,tiniko9 • * 'i j glasilo slovenske VETA PODPORNE JEDNOTE lumi 4Mb €XCtpt Swwt*fi tmi Holidays -YEAR X- CHICAGO, ILL., ČETRTEK Si. OKTOBRA (OCTOBER) 1117 $TEV«—NUMBER 1ft. moralni po- Izgredi v L St. zaFteker- Louisa pred I .sodiščem. % PRM BPLO Uro OLASOVAHJB. j« bilo prizadevanje, da LpHJo glasovanje o P odpoklicu, i , frwicUco, Oal. — Najvišje i wdiWe je naroČilo Z. H, _keow, registrarju volil-k obdrži glasovanje aa od -okrajnega javnega tožite -Cbrlea M. Pickerta v San a. . najvišjega sodišča raz« prepoved za glasovanje o ki jo je izdalo okrožno iiodižče. JL- sodišče je razsodilo, lje na"dveh peticijah la toliko di je treba odpoklic dati ovanje. za odpoklic javnega to-(7>ckerta je rodilo prega-i voditolj^V"strokovno orga-J delavstva, ki so obto-,da"io izvršili dinamitni na-u demonstracijo za vojno juije v juliju 1916, pri je deset oseb izgubilo i it ran i Fiekerta je trgovska io veliki kapitalistični Gospodje vedo, če pride J na splošno glasovanje in vo odglasuje, da se javnega odpokliče, da je bil ves trud zastonj. Trgovska jpje nabirala poseben I nega miljon« dolarjev, da i delavske strokovne organi-i v San Pranciscu. Ce bi nail v mestu, tedaj bi ve-interesi nastopili proti iu dalavalvu ▼ vseh je lzhko razumeti, zakaj i foapodje trudili, da odpo -i Pickerta ne pride na glaao - za glasovanje o odpokli-i izgubili Ui zdaj je treba, da tvo izreče z veliko večino, I Pickert gre. To bi bil naj-nauk zs velekapltallatlčne e, kl bočejo za vsako ceno 'iti delavske organizacije. JI IZVRŠILA SAMOMOR. . . Ind. — 30-1 etna George Roetter je poetavila li.aole ob peči za plin okoli )»opoldne. Odprla je plin na tih, vlegla se na stole in rila z odejo. 1 feii j« prišla domov njena hčerka in je Ha v ku-Kmalu se je onesvestile ' Plina. Ko je prišel oče do-1 dela, se je spod tak nil na ti iz psdel prek nje. Obenem l ji močno udaril plin v nos. P otroka na mostovi, po -M* H hitel po ženo v kuhinjo. ^ Je okna, nesel ženo na sveii poklical pomoč. Hčerko l*sdill v življenje, pri materi 1 vai poiskuai zaman. * ter jeva je zapustila na mi-> pisemce, ki se čita: George:— Georgia je 1 Airhart (seaedinja ns Jani ulice). George, stori kar morel za otroka. g»jo ni nič. Pa tako dolgo. h dveletno dete ie okoli ure Odneala k sosedin j i. ri"ft j* bile bolna ia več Življenje ji je poetalo 10 "*la ga je od sebe. UDI JO. Ind. - 68-letni >>7aelds je nevarno obatre-ifcL11 ^-letnega zeta Cbar-."•^rfekse. Krogla je zeta * Ire bah, in so ga V zelo »tanja prepeljali v mo- J*»*nleo. Testa so odvalil k>r počaka sodnijske le u * W1 uste dolžan 91 fiO. ••jhne vsotiee sU as ^prepiru je pa taet segel HRB in oddsl strel na IEGRJBDtNIKI SO 0B80JKHI KA TEŽKE KAZNI. Plemenski boji zo največja na -umnost na svetu. . Belleville, UL -^Herbert Wood in Leo Keane ata bila spoznsna krivim, da sta pri plemenskih izgredih v Kast Ht. Louisu umorila zamorca Scott Clarka. Dobila sta vsak štirinajst let ječe. Clark je umrl za poškodbami, ki jih je dobil pri premenskih izgredih. Porotniki so potrebovali dve u-ri, da so se zedinili na pravorek. Priče za državo so izpovedne, da sta bila Wood in Keane aretirana, ko sta Clarka vlekla na vrvi po ulici, ki mu je bila pritrjena okoli vratu. Keane je star komaj aedemnajst let. Middlekauf, namestnik državnega iprokuratorjs, je priporočal v zaključnem govoru smrtno kazen za Wooda in oetro jetniiko kazen za mladoletnega Keana. Middlekauf je dejal:44 Ce je lov na zamorce dovoljen, potem bodo morali biti vojaki nastanjeni v vsakem mestu v državi, in jih ne moremo imeti v Evropi." Oblasti so dognale, da je bilo pri plemenskih izgredih dne 2. ju llja umorjenih in ubitih sedem in štirideset oseb. Takrat so poročali, da so izgredi proti zamorcem nastali, ker je bil neki detektiv ubit od zamorcev, dva policaja pa ranjena. Veleporota je zopet izre-kla, da so plemenske izgrede povzročili agitatorji med belokoici in zamorci radi invportirapja zamorskih delavcev iz južnih krajev. ftUkoe ne mora ia mUjl ti, koliko let dobe tisti, ki ao pri šli oblastim v pest ih so se de-jansko udeležili plemenskih izgredov. Vsa znamenja govore, da bo število let precej veliko, ko bo zadnji izgrednik obsojen. In zakaj t Radi najbolj neumne stvari na svetu 1 Ce je kaj bedastega na svetu, tedaj je najbolj bedasta reč plemenski boj. Ljudje se pobijajo med seboj, ker so eni svitle polti, drual pa temne 1 Ali nI to neumnost t Človek je človek, pa naj bo njegova polt žol-ta, bela ali črna. Polt ne naprsvl človeka plemenitega, izobraženega in koristnega za človeško družbo . Človek ima lahko belo polt kot sneg, vendar je pa največji lopov pod solncem, naobrstno Jo pa človek črne pok* llrflko jen in plemenit. Izgredniki, ki so jih prijeli, bo-do ksv.novani, toda desetkrst ve-čjo kszen zaslužijo oni, ki iirljo plemensko sovraštvo in hujsksjo k plemenskim Izgredom. KOLIKO SO VRBDNI FAR MARSKI PRODUKTI? Zmaga za delavce pred sodiščem. DELAVCI SMEJO RAZPOSTAVITI STAVKOVNE STRAH. Razsodba je velikega pomena aa dalavztvo v Nebraski. Omaha, Neb. —Sodnik Charles Leslie je razsodil, da imajo delavske strokovne organizacije pravico razpostaviti stsvkovne straže, ki se obnsšajo mirno, da se bojujejo tsko proti odprti delavnici. Tožbo je zastopal Reed, državni ip rok ura t or Nebraake, čsi, da naj sodišče prepove strokovnim organizacijam in podjetnikom, če nastanejo med njimi diferenoe, da se razmere razvijejo do sovral-nosti. Državni prokurator je vloill tožbo na podlagi Junkinovega zakona. Ce bi sodnik odločil v nasprotnem smislu, bi Ishko prišla vsska mirna stavkovna strela pred sodiiče radi zarote. Delavci pravijo, ds ima zakon očividen namen braniti podjetni** ke, kajti stavkovne straže ao mirne, če jih ne napadejo najemniki v alužbi podjetnikov. Sodnikova razsodba je velikega pomena za delavstvo, ker dovoljuje strokovno organiziranim delavcem, da razpostavijo stsvkovne straže, ki c mirno besedo priporočajo ne-orgsnizirsnkn delavcem* da eo pridružijo organizaciji. Sodnik je svojo sodbo