L - >X ‘ - ■ VVM, x£>^-rt ,::>:W; k fe.fc 1 : :v.V '! ' : . - ■ ' ?M/;'i ||M % 1* -: SREČNO 1965 STEZICE novoletne stezice novoletne stezice novoletne stezice novolet v novoletni števiiKi stezic sonetu, jej o: sevemn Šali, prof. Jože mtinARič, C. H0RR6RA, Jože SPUHAL z uteRARnimi PRispeuKi,- darko DUHzmoimiR BeiAvid z iiustRAdjAmi ppeBeRite Še: novoletne inteRviuje, ŠPOPtni. PR6GL6D, .. pfsroo iz H Ali je.«,____________ glavni urednik SLAVKO SPUHAL uredniški odbor DIHA GOL6Ž , miiAn mARKeijzmetA pobič odgovorni urednik JOŽB UMAD urednik DAH Čl BREŠČAK mentor in korektor PROF« jOŽ.0 S6V6R cenci novoletne Številke 50 din novoletne stezice novoletne stezice novoletne stezice novolet Z novoletno š u . viIk-o S b e z 1 c smo vam hoteli pripraviti prijetno presenečenje, pa nam to žal ni popolnoma u- . i : spelo, Zdaj ni bilo papirja , zdaj Klišejev •:_i ciklostila, skratka: vse je šlo narobe. Zato tudi taka z&mu«* da.Dvojno številko smo vam sicer namenili za Novoletne..praznike, pa jo los gc lahko prebirali šele med zimskimi počitnicami. Kljub vsemu upa- '■> mo, da vam bodo novoletne Stezice v prijetno razvedrilo. Ker šo novoletne željo- že malce . .... zapoznele, vam zeljjno pred koncem • » > semestra še čim več' d obrili ocen ih čim manj cvekov . ; v . 'h? •, prrs&fpf novim letom bomo v naš list uvedli novo rubriko-ffl NAŠ INTERVJU« Za začetek smo povabili na razgo-vor svobodnega umetnika Severina ŠALIJA, glavne-ga-, urednika. Dolenjskega lista Toneta GOŠNIKA, predsednika občinskega odbora SZDL Slavka DOKLA, pro-. fesorJo no gimnaziji Jožeta SEVERJA in predsednika občinskega komiteja. ZMS Uroša DULARJA. In ker tečejo zadnje minute staremu letu,, smo se odločili z o naslov Preberite si, kaj mislijo o kulturnem, zabavnem in športnem življenju, c Stezicah in še o marsičem naši povabljenci. O VPRAŠANJE: Novomeško kulturno-zabavno življenje spi spanje pravičnega. Kaj bi bilo treba storiti, da bi se stanje bistveno izboljšalo? • o o;. □Severin ŠALI: Takile ugotovitvi, da spi, ne verjamem Kakor ne verjamem, da mladina nima. zabave, ali da se nc zna zabavati, kot tudi slišimo. Možnosti za zabavo ima veliko več, kot jo je imela včasih, in zabave tudi / kar prištejmo sem nekaj, česar včasih ni bilo: radio, kino, televizija, razvitost športa itn./. To v splošnem. Res pa je, da no tovrstni; novomeški gredi' in še marsikje manjka prostorov,, da bi se mladino v njih zbiralo, recimo ha* ples. Drugo romanjkanje. pa je še hujše: ni dobrih, spretnih organizatorjev za pravo zabavno in razvedrilno življenje /tudi med mladimi ne/ In še nekaj, kor velja za velemesto ali vos, za zdaj ali za prej: zabavo in razvedrilo si a^ora človek znati najti predvsem sam, ustvariti pogoje v sebi. In do mla di to imate in zmorete, 'ne dvomim. Veseli večer ali Planšarji /povedano za primero/ so lahko zgolj skromno dooolnilo. pTone GOŠNIK: Dragi tovariš urednik Stezic, dovoli, do no vprašanje odgovorim■samo napol: do bi vladalo v mestu kulturno mrtvilo, tega ne bi mogel trditi, soj imamo v dveh kino dvoranah skoraj vedno dober program, ne manjka na tudi občasnih gledaliških predstav, koncertov in podobnih nastopov. Seveda bi zadnjega bilo lahko mnogo več; tega si vsi želimo in bila so leta, ko je Novo mesto zares bilo v svojem kulturnem izživljanju bogatejše, pestrejše. Za te namene bi ustrezno društvo in organizacije' potrebovale večjo finančno podporo s strani občinske skupščine in delovnih organizacij, nekaj več kot doslej po bi moralo po mojem mnenju biti tudi osebne zavzetosti, požrtvovalnosti in veselja pri vseh, ki načrtujejo kulturno življenje v mestu /in v vsej občini!