kteremu je pridjano rorniji risu aii SVETE DEŽELE IN HOJE JEZUSOVE Naprodaj pri Janeza P a t e r u o M i 1800 . 65161 0306 * 9 *^ Staršev perva sberb. *sT^* red šest sto leti sta živela knez Rihard in knezinja Notburge na svojem starim gradu na goračini sterme skale. Dvoje otrok sta imela ; prav čednega sina, ki mu je bilo Ladislav ime, in zalo hčer Katrico. Perva skerb blagega kneza in bogaboječe knezi- nje je bila svoja otroka keršansko v strahu bož¬ jem zrediti, in veliko sta si prizadevala, ponižna, pokorna in bogaboječa otroka imeti. Pri vsaki priložnosti so skerbni starši jima izveličanski nauk dajali. Enega dne, ravno je solnce črez hribe prisijalo, gredo knez s svojima otrokama na po¬ lje, spomladi je bilo, gledat, kako se pomlad ljubo rodi, in kako stvarnica ali natura novo obleko dobiva. Otroka, kterima je bila lepa stvarnica samo čudo, prašata očeta, kdo je stvarnici tako lepo obleko dal, in kdo je tako lepe rumene ro¬ žice po polji zasadil? Oče, ko vidijo radovčd- nost otročičkov, in da jima lepota stvarnice serce močno gine, začnejo z radovoljnim sercom otro¬ kama praviti, da Bog, ljubi Oče nebeški je tisti, 4 ki je vse, karkolj vidita, stvaril. On je celo stvarnico z lepim cvetjam olepšal; on pobarva rože na polji in po senožetih ali travnikih; on jim daje tudi prijeten duh. On reče, da nam na drevesnih vejcah žlahtno sadje zazordva, in da nam izraste dosti kruha iz Černe zemlje; pa tudi dobrega vinca iz goric. On je naučil ptičice lepd prepevati, da nas razveseljujejo, on nam daruje vsega, kar za prebivališče in za živež potrebu¬ jemo. On vse lepd lepd naredi, da bi se nje¬ govih del veselili, njega čez vse ljubili in nek¬ daj k’ njemu prišli še v’ veliko lepši kraje, ka¬ kor so tu na zemlji, kjer bomo per njem tudi še več veselja vživali, kakor ga tukej vživamo pod milim soncom. Polni nebeške radosti pokleknejo blagi oče z svojima otrokaina na kolena in Boga slavijo rekoč : Hval’ Boga! dari vesele Pošlje On čez vso zemljo, Vsd, kar mamo, smo prejeli Skoz Očetovo roko. Kadar so že oče molitvico dokončali, Ladi¬ slav še šara od sebe tdle besede pristavi: „Tudi jaz in moja sestra te zahvaliva, ljubi Oče nebeš¬ ki! za toljko veselja, kldro nama tvoja lepa stvar¬ nica daje, od ktere se tvojo modrost, milost, in vsigamogočnost prav spoznati učiva. „ — Sker- bni starši, ker niso vtegnili zavolj opravkov svo¬ je otroke učili, pošlejo hčer Katrico v klošter 5 k’nunam v šolo, Ladislavu pa oskerbijo modrega in brumnega učenika. Ladislavov učenik so bili neki nevtruden dušni pastir, kteri so ga z besedo in zgledom k ponižnosti, pobožnosti, pokoršini, in k ljubezni do bližnega vselej nagibali. Večkrat so mu rekli: „ Pobožnost je za vse dobra, ker ima obljubo sedajnega ino prihodnega živlenja. „ Kadar je že Ladislav odraste!, mu pobožni oče tale Ičp nauk dajo: Ljubi Ladislav , mladi vilez! Srečen je človek v svoji nedolžnosti, dokler se z nesrečnim grehom ne soznani, v slabe to- varšije ne zaide, in se zapeljivcom omoliti ne da; kakor hitro pa tim v roke pride, se mu mirno sercč v mravljišče pregrešnih žčlj premeni, in s ter- njem nastlana pot je njegovo živlenje. Zalo te ljubeznivo prosim ino svarim, vari se takih pre¬ šernih znpeljivcov; zakaj oni so krivi preroki, zapeljivi Judje; in „ blagor človeku, ki po svet- vanji hudobnih ne hodi, na poti takih grešnikov ne stoji, in ne posčda med takimi zasmehovavci. Oni bojo kakor prah, kterega veter od zemlje pomele. „ Varuj se pa tudi skritih potuhnjenih hinavcev, 'oni so zgrabljivi volkovi v prijetnem ovčjem oblačilu; in kdor se z njimi sprijazni, zgubi svoje poštenje in izveličanje. Taki ljudjč so dušna kuga, ki nevidama po svetu hodi in ljudi mori. 0 koljko poštenih mladenčev je že skoz to nesrečno kugo omotenih in ostrupljenih, 6 koljko nedolžnih deklic ob divištvo in poštenje okanjenih!!— Vtihni pa tudi vselej strasti, hude in grešne navade svojega serca, strahovaj jih v začetku, čuj sam nad sabo, da ne zamudiš sam sebe pokrepčati, kadar po tebi veter hude skuš¬ njave zakadi, zakaj: „ Sovražnik, veli sv. Peter, hodi okolj, kakor dereč lev, in išče koga bi po- žerl. „ Ohrani svoje nedolžno serce, in bodi vselej čistih misel, besed ino djanj , zakaj „ či¬ sla duša vpč velja, kakor vse, kar na svetu še toliko ceno ima, „ pravi moder Sirah. Vari se pervega greha in beži pred nijin, zakaj: „ kdor se perve stopinje ne boji, drugo nastopi, tretjo stori, in skoraj do vrata v hudobii liči. Perpo- roči se Bogu, Marii devici, in svojemu zvestemu Angelju-varhu, prosi ga, da naj te pred grčhoin zvesto varje, in naj le vselej vodi po poti čed¬ nosti in zveličanja. Pridejo pa žalostni dnevi, o ne obupaj, ampak spomni se v težavah in v brh¬ kostih na Boga vsmilenega Očeta, da se njegova sveta volja godi. S terplenjem hoče Bog našo pobožnost, poterpežljivost in pokorščino poskušali; ako nas najde stanovitne, bomo najdli pri njem tudi veliko plačilo. S terplenjem nas hoče učili spoznovati revščino tega sveta, in se njega bolj zvesto deržati. „ — Take koristne ino izveličans- ke nauke je dajal pobožni oče svojemu dragemu sinu Ladislavu. — Ljubi starši! učite tudi vi tako svoje otroke, učile jih Boga prav spoznovati, njegove 7 čudne dela premišljevali, iu ga za vse dobrole zahvaliti. Bodite jim zvesti angelji - varili, učite jih modrega, pobožnega in lepega zaderžanja, oj- slro in modro jih svarite, ako grešijo; če pa to ne pomaga, jih pa pravično slrahovajte, in za nje neprenehama molite! Gorjč bo staršem, ki svojih otrok po keršanško prav ne redijo, živo gajžlo ali bič si spletajo, ktčra jih bo kervavo tepla. „ Slabo zrejeni otroci so kervave šibe za revni svčt in stariši ljudomoroi, ki svojih otrok prav zrediti ne skerbijo, „ pravi sv. Bernard. „ Pre- grčhe rastejo, v nebo za maševanje vpijejo. An- gelj božji kliče: joj ino gorje! ljudem zavolj po¬ hujšanja mladega sveta, in izliva kupico serdi božje na zemljo, „ *) •vV* Najden zaklad. ekega dne zgodej zbudijo blagi knez Ladislava, in grejo ž njim in z drugimi 1 o -- J " t-j -- — to ' strelci na medvedji lov; zgodnja danica jim je prijazno na nebu migljala. V ve¬ liki, temni dobravi se lov začne. Mladi Ladislav poda se globokeje v dobravo in ko po njej sem pa tj e hodi, kar zagleda pri nekem vrelcu mla¬ dega medveda, berš se v germovjo skrije, in *) Skriv. razod. 16. 8 x vstreli po medvedu, pa ga ni zadel, medved zag- romi, in v berlog zbeži. Ladislav hiti za njim do berloga. Groza ga sprehaja, ker premišluje visoke pečine strašnega berloga. Spoinnivši se vsigamogočnosti božje , reče: „ O Bog, kako modro si ti ta berlog na¬ pravil ! „ Ko tako božjo modrost premišluje, kar sliši milo človeško vpitje se proti sebi razlegali, oglas v visokem velbu ali oboku strašnega berloga ža¬ lostno vpitje milo ponavlja. Slišal je prositi: „0 Bog! kdo si, vsmili se, vsmili se vboge sirote!,, Ladislav je bil prav vsmilenega sercd, gre poza- bivši vsega straha tjekej, od kodar se žalostno vpitje razlega, in najde, o srečen zaklad! ne¬ kega mladega možd hudo ranjenega. Od vsmi- lenja do nesrečnega vnet Ladislav mu obeže rano, zadene ga na svoje rame, ino ga nese, kakor vsmilen Samarijan, v grad. II temu pridejo pri¬ ljudni knez s strelci k domu, pa kako se vstra- šijo, ko vidijo, nevedijoči, kaj se je zgodilo, svo- lekega ptujca vsega kervavega proti nesrečo ptujca. Nese ga v hišo v posteljo, in mladi knez mu sam streže, ino rano obezuje. O koljko je veselje staršev nad vsmilenim ser- com svojega sina! Ljubi otroci! Bodite tudi vi tako vsmileni Samarijani, kakor je Ladislav bil. Vsmilite se v- bogih, naj že bojo pluji, ali domači., saj smo vsi Žlahtni Ladislav v kratkem razodene 9 bratje in sestre, otroci enega Očeta nebeškega. Pomagajte jim, „saj Bogu posojuje ta, kdor vbo- getnu podeli, in Bog mu bo z obresljo poverili!.,, Sam Jezus vas opominja k vsmilenju do vbogih, ki pravi: „Karko!j enemu nar manjših bratov storite, to sle meni storili; cIo kupica merzle vode svojega plačila zgubila ne bo.