utemeljil tako-le: * 44O tem nI vprašanja, da imajo unije prav}eo organizirati in združevati. Jasno je, ds Imajo pravieo izvršiti stvari, dokler se ae vrne-iavajo v pravice drugih. Lahka račejo svojim d?lod#jaJ«ew, da , i jo le anitfeke delavca t lahko nagovore neunljska delavce, da ae pridružijo uniji ali puste delo." Ravnotako je tudi sodnik razsodil, da imajo delodajalci pravieo varovati svoje interese. Sioux Fails, S. D. — Neksteri kapitalistični listi so prinesli ve-sti o vrednosti letošnjega pridel ka v Južni Dakoti, ln tako misli jo ljudje, kl ne poznajor fsrrasr-skega življenja, da postanejo vsi farmarji uriljonarji. Tako so n. pr. poročsli listi, da znsis vred nost poljedellskegs produkta $!H6 52 eentov na vsakega prebivsles — moža, iervo In otroka, — kp bo postsvljen na trg. Na nevsd**gs čltatelja napravi taka vest vtis, ds pojde ves dener Jamarjem ksjti listi niso povedsll, kedsj W produkt rmel tO vrednost: tskrst ko gs prekupci in mešetarji pokupijo od farmarjev, sli še la ta-krst, ko gs kupijo konzumentje od irgeveev. ■ MLADENIČ JI PRIMAL »A PAD >A Alameda, Oal. — 21-letni K eat Blslr je primsl. daje ustrelil gdč Kve Hillings in da je «>batra i Kve BUlknr« »n da js obstrel svojo teto »rs. "Georgia M Wsne in svojo sastričJno Graee Wade Pol les Jak! načelnik H sterilne dovoli nlkoaaor govoriti z Wet Za Nemce ne bo odmora na za-padni fronti AMERIŠKE OBTB BODO KMA LU V OGNJU V FLANDRIJI Napad na Rigo jo bolj politične t kot vojaške vrednosti. Trn« translation filed with th« poat matter at Chicago oa Oat. Zfi. 1917, sa required by the Act of Oat. ft, 101T. ALI JB STARA PRAVLJICA, KI JB VBDBO NOVA? Spokane, Waah. — Zlatoiekalel so sedaj na sledi nekemu avtomobilu Id iščejo zlato. To se ja zgo-dilo, ker jim je W. B. Steewart, ravnatelj Goodriehove kompanija zs gumijasto avtomobilske obro -če, povedal nekaj, kl vsakemu zlatoiekalcu napolni srce a novimi upi in nadenj, četudi je pri Iskanju zlata izgubil vsa, da Ja reven io t cerkvena miš. Htewsrt js pregledaval star gumijast obroč, ki «a je dobil is Ka-lepella, Mont. V zanemarjeni razpoki v obroču je opazil, da aa ne-kaj sveti, hbrskal je črni pesek in izročil vse skupaj Izvedencem, da doženejo, kaj eo pravzaprav sveti v črnem pesku. Izjavil j« na to, da so svetla zrnca čisto zlato. Po tej Izjavi so takoj sklenili, da je zlato priilo v obroč, ko je avtomobil vozil skozi potok ali pa pesek, ki se nshsjs ob kak-linem jezeru ali feki. Washington, D. 0. — Ameriške čete ao pripravljene, da vstopijo v akcijo na zaplul fronti; čaka jO na noviee, kl lahko pridejo vsak trenotek, da ao prejele krst ognja. 'Ameriški polki ae udeleže operacij po zimi ln bodo zelo pomnoženi do spomladi. y Taki so zaključki iz tedenskega pregleda vojnega tajnika Ba -keija o vojni, ki odkrivajo, da a-lliranei na pojdejo v prezimovališča, temveč bodo nadaljevali z navali na sovrainlka. Mr. Baker pravi, da ao se amo-riike čete veibala skozi tri tedna Intenzivno, da zo v sijajnem fizičnem položaju, so popolnoma akll-giatlzirane in aa čutijo domače v tojnem pazu. "Priprave, ki so se vršilo skozi vai mesecev, bodo kljub temu o-mogoči le britskim ln franooekliu poveljnikom, da trlumflrajo nad aaravaknl zaprekami, ln ml pričakujemo, da pojde ofenziva na-pni ; Na računi aa. da pojdsjo alli-nanei v pveaimovliča to lato. Vsa vainoet bitka v Flandriji pričanja odgrinjati. Da raau-pravo vainoet tega boja in učinek na moralo nemške „ ln nainikoga ijudatva, je dalire eealevetl nemška ne-pada na rilko sekcijo. Oči vidno je, da eo Nemel pod vae 11 to ekspedieijo s ozirom na moralni uMnek v delali, da so posebno koe ugrožajočlm notranjim telkoiam." Tajnik Bsker smatra nsmlko o-fenslvo proti Rusiji v RBkem sa -I vu bolj aa poIRlften kot vojaikl glbljtj. Ima namen, da olivi duh nemikega ljudatva ln povzdigne prusko avtotraeijo a zaslugo zo • petna sraeg*> Ca bl MU Nemci prepričani, ds premagajo alllrance, tedaj bl o-sredotočlll vso njih moč na zapa-dni fronti, kjer so dollvell stra -Ino kaaen. "Vlije nemško poveljnlitvo," dostavljs izjava, "ja atalno Izbra-_ oslsbljen objekt, da je lahko zaplaala napah, kl ja bil bolj poli tlčne kot vojaike vrednosti. Oto-kl ob finskem obrslju niso pre obrnili novih amag slllrsncev flandriji. Vesti z bojišča, Tma trsaaleliaa filad with tha pasUasatar at l^iMilMl t*t. M, 1919» as raqulraO hy tha Aat of Oet. a, 101T. NEZGODA VA tBLBSVIOI. Morris, DL — Na Chicago Rock Island A Pacific lelsaah-ats trčila skupsj tovorni in osob nI vlak. Dve oaebl sts mrtvi in štiri ranjene. Vse žrtve pripsds Jo k vlskospremnemu osobju. OBOROŽENEGA ZNORELEGA VOJAKA LOVE- Port ghfri^" DL — Jobn Hsr rUonu, korporslu «5 pešpolks, se je zmešalo. Vzel je puifco ln stre IIvo in izginil. . Polieija v »ligh land Parku ia drugih msstlh gs tiče ,ds ne neprevl kakšne ne sreče. MUV SA SMODNIK V TAOO MX BXSPLODDLAL Trsa trssalallaa fllad with tha paat asiar st Chlasga as Oet. ZA, tOlT, sa raqalrai by tha Aat a# Oal. a, 101 T. Taooma, Waak—Mlin za smod nik DuPond Powder kompanije, dvajset milj juino od Teeome.^e eksplodiral. Vsi uslulbenei so bil' sunaj poslopja ob Um iasu In nihče nI bil ranjen. Vzrok eksplozl Je nI znan. . , , DESET LBT JEČE SA DBEBB- Traa traaalailaa flU4 with tha poa« at Chieaga wa Oet. ia. letT, m Pariz, 24. okt, - Francoske čete, kl so udarile včeraj severno-vzhodno od Hoimonsa na frootl ob Alsne, so prodrle dve milji do dve in petinko milje na bojlMu osem milj. Več kot 8000 Nemcev je fcllo u-jetih in pole« drugega materijala je bilo vplsnjsnih trideset telkih ln lahkih topov. V prvem navalu so prišli Franooai na črto med kamnolomoma Kruty in Bohery tn potem je padla v njihove roke trdnjava Malmalson v središču bojne Unije. Nato ao padli kamnolomi Mont-parnaaae. Na levem krilu je general Petaln vaal vasi Alsmant ln Vaudeeou. Končno so Prsneozl v sredliiu vzeli. Nemoem vaa Chavl gnon, od koder ja raaglad čez ravnino do Laona. Na deaneia krilu so si Franeoal Izvojovall pot do hribov, ki dominlrajo Parguy