Sodelujte v naši anketi! Izvoziliza429000dolarjev 0 DUŠAN REBOLJ — KS 0 Od celotnega letošnjega druž- Po družbenem planu znaša iz-»Zaenkrat izpolnjujeta izvozne benega brutoproizvoda industrije vozna zadolžitev našega podjetja obveznosti še najbolje Oljarica v kranjski komuni odpade na iz-Britof in Tovarna gumijevih iz- voz 3,6 milijard dinarjev ali 7,96 odstotka. V posameznih podjetjih delkov »Sava-< bi bilo mogoče z enim stavkom povzeti celotno poročilo o izvozu v prvem polletju 1962, o katerem so razpravljali 9. avgusta na ‘ikripni seji občinskega ljudskega odbora Kranj. Spričo gospodarskih težav in pomanjkanja deviznih sredstev so se tudi podjetja kranjske komune za tekoče leto zavezala povečati izvoz. Lani so izvozila skupaj za 791,431.000 deviznih dinarjev svojih proizvodov. Za letos so prvotno predvidevala izvoziti najprej za 1 milijardo 128 milijonov 765 tisoč deviznih dinarjev, kasneje pa so svoje obveze povečala na skupno 1 mlijardo 444 milijonov deviznih dinarjev različnih proizvodov. Zaradi najrazličnejših, pretežno OPOMBA: Vse vrednosti so iz-upravičenih in že pričakovanih ražene v 000 deviznih dinarjih razlogov so v prvem polletju pod- (300 deviznih dinarjev je 1 dolar!) jetja kranjske komune izpolnila pa je delež izvoza v njihovih pla-le 30,9 odstotkov celotnega letos- nih družbenega brutoproizvoda njega izvoznega načrta. takle: LIP Preddvor 70,4 %, Špik Kakšne so letošnje obveznosti m 14,6 %, Roleta 13,1 %, Tekstilin-koliko so podjetja letos že izvozi- dus 13,1 %, Oljarica 11,3 %, Plula, prikazuje pričujoča pregled- nika 7,9 %, Sava 6,6 %, IBI 5,3 %, niča: Iskra 5,0 % in Standard 1,7 %. 193.000 d»larj"ev. Že v prvem pol- (Nadaljevanje na 3. strani) PODJETJA Prvotni plan Novi plan Že izvoženo Realizacija v% OLJARICA 16.575 37.637 27.948 74,3 SAVA 57.939 256.470 128.700 50,2 ISKRA 226.815 226.815 94.800 41,8 TEKSTILINDUS 520.000 610.000 169.477 27,8 IBI 41.375 41.375 7.251 17,5 LIP Preddvor 27.125 67.559 11.171 16,5 ŠPIK 15.000 59.000 7.922 13,4 STANDARD ■ 8.936 8.936 1.087 12,2 PLANIKA 215.000 121.888 12.398 10,2 SKUPAJ 1,128.765 1,444.000 460.754 31,9 iiiiiiiiiiiiitiiiiifriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii V KRANJU DNE 17. AVGUSTA hiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiii Zakon tržišča stopa vedno bolj in bolj v veljavo To so naše glavne naloge 0 FRANC MERHAR - P L AN.-AN A LIT. SLUŽBE 0 Današnja 0 stopnja razvoja proizvajalnih sil je pripeljala do kvalitetnih 0 sprememb, ko ni več bistveno spremljati samo fizični obseg 0 proizvodnje. Bolj in bolj postaja važno tudi to, kako in kaj 0 ter s kakšno kvaliteto proizvajati! Zajkon tržišča, ki smo ga 0 pri nas doslej zapostavljali zaradi nujnosti hitrejšega tempa raz-0 voja proizvajalnih sil jugoslovanskega gospodarskega prostora, 0 stopa glede na današnjo raven gospodarske moči vedno bolj do @ izraza. To pomena, da prehaja naše gospodarstvo iz svoje kvan-g titete v kvaliteto, kjer prihajajo zakonitosti blagovnega gospo-0 darjenja vedno močneje do izraza. Takole je treba vsak pripravljati hrano za obrata naše restavracije V razpravi je novi predlog analitske ocenitve delovnih mest Predlagajte spremembe... 0 Skupščina kolektiva je na 3. redni seji sprejela sklep, da je treba 0 še nadalje razvijati in izpopolnjevati sistem delitve dohodka in 0 nagrajevanja po delu. Dosedanje občutne razlike v vrednostih točk po posameznih ekonomskih enotah je treba izenačiti. Analiza osebnih dohodkov od lanskega septembra do junija letos je pokazala, da analitska ocena nekaterih delovnih mest ni bila docela objektivna. Posebna razširjena komisija je morala nepravilnosti reševati tako, da s popravki ni ustvarjala novih nesorazmerij. Delovala je v dveh podkomisijah in sicer ločeno ena za strokovne službe, druga pa za ekonomske enote pomožnih dejavnosti. Na oglasnih deskah so sedaj izobešeni predlogi nove analitske ocene delovnih mest. Spremembe v točkah ne bodo v nobenem primeru povečale ali zmanjšale maso osebnih dohodkov v posameznih ekonomskih enotah! Vsakemu članu kolektiva je omogočeno vložiti pritožbo na predlagano analitsko ocenitev. Rok za oddajo pritožb je 19. avgust. Podkomisiji za analitsko ocenitev delovnih mest bosta po omenjenem datumu pregledali vse ki je značilna za kapitalistične vložene pritožbe in upravičene družbeno-ekonomske odnose. Zato tudi upoštevali ter nato predlagali bo pri nas še vedno obstajal plan popravljeno ocenitev skupščini kot družbeni regulator, ki izklju- kolektiva v potrditev, čuje močna nasprotja ter ublažuje LETO IV — 6. ŠTEVILKA IIIUIUIIHIIIIIIIIIIIIIIIIII! IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHUllllllUtlllllllliUll Kako ste preživeli O letni oddih • V želji, da podrobneje spregovorimo o letošnjem letnem oddihu in o tem, kako ste preživeli tistih nekaj prijetnih dni v naših počitniških domovih v Crikvenici, na Pokljuki ali pa v Bolu na Braču, naprošamo vse letovavce za pomoč. V kratkih, lahko tudi s svinčnikom napisanih prispevkih opišite, kje in kako ste preživeli letos svoj dopust, koliko družinskih članov je letovalo in koliko denarja ste potrošili. Posebno nas zanima, kako ocenjujete letovanje v naših počitniških domovih in kaj vam je bilo všeč ter kaj ne? Ce imate morebiti kake fotografije z letošnjega letovanja, napišite na hrbtni strani, kaj predstavljajo in vse skupaj pošljite na naslov našega uredništva. Zagotavljamo vam, da bomo obdržali imena in priimke piscev v tajnosti, če bodo le-ti to želeli. Vse objavljene prispevke in fotografije bomo honorirali, po izidu lista pa slikovne prispevke tudi vrnili! Ker bi radi pričeli z objavljanjem zaprošenega