„ Posebno pa vsmilite se revnih bolnikov, pomagajte in postre¬ zite jim, tolažite jih s tim: „Da Bog rani in celi, on vdari in njegova mila roka bo spet zdravje dala „ Opominjajte jih k terdnemu za¬ upanju v Boga, v Jezusa Kristusa, kateri je naj¬ boljši pomočnik v bolezni. On sam kliče in va¬ bi vse, sosebno pa bolnike k sebi rekoč: „Pri- dite k meni vsi, ki se trudite in ste obloženi, jaz vas bom poživil.,, Vsmilena knezova družina želi zvediti od ranjenega plujca, kdo, od kodi je in kdo ga je ranil? Vsi so zvesto poslušali, kader nesrečnik svojo nesrečo in krivico dopoveduje rekoč: „Jez sim Konrad, nesrečen sin Roberta iz Kneznije .Moj ljubi oče in veliko drugih vi¬ tezov (žlahtnih gospodov) so v Palestino v sveto deželo šli, se tamkaj z krivoverci za vero kri¬ žanega Jezusa boj vat; že je preteklo dvajset let, pa ni sluha ne duha več od njih. Moja draga mati so pred osmimi leti od same žalo¬ sti umerli. Grašino in vse premoženje so mi zapustili ker sim edin dedič (erb) bil; pa moja žlahta 2 10 me je skoz zvijačnost ob mojo doto pripravila, verb toljke nesreče še sklenejo me vmorili. Ravno listo noč, ko me je drugi dan zjutrej usmileni Ladislav v berlogu najdel, sim zbežal iz grada, pridem pozno v noči v temno dobravo k nekemu Voglarju, ki je tako usinilen bil, da me je pod streho vzel, in mi večerje dal. Še ' nisim žlice iz rok položil, kar stopita dva bra- dasta neznana moža v jizbico, me zgrabita, čez prag zvlečeta, in me hudo ranita. V bran sem se bil tlranskema moždma postavil, pa - kaj, ker sem jima preslab bil. Komaj, komaj jima z po- močjč Voglarja v berlog zbežim, od slabosti na tla padem, in čakam zadne ure. Pa božja pre¬ vidnost, o skerbna naša mati! kieri sim se v roke priporočil, mi je rešenika poslala.,, — Solze ga polijejo po bledem mertyaškem obrazu, vsi pričijoči na glas jokajo črez njegovo nesrečo. Po tčm vzame nesrečen Konrad križ v roke, katerega je na persih nosil, in kušne Kristusove presvete rane rekoč: „Ta sveti križ, na kterern je moj Zveličar Jezus Kristus za moje in vesol- nega sveta pregrehe vmerl, le samo ta sv. križ mi je ostal od. moje tolike dote, še ta križ bi mi bili vzeli, pa ker je meden (mesingast,) in za tolovaje malo cene imd, mi ga pustijo. Pa, kaj hočem včči doto, kakor tebe moj križani Jezus! o bodi ti moja tolažba tako dolgo, dokler pridem k tebi v svete nebesa, kjer so moj oče, in moja mati. Ti pa vsmileni Ladislav moj naj- boljši prijatel, vzemi po moji smerti ta meden križ v spomin mojega hvaležnega serca; ta, kteri je na križi vmerl, bo tvoje usmilenje, ktero si meni skazal, obilno povernil, on bo tvoja pomoč in tolažba vsaki čas, posebno v sili.,, Konrad dan na dan slabejši postaja, in sed¬ mi dan umerje v naročji blagega Ladislava. La¬ dislav vzeme po njegovi smerti meden (mesinga- sti) križ, ga na svoje persi pertisne rekoč: „Do mojega zadnega zdihleja bodi moj vodnik, moje upanje in tolažba v britkih težavah, Jezus usmi- leni! „ Knezova družina ne more pozabiti zadnih besedi pobožnega inladenča Kčnrada, kteri je v najboljših letih svoje mladosti žertva satanske la¬ komnosti nepravičnih ljudi bil. Večkrat premišlu- jejo njegovo veliko nesrečo, in strašno hudobijo lakomnih, in ne mislijo, da jih bo v kratkem taka, ali še hujša nesreča zadela. ubili, Muhamedani si ga osvo- JW . . zdignili so se keršanski vojščaki iz Evrope, Ludvik IX. Sveti imenovan, kralj Francoske dežele, več drugih vitezov in knezov Križatija. ristiani so sveto mesto Jeruzalem so- kristiane-neusmileno hudo ima- 12 se v Palestino poda vbogim krislianom pomagal in se za sveto vero vojskovat. Z njimi gre tudi mogočni Rihard; vzame svoje orožje, opaše ojster meč, ino Bogu priporočivši že no in otroke, gre s svojimi vojšaki na Francosko, kjer so se trume kralja Ludvika zberaft, krislianom na pomoč iti. Veliko bark čaka na morji na križanke. Ko so že vsi v barkah bili, zapojejo duhovni le¬ po pesem: „Pridi sveti Duh!,, .... in naglo ko ptice barke odplavajo. Jutrajno sonce jim prijazno sveti, lavžent in tavžent ljudi jim srečo vošči. Perveslajo na otok Cipern, kjer si živeža za prihodno nakupijo. Pa, o žalost! strašna kužna bolezen se križankov v barkah loti, veliko vite¬ zov pomerje. Usmileni kralj Ludvik sam obisku¬ je bolnike, jih tolaži in ozdravljuje. Vsi, vsi mo¬ lijo in prosijo Roga za odvernjenje le šibe: Bog njih prošnjo vsliši, kuga neha. — Zdaj napove Ludvik egiptovskemu kralju vojsko, ako kristianov ne oprosti in jim odvzetih krajev in mest nazaj ne da. Egiptovski kralj pa to ošabno odreče. Zatorej veslajo krisliani Cipern zapusti vsi proti Damieli. *) Ko proti mestu veslajo, se vz¬ digne na enkrat hud vihar na morju, strašne glo¬ bočine se odpirajo, kakor brezdni globoke; vzdi¬ gujejo se valovi, visoki kakor hribi, in se po¬ dirajo na barke. Veliko križankov najde v glo¬ bočini strašnega morja svoj grob. Po strašili burji (* Damieta, mesto na reki Nil, najmočnejši tabor v egiptovski deželi. 13 se spel zvedri; na Boga zaupajoči doveslajo blizo močnega mesta Damiele. Drugi dan za rano od¬ molijo jutrajno molitvico, stopijo iz bark na suho, in se zverstijo za boj. Vname se z muhamedani kervava bitva, in akoravno je število nevernikov veliko veči, križanki zmagajo, mnogo sovražnikov pobijejo, ostali pa splašeni bežijo. Križanki si tabor Damiele osvojijo, kristjane is sužnosti rešijo itio jim zgubljene kraje in mesta nazaj dajo. Lud¬ vik, spoznavši posebno božjo pomoč, se poda ves ponižen s svojimi vojšaki v cerkev in zahvali Boga za srečno premaganje Muhamedonov. Rihard y’ siiznostf. človek! veselje na sveti Žalost ti rada greni, Niso ne srečni odšteti Tudi naj srečniši nam dni. v „ yfsa verna Europa se veseli junaških križankov, in povsod hvalno pesem po- c ^#^jd za srečno premaganje nevernikov in rešenje kristianov. Pa le kratko je bilo to veselje; kervave vojske ni bilo še konca. Muhamedani se spet zberejo, nenadoma na kristjane planejo, hud boj 14 se vname, križanki se hrabro branijo, vender zadnič zavoljo majhnega števila obnemagajo, Mu- hamedani si barke osvojijo, vojšake pomorijo, viteze pa v sužnost ženejo, ker upajo za njih odkuplenje veliko denara vdobili. Med sužnimi je bil tudi hudo ranjen Rihard. Nesreča križan- kov se v kratkem po celi Evropi razglasi, vse žaluje ino po svojih rajnih zdihuje. Marsktera blaga knezinja joka po svojem rajnem knezu, kleri je v globočini strašnega morja svoj grob našel, marsktera mati zdihuje po sinu, kterega kri ptujo zemljo rudečf; marsktir otrok obžaluje dragega očeta, kleri v grozovitni sužnosli ječi. Med tein se mir z Muhamedani