UDC UDK 551.436 (497.12— 11) = 863 NASTANEK PREBOJNIH DOLIN JUŽNO OD ŠENTJURJA PRI CELJU Ivan G a m s * V porečju Vog la jne je južnovzhodno od Š en tju rja m oreb iti na jiz raz ite jša geo- m orfo loška iz jem nost v S loven iji. P redstav lja jo jo š tir i p rebo jne do line v nizu h r i­ bov, ki tv o rijo v re lie fu severnega dela Posavskih h ribov vzhodni konec rifn iške on tik lin a le . T ri do line so de lo p rito ka V og la jne -Ločn ice .' Ta izvira južno od Š m ar­ ja v te rc ia rnem g ričev ju V og la jnskega podolja , ki z v rhov i doseže do 400— 450 m. Potok teče po š iro k i do lin i p ro ti ZJZ in bi v te j sm eri v neko liko n iž jem g ričev ju lahko dosegel po b ližn jic i V og la jno p ri k ra ju Č rno lica . Toda pod kra jem Pešca zavije p ro ti JZ in na to J med v iš ji, h ribo v iti sve t in v prvi p rebo jn i do lin i loči vzhodni L ipovški h rib (442 m )2 od zahodnega, ki se v kra ju T ra tna d v iga do 461,9 m. Ta dva hriba s ta vzhodni vzpe tin i niza, ki se p ro ti Z dv igu je v h rib G ra ­ d išče (461 m). P redn jo (Pudno) goro (453,5 m) in v m arkan tn i R itn ik (567,7 m). Ko p riteče skozi p rvo p rebo jno do lino , se sred i š iroke do line v Ločn ico izteka D obrin- ski po tok. Ker je do lina pri G oric i razde ljena , jo po krajih i V og la jna in R akitovec im enujem V o g la jn sko -ra k ito vško podolje . Po njem teče Ločn ica 1,5 km p ro ti Z. Pri k ra ju G orica bi po 500 m dosegla V og la jno , če bi tek la v is ti sm eri da lje . Toda ob 21 m visokem preva lu se preusm eri p ro ti SSZ, v d rugo p robo jno do lino , s ka te ro loč i h rib v T ra tn i od zahodnega h riba - G rad išča . Potok se na S s tran i h riba usm eri p ro ti Z. Če bi teke l še da lje na Z, čez 20 m v isok preval pri Loki, bi dosegel 650 m odda ljeno V og la jno p ri k ra ju Č rno lica . Toda' ponovno se obrne p ro ti JZ in nato p ro ti J te r v tre tji p ro b o jn i d o lin i de li h rib G rad išče od Prednje gore. Pri k ra ju G orica pri S livn ic i doseže zahodn i de l že im enovanega V og la jn - sko -rak itovškega po d o lja in se iz liva v V og la jno . Ta teče v m nogih ok lju k ih p ro ti Z, nato pa se usm eri p ro ti S v p rebo jno do lino med Prednjo goro in R itn ikom . Se­ verno od Predn je gore se začen ja š iroka do lina Vog la jne . Im enujem jo po Š entju rju , to je po nase lju , ki se od s ta rega sred išča na poboč ju zadn ji čas razš irja vanjo. Na razda lji 1,5 km im am o tako š tir i p rebo jne do line , s ka te rim i so razrezani h rib i sred i te rc ia rnega g ričev ja . M orfo lo ško iz jem nost poveču je de jstvo , da bi lahko Ločn ica dosegla V og la jno po sklen jenem ozem lju n esp rije tih kam nin , ki jih * D r., r. p ro f. PZE za g e o g ra fijo . F ilo zo fska fa k u lte ta . U n ive rza E d va rd a K a rd e lja , A ške rčevo 12, 61000 L ju b lja n a 1 K je se neha L o čn ica in k je se začen ja V o g la jn a , na ka rta h razn ih m e ril n i e n o tn o s ti. T uka j im enu jem L o čn ico do n jenega iz liva p ri vas i G o rica . N e d a le č vs tra n je k ra j V o g la jn a , ki je b il v e r je tn o na zače tku vodn ega to ka z is t im im enom . 