iiSŠiM
GLAS

m
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA SATURNUS, LJUBLJANA	LETO XXVI, ŠTEVILKA 2 — FEBRUAR 198S
SINDIKAT O ZAKLJUČNIH RAČUNIH 1 67 466
Ne samo številke
Bolj kot o računovodskem vidiku zaključnega računa naj bi sindikat in delavci vsebinsko razpravljali o uspešnosti našega gospodarjenja in iz rezultatov potegnili nauke za nadaljnje planiranje. To se pravi, da je pomembno v teh razpravah ugotoviti, kako bomo zaustavili nadaljnje padanje osebnih dohodkov, kako bomo z zniževanjem stroškov vplivali na nižjo rast cen in uveljavili bolj stimulativno delitev osebnih dohodkov.
Letos pa še posebej poudarjamo, da je lastne dosežene rezultate nujno primerjati z rezultati sorodnih ozdov, v skupini ali podskupini dejavnosti. Brez takih primerjav je vsako indeksno prikazovanje lastnih rezultatov pesek v oči.
Sindikalne organizacije naj vztrajajo, da bodo razprave ob azključnih računih osredotočene na štiri vsebinske sklope in sicer:
-	ocena kakovosti pridobivanja dohodka (dohodek na delavca, dohodek na angažirana sredstva - primerjava s sorodnimi ozdi, koliko je dohodek rezultat večje proizvodnje, višje produktivnosti, boljšega izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti, zmanjševanja materialnih stroškov, združevanja dela in sredstev, posodabljanja tehnološkega procesa, koliko pa zgolj posledica višjih cen, kolikšen del dohodka je pridobljen na podlagi inovacij, ali je del dohodka rezultat izjemnih ugodnosti);
-	ocena kakovosti razporejanja in delitve dohodka (ali je doseženi dohodek razporejen skladno z družbenimi usmeritvami, kakšna so bila razmerja med osebnimi dohodki na delavca in akumu-
lacijo na angažirana sredstva, v primerjavi s sorodnimi ozdi v tekočem srednjeročnem obdobju, kako je razporejen del dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti, kako je razporejen del dohodka pridobljen na podlagi inovacij, kakšno je razmerje med osebnimi dohodki in akumulacijo v dohodku in kakšen je vzrok za tako dobro ali slabo razmerje);
-ocena kakovosti gospodarjenja z denarjem (kakšen je likvidnostni položaj tozda, kakšen je obseg dinarske ali devizne zadolžitve - ukrepi za zmanjšanje kreditne odvisnosti, kakšni so bili ukrepi za lastno razbremenjevanje, kakšna je razlika med prejetimi in plačanimi obrestmi, kakšen je koeficient obračanja obratnih sredstev);
- konkretizacija ciljev ekonomske politike v planih ozdov (kaj načrtujemo za višjo raven proizvodnje in izvoza, izboljšanje ekonomičnosti in produktivnosti -da bi dosegli tak dohodek, ki bo omogočal rast realnih osebnih dohodkov in akumulacije, kako bomo z zniževanjem stroškov vplivali na nižjo rast cen, kako bomo dosegli stimulativnejšo delitev na podlagi samoupravnih sporazumov dejavnosti in v letnih planih postavili ustrezna, na podlagi resolucije določena razmerja med akumulacijo in brutto osebnimi dohodki).
Sindikat naj hkrati razpravlja tudi o (ne) uveljavljanju delitve po delu in rezultatih dela. Zahteva naj, da se ob zaključnih računih obravnavajo tudi poročila poslovodnih organov in oceni učinkovitost del njih in drugih delavcev s posebnimi pooblastili.
Povzeto po Informaciji RSZSS 1 /IX
NOVA POSLOVNA POLITIKA TOZD EMBALAŽA
Skupna nabava, več planiranja, enakomernejša proizvodnja
Delavski svet TOZD Tovarna embalaže in Izvršni odbor Temeljnega saoupravnega sporazuma (TSS) sta koncem decembra lani sprejela poslovno politiko za 1985, ki smo jo začeli izvajati 24. decembra 1984. V nadaljevanju bi skušali prikazati zakaj nova poslovna politika, kakšna je ta poslovna politika in kaj zasleduje, pa tudi to kako bo le-ta lahko uspešna.
Pločevino, potrebno za proizvodnjo kovinske embalaže, lahko zdaj
dobimo na domačem tržišču. Proizvodnja te pločevine bo vse kvalitetnejša in v prihodnosti bo prav gotovo zadovoljila domače potrebe. Glede na to in na dejstvo, da imamo približno 3.000 ton lastne bele plo-


. % %
.> %
čevine, menimo, da so podani vsi pogoji za ponoven prehod na skupno nabavo pločevine. S tem se bistveno približamo kupcu, kateremu odpade skrb za pločevino, naši TOZD Tovarna embalaže pa omogočamo bolj nemoteno in enakomerno proizvodnjo, predčasno vključevanje (glede na konkurenco) v odnose, ki bodo nastali v prihodnosti z normalnejšimi tokovi pri preskrbi pločevine. Na podlagi teh predpostavk prehajamo na skupno nabavo pločevine v našem imenu in za račun kupcev, kar pomeni, da pri dobaviteljih pločevine nastopa v celoti kot naročnik in nosilec obveznosti Saturnus, v sistemu poslovanja pa ostaja še nadalje pločevina tisti del,
za katerega sredstva združujejo kupci. Na ta način v primerjavi z dosedanjim poslovanjem v nekem smislu ponovno aktivirana funkcija prodaje, ki ima nalogo prodati izdelke in zagotoviti sredstva za pločevino in funkcija nabave, ki nabavlja pločevino iz sredstev, dobljenih pri prodaji, za potrebe tekoče proizvodnje neodvisno od konkretnega naročila kupca. Takšno poslovanje nabave omogoča uvedba plana asortimana potrebne pločevine za posamezne mesece, ki ga sestavlja prodajna služba.
Naše sedanje in bodoče poslovanje temelji na TSS. Zaveamo se potrebe po dograditvi tega temeljnega dokumenta, s katerim po samoupravni poti urejujemo odnose z našimi kupci - udeleženci TSS. Poslovna politika za 1985. leto predvideva in napoveduje aktivnosti, s katerimi bi prilagodili sedanja določila in jih ob novih spoznanjih natančneje opredelili, še zlasti na področjih, kot je delitev in uporaba dohodka skupnega poslovanja. Spre-
minjanje in dopolnjevanje TSS je zahteven in dolgotrajen postopek, saj zahteva samoupravno usklajevanje in ugotavljanje skupnih interesov udeleženk. TSS ne moremo spremeniti čez noč, v našo poslovno politiko pa smo s spremembami in dopolnitvami vendarle vgradili nekatere nove elemente.
Na podlagi zbranih pripomb, posvetovanj in družbeno-ekonomskih predpostavk s poslovno politiko za leto 1985 sprejemamo:
-	ponovno opredelitev dela dohodka, ki je predmet delitve na proizvajalca in na udeležence uporabnike kot to določa Zakon o ugotavljanju in razpolaganju celotnega prihodka v celoti;
-	delitev deleža dohodka udeležencev uporabnikov se opravi v višini 60 % mase na podlagi minulega dela in 40 °/o mase na podlagi živega dela;
-	pri delitvi minulo delo predstavljajo združena kvalitetna sredstva uporabnikov, živo delo pa vrednost em-
(nadaljevanje na 2. strani)
Skupna nabava, več planiranja
(nadaljevanje s 1. strani)
balaže, ki jo pri nas izdelamo zanje.
Na ta način se približamo družbeno ekonomski opredelitvi faktorjev, ki vplivajo na ustvarjanje skupnega dohodka.
Pri združevanju kvalitetnih sredstev udeležencev - uporabnikov obdržimo sedanjo obliko in odnose. Bistveno pa spremenimo način uporabe teh sredstev. Temeljne investicije iz teh sredstev konkretno opredeli praviloma srednjeročni skupni plan, ki tudi vnaprej določi način združevanja specifičnih sredstev. Na podlagi projekta in investicijskega programa za konkretno investicijo bi se z uporabniki sklenil sporazum o izvedbi investicije.
Izhodišča poslovne politike za 1985. leto predstavlja predlagani obseg prodaje in zagotavljanje pločevine s strani Saturnusa. Plan za leto 1985 predvideva povečanje vrednosti izdelavi (kar za nas pomeni celotni prihodek) merjeno z istimi cenami v primerjavi z letom 1984 za 22,7 %, od tega bo znašalo fizično povečanje količin 11,9 % in izravnave cen zaradi nesorazmerij med cenami izdelkov) 9,7 % (dispariteta).
Zagotavljanje pločevine s strani Saturnusa predstavlja eno bistvenih sprememb. Saturnus prevzame ponovno skrb za zagotavljanje pločevine, kar temelji tudi na stanju zalog pločevine (naših in kupčevih), kakor tudi na ponovno večji vlogi in odgovornosti nabave službe za zagotavljanje pločevine, za njen asortiment in optimalne zaloge. Naši kupci bodo v prihodnje le izjemoma sami zagotavljali pločevino - take izjeme so kompenzacijski uvoz in pločevina za potrebe JLA. Obstoječe skupne zaloge pločevine v Saturnusu omogočajo kreditiranje kupcev s posojili ali pa z zavarovanim odloženim plačilom, na poznejši rok. Namensko kreditiranje pločevine na osnovi obstoječih zalog omogoča: materialno likvidnost zalog; razbremenitev TOZD obresti, ki jih je doslej plačeval za uporabo tujih obratnih sredstev; nemoten začetek proizvodnje ter spoštovanje dogovorjenih dobavnih rokov kot temeljno poslovno prvino v odnosu do konkurence.
Poslovna politika predvideva tudi spremebo cen izdelave. V letu 1985 naj bi bile cene v povprečju za 35 % višje kot v preteklem letu, do konca leta pa bodo višje za 60 %. Te spremembe pa bomo izvajali postopoma, kar nam omogoča prilagajanje konkretnim tržnim pogojem.
Za uresničitev te politike uvajamo načrtovano in v naprej dogovorjeno proizvodnjo. To naj nam zagotovi optimalnejše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, kupcem pa boljše zadovoljevanje potreb po kovinski embalaži. Doseganje načrtovane proizvodnje bomo urejevali z realizacijo skupnega plana, ki seveda temelji na letnih dogovorih za vsakega kupca posebej. Prehod na letne pogodbe o izdelavi in dobavi kovinske embalaže bomo izvedli postopoma, kar nam omogoča novo terminirano »poslovno leto«, ki traja od 01.04. tekočega leta do 31.03.
naslednjega leta. Za leto 1985 nam bo to omogočilo, da sklenemo letne pogodbe z vsemi, ki se bodo želeli vključiti v načrtno usmerjevanje in urejanje, opredeljeno z mesečno dinamiko.
Že prej omenjena sprememba cen nam omogoča vnovično uvedbo ekonomske stimulacije za vse tiste, ki se vključujejo v načrtno usmerjanje proizvodnje.
Temeljni namen uvajanja in odobravanja ekonomske stimulacije kupcem je doseči ekonomsko zainteresiranost kupcev, da bi preko naše proizvodnje zadovoljevali kar največ svojih potreb. Ekonomsko stimulacijo bomo odobravali, ko bo kupec začel naročati drugo polovico svojih skupnih potreb. Ekonomska stimulacija bo tako vplivala na povečanje obsega izdelave v drugi polovici poslovnega leta (oktober -marec), kar naj bi tudi vplivalo na večjo zasedenost v nesezonskih mesecih in enakomernejšo obremenitev proizvodnih zmogljivosti.
Uspešno uresničevanje poslovne plitike pogojuje vsestransko in poglobljeno sodelovanje vseh služb v TOZD in DSSS. Le usklajeno in predano izvajanje te politike v 1985. letu bo ponovno uveljavilo TOZD Tovarna embalaže kot izdelovalca kovinske embalaže, mu zagotovilo ekonomske pogoje za enakovred-nejše poslovanje znotraj DO, omogočilo pokrivanje potreb po finančnih sredstvih in omogočilo dolgoročno konsolidacijo gospodarjenja. To je temeljni pogoj, da bi TOZD Tovarna embalaže lahko perspektivno postala celovit proizvajalec kovinske embalaže namesto izdelovalca iz kupčeve pločevine. Poudariti je treba, da se vseskozi potrjuje pravilnost dosedanje opredelitve TOZD, da gradi svojo bodočnost in razvoj na temelju dohodkovnih odnosov s kupci. Menimo, da je ta poslovna usmeritev tudi edina trajno možna družbeno ekonomska usmeritev, ki zagotavlja potrebno socialno varnost vseh zaposlenih in trajno perspektivo. Vse to narekuje vsestransko poglobljen pristop pri poglabljanju in razvijanju teh odnosov, ki jim moramo zagotoviti potrebno politično podporo, strokovno znanje, kakor tudi našo voljo in pripravljenost.
