Vredatftve: M Tre»IU it. J TJ. I. aulilr. (amo •krU tadi a* raapaAilJ*^. "■'»)• Prajaaaaje m*u plaCila vaakarfla* aauaila I>41 a aaalavaaakaaa jeaika. Pla^a a« aa vaak* aalli^ vrata b >(li,2« a« aa—aUa aakrai aa- (iaaa, & tinuČ dcanio, ki so jih naši ljudje v nedeljo tjo proti ojiiu stegavali. Te deonioe se jim prijateljsko ponujajo: va - nje naj aežejo pošteno — pa postavijo ua svoji strani mujnik x napisom : Do tU iu nn dalje; uo daljo niti v poli-tiškom, niti v uarodnem osiro. Ali, mejnik Drnovški kažo dve plati. Oo smo glodali z (wlra proti zahodu obrnjeno poulušavco, zdelo/ ao nam jo, kakor da bi si vrli naši lir i oi naprav Ijall joz proti navalu laške dclelolakouiiioHti iu uarodno propagando; če amo pa gledali iu poslušali krepke, navdušeno govorniku, nbrujono proti vzhodu — proti Gorici, proti Ljubljani Itd., minlili urno ua uravnavo notranjih naših državnih in narodnih razmer, JU položaj Sioveuoev v Avstriji in sedanji vladi uasproti. Taborski glas od zahodnje moje, ki bije zdaj vladi na uho, jo jako pomenljiv glou. Gloa Briškega taboru pomeni: •J Oolioa pod Drnovkom, menda v vaeh lirdih { raaen Prevala aa Juinem koncu proti polalcVanim milj ni m valom Muli, ftl. (.OVranOU, Kaprirl itd.) ed.aa Uko vel ka. Je -deloma obdelana, deloma travnik, Uati, oa kleraaa j« bil tabor. Krog in krog Jo ia,.irajo maki aloini § ni, klen taaglod nekoliko aapirajo. Vendar |ia an vidijo le - Ia bala cerkve in vaai ali poaamoe hiie: l'afti aevnro - iibodu iliUana (druga farna vaa v Brdih), proli Jagoiihoilo beli grad l)otira\o a Slirirai alolpi (poaeatnica ra.lovina j^allarini it OoncrJ; proli jugotihoilu av. Dok, poddraioica Ko.anaia. proli aahoilu lilno taborili'.* I)r»nvek, (gorenji in doljeaji ; proli aeveroaabodu Vedeijan in le Milo Sonulece, proti aeverja Vrhovna (ali „ kapela "). — Na Julno ithodnrm koncu doline od aeveronhoda proti Jugoaabodu ae v(je romani i r.ni polok Reka, ki aa isliva v (veio) mejno reko l.lrijo (Juilri), aeilaujo aahudnjo mejo aaed Avalr\]o ia Italijo in nek^) daljave ludi inrd Slovenci ii« Lahi. To Ja •bria Enakega taboritf i. Po podobi m legi ared l!id jo kakor nekako aroe t« delen. /Ha. Podlistek. Golobica. Sp. Josip Furlani. Spusti se v zrak nedolžna golobica Iz kraja, kjer Še složuoul gospoduje, Ustavi se ia svet naš ogleduje, Da zvč, kam sedla njeua bi nožica. Tod A na sveta vlada aploh krivica, Ta narod z narodom se smer vojskuje, Brat brala črti in mu zaviduie, Prostora ni, kjer mirna bi b ta tioa. Ko vidi ta, da zemlja je prekleta, Da lovec tadi njej Žo zanko opleta, Ko blisk leti nazaj v ne hA širjavo. Lo beži, draga, t varno gor višavo, Lo brž, in več ne hod'm i v solz puščavo: Vmkmtla je mirt tu oljka sveta. AvHtrija, aveati smo li - pa bodi uain mali, a ne aaa-čolial Vlada, „ svobodna" vlada, „ ne mori naai ravuo-praviiosti tosnosrČiio z vatlom in na fhnte ", vzleti vi-»oko, kakor se spodobi orlu dvoglavneiuu . vdihni 10 ii vi j en je ia moč; daj našemu jeziku iu naroduosti naši veljavo pred svetom, no delaj uiuko politiko v I^jabljasd a droge v Trstu; prlpozuavaj djausai, kar smo v duha ie davuo: zedini nas administrativno ali pusti iu dela) na lo, da ho scdininiol ne podvezuj lilo dcsnici, ki, v lom ko'a* NO enkrat—za Avstrijo dvakrat z mečem maline, iu, š« jo res, da vlnda svel pievidnosl Itolja in človnika noumuost, pomiali, da ni nemogoče, da ao ludi gludč tilovuiicev iu Avstrijo Izpolni rcsuica pričo vora : I>auOs meni, jutro tebi I Torej: Da, ut domual (Daj, tla lii bodemo imeli s čem povračali I ). ' B Mun, kar jaom rokel, naj bodo