Leto XVI.
V Celju, dne 28. maja 190t>. 1.
Ste v. 59.
■ i
DOMOVINA
Mesečna priloga „
Tehnik".
Uredništvo je v Schillerjevi cesti št. 3. — I'opise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in NSWfij« 12 kron. pol leta H kron. 3 mesece S krone. Za Atteri ko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštniua. Kamre?: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina'.: sii pošilja upravništvu. plačuje se vnaprej.
Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po :20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust.
Volitev in narodna čast.
Dne 29. majnika imamo voliti štajerski Slovenci poslanca v državni zbor iz splošnega razreda volileev ali pete kurije. Priporočencev ali kandidatov imamo tokrat dosti. Shod zaupnikov 10. t. m. v Celju izrekel se je v večini za izvolitev g. duhovnika dra. Antona Korošca, urednika ..Slov. Gospodarja" v Mariboru, iti ta gospod velja torej za redovito postavljenega (o ti ci j ein ega) kandidata.
Upira se tej kandidaturi organi-v zirano delavstvo, ki ima svoje osredje v Trbovljah in hoče voliti g. Rebe k a; ■ »pira se kandidaturi g. dra. Korošca i Udi učiteljstvo. izmed katerega se ime-uttje kandidatom g. nadučitelj Strmšek j iz Medvedovega sela pod Šmarjem; upira se poslanstvu precejšnji del meščanov. tržauov in kmetov, ki hočejo deloma g. župnika Voduska voliti, deloma izostati od volitve — ip nastopa proti g. "dni Korošcu Noinšivo jgg utmškutarjstvo. ki je postavilo "i-dinatom načelnika gorhjéradgousktìinrt okrajnemu zastopa. Franca Wratschka. Tega že tudi oblastno gorko priporočajo nemški listi.
Wratschko ni kandidat zavednih Slovencev. Ako se nasprotstvo zavednih Slovencev ne pomiri, ako bodo mnogi glasovali proti dru. Korošcu za druge kandidate, mnogi sploh volili ne bodo. kakor grozijo, mnogi med nami pa bodo volili Wratschka, potem utegnemo štajerski Slovenci iznenaditi svet z dogodkom. "na katerega zvest Slovenec ne more misliti brez največje žalosti. Razpor med nami utegne imeti nasledke. da se nam bode svet smejal, kakor nas že zasmehujejo, kadar kak slovenski občinski odbor zahteva nemško šolo. Ako hočemo kaj veljati pred svetom, moramo se zatajiti na korist celokupnosti! Salus rei publicaesuprema
lex esto — blagor naroda bodi nam prva skrb.
Da se presodi dozdevni izid volitve. poglejmo število slovenskih in drugih glasov, ki so se oddali pri zadnji volitvi za deželni zbor štajerski v istem okrožji, katero ima voliti državnega poslanca dne 29. t. m.
Za priporočenca slovenskih poslancev za gg. dra. Ploja in Roša je glasovalo leta 1904 narodnih Slovencev 23.652, socijalnodemokraški kandidat Mlakar je dobil 2195. nemški kandidat Wratschko pa 5424 glasov. Tedaj je torej bilo 7'619. to je okrogla četrtina vseh glasov, oddanih proti oftcijelnima slovenskonarodnima kandidatoma. Glasovali pa niso Nemci iz mest Celje. Ptuj, Ormož, Brežice, ne iz trgov Laško. Konjice, Vitanje. Vojnik. Št. Lenart, Ljutomer. Rogatec. Iz vseh teh mest in trgov bode prišlo mnogo nemških
p' 1 rt «v\7 Sin Vfljj -V-s^ž MJOŽ z več ;ko
24timi leti. Vsakemu zavednemu Slov
• m-ir^je tolvf' «tdjifiliösr	wJ»i
d i dobimo " odločno večino nad volilci
Wratschka. Na to dolžnost opominjamo prav resno! Gre za našo narodno čast!
Glasovnico za ožjo volitev naj si hranijo naši prijatelji volilci na vsak način!
Da se razumemo!
Celovški ..Mir"' piše pod tem naslovom: Zaupni shod štajerskih Slovencev v Celju bavil se je tudi s vprašanjem volilne reforme z ozirom na zahteve štajerskih in koroških Slovencev. Sprejela se je resolnciia. ki štajerske slovenske poslance poživlja, /da v slučaju, če bi se ne ugodilo upravičenim zahtevam štajerskih in koroških Slovencev glede na volilno reformo, glasujejo zoper volilno reformo, in da. ako bi „Slovenska Zveza" glasovala za njo, izstopijo iz nje. Sicer nas je svoj
cas'faJnmoljub'' in pred pai- dnevi tudi ..Slofcenci-" pošteno osmukal. ker si brez njtrami dovoljenja prostodušno in samo sitalo npamo izražati svoje misli in svoje 710 nisleke glede na nevarnost, ki po nameravani volilni preosnovi preti zlaswraam koroškim Slovencem, vendar li :ni'"'to ne jemlje poguma, (la ne bi še» nadalje brez strahu pa tudi brez hinavstva govorili povsem tako. kakor mislimo in kakor z nami vred mislijo vsi koroški, domoljubi do zadnjega moža. Zato brez ovinkov izjavljamo pred ■vsem svojo hvaležnost štajerskim rodo-ljubou'. ki naše zahteve postavlja jo v isto vrsto s svojimi in tako .'na viden način dokumentirajo š t a j e r s k o - k o r o š k o solidarnost v zadevi volilne reforme. Pa tudi stvani" opravičenosti celjski resoluciji ne mofemo odrekati, če pomislimo, da je po soglasnem mnenju obmejnih Sloveli»«1'. iadna volilna reforma zadnji ••■'kov. v kojo Li >„ v tek-n

dveb" oilvTskili rodov pòlolìfo kornskK
in tudi velik' del štajerskih Slovencev. Mi bijemo sedaj boj 11a življenje in smrt v pravem pomenu besede, zato pa ni čudno, če postajamo „nervozni", ko zaman iščemo v i d 11 i h znakov v solidarnosti vseh Slovencev glede na naše vsestransko priznane zahteve v zadevi volilne reforme. Ne sumničimo nikogar, toda skrbi nas. ker videz kaže, kako na merodajnih mestih ni zadostnega zanimanja za naše težnje; bili bi pa popolnoma potolaženi. če bi se s tako nedvomno dolžnostjo kakor Štajerci v Celju izrekli o naših zahtevah tudi Kranjci. Govorite torej, in verjeli vam bomo. ker smo prepričani, da boste dano besedo tudi držali! Ugovor. da se z javnim razpravljanjem te zadeve stvari le škoduje, ker taka razpravljanja izdajajo nasprotnikom naše zatjteve in. načrte, ta ugovor je prazen,
izgovor. Kdo pa je tako naiven, da bi verjel, da se bo nam na korist volilna reforma izpremenila brez vednosti naših nasprotnikov? Saj ti za naše zahteve že itak od prvega početka vedo. in gospod poslanec dr. Šušteršič je na shodu v ..Unionu'1 priznal, da je za kulisami že bil boj za naše pravice; da pa so v tem zakulisnem boju vsled svoje pretežne politične moči zmagali Nemci. Zato pa zelo dvomimo, da bodo brez primerne pomoči od strani vseslovenske javnosti naši poslanci v novem spopadu z vsenemškim zmajem srečnejši! Zastopniki malih narodov ali strank smejo le tedaj računati 11a uspehe, če njihove zahteve krije in podpira g 1 a s 11 a volja ljudstva, ki za njimi stoji. S tega stališča moramo torej z veseljem pozdravljati celjsko resolucijo, ker se je postavila na edino pravo stališče: da naj v tako eminentno ^uili^vJUeujskiJ^VMl^iaujili ljudstvo sany> govori. Delo poslancev se , <<-m le olajšuje. 'IV ?7,j>riéttje zgonoviwr in razvoj boja za premembo volilnega reda za deželni zbor kranjski in taktika kranjskih deželnih poslancev „Slovenske ljudske stranke'1, ki v tem boju potom neštetih shodov iščejo nepretrganega dotika in odobravanja svojih volileev. — Sklepno le še ponižno vprašanje: Ali bi ne bilo mogoče prirediti v Ljubljani velik vseslovenski manifevstačni shod s programom: Korošcem in Štajercem pravico! Še bi bil čas za to.
Opazke o češki politiki.
(Kouec.)
Kar se tiče šolstva, naj bi si ga uredil vsak narod po svoje, zlasti pa bi se imela v tem oziru — kakor še v mnogih drugih — omejiti pravo moč Dunaja, tako, da bi se vsak narod lahko sam brigal za svoje kulturne potrebe.
LISTEK.
Abu Seid.
Študija: Spisal J. E. Poläk.
V miiiolem letu sem se bavil mnogo z makamami imenitnega arab-skega^pesnika Haririja in Basre. V ma-kamski obliki pripovedovati in pesniti se je naučil Hariri pri Hamadanisu, ki je eden izmed prvih, če ne celo prvi. ki so jeli pripovedovati in pesniti v ravnokar omenjeni obliki.
Predno pridem k študiji sami. hočem povedati, kaj so makame pravzaprav in iz česa sestoje.
Vsaka makama sestoji iz rimane proze, med katero so uvrščene različne pesmice, z isto rimo v vsaki dvoverzni kitici. Vsaka makama zase je že celota t. .j. pripovedka, novela, študija. Le neka pajčevina jih preveva in
druži v celoto. In makam imamo veliko. Junak nastopa vedno v kaki novi podobi. On s svojimi burkami in goljufijami ljudi zabava in navdušuje, ter jih gani s svojim pripovedovanjem včasih tudi do solz. Vse makame pa imajo eno in isto obliko t. j. vse pripoveduje Harat-Beu-Hemam. Lahko pa je izpoznati. da ta pripovedovalec ni nihče drugi, nego pesnik sam. Ker zveni vsaka študija še najbolj domače v obliki povesti. zaraditega hočemo tudi pripovedovanje naše. prepustiti
Haret-Beu-Hemamu.
\ *
„Lepega dne se me je lotil silen dolgčas. Da bi mu ušel. zajaham svojega žrebca in pojezdim v svet. Žrebec mé je nesel kakor veter črez drn in strn. Kar sapo mi je zapiralo. Ko sem se zopet zavedel, zapazim, da sem dospel v lepo mesto Halab. Mesto mi je silno ugajalo. Preživel sem v njem
nekaj izmed najlepših dni svojega življenja. A moj nemirni duh mi tudi v lepem Halabn ni dal miru. In namenil
sem se v mesto Hims.
Mesto Hims je slovelo za mojih časov prav tako. kakor slovi še današnji dan kranjska Ribnica. Dolgo sein jezdil, predno sem dospel v Hims. Pred mestom pa zapazim v svoje veliko začudenje na zeleni trati — učilnico. Razjaham in približam se ji. Predstavim se učitelju. V svoje veliko začudenje pa sem izvedel, da učitelj ni nihče drugi, nego Abu Seid sam.
In Abu Seid je bil za mojih časov eden izmed najslavnejših učiteljev ne le v mestu Himsn. temveč še tudi daleč naokolu.
Okoln Abu Seida je bila zbrana kopa dečakov. Leta so jim bila kaj različna. Ko je Abu Seid uvidel, da se nisem ustavil pri njem iz norčavosti.
temveč samo iz radovednosti, je poučeval dalje.
Kot scepter mu je služila dolga, dolga palica.
Najprej me je presenetilo njegovo vprašanje, Bilo je v vezani besedi in rimano. Enaki so bili tudi odgovori učencev. Če se je posrečilo odgovoriti kakemu učencu prav dobro, obsul ga je Abu Seid s pohvalo, ki je bila vsekdar daljša, nego njegovo vprašanje in odgovor učencev skupaj. Navado je imel tudi vsak odgovor kolikor toliko ponoviti, izpopolniti in ga zve-zati s pohvalo. To pot sem opazoval pri vseh predmetih, kar jih je obravnaval Abu Seid v moji navzočnosti. Podlaga vsem predmetom je bil — koran.