stori; vjeli bodo odkupleni in is sužnosli rešeni. Iludo ran¬ jen Rihard pa je bil permoran v bolnišnici v # Egiplu ostati, čakaje odrešenja, zdravja ali smerti. Bogaboječa Rihardova družina zvč nesrečo blagega kneza, da hudo ranjen v bolnišnici v sužnosti ječi. Vsi se premilo jokajo, posebno pa žaluje žlahtna gospa Nolburga. čez dolgo začne Ladislav svojo mater tola¬ žiti rekoč: „Ljuba mati! ne jokajte loljko, božja volja se je zgodila, saj nam bo Bog spet poma¬ gal, saj se On usmili, kjer je sila.,, Jez poz¬ nam prav bogatega moža v naši okoljšini, Albert mu je imč, njemu hočemo pol našega premoženja zastaviti, da nam le potrebno število dnarjev da, ljubega očeta is sužnosti rešili, zakaj vse naše premoženje ni loljko vredno, koljkor naš dragi, 15 dragi oče. Žalostna mati objamejo svojega La¬ dislava, ter rekč: »Pojdi k Albertu, prosi ga, naj nam v taki sili pomaga, zastavi mu polovico našega premoženja, da bomo le očeta odkupili, in se njegovega prihoda hitreje oveselili. Ladislav grč k bogatemu Albertu, ndfedita pismo, v kte- rem mu polovico premoženja za posojen denar za¬ stavi. Pa kdo ho denar v Egipt nesel? Ladi¬ slav sklene sam se na pot podali; materi, ki mu branijo, odgovori Moja dolžnost je z nevar¬ nostjo svojega živlenja očeta rešiti. Koga bi se bal, ker imam znamnje svojega izvelieanja na per- sih? Pri teh besedah poljubi medeni križ. Dru¬ go jutro se rano na pot poda. Ljubi otroci! vidite, od kakšine goreče lju¬ bezni je bil Ladislav do svojega očeta vnet, v smertno nevarnost se za-nj poda. O posnemajte njegov lep zgled, skerbite za svoje ljube stariše, podpirajte jih z podporo ljubezni in vsmilenja, po- vernite jim saj cnokoljko dobrot, ktere so vam toljkrat delili, in Oče nebeški vas bo povsodi blagoslovil. 16 IVoro iterplcnjc. Zjutrej, preden se dan zori, se podli Ladislav na pot, vzame slovo od ljube matere, in sestre Katrice, poklekne in moli: Oče! I* me ohrani, Vodi me varno povsod; Vsake nesreče me brani, Ti o mogočen Gospod. roli večera pride s težavo na verh vi¬ soke gore, njegov jezdni konj od terde hoje opeša. Strašna globočina se pod njim odpira, zraven pa še zaide in pra¬ vo pot zgubi. Ko tako na goračini sloji in mi¬ sli, kaj bi storil, kar stopi pred njega prav pri¬ jazen ovčar in mladega viteza tako nagovori: ^Žlahtni gospodič! vi ste pravo pot sgrešili, ta steza pelje v strašne globočine.* Ovčar ga v svojem šatorji prenoči, ter mu mleka, ino sadja za ve¬ čerjo da. Drugi dan zgodaj mu pravo pot po¬ kaže na cesto, ktera proti morju pelje. Ladislav se ovčarju lepo zahvali in jezdi Židane volje na¬ prej. Komaj je bil lakomni Albert junakoserčnega Ladislava odhojo v Egipt zvedil, gre, o satanska zvijačina! z nekim krivičnim možem v grad, 17 Notburgo prisilit, da naj vse premoženje, z gra¬ dom vred njemu za posojene denarje v last da, če ne, mora pa posojilo v ti uri verniti. Not- burga, blaga knezinja, prosi za poterplenje, pa vse nič ne pomaga. Krivični mož (pravdar je bil) berž pismo tega zapopadka naredi: „Vse premoženje z gra¬ dom vred Albertu za posojene denarje, brez da bi bil terjal, vlastim.,, — Zdaj ji da pravdar pismo v roke s tem opominkom, ako ne podpiše, bode hudo terpinčena in vmorjena. Pravična Notburga pa ostane nepremakljiva, rekla je: „Kako bi jez krivično pismo podpisala in vama blagožertnima vse premoženje z gradom vred vlastila, ker moje ni, ampak cele družine? Na to oba jezna postaneta, eden zgrabi Notburgo, drugi blago Katrico, obe hudo terpinčita in v je¬ čo pahneta. Drugi dan proti večeru prideta nevsmilenca k’ječi, odpreta jo in potegneta slabo Notburgo iz ječe, smert ji protita, ako zdaj lista ne podpiše; pa pravična Notburga se brani to krivico storiti. Zdaj oba serd zlomi, primeta Notburgo, ver- žeta jo na tld, jo oslepita, in siroto še v temnejšo ječo veržeta. Blaga Katrica je mogla materno nesrečo gledati, čez ktero se je premilo solzila. Tudi njo ranita, in v ječo nazaj porineta. Zdaj si osvojita blage družine premoženje, se gostujeta in po krivici zavživata plujih rok 3 . 18 'kervavo blago, in ne mislita na ojstro božjo pra¬ vico, kteri vjiti mogoče ni. Ladislar v snžnosti. adislav srečno dojezdi do primorja, ko je barka ravno perpravljena stala v Afriko se odpeljati. Ko se tako veselo ves zamaknjen v barki brez vsega stra¬ hu pelja, misli na ljubo mater in na sestro, sam pri sebi rekoč: „0 moja ljuba mati in sestra! molite za me, da srečno pridem, kamor sim se namenil in da rešim dragega očeta .“ Že četerti dan se barka srečno po morji ziblje, mornarji pa veselo prepevajo. Kar pride kormanic (veslar) ino barkovodju strašno burjo prerokuje. Kar je govoril, je bilo resnično. Kmalo po tem se stemni, huda ura se perbližuje; strašni vihar vstane, in valove, kakor hribe visoke vzdiguje, kteri barki pogub protijo. Strašno začne groineti, blisk za blis¬ kom, tresk za treskom; vsi trepečejo, zdihujejo in roke proti nebu vzdigujejo. Veter prelomi ja- dreno drevo, barka se verti vsi mornarji so omo¬ tični ino vertoglavi. Celo noč hudi vihar hrumi, še le proti jutru se zvedri. 4 » Pa kako sc začudijo, kader deželo zagledajo. Vihar jih je bil na Tripolsko *) primorje zanesel. Koma} roparski Tripolitani keršansko barko zagledajo, kar na njo planejo, vse vse pomorijo, ino premoženje vzamejo. Tudi blagi Ladislav s suli¬ co hudo ranjen brez vsega zavedenja obleži. Ces dolgo se zbrihta, pa smertui pot ga polije, ker vse okolj sebe pomorjene vidi. Ko tako nesreče mor¬ narjev premišluje, zasliši glas: “Je še kdo med vmorjenimi živ, naj se oglasi ?“ Vbogi Ladislav rahlo zdihne: „0 vsmili, vsmili se! * Na to pri¬ de k njemu star mož s sivo brado, preiše njego¬ vo rano, pa kako se začudi, ko modeni križ na persih mladcnča najde. »Kristjan si, pravi starček, za te hočem skerbeti.“ Berš mu v rano balzama vlije in jo obeže, po tem ga na svojo ramo zadene in pod zemljo v neki berlog nese. Tam mu postijo iz maha na¬ redi, ga rahlo v njo položi in mu da malo prav dobrega vina, da se pokrepča, rekoč: »Zdaj le miren bodi, jutro te bom zopet obiskal, mislim, da ti bo že bolje. “ Odene ga s svojo suknjo in grč svoj pot. Drugi dan starček zgodaj pride, mu občže rano, ga v hiša nese, in za-nj skerbi, da ozdravi. Čez neke tedne Ladislav ozdravi, pa mile solze ga polijejo, ko vidi da je sužem, in vsega obropan; »Oh kako bom jest, zdihuje, svojega (* Tripol je tolovajska deržava v Afriki oh srednim morji 20 ljubega očeta iz egiptovske sužnosti odkupil, ker sem sam sužen in toliko denarjev obropan; o Bog usmili se!! ft<< Ladislav is sužnosti rešen. omaj da je Ladislav ozdravil, je že mo¬ gel na polji težko delati. Vprežen je bil zraven starčeka, kteri mu je v bolezni tako skerbno stregel, v en jarm. Kopala in orala sta skupej na polji, kakor pri nas voli, in eden drugega tolažila v taki nesreči. Enega dnč morata visoko na goro po derva iti, od tam se je daleč daleč okoli vidilo. Zdaj začne sivi starček k Ladislavu tako govoriti: „Moj dra¬ gi mladenč! glej tam visoko goro, čez taisto je iz lih barbarskih sel pot v Egipt. Ti si kristjan; da si, sim spoznal, kadar sim tvojo rano obezoval. Na tvojih persih sim najdel medeni križ, kteremu hvalo daj za oliranjenje svojega življenja. Križ na kterim je naš Zveličar Jezus Kristus vmerl, je tebe pred smertjo obva¬ roval. Tudi jaz sim kristjan, in vsaki dan na ti- homa Boga molim in k njemu zdihujem za pomoč in za poterpožlivost. »Zdaj pa pojdi čez 4e 21 visoke gore v Egipt, svojega očeta iskat. Bog te sprejmi! “ Ladislav objame sivega starčeka, oba se solzita, zahvali se za vse dobrote, vzeme jokdje od njega slovo, in gre svoj pot. Starček zadene dervd na ramo, in grč domu. Pa joj 1 Komaj da k domu pride, ga že njegov gospod zavolj mladen- ča strahuje, kje je? In ker meni, kar je tudi re¬ snica bila, da mu je on pot v bčg pokazal, vmo- ri sivega sužnega starčka njegov lastni gospod. Štiri mesce je hodil Ladislav čez sterme gorč in strašne puščave v Egipt. Hudo se mu je na pčli godilo, glad, žejo in grozovitno vročino je terpel. Ko pride v Egipt na veliko reko Nil, vza¬ me vodnika, da mu je pot kazal. Čez dolgo pri¬ deta v strašno puščavo, ker so nezmerjene plan¬ jave razbeljenega peska. Ko tako po puščavi po- tovata, na nagloma vstane hud veter; kače se pod zemljo v kačnjake skrivajo, divja zver rjove in v berloge beži. Vodnik v nebo pogleda in obledi. Kaj ti je, ga Ladislav vpraša, da si tako bled in perstrašen? Vodnik razodene prikodno nevarnost rekoč: „Vroč veter, kakor plamen bo vstal, kteri s svojim strupom ljudi in živino mori." Komaj vodnik nevarnost napovč, že sonce otemni le sa¬ mo gorčči krog se na nebu vidi. Zdaj vstane vroč veter, kakor plamen, vodnik zgine in ga ni več. Ladislav se prime za neko zeleno drevo, glavo, v zemlo prepognajoč, čaka posledne ure. 22 Dolgo v noč vroč veter vleče, le proti ju¬ tru neha. Za tčm perlezejo kače iz kačnjakov, divja zvčr iz berlogov, ktera začne lievsmileno rjoveti. Levi (orosldni) rjovejo, da komaj odglas ponavlja njih strašno rjovenje. Ladislav vzame me¬ deni križ v roke in moli: „0 moj Zveličar Jezus Kristus! mogočni Gospod! vselej si bil moj pomoč¬ nik in rešenik v nevarnosti, o pomagaj, pomagaj še zdaj v toliki sili in nevarnosti. Tebe, ki grome- čemu gromu tihoto zapoveš, in rjoveče leve kro¬ tiš, prosim reši me! “ Po tem ves serčen vstane in reče: „Hodim naj po dragah smertnega mra¬ ka, hal se lmdc ne bom , ker si ti o Bog per meni! u (Ps. 22.) Ljubi bratje m sestre! tudi vi sle popotniki pod milim soacom, ki večkrat po nevarnih polah, po dragah smertnega mraka hodite, o zberite si Jezusa Kristusa tovarša, kakor si ga je bil zbral blagi Ladislav; naj bo on vaš vodnik, lolažnik in pomočnik v vsaki nevarnosti in sili!! Puščaviiik. adislav gre, ves božji volji vdan, svoj' Z? pot naprej, proti poldne pride k neki stermi gori, glad in žeja ga hudo stiskata. Ko tako po puščavi okoli gleda, iskaje kako sadunosno drevd ali kaki vrelic, da bi si žejo vgasil, zapazi rjovečega leva k neki pečini 23 hiteti. Gotov, more ondi kaki vrelic biti, pravi Ladislav. Grč, kadar je že lev odišek gledat in najde, o veselje! pod pečino vrelic, iz katerega hladna voda izvira, zraven pa dateljnovo drevo polno zazorjenega sadja. Glad in žejo si berš potolaži in gre ves po¬ krepčan svoj pot naprej. Zvečer, mračilo se je že, pride k nekemu berlogu, vsede se na kamen, in vpehan večerno molitvico moli. Ko tako k Bo¬ gu zdihuje, zagleda globokeje v berlogu skoz raz- počeno pečovje luč se svetiti. Ladislav luč za- gledajoe se začudi in zavpije: „Kdor koli si v tem berlogu, vsmili se vbogega popotnika, ki je pot zgrešil!Komaj izgovori, že zasliši prijeten glas neke svete pesmi se proti sebi razlegati. Tega svetega petja glas Ladislava vname, sopet zavpije; „0 kristjan sprejmi me!“ Na to se prikaže iz berloga siv, častitljiv starček, njegov las se je svetil ko srebro, njego¬ va obleka je bila iz palmovega listja in Ladisla¬ va tako nagovori: „Ptujic, Bog te sprejmi! Tu¬ kaj vidiš sivega starčka, terpeli v slabosti in sta- rpsti. Bližej, bližej, stopi v Robertovi berlog, le z mano pojdi . u Ladislav poln spoštovanja gre za starčkom v berlog; ta mu pernese kruha, sa¬ dja in vode, vsedeta se in starček zapraša La¬ dislava : „Kako se godi po svetu in ktero naključje te je v te neznane, nevarne kraje pripeljalo ? a Ladislav razodene svojo in svojega očeta žalostno prigodbo. Ko starček ime Rihardovo zasliši, jokaje 24 Ladislava objame in reče: Bog te sprejmi, sin mojega prijatla, sam Bog te je k meni v puščavo pripeljal, da bi le zamogel tebi od tvojega očeta meni storjene do¬ brote nekoliko poverniti! Vedi, jaz sim Robert, ne¬ srečen Robert iz kneznije, ki že dvajset let tukaj v puščavi težave terpim, moja žena in moj sin Konrad me pa že zdavnaj mertvinca objokujeta. “ Komaj Ladislav ime Konrada zasliši, ga solze polijejo. Puščavnik ga praša, zakaj se tako pre¬ milo solzi? Oh! kaj bi se ne jokal, pravi Ladis¬ lav, ker se spomnim na vašega nesrečnega sina Konrada. V kratkim pripove Robertu žalostno zgodbo njegove rodbine (familie). Vaša žena, je djal, je od žalosti za vami vmerla, vaš sin Kon¬ rad je pregnan od svoje lakomne žlahte iz grada, in vse dote obropan. Hudo ranjenega sim najdel, ko sim na lovu bil, v nekem berlogu s smertjo rinjati. Na rame sim ga zadel, nesel na svoj dom v grad, kjer je potem tudi v kratkim vmerl. „Zdaj vzame Ladislav medeni križ, v roko in re¬ če Ta medeni križ ali ga še poznate? je na persih nosil, edina dedšina od vsega blaga, ta medeni križ je vmirajoč v rokah imel, in k Je¬ zusu zdihoval, naposled ga je pa meni izročil, kteri je v tolikih smertnih nevarnostih moj reše¬ nih bil. „ Cesti ven starček vzame križ v roke, Jezusove rane kušne in reče: c< 0 sveti križ, Je¬ zus Kristus! ki si pomočnik v smertni britkosti inojimu sinu Konradu bil, bodi tudi moj pomočnik zdaj v posledni uri „ to izreče in vmerje. 25 Nobeno vpitje, nobeno klicanje ga ni obu¬ diti zamoglo, ne zdramiti iz smertnega spanja, šel je v svete nebesa vživat plačilo svojega tru¬ da. Ladislav jamo izkoplje, dene truplo brumnega Roberta v grob, s perstjd zagerne, na grob po¬ klekne ino moli za njegovo dušo. Rihard Iz sužnosti rešen. rugi dan zarano gre Ladislav žalosten 'svoj pot naprej, četerti dan pride proti poldne k neki hišici, pred hišico najde delavno gospodinjo, prav razgovorna je bila. Po kratkim govorenji zve od nje, da so njegov oče komaj pol ure hoda od ondi v neki bolnišnici. „ Večkrat, je djala prijazna gospodinja, v bolnišnico sad naprodaj nosim in ravno takšnega starčka, kakoršnega mi ste popisali, vidim po dvo¬ rišči semtertje hoditi, čakati odrešenja iz sužnosti “ Ladislav se gospodinji prav lepo zahvali za to povest, in hiti naprej. Ves v mislih se vsede pod palmovo drevo, ter sam pri sebi reče: „Kaj mi je začeti, tolovaji so me ob dnar pripravili, za katersra bi bil imel očeta odkupiti; prijatla tukej nimam da bi mi potrebno število posodil; materi in sestri na dom za dnar pisali in njima mojo nesrečo razodeti, si no upam, preveč bi žalovale .“ 4 2,6 V taki sili vzame medeni križ v roke, kuž¬ ne Jezusove presvete rane rekoč: „0 sveti križ, k tebi perbežim, pomagaj in svetuj mi, kaj mi je storiti ? “ Potem objame in kušne sveti križ, in na enkrat mu ta dobro misel v glavo pade: „v bol¬ nišnico pojdem bolnikom streč, tako bom lahko z očetom govoril, jim stregel in jim žalosten njih slan polajšal.