opisana d%U njegovo, t. j., vnanp podobo. Med naj ^inljivt^šo poglede spada pri taborih tlohajMiijo talMirilov z zaalavaml, brez kterih bi b|lp vun k Ia verno in mrtvo. V Brdili Jc bilo sosebno mikavno, videti, kako mi ao po vseh poluli iu stezah rili aprevodi ua taborišče; nar slovusuc|ši je bil vhod vrlih Kviščanuv iu listih, ki so oe jim bili jirldiužili, a domačo baudo in tremi aastavami. igrala je banda popotnice zloiune po »lovenskih uapovih; vedenje njihovo je bilo možato, narodno-zavedao, a nc, kakor da hi šli po nevento ali na ples. Ker so mnogi sodanji taborei te na 6« m paskom taboru bili, sp lo vedeli, lay jim je na taborišči storiti. Zastavo so so vstopilo v vrsto pred odor, ki jo bil še lepše in okasnejše narejen, ko na Lijaka. Vseh zastav brez včlike taborske je bilo 12, 0 iz Briških vasi (iz Kviškega, Št Martina, Št. Ferjane, Vederjana, Kozane, Biljaae, Uedane, Št. Lovrenca in ocl4 iz laških Itutarjev (JtuUarfl); iz drugih krajev smo videli Solkanako, Kanalsko in Tomiusko, s ktero je bil prišel slavno znani Tom. pevski zbor. ViŠnjevskia znaUva pa jo pritrjevala taboritom od daleč z neke višave. Na 2 glavnih poteh, ki držite na taborišče, sta bila lična zelena slavoloka z 3 zastavami, kterih ena ceBarska črno-rumena. Red med poslušalci je bil Še dogtojuifti ko na Lijaku v tem oziru, da niso oddaljeni ljudje na atraneh nič vriskali, in to incnda zato ne, ker jih jc bilo kakih par tisuč manj ko ua Lijaka in so torej Uhko vsi govornike dobro slišali. Sosebno pa moramo Brico pohvalili, da mo tako stanovitno vkljn-hovali delju, in da se hibo z me«ta ganili, dasi skor vsi brez dežnikov; vlekel jih zgled govornikov, kteri ao eo tudi, gologlavi, iz ljubezni do ljudstva radi močili. Začelo je bilo namreč rahlo roaiti brz od začetku govorov in ronllo skor celo prvo uro. Ta, prva rosa pa nam ni nič pokvarila, nego da so govorniki govore po mestih skrajšali. Ves čas pa je tndi solncc sijalo in to imejmo za znamenje, da seme vsejano pod Drnovkom, aad obrodi, kajti dež In solnce sta rastlinam glavna pogoja rasti in razvoja. Pričel j^. taboTOvanje predsednik osnovalnega odbora, g. dr. Zigon (velik Briški posestnik, deželni poslanec). i'ozdravi v ši z vnetimi besedami zbrano množico razloži ob kratkem pomen tabora, najMivc volitev predsednika in naavctnje ob enem dr. Tonkli-a (Še občeznanega advokata, deželn. odliornika itd. v Gorici). Z veselim zavpitjem potrjen prevzame dr. Tonkli pred-seilništvo, sc iakreno za izkazano mu čast zahvali ter zdajei napove 1. točko programa (napravo poaebnc sodnije *za Brda in vdrnženjc nekterih južnih Briških vaai v politiški okraj Goriški). 0 to| l<'čki jo jako prepričamo govoril predsednik «am, torej za čjih govoru oddal prvosed ništvo dr. Ž»gonu. Itazncscl »e je bil glas, da hočejo Dolicnci (majhen oddelek Doljenske županije na itnl. meji ) pri tej točki nagajati in o glasovanji zoper nn-Bvel glasovati. Nagajanja in protestovonja pa ni bdo ne duha ne aluba; en sam mož blito odra — pravijo, I dn jo bil iz HruŠevlja — je Že od začetkn govora nekaj nerazumljivega godrnjal. ( Razločne ho bile aamo te beaedo: „ Slovenci ali pod Karmin ali pod Gorioo". Kaj je hotel £ njimi reči, brž ko ne Še on sanrne ve). Ž odra poavarjen in podnčen ao je umaknil, in drugo nerodnosti ni bilo vca čas nobeno. O IL točki (zedinjenje Slovencev) jo navdušeno, s pravim povdarkom, kakor rojen govornik, govoril o-kusno narodno obHKeui mladeneČ Vinceno Toroi iz Medano. Vsi poslušalci ao bili tem bolj osupnjeni, ker niso pričakovali tako zgovornosti od inladenča, ki je V (»rvo javno z odra govoril. Gromovito ploskanje, ki se e v pohvali) in pritrjevanje razlegalo izsred taboritov, lilo ie zasluženo. — O t«i isti točki Je govoril tudi dr. Tonkli; živo Jo vdarjal z novo oklepaniin kladivom po razlit Ijenem železu; sosebno močno so jo Hlišai v-daree r cvoluoUa i**a Idrije. 