In v moji navzočnosti je obravnaval sledeče predmete.
Najpoprej je obravnaval Abu Seid pravopisje. Razlagal je učencem pisavo
Nemci so pričeli zadnji čas kaj hlastno zahtevati narodno razdelitev davka v ta namen, da bi si vsak narod plačal svoje kulturne potrebe sam. Nemcem je danes to lahko zahtevati, ko so se drugi narodi že tako napla-čali za nemške zavode, da bi se Nemci prav nič ne mogli pritožiti, če bi konečno i oni plačali za kulturne potrebe drugih narodov. Razven tega je pa razdelitev davka po narodnostih skoro neizvedljiva. Imamo kategorije davka. ki se sploh ne dajo deliti, davek od zavodov, kakor so hranilnice, posojilnice, banke, akcijske družbe, pri katerih sodelujeta oba narda. dalje indirektni davki, v kolikor so ti užit-ninski. Ali se ima uvesti razdelitev na individualni ali teritorijalni podlagi? Ako bi vzeli prvi princip, bi prišli k naravnost absurdnim posledicam, na drugega bi pa ne šli najbrž niti Nemci sami. Saj so naravnost fantastične številke, katere so navajali Nemci, še bolj fantastični principi, po katerih so prišli k tem številkam, tako, da jim niti sami ne verujejo.
I Nemci sami so prišli k prepričanju. da je bolje zagotoviti si posest mirnim potom in mirno vživati tisto kar imajo, kakor pa bojevati v nevarnosti. da izgubijo še tisto — moravski pakt — in tako bi konečno ne bilo važnih ovir. da bi Čehi in Nemci skupno branili gospodarske in kulturne interese čeških dežel, ako se vrne Čehom notranji uradni jezik in se ustanovi druga univerza na Moravi. „Mi in Nemci v naši deželi smo reprg-zentanti liberalne smeri v politiki, in ne varajmo se o tem, splošna volilna pravica nam da mnogo konservativ-nejši parlament, kakor se to mnogokrat misli. In vsi, katerim se gre v resnici za svobodomislne, demokratične principe, bodo naravnost prisiljeni iti roko v roki. Iu to tem (volj. ker ostrih narodnostnih kontìiktOvypotem ne bode tako mnogo, kakor doslej in se bodo uveljavljali mnogo bolj ostali principi posameznih strank, zlasti, ako bi se mogli Nemci odločiti kpra-vičnosti tudi napram Slovencem. ker se nobena češka stranka ne more odreči,, da bi branila Slovence, ako se jim dela krivica. Sicer pa v novem parla metu ne bodovla-dale take razmere, da bi se mogla delati protislovanska politika in Nemci bodo prisiljeni i napram Slovencem računati z novimi razmerami."
Državna uprava mora biti centralizirana samo tam. kjer zahteva to moderni gospodarski razvoj. In to je dala stoletna zgodovina sama podlago za tako razdelitev, napravila je naravne, notranje popolnoma homogene skupine: skupino dežel čeških, skupino
alpskih dežel, od katerih bi se pa odločile 1 a h k o j u g o s 1 o v a n sk e dežele, in Galicija z Bukovino.
Tako smo v kratkem pokazali na glavne točke KramäFevih ,.Opazk", ki naj bi prispevale k pojasnitvi, dosti nejasnih političnih razmer na Češkem Najbolj deluje Kraniäf na to, da bi se češke politične stranke spojile v eno ali pa vsaj na Dunaju zvezale v toliko, da bi pri narodnostnih vprašanjih nastopale skupno. Kakor je videti, bo KramAF komaj dosegel svoj namen. Stvarno mu je pričel odgovarjati doslej šele edini prof. Masaryk v ,.Času". Zlasti ostro je pa napadal KrariiäFa novi agrarni list „Venkov". Seveda ni podrl niti enega KramaFevega izvajanja in ga tudi skušal ni — kar je vselej najžalostneje znamenje zlašti za nove liste napadal je samo pisateljevo osebo, češ, da je izdal s to knjigo Nemcem češke težnje. List ne ve. da bi sploh ne smeli pisati ničesar pametnega, če bi hoteli skrivati Nemcem take misli, kakor so KramäFeve.
Slovaki v zadnjih volitvah.
Dolgoletne neuspehe ogrskih Slovakov v političnem boju so sodili razni opazovalci različno, nikjer pa niso grajali njihove pasivnosti tako ostro kakor na polju lastne administrative. Spominjamo se posebno sicer ostrih, pa tem resnejših bésed Poljaka Zawilnjskega, s katerimi končava svojo knjigo"*) Slovakih. Priznava, da je boj Madjaronov surov, nasilen in se je Slovakom težko braniti, vendar se pa nikakor ne da zagovarjati njihova slabost v lastnem gospodarstvu, v upravi stolic in občin. V poslednjih letih se da opazovati pri splošnem preobratu i v tem oziru znaten napredek. (Čas. dne 9. aprila: Slovenski véci.)
In v resnici si tujec skoro ne ne mor§ misliti, kako pride^gcamili-jouski in večji' slovanski uilffiu iia Ogrskem do tega, da v držayni zbornici ni imel do zadnjega časa takorekoč nikakega zastopa. Vse, kar sp volili Slovaki, je bilo inadjarskega mišljenja.
Geografska raztresenost in razko-sanost njivovih bivališč, pomešanost z Nemci in Madjari, zlasti pa z židovskimi oderuhi, ki se čutijo Nemce ali Madjare. madjarski neusmiljeni uradi, kruta surovost in brezobzirna krivič-nost madjarske vlade je privedla Slovake do tega, da so sploh obupali, da bi si mogli izvoliti kdaj lastnega kandidata in se volitev sploh niso udele-leževali. Volili so le posamezniki, katerim so glasove plačale dosti drago razne madjarske in madjaronske stranke in korupcija se je tako razširila in vkoreninila, da so Slovaki sploh mislili, da morejo voliti le takega kandidata, ki jih dobro plača: čim več plača, tem boljši poslanec.
Ko so izobraženi narodnjaki iz-prevideli. da tako ne gre dalje, jih je stalo dolgoletnega in težkega truda, predno so mogli ozdraviti to veliko rano. ki jo okužila ves narod. Še par dni pred letošnjimi volitvami je pisal „Slov. Tyidennik" slovaškim volilcem, naj ne zahtevajo od svojih narodnih poslancev niti jedi, niti pijače, niti denarja. kajti njihovi poslanci ne grejo v Pešto. niti na svatbo niti v gostijo, pa tudi ne na dobro kupčijo, ampak tam jih čaka hud boj, samozatajevanje. zasledovanje od strani Madjarov in tiranje po ječah. In kako žalostno ulogo so igrali par dni pozneje madja-ronski agitatorji, bridko se pritožujoč, da so tako drago plačali nemške glasove. ki jim itak nič ne poniagajo. ker slovaški kmetje nočejo niti jesti niti piti in se ne dajo niti podkupiti z denarjem.
Kakor zlasti v tem, tako se i v drugih ozirili za Slovake letošnje volitve naravnost epohalnega pomena. Težko breme,' ki je težilo doslej ves narod v zavesti, da se ne pririne nikdar do državnega zbora, da je najmanj vreden faktor v državi, da je samo zvesti pes in veren sluga, se je odvalilo z njegovih ramen. Uspeh, katerega so dosegli letos, je moral ogreti in napolniti z nado i najbolj mlačnega. Do-čim so imeli doslej (od 1. 1900) Slovaki 4 poslance, od katerih je pa le eden v resnici zastopal slovaški narod, so jih dobili letos 7 in dobijo še enega popolnoma gotovo v vrbovskem okraju. Ta uspeh je omogočilo Slovakom dejstvo, da prehaja občinska uprava polagoma v narodne roke, da se ljudstvo bolj in bolj zaveda svojih dolžnosti, zlasti pa tudi to. da so se vršile letos volitve na Ogrskem mnogo svobodneje kakor prejšnja leta. ko je vlada naravnost komandirala, kdo ima biti izvoljen. In po tej komandi so uslužni župkni manipulirali z iiaeiiiki volilcev in zapirali protiagitatorje in protikandidate, da bi človek mislil, da je kaj takega nemogoče. Vendar na Ogrskem ni nič nemogočega! Kako so se morale vršiti volitve Šele prejšnja leta. ko so se še letos, ko so se vršile volitve „prosteje", godile stvari, ki bi bile pri nas v Avstriji razven med Nemci, povsod nemogoče i v najhujšem slučaju.
Med volitvami so dva slovaška kandidata kot nevarna agitatorja zaprli, ker jim je bila njena kandidatura neprijetna, madjarski katoliški škof je dvema svojima slovaškima župnikoma prepovedal kandidirati — izvoljena sta sta bila vkljub temu oba — na pritisk od zgoraj je manj značajna duhovščina agitirala za madjaronske kandidate po prižnicah tako strastno, da so Slovaki po nekaterih krajih svoje župnike pretepli s palicami in niso marali več v cerkev. Iz dunajskega „Pazmaneja" in
iz nadškofijskega semenišča ostrogon-skega so bili izgnani slovaški bogo-slovci samo zato. ker so si dopisovali z enim izmed slovaških narodjiih kandidatov. čeprav so bili sicer v vsakem oziru svojim tovarišem vzor in so dobili odhodna spričevala, da se mora človek kar čuditi. V srbskem okraju so zavrgli 320 slovaških glasovnic, ko je pa imel narodni kandidat vkljub tomu 187 glasov večine, so Židje padli na slovaškega zaupnika v komisiji, pogasili luči in raztrgali protokol. Volitve se vršijo vnovič. (Narodnie Noviny z dne 3. t. m. Posebna izdaja.) V Senici so zavrgli Slovakom 400—450 glasovnic, ki so se glasile na Franca Vese-lovskéga. češ, da se kandidat imenuje Veszelovscky Ferenc. Prav tako so zavrgli glasovnico vsakomur, kdor je povedal svoje ime po slovaško. Slovaki so to krivico trikrat brzojavno naznanili ministru notranjih zadev, pa niso dobili niti odgovora. (Narodnie Noviny z dne 1 3. maja. Posebna izdaja.)
Kakor pa napolnijo take vesti o brezmejni madjarski surovosti človeka s studom in gnjevom. tako se mu mora razjasniti čelo. kadar čita poročila, s kakim navdušenjem so se zbirali v živobojnih svojih narodnih nošah Slovaki iz vseh koncev svoje domovine v volilni boj, prepevaje svoje krasne narodne pesmi. Veselje nad zmago je bilo semintam tako veliko, da so povzdignili svojega poslanca na ramena in ga nc-sili glasno prepevaje po mestnem trgu in ga nazadnje prosili, naj jim izpre-govori par besed. — Priprosto. pa čilo in zavedno ljudstvo!
