plačana v gotovini. Leto LXIX. št. 57 Ljubljana, ponedeljek o. marca loj© Cena Din iznaja vaaR OaD popoldne, tzvzemši nedelje in prazniKe. — inserau ao 30 per.it vrst a Din "J, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji mserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratm davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12 -. za inozemstvo Din 25 - Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO LN UPRAVNIftTVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica štev. 5. Telefon: 31-22. 31-23, 31-24. 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR Strossmayerjeva 3b - - NOVO MEtTO. Ljubi^ telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strcssanaverjeva ulica 1. telefon podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št- 190. — JESENICE Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. «5; Ob kolodvoru 101- iva vso Evropo Odpoved lokarnske pogodbe in vojaška zasedba demilitarizirane porenjske cone sta vznemirila ves svet — Silno razburjenje v Franciji--Posvet velesil v Parizu —Kaj bo storilo Društvo narodov? Pariz, 0 marc;j. z. Francoska vlada je snoČi ppelate Društvu narodov sledeči apel: Nemčija je zasedla razoroženo zono, ki jc bila sklenjena po čl. 1 lokarnske pogodbe in pri kateri so sodelovale Nemčija, Belgija, Francija. Anglija in Italija. Istočasno je izjavila svojo voljo, di bo odpovedala odredbe členov 42 in 41 versajske mirovne pogodb*1, ki odreja razorožitev nemškega ozemlja na levi obali Bena, na desni obali Rena pa ozemlje, ki obsega črto potegnjeno 50 km vzhodno od Rena. L°karnska pogodba lahko na podlagi čl. 8 preneha veljati samo po odločitvi sveta Društva narodov, ki pa mora biti sprejet z dve-tretjinsko večin'-*. Nemška vlada pa se za te formalne odredbe ni zmenila, kakor j^' to razvidno iz poročila predstavnikov velesil, ki je bilo predvčerajšnjim izročeno zastopnikom teh velesil v Berlinu- Nemčija je to pogodbo odpovedala z enostranskim aktom. Na vprašanje francoskega veleposlanika o priliki predaje tega sporočila je zunanji minister izjavil, da bo Nemčija i>o*lala v razoroženo zono »kot simbolično dejanje« samo manjše oddelke. Dejansko pa poročajo iz več krajev te zone. da je Nemčija tja poslala močne vojaške oddelke. Nemška vlada se je posebno pregrešila nad členom 43 verSajske mirovne pogodbe in nad čl. 1 lokarnske pogodbe. Zato ima vlada republike v skladu z določili te pogodbe čast, da obvesti svet Dru- štva narodov o kršitvi* ki Je bila na ta način izvršena. Zaradi nujnosti izvolite pod vzeti vse potrebne korake, da se svet Društva narodov v čim najkrajšem času sestane. Izvolite tudi ob tej priliki sprejeti izraze mojega visokega spoštovanja- Flan-din. Pritožba Belgije na DN Bruselj. 9. marca. z. Včeraj je bila pod predsedstvom Van Zeclanda seja vlade. Uradno se poroča, da je vlada sprejela sklep, da odpoved lokarnske pogodbe predloži svetu Društva narodov. Na tej seji je tudi bilo odobreno besedilo poročila, ki bo poslano generalnemu tajniku DN. Van Zeeland se bo v torek udeležil seje zastopnikov velesil, ki so podpisale pogodibo in ki bo v Parizu. Od tam bo odpotoval v Ženevo, po vrnftvi pa bo podal pred parlamentom podrobno poročilo o položaju. Predsednik vlade je rudi poročal o potek« dosedanjih razgovorov. Svet DN sklican za petek Ženeva, 9. marca. A A. DNB poroča: Ko je tajništvo DN sprejelo poziv francoske vlade, da naj se sestane svet DN je poslal v Berlin nemški vladi vprašanje, če bo poslala svoje zastopnike na debato o tem vprašanju. Predsednik sveta, delegat Avstralije, Breeoe, je sklical sejo sveta za petek 13. marca ob 11. dopoldne. Konferenca velesil Na poziv Francije se se stane j o jutri v Parizu zastopniki držav, ki so podpisale lokarnsko pogodbo Pariz, 9. marca. z. Na iniciativo Francije se bo vršil v torek sestanek velesil podpisnic lokarnske pogodbe v Parizu. Udeležili se ga bodo: Eden, Van-/.eeland, Cmtti in Flandin. Zaradi te konference,, ie hi I sestanek odbora tri-najstoric**, ki bi se morai sestati istega dne, odgOden na sredo. Svet Društva narodov se bo sestal iz istega razloga šele v petek. Na pariški konferenci bodo proučili položaj, ki je nastal zaradi postopanja Nemčije ter se dogovorili glede nadaljnjih skupnih korakov. rrautova poslanica francoskemu narodu Francoska vlada apelira na narod, naj ohrani mirno kri in obljublja, da bo do skrajnosti branila mir in varnost francoske republike Pariz, 9. marca. z. Zaradi velikega raz-burjenja, ki je včeraj zavladalo v vsej trancoski javnosti zaradi postopanja Nemčije, je naslovil ministrski predsednik Kar-ratu sinoči po radiju na francoski narod poslanica, v kateri ga je pozval, naj ohrani mirno kri. Francoska vlada se v polni meri zaveda svoje odgovornosti in bo storila svojo dolžnost. Na besede in dejanja is Berlina, ki so jih narekovale strasti, je treba odgovoriti dostojanstveno in hladno, kakor je znal francoski narod nastopati vselej, kadar se je pojavila kaka nevarnost Nemčija je na grob način kršila mednarodne pogodbe. Demilitarizirana porenjska cona je predstavljala glavno jamstvo miru in varnosti za Francijo in Belgijo ter sta to priznala s svojim podpisom tudi Anglija in Italija. Francija bo na tem -tališču dosledno vztrajala in ni pripravljena, prepustiti Strasbourg in druga mesta na meje ognju nemških topov. Naša stvar je poštena in pravična ter smo zaradi tega tudi močni dovolj, da se bomo taki samovolji Nemčije uprli. Nemška vlada je spregledala, da je francoski narod v takih trenutkih zunanje nevarnosti vedno složen in edin ter bo tudi sedaj pozabil na vse svoje notranje prepire in spore in kot en mož nastopil v obrambo varnosti in miru. Francoski narod bo pod vsemi okolščinami dokazal, da zna složno braniti svoje interese. Vojna ali pogajanja? Po sodbi angleškega tiska mora Evropa izbirati med vojno vseh proti vsem, ali pa se ukloniti diktatu Nemčije in dopustiti njeno samovoljno postopanje Londou. 0. marca. A A- Današnji »Scws Chroiiirlei pi;e med dragim, da je Hiiler že enkrat sklenil, da prekrši svečano sprejete obreze. Izziva celo Evropo, obenem pa ji pošilja značilne predloge za okrepitev miru. V zvezi s tem l>i se lahko sedanje težave spremenile v odlično priliko za sanacijo Evrope. Delavski ?Daily Herald: piše, da dejstvo, da je kafcSna pogodba krivična, se ne upra-vičuje enostranske kršitve te pogodbe. List meni. da po določt ah pakta Društva narodov ne more biti govora o kakih sankcijah proti Nemčiji ker Nemčija ni zagrabila za orožje. List priporoča pogajanja, ld bi ca j rešila Društvo narodov. List acnat, <*ki p* k t in je to sto- r.u preko FVOJOga »t;f^ Čeprav so fta «)«mi prcjvsnj: voditelji svobodno pudpuvali. \/Vc-lej, kadar je Hitler napravil kakšen lak korak, jc obenem l/jav 1 da jc Nemčija aeda] /.ado voljna in da ne /ahte\a ničestte več, roda !e prekmalu je pokazala nov apetit. — »Neucs \Viener Journal« pravi, da v »katalogu Hitlerjevih ponudb na varnost« ne moTc najti, kar ^ prav p^eru-: inftorenira Avstrijo, namreč, jamstva /a brezpogojno spoštovanje avstrijske neodvisnosti. Ameriko nič ne brica Washington, o. mćirea. z. Listi ju>ročn.yo obširno o Hitlerjevemu govoru in voia«k zasedbi Porenj«. Novinarji »o se oglasi1' pri državnem tajn-ku za zunanje vade ve H u Mu in s»ku mirovno pogodbo. Hol tud: n- hotel da*-* nikake posebne i/i-.tvc o ovtalih Hitlerjevih izjavah. Sodba v ženevi ženeva, 9. marca. A.A. Havas poroča: Journal de Geneve komentira odlocibev Nemčije in pravi, da je Nemčija računaj* na težave med Ang;lijo, Francijo in TtaTrjo v abosinskem vprašanju. Izgovarjanj« n pogodbo med Francijo in Sovjetsko Rusfy> ne drži. Courier de Genove« pravi, da Nemčija boleha na zavesti zasledovanja tn da se boi\ nevarnost , ki ne obstoje. Hitlerjev obisk v Pore»}n Berlin, 9. mar.-a. o- IVičaku jeio. ' N"e*n«- je M tttoi osemlfn Hitlerju pttpN .-lavno tu, sere ione. Iz narodne skupščine Notranji minister zahteva izročitev devetih narodnih poslancev sodišču — Proračun vojnega sprejet z aklamacijo Beograd. 9. marca. p. Današnja seja narodne skupščine se je pričela ob 10.55. Vladna večina jc pozdravila vlado z dolgotrajnimi ovacijami. Pred prehodom na dnevni red so b:li prečitani ukazi o ostavki in imenovanju vlade. Nato je bil objavljen dopis notranjega ministra, ki zahteva v zvezi z atentatom v narodni skupščini izročitev poslancev sod:sču in sicer za Dra-gišo Stojadinoviča, Radi vo j a Nanoviča, Dra Rutina Ivanoviča. Dragišo Milovanoviča, Mirka Uroseviča. inž. Nikolo Kabal;na, Jovana Nenadoviča, J. Djuroviča in Vasih-ja Trbiča. O tem bo razpravljal imunitet- ni odbor. Zrnati pa ki neodvsnega, delovnega in jugoslovanskega poslanskega kit*« so protestirali p rut i aretaciji teh poslancev, minister dr. Korošec pa je izjavil, a mot oblasti postopale po zakonu. Skupščina je nato prešla na dnevni ned in je najprvo odobrila poročilo imon i tetinega odbora o izročitvi posl. Ajnautoviča »odi-j sč>u. Nato je prišel na dnevni red proračun vojnega ministrstva. Min-vter general Ma-j rič jt preč;ta! ekspoze. nakar je bii ta pno-{ račun po govoru Luke Kostreočiča aprojet j z aklamacijo. Opoldne se je pričela razprava o proračunu ministrstva za gadnje. Premirje o Hbesiniji Ker fe italijanska vlada pristala na ženevski predlog, je bilo včeraj v Abesiniji proglašeno premirje in so bile ustavljene vse vojaške operacije Rim, 9. niarca. z. Italijanska vlada je včeraj dostavila tajništvu Društva narodov svoj odgovor na posredovalni predlog odbora Irina jstorice, ki je predlagal prekinitev vojne v vzhodni Afriki in takojšnjo uvedbo mirovnih pogajanj. Odgovor je zelo kratek in se glasi: Italijanska vlada odgovarja na apel, ki je bil dostavljen in načelno sprejema predlog za začetek pogajanj, za rešitev spora med Italijo in Abesinijo. Mussolinijev organ »Popolo d* Italija« v uvodniku komentira ta odlok italijanske vlade in pravi, da odgovor Italije ni mogel biti drugačen, ker je tudi predlog ženevskega odbora samo načelnega značaja. Italija je pričela abesinsko vojno zaradi obrambe svojih živ!jenskih interesov. Iti so jih ogrožali neprestani abe-sinski napadi. V interesu civilizacije je stopila Italija v to vojno z največjimi žrtvami. Sedaj je dosegla svoj cilj in zaščitila svojo varnost in svoje ekspanzij-ske interese ter ne misli iti preko meja, ki si jih je zastavila. Asmara. 