ln Fllaln. . Franooske čets ao napadle ob poluieotlh zjutraj aavorno od hriba Laffauz iu njihov cUj js bil lok v nemški črti, kl aa vlja okrog »vojega juinoaapadnega opori-Id, trdnjave Lann. Bitki je priso-stovala tudi Lafayettova eskadrl-la amerilkih avljatlkov. Franao-akl vojni stan Ima v avojsm uradnem poroiilu aalo pohvalne base-ds o letalcih, kl ao pomagali a s tsm, da so pluli nizko nad sov-ralnimi črtami ln aipall ogenj iz iz strojnih puik v infantorijske vrste. General Petaln je a okupaeijo trdnjava Malmaiaon prekoračil jez na aapadnl strani < homln das Oameaa. Tukaj maniio, da ja ta nik valne-gs francoskegs gibanja proti Leonu. Vae okupirane poaleijo so bil« hitro kouzoUdirane ln a delom u-trjevanjs so bojevniki nadaljava-vso noč. Bojni pas, kl obsegs skoraj dvanajat Itlrijaiklh milj, 0 bil pokrit z nemlklml mrlWl, tar dokaauja, da Ja imela armade nemikega kronprinea velike la-gube. Berlin, 24. okt. — (Nočna da. pela). Hevernovzhodno od ftola-sonaa so nadaljuje ljuto bojevanja na severnem pobočju Obemln daa Damasa ln na obeh straneh aonako ceate. Franeoal so prodr- 1 do Chevlgnona. Močni napadi odbiti • London 94. okt. — Vojni urad naananja, da ja prine Hupreoht, ua miki poveljnik na fronti v aapadnl Ptandrljt, ponovil protlna->ade na angisiko proaielja Juino od gozda Houlholst, toda bili so odbiti. Gozd le«l severno od lelss-niee Ypres-Htsdon In J« prizori-lie sllovltlii bojev; Frsneoal napadajo tam n aapadnr ln Angleži z julne strani. Gozd je strategi 6en kos teritorija, kl so ga Nem el zelo utrdili. V bojih prošnje noči so Imeli Nemel velike htgu be. Danes malo gorket* v Illlaoi su; spremenljivi vetrovi se spre naene r Jalns. Holnčni vskod 4:1 J a. m ; solarni zabod ob 4 U p. m. rtqalrad by lha A«t a# OH. i, 101?. Vow Torte, V. T. - Vojno eo diiče v Censp MIIUu, L. I , je pred nekaj dnevi obsodilo dva alebem-ske prosteke, kl ste dezertlrele od sto in sedemiestdesetegs peč polke, kl je del »evrične d 1 visi js, na dsset Ut ječe in trdo delo Izgubo pleče In vseh dobodkor, in na aečssten odpust iz srsaeds Mola ats p riši s Iz Montgomery ja. Ala„ In sls Psnl L. Goodsn kompanije M in Rlobsrd Harri. m| flevnoslsnaka ko»paaijs Vsak je SI lat star Zdaj se neka-jete v svečo i jeli v Atlanti, Ge porselj v šlršain oltNogu. Del nam-ikega brodovja kroži v Klikom zalivu v bližini ruske eellne drugi del se poinlče eeverne proti Finskemu zalivu In tretja, močnejše Nila leli ob pasu oakega vodovje med ftvedsko ln Danaka. (Nemška baltiška flota ja poje-čena, kar značl bojazen nemike admlralltete, da bo skušala Anglija poslati veliko brodovja Rusom na pomoč v Baltik. Velika Izgubo Nemcev, kl ep jih Imeli v bojih z Rusi so preseuatila Nemce, ki so menda podoenjevall hrabrost ruskih pomorščakov. London, 24. okt, — Po poročilih lz Petrograda je Izpodletal po-ekus Nemcev, da bl drugič lakr-oall četa na obali Kstonlje in w» hltege so se morali Nemel umakniti na f rotiti v okolišu Riga. Ko ro se izkreall nemikl vojaki na polotoku Wardorju, so ae približali neuiikl tranaportl obralju blizo Voistkul Manor oaam milj proti severu. Obenem ja bilo viti sovraine bojna ladja blizo Kui-easta ob vahodni obali otoka Mun, toda streljala niao. Enaka baterija na subam ao pa preprečile izkrcanja Čet. Na rilkl fronti so Rusi saaedU zakope, ki ao jih oatavlll Nomei. Rusi so pričeli ofenaivo na fronti blizo Hlaenbarga in po vročem boju okupirali nemike foaiotje. Velika bitka aa tka so pripravlja lijaazki fronli. lit. Rlui, 24. okt. Domneva aa, da se bllia velika bitka ni ltaU- Janaki fronti. Na........ jo francoaks In prttmT«oia>^i m je po leUanlo!, sestoje la pehot-nkb In topnllklh enot. "Fromdenblažt" na Dunaju javlja, da ao aa pojavile na Hali* jsnskom bojišču veliko franooake ln sugloike sile In da ja mtentl poslala veliko aalogo municije. Pohiradna vesti v avstrijskem la-plsju namifujojo, fa Ja kotel ga-norel Cadonia zaloti a svojo dva* najsto ofenzivo zadnji teden na soikl fronti, toda silovlu kon-oetraolja avstrijske artllarije ji to preprečila. Oba strani, Italijo* aka ln avatrijska, stoja menda na vrhuncu prlpravljenoetl M velik jesenski naval ali defenalvo. Vojni atan javlja o hudlk top-uliklh bojih na «ori!kl fronti. 11 si Ija nek s lete soodblle mola« svatrljako-neinškl napad na goro Piano t okolišu Cadore; sovražnik jo Izgubil aekrijo zakopev, v katere sa ja bil naeollU bojo angleška floto Kodanj, 24. okt. — Nsmlko bojno brodovja r Baltika se je Vaatft lagubili M eepoBaov. Pariz, 24 okt. — Nsmlko zri- čno brodovjs eepollnov jO bilo hudo prizadeto s Izgubo peterik zračnih ladij pri poakulanom poletu čaz franeosko bojišče. Največje itev llo oepelinov, kar jlk Je kdaj Imel kajur na aapadu, ja bilo iestnajst In več tok Ja padlo Is prsj v vojni. Po vladnem poročilu ImaJo Netael sledeče Izguba na aepali-nUti Ute 1914 iest, 1915 leet- rszdslllo v več ikvedrotiov In pri-1 najst in 1917 oaaw vitavll onik »skovati Je nadaljnih morskih o-»pet, kl ao padli 20. oktobra. KRVAVI IZGREDI V LJUB LJAVL PatMJ* streljala na in Jlk Trae traa«iallah fUa4 srith ib» MO •aat*r al Ohtasga as Oal. a«, JOtf, a-raesked by tha Aal of Osi. a, »01 f. Leaden, 94 okt — Ezekan g« Telegraf " Ima danea depešo |g Borna, da jo aratroMoanka; la zaradi resnega pola laja ▼ Avztrtjl. Prt nedavnih Mveanlh iagradlh aa Dunaja, w Freeeburgn, Emu (Moravska) la Ljubljani ja Mlo porušenih voč mnoJoijrfdh tovara Poročilo prael, da **> Ml SMSl iegradaikt veCinooaa leneke Pe leli vesteh so pottaieU streljali na te ablll ter raaili avstrijskih tuesllh so isbruhnile protlvlsdne nstaje zaradi po-menjkenje Uvela Talm Javljajo ofleijalno iz Rime ne podlagi Ir-zojavnlk vesti Is lierne Brsojar-ks ss glesa "Avstrija je aaprla mojo ob ivlol vsled skrajno raa nih notranjih raaldf^." V It rnu na Moravske« so bili nemiri politi/nega "»ačeja tn mnogo oseb — mod temi t od l le ne - je bilo ubitih ln renjenih Va Dunaju In v LJubljani jo prebivalstvo pognalo v zrak roi tovarn aa strelivo. Waahington, 24 okt - V več D 0., 24 Lokalno aejvtije sodlMa jo prlpo-zakoe vsUvalsa, Id glavne u, , i,., i. '^t^tJOM .., Mm narodne fo: oru. Rokopisi M n« driav* (izven "THE ENLIGHTENMENT' Org— •! tka f Ur—U H»tl—I Sa^aHl »—ta 1 rojaku Alike Skitelim, kl jo odlel pi*d nedavnim časota k vojakom. O-meniti mi je, da ao bilo govorief nesreči omenjenega rojaka ne-oanovane, ker je hU tn par dni asssl aa obisku zdrav in veoel. Nace Žlemberger. M V Chicagu je izginilo dvoje mladik deklet Policija je dognala, da sta v možkem spremstvu pohajati h kabaretnim predstavam, na plemiča in da v takih lokalih točijo opojne pijače mladoletnim. To je spravilo seveda vse buržoazne moralneže na noge, kakor da je mesto Chieago do **daj bilo mesto po* kor* in poznavalcev, in zakričali bo, da je treba mesto očistiti nemoralnega blata. Nalogo je dobil policajski načelnik Schjiettler, dasiravno mu dragi kriminalci — tatovi, vlomilci, cestni roparji, morilci itd., ie delajo tako velike sitnosti, da ne more polovKi vseh, čeprav je pod njegovim zapovedniš-t vora precej obširna armada uniformiranih in neuniformi-ranih policajev. Pottcajsk! načelnik se seveda zaveda, da ni lahka reč očistiti mesto nemoralnega blata in da takega dela ne more izvriiti s silo, četudi bi imel še petkrat tako veliko armado policajev, kot jo ima sedaj. Ali naloga mu je dana in treba je, da pokale trdno voljo, da jo izvril Policajski načelnik je šel na delo, toda,ne po svojjh prednikov, ki so navadno pri takem morr1— n ju aretirali kar na tolpe grešnikov in greinic. Poslužll m je diplomatične poti in izdal je zabavnost svarilo, da so kabareti voda na mlin prohibicionistov. Če Ikandali v kabaretih ne ponehajo, je rekel poNcajski načelnik, bo mesto Chieago suho v šestih letih. . S to izjavo ni policajski načelnik pritisnil le na gostilničarje, ki prirejajo kabaretne predstave in imajo v svojih finih rezortih plesišča, ampak namignil je vsem trgovcem, ki prodajajo ppojne pijače, in gostilničarjem, ki ne prirejajo kabaretnih predstav in nimajo plesišč, da pride suia, če škandali ne utihni jo. « S to izjavo je izigral interese proti interesom. Pivovarji in gOntilničarji, ki ne prirejajo kabaretnih predelav in nimajo plesišč, nimajo najmanjšega dobička, de ljudje prihajajo h kabaretnim predstavam in k plesom. Njim je vseeno, če danes zapro vsa plesišča in prenehajo kabaretne predstave. To izigranje interesov bo rodilo, da bodo prodajalci opojnih pijač, nezainteresirani v kabaretnih predstavah in plesiščih, zahtevali, da odpravijo točenje opojnih pijač pri kabaretnih predstavah in na plesiščih. Od strani prodajalcev opojnih pijač bo to dobra ša-hova protipoteza, če bo s tem rešena morala, pa ostane odprto vprašanje. V človeški družbi, v kateri ni gospodarske enakopravnosti, so nemogoči zdravi moralni nazori. ljudje, ki imajo enaka gospodarska sredstva, so lahko svobodni in moralno močni. Tako pa vidimo, da ima gospodarsko močnejši oblast nad goq>odarsko slabejšim. Dekleti, ki sta izginili, nista pohajali h kabaretnim predstavam in v viname družbi navadnih delavcev, ampak njiju spremljevalci so bili ljudje, kl imajo denar. Neenakost v življenskih sred-stvih povzroča, da močnejši postaja ošaben, kljubuje postavam in prisili gospodarsko šibkejšega, da se tras fovi volji. Tega dejstva in resnice ne spravijo s sveta vsi kričači. Dogodki, ki so se odigrali pred meseci v verju, potrdijo, da gospodarski mogočneži lahko uganjajo nemoralnosti tudi doma in da jim ni Vebapbfcajeli! h ka baretnim predstavam in na plesišča, Kjer točijo, opojne pijač*. Pije ss lahko tudi doma in pije j!ez mero, da Človek lie ve, kaj počenja. Tako je tudi e plesom. Kdor ne zahteva in ne priporoča gospodarske enako pravnostl, je nasprotnik zdravih moralnih nazorov, četudi glasno blebeta in klepeta o krščanski čednosti in morali Te besede niso nekaj novega, ampak je dolliiost delavskega časopisja, da opozori delavstvo, da je blebetanja o morali v kapitalističnem časopisju le pokrivalo, s katerim prikrivajo delavstvu resnico, da so zdravi moralni nazori nemogoči v Človeški družbi; v ksteri je gospodarska ne-• enakost načelo. BridgeviUe, Pa. — lajava: Društvo Nova Bkmiovina fc. »5, SNPJ., je na avoji tadntfi redni aeji sklenilo, da • tem prekliče o-sebni dopis, priobčen v številki Prosvete. on atomili a ft, narednik Prosvete. kikMQetrov, sa obstali na Olavftland O i kraju, kjer jo fejnela avetda, in flevaland, O. ^ ^^ t pfoUno fo Slovenska javnost v Clevelam I povito _naili Mnov du se zelo zanima aa 8. S. Z. Ob- p^gj^j^ ^ 8Vat i činrfvo nmtrpno pričakuje aaj ,Jn tedajj »o se zavrteli daljne dhiga B. Kristana, da nam ^ ^n svojih ot^ogo odmer je-več pove o atvari nik ost *roti taj najmanjši hčerki V Olevelandu ao občinske voHt- veaoIjgt*aill gto udavih oči zve ve pred durmi. Vse stranke so ■ LdOTnanC€V je hitelo iakat vzro-v laseh in vodijo živahno kampa-L 4ud£8ni tt0vi prifeawj. njo. Socialistična atranke priča. Toda Mmail! _ Bvetložereča tev in upa da dobi lupana in ne-l^^ tema| kaj aldermanov v mestno tbort&\ Toda^kje in zakaj »e je pač vne-eo. — Poročevalec. ^ „ nitl bara v|igalica ne g^kaii ime aama ed sefce, drgnit jo moramo ofr rakavo »loskev nika Josip Ovetkorvi^i, \W/2 H Main St., Danville, IU- Anton Smoinik. In vendar l ga. neuspeh nI mo cifpfiolo nedo-statek naloga ki v ovojem ______ J:! I pomanjkljivem uafcroju ni dovze Vabilo na eo in oMatnleo, itvo Napredni S. H. 1.1, dno uri zvečer v Litvinski dvo 818 Washington Ave 1st J^LuTt hrndljlrem vaemimkem potu ki ,o prire« LalabeU priromOK do nas! Slovenci Itev. W0, 0(^ovoriU fotografska pJo- J V' Hi WaX nad vie Co (TobčuSji- _ šča, ono nad "•'▼•oko, ki Chlaholm, Mfatt. — Tnkaj Je nastala ie pravcata chna. Oloveli bi kmalo ne verjel* da kaie kole dar VI. oktobra; at M idoalowfci pogovori SMaal ^ Pave! OrošOlj. Sam sloni, pod avojhni milijon sa naa nevidnih vtiekov s umira in okjpepi v jaano in določeno sliko predmeta, ki ga ni moglo sacreti naše oko. Drobna žarela meglica se je na {tfolčl ovila krog no- [VO Kozmična ^Fs^o, mrtvo, »snem oblak in tastrofal — savocUo t Vae-ične snovi. — bi*- tokih ail ae našimi očmi ae razblinilo v • Žareče am eio bori. Črna no sOjal kolatkni vrhe in aO je ovila vit-__ kih debel T, petajoča zvesdna I obelilo in evotlobh ae uaip^o < »oba In med rAKtalilo in vršički je racpeta -Rimska cesta Lline >t žareč pas srebrnih čipk. k^ms aa is *«Dl kaaa, tO ln to jO oni tajnoatni zveadnl L^ življenje 1 Saj toplota in lui čaa, ki li postaja *fee Široko in aa L^ ^ iwijenia In rsavoja.. ti raztaplja duša, ko se v eladkem Tafc0 »e dWja prirodne sUe a4-ganntjo čutiš ano a vaem fo*ni-| fa^ v vesoljatvn novo Ognile, čavo Veličastnim stvarstvom. ki ^ Af6^ ^polnitve, ki čaka, In glej t — bil aem neko« brat ^ M 1 žatell lepoti, ko som razmetan | planeti f no pot ra^e dopolnitve, ki divjih 'vvmr^ptaiijci taj žareči lepo«, ko seat rMraeton|planetj ^ po^ko strogo odmerje-v ttothe begal v svetlih nebesnih [na ^ vaeoživljajočegs vrtincih. noodOljtv spomin me I BC9dyUt. ^^ n0vm* soinea. M^repeSonje nataj, & VeaJ Ihv zopet objsinem veaolj flPo M bt pogled aa rajnega Kanta in Laplaeaja, ki sta »rvs fRlil :___liunpmijo veaolistva »aalošila H va v vrhovi-Jnalatdei L^ pUnMtih niagi4 ituivUa 70- ^JTob^SJ^^ ^^ in mani avejdnega prostran ooiaK notnega eveuiega jj-j nami In nefl* ats k»jo »»dft » tu, kot d.HtU.po-1. p^i^io« v I.r. KM sanmai-. — °i " {0a0 bo«Mtvo pri-1doV»>h .onih » »rani»t«m begu "fc drobnih ^o«lle, ot^ gt« ktCI . ^ aSM A? » ft n!h praškov, je dvignil pomiki ji - In tel piš — toda kdo ve, bo U vsaj eden ^T bila jaa ln ti in aamlja lamed njih oplodil ln rodil drobno ^ mMo blesteče «>inče-aeme, bo M vaa U bogata rsakai- J^jtJ žaN&kapljiea, ki v pUv noat pHrode dosegla troj *»-||h.'plJnaM i« lil^S« eaHta, je ^alHejem hotelaiskatiZ3 tovnih odkritij, ga eebe hočeva iskati nt nJ Srebrns krogljieg Un pr J s, osvetljena od »olniuj lull Hledoj-deča lisa medli tik LuJ no sredino U svetl^u^! »ce. Zsdnji svetli ipomfe *J pitrovo solnčnožarko mladj blestet* peg* v njsgori J •edapjostl 1 Zadnje prostrano jeiero J jen oražtaljenih snovi, ki sJ solnčni, žareči ireteklosti 1 ^mieta, ae ŠW ^ed teboj, prostranih zemeljskih kroJ moral zalučati vanj, d* SZ gtoraogt apra raoga odbora «a vrtijo mkt ptvt »odo la Irtijl Wrtrt v MM teifUk a tal aH p^Ul«. "Prosveta • pil« aa blagostanja ljudatfra. Ako aa etrlnjaš b njeni-mi Ida jami, podpiraj trgom* kl oglalBjo t Proaveti. V aalogl Imam tn m vsakdanje potreblM* B« 90 «Blatni oatol SADZTS TILLMAJf 01 ' IfniiBkotfodaUna jfr ai -------------- MM OlfBfi •» m BtttfctotftarAtt MMSOt 00 MMOO* ČUDOVITO ZADOKKMJE JO JE ZADOVOLJILO B, B. Voa Bohltok Mini Mflitiffl M M.M krtiU M >" P""1* »* M«"*" pwartja. Nhh*i marvel "OO^^ak* Ako Btllto iooorovoti »raj, poSIJIto lik ro+, ' tH SIDE STATE BANK *0CJL STWIOS. two. »m« n BWtMW imistmu*. ILOVENČCM, KI ŽIVE V INOIANATOLIS. ICuolU raJo jMMMke obUlu. v Sur Štoru Id prlh u.tka to to-M swCTTLS^^r-W 1. i vrolU. Bi jaw. Noga »P to porrtolkl M fUJJ K M l/ flf M m 11 1« •• ato.ua »I Iomm* »oia. kl f"«* B«Jokl, priprt vito - »o r#ooH«^ slovenec - glavar indijancev. POTMI • SpiaalF.ft.Teuskar. Mala Milena ga Ja nekaj laaa zvedavo opazovala ; ko pa je videla, kako njena mama polju-buje lega tujca, ae je začel tudi njej zdeti bolj domač in uljuden, končno je rekla: "Verjamem ti, da »i ree moj papa. Zelo aem veaela, ker ai vendarle prišel, kajti z mamo ava te tako težko pričakovali, in zdaj te ne puetim več oditi. Saj naju ne bo« več zapuatil, kajne, papaf" Poljubil jo Je priarčno. "Nikdar, moja mala, nikdar več do konca življenjalM je odgovoril. Boža ae je ozrla proti ograji, kjer je atala Solnčna Roža. "Zakaj je moja rdeča ecatra tako žalostna!" jc vprašala. "Pridi aem in vžlvaj z nami radoatno veaelje »rečnega snidenja." Indijanka je mirno odgovorila: "Solnčna Koža pazi, da vaa kdo ne preseneti. Tako aem mnogokrat varovaja Zlatolaaea," in globok vzdih ae ji je izvil iz przij. Pavel je vztal in »topil k njej; prijel jo je za roki in rekel z naprijaznejšim glaaom: "Resnično, bila »i moja najboljša prijateljica skozi leta." Roža jo je objela okrog paau in jo vodila h klopi. "Ti naa ne amei nikdar več zapustiti," je rekla. "Od danea naprej boš Uvela z nami, nič ti ne bo manjkalo." , ■ Indijanska deklica se je mirno, toda odločno oprostila objema in ae oddaljila par korakov. "To ae ne more nikdar zgoditi," je rekla. "Solnčna Roža mora potovati po prerijah in gozdih, dokler JUnjen oče ne odpusti in prekliče pro-k letat vo, ki ga je nad menoj izustil. Ako ne stori tega, moram umreti v samoti — kot Izvržek indijanske plemenitosti . . J* Pavel jo je prijel za roko. "Neumnost," je rekel, "ti ne moreš in ne smei zapustiti nas! Solnčna Roža, ti ostaneš pri nas, da ti vsaj delno poplačam tvoje zasluge." Indijanka je šla k ribniku in se umila v hladni vodi, ko ae je vrnila, je odločno izjavjla: "Moram iti l Poslušajte, — bom vama razložila vae," in njen glaa Je poetal žalosten. "Ljubila sem Zlatolasca »kod leta; varovala sera ga med apanjem, da ga nI kdo nadlegoval, akrbno sem mu sledila povaod, kar mnogokrat ni niti opazil, ln zadnja nevarnoat, v kateri se je nahajal, bi bila napravila konee njegovemu življenja. Tudi on me je ljubil avoječasno, — dokler se nI zavedel avojega prejšnjega življenja in »poznal avojo pravo ženo . . ..Spoznala aem takoj, da je aame zgubljen, ker je preveč ljubil mojo belo aeatro ln njeno hčerko . . . Dobil ju je »Icer v poaeatl drugega . . ."In jezno ao ae posvetile njene ofti. "Oh — ta lopov . . .1 Koliko gorja je nam povzročil ta ničvredne! f " Več let aem begala po aamatnih gozdih in prerijah, aavriena od vaeh ljudi na avetu . . . pro^ kleta od avojega očeta ln njegovih vojnikov I Prosila aem nebo In aemljo, naj mi vrneta mojega Zlatolaaea . . . toda vsa narava je bila gluha mojim prošnjam . . . Njega ni bilo nikjer . . . ni hotel priti k meni ... ki »em mrla v hrepenenju brezkončnih želja . . . Zavriena od avojega ijud stva, sem si izbrala avoj dom na gori, v kateri se nahajajo zakladi Utovcev; Zlatolaaec je moral priti tja mnogokrat, toda jaz ga niaem nikdar vi dela. Tola alučaj Je dovedel, da sva ae zopet se-šla... Dobila aem ga bres moči — in umirajoče ga leftatl na tleh v krvi ... in voda ga je zalivala, groaeč mu a vso svojo naravno ailo . . . Re-šlla sem ga I Sree ml je močno utripalo v razbur jenih prsih ob misli, da je vendarle prišel ... da ostane mani — aldlno le meni . . . Toda, — oh l... razočaranje * . • Govoril Je edino o »voji ženi ln njeni hčerki, da ljubi le njiju In da ee vrne k njima. — Moje upanje . . . moje sanje . . . moje najdražje — Je bilo aame mrtvo . . .1" — In njen glas je postal hripav, ko je nadaljevala. "Privedla aem ga zopet v tvoje roke, moja »estra ... I Vidim — kako ste srečni, veseli — in jas sem zadovoljna. . . kajti jaz ljubim vaa vse.