Pttttfiifin plačana * gotovini. Leto LXXm., št. 297 Ljubljana, sobota 28. decembra 1940 Cena Din 1.— Izhaja vsaJt dan popoldne Izvzemal nedelje tu praznike. — Ineeratl do 80 petit vrst a Dtn 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst 4 Din &, večji tnaermtl petit Trsta Din 4.—. Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno ▼ Jugoslaviji Din 14.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi ee ne vračajo. UREDNIŠTVO TS UPRAVN1ATVO LJUBLJANA. Kaafljev* ulica K. § Telefon: 31-22, 31-23. 21-24, 21-25 tn SI M Fedreiniee: MARIBOR, Grajski trg it. T — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon tt. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon At. 65; podružnice uprave: Kocenova uL 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101« SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani St_ 10 35L imetiko čaka uelfko delo Pomemben govor ameriškega notranjega ministra: industrijski stroj bo začel delati brez odmora 24 ur na dan, đa pospeši vojno proizvodnjo — Jutri bo govoril predsednik Rocsevelt o pomoči Angliji Ncw York. 28. dec. i. (Reuter). Ameriški notranji minister je imel v Texasu govor, namenjen pospešitvi razne proizvodnje. Med drugim je rekel: Delo, ki nas taka. bo zaposlilo ves naš um, vso našo silo in sposobnost. Mogoče bo rolrcV m, da v enem dnevu končamo to, kar smo običajno končali v treh ali štirih dneh. Ce pr;d*» tak čas, ne smeta ne v!r.;!a. n^ii industrija dati manj nerro je sploh moroče d".ti. Vsak prebivalec bo poklicno, da Ezvršl onr. za kar je najbolj sposoben. Mi smo že pred tako situacijo, toda vrC'na še vedno ne razume, kaj nam Jahko prnr^-n bodočnost. Prrrr^čan sem, da bo naš industrijski stroj skoraj začel delati brez odmora, dan in noč, 24 ur na dan. Gotovo je, da bosta ameriški duh in ameriška industrija, če bo potrebno, izvršila vse, kar se bo od njih zahtevalo. VVashington, 28. dec. s. (Tass). V nedeljo zvečer bo imel predsednik Roo.-evlt govor preko vseh ameriških radijskih postaj. Pričakujejo, da bo ob tej priliki podal zelo važne izjave o zunanji politiki Zedinjenih držav. Kakor poroča Associated Press, je izjavil Rooseveltov tajnik Earlv, da bo predsednik Roosevelt po njegovem mnenju stavil najbrže konkretne predloge glede pomoči Angliji, prav tako pa bo tudi go- voril o pospešenju oboroževanja v Zedinjenih državah. Early je rudi sporočil, da se bavi predsednik Roosevelt z misijo, da bi bila pospešena gradnja trgovinskih ladij v Zedinjenih državah za Anglijo Anglija je že sedaj dala v gradnjo v ameriških ladjedelnicah 60 trgovinskih ladij, pričakujejo pa novih večjih naročiL New York, 28 dec. s. (Reuter). General Oryon. bivši poveljnik 27. ameriške divizije v svetovni vojni, je izstopil iz ameriškega odbora za pomoč Angliji Svoj odstop utemeljuje z dejstvom, da se ne sklada z izjavo predsednika odbora, ki je nedavno izjavil, da pomaga Amerika Angliji samo zato, da se sama ne zaplete v vojno. Izvoz ameriških letal v Anglijo New Vorfc. 28 dec A A (Tass) Po po-' ročilih United Pressa ic Arrer.ka v letu 1940 izvozila pr blifn^ 1800 'etaf v Anglijo in 500 v Kanado Liradnt osebnosti priznavajo, da je bil izvoz v Anglijo dejansko manjši, kakur ps se je pr ćakovalo. Pričakujejo pa veliko povečanje zveza letal v Anglijo že za začetek ieta 1941. Nemško opozorilo Ameriki Berlin, 28 .dec. s. (Ass. Press). »Berli-ner Borsen Zeitung« komentira poročila, po katerih hoče baje ameriška vlada spre, meniti nevtralnos.ni znkon v smislu, da bi smele ameriške ladje voziti blago do :rskih pristanišč. List pripominja, da je Nemčija jnrno označila področje, prelio katerega se raz. tezajo njeni blokadni ukrepi proti An<;.i-ji. Vsakdo, ki bi poslal svoje ladje v to področje kljub nemškemu opozorilu, pravi list. bi to storil na svojo lastno o varnost. en nipad na London Fc treh mirnih nočeh so izvršili nemški bombniki hud napad na angleško prestolnico London. 28. dec. s. (Reuter). Letalsko In notranje ministrstvo javljata v svojem današnjem jutranjem komunikeju: Sovmžna letala so snoči izvedla močan napad na London. Napad je trajal štiri uro. Vržrmh je bilo mnogo bomb. Mnogo oseh je bilo ubitili In mnogo ranjenih. Već hiš je bilo razdejan Ii aii poškodovanih. Nastalo je mnogo požarov, ki pa so bili vsi hitro obvladani ter večinoma še pred koncem napada pogašeni. Manjše število bomb je bilo ponoči vrženih tudi nad vzhodno in južnovzhodno Anglijo ter na neko mesio ob južni obali. London, 28. dec. s, (Reuter). Po premoru, ki je trajal tri zaporedne nocl, so nemška letaJa preteklo noč zopet obnovila nočne napade na Anglijo. Predvsem je bil napaden London. Čeravno je bil napad končan še pred polnočjo, je bil vendar eden najhujših, kar jih Je prestolnica doživela v dosedanjem poteku vojne. Po polnoči je napad zaradi neugodnega vremena prenehal. Od trenutka dalje, ko je bil dan letalski alarm, pa so bila do konca napada sovražna letala skoraj neprestano nad mestom. Angleško protiletalsko topništvo je odgovarjalo z izredno močnim ognjem. Zlasti dve uri so streljali topovi brez vsakega presledka. Nemška letala, so kakor ponavadi vrgla naj preje rakete na padalih, nato pa zažigal ne in eksplozivne bombe. Vrženih je bilo tudi mnogo bomb, napolnjenih s tekočim gorivom. Med zgradbami, ki so bile poškodovane, je mnogo trgovin in delavsldh stanovanjskih his, nadalje neka šola in kinematograf. Dve eksplozivni bombi sta padli tudi v bližino velike bolnice, v kateri je bilo 700 bolnikov. Bolnica je sicer poškodovana, toda med bolniki ni bilo žrtev. Angleški napadi na invazijske luke London, 28. dec. s. (Reuter). Letalrko ministrstvo javlja: Preteklo noč so angleški bombniki napadli doke, letališča in mornariška oporišča v zasedeni Franciji, med drugim v Bor-deauxu, Lorientu in L#e Havreu. Novi ukrepi v Švici Bern, 28. dec. AA. (Štefani). Da bi poostrila nadzorstvo nad poleti angleških letal in kršitvijo Švicarske nevtralnosti, je švicarska vlada poklicala pod zastavo nove protiletalske oddelke ter povečala število protiletalskih baterij po vseh glavnih mestih. MoS nemškega in angleškega letalstva Po sodbi angleškega letalskega strokovnjaka Stevvarda Lniaj'O Nemci sedaj približno 35*coo letal — Na angleški strani je tehnična, na nemški pa številčna premoč London, 28. dec s. (CBC). angleški letalski strokovnjak Oiiver Steward podaja primerjavo moči nemškega in ang.e^ke-ga letalstva ter pregled aosedanjih rezultatov letalske vojne. Steward pravi, da je danes številčna moč nemškega letalstva mnogo manjša, nego je bila ob izbruhu vojne. Nemci so vedno znali skrivati podatke o svojem letalstvu. Angieška vlada je še do izbruha vojne v svojih proračunskih podatkih navajala točne številke o stanju svojega letalstva. Pri ocenjevanju številčne moči nemškega letalstva opozarja Stewaxd predvsem na važno dejstvo, da je treba razlikovati številčno stanje celokupnega nemškega letalstva in številčno stanje tako zvanih letal prve linije. V prvo linijo spadajo samo ona letala, ki imajo na razpolago celokupno letalsJco moštvo in so vedno vsak trenutek pripravljena, da stopijo v akcijo. K leto-cm prve linije je mogoče šteti še tudi tako zvane neposredne rezerve, ki niso vedno takoj v rabi, temveč šele tedaj, če je treba katero izmed operacijskih letal nadomestiti. Od letal prve linije pa je treba razlikovati letala v zalogah, ki so sicer tudi popolnoma izdelana, pa jih je vendar treba neko. i ko pripraviti pred uporabo. Poleg teh prihajajo v poštev že letala za vežbanje. Ste\vard opozarja, da je v letalski vojni najvažnejše, koliko letal lahko vs; tca stran pošlje v bitko v vsakem trenutku. Jasno pa je tudi, da je število letal prve linije ie majhen del celotne moči letalstva. Za vsako letalo prve linije n. pr. pa je tudi potrebnih 30 do 40 mož, da oskrbujejo z vsem potrebnim na letališču. V okviru t?h ugotovitev ceni Steward, da razpolagajo Nemci skupno trenutno z najmanj S5.C00 Ie:a*i. Letal prva linije imajo Nemci po Stevvardovem mnenju ne-n*u nekaj nad 5.0C0, najbrž pa manj nego 6.CC0. Ste\vard opozarja, da so sicer podatki, ki so trenutno na razpolago, 5e redno selo nepopolni. Upoštevanj so pri tej cenitvi podatki predvsem na podlagi letalskih bitk v avgustu in septembru ter v prejšnjih mesecih nad Francijo, pri tem pa je še upoštevana verjetnost, da je večje število nemških letal sta'no nameščenih na letališčih v bližini ruske meje. Ste-vvardu se zdi neverjetno, da bi bili NVmci večje množine letal prve linije skrili. Pravi, da so v avgustu in septembru poslali najbrže vse svoje sile prve linije v akcijo proti Angliji. Steward opozarja- da bo število nemških letal do prihodnjega aprila doseglo v prvi liniji znatno večje število. Kar se tiče moči angleškega letalstva, pravi Stevvard, da produkcijska moč ipfa'skfh tvornic v Angliji, dominionih in Zedinjenih državah stalno narašča. Medtem sicer tudi produkcijska moč nemškega letalstva narašča, pa bo najbrž kmalu dosegla svoj maksimum. Angleško letalstvo pa mora biti tembolj izpopolnjeno zato. ker ni njegova naloga samo. da se bori z nemškim letalstvom, temveč se uporablja tudi na Bližnjem vzhodu, v Grčiji, na Daljnem vzhodu, v vojni mornarici ter v zaščiti obal. Da bi torej mogli Angleži Nemce v letalski vojni odločilno nadvladati, bi jim bilo potrebno mnogo večje število letal prve linije, nego jih imajo Nemci. Steward pravi, da je sedaj mogoče povedati, da so Angleži ob izbruhu vojne imeli približno 3.000 letal prve linije. Poda+kov o sedanjem stanju seveda ni mogoče objaviti. Steward opozarja, da je Anglija v mnogo boljšem položaju nego Nemčija glede letalskega osebja. Angleži imajo za vsako svoje letalo vedno dovolj osebja na razpolago. Vedno prihajajo Še novi letalci iz dominionov, d očim bodo Nemci najbrže kmalu dosegli maksimum razpoložljivega letalskega osebja. Končno pravi Steward, da je trenutno nm angleški strani tehnična premoč glede izdelave letaL Toda pričakovati je, da bosta ▼ kraClsem tudi Anglija poslali v akcijo nove tipe letal, ki so doslej še popolnoma tajni. Minister za letalsko proizvodnjo lod Beaver- brook je nedavno sporočil, da so dobili Angleži novo lovsko letalo Worldwing. Temu bo nedvomno sledilo še mnogo novih tipov, prav tako pa imajo gotovo tudi Nemci pripravljenih mnogo novih tipov letal. Ko bodo ti novi tipi prihodnje leto stopili na obeh straneh v akcijo, se bo pokazalo, če bo Anglija tudi tedaj še ohranila tehnično premoč. To bi bilo izredno važno, ker edino s tehnično premočjo lahko Anglija nspešno pobija številčno premoč nemškega letalstva. Beograd — Moskva Sofija, 28. dec. AA. Z letalom je pris-rl iz Moskve včeraj popoldne v Sofijo pomočnik sovjetskega vojaškega atašeja v Beogradu, polkov rili Mahalov. Odpotoval je iz Sofije v Beograd s snotnjlm brzim vlakom ob 20.45. Na železniško postajo ga je spremil jugoslovenskl vojaški al e v Sofiji, generalštabni polkovnik Dimitrije Futn k. ussolini: Do zadnje kaplje Italijanska posadka ba branila Bardijo za vsako ceno — Angleži s? niso končali vseb priprav za zavzetje oblegane trdnjave — Italifani se utrjujejo pri Tobruku Kairo. 28. dec. s. Associated Press poroča z bojišča pred Bardijo, da so italijanski vojaki, ki so jih Angleži zajeli, izpovedali, da ima posadka v Bardiji izrecno Mussolinijevo povelje, da brani Bardijo do zadnje kaplje krvi. Ujetniki pripovedujejo, da so Italijani hoteli Bardijo izprazniti že tako po padcu Solluma. Tedaj pa je prišlo Mussolinijevo povelje, da je treba Bardijo braniti za vsako ceno. Po podatkih ujetnikov so nameravali Italijani prvotno organizirati obrambo šele pri Tobruku. Iz Bardije s obili vsi važnejši dokumenti že pred 14 dnevi odposlani v notranjost Libije in tudi manjši del popadke je odšel, vse ostalo moštvo pa je še vedno na mestu. Nova ojačenja italijanske vojske v Bardijo niso prispela. Med tem poročajo, da Italijani z vso naglico pri Tobruku grade nove utrdbe. V trenutku obračuna Rim, 28. dec. AA. Diplomatski urednik agencije Štefani piše med drugim: Treba je spomniti na to, da angleške sile v boju proti Italiji na Sredozemskem morju znašajo 1500 letal, 425.000 vojakov in pol milijona ton vojnega brodovja. Čete, zbrane v Egiptu, Sudanu in Keniji so bile rekru-tirane v angleški Južni Afriki, v Indiji, Avstraliji in Novem Ze'andu V Egipt so bili poslani »dragi tanki najboljše kakovosti«, ki jih Anglija nima in ki so ji potrebni za obrambo britanskega otečja samega. Te razdelitve moči ni mogoče ?pre-mon'ti. To, kar je bilo poslanega v Egipt, ie bilo vzeto od obrambe Angine s?me. V trenutku obračuna pa bo Anfrlifa občutila pomanjkanje tist**e-ku že od nekdaj pripravil močan obrambni ustroj, ki jt za njegove čete zelo ugoden. Sestreljena letala Kairo, 28. dec s. (Reuter). Uradno poročajo, da je v bojih nad Zapadno puščavo ena sama angleška lovska eskadri'a do začetka tega tedna sestrelila 24 italijanskih letal, 12 drugih pa tako poškodovala, da so bila verjetno prav tako uničena. Angleška eskadrtla je pri tem izgubila enega samega svojega pilota* _ Kairo, 28. dec. a. (Reuter). Po uradnih podatkih so Angleži pretekli teden sestrelili skupno 31 italijanskih letal in sicer 10 v Grčiji, 21 pa v Afriki. Tu niso upoštevana italijanska letala, ki so bila uničena pri angleških letalskih napadih na letališčih. Angleži so izgubili v bojih z Italijani pretekli teden skupno samo 7 letal. Od začetka vojr.*» dalje so doslej Angleži sestrelili skupno 416 italijanskih letal, izgubili sami pa samo 75 aparatov. Grški prostovoljci v Libiji Atene, 28. dec. s. (Reuter). Grški propagandni minister Nikolides je podal vče- raj novinarjem izjavo, v kateri izraža veliko veselje grškega narodi zaradi angleških uspehov v Libiji. Nikolides pravi, da so Grki posebno veseli, ker pomagajo v angleški vo^ki v Znpndni puščrr.i tudi grški prostovoljci iz Egipta, Odredba egipts&ega obrambnega ministra Kairo, 28. dec. s. (Reuter). EgiptfikJ obrambni minister je odredil, da ostanejo egiptskl častniki In rezervisti, ki jim 1. januarja poteče službeni rok, se pol lcla, pod orožjem. Operacije §e mmMo nadaljujejo pravi zadnje grško vojco poročilo — Grlu prebirajo po cesti proti Valoni Atene. 28. dec s. (Atenska te1, ag.) Grški generalni ^-tab je objavil pourči naslednje 62. vojno poročilo: Krajevne operacije so se u*pe*no nadaljevale na raznih delih bo/išća Znjeli smo zopet nsd 2C0 so\razn'h vojakov, med njimi nekaj častnikov. Tudi mno^ avtomatičnega orožja, havbic in drugega orožja smo zci/eli. Atene, 28. dec AA. (Reuter) Z uradnega mesta ie bile snoči objavljeno, da so grke ćete na nekaterih de'ih albanske fronte tudi včeraj napredovale. Gr^e čete so zboljšale svoje prednje postrjanke scvernovzhodno od Himare Na os-rednjem bojišču so gr:kc čete ujele gotovo število sovražnih vojakov. Na severnem odseku, kjer je zelo vis-k sneg, *o bili odbiti italijanski napadi in so grike čete zavzele še nekaj vasi. Atene, 28 dec s. (A^s Pres«) Po pol-uradnih angleških mlormacijab so Grki v sektorju frrntc ob morski obnli znova napredovali in sicer zlasti v smeri preti severovzhodu oJ 11'mare. Tu 9C jim je posrečilo prodreti nekoliko dalje po cesti proti Valoni. Dalje v notranjosti javljajo Grki o novem napredovanju tudi v dolini reke Dry-nos, kjer so bili Italijani znova prisiljeni k umku. Nove uspehe so dmscdli Grki tudi na severnem delu bojiča. K;jub m Onim snežnim zametom so zopet zase J! i n.-'caj rasi, ki so jih iztrgali Italijanom Grka vojaška akcija na severu ima sedaj očividno za cilj kc-nccntričcn predor proti E!bar>anu. V to svrho operirajo Grki na eni strani od Ohridskega jezera preti do'ini reke škum-be. na drugi strani pa istočasno po dolini reke Dcvoli. Atene, 28. dec. s, (Ass. Prevb) Italijanska letala so včeraj bombardirala mesto Preveša na obali Epira. Bolgarska politika miru je obenem politika stroge pozornosti za vse treznosti* Id lahko zavarujejo bolgarske pravice Sofija, 28. dec AA. (DNB) Vladno glasilo »Večer« objavlja komentaT k govoru zunanjega ministra Popova, ki je ▼ četrtek 26. t. m. govoril v parlamentarnem odboru za zunanje zadeve. Članek pravi, da je bila seja odbora izredno pomembna, ker so bRi na seji vsi člani vlade in ker je na sejo ki je trajala štiri ure, prišel tudi predsodnT< vlade dr. Filov. O izjavi zunanjeg* ministra pravi pisec članka, da je bila zelo prepr čl j iva. Poslanci so se prepričali, da se zunanjepolitične vezi Bolgarije normalno razvijajo in da so v skladu a koristmi decnovino. Splošno je ugotovljeno, da je politika bolgarske vlade dobila priznanje od sosednih držav in tudi od oddaljenih držav in njihovega tiska. Zunanji minister je od odbora prejel zagotovilo, da odbor odobrava politiko miru, ki je obenem politika stroge pozornosti za vse možnosti, ki lahko zavarujejo bolfcnsske pravice. Irska obramba London, 28. dec. AA. (Reuter). Irska vlada je sklenila, da se morajo krajevni oddelki, katerih naloga je skrbeti za r>d, začenši s 1. januarjem prikijučiti redni vojski za obrambo države. Pogodbe morajo biti svete Odstraniti je treba načelo, da je pravica odvisna od koristi in sile — pravi papež Pij XII. NOVOLETNE 1NSERATE (VOŠČILA) sprejema uprava »Slovenskega Waroda" nepreklicno do ponedeljka 30. t. m. do 18. ure« New Tork, 28. dec. L V ameriški javnosti je zbudil izredno pozornost božični govor papeža Pija XII, ki je med drugim izjavil, da preživljajo narodi najbolj temne dneve zgodovine. Evropa se na noben način ne sme in ne more tako vladati kakor se je doslej. 2elja po novem redu je posebno močna med širokimi delavnimi sloji, ki so v miru in v vojni največje žrtve političnega in gospodarskega nereda. Glede prenovitve sveta v političnem in socialnem smislu cerkev ni poklicana, dn bi se odločila za enega v nasprotju z drugim. Morajo pa biti izpolnjeni neki pogoji, da bi v Evropi zavladal trajen mir in pravi red. Ti pogoji so: Treba je predvsem premagati sovraštvo, ki danes loči narode in se zato moraio opustiti sistemi in deiania. ki to sovraštvo samo povečujejo Kdor res želi bodočega sode^vanja narodov, tudi v vojni ne sme rušiti načel resnJčnosti, praviroljuhnof;^ ;r» bratstva, ki morajo vladati med narodi. London, 28. dec. s. (Columbia B. S.). Po tukajšnjih informacijah nameravajo sedaj Nemci vendarle vojaško zasesti tudi nezasedeno Francijo. Columbijin poročevalec javlja, da bodo Nemci po mnenju nekaterih angleških krogov postavili Lava 1 a namesto maršala Petaina za predsednika Francije. Isti poročevalec izve, da imajo maršal Petain in drugi člani njegove vlade za primer nemške intervencije že pripravljena letala, da zbeže iz Vichyja v francoske kolonije v Afriki. Curih, 28. dec. s. »Neue Ziircher Zei-tung« poroča iz Vichvja, da namerava maršal Petain v okviru svoje vlade sestaviti notranji kabinet, ki bi mu pomagal pri izvrševanju vseh važnejših državnih •.oslov. V tem kabinetu naj bi bil zunanji min:ster Fiandin, mornariški minister Darlan in vojni minister Kuntzinger. Vichy, 28. dec. s. (Ass. Press). Snočnja seja francoske v1 ade je bila iz neznanih vzrokov odpovedana. Vichv. 28. dec. s. (Ass. Press). Po informacijah iz verodostojnih krogov je admiral Darlan o priliki svojega nedavnega obiska v Parizu izročil posebno Petaino- London. 28. dec. s. (Reuter). Snoči je govoril po radiu finančni minister sir Kingslev Wood, ki je ob tej priliki napovedal razpis novega angleškega vojnega posojila. Novi boni vojnega posojila bodo imeli dve obliki ter bodo na razpolago od novega leta dalje. Tako zvani nacionalni vojni boni, ki bodo nosili 2 in pol od?totka obresti, bodo amortizirani v le-t:h 1946 — 1948. novi hranilni certifikati, ki nosijo po 3 odstotke obresti, pa bodo izplačani v letih 195n do 1963. Naj-maoiši znesek, ki ga je mogoče vpisati, je 25 funtov. Wood ie doial v svojom stvoru, da je A' 0lija v prvem letu vojne s posojili in Cun^king, 28. dec. s. Po ruskih informacijah so Kitajci v srednjekitajski provinci Hupej dosegli nove uspehe proti Japoncem ter pregnali Japonce z njihovih položajev. V severn oki tajski provinci Šansi so izvedli Japonci napad, toda Kitajci so jih s protinapadom pognali na njihove izhodiščne postojanke. Pri Hrfongu so Kitajci poškodovali neki železniški most. Na južnokitajskem otoku Hainan se zlasti v južnozapadnem delu uspešno udej-stvujejo kitajske iregularne čete, ki napadajo japonske postojanke Japonska letala so te dni bombardirala neko ameriško miflonsko postajo v provinci Kvantung. pri čemer je bil vodja am.priške misije ubit. Hanio. 28. dec. s. (Tass). Associated Press poroča, da se boji na siamsko indo-kltajski meji neprestano nadaljujejo. Do doslej najhujšega spopada je prišlo 25. decembra ob reki Mekong. Tedaj so Siam- Premiki nemške vojske New York, 28. dec. s. Columbija B S. javlja, da prihajajo iz Budimpešte še vedno nova poročila o pohodih nemške vojske v Rumimijo preko madžarskega ozemlja. Columbia pripominja, da v uradnih madžarskih krogih ne dajejo o teh pokre-tih nobenih podatkov. Madžarski dar nemški vojski Budimpešta, 28. dec. AA. (Reuter) Minister za narodno obrambo je za božič darova! nem ki vojski 300.000 cigaret. 25<>.0O0 c^gar in 200 vreč sadnih in mesenih konzerv. O napadu na otok Nauru Tokio. 28 dec. s. (Reuter). Po informacijah japonskih uradnih krogov nima japonska vlada nobenih podatkov o napadu tuje vojne ladje na angleški otok Nauru v Pacifiku, čerajno je ta ladja plula pod japonsko zastavo in nosila japonsko ime. Odstraniti je treba nezaupanje v mednarodnem življenje Zato Je treba držati dano besedo in pogodbo. Pogodbam je treba vrniti svetost, ker sicer ni mogoče sožitje narodov. Ne sme veljati žalostno načela, da je pravira odvisna od koristi In da Jo ustvarja edino'e sila. Tako načelo oeraia pred. vsem miroljubne države In države, ki nimajo velike vojske in no morejo ali nočejo uporabiti sile. S tem se ne odreka pravica, da se branimo, če so napadene naše pravice, toda v odnošajih med narodi mora vladati resna in globoka nravstven ost. Treba je ustvariti gospodar-^vo. ki bo vsem državam zagotovilo človeškemu dostojanstvu ugreza joče živlienie. Tr«*ba je nremaeati duha mrzleea egoizma, ki žali rast. suverenost in svobodo druerili držav in narodov. Med narodi in državami mora vladati bra^ov^o sn^^ov***!*. v katerem v«d varr*o uživajo svojo avtonomijo in neodvisnost. ■ vo p'smo kancelarju Hitlerju. V tem pismu baje maršal Petain izraža svojo željo, za nadaljnje sodelovanje med Nemčijo in Francijo. Amerika in Francija IVashington, 28 dec AA (Havas) Henrv Haye, francoski ve lepopisa mik v VVashing-tonu. je imel včeraj v zunanjem ministrstvu zelo dolg razgovoT s Co rde I lom Hirl- lom. V razgovoru z zastopniki tiska te Cordell Hull izjavil, da so vezi med ameriško in francosko vlado dobre prav tako, kakor so di bre vezi z oblastmi na otoku Marttni-queu. St'ki s temi oblastmi so zelo zado-vojivi. To izjavo je Cordell Hull daT kot odgovoT na vprasanje nekega novinarja, ki je opozoril na razne članke v ameriškem tisku, ki so bili v zvezi z vezmi mod Ameriko in Francijo V nadaljevanju razgovora se je Cordell Hull izrazil, da je s Henrvjem Haveorn razpravljal o oskrbi francoskih otrok z vitamini, zlasti z mlekom O tem n< bil sprejet noben sklep. hranilnimi akcijami dobila sicer znatne množine denarja, da pa so potrebne še nove žrtve tudi v novem letu. Wood je navedel tudi točne podatke vojnih posojil v prvem letu. Tako je sporočil, da je bilo v 6 mesecih vplačanih za 2 in pol odstotka vojno posojilo 429 milijonov funtov. Hranilne akcije so dale državi v prvem letu vojne 515 milijonov funtov, 3 odstotni hranilni certifikati za nadaljnjih 300 milijonov funtov. Prostovoljnih brezobrestnih posojil je dobila vlada 25 milijonov funtov. Tako je dobila d'-žavna blagajna v prvem letu vojne s posojili skupno 1269 milijonov funtov, kar je, kakor je poudaril VvTood, celo presegalo pričakovanje. ci pričeli najprej s topništvom obstreljevati francoske postojanke, nato pa je siam sko orožništvo napadlo nekaj francosk'h otokov na reki Mekong. Francozi so odgovarjali s topovskim ogrvem. Do bojev je prišlo tudi na južnem delu meje. Bangkok. 28. dec. s. (Tass). Associated Press poroča, da je siamsko topništvo, kakor pravi siamsko vojno poročilo, 25. decembra potopilo na reki Mekong dve francoski vojaški transportni ladji. Tokio. 