r t B, <0 tiif at i te List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jed note. 13. številka. Joliet, Illinois, 1£>. marca, leta lOOl. Letnik X. BIVŠI PREDSEDNIK i«« 4. Predsedoval je 1889-1893 in bil eden najpopularnejših mož 1 severne Amerike. ^ ^ aslungtonu je vest o njegovi I smrti napravila globok utis. Pogreb bo v nedeljo popoludne. I { ^dianapolis, Ind., 14. marca. — i/čeraj popoludne ob 4f je zatisnil Cc» bivši predsednik Združenih dr-general Benjamin Harrison. ■Nahajal se je že nekaj dni vnezavo-in javnost je že nekaj dni nestrpno Pričakovala poročil od njegove bolniške postelje. Pri njogovi smrtni 1'ostelji ni bilo razvep žene, nikogar Njegovih ljudi. Njegovi otroci bo fll°er že na potu proti domu, toda do tega časa jim ni bilo možno dospeti, f °greb bo v nedeljo popoldne ob uri iz prve presbiterijansko cer- Y l * 1 f if fj / j Ve> h kateri je pripadal pokojni Harrison blizu 50 let. ^ Washingtonu je vest o njegovi Knirti napravila na vse globok utis. r('Kinley je odredil vse potrobno, ise dostojno izrazi sožalje za tako državnikom. Mornarica in na bosta praznovali smrt bivšega Bfcnerala. benjamin Harrison je bil rojen 20. ilvgusta 1883. v North Bend, Ohio, f žival je takoj v mladosti dobro ?zgojo, Obiskoval jo Miami univerzo in se nastanil v Indianapolis, fn(b, kot advokat, kjer pa si je v "ajkrajšem času pridobil ime dobre-Fa jurista. L. 1879-1881 je bil član ■Mississippi River komisije, 1. 1881-je bil zvezni senator in 1889-predsednik Združenih držav ;Nl-'verne Amerike. L. 1893 se je zopet- oprijel advokature in vtem času J® »pisal več strokovnih del. Kot '-^.tupuik republike Venezuela si jo ■pr^obil pri pariškem razsodišču tudi v Evropi glas dobrega pravnika. Kakor se poroča, je bil pokojni Harrison odločen protivnik Se4anje. imperialistiške politike in pristaš Burov, 0 katerih je Cel« v zadnjih trenutkih na smrtni Postelji v omotici govoril. Slovenca je vbllo. Ely, Minn. 14. marca. — Sporoča se nam, da je 5. marca, popoludne v Chandler kompanije rudniku št. 2 se sesula na našega rojaka Janeza Pavlešič gruča rude ter ga takoj usmrtil,a Jožefa Markoviča pa težko ranila. Pavlešič je bil 24 let star, priden veren mladenič in zapušča tukaj brata Štefana. Pogreb se je vršil v četrtek iz slov. kat. cerkve pod vodstvom nionsg. Jos. F. Buha. Društvo sv. Cirila in Metoda je z mestno j godbo na čelu spremljalo pokojnega tovariša k večnemu počitku. Novo slovensko godbo. Kveleth, Minn. 14. marca. - Tukaj smo ustanovili Slovenci novo godbo pod vodstvom kapelnika Kaj-. Kresala.. Kdor hoče, lahko pristopi. Umor. Mount Vernon, O., 12. marca. — V nedeljo so našli umorjeno vdovo SaroYane Hess v njenem stanovanju. Na čelu je imela veliko rano z nožem prizadeto, zadej pa je bila razbita črepinja s težkim polenom, ki jo ležalo poleg trupla na tleh. Policija je prepričana, da se je zgodil roparski ijmor. Do sedaj ni še niti najmanjšega sledu o zločincu. Policaja ustrelil. Milton, Cal., li. marca.—Dva cestna roparja sta danes napadla in okradla dva bogata meščana na cesti. Policist Ilolman se je podal, da bi zločinca aretiral. Ker pa sta so mu kruto ustavljala, se je razvil obupen boj, čigar posledice so bile, da je eden ustrelil policaja v prsi. Ta so je takoj mrtev zgrudil na tla. SODNIK LYNCH IN ZAMORCI. Zamorra John Henderson je pet tisoč glav broječa množica živega sežgala. Na gromadi umirajočega zamorca so suvali z nožem. Novo navdušenje do linČanja. Dv£< nova trusta New York, N. V., 12. Žive pokopali. Mamla, 11. marca. —Devet čla-skrivne filipinske družbe, znane P°<1 imenom "Calamba Mandodu-c»t8'» je pri poznalo, da io v iflidnjih ,iveh Ealsetub; 48 Amerikancom pri-3azjiih domačinov Filipinov živih P°fopali. Vojaško sodišče jo vse godilo v smrt. / ..v,' / , hxi i/\ Čltanje slabih knjig. Chicago, 111. , 12. marca. —• Frank j -tfiytikj dvanajstleten pobič je stal %').es,pred sodnikom J. Quinn, za-tožen, da je v družbi treh drugih P°Winov oborožen z revolverjem in PUtiko ulomil v stanovanje Alberta i^oski in ukradel «lato uro, nekaj !'