foštukta plačana t gotovini.
KR ALJEVINA
JUGO S L AVI J A
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
69.
kos.
V LJUBLJANI, dne 26. avgusta 1933.
Letnik
IV.
VSEBINA:
440. Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o zdravnikih- | 441. Objave banske uprave o pobiranju obč. trošarin v 1. 1933.
specialistih za bolezni ust in zob in o zobnih tehnikih. | 442. Razne objave iz »Službenih novin«.
(Kazalo za I. polletje 1933.)
Današnjemu kosu je priloženo kazalo za I. polletje 1933.	UREDNIŠTVO.
Zakoni in kraljevske uredbe,
440.
Mi
ALEKSANDER I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavijo,
objavljamo vsem in vsakomur, da sta
senat kraljevine Jugoslavije,
sklican z ukazom z dne 19. oktobra 1932. na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1932., v svoji XI. redni seji, ki jo je imel dne 16. decembra 1932. v Beogradu, in
narodna skupščina kraljevine Jugoslavije,
sklicana z ukazom z dne 19. oktobra 1932. na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1932., v svoji 51. redni seji, ki jo je imela dne 13. junija 1933. v Beogradu, sklenila in da smo Mi potrdili in proglašamo
zakon
o izpremembah in dopolnitvah zakona o zdravnikih-specialistih za bolezni ust in zob in o zobnih tehnikih z dne 18. novembra 1930.,*
ki se glasi:
§ 1.
§ 1. se izpreminja in se glasi:
Pravico do specialne zobozdravniške prakse imajo samo doktorji vsega zdravilstva — specialisti za bolezni ust in zob.
Naziv specialista za bolezni ust in zob pridobe tisti doktorji vsega zdravilstvh, ki so se po odsluženi obvezni
* »Sužbene novine kraljevine Jugoslavije'!: z dne 25. julija 1933., št. 166/XLVI/483. — Zakon gl. »Službeni list« št. 54/8 iz 1. 1931.
pripravniški službi posebej usposobili za to stroko na tujih in domačih univerzitetnih ustanovah ali na oddelku za stomatologijo državne bolnice v Beogradu. Ta specializacija traja eno leto in šest mesecev; od tega časa se prebije šest mesecev lahko tudi na stomatoloških oddelkih tistih državnih ali banovinskih bolnic in na tistih zobozdravniških vzgojnih ustanovah, ki jih določi minister za socialno politiko in narodno zdravje po zaslišanju glavnega sanitetnega sveta. Po preteku predpisanega roka opravi kandidat izpit pred komisijo, ki jo odredi minister za socialno politiko in narodno zdravje.
§ 2.
§ 3. se izpreminja in se glasi:
Specialisti za bolezni ust in zob, zobozdravniki, den-tisti in dentisti-tehniki smejo imeti samo eno privatno ordinacijo. Zdravnik specialist za bolezni ust in zob ne sme zaposlovati v svoji ordinaciji pomožnega osebja za kakršnokoli delo v ustih pacijentov, razen doktorjev vsega zdravilstva ali zobozdravnikov s fakultetno izobrazbo.
§ 3.
§ 4. se izpreminja in se glasi:
Zdravnikom, ki nimajo pravice do zobozdravniške prakse, se prepoveduje vsako sodelovanje z dentisti, dentisti-tehniki in z zobnimi tehniki.
§ 4.
§ 6. se izpreminja in se glasi:
Otvarjati privatne zobne klinike ali poliklinike je dovoljeno samo doktorjem vsega zdravilstva-specialistom za bolezni ust in zob, ki so prebili najmanj 5 let na univerzitetnih klinikah, stomatoloških oddelkih državnih ali banovinskih bolnic ali pa so izvrševali specialno zobo-zdravniško privatno prakso najmanj 10 let.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje predpiše pravilnik za privatne zobne klinike ali poliklinike.
§ 5.
§ 10. se izpreminja in se glasi:
Učenci in učenke zobne tehnike so lahko šamo osebe, ki so dovršile štiri razrede srednje ali meščanske šole ali osem razredov narodne šole.
V strokovnem delu prebijejo tri teta, in sicer: na državnih klinikah, poliklinikah, stomatoloških oddelkih
državnih in banovinskih bolnic in pri zdravnikih specialistih za bolezni ust in zob. Po uspešno dovršenem strokovnemu delu in opravljenem izpitu postanejo zobno-tehniški pomočniki.
Ob vstopu v učenje se mora prijaviti vsak pristojnemu oblastvu občne uprave prve stopnje, ob izstopu pa odjaviti. Pristojno oblastvo vodi evidenco in kontrolo nad učenci in učenkami zobne tehnike; istotako pa kontrolira ti\di razmerja med učenci in učenkami zobne tehnike in zobnotehniškimi pomočniki in njihovimi delodajalci.
Pritožbe zoper svoje delodajalce pošiljajo ufienci-ke in pomočniki-ce pristojnemu upravnemu oblastvu.
Izpričevala, ki jih izdajo delodajalci učencem-kam zobne tehnike in zobnotehniškim pomočnikom, se morajo registrirati in overoviti pri pristojnem upravnem oblastvu.
Natančnejša določila o načinu in obsegu strokovnega dela in pouka za učence in učenke zobne tehnike in o izpitih po dovršenem poi ku in strokovnem delu predpiše minister za socialno politiko in narodno zdravje.
§ 6.
§ 12. se izpreminja in se glasi:
Doktorji vsega zdravilstva, ki so do dne 25. novembra 1930. dovršili ali so se tega dne zatekli pri speciali-ziranju za bolezni ust in zob, dobe naziv specialista za bolezni ust in zob po enoletni specializaciji.
§7.