2 Im ena in n ad m orske v iš in e so povze te po to p o g ra fs k i k a r ti iz le ta 1973 v m e rilu 1 : 5.000. Rifnik • 5 6 1 Rifnik • 5 6 1 U1 383 1000m5 0 00 KERATOFIR IN SPILITIZIRAN DIABAZ TER NJUNI TUFI (LADIN) po N o s a n u (1963, geol. ka rta ) g ra d ijo tu lapo rna te g line , krem enov pesek s po lam i s iv ice , peščenjak in lapor. Niz hribov, ki so jih razreza le p rebo jne doline, pa se s ta v lja jo v osnov i tr ia d n i krem enov p o rfir, p o rf ir it i in n jihov i tu fi, ki so za rečno e roz ijo vse kako r bo lj odporne kam n ine (sk ice 1— 4). M e l i k (1953) naših p rebo jn ih do lin ne om enja . M e z e (1963, s. 109) jih o p isu je v zvezi z razvo jem h id ro g ra fske mreže. M e z e v id i v zgo rn ji Kozaric i in v Ločn ic i os tanka p rvo tnega sk len jenega toka p ro ti vzhodu, p ro ti P ris tav i, ki se je o h ran il v Z ib ik i. O s ta lo je zapadlo obg lav ljen ju V og la jne oz irom a S avin je . Po njem je Ločn ica m lada reka, »nasta la po razb itju zahodnega dela p liocenske Z ib ike , pos lužu joč se ta k ra tn ih levih opuščen ih do lin p rito ko v p liocenske Z ibike«. V endar taka p re toč itev sam a na sebi še ne nudi raz lage za naše prebo jne do line. Ločn ica ima v zgo rn jem toku p litve jšo do lino , po ka te ri teče ob s labo tne jšem s trm cu , ko t on s tra n razvod ja p ri B rezju Z ib ika . Po tem je sod iti, da ima Z ib ika v sedan josti več jo m oč zaden jske e roz ije ko t Ločn ica ( K u n a v e r , 1974). S l. 4 o SEVNICA MII KRŠKO10km rr?-PZ.£. GEOGRAFIJA VL-\ O pisana anom a lija ka r izziva k razg lab ljan ju , kako je nasta la . Točne jš i o d ­ g ovo r bo d a lo podrobne jše m orfogene tsko raz iskovan je š irše oko lice . Tu je nave­ den ih sam o neka j de js tev in m ožni razlag i. Za ugo ta v ljan je recen tn ih te k to nsk ih p rem ikov se posluž im o kom pleksa s tr ­ m ec podolžnega p ro fila reke -pop lava-znača j do linskega dna. Ta kom pleks ko t raz iskova lna m etoda je da l v zg o rn ji Soški d o lin i in tud i v L it ijs k i k o tlin i ( G a m s , 1980, G a m s - N a t e k , v tisku ) zadovo ljive zak ljučke . P odolžn i s trm c i vodn ih tokov v po reč ju V og la jne so b ili ugo tov ljen i po top. k a rti 1 : 5.000. Ker so tud i tu, ko t na d rug ih ka rtah ko te na ravn ic i ob s trug i in ne v n je j, iz računan i s trm c i n iso povsem točn i. O dstopan ja pa ne m ore jo b iti ve lika , sa j nam podobno razm erje pokaže tu d i s trm ec a luv ia ln e ravn ice. Ločn ica , ki teče po š iro k i p losk i do lin i, ima v o ko lic i k ra ja Pešca 3,8 %o s trm ca . V p rv i p rebo jn i do lin i se (med ko tam a 297,5 in 295,0 m) poveča na 5,8 %o. V tem delu je do lina so teska in p o tok je brez m eandrov. Ko izs top i iz so teske med L ipovšim h ribom in h ribom Tra tne , začne m eand rira ti, s trm e c se zm anjša in znaša do ustja D obrinskega po toka 3,7 %o. S otoč je je v dnu š iroke do line p ri Ra­ k ito vcu z ravn im nap lavn im dnom in po njem Ločn ica m eandrira p ro ti Z pri s trm cu 2,94 %o. V d ru g i p rebo jn i do lin i, k i je ozka in s trm a sam o v severn i p o lo ­ v ic i (med ko tam a 283,2 in 182,2 m) je s trm ec podoben (2,85 %o).3 V ko ta n ji na severn i s tran i G rad išča , ki v is i p ro ti jugu, bi p ričako va li zm an jšan je s trm ca . D e jansko pa se poveča (na 2,29 %o). Ločn ica začne m eand rira ti še le na zahodnem kra ju ko tan jice , ki se s š iro ko d o lin o zajeda med G rad išče in Predn jo goro . V iš ja pobočja tre tje p rebo jne do line so s ic e r s trm a , toda v dnu je 50— 130 m š iroka nap lavna a luv ia lna ravn ica , k je r po tok m