/. - Koko je z zabavnim življenjem v Novem mestu, pa veste morda pisci in bralci Stezic somi več kot jaz; kakor pravijo, je dobre zabave zn mlado in staro v mestu zares premalo. Ne vem, koko je z organizacijo.mladinskih plesov fcdaj, pred leti po je tu mladinska organizacijo s pomočjo svojih vodstev in šol dosegla prav lepe uspehe. Če je zabave in sproščenega veselja v društvih in organizacijah premalo; so tega najbrže krivi tudi člani teh društev sami - Saj bi lahko zabavo in spodbudno veselje vnesli v svoje delovne programe sami! Razen "suhih delovnih načrtov" bi povsod lahke gojili prijetno družabnost dober zgled so bili pred leti novomeški taborniki, po tudi Partizan se je rad spomnil teh hvaležnih oblik dela. Morda manjka dobrih predicfov, kaj si želite za dvig zabcvnrga življenja, oddih in sprostitev Dajte jih mladinski organizaciji in drugim, prav gotovo se bo lahko, marsikaj spremenilo in izboljšalo, če zdaj ne ustreza! tjSlovko DOKL: Za kulturo je potrebne r^eni ti dvorano in več finančnih sredstev. Vse ostalo že imamo. Kljub temu, do imamo več uvožene kulture kot domače, misliti, do o kulturnem mrtvilu ne bi govorili, saj je tudi uvoženo kulturo - kulturo! tJJože SEVER: Življenje, zo katero trdite, dr spi v Novem mestu sponje pravičnega, imn v vašem vprošonju dvo atributa: kulturno in zabavno. Dovolil si bom odgovoriti no vsako posebej. Zdi se mi, do v našem mestu o kakšnem kulturnem mrtvilu lahko govori le tisti, ki se dokoj številnih kulturnih prireditev /gledališke predstave, predavanja, literarni večeri ipd./ noče udeleževati. Pc- mojem ne monjko toliko prireditev kolikor občinstva na prireditvah. Tiste, ki imajo voljo organizirati in pripravljati takšne stvori, moramo nagraditi vsaj s tem, do jih pridemo poslušat. Za zobovno življenje pa se mi zdi, da vprašanje ni prišlo na pravi naslov. Menda res ni veliko zabavnih prireditev, ki bi bile na kulturni višini, vendar mislim, do se tam, kjer česa ni, še vedno lahko kaj naredi. To' velja zo mesto in za gimnazijo, ki v tem pogledu bržkone ni izjema. O'Uroš i)ULAR: Do, imate pravi Ncvfem, če bi še kje lahko' zasledili tako trdno spanje. Se vam.ne zdi/ da je eden izmed vzrokov podhranjenost kulture? or-f o-u Kaj bi': bil o treba storiti?; . D '• . ' y ‘~ Smatram, 'da samo mi'mladi tega vprašanja ne bomo rešili, vendar, moro od nekje priti iniciativa.' Če-’bo prišla od mladih, bo'meni osebne Še posebej všeč. Že lethb konferenca je delno nakazala'problem kulture'-v Novem mestu.': Občinski komite 2t.S je že premišljal o javni tribuni mladih, na katero' bi povabili može, ki' r -vodijo kulturno politiko v občini, nn kateri: bi- rb-z-ložili ugotovitve in" Zahteve mladih. Potrebno bo začeti vsaj-poizkuša-i reševati, to vprašanje, ne po ga prepustiti stihi'ji. z , ’ ? j 0VPRAČANJE: Kakšno vlogo naj bi pri dvigu kulture ime-le Srednje šole? i n-i : . -v.: ., - v • ’ fcjUroš DULAR: Smatram, da vsak1 mladinec lahko vsaj delno prispeva k reševanju tega problema. Če posebej po bi lahko pomagale srednje šole, kot vzgojne ustanove^ ki’bi morale tudi kulturno vzgajati mladino. V vsebi- .} : . . , iajo5is oo arrd ..riMlu::: : -JVoiiMr-ttr awi?"vo>o:4U ' IJfrŠdj. -angena di xtq 5/r ^-fcftšghigv od'.!? .W§si 1 ■% k dStd-Ss. { c*4 i-i div vrgL-l rta itii ' ' -9-X' 'aiu&lai • m iVf:' :rid 'M fcsd 'oiolV 'oaSriaH ;HLVTA ^AHUVb r -i e Vi. no In' obliko' te’-'Vloge-' sešne bi spuščal", ' ^ za t» ^%’9WA? M&ftip^fcud D sl!t'#bSfl^V3 4ijS)*j5Sf«i#)h Mvya»fW-6nti'b =^Ai.Wlf>WiČ^m*n, StBffVd so ste^flfŠŠr $ '• O,, ni H delev'c'ev - nevpozabiinb zlas-t-i : na pevske zbora! O VPRAŠANJE: ‘KšjiMšlite -©f Stšžicah? D Tone GCČNIK: Dokler ni izšla'prva številka; šeni -• večkrat vp-baš'a-1, kdaj jih' boste spet začeli izdajati. Meni šo všečy - saj"'jih berem že ■vrsto let. Še' bol j, bi mi ugajale j' č’e bi-’ubrale pčgumnejše steze proti pomanjkljivostim,'-ki se 'kažejb V 'delu dijakov, "o -piroblemih ; ’ :1 šolske škCipndstiv e§ bi’ k o'rik r e i h b ■ j c -51 p i s a $ d' o - ti š p e h i h i v" - .-■ I in "s^ddrdlj^jM H i m Sl žkSh .iVbe Hš> najsi., bi inf5l%¥#čfiC5'ši.k^dWo> 'tofmS^ faSSMčfifitijč*igtVj&^ov mu ‘grdsilU pota - saj vam menda ;ne■ manjka' sodelavcev? č".' /ICd1 'Se'“sprašujete-' aa iffirieri jsj Se tole: na ^dšM-tSgstuf. ' bi na vsako stran spravil več gradivb - med «vrs tidS- '- ij ml bi;., puščal, manj -praznega prog Lopa ;in -tako- pridobil.; pri enakem obsegu vsaj še tri četbtine proato.ra ;v,eč.... 'r za nove članke-, -pesmi, ob-jay.