§ 13. se izpreminja in se glasi:
Doktorji zobne kirurgije, zobne medicine in zobni kirurgi, ki so dobili pravico do prakse pred dnem 25. novembra 1930., obdrže pridobljeno pravico in naziv zobnega zdravnika.
Osebe brez fakultetne izobrazbe, ki so dobile po prejšnjih zakonih in uredbah pravico do zobozdravniške prakse in s posebno odločbo ministra za narodno zdravje naziv zobozdravnika, obdrže pridobljene pravice.
Naziv >zobozdravnik« in pravico do zobozdravniške prakse imajo samo tisti, ki so dovršili do konca 1- 1922. javne višje zobarske šole.
§ 8.
§ 14. se izpreminja in se glasi:
Osebe, ki so bile na dan 25. novembra 1930. na študiju v ustanovah, v katerih se pridobe nazivi, navedeni v prvem odstavku § 13., pa imajo opravljeno maturo na naših srednjih šolah, dobe po dovršenem šolanju in po dosluženem enoletnem'stažu na državnih zobnih klinikah ali stomatoloških bolničnih oddelkih pravico do zobozdravniške prakse in naziv zobozdravnika. Druga polovica tega enoletneea staža se prebije lahko tudi na državnih šolskih poliklinikah.
Osebe, ki začnejo šdanje na zgoraj omenjenih ustanovah po gornjem roku, ne dobijo več pravice do zobozdravniške prakse n ti do naziva zobozdravnika.
§ 9.
§ 17. se izpreminja in se glasi:
Dentistom, ki so do dne 25. novembra 1930. že pridobili pravico do dentistiške prakse, se priznava ta pravica tudi dalje. Osebe, ki so do tega dne dobile denti-stiško diplomo, pa še niso pridobile pravice do dentistiške prakse, dobe to pravico, če se javijo k izpitu in ga opravijo pred odrejeno komisijo v 6 mesecih, ko za-dobi ta zakon moč.
Dentisti smejo delati vsa zobnotehniška in dentisti-ška dela v ustih, prepovedano pa jim je zdraviti bolezni ust in dlesne, uporabljati rentgenove in vse druge zdravilne žarke, uporabljati občne narkoze in izvrševati vse krvave operacije, razen izdiranja zob.
Prepoveduje se jim nositi in naglašati kakršenkoli drug strokovni naziv, razen dentista. Reklama jim je dovoljena samo v mejah, ki veljajo za zobozdravnike.
Dentisti in dentisti-tehniki v kraljevini Jugoslaviji sestavljajo dentistiško-teliniški stan, ki je obvezno organiziran v dentistiško-teliniški zbornici. Vsak dentist in dentist-tehnik, ki izvršuje tudi le občasno dentistiško prakso, kakor tudi vsi zobozdravniki brez fakultetne izobrazbe in brez naslova d. d. s. (doktor of dental sur-gery), d. m. d. (dactor medicinae dentium) in ch. d. (chirurgien dentiste)..so zavezani, .vstopiti v dentistiško-tehniško zbornico. S prestankom članstva v dentistiško-teliniški zbornici iz kakršnegakoli razloga se izgubi pravica do dentistiške prakse. Minister za socialno politiko in narodno zdravje predpiše uredbo z zakonsko močjo o ustroju dentistiško-tehniške zbornice.
Z zakonom se uredi stanovska organizacija in pripadnost k zdravniškim zbornicam tistih oseb, ki so po gornjem odstavku izvzete iz dentistiško-tehniških zbornic, kakor tudi oseb, ki dobe naziv »zobozdravnik« po tretjem odstavku § 5. tega zakona.
§ 10.
§ 18. se izpreminja in se glasi.
Pravico do dentistiške prakse v mejah § 17. tega zakona z nazivom »dentist-tehnik« dobe:
1.	zobni tehniki, ki so dobili do dne 1. oktobra 1930. na osnovi uredbe z dne 20. marca 1892., drž. zak. št. 55, posebno zobnotehniško koncesijo;
m 2. zobni tehniki, ki so dobili do dne 1. oktobra 1930. na osnovi prejšnjih zakonskih predpisov dopustilo od pristojnih oblastev (obrtnico, odobrenje, rešenje) za samostalno zobnotehniško delo in če so prebili do tega dne v stroki najmanj 9 let, od teh 3 leta kot zobozdrav-niški pomočniki, vršeči delo v ustih pacijentov;	*
3. zobni tehniki, ki so se do dne 1. oktobra 1930. bavili kot pomočniki ali pa samostalno z zobno tehniko 15 let, od teh najmanj 10 let vršili delo v ustih. V čas 15 let se ne vštevajo 3 leta učenskega dela;
4. zobni tehniki, ki so se do dne 1. oktobra 1930. bavili 10 let z,zobno tehniko, od teh pa najmanj 5 let vršili delo v ustili kot pomočniki ali pa samostalno in ki opravijo v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona dentistiški izpit. Izpit se sme ponavljati samo enkrat v naslednjih šestih mesecih. Do opravljenega izpita se smejo baviti samo z zobnotehniškim delom, t. j. delom po negativih, dobljenih od zobozdravnikov in dentistov.
V dobo 10 let se ne vštevajo 3 leta učenskega dela.
Število let se dokazuje:
Glede oseb iz točke 2. samo s potrdilom zobozdravnika, pri katerem so yršile delo v ustih pacijentov, izdanim pri krajevnem upravnem oblastvu ali pri notarju »in po njih overovljenim, kakor tudi s potrdilom krajevnega upravnega oblastva, da je dotična oseba v tem času res stanovala v označenem kraju. Zdravniki so dolžni, izdati ta potrdila.