eandrira , pop lav lja in z bočno e roz ijo m estom a izpodjeda po bočje. Skladen s tak im znača jem do line je izredno m ajhen s trm ec vodnega toka (med ko tom a 279,9 in 276,1 m) — 0,49 %o, ka r je da leč na jm an j na Lo čn ic i in V o­ g la jn i. Večjega ima ce lo V og la jna med svo jim tokom po zahodnem delu V og la jnsko - rak itovskega podolja (1,58 %o), čeprav je zna tno bo lj vodnata in bo lj m eandrira . V p rebo jn i d o lin i med Predn jo go ro in R itn ikom se s trm ec V og la jne rah lo poveča na 2,04 %o. Ne zm anjša pa se n iti na nada ljn i po ti p ro ti Loki (pri Novi vasi), k je r znaša 2,43 %o. S trm ec Ločn ice in Vog la jne je to re j iz raz ito neizenačen in neuskla jen s p re ­ to čn im i ko lič inam i. Ker so raz like to likšne , m oram o nu jno po m is liti na recentne te k to nske prem ike. Po s trm cu toka in znača ju do line bi sod ili, da se recentno dv iga predvsem vzhodni del om enjenega niza in da je v pasu tre tje prebo jne d o ­ line severno od k ra ja G orica n a s top ilo recen tno te k to nsko grezan je . Po lepo oh ran jenem slem enskem n ivo ju na vrhu Predn je gore bi sod ili, da se je ta vzpe­ tin a ugrezn ila p ro ti Z in p ro ti J, saj se n ivo zniža na V na razda lji 350 m od 455 m na 443 m, od tu pa, nad p ro b o jn o do lino , na razda ljo 300 m, v JV sm eri, na 425 m. Za recen tno grezan je v V og lan jsko -ra k ito vske m podolju , z la s ti v n jegovem zahod­ nem delu, g o vo rijo š iroka j>oplavna_ ravn ica , ki je prepuščena m okro tn im tra v n i­ kom zarad i pogostih pop lav, m ajhen rečn i s trm ec vk lju b neka te rim um etno p re ­ rezan im m eandrom , in lepa po lica v južnem p redgorju im enovan ih hribov. V T ra tn i in G rad išču je v n.v. 320— 350 m, pod Predn jo goro , levo nad končn im tokom Loč­ n ice pa je nagnjena med 290 in 310 m. Žal ni znana g lob ina kva rta rn e nap lav ine ob V og la jn i, ki jo geo loška ka rta lis ta C e lje označu je za ho locensko . s T o le s ta n je pred l. 1977, ko so z g ra d ili S liv n iš k o iezero . Vsa ta de js tva nava ja jo k m iš ljen ju , da je g rezan je v vzhodnem delu Prednje gore in v zahodnem de lu V o g la jn sko -ra k ito vške g o podolja pospešilo zadenjsko e roz ijo p ritoka s severa, d o k le r ta ni povsem lo č il P redn jo goro in G rad išče te r p re toč il Ločn ico , ki je tek la na severn i s tran i p ro ti V og la jn i p ri Č rno lic i. T o likšno sk ra jšan je po toka pa je b ilo m ožno le, če se je na ugreznjenem p rosto ru od lož il ves rečn i tra n sp o rt in je Ločn ica oh ra n ila le podo lžn i p ro fil tekoče v o d e / Podob­ nih p rim erov a v to p ira te rije na S lovenskem še ne poznam o. Tako bi si lahko raz lož ili tre tjo predorno do lino Ločn ice. D rugo prebo jno d o ­ lino Ločn ice in p rebo jno d o lin o V og la jne med Predn jo goro in R itn ikom bi si lahko raz lož ili a li z epigenezo, to je z o d s tra n itv ijo odeje te rc ia rn ih sed im entov, skozi ka te re se je vodn i tok ujel v trše kam nine, a li z an tecedenco , to je s h itre j­ šim dvigan jem om enjenega niza hribov. Da bi se p ri ep igenezi m eandri v p r i­ b ližnem sedanjem po teku »sluča jno« u je li v trše kam nine, se zdi m alo ve rje tno . Pri p rv ih dveh in p ri zadn ji p redorn i do lin i m oram o za to poseči p ri iskan ju raz­ lage g lob je v geo loško p re tek los t. O s ta re jšem razvo ju rečne m reže v obm