Stev. 45. (PtitM tek. rafun. - L l c« ta M). V Trstu, petek 7. novembra 1924. Izhaja viak petek opoldne. Nulor: Trct-Triaste Caselta Centro 37 ali pa: via Geppa 17/111. Izdsja: konzorcij Malega, lista MALI VE&MIK ZA NOVICI IN POUK Leto h. Stane i em t C. c. Post. LJUBLJANA (JUGOSsLAVvi — » Male novice Hali koledar. Petek, 7. novembra: Engelbert. — Sobota, 8.: Bogomir. — Nedelja, 9.: Božidar. — Pondeljek, 10.: Andrej A-velinski. — Torek, 11.: Martin, škof. — Sreda, 12.: Martin, papež. — Četrtek, 43.: Stanislav Kostka. — Petek, 14.: Jozafat. Francija priznala rusko vlado. Zelo važen političen dogodek je ta, da je dne 29. oktobra francoska vlada prignala rusko sovjetsko (boljševiško) vlado. Dolgo časa so se Francozi branili to storiti, slednjič so jih razmere prisilile do tega koraka. Franciji bodo gotovo kmalu sledile države male antante Češka, Jugoslavija in Rumunija. Tako stopa Rusija vsak dan bolj očitno na.evropsko politično torišče in bo kmalu govorila veliko 'besedo. Zavedni volilci. Na Angleškem v mestu Connor je šel volit starec, ki ima 111 let. V Londonu sta šla volit dva krepka starčka, eden star 101, drugi 102 leti. To je politična zavednost! Odstavljanje in penzijoniranje učiteljev. Tržaško šolsko oblastvo je definitivno poslalo v pokoj svetoivanskega šolikega ravnatelja Ivana Daneva. Gospod I. Danev je bil eden izmed najbolj vestnih šolskih voditeljev, prej Pa učitelj in vzgojitelj prvo vrste. Gospod. Danev je bil zvest sin našega naroda, tako je tudi vzgojil svoje vrle sinove. — Mestni magistrat je nastavil gdčno Josipino Birso, ki prebiva z Materjo pri Sv. Ivanu, za učiteljico v zgornji okolici. Gospodična je prepeljala svoje pohištvo na novo mesto ter Je že 14 dni poučevala. Kar je dobila Pismo, v katerem ji pravijo, da je — Po 15 letih službe — odstavljena brez Pokojnine. Tako ne delajo niti s težaki ! Boj za versko solo. Alzacija je imela pod Nemčijo versko, to je katoliško šolo. Pod francosko vlado (,po mirovni pogodbi) P* so delali francoski ministri na to, da se vpelje la j iška, to je brezverska sola. V borbi med katoličani in minici je zmagal naučni minister ter je ?dprl po vseh vaseh brezverske šole. Katoličani so. sedaj nalepili po zidovih ^elike plakate z nadpisom: »Učenci Riških šol niso bili vsi roparji in očinci, ampak vsi zločinci so obisko-Va-li lajiške šole.« Cehi o primorskih Slovencih-. Cegki ministrski predsednik Švehla jnia svoje glasilo «Selške’ listy». V listu so priobčili več člankov o vas> o zatiranju naše prosvete, o uni-(^ovanju slovenskih šol i Italiji itd. ‘ffnor prefetto Moroni, che ne dice ct Strupen jezik. . Rimski tednik «Ib Travaso« piše: , ‘nistrski presednik je v svojem mi-: Hjkem govoru dejal: «In Se enkrat 'talija učiteljica vsega sveta. Vsi jo^i Prihajajo v Italijo, da študira-iašizem.» Ves stavek je pravilen, 'fio zadnja beseda bi se morala gla-Slt» “draginjo.» To so volitve! n/^k&mske volitve so se vršile v obči-Gi°da. Od 500 volivcev je prišlo tako protestirajo proti ,-j 0,1^t'jem. V mestu Scordia v Siciliji0 ^lo od 4000 vpisanih le 196 na vo- ‘SCe. ________^ i *®opa ^uc*s^vo se v rnasah obrača od f Fran Kosec. Monsinjor Fran Kosec, rojen v Ska-ručini pod Šmarno goro na Gorenjskem dne 7. XII. 1843., je dovršil gim- nazijske študije v Ljubljani, bogoslovne v Gorici; bil je posvečen v duhovnika 22. XII. 1866. Potem je služboval kot duhovni pomočnik v Berseč-u, potem kot župni upravitelj v Klani, kol župnik v Truškah, od 1. 1886. do 1903. kot župnik na Katinari. S Katinare je prišel kot stolni kanonik v Trst k sv. Justu, kjer je bil odlikovan 1. 1906 in imenovan za papeževega prelata. Po smrti kanonika Flego-ta je opravljal službo pregledovalca cerkvenih računov. Pred leti je bil tudi član mestnega sveta v Trstu. Odlikoval se je po svoji skromnosti, ponižnosti in potrpežljivosti; prijazno je občeval z vsemi. —- Bolehal je v tekočem letu od februarja do julija; potem se je bil okrepčal in se je z vso vnemo lotil dela — a nepričakovano ga je zadela kap na potu proti škof. pisarni in po štirih dneh je mirno zatisnil svoje oči dne 28. oktobra letos. Za invalidne južne železničarje Veselo sporočilo. Poslanec Besednjak jo vložil, kakor smo že sporočili, ostro interpelacijo na ministrstvo zaradi invalidnih železničarjev in vdov, ki so od 1918. dalje brez nezgodnine («Unfall»). Banelii odgovori Besednjaku. Včeraj je prejel Besednjak končni odgovor od podministra Banelli-ja, ki se v glavnem glasi : «Težko vprašanje gospoda poslanca je vlado zanimalo, ker gre za kritično stanje nesrečnih žrtev. Vprašanje se ni moglo rešiti, ker se re-zevni zakladi dunajskih zavarovalnic še niso razdelili med države, ki so naslednice Avstrije. Sedaj se je tudi v načelu zgodilo in na zadnji ministrski seji je bil odobren zakonski načrt, po katerem se pooblasti finančni minister, da potom krajevnih zavarovalnih zavodov izvrši izplačilo vsem prizadetim rentnarjam od dneva, ko se je izplačevanje prenehalo)). Naše informacije. Mi smo prejeli še posebno poročilo iz Rima, ki se glasi: «Od dneva, ko se je končala avstrijsko-laška vojna, so dunajski zavarovalni zavod za železničarje, zavod za rudarje ter še nekateri drugi podobni zavodi ukinili izplačevanje mesečnih rent vsem upravičencem na Be- ki, na Primorskem in v Zadru. Zavodi so bili sami v stikali ali pa so se opravičevali, da niso dolžni izplačevati rent-narjem, ki so v drugih državah. Z ozirom na