«j»
é»U1 s*«
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE VÇDNOTE
UMtettU Is «fsa»*Uki pr» viert: MST S. Umiril M»
OfflM et pAÜMiMP NIT Uf>y> BT«.
TilirkMil UwDdkU MU.
to^year XVIL i.
S-aSAT» STTcîtÂ'^ïrSÎ'ÏRr Chicago, IU.t sobota, 29. marca (March 29), 1924.	M°° STEV.-NUMBER 76.
for Mühl M .p.cial rsf of ^Mtaf« prori4*4 f«r h SMtfe» 11OS, Ac. «f Oct. 1, 1117. «ulkori.^ Ml Ju»* 14. Ilia
NlSniO ZDRUŽENIH DRŽAV.
Pregled dnevnih dogodkov.
f
/
Jenninge je izporedal, da j« oldahomiki oljni magnet Hamon kupil nominacijo za Hardinga. Plačal ji senatorju Penroau $250,000, Willu Hajiu in Daugher-tyju po $25,000. Oljarju je bil« obljubljena iluiba notranjega tajnika. Hamon je upal; da mu Harding odpre vrata ▼ Belo hifto. ,
Washington, D. 0. — Al Jen-
*, ki je bil svojčas bandit in jé sedaj evangelist, jo povedal ktrtfk pred oljnim odaekom dvie zanimivo povest, kako je Hamon dosegel kontrolo nad »ublikansko narodno konvenei-v Chicagu 1. 1920. ter c milijo-u dolarjev kupil nominacijo ■daeJnika Hardinga. Jennings se je vdeleiil konven-na Hamonovo povabilo. In ar mu je povedal, da je plačal 50,000 pokojnemu senatorju irosu, $25,000 Willu Hayau, ,000 Harryju M. Daughertyju, 5,000 nekomu človeku, ki mu je o ime kakor Manning, in $25,-
0	nekomu drugemu, čigar ime-m pa nikakor na more apomi-
iti Jennings.
"Hamon mi je rekel, da priča-je postati najznamenitejši člo-t v Združenih državah," je ie ista vil Jennings. "«Nadalje mi izdal tajnost, da mu je obljub-ras služba notranjega tájnika in ntrola nad zveznimi posestvi. "Obetal si je narediti milijona emoženja, nakar bi lahko tako »vlsdoval republikansko malino, bi postal za Hardinfom pred-Inik Združenih držav." Odsek o vi Mani ao s veliko po* »rnostjo sledili njegdventp pri. »vidovnnju. ftavjLjiurte glad.
In skoro brez vsakega obotav-ianja. Večkrat ae je aporikel a natorjem 8pencerjem, ki ga .je arja), da pripoveduje razgo-Dre z možmi, ki ao ie mrtvi. Ko pravkar imenovani senator ho-opozoriti Jeaningia na daj-■ro, da je senator Penrose mrtev,
1	je zadnji zavrnil takole: "Ha, znano mi je, da je mrtev.
to je najbrž tudi najbolje za deželo."
Pripovedovaje svoj razgovor a
lamonom glede čikaške konven-¡je je rekel Jennings: ''Hamon mi je brzojavil, naj "•'dem v Chicago, ker je hotel i-
ifti pri Kchi človeka, na katere-* bi se lahko zanesel. Z veaeljem
m u'tregel njegovi želji, ker ni želo videti konvenčne ma-
apulacije. .Jaj5 Mm M nitem vde.
^vai barantanj». Celo stanoval l!*ni z njim v enem atanovanju.
»j«d sem *i v hotelu sobo za ene-
» človeka.
"Hamon mi je povedal, da bo •rdlnir imenovan za predeedni-"ga kandidata naslednji dan, in JMo njega atalo ničmanj ka-»r milijon dolarjev. Rekel mi je, a je plačal »mat or ju Penroau ¡00,000. Vadaljt da ao akleniU Pwgherty, Will !Uya in drugi »•' "Kinu hlužbo notranjega taj-
ri'»uKherty „e je Í£prvft „pIril
p»u sklepu, ker m je aavzemal 1 f- H talla. O tej zadevi so ae J'1" Prepirali, ¡n „j^ iU|o f M«, veliko denarja." I'?''"1 J'* -'«nninga povedal, da ,n,on plačal po $25,000 Dau-^ftyju. Hayiu in Manningu ali snrmi(rtouu, ko ga je o tem
senstor Dill. Vsian. tli je ¡famon plačal Z0*" drugem» kaj denarja, je "I J'lining«:
Liív.* bi rjai
t J ^nsrja je ilo za oklahom-" ^náifi. Kakor ae epoml-je llamón rekel ob neki r ik'. ** ga je veliko denarja F«, preden je pridobil newyor-legseijd aa Hardinga V
*"dim, ni povadal
19 "«'h imen." , ^^^
vaj.. klko m je Ha-
i. rt;fOVarW z njim o kontro-C? tk^««ju Ijndakega p«,. ^ i* ^jal Jenning.t "•won J, Mrtl|lM M
M'1 J* mnenja, da ae
'"narjem k, pit i m. Ia ka. , ' * Ja ta njegova ide-
T "'ka'frík «Majih Km notranji tajnik
A -v ___
Zato je hotel imeti zanesljive lju di okoli sebe. Iz tega razloga je hotel imeti tudi mene poleg aebe."
Na vpraianje, kako je hotel Ha mon poatati predaednik Zdruic nih držav, je odgovoril tole:
4 4 Rekel mi je, da hoče poeta vit i Hardinga na predaedniáki atol, potem pa uetvariti svojo politično maiino z denarjem. In jaz aem bil uverjen, da bi se mu bilo to tudi poaredilo."
Pred Jenningsom je pričal u-radnik newyorike bančne tvrdkc Etapire Trust Company» g. Leroy W. Baldwin. Ta je predloiil knji ge, ki ao pokazale, da je banka posodila republikanskemu odboru dne 7. septembra 1920 znesek po $100,000. Na račun tiate note je bil plačan dne 21. januarja 1921 cnesek po $5,000; dno 18. aprila 1921 je bilo plačanih $10,000, oatalih $85,000 pa dne 3. decembra 1923.
Dne 25. aprila 1922 si je odbor sopet izposodil pri tisti banki $166,620.85. Dne 14. februarja 19)3 je bilo na račun plačanih $80,333, dne 21. februarja $25,000 dne 5. aprila $25,000, dne 21. novembra 1928 je plačal odbor znesek po $22,287.85 in dne 3, decembra v iatem leta pa oatanek zneaku po $14,000. :
-.»!' » ;
Mlekarji si ustanove
unijo.
Chicago, HI. — Mlekarji, ki za lagajó čikaSki trg a- mlekom, ae enidejp v par dneh v Waukegan na xborovai\je, da si uetanove za čaano organizacijo po vzorcu stro kovne unije. Mlekarji ae kanijo združiti a strokovnimi unijami tem okrožju v svrho medsebojne obrambe.
Nova organizacija misli podtat narodna po avojem poslovanju Mlekarji iz Detrpita, Clevelanda Oreen Bayja, Fond du Laca, Wis. Minneapoliaa in 8t. Paula, Cedar Rapidaa, la., in if drugih krajev okoli Çika&kega mesta bodo po vabljeni na to zborovanje.
Organizacija ae misli pridružit i Ameriiki delavski federaciji.


"ti vi

Amerika.
Justičnl tajnik Daugherty končno podal ostavko.
Jennings, bivši ropar in aedanjl pridigar, je izpovedal v preiska* vi, kako so oljni magnatje kupo» vali kandidate na zadnji republi kanski konvenciji. Petrolejski ikandal aega tudi Mehiko.
Senator La Follette je obolel sa pljučnico.
lliram Johnson ja porazil Coa* lidga v South Dakoti.
Kongresnik obtožen tihotap stva s pijačami.
Inoaamatvo.
Protivladne stranke v Franoij napadajo Poincareja, ker je
del besedo.
Kriza v Londonu radi - tram vajske stavke.
MacDonald je ponovno iijavil, da njegova zunanja politika fte vedno čika.
Velika nesreča v južni' Italiji sto mrtvih.
Hiram Johnson porazi Coolldga.
Sioux Palle, g. D. — Senator
Hiram Johnson je dobil republ) kansko predaedniiko potrditev na torkovih primarnih volitvah v Juini Dakoti, kakor je to raivi<| no iz neuradnega preitetja odda« nih glasov.
Sedaj ie niso znani volilni Id di iz 14G volilnih okrajev. TI ao raztreseni po dvaindvajaetlh krajih. Neuradno preitetja je dfc-lo Johnsonu 1,743 glaaov ved ka
daugherty je podal ostavko.
Predsednik Ooolidge mu ja pod silnim pritiakom namignil, da jI bolja sanj, 6e gre in juatični tajnik ja kal. — Dolgo öaaa sa ja otepal in branil.
Velika otroika zarota!
Reptilski odkril otroci vlado!
TO JI DftUOI ÔLÀN KABINI TA, KI PADI PO KAXK&ITJU OLJKIOA AKAKDALA.
kor predsedniku Coolidgu. Izidi v 1,848 volilnih okrajih* ^tí^Si W.^Btia^
Washington, D. O. — Justičm tajnik Harry M. Daugherty je petek sjutraj podal ostavko Predsednik Čoolidge ni mogel več prenašati pritiaka, ki traja nanj fte več tednov, pa je eporočil Dau ghertyju, naj ao umakne iz kabi neta iu Daugherty je ubogal. To sadevna konferenca v Beli hiil je trajala malone vao noč med Četrt kom in petkom.
V četrtek dopoldne je priiel iz Bele hifte namig, da bo izpremb njen stalež pravosodnega tajnika Daughertyja ie pred večerom ti atega dne.
lijcrati ata bile pripravljen dve Izjavi, ena v Beli hiii, ena pa v uradu pravoeodnega tajnika Daughertyja. Obe bi bile imelo bi ti priobčeni obenem. In nilIČe ni prikrival dejatva, da je ilo v beh za naiiroko razbobnano stavko pravosodnega tajnika Dau ghertyja. * Potem pa jo naetoplla doba ia kanja. Predecdnik je priiel v evo jo predeedniiko pisarno. Njegov eaebni tajnik Slemp ga je čaka Pričakovali so obveetilo, ki pa nI hotelo priti.
Predsednik ae je potem vrnil Belo biio ter poalal po driavnaga tajnika llughesa. Njegov oaobn
La Follette obolel za
pfliWoo, I
WaaUafton, D. O. — "BojevI
ti Bob" La Follette, ki ga uma trajo politični krogi za odločilno silo v ameriški politiki, se sedaj v 69. letu svoje ataroati bori proti pljučnici na evojem stanovanju v tem mestu.
Njegovi zdravniki so izdali naslednji buletin o njegovem zdrav-atvenem stanju:
''Senatorja La Folletta se je lotila pljučnica. Njegovo sedanje stanje je zadovoljivo." To izjavo ao podpfeali zdravniki dr. C. C. Marbnry, dr. T. H. Lee in dr. 1). M. Randolph.
Malo več kakor pred desetimi dnevi je bi) senator La Follette primoran iaostati Iz senata, ker »o tako naročili zdravniki. Bolezen gs ja tudi veX tednov priklenila na poftteljo v meaeen deeembru. Zaetrantega gs tndi nI bilo v senat«. ko ae je ti eefel na letošnje sasadsnje.
Sto Italijanov mrtvik pod plazom.
Neapel, 28. marea. — Ogromna maaa prati in ekalovjs, ki ae je od-lapils od strmega briba in zdrknila na allkovita letoviitoo meateee Amalfl v vznožju na obali Hredo-aramkega morja zadnjo eredo, je povzročila veliko kataetrofo Naj manj sto assb je mrtvih.
V Beneventn, 33 milj «evrrno vzhodno ad Neapla, je pa bil vfe ki je naredil
itali ealifornskemu aenatorju 40,-
243, a predsedniku pa 38,500 gla-hov. Listi so proglasili Johnsona za zmagovalca.
Na podlatfi neuradnih podatkov bi moral predaednik zmagati v ic pogrrfMftti volilnih o-krajih skoro v mmerju 5 proti 4, da bi prekosil Johnsona, Če bi bilo glasovanje po še nenaznanje-nih volilnih okrajih povprečno isto kakor v zadnjih 300 okrajih.
Johnson je bil naprej v sedemindvajsetih državnih okrajih, iz katerih so poročila o izidih popolna, a Čoolidge pa le v petnajstih.
V tekmi za republikansko sena-torsko nominacijo je bila večina gov. W. If. McMasterja, ki je po-vazil senatorja Thomasa Hterlin ga, z dohajajoeimi poročili o volilnih izidih večja in večja. V 1,456 volilnih okrajih dobil governer 40,808, a Sterling pa 29,195 glasov.
Na demokratski strani ao listi proglasili McAdooja za zmagovalca.
Čudežna doka—pred nami.
Mleko is kerosins, euper-radlo, antitoksin sopar utrujenost in druge Iz najde, ki pridejo.
Chieago. — Floyd W. Parsons, inženir in urednik tehnižke revije, je marea v avojem govoru ns ne k «m zborovanju napovedal ale-iznajdbi* v bližnji bodočno
•tis
Huper-rsdio v zvezi s telefonom ns vseh viških.
Mleko iz kerosins (člategs pe trolejs).