28. dec. A A. (DNB>. A^en«-iia T>o-mej poroča iz Bargkoka. da je japonsko vrhovno poveljstvo sporočilo ve^t o bojih ki divjajo okoli Nakonfanga in da so siamske čete 24. decembra odbile oddelke iz Francoske Indokine, močne prib'ižno 200 mož. Isto popoMne so siamske čete začele streljati na indok'toiske odde'ke. ki so utrjevali postojanke. Po siamskem uradnem poroč'lu so indokitajske postojanke popolnoma razrušene. Lepa prlreHUtsv Sokola II Ljubi'ana 28 dec nbra Na Štefanovo popoldne je Sokol II., kakor vsako leto, tudi leto* priredi! za svojo deco lepo božićnico Mnogo pred napovedano uro se je že zbiial nestrpen scko»lski drobiž v ^ačilmci, odkokder so jih vodniki odvedli skupaj v letno telovadnico, kjer so posedli za okustk pripravljene in z dobrotami obložene mize. Lepr pripravljena dvorana z odrom za nastop je napravljala domačen občiKck. Veliko božične drevo z jaslicami je dale lep poudarek b<*žičm prireditvi in dvignilo že itak prjetno razpoloženje dece. kakor tudi staršev, ki so v obilnem številu posetili prireditev. Z lepo božično pesmijo, k- j* je zapela ženska deca, je bila (-tvorjena bož:čnica Starosta br. Kccijan ;t z lep m n*ga»vG narodni zaklad« in so prisotn nagradili mlade igralce z glasnim odobravan ein Ne bi bila božičnic popoln* a ko ne bi vsakdo dobil še vrečico sladkih dobrot in o'skih potrebščin N*ajrevnejša n najprid-nejša deca pa je dobUa še nvitke b'aga. ki so ga poklonile socialni položaj trnovske nvadine upoštevajoče 4jubljans*c tvrdke. Naj bo vsem plemen.tim darc-\ i'cem. posebno pa tvTdki Hrehorič in ge Tomažičevi, Darujte za šolske kuhinje Ljubljana, 28. decembra V Skrveniji je po zadevnih podatkih okrog 70.000 šolo obiskujočih otrok, ki nimajo zadostne hrane- Med nj'ml je nekaj deset-tisočev, ki dobesedno gladujejo. Unija za zaščito otrok prejema skoraj vsak dan Številne obupne prošnje od svojih krajevnih odborov, šolskih upravite jstev. občin, društev', javnih mladinsko zaščitnih delavcev itd., naj bi se nakazala njihovemu kraju ali šoli podpora, bodisi v denarju ali živilih. — V tem pogledu jc najobupnejše v onih hribovskih občinah in naseljih, ker ao potrebe resnično največje, ki pa so tako skrite, da se jih le malokdo spen-mi, kadar je treba pomagati. Dolžnost vseli nas Slovencev je, da tem otrokom pomagamo. Sredstva Unije so premalenkzstna, da bi bilo mogoče zadostiti vsaj najnujnejšim prošnjam. Javnih kreditov v te evrhe doslej ni. Tako nam ostaja na pragu letošnje negotove zime edina po p:osii vse one. ki bi lahko kaj dali, da prispevajo. Zato tem potom apeli-amp na c< loKupno slovensko javnost, ustan°\ e, društva, zasebnike itd., da pomagajo teliti glad otrokom svojega naroua. Pošljite svoje prispevke ali v denarju ali v živilih. Karkoli je uporabljivo, vse se bo hvaležno sprejelo. Denar nakazujte na poštno ček. račun št. 13.882 a pripombo: >za šolske kuhinje«. Količino in vrsto hrane, ki ste jo pripravljeni nakloniti str ada j očim otrokom, nam sporočite, da vam takoj dostavimo obvestilo, kam jo boste pos'o/i. Vse, kar boste poslali, se bo porabilo izključno za prehrano strcerajočih otrok. Vse prizadete pro-^mo, da vzamejo ta apel na znanje. Posebne prošnje se ne bodo pošiljale- Imena darovalcev bočno objavili v dnevnem časepisju. — Jugoslovanska Unija za zaščito otrok, sekcija za dravsko banovino, Ljubljana, Aleksandrova 4. Delo za zdravje v B?li Krajini Metlika, 27. decembra Ogranki Protitubcrkulozne !i£e te eminentno dobrervome crgan:zarije predstavljajo s svojimi krajevn mi odbori budna stražlar ka mceta proti narodovemu ni j večjemu sovražniku — tuberkulozi V seno krajevnim Ortibo^om v Bdi Kiaj'ii v 'cm po gledu vzorno prednjači metii ki k'ajevni DJbot v na j tesne vem sodelovanju z Zirav-stvcn;m domom in rajonskim protituber-ku'oznim dispanzerjem za Črnomelj ki srez, katerih vodstvo ie v spre*n h rokah zdravnika g dr. Omahna v Metliki Trav g'e-de na v:-je»tran~-ko koristno delovanje, je uspelo dvigniti število reJnctja č unstva. vendar pa je to število v primeri s številom celokupnega prebivalstva v Metliki, z'as>ri pa z oz mm na humanitarni pfKmen in vzvišeni namen ProtituberkuVzne ^ge, .:e vedn'f pren:zko. Na a publiki naj izvoli upo tevati dobrotvorno deo, ki je bilo S Svcžnim sodelovanjem izvr'eno v tekočem letu. Zelo številni so cm. ki so podali edno rrrčo teh dobrodelnih ustanov deležni vseh ugodno***t, ki s- jih s'cer lahko prjvoučije le prem- inej i s'oji Kako prijetno hvaežcn sp-emrn bo obran*1-« t na revna šolska deca, k; je bi'a deležna od meseca januj-rja do k(jnca meseca marca letos ug->Jn su ši rok opet i mo zasnovane mlečne akcije, k so jo izvedle te dobrodelne ustanove v zvez: s co>ko upravo in Xdrav«t\cn:m domom, ki ie da! za vso o vz^mo postrcibo. Pri t*menjcni mlečni akciji je bio razde'jen'h 5475 porcij toplega m^ka in prav to iko porcij kruha. Keči smemo da je nedvomno ta akcija posredno vplivala zelo u-*odno tudi na .^ol-~ki obisk Da pa morejo te uranove vr?it; sv^jo humanitarno na'050, jim je treba denarnih sredstev ter uvkicvanja in podpore vseh slojev. Potrebno je tudi, da pristopijo kot kakor tudi mnogim drugim donrcTn-kom izrečena prisrčna zahvala za plemenito gesto, ki so jo pokazali s tem da so orno-gočili s svojimi prispevki lepo obdarite- ctrok Soko'ski deci bo ostal ta lep popoldan v najlepšem spominu, Soko' 11. pj je 3 to prireditvijo pokazal, da v po n meri razume socialno poganstvo, ki nvj ga narekuje sokolski evangelij. Zdravo! redni člani vsi. ki se zavedajo važnost* narodovega zdravja, saj letni prispevek ni tako visok znesek, da bi ga ne mogel utr-peti tudi uradnik, hišni posestnik, trgovec, obrtnik in izvrševalec prostega obrta! Tudi letošnjo zimo bo izvedena mlečna akcija za revno šolsko mladino K izvedbi siednje je poverjen zopet zdravstveni dom v Metliki, kateremu je Protituberkulozna zveza v Ljubljani v ta namen nakazala izdaten prispevek 1000 din. Enako je votira-la za ustanovitev sklada za socialno pomoč pri protrtuberkuloznem dispanzerju vsoto 2500 din, ki bodo izplačani revnim bolnikom v gotovini kot enkratna ali večkratna podpora ali v obliki živil in drugih potrebščin. K temu je za območje protitu-berkuloznega dispanzerja v Metliki razpisala dve nagradi po 200 in 100 din za higieni čna stanovanja. Za nagrado pridejo v po-štev vse družine v okolišu dispanzerja, v katerih se nahaja kak bolnik z odprto ali zaprto jetikot Trdno se nadejamo, da to poročno ne bo ti-talo brez \kincya uspeha in da bodo vaši someščani rede volje pri^topMi. da '00 delt. še uspešnejše) Za plemenito delo »n trud na tem polji: pa vsi sodelujoči za^» j-žijo javno pohvalo! Zaslei&vani tstavi Ljubi iana 28. decembra O ro/n:ki za deduje jc po vaseh okroj* Novega mesta 43Ietrega prciganjcn ga Jak( ba Rataja, ki je doma iz Brusnic Karaj se je že pred leti pridružil ciganom, s katerimi se potepa š:rom Dolenjske in krade vse. kar mu pride pod roko Rata i. k» je zelo spreten tat. je vlomit zadnji čas v številne zidanice, obiska1 neka- »hramb pri h:šah v vas:h, te dn pa je c gane prignala lakota v PoThovico pri Orehovici, kjer so pon< či vdrli v skedenj posestn'ka Josipa Gruberja in odnesli 9 kokos, in pete' na Organsko svojat ie rudi v tem primeru voditi Ra-taj, ki je z ostal'mi cigan, vred pobegnil najbrž Čez Gorjance ali pa prot; Brežicam. Prav tako nevaren p komavh 'e tudi neki Štefan Jagrič. ki se je det j časa mudil v oko'ici Krškega Jagru. k je star šele 20 let. se je prik'atil v Kr:ko od hrvatske meje. V Kr kem se je htro udomačil, potem pa v družbi potepuhov neznano kam po-b,'^n:I, a se je kmalu vrnil. Jagrič je kmalu po vrnitvi vio.mil v noko skladišče na Vidmu, iz katerega je odnese' za 2500 din prazn h vreč, ki jih je najbrž razprodal v Zarjrebu. Že po dveh dneh pa 'e v družbi dveh dn'.gh zlikovce v ponovno prišel v Krko. Seveda sc je skrivni pou č« pa je vlomil v s.v "adi če veletrgovin- Ruperta En-gelsbergarja in odnese, za okrog '6.000 din usnja. Tudi s tem plenom se »e najbr/e umaknil na Ur\at>ko in usnje ter kožo tam hitro razprodal. Po kamn kem okraju in drugod zasledujejo orožniki znanega vlomilca Leopolda Podbev -ka, ki je doma iz okolice Velikih La^č. Fant ima na vesti več viorr'.v v kamniškem okraju, v oko-i.ci Škot j* Loke in drogod. Pred orožniki na je Podbevšek najbrže pobegnil v Savinjsko dolino, ker so ga o5umr?i vloma v trgovino Sapnik v Šmartnem ob Drcci. Iz Sapnikov« trgovine je odnesel 3 zavitke vonene^a ženskega blaga, vrednega okrog 2000 din. Iz Krškega — Drva kradejo. Letošnja ostra zim^ in poles tssa še visoka cena lesa srt 1 v zadnjem času povzročili, da les ni več varen. To ie izkusil Strojin Jože iz Ost o^a kateremu je iz gozda o5o lial tar ok oz 24 kubičnih m.trjv 4 me rsldh hl->iov. vrednih okros 2400 din. Prav tako ie iz* -nil M3S jedcu F ancu iz St Jakobi iz gozda en voz drv. kakor tudi Kmztič A i iz Dol. Botiana štiri b k e kat-re x>~ 1^ izsleden tat v os2bl bližnjeg! mejaša kmalu VTTl'L — Tndi Uvez kradejo. Klerr.enččM Ja--.ezoi iz Mrt vic ie pred d^evi iz^n o okroa 100 ki* koruze, ki jo ie imel na kx^zolcu- Tatvino je zagrešil mlad^letiu Vin'^o R-zai*adi pomanjkanja ki-uha v hiši. Trb^v Alojziji iz \ el. Poljan na ie iz inilo iz zaklenjene kašce dva mernika koruze, štiri mernike plenice, večje šte\ilo kloba^ er nckai vina. Tatvino ie z^igreši. Porš č Fr. iz Klenovika. ki ie plenico in koruzo prodal nekemu mlinariu: ta se bo mjrai za-Kovarjati radi nakupa ukradenega žita. — Božićnice. Menda še n be\io leto ni bilo tako veliko za.iimanie za bs>zičnce, kakor letos v času velike dag nje. M d tem, ko so reveža prav pridno skakali. k;e bo mosoče to ali stvar dobiti za otroke, so tisti, ki ravno še ne stradaio kruha, s pravo samaritansko požrtvovaln^stio pomagali pripravljati obaaritev. Prvo je bi o Kolo jugoslovanskih sester, ki ie razdelilo med 80 družin razne obleke, perila in drugih poti^šein. Soka sko društvo v K -škem ie leLcs poleg m klav^evanja. jer jo obdarilo 150 pripadnikov Sokola, priredilo še božičnico za najsiroma.nei. e tel >-vadce. kjer so njihove matere dobile m-ke in sladkorja. Tako. da ie bil^ obdarovan h okrog 40 družin. Po:rd..dak Rdečega križa na ljudski šoli v Krškem, pa ie obd ro al 45 učencev z meko. slidkoriem in obl kj. Največje ie bilo pač poprašnvanie po čevljih, ki so postali tako drap:i. da si iih t ž-ko še kdo ki^pi. Vsem društvom se v :m> nu obdarovancev natooleie zahval1uiemx — Sneg je zapadel. Ze v nedeljo ie n-Čel pomalem naletavati sneg in v pone e-Ijek je ves dan snežilo. V torek dop>kine pa ie začelo snežiti tako močn^. da lj die že zlepa ne pomni o. da bi zapadlo naenkrat toliko snega. Po d 'linah ga ie okroc 60 cm. po okeliških gričih pa še več. kir pride posebno prav mladini, ki se je začela navdušeno smučati. S snegom pi smo dobili prav občuten mraz in ka/.e večkrat termometer na krškem mostu tudi Co 20 stopinj pod ničlo. (fae(etnica K O L F D A R DANES: Sobota, 28. decembra: Nedolžni otročiči JUTRI: Nedelja. 29. decembra: TomaŽ DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Melodije iz sanj KINO SLOGA: Andy Hardy — detektiv, matineja ^Tarantela« ob 14.30 KINO UNION: Traviata KINO SISKA: Ho-Ruk UMETNIŠKA RAZSTAVA IVANA IN BRUNA VAVPOTICA v Obersnelovi galeriji na Gosposvetski cesta 1. Vstop prost PRIREDITVE V NEDELJO KINEMATOGRAFI NESPREMENJENO ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE: >Prln-ceaka in pastirček« ob 16 DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1. Bahovec, Kongresni trg 12 ln Nada Komotar. Vič — Tržaška cesta MESTNO DEŽURNO ZDRAV. SLUŽBO bo opravljal od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mostni višji zdravsveni svetnik dr. Franta M i s. Poljanska cesta 15,11., telefon st. 32-81. Darujte za staroloftki »Dam slepih« zavod za odrasle hlepel Oek. rač. 14 672, »Dom slepih«. LJubljana, sodišča Ce se pomočnik nemoralno obuaša. Tone je bil zaposlen kot pleskarski pomočnik nekaj nad en mesec. Nekega večera ga je policija aretirala in ga izpustila šele naslednjega dne nekoliko pred poldnem. Ko se je vrnil, ga je mojster brez odpovedi odslovil z besedami, da takega »porednegac pomočnika ne mara v svoji službi in ne pod svojo streho. Imel Je namreč hrano in stanovanje pri mojstru, ki je imel pri sebi tudi 181etno nečakinjo Julko in 211etno služkinjo Milko. Tone, ki sta mu deklici ugajali, z odpustom ni bil zadovoljen. Podal se je na sodišče in izrazil željo, naj bi se zavzelo zanj, da bi ga mojster sprejel zopet nazaj v službo. Ko so mu dopovedal i, da sodišče kljub najboljši volji nima take moči, in tudi ne zakon, je bil zelo potrt. Na videz se je končno nekoliko potolažil, ko mu je sodni pripravnik dejal, da more zahtevati odškodnino v obliki 14-dnevne mezde. Sprejeli so njegovo tožbo. K razpravi so prišli Tone, mojster, brhka Julka in mikavna Milka. Mojster je povedal, da je fanta zato spodil, ker je bil »favlast« in puncam nagajal. Kakor je priča Ju'ka izpovedala, je Tone vedno iskal prilike, da bi jo dobil kie na samem ter jo je pri takih prilikah s illo objemal, poljubljal, Ščipal in tipal Oia se je vedno branila in se mu izogibala. Kadar je hotela iti v delavnico, je vedno koga naprosila, da je šel z n;->, če je vedela, da je Tone v de'avn'ci. Prib' enako je izpovedala Mi'ka. če je le mogel, je lazil za njo in jo skušal ob'et'1: po-voril je grde be^eie in ža^il vsak čxit dostojnosti. Ce bi Tone o?tal da'ie č->sa v službi, bi bila službo zapurtila, kT ie DO-vedala tudi mojstru in njegovi ženi. Tone je zanikal, da b^' se bil tako r,rdn obnašal; deklice je le lepo in m;1o podedoval, le vča?''h na rah'o pcbežal po roki ali pa jim kaj ljubeči ve poved&L kar se mu pač ne more **eti v zlo. «^1 so dekleta že odrasla. Sodnik pa ni imel smi-s'a za njegove sTadke bf^e^e. marvpč ie verjel pričam ter na n^i-aei n;Thov!h jz-novedb u^etov"'. da ie Tt" s svorm vedenjem zagrešil težko razžalitev časti č'a-^a mo;«frove ro^Vne ter iVuSal ?^v*TtiJ-be^ko navaja4! k re-^av^'m d^^'cm, kar ustvoria rado**en razlog t^kojSen odpust po $ točke R in 7 obč. zak. Zato je Tone tožbo izgubil, pritožil se pa nL Nejasen položaj v Vichyjii Po ameriških vesteh nameravajo Nemci zasesti vso Francijo in imenovati Lavala za francoskega predsednika Letošnji božič na naših obmejnih šolah Družba CM je obdarovala 158 Sol — Vrednost daril znaša nad 380.000 din Ljubljana. 28. decembra L-etoa je Družba sv. Cirila ln Metoda razposlala darila za božičevanje Aolam v 158 krajih. Obdarovane sole leže na mežiškem področju, na Kobanskem, na severnem vznožju Pohorja, v Slovenskih goricah, predvsem v njih severnem delu vzdolž Mure, v Halozah, v vso m obmejnem pasu Prek-murja od Cankove do tromeje in nato na vzhod ln jugovzhod do vznožja Lendavskih goric ter končno se na krševite na Kočevskem. Navedenim okolišem posveča CM D stalno pozornost, njeno članstvo ln sodelavci ter podporniki pa so zlasti srečni, da se tudi pri takih akcijah vedno bolj učvršča ln razširja duh medsebojne povezanosti ln vzajemnosti naših obmejnih In osamelih okolišev z našimi osrednjimi predelL Letošnja dru ž bi na božična darila so po količini dosti obilnejša v primeri z onimi lz prejšnjih let. Razposlanega je bilo poleg manjših količin rokavic, nogavic, pe- rila in Čepic Še 120 žabic, 500 jopic in puloverjev, nad 2300 metrov hlačevine, nad 10.000 metrov flanele in barhenta ter 550 parov čevljev, V denarju Izraženo pa Je bila letos dosežena še več kot dvojna lanskoletna vsota, saj se je sedaj povzpela že preko S80.000 din. Do tega res lepega zaključka je pripomogla predvsem dese tonove m brska narodna zbirka, ki je v 232.039 din, d očim je ostale izdatke pokrila Družba iz svojih nadaljnjih dohodkov ln sredstev. Vsem, ki so kjer koli in kakor koli pripomogli do letošnjega lepega božičevanja naših malih graničarjev, se kar najiskre-nejše zahvaljujemo za njih pomoč v globokem prepričanju, da se bodo v novem letu njih vrste še bolj pomnožile z mnogimi novimi sodelavci za dosego nadaljnjih druž-binih namer ter zlasti v korist splošnosti ln naše jugoslovenske domovine. V Ljubljani, 23. decembra 1940. Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda. liaipls novega angleškega vojnega posojila Finančni minister sir Wood o potrebi novih Žrtev v novem letu BejI m Dalpciki vzhoiu Kitajci o3f:i;3fo Japonske napads — Spapadi na siamsko indokitfiSški meji se nc^estar^ nadaljujejo Kranjska hranilnica prešla v last Hranilnice dravske banovine Po enotirnem ekspozeju prefs. fin« odbora je obč. odbor sprejel predlagani dogovor Kranj. 28. decembra Na včerajšnji seji občinskega odbora kateri je prisostvoval tudi sreski načelnik g dr. Vidic je bila kot glavna točka dnevnega reda dana v presojo znana zadeva fuzije Mestne hranilnice z banovinsko hranilnico. V več kot enournem referatu je predsednik finančnega odbora in dolgoletni predsednik upravnega odbora Mestne hranilnice g. Fock tolmačil obč. odbornikom »tanje hranilnice In potrebo po fuziji z ime novanim zavodom. V uvodu je podal kratko zgodovino stanja mestne hranilnice zlasti od 1. 1926 naprej ko je on sani stopil v predsedstvo zavoda, ki se je od tega leta dal^e tudi lepo razvijal in dosegel v zadnjih letih 48.000000 din vlog. Kranjska hranilnica je bila ena izmed redkih zavodov- ki je tudi najtežja leta kriz premostila brez večjih težav In je tudi v času splošnih zaščit Izplačevala vloge, če ne drurr^če pa vsaj z najmanjšimi omejitvami Toda položaj občine, je dejal o. o. g. Fock. Je v zadnjih letih zahteval ogromno obremenitev občine, ki danes nima nobenega takeera premoženja, da bi nosila iz lastnega premoženja potrebno kritje, ampak bi pa morala prevaUti na davkoplačevalce ln to na direktne in indirektne, a za samo občino bi bila taka obremnitev katastrofalna. Pri tej obrazložitvi je g. Fock omp-ntal tudi težnjo Indujtrtje k selitvi na jug. ki hi jo vsako zvišanje občinskih davščin gotovo fte pospešilo. Upoštevajoč vse to se je pričelo v svrho zaščite vlagateljev tn pa zaradi irrednih čr>sov. ki so spravljali denarne zavode v težke položaje, pa tudi v zaščito vse občine z razgovori z odlo- čujočimi faktorji pri Hranilnici dravske banovine v Ljubljani. Po izvršitvi revizije domače hranilnice, o katere odličnem stanju so se merodajni krogi prepričali in prav zaradi tega tudi pružali na fuzijo, se je pristopilo k podrobnejšim dogovorom. Pri izreiino strogem pregledovanju stanja mestne hranilnice se je ugotovilo, da bi po vseh odbitkih, ki bi pripadli po prevzemu oziroma fuziji s hraniinico drav. banovine kranjski občini, prišla v last banovinski hranilnici Kranjska hranilnica v najslabšem slučaju z 20.000 din primanjkljajem, ki pa v primeri s skoro 50.000.000 vlogami ne bi pomenil veliko. Kranjska občina pa bo prejela v smislu dogovora za nepremičnine, tu sta zapopadeni hranilnič-ni hlSl, rezerve za kurzne razlike, pokojninski zaklad, fond za obresti, čisti dobiček za I. 1940 Itd. v skupnem iznosu 7.228 000 din. S podpisom dogovora ln s prevzemom domače hranilnice iz rok likvidacijskega odbora, ki ga sestavljajo odborniki upravnega odbora mestne hranilnice, bo prevzela vse jamstvo za vloge po Hranilnici drav. banovine banovina sama. Po tem grobem tolmačenju je obč. odb g. Fock prišel na samo čitanje osnutka dogovora, ki pa še ni povsem definitiven temveč bi bil še spremenljiv, vendar le v dobro kranjske občine. Dogovor obsega 11 točk, v katerem je združitev obeh zavodov točno formulirana. V več točkah se obravnavajo zlasti vprašanja formalnosti okou prevzema do končne prevedbe. Nekatere točke pa se nanašajo na gotove dolžnike kranjske hranilnice, ki naj bi jih prevzela kranjska občina. Tako naj bi prešla za Na Dolenjskem nad pol metra snega Visoki snežni zameti so za praznike zelo ovirali avtobusni in železniški promet Novo mesto 27. ^"^cm^n. 2e od nedelje dalje je na Dolenjskem po malem snežilo. V torek pr:i praznkom pa je nastal silovit snežni metež. Snež lo je v prav gostih debelih kojn č:h ves dan Bneg je onemogočil ves redni promet z motonimj ln drugim] vozili. Avtobusna ■veza Novo mesto—Krčko in No/o mesto —Brežice je bila zaradi srninih žametov takoj pretrgana. Po'tni avtobus Lrežice— Novo mesto je obtičal v snegu nekje v Struškem borštu. Enaka usoda je doletela na božični dan potniški vlak, na progi Karlovac—Ljubljana. Viak je obtičal v sneTu pri postaji Mehčevo. Vlaku je bila po;,ani iz Novega mesta na pomoč lokomotiva a snežnim pluerom. Razen te je bila s^na Se posebna lokomotiva. In tri m rive so komaj spravile vlak iz velikih žametov. Na progo so bili pos'ani tn H delavci, ki so jo očistili. Spričo te pravnika oboroženi z lopatami :n kida" sneg okrog svorh hiš ln gosp-dar^kh P a opij. Sneg so klda'i tudi z vaških potov do glavnih prometnih žil odnosno cost. Na Štefanovo so pričeli čistiti tudi državno cesto Novo mesto—Zagreb Na cesti so montirali odnosno zložili širok železen snežni plug, ki ga je vleklo več parov močnih konj. proti Brežicam. Cesta je danes že povsem očiščena snega in promet na nji je obnovljen. Zaradi snega in ker Se niso bila pota, ki vodijo v mesto, očiščena, ljudje iz bližnjih vasi in okolice niso moko p>-s_'b3n smučarski vlak. kadar ie smuka ugo'.na ka or zd i. nismo priTak val- da bo tei Ž2.ji takD hitro ustreženo. Železniški upravi ere vse priznanje, da ie uvedila to nujno DOtrebo in ustregla množi - smučarjev, ki so zaradi ne i^odn.h sn ž ih ra mer na Gorenjskem navez ni z oii na Dolenj.kr kam">r Da tud n. ta-o d i cč in zato tudi stroški niso tako visok; kakor j:h ima smučar, če se n noti ni Gcranj-sko Z velikim vere'jem bodo tor M smučarji pozdravili ves d b veri Jutri na Do'o^i ko no eben snr črv vlak k ima trdi ze'o prP^lade-i vot-v r?d Frp *&m* -mo da bo ž?.e iš':a u—a a jut sp^-*na'a. k~k d tr:?b?n e b t* uk e- O^-en-m io Da v imenu smu'arj-• nap osamo, nai odredi smučarki v!ak na Dolenl-sko v?ako nede'jo in praznik, dokler bo smuka tam ugodna. Smučarji Dolenjska vas kliče Mikavnost dolenjskih gričkov privablja v zadnjih letih vedno več gostov že v zgodnji spomladi Letošnja zima pa hoče kakor izgleda, tujskoprometni tok tudi pozimi obrniti proti Doleniski. Prvi sneg. ki je pogrnil livade Slovenije je v največji meri obdari! Dolenjsko ter imata KuresČek n Polževo že več tednov izborne smuko. Božični sneg pa je tudi akolico Novega mesta pokril s plastjo 70 -75 cm snega. Tc nedeljo in v času Novega leta bo gotovo naša dolenjska metropola pozdravila mnogoštevilne smučarje, saj imajo ugodne železniške zveze, pa rudi primerno število dobrih in udobnih hotelskih sob na razpolago. Možnosti razgibanla v opolnosti smuške-ga sporta pa je dovolj v neposredni okolici Novega mesta pa vse tja do pod Trške gore, kjer zidanice še vedno nudijo mnoge žlahtnega pridelka vinskih goric Zanimivi so izleti čez dm in strn. na katerih si smučarji lahko ogledajo še gradove Klevevž ali Otočec dobro poznan po našem pisatelju dr. Ivanu Tavčarju. Kogar pa mikajo bolj višine, bo svoj izlet usmeril na Gorjance, kier nudi gostilna pri Sv. Miklavžu dobro hrano in prenočišče V izlet pa lahko vključite tudi obisk Dolenjskih Toplic, ki ležijo ob hnbu Gradišče, kjer lahko smučar kar spotoma po-izkusi svojo umetnost- Bližnja in daljna okolica Novega mesta nudi torej smuko, kakor si je lepše ne moremo želeti. Snežne razmere Poročilo TPZ v Linbliani in Mariboru, ter SPH 28. XII. 1940. Rateče-Planica 870 m: —15, jasno, 14 cm snega, prlič Planica-si a t na 950 m: —7. jasno. 20 cm snega, pršič, drsališče uporabno Pr^nlca-Tamar 1108 m: —16 jasno, 20 cm •ne?a pršič Kranjska gora 810 m: —13. jasno, 7 cm snega, pršič. drsališče uporabno BohlnJ-Sv. Janez 530 m: —13. jasno, 3 cm snega, srež drsališče uporabno druga »Narodni dom« v Kranju, ki ima še 1.272 000 din dolga na brezobrestnem posojilu kot dolžnica občine in ne novega zavoda v položaj izrednega zavezanca, kakor Sokolsko društvo v Stražišču, ki dolguje še 114 000 din. Glede teh izjem omenjenih že v provizoriju dogovora pa se obe stranki še nista povsem zedinili, ker bi zastopniki Kranjske hranilnice radi dosegu od Banovinske hranilnice obrestovanje teh vlog. kar bo verjetno doseženo V 5. točki dogovora je tudi točno obrazložena prodaja vrednostnih papirjev od katerih si bo občina pridržaJa avstrijske obligacije vojnega posojila in vojne rente v nominalnem zne sku 6.365 000 K kar bi ob prevedbi zneslo po sedanjem načrtu ministrstva financ približno 1.700.000 din. Ostali vrednostni papirji predvojne emesije se navržejo prevzemniku, d oči m bo za sedaj veljavne prejela občina dokaj ugodne procente po kursu na dan 31 dec. 1.1. Po pozivu g. Kocka na obč. odbornik* naj glasujeio za združitev je tudi g. župan govoril v prilog združitve na kar se je izvršilo glasovanje in je bil predlog skot^ soglasno sprejet Ker ni bilo na dnevnem redu polepr odobritve prehranjevalnega odbora, v katerega so bili na Dredlog Združenja trgovcev izvoljeni še sledeči zastopniki gp Ahačič. Grims ln kot namestnik;. Rekar in Terčon. dočim Zveza industriicev še ni javila svojega zastopnika, je g. župan omenil še prispevke Jueročeške. Jueobrune in elektrarne iVnko Majdič za zimsko pomoč Pred zakliučkom je želel vsem odbornikom tudi srečno novo Ipto in uspešne delo v prihodnjosti za dobrobit mesta. B^hinj-Zlatorog 530 m: —13 jasno. 