117. številka Ljubljana, v ponedeljek 24. maja. XIX. leto, 1886. Uhaja vsak dan aveeer* iBimli nedelje in praznike, ter velja po posti prejemati za avstrij ako-ngerske deželo za vse leto 15 ^ld., za pol leta 8 pld., in četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljub lj ano brez pošiljanja na dom za ^se leto 13 gld., za četrt leta a gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poiiljanje na dom računa ae po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr.. Če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi a« ne vračajo. Uredni Stvo in u p r a vni Stv o je v Rudolfa Kirbiša hiši, „Gledališka stolbt". Upravni št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Iz državnega zbora. Na Dunaj i 21. maja. Denašnje nadaljevanje razprave o zavarovanji delavcev proti nezgodam, četudi je trajalo vso sejo, ni podalo kaj novega, bil je torej koncem seje predlog, da se zaključi generalna debata, na pravem mestu. V prihodnjej seji, v torek, bodeta govorila generalna govornika. Bi lin s k i ,prou, Exner „contrau. Za predlog v podrobno razpravo bode glasovanje soglasno. Pokazali sta obe dosedanji seji, da se splošnje pripoznava potreba take postave in da se stranke državnega zbora ujemajo glede na naj-važniše točke zavarovanja proti nezgodam, osobito glede na načelo, da mora zavarovanje biti obligatorno. V podrobnej razpravi se bodo pač pokazala pri posameznih točkah razna mnenja. Nekatera določila vidijo se prekonservativna ne le opoziciji, ki se po krivem imenuje „liberalno", nego tuli na desnici je močno mnenje, da je predloga preboječa, da je v njej premalo reformatorskega duha. Zlasti velja to očitanje, ker se zavarovanje pač ukazuje za delavca tovarniškega, a ne tudi za delavca, ki brez svoje krivde v manjšem obrtnem in pri kmetskom delu pride v bolezen in nesrečo. Načelo, od katerega izvira dolžnost odškodnine v prid delavcu tovarniškemu, proglaša isto dolžnost kmetskomu in obrtniškemu delavcu v prid. Zakaj bi bil zavarovan le tisti, katerega okvari stroj, in ne tudi tisti, ki je nesrečen s koso ali gozdarsko sekiro? To je res, da je nevarnost drugačna tu ali tam, zlasti, da je upliv gospodarjev različen na delavske priprave v tovarniškem in različen v kmetskem delu, ali iz tega ide le to, da bi zavarovanje moralo biti različno uravnano. Vladna predloga pa sploh ne pozna zavarovanja v obrtniškem in kmetskem delu, menda za to ne, ker bi pri takem zavarovanji organizacija bila preteža\na in ker je sploh počakati, da se vidi, kako se bode obnašala soeijalno-političnu novost v velikej cbrtnosti. V tem konservativnem stališči potrjujejo vlado v prvej vrsti Poljaki, ki sploh nemajo veliko srca za preprosti narod in tudi kot zemljiški aristokratje sami sebe varujejo, če delajo proti zavarovanju kmetijskega delavca Konservativni oziri so tudi prouzročili določilo, da imajo delavci sami donašati k zavarovalnini in sicer 10°/0, ostalih 90°/0 pa da ima plačevati tovarnik, tisti, ki delo daje. Manjina v državnem zboru se ne ujema s tem določilom, ker po njenem nema delavec ničesar plačati, nego zavarovalnina ima biti sestavina proizvodnih stroškov, iti mora le iz žepa delodajnikovega. A večina ima tu konservativne ozire na tovarnarje, potem pa hoče, da je udeleževanje delavcev pri upravi zavarovalnic tudi s temi doneski obrazloženo. In še v tretjem se kaže konservativni duh, v tem namreč, da bode zavarovanje organizovano po kro-novinah, da bodo vse zavarovalnice v kronovini svoja upravna celota. Opozicija proti temu je politična, nemško-centralistična. Gospoda na levici plaši teritorijalni zistem in zato tudi hoče, da bi organizacija zavarovalnic ne poznala deželnih mej, nego da bi obsezala vsa istovrstna, ali si vsaj gospodarsko slična dela. Desnica bi delala proti svojemu avtono • mističnemu programu, če bi pristala na to levičarsko zahtevo, ima pa za teritorijalno organizacijo stvarne tehniško zavarovalne razloge, katere je že včeraj bil dobro pojasnil češki poslanec lironiovsky. Družili važnih razlik mej manjino in večino ni in danes je pravosodnji minister baron P raža k v svojem govoru dejal, da se je malokedaj katera stvar v državnej zbornici obravnavala, ki bi v odboru bila tako objektivno pretresana, kakor ta, vse-kako zelo znamenita predloga. Tudi jo minister izjavil, da sloga državnega zbora v teh stvareh vladi daje pogum za bodoče socijalne predloge, da jih bode pospešila, da pa jo pri tem ovira že parlamentarizem sam po sebi. Govoril je danes prvi z desnice Češki poslanec Ada mek, za njim z levice veliki Nemec iz \Varnsdorfa, Strache, ki je, čudo na čudo, vztrajal pri stvari in se bolje vtklel, kakor včeraj kolega P rade. Govoril je tudi poslanec V. okraja Dunajskega dr. Lueger, kateri je nemško-liberal-nim in kapitalističnim listom oster trn v peti, kakor vsakdo, ki se upa plavati po vodi od njih zavisnega mnenja navzgor; njegov denašnji govor Be je odlikoval z ljudomilimi in pomirljivimi nazori, branil je tudi teritorijalno organizacijo. Po govoru poslanca Wurma, ki je v uvodu omenjal staro kulturo Slo- vanov, lepo vzajemnost po slovanskih zadrugah, določil se je konec debate in volila sta se glavna govornika. V prihodmjej seji bode tudi volitev namestnika v komisijo „za kontrolo državnega dolga", ker do* sedanji namestnik gospod Klun ustopi vanjo kot redni član na mesto barona Doblhoffa, ki je z baronom K6nigsw*\rterom vred resignoval. Kunigs-warteru naslednik je opat Hausvvirt. Uesignacija levičarjev je tukajšnjemu časopistvu