obupni položaj teh rentnarjev je na predlog ministra za finance bil v ministrski seji sprejet sklep, da se da nalog zavarovalnici zoper nezgode v Trstu, da takoj izvrši vsa izplačila« ! Vendarle 1 Tako bo vzdihnil marsikak invalidni železničar ! Koliko so se trudili bivši poslanci Lavrenčič, Šček in Tuntar, ki so neprestano drezali ! Konečno je udarec poslanca Besednjaka vendarle imel srečo ! Marsikateremu starčku bo odleglo, marsikateri vdovi bo naše poročilo privabilo solze v oči. Zal, da tega niso učakali tisti nesrečni železničarji, ki so si iz lakote ali iz obupa vzeli življenje! Uboga invalida Golob in Brus, ki sta umrla* od glada, ubogi Drinovec, ki je od revščine oslabel in so ga našli .obešenega ! Še živečnim invalidom pa bodi ta dolga borba v pouk, da se ni treba boja nikdar ustrašiti, če se zavedamo svoje pravice. Končno izrekamo na tem mestu v imenu tisočev invalidov, vdov in sirot iskreno zahvalo poslancu Besednjaku za njegovo človekoljubno delo ! Čudaška žena. V svoji hiši v Gravesendu ob Temzi je živela sedemdesetletna starka, znana pod imenom «mis Clarke«, sama, z dvema mačkama, v štirinajstih sobah. Živela je ubožno, nosila je o-blačila, ki so bila narejena po modi izza časa pred tridesetimi do štiridesetimi leti, tako da so se ji ljudje posmehovali, ako se je pokazala na cesti. Te dni ji je postalo nenadoma slabo, in zgrudila se je nezavestna na svojem vrtu. Neka soseda jo je pobrala, zdravnik jo je poslal v bolnišnico in policija jo prevzela njeno hišo v varstvo. Ob vstopu v hišo se je policija nemalo začudila: Kamor je človek pogledal, povsodi je bil denar skrit. V neki stenski omari so bili celi kupi bankovcev, in celi kupi bankovcev so bili v skrivnih predalih, bankovci so bili skriti v vseh mobilijah. V dveh piskrih v kuhinji so našli skriti dve kaseti srebrnega denarja v vrednosti sto Šterlin-gov, v vsaki skledi, v vsaki vazi v kredenci je bil srebrn in zlat denar, na stotine zlatih sterlingov je bilo skritih v žimnicah, skratka, povsodi jo bil denar, papirnat, srebrn in zlat. V umazanem stanovanju so našli poleg denarja cele gore pisem. V dveh sobah so bile veje suhih dreves, ki so služile najbrže v to, da sta mački skakali in plezali po njih. Policija ni objavila, koliko denarja je^ našla, jasno pa je, da gre za velikansko svoto. Zanimivo sorodstvo. 1. oktobra se je v Miinchenu poročil neki 25 letni obrtnik s 45 letno vdovo, ki ima hčerko 24 let. To je že kaj posebnega; pa še bolj je to, da se je obrtnikov oče, ki je 51 let star, na isti dan in pri istem oltarju poročil s 24 letno hčerko, ki smo jo že omenili. Kakšna zmešnjava le šele, ako dobita oba nova para otroke ! Vojaki pozdravljajo. Pozdrave so poslali posebno rekrutom vojaki iz Genove. Rekrutov težko čakajo, da jih zameno v službi. Drugi pozdrav so poslali bistriški brambovci iz Milana: France Lozer, Avgust Ambrožič. Josip Kovačič, Mirko Rubinič, Josip Pugelj in Josip Jenko. MiHie a in JAIKIC MIHEC: Lepo so zmago praznovali. JAKEC* v sP°min 80 obnavljali. Globoka jama. Najbolj globoka jama na svetu je bila dosedaj pri Trebčah. Tista je globoka 329 metrov. Nedavno so odkrili še eno bolj globoko nekje v Dalmaciji. Tržaški raziskovalci so v nedeljo 2. novembra našli zopet še eno bolj globoko, to pa v Čičariji blizu Rasporja. Ta je globoka 365 metrov in je tedaj prva na svetu. ZAPOMNIMO SI! Slovenski učenjak proiesor Jožef GIo-nar je zapisal: «Jezik, ki je umrl, je križ na grobu naroda, na grobu, iz ka-terega ni nobenega vstajenja«. — Bratje, delajmo z vsemi močmi, da nag jezik ne izumrje I Draginja prej in zdaj. Dokazali so, da je danes treba izdati ravno petkrat toliko, kolikor se je izdajalo za isto življenje leta 1913. Dobro! Kaj pa je s plačami delavcev, u-radnikov itd. Na splošno imajo 2 krat toliko plače kakor leta 1913. Kakšna reva! Lep napredek. «Ustvarili smo red in disciplino v državi, mir vlada med nami, odkar mi vladamo.« Tako trdijo snoparji ob vsaki priliki. Italijanski listi pa navajajo sledeče številke: Leta 1918.je bilo 983 umorov, leta 1923, pa jih je bilo 1835. Listi dostavljajo, da so bili snopaiji v tem času na vrhuncu. * rderbana procesija. Dne 4. novembra se je po celi* Italiji praznovala obletnica slavne zmage. Vršili so se veliki sprevodi, ki so se jih udeleževali fašisti, vojaki, bojevniki in invalidi. V Rimu se je izkazalo, da snoparji ne morejo več strahovati neštevilnih svojih nasprotnikov. Med slavnostnim sprevodom se je dosti klicalo: dol s snoparijo! in podobne ljubeznivosti. Za besedami so prišle bunke, začeli so se loviti po hišah, streljati in udrihati. Množice gledajočega ljudstva so se razbežale kakor ob hudi uri, sprevod se je ves zmešal in sploh ni dospel do groba Neznanega Vojaka. Proti snoparjem je nastopila posebno zveza «Italia libera« (Svobodna Italija) pa tudi člani zveze bojevnikov in sploh razni elementi, ki so siti gorjačarstva. Nemiri so bili tudi v Milanu in v Palermu. Tako poroča vladni «11 Piccolo«. Prisega. V mestu Ancona so izpustili iz preiskovalnih zaporov nekatere sno-parje, da so šli v Rim kralju zvestobo prisegat. Po prisegi so se vrnili. Poljubovanje prepovedano. Ruski ljudski komisar (minister) za narodno zdravje je izdal proglas, s katerim se prepoveduje poljubovanje kot antihigijenično (škodljivo zdravju). faiiment Lepi upravitelji. O Rossiniju se širijo vsake vrste govorice. Pravijo da je v banko položil 2 miljona, potem pa si