gradiva že v eni naslednjih številk, pošljite svoje prispevke čim-prej! Veseli bomo vsakega nasveta in vsake pripombe. Naš namen je predvsem dobiti objektivno oceno o pogojih letovanja v naših domovih, hkrati pa pomaga bravcem, ki še niso izkoristili svojega letnega dopusta, pri izbiranju kraja in načina letovanja letos! Uredništvo Z zadnje seje upravnega odbora in zavestno uravnava ter preusmerja premočno rast ene gospodarske panoge v drugo. S tem skrbi za skladnejši gospodarski razvoj naše države! Neizbežen pogoj obstanka in napredka iz sedanjega položaja je brez dvoma v večji proizvodnosti Potrebna nam je torej tista pro- dela, večji uporabi industrijske (Nadaljevanje na 3. strani) Večkrat bi morali razpravljati tudi o tem ... Medsebojni odnosi! Stanovanja, borci NOB in dodatna stopnja prispevka za socialno zavarovanje Še vedno je čas izletov — tudi tale posnetek je nastal na izletu naših mladincev dobrimi in slabimi lastnostmi! izvodnja, ki po svoji kakovosti, izbiri in proizvodnih stroških ustreza zahtevam našega in tudi vedno bolj zahtevam mednarodnega trga. Takšna stopnja razvoja proizvajalnih sil nam nujno narekuje, da pričnemo intenzivneje gospodariti ter da se bolj poglobimo predvsem v probleme in možnosti prodaje blaga, ker je doba čaka-Na zadnji seji upravnega odbora nja na kupce za nami! Socialistič-dne 26. in 28, julija je bilo pred- na konkurenca kot zdrav regula-vsem govora o stanovanjskih te- tor v gospodarstvu zahteva, da žavah delavcev, ki stanujejo v blago sami ponujamo. Kdor bo v provizorijih na Planini, o neka- tej tekmi spal, tega bo tržni regu-terih aktualnih problemih borcev lator izključil iz nadaljnje gospo-NOB, o dodatni stopnji socialnega darske tekme. Pri tem ne smemo prispevka in o raznih pismenih misliti in računali na stihijo trga, vlogah. O problemih naših sodelavcev, ^ učnimi uspehi na Tehniški gumarski šoli in na Gumarski šoli smo zadovoljni ki stanujejo v provizorijih na Planini, je poročal predsednik stanovanjske komisije tov. Božič. Občinski ljudski odbor Kranj je pred nedavnim sklical sestanek predstavnikov podjetij, katerih delavci stanujejo v omenjenih provizorijih in sporočil, da bodo te objekte najkasneje do septembra meseca letos porušili zaradi dotrajanosti. Gospodarske organizacije so opozorili, da bodo morale same rešiti stanovanjske probleme svojih delavcev, ki bodo ostali s porušitvijo provizorijev brez strehe. Upravni odbor je predlagal skupščini, (Nadaljevanje na 2. strani) 0 ALOJZ ZALAR — SLUŽBE ZA ORG. PROIZVODNJE e Na medsebojne odnose vplivajo najrazličnejši činitelji. Prav gotovo so odločujočega pomena tudi naše slabosti. Kdor upa, da bomo kdaj brez njih, je velik optimist, človek bo ostal kljub socialnim in družbenim spremembam še vedno samo človek z vsemi svojimi Šolsko leto je zaključeno. e e JOŽE KOCIJAN - GIC e Ni dolgo tega, iko smo zaključili pouk v poklicni Gutoairsld šoli, pred kratkim pa tudi zadnje izpite v Tehniški šoli za šolsko leto 1961/62. Zato je čas, da vsaj bežno omenim učni uspeh v obeh šolah ... Kadar koli grem v proizvodnjo, vedno me sodelavci izza strojev vpramjejo to ip. ono o organizacijskih in ‘drugih problemih, ki se pojavljajo v tovarni. Velikokrat pa slišim tudi negodovanje na račun slabih medsebojnih odnosov, predvsem odnosov nadrejenih delavcev do podrejenih. Prav Jtred nekaj dnevi mi je 'Spet potožila ena izmed delavk v osnovni proizvodnji. Bojda je vprašala nekega sodelavca iz pisarne, kako je s tem in onim v podjetju. Le-ta pa jo je zavrnil, češ da ga problematika podjetja ne zanima in da mu je za podjetje figo mar .. !? Omenjeni dogodek na žalost ni osamljen primer. Prevečkrat se dogaja, da tisti, ki veliko vedo o proizvodnji, o planu, o težavah v prodaji, itd. le neradi pojasnijo vse to sodelavcem v proizvodnji. In to se dogaja v Času, ko si na vse načine prizadevamo vključiti v neposredno upravljanje in odločanje vse mezni primeri, ko bodo morali prizadeti v bodoče bolj redno misliti na svojo bodočnost in na svoje obveznosti do kolektiva. Saj jim podjetje danes nudi možnost mogla misliti tista ženska iz pro-tisposobiti se v strokovno močnega izvodnje, ko jo je vprašam sodela-V splošni oceni smo lahko po- marske sole zavedali, da se učijo proizvajavca in bodočega uprav- vec zavrnil češ da mu je za pod- vsem zadovoljni. Pri tem pa mi- zase, za kolektiv in za celotno ijavca, ■ f- i- ^ slim predvsem na naslednje: našo družbeno skupnost Pri tem Me da - ni vsee k.ak„ po.vedaL 0 0 Učni uspeh bi bil lahko sicer nočem in ne smem trditi, da se še boljši, če bi se bili učenci Gu- tega ne zavedajo vsi. So pa posa- zaposlene v podjetju^ Le kaj si je mar . . I Prav gotovo je Menim, da pač ni vseeno, kak- povedala o svojem doživetju sode- (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje na 3. strani) Stanovanja, borci NOB in dodatna stopnja prispevka za socialno zavarovanje (Nadaljevanje s 1. strani) naj odobri nakup dveh montažnih hiš za naše sodelavce, občinski ljudski odbor pa naj določi primerno zemljišče na postavitev obeh hiš. Socialni delavec Štefan Horvat je poročal o rezultatih analize, ki zadeva probleme naših sodelavcev — borcev NOB. O njej je pred sejo upravnega odbora že podrobno razpravljala komisija Zveze borcev in sprejela nekatere zaključke. Upravni odbor je na osnovi predloženih predlogov obravnaval sodelavce: Antona Javornika, Mira Hribljana, Franca Beleharja, Janeza Gartnerja, Ivana Pangerca, Antona Grašiča, Franca, Bašlja, Jožeta Čimžarja, Silva Vidica in Pavla Končana. Potrdil in sprejel je večji del predlogov, ki se nanašajo na dolgoročna posojila za rešitev njihovih stanovanjskih