dala povod za neukusno natolcevanje, naperjeno proti finančnemu ministru in večini komisije, katera da je dru. pl. Dunajevvskemu na ljubo svoj sklep uničila in zapisnik predrugačila. Znano je, da se muha lahko velika naslika kakor konj, ali da je komisija dala priliko v to, to se je nemilo dojmilo tudi desnice. Govor gospoda Viljema Pfeiferja v državnem zboru 18. maja 1 88 G. leta. (Po stenograficnum zapisniku.) Mnoge žalostne skušnje, katere imam vsled skoro slednje leto vračajočih se elementarnih nezgod v mojej domovini, me silijo, da priporočam, da bi se bolj oziralo na vinogradnike, katerim je izredno toča vinograde poškodovala za več let. Predloga, o katere j se danes posvetujemo, dovoljuje pri gozdnih škodah odpis davka, dokler gozd ničesar ne priuaša, za druge vetve kmetijstva omejuje odpis davka na tisto leto>, ko je pridelke elementarna nezgoda pomanjšala ali pa uničila. Temu nasproti izrekel se je generalni govornik, ki je govoril za predlogo, da bi se, kar se umeje samo po sebi od izredno poškodovanih vinogradov, tako dolgo ne plačevalo davka, dokler ne dajo nikakega pridelka. Baš pri vinogradih je mogoče tako poškodovanje, da več let ni nobenega pridelka; žalosten se spominjam 1873. leta, ko je nenavadna toča tako poškodovala vinograde v novomeškem in krškem okraji, da je olupila in razbila trte, tako da neso mogle poganjati in so se tedaj morali vinogradi popolnem pomladiti, predao so kaj donašali. Ako toča pobije polje, se že drugo loto ravno toliko pridela, kakor po navadi, ako je vreme ugodno in se dobro obdela; pri vinogradih je pa LISTEK. Izgubljeni raj. Kaj je sposobnejše zmotnjavam človeškega srca bolj zadostovati, nego tragična usoda onih, ki so je zakrivili? Ona obda grešnikovo glavo z nekovim veličastnim svitom, ter ga stavi v luč, katere ča-robnej moči se niti mrzlo oko opazovalčevo ne more odtegniti — koliko manj še s čutili prenapolnjeno, sanjavo mladostno srce. — —----— — Kar smo nekdaj milovali, to začnemo ljubiti — in kakšne zmote ljubezen ne odpusti? Pod takim neizogibljivim uplivom tragičnega junaštva bila je mlada deklica, hči necega godbenika v Londonu. — — — Nesrečna kraljica Marija Stuart je bila, ki jo je očarala, postala jej ideal, predmet njenega če-stenja in spoštovanja. — Lepa žena, ki je nekdaj s svojim očesom očarala ves možki svet, uboga kraljica, ki je pod sekiro mlado svoje življenje izdihnila ; ona je domišljijo mladostnega, nedolžnega bitja čisto zavzela. Celo uro stoji Ellen pred podobo kra- ljice in ne more se čudovitih „Stuartovih očij", kakor je je zvala, nagledati. — „Ali me hočeš na vsak način ljubosumnega storiti, Ellen?" šali se nagajivo mladi mož, ko jo zopet pred podobo najde. „Pogledi vender to oko, John, poglej kako lepo je ono, kako užigajoče, sanjavo, neskončno globoko!" „Dobro, da je oko ženske," meni John, smeje se, „sicer bi ti bilo še nevarno." „Skoro da se sama bojim," odgovori smehljajoče deklica, „a tolaži se John, tacih očij ni na svetu. — — — „To so zvezde v temino zagruj enega Človeškega bitja," de John, „spomni se žalostne usode uboge kraljice." „Gotovo žalostna usoda. Igraj mi pesen, katero je ona pred odhodom iz Francije zložila in pela. Ali se ne glasi, ko slutnja nje strašnega konca?" John sede ter igra, Ellenin mehki glasek poje besedice: „Ađieu, clmrmant piiys do France, Que jo doiB tant clierir, lierceuu de nion heureuso enfunco, Adiuu, to duitter c'est mourir." Ellen umolkne in tiho ponavlja besede: „— te quitter c'est mourir!" (Zapustiti te in umreti.) — John ustane ter se jej bliža: „Ellen, nespameten otrok ti, ne jokaj ! No sineva si toliko tujih usod k srcu vzeti — misliva rajši na lastno. Pomisli, Ellen, kako kmalu morava se ločiti!4* „Ali moraš res od tod, John ? Obstoji oče na tem, da greš?" „Da, Ellen — in jaz sam nočem iti. Kakove prihodnjosti morem tu pričakovati ?tt „Vi možki vedno govorite o bodočnosti — ali ne živimo tu kakor v raji?" „Da. draga deklica, — ali človeška usoda je: biti iz njega proganjan! Bodi močna, Ellen, jaz sem tudi. Z Božjo pomočjo dovršil bom svoj pot, potem se vrnem — in ako me ne pozabiš — —u „Kako vender govoriš, John ! Kaj bi me za-moglo Tvojej ljubezni in zvestobi odvrniti?" »Morebiti kako „Stuartovo oko", do on resno, pritisne jo na srce — in otide. Ko je deklica sama, nehote zopet upre svojo oko v podobo kraljice Marijo Stuart. Čarobne oči na njej zdo se jej oživljene in srpo v njo uprte. Nekaj, kakor grozna slutnja jo spreleti, da so treba večletnega truda in stroškov, da se polagoma popravijo; jasno je, da v tem slučaji vinogradnik več let nič ne pridela, vsak vinogradnik mi bode to pritrdil, ako ie bil tako nesrečen, da mu je toča izredno poškodovala vinograd. Sicer ima zakon s 23 maja 13S3 d. a- št. 83 (zakon o razvidnosti zemljiškega katastra) določbe za one slučaje, ako postane kako zemljišče začasno ali pa za zmiraj nerodovitno, ako ga zasuje pesek ali prod, če se zemlja usadi, ali jo odplavi voda itd., v tem slučaji dovoljuje zakon, da se odpiše zemljiščni davek za toliko let, da se odpravi uzrok nerodovitnosti in se zopet kaj pridela; dočim omenjeni zakon ne dovoljuje, da bi se tako oziralo na vinograde, katere je toča poškodovala za več let; naj še toliko let ničesar ne rode. Ne bilo bi prav, ko bi pri današnjem zakonu se ne ozirali na slučaj, za katerega ne velja zakon z dne 23. maja 1883. Kajti današnja predloga dovoljuje pri poškodovanji gozdov odpis davka za več let, kar je gotovo prav, kajti ako ogenj uniči gozd, ne da več