ISSN 0351-9716
KOPERNIK O VAKUUMU
Stanislav Ju`ni~
In{titut za matematiko, fiziko in mehaniko, Jadranska 19, 1000 Ljubljana
POVZETEK
Ob odkritju Kopernikove (1566) knjige v Ljubljani opisujemo raziskovanje vakuuma in vakuumskih tehnik v njegovem ~asu. Razmi{ljamo o knjigah in napravah, ki so bile v tisti dobi dosegljive Kranjcem.
Copernicus on vacuum
ABSTRACT
In connection with the discovery of Copernicus’ book (1566) in Ljubljana we described the vacuum research of his time. We discussed the books and instruments available to our ancestors in Copernicus’ time Carniola.
1 UVOD
Pred nekaj tedni smo v Ljubljani odkrili pomotoma pozabljeno Kopernikovo delo iz leta 1566. Odkritje potrjuje izjemna znanstvena hotenja na{ih prednikov. Kaj pa ima povedati o za~etkih vakuumskih tehnik na
Slovenskem, glede na to, da imamo prav Kopernika upravi~eno za za~etnika moderne nove znanosti v Evropi?
Kopernik je umrl dobro stoletje pred Torricelli-jevim poskusom. Tako po eksperimentalni plati seveda {e ni mogel razmi{ljati o vakuumski tehniki na sodoben na~in. Gotovo pa mimo vpra{anja vakuuma ni mogel, saj so se nad njim `e za~eli zbirati poznej{i Galileijevi oblaki. Kak{no je bilo Kopernikovo mnenje o praznem?
2 KOPERNIKOVI ATOMI IN VAKUUM MED NJIMI
Kopernik je imel vesolje oziroma Son~ev sistem za neskon~no velik v primerjavi z Zemljo. Razmi{ljal je tudi o nevidnih atomih, ki dose`ejo opazljivo velikost {ele, ko jih je dovolj veliko skupaj.1
Slika 1: Naslovnica ljubljanskega izvoda druge izdaje Kopernikovega dela iz leta 1566
Slika 2: Prva stran Kopernikovega rokopisa De Revolutionibus (212 listov, z dovoljenjem Javne knji`nice v Krakovu)
1 Kopernik, 1998, 58–59
VAKUUMIST 26/1–2 (2006)
35
ISSN 0351-9716
Slika 3: Torun (Torno, Thorn) v tedanji Prusiji na meji z Veliko Poljsko, kjer se je 19. 2. 1473 rodil Kopernik
Slika 4: Frombork (Frauenburg) ob Balti{kem morju v tedanji Prusiji, dana{nji Poljski, kjer je 24. 5. 1543 umrl Kopernik
Atomi Demokrita, Epikurja in Leukipa so seveda predpostavljali obstoj vakuuma med delci snovi. ^eprav ni izrecno omenil vakuuma, je Kopernik z razpravo o atomih predpostavil njegov obstoj na Zemlji. Vpra{anja o na~inu gibanja planetov okoli Sonca brez trenja si {e ni postavil, ~eprav so tedanji raziskovalci o njem `e pisali.
Ob Kopernikovi knjigi so imeli ljubljanski jezuiti {e dela njegovih sodobnikov, kjer so prav tako razmi{ljali o vakuumu. Med njimi je bil Benedetti,2 u~enec Tartaglia.3 Objavil je nekaj dokazov Kopernikovih domnev in s svojimi idejami utrl pot Galilei-jevi dinamiki. Kopernikanec Benedetti je bil matematik na dvoru vojvode Ottavia Farnese v Parmi (1558–1566) in pozneje na dvoru velikega vojvode Savoje v letos olimpijskem Torinu. Knjigo je napisal v obliki pisem razli~nim znanstvenikom, med drugimi
Nuñezu,4 prvemu profesorju vi{je matematike na univerzi v Coimbri na Portugalskem.5 Benedetti je pisal o {tevilnih vpra{anjih, med drugim o kvadraturi kroga,6 temperaturnih razlikah na Soncu,7 zanimivimi v povezavi s pozneje leta 1610 odkritimi Son~evimi pegami, vakuumu v Heronovi posodi, te`i zraka in olja.8 Bednedetti je uporabil argumente Giovannija Filiponoja iz 6. stoletja, da je spodbijal Aristotelovo domnevo o nemogo~i neskon~ni hitrosti izstrelkov v vakuumu. To se mu je zdelo {e posebej pomembno kot nadaljevanje raziskav Benedettijevega u~itelja Tarta-glia o gibanju topovskih izstrelkov.9 Seveda pa je raziskovanje vakuuma postalo posebno zanimivo po Torricellijevih, Guerickejevih in Turja~anovih poskusih pol stoletja po Benedettijevi smrti.