Antitoksin, ki odprsvl utruje nost teleaa in poživi izčrpane živ-ee. (Nekaj takega so že odkrili v Nemčiji.)
Aluminij nadomesti železo in baker.
Produeiranje mleka |z kerozins I k» lahak proees in poceni, je rekel faraona. Mleko je 88 odatotkov vode. Treba je le vzeti maifobo iz kerozina in dodati vodo, aladkor ter minerali je, iatAčaaeo pa odvzeti duh po petroleju — in mleko bo tukaj.
Najveljs potreba tloveko je hrana, zato bo olje v bodočnosti v večji meri živel kot pa kurivo.
njegov tajnik Slemp ata se tu<1 vdeležila tiate konference.
Ko je bila konferenca konča na, je dejal Slemp:
44Mislim, da ne bo nocoj nobe ne izjave."
Enkrat med dnevom je deja predsednik tistim, ki ao mu v ne posredni bližini, da je sklenil za htevati od Daug)iertyja, naj osto pi.
1 Celo potem, ko je bilo uradno naznanjeno, da ne bo tisti večer nobene uradne izjave, ao deja tiati, ki so predsedniku v nepo sredni bližini, da ac predsednik glede Daughcrtyjeve ostavke pravnič premislil in da bo, v krat kem izvršil svoj sklep ter odsta vil Daugher1yja.
Izid primarnih folitev v Jtiin Dakoti je neki tudi precej pripo mogel k tiati izpremembi prec sediiikovega stališča nspram Dau ghertyju.
kapitalistični tisk ja •traino saroto: rdeči ogrožajo armado in
poincare, diktator, razpa-lil opozicijo.
in
Ghloago, HI. — Strašna zarota
je zopet odkrita) Houciit. Armn da in vlada je v nevarnosti! In mornarica 1' Zarotuiki ao zdaj otroci! dolarčki ao ae aarotili, da l>ouoao rdečo zastavo boljševiške revolucije na petrolejski kapitol Washington^ in strmoglavijo oljno vlado I Groza! «—
"Zaroto'1 je odkrilo kapitalistično časopisje, ki s težko muko gleds na odkrivanje Šksndslov in korupcijo v Washingtonu. Ob-činstvo je treba odvrniti od Wash ngtona — in zato imamo nove 'rdeče zarote".
In kaj je reanlce na stvarif Tu obstoji orgauisacija mladine, ki a«) imenuje "Voting Workera' lea gue" (Liga mladi} delavcev), ka tera šteje okrog 3500 članov in ima krajevne podružnic« v štiri desetih mestih. Martin Abern, taj nik organizacije, je zadnje dni skušal pobiti laž, ki ae je raznesla po dnevnem časopisju, pa je po slal svoje pojasnilo Čaaopisom Objavili niso niti ene črklee Končno ae je Abern obrnil na Federated Preaa a prošnjo, naj ta časnikarska agentura aesnani li ste, ki so nsročeni ns ujene vesti s sledečimi fskti:
44 Liga mladih dslavoev uči tvoje člane, naj spoznajo resnico ekonomskih in socialnih razmerah v .Ameriko, prodno poatanejo pre stari za učenje in spoznavanje Velika veČina otrok ho, ko odra stejo, v delavskem razredu, ne pa v razredu iskoriičevsleav, zato je potrebno, da fto sdsj ta vafiina izve resni«-o o interesih delavoev in interesih delodajalcev, resnico o rszrednsm konfliktu, rssnioo vojni, resnico o mesdsh in {lobif Idh in resnico o nezmožnosti in korupciji kapitsiizma. Kavno zdaj razdajamo 100,000 letakov tea-potdomskem škandalu in korup* cjji v republikanski in demokratski atranki. Daš to najbolj jeai podkupljene kapitalistične dnevnike. Letaki so šli v roke mladim delavcem, dijakom, vojakom iu pomorščakom. Organizacija izdaja dvk lista. "The Young Worker", ki je namenjen mladini v tovarnah In pisarnah, izhaja dvakrat na mesec In kroži v štiridesetih mestih. 44The Young Comrede", mesečnik, je za šolsko mladino. Oba lista imata 12,000 naročnikov."
Nasprotna stranka ga prtjsml.UJo, kar ja slovesno anadel slovaano be*edo, da ne bo več vedil vladi.
Pariz, 28. marca. — Ministrski predsednik Poinoare, ki je v ari-do podil ostavko, ko mu j« parlament izrekel nezaupnico, a ae jo potem premialil, je danes tarča silovitih napadov v Časopisju protivladnih strank. Opoalcija opozarja francosko javnost na Poinoarejevo izjavo, katero jo po. dal ob priliki ostavke in koliko ja vredna njegova beseda. Polnoara je dejal, da ji njegov iklep gledi ostavke nepreklicen in da nikdar več se ne vrne v vlado.
Poincare ni pojasnil, zakaj ji anedel besedo in preklioil 44ne-\ preklicni" sklep, todi Deti poro. čijo, da ata Poincare In Millerand aklenila pakt, da ne smo druga stranka atopitl v vlado v tem kočljivem čaau volilne kampanje in nerešenega reparaoljskoga vprašanja. Mlllirmd, predsednik republike, ni hotel sprejeti ostavki in je celo ssgotovll Polnesrejs, da tista nezaupnica zbornice 44sploh nič ne pomeni".
Nspsdi leto tudi ns Millersnda, in neki list svsri predsedniki», nsj na poskuša posuemstl Mussolinija v Italiji.
Danes poročajo, da bo Polnoara korenito reorganiziral kabinet in se isnebll ministrov, ki mu niio bili všsč. Poraz v zbornici mu ji torej priiel kot nilašč, da l|hko učvrsti tvojo diktaturo.
Kongresnik obtožen ti kotapetva.
Waihington, D. O. — Obtožnico, v kateri je obdolžen po»lun«'e John W. l*ugley iz drŽave Ken-tucky, nadalje bivši pomožni komisar notranjih dsvkov Millsrd F. West in ie itirje drugi zarote, češ, da so ovirali prohiblčno de lovanje zvezne vlade, je vrnila tukajšnja veleporotu zveznemu sodniku.
Hamo Langley je imenovan v eni obtožnici. Druga je proti njemu in prohibičnemti agentu Kus-««•Hm M. Haekettu, lleu L. Mosesti, lfarryju Hattlerju iz Pittaburgha in pa Hidneyju 1l*isu.
Zarotniška določba predpisuje kasen ns ne več kskor dve leti zapora, ali denarno globo v zneaku po $10,000, ali pa oboje.
|jangley je nsčelnik zbornične, ga odseka za javne zgradbe in prostore. V kongres je bil Izvoljen že deveti* O njem je šel glas, da je eden izmed tistih dveh koti ir resni h Članov, ki ju je obtožila čiksšks veleporota v preiskavi veteranskega škandala. Obdolžila Ju je podkopljivoeti in zlorabljanja uradnega vpliva.
Orfld ekskralj as priseli v Anglija.
London, 28. marea. — "London Espreea" poroča, da ata • bivši kralj Jurij in njegova ž- ns na pete v Anglijo, kjer ee stalne
Kriza v Angliji radi londonske stavka.
MacDonald ja zagrnil s drastično
akcijo, če dslodsjslot in stav-
kar j i hitro ni poravnajo ipora.
London, 28. msres. — Delavska vlada je sinoči sklenila, da stsv* ka tramvejNkih iu omnibuškili ns lueščenecv v Loiidouu mora biti končsna v štiriindvajsetih ursli, drugsče se bo vls<la poslužila drsatične skcije. Kakins Im ta akcijs, ni bilo uradno naznanjeno, poro/-« pa se, da izjemno stanje ni izključno. Hklep vlad« j« izzval opozicijo v delavski stranki, zlasti med socialisti levega krila, a tudi manjšina v kabinetu se obo ta vije,
MacDonaldov ultimat J« imel toliko uspehe, da «o delodajalci in voditelji stavkarjev posetili ministrskega predsednika eeparatno v iitlji zbornici iioziio sinoči. K on faren'-a je trajala nekaj čaaa in MacDonald j« kasneje dejal, d« je obema strankama dal razumeti, da krijee mora bili konec, ako nočHe obe stranki obžalovati posledic. Konferenca med deloda jalei In zastopniki stavkarjev a« dane« nadaljnje.
DS LA H VESTA /I V AME SIKI.
M« ii< o (Hy, 2* marca. — Me hiška vlada je prejela brzojavko iz Ollvestona sledeče vsebine: " Adolfo de la Jlufrta, Jorge Priero Lauretis in lUfael /uit ran a«f do«pell semkaj in ae hitro odpeljali v New Or|r«ns."
Vest, da ae j« de la lluerta po asarešU na morju, j« bila neuU
McDonald zopet govori o zunanji politiki
Vodja liberaloev ji gahuval pe. jaaaila v »bornioi sakaj m v na-nje politika laborttiki vlad« tako počaal raivlja,
London, 28. marca. — Herbert U. Asquith .vodja liberalne stran* ke, je včeraj zaatavil laboritsk! vladi eelo vrsto vprašanj v parlamentu glede oduošajev i Francijo, reparacij in drugih mednarodnih problemov. Asquith je rekel, da zbornica in Ijmlstvo poeta jat a že nervozna radi situacije v zipad. ni Kvropi. Vlada naj informira zbornico in ljudstvo, kako stoje stvari in zakaj se obravnavanja zunanjih zadev tako počasi vleče. Dežela vender ne more ssjemstl Informacij o tako važnih itvareh Iz drobtin, ki padajo v «aaopUJe.
MssDonsId jo odgovoril, ds vss vprsisnje, ki se tičejo mino-šajev s Francijo, repsrsclj, Po-rurjs in Porenjs, čsksjo ns poro-čilo zvedeneev, ki ao preiskali stanje nemških fiiisti« in itemšks-ga kspltsls v inozemstvu. Mse» Donald ne ve, kdaj pridi do po. ročils Zvedene! zborujejo v Ps. rlzu že mesce dni, s še niso dsll uičessr ml sebe.
V Porurju se vrši repatrijaelja političnih Jetnikov in izgnsneev in angleška vlada Je storila vse, kar Je mogla, da se l*g»«ni'» Nemcem popravi krivica. Drugo je po starem.
Kar ae tiče oduošajev s Francijo, nI še st«rJ«flo ničesar defl-oitlvncga. "Olede v|>raš«njs fran* eoske varnosti sem trdno prepri* čan, da Francija ne bo dobila zahtAsne varnosti s kakim posel», nim paktom," J« rekel Mscl*». na Id, 44 Mi ne moremo garantirati nič, Prvo vprašsnje, ki mora biti rešeno pred vsemi drugimi vprašanji, je repe raci Jsko vprašanje."
KSilLOI fSOKISIOUB NA-POIJflLI /B0O
Dlzoo. DI. Jetmši»»ra v okra* Ju I*« j« ns polnjena d« zadnjega količka, lo pe pr*»č r mnogih le. tih Kam n cnrge je»n»ka se vsi kr-
šile i p robi biču d» poetav,
VSBMS
Chieago in okoliea» V nedelje
nestalno, **<"■ I« «'•' N /' inl j^H >mv| Tem|feeatrtrs r «edojlh lirsh na Ji i ijm 44, li«j»» <JS Molnee »Side ob
PROSVETA
PROSVETA
rxaäk
•M k.
*imZsnSriSšSf?
tIOSVITA-
. i |gti,i, ft,..,.	---- »MJ^-j.
žEH_* -lTitTÜîTT
POINCARE 20PET V SEDLU.
Francoski ministrski predsednik Poineare, ki ja rs-signirsl v sredo, ja na posiv pradsadnika francoski republik«, Killtranda, copat pri volji pravcati ministrsko pred-sadnifcvo in seetsvitl nov kabinet Poineare je v sredo rekel, da ne mara biti več ministrski predsednik, ker je bilo proti vladnemu predlogu oddanih 271 glasov, sa pred* log pa 264 glasov.
Ko se je zaznalo sa izid glasovanja, mu je oposieija livahno klicala: "Resignirajte, rezignirajte." Ti klid oposicije bi morali biti migi jej Poinearu, da ne pojda tako Jshko sa diktaturo in da se bo oposieija vprla vsakemu poiskusu sa vpeljavo dikuture v Franciji.
Po resignaciji ee je Poincare posvetoval s Milleran» dom. Kaj sU govorila sa saprtlmi durmi in kaj so drugi francoski burioasni poUtičarji povedali, Id so naklonjeni diktaturi, niso povedali francoski javnosti. Znano je le toliko, da je bil Poineare na tam poevetovanju pooblaščen od Milleranda sestaviti novo ministrstvo in da je Poincare pooblastilo sprejel.
Oposicijonalni pariški listi so Ukoj posvarili Milleranda in Poincara, da naj Poincare nikar ne posnema Mussollnija, ker Francija ni Italija. Is tega svarila se da sklepati, da so se podporniki velike denarne moinje v Franciji odločili, da uvedejo diktaturo, da isvedejo svoja načrte.