Če je zobozdravnik, pri katerem je zobni tehnik delal, umrl, izda temu potrdilo občno upravno oblastvo prve stopnje. Vse ostalo se dokazuje s potrdilom stanovske organizacije in potrdilom občnega upravnega oblastva prve stopnje, da je v tem času res živel v ozna-
69.' 'kos.
i831
čenem kraju, z datumom koncesije, obrtnice ali reše-njem ali s potrdilom zobozdravnikov, dentistov ali samo-stalnih zobnih tehnikov, pri katerih je delal, overovljenim od prvostopnega upravnega oblastva.
Kandidati iz predhodnega in tega paragrafa morajo podati tudi še dokaze, da:
1. so podaniki kraljevine Jugoslavije;
2. so zadostili vojni obveznosti;
3. sd dobrega vedenja;
4. so telesno in duševno zdravi, zlasti da niso bolni za kakšno kronično nalezljivo boleznijo.
§ H-
§ 19. se izpreminja in se glasi:
Izpiti, predpisani v §§ 17. in 18., se opravljajo pred stalno komisijo, ki jo odredi minister za socialno politiko in narodno zdravje, ter po programu, ki ga predpiše minister za socialno politiko in narodno zdravje.
Izpitno komisijo sestavljajo: predstavnik ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje kot predsednik, trije zdravniki specialisti za bolezni ust in zob, ki mu jih predlagajo v ta namen zdravniške Zbornice v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, kot člani izpraševatelji in zapisnikarji. Izpitna komisija se sestavi v Beogradu pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje z odločbo ministra za socialno politiko in narodno zdravje.
§ 12.
§ 20. se izpreminja in se glasi:
Vsi ostali v § 18. ne omenjeni zobni tehniki, zobno-tehniški pomočniki in učenei-ke zobne tehnike, ki so se na dan 25. novembra 1930. zatekli na zobnotehniškem delu, imajo, odnosno pridobe lahko pravico samo do dela pri zdravnikih specialistih, zobozdravnikih, dentistih in dentistih-tehnikih, do voditve samostalne zobnotehniške delavnice pa po dovršenem devetletnem strokovnem delu. Pravico, otvoriti zobnotehniško delavnico, da krajevno pristojni ban, odnosno za ozemlje uprave mesta Beograda minister za socialno politiko in narodno zdravje, in je vezana na mesto, za katero se je dovolitev dala.
Takšne delavnice smejo nositi samo naziv »zobno-tehniška delavnica«. Ne smejo sprejemati bolnikov niti imeti svojih čakalnic, zobozdravniških stolov, niti ostalih priprav, ki so potrebne za kakršnokoli delo v ustih. Naročila smejo sprejemati samo od oseb, ki so po tem zakonu upravičene, opravljati zobozdravniške posle, in morajo voditi knjigo o prevzetih, izvršenili in oddanih delih s točno označbo naročnikovega imena.
§ 13.
§ 21. se izpreminja in se glasi:
Zobni tehniki iz § 18. smejo izvrševati svoj poklic kot dentisti-tehniki tam, kjer so ga izvrševali do dne 25. novembra 1930.
Zobni tehniki, ki bi pridobili pravico do dentistiško-tehniške prakse na osnovi točke 4. § 18., dobe krajevno pravico do prakse samo v krajih, kjer ni zdravnikov specialistov za bolezni ust in zob in zobozdravnikov. To velja tudi za vse ostale v § 18. omenjene osebe, ki hočejo zamenjati poslovni kraj, kjer so se zatekli ob uveljavitvi tega zakona.
§ 14.
§ 22. se izpreminja in se glasi:
Glede privatne ordinacije veljajo za zobozdravnike, dentiste in dentiste tehnike ustrezni predpisi § 3. Glede zaposlitve pomožnega osebja veljajo za zobozdravnike
predpisi, ki veljajo za zdravnike specialiste. Dentistom in dentistom-tehnikom je dovoljeno zaposlovati v svoji ordinaciji samo dentiste in dentiste-tehnike s krajevno pravico dp prakse; samo ob bolezni ali odsotstvu sme zaposlovati dentist v svoji ordinaciji tudi dentista brez krajevne pravice do prakse, toda največ za šest mesecev, kar mora takoj pristojni zbornici javiti. Za zobozdravnike, dentiste in dentiste-tehnike veljajo glede izvrševanja zobnotehniških del in glede zaposlovanja pomožnega osebja predpisi § 7., odnosno § 9. tega zakona.
Strokovno delo za izučitev zobne tehnike po § 10. se prebije lahko tudi pri zobozdravnikih, dentistih, dentistih-tehnikih in v samostalnih zobnotehniških delavnicah.
§ 15-
§ 23. se izpreminja in se glasi:
Zdravniki specialisti za bolezni ust in zob, zobozdravniki, dentisti in zobni tehniki tuji državljani, a jugoslovanske narodnosti imajo iste pravice po tem zakonu, kakor jugoslovanski državljani, če sprejmejo jugoslovansko državljanstvo; prav tako imajo iste pravice tudi naši državljani, ki so delali v inozemstvu do dne
18.	novembra 1930.
Tujim državljanom, ki so sprejeli do dne 18. novembra 1930. jugoslovansko državljanstvo, se sme priznali tudi delo, prebito v kraljevini Jugoslaviji.
Tuji državljani, ki jih je zatekel ta zakon na zobo-zdravniškem ali zobnotehniškem delu v kraljevini Jugoslaviji, imajo iste pravice po tem zakonu, kakor jugoslovanski državljani, če se sprejmo v jugoslovansko državljanstvo.
Zobni tehniki, tuji državljani, ki so se zatekli na dan 18. novembra 1930. v kraljevini Jugoslaviji, s pravico do zobnotehniške prakse, obdrže te pravice, kolikor priznava dotična država, katere državljani so, tudi našim državljanom iste pravice.