vzel ven dvakrat toliko. O njem se govori, da je .prodal Grčiji tačas, ko je bila v vojni s Turčijo velik' tovor orožja, spravil denar, potem pa obvestil Turke, da se orožje pelje in so ga Turki zajeli; Rossini je pri tem možatem delu zaslužil baje miljon. Nadalje se govori o neki švicarski tvrdki, ki je morala položiti •tri miljone v Jadransko banko za neko kupčijo z Rossinijem. Govori se tudi o hotelih v Opatiji. Morda bo sodnija še marsikaj pojasnila. Kam so metali? Čuditi se moramo, kam je šlo v tako kratkem času toliko miljonov. Srednje vrste zapravljivci jih ne bi bili toliko razmetali, nespretni ali nevešči gospodarji ne bi bili toliko zagospodarili. K ljudskemu denarju so se torej vsedli prefrigani lopovi, ki so na debelo kradli in razsipali. O njihovem nečednem in razkošnem življenju se tudi mnogo pripoveduje. Čas je bil, da so nekatere vtaknili v cenejši hotel, pa kakor trdiji neodvisni časopisi, je še več zrelih tičev, ki bi morali v zapor. Tukaj bi morala sodnija postopati z vso natančnostjo in strogostjo, kei je v igri ugled sodnije same in tudi državne vlade. Kaj naj bi si mislilo ljudstvo, če bi taki prišli na svobodo? Angleške volitve. Volilna borba. Dne 29. oktobra so Angleži vnovič volili državne poslance. Volilna borba je bila nenavadno" ostra. Delavski stranki, ki je dosedaj vladala z Mac Donaldom na čelu, so očitali nasprotniki, da preveč popušča komunistom in ruskim boljševikom. Trdili so, da bo taka vlada pripeljala deželo v bolj-ševištvo. Tega pa Anglež ne mara. Delavska stranka (laburisti) se je krepko branila. Volilni shodi so bili burni, večkrat je prišlo do spopadov, kar sicer ni navada na Angleškem. Prav to je mnoge volilce odvrnilo od delavske stranke. Izid volitev. Volitev se je udeležilo nekako 80 od sto volivcev, kar je veliko in pomeni, da je bilo v javnosti veliko zanimanje za te volitve. Posamezne stranke so dobile sledeče število glasov: konservativci 7,598.000, delavska stranka 5' mi-ljonov 502 tisoč, liberalci 3,105.000, komunisti 56.000. Napredovali so v primeri s prejšnjimi volitvami konservativci za 2 miljona, laburisti pa za 1 miljon glasov, liberalci pa so nazadovali za poldrug miljon. Poslanski sedeži. Na Angleškem se poslanski sedeži ne razdeljujejo sorazmerno po moči strank, ampak se voli vsak poslanec zase v posebnem volilnem okraju. Izvoljen je tisti, ki dobi le en glas več kakor kateri od nasprotnikov. Pri sedanjih volitvah so imeli to srečo v posebni meri konservativci. Od 615 poslancev celega parlamenta bosta 402 konservativca. Za večino bi jih zadostovalo 308, tako imajo, skoraj sto poslanskih glasov presežka. Laburisti bodo imeli 157 poslancev, liberalci pa 41 (iz nekaterih okrožij še ni znan izid, vendar to ne spremeni splošnega volilnega izida). Konservativci so tedaj v številu poslancev napredovali za malone 200 mest v prim :ri s prejšnjim parlamentom, laburist' so izgubili 35 mest, liberalci pa so izgubili 113 mest. Tepeni liberalci. Najhuje so bili tepeni liberalci. To Pepo iz Koludrovice. (Od Sežana eez Tomaj do Štanjela). Na pietjndvajstga sm se uodpravil, de griem po Kraše poglied, k’ ku so kej jmcle bendimo. Ku sm pršu u Sežano (veiste sm začieu od Sežane) sm se useu h Raimnte u uoštarijo. Tm sm udobu dva muoja znanca. T prvu smo se menle uod bendime, podlej pej smo z’čiele uod politke. Miha je rieku: «Veš kej Pepu, ti muoreš einkret če u «Male list» pisa t uod našha Rumrja k’ ku je j’ mu Austrijo za norca Jn k’ ku kraške kmiete uodiera!« Jst sm pej djau : «B teu ti Miha, ku se bi fin ku jst.» Potlej smo se malu počbmjale jn jest sm šoti. Sm hodu čez Šmarje jn Križ jn potle sm pršu u Tomej. Tm sm se ustavu pr Matilde jn sm poklicu an. kvrtin terana. Se nism spiu use, je pršu k mene muj str prjatu Ainžk. Uondej sva se an cet menla, potlej so pej pršle driig« piuce jn so se uslele h ane mize uondej prnas. Jst sm dobru n’tiegnu uha jn sm poslušeu, kej se b’ do menle. In čiijte, čiijte kej šlišem : adn jo pravu, d’ ku je biu škof u Tomaje so ga pršle pozdraut tiide Fakiič jn Vran — jn kej misleste, — use so pobešale škofe roko, samo uone dva ne. Adn uod gspudu jim. je še rieku : «Pob’ šjta škofe roko !» Pej useglih jo nista tela. Kej? je rieku adn drugo, de be blu samu tistu, ma de be Ti vedle kaku se Pakuč liže noume farmane ! Mendej be rad, de be pršu spiet u čast pr le-deh, ma ne bo ratalu nič b’ mo že mi poskrbele, d’ buo prou. Jn pej drage muoje, sej tede h maše ne gre skorej je pač znamenje, da liberalizem nič več ne vleče. Volilci so kar •.- trum»h zapustili liberalno stranko in volrh ali konservativce ali pa laburiste. Na Angleškem je že navada, da morate biti le dve veliki stranki. Vse kaže, da bo na mesto liberalne stranke stopila delavska in tako bosta spet samo dve: delavska in konservativna. Kdo bo vladal. Konservativci imajo za sedaj s svojimi 400 poslanci vso moč v rokah. Zato mora Mac Donalcl zapusti!,: vlado in njegovo mesto zopet zavzame nedavno pregnani Baldvvin. N n. Angleškem se že odnekdaj obe veliki stranki menjavata v vladi. To pa ne spremeni mnogo splošnih razmer v državi, ker so drugače Angleži trezen in preudaren narod, ki ne dela političnih skokov. Zato so tudi prazni upi evropejskih fašistov, da bo konservativna stranka podpirala njihove namene. nič. Vran pej mendej prou nobenjkret. Taku so govorile možje jst sm se pej mislu, a du vs buo poslušen, ma useglih be blu dobru se z’pom’nt tje