Osem poslancev dobe Slovaki v celem, toliko, da se jim prej nikdar niti sanjalo ni o njih, pa vendar je to še vedno inalo in tudi v zvezi z ostalimi narodnostnimi poslanci so slabi. In kako jih sprejmejo v ogrski zbornici, to spoznamo lahko iz tega. kar je napisal dne 4. t. m. minister Polonyi v „Neue Freie Presse": „Zabranimo. da bi ljudje,, ki niso rodoljubi, izvrševali politična prava. Politična prava se morejo izvrševati le v državi, kdor pa ne priznava države, ne zasluži političnih prav. Kdor bojuje proti imetku in proti verstvu, temu vzamemo volilno pravico. Pri nas se pa more uve-1 ljaviti politična prava samo na podlagi 1 madjarske narodnostne države. Kdor pa podkopava to podlago in snuje s tujino spletke proti madjarski narodnostni državi, temu se vzamejo prav tako politična prava." K temu pravi „Čas": „Bo to pač čudna splošna in enaka volilna pravica na Ogrskem. Slovaki, Srbi. Hrvati. Runiuni in Saši niso rodoljubi; socijalni demokrati se bojujejo proti imetku; kdo se bojuje proti verstvu, ne vemo — in zato se vzamejo vsem tem politična prava. Na Ogrskem so menda res ministrski stolci
besed z enako glaseči mi se črkami in zlogi. Temu predmetu je sledila slovnica in sicer raba glagola v različnih časih. V razvedrilo je sledilo težkima predmetoma petje. Učenci so peli posamezno. Petju sta sledila naravoslovje in matematiško zemljepisje. Iz naravoslovja je obravnaval rastline, prešel od rastlin na človeka in od tega na smrt. Iz matematiškega zemljepisja pa jim je govoril o solncu. Kar je sledilo vsemu temu shvatanje. Shvatal pa je Abu Seid sam. Čudil sem se njegovemu spominu, njegovemu pesniškemu zanosu. kakor tudi njegovi orijentalski gostobesednosti. Brez odmora so sledili novi predmeti. V lepih pogovorih jih je učil lepega vedenja in jih navduševal za domovino. Ves pouk pa je zaključila himna na mesto Hims. v kateri so bile začete skoraj vse besede s črko H. Ko je Abu Seid konečno še vse dečke skupno pohvalil, so se raz-
kropili s silnim vriščem.
Stopil sem k Abe Seidu, da se mu zahvalim in izrečem svoje občudovanje. On ni hotel vedeti ničesar o vsem tem. In poslovil sem se od njega.
Pozneje sem ga srečal v mestu. Ponosno in samozavestno je korakal po ulicah. Vse se mu je klanjalo in ga pozdravljalo že od dafeč.
Sedaj mi je bilo jasno, zakaj se branil moje hvale in mojega občudovanja.
Morda tudi kritike ? —
Kdo ve! . . .
*
Ako se ozremo na vso povest Haret - Beu - Hemama, opazimo, da so zahtevali že stari Arabci izobrazbo svoje mladeži možkega spola in to ne oziraje se na leta. Dasi pa je minulo od takrat že nekaj stoletij, je mišljenje našega ljudstva o izobrazbi svoje mladeži — in to brez razlike na spol in
starost — tako, da za sedaj še raje molčimo o njem.
Abu Seid ni poznal § 24. Tudi pri nas bi ga bilo dobro včasih prezreti. Ne mislim pa v šoli, temveč doma.
Abu Seid pa je poznal moč vprašanja in tudi izreka: „Variatio de-lektat!" Res je, da je bil pri vsem tem orijentalski gostobeseden. Gostobesedni pa smo radi še tudi mi sami, dasi je naša gostobesednost prej vsa-koršna, nego pa orijentalska t. j. mi-kovna. On je poznal tudi moč vezane besede t. j. poetike in osobito še moč pregovorov kot takih. Ali pa ne šepa ravno poetika v naših šolah in osobito še pregovori kot taki? Kdo ve! . . .
Množica Abu Seidovih predmetov pa nas mora kar razočarati. Nauk o lepem vedenju!. .. Vzgoja značajev!... Kako radi grešimo v naših šolah ravno proti tema dvema imenitnima, vzgoje-valnima momentoma!.., Ali ne? —
Kar se pa tiče obnašanja učencev izven šoie in pa ponosa učiteljskega na svoj stan. raje molčimo. Morda bi se še komu zamerili! — Vsak naj se spomni razida učencev Abu Seidovih in pa njegovega korakanja po mestnih ulicah in si naj misli — svoje! . ..
Imponirati nam mora njegovo shvatanje. Da pa si je izbiral vso snov samo iz korana, mu ne Smemo šteti v greh. Saj so tudi naši predniki izbirali vso snov samo iz sv. pisma.
Ali ni temu tako ? —
Vsak naj položi roko na srce iu recimo enoglasno: „Da!" . . .
Vse druge nedostatnosti. v načinu poučevanja, pu moramo oprostiti Abu Seidu že zaraditega. ker Hariri, ki ga nam opisuje, se je narodil že leta 1054.
In s tem — basta!...
zato, da prihajajo nanje ljudje, ki zaslužijo. da pridejo na vislice. In to čutijo Slovaki najhuje."'
Svetovno-politični pregled.
—■' Parlamentarni položaj. Pojavile so se tudi že novemu ministrskemu predsedniku nepričakovano velike ovire. Z ogrskim min. predsednikom Wekerlom se ni mogel .sporazumeti glede nagodbe. pri posameznih parlamentarnih strankah ne more doseči zaželjenih pogojev za kompromis pri volilni reformi — in že se čujejo glasovi, da Hohenlohe v kratkem de-misijonira.
—	Državni zbor je bil včeraj nenavadno dobro obiskan. Koj začetkom seje je vstal ministrski predsednik Hohenlohe in na občno presenečenje apeliral na vse stranke, naj čim prej doženejo volilno reformo, češ, da bo potem konec narodnostnim nasprotjem. Splošno se sodi, da je to zadnji poskus Hohenloheov doseči kompromis. Zbornica je potem nadaljevala razpravo o vladni programatični izjavi in so govorili Henger, Deym, Dvofak, Pernerstorfer in Sternberg. Na to se je sklepalo o predlogu dr. Abrahamo-wicza. naj se stavi predloga o podr-žavljenju severne železnice kot prva točka dnevnega reda prihodnje seje. Nemci se temu uprejo, a slovanski blok dobi večino. Predlog se sprejme 102 proti 95 glasovom. — Nato se «prejme še s 162 proti 16 glasovom predlog posi. Plačeka, da se stavi obrtna novela kot druga točka na dnevni red prihodnje seje. — Danes seja.
—	Konferenca med ministrskima predsednikoma. Sobotna konferenca ministrskih predsednikov je trajala poldrugo nro. Predvsem sta se pogovarjala o skupnem carinskem tarifu. Nadalje sta razpravljala tudi o reviziji nagodbe. Posvetovanja pa baje niso imela pozitivnega uspeha. V parlamentarnih krogih se govori, da avstrijska vlada odklanja predlog ogrske vlade, naj bi namesto carinske in trgovinske zveze stopila trgovinska pogodba. — Po konferenci se je vršil ministrski svet, popoldne pa kronski svet pod cesarjevim predsedstvom. Pri tej priliki je baje ministrski predsednik princ Hohenlohe zastopal odločno svoje stališče, da je mogoča le revizija celokupne nagodbe. a posamezni deli se ' ne smejo trgati iz kompleksa. V parlamentarnih krogih je ta izjava napravila prav ugoden vtisk.
—	Iz Ogrske. Srbski, slovaški in romunski poslanci so se konstituirali kot samostojna stranka. Za zdaj zahtevajo zastopstva v vseh odsekih in izjavljajo, da se bodo zavzemali z vsemi močmi za splošno in enako volilno pravico in za narodno ravnopravnost.
—	Italijanska industrija na Balkanu. V Milanu so osnovali društvo, katerega člani so tudi italijanski bogataši in razne hranilnice, v ta namen, da se širi italijanska industrija po balkanskih državah. Društvo namerava zlasti graditi železnice po Črni gori in Albaniji.
—	Ožje volitve na Francoskem so končane in sicer zopet z veliko zmago republikanskih strank. Te stranke so pridobile 60 novih mandatov in sicer pri glavnih volitvah 21, pri ožjih volitvah pa 39. Svobodomiselna večina bo imela sedaj 409 članov. Pri volitvi v nedeljo je bila nacionalistična stranka uničena, dobila je samo en mandat, Reakcijonarci so dobili 2 mandata, ločitvi cerkve od države nasprotni progresisti 5, svobodomiselni progresisti 27. radikaler 35, radikalni socijalci 50, socijalni demo-kratje pa 20 mandatov.
Dopisi.
»
Žalec. Ob precejšnji udeležbi vseh slojev občinstva, se je vršil dne 20. t. m. v vabljivem vrtu Sadnikove gostilne na Savinjskem mostu, koncert, ki sta ga priredila že znana Št. Pa-veljska godba ter tamošnji pevski zbor pod spretnim vodstvom svojega vodje g. Schmida.
Orkester se je vzpel po dvoletnem, neumornem in vztrajnem delu g. kapel-nika in njega marljivih igralcev do stopinje, ko začenja godbeni aparat v svojem izvajanju imponovati občinstvu, zlasti pa muziku.
Z odkritim zadovoljstvom konšta-tujemo lep in moraličen uspeh nedeljskega koncerta, za kojega so želi gg. prireditelji zasluženo pohvalo.
Ako pomislimo, da je materijàl sestavljen skoro izključno iz samih začetnikov, kojim so se toraj morali šele vcepiti elementi glasbe, je vendar že prebil orkester prve in najtežavnejše pogoje, ter mu gre kot takšnemu ime.
Do danes se je gledalo vedno z nekakim strahom — par distance — na najmlajši glasbeni pojav v Savinjski dolini. Ta bojazen danes ni več upravičena.
Z izvajanjem posameznih točk je bilo navzoče občinstvo prav zadovoljno in smelo gojimo nado. da nam nudi g. Schmidt kmalu zopet užitek, kakorš-nega nam je podal njegov vrlo napredujoč orkester. Občinstvo mu bode gotovo hvaležno tei' ga počastilo z mnogobrojnejšim obiskom. S preziranjem se pač ne pospešuje obstoječa agilnost in vidno veselje posameznih članov godbe. G. kapelnik nam bo pomnožil orkester v toliko, v kolikor • se mu to umestno in potrebno zdi. V tem mu mora priskočiti si. občinstvo na pomoč, da se Osigura zdravi podlagi obstanek-in razvitek.
Pevski možki zbor. broječ okoli 12 članov, ki je nastopil med posameznimi orkestralnimi pijesami. je predaval venec krasnih, naših pc M. Ba-juku harmonizovanih narodnih pesmij. s finim občutkom. V tej poti naprej do drugih krepkih in navduševalnih zborov.	R. V.
Kostrivnica. Zadnjo nedeljo popoldne priredila je na Podplatu sla-tinska kmetijska podružnica poučno zborovanje. V lepem številu zbrali so se zavedni kmetje in pozorno sledili poljudnemu predavanju vinarskega inštruktorja g. Stambergerja iz Šmarja in istemu deželnega živinozdravnika g. Uršiča iz Št. Jnrja. Taki poduki so ' namestu. Le iz prakse vzeta snov zastopno in nazorno podana nekako samaodsebe vleze v razum poslušalcev, tam stalna ostane in se pravilno porablja. Gospod Uršič je med dragim govoril, kako ravnati z govedo, ki jo napenja in kazal goltno cev ter nje rabo. Tako cev je kmetijska podružnica pri poštarjevih na Podplatu pustila. kjer si jo živinorejci v sili in potrebi brezplačno sposojevati smejo. Gospod Starnberger je pa naš dober znanec. Že več let potuje kot vinarski inštruktor po celem rogaškem okraju: sklicuje shode, kjer predava; hodi od gorice do gorice, razlaga, kaže. poučuje tu pri trau tam pri drevesu, nagovarja, navdušuje; v kratkem: on je v kmetijsko strokovnih stvareh kmetom in gospodi našega okraja najboljši svetovalec in učitelj. Ta mož. delaven ko mravlja in skromen ko golob, sprejel je na tem shodu v znak priznanja ih hvaležnosti vinogradnikov rogaškega okraja čr.stno - diplomo, ki mu jo je kmetijska podružnica za njegove zasluge izročila. Tako je pray. Priznanje le tistemu, ki ga zasluži. In Stamber-
gerjevo delo je: pravilno prenovljen je naših goric.