5 cm snega, pišič Bohln>nudnica 800 m: —13. jasno, 5 cm snega, srež Dom na Komni 1520 m: —17, jasno, 20 cm snega, pršič Valvasorjev dom 1180m: —10, jasno, 10 cm snega Dom na Kofcah 1500 m: —15. jasno, 30 cm snega, pršič Dom na Krvavcu 1700 m: —15, jasno. 25 cm snega, pršič Kamniška Bistrica 601 m: —16. jasno. 10 cm snega, pršič Jezersko 800 m: —5, jasno, 22 cm snega, pršič Kurršček 833 m: jasno. 35 cm snega, pršič Sodražica 550 m: —14, 50 cm snega, pršič Erjavčeva koca na Vrftičo 1515 m: —8, jasno, 20 cm snega, pršič Dom na Mrz'ici 1119 m: —17, jasno, 60 cm snega, pršič Kum 1219 m: —17, jasno, 50 cm snega, pršič Polževo 620 m: —17. 42 cm snega, pršič. skakalnica uporabna, Pohorski dom, 1030 m, Mariborska koča, 1080 m, Poštarski dom, 910 m. Sokolski dom, 1100 m: —15, jasno, 45 cm snega, pršič. Klopni vrh, 1269 m: —15, jasno, 45 cm pršiča. Koča na Pesku, 1382 m: —15, jasno, 120 cm pršiča. Sv. Lovrenc na Pohorju, 483 m: —14, jasno, 21 cm pršiča. Ribnica na Pohorju, 715 m: —14, 23 cm pršiča. Senjorjev dom, 1522 m: —15, jasno, 55 cm pršiča. Rimski rvelec, 530 m: —20, jasno, 35 cm pršiča. Peca, 1654 m: —14, jasno, 35 cm pršiča. Logarska dolina: —24, jasno, 16 cm snega, srež. Koča na Smrekoveu. 1318 m: —5, jasno, 50 cm snega, pršič. Mozirska p'anina, 1344 m: —9, 30 cm snega, pršič. Celjska koča, 7C0 m: —19, jasno, 30 cm pršiča. 27 .XII. 1940. Zelenica. 1534 m: jasno, 65 cm snega, pršič Bled. 501 m: —15. jasno, jezero za drsanje tu in tam uporabno. L?sca, 947 m: —15, jasno, 45 cm pršič. Novo mesto: jasno, 70 cm pršiča. Rogašk aSIatina: —10, jasno, 38 cm snega pršič. Križanka Pomen besed Vodoravno: 1. Desni Dri tok Donave. 5 duh. 8. zdravnik-sDec'alist 10 m:so v južni Franciji, 11. glasbena nota 12. vzk ik. 14. osebni zaimek, 15. to. kar ima v a k človek, 16 zver. 18 italijansko me to. 23. seznam od katolika czrkve ob soj n h naukov. 22. hišni bog. 23. d: i ok Visle. 25 osebni zaimek. 26. glasbena nota. 28 glasbena nota v skali. 29 k:taiska do'žinska mera, 442 m, 30. štirje eniki s:«a;nki. 32. oddelek rimske vojske. 34. naplavina. 35. vladarska hiša. Navpično: 1. Dragocen vrč kot darilo, zlasti zmasovalcem ori 5d rt .ih tekmah 2. dva enaka so^la ni k a. 3 vrtna h š '.ca. 4. iaDonski admiral iz rusko-japonske vojske. 5 krajevni orislov. 6. oredlc«. 7. let-u čas. 9. Drvih Det Mojzesovih knjig, 11 p -slanec. oglednik, ogleduh, 13. časovni prislov. 15. berač na Itaki iz Homerieve I i-jade. 17. alkoholna ni jača. 19. mesto v Sr- i" i Krasno petje, dramatična vsebina preprosto čustveno dejanje ln spretna režija GEZE von BOLVARYJA odlikujejo muzikalni velefilm yrt A|\ff fX* \rW CAKIf KINO MATICA — TELEF. 22-41 raiLl^UIJltJfL RJL 9i*I^aJ Predstave danes ob 16 . 19. in 21. uri ! Jutri predstave ob 15.. 17„ 19. in 21. uri, dopoldne po znižanih cenah ob pol 11. uri. BENJAMIN G IGLI poje >LA BOHEMEc in »ODISEJA«! — V glavnih vlogah Marta Harell, A. Schbnhals. i i Soglasna je sodba, da tako odličnega filma, kot je TRAVIATA še ni bilo na sporedu Priljubljena pevka Maria Cebotari je v tem filmu brez dvoma pokazala vse svoje igralske in pevske sposobnosti. — Za kratek čas pa skrbi znana Lucie Enj;bsch Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri. jutri ob 10.30 ljudska predstava pri znižanih cenah ter ob 15.. 17.. 19. in 21. uri! KINO IN ION — Tel. 22-21 M A T I X E J A danes ob 14.30 — jutri v Ob 16., 19. in 21 uri zabavne pustolovščine popularnega Micky Rooneva v filmu tarantfi a Afldy Hardy - detektiv ^ •»I**»l^ * ML^ML^Tm V^nHIiUo mlfiripca AnHvia « tromi Hnhkinii d*»klicai razkošna filmska opereta z Jeanetto M.u Donald Neprilike mladega Andvja s tremi ljubkimi deklicami Vam nudijo dve uri prisrčne zabave in veselega razpoloženja. KLXO SLOGA, tel. 27-80 biji. 21. romarski spolnik, 22. m ^rs^a žival. 24. babilonski bos lune. 27 obok 30 oddelek vojske. 31 sredstvo za vezanje 32. veznik. 32 kazalni zaimek. Rešitev križanke, objavljene v božični številki Vodoravno: l Zbor 4 koze. 8. Vid 10 som. 11. oh 12. sin. 14 do 15 naza:enec 16. čč 17 v v v. 18 ti. 19 pasar 21 kdo 23. Usa 25 Diumaja 26 oda 27. Ana. 29. rajon 32. Ik. 34 Bug. 35 Da, 36 Makedonec. 37. iz. 38 len 39. ti. 40. nad. 42. vej 43 Andi. 44 Mura. Navpično; i zvonček. 2 Bibač 3. od, 5 os. 6. zoDet 7. emocija. 9. Mir vsem liu-dem 12. Sava 13 Neva. 19. Dožar 20 Ru-^an, 22 d d d 24. San. 26. o-imina 28 akcija. 30 Abel 31 ogon. 33 Kazan. 35. Peter. 41. d d. 42. Ru (rutenij). Naše gledališče DRAM A Začetek ob 20 url Sobota. 28. decembra: Ugrabljene Sabinke. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Nedelja, 29. decembra: ob 15. uri: Mali lord. Mhidinska predstava. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20. uri: Krog s kredo. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Ponedeljek. 30. decembra: zaprto Torek. 31. decembra: ob 21. uri: Cigani Izven. Znižane cene od 20 din navzdol OP JER A Začetek ob 20 uri Sobota. 28. decembra: Friderika. Red B. Gostovanje tenorista Josipa Gostic a. člana zagrebške opere Nedelja, 29. decembra: ob 15. uri: Angfl z avtom. Mladinska opereta. Izven, ob 20. uri: Carmen. Izven Ponedeljek, 30. decembra: zaprto Božični izlet v Novo mesto Nekaj spominov na stare čase in razmere Pred 44 leti je bila zima kakor letos Ljubljana, 28. decembra >Gospod sprevodnik, cajte nam no prostor, kjer bomo lahko plesali. Se bomo vsaj malo cgreli.« Tako je vzkliknila podjetna Dclenjka, ko smo prestopali v mrzlem vagonu, med tem ko se Je sprevodnik trudil in odvijal zapore, da bi spravil nekaj gorkote v voz. Ko imas, Ljub-inno za seboj, ln ti Sme pogled čez zasnežene poljane, se hitro znajdeS v zimski progi. Ko prestopaš v Novem mertu na kolodvoru v avtobus, te zopet sprejme mraz. katerega preženeš šele v gost c ljut ni hiši s tropinovcem in kolinami s kislim zeljem. Pred 44 leti, je bila prav taka zima: ko sem bil doli. Nova cesta s kolodvora je bila že speljana. Soteska pri nekdanjih mestnih vratih se ni nič spremenila, enako tudi ne ulica, ki pelje na Glavni trg, ki je ohranil svoje staro patriarhalno lice, kakor ljubljanski Kongresni trg s svojimi starimi hibami, ki so se bolj očito pokazale, ko so sedaj oskubili Zvezdo kostanjev in je torej ni več. Da, Se nekaj pogrešaš na glavnem trgu v Novem mestu. Starega vc njaka v zgornjem delu trga ni več Po umetniški uvidevnosti takratnih mestnih očetov je romal baje nekam na Zg- Avstrijsko. Da je šlo to staro mesto, oziroma dežela z duhom časa naprej, cpaziš prav za prav šele, ko korakaš čez novi most — mi smo hodili še čez lesenega —, takrat je bila Gregorčeva hiša, kjer smo na dvorišču telovadili zgoraj, sedaj je pa narobe. Srečuješ vojake; včasih je bila tudi vojašnica nad Krko ln na stenah modre figure, toda stanovali so v njej dijaki, med njimi študent vseznal K., poznejši profesor, cesar 'si nismo mogli dovoliti pred tO leti, smo storili sedaj. Zavili smo v Kan- dijo k >Štemburju«. Ta priznana gostilna je bila za nas kraj sveta, kamor ni stoji.1, i študentovska noga; kajti k >štembu: iu<: so zahajali naši bogovi, prefesorji. Toda kakšna sprememba! Ni več očeta 6tem-burja, uglajenega restavraterja, čigar markantna postava mi je tako imponirala. Seveda smo bili sedaj popoldanski g skoro sami Zahotelo se nam je še drugih podvigov in spom nov. Pogledal som na krajt kjer ]L» stala nekdaj Vindišarjeva gostilna, kamor sva zahajala s Kettejem, in kjer je stregla gostom Pepca ali Johanca; skromno, tiho dekle. Zadaj nad Krko je Vragov log, kakor smo takrat imenovali ta kraj. Tu je bila proti kencu šolskega leta veselica novomeške požarne hrambe. Pogasili so že precej žeje, ko sva prišla z Drag tinom proti mraku na veselični prostor. Pi i I B pva k dolgi mizi. Razpoloženje je bilo odlično. Nazadnje je vstal bradat kanclist, ošinil s pogledom svojo huj^o polovico in zapel: Wenn ću mich liebst, mein Kind, so former nach Berlin ... Medlo je. Ob strani srno pustili Grm in nadaljevali pot proti Gotni vasi, Ln tam je Belokranjec tako zakuril, da nisiro nič več čuti'i mraza, ko smo vstopali na dolenjsko železnico v letu Gospodovem 101 o — proti Ljubljani. P. 31. decembra ob 20.30 nrl SILVESTROVANJE SOKOLA I — TABOR Godba! Program! Ples! Iz Kranja — Vodovodna cev Je počila. Včeraj dopoldne Je nenadoma prenehala teii voda in gospodinje in razni obrati so s skrbjo spraševali, kaj je vzrok nena.nega pomanjkanja vode. Kakor smo zvedeli, je povzročil to pomanjkanje vode hud mraz, katerega posledica je bila da je v bližini rezervoarja počila glavna cev. Ker so zaradi zmrzle zemlje popravila otežkočana, bo verjetno tekom današnjega dne kljub vsemu že zopet dovolj vode. — $ahisti bodo jutri zopet tekmovali in to kar z dvema nasprotnikoma. V eni tekmi bodo agilni člani KšK ime!i za nasprotnika sosednji klub iz škofje Loke. za temi pa se bodo pomerili člani KSK Iz prvega razreda v šahisti, člani Jug. akad. društva. Kogar veseli kraljevska igra, naj si ogle- a zanimivo borbo. C as prireditev bo javljen na tabli v hotelu »Stara pošta«. — Snega nI, mraza preveč. Kakor drugod po Gorenjskem tudi naše mesto ni zima obdarovala s snegom, ki bi ga take želeli naši smučarji pa tudi naši tvjsko-prometni krogi. Namesto snega pa i as prav občutno oblega nizka temperatura ki pade večkrat tudi pod 15 C in še več pod ničlo. Opozorilo železniške uprave Ob sedanjem občutnem mrazu, ko je nad vse težko zadovoljivo ogreti v'ake. naproša železniška uprava potujoče občinstvo, naj v lastno korist podpira delo železniških uslužbencev, ako želi. da bodo vlaki dovoljno pregreti Potuki naj opuste vsako nepotrebno odpiranje va^iisk h vrat. oken in prezračevalnih loput. prehajanje iz vagona v vagon, ftd Sicer bo ves trud zaman ker je pr, tako hudim mwzu kakor je nastopil zadnje dneve. uspc:no ogrevanje vlakov že irak nad vse otežkočCM Samo najsložnej>e sodelfvanje občinstva *n vlakovnih sprevodnikov lahko om«/iK>či uspešnejše gretja, seveda ob uno'tevanju vseh navodil sprevodnikov Vsi potniki, brez izjeme naj vzajemno pazijo, d* bodo ostala vezovna vrata pr' vstf-panju in izstopanju *im kr»iš; cas odor * da se ne bi vozovi sh'adih. ker ie nemogoče zopet-no ogret sh'aiem vacone z'*^r med vožnjo. Železnika up»ava pričakuje, da bo potujoče občinstvo v polni men uvaževaio njeno gornje opozorilo. Ooiščiie DOVJE - MOJSTRANA 700 m obsežna craii^ilcft, dober »neg, sraušla tečaji, ValTMonev iloa pod MtnIona i i ho Bi SmnUri n sinkaški i/leti. Po soški, Žirovn ika in Z^brršk.i planina v ivzi z Zelenico. Mir-_ki rani dohodi iz Žirovn.ce in Sot, Jaro ni ka. POLŽEVO 620 m Udoben plan' "i dom. sredi fcraanlb smučl&č. Tele___i Višnja gora 1. BLED OBAim hotel toplice jj aranžman — 7 dni din 873.—. vw vračunano. PARK HOTEL. BLED Ugodni aranžmani za Božič ln ztm- *ko sezono. POHORJE (910—1543): Idealen smuskl svet. prijetno zimsko bivanje, številni planinski botell lr. domovi, dobra orkrba. polni dnevni pensiOD din iS—70 Nova pohorska avtocesta Obiščite lepe zimske tur*stTčne predele v severni Sloveniji! Pohorje. Savinjske Alpe Logarska dolina. Mozlrska planina. Smrekovec. Rimski vrelec Itd Smučarski tečaji. dobra oskrba, polni dnevni penzlor din 50—70. Dom SPO na Romnl 1520 n Bohincem 80 poetflj pen:*', a od din 62 — dalje smuška sola, prospekti. RAT. ČF-PLAN CA S70—1108 m Zimskosportnl center «muske progre smuske sole. skakalnice Informacije In prospekti: Tujskoprometna zveza — Putnik-Ljubljan* — Putni k- Maribor in vsi ostali biroji Putnika DNEVNE VESTI — Vprašanje prehrane na pravi poti. v kmetijskem irunustrstvu je bilo na Štefanovo posvetovanje o prehrani. Prisostvovali so mu kmetijski minister dr. Cubri-Jovič, pomočnik trgovinskega ministra dr. Obradovič in glavni ravnateij ravnateljstva za prehrano čr. Cošič. O prehrani se posvetujejo v Beogradu že tri dmi. pa posvetovanja Se niso končana. Gre za splošno vprašanje prehrane in poedinih krajev posebno pasivnih s ki-ušno moko in drugimi neobhodnimi življenjskimi potrebščinami. Po splošnem mnenju meredajnih krogov se razvija vprašanje prehrane zadovoljivo, tako da je bojazen v tem pogledu neutemeljena. — Poglobitev gospodarskih stikov med Jugosiavi;o in Madžarsko. Naš trgovinski minister dr. An dres je v razgovoru z urednikom madžarskega lista >Uj Nemzedek« Izjavil, da temelje madžarsko-jugosloven-ski stiki na dobrem sosedstvu. Razvili so se v zadnjih oe=mih mesecih zelo ugodno v duhu trgovinske pogodbe, sk'cniene pred osmimi meseci. Gospodarsko sodelovanje med obema državama bo v veliki meri pripomoglo, da se prebrodi sedanja evropska kri.Ta. čeprav sta obe državi izr:z to poljedelski, je dana možnost, da se organizira medsebojna pomoč in sodelovanje na področju kmečkega gospodarstva. V Sedanjih razmerah, ko se Čuti pomanjkanje blaga, se lahko najdejo nove možnosti njegove izmenjave in tako se lahko poglobe gospodarski stiki med obema državama. JVLni- ster je naposled izrrzil upanje, da bo prišlo kmalu do novih pogajanj med Jugoslavijo in Madžarsko. — N*si Inženjerji in arhJte«t| pro^i na-crtu Olimpijskega stadiona v Beogradu. Beograjski inženjerji in arhitekti so Imeli te dni posvetovanje o gradnji olimpijskega stadiona v Beogradu. Natečaj ni bil razpisan, temveč je bila Izdelava načrtov poverjena tujcu ing. Marchu. Njegov načrt so beograjski inženjerji in arhitekti kritizirali- Sklenjeno je bilo, da bodo arhitekti in inženjerji Jugoslavije odklonili vsako o. govorne st, če bi se olimpijski stadion v Beogradu zgradil po načrtih ing. Marci u u Poleg tega je bilo sklenjeno na pobudo beograjske Inženjerske zbornice v Beogradu posvetovanje delegatov vseh društev inženjerjev ln arhitektov ter Inženjerskih zbornic, na katerem bo sprejeta resolucija o gradnji stadiona. ZVOČNI KINO SOKOI^Kl DOM V ŠIŠKI, telefon 41-79 CESKA KOMEDIJA HO RUK V glavni vlogi Vladimir Rogoz, bivši član ljubljanske drame Predstave : danes ob 7. in 9. url, jutri ob 3., 5., 7. in 9., v ponedeljek ob 7. in 9. uri i — Pogodba o trgovini in plovbi med Jugosiovjo in Bolgarjo. Včeraj dopoldne sta v zunanjem ministrstvu v Beogradu bolgarski zunanji minister Popov in naš poslanik v Sofiji Milanovič izmenjala instrumente o sklenjeni pogodbi o trgovini in plovbi med Jugoslavijo in Bolgarijo, podpisani v Beogradu 24. maja 1934 kakor tudi protokol k pogodbi o trgovini in plovbi med obema državama, podpisani letos 12. februarja ter dopolnilne pogodbe k sanitetno-veterinarski konvenciji Jugoslavije in Bolgarije, podpisane v Sofiji letos 12. februarja. Protokol o izmenjavi ratifikacij sta podpisala bolgarski zunanji minister Popov in nas poslanik v Sofiji Milanovič. — Velik pomen jugoslavensko madžarskega prijateljstva. Madžarski poslanik na našem dvoru barcn Bakacs Bessenyey je dal dopisniku subotiškega lista »Napio« izjavo, v kateri je med drugim dejal, da je božič praznik ljubezni in miru ter kot tak edino primeren pripraviti človeka naših dni co tega. da pozabi na vse tegobe vsakdanjega Življenja, Duh ponirljivosti je letos najlepše posvetil ta praznik, ker se je madžarskemu in jugoslovenskemu narodu posrečilo najti pot do vzrrišenih ciljev večnega prijateljstva in večnega miru. Pomen tega dogodka prveča še okolnost, da sta se oba naroda sporazumela v času. ko divja po svetu vojna, izven katere sta ju-goslovenski in madžarski narod. živita prav v tistem duhu miru. ki se je praktično manifestiral v pogodbi, sklenjeni nedavno v Beogradu. _ Novi predsednik nemške zadružne zveze v Jugoslaviji. V Novem Sadu sta imeli v nedeljo Osrednja blagajna za posojila ter Zveza nemških kreditnih in gospodarskih zadrug kraljevine Jugoslavije izreden občni zbor. na katerem je bil soglasno izvoljen za novega predsednika dr. Jakob Awender — Gradnja palače m;n:strHva iavnih del v Beegrradu. Nova palača mni trstva javnih del v B^o^radu ie ž° poi streho tako da bo prihodnje leto dograjena in ODremllena Stavbišče. na katerem stoji meri 2 500 m* V palači bo v k'eti tiskarna. Zavod za proučevanje ma^e-ij-d-* ter stanovanja za služinčad in garaže. Pala!o so začeli gradit: lani v juliju. Gradbena dela ie prevzel siavb^nm Ziv ovij za 13,988 87565 din. Ko ie bila oal iča aora-jena do 3. nadstropja |a oa oodje ie za "le v p.ačilne težkoče in ie moralo ustaviti delo — Diplomiran je bil na zagr. bškl univerzi za tnženjerja agronomije g. Pavle Za n cer iz Selnice ob Dravi, čestitamo! — Iz zdravniške službe, v Imenik zdravnikov Zdravniške zbornice za dravska banovino v Ljubljani je bil vpisan zdravnik za bolezni ust in zob dr. Alfonz Kunst HHHHHH KINO MOSTt HBmKI Danes ob 20. uri, jutri ob 14.30. 17.30 ln 20.30 uri, v ponedeljek ob 20. uri S križem in mečem Don J ose Mojica, največji španski tenor v romantičnem filmu iz tegob-nega življenja nesrečnega meniha, ki ni bil slep za mikavosti sveta, pa je slednjič vendar premagal satana in živel za svoj poklic Veseli potepuhi Erika Druzovič, Paul Horbiger Rudolf Carl, Lucie Englisch — Iz »Službenega lista«. >siužbeni Ust kr. banske uprave dravske banovine« st. 104. z dne 28. t. m. objavlja ukaz o postavitvi ministra dr. Kreka Mihe za namestnika ministra za prosveto. uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o ustroju vojske in mornarice, ure-bo o spremembah in dopolnitvah zakona o evangeljsko krščanskih cerkvah in o reformi: ani krščanski cerkvi kr. Jugoslavije, uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o spremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini, določbe za posle sta neg'a strokovnega sveta za preizkušanje zdravil in odebravanje prometa z zdravili kakor tudi za posle odibora za biološke proizvode, dopolnitev pravilnika o izvoza semenja lucerne in rdeče detelje, razširitev kontrole zalog po uredbi o kontroli zalog blaga, obrazci za prijavljanje proizvodnje, prometa in zalog kontroliranega blaga in popravek k tej naredbi, tarifno lestvico celrvcev v miza:ski stroki, odredbe* o prometu z moko in krulom v dravski banovini odočbo o maksimiranju cen za loj in razne objave iz »Služben'h novin« — Izlet SPD v dolino Trl^a sk h je~er bo od 4. do 6. Januarja 1911. Plani^ci-smučrji bedo irreli priiiko, da v pri'etni družbi in pod vodstvom izv~žba^eZlatoro "itu 2. m Visu in Rabu l. v Sarajevu —4. v B^orradu —5. v Zagrebu —6. v Liuulia-i —8. v Ma-nboni —12 X Davi i? kaza1 barometer v LJubljani 775.7. tempe^*n-a ie zn-^aia —17 4. na aerodromi —21.0 v Maribor"' —20.0. v Zagrebu —1% v B^ogra^n —"4, v Sarpj^vu —9. na Visu. Rabu ln Solitu —3. v Kum boru 4. V vseh restavracijskih prostorih HOTELA SLON — SILVESTROVANJE! — Ponesrečenci. V ZagoHu ob S"v' s? ie včeraj težie ponesrečil 61e4ni rdarrv sin Tcmaž Govejšek ki ie padel p-i smučanju in si zlomil levo no^o — S2 hu-^ poškodbe pri smuki je utrpel 281 etni ^radnik tovarne Hutter v Maribor" Ferdinand Remžgar. Za ora7^*k° ie priše' na oMs* domov na Vič. na St0fano^0 oa se ie š"l smučat Dod Sv Katarino Tam ie taV<-» ne-Tečno P"5del di si i° nal-mi1 h-vt^ic^ in so ga moraM nemudoma stva^ti v bolnico. — Tja so prepeljali tudi 21etno po- sestnik ovo hčerko Terezo S tebe iz Pod borš.a. ki je doma Dad.a s klooi ki si zlomila levo noAO. Iz Lfa tudi eospcoUnje. Tudi danes ni bilo mno^o živahnejše V prvih tržnih urah so prišle na tre le redk s eosoo dinie. r>a tudi Dozneie si mnoge niso uoal1 na trg zaradi hudega mraza Prodajalk z ciežeie ie bilo zelo malo prodajale so pred vsem zelen i a da nce iz predmestja Prodala na Drostem ie zda i zelo otežkečena. ke mora biti zeleniava d.bro zavita in ker celo zmrzuie kromDir če ni dobro zavarovan. Prodajalke te\ko pren šaio mraz in nekatere se zaradi teea ereiejo pri pečican na oglie Danes je bilo naorodai zelo malo perutnine. Naiveč prometa ie bilo š? D*i mesariih. vendar ?o eosrodinie kupovale predvsem meso za i uho in ne za peCe ko —lj Umrli so v Ljubljani od 20. do 26. L m.: Bogataj Marija, roj. Lipovec. 80 let. veva nado v ponedeljek tekmova i med seb i na simfoničnem koncertu UIME. kier bodo na sporedu najzrelejša dela slovenske orkestralne glasbene literature. Poles p: ozvedb Lajovčeve »Pesmi jeseni« in Os*erčeve simfonije bomo sli'ali še Bernarda Zebre-ta in Tcmca. Berrard ie s svojim »Rapso-dič im kolom« stopil v prvo vrst} sov^n-skih kemponi^ov. Tomčev »Nizki rej« (suita v 3 stavkih) pa nam bo nudil koroško fclk'oro. Ceneiše vstopnice so p še erstale (do 40 din) ter sporedi z raz a g ".m posameznih točk (a 3 dini se dob i t v Mitični knjigarni. Koncert bo v vrliki u I-onslri dvorani in ga izvaja Ljubljaask f:l-harm^ija. 5I6-n —lj v Šentjakobskem gledališču bo prihodnji teden premiera duhovite in zabavne Nuš ćeve veseloigre >gospa ministrica« z go. Metko Bučarjevo v naslovni vlogi. Skrbno priprav'jena igra bo gotovo prav teko zrbavala obiskovaJce Šentjakob, gle-(V'i.ča kot lani »Uježc, ki so ga uprizorili Slluat. Pit predstavi bodo nastopili: Gr-gurevičeva, Dimičeva, Hanžičeva, Evpper. Hanžč Lavrič, Lombar, Mosei, Plevelj in drugi. V nedeljo 29. t. m. ob 16. popoldne bo tietja ponovitev Gplijeve mla inske igre »Princeska in pastirček«, ki je biLa pri obeh dosedanjih uprizoritvah sprejeta od nnših malčkov z nepopisnim navdušenjem. Dvorana je odmevala cd navdušenega smeha malih obiskovalcev. Preskrbite si vstopnice že v pred prodaji od danes dalje- . —lf Ježek in Jožek, prizmna nasa humorista, bosta izpopolnila zabavni del pro-grami na silvestrovanju pevskega društva »I julijanski Zvon«. Prireditev bo v dvorani hotela Miklič. 538 n —lj Veselo »H vest rovan fe bo v torek v seh prostorih kavarne Nebotičnik z zelo -nba nim sporedom v kavarni ln dancingu. Zgradi predvidenega velikega ob'ska naprošamo cenjene goste, da si pravočasno rezervirajo mize. 5S3-n —Ij Pri°tno mostarsko žilavko toči cro-Stlma LOV6IN. 5 5-n —M S! Ive* t rovan Je. ki ga priredi pevsko Jrugtvo iSlavec-vi^ Albin. u— Božičnica pri če1 nikih Veselo in domače je bilo preteklo nedeljo v četnišk-h prostorih na Cesti 29 oktobra 17, kjer jo i'druženje četnikov. pododter Ljubljana, priredilo b:žičnico ter obdarovalo številno članstvo. Po petju diia\-ne himne, je poslo-vodeči podpredsednik br. Rog Edo govoril o četmštvu v borbi za svobodo in nedotakljivosti naših meja. Po govorih, dekla-macijab in recitacijah je bila obdaritev m pogostitev. — Ob tej priliki se Udruženje letnikov, po od bor Ljubljana, bratsko in iskreno zahvaljuje vsem darovalcem, posebej pa še tvrdkl Agnola ln hišni gospodinji gostilničarki ge. žtvčevl, ki je pripomogla k popolnemu uspehu. V borbi za svobodo ln čast domovine kličemo vsem skupaj v trdnem prepričanju, da nam ostanete naklonjeni tudi v bodoče, naš četnlški pozdrav: čuvajmo Jugoslavijo! —Ij Tkradena kolesa. Andrej Volk je prijavil, da mu je tat ukradel Izpred gimnazijskega poslopja za Bržigradom črno pleskanc ko'o. opremljeno z dinamo svetilko, vredno 1000 din, TJkrideno kolo je znamke »Bianchi«. — Na Ambroževem trgu izpred gostilne Triplat je nekdo od-pelial 500 din vredno kolo znamke *Steyer< Antonu Miiavcu. — Izpred trgov:ne Krom-kovina na Tvrševi cesti je bilo ukradeno 1900 din vredno, črno pleskano kolo s sedežem za otroka in aktovko z elektromehaničkim orodjem Edvardu Medveščku. — Izpred pisarne gradbenega podjetja na Rimski cesti 1 pa je bilo ukradeno S00 din vredno kolo znamke »Conventi< Martinu fiveru. Ali bo mraz prrastit? Ljubijana. 28 decembra Nekaterim se ie zdelo, da ie dan_>s mraz malo DooustiL zato ie na tem buli zeblo druge. Liudie napovedujeio. di tak hul mraz ne more dolgo držati ter da bo kmalu popustil. Toda davi ie bilo v m stu šj celo nekoliko mrze j še kak r vče.ai: minimalna temperatura ie zr~a a.a vče aj —17.2°. davi pa —17.4. Nekol ko tcp..jš-kakor včerai ie Da bilo na letališču, kjer ie skorai redno huiši mraz kakor v mestu zaradi dolinskesa mraza. Včerai ie znašala minimalna temperatura na letališču —24.4. davi pa —21°. Barometer ie še vedno vis^k in ne moremo pričakovati, da bo mraz znatneij no-pustil jutri kakor si žele izletniki Tako oster mraz ie seveda nekai izrednega za december, zato liudie uDaio. da se bo vreme sorevrglo. Boli le od uoania na iu'no vreme pa ie s kurivom dobro založ?na drvarnica Marsikdo žal. mora tud zdii, v najhujšem mrazu, varčevati s ki om zlasti še. ker se ie zima orav za p aŠele začela. Presk.ba mesta s kuriv, m po mes.