Evropejska buržoazija je (mola po končani vojni polna usU o rekonstruktivnem delu. Organisirani delavci v vseh evropejskih deželah so povedali javno evropejski Mirftoasiji, da ja nesmoftna izvesti tako delo. V nekaj letih po vojni se je pokasalo, da so evropejski delavci govorili resnico. Druga za drugo so lesle evropejske države v vedno večji dolg, brezposelnost je poetala splošna in kronična evropejska bolesen, draginja je naraščala, o rekonstrukciji pa ni bilo nikjer duha ne sluha. Te posledice je najbolj občutila gospodarsko najslabša država, kstero je vladala najnesmožnejša buržoasija. To je Italija. In ko ni šlo več dalje, se je italijanska buržoasija satekla k diktaturi. Pripravno orodje sa isveditev svojega načrta je dobila v Mussoliniju, katerega je socialistična stranka isključila is svoje srede. V Italiji je šla stvar lahko. Buržoasija je napravila tajen sporazum s italijansko cerkvijo. Stopile so v akcijo spovednice in v njih so obdelali UsU mase, ki še slepo tavajo sa duhovščino* italijanske cerkve. Kajti cerkev je spoznala, ako pojde avtoriteta buržoasijt, bo šla tudi cerkvena diktatura tk njo.
Prišla je na vrsto Španija. Tudi tam ima italijanska eerkev isredno velik vpliv. Tam je bilo treba poleg bur-žoasije rešiti še kralja in pakt med oerkvijo, buržoasijo in kraljem je bil storjen za uvedenje diktature.
Zdaj je na vrsti Francija. Tudi tukaj je italijanski cerkvi bolj všeč, da.ee obdrži francoeka buržoasija v sedlu, kot da propade, akoravno jo včasi smerja, da je brezbožna in bresverska. Francoeka buržoasija je taka kot v drugih deželah. Rada sabavlja čez italijansko cerkev, kadar pa italijanska cerkev potrka sa miloščino na njena vrata, pa rada da cerkvi vbogajme, akoravno tega ne kaže javno. Cerkvi je pa sa miloščino, vprav sa U vbogajme, kajti saveda se, ako pade U vlada in se razpišejo nove volitve, bo moč francoske buržoasije precej pristrižena v parlamentu.	,
In tako se je francoeka buržoasija odloČila, da izigra sadnjo karto, ker upa, da s pomočjo itahjanake cerkve dobi igro.
Oposicijonalni listi svare pred izigranjem te karte iti pravijo, da Francija ni Italija. Resnica je to. FVan-coeko ljudstvo ima tradicije sa sabo, s kakartnimi se ne more ponašati italijansko in ne špansko ljudstvo. Zato je U igra nevarne. Ako se v Franciji pojavi vihar proti diktaturi, kdo more prerokovati naprej, da ljudstvo v Italiji in Španiji ne bo sledilo francoskemu ljudstvu. Flrancoeka vlada je sicer zbrala zamorske čete v Franciji, pa tudi take čete so v današnjih dneh nezanesljive.
Poincare ee priprsvlja na prigovarjanje francoeke burioaaijf, katera ai je osigurala pomoč JtaHjaneke oer-kve, da prevzame diktaturo v Franciji. Kdo ve, če to pripravljanje ne pomeni konec njegove politične karijere.
■ IW*ko ljudstvo je zelo potrpežljivo, a nihče ne ve, knjiga U potrpežljivost zapusti.
____^	, i mirnim IjMfc
SLIKE IZ NASELIM.
•O d»
t
— K«r
hi vtke razmere pod ničlo*, jo lasa dovolj in ko to pišem, ee ravno sipljejo bele mahe is mefle kakor za stavo, bom zopet nekoliko pisal.
Priporočati Imsm tajnikom krajevnih društev, naj bodo previdni, kateri dajejo denar poštarjem na eesti, ker včasih se primeri, ds polt ar nima potrdil pri sebi. Takrat je najboljlo, da človek ne izroči denarja. Ta se je pripetilo, da jo bil moi fe tri in dvajset let v službi, ssmo sedem let mu je ie msnjkslo do pokojnine, pa sreča mu ni bila mila. Meseca februarja, ¿o je bilo prav slabo vreme in je snelilo ter deževalo, se je moi sskaenel pozno v noč. Drugege dne smo slišali, da. je bil okraden Jaz sem mu ravno tistega dne dal društveni asesment, na kar mi je siser dal potrdilo, a pravo poštno potrdilo (reeelpt) sem dobil Šele čez tri dni, ko je prišla stvar na dan. Mol si je denar sam pridr Šal, pri poštnem ursdu pa isjavU, da je okraden od nekih tujezom-cev. Začela ga je peči vest in vrnil denar polt. uradu s pripom-da mu je denar vrnil inose-moe, ker nI maral okrasti pošte Zdrulenih driav. Njegovs poštenost se je skslils tsko, ds je moi isgubil službo prsv rsdi psr zapeljivih dolarjev.
Letošnjo zimo smo imeli pri nas veliko sabavnib večerov ali predstav, po katerih so mi še dsnea luljsvs ramena. Veaka kara, ki je prihajala mimo mojega stanovanja, so je ustavila, da smo jo mo-rsll puščati do malega mostfoka. Tam pa je zadišalo po 'božji kap-
Ijlei'. - F, Virtick.
.
OrasriUs, Hi — Poročsti imam, da nas je obisksls neisprosns sam in svojo ledenomrzlo roko iztrgs-ls is nsše srede so. Merijo Lapuh, katera je po dolgotrajni bolezni umrla dne 17. t. m. v starosti 7S let. Ta zapuščs soprogs Jošefs in mene, njenega eina z družino.
Draga mati I Bodi vsm lahka aemljs v naši novi domovini, v naših sreih oetanete vedno v spo-mina sa ves vsi trud, vslo akrb la prizadevanje za naa. Ohranili vaa bomo v blagem apominu kot vsoroo leno In mater; prizadevali «i bomo vas posnemati v vaem do-brsia.
Pogreb se je vrlil dne 20. t. m. iz hile žaloati na tukajlnjo ksto-liško pokopališče, kjer amo truplo pokojni«« izročili hladni materi semlji, ds se Tsm spočije po dolgem in trudspolnem življenja.
Vežo me dolžnost, ds se prsv iskreno zshvslim vsem onim že* nsm, ki so bile pogrebniee, ss njih' trud in požrtvovslnost. Hsvnota-ko so lepo sshvslim tuksjšnjim rojakom, ki so nss prišli obiskst ob čssu žalosti. Iskrena hvala vsem Slovencem in oetalim, kateri so ae v lepem številu udeležili pogreba. — John Lapnh.
BlsnsOl, Obio. — Kandidat Je sa glavni odbor S. N. P. J. ao objavljani. Ker vidim... Naee, peeat, kar tiho bodi, da ne boš kaj able-betal in katerega apravil ob man-dat, ssm bol ps suspendiran, ker vsaka sgitsoijs jo strogo prepovedana. Naj pa bo, bom rsjle kaj drugega pissl in o volitvah glsv-noKs odbora bom sedaj tiho. |Dno 9. t. m. smo imeli redno sejo pri drultvu "Jutranja sarja", št. 54 8. N. P> J., ker na povabilo društva "Bratstvo", It. 4 8. N. P. J. smo sklenili, ds so 1. aprila, to je prssnik orgsnizirsnih pre-mogsrjev, korporstivno udeležimo 30 letnice slsvnosti njenega ol>«tsnks. Olsvni govornik bo brst Vlnoent Cslnksr, glavni pred-sednik 8. N. P. J. Drultvo "Ju-trenja zarja", it. 54 jo bilo prod IS leti ustanovljeno v Olenooo, O., e pomočjo d ni It v a Brat nt vo Št 4. sato je pa tudi naša dolžnoat, da ae vabUu odaovemo.
Neffs in Olenooo sta komaj pet milj naraaeu, kar pa imamo tako •labe železne In drage poti, mora-•o iti ajutraj s viškom in drugI dsn nazaj. Ako gremo k nogam, ni druge poti kakor po Icleznilki i"°arif, kjer ps je treba iti čez štiri mostove in skosi predor. O-| let le delajo eeeto (Pike) od Olenooo do Keffaa in ravnotoliko čaaa pobirajo zaajo davek, pa ee-ato le polovico niso neredill. Ta v llelmont Co. je le tako, kjer delavel potrebujejo poti, ao jim nI« ne mudi, aamo da plačujejo, ali kjer ae vosi jo bogat tnl, tam ao pa lepo uglajene eeeto.
Kdo je kriv. da imamo tako sla-bo urejena pota! Sami delavel ms« krivi, ker as ne zavedamo tvoja moči la na volHni daa gla
odstotkov delavskih in asalik far marjov glasov Ako bi bili politič no socialistično organizirani, bi lahko imeli v tem okraju svoje
mu že izvoljenih da bi delali delavce, kakor delajo sedaj republikanci in demokrati za kapita
liste.
Pred vojno sato v tem okrožju imeli močno politično organizacijo, ko smo posUvill kandidata aa polnem tiketu, da je bila organizacija ponos okrožja. V vojnem časa so prišli v orgsnisselje neizkušeni in vročekrvni ljudje in so za vpili j Proč s reformami in volitvami, revolucijo sli pa nič. In tako amo ostali pri nič, ker jo sedaj povaod nič. Če bi se kjs so-pet porodu ctvsrnik ki bi snsl Is ni! ustvarjati, bi imoli dovolj, ker nič Imamo.
Če bomo koteli, ds so isboljls nsl delavski položaj, bomo morali zopet ustanoviti delavsko poli-tilno organisas! jo, pa na j se še imenuje kakorkoli, aamo da bo di-lala sa isboljlanjo delavstva, čeprav aamo s reformami Boljle je malo kakor nič.
V tem okrožju jo bilo nekoč pred vojno IS socialističnih klubov, lest od teh jugoslovansko socialistične zvsse. Od teh je ostal samo le klub v Oleneoe, ki spada k J. d. t. Ps todi ta n« bo mogel živeti od ničssar, ker takaj sta do-ms — nič ps beseda jaz. Ostala bo .samo beseda.
Priporočal bi, da ustaaavljsts socialistične klube in pristopate k socialistični stranki ts* lirito so-cislistični tisk in literaturo, Slo-venci, Čltsjts člsnke, ki jih prias-Ista Prosveta in Proletsrec. — Nace Žlembergor.,
nastopal v javnosti. Mislili | že, da bo umrl, toda kakor se vi di in sliii, so bo pričel lela raavU s ddom
Naši odri.
Pueblo, Oolo. — Poročeno jo le bilo v Prosveti o prireditvi igre dno 16. msrsa. Povedati je lo trs« bs, da je " VelünrTcpatlca" uapo-la nadvae dobro. Dssi je bilo ti* Niega dne toliko snega, da so bila po t s in prometna sredstva tako-rekoč ssprta, jo bila dvorana popolnoma napolnjena. Nals jogo-slovansko delavstvo as čimbolj zaveda potrebo kulturnega dela med delavstvom in sato tudi podpira prireditve, ki vaaj nekoliko oživa nsše spomine in vsaj dobi m o vtis, da moramo dolivati aa izobraževalnem polju, če ae hočemo povipeti višje v Izobrazbi, moramo ae sato potruditi in oe učiti.
Napolnjena dvorana odraslih in mladine, pa najlepši mir. Nobenega nepotrebnega luma in naj lepil red, kakor da Mah posedli v kakem opernem gledalilču. Res lahko rečemo, da ss puebllki Slovenci po dramatiki sli po ssdr-Žanju pri predstavih lahko koss-mo a Slovenci v Ohieagu sli Clc-velandu.
Kaj naj rsčemo o igri I Dober poelulalee bi aissr nalsl nekaj pre zrlib beaed ali sgreienih kretenj, tods rsdi tskih malenkosti no m* remo reči, da igra ni bila dovrle-ao igrana. Maske, kostami in see-nerijs, vse je bilo popolnoms ne meetu. Louis Korolec v vlogi Vis-dimi rja Ksmenerja M js mojster-sko vživel v starega possstaiks, ds boljfc sploh ni mogel. Pokszsl je, ds ni navaden dilotant, pač ps le večkratni igralec. In Rosls Rs-dovich v vlogi Zofije Cepeliöeveje po kretnjah In govorici odgo-vsrjsls tako isvrstno kot ds je i-gralka is. mosta. John Klanlsr v vlogi OepeliČlnega mols je isto-tako dobro rešil vlogo kakor Mary Kornn v vlogi njune hčere. Louis BrČulj jo vlogo nsdevetni-ks zadel najbolje la Peter Irlalj tudi tako, da bolje ni mogoče pričakovati. Loaia Vldlc kot Logar in A n trda Vidie sta dobjp dovrši la in Frane Boltežar tudi tako, da bi gs ne emelo manjkati pri nobeni G dramski predstavi Paulins Boltz v vlogi sUkarlos js bils ksj spretns. da bi jI ros morali Čosti-tati Dssi tu rojens, ji govoriss gre dobro in gladko. Albert Kerne vlogi nadsvetnlkovtga sina ji po kretnjah in govoriel reM vlogo Isborno in/Robert Roblek se js v vlogi slogo pri Kamoaarju iakszsl kakor bi bil rojen sa enaki vloge. Vloge so bile po voljno rasdsljs-i, ksr jo pač nekaj solo potreb-aegs, da je igra dobro igrana. , Med prvim la dragim dejsnjem jo nsstopil W. L. Predbvieh ob stremljenju na glsso vir gdč. Dorotejo Jemen s peemijo "Mor-ki je v sahvalo od obšlastvs žel buren splsva. Reši moram, da Bobrovih al vsak povea aaoj g. Predoviah je. Is ijo
SOBOTA, 2S. MARCA. 1924.
zimi is šole" in "Slovenec sem1 . awvm	^ ,
Napolnjena dvorana občinstva jim Vrtni uUei It. 1» v Ljubih T je burno splavdirala. " Preieren " | ^ marca končal živ^> M jo bil zadnje čase bolj tih in ni jar in hišai poJtmk 1 ^
Burger. Pred Uti je bil odj/^j evojo srečo v Ameriko.
jati v močnejši zbor pevcev. Da doseže to, bo v največji ponos alovsnski nsselbini Puebla
Slovenci, gojite svojo pesem. Zbudite jo, da so bo glasila po dvoranah pri kulturnih in izobraževalnih prireditvah, nam in jugoslovanskemu delavstvu v po-noe.