let nikake koristi; jednako bi se moralo ozirati na vinograde, katere poškoduje toča tako, da več nego jedno leto ničesar ne rede, kajti to bi bilo opravičeno po istej „ratio legis", kjer ni pridelka, tam ni viru dohodka, tedaj ne predmeta za ob~ dačenje. Gospoda moja! Odkar se vedno bolj izseka-vajo gozdi po višavah, katere uplivajo na vreme, vedno bolj pogostem pokončava toča naša polja, zlasti uničuje vinograde tako, kakor jih ni nikdar prejšnja leta; gotovo bodo še leta in leta minula, dokler bodo zopet gosto obraščene gole gore, da bodo težke hudourna oblake zadržavale z listjem dreves, tako krotile moč viharjev ter jim branile, da ne pridejo na prosto nezavarovano polje; dokler so naše gore gole, izsekane, vedno bodo pretile nevihte naši obdelani zemlji, zlasti vinogradom, in naša dolžnost je, da se nanje posebno oziramo, ker je njih obdelovanje tako drago; to tembolj, ker zavarovalnice nečejo več zavarovati vinogradov v planinskih krajih, aH pa le proti tako visokim premijam, da jih ni moč plačevati. Jaz Bam in z mano več sotrpinov je bilo pred leti zavarovalo vinograde proti toči; ko je toča nas res obiskala in smo zahtevali odškodovanja, se je škoda cenila in njena visokost določila, izplačala se pa ni (čujte! na desni), kajti dotična zavarovalnica je že bila zginila s sveta. (Veselost na desni.) i Ker se zakon, o katerem je danes razgovor, opira na to, kjer ni pridelka, tam tudi predmeta za obdačenje ni, in ta slučaj, kakor se kaže — vsaj po mnenji načelnika davčnega odseka — spada v ta zakon; da pa ne bode nobene dvombe, predlagal bi dostavek, da se pri izrednih poškodovanjih vinogradov po toči, ko je pridelek uničen za več nego jedno leto, tudi prihodnje leto ne plača nič davka. Spodnještirski poslanci so v poslednjej seji naznanili visokej zbornici in cesarskej vladi, kako veliko škodo je napravil zadnji majski mraz na Spodnjem Štirskem, tudi jaz moram, preduo končam, konstatovati žalostni faktum, da je jednaka nezgoda občutljivo zadela tudi Dolenjsko, kakor posnamem iz soglasnih privatnih in čamiškjh poročil in kolikor sem se mogel v kratko mi odmerjenem času na lici mesta prepričati. Ker so razne elementarne nezgode lansko leto jako shujšale gospodarski položaj dolenjskih vino gradnikov, ni dvomiti, da bodo zadnja poškodovanja jako povekšala revščino. Dovoljujem si tedaj vprašati: Je li visokej vladi znano o omenjenih poškodovanjih, je li voljna odrediti, da se takoj poizve škoda in mej tem počaka s pobiranjem davkov? Nadejam se, da bode vlada vse storila, da kolikor se da, pomanjša upliv najnovejše nezgode in da bodo visoka zbornica pritrdila mojemu predlogu, ki ga predlagam kot poslednja nova alinea k §. 4. Moj predlog se glasi (čita): „Pri poškodovanji vinogradov po toči, odpiše se davek tudi čez ono leto, ko je nezgoda zadela vinograde, ako se tudi drugo leto pri rednem obdelovanji ne more nič pridelati". (Dobro! na desni.) Pisma iz Rusije. (Dalje.) Opozorujem čitalca posebno na dve dolžnosti in pravica zemstva, kateri st i, ako se ne motim, nekoliko različni od delokroga naših t. j. vaših deželnih zborov; pravim, ako se ne motim, kajti ko sem živel še v Avstriji, zanimale so me, po mladosti let, druge reči bolj nego deželni zbori, potlej pa živim že sedmo leto v Rusiji, od koder sem se vozil samo dvakrat na nekaj tednov domov. Zdi se mi samo, da so pravice deželnih zborov večkrat pristrigali možje, ki so imeli v rokah usodo avstrijskih narodov in delali iz avtonomije žalostno karikaturo. Opozorujem namreč na dolžnost zemstva, skrbeti o narodnem zdravji in narodnem ob razo vanji. Zerastvo deli ujezd na nekoliko „učastkov",,,) (delov) in najema za vsaki učastek zemskega zdrav« nika, kateri v svojem učastku naznača „prijemne punkte", to je sela ali derevnje, kamor se vozi v izvestne dni tedna in kamor se shajajo ambulatorni bolniki. K težkobolnim on hodi na dom in ima dolžnost, zdraviti jih „bezplatno", ako so ubogi. Za svojo službo dobiva v ujezdu, kjer jaz živim, na leto 1200 r. plače in 300 r. „ raz jezdnih", t. j. za nje si najema voznika. Ker plačo naznača zem-( stvo, dobivajo zdravniki v nekaterih ujezdih manj, i v drugih več, pa sploh se more reči, da je ta plača -, navadna, za manj ne gre nikdo služit v zemstvo, ] kajti živi na deželi in se ne more zanašati na privatno prakso, ki sicer tudi ne more dajati velikega dohodka, kajti mužik ne more plačati, pomeščik pa po navadi — tudi ne more, kajti denarja ima le bolj jeseni, ko prodaja žito in seno, sicer res tisoče, pa on jih ne more trpeti v svojem žepu in vsaj o tem času pripominja prejšnje veselo življenje. Večina ruskih pomeščikov jeseni prodaja, po zimi za~ pravlja, spomladi misli o bodočem „urožaji" (letini) in delavcih, po letu dela dolgove in sploh živi s tem, kar Bog daje, naj bo malo ali veliko; on je podoben bolj kobilici, ki je po letu pela in jela, po zimi pa prišla k mravlji prosit živeža. Pomeščik *) Nađ ujozd iiiuL 120.000 prebivalcev in 4 medicinske I uČaBtke V ujo^duem meBtu so poleg tega Se 3 zdravniki. strese. „Ai>, ako bi se res nahajale take oči — ako bi mi dano bilo, srečati je v življenji? Ako bi —" Ne upa si misliti, kar je pregrelo nje možgane — le tiho šepeče besjede: „Potem — — — ubogi John!