9. marca. z. Po naročilu Museofinija je vrhovni poveljnik italijanskih čet v vzhodni Afriki maršal Ba-doglio včeraj popoldne izdal nalog, da se na vseh frontah takoj ustavijo vse vojaške operacije. To povelje je bilo po radiju sporočeno vsem italijanskim edini-cam na frontah. Od včeraj popoldne ni padel v Abesiniji več noben topovski strel in ni bila vržena nobena bomba. Tudi nešadija je ustavila svoje operacije. Do nadaljnega bodo italijanske čete samo utrjevale svoje zadnje postojanke in gradili zveze z zaledjem. Adis A beba, 9. marca. z. Po naročilu cesarja so včeraj zaradi bojazni pred letalskimi napadi izpraznili abesinsko prestolnico. Cesarski dvor se je preselil v notranjost dežele v posebej za to zgrajene utrdbe. Tja so odšli tudi člani vlade in drugi višji uradniki. Prebivalstvo je dobila nalog, da se skrije v okolici Adis A bebe, kjer noč in dan grade zaklone proti napadom iz zraka. Ko pa je danes prispela vest, da je Italija ustavila nadaljne vojne operacije, so se začeli ljudje zopet vračati v prestolnico. V abesinskih uradnih krogih so z zadovoljstvom « sprejeli vest o premirju, vendar pa izjavlja k), da bodo pogajanfa zelo težavna. Zlasti se boje, da b^do evropske velesile sedaj zaradi dogodkov v Nemčiji mnogo popnstljive Be naoram Italiji in ne izključujejo možnosti, da feo zaradi evropskega miru žrtvovao* Abe-sinija. Abesinski cesar je dal svojamam Ktopniku pri Društvu narodov obširna navodila za obrambo abesinskih interesov. Ukinitev sankcij Pariz, 9. marca. .1.1. Ilava^ poroča: Pomirljiv korak Mosooluvija je znatno idbofj-šal polo/aj Italije v ženevi. Ni dvoma o tem. da bo rimska vlada izvršila ob^vease, k*, jih ima kot porok lokarnske pogodbe. To pa tem prej. ker sc mora vzeti v obzir, di bo v primeru, ako svet DN pod vzame mednarodne korake proti Nemčiji, poJožaij Ffca-ttje izredno delilcaten, ker se tudi ona. nama •nahaja pod sankcijami. Žito se lahko pričakuje, da bodo v Ženevi najprvo rešili do-lt;/aj Italije in to tem prej, ker je odgovor Mussolinijev pomirljiv in takoj ukiniti •san-kcije prot: Itnliji da hi mogla kalija nato v po i nem obsegu eodelorati v ukrepih proti Nemčiji. Ras Mulugeta umrl AdU A beba, 9 marca. A A. Reuter poroča r Vojrr mini*ter ras Mulugeta je umrl ni vnetju pljuč. Prehladi! se je v tefou Ji tf<3*^-i*ra, potrjena. \ •m Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek. 9. marca 1956. štev. 57 ~ Rudarska deputacija v Beogradu Intervenirala bo na merodajnih mestih v zadevi Trbovlje, S. marca. Kakor sto o že poročali, je nevarnost, da bo uprava državnih železnic skušal« za prihodnjo proračunsko leto ponovno mižati dobavne količine in cene premoga za državne železnice iz naših rudnikov. Ni treba posebej nagiašati, da hi imel tak ukrep nedosledne posledice ne le v rudarskih rev.-rjih, marveč tudi za vse naše gospodarstvo, ki je zaradi sankcij zlasti v Sloveniji hudo prizadeto Že sedaj je število brezposelnih v rudarskih revirjih tako visoko, da je občinska uprava že v resnih skrbeh, kako bi zaposlila n prehranila vse brezposelne brez zvišanja javnih bremen, ker je davčna moč prebivalstva zaradi dolgotrajne rudarske krize že docela opešala. Sedaj pa naj se pridružijo tem množicam brezposelnih Še nove vrste aktivnih reduciranih rudarjev? Kam naj gredo ti reveži, kje bodo dobil* zaposlitev in kdo jih bo preživlial? Današnji aktivni rudarji so pristojni večinoma v rudarske občine, torej kdo drugi kot občine revirjev, kjer so zaposleni. In neizogibna posledica tega hi bila gospodarski polom rudarskih občin in s tem združene težke socijalne posledice v rudarskih revir j h. Prebivalstvo, zlasti pa naši rudarji, se vprašujejo. al; temu ni mogoče odpomeči. ali ni najti pametne rešitve tega perečega vprašanja, ki se vleče le dolge spomladi kakor grozeča senca po rudarskih revarjib Slovenije? Po izjavah delavskih zaupnikov se da to ■vprašanje brez večjih težav rešit'! Treba je le dobre volje na merodajnih mestih, pred- vsem pa spremeniti dosedanji za naše razmere obče Škodljivi sistem trajnega zapostavljanja slovenske rudarske industrije. Treba jc temeljito revidirati način vsakoletne razdelitve dobavnih količin premoga za državne železnice iz privatnih rudnikov v državi ter uvesti pravičnejši in enakopravnejši sistem razdeljevanja, tako da bodo vsi kraji deležni enakih dobrin. Če :mamo svoje dolžnosti, zahtevamo tudi svoje pravice. Noben kraj v državi ali pa katerikoli rudniki pa bodisi da so v njih delničarji še taki mogotci, pa ne smejo imeti predora vic do večjih dobavrvh količin premoga Če se bo uvedel ta pravičnejši razdeljevaini ključ, se ne bo moglo več dogajati, da imajo posamezni rudniki v Bosni danes toliko naročil za državne železnice, da ne morejo vseh dobaviti, marveč samo do S0%. kaker so ugotovil5, nas: delavski zaupniki O vsem tem so pod okriljem tukajšnjega rudarskega akcijskega odbora razpravljali zastopniki delavskih strokovnih crganincij in II. skupina rudarske čaduge. ter so prši« dr> zaključka, da ^e takoj pcflje v Beo grrcl deputacija :z rudarskih revirjev, ki naj intervenira na merodajnih mestih, zlasti pri obeh slovenskih ministrih in ministru premeta, da bi se vsaj dosedanje količine premoga za državne zelezn;ce ne 'krčile. — V deputaciji so načelnik II. skupine £. P iber.šck. banov. svet. g. Filip Križnik in drugi delegati fz sosednih revirjev. Deputat" ia odootujc z nocojšnjim brzo vla- kom v Beograd Umestna naredba Ljubljenu, 9. marca Naredba upravnika policije v Ljubljani o prepovedi uperabe hreščečih zvočnih signalov pri motornih vozilih v nočnem času v območju mesta Ljubljene. N-a osnovi č!. 66 :n 67 zakona o notranji upravi prcdni.sujem sledeče: čl. 1. Na območju mesta Ljubljane je prepovedano pri motornih vodilih uporabljati za signaliziranje hrer,čečc rvočne aparate (kakor na pr. sirena na električni ali zračni pogon). Uporaba. močr<:h s/gnalnih naprav je ic dovoljena le vozilom ognjega^cev in reševalne postaje. č/. Od Z>. ure zvečer do (i. ure zjutraj je ni območju mesta Ljubljane vsem vozačem motornih vozil prepovedano uporabljan je zvočnih »ignalcv čl. 3. V tem času se o/nučuje smer vožnje s svetlobnim; s:gnali (svetlobnimi smernimi puščicami al; žarometi) na isti način, kakor je to predpisano za zvočne s:gnale. čl. -t. Na vogalih, križiščih in povrod drugje, kjer se menja smer vožnje, morajo motorna vozila voziti z minimalno brzino, tako da se vozilo lahko takoj ustav-, ako bi smer vožnje ne bi'a prosta. čl. 5. Prekrški te naredbe se kaznujejo po Ci. rV>. točka 3. zakona o notranji upravi z denarno kaznijo cd 10 do 500 Din. v primeru neplačila globe v odrejenem reku pa z ranorom od 1 do 10 dni. čl. 6. Ta naredba dobi obvezno moč z dnem objav« • Službenem listu krali, banske uprave dravske banovine. l'prat'. policije: Kcršo\'cn. Turneja učiteljskega pevskega zbora Murska Sobota, 8. marca. Po daljšem presledku izza velike turneje v bratski Bolgariji je pevski zbor JUU, zvest začrtanemu programu, ponesel pesem rojakom z zapadne meje, v Slovensko Krajino, da tako s pesmijo čim tesnejše poveže, do zadnjrh časov tako malo znane in zapostavljene kraje nase ožje domo. -vine ob madžarski meji. Zbor se odpeljal n? Ljubljane v soboto zjutraj. V Murski Soboti ga "je "kljub neizogibnemu dežju pričakala velika množica prebivalstva s predsednikom občine g. Hartnerjem Fer-dom na čelu, ki jc izrekel pevcem prisrčno dobrodošlico. V imenu učiteljstva in mladine je zbor pozdravil agilni in požr, t vo vato i organizator učitelj g. Mirko Stube! j. Namestu odsotnega predsednika pevskega zbora, skladatelja in profesorja g. Emila Adamiča, ki je bil nujno zadržan, ae je govornikoma zahvalila članica zbora gdč, šubertova. Sprejemu 5ta med drugimi odličnik: prisostvovala tudi orožniski major g. Narančič Vlado in šolski nadzornik ter starosta Sokola g. Vclnar Josip. Po sprejemu je sresko učiteljsko društvo Murske Sobote priredilo pevcem in pevkam v hotelu ^Pri kroni- zakusko. Zvečer se je vršil v prostorni dvorani So-kolskega doma odlično obiskan koncert, ki ga je zbor absolviral bravurozno in žel navdušeno priznanje Med koncertom je pevovodja g. Pertot Milan prejel krasen šopek nageljčkov kot poklon učiteljskega društva, organizator celotne turneje, uči. telj g Supančič Drago mu je pa slovesno izročil visoko bolgarsko odlikovanje >Ko-mandirskega križa«, s katerim ga je odlikoval car Boris ITI. Zbor je zapel našo in bolgarsko himno ter pevsko geslo Gostoljubni domačini, ki so z veliko vnemo skrbeli za ljube goste, so večino zbora prenočili in posvetili Naslednji dan, torej po Židovskem fašinskem« dnevu ali pustu, je zbor pel pri slovesni maši v cerkvi, potem pa je zapel izbran spored pesmi mestni in okoliški mladini v Sokolskem d^mu. Malčki so navdušeno ploskali, živo sc iskreče oči so pričale, kako so jih prevzele naše umetne, posebno