tomaj-ske prsmode. Potlej sm pozdravu mojga prjatla, Ainžka jn sm šou. Skuze Dutoule, Skuopu in Koprivo sm šou prez se ustaut. Na unekrej Koprive me je dotjeku an uoznik z Jepa-ve. Jst sm ga prašou, če žihr griem na us, uon je rieku de ja, jn taku sni se pelou ž njem do Kobdile. Po puote me je pravu, de u Brenjice so se use stare punce jn use stare fante popo-ročile. Uod tiste vasi pr spomenke do vasi pr cierkve, uod vasi pr cierkva do vasi pr stedence, od vasi pr st’ den-ce pej do Štanjela (adn jo je uzeu od Štanjela). Tiste Dutouc jo pej 1’ hiti jšče po Kraše jn ne več po Jepave. Buo mendej use taku, če se ni kej uoznik zmuotu. Nausezadnje sm pršu u Stan-jeu h Starce u Restaurand pr št’ cione. Ku sm biu že doste caita nutr jn ku sm že skorj spiu muj kvrtin, sm §ou uon na uado. Ku sm se malu ozru uokule sebe, sm zagliedou ano veliko hi§o malu bi naprej na dlesno. Uondej je biu an stric jn jst sm ga prašou: «C’ gava je tista hiša, vi ?» Jn uon mje rieku, d’je uod Jekomi-na. «0' krelot«, sm rieku jst. — «K’daj je taku uobogatu?« — «Kej česte, uoi-ska ga je postaula gor», je rieku muož. — «Ben, ben jn tanto uon jema», affl rieku še strice zb u gam jn hvala jn potlej sm Sou nutr u uoštarijo pet muoj kvrtin. Ku sm spiu, sm poklicau g’spo-darja, sm me plačeu jn sm ga prašeu, če jma kej listja u štale d’be šou spat, zatu, ke d rti ge dan sm mislu jt 6Z Repntabr u Trst jn ura je blu že deviet. Potlej sm se pej uzdignu jn sm šou drnjoht... Plačajte naročnino! Zločinski O propadu Jadranske Banke v Trstu krožijo najraznovrstnejše govorice, žalibog ne vse pretirane. Oglejmo si nekoliko to prečudno gospodarstvo. Bilanca. Bilanca ali izkaz o premoženjskem stanju banke za leto 1923 izkazuje kot terjatev svoto od preko 19 milijonov lir, ki je pa le na papirju, torej -neizterljiva. Delniška glavnica je vnesena s 15 miljoni. Tudi to ni res. Vplačanega je bilo le nekaj malega, morda tri miljone; vendar v tem še ni jasnosti. Dejstvo je, da delniška glavnica ni bila celotno vplačana, čeprav smo to trditev brali v velikih oglasih v ((Edinosti.« In ko je stvar tako stala, so upravitelji banke trdili, da banka stoji trdno kakor skala. Trgovski most. V rapalski pogodbi sta Italija in Jugoslavija postavili tudi člen, v katerem obljubujeta. da bosta ustanovili poseben denarni zavod, ki naj bi služil kot trgovinski most med obema državama. Za ta most se je smatrala «Banca Adriatica«. Na tej podlagi je uživala nekako zaupanje od strani vlade in se s tem zauipanjem )x>nujala občinstvu. Ker se je obetal zaslužek, so hitro na ta most primarširali razni pustolovci, da bi na lahek način obogateli. Za ravnatelja je bil poslan neki komendator Rossini, človek, ki baje že prej ni imei čistih rok v takih rečeh. Priporočil ga je pa za to veleodgovorno službo reški stotnik in obernacionalist Host-Ventu-ri, ki je tudi postal upravni svetnik banke. Sleparije. Da so se godile zares umazane sleparije, to dokazuje najbolj dejstvo, da je državna Banca d’ Italia, kateri načeluje Stringher, odklonila vsako pomoč iz tega razloga, ker so upravitelji Jadranske banke sleparili, in sleiparji naj sedaj plačajo. Še močnejši dokaz pa je v tem, da je sodnija zaprla tri najbolj odgovorne upravitelje, namreč Rossinija, Kamenaroviča in zapreti je hotela tudi advokata Cacopardo, ki pa je menda zbežal na Grško. Goljufano zaupanje. Posestniki delnic paroplovnih družb «Oceania» in «Dalmacija» so dali Jadranski banki shraniti kakih 9 tisoč delnic teh podjetij. Banka naj bi te vrednostne papirje varno hranila. In kaj so naredili goljufi? Naredili so se, kakor da bi bile te delnice last banke in so jih zastavili pri Anglo-banki za posojila. Anglo-banka je sedaj začela te vrednosti prodajati, da bi pokrila svojo zgubo, a pravi lastniki teh papirjev se bodo morali tožariti za svojo lastnino. Lahko si mislimo, kakšno ogorčenje vlada med njimi, pač ne manjše kakor med malimi vložniki denarja. PODLISTEK Popotna torba strica laka. IV. Pavia. (Nadaljevanje). Lotevala se je naju čimdalje vetja dobra volja, morala sva ji dati du.ška. Pa sva ga tudi dala: ne vem, če se je že kdaj preje ob pavijskem kanalu oglasila slovanska pesem; ta dan sva midva z Jožem (Jože je dober pevcc!) prav krepko urezala. Same vesele: Bog je ustvaril zemljico, Jaz- ipa pojdem na Gorenjsko, Al’ me boš kaj rada imela iLd. Na nasprotnem bregu so delali delavci. Ko sva midva pela mimo. so naju obsodili, da sva «nemška vandrovca», ki iščeva delo. Dosti veselih sva si povedala do Pavije. In kaj naj o Paviji povem? Lepo mestece s prekrasnimi cerkvami (v cerkvi sv. Mihaela je grob sv. Avguština), le- pimi stavbami, prijaznim ljudstvom in strašno počasnim tramvajem, ki bi bil /kmalu kriv, da bi slovenska romarja zamudila, vlak. Ta pavijski tramvaj se skoraj kosa s *ržaškim, polževim. V Milanu se Jože ni mogel načuditi točnosti in urnosti tramvajev ko sva pa gledala in čakala na pavijsko počasnost, so je režal Jože: «Šment počasni, ti si se pa gotovo v Trstu šolal! Enkrait sem v Trstu čakal na tisti tramvaj z zeleno tablico, ki vozi v Skedenj. Moja stara tako rada h kavi prigrizne kako ške-denjsko «higo», sem ji pa liotel ustreči. Čakal sem, čakal, da sem se kar. postaral — v Skednju sem si ga pri Gospodarjih privoščil pol litra novega, nazaj grede sem spet čakal na tramvaj —. pa zato zamudil vlak! Da §e me Kramar ni usmilil, ki je peljal prazne mlekarske vrče domov, bi moral kar v Trstu noči-ti.» — Nestrpno sva Čakala, pogledovala na uro — no slednjič se je počasi pri- majal mali tramvajif:, se naju usmilil in srečno pripeljal na postajo. V tem je pn. že prižvižgal brzovlak in naju odpeljal. V. Kolumbovo mesto Genova. Od Pavije proti Genovi je jako zanimiva vožnja. Vlak vozi čez precej visoke strmine. Pri Vogheri se začne s-vet' vzpenjati (Milano leži le 120 m nad morjem), železnica doseže višino 720 m in zdrči s te višine pri San Pier d’Arena k morju in v loku priplha v Genovo. Vožnja je zel* zanimiva. Z Jožem sva gledala' skozi okno in opazila male rečice, lepe vasice, mesteca, lepe gozdove. «Za Božjo voljo, kakšna je pa loko-: motiva!