« Vale veselje je moja veselje . . . Toda ne zahtevajte od mene, da bi morala živeti z vami ... ker ml je to ne mogoče . . . Moje bolno srce bi ne moglo prenesti prisorov vajine brezmejne sreče in ljubezni . . . Ne, ne, — jaz bi ne mogla živeti uied vami ... I Takoj moram zapustiti vaa, ter iti v svoje divje domovanje, — kjer hira indijanski rod ... In kjer bo kmalu konec tudi mojega trpljenja ..." in ila je » sklonjeno glavo proti o-graji. Pavel je mirno poslušal govoričenje mlade Indljsnke — ln rasumel je deloma njeno stališče. "Njene besede mi segajo globoko v srce," je rekel proti svoji leni. "Dasi nisem tega razmerja popolnoma nič kriv, vendar se mi sdi, kot bi bil nekak neposredni sokrivec njene nesreče..." fcena mu ni odgovorila, le njene oči so postale rosne ln ialostne. *■•»' Anderson je prijel malo Mileno za roko ln jo vodil po vrtu, pustivši ponovno tdrtižene ljubimce same aktfpej. Ko ata tako aedela aama, ji je Pavel natančno pripovedoval vse dog«>dke in doživljaje, kl jih je dolival od časa ko sta se tadnjič videla in ona mu je laralala s svojim ljubkim pogledom g lui toke simpatije. Presenečeno je poslu&sls, ko jI je pripovedoval, kako je bil rešen smrti tisti večer, ko je bil vršen preko pečine v prepad; tresis ne je v razburjenosti, ko je opisoval dvoboj s Grillom pod remljo ln o vodi, kl je skoro končala njegovo življenje. Kako mu je Solnčna Koža večkrat rešila življenje, da Je le njena zaiiluga, da »ta »e končno srečno seila. Povedal JI Je o bogastvu Indljanakega zaklada, In kako je a njimi uničil Orille finančno, ihaa mu Je nasprotno razjasnila, kako as Ja Grill rKOiVIT« polastil nje in njenega denarja, — in to le radi tega, ker je bila trdno prepričana, da Je njen dragi soprog mrtev. "Bila sem čisto osamljena, brez vsake pomoči—z malim otrokom na prsih," je rekla opravičujoče. "In tudi on se mi je izkazoval zelo dobrega." "Ne obsojam te raditega, draga moja," odvrne Pavel. "DobU sem Te končno in to mi zadostuje. živela 'bode v a v bodoče srečno io aiadome-atila to hudo preizkušnjo % ljubeznipolnim življenjem." V tem trenutku prileti Solnčna Rola akozi vrtna vrata; bila je zelo radburjena. "Zvita Kača!" je zakričala. "On prihaja »em in bo kamin tukaj." •Roža je postala bleda; tesneje ae je prlvila k Pa v letu, iskala pri njem cavetja pred zlobnim vsiljivcem. • 'j - $ "»Ne boj se," jo je tolažil Pavel. "Ali nisem tvoj možf Ti si moja, todfc," je dodal hitro, "on me ne sme videti tukaj. Tega ne sme izvedeti takoj; pojdi v hišo, Roža." "Saj »e ne boš prerekal z njim, kajne Pavel!" je rekla proseče. . "Ne!" odvrne Pavel. "On me ne hi videl, imam drugačen načrt. . . " Poljubil jo je vdano in jo »premil v hišo, nakar se je obrnil k Indijanci: "Pojdi aem, moja draga prijateljica morava se skriti, da naju ne vidi Grill taikoj, kajti on je prepričan, da »em jaz mrtev tam gori v votlini." Skrila sta se na vrtu za košatim rožnim grmom. Nestrpno sta pričakovala prihajajočega, toda ne dolgo; kmalu ao se začull koraki pred vufcno o-grajo ln — Grfl! se je pojavil na vrtu. , . Vaedel »e je na klop le nekaj korakov od njiju. Bil je videti zelo Med in utrujen; eno roko je nosil v obvezi. Ko je Grill padel in obležal za dreveaom, kot je bilo že opiaano, je ležal precej časa v nezavesti. Ko ae je zavede1, je bilo že temno ln v roki je čutil grozne bolečine. Opazil je pole« eebe Jopič preobložen e zlatom, ter ea domislil vseh dogodkov tega dneva. Nasmehnil se je greofco ob miali, da mu je ta dan trikrat grozila smrt. Obvezal ai je ca silo bolno roko, ter prvo noš kar na mestu taboril. Ker pa radi bolečin in razburjeno« ti ni mogel »pati, je aapalil tobak in pušil, ter vso noč premišljeval in kova} nove načrte za srečno bodočnost. . . kajti zdaj je bil bogat. . . Kakor hitro je zasvetila jutranja aarjg, ee je napotil proti domu. Potrebno hrano je dobil od Indijancev, katere Je med potjo arečal; in ter ko je končno smrtno izmučen prišel do avojega doma, kjer pa je dobil zaprta vrata. Vaedel ae je na prag in premišljeval. Ko je tako aedel nOkaj minut, je zaslišal kričanje dečka a čaaopici: * Zadnje veati o aeozacljonaini bankrupcijl Grill-o ve banke!" Čuvšl svoje ime, je poetal skrajno pozoren. Poklical je faata k aebi ki kupil čaaopia. Melabo-lk\no je fcltal obširno poročilo o avojej bančni propasti, ter ae pomilovalno naamehnil in al mi-»lel: "Le čakajte lopovi I Grill vam bo le ie pa* kazal____!" * Ko pa je čital.da je njegova žena odšla v stanovanje Misterijosnega Zlatarja, ga je popadla jeza. Srdito je vstal in »e takoj napotil proti omenjenemu stanovanju. Priaedši na wit, je norvoano gledal okrog sebe; ki ker ni kiogar o-paall, je pogledal im -uro ln mrmral: "Prišel aem ob pravem čaau ura je cdaj tri. Teko; moja žena je torej zdaj v tej hiši, ki Je last Miaterljoznega Zlatarja — Pavel Bregarjal Ha, ha, ha. . .1" ee je emehljal zaničljivo. "On je rea vaa dobro zase, vredil, kar bom zdaj obrnil v mojo korist. . Ta vrag mi je poatal skrajno nevaren, eato sem prav veael, da »e »em ga tako na lep nčln i sne bil . . 