Skufhnja uzhi.
(Pogovor   dveh   kmetov.)
Jernej. Dober dan, Janes! hitro ti povem po kaj Iim perfhel. §tar Iim she, in veliko drevef she vfadil, pa malo jih odredil; letaf jih miflim sopet faditi5 povej mi: kako fi jih ti fadil pred 10 letmi na pufti semlji (gmajni), kjer je poprej le praprot in ter nje raftlo, s daj pa bogate drevef a ftojijo?
Janes. Is ferza rad. — She v jefenfkim zhafu iim toliko jam fkopal, kolikor drevefiz fim pervo fpomlad faditi hotel. Jame fo bile po tri zhevlje fhiroke, in po tri zhevlje globoke. Te jame fim fpomladi s narobe poloshenimi rufhami po dvakrat obloshil. Kjer Iim pa v jami pefknato ali pefheno semljo najdel, fim ukasal jame fhe fhi-rokeji in globokeji fkopati, in jih po trikrat s narobe poleshenimi rufhami obloshiti.
Jernej. Sakaj pa s rufhami, ali li drevefa na golo rufho fadil?
Janes. S rufho Iim satd jame obloshil, ker ona dalej vlago (mokrotnoft) ob fuhi fpomladi der-shi kakor vlashna perft, in ker rufheve koreninize pozhali gnijejo in drevefu gnojnino dado, bres de bi ga opekle kakor maften shivinski gnoj. — Na golo, snak polosheno rufho pa ni fim nobeni ga drevefa vfadil, ampak sraven jame leshijozhe perfti, ktero je sima srahljala, iim ukasal v jamo nametati, in n a n j o fim fhe le drevo pofadil. S enako rahlo perftjo Iim korenine sadelal; jih poprej lepo rastegnil in s rahlo perftjo gofto obloshil: sadnjizh pa tikama semlje okoli vfajeniga drevefa sopet sa-futo jamo s selenimi rufhami pokril.
Jernej. Povej mi fhe: sakaj li ti flednimu drevefzu she takrat, ko fi ga vfadil, po dva der« shaja ali lefena kola dal? sazhmu zhefhmi-njainbodezhiga ternj a sraven drevefa v semljo
vtaknil in sopet kole, drevo in ternje fkupej rahlo s roz liani ali porefiam povesal?
Janes. Obvarval iim novo vfajeno drevo s kolmi pred mozhnim vetram in s ternjenipredfhkod-ljivim sajzam in pred shivino, ktera fe na pafhi rada na golih drevefih zhefhe, jih omaje in rada obje. Jernej. Kako pa je to, de na tvojih drevefzih nifim vidil ne gofenz, ne fhkodljivih mravlinzov? Janes. ^hkodljive gofenze bi gotovo tudi mojim drevefam ne bile persanefle, ko bi jih ne bil vkasal v jefeni in fpomladi pridno obirati. Mravlifha bliso drevef je panar bolje ob desh-ju, kader je semlja slo vlashna, prav ter do pohoditi. Tifte drevefa pa, pod ktere fim v jefeni po tri, in fpomladi sopet po tri dni vodo napeljati sam ogel, ne od gofenz, ne od mravlinzov nifo zlo nizh terpele.
Jernej. She davnej fim te hotel tudi prafhati: sakaj ti fledno jefen in fpomlad okoli drevefiz po-gofto hodifh? sazhmu to?
Janes. Nove kole ali dershaje jim dajem, namefti odgnjitih, in nove rozhe ali nove poretla is flame; te fo fhe bolji, ker koshe mladiga drevefza nizh ne oshulijo. Tudi na fpomlad, kolikor fe okoli vfajeniga drevefza zhes simo semlja prevezh vfede ali ponisha, dam trebesha (Vleshaniga fpraniga gnoja), kar fe ga na travniku nagrabi, in ga s perftjo pokrijem, in s fenenim drobam potrefem.
Jernej. Sazhmu fi pa ti pred nekimi letmi faje kupoval? Ne sameri mi, tode vfi fofedje fo fe ti f mej ali, ker ti je gnoj na dvoru oftajal.
Janes. fjajeiim pa kupoval satci, de lim jih na fvoji ftermi gorfki fnosheti po travi potrefoval, in tako s njimi shlahtno travo obudil, kjer je poprej praprot in ternje rafllo, in kamur s gnojem savoij ftermine brega, in ker ni kolovosniga pota, nifim bliso mogel. 8 fajami lim domazhi detelji poftregel, ter iim jih dal na njivo pofhtupati, dokler je fpomladi fhe smersovalo, de fo fe fajine kepe od smersnine ras-puftile. Sato ljubi moj fofed , iim pa tudi deteljo po trikrat kofil. — ^aje s drobno perftjo smefhane fo prav dober gnoj fadikam (llanzam), na selnikti perdjane, kadar fe fadike oiiplejo. Tudi preredko shito in preredko deteljo fpomlad fkupaj fklizhejo. Jernej. Pa fmejali fmo feti, de fi ti od fro-maka faje kupoval, ki ti jih je po hišah po zeli vali, in fhe dalej okoli ometal.
Janes. Premoshniga kmeta ne fpravim v dimnik , ne jes, ne vfi vi fofedje, ne s lepim, ne s gerdim. Ko mi je fromak dimnikar bil, mu ni bilo potreba kruha profiti, in je na dan po 40 krajzar-jev, po goldinarju, fhe tudi vezh saflushil. Mene je pa grosa obfhla, ko mi je dimnikar povedal, de je v niski hifhzi leniga kmeta, v dimniku ene farne pezhi poldrugi mernik faj dobil. Poglej ne-varnolt! kako lahko bi naf bil leni kmet, is sani-kernofti poshgal! Veliko bolj bres ftrahu iim bil, ko je moj dimnikar saftonj, farno de je faje vsel sa plazliilo, dimnike žele vafi omedel.
Jernej. Meni in mojim fofedam ftelje manjka, derva imamo daljezh in jih le s velikim terp-Ijenjem perpravijamo , obzhinfki pafhnik (gmajna) je pa velik, ki nam nizh dobizhka ne pernefe; jes fim voljan na tem lepim proftoru savoij ftelje, savoij lefa in savetja nekej drevef tako vfaditi, kakor fi jih ti fadil, ko bi le vfi drugi fofedje mojih mifel bili.
Janes. Ni potreba dolge fkufhnje; moja fno-sliet je is ravno tega obzhinfkiga pafhnika narejena, fadne drevefa mnoge forte, tudi murve raftejo
54
na nji, sakaj bi na vafhim vezhim proftoru gojsdne drevefa ne raftle? Pamet in pridne roke sa-morejo veliko veliko ftoriti, tode nobeno drevo ne pade na en mahljej! Gotovo pa je, de je v gmajnah velik saklad (Thaz) sakopan, kteriga bodo fhe le nafhi otrozi in vnuki bolj vshivali.        J. B.