^Vnih žlic rn frm v gotovini. *hrali so si čaa, ko nikogar odra-ni bilo doma, uloinlfi v hišo H okno na dvorišču, a orožjem P^strašili otroke, jih zaklenili v 8°bo in preiskali stanovanje. Na vPrašanje sodnikovo, zakaj so \to "gorili; "bo rekli, da »o brali o taoih mih v knjigah in sklenili, da porušijo sami. kalili o« »T // 4 Kuga. . Kapstad, 18. marca.—Pojavilo se I?,1"2 novih •lučajev kuge med obole-M»i so trije Evropejci. Edon izmed e"b je doslej umrl. " til< D<(jlg0 Ža8& mi 8™el»k6ulo5no nisem bil v stanu hoditi in pravniki mi niso mogli pomagati, edna steklenica Severove srčne to-) e mi J® toliko pomagala, da sem ^ttalu mogel začeti delati." Joseph 'ana, Calumet) Mich Cena $L00 Steklenico. Umor žene in tasta. Terre Hai^te, Ind., 11. marca. — Včeraj zvečer jo ustrelil svojo ženo Charles Rodgers, potem pa jo še ustrelil na svojega tasta in ga smrtno nevarno ranil. Vzrok nesrečnemu dejanju je bila ljubosumnost. Policija je nesrečnika še isti večer prepeljala v Indianapolis, ker so je bala, da ga bo razljučena množica linčala. Eksplozija. McKoesport, P«., 13. marca. — Danes se j« »godila v tukajšnji pivovarni grozna eksplozija in je škoda ogromna. Dve osebi sta ubiti, dve težko ran joni, več lahko, enega moža S« pa pogreša. Skoda so ceni nad 1100,000. Corsicaiia, Texas, 14. marca. — Včeraj so tukaj sežgali zamorca John Henderson. Ta je,hotel prod nekolikimi dnevi onečastiti ženo C n a p.. J. ,M o o re^G an oval Agent. 201 Main St., Buffalo, N. Y. . Kkv. Ign. L. Bukgak. Z a n i m i v o pismo iz Colorado je odposlal te dni č. g. Ign. B. Burgar, župnik cerkve Marijinega pznanenja v Denver u, Colo. "Mnogokrat— piše — in zlasti zadnja leta sem trpel skoraj neprenehoma na boleznih v želodcu in nisem nioy gel prebaviti nobene hrane. Postal sem silno slab, dasiravno sem imel zdravniško pomoč in rabil veliko raznovrstnih zdravil. Ko sem čital o skoraj čudežnih vspehih Trinerje-vega Amerikanskega grenkega vina, »em poskusil se to sredstvo, četudi sem imel po tolicih izkušnjah le malo upanja, da mi bo pomagalo. Toda komaj sem porabil nekaj steklenic, sem se, hvala Bogu, prepričal o zares zdravilni moči Trinerjevegai grenkega vina, ki mi je zdivtno i • -magalo. Zato,so,prav nič ne obo -- -ljam, je priporočiti vsem svojim rojakom, posebno onim, ki trpe na , -lodčnih boleznih. Je jako dobrutk; y, > zdravilo in prepričan sem, da ga ».«! prekosi nobeno drugo. Zaradi teg.t zasluži, dasepogosto rabi in splošno priporoča." To pismo je bilo podano g. Joseph Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111., prvemu in jedl-WHM izdelovalcu Trinerjevega grenkega vina, ki je v resniui j edin o edravilno vino v Ameriki in »ajboljie od slavnih zdravnikov priporočeno domače zdrafilo zoper neprebavlji-vost, zabasanošt, briazkrvnost, gripo in enake bolezni. Dobiva se v lekarnah in kjer ga nimajo, zahtevajte, da ga tiaroče ! 160 akrov zemlje aa $54. je mogoče dobiti v bližini mesta Sprigficld) v državi Missouri. Za podrobnosti piši ali osebno obrni na g. Joe Stukel 2CI9 Indiana St. Joliet, 111- 18351363 Evropske vesti, Avstro-ogerska. Dunaj, 10. marca. — Po vzgledu drugih držav je zasedla Avstrija na Kitajskem 0-0 kvadrat, km. zemlje. Poroča se, da ni baš najugodnejše mesto to, sicer pa je vendar nekaj in Avstrija ima vsaj ozemlje na Kitajskem. Prav to pa je moralo dati vladi veselje do kolonij, kajti kakor se čuje, namerava sedaj pridobiti na zapadni strani južne Amerike zopet nekaj ozemlja in je v ta korveta "Donau" mnogo Dalrnatin- nameu odplula tjakaj. Tam živi cev. Dunaj, 1-1. marca. —Škandalozni nemiri in bezniški pi-etepi