---" # # Kari I. jeden naslednikov Marije Stuart proglašen je o tem času kraljem angleškim. Vse dere v London h kronanju. V vseh časih in povsod bilo je ljudstvo radovedno tacih prizorov — kakor tudi še dandanes. Tudi naša znanca nista manjkala pri svečanosti. Ponosen, kakor kralj sam stopa John poleg svoje Ellen, ki v svitu svoje mladosti in lepote žari ko jutranja zora. V roci nosi šopek rož in spominčic, darilo Johnovo, — a ona, najlepša roža, obrača vseh oči na se. Spoštljivo se jej umikajo ter narede v prvih vrstah prostor. Po dolgem čakanji označujejo trompete prihod kraljev; marljivo hite trabanti in jahači semtertja pripravljajo prostor dolzemu sprevodu. Prikaže se kralj. Na iskreni, ponosnem konji jezdi lepa mlada postava. Na desno in levo pozdravljajoč in odzdravljajoč, meri z očmi nebrojno množico. Nehote pade njegov pogled na Ellenin obraz — in za tuenotje na njem obstane. Tudi Ellen ne more strpeti pogleda; John čuti, kako se je stresla po vsem životu. Ali niso to „Stuartove oči", one čarobno-lepe oči, užigajoče, sanjave, neskončno globoke? Tresoča vzdigne roko — in, ali je naključje ali namerava — cvetlični šopek v nje rokah, šopek Johnov pade kralju pred nogi. Toliko, da ni stopil konj nanj, — a v trenotji potegne kralj vajeti, visoko se vspne plemenita žival in skoči v stran. Očem nebrojne množice je to odšlo — a jeden izmej dvornikov to vidi in hitro, z bistrim pogledom sužnjega roba, ki se trudi pridobiti kraljevo nagnenost, on ugane vzpored prigodkov teh trenotij — pobere šopek ter ga poda kralju. Smehljajoče ga ta vzprejme, še jedenkrat pogleda ,užigajočim" pogledom Ellen, — potem je bilo vse pri kraji! — Vse! — Ubogi John! — Užaljeni mladenič seže z roko k srcu — zdi se mu, da mu poči. Molče spremi Ellen domov, molče se poslovi, molče pusti ga ona oditi. V vratih ugleda kraljevega slugo, kateri, zagledavši njega, hitro izgine. „Od njega!" tiho govori sam sebi „od njega! Bog Te varuj — uboga Ellen!" (Dalje prih.) tudi zapasa (vorrat) ne dela; ako dobo 5000 r. dohoda, spusti 5000 „v trubu", ako 100O, spusti 1000 in tu mu pomagajo razni banki, kjer so imenja „založena in perasaložena" in pa tisti po-meščiki. ki nepotrebne denarje hranijo. Ako vidite po leti pomešžika, ki dirja na trojki konj (pome-ščičji konji so jeseni svetli, po zimi začenjajo stradati, ker je ves oves že poprodan, spomladi pa so kosmati, kakor da so pokriti mahom, po leti se jim na travi dobro godi —) torej če vidite takega pomeščika in stavite, da nema pet rabljev v žepu, boste iz sto stav težko več ko pet zgubili. Torej je lehko razumeti, da življenje ujezdnih zemskih vračev ni posebno zavidno. Daljše ima zemstvo dolžnost skrbeti za narodno obrazovanje. Učenje v narodnih školah v Rusiji zdaj žalibog ni še obligatno in zemstvo po svojej in želji naseljen j u odpira šole. Uče se večji del zato, ker jim to v vojaščini dela nekaj olehčanij, ker ne umejoči čitati in pisati služi dlje, nego „gramatni.u Narodni učitelj se zanima za svojo plačo, naturalno stanovanje in 15 r. na mesec, s svojimi učenci od oktobra do maja, to je pol leta; ostalo vreme njega pitomci pasejo krave, konje, gosi in drugo „domašnjo živnost" ali pa so pri drugem delu, učitelj pa dela, kar je duši ljubo. Uspehi so v raznih šolah različni, kajti i obrazovanje i podgotovka učiteljev je zelo različna: vsakdo, ki je dovršil „ujezdnoje" ali „go-rodskoje učilišče" — jih program je nekoliko boljši od programa vaših nekdanjih normalnih šol in napravi izpit v konferenciji progimnazije ali gimnazije v objemu kursa označenih učilišč, dobo „atestat" na zvanje selškega učitelja, da bi se mu le izpolnilo 18 let. Učiteljske seminarije so samo v gubernskih stolicah ; odtod prihajajo boljše poučeni učitelji, ker se tam zanimajo i pedagogiko i meto« diko in znajo tudi nem nogo fizike, zgodovine inggeo-grafije; materin jezik pa je povsodi precej dobro postavljen. (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele "\ Ljubljani 24. maja. Zasedanje državnega asbora, bliža se koncu. Še ta teden reši se zakon o zavarovanji delavcev proti nezgodam, potem pa začne posvetovanje o carinskih tarifih. Ko bode to končano, se pa zaključi zborovanje. Vlada želi, da se hitro in brez veličin sprememb reši predloga o carinskih tarifih, pa tudi večina ne bode dosti ugovarjala. Debata se bode najbrž vršila gladko. Nekateri poslanci bodo predlagali se ve da nekatere spremembe in dostavke, ki pa najbrž ne bodo vsprejeti, ker vlada ne želi, da bi se ta predloga preminjala. Kaučno miiii.Htf er.stvo misli nekda, kakor se poroča „Czasu" z Dunaja, znatno povišati šolnino na srednjih Šolah, da potem vanje ne bodo tako silili. Da bi bila ta naredba ugodna za Slovence, dvomimo. Najbolj bode ugajala poljskim ple-menitašem, ker potem kmetski sinovi ne bodo mogli lahko v srednje šole in bodo tedaj v uradih ostali samo plemeni tniki in sinovi druzih bogatih ljudij. Ker moravulti namestnik grof Schbnborn neče več prevzeti kandidature za deželni zbor, bodo Cehi kandidovali v volilnem okraji Ogersko Gradišče namestniškega sovetnika in deželnega sanitetnega poročevalca dr. Emanuela Kusy-ja, brata pokojnega dr. Volbenka Kusy-ja. Vnaitje države. V Četrtek sO NrlrsKf radikalci in liberalci imeli shod v Belemgradu. Pri shodu se je po pismenih in ustnih izjavah konstatovalo, da ima opozicija 74 mandatov. 