-nem aorovizacilskem uralu bi postala najbrž kmalu zelo akt alna P.e;"nie mesece so nekai ča^a govorili, da bol^ ore-skrbeli za revnejše prebivalstvo ceneno kurivo, przneie so pa so^ročli. da s* z drvrni ne bodo zalagali č~Š. drv je v mestu dovoli, pač oa bodo n dili lj id m m-ceni premos. Zdai se marsikdo z nimi. ali bo naprodai vsa i poceni premog. Iz Celfa —c Slikarska razstava akad. slikarja prof. Alberta S.rka, ki je nameščena v dvorani Mestne hranilnice Ln vzbuja veliko zanimanje, bo odprta samo še v nedeljo 29. t. m. —c Bolničarsld tečaj društva Rdečega križa se prične v torek 7. januarja ob 19. v Zdravstvenem domu, kjer se bodo takrat tudd spi e jemale piijave onih, ki še niso vpisani. —c Pcžarno policijski ogled bo v mestni občini celjski od 2. januarja dalje in sicer od 2. do 14. januarja v notranjem delu mesta, od 15. januarja dalje pa na ostalem cbčinrkem področju. Opozarjamo hišne posestnike na zadevni razglas, ki je objavljen na občinskih razglasnih deskah. —C Zdravniška prei»Kava prodajalcev živil bo od 2. do 31. januarja vsak delavnik od 10. do 12- dopo dne na mestnem fi-zikatu. Vsi delodajalci in delojemalci, zaposleni v trgovinah z živili, gcstilnah, kavarnah, slaščičarnah, pekarnah, mesarijah, sp'oh v vseh obratovalnicah z Živili in v brivnicah zaposlene osebe se morajo podvreči ponovni brezplačni uradni zd ravni-£ki preiskavi da ne bolehajo za nalezljivimi boleznimi. Or*ozarjamo na zadevni razglas, ki je nabit na ura umih deskah mestnega poglavaistva. —c Po čl. 8 uredbe o pobijanju draginje in brezr.ostne špekulacije je okrožno sodišče v Celju v petek obsedilo kavarnarja Ignaca Lebiča, lastnika kavarne >Merkur< v Celju, na 7 dni zapora, 2000 din denarne kazni in 250 din povprečnlne. ker je zahteval od nekega gosta za 1 del slivovke 20 din. —c Tri vlome je Izvrgli. Okrožno sodišče v Celju je v petek obsodilo 331etnega ključavničarja Jcslpa Honigmanna iz Maribora zaradi treh vlomov, ki jih je Izvršil v Celju, na 2 leti robije In Izgubo častnih pravic za dobo 3 let. Hčnigmann je 31. julija vlomil v plnamo izdelovalnlce ogn'e-varnega materiala na Cankarjevi cesti ter odnesel lastniku dr. Oskarju VVarsbergu 500 din vre. en zlat obesek in dva ključa. V neči na 1. avgust je vlomil v slaščičarno Antona Zimska na Glavnem trgu in ukrade! razne slaščice v vrednosti okrog 1.500 din. V isti noči je vlomil tudi v pisarno odvetnika dr. Alojzija R?kuna na Dečkovem trgu ter odnesel 215 din gotovine in za ekrog 1000 din kolkov, tam nameščeni uradnici pa 65 din gotovine. —c Obsodba Hacet<*vegra pajdaša. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal v petek 361etni. v Begunje pristojni Josip Obreza, tesar brez stalnega bivaJiSča. Obreza Je 6 novembra vlomil pri Salcclcvih v PireSIcI pri St. Jan-žu na Vinrki gori ter ukradel več oblek, dve uri in nekaj gotovine v skupni vrednosti okrog 3.000 cm. Lani se je Obreza klatil okrog 3 pros'u'tm razbojn'kom Tonetom Hacetom. Hace je izročal Obrezi ukradene ure, ki jih Je Obreza prodajal dalje. Obreza Je bil obsojen na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora, po prestani kaz- ni pa ga bodo oddali za tri leta v prisilno delavnico —c Tri ljudi je poškodoval % nožem. Dne 14. avgusta je 321etni delavec Alojz Za-bukovnik iz Lipja pri St. Jan*u na Vinski gori pred Skaz^.vo gostilno na Paki pri Velenju z nožem težko poškodoval Ivana Lana in Viktorja Martinca, lažje pa Je poškodoval Franca Martinca. Okrožno sodišče v Celju je obsodilo Zu-Lukovnlka zaradi njegovega dejanja na 1 leto strogega zapora. —c Nesreča pri iunučanju. Na Štefanovo je padel 131etni krojačev sin Friderik 2ni ar s Ceste na Dobrovo pri Celju pri smučanju in si zlomil levo nogo v gležnju. Prepeljali so ga v celjsko bolnico. -—c Otrok se je polil z vre'lm cajem-Trlletni dninarjev sinček Alojz Cilenšek iz Trnove 1 j pri Celju se je v petek polil doma z vrelim čajem in se hudo popa ril po hrbtu. Otroka so odučili v celjsko bolnico. —C Delavstvo cinkarne in M^alne d. d. v C^lju je prejelo tudi letos bo žičnico v visini 60 ocisTtotkrv običajne mezde. De av- stvo tovarne blčevnikov Bumiller v Zagradu pri Celju je prejelo božićnico v gotovini in blagu. —c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel v nedeljo 29. t. m. zdravnik dr. Drago Mušič na Cankarjevi cesti. —c Letošnja zima sicer ni a snegom radodarna, vendar je po naših planinah natrosila toliko snega, da so bili o božičnih praznikih tudi smučarji zadovoljni. Na Gol-teh pri Mozirski koči je 5 do 10 cm snega, pri Celjski koči skoraj četrt metra, v Logarski dolini le nekaj cm. na Okrešlju, kjer je bil dom med prazniki zasilno oskrbovan, pa 35 cm. Za smučanje je sneg povsod ugoden. Silvestrovanje sokolskih društev — Sokol II v Trnovem se bo s svojimi prijatelji poslovil od letošnjega leta na svojem silvestrovanju v prostorih novega doma. Vabljeni vsi, ki žele z ve Ir.m n v-smehom in korajžo stopiti na prag novo a leta. 5S7-n — Sokol Stopanja va* vabi na Silvestrov večer s plesom. Začetek ob 20. 589-n — Sokolsko društvo Medvode priredi kakor vsako leto tudi letos svoje trad eio-nalno silvestrovanje. Da boste dobre volje tn nasmejani pričakali novo leto, ao vam agilni člini našega Sokola p Uprav.li poster spored s kupleti, šaljivimi prizori in polnočno alegorijo. Da pride mlado in staro na svoj račun, bo skrbel za poskočnice orkester I. planinskega polka iz Škofje Lo';e. Ker bo pileče, jedače in zabave dovolj, pridite na Silvestrovo ob 20. v Sokolski dom v Medvodah. Zdravo! 590-n — Sokol Jožica vabi vse članstvo in prijatelje na silvestrovanje, ki so bo vršilo v SokolFkcm domu v torek 31. t. m. ob 20. uri. Vsem cbiskovaleem se bo poleg godbe ln piesa nudilo mnogo neprisiljene zabave. Do svidenja! Z ravo! 593-n — Silvestrovanje Sokola I nn T.ib m bo tudi letos skrbno pripravljeno Ln k'k^r posetniki lanske^n silve~trovanja na Taboru niso mogli prvhvaliti, tako bodo tu<9 letos vsi obiskovalci s programom kakor tudi s postrežbo ob zmernih cennh res zadovoljni. Začetek ob pol 21.; Vstopnina bo samo 10 din, cene okrepčllom pa t ° ' "> znano nizke. 5"»7-n — Silvestrov večer Sokola na Vl"u, ki bo v torek 31 t. m. ob 20. v dvorani Sokolskegi doma, bo nudil vs;m p v rt i-kom prijetno razvedrilo in zabavo. 2e tednov se pripravljajo na*i komiki zt sv ^j nastop, da pokažejo cbčnstvu, da prav nič ne zaostajajo za komiki »svetovnega« s'o-vesa. Naštudiranh je več izvrstnih ?abav-nih točk. ki se jim bo občinstvo o i ■ c\ smejalo. Zc .eamo imena, kakor No.rp m, Cebelnak, Fiki, Dempsi, Krožnikova in Kozi nam jamčijo, da bo na viškem so kol-skem siivrslrovanju res zabavno in veselo. Za žejne in lačne bo skrbel z TOtml dobrotami založen bufet, p j plesu pa bodo ob zvokih Nlcky-jazza prišli na svoj račun tako stari kakor mladi. Kdor se bo hotel od starega leta dostojno posloviti in preživeti zadnje ure v veselem razpoloženju, naj pride na Silvestrov večor v viški Sokolski dom, ne bo mu žal. Vstopnina samo 8 din. Vsi bratsko in iskreno vabljeni! — Silvestrov večer SoKolskega' društva Novo mesto bo dne 31. t. m. ob 19.30 v So-kolskem domu s šaljivimi prizori in plesom. Vabljeni. Pridite! 594—n — Nasmejani ln zadovoljni boste pričakali novo leto na silvestrovanju Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu. 595—a Iz Zagorja — Izvrstno uspel konoert mladinskega zbora. Po daljšem presledku smo v nedeljo zvečer slišali pod taktirko učitelja g. Cu-lota Ivana mladinski zbor Glasbenega društva. Žal, ca zaradi kasne ure in neprijetnega vremena obisk ni bil tolik, kot ga ta mladi korpus upravičeno zasluži. Pokazal nam je, da zna čllsto, Intonančno uglajeno, iskreno ter z navdušenjem prepevati. Vzbudil nam je upravičeno nado, da nam v njem raste prav izvrsten, reprezentativen zbro, ki se lahko že sedaj pokaže tudi pred razvajenim občinstvom. Izenačen je v vseh legah, izdaten je v nizkih in visokih glaso ih ter presenetljivo vpet. Spored je cbsegal tri dele. V prvem in zadnjem ie zbor zapel 13 večinoma umetnih pesmi srednje težkega značaja, vmes pa je krepko in zbrano muzicira! m'adinski orkester, na klavir je dve lepi mlaoinski saifrrala mala.nadarjena Nam Pcrgarj-va. rutini-rano je zc igral na veliko kromat čno harmoniko učenec Sušnik Davorin nekaj narodnih, izkazal pa se je tu 1 učenec L n-čarič Vili s solom na kitari. Ob sp-vanju na klavir pa je zapel dekliški zbor dve pesmi, prvo nekoliko nesigurno v intonaciji. Občinstvo, ki je prihitelo na ta koncert je vse skupaj nagradilo z glasno pohvaTo, pevovodja pa je prejel zaslužen šopek nageljnov svojega hvaležnega zbora. 2el!mo le, da bi zbor dobro uspeval, pa tudi, da bi se kaj kmalu spet predstavil, že zdaj pa naj bi priredil koncert na Lokah in pozneje pohitel tudi kam izven doline, saj nam je pokazal, da bo dostojno izvršil sve^o umetniško nalogo. PRAVILEN ODGOVOR — Mihec, kdo pa ie v vasem razredu "iaiboli priden? — Gospod učitelj. OPRAVICTLO — Torei si včerai na lov,: obrtrelll go-ujača. — Da. toda piše se Zajec. eter. 2-7 »SLOVENSKI N A T. 9 D €, sobota, 28. decembra 1940. Stran 5 Učinek uvedbe brczmgsaih dni Poraba govedine in svinjine je bila nekoliko minjša, a izvoz živine se je pove* čal nesorazmerno s prihrankom na ćomačili tr liscih - Dobre in slabe posledice Ljubljana, 28. decembra Od uvedbe brezmesnih dni so si mnogo obetali, vendar se zdaj zdi, ko presodimo podatke poročila Narodne banke o izvozu živine in mesa ter o prodaji na domačih tržiščih, da je bila le več ali manj potrebno zlo, ki ima tudi slabe posledice. Na skon-ljive posledice velikega izvoza živine v zvezi z uvedbo brezmesnih dni smo opozarjali dovolj zgodaj. Zdaj pa lahko presodimo, kakšen učinek imajo brezmesni dnevi in kaj si smemo obetati od njih v gospodarskem življenju. V poročilu Narodne banke so zbrani samo podatki o dovozu živine na beograjsko tržišče, in sicer v prvih letošnjih osmih mesecih, a se sklicujejo na to, da so tržne razmere v Beogradu lahko merilo za vsa večja mesta v državi. Prejšnje čase je po številu glav živine, dovožene na trg za zakol, odpadla polovica na govedo, in sicei lani v prvih osmih mesecih, letos je pa bilo 41.6^ goveda. 23.3% drobnice (lani 8 6%). 27.7% prašičev (lani 34.1) in 7.4% (7) perutnine. Povečal se je torej dovoz perutnine, vendar ne toliko, da bi bil s tem krit primanjkljaj pri govedini in svinjini, in drobnice znatno, tako da sta jagnjetlna in ovčje meso vsaj nekoliko nadomestili drugo meso. Prihranek pri govedu se zdi strokovnjakom velik, vendar nI posebne razlike: lani je bilo zaklane v prvih osmih mesecih 3 684 živali, letos 3632, torej 52 manj. Ce nisc prihranili tudi v drugih krajih države več. je uvedba brezmesnih dni zgrešila svoj namen, zlasti, če upoštevamo tudi njene slabe strani. Pripomniti je pa treba predvsem, da ni mogoče pravilno oceniti dobrih strani varčevanja z govejo živino in prašiči na domačih tržiščih, dokler ne bomo Imeli zanesljive statistike o številu živine v naši državi. Tudi v poročilu navajajo, da bi oilo treba popisovati živino vsako leto. Ce sestavljajo statistične podatke o živini lc vsako tretje leto ali celo še bolj redko, številke ne morejo biti zanesljive. Stare številke so zlasti zdaj povsem brez pomena, ko se je tako zelo povečal izvoz. Ena najslabših strani domačega varčevanja z živino, da bi se čim bolj povečal izvoz, je, da z živino izvažamo tudi pre-potrebne kože za usnje ter da domača industrija pogreša tudi druge sirovine (n. pr. loj) zaradi tega. To bi lahko preprečili, če bi izvažali raje meso kakor živo živino. Toda za izvoz mesa nimajo hladilnih vagonov, naša mesna industrija pa pogreša konzerv-ne škatle, ker ni kositra. Kože bi se podražile, četudi bi se zakol goveje živine in prašičev ne zmanjšal, pač zaradi večjega povpraševanja po usnju, ki ga mnogo porabi tudi vojaštvo. Po uradnih podatkih se je povečala produkcija usnjarn v prvih treh trinesečjih za 259%, prodaja usnja (po vrednosti) se je pa povečala v letošnjem drugem trimesečju v primeri s prodajo lani za 62%. a v tretjem celo za 97T, ! Seveda je treba upoštevati veliko podražitev, tako da Je bila prodaja po koliCini le za tretjino večja. Dokler je tako velik izvoz živine in mera je seveda težko zagovarjati odpravo brezmesnih dni, da bi se zakol povečal. Marsikdo je lahko sprevidel, da nimamo niti za izvoz dovolj živine, ki bi bila primerna zo zakol. To nam kaže tudi statistika: izvažamo sicer mnogo goveje živine, ki pa m opitana, zato je njena vrednost mnogo manjša, kakor bi bila sicer po številu glav Tako trpimo dvojno škodo: število živine se preveč zmanjšuje, a za izvoženo živine ne dobivamo prave protivrednosti klub visokim cenam. Dokler še niso bili uvedeni brezmesni dnevi, smo dokazovali, da do mače varčevanje pri živini ne bo doseglo svojega pravega namena, namreč, da bi se preveč ne zmanjšalo število živine, ker se izvoz zaradi tega ne bo nič zmanjšal. Zdaj nam pa statistika o izvozu celo kaže, da se je Izvoz povečal brez vsakega sorazmerja z varčevanjem na domačih tržiščih, tako da so že zaradi tega brezmesni dnevi izgubili svoj pomen. Kaj pomaga, če v brezmesnih dneh prihranimo nekaj sto glav goveda, ko pa sicer izvozimo več tisoč živali! Da nas ne bo kdo dolžil pretiravanja, navajamo naslednje številke po poročilu Narodne banke. Lani v prvih treh trimesečjih (januar—september) je izvoženo 18.033 glav goveje živine v vrednosti 55.55 milijona din. letos v enakem razdobju pa 34.465 živali v vrednosti 100 33 milijonov din. Letos v prvih devetih mesecih je bilo torej Izvoženo 16.482 živali več kakor lani. ali skoraj 100% več! Četudi bi se odpovedali povsem govejemu mesu. tako. da bi bilo 7 brezmesnih dni na teden, bi samo varčevanje na domačih tržiščih ne moglo preprečiti škodljiveera zmanjševanja Števila živine. Živina je kmetijski kapital in če hočemo, da se ne zmanjšuje, temveč da nudi obresti, moramo skrbeti, da je nrireja v sorazmeriu z zakolom in izvozom. Skrbeti pa moramo tudi. da izvažamo živino predvsem tedaj, ko je najprimernejša za izvoz ko je primerno opitana. Na to se letos niso ozirali, zato je pa tudi znašala vrednost tone Izvožene živine le 11.479 din namestu 12 896 din (vrednost lanskega izvoza). Tem številkam bi morali posvečati mnogo večji pomen, saj ni dovolj le. če so natisnjene v uradni publikaciji. Morda so sprevideli, da bo treba nekaj ukreniti, zato so bili nekaj časa uvedeni trije brezmesni dnevi na teden, a kmalu se je izkazalo, da to ni bil pravi ukrep ter da varčevanje pri živini na domačem tržišču ne more več pomagati. Kranjski športniki o našem mgtmotu Nekaj pripomb in ugotovitev glede na nogo* m etno tekmo v Kranju Kranj, 23 decembra Vse preveč s« je pisale o oni kranjski tekmi, večinoma pa le zato, da so se prikrila razna neizpodbitna dejstva, ki bi vso stvar pokazala v čisto drugačni luči. a seveda marš koga neprijetno zadela. Smatramo, da tako prikrivanje ne škoduje le kranjskemu nogometu, nego našemu nogometu sploh. Zato smo se odVčili, da v naslednjem rca'ziramo nekaj takih dejstev. Po zaslugi kranjskih rediteljev in disciplin irano&ti kranjskega občinstva le eno in pol minute trajaječ incident je dal našim nr-gometnim forumom in nogometnim »strokovnjakom« lepo priložnost za udej-stvovanje. Najkrajši je še ljubljanski »srtro-k >vnjak« P. S., ki enoetavno odsne^uje iskanje krivca, češ zapr.nvc Kranju igri če. pa bo mir in red. Ta gospod pač ni čilal o incidentih na tekmi Italije in Anglije, njegovo nogometno obzorje pač ne sega preko Si.ke. da bi kdaj stli'al o stvareh, ki so se dogajale na finalnih tekmah za evropski kup na Dunaju, v Pragi. Milanu, ker drugače bi tudi vedel, da je Italija danes še vedno svetovni prvak in da so Slavija, Rapid in Ambros;ana še danes najbe/jši evropski klubi. Naš incident res ni bil tako hud ter se ni izvrši kje v Pragi, ampak le v malem mestu Kranju! Toda, kar je bistvo: izvršil sc jc na prav enaki prireditvi, namreč nognvetni tekmi In SNZ ne bi bila slovenska al' bolje ljubljanska, če ne bi ubrala svojo pot. to je pot. ki jo je na-svetoval oni gospod. SNZ pravi, da ai poročila, o incidentih nasprotujejo, čeprav so trije nasi različni dnevniki prinesli od treh ražiličnih dopisnikov isffo sliko o dogodkih. Da, g. Ha si, ni bil to edini incident, ki ste ga povzročili v svoji pestri športni kario-ri. Takrat, ko smo čitali, da je v Zagrebu ali Beogradu fletelo kamenje na vas in vaše mo'tvo (v Kranju ni padel noben), smo simpatizerji našega nogometa imeli občutek, da leti tudi na na*. Po Marsovi tekmi razumemo, zakaj je takrat padalo... V naših elitnih enajstoricah Železničarju. Ljubljani, Amaterju in Kranju igrajo danes juniorji, ki so že d(4:azal\ kaj lahko pričakujemo od njih. Samo v kranjskem moštvu je dobra polo^ca juniorjev in njim ni bili o treba take šolel Res je. da je bilo pred tekmo nejco napeto ozračje, toda incident se jr primeril pri stanju 4:1 za Kranj Tako je bilo igralcem in gledalcem Kranja zadoščeno. Takrat je Mar*u in SNZ vsak rad priznal, da sta močnejša za zelene mize — kaiti Kranj je močnejši na zelenem polju? Kdor je objektiven, temu ne bo težk* presoditi, kdo je v takem poVžaju izzval incident. Res pa je rudi. da če bi ne bilo one napetosti, najbrže tudi g. Hasi ne bi izgubil živcev — toda krivci za tisto psihično predpripravo ža! ne bedo kaznovani. SNZ pa je kot rečeno, ne g'cde na ta dejstva, šla svojo pot in izdala čudov* sklep: Ob najmanjšem incidentu sc Kranju zapre igrišče. Kranj torej odgovarja za Haslovo pretepanje in Pavličevo boksanje. Sklepu manjka samo še dopolnilo: in če te udari kdo po levem licu. nastavi mu še desno. Vsak v Ljubljani ve. le priznal ne bo nihče tega, da je knza v ljubljanskem nogometu (ne slovenskem) od onega časa, ko je bilo Primorje Iliriji premočno in obratno in ko so šla vsa strem'jenja naših športnih delavcev za tem: os'abiti drug drugega! Morda tudi danes ni komu prav. da naš biv"i liga*, ki nas je tako »častno zastopal« z zadnjim mestom v državni ligi. lahko izgubi točke tudi v Mariboru. Trbovljah. Kranju! Le na ta način si razlagamo edinstven pnmer, da se razveljavi tekma radi napak sodnika, čeprav je sodil objektivno in so na^i listi prinesli poročilo: Kranj je zmagal zasluženo! In razveljavili so jo oni sodniki, isti Ijrb'janrki. ki so radi svojih napak bcgafli po zagrebških, varaždinskih in splitskih igriščih iz kota v kot in prinašali v Ljubljano obvezane g'ave. Naše prvo vpra'anje jc: Koliko igrišč je bilo takrat zaprtih, ko'iko tekem razve'javljenih? V na":h listih smo č;taM o zaro-tivljanju slovenr/cih f^Jmkov v državni ligi V slovenski ligi igrajo Amater, Kranj in Bratstvo vse drugačno vlogo, kor pa jo jc igrala nekdaj Ljubljana v državni ligi in drugo vprašanje je: K'V'ko t:boveT;cVh. kranjskih ali je~eni kih sodniieov jc ^vdilo naše liga'ke tekme^ Nikjer nirino čitali, zakaj je prav za prav tZ*4ow1 iz j~odni:kih vrst nas najboljši sodnk Veble. Zato. ker sc neko njegovo poročilo za grob ki sodni ki zvezi ni dopadlo m je zahtevala od ljubljanske kaznovanje Vcb'eta. čemur je seveda ta hiteU ngod ti. Kaj pravite aH bi zagreb ka zveza kaznovan svrjiga najboljšega sodnika na tako ljubljansko zahtevo? Nesporno je, da je na'fl lipa v kratkem čam močno dvignila slovenski (ni istovetno z »ljubljanski«) nogomet in g tovo ima velik deTež pri nejavnem zagreb kem uspehu. Toda zdi se nam. da v Ljubljani še vodno vladajo metode *z časov Ilirija-Pri-morje in groze ugonobiti in v kaTi zaduši težko pričakovani dvi^ na'eiTa nogometa. Morda brdo te na?e ug^tov^tve kega neprijetno zadele, na'el se bo kdo ki bo trdil, da tako raz'aganje škodujr na'emu nogometu. Toda ti naj n.m verjame ;o, da tudi v Ljub"jani ne bi imeli le prvorazredno dip'ornacijo, drusjorazreden nogomet, tretjerazredne sodnike ampak b: tudi v LjrbVia- ni bilo vse prvorazredna ker drugače bi bik? morda le dobre, v^ai za nekaj ča«^ prepustiti vodstvo našega nogometa Mariboru! Tako gTerfaio na na? nr^-vmet njegovi zvesti kranjrki pristaši m morda ne s'abo. potrebno pa je bik> t, napi^t da ne bi nekateri podlegli čudnemu pisanju po hrvatskih listih. Občni z^or DKSR Efinstva V soboto 21. t. m. se 1e vršil ITT občni zbor DKSK Edfnstva. V uvodn: b3=edi 1e predsednik tov. Sancin pozdravil predstavnice vseh liubl'ansk h kl b v. rodrvez* in zvere. V ostrih besedah le k-:*iziral delo kluba, ooka-al funkcii-^n^r^e in no-hvalil dirkače, ki tvriiu jedro klubi. Ugotovil je. da ie klub zafe1 f nk :icn'-rati od zcrorai in obsoja nevarnost, da prične propadati od sp->dai. Vzr^k j-» v tem. ker r>r: članstvu ni do*"o"!i ini'-ii-tive in aktivnosti, ki mu io nudiia d m->kr^t-ska načela, ki vladaio v klvbM Ugotavlja. da smo z vjerni snor'nl'-n' k*ubi v nai-boljš;h odnošajih in da k'ub rr-e^o cvo-iih aktivi<-tov soodloča v najviših forumih kolesarskega sporta Tajnik tov Zga-niar ie ooVa*3l vzrc«ke rvor^d^nia vseh ^oortnih Dano* ki se ne samo v klub" temveč t"* i v r*,"; i obalnem in mednarodnem merTu. U^ot-vlia. da ^e to vzrok sedanje luiueijaTIgrlgoe v~jne Kot dru si vzt-o1- Travna prema ihno soortno zavest in aktivnost. Btao'rim d*r^~*,'*e'rr* d' "V** no S^ove^M in izven nie. Pili 't^u •mve*-'-č1~'~q one*?!. W na noravna čl^ari-^e. UtTota,",r«^. da k^ib oA *voi*'T*> oM*o-iq $o ni d~b't n?1c~k-» «--V*~n~;-"# E*W »v *r""»n v<-b n^v-** ve-"'"a^^ i^ r>*■**"■— ra-^o^-rh d:T*k-a*«*«r v P'o"-°* i:\ Pri ika-r%1i\ f ~a-n• v, r>t^Q*' 0"""*w, T>ri ^rt'^v'-'ln"i-. /t',-*-^-":v, f*-.V* n TYT. Cleš-r.« *V«v Tii nt rl^vo,4^-o Hi ) TVhr»'*TV r-f~ra^f f~v B"H-a^ rv>r^** O dirkah kluba. Razvidno le. da so nali dir- kači nastopili na 16 orireditvah in dosegli' 9 prvih me.t sedim dragih. 9 trenih mest itd., med temi si ie p; boril naslov slovenskega juniorskima Drvaka najmlajši dirkač kluba Ko-i Slavko Ns'ov o^d-zveznesa prvaka glavne kateger 13 ie zavzel nekdanji drž. juni.rski prvnk P d-mil^čak Frane. Druso mesto na prvenstvu Sloven"e v glavni skupini si ie pribori klubski dirkač tov Goiob Ar~iando Častno so zastomli klub ns 9 dn"ivn; etao^i dirki ok*li Srbii? tovariš: Pcdmil^^ak. Golob in Jakše. v kateri so zavzeli peto deseto in petnajsto mesto. Ze'o dob^o so se plasirali na razn'h dirkan to*aiši- K^n, Korenin. Madovan. Be 1 č. Bli4n:k. Zupan. Setn;k:.r in Pahor. Poz val i? dirkače še k uspešnejšemu dalu ter posebno priporočal tren'n^. Sledilo ie poročilo gospedaria in nadzorstva. Porlevod-či po«lprotliedn^k SKZ tov Vo^pomik ie v nado.še"«ih bledih p>-7d"av:1 občni zbor. čestit""1 k'ub 1 k nio-gcvi edinstven'"s4i in da klub upr vičeno ?a~Hiži n^s'ov »Edrns'vo«. Pre7s-d-:k k^l. k:uba *Lj- bl'anice« tov. CaSoTT^ič. riaje^at l-o1 kbiba »Zarie« tov r*a«nerš;č. d3lewat ^ol Hu^a »Z"ri ^« tov. F "-kol i. 'tTl favorit fat^e- in d^-lem^t k'Tiba ZSX Hcn?- to • S hwit7lr ro 'e'eh* rrv^-o uspehov klubu, kakor i h ie 7^ do s^daj. V ro'i odbor so b1"'1" i7v>1,/^r»! ar J"s;o. riar Sr^V*. !>~via^c Zdr"-ko Oolob A~-rv»**r1d. *«rt^l fv**r?*r Ab'Ti^-r Prn ~c r>:5 DTv'an. Frrt--b B^ria .Avb-1^ Valontrn jvT^-r*-^^ T-,-v,-,^ ivan< Z0Diiš:k Franc in Wiederwohl Jaa?z, — Občinski dom v S-iOfjj Lo i. S oiije-lo^ka občina ima v najlepšim del.i mes..-ne^a traa tri hiie. in že v_čk.at e bu sproten pre^lc#;. naj bi se ie hioe pr* zida, e v skupen ObcLiski oom, ki bi služ.l potiebam mesta, pa tuoL občino bi razo.e-menil na daj a-vab. ^a uia^e. ki imajo svoje loka.e v zas^b.uh z^rad^ah. Akuja za zgradbo občinskega doma ie za in i čas spet ožive-a' in vse kaže, da bodo v letu 1941 občinski djm res zgra.ii:ii. Mj tem deluje poseben odbor. Občinski cicm bo zavzemal ves kompleks meu Mestnim trgom in tja do ulice pokojnega nmiiM- gnora Klcbovsa, ki je daroval svojo hišj oblini. Predvideno je. da v>o'io intsli v občanskem domu prostore Mestna h a-nilnlca občina sama. s^e^ko načeist. o & kuLasrrsko uoravo. sreski c^tm odbor, orožniška postaja, finančna kcntiola. bilo pa bi tudi nti'ai stanovanjskih DiJotorov med njim: stir«.vanie za sreak- _a nu«el nika. V občinski dom se bo selila tuli pešta. izi je zcai v Kapicin kem nred-mestju, pa bi tako nzšii / njem m t) vsi oni uradi, ki so s^dai ra^-t. es^n. po raznih zasebn.u uo Icdj Vac-1 ^ lep in žeieti bi • da bi nri toj i: čin.te ji premagali tudi \S2 zapreke. N.črti m občinski dom so »zdelani STien ;* bi. tudi Dredljg. aai ru* se grad.l ^bčins'd don nekja zunaj, kot 'ilmOdi\ie ev ^aju sieuišce u.e-sta ie le središ*a. — Denar Ji je izfrpal i- rok. Ooi dan se ie pripeljalo z Jesenic v Skj-.io Lc-ko nek ^ dekletce, doma iz Se vel i v Se š'c do'in: Tiščalo ie v oesti 250 din. ki ro bil menda nv men j eni za nakuD Dremrga. Na poti med Skofio Loko in kolodvor m ie dekletce srečal še nrizs edeni re--r dinrav. ki ie opazil, da ima v rok: d?nar. Prist >o 1 je k njei in jo vpra.'al." ali mu mo.