državnih poslancev so prisilili vlado, da bo cesar premenil ustavo. Kakor se čuje, je ministrski predsednik pl. Koerber že izdelal dotične načrte. Odvzelo se bo zlasti nižjim slojem volilno pravo, volili bodo poslej le oni, ki plačujejo najmanj $0.00 direktnega davka. Tudi poslanci bodo po novi ustavi izgubili mnogo svojih pravic, "Nemčija. Berlin, 11. marca. — Cesar Viljem leži v postelji,' okrog njega pa se sunejo kar trije zdravniki. Na licu ima majhno rano, katero je odprlo železo, ki ga je bil zalučil blazni revež Weiland. Od vseh strani pa prihajajo brzojavke in čestitke, pa hvalijo božjo previdnost, ki je odklonila toliko nesrečo. Listi poročajo vse podrobnosti, vsak mi-glej cesarja in besedičijo o veliki nevarnosti. Pa je ni bilo prav nič nevarnosti. "Anarhist" je bil lačen, sestradan delavec, ki je vrhu vseh nesreč še božjasten in na pol blazen. Ta je zalučil v blaznosti kos železa iz precejšne daljave proti hitro vozečem se cesarju in prav sreča je menda hotela, da ga je zadel. Na celi stvari ni prav nič. Ako bi bil kak dobrodušen policaj odpeljal reveža v bolnico, pa bi se bilo prihranilo veliko črnila, papirja elektrike, fraz.... Francija. Marseille, 13. marca. — Don Jaimie, sin španskega pretendenta Don Carlos-a se je povrnil iz Kitajske, kjer se je udeleževal vojne kot ruski častnik. Odločno zanikava, da bi imelo njegovo potovanje kak političen pomen, ampak je prišel na Francosko samo, da si malo odpočije. Izjavi.1 je .tudi, da bo držal svojo obljubo in se ne bo vmaševal v politiko dokler bo služil kot častnik v ruski armadi. Po očetovi smrti pa bo vzel slovo in nadaljeval o-četovo Stremljenje. Španska. Madrid, 14. marca. — Včeraj so so primerili večji nemiri v Ripoll-u v provinci j i Gerona- Razjarjena množica je vsprejela policijo s ka-menji, nekdo pa je celo ustrelil iz revolverja. Policija je na to par-krut ustrelila v zrakih tako razgna-la razburjeno množico. Od zadej pa je napadla policijo kar uanagloma velika množica možkih in žensk. Na obeh straneh je bilo mnogo ranjencev. Anglija. London, U. marca. — V St- James palači je vsprejel kralj Edvard več deputacij raznih cerkva. Pov-darjal je, da se bo varovala svoboda vere i« se delovalo na to, da se vzdrži strpnost med različnimi verskimi sektami. Deputaeije so bile zelo zadovoljne s takim odgovorom. Italija. Palermo, Sic., 12, marca. — Tukaj je opaziti že nekaj flii sem čuden, doslej nenavaden naraven pojav. Nad mestom in okolico pluje docela rdeč oblak. In tudi dež iz iz tega oblaka je rdeč kakor kri. Učenjaki trdijo, da je to prah ki ga je zavel veter iz afriških puščav. Turčija. Carigrad, 13. marca.--V Saloniki zaprti ujetniki na macedonskili nemirih bodo prišli v kratkem pred vojno sodišče, kateremu bo pred-, sedoval general Turkam paša.1* Med 17tirni voditelji sta tudi.en zdravnik in en duhovnik. Pariz, 14. marca. — Odlikovanja onim ognjegascein, ki so se na razstavi najbolj odlikovali, bodo danes razposlali. George. C. Ilale iz Kansas City je dobil zlato medaljo. Iz slovenskih naselbin, Joliet, 111., 14. marca. — Prihodnjo nedeljo se bo pričela v naši cerkvi sv. Jožefa 4 0 urna p o b o-ž n o s t Sv. R e š n j e g a Telesa v zvezi ss^ m i s i j o n o m, ki se bo nadaljeval ves teden in zaključil na praznik Marijinega Oz-nanenja, v pondeljek dne 25. marca. Misijon bode vodil č. g. F. X. B a j e c iz Fairfax, Minn., joliet-skim Slovencem izza zadnjih let dobro poznati sloveči cerkven!1 govornik. Pričakujemo tudi še več drugih slovenskih gospodov duhovnikov in župnika nove hrvatske cerkvene občine v Chicagi č. g. Ni-kolo Grškovič. Vsako jutro se bo darovalo več svetih maš, od srede naprej bode vsaki dan prva sv. maša ob o. uri zjutraj. Zvečer bode vsakikrat ob |8 pridiga in blagoslov z Najsvetejšim. V sredo in četrtek bode ob 2. popoludne pridiga izključno