Pred vročitvijo diplome imel je nekak slavnostni govor g. D r o f e n i k. vzgleden posestnik iz Kačjega dola. Pri tem pa ni imel tiste poslušnosti, kot že imenovana gospoda. Mrmrali so narodni Kostrivničani, ker je v blaženi nemščini nekaj po svoje kvasil, ter zahtevali slovensko besedo, češ Slovenci smo. Ta zavednost in odločnost bila je umestna in bi se naj povsod in vselej posnemala. Kajti na slovenski zemlji slovenski jezik in nobeden drugi. In tudi g. Drofenik se je moral udati, ter je svoj govor slovensko končal. Da bi se to kmetom med nemškim govorom ne bilo obljubilo, dobilo bi bilo zborovanje drugo lice. Priznamo, da ni vodstvo slatinske podružnice v slovenskih rokah, da nje člani po večini tudi najbrže niso Slovenci, zavedni Slovenci in kakor odobrujemo, da je ona brez strankarske oskosrč-nosti Slovenca Stambergerja odlikovala, moramo pa vendar g. Drofenika vprašati: zakaj je nemški govoril? Saj zna jako gladko svoj materni r. j. slovenski jezik. Gospod Drofenik! ne sramujte se ga, poslužujte se istega ob vsaki, toraj tudi ob taki priliki in v čast vam bo. Ne delajte na to, da nam Slovencem postanete gad iz kačjega dola. Gospoda Stambergerja pa želimo še mnoga leta imeti kot svojega učitelja in svetovalca.
Spodnja Poljskava. Ni ga menda kraja, ki bi bil v narodnem oziru tako nezaveden, kakor ravno pri nas. Da je to istina. smo povdarjali že večkrat. Dokazali smo. kako nas hočejo Pragerčani ogoljufati, svojo nemško šolo vsiliti nam v plačevanje in Pragersko prestrojiti v samostalno občino. A vkljub temu je ostalo naše ljudstvo gluho, ne meneč se za pretečo nevarnost,
•** Nas dosedaj ni župan Štefan Rudolf je zaradi bolezni odložil županstvo. Nočemo ga kritikovati; čeravno je bil strogo nemškega mišljenja, je bil vesten in dober občinski gospodar, za kar mu izrekamo najtoplejo zahvalo. V pon-deljek 14. t. m. je bila volitev novega župana. Čakali smo izida volitve s prepričanjem, da nam izvolijo kmeta, moža. ki bo stal nevstrašeno na čelu slovenske občine ne meneč se za prijazne obraze pragerskih renegatov. A čnjte — v splošno nezadovoljnost volilcev je bil voljen županom trgovec Engelbert Sicherl, kateri ob vsaki priliki sramoti mirne Slovence. Sramota za slovensko občino, da si voli nasprotnika . za občinskega predstojnika. ko imamo vendar dovolj zavednih in izkušenih mož. Če vam je blažena nemščina toliko pri srcu. saj lahko kikirikate celo v hlevu pri kravah po nemški, a kadar se gre za naše koristi, za naš gospodarski obstoj, takrat si moramo izvoliti moža. ki bo skrbel za blagor občine, ne pa za povzdigo nemčurstva.
Iz Ornigovega pašalika pravilno: ptujskega . okraja. Tretje leto je odkar gospodari v ptujskem okrajnem zastopu pek Ornig in njegovi privrženci. Po „Štajercu", po rekomandiranih pismih, ki so jih dobili za časa volitev od nemškega àgitacij-skega odbora razni veleposestniki, in ustmeno se je obetalo mnogo, a spol-nilo dosedaj mirno rečeno — nič ob-čekoristnega in res dobrega, kar že ne bi sklenil ali imel v programu prejšnji slovenski zastop. To nam priča vse poslovanje, pa tudi plitvo in jalovo zagovarjanje Ornigovega gospodarstva po raznih nemških listih, recimo tudi „Grazer Tagespost-'. Komaj je zavzel Ornig mesto načelnika, kjer je ostal kljub temu, da se je rekurzu od slov. strani ugodilo in bi vsak značajen. v
javnosti nastopajoč mož takoj odstopil, ker je voljen krivično na podlagi zvijače i ji protizakonitega postopanja okrajnega glavarja. že je bilo njegovo prvo kulturno in gospodarsko delo, da je odpravil slovensko uradovanje, da je nadomestil slovenski pečat z nemškim, ter odstranit dvojezične napise ter jih nadomestil z nemškimi ali pa potisnil slovenščino milostno v kot. na drugo mesto. Od Ornigovega načelništva naprej dobivajo „Štajerca" brezplačno vsi cestarji, kakor so priznali ti mdžje sami ali ga plačuje Ornig in s katerim denarjem, to je drugo vprašanje. Povsod na mostovih in cestah so prišli na dan samonemški ali k večjemu nemško debelo tiskani in slov. drobro tiskani napisi in še mnogo takih reči. To je bilo gospodarsko delo. katerega je opravljal in še spo-polujuje sedanji načelnik in njegov odbor. Seveda niso bili novi nepotrebni napisi, novi pečati itd. zastonj, ampak naročil je Ornig. plačal pa okraj. V tej smeri je delal, da so postali z njegovim paševanjem nezadovoljni že nekateri nemški zastopniki, katerim je splošna gospodarska korist tudi vsaj malo na srcu in ne samo nemški šovinizem, nemško nenasitno poželjenje po vladanju. Mogoče se spominja sedanji g. načelnik, da je rekel naprimer gledé cestne zveze Polenci-Savci skozi Tibclce na moškanjski kolodvor, da bi on kot predstojnik prizadetih občin naravnost tožil okrajnega načelnika zaradi trpinčenja živine vsled tamošnje slabe ceste. No sedaj je Ornig že tretje leto načelnik, a prepotrebne ceste, ki bi odpirala prometu fare Polenšak. Sv. Tomaž in večino Sv. Lenarta, še vedno' ni, akoravno bi vsled zvišanja okrajnih doklad za 1/4 torej od 30% na 40% pač moralo biti malo več sredstev, kakor jih je imel prejšnji zastop. Toda ne! Ornig je hotel bivšemu predstojniku Visenjaku in sedmim njegovim pristašem delati okrajno cesto iz Dornove preko vseh lepih travnikov v Slome in od tam preko štirih gričev je zvezati zopet z obstoječo okrajno cesto. V letos na novo izdanem zemljevidu ptujskega okraja je bila zaznamovana ta cesta kot projektovana. one zgoraj imenovane pa ni bilo. To je torej ena hvalisana pravica, to naprednost, to ljubezen do kmeta, da se sedmim posestnikom hoče zidati cesta, ki bi ogromno ovirala za časa nalivov odtok Pesnice, a stotine in stotine drugih kmetov mora biti brez nje, ker ne bi vodila proti Ornigovi pekariji in Hutterjevi žganjariji. Hinavci! Zastonj so bile razne prošnje bodisi pismene bodisi ustmene, zastonj vsi sklepi in projekti prejšnjega slov. odbora. Ali poučili smo vas in vas po potrebi še bomo! 26. aprila t. 1. se je vršil pregled za projektovano v karti označeno cesto od strani inženerja štajerskega deželnega stavbinskega urada. Pred vsem moramo odločno protestirati proti temu, da se na take komisijonelne preglede pošljejo uslužbenci, popolnoma nezmožni našega jezika ter zahtevati, da se nastavi vsaj eden, slovenščine popolnoma zmožen strokovnjak. Vesel pojav je bil, kako so se zbrali v velikem številu — bilo jih je nad 230 — prizadeti kmetje ter brez voditelja in brez navodila obsodili na jasen način vso početje Ornigovo. Samo sedem posestnikov je bilo za projektovano cesto, vsi drugi pa so hoteli zvezno cesto Polenšak - Savci z okrajno cesto ormoškega okraja in potem skozi Ti-bolce na kolodvor v Moškanjcih, in to popolnoma upravičeno, kajti ne samo, da projektovana Ornig - Visenjakova cesta nima nima nobenega občekorist-nega pomena, delati bi se moralo tudi preko štirih gričev in gospodje „na-
predni in ninni" gospodarji ter vse-znalci bi vendar morali vedeti preračunati. kaj to pomeni! Oglejte si vsaj najprimitivnejše nauke tehnike o grajenju cest, mogoče se vam zasvita v možganih, kaj je občekoristna cesta, kje in kako mora biti speljana! Na «plošno zahtevanje ogledal si je zem-ljemerec tudi kraj, kjer je zahtevala cesto ogromna večina navzočih. Kmetje so se pismeno zavezali podariti potrebna zemljišča brezplačno in vsak je moral na licu mesta spoznati, da odgovarja zahteva kmetov resnični potrebi in da je cesta tehnično lažje iz-peljiva. Upravičeno torej pričakujemo, da se v najkrajšem času ugodi naši zahtevi, katero ponavljamo že desetletja. Okrajne doklade plačujejo tudi ti obrežni kraji, odkar obstojajo okr. zastopi, a koristi niso imeli še do sedaj nobene. Občine same so preobložene z izdatki, ne morejo si na noben način delati in vzdrževati cest same. Kako nujno je potrebna cesta, naj dokazuje še sledeče jasneje! Vinogradi se nasa-jujejo z novimi amerikanskimi nasadi. To stane silno truda in denarja, a vina ni mogoče spraviti v promet. Od nekdaj je že v farah Polenšak, Sv. Tomaž, Sv. Lenart obilo lepega in žlahtnega sadja, -a ostati mora doma, ker je prevažanje naravnost nemogoče. Kmetje ne morejo voziti k svojim njivam v jeseni in spomladi gnoja, ker so dolinice, kjer bi morali iti. nepristopne. Tudi trpijo konji in goveda silno veliko, saj vlečejo jedva prazne vozove. Več posestnikov mora pustiti često repo, zelje in korenje na njivah, ker ni mogoče spraviti pridelkov domov. Na senčnih straneh imenovanih far so veliki gozdi, a posestniki od tam in iz dravskega polja na prim. iz občin Mezgovci. Moškanjci. Gorišnici, Prvenci, Dornova itd. ne morejo ne po drva, ne po listje za steljo. Vsakdo se lahko prepriča o resničnosti naših trditev in na stotine in stotine kmetov vam podpiše vse to. Zbudili smo se enkrat, sedaj ne bomo mirovali da spoznamo, kdo da je naš prijatelj in ali so javne korporacije kakor je okrajni in deželni odbor za to. da gledijo na procvit in gospodarsko korist, ali pa zato, da nesposobni in nezmožni ljudje zavzemajo taka mesta, zvišujejo doklade in izmetavajo tisočake. Burja ogorčenja je odnesla zadnjič pri volitvah Visenjaka in prepričani smo, da se bo enako zgodilo z drugimi. Gospodje, pomnite si: kmet hoče živeti in se ne da brez odpora zadušiti z zvišanimi vašimi dokladami. Ne miloščine ali obljub, ampak pravico hočemo.
Dolina pri Trstu 16. maja Naročniki za časopis „Domači zdravnik'1 se javljajo prilično, ali jih še ni toliko, da bi se pokrili • stroški za tisk. poštnino itd. Kdor ga misli naročiti, naj se oglasi čimprej, da vem v koliko primerkih dati tiskati drugo številko. „Domači zdravnik"' bo izhajal od 1. junija redno mesečno v zvezkih 16 strani in velja za celo leto samo 2 K. Prvo številko pošiljam brezplačno na ogled. Časopis je poučljiv in zabaven.
Prirodno in vodno zdravišče se zida na podnožju vasi. Osnovalnega društva predsednik je g. Josip Pangerc, nadžupan, ki je zavzet za vsako dobro naroda. Odprlo se bo v treh tednih, ali se more polivati in zdraviti tudi že poprej.# Položaj Doline in okolice je krasen; razgled na morje adrijansko, ki nekdaj bilo je slavjansko, je nepo-pisljiv. V kratkem bo tukaj druga Opatija na slovenskih tleh. Že sedaj se javljajo gosti iz raznih dežel med temi tudi tri rodbine iz Berolina. Imamo morski in planinski zrak. Pojasnila pošilja najstarejši učenec ^pokojnega župnika Knajpa in ravnatelj J. Okič.
Slovenske novice.
Štajersko.