očju Savin je in Save je b ilo zap isan ih več m nenj. Po R a k o v c u (1931) je tek la Savin ja p rvo tno iz C e ljske ko tlin e p ro ti V čez V og la jnsko podolje . W i n k l e r (1957, sk ica 74) je p rvo tnem u od toku iz C e ljske ko tlin e nakazal sm er p ro ti SV, a je ob njem s tav il vp raša j. M e z e (1963), je dokazova l s š tud ijem nivo jev in sed im entov p rvo tn i o d tok S av in je p ro ti obm očju D rav in jsk ih g o ric pod Pohorjem . D rugačn i tok je im ela p rvo tno tud i Sava. Po W i n k l e r j u (1957) je v panonu tek la ko t s in k lin a ln a reka čez M oravče , Za ­ gorje in R im ske Top lice , od koder je nada ljeva la svoj tok južno ob Bohorju . W ink le rjevo tezo je za zahodn i del Posavskega h ribov ja po trd ila š tud ija L itijske k o tlin ice (G a m s - N a t e k, v tisku ). Le p restav itev je m la jša , izvršena po pene- p lenu, ki ga je go rov je dožive lo , po P r e m r u j u (1974) v sredn jem p liocenu. Če je tek la Savin ja južno od Bohorja , a li, ka r je prav ta k o ve rje tno , po p lan insk i a li lašk i s in k lin a li čez K ozjansko, je b ilo naše ozem lje p rebo jn ih do lin p rib ližn o enako da leč od Save ko t od Savin je. Da je Savin ja tek la severneje, bi so d ili tud i po še ne povsem raz jasn jenem de jstvu , da v rta n ja v vzhodnem delu S av in jske do line ( B u s e r , 1979) n iso našla p redw ürm sk ih kva rta rn ih odk ladn in Savin je. Po tem sodeč so do južnega V og la jnskega podolja ve rje tno sega li d irek tn i levi p rito k i Save. Da je tek la p rvo tno k Savi tu d i Ločn ica , bi kaza lo po njenem, p ro ti ZJZ usm erjenem zgorn jem toku . N jena današn ja prebo jna do lina med L ipovškim h ri­ bom in T ra tno bi b ila v tem sm is lu zasnovana še s ta k ra tn o vodno mrežo. V odno om režje se je p riče lo b is tveno sp re m in ja ti, ko je b ila Savin ja p re to ­ čena južno od Celja p ro ti Z idanem u m ostu, Kozjansko, k je r so v Posavskem h ri­ bovju na jv iše dv ign jen i te rc ia rn i sed im enti, pa je z in tenz ivn im dvigom o d rin ilo Savo na jug. V og la jn i je zaden jsko e roz ijo povečeva lo g rezan je vzhodne C eljske ko tline , k je r je v depresijah o ligocenska pod laga 800— 1400 m g loboko ( B u s e r , 1979)5 N a jb rž je V og la jna p rvo tno tek la čez obm očje D ram eljskega g ričev ja , k je r je pas odk ladn in p lio kva rta rn e s ta ro s ti (geoi. ka rta Celje), n a to pa je p rev lada la sm er čez Š en tju rsko do lino , k je r so nad 10 m g lobok i m la do kva rta rn i sed im en ti (gl. tud i M e z e , 1971/72). To kva rta rn o te k to nsko doga jan je na širšem obm očju je om o­ 4 ? Tl. *em e n e rg ije d o v o li le za tre n je v o d n ll de lcev . T ak p ro f il je b is tve n o m a n jš i k o t je d in a m ič n i u ravnove šen i p ro f il (to je p ro f il, p r i ka te rem s ta v ravnoves ju e ro z ija in a k u m u la c ija ) V se d a n jo s ti na ob ravna vanem o ze m lju ne L o čn ica in ne V o g la jn a ne n o s ita p roda . g o č ilo postopno p re toč itev p rvo tn ih savsk ih p rito ko v p ro ti S. Eden od vog la jnsk ih p rito ko v |e Ločn ico dosegel v obm očju R akitovca , ko je sam še teke l na ravnost p ro ti SZ čez sedan ji p reval p ri k ra ji Loki neda leč od kra ja Č rno lice . N a jm la jše grezan je v V og la jnsko -R ak itovskem podolju ga je, ko t povedano, ponovno p re ­ usm erilo na jug in nap rav ilo