Na koncu bi želel poudariti, da še tako dobro zasnovana poslovna politika sama po sebi ne bo spremenila ničesar. Rezultatov bomo deležni izključno z našim delom, zato pa se bomo morali vsaj malo spremeniti vsi, ki bomo izvajalci te politike. Postati moramo bolj stabilizacijski, posebno v naslednjih letih ob pričakovanju manjšem povpraševanju, ki bo nov preiskus naše življenjske sposobnosti, ki jo je delovni kolektiv Saturnus že neštetokrat dokazal v dolgoletnem obstoju. Morda bi bilo koristno, da v tem primeru uvedemo neko obliko javnega preverjanja uspešnosti in izvajanja začrtane in osvojene poslovne politike ter našega ravnanja.
Bernard Potočnik
Pomembnejši poslovni dogodki
Začetek leta je čas, ko se zaključujejo dogovori za nove posle, v proizvodnji, predvsem embalažni, pa je to mirnejše obdobje. To je letos še nekoliko bolj izrazito zaradi velikih zalog konzerv, ki jih imajo predelovalci mesa in zelenjave v skladiščih in zato ne naročajo nove embalaže. Tudi njim se pozna padec kupne moči.
V	začetku leta smo uveljavili novo prodajno politiko, tako da smo zopet prevzeli skrb za nabavo pločevine. Pričakujemo, da bomo lahko delali z optimalnimi zalogami, formati in kvaliteto pločevine, kar pomeni znižanje stroškov in našo večjo konkurenčnost.
Angažirali smo se tudi pri dogovorih z ZORKO in pri predlogih ukrepov, ki ji bodo znižali devizno breme s ciljem, da bo njena bela pločevina cenejša s čim nižjo devizno participacijo, saj bo drugače poraba kovinske embalaže v Jugoslaviji padala.
V	TOZD Avtooprema so v teku dogovori z BMW in Renaultom za osvajanje in dobave svetlobne opreme tema dvema proizvajalcema avtomobilov. Za BMW smo izdelali prototip notranje luči, njihov strokovnjak pa bo konec meseca ocenil našo usposobljenost in urejenost kot dobavitelja. Nova kupca odpirata možnosti za načrtovano povečanje proizvodnje v prihodnjih letih. Francoski proizvajalci avtomobilov zahtevajo samo žaromet s plastično parabolo, kar nam
potrjuje našo usmeritev v skupni razvoj tehnologije po postopku 2K s Seimo v Italiji.
V strojegradnji so v teku kontakti z inženiring organizacijami za področje opreme za prehrambeno industrijo, da nas vključijo v svoje ponudbe za domači in tuji trg. Odločili smo se razstaviti svojo opremo na majskem sejmu v Moskvi ker menimo, da je sovjetski trg za nas zelo zanimiv. V razvoju in proizvodnji zato pospešeno razvijamo in izdelujemo stroje, ki bodo razstavljeni.
Pretežni del naporov pa smo v tem obdobju posvetili vsklajevanju planov za to leto, ki naj bi bili kvalitetnejši kot prej, obenem pa tudi naš odgovor na vedno težje razmere v katerih poslujemo in živimo. Ocenjujemo da imamo še vedno mnogo rezerv za povečanje produktivnosti in zniževanje stroškov. Boljša organizacija in večja zavzetost pri delu pa sta ključ za naš standard. Zato se pospešeno izdeluje predlog stimulativnega nagrajevanja, ki gotovo ne bo rešil vseh problemov, moral pa nam bo dati nov zagon.
Čeprav smo v preteklem letu delali dobro, nas rezultati še vedno ne uvrščajo v zgornji dom uspešnih. Naš cilj pa je, da se mednje uvrstimo, za to pa sta potrebna znanje in pridnost. Oboje imamo, samo koristiti ju moramo bolj kot danes.
Jože Šlander
Pripravljamo
OKROGLO MIZO 0 RAZVOJU
Tik pred začetkom novega srednjeročnega obdobja bi radi v pogovoru z našimi vodilnimi delavci ujeli podobo naše delovne organizacije, kakršna naj bi postala v naslednjih letih. Vedeli bi radi, kako bomo v prihodnosti reševali prostorske, tehnološke in devizne probleme, kako bomo zagotavljali rast dohodka in s tem socialno varnost vseh, ki smo v Saturnusu zaposleni. Ne zanima nas le, kako se bodo razvijali naši proizvodi, temveč še bolj razvoj vseh poslovnih funkcij, ki naj v prihodnosti zagotavljajo učinkovito odločanje in hitro prilagajanje spreminjajočim se razmeram na tržišču in pogojem gospodarjenja.
Uredniški odbor
A
Ali potrebujemo kulturo?
Kultura - v vsakdanji rabi eden najbolj nerazčiščenih pojmov, ki se uporabljajo v precej različnih pomenih. V najširšem smislu zajema vse, kar je človek kdaj ustvaril, materialno in duhovno, vključuje tudi vzorce medčloveških odnosov, ki jih oblikujemo, vrednote, ki nas pri tem vodijo in se hkrati na novo ustvarjajo.
Če v vprašanju zajamemo le tisti največkrat uporabljeni pomen kulture - kulture kot umetnosti, kot duhovnega ustvarjanja in spreminjanja teh stvaritev, ostaja še vedno preširoko, kajti v umetnosti se spet zrcali celota človeških dejavnosti, vrednote, v tisočletjih dosežen razvoj in hkrati težnje po nadaljnjem spreminjanju resničnosti. Brez kulture, brez zavesti o sebi, je človek niže kot pračlovek, brez kulture človeka ni.
Vprašanje je torej nesmiselno, pa vendar. Če je kultura - umetnost - duševna hrana, jo od hrane za želodec ločuje bistvena razlika: manj ko je uživaš, manj je potrebuješ, manj si je želiš. In seveda ta, da je treba najprej jesti, za kulturo pa daš le, če kaj ostane. Tokratnim »žrtvam« ankete zastavljamo vprašanje o potrebnosti skrbi za kulturo v DO zato, ker vemo, da je bilo v Saturnusu nekoč mnogo bolj živahno - ne samo, da je bilo delavcem na razpolago več kart za gledališče in opero, tudi sami so imeli pevski zbor, razstave in celo dramsko skupino, kar je za delovni kolektiv kar izjemno. Zbora in dramske skupine več ni, abonmajskih kart pa mnogo manj kot nekoč in prav gotovo je imelo tu tudi varčevanje prste vmes. Saj potrebujemo denar (in čas) še za toliko pomembnejših stvari...
ORODJARNA
Lahko bi
hitreje in ceneje če...
Pogosto slišimo, da so roki izdelave orodij, ki jih potrebuje proizvodnja TOZD Embalaže in TOZD Avtoopreme, dolgi in nezanesljivi. Osvajanje novih izdelkov se zaradi tega cesto zavleče in izdelek na trgu ne doseže takšnega ekonomskega uspeha, kot bi ga lahko, če bi se pojavil pravočasno. Ker precejšen del Saturnužanov problematike izdelave orodij ne pozna ali pa jo pozna zelo površno, jo bomo s tem sestavkom poskušali pojasniti.
Najprej moramo vedeti, da se v Saturnusu proizvajajo sami takšni izdelki, ki jih je mogoče izdelati le s posebnimi, prav za njih prirejenimi orodji. To niso orodja, ki bi jih bilo mogoče kupiti v trgovini, kot na primer klešče, kladiva, žage, rezkarje, svedre, itd. Prav vsako takšno posebno orodje je treba namensko izdelati in je v bistvu svojevrsten izdelek, ki je največkrat unikat ali izjemoma nastopa le v nekaj kosih. Podobno kot velja za osvajanje vsakega izdelka, tudi orodja ni mogoče začeti izdelovati prej, preden je razvojno in tehnološko opredeljeno. Izdelana mora biti konstrukcijska dokumentacija (načrti), kjer mora biti natančno podana (narisana) oblika in dimenzija vsakega sestavnega dela in določena vrsta materiala, iz katerega bo izdelan. Na osnovi konstrukcijske dokumentacije se izdela tehnološki postopek, s katerim se določi, na kakšen način in z uporabo kakšnih sredstev se bo izdelalo in kakšno bo zaporedje izdelovalnih operacij. Poleg tega se v tehnološkem postopku določijo tudi normativi časa in materiala.
Glede na to, da je istočasno v izdelavi večje število orodij, da je vsako orodje izdelano iz več sestavnih delov (nekatera tudi iz več kot 100), da je na vsakem potrebno opraviti večje število operacij (lahko tudi več kot 20) in da želimo orodje izdelati v predvidenem roku, je nujno potrebno planirati.
Z ustreznimi terminskimi plani je treba zagotoviti, da se potrebne izdelovalne operacije čim hitreje zvrstijo, da v čim krajšem času pride do sestavljanja in preizkusa. Pri tem pa je potrebno zagotoviti izkoriščenost vseh kapacitet, kajti vedeti moramo, da so natančni stroji, s katerimi je možno izdelovati komplicirana in natančna orodja, zelo dragi.
Iz navedenega vidimo, da je proizvodnja orodij značilno individualna in da se le izjemoma ponavlja. Za izvedbo skoraj vsake operacije je potrebno stroj posebej pripraviti, izbrati ustrezno rezilno in vpenjalno orodje ter določiti režime dela. Ker zaradi različnosti sestavnih delov orodij detajlno predpisovanje pogojev dela v tehnološkem postopku ni smotrno, je nujno potrebno, da delo izvajajo dobro usposobljeni delavci, ki zmorejo sami sproti izbirati optimalne pogoje dela. Zaradi velikega števila oblikovno zelo kompliciranih in dimenzijsko zelo natančnih sestavnih delov je strokovna usposobljenost delavcev in izurjenost še toliko pomembnejša. Specialni orodjarski stroji omogočajo sicer zelo natančno obdelavo, njihova univerzalnost pa izdelavo zelo kompliciranih oblik, kar bistveno povečuje hitrost izdelave orodij glede na nekdaj pretežno ročno delo, vendar se kljub temu hitrost izdelave orodij še zdaleč ne more primerjati z neko serijsko proizvodnjo. Zaradi opisane individualnosti - največkrat enkratno-sti, je izdelava orodij že po naravi počasna in dolgotrajna. Povsem normalno je, da je za izdelavo marsikaterega orodja potrebno več časa kot na primer za
serijsko izdelan avtomobil. Temu ustrezna je tudi cena. Niso radki primeri, ko pravimo: »To orodje stane dva, tri ali pa celo več Goltov«. Moderni stroji, tudi takšni z računalniškim vodenjem, bistveno povečujejo natančnost in hitrost izdelave, manj pa zmanjšujejo ceno, ker so zelo dragi in v večini dosegljivi le za konvertibilno valuto. Na splošno gledano je v posebna orodja vloženega veliko dragega strokovnega dela, ker avtomatska serijska izdelava, ki običajno največ prispeva k skrajšanju izdelovalnih časov, ni možna. Takšna orodja so zato draga tudi v razvitejšem svetu, često celo precej dražja od domačih.
In kako je s posebnimi orodji v Saturnusu?
Vsa orodja, z redkimi izjemami, so izdelana v domači orodjarni, v TOZD Orodjarna in vzdrževanje, in to iz naslednjih razlogov:
-	orodjarskih kapacitet v Jugoslaviji primanjkuje in še vedno veliko orodij uvažamo;
-	za izdelavo kvalitetnih orodij je potrebno poznavanje posebnosti proizvodov Saturnusa; te pa je možno najbolje spoznati s stalnim spremljanjem delovanja orodij v proizvodnji, kar zahteva specializacijo;
-	lažje prilagajanje rokov izdelave glede na stopnjo nujnosti osvajanja novih izdelkov;
-	hitrejše ukrepanje pri odpravljanju zastojev v proizvodnji, nastalih zaradi okvar ali nujnih sprememb.