pa narodne pesmi. Po kosilu se je zbor odpeljal z nepozabnimi spomini proti Ljutomeru, kjer je ob 16. uri priredil svoj tretji koncert, oziroma četrti nastop v dobrih 36 urah po odhodu iz Ljubljane, štir: ure pozneje ga čaka še zadnji koncert v Ptuju, nakar se bo zbor ob 2.22 vrnil z brzovlakom proti Ljubljani, tako da bo v ponedeljek že vsak čian na svojem službenem mestu. Zopet samomor Ljubljana, 9. merca V hiši št. 31 v Klečah je zavladalo davi silno razburjenje. Kmalu po šestih, ko je stopil Kunaverjev oče v sobo svoje hčerke Katarine, ki se popreje ni odzvala njegovim besedam, jo je našel šc vedno v po-ste'ji. Po sobi se je širil čuden vonj, zato jc oče pristopil k postelji, kjer jc naš_; hčerko nezavestno. Na cmarici pri postelji je opazi] steklenčico, v kateri je bil strop: Prestrašen^ oče je poklical sosede, nakar jc nekdo odhitel v vas in telefonično pozval rešilno postajo. Reševalci so bili z avtomobilom kmalu na mestu in so nemudoma naložili nesrečnega dekleta, da ga prepeljajo v bolnico. V bolnici so zdravniki nezavestni mladenk' takoj nudili pomoč in ji izprali želodec. Vsa prizadevanja zdravnikov pa so ost da brezuspešna. Zastrupi j enje je že preveč napredovalo in je Katarina Kunaverjeva kmalu po 8 uraria. Kaj jc nesrečnega dekleta, ki je bilo staro £elc 25 let, pognalo v cbup še M znano. Oče je pripoved val. da se je zc delj časa obnašala, hčerka nekam čudno in da jc bila najraje sama. Najbrže gre za nesrečno ljubezen. II. mladinski koncert Ljubljana, 9. marca Pod artističnim vodstvom prof. K. Jera-ja je Glasbena Matica priredila v nedeljo, 8. t. m. dopoldne ob 11. uri drugi mladin-ski koncert in sicer pod naslovom ^ Arija.« Polna dvorana Filharmonije je bila dokaz, da so taki instruktivni mladinski koncerti, izvajani z najboljšimi umetniškimi močmi ob najnižjih vstopninah, pri mladih in starih zaželjeni in hvaležno sprejeti. V uvodnem kratkem predavanju sem jaz opisal postanek opere in njenih bistvenih delov, med katerimi sta tudi recitativ in arija. Pojasnil sem glavne vrste recitati-vov. tak- pred vsem razliko med »reetta-tivo seceo'. in i recitativo accompagnato« ter iz recitativa nujno sledeče umetniško nasprotje aarijoc Omenil in objasnil sem -veliko* ali >dakapo^ arijo, koncertno, duhovno, koloraturno, parlandno in instru-n.oiitalno arijo ter zlasti opozarjal na pev-sko-tehnično izšolanost. ki jo mora imeti operni ali koncertni pevec, ki hoče dovršeno izvajati vse te arije, sai zahtevajo od njega največjega pevskega znanja. Nadaljnji spored sta izvajala operna pevka Zvonimira žunevčeva ter operni pevec Jože Gostič. pri klavirju pa ju je spremljal prof. Marijan Lipovšek. Že takoj s prvo arijo Filine iz Thomasove opere »Mig-nonr je naša odlična koloratura župevče-va tako užgala, da je dvorana kar planila v erom ovit. aplavz, ki se je pri naslednji ariji Angeline iz Ros sini jeve opere >Ange-lina< še stopnjeval. S svojim neverjetno prožnim sijajno izšolanim in prijetno barvan im glasom je že s tema dvema arijama dokazala mojstrsko pevsko znanje s kakršnim edino ie mogoče obvladovati vse oevske težve. ki so jih v svoie arije vlaea-li razni, zlasti starejši italijanski operni komnonisti. V noteku programa, je Župev-iVva sama zapela še arijo gospe Feuth iz Nicolaieve opere > Vesele žene windsorske« ter arijo Violete iz Verdileve opere >Tra-viats« prav tako odlično in' v izredno za-dovolinost miblike. kakor prvi dve arij*. Nas nriltublleni in simnatični opiral tenorist Jože Gostič je s krepkim zanosom najprej zapel >goreniskoc ariio ^ranja iz Foersterjeveea ^Gorenjskega slavčkac. nato pesem Walterja iz Wagnerjeve opere > Mojstri pevci norimberška« ter po krat- t kem odmoru arijo is Manam* tove opere ' ; VVerther« m arijo iz Puceanijeve opere -Turandotc. G. Gostič je bil glasovno izvrstno dasnoniran ter je bil svoji nedahki, a zelo hvaležni nalogi igraje kos. V duetu sta oba perca zapela ie duet iz Bizeto ve opere »Oarment in k sklepu koncerta obsežni m kot klasični primer tovrstnega italijanskega ustvarjanja duet iz Donizzet-tijeve opere ~ Lucia di Lammermoor.« Vse točke je spremljal za klavirju z njemu lastno prilagoditvijo in delikateso prof. Marijan Lipovšek. Prihodnji mladinski koncert bo predvidoma prihodnji mesec in bo nosil naslov : Sonata x — g Učitelji so zborovali Kozje, 8. marca Nedavno je zborovalo sre&ko društvo JUU v Kozjem na narodni šoli. Predsednik društva g\ Cok je otvoril zborovanje in po uvodnih formalnostih podal besedo g. Pod-javoršku Albinu, ki je govoril v lepo zasnovanem referatu o psihologiji naše vasi. 1'čiteljstvo jc sledilo predavanju i velikim zanimanjem. Na dopis izvršnega odbora JUU je članstvo odgovorilo: »Ker na teritoriju dravske banovine sekcije JUU ni primera v smislu okrožnice centrale v Beogradu D. br. 1283 od 24. dee. 1935., ni zbiranje takega fonda za našo sekcijo aktualno, zato naj so sklep drž. skupščine v Sarajevu 1935. anulira*. Za ureditev razmer v udruženju in savski sekciji izreka Članstvo, da jo na.se društvo gmotno tako šibko, da ne more prispevati uiti najmanjše -ga znp«ka. Učiteljsko društvo naj preskrbi od tok'-ije točna pojasnila k posameznim odred ban »Tohnačenje pravilnika o vršenju verskih dolžnosti učencev narodnih šol-. Pojasni naj. kdaj naj >o vrše roditeljski r-estanki. Če so v nedeljo sabran jeni. G. Crmelj je prečita! dopise, ki se tičejo jrospodarstva. Apeliral je na članstvo, naj pristopa k učtteTjski samopomoči in samopomoči učiteljskih o« rok. 0 predlogih za finančni zakon so bili mnenja, da je istih preveč. Bolje bi bilo skrčiti jih. ker bi bilo več upanja, da bi s^ kaj doseglo. G. Zehrer je zaprosil, naj sekrija posreduje pri banski upravi, da bi dobivale učiteljske knjižnice redne subvencije za nabavo novih knjig, nakar je predsednik društva zaključil zborovanje. * Kranj. 8. marca Oni dan je zborovalo učiteljsko društvo JUU v Kfanju. Predsednik društva «r. La-pajne je podal sttuaeijsko poročilo. Poročal je o seji upravnega in nadzornega odbora v Mariboru. Prečita! je zadevne sklepe ter svojo interpelacijo, ki je bila soglasuo sprejeta. 0 učiteljskih gospodarskih ustanovah je poročal ^. Rant. Omenjal jc razvoj oziroma napredek teb ustanov ter vabil učiteljstvo k pristopu. Zborovale.i so razpravljali o šolskih predmetih, pri katerih zaradi nejasnosti zakonskih določi! učiteljstvo ni enotnega nazi-ranja. To so praktična gospodarska znanja, kmetijstvo in gospodinjstvo. Po vsestranskem pojasnilu je učiteljstvo sklenilo predlagati prosvetni oblasti: Praktično gospodarsko znanje naj se smatra za en predmet, ki naj vsebuje kme;ijstvo, gospodinjstvo in gospodarstvo. Zatem je sledilo blagajniško poročilo, razpravljalo sc jc o članarini podmladka Jadranske straže in Rdečega križa. Tozadevni sklepi so bili poslani na pristojno mesto. Masarvkova proslava na Viču Vič, 9. marca Državna trobojnica na Sokolskem domu je oznanjevala Vičanorn, da bo marljivi viški Sokot slovesno proslavil rojstni dan velikega Slovana in Sokola prezidenta bratske češkoslovaške republike Masarvka. V dvorani Sokolskega doma se je vršila sno-či lepa proslava. Sokolski oder je bil okrašen z veliko češkoslovaško zastavo in kipom prezidenta Masaryka; ves v zelenju. Vabilu viškega Sokola so se odzvali Sokoli v kroju in Vičani v velikem številu, počastili pa so slavnost s svojo navzočnostjo konzul CSR V Ljubljani g. inž. Minjov-ski s soprogo ter tajnikom g. Martinčkom, zastopnik k.orr.andanta divizije major g. Unger, zastopnik mestnega župana dr. Janko Rnpnik, zastopnik predsednika apcla-cijskega sodišča g. dr. Juvanec, predsednik ČO v Ljubljani Rvška, zastopnik narodne šole na Viču Lievstik, zastopnik sokolske župe Janez Poharc, starosta Sokola S tepanja vas Slana, zastopnik Sokola III Ličen ter zastopnik nekaterih viških društev. Slavnostni večer je otvoril s pozdravnim nagovorom starosta Pavle Borštnik, ki jc iskreno pozdravil odlične goste in vse če-stilce velikega jubilanta, nakar je sokolski orkester pod taktirko br. Grdine zaigral najprej češkoslovaško potem pa jugoelo-vensko himno. Društveni prosvetar Rudi MarinČiČ je v krasnem govoru orisal delo velikega Slovana in Sokola Masarvka za osvobojenie Cehoslovakov m tudi Jugoslo-venov, ter jubilantovo trnjevo pot med svetovno vojno za dosego pravic zatiranih slovanskih narodov. Svoj krasen govor je zaključil z vzklikom jubilantu in bratski CSR ki so se mu pridružili vsi navzoči. Sokolski pevski zbor, pod vodstvom br. Josipa Verbiča je najprej zapel čuvstveno češko narodno Oj Triglav c. med viharnimi ovacijami poslušalcev. Na klavirju je nato ga. Osterc-Val jalova diskretno zaigrala Smetanovi >Slavnost čeških kmetove in Salonsko polko« med burnim odobravanjem. Naša stara znanka gdč. Kristanova, ki vidno napreduje, je s svojim sočnim sopranom zapela Dvofakovo > Arija Rusalkac in Adamičevo Burja c med ovacijama, ki se kar niso hotele poleči. Ubrano je zaigral na vijonni tlrmnnd r>vofako-vo >Sonatmo« s spremijevanjem na klavirju ge. Oste rc-Val jalove. Občinstvo ni štedilo a priznanjem. Potem sta gdč. Kristanova in Rudolfova zapeli Dvofakove DvospeveHej Slovani« uspelo proslavo Masarvkovega roj Marta Eggerth Film o prvi, globoki in nepozabni ljubezni skladate! ja U. Bell ini ja o krstni predstavi njegove Norme:, o propasti in triumfu tega njegovega opernega dela' ? prekrasnem edinstvenem nun« Božanska žena KINO UNION, teL X*-Zt Danes ob Iti. 19.15 ia 31.15 uri stnega dne. Po končanem sporedu je bil v dvorani prijeten prijateljski večer s petjem in godbo, ki je potekal v najboljšem razpoloženju. Sleparije s hranilno knjižico