“ Kar je sklenil, tudi stori, gre k vikše- mu čez bolne sužne, in ga prosi za službo v bol¬ nišnici. Ta mu rad službo da. Dolgo časa je stregel bolnikom, sosebno svo¬ jemu očetu, ne razodejoč, kdo da je. Riharda mladega postrežnika prijaznost in ljubezen sosebno gine, praša ga za ime in kje je doma? Zdaj se mladenč več zderžati ne more, jokaje objame očeta in reče: „Jaz sim vaš sin Ladislav! — u . Vsi se čudijo; ko vikši to prigodbo zvč, pokliče k sebi Ladislava, da mu svojo prigodbo pove. Ladislav mu razodene kratko svoje dogodbe in pristavi, da hoče tako dolgo bolnikom služiti, dokler potrebne šume ne zasluži, ž njo svojega očeta odkupiti. Viksi od toljko otroške ljubezni vnet, berš Rriharda oprosti in jima še toliko na pot da, da lahko domd prideta. Oba sc serčno za¬ hvalita in se vesela proti domačii podasta, neve- dijoča, v kaki* nesreči jih doma blaga družina čaka. 27 Prihod. rečno prideto Rihard in Ladislav v svo¬ jo deželo. Ko prav vesela proti do¬ movanji gresta, srečala starega siromaš- kega romarja, kateri je namenjen bil, v sveto deželo iti, tam svoje grehe objokati, se spokoriti in milost božjo zadobiti. Vsmileni Ladislav vbogega romarja nagovori: ^Starček, ti si usini- lenja vreden! namenjen si v Palestino v sv. de¬ želo na božji pot iti, pa vedi, da je silno nevarna ino težavna ta pot, tesko jo boš dohodih Pojdi, nicoj boš pri nama prenočil, jutri boš pa dalje popotoval" Romar se vsede na voz ino reče: „Jaz ne zaslužim vsmilenja, tudi ne prijatla, da bi me tolažil; zakaj moja pregreha, moje hudodelstvo vpije k Bogu za maševanje, in le po ojstri po¬ kori vpam milost pri njem doseči." Ko se počnejo gradu bližati, kjer sta bila Rihard in Ladislav doma, romar obledi in reče: „Pestojla, vest me silno pe¬ če, kadar se temu gradu perbližujem." Zdaj obstojijo pred dvorišnimi vratmi, in ro¬ mar zdihnc: „ Jaz sim Albert, nesrečen Albert, skoz lakomnost, krivice in stiskanje vbogih sirot sim , si vest podžgal, da zdaj od nje hudo preganjan nikjer pokoja ne najdem. Lakomnost je zaterla v mojem sercu vse dobre občutleje. Noč in dan 28 sira hrepenel po časnem blagu, dnar sim kupčal tako dolgo dokler me je peklenski satan čisto v svoje zadcrge vjel. Ni se mi vsmilila nobena ne¬ dolžnost, nobena sirota, zatorej tudi jaz nisim vsmilenja vreden. Od hude vesti gnan, zapustivši vse svoje premoženje, hodim zdaj po sveti, iška-' je mirno vest; pa je ne najdem; le solze in ojstra pokora mi jo zamorejo še zadobili. Vama pa blaga moža! sim narvečo nesrečo včinil. Od nekega krivičnega pravdarja zapeljan, kteri se zdaj v ti graj šini gostuje, in od lakomnosti čisto vjet sim si za posojene dnarje grad in vse vaše pri— inoženje vlastil; blago Nolburgo in Katerco pa, ker niso holle krivično pismo podpisati, sim v ječo pahnil, in nedolžno Notburgo, o nevsmilen- je! — oslepil. Jaz zdaj ne prosim za vsmilenje, ampak, le za pravično štralingo in za odpuščanje mojega hudodelstva .“ — Ladislav komaj zve ne¬ srečo svoje ljube matere in sestre, odpre dvorne vrata, bili z mečem v roki čez stenge v hišo, najde nevsmilenca v nji; berš ga zgrabi rekoč; „Stoj hudobnež, stoj! Kje so moja mati, kje jo moja sestra? Tvoja ura je vdarila, nesramnež! berš me pclji“ v ječo!. Na to prideta Rihard in Albert. Komaj k ječnim vratam pridejo, že slišijo premilo vpitje nesrečnih v ječi: „0 vmorite naji, smert bove ložej prestale, kakor pa od glada hudo terpinčanje v temni ječi! “ Berš se duri ječe odprejo; blede, suhe kakor smert pridete Notburga in Katerca na 29 dan. Rihard objeme svojo gospo Notburgo, Ladislav svojo sestro Katerco; veselje snida blage družine popisati ni mogoče. Krivični pravdar bil je pričo vsili k smerli obsojen, da bi imel živ sožgan biti, pa vsmilena Notburga ga z svojo prošnjo od ognja reši. Bil je pa po tem v ravno tisto ječo pahnjen, v ka¬ teri je blaga Notburga dve leti zdihovala; tam je osem dni po tem v obupu vmerl. Alberta pa za¬ voljo njegovega ksanja prostega pustijo, da za - more svoj namen doveršiti, na grobu Jezusa stor¬ jene hudobije objokati in se spokorili. — Rihard je dal poznej temno ječo, v kateri je Notburga dve leti zdihovala, podreti in ravno ondi lepo kapelco v čast svetemu križu sozidati. V njo po¬ stavi medeni križ olepšan z žlahtnimi demanti. Vsaki dan se je shirala pobožna Rihardova dru¬ žina v kapelči ino je božjo previdnost hvaležno častila! Ljubi bratje in sestre! Slišali ste, kako da¬ leč je lakomnost Alberta in krivičnega pravdarja zapeljala. Varite se tadaj lakomnosti in krivice: „Korenina vsega hudega je lakomnost. “ Bolje je reven biti in mirno vest imeti, kakor pa tav- žcnle krivično posesti, in jih v nepokoji vžiVati. Mirna čista vest je na zemlji nar žlahtnejši blago, ta nam živlenje sladi! '*t v SVETA DEŽELA Popisovanje. ■ * Palestina Sveta I>cžela Popisovanje. 33 pod soncoin imenitnejši in svetejši de- žela za kristjane, kakor je sveta dežela Palestina, kjer je naš zveličar Jezus Kristus rojen bil, za nas grešnike lerpel in na gori Golgoti vmerl. Tam se je Jezusovo svetlo sonce, sonce izveličanske vere zasvetilo in s svojimi žarki lamine človeške pameti razsvetilo. Tam teče potok Jordan, v katerem je Jezus od Janeza kerščen bil; tam se vidi puščava, v kate¬ ri se je Jezus štirdeset dni postil; tamkaj sloji prijazno morje Genezaret, na kterem je Jezus vi¬ kar vstavil in ob kroji rečenega morja nar raji hodil, učil, čudeže delal in se vsim ljudem skazal, da je pravi božji Sin in Zveličar človeški. Pale¬ stina je tista sveta dežela, kjer je Jezus hodil, učil, grešnike svaril, bolne ozdravljal, žalostne tolažil in z čudnimi deli in s svetimi čednostmi razdjal zanke pregrešnega serca. Tamkaj je stalo lepo lepo Jeruzalemsko mesto s zalim tempeljnom, z terdnim zidovjem; tamkaj se vidijo veličastne le¬ pe gore, kakor oljska gora, kjer je Jezus ves zamaknjen k nebeškemu Očetu molil in kervavi 5 34 pot polil; od kodar se vsa lepota Jeruzalemskega mesta vidi, čez katero se je Jezus milo jokal zavoljo terdovratnosli njegovih prebivavcev; gora Kalvarja (Golgota), kjer je Jezus križan bil in v sužnosli satana vklenjen človeški rod odrešil. Kdo kristjanov ni željen brali in vedili od tistih svetih krajev, kodar jo naš ljubi Zveličar hodil, učil, čudeže delal, terpel in umeri ? V krat¬ kim jih tukaj najdete popisane. V Azji *) je obljublena dežela Palestina, Turk v nji gospodari. Od jutra se derži puščave Arabije, proti večeru ali zahodu sredozemeljskega morja, proti Severji Sirje in proti jugu kamnite Arabije.* Palestina ni velika dežela, šest ino tri¬ deset, milj je dolga in dvajset široka (tolika kakor koroška in štajerska dežela skupaj). Ob času Kri¬ stusovem jo bila dežela močno rodovitna in lepa kakor božji veri. Rodila je dosti žita, sadja, vina in vsega potrebnega. Gore so bile rodovitne, pol¬ ne žlahtnih dreves; nektere drevesa, kakor ligove in margaranove (©vanatapfcibaum) v trikrat tudi šlir- krat v letu rodile, vinska lerta je po dvanajst do štirnajst funtov težke in en koinolc dolge grozde rodila, jagode so bilo tako debele, kakor pri nas breskve. Po pravici so jo imenovali „ dežela po kleri se med in mleko cedi/ 4 Zimo nimajo tam tako hude, kakor pri nas, in kadar pri nas še (*• A/.ja med petimi pervi del sveta, kjer je Bog perve starlšo svaril ino kjer jo raj bil. 35 zima stiska, jc v Palestini prijazna spomlad. O veliki noči so tamkaj želva žačne in tcrpi do bin- kušti. Štela je Palestina tri miljone prebivavceev. Palestin^ je močno gorata dežela, od Severja do juga na obeh krajih reke Jordana se goro vzdigujejo. Nar imenilnejši so: 1. Libanon. Na rečeni gori so rosili vi¬ soki, lepi in dišeči cedri, s takim cedrovini le¬ som je bil lepi in dragi Salamonov tempelj vložen. Dauašni den cedrovega lesa na Libani malo najdeš. 