Iz navedenih razlogov obstaja orodjarna v Saturnusu že od samega začetka. Rasla in razvijala se je v skladu s potrebami, ki jih je narekoval razvoj tovarne. Posebno pomembno vlogo je odigrala pri razširitvi dejavnosti Saturnusa na področje svetlobne opreme, saj si uspešne izvedbe neštetih preiskusov in izdelave prototipov ni mogoče zamisliti v orodjarni brez sodobne opreme, ki bi bila odmaknjena od proizvodnje in je ne bi vezal močan skupni interes.
Danes je naša orodjarna ena večjih in bolje opremljenih v Sloveniji. Med drugimi izdeluje tudi zelo zahtevna orodja, s katerimi se proizvajajo izdelki svetlobne opreme, ki se uspešno prodajajo na tujih trgih. Za te izdelke je značilno, da se zelo hitro spreminjajo in jih ni mogoče dolgo časa prodajati. Zaradi tega je potrebno stalno razvijati in osvajati nove. Kolikor krajši je čas osvajanja, toliko dolgotrajnejša in večja je prodaja, s tem pa je tudi proizvodnja ekonomičnejša.
V procesu osvajanja izdelka je izdelava orodij na koncu in običajno se ji pripisuje krivda za zamujanje predvidenega roka; vendar pa se često že v predhodnih fazah osvajanja (komercialno in razvojno odločanje) potroši preveč časa.
Poleg tega, da je že zaradi svojih posebnosti proizvodnja orodij dolgotrajna, kot je bilo napisano že v začetku, podaljšujejo čas izdelave še naslednji problemi:
-	pogoste konstrukcijske spremembe zaradi napak ali zahtev naročnika;
-	neenoten način konstruiranja orodij in pomanjkanje interne standardizacije;
-	oddaljenost korjstrukterjev orodij za svetlobno opremo od proizvodnje orodij, zaradi česar slabše poznajo tehnološke možnosti izdelave orodij. Težavnejše je tudi komuniciranje pri odpravljanju napak konstrukcije in izvajanje sprememb;
-	pomanjkanje kvalitetnih kvalificiranih kovinarskih delavcev;
-	nepopolna zasedba planske in kontrolne službe;
-	neurejen sistem stimulativnega nagrajevanja uspešnosti dela;
-	pogosto prekinjanje proizvodnega procesa zaradi nujnih vzdrževalnih del;
-	pogosto spreminjanje plana proizvodnje zaradi vključevanja nenadnih nujnih naročil;
-	pomanjkanje kvalitetnega rezilnega orodja, ki omogoča hitro obdelavo in boljše izkoriščanje dragih strojev. Takšnih orodij ni na domačem trgu, in jih moramo uvažati za konvertibilna devizna sredstva;
-	ozka grla - za nekatere najzahtevnejše obdelave imamo na razpolago le po en stroj (žična erozija, programsko rezkanje, koordinatno brušenje in kopirno rezkanje);
-	neugodna razporeditev delovnih prostorov v nadstropjih, kar močno otežuje transport in organizacijske povezave;
-	slaba opremljenost za obdelavo, transport, predvsem pa dviganje velikih in težkih orodij;
-	pomanjkanje prostora za medfazno ter končno skladiščenje in ekspedit;
-	slaba izbira potrebnega materiala, predvsem standardnih sestavnih delov;
Poleg navedenega pa so pomembne rezerve tudi v nas samih, saj je prav gotovo možno z večjo prizadevnostjo vseh sodelujočih, boljšim sodelovanjem in boljšim iskoriščanjem delavnega časa narediti znatno več.
Na osnovi dosedanjih rezultatov lahko ugotovimo, da smo v naši orodjarni sposobni izdelati najzahtevnejša orodja za predelavo tanke pločevine in plastičnih mas (termoplastov), ki so po kvaliteti in ceni konkurenčni uvoženim. Pojavlja pa se problem doseganja rokov izdelave. Ob tem moramo zapisati, da smo doslej že večkrat izdelali orodja za posamezne izdelke zelo hitro, vendar pa vedno le pod posebnimi pogoji. Vsakokrat smo
tem orodjem posvetili posebno pozornost in s tem zanemarili druga, kar praktično pomeni, da smo dosegli kratek rok izdelave na račun podaljšanja roka izdelave drugih orodij. K uspehu je dodatno prispevala tudi stimulacija z dodatnim nagrajevanjem.
Iz tega lahko vidimo, da smo glede na naraščajoče potrebe in zahteve po kratkih rokih vse bolj premajhni. Prej navedeni problemi nam ne omogočajo, da bi lahko hitro in učinkovito osvajali več izdelkov hkrati, ob tem pa še vzdrževali orodja, ki delajo v proizvodnji. Ker je očitno nadaljnje prodiranje v izvoz nuja, bomo morali v čim krajšem času na nek način zagotoviti in združiti sredstva za odpravo ozkih grl in za prostorsko ureditev. V prvi fazi je najpomembnejša kadrovska izpopolnitev in zagotovitev deviznih sredstev za nabavo kvalitetnega rezilnega orodja, s čemer bi lahko bistveno bolje izkoristili obstoječe strojne kapacitete.
Razmišljamo tudi o proizvodnji orodij za izvoz, za kar obstojajo možnosti, vendar nas pri tem zopet zadržujejo premajhne kapacitete. Prevzeto delo za izvoz bi moralo imeti vso prednost, ker tam odstopanje od dogovorjenih rokov ni možno. S tem pa bi zmanjšali in ogrozili sposobnost osvajanja izdelkov za potrebe Saturnusa. To bi hkrati pomenilo tudi manjšo možnost izvoza izdelkov svetlobne opreme in končno tudi manjši izvoz Saturnusa kot celote. Zato je nujno potrebno, da z združenimi močmi čim hitreje odpravljamo navedene probleme, si s tem povečamo orodjarske kapacitete in na ta način pripomoremo k boljši perspektivi Saturnusa kot celote.
Tone Kovačič
Programsko rezkanje - eno od ozkih grl proizvodnje v Orodjarni.
Zvone Petje, preddelavec na oddelku samostojnih pokrovov: »Za delavke, ki jih poznam, mislim, da bi si bolj kot npr. v Dramo želele obiskovati kakšne igre skupaj s svojimi otroci. Za gledališče se drugače manj zanimajo - ali jim je nerodno, ker se ne morejo lepo obleči, ali pa ne morejo vzeti otroka s seboj. Meni se zdi odlično, da lahko hodim na predstave v Mestno gledališče z abonmajskimi kartami, ki jih dobim v Saturnusu. Skoraj na vsako predstavo grem. Le nekoliko več kart bi lahko bilo. Ko sem še delal v Zalogu, niti vedel nisem zanje. Gledališče mi je všeč, a če bi moral karto vsakokrat plačati, bi gotovo šel manjkrat.
Dobro je iti v gledališče, ne samo, da spoznaš umetnost Saj
V________________________________
X
drame govorijo na primer tudi o politiki in tako se bolj seznaniš tudi s tem, začneš razmišljati. Pa tudi razvedri se človek, umakne se malo iz te enoličnosti. Ljudje se marsikdaj sami ne zanimajo za kulturo, a če bi jih kdo znal usmeriti...«
_______________________________________
EMBALAŽA
Naloge, ki nam zagotavljajo prihodnost
Strokovnjaki v tozdu Embalaža so pripravili obširno gradivo, katerega namen je prispevati k oblikovanju smernic razvoja tozda v naslednjem srednjeročnem obdobju. V njem so zbrali podatke o proizvodnji in porabi različnih vrst embalaže, še posebej pa kovinske, v svetu in v Jugoslaviji ter o tehnološkem razvoju na tem področju. Objavljamo zaključni del, v katerem so zapisali naloge, ki čakajo tozd Embalaža v prihodnjih letih, če naj bi proizvodnja embalaže v naši DO napredovala.
Po grobih informacijah o možnostih nadaljnega razvoja ocenjujemo, da je dohodek možno in potrebno še naprej pričakovati s proizvodnjo embalaže in točneje s proizvodnjo pločevinaste embalaže.
Poraba embalaže je močno povezana z naraščanjem nacionalnega bruto produkta na prebivalca. Za razvite države je značilna tudi visoka poraba vseh vrst embalaže in obratno. Skladno s stabilizacijskim programom družbe lahko pričakujemo porast nacionalnega bruto produkta v Jugoslaviji in temu ustrezne nove potrebe po embalaži.
Ko omenjamo embalažo, mislimo na različne vrste embalaže, ki se že množično uporablja in tudi tiste, ki so še v razvoju.
Naštejmo embalaže po surovinskem kriteriju: papirna embalaža, kovinska embalaža, plastična embalaža, steklena embalaža, lesena embalaža, embalaža iz kompleksnih materialov. Izbor embalaže je v prvi fazi določen s proizvodom, ki naj ga embalaža vsebuje. Za embali-ranje proizvodov pa je lahko primerna embalaža iz različnih surovin, ki vsi dosegajo tehnološki cilj. V teh primerih prihaja do tekmovanja cenovne narave. Ker bomo proizvajali embalažo iz pločevine, se bomo zadržali na objektivnih pogojih, ki po našem mnenju tej embalaži zagotavljajo dolgoročno prosperiteto.
Aktivnosti, ki so za to potrebne, delimo v skupine:
-	aktivnosti z relativno manjšimi naložbami,
-	aktivnosti povezane z relativno večjimi naložbami,
-	druge aktivnosti.
AKTIVNOSTI Z RELATIVNO MANJŠIMI NALOŽBAMI
-	Skupno z drugimi proizvajalci embalaže iz bele pločevine in s proizvajalcem bele pločevine bomo s standardizacijo pločevink težili k poenotenju formatov, debelin, trdote bele pločevine in na ta način pripomogli k racionalnejšemu delu tovarne Zorka, ki proizvaja pločevino.
Ta aktivnost tudi končnemu porabniku prinaša večjo verjetnost, da bo preskrbljen s pločevinkami. Poenostavlja tudi proizvodnjo zapiralnih strojev v Saturnusu in lajša delo porabniku embalaže, ko se ta odloča za drugega kupca.
-	Pri standardizaciji se bomo zavzemali za manjši asortiment pločevink glede na prostornino. S tem bi se zaradi manjših prestavitev povečala izkoriščenost proizvodnih kapacitet.
-	Spreminjali bomo tehniko na tak način, da bomo lahko uporabljali vse tanjšo pločevino. S propagiranjem uporabe
tanjše pločevine bomo vplivali na edinega proizvajalca, da se prilagaja svetovnim trendom.
-	Na osnovi novih raziskav bomo opredelili manjše nanose kositra na pločevinkah, ki še zadoščajo za kvalitetno konzerviranje hrane in drugih proizvodov.
Z ustreznim propagiranjem prednosti uporabe pločevine z manj kositra bomo vplivali na druge proizvajalce embalaže in na proizvajalce bele pločevine, da bi se tudi ti odločali za iste pločevine, ki se v svetu vse bolj razširjajo.
-	Pri projektiranju proizvodov bomo upoštevali takšne tehnološke rešitve, ki bodo maksimalno izkoriščale standardno pločevino za nestandardne proizvode.
-	Zasledovali bomo in tudi vpeljevali v proizvodnjo vse novosti, ki nam jih nudijo zahodni dobavitelji lakov in barv. Istočasno bomo nadaljevali s tehniškim sodelovanjem z domačimi proizvajalci, da bi še naprej zmanjševali odvisnost od konvertibilnega tržišča.
-	Z novim domačim potencialnim proizvajalcem tesnil za pločevinke bomo trdno sodelovali v razvojni fazi, da bi se vsestransko usposobili za proizvodnjo izredno zahtevne surovine.
-	Z domačim proizvajalcem bomo tesno tehniško sodelovali pri izboljševanju kakovosti obstoječih tesnil za pokrovčke za zapiranje steklenk, organizirali bomo raziskave na področju osvajanja tesnil za pokrove tipa Sapo in PT. Ponovno bomo proučili možnost take proizvodnje v dejavnosti TOZD.
-	Z uvajanjem nove tehnologije proizvodnje pločevink bomo izločili uporabo legure za spajkanje, ki jo nabavljamo na konvertibilnem tržišču.
-	Pripravili in realizirali bomo program racionalizacije na področju embaliranja embalaže.
-	Pri uporabi kovin za proizvodnjo pločevink bomo dajali prednost uporabi vrst pločevine na jekleni osnovi pred uporabo aluminija.
-	Pri uvajanju novih tehnik se bomo odločali za tiste, ki porabijo manj energije ali pa energijo koristno uporabljajo za sekundarne namene.
-	Pripravili bomo program koncentracije uporabnikov tehnološke vode za recikliranje.