6 poslancev napreduje stranke je že izjavilo, da bodo v finančnih vprašanjih glasovali z opozicijo. Potem bi vlada imela kaj neugoden položaj. Ko bi tudi vsi imenovani poslanci glasovali z vlado, bi vendar v finančnih vprašanjih komaj dobila večino. O zaroti proti bolgarskemu knezu se poročajo sledeče podrobnosti, Zarotniki so se bili se-šli 17. t. m. v hiši Garanova, ki je vodja opozicije v Burgasu. Njih posvetovanja vodil je bivši ruski stotnik Nabokov, ki je služil v vzhodnorumelijskej milici. Tega shoda so se udeležili jeden črnogorski pop, dva druga Črnogorca, štirje Bolgari, 2 Grka in še nekaj druzih neznatnih osob. Zarotniki so morali popu priseči, Sklenili so bili, kneza na potiti iz Slivna v Burgas v vasi Kamčildere živega ujeti, ko bi to ne bilo mogoče, pa zavratno umoriti. To zločinstvo je imelo avrSiti 30 osob pod vodstvo^ stotnika Nabokova. Kmetu Mihajlovu, ki je to zaroto izdal, bilo je naročeno zbrati 20 zanes^ivih mož za Nabokova. Ko bi se pa napad ponesrečil, bi pa kneza prijeli v Burgasu. Ministra Karavelova in prefekta so bili sklenili umoriti. Dva Grka skle-uili so odposlati v Ahiolo in Karnabad, da bi potrgala brzojav. Zarotniki so hoteli s tem prouzro- čiti ustajo, napraviti nemire v vsej deželi in tako pripraviti pot ruskej okupaciji. Vse zarotnike so zaprli. Veliki vezir je čestital knezu, da se zarotnikom ni posrečilo, umoriti ga. Tudi od več druzih stranij se je knezu častitalo, nekda tudi od ruske. Položaj v Vzhodni Riiineli|i ni nič jasen. Veliki del naroda je nezadovoljen, ker ni dosegel, kar je želel. Posebno Vzhodnorumelijeem ne ugaja, da bolgarska vlada, kar zapoveduje v Vzhodni Kameliji in se premalo ozira na domači živelj. Plov-div zgubil je mnogo svoje veljave, ker se vsa vladna opravila vrše v Sofiji Vzhodnorumelijska opozicija je sklenila, da se ne udeleži volitev za sobranje v Sofiji. Ne vemo, ali ne upa pri volitvah doseči uikakega uspeha, ali pa sploh neče nič slišati o tem, da bi se vzhodnorumelijski poslanci poslali v Sofijo. Ruski vojni ladiji v grd k eni morji nesta pod angleškim vrhovnim poveljništvom in se ne udeležujeta aktivno blokade. Ladiji sta samo zategadelj v grškem morji, da bi velevlastij ne mislile, da Rusija morda ne odobruje njih postopanja. Vsem nemškim šolam na Riialcem se je za= ukazalo, da smejo izdajati šolska spričevala samo v ruščini. Z vladnimi organi bodo morale občevati tudi samo v ruskem jeziku. Včeraj so bile volitve v Italiji. 0 izidu še ni nobenih poročil. Odločiti se je imela osoda sedanje vlade. Od izida včerajšnjih volitev je odvisna tudi bodoča vnanja politika italijanskega kraljestva. Ako je zmagala opozicija, bode se Italija bolj oddaljila od arskih v last i j in približala se Franciji. V nemškem državnem zboru navstal je bil v petek zaradi* neke Hasencleverjeve interpelacije hud govorniški boj. Minister notranjih zadev izdal je naredbo, kako naj policija postopa pri delavskih štrajkih, ki so poslednji Čas jako pogosti v Bero-linu. Naredba, ki je posledica izjemnega stanja v Berolinu, jako prikrajšaje pravico zborovanja. Ha-senclever je v utemeljevanji svoje interpelacije trdil, da ta naredba nasprotuje koalicijski pravici delavcev, in delavce izločuje na milost in nemilost v roke imejočim stanovom. Sedanje postopanje policije je sramota za Nemčijo Minister Bbttinger misli, da je bila naredba za varstvo mirnih državljanov proti brezvestnim agitatorjem potrebna. Bam-berger priznava, kako odgovornost ima vlada. Te naredbe pa ne odobrava, ker je na videz pristranska in izdana v korist delodajateljem. Vlada bi morala pustiti borbo za zvišanje mezde, da bi delavci iz skušnje se prepričali, da nič ne morejo doseči. Ministerska naredba proti štrajkom nasprotuje pravici. Če so zveze fabrikantov dovoljene, zakaj bi zveze delavcev ne bile. Nemška vojna sila je dosti velika, da se ni bati resnega rušenja notranjega miru. Tudi sami delodajatelji žele, da se naredba prekliče. Minister Puttkamer je potem razdražen zagovarjal svojo naredbo. Svobode združevanja delavcev po njegovih mislih omenjena naredba ne prikrajšuje, sicer pa ta svoboda za delavce ni nič prida, ker se jo okoristijo le anarhistični agitatorji. Za vsakim štrajkom se skriva anarhizem. Vlada mora skrbeti za varnost države in mora že v kalu zadušiti socijalistične agitacije. Organ socijalistov „Socialdemokrat" propoveduje anarhizem, kar dokazuje iz nekaterih mest omenjenega lista. Z Bara-bergerjem se on ne strinja, da bi vlada tako dolgo čakala, da bi bilo treba apelovati na silo orožja. Vlada mora že naprej odvrniti take nevarnosti. Ne postopa proti delavcem, ampak proti agitatorjem, katerim mečejo delavci groše v žrelo. Windthorc$t je priznal, da omenjena naredba ni protizakonita, sicer pa on želi, da bi se socijalizem skušal drugače pobijati, z zboljšanjem socijalnega zakonodavstva namreč. Domače stvari. — (Prva Ljubljanska poddružnica družbe sv. Cirila in Metoda) je preteklo soboto zvečer imela svoj prvi občni zbor. Po nagovoru predsednika J. G ogole, pročitala sta tajnik dr. Požar in blagajnik L. Robič svoji poročili, katerim smo povzeli, da ima poddružnica 7 pokroviteljev, 27 ustanovnikov, 43 letnikov, 3 podpornike, vkupe 80 članov. Pokrovitelji uplačali so 650 gld., ustanovniki 270 gld., letniki 31 gld., darovi znašali so 3 gld. 38 kr., obresti 3 gld. 58 kr., tako da je bilo vseh dohodkov 957 gld. 96 kr. Po odbitih neznatuih troških ostaje čistega premoŽenja 949 gld. 58 kr., katero je, izimši 30 kr., v hranilnici naloženo. Iz teh številk se kaže jako ugodno stanje te poddružnice. — Pregledovalcema računov imenujeta se Ž u m e r in Pire. Ko pride na vrsto volitev, izreče se načelništvu zahvala ter per accla-mationem volijo zopet vsi dosedanji člani načelni-štva. Dosedanje delovanje te poddružnice bilo je jako uspešno, člani naj skrbe, da ostane ta delavnost tudi na dalje tako intenzivna in da bode poddružnica tolika, kakor se spodobi za