§ 16-
§ 24. se izpreminja in se glasi:
Za dejanja, s katerimi se kršijo predpisi iz §§ 3., 4.,
9.,	17., 20., 21. in 22. tega zakona, kolikor niso kazniva po odredbah kazenskega zakonika, se kaznujejo zdravniki specialisti za bolezni ust in zob, zobozdravniki, doktorji zobne kirurgije, zobne medicine in zobni kirurgi, dentisti, dentisti-tehniki in zobni tehniki z denarno kaznijo od 2000 do 5000 dinarjev; ob prvi ponovitvi od 4000 do 10.000 dinarjev; ob drugi in nadaljnji ponovitvi od 8000 do 20.000 dinarjev in s prepovedjo, izvrševati samostalno delo, za vselej. V primerih pokaznitve zbog kršitve predpisov §§ 3., 20., 21. in 22. se smejo tudi odvzeti vse priprave in instrumenti, ki so specialno potrebni za izvrševanje zobozdravništva, in to v korist šolske poliklinike, ki jo določi po izrečeni kazni minister za socialno politiko in narodno zdravje.
Kazni, določene s tem zakonom, izrekajo za zdrav-riiket ki so člani zdravniških zbornic, pristojne zdravniške zbornice, za ostale osebe pa oblastva občne uprave prve stopnje.
Denarne kazni se stekajo v sanitetni fond pri Državni hipotekarni banki.
Denarne kazni, ki se nikakor ne dajo izvršiti, se izpremenijo v kazen zapora po predpisih, ki veljajo za postopek pred oblastvi občne uprave prve stopnje.
Za pritožbe proti sodbam veljajo obstoječi občni predpisi.
§ 17-
§ 25. se izpreminja in se glasi:
Od dne, ko slopi ta zakon v moč, se morajo prijaviti v dveh mesecih vsi koncesionarji in samostalni zobni tehniki pristojnemu upravnemu oblastvu s podatki in dokazi svojega prejšnjega dela in z dokazi, kdaj so začeli zobnotehniško delo. Te podatke pošljejo banske uprave ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje. Kdor se v odrejenem času brez opravičbe ne prijavi in ne predloži dokazov, izgubi pravico, storiti to naknadno.
Vsi, ki pridobe na osnovi teh izprememb in dopolnitev pravico do dentistiške prakse in naziv dentista-tehnika ali do opravljanja dentistiškega izpita, se morajo prijaviti v dveh mesecih, ko zadobi ta zakon d izpre-membah in dopolnitvah moč, pristojni kraljevski banski upravi, odnosno ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje na ozemlju uprave mesta Beograda, kolikor se že doslej niso prijavili.
§ 18.
§ 26. se izpreminja in se glasi:
Minister za socialno politiko in narodno zdravje se pooblašča, da lahko izda dopolnjeno celotno izdanje zakona o zdravnikih specialistih itd. z dne 18. novembra 1930. Tudi se pooblašča, da predpiše v dveh mesecih, ko zadobi ta zakon moč, pravilnik o njegovem izvrševanju.
§ 19-
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
Našemu ministru pravde priporočamo, naj tazglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur pa. naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 4. julija 1933.
Aleksander s. r. Minister za socialno politiko	Predsednik
in narodno zdTavje	'ministrskega	sveta
I.	Pucelj s. r.	'Ir.	M. Srškič s. r.
Videl
!n pritisnil državni pečat
čuvar državnega pečata.	(Sledijo	podpisi
minister pravde	ostalih	gg. ministrov.)
B. Maksimovič s. r.
Banove uredbe.
441.
Ot>|ave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1983.
II.	No. 19176/1.
Občina Kukec, v srezu Murska Sobota, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933 naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 16. avgusta 1933.
II.	No. 9167/3.
Občina Polana, v srezu murskosoboškem,, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 18. avgusta 1933.
— § ■» —
442.
Razne objave iz »Službenih novin“
Številka 135 z dne 19. junija 1933.
Z ukazom	Njegovega	Veličanstva kralja	z dne
25.	maja 1933.,	štev. 51577,	je postavljen po službeni
potrebi za sodnika okrožnega sodišča v Mariboru v IV. položajni skupini 1. stopnje Kovač Franc, namestnik državnega tožilca v Novem mestu v isti položajni skupini in stopnji, z ukazom z dne 24. maja 1933., štev. 52555, pa je postavljen po službeni potrebi za sodnika okrožnega sodišča v Novem mestu v III. položajni skupini 2. stopnje Barle Gustav, državni tožilec iste položajne skupine in stopnje v Novem mestu.’
Z ukazom	Njegovega	Veličanstva kralja	z dne
20.	maja 1933.,	štev. 51579. so napredovali: iz	IV. po-
ložajne skupine 2. stopnje v IV. položajno skupino 1. stopnje: Božič Jakob, sodnik okrožnega sodišča v Celju. Tominc Milan, sodnik sreskega sodišča v Slo-venjgradcu; iz V. položajne skupine v IV položajno skupino 2. stopnje: Miiller Janko, sodnik sreskega sodišča v Ljubljani, dr. Mohar Franc, sodnik sreskega sodišča v Ložu, Stefanciosa Fran, sodnik sreskega sodišča v Ptuju: iz VI. v V. položajno skupino: Papež Slavko, sodnik sreskega sodišča v Krškem in Zorko Josip, sodnik sreskega sodišča v Kamniku; iz VIII v VIL položajno skupino: Gruden Maks, upravnik jetnišnice okrožnega sodišča v Celju. Lavrič Ciril, višji pisarniški oficial -meškega sodišča v Ljubljani in Vakselj Janko, višji pisarniški oficial pri apelacijskem sodišču v Ljubljani.