111. Točko (v uradiiijah naj se nam piše po slo-veMHki) |Pt vtoiiiujij -mi limJflii k)lmiL(» ,,r %u"om vred oče in duša llriakega lahoraTjr. JUrnest Amosof. pMiheo ie, na io gost"-— gotovo soBrici la svoj pregovor na nj obrni li, kajti segal jim je s svojo popularnostjo v dno nma In srca: IV- točko (alovonske šole) je razlagal in podpiral naš mojster umetnega dcklamovanja dr. JjivriH. -V. točko (Tredčlska Železnica) Je po domače razpravljal vrli župau Solkanski, g. Matiju Dolijak. Glasovanje s povzdigavaujetu rok- je bilo rodno; pritrjevanje z „dobro"~iu „živioM-klici primerno, pa da ni govornikov motilo; vse se jo lepše vršilo, ko včasih v kaki zbornioi. Telegramov in (tozdravilnih pisem je došlo (nekaj Že za 18. aprila) 14. Z Dunaja od dinštva_ Jug;" ■ Štajerskega od dr. Vošnjaka iu Kapusa (Iz Celja); a Koroškega (toda prepozno in so ni prebralo) pd ar. Favlič-a; iz Ljubljaue:od dr. B-eivr«isa ("list), od „ Slovenije", „ Matico Slovenske" „ Sokola" (Costa), „ Dramatičnega društva", prebral se je tudi g. Noli ev pozdrav iz ^Domovine"; z Notranjskega od g. Miroslava Vi Ihana; z Roko od g. Jak. Durbesič-a v imena Reških narodnjakov. Z Goriškega: od Čitalnice v Cirknem, odprte 18. t. m. (glej dopisi); od prč. g. Kacina, fajm. v Šebreljah na Tominskom (taborsk. odbornika): od g. Rudolfa grofa Attems-a, grajščaka v Kviškom, ki jo bil po opravilih v Trstu.— Izmed telegramov in listov, ki pov-darjajo vočidol misol .* „ pozdrav in vspoh stražnikom in bordeljem na južoi mejinsj priobčimo tukaj to ie: Štajarski telegram: „Živili slovenski taboriti J Z Vami kličejo štajarski Slovenci: Slovenija vataui in združi vso svoje sinove !u Dr. Bleitoeis-ov list, ki ga je napovedal g. KI. tabora z besedami : H Naš oče Bleivvcis nam piše ta-ko-lo": Slovenski Možje I Kader človeku ni mogoče, da bi tamo bil,, kjer bi bil rad, mu tolaži srce to, da jo v duhu, kodar no more a telesom pričujoč biti. V tem Btanju sem jaz danc8. Bodite tedaj uver-jeni, da v teh trenutkih, ko sklepa rodoljubjo Vaše za ves slovenski narod važno reči, sem tudi jaz z Vami zedinjen. .-■■r'"'- Srce mi radosti igrA, ako se spominjam, da o oni najvažnejši, točki, ki sto jo tudi Vi vzeli na ččlo Svojih sklepov—to jo, o zedinjenji Slovcncev—aem jaz že 1848. leta v Cesarjevi hiši na Dunaji pred cesarskim princem Ivanom govoril. Radujcm se, da moje besede, moje Želje pred 20 leti z mladostno pogutnnostjo izrečene, odmevajo so zdaj po vaej Sloveniji—in da Vi, junaSki grantfari na mtji italijanski, izrekli ste možato bcaodo: Ne vdajmo se ! Jaz pridevam lo šo besedo to: Bog d^j srečo.1 Vam pa v Brdih danes zbranim vsem kličenr iz globo-Čino Bvojega srca: Živili! živili 1 V Ljubljani I7j4 1869 Dr. Jan. Bleiuieis. Slavni tabori Dramatično društvo, kteremu je naloga skrbeti za to, da se pospeši omika in izobraževanje našegn naroda na književnem polji, da se nal mili jezik sliši na javnem gledišči, da ae radaje naš narod aa domall igri, čestita vrlim boriteljem za vpeljavo« slovenskega jezik« v Šole, ktere so prva podlaga nalogi draštveni in bojjšoj prihodnosti sloveuakega naroda. Živili vrli branltelji narodnih pravic na Skrajni nuji Slovenije! Slava taboritom v Brdih I . ; V Ljntyani dne 17. aprila 1869. ... Ifurnik . Jos. Noli