« je zaklical Jože, ko je zapazil, da nima lokomotiva nič dimnika. Razložil sem mu, da ima zgornja Italija že skoro vse proge napravljene na elektriko. Zgornja Italija ima dosti vodnih moči. To vodno moč no ierabili za elektriko, elektriko pa vpregli v vlak, v de- lavnice so jo vtaknili — zdaj dela in vozi in sveti v ljudsko korist. «To j« lepo! Nič prahu, nič umazanije! IB kako gre!» je bila všeč ta naprava Jožu. V Genovi nisvr dogi o iskala prenoči' šča. Blizu kolodvora stoji ponižen ho' telček «Lombar>lia». Ni bogve kako razkošno opremljen ■ midva sva se dobro počutila v njern. Umila sva sr In šla pohajat po mestih Stopila sva :izaj na trg pred glavno postajo. To, tiy: • imenuje «Acf|uaver- d,e» — ne vem z , j studenca ni t11 nobenega. Postaj^ . ■ depo poslopj« t lepo vzhočenini jem. Množic* tramvajev se tu kr , tomobili piskajo, kočijaži kriče, . »,» je boječe P*T| vsakem koraku ozrl okoli sebe. «Sa# pravim,« je modroval, «v Genovi bi pa res moral zavarovati xa življenje, fi* se kočiji ogneš, te preganja avto, č» 90 tega rešiš, pa kriti debijduhar s tramvaja nate!« ▼Y' ▼V Važno jesensko delo. Mesec november je pripraven za presajanje drevja. Listje je odpadlo, drevo Miruje : to je doba, ko ga lahko iz- kopljemo in presajamo brez nevarnosti, da bi se posušilo. Zemlja še ni zmrzla in se da kopati brez težave. Skrben sadjar sedaj gre okrog po svojem posestvu, poišče lesnike in drobnice po goščavi, jih izkoplje in nese domov, da Jih posadi na primernih, že odbranih mestih. Za dober presad pomni to : 1. obreži korenine in veje; 2. ne posajaj Pregloboko v jamo, ker se bo kasneje še samo posedlo; 3. ne gnoji premočno, Več boš koristil, -ako dobro prekoplješ Svet; 4. ne cepi prvo pomlad, ampak Počakaj vsaj eno leto, da. se divjak dobro vraste in včvrsti. Na vrtn. Poglej t svoj sadovnjak. Morda češ-Pije pregosto rastejo. Nikar ne verjemi, da bo zato več pridelka. Kjer so goste, izkoplji stara drevesa, plesnjiva in trohljiva, nič naj se ti ne smilijo, to so drva. Naj se raje mlajše drevje bolj razkosati, bo več sadja. Pokoplji tudi ' mladi zarod in ga presadi drugam, ali 6e no veš kam, podari ga sosedu, da si ga on vsadi. Ne pusti si vrta zarašče-nega kakor divjo goščavo, tak vrt kaže Perazumnogai gospodarja. Pomni, da bo tudi trava lepše rastla in boš lažje ko-®il, če si vrt lepo otrebil. Za les in senco. •lesen je tudi čas za presad drugega drevja. Pri vasi cerkvi imate stare, v°tle lipe. Vsadite si mladih lip naokoli* seveda ne preblizu cerkvenih sten. Oreh izpred hiše si prodal in posekal. Posadi dva tri mlade, da zopet zraste Senca in deblo za tvoje naslednike. Po mrkih in mlakah bi lahko rastlo na tisoče topolov in jagnedi : majhen trud, Pa velika vrednost! Ob cestah in poteh ki- lahko rastle prelepe vrste senčnega drevja, lip, brestov, javorjev, češenj. je «komun», kje županstvo? Na delo vsi za lepoto naše domačije ! ZA ŽIVINOREJCE. Ker je postala živinoreja važna gospodarska panoga poleg vinogradništva, je dmestno, da bi se kmetovalci in živinorejci oprijeli intenzivno in smotreno ži-vhioreje. Zato je »Živinorejski odsek« Kmetijskega društva v Vipavi sklenil, da priredi dne 9. novembra t. 1. ob 2. Popoldne »Živinorejsko enketo«, na ka-t6ro vabi vse kmetovalce-živinorejce iz bivšega sodnega okraja, da se sestanka mnesljivo vdeležo v njih lastno korist. Ka posvetovanju se bode tudi razprav-jalo, s katero pasmo bomo v bodoče zb°ljšali našo, po simodolcih zboljšale Pleme. Naprošeni in povaljeni so gospodje iz Vidma, kakor tudi gosp. pod-Predsednik živinorejske komisije M. Klavžar iz Gorice. Jos. Božič, t. č. tajnik živ. odseka v Vipavi. Nov premogovnik ? Inženir Saul z Reke je na raznih krajih iskal premog v zemlji. Pri Kosezah v bližini Ilirske Bistrice je zasledil v globočini 65 metrov precejšnjo žilo premoga, o katerem on meni, da je tako dober kakor angleški, ako ne še boljši. *Za sedaj so to le poskusi. Bomo videli. Nekaj za Istro. Vlada je dala državni hranilnici pooblastilo, da sme dati istrskim • občinam posojila do največjega zneska 13,751.000 v ta namen, da jim pomore urediti denarno gospodarstvo. Druge 3 miljorie pa sme posoditi istrskim občinam za napravo vodovodov in šolskih poslopij. Veliko denarja imajo v rokah italijanski kapitalisti. Ko se je podpisovalo dne 30. oktobra nemško posojilo, so podpisali 56 krat toliko kakor je znašal delež, določen za Italijo. Upali so se torej posoditi pet miljard1 in pol. Tako govori uradno poročilo Italijanske Banko. Cene po Istri. Črno vino: Buzet 140, Koper 160, Krašica 110, črni vrh 100-120, Podgorje 140. Belo vino: Buzet 110, Koper 140, Krašica 100—110, Črni vrh 90— 100. Olje 8 lir. Seno 20—35. Pšenica 120— 180. Koruza 100—120. Goveda živa teža 4.50—5.50, prašiči