Z odlokom ministra za promet z dne 30. maja 1933. je bil premeščen po potrebi službe Pretnar Jakob, tehnični uradnik IX. položajne skupine iz kurilnične izpostave v Pragerskem v kurilnico v Mariboru.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga, Tiskarna Merkur d, d. v Ljubljahi; njen predstavnik; Otmar Mihalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 69. kosu IV. letnika z dne 26. avgusta 1933.
Razglasi kraljevske banske aprave
VI. No. 2364/42.	*	2125
Pregled nalezljivih boksni v Dravski banovini
od 1. avgusta do 7. avgusta 1933
Po naredbi ministrstva za narodno zdravje S. br. 4948 z dne 21. marca 1930.
■Srez
O _
C JA !C * ° O >
Skupina tifuznih bolezni.
Brežice 			1	—	—	—	1
Celje 			6			1	—	5
Dolnja Lendava . . •		5	—	—	—	5
Kamnik			1			—	—	1
		32	6	—	1	37
		3	1	—	—	4
		3	—	1	—	2
Laško		 .		1	1	1	—	1
Ljubljana (srez) . .		1	—	—	—	1
Ljubljana (mesto) .		3	—	—	—	3
Maribor aesni breg		1	—	—	—	1
Murska Sobota ....		3	1	—	—	4
		2	—	—	—	2
Prevalie .......		1	—'	—	—	1
Ptuj		1	—	—	—	1
Ptui (mesto) . . . . .		1	—	—	—	1
Slovenjgradec . . . .		8	1	1	3	5
Šmarje pri Jelšah . .		1	2	—	—	3
Vsega .		74	12	4	4	78
Griža. —	Dysenteria.					
Brežice 			2	—	—	—	2
Ljubljana (mesto) .		1	—	1	—	—
Novo mesto			1	—	—	, —	1
Vsega .		4	—	1	—	3
Škrlatinka.	— Scarlatina.					
Brežice		# •	4	3	1	—	6
Celje 		 . *	• *	1	1	1	—	1
Dolnja Lendava . . .	• *	1	—	1	—	—
Kamnik 		 •	• •	4	—	—	—	4
		1	—	1	—	—
Krško .........	• •	2	4	3	—	3
Laško 			3	—	—	—	3
Litija .........		1	—	1	—	—
Logatec		• •	—	1	—	—	1
Ljubljana (srez) . •	• p	16	1	—	—	17
Ljubljana (mesto) .	• »	6	2	1	—	7
Ljutome.		» fr	1	—	—	—	1
Maribor lev: breg .	• fr	3	—t	1	—	■2
Novo mesto . . . . .	• •	2	—	1	—	1
.•••» t	• p	1	—	1		.—
Radovljica	• *	2	—	—	—	2
Omarje Dri Jelšah .	, ,	1	—	1	—•	—
Vsega .	. .	49	12	13	—	48
Nalezljivo vnetje možganov. Meningitis cerebrospinali9 epidemiea. Maribor levi breg	I	11 — 1 — 1 — I	1
Vsega . • . j 1 j — j — | — | 1
Srez	Ostali	Na novo oboleli	Ozdraveli	Umrli	Ostanejo 1 j v oskrbi |!	Srez	Ostali	Na novo oboleli	Ozdraveli	Umrli	u G J* •5 S 0 -
Ošpice. — Morbilli.						Otročična vročica. —		Sepsis			
Krško 		-	i	-	-	i	puerperalis.					
Vsega . . -	—	i	—	-	i	Litija		1	—	—		1
						Pt i		1	—	—		1
Davica. — Diphtoria et Croup.						Vsega	2	-		-	2
Brežice		2	1	—	—	3
Celje 		2	1	2	—	1
Dolnja Lendava		1	2	—	—	3
Kamnik		2	1	—	—	3
Kranj			3	—	3	—	—
Kršk 		1	2	1	—	2
Laško 		1	1	—	—	2
Liti ja		4	2	1	—	5
Logatec		1	1	1	—	1
Ljubljana (srez) ....	7	5	3	—	9
Ljubljana (mesto) . . .	5	1	3	—	3
Ljutomej ....	2	2	—	—	4
Maribor desni breg . .	3	1	1	—	3
Maribor levi breg . . .	16	2	—	—	18
Murska Sobota		3	—	—	—	3
Novo mesto		1	—	—	—	1
Prevalie 		1	—	1	—	—
Radovljica 			2	—	—	—	2
Slovenjgradec		1		—	—	1
Šmarje tri Jelšah ....	1	9	—	—	3
Vsega . .	59	24	16	—	67
' Sen. —
Brežice
Celje (mesto) . Črnomelj . . Dolnja Lendava
Krško ...........
Litija...........
Logatec .... Ljubljana (mesto) Maribor desni breg Maribor levi brea Metlika .... Murska Sobota Novo mesto . Prevalie Ptui (mesto) Radovljica Slovenjgradec
Vseaa
Erysipelas.
1 l l l 1
24	8	9	—	23
Krčevita odrevenelost.
Konjice ..............
Maribor desni brea Maribor levi brea______
Vseaa .
Tetanug.
1
Vranični prisad.
Ptuj
Vsega . . .
Otrpnjenje tilnika. —
acuta.
Litija................  ■	■	I
- Anthrax.
11 — 1 — ! - I 1 iT-l-l-l i
Polyomyelitis
11 — I — I — I 1
Vsega
1 -
- 1
Parotitis
Vnetje priušesne slinavke.
epidemiea.
Šmarje pri Jelšah ■ . . . I 11 —!—! — ! 1
Ljubljana, dne 10. avgusta 1933.
Kralj banska uprava Dravske bauovine v Ljubljani.
*
VIII. No. 4768/23.
2106
Razglas.