2. Nebo. Iz te gore je bog Mojzesu ob¬ ljubljeno deželo pokazal, rekel mu je: „Vidiš deželo, ktero sim Abrahamu, Izaku in Jakobu s persego obljubil. Glej, pokažem ti jo, v njo pa ne prideš . u Na ti gori je tudi Mojzes vmerl. 3. Kvarantania. Na ti gori je bil Jezus od hudiča skušan, ki mu je veliko kraljestva in njih čast kazal rekoč: »Poglej, kolika lepota in dragota je la! Vse to je v moji oblasti, komur hočem, lahko dam. Tebi vse dam, samo padi pred mene na kolena in moli me. K Jezusu se je že zadosti zdčlo, zagromi mu rekoč: »Poberi se proč od mene skušnjavec! zakaj s. pismo nam le enega Boga molili zapove in njemu samemu služiti.^ 4. Tabor. Nar lepši gora judovske dežele. Na ti gori se je Jezus spremenil, njegov obraz je sijal kakor solnce, kakor beli sneg se je nje¬ govo oblačilo svetilo. Njemu sta se pridružila v nebeški časti vsa spremenjena Mojzes in Elija. Peter, kterega jc bil Jezus z Janezom in Jakobom 36 seboj vzel reče: Jezus, Gospod! dobro nam je tukaj biti; ako hočeš, naredimo tukaj tri šotore, tebi enega, Mojzesu enega, in Eliju enega! Kar obsenči jih svetel oblak; in glej! zasliši se glas iz oblaka rekoč: „Ti jo moj ljubi sin, nad kterim imam dopadanje; njega poslušajte! 5. Karmel. Lepa vsa zelena gora ob src- dozemljskem morji ima blizo dva tavžent berlogov ; naj imenitnejši so prerokov Elija in Elizeja; v teh berlogih so poznej mnihi in puščavniki pre¬ bivali. Od gore Karmel imajo mnihi karmelitarji svoje ime. Na ti gori rastejo Jcpe hrastove in jelove dervesa. 6. Gora Juda blizo inertvega morja. V berlogih gore Juda se je David skril pred kraljem Savlom, ki mu je po živlenji stregel. 7. Silo. Blizo te gore je bilo mesto Silo, kjer je bila skrinja zaveze tristo let shranjena. 8. Garicim. Na tej gori so imeli Samarjani svoj velik in lep tempelj, kterega je Janez Ilirkan 135 let pred Kristusovim rojstvom razsul. Od lega tempeljna je Jezus s Samarijanko pri Jakopovem vodnjaku govoril, ktera ga je prašala: „Gospod! vidim, da si prerok, svet mož, prijatel božji, po¬ vej mi kdo ima prav, naši očetje so na tej gori Boga molil; Judje pa pravijo da ga imamo v Jo- rusalemu moliti? « Jezus ji odgovori: „Žena ver¬ jemi mi, čas pride in zdaj je že, da ne bodo Očeta molili ne na gori Garicim, ne v Jeruzalemu, ko bodo pravi molči v duhu Očeta molili in v 37 resnici, in tudi Oče hoče, da ga tako molijo. Bog je duh, in kteri ga molijo, ga morajo v duhu in v resnici moliti.“ 9. Oljska gora, pol ure hoda od Jeru¬ zalema. Gora je lepa ino rodovitna, ter ima tri verhe. Na sredi gore kažejo kraj, kjer je Jezus z Aposteljni sedel, se čez Jeruzalemsko mesto milo jokal, in bližno njegovo končanje prerokoval. Ravno ondi je cesar Tit svoj šotor postavil, ko je bil prišel z veliko armado puntarske Jerusalemce po¬ končat. Na tej gori je Jezus sveti ocenuš učil in znamenja sodnega dne prerokoval. Na tej gori so tudi Aposteljni sv. apostolsko vero zložili. Na srednem verhu oljske gore je Jezus proti severji obernjen v nebo šel; še zdaj kažejo v neki pe¬ čini tri perste Jezusove noge zaznamjene. Rftvno na tem verhu je s. Helena, mati pervega keršans- koga cesarja Konstantina, dala lepo cerkev časti— llivega spomina vnebohoda Jezusa pozidali, zraven cerkve tudi lep samostan postaviti, v kterem so v poznejih časih mnihi Benedictinarji dolgo pre¬ bivali. Vse to verlo zidovje je zdaj razsuto, on¬ di, kjer je lepa cerkev stala, stoji zdaj turška molivnica (žamija), in verni kristjani so Turkom veliko plačali, da sinejo na dan vnebohoda Jezusa na oljski gori sveto opravilo opravljati. Na rečeni gori je bil tudi ve rt, bliz pristave Gezeinani, kjer je Jezusa pod olikami velika žalost in brilkost opadla, kjer je k Očetu molil in kervavi pot po¬ lil in kjer ga jc Judež z kuševanjem zdal. V tem 38 vertu še dan današni stoji osem olik silo vi¬ soke starosti; pravijo; da so od Jezusovih ča¬ sov in da jo pod njimi kervavi pot potil. RAVNINE IN DOLINE. 1. Ravnina Jordana je 50 ur dolga; lam jo sv. Janez pokoro pridgoval in ljudi kerslil. 2. Ravnina J e zrel 12 ur dolga in 5 ši¬ roka, v tej ravnini so bratje Jožefa Izmaelcom za dvajset srebernikov prodali. 3. Ravnina S a r o n okoli sredozcmeljskega morja 40 ur hoda dolga, ob času Jezusovem močno rodovitna, je zdaj puščava. 4. Dolina II i n n o m blizi mesta Jeruzalem¬ skega. V tej dolini je bila lončarska njiva, kle- ro so duhovni za kervini dnar (30 srebernikov) bili kupili, ptujce na njo pokopovat. 5. Dolina Eskol. V tej dolini je vinska terta lepe, velike in težke grozde rodila. En tak grozd so ogledniki na drogu Mojzesu v puščavo prinesli. 6. Dolina Si d im. V lej dolini so bile pre¬ grešne mesta. Sodoma, Gomora, Adama, Ccboim, klere je Rog zavolj spačnosli in zavolj takega gerdega greha, ki so clo imenovali ne sme, po¬ končal. — Pravičen Rog, kteri vsako pregreho hudo tepe, je pokončal mesta in hudobne prebi- vavce, razun Lota in njogovihh hčera, z žveplom in z ognjem. Ves lepi rodovitni kraj jo zdaj v 39 jezero polno žvepla in soli spremenjen, pravi se mu mertvo morje. — STUDENCI, REKE, JEZERA IN MORJE. 1. Studenec Siloa blizi Jeruzalema, vtem studencu se je človek, ki je bil od rojstva slep, na povelje Jezusovo umil ino na to spregledal. 2. Studenec B e t e z d a v Jeruzalemu; pripi¬ sovali so ti vodi zdravilno moč; tam je Jezus ozdravil človeka, ki je bil že 38 let bolan. 3. Jakopov Studenc blizi Sihema, pri ka¬ terem se je Jezus s Samarijanko pogovarjal. 4. Potok Kidron, čez katerega je Jezus po zadni večerji na oljsko goro šel, med Jeru¬ zalemom in oljsko goro. 5. Reka Jordan. V tej reki je bil Jezus od Janeza kerščen. Romarji, kleri v Jeruzalem hodijo, se k spominu 4cga svetega kersta v Jor¬ dani koplejo in vmivajo. 0. Jezero G c ne žaret je 3 milje dolgo, eno široko in je vse polbno žlalnih rib. Na tem jezeru je Jezus čudeže delal in učil; v njem so Aposteljni tudi nar raji ribili. Krog jezera so bile rodovitne okolice. Ob morji so stale mesta Kafar- naum, kjer je Jezus stanoval, kjer je bilo nar več Aposleljnov doma. V tem veselem kroji je Jezus nar roji učil. 7. M er Ivo morje jo okoli 30 ur hoda dolgo, 8 pa široko. Pravi sc mu mcrlvo morje, 40 ker v njem nobena stvar ne živi, zavolj žvepla in soli. Ob kraji morja rasejo nekakšne jabolka, sodomilarske jim pravijo, ktere so zvunaj lepe rodeče, znotraj je pa smradlivi gnoj ino pepel. Mertvo morje je še dan dar.ašen strašno znamnje nebeške jeze, ki so jo človeške hudobije čez-se priklicale. Popotnika strah in groza obide, kadar memo gre. — IMENITNE MESTA PALESTINA. 