tre tjo p redorno do lino . V h itro se dv iga jočem ozem ­ lju so levi vo g la jnsk i p rito k i izde la li g loboke ozke do line , kakršne so znač ilne za D obrinsk i po tok, K ošn ico , Jeze rn ico in sam e op isane predorne do line . G rezanie V og la jn sko -ra k ito vske g a podo lja pa je h ribo v iti niz R ifn ik -L ipovšk i h rib oddvo jilo od os ta lega h ribov itega ozem lja na S, tako da izstopa ko t v iš ji svet sred i te rc ia r­ nega gričev ja . D robne tek tonske d is lo ka c ije v v u lka n itih , kakršne so v h rib ih s p robo jn im i do linam i, v ge o m o rfo log iji n iso redkost. Podobne d robne recen tne prem ike u go ­ ta v lja jo m ars ik je v a lpskem gorov ju ( K l e i n , 1978, G a m s - N a t e k , v tisku !. T ek tonske d is lo k a c ije so dodobra dezo rgan iz ira le rečno mrežo, ki že na prvi po ­ g led (sk ica 2) kaže na m ladost. Od razvod ja v kra ju P lesečno (SV od P lan ine na K ozjanskem ), od kode r teče jo vode v vse sm eri, je v na jb liž ji p rem ic i do Save 16 km. Vode, ki od tu teče jo p ro ti S v V og la jno , z n jo p ro ti Z in s S av in jo p ro ti JJZ , nap rav ijo tr ik ra t da ljšo pot do g lavne reke. Med V og la jnsk im i p rito k i je tud i K ozarica , ki je v zgorn jem toku še oh ran ila sm er p ro ti V. Naša ana liza je ponovno po trd ila ( G a m s , 1980) v rednost ugo tav ljan ja s trm ca vodn ih tokov v odnosu do pop lav, s topn je v iju g a n ja in znača ja do linskega dna vobče. Za odseke, k je r naj bi p rev ladova lo tek to nsko dv igan je , je indeks zviju - do lž ina a luv ia lne ravn ice ganos ti = (----------------------------------------- -) nas ledn ji: v prv i p rebo jn i do lin i 0,83, v do lž ina vodnega toka drug i 0,96, v č e trti 0,92. Na odsekih , k je r vse kaže na recentno te k tonsko g reza­ nje, pa so indeks i: tre tja p rebo jna do lina 0,38, v V og la jn sko -ra k ito vške m podolju Ločn ica 0,65 in V og la jna 0,5. Ob naši raz lag i, da so prebo jne do line nasta le za rad i p re toč itev in še v se­ da n jo s ti zaznavnega tek tonskega p rem ikan ja ob Predn ji go ri, pa obs ta ja še druga m ožna razlaga. Po njej se je ozem lje iz ke ra to r ifje v , d iabaza in tu fov v p re tek los ti k ra jevno ve čk ra t raz lično te k to nsko p re m ika lo in s tem povzroč ilo odk lon Ločn ice od ob iča jnega toka . To se mi zdi m anj ve rje tno . U go tav ljan je kom pleksa , ki ga ses tav lja jo podolžn i s trm ec vodn ih tokov, in ­ deks zv ijuganos ti toka in pop lave ko t m etoda ugo tav ljan ja recen tn ih tek tonsk ih o sc ila c ij, zasluži nada ljn jega p reve rjan ja . L ite ra tu ra B u s e r , S., 1979, T o lm ač lis ta Celje (L 33— 67). Beograd. G a m s , l „ 1980, N astanek k o rit v Soški do lin i. P ro teus I. 43, št. 3, L jub ljana. G a m s , I., N a t e k , K., G eom orfo loška ka rta in razvoj re lie fa v L itijs k i ko tlin i. V tisku v G eogra fskem zbo rn iku XXI. K l e i n , V., 1978, M o rfo s tru k tu rn a ra jon iza c ija s lovensko -m ed jim u rsk ih goric . Z bo rn ik radova IX. kongresa geo loga Jugos lav ije . Sarajevo. s Da je v vzhodnem d e lu C e ljs ke k o t lin e g rezan je še v teku , b i s k le p a li po z m a n jša n ih p o ­ d o lžn ih s trm c ih H u d in je in V o g la jn e , ž a l tega n i m ogoče š te v ilč n o to č n e je d o k u m e n tira t i, ke r s ta oba vodna to ka v k o t lin i ve č id e l re g u lira n a . N e re g u lira n a je o s ta la L o žn ica , k i im a med Z a č re to m in iz liv o m v V o g la jn o (ko te 239,6 in 238,7 m) 0,3543 m s trm ca na en k ilo m e te r to ka . K u n a v e r , J., 1974, N ekatere m orfo loške znač ilnos ti re lie fa v nizkem te rc ia r­ nem svetu med V og la jno in S otlo . V og la jnsko -so te lska S loven ija . 