Emzelverkmuf^^Mi# ВМ KM КаттапкедЗок VMriag and Sohrtftleltung: Klagenfuit, Blsmeorckrlng 18, Poetfaob Ш f Bemagepmm (tan remm 9вШ>аг) шоваШећ RM 1,— fM Ввш (etoeclUie&lldx RM ОЛв ZMtellgeMbr Abbest^usgen der Zeitung far dea aa^olg«nden Monat werden mir шЛХШНЛ wad am bto 96. dee iMCendeo M govzhodna Evropa v njihovo Interesno področje in da zapadne sile nimajo nobene pravice do ločenega pogajanja z Bolgarsko. V Londonu se, kakor običajno, vdajo v ne-preprečljive stvari. Zadovoljijo se z nekaterimi navedbami glede tega, kaj so doslej nameravali z bolgarskimi posredovalci. Predvsem zahtevajo zapadne sile seveda ukinitev proti Zidom izdanih zakonov in izpustitev vseh interniranih Zidov. Razen tega so predvideni zelo čudni formalni pogoji kapitulacije. »Čete zaveznikov« naj imajo pravico, da vkorakajo, kakršnim koli misijam »zaveznikov« naj bodo vsa vrata na stežaj odprta. Očitno so si hoteli Angleži in Amerl-kanci na ta način ustvariti možnost, da se tudi sami na kakšen način udeležijo zasedbe in uprave Bolgarije. To so Sovjeti temeljito prekrižali in namesto zaveznikov so oni sami postali grobarji Bolgarije. »Stockholms Tidningen« izjavlja v komentarju k dogodkom v Bolgariji, da je Balkan pač interesni pas Sovjetske zveze. Vzhod spada pod sovjetsko gospostvo. Zapadne sile imajo tukaj kvečjemu posvetovalen glas Toda iz tega se ne sme sklepati, da bo glede Sre^r-FirroT"'- -'tirnr sprotno Dover močno obstreljevan Stockholm. 15 septembra Ponoči so, kakor tavlja londonska poročevalna služba nemški daljnostrelni topovi skozi šest ur de loma zelo koncentrirano, napadli ozemlje Davr«. 4. JataigMig Odločitev vojne s prevratno tehniko orožja z orjaiko naglico se razpleta ta najsUntfša Izmed vseh vojn svoji odločStvi nasproti. Ta občutek navdaja vse narode tega sveta. T« in tam vedo, da se vedno bolj približuje končni bo'j, četudi nihče ne more povedati, kdaj bo dosežen višek te borbe. Značilno znamenje sedanje situacije je v tem, da, čeprav stoje nasprotniki ob meiah naše države, čeprav je morala nemška oborožena sila tekom časa opustiti ogromne prostore in slabe države nimajo več moči, da bi vztrajale ob strani svojega velikega zaveznika, vsakdo т vseh pasovih zemlje ve, da se šele bliža končna odločitev, Zakaj neki, tako bi se človek lahko vprašal, so odgovorni državniki ia vojaki sovražnika tako previdni pri presoji položaja, zakaj so tako malobesedni, ko je vendar njihova agitacija že prerokovala konec Nemčije in meni, da že ne more več pričakovati dneva, ko bodo zavezniške čete korakale skozi bradenburška vrata. Mi Nemci vemo že dolgo, da bo ta zadnja faza vojne prinesla še ogromna presenečenja. To nas pa tudi napravi močne ▼ naši trdni zavesti zmage, nam krepi vero, da bo naš boj uspešen, in nam vedno znova daje moč, da kljub vsem težkočam in reakcijam nikoli ne obupamo. Slutimo nekaj velikega, kar nas navdaja že dolgo in kar smatra naša notranjost kot nekaj samo ob sebi razumljivega. Ne moremo še z obstoječimi realnimi dejstvi do-kazatl, da se zmaga nemškemu narodu ne more več izviti iz rok, kadar na-s poskuša »Anti* prepričati z realističnimi argumenti, — tako on Imenuje svoje manjkajoče zaupanje, — e tem, da so nemška prizadevanja brezupna. Ne vemo, kakšne načrte ima naše vodstvo, ne vemo, kakšna orožja kujejo naši delavci, toda to vemo, da bodo ta orožja v zvez! 7. ustrezno taktiko izsilila odločitev т naše korist. Samo preprosta premišljevanja že dovede-je do tega zaključka. Da sovražnik vzlic raz- * nim izkustvom še vedno dvomi o resničnosti naših prerokovanj, se mu spričo njegove krive ocene naše miselnosti ne sme preveč zameriti. Saj on ne ve, zakaj Je ves nemški narod s tako vernim zaupanjem ubogal svojega Ftihrerja in ga bo ubogal do zmagovitega konca. Kajti Fiihrer je imel vedne prav, če je šlo za velike odločitve pri obstoju našega naroda. On je zagotovil nacie-nalsocialistični pokret, da mu bo kljub vsem reakcijam bojne dobe uspelo, osvojiti si oblast v državi in s tem premagati komunizem. V zadnji polovici leta 1932. in v januarju 1933. leta ni kazalo, da bo tako. Brezpri-merni volilni uspehi stranke NSDAP so nazadovali, nasprotniki so se zmagoslavno veselili. Kakor pa je bilo v letih 1939. do 1942. s pohodom nemških vojakov v daljne prostore ustvarjeno strategično predbojišče, ki je dalo vodstvu možnost, da je, opuščajoč enkrat pridobljeno ozemlje pri za sovražnika izredno zgubonosnih bojih umikanja, pridobilo čas za pripravo zadnje vojne faze, take je tudi stranka takrat ustvarila s prej doseženim prebitkom politično predbojišče, ki se je moralo sicer zopet opustiti, čegar ostanek je pa popolnoma zadostoval, da se je v odločilnih trenutkih boja za oblast moglo vreči pravo jedro na tehtnico zgodovine. Čudež nemških uspehov so povzročile prevratne ideje, s katerimi rešuje Fuhrer vse probleme. V Nemčiji kakor v ostalem svetu ob času, ko je stala gospodarska kriza na vrhuncu, nihče ni vedel, kako bi se mogle nekoč odpraviti množice brezposelnih. Revščina je naraščala, in milijone ljudi je čakala brezupna bodočnost, iz katere ni bilo nobenega zopetnega podviga. Kalco naj država brez moči, brez denarja, brez zadostnega ozemlja in brez bogastva zemlje premaga krizo, če se niti tako zvanim zmagalcem nI posrečilo, da bi odpravili brezposelnost, niti ne mogočni in bogati Severni Ameriki i njenim zlatom in njenimi ogromnimi posestvi zakladov zemlje! Fiihrer pa Je ubral nove pot, ki je pred nJim nihče ni slutil, revolucionarno v svojem načinu in brez primere pe svojih uspehih. Smejali so se mu, ko •! Je Izprosil štiri leta za obvladanje stiske. Da *e ustvari kaj velikega, za to potrebuje pač tudi največji mož časa. In kar si nihče nI up&l misliti, Fuhrer je to izsilil. Samo njegova pot je bila pravilna, in drugi so mu jo poskušali posnemati. Kajti lastna revščina z idejami )• napotila nasprotnika, da je posnemal taktiko in metodo Adolfa Hitlerja v veJiH Im v miru. Ampak oni so vendarle samo ekbl ep4» ijoni, ki le površno doumejo dele ttverite« Ija, ne morejo pa nikoli slntitl nadaljnjega razvoja njegovih idej. Tako Je tudi danes. Z nov4 taktiko le *#. navadno tehtniko orožja Je Fuhrer začel t svojimi pohodi na Poljskem in v Franclfi !■ Jih na Vzhodu razvil do neslutene viMn*, Uspehi te novovrstne strategije se napotlM naše nasprotnike, da so na isti poti iskali odločitve. Stvaritelj nove strategije je sam najbolje lahko spravidel učinek svojih uape-hoir Ia odvrnM MvrtSnlju ■ ebumbeo Razpad balkanskega reda Deportacije in ustrelitve v imenu Moskve — Anglo-ameriška vloga statistov Berlin, 15. septembra. London hiti sporočiti, da so bili v Moskvi prvi razgovori o romunski prošnji za premirje. Moskva že ne ve nič poročati. Vsekakor je tudi ta začetek i« dovolj zakasnel, ker je minilo že več kakor 14 dni, odkar je »kralj« Mihael kapituliral. London poroča nadalje z vidnim veseljem, da so k razgovorom pritegnili tu^ angleškega veleposlanika, verjetno je pa z vlogo statista funkcija sira Archibalda Clark • Kerra že izčrpana. Med tem postaja položaj v Romuniji od dne do dne vedno bolj nevzdržen. Romunska uprava zgublja nadzor nad deželo povsod tam, kjer se pojavijo Sovjeti, deportacije, aretacije in ustrelitve se vršijo v imenu Moskve, medtem ko ministrski predsednik po milosti Mihaela, general Stanateson, nima niti svojega delokroga, kakor ve o tem poročat) »Magyarsag«. Kar mora ogrski list v nekem posebnem poročilu iz Romunije povedati presega najhujše bojazni, ki bi jih z ozirom na boljševiške zavojevalne metode morali imeti. Kakor ni bilo drugače pričakovati, so spet zgoraj Zidje. V temnih, zapuščenih gozdovih, ki segajo proti grebenu Vzhodnih in Južnih Karpatov, tavajo okoli begunci, ki so pobegli iz nižine pred sovjetskimi armadami Kjer se po'kažejo sovjetske čete, se pojavi gorje, kljub temu je najvišji Sovjet tako drzek, da Je pozval Anglo-Amerikance k hitri pomoči. Obstoji medzavezniški urad za inozemsko pomoč, neka izmed organizacij, ki Jih je na ducate, po vzorcu »Unrre«, ki bi naj odposlala delegacijo v Moskvo, da bi pripravila pomožne ukrepe za trpeče prebivalstvo Vzhodne Evrope. Moskva obljubi, da J! Je na tej podlagi sodelovanje Anglije in Ze-dinjenih držav popolnoma dobrodošlo. Ta poziv je popolnoma jasen: politična izključitev, zato pa povečane dobave! V Bolgariji ne bo dolgo trajalo, da bodo razmere prav tako zmedene kakor v Romuniji. Sovjetske, čete so prekoračile centralno Balkansko gorovje in stoje ob prelazih, ki vodijo proti Sofiji. Kakor se zdi, mi nobenega odpora. V kratkem bo nekdaj tako lepo mesto, ki je bilo že po bombah an-glo-amerikanskih letal hudo prizadeto, moralo pretrpeti boljševiški režim. Kako dolgo bo ie obstal Georgijevov kabine^ je vprašanje časa. Sicer ni legitimen, ampak je prišel do oblasti po udaru, vsekakor je pa bil sestavljen še v vsaj na videz prosti Bolgariji. Zato bo za odposlance Kremlja kmalu neznosen. Pogledi nacionalno zavednih Bolgarov se v teh dneh upirajo tem bolj hrepeneče na vlado Cankova, ki je kot duša odpora in ljudske zavesti poklican k delovanju. Dogodki zadnjih tednov so spet napravili Jugovzhod za bojišče, kar so v neumnosti in strahu zakrivili sami balkanski narodi. Potem ko so Grčija in Jugoslavija leta 1941. radi angleškega in amerikanskega hujskanja zašle v nesrečo, sta sedaj oba druga naroda donavskega prostora pretresena v temeljih. Od konsolidacije Balkana je Evropa, kakor se nam zdi, bolj oddaljena kakor kdaj koli preje. IzročiieT Bolgarske Sorjieiom Sovjetske čete v Vzhodni Bolgariji - Smer pohoda proti jugn / StTM t. — itMT. 78. KARAWANKEN BOTE Sobota, 16. septembra 1944. Srdita borba na Zapadu C zircalo časa ) Sovražna mostišča preko Albertovega kanala in kanala Maas-Schelile odstranjena Oberkommando der Wehrmacht je dne 14. septembra objavilo: Na Zapadu so naše čete južno od Diin-kirchna ter severno od Brflggeja in Centa preprečile britanske napade. Sovražna mostišča preko Albertovega kanala in kanala Maas-Schelde smo z nasprotnim napadom odstranili ali še bolj zožili. Med Maastrich-tom in državno mejo so naše čete v prostoru pri Eupen srdito upirajo severnoamerikan-skerau velikemu napadu. Iz Aachna ven proti jugozapadu izvršeni nasprotni napad je vrgel sovražnika zopet nazaj. Pri teh bojih smo odstrelili večje število sovražnih oklop njakov in jurišnih topov. Tudi v Severnem Luksemburškem in v severnem delu mostišča pri Metzu so bili lastni nasprotni napadi uspešni. Na obeh straneh Nancyja prodira sovražnik z močnejšimi silami čez reko Mosel proti vzhodu. Jugovzhodno od Nancyja smo ga prestregli ob reki Meurthe in ob Južnem robu Luneville. Od vseh strani napadena posadka mesta Neuf-Chateam si je z napadom zopet izvojevala prosto pot proti vzhodu. Mesto samo je bilo prepuščeno sovražniku, ki prodira tudi jugovzhodno