-e izmenjati denar. Kazal ii ie dva d>>aria. V tem pa. ko ie dekle odorlo i>?st. ie nezra-nec pohabil no otr kovem dear'u in zbežal. Vrel ji je vseh 250 din. Br?z denarja je prišla dek'ica dmov. tatvina pa ie bila oriiavlie^a orožn'k^m^ — 51 leto strokovne nad-ljeval-*e šn1n v Skofii Loki. Med ra:starejšim* strokovno nadaljevalnimi šolami v naM oži domovini ie škofieloška. }v da'u*e it 51 ?et §olo poseča kMos 121 učrnc-v in u^n"-. Poulc.i pri*r^vaj;e*o tnč. učerks. ki jih je na^ve* iz §ivtisne ob-ti. — Valilna ja*ca. Kra'"e--sV~> ba^-kn uprava bo ?romlad: od^a'a'a vaM'na ;ai-r-a štaierske kokoši r*red^o-* ima*o oni. ki te k^n~*e n^sm«? ?e nQ ro:o a11 so na ram*m. ki-"* BvaF n*i pr!Jei-> «* »ntfis <* s--sod^vim4. ki n?so i~t^ ra^m-1 Z-i se d1 ie č;m vex ^aročn;krr* :z cku-n^~strnjenega okoliša ali vasi. Naročniki bdo pri- neguj svoje zobe! S tako važno stvarjo kot Je nega In čfSčenJe zob zares ne bi smeli odlašati. Uporabljajte redno Sargov Kalodont in ostanite pri njem. Sargov Kalodont ima to prednost da temeljito čisti zobe. obenem pa odpravi zobni kamen in prepreči njegovo zopetno tvorbo, čistite zato zobe vsako jutro in vsak večer s Sargovim Kalodontom SARO ^ spevali za vsako iaice l din V škofjeloškem srezu sore'emaio naroiili d o šolskih upraviteljstev in občin tudi selekcijske zadruge v Selcih Škofji L ki .n 2ele^nik;h ter nnbav'ialne zadr ve v Ho-tovljah. Poliarah Javorih in Ceš;ic'. Tudi ie zaželeno da bi imeli v svoi r^di kuriereica z urejeno kurn:oo. z reiskim središčem in tesno kontrolo za adi čisteg i plemena — Z"hvaTa Kolo futfoslov 'nskih ^esKr v Škofii Loki ir^e1'.^ vso.n svoinn mo "im dobrotnikom ki so mu z gotovino ali z blasom oriDomošli. da je bila obdarovana m'.adina. svcio najpiis.čni'jšJ zahvr.l KJS prosi, nai mu csatnejo vsi d br tn ki in prijatelji aa.<\ toi ? n t idi v b. d če sai gre vse delo ko'a za tem. da re roma a onim ki so nase plemenite ljub?zn. potrebni. — Dvoje Imen r.am ie oohru ta1 t's*nr-.^ki škrat v zadnjem poročibi o bo nič r-skem tečaju Torej: preda*, a^a sta doslej tudi zdravnika dr. A bert Homnn In dr Viktor Kocijančič. Prvi o s rup^^;^ olinih in drugi o Drvi pomoči in o poš .odbah. Ali |e to skrb za prefirasio^ Zakaj jc na D^len]sKem naenkrat zmanjkala Trebnie. 26. decembra Ze nokai dni vlada Do Dolenjk.;.jm občutno DOu.an.kanie vseh vrst moke zi s i od kar ie biia napovedana uvedba krušnih kart v mestih, posebno v mest h banovin? Hrva.ske. je moke. čeprav so bi.e z^i ge pri trgovcih še prejšnji dnn vidn^. preko noči zmanjkalo. Oni odiemalci. ki so sicer doslej kupcvali življenjske ro.re. č n? sproti, so. čim 1e prišla v na ) j n st vest o uvedbi krušnih kart. p ič.ii kupovati na debelo in se za'agati D.eco rr.e e in potrebe. To nabavljanje pa ie bilo omogočeno seveda 12 b ij3 siLiir irim, skratka onim. ki imaio dena.\ dečim s j se delavci, drinarii in ba:tnrii znašli v najtežjem D.:ložai'.i. kie dobiti za praznik? in kasneje, vsr.kdanii k", h. Ni namen teh vrstic z"oli suho poročanje v svet. kako ia s tami tiso"', re.cž v pri nas na Dolenjskem, pač oa hočemo v njihovem imenu opozoriti na:3 prebranje-va'ne odbore, da s? z^nneii ia naora- ro prckomoi-romu nckvocva^li m^ke. odnosno živil srloh. k^nac in. da v pni vrsti rrs'-rbe. c^a bo mogoča nabava ž v-Ijenj^-ih potrebščin tudi cn:m. ki dena ja n?majo vedno pri ro^ah. amp~k so ve^aii na tedenski in mo-očni zas1 rža'c. Ce ž"* mora pri nas držati t^. k^r oa trgovcem štejemo v zlo. da sa ie dak'er ir^a'o š"1 zaloge, tožko iz^rva-j^ti n^o ~am str a 1-kam in i:*n o^'k^^in-ti če7i^. t—m nir č b. nri bi brli prebraHavalni cdb n t'rt: k' bi skrbeM za Draričnn ror^ i?rt°T'* Mn~a med vse sloje zlasti takrat, ko se že \aaa- nre- napoveduie. da bo te^a ali onega b'a- ga zmanjkalo fcp.oh. V prvi vr^ti iiria.no tu pred očmi zoi>^t naše naivainei.^e živiio — moko! Tudi se ljadem na zdi p.a.. d j se na odioćuioč.h mestih že vnap.ei napoveduje, da bo zmanjk.lo tesa ali cr.c^a živila, kar povzroči poolah med ljud ni, na drugi strani pa so take izjave Djvod. da se nekatevi začno z dotičnim bla :om v škodo revnih preko mere ralag :ti. kar privede zoc>et do te^a. da blagi zrna i':a še prei. kakor bi ga sicor v n r.na .1 p -trošnii. Tako je bilo te dni pri nas z m -ko, ki jo dan?s le še težk > ia re iki iz o-Ijcnec dobi. Frohmr jevalni od ori ro storili veliko nanako s svolo b ezb: iž o; jo in čas ie že. da pričao nosio.ati. Zn ?g ed pa naj bi služil prehranlovaln odb r v Radgoni, ki že nekaj mesocev sem od svoje ustanovitve prav očet:>\-s':o skrV. da ima v tem okraju tudi revež sv^>i v:ak-darji kruh. V toi krušni zmedi ie te dn! preie1^1 občina Trebnje 2 va^o^a k ru/.e za pr-i rano revnega prebiva'stva 00 znižan' cena. Ta količina bi zades ovala za p eVaao rc\oaega prebivalstva doli čas\ če bi n7-deiitov vzol v roke občinski pr h*-onjeval-ni odbor, ki nai bi Ictuzo v^kla 1 š"l in io orcda'al res potrebnim za o c' ra ^c. pa, ki'kor so ie dogodilo sedij, da i* občina razprodala k'-ru^o kar i7, vagm ia ro priSll na vrfrto le tisti, ki i-^~aio cen 'r. Ugotavljamo da Ha ore^ei te ko-T7^ p> '-rmliene živini, d č"im bodo reveži s radan 1 —an. Revija n?J"h tura Je v Ljubljana, 28. decembra Te dn» je z dvoino številko za november in december zaključila o^mo leto svojega rednega izhajanja revija za propagando turizma banovine Hrvatske in S'ovcnije »Turizem«, ki je po svoji oprem* ena naših najlepših revij. Iz res zanimive vsebine nove številke omenjamo članek Leva Kalde »O razvoju smučars-rva v bario\ini Hrvatski«, č'anek Vladimira Re^nMvja »Veron ka De-seni'ka in njeno življenje v Celju*, prof. J Perišićeve »Snom:ne na Frankopane«, L. Kaldovo reportažo »Z;mski dan v Samo-borskem Gorju« zanimivo poročilo dr. Ar-n«-»bta Bri'eia »LjubHana se krasi in prenavlja«. VI. Kooov prispevek »Gorski Kotar moramo obi5-kovati tudi poz;mi«, reportažo dojka Pinenbacheria »Izprehod po Gcmji Savski doffni — od Jesemc do Rateč« in prispevek Milana Rakočeviča »Doživel 9em Prh^rje!« Novo rtevi'ko »Turizma« krasi cela vrsta sanvh tzbran h slik naših krajev, ki r»reJ«tavljajc zimfki motiv s S'-mena nri Zagrebu, stare prefijo v CoTju, VePko planine nad Kamn:ko£ivio! Očka sem«. — Nov prob. Po daljši bolezni ie 23. t. m. na Planini Sv. Križ prenrdnul g-, čop Janez, ki je bil dol/ra leta zaposlen kot pleskar v mizami KTD na Jesenicah. Zapustil je žalujočo vdovo ter 4 nepreskrbljene otro-čiČe, med njimi dvojčka stara šele po 10 mesecev. Pokojni Cop je bil priden delavec, dober soprog; in skrben oče. Bodi mu ohranjen lep spomin. — Zimske radosti. Sokolsko društvo .Te-sence je tudi letos dalo napraviti drsall£če preko vse^a sokolskega letnega tel ovadi-šča. Dan za dnem se na prostranem drsališču vežba v drsanju — tej najlepši in najbolj elegantni zimsko športni panogi nešteto mladih ljudi. Med njimi je že nekaj zelo dobrih drsalcev obojega, spola, ki bi lahko že uspešno tekmovali v drsalni umetnosti. Dostop na drsališče je dovoljen vsakomur proti malenkostni vstopnini, katera je namenjena za vzdrževanje drsališča, — Muhasta zima. Dočlm je na jugoj ta v sred'Sru države zapadlo toliko snega, da ovira železniški in avtomob:,^^l promet, je na Goreniskem sne^a le nekaj centimetrov. V praznikih je s!:ozl Jesenice nlb^i m°Čan in mrzel zapadni veter, ki je dv^^nl oblake cestnesra prahu kot sredi p^VHn. Cospoda, ki se je prl^e^la z brzovlakl iz Pervrada in Zatreba na Goren-^Vo na smuko, je bfla razočor^na, ko je vl^e^a, da le raJvl5ji vrhovi Karavank in Ju!Mr.kih Aln breste v snegu, dočim nižje ležeča pobočja kažejo gola rujava rebra. Stran 6 >SLOVENSKI NAROD«, sobota, 28. decembra 1910. Stev. 20 f Konec trpljenja na Vražjih otokih Za svojevrstne junake lahko smatramo kaznene e, Id se jim je posrečilo pobegniti iz te zloglasne francoske kaznilnice Zdaj, ko je časopisje objavilo vest, da je nova francoska vlada sklenila odpraviti zloglasno kazensko kolonijo na Vražjih otckih bo širšo javnost gotovo zanimalo, kako so se nekateri kaznenci skušali rešiti iz tega pekla v pravem pomenu besede. - - *»wiBaM>W mC ■ ...... Najzanimivejši je primer bega Georga Taneta, zloglasnega pariškega apaša v prvih letih po svetovni vojni. Tanet je bil obsojen na dosmrtno ječo, toda cini'nl zločinec pariškega podzemlja se ni hotel in ni mogel spriiazn ti s to svojo usodo. Poskusil je večkrat ubežati, vendar vselej zaman. Zato so ga poseli kot nep^bo'jš ji-vega ka nenra k drucrim prav tako trdo-g-lavim jetnikom v charveinski tabor. V tem taooru so bili kaznenci iz varnostnih raz'oqov. da bi ne pobegnili, povsem nno7omrko vojaštvo. Tanet si p^Č nI mo^el Seleti, da bi ga spoznali. Z"to si je pri^kehel neka-* cap. se hitro cblakel ter pobegnil z majhnim čolnom, boga.o založen z ?ivežem. na ocean. Po 20dnevnem vznemirljivem in napornem potovanju je Tnnet pris^e^ do ustia reke Orinoka od koder je nameraval nadaljevati pot do Caracasa. Naenostavnej-ša pot bi bila, pluti naprej v vzhoin: smeri, toda živež mu je že pošel, zato je nadaljeval potovanje peš. da bi si med potjo izprosil hrano. Po silnem trpljenju je naposled prispel v Caraeas. Tem je takoj opazil, da so bili n3 vseh vogalih nalepljeni leoaki z njegovo fotograf: o in na njih je bila obljubljena nagrada 10 000 frankov za ti?tega. ki bi Tareta izročil cbastem. Toda Tanet se je dotlej zaradi silnega trpljenja tako spremeni1, da ga ni mogel nihče več spoznati. Preživljal se je z rajnimi priložnostnimi deli in na;h ž bi ga nikdar ne spoznali, če bi iz ncpremaglj vega nagiba ne vlomil v francoski konzulat. Po- licija ga je kmalu ujela in s pomočjo daktiicskoplje so ugotovili njegovo pie.ek-tek'ost. Za vlom je bil obsojen na 18 mesecev ječe. toda ni z~htevo frarerekega kon. uiata so ga predali Trancoskim oblastem in posiali zopet v Cavenne. Tanet je vzdržal v samotnem zaporu štiri leta. toda tudi ta strašni zapor mu ni mogel zlomiti volje, da bi ne poskušal zopet pobegniti. Ko je prestal to kazen v samotnem zaporu so ga poslali na prisilno delo. kjer je izkoristil prvo priložrost, ko je nastala zmeda med pretepijočimi se kaznenci. da je zopet pobegnil. Tudi ob tej priliki ga niso ujeli Zasledovalci so samo ugotovili, da je zopet pobegnil čez močvirje proti pragozdu. Od tedaj ni bilo več nobene vesti o njem. Med kaznenci se je razširila legenda, da se je Tanet vrnil med divjake, ki so ga častili kot »kralja kač«, vendar ni nihče nikdar zanesljivo vedel če ni morda našel svojega konca v močvirju ali pragozdu. Drugi junaki, ki so se proslavili s pobegom v zadnjih letih, so bili ned omno kaznenci Jean Pincoment, Hugo Bissone in Leon Lapanades. Pobeg kaznencev je bil dolgo predmet pogovoro/ med prebivalci Vrez ih otokov. Pincement. Bissone in Lapanades so si po desetletnem vz mam vedenju pildobili skoraj neomecno zaupan e vseh nadzora kov in uradnkov. da so bili dodeljeni k pomožni službi na obrežnem painiku. Nekega dne je pa napravil poveljnik te ladje majhno napako, da je prvi stopil na breg. Kaznenci so brez razmišljenja dvigni'! most in takoj cdpuli od brega s po'no paro. Razsrjeni poveljnik je nekolikokrat ustrelil z revolverjem za ladjo, toda ni zadel. Lzpandes se zaradi velikega vese'ja ni mogel vziržati in poslovil se je od Vražjih otokov s piskanjem ladijske sirene. Ker begunci niso varčevali s kurivom, so kmalu prispeli k obali britanske Guavane Obalna pol cija je bila le obveščena o njihovem begu po radJu in begunce so sprejeli takoj s streljanjem Ni iim kazalo drugega kakor da so se uklonih" premoči. Ko so jih poslali zopet na Vražje otoke so jih ob~odi'i na k^rerv ki ie tra^a *ti*iknt dalje k^Pkor bi še morali vzdržati, če bi ne pobegnili. zdiavilna sredstva, tako ca cepljenje ni pct.e. no. To »ultrazvočno« cepljenje bo morda odprlo nova pota zdravilstvu in kozmetiki. Vladarji? ki so poslušali svoje srce Nekaj primerov morganatičnih zakonov v vla- Kralievske rodbine imajo /el^ stroga pravila do katerih ie n.jiho.o živ jen e točno urejeno in ra p -re en Eno ak h temelinih nravil ie. da s: smei; Sani vladar-k h rcdljin p roč t .ca.ao s fcani d.u gih cesarskih ali kraljevskih :odbin Vendar oa Dozna zeoc'ovinn m"o o t r m:-rov da poedini vladarji niso up oš eva.: stresih predpisov in so se oženili s hčerami preprostih staršev. Taki zakoni se imenujejo morcanatični. Cesar vzhodne rimske države Justinian I. se ie leta 523 oženil s ci kuško plesalko. Ce^ar se ie zagledal v njo v ci kosu in takoi se ie vnelo njegovo srce. Njegovi zvesti svetovalci so mu zaman oti^o variali. r.ai opusti svoio namero Ces r ni odnehal, dck'er ni ob eiala nieao a In tako ie poslala hči potujočega a iz političnih razlogov ni h:tel Din t t. na to in posledica ie bila. da s^ ie Aislija loeila od katoliške cerkve Krali i? bi nasilnega značaia in da bi ob ve'j a a je-roova io usta "ovil an Tka - ko ce-kev :o proglasil za državno an;le£ko cerkev re-be je na Drogi a il za nieneea d ~la ria. Nolcai let ie živel v zakonu z Ar^ B->-levnovo r>^tem se ie r>a tretiič cže »fL Svoio d.* igo ženo ie ob O'ii ne v V be dal jo ie obhoditi in us":"*rt'ti N;n ova tretja žena ie biW J liana Se mo ova, četrta Ana Clevei^va. pota oa Katarina Pa rt ova. Dobrih 200 let ie teea kQ i? p ^t-«1 iz navadnega km-eč'e.^a de'cle sk zvezo, da bi sin ne izgubil d dn h or vic do prestola Mnoi se še sooraiiia;o af re nadvoiVv 'e J hana Savatona ki ie bil zal ubil v lep tico iz mc^ins'.ih kro-Err*v Ker ce?nr Fra^r- Jožef ni ho^e1 d ^ti dovolionja za ta zakon, io o U ?i\ nad v j-veda svoi na lov in snr°;el Orth Oženil se ie s svoi) izvoij^nko in od oto al z nio na ženitova ^ir^ko ^otovinje do mo.-iu. kier ie b.ez sle !u izeinil Ultrazvafd zzztl Ena najnovejših panog razskavanja se nana. a na uKrazvck, s katerim so v zvezi rrnogl presenetili .i pojavi. V najnovej-šom času je p.cučcval dr. Pob 1 man s svojimi sclrulniki bioloSke učinke u ltzvoKov In njihovo upoiabo v medicini. Ult:azvok vcl.ke intenzivnosti lahko razt. p:a celice tkiva, manjše intenzivnosti pa povzročijo samo močno pulzecijo z blagodejnimi uč n-ki. Bilo je težko najti odgovor na vprašanje dali je mogoče z ultrazvokom teravpe-tično vplivati na i. i as in nevrale;lj3. Predhodni poskusi so pokazali kako daleč segajo učinki v tkivu in tako so dob li učenjaki precLotavo o pravi moč: ultrazvoka, ki ga je treba rabiti. V berlinski bolnici Martina Luthra so potem začeli zdraviti išias in nevraigijo z ultrazvokom. Dosegli so presenetljive uspehe. Ultrr.z. ok ublež: zlasti bo'cčine. če ga uporabljamo v pravi meri. Vse keže a bi mogoče ultrazvok s pri lom upo-ab ti tudi pri raznih drue; h boleznih, zlasti pri otckl nah, raznih čirih in podob-no. Toinejši mehanizem o:g'an;o-nih procesov pri učiako/r~nju ultrazvoka 82 ni zmn. Mord° g:e za nclr-nl^š:io neti-anjo masažo. oJl pa sa o ra toplotno učin!;? Morja gae za p . : '? temperature 4 do 5 C, kajti z 1 »zvočnimi v a ovi gotove intenzivnosti lahlio bEzovemo na koži hu *o bri:ć"ne kakor je otck'ira. S porr»oCjo pl-trazveka lahko tudi spravimo v kežo tu ii P?2V2Z zl:.t3 v j lini ASrlki Zlato, ki ea pridobiva v rudnfk h v not.-anii ii ž"i Afiiici p cvaž io p že etnici iz Johann"s'ou-ea k mori u do K d I ske a me ta. Taiava te p t znaša v zračni črt okro° 30a km Na te d "'2 d"> i se ie Dregni? ča~e D02~>"t: do,,:al 1 d i i so drzni r. pe.rr z ato i rona i iz ' ao;>n v. j čerrav ie bila dobro zosra"e-o Z.t ■ so ?e lastnik1 zlatih nr'n k v odo il do bedo p^sl-1! -Tla*a pre -aža^ b^ V3~'^ in v ta namen so dali izdelat posebni oklop- ni va on. V tem vaaona ie d os ta. liena na sred. te2ka b aslaina na d.en traver-zah. dvignjenih od ta tako. da ie med bla aino in tLmi orea eden orator, s al-ro dobro razs.etiei. Tako ie d epreč no* da tatovi ne morejo vej navrla i bi3 aj ie sko i tla vago a kak.r se ie prejšoje čase pogosto d jzaalo. Vselej po* ieio v vagonu do 18.000 kg z'ata. V vagon zap-o v J manni turgu ob roženega stražnika in iz^ toniti ne more peei kakor v Kan kem mestu kier 13 vagon stalno zaklenjen. Stražnik pa v vagonu ne pogre a nd bno>sti ima udoban sedež, mizo in pripravo za kuhani"* ter ogrevanie i rdi. Vagon ie čez 20 m dolg n ie hoiuiruiran zelo močno, da b 1 hko nosil taivo težko brem^. sal ;e z^a o. da tovorni vagoni voz jo le 10 15 001 ki. V bla-ajno te^a va o ia lahko spravijo hkrati 225 stolov zlata. Klinika za zilravljenje Ijubrstunnili Imajo jo na Dunaju in obnesla se je zelo ctobro V zapadni četrti Dunaja stoji dom. ki ima nad svojim vhodom napis: E fersueht ist ene Leidenschaft. welche mit E fer sueht W3s Leiden schafft (L ubosumnest je strast, ki vneto išče, kar povzroča trpljenje). V tem domu je klinika za zdravljenje bolestne ljubosumnosti Ustanovil jo je znameniti dunajski psiholog. Ta klinika se je zelo dobro obnes'a in je rešila mnoge, že skoiaj povsem skrhane zakone Kdo pr haja vanjo? Vidimo bledo damo srednjih let ki je s seboj prinesla vzrok moževe 1 ubesumnosti — malega jazbečarja. Mož ji očita, da žena skrbi za tega psa mnogo bolj kakor zanj. In prispel je mož. ki se pritožuje, da ima njegova žena rajšj kanarčka kakor njega. Dru«ra žena pa se zopet pritožuie. da se je n^en zakon razbil zaradi klavirja, češ mož poseda pri klavirju cele dneve, za zakonsko življenje pa nima časa niti deset minut. Najnedolžnejše stvari so lahko vzrok ljubosumnosti. Tako se je na primer neka žena pritoževala nad moževo zb'rko znamk, zopet druga nad fotografijo lepe filmske igralke, položene na moževi pisalni mizi. Neki mož pa je ljubosumen na bridge, priljubljeno igro njegove žene. žena namreč presedi skoraj vs^ko popoldne v krogu svojih prijateljic pri tej igri in pozabi pobrigati se za moževo večerjo. V kliniko se je pa piišla pritoževat tudi mlada žena, češ da je mež teko 1 ubosumen. da je ne pusti niti na ulico. Celo živila kupuje sam. Starejša dama pade najmanj po trikrat v moževo pisarno in se silno razburja nad njegovo tajnico ki jo ima na sumu. da ji odtuju^e moža. Neka druga žena pa je zopet silno ljubosumna na moževo sestro. Znani so primeri, da se mož pritožuje iz ljubosumnosti, češ da njegova žena stalno tiči pri svo i materi. Nešteto podobnih primerov poznajo v tej kliniki za zdravljenie bolestne ljubosumnosti. Upravitelj za je zadovoljen z delovanjem in uspehi. Sklicuje se že na cele kupe dopisov s priznanji zakoncev, da jim je nasvet, ki so ga prejeli na kliniki, pomagal ter da so ozdravljeni od ljubosumnosti, če je to res. dela ta klnika v resnici največje čudeže, k ti ljubosumnega človeka doslej ni mogel nihče povsem prepričati, najsi je počel kar koli. Ruski bombiž Sovjetska Rusija zavzema po pridelovanju bombaža že eno prvih mest med d.ža-vami. kjer se bombaž piicieluje V carski Rusiji so pridelovali bombaž samo v toplejših krajih, na jugu Kavkaza in v Srednji Aziji. Zdaj ima Rusija bombažne plantaže tudi v evropskem delu svoje ogromne zemlje: na severnih pobočjih Kavkaza, na Krimu ter celo ob Vol-vražniki božičnih r> a?n'kov. Toda na svetu so vea moTočra drtlltva in :at) se e rmemo nreveč čuc'i i. da iman v Ame ki tudi dntiPtVOi k. del j? pro i br/Jč^i d -rilom. Imen ie se Sp s, k r i? Uro ':~a p -l:-;e:ra imena Soo'eL ? for the Pre e o\ of Uselese Gfth. S dee" do im? u n^ eri 7d nroDOved božičnih dan1 v b^"v t°mvcj samo za omeiitev n:p ah ičn'h dar:l To ie društvo to a i i o cbi\alce N w Vorka. ki hojeio iz'rebiti razvado am ri« ških bozutašev c"a b: s? za bo ič^e p a> n l:e ne zaagali me 1 seboi z 1 -pim .. to-da nepraktičnimi darili. To d.oj-ttvo torei v bistvu nima slabij» nam nov. Cla*a: s* moraio ?ave:a i. da ne bodo daiali bo", č-nih daril razen članu sv "d h rodbio. Denar, kar bi ea sicer potrošia za darila, morajo izročiti društvu, da ea 00.- b' v dobrodelne namene, večinoma za božična-obdarovani3 revežev. Vs^k čan p^:lie dnštvu odeovar aioča zn~so"k in seznam tistih, ki bi i;m sicer kuo'1 bož čaa darila. Društvo po^lie vsem d:plon>e Iz k t% "h je razvidno, kakšna darila bi bili sicer dobili odnosno koli'ro so posreino p i_pe-vali za reveže. Svoio ddovanle ie dr "tvo rar5'rilo tudi na dru-'a m^ta in ie zJaj v Ameriki že zelo popularno. ZANESLJIV DOKAZ R-a*eo m sestn^a stoj:ta cto zfb~*Jd. — Kaj mis.iš — vpraia bratec sestrico — ali ie to deček ali deklica? — Seveda ie delci ica — sai sem videla, kako jo je mamica pudrala. A. E. Fielding j nr'rasa sre-o Koman — Ne bila bi prispela, če bi bilo tako, — je odgovorila Eva mirno Ni povedala, da ji je življenje v Argentini tako z delom izpolnjeno, da nima časa za spomine Toda njen pogled je bil miren in izraz njenega obraza jc kazal na zadovoljno ženo. Gospa Stokesova se je bila ozrla na njo z občutkom zavisti. Vedno je imela ta občutek, kadnr se je sestala z Evo. Kako more biti Eva vedno tako prikup-Ijiva? Sai sta bili vendar enakih let? Petinpetdeset. In kot mlado dekle še daleč ni bila tako iepa, kakor ie ona, Agnes. Potem so poklicali gosrto Stokesovo k telefonu in Eva je dejala, da gre malo na izprehod, in da hoče obenem odnesti pi^n^.o na po'to. Posjtni na"bira!nik je bil r.n svojem starem mestu, pri vrtnih vratih. Ko je vrglfl vani rismo za svoio najniK^šo nečakinjo, je zaslišala ra pefcoi ženski pflas" Obrnila se je in zagledala ženo ze1^ visoke in mišičaste postave. Dve vrsti visokih žon sta.: nekatere so samo visoke in sloke, so pa tudi take, ki napravijo na človeka vtis, da zavzemajo v sobi preveč prostora. In med te je spadala Niča Batchelorova Drugače bi ji bil prisodil človek šestintrideset let Imela je velike, svetlomodre oči. na katerih ie nosila naočnike, kratko pristrižene, nanir^'-^ne Č'*ne lase, lep nos in porogljivo zaokrožene ustne, ki so kaa.ale, da zna biti neusmiljeno strupena. — Ali si tudi ti prišla? TCni "n nočen ja veliki Ted in mali Ted. Miquita in Charles? Eva je povedala neka "i o niunih skunnih znancih iz Argentine, notem ie ^a »irltioveđov^T^ Njor kratko o sebi in svoji zadnii knn^i. — Obtičala som v glupem poloraiu in ne vem kako bi na^nHev^la. Pri snel a sem torej sem. da bi ti te ntno. — Bfirt b? mn««?^ t*1 plini ve S5<*. rigf-o r*r>i-tp hi^*?'^^^ t^1 v wi p-«'- "t prav *5o m" vOo r?ekle. ki mu *ra -fe izbrala Agnes. druge pa tista, W ao ie odkril sam. — Tista, ki jo je odkril sam, je oči vidno hči go- spo La Gaskella, stanujcCiega v hilici doktorja Wa-kcrielda. — Ah. torej ti je A^nes žc zaupala svoje križe in težave? — Da, boji se. da je gospodična Go~T-ellova vrgla oko na njenega sina, — je odgovjiila Eva, Niea ie odkimala z g*avo. — Ne mislim, da bi se Alison Gaskelova obirala po Noelu. Prej bi se on o-iral ro nji. To je baš nasproten primer, kakor Phvll Bailevevn in Keith Hudson. Kcith se je namreč. — m >T:ca se ie škodoželjno nasmehnila, — Kcith se, je nrmreč spečal s s^ra^no do-gočasnim bit tem, ki se imenuje Phvll?s Baileveva, toda za-Ijubljen ni v nio in kmalu pride ^^m na to. Pravijo, da bi Agzzes rada vidrin Keitlia kmalu rXr»n^e-nega. On n^i bi nrmree postal Henrvev dedie. kar je v sed'sn'ih o^^H^-^ih ze'o '1"om'i'"o. Agnns hoče namreč pregovoriti Henrvja. da bi se oženil z njo. Eva se je morala za^mejati. Saj je malo prej slišala isto obdolžitev iz Agnesinih us o Niči. — To je vendar neumnost, — je dejala. Niča je skomignila z rameni. — Kdo ve? Gotovo bo poskusila to že zavolio Noe*a. StrirTm se pa s teboj, da bi se Henrv z Agnes ne ocenil. — A M pa boMr» reeena ptfen9a roke v žen -n r" on '' z remeni. — Kdo ve? — je ponovila skrivnertno. — Tu je torej prav prijetna domaČa družba, — je pripomnila Eva. — Ali si se že seznanila s Farrantom? Zdi se, da je tu prav dobro zapisan. — Kdo pa je prav za prav to? — To vprašanje si zastavlja vsakdo, toda nihče ne ve nič točnega. Pojavil se je tu pred dvema mesecema in vse kaže, da se mu nikamor ne mudi. In člove bi mislil, da s Henrvjem sploh nista dobro znana. Pravim mu >policija*, — je nadaljevala Niča. Zdi se namreč kakor da vse ljudi v sobi neprestano budno motri. — To se sliši mnogo obetajoče, — se je zasmejala Eva, potem sta se pa skupaj vračali v grad ... n. DOMAČI GOSTJE SE ZBERO PRI VEČERJI Eva je prišla malo pozno v jedilnico v trenutku, ko so vsi pili coetaile. Niča je sedela v naslanjaču sredi sobe in živahno debatirala z dvema mladima gospodoma, ki sta imela pred seboj razgrnjene novine. Za njima je stalo mlado zelo sloko dekle in jima gledalo čez ramena. Agnes Stokesova je sedela nekoliko ob strani. — Ne govorite več o tej gromi stvari, — je dejala o-J'ceno. Kar je opazila Evo, kako ;e vstopila v jcdil- Pređstavila u rt-»t e:o m •ia, Ko s o se n^-1 a-;ii. -»"a ~o ':ra":em presledku na-laljev^ia ore1 'Veni pogovor. — Mož, ki ga ie iskala poliern v zadevi umora v B'a-kmore, je bil izsleden, — je pojasnjeval Noel Stokes. 8tev 297 »SLOVENSKI NAROD«, sobota. 28 decembra 1940. Stran T Življenjska bilanca v naših obmejnih kvaril Nekaj statistike o dejstvih, katerih poznavanje je velikega pomena za pravilno reševanje najnujnejši!? slovenskih obmejnih vprašanj LJubljana. 24 decembra Naša obmejna vprašanja smo začeli v zadnjem Času reševati. Pozno smo se lotih tega narodnega važnega dela. u i darle ne prepozno Akcija CMD in drugih narodno obrambnih organizacij je pokazala, da se slovenski narod zaveda, kake nujna je pomoč obmejnim Slovencem Mi.ogo so že storila naša narodno obrambna društva za našo mejo. se mnogo pa bo treba storiti, še mnogo žrtvovati, da bomo ozdravili naše mejo in s tem zagotovili obodu našega narodnega življa trdno, odporno, zdravo življenje. Naša meja mora postati trdnjava duha in krvi. ki bo branila domovino proti vsakomur Da je še nadaljna stalna pomoč naši meji potrebna in da tega vprašanja ne sme mo spraviti za nobeno ceno z narodnega dnevnega reda, kaže življenjska bilanca naših obmejnih krajev Podatke o tem velevažnem vprašanju nam je dal na razpolago znani vneti kulturni delavec, pedagog in proučevalec slovenskih socialnih problemov g. Vojko Jagodic. RODNOST V petletju od 1921 do 1925 je bilo v Sloveniji 164.944 rojstev, v petletju 1931 dc 1935 pa le Se «151.000 rojstev »Tudi Slovenci gremo za zapadnim! narodi hitreje v pogledu bele kuge. kakor v pogledu kulturnega napredka!