Ptuj. 8. marca. Agenti in prekupčevalci hranilnih knjižic so izvohali, da ima posestnik Purg Ignac iz Zg. Pristave občina Sv. Lovrenc Dr. p. hranilno knjižico Posojilnice v Ptuju z vlogo 19.7OO Din. Najprej sta se zgla. sila pri njem dva agenta iz Ptuja, ki sta mu ponujala za knjižico 50fr njene vrednosti, toda Purg je ni hotel prodati. Videč, da tako ne gre, sta pozneje poslala k njemu nekega šoferja, šofer očiVidno ni prišel k posestniku z dobrim namenom, ker je Purgu kar na slepo obljubil 80*o vrednosti. S to ugodno ponudbo se je Purg strinjal in že so sedli v avto ter odpeljali Purga v Ptuj k denarnemu zavodu, fcjer je odpovedal vinkulacijo. dočim je hranilno knjiižco vtaknil v žep šofer, Purgu pa je naročil, naj se zglasi 1. marca ob 9. uri v Ptuju, kjer mu bo izplačal denar, šofer je knjžico izročil agentu, leta pa jo je hitro vnovčil v Mariboru pri neki poslovalnici za hranilne knjižice za 59r-. od katerega si j€ odbil svojo provizijo Din 12.000 pa je izročil šoferju, da denar izplača Purgu. Trgovec s knjižicami iz Maribora se je takoj napotil v Ptuj. kjer je hotel pri denarnem zavodu dvigniti denar. Posojilni, ca pa je izplačilo odklonila, ker ni bil navzoč lastnik knjižice, ter obvestila orožnike, ki so knjižico zaplenili. Med tem pa se je zglasil v Ptuju tudi Purg. ki je pa zvedel, da je prebrisani šofer izginil z denarjem vred in je Purg tudi to prijavil orožnikom. Kolikor so ugotovile nadaljne poizvedbe, Se je šofer odpeljal z drugim agentom in nekim tehničnim uradnikom iz Maribora v Slatino Radenci Med potjo v avtomobilu sta agent in šofer natvezila tehničnemu uradniku, da bosta denar deponirala v Slatini Radencih, kjer so res v neki restavraciji izstopili in je šofer tudi v navzočnosti uradnika izročil v varstvo natakarici znesek Din 7.7OO. Kmalu pa sta šofer in agent odšla Is sob« ter zunaj zahtevala denar nazaj. Ko sta imela denar zopet v žepu, sta zapeljala tehničnega uradnika nazaj v Maribor, sama pa sta jo pobrisala neznano kam. Orožniki so za njima izdali tiralico. Nesreča na kolodvoru v Kranju Kranj. 8. marca V soboto zvečer ob 19.30 je zvameoik kranjske pošte Oman Mihael, doma iz Klanca pri Kranju stal s poštnin Nozičkom med obema tiroma, po katerih pripeljeta ljubljanski in jeseniški večerni vlak. Caka! je na oddajo in prejem pošte. V trenutku, ko je ljubljanski vlak vozil na postajo, je bil Oman preblizu tračnic, tako da ga je lokomotiva odbila in vrgla naravno&l med tračnice onega tira. po katerem je že voz;l na postajo jeseniški vlak. Omana je udarilo na nogo s tako silo. da mu jo je zlomilo in vso raztrgalo ter zdrobilo, pri padcu na druui tir pa je dobil lahne poškodbe po gjavi. Prvi je nesrečo opazil službujoči orožnik, ki je skočil k Omanu in ?a v radujem hipu potegnil izpred prihajajočega viaka. ki hi bil sicer nesrečneža popolnoma zmečkal. Pno pomoč mu je nudil zdravnik dr. Faj-diga. nato pa fo Omana odpeljali v Ljubljansko bolnico. Po Okoinostik sodeč je vzrok Omanove nesreče njegova nepazljivost, ker se je preveč približal prihajajočemu vlaku. H Kranja — Z ene rame na drugo. Danes teden se je v Kranju ob priliki običajnega živinskega sejma vršilo veliko kmetsko zborovanje, na katerem je bilo sklenjeno, da bodo kmetje v bodoče 3ami določili ceno živine, ne pa prekupčevalci. Res je bila ta dan cena goveji živini približno sa Din 1.50 višja kot drugokrat In so vsi kmetje na trgu te cene tudi držah. Cenejšo so prodali le oni, katere so kupci pričakali še pred dohodom na sejem. Mc da bi sc spuščali v meritor-nost te najnovejše akcije kmetske samopomoči, ki se je v preteklo sredo pojavila tudi v Ljufc'jani in za katero pravijo, da je hrvaški import, ugotavljamo le, da nameravajo spričo podražitve živine, mesarji podražiti meso na Din 12.- kg. Cene življenjskim potrebščinam se višajo, plače in zaslužki pa padajo. — Na ljudski univerzi je v petek nadaljeval s svojim predavanjem prof. dr. Ljudevit Kuščer o Življenju v morskih globinah. Predavanje so spremljale lepe skiop-tične slike. Obisk je bil prav dober in je kranjsko občinstvo pokazalo obakrat veliko zajJurianje za to predavanje. — Akademija »Jugoslovana«. Izmed vseh dijaških društev na kranjski gimnaziji j> najbolj agilno društvo Jugoslovan«, ki je pretekli četrtek priredilo v gimnazijski telovadnici ob ogromni udeležbi najodličnej-šega kranjskega občinstva zelo dobro uspelo in vsem ugajajočo akademijo. Dvorana -je bila posebno lepo okrašena z napisom: Čuvajte Jugoslavijo. Društveni orkester je pod vodstvom sedmošolca Savnika zaigrali Verbicev Planinski pozdrav O*oračn'ca> in Fakinov Šopek gorenjskih pesmi. Bivši učenec gimnazije Orel Tone (basist) je odpel Sattnerjevo Jeftejevo prisego, Prelov-čevo Moja kosa, Pergnlesi-jevo: Niuo in narodno: Ti si urce zamudila Vijohno-solo je nastopil Kumer Janez, oktet je pa zapel dve narodni: Lahko noć in Ribniško. Močno je ugajala tudi igrica: v Korotani. Pro- gram akademije, ki je navzoče naravnost fascinirala, so izbrali in našt udi rali dijaki popolnoma san 11 brez vsakršne pomoči. Lep nagovor je imel predsednik Jugoslovana sedmošolec Ekar. Marljivo delujočemu dijaškemu društvu: Jugoslovan moramo k temu velikemu uspehu le čestitati s pozivom, da to tako lepo pričeto delo z ▼«> vnemo nadaljuje. KOLEDAR Dane«: Ponedeljek. 9 marca KatohCa. ni: Frančiška. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Marta. Kino Ideal: Princ rajskih otokov. Khio Sloga.- Moj najlepši dan. Kino 1'nion: Božanska žena Kino šiška: ženin v nepriliki. Ljudska univerza: predavanje prof. dr. Antona Slodnjaka ob stoletnici Stritarjevega rojstva, o pomenu tega moža za našo literaturo in kulturo ob 20. v Delavski zbornici. DEŽURNE LEKARNE Dane*: Mr. Lei^stek. Resljeva cesta 1, Bahovec. Kongresni trg 12, Nada Komo-tar. Vič — Tržaška cesta. Iz Maribora — Prva repriza Cigana barona«. V torek 10. marca ponove v mariborskem gledališču pri premieri zelo uspelo opereto vCigan ban>n il), Konic 5^ (1). Kukovec 5'^ <1». Bien 5«- Lobkov 4 Q>, Mešiček 3. Pergler 3. Sterniaa 2. Šuštar 1»/* (21 ter Dobrila H t^čke. — Kravo je ukradel. V soboto |g pcinel neki Ivan M. iz Maribora k posestnte; Albini Ekhrrjevi pri Sv. Petru in ji dejal, da ga pošilja mesar Pirš iz Maribora po kravo. P^sestnica je sleparju nasedla ter mu izročila 1400 Din vredno kravo ne da bi prejela zanjo le količkaj naplačlla Prebrisani možakar. ki je specijalist za take prevare, je s kravo neznanokam izginil ter ga sedaj zasledujejo '»hlasti. — Starko je povorll. Na vogalu Slom. škovega tr^a in Gledališke uher je nHki mariborski kolesar no nesreči povozil 81. letno gluhonemo starko Marijo Neratovo. ki j^ pri padcu zadobila zelo hude poškodbe po vsem telesu Ponesrečeni starki so tukajšnji reševalci nudili prvo pomoč — zeno porodnico puMil iz^rvavetf. Pred mariborskim okrožnem sodiščem se je ▼ soboto zagovarjal 44let»i viničar Janez Malek iz Vurberga pri Mariboru, ker je bil obtožen, da je s svojo malomarnr^tjo povzročil smrt svoje Žene Neže. Ta je 11 decembra lani porodila zdrarega dečka Mož je porodnico pustil brez pomoč1 svoji usodi. Kljub temu. da je nesrečnica že skoraj izkrvavela in umirala, obtoženec ni poklical babice ali zdravnika. Malek j«, bfi zaradi tega. ker je žena Se istega <1me umr1*. obsojen na tri mesece strogega zapora. — Požarna katastrofa. V noči na petek je silen požar uničil gospodarsko poslopje Franca Mu^tafe v Racah pri Mariboru. Kljub temu, da so domačim gasilcem pomagali vsi vaščani. j° '>ETenj do tal upe peli 1 poslopje, vse pridelke in gospodarsko orodje, akoda. ki prebega 35.000 Din. je krita z zavarovalnino Iz Ptuja — No grob. V nedeljo rjutmj j* v 1' uju umri v .Vi lotu «t,*rosti splo>no r.nani dr. Schober Rario. sanitetni podpolkovnik ▼ pok. Pojrreh ba v torek BO IH nri na m*'*t- no pokopališče, — Tatvina. Pred dnevi ji- Btalal trgovec ini poseMnik Koren Štefan u. Koren« svojega hlapca v ni"Mi> v crlavno tuki eno trafiko po tobak. Ko ae je hlapec vrnil domov, je opazil, da je ena vreča prerezana in v nji je manjkal 1 večja ' oličina tobaka in cigaret. Tatvino je takoj prijavil orožnikom, ki 50 tatu re< izsledili v opr h\ n*> kega mladega malopridneša, ki ima r> eai takih irrAhov na vPMi. — Razgrajači. Pred dne-\ i proti mriku je prišla večja družba fantov ororoženih 6 koii pred lii.-o poM>>mikn GajMf! Bb-tpvža v Zupečji vasi. Fantje o prihodu avtomobila. Dnevni red: 1. G, predsednik ooro-ča o društvenih zadevah. 2. Predavanje euim očesom v svet«. Re teren t g. R- H rova t. 3. >Vtisi iz Bolgarije*, predava gdč. Vera Slaparjeva. 4. Slučajnosti. Sresk« rimštto JUU Slovenska Bistrica bo zborovalo v solato 14- l. m. ob 10 uri na osnovni šoli na Prager.-kem. Poleir ol;4čajnega dnevnega reda je tudi sHuacijsko poročilo zastopnika sekcije JUU iz Ljubljane. — Zahteva po rnpoSaltri domačih inženjerjev. Beograjska sekcija udruženja ju-gosiovenskih inženjer ev in arhitektov je imela včeraj sejo. na kateri je razpravlja, la tudi o zaposlitvi domačih inženjerjev. V naši državi imamo zaposlenih še mnogo tujih inženjerjev, domači st> pa brez sluz. be. Tudi beograjski inženjerji zahtevajo, naj pridejo na vsa mesta, ki jih zavzemajo tuji inženjerji, domače moči. — Zakaj so najemnine tako visoke? V Ljubljani so včeraj zborovali posestniki novih h;š, v Zagrebu je bila pa tudi zborovanje hišnih posestnikov, ki »o zahtevali, naj občine r.e uvajajo novih davkov in doklad če hočemo, da se znižajo najemnine, se morajo znižati davčna bremena. Pravičnost in pametna finančna politika zahtevata, da se razbremene oni. ki so z davki preobremenjeni, a baš hišni davek je previsok. — Dobri izgledi za tujski promet. Vs? kaže, da bo letošnia tuiskoprornotna se. Zona v severni Dalmaciji boljša od lanske Zanimanje inozemstva za naše kraje je od leta do leta večje. Posebno iz Avstrije in Nemčije se zanimajo večje skupine in po-edinci za letovišča v severni Dalmaciji r» KINO SLOGA ■■ TELEFON 27-30 DANES ob 16., 19.15 in 21.13 uri. poje slavni tenorist Joseph Schmidt v filmu Mof najlepši dan — Prezgodaj jo prišel! G. Vojteh Puče-lik .postni inšpektor v Ljubljani, je dobil včeraj na poti iz Črnuč v Sotesko živahne, ga rjavega hrošča ki ima pravico do oži v. ljenja šele meseca maja. — Krajevna pretitaberkntozna liga na .?»