-	Razvili bomo proizvode, ki bodo maksimalno izkoriščali obstoječe avtomatske strojne zmogljivosti z najvišjo stopnjo avtomatike.
Prevzeli bomo zaporedne operacije v linije in povečali zmogljivosti ozkih grl v polavtomatskih procesih proizvodnje.
-	Izdelali bomo analizo obstoječih in ocenili bodoče potrebe po polizdelkih in se odločili za optimalni asortiment polizdelkov in tehnologijo tega povezovali v linije.
-	Pregledali bomo tehnološke operacije in preverili smotrnost združevanja oziroma razdruževanja operacij.
-	Preverili bomo možnosti prenosa izdelkov proizvodnje na polavtomatskih linijah na proizvodnjo na avtomatskih linijah.
-	Z vpeljavo vlagalnih in podajalnih mehanizmov bomo zmanjšali potrebo po živem delu.
AKTIVNOSTI Z RELATIVNO VEČJIMI NALOŽBAMI
-	Izdelali bomo študijo tehnološke narave s ciljem koncentracije celotne proizvodnje embalaže na lokaciji obstoječega obrata v Zalogu.
-	V okvirih ocenjenih potreb in finančnih možnosti bomo zamenjali del obstoječe tehnike s spajkanjem s tehniko z varjenjem.
-	Na osnovi vsestranske analize bomo zamenjali iztrošene kapacitete v tiskarni in deloma razširili proizvodne zmogljivosti. Pri tem bomo upoštevali možnosti vključitve jugoslovanske opreme in zadnjih tehnoloških dosežkov v smislu ekonomizacije energije, varnosti delovanja naprav, produktivnosti strojev in izpolnjevanju ekoloških zahtev.
-	Pri fazni modernizaciji opreme v TOZD bomo v vsakem trenutku upoštevali najsodobnejše dosežke na področju proizvodnje pločevinaste embalaže.
DRUGE AKTIVNOSTI
-	Vsestransko bomo spremljali komparativne prednosti vrst embalaže iz drugih materialov in še zlasti kompleksnih.
-	Vsestransko bomo spremljali nove metode konzerviranja novih proizvodov in poskusili prilagoditi pločevinaste izdelke za takšne cilje.
-	Uvajali bomo sodobne kontrolne pripomočke za ohranjanje proizvodnje na najvišji možni kakovostni ravni. Take pripomočke bomo poskušali vgraditi neposredno v proizvodnjo.
-	Še bolj bomo aktivirali servisno službo in njeno delo uskladili s potrebami strojegradnje kot komplementarne dejavnosti za boljše uvrščanje embalažnih izdelkov na tržišču.
-	Vključevali se bomo v program razvoja sodobne organiziranosti TOZD in DO, skladno s samoupravnimi načeli.
-	Vključevali se bomo s svojimi sposobnostmi v oblikovanje delitvenih sistemov po učinku.
-	Aktivno bomo sodelovali na področju usposabljanja delavcev za obrambne dolžnost.
-	Vključevali se bomo v dolgoročne programe kadrovske politike,
-	Iskali bomo nove poti za kar se da široko udeležbo delavcev v inovacijskem procesu.
-	Vključevali se bomo v medsebojno sporazumevanje s TOZD-7 na osnovi dohodkovnih odnosov.
-	V okvirih sposobnosti delavcev v TOZD se bomo vključevali v oblikovanje tesnejših medsebojnih odnosov s kupci ih dobavitelji.
-	Posebno pozornost bomo posvečali poglabljanju dohodkovnih odnosov s Plutalom.
-	Glede na ekonomsko in tehnološko zastarelost strojev bomo amortizacijska sredstva in morebitni del iz ostanka dohodka uporabljali za zamenjavo iztrošenih strojev.
-	S podpisniki TSS bomo izdelali dolgoročni plan razvoja in predvideli združevanje sredstev za proizvodnjo embalaže iz bele in aluminijaste pločevine.
Z
Dragica Simič, prodajalka v bifeju, DSSS: »Za kulturo najdemo mnogi kar premalo časa. Doma je preveč dela, pa že iz službe prideš utrujen. Imam dva otroka, sin je še majhen in kam naj grem z njim. Moža pa velikokrat ni doma, ker dela pri SCT in je pogosto v tujini. Tudi druge delavke v menzi, kolikor vem, ne hodijo veliko v gledališče, vsaj govorijo ne o tem. Saj mi je gledališče ali pa glasba všeč. Prej sva z možem včasih šla na predstave, ko je on dobil karte v svojem podjetju. Če bi imela več časa, pa če bi bil otrok malo večji, bi pa več hodila, ne glede na to, če bi dobila karte v Saturnusu ali ne. Če bi pa imeli večkrat možnost dobiti karte za delavce iz drugih republik, bi jih bilo vedno premalo - vse bi razgrabili.
To, da so včasih imeli v Saturnusu dramsko skupino in pevski zbor, je dobro. Ljudje se tako več srečujejo, bolj zabavno je, pa je potem tudi delati lažje - tako kot če gremo skupaj na izlet ali na Dan Saturnusa.«
SINDIKAT IN SOCIALNE POMOČI
Če je OD premajhen...
S čim se bo letos ukvarjal sindikat
V programskih usmeritvah dela naše sindikalne organizacije smo kot eno izmed najbolj pomembnih nalog opredelili skrb za socialno varnost naših delavcev in v zvezi s tem redno spremljanje gibanj OD delavcev najnižjih grup. Nenehno dviganje cen izdelkov, še zlasti pa tistih, ki so neobhodno potrebni za naš vsakdan, je krepko zajedlo v delavčev žep in njegov družinski proračun. Vse več je takih posameznikov ali družin, ki so se ob takem trendu cen znašle na robu socialne varnosti ali bolje rečeno ogroženo je njihova eksistenca. Tega se v sindikatu dobro zavedamo, zato pozorno spremljamo gibanje OD in v okviru danih možnosti pomagamo sodelavcem, ki se znajdejo v finančnih težavah. Ker osnovnim organizacijam ostane od članarine bolj malo denarja, s katerim bi lahko učinkovito pomagali sodelavcem, je bil v ta namen oblikovan že v lanskem letu v skladu skupne porabe poseben fond - socialne pomoči, ki nam omogoča, da lahko zadovoljivo rešujemo nastale probleme. Pri tem moramo poudariti, da nam pri tem priskoči na pomoč tudi Občinski svet ZS Moste-Polje.
Ob neugodni kvalifikacijski strukturi, ki jo imamo, in velikemu številu samohranilk (preko 100) se pojavlja mnogo različnih problemov. V preteklem letu smo beležili veliko bolniškega staleža, katerega posledica je manjši OD. Ker je osnova za obračun boleznine povprečje preteklega leta, je jasno, da se je zato vsak mesec v preteklem letu znašlo
večje število predvsem sodelavk med tistimi, ki so prejeli OD manjši od zajamčenega. Takih primerov je bilo največ v poletnih in jesenskih mesecih. Zato smo v preteklem letu izplačali razliko do minimalnega OD 79 sodelavkam v znesku 181.045.10 din. Pozabili pa nismo tudi na otroke umrlih sodelavcev in smo ob novem letu 8 otrokom izplačali za 64.000 din pomoči. Predvsem moram pohvaliti dobro sodelovanje s socialno in kadrovsko službo ter z oddelkom za obračun OD, ki nam je redno posredoval potrebne informacije.
Tudi iz samih osnovnih organizacij je prišlo veliko predlogov za dodelitev enkratne denarne pomoči. Dodelili smo jo 36 delavcem in v ta namen iz sredstev sindikata izplačali 188.500,00 din. Ugotovljeno pa je, da se sodelavke in sodelavci zelo neradi odločajo za takšno pomoč, zato ob tej priliki pozivamo vse sindikalne poverjenike, ki dobro poznajo razmere v svojih sredinah, naj samoiniciativno posredujejo predloge na sejah OO. Mislim, da si želimo vsi predvsem pa »sindikalisti«, da bi bilo v bodoče socialnih problemov čim manj, to pa bo mogoče doseči samo z boljšim in kvalitetnejšim delom, ki prinaša tudi večji OD in s tem vsem skupaj večjo socialno varnost. Rezultati gospodarjenja v preteklem letu nam nudijo dobro osnovo za letošnje leto, s tem pa tudi opazno povečanje naših OD, ki naj bi 'že meseca marca za najenostavnejša dela ne bi bil manjši kot 30.000 din.
Rado Fink
Spet večji odziv krvodajalcev
Krvodajalci iz našega kolektiva so 16. februarja dali približno 80 litrov krvi. Zadnja akcija je bila spet ena uspešnejših, udeležila sta se je 202 delavca iz Saturnusa. Saturnus je ena delovnih organizacij, v katerih je krvodajalstvo zelo razvito; 750 naših sodelavcev in sodelavk je vsaj enkrat dalo kri, večkratnih krvodajalcev pa je preko 300. Ob 40-letnici RK Slovenije je naš aktiv RK prejel srebrni znak za svojo dejavnost. Vendar pa krvodajalci pravijo, da je v zadnjih letih zanimanje za to humano dejavnost upadlo, predvsem zaradi premajhnega razumevanja in priznavanja v DO. Letos so sicer bolj optimistični, saj so v skladu skupne porabe načrtovana sredstva za srečanje krvodajalcev Saturnusa; spodbudno pa bi bilo, če bi rešili tudi vprašanje polnega nadomestila osebnega dohodka ob dnevih krvodajalskih akcij.
V.C.
Ob letošnjih slej ko prej težjih pogojih pridobivanja dohodka smo tudi v sindikatu, na podlagi doslej znanih pogojev gospodarjenja, sprejeli okvirni program sindikalnih aktivnosti.
Letošnji pogoji gospodarjenja po eni strani prinašajo nekatere novosti v zvezi z večjo samostojnostjo organizacij združenega dela (odločanje o cenah, oblikovanje plitike osebnih dohodkov), po drugi strani pa bodo nekateri sistemski ukrepi to samostojnost omejevali oziroma zaostrovali položaj (devizni sistem, pokrivanje tečajnih razlik, dosedanji rezultati pri razbremenjevanju gospodarstva so relativno majhni, pa še te je izničilo kopičenje zalog in počasno obračanje sredstev).
Temeljna usmeritev za delovanje sindikalnih organizacij in organov letos je zato:
a)	Nadaljnje uresničevanje samoupravljanja, dograjevanje samoupravne organiziranosti z vidika krepitve združevanja dela in sredstev ter razvijanje dohodkovnih odnosov v pogojih gospodarske stabilizacije;
b)	takšno gospodarjenje, ki bo omogočilo zaustavitev padca realnih osebnih dohodkov in standarda, kar je vse povezano z ekonomsko motivacijo ter dograjevanjem sistema nagrajevanja;
c)	prizadevanja za optimalno razmerje med delovnim in obratovalnim časom z vidika čimvečje izrabe proizvodnih sredstev.
Kar zadeva prvo nalogo, morajo sindikalne organizacije in organi napraviti več za oblikovanje lastnih mnenj o samoupravni organiziranosti, uresničevanju samoupravljanja in dohodkovnih odnosih. S tem v zvezi je posebej pomembno krepiti vlogo delavskih svetov, uveljavljati prava razmerja med tozdi in delovnimi skupnostmi skupnih služb in ob tem tudi ustrezno dopolnjevati samoupravne splošne akte s tega področja.
Glede druge usmeritve je treba povedati, da je z resolucijo predvidena rast družbenega proizvoda za 2,5 °/o, na tej podlagi pa 10 % zaostajanje rasti osebnih dohodkov in skupne porabe. Izračuni pa so pokazali, da padec standarda lahko zaustavimo, če dosežemo 3,5 % večji družbeni proizvod, kar praktično pomeni, da je treba znižati delež materialnih stroškov v celotnem prihodku najmanj 1 % ob 1 % rasti zaposlovanja. V sindikatu moramo v okviru svojih pristojnosti narediti vse, da v večini ozdov
in dejavnosti to dosežejo. Nekateri dobri primeri kažejo, da je to mogoče, in sicer so možnosti za boljše gospodarjenje še pri zmanjševanju zalog, boljšem obračanju in angažiranju finančnih sredstev, hitrejšem združevanju dela in sredstev, učinkovitem investiranju, zniževanju dela in sredstev, učinkovitem investiranju, zniževanju stroškov režije in motivaciji za boljše delo ter gospodarjenje.