« Ta ugotovitev življenjske bilance Slovenije se da v marsičem še mnogo bolj poudariti za obmejne kraje kakor za ostalo Slovenijo, ker nam šele pravilno osvetli narodno obrambni problem z življenjske plati. Leta 1924 je bilo na 1000 prebivalcev živorojenih 30, L 1935 pa 23. ter L 1939 samo še 21 Ce upoštevamo dejstvo, da se struktura prebivalstva v označenih letih ni mnogo spremenila, potem je treba is-katl zmanjšanja rodnosti v dejanskem zmanjšanju rojstev. Ce vzamemo za L 1924. povprečno število živorojenih na 1000 prebivalcev, kakor že omenjeno 30. za 1. 1935 pa 23 in ga primerjamo z obmejnimi kraji, se nam pokaže tale rezultat: 1924 Dolnja Lendava 31.5, Ljutomer 30.2, Maribor levi br. 31.6. Murska Sobota 27.0. Dravograd 32.1. 1935 26.8 26.8 32.8 20.4 24.7 (— 4.T) (— 3.4) (+ 1.2) (— 6.6) <— 7.4) Vsi navedeni kraji, razen Murske Sobote in Ljutomera, so imeli nadpovprečno rodnost v 1. 1924 in so se po povsem stalni tendenci padanja tekom zadnjih 11 let približali povprečni rodnosti za ostalo Sloveniio. z izjemo Maribora levi breg. v kr>*orem se je rodnost dvignila za 1.2 na 1000 prebivalcev. Obmeini kraji Dolnja Lendava. Ljutomer. Murska Sobota in Dravograd so v 11 letih nazadovali torej za 5.5. Ce ?e bo to nazadovanje nadaljevalo, potem utegne (številčno in tudi resnično) postati v teh krajih rodnost v 50 letih enaka ničli. Na§j severni postojanki Maribor ln Ptuj pa se za držita v tem oog'edu takole: 1924 1935 Maribor . . 18.2 8.9 (— 9.3) Ptui .... 20.1 186 (— 1.5) Maribor v p^gT^du rodnosti naravnost dt pa la_ soj > nn.dLa v teku 11 let njegova ro j^cr* Za vo£ polOVlcO. Bolj ko za vse ostale kraje velja za obmejne krle dn je v r»jtn stalna rodnost od srede prešn^ega stoletja porušena in d-> so MM v trm porledu od leta 1933 do leta 1935 v znamenju »katastrofalnega padca«. ROJSTVA Rojstva nezakonskih otrok v obrne+nlh k^Mh tvorno vprašanje, ki s svojimi Številnimi odtenki ter velikimi posledicami tvorijo poleg odkupovanja 3"„"cn5>(o zemlje in propadanja slovenskih domov nat-bolj nerazveseliivo poglavje v življenjski bilnnr' obmemih krajev. V Sloveniji se je odstotek rojstev nezakonskih otrok zboljšal od 11.7 na 112 tore i za polovico odstotka. Čeprav v tem pogledu beležimo zboljšanje za vso Slovenijo, beležimo za obmejne kraje veliko poslabšanje. število rojstev nezakonskih otrok v okrajih Dravograd. Maribor levi breg. Ljutomer. Dolnja Lendava in Murska Sobota se ie od leta 1921 do leta 1935 povečalo za 15 ^. zmanjšalo pa za 4.4 %. torej je Število rojstev nezakonskih otrok v obmejnih kraih napredovalo za 10.6 6e slabšo sliko nam kažeta mesti Maribor in Ptuj. V prvem se je dvignil odstotek od 21.6 na 23, v drugem od 15.5 na 22.8. Nazadovanje Števila rojstev v obmehalh krajih ln porast števila rojstev nezakonskih otrok utegne marsikomu razkriti tra- 19*^5 7 4 f - 0 4) 70 f— 0.41 6 0 ( — 2 9) 5 6 < — 2 5) -riCni položaj slovenskega ljudstva ob se ■pral meji STEVRjO stevlo porok je v Sloveniil padlo od r.7 na 1000 piebhalcev leta 1929 na 6 8 v etu 1935 Število porok je v teku 11 let / \seh obmejnih kraiih razen Do'n e Len-lave, p^dlo. ln sicer 1024 Ljutomer . . 78 Maribor . 7.4 Murska S~bo*a 8 9 Dravograd 8.1 Za vso S'oveni'a le o^dlo Število -vv ok od leta 1924 do lT^o za 0 9 na ln00 prebivalcev Samo za štiri obmejne okraje pa sembrat bolj! MRTVOROJENI V Sloveniji je bilo mrtvoro-emh na KKK nrebvalcev v pet etju 1921 do 1925 22 5 v petlet u 1931 do 1936 pa 23 V tem pogledu beležimo v razdobju 11 iet npznatn« zboljšanje Oe pa Doe-lodamo sedaj obmei ne okraje je st2n+p naslednje: 1921 1925 193) 1935 Prevalie-Dravoerrad 2.4 2.1 (— 0 3. Maribor levi breg 2 iS 2> 1-1- 03 Ljutomer 2 6 1 8 < - 0 8 Dolnja Lendava 1.6 15 (— 0 1» Murska Sobota . 1.3 lg (+ nsi Največ'e zboljšan-e 'zkazuje Ljutomer 10.8). nato Dravograd in m-^l^kost D01 nja Lendava, nazadovanje pa rk^zu^eta Maribor levi oreg m Murska S-ooota ki imata najdaljšo ohmeino črto Za vse te kraje se je v razdobm 11 »et ookazaJ^ zboljšanje za 0 4 7, Torei je oiio zhotjsa oje v obmejnih krajih v tem p^p'edu 60 slabše od ostalih krajev Slovenije Mnogo slabšo sliko kaze Ptuj v prvem petletju je znašal odstotek mrt^oro^n«) 4.5. v drugem petlenu pa 7 1 ie tore<< v ****** napredoval v mrtvih porodih' n r«?' medtem ko je Maribor nazadoval za nupuivosT V Sloveniji je v petletju 19*M _ 190-, l najboljšem letu umrlo 14 6 odstotka do. jenčkov. v najslabšem pa 17 1 odstotka V petletju 1931 - 1935 pa 1e bila naj. maniša umrljivost 11.9 odstotka, največ J*P? ltl odstotka. Obmejni kraji pa se zadrze takole: 1935 15.9*'« (brez raz 13 8°'« rveč 0.5 14.5" o (manj 1 3 13 1" r (manj 0 7< 13.7^ fmani fi 6 ^ . 1924 Dol Lendava 15 9° o Ljutomer 13.3% Maribor levi breg 15 8"'o Murska Sobota 13.8% Dravograd 20.3ftV Izmed obeh okraiev so najslabši okrari Dolnja Lendava. Murska Sobota Mari bor leti breg in Ljutomer Tu je še veHno težko stanje zat0. ker je tudi solosna umrljivost v teh kraiih zelo v^oka Tud-v Mariboru in Ptrrfo ni nič boii*e saj s* je umrljivost v Mariboru dvignila od !i'3°ic«na 114#/*' v Pta*n P3 se je znižala od 15.9 na 14.1. Da bo mogoča primerjava z dosegi prikazanimi ugotovitvami s sn^osno umr-ljivostio, naraščaiočimi boV^imi umr. Ijivostio za ietiko. nasilnimi smrti in zdravrvško ugotovi lenim < smrtnimi pri. men, nai d oh ~ m n Se sVdeee' SPLOŠNA UMRLJIVOST Tudi glede splošne umrljivosti rezulta. tati niso pozitivni, oziroma dovolj pozi tivni. Ziv^enjska bilanca nam kaže tele rezultate: Na 1000 prebivalcev ie umrlo v 1924 1935 169. 17.1 16 5, 15 7 Dolnji Lendavi Ljutomeru Mariboru levi breg 17 0, Murski Soboti 1 sil, Dravogradu 18.3] 17 2 16.1 14.9 ( + 0 ?) (—0 8* ( + 0 2) (--) (—3 4^ Nan-ečia umrljivost ie v Dotnp Lenda. vi, Mariboru levi bres. in Ptuiu To =0 v velikem d^u vin-čarski kraii. kier ie veliko km^čkca proTe*ariiata Revščina -e velika, kulturna zaostalost nreoeišnia higienske razmere kot Do^e^^e te^a "*e"io s^abe V teb k^arh se umri i; vost ni popravila, temveč je oo^tp^a 5veneV'mi okraii no v teh treh To dokaznle. da p^n bi ti v teh okrr*i:h r>a de^u 5fTrfte2j k; CTa v drugih krajih ni ?n k^ r*i dor^u«*-'1 u-se tudi b'Vaj umrljivost Tmsniča^a *ak^ kot drugod. Za*vlm'va r»^ b-^**^ ^-».prv^^ t*»^; .inn. 1921 — T00* r*1 17 np ip n« ->^n^ ^r-». bi\-a^r»^v d'-^-'m ip umrHlvost fn1r<»v r»**Sa3a od 12n r>a 11 19 na innn nreb:^^', ^v. L. 1°21 je b;,a umrljivost za ie^Tkn v Sloveniji na prvem mestu do 1 inos T. za kapjo in srčno napako, v letu 1927 zo pet prednjači jetika. od 1 1929 pa .-tal no rase umrljivost za kapi o in srčne oc iezni to ie dosegla v L 1935 vi*ek dočin umrljivost za jetiko stalno pada od te ga leta naprej Za kapjo in boleznimi srca je umrlo nt 10 000 prebivalcev v 1924 1935 Dolnji Lendavi 7.1 24.0 11-16 J Ljutomeru 118 16.1 (-4 3 Mariboru ievi b. 17.9. 28.6 (+107 Murski Soboti 116. 25.9 (^14.3 Dravogradu 36.7. 44.0 (-7.3 Mariboru (mesto) 23.5. 50.3 ( + 16.8 Ptuju 84.4. 78 8 (4 5 6 Sicer ni v teh obmejnih krauh umrlji vost za kapjo in srčnimi boleznimi naj večja da pa naglo rase ie neizpodbnn ieistvo saj ie v teku It let narasla <->' '7 0 na 27 7 brez Maribora Umrliivost za r^1-"^^ ^ ^a«a'a na 1 MsoČ oreh'valrev v ^^oveniii 1 1Q?1 4 " 1 1935 pa 7.2 Obmejni kraj; nam ka*ei-^T tem nooiedu na 100 000 oreb'va'cev s1^-■lečo sliko- 1924 1935 Dravograd 41 1 45 6 ( + 4 5 Mar'boj- i p aR 6 58 4 ( + 19 " T .iutomer «2 1 7a 0 Murcirn pobota 31 2 84 ? u ^ • Mar-bor mesto 171 8 228 6 ' + 56 P Pmi 22« 2 * - it Dvie ie očiten naivečv v navaden'1 »krajih Da ip ' 0 ---- *a S3 1> CM V l ..11 VOSI Omen-"1' »mn *e da ■; vost za V S1 nvan ■ i* etib 1924 — 1935 od24 4 na 14 8 na 10 ti soč prebivalcev, torej se je zmanjšala za J.6 na 10.000 prebivalcev Za obmejne kra je je stanje sledeče 1924 1935 Dolnja Lendava 29.5. 20.8 (—8.7 Dravograd 28.4, 14.7 (—13.7 Ljutomer 17.7. 14.2 (—3.5 Maribor L b. 13.3. 17.5 ( + 5.8. Iurska Sobota 32.5. 24.5 (—11 0) V vseh okrajih razen Maribora leti oreg se je umrljivost za jetiko zmanišals :n sicer v okraju Dravograd in Murska Sobota nad normalo v ostaTih dveh pod normalo, v okraju Maribor levi bre? Da se je zvišala za 5.8' Tudi tu vid'mo. da te b:lo nazadovali«? umvranja za ietiko mani ^e kot v ostalih kraiih Slovenije, in sicer a 3.4. NASILNE SMRTI Za rakom umre povprečno letno 843 >seb nasiine smrti pa imamo povprečm etno 870. in siecr 107 umorov in ubojev "25 samomorov in 338 smrtnih nezgod kuoai S70 Glede umorov in ubojev je na petem nestu Mariboc lev »-»-»o na sedmem me -tu Lpibiiana na devetem mestu Dolnja endava na 11 mes+n Murska Soboto Glede samomorov je na 3 mestu Ma •hnr 'evi bres. na 7 mestu Dravograd * i me=tu Liu+omer. na 11 m^^tu MursV "^hota Glede -smrtnih ne^od ie na 4 mesb '^ribor !e\n bres na 5 mestu Ljutom**! Iz v -K^ninoT^ d p) p in re najnujnejših slovenskih obmei- ... ^praSanj. Prva izvirna otroffec opereta ie krasno uftriior* |ena razkošno opremljena in zares srčlcatto izvajana LjuMtana. 23 der^mbr^ Na višini visoka, čisto zlata z biser m drngotinami okrašena nebeska vrata K njim vodi strma pot preko oboka pisan* mavrice SIcer na vseh stranen Kopice Ka Kor vata belih oblakov a med njimi oe S* vilo zlatib m srebrnih iivc migijajoCit ali mrtvo žarečih zvezd m zvezdic Jutra nja zarja odganja mrak Teda; pntečejt trume angelčkov prav majcenih majhnir in nekaj le za ped večjih Vsi 30 oeli ka kor svež snežec. rožnati ali sinje mo:n pa svetle aimeni Kakor bi oživela ogromna sreda bajno cvetočih cvetk srčkanih tu ljubkih v njih migotanju in prepletanju Zakaj nad vse dražestni in živahni angelčki hočejo takoj zarana, se predno vzide zlato Sonce, sprostiti preobilje svoje pre ko noči nabrane energije Igrati se hočej< a ne morejo se zediniti kakšno igro bi zabeli Končno zmaga kajpak tudi pred nebeškimi vrati sodobni zemski doih. gredo se nogrmet. Pa trešči žoga — zlato jabolko točno v lino na nebeških vratih Stari nebeški vratar, sv Peter se pojavi, hud je na paglavce, toda le bolj na videz, in odlrčno napodi angelce takoj na jutranje dolžnosti Rimsko cesto je treba pomesti in zvezde osnrz^i. da se bo: o zrpet dovolj blestele Disciplina vlada v nebes'h in avtoriteti sv. Petra se ne upira nihče: angelčki vzamejo metle, omela, brisače pe-sknat papir bi zabojčke Sidola in Vima, pa hajd! na delo. Ostaneta samo sv Peter in šepast deček Pravkar je dospel Jožok In sv. Peter ga vzame v naročje, da zve njegovo usodo vzrok njegove šepavosti. In Jožek pripoveduje, zastor pa pade- Zakaj njegovo pripovedovanje vidimo v 2 dej Ježek, sirota delavca, ima hudobno mačeho, pijanko Povozilo ga je: vse dni preždi pred hišo. ker se ne more nikamor ganiti Stra~al bi če bi mu drugI otroci ne prinašali kruha; dobra dama mu da zelo »kovala«. Tcda mačeha mu »kovala« takoi vznme in ga gre s sosedo zapit Zlasti t da ima Jožka mala Metka; ko bo vrdik pravi se bosta kar vzela. In šolsk-otroci se igrajo pred siromaškom plešeio 6n ga zabavajo Pa pride mestna komiPiia ki rerr'ira ulico Debel vesel inženjer Štrukelj ki preveč je in o-eveč p:1e ma že ZC'O eamsSčeno in zelo plemenito srce Zas se mu Tc2<-k ki se mk^mor n° m^re enniti in krp' mu otrojSkl avto fo žr^ o:'"of:ra po m°stu vs1 otrobi za nim p vje m~' ^b'1 spi, a zrr^or n^oe drugič V 3 '»i sme zopet nred nebeSkimi vra ti lovk je p"a"knT zaklluCI ga *tnc n^ ves* sv~-"rr° Mvlierria Glisti m"0**" prt "»'a v"1 Izrc nb^rknv an^'čkov m *e ni 7 lel« r'^-^-.^v pv Peter m potepTnc a z ialjnogledon. jih zagleJa ložek Kako mtt p Rimski cesti m viečejf š seboj veliki %mc kroglo Izkažt sc da ie ta krogla nženjer štrukelj Veseiega požeruha '.adela Kap u zdaj so ga angeici privedb ored sv Petra Pc alate bukve, v katerih so zabeležene /s« človek« dejanja v življenju pošlje tv Peter Zelo slab« kaže za inženjerja Preveč je bil površen ix zanikrn v nad-ioTtvu podrejencev kj s<- v njegovem menu uelaii hude krivice, delavcem sle parili m Kradli Zaradi te svoje zanikr nosti bi moraj zdaj inženjer dasi se brani za dolgo v vice Pa ga reši ložek dober je. vzgle^no plemenit ta debeluh saj mi je Kupil avto! Tako pove sv Petru. Ki je tc dele prezrl ln zdaj sprejema inženjerjp med srečne nebesčane Maks Simončič je KaKor čitate, napisai torej prav srčkano. socialno debro zajeU besedilo tej L Mavovi mladinski operetki Scenograf ing Franz je ustvari) za otroške oči naravnost bajno Kra-sno prizorišče; nebeška vrata, mavrica zvezde oblaki divno vzhajajoče Sonce poredne režeta se Luna . pa te trume angelčkov ki rajajo prepevajo in pogumno govore ter se živo igrajo: pravcato razkošje za mladino, pa tudi za starino, ki ima odprto dušo za nedolžno naivno deco. Ce bi bil kdorkoli libretistu še nekoliko segel pod pazduho, bi mu izlahka v tehniki koristil. Treba bi bilo le nekaj stavkov pripisati, da bi bil prehod iz l dej. v 2 dej. ter lz 2. v 3. tudi otrokom razumlji-vejši. Mali Jožek je sicer prav dobro opravljal svojo nalogo naravno in brez bojazni je igral Samo preveč slaboten glasek ima in marsikaj važnega se je 'z-erubilo v njegovi govorici Nadomestil bi ga : Jugo Bo'tarjevo ali s S mčičevo. pa bi bil uspeh večji otrokom ves potek dogajanja jasen. Kajpak je bil V Janko kot dobričina sv. Peter odličrn. saj je rut;niran igralec, in svoj kuple »O. jerihonska trobenta!« je zapel izvrstno Prav dobri so bili E Ur-bančičeva kot divno Sonce M Golijeva Kot angel govornik, elastični plesalki I. Tavčarjeva in Remškarieva kot zvezdici, vrteči se »kla-Hčno pc špicah« R. 6kele-tova kot mačeha je pokazala razvojno sposobnost za igra'ko Fiardova je bila zelo naravna in bistra Metka; Anžlovar je -ial s humorjem prav realistične inženjer-'a a P-anrcki dobrosrčnega polic redarja Mnrek pa netimo Krepko znietega delavca.* Baroleeva ie sr-'kano zaiirrala in za--de^'a Biserko a Poie ie tmcvtno pred-~*qvlin! KroJ«kega oioSnč^?"a medveda !^'7<- Mav 'e p o vJt cerkven sklada-eh ^i^nr ak'? b» cr td '*r izvrvajo Na kom v fcfreb !»e™r 'H 'e^os poleti z zani- T. Tho—p«=on: Mož z rožami — Tako je bolje, je dejala strež^ea. zdai ste lepo umiti in počesani Saj veste, svo'emu možu morate pokazati, da skrbimo za vas. — On to dobro ve. le dejala erospa Kave-va. V vsakem pismu, ki sem mu ga pisala, mu op'Su-*em to. — KoMko pisem ste mu pisali? je vprašala sestra Nisem vas videla, da bi mnogo pisali — Eno samo. le od"-o^-oti1*» ero«ma Kave-va z utrui^r-im nasmehom In nl^em prepričana da ea bo mo^el prebrati Kit se t'c> mo;p p;save in niegovega branja stavim da se bo poSteno spotil, preden jo bo razb r" 1 _ Cofovo ho vesel, da je dobil p'smo 1e men'° sesTra _ Zdaj Ko sem to prestala, bo labko ma'o delal. *e dejala po*-nq K-3yeva Najbrž io ie n^ko,;ko zanemaril _ p-o-i ie »ne*»»*ir11* *e vn-aAsI« a*»«tra _ Ro*o je odgovorila g/^soa K3yeva. Mol mo* ima ze'o rad rože Bolj misli na rože k-kor name — Tega ne verjamem, je pripomnila sestra ^_ No ie nad"l-evala go*ma K^veva. morda nek-Pko pretiravam vendar na veste Ka- mishm če s1 vtepe m^ški kaj v glavo ie z->man vsik tmd izbiti mu to iz ne Moi mo* goH rože *e dobrih tr.deset let in vsi ko etr Toda jaz ga kimai vid ni Kad->r sem doma fie p"eden en*e n? delo odide na vrt po obedu pa je zonet trkoj tam — Kai vi nimate radi rež"* — Oh da. je od«?ovrila g^-n Kaveva Toda mož mj komai dovoli ^-r^'-^-* -r -j č>e pa mi že dovoli nd'rgatl ffti n^k°i. j> to kakor glavni dobitek v lo*prij^ Tod" nailep^ih bi se za nič na svetu ne upa!*> dotakn-ti Te so mu kakor Otroci — No. toret ie deja'a sestra to ga vs 1 odvrača od krčme. — Odvrača ra pa fcudl od dor«n 0-1 trdila eo«r»a Knv^va P-nsoifl Mh in e~o ln če vz-' s~m*> — Ch da rlekHČ ^e o^fj^'^i1 FCav Pr^-d^n nride? domov bom zna! prlorav4? r-;n;;Ko neeo-ko kako vsak dr 'i FCako 'r*!"-"! na m e vneti v nOnvt ^ v- I "O z.c ~ ~~ <~i~~' re^pt- >-p mi i-»m u ^ -i ~ * 1 ^ Kaveva Stavim d? bo v ponvi ^g1tjc kc — p e*Tt se p^>-o ep "O n Tmnf n ti za d^r^ nl|i -t-1«* i" h tal k^v — AH si p"!-n"n ■ rji xu^ z~ premog" ff T*ra*aTa -n^o t*«"p a — Ne brcrai pp za to k"t «mo tudem r~>^ se sami bri^a^o "a to kal s-o im rT',-*-ni — T«- bc potem k>- b^m a-»»t r-fi*c*? ^*e 'sla i° od""*"rtri1'» gospa Kaveva Jaz s *em n — 11 4C»: Pevski zbor »Can-Kar« - 13 Napovedi - 1302. V Lehar-levem čaru Koncert operetne glasbe So-ieluje;o: gvjč Ljudmila ^oiajnarjova. g. Ado Darian tn radijski orkester Dirip D. mL sijantc - do 14 30 - 17: O gozdar-stvu. — 17 30 Tamburaški septet tn kvartet Fantje na vasi — 19: Napovedi, poročila, objave — 19.30: Slovenska ura: Klavirski Koncert {ga. Marta Osterc-Valjalo) _ 20 30. Silvestrovi zvonovi, zvočna gra Po povesu Ch Dickensa priredil mg. t Pengov llzvajajo člani radijske igralske družine - vodi ing Ivan Pt ngov). — 22.15: Večerni .spored radijskega orkestra. Ponedeljek, 30 d^eembra 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan vencek veselih zvokov (plošče) do 7 45 12- Slike (S Rima (plošče) — 12.30. Poročila, objave. — 13: Napovedi — 1302: DomaČi trio.— 14: Poročila. objave. — 17.30: ftramel »škrjanček«. - 18 10: Duševne z ravstvo (g dr Anton Breeelj). — 18-30: Plošče. - 1840: Protestantovska doba med Slovenci (g prof Simon Lenarčič) — 19: Napovedi porocia, objave — 1925: Nac. ura — 19.50: Hudomufnrsti (g Fr Lipah). — 20: Rezervirano za prenos — 21.30: Preženimo skrbi (plošče). — 22: Napovedi, poročila Konec ob 20.20. ToreK, 31. decembra 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila — 7.15: Pisan vencek veselih zvokov (plošče) do7.45. — 12: Ccški plesni napevi (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila — 1T.30: Zvonjenje. - 17.35: Salonski kvartet. — 18.10: Naše gospodarstvo leta 1940 (g. Drago Potočnik). — 18.30: Prenos zahvalne molitve lz frar-č. cerkve. — 18 40: Prepad Kijevske kneževine (g. Fr. Terseglav). — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.25: Nac ura. — 19.40: Schu-mann: Karnevalska suita op. 9 (plošče — London, simf. ork.). — 20: Silvestrovanje. — Sode u jejo: g-č. Poluka Zupanova *rSe v a 2 m»ntnB»i«iiit;i .;;iniiifl!,irwnfinin>.i|' BUKOVE HLODE kupuje po dnevni ceni -»Obnova«, Maribor, Jurčičeva 6. 72. M. Seseda 50 par Davek posebe Najmanjši znesek s dir* ZAKLANE PITANE PIKANE in kokoške, zaboji 10 kg din 195. —. suhe slive 25 kg 375.— din franko podvoz razpošilja G. Drechsler, Tuzla. 2963 ZIMSKO OBLEKO in zimski črn plašč za srednjo postavo prodam. Vodnikova c. 12/L, Šiška. 297S 1X033 mrXK3TJq yiiiiiiih»iiiiiiminii n Mesečne sobe oddaja HOTEL STRUKEL LJUBLJANA Posteljno perje po din 10.—, kemično očiščeno din 14.—. čehano ln kemično očišćeno din 25.—. 35.—. 55.—. Belo in sivo t;o>ie oerie in puh dobite najugodneje pri »LUNA« — Maribor, tamo Glavni trg 24-a. VZORCI BREZPLAČNO! OKNA stara, brez »oberlihtov«, 2 kom. 150X125, 2 kom. 100X125 — proda žirovnik. Kožarje. Cena po dogovoru. 2975 PIT.5 NO SVINJO 300 kg. prodam Ogledati: Zg Šiška — Remiza, šišenska c. 63 2970 3eseda 50 par Davek posebe Nalrmnis' zr.esek S.— din GOSPODIČNA malo maturo in trg šolo išče službo v pisarni ah kot oia-rajničarka. Nastop takoj ali pc logovoru. Ponudbe na uprave ista pod »Marljiva«. 2844 'H* liflill! IKIPI'ltl t Veselo silvestrovanje v kleti »Zvezda44 SENZACIJA! ATRAKCIJA! Prvič in zadnjič gostuje v Ljubljani slavni afriški komik Mr. „JEMI" SALVE SMEHA! ZABAVA! Omizje, ki napiše najboljši dovtip, dobi krasno nagrado! Dobra jedača in prima pijača! \ Vesela je glasba in klanja ae gazda! Za cenjeni obisk se priporoča M. 8ILOVIC g JU JB 31 Beseda 50 oar i*i"ok pomene] Nalman1šl znesek 9.— din VAŽNO ZA Sedanji težki VSAKOGAR! časi zahtevajo zdrave živce, zato pridite k nam in pijte mleko, jogurt in smetanco. Zajtrk, večerja ln po naročilu mlečna hrana. — Se priporoča mlekarna »Drama« Erjavčeva 2. 2733 GOSTILNO oddam s 1. jan. 1940 na odstotke v veliki občini v Bački agilni lepi gospodični. Kapital ni potreben Gostilna Kolil, N. Vrbas — Pašićeva ul. št. 102. 2976 iy2 LETA STAR MAČEK tigrast, spodaj in okoli gobčka bel, z zelenimi očmi, se je izgubil dne 7. t. m. iz ulice Za gradom št. 6. Najditelj se vljudno prosi, da ga proti nagradi odda Istotam, 2974 Strofepisni pouk (desetprstni sistem) Večerni tečaji, oddelki od Vfe7. lo 8. in od V^8 do 9. ure zve-ier za začetnike tn izvežbance. TeCaji od 1 do 4 mesece Pouk tUdI do ilktatu Novi teeafl «e prično 3. januarja. — Šolnina lajni&ja Največja »trojepisnica s 50 pisalnimi stroji raznih sistemov. — Vpisovanje dnevno. Tbristofov nem zavori Domobranska c. 15, tel. 43-82. 2977 RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE! Najnovejši otroški in isračni vozički dvoholesa. šivalni stroji, prevozni tncikli pnevmatike. — Ceniki franko! TR5BUNA F. K. L. LJubljana, KarSovška 4 J"3"^ Ima v zalogi f£ SEVEB RUDOLF Marijin trjj 2 NAGLUŠNI! Bolj-.e boste slišali s pomo jo svetovne metode z majhnimi stroški. V va-em ušesu so trt male gibljive koičlce. Alto te ko čice ne funkcionirajo dobro, slišite zelo slabo. Večine besedi ne razumete.. Glasovi ne doppo do ušesnega živca. — Na tisoče Jih trpi zaradi tega ne d ostatka. Uporabite zato celo majhen srebrni Vibraphon. pa bo Vaša naglušnost izginila.— ker bt one male kosčlce zopet postale sprejemljive za glasove. Tako bi spet zadobili mir ln rado vol j nos t. VIBRAPHON je majhen, srebrn aparat, kl se skoro ne-opazeno nosi v ušesu, brez baterije, brez žic tn brez vsa kega drugega priveska. Dajemo Vam priliko, da preizkusite VIBRAPHON tekom enega meseca, brez obveznosti nakupa ter Vas prosimo, da Izpolnite kupon ln nam ga pošljete. Vam bomo pos!"M čisto brezplačno nafto »Ziatno knjižicu sluha«, zdravniška potrdila ln številna priznanja nasin odjemalcev obenem t pogoji za 30 dnevno poskušnjo (Dep. 30. D.) Zagreb. TOMISLAVOV TRG 17. A- Uhelj. B- Vlbraphonv vnanjem sluhovodu C. bobnič. D. kladevce. E nakovalce, P suremeace. G. školjka, H. Evstahijeva cev. Pošljite mi brezp.a^nu »Zlatnu knjižicu sluha« ln po jo Je ea 30 dnevno poskus ujo Ime:_* _ Nasov: (Dep. 30. D.) Zagreb, Tomislavov trg 17. i vi4#4j fdcluy/ Kdo bi tako kupoval, namesto da bi vprašal po kakovosti! Pri nakupu žarnic zahtevajte izrecno imn ie kvalitetno TUNGSRAM KRYPTON žarnico: Ista da več sončnim žarkom podobne svetlobe ln porabi pri tem mnogo manj toka! BOLJŠA LUC, MANJŠI STROŠKI! mmmm ■HMHHBL'mr.!, i IZŠLA je nova pesniška zbirka Alojza GRADNIKA ZLATE LESTVE Pesnik, ki je danes poleg Otona Župančiča prvak slovenske pesniške besede, se je v tej zbirki še bolj kakor v prejšnjih poglobil v večne skrivnosti življenja. V nepozabnih verzih opeva Gradnik v tej zbirki našo domačo zemljo in njenega človeka, lepoto prirodnih razpoloženj, moč človeške strasti in naše neutešno hrepenenje za bregovi večnosti. Človek in priroda, življenje in smrt, ljubezen in vera, kmet in njegova zemlja — ti večni pesniški motivi so dobili v novi Gradnikovi zbirki krasen umetniški izraz. Kdor ljubi slovensko besedo, bo gotovo uvrstil »Zlate lestve« med svoje najljubše knjige, saj so »Zlate lestve« ena najlepših pesniških zbirk, kar jih je izšlo zadnja leta. »Zlate lestve« se dobe v vseh slovenskih knjigarnah in v večjih knjigarnah v Beogradu in Zagrebu. V celo platno vezan izvod stane 50 din, v polusnje vezan 75 din, v celo usnje vezan izvod (izšlo je samo 100 numeriranih izvodov na boljšem papirju) pa 100 din. — Naročila sprejema tudi: NARODNA TISKARNA — Ljubljana, Knafljeva ulica št. 5. rm^^^T^TT """"" RUDOLF KRESAL: „Vilica španskega Novele 300 strani Dustriral NIKOLAJ PIRNAT Izvlečki iz dosedanjih kritik: ... Glede motivov je Kresalova izbrana proza prav pestra. Pisatelj Vejice Španskega bezga je v naši pripovedni književnosti eden najkremenitejših ispo-vedovalcev tistega pokolenja, ki mu padajo deska leta v vojno ali prvo povojno razdobje. — Zato Kresal z neko posebno dovzetnostjo opisuje usodo otrok ln mladostnikov. — Rad se mudi v predmestnih ulicah, kjer vladajo glad, beda, prostitucija, zločin: rad opisuje nesrečne rodbine in mlade ljudi na razpotjih življenja. Del njegovih zgodb se odigrava v bolnicah in Ječah, tam, kjer je človek najbednejši. najbolj brez moči. Pisateljeva simbolna podoba življenja, bi se daia izraziti s tisto vejico španskega bezga, ki jo prinese paznik v jetniSko celico. Je to simbol lepote, ki prihaja v avet trpljenja in obupa is nekega drugega, lepšega in svobodnejšega sveta. — Iz Kresalove knjige govori pisatelj naših dni in njegova govorica je težka kakor naš čas. (> Jutro« —o.) ... Kresal je svoju knjigu novela »Grančica jorgovana« podelio na četiri dela. U prvom delu »Večne potic, svojom lepotom, zaorugljenosču i hormo-ničnošču ističe se pripovetka >Asjac . . Drugi deo je nazvan »Dom«, najbolji deo u ovoj knjizi i zadahnut je socialnim uži vi javan jem, gde bi Kresal mogao steči zavidnu reputaciju. Pored nesumnjivo uspele novele »Meksikajner Peter« svojom životnom suptilnošču i stvarnom tragikom blistaju »Devojka iz tovarniške ulice«, »Otrok« 1 »Vrata«, ko je se z »Matijom Bulcom« iz trečeg dela pod imenom »Rat« mogu ubrojati med ju najbolje priloge sa vremen« slove-načke književnosti. — Još jedna vrlina odlikuje stil Rudolfa Kresala: To je njegov savršen i izgradjen jezik, a i zadivljavajuča jezgrovitost rečenice. U tom pogledu je pravi majstor i mogao bi služiti za poučan primer. (beog. »Pravda« M. Rak oče vic") Knjiga v krasni iz\1rnl zunanji opremi akad. slik. Franceta ftkodlarja »e dobi v vseh knjigarnah ln pri Založbi »Slovensko delo«, LJubljana. Knafljcva ul. 5. — Cena v platno vezani knjigi din 100.