- seaicaii priredi v petek Ki. t. ni. ob pol 8. uri zvečer v telovadnici narodne sole na Jesenicah predavanje s skioptionimi slikami. Snov predavanja: Tuberkuloza pri otroku-Predavatelj: Primari j zdravilišča na Go!ni-ku <2. i — Kongresni trer 2 — Vozna olajšava. Zveza za tujski pro-niot v Sloveniji sporoča, da je dovoljena po naših železnicah polovična voznlna članom ugostiteljskih udruženj. ki so udeleže svojo* ?a občnega zbora v Ptuju. 2. tn 3. aprila Znižana voznina velja od 1. do 5. aprila. — Nov groh. Dne 7, i_ nt. je umrla v Zagrebu g. Avrelija KJemenčič, soproga davčnega kontrolorja. Njene zemske • ostanke prepeljejo v Ljubljano. Rodi ji lahka zemlja! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo stanovitno, čez dan manj oblačno vreme Včeraj je deževalo v Mariboru, Rogaški Slatini in Zagrebu Najvišja temperatura je znašala v Skoplju in Splitu 14, v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu 10, v Ma_ riboru 9, v Rogaški Slatini in Beogradu 8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.4, temperatura je znašala 26 — Smrtna nesreča. Včeraj zjutraj se je pripetila na glavnem kolodvoru v Zagrebu težka nesreča. Policijski nadstražnik Blaž Dravinac je nadziral stražnike, pa v megli ni opazil lokomotive, ki je manevrirala in ga zadela Odlctcl je nekaj korakov v stran in nezavesten obležal Lokomotiva £a je udarila tako močno, da je. kmalu izdihnil DANES VSI ki ljubite petje, šalo in smeh v Elitni kino Matico Tam se predvaja komična opera MARTA _ Mom v Reki—Gozd. V hišo posestnika Jožeta Kozlevčarja v Reki—Gozd, v občini Trebeljevo, so včeraj ponoči vdrli neznani vlomilci Pretaknili so vse sobe ter odnesli štiri kompletne moške obleke, moški površnik, dva klobuka in nekaj perila. Vlomilci pa sc niso zadovoljili samo z obleko, marveč so odšli še v shrambo za živila in se založili z mesom in šunko ter izpili steklenico žganja. — V Savo je skočil. Pri Podsusedu je skočil v petek v Savo in utonil neznan moški, ki je pustil na bregu kolo in popotno borbo, v kateri je bilo osem starih klobukov. Klobuke je bil vzel od kmetov, češ da jih bo predelal. Na to vest se je zglastl pri orožnikih neki klobučarski mojster, pri katerem je bil do zadnjega zaposlen Ljudevit Pajk, star 38 let, pristojen v Brežice. Mojster je po opisu takoj spoznal, da je skočil v Savo njegov pomočnik. Vse kaže, da je šel Pajk v smrt zaradi bede. Njegovega trupla še niso našli —lj Proračunska seja mestnega sveta ljubljanskega, v sredo 11. t. m. ob 17. se prične v veliki dvorani mestnega poglavarstva v Ljubljani javna proračunska seja Naznanilom predsedstva in odobritvi zapisnika zadnje javne se^e bo sledilo poročilo finančnega odbora o proračunu mestne, ga zaklada in mestnih podjetij za leto 1936/37, o proračunu mestne delavske za. varovalnice, o proračunu 69> ooligacijske-ga posojila, o proračunu 6^ gradbenega investicijskega posojila, o proračunu meščanske imovine, o proračunu regulacijskega fonda, o proračunu Delavskega doma, o proračunu revije 5Kronika« in o proračunu mestnih ustanov Kravate, kape in pasovi, ovratniki, vse v modi novi; in to dobite sred: mesta pri »Pirnat? Sv Petra cesta M. Pirnat, Ljub-jana. Sv. Petra cesta 22. Poljanska cesta 1 (Peglezen). Telefon 36—57, 36—58 — tj Tako se ue vzgajajo otroci! K vzgoji spada tudi vzbujanje ljubezni do narav«*. Pri nas vzgajajo otroke v kaj čudni ljubezni do žive in mrtve narave Spomladi so nastlane vse ceste s cvet jeni/ ki ga trgalo otroci samo za to. da ira lahko zavržejo in nasitijo čudao strast ki je prav za prav vandalizem. Roditelji niso nič boljši od otrok, saj celo priganjajo otroke, naj trgajo cvrtje iu jim tudi pomagajo pri tem Jem Sicer pa dajejo odraslim otrokom »lep« zgled saj ob nedeljah na izletih uničujejo cvetje. Tudi šolska vzgoja ie navadno brez vadnim pomladnim cvetjem, poleti, v sezoni turistike pa uničujejo tudi zaščiteno cvetje. Tudi šolsa vzgoja ie navadno brez uspeha, če je vgoja v predšolski doltj zgrešena. V Tivoliju uvajajo meščani otroke v najnežnejšj mladosti v vandalizam. —ij Predavanje g. prof. Dr. Koša iz (Ju-riha o švicarskih normah za železobeton. Naš ugledni rojak g. prot. dr. Ing. h. c. vMirko Roš ravnatelj švicarskega /avoda za preiskavo materijala na tehrrčm visoki ■šol' v Curinu, biva te dni v Zagrebu, kamor je bi! pozvan v jurv za presojo projektov za zgradbo novega železniškega mostu čez Savo. Na svojem potu se jc ustavil v Ljubljani in je z največjo ljubeznivostjo obljubil, da se bo na povratku še enkrat ustavi! v našem mestu. Nakloni naši tehnično javnosti še en prestavami večer, na katerem bo obravnaval temo: »Materi-jaino-tehnična podla« švicarskih norm za 'železobeton iz maja 1935«. Po dosedanji! -dispozicijah sc* bode predavanje vršilo v petek 13 t. m. ob 1 Sh na univerzi v pre--davalnicT nvneraloškega instituta. Ako bi bilo treba v tej dispoziciji napraviti i/pre-tnembo bomo to pravočasno objavili v dnevnikih. Združenje za preiskavo materijala. — Pred vsako spremembo vremena Vas pečejo noge in bolijo kurja oč"sa Nerazpo-loženi ste tako rekoč za nobeno delo Vsak korak j«' za Vas prava muka. To v>e le zato. ker svojim nojam ne posvetite dovolj pažnjo, ker jih redno ne negujete. Obiščite našo pedikuro. V posebej za to pripravljeni koPelji Vam osvežimo noge in omehčamo trdo kožo. Odstranimo brez bolečin kurja očesa in debelo kožo Postriže-mo Vam zarasle nohte Pedikiranje 6 Din. Proti ntrtrjenosfi in »a boljšo cirkulacijo krvi Vam priporočamo strokovrtjnško masiranje nog. Masaža nog 4 Din. Posetite nas. prepričajte se sami Ljubljana. Selenburgova 7. ^RJ-ilBA —lj Ali podirajo obreino zidovje v Ljubljanici? se vprašujejo meščani, ki opazujejo z velikim zanimanjem izsekavanje kock iz beioua prj šentjakobskem mostu. 2e ves leden drdra kompresor na nabrežju, delavci pa previdno izsekavajo I eton, da dobe cele kocke iz. njega Beton se namreč rad kruši, zlasti če ni posebno trd. Kocke izsekavajo v velikost] nad |>ol metra v kvadratu. Preden jih bodo preizkusili na tehniki, jih bodo še prežagali na manjše kose. —lj Opozarjamo na nocojšnji večer Mie C-orakove v opernem gledališču. Večer, ki bo prvovrstna umetniška prireditev, j? posvečen spominu slavne ruske plesalke Ane Pavlovne. katere obletnico smrti obhajamo. Umetnica Mia Corakova je določila za nocojšnji baletni večer v operi naslednji spored: v I. delu pleše 3 Chopinove Etude, V II. delu na Allcnizovi skladbi preludij In cur-randa ier na Debussvjeve skladbo La plus uue lente. IH. del začne s skladbo Musorg-skega Na vasi. nadaljuje z Debussvjevimi Arabeskami in konca s Straussovimi Impresijami iz starega Dunaja. Koreografija plesov in načrti kostumov so napravljeni po zamislekih umetnice same. Na klavirju jo spremlja pianist prof. Božidar Kune. Ker bo to v resnici prvovrstna umetniška plesna prireditev, opozarjamo občinstvo na nocojšnji večer v operi. Vstopnice so od 30 Din navzdol. —lj K poročilu o proslavi 861etnice Ma-sarykovega rojstva. V soboto smo poročali, kako lepo je naša akademska mladina v dvorani Trgovskega doma proslavila 86-letnico rojstva pre ziden ta Osvoboditelja T. G. Masarvka Dodatno poročamo, da sta proslavi prisostvovala tudi ban dr. Natlačen in mestni načelnik dr. AdlesiČ. —lj Svetovni potnik Jovance Mleie pride v Ljubljano jutri 10. t. m. s tržaškim brzovlakom ob 12.30. Zvečer bo nastopil pri premieri Nusičeve komedije v operi. Občinstvo se vabi. da se udeleži sprejema v velikem številu, to tem bolj. ker prispe istočasno Jovancev sopotnik Črnogorec in pa Julka. Verjetno, da pride z istim vlakom tudi noj in slon, ki ju je Jovance Micič poklonil zoološkemu vrtu v Jagodini —lj Otroku dobro glasbeno vzgojo! V ta namen je pod vodstvom dveh našita priznanih glasbenih pedagogov bil pred kratkim ustanovljen otroški orkester in otro. «k| pevski zbor, v katerem so le dečki in deklice v starosti od tretjega do vštetega šestega leta. Zaradi velikega zanimanja je vodstvo sklenilo, da oba zbora čim bolj izpopolni. Zato se dečki in deklice v omenjeni starosti še nadalje sprejemajo vsak ponedeljek in sredo dopoldne od 9.80 dalje in sicer v času pouka. Tako je staršem dana prilika, da ae o pouku in napredku otrok osebno prepričajo. Treba je pa, da ima otrok dober pouk. kar itak preizkusi profesor glasbe ob vpisu, na Blelwe4sovi eestl fl pritličje. Starši! ne zamudite izredne prilike — sebi v veselje, otroku v korist za poznejše življenje, ker je ves pouk zvezan s stalnim ve* ban jem posluha —lj Pianist Pavel Wittgeastels je z izredno tehniko svoje leve roke povzročil, da je nastala cela klavirska literatura napisana samo za levo roko. Umetnik ima namreč samo levico in izvaja najtežje ln najlepše skladbe z njo tako. da uživa v resniei svetoven sloves V Ljubljani bo koncertira! v petek 13. t. ni. ob '20. uri v Filharmonični dvorani. Vstopnice od !