od Mirecourta naprej. Naše zaščitne sile so se v prostoru jugovzhodno od Langresa d6 zgornjega Ooubsa počasi izognile močnemu sovražnemu pritisku proti severu. Pri trdih bojih za Vesoul so bile zgube 7. ameriške armade posebno hude. Srditi obrambni boji naših oporišč in utrjenih pristcnišč ob obali Rokavskega preliva in Atlantika se nada-Ijujejo. Posadke Calaisa in Boulogna so krvavo odbile več sovražnih napadov. V območju trdnjave Brest se z neomajnim izvrševanjem dolžnosti bojujejo še naprej ma-siranemu topniškemu ognju in vrstečim se zračnim napadom izpostavljeni branilci, ki jih zgledno podpira tudi topništvo vojske. Na zapadnem odseku so s takojšnjim proti-sunkom odvrnili več napadov. Posadka naših oporišč ob ustju Gironde je vrgla napada-jočega sovražnika zopet nazaj,, pri čemer je Imel znatne zgube. V Italiji so se izjalovili sovražni sunki severno od Lucce in Pistoije ravno tako močni po bojnih letalcih podprti napadi na naše čete severnovzhodno od Florence. Na vzhodnem delu fronte je sovražnik razširil svoje velike napade na nadaljnje odseke. Kljub močni podpori topništva in bojnih letalcev so Hforaj povsod obležali v našem obrambnem ognju. Male vdore smo zajezili. Na južnem delu Sedmograške so nemške in ogrske čete odvrnile napade Sovjetov in romunskih enot. Radi skrajšanja fronte je bil južni del szelklerskega konca načrtno in od sovražnika neovirano izpraznjen. V vdornlh mestih pri Sanoku in Krosnu se je naša obramba še dalje uspešno uprla neprestano napadajočim Sovjetov. Vzhodno od Varšave je sovražnik iz svojega vdornega mesta sunil v predmestje Prago, ker so se vneli srditi poulični boji. Severovzhodno od Prage so se čete Waffen-^^ in ogrski odredi ubranili vseh boljševlških napadov in uničili 45 oklopnjakov. Severozahodno od Lomše se vrše trdi boji za neko lastno mostišče ob reki Narev. Na Estonskem so se izjalovili južno od jezera Wirz številni sovražni napadi ob visokih krvavih zgubah pri Sovjetih. Na Finskem je sovražnik tudi včeraj poskušal ovirati naša odmikanja. Vrgli smo ga z nasprot-Jifimi nanadi. nazaj. Skupine sovražnih bombnikov so včeraj napadle na zapadu in jugu Reicha tja do Srednje Nemčije. C:"-' zastrahovalnih napadov so bila zlasti mesta Stuttgart, Darmstadt, OsnabrOck in Auschwitz. Ponoči so posamezna sovražna letala odvrgla bombe na Berlin. Sile zračne obrambe so uničile 81 anglo-amerlških letal, med njimi 58 štirimotornih bombnikov. 600.000 Fincev na begu Zadnje vprašanje v vsej Finski; Ali preti narodna propast? - Višek nemira Stockholm, 15. septembra. Finska civilna evakuacija ▼ Severni Finski le, kakor |« le-daj uradno povedano v Helsinkih, načrtoma pripravlja in bo primerno menjajočemn tt vojaškemu položaju izvedena. Znak za evakuacijo v množicah iz Laponske do sedaj, po poročilih stockholmskega časopisja uradno še ni objavljen. Toda finsko prebivalstvo West-Tornedals pritiska iz lastne pobude dalje čez švedsko mejo. Pojavi bega iz strahu pred Sovjeti se torej nadaljujejo. Nič manj krhcr 600.000 Fincev je že do sedaj, preden so še objnvili Sovjeti pogoje za podjarmijenje Finske in zasedli od njih javno zahtevana ozemlja, ali že zapustilo svoje domove, ali so na tem, da to napravijo. To število nam pove helsinški zastopnik švedskega lista »Dya Dagligt Allelianda«, ki v nasprotju z najnovejšimi v Stockholmu vladajočimi tendencami očividno noče zmanjšati nevarnosti velikega sovjetskega preplaha v finskem narodu. On pravi, da je prebivalstvo Srednje in Južne Finske zaskrbljeno »prejelo poročilo, po katerem se bo Izvedle velika evakuacija Severne Finske. Ta predel je bil do sedaj saj še v nekoliko oddaljen od uničenj volne. Na Jugu odkritosrčno obžalujejo, da se jih 200.000 na Severu hoče podati na pot, še pred pravim približanjem boljše-vikov. S'prejšnjimi evakulrancl, ki so morali do sedaj zapustiti Karelljo in Vzhodno Finsko, se pride približno na 600.000 oseb. Neizbežno se seveda širi nemir tudi med prebl- . valstvom v do sedaj še mirnih okrajih, ker vedo, da je pričakovati Se nadaljnjih mopo-če Se težjih preskušenj. »Bilo bi nečloveško v takih razmerah zahtevati dobro razpolože nje.« Toda Imajo največje zaupanje v Man- Da je pravi strah pred boljševlki zajel ve; lik del finskega prebivalstva, se vidi iz poročil s švedske ftieje. Tako stoji v nekem po-riKllu o položaju »Svenska Dagblad« Ha-psrande: Pri finskem prebivalstvu je ena beseda, ki nikoli n-" zgubi zastrahuloCega učinka; »Rus« I Vsak švedski poskus, da bi sc predstavil te strah kot ne posebno hud, se zavrne z opombo; »Mi ga poznamo, vi pa nel« Možnost sovjetske zasedbe se živahno razmotriva. Vsak vpraša: »Ali je Rus že na poti?« Mnoge vesti so se pojavile. Kakor poroča »Morgontidningen« je prišla v Hapa-rando finsko-švedska komisija, radi razgovora o prvih ukrepih. Neki stockholmski listi se pritožujejo, da finske oblasti niso preje preprečile »vneme za evakuacijo«. Najnovejša švedska poročila Iz Helsinkov ugotavljajo, da se niti o dogodkih v Moskvi niti v Severni Finski ne mor jo dobiti kakršna koli obvestila. Na vsa vprašanja o sovjetskih pogajanjih v finskem zunanjem mini- Anglo-ameriški zračni gangsterji' so pred kratkim bombardirali slavno častitljivo stolno cerkev v Ravenni. Stolna cerkev kakor tudi neka druga stara cerkev sta bile težko poškodovani. Generalni tajnik socialistične stranke Francije, Daniel Mayer, objavlja v nekem mani; festu, da je prva naloga marksizma v Franciji v takojšni postavitvi vlade ljudske fronte v Franciji in na Angleškem. Po obvestilu kitajskega vojaškega sveta je stala zaveznike 20.722 mož do 15. avgusta t. L vojna v Severni Birmi in na fronti pri Salvinu. Vodjo royalistov (kraljevih pristašev) na Francoskem in izdajatelja lista »Action Fran-rliiwl»it«r. Pr. Rmil Hpit.iiin - Hmii>t»ohriftl»itor- KriHnch '/.мгто'* IVt \ \r t vHlt'C Roll Lennari NEZAŽELENI GOST lllinHirMll f« I* CtMllilll IK ' == Jf Barbara vstane. Kakor v sanjah sleče k svoji učiteljici, ki se sedaj materinsko smehlja zaradi Barbarine skromnosti. Stisne ji knjigo v roke. »Hvala«. Nato se zopet usede na svoje mesto in se skoraj ne upa več ozreti naokrog. Plašno odpre knjigo. »Svoji vrli učenki Barbari Prackovl posvetil profesorski kolegij iole za umetno obrt o priliki odpusta«, stoji tam. Tu postane Barbara naenkrat vesela. Dekleta spodnjih razredov pojejo. V zadnjih vrstah sede starši In svojci. Barbara s* obrne k njim. All je Kottenkamp med njimlT Kako le pride ona na KottenkampaT Se enkrat preleti z očmi zadnje vrste stolov. Ne. Samo kvartet se ji reži. Kvartet. PahI Kottenkamp bi bil edini, h k.iteremu bi sedaj nesla knjigo in mu reklai »Tu poglej, pridobila sem knjigo!« Po končani odpustitvi se poslove sedaj dorasle mlade dame pri svojih učiteljicah in učiteljih, in tudi profesor Mosch stoji med njimi. Poda Barbari svojo poduhovlteno roko in reče: »Vaš sestavek je bil mala umetnina, ljuba gospodična Prack. Upam, da se bost« tudi kot slavna umetnica zopet kedaj prikazala v šoli in se ml zlasti predstavila enkrat v svojem nagrajenem plašču s kapuco. Veliko sr«č«l« * To Skače in plava boije od yvo|ih moških tovarišev, opazi Kottenkamp, Kakor Urška je tudi Barbara. Kottenkamp se jezi, da se mu vsiljuj« ta prispodoba! Tu pride gospodična Till! Ona hodi leno s svetlim slamnikom s širokimi krajevcl na plavih, na prečo počesanih laseh, dobre volje v svojo kabino. Kottenkamp se neopaženo poda Iz dogleda, da bi jo mogel presenetiti. Kmalu nato stoji ona ob robu bazena. Ravno ko hoče z odskokom ščuke spolz«tl v vodo, prihaja Kottenkamp veselo k njej. »Tu sem«, reče. Toda že pride tudi mladi trener z mani-rami objemanja in gospodična Till ima samo še toliko časa, da da KoUenkampu roko, ker se mora vežbatl v startnih skokih. »Ura za treniranje!« zakliče Kottenkampu kot opravičilo. Kottenkamp sedaj nevoljno gleda, kako trener vedno znova kaj graja pri čudovitih ščukasllh skokih gospodične Tillove. Njemu samemu se zde krasnll Preudarja, kako bi odstranil nadležnega motilca miru. Hoče mu pravočasno Izpodbitl tla pod no-gamll * En teden pozaej« )« prlložnoct xa to. Plavalna društva slovesno obhajajo zmago. S plesom. S tombolo. Glasbeniki uglašajo svoje Instrumente. Goslači goslajo na struni A Igralec na kla. vir zaigra naglo nekaj hitrih skal prtko tipk. Boječ« bevska saksofon... Prvi ples. Valček. Goapodlčna Till ▼ taktoi. Read# ■ trener|«m? Seveda I« trener, ugotovi Kottenkamp. On stopi lik plesišča in kremžl obraz. Zakasnel |e. On voha, da se tale trener namerava popolnoma polastiti gospodične Tli-lov«. 8aH» — Nr. 7S. 1' i" "'""f. Hundische Unterweriung der Veriatet Eichwnnh mu schwene™ hw. Storkholm, 15. Sept. (EifiPnherifht.) Srfiw44lcti inacht sidi nuimu'lir, nadidcm der f liichtlinpsstrom aus Nordfiiiuland iiach eini-prm Hin und Her siA als nnvermcidlich und unaufhaU.sam herausirestellt hat, zur Auf-iiahmc von 7.iinadist hunderttausond fiiinischcr Hiiditlinpe bereit. Iiisjjc.samt erweist eidi dcr ..Russensdireck", wie die Gesamtheit der Er-sdieinungen vor der drohenden Sowjetgefalir nmsdirieben wird, aim iiniibcrwindhar. Der Nordeii bekommt als erste Kostprol^e diT Sowjetexpansion ei.n Fluditlingselend grofi-ten MaHstabes. Schwedi^cherseits sollen nunmehr bcsdilcii-nipte Mafinalinien in Gang (resetzt warden, nm den Fliidnlingsstrom aufzunelimen nnd itn retreln. Der Evakuieninpsstab unter Lei-tung des Obcrsten Bjoerk hat in dem Grenz-ort Haparanda seine Arbeit begonnen. Die Militarbehorden sind beaiiftragt, die erste Betreuiingr der Fliichtlingsscharen in die Hand *« nchmen. Dam Grenzpebiet ist zu dies, m Zwedc unter Militarkontroile pestellt worden, mit General Rosenblad als Chef. Sdiweiz urn eIneLehre reidier geworden Bern, 15. Sept. Immer starker werden die Proteste der sdiweizerisdien Presse ge-ren die wiederholten Grenzrerletzungen und Lnftangriffe von USA-Fliegern auf das neu-trale Gebiet der Schweiz. Die ..Easier Nadiriditen" xchreiben: Wir eind in den fiinf Jahren dieses Krieges ab-gebriiht geworden. Es beriihrt uns aber doppelt, daR soldie militarisdien Verletziin-gen sidi gerade von Seiten der USA-Luftwaffe besonders haufen, Man modite im Falle Sdjaffhansen die Srhwierigkeiten des Grenzverlaiifs geltend madien. was fur eine Entediuldigung gibt eg aber fiir den Angriff gegen sdiweizeristlie Jager iiber Ziiridi und jetzt iiber dem Berner Jura. Diese Fiugzeuge tragen die Hoheitszeidien der Sdiweiz. Wir steilen mit Bitterkeit fast. daK die Neutralitat wiederholt von der Luftwaffe der maditigen USA belanglos behandelt worden ist. Wir sind um eine Lehre reiAer geworden In einem amtlichen Sitweizer Bericht cu den Uherfallen amerikanisther Terrorflieger «uf Sdiweizer Gebiet wird n. a. mitgeteilt, dafi am Montag nm 17^55 Uhr ein amerika-nisdies Flugzeug auf der SlraHe Buix-Mon-tiirne* eine