težav, na priznanje dvojne delovne dobe za čas aktivnega sodelovanja v NOV. na dopolnilno izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje, na zaposlitev v oddelkih, kjer so delovni pogoji lažji, itd. Od Zavoda za socialno zavarovanje v Kranju smo prejeli odločbo o plačilu dodatne stopnje prispevka za socialno zavarovanje. Analiza in primerjava podatkov Zavoda za socialno zavarovanje in naše obratne ambulante pa je pokazala, da se le-ti ne ujemajo in da Zavod izkazuje občutno prevelike bolezenske izostanke, oziroma število izgubljenih delovnih dni. Zaradi tega je upravni odbor sklenil vložiti na Republiški zavod za socialno zavarovanje pritožbo, kadrovske službe pa bodo pripravile še analizo izgubljenih delovnih dni za Gumarski institut. Potem so na seji še obravnavali najrazličnejše prošnje in pritožbe ter se domenili, da bo naslednja seja v drugi polovici meseca avgusta. ▲ Takole je narisal Marjana Peneša iz graverske delavnice naš karikaturist Kdo kandidira v občinski zbor proiz- vajavcev? V petek, 10. avgusta sta bila v obratih I in II zbora volivcev vo-livne enote Tovarna gumijevih izdelkov »Sava« v Kranju. Na zborih so predlagali in končno sprejeli kandidata za zbor proiz-valjavcev občinskega ljudskega odbora v Kranju. Za obrat I bo kandidiral na volitvah, ki bodo 15. septembra, Franc Celestina iz ekonomske enote finančne službe, za obrat II pa Franc Oman iz ekonomske enote nabavne službe. Do nedavnega je bil v tem upravnem organu pri občinskem ljudskem odboru iz našega podjetja Tine Klemenčič. Zaradi študija pa je letos na pomlad zaprosil za razrešitev in odpoklic! Zaostajamo za osnovnim planom Zdaj ko prihaja naš list pogo- omogočeno hitreje in podrobneje šteje med svoje bravce, nam je obravnavati tudi proizvodne uspehe, probleme in načrte. Tokrat —— On ve, da si z zaščitnim smo se odločili s kratkim prispev-▼ sredstvom varuje zdravje kom opozoriti na uspehe v proizvodnji po pretečenih sedmih mesecih tega leta. Letošnji osnovni proizvodni načrt za obdobje od začetka januarja do konca julija smo izvršili samo 98,66 odstotno, operativni načrt za isto obdobje pa 102,34 odstotno. Kakšne uspehe so dosegle | posamezne ekonomske enote, je P moč najbolje razbrati iz spodnje preglednice! Kakor vidite, bomo morali v preostalih mesecih tekočega leta temeljito prijeti za delo, če hočemo izpolniti planske obveznosti! tabele: Očito je, da posebnih razlik med posameznimi oddelki ni. Opaža se, da je dosegel II. letnik nekoliko boljše uspehe. To je docela razumljivo in naravno, saj učenci po daljšem času šolanja že bolj poznajo strokovne predmete. Seveda pa to še ne daje popolnega zagotovila, da bodo tudi zaključni izpiti II. letnika, ki bodo konec meseca septembra, potekali brez presenečenj. Malenkostna prednost v boljšem učnem uspehu II. letnika nasproti I. letniku je namreč s tega vidika prenizka. Vsekakor bo treba zamujeno nadoknaditi in nastale praznine izpopolniti v posameznih predmetih. Posebno vprašanje, ki ga je moč zastaviti tako učencem kot tudi predavateljskemu zboru, je: »Kako, da nihče ni dosegel boljšega uspeha?« Res je, da kriterij pri ocenjevanju ni bil mil, vsaj kar se večine predmetov tiče. Vseeno pa mislim, da je med našimi učenci tudi nekaj takih, ki bi lahko dosegli s sistematičnejšim in marljivejšim delom še precej več. V opravičilo bi sicer lahko navedel to, da so boljši učenci nesebično pomagali v svojem prostem času učencem iz sosednjih republik, saj so se le-ti znašli s prihodom v Slovenijo in v slovensko šolo v silno težkem položaju. Slovenski jezik je težak in tudi našim bratom v sosednjih republikah težko razumljiv. Taka nesebična in humana pomoč pa je seveda v precejšnji meri vezala prosti čas najboljših učencev. Vendar menim, da je taka pomoč vredna vse več kot karkoli drugo. To je osnovna naloga naše družbene ureditve, še posebej pa vzgojnih ustanov. Razvijati in utrjevati moramo tovariško pomoč še izza časov NOB. Prepričan sem, da bo v naši šoli tako tudi no 4,33, Ida Mohorko z oceno 4,25, Helena Pivk z oceno 4,12, Ferdo Kociper z oceno 4,11, Jože Čopek lahko vpliva na večjo in boljšo proizvodnjo. Vsega tega se v šoli ne morejo naučiti, saj je čas pre- & E I £ e e n e a t r 1 I. II. III. IV. V. opravljeni kolokviji |l 1 11 Es S-2 j! 1 •5 i V 1 I? P P 1 tl |e P 1 i. 26 26 3.25 - 23 2.9o 3 2o 3, lo 6 14 3,34 12 3,66 ii. 19 19 3.o3 - 16 3.?4 3 lo 3.56 9 5 3.2.0 14 - - SK 45 45 3.14 - 39 3,o7 6 3o 3.33 15 19 3.57 26 14 3,66 12 OPOMBA: V I. grupi IV. eemeetr) no tleti dljekl, ki eo opravili voe kolokvije rnzen ^naroke tehnologije, v I. grupi V. eeneatro eo tleti dljnkl, ki eo opravili vie do sedaj nož-ne kolokvije, v II. grupi TV. neneitro pa eo tinti dljnkl, ki no opravili vae do sedaj nožne kolokvije I ^ Učni uspeh na Gumarski šoli z oceno 3,89 in Tone Zorman z oceno 3,89. Upam, da bom lahko čez čas podobno našteval med najboljšimi tudi druge, naše nove učence! Če pa sem že omenil najboljše učence, še nekaj besed o tistih, ki zaslužijo pozornost in skrb vsega kolektiva. Ker so v šoli slabši, si morajo vzeti za zgled najboljše. Ves svoj prosti čas bodo morali pametneje izrabljati — predvsem za učenje. To velja predvsem za Danielo Mileč, Nusreta Bitiča, Glagoja Krstiča, Franca Pustovrha in druge. Prepričan sem, da tele besede niso zaman in da se bodo prizadeti učenci zagrizli v delo ter zamujeno nadoknadili!? <9 Morda še o tem, da za vzgojo učencev ne odgovarja samo skupina ljudi, zaposlenih v naši šoli in še nekaj sodelavcev, ki predavajo na šoli. Ne pozabimo, da so naši učenci vsak dan tudi med nami na delovnih mestih, zato jim moramo biti za zgled. Naj se ne dogaja več, da bo kdo izmed nas govoril vpričo njih besede, ki človeku niso v ponos! Ne pozabimo, oddelek število učencev izdelalo z uspehom % popravni izpit ni izdelale ocena njeni M ž S K 5 4 3 2 S K št. % št. % 1 H 1. 