1" Vstal je in pogledal okrog aebe. "To Je vse moje," je vskliknll, "kajti sdaj »em jas Mkiterijosni Zlatar I Pravijo, da vrag nikdar ne aapusti avojih privržencev, ki sdi ae mi, da je to res. Ha,ha, hal — Mfcaterijosni Stoter.!'.' Pomislil je nekoliko in reenohno rekel: "Oni dve pismi moram takoj dobiti od 0'-Brien-a, kajti pismi sdaj apadati menu Bom že vse vredil tako, da bo prav. Denarja Imam zadosti. . . . zapuatil bom te kraje, ker me vai ljudje sovražijo, ter »i poiskal miren kraj aa vžhra<-nje mojega bogastva. Zapustil bom ženo. . ker radi zlata, katerega zdaj poaedujem, bom gotovo ljubljen od boljših in inteligentnejših žensk, kot ja od Grill I Si si vr-nil T" je zakUcsl neki glaa In O'Brien ea je poj* vH poleg njega. "Torej ai res prišel isti dan kot si rekel," je nadaljeval OWrien. "Da, prišel sem, da zahtevam aa scft>e oni dve plami, ki mi pripadata v smislu pogodbe, la-tera je bila sklenjena med menoj in Mlaterijoa-nem Zlatarjem pred enim tednom," odvrne Grill olabno. • "Toda tkje Je Misterljosnl Zlatar!" vpraša 0\Brien žvedavo. Grli ae je slobno nasmehnil. "Pustil sem ga v alatem rudniku, kjer premišljuje o svojem ogromnem bogastvu I" je vs-kliknH. "Ha - tra - ha. . .1" ae je krohote!. "Toda čakaj papirji ao moji takoj ml Jih Uro-čl," ln stegnil je roko proti njemu. O'Brien ga je ostro pogledal "Ko bo petnajst minut do štirih," ja odgovoril. "Zdaj le ni toliko ura in do tega časa ne smem Izročiti teh listin nikomur; vsej tako mi jo bilo naročeno," js rskel O'Brien odločno. "Predno prideva do enojega urada ki v*a-mevs la varnostne shrambe pismi, bo is gotove pefnajat minut do štirih," js silil Orill. (Deliš aMLI Slaba vest. (Bilo je dne 27. novembra 1910: Ma zahodnem kolodvoru je stal brzovlak, pripravljen za odhod Vrata kupejev ao ae treakaje zapirala, vlafcovodja je dal znamenje, sprevodniki eo dvignil roke, v znamenje, da je vse gotovo. V tem kipu je tekel čez peron že prileten gospod, z vso silo js odprl vrata kupeja ln priletel so-peč v železniški voz. ''Hvala bogu!" je vzklinkil ln sedel na prazno klop. "Prišli bi kmahi prepozno mu je rekel nasproti sedeči goapod, najbrž trgovski potnik. Nagovorjeni je vzdihoval. | "O bog, še tega naj bi bRo treba." "Veste," je zgovorno nadaljeval "človeku moje starosti je potovanje prava mdka a kaj hoče! Če je komu ljubo življenje, tedaj mu ne ostaja nič druzega, kakor da pokaže hrbet glavnemu mestu, torišču vse hudobije." "Ali ste v smrtni nevarnosti! ie vprašal trgovski potnik nekoli co oeupnjen. Starega moža je to vprašanje ie bolj iznenadilo. "Ali ne veste kaj se pripravlja na Dunaju? Jutri je vendar revolucija 1 Bop in moritev, smrt in razdejanja bo divjalo po cestah. In o vsem tem Vam ni nič znanega! Strašno Strašno!" Obrisal ee je e čela pot in ae plašno oziral po kupeju. "Vaš atrah ae mi pa vendar zdi neopravičen," ae je drznil reči njegov via-a-vis" Saj se vendar pripravlja le navadna im dostojna demonstracija za dosego volilne pravice I" "Vi ste nepoboljšljiv optimist, Vi ne poznate delavcev. Pokaza vam bom s primerom, kako miroljubni so delavci. Moj brat ima veliko misaratvo. Ne bi ee mu bilo treba ubijati z delavci, prirasel je tako k avoji trgovini, da jo nadaljuje le k ljubezni do delav eev. Nekega dne ao stavili dslav ci — poželjivi kakor ao — zahte ve. Moj brat — dobra duša — jim je hotel ugoditi. Odvrnil aem brata od tega koraka in prevzel na* logo, da opozorim delavce na njih nevarno igro. Ali veste kaj se ni je zgodilo! Pretepli bi me bili kmalu 1 Tu imate le en par primer o mirobljubnostl teh ljudi." "Ravno tega bi VI ne sme storiti. A kaj hna to opraviti a ju-trajšnjini dnem!' .<4^1 "Ali ne razumete! No da, aa si labko mislim. VI ste tudi eden tla tih, ki vidi v delavcu angelja, v podjetniku j>a izkoriščevalca. Jutri bodo ti ljudje naakočill moje stanovanje, razbili vze na drobne koščeke in me bodo hoteli o-ropati a tolikim trudom pridofr Ijenega premoženja. Hahaha našli modo prazno gnezdo in svoje premoženje imam tukaj." Zadovoljen je udaril c roko po novi uanjati torbi, ki je bila pr tvjena na jermenu, katerega al je naprtil ramo. / "Veste," je nadaljeval, "to* di jaa sem bil nekdaj delavec. Nemčiji aem delal za tedenzko plačo šest mark, a nikdar mi niso šinile v glavo take misH, kakor dandanes strašijo v delavskih bu pičil gad, je planil s blazno nagli-oo. "Sprevodnik! Sprevodnik, hitro drugi k upe j, tukaj je —revolucija!" tProletarei ao ae glasno zaame-jali. Stari je brzo zapustil voz U-jajmno, da je z zdravimi udi pri-iel na kraj božje milosti, v Mari-ino Celje. "In ate bill takrat zadovoljni a avojo meado!" "To ravno ne. Ampak mej tedanji gospodar slednjič le nI nr šal aaaluženi kazni Njegovo po< jetje je pogorelo do tal ki je hvala bogu umrl kot revež, dočim aem ae jaa apenjal više in viša, tako da denes lahko živim od svojih rent" "To je prijetno." "Da, prijetno bi bilo, ako bi ae pridobljeno premoženje lahko žtvalo v miru in ne bi bilo trebi živeti v večnem atrahai, de bo nekega dne valed navadnega ropa prišel v neprave roke. O bog, k« bom moral še doživeti!" S svojimi koščenimi prsti js ss-gel v tenke, da Igo lase, dočim js drua roka tresoč is polivala na torbi "Kam pa potujete!" je na kratko prekkill trgovski potnik molk. Vr- "V Marijinem Celju bom ostal nekaj lase. V tekem romsrskem kraju je Ho vek na varnem pred revolucijo." IV tem trenutku je vlak postal. Čete delaveev je prišla v kopaj. NAaj čaaa je strmel atari v krepke postave a sanjastlmi obrezi In njegova roka js Is kršsvi-tejs prijela terbo. Kakor da ga je Krvna osveta. om Prosto predelal Ir, čkov. V,Polk naš ležal jc.v mali Kam-bardi. Naši etotoiji (eskadrona) ašečih plastunoe (hrabri koaaki, najveščiji v borbi s Črkezi; uporabljajo jih zlasti za prelagatej-no in varstveno službovanje), kateri so služili sami Črnomorci, kocaki, ki so živeli ob Črnem morju); načelo val jim je atptnik lonez Bej-Mursin'— pripovedo-v* kni je nekega večera stari, are-brnolasi, a šc dokaj trdni in ži-valhbi starešina toodpolkovnik) kozaškemu polku Crnavcev (čr-nobradi