za ženske in zvečer tadva dneva izključno za moške. Spove-dovalo se bo vsaki dan zjutraj, popoldne in zvečer. V nedeljo 17. t. m. bode pristopilo k skupnemu sv. obhajilu društvo sv. Jožefa in trgovsko društvo Friderik Baraga, v nedeljo 24. t. m. pa društvo sv. Frančiška Šaleškega in sv. Cirila in Metoda. Ker je zdaj Velikonočni čas in razven tega tudi Sveto leto, je upati, da se bo udeležil milosti sv. misijona sleherni farman. V torek na praznik Sv. Jožefa bomo slovesno praznovali god svojega farnega patrona; žensko Marijino društvo bode imelo ta dan pri sv. maši ob 8. svoje skupno sv. obhajilo, mladeniško društvo sv Alojzija pa v nedeljo za tem in v pondeljek dekliška družba Marijinih otrok. — Rafaela Buli, triletnega sinčka g. Maxa Buli, ki se je pred nekaj tedni silno opekel, je v pondeljek rešila smrt hudih bolečin. Pogreb, ki se je vršil v sredo popoldne, je pričal, kako zelo sočuv-stvujej z užalostenimi stariši njihovi obilni prijatelji. Izrekamo jim tudi mi najglobokejše sožalje. — Ta teden sta nenadoma nevarno zboleli dve slovenski ženi: Marija Neman i č, soproga Marka Nema-niča in Ana Babi č, soproga Nikolaja Babič. Vendar se je obema kmalu obrnilo na bolje in zdravnik je proglasil že obe izven nevarnosti. —Politični shod je bil minolo nedeljo dobro obiskan. Zbralo se je nad sto volilcev, največ iz II. okraja. Kandidatom za aldermana je bil proglašen dozdanji mestni odbornik g. Anton Nemanič na demokratskem tiketu. Vsi navzoči volilci so izrekli, da hočejo podpirati pri tej mestni volitvi demokratsko stranko in voliti za vsacega kandidata na demokratskem tiketu. V slovenski volilni odbor II. okraja so bili izvoljeni : Jos. Stukel, predsednik, Anton Golobich in Mihael V a r d j a n. 1 Na tem shodu je tudi W. J. Lyons objavil svojo kandidaturo za mestnega blagajnika. — Pri okrajnih volitvah kandi-duje John B. Stukel za cestnega nadzornika na republikanskem tiketu. Predvolitve se bodo vršile v pondeljek. — Na pošti v Jolietu naj vprašajo naslednji po "advertised letter": Baranski Willem, Vanisko Mihalj, Novak Johana. — V celem našem mestu ga baš zdaj ni človeka, ki bi imel toliko posla, kakor rojak naš, Anton Golobitsh. Štiri liiše ima na Chicago cesti in vse hoče še ta teden prestaviti na Indiana ulico. Jedno je že "premufal", druge pojdejo za njo in kar je najbolj imenitno: vesta čas, ko bodo hiše na potovanju, se bo kupčija brez ovir nadalje'vala v njegovih pro-dajalnicah, kakor po navadi; točaj bo krepil žejne's pijačami, klerki v grocery-storu bodo^hiteli zavijati kavo, sladkor in kar i?se potrebujejo gospodinje za nasičenje lačnih želodcev, mesarji bodo sekali jn va-gali meso, kakor da stoje na trdnih tleh. nepanatrkljajočih se valarjih. In čemu vse to? G. Golobitsh hoče narediti prostor za novo hišo na Chicago'cesti. Postavil bode impo-zantno poslopje iz opeke, 90 čevljev dolgo in 80 čevljev široko. V pritličju bodo štiri prodajalniče, v gornjem nadstropju pa velika dvorana stalo bo $14,000.. Vse to upaizgo-toviti do "slavnega četrtega julija". Podvzetnemu trgovcu želimo obilo sreče. —Sadna drevesca in grmičje za pokopališča kakor tudi druge na sade, kranjske in amerikanske vinske trte prodaja po najnižjih cenah Math. »Grahek, na 207 Indiana Street. Aspen, Colo., 5. marca.—Dragi gospod urednik "Amerik. Slov."! Dovolite mi naznaniti v Vašem cenjenem listu smrt tukajšnje rojakinje. Dne 28. februvarja je umrla tukaj Marija Oberstar, doma iz Bakrca, fara Ambrus nad Žužemberkom na Dolenjskem. Stara je bila 88 let. 11. februvarja je povila dvojčke. Nekaj dni potem se je počutila čvrsto in zdravo, toda kar nanagloma se je njeno stanje grozno poslabšalo. Zdravniki so se mnogo trudili, toda vse zaman, umrla je previdena s sv. zakramenti za umirajoče. Pokojnica je bila blaga, dobra žena in tukaj obče priljubljena. Ostavila je tukaj razven žalujočega moža in sestre 8 nepreskrbljenih otrok. Razven teh se nahajati v Ameriki še dve njeni sestri in en brat, pa ne vedo za njihove naslove. Mogoče bodo sami čitali te vrstice, če pa ne, naj jih blagovoli kateri cenj. čilateljev "Amerik. Slov." opozoriti na to. — Pogreb pokojnice je bil zelo žalosten in nihče navzočih ni ohranil suhega očesa. Lahka ji žemljica! ■ Frank Papež. Hazleton, Pa., 4. marca.