>;n navzdol v Matični knjigarni. —|j Beli pori iz Črne doline, splošno znani jhkI imenom IrlKneljski slavčki *e oglasijo zopet * Ljubljani hi koncertirajo • veliki imimi-ki dvorani v |>onedeljek. dne 16. t m. oh 2o uri Predprooaji vstopnic • matični knjigarni. — O Antonu Aškercu predav-i prof Mar-ja Boršnikova jutri v to v sredo 11. t. m. ob 9 uri «iof*>ldne pri oo. frančiškanih žalna maš«: pel bo zbor akademikov. — Za vsakeira akademika, ki u/.i-vs »Oražnovo ustanovo*, je udeleži a častna dolžnost. — lj Vpliv visokogorskega podnebja na čl«i-veiko telo. Pod tem naslovom bo predaval fiziolog g. dr. Seliškar v sredo 11 t. m v alpinistični šoli TK Stale _ii Koncert reške moderne glasbe, ki bi se imel vršiti danes v DOnedeJfes L m. v Hubadovi dvorani, ie preložen na poznejši čas —I i H rdita letna skupščina savezne stre? Ijačke družine v Ljubljani se t>o vršila v torek dne 10 marca ob 18 urj v družinskem lokalu selenburiiova nI H. I. (Narodna odbrana) z običajnim dnevnim redom. —lj Za veliko pomladansko in narodno propagandno delotvorno modno revijo akcije >Dečvac je kr ban. uprava izdala dovoljenje za ča«= od 18. do HI marca v Zvezdi Predprodaja vstopnic Selenburgova pri tvrdki Besednik. —Ij Pogrešan dečko. Od doma je nežna, no kam pobegnil lOletni Ladislav Malic, stanujoč na Zaloški cesti 10 Dečko je za svoja leta precej visoke postave in nosi lovsko obleko brez pokrivala —Ij Tatvine v mestu Iz vtže hotela Metropol je nekdo ukradel včeraj skoraj novo kolo. last nekega obrtnika, iz Olu-pove hiše na Starem trgu je nekdo odnesel medeninasto pip«, vredno 100 Din. Krojaškemu pomočniku Cirilu Perčiču je neznan tat odnesel iz Kušarjeve gostilne v Frankopanski uli^i 600 Din vredno suknjo. Iz hiše št. 9 na Bleiweisovi cesti je neki postopač ukradel dr. Kamusiču 12 m dolgo gumijasto cev. vredno 150 Din . —!j Ponesrečena smučarja. Z reševalnim avtom so snoči prepeljali v bolnico 191etnega trgovskega pomočnika Franca Lombarja iz Šiške, ki si je pri smučanju v Planici zlomil desno nogo. Enako smolo je imela tudi dijakinja Greta surina 'z Zagreba ki si je tudi zlomila nogo. Njo so prepeljali v Leonišče. ŠC VEDNO PRhORAGO Veščak si ogleda avto, potem pa vpraša lastnika: — Koliko ste pa dali zanj? — Da vam povem po prav'ci: Ni-č, podaril mi ga je prijatelj. —NTo, ta ie vas pa pošteno okradel. elitni kino matica TELEFON 21-24 LjaUjaaa )• navdaiea«. MaMjaaa smjo im vab«™. LjaMja*« »rs v i. da je komična opera MARTA po glasbi F. v Flotov a največja senzacija Ljubljane Poje slavni tenor Ko**aenge PREDSTAVE ob 16., 19.15 in 21.15 Rezervirajte pravočasno vstopnice. Naše gledališče MIAJU Ponedeljek. 9. marca: zaprto Torek. 10 marra: zaprlo. Sreda. 11. marca: Družinski ceste. He«l rele tek- vl*ot okoli sveta*, i remiera bo v to rok, dt-e 10 t. ni v opernem gledališču, Si;a;uu delo. ki je prešlo vse odre nase držav » pa tudi izven njenih meja. t <• imelo tudi pri nas prav gotovo v.-liSi uspeh. -=a* |e v ^žiii prof. še>ta najskrbnejse pripravljeno. Pri uprizoritvi sodelujeta Drama in opera. Premiera v mrek je izven abonntana, retjajo cene od 30 l>iti navzdol OPKRA Ponedeljek. 5). marca: Plesni večer Mie rakove. Izven Cene od 90 Din navzdol. Torek 1») marca: ra Izven. Sreda H marca: Sreda OetHek, 12, marca dula" Red A Pot okoli sveta PreaatO> Katarina Izniajlova. :*-»d : A pTonoa, kaj tlela An- Iz Radeč — Športni klub SK Kadeče ima U »planirano igrišče, ki bo po svoji legi in ob. se in <>sti idealno igrišče za vae panoge sporta. Iz Brežic — nbeiaska uprava razrešena. Te dni imo poročali, da je razrešena občinska uprava s predsednikom mestne občine g. Antonom Poiancem na Cetu. V BObotO je prejela uprava zavrnjeno priložio, fte Istega dne W predsednik občine izroči] svoje posle g, Uo/.nianu .lošku. ki je imenovan za komisarja mestne občine Y poaaoi *o mu dodeljeni trgovec Sotler, gostilničar Zane tla-ler in posestnik Janko Simončič. v^i iz Kadeč. Janko l\rlec iz Svi Imena in Funda -lože iz Vrhoveca V dveh mesecih bodo nove vol i tve. — Ceste v Radečah. Cesta, ki pelje ob Savi v Podkra.i. je zelo slaba, zlasti ob deževnem vremenu Blata je toiiko. da se udira do gležnjev Nikogar pa ni. da bi ..čistil in uredil to pot Obrežni zid je brez ograde in obstaja nevarnost zlasti v temi. da padeš v Savo. Veje ob cesti so se tako povesile, da se moraš po poti stalno pripogibati Banovinska cesta I re. da pri Likondi pada nekaj metrov v Savo tako strmo brez prave ograje, da je nevarnost ne samo za otroke, marveč tudi za cdrasle Cesta, ki pelje od Erjavčeve gostilne proti pokopališču in dalje proti Hotemežu. je silno nevarna za voznike. Namestu da bi bila na ovinku dvignjena, pada baš v nasprotno smer proti kanalu navzdol, kar ji jemlje tudi potrebn«. širino v zavoju nasproti občinske hiše Cesta bi morala biti proti Simončičevemu vrtu dvignjena m razširjena do betonskega zidu, ki meji na vrt. Voda bi se morala odtekati po ceveh pod cesto Tu se je zgodilo že več nesreč. — Prijava za cepljenje koz. Prijavite v občinski pisarni otroke, ki so bili rojeni lani v Radečah ali drugje v bolnicah. V poštev pridejo vsi starši in oskrbniki, ki bivajo v okolišu radeške občine — Nov greh. V petek zjutraj je uuirl na svojem posestvu blizu lirejjane Milan pl. Kipacb. Pokojni ie l il rojen leta 1848 iu je dovršil osnovno -olo v Samol>oru. nato pa se je posveti! vojaškim študijam. Kot mlad oficir je sodeloval v prmfco avstrijski vojni in pri okupaciji Bosne |'o smrti »vojeoH mVta je :>a Bffevael poeeatvej na Halagovem pri Hregani Svoje znanje je uveljavljal zla-na gospodarskem in /adrti/.uem |>olju. v svojem kraju je u-no\:i! kmeUko zadrujzo in bil ludi predsednik samotarske hranilnice. Vse svoj;- življenje se ie pečal s prot t-i-evanjem gaapodarttva in zanružništva ler -talno delal za Ebotjsanje življenjskih pobojev svoje va>'. Kadi tvojega neumornega doli je lul daleč naokrog >pošlovan m pri-IjubljOB. Za |Hikojnikom žalujejo sinovi Nikola, k; je predsednik obtine Pod vrh. mak Milan ki je ravnatelj elektrarne Fala in hčerka Zdenka, poročena ObermaTer. K večnemu |M>čitku so kopa-iV-e Naj v nun: jHHiva- tahtjO" čim naše o/alie" — Oaalame vaati Na tukajšnjo meščansko šolo je l>il imenovan za honorarnega učitelja iz Polenec Anton. — Trjrotvkr vesti. \ uetleljo 8. t. m. -ora. Zborovanje se je vr*-ilo v gostilni Grobuaek v Breilcak in se ga ie udeie/.d tudi de legal SSveae poeaornilkik zborov iz I.jul ljane- . -- hnieije v I mm-In /a ivišanje ren liviue. V Sv. Petru 1**1 Sv Gorami so tmeli kmetje v nedeljo shod. na katerem so razpravljali n zvišanju cen Živine. Na shodu so nastopili razni govorniki, ki *o opozarjali zho-rovalce. da je [totrehua -krajna opreznost pred prekupčevalci živine. — I riteljtkn zborovanje. V >o!k>Io 7. ; m. se je vršilo v prostorih tukajšnje osnovne šole zborovati ie krškega in brežiškega uči-telj.-kega drtjštva. /.horovanje je vodil predsednik kr-kei;a učiteljskega društva g. Bro-zovar Matija. Na zltorovanju je imel predavanje priznani petlagog in šolnik g, prof?-sor Šilih tiusiav iz Maribora. Iz Litije — Sport. Pri nedeljskem gostovanju Tr-loveljčanov je (»odlegla Lilija. Goelje »o zmagali s g:l, V litijski jol je vskočil Jesenovec. tekmo pa je sodil Nace Nadizar. _ V Pianieo! V nedeljo 15. t. m bodo v Planici velike skakalne tekme. Po zanimanju med našim, športniki in turisti bo udeležba iz Litije precejšni*. Priporoo^jivo bi bilo. da bi organiziral skupni obisk litija-nov smučarski odsek SK Litije. Tako želai so nam sporočilo naročniki našega liata. Samo brez otrok — Prolia sva pogledat stanovanje. S ga oddajate, kajne? — Da, toda samo brez otrok! — To nič ne de, saj privedeva avoj* MALI OGLASI neseda 0.50 para. davek Dir 3.—, beseda 1 Din, davek S Din, preklic? £a plamene odgovore glede malin oglaaoo yt treba prtloatt} znamko — Popustov ca male oglase oe priznamo Kam: RAzno Beseda 50 par. dave* S.- Dto Najmanjit sneaeft % Din ŠPORTNE pum parice posebno dolge in široke v ogromni izbiri, ter vsa oblačila odlično izdelana dobite po Lr»zkonkurentni ceni pri Preskeriu. Sv. Petra cesta 14. b*-R ^jXjV^^JDCa^^^x^x^S^y SIGUSEN USPEH! „SLOV. NARODU4' Makulaturni papir uprava ^Slmr Ljabliana. Knaflleva ZAHVALA Ob tako nenadni izgubi nase nepozabne, edine hčerkice E L E N C E nam je doalo toliko izrazov iskrenega sočutja in sožalja, da nam ni mogoče vsakomur se posebej zahvaliti, zato izrekamo tem potom vsem svojo najiakranejso zahvalo. Prisrčna zahvala tudi vsem, ki so njeno drobno telesce zasuli a prekrasnim cvetjem, ki ga je revica tako zelo ljubila ter vsem. ki so nase najdražje spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo preč. g. katehetu dr. Tomcu, upraviteljici »Mladikec gospe Miri Engelmanovi, gdč. Gomil-Skovi ter vsej solaki mladini, ki je s tako obilno udeležbo počastila njen spomin. Vsem še enkrat najlepša hvala m Bog plačaj stotero. Sv. masa zadušnica se bo brala v četrtek, dne 12. t. m. ob 7. uri v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja. V LJUBLJANI, dne 9. marca 1936. KARI* KOS — dentist s soprogo ANO h Nov tip radijskega sprejemnika za decimetrake valove * Izšla jc nova številka rcvfl« „NAS VAL** Ilustrirani tednik iz radio, gledali*«*«- film e Iz vsebine: Jugoslavija na valu 4t*-'J ni * Naš napovedovalec si zna pomagati * Napačne in fer* maci je dunajske Kadio Wochec o naši postaji * Radio in politične volitve v Ameriki * Radijska volilna kampanja v Franciji * Italijanska radiolonska zveza In sankcije • Mikrofočnik. Nadaljujejo se: Stevensonov roman v slikah * Zlati otok t in rejtortaia Med potujočimi igralci«. o 32 stranska programska prUoga »Našega vala« ina točne sporede vsen domačni in mozemskih