%-;-itn../ -.- . > - .•■;.■ -•;•* D Slavko-. .DOKL.:P.Bi4,qki^jefn nol-olilco 7v. @4.-bastr.o,s;ti- - j-n -< ,>, konkretno sti-- pri .pisanju,,; -da bi--■ tako .;glr'-sil;0; postalo. .resnično- .ogle dplp -živi j en j a, d. n -deln novomeških .are d-nješolcev. Sugestija- pišite tudi v reportažnem stilu. Tako bi skušali lahko predečiti kakšen pereč problem, n.pr. ekonomsko-socialni nolbžaj dijakov, probleme v zvezi s dt udi jem, idejnosti pouka itn. bUroš DULAR: Nisem' litbrarni kritik, toda prve tri številke so mi všeč. Sem po zagrizc-n reševalec križank, c italijanske križanke v prvi številki nisem mogel rešiti. V tretji številki sem zasledil, da ste se povezali z aktivom hči tel ji-:vč a. Mogoče' bi kazalo pri-tegniti še:”oštald sredn jsŠblvke aktiva- tn ebirnšnprvfc ■ v stran Stezic lahko napisali 'Ti* Šilci novomeških srednješolcev" . Naklada bi se gotovo povečala, pa tudi za kvalitetne prispevke bi bili v manjši zadregi. -v; n,.- fr’ L),:.-' Lir "tj . 1' ;'-k ." 'gg O □ Jože SEVER: Letošnje Stezice po svojem zunanjem videzu nedvomno napravijo na bravca močnejši vtis cd prej šnjih. Dobro je tudi to, da izhajajo dokaj redne. To do kazuje, do si je uredniški odbor trdno začrtal svoj pro gram in da zna spretno reševati tudi tisti problem, ki je bil doslej vedno najbolj pereč, namreč pomanjkanje prisnevkov. Tudi notranja razdelitev glasila in ravnovesje med posameznimi rubrikami izpričujeta jasnost koncepta, predvsem glavnega urednika. Dotakniti se moram še vsebinske in idejne plati. Pretirano strogi kriteriji pri presojanju ne bi bili na mestu, ker.bi našim mladim literatom lahko jemali voljo do dela? Sem torej za neko prizanesljivost, ki pa mora imeti meje. Tako moramo kdaj pa kdaj z uredniškim odborom iz gradivo za rubriko Iliadi literat le izločiti kakšno prenebogljeno stvarco, s tem pa nočem še reči, da sem sam z vsem, kar potem izide, do kraja zadovoljen. Ppidružil bi se nepodpisanemu ocenjevalcu Stezic v Dolenjskem listu /lo.dec. 1964, str.11/, ki glasilu očita pesimistično nastrojenost, vendar bi rod misel natančneje razvil. Nič nimam proti pesimizmu, če Je utemeljen. Tedaj je to le znamenje, ds je nekje nekaj narobe, in opozorilo, da tisti "narobe" pač moramo odstraniti; tak pesimizem je torej lahko celo koristen - kot signal. Zelo pa sem seveda proti pesimizmu, ki je afektiran in nedoživet in je v bistvu le posnemanje nekih nezdravih literarnih pojavov. Menim, do v noši družbi mladi ljudje objektivnih vzrokov za črnogledost nimajo, kolikor seveda mlad človek ni sploh nagnjen k pesimizmu. Ob teh očitkih pa ne smemo prezreti tistih prispevkov, ki jih je človek resnično vesel, kadar jih bere: v njih namreč čuti, da zna današnji gimnazijec ob vsem zunanjem trušču iti tudi vase, da zna tenkd prisluhniti temu, kar se v tej najlepši razvojni dobi v njem dogaja, in do vsaj nekateri in nekaterikrat - to bodisi v prozi bodisi v verzih tudi adekvatno izrazi. Ker sem se ob literoni rubriki predolgo zadržal, bi za druge dodal sanc sv o j vtis, da Stezice od številke do številke postajajo "bolj verno zrcalo življenja na gimnaziji; VPRAŠANJE: ICaj menite o športu v novomeški komuni? Slavko DOKL: Ne znamo 'izkoristiti obstoječe možnosti. Imamo športne objekte, kadrejšportnike, nimamo pa dovolj zagrizenosti- za šport. Smo večkrat le odjemalci, namesto da bi bili sami kreatorji športnih dosežkov! ©VPRAŠANJE: Kdaj in kako ste začeli ustvarjati? □ Severin ŠALI? Kdaj? V 'šestem razredu ljudske šole. Menda je bilo tisto res 'ust var jan je"1'1, saj je priha— ’ jalo iz niča. Kako? Z izdajanjem in pisanjem'Citrončka, velikega literarnega lista/skupaj 4 št./na štirih iz zvezka i.ztrganih ' straneh.Kabinet .in redakcija pod kozolcem ob Temenici ^VPRAŠANJE: Ste se tudi vi kdaj poiz— kurili v poeziji ali prozi? G Tone G-OSNIK: Seveda, v obojem, med dvanajstim m osemnajstim letom,potem pa je ostalo vse samo pri prozi v; 1-d a j rvga življenja. O VPR ASAN JE: Kat ere p i s!a t el j p. |4). a j ra je prebi rat e ? ml : ;mnogo čaša. gre za šolske in domač# ; e v o j-p: -el i eni dolžnosti moram pr^6-2. le male ostane za tisto, kar bi rad Q Jože SEVER:v.e ..nalog' , ki jr birati: mi gr ša bral, Tako moram prepogosto na lastni koži ugotavljati, kako resničen jo izrek nekega kitajskega pesnika: "če izebraž i človek tri dri nič ne bere, čuti', da postaja njegove govorjenje neumnoin ne pogleda se rad v zrcalo,". ir s enotni in nedeljski večeri, ko se otresem v*..in e eri d. rr i v ljubljeno knjigo, pa .cjanju, kaj najraje berem! Rad so zato resničen prazni No, in tiič a :j k v.pr, imam tiste pesnike in pisatelje, ki imajo človeku kaj povedati, kr. jim' fabula ni glavna stvar in ki ob njihovih knjigah r,imam vtisa, da so plačani za vrstice. Če bi moral navesti nekaj .men, bi se izognil standard- nih in raje omenil od naših npr. Cirila Kosmača, od. Hrvatov pa Vladana Desnico, zlasti njegovaProlje.ča Ivana Galeba. .... ? . .-Odkrito na priznam, da se za literarne umotvore naše mlajše generacije, ki se izživlja po nekaterih naših revijah, kljub ponovnim poskusom š.e nisem mo p. el opreti. ' O Severin ŠALI: Vprašanje je malo tečno. Berem tudi take pisatelje... no, ne povem, katere, da si ne bi kdo zavihnil nosu. Potem je odgovor težak tudi zato, ker veliko berem, že od prve klopi v ABC. Po patriotski liniji morajo biti. domači avtorji vsi zastopani /na res ne -berem vseh/. Od tujih nekaterih pa si človek ohrani ljubezen iz mladih let - "rja je ne uniči, čas je ne načne" itn. Nemara so med .takimi avtorji, zame namreč, Dostojevski, Hamsun, .Dickens, Rilke, T. Mann in še nekateri /vsi seveda le v nekaterih delih/. Potem na kajpak še novejši /na pr. Gide in Proust/ in najnovejši. Naštevanje bi bilo odveč. Že to diši no bahcriji, češ: Mi, ki smo brali, hnha! O VPRAŠANJE: Kaj svetujete mladim literatom? O Tone GOŠNIK: Časnikar težko svetuje mladim literatom; če lahko kaj pripomnim,.bi vsakomur tonlo priporočal, da prebere kor največ domačih in tujih klasikov, do si neprestano bogati besedni zaklad in do predvsem spoštuje kleno, leno domačo besedo! Do je treba ob tem prebrati tudi marsikaj novega in najnovejšego, je seveda samo po sebi razumljivo. Življenje- krog nas pa-kipi in cvete kot še nikoli - mar more biti' literarna žilica mladega ustvarjalca ob vsem tem mirno in neprizadeto? tiSeverin ŠALI: Tenkočutno pero, bistroumno zamisel, piljeno in opiljeno "izdelavo", v splošnem po dobršno mero življenjskega optimizma in po / kot je približno rekel pretkani Anatol France/ "tisto pravšno zrnce prismojenosti, ki je pisatelju potrebno, da je tudi v sodobnem vrtinčastem času in svetu lahko moder in dobre volje" . VPRAŠANJE: Po katerih knjigah najraje sega mladina? JOŽE SEVER: Dijaško knjižnico na gimnaziji vodim že tri leta, letos pa sem v MK prevzel še funkcijo knjižnega svetovalca. Na šoli segajo dijaki najbolj številčno po knjigah, ki jih potrebujejo za obvezno domače branje. Mimo tega v glavnem zahtevajo dokaj kvalitetna literarna dela, le za krajši čas -a zato tedaj toliko bolj- pa se vnamejo za takšne stvari, kot so Deklice na potepu, Diagram neke ljubezni ali pa Grajski biki. V knjigarni zija med. mladim, knjige željnim človekom ■ in knjigo na polici globok prepad - prazen žep in visoka cena. Iz tega objektivnega vzroka ni vredno upoštevati, ' kaj mladi ljudje kupujejo /to bi bile predvsem šolske knjige/, ampak to, kaj/ si ogledujejo. Tu pa bi bil razpon precej obsežen: od.tuje literature v izvirniku do domačih leposlov nih in strokovnih del. Zanimivo je, da zelo pogosto segajo tudi po pesniških zbirkah. S tem bi ovrgel trditev, ki jo večkrat slišimo, da namreč današnja mladina nima ■■ . smisla za poezijo. VPRAŠANJE: Kakšno vprašanje bi si sami zastavili, da ne bi bili v.zadregi z odgovorom? UROŠ DULAR: Težko vam bi odgovoril na to vprašanje: sem namreč že v zadregi, z odgovorom. VPRAŠANJE: Kakšne so vaše želje ob. novem letu? SEVERIN ŠALI: Sebi - staro leto,- ker ga že poznam. Uredništvu Stezic dobrih sodelavcev, vsem bralcem uspehov pri učenju,' če pa že kdaj "padejo", naj bodo ti padci hrabri! JOŽE SEVER: Želj/ za novo leto bi bilo kar precej. Naj jih nekaj naštejem! Želim si, da bi se dobro razumeli z dijaki in.da bi ob tem razumevanju lepo napredovali; da bi do konca leta izšlo vseh planiranih•deset številk Stezic; do bi šola po proračunu za 1. 