Omenjeni večer je bil v reanici duševen vžltek vsem udeležencem Pstjc je spopolnilo drugo vprlzo-rjene igre. Želimo še reč sllČnih prireditev. —
LISTRICA URRDRIŽTVA.
tU — ftolske knjige salagajo v IlUnoisu po javnih šolah samo nekatere občine. Tisto, ksr smo priobčili v it 70, ne vo-ljs za Ulinois. — Pozdrav!
St. Louis, ni. — Obrnete se lahko na naslov t Wslter Truee lawyer, 165 No. Clarl^ St., Chica-go, IU. — Pozdrav!
Ponn. Pa. — Svojočaano smo večkrat objavili naslov dr. Lo ki je lansko leto ustsnovll svojo kliniko v Norfolku, N. T. Kje se nshsjs sdaj, nam ni znano — Pozdrav I
revers glasu doni lelja po lepoti britvijo vrat. Drago jntro je ffftQlv JS Rakor »Isv lic.ja naailno j
la krasoti, 00 glas v Zbor pevskega draštva
Ji
rreee-
KOVICE IZ JUGOSLAVIJE.
Irtiv pretepa. Dne 23. januarja 1924 ao ae april in »tepli v Ihanu prod neko goatilno fantje is Doncšal in is gnsberjl Sprli so se Is v gostilni in obtoženi Ložar js hotel po lsstnl navedbi is gostilne, ksr ps mu je eden fsntov s od prtim nožem ssbrsnil Sneberjsni so mu priskočili' na pomoč in vnel ss js pretep, v katerem je obtoženec sunil Ivana Polža s aolem v hrbet. Po izreku sodnih Izvedencev zdrsvnikov dr. TrSv-nor js In dr. Novska js Poli vsled te rsne sa 40% delanesmošen, ker mu js desne noga popolnoma, leva pa deloma ohromela. Obtoženec as js sagovtrjal s allobrsnom. Pričo so dogodek precej živshno opisovale, vfndar o dejanju aamem niso mogli rasviti povsem jssns slike. Bcnst js stavU porotnikom vprslsnje glede težka telesne po-Ikodbe, gledi namena prizadjati foliu teiko poškodbo in pa glede prekoračenja silobrsns. Porotni niki ao potrdili vprašanje glede ailobrsna in js bil obsojen Joief Ložar na 6 meascev ječe in mora plačati poikodovaneu 10,600 Din. a bolezenske stroike in 26,000 Din. odlkodnins za trajno pohsb-Uenje.
Orehi SLS. "Samouprava" ao bavi na uvodnem npcetu s ssdnjo resolucijo vodstva SLS., o kateri pravi, da vsebuje neiskrenost in neresnico. Nsto našteva fatalne pogrilke klerikalne stranka sa časa dr. Brsjševega prsdsodniko-vanja v Ljubljani. Isgubo ^eke in nsjmsnj 200,000 Sloveneev je ss-krlvll v prvi vrsti on in njegovi strsnksreki tovariši. Zaradi slovenske politike, ki jo je vodil dr. Breje, amo izgubili tudi Zader, Skader in PoČnj, o katerih ae je IL8. ponovno isrsslls, da se ne tičejo Sloveneev, doČim so neprestano zahtevali od Srbov, da popravijo s svojimi žrtvami grehe slovenekih politikov. Po dr. Brej-čevi krivdi amo isgnbiU tudi Ko-roško, ki nss} je povsročila veliko srsmoto v inozemstvu. Dr. Binejc je bU kot pokrsjinški predeednik največji centralist in abaolutiat. Se pod Avetrijo niso bilo nikdsr ako pogslone avtonomne pravioe takor pod njegovo vlhdo. Po zlo. na Avstrije so voditslji SLS. do->ro vedeli, da so izgubili asups-nje Ijadstvs in so pričeU vladati brez ljudatva ter ao zvračali od-govornoet na Boograd. Dr. Brejo n njegova atranka niso bili aamo ljubljanski, temveč tudi beograd-aki oentraliati. Ko je SLS. isgu Mla v Bcogredu vpliv, je poeuls sopet svtonomiatična. Trsgodija bsogrsdsko- Itadtnt u Vera OrUČ, dijakinja ia Beo-gtada ee je aaljnbUa v Italijana Ouiaeppa Beree, ki jo jo premotil tako daleč, da je aapustila atarile, a odšla s ljubiaseem v Milan Vera Orlič je pa v Milann sva-dela, da jo IWrse poročen Ttf no vioa jo je tako raslslostUa, da je sklonila koala« si Uvljonje. Ko jo poaao v večer prišla v kotil, kjer je staaovsla, si jo prorosala s
oojlnje premoŽenje srce vleklo v ^m
odprla njeno sobo in jo našla vso,v krvi ssrtvo, ležečo proko postelje. Vers je sapaatila
letor,
■Pn-
r K« js
staro doiuoviau ^
prilel .nazaj in al kupil J! hiiico V Ljubljani. Da bf w ^ dil ostali del življenja, j, ^ U predpust privesti v puikfc dom samca brhko nevestno Va ji bilo že dogovorjeno in J)orokl bi se imela izvrliti pred par dnevi. Nenadoma pa je nastalo m<-d 1+ ročencema acoporazumljenjf p< roka se je razdrla. Ta udarce j« silno vplival na nesrečnega MajBt in je lel ter si vzel življenje ki bsje sanj itsk ni poelej vei pomene.
»srikalni M Dne 22. Jaaa. arja ae je vrlil v Seriaku v Sev. niei shod, kateremu je pred^do. val Sehsaiermaul. Ns shodu Je govoril posL Žebot. Shod ao mot, K pristali drugih atrank. Najbolj glasen je bU Ivah Perk, katenj» ata zato Schaaiermaul in Kchrott zgrabila za vrat In ga sprsviia ns prosto. Vsled nasilnega pot^p*. nja sta bila dne 29. februar j* pri okr. sodišču v Mariboru obiojna« Sebmiermaal na 60 in Schrott »z 25 Din denarne kazni. Ferk j« bil oproščen obtožbe, da je hotel pr< prečiti aU malt! shod.
Krnitji( prid sodiščem. Koncea preteklega meseca ae je koočtis pred sagreblldm sodiščem razpr». vs proti 26-kmetom.
Kmetje so bili obtoženi, da m 17. trsvna lanskega lete nagnali 7 orožnikov, ki so prišli v vas, ds ulovijo dva vojaška begunca -kmeta. Kmetje ao podili ianda. rje poldrugo uro in klicali: Hu. ral Proč s batinašil Ne snete streljati 1 itd.
Žandarji ao ssčeli streljati v kmete. Smrtno eo ustrelili enegs kmeta, več eo jih pa ranili. Km«, te ae je obtolllo, da so izvršili "prestopek proti sakonu, oblasti in javnemu redu." Na razprsri sd je dokazalo, da ao žandarji n-krivili arvav spopad s kmeti. Kmetjo ao izpoveda!/, kako n^i» voško so postopali a njimi fsnds-rji, jih ¿apirali v žauiiribe zapore in jih tam pretepali in i»c-Čili. Občinski pisar jim jc sn/ili Vi ste razbojniki in hsjduki, ni vas bomo pritisnili finsnčno is moralno, t davki, s žsndsrji, » vojsko in s vsemi sredstvi, ds bo-dete Čisto mali. ..
Kljub temu niso bili obsojeni žandarji, ampak kmetje.
Ali na ta način jugoslovsnakl, gospoda ne bo odpravila nezsdo-voljatva kmetov, ampak gs bo ie povečala.. Treba odpraviti tsko visoke davke, vojaška bremen«, kuiuk in druge odredbe, da bo mogel kmet izhajati. Tega ssvsds jugoslovanska goapoda ne bo storila. Zato ae pa mora kmet boriti akupaj z delaveem za delavsko-kmetako vlado, ki bo zastopsls koriati delavca in kmeta t
Isaoljmajo Is "domovias Po Štstistiki SHS izseljenih« komiaarijata se je izselilo v letu 1923. iz Slovenije 779 oseb in sicer 375 moških in 404 kn»k«. Med izseljenci je bilo 80 kvsllfc ranih in 400 nekvalificirznih ds-laveev, 127 poljideleev in 87 dru-gib. V starosti od 18 do 31 let •« jc izaelilo 412 oaeb, v staro«ti od 81 do 50 let 252, preko 50 let «tirih je bilo 180 in ispod 18 let 96.
Iz eele Jugoelavije se js izšel»« lita 1S28. 9870 ljudi, od teh !<*> kvalificiranih in 3416 nekvahij-eiranih icUvciv, 2781 poljsd«^ cev, drugih 557. V Amer.ko j A je šlo 4130 (is Slovenije 718). » Brazilijo 1685 (iz Slovenije j). v Kanado 717 (is Slovenije 44). f Argentinijo 2721 (iz Sloveslj« 8). v Cile 72, v Afriko 7, vAvstrahJ 135 itd. Te Kevilke so nepopolne, ker tu njao všteti rudsrji m drugi delavci, ki eo se izselil» j" se je brezposelne krizs pooitnis. Polno ljudi ni moglo dobiti p* ntk listov. Ali is to ursdne šte^4* ks pričsjo o tem, v kako ae««* nem poloisja as ashsjajo deto^J in revni kmetje v "domovi ,» njih no more prdUvljetj. žeto " preživlja dessttisoče VnMP* bsnditov In drugih pijsvk.
Valed take zločinsk*- pol'^« jugoslovansko boržvazij« fJJ j dane. bre«po«»lnih v ¿fjf^ po uradnik petkih 200^» -laveev in delavk! In U brss^ selne armada rspidno saraši«.
ko U biupml" _
____^^
I..I J, 194.000 T.r.j
si»srts-s,1
iarek.
.nrniTA. 2?. M APC A. 1*24.
Delavski novic«.
(F«il«rttid Prta.)
-Ujto Ji **
• miljon dolarjev. AltoouM, r*. ~ Budsrske di
-triktu* organizacija	H
S iMH6,915.17 »s odporno* In lirugt namene v rvezi s stsvko premofirjev v Somerset County, n bližnjih okrajih, Stavka j« trajala 1« mescev. Tako je ponvi diatriktni tajnik .Richard nUbert na tuksjšnji konvendjl radarjev. Denar je prišel a izred-Bin, a.o«»entom v 2. diatrlktu in , prostovoljnimi priapevki ia dru-gilt diitriktov tor od drugih delar.
akili organizacij.
Marija združuje mehiške delavce.
Vera Cruz. — Delavci v Vera
Cruw, ki bo bili pred vatajo poli-
ti*no razdeljeni in ki ao med vatajo izgubili VAO voditelje — d« li Hucrta je dal vse delavake vodi t«lje enostavno poatreliti — ao končno izpr^videli, da le v enotni fronti jc moč in upanje na boljše ¿im, — Zadnjo dni ae je združilo 12,000 dclavccv ,uključivŠi peko, zidarje, elektriearje, tobačne de-Uvce, lesarje, železničarje, ribiče in priataniiko delavce, in izvolil 10 skupni odbor ter sestavili enot no platformo.
i	J 1	n r	»•
Zakonska osnovi otroškega dola.
Washington, D. 0. — Ustavni loiendment, po katerem bo dana
kongresu oblast uravnavati in prepovedovati otroiko delo pod (starostnim letom, je tozadevni, odsek priporočil poalanaki zbor niči. Odaek sc je odlomil ta to pri poročilo h 14 proti 6 glasovom. A. mendment določa, da morajo biti preklicane vse državne postave, ki se ne strii^ajo z amendmentom.
Odaek je zahteval od odseka za hišna pravila, naj gleda, da pride razprava o araendmentu kmalu na vnto.
Kakor je pričakovati, pride a-»ondment na vrsto pred poslan iko zbornico koncem prihodnjega ali pa začetkom nsslednjega tedni. Najbrž pride takoj po pri-Klniiki predlogi na vrsto.
Ta amendment je poaledick raa-MKlka zveznega najvišjega aodl-ki jf že dvakrat označilo zvez-ne postave otroškegs del« za ne-ustavne. I*rvič je bila ta postava uzakonjena 1. 1916. Namen tistih določb je bil, zapreti meddržavni trgovini pot k produktom otro-skega dela. Mile so v veljavi lamo devet mesecev in tri dni, .