—	Za družbo sv. Cirila in Metoda
je nabrala g. Deščik Ivana, gostilni-čarka v Kloštru v Št. Petru v Sav. dol. 7 K. Dali so gg. Kornelj Andrej 3 K, Dolščik Anton in žena 2 K. Boecio Jože 1 K in Vörns Sever 1 K.
—	Iz deželnega šolskega sveta. Nadnčiteljem na ljudsko šolo k Sv. Lenartu v Slov. gor. je imenovan dosedanji učitelj na okoliški šoli v Ptuju, g. Jakob Kopič. Učiteljica na ljudski šoli v Framu je postala gospica Marica Lavtar. Za učiteljico ženskih ročnih del v Plešivcu je imenovana gosp. Ana Bregant.
~ Iz poštne službe. Poštna ofici-jantinja g. Lujiza Šac je postala poštna ekspeditorica v Framu pri Račjn-.
—	Sokolska slavnost v Brežicah na Binkoštni ponedeljek je slednjič dovoljena od ministrstva. Obenem je pa tudi dovoljena Nemcem slavnost otvorjenja nemškega doma. Častna stvar vseh rodoljubnih Slovencev, zlasti pa „Sokolov"' je. da se udeleše v im-pozantnem številu te največje narodne slavnosti. kar jih je bilo kedaj v Brežicah. Natančnejši spored slavnosti še obvestimo.
—	„Slovenska sokolska zveza" ima na Binkoštno nedeljo svoj II. redni občni zbor v Brežicah.
—	Zahvala. Krajni šolski svet okolice Slovenji Gradec je v svoji seji dne 19. t. m. soglasno izrazil svoje hvaležno priznanje v Trbovlje odšlemu č. g. katehetu Fr. Stermšku za njegovo vneto podporo šolske kuhinje. Omenjenemu gospodu se ima mnogo zahvaliti, da je bilo pretečeno zimo n. pr. mogoče razdeliti skoz 71 šolskih dni med revno in oddaljeno deco 7650 toplih kosile.	» s>
—	Sv. Martin v Kožni dolini. Dne 15. maja je napravila k nam izlet šolska mladina teharske ljudske šole, kateri so se razven učiteljstva in duhovščine pridružili še drugi prijatelji ravnokar bujno razvite narave. Bodite zagotovljeni, vrli potomci slavnih plemenitih Teharcaüov, da smo Vas sprejeli s prijateljskim srcem in iskreno ljubeznijo. Med popevanjem uarodnih in drugih pesmi ter izvajanjem raznih otroških iger. minil nam je čas po bliskovo in le prekmalu je bilo treba misliti na ločitev. Naj ostane Vam. dragim izletnikom, kakor tudi nam ta dan v vedno lepem spominu. Posebno pohvalno moramo omeniti našo vrlo gostilničarko „Pohorčko", katera je mladini za jako mal denar postregla nad vse izvrstno z juho, mesom in drugimi tečnimi jedili. Naj jej bode to, kar je darovala otrokom in njen trud na drugi strani obilno poplačan. — V doglednem času priredili bodo šolarji s sodelovanjem pevskega društva in drugih. poučno igro v prid ubogim šolarjem. Kdaj. vspored in druge podrobnosti priobčimo prihodnjič.
—	Izginila je v Sv. Andražu pri Velenju preživitkarica Jera Jelen p. ti. Breznica. Doslej niso mogli izvedeti, kam je šla. Stara je 70 let, je odšla bosa in brez jopiča minolo nedeljo. Kdor bi kaj izvedel, naj naznani gosp. Francu Hrovatu, posestnik v Sv. Andražu pri Velenju.
—	Iz maščevanja. Dva sina posestnika Pristovška v Trnjem pri Brežicah sta nastavila mreže ribam v nekem potoku. Sosedov pastir pa je mreže vkradel. Nato sta ga Pristov-škova fanta pošteno natolkla, mu roke zvezala ter ga vrgla v vodo, ki pa k sreči ni bila tako globoka, da bi utonil, Orožniki so izročili Pristovškova sina sodniji.
—	Nameste k poroki na oder.
Iz Sevnice nam pišejo: Po nevesto sta šla ženin Frane Kodej lz, Ledine in tovariš I. Pompe. Po potu je učil ženin tovariša iz revolverja streljati. Tovariš, brat neveste, je res pritiskal revolver, ki se pa ni hotel sprožiti. Ženin reče tovarišu: „Le pritiskaj!"'ter stopi pred njega; ko tovariš pritisne petelina, se revolver sproži ter ženina Franca Ra-deja zadene v levo rebro, da je takoj mrtev obležal. Zakaj je dovoljeno streljati ob takih prilikah, ki se tolikrat pripetijo nesreče?!
Zgornja Poljskava. V pondeljek 14. t, m. se je poročil g. Ivan Krnic z g. Faniko Samuhovo.
—	Obešenega so našli dne 14. t. m. v občini Lormanje pri Sv. Lenartu v Slov. gor. 601etnega neznanega moža.
—	Obesila se je v Gradcu 56letna Ana Gajšek, doma iz Šmarja pri Jelšah. Preživela se je s prerokovanjem iz kart.
Kranjsko.
—	Stritarjeva slavnost v Ljubljani v soboto zvečer in v nedeljo se je izvršila na izredno slovesen način. Priredila se je pesniku bakljada in serenada, zatem slavnostna akademija. Pozdravil ga je predsednik „Društva slovenskih književnikov in časnikarjev"' g. dr. Zbašnik: slavnostni govor je imel g. prof. dr. J. Tominšek. V nedeljo se je vršil banket. Nešteto brzojavk in pismenih pozdravov je došlo 70letnemu slavi jen cu.
Koroško.
—	V nekaterih krajih se je po.-
javil tifus (legar).
Primorsko.
—	Vaška žaloigra. V vasi Banko je že staro sovraštvo med rodbinama Gregorja Banko in Simona Banko. Nedavno sta prišla zopet v razpor radi neke meje; v prepiru je vstrelil Gregor na Simona z revolverjem. Simon pa je udaril Gregorja s sekiro. Oba ležita na smrtni postelji.
—	Strela je ubila v Medolino v Istri pastirja Franca Loremina, ko je pasel živino.
—	Mrtvega novorojenca so našli v paketu iz plavega papirja pod nekim grmom na pokopališču sv. Ane v Trstu. Zdravniki so spoznali, da je otrok pred kakimi 36 urami prišel na svet, da je pa umrl še-le pi-ed par urami. Na vratu so se poznala znamenja prstov. Mater — detomorilko iščejo.
Slovanski jag.
—	Dogodki na Hrvaškem. Ban
Pejačevič je poslal Tomašiču vizitko, v kateri ga je prosil, naj ga v tem času ne obiskuje. Ta vest. če je resnična, je vrlo značilna. Tomašič je sedaj najbolj sovražena oseba na Hrvaškem, a on je bil desna roka Khu-enova in potem Pejačevičeva, glavni steber madjaronskega režima. Po gornji vesti bi bilo soditi, da bi se celo ban Pejačevič rad izogibal vsaj pred svetom svoje — desne roke. -Öe je to res, je znakom, da je obsodba naroda padla z vso težo na Tomašiča.
—	Hrvatski delegatje so dospeli v nedeljo zvečer v Budimpešto. Na kolodvoru je bilò zbranih nad 400 visokošolcev, ki so jih pozdravili z eljen-klici. Tako madjarski kakor hrvatski govorniki so slavili hrvatsko-madjarsko vzajemnost.
Slovanski sever.
—	Duma in državni svet. Kakor sporočajo ruski listi, je dobil predsednik dume uradno obvestilo, da ne more biti sprejet v avdijenco, v kateri
bi izročil carju adreso dume. češ da takšne sklepe mora carju izročiti dvorni minister. Enako obvestilo je sprejel predsednik državnega sveta. Ko je v seji dume dne 21. t. m. predsednik Muroniev prečital pismo min. predsednika Gorjeinkinà, v katerem se dumi zgornje obvestilo naznanja, je vladal v zbornici popolen mir. Vsi govorniki so zastopali, da se gre tukaj zgolj za formalnost, in duma je sklenila. upoštevati in izpolniti željo vlade.
—	Pozdrav dumi. Vodstvo radi-kalno-socijalistične stranke francoske je sklenilo, takoj po sestanku francoske zbornice predlagati, da pošlje francoski parlament čestitko ruski dumi in naj se povabi delegacija dume v Pariz k obisku.
—	Amnestija na Ruskem. Dejstvo, da ni vladni list priobčil nobenega ukaza glede amnestije in da ni predsednik dume vzlic svoji prošnji, naslovljeni na dvorno iuaršalstvo. za-dobil pri carju avdijence, da predloži adreso dume, je vzbudilo razne bojazni. Tudi ne zamore pomiriti duhov govorica, da bo amnestija razglašena dne 27. maja, na obletnico kronanja carja Nikolaja, ki bo obsegala le prav mali del političnih zločincev.
Svetovne vesti.
—	' Sedem vasi je čisto uničil gozdni požar v Michyami. Zedinjene države; več jih je pa uničil deloma, Izgubilo je življenje več oseb.
—	Konferenca o brezžičnem bizojavu bo otvorjena na željo angleške vlade 3. oktobra.
—	Gozdni požar v Severnem Wis-konsinu je uničil osem mest. Življenje je izgubilo 30 oseb. Požar grozi tudi drugim mestom.
—	Spalna bolezen. Da preišče spalno bolezen, bo iz Nemčije odposlana državna ekspedicija v vzhodno Afriko. Za to ekspedicijo so izracu-njeni stroški do 120.000 mark. Te ekspedicije se udeleži strokovnjak, kateri pozna temeljito protozoične parasite, zdravnik, kateri pozna dobro, vzhodno-afričanske razmere in bakte-rijolog, kateri se izborno razume na bojišču proti kugam. Ostalega osobja se ne bo vzelo iz Nemčije, ampak izbiralo se bo med potjo. Kot cilj bo služila nemškemu ozemlju bližnja angleška Uganda, kjer se nahaja vse polno slučajev te čudne bolezni. Ekspedicija bo trajala približno poldrugo leto.
—	Razdelitev slapa Niagare.
Slap Niagare uporabljajo za proizvajanje električne sile. Od etìe stran rabi ta slap Kanada, od druge pa ameriške Združene države. Nedavno je prišlo med obema do spora, koliko da zamore vsaka država uporabljati vodne sile. Ta spor je poravnala mednarodna vodna komisija* ki je razsodila, da ima Kanada uporabljati na sekundo 36.000, Združene države pa 18.50S kubičnih čevljev vode. V kratkem času, kar se vodo uporablja za proizvajanje električne sile, je nastalo ob Niagan veliko mesto Niagara Falls, ki šteje že nad 100.000 prebivalcev.
—	Z Bonapartom je plesala. V Washingtonu je umrla nedavno gospa Betsy Ware, gotovo najstarejša žena na svetu. Doživela je 130 let. V njeni zapuščini se je našel prstan, ki ji ga je leta 1824. povodom njene srebrne poroke daroval predsednik Monroe. Njen oče, ugledni angleški financier, je prišel kmalu po njenem rojstvu na Francosko, kjer je postal minister. Pokojnica je bila v mladosti sloveča lepotica. Robespierre jo je oboževal. Po sklenjenem miru v Campu-Forminu je bila velika svečanost na čast Bonapartu. In pri tej pri-
liki je S plesala Betsy z. Bonapartom. Kmalu nato se je Množila z Ware jem ter se preselila v Washington. Za njo žaluje 98 vnukov in pravnukov.