Sdiweizer Motorfahrzeugkolonne «1» Bordwaffen besdioB Ein Soidat wurde leidit verletzt und ein Motorfahrzeug be-ediSdigt. Audi die Blnneosdiiffahrt nadi der Sdiweiz hat am vergangenen Wodienende durdi An-griffe amerikanindier Flieger sohweren Sdiaden erlitten Das Kheinsdiiffahrtsamt meldet dazii: ..Am Donnerstag wurde das Giiterboot .ExpreR W der Reederei .Neptun A. G in Base} ungefahr 10 km oberhalb von Strafiburg beidiossen. Das Boot wies rend 120 EinsAlSge von Gesdiossen iibersdiwerer Masdiinengewehre auf Wie dnrdi ein Wun-der wnrde kein Mitglied der Besatzung verletzt." Im Verlanf des Samstag ereigneten sidi drei Zwisdienfalle Der sdiwerste betraf das Giiterboot „ExpreR 21" der Reederei ..Nep-^in A. O in Basel. Ex wurde ungefahr sedis Kilometer oberhalb von BreisaA von Tief-rhepern mit Bordwaffen besciiossen Die ge-Mmte Besatzung sowie mitfahrendes Personal anderer Rheinsdiiffe wurden getCtet. Churdilll In Kanada StoHiholm, 15. September. Renter meldet au* Ottawa. daB Churdiill zu einer Kon-ferenz mil Roosevelt in Quebec eingetroffen ist. Weder ein Vrrtrotor der Sowjetiinion nodi Tsdiiingkingdiiniva nchmen an der K.on-ferenzteil. Sowjetrepublik Bulgarien — Rumanien unterzeichnete den Waffenstillstand Budapest, 15. Sept. (Eigenberidit.) Aus Ankara iiegen in Budapest Meldunpen vor, nach denen die ersten krklarunpen iiber die Griindung einer bulgarisdien Republik in Sofia abgegeben sein sollen. Bei dieser Ge-leifenheit wird daran eriunert, dafi der der. zeitige Minislerprasidenf Georgieff nnd der jelzige Kriegsniinister sdion 1934 die Absicht hatten, Konig Boris zn stiirzen nnd eine bulgarisdie Republik ausznrufen. Der buigarische AuRenminister gab einem Sonclerberichterstaffer der fiirkisdien Zeitung „Vatan" ein Interview, das die ganze Wurde-losigkeit des neuen Regimes in Bulgarien und die geradezu hundische Kriecherei vor Moskftu unterstreidit. Der AuHenminisfer rersiAerte. daB die biilgarische Regierung bereit sei, mit den alliierten Machten Be-sprediungen dnrchzufiihren, wo immer sie wollten. Man habe angefragt, was die Alliierten wiinschen. und warte nun auf Antwort. Der Auflenminister beteuerte den Sowjets. dafi seine Regierung alles tun werde, um den sowjetisdien Trnppen jede Erleichterung zu RcJiaffen. Er muHle aber gestehen, daR seine Regierung trotz aller Kota us und instandigen Bitten um Waffenstillstand bisher noch keine positive Antwort erhalten babe. Deutlidier als in diesem Interview kann die Nichtachtung, mit der Moskau auf die bulgariscben Kriedier herabblickt. die auf dem Baucbe vor ihm liegen und winsein, nidbt zum Ausdruck котшеп. Man lafit sie betteln nnd flehen und wiirdigf sie nicht ein-mal einer Antwort. Fehit nur noA der FuH-tritt, aber auch der wird nicht ausbleiben. Der bulgarische Oberkommandierende hat einen Tagesbefehl an die bulprarischen Truppen erlassen, der ebenFalls ein Beweis fiir die voilige Aiislieferun? Bulpariens an die Sowjets ist. Der Oberkommandierende briistet sich, dafi seine Truppen in enger Kampfgemeinsdiaft mit den Sireitkraffen des Bandenmarsdialls Tito und den Truppen der Sowjetunion stehen. Er mag sidier sein, dafi er sidi damit auf dem sdinellsten Wege zur Bolschewisierung Bulgariens befindet. Nadi wodienlangem Hinhalten haben die Sowjets nunmehr der rnmanisdien Unter-werfungsdelegation in Moskaii die VVaffen-stillstandsbedingungen zugestellt und sie zur Unterzeidinung gezwutigen. Von englisdier Seite wird, um den Sdiein zu wahren, be-tont, dafi audi englisdie und amerikanisdie Delegierte teiigenommen hatten. und zwar im Namen aller Verbhndeten F'iir die Klei-nen hat man nidit einmal den Sdiein fiir notig eraditet. der audi fiir die Plutokratien im iibrigen diirftig genu g war. Jeder weifi, dafi die Sowjets, wie im iibrigen Osteuropa, so audi auf dem Balkan natiirlidi allein be-stimmen wollen und sidi um ihre plutokra-tisdien Bundesgenossen praktisrh langst nidit mehr kiimrnern. Die englisdien nnd ameri-kanisdien Delegierten waren bestenfalls Sta-tisten Ein neuer Plutokratenbluff aus Kanada Entt&uschungen in den Feindlandern sollen durch Betrug vennscht werden rd. Berlin, 15. Sept. Die Konferenz, die Roosevelt und Churchill, umsreben von einem riesipen Anfgebot von Mitarbeitern und Sta-listen zurzeit in der Zitadelle von Quebec vernnstalten, ist das Tapespespradi in England und den Vereinieten Staaten, ebenso natiirlidi aber audi in all den Staaten, die es sidi. zur zweifelhaften Eh re anredinen, Trabanten der froRen Plutokratien zu sein. Das ist ja audi der Zwedc der Ubunp, denn es war von jeher in London und Washington der Brand), dann mit gewaltigem Reklameanfwand ein theatralisdies Spektakel zu veranstalten. wenn all 74 viele uiianjrenehme Fragen auf der politis<'hen und militSrisdieii TaspsordnUTig ersdiicnen. die nur nodi durdi Ablenkungs-mnniiver brantwortet werden кДппеп. lliezu gehiiren gegenwartig folgende Kom-plexe: 1. Die GewiRheit, daR der Angriff gegen Dentsdiland. dessen Widerstand audi an der Westfront sidi versteift, um so hohere Blut-opfcr kosten wird, je naher er an die Reich*-prenzen hrranpetrapen wird. Abgesehen von den wadisenden Nadisdiubsdiwieripkriten spirit hiebei die Erwapunp eine aussdilap-pebende Rolle, daR die bisher sdion ein-petretenen und nodi zu erwartenden Verluste bei weitem das MaR iibcrsdireiten, das sidi England und die Vrreinigten Staaten zurzi it leisten kiinnen. 2. Hat das langsame Fortsdireiten der alliierten Offensiven pepcn Japan eine tiefe Ent-tiiiisdinng in England und den USA aus-peliist. die um jeden Preis durdi den Ansdicin proRerer Aktiviliit und weitreidiender Plane ausgeglidien werden muR. 3. Sind durdi den Vormarsdi der BoUdii-wisten ffeeen die Dnrdnnellen nnd das Mitti I- meer vifale Interessen der Plutokratien in den Vordergrund gerii&t, so dafi- Roosevelt und Cbiircliill iil)erlcgen miissen, wie sie ihren Volkern die praktisdie Diirdifiihning der Teheraner Besdiliisse heziiglich der Ausliefe-runff Eiiropas an den Bolsdiewisitius und die laufende ZuriickdranRunp des eipenen Ein-fliisses in den betroffenen Raumen plausibel madien kiinnen 4. Hat die polnisdie Prage infolge des durdi den Verrat an den in Warsdian aufstiindi^'ii pewordenen Polen akut gewordenen Kori-Dikts Probleme aiiFgeworfen, die irgendwie vertiisdit werden miissen, da sie die ganze Holillieit und Verlogenheit der plutokratisdien Kriegspropapanda zu offeiikundig werden liefien. Das Dilemma, in dem sidi die Plutokratien ge^enwartig befinden, wird aber audi noth durdi einen anderen Umstand sdilagartig be-leuditet. Stalin hat es rundweg abgelehnt, zu dieser Konferenz 7.u ersdieinen. Dnrdi nidits konnte er deutlidier bekunden, dafi es ilim im Grunde restlos gleidigiiltig ist, was seine plutokratisdien Kriegspartner zn be-sdiliefien fiir gut befinden. Und worin besteht nun Roosevelts nnd Churohills Plan? Sie wollen Besdiliisse dar-iiber fassen. wie die Felle jener Baren zu ver-teilen .sind, die zu erlegen sie jedodi niemals in der Lage sein werden. Das gilt sowohl beziiglidi Deutsdilands wie beziiglidi Japans. Infolgedessen denkt man — mangels neuarti-per Rinfalle — wiederum an eine Wieder-holung jener Tridcs, mit denen Wilson 1418 das deiitsdie Volk mit Erfolg bet rog, die aber inzwisdien zu so abgegriffener Milnze wurden. dafi sie liingst die Faliigkeit der Bestedi-lirhkeit eincebiiRt haben Dr. I I iJikMs Dentsch furFortgeschrillene 38. Stiiiid« AH« dfiitm« he SprkhwOiier hat eine blttere Wurzeli, aber eine gUfte ^^rucht, -Armut geht% wenig ah, dem Geia* alle«. _ Bach wohn№ auclT Leute. wenig Retan. «ir rto '^'e'en hat die Woche eieben Heut«, _ " ^eulen Rieben Morgen. E,s IK erne hiiKg Gasse. wo man nicht umkehren kann. Wenn alle hinkene, meint jeder, er gehe recht. Wer kauit, wa« er wcht braucht, muB bald ver- kaufen, waa er braucht. Wenn ein Narr etwa, weiB, will er bereten« vor Gelehrnamkeit'. Keinem Zuechauer war j, ,1^, Arbeit zu echwer. 1 Wurxel, die — korenina 2 abgehen (etwM Reht mir ab) — manjkati (nekaj ml manjka) 3 Geti, der — ekopoet, lakomnoet i Fangvlelan, der — ćlovek, ki mnogotera dela, м£пе S hinken — iepatl Л bereten — počiti 7 Gftehmamkeit. die — učenost Med dm llirtrn Friedrich Schiller Dir' Matteni, woh'., вм- eonnigen Weiden*! mua iche'xleo, d«r aommer i«t bin*. Wir f'Jjren ги Beip, wir kommen wleder, weim dfi KiickiirU iiifl. wpjin e:>-aclu4i i Lleder, wenn mlt Blmaen die Kid« «ich kleidet neu, die BHlnnlei* fiieBee im UAblichw Ihr Matten, lebt wohl, ihr sonnigen Weiden! Der Senne muB acheiden, der Sommer let hin. 1 Matte, die — travnik, trata 2 Weide, die — paša, pašnik 3 Senne, der — plantar 4 hin (dahln) — tja, mimo der Sommer let dahin — poletje je minule I'Vtthllngsj^Iaiib« Ludwig Uhland Die llndeni LUfte sind erwacht, ate aauaeln^ und wehen^ Tag und Nacht, *ie achaffen an alien Enden. O friecher Duft, o neuer Klang! Nun, arm em Herze, eel nicht bang*! Nun muli eich alles, alles wenden*. Die Welt wird schBner mlt jedem Tag, man weilJ nicht, was noch werden mag, das BiUhen will nicht enden; pa blUht das fernste, ticfste Tel: Nun, armea lierr,, vergiB die Qual! Nun muB Bich allM, a lie« wenden. 1 lind — rahel, mil X a&uaeln — 6umljatl, luiteti 5 wehen — pihljati 4 bang — bojazljiv 5 e* mull sich alles wenden — vse se mor* spremeniti Kr let's! Eduard MCrlke Frtthllng lilt м1л Uaue« Band wieder flatterni durch di# Llifte, »iilie, wohlbekannte Dtlfte strelfenz ahnungsvoll da# Land. Vpil.-'heri tr!ii;tTien .чгћоп, wohr-ii IjuUle kijiiiuion. — Horch^i, von fera eln lels*r Harfenton^! FrUhling, ја du bist's! Djcš h*b lch ve иошпммЧ 1 flaltern — plapolati, frfrati 2 sie stieifen das Land — božajo deželo 3 horch! — čuj! 4 Harfenton, der — glas harfe 5 vemehmen (etwas), ich veinahm, lch hab# vernommen — slišati, slišal, -a, -o sem MKrklsche Helde Gustav BUchsenschUta M&rkische Heide, markischer Sand sind des Markers! Freude, »sind sein Heimatland, sirid dee Markers Freude, sind sein Heimatland. Stelge^ hoch, du roter Adler, hoch Uber Sumpf und Sand, hoch Uber dunkle Kiefernwftlder, heil Dir mein Brandenburgeriand. Uralte* Eichen, dunkler Buchenhain'*, /:grU-nende Birken stehn am Wiesenraln®;/ Steige hoch usw. Blauende Seen, Wlesen und Moor«, /;liebllche Taler, schwankendes Rohr';/ Steige hoch usw. 1 Marker, der — prebivalec mejne pokrajine (marke) 2 hochsteigen — dvigniti se S uralt — prafltar 4 Buchenhain, der — bukovje 5 Wiesenraln, der — obmejek med travniki 6 Moor, das — barje, močvirje 7 Rohr, das — trstje Eine mittelamerikanisdie Union? jj. Madrid, 15. Sept. ih.