radijskih poeta] na kratkih, srednjih in dolgih valovih. Mesečna na ročnima 12 dinarjev. Posamezna Številka 4 dinarje. Ursdsiitse in sprava v Ljaatjeni Mafije t a al. 5. Zahtevajte*. sklicujoč «e na ta oglas. br«»zplacno in brez-obvezno na ogled en izvod Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 9. marca 1936. Stev. 57 ■«*M»*wma**|4»*«>**a. Profesor Ferdo Seidl častni član geografskega društva na univerzi v Ljubljani Ljubljana, 9. marca Strokovno društvo slovenskih geografov na ljubljanski unVerzi je imelo v petek, 6. tan. v Geografskem institutu na univerz1, svoj redni letni občni zbor. Občni zbor se je vršil v posebnem znamenju predloga, ki je stavil pred članstvo društveni odbor po svojem predsedniku univ. prof. dT. A. Me-ttku, da 6e namreč vladni svetnik prof. F. Seidl v Novem mestu *zvoii za častnega člana društva ob priliki svoje osemdesetletnice, ki jo praznuje 10. t. m. — Predlog je bil soglasno in z naj iskrene j >im navdušenjem sprejet Predsednik je posvetil jubilantu nagovor. v katerem je poudarjal, da je imela naša geografija z njim vedno najboljše stike, saj je prof. Se;dl deloval pretežno na področju ved, kri so že del geografije ali pa vsaj v njenem neposrednem sosedstvu. Že prva svoja dela jc posvet'1 klimatologiji ter iz te stroke tudi napisal svoje najnovejiše obsežno delo »Di-nan&kogorski feiK, ki je Izšlo prav v »Geografskem ve-stniku«. Velik del svojega proučevanja je nadalje posvetil geomorfoiog;ja; napisal je specialne študije s podiročja Dolenjske in Ljubljanskega barja, izdal obsežno geolo=;v.djr-skemu ra/voju do'enj«ke2u obrtništva. V ta namen se bo priredila tud" ohrtn-j razstava, katere čisti dohodek rc ho ^porarVl v ta namen. Da bo šlo organizatoriČno delo gladko ispod rok. se je krajevni delovni odbor za prireditev Obrtnega tedna preimenoval rizstavni odsek ©brtnogfl društva za Ncvo mesto in okolico Njegovo p ►ročilo se je nadalje nanašalo na obrtne razstave, prirejene v okviru Obrtnega tedna v letu 1934, 'n na lansko, ki se je vršila v večjem ohsc^u v prostorih g. Kastclic.:. Delegat pro. g. Malasek je poročal, da bo praznovala Kmetijska šo\i na Grmu 60 letnico svojega obstoja (10 let v Vipavi), z^a-to je predlagal, da stopi razstavni odsek v stike z ravnateljstvom Kmetijske šole v svrho sodelovanja. Zastopnik kmetijske šole g. K. Vrisek je pojasnil, da je določeni čas neugoden za razstavo, ker bi na razstavni del prišla v poštev le ona vma, ki se ne dajo v tem letnem času temperirati. OstuTh sadežev pa ni. H koncu je obljubil vso podporo od strani kmetijske šole. Delegat g. Vilko Menard je omenjal, da se razstava zaradi pomanjkanja primernih prostorov ne more vršiti v tako velikem obsegu drugje, kakor v veliki osnovni šoli, na žalost pa ic na tc i šoli ob tem času še pouk. Zato pa priporoča, da priredi kmetijska šola na Grmu poučno kmetijsko razstavo, da seznan; ljudi z raznimi poljsk mi škodljivci, — stroji itd, Predscdirk Olep-šc\aino-tujsko prometnega društva g. dr. Gros smatra, da ie čas najbolj primeren ;". prireditev in to glede na tujski promet, zlasti še. ker sc bo v teh dneh vršila gasilska proslava in zvezni zle t. Končno jc obljub-" 1 vsestransko pomoč. Zastopnik, čebelarskega, vrtnarskega in sadjarskega društvu g. Li! ja jc izjavil, da je čas zc'o primeren /a prireditev raz?.: a ve /lasti glede na črbelar-tvo. ker ic prevoz čebel izredno ugoden. Pri tem jc ugotovil, da je razstava v zasnovanem obsegu prepotrebna. ker je čebelarstvo na Dolenjskem /c-'> razvito, ni pa imelo do>lcj prilike pokazati svojih uspehov. VeRkega pomena jc razstava tudi /a \vrtnarstvo, ker jc isto pri nas šc na zelo n:zki stopnji. Delegat «4. Kovačič jc po/val nav/eče k sodelovanju in izrazil bojazen, da se bodo obrtniki cepili v dva dela in to zjradi nove obrtne organizacije, ki se bo imenovala Okrajna obrtna zveza. Govornik se strinja z započeto akcijo in obljubi sodelovanje. K tem poroč:!u je predsednik pojasni, da je pozval zastopnike novega društva k sodelovanju. Nekateri člani tega odseka SO bili tudi pozvani v razstavni odsek. Delegat g. Lilija je predlagal, da sc povabilo k sodelovanju vsa društva iz Bcie krajine in Suhe krajine, nakar je predsednik ugotovil, da je bilo razposl: rh na razra društva preko 80 vabil. Prof. g. Germ jc pojasnil svoj položaj kot umetnik napram Obrtnemu društvu, kateregu naraščaj je vzgajal skozi 30 let in se čuti počaščenega, da ga ie Obrtno društvo pozvalo k sodelovanju. Predsednik Lovskega društva g. Jan- ko Vozel ni mogel podati točne izjave, ker bo v to svrho moral sklicati sejo društva, katere sklepe bo sporočil razstavnemu odseku. Zastopnik mestne občine g. Agnitsch je v fmenu občine izjavil, da bo le-ta akciji naklonjena in je v to svrho stavila v svoj letni proračun primeren znesek, kot podporo. Delegata za Krško, St. Jernej, Kostanjevico, g. Radovan in g. Metelko, ata obljubila, vsestransko pomoč in sodelovanje, ravno tako zastopnica zavoda Šolskih sester v Smihelu. Papir največji prijatelj kmetovalca Pod papirjem usahne plevel, sočivje se pa mnogo hitreje in trajneje razvije Voda je bila vedno glavni pogoj življenja na zemlji, od nje je bil odvisen uspeh in neuspeh civilizacije. Pred 22 leti je bila sprožena misel ohraniti vodo za poljske pr-rielke tako, da pokrijemo zemljo s papirjem. Ta misel je bila sprožena tn-a sladkorni plantaži, na Havajskih otokih v Tihem oceanu. Kakor pri mnogih drugih izumih ;n odkritjih, je prišlo tudi do tega po golem naključju. Izumitelj telefona Aleksander Graham Bell je hotel izumiti napravo, ki prenašala godbo, da bi mogla njegova naglušna žena poslušati svoje priljubljene melodije. Jn slučajno je izumil telefon. C. F. Eckart je pa hotel najti način odnosno sredstvo za učinkovito zatiranje plevela na plantaži, kjer je b'l zaposlen kot upravitelj. Posrečilo sc mu je pa najti sredstvo ne samo preti pclvelu. temveč obenem za pospeševanje in povzdigo poljedelstva. Nekega jutra je ubil dve muhi z enim udarcem. Odkril jc učinkovito dvorezno orožic. ki na eni strani pomaga kmetovalcu zatirati plevel, na drug; pa prisili zemiio. da daje dvojni pridelek. Kckartu se je posrečilo proti vsem predsodkom in tradiciji vzgojiti sladkorni trs pod zaščito pap:rja. Izžcti sladkorni trs fo druge odpadke je porabil za pokrivanje njiv. S tem jc zatrl plevel, obenem pa obvaroval zemljo pred tro-pičnimi soinčnimi žarki, pod katerimi sicer voda hitro izhlapi ;n je zemlja kmalu suha. Odpadki bo pa v vlažnem tropičnem podnebju hitro gnili in pognojili zemljo, tako da so pozneje plevel pospeševali, ne pa zatirali. Zato jc začel lickart razmišljati, kaj bi rab:l namestu teh odpadkov, da bi nlc-vel zatrj, obenem pa zavaroval zemljo pred pripekajočim sobicom. In prišel je na papir. Močan papir jc namočil v asfaltu in pokril z njim plantažo. Sladkorni trs je papir prodrl, plevel ga pa ni mogel in se je pod njim posušil. Tako je prjskočM papir, ki je dotlej služil trgovini, znanosti in umetnosti, na pomoč tudi poljede'stvu. Papir so začeli rabiti tudi za gojitev d"u-gih re.stb'n. Pri tem sc je postopoma pokazalo, da papir ni s:mo učinkovito sredstvo samo proti plevelu, temveč da nam prinaša na drugi strani še mnogo večje koristi. Pod papirjem se zviša toplota zemlje, obenem pa življenje bakterij 01 njihovo delovanje v zcmlj\ A končno ostane zemlja ped papirjem iuui vlažna. Preparirani asfaltni papir se je začel hitro širiti, rab'li so ga tudi na plantažah ananasa in v enem letu se je tako dobro obncsel. da gojc zdaj na 1 lavaj^kih otokih °i)r'_ vseh ananasov na njivah, nokrtih s papirjem. Seveda se je tudi papir temu primerno podražil, toda pridelek sc jc povečal zu 30'ć. plodovi so boljši in tudi dela je z njimi manj. Naše kmetovalec utegnejo zanimati poskusi s poljskimi pr;delki, ki jih gojimo tudi pri nas. Vladne poskusne farme v Ameriki preizkušajo papir že tudi na bombažu, koruzi, paradižnikih, krompirju in drugem sočivju. Tudi tu so bili doscžciv enaki uspehi kakor z ananasom in sladkornim trsom. S papirjem so pokrivali vinograde in sadovnjake, pa jc bil povsod pridelek znatno večji. Posebno važen jc p^pir za sočivje. ker se hitreje razvija ;n jc prej godno za prodajo. V Suh: Kaliforniji in Te.vasu. v hladnem Michiganu in drugod sc je pokazalo, da ie papir najboljši prijatelj kmetovalca. Obenem se najlažje prepričamo, če pogledamo za koliko se jc povečal pridelek sočivja v št;rih letih tam, kjer ie bila zemlja pokrita s papirjem. ]'rsla icči\,ja Povečanje pridel- ka v odstotkih paradižniki 44 zelje ~6 koleraba '23 salata zeleni fižol melone krompir vgouc pesa kore" jc komoro 133 153 276 #00 409 507 512 špim-ča 5 ift sladka koruza 691 Seveda bi bilo pa napačno mi«!iti. da je s papirjem že vse opravljeno. Zemljo jc treba prav:lno obdelati in pognojiti. Pod papirjem se ločivje mnogo hitreje razvije in v eni sezon; imamo lahko dva pridelka ali pa še več. Zal se pri nas posveča vse premalo pozornosti rjznim poskusom in prizadevanju /a zboljšanje pol iedelstva. Največ ^e cica na tem polju v Ameriki ;n v Rusiji. En tam sc tudi žc kažejo blagodejne posledice intenzivnega poljedelstva. 