Kar zadeva dograjevanje sistema delitve, naj povemo, da bo letos treba sredstva za osebne dohodke oblikovati na podlagi samoupravnih sporazumov dejavnosti, dogovor pa velja samo za tiste ozde, ki sporazumov niso sprejeli. Na podlagi samoupravnih sporazumov pa bo seveda treba dograditi samoupravne splošne akte za področje delitve dohodka in sredstev za osebne dohodke. Da sistem nagrajevanja bistveno vpliva na motivacijo za delo in gospodarjenje, se je v zadnjem času pokazalo ob dobrih rešitvah na primer v Železarni Jesenice in Železarni Ravne.
Na dohodek pa seveda vplivajo tudi cene. Kot že rečeno, pristojnost odločanja o cenah je prenešena na organizacije združenega dela. Vendar pa zakon pravi, da ni možno nobeno povečanje cen, dokler organizacije združenega dela v svojem samoupravnem aktu ne opredelijo postopkov in kriterijev za določanje cen. To pomeni, da je treba v vseh ozdih dopolniti akte, ki govorijo o oblikovanju in določanju cen proizvodov in storitev.
Tudi spremenjeni zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka (»obračunski zakon«) je prinesel novost in sicer omogoča ozdom, da stroške obroka med delom pokrivajo iz »drugih poslovnih stroškov«, višine in pogoje za tako financiranje pa je treba določiti v samoupravnih splošnih aktih, ki morajo biti usklajeni z zveznim družbenim dogovorom. Torej, spet delo za sindikat.
V zvezi s tretjo usmeritvijo pa je treba povedati, da zakon o združenem delu nikjer ne predpisuje, da delovni teden ne more biti krajši kot 42 ur in hkrati določa, da delovni teden traja najmanj 5 dni. To pomeni tudi, da je že na podlagi veljavne zakonodaje mogoče iti v skrajševanje delovnega časa delavcev, ob istočasnem podaljševanju obratovalnega časa strojev in naprav, to pa mora postati strateška usmeritev sindikata.
Iz informacij RS ZSS
Z
Dušan Djukanovič vodja kadrovske službe: »Kultura je gibalo vsake družbe, zato ni nič nenavadnega, da v mnogih deželah, tudi kapitalističnih, to vrednoto vnašajo v delovni proces. Niso redke firme, ki organizirajo za delavce obiske muzejev, razstav, gledališč, še več, v proizvodnih halah so prave razstave, med stroji nastopajo pesniki, pisatelji, igrici. Spoznanje sodobne psihologije in sociologije je, da je tudi s tem mogoče ohranjati visoko raven proizvodnje, predvsem pa krepiti občutek pripadnosti kolektivu in izboljševati medosebne odnose. Pri nas, kjer želimo ustvariti humano družbo zavestnih samoupravljalcev, bi morala kultura imeti še mnogo večji pomen. Tudi v našem kolektivu moramo dati slovo stihiji v odnosu do kulture. Več načrtnosti in dela bo potrebno, da bo vsak od nas ne le začutil potrebo po kulturnih stvaritvah, temveč postal tudi njen soustvarjalec. V naši DO v letošnjem letu namenjamo več sredstev tako za dostopnost pro-V________________________
fesionalne kulture kot za zvrsti amaterske kulturne dejavnosti. Prvič namenjamo finančna sredstva za odkup umetniških del naših delavcev - likovnih ustvarjalcev, načrtujemo pa tudi več drugih kulturnih akcij. Kulturi namenjamo letos 1.050.000 din, kar je v primerjavi s preteklimi leti bistveno povečanje.«
_______________________________________/
ANALIZA BOLNIŠKEGA STALEŽA
Bolezen ne počiva
V letu 1984 smo prvič izdelali celovito analizo bolniškega staleža, ki nam je pokazala, da je bilo v Saturnusu v letu 1983 skupaj 4971 primerov bolniškega staleža, kar pomeni 44.614 izgubljenih delovnih dni ali povprečno 9 dni na delavca. Povprečno je bilo v DO 6,8 % bolniškega staleža (1,61 porodnega dopusta, 1,05 % nege in spremstva in 4,14 čistega bolniškega staleža). Povprečje v slovenskem gospodarstvu za enako obdobje znaša 4,8 %.
Največ primerov bolniškega staleža na 100 zaposlenih ima TOZD Tovarna avtoopreme, vendar ji tesno sledi TOZD Tovarna embalaže. Največ so zaradi bolniškega staleža izostajali delavci iz vzdrževanja, kjer po pogostosti izstopajo bolezni živčnega sistema in čutil.
V naši DO se najpogosteje pojavljajo bolezni mišično-kostnega sistema in veziva ter bolezni dihalnega (respiratornega) sistema. Tako je bilo v letu 1983 v Saturnusu zaradi bolezni mišično-kostnega sistema in veziva izgubljenih 4681 dni. Za temi boleznimi obolevajo v veliki večini ženske (71 %); na 100 zaposlenih žensk je bilo 32 primerov odsotnosti, ki je v povprečju trajala 11 dni. Nekaj manj, skupno 4054 dni, je bilo bolniškega staleža zaradi bolezni dihalnega sistema. Zaradi te vrste bolezni je bil odsoten vsak tretji delavec v povprečju 6 dni. Na tretjem mestu so bolezni živčnega sistema in čutil, zaradi katerih je bilo izgubljenih 2320 dni. Tudi tu prevladuje ženska populacija (76 %).
Tudi poškodbe na delu, poškod-
MOŠKI ŽENSKE M + Ž
TOZD	št.	št. prim. dni		št.	št. prim. dni		št.	št. prim. dni		IT'	IF2	BS3
TOZD-3	511	4601	1763	17062	2274	21663	9	314	7,7
TOZD-5	303	2273	1642	14869	1945	17142	9	316	7,8
TOZD-7	328	2068	27	138	355	2206	6	153	2,5
DSSS-9	56	457	314	3146	397	3603	9	179	4,4
Zdravstveno preventivni oddih
Delavci, ki so že dlje časa zaposleni v naši delovni organizaciji, se še spominjajo, da smo pred leti sodelavcem omogočili tritedensko zdraviliško zdravljenje. Pri izbiri kandidatov smo upoštevali zdravstveno stanje, socialno stanje in status borca NOB.
Za zdravstvene storitve v zdraviliščih je takrat še prispevala sredstva SIS za zdravstveno varstvo. Pred štirimi leti pa se je struktura financiranja takega zdravljenja spremenila. SIS za zdravstveno varstvo je z zakonom ukinil prispevek za zdravstvene storitve oziroma te storitve plačuje le še osebam, katerim po priporočilu specialistov zdravstvene komisije glede na zdravstvene indikacije odobrijo zdravljenje v zdraviliščih. S tako odločitvijo so se delovnim organizacijam zmanjšale možnosti, da bi svojim delavcem še lahko omogočile tritedensko zdravljenje, ker bi stroški takega zdravljenja presegli finančne možnosti.
Tudi zdravilišča so spoznala, da bo zaradi neugodnih pogojev manj udeležencev, pa so se odločila, da delovnim organizacijam ponudijo 10-dnevne pakete zdravljenja. V ceno teh paketov je vračunan strošek desetdnevnega bivanja in z delovnimi organizacijami dogovorjena višina sredstev za nekaj zdravstvenih storitev, seveda pa ne v takem obsegu kot prej. Taki pogoji in neugodne gospodarske razmere pa so vplivale tudi na spremembo števila dni letnega dopusta, ki ga morajo prispevati udeleženci. Zdraviliško zdravljenje izvajamo namreč pod naslovom zdravstveno preven-
tivni oddih, zato upoštevamo pogoje za desetdnevno zdravljenje, kot so zapisani v Pravilniku o delovnih razmerjih v poglavju zdravstveno preventivni aktivni oddih (delavci prispevajo 5 dni rednega letnega dopusta).
Predlog udeležencev pripravijo v obratni ambulanti z upoštevanjem predvsem zdravstvenega stanja delavcev, zato vas ne sme motiti, če so v predlogu tudi mlajši delavci. Glede na razpoložljiva sredstva v skladu skupne porabe za ta namen lahko vsako leto omogočimo zdraviliško zdravljenje približno 55 delavcem.
V	predlogu, ki ga posredujemo v obravnavo osnovnim organizacijam zveze sindikata, je vedno predlaganih več kandidatov, tako da imajo delegati v osnovnih organizacijah možnost pridobiti še mnenja sodelavcev iz sredine, ki jo zastopajo. Predlog kandidatov prejme tudi socialna delavka, ki posreduje pripombe s svojega področja (socialno stanje kandidata, invalidnost, zasvojenost z alkoholom in podobno).
Delavci, ki se ne zdravijo v obratni ambulanti in imajo zdravstvene indikacije, za katere je potrebno zdraviliško zdravljenje, morajo od zdravnikov prinesti izvide in napotnico zdravnici v obratno ambulanto.
Po zaključeni razpravi v osnovnih organizacijah posredujemo predlog in stališča osnovnih organizacij v razpravo in odločitev odboru za delovna razmerja delovne organizacije.
V	primeru, da kdo od izbranih
be doma ter poškodbe na poti na delo in nazaj zajemajo precejšen del bolniškega staleža in sicer skupaj 5105 dni ali:
-	1724 dni bolniškega staleža zaradi poškodb na delu,
-	3093 dni bolniškega staleža zaradi poškodb doma,
-	288 dni bolniškega staleža zaradi poškodb na poti.
Vidimo torej, da je naš bolniški stalež relativno visok in da bo potrebno za njegovo zmanjšanje hitreje izboljševati delovne pogoje (npr. avtomatizacija tehnoloških postopkov, zmanjševanje prepiha z montažo toplotnih zaves med prehodi in z uvedbo ustreznejše ventilacije, zmanjševanje temperaturnih razlik med oddelki in predprostori, boljša razsvetljava), zagotoviti uporabo zaščitnih sredstev in izboljšati zaščito strojev. Prav tako bo potrebno posvetiti večjo skrb preventivnemu zdravstvenemu varstvu.
Bojana Razpotnik
IT1 - (indeks teže) - povprečno trajanje bolniškega staleža
IF2 - (indeks frekvence) - število primerov na 100 zaposlenih BS3 - povprečni procent bolniške odsotnosti
kandidatov odstopi, nadomestnega kandidata določi tista osnovna organizacija, iz katere je kandidat, ki je odstopil. Izbrane kandidate pošiljamo, odvisno od zdravstvenih indikacij, v zdravilišča: Radenci, Dobrna, Laško, Čateške toplice, Rogaško Slatino, Šmarješke toplice, in v naše počitniške domove v Kranjski gori in Velem Lošinju.
Za delavce, ki imajo 10,15 ali več let delovne dobe v sami delovni organizaciji, pa zaradi zdravstvenega stanja ne potrebujejo zdraviliškega zdravljenja, pa bomo morali razmišljati o možnostih za ponovno uvedbo in izvajaje zdravstveno preventivnega programiranega aktivnega oddiha, kot smo ga pred leti že imeli v Saturnusu. Na oddih v Poreč smo pošiljali delavce z okvarami gibalnega aparata, ki delajo v neugodnih, zdravju škodljivih razmerah.
Etelka Čečelič
Ne glede na to, ali je bolezni pri nas več ali manj kot v drugih delovnih organizacijah in tudi ne glede na to, ali je med njimi večji ali manjši delež poklicnih bolezni - vsaka poklicna bolezen, ki bi se jo z razpoložljivimi varstvenimi ukrepi dalo preprečiti, je velika, s stališča posameznika celo neodpustljiva napaka. Hrup, prepih, strupeni hlapi - tega je pri nas veliko in zagotavljanje varstva pri delu je tema kot ustvarjena za sindikat, vendar o njej že dolgo nismo nič slišali. Varstvo pri delu je pač nehvaležna tema, kajti tudi humanizacija dela stane. Žal ni nikjer izračunano, koliko stane bolezen, zmanjšana delovna storilnost in nezadovoljstvo, ki je posledica te vrste varčevanja.
Ker podatki kažejo, da v vsej Sloveniji sicer upada število poškodb pri delu, narašča pa število delovnih invalidov in delavcev s poklicnimi boleznimi (tehnološki razvoj namreč prinaša nove, drugačne nevarnosti), so v pripravi tudi spremembe in dopolnitve zakona o varstvu pri delu. Z njimi naj bi: izenačili obravnavo poklicnih bolezni z obravnavo poškodb pri delu (tudi poklicne bolezni bi bilo treba evi- | dentirati, prijavljati in raziskovati vzroke v posameznih primerih); razširiti krog oseb, ki uživajo varstvo pri delu; podrobneje opredeliti obveznosti in odgovornost { za izpolnjevanje varstvenih ukrepov že pri projektiranju in graditvi objektov, projektiranju tehno-loškega procesa, ter projektiranju konstruiranju in uvozu delovnih naprav; poenotili - na republiški ravni predpisali - normative in varstvene ukrepe, roke izvajanja pregledov delovnih razmer, opredelitve zdravju nevarnih del (to je zaenkrat prepuščeno samim OZD, ki pa pri tem večkrat bolj zasledujejo finančne interese kot pa interese varnega dela).