1965 dobila dovolj denarja in da bi pouk lahko tako uredili, kot si ga zamišljamo; da bi se cene knjigam znižale ali da vsaj ne bi več rasle; da bi bili odnosi med ljudmi čim bolj humani in kulturni -in še zadnja željoda bi se izpolnile vsaj nekatere od teh željš. TONE GOŠNTK: Do bi bili in ostali zdravi! Da bi v miru nadaljevali nošo pot v zares svetlo bodočnost, ki je pred nami vsemi in vsem človeštvom!^Da bi vsi cenili in spoštovali delo kot edino merilo za človekovo mesto v družbi! In še posebej želja za mlade bralce Stezic: da bi bili vsi ponosni na šolo, v kateri dobivate podlago za vašo pot v življenje! Ponos in zadovoljstvo, združena z resničnim delovnim poletom, naj bi se odražala predvsem v kar najlepših uspehih, za katere se trudijo vaši vzgojitelji in vi sami, drage bralke in bralci glasila novomeških gimnazijcev! SLAVKO DOKL: Da se vsi napori v svetu usmerijo v to, da bi ljudje bolje živeli in da napravijo velesile rebalanse v proračunih. Prvo.v škodo atomskega orožja in drugo v korist ekonomskega razvoja nerazvitih območij v svetu. UROŠ DULAR: Če mislite meje osebne želje in načrte, potem jih je veliko. Vprašanje je, če bo čas in ostali pogoji za Vrealizacijo". Če pa mislite načrte in želje v zvezi z mladinsko organizacijo, potem bi moral priložiti sklepe redne letne konference, ki je bila 6.decembra,. Če se bodo ti sklepi in zaključki ,v tem letu v redu izvrševali, Če se bo mladina v šolah, delovnih organizacijah in na vasi v polni meri zavedala svoje vloge in svojih nalog, potem se mi zdi, da bom eden izmed najsrečnejših ljudi v občini. Seveda pa v novem letu želim v^em bralcem Stezic čim-več uspehov, uredniškemu odboru po manj finančnih težav in čim več uspelih Številk. VSE H 6 H ALG E M ST£Č! C 2 EU SREČkI O kjOVO LETO 4965 ^DOLEivlISKl LIST« ELEKTRO KlOVO MESTO se PRIDfk? Strast in Strah plešeta tango no divji glasbi tvojih oči. "Tango, tango Smrti." Eden od Plesalcev noro mrtev posti po tleh, kajti to je ... "Tango, tango Smrti.'" /y\ v f) gl // U n zato sem pijan vse dolge noči, (' i // i5. We,tTem f 'J ...s krvavečimi prsti« Peklenski ogenj tvojih oči. Ho Veliki inkvizitor, oh, /ta veliki inkvizitor, drži rdeč križ v beliho^okah/«, Pr epoln ponižanja ''kleč i^jpred n j in z vročim čelom ob hiod;£>6n kamnu0 Tisoč žarečih nožev ni tiči v telesu, tisoč žarečih klešč ne trga, tisoč žarečih verig ne oklepa, o Veliki inkvizitor mi vseeno zasadi rdeči križ v srce, oh. ta Veliki inkvizitor« . III Po močvirju trgam suho ločje in ga polagam pred tvoje srce, Kefer, Ne norem ti nabrati rdečih vrtnic, niti bledih orhidej« V nojem močvirju raste’ le ločje, ubogo, suho, ožgano ločje Prozne minute brezmejno, samodejno tonejo v noč. Kje sanje temačne, varijivo-mročne odkriti ni moč. Srce treneta in noč šepeta čuden napev. V zvezdah žarečih in daljah svetlečih čutiš?.. odsev. Rdeče misli se utrinjajo in me snominjo jo ljubezni, d se razblinjajo v ritmu bolezni. Prozne minute brezmejno, samodejno sc utonile v noč... Doze Spl ih a! In nežen kakor tih oblak nebo in kakor resnih trav Sur, en j e bil je tvoj korak, ko si prišla z dobrav. Na nebu sonce je tonilo v prvi mrak in daljne, mlečne zvezde Rimske ceste so se vžigale, ko je v omamni zrak se utrnilo spoznanje, da ljubim te. Ostala si. Če zmeraj zvezde noju spremljaje na nebu, a meni zdi se, kot do včeraj si prišlo no belem snegu. Če te nič več ne bo nazaj, če bo ostal cd tebe le snomin in obledel smehljaj; če srečna več ne boš, kot si sedaj: tedaj brez sonca in brez zvezd in brez spominov, glej, se svet vrtel bo še naprej. Samo demonski smeh, in vrana v oči in krokar v srce in včasih jok in rdeč smehljaj na nebu in le še smrt... R.1Mc: mo* iz ntma. Ri tonzina! Camera če letto! Progo, il niu bel-lo Hotel! Albergc Union, Albergo...!" je odmevalo po ogromnem prostoru rimske Železniške