KATOIEKB ^*KRISTUSOVO TRPLJENJS IN KLJUEASTI ERIi. V kraju Oberammergau na Bavarskem so se predstavljale vsako desetletje — včasih po krajšem presledku — sloveče pasijonske igre (predstave Kristusovega trpljenja), iki so privabile prejšnja leta na tis-oče in tisoče obisko. valcev iz Evrope in celo iz Amerike. Drugo leto poteče 300 let, odkar se te igre v Oberammergau vršijo. Domačini so hoteli to 300-letnico s posebno slovesnostjo obhajati, sedanja nemška vlada pa jim dela take težave, da je sploh vprašanje, ali se bodo mogle te igre vršiti. Oberammergau je dežela dolgih las in častitljivih brad. Vsi prebivalci se vnaprej pripravljajo na bodoče predstave in p-o dva do tri leta skrbijo za. s.oj. »svetopisemsko« zunanjost. Zdaj je odredil minister za propagando Gobbels, ki nadzoruje vse »pri reditve mednarodnega pomena«, da morajo biti kmečki igralci kratko ostrižen.. Zdelo se mu je, da so sicer »preveč slični židom«, in je »pretirano židovska zunanjost« poniževalna za vea nemški narodni ponos. Občina Oberammergau je poslala v Berlin poseben odbor z vsemi najuglednejšimi igralci na čelu. Piosilci so po dolgem moledovanju rešili svoje lase, a zato so mora.i brezpogojno pristati na vse druge Gobbelsove zahteve. Gospod minister je predpisal obvezno izvajanje HorStVVesselove pesmi (bojne narodno-socialicLične pesmi) pred začetkom in po koncu sleherne predstave. »Zidovsko zunanjost« sme imeti med vsemi osebami edino igralec v Judeževi vlogi, »ki bi bil lahko tudi židovskega pokolenja«. Za vloge Kristusa in apostolov so predpisanc »arijske poteze«: visoke postave, plave oči, svctli lasje in slično. Razen tega mora biti obrobljena Kristusova obleka z okraski v obliki kljukastega križa. Nemška vlada je sklenila, da se mora vršiti tudi ta prireditev z ozirom na njeno mednarodno pri-« ljubljenost samo v znamenju ikljukastega fcriža. V ta namen so odstranile oblasti vse »politično nezanesljive« igralce, dočim so z lahkoto ugotovile — »pristno nemško pokolenje« pri predstavi udel-ženih kmetov. Misijonar v rokah komunistov. Ko- munisti so se polastili pokrajine Kiangsi na Kitajskem ter iz te pokrajine ogrožajo sosedne dele srednje Kitajske. Njihova moč je bila začasno nekoliko zmanjšana, nikakor pa ne zlomljena. Na svojih pohodih, ki so bili povse roparskega značaja, so fcomunistične tolpe ujele precejšnje .tevilo misijonarjev. Med njimi so tudi bili slovenski misljonarji. V komunističnem ujetništvu se je n)isijonarjem prav slabo godilo. Trpeti so morali toliko časa, dokler se niso iz ujetništva odkupili z veliko, ponekod ogromno svoto denarja. Niso pa še osvobodeni vsi misijonarji. Ni še n. pr. na svobodi španski jezuit pater Esteban, ki je v ujetništvu ?e od decembra 1931, torej skoro 2 leti. Nedavno se mu je posrečilo poslati misijonišču v Vuhu pismo, v katerem poro.a naslednje: »Zadnjega majnika s-o me tiikrat javno zasmeho.¦ ,li pred vsem ljudstvom. Poveznili so mi na glavo klobufc, ki je bila na njem pritrjena nadvse nesramna psovka. Zasmebovali so ikatoliško vero ter me pozvali, naj jo branim. Na odru, kjer so prej proizvajali deloma bedaste, deloma nesramne butfke, sem moral nastopiti kot govorniik. Porabil sem to priliko, da kot misijonar branim katolišfco cerkev ter priporočam katoliško vero. Zlasti sem toplo govoril o Ijubezni do Boga in do bližnjega. Drugi dan so obnovili na meni duševne in telesne mu.itve. Nato so me fotografirali, rekoč, da je zdaj prišla moja zadnja ura. Nekaj časa je res izgledalo, da me hočejo ubiti. Ponovil sem pred njiml in pred svetom, da g.m pripravljen za Kristusa trpeti in umreti.« Film v slnžbl cerkve. V Anglijl so ustanovili »Društvo verskega filma«. Namen društva je poživiti versko življenje, bodriti ljudl za izpolnjevanje krščanskih dolžnosti, zlastl za obiskanje službe božje. V protestantovskih krogih Anglije — to društvo je protestantovsko — z žalostjo opažajo, da je vera med pro.estanti mrtva, da so cerkve po nedeljah prazne, da se ljudje ne brigajo ne za besedo božjo ne za zakramente. Film naj bl vzbudil to zaniinanje ter Ijudi vzdramil iz verskega spanja. Angleški listi poročajo, da imajo filmska predvajanja po cenkvah velike uspehe. Ponekod se je obisk cenkva pošestoril in posedmoril. Predvajajo se kajpada samo religiozni all vzgojni filmi. Takšna filmsika božja služba se začenja s petjem cerkvenih pesmi, sledi pridiga v skladu s tem, kar se v filmu predvaja. Obisk take božje službe je zadovoljiv, zlasti mladina obojega spola se je udeležuje v velikem številu.