Vsega ... I 11
-1-1 1
Na 03novi § 5. zakona z dne 16. julija
1892.,	drž. zak. ši. 202, se je odobril vpis vzajemno podpornega društva »Naprednost«, registrirane pomožne blagajne v Mariboru, v register pomožnih blagajn pri banski upravi v Ljubljani na podlagi pravil, ki jih je predložilo Splošno vzajemno podporno in kreditno društvo registrirana zadruga z. o. z. v Mariboru.
Imenovana pomožna blagajna se bo v okviru navedenega zakona in odobrenih pravil fcavila z zavarovanjem pogrebnine.
Blagajna je vpisana v tukajšnjem registru pomožnih blagajn pod zaporedno
številko 15.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 18. avgusta 1933.
*
K V — No. 3617/3.
2100—3—9
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo mostu čez Kokro v Luknji v km 16-7 banovinske ceste I. reda št. '4 Kranj— Tupaliče—Jezerski vrh—državna mejai I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 9. septembra 1938. ob 11. uri dopoldne v sobi št. 215 tehničnega oddelka, odseka za ceste, železnice in mostove Ljubljana. Gajeva ul. 5/II. — Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri I. odseku tehničnega oddelka.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša Din 199.653-12.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-
nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 17. avgusta 1933.
*
K V — No. 154/6.
2099—3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo in montažo osebnega dvigala za zdravilišče na Golniku
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 11. septembra 1933. ob 11. uri dopoldne v sobi št. 63 tehničnega oddelka v Gledališki ulici št. 8 v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri tem oddelku.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: za dobavo in montažo dvigala brez zidarskih in drugih del Din 138.000-—.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 18. avgusta 1933.
*
2113
Uradni razpust društev.
Z odločbo kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne
17.	februarja 1933., Pov. II. No. 927/1, so bila na osnovi § 11. zakona o društvih, shodih in posvetih razpuščena naslednja društva ter je njih razpust postal pravnomočen:
1.	Katoliško	prosvetno	društvo	v
Braslovčah;
2.	Katoliško	prosvetno	društvo	v
Cerkljah ob Krki;
3.	Katoliško	prosvetno	društvo	v
Dobu, srez Kamnik;
4.	Katoliško	prosvetno	društvo	v
Dobrni, srez Celje;
5.	Katoliško	prosvetno	društvo	v
Homcu, srez Kamnik;
6.	Katoliško	prosvetno	društvo	v
Ježici, srez Ljubljana;
7.	Katoliško	prosvetno	društvo	v
Koroški Beli, srez Radovljica;
8.	Katoliško	prosvetno	društvo	v
Kropi, srez Radovljica;
9. Katoliško prosvetno društvo »Tabor« v Loškem potoku, srez Kočevje;
10.	Katoliško	prosvetno	društvo	v
Mavčičah, srez Kranj;
11.	Katoliško	prosvetno	društvo	v
Polzeli, srez Celje;
12.	Katoliško	prosvetno	društvo	v
Ribnici, srez Kočevje;
13. Katoliško prosvetno društvo v Rovah, srez Kamnik;
14.	Katoliško	prosvetno	društvo	v
Seli pri Kamniku;
15. Katoliško prosvetno društvo pri Sv. Gregorju, srez Kočevje;
16. Katoliško prosvetno društvo pri Sv. Jurju ob Taboru, srez Celje;
17.	Katoliško	prosvetno	društvo	v
Škocijanu pri Mokronogu;
18.	Katoliško	prosvetno	društvo	v
Trbovljah, srez Laško;
19.	Katoliško	prosvetno	društvo	v
Turjaku, srez Kočevje;
20.	Katoliško	prosvetno	društvo	v
Vranskem;
21.	Katoliško	prosvetno	društvo	v
Vrhpolju, srez Kamnik;
22. Katoliško prosvetno društvo »Slomšek« v Zg. Ponikvi, srez Celje;
23. Slovensko katoliško prosvetno društvo v Črni, srez Prevalje;
24. Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Kostanjevici na Krki;
‘25. Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Nevljah;
26. Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Podbrezju, srez Kranj;
27. Katoliško prosvetno in podporno društvo Sv. Jožefa v Tržišču, srez Krško;
28. Katoliško izobraževalno društvo v Šm ar jeti, srez Krško;
29. Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Vodicah;
30. Bralno društvo v Gomilskem, srez Celje;
31. Bralno društvo pri Sv. Jerneju, srez Konjice;
32. Bralno društvo pri Sv. Marjeti niže Ptuja, srez Ptuj;
33. Izobraževalno društvo v Breznici, srez Radovljica;
34. Izobraževalno društvo v Laškem;
35. Izobraževalno pevsko društvo »Glas« v Sodražici, srez Kočevje;
36. Krekovo prosvetno društvo na Jesenicah;
37. Prosvetno društvo v Ptuju;
38. Prosvetno društvo v Radovljici;
39. Prosvetno društvo v Šmartnem pri Kranju;
40. Prosvetno društvo v Velikih Laščah, srez Kočevje;
41. Prosvetno društvo v Dolenji vasi pii Ribnici, srez Kočevje;
42. Prosvetno društvo v Št. Janžu na Dolenjskem, srez Krško;
43.	Katoliško	prosvetno	društvo	v
Prevaljah;
44.	Katoliško	prosvetno	društvo	v
Lomu pri Tržiču, srez Kranj;
45.	Katoliško	prosvetno	društvo	v
Smledniku, srez Kranj;
46.	Katoliško	prosvetno	društvo	v
Št Danijelu, srez Prevalje;
47. Katoliško slov. izobraževalno društvo v Leskovcu pri Krškem;
48. Slovensko k atol. prosvetno društvo v Ovsišah, srez Radovljica,
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Og 32/33-3.
2123 3—1
Amortizacija menice.
Na prošnjo Rutarja Alberta, puškarja v Celju, se uvaja postopanje za amortizacijo naslednje baje izgubljene menice, ter se imetnik pozivlje, da jo tekom 60 dni od dneva objave v »Službenem listu« predloži temu sodišču, sicer bi se izreklo po preteku tega roka, da je menica amortizirana in nima moči.