-B?ri('lit.) Die Gn-zcltrn dcr fiinf miftcliimerikanisHioii Li'n-dcr Guatemala, Houdiiras, Salvador, Nikara-piia und Cosla Rica hallen wider von Projekten einer zcntralamerikanisdien Union. Mexiko und Panama werden ziinachst nodi aiis dem Spiel gelassen, wofiir aber Koliim-bien, Venezuela und Ekuador zustimmende Pressestimmen liefern. Sind es heiite die 'Stiidr-nicn iiiiit w |и г'п n« grsn-i M Mcili7inor mni III 1'i^liMiktijij; J so It'llIrii isrlirn- durcb audi die offi/iiellen VertrotiinfrPii der gcnannten fiinf Lander nidit, die sidi ttber dal Projekl iluQ«ta. Aus dem Fiilirerhnuplquarfier, 15. Sept. Der Fiihrer verlich am 12. Srplciuber 1944 (las EicJiPiilaul) mil Sdnverlern zum Riller-kreuz des Eisernen Kreuzes an Ohersl Hans Kroh, Fiihrer der 2. Fal!.si'hirm-Japerdi\i-sion, als 96. Suldaten der deulsdien. Wehr-macht. Der Fiihrer rerlieh ferner das Ritler-кгенг des Eisernen Kreuzes an Major Gerslner, Hauplmann H e r z b a rh, Oberleulnanl J a c o k, samllidie znrzeil in der Fesfnng Brest. Alle Genannten haben sidi in dem Kampf nm die Festung Brest auRerordentlidi aus-gezeidinet und auf das hodiste bewahrt. Der Fflhrer begrflBt die heimkehrenden Sdiwerverletzten Slralsund, 15. September. Die von drei Dampfcrn in Goleborg an Laud gebraditen Sdiwerverwundeten, Sanilater und Zivil- , internierlen aus Amerika, England und Kanada belraten am Samstag und Sonntag in SaHuitz deut.sdien Boden. Als die Sdiiffe festppiuadil hatten, wurden die Ileimkehrer zunadist von den Vertretern der Wehrmadit und der Partei begriiRt. Unter prasenlier-tem Gewehr der Ehrenkompanie wurde fol-gendes Grufitelegramm des Fiihrers ver-lesen: „.Meine Kameraden! Im Namen des deutschen Volkes begriifie idi eudi in der Heimat auf dns herzlidiste. Unsere Freude verbindel sidi mil der euren. daR ihr als scliwerverwundete deulsdie Soldaten aus der Kriegsgefangensdiaft endlieh wieder naA Hause kommen kiinnl. Als euer obersfer Befehlshaber danke ich eudi an diesem Tage fiir euren lapferen Einsatz im Freiheits-kampf unseres Volkes und fiir all die Opfer, die ihr Tapferen bringen muRtet. Die Heimat ist eurer nidit unwiirdig. Sie hat selbst in diesem Scliicksalskampf unseres Volkes um Sein oder Nichtsein sdiwere Leiden zu erdulden. Sie ertrngt sie in einer Ilallung, (lie der des Frontsoldaten ebenbiirlig ist. Sie wird alles tun, um eudi, die ihr nun seelisch wieder aiifgerichtet werdet, audi kiirperlidie I eiden oder Verwundungen lindern zn hel-fen._ Die heimkehrenden Angehorigen des Sanitatsflienstes hegriiRe ich ebenso nnd snrerhe ihnen meine Anerkennnng апч fiir ihren pflidiltrenen Einsatz zur Pflege nnse-rer verwundeten Kameraden." Ungarns Kampfentschlossenlielt Budapest, 15. Sept. ..Wir Uiiirarn konnen nur Willi len zwisclirn doni elirlidion Kainpf his zum letzlen Atetnzii^ nnd dem Soldalen-tod oder aber zwisdien dem Sklavenloš und dem Sklnventod, der dem ehrlosen, sich Moskan ergebenden Verriiter beschierlen ist." Mil diesen Worten kennzeichnet Stepban Milotay in der Zeitung „Uj Majryarszag" die Stellung Ungarns in einem Artikel, der die ganze Verlogenheit der panslawistisdien Sdilagworte an den Beispielen Polens und Bulgariens demonstriert. An den Passen Siebenbilrgens. wo die Honveds die jahr-tausendealte Lebenspforte Ungarns ver-teidigen. miisse diese Frage eindeutig be-antwortet werden. Im ..Fueggellenseg" wird die ganze Bestialitat der anglo-amerikani-schen nnd sowjetisdien Kriegfiihrung. drin Leser vor Augen gefiihrt. Frieden, so heifit es, kann nur der deutsdie Sieg der Welt bringen. Japanisdter Reldistag gesdilossen Tokio, 15. Sept. In Anwrsenheit des ge-saraten Rabiiietts und der Mitgiicder beider Hiiuser fand am Dienstag vormittag die ab-schlieBende Sitzung des 85. aufierordent-Hdien Reidistages statt. Nadi der Verlesung eines kaiserlidien Erlasses, in dem dor Dank fiir die von den Volksvertretern ge-leistete Arbeit aiisgesprodien wird, betonte Premierminister General Koiso nodi einmal die Ents(hlossenheit der Regierung, das dem Reidistag vorgelegte Prograinm der totalen Kriegfiihrung und der innigsten Zusammen-arbeit mit den Verbiindeten und befreun-deten Volkern, insbesondfere mit Deutsch-land, bis zum letzten durdizufiihren. Mountbattens Versagen Hw. Stockholm, 15 Sept. (Eigenberidit.) Die jetzigen englisdi - ainerikanischen Verhaiid-lunpen in Quebec sollen neben der Vorberei-tiing eines neuen Wilson-Bluffs und dem Ver-sudi einer neuen Aufrolhins der Balkan-Probleme audi der Remeiiisanien Kriegfiihrung gegen Japan dienen. Es handelt sich vor allem um das amerikanische Verlangen nadi Absclziing Mouiiibnttens. Die US.\ lassen keine Geleirenheit ungeniitzt, um England an seine Plliditen zur starkeren Teil-nahme am wei teren Pazifik-Krieg zu er-innern. Sie sind mit Mountbatten sehr un-zufrieden und sudien, wie es beifJt, einen „Pazifik-Eisenhower", namlich einen Ober-befehlshaber aller Streitkrafte gegen japan, wobei es sidi natiirlidi. was audi in London ziigeirchpii wird, nur nm einen Amerikaner haiidcln (liirfe. „New York Hern I d Tribune" gibt der in ^Vashington nnd Quebec herrschenden Stini-mnng ziemlidi offenherzig AusdruA. Sie schreibt: Seit Monntbattens Ernennung sei der Krieg gepen Japan nicht mehr ira Geiste riditiger Gleidisdialtune zwisdien den Verbiindeten gefiihrt worden. Das letzte Jahr hindnrdi liaben Eifersudit nnd RivalitSt Awi il'iMi ili'ii V, iff'iMiL'nCtm.H-eii Hen Nationcn mill • (It'll (ielit Titleii mill diesem Kriepssd,;,,,. pimtz eeherrscht. Die leitenden Miinner halleit offenbar nidit begriffen oder nidit ▼ermodit, mii diiMH DiagM ttiig м Stna 4. — štev. 7S. KABAWAVKKW BOTE Sobote, 18. aeptembra 1944. Tebi sloTensko dekle! Klic miade Gorenjke njenim tovarišicam Tolikokrat se spomnim besed izreka; »Do-IMer slovenski rod biva po zemlji tod, bode slovelo slovensko dekle«. Zato si prav danes hočem kot zavedna Slovenka vzeti v pretres besedo čiste resnice in jo podati vam dekletom, tistim dekletom, ki so vredne tega imena, ki so ostale res zavedne Slovenke. Prav tako pa tudi besedo resnice tistim dekletom, ki so se izločile iz vrst našega de-kiištva, in se zapisale v knjigo odpadnic. Najprej besedo Vam, ki ste vredne imena »Slovensko dekle«, ki ste ostale zveste svareči krščanski materi, ostale to, kar se spodobi poštenim dekletom, ki pridno delate vsaka svoje delo morda tudi obdelujete rodno grudo od zore do mraka. Torej se zavedate in ste izločile strup, ki je mnoga dekleta omamil in zastrupil, strup hudobije komunizma. Ve, ki niste hotele poslušati vabe brezbožnega komunizma, boste še v pozne rodove zapisane z zlatimi črkami v knjigo slovenskih deklet. In ravno ve ste morale gledati z jo-kajočimi očmi svoje brate, ki so jih Vam ugrabili komunistični zločinci v noči enim preje, drugim pozneje, in jih tirali tja doli na Dolenjsko, lahko rečem, naravnost v kfavnicoi od "koder se, o tem ste lahko prepričane, nikoli več ne povrnejo. Kolikokrat je že marsikatera mati vzdih-nila, oh, ko bi bil šel k vojakom, bi mu bila vsaj lahko pisala in bi mu vračala toplo materinsko besedo, tako pa je že mnogih tega dve leti, kar so jih v noči odgnali in od takrat zaman mislijo še o vrnitvi. hi spet drugim dekletom so ugrabili Se pred nedavnim brate, katere pogrešate pri' delu, da zdaj morate ve opravljati taka dela, ki so vam v ukvar. Mnoge ste tudi v skrb; za tistega, ki je bil izbran bodoči mož, zdaj pa brez potrebe pognan po komunistih v propast in v gotovo pogubo. Tako prvim kot zadnjim slovenskim dekletom nam je dolžnost, da jih na kakršenkoli mogoč način odtrgamo iz rok komunističnih zločincev Po ve^mo jim, da so globoko zapeljapi in da naj se vrnejo k delu, čeprav od doma. In to takoj, dokler je še čas usmiljenja, kajti bolje je delati na svo'bodi, čeiprav stran od doma, kakor pa razcapani in lačni se potikati po gozdovih, kjer je prostor za zverjad, ne pa za poltenega človeka. ta drugo besedo Tebi »dekle odpadnice«, ki si se izključila iz vrst slovenskega de-klištva, »e vrgla v objem brezbožnega komunizma povem Ti, da Te je narod že izpljunil iz svoje srede, Ti ne boš nikoli več v naših vrstah, Ti, ki si zavrgla lastno, le dobro učečo krščansko slovensko mater, ki je trpela zate, da Te je vzredila, zdaj v povračilo pa ji delaš sive lase in koplje! prezgodnji grob. Ti, vlačuga, kdo Ti je vlil strupa v srce, da ■1 se podala v komunistične vrste, šla na Primorsko in na Dolenjsko proučevat komunistično hudobijo, s katero si se vrnila, da zdaj tu z besedo in dejanji strahuješ in mučiš lastne sestre. Prišla si s puško, lahko rečem, kjer so Te videle krave, so se Ti smejale, jaz s?ma bi najraje planila za Teboj dol v hosto in Ti iztrgala iz rok tisti leseni pihalnik in Ti ga zdrobila na Tvoji zadnji plati. Vprašam te le, kakšen zli duh Te je obsedel, da si zavrgla najdražjo svetinjo in jo pomandrala v blato brezboštva. Ne morem reči drugače, kakor da Ti je legla na srce ostudna kača, kateri si podlegla. Tretjo besedo pa Tebi, dekle zločinka. Tebi, ki Ti ni primere, predrznega početja komunistična pomočnica. Zločin, ki misliš, da nihče ne ve zanj, in vse, kar misliš da je prikrito, bo prej ali slej odkrito. Prisiljen mobiliziran slovenski fant, lačen, Te prosi za košček kruha, vpraša po najbližji policiji. S pretvezo, da ga boš nahranila, si ga zvabila v klet, vrata zapahnila za njim kot ubežnikom. Poklicala rdečega rablja, da ga je odgnal na morišče. Temu, dela in življenja hotečemu fantu el Ti zakrivila smrt. Zločinka, zate ni usmiljenja od strani slovenskih deklet. Beseda obsodbe se glasi: On, ki je vseveden, ki ne plačuje vsako soboto, bo plačal vse ob svojem času. Na zadnjem mestu naj spregovorim Se tistim iz vrst našega žbnstva, ki simpatizirajo s komunističnimi morilci in požigalci. Ve, ki pravite, da oni, kar store, vse za svobodo store. Pobrskajte malo po Vaši vesti in mi povejte, kaj so jim na poti naše lepe Sole, naši izobraževalni domovi in župnišča, skratka kulturne ustanove. Ne veste odgovora?! Torej tako svobodo nam pripravljajo, da bodo slovenski otroci v bodoče nepismeni, neuki, z eno besedo divjaki; taka početja so po Vaših mislih pametna, upravičena? Pa še dalje greste v svoji hudobiji, ▼ hosto k tolovajem obrekovat koga in koliko jih ]• *e tr«fee odgnati v brigad« in koga )e potreba izropati. Rečem Vam, kolikor dalj boste delale to hudobijo, tem daljšo obtožnico ei pišete same o sebi, po kateri Vas bo narod sodil. In trdite ve, komunistke, da se Ti ljudje za vero borijo, to se Vam pa še najbolj verjame, Odprimo malo knjigo »Kri mučencev«. Kaj je povedano v besedi in slikah naših slovenskih duhovnikov. So bili mar oni brezverci, sinovi krščanskih staršev, dajte, povejte, kaj so storili hudega kot to, da so branili krščanske pravice. In kaj nam govorijo »Črne bukve«? Groza človeka obide, к6 sliši, kaj so ti podi j udje počeli z dobrimi, pošteno mislečimi slovenskimi možmi in fanti. Zato ker niso hoteli iti s komunističnimi podivjane! v vrsto, so jih mučili in strašno morili. Ob zaključku tega razmišljanja še zakli-čem: »Slovensko dekle« vzdrami se ob teh besedah, pa ne besedah propagande kot jo delajo komunistke, pač pa besedah žive resnice, dobro premisli to vsebino, postavi se v bran satanskim silam Ti, ki lahko mnogo rešuješ, pomagaj, kjerkoli Ti je mogoče. Ti, ki se zavedaš, da si za bodočnost svojo in bližnjega, bodisi brata ali bodočega moža veliko odgovorna, reši in pokaži pravo pot, pot življenja in potem boš res vredno in od naroda spoštovano »eloveneko dekle«. Gorenjsko deUe. SovUcKki general le vodil Georgllevov pn£ „Sestava vlage" pod pritiskom boliše viških bajonetov - Konec monarhije Ženeva, 15. septembra. Kakor zve »Tribune de Geneve« iz Carigrada je bila Georgijevo-va vlada sestavljena s pučem skupine, ki dela složno s komunisti. Na konja se je mogla spraviti e tem, da je dala v 24 urah zapreti vse dosedanje vodeče osebnosti Bolgarske. Za pučem pa stoji prav za prav vrhovni poveljnik 3. ukrajinske fronte, general Tolbu-šin. Ta je odredil in vodil potrebne politične in vojaške ukrepe, K njegovemu štabu spadajo poverjeniki in ožji sotrudniki Dimi-trova. Ta je že po sovjetskem poslaništvu v Tokiu dobil natančen načrt notranjepolitičnih ukrepov, katerih prva je val aretacij in od-vedb, ki sedaj terorizira Bolgarijo. Stab sovjetskega poslaništva v Sofiji je bil tudi oja-čen po movskovskih komisarjih, ki so vzpostavili zvpzo med Kremljem In njegovimi vladnimi lutkami v Sofiji. Prvi ukrep Geor- gijevove vlade je bil takojšnja odstranitev regentskega sveta kn odstranitev monarhije. Dimitrov sam, v Segar roki se stekajo vse niti, je naprej še v Moskvi, da svetuje sovjetskim vladnim mestom. Iz vsega tega se pa vsekakor spozna, da so trenutni dogodki zgolj uvodna igre tega. kar Bolgare še čaka. Značilna za absolutno anarhijo na Bolgarskem je okolnost, da je bilo Narodno sobranje, ki je edino opravičeno izdati ostre ukrepe, kot prvo razpuščeno. Georgijevova vlada se je s tem odrekla tudi vsakemu videzu legalnosti. To dejstvo postane pomembnejše zlasti z ozirom na kabinet Cankova, ki se je sestavil iz prostega nagiba Bolgarov izven področja boljševiškega pritiska. Spričo tega položaja je vsekakor dvomljivo, če ne bodo deli bolgarske oborožene sile, ki jih boljše-viki še niso razorožili, odrekli pokornost ke-renjskijanskemu režimu v Sofiji. Iz vseh sveta Od pričetka sedanje vojne do 1. avgusta 1944 so bila podeljena naslednja visoka odlikovanja: viteških križcev 4800, hrastovih listov 539, mečev k temu 83, najvišje odlikovanje z briljanti pa so doslej prejeli: Oberst-leutnant Werner Mfilders, Oberst Adoli Gal-land. Major Gordon Gollob, Oberleutnant Hans Joahim Marseille. Oberleutnant Herman Graf, Marsohall Ervin Rommel, Korvettenka-pitan Wolfgang Lueth, Hauptmann Walter No-votny, Oberst Adalbert Schulz, Major Hans-Ulrich Ruder, Oberst Hiacint grof Strachwitz, Generaloberst Herbert Gille, Oberstleut-nant Hans Hube, Marschall Albert Keesel-ring, Oberleutnant ^^| Sepp Dietrich, Marschall Model, Oberleutnant Hartmann in General Herman Balck. 19 krat so torej bili podeljeni simboli najvišjega nemškega odlikovanja za junaštvo. Veliki križ k železnemu križcu pa je prejel doslej samo Relchs-marschall Hermann G6ring. Nezlomljivo ve«el(t do planlnatva kakor tudi telesno svežost je pokazal 861etni Amo Loth iz Rosenheima, eden izmed nsjstsrejših hjibolazcev Nemčije, s tem, da je preplezal v zelo težki smeri Totenlcirchl (mrtvaško cerkvico) v gorovju Wilder Kaiser. Totenklrchl je visoka šola za plezalce; na njenih več sto metrov visokih navpičnih stenah se je ra»-bilp ie nekatero človeiko življenje. Ralzakovalcu Airtk* VIssmannu ]в neka d»- TWa v družbi pokazala dragoceno ogrlico iz slonovine. Učenjak naj bi določil njeno vrednost. Ogledal si jo je natančno, potem je dejal prisotnim, ki so z napetostjo čakali njegove besede: »Čudno je to! Vedno sem mislil, da Afriko in njene skrivnosti temeljito poznam. A kakor vidim, swn se zmotil. Pravkar sem namreč ugotovil, da so tam tudi sloni, ki imajo umetne zobe!« Ce bi ljudje vedeli, kolike koristi so za vrt žabe, krastače in jež bi jih ne odganjali od hiš in vrtov. Pojedo namreč silno mnogo mrčesa. Žaba, krastača, jež so še mnogo bolj koristne živali za vrt kakor ptiči, ki tu in tam le naredijo tudi nekaj škode. Zlasti je nadležen vrabec, kar ve vsaka gospodinja, ker 11 vrabec pole prvo berivko ali pa arah O Шпа na Kran'skem / Kranjska je stoletja spadala k nemški državi, je pa, čeprav ni neposredno mejila na Italijansko ozemlje, temu le tako bli^u, da se lahko govori o sosedstvu. Tukaj se stikata dva kulturna kroga, germanski in romanski. Na čuden način se v umetnosti, v slikar-atvu, plastiki, arhitekturi do začetka baroka opazi zelo malo italijanskega vpliva. Trgi, mesta, gradovi, samostani, hiše In cerkve kažejo skorajda edinole nemški vpliv, tako da zaman iščemo sledove južnega vpliva, ki se pa zato v drugih stvareh ne more zanikati. Tako dokazuje običajni izraz »beneška žaga, benečanka«, da je enostavna žaga, ki jo je gnala sila potoka, prišla na Kranjsko iz Benečije. Tudi nazivi izdelkov kakor morali itd. kažejo na laški vpliv. Posebno lepo se da včasih istočasno, včasih se menjajoče vplivanje iz severa in juga zasledovati pri železarstvu, ki je imelo za kranjsko gospodarstvo vedno velik pomen. Ker so že v predzgodovinskih časih na podlagi nahajališč ustreznih rud in bogastva lesa začeli • pridelavo železa, ki je dosegla svoj prvi vzpon v srednjem veku. Označenje »Fužine Sv. Eme« — za one kraje, na katerih so približno pred 800 leti stale tako zvane talilne peči, dokazuje, da je takrat prevladoval vpliv Iz severa in da so bili rudarji iz Karntna. Kajti grofica Ema iz Gflltschacha je bila KSrntnerka, ki je na osnovi svojih posestev T Gurktalu v KSmtnu ustanovila samostan, čegar posestva so dala podlogo za napravo škofije Gurk in katere sinovi so pri nek! vstaji rudarjev našli smrt Ona velja samo v KSrntnu kot svetnica, drugače jo označujejo kot blaženo. Slovenska beseda »fužina« s katero se označujejo železarne, pa Izhata iz italijanščine, tako da v »fužini Sv. Eme« spoznamo dvojni vpliv Iz severa In juga. Kranjsko železo so prodajali v z železom revno Italijo, ki je za svoja Ustna nahajališča razvila način pridobivanja, ki je imel svoj Tii^ T Br*sol}l in lato ao govovM e \apisal htren MM«lanqele Ш\ brescianskih pečeh in breecianskem jeklu, Italijani so podjetni. Tako nI moglo izoatati, da so se kmalu obrnili Italijanski kovači iB rudarji proti Kranjski, kjer so našli ugodno zemljo. S seboj niso prinesli samo tehničnih izboljšanj, temveč tudi zveze s staro domovino in nove možnosti odjema. Tako je ' poštal njihov vpliv prav kgialu zelo velik, kar ne dokazujejo samo listine, temveč tudi v železarstvu uporabljene, včasih že zelo spremenjene besede. Besedo »fužina« smo že omenili. ,Pa tudi izraz »vigenca«, ki je v navadi za kovačnice v Kroppu in Steinbichlu se baje izvaja Iz latinskega »ignls« ogenj. Žeblji »avanco« izvirajo iz HalijanSčine »avancare«, »capura« iz besede »caparra«. ara, v besedi »mesel« tiči italijanska »masse-lare« kovati, »Macola«, ki označuje težko ročno kladivo, ima kot očeta italijansko besedo »mazzo« tolkalo. Besedo »Meller«, ki jo rabijo Nemci kot oznako za kopo In mero za oglje, ni nemška, ampak izvira iz Italijanske besede »mllle«, in pomeni tisoč, ampak ne nemških ali wienerskih temveč laških funtov. Posebno zabavna se mi zdi »zatvornica« odprtina pri mehu, skozi katero meh po tegne v sebe zunanji zrak, ki je v gorenj skem narečju postala »zaturnica«. Temu nasproti je »tajdor«, ki izhaja iz italijanska »tagliare«, kar pomeni prisegati. Posebno bogate s pojasnili so označbe za žeblje, tu so mantuani, ceseni, terni, kanali, kabeco, atantini itd., medtem ko so označevali vrste železa s spiagia, bre san, masaria itd. Lahko se torej domneva, da je bilo Število Italijanskih kovačev zelo ve like, ker bi se sicr peč ne udomačilo toliko Italijanskih besed; moramo pa pri tem imeti na umu dve stvari, da so ozlrl na odjemalce vplivali na Imena Izdelkov in je bilo v po znejšlh časih mnogo železa v rokah fužin skih gospodov, ki so izhajali 1* Italije. Kot tak* naj omenim Kappus« pi. Pichlateia ta Stelnblchla, Panlzolle, Gnecchl Itd., h katerim so prišli še drugi, kakor CodelH, ki so se posvetili trgovini z železnino. Posebno mesto zavzemajo Zoisi, katerih prvi je najprej kupil Codelijevo trgovino, potem pa sam postal fužlnar. Bilo bi pa napačno, da bi se iz teh vrst zaključilo, da je bil merodajen samo italijanskih vpliv. Ponovno je jezik, ki nam dokazuje trajanje nemSkega pliva. So besede »kosajeber« nemško »Wassergeber«, »mojster« nemško »Meister«, »nagležen« nemški »N&geleisen«, »wogomojster« nemški »Ham-mermeister«, »ramer« namreč »RSumer«, »ie-lenbrek« kožnati »Schirmfleck«, taužentar za 1000 žebljev, vlnta iz »Winde« itd. Vse te izraze sem svoje dni nabral v Kroppu in Steinbichlu, kjer je stari Bertoncelj najbogatejšega moža Kroppa označil ne kot našega Rotschilda, ampak kot Schildkrota. Tako je železarstvo Kranjske zanimiv spomenik različnih vplivov. Pridobivanije soli пл llrTafskem Nekdaj so bile na hrvatski obali štiri soline: prva v Pagu na otoku Pagu, ki je obratovala baje že v rimskih časih, druga v Slonu na polotoku Pelješcu, tretja na Rabu in četrta v Dinjički na otoku Pagu. Obrat zadnjih dveh solin je bil ustavljen že pred mnogimi leti. Solina v Pagu je bila v srednjem veku posest nekega samostana, potem pa prišla v roke nekih čeških podjetnikov, od katerih jo je prevzela nekdanja avstrijeka monopol ska uprava. Zdaj obsega ta solina 1.8 kvadratnega kilometra, njeno kapaciteto pa cenijo na letnih 60.000 Tieterskih stotov soli. fri tej cenitvi pa je vzeta najnižja mera, kajti pridobivanje soli Iz morske vode je močno odvisno od vremena. Ce je toplo, izhlapeva voda hitreje in soli se pridobi več Solina je bila prece! т.