Ljubljano. — (Šišenska Čitalnica) priredila nam je včeraj na Koslerjevein vrtu prijetno veselico. Razen mnogih točk, ki jih je izvrstno svirala vojaška godba domačega pešpolka, čuli smo dobro vežbane moške in mešane zbore in dva komična prizora, ki sta izzvala mnogo veselosti. Vmes bila je loterija^ broječa 200 dobitkov, mej njimi blizu 50 slovenskih knjig, za kar bodi vrlemu vodstva Šišenske Čitalnice izrečeno toplo priznanje. Naj bi tudi drugod pri jednakih prilikah rodoljubi slovensko knjigo širili mej narod! Občinstvo je pevke in pevce odlikovalo z obilnim priznanjem, kakor tudi vojaško godbo, zlasti pri točkah narodne vsebine. G. Boži-daru Kairu, ki je bil tudi na veselici, izražalo je občinstvo pri odhodu z živahnimi živioklici svoje simpatije. — (Včerajšnji izlet na Dobrovo in v Šujco) vršil se je pri najlepšem vremenu. Skupnega obeda udeležilo se je 70 osob, popoludne pa se je pripeljalo Še mnogo Ljubljančanov. Petje Čitalničnega moškega in mešanega zbora bilo je izborno, zabava pri g. Dol in a rji pa preprijetna, da se vsi udeleženci izleta z veseljem spominjajo. — (Občni zbor) društva „Ljudske kuhinje" vršil se bode v sredo ob 6. uri zvečer, ker zadnjo soboto sklicani zbor ni bil sklepčen. — (Občni zbor požarne brambeLju b-ljanske) bil je včeraj dopoludne v magistratni dvorani. Navzoč je bil župan Ljubljanski Gras-selli, predsedoval pa je stotnik požarne brambe Dober le t, prisotnih je bilo do 100 članov. Načelnik Doberlet pozdravi navzočnega župana, potem j zborovalce ter naglasa, da je društvo dokaj uspešno j delovalo. Glavno poročilo kaže, da je društvo gasilo j pri 15 požarih in delovalo tako uspešno, da se ogenj i nobenkrat ni razširil, da je bil tedaj zabranjen vsak večji požar. Društveniki so se pridno vežbali, I vaj je bilo 16 malih in jedna velika z vsem gasil- j nim orodjem. Udov šteje društvo 112. Dasi je letos j izostala navadna letna podpora kranjske hranilnice ■ 5O0 gld. in je tudi mnogo prejšnjih podpornikov odreklo podporo, ker morajo sedaj 2°/<, donesek za požarne brambe plačevati zavarovalnicam, od kate- j rih pa blagajnica požarne brambe doslej še nič do-bila ni, je vendar stanje blagajnice precej ugodno, kajti prebitka je 390 gld., iz katerih se je plačalo j 350 gld. dolga pri podpornem zakladu. Gasilno orodje je vse v najlepšem redu, le sesalk (Saug-rdhren) poleg Ljubljanice bilo bi jako treba, da bi pri kakem večjem požaru mogoče bilo s parno briz-galnico uspešno delovati. Upati je, da bode mestni magistrat, ki vsekdar rad ovoljno podpira požarno i hrambo, tudi to napravo uživotvoril. Iz blagajniškega j poročila, o katerem poroča Albin Ahčin, je razvidno, 1 da je bilo dohodkov 2492 gld. 21 kr., stroškov pa 2261 gld. 13 kr., tako da je ostalo v blagajnici koncem leta 231 gld. 8 kr. Podporni zaklad ima 3678 gld. 34 kr. premoženja, 21 bolnim udom izplačalo se je 505 gld. 80 kr. podpore. V imenu pregledovalnega odseka poroča Dragotin Ahčin, da je v zvezi z Josipom Gerberjem in Oroslavom Dolencem knjige in blagajnico pregledal in se je vse v popolnem redu našlo. VrŠe se potem volitve. Stotnikom se izvoli jednoglasno Fran Doberlet, katerega župan Grasselli pozdravi rekoč, da ga veseli, da je zopet izvoljen na važno mesto mož, ki je popolnem vešč svojega posla in že dolgo let de luje v prid občini in svojim someščanom. Duhovni svetnik Gnezda pozdravi zopet izvoljenega stotnika v imenu udov, zatrjuje mu spoštovanje društ-venikov in pravi, da je že oseba stotnika porok, da bode društvo i v prihodnjo uspešno delovalo. Stotnik g. Doberlet se zahvali obetajoč, da bode tudi v prihodnje z vsemi svojimi silami deloval v prid društva. Poveljniki oddelkov izvolijo se: gg.: Albin Ahčin, Fran Šantel in Henrik G a 1 e, njih namestniki: Raimund Seunik, Dragotin Bitenc in Anton Kavčič, zapisnikarjem • August D r e 1 s e, zaupnimi možmi: Drag. Hi nterlec hner, J.Jordan in Dragotin Coriari, v pregledovalui odsek: Josip Gerber, Dragotin Ahčin in Oroslav Dole n e c. Ko so potem vsi udje stotniku v roko obljubili, da bodo delovali pri društvu dve leti, se sklene, da se od dohodkov požarne brambe odslej mesto 10°/0 daje 20°/0 podporni zakladi in da se za bolezni vsled tepeža, pijanosti itd., po lastni krivdi, ne izplača nikaka podpora. Potem se zborovanje sklene. — (Poročil) se je danes g. Ivan Kavč-nik, mestni policijski komisar, z gospodično Cecilijo Pir na t iz Ljubljane. — (Na učiteljišči Ljubljanskem) bode 7. junija pismeni, 5., 0. in 7. julija ustni zrelostni ' izpit. — (Iz Zagreba.) Znani vinotržec Makso Stern, ki tudi na Slovensko več vina spečava, negtr je prijateljem 4obre k&pljuva ljubo, dobil je viteški križ Fran Josipovega reda. Govori se, da bode Miškatović jednako odlikovan. — (Preteklo soboto) zvečer priredila je vojaška godba Čez mnogo let zopet .mirozov" — Zapfenstreich, ki bode odslej ob ugodnem vremenu vsako soboto. — (Divja dirka.) Došla nam je naslednja pritožba: Včeraj zvečer ob 8. uri pridrvil se je fijakar po Dunajski cesti in tako hitro zavil v Slo-novo ulico, da je na voglu treščil ob trotoar. Od tam zagnal se je proti Lukmanovi hiši in malo je manjkalo, da ni zadel ob vezna vrata. Ljudje so se komaj umaknili v Lukmanovo vežo. Od tod podil se je zdaj na levo, zdaj na desno po Slonovi ulici naprej, da so se ljudje jedva umikali. Komaj je ta oddirjal, že se pripodi od Kazine sem kmetsk voz ter se zaleti pri pošti na levo čez trotoar, da so ljudje jedva na dvorišče ubežali. Skrajni čas bi bil, da se tako divje dirjanje po