9 9 18 - 6 7 2 15 88,24 1 5.88 1 5,88 3,27 1 2. 13 7 2o - 5 11 - 16 8o,oo 2 lo,oo 2 lo,oo 3,25 - 3. 19 - 19 2 lo 2 14 73,69 4 21,o5 1 21,o5 2,97 - SK 41 16 57 - 13 28 4 45 78,95 7 12,28 4 7,o2 3,16 1 n 1 1. 15 2 17 - 5 9 3 17 loo,oo - - 3,38 - 2. 11 6 17 5 lo 1 16 94,12 1 5,88 - 3,49 - SK 26 8 34 - lo 19 4 33 97,06 1 2,94 - 3,44 - I. + II, 67 24 91 - 23 47 8 78 85,72 8 8,78 4 4,4o 3,3o 1 EKONOMSKA ENOTA Izvršitev osnov, plana v% Izvršitev operativ. plana v% VALJARNA I 103,69 109,25 PREŠANI IZDELKI 105,76 106,98 PREMAZOVALNICA 98,97 111,75 PNEVMATIKARNA I velopnevmatike 109,82 100,44 veloogrevne duše 73,04 72,05 avtopnevmatike 117,41 98,43 avtoogrevne duše 316,95 331,16 TEHNIČNI IZDELKI 119,56 102,07 ROTACIJSKE PREŠE 75,52 90,14 PREVLEKE VALJEV 86,26 82,86 PNEVMATIKARNA II avtopnevmatike 102.58 102,89 avtoogrevne duše 154,29 156,37 žične velopnevmatike — — veloogrevne duše — — mopedpnevmatike — — mopedogrevne duše — — KONFEKCIJA VRHNIKA 93,54 95,69 Skupaj 98,66 102,34 Učni uspeh na Tehniški gumarski šoli v bodoče in da bodo tudi v prihodnje najboljši učenci stali slabšim ob strani. Seveda pa s tem ni rečeno, da slabši učenci nimajo nobenih obveznosti. Obratno! Opravičiti bodo morali vloženi trud svojih tovarišev in se jim z boljšim učenjem oddolžiti za pomoč. Razredna skupnost kot družbeni organ učencev v šoli je v precejšnji meri odigrala svojo vlogo in izpolnila svoje naloge. V teh organih po posameznih oddelkih so se ukvarjali z najrazličnejšimi problemi, ki se tičejo posameznikov in celote. V prihodnje bo treba delo razvijati še bolj sistematično, in to na vseh delovnih področjih. Le to je zagotovilo, da se bodo učenci v prihodnje še bolj aktivno vključevali v kolektivno da zgledi vlečejo! Saj bodo naši sedanji učenci postali čez čas člani kolektiva »Sava«. Zato prosim vse člane kolektiva, naj sodelujejo in pomagajo vzgajati mladi rod. Bodite njegov najboljši vodnik, njihovi pravi tovariši. Za pomoč in razumevanje, za dobro vodenje in tovariški odnos se vsem članom kolektiva v imenu učencev najlepše zahvaljujem, prav tako pa tudi v imenu celotnega predavateljsko-vzgojnega kadra. 6 In še nekaj misli o doseženih uspehih v Tehniški gumarski šoli! Priznati moram, da posebnih problemov ni bilo. Zahvala gre precejšnji zrelosti in življenjski izkušenosti vseh dijakov. Morda ni najbolj zdravo in ne najbolj tovariško le to, da nekateri posamezniki študij nekoliko preveč zanemarjajo in izostajajo od predavanj. Izostajanje je lahko sicer upravičeno, toda dogaja se, da je kratek. Zato bodo morali tudi po opravljeni diplomi svoje znanje še nadalje bogatiti in se strokovno še naprej izpopolnjevati. Vsi upamo in želimo, da dijaki svoje obveznosti do kolektiva v celoti in dosledno izpolnijo! Ob koncu naj se zahvalim v imenu vsega predavateljskega zbora Ediju Bertonclju in ing. Filipu Majcnu ter vsem ostalim dijakom, ki so bili na strokovnem izletu v Splitu, za nesebično pomoč in požrtvovalnost ob tragični smrti dijaka naše šole Jožeta Tonejca! Vsi vemo, da izkoristek obstoječih strojnih zmogljivosti ni vedno najboljši. To pomeni, da imamo pri nas v tovarni še vedno precejšnje neizkoriščene, mrtve nojranje rezerve. Mislim, da pri tem ne moremo ostati povsem ravnodušni, saj bi umno izkoriščenje obstoječih strojnih in delovnih zmogljivosti dvignilo naš blagovni sklad oziroma bruto produkt, s tem pa Domači HUMOR Iz zanesljivih virov smo zvedeli, da potekajo zadnje čase v jedilnici obrata I zadnje priprave nekaterih »zaslužnih« članov kolektiva za televizijski prenos v Združene države Amerike z umetnim satelitom TELESTAR. V predvidenem petnajstminutnem programu za Novi svet bodo prikazali prebi-vavcem onstran velike luže, kakšni strokovnjaki so v packanju in mazanju miz. Vljudno naprošamo vse preostale člane kolektiva, Ki v programu ne bodo nastopili, da »umetnikom« v vsakem oziru »pomagajo« ter jih med zadnjimi vajami med odmori nikakor ne motijo . .! Posnemajte jih tudi vi... e LOJZE ZALAR - SLUŽBE ZA ORG. PROIZVODNJE ® V naših prejšnjih številkah »-Save« smo že govorili o delu komisije za izume in tehnične izboljšave in o tem, kje lahko dobite napotke, navodila in pomoč, če hočete predlagati kako izboljšavo. Tokrat pa nekaj splošnih misli o patentih in tehničnih izboljšavah. No, pa še to naj povem, da bomo odslej redno v tejle rubriki pisali, kaj je novega v našem oddelku . . . Zakon o patentih in tehničnih izboljšavah je prvi zakon s področja tako imenovane industrijske lastnine, ki se vključuje v sedanjo družbeno, gospodarsko in pravno zgradbo Jugoslavije. Pojem vijakoma za reguliranje debeline gumiranega sloja. Po Hribljano-vem predlogu pa se bo reguliralo debelino gumiranega sloja z regulacijsko ploščo z zatikom na ročici. Regidacija bo hitrejša in enostavnejša, napetost platna pa enakomerna. Poleg tega tudi ne bo več nevarnosti zaradi morebitnih opeklin pri premazovanju. Komisija je predlagatelja nagradila s 15.000 dinarji. CIRIL ZAVRL je predlagal za grelno napravo pri brizganju žičnih jeder spremembo, po kateri se ogreva glavo in material z grelno spiralo v brizgalni glavi. Tako je odpravil odprli ogenj, hkrati pa dosegel, da delovno mesto ni več zamazano. Tudi kvantiteta dela se je izboljšala, ker je ogrevanje enakomerno. Komisija je predlagatelja nagradila s 15.000 dinarji. Vsem racionalizatorjem naše iskrene čestitke. Upamo, da se dosedanjim pridružijo še drugi, saj je po naših