—	Deklic j i dvoboj za žarocnika V Cikagu sta se dvobojevali Milka Pri bi čir in Merle — po imenu ali Hrvatice ali Slovenke —.s samokresi.,, d a se odloči, kateri naj ostane zaročnik Peter Zoričič. Pribičič je zadala Merli lahko telesno poškodbo. Hujše posledice so zabranile prisotne osebe. Gospica Pribičič. ki je sedaj zaprta, je stara
let. dočim ima njena nasprotnica 18 let.	V. ' ;
^-"Noj, čuvaj doma. Udomačeni afrikanski noj. (ptič v visokosti do oseem čevljev) izkazal se. je že kot dober čuvaj hiše in imetja. V eni Veliki farmi (veleposestvo v Ameriki), ne daleč od Džeksonvile, v pokrajini Florida v Severni Ameriki, imeli so udomačenega noja. V farmi imeli so mnogo perutnine in divjačine, zlasti še fazanov. Te so domači lovci. Negri imenovani. vedno zalezovali in vznemirjali. Gospodar, da bi kradež zabranil, je poslal na ta del svojega posestva, kjer se je gojila perutnina, za varha noja, katerega so imenovali „Napoleon". Ta velikan je bil strašno hud, zlasti po noči je bil kakor sam zlodej. da se mu ni smel nihče približati, razun da je bil oborožen z dolgimi vilami. Neko noč prebudil je „Napoleon"' vse prebivalce z groznim krikom in upitjem. med katerim se je slišalo tudi nekaj bolestnega človeškega glasu. Prestrašeni prebivalci so nagloma prihiteli vkup na dvorišče, kjer so opazili, kako beži neznan Negri po dvorišču sem intje, za njim pa „Napoleon"'s svojim groznim kljunom, grozno kričeč, kakor da bi hotel prekričati nesrečno svojo žrtev. Ta je že krvavel iz mnogih ran. ker je zastonj poskušal niti čez visoki plot. S trudom so potolažili hudega čuvaja, za ranjenega Negrija pa je bilo treba hitre zdravniške pomoči, da «i na ranah izkrvavel. Od tega časa si Negri niso več upali nadlegovati naselbine, boječ se groznega čuvaja.
—	Enajstletna morilka. Od dne 12. aprila sem so pogrešali lOletnega sinčka posestnika Appela v Diestel-liotnn na Nemškem. Brezuspešno so ga iskali. Nedavno pa je izpovedala enajstletna deklica Schenk iz Gründel-haasena. da je dečka vrgla v vodo. Ker je bila voda plitva in je deček še parkrat izlezel iz nje. ga; je vedno z neko ranto suvala nazaj, da je naposled utonil. Mlado morilko so zaprli. Vzroka dejanja neče povedati.
—	Umoril 33 žen. V Maroškem mestu Masakežu je umoril neki črev-ijar 33 žen. Pred sodnijo trdi, da jih je umoril zato. ker ga je jezilo lahko-mišljeno žensko življenje. V njegovem stanovanju so našli 25 ženskih glav in v nekem drugem skladišču še 16.
—	Visokost raznih ljudstev. Med najvišje može na svetu štejejo se najprej Angleži in Švedi,. kateri dosežejo navadno velikost 1'70 m. Danci. Ho-landci in Mažari vzrastejo do 1'67 m. Rasi. Švicarji in Belgijci 1'66 1/2 m. Francozi in Nemci i*M m. Italjani in Španci pa T «I m. Angleški delavec ima visočino po 174 m, da prekosi v
§1$) bogataša in meščana. Narobe v itera pa je v Nemčiji, kjer so gospoda H bogataši navadno za 2 cm višji od navadnega delavca. Iste razmere so baje tudi na Francoskem.
—	Starost živatij. V razmeri med sesavci in štirinogatimi živalmi ter ptiči, pozna se starost prvim veliko bolj nego perutninarjem. Stari konj1 in stari pes spoznavata se na starost po oslabelosti ndov, počasnosti gibanja, izgubi zob in namršeno dlako. Pes ki je dosegel 12. ali 15. leto pozna se že neizskušenim očem za starega, — dočim
ptic ohrani na starost svojo svežost in mladostni ugled mnogo dalje. Kanarček obdrži lahko do 24. leta svojo živah-nost. še mnogo daljdživi papjga. " seveda pri dobrem oskrbovanju. Pariški Pasteurov ustav ima papigo, o katerej sodijo starost od 65 do 75 let, pa se ji starost kar nič ne pozna. 4- Miš živi nardalje pet let. seveda ?če. né zapade prej nasilni smrti. O nekaterih ptičih na primer o planinskih kokošil} javi se. da se pozna starost , po belih peresih, da postane žival pisana, o jarebici se to ne trdi. teinuč pravi, da se pozna starost po moči kljuna in gostega perja na repu. Sicer pa ti znaki niso vselej zanesljivi; treba namreč je . tudi imeti, pred Očmi različne kraje in okoljščine. v katerih žival raste in se razvija. Tako tudi velja raznim živalim različna sodba glede na prirodo v kateri živijo, pa tudi na nje vrsto in pleme.
—	Vrabci v sovraštvu. V celem kraju Emden na Hanoveranskem imajo proti vrabcem čudno zapoved. Do 1. grudna mora k županu prinesti vsaki posestnik ki ima 1 do 12 hektarov zemljišča .po* 3 vrabce, oziroma mrtve vrabčeve glavice; kateri posestnik ima 12—25 ha zemlje po 6 vrabcev ali glav; kdor ima pa nad 25 ha zemljišča. treba mu prinesti 12 vrabcev ali njih glav. Kdor tega naročila ne spolni, kaznuje se z globo do 6 mark. oziroma z zaporom ža to svoto. Občinski predstojniki morajo poročati oblasti, ali so posestniki ugodili tej zapovedi ali ne? — To kaže. da če se kje vrabci le preveč zaplodijo. so škodljivi polju, menda bolj nego katerikoli drugi ptiči.
—	Pes — snažilec obuvali. Angleški gentlemani se ne prikažejo nikoli na ulici, da se niso prej skrbno osnažili in olišpali. Neki Anglež, mu-divši se ravno v Parizu, namenil se je čez most reke Seine na drugo stran mesta. Med tem pa opazi, da ga je majhen psiček po obuvalu onesnažil. Ozre se in koj pri oglu neke hiše opazi ubozega moža,, kateri ljudem za mali denar obutev snaži. Stopi k njemu, da to stori tudi njemu. Ta je seveda drage volje tó storil. — Ko pride Anglež drugi dan zopet ondi mimo, je psiček spet pri nogah z svojimi tacami in tako se zgodi spet tretjega dne. To je zbudilo Angležu radovednost, da začne psa bolj natanko pozorovati. Opazi kmalo. kako beži pes k obrežju reke, ondi v blatu si tace omaže, pa se prikrade brž na most in videvši koga z leskečimi čevlji; brzo. mu jih z tacami omaže. Povpraševaje je Anglež zvedel, da je mož snažilec lastnik onega psa in da ga je nalašč za to izučil, da ima on več dela Anglež se čudi temu ter drago odkupi psa, katerega odvede seboj v London Nekaj časa ga je ondi ' imel privezanega, ko ga je oprostil mu je. cez par dni pobegnil in v par tednih opravljal je spet že'svojo staro službo ob mostu v Parizu.
—	Jubilejna slavnost krompirja. Pred tremi leti (1903) slavila se je tristopetdesetletnica uveden ja krompirja v Evropo. Najprvo se namreč omenja v nekem pismu; tiskanem (?) v Sevilu od Petra Cieca, da prebivalci Peru v Ameriki satje nekake okroglaste sadike v zemljo. Prvo ime. katero je krompir v Evropi imel, bilo je italijansko „tar-tufolo". Leta 1853 so postavili spomenik v Offenburku na Badenškem Francu Drake-ju, o katerem se pravi, da je prvi (pred 300 leti), prinesel krompir v Evropo. L. 1616 prišel je „tortufoli" kot posebno imenitna jed na francoiko kraljevo mizo. V Prago dobili so krompir z Irskega, od samostana Hyberniskega. Dalje po Češkem razširjal ga je od leta 1732 nadškof
praški Danijel Josip Mayer, kateri je svojim sorodnikom daroval vrečo krompirja, da so ga med ljudi razdelili. Šele v drugej polovici 18. stoletja premagali so prijatelji tega sadeža razne pomisleke in odpore, s katerimi se je priprosto ljudstvo krompirja branilo. Pruski kralj Friderik Veliki je naročal vojakom ob vojski v Šleziji, da sj priporočali kmetom sajenje krompirja. V Avstriji je to zadevo podpiral najbolj cesar Jožef II. Na Francoskem dal je lekarnar Parmentier nasaditi veliko njivo, samega krompirja. Ob potih na okoli njive napravil je table z napisom: „Kdor izkoplje ta dragoceni sad. bode hudo kaznovan". Čudno!
- Kar prej ni doseglo priporočanje in ponujanje, napravilo je žuganje. Kmetje in vsi prebivalci na okoli kradli so krompir na vso moč, ga po-skuševali z kuhanjem in pečenjem, shranjevali ga za zjmo in za spomladno sajenje. Ko je kralj Ludovik XVI. izvedel to. dejal je lekarnarju prijazno: „Gospod, vi ste razširili med ljudi kruh ubogih." Kmalu za tem jeli so kralj in celi dvor nositi za klobuki kakor tudi na prsih kot novost — cvet od krompirja. V poznejših letih bilo je zloženih marsikje več pesmi — krompirju na slavo.
Gospodarstvo.
Perutninarski tečaj v Otter-foacliu na Zgornjem Avstrijskem.
Največ ljudi misli, da ' je perut-ninstvo zgolj postranskega pomena za kmetijsko gospodarstvo. A številke govore drugače. Iz naše države se je izvozilo jajec in perotnine na leto za 124 milijonov kron. uvozilo pa za 56 milj. kron. Ker pa je v poslednjem času i^voz padel, uvoz pa se povzdignil za 17%, zato je poljedelsko ministrstvo jelo misliti na sredstva, s katerimi bi se dala reja perutnine tako povzdigniti, da bi bili neodvisni od inozemstva. V ta namen se je priredil perutninarski tečaj na uzorneiu posestvu gospoda G. Wieninger v Otterbachu pri Scliür-dingu na Gornjem Avstrijskem. Vršil se je dvakrat namreč od 26.-29. marca in od 7. do 10. maja 1. 1. Udeleženci so bili poklicani iz vseh avstrijskih dežel in vsi narodi so bili zastopani. Iz Štajerskega je bilo 8 udeležencev, med temi 3 Slovenci in sicer: gg. Fr. Goričan, potovalni učitelj; M. Zupane, asistent dež. pot. učit. M. Jelovška in T. Pušenjak. nadučitelj na Ovenu. Predno pa nadaljujem opis tega perot-ninskega tečaja, naj omenim nekaj o uzornem posestniku g. Wieningerju. ki je menda pri nas malo znan. Težko bi mu našel v naši širni Avstriji vrstnika, ki bi bil v gospodarskem oziru tako požrtvovalen, delaven in vztrajen. Svoje posestvo, ki pa ni baš veliko (141 oral), je posvetil gospodarskemu pouku ter si priskrbel mnogobrojnih in izvrstnih učil. kakoršnih nima nobena javna kmetijska šola. Za kmetijska predavanja in muzej, je postavil nalašč posebno obširno poslopje. Vsako leto priredi 30 rednih predavanj ob nedeljah in praznikih iz vseh stroK kmetijstva po zgledu danskih ljudskih visokih šol. Ta predavanja obiskuje na leto povprečno po 3000 oseb.