Menica, izstavljena dne 25. junija 1933. po Rutarju Albertu za Zanatsko banko v znesku 7000 Din.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 23. avgusta 1933.
*
Og 30/33—3.
2122
Amortizacija.
Na prošnjo ing. Treo Mile v Ljubljani, Gosposvetska cesta 4, se uvaja postopanje za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil ter se njih imejitelj pozivlje. da uveljavi tekom šestih mesecev po objavi v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: Življenjska polica Jadransko osigura-vajuče društvo v Trstu, štev. 351.744'J. na Din 12 500-—, glaseča se na ime ing. Mile Treo.
Okrožno sodišče f LjubPani, odd. V.,
dne 17. avgusta 1933.
P 160/33—1.
*
Oklic.
2117
Tožeča stranka 1. Hrastnik Karol, posestnik v Sp. Polskavi. 2. ležeča zapuščina po Viljemini Post, Zg. Polskava. 3. Zisel Josip, gostilničar na Zgornji Polskavi, je vložila proti toženi stranki: ležeči zapuščini po Novaku Ivanu, posestniku na Zg. Polskavi* radi Din 1.330-75. Din 4.625'— :n Din 3.105-50 s prip. k opr. št. P 169* 145, 152/33 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 3. oktobra 1933. ob pol devetih dopoldne pred tem sodiščem v izbi št. 1* razpravna dvorana.
Ker je tožena stranka umrla, se postavlja g. dr. B. Schaubach, odvetnik v Slov. Bistrici, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške do končane zapuščinske razprave.
Sresko sodišče v Slov. Bistrici, odd. H-*
dne 23. avgusta 1933.
*
P 134/33-1.	2118
Oklic.
Ležeči zapuščini po umrlem Ozu Francetu, pos. v Oglenščaku, je vročiti v pravni stvari Posojilnice v Framu, feg. z. z n. z. proti zgoraj imenovani sklep z dne 23. avgusta 1933.. opravilna številka P 134/33—1, s katerim se je določila ustna razprava pri podpisanem sodišču na dan 8. oktobra 1933. ob pol devetih dopoldne.
Ker se dediči po; umrlem Ozu Francetu k zapuščini še niso prijavili, se Postavlja za skrbnika Ferme Stanko, sodni služitelj v Slov. Bistrici, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ne oglasijo dediči.
Sresko sodišče v Slov. Bistrici, odd. II., dne 23. avgusta 1933.
*
A 157/32—44.	2035—3—3
Oklic,
s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči in poklic dediča neznanega bivališča.
Dolinar Franc, posestnik v Vel. Dolini 4, srez Krško, rojen leta 1847.. je umrl dne 22. avgusta 1932. in ni zapustil nobenega sporočila poslednje volje.
I. Možnost je, da se vsi dediči še iso priglasili in da je torej mogoče kateri dedi.č neznan.
Kdor hcče zahtevati zapuščino zase, mora to v enem letu od danes naprej javiti sedišču iu izkazati svojo dedin-sko pravico.
Po preteku tega roka se bo zapuščina, v kolikor so zahteve izkazane, izročila.
II. Dedič Štefan Petrič, sin Petriča Jožeta in Štrajner Ane, roj. 21. decembra 1865., čigar bivališče je sedišču neznano — baje se nahaja v Zagrebu — se poživlja, da se tekom enega leta od danes naprej zglasi pri tem sedišču.
Po preteku tega roka se bo razpravljala zapuščina z ostalimi dediči in z g. Colaričem Francetom iz Slivja, ki je bil postavljen za skrbnika temu odsotnemu dediču.
Sresk. sodišče v Kostanjevici, odd. I., dne 11. avgusta 1933.
*
J 377/33—4.	2107
Dražbeni oklic.
Dne 11. septembra 1 933. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sedišču v sobi št. 31 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Orehovica, vi. št. 968; zemljiška knjiga Št. Jernej, vi. št. 638; zemljiška knjiga Vrhpolje, vi. št. 886.
Cenilna vrednost: Din 28.53P25.
Vrednost pritikline: Din 875'—•
Najmanjši ponudek: Din 19.020-82.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Novem mestu,
dne 17. avgusta 1933.
E 721/33-9.	2121
Dražbeni oklic.
Dne 20. septembra 1933. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Vel. Varnica, vi. št. 83.
Cenilna vrednost: Din 7.461-60.
Najmanjši ponudek: Din 5.000-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 17. avgusta 1933.
E I 110/33—8.	2108
Dražbeni oklic.
Dne 2 2. septembra 1 933. dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Zbure, vi. št. 855.
Cenilna vrednost: Din 9500-—.
Vrednost pritikline: Din 6C0-—.
Najmanjši ponudek: Din 6735'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mokronogu,
dne 12. avgusta 1933.
I 131/33—4.	2115
Dražbeni oklic.
Dne 6. oktobra 193 3. dopoldne* ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: hiša z dvoriščem in gosp. poslopji, dve njivi, travnik in 4 gozdovi, zemljiška knjiga k. o. Smednik, vi. št. 109.
Cenilna vrednost: Din 38.235-69.
Vrednost pritikline: Din 2495"—.
Najmanjši ponudek: Din 25.490-40.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sreško sodišče v Krškem, odd. II..
dne 19. avgusta 1933.
I 126/33—3	1936
Dražbeni oklic.
Dne 25- oktobra 1933. ob p o 1 -devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sodevce, vi. št. 3, 5, 8, i4, 15; Stari trg, vi. št. 407, 389.
Cenilna vrednost: Din 70.914-29.
Vrednost pritikline: Din 95-—, ki je že upoštevana v gori naznačeni cenilni vrednosti nepremičnin.