Druga takšna predloga je bila •prejeta 1.1919. Ta postava je bi-J » veljavi tri lets. In 1. 1922. js bila »mat ran« za protiustaven akt I Zagovorniki otroškega amend' »'nta so uvorjeni, da je rsdi po-^bne dvotretjinske večine v o-kongresnih zbornicah sprejo-j* tega «mendmenta v dvomu. *n<>g" ju/ni demokrat je in neke-¡<ri «Publikanci bodo akoro go-sled i | j odsekovi manjšinski »poziciji v porotnem odseku ter *upirali sprejetju z izgovorom, "•da krati drlsvne pravios. u /' ho »mendment predložen ■«»■m. bodo potrebne za spre-tn četrtine ali šestini rideeet
Odmevi aljaega ikaa dala v Mehiki,
l0^HnîAHT1VA »OVO Ut 0IOÛTV1M0 KORT*
RENCO.
Nom je	r
Predsodek«,
«he« zborovanjs v tenu
n»J Washing.
il] ini,KU:»' » C. ~ «.„.tor r J ""*tek predlolîl
"itni zbornici, aahtera-v ''sodnik CooUdge po-
bonu, ^"^«urton naeko-
■« razorolitveno konfe-
Ufr
VA
HUe*TA IZOUBUXK *ORJU,
Í!0r1^ Mekilkl in ^ ' '*dni uradniki v New
v«j „r;'"" «WM. da ss U ff,„rja izgub« ns mor-
C*}:;»' ^ divj.1 M, ob.»
Iš„.	J^dzadnjo sredo,
■ '	"**orl «enaki
JU*
C./'-*	**hi*ke«e
Tsspotdomaki petrolej sa ja milil tudi V »oaedat republiko In sa-plstsl mnoge genere le.
Mexico City, -p (Fedsr. Press.) — Tespotdomski škandal, ki drli vse Združene drisve za ušesa, je obrizgal tudi Mehiko. Tukajšnji Usti so aečeli objavljsti razkritja, ki niso nič msnj senzačna kot ona v Washingtonu in ki so- zapletla v škandal mnoge odlične Mehlčane kakor tudi znane gospode, kstere je petrolej namočil v Združenih drŽavah. \
4'Universal Grafioo" js objsvil serijo telsgrsmov in pisem, ki »u bils izmenjana med Albertom B. Fallom in njegovimi sastopniki ns ameriški in ved generali na mehi-iki strani. Fakta, ki so priHa ns dsn iz te korespondence, so presenetila vso mehiško javnost. Slo je aa odcepitev pet severnih ma|ii-ških držsv potom vstšje, katero bi bili financirali ameriški oljni msgnatje, in možje, ki so bili blizu predsedniku Hardingu, so obljubili seccsionistom takojšnje priznanje nove mehiške republike. Braojavke in pisma omenjajo generale Csntu, Gonzalez, Ouellar in Pelaez,, ki so bili pripravljeni vo dlti revolto za odcepljanje velikega kosa deiele a petrolejskhn bo gastvom vred od Mehike. Is plants, ki je datirano 21. januarja 1917 in naslovljeno na Franeisco Vlilo, je razvidno, da so oljni msgnatje hoteli pridobiti tudi znanega Vlilo za svoje zarotnllke načrte, toda Villa je prvega po slsnca, ki mu je prinesel pismo, ustrelil, drugi poslaneo je pa, ko jc isvadel aa usodo prvega, prodal piamo tskrstnemu mehiškemu predsedniku Csrranzi. Brsojsvke so datiram v juliju 1921.
Doloo far alante.
Waahington, DV4L — Državni tajnik Hugkss čepi na jerbasu vnanje politike kakor koklja na zaprtkih. Nobene fige ne da od sebe, čeprav ni Vnanja politika ni ti oddale^ ie uravnana, kakor bi morala biti vsaj ss silo. To za vlaČevalno brezdelje državnega departmenta posebno občuti ameriški kmet. Kvropa je našim Industrijskim izdelkom in kmečkim pridelkom tskorekoč zaprta. Ev-' ropa ns more kupovati v Ameriki. Amerika ne more izvažsti svojega blaga v Evropo — ne v Nemčijo, ne v Rusijo.
Debata glede MoNsry-Haughe nove izvoane predloge v senatu bo, kakor je pričakovati, obnovi la rszprsvo o 'dolce far nientaf vnanji politiki državnega tajnika Ilugheaa. Malo ga je zdramila is tega krivičnega apanja aenatna burja tedaj, ko js sens-tor Borsh z resolucijo zahteval priznanje sovjstske Rusije. Potem pa je spet lepo zadremal naš vnanji »iniater ter se vdal 'dol-cc far niente'-politiki.
Borah ja tedaj poudsrjsl, ds ne more dobiti smeriški kmet višje eene za svoje pridelke, dokler niso evropska ljudstva v stanu ku-povsti več živil r Ameriki. To pomeni ekonomično pomiritev in obnovo nesrečne Evrope — obnovitev prijateljskih odnošsjev z Ruaijo, izpraznitev Porurja in posojila Rusiji in Nemčiji. Ko bosta Nemčija in Rusija zopet produei-rale in izvažale s polnim rszms-hom. bo lele možns ekonomična oživitev cele Evrope, in ustvarjen bo dobičkanosen trg zs ameriške poljske pridelke.
Benatorja Hhipatesd in Maguua Johnson sta zatrjevala, da se za-padu i h kmetov ne da več rešiti s posojili, če ns morejo dobiti sa svoje pridelke izkupičks, ki bi naj pokrival izdatke. Obs sts se Isrekls sa to, da naj- državni de partment išče miru nsmssto ns daljnih sitnosti v Evropi.
Podrabaaati glada naturalizacije žaaak.
Jug os lov. oddsU r. L. L ».)
Inozemks, ki se js poročila s a« meriškim državljanom po 22. septembru 1922 aH katere mol js šili naturalizirsn po tem dnevu, ns pridobiva več državljanstva vslsd pordke. Ako leli postati amerilka državljanka, mora sama prositi zs natu/aliaaeijo- in ae podvreči rednemu naturalisacijskemu pa-stopanju. Zakon pa ji prsosj olajšuje to postopanje, ksjtl ss od nje ne sahteva, da ima prvi papir, in ji je treba ddkazati le enoletno bivanje v Združenih državah.
Otroci la pastorki. Nedolgtni sin naturaliziranega državljana, ki živi v Združenih državah, po-atane avtomatično amariški državljan valed očetove natursliaa-cije. Ako je oče še vedno inoac-mcc ali je mati postala amerilka državljanka kar novi sakon dovoljuje — bo njen tujerodni ain že vedno oatal inozemec. Tak o-trok ne postane avtomatično a-merilki državljan, ako sc priseli v Združene države tekom svoje nedolstnoatl, -niti nc bo iskljočen od kvote, ksr pa vslja sa nodo-letne otroke naturalisiranega dr-žavljana.
Pred sakonom (Cable Act), ki js uvedel neodvisno državljanatvo aa Žsnske, jc nedolsten otrok ino* semske vdove, ki cc jc poročila a ameriškim državljanom, poetal a-meriški državljan vslsd materine poroke s ameriškim državljanom. Naturalizscija matere valsd poroks js imela ccveda sa posledico tudi naturalizacijo njenega nedoletnega sina. Novi sakon je vae to spremenil. Nedoletni ain i-nozemsks vdove, ki se jc po 22. septembru poročila s ameriškim državljanom oziroma katere mož jc bil naturaliairan po tem dnevu, ne postane več amerilki državljan. To je slasti važno za mnoge nato-ralizirane ameriške državljane, ki so se poročili a ženskami, ob-
hajajo tudi Angleži. Drnltva vr vdovelkni' tekom vojne. Bio' ob-notrl iV°j« dolžnosti in vaak
vdovele matere pa lahko postans
amerižki državljan, ako se njego- Notri M vrl1^ P°,e* ••J ^
va mati naturalisée tekom njego-
Kaocdenski voditelj svari Bolgarijo
. « r * •• «« * '^Kljsl dne IS.
/oanokam.
IL.
* *a «sli 1ad||
Sofija, 26. m aren. — Todor Aleksandrov, vodjs maccdouskih ko-mitalev, je naslovil odprte piamo I MpBMlMfa . ministrskega predsednika Cankovs, protsstirs joč proti aretacijam rcbelnih Ms-v Bolgariji pod priti-jugoslovanske vl^de Ale-kasndrov pravi v pismu da njegova revolueionema organizacija nič opraviti s Bolgarijo ia ha nadaljevala boj za neodvisno«« Maeedonij« brez zunanje pomoti. On ne bo trpel gonje proti isgna-
ritativno rsztolmsčenje zakona v
tekem slučaju. .......
Friôe pri naturaliaacijakem po-stopanju. Dobiti dve voljni priči, ki naj boata priaotni pri vložitvi proŽnje ze naturalizacijo in pri končnem zaalilanju, je vselej sit-ns sfvar. žene ameriških državljanov dostikrat vprašujejo, da. li nc bi mogel njihov soprog biti eden lsmed prič. NiSiikeke določbe v zakonu, ki bi prspevsdala rabo mola kot priče za svojo ženo pri neturelizecijakem postopanju. Vendarle, v pismu na Foreign Language Informstion Service, ki jc tozadevno strfVU vprašanje, je naturalizacijski ursd tako-le odgovoril :
Naturelizeeijaki y rad daje ne znenje, de ni priporočljivo, da bi aoprog služil kot priča ca evojo Ženo, ki prosi ze državljanski pa pir. V zekonu ni sicer nlkaks posebne določbe proti temu, ali sdi se,, da je mnogo bolje imeti kot priče druge neinteresirene oasbe, ksjtl po neiem mnenju bo večine sodnikov to zebtevala."
Sitnosti « psaportom in imigrs ci jo. Veliko ae jc le pisalo o nad logah. katerih je delslna inozsm ske žene smerišksfa državljena, ako potuje v inosematvo ali ako hote priti v Združene drževe. Ker je ona inozemks, je neravno, da nima previee potovati s cmeril-kim potnim liatom. Ona mora zaprositi za potni liât one ioozemsko države, h keteri spsds Ker ps vsled sftons mnogih držev ženske, kl ee poroči z emerilkim dr-žavljsnom zgubi avojs prvotno držgvljenttvp, e po emerižkem sskonu ne pridobiva državljen-stva avojega moža, dobili eo sme rilki konzuli navodilo, naj po svojem uvide ven ju sprejmejo osebno zepriseženo isjsvo (affidsvit) tekih žensk kot nedomestilo ss potni liet. Vedno je dobro ss žen. ske v tskih razmerah, ds Imajo pri sebi doktunenerao dokazilo o moževem drlevljanctvu.
Ob svojem prihodu v Združene drževe, morejo te inozemske lene amerilkik državljanov, ker se i-nozemke, imeti viso ameriškega konzula in ao podvržene določbam priseljeniških zakonov.	*
Zakon e kvoti, ki jc starsjli od Ceblovegs zakone, nissa seveda nikakih določb glede inozemskih žen aaaerilklh državljanov, fttro-go po sskena one se podvržene k veti, kot vsak dragi prissljeaes. Department of Lsbor pa je le veekrst izjavil, da, ako bi taka
nsjvečjim obsirom, ki je mogoč. Vsled nekih sodnijskih odločb gle-de prueljevaaja pa je priseljeniški urad isdal msssea decembra
naredbo, v ksteri js odMil, uaj ae žene in otrool ouih inoacmcev, ki ao iavseti iz kvote, pripuatijo bres ozira na kvoto j ob enem je iarečno dodal, nsj bodo tudi ino-aemske žene in otroci ameriških državljanov iavseti is kvote. Ts nsredbs ps utegne biti preklieana, ako vrhovno sodišče Združenih držav raaveljavi gori omenjene odločbe nižjega federalnegs sodišča.
Polsl okoli aveta.
Civita Vecohia, ltslija, 28. mar-os. — btusrt MacLaren, angleški avijatik na po letu bkrog sveta, je včersj popoldne dospel aem s svojim letalom is Lyonaa brea vaake nezgode.
proeec cc
mar-
Iiudcndorff .Hitlerjev
bliža h koncu Monakovo, Bavarska, 28. ea. — Obcodba v aedevi Luden dorffe, Hitlerja in drttgih pučl-sto v, ki so obtoženi veleisdsjc, bo raaglslena prihodnji torek.
tkipediolja na foro It. Bvercet.
Derjeeling, Indija, 28. marca.— Angleška ekapedlclja, katero vodi general Charles O. Bruce, je včeraj od tukaj odpotovala ns llims laje, kjer bo poekusila aplsaati ns vrh Mount Everesta, najvišjo goro na avetu. To je že tretji po-ikua. Bruce je vodil zadnjo ekape-dicijo 1922. leta.
Povoatetaraga radarja.
(Pile Anton Eecha».)
(Dalje.)
Tako smo dokončsli delo in odprli nsš Slovenski nerodni dom, kakftr nosi danss napis visoko na pročelju, v anglelkem jeziku rev-noisto pe nišje doli, ker notri prl-
nd je deležen v domu avojlh pre-
prireditev tudi poučevanje m a-
ve nedoletnoeti. To jc vaaj avto-	državljanstvo vsako ne-
UjßM
daljo ob Itirih popoldne v posebni sobi. Zbirajo ae notri molje in fentje ne samo elovencke temveč vse drugih tu naetanjenih nerod noati, da dobivajo notri pouk.
