako je pogodba narejena. 8. Je-li zemlja čista in kdo je lastnik. Če hočete biti tako postreženi in brez vsake skrbi se vleči v postelj, ko enkrat kupite farmo, tedaj mi pišite ali pa pridite. Knjiga "ZEMLJIŠČA V WISCONSIN^'' se dobi zastonj in poštnine prosto. ADOLF MANTEL, % Grimmer Land Co., 133 Washington St., Room 1007, Chicago, HI. P. S. Tistim rojakom, k; so že farme kupili od mene, naznanjam, da se v kratkem sam naselim v Wausaukee, tako da jim bom lahko v pomoč, ko se sami naselijo. MT* Trgovec ■ zlatnino M. POGORELO 29 B. Madison St. — Room 1112 Chieago, m. Opomba: Pazite na oglas ▼ so botnih številkah. OGLAS SLOVENCEM. A*a prodaj je v veliki slovenski naselbini prodajalna z gTOcerijo i in mešanim blagom. Prodam radi odhoda. Več pove uredništvo "Glasa Naroda". (21-26—G) • ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", Nj VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. Iščem svojega bratiča IVANA , TOMEC, po domače Pot ur kar-| jev i/. Osilnice št. 15. Prosim cenjene rojake, če kedo ve za njegov naslov, da ga mi javi, | ali naj se pa sam oglasi. — Anton Tomec, Mimberly, Causka-ta, La. EDINA SLOVENSKA TVRDKA. ZASTAVE, REGALIJE, ZNAKE, PEČATE )N VSE POTREBŠČINE ZA DRUŠTVA IN JEDNOTEJ Delo prvo vrste. Cene nisi F. KERuE C0. 3f»lh8. LAWNOAI.K AVB., CHIOAUU IttU 8IOVEN8PF, CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ. & I Prekinjeno delo. Nase vsakdanje življenje lu moralo biti tako urejeno, da bi ostali čvrsti in da hi mogli v polni meri uporabiti svoj čas in svoje zmožnosti. To bi nas delalo zdrave in močne. Noben naših organov ne sme prekiniti svojega dela v škodo celega telesa. A tudi največja skrb včasih ne more preprečiti, da se delovanje kakega organa zmanjša ali da se sploh ne prekine. Dogaja se, da noče želodec sprejemati hrane ali vsaj toliko ne, kot jo potrebuje telo. Včasih prenehajo jetra ali kak drugi organ z delovanjem iu posledica jc težka konstipacija. V takih slučajih, ko so aHcirani prebavni organi, je najboljše sredstvo TRINERJEVO Ameriško Elixir pnko viao. © 9 Ta Vam očisti celi sistem, brez bolečin in drugih neprilik. Ojači Vam.tudi prebavne organe in s tem celo telo. USTVARI DOBER TEK, POSPEŠI SEKRECIO IN OLAJŠA KONSTIPACIJO, NOTRANJE BOLESTI IN KRČE, GLAVOBOL, ZLATENICO, KOLCANJE IN BLJUVANJE. Vspešen je pri vseh takih boleznih, pri kojih trpi želodec in pri kojih opazimo zmanjšanje teka, koustipacijo in slabost. Priporočamo jo pri nervoznosti. povzročeni po neprebavi in pri boleznih ženskih spolovil, povzročenih po kronični konstipaciji. V LEKARNAH JOSEPH 1333-1333 SO. ASHLAND AVE., TRINER, CHICAGO, ILL -. ..............- ............ - -..... __ _ -.......... ____ _ -.....-......-.....----------- ----------------- GLAS NARODA, 2L.3TJNIJA, 1913. Kapitan Satan tU.. Doživljaji Cirana de Bergerac. % j —-- * Spisal Umu Gallet. — Za "Gl* Naroda" poslovenil J. T. J (Dali«.) i). V Ciranovi sobi je sedel Sulpieij Kastiljuu iii pisal. Velika miza je Mala ob okrni, skozi katerega j«' .lila v sobo ja&na aoLnčiia svetloba. Prepisoval je prizor i/, tragedije "Agripiue . Kast i I jan ni bil zadovoljen, ker je pel. Da. to je bila posebnost tega mladeniča. CY je bil srečen, je molčal in mirno užival svojo žalost, žalosti je pa dajal duška s petjem. Mogoče je imel danes slabo pero, mogoče je prezgodaj vstal, dovolj, pel je, da so se tresle šipe v oknih. Hotel je kitico že enajstič zapeti, ko jt* nenadoma vstopila neka ženska, ki pa ni imela ničesar ženskega na sebi. Bila je Suzana, Ciranova kuharica, katero je bil ob neki priliki vzel v službo, liila je dobra gospodinja In se se zmenila ni. če ji ni gospodar po več mesecev plačal dogovorjenega zaslužka. "Stopila je pred Kastiljana. uprla roke v