nostaje, ki leži vzdolž široke Vialo Principe. Stazione Termini je ene izmed najleoših, najmodernejših in najsodobneje opremljenih železniških postaj na svetu. Peroni leže kar v dveh nadstroojiht pod zemljo je tnkcinenovani "sottooasaggio", zgornji oeron pa je tak, kot smo jih navajeni pri nas,- • le da je mnogo ved ji. Vsa postaja je obloženo z marmorjem. Reka ljudi se je stekala skozi tri izhode, ki šo bili videti kar premajhni za tako množico. Nad glavnim izhodom ' /ali vhodom/ je ogromen relief abstraktnih' oblik, delo nekega, Madžara. Ko so gradili rimsko železniško postajo, so razpisali mednarodni natečaj, na katerem so' izbrali najboljše delo. Zmagal je Madžar s svojo abstraktno kompozicijo, ki naj bi predstavljala množico. Žiri se je menda odločil zanjo predvsem zato, ker abstraktne noteze reliefa človek, ki hiti z vleka, lahko dojame z enim samim pogledom, medtem ko si kako, monumentalno realistično delo lahko ogleda le, Če se ustavi. Na postaji Termini kaj takega res ni mogoče. Z mamo sva se med množico s težavo prebijalo proti stranskemu.vhodu. Odbijala sva nešteto prospektov in reklam za sobe, ki so jih vsiljivi, včasih že zoprni hotelski agenti potiskali v roke. Moral sem jih zavračati, ker sva z mamo že imela izbrane tri t ensione. Pen-sione je podjetje, ki oddaje prenočišča, včasih tudi hrano. Ko sva prišla iz postaje, sva se znašla na pločniku, ravno pred prehodom za pešce. Moder napis AVANTI na semaforu je pokazal, da je ^rehod prost. Čez nekaj trenutkov sva se ustavila pred večnadstropnim poslopjem. Preko celega pročelja se je vlekel ogromen nap:s Pensibne Syracusa. Z,dvigalom sva se za-peljala do drugega nadstropja, kjer je pensione imel svojo pisorjio. Dobila sva ključ najine bobe, kjer naj bi prenočevala. Bila je v peten nadstropju, želo svetla in lepo onrenijena, Inela je celo balkon. Storil sen nanj in odprl s,e ni je nrekrasen pogled nrcko Staži one Ter-nini, preko raznobarvnih hišnih streh, nekritih s televizijskimi' antenami, iznad katerih so se dvigali nroti nebu kakor osamljeni otoki sredi brezkončnega oceana gotski in romanski cerkveni stolpi, vse do obzorja, kjer se strehe, zavite v lahno meglo asfaltne vročine . . 1 \ . '■ l ; spajajo z nebesnim. šVodbm. !-‘1 Stopil sen nazaj v sobo, kjer je mamo že zlagalo, obleke v omaro. V kotu, kjer je stal umivalnik '#''‘pekočo vbde, sem si, gol do pasu, dodobra S; ral nroh in ud:azoni jo. italijanskih železnic s telesa. Počutil sen še. • . ko.t.. nrerojen. ' t - ': Zelenkast#, pritajeno svetlobo je vladala y sobi, kb pem se zbudil. Nojnrej se nisem mogel znajti, kje pravzaprav ...semKo sem se le halo ozrl, -sem se spomnil, da sva se z-mamo odločila, da se naj; raj malo spočijejo, preden se odpraviva na obhod po Rimu. Urni kazalci so. kazali že petnajst minut 'čez .tretjo. Tudi mama se je zbudil, ker sem zaslišal, da je postelja zaškripala ob vsakem premiku tolesa. Ko sva. .vstalo , sva najprej nekaj ;; o jedla, poten do sva .skrbno zaklenila sobo in se z dvigalom spustilo dc pisarne. Dogovorila sva se, kdaj. nameravava priti nazaj, pustilo ključ in denar, za katerega sva menilo, do go ne bova rabilo. Štirikrat je odbila ura, ko sva stopila na pločnik pred hotelom. Prečkala sva cesto med dvema kolonama avtomobilov, dolgima kot pravljico o jori kači in steklene:.: polžu. Za postajo sva zavilo ob visokem zidu starinske zunanjosti, katerega izvora in starosti nisem znal ugotoviti. Ob zidu sva prišla do trga, kamor gleda glavni vhod rimske železniške postaje. Kakih petdeset metrov vstran je stol majhe-n American snake bar, obdan z lepo teraso z mizicami in gugalnicami. Potopilo sva se v mehke blazine gugalnice in naročila košato in čr- t no kavo. Od tu sen inel nrav lep razgled na Stnzicne Temini. Opazoval sen ogromno pročelje, relief nad vhodom i'n ogromni vhod san, .skozi katerega se je volila nepretrgana reka ljudi vseh barv in narodnosti, Medten je natakar že prinesel košato in turško kavo. Vso pozornost sen posvetil izvrstnenu okusu kosate. Kasoto je italijansko slščičarska