Dom nam aluli aa kratek ki ga oblakujsmo nc lc v nedeljah, empek tudi čes teden,
Dober društveni brat, ki je bi dolga leta član pri nemškem in slovenskem društvu, ss js prigla ali pri slovenskstn društvu, kjer js bil član le 25 let, aa podporo. Čla ni ao takoj nudili pomoč svojemu bratu is društvene blagejnc. Poleg tegs js društvo razposlslo prošnje drugim društvom in teko je storilo nemško društvo. Dru št ve so tskoj priskočila atsremu članu na popioč. Posnsje aem ali-šal, da so še člart prezbiterijsnske ccrkvc sklenili podpirsti stsrega moža in so mu sklenili dati atsno-vsnje. Sedemdeset let sem star pa še nisem slišel, de bi fsrsni kake katoliške cerkve sklenili na ta na Čin podpirati jjotrebnegs atsrca.
Pri društvu Slov. nar. podp. jed note zborujemo vsako prvo ns deljo v mesecu. Po seji se nsvsd-no zmerom še ksj drugega pogo vorimo. Brat je neko« vprašsl po seji društvs, ksm gremo pojioldne In že sc js vtaknil v pogovor dru gi s priporočilom, da bi šli v Rož no dolino, ker tem je prijetno, ke-kor je pristavil tretji. Tsm je pre bivsl Ribnlčsn, ki js Imel dobro zslogo v kleti in je bil poleg tega ns! društveni brst.
NsjbrŽ ae je a čem zamudi! do-ms, -ds gs ni bilo k seji, posebno ker ima mlsdo ženo. Tsko amo sklenili, ds gs obiščemo. Razšli amo se h kosilu, kmslu popoldne ps sc pričeli zbirati, da odidemo proti sspsdu v Kožno dolin* kjer prebiva nsš brst. Ni dsleČ do Rožne doline, po poti je frebs aevi-ti, ki vodi mimo vrjov. Ustsvili «e pred lepo bilo, obdsno s prijetno obdelsnim vrtom, ki ds-airavno ni velika, zadostuje slovenski družini. Okoli in okoli ce je vila vinska (ris, po desni strs-ni pa žive zelena ograja ia od aa. daj mišen pašnik e potoki»» stu denšae vode. ¿ens našega Pavleta nam js žs hit sls ns proti, ns ši, reke js »dpris vežne duri. In mol nsm js kliesli "DobrodolIJ mi ca-sadje!" (Jijadao nam je leniea edkaaovala sedele okoli * velike mize, oa pe naa js po kratkem pogovoru le izpraševel. kaj koše mo piti Ponudil nem je ae taks-re pivo ia viao, pri lemnr ps s«so kiiialia prednost njegovi do kri vinski kspljisi. Oaioa kankkr
Sloveaska Naredit
UaasnUisi C. april« HM
Podporni Jedneta
Uk«r». 17
.....JI
l««t|« icoT

glavni »tani aear-ac »o. lawndalc av«., cnicaco. illinois. Iirricralni odbor t
UPPRAVNI ODIBKi FesMaik Vl.m( Caiakar. ps»rfj.»<slk AmIn« VMH«k. R. f. O. f, B.« CI, J«bMia««, P«, vl. uinlh	~
■•a ai. Manses, p«, «L akik M.uW.w Terk, Ujalk UUIttue« aMalhs
POROTNI OOtRKi Jak« UadoewMd^wà-émOu 401 W. N«y It., SariagfMd, Iti. Marita ttiialksr, »•> tre. n.rb«el«a, Okl«, FreS A VMer, »•> CT J, Ur. Ml«.
TsHMI. Im ca, Me^«v^vUI«. Pa. J.k. <Ue*.k, 414 W. M«» Sprla«(Mi III.
\	BOLNIŠKI OOIBKi
OSREDNJE OICBOSJBi
VZHOONO OKBOtJE IAPAONO OKROŽJE i
i Blaa Novak, eeedsodalk, >417-M S«. Uvsšsl« ku
Ckk«gOlL^ i Jašek Amkrašlš, B«a IM, M«m, Raa, Pa. .
J «k» OvešalJ, 14411 P*rs«r Av«. CUr«U«4. a AbU« l«l«r, Bm 104, Grssa, IU«a. aa |«s««BW M«a Mar«, Bm 144, B«kl, MIm. a« Hftrtssni Mik« E«««l, MU S. Wi«ak*al.r »I., M«rray, Uiak-
Nadiornl odbori
Frank Zaha, prUtUmih, 444» W. 4Clk 4t. Ckl«a«e. III. Freak Saaarak, 4417 Pim» Ar«. CUveUaJ, O. Willi«» tlH«r, 4404 Si. CUlr %U Cl.ealani, OMs,
ZdruŠitronl odbori
FrsdesdsUki Freak Al «L 1144 te. Cr«wf«e4 Av«. Ckl««s«. IB. J«šk« Oran. Uit W. tClk St., CkU«a«, IB. Jm. 8k«k, 4444 Ortoa C«. Cleveland, Okla.
VRHOVNI SDBAVNIKi Dr. F. I. Kar«. 4IM Bi. Clelr Ae. CUesl«e4,0. FOIOBI' Kara*»saša«a« s ft. «dkarnlki, M 4«UJ« v |lai s« wšl taka Is i
V4A FI4MA* U se aaaešai« m a«al« al. arsdsedalka ss «a Pr«4e«4al!tve 4. N. F. T. NlTlt k. Lswadds Av«. Ckl««t«. III.
V4B EAOEVE BOLNIŠKE FODFOBE 4E NASLOVBi BMalške «af ■BIv« S. N. F. J., 4417«44 4«. Uwsdale Are. CM«m*. «».
DENARNE FOŽILJATVE IN STVARI, M se tU«J« si. lswš^Us«a ea la |s4san vekš« a« m»I«v«i Tajnlštv« S. N. F. J. 144744 I«. Uwa-
<UI« Ave. Cklasf«t III,
VSR EADEVR V ZVEZI t BLAGAJNIŠKIMI POBU - eeUlj«je aa «•aWvi BlagaJnUtv« S. N. F. J., 444744 S«. Uvadal« Ar«. CkUav«, lik
Vae «eltašk« «U4« a«al«v«aje v (I. t.tri.v.l..m «4k«r« M m] p«štt|aje Fraak Zelts«» predeedalke sadssreaga edkeea, šlgav aasUv js agaraj.
Val —Mil m fl. me«tel >4ask m saj pellljeje ea eaalevi Jah« Uedav* If. Ney lt. 4retafll«M, III.
4§l lu ëfi|l ip||it aaeaiiUii sglssle eifelalaa ha apl#k vu hat
a^em^isablj^íjaiaj a® ^sélijs smi smmnmiys	9
VM
i«. Urniki«
pet na jat na^ jc prišlo. Vesela dru* Iba jc kila to, Kakor je v navadi pri naših rojakih, ki ae jim sbudi aadovoljnoat In vsssloat pri okusni kapljici.
(Dalje prihodnji*,)
POCMTVO VA PRODAJ V STARI DOMOVIRI.
Proda Us bivša Popovičeva hiša v C«rknici na glavnem trgu, po celo ugodni ccni. Vcega akupej jo 6 stavb. Prva hila ima 10 proato rov. Prvi Jroator js trgovina i mešanim hlsgom, drugi ročno skladišče, tretji spslns soba in čstrti kuhinja. V kuhinji je vodovod. Skozi kuhinjo shramba In dvs hodnijca. To jo pritljičje. V prvem nadatropju je A sob, hodnik in etrsniŠČe. Druga mala hila obstoji iz treh sob. Trstja stavba Jc vdban hlev za 20 glev livinc in vodovod. Revno v leti stavbi je akladllče zs 8 železniških vosov blaga, zraven jo stsvba z dvsms sobama, v sni tehtnica aa živo ti-vino tehtati. Naprej jo velik ake-denj, zraven je kraaen vrt a gredami.' K hiši spada trgovska oprava, atelaže, pudelni itd. Njiv je aa 12 mernikov aetve, vsega akupej jc ene parcele. Oddsljeno le 8 minut ud hiše. Zraven spsdstl dve gmajni in psŠne pravice, Vss hile so acsidsno In krite z opeko ter so v dobrem stsnju. Ugodne pri lika za dotičnlka, ki ima namen priti v stsri krsj. Skupna eena je le Din. 325.000. Prodsjsleo hiš« js Iven Zgone, mizar in trgovso v Cerknici št. (J2, pri Ksketu, Jugo-sloves.	(Adv.)
VZROKI K02NE NERED-. NOSTI.
NsJhitreJ Js nI kslne sitnosti huj. Is kot srbsšles. Ts h prijem I Ja — aev.da sahteva dotikanje sa prenes — povsrošsns is s4 llvslsksga ps-rsslta, ts šivsl hudo uj«4a, se potem sarin« pod koš« in tsm rlj« In orske. iipHhki, ki as poksšsjo ns koši ao polnt In vssk sam aaa« In hude •rba, ler postane hujše, kadar sa e-aaba ogrsJ«. Ksd«r a« vam «nkr«t sarlns pod koše, navsdno lsl«š« od dvaisst do psi In dvsjsat Jajet v doslednem 6»»u ss Isvsls U Hvalice, In • «sumljiv», 1« de tsko vssk« psss-mssna» naialjuls In pevsroč« vodn» V^ boleli!.. Najraje sa prvo aarT-Jejo mad prsti, sanestjo, sprednl del rok In spodnjem delu trebuha. Srbščina as nikdar aama aa osdravli astorej vi morste dati gor —. Severov Bsko — prej posnsn ket Sevs-rov« kulna lavba. To vam hitro prelen« vsrske erba^in. Vstsvl se-bedna In vam puatl les« «ladko kolo. Naroči», si pri lekarnarju i ss« ns Js 10 eentov. Ako vsm Uksrnsr ns mors p»«trrfi, tad«j piilt« as W. F. Ssvsrs Cs., Ceder Rsplds, Iowa.
ZA KUHANJE PIVA DOMA
IÉ If aalogl slad. lunelj, sladke«
la Vas diu»r. pot'* bA^ln.. Po.ku.lt.
t&rx^ttír^JS
nejšl. Dobiti Js tudi sblrfco sodov alMdsell la rssnlb lonesv, Itd.
Baf vam doeUvimo sarošlle M pe-ŠN, ledno v vsa kraia.
Gror.rijam, slad^arjcm la v pre-dajala« Islesalas d «ase p nmeren po-oust pri veéjlh Mrešlllfc. FlšlU f Informacije Ml
FRANK OGLAR«
8441 Ispsrisr AveMe, CleraUed. O.
Ako želite
ji	tsis jtašfae p#mlfh#
SMlBIMlnaoA nrlennla 48 dnmu8Ml4u pvevveasee priapvNi ▼ •emwvipe|
aaklevajte «d ^ rai«|«^ keaklrJ«,
JADRANSKO BANKO
Vaša Mkaslla as Isvrftajsjs
hitro, tešno la bras vsakega odbitka |Hit«»m nalili podruftnlr tn pe pošti.
Naš eaMrikaaskl addalak Je vsem Malim las.IJaa.Mn BEZFLACNO m «slaf«.
Zs vss Informaeljs obrnite ss nsi
CENTRALO JADRANSKO BANKO»
AMEBIKAN8KI ODDELEK LJUBLJANA JUGOSLAVIJA
Fodmšnlset
L Clavtat, Mb. D.kr..Mh.
ari m a an i savoni Fresk Sake«r 8ui« Bask 88 Ceetleedt St.,New Yerk,N.Y.
Olaval koreapondent sa Julne Ameriko
Ye§«alae« D« CkM« Aatsfs|s«u
VABILO NA VELIKO VESEUCO
1 ' in razvitje zastave
-	katero prir«dl
DRUŠTVO »T. 82, S. H. P. J.
r Slovenskem domu na BroMfhlon, P*.
SI«vnosi sa vrli dne I. aprila IBM ne delavski presnik. \
Sprevod pm ko vršil la Bine. dnroa prati Rracelan in proti rovii št. 4. Pridelek «prevode od 10 do II tare dopoldne.
Igrala Bo Slovenska godba ia Ukrarp, Pe. Veselica sn pridno takoj po kanlanam nI
Vstopnina sa nsošk« SO t
DrsStv« rsavlje sedaj dr«g« MaUee, keter« s mu el nabavili namesto prve, kl nam Je tgerela. tiljadn» vabim» ea« s^rda« d rotira, damele le MlSaje ekeike, Ur Stovmss In Hrvata, d« «s «dUMM raivitia. aUveo 41 m poboda kar h«Jv«4 mfi» v vellkam Navil« r*e neke meje vel« #Ueatv« 4. N. F. /. v ti »k»llel, d« M poasag.Je. Drsitv« la rsstMni «^kor br.de skrbeli s« IMm UU>4n ia aa aeka grU tak«, ds k«d« vaeps develj m raspelege
dvorani.
TsreJ aa sekšesj« pri
UMe
S poija vede.
človeška naloga, katero So si po-Vstronomije.	«Urili že pradavni naši predniki.