— Vse tako kaže, da se pripravljajo gospodarji premoga na težak boj s svojimi delavci. —15. marca bo tukaj konvencija United Mine Workers. Uradniki okrajne unije so poslali vsem lastnikom premogovnikov povabilo, naj se iste udeleže in naj sami pomagajo uravnati plače in druge.pogodbe z delavci. Toda do sedaj so se odzvali le trije mali podjetniki, ki kojnaj vsi trije 230. delavcem dajejo posla, vsi drugi pa odločno molče. J. Pierpout Morgan vodja premogovnega trusta vlada situvacijo. Po ravnanju in izjavah drugih členov kombinacije, pa se sploh ne nameravajo ti spuščati v pogajanje. Nekateri večji podjetniki v okraju so izjavili, da so pripravljeni vsprejeti boj z United Mine Workers in ga tudi izvojevati. Eden izmed teh je izjavil tudi to-le: Razmere za premogarje so sedaj veliko neugodnejše, kakor pa so bile jeseni. Takrat smo privolili koncesije delavcem največ iz političnih ozirov, vrhu tega je bila zima pred vrati, javnost bi bila zagnala proti nam grozen krik radi nedostajenja premoga. Tudi milici se je bilo iz političnih ozirov naročilo taktno, zmerno postopanje, sicer bi bila tekla kri v potokih. Sedaj pa se je stvar zasukala. Političen boj je izvojevan za štiri leta, premoga je polne hribe in je ves čas za največje potrebščine na razpolago. Ograje, ki so bile zgrajene jeseni okrog jam so še trdne in bodo varovale posest." — Calvin Pardee pa je potrdil, da niso delavci bog ve kako'celot na in močna falanga. On je namreč odpustil nekatere iz dela. Delavci so šli na štrajk, on pa je zaprl jame in dal napraviti napise: Zaprto, dokler se delavci ne izpametujejo!—Čez tri tedne pa so ga prišli prositi delavci zopet za delo.—To navajajo vsi za vzgled. V kapitalistiških časnikih se piše proti štrajku. —Nekateri hočejo celo vedeti, da se nahajamo tukajšnji premogarji v tako sijajnih razmerah, kot še nikdar.—Kar bo, bo. . Zelo smo radovedni. Pozneje vam sporočim vse/sproti. Zdravi! leadvflle, Colo., 3. marca. — Pretečeni mesec so pobirali naši vrli možje Frančišek Smerke, Ivan Sta-riha in Ivan Hrabček za naš novi zvon. Gotovega denarja so nabrali $270.06. A zvon bo veljal čez $600.00. Tehtal bode 22 čentov. Naročili smo ga pri Stuckstede v St. Louis, Mo. in dobiti ga upamo prihodnji mesec. Če se naši farani prihodnji mesec tako potrudijo in tako obilno darujejo, kakor v pre-tečenem mesecu, bode zvon skoro plačan. Pretečeni teden sem bil vPuebli, kamor sem šel obiskati svoje prijatelje, ki so tam doma iz mojega rojstnega kraja, kateri pa so me tudi prav z veseljem sprejeli. Doživel sem nekaj res prav veselih ur med njimi. Moj prijatelj Jožef Fu-gina me je peljal v topilnico in sem tam videl, kako težko naši rojaki delajo. Potem, ko sva se nagledala, sva stopila na parni stroj z namenom peljati se v Steelworks, ker drugače je ptujcem prepovedano. Ko smo že blizo bili, nam je strojevodja pojasnil, da če greva noter, ne bi mogla ven brez dovoljenja in tako sva morala oditi z dolgim nosom. Ta čas vreme je prav prijazno bilo, samo preveč prašno; vozil sem se po celi kranjski naselbini z by-c i c 1 e (kolesom), dokler se mi ni potrlo. Čast in hvala za prijazni sprejem čč. gg. Cirilu in Adalbertu in tudi mojim dragim prijateljem. Na svidenje! I. P. Bourbonuais, 111., 8. marca.