za rejo 120—180 glava. Imamo več denarja ko peska I Ministrski podtajnik Lupi je obiskal 'na Sardiniji občino Sassari. Občinski gerent je naročil kosilo, na katero je bilo povabljenih 40 oseb. Račun je plačala občina, to je davkoplačevalci. Znesel je 2200 lir. Poslanec Chiesa je napisal odprto pismo, v katerem glasno izpoveduje, da je dobil fašizem na dan pohoda na Rim 3 in pol milijona lir v denarju od rimske fra-masonske lože. Po čem je lira? Dne 5. novembra si dal ali dobil: za 100 dinarjor — 33.30 L. za 100 č. kron — 69.40 L. ia 100 fr. frankov 120.25 L. za 100 “avstr, kron — 3 20 st. za 1 dol»r — 22.85 L. za 1 funt — 104.40 L. Maša pošta. R. Sv. Jakob. Zadeva je res taka. Lani, ko se jo vnel boj med nami in Edinostjo zastran Jadranske banke, je trgovec Mavrič dejal : «Koncem koncev dam vendarle prav gospodu Wilfanu, ki je skušen mož.« Zdi se nam, da letos g. Mavrič drugače misli. V NAJEM SE ODDA večje posestvo obstoječe iz hiše, njiv, travnikov za rediti tri goveda in hlevov. - Pojasnila v Trstu, vi a Boccaccio H* *• vrata. Cigansko vprašanje. (Poročilo s Krasa). Cigansko vprašanje je nerešeno, kakor je bilo že pred tisoč leti. Minule dni so- se priklatili k nam cigani iz Istre. Beračijo in deloma kredejo. Naši ljudje jim ne odrekajo podpore; eni dajo iz navade, drugi zato, da se jih odkiižajo, tretji pa dajo, ker se bojijo ciganske zakletve, četrti dajo, ker se boje ciganskega maščevanja. Kaj s cigani ? Cigani so prišli v nage dežele v zgodnjem srednjem veku in doslej se ni še nobena vlada upala rešiti tega vprašanja. Kaj s cigani? Kako naj bi se rešilo to vprašanje? Cigansko vprašanje je socialno vprašanje. Cigansko vprašanje se ne tiče le zasebnikov ene občine, marveč je vprašanje, ki zadeva vso človeško družbo. To vprašanje bi morale rešite vse' države sporazumno. Treba se odkrižati te sitne nadlege. Razni programi. Naši liberalci imajo program absolutne svobodo, to je liberalnosti; zato se mora priznavati vsem svoboda : kapitalistom, da odirajo delovno ljudstvo, cigan pa ima tudi praivico, da živi in dela svobodno po svoji volji. Naše stališče. Naš program je socialen; vsako vprašanje se mora rešiti iz vidika koristi družbe, četudi zasebnikom včasi to ni pogodu. Naš program obsega tudi točko, da je vsak človek dolžan delati, da vrši vsak človek produktivno ali vsaj socialno koristno delo; ljudje, družbe, kategorije, ki ne delajo, ki živijo od dela drugih, se morajo k delu prisiliti. Naš program tirja, da bodo v dogledni dobi rentnarji izginili, ker bodo morali živeti od dela, ne pa od rent. Isto velja za cigane. Cigani ne živijo od lastnega dela, ampak od dela drugih. Praktična rešitev vprašanja. Zgoraj smo razložili naše načelno stališče gledč na cigane. Praktično bi se vprašanje rešilo s tem, da bi vse vlade dogovorno prepovedale brezdelno klatenje. Cigani naj bi dali naraščaj služiti; v nekaj pokol en jih bi se ciganski rod že ustalil, kale or so vsi narodi, ki so izpočetka živeli po cigansko. To pa se bo izvršilo šele tedaj, ko bo liberalno načelo izpodrinjeno in se bo uveljavilo po vseh državah socialno naziranje. MALI OGLASI VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečio. Dvor in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastong Dolinar, Trat — Via Dgo Polonio 5. Kasproti postaje je lep palmov gej. r6di tega geja se pa dospe do pre-^asnega spomenika Krištofa Kolumba. , °n°sno stoji Kolumb na visokem ste-r11 °Prt na sidro, pred njim kleči Arneža v podobi indijansko žene. Spodaj So Se štirje veliki kipi in par reliefov, ki podstavljajo dogodke iz Kolumbovega 2,vlienja. “Ti, stric Jaka, ki praviš, da poznaš podbvino, povej, zakaj je Genova tako roslavila Kolumba?« je vprašal Jože. “Veg Jože,« sem mu pravil, «vidiš ta-je. Kolumb je bil rojen tu v Geno- 1 (pravijo da v Vico Drittc Ponticello, , 31); bova že obiskala njegovo rojstno ^ Go. in sjcer je bji rojen 1446. Tu se je m šolal; e barke za nevarno pot isk..t °V*K dežel je dobil na Španskem. Ge-včani Kolumba silno časte; saj bi se 1 vi Ilruščani držali prevzetno, ko hi od vas (.dkril kak rov svet!« “ °gve kje! Morda na Marsu, ki bo zdaj priromal blizu zemlje«, se je smejal tovariš. «Veš Jože, nekaj je pa žalostno! Jaz imam prijatelja, ki dobro pozna zgodovino, in ta prijatelj — Pavle Malnarjev je to - pravi, da m res, da hi bil Kolumb rojen tu. Res se več mest poteguje za to čast. Ko so Genovčani to videli, so hitro postavili Kolumbu (1. 1862.) ta spomenik, še preje pa na epo staro hišo zapisali, da je to rojstni dom Krištofov.« Obrnila sva se proti morju. Veliko mesto je Genova, saj šteje 306.000 prebivalcev (naš Trst 240.000). Ni čudo, dn je toliko vrvenja in šuma in hrupa. Trgovina tu cvete. Od vsega sveta se ljudje tu ste-c-jo in se leve zn zlatem. »Poglej ga, dedca s kito!