obratih še vedno mnogo možnosti za tehnične izboljšave! To so naše glavne naloge čo pomembnosti nalog, ki stojijo danes pred nami, izredno odgovorna. S teoretičnim in praktičnim znanjem moramo v prvi vrsti skrbeti za normalen produkcijski proces, pri čemer se moramo posluževati vseh znanstvenih dosež- (Nadaljevanje s 1. strani) organizacije dela, v modernih strojih za delo in v boljši kvaliteti dela samih proizvajavcev. Le-to daje hkrati zagotovilo za vedno industrijske lastnine zajema razen uspešnejše prilagojevanje k med-varstva izumov še pravno varstvo narodni delitvi dela. Iz tega pa raziskovalnih znakov blaga in sto- sledi, da se nahajamo pred novo kov industrijske organizacije dela ritev, kot so: vzorci in modeli, revolucijo, ki zahteva postopno praktično pri vsakodnev- označba geografskega porekla bla- selekcijo ali izbiro in vedno večjo nem delu tudi uporabljati! Vsem ga in zlasti blagovne in storitvene intimzivnost vseh produkcijskih nam mora biti jasno, da ima prak-znamke. Končno zajema ta pojem faktorjev. tična uporaba znanstvenih izsled- Proizvodnja mora rasti v skladu s potrebami potrošnje ne samo po obsegu, kot je bilo to doslej, marveč tudi po strukturi. Dosledna borba za decentralizacijo je sred- znanstveno-organizacijskih tudi zatiranje konkurence. Zvezna ljudska skupščina je že leta 1948 sprejela Zakon o iznajdbah in tehničnih izboljšavah. Bil je prilagojen takratnim razmeram industrijske lastnine. Naš interni pravilnik je popolnoma prilagojen stvo za večjo proizvodnost, boljšo temu zakonu, ki pa je bil pred letom dni popravljen in dopolnjen. Seveda pa pri nas ni bilo take prakse, da bi lahko takoj v začetku izdali zakon, ki bi lahko vseboval vse potrebno gradivo za reševanje predlogov tehničnih izboljšav! • e ® Pomembno mesto v borbi za kar največjo storilnost v podjetju imajo tudi naši racionalizatorji. S svojimi predlogi za najrazličnejše izboljšave prihranijo podjetju mnogo denarja, sebi pa zagotavljajo zaslužene denarne nagrade. V zadnjem času je komisija za tehnične izboljšave reševala več predlogov. Poglejmo danes za primer nekatere predlagatelje s svojimi predlogi! MATIJA RADOSEK iz obrata III na Vrhniki si je zamislil pripomoček za rezanje zračnih tlačilk. Preje so opravljali to delo s Škarjami. Rezi so bili velikokrat krivi, zaradi česar je bila kasneje montaža precej težavna. 7 matim strojčkom in nožem na nožni pritisk je tov. Radošek uredil delovno mtsto tako, da sedaj reže zračne tlačilke ena sama delavka. Kombija ga je za predlog nagradila z 10.000 dinarji. MIRO HRIBLJAN je predlagal izboljšavo pri premazovanju blaga. Doslej so premazovali blago z valjem in nožem ter posebnima Z novim zakonom o socialnem zavarovanju bo takimle »tovarišem« slej ali prej za vselej odzvonilo! kov organizacije dela edini cilj dvigniti proizvodnost! To pomeni ob naj nižjem trošenju živo vloženega dela in z racionalno uporabo materiala ter z najmanjšimi možnimi stroški na enoto izdelka v kar najkrajšem času izdelati proizvod. Bolj ko take izsledke praktično uporabljamo, hitrejši je tempo rasti materialne osnove in družbenega standarda. jai)je metod. • Realno meritj vloženo delo oziroma potrošeni čas za izdelavo! Na tak način se bomo izognili precejšnjim težavam, ki jih imamo pri nagrajevanju po delu. ® Izpopolniti sistem spodbudnega ali stimulativnega nagrajevanja! ® Poskrbeti za tekočo in hitro, hkrati pa za POPOLNO tehnično surovine dokumentacijo! 0 Prizadevati se za kar se da elastično analizo trga! • Sinhronizirati ali vsklajevati proizvodni plan z elastičnim povpraševanjem po naših proizvodih! ® Točno odrediti pravice in obveznosti za vsako delovno mesto! IZVOZILI ZA 429000 dolarjev (Nadaljevanje s 1. strani) letju pa smo izvozili za 429.000 dolarjev raznih proizvodov ter s tem presegli plan za 122 odstotkov. Do konca leta računamo na izvoz za okoli 854.000 dolarjev, saj imamo za 319.400 dolarjev že zaključene poigodbe, za preostalih 106.500 dolarjev pa bomo sklenili pogodbe med letom. V tujini se precej zanimajo za naše proizvode, zaradi uveljavljanja določenih pogojev trgovanja na domačem tržišču pa smo cesto prizadeti. Cene nekaterih domačih polizdelkov, ki jih moramo kupovati za nemoten proizvodni proces, so višje od uvoženih, zato često ne moremo nastopiti na tujih tržiščih s konkurenčnimi cenami svojih proizvodov. Poseben problem so tekstilno blago za gumiranje ter drobni kovinski deli za gumene tehnične proizvode. Tl so pri nas kar nekajkrat dražji od enakih v tujini. Velik problem, ki vpliva sicer na celotno proizvodnjo, pa je vprašanje preskrbovanja z osnovnimi surovinami. Nabava kavčuka ni enakomerna, pač pa poteka v sunitih. Zaradi kratkih izvoznih rokov do naročnikov v tujini moramo včasih uporabljati dražje za izdelavo določenih proizvodov, ker druge izbire nimamo. Zato smo zunaj manj konkurenčni. Toda kljub temu še vedno uspevamo predvsem na račun dobre kvalitete proizvodov. Podobne težave imajo tudi druga podjetja v naši komuni. Poleg problemov organizacijsko-tehnične narave kot posledice stalnega me-Vsi navedeni ukrepi so bistvene njevamja režima v zimanjetrgo-važnosti in P^vi^ pogoj* če hočemo vinski menjavi, se morajo podjet- ja boriti tudi z nelojalno konku- našo investicijsko politiko v kolektivu uresničiti. Pri tem se moramo predvsem usmeriti v to, da kar se da izkoristimo in izpopolnimo to, s čimer razpolagamo. To je osnovni pogoj za povečanje proizvodnosti dela in za razširjeno reprodukcijo. Politika novih investicij je namreč opravičljiva le, renco. Le-ta zaradi določenih ekonomskih in političnih interesov znižuje cene ali pa osvaja tržišča z boljšo