— Častiti gospod urednik! — Prosim sprejmite sledeče vrstice za čitatelje "Amerikanskega Slovenca"! Kar sem opisoval 1. oktobra m. 1. slav-nost našega častitega gospoda predsednika in hkratu tudi zgodovino začetka tega kolegija; je gotovo zu:i:iele mir. Kakor znano, si je nek zvit tat v Ljubljani letošnji pred-P'ist boljšal s tem, da je jako velik-o kokoši pokradel. Zadnji svoj obisk Je naredil pri Mekincu pod Golov-Cem. Policija je aretovala nekega t Malija, znanega postopača, ker ve, ' ' da imajoživali v Ljubljani in okolici tedaj mir, kadar Mali sedi pri ''ičetu.—Narodnosti v Ljubljani. ljudskem štetju je sedaj v Ljubljani 29,737 Slovencev, 5418 Nemcev, 208 Čehov in Slovakov, l50 Italijanov, 63 Hrvatov in Sl'bov, 20 Poljakov, 2 Malorusa, 1 ^imunec in 1 Madžar, katerega bi tudi treba ne bilo. Ti ljudje stanujejo v 1590 hišah. — Umrla je g. ^•'istina Vidmar, sproga črkostav-«eva. Štajarske novice. Ogenj so lmeli te dni v Celju v prodajalničnih ^'ostorih marelarja Ilobacherja. koda je precejšnja. — Nov pre-m°gokop. G, Lapp iz Velenja je y-acel kopati premog tudi blizu ^elezniške postaje Turiška vas. — tira skočil je na Laškem parni Ntr°j tovornega vlaka. Druge "esreče ni bilo. — Novo šolsko pos-g°Pje zidali bodo pri Sv. Rupertu v °v- Goricah. — Proti ponareje-n®mu žganju je izdalo celjsko okr. *> avarstvo strog ukaz občinam ter javnim organom, naj takoj 'aznanijo vsakega prodajalca žganih ^'jač, katere dela sam s pomočjo ^Pirita in primesi. Taka kontrola 1 bil« dobra tudi za ljubljanske garij ar ne! — Smrt v železniškem *>a s'11 VlakP°vozilJ' e v predoru j' k e,^lneringu oeljskega inženirja v°8' 1>0landta. Nadzoroval je delo nekem predoru. Ko je vlak mo?rdra-' 8tisnil 80 je k 8teni' eni pig pa je njeg0V0 suknjo m mil tako, da se je nataknila na t *eležniški • • ., stroj m potegnila nesreč- mženirja podkolesa. Zasledovanje rude. Gospod ^ Ofiln Mni' v i k0f"P Matič, trgovec v Celju, je c. • okrajnemu glavarstvu prijavil ° Vrst0 krajev, kjer bo poskusil iskati rudo. Celjski "Uradni list" številke dotičnih parcel našteva na celih dveh straneh. Prostori nahajajo se po katastralnih občinah Senovica, Platinovee, Gornje Selče, Sv. Vrban, Vodražje, Ježovec. Sploh v najnovejšem času izide rnalokatera številka omenjenega lista, ki bi ne priobčeval dovolitev, oziroma napoved za rudosledeb. Potres. Pred tremi tedni zvečer ob 9. uri 7 min. prestrašil je Ljubljančane močan, okolu 7 sekund trajajoči potresni sunek, Napravil je precej strahu, sosebno v gledališču, a na poslopjih ni naredil nič škode, pač pa utegne na drug način neugodno uplivati na razvoj Ljubljane. Dvojna dolžnost vlade v takem položaju hišnim posestnikom ljubljanskim nujno priskočiti na pomoč. — Iz Preske se piše, da so tudi ondi čutili ob istem času precej močan potres. Nekateri pravijo, da se je potres ponovil po noči še enkrat, toda manj močan. Iz Gorij se poroča: Spremljalo ga je podzemsko bobnenje, ki je trajalo še nekaj sekund po sunku. Okna in vrata so ropotala. Podobe v sobah so se majale. Podzemeljsko bobnenje je bilo podobno topotanju bližajočega se voza. Z Dobrave pri Pod-nartu se porača, da je bil sunek sličen drugemu sunku o Veliki noči 1. 1895. V Zg. Besnioi so čutili precej hud potres, več sekund trajajoč. Prvi sunek je bil precej močan, po sobi se je vse zibalo in rožljalo. Smer od severa proti jugu. Iz Žirov in Slavine na Notranjskem se poroča, da je podzemeljsko bobnenje trajalo kakih 30 sekund Zemlja se je zibala 6 do 8 sekund. V Št. Petru je vsled sunka bila ura. y Godoviču so ob sunku žvenke-tala okna. Goriške Ilovice. Državni poslanec dr. Gregorčič je v drž. zboru interpeliral radi kozje paše v Gorenji soški dolini na Primorskem. — Pesnik Simon Gregorčič je v letošnji zimi hudo obolel, a po skrbi g. dr. Fr. Rojica iz Gorice zopet ozdravil. — Kislo grozdje je okusil Andrej Gabršček. Pri volitvah v cestni odbor za goriško okolico je hotel v odbor spraviti svoje pristaše, je ostal s svojimi