« zakliče Jože. Res, ponosno v svoji svileni obleki, s svileno čepico, izpod katere je prijazno kukala kita, je koračil mimo naju Kitajec. Pa sva srečavala Grke, Turke, črnce in dosti, dosti Arabcev; t dolgih Najvišje cene plačujem za KOŽE kun, zlatic, lisic dihurjev, vider, jazbecev, mačk, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev. D. WINDSPACH Trst, Via [um Battistl ll 10II. oadst., vrata 16 Sprejemajo se pošiljatve po pošti. aa. -AA Zobozdravnik dr. Lojz Kraigher specialist za Haleznl v ostlb In na žolni sprejema za vsa zobazdravniška in zafastehnfSka opravili i Gorici, na Travniku 20(HMMl) od 9-1S In od 9-9. A. DELLA SAVIA & Co. Trst. Via Ghega 3, telefon 10-37 edini razprodajalec vina OPOLLO pristnega domačega pridelka z otolu LAST0V0, DALMACIJA Dostavlja se brezplačno na dom ▼ sodčkih in pletenkah. Za preprodajalce znižane cene. Dr. Etlore D' Osvaldo GORICA Corso Verdi 24 (Trgovski dom). Specialist za očesne bolezni Perfekcioniran na dunajski kliniki. Ordinira od 10-12 in od 3-4. TRGOVINA NA DEBELO. Cilindri (valjčki) za luči. št. 3, 5, 8 in 11, iz najčistejšega kristaliziranega stekla, spravljeni v kartonastih škatljah namesto v slami. Cene brez konkurence. Izključna prodaja za Trst, Istro, Dalmacijo in Furlanijo JOSIP KLUN Via Mazzini 40 (prej Via Nuova) plaščih so bili, čeprav je solnce pripekalo na vso moč. Mimo umazanih gostilnic, zakotnih trgovin sva prišla na široko cesto ob morju. Morje je bilo silno razburkano in umazano, naše tržaško morje je veliko lepše. V našem morju v taki vročini kar mrgoli po kopališčih kopalcev; tu sva pa videla v edinem kopališču (no — še to je bilo vse razdrto) onega edinega, gosta, pa še ta je le obupano od daleč gledal v razburkane valove; ni se upal bojevati z njimi. «VidU Jaka, tal je pa kot Mojzes, ki je le od daleč mogel pogledati v obljubljeno deželo, vanjo pa ni mogel!« je modroval Jožo. Ob morju sva videla še eno napravo, ki bi mora.la imeti ▼ Trstu posnemoval-kr: dom za slabotne otroke. Tu notri poleti bivajo slabotni mostni otroci, dobe dobro hrano, se kopajo, veslajo, se igrajo ia marsikdo #i reši že načeto zdra Zotozflravaifti ambstatort] Zobotehnlk H. Godina Via Genova it. 13 prvo nad. TRST od 9-1 ( od 3-7 —• ob nedeljah od 10-12 — D= H, Grusovin v Gorici: Piazza Vittoria (Travnik) v hiši Paternolli 21 Specijalist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcijoniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9-12 in od 3-7 pop. Tovarniška zaloga nemških slamoreznic, 10 in 12 col, z verigo in brez verige, Maks Križe - Postojna trgovini z železom Kaj nam z dežele pišejo Iz TRNJA na Pivki. Pri naši šoli tudi ni vse v redu. Ne da bi očitali kaj naši učiteljici, katero cenimo in spoštujemo in jo otroci radi imajo. Ne! Vsi Sveti so tu, a nimamo še druge učiteljice. G. učiteljica je uredila pouk po Inožnosti ter določila za malčke dva dni, a za večje tri dni v tednu. Obračamo se na slavno oblast z vprašanjem nimajo li vsi otroci enake pravice do vsakdanjega pouka? Zakaj zavlačujejo imenovanje druge učne moči? Tudi glede stavbe same imamo marsikaj omeniti. Stavba ni bila od zunaj že več' let, a šolske sobe že 3 leta ne pobeljene. Te dni sem šel po svet radi svojih otrok k yčiteljici ter videl, da je njena kuhinja črna kot naša. Vrata in trhla okna kličejo po popravitvi i;i bar h'. Ko nastopi zima, bo morala učiteljica prenehati s poukom, ker šolske peči niso popravljene in tudi drv ni. Ali naj otroci zmrzujejo? Kanali sti-anišč so zaprti, re-servar skoro poln in brez pokrova. Otroci v prostem času so skrivajo po travnikih in za pokopališčem, opravljajoč svojo potrebo. Vodnjak, kateri je imel pumpo, je brez nje že tri leta. Otrok pa mora večkrat po vode v šolske svrhe. Pozimi, ko je vse ledeno, se otroku lahko spodrsne in pade v vodnjak! Kdo naj prevzame odgovornost za to? Učiteljica ne ker je otrokom že večkrat povedala, da je javila na pristojno oblast. Pumpo torej kamor spada takoj, ne pa da brez koristi leži v šolski sobi, Obračamo se do g. komisarja, čemu plačujemo davke? Naprošamo da se na šolsko stavbo bolj pazi, da ne bode vsled malomarnosti in brezbrižnosti večje škode in stroškov, katere mora plačati le kmet-trpin. Eden za vse. POVIR. (Smrtna nesreča z granato). Na praznik Vseh svetih, malo pred nočjo, se je slišal pok granate. Pastirji so priganjali kakor navadno svojo živino s paše, le petnajstletnega Mihčeta Renč-Ijfc ni bilo. \ t<-n:ni noči so eri iskali s svetiljkami in našli siroto vsega razbitega — mrtvega. Nobeno oko ni ostalo suho pri pogledu na potrte starše, ki so izgubili svojega edinega sina. — Kdaj bo konec s temi nesrečnimi granatami? Letina je pri nas, hvala Bogu, na sploh dobra. Dobrotljivo nebo nam je dajalo, kar je za Kras redkost, dovolj dežja, da je mogla trava bujno rasti in drugi pridelki uspevati. Bog nam je prizanesel s točo. Ker je pa ob času košnje precej vreme nagajalo, smo se bolj ba-vili s senom in zapustili trto, tako da smo premaio a JI vsaj ne pravočasno škropili, in tako nam je trte precejšnji del poškodovala trtna rosa ali perono-spora. če bo vedno tako in nikdar slabše, bomo do smrti živeli. SAPMANE. Naša dekleta so slabo pohvaljena. Preveč' hodijo v Rupo na ples. Tja prihajajo fantje iz vseh krajev jelševske občine, še največ pa Jelševci sami. Kadar jih dekleta zagledajo, gre glas med njimi: zdaj gre moj! — Ta dekleta tudi vse pesmi znajo, samo te-lo še ne: Šapljanske dt klice so zlo nečimeme. Za Jelševci gledajo, si raj obetajo. A mati njena je žalostna, da eno hčer ima 70 tralala. PODGRAD v Istri. Tudi naš otroški vrtec je prišla počastil s svojim obiskom vojvodinja Aosta. V zvoniku so pritrkavali, kakor kadar se pelje škof. Zbrati bi se bili morali vsi šolski otroci iz Obrova, s Pregarja, iz Hrušice in Sabonj, pa vsled velikega dežja so bili samo domači; vsi so držali aastavice v rokah. Vojvrlinja je razgrnila zastavo otroškeri vrtca, potem «o mali pokazali, kaj bo se naučili igra- ti v vrtcu. Ves spodnji konec Podgrada je bil v zastavah, ki so jih bili pripeljali