Is popolnoma zanesljivih virov
• Astronomija y kraljica zna- vemo, da so s« ljudje i* pred 10..
noftti M, je rekel »lavni francoski	bavifc *
filozof lil a»tronom F la mar ion in Tod* nti čudnega ni, če le imel je poginoma prav, kajti no- <*»»« »«i»0 P"41» P" bena znanoat ne obdelava tako o- Dia u ugenke teko delci, da bi gromncga prostora, kakor astro-
PlOSVfcfA
H&zrešiti okrivnoat življenja ' ces v neštetih debelih knjigah, vrati tudi vsi večji. Milijone in svetov j»> velikansko, skoro nad-¡ dokazov za to pe vender niso do milijone let «e vrte ver ti evetovi
SOBOTA, 2». Marca m*
Iebko rekli — tako je in nié dru-
nom i ja. Proti nebu ae je ozirslo
človeštvo v vseh dobah s. posebnim apoštovanjem, strahom in po-božnostjo. V zvezdah, ki sijejo na
geče. Pomislite, kaj bi bilo, če bi al drobne, skoro nevidne bakterije stavila nalogo proučiti človeka in njegovo akrívnoet! V
nebu je" iskalo skrivnostne znake Utcm. oziroma še v nesfroačno evoje usode Iz zvezd so estrologi	rezmerju pe se
oepovedovali bodočnost, zlo eli erečno usodo, i'a tudi astronomi, ki so tako daleč od astrologov, ne iščejo na nebu samo znanstvenih dognanj, ampak tudi rnzrcšitva ekrivnoati naše bodočnosti, ne sicer bodočnoati poedincev, pač pa bodočnosti vesoljnega človeštva v tisoče in tisoče rodov prihodnjosti' in bodočnosti same nsše matere semlje. Da tam gori v zvezdah, v
mo mi ljudje napram svetovom. Dnevi v življenju svetov so dolgi neskončna stotieočletje, kulturen človek ps je še tsfco mlad, star napram tej primeri komaj nekej minut. Vender človeški duh,je tako hiter, da preleti v seknndi razdalje. za katere robi svetlobe milijone let. Zato je preleiel že toliko rezdalij, toliko svetov vse-mirje, da je tudi v tem kratkem
onih milijonih drobnih svetlic is- *MU	kolektivnegs živijo-
krie, je napisano vse, ker jc bilo, ker je in kar bo. Zvezde eo svetovi, prsv tski svetovi, kskor jc noša zemlja; četudi na nekaterih ni vode, ni zraka, ni toplote, empak so prekriti, bodisi s samim skslo-vjem, s peskom, vodo sil ledom, ns stvsri nič ne spremeni. In ti svetovi so živi! Žive prsv tsko kskor vas drugs živa bitja; se rode, vzcvetejo odevetejo, zore in nszsdnje umrjejo. "Tsko trpim, ds bi «e črni zemlji smilili'' pravimo, ksdsr nam je posebno nudo. 8 tem hočemo reči, da bi se nas kmalu usmilila celo zemlje, mrtva zemlja. Zemlja pe nI mrtva, zemlja jc žive. Med življe-njem in Življenjem ps je razlik/
nje odkril in proumel tisoče in ti soče skrivnosti. Re* je, ds se je mnogokrat tndi vsrs, tods to nič ne de, ksjti storjene nspske je končno prej eli slej vedno epo-znsl. Tudi rojstvo, življenje in smrt svetov je pred tisočletji 4ru-gsče kor jih je pojmoval včeraj in jih pojmnje denes. Kako jih bo pojmovsl jutri f Ksko čez sto, lesko Čez tisoč letf Kdo vel Mords jih pravilno aploh nikoli ne bo pojmovel.
Nedavno aem čits! zanimivo razpravo o novem pojmovsnju, ki je različno od vseh dosedanjih. Teorije jc sijsjna in verjetna, če prsv jO* je mnogo učenjskov prezirljivo zavrglo, češ, njen oče
prinesli. / Vsi njihovi dokazi soil krog svojega središčs, solnca, in beoede, besede, besede; — kakor *oe pomikajo le z njim v ravni črti pravi Hamlet, Ifoerbiger razlaga 'naprej v neskončnost. Pare, ki so naatanek, življenje in smrt sveto v'jih	st^ddole v zrak, ki
druKJMw, z&cuuuo pri *T»o jn» obkroži in v vodo, ki popeda čet ju! V neskončnem vaemirju na njihovo površino, kjer prične plove velikanska goreča masa — e pomočjo toplote in zraka evoje eolnee, ki je miljon in miljon' počasno, toda velikansko kemič-krat večje kakor naše. Proti nje-j no prekrojevelno delo. V njenih mn se pomika velik temen evet, valovih se map lode orgaaične ee-večji hekor vsi planeti našega ei- lice, se /družujejo in preoblikuje-
stema s solncem vred. 8vet je mrtev. Obdeje ga ogromna plast ledu, ki meri tisoče kilosaetrov. Vedno bolj in bolj in vedno hitreje se približuje ogromnemu solneu — in trenutek, en eam trenutek, in mrtev evet pade z vso svojo
človek živi drugsče kskor črv, ts ! Hoerbiger nI pokliesn astronom.
ps zopet drugsče kskor drevo In drevo drugeče kskor elgs sli bakterija. Zsto je tndl mei življenjem orgeničnih in enorgsničnih bitij razliks. Tudi snorgsničnl
težino v solne«. Globoko se po-grezne v njegove raztopljene ms-se. V drobovju solnca se napravi krog svtvegs sveta trda skorja, pod njo ps ae stopi voda, zavre, pare nastenejo, pritisnejo ob trdo skorjo ia naenkrat, ko ekorja ne more več vzdržati, se razleti. Strašna eksplozija pretreee vsemirje. Is solnca bruhnejo ogromne mase raztopljene materije in se zelene-jo kekor izstrelek v presno 'neskončnost, premikajoč se v premi črti v neznane daljave, proti neznanemu cilju, vrteč se krog src dine in vsak del še okrog evoje laetne osi. (Tska katastrofa se je v resnici dogodila v Andromedi, Bereniei itd.) Kaj se je zgoditof Nastal je nov solnčni sistem prav tak kakor je na!, h kateremu epa da tudi naša zemlja kot tretji planet t. Tek je po tej teoriji porod svetov .*.'.
jo, dokler ne vzrsstejo različne alge, iz katerih se razvijejo potem najrazličnejše raatlinc, ki preidejo iz vode tudi na suho in prepro-žejo vse celine. Iz prvih povodnih živelekih bitij se razvijejo končno ribe, iz rib različni močeradi.
Polagoma se sprvs neurejene masa nabere v večje skupine; ere dine, ki jc bila že spočetka najmočnejše, pritegne še bližnje manjše dele in tako naetane soln-ee, središče sistema, oče družine novih svetov. Drugi oddaljenejši
Kskor ds bi nepoklicen astronom ne mogel odkriti neksj novega t
Kolikrst se je že zgodilo, da so!deli msterije ee zaokrožijo in is-lajiki odkrili stvsri, s ksteriml so polnijo ravno tako, kakor sredi si trume strokovnjskov belile'šče, solnee, in se porasdele«kot evetovi žive, njihove življenje pe' glsvo t Doslej so trdili sstronomi, j planeti. Vsi ti novi svetovi so spr-je drugačno, kskor življenje nss, vssj po večini, ds nsstsjajo sve- j va goreči, polagoma se pa ohlade,
j tovi Iz plinov. Razložili so eel pro- ia sieer najprej msnjši, nsto pa po
4000.
Po vzorih dr. Mičmaha, napiaal dr. Msvésskdo.
(Dalje.)
"Ali prav govorim, pater major f" "Tudi jss pravim, v Timbuktu!" pritrdi major, "sli kaj hočešf Kje dobiš človeka, ki naj hi odprl ustaf Ali jih odpreš ti, pster polkov* siik T Prodno so sa?«, tičiš v pesteh sveti komisiji zs ohrsnjenje nadškof ovc čssti in niti dvs-krst ne treneš s očmi, že ti vzamejo akrlat in te obeodijo ne delo v Sahsro, da boš vozil peaek, ln požiral prah do zadajoga dne življenja avojege. Zini torej, oko ee ti ljubi 1 Jaz molčim in kadar srečsm nadvikarija flregorija, tedsj sem mu naj-slsjši in ns j boljši prijatelj."
"Soj to je!" vzdihne pater polkovnik, "in dobro aem vedel, da Meti svoji ne dobim dispenze, čs mi ne pomore etolni.nsdviksrij flregorij. Ns* ro.il aem torej svojemu kuharju Andreju, naj pripravi, kar je dobrege po.) milim nebom, in sku-ho, speče in ocvrc, ker prihaja na mizo pri naj« večjih pojedinah."
"In kuhar Andrej?*
"Kos j« bil nelogi svoji! Dva dni je klal ln shubel, kuhal in pekel, drl in cvrl! Tretji dan smo povabili stolnega nadvikarija Grcgorija in amo mu obložili mizo z jedili, kakeršnih ne dobivaš niti pri nadškofu in njega pojedinah! Prišel j« in zadovoljnega obraza začul prošnjo mojo, da bi smela moja Meta vsake tri tedne po jeden dan govoriti in da hi se glede na izredno razmerje odvezala zapovedi blaženega Antona od Kals, s kstero je ženski v večni modrosti prepovedan« sleherna govorica t** — "No ln potem T**
"Potem je sedel stolni nadvikarij (Jregorlj za mojo mizo in jedel kar pol dne in |>ol do pozne noči. Prehvaliti ni mogčl kuharja in me izpra-leval, odkod sem pridobil ta biser kuhinji avoji. Vse je hvalil, vse mu je dišslot l*revzele pa so me vinske moči, In v oolabelooti svoji s<m zdru tU s hvalo nadvikarijevo tudi avojo hvalo. Jedla in pila s\a in neprestano hvalila in povzdigovala do neba k uh ar j« Andreja, ki nama je pripravit Izvrstno kosilo. Kakor rečeno, v pozni noči sva se ločila; obema so vreli moigftni, noge pa so bile trde, kakor je trda zemlja, «ko jo pokriva dolgi gimski led!"
"In ali si dobil diepenzo, pater polkovnik t" "Dispenzo res." odgovori polkovnik Žalostma "in sedaj se bojim vsake tri tedne tistega dne, ko je dopuščeno govorjenje stari moji Meti! f*r ima« ženilče v hiši, patVr major, takih diapenz ue prosi! Lože in mirneje liodeš spali" "llaha, pater p<ilkovnik "' "No, toda dtspenza ni Inla najalsbše! Z njo sem prejel še drugo drlielo zapečateno pi*mo < ia nadškofijske pisarne, Ko odtrgam pečat in preberem «lavo. 'Nos Martinu«, apostoliea sedi« gratia* i U d., menil sem, «Ia «med itn in da «o mi razklenejo vezi Življenja mojega Kaj sem ¿i« tal?"
"Kaj si čitfclf"
"To le: Na« milostlvi nadškof je akleml, da so mi vzame kuhar Andrej, ker (»ožjemu hlapen In polkovniku gologleve alražont dopuščeno, de ate mu mia« in skled« prv« skrb ln vaeli so mi ge, peter mojor, in »ed«j evre in peče v škofovi kuhinji, kakor je prej cvrl in pekel pri meni. No, pa tege mi ni storil orrhiepiaropttt, to vse mi je archuirarlu« (Jregorij, hi ae vsak daa
pase pg-i škofovi misli Da ga dobim v pest, mu «mice, zabelim mu pregrešno, dušo, da se bode za vedno spominjsl trenutku, ko mi je ukradel kuharja Andreja!"
•"Pomiri «o ,pater polkovnik! Kaj ti hasne, sko mu potsreš nekaj koetij v tolstem teleeuf Hipno si v pesteh seeri officii defendendoe digni-tati sscerdotum in potem ss le tskoj poslovi od vseh kttherjev in vseh dobrih jedi, kar jih je gospod Bog uetvsril vernikom.svojim v slast in v*> seljej Ali ni vse tsko, kakor tem govoril!"
» " Vss, prijatelj »pjor, ln n Boga, to mi peče In stiska trpečo ¿u|o, da temq nadviksriju niče-ser ne morem, akotudi sem' načelnik gologlavi telesni strsži in jedini potomec starega plemenitega rodu, ki jc evetel le v fieeih, ko so plavolaSi Germani gospodovali po teh ¡Jokrajinah. Kje je bil tedaj le te nezreli mlečnih, naš viksrij Grego-rijt Na mojo verof To mi greni življenje, da ne jem in ne apim, kakor bi moral jeeti in spsti poveljnik gologlsvemu polku. Grom in strela; vrag vsemi to življenje, in če ioče, tudi nadvikarija OreforijAl"
Ves rasksčen udsri s pestjo ob mizo, ds vso potrese na nji
"Kdo ti sede j kuhe, pster polkovnik?" vpraša major rshlo.
"Kdo mi kuhaf" Pster polkovnik is nova udsrl ob mizo, da se prevrne nekaj kup na nji Ur ourkoma lije črno vino od nje. V svojo nesreč«) pa je prelet-polkovnik tietega dne čieto porabil, de mu volje v hiši dispensa in ds so ravnokar minili trije tedni, odkar je stara Meta izpregovorila zadnjo besedo. Ne izrecno je rsssrjen pater polkovnik, ko se v steni odpro prikrite vrsts in se v njih okviru priksle gospodinja, stsra Meta. Prisnati sem moral, de t s srčns ženska — ki isti večer vpričo obeh gologlsvih vojskov ni kszala niti nsjmsnjšega strahu — ni blls le pretirano stara. Orjaška je bila in krepka, in v potezah svetlega obraza ji je hraljevala nekaka eilna od. ločnoet; torej sem takoj sposnal, ds se pstru obri-stu ne godi predobro, če ge v trenutku prepir* nandado nje moči. Ne trdim, da je bila tedaj preveetno napravljena, temveč vse ns nji je pričelo, da je revnoker vetala s mehke poetelje. Tembolj pa je bila oborožila svojega ognjevitega duha. Bliski so ji liajali is očij, in od srds se jo treala ta isvrstns gospodinjo. Toliko da se je prikesala pri vratih, le je omahnila poet, s keterO je polkovnik tolkel po /nisi in vsa njegova oee-bica je le bolj zlezla v gube. Tudi patru majorju ni bilo,nič kaj dobro pri srei, In kalne poglede jo obračal po steni*, kjer mu je vieela vitka ssb Ijs. V duhn pa je premiUjefT keko bi priiel hi* tro do orožja, do bl se ker nsjurneje izgubil pri vratih.