boke in rekla z neravno prijaznim glasom: — Ti gotovo poješ za denar, kaj? — Oh, Suzana, jaz pojem iz samega ljubega dolgočasja. — I je p vzrok! Zakaj se pa dolgočasiš? — Ker jc lepo vreme, ker bi rad šel 11a izprehod in ker gospoda še ni nazaj. — Res. gospod je dunes zjutraj odšel, ko sein še spala, lvdo ve. kje je * — Že dva dni >e ni bil in danes je prišel že navsezgodaj ponj gospod Nangi, da iuu bo za sekundauta. — No, hotela bi ga videti, kakšen se bo vrnil. Poln prask! O Kastiijan kak prepirljive« je tvoj gospod! — Kaj hočeš? Dvoboj je vendarle edina stvar, za katero je vredno živeti, če se dva dni ne dvobojuje, pa že misli, da se bo pogreznil svet. čeravno se je Suzana tako bala, se je Cirano vrnil popolnoma zdrav, _____ . ......... . Bilo je že devet; vsak čas uioiu priti lloland. — Ali si gotov .' — je vprašal pesnik svojega tajnika. — Da, je odvrnil na kratko. — Potem lahko greš. Pred večerom te ne potrebujem. Toda, počakaj, še eno pismo mi bodeš napisal. — Za koga? — Za debeluha Montflerija. — Kaj je napravil? — Igralcem brani predstavljati moje igre. Cirano je začel hoditi semtertja po sobi in narekovati tajniku sledeče pismo: Debeluh! "Zagotovim ti, da bi te prokleto bolel hrbet, če bi , mogel pisati udarce mesto črk. Za danes ti povem samo toliko, da te bom do smrti stolkel, če se predrzneš priti v teku enega meseca v gledališče. Toliko za danes lopov!" Ko je bilo to čudno pismo končano, se je Kapitan Satan zadovoljno nasmehnil. — Nesi mu ga. moj sin. in če ne bo še nocoj i/polnil moje zahteve. mu potujem ušesa. Kasti!jan je takoj ubogal. Na stopnicah je srečal Rolanda de Lembrat a. Komaj se je grof vsedel, je spregovoril Cirano: — Ali veste, zakaj sem Vas pozval ? — Rad bi vedel, posebno ker se mi je zdel Vaš včerajšnji govor precej skrivnosten. — Dobro toraj; nočem ver skušati Vaše pol rpežjivost i in prepričan sem. da Vam veliko veselje nikakor ne bode škodovalo. — Kaj nameravate? — Veliko presenečenje za Vas. — No? — Ali se spomin ate. kaj ste rekli v prisotnosti Žilberte. — Kaj nem rekel? — Rekli te: <*Y se vrne moj brat, g;» bom sprejel z največjim veseljem. Roland je razumel. Celo telo mu je pokril mrzel pot. a vendar se je premagal in mirno spregovoril: — Gotovo, to je samoobsebi umevno. — Toraj, dragi prijatelj, je vzkliknil Cirano in odprl vrata sosedne sobe,* razprostite roke, Vaš brat se je vrnil, tukaj je. Mladi grof se je moral krepko oprijeti Ciranove roke. da ni padel po tleh. Trenutek ni ničesar videl, ničesar slišal. Ko je spoznal v bratu, ki mu je neizmerno vesel nudil obe roki. cigana, svojega tekmeca, je votlo zavpil in se opotekel nazaj. — On, on! — je ponavljal iu stiskal pesti. — On t —- je potrdil Cirano. — Poglejte ga, ali ne spominja vsaka njegova poteza na Vašega očeta. Dočim je Roland presenečen gledal svojega brata, se je zadnji priklonil pred njim in spregovoril: — Brat, še pred dvema dnevoma, ko naju je združila usoda, nisva vedela, da se pretaka po najinih žilah ciiainista kri. Takrat sem Vas dvakrat razžalil in danes Vas prosim za odpuščanje. Vi ste starejši in kot takega Vas bom tudi vedno spoštoval. Moje življenje je bilo revno in temno, moja čast je brez madeža, podajte mi roko, brat. Roland se je s težavo premagal, toda vseeno je podal mladeniču roko rekoč: — Vstanite gospod. Za sedaj še ne morem dati duška svojemu veselju, ker se mora najprej cela stvar razjasniti, zato pa potrebujemo dokazov. — Pri Bogu, Roland, — je vzkliknil Cirano. — ali mislite, du lažeiu J Ce pa hočete dokaza, ga boste tudi dobili. Emanuel, idi po Bcu-Joela, midva te bova čakala. Dočim je šel mladenič v Hišo Ciklopa. je Cirano pojasnil grofu vse, kar je vedel. Povedal mu je o knjigi in ponovil Ben Joclo-vo. kakor