organizacijo. Očito je, da so tržišča v tujini, predvsem izvenevropska, slabo raziskana. Zato je silno težko po- , segati v zunanjetrgovinsko me- ce so obstoječe proizvodne zrno- o Velikokrat ^ primeri, da organizacijo dela in za večji gospodarski učinek. Temeljni kamni naše gospodarsko-politične zgradbe — tržišče, proizvodnja, plan in delavsko samoupravljanje — so organizacijska celota, zato jih nikakor ne smemo ločeno obravnavati ali pa dajati prednost enemu pred drugimi. Samo medsebojna skladnost in uravnovešenost lahko zagotavljata rast materialnih proizvajalnih sil in političnih odnosov. Vloga vseh naprednih sil je spri- Novi družbeno-ekonomski val zaheva določene ukrepe. Med temi so najvažnejši: ©Vsem proizvajavcem - samoupravljavcem na preprost način obrazložiti osnovne pojme dobrega gospodarjenja! To vlaganje truda in sredstev v masovno izobraževanje vseh članov kolektiva je sicer dolgotrajno, je pa za našo družbeno-ekonom-sko koncepcijo nujna investicija in predstavlja prvi pogoj za uva- gljivosti dobro izkoriščene. Posebno pomemben je ta moment danes, ko bodo temeljila družbena posojila pretežno na gospodarski računlči. Misel tov. Edvarda Kardelja, ko je ob neki priložnosti med drugim dejal: »... Mnogo bolj pravilno bo, da jasno izmerimo svoje cilje in jih razporedimo po svojih možnostih na realna časovna obdobja . ..!« je podana zelo logično in odraža današnjo kvalitetno osnovo družbeno-ekonomske stopnje, v kateri zaletavostim ni več mesta! Medsebojni odnosi! emniniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiii'iMinii'iiiiiiiiiiiiiiimi'tiMi'miiiimiiiHiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii'1'nmMmmiiimitmiiiflnmmimiiiiiiiiimiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiyjj Taka dejanja obsojamo... Dogodek, o katerem pripovedujem, je boleč. Primeril se je pred nedavnim. Večina elanov kolektiva zanj ne ve. In bilo bi najlepše, če zanj sploh ne bi bilo treba zvedeti! Nekomu izmed nas je umrla mati. Kaj pomeni to, vedo bolje tisti, ki matere nimajo več; tisti, ki mater še imajo, naj store vse, da jo ohranijo še na dolga leta! Navada je, da svojci umrlega sporoče žalostno vest z osmrt- nico v časnikih in z osmrtnico na vratih svojega stanovanja, svojega podjetja, itd. Tudi naš sodelavec je storil tako. Obesil je osmrtnico Da oglasno desko poleg vratarske lože v obratu I in nas vse zaprosil za izraze sočustvovanja ... Potem se je zgodilo tisto, česar človek ne bi pričakoval. Prišel je nekdo, prav gotovo še ima mater, in naskrivaj Strgal osmrtnico. Da je s tem onečastil spomin na umrlo ženo, mater našega sodelavca, se verjetno dobro ni zavedal? Ko se je lotil takega dejanja niti ni pomislil, kako bo prizadel svojega sodelavca. Ga je morda motila na osmrtnici peterokraka zvezda? Ga je motila morda osmrtnica s svojimi črnimi robovi? Je morda pozabil, da je za človeka največja izguba mati? To so vprašanja, ki najedajo prizadetega, razžaloščenega tovariša in ki jih zastavlja ves kolektiv. Žal ne vemo, kdo se je tako pregrešil. Toda vest je tista, ki brezčutnežu ne bo dala miru. Občutek pregrešitve zoper spomin na umrlega, zoper sodelavca, zoper ime kolektiva ga bo preganjal. . .To pa je huda, če ne najhujša kazen. Kolektiv tovarne gumijevih izdelkov »Sava« obsoja opisano dejanje, vendar ovrača dokaj nejasne misli pisca glasila »Glas«, ki v svojem prispevku o dogodku v našem podjetju piše tako, kot da je sokriv ves naš kolektiv. Žal nam ni mogoče ugotoviti, kdo se je tako pregrešil. Toda svesti smo si tega, da se bo prizadeti že še izdal! In takrat bo kolektiv izrekel svojo zadnjo besedo. Izvršil bo tisto, za kar v celoti izreka obsodbo! N. N. (Nadaljevanje s 1. strani) lavkam in te naprej drugim... ]e mar potem čudno, če so si morda vsi dani njene ekonomske enote ustvarili precej neprijetno mnenje o človeku iz pisarne? Kljub razvijajočim se zelo težko izpolnimo zahteve kupcev ne zavoljo kvalitete proizvodov, marveč zaradi ostalih pogojev poslovanja. Praksa je pokazala, da so pri nas komercialne službe, ki se ukvarjajo z zunanjo trgovino, pre-i šibke in da doživljajo naša podjetja poslovne neuspehe zato, ker nimajo raziskanih tržišč in ker se proizvodnja ne more dovolj hitro prilagajati potrebam tržišča. Druga težava pa je v takoimenovanem »plafomiranju« ali omejevanju cen na domačem tržišču, zaradi česar je vodenje politike cen onemogočeno. Podjetja se zato izogibljejo takim zunanjetrgovinskim poslom, ki predstavljajo določen riziko, ker niso sposobna kriti slučajnih razlik, ki lahko nastanejo. Potrebe po povečevanju izvoza niso trenutnega značaja. So sestavni del najx>rov celotnega jugoslovanskega gospodarstva za kar najhitrejši in najuspešnejši na-sredstvom daljnji razvoj. Zato priporoča ob- informiran/a, kljub naporom vseh družbeno-poli.tižnih činiteljev ter organov upravljanja v podjetju za kar se da izčrpno seznanjanje kolektiva s celotno našo problematiko, je še vedno veliko stvari, ki jih ljudem ne pojasnimo dovolj razumljivo. Zato je prav, da vsak po svojih močeh in sposobnostih prenašamo tisto, kar vemo in kar 'e važno za nadaljnji razvoj podjetja, na svoje sosede — sodelavce! činski ljudski odbor vsem proiz; vajavcem in organom upravljanja v gospodarskih organizacijah, naj redneje obravnavajo problematiko izvoza ter si na vse načine prizadevajo izpolniti izvozne obveznosti svojih kolektivov. In kadar se je treba odeti v ™, paradna oblačila, so naši pro-W stovoljni gasivci takile JllllllllUllllllllllllllllllllilll . ,111111 t!l!lllllll!lllll!lllllllllllllll!lllll|i:lllll!llllllll!llllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllll Prijavite