f4t**šUdk Uken/ts' Vsak list ali tel. so spremljali vnoti „ živio "-kllelj tudi med branjem so taboriti zapopadku na primernih incatih razumno pritrjevali. N*| veČo navdušenost pa jo zbudilo pjsmo fr. Bleivreisovo; do tretjega so dons-li nšj prisičnojši „ alava'' k|iei očetu domovine. Totem napove predsedpilc, da se tabor sklene, zahvali se ljudstvu za red in spodobno obuašauje ter ga povabi, naj bi, suevši klobuke, zagnalo Ž njim: živio Frane Jožefi To jo bi| eden nar sijajaiših in ginljivej-ših momeiitov: zdelo ae je. kakor d« bi vzuašala navdušenost vso množico' kvišku, kakor veter valove na morji. Vcaoli nas, da so je Ip godilo tik laške meje io da ao temo prizoru bili priča g. glavar Da Mosto, ki ni Slovcncev še nikoli popred videl, nekteri vili častniki goriške |H>sadke na koqjib, in pa vse polno-— Lahov (gošpAdo in kmetov) iz Karmina in bližnjih krajev. Kar se teh poslednjih tiče, mislim, da je marsikteri imel priliko, popraviti svoje muenje o Slovencih. Naši govorniki (in dva izmed ljudstva 1) so jim gotovo impo-novaji, nič manj pa tudi, brpz dvoma, zgledni red pri taki ogromni množici in—slovenska lojalnost. Videli so .kakšni Rasi in rogovileži smo. Res, da znsmo ločiti odgovorno vlado od Avstrije in cesarja, ali to le ravno znamenje, da smo zreli, da smo ustavno zavedeni. Slednjič, ko se je uleglo klicanje cesarju, zažene dft, Tonkli še; živila Slovenija! in zopet brezkončno voselo brupno pritrjevanje. Na to se začne kričati z o-dra: cesarsko, cesarsko I jn_ztlaicLi>anria ittBLJttfa cesarsko J>&fij?i; Med tem se valopajo na odra dijaški "in drugi pevci in zapo jejo nar popred „Uasitsko", potem „Triglava# in potic---se vlije ploha, ki nas je podrti la, da žlahtua rastlina, ktero smo vsadili, mora biti dobro zalita. Čez kake pol are, ko so se bile začele meglo trgati, zagrmi prav tam nad Dolenjo. No,—sem si-mislil—to je pomenljiv „Qaos ego. še nebo krega Doljonee! — Imeli so se zvečer zapahti na taborišči umetni ogenji — (o j« edino, kar nam. je dež pokvaril, pa da nismo mogli poalašati godbe in pet j s. Tako se je koučsl 2. tabor na Goriškem, ki je (že tndi zarad daljave ia težavnega dohoda) memo prvega bolj lokalen, pa gledč na deželo, ki ga je napravila, Jn gledč na kraj, IJer ga jc napravila, važnejši od Šcmpaskegs. *) Slovani na Prlmorek-em.*4) „Ne smemo se torej tako popolnoma zanašati na prijateljsko mišljenje kraljeVe rodovine in njenih privržencev v deželi, ampak na jugu naše države moramo čuvati, gojiti in krepčati ono narodno tamosvest, Jki bo edina zanesljiva trdnjava proti požrešnim namenom naših sosedov, in to je slovanska narodna samosvesL To, da je prišol v Trst poslanec Della Itocea in da italijanski viši konzul (v Trstu), vitez Brano, pravilno (korroktno) ravna, nI ustavilo laikih prenapete-žev na Primorskem, da ne bi bili poskusili cessrju nasprotnih demonstracij, kar je dokaz, da ima Mazzini-zem svoje privržence tadi po naših krajih, koder Italijani prebivajo. Nasprotna teža. njih nameram more biti le globoko v občni zavesti vkoreninjeno narodno čat-jo." Dalje razkazuje sostavek v „ Reform "-I. da to narodno Čutje bi bilo Avstriji trden lez ne le proti i-talijanskim, tem več tudi proti ruskim rovarijam na I-lirakem, polotoka, ki jih tudi neka druga vlada podpira. Na zadnjo sklepa tako-le : „I'rcd vscin jo dandenes naša dolžnost, da arno južnim •) Prihodnjih prinesemo snakili Is kaj pobi /kov ia pa posnet govorov. . Vr. Ir „Refona**-M. Vr, Slovanom pravični v laatal deželi. V naših vladnih krogih ae oiao mogli aprijasaiti a Mislijo, ds bi se zopet