Benedettijeva pisma (1599) so bila br`kone prvo matemati~no delo, nabavljeno za jezuitski kolegij v Ljubljani. Kopernik, Galilei in vpra{anja vakuuma torej nikakor niso bila tuja na{im jezuitom celo v ~asu, ko so bile razprave o teh idejah uradno omejene v katoli{kih de`elah.
Kranjci smo zelo zgodaj nabavljali tudi knjige Tartagliovega zaprise`enega nasprotnika Cardanoja,10 ki je v Kopernikovem ~asu razpravljal o postopkih za izdelavo vakuuma ob kondenzaciji pare. Jezuit Porta11 je Cardanove ideje razvil v predloge za dvigovanje vode v vakuumski cevi, kar je leta 1663 privzel markiz Worchester in kon~no {e Boylov pomo~nik Denis Papin.12 Porta je razmi{ljal tako o vakuumu v vesolju kot na Zemlji po vzoru na Pitagorejce in Heronove poskuse v Aleksandriji.13 Ljubljan~ani so imeli {te-
2 Giannbattista Benedetti (Benedictis, * 1530 Benetke; † 1590 Torino).
3 Bogoljubov, 1983, str. 39; Cantor, 1900, 2: str. 388, 565–566; Benedetti, 1599, str. 241, 241, 261. Niccolo Fontana imenovan Tartaglia (* 1499; † 1557)
4 Pedro Nuñez (Nonius, * 1492 Alcazar del Sol; † 1577 Coimbra)
5 Cantor, 1900, 2: 388; Benedetti, 1595, 214
6 Benedetti, 1595, 303
7 Benedetti, 1595, 358
8 Benedetti, 1595, 225–227
9 Crombie, 1970, 324–325
10 Girolamo Cardano (* 1500; † 1576)
11 Giovanni Battista dela Porta (* 1534/35; † 1615)
12 Crombie, 1970, 436
36
VAKUUMIST 26/1–2 (2006)
ISSN 0351-9716

-•H+t.   1ti4r   iJ^.
¦ ,'^.™«. (j.

4


-Ji i i^fin
fJf .* ttfcfr
..-.¦.

Slika 5: Prva stran popisa matemati~nega dela turja{ke knji`nice, ki so ga sestavili v Ljubljani 14 let po sodelovanju turja{kega kneza pri Guerickejevih poskusih v Regensburgu. Popis navaja Dobrzenskyjevo knjigo na predpredzadnjem mestu desno (Z dovoljenjem: Haus-, Hof- und Staats-archiv, Dep. Fürstlich Auerspergsches Archiv, VII Laibach, A 14/4 conv. 1 Laibach-Fürstenhof 1729–1895, Dunaj, Minoritenplatz 1, Catalogus, Classis Septima Sive Classis Mathematica, 1668, 324–325)
Slika 6: Predzadnja stran popisa matemati~nega dela knji`nice prvega kranjskega vakuumista, kneza Turja{kega, in njegovega brata. Na drugem mestu levo navaja Kobavovo knjigo (ibid., 334–335)
vilna Portajeva dela, njegovo Magijo je imela kranjska dru`ina Rechbach celo v dveh razli~nih natisih.
Knez Turja{ki14 je slabo stoletje po natisu Kopernikove knjige leta 1654 pomagal Ottu Guerickeju pri vakuumskih poskusih v Regensburgu. Vsekakor je `e kot mladeni~ v Ljubljani veliko zvedel o vakuumu, {e ve~ pa si je o njem prebiral v svoji bogati ljubljanski knji`nici v zrelih letih. Pomembna vloga, ki jo je odigral ob Guericku ob za~etkih vakuumske tehnike,
tako niti ni popolno presene~enje: Ljubljana tedanjih dni je bila eno sredi{~ pretokov idej sodobne nove znanosti med renesan~no in baro~no Italijo ter humanisti na cesarskem Dunaju. Med drugim je Turja~an v svoji ljubljanski knji`nici hranil knjigo o hidrotehniki in vakuumskih poskusih pra{kega profesorja in rektorja Dobrzenskyja15 iz znane pra{ke zdravni{ke dru`ine, ki ga je ostro kritiziral plemi~ Rain16 z gradu Strmol pri Cerkljah blizu Kranja. Seveda danes te`ko ocenimo, katero od sprtih strani je tedaj podprl turja{ki knez, vsekakor pa so njegove izku{nje z vakuumskimi poskusi vplivale na Dobrzenskyjeva raziskovanja.