se za izlete na Triglav in v logarsko dolino! © DOMINIK BIRK - DELAV-$ SKA RESTAVRACIJA » Na-® počila je sezona izletov in pla-9 ninskih tur. Minulo nedeljo, ® 12. avgusta smo bili na izletu v £ Kranjski gori, na Vršiču in na flj Mangartu. Za prihodnji mesec ® september pa pripravljamo še ® dva izleta, oziroma planinski # turi. Kdor ljubi Triglav in njegove lepote, naj se prijavi za izlet na tega najvišjega očaka v naši državi. V načrtu imamo pot čez Pokljuko na sam vrh, nato pa povratek čez Sedmera triglavska jezera do Bohinja. Prevozni stroški bodo znašali 300 dinarjev. Pripravljamo tudi izlet čez Prvi nastop naših brodarskih modelarjev na republiškem prvenstvu Dosegli smo uspeh, čeprav le delen e MIRKO ŠTIFTAR — MEHA- v Mariboru. Naš start je bil dokaj spremembo pravil nismo vedeli, je NIČNA I * Po temeljitih pripra- uspešen, saj smo prejeli posebno razumljivo, da nismo mogli po-vah smo člani organizacije Ljud- nagrado za najlepši model klase seči v za najboljša mesta. Tile trije fantje - Mirko ska tehnika v našem podjetju - E - 1 pri motornih čolnih ter za- T<>da kar nam ni usP€l° v hitrost- Stiftar, Franc Sitar in Marjan modelarji motornih čolnov — le Peneš so nastopili na prven- tos prvič nastopili na republiškem stvu v Mariboru Pred novo rokometno sezono na Gorenjskem Priprave, igrišče, ženska vrsla in izgledi moške ekipe sedli v hitrostnem tekmovanju nem tekmovanju, to smo dosegli SMKTsrjrsrrss: ^ '• ™- Naša ekipa v zasedbi Marjan delan. Peneš, Franc Sitar in Mirko Stil- In še tehnični rezultati hitrost-tar je nastopila pred republiškim nega tekmovanja motornih čolnov prvenstvom na III. zletu Gorenj- klase E — 1: Samelbauer Rudi — ske v brodarskem modelarstvu v Koper 67,0 točke, Cigoj Boško — Škofji Loki. Kljub temu, da smo Koper 64,0, Krebelj Avgust — Koše začetniki in da še nimamo per 64,0, Stančič Ivo — Ljubljana primemo urejenih delovnih pro- 56,16, ŠTIFTAR MIRKO — »Sava« štorov, smo osvojili na tem tek- KRANJ 56,0, Salamon Arpad — movanju prvo mesto in se s tem Velenje 50,72, PENEŠ MARJAN — ® Cez tri tedne se prične nova ® ni republiški ligi tudi kranjska uvrstili na republiško prvenstvo. »Sava« KRANJ 50,0, Rebernik ® Iskra ter trziskl Partizan. v motornih eolnov E _ j Roman - Velenje 39,86, Zadnik Kaj pa lahko pričakujemo od je na6topil() v Mariboru 14 tekmo_ Rudi - »Lucijan Seljak« KRANJ nase rokometne vrste. Ce bodo , Kopra Ljubljane Ve- 36,62, Košak Jože — Ljubljana ® nika Dupelj Tržiča Križ Ra- pričeli fantje z redno vadbo takoj _ P . ’ i, J R s, vr »Sava« Za vsak izlet se lahko prijavi # nuta, uupeij, irzica, tvriz, in če bo res mogoče že ta teden lenja m Kranja. Po prvotnem 36,6, SITAR FRANC - »Sava« okoli 30 ljudi. Prijave spreje- #<< v Kranju, potem nastopiti v tej disciplini tekmo- Ljubljana 33,02, Sešek Anton - racije Dominik Birk - telefon • skah in moških bosta nastopali lahko pričakujemo letos posedaj vavec, katerega model ni krajši Ljubljana 27,86 in Mastnak Her- 58 v obratu II ali 24 v obratu I. ® med moškimi vrstami v zahod- uspeh — drugo mesto za od 30 in ne daljši cd 50 centime- man - Velenje 12,62. favoritom Triglavom. trov jn katerega električni motor- Toliko o našem nastopu! Ni pa S strelskega tekmovanja V Puterhofu nad Tržičem Razveseljujoče je dejstvo, da se ček tovarne »Mehanotehnika« iz naš glavni in edini smoter tek- w _ _ _ __ zanimajo za rokomet v našem Izole je napajan z električnim to- movati in se zapirati v ozek krog podjetju tudi dekleta. Doslej se kom napetosti 6 V iz žepnih bate- modelarjev. Začeli smo in sedaj je prijavilo že osem takih, ki bi Trase začudenje pa so pred vabimo zlasti mlajše člane kolek— rade pričele redno vaditi. Ker pa sarnim tekmovanjem sporočili, da tiva, seveda pa tudi starejše, ki (BLAŽ STUDEN - GIC) - GRANIČARJI 180 krogov. Med Žrstim^krbr^š^ra^e prijeto ^ moč nastopiti tudi z motorjb ki imajo veselje do br°darskega mo- Strehka družina tovarne >Iskra< posamezniki so bili na,boljši: Franc in pričele še ta mesec vaditi, naj «> napajani z električnim tokom delarstva, naj se nam prikljuajo. iz Kranja je priredila v počastitev Črne iz Iskre z 90 od 100 mož- se prijavijo tov. Vojislavu Mitro- napetosti 12 V iz akumulatorjev. Številčno^ močnejši bomo lahko 4. julija — dneva borca strelsko nih krogov, Franci Peternelj s 87 vtču v OTK oddelku obrata I ali Ker so imeli tekmovavci iz Kopra naredili še marsikaj novega, zani- tekmovanje z malokalibrskim orož- in Stane Košnik s 83 krogi pa sta pa prj tov. Francu Vidmarju v električne motorčke za tako na- mivega in boljšega. Potem tudi Kamniško sedlo v Logarsko doli- ^ rokometna sezona na Gorenj no in nato v Kamniško Bistrico. 6kem y okrajni Ugi bodo na„ Tudi za ta izlet bodo znašali pre- — ^ , . , e stopila moštva iz Kranja, Gol- vozni stroski 300 dinarjev. ^ Še en pokal pod streho jem. Tekmovanje je bilo v nedeljo, največ pripomogla k uspehu nase obratu II. 8. julija 1962 v Puterhofu nad Tr- vrste. žičem. Udeležile so se ga strelske Tekmovanje je bilo leto pri-vrste iz Jelendola, .tamkajšnjih pravljeno in dobro organizirano, graničarjev, Iskre in našega pod- Vsi tekmovavci so bih po tekmo-jetja. Po napetih borbah je zrna- vanju skromno pogoščeni, vsakdo gala vrsta iz >Save* z 12 krogi pa je prejel tudi skromno darilo, prednosti. Z graničarji tamkajšnje postojanke Vrstni red ekip je bil naslednji: smo preživeli prijeten dan in.sku-SAVA 307 od 400 možnih krogov, paj proslavili dan borca. Takih JELENDOL 295, ISKRA 294 in srečanj si prav gotovo še želimo. Nagradna križanka Za današnjo nagradno križanko ostanke so našli tudi v Kranju, razpisujemo tri denarne nagrade 33. juha iz raznih vrst mesa in po 1.000 dinarjev. Pravilne rešitve zelenjave, 34. začetnici imena in s svojimi točnimi naslovi oddajte priimka predsednika Ljudske-v uredništvu našega lista ali pa skupščine LR Makedonije, 35. pri dežurnih vratarjih NAJKAS- medmet, 36. staroslovansko pivo, NEJE DO ČETRTKA, 23. AVGU- 37. pogorje v Sovjetski 'zvezi, 39. 