uata-novils Ilirija; morebiti se ie sami Iut6 kedsj tega vprašanja; naj bi. a« bilo ie prepozno. V Pri morji se podpira italijanski iivelj u Ij kakor tirja ravnoprovoo*, proti alovanakomu; naj bi se tega ne bilo prej ali alo) ie kesati. „Živio oosur Frane Joiof, živili Slovenci i* Uko 80 klicali zvesti Slovonci, ko je bil cosar med potovanjem v Primorji uszoČ, in klie ta je prišel iz srca, is najglobokejšega prepričanja. Tem voseliin dogodbam bi lahko stavili druge nasproti, ko bi lioteli spomin ua lopo nuzoČnoat cesarjevo ob Adriji kaliti. Dovolj bodi, da svarimo: Cavosut uouauloa! Ogled i»<> svetu. Avstrijske-ogorska driavs. Dunaj. Časnikom sta dala U) dui veliko opraviti dva dogodka: uilou unkraj, odon takraj Lilavo. 24. L m. jo pričel presv. eesar ogerski zbor a tronuim govorom v svojem gradu v Hudi. Levica v zbora jo zahtevala, da morate vihrali; na eca.irjcvom poslopji lisli dan, ko zbornike sprejme, zraven coaarako Črno-ruinouo, tudi narodni zastavi, oguraka in brovuška. In tako ao jo tudi zgodilo. To jc mnogim znamenje, da ao bližamo letu 18-lH in 411, tem bolj, kor bočo nekdo v zbornici tudi sprožili nasvet, naj bi prudaodništvo Košuta povabilo, ua pride v zbornico k sejam (izvoljen jo namreč za poslanca pa iivi zunaj cesarstva) •— Upajmo da no bo tako huda. Drugi dogoilok, ki ne pusti spati časnikarjev, jo ta, da ao na Duuuji prav liati dan Po Ijaki, Slovenci in Tiroljoi poal. zbornico zapuatill (Glej Državni zbor" f). Zbornična večina jo s lom, dajo šolsko postavo, potem ko so bili dosničsrji odšli, broz do-bato, demonstrativno potrdila, nntlo modro in nopolitič-iio ravnala. Vsuk trezni človuk ji bo očital krivo rabo po nakliučbi stlačeno večinsko oblasti in pravico. Tako no ni so smolo nikdar |>ostavo dohiti Go bo imel dogodek 24. aprila kako nuslodkc, treba jim bo iskati vzroka v listom vočininem sklepu. Iz Trata. 20. t. m. so opravili Triaški starešine navadno prisego v roke g. nam., fiul. MOring a, ki jo imel o tej priliki pomenljiv govor oralu svobodo;bvo-toval jc starešinstvu zmernost. — Za župana jo izvoljen tir. Maktim. d' Amjeli, za I. podpredsednika Franc Ilermct, za 2. podpredsednika dr. Ferd. I'it ter i. In Ljubljane. Na viukoštni ponedeljok (17. maju) popoldno bo na Vitmarjih eno (?) aro od Ljuhljauc (od Šiške naprej) tabor; pripravo za-nj dela polit, dru štvo „SlovenijaM. V Sevnici (blizo Zidanega mosta in Krškoga) ho 2. maja tabor z navadnim programom in dvema lokalne potrebo zadovajočima točkama. Državni zbor. V poslanski zbornici sejo zgodilo 24. t. m. nekaj, kar imenujejo nemški listi »škandal", uam pa ao zdi, da bi „dogodkn", *J ki ga imamo v mislih, bolj pristojal naslov: nMemcnto* — spomni se nemška večina, spomni ae ministerslvo, da ne boš ošabno preziralo zahtov manjAinel — Obravnavala so jo Šolska postava, to je, načrt postavo zastran prestrojenja (judakih Sol po duhu in zunanji podobi. Načrt jo bilo dalo ministerstvo napraviti in po časnikih razglasiti na pretres žo meseca dccembra lansk. lota. Pretresal je ta načrt tudi zbor-ničin odsek, pa nič bistvenega nc spremenil. Ko pa prido načrt s predlogom odsokovim v javno sejo, vstopi so vsa desna stranka krepko zoper to postavo. Tri dni jo tiajala splošna debata. Govorili ao izmed Slovencev Toman, izmed Tiroljccv Greuter, izmed Poljakov Savczynski, ccl6 protestantevaki supcrintuiideat Schncidcr jo bil zoper načrt, češ, da naj bodo šolo kon-lcss>onalne. Naš dr. Pajer jo o loj priliki v prvo spregovoril, in sicer tudi zoper načrt; lako ludi Tržaška poslanca Conti in Pascotini. Nasvet