чпргпигјепа In urejevati so jo začeli let« 1940., ko ni bilo mogoče uvoziti dovolj soli L. 1941. so pridobili 208 vagonov soli, nasled-n|« l*te pa 822 таоооот. Laal м t* proisvod- bl j* komaj pokukal I« zemlje. Krastača, žaba In jež ne jedo zelenjave, temveč pobirajo samo mrčes. Jež pa poje rad kakšno jabolko ali drug sad, ki leži na tleh, a večje škode ne napravi. Zato skrbi, da ne bodo tvoji ljudje preganjali takih prekoristnih živali. Največja zvezda nosi ime »Kapela« in se nahaja od zemlje oddaljena okroglo 500 bilijonov kilometrov ali 55 svetlobnih let. Njena temperatura y sredini znaša 7 milijonov stopinj. Zvezda sestoji vsa iz snovi, ki ni gostejša od nagega zraka. Zvezda izgubi vsako sekundo 500 milijonov ton svoje teže, a velikanka si to izgubo lahko privošči, ker je štirikrat večja od našega sonca in bo izčrpala svojo materijo šele v 500.000 milijonih let. Med Izkopaninami, ki so jih nedavno iz-grebli v Pekingu, so našli pisane lesene tablice, ki so nekakšne živilske nakaznice, in ki so stare nič manj ko 4000 let. Na podlagi drugih izsledkov je dokazano, da so bila živila tudi že v pradavnih časih ob priliki vojne razdeljena. Te »živilske izkaznice« so služile za prejem določene količine riža. Iz istočasno najdenih listin so dognali še nadalje pojasnitve glede na zgodovino teh živilskih nakaznic. V 20. stoletju pred Kr. r. je na Kitajskem divjala vojna med dvema oblastnikoma, ki sta se oba hkrati potegovala za prestol. Ker je bil velik del riževih zalog zaradi vojne uničen, sta O'ba nasprotnika sklenila premirje, da bi zagotovila preskrbo prebivalstva z rižem. Pri tMn so na-pravili omenjene lesene tablice kot nakaznice za riž. Narejene so Iz jako trdega lesa,. ki je prevlečen s posebnim ličilom, paž zat% da jih ne bi bili mogli ponarejati. Če so tablice dali v vročo vodo, se njih barva po pre-pleskanju s posebnim ličilom nd smela spremeniti. Malokateri oče se mor* pomešati s sinom generalom, ker pride človek navadno do tako visoke časti že v poznejšil letih svojega življenja. Skoraj neverjetno pa je, de bi ded mogel stisniti roko svojemu vnuku general«. In vendar se je to primerilo v Nemčiji, ▼ Bazern. Policijski Oberst Adoli pl. Bonbard je bil v svojem 46. letu imenovan za generala. Njegov oče Kari ima let in je bU general ter poveljnik mesta т Nurnbergu; sedaj živi pri svojem 96 letnem očetu, nekdanjem topniškem generalu, najstarejšem članu bivše bayemske vojske. Ded, oče im sdB oziroma dva očeta in dva sina v eni družini, ki imajo isti čin, je res nekaj, na kar so lahko ponosni, kot državljani in kot očetje. Na Danskem j* policija spoznala dosle| edino »Kraljico vlomilcev«. To je 27-letne Karen Holm, ki jo je zadnja dva tedna zasledovala vsa policija širom danske dežele. Zdaj so jo prijeli in sicer docela drugačno, kakor so H jo bili predstavljali. Ni bila v Skornjih in jezdnih hlačah in ni pobliskavala z očmi, tudi ni naperjala težkega samokresa, marveč je Karen Holm prav lepo, nežno dekle, oblečeno v lahko poletno bluzo in koketne kret-ke Шабке. Policila ]• našla vUo, k]er шт zadnje čase skrivala »kraljica daasWfi vlomilcev«. Počakali so, da se je pripeljala na kolesu s kopanja. Karen Holm je mirno sledila pozivu detektivov. Prof. dr. Giinger т Kielu je prišel do zanimive ugotovitve, ki je zlasti važna poleti in med vojno. Napravil je več poskusov na kravah in sicer med hudo nbvihto. Poskusi so pokazali, da je bilo v mleku, namolzenem med nevihto, znatno manj maščobe kakor sicer. Odstotek maščobe v mleku en* krave je padel od 4.20 na 2.40. Dan po nevihti j* bil pa odstotek maščobe v mleku zopet normalen. V splošnem je prišel dr. Giinger na podlagi svojih poskusov do zaključka, da izgubi kravje mleko ob dnevih neviht na maščobi dobro tretjino nja soli spat znižala na 739 vagonov ali 79.300 meterskih stotov. Hrvatska je prevzela od bivše Jugoslavia* skoraj vse soline in solne rudnike, njena proizvodnja soli pa ni zadostna, ker se mnogo soli porabi pri reji Največ soli pridobiva Hrvatska v okolici Tuzle. Solni rudniki tega kraja, ki ima svoje ime od turške besede tuz (sol), so že stari k so prišli takoj po avstrijski okupaciji Bosne pod monopolsko upravo, ki je leta 1884. »redila soline tudi v Simin Hanu, 1. 1892. pa ▼ Kreki. Soline v Pagu in Stonu in solni rudniki ▼ Bosni so dali 1. 1925. okrog 2.6 milijona hI slane vode in 480.320 metrskih stotov soli, 1 1939. je bila proizvodnja okrog 4.4 milijona hI slane vode In 542.130 metrskih stotov soli, leta 1941. pa 4.1 milijona hI slane vode in 511.350 metrskih stotov soli. ^ dvajsetih letih se proizvodnja m dosti povečala ter ni mogla kriti domače potrošnje. Zato so v bivši Jugoslaviji uredili tudi novo solino v Ulcinju, ki pripada zdaj Crnl gori. Tudi z novo solino še nI bila krita potrošnja soli v bivši državi in sol so morali še vedno uvažati. Tudi Hrvatski ne zadostujejo solni rudniki v Bosni ter dve solini ob Jadranu, čeprav se je proizvodnja soM ▼ zadnjih letih nekoliko povečala. Povečati bl se dala še v solnem rudniku v Kreki ^J' obeh jadranskih solinah. O tem j* vlada napravila ž* potrebn* načrt*, ^ № začeli nedavne že Izvaja# P** soimi м Pagu. y 411 že Teste...? ... da se povzroča radi požarov grmovja in stepe, ki jih večkrat nesmiselno zanetijo v Afriki, nevarnost, da izgine prvotno raetMo-stvoT ... da so Imeli 4e v prvi polovici M. stoletja v Nemčiji kopalnice, ki so bile glede ureditve, kakor nam to Izda neka risba hel-delberlkega Sachsensplegla, sorodne ■ fia-skimt Munaaoil Sobota. 16. septembra 1944. KARAWAWKEW BOTK Sfeve 5. — М«т. 7*. Zadnie sredstvo # ženske ' Feldpostnummer 08.000 Gauhauptstadt Elagenfurt s 1тко|*пјо veljavo fe bila za Reiehigau Kitrnten ustanovljena lastna številka Gaua Feldpostnummer (številka vojne pošte) 08.000 Oauhauptstadt (deželno glavno mesto) Kla-geniurt. S tem je dana vsem rojakom Gaua možnost, da sporočijo dragocena poročila in pobude sa totalno vojno službo. Gauleiter in Reichsstatthalter dr. Friedrich Sainer je izdal na vse Karntnerje in KSrntne-rice sledeč poziv: »Pozivam prebivalstvo, da polije predloge za totalno vojno pod Jeldpostnummer Ot,OM Gauhauptstadt Klageniurt*. Prosim tudi, da se mi sporočijo osebe, M se vzllc vsem pozivom in prizadevanjem od tegn*io totalni vojni službi in žive življenje trot*. Тмк. M vWI kakino vrzel v naporih to-takM Tojne službe, fe dolžan, da jo odkrije. ▼ bof« *• obstoj našega naroda ne sme biti ozirov. Vsak naj s svoje strani prispeva k zmagil Podp. Rainer, Gauleiter. MMmaka kroalka k Ceraniske Kreie Erainburg a. d. Zaier. Avgusta meseca so se narodih: Ludmila Langerholz, Pewen; Josefa Maimer, Althol; Maria Koschuch, Zauchen; Stanislava Jaklitsch, Laak; Johann Kopatsch, Laat; Johann Justin, Burgstall; Maria Kon-tschan, Smins: Maria Starmanu, Zauchen; Frani Jenko, Oberdorf; Aloisia Trojer, Burgstall; Peter Poglajen, Zauchen; M ari a Pirz, Laak; Anna Omeitz, St. Oswald. — Umrli so: Maria Starmann, Zauchen; Josef Jamnik, Laak; Maria Krek, Godeschitz; Franaiska Pe-ternel, Laak; Maria Okorn, Weinzerl; Frančiška Plesteniak, Mitterfeichting; Marianne Bokal, Sminz; Michael Rachne, Allweintal; Josef Gostintsoher, Altweintal; Alois Јег-mann, Neumarktl; Paul Petemell, Vinharje; Duschan Jan, Sairach; Anton Hafner, Winkel; Peter Jenko, Formaeh; Rudolf Juchant, Do-brawa; Josef Reschnek, Altlack; Franz Schu-sterschitz, Laak: Margarethe Erschen, Ober-'-'chHno; Johann Udoutsch, Untpr'^ak. Oipiom- Opfiker Ca KKONFUSS Klagenlurf. 8ah^ho^s^raђe 15 ^is aui weiteres jeden Vormittaq geschlosxen. Ljubljanski »Slovenec« piše: Vedno bolj je razvidno, da si komunisti veliko več uspeha obetajo od »razkroja« domobrancev, kakor pa od svoje »vojske«. Vsa svoja sredstva »mobilizirajo« za uspeh nove taktike. Po svojem starem načelu »Vsak poskus revolucije je obsojen na neuspeh, če pri njem ne sodelujejo ženske« so komuni-^ sti k »razkrojevanju« domobranstva vpregli tudi ženske. Neuspelemu razkrojevanju komunističnih vohunov so sedaj priskočile na pomoč rdeče ženskel Pravijo, da tja, kjer hudič odpove, žensko pošlje Komunistična »Protifašistična ženska zve> za« se je obrnila na ženski del OF z letakom, v katerem priporoča naslednje: 1. »Način dela pri razkroju domobranstva naj bo isti kot pri odpravljanju skrivaštva: % letaki, parolnimi lističi, napisi, predvsem pa I ustno propagando, samo da posvetimo temu več pažnje.« 2. »Pristopite k vsem dom^rancem x ustnimi razgovori ali s pismi. Začnite sistematično razkrajati v postojankah domobrance « Arbeitsmaiflen pozdravljajo domovino! Iz tabora Pastail bel Weiz pošiljajo lepe pozdrave domačim, znancem, kakor vsem ▼oiakom po frontah, ki se borijo za obstoj domovine, sledeče Arbeitsmaiden; Anuscbka Pintar, Felsendorf bel Kralnburg,- Johanna Petemell, Wessnitz; Angela Omer«, Hrastie; Maritza Nograsehek, Predassel; Steffi Tscher-niwetz, Duplach; Ljubiza Liake, Laak a. d. Zaier; Slavka TsChemascher, Altlaok; Johanna Matschek, Ratendorf; Johanna Suschnik, Obertenitz; Steffi Purkart, Preska; Minka .M«>rcher, Sf. Veit. Spremembe v železniškem voznem redo vH. Zaradi uvedbe 60urnega delavnika so nastopile sledeče spremembe v prometu potniških vlakov na ozemlju Gorenjske: L Na progi Villach — Feistritz Wocheiner See: Odpadejo vlaki; D 13 z odhodom iz Vlllaeha ob 16 40 in prihodom v Feistritz - Wocheiner See ob 18.27, P 750 z odhodom iz Villacha ob 18.03 in prihodom v ARling ob 19.20, P 741 X odhodom iz ABlinga ob 6.20 in prihodom v Villach ob 7.26, D 14 z odhodom Iz Feistritz Wocheiner See ob 11.09 in prihodom v Villach ob 12.56, P 743 z odhodom iz Feistritz Wocheiner See ob 6.50 in prihodom v ASllng ob 7.43. Na novo vozijo vlaki; P 754, ki odhaja iz Gotovo so komunisti prepričani, da bo to zadnje najučinkovitejše sredstvo — ženske — uspelo. Toda ali so ti tolovaji že pozabili, da smo mi isto njihovo taktiko z ženskami že pri badoglievcih opazovali? Druga točka komunističnih navodil pomeni z drugimi besedami: zapeljujte domobrance, ponujajte se jim, samo da jih boste mogle »razkrojiti«. Zene in dekleta, ki ste sprejele ta navodila, ali vas ni sram, kako vas gozdni tolovaji izrabljajo in žrtvujejo rdeči revoluciji? Slovenski domobranec pa na ta navodila odgovarja; Na tisto komunistično žensko, ki se je pred leti javno vlačila z badoglievci, se domobranec še ne ozre ne! Naj nas po cestah še tako priliznjeno ogleduje, nam še na misel ne pride, z njo govoriti. Slovenski domobranci smo pravo zadeli, ko smo v roke vzeli puške. Ne bomo jih odložili prej, dokler ne bodo komunisti iz naših vasi in aozdov-izginili. Villacha ob 17.33 in pride v ADling »b 18.44, P 756 I odhodom iz Villacha ob 19.00 in prihodom ▼ ABling ob 20.11, P 751 z odhodom iz ABlinga ob 5.38 in prihodom v Villach ob 6.46, P 745 z odhodom iz Feistritz Wocheiner See ob 10.— in prihodom v ABling oib 10.53. II. Na progi Klagenhirt — ABling: Odpadejo vlaki: P 820 z odhodom iz Kla- geniurta ob 8.12 in prihodom v ABling ob 19.41, E 320 z odhodom iz Klagenfurta ob 8.17 In prihodom v Schwarzendorf ob 11.07, P 811 z odhodom iz ABlinga ob 6.— in prihodom v Klagenfurt ob 7.35, E 321 z odhodom iz Schwarzendorfa ob 17.30 in prihodom v Klagenfurt ob 20 .