najživah-nejših ulicah ustavi in da se dotičnik energično opozori na obstoječe policijske naredbe. — (Redkost.) V soboto popoludne krožil je nad Ljubljano dlje časa posamičen žerjav. Proti večeru odletel je proti barju. — (Toča.) Kakor se po Ljubljani govori, je včeraj popoludne po Koroškem toča bila. Izvirnega izvestja o tem nemarno. — (Iz Kranja) se nam poroča, da je te dni Sava zopet močno poškodovala g. Majdiča, po prejšnjem poškodovanji še ne popolnem popravljeni jez. — (Razpisana mesta.) Mesto okrajnega sodnika v Č rnomlj i razpisano je do 7. junija t. 1., mesto okrajnega sodnika v Judenburgu do 8. junija t. 1. — Pri deželni Bodniji v Ljubljani in pri okrajni sodniji v Postojini razpisano je po jedno mesto kancelista. Prošnje do 28. junija t. 1. Telegrami »Slovenskemu Narodu'4. Krško 24. maja. Občina Krška danes jednoglasno imenovala deželne sodnije svetovalca Ivana Vencajza častnim meščanom. Levov 24. maja. Mesto Baligrod, sedež okrajne sodnije okraja hskoskega, od včeraj opoludne gori. Sofija 24. maja. Vsi diplomatski zastopniki, izimši ruskega, čestitali brzojavno knezu, da se je zarota razkrila. Atene 24. maja. Grški in turški vrhovni poveljnik dobila od svojih vlad ukaz, da predstraže postavljata le takraj domače meje. Oba poveljnika smdeta se danes, da se sporazumeta, kako preprečiti jednake dogodke ob meji. Carigrad 24. maja. Okrožnica Porte zavrača trditev, da bi bili Turki prvi začeli streljati, ter dokazuje, da je to neverjetno. Ako Grška določi rok, kdaj bode razorožila in odpustila vojake, podvizala se bode Turčija ter ob jednem razorožila in vojake odpustila. Atene 23. maja. V zbornici interpelo-val Filaretos zaradi turškega napada na meji. Lombardos, minister notranjih zadev, odgovoril, da so se že storili koraki, da se ta zadeva poravna. Dekret za demobilizacijo bil bi se že proglasil, da ta dogodek ni prišel vmes. Razprava o interpelaciji določila se je za ponedeljek. Carigrad 23. maja. Okrožnica Porte trdi, da je bil dogodek na meji slučajen, če ga neso izzvali grški častmki, pristaši Dely-anisa. Poveljnikom čet dal se je ukaz, da ostanejo v defenzivi. Pariz 23. maja. Izvestje Havasovo : V Atene došle zvečer vznemirjajoče vesti. Po ofici-jalnih izvestjih pričeli so Turki zopet boj. Grki zavrnili so Turke in zaseli nekoliko turških postojank. Zadnji telegrami generala Sapunzaki-ja konstatujo, da je streljanje na meji ponehalo. Catania 23. maja. Včeraj bili potresi v Paterni in v Biancavilli. Iz novih kraterjev jako živahno bruhanje. Nicolosi, Belpasso in Pedara še vedno v nevarnosti. Lisbona 23. maja. Poroka prestolonaslednika s hčerjo grofa Pariškega bila je včeraj. Rim 22. maja. Izvestje o koleri; V Benetkah 10 zbolelo, 5 umrlo; v Bari 6 zbolelo, 2 umrla, v Brindisi 1 zbolel, 1 umrl. Poslano. Čast čitatelje ,Slov. Naroda" opozarjamo na denašnji ms.Tat slovanske firme K. M aru Št i k o razpošiljanji kave. Tujci: 23. maja. Pri Slona t Thaler z Dunaja. — Boner iz Brna. — Sattler z Dunaja. — Schuster iz Gradca. — Opitz iz Gorice. Pri Mallel: Scbneider z Dunaja. — Ohme iz Budimpešte. — Berger z Dunaja. — Jaklič iz Kočevja. — Horjri iz Gradca. Tržne cene r IJiiblJani dne 22. maja t. 1. Pionica, hktl. Bež, Ječmen, „ Oves, Ajda, Proso, H Koruza, „ Krompir, „ Leča, „ Grah, Fižol, . Maslo, Mast, Speh friften. kgr. 6J.-2I 5|20| 4187 3125 3 90 87 87 75 06 66 60 Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno . . . . Mleko, liter . . . . Goveje meso, kgr. Telečje „ * Svinjsko , „ Koštrunovo „ n Pišanec..... Golob...... Seno, 100 kilo . . Slama, » * . • Drva trda, 4Qnietr. n mehka, „ „ ?i.:kr.| -H -|90l — I 2! — 8i -m —M —ieol — 38J 50 — 20 2,41! 2 41 7 20 4 Oni Meteorologično poročilo. g Cits npa-Q zovanja 1 Stanje barometra v mm. Tem- ; Ve-peratura i trovi • Mo-Neb<> krina v mm. d a 7. zjutraj 2. pop. i), zvečer 741*96m. 739-94 n*. 739 94 m, 20 2" C 27 8" G 19 5' O Sl. 8VZ. si. vzh. sl. zah. ___ jas. jas. jas. I 000 mm. d ■y a 00 S<1 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 740-18 ■■. 737-82 mm. 737 62is. 21 2° C 29 8» C 19-4» C sl. zah. brezv. sl. zab. jas. jas. d. jas. 0-00 mm. Srednja temperatura 22-5« in 23-5°, za 7 2° in 81» nad nonnaloni. ZO-u-nsijslssL borza dne 24. maja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) 5°',, marčna renta.... Akcije narodne banke.......878 Kreditne akcije..... Londou 8rebro....... Napol . . C. kr. cekini Nemške marke 4°/0 državne srečke iz I. 1854 Državne srečke iz l. Ib64 Ogrtka zlata renta 4"/r Ogrska papirna renta 5'1,', 6* „ StMJirnke zemljišč, od'-ez. obli*; Dunavu i-> g. srećko 5', Zemlj. obe. av»tr. 4,/1v/, zlati east. listi Prior, obliir. Elizahetmc zapad, železnice Prior, obtfg. Ferdinandove sev Kreditne srečke Rud o I fo ve srečk p Akciju anglo-avatr. banke Trammway-ilrušt > »-'j. 170 gld 250 gld. 100 gld. 100 gld. žele/nice 10D gld. 10 r 120 a. v «5 gld. 30 kr. M 50 117 20 101 85 878 — 285 - — 1:6 7t> « 10 r> 03 ti p 5 n 95 62 05 129 75 171 n 80 104 70 g 94 90 v 105' 20 116 m 75 i 125 75 119 50 t 98 70 176 - 18 25 116 — 204 9 25 kmjigotrznicah knjiga: Poezije S. Gregorčičeve. Druga pomnožena izdava. Elegantno vezana knjižica si zlatim obrezkom stane 2 gld., nevezana i gld. 20 kr. Ime Gregorčičevo samo dosta priporoža. Opozarjava samo, da ft etna tej istinito elegantni knjigi %el treba, s karo vkupe zrnje, */i ko. Sou-chong gld. 2.70, »/t ko, Peooo gl«. AO t Postojinl se da v najem. Ponudbe naj se pošljejo A. Mraigber-J u v PostoJIni. (379—1) »♦»+»»»»»♦♦♦»♦»♦»»»»»»»»♦♦♦♦♦♦♦♦»•»♦ Ysem svojim prijateljem in znancem naznanjam, da sem jaz iz dobrote prepustil svojemu sinu vse svoje premoženje, katero sem si pridobil v mnogih letih in to s krvavimi žulji. Zdaj sem pa po dobroti drugih ljudij znova začel svoje rokodelstvo, ker me je preveč v srce žalilo, da bi moral svojega lastnega sina in niegovo nevesto za potrebno hrano prositi na svoje stare dni. Upam tedaj, da me bodo tudi moji stari prijatelji in naročniki obiska-vali, kajti hočem vsem z dobrim in najcenejšim delom po-streči. Stanujem na Rlmskej cesti, v KriianNke j hiši Nt. 3, tik Bamngartnerjeve hlfte. (363—3) Fran Šafec, kolarski mojMter v Ljubljani. „Kako sem se jaz likal." Povest slovenskega trpina v poduk in zabavo. Sestavil in spisal J. Aleftovee. 