1. Jeruzalem sveto in najinmenitniši mesto svete dežele, nekdajni sedež Judovskih kraljev, bilo je veličastno mesto še ob času Jezusovem, tamkej je stal na gori Morii Salamonov tempelj. Tako lepega tempeljna še ni bilo na svetu, vse stene so bile s cedrovini dišečim lesom vložene, z zlatimi rosicami in z palmovimi drevesi opisa¬ ne. Altar vsih deset svečnikov po obeh straneh, vsa posoda in vse kadilnice so bile iz samočis- tega zlata, clo zebli so bili zlati. Tla so bile z zlatom vložene, in vrata z zlatom prevlečene. V tem je bila skrinja zaveze, dva velika zlata an- geljca sla sprosterala svoje perute nad njo, okna so bile z zlatom okovane, streha iz zlatega ko- sitarja i. t. d. Jeruzalem je bilo lepo in močno mesto, 1 64 močnih turnov je imelo iz katerih so se proti so¬ vražnikom branili. Štelo je čez 150.000 prebi- vavccv, katerim je Jezus s solznimi očmi prero- 41 kova), da bo njih meslo ino tempelj razdjano. Ravno to jim je več sto let pred prerok Daniel žugal. Kar je bilo prerokvano se je tudi zgodilo. Judje so mero svojih hudobij zveršili, sv. tempelj z krivico oskrunili, pravične preganjali in nedolž¬ no kri prelivali. Bogu se je dosti zdelo, pošle nad nje grozovitne Rimljane, ravno o velikonoč nih praznikih je bilo, kadar se je po Jeruzalemu vse od ljudi, ki so v tempelj prišli, terlo. Mo¬ gočni vojšaki so kakor levi mesto oblegli, ni mo¬ gla živa, duša ne vun ne noter. Strašna lakota po vsem mestu rujove, vojska hrumi od zvunaj, kuga tuli od znotraj, povsodi davi nevsmilena smert, kup na kupi merličev po vsih ulicah leži, kri v potočili teče. Ednajst sto tavžent Judov je bilo pokončanih, blizo sto tavžent v sužnost pro¬ danih, ali pa divji zverini za kratek čas pometa- nih in od nje razterganih, 12000 jih je lakote vmerlo; lakota pa je bila tako huda, da so matere lastne otroke morile in jedle. (Jo¬ žef Flavi). Jeruzalemsko meslo je bilo požgano tempelj razsut, da ni kamen na kamnu ostal, ka¬ kor je Jezus 37 let poprej prerokoval. Do leta 1382 je bilo Jeruzalemsko mesto jednajstkrat požgano in razsuto, in čez miljon prebivavcev vmorjenih. Sv. Helena, mati pervega keršanskega ce¬ sarja Konstantina je dala leta 326 na gori Gol¬ gota lepo cerkev božjega groba pozidati, kamor so iz vsih krajev sveta kristjani na božji pot ho¬ ti 4 3 dili Tudi je ta brumna in sveta mati še več drugih lepih cerkev in samostanov pozidali dela; zdaj boš tam le podertino našel. Leta 636 so Muhamedani si sv mesto osvo¬ jili in kristjane nevsmileno hudo imeli. Vzdignili so se keršanski vojšaki iz Evrope, svete kraje sopet pridobiti. Križanki so jim rekli, vojski pa Križanlija, ker je vsakteri križ na persili nosil. Križantije so se začele leta 1099 in so lerpele do I. 1291. Blizo dve sto let so hodili knezi in vitezi v Palestino, se za vero Kristusovo voj¬ skovat in že 1. 1099 so si Jeruzalem osvojili. Ker pa kristjani niso bili enega serca, so sv. de¬ želo sopet zgubili, in zdaj Turk v Jeruzalemu gospoduje. Sedajno mesto Jeruzalem je slabo ža¬ lostno mesto, cela okoljšina je puščava, komaj 21.000 prebivavcev šteje, in med temi le 1000 kristjanov. Najlepši cerkev je zdaj božjega grobo, kjer je bil Jezus pokopan. Kjer je pa nekdaj veličasten Salomonov tempelj stal, stoji zdaj ve¬ lika turška molivnica. Puščava so zdaj tisti sveti kraji, razsuto je verlo zidovje mesta Jeruzalem¬ skega in čudo slavnega tempeljna; le zarašče¬ na groblja zdaj tam po pretečenih časih žaluje in vsim grešnikom oznnnuje, kako ojstro Bog pre¬ greho kaznuje. 2. Betlehem, mestice dve uri hoda od Je¬ ruzalema, je stalo na kamenitnem hribu v prav lepi in prijetni okolici. V lem mesticu je bil Da¬ vid rojen in od Samuela za kralja pomazan. Zdaj 43 je tam lo majhna revna vas, in zvunaj vasi je imenitna cerkev ravno na tistem kraji, kjer je bil Jezus rojen, dva in trideset svetilnic v njej gori. Romarjem se kaže kraj in kamen, kjer je Jezus rojen bil, okrog kamna so pa tele besede z zlatimi čerkami napisane: „Tukej jo Jezus od divice Marie rojen bil.* Na drugi strani se vidi kraj, kjer so trije kralji klečali, molili in Jezusu miro, kadilo in čisto zlato darovali. Spet na drugi strani kažejo berlog, kjer kosti nedolžnih otročič¬ kov počivajo, katere je grozovilen Herodež bil pomoriti vkazal. En četerllej uro hodd proti Se¬ verji se vidi vas, kjer so pastirci prebivali. Tudi polje se romarjem kaže, kjer je nngelj pastircom Jezusovo rojstvo oznanil. Sv. Helena je dala na tistem polji lepo cerkev pozidali, zdaj je ondi sama grobla. V Betlehemu blizo 1000 kristjanov prebiva. 3. Nacaret, od Jeruzalema 24 ur hoda, je bilo nekdaj čedno mestice na visoki pečini, kjer so Jezus, Maria in sv. Jožef stanovali; zdaj jo Nacaret le majhna vas, v kateri čez 1200 kri¬ stjanov prebiva. Od tega mestica ima Jezus ime: „Nacarenski.* V Nacaretu je lepa cerkev Marie Device čistega spočetja ravno na taistem kraji, kjer je sveta družinca prebivala. Brumni ninihi, ki tamkaj prebivajo, romarjem vse tiste kraje z veseljem pokažejo, kjer je Maria stanovala in kjer je sv. Jožef tesarsko seliše imel. Kažejo Jezu¬ sovo hišo, mizo, šolo, shodnico, kjer je Jezus učil, 44 kažejo pečino, čez katero so gahotli njegovi ro¬ jaki potisniti, kažejo kamen, okoli kterega je Jezus z Aposteljni sedel, jedel in jih učil i. t. d. 4. Terg Einaus 30 tečajev (2 uri) od Je¬ ruzalema, kamor je Jezus v družbi dveh učencev na velikonočni pondeljek šel, se ž njim pogo¬ varjal, jim sveto pismo razlagal in se pri lom- lenji kruha spoznati dal. 5. Nain v Galilei, kjer je Jezus mertvega inladenča, endinega sina neke vdove obudil. 6. Betzajda Julia, kjer je Jezus množico z čudežem nasitil. 7. Kafarnaum, kjer je Jezus pogosto ostajal in veliko čudežev delal. Zdaj v teh svetih krajih večna tihota pre¬ biva, vsa stvar žaluje po pretečenih srečnih ča¬ sih, zaraščena grobla govori: ^Popotnik! postoj, poglej ino premišluj, kako preide slava sveta!! Kratek popis Egipta. gipt jo dežela v Afriki, kamor je sv. družina, Jezus, Maria in Jožef pred gro- zovitnim Herodežem bežala; še dan da- našni kažejo kraje, od katerih pravijo, da jih je Maria z božjim detetom obiskovala. Egipt se derži od jutra Rudečega morja in Azje 45 proti večeru velike puščave Sahare in tolovajskih deržav, proti severji sredozemeljskega morja in proti jugu Abisinje. Reka Nil teče po sredi de¬ žele se vsako leto čez celi Egipt razlije ter zem¬ ljo pognoji, kar deželo neizmerno rodovitno stori, zlije se v sedmih istokih v sredozemeljsko morje. Ob časih Jezusovih so imenovali Egipt žitnico rimskega kraljestva; beremo pa tudi že v svetem pismu, da je očak Jakob ob času lakote svoje sinove v Egipt po žito poslal. Razdelijo pa deželo v gorili, sredni in spodni Egipt: 1. Gorni Egipt, kjer je stalo staro pogla¬ vitno mesto Tebe, ob časih prerokov sedež kral¬ jev in je imelo sto vrat. 2. Sredni Egipt, kjer je bilo imenitno jezero Meriš. Na otoku tega jezera je bil slavni labi¬ rint, imel je 1500 stanic nad zemljo, ino ravno toliko pod njo; skupaj 3000 shramb. Tam je bilo tudi mesto Memlis, in blizo njega piramide, kterih najvikši je bila 465 čevljev visoka. Sto tavžent ljudi jo je deset let zidalo. 3. V spodnem Egiptu je rodovitna dežela Gošen, ktero je bil Jožef svojim bratom odkazal. Na istoku Nila je mesto Aleksandria, pozidano od macedonskega kralja Aleksandra. 