Prirejajo pa se tudi posebni 1 2 tedenski, tečaji za mlajše kmetovalce in kmetiške hčere, da se še natančneje pouče v raznih gospodarskih strokah. Prirejajo se: tečaji za pridelovanje krme, mlekarski tečaji za dekleta, tečaji za uporabo sadja, tečaji za kmetijsko knjigovodstvo, kmetijski tečaji za učitelje, perutninarski tečaji in tečaji za mlekarske nadzornike. Povprečno pride
na leto po 6000^—7000 obiskovalcev; pa ne morda samo iz bližnje okolice, ampak celo iz inozemstva in drugih delov sveta. Vsa omenjena predavanja in ' tečaje vodi g. Wieninger osebno sam. Za pomočnika pa si je dal na svoje stroške izobraziti asistenta, katerega je celo poslal v inozemstvo, d^ si pridobi potrebnih znanosti v perut-ninarstvu. Ta odličen mož je kaj zgovoren in vljuden z vsakim in odtod izvira njegov velik vpliv pri tamošnjih kmetovalcih. Povedal nam je. da le svoji vstrajnosti in neizmerni potrpežljivosti ima zahvaliti, da je opaziti v okolici znaten napredek v kmetijstvu. Ko je imel pred 10 leti prvo predavanje. imel je 17 poslušalcev. To bi ravno za začetek ne bilo premalo, a kaj. ko je bilo med njimi 16 njegovih lastnih uslužbencev, ki jih je k predavanju komandiral. da ne bi govoril pred praznimi stoli. Le en tujec je prišel slučajno poslušat. Marsikateri bi izgubil pogum in bi pnstil predavanja, ne tako g. Wieninger. Pri drugem predavanju je moral še komandirati svoje sluge, a tuja poslušalca sta bila že dva. Tako je šlo naprej polagoma, dokler si ni popolnoma osvojil src okoličanov. Prekrasen zgled za nas! Tudi mi ne izgubimo poguma, ako prvi naskok zadene na odpor, temveč de-lujmo vstrajno in potrpežljivo naprej in naš trud ne bo ostal brezuspešen. Bog pa naj tudi nam nakloni kakega takega Wieningerja! O perutninarstvu in drugem v Otterbachu prihodnjič.
Tomo Pušeujak.
Kako okrepčati zanemarjena drevesa ?
Bolezen potlači človeka; prej zdrav in čvrst, postane tedaj otožen. Glava mu sili na prsa, roke so mu nadležne, tudi noge. nič prav mu ni. Treba je iskati zdravnika in zdravila. Tudi drevo obnemore. nič več ne rodi prav, sad še celo popolnoma zaostane. Kaj je storiti? Je li drevo bolno? Taka je! Kaj je pa krivo nerodovitnosti? Velika naša trda nehvaležnost. ki ne drevesu, kar mu gre. da zamore našim tirjatvam ustreči. Naša zanikrnost mu ugrabi rodovitnost, katero večkrat pri odgoji dreves uporabljamo. Zemlja, v kateri se solzi in stoka drevo, nima gnoja, drevo ne more rasti, ne more se razvijati. Večkrat tudi skopljemo drevesu, kadar ga vsadimo. že mrtvaško jamo, ker ga stavimo pregloboko. Vsled tega se naleze drevo bolezni, vidoma hira in hira dokler pogine. Tedaj nikar saditi drevesa pregloboko, kajti to jim je jako škodljivo. Paziti moramo dalje na to, da se vrh in vej« v prvih letih primeroma okrajšuje, z debla pa ostrže stara škorja in mah. Ako tega ne storimo, dobi krona nepravilno rast, začne hitro roditi, zato pa tudi liitro opeša. Enako škodljivo je tudi. ako pustimo staro skorjo, pod katero gnezdijo mrčesi. ki so pravi drevožrei. Le dobro osuaženo drevo bo zamoglo tndi dolgo časa roditi. Četrti vzrok pa tiči v tem, da se rane in zareze ne zamažejo z voskom, vsled česar nastane bolezen trohnobe. Peti vzrok nahajamo večkrat v zemlji sami. posebno v njeni globočini, ako ima preveč kremenika, ali ako je podlaga, v kateri se korenine širijo, preveč kamenita ali pa tudi močvirna. V prvem slučaju zamoremo pomagati z gnojenjem, v drugem pa. ako nepotrebno vodo odpeljamo. Krivo je včasi tudi podnebje, ki ne ugaja drevesu, drevo ostane nerodovitno; najbolje sto-, rimo, da tako drevo precepimo.
Lahko bodemo pa tudi nerodo-vitnost odstranili, ako to dejansko izpeljemo. Kar smo prej deloma po nemarnosti zamudili — namreč da drevo dobro in umno oskrbujemo.
Nane vinstvo nekdaj in sedaj.
(Iz ljutomerskega okraja.)
Kako veselo je poslušati naše stare vinščake, ko pripovedujejo o nekdanjih veselih časih njihovega vinogradarstva. Niso poznali bolezni trt. niti njih zdravljenja; — niso poznali trtne uši, niti trudapolnega dela, ki ga zahteva sedanje vinstvo.
Kleti, kjer je katera stala, so bile navadno polne žlahtne kapljice. — sosed je pomagal sosedu — zlasti po zimi, ko je bil saninjek. ni bilo kdnea zvonenja na konjskih opravah visečih zvoncev, ker vozilo se je v gorice gnoj — danes tenni, jutri onemu. — Dobre volje ni manjkalo, in pelo se je proti domu, ker rujna kapljica v vrhu je ogrevala srce pridnemu vinščaku. Da so včasih iskri konjiči našega Muro-poljca zgubili svojega gospodarja — no, to se pač zgodi — saj ni bilo navadno druge nesreče. — Rigolanja po zimi ni bilo. le če je hotel kdo saditi kako posebno vrsto. Grobalo se je že jeseni in gnojilo.
Prišel je mesec mare in sv. Jožef. S platnenimi vrečami na hrbtu, noseč v njih razna živila, šle so cele tolpe ljudi oboroženih z motikami. pevajoč bili so to kopači, ker začela se je po ljutomerskih goricah prva kop. Po vseh bregeh se je razlegalo glasno petje, vriskanje — znamenje srečnega, zadovoljnega ljudstva. Kar je kdo mogel, je delal, nikdo ni prigovarjal, saj so vsi dobro vedeli, da prej bodo na vrhu. prej pojdejo oča v klet po krepčila. — Opoldne je pripravila mati dobro kosilo, oče je prinesel poln vrč. pred in po obedu so morali moliti vsi na glas. prosti čas so porabili za pitje, petje in burke — dokler ni prišel oče in rekel: no, zdaj pa le ,,v imenu božjem". In zopet se je delalo, kot bi se šlo za stavo. — Če je bil tupatam kateri trsek po nedolžnem odsekan, ni nič škodilo, se pač v jeseni zagroba. da ne bode redščine.
Prva kop je bila končana in pil se je „likof". Vsi so pokleknili ob robu goric in peli v čast ..Jezusu". — Oče pa so pridno nosili vrč za vrčem, dokler ni vse pospalo. S tem pa je bilo delo tudi skoro končano, kajti drugo kop je opravil vinicar sam, istotako vez in košnjo za malo plačo. — Oče so tre-bali le pripravljati slamo za vez. dati viničarju tupatam kakšen goldinarček ali kak mernik zrnja. Ta je zopet, ko se je začela mlatev. odšel na Hrvatsko mlatit, in ostal tam navadno do trgatve. Meseca oktobra so začeli oče pripravljati in voziti posodo in drugo za treatev — viničar pa je pripeljal navadno poln voz zasluženega zrnja iz Hrvatskega, da bode po zimi kaj za njega in družino. (Konec prihodnjič-
Društveno gibanje.
—	Slovensko akad. društvo „Slovenija" na Dunaju si je izvolilo na prvem občnem zboru tek. tečaja 11. maja 1906 sledeči odbor: stud. phil. Fran Mravljak ml., predsednik; stud. med. vet. Ivan Lešničar. podpredsednik , stud. iur. Josip Agneletto. tajnik: stud. phil. Fran Bradač, knjižničar: stud. med. Andrej Jenko, blagajnik; stud. iur. Ivan Debenjak. arhivar; stud. med. Viktor Slamnik, gospodar.
Književnost in umetnost.
—	Književno naznanilo. Prvi in drugi del svoječasno naznanjene štiridelne pesmarice „Šopekšolskih pesmi z nar. in v narodnem duhu zloženimi nap e v i" sta dotiskana in pričnem ju razpošiljati takoj, ko prejmem še tudi II. del omenjene pesmarice od tiskarne. (Prvi del je že v mojih rokah.) Razpošiljanje se bode vršilo po onem redu. kakor so se mi oglašali naročniki. Prosim torej po-
trpljenja! Pesmaric se je tiskalo samo 200 izvodov nad številom naročnikov. Kdor. se še torej ni oglasil, pa si želi te pesemske zbirke, naj mi to blage volje čim najhitreje sporoči, zakaj brez izrecnega naročila ne nameravam pošiljati zbirke nikomur.
(204 a ) JO—D prva
zapoved!
Ohranjujte se
in imejte doma vedno Felerjev lepo dišeči rastlinski eéenèni fluid z znamko
Elsa-fluid,
kei- isti pri protinastih ili skrninastih bolečinah, trganju v udih, boaenju, krčih, bolečinah v rokah, nogah, glavi, zobeh, hrbtu, živcih in mišicah, trganju v ledjih, izpahih influenci, migreni hitro in sigurno vpliva ter, odstrani slabost, trudnost, vnetju, močen utrip srca, šumenje v ušesih, slabost, oči, bolečine v prsih in členih,
vročinske prikazni itd. 12 malih ali c ldvojnih steklenic stane franko 5 K, malih ali 12 dvojnih steklenic 8 K 60 v, 48 malih ali 24 dvojnih stekenic 16 K in se dobe pri izdelovatelju, K. V. FELLERJU' lakarnarju v STUBICI, Elzin trg št. 202, Hrvatsko.
Priporočati je, obenem naročiti Fellerjeve od va -jtijoče rabarbarjeve kroglice z znamko „ELSAPILIjEN" ti škatljic za 4 K; te vplivajo imenitno pri težkočah -želodcu, slabem prebavljanju. slabostih, zaprtosti itd ['KAVEOA BALZAMA je dobiti ne 1, ampak 2 det. franko za r> K.
— Neznosno je, če se praša bolnika. kako se počuti. Kdor ni zdrav, tega le boli. če mora o samem sebi izpovedati neprijetne reči. Ustrežeš pa vsakemu, ki trpi na influenci. kašljn, hripavosti. zasliženosti. bolečinah v vratu, pomanjkanju teka. slabostih, neredu pri prebavljanju, če mu priporočaš Fellerjev rast.linsko-esenčni fluid z znamko „Elsa fluid", o katerega uspehih se je izreklo doslej pohvalno nad 71.000 hvaležnih pisem. Edini pro-izvajatelj K. V. Feiler v Stubici, Etzin trg 202 (Hrvaško) pošlje 12 malih ali 6 velikih steklenic za 5 K franko.
Poslano.
Slov. Narod" je v svoji številki z dne 5 t. m. priobčil vest. da je pesnik Anton Aškerc odložil Častno članstvo akad. društva „Slovenije" na Dunaju.
Da zve slovenska javnost o-motivih, ki sa g. Aškerca dovedli do tega koraka, priobčujetao v naslednjem brez komentarja njegovo tozadevno pismo:
Ljubljana. 24. marca 1906.
..Gospodu predsedniku akad. društva „Slovenije" ne Dunaju!
Ob mojem takozvanem petdesetletnem oziroma petindvajsetletnem jubileju m. januarja mi je čestital ..Triglav"', ni pa bila tega storila „Slovenija", čije častni član sem tudi že kakih 15 let. Ne gre se tu za čestitanje samo ol) sebi. Pameten človek o takih stv.a-reh ne govori in se ne zmeni za to. katera privatna oseba mu je poslala po pošti ali po telegrafu par lepih fraz in katera ne.
(ire se le za razliko med ravnanjem „Triglav"-ovim in „Sloveniji"-n im.
Gospode odbornike vašega društva smatram za olikane može in si toraj ne morem misliti, da bi me bili ignorirali iz pomanjkanja kurtoazije.
Slišal sem pa. da je „Slovenija" spremenila svoja pravila in s tem svoj program, ter si morem misliti, da me je društvo prezrlo iz načelnih razlogov, da se ne strinja več s tendenco mojega peresa. To je popolnoma interna stvar „Slovenije", ki mene nič ne briga.
Samo to je. da sem jaz potem tudi pri-moran izvajati iz razmerja, ki ga. zavzema proti meni društvo, svoje načelne konsefcvence.