35 pol v osmerki. Dobiva se za znižano ceno 1 gld. izvod, po pošti 10 kr. ved, aamo pri -A.33.toaa.-va. OTorassi, ključarske ulice št. 3. III. nad str. „Ne v Ameriko!" Povesi Slovencem v poduk, od istega pisatelja za znižano ceno BO Ur., po pošti 5 kr. več. (231—8) Prodaja hiše. V Kožarjih si. 16, pri Dobrovi, s/4 ure od Ljubljane, produ Me zaradi družinskih razmer hiša pri glavni cesti Polhovi jjradec-Horjul-č'rni vrn_ je prj vol\i ter j« pripravna za strojarijo, pa tudi vsako drugo obrt. Pie-skrbljena je z vBemi stvarmi, ki so potrebne za gostilno, tobačno trafiko in špecerijsko prodajalnico. S hiSo se tudi proda hl&na oprava, vinska posoda a vinom vred, dva konja in trije vozovi. — Več se izvč pri lastniku Fran" Hrlbar-Jl, usnjarji v LJubljani. (369—2) Umrli »o: 20. maja: Janez Zupančič, kajžarjev sin, 2 leti, Ilovca št. 39, je utonil v jarki. 21. maja: Josip Kuhar, zasobnega uradnika sin, 3 ure, Mestni trg štev. 24. — Janez Črnivec, paznikov sin, 3 leta, Opekarska cesta Štev. 3, za vnetjem hrbtnega mozga. V deželnej bolnici: 19. maja: Tine Verbinc, kaj Žar, 50 let, za telesno poškodbo. 20. maja: Fran Ulčar, hlapec, 46 let, za telesno poškodbo. 21. maja: Marija Čavdek, gostija, 68 let, za mrtvoudom. 22. maja:Martin Leve, go-stač, 65 let, bil je v Prulah mrtev najden 23. maja: Janez Perme, krojačev sin, 5 let, Rožne ulice št. 33, za-jetiko. „----- v..u»Wxi.» 5 zavarovalno društvo u življenje v ........ Filijala za Avstrijo: Filijala sa Ogersko: Dunaj, Glselastrasse št. 1, | Pešta, Franz - Josefsplatz v hiši društva. št. 5 in 6, v hiši društva. frank. 91,064.543-54 „ 17,y26.068-77 Društvena aktiva................. Letni dohodki na premijah in obrestih dne 30. junija 1884 . . Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka dru štva (1848) več kot............... „ 164,776.000 — V slednjej dvanajstmesečnej poslovalnej perijodi uložilo se je pri društvu za.................. „ 66,893.200-— ponudb, vsled česar znaša skupni znesek za obstanka društva na uloženih ponudbah več kot........... „ 1.391,163.329*— Prospekte in druga razjasnila daje Glavna agentura v Ljubljani, na Tržaškej cesti Št. 3, II. nadstropje pri C*-ni do Zeschkotu. (378—11 VELIKA 10f (500000) ra a* x te kot največji dobitek v najt*r*>< »«•• jeni slučaji pouuja velika od Haui-bur&ke driave majameeua denuriiH loteirtja. Specijelno pa: 1 prem. a mark U00000 1 dobit, a mark 200000 Ct dobit, a mark 100000 dobit, a mark dobit, a mark 1 1 2 dobit, a mark 1 dobit, a mark 2 dobit, a mark 1 dobit, a mark 5 3 26 56 106 253 512 818 dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark 90000 80000 70000 60000 50000 30000 20000 15000 10000 5000 3000 2000 1000 5 0 0 145 dobit, a mark dobit, a mark 31720 dobit, a mark 16990 dobit, a mark 300,200, 150, 124, 100, 94, 67, 40, 20. -«H»-- Nnjuovejša velika, od visoke državne vlade v HAMBURGU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 10O.0OO srečk, od katerih so Izžreba SO.SOO srečk. Za žrebanje določeni skupni kapital maša 9,550.450 mark. Znamenita prednost te denarne loterije je ugodna naredba, da se vseh 50.500 dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v malo mesecih in sieer v sedmih razredih sukcesivnu gotovo izžreba. Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 60.000, v tretjem na 70.000, v četrtem na 80.000, v petem na 90.000, v šestem na 100.000, v sedmem pa eventuvelno na 500.000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd. Prodaja origi'ialnih srečk te denarne loterije je izročena podpisani trgovski hitil in vsak, kdor jih hoče kupili, naj se neposredno na njo obrne. Častiti naročevalci se prosijo paročitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali postnih markah. Tudi se denar lahko pošlje po poštnej nakaznici, na željo se narodi tre izvršč tudi proti poštnemu povzetja. Za žrebanje prvega razreda velja 1 cela originalna srečka av. v. gld. 3.50. 1 polovica origlualne srečke av. v. gld. 1.75. 1 četrtina originalne srečke av. v. gld.—.90. Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke iu ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi vse natančneje. Takoj po žcebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-nenitn državnim grboin, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrta izplačajo pod državnim jamstvom. . Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajajoče srečko pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo so madni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taiBta kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred 31. majem 1886 nam direktno dopoBlati. (238—13) VALENTIN & C0, Bankgeschaft, HAMETJBG-. I'.đaielj m odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodue Tiskarne". 7072 08 EK