specialiteto. Podobna je našemu sladoledu, sonc dai se prodajo v večjih in gostejših kosih. Ino svojevrsten, zone res izvrsten okus. Po okrepčilu sva še nekoliko posedelo in opazovala mimoidoče. Vrstilo se je pisana procesija ljudi, ki so se najbrž zbrali z vseh vetrov. Z mamo sva poskušala ugotovi jati,kaj naj bi bil kdo po poklicu, a nama je pri toki množici dar presojanja odpovedal. Videla sva ljudi, za katere živ bog ne bi mogel vedeti, kaj pravzaprav' sq, Kaj menite nnprimer o tehle dveh: dva individuuma, •oblečeno v hlače in pisani majici ter obuto v "špagarce" sta se v počasnem ritmu pozibavala v kolkih, držeč se za roke. Frizuri sta imela kor se da podobni in obema sta se na rokah svetili zapestnici. Ko sem ju tako gledal, ko sta se nama približevala, pri najboljši volji nisem mogel ugotoviti, če sta istega ali različnega spola, šele ko sta stopala mimo mene',' sem na- enem opazil dve izboklini ne prednjem delu telesa - -nekje med pasom in vratom, ki sto pričali o lastniku ženskega spola. Kljub temu sem še vedno ostal v dvomih. Dolgo sva z mamo hodila po krivih in ravnih, po širokih in ozkih ulicah in alejah ter povsod občudovalo izložbeno okno, ki so bila prenapolnjena z vsem, kar si srce lahko poželi. Občudovalo sva krasne prodajalne avtomobilov, pohištva, draguljarne in zlatarne; pa tudi majhne trgovinice, stisnjene med visoke in ozke hiše, ki so obenem tudi delavnice, niso ušle mojim očem. Lastniki so delali v delavnicah in obenem budno pazili na svoje, kar pred lokalom razstavljeno blago. No vsake" koraku sva se lahko čudila razpadajočimi ostankom antične kulture in veličini palač, ki so pričale o mogočnosti srednjeveške gospode. Tako sva prispela no Forum Romonum, vseskozi pa so nos spremljali klici prodajalcev "antike", izdelane v številnih tovarnah. Prekrasen trg, obdan s samimi "relipuia reli qui o rum" antičnega Rimo, je napravil name močan vtis Nikoli si ga nisem predstavljal tako veličastnega in mogočnega v svoji častitljivi starosti. Nisva se mogla takoj odločiti, kaj bi si ogledala najprej. Končno sva le sklenilo, do se najprej podava v Kolcseum, ki je pravzaprav simbol rimskega imperija. Stopala sva po kamnitih tleh amfiteatra, ki je bil včasih obdan s kamnitimi klopmi in je lahko sprejel tudi nad 5o tišeč obiskovalcev. Zamislil sem si popolnoma zasedene klopi, ki so se tresle od hrumenja množice, željne krvi, uživajoče ob borbi gladiatorjev. Le-te so imeli zaprte v prostorih pod areno. Od vse te mogočnosti so ostala le še gola, razpadajoča rebro glavnih zidov, medtem ko ostanke klopi prerašča visoka trava, o areni pa ni ne duha ne sluha več♦ Vrnila sva se pc isti poti in krenila mimo Tiberijevega kopališče proti Trajanovemu stebru. To je votel kamnit steber, debel približno dva metro, okoli irv okoli pa je vanj vklesan relief s slikami iz imperatorjevega življenja. Steber stoji no masivnem podstavku v prostorni, obokani in tlakovani jami, v katere stene so vdelane velike, železne kletke z rešetkami . To je bilo zadnje domovanje zveri, preden so jih spustili v borbo za življenje in smrt. Prehodilo sva že precej poti, zato sva sedla na klopco v parku, ki leži sredi Foruma kot zeleni otok sredi cest, do bi si malce odpočilo. Mimo sc jo nenadoma primahali trije italijanski fantje, stari kokih devetnajst let. Pristopili so k sosednji klopi, kjer je sedel njihov tovariš, in mu porinili nekaj pred nos. Začeli so se mu smejati in rogati: "Che goto innammoroto! Goto innanmorato!" rvo! i -:' , j ;l ! i v -I i j. ,-■ / Zbežali so" naprej, se smejali in se obmetavali s kamenčki , ki so jih nabrali v pesti. v* Mlodcnjč no klopi je prebral listek, Izvlekel de- • ; ' ’ V, i ' ' j ' "* .L **■ ■ j »*"• \ narnicb' iz žepa, ■ potegnil iz nje fotografijo'1 ter vse skupaj raztrgal in vrgel na tla. Ko je opazil, da go gledava, je zmignil.z rameni in se žalostno nasmehnil, Vstalo sva ravno v času, ko je mladenič prečkal cesto. Videla sva še, kako je nekaj zavpil,' pomahal z roko, stekel k neki "biondini”, jo prijel okoli pasu in že•sta izginila, v gneči. Am6re