—    2    —
Nekaj o delu.
Te dni je zidar prestavljal neka vrata. Vrata niso imela praga, vsled tega okvir tudi ni imel spodnje prečke. Ko je bil okvir na novem kraju vzidan, se je izkazalo, da sta stranska stebrica malo skupaj stisnjena in se vrata niso dala zapreti. Zidar bi bil moral med stebrica spodaj dati prečko, ki bi držala stebrica narazen v pravi razdalji. On pa je to napravil površno, vsled tega je moral priti mizar, da je postrugal stebrič. To mizarjevo delo pomenja nepotrebne stroške. Vrh tega pa ni lepo, da je stebrič zdaj lisast ; pravzaprav bi moral priti še slikar, da bi prepleskal dotično mesto. Tako je zidarjeva površnost zakrivila   nepotrebne   stroške.
Imam v svojem stanovanju plin.   Takoj od   začetka   pred   2   letoma   se mi je zdelo čudno,   da   porabim toliko   plina.    Zahteval ; sem   od   plinarne preiskavo   cele   napeljave, j Prišli so, preiskovali, a niso našli   pogreška. i Računi   za   plin so   postajali  ogromni,   v   2 I letih   sem   plačal blizu 5000 K!   Opetovano j sem zahteval, da se stvar  popravi.    Končno ¦ so mi   dali drugi phnomer, ki kaže tudi litre, i Ta plinomer je pokazal, da teče plin, četudi so svetilke zaprte.  Zdaj so vendar šli stvari j na sled. Del plinovodne cevi je   vzidan,   od- ' prli   so   zid   in   spoznali,   da je   tam uhajal plin. Dali so novo cev, zopet zazidali in od- j šli. Ko pridem domu, poskusim, kako so po- j pravili.   Vidim,   da   v   pol   uri   izteče   50   1 { plina, četudi so svetilke zaprte.   Delali so 2 j dni,   umazali   mi   stanovanje,    popravili    pa j niso nič !                                                               ¦
Mojster pošlje pomočnika na delo k neki ! stranki nečesa popravljat. Pomočnik med j potom postopa, znabiti še gre v gostilno, j dela pri stranki pol ure, stranka pa se po- j tem začudi, ko dobi račun za dveurno delo! j
Grem mimo gostilne. Ni bil praznik, niti j nedelja, temveč lep popoldan delavnega dne. j V gostilni vidim znanega mojstra, da popiva | in kvarta, doma pa pomočniki in vajenci j kvarijo blago in tratijo čas brez nadzorstva. |
Tako bi lahko naštel primerov brez i konca, kako se trati čas, delo se opravlja po- j vršno in slabo. To povzroča draginjo ! Ne j samo špekulant, ki zahteva nepravičen ode- ! ruški dobiček, dela draginjo. Draginjo dela j tudi delavec, ki površno in slabo opravlja svoje delo, ki med delom postaja in kadi j svojo pipco ali cigareto. Ljudje se pritožuje- 1 jo, da so premalo plačani za svoje delo ; \ dobri delavci so res preslabo plačani, toda J marsikateri je predobro plačan za svoje slabo i delo. Čas je zlato. A to zlato se zelo lahko- » miselno zapravlja. K temu pa še pride po- j vršnost in zanikernost. Slabo delo se mora popravljati in to povzroča vedno nove nepo- j
trebne stroške. Le tedaj, če bomo vsi pridno delali, ce bo vsak svoje delo opravil dobro in vestno, potem Se le bomo odpravili pomanjkanje in draginjo.