nasprotnikov postavo so jc glasil sploh: prestop na dnevni red, to jo toliko, ko da naj se postava zavrže. Vzroki, ki so jih navajali desničarji, so bili ti: Šolska postava žali au- *) Sam tainiaUr za uV in bogo2**U<> ga jo tako imoiuval. Vr. lonomijo dežel in pravice doželuih zborov, je veri nc varns, ker ustanavlja princip brezkonfoaaionalnosli, iali svobodo poduka in uaturuo pravico atarišev, in Toman jo povdaril mod drugim tudi to, da mer j oa ponemčo-vaujo ucuoinŠkih dežel. G. minister llasuer si ju prizadeval. vso razloge nasprotnikov a|M>dbiti, in liberalni časniki njegov govor jako hvalijo, tudi od lovioo v zbornici ao mu je pritrjuvalo. 11 koncu jo bil načrt na debelo sprejel. To jc bilo 23. t. m. Drugi dan in lo smo notoli povedati - brž ko sc jo bila soju začela, prosijo aaoudrugama besedo v iiuouu Poljakov Oroholaki, v imouu Slovencev Toman iu v imenu Ti-roljoov Grcutur tor nanovo jo, da ao uadrobnuga obrav-uavauja postavo no vilololč, in, čo su postava za dubro sprejme,da hodu zoper njo protostovali. Tu rekli sajm atijo Poljaki, Slovonci iu Tiroljoi zbornico. To jo i»:l blisk z jasnega: lovioa jo bila vsa osupnjoiia, prodaod-nik proštojo nazočo in ni jih bilo dovolj, du bi bili mogli daljo kaj obravnavati. {iez kako pol ure so v naglici sklicali tiato ministru, ki ho poslanci, m par družili posluuoov, Luko, da jo bilo postavno število zbornikov dopolnjeno Mod pričujočimi pa jo bilo šo muogo takih, ki niso bili zadovoljni u postavo ali sploh ne, ali zaiad to uli to točko nc. Du pa niso večini zinitgo kalili, ho odjonjuli od nasprotovanja. Mrcz nudaljnogu pretrosanja so so vai §§ jMitrtlili b tU tjlaaovi zoper 4. I)r Pajor, ki jo tinti dan poproj zoper posl&vO govoril, jo glasov«! v sabolo zu-lijo; tako tluli Pascotini iz Trsta, Goliti pa no. Zarad toga nepričakovanega dogodka uoinAkl časniki zdaj nlruAno peresu brimijo in zabavljajo Poljakom itd. V družili vpraAaiijih pa ao donuičurji vtloležavajo obravnav. KukAon konoo iu kakAno uasledko bodo to zborno homalijo imelo, povemo prihodnjič. I >0|>l&. Iz Cirknefla.— I). V nedeljo 18. aprila jo bil za iiaa Gor kija no prazničen in spomina vreden din: napočila jo za iiiui iiovu doba, odprli amo namreč alovaano nato Čilalnictf. Zo oh dovoli uri zjutraj se jo začelo razlegati po-kanjo možnarjev po naši dolini, da so so korenine mogočnega Porozna treslo.. Ob doseli uri smo imeli sv. mašo, pri kleri so naši pevci prvi krut in Biccr Lako izvrstno peli, da so bili ljudje vsi ginjeni od petja, da so mnogim solzo veselja v očeh igrale - Clast gre za to vrlemu narodnjaku, gospodu A. Trepalu, ki jo nevtrudeno delal iu bo mučil, da jo prej nezvodeno mladcnčo v polju« tako izuril. Ko so jc zvečer v dvorani svečanost začela, stopijo prvi na oder naš g. dekan, J. Jcratn, znani iskreni, domoljub in nas v izvrstnem govoru navdušujejo za blagnr naroda uaŠoga in za milo domovino, ter dokazujejo kak cilj iu konec ima čilavuica. Po dokončanem govoru ho začeli pevci tako u-brauo in gladko peti, da se jo vsem poalušavcem zadovoljnimi na obrazih brala. Vrstile so sc pesmi: „Sab-Ijiea", „ Naprej", „Ne vdujino bo" itd. Polem stopijo g. dekau še enkrat na oder, in nam začnejo živo priporočati, da naj ic zvesto držimo naše zastave, jezik pridno učiino in pilimo, dn nam nasprotniki no bodo mogli očitali, da uo uuicmo svojega lastnega jezika. Po besedi bo vsi z ncpopisljivo navdušenostjo začeli poti: „ No vdajino so", in živio-kliccv ni bilo nc konca nc kraja. - Ves drugi duh jc zdaj tukaj pri nas, kakor jo hil zdaj leto; vse ho jo zbudilo i/, dol-zega