1 2 5 4 5 6 B 9 9 © to 44 © 12 © 5 •Ut 15 © 16 17 48 19 • 2o BBS 24 22 © 23 24 © 25 r 26 27 © 28 29 • 3o Si 52 © 55 34 © 35 © 56 S 57 58 © M petost in ker ostali tekmovavci za uspehi ne bodo izostali! Bravci predlagajo izboljšave za domača opravila Ali nam lahko svetujete? Poleg dobro urejenega delovne- poleg varnosti pri delu naj ne po-ga mesta in okolja je za delavca zabijajo tudi na to, da umazani važno tudi, v kakšni obleki dela lasje nikomur niso v ponos, umi-oziroma, kako je zavarovan pred vanje vsak dan pa lasem tud; morebitno nesrečo. Saj vendar škoduje! niso redki primeri, ko se je po- Z nekoliko dobre volje in ob nesrečil ta ali oni prav zaradi ne- neznatni iznajdljivosti ter ročni primerne delovne obleke. spretnosti si lahko naredimo lična V našem podjetju se je zgodilo pokrivala iz najtanjšega blaga, že nekaj nesreč zaradi nezavaro- Čepice s ščitniki 60 e . P vatih las. Izkušnje kažejo, da se meme za vse vrste dela pn stav-delavke branijo pokrival in to Rh. Prav scitmk je namreč tist^ kljub temu, četudi imajo zato ki opozori, ce se z glavo preveč vedno prašne in zamazane lase! pnbhzamo vrtečim se ali gibajo-Ne pomaga niti dejstvo, da si za- se strojnim delom radi prahu kvarijo vpričeske ali da Poskusite toro j ^ se jim utegne primeriti nesreča, priloženih skic. Ali si redno čistiš zobe? Večina delavk pri nas, ki bi morale nositi primerna pokrivala, toži, češ: »V pokrivalu je vroče, zato sem raje razoglava . .!« Toda neguješ in priimek članice uredniškega odbora našega lista. NAVPIČNO: l. deli letal, 3. kvartaški izraz, 4. oblika glagola »biti«, 5. tuje žensko ime, 6. začetnici imena in priimka nemškega književnika s psevdonimom »Kramer«, ki je napisal znane romane, kot so »Na zahodu nič novega,« »Trije tovariši«, »Slavolok zmage«, itd., 8. žival, ki živi v indijskih in afriških pragozdovih, 11. praska, 13. del kocke, 15. francoski pozitivistični estet in umetnostni zgodovinar (fon.!), 17. začetnici priimka in imena urednika našega lista, 19. priimek člana uredniškega odbora našega lista, ka je hkrati tudi fotorepor- če spregov<)rim(> nekaj besed en- ^ tenlj kf)]iko zobnjh ščetk pro-tor 22. se men pn tekmovanjih tudj „ negovanju zob dajo na d(,mačem trgu. Vendar pa v teku, plavanju, veslanju itti. Kakšnega pomena so dobri je tak5na (>ccna lahk<> precej en0_ 24. nudi Triglav planincu ko se z<>bj.e 2;a cloveski orgamzem, o stranska_ najdemo lahko danes povzpne nanj, 27. vstavi TBOK., tem prav got(>vo „ potreba po- v r)rodajahlah zobne ščetke naj- 28 tujka za izraz »torej«, JO- za Sebej govoriti. Kako si jih ohra- ra.zličnejšjh iZVedb - od klasičnih četnici priimka m imena sloven- njmo zdrave in ceie doigo vrsto lesenjh skega slikarja, ki je med drugim ,et> to tudi vemo. Treba je pač slikal tudi Kranj, 31. včliki gruu redno hoditi na. kontrolno preglo-tar, vaški kapitalist, 33. določeno k zobozdravniku in po potrebi poslužite se B. S. Nekaj več pa kaže spregovoriti o čiščenju zob. Pravijo, da je moč ^Neumno vprašanje!« bo vzklik- ocenjeva,ti večjo ali manjšo stop-nil kdo. Pa vendar ne bo odveč, nj0 civiliziranosti nekega naroda tTA!,^n^O ba"e' 35 oseba Gotovčeve sluč2]ne ^ te: UREDNIŠTVO »SAVA« - 37 medmet, 38. začetnici NAGRADNA KRIŽANKA ST. 5. . P krni- 'xk HlbL- imena in priimka srbskega knji-VODORAVNO: 1. priimek čla- ževnika, znanega po potopisih, kot niče uredniškega odbora našega so »Pisma iz Nemčije, Italije, lista, 9. turški knez, 10. kemični Švice«, itd. simbol za iridij, 12. osebni zaimek. 13. del voza, 14. priimek člana uredniškega odbora našega lista, 16. znani nadomestek za kokošjo juho, 18. turško ime, 20. nemški spolnik, 21. prebiva vec središča rodovitnega polja med Slovenskimi goricami in Muro, 23. romanski spolnik, 25. nordijsko moško ime, 26. zemijevidna knjiga, 29. seštevek, 30. jadranski otok, 32. pripadnik plemena, katerega ! Uredništvo je prejelo pravočasno 100 pravilnih rešitev nagradne križanke, ki je bila objavljena v 5. številki našega lista. Z žrebom je bito določeno, da bodo letovali deset dni brezplačno v enem naših počitniških domov naslednji reševavci: TILKA MAGDIČ, VOJISLAV MITROVIČ IN NEJKO TOPLAK. s svinjskimi ščetinicami do takih, ki so v celoti izdelane iz najrazličnejših umetnih snovi. Kakšna ščetka je boljša? Po trajnosti seveda tista iz plastičnih snovi: primernejša za zobe, posebno še za nežne dlesni, pa je ščetka s svinjskimi ščetinicami. O Drage bravke in bravci! Pričujoči prispevek je prvi. M2DH tem, kako je treba ščetko negova- smo ga prejeli na poziv iz 5. šteti, tudi ni potreba govoriti, ker vilke našega lista. Poleg honorar-vsakdo ve, da je treba ta del pri- ja 400 dinarjev bo prejel avtor še bora iz naše osebne higiene sproti 500 dinarjev nagrade in 450 dinar-sušiti po možnosti na soncu, da jev za risanje skice pokrival. Tudi uniči slučajno zadržane bakterije vi lahko z najrazličnejšimi pred-na ščetinicah. logi za olajšanje gospodinjskih del V trgovinah je danes na voljo in za boljše izkoriščanje prostega vrsta najrazličnejših zobnih krem, časa pripomorete našim bravcem zato izbira ne bo težka. Po njej pri reševanju najrazličnejših presežemo vsekakor trikrat na dan blemov doma in na delovnem me-- torej zjutraj, opoldne po kosilu stu. Pri tem pa si zaslužite tudi in zvečer pred spanjem! primerno nagrado!