51,600 telefonskih pogovorov v 11 dneh Zimske obmp'jske igre v G a rm iscn-Pa r-tenkirebnu so stavMe na pošto ogromne zahteve. Takoj s pričetkom olimpijade sc ie promet močno dvignil. Že o. februarja so imeli 17 telefonskih [^»^»vuiuv preko ročne centra'c in okoli 3300 preko avtomatične centrale. Brzojavk je bilo ta dan oddanih 900t \a pošti je vladalo vel ko povpraševanje po olimpijski znamkah, h. februarja so j;h predali za 2 mark Filatelisti so ta dan predložili na pošti 50C0 pisem, da bi jih opremili z žigom določenim z-a otvo-ritveio dan. Naslednji dnevi so prinesli še večji promet. V'-'ek v medkrajevnih U-!e-fon>k:h pogovorih je bi! dosežen 14. februarja, ko je ročni centrala oddala 2700, avtomatiki pa 3" ' povercv. Brzojavni promet jc dosegel všek 15. februarja, ko je bi'o oddanih in odposlanih 2KM brzojavk. Tudi pisemski promet ni zaostajal in ie 16. februarja dosegel tako vrstno, da po;te niso megle več zmagovati dela in so morali poslati na cesto 30 »letečih prodn 'a'cev znamk«'. Tudi pošta je prestola pravo olimpijado. Po dosedanjih ugotovitvah, ki pa še ne kažejo točnih podatkov, jc imela poštna centrala v Ciannisch-Partcnkirehnu od o. do 1.). februarja 25.000 telefonskih pogovorov po rečni central', 2;>.000 po avtomatični centrali, brzojavk je bilo od<>bolo popoldne v svoje.m stanovanju na Kralia Pelra eettl bivši obra-tovodja in vulkanizator g. Rudolf .Ifzarnik. —c »srera pri streljanj«. Pri sobnem streljanju, ki ga prireia Strelska družina v Celjskem domu, se je v petek zvečer ponesrečil trtio\>ki pomočnik Mirko I^dnik ii Trota pri ("olju. Ko i>" basa! flot.^rtovko 111 ie prijel z levico n;* komu eevi, M *e Ho-bertovka nenadno Sprožila in Šibru je obtičala l.o lniku v lovi r^ki. Oddali >o ga takoj v bolnico. —g Dekleta jo napadel. Ko se je 281r{- na služkinja Marija VideČnikova iz l>r«*zo\-ja pri žročah nedavne vračala i/ Krofl v ia. Jungert, fa je napadel 28ietai pos«e.tnikov sin Frane Hren u. CreSnjevca ler jo močno poškodoval po desni rami in do.-ni roki. Vi-deCnikovs se zdravi v eeljskj bobiiri. —c \a svlafakl ^rjem v * olju so pripeljali v soboto 1^ prašičev, piudali ]*a so jih 35 Cene so bile sledeče: do - mesoan *La-ri prašiči 1J0 do 130 Din, - do 3 mese**^ >!ari 1."hi do -00 Ihn. 3 lo 1 mesece sla.*i 'J."i0 ih> 900 Dia, i do "> SMseesv stari 100 do ".in. (i d(>7 mesei I'• >tari 4(JO «t^> <*SK Maribor *':l (0 »M. \- nedeljo i-opoldne j" lita na Glasiji ob prisotnosti okron 000 aledalci • odigrana pod savezna prvenstvena tekma ated eocata khiboana, ki M {e končala * tesno in zasluženo /niav.o Atletiko\. Ker Pili poglede na svoj.' letošnje uspehe nevaren nasprotnik, je vladalo m tekmo veliko sani« manje. Tekma je bita vseskozi Uvahaa la napela. Gostje M postavili enajslorlco i dobrim tehničnim znanjem. Oijo oinamba :n krilska vrsta sta t>iii masnjo boljSi Oti napada, ki je l»il \ se premalo edlOOetL A'1^-liki s<> zaigrali z elanom. Tudi pri njih sla bili ožja obramba in krilska \;.>:a boljši del moštva, vendar pa i" bil njiaov aspnd enotnejši nego napad |postOV. bara |e postali ze takoj v začetku živahna Obe ttran) tta krepko napadali, vendar pa sla obrambi dobro čistili. Atletikom sla se sudili dva /reli šan->i. a jih napad ni v.nai i/rabiti. Sredi BffVO* gra * polčasa je Hdnifiman po lepem prodoru ]»odal žogo Schubu l. ki m je mačci pred praznim golom Maribora, ;< i** Btreljnl mimo. Igra je ! r j ] a do odmora izenačena Obe mo-stvi sta se brodili, da doseieta uspeh, a taman. Po odmoru je M:iril »r pritisnil in prešel za deset minut v lahno premo**, injleiii pa so se Atletiki zopet znašli. V -0. minuh odbije vratar Maribora ostro atreljano aoajo. Koželj je na mestu in polije logo neubranljivo v mrezu. 1 :0 za Atletike, lakoj lUedJ nov napa.i domačinov Schub 1 bc pol i de >ani pred £:olo!u Maribora, pa saslrelja. V 23. minuti izvede Krempol -oloakcijo in pošlje žogo tik nrimo vratarja v mrežo« 2:1 za Atletike. Mariborčani oapnejo secLii \ >e sile in prično nevarno pritiskali. V 3K. !ni-nuti j" napad Maribora spe! pred Atletikov, Miioš spretno uide mimo branil.-.t ia sablje častni lrol za Maribor, Po tem uspehu gostje le asoeneje pritisnejo, a obrambo Atletikov jim prepreči utenaoen Sodnik g. Ramovž iz Ljubljane je >ofiii oi-jektivno, toda preveč ležerno In precej p%r vršno. Dopoldne j- bila na igriSču SK Jugoslavije prijateljska tekma med SK .Jut >-slavijo in SK Ptujem ki s« j«' Končala neodločeno 2:2 C-:1). Frank Higham 26 Seržant Flips Roman — Ssv-eda ie. Tisti fant tamlc pri rb-niku, to je on. In možic se je ozrl proti ribniku. Naenkrat so se pa začele njegove oči odpiral. Flips je smeie sledil njegovemu pogledu. Na ograjo ribnika e tv! naslon e:i mladenič, zroč z velikim zairirnan'err! v kalno vodo. Kar sta stopila k njemu dva lepo oblečena moža. k" sta se dotle: Iz-prehajala po drevoredu, zatopljena v pogovor o vremenu. Prvi ga je prrjel pod pazduho z leve. drugi !>a z desne kakor da sta nreg(>\-> 'iobra >:n.r'ca in da so se slučajno srečal: na ulici. Potem so vsi trije odšli. Sai to je vendar star' Qerswin iz riardy\ievega oddelka, a oni drugi bo niegov tovariš. No, prav prijazno mi ob-zjrno sta vzela tega ptička. Kar je res. je res, — ie menil deheluliasti možic. To bi si bi lahko mislil. Nepoboljšljiv tepec sem. da vas š evedno ne poznam dovoli, seržant. — Kje pa imate danes svoj rdeči dežnik Cleenharp? — je vprašal Flips po-Čas:. Lit ti e Edy se j'e zdrznil, potem ;e pa odgovoril oklevajoče: Verjemite mi a$ ne: že nad teden dni je v jekleni blagajni Angleške banke. — Zagotavljam vas, dragi moj, da vam vse verjamem. Toda jaz seai... državni tožilec. Gospodje z državnega tožilstva najdejo povsod dlake. — a vi imate še zelo bujne lase, Cleenharp. Debeluhasti možic ni odgovoril Flips je pa risal ta čas s peto v pesek različne okraske. Kar ie deial Cleenharp: Vi ste gotovo videli to sijajno delo na tresoru Deptfordske družbe, prosim vas... — Vi vespe to? Flips je pa nadaljeval: — Prosim vas. Doveke mi samo eno: AH Mac Lodsy še živi? - — Bog m: je priča, Flips, stal sem v Chicagu n^ vzhodnem pokopališču cb odprtem grobu, ko so ga polagali k večnemu poči'tku. Iron Mac je mrtev... Malo je pomislil, potem ;e pa pripomnil: 2alibog. Čez nekaj časa se ie pa trpko zasme:al. rekoč: Ah, vi mislite nanj v zvezi s to siiajno navrtano blagaino... Ne. ne. £e nekdo je na svetu, ki zna skoraj prav toliko, kakor je znal Iron Mac... — In to ste vi. Letale Fdy, — je deid Flips mimo. DebeluhasM možic je vstal, stresel na tla še zadnje drobtinice in pogledal ser-žantu resno v oči: — Vidim, da se bova morala na vsak način temelito Domeniti, gospod Flips. Ali je vam prav. če pridem recimo pojutrišnjem zvečer ob osmih V vam na dom? — Veselilo me bo. Cleenharp. Na svi- denje, — ;e odgovoril Jpsua Flips n odšel. Drugi dan je dejal seržant Josua Flips sv:;;'i gospod nji: Draga gospa Puddefo-tova, iutri zvečer dobim obisk m rad bi z gostom nemoteno govoril. Ali bi ne mogli prenočnm pri svo.r sestri v Lam-bethu? To h tudi v vašem interesu, ker se bo najin pogovor zelo zavlekel in motila bi vas v z.isip/im^n nočnem počitku. Saj sami poznate te papirnate stene v tatci bara.\i, kakršna je naša. Človek sliši vsako besedo. In tako bi vas prosil, da bi nama za .utri preskrbeli steklenico whiskyja in steklenco sode. Buddefctova ni bila nič kaj posebno navdušena za to, da b\ prenoč'la pri svoji sestri, toda človek stori pač vse za soHdnega oodna;emnika. kakršen je bil Seržant Flips. Popoldne istega dne se je pojavil Flips v napol porušeni baraki, služeči v boljših časih za shrambo čolnov. Zdaj je stara baraka ob Temzi. V roki je držal podolgovat futeral, v kakršnem nosijo glasbeniki instrumente. Flips je sedel na star zaboj in jel opazovati z daljnogledom vzhodno stran neba. Stre« ha je bila raztrgana, da je imel pogled odprt. Kar je odložit daljnogled in segel urno do futeral. Odprl ga ie in na zelenem žametu se je pokazala razdrta puška. Flips k) ;e brž sestavi1] in nabasal. Zdaj se je že s prostim očesom videlo na smiem nebu nekaj belega, ki se je Mižalo, raslo. Ko se je bela točka — bil je poštni goiob — priletela nad n e-govo glavo, je Flips dviguj puška ia ustreli: Golob je še dvakrat zakrilil, potem je pa padel v bližnjo peščeno lamo. Ser/ant ie planil iz barake in odlrtel poni. Na obrazu se mu je poznalo, da mu uboga živalca smili, ko ;o je pobral. Golob ie imel na levi nožici obroček z rnaočkeoo kovinasto škatlico. Detektiv jo je previdno odprl in potegnil iz nje košček tenkega papirja. Čkal'ie: S. F. dob' utri večer skrivnosten, oči vidno zelo važen obisk. Pošiljam k njemu številko 4-1, da zve. k do pride k njemu. Cim zvem. vas obve- Naslova m podpisa ni bilo nobenega. Drngf dan točno ob osmih zvečer le bil Fdward Cleenharp zvan Little Fdy v Flipsovem stanovao iu na St. James Roadu. Ko je gost sedel, je deial detektiv tiho: — Pazite, dragi prijatelj! Vsak čas mora pritii še nekdo in pod pretvez« bo hote? zvedeti, kdo ;e pri mera. Kdo bo to, zaenkrat še nimam pojma in tudi ne vem, kaj mi bo o vzroku svojega prihoda natvezil. Toda nai bo kdorkcJi: vi ste moi stric, brat moje matere in po poklicu ste vrtnar iz Leedsa. Ste razumeli? — Gotovo. Josua. dragi moj. kako bi ne razumel. In radoveden sem,' kdo pride. — je odgovoril Lfctle Edv in si natoči! \vhiskyja. čez pol ure je r.-ku i p!«ll > potrkal. —. Po;c tc odpret Cteenbarpt, — je zašepetal Fiips. L't:\- i:dv je vstal n (idšel počasi na hodu k. Kmalu se ic m-slišal njegov p^čzc. ffas: — O. da prosim, mo. nečak je doma, kar iz vol te vstopi:;. 2e so se odprla vrata Nj na praan ^e ie pojavila — cvetličarka Dofo4lu7 Jona ; va. -®- Grand Cirkus Sacrasajte je bil eno t -stih podijtlj, k: p taje iz enega predmestja v drugo in k; se potika tako vća\ih tudi več let po periferiii mesta. Takoj po svojem prihodu v Lotidon — tega e bMo že 'leto dni in reklama je takrat ponosna oznanjala, da prihaja crkus naravnost iz središča sveta li neafa luč; Pariza — ^e :e pod et;e utaborilo v Hampsteađu. Cc/. dva meseca, ko jc ravnateljstvo zvedela.