Blati Mets je v tem brez ¿reze in strahu pri-stopila h mizi. kjer sta pile gologlava staree Sedaj je pa ono uderila oh miso, do se niso pretresle samo hupe, temveč d« sta se pretreela tudi patra ¿aalpika. in sieer ne nudo!
"Metikal" zaječi peter polkovnik od stre-hu . ..
v Uotpodu r prosi peter major, "ne srdi a^preveč! Hoj ga aieva pilo čes m«roIM
Temno ju glede nehaj šaoa, prav hakor jo-streh, če ugled« pod sabo golobioo, katera mu ue more več unesti Življenje. Molči sekaj časa, bržkone IMoč primernih israsov. Ti so oe ji hros dvojke ponujali toli obilo, da ni zaola, po hote-rem bl segU najprej.1» Potem po «o valovi aje du-^	^ aatvoi^, in vodo je «darila čez
(Dalje prihodnjič.)
ki si upsjo tudi že na suho tn ne katerim kopno tsko tako ugsjs. do se sploh ne vrnejo več nezsj in postanejo iz bitij s škrgami, bitja i pljuči. Te živali se potem rezvijajo dslje, se rsdi različnih plinov djfereneirajo in končno zavzame eno izmed teh plemen vodilno vlogo in ae etablt^a kot — človeštvo. Milijoni in milijoni let pretečejo od prvega zaplodka do tega najvišjega teleenega in du-ševnege razvoje. Svetovi cveto, cveto, zore . . .
• Nato pričenja hiranje, stsrost. Zrak vhaja v vsemirje, voda per* zuje v mrazu prostranstvs, ledene Škorjs pokrije vso površino. Življenje zsmre. Najprej se to sgodi ns msnjših, oddaljenejših, potem tudi na večjih, bližajih solneu. Toda še med tem se dogs-jsjo manjše kstsstrofe. Vsi planeti, manjši in večji, ki drve krog solnca, so vsled odpora, ksterege jim prizadevs eter, ki izpolnjuje vsemirje, prisiljeni polagoma krčiti pot. Njihovi krogi, katere črtajo e svojim letom krog solnee, postsjsjo vedno manjši in sicer pri msnjših planetih hitreje, pri večjih pa počasneje. Tako se zgodi, da se kak manjši planet, ki je prvotno hodil svojo pot zs večjim, približa temu tsko, da ga ta uja-me in se mora potem suksti krog njegs kot ~ mesec sli luns. Ker pa se tudi ta njegova krožna pot po ietem zekonu jedno bolj krči, se mora končno popolnoma združiti z večjim. Z našo zemljo se je sdružilo še več tekih msnjših pla-nsto v lun in tsko se bo nekoč združil tudi nsš mesec. Nsšs zemlja pa ne bo potem vedno ostala brez mesces; dobila bo novega. Ta novi njen mesce bo planet Mers, nsš stari dobri znanoc. Ker je msnjši, kskor naša zemlja, se njegova krožns pot hitreje krči, kekor zemljins hu tako se bo nekoč tako skrčils, ds gs bo naša semlja ujela 19 se bo potem tieoč-letja moral vrteti krog njo, dokler se tudi on ne bo združil z njo. Tods tudi krožna pot naše zemlje ee bo končno tako skrčils, ds bo nsša dobra mati s prahom naših telee skupaj zletela v — eolnee. Tako ae bo godilo po 'vrsti tudi Jupitru, Seturnu, ITrsnu in Neptunu, ne glede na Merkurje in Venero, ki bosts prvs izginils v solneu. In potem? Potem bo solnee, ki pe že dsvno ne bo več solnee, smpek ugašen, mrtev avet, povečano s msterijo vseh dansl-njih plsnetov in plsnetoidov plavalo mrtvo, mrzlo in temno dalje svojo neskončno pot o vsemlrju, dokler ne bo priplsvslo zopet v bližino kskegs ogromnega živega solnca in končslo svoj tek v njegovem drobovjn, kjer bo povzrov čilo novo eksplozijo, nov porod novih svetov, novega aletema, ki bodo zopet preživeli vse opisane livljenskc fsze.
Tsko žive svetovi po tej novi teoriji. Ali ni njihovo življenje docela podobno našemu? Mi se rodimo, živimo, umiramo, ssto ds se rode, žive in umirajo iftvi ljudje, tudi naša zemlja ss je rodile, iivi in bo umrle, ssto — da ee bodo rodili novi svetovi. Vse js minljivo, ne aamo na zemlji, ampek tudi v vaemirju in vendar smrti ni I Tudi nsš Gregorčič je srl nekoč v to pretvarjanje in prestav, ljanje in tudi on je vskliknil: "A smrti nisem vsrl nikjer?" Tode kje je začetek ia konce vseh kon-oevt Tako vprašujete, tako vprašujem ram. tako so vprsševelc mi-Ujarde naših potomeev. To je vprašanje Vseh vprašanj, mords edino, ki ne bo Is človeških imt nikdar dobilo odgovora. "On sem ve tO . .	«-o.
JAVNA GOVORNICA.
Glasovi ¿Umov S. N. P. J.
? in ¿itsteijev Proevete. *
Chiaholm, Minn. — posebneže nimam. Delavske razmere so še povoljne. Obrat je s polno paro, samo zaslužek slab. Če človek, nc dela kakor živina, mu primanjkuje za vsakdanje potrebščini-.
Kot večletni član 6. N. P. J. si štejem v dolžnost, da brapim našo jednoto in Prosveto. Po reueu se' potika duševno jevče. ki ae izdaja Za zastopnika lista ia organizatorja katoliške jedootc. Ven Čazt za čaetno delo, ah svetoval pa bi dotičnemu organizaio-¿"¿M. naj nošo jednoto in Proiv^o pusti pri miril. Dobra reč se sama hvali, takemu klobaaanju kot ga ima on pa ne bo verjel noben razsoden ŽloveV Svetoval bi mu. naj malo bolj pazi, kaj govori in kdo ga posluša, kadar,obdržava kak "spi^". Navedel bi tukaj nje-gov govor, pa ga nisem mogel do ko&ca po-duša ti, da sem moral nekam pro 5.
Je pač tako, ko človek slui tn Up jrMezdanJe. Ki-!;or bi mu d Ua feospouinja pogoltniti«cmok, ki ga ne muc pogoltniti, zameriti tj gospodinji pa tndi ne. To je tudi dokaz, kako neiskren je njegO.v "govor". 4
Svetoval bi mp tudi, naj se loti poštenejšega dela kakor zapeljevanje poštenih ¿elavzkih družin, ali pa naj gre Še malo v šolo, da bo sposoben svojega pokliea. Zdaj ni več Janeze v, da bi takemu verjeli. Ljudztvo gre naprej in se ne ozira več na verske bsj-ke, ker ne verjame, da bi mu bog kaj dal, če si samo ne bo pomagalo. *
. Omenil je, da bi priredili katoliški shod. Svetovsl bi ksj koristne jšegs —r gospodarski ali politični shod, za kar bi bili tukajšnji delavci tudi bolj dovzetni, ker i-majo več slovenskih društev in dramski klub, kateri tudi lepo napreduje. Šamo nikake sebičnosti, nsj ne bo med nami, pa bomo s svojimi društvi povoljno napredovali. Proč s hinavščino in složni bodimo, pa bomo prišli do svojih ciljev. — Opazovalec.
vesele komsdc. — John Ban.
Pittsburgh, Pa. — Življenje je kot ladja na morju, ziblje se aem ter tja, piš silnega viharja pri-L*0 *n ka* Mladinsko t.mburalk( hrumi, jo ustsvi, delno razbije, a društvo nam jgsj^sjgrM«1 silna ladja pluje dalje, Čeprav počasi. Tsko je življenje delavstvs. Bojuje m, h mesto zmage pride poraz s« porasom. Zopet poizku si delsvstve s bojem, prid« sms-gfc ,a zopet mora korak nazaj. Uči se in pripravlja za končni boj, ki se bo nedvomno vršil prej ali slej med delavstvom in . kapitaliati. Boj z uma mečem eli boj s kruto silo. vršil se bo, kskor bo hotel vladujoči razred, ki vzdržuje sedanji gospodarski sistem.
Vse naše podporne orgsnizaci-je imajo geslo "V slogi je moč*' Vse etreme ze tem, da bi bile ye-
2
urtd
like po članstvu ia i^^H
no, ker pa «mo malost.v.^fl rod, nimamo polja, da j„ v ■
je začetek Ifreje zd ruleta vaeh podporni^ organ ¿aci i 1 bomo doaegli cilj. ta kaf n»^ mimo? Pokazala bo hod. 1(,»t i tem polju smo storili pa- korJ m zdaj stopamo napnj s » drugič, .mogoče samo /a njo naprej. Mogoče bom.i Moi velik korak, lahko bo tudi« dilo, da ostanemo tam Z Upanja ni dosti, ker ko ražnj združenja je dosti na vseh koarf in krojih, vzrokov prot, ^ nju je več, verskih, pfditiiaik « gospodarskih; manjšina ^ bo večine. Vae to pa st lui.k .H na konvencijah, kar v n,, in politične svobode ji n ™ vsakemu prosto. V slučaju ^ ženjs bi priporočal, da se uvej še en odškodninski in opravo» razred, da bi imeli dva. fi^ti,^ bi bil za več zavarovan v teh »kk dib, bi tudi več plačal s trm bilo ustreženo dosti članom, ki ^ sedsj pri več organizacijah Ti stim naaprotnikom združenja, i so zapeljani eli nevedni, ni ¿tetj v zlo, ali oni, ki imajo pri viak dobri atvari, ki ne namenjena ks ristira večine vedno avoj "jaz'1 in gledajo vedno le za svoj iep niso vredni, da upravljajo *vojj društva ali cele organizacije.
Apeliram na aobrate in sestri S. N. P. J., ko bo prišlo glstora nje, da vai glasujete za /druženja S tem bomo pokazali, da smo u resnično združenje in da smo tis di za dobrobit članstva vseh i>od pornth organizacij. Ako pa drug organizacije odklonijo združenji in če bodo one lahko korakale s» me zaae, bomo pri N. 1*. J. k toliko lažje.
— Delavske rszmere so <Ji(<| Delo se dobi, samo plače so maji hne. Na društvenem polju so pr« ccj dobro napredujemo. Združenj gotovo nc morejo pasti! Sveti SU| fan, ta ti jc možak, kar skoke da la. Sveti Jožef pa j| že star d< more daleč. Druga društva, ki j4 čuvajo patroni v nebesih, Re M morejo zgubiti, svobodomiselni! pa je malo. Samostojni napravi^ včasih korak naprej ali nazaj, t» ko da so vedno na enem in istea mestu. Na kulturnem polju s včasih zbudi "Prešeren" z igt^ pri čemur pa že aamo ime pore ka
POZORl
Hitita z nsročili za najboljk klobase, ker samo meseca maret jih še lehko naročite, fotem prenehamo e razpošiljanjem di oktobra t. L Ob jed nem se zah?» ljujeva cenjenim odjemalcem a izkazano zsupsnje ter se pripor« čsva za zopetns naročila prihod njo jesen.
BAJT * LIPOLD, MAVLOB, MO.
UGODNA KUPNA PRILIKA V DOMOVINI.
. V lepefn kraju blizu železnice Rogaška Slatina na II Štajerskem se proda lepo posestvo: 2 zidani hiši a 7 sobami, i kleti in shramb, gozd, njive, travniki, vrtovi, aadonosnik in vinograd, 71,000 m 2 skupne površine za
3800 DOLARJEV
brez inventarja. Udobna in obila hišna In gospodarska oprema kakor tudi iivina ae po ugodni ceni doda. prodajalca ln fotografija pri upravništvu lista.
Nanlov
____sila toga zaroči
Vara jamči vsoobčo sigurno*
SLOVENCI V AMERIKI
Ptvoft "Jtamle Biggins" jt
riata ob čas« velike pri Književni
Dobi M * V. t. J.
NAUČITI ti ANGLtiKO
•trod — njih roditelji — in roditelji »shj rja jo jo svojo bančno poelovanjo m* — faa veok isassd njih «so^ »joga Boprootenogo etika s to os£ večjo jugoslovansko banko v Zeduij"*
ČHMl
ln vi. In pri nne no vUgate, niti oe Je-roolšrata, broa raallbo k jo stoaujet«, rr" pričajte eo, dm jo an Vae aoju.pe»nc^ Vošo bančno polo"'"
KASPAR STATE BANI
1900 Mm lalamd Ara, vogd 19 ^ CHICAGO,
tZSS IWOAJA^Í
U5TKI
) »