V.C .
Jožica Rozman, osnutkarica v tiskarni, tozd Embalaža: »Jaz razdeljujem karte za Mestno gledališče v Mostah. Imam jih trideset. Vem, da marsikdo sploh ne ve, kje lahko te karte dobi. Pred leti sem jih že nekaj časa razdeljevala, takrat sem tudi vsakokrat obesila obvestila, a takrat je bilo kart več, zdaj pa, za teh 30... saj bi jih takoj razgrabili. Tako pa kar sama razdelim med tiste, ki vem, da radi grejo, in pazim, da se menjavajo. Res bi morali urediti obveščanje o abonmajih, imeti pa bi morali tudi več kart. Tudi delavke gredo rade v gledališče. Škoda je pa, da nimamo še kaj za upokojence. Zdaj, če bomo imeli možnost kupovati konto karte, bo morda to tudi zanje bolje. Zanimanje bo, kot kaže, kar veliko. Samo za Tartuffa v januarju smo že kupili 30 kart. Delovna organizacija mora skrbeti
za kulturo; to človeku popestri življenje, ga razvedri, obogati, in potem lažje opravlja vsakodnevne naloge. Tudi na delavce iz drugih republik je treba misliti - oni se bolj zanimajo za predstave v njihovem jeziku. Na take predstave so veno radi šli.«
Priznanja inovatorjem tozda Embalaža
( PRAVNI NASVETI
J
Spoštovani inovatorji in člani DS
»Mislim, da je prav, da danes, ko govorimo o bodočih uspehih ali natančneje o nalogah za uspehe v letu 1985, spregovorimo o inovativni dejavnosti v TOZD in da podelimo moralna priznanja sodelavcem, ki so s svojimi posegi prispevali k produktivnejšemu delu v TOZD.
Ni potrebno posebej poudarjati, da je človekova težnja po vse več in različnejših in boljših materialnih dobrinah že od nekdaj spreminjala naravno okolje in materialno okolje, ki si ga je ustvarjal človek sam. Danes posameznik s pomočjo stroja izdela neprimerno več kot nekoč. Te spremembe so spreminjale in še spreminjajo tudi ostalo družbeno življenje. Ni težko ugotoviti, da smo danes ljudje drugačni in živimo drugače, kot smo živeli. Odnosi med nami so drugačni kot pred desetletji.
Pomemben poseg v inovativno prakso v Sloveniji pomeni problemska konferenca ZKS »o razvoju inovacijske dejavnosti kot množičnega gibanja«, ki je bila v Ljubljani 14. junija 1984. Inovacijska problematika je bila osvetljena z različnih vidikov. Izoblikovale so se tudi naloge za člane ZK in druge člane naše družbe.
O tej konferenci ne bi govoril, če ne bi bila mejnik inovacijskega preporoda v TOZD-Embalaža. Do sedaj je dala naša sredina kar 24 inovatorjev, kar ni malo in kar tudi dokazuje, da je klima v TOZD naklonjena inoviranju.
Ni daleč od resnice trditev, da so bili za te uspehe najpomembnejši naslednji razlogi:
-	razprava o inovacijah na sestanku OOZK kmalu po 14. juniju, ki je dala inovacijam pravo mesto v razvoju TOZD-a in zadolžitev komunistom, članom poslovodnega organa, da aktivirajo inovacijsko dejavnost;
-	obnovitev aktivnosti komisije za inovacije;
-	hitra priprava predlogov za nagraditev inovatorjev;
-	veliko razumevanje vseh članov DS, ki so vedno z razumevanjem glasovali za nagrajevanje svojih sodelavcev;
-	nesebično sodelovanje strokovnjakov pri uresničitvi zamisli tehnično manj usposobljenih predlagateljev.
Zavedamo se, da so možni še novi uspehi in da smo na dosedanji poti delali tudi napak. Eno napako, da nismo inovatorjem dodeljevali tudi javnih priznanj odpravljamo danes s tem, da vsakemu inovatorju podeljujemo dokument, ki naj mu bo v ponos in spodbudo.«
Tako je nagovoril direktor tozda Embalaža Teodor Kralj 24 inovatorjev, ki so v zadnjih letih predlagali izboljšave v tozdu. Delavski svet tozda Embalaža je 20. februarja podelili priznanja: Francu Glavaču, Viliju Škrlju, Teodorju ing. Kralju, Maksu Štibriču, Stanetu Zupanu, Jožetu Mrgoletu, Janezu Klandru, Emilu Kurentu, Branetu Novaku, Marjanu Gradišku, Janezu Trtniku, Ivanu Lapu, Janku Ingliču in Janezu Dimniku, Zvonku Petju, Petru Pene-tu, Francu Prezlju, Francu Kregarju, Ludviku Hribarju, Janezu Gro-beljšku, Emilu Ribiču in Francu Trin-kausu, Francu Vehovcu.
Ali je mogoče na dan praznika (v letošnjem letu 27. aprila in 30 novembra) planirati delovno soboto?
Vprašanje sta postavila delavska sveta TOZD Embalaža in TOZD Avtooprema. Če bi na praznična dneva planirali delovno soboto, bi imeli plačana praznika, vendar pa dejansko dva delovna dneva manj v letošnjem letu.
Odgovor: Pri podrobnejši razporeditvi delovnega časa (torej tudi v zvezi s planiranjem delovne obveznosti na praznični dan, ko se ne dela), morajo delavci upoštevati zakonsko določbo o zagotavljanju izpolnjevanja nalog in potreb, ki jih narekujejo smotrna organizacija dela in čim popolnejša, učinkovitejša
V laški pivovarni so prvi v Jugoslaviji začeli uvajati nov način polnjenja piva v pločevinke. Odločitev za tovrstno proizvodnjo temelji predvsem na ugotovitvi, da je s takšnim polnjenjem laže prodreti na svetovni trg. To ugotavljajo tudi za sosednjo Italijo in Avstrijo, ki sta med največjimi uvoznicami laškega piva v steklenicah. V zadnjem času je pri njih opaziti večje zanimanje za nakup piva v pločevinkah.
Polnjenje v pločevinke pa ima še druge prednosti. Cenejši so transportni stroški, daljša je trajnost piva (mesec v steklenicah, šest mesecev pa v pločevinkah). Prav zato bo zdaj mogoče pivo izvažati tudi v čezmorske dežele, kar je doslej preprečevala kratka doba trajanja.
Večina pločevink s pivom bo namenjena izvozu, v majhnih količinah pa ga bodo ponudili tudi na domačem trgu. za izvoz se je Pivovarna Laško že dogovorila z nekaterimi tujimi partnerji iz Japonske, ZDA, Švedske in Avstrije. Senčna stran proizvodnje piva v pločevinkah pa
ter racionalnejša izkoriščenost delovnega časa.
Zmanjševanje sklada dejansko opravljenih delovnih ur s planiranjem delovnih obveznosti na praznične sobote, ko se ne dela, nikakor ne prispeva k povečanju sredstev za osebne dohodke, saj pomeni izpad dela in dohodka za dva delovna dneva, poleg tega, da bi imeli delavci v tem času še pravico do izplačila nadomestila osebnega dohodka.
Pravilna je torej odločitev, da delavci ne planirajo delovne obveznosti na praznični dan.
Tako je mnenje Republiškega komiteja za delo, ki ga je ta podal kot odgovor na vprašanje delavcev Saturnusa, objavljeno pa je bilo tudi v reviji Pravna praksa.
Nevenka Ferencek
je, da trenutno v Jugoslaviji ni izdelovalca potrebne embalaže, vendar dogovori z Energoinvestom že tečejo. Do uresničitve načrta pa bo pivovarna morala uvažati embalažo, kar pa proizvodnje ne bo podražilo. S tem proizvodnim programom naj bi začeli že februarja letos.
Vlado Marot
Članek je prepisan iz Kmečkega glasa, podobno, čeprav bolj skopo vest pa smo lahko prebrali že pred nekaj meseci tudi v Delu. Saturnus ob prvi jugoslovanski ponudbi te vrste očitno, vsaj zaenkrat, ni »pripravil svoje pločevinke«. O proizvodnji pločevink za pijače pa so pri nas vendarle že razmišljali. Pred 5 leti so v razvoju tozda Embalaže izdelali celoten tehnološki projekt take proizvodnje, v prodaji pa pravijo, da so že pred več kot 10 leti izdelali tržno analizo. Utelešenje tovrstnih zamisli pa je menda obakrat preprečila ugotovljena previsoka cena take proizvodnje.
Kje dobimo karte za gledališče?
Laško pivo v pločevinkah
Ni, da bi govorili, kadar gre na bolje; letos je v planu skupne porabe odmerjenih več sredstev za kulturo kot v preteklem in nekaj predpreteklih letih. Kljub temu pa kritike, da se je za kulturo v zadnjem času namenjamo mnogo manj kot nekoč, niso iz trte zvite. Zgovoren je na primer podatek, da je bila samo za abonmaje v letu 1978 namenjena enaka vsota (60.000 din) ko lansko leto, ob tem pa so delavci imeli takrat možnost naročiti tudi konto karte za Opero in Dramo.
Marsikdo pravi, da niti za teh nekaj kart, ki jih imamo, sploh ne ve, ali pa mu
ni znano, pri kom jih lahko dobi. Zato objavljamo potrebne podatke.
Za delavce Saturnusa je trenutno namenjenih 60 abonmajskih kart za Mestno gledališče - 30 za abonma Kolektivi C in 30 za abonma Kolektivi E. Razdeljujejo pa jih:
na lokaciji Ob železnici - za Embalažo in DSSS Jožica Rozman v tiskarni (int. 343), za Orodjarno Janez Podobnik (int. 266), v Zalogu - Silva Pevec, v Polju - Marija Breznik v Avtoopremi - Zlata Erjavšek, v komerciali - Mojca Hribar.
Kadrovske spremembe
JANUAR
Odhodi
OBROVAC IVAN FILEVA SNEŽANA PURKART STANKA GLAVINA DRAGO ŠKRU KENKA BLATNIK TOMAŽ TRDIN VIKTORIJA DAUTOVIČ REFIK
AO
AO
DSSS
AO
DSSS
OR
AO huj. krš. EMB-Zalog JLA
HRIBAR FRANCI	AO JLA
KRALJ ANTON	AO	JLA
ZALAR GORAN	AO	JLA
VIDA NANDOR	AO
MEDVED DEJAN	OR
Prihodi
BANIČ NENA	EMB-ZALOG
DOLČIČ BERNARDKA AO BOHINC MIHA	DSSS
------	x
Janez Ošaben, vodja tiskarne, tozd Embalaža: »Koliko potrebujemo kulturo, je odvisno od ravni, na kateri so ljudje. Vsaj nekaj občutka za resnično lepo in vredno pa lahko človeku tudi privzgojiš, če mu ne ponujaš samo kiča. Zakaj to čovek potrebuje? Poglejmo tovarno, stroj - ali je lep? Ne. Ljudje so uniformirani, delo je monotono. Saj ni mogoče živeti samo v tem, človek mora imeti tudi nekaj lepšega, boljšega. Nekoč smo imeli dramsko skupino, pevski zbor, več abonmajev, sindikat je organiziral več veselic. Tudi to je kultura: zbliževanje, spoznavanje ljudi. Sindikat je imel več posluha za ljudi, danes pa je le podaljšana roka uprave, vlade. Tisto, kar dela ljudi zadovoljne, pa so majhne stvari, in kultura je tudi ena od njih - ljudi sprošča, hkrati pa slišijo tudi kako lepo besedo, sprejemajo vrednote. DO mora omogočiti delavcem, da pridejo v stik s kulturo različnih vrst in različnih izvajalcev. Spodbujati pa bi morali tudi ustvarjalnost ljudi. Ne mislim le na
visoko umetnost; včasih gledam npr. ženske, ki kvačkajo, in tudi to je ustvarjanje. Posebno bi morali spodbujati tisto, kar je značilno za našo nacionalnost, še posebej pri Slovencih, ki smo majhni in zato ogroženi. Stik s kulturo pa nekaterim ljudem edini omogoči, da slišijo knjižno slovenščino«.