9. zb o ro ­ van je s lovensk ih geogra fov v Rogaški S la tin i 1973. M e l i k , A., 1957, Š ta je rska s Prekm urjem in M ežiško do lino . L jub ljana. M e z e , D., 1963, H geom o rfo log iji V og la jnske pokra jine in Zgorn jega Sote lskega. M e z e , D., 1971/72, K va rta rn i sed im enti v V og la jnsk i pokra jin i. T ipkop is v G eo­ gra fskem in š titu tu A n tona M elika SAZU, L jub ljana N o s a n , T., 1963, G eo log ija V og la jnske pokra jine in Zgorn jega Sote lskega. G eogra fsk i zbo rn ik VIII, L jub ljana P r e m r u , U., 1976, N eo tekton ika vzhodne S loven ije , G eo log ija - Razprave, knj. 19, L jub ljana R a k o v e c , I., 1931, M o rfo lo šk i razvoj v obm očju posavskih gub. G eogra fsk i vestn ik VII, L jub ljana W i n k l e r , A.H., 1957, G eo log isches K rä ftesp ie l und Landform ung. S pringer, W ien. THE DEVELOPMENT OF THE TRANSVERSE VALLEYS SOUHT OF ŠENTJUR NEAR CELJE Ivan G a m s (Summ ary) SE o f the tow n Celje (prea lp ine m ounta in system , ca lled in the S lovene geo­ g raphy Sava m oun ta ins , S loven ia , NW Yugoslav ia ) in a h illy area b u ilt up of loose T e rtia ry sed im ents, the Savin ja tr ib u ta ry V og la jna w ith its tr ib u ta ry Ločn ica in a section o f 1,5 km transve rses fo u r tim es in fo rm o f g rea t m eanders and g o r­ ges a series o f h ighe r e leva tions (442, 462, 441 and 453 m o f a ltitu d e , see shetch 1— 3) b u ilt o f m ore res is ta n t k e ra to p h ir and d iabase. The s tudy tr ie s to exp la in th e ir genesise w ith the neo tec ton ica l m ovem ents in the la rge r and n a rrow e r area. In the upper P liocene the s tud ied area w as s itua ted , acc. to lite ra tu re ( W i n k l e r , 1957, M e z e , 1963), c lose r to the rive r Sava, and w as d ra ined there , as to the rive r Savin ja w h ich has flow n from C elje basin to NE to the Drava. In th is s tage the in it ia l o f the f irs t transve rse va lley o f Ločn ica w as im posed. Due to young te c to n ic s ink ing o f the Celje basin the p iracy o f the Savin ja tr ib u ta ry Vog la jna began. W hen the anc ien t Sava tr ib u ta ry Ločn ica was cap tu red S o f the second e leva tion (462 m), the second transve rse va lley generated. In the va lley sec tions the com plex com posed o f the long rive r p ro file , m ean­ d e ring ra tio and flood w as s tud ied and so the recen t te c to n ic a l s ink ing in the eastern pa rt o f the M t. P redn ja gora (453 m) and its sou thern fo o th il l w as e s tab ­ lished. Th is lead to the a u top ira cy o f the Ločn ica w h ich had p rev ious ly its m outh in the V og la jna a t its low er course. By th is the th ird transverse va lley is exp la ined. The a u th o r s tresses the need fo r fu rth e r research o f the com plex: g ra d ie n t in rive r long p ro file -m eand ring ra tio -flo o d as a m ethod fo r de te rm in ing th e recent te c to n ica l m ovem ents w h ich has a lready g iven good resu lt in som e pa rts of S loven ia ( G a m s , 1980, G a m s - N a t e k , in p rin t).