koaaki), ko*vrpo dokončanem lovu sedel* pri ogromnem veselo plapolatjočem ognju v šo toru.4 'Imeli emo tedaj baš na severni strani kavkaSkega pogorja ostrog. Mladi naš stotnik, vitek krasno vzrastel potomec kam bfaidskega kneza, je bil prečil jezdec, spreten strelec, neumoren lo vše, — plastun sploh, da malo takih. Niti omenjati ni treba, da je po viliu ie služil v Varšavi pri te-leenl straži črkeski; od tem bil ao ga radi prehude krvi premesti U k nam, Sešel se je bil namreč tedaj, baje alučajno, z nekim Lez-gtyeuom, s čegar obiteljo ao Baj-Mursinovi bUi že za minulih let krvni oeveti. »Po našem običaju vprašal ga je kar tebi nič, men nič, tam na cesti, na trgu, na jav nem, vrag vedi kje, — e svincem iz svojega eatnokresa. Da je bilo dokaj govoričenja o tem, ac ume-je; le visokemu, vplivnemu pokroviteljstvu ae kna zahvaliti, d* ga Hiao vtaknili v zapor. Iz novin in časopisov vem, da višje osebnosti nočejo ničesar vedeti in umeti o naših črkeških običajih ki *egah. Tfl (i je ameino! Tu pri nas nosi i* sosedovo ftvljenje na kindžalo-vej rti, ali v cevi dolge vlntovke. Naši dečki črkeski robijo drug drugemu butice raz vratove, a živ krat ae ti ne zmeni za t*ko nedolžno veaelje 1 Tu goraj pa, v »vetih Rusih, nc »me drug drugega niti pogledat* pisano, če noše takoj po sto vohunov ln biričev imeti za petami,* 'Hvala bogu, da fte nikoli nisem prišel v dotiko e tem vražjim aftdom, kar tlačim travo; aveta Bogorodica me milostno varuj še dalje I A nazaj. Stotnik naš bil je v pravem pomenu besede to, kar se tp nazivije dllgkom in mladcem (korenjak) — ill dečko, ln povr-hu še brhek, da mu nI bilo enakega. Kadar je svojega žrebea podil-po ulicah kake atauice, ozirala ao ae dekleta za njim, Ibogme čudo, de ai katera ai zvinila vratu. Roditelj stotnikov, Ali Bej-Murski, je bivalne evojem huter-ji (pristava), ki je bil jedva pet in trideset vrst od nalaga »trnu oddaljen. Bil je oale vere in k* ščanski »e je aval sa Salomona; družina bila um ja tedaj pravoslavna. A kakor snete, prijatelj, ao Črkssi glede veroizpovedanja, poete in obredov, ki ne godijo njihovim običajem, slabi kristjani, ali pe alahi mohamedanl Bil sem tedaj najstarejši straž-mojster stotnije. Dssi nsm js sto-prav malo časa nsčeloval mladi Bej, MU ml je ipok večkrat dana prilika, opazovati ga pri letova -njo in na lovo. Kako ti je bil kre-pak in sikovki, kako spreten in vgrajeni Drsen je bil a oko Ml« mu je bistro, kakor sokolu. Dole mil Sknlatl bi ss kil smel a naj-rošnejšim kl najveščijim pleat u-nom | — Često ava hodila na lov, kl je kil njegovega ešete lastni-na; obiskala sva potem vedno stare«, ter po vei,4*i aetajsls pri njeafc. Vselej jek vidnkia * tu in um jM Pletenega bičja. Hiis«^| kovala sc ja od ■ avojo prostranostjo in ■ dragocenim pohištvo* bil od tolčenega Ua, Ur t>JIj « dragocenimi perzijskiST3 camd. »t«nah stali ho nUkil W ki* bili to dragu* preprogami. Ji ežale »o valjčasla ok^' J ne^hkeWaziaeodbXal tlašene s »rnjo dlake, » nA] oih ao imele digs ^jj Stene po sobah krasilo j« nJ prstno, bogato okovano o**] puške ^vlntovke, samokr^i J kmdžalvaabljebmaei, Jili vselej »n podedoval u očttJ med njimi pa so visela h tirebiJ izložena sedla, uare, remeniH nekaj, na mnogih krajih prej nih oklepov, — ki sosvečili od čem boju. Stanovanja knett »talo je v »redini avlije (dvoj] ki je bila vprav Črkeski rutJ na po vsem gozdu, ter se raj stirala kakih deaet vrst iirS Do soseda je .bilo poldrugo \2 — Knei s« je pečal največ 11 njerejo; nad osemsto čilih, {in krvnih kambardincev paslo m pO ogromnem posestva; čunk jih velike jate oboroženih hlap« in podanikov. Ostala družim ki žje avlije pečala se je a kn>| njem in tkanjem sukat, bi (plašču podobna haljina) m i rrjatih proizvodov, ki ao bili \ ženi ali pretkani 8 »rebrom, ij tom in dragim kamenjem, knežjem hutorju bilo je kakik I deset oseb, ki so mu bili v obri bo ln poatrežbo. Stari Bej-Muraln imel je rs našega stotnika ie enega tim, čaaa moje poveeti »topil je bil | v svoje oaenuiajato leto In bil ti najmočnejših, najdrtnejiib skih džigitov. Nadalje je družina imela ie črnooko, laso hčerko iestnajstih let, ia manj krasno, vitko vzraatlo ni kinjo, kneževega brata hčer, je bila enake »taroatl c lastno hčerko. Kakih deset let preje, nefo pričenja moja pQveet, jezdil je lcnežev brat z Adige.Hultan-A aom skupno na lov. Na Ion pa Bereta radi nekega jelena, terega sta bila obatielila oba. kOr veste, dragi moj, Crkea ne bi doatl besedi in dolgega pn ra. Potegnila sta bila kindžsle Ali-Bej-Mursin, brat kntta 8a mona, zgrudil ae je bil t globo ršW na prsih tik poginjajofc jelena, ter takoj amH. Od daj pa ae je prižel med oba družinama krvav boj na iirlj» ln amrt. Druga Je hotela dn prestreči v lokavesti, ntraj« in besnoati. — Pet tedno* pe menjenem dogodku nalli «> rega Abaaa v gozdu, a kindžsk pripetega na štor, a aa jeklsi tiloaa ja v arabskih irkabine gealo kneza Salomona. Bani i rega fcnesa plačala ate i t Bej-Murskiova aoproga ia W najmlajii aln. V aoaedno s« sredi eborošealh apreolj«vak idoča zadeli aU j« olovnkl Ak aovih »indv. Kot »em bil U^ ntl preje, Je »a to oal rtot«* Varšavi najatarejiemu Ata« pihnil življenje. - »^ končalo to medsebojno klanje, še Is vedelo tedsj. Ia dasi aa> posestvi kslrih petete vrat ljeni drugo od vendar Bej-BCuminovi pripravljeni na nove napad«, ^ ti živela »te Abamie dva imenu Abas-Kan ki Ahaa-AlL PJ atuni ao često trdili, da »o J«* opazili na četovanjs. Crkn. paj vajen tekih dogodljajev la » ževl ljudje ae at rog«» pa**-(Dalje prihodnji«.; L Motor starega knesa štel je ns prostrani geadnl ravni Goste Is-sovje ga je obdajalo, a tik njega drvii je bister potok peneše svoje valove. Dolga vrata nizkih, eno-podnlh hiš stala je srsdi omenjene ledkie; bile eo od ilovine, ter krite a bUJem Preko hU, ki so Imele nizka vrata, p okna, dvigali so •▼aa psslepja pa se jate prostrana dvorišča, katera je (j^BXIZWML kje ee nshsja Slme, doma je k »•^Tv^ odftiknies-^i^Sl (Oet Colo. ■iu M do »' ^ „., RllttU *