__________________________________J
Bi postali poverjenik?
V zadnjem času spet slišimo, da narašča zanimanje za Prešernovo družbo, saj je bila njena Redna zbirka za leto 1985 razprodana že pred koncem leta 1984. Zasluge za rast in ponovno oživljanje tega našega založniškega društva gre vsebinsko močnemu programu in nizki ceni, predvsem pa poverjenikom. Marsikdo se pri tem vpraša: kdo pa sploh so ti poverjeniki, kako delujejo in -ali bi lahko tudi jaz postal poverjenik Prešernove družbe?
Preprost in splošen odgovor na to vprašanje se glasi: poverjeniki Prešernove družbe so kulturno osveščeni posamezniki (ali pa kar organizacije), ki želijo spodbujati zanimanje za slovensko knjigo in jo imajo tudi sami radi. Z njo gredo od vrat do vrat, od sodelavca do sodelavca za proizvodnimi trakovi in v pisarnah - pridobivajo nove zaveznike lepe besede nam vsem in sebi v zadovoljstvo in veselje. Seveda za to delo prejemajo tudi določen odstotek denarnega nadomestila od vrednosti zbranih naročil.
in barvnimi reprodukcijami, na natečaju nagrajena romana Toneta Peršaka Sledi in Polone Škrinjarjeve Grenko brinje, satirični in humoristični spisi Miloša Mikelna Zgaga vojvodine Kranjske, mladinski roman Vitana Mala Baronov mlajši brat, bogato barvno ilustriran priročnik dr. Ivana Sedeja Sto znanih slovenskih umetniških slik in priročnik dr. Mihe Likarja Ljudje pravijo o zdravju - to je knjižni dar za prednaročnike.
Skupaj z Zvezo sindikatov razpisujemo pisateljsko nagrado, da bi za naše bralce vsako leto pridobili najboljšo slovensko povest ali roman. V prihodnjih letih bomo izdajali še več, po 20 do 30 naslovov, s tem pa bo naš program še bolj vabljiv za zelo različne težnje slovenskih družin.
Za delo poverjenika se lahko priglasi vsakdo samostojno ali pa ga predlaga sindikalna organizacija. Poverjeniki delujejo tudi v krajevni skupnostih, knjigarnah, knjižnicah,
Prešernova družba RAZPISUJE NAGRADE ZA POVERJENIKE
-	prvo v višini	20.000,00 dinarjev
-	dve drugi po 15.000,00 dinarjev
-	sedem tretjih po 10.000,00 dinarjev
Nagrade bodo podeljene ob obletnici rojstva dr. Franceta Prešerna 3. decembra 1985 - ob izidu Redne letne knjižne zbirke Prešernove družbe za leto 1986.
Prijave za delo poverjenika, poročila o delu poverjenikov, predloge za nagrade poverjenikom in vsa vprašanja v zvezi s tem pošiljajte na naslov: Prešernova družba, Borsetova 27, 61000 Ljubljana, tel. 218-909 ali 218-950.
Poleg tega, da pridobivajo nove člane Prešernove družbe, sodelujejo poverjeniki tudi pri predstavitvah knjig, organizirajo srečanja pisateljev in bralcev, knjižne razstave, sejme in podobno. Najbolj uspešne Prešernova družba še posebej moralno in denarno nagrajuje.
Knjige, ki jih posredujejo delovnim ljudem poverjeniki Prešernove družbe, so zelo poceni. Redno koledarsko zbirko, ki predstavlja znak članstva Prešernove družbe, njeni naročniki pa imajo velike ugodnosti tudi pri nakupu drugih knjig Prešernove družbe, je v najpreprostejši vezavi letos mogoče naročiti že za 1400 dinarjev. V zbirki, ki izide novembra, bo sedem knjig: Koledar, knjiga s pregledom dogodkov v preteklem letu, vrsto zanimivih člankov
Naslikanega hlebca ne moreš pojesti.
(KORGJIA)
Nesposobni so sposobni onesposobiti sposobne.
(BULATOVIČ)
Bedak vedno najde še večjega bedaka ki ga občuduje.
(BOILEAN)
zvezi kulturnih organizacij, v šolah in društvih. Za začetek je treba Prešernovi družbi sporočiti le naslov novega poverjenika in oznako območja, na katerem je pripravljen delovati. Pozneje mu pošljemo navodila za delo, pooblastilo, knjižni program, cenike in ostalo informativno-propagandno gradivo, ki ga potrebuje pri delu. Želimo si, da bi poverjeniki Prešernove družbe delovali v vseh sindikalnih organizacijah in v vseh krajevnih skupnostih, kajti le tako bomo lepo in poceni knjigo v resnici lahko približali bralcem.
Prešernova družba
GLAS SATURNUSA izdaja delavski svet DO v nakladi 2400 izvodov. Ureja ga uredniški odbor Jožko Čuk (predsednik), Bojan Falež, Vojko Fa-ttori, Ivo Frbežar, Franc Levec, Slavko Mahne, Miro Miklič, Marija Pet-ranovič, Ljuba Radič in Janez Žabjek.
Glavni in odgovorni urednik Vita Cajnko.
Naslov uredništva Saturnus, informativna služba, 61110 Ljubljana, Ob železnici 16. telefon 444 466 int. 225. Tiskano v Saturnusu - oddelek tiska na papir.
Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine SR Slovenije , št. 412-1/72 z dne 8. 9. 1975, je glasilo oproščeno temeljnega davka na promet.
Ladjevje in aviacija
početja ob tem zgrabilo bolj zares. In tako si je po osmih letih natančnega sestavljanja, lepljenja in barvanja drobnih delcev (njegova najbolj zapletena ladja, Belfast, jih ima 250) naredil omembe vredno zbirko različnih letal, ladij in tankov, ki so natančni posnetki pravih.
»Imam modele od časa prve svetovne vojne pa do današnjih. Med drugim sem sestavil tudi lunami modul, velik 10 centimetrov. Za kakšno društvo takih modelarjev, kot sem jaz, pri nas še nisem slišal. Pisal pa sem v modelarski klub v London -njegov naslov je bil priložen nekemu modelu, ki sem ga kupil. Odpisali so mi, da zaradi oddaljenosti ne morem biti redni član njihovega društva, pač pa so me imenovali za častnega člana.
Eden od zelo zanimivih modelov je zame angleška ladja Kraljica Elizabeta II. Kupil sem jo pred leti v Trstu, čisto slučajno, in ko sem jo sestavil, sem jo opremil z nalepkami vojnih ladij, čeprav je bila v resnici potniška. Prav ta ladja pa je potem prevažala angleške vojake ob napadu na Falklande.«
To je drobna zanimivost, naključje; zgodb o »svojih« letalih in ladjah pa ve Dušan Šebenik povedati veliko. Prav zaradi svojega modelarskega hobija se je namreč začel bolj zanimati tudi za prave avione, ladje in tanke in nikoli mu ne uide, če v časopisih kaj piše o njih.
V.C.
našega sodelavca
Dela kot lakirar, zaposlen je v tiskarni v tozdu Embalaža in ima okrog 150 avionov, 27 ladij in 13 tankov. Pa naj še kdo reče, da pri nas delavci malo zaslužijo!
No, v resnici Dušanu Šebeniku za svoje premoženje ni treba plačevati davka. Njegovi avioni in ladje namreč večinoma niso večji od 10 ali 20 centimetrov in s tanki ne bi mogel odgnati niti muhe iz stanovanja. To so le modeli iz plastike; podobne je mogoče kupiti (seveda »razkosane«), tudi pri nas v trgovinah, le da je čez mejo veliko večja izbira, pa tudi cenejši so.
Konjiček, Dušana Šebenika se je, kot navadno, začel slučajno": sina je videl, ko je sestavljal helikopter in letalo, njega pa je veselje do tega
f acnm Tiir r ^	POSKroijo maškare vsako leto tudi med delovnim
časom. Tile muzikantje iz Zaloga si za pustni torek vedno vzamejo dopust znam pa so v vseh oddelkih, saj že peto leto takole skupno nastopajo.
Letošnji
program izletov
Datum	Cilj izleta	Vodnik	Dni
2. II.	Zasavska gora	Škrlj, Ovca	1
9. II.	Praprotno - Tomaž - Lubnik	Grmel j, Jeras	1
24. II.	Spominski pohod na Stol	Krisper T.	1
9. III.	XI. Zimski vzpon na Snežnik	Krisper T.	1
23. III.	Pohod na Pugled	Kresnik	1
24. III.	10. Zimski pohod na Porazen	Bernik	1
6. IV.	Osovnik - Tošč - Črni vrh	črmelj, Jeras	1
20. IV.	Izlet v Tamar - turni smuk	Osterman	2
27. IV.	čemšeniška planina	Skrij, Ovca	1
1. V.	Janče	Škrlj, Ovca	1
11. v.	Pot tovarištva in spominov	Osterman	1
12. V.	Blegoš	Bernik	1
26. V.	Planinski tabor, Polhov Gradec	Garbajs, Zakrajšek	1
1. VI.	Golica	Krisper B.	1
21. VI.	Kanin	Krisper T.	2 1/2
29. VI.	Kamniško sedlo 100 Satumužanov	Garbajs, Bernik, Edah, Osterman	2
3. VII.	Prokletije - Bera vica		4
20. VII.	Srečanje planincev na Mali planini	Kresnik, Živic	1
27. VII.	Bivak II. - Dovški križ	Garbajs, Osterman	1
3. Vlil.	Montaž - Poliški špik	Bernik, Krisper, Garbajs	1
17. Vlil.	Triglav - Srečanje z Georgi - Naumov	Markete, Kopač, Krisper, Petan	2
24. Vlil	Raduha	Ertah, Kresnik	2
31. Vlil	Debela peč	Pavliha, Ocvirk	1
8. IX.	Dan planincev, Rogla	Zakrajšek, Garbajs	1
21. IX.	Storžič	Ocvirk, Ertah	1
28. IX.	Travna gora	Turk	2
6. X.	Slavnik	Bernik, Krisper	1
12. X.	Gorjanci	Petrič Z., Ertah	2
19. X.	Mala planina - deta na koči	Kresnik	1
26. X.	Kum - Zasavska plan. pot	Ovca, Skrij	1
23 XI.	V neznano	Kresnik	2
21. XII.	Občni zbor	Osterman	
Na tečaj bom pa še šou!
Živio Tone!
Prou veseu bom, če bom zvedu, da se maš tko prima k jaz. Ti povem, da se mam zihr bolš k polet k smo bli skupi v koloniji, čeprov je blo tudi trn za pošizdt.
Tuki bodo Tastar zihr pošizdl sej so vsak dan bi penast. So pa tuki te Tastar bi reve k na morju sej se noben nč ne upa. Tuki tud ni tko k na morju k meje un Tovarš tunku sam zato k sm babe špricu pa je glih prou mal mankal, da b me utonu. Ti pravm ceu dan je ena sama zajebancija. Tastar pa penjo k Miksal.
Edin kar je zajeban je zjutr k te že na vse zgodi budijo zraven pa fintirajo še prijazn ksiht. Matr, a ni brez veze finta. Kokr so prjazn preč zjutri pa preč pol penjo, k je u umivalnci kakšne četrt metra na debel vode, če se mal šprica-mo. A veš, da so ziher zjutri najbl zajeban k tud preč po fruštku pregledajo sobe kako so pospravlene. Tuki se po-navad dogajajo tudi krivice, za pošizdt, k u šot. Babe zmeri dobijo bolš ocene k mi deti. Tršica pa vtakne svojo kumaro še u omare. Zadnč je najdta moje mokre žabe u omar, pa se je razburta k hudič. Matr kva jo pa briga, a ne! Pa tud ni fer, sej jim je včeri v sobi 9, k so trije mejhni mulci pospravla omaro. Te prašam a je to njen deu. Jasn po so pa te pamži dubl bolš oceno k mi.