tudi Cilkino izjavo. Roland se je moral ukloniti. V kratekm času se je vrnil Manuel z Ben-Joelom. Banditu se je zjasnil obraz, ko je zagledal grofa; lopov je imel takoj xvrven svoj podel načrt. Tudi Rolaud se je globoko oddahnil pri pogledu na cigana. Zlobno je za^epi-tal sani pri sebi: — Igra je dobljena! Beu-Joel je ravno tako odgovarjal grofu, kot je odgovarjal dan prej Ciranu, Potrdil je. da je Manuel pogrešan grofovski sin, m kakor pa ni hotel dati dragocene knjige od sebe. Roland je bil s to izjavo ua videz zadovoljen in podal je Manuelu roko. — Brat, pripozuam te, Bergerac stoji do ber za te. Ti si toraj oni. po katerem je moja duša tolikokrat hrepenela. Idi. predstaviti te hočem *voji." starim služabnikom in upam, da te bodo še poznali. Dobro! — je vzkliknil Cirano, sam pri sebi pa pristavil: — Kdo ve, če govori odkrito? Manuel je iskreno poljubil ponudeno bratovo roko. Cirano se je zadovoljen smehljal. — Poglejte, Roland, ali se ne zna rm fino obnašati Po preteku enega tedna bo še cel ka- — Predno bo preteklo osem dni, — je mislil Roland. — bo že zopet v svojih starih cunjah. — Obrnil se j*' k Ben-Joelu, mu dal ves denar, kar ga je imel pri sebi in rekel: — To vzemi za plačilo: hvala ti! — Med tem ko sta Cirano in Manuel neskončno vesela govorila in razgovaijala o bodoči sreči, je Roland zašepetal bau-ditu: — Kje te lahko dobim, če bi te potreboval? — V Hiši Ciklopa pri Po rte de Nesle, milosti j i vi gospod. 10. Roland de Lembrat :e stanoval v ulici Saint-Paul. Takoj bo je prišel v Pariz je bila njegova prva skrb dobiti stanovanje, ki bi v vseh ozirih odgovarjalo njegovim zahtevam, in res si je najel pravcato palačo, obdano s krasnim vrtom. V prvem nadstropju je bila velika dvorana, katere se je dotikala Rolandova spalnica. In tu je bil dva dni po prej opisanem dogodku grot" Roland de Lembrat. Letal je razburjen semtertja po sobi. kot vjeta roparska žival, in pri tein tudi večkat divje zatulil. Nato se je vsedel k mizi in začel računati. Ni računal koliko ga stane hiša in druge potrebščine, hqtel je le vedeti, koliko ga bo stal bratov prihod. Ko je bil gotov, je zapičil pero v mizo, podprl glavo z rokami in se globoko zamislil. V njegovem srcu je moral divjati strašen boj. Nazadnie je vstal. — Bali! — je siknil in zamahnil z roko, — zakaj te skrbiCe se ne more vozla razrešiti, se ga enostavno preseka. HARMONIKE bodisi takorSaokoll vrste Izdelujem is j popravljam po najniljih cenah, a delo trpeino in zanesljivo. V popravo sano-sljivo vsakdo polilo, ker sem te nad 16 let »okaj v tem poslu la sedaj v svojen* lastnem doma. V popraves vzamem kranjska kakor vse druge harmonike to raConam po deln kakorino kdo tafcteva brei nadaljnih vpraianj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62ndStr.. Qmrmfmrni, O Pozor rojaki! 7ntoi previdni ljudje vedno silijo proti za-LdtidJ padu? 7 ji tli ne P°slušai° bogatinov, niti Lii i ■ n ■i^lEmi n<|» Pozor slovenski farmerji! Viled občne zahteve, tmo tudi letos naročili večje število & pjravih domačih i^J^ KRANJSKIH KOS V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane iz najboljšega jekla v znani tovarni na Štajerskem. Iste se pritrdijo na ko s išče z rinkcami. Cena 1 kose je $ 1.10, K ©dor naroči 6 kos, jih dobi po $1.00. v zalogi imamo tudi Uepalao oranje iz finega jekla; =» ceaa garnituri je $1.00. —■ Pristne "Berfarno" brasiine kamne po 30c. kos. Pri naročitvi nam je naznaniti poleg poštne postaje tudi bi lino železniško. Naročila priložiti je denar all Postal Honey;Order. Sloveaic Publishing Co. 82 Cortiandt Street, New York, N. Y. Hamburg-American Line. RED STAR LINE. Plovitba med New Yorkora Hi Antwerp om. Redna tedenska zveza potom poštnih parnikov z brzoparniki