Najmanjši ponudek: Din 47.276-20.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Črnomelj, odd. II., dne 18. julija 1933.
I 77/33—7.	2003
Dražbeni oklic.
Dne 26. oktobra 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Strahinj, vi. štev. 26, pare. 67 hiša in pare. 66/1 in 4 vrt, ter zemlj. knjiga Vojvodinboršt. vi. št. 413, pare. 580, gozd.
Cenilna vrednost: Din 7816-—.
Najmanjši ponudek: Din 5211-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja^ ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kranju,
dne 2. avgusta 1933.
*
E 170/33—49.	2119
Dražbeni oklic.
Dne 27. oktobra 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin: Hiša št. 30 na Piršnembregu z gospodarskimi poslopji in s pritiklinami ter 30 zemljiškimi parcelami:	zemljiška
knjiga Piršnibreg, vi. št. 1, 208. 229.
Cenilna vrednost: Din 114.522-60.
Vrednost pritikline: Din 11.190-—, zapopadena že v gorenji cenilni vrednosti.
Varščina: Din 11.452-26.,
Najmanjši ponudek: Din 76.348-40.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. '
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Brežice, odd. II.,
dne 31. julija 1933
I 96/33—7.	2087
Dražbeni oklic.
Dne 9. novembra 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču vsobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Primskovo, vi. št. 16, hiša z vrtom.
Cenilna vrednost: Din 11.005'—.
Najmanjši ponudek: Din 7.336-60.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benent naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati slede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kranju, dne 9. avgusta 1933.
Konkurzni razglasi
861.
S 29/32—50	2101
Odprava konkurza.
Prezad-olženec Vidmar Franc, posestnik v Nevljah, in njegova žena Vidmar Minka, posestnica v Kamniku, Šutna 31.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom S 29/32—3 o imovini prezadolžen-ca, se odpravlja, ker so pritrdili vsi upniki po § 179. k. z.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 17. avgusta 1933.
*
862.
Por 2 33—3.	2120
Poravnalni oklic.
Otvoritev poravnalnega postopanja o imovini Plesca Franca, pos. v Šmartnem ob Paki.
Poravnalni sodnik: dr. Mak Ivan. sodnik okrožnega sodišča v Celju.
Poravnalni upravitelj: dr. Dobovišek Rudolf, odvetnik v Celju.
Narok za sklepanje poravnave nri okrožnem sodišču v Celju, soba št. 2. dne 30. septembra 1933. ob 9. uri
Prijavni rok do 25. septembra 1933., poravnalna kvota 40%, plačljiva tekom enega leta po sprejemu poravnave v četrtletnih enakih obrokih.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I..
dne 24. avgusta 1933.
Razglasi raznih uradov in eblastev
Štev. 646/prez/33.	2124
Razglas.
Rektorat univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani razpisuje mesto asistenta-pripravnika pri institutu za ceste in železnice.
Prosilci morajo imeti diplomo grad-beno-inženjerske stroke.
Prošnje, opremljene v smislu 8 3. zakona o uradnikih, je vložiti do 10. oktobra 1933. na rektoratu univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani. Prosilci naj navedejo tudi znanje tujih jezikov.
Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani,
dne 23. avgusta 1933.
Rektor: Slavič s. r.
*
Št. 3/749/33.	2084—3—2
Oddata dveh lokalov v carinarnici.
X
Mestna občina ljubljanska razpisuje za četrtek, dne 7. septembra 1933. ob
11.	uri dopoldne v sobi št. 11 v mestnem gospodarskem uradu ustno licitacijo za oddajo dveh lokalov v stanovanjski koloniji carinarnice ob Vilharjevi cesti. Lokala sta namenjena za špecerijsko ali delikatesno trgovino.
Pisfneni licitačni pogoji se dobe v mestnem gospodarskem uradu, soba št. 12.
Mestno načelstvo v Ljubljani,
dne 18. avgusta 1933.
t
Razne objave
2114'
Vabilo na izredni občni zbor,
ki ga bo imela delniška družba »Aga-Ruše«, združene jugoslovenske tvorni-ce acetilena in oksigena d. d., Ruše,
dne 12. septembra 1933. ob 11-30 uri v svojih poslovnih prostorih v Rušah
z naslednjim
dnevnim redom:
1. sklepanje o spremembi §§ 14., 17.,
18.	in 30. pravil;
2. volitev v upravni svet:
3. sklepanje o mcdalitetah oddaje novo izdanih delnic in zlasti določitev oddajnega tečaja. •
V smislu § 29. družbenih pravil imajo glasovalno pravico na občnem zboru delničarji, ki so najkesneje 6 dni pred občnim zborom položili delnice, ki jim dajejo pravico glasovanja, s še nedospelimi kuponi vred pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo, Ljubljana.
V Rušah, dne 22. avgusta 1933.
Upravni svet.
*
2109-3-1
Likvidacija zadruge.
Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Rakičanu r. z. z o. z. je sklenila razdružitev in prešla v likvidacijo.
Upniki se pozivljejo, naj prijavijo tekom enega meseca terjatve podpisanemu likvidatorju.
Rakičan, dne 21. avgusta 1933.
Celec Ferdo s. r., ravnatelj Kmečke pos. v Murski Soboti, likvidator.
*
2116
Objava,
Izgubil sem orožni list za dvocevno lovsko puško, ki ga je izdalo sresko načelstvo v Mariboru des. breg. Proglašam ga za neveljavnega.
Ovčar Albin s. r., delavec v Lehnu na Poh.
\
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine Urednik- Pohar Robert v Ljubljani. Tiska ln zalaga; liskama Merkui v Ljubljani; njen predstavnik; O. Michklek v Ljubljani
s.
•n