spanja, vse jc navdušeno za narodnost, vmc je ži vo. — Pa kakor so povsod mod uarodnjnki tudi slani-kopitneži, lako ho tuili pri mm možje, ki prav milo žolod na hrastu gledajo, za dišečo lipo pa no marajo. K njim Bpadajo tudi * celo taki, ki i maju kratke hlače in dolgo škorno. Bog jim pamet ruzsvotli I Domači novinar. (Kupčijska zbornica n (Jttrici) 21. iu 22. t. m. so bilo Volitve zu kupČ. in obrtnijsko zbornico. Dosihmal so jo še colo v mestu prav malo trgovcev in obrtnikov vdeležovalo teh volitev, pu doželi pa so si zlasti naši obrtniki menda mudili: Kar v Gorici naredč, bo žo prav. Leto« pa jo tudi večina voliveev slovenskih okrajev volilno listke poslala in v III. volilnem razreda — zmagala; tadi v L jo njikovira kandidatom menda lo malo glasov manjkalo. Izvoljeni so v I. razr.: iz Go-, rioo r gg. Cipriual, Mat. Kazmln In g. Tv. Miholilsch;" vnanji/ g. Zanuttig it Gradišča; v II. razr. (v tem nimajo naši obrtniki nič opraviti) g. Vilh. Rittor in g. Tanco; v III. razr.: iz Gorioo gg. Rudolf grof Altom«, Ivan Albert Toman (arhitekt);' vnanji: gg. Ivan Lieon iz Rihouborga, iu Fr. Loban Iz ČJrnlč. — To jo prav, da so so tudi naši obrtniki zavedeli, aai, česar naj težo jiogrofinino, jo ravno nok omikan m 0-llkau srednji stan; do toga pa no pridemo, Če no povzdignemo domačega obrtništva in tržanslva. Kupčijska zbornica je sioor tudi dosihmul za svojo zadova marljivo skrbelu. materialni blagor sploh pospeševala, a naši obrtniki niso od vsoga tega skoraj nič vodoli. Zdaj, ko bodo nekteri naših k Hojam hodili, hojo (moli priliko, videti in sllšuti, kaj iu kako ho tatu dela; gledš na posebno potrebo miših krajev včasih lahko kaj sprožijo itd. Po njih so seznanijo z gibanjem na trgovskem in ohrtnijskem pobi tudi drugi Hlovouaki obrtniki in tako „ jarno do zrna pogača." —KupČ. iu obrtnljska zbornica Moje 20 zbornikov, in sicer, Ifisla-nujočih v mostu, 5 zunaj mostu. Lotos so jih jo volilo 10, 7 iz mosta, II vnunji/ [ Prč. Škof ie Konkordije (Portogmaro) ] msgr. oonto Fraugipani jo bil pretekli ponedeljek, 2(1. t. m., v Gorici; prišel jo obiskat našega provzv. knoza-nad-škofa. (fimamice pri sv. Ignaciji v Gorici) bodo letos V iirvo tudi po slovenski. Pridigal Im> ob 5 V* atfulraj Č. O. . Htaič, potoin bo hv. maša z blagoslovom. Po italijanski popoldne bo pridigal O. Itampiuelli iz Hrošijo. (Ituhuvikv tjtremembe) 84. I. m. J« umrl aa 8o*i g. providalk, Junc* tiebcrffck; koukuni ■* 8o«o J« raipisaa'do SB naaja t. 1. — 0. Dem. Alpt, kooporalor tiri »v. Ignaciji, Je postal komi vikar v prvo-atolnl cerkvi v (Jurici, — Novomalik in bogosloven IV. teč^U. K- Ant. črv jo aprrjet v Omliio Jojuhovo. — č. g. Jotip Furtani, dosadaj i«£inno v pofcoji, Jn IpI v Vi7» \icenlino tm grijiČin»l«ga kaplan* mladega eraarJovitSa Napol»oaa (popred kn. Dacciochi-evke). , -' .. ■ «»» Gospodarske stvari. Poskuševališče za svifslvo v Garici. (Konec.) ->' Glavni namen te skušalno naprave jo pa tudi svetovanju in podučovanjo. Že so jo več mladončev oglasilo, kteri bo žolč udeložovati preiskovanj črvičev in metuljov, posebno z drobnogledom ali povokšalnikom (mikroskopom). Prof. Ilaborlandt misli, da bodo svilo-rojna in kmetijska društva poslala pripravnih ljudi iz svojega. kraja, da bodo vidili in so podučijo v vsem, karae tičo djanBke svilorojo. Pod kterimi pogoji se bodo jemali učenci v to šolo, kedaj ao začno in kttiko ao bode plačalo za njihov živež v Gorici, naznani voditelj kasnejo. Izdajal so bode tadi poseben časnik. V 1. točki tega razglasa so želja izrekajo, naj bi svilorejoi na več krajih delali