kandidati v precejšni manjšini. — Pri obrtni zadrugi v> Gorici jso se tekom 11 mesecev hranilne vloge za polovico skrčile. — Nagla smrt je doletela v Gorici 60 letno Rusinjo gospo Evgenijo Maksinovič iz Petrogra-da. Prepeljala se je v Gorico iskat zdravja, a je že po preteku štirih ur umrla vsled srčne hibe. — Razdelitev obč. zemljišč Orehov-skih na Cerkljanskem je na najvišjem mestu potrjena po predloženem načrtu zakona. — Trojčke povila je Marijana Mavri v Javorščici Jese-nici v orehovski duhovniji — Umrla je v Kobaridu gospa Marija Ma-šera. — Hiša podrla $e je v Kneži. Domačini so pokanje začuli ob pravem času in zbežali na cesto, takoj potem pa se je hiša, ki je last Petra Kragelja, podrla z velikim ropotom. — Požar uničil je v Kacljah na Krasu 6 gospodarskih poslopij. — Nesreča pri ženitnini. V Jagerščah je pri ženitnini gospoda Tomaža Črnilogarja pal posestnik Fr. Pe-ternel tako nesrečno po stopnicah, da je z glavo priletel ob stopnice in je v dveh dneh umrl. — Hrast ubil je na zemljišču cesarske graščine v Lipici na Krasu 62letnega delavca Jož. Čok. iz Lokve. Koroške novice. Prva koroška gimnazijalka je Rezika Dasmer iz Velikovca. Pred nedavnim časom je z jako dobrim vspeliom napravila izpit za I. tečaj v prvem razredu.— Ponesrečil se je v črni rudar Matija Pudgar pri razstreljevanju skal. — Zaročil se je g. Frančišek Lahov-nik, iz znane rodoljubne družine v Prevaljah s hčerjo posestnika g. Josipa Geršaka iz Črne gdč. Josipino Gersak. — Cesar pomilostil je Katarino Skant, ki je bila od celovškega porotnega sodišča radi dfeto-mora obsojena v smrt. Sedaj bo sedela 15 let. Stroški za bohinjsko železnico. V državnem proračunu je za črto Celovec - Trt t določenih 103 milijone in 600.000 kron, kateri znesek se razdeli na pet let tako: 1. 1901 se porabi 3 milijone in 700.-000 kron, 1. 1902 8 milijonov in in 900.000 kron, l. 1903 17 milijonov in 400.000 kron, 1. 1904 37 milijonov in 300.000 kron, 1.J1905 30 milijonov in 300.000 kron, tedaj vsega skupaj sto in tri milijone in šest stotisoč kron. Mrtvega našli so na cesti pri Viru Olletnega posestnika Janeza Voduškarja iz Podhruške. Moža je na cesti zadela kap; ker si ni mogel pomagati je zmrznil. Sani povozile so 071etno Nežo Pogačnik iz Česnjice. Sani, na katerih so bili hlodi, so bile tako težke, da je poškodba Neže Pogačnik bila smrtna. Kakor ljudje pravijo, voznik ni kriv. Sani so prišle do klanca in jih ni bilo moči ustaviti, ker je bil voz težko obložen. Žena je bila gluha in tako se je zgodilo, da so šle čez njo težke sani. Umrl je zlatomašnik in župnik pri Sv. Jurju v Slov. Goricah vele-zaslužni g. Jurij Rantaša 21. feb. ob 1. uri popoldan. Koliko so našteli Slovencev v Trstu, čuje se, da so na tržaškem magistratu našteli, da imata Trst in okolica približno 180,000 prebivalcev. Za Slovence so napisali samo 27.000 duš. Kako neresnična je ta številka, priča to, da ima okolica, ki je skoro izključno slovenska, 44,-700 ljudij, od katerih je najmanj 40.000 Slovencev. V mestu samem je bilo v peti skupini za slovenskega kandidata oddanih 4500 glasov. Pri ognjišču zažgala se je v Trstu Iledvika Klares. Nakrat ji je bila vsa obleka v ognju. Revica je na opeklinah umrla. Pri ognju umrl. V trsteniškem gozdu v tržaški okolici je bil pred včerajšnim zopet požar. Domačini so hiteli gasit, a pri ognju je nakrat onesvečen pal na tla Ivan Re-bek z Grete. Mož je umrl na licu mesta. Požar je opustošil z borovci zasejeno površje 15 — 20 tisoč m. Prebivalstva na Kranjskem je po najnovejšem štetju 505.664 oseb. L. 1890, jih je bilo 498.858 torej je naraščaj samo za 6706 oseb! Ker so na Kranjskem prekoračili pol milijona, imajo pravico zahtevati še jednega poslanca v peti skupini. Naj pač poslanci pravočasno na to mislijo! Hiš je na Kranjskem 87.284. Ponesrečen ženin. Fran Klop-čič iz Aržiš je