z Voloskega. Po odhodu vojvodinje so jih spet hitro odpeljali v Dolino. — V otroški vrtec zahajajo večinoma le otroci iz Račič. Par dni pred prihodom vojvodinje so prišli vsi od 2-6 let in še starejše bi bili radi pripeljali. Tisti dan, ko je prišla vojvodinja, so jih matere same privedle vse bose, ker so upale, da jih bodo obuli; pa je zmanjkalo čevljev. Sedaj so jim obljubili zimske obleke za Božič. Tako ima tudi vrtec do Božiča zagotovljen obilen obisk iz Račič. DOLINA. Že eno leto gospodmje pri nas vladni komisar. Viada ga je poslala k nam. češ, da bo spravil v red zavoženo občinsko gospodarstvo in občinske finance. A leto je minulo, in mi smo še na slabšem nego poprej. Ena cesta se je malo nasula z gramozom, vdobili smo nove svetilke, ki skoraj nikdar ne gorijo po zunanjih vaseh sploh ne gorijo, ampak gnezdijo v njih pajki - sicer pa je ostalo vse pri starem. Finance se niso spravile v red, ampak so se še poslabšale. Le pomislite! Samo občinska pisarna požre mesečno za uradništvo gotovo svojih 3000 lir, to je na leto 36.000 lir. Kje so pa stroški za pisarniške potrebščine itd.? Gotovo ni pretirana trditev, da stane samo občinska uprava letno najmanj 50 tisoč lir!! Odkod naj pride ta denar in kaj naj ostane za popravo cest in dtruge potrebe in za odplačevanje dolga za šolo, ki znaša 40 tisoč lir? Na ta način, kot se pri nas dela, lezemo le vedno bolj v dolgove, dokler ne pride občina na kant. Kaj nam torej koristi vladni komisar? Nič, le v škodo nam je. Se sliši celo, da si je dal orožni list napraviti na občinske stroške! Zasč že skrbi, a učiteljstvu je hotel lani odpovedati stanovanja in je zahteval, da morajo plačati stanovanje v šoli. Vpra-{šamo, smo li zidali šole in šolska stanovanja zp. občinske uradnike, ali za učiteljstvo? Naša občina ni nikaka molzna krava. Nočemo še nadalje trpeti in mirno prenašati nepotrebnega in dragega komisarijata, ampak zahtevamo občinske volitve, dla bo ljudstvo zopet prišlo do besede in do svojih pravic pri občinski upravi. Dolinčan. GORJANSKO. Malo kasno, pa vendar denite v list dve vrstici o ženi, ki je tega vredna. Pokopali smo gospo Terezijo Oblak, 80 letno mater našega g. kurata Karla Oblaka. Bila je to žena stare korenike : pravega krščanskega življenja, pa ne toliko v besedah, ampak v dejanju: zares krepostna žena. Bila je zvesta Slovenka, ki je z živim zanimanjem spremljevala razvoj našega naroda; vsak napredek jo je veselil, vsak udarec, ki je padel na narod, jo je žalostil. Brala je celo vrsto časnikov in časopisov ter je zasledovala vso politiko, o kateri si lahko govoril ž njo kakor z vsakim izšolanim človekom. Pri vsem tem pa je bila skromna in zgledna gospodinja; njeno srce je bilo zlata vredno. Ni čuda, da je tako sposobna žena znala vzgojiti sina, ki je nam vsem v ponos. OREHEK. Dne 23. oktobra se je v naši vasi zgo dila velika nesreča. Se ne prav petnajstleten fant Janez Žitko iz Orehka št. 39. jo ta dan peljal krompir svojemu svaku na kolodvor na Prestranek. Nazaj grede že nič hudega sluteč sedel na praznem vozu. Ko je bil že skoraj doma, sredi vasi, so njegove krave malo prezgodaj zavile z glavne ceste proti hiši Ravno na tem ovinku pa je stal voz, na katerem sta bili dve deboli topolovi debli. Ko je fant videl, dia bosta vozova zadela skup, je hitro skočil, da bi krave krenil v straft, pa ga je prehitela nesreča. Voz z debelima topoloma se je zvrnil nanj. Oče nesrečnega fanta in več Zmeraj je raid pomagal svojemu stricu pri delu v cerkvi. Svojim starišem je bil priden in ubogljiv otrok. Veliko jim ježe pomagal na polju in zdelo se je, da jim bo dobra opora na stara leta. A Bog je sklenil drugače in ga je k sebi vzel. drugih je takoj prihitelo na pomoč, dvignili so topole, in oče je odnesel fanta vsega v krvi v domačo hišo. G. kurat mu je še pravočasno podelil sv. odvezo in sv. poslednje olje in nekaj trenutkov nato je umrl. — Pokojni je bil vseskozi dober fant. Še do minulega poletja je vedno vsak dan stregel pri sv. maši. Tiskarna. Spazzal. 4H železne rolettes. J m Andrej Purtt Čevltamica FORCESSM Je najboljša zaloga, z dobrim blagom. Trst Via Ca&v»in S prt Sv* Jakobu Trst M c o & «f d o »*•« (A > a) S g 77 o * Pm 9 «aj Z >in 08 *q ® -> A (U g A ■£ 3 ° p. S- ~ a "ST a £ • o S a » a S I M > IS M ~ a « > 5 g a 5 O rs P* xa M % 3 ”3 o'2 PU > Čevtjapnica FORCESSM Zobotehniini ambulatorij TRST, Via Settefontane St. 6, I nad. odprt vsak dan od 9.—13. in od 15.—19. Izvršujejo se hitro in točno vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice s kavčukom. Slovencem 20B/o. popusta. - Delo zajamčeno E GIDI J $»C HIFFLINt koncesij oni rani zob o tehnik, NMIinilimiHIIIIUHIIIIHtlHIlUIHHIIIIIIHK Jiotfo pogrebno podjetje Tt*st Corso V. E. III, it. 47. mrtvaške preai»”tt.- Cene zmerne, postrtnl pogredl. Prodaja vsakovrstne lesene -„j, nagrobne svetilke ln sploh vseežba točna. In konvlaaste krste, sveže ln nmetne ve Prevoz mrličev na vse kraje. Raznovrs PODRUŽNICA »Ljubljanske kreditne banke" v Gorici Corso Verdi „Trgovski Dom“ Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka. CENTRALA: LJUBLJANA « Delniška glavnica: Oin 50.000.000. Rezerva: Din 10.000.000. / PODRUŽNICE: Brežice, Črnomelj Kranj, Matkovič, Celje, Maribor, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 4V2°/o- Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru. — Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle — najkulantneje. —