Na{ prvi vakuumist, Turja~an, v svoji knji`nici, ki je bila najbolj{a v tedanji baro~ni Evropi, ni hranil le dela tujih avtorjev. Na vidnem mestu je imel tudi knjigo na{ega profesorja matematike Kobava.17
3 SKLEP
Presenetljiva najdba Kopernikove knjige v Ljubljani se ka`e v bolj pri~akovani lu~i, ~e jo pove`emo z izjemno pomembno vlogo, ki jo je stoletje po Koperniku odigral prvi turja{ki knez pri postavitvi zgodnjih Guerickejevih vakuumskih poskusov. Dognanja te vrste vsekakor vlivajo novo samozavest slovenskim vakuumistom, naslednikom slovitih prednikov.
LITERATURA
Benedetti, Giannbattista. 1599. Io. Baptistae Benedicti Partii Veneti philosophi praestantissima speculationem libri in quo mira subtilitate haec tractatu continentur theoremata arithmetica de rationibus operationem perspectiva de mechanicis disputat de quibuspan placitis Arist. In quintum Euclidis libra Physica & Mathematica responsa per epistolas. Venetis: Baretium Baretium & Socios.
Bogoljubov, A. N. 1983. Matematiki mehaniki. Biografi~eskii spravo~nik. Naukova dumka, Kiev.
Cantor, Moritz Benedict. 1900, Vorlesungen über Geschichte der Mathematik. Knjiga 2. Leipzig, B.G. Treubner.
Cardano, Girolamo. 1550. De subtilitate libri XXI. Privezano: 1557. De rerum varitate libri XVII. Basel. Nem{ki prevod: 1591. Basel. (Pokrajinski muzej Ko~evje-II/107)
Crombie, A.C. 1970. Da S. Agostino a Galileo. Milano: Feltrinelli
Dobrzensky, Jakob Joannes Wenceslaus de Nigro Ponte. 1657. Nova, et amaenior de admirando fontium genio (ex abditas naturae clausstus, in orbis lucem emanante) philosophia... Ferrairae: Apud Alphonsum, & Io. Baptistam de Marestis
Kobav, Andrej. 1643. Vindicae Astronomiae et ethicae pro Dionysio Exiguo, abbate Romano, contra eximios chronographos praeterproter summos imos aeram vulgarem usurpantes seu nato, motuo redivivoque Iesu homini Deo de incarnationis passionisque
13 Porta, 1561, 1: 282v, 2: 125v, 127r
14 Knez Janez Vajkard Turja{ki (* 11. 3. 1615 grad @u`emberk; † 13. 11. 1677 Ljubljana)
15 Jakob Joannes Wenceslaus Dobrzensky de Nigro Ponte (Jakub Jan Vaclav (Wen~eslav) iz ^erneho Mostu (Schwartzbrug), * 1623; † 1697)
16 Janez Friderik (Joannes Frideric) pl. Rain
17 Andrej Kobav (* 7. 11. 1591 Cerknica; SJ 22. 10. 1610 Brno na Moravskem; † 12. 2. 1654 Trst)
VAKUUMIST 26/1–2 (2006)
37
ISSN 0351-9716
anno MDCXXXXIII Mense Die vota dissertatio. Viennae: Greg. Gelbhaar
Kopernik, Nikolaj. 1566. Nicolai Copernici Torinensis de revolutionibus orbium coelestium, Libri VI. In quibus stellarum et fixarum et erraticarum motus, ex veteribus atqu recentibus observationibus, restituit hic autor. Praeterea tabulas expeditas loculentasque addidit, ex quibus eosdem motus ad quoduis tempus mathematum studiosus facillime calculare poterit. Item de libris
revolutionus Nicolai Copernico narratio prima, per M. Georgium Rheticum ad D. Ioan. Schonerum Scripta. Cum Gratia & Privilegio Caes. Maiest. ex officina Henricpetrina, Basileae. Prevod: 1998. Des révolutions des orbes célestes. Pariz: Diderot. Porta, Giovanni Battista. 1561. Magiae naturalis, sive: De miraculis rerum naturalium Libri III. Joanne Baptista Porta Neapolitano Auctore. Apud Guilielm. Roullium, Lugduni. (NUK-8284; NUK-24483).
38
VAKUUMIST 26/1–2 (2006)