na dva vijaka. Edtna direktna proga med NEW TORKOM in HAMBURGOM, PHILADELPHI0 in HAMBURGOM, BOSTONOM in HAMBURGOM oskrbljena s parniki na dva vijaka: Kaiteria AifitU Victoria, Amerik«, Preaiieat Grant, Prerideot Liacola, Clevelud, Cisriasati, Pretoria, Patricia, Pennsylvania, Graf V alder Me, Prim Oakar in Prim Adalbert, katerim sledi v kratkem nov parnik na štiri vijake in turbino IMPKRATOR 919 čevljev dolg, 50.. ST. LOUIS. MO. MO! 31 IMal INTREAL. I CANADA. Pozor, r6]akl! Dobil Mm to Waahinsrtona ts svoje zdravila aerialno Številko, k tore jamči, da •o s n r a rita prava ln koristna. Po dolcMB Času se ml je •isrefllo iz najti pravo Al pen tinkturo In Pomado prool tonada-nju in H rast . ilUktl nI bilo, od kate- ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJ-VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. COMPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE. (Francoska porobrodna družba. Direktna črta do HAVRE, PARIZA, fcVICE, INOMOSTA in LJUBLJANE. Poštni Bkaprea pnrnikl aot[ LA PROVENCE" /LA SAVOIE" "LA LORRAINE" "FRANCE" ■a dva vtiafee aa dnrttak. aaAvavtlate aa MKt vifaka re moiklm tn isoirtoi aoati ln dalal laU« reenU- , no popotnoma farma telo in ne bodo toč lapadali, ter ne oalveil. Kavne tako mož ki an t 6. tednih krasni brki popolpoma -arastejo. Keematieem v | rekah noaah la križKah v 8 dneh popotnoma os- , dravtm. kozja o£esa bradavice, potne nss* .ta oae-bllne m popolnoma odatrsnijo. Da Je to reeniea fcuaHm a SfiOC. PBIte po cenik ka tavata pelU—» isitajn, JAKOB VAHClC P. O. Box SS MT" VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA! Vsak potnik, kteri potuje skozi New York bodisi v stari kraj ali pa iz starega kraja naj obišče PRVI SLOVENSKO-HRVATSD H OTEL AUGUST BACH, 145 Washington St., New York, Corner Cedar St. Na razpolago so vedno žiate sobe in dobra domača hrana po nizkih cenah. Zemljevid balkanskih držav je dobiti po 15c. komad. Slovenlo Publishing Company, 82 Cortiandt Street, New York Poštni parnllcl aoi "CHICAGO'* 'LATOURANE" "ROCHAMBEAU" "NIAGARA" Qtavna agcocija: 19 STATE STREET, NEW YORK, corner Pearl St., CbesebniOfta Balldiaf. Paniki odplnieio od sedaj naprej vedno ob eetrtkik a prutaaUa itov. 57 North River in ob sohotih pa iz pritUniica 84 Nortk River, N. T. fFRANCE junija. *I.A J.OKKAINE 17. julija TjI^. •LA SAVOIE julija 1913. fFRANCE 24. julija 1913. *LA PROVENCE 1U. julija 1913. M,A SAVOIK 31. julija 1913. POSEBNA PLOVITBA V HAVRE: •NIAGARA odpl. s pom. št. 57. FLORIDE odpl. s pom. št. K4. dne 21. junija 1913. ob 3 popol. dne 21. junija 1913. ob 3 popol. •CHICAGO odpl. s poru. št. 07. 28. junija 1913. ob 3 popoldne. fROCHAMBEAU odpl. s poni. št. ."»7. dm* 5. julija ob 3 popol. Paralki s svezd« sazctaaovaal Imate p«]4ra rliaka. Ptraii s križca iauve pe itiri vi;ska. A >stro-Aiiieri kaiiska črta (preje bratje Cosulich) NajpripravnejSa in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate, Novi parnik na dva vijaka "Maktiia Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko. Cena voznih listkev iz New Yorka za III. razred so do: Vsi spodaj navedeni aovi paro-brodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav: . ALICE, IiAU&A, MARTHA WASHINGTON, ARGENTINA, OCEANIA, ' K AIRES FRANZ JOSEJ L TKSTA ......................................$34.00 LJUBLJANE.............;...................35.18 REKE ............i.,........................34.00 ZAGREBA ....................................... 35.08 KARLOVCA ..................................... 35.21 Za Martha Washington in Kaiser Franz Josef L stane $3.00 veS. H. RAZRED do TRSTA ali REKfS: Martha Washington in Kaiser Franz Josef L $65.00, drugi$60 do $65. Phelps Bros & Co., Gen. Agents, 2 Washington street, new york.