—, ▼ poluanje vezani din 120.—. NAJLEPŠE ČTIVO Ravijen: Zgodbe brez groze Klabund: PictvRoSputir Ravijen: črna vojna Thompson: Slvho Majerjeva: Rudar$Ua balada Broširana knjiga: din 10.—vezana knjiga, din f&- ZALOŽBA „CESTA" LJUBLJANA, KNAFLJEVA UUCA ST. S Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof /J Vsi v Ljubljani Kranjska hranilnica prešla v last Hranilnice dravske banovine Po enotirnem e!;spoze;a pre:"s. fin. odbora je obč. odbor sprejel predlagani dogovor Kranj, 2b. decembra Na včerajšnji seji občinskega odbora, kateri je prisostvoval tudi sreski načelnik g dr. Vidic je bila kot glavna točka dnevnega reda dana v presojo znana zadeva fu zije Mestne hranilnice z banovinsko hranilnico. V več kot enournem referatu je predsednik finančnega odbora in dolgoletni predsednik upravnega odbora Mestne hranilnice g. Fock tolmačil obč. odbornikom stanje hranilnice in potrebo po fuziji z ime novanlm zavodom. V uvodu Je podal kratko zgodovino stanja mestne hranilnice zlasti od 1. 1926 naprej ko je on sam stopil v predsedstvo zavoda, ki se je od tega leta da^'e tudi lepo razvijal ln dosegel v zadnjih letih 48.000 000 din vlog. Kranjska hranilnica je bila ena Izmed redkih zavodov- ki je tudi najtežja leta kriz premostila brez večjih težav ln je tudi v času splošnih zaščit izplačevala vloge, če ne drual tudi težnjo indujtrtje k selitvi na jug. ki bi jo vsako zvišanje občinskih davščin gotovo še pospešilo. Upoštevajoč vse to se je pričelo v svrho zaščite vlagateljev in pa zaradi izrednih časov, ki so spravljali derfr"e revode v težke položaje, pa tudi v zaščito vse občine z razgovori z odlo- čujočimi faktorji pri Hranilnici dravske banovine v Ljubljani. Po izvršitvi revizije domače hranilnice, o katere odličnem stanju so se merodajni krogi prepričali in prav zaradi tega tudi pridali na fuzijo, se je pristopilo k podrobnejšim dogovorom. Pri izredno strogem pregledovanju stanja mestne hranilnice se je ugotovilo, da bi po vseh odbitkih, ki bi pripadli po prevzemu oziroma fuziji s hranilnico drav. banovine kranjski občini, prišla v last banovinski hranilnici Kranjska hranilnica v najslabšem slučaju z 20.000 din primanjkljajem, ki pa v primeri s skoro 50.000.000 vlogami ne bi pomenil veliko. Kranjska občina pa bo prejela v smislu dogovora za nepremičnine, tu sta zapopadeni hranilnič-ni hiši, rezerve za kurzne razlike, pokojninski zaklad, fond za obresti, čisti dobiček za 1. 1940 itd. v skupnem iznosu 7,228.000 din. S podpisom dogovora in s prevzemom domače hranilnice iz rok likvidacijskega odbora, ki ga sestavljajo odborniki upravnega odbora mestne hranilnice, bo prevzela vse jamstvo za vloge po Hranilnici drav. banovine banovina sama. Po tem grobem tolmačenju je obč. odb g. Fock prišel na samo čitanje osnutka dogovora, ki pa še ni povsem definitiven temveč bi bil še spremenljiv, vendar le v dobro kranjske občine. Dogovor obsega 11 točk, v katerem je združitev obeh zavodov točno formulirana. V več točkah se obravnavajo zlasti vprašanja formalnosti okon prevzema do končne prevedbe. Nekatere točke pa se nanašajo na gotove dolžnike kranjske hranilnice, ki naj bi jih prevzela kranjska občina. Tako naj bi prešla za druga >Narodni dom« v Kranju, ki ima še 1.272 000 din dolga na brezobrestnem posojilu kot dolžnica občine in ne novega zavoda v položaj izrednega zavezanca, kakor Sokolsko društvo v Stražišču, ki doi-guje še 114.000 din. Glede teh izjem omenjenih že v provizoriju dogovora pa se obe stranki še nista povsem zedinili. ker bi zastopniki Kranjske hranilnice radi dosegu od Banovinske hranilnice obrestovanje teh vlog. kar bo verjetno doseženo V 5. točki dogovora je tudi točno obrazložena prodaja vrednostnih papirjev od katerih si bo občina pridržala avstrijske obligacije vojnega posojila in vojne rente v nominalnem zne sku 6.365 000 K kar bi ob prevedbi zneslo po sedanjem načrtu ministrstva financ približno 1.700.000 din. Ostali vrednostni papirji predvojne emesije se navržejo prevzemniku, d oči m bo za sedaj veljavne prejela občina dokaj ugodne procente po kursu na dan 31 dec. t. 1. Po pozivu g. Focka na obč. odbornikr naj glasujeio za združitev je tudi g. župan govoril v prilog združitve na kar se je izvršilo glasovanje in je bil predlog skoro soglasno sprejet. Ker ni bilo na dnevnem redu poleg odobritve prehranjevalnega odbora, v katerega so bili na oredlog Združenja trgovcev izvoljeni še sledeči zastopniki gg Ahačič. Grims in kot namestniki, Rekar in Terčon. dočim Zveza industrik.r-v še ni javila svojega zastopnika, je g. župan omenil še prispevke Jusročeške. Jueobruru in elektrarne iVnko Majdič za zimsko pomoč. Pred zaključkom je želel vsem od bornikom tudi srečno novo leto in uspešno delo v prihodnjosti za dobrobit mesta. Na Dolenjskem nad pol metra snega Visoki snežni zameti so za praznike zelo ovirali avtobusni in železniški promet Novo mesto 27. <*?ccmbra. Že od nedelje dalje je na Dolenjskem po malem snežilo. V torek pr;j prazn'kom pa je nastal silovit snežni metež. Snež lo je v prav gostih debelih ko.*m čin ves dan sneg je onemogočil ves redni prome.t z moloniml in drugimi vozili. Avtobusna zveza Novo mesto—Kr.*ko ia No ;o mesto —B. cžlce je bila zaradi srninih žametov takoj pretrgana. Po.tni avtobus Lrež'ce— Novo mesto je obtičal v sne^ru nekje v Strrškom borjtu. Er.aka usoda je dsletela Da božični dan potniški vlak, na progi Karlovac—Ljubljana. Vlak je obtičal v snegu pri postaji Meh'čevo. Vlaku je bila poslana iz Novega mc.f;ta na po.noč Ioko-i toti ra s snežn'm plugom. Razen te je bila odp-slana še posebna lokomotiva. In tri m ti ve so komaj spravile vlak iz ve-ir - zrmetov. Na progo so bili poslani tudi delavci, ki so jo očistili. Spričo teara so Imel] v?i vir ki na tel progi tudi po dve ur! zamude. Mnorro ljudi, ki so že'eli prebiti praznike med svojci, je moralo ostati do >a Kolodvor v Karlovcu je bil v prazni-ih nabito poln vlakov, ki n'so mogli m 1 evati vo?n? po z~snež*>ni liški progi. Na božični dan eo v Novem mestu vse d -o'dne mestni delavci kidali sneg. Z de-lo-n so nadaljevali d"i?T7 dan vse doooTdne, da so vsaj ?a. si"o očistili najvarnejše mestne dohode. Tudi hišni posestniki so bili r: morasj zagrabiti za lopate in kidati s-onr i2rped svfti h hiš. Mnogo slabše je bVo v tem pogledu na deželi. Ljud;e so bili c n praznika oboroženi z lop .tami in kidali 5ncg okrog svoi h hiš in gospod ar sk'b P .--"opij. Snec so klda'1 tudi z vaških potov do glavnih prometnih žil odnosno Cost. Na Štefanovo so pričeli čistiti tudi državno cesto Novo mesto—Zagreb. Na cesti so montirali odnosno zložili širok železen snežni plug, ki ga je vleklo več parov močnih konj. proti Brežicam. Cesta je danes že povsem očiščena snega in promet na nji je obnovljen. Zaradi snega m ker še niso bila pota. ki vodijo v mesto, očiščena, ljudie iz bližnjih vasi in okolice niso mo-rli na Štefanovo v mesto, kakor je to vsakoletni običaj, da prihajajo v velikem številu. Tako je bilo mesto na ta sicer zelo živahen dan kar mrtvo. Sele okrog poldneva se je pojavilo na trgu nekaj premraženih meščanov, ki se lin je pa zelo mudilo, ker jih je pošteno zeblo. Gostilne «o bile na Štefanovo skoraj prazne in od nikoder se ni čula hreščeča harmonika. Za spoznanje več živahnosti je bilo po gostilnah šele zvečer. Mladna je posedala po kavarnah, starejši meščani pa so se oklenili svojih poličev in modrovali o notranjem in zunanjem položaju. MnOgo razgovorov je bilo posvečen'h tudi draginji ln sp'o*nemu gospodarskemu položaju. Će ie kdo tem razgovorom prisluhnil, je dobil vtis, da so pri sedanjpm stanju ^najbolj prizadeti« trgovci, predvsem še tisti oblačilne stroke. Omeniti je treba da le mno?o visokih .snežnih žametov na vseh cestah, ki vodiio preko Corjancev in proti Kočevju. Snega je po dolinah nad 60 cm. po hribih in kjer so zameti, pa še več. V noči od četrtka na petek smo imeli 19 stopinj pod ničlo. Dopoldne mraz ni kaj prida popustil. Popoldne pa se je nebo znova pooblačilo in postalo je toplejše. J-tri smučarski vlak na Dolenjsko Odhod iz Ljubljane točno ob 8., povratek ob 18.02 2cleTn:šfca direkcija objavlja: Jutri bo vozil na progi L ubl-:an»i—N»vo me^to poseben smučarski vlak z odhodom lz Ljubljane tečna ob 8 in s prih°dcm v Novo me?to ob 10.15 ter nazai v LJubl'an^ vlak z odhcdom iz Novega me^t1 ob 15-56 in s prihodom v Ljub! ano ob 18.02. Za ta vlak veljajo povratne karte. Putnikovo" obvestilo železniška direkcija je ugodi'a predlogu Tujskoprometne zveze ter bo glede na velik naval smučarjev radi ugodnih snežnih razmer na Dolenjskem uvedla jutri tn na novo leto poseben vlak za smučarje, ki bo odhajal iz Ljubljane kot drugi del vlaka št. 9213 ob 8. z'utraj. Smučarji naj se poslužujejo tega drugega dela, v katerem se bodo po možnosti uvrstili tudi smučarski vagon, i Iz Novega mesta se bo ta smučarski vlak vračal po veznem redu sedaj ukinjenega vlaka št. 9226. Odhod s posameznih postaj je razvi:'en iz voznega reda. Iz Novega mesta bo odhajal ob 15.56 s prihodom v Ljub"ano cb 1802. Nadalje bo ljubljanska direkcija državnih železnic prelagala generalni direkciji, da bi ta vlak voz'1 na novo leto kot izletniški vi p k z možnost jou porabe nedeljskih povratnih vozovnic. Ko smo v'erai izrazil: sr/o^no želio smu-ča^ev ca bi vozil tud: na DxenJako p>-s^ban smučarski vlak. kadar ie smuka ugoina ka':or zd j. nismo pri!ak vali da bo tei Ž3ji tako hitro ustreženo. Železniški upravi gre vse priznanje, da ie uvedila to nujno potrebo in ustregla množi smučarjev, ki S3 zaradi ne '~odn h sn ž ih ra mer na Gorenjskem, ra.ez ni z o'i na Dolenjka kam^r pa tud n ta o d :č in zato tudi stroški niso tako visok ka cor j'h ima smučar, če se n ooti ni Gcr^mi-sko Z velikim veseljem bodo tor3i smučarji pozdravili vest di b> voM! jutri na Dolenjsko poseben srnučarsk vlak. k ima tudi ze*o prT-laden vozni red. Pispric^nl smo. da bo žele—iš'ca u-~a a jut sp>-zna'a. kaki d treben nan osamo, na" cdred" smuca-sM vlak na Dolenl £ko v?ak-> nedo'n in pravnik, dokler bo smuka tam ugodna. Smučarji Dolenjska vas kliče Mikavnost dolenjskih gričkov privablja v zadnjih letih vedno več gostov že v zgodnji spomladi. Letošnja zima pa hoće. kakor izgleda, tujskoprometni tok tudi pozimi obrniti proti Dolenjski. Prvi sneg. ki je pogrnil livade Slovenije je v največji meri obdaril Dolenjsko ter imata Kurešček m Polževo že več tednov izborno smuko. Božični sneg pa je tudi okolico Novega mesta pokril s plastjo 70—75 cm snega. Tc nedeljo in v času Novega leta bo gotovo naša dolenjska metropola pozdravila mnogoštevilne smučarje, saj imajo ugodne železniške zveze, pa tudi primerno število dobrih in udobnih hotelskih sob na razpolago. Možnosti razgibanja v opojnosti smuške-ga sporta pa je dovolj v neposredni okolici Novega mesta pa vse tja do pod Trške gore, kjer zidanice še vedno nudijo mnoge žlahtnega pridelka vinskih goric Zanimivi so izleti čez drn in strn. na katerih si smučarji lahko ogledajo še gradove Klevevž ali Otočec, dobro poznan po našem pisatelju dr. Ivanu Tavčarju. Kogar pa mikajo bolj višine, bo svoj izlet usmeril na Gorjance, kier nudi gostilna pri Sv. Miklavžu dobro hrano in prenočišče V izlet pa lahko vključite tudi obisk Dolenjskih Toplic ki ležijo ob hribu Gradišče, kjer lahko smučar kar spotoma poizkusi svojo umetnost Bližnja in daljna okolica Novega mesta nudi torej smuko, kakor si je lepše ne moremo želeti. Snežne razmere Poročilo TPZ v L|ublianl in Mariboru, ter SPD 28. XIL 1940. Rateče-Planica 870 m: —15, jasno, 14 cm snega, pršič Planica-siatna 950 m: -7. jasno, 20 cm snega, pršič, drsališče uporabno Pl^niea-Tamar 1108 m: —16. jasno, 20 cm sne »a pršič Kranjska gora 810 m: —13 jasno, 7 cm snera. pršič, drsališče uporabno Bohmj-Sv. Janez 580 m: —13, jasno, 3 cm snega, srež, drsališče uporabno Bohfnj-Zlatorog 530 m: —13. jasno, 5 cm snega. p:šič Bohinj-Rudnica 800 m: —13. jasno, 5 cm snega, srež Dom na Komni 1520 m: —17, jasno, 20 cm snega, pršič Valvasorjev dom 1180m: —10, jasno, 10 cm snega Dom na Kofcah 1500 m: —15, jasno, 30 cm snega, pršič Dom na Krvavcu 1700 m: —15, jasno. 25 cm snega, pršič Kamnika Bistrica 601 m: —16, jasno, 10 cm snega, pršič Jezersko 890 m: —5, jasno. 22 cm snega, pršič Kurešček 833 m: jasno, 35 cm snega pršič Sodražica 550 m: —14, 50 cm snega, pršič Erjavčeva koča na Vršiču 1515 m: —8, jasno, 20 cm snega, pršič Dom na Mrz'ici 1119 m: —17, jasno, 60 cm snega, pršič Kom 1219 m: —17. jasno, 50 cm snega pršič Polževo 620 m: —17. 42 cm snega, pršič, skakalnica uporabna. Pohorski dom, 1030 m, Mariborska koča, 1080 m. Poštarski dom, 910 m, Sokolski dom, 1100 m: —15, jasno, 45 cm snega, pršič. Klopni vrh, 1269 m: —15, jasno, 45 cm pršiča. Koča na Pesku, 1382 m: —15, jasno, 120 cm pršiča. Sv. Lovrenc na Pohorju, 483 na: —14, jasno, 21 cm pršiča. Ribnica na Pohorju, 715 m: —14, 23 cm pršiča. Senjorjev dom, 1522 m: —15, jasno, 55 cm pršiča Rimski rvelec 530 m: —20, Jasno, 35 cm pršiča Peca, 1654 m: —14, jasno, 35 cm pršiča. Logarska dolina: —24, jasno, 16 cm snega, srež. Koča na Smrek oven. 1318 m: —5, jasno, 50 cm snega, pršič. Mozirska planina, 1344 m: —9, 30 cm snega, pršič Celjska koča, 700 m: —19, jasno, 30 cm pršiča. 27 .Xn. 1940. Zelenica 1534 m: jasno, 65 cm snega pršič Bled, 501 m: —15, jasno, jezero za drsanje tu in tam uporabno. Lisca. 947 m: —15, jasno. 45 cm pršič. Novo mesto: jasno, 70 cm pršiča. Rogašk aSIatlna: —10, jasno, 38 cm snega pršič. Pomen besed Vodoravno: l. Desni pritok Donave. 5 duh, 8. zdravnik-specialist. 10. m:slo v južni Franciji, 11. glasbena nota 12. vzk ik. 14. osebni zaimek, 15. to, kar ima v a k človek, 16 zver. 18 italijansko me to. 20. seznam od katoliške cerkve obsojzn h naukov. 22. hišni bog. 23. p: i ok Vi?le. 25 osebni zaimek, 26. glasbena nota, 28 glasbena nota v skali. 29 k'taiska dožinska mera 442 m, 30. štirje enaki s:fi a n ki 32. oddelek, rimske vojske. 34. naolavina, 35. vladarska hiša. Navpično: 1. Dragocen vrč kot darilo, zlasti zmagovalcem pri šp rtiih te'anah 2. dva enaka sosla^nika. 3 vrtna lvšica. 4. japonski admiral iz rusko-japonske vojske. 5 kraievni prislov. 6. Dredlc«. 7 letni čas. 9. prvih pet Mojzesovih knjig. 11 p -s!anec, oglednik, ogleduh. 13. časovni prislov. 15. berač na Itaki iz Homerjeve I i-jade. 17. alkoholna pijača, 19. mesto v Sr- Krasno petje, dramatična vsebina preprosto čustveno dejanje in spretna režija GEZE von BOLVARYJA odlikujejo muzikalni velefllm %MV1 AHI ¥1? W CAMT KISO MATICA — TELEF. 22-41 i^lJCJLU&JtltlC m\£j Sr&nU Predstave danes ob 16.. 19. in 21. uri ! Jutri predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri, dopoldne po znižanih cenah ob pol 11. uri. BENJAMIN GIGU poje >LA BOHEMEi in »ODISEJAc! — V glavnih vlogah Marta Harell. A. Schonhals. i 3 Soglasna je sodba, da tako odličnega filma, kot je TRAVIATA še ni bilo na sporedu Priljubljena pevka Maria C<»botari je v tem filmu brez dvoma pokazala vse svoje Igralske ln pevske sposobnosti. — Za kratek čas pa skrbi znana Lucie Englisch Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri, jutri ob 10.30 ljudska predstava pri znižanih cenah ter ob 15., 17., 19. in 21. uri! KINO UNION — Tel. 22-21 MATINEJA danes ob 14.30 — jutri v nedeljo ob 10.30 TARANTELA razkoSna filmska opereta z J ea.net to Mn<- Donald Ob 16-, 19. in 21. uri zabavne pustolovščine popularnega Micky Rooneva v filmu Andy Hariy — detektiv Neprilike mlađega Andyja s tremi ljubkimi deklico mi Vam nudijo dve uri prisrčne zabave in vem razpoloženja. KIXO SLOGA. tel. 27-30 ■■■■■MMMHHaHHBBHHnSKMBa biji 21. romarski spolnik 22. m ^rs'ca žival. 24. babilonski bos lune. 27 obok 30 oddelek voiske 31 sredstvo za vezanje. 32. veznik. 32 kaza ini zaimek Rešitev križarske, objavljene v božični številki Vodoravno: i. Zbor 4 koze 8. Vid 10 sem 11. oh 12. sin. 14 po 15 naza.enec 16. čč 17 v v v. 18 ti. 19 Disar 21 kd.-> 23. Usa 25 Dži.mnja 26 oda 27 Ana. 29. rajon 32. Ik 34 Bug 35 oa. 36 Makedonec. 37. iz. 38 len 39. ti. 40. nad 42. vej 43. Andi. 44 Mura. Navpično: i zvonček 2 Bihač 3. od. 5 os. 6. zopet 7. emociia. 9. Mir vsem ljudem 12. Sava 13 Neva. 19. oožar 20. Rujan. 22 d d d 24. San 26. OTimina 28 akcija. 30 Abel 31 ogon. 33 Kazan. 35. Peter. 41. d d. 42. Ru (rutenij). Nase gledališče D R A >1 A Začetek ob 20 uri Sobota. 2S decembra: Ugrabljene Sahinke. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Nedelja. 29. decembra: ob 15. uri: Mali lord. Mladinska predstava ZniZane cene od 20 din navzdol. Ob 20. uri: Krog s kredo. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Ponedeljek. 30. decembra: zaprto Torek. 31. decembra: ob 21. uri: Cigani. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol OPEK \ Začetek ob 20 uri Sobota. 28. decembra: Friderika. Red B. Gostovanje tenorista Josipa Gcstiča. člana zagrebške opere Nedelja, 29. decembra: ob 15. uri: Angel z avtom. Mladinska opereta. Izven c b 20. uri: Carmen. Izven Ponedeljek, 30. decembra: zaprto Bazični izlet v Novo mesto Nekaj spominov na stare čase in razmere Pred 44 leti je bila zima kakor letos Ljubljana, 28. decembra >Gospod sprevodnik, dajte nam no prostor, kjer bomo lahko plesali. Se bomo vsaj malo cgreli.« Tako je vzkliknila podjetna Dolenjka, ko stmo prestopali v mrzlem vagonu, med tem ko se je sprevodnik trudil in odvijal zapore, da bi spravil nekaj gorkote v voz. Ko imaš Ljubljano za seboj, tn ti šine pogled čez zasnežene poljane, se hitro znajdeš v zimski progi. Ko prestopiš v Novem mestu na kolodvoru v avtobus, te zopet sprejme mraz, katerega preženeš šele v gosteljutni hiši s tropinovcem in kolinami s kislim zeljem. Pred 44 leti, je bila prav taka zima; ko sem bil doli. Nova cesta s kolodvora je bila že speljana. Soteska pri nekdanjih mestnih vratih se ni nič spremenila, enako tudi ne ulica, ki pelje na Glavni trg, ki je ohranil svoje staro patriarhalno lice. kaker ljubljanski Kongresni trg s svojimi starimi hišami, ki so se bolj očito pokazale, ko so sedaj oskubill Zvezdo kostanjev in je torej ni več. Da, še nekaj pogrešaš na glavnem trgu v Novem mestu. Starega vo n jaka v zgornjem delu trga ni več- Po umetniški uvidevnosti takratnih mestnih očetov je romal baje nekam na Zg- Avstrijsko. Da je šlo to staro mesto, ozlioma dežela z duhom časa naprej, c paziš prav za prav šele. ko korakaš ćez novi most — mi smo hodili še čez lesenega —, takrat je bila Gregorčeva hiša, kjer smo na dvorišču telovadili zgeraj, sedaj je pa narobe. Srečuješ vojake; včejsih je bila tudi vo-ja/nica nad Krko in na stenah modre figure, toda stanovali so v njej dijaki, med njimi študent vseznal K., poznejši profesor. Cesar ša* nismo mogli dovoliti pred 40 leti, smo storili sedaj. Zavili smo v Kan- dljo k >štemburju<. Ta priznana gostilna je bila za nas kraj sveta, kamor ni st študentovska noga; kajti k »dtamburju« so zahajali naši bogovi, profesorji. Toda kakšna sprememba! Ni več očeta fitem-burja, uglajenega, restavraterja, cigar markantna postava mi je tako impom ral a Seveda smo bili sedaj popoldanski gostje skoro sami. Zahctelo se nam Je še drugih podvigov in spominov. Pogledal sem na ki^j, kjer |e stala nekdaj Vindišarjeva gostilna, kamor sva zahajala s Kettejem, in kjer je stregla gostom Pepca ali Johanca; skromno. Uho dekle. Zadaj nad Krko je Vragov k>g, kakor smo takrat imenovali ta kraj. Tu je bila proti koncu šolskega leta veselica novomeške požarne brambe. Pogasili so 8e precej žeje, ko sva prišla z Drag'tinom proti mraku na veselični prostor. Priscd a sva k dolgi mizi. R^zrolrženje je bilo od! Nazadnje je vstal bradat kanrlist. o : tU s pogledom svojo hujlo polovico in zapel: Wenn du mich liebst. mrin Kind, so former nach Berlin . . . Medlo ie. Ob strrni srno pust 'i O: m in nadaljevali pot proti Gotni vasi, in tam je Beloknmiec tako zakuril. 6a ni.^mo nić več čutil mraza, ko smo vstopali na dolenjsko že'emico v letu Gospodovem 1940. — proti Ljubljani. P. 31. decembra ob 20.30 uri SILVESTROVANJE SOKOLA I — TABOH Godba! Programi Ples! Iz Kranja — Vodovodna cev je počila. Včeraj dopoldne j*1 nenadoma prenehala teći voda in gospodinje in razni obrati so s skrbjo spraševali, kaj je vzrok nena:nega pomanjkanja vode. Kakor smo zvedeli, je povzročil to pomanjkanje vode hud mraz. katerega posledica je bila, da je v bližini rezervoarja počila glavna cev. Ker so zaradi zmrzle zemlje popravila otežkočana, bo verjetno tekom današnjega dne kljub vsemu že zopet dovolj vode. — Šahisti bodo jutri zopet tekmovali Ln to kar z dvema nasprotnikoma. V eni tekmi bodo agilni Člani KšK imeli za nasprotnika sosednji klub iz škofje Loke. za temi pa se bodo pomerili člani KšK iz prvega razreda v Šahisti, člani Jug. akad. dništva. Kogar veseli kraljevska igra, naj si ogle-ca zanimivo borbo, čas prireditev bo javljen na tabli v hotelu >Stara pošta«. — Snega ni, mraza prevez Kakor drugod po Gorenjskem tudi naše mesto ni zima obdarovala s snegom, ki bi ga tako želeli naši smučarji pa tudi naši tujskoprometni krogi. Namesto snega pa nas prav občutno oblega nizka temperatura, ki pade večkrat tudi pod 15 C in še več pod ničlo. Opozorilo žclezniLke uprave Ob sedanjem občutnem mrazu, ko ie nad yse težko zadovoljivo ogreti v'ake. napru^a železniška uprava potujoče občinstvo, naj v lastno korist podpira delo ietezniikih uslužbencev, ako želi. da bodo vfuki dovoljno pregreti Pot liki naT opuste vsako nepotrebno odmranje va i vrat, oken in prezračevalnih loput. pr^hjianie iz vagona v va&on, itd Sicer bo ves trud zaman ker ie pn tako hudem mrazu kakor je nastopil zadnje dneve, uspe*no r.