Matr nš dom je tok delč od Kranske gore da je za znori. (Ti a se Kranska Gora piše oboje z Velko al ne). Tko mormo vsak dan šibat peš. Če neb fintiral celo pot bi zihr pocrkal od doucga cajta. Tko pa zmeri zajebavamo Tovar-še k itak mislijo, da so kavbojci zato k en šiba spred, en na sred en pa na konc kolone k se včasih raztegne k čreva kakšne 10 km delč. To pa zato k preč k porajtamo, da ta mal pamži ne morejo hitr hodt mi zašibamo tko hitr kukr da b mel vojaški marš. Celo pot se Tovarši tko derejo, da majo na konc te šibancije
čist pregorele glasilke in se jih zihr sliš do Jesenic al pa še 100 km bi delč. Pa čist brez veze sej veš tiste finte, pazte avto gre, pa ne se kepat boste spet čist mokr, pa ne se porivat bo gdo padu pod auto, pa take tore. Mi na vse te tore fintiramo gluhce kukr Sten pa Oli. Največ štos je zmeri k gremo čez most, sej so čist zelen od straha, k cvikajo kdaj bo kdo koknu u vodo tak k so planke razjebane. Takrat k so zelen pa tuljo še bi, pa tud bi visok. Mi pa še bi fintiramo.
Matr, a ti sploh veš kok je zajeban zapet klipsne od pancrjev. Ampak ta brihtn smo se preč znajdi tko, da nam jih zapenajo Tastari. Sej jih zdej že skor usem razen nekej maminih lubčkov k se rajši sami matrajo. Matr so blesov. Sej so Tastar plačan za to, a ne!
No na sneg je kr luštn, lohk bi blo pa bi kot supr. Ti povem, da noben ni čist zihr. če zna kdo od naših Tastarih sploh omg šopat tko k Križaj al pa Franko, al pa se delajo sam važne. Do zdej itak vozjo sam pred vrsto alpaza vrsto pa se kr naprej producirajo s tistm gor dol, pa kolena naprej, pa vbod palce, pa paz na zgomo ramo, pa prtisn na spodno smučko pa te fore. Matr so butast kuko nej zmeri mišim kera je spodna smučka k je pa zmeri druga. Da b se pa smučajne piflu mi pa še na pamet ne pade sej se še v šoli piflam sam pred šolsko al pa kontrolko. Veš kva je tud zajeban niti enkrat ns ne pstijo, da bi mal sami po svoje šopal. Mišim da cvikajo da bi jih nažgal k so take sere. Sej sploh ne pstijo vozt šus.
Popoudan se tud zmer zmisljo kšno gnjavažo. Ponavad ns vlečejo na kšn izlet pol pa celo pot penjo k ns ne morjo preštet vsake pou minute, če dobr šiba-mo sm pa ke. Tko pol štejejo vsaj 5 x vsako minuto pa vsak drgač prešteje.
Včeri je en Starc čist pošizdu k me je dobu k sm stau na oknu pa trgu ledene
Vabimo vas na izlet
a marca gremo na Snežnik (1796 m). Izlet vodi Tone Krisper. Priključili se bomo organiziranemu pohodu v sestavu MDO ljubljanskih planinskih društev. Z avtobusom se zapeljemo do Sviščakov, od tam pa po zgaženi poti do vrha Snežnika. Vrh spada med vrhove razširjene poti, Poti Lj. - Rijeka, Pot E-6, Pot od Snežnika do Snježnika.
23. marca pa vas vabimo, da greste z nami na Pugled, kamor nas bo vodil Tone Kresnik. Pot bomo začeli na Urhu nad Dobrunjami. Od tam se pot počasi vzpenja proti Orlam, kjer se položi in postane razgledna. Najbolj strmi del pohoda je vzpon na Molnik (582 m), vendar se naprej pot zravna. Po kolovozu pridemo do Repče in do Malega Lipoglava, kjer je krajši postanek. Do Velikega Lipoglava, kjer bo tudi proslava, je še 15 minut, tam nas čaka malica in daljši počitek. Domov se vračamo preko Pugleda in Podlipoglava v Sostro, kjer je končna postaja mestnega avtobusa številka 13.
UPRAVNI ODBOR
PLANINSKEGA DRUŠTVA SATURNUS
Že dvajsetič smo se planinci Slovenije odpravili na pobočja Stola, da bi počastili spomin na padle borce Cankarjevega bataljona - jeseniške čete, ki so se 20. februarja 1942 tu borili proti okupatorju in domačim izdajalcem.
Vsako leto žal ne moremo obiskati spominskega obeležja na vrhu Stola, kjer je padel Jože Koder, ker nam to preprečujejo nevarne razmere. Organizator tega množičnega pohoda, ki se ga vsako leto udeleži več tisoč ljudi, zato pripravlja obisk spominskih obeležij, kjer so naši partizani prav tako padali pod sovražnikovimi streli.
Saturnuški planinci se že od leta 1971 vsako leto udeležujemo tega spominskega pohoda. Posnetek je z XI. pohoda na Stol leta 1976.
sveče k so prima za lizat. Tko je forsiru svoje glasilke, da sm mislu, da mu bojo pregorele. Zjou je da b lohk trešču 10 metrov dol pa se ubou. Ti povem ziher je ena reva pa zihr ni ankol brau unih stripov od Pauka k laz po strehah pa nkol ne pade. Starc je bil pol čist zelen. Brez veze ti pravm.
use sm ze pogromu edin ves kva mi m jasn a te Starci sploh kdaj spijo. Zadnč sm glih signaliziru po morzeju sej veš z copatom po sten ke v tretjo sobo, pa je en prtulu, da je ura že ena pa, da sm slabš k un deti iz risanke. Preč pol je pa še Tomaž strmoglavo iz zgomga pograda direkt na pinč. Ta tip je še po noč zmešan. Podneu je pa tko že ziher 12 x zgubu rokavice. Še preden je dobr prletu na tla sta bla že dva u sob preč pol pa še tršica. Matr so žlabudral pa se razburjal k so ga spet stlači na njegov pograd. Žlabudrajo kr velik ampak kej rečt orng tko k moj fotr se pa ne upajo. Takrat je tud un neki žlabudrou k sm pozabu pulover oblečt pod bundo pa ga nism šlivu. Ampak je blo tko mraz, da sm mislu, da bom zmrznu. No pol mu je pa le pršlo pa mi je dau svoj pulover k mi je gledu vn iz bunde zebl me pa vseen ni.
Je bil pa zato on tko zmrznen k pingvin, kar je pa čist prou, sej je tko u službi pa te finte.
Ti povem Tastar že tko žalostn zgle-dajo po teh par dnevih, da je za zjokat. Do konc tečaja bojo tko zjeban, da bojo tak k cune. Zdele sm se spomnu, da nism zihr če sm svojm Tovaršu plaču use čaje k on zalaga na smučiš, ampak sej je vse en kline sej ma dost veliko plačo.
Veš mal mi je žou k ne bomo med prvim trem sobam zato k so Tovarši pa Tršica nabavi take prima značke.
Bom počas nehu, sej ti bom use finte tko doma al pa u šol povedu, pa kva bo na tekm ta zadn dan tud. Matr še zdej nočjo povedat a bomo vozil slalom a veleslalom. Jes bi tko najrajš vozu šus sam ti povem Starci nimajo pojma kuko se šiba tko k Curbrign al pa Klamr. Pozdrau še Janita če ga boš kej vidu.
Mare
P.S. Prejle je pršibu najbl tečen Tovariš pa me je nateru, da sm si dau sam sušit rokavice. Mater mu! Zdej se mu pa še to ne lub pa misl da bo mene teru. Jutr mu bom tako ušpiču, da bo zelen k flaša od Radajnerja.
NAGRADNA
KRIŽANKA
Rešitve križanke pošljite v informa- 1. kolesarski komplet, tivno službo do 11. marca 1985. Med 2. svetilko za vzvratno vožnjo, reševalce bomo podelili tri nagrade:	3. kolesarski žaromet.
rosiki
ISE3EMEV
ČIAUOVJ
NlAMSSVII!
tohblU
lESl&JOAC
EUA Cb
nmM
ž.OG*IC0
IkllOPAEJffl
fomcA
im vi
spi.iutan
miuslu
GBE2IL0
UEUUEkJ
COTTIME
g an>o
\wmiiA M storai ANECUAl
soltsVA
OblIČtCI
\kL\
PEIKMI
TEaintv)
toVSAfi
euwi
OvLCCEkl,
boirčEki
-(LAT)
MOlItoEK)
MIHELIČ
2ALM
BELA
SU2UJA
viHaRer
samec
6N3E
SMlUTE
SUbSVO
MOŠKO
IME
IT FIlU
IGRALKA
LOLObR'6'b*
tlAU
AKADEMIJE
MESTO M ETIOPUI
VRSTA
ČKklESA
MlMA
HCVAŠKI
SVIATATeII
VRSTO
MESTO vj tOMUMIJI
TdlAGUA
2ISA
SOLTAlOJ
OVAk
JZAlCD
5oss
LATIUSVI
MESMIV
BMLCI
ADAMA
KsETO
Sl Ag> sAiftio;
TRiMNUl ,^12AETAVA
TČUACUA
\l
UosTAH
ibmjEMi
U1KSUZMI
PAZUlli
54MOGIAS. IU
S3G1AG-HL
EMA2A
SMA0S1A2).
&SAD MA tCLEUJSVl
oe, mi
VlESUlU
3CMAU
UOSESVI
BlOJEUSM
GlaiUDHEl]
1lAbiUi2.
1AVREL
^PAkJaidi
CaoMAKloPlS
IfiUACJO
Sila
SBuatel
PGM,KI 3AUČI Z
st.to&ij
žbiej/A
SPisaj
FOTO-
APARAT
OTOK XI V»?!&VEM
BARvJi
KART

ITALEC
Smeplo
RoMAmI
uikep
utuyzi
FllOiGF
IMMMIEL
SlMSlZAC
McUT
ŽEU5IZ0
IME
oa.ua-
Bedeč
VI UPAtiO
UESTov)
folOMMJI
Gtlk<b
tojcim
UOGoMEflŠ
&rjH£
OSEBJI
5AIME1Z
DIVI3A
lliM
toa®a
Vl CEITV)
TOIJSVA
REVA
vulvam^
MA OTOKU
iAUPiok)
DoDU
iMESuM
Reatv
mojAM
IVAM
ACTUIJ
\laE\|EK
EISEU
PMIERJA
TEME PRI REPI
UftlU
\imui
loPČ
RlbčoČlE
UATCUPO
»DSIEGUE
SlAS bESUSU(BB08U
UAVEDOM.
HolO
HOM-VlUktU
IlECoTfeJP
tFOVBAJIMA
oioetia
UBVkM
MAV)
UESIDVJ
ITALIJI
MESTO VI CS&R
BtoD
UACDEll
GctidvIJ
\JMMI
EAHU&li
amina
90B1EC
G$M)I
kAMPJ
Milo
1/AlU
imoM
TEKAČICA
lEClŠKI
EEŠISEE
||9^&
teLuT
ilEitola: vi TOAMoTU
llBSTA
IMbIVlATE
ORAM3E
ČVB.Š1H.
aromui
TOk)!
TOKA'
it
UTOMLEC,
TRIMOC;
MATEV.
Kfcaotfei
Ji.Cfik!A
TOlARM
osrjlli
iVliCAiSAd
SLIVAH
JEAI0-
-ETIEUUE
OGIAUEU
VAVmi
DEimJI
MlIUMT
OVUČklA
rntoA
IšaSI
SlAUHAHI
to«]e
____MA
AvitomoB.
M SflAMt
66.id.rr.
GolbA
ibmi\
TIIL
STARO
gc&i
UJPAC
2COM
HEkSIJ
J5.
ČCUA
ATOTiE
fMffl
SLIVAC
mgr
M S5.
CET6T1
BlM-VCALJ
ITAUJAM. TE SUHA
MBltifll
M£CBA5
toici
iraiišft
CfeJAOEA MSVI OBALI
yjET0
PISEMSKA
OSEbA
Cti)l3
STOJE MA VHI
AVTU10M
PASMA touj a LIPICE
OGSTA
aivka-
vmecvi«
MDnjoU
PD-lPAtkMU. r. OULOt>k)£ A \1&S&\JCE
Akit>PE3 STA CIC
na-viiiA
ZUZuP-
DIUA
»a
O^ElI
EBŽIŠMIV
TllOPSUE
tatise
MESTO V) Sldl.TOlUTO
MIoHdML
EŠGtoA
KA 2AJE2I-TEVI TEHČI
vlobE
Qp*sr.
TEIOIADK
TllWlC
FIMO-
UEHAklll!
LEDJI
Gomil
IPobElA
6LAS
St*
Š%
TUMliZl
AEOMlMIJ
wiKpai
MM
1&0UIA
ijivosr

UtMOČjl
SOLINE
foGLAajlk
dJAUU
cigaget
RMSIZl
mm
ČE^O
UO&b
IME