46 Hoja Jezusova i»o Sv. Deželi. em, da bi (udi radi vedli Jezusovo hojo po sv. deželi; kje je hodil, kje učil, kje in ktere čudeže delal, v tem ali v unem mestu, v puščavi ali na gori. Tukaj naj¬ dete njegovo sv. hojo v kratkim popisano. V Betlehemu najdemo Jezusa narprej, kjer je rojen bil, in osmi dan po Judovski postavi obrezan. Štirdeset dni po rojstvu ga Maria v tempeljnu Bogu daruje, kjer je brumni Simeon Marii veliko žalost in britkost prerokoval rekoč: „Ojster meč bo presunil tvoje serce i. t. d,* Sveta družina gre po obrezovanji sopet v Betle¬ hem nazaj, na to pridejo od sončnega iz hoda sveti trije kralji Jezusa molit. Zdaj je mogel Je¬ zus pred tiranskim Herodožem v Egipt pobegniti, ker ta je bil sklenil ga vmoriti; vendar Ilerodež namena ni dosegel, akoravno je dal okoIj Betle¬ hema vse fantiče, kar jih ni bilo nad dvema le¬ toma, naglo pomoriti. Po smerti Hčerodeža se verne nazaj v Nacarct, i kjer sta Maria in Jožef svojo domovanje imela. Kadar je bil Jezus dva¬ najst let star, je šel s svojimi starši v Jeruza¬ lem na božji pot, kjer so ga zgrabili in tretji dan v tempeljnu v sredi učenikov najdli, ki jih je poslušal, prašal in jim odgovarjal, da so se vsi nad neznano modrostjo tega posebnega mladenča čudili. 47 Iz Jeruzalema je šel nazaj v Nacarel na svojih starišev dom, „Kjer jim je bil pokoren in kjer je rasel, kakor na starosti tudi na modrosti pri Bogu in pri ljudeh . u — V tridesetim letu je za¬ čel Jezus učiti, pa preden je svoj uk začel ga je Janez v reki Jordanu kerstil. Po sv. kerstu je šel čez Jordan v puščavo Kvarantanjo, se za nas postit in pripravljat na veliko opravilo, da bo svet učiti in zveličati začel; tam je bil od satana sku¬ šan in od angeljev postrežen. Po sv. poslu se sopet na reko Jordan poda, kjer si učence izvoli; Andrej, Janez, Peter, Filip in Nalanael so bili njegovi perv* učenci, z njimi je šel na Galilejsko v svoje domače kraje nazaj. Ravno tedaj je v malem Kani na Galilejskem svatovšina bila. Jezus, Maria in učenci so tudi bili na gostovanje pova- bleni; tam je Jezus pervi čudež storil, da je vo¬ do v vino premenil. Od tam se poda Jezus z Mario in učenci v Kafarnaum, kjer je pridgovali začel. Od todi gre na svoje domovanje v Na- caret; pridgoval je svojim rojakom, pa ga niso hotli poslušali in čez veliko pečino bi ga bili vergli, ako bi se prikril ne bil. ftFAlz Nacareta se Nazaj v Kafarnaum poda, od tam gre v Jeruzalem k velikonočnem praziku, kjer je Nikodem po noči k njemu prišel, da ga je Jezus podučil in za svojega učenca sprijel. Po opravilu zapusti Jeruzalem in gre z učenci v Ju- deo blizo mesta Jeriho. V Judeji je čez pol leta prebival in učil. Judeo zapusti ravno ob času, 48 ko je Janez kerslnik v ječi zapert bil, in gre skoz Samarijo v Galilejo nazaj. V Samarii se je pri Jakopovem vodnjaku s Samarijanko pogo- varjal; v Samarii je ludi ene dni učil, ker je tam prav naukaželjne serca najdel. Od tam gre v Galilejo, pusti ondi svoje učence in se poda v Kanan k svoji žlahli, kjer je sina nekega kralje¬ vega služabnika ozdravil. Po tem pride spet v Kafarnaum, najde na Jezeru svoje učence ribili, jim reče ribčevanje zapustiti in za njim iti. Od vsih krajev in dežel mu vodijo bolnike, betežne, slepce, glušce, kru- Ijeve, mutce, obsedene, gobove in mertvoudne; o- zdravil je vse. Po tem gre Jezus na dom Petra in Andreja, kjer Petrovo taščo od merzlice ozdra¬ vi. Zavolj velike stiske ljudstva je moral iz čol¬ na učiti. Na jezeru Genezaret je storil dva ču¬ desa: obilni ribji lov, in viharju je vtihniti ukazal. Cez Jezero se perpelje v Gadaro, kjer je obse¬ denca ozdravil ; od ondi so perpelja nazaj v Ka¬ farnaum, kjer Matevža za njim iti povabi. Kinoli po tem ozdravi bolno ženo, ktera se roba nje¬ govega oblačila dotakne, dva slepca in enega glušca, tudi Jairu mertvo hčer obudi. Od me¬ sta do mesta, od terga do terga, od vasi do vasi je hodil, povsod je učil in čudeže delal. Zbral si je izmed dva in sedemdeset učencev dvanjst aposteljnov, ki so ga povsod spremljali. Kmali potem gre na goro Tabor, kjer je lepo lepo pridgoval. Iz gore se poda v Kafarnaum, 49 ozdravi spotoma stotnikovega hlapca, v Kafarnau- mu pa mertvoudnega. Zdaj se Jezus sopet spravlja k prazniku v Jeruzalem, skoz mestice Najm grede obudi mert- vega mladenča, edinega sina uboge vdove. Cez Jordan pride v Perejo, tjekej je Janez kerstnik dva učenca poslal Jezusa prašat: „ ali je on listi, kteri bo po obljubah božjih na svet prišel, ali pa naj drugega čakamo?“ Jezus jima reče: „Pojta in povejta Janezu kar sta vidila in slišala, da slepi pregledujejo, gluhi spreslišujejo kruljevi ho - dijo, gobovi se očiščujejo, merliči vstajajo, in vbogim se božje kraljestvo oznanuje. Po tem se - poda čez Jordan v Jeriho, od ondod v Betanijo, iz Betanije pa v Jeruzalem. V Jeruzalemu ozdra¬ vi osem in tridesetletnega bolnika. Tako je Je¬ zus povsod dobrote delil. Na poti v Eafarnaum je učil ljudstvo v le¬ pih prilikah; tukej mu je prišla tudi njegova mati naproti. V okolici’ Tiberije zve Jezus smert Ja¬ neza Kerstnika; poda se po tem čez jezero Ge- nezaret v puščavo, da bi v tihem in samotnem kraji svojim učencom ložej resnice razlagal. Lju¬ dem pa tudi v puščavo za njim iti ni bilo pre¬ daleč, da bi le njegov sv. nauk slišali. Že tri dni poslušajo brez jedi. Jezusu se ljudstvo vsmili, in on nasitiH4000 ljudi -s sedmimi kruhi. ° Po tem pride nazaj v Kafarnaum in se z svojimi učenci čez Galilejsko morje, ki je zalo mesto Tiberias dosegalo, pripelja, da bj malo se 7 50 odpočil, pa tudi tjekej ga množica sledi. Vzdi¬ gne se na viši samoto, grč na goro, in se tam- kej s svojimi učenci vsede. Množice grejo berš za njim in se okoli njega po bregu krožijo. So- pet Jezus čudež stori. Pet tavžent lačnih, je s petmi kruhi nasitil. — Zdaj se Jezus zadnič poda v Jeruzalem, in povsod dobrote in milost deli. Med Galilejo in Samarijo ozdravi deset gobovih mož, v Betanii Lazara oživi. Pride z veliko množico v Jeriho, napove svojim učencom svojo bližno smert, se vsede na pohlevno oslico in jezdi v Jeruzalem. Trume ljudi ga spremlajo in mu visoko hvalo pojo. Jezus Jeruzalemsko mesto vgleda, se milo razsolzi in joka, žaluje nad pre¬ grešnimi Jeruzalemci, ki terdovratno v strašnih pregrehah tičijo in se poboljšati nočejo. Vmerl je zadnič prostovoljen na teškem lesu sv. križa za grešen svet, vstal na tretji dan od smerti, ino šel je na višavi oliske gore v pričo aposteljnov v sv. nebesa. Tako je dokončal naš Zveličar Jezus Kri¬ stus svojo veličastno hojo. NRRODNfi IN UNIUERZITETNfl KNJI2NICR 00000420638 Pri J. PATERNOLLI je (udi na prodaj: AS>eee«laiikza slovensko Mladost,1857 uk. 18. Hauka polne Pripovelii sa Slovenfko Mladost. 1846 .nk. 15. HoeAiUV/llVl.il 26 Povefti sa mlade Ljudi, 1847 .. nk. 30. Premrli Nova Nabdra Laških, Nemških ino Slo¬ venskih Pogovorov, 1850 .... nk. 70. Soave Podučne Povesti. Poslovenil St.Koci an- 6 i č « 1851.nk. 50. Fleury Sveta Povestnica. Poslovenil St. Ko- ciančič, 1852 .nk. 35. — Povestnica nove zgveze. Poslovenil St. Ko- c i a n č i č. . . . nk. 30. — Sveta Povestnica, Stare ino Nove Zavese, V pol usnji ..f. 1 .— ŠSliSliel Pridige. Sabral jih je St. Kociančič nk. 70. T©V«*r&.pobožnega kristiana to je naj potrebniši molitve slehernega kristiana in nekaj duhovnih pe¬ sem. - Zlatim obreskam f. 1.20 - V usnji nk. 70- V pol usnji nk. 50-Terdo vezane. . nk. 45. BSOČlia liiajižiga bogoljubnega krislianaa ali molitve in pesmi za usaccga kristiana. - V usnji nk. 50 - V pol vsnji nk. 40 - Terdo vezane nk.26. Molitvice Bogoljubnega krist.,Terdo vez.nk 20. JSvcti Križev pot ali kratko premišljevanje terpljenja Jezusa Kristusa in svete Maše s dru-. gimi molitvami, 1861 - V pol usnji nk. 40.