enake skušnje. V ta namen razglaša prof. Haberlandt aledečo: 1. vsak tak skašnik dobi 5000 črvičev iz Gorice; 2. to črviče naj redi na takem mesta, kjer dozdaj šo ni imel druzih ; 3. Bamo te črviče naj ima v takem hrama, pano še druzih; 4. lo tako črvičo naj si za izrejo obdrži, ki io se en dan (po večem števila) izlegli, druge nsj zavrže; 5. črviče, kteri hitreje rastejo, naj loči od kasnejših ; 6. po vsakem levonji (spanji ali mndi) naj šteje črviče; nazadnje naj zvaga pridelane kokone (galeto); 7. gorkoto naj bo od 10 do 20 stopinj R. in skrbi naj so zato, da so hram vsak dan prevetri (zlnfta), da pa so pri tom črviči no premrazijo'; 8. fikrat na dan naj so jim listjo poklada, zjutraj ob 6. in 8. ari, popoldne ob 12. nri, popoldne ob 5. zvečor ob 10. ari: izprva naj se jim lisljo drobno, potem dobeloje reže, nazadnje naj so jim poklada celo; 9. vaak dan naj bo na tanko vaga, koliko se friš-. nega listja d A (po primeri 15 do 20 listov). Za sknš- njo p%j se tako zvagano listje pa zraku posail, v čiet pspiruat žakelj ahjani, dan zapite na ialfelj in koliko vaga: ' • - ' '' JO trikrat na dan, in sicer gntraj.oh'.5. liti, o-poldne obl2. in žvečer ob 10. uri mJ ae zapiše get-kota hrama, kjer so črviči. . . . Dobro bi bilo, ako bi so tudi vlažnost zraka po psyhromctru merila in zapiflavala, in koliko je deževalo. 11. Pomrli črviči naj se hranijo v stckleuicab, a špiritom napolnjenih. 12. Polovica boljših kokonov naj se za seme obrne. 13. 1Q metuljov možkegu in 10 ženskega spola, ki so prvi izlezli, naj dene svilorejoo v Škatlo. Kedar poginejo vsi, nsj počez izrajtu Čas njihovega življenja. 14. 50 takih bfiblc, ki ao se obdržalo zu aomeiu 50 možkih metuljev mu nc po smrti upravi v Škatlo, ki so naredi is nifožo, kakor ao navadno za muhe. Na zadnje vsoga toga uaj so sporočilo pošljo vo-dilcljslvu v Gorioo, Orodje za to skušnje se dobi v fabrjki go«poda G. A. .'J^oiioir-a na DumOt (Mariahllf, Magdalencuatroa-bo Nro. 14), in sicer tura vaga z vso pripravo za l2gold., psyhromuter ru 14 gold, dožomer za 1 gld. 50 kiv Popravek, ilskurskeea pogredka L. " v listu 16. „ Dom." Pri vredovanji strani ae Jo iiuolu prenesti ena vrsta s strsni (H), na stran 07., po ]>omoti pa se je prenesla na stran 68. Urati so mora toroj na strsni 00 tako le: -...... Čemur ae mi, ki okolUČi" na strani C7. padajo: „ ne i spletke dobro poslujemo, kar nič ne čudimo. Za...." iu daljo v prvi vrsti od zgorej, na levi, na strani 67. ' .' Namenili smo se bili že sami to pomoto popraviti, prejeli smo pa tndi od g. dopisnika iz O^in tale opomin: , . , , . • , „ Prečitavši list 16. „ Domovine " sem oatrmcl, ko som videl, da soje, ne vem, kako, vrinila pomota v dopis iz Občin 20. aprila, kajti ai no morem iztolmačiti besedi na strani 68., ki ^ovorč „ne i spletke dobro poznajemo, kar nič ne Čudtmo. Za njeni foapod zapustil" itd. Kaj pomenijo to bcacdo 1 Prosim naj mi jih sb vred. ru^lmači, da no bi kakšen nasprotnik mis-' lil, da jo JTog vedi kaj slabega v onih besedah, klorih jaz nisem pisaL" - i . . Prosimo, oddajte prvo vrsto od zgorej na strani 68. Vašemu soseda „ Primorca", pa bo,prav. Vf. Še on popravek pomote v 15, listu. V dopisu iz Devina (Slavpoat papežu na čast) od 13. aprila je stavco preskočij nekai vrst v rokopisa in izpnstil napilnico g. kucginji in knežji, rodovini, in popravJjavee je to prezrl. V poslednjem, 16., lista BDom.' pa jo med mnogimi drugimi sostavki in drobtinicami po nepovo^jni pomoti odložen bil—ker smo list v naglici aklepali—tadi dotičai popravek ali do-stavek, ki se glaai tako le : ,