italiano! ; : ' V ' \ ;*• ’ ■ ' " ' ^ , m etošnja športna sezona je minila v znamenju olim-I pijskega leta in številnih novih svetovnih in na-I J cionalnih rekordov., O Coubertinovi zapuščini bi lahko rekli, da v taki meri kot prav letos še nikoli ni uspela, Toliko držav, kot jih je sodelovalo na zimskih olimpijskih igrah v Innsbrucku in na letnih v deželi vzhajajočega sonca v Tokiu, niso športni anali še nikdar zabeležili, Manj razveseljivo za organizatorje -posebno za tokijske- je dejstvo, da so imele Igre zelo majhen finančni uspeh, saj je no primer tokijski spektakel .privabil na Japonsko komaj desetino turistov, kolikor so jih pričakovali. Zato pa je bilo bera rekordov toliko večja -predvsem po zaslugi fenomenalnih ameriških atletov in plavalcev. Športniki Sovjetske zveze so pripotovali v Tokio z željo, do bi pokazali amoriš -kim športnikom svojo premoč tudi na letnih Igrah, Podviga iz Innsbrucka pa jim ni uspelo ponoviti. W"jfcravzoprov njihdVa zlota bero v tirolskem glavnem jf/ačzmegtu ni bila nepričakovana, soj je že dolgo zno-M no stvar, da sovjetskim hitrostnim drsalcem, po -sebe j po drsalkam ter ■ biatlonec em...ž e vrsto let nihče ni kos* Skoblikova je tako osvojila kar vse zlote kolajne -4 , pri tem pa so ji bile največje konkurentke le rojakinje, V alpskih disciplinah je bilo situacija popolnoma drugačno, V smuku, slalomu in veleslalomu do 66 tako pri moških kot pri ženskah merili za najvišje naslove Francozi, Avstrijci, Američani in Nemci, slednji s.precejšnjo smolo, Avstrijci in francoski sestri Goi-tschel so bili junaki alpskih disciplin. V nordijskih 'disciplinah :SO prevladovali severnjaki in spet Rusi. Konkkonen in Ehgan nista razčistilo medsebojnih računov -vsak je osvojil po eno zlato in srebrno medaljo. Tok je torej krotek pregled zimskih olimpijskih i-ger, katerih glavni junaki so bili Lidijo Skoblikova in Hnrieele in.Christine G-oitschc!.. etne ‘olimpijske i:;re s . minile v končnem zmagoslavju sovjetskih športnikov, ki so kljub začetnim težavam. spet slavili j.pnngabtio žMgc j na5;; Aavriča.ni. Ti so osvojili največ odličij v plavalnih disciplinah,, kjer skoraj ni bilo dneva, da ne bi p.- rušili kakega rekorda , bodisi svetovnega ali državnega. Triumfira1 je 18- letni Don Scholland.er, plavolasi torpedo iz Oregona, ki je kar štirikrat stopil na najvišjo stopnico v dvorani Komazava. Njegov fenomenalni uspeh je še dopolnil izbor za najboljšega športnika leta, ki ga j e odvzel sovjetskemu skakalcu v višino Brumlju. Sovjetski tekmovalci v atletiki so skoraj popolnoma » d p- vedali. I tki na, llihnjlov, lipsnis, Ter-Cvahesjan s< že ugašajoče zvezde in se niso megli u-spešno 'postaviti p rp-bu mladim. Araeričahova Harresu-, Carru in njihovim: tovariše::. Od Evropi’jcev s. največ uspeh-v poželi Angleži, Poljaki in Nemci. REZ UL TA f i MUKE TE C 1. DON SCHOLLANBES(ZDA) plavanje 2. PETEN SHELL (."..Zelandija) atletika 3. ABEBE BIDILA (Etiopija) atletika 4. BCB HATES (ZDA) atletika 5. DAV/H DBASE .1 (Avstralija j plavanj e 6. ’7ILLY HOLDpEF (Nemčija) atletika 7. JACQUES ANQUETIL (Francija) le-" lesarstvo 8. LIDIJA ŠKCBLIKCVA . (SSS1). drsanj e 9. AL 0EP.TEI (ZDA) atletika 10.. TA'L:RA PREŠ 3 (SSSR) atletika Za skoraj vse ostale discipline olimpijskih iger je bilo. značilno, da niso zmagovali favoriti. To se je zgodilo v vaterpolu, kjer so Tladžari premagali Jugoslovane, v n- gometu, kjer so nam. naši " amater ji" pripravili naj -grenkej še razočaranje po vojni, in,v kršarki,kjer so odpravili Američani svetovne prvake Brazilce. Tudi v košarki so Jugoslovani zdrsnili v ozadje in tako de bolj potrdili svoj spodrsljaj na evropske: prvenstvu. Japonci sc. osvojili tretje mesto predvsem po zaslugi svojih rokoborcev in judoistov ter neprem.agljive telovadne vrste ..Izpolnila na se jim ni največja želja, da bi naslov absolutnega prvaka v judu spet priromal na Japonci* -cfc.Obdržal-ga~j c..plavolasi_niz z^iski drvar locsini:. V, ZA -Rekla sem ti, da ne kupuj otroku takih stvari pred snegom! -..H6k.lska4»ali sto muho v j :hi? ! ooo * ft 9 % « ♦