^re-vanjc vlakov že irak nad vce otezkočenOi Samo najsložnejfe sodelovanje občiflttTl *n vlakovnih sprevodnikov lahko omogoči uspešnejše gretje, seveda ob upoštevanju vseh navodil sprevodnkov Vsi potniki, brez izjeme naj vzajemno posifa da bou do ostala vezovna vrata pri vstopanju in izstopanju *im krriš^ cas odpr a da se ne bi vozovi sh'adi'i. ker je nemogoče zopetno ogret- sh'aiem v* C on* t**vt med vožnjo. Ze!ezn.:ka uprava pričakuje, da bo potujoče občinstvo v po!m men uvaževalo njeno gornje opozorilo. Stran 4 >SLOVENSKI NAROD«, »obota, 2«. decembra 1940. stev. 297 Štiri božićnice mestne občine Obdarovanih je bilo 162* revežev, ki so dobili za 251.500 fin daril Maribor 97 HppomKri «%4 Maribor, 27. decembra Mestna občina mariborska je priredila letos 4 božićnice. Prva božićnica se je vršila dne 21. t m. v mestnem dnevnem zavetišču za V. okraj. Poleg gojencev zavoda so bili polnoetevilno zastopani tudi Btarši, ki so z vidnim zanimanje sledili nastopom svojih otrok (božični prizori, deklamacije in pevske točke) pod vodstvom učitelja g. Jakopca. Druga božićnica se je vršila v mestnem mladinskem domu dne 23. t. m. Tej božićnici sta poleg zastopnikov mestne občine prisostvovala tudi predsednika Društva za podpiranje revnih učencev ga. Stu- pica in Šolski nadzornik g. Lavrič. Gojenci zavoda so pod vodstvom učiteljice gdč. Serajnikove nastopili z deklamacijami. tamburaškim zborom, petjem in božičnim prizorom »Sirota Marica«. Prireditev se je zaključila z državno himno. Istega dne se je vršila v prostorih mestne ljudske kuhinje božičnica za delavce, zaposlene pri javnih delih iz sredstev zimske pomoči, naslednjega dne (24. t. m.), pa božičnica za starostno onemogle v obeh mestnih oskrb-ntsnJcah. Pri božićnici v mestnem mladinskem domu je imel božični govor član mestnega sveta in predsednik kuratorija zavoda g. dr. Sušnik, pri ostalih treh božičnicah pa načelnik mestnega socialno-političnega urada g. Brandner. Po vsaki božićnici je sledilo obdarovanje prisotnih. Razen tega se je vršilo obdarovanje tudi po šolah in v socialno-poLitič-nem uradu z raznimi nakazili. Pri tem niso bili pozabljeni niti oskrbovanci mestne občine v tujih zavodih (Ptuju, Muretincih. Ljubljani), saj jih je zastopnik mestne občine osebno obiskal in obdaroval. Skupno je bilo obdarovanih 1622 oseb (987 otrok in 635 odraslih) z darili v skupnem znesku 261 500 din, ln sicer v naturalijah (obleke, perilo, čevlji, kurivo, živila) za 208.500 din in v gotovini za 53.000 din. Vzorno soglasje med delavstvom in delodajalcem Tvornica M. Rosner je obdarovala svoje delavstvo z živili in blagom v vrednosti 550.000 dinarjev Maribor 28 decembra V času draginje so številne mariborske tvrdke. zlasti teksti'ne tvornice, uvedle hva'evredno pobudohvalevrcdiio pcbudo obdarovanje svojega delavstva, ki preživlja v današnjih prilikah hudo preizkušnjo. Primer potrebne uvidevm^ti delodajalca v času borbe preti pomanjkantu surovin, ki so neobhodne potrebne v tekstilni stroki nudi n. pr. tvornica Dovtor m drug k' 'ma del delavstva sta'nc v stanju plačanega dopusta. Razen tega je vodstve omenjene tvornice tudi letos izdatno obdarovalo svo je delavstvo za božične praznike z živili blagom in drugimi živi jen jsk;mi potreb "či-nami. S!ično so se spomnile svojega delavstva tudi druge tvornice. V vrsti teh tvo^nic pa zavzema glede plemenite socia'nc akeje pomoči delavstvu posebno vidne mestt, ugledna tvornica M. Rosner, o kateri je znano, da vneto pndpira vse naci< n^Jne teži,je in pobude. Rosnerjcva tekstilna tvormca je žrtvo- vala pri srvoj*»m dvornem obdarovanju delavstva lepo vsotn 35*1000 din, & čimer je izpnča'a vzorne s<»^las>ie \ odnosu vodstva obrata do svt iega delavstva Sta'na pozornost tvrdkinega vodst\a nap-am delavstvu ustvarja zdravo vzduš'e med delodaia'cem in delojemalcem k- s1 ca lahko postavijo za zg'ed tud1 razne druce tvrdne ter vele-podjetja. ka'enh vodstva št mv- žal poka za^a potrebne uvidevnosti za ž'v,;en:ske potrebe svoieg* delavst*. a in namt-svenstva. Ob dvakratnem obdale vam«: He'avstva je razdelilo vodstvo tvrdkf M P' soer nič mani ko 20 (¥4) kg fižo** 20.000 kg moke in 3500 kg masti Skupna vrednost teh živil ie 300.000 din k -emu pnde se obdan tev z b'aTremerskemu dukatu« in »Hmeljski princesi« je sledi'a sedaj burkama spevoigra »Habakuk«. Besedilo jc napisal dr. *R Do-bovišek v spomin na svojega prijatelja in znanega veljaka Vinka Bcna iz Rake pri Krškem, klavirski part je zasnoval jurklo-štrski učitelj Radovan Gobec, instrumen-tacijska partna dopolnitev pa je delo g. Schdnherja. Dr. Dobovišek sam pravi, da ta burka s petjem ni seveda nobeno literarno kvalitetno delo. ampak da služi izključno gornjemu namenu. Poudarek te vesele, glasbene odrske zgodbe je fc/.kloristi-čen, domač. naš. Mestoma se približuje temu tudi glasba, ki je melodiozna, topla in prisrčna. Radovan Gobec, ki mora s svojim talentom zdeti v zapuščenem Jurklo-Ntru, je tudi ob »Habakuku« pokazal svoje skladateljske sposobnosti in vrline, ki jih je lahko temeljito razvil že v d<"-bn šoli našega odličnega mariborskega glasbenega pedagoga prof. H. Druzoviča st. Krstna predstava »Habakuka« ki se odigrava na naših domačih tleh celjskega okolica, je bila predvčerajšnjim v mariborskem Narodnem gledališču Dirigent Lojze Hercog je glasbeno stran predstave lepo pripravil, prav tako tudi režiser A. Hara- s'ovič odrsko ;n korenoma Kko stran Tu pa tam se je čutilo rahlo nesog'a<=ie med odrom in orkestrom, kar pa ni v bistveni meri motilo poteka uprizoritve. V središču sme'no zabavnih odrsk;h dogajanj, ki se po operetnem modelu končujejo z najmanj dvema srečnima parčkoma, je Gorin'kov »Hnbakuk« Miha Gajšek, ki je deloma povzet po znanem istoimenskem fcalobsieem orig:na!u Komična žilica na*e-ga D. Gorinka je ntznansko nabreknila ob tem spevoigrskem komičnem liku. Dialektična izgovorjava svojska maska, izvirnost kretnje in odrskega ravnanja so poživljali pred nami podobo »Habakuka«, ki si je 9 svojimi aktua'nimi spevi in kupfle-ti v drugem dejanju pridobil tople simpatije hvaležnega občinstva. Komična stran spevo'gre je še poudarjena zlasti v Gajško-vi gospodinji Urši. ki jo je podajala E. Starčeva, nadalje v Harastovicevem mesarju Muheku in Verdonikovem Vogrinovem Janezu. Starčeva ie ponevno izpričala svoj zdrav smis-ei za odrsko kliniko in živahno burko, četudi ve nam je zdela neko'iko pre-m'ada. Njen temperament in živahna igra sta zelo razgibala vso Habakukovo okolico. Obenem je tudi izkazala svojo vsestransko dragoceno uporabnett. Lep uspeh v komičnem žanru je dosege1 tudi Verdo-nikov zelo posrečeni gruntarsk: tepček Vo-grinov Janez, kar veja z druge strani rudi za Harastovičevega poJnokrvnega zagrebškega purgarja Muhcka, ki mu stoji ob srtra ni enakovredna Barica (matij M. Zakraj-škave. Igličeva se je kot simpatična Habaku-kova edinka Slavica zvonke razpela v !ju-b a vnem samospevu ler v ljuba vnem dvo-spevu z I licem M. ManoševsVega. ki je učinkovito odigral letalskega kapetana. V sozvočju speva in igre «sta oba uravnavala svoje odrsko podajanje, dočim je bila vloga Habakukove nečaknje Vere Krušičeve, ki odgovarja operetni vlogi subrete, odrejena ge Marici Brumen Lubejevi. ki je prispevala tudi svoj delež k uspehu domače zabavne spevoigre, kater* so poživljali skriSno naštudirani baletni vložkv V krog sodelujočih so se uvrstili še Turkov sluga Peter, Nakrstov narednik GoKek, Micka S G< rinškeve Tu'ka Danice Sa vinove, Francka Marice Križa jeve. Blažev Petrak in Ko akov Blaž^ Občinstvo se je imenitno zabaval* cb Habakuku in ni štedilo s priznanjem VzkPkalo je tu J: obema avtorjema, ki sta mora'a na oder in ki sta prejela lepa lovoTJcva venca. V. Mariborske in okoliške novice — Ledu je letos že v izobilju. Pri T.eh ribnikih, pa tudi na o^taUn cAw:Lkih -ib-nikih že Dridno lomijo led in ea voz jo v ledenice mestnih pivovarn. Ta^o zgodaj kakor letos že kmalu ni bilo ledu, Dos.ej je biio akoro vsako leto tako. da so začeli led lomiti in voziti šele v jan;imx Da-lavci. ki so zaposleni D.i tem dem gotovo nimajo nič prijetnega, toda zadužek je zaslužek in bolie kakor nič. Pri tem de.u se človek ne samo Dremrazi. ampak to-vrh še premoči Ako se kljub temu ljudj* lotijo tega posla, se vidi. da še ne ma ika deiavoijnih na svetu, kakor trdi včasih ta ali oni modrijan za kakšno gostiln ško mizo ali pa na toDlem za Dečku, (Del. do.) _ Selniški utrinki. Tudi v Selnici ob Dravi so v zadnjem času oživeli N rnci Zbirajo se okoli svojega društva »Kultur-bunda«. To ie razumi j vo Malo težje oa je razumeti, da so v tei družbi tudi ljudje, ki niso Nemci Posebno značilno ie. da se vozi na sestanke »Kulturbunda« nek bogat Selničan. ki ie po rodu vsekakor Slovenec Čast Nemcem toda sramota vsem narodnim odnadnikom. (Del do 1.1 — Obletnica začetka rekordne zime. Lani za božič so hrvatski smučarji po Pohorju iskali — sneg. Pa so iih potolaži'i. da nai še malo oočakaio in sn^a in mri73 bodo dobili še več ko Um bo li bo In re^ ee je milo božično vreme spreobrnilo že na Štefanov večer, a NedolZni otr^cic. so I prinesli že zgo^iai zjutraj ledeno s.icže.ije, ki ie toDlom^r potisnuo na 12 do 16 C poj ničlo. Drugi dan (2d. de^) je m.az še na-rastel m ie z malimi izjc-niami m kratl^Lm pres^edro tiajai tia do srede januarja, na kar je sled.ia drujia uerijoda reko/dne zime. Letos na začetek rekorda m biio Ueba čakati šele božiča, doživeli smo ga vsa prez^cdai že ored božičem. — »Peterčtk« prihaja zopet v glrdal šče. Prvi obisk »Pc?terč.va< s svojimi »p.sled-djimi sanjami«, v prid šol ke kuhinie I drž. deki mesc. šole ie b.i tako razveseljiv, da prav lahko tvega s.oi zjd t i obisk to nedeljo popoldne »Fetr'ek« ima med svojo nedolžno igro toliko tudi zel resnega, da si ga to pot lahko ogledajo tud. odrasli brez otrok ali na, da skroijo za to, da bo »Petrčka« videla in slišala tudi mladina, ki se ni mogla udeležiti Drve predstave. — Mariborske sejmsk€ novice. Na svinjski sejem 27 decembra ie b;.lo prignanih komai 13 svini in prešičev. prodanih ie bilo 9. Cene so bile sled če: 8 do 10 mosecev 700 do 950 1 leto 1100 do 1450 Kg žive teže so prodajali oo 12 d' 16 50 ke mrtve teže oa oo 16 19 — N živinski sejem 24. decembra no 1e bil-* o i-gnanih 5 bikov, 1 konj 50 vo'ov 167 krav in 1 tele. skupno 224 repov. Prodanih jih je bilo 124 Cene so bite sledeča: d^be'J voli 8 50 do 9. Doldebeli voli 7 50 do 8 o e-menski vob' 8 do 10 biki za klanie 6 50 do 8. kavne krave debele 7 do 7 75 plemenske krave 7.50 do 9. krave klooasarice 4 50 do 6.50. krave molznice 8 do 9.50. bre-ie krave 7 do 9 mlada živina 7 do 8 50 teleta 9 do 12. Mesne cene: Volovsko mes^ prve vrste 14 do 18. volovsko me>o druge vrste 13 do 15. meso bikrv krav in telic 13 do 18. telečje meso Drve vrste 16 do 18 druge vrrte 14 do 16. svinjsko meso s e?e 18 do 20. Prihodnji živinski sejem bo v torek 31 decembra t. 1. — Iz šolske službe. Upokojena fe bila meščanska šolska nastavnica ga H^rma BraČičeva. — Na postelji obeSenejra so našl: Mor-ka D. v Košakih Našli so ga ob oostelii naslonjenega in mrtvega Kai -a ie gnale v smrt ni znano — Oživljena mestna g^dbo mariborski Maribor le že od vsega početka čutil potrebo do svoji (civilni) godbi, ki nai bi služila vsem narednim društvom, v prvi vrsti gledališču in Glasbeni matici Maribor ima sicer izborno vojaško godbo toda ta je že po svojem zvanju službeno vezana Sicer oa tudi ne more zado-titi vsem kuiturnim Do>trebam Marib:ra Zato so že ves čas od prevrata da ie razmišljali o ustanovitvi tudi civiineea g.asb:neza orkestra, ki nai bi se do zgledu Liubliane >castma razvil do viška zgledoe Filharmonije. Menda pred 6 leti. ie že priš o do P- vi h po&k.sov. ki so se v kratkem času tako dobro obnesli da ie bil ta orkester prvi ki je pričel z večernimi koncerti v parku Posledica telike tragedije v Mar-seillu pa je prestrigla možnost nadali min koncertov soloh. In tako je bi:a mlada organizacija obsoiena na — čakanje na boljše čase. Kakor sliš mo. se navideni mrtvec na pcbudo gotovih zainteresiranih krogov zo,:et oživlja k novemu živi enju P*-exiseiixuk društva je bil svoj čas gimn ravnatelj v p. g. dr. Tomirkiek. ki je kot predsednik Gla bane matice uvidel potrebo po ust ano rit vi takega pos bnega orkestra. Najbrže ima imenovani v raznih odUčnih crrganiz..ciiah zgledno delovni gospod tudi zdai v svojih rokah glavno vodstvo oživjenja in obnove za Maribor potrebne civilne godbe. — Sokol Maribor Matica vabt na silvestrovanje s sporedom in plesom, Predoro— daja vstopnic pri »Putniku«. 70/n — Ni reklama temveč zares najlepša je silvestrovanje v toplo zakurjenih dvoranah Sokolskesa doma — matice. Spored — ples. Predprodaja vstopnic pri »Putniku«. 71/n — Zdravniška, dežurna služba. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih primerih in v odsotnosti rajonskega zd avnika v nedeljo dne 29. decembra 1940 g. dr. Pogruic Stanko. Tyrševa ulica 14/1. nadstr. — Davčna uprava za mesto Maribor razglaša: Poziv za vložitev prijav o od neri specijalne za prispevka za fond narodne obrambe v letu 1941. Da bo mog'a davčna uprava po § 19/11 toč. 8 in 9 fin. zakona za L 1939/1940 pravilno odmer ti prispevek za fotnd narodne obrambe pozivamo davčne zavezance, da v svojem interesu prijavijo davčni up a vi v času ol 1. do 31. januarja 1941 stanie rodbi skih člaiov na dan 1. januarja 1941 in sic^r: prijave marajo vložiti: 1. vsi davčni zavezanci, ki so nad 30 let stari in samskega stanu, vdovci brez otrok in ocenjeni brez otrok. fP.iJave takse proste). 2. Vsi davčni zavezanci, ki imajo najmanj 3 ali več mladoletn:b otrok (do 21 let starosti). Prijave se t'ksi aio z 10 din in moralo biti p~tr!ene od pristojne občine. Net čne prijave in oni po i toč 1. ki prijave ne vlc-že. bodo kaznovani rali utajbe davka po čl. 142 z. o. n. d. Predpisane t;skcvine dobite pri davčni upra.i v sobi štev. 6. — 60.000 din so odnesli neznani vlomilci iz blagajne tvrdke Meini in Herold v Gosposki unci. Vlomilci so prišli v trgovino s ponarejenimi ključi od vrat ln so tucu blagajno odprli s ponarejenim ključem. Po vlouiu so neopaženi izginili in za seboj zopet zaklenili blagajno in tudi vrata v trgovino. Podcija je uvedla obširno preiskavo. — Nezavestnega ao našli v Kicarju na Dravskem polju viničarjevega sina bLanka iCianjca. Neznani napuciaici so Kranjca na cesti napadli in ga pretepii do krvavega ter ga nezavestnega pustili na cesti ter pobt^nili. Doslej m biio mogoče ugotoviti, kdo so bili napadalci in zakaj so se spravili nad Kranjca, — podprimo šolsko kuh'njo, ki se nahaja v Da"osU>rih prve dekliška meščanske šole, kjer se vsak daa na^iu Ijo do 16J la-ciiih že.odčkov siromašne švls.;e m a i-ne. To bomo storili najlažje in nj.i^si>ei-neje na ta način, da posttimo jutrišnjo po-po.dan^ko predstavo »Petrčk-vin poslednjih sanj« v Narodnem gledališču. Predstava, pri kateri požrtvovalno soieiuieio učenke prve dekliške meščanske šole, i a namenjena v prid zavod ovi šolski kuhinji. Ze prva predstava je privabila številno občinstvo, ki je zasedlo gledališče c.o iad-njega kotič.ca. Prav gotovo bo gledališče tudi jutri popoldan polno zasedeno — Odlikovan Je bil od vet g dr. Rudolf Ravnik z redom Jug^slov. krone tretje stopnje. Čestitamo! — O okoli 20 vagonov volov ie So v zadnjem času čez Maribor v Nemčijo. — Graj-ka klet oddana. D.bil jo ie v najem od mestne obč-ne lastnik kavarne »Astorijaa g, Petan. — 20 000 paketov je šlo letos v decembru čez mejo V zavojih so bile razne iestvine — Lep uspeh ie imela razstava kanarčkov v prostorih Sokolskega doma Tia-dicionalna razstava ie vzbujala zanimanje številnih ljubiteljev kanarčkov. — Nočno lekarniško službo imata tekeči teden Vidmar jeva dvorna lek rna p-"i sv. Ar ehu na Glavnem trgu, telefon 20-03. in Sav ost ova magualen; ka lekarna na Kralja Petra trgu. tel 22-70. — Prcdstopništvo mestne policije obvešča lastnike motornih v lil »n avtomobilov, da ie na Novega leta dan d^vo i_ina vožnja, kakor ob na.adnih dnevih. Istoč sna s? obveščaio oni. ki so d:b 1 do/clieii? ?a izjemne v;žnie. da se v ljavnost tega d> voljenia oodališa do konra februar'a 1941. — Pri Sv. Lenartu je umrl v 63 et i svoje starosti Recer Fran\ bivši večle ni župan občine Sv. Lenart v S! v. £oric~h Pokojnik je bn več let pr. ob --.it-!' m-prednih vrst. Nai mu bo zem'.iiv-a lahki, žaluječim naše is'-re-o sožalje — Lutkovna gledališče m uf-icira Sokola vnrizori v Srkolskem d^mu v nedeljo 29. dec. t, L ob 15. uri pod. igro »P.palka«. — Velikodušen dar »tudenfike trgovke. V soboto popoldne je obiskala studenske občinske reveže v hiši na Obrežni ces*i studenška trgovka ga. Vida Rantaša. Za boilčnico je vsem desetim revežem poklonila lepe pakete z moko, zdrobom, sladkorjem, čajem in vinom. Za te darove ao se jI reveži s solzami v očeh zahvaljevaH za izredno velikodušnost, ki je gotovo posnemanja vredna. Sobota, 28. decembra ob 20. tri: »Nma-va^en človek«. Znižane cene. — Zadnjič. Nedelja. 29. decembra, cb 15. uri: »PetT-čiove posledn'e sr nj;«. Prirrdi I. dekliška meščanska š^la. — Ob 20. u.i" »Habak..k«. Velik vlom na Teznem Vlomilci so odnesli približno za lS.ooo din robe Maribor, 27. decembra V skladišče Celestina Deutscha na Teznem so se utihotapili drzni vlomiski zlikovci, ki so skladišče malodane popolnoma izropali. Kakor nam poročajo lz Tezna, so med drugim odnesli kompletno avtomobilsko kolo. vredno 8000 dinarjev, razen tega neko drugo pripravo, vredno 7000 dinarjev ter 15 m dolg gonilni jermen. Skupna škoda je skoraj 18.000 dinarjev. Posrečilo se je tatinske ln vlomilske zlikovce kmalu zajeti. Ugotovilo se je, da sta vlomila v skladišče neki Slavko Benko iz Sv. Marjete in neki Jože PostružnJk iz Male Nedelje. Pri obeh so našli ukradene predmete. Skesano sta priznala svoje dejanje, nakar sta bila oddana sodišču. Slavensku javnosti Te dni se obrača Slovensko društvo za raziskovanje tn zatiran fe raka v Ljubljani z dopisi na slovensko lavnost da bi ga podprla v njegovih pri?adeianjih v borbi proti tej bolezni Di ušivo te v tesni z\'ezi z Banovinskim zavodom za raziskovanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani in je navezano da lahko vrši uspešno svoje človekoljubno delo, na široko podporo vse ravnosti Drušfvo nima samo namenan da podpira znanstveno raztskev anje te bolezni, mar več tudi, da s propagando pouči najširše stoje, kako potrebno je pravočasno zdravljenje in možna zaščita proti raku Ima pa tudi namen, da podpie revnt bolnike ter ftm omogoči dolgotrajno tn drago zdravljenje Vse dosedanje izkušnje so pokazale, da pride do bolnikov prekasno na zdravljenje, delomi. zaradi nepoučenosti, a še več zaradi slabih socialnih taztuer, v katerih živijo Društvem odbor se ;e z vsemi silami zavzel za to dobro stvat v upanju, da bo za svoje delo n*Šet poprnno razumevanje javnosti Saj vs&k posameznik, kakor tudi pravna oseba, stori mnogo, če se priključi društvu kot ust&rtovni, podporni ali redni član Da se izognemo vsaki zlorabi te akcije, prosimo vsakogar, ki ims, namen društvo podpreti, da uporab' poloinKO Hranilnice dravske banovine ali pa nakaže svoj prispevek neposredno biugajmku. g, dr. Leu Šavniku, primariju Bttnovmskega inštituta za zdravljenje novotvorb v Ljubljani. Iz Celja —c SlikaTska razstava akad. slikarja prof. Alberta Sirka, ki je nameščena v dvorani Mestne hranilnice ln vzbuja veliko zanimanje, bo odprta samo še v neaeljo 29. t. m. —c Bolnlčarsld tečaj društva Rdečega, križa, se prične v torek 7. januarja ob 19. v Zdravstvenem domu, kjer ee bodo takrat tudi sprejemale prijave onih, ki še niso vpisani. —c Požarno policijski ogled bo v mestni občini celjski od 2. januarja dalje in sicer od 2. do 14. januarja v notranjem delu mesta, od 15. januarja dalje pa na ostalem občinskem področju. Opozarjamo hišne posestnike na zadevni razglas, ki je objavljen na občinskih razglasnih deskah. —c Zdravniška prei&Kava prodajalcev živil bo od 2. do 31. januarja vsak delavnik od 10. do 12 dopoidne na mestnem ii-zikatu. Vsi delodajalci in delojemalci, zaposleni v trgovinah z živili, gcstilnah, kavarnah, slaščičarnah, pekarnah, mesarijah, sploh v vseh obratovalnicah z živili in v brivnicah zaposlene osebe se morajo podvreči ponovni brezplačni uradni zdravniški preiskavi, da ne bolehajo za nalezljivimi boleznimi. Opozarjamo na zadevni razglas, ki je nabit na uradnih deskah mestnega pog a varstva. —c Po čl. 8 uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije je okrožno sodišče v Celju v petek obsodilo kavama rja Ignaca Lebiča, lastnika kavarne >Merkur« v Celju, na 7 dni zapora, 2000 din cienarne kazni in 250 din povprečnlne, ker je zahteval od nekega gosta za 1 dicl slivovke 20 din. —c Tri vlome je izvršil. Okrožno sodišče v Celju je v petek obsodilo 331etnega ključavničarja Jcsipa Honigmanna lz Maribora zaradi treh vlomov, ki jih je Izvršil v Celju, na 2 leti robije in izgubo častnih pravic za doto 3 let. Hdnignaann je 31. julija vlomil v pisarno izdelovalnice ognje-varnega materiala na Cankarjevi cesti ter odnesel lastniku dr. Oskarju Warsbergu 500 din vre - en zlat obesek in dva ključa, V neči na 1. avgust je vlomil v slaščičarno Antona Zimska na Glavnem trgu in ukradel razne slaščice v vrednosti okrog 1.500 din. V isti noči je vlomil tudi v pisarno odvetnika dr. Alojzija Rakuna na Dečkovem trgu ter odnesel 215 din gotovine in za ekrog 1000 din kolkov, tam nameščeni uradnici pa 65 din gotovine. —c Obsodba HacetOvega pajdaša, pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal v petek 361etni. v Begrunje pristojni Josip Obreza, tesar brez stalnega bivališča. Obreza Je 6- novembra vlomil pri Saleclc.lh v Piresici pri 6t. Jan-žu na Vinrki gori ter ukradel več oblek, dve uri in nekaj gotovine v skupni vrednosti okrog 3000 čin. Lani se je Obreza klatil okrog s prosi u lim razbojnikom Tonetom Hacetom. Hace je izročal Obrezi ukradene ure, ki jih je Obreza prodajal dalje. Obreza je bil obsojen na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora, po prestani kazni pa ga bodo oddali za tri leta v prisilno delavnico. _c Tri ljudi je poškodoval z nožem. Dne 14. avgusta je 321etnl delavec Alojz Za-bukovnik iz Lipja pri Št. Janžu na Vinski gori pred Skazcvo gostilno na Paki pri Velenju z nožem težko poškodoval Ivana Laha in Viktorja Martinca, lažje pa je poškodoval Franca Martinca. Okrožno sodišče v Celju je obsodilo Zacukovnika zaradi njegovega dejanja na 1 leto strogega zapora. —C Nesreča pri smučanju. Na Štefanovo je padel lSletni krojačev sin Friderik Zni.ar s Ceste na Dobrovo pri Celju pri smučanju ln si zlomil levo noga v gležnju. Prepeljali so gn v celjsko bolnico. —c Otrok se je pobi z vre im 0BjGai* Triletni dninarjev sinCek Alojz Cilenšek iz Trnovelj pri Celju se je v petek polil doma z vrelim čajem in se hudo poparil po hrbtu. Otroka so oddali v celjsko bolnico. —c Delavstvo cinkarne ln Mazalne d. d-v Celju je prejelo tudi letos božičnioo v višini 60 odstotkerv običajne mezde. De'av-stvo tovarne bičevnikov Bumiller v Zajrra-du pri Celju je prejelo božićnico v gotovini in blagu. —c Zdravniško de?nrno službo za člane OUZD bo imel v nedeljo 29. t. m. zdravnik dr. Drago Musič na Cankarjevi cesti. —c Letošnja zima sicer ni s snegom radodarna, vendar je po naših planinah natrosila toliko snega, da so bili o božičnih praznikih tudi smučarji zadovoljili. Na Gol-teh pri Mozirski koči je 5 do 10 cm snega, pri Celjski koči skoraj četrt metra, v Logarski dolini le nekaj cm, na Okrešlju, kjer je bil dom med praznik] zasilno oskrbovan, pa 35 cm. Za smučanje je sneg povsod ugroderu I__ Nesreča nikoli i!2 psciva R~dwče, 20. nover.ibra* Poročali smo že o sjlava.ski nesreči, ki se je pripetda v soboto zvečer in bi bi.a skoraj zahtevala žrtev v osebi K- Krtača iz Radeč. Dva dni po tej ne^reč^ pa sta p..- stala zopet dva velika splava, ki sta prispela iz Savinjske doline po sdno narasli Savi. Splavarji so ju privezovali ob desnem bregvi Save pod Kad.lami. Ko so se ukvarjali še s privezovanjem drugega splava, so valovi nenadoma odtrgal] prvi splav ln ga gnali po reki navzdol. Na spavu je b.l še en splavar, ki pa ni iz3ubil poguma, marveč je sam vod.1 splav tako spretno po razbcsnelih valov, da se mu je naposled le posrečJo prisiati brez nezgode. Pristal pa je seveda mnogo n.ie pod Radečami in Se to a pomečjo tovarišev, ki so ga zvesto spremljali po suhem. Tudi ta nezgoda naj bi bila v svarilo spavarjem, ki se le preli hkomlselno podajajo v nevarnost naraslih voda. Drugi nesreča pa bi se bila skoraj pripetila včeraj na naših ozkih cestah. Ko je včeraj dopoldne vozil Šofer Robert Jakša v papirnico velik tovorni avtomobil p ln premoga, mu je nasproti privozil z večjo brzino Janov šofer tudi z vel.kim tovornim avtom. Zaradi o~ke ceste je vozil bolj po sredi in malo je manjkalo, da ni treščil v papirniški avto. ki je vozil pravimo po desni strani. G. Jaka se je hotel še bolj izogniti na desno, videč Janov avto tik pred seboj. Zaradi velike teže pa skoraj ni mogel obvladati svojega voza in tako je za-vczil v obcestno škarpo in v bližnji električni drog. Drog se je odlomil in padel na voz. šofer v svo i kabini prvotno nesreče Se opazil ni. Potem pa je ustavil ln videč velko nevarnost, p^lstrašen z~.vpll: >Ne dotikajte se žicelc Nato pa je stekel ▼ bližnjo elektrarno, da so prekinili električni tok. Zahvaliti se je treba edino duha-prisotnosti šoferja Jakše. da se ni zgodila Fmrtna nesreča, kafti kmalu petem ?o prišli otroci iz šole in kaj lahko bi bil kateri prijel za žico. Iz Zagorja — Izvrstno trs prt koncert mladinskega zbora. Po daljšem presleaku smo v nedeljo zvečer slišali pod taktirko učitelja g. Cu-lota Ivana mladinski zbor Glasbenega društva. Zal, ca zaradi kasne ure in neprijetnega vremena obisk ni bil tolik, kot ga ta mladi korpus upravičeno zasluži. Pokazal nam je, ca zna čist?, intonančno uglajeno, iskreno ter z navdušenjem prepevati. Vzbudil nam je upravičeno nado, da nam v njem raste prav izvrsten, reprezentativen zbro, ki se lahko že sedaj pokaže tudi pred razvajenim občinstvom. Izenačen Je v vseh legah, izdaten Je v nizkih in visokih glaso. ih ter presenetljivo vpet. Spored je cbsegal tri dele. V prvem in zadnjem je zbor zapel 13 večinoma umetnih pesmi srednje težkega značaja, vmes pa Je krepko in zbrano muziciial mladinski orkester, na klavir je dve lepi mlaeiinski zaigrala mala .nadarjena Nasti Pergarjeva, rutani-rano je zaigral na veliko kromatično harmoniko učenec Sušnik Davorin nekaj narodnih, izkazal pa se je tu-1 učenec L»:n-čarič Vili s solem na kitari. Ob spremlje-vanju na klavir pa je zapel dekliški zbor dve pesmi, prvo nekoliko nesigurno v intonaciji. Občinstvo, ki je prihitelo na ta koncert je vse skupaj nagradilo z glasno pohvalo, pevovodja pa je prejel zaslužen šopek nageljnov svojega hvaležnega zbora. Želimo le, da bi zbor dobro uspeval, pa tudi, da bi se kaj kmalu spet predstavil, že zdaj pa naj bi priredil koncert na Lokah ln pozneje pohitel tudi kam Izven doline, saj nam je pokazal, da bo dostojno izvršil s vejo umetniško nalogo.