ЗД. Na novo vozite vlaka: P 822, ki odhaja iz Klagenfurta ob 19.20 in pride v ABling <Л 20.54, -in P 809, ki odhaja iz ABlinga ob 5.12, in pride v Klagenfurt ob 6.40. III. Na progi Anioldstein — Kčtschach -Mauthen: Odpadeta vlaka: P 1920 z odhodom Iz Ar-noldsteina ob 18.57 in dohodom v Kotschach -Mauthen ob 21.20, P 1913 z odhodom iz Her-magorja ob 5.20 in prihodom v Arnoldstein ob 6.24. Na novo vozita vlaka: P 1924 z odhodom iz Arnoldsteina ob 19.35 in prihodom v K6-tschach - Mauthen ob 21.56, P. 1911 z odhodom iz Hermagorja ob 4.49 in prihodom v Arnoldstein ob 5.55. GaufrauensGtaaftsleiteriii je obiskala Gorenjsko Pri svojem tridnevnem bivanju na Gorenjskem je obiskala Gaufrauenschaitsleiterin Pgn, Gret pl. Mitterwallner v svojstvu kot Gaufrauenwalterin der Deutschen Arbeite-front večje število velikih obratov v Kreisih Stein, Krainburg in Radmanusdorf in tam Imela apele za tvorne žene. Med drugim j* govorila tudi pri Reichspostdienstu v Kraie-burgu, kjer je poudarila vzorno tovarlitro, kakor tudi z veseljem opravljeno delo on-dotnega uslužbenstva ter vzpodbujala k nadaljnjemu neumornemu sodelovanju pri povečanju v totalni službi. Tudi pred ženami In dekleti Arbeitsamta v Krainburgu je Gaufrauenwalterin razvijala to osnovno misel im pojasnila pomen naše borbe, katere povzročitelj in gonilna moč je na strani sovražnikov židovstvo. Na ženskem zborovanju v Radmannsdoriu je pozvala Gaufrauenschaftsleiterin rojakinj«, naj se docela Dostavijo v službo totalne vojne in pustijo vnemar vse, kar til namenjeno nemški zmagi in s tem svobodi naiega naroda, kakor tudi vse Evrope. Udnner und Fraum der Deutsdien RetAtbahm Rn Helđenlted von der Heimatfironlt Nur ein Beispiel too vielen: LokfOhrer EmM Pogge aus Hannover. Nicht mehr der JfingMt — aber etolt und unerschutterlidi erfiUlt ar seine sdiwere Pflicht — ein Vielfache« dc««ea, was er fruher leuten mu&tel Dennocfa behik er bei seinem schweren verantwortungtvoUen, oft von Cefahren umlauerten Dienst stets teioe eiserne Ruhe, unbeirrbare Aufmerksamkait und freundliche Kameradschaftlichkek. — Habe auchDuVerstandnis fur die groften JMl» gaben der Reichsbahn. * Wenn Did) da* Arbeitsamt ruft, denkc dafwl, daS Đ# nach Kenainiuen und Vorbildung ml# He)far det ichlbahn is threm KamRradenkirU imrocr w#- . _ kommen biet. IComm m una. Meldump №r den Einiats Ober awtindife ArbeitsamL Rider niDaien rollem fflr den Siegt AMTLICHK BEk4^^TM4( Der RcidiBetatthtlter in KSrnten. Der a«f der ZlTllTcrvaltung In den liesititen Gcbicten Kirn ten: and Kmin«. Zahl: Klagenfurt, den 31. August 19«. (Ord. ?Jr. C 8 • 2) (freiiliildtmgMtcUt) Anordnang 4b«r Frtis* nd iUadclsfpinncn far Speitekirtoffelii la Rirteffel-. . _ wirtichaftilahr 1944/45. und ^efuinisM J.liA*! ^"ordnunj Ub'ir die Wehmehmuns der Aufjaben Z,.u%'%en «" ("""bildun; In 'den Alpen- und VerordnunB Xr %?..?, 1"9 (НАпг, Nr. 183). in V.rbindunj mlt der l"abrikktrtoff»1n i«f ^ f Speisek«rtoffcln. Fuiterkartoffeln und aerikkirtoffeln Im K«rtoffelwlrtsch.fts)aht 1944/45 vom 15. Aujust 1944 bildnno Nr icLi "" Л" de, RelđukommisMrs far die Prel»- snseordnet'' * '*^4 wird fUr den Reld,»:»w Karnten 1. Erzeu^er- und VertcilcrabgBbepreiee. 1. In den Monitfn September und Oktober 1M4 betragen die Erzeueer-icstpreise. b%w. die Abgabchdcbstprcise dcs Ver«and- urtd dee Empfancsver-teileri tn Kleinverteiler sowie an VerbrauAer e 100 kg in Rcichsmark fUr: weieneischige gclbfleischlge Sorten Sorten im Preitgebiet a) Eneuferfestpreil frW Terladeetation I П I П Oder Verladestclle 5.90 5.90 6.50 6.50 b) Fcitprele cinschl. Versandverteiler- • spanne frel Empfangsstation . . . . e.70 $.70 7.30 7.30 0 Hochstpreis ab Waggon oder Lager dci Empfangsverteliers bei Selbst-abholung durch den Kleinverteilcr 7.50 — d) Hckhmtpreia bel Lieferung frel Lager dee KleioTertellert durdi den Emp- fanesTerteiler ........... 7.70 —1.30 e) Hdttstprcis bcl Lieferung frel Keller des Verbiauchers durch den Emp- ~ fangsvcncilcr .......... 8.10 —*.70 — 2. Fiir Sprisekartoffcln, die untcr der Bezelchnung .,K6nigsberger Blau-Pitnkt" und ..Weiiiblankc' in den Verkchr gcbracht werdcn, konnen die weiBfieiachige Sorten featgeaetzten Preise bis zu 2 RM je 100 kg "wraehrltten werdcn der Sorten ..Siegiinde^'. ..Viola" und fiir Spcisekartoffeln. die untcr konnta ..Kftnigsbcrcer Gelbblanke" In den Verkehr gebradit werden ie 100 ko fU» gelbfieiachige Sorten feetgeeetzten Preiae bii su 2 RM 4 Dl, »"den. lb 1 M nacb 1-, 2. und 3. erhoben iich. ab 1 1944 um.........—.20 RM |c 100 k; ab 1 liSunl" 1^44 um insjcsamt .... —.30 RM je 100 kg ah 1 Mar, '945 um intgesamt . . . .—.70 RM je 100 kg ,U I Mai 1945 um insgesamt .... 1,— RM je 100 kg ab 1 JuDi !%! insgesamt .... 1.20 RM je 100 kg " I um insgesamt .... 1.70 RM te 100 kg don ^KjJnfanMTerteUer*^!"'' '®' '«1 L*g«r das Klelnvertelleri durdi fano^pKp^eV'w'r '"lOO^ ^kT^V Keller de: Verb'raudiera durdi den Emp-RM'TT+ RM V- + «% 5.ме „Sieghnde" im Mi. l,!, »uf ^шв 'da"rf"er'"v '^"'"br zur Vcrladcstation oder Verladcstellc '«'V.rt'auA«''b««,en: V.rk.u(...e4e du Kl.lnT.rteller. an u Л . J,™ Preiiiebiet I « d* ZWt • i°rlike i! Л '® fiir ?elbfleladiige Sorten Km ' Rnf^ 1 kg ie 100 kg je 5 Kg je 1 kg •M. RM ?n Rpf' RM Rpf. Rpf Ab i' {fPtemiw i944 8.30 50 lo g.go 53 И ab \ November 1944 8-50 ^ 10 9 iq 53 ;ib i' V*'cmbei 1944 8.60 51 10 9.2O 54 11 лк 1 1045 9.- 53 11 9.6O 56 11 ab 1. 1945 9.M 55 11 9.90 58 42 ab 1. Јцђ| 1945 194J 9.50 10.— 11 11.5 12 12 ab I Deaember }*JJ ab 1. Jinner {JT ; ab 1. Ma" ab 1. Mji ab I. Juni 10.10- 5; 10.M SI Ira Ptelageblet II ftir waiefleiichlge Sorten fiir gelbfleiidiije Sorten Ц 100 I4 I« 5 kg |e I k; I« kg s kg I, , Ijj BM Rpf. Rpf- ЧМ Rpf. Rpf, 7.10 « 8.5 7.70 ^ Y 42 ».5 7.90 * , 43 8.5 4S , •«45 7.10 45 9 8 40 4« ,o >945 S.IO 46 9 S,70 50 lo !**5 8.30 48 10 S.90 51 1445 bt i'ili dl« , » M w Ш » 40 53 11 fii. ^ efninatcn Sorten diirfcn d if VerbraiidictliiSchiipiciSt hniirharhedittBrLu ui*" ""d [til dlt unter 3 ccnannten Sorten die Ver- ^uchtrhMttplM ut, («••> Ш kMituK 1 Rpf. M k; Ib«. C) Der l-kg-Preia darf nur bei Abgabe bU au 5 kg, der 6-kg-Preis nur bel Abgabc bit xu 50 kg berccbnet werdcn. Pfcnni?tciIbctrHge diirfcn nadi obcn abgerundct werden; die Aufruodung dtrf ledoA erst beim Endbetrag vor-genommen werdcn. Beispiel: Verkauf von 80 kg weififl. Sorten im September 1« Preii-gebict I; RM —.083 X 80 - RM «.64. Verkauf vcn 42 kg geibfi Sorten im Desembcr Im Preisgebiet I: Rpf. 54 X 8 (8 X 5-kg.Prei8) — RM 4,32 und 2 x 11 Rpf. (I-kg-Preis) — Rpf. 22. zusanimen RM 4.54. Verkauf von 3.5 kg ..Weifiblanke" im JubI im Preisgebiet I Rpf. 11.5 4* 2 Rpf. (Ziff 6 b) - Rpf. 1}.5 X 3.5 kg - Rpf. 47.25. aufgerundet Rpf. 48. 7. Der Empfangavtrteiier 1st grundsitzlich rerpfiiditet. dem Kleinverteilcr, wenn er es fordert. die Kartoffein zuzustellen (audi Ж entfemt liegende One). Bei Zusteilung durdi Transportuntemehmen gehen die Zustellkosten zu lasten des Empfangsverteilers. 1st der Empfangsverteiler zur Zusteilung nidit in der Lage. so daft der Kleinverteilcr die Kartoffeln bclm fmpfancsverteller selbst abhoien mu8. darf hSdistens der Prcia nadi 1 c {gegebenenfalls untcr Beriid(-siditigung der Zusdilagc nadi 2 und 3 abz6glidi 20 Rpf. )e 100 kg bercdinet werdcn. Bezilglidi Vergiitung von Zufulirmehrkotten bei Bentttzung betriebsfrcmder Fuiir^erke durdi HmpfangSTcrteiler wird auf die Bytlmmungcn des Rundsdirci> bens dcs Rcidiskommissars fiir die Preisbildun^ vom 6. Jinner 1941 verwiesen. 8. Die Fcstsetzung der Preise crfolgte unter Zugrundelcgung des Erzeuger-prelses frel Verladestation zuzuglidi erncr Durdisdinittsfradit von RM —.40 it 100 kg Die entapredicndt Praditausgleldisverrcdiaung iat vom Empfangs-verteller mit dem Kartoffelwirtsdxaftsverband d4rdizufQhren. M Prelsgeblctseinullung. ^ 1. Zum Preisgebimt 1 gebSren folgende Gcmeindenr Klagenfurt, TtHach. Im Kreis Hermagor. Hermagor. Auficndienststellc Feldkirdien r Peldkirdicn, Steindorf. Im Kreis Klagenfurt: Feistritz i. R. Ferltd), Krumpcodorf, Harlt-Stal. Portsdiadi Velden a. W.. Viktring. Reifnitt. Im Kreis Lienz Lienx. Im Kreis St. Veit/Gl.: Bberitein, Frieeadi. Hflttenberg. Kleln-St. Pmol. Lolling. Im Kreis Spittal: Helligcnbint, Nallnits, Millatatt. Radenthein, Seeboden. Spittal, Tediendorf. Im Kreis Viliadi. Arnoldstein. Afritz, Bleibtrg-Kreutb, Feld a S.. Landskron. Treffen. Windisdi-Blciberg. Im Kreta Vdlkermarkt: Eiaenkappcl. Gutenstein Mick, Pfivali. - Im Kreis Wolfsbcrg: Bad St. Leonhard, Rcidienfels. In Oberkrain ABling, Krainburg, Kronau, Kropp, Leet. Littai. Neumarktl. Radmannsdorf, Ratsdiadi. Veldcs 2. Alle nidit genanntcn Gcmcindcn gebBren zum Preisgebiet II. ill. Transportkostenzuidtlag. Zur Abgeltung erlxOhter Transpoitkosten durfen in dec nadistehend anse-ftihrtcn Orten die zullssigen Verbraodierhbdi.stpreise beim Verkauf durdi den Kleinverteiler um die zuslitzlidien Kosten fiir Zufuhr. hodistens icdodi um RM 0.50 (e 100 kg erhfiht werden Der Zusdilag darf von der Haodelsstufe Ш Ansprudi genommen werden. wcjche die Zufuhrkosten zum Lager des Klein-vcrteilers trigt. Die Orte sind: Bieibcrg-Kreutb. Gmttnd, Heiligenblut, Htittcn-berg. Preitenegg, Radenthein. Twimberg. IV. Erzcuger' Vcrbraudierverkeiir. Fiir die unmittelbare BeUeferung des V^rbraudiers durdi den Erzeuger gilt folgendes: 1. Bei Abholung durdi den Verbraudier beim Rizeuger Ut der Erzeuger-festpreis frel Veriadcstclle suziiglidi RM 0.40 ie 100 kg lu bezahlen. 2. Bei Belicferung frel Keller oder Wohnune de«- Verbraudiers durdi den Erzeuger sowie im drtli<±co Marktvcrkehr darf der fiir die jewcillge Mcnge im betreffenden Preisgebiet zuUssige Abgabepreis des Kleinverteilers an den Verbraudier nldit iibersdiritten werden. * V. Grofiverbraudter. 1. GroBverbraucher (Gastwirte, Werk.skiidien, Krankcnanstalten usw.) sInd durdi Vcrteiler zum Icweils ziUassigcn Vertcilerabgabcprels zu beliefern. Die Bciieferung erfolgt grundsfttzlidi durch den Empfangsverieiler. 2. Wer^lcn Spcisekartoffeln dem GroRvcrbraiicner durdi den Erzeuger zu-lefiibrt crbalt der Erzeuger den leweiligen Erseugerfestpreis und als Abgeltung seiner Zufuhrkosten einen B:trag von RM 0.40 |e 100 kg be* einer Zufuhrstrecke bit 5 km. fUr leden weitereo Kilometer einen Betrag von RM 0.10. hddiftens ledodi RM 1.— |e 100 kg Der Vcrteiler, Aber den die Verredinung dieser I.ieftrungen erfolgt, darf zur Abgeltung seiner Spesen RM 0.20 le 100 kg btredinen. 3 Bel Selbstabholung beim Erseuger durdi den Grofivtrbraudier ist der Eneugerfcstpreis abztiglldi fines Bttrages von RM 0.30 }c 100 kg bei einer Fntftrnung bis 30 km und hodistcns RM 0.50 bei einer Entfemung liber 30 knj xu bc/ahlen. Auch hicrbei darf dcrlemce Vetteiler. Uber den die Vcrrechnung crfol^i. zur Abgeltung seiner Spesen RM 0.20 le 100 kg bcrcdincn. 4. Von der nadi 2. und 3. rrhobcncn Gebiihr von KM 0.20 hat der Verteilci RM 0.10 aim Beiirag fUr die Ab-duregelung an den Kanoffclwirtscntft^verband Alpen- und Donauland abzufiihren. VI. Zufuhr dtirdi Entuger turn Kleinverttifer. Werden im Prtisgebiet I Spelsektrtoffeln dem Kltinverteiler doreb den Ermtnger lugefiibrt, ernUt tr dtn Erxtugcrfestpreit xuiiiglidi RM 0.40 100 kg. VII. Wehrmadit* RAD, Gemeinsdiaftslagtr. Piir die Belieferung der Wehrmacht. der Waffen ff. der kasemierten Polizei det,RAD und der Gememsdiaftslager gilt der RunderlaŠ Nr. 86/42 des Reidis kommissara fiir die Ptfisbildung VIII, Sadikosten. i. Zur Veibilligung /on PapiergewebesiLdien im Vcrkehi zwisdicn Empf.ings vcrteiler und Kleinverte er stehen W'e bisher audi weiterhin Reidismittcl zur Verf^ung. Dadurch itt Д j* tint Notvcndigkclt wr Abwilzung von Sadikosten ------#№ ежткк M ........ vcrteiler ffir Sackabniitzuas eio Betrmg von 0ber. RM 0.08 le Sadi bertdmet werden. 2. Die vom Empftngsverteiler beigegebeneo S&cke bleibeo Eigentum dw Empfangsverteliers und werden dem Kleisverteiler nur leihweise gegen Vcrgfitiiaf etnes Pfandbetrages iiberlassen. 3. An Pfand darf erhoben werdca )t Papi#M#<& RM 1.—, )e gewcbesa* MR 2.—, je Jmesadc RM 3.—. Der verrechnete Pfandbetrag ist auf der Redinung gesondert aufKUfflbre*. Der Kleinvertciler hat die Pflidbt, die S&cke sdionend su behtndeln, fit mftssen dem Empfangsverteiler ehemtens rUAgcUefert werdea. Bei Rfidiftb« des Sackcs ist der Pfandbetrag zuriickzuerstatten. 4. Die Empfftngsvertellcr haben Uber den Pfandverkehr tin Soiderkoato *u fiihren. Die durdi den Verfall von Pfandbetrigen ectstehenden Cbersc&bw# (UntersAledsbetrag zwiscben Selbstkostenprcls des VerpaAungemiterltli trad Pfandbetrag) sind bis ipitestent Ende Mir* 1945 ftir die Monate September 1944 big elnsAIiefilldi Feber 1945 und bit tpitcttcnt End# Septaaibcr 194S fftr di# Monate Marz bis einsdilieBllch August 1945 der PreisdberwadiongtttttW it Klagenfurt *ur Abfuhr an das Reich anzubieten. IX. Pre!sausuidinrrlen BewerbutiKi'n eind zu richten: ai fUr dati Неег: an die dem Wohnort dee Bewerben# nScbet-eeleifen«" Annahmeetelle ftir den Ftthremachwoebe de# Heeree oder an den ertlich zuetindieen Nacowoeb*-offiaier dee Нвегви oder an da# zmvtandis« WeJirbeeirke-kommando' b1 fUr die Krlcenmarine; an dae fOr den W fUr die Luftwaffe; von Offirierbewerbem aa die Aitn^me- etpllen in: R reel an Hennpver. MUnohen, Wien und Blfui-kenbiire in ThUr : von KrieeefreivviUisen und Untepoffi-zierbewerbern an den Freiwillieen-Sachbearbelter der lyiiftwaffe beim Wehrhezirkskommando: <1) fiir die Waffen-M: an die CUr den leweiligen Wohnort snstiiii-dise ^-Enrfti^zurLseetelle sowie an alle DieneteteUen der »llsemeinen n und Polieei. Eltern und Bewerber erbalien bei dieeen Stel'Mi аДе weiterea Aiitikiinfte _ „ (24.190) Daa Oberkommaode der WehrataaM. BEKANNTMEACHUNG Am 14. Febru&r 1. J. wurde eine Kimdmachimf betreff«nd die Meldepflicht fUr Ba.ustoffe verlautbart, welche d»r »teli« vertretende Landrat erlassen hat. Der Termin fUy die НЉ»-bringung der Meldung war mlt 10. M&rz 1. J. featgewtzL Dieser Kundmacbung wurde ia der eaumlgsten WedM Folge geleistet und es wurden viele Stoffe, deren Lagerum* den Behorden bekannt sind, nlcht angemeldet. Der ateUvet^ tretende Landrat hat daher die neuerllche Verl&utbanmg' de# Kundgebung verfiigt und angeordnet, daft saumige oder Vm> fas.spr unrlchtiger MelUungen der strengsten Bestrafung *u-gefUhrl werdcn, wobei das ganze Material ohne EntechWigimg al« verfallen erklttrt wird. RAZCaLAS Due 14 februarja t. 1. je bUa raeglašem po imiiIimii—>m jočem Lamdratu odredba na obvezno prijavo vma#* gradbene** materiala. Zadnji rok prijave je M) določm жа 10. maree L k Ta razglas so le nekatemlki ubogali In mnogo tooader* nega materiala, katerega vskladiščenje je oblasti dobro znano, ni bilo dotlej prijavljenega. NadomeetujoCl Landrat je zate ponovno objavil razglas in odredil, da se bodo zamudniki aH prijavljenje netočnih navedb najatrožj« kaznowil In gr*dbemA i itrsa в. — eter. Ж KAKAWAirKKir ВОТК Sobota, 16. eeptembra 1944. Jtiđitspiete f-iuiitrfiih:iiiU U 111 b U. Pllf* S\H'»ST •v 15., IC., 17., 18. IX. Symphonie eines Lebens FUr -ingenaliiUe aicht zugeiassen! 19., 20., 21. IX. Boccaccio E4ir Jugendlicbe mcht zugelaMenl KRAINBIIRG 15., 16., 17., -18. IX. Akrobat scho-o-o-n Ftlr Jugendliche aicht sRigelaeeen! 19., 20., 21. IX. Jud SiiB JugeedUche unter 14 Jahren nicht zugelaeeenl LAAK 1«., 16., 17. IX. Reisebekanntschaft Fiii' Jugendliche zugelaaaen! 19., 20., 21. IX. Tanz mit dem Kaiser Fiir Jugendliche nicht rugelaesen! l!.\DM.\NNSDORK 15., 16., 18. IX. um 19.45 und 17. IX. um 16.15 und 19.45 Der w eiBe Traum Der groBe Wien-Film mit Revueszenen auf dem Eis Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen! 19., 20., 21. IX. Der Mustergatte FUr Jugendliche nicht zugelaasen! \ELDES 15., 16.. 17. IX. Sommer, Sonne, Erika FUr Jugendliche zugelasaen! IS.. 19., 20., 21. IX. ... reitet fiir Deutschiand FUr Jugendliche zugelassen! NEUMARKTL 16., 17. IX. Germ an in •Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen! , 20., 21. IX. Stern von Rio FUr Jugendliche nicht zugelassen! STELN 15..,16.. 17.. 18. IX Der ewige Klang Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen! 19.. 20.. 2a. IX. Man rede mir nicht von Liebe FUr Jugendliche nicht zugelassen! ST. VEIT 16., 17. IX. Die Wirt in »Zum weiBen RoBi« Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen! 20., 21. IX. Waldwinter Fiir Jugendlicbe nWtt mugelween! LITTAl 16., 17. IX. Gefahrlicher Friihling' lugendliche unter 14 Jahren nicht sugelaseen! 20.. 21. IX. PremiMre der Butterfly FUr Jugendliche mcht zugelaseea! MIESS 16.. 17. IX. Die Wirtin »Zum weiSen RoBi« lugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen: SCHWARZENBACH ' ■16., 17. IX. Tonelli FUr Jugendliche nicht zugelassen! 20., 31. IX. Herz modem mobliert FUr Jugendliche nicht zugelassen! /,ii M drm Mim ilii n, Gesundheii JAOAS Aizneimit*?I vfrkorpert die frfohfungen der Arzft, di# Erkennfni'sje der Forscher, die Leiitungen гл::и. Lobor j;of»»?n. Verhaven :u »nn^n erS^'^^ihre WkVvfn,d#i '.'/iHe z'jrCirsun-dvnp '-schliTurlqt jie, ImKneg wird dteser WiiU zvr Pftlchfl ASTA ARZNEIMITTEL MEDOPHARM Arzneimittei sind freue Heifer threr GesundheitI Medophprm-Arznelmltiel sind nut In Apothaken Nur Hill ttfAtelliiiig Kdmien Kie (ilesmal ein Loe dcr am 13. X. beginnenden XII. Deutschen ReichaloUerie erh«Iten. Die .4ueeendung von Werbe-schreiben, Bestellkarten etc i4t Im Zuge der MaUnahmen sur Elnsparung von Arbeit und Material untersagt Wer ?ich al50 an der atwslcht«-rplrhen AiisspiflunK der lahl- •rhaitlio) rhorrn02euTtSđ>e Pfćporot« Gesellsdiaft (ti.b.H. M0nđi»n8 v: N.MABAVSeCO. MEDOPHARM reichen nesigen Treifei stei-jjend bis ru Rm 500.000.— beteillgen will, sichert sicb elnes der wenlgen verfUgba-len Lose durch eofortige Bestellung - Viertellosc RM 6.—, Achtellose RM 3.-je Klasse. - Staatl. Lotterie-Einnahme Prohopp, Wien VI.. MariPhilfpistraB«! 29 Los . . I.. p H rh I !-■ n ' ,. Oo"*^ 'f^^* FBll« ".'""d.« h«4"'''' '£'*„ »o'.''-" '* d-.j'.**" 0*f Crfolfl fed*f MehrfeitKjn^ «Hfd noch ge^igerf durch havshaltem-den Verbreuch derer^euglmn ОШ«г, W«nn d#$halb ni«mand mehr kau^, #1* *f braucht. d«nn werd«n nichl wenige ail*s. sondern alle ganug •rKaitan. — Di#% g*M #ben%o fur D^RMOL* das audi h#ute m «#eig#nd#m Mafja hefg#»t#IH wind. DARMOL-WERK DtiULXHHIDWl WIEN 3chheiB&M(Mi und schadige da» deulsdtft Volksver* mogen jahrlich um etwa 50000000 Mark - nur ind«m tch Wollsodien fretse, die heul# unertAtzlichen Wolt> iQch«n| Jo, w«nn olle Housfrouen ihre watchboren Wollsodien mit MOV IN . MOHENSALZ behondcin wurd«n (das Obritem ouch w«i|. gehtnd vor Schimm#). und Stock-flftdienbjldung schOtztl) - dann mufttt ich verhungarn. D#nn MOVIN-behon-deitt Wolie iit fur mich ungenieftbari MOVINMOTIENSAU arztildier ionntagsdiemi KminhiirK: Лт 17. Septwilwr: Dr. A'iir/enz Werbnak, Krainburg, Rciter-fhirchlaS 2. Fernruf 130. OSRAM V. Wcnn „sie" clcn Licferwagen fdhrt, wird daheim die Wasctie durch Einweichen in Henke grundlich und schonend vorgerefn'igt. Noch dem Kochen gibt das Spulbad mil Sil derWdsche frischen Dufl und gutes Aussehen. HetilGld»ern einkochrn. Genou« Anleitungen zum „Einwecken*" ent. holt die „Klein# lehronweisunq". Die»e wird ko»»#nlo) von alien WECK'Vcrkau^tsteltrn obgegcben odet gegen Emiendung dieier ouf tin# Potlkort# geklmhffn Anzeige von der Oetterr. Kon)rfvrpqlot>KG Bfover & Co , Wien I, Stodiongosse 5 {Generolr#prbs der Morke WECK). Službo dobi \'ajein-a, krt-.pkeg;«, miiesljlve-— ki ima veselje do knlar-ske ol>rti — spivjmem. Oskrba po dogovoru. — Sitar Rochus, Waffneirmel»t*T, M. Laufnn 1. P. Podnart. 4065-1 ISoeni za svojo hišico žensko osebo, ki bi mi pazila na hišico. Obvestilo da Johann Schuschei, Lichtenwald a. d. Saw« Nr. &l, U. Steiermark. 6013-1 Mesarskega vajenca, krepkega, zdravega, sprejmem. Vsa oskrba v hiši. Prednost imajo pošteni kmečki sinovi. Augmtin Felix, mesarski mojster, Rad-mannsdorf. 4096-1 Službe išče_ Verzirana natakarica želi pre-menlti službo. Gre najraje na Gorenjsko. Nastop takoj. Ponudbe na K. Bote, Krainburg. 4067-2 Išče v najem stanovanje, enoso./ii>i, v sredini mesta zamenjam za eno- ali rfvosobno stanovanje — event, v zunanjem delu Krainburga. Pismene ponudbe na K. Bote, Krainburg, pod štev. 4097-4 Prodam_ Rorita za prašiče iz žgane gline Se nekaj v zalogi. Prodajna слпа od RM 14.— do RM 16.—. Naslov pri K. Bote, Krainburg. __4058-6 Prodam nekaj raznih strojev za obdelavo železa. Cena od 250—2000 BM. — Pri vsakem stroju je potrebna majhna re-paratura in so starejših modelov. Ogled strojev v mizarski zadrugi T St. Veit a. d. Sawe. 4056-6 Višinsko solnoe,' ultravioletno, prodani za RM S50.—. Naslov pri K. Bote, Krainburg, 4099-6 Dobro ohranjen otroSkl športni voziček naprodaj za cca 250 Relchsmark. Naslov pri K. B., Krainburg, štev. 4079-6 K.D p i m Spalnico, jedilnltw in kuKinjsko opravo . kompletno ix trdega k«plm. - Ponudbe na K. Botf, Kralnlnnx pod >401в-7«. Menja m Aivalni stroj, skoraj nov, po-fjfrc/.Ijiv, zamenjam za fotoaparat, 1Q X 15, z občutljivim objektivom, dotitaviiimi lečami, stojalom In ostalim priborom za razvijanje. Razlika se izravna. Na«io\- T K. B., Kraii^iiriK. 4055-15 •iHhHine hlače, temnotiive, pred-vojno blago, normalna velikost, menjam za dobre puniparice. Ponudbe na K. B , Krainburg. __4054-15 Menjam dobrega . vola, 45<)~kg težkega, za dobro kravo. .lote Ahčln, Volsko », p. W ««>тоЛч<то. Veem sorodnikom in znancem naznsnjamo Aaloetno vest, da je dne 8. septembra 1»44.' ob 18.30 ur4 umrla паЛа ljubljena, predobra mama, tetka, gospa Jamnik Maria« oicrotna babloa v Krainburgn. Predrage pokojnioo #mo spremili k večnemu počitku v nedeljo, dne 10. aeptembra 1944., popoldne na farno pokopališče v Krsinburgu. Krainburg, dne 8 septembra lft44. žalujoča hči Albina, iln Valentin i družino In nni.HlI »orodiilUl. v bolnici v Gallenfeleu nas je dne 5. septembra 1944.' ob le. url po težki, mu^ni bolezni za vedno zapustil nsS dragi brat In etrW Franz koseliel« poeeetnlk iz Kerechdorfa M, v etaroeti 60 le*. K sadBjemu po61tk* mno g* мртпШ dn# 8. »eptembra 1944. dopoldne v Oellenfeleu. St. Veit a. d. aawe, Lalbaoh, dne e. septembra 1944. žalujoAl: Ivan Kiwk h*4, b*** in oiroot; Bwah# KnmrhN In Marij® Vodoplvfir. roj. Koaoh«!,