Zato Vas prosim, da sprejmete nazaj ča^to diplomo, ki Vam jo danes vračam ter da ine črtate iz imenika častnih članov ..Slovenije". Nočem, da .iij morda moje ime kako kompromitiralo sedanjo ..Slovenijo".
Negre se za razžaljeno osebno č a s ti 1 a k o m n o s t, nego s a m o z a n a č e 1 a.
Z odličnim spoštovanjem bivam Vaš udani A. AŠKKRC, m. p."
Z ozirom na to je poslalo društvo vsled soglasnega sklepa občnega zbora g. Aškercu naslednje pismo:
„Vaše blagorodje!
Občni zbor akad. društva „Slovenije" je sklenil sporočiti Vam. da društvo nikakor ni opustilo brzojavk« povodom Vaše 50letnice iz „načelnih razlogov", ker nimamo nikakega povoda obsojati smeri Vaših pesnitev; tudi lje presojamo slovenskih pesnikov edinole s stališča njih tendence oziroma oblike, ampak glede njih celotnih zaslug za narod.
Z ozirom na ostale motive, ki so Vas privedli do tega koraka, pa jeinljemo Vaše pismo na znanje.
Ob jednem Vam naznanjamo, da smo pri-morani sodbo o celi zadevi prepustiti slov. javnosti, ker se je stvar brez naše krivde že spravila v javnost in »e skušala proti nam javno iz'rabijati na ustanovnem občnem zboru narodno radikalnega akad. društva „Adrije" v Pragi.
Z a odbor: Akademičnega društva „SLOVENIJA" na Dunaju f. Mravljak m. p. Agneletto m p.
t., č. predsednik.	t. č. tajnik.
(308) 2-1
Mlad, samostojen trgovec v trgu na Sp. Štajerskem išče družico (pridno gospodinjo), katera ima veselje do trgovine in mora imeti 4000 K premoženja, starost ne črez 30 let; v stroki izurjene imajo prednost. Le resne ponudbe s sliko pod .TRGOVEC' na upravo ,Domovine'.
Kupujte narodni kolek!
Košnja
' travnikov se odda; kje -- se izve v pisarni -dr. Ivana Dečko-ta. (313) 3—1
Veliko presenečenje! Nikdar » življenju več take prilike.
500 komadov za gld. I'95.
1 prekrasno pozlačena, precizijska ura z verižico. natančno idoča. za kar se .3 leta jamči. 1 moderna svilena kravata za gospode. 3 komadi ff. žepnih robcev. 1 eleg. prstan za gospodo s ponarejenim žlahtnim kantenom. 1 elegantna damska broža. 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce. 1 mm jat mošnjiček za denar. 1 žepni nožek s pripravo. 1 par jnanšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz double zlata s patentiranim zaklepom, pisalna priprava iz niklja, mičen album s prekrasnimi slikami. 3 šaljivi predmeti, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost. J jako koristno navodilo za sestavljanje pisem. 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predms-tov. ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred. ki je sama tega denarja vredna, velja santo gld. 195! Razpošilja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje,
Dunajska razpošiljalna tvrdka
P. LUST, KRAKOV št. 82.
(309) NB. Za neugajajoče se vrne denar. 2—1
Ne poročaj se
brez knjige o zakonu dr. Retaua z 39 podobami mesto 3 K samo 1*25 K. Svetovalec za mlade poročenee mesto 6 K samo 3'50K. Obe deli skupaj samo 4"50 K franko, naprej vposlano ali po povzetju. (255)30-10
A. GÜNTHER, zaloga znanstvenih knjig, kurijoznostl, v „Machtlos", p. Hönebach (Okraj KASSEL).

Loterijske številke.
Gradec, dne 19. maja 1906: 6. 29, 32. 44. 43. Dunaj, ,,	„ .. 2. 87. 27. 33. I.
edina v okrožju, se da v najem pri ' g. Kokoschinegg-u p. d. Krajncu v
Vitanji. Dopisi ne naj pošljejo gosp. J, RUPNIK-U, nadučitelju v Vitanji. ;
(310) 1
Cene primerno nizke. Delo solidno in se v teku tedna izgotovL Lišpa ni treba odstraniti. Za vse v snaženje izročene stvari se jamči

H. VOLK
Šoštanj, Štajersko. Kemična pralnica
urejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za snaženje vsakovrstnih oblek itd.
/hiralnica v Celju pri gospod«
Josipu Hočevarju
krojaški inodni salon, Kolodvorska ulica.
(64) 67-52
J
TrgoVsKi
pomočmH
Vojaščine prost, z dobrimi spričevali, ter mešane stroKe Vešč se sprejme s 1. aVg. 1.1. prednost imajo taisti, Kateri so dovršili trgoVjlfo šolo ali obrtno nadaljevalno šolo ter so zmožni MoVodstVa in Korespondence V sloVensKem in nemškem jeziKn. ponndbe sprejema tVrdKa
janKo popoVič
(3oi) «-s (erKnica pri iaKeKn.
S PRODAJALNO
lepa hiša v švic. slogu z gospod, poslopjem, vrtom, dvema njivama, koji sta 2000 gld. vredni, prodajalna ' z lepimi prostori in skladiščem v lepem romantičnem kraju Spod. Koroške. 200 korakov od farne cerkve in pošte se. ker se re-tiektira samo na Slovenca, koji bi pia v udobno živel, za ceno 6200 gld proda. Vprašanja (305)	prejema iz prijaznosti:	2—2
J. HOMAN ,
VELIKOVEC, koroško.

I Stanje hranjlnih vlog ; —= 22 milijonov kron
Tužnim srcem naznanjamo v svojem in v imenu vseh sorodnikov pretresujočo vest, da je naš iskrenoljubljeni sin ozir. brat. gospod
OTMAR GRISOLD
sotrndnik Zvezne trgovine v Celju
danes, dne 21. majnika 1906 ob 5. uri zjutraj v bolnici usmiljenih bratov v Gradcu po kratki mučni bolezni, v 18. letu svoje starosti, previden s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Zemeljski ostanki nepozabnega rajncega polože se v sredo, dne 2:11, m. ob 4. uri popoldne k večnemu počitku.
Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. EAČ.JE PRI MARIBORU, dne 21 majnika 1906. M. Grisold,	Pavla Grisold roj. Zvvischenberger
ore.	mati.
Marijo, Emil,	Elsa,
brata.	sestra.	(307)
ZVEZNA TRGOVINA v Celju naznanja prežalostno vest, da je Bogu vsegamogočnemu dopadlo poklicati v boljše življenje sotrudnika, gospoda
poprej na Mestnem trgu zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jili obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdigneue obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da Iti ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se" sprejemajo tudi pO pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 41/4% ,ia leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5° 0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.
posoja $« tndi na menic« in na Vrednostne listin«.
OTMAR-JA GRISOLD
danes, dne 21. majnika 1906. ob 5 uri zjutraj. Pogreb bode v Gradcu dne 23. t. ni. ob 4. tiri popoldne.
Blag niti spomin! CELJE, dne 21. majnika 1906.
(306)
išče se izurjena
Učenec
od .poštenih starišev 14 let star, s primerno šolsko izobrazbo se sprejme v trgovini
— mešanega blaga. - - -
Kje, pove uredništvo tega lista
(309) 5—3
za trgovino s papirjem in pisarniškimi potrebščinami. Pismene ponudbe $fj) --pošiljati je na	4 t
„Zvezno trgovino" v Celju.
Rezervni zaklad nad 760.000 kron
stane poštni zavoj bruto 5 kg (cca 50 do£J HO kom.) pri stiskanju malo poškodovanega
lepo sortiranega. kot cvetlice dišeiega
toiletnega mila
vijolica, roža, heliotrop, mo-šus, zvonček, breskvln cvet itd.
•—Pošilja po povzetja ---
M A N H AT T A N O V O PODJETJE
BUDIMPEŠTA Vili., Bezerédy-ullca 3.
prodaja v vseh velikostih najboljše izdelane lirma, ki obstoji že nad 30 let
S. BERGER
Osebni kredit !
DUNAJ I.. Wipplingerstrasse 29.
Z in brez žirantov za Častnike, duhovnike, dvorne — državne — in zasebne uradnike, nfitelje. trgovce, obrtnike, trgovske nameščence. k pokojnini upravičene dame in zasebnike vsake vrste na 14—25 let proti mesečnim 1 j ali celoletnim odplačilom: kapital in «bresti se istočasno odplačujejo.
Posebnost: osebni kredit v zmislu pariško-dunajske enkete (kapitaliziranje plače.)
A°Li A°LS A°Li AOL t
[Feuerfeste Ä 9frne
Cassette n
-MSatantojr, sowie
gebrauchfe«.netie
■	sledeče vrste, smrekovega, jelkovega,
■	borovega, bukovega in hrastovega I	okroglega lesa (hlode) potem hrastove I	deščice (frize) po dnevni ceni, kakor +	tudi gozde pripravljene za posekati.
.bercel
Realni kredit!
Vzorci so v rabi in se lahko ogledajo v „Zvezi slov. posojilnic"1 v Celju in pri mnogih drugih posojilnicah in hranilnicah v vseh slovenskih pokrajinah. 104-81
od 300 K višje na I. II. in III. stavek za posestnike na polja, obresti, hiše na deželi, vile. tovarne, kopališča, mline, mineralne in druge vrelce, kamnolome in vsake viste nepremičnine
do 3'4 delne cenilne vrednosti.
Ponudbe nasloviti je na
Stavbni kredit!
Parno žago Deghenghi v Ljubljani
Cesta na Rudolfovo železnico št. 47. — Pisarna: Šelenburgove ulice št. 6.
(8) 100-78
Vozičke
otročje, na anglofili peresih, ne kupujte nikjer drugje, kakor pri P. kostiču v Celju. (295) 152-5
Ä Na stavbe vsake vrste v 2—3 obrokih. Mkor napreduje stavba..
Korivertiranje bančnih in privatnih dolgov. Menice in reeskompti in akceptna menjava za trgovce.
Izdelujemo in financiramo načrte za nameravana podjetja. Prevzamemo tehnične in geologične potrdbe po zapriseženih izvedencih. Prevzamemo spremiujave obstoječih podjetij v akcijske družbe.
Jako reelno! Hitro! Diskretno po prvorazrednih inozemskih in trancosko-angleških zavodih!
Prima-reference! Zahtevajte prospekt! i- Znamko za odgovor priložite!
MELLER L. E6YED BUDAPEŠTA,
(246) V., Kohäry-Utcza 19 B. 24-13
W vrsuje m naJrazno-vrstnejše tiskovine od naj-navadnejše do najfinejše oblike po izredno znižanih cenah.
najbolje fe urejena
z vsem potrebnim,izvršuje vsa največja dela solidno in v najkrajšem času.
Neodvisni slovenski
v o I i I c i S
Dne 29. maja t- I. nam je voliti poslanca v državni zbor za 5. skupino. Pretežna večina volilcev te skupine je kmečkega in delavskega stanu. Upravičeno je bilo torej naše mnenje, da se bo pri izbiranju tudi na to oziralo. A vsled pritiska nam je postavil zaupni shod za kandidata — dr. Korošca, ki nam je znan le po strankarski strasti, ki hoče kranjski medsebojni boj vpeljati tudi na Štajerskem. Da se temu izognemo in ker hočemo imeti v državnem zboru zastopnika, ki pozna težnje kmečkega in delavskega stanu, smo se odločili, da oddamo glasove kandidatu
Poživljamo torej vse zavedne slovenske volilee, da se pridružijo nam in da napišejo na volilne
liste dne 29. f« m.
ključavničar v Celju.
Ne strašimo se, pokažimo, da je ljudska volja sil nei ša, neao voli a posameznikov!

Odgovorni urednik in izdajatelj Vekoslav Spindler.
Lastnik: Konzorcij lista „Domovina"*. Tisk ..Zvezne tiskarne" v Celju,