šel v Zabreznik po balo svoje neveste ter je vzel seboj dinamitno patron^, da jo mej potom izstreli. Patrona s« je mej potom vnela ter Klopčiču odtrgala dva prsta. Umrli so: Na Katinari pri Trstu učitelj g. Andrej Čok, v Trstu predsednik "Zveze slov. tržaške mladine" črkostaveo g. Fran Meden, na Opčinali gospa Katarina vdova Franul, roj. Strzelba. Ponesrečen -rojak. Ime v vojaški telovadnici v Celovcu ponesrečenega vojaka je Alojzij Železnik. Pal je dva metj-a visoko in si tako pretresel možgane, da je umrl. Projekt za predor griča med Trstom in Skednjem. Tržaški župan dr. Sandrinelli se je odpeljal na Dunaj, da izposluje koncesijo za pripravljalna dela za projektirani predor med Trstom in Skednjem. Predor bi se napravi! od "zelenega hriba" do ulice Madonnina, kjer bi prišel na površje in bi šel potem tam zopet pod zemljo ter prišel na površje pod sv. Jakobom v ulici S. Marco. Oba predora bijiniela skupno dolžino 675 m. in bi bila široka 12 m. Ta predor bi služil za cesto in za električni tramway. Županom v Kastvu je zopet izvoljen bivši župan Kazimir Jelušič. Laška spletka. Iz Poreča se poroča laškim listom, da je dež. odbor predložil c. kr. namestništvu v Trstu zahtevo, naj namestništvo razpusti obč. zastop v Podgradu Pretveza v to naj bi bila, da župan ne skliouje redno obč. sej. Ako bodo novtf volitve, pa bo nova slovanska zmaga. Železniška postaja v Afriki imenovana po Slovencu. V jugozap, Afriki so v nemškem ozemlju zgradili železnico Svvako-purnad. Windcock, katere jedna postaja se imenuje Welwitsch. Voroški Slovenec Velbič, rojen leta 1886 pri Gospej sveti in umri leta 1872 v Londonu, bil je slaven botanik ter je v Afriki našel jedno najzani" mivejšili cvetlic na svetu. Cvetlica se imenuje po njem "Welwitschia mirabilis" sedaj pa se njemu na čast imenuje tudi železniška postaja v Afriki. Velikanskega morskega volka je pripeljal v Trst "Lloydov" par-nik "Almissa. Žival ima težo 500 kg. Dosedaj je najtežji morski volk, ki je bil ujet, tehtal le 03 kilgr. T Opatijo je dospel nadvojvoda Oton. Ondi se mudita veliki voj. voda in velika vojvodinja Luksem-burška. V dvoboju ustrelil je v Varaž-dinu poročnik Ivaiser poročnika Stero Stankoviča. Mariborsko župantvo je na mnoge "prošnje" vendar zopet prevzel bivši župan Aleksander Nagy. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru že pridno razpošilja "Drugi del" Razlage novega velikega katekizma, spisal in založil dr. Ivan Križanič, kanonik sen. lavatinski, profesor. Nagrobni spomenik dr. Ante Starčeviču. Kipar Rendič je izgotovil model za nagrobni spomenik dr. Ante Starčeviču. Spomenik je tri metre visok ter ima na vrhu poprsje Starčevičevo. Na desni strani je udolben lev v kletki, ki se oprašča kletke in je razdira; na levi strani je ženska podoba "Hrvatska," v znožju so podobe iz preteklosti Hrvatske. Sreča. Pri žrebanju dunajskih srečk, ki so bile izdane na korist dunajskih rcvežev, so glavni dobitek v znesku 20,000 kron zadele tri uboge šivilje, ki so skupno dale 1 K za srečko. Konfiskacije I, 1900. Vlani je bilo na Avstrijskem konfisoiranih 3210 tiskovin. Od tega pripada na nemške 1308 številk, češke 1021, poljske 400, laške 221, slovenske in hrvaške 117 in na razne 29, S tiskovinami se je zgodilo 1150 žločinov zoper javni red, 974 hujskanj zoper vero in narodnost (koliko jih je neki kujskalo zoper žide?) 486 motenj javnega miru, 489razžaljenj cerkve in vere, 512 slučajev veleiz daje, 304 javnega obrekovanja, 201 blatenja zakona in odobravanj a nen-ravnosti itd. HENRIK C. IIONKOMP, izdelovalec izvrstnih sinodk. Prodaja svoje blago na debolo in drobno. 609 N. Chicago St., Joliet. 111. Mali oglasi Za oznanila "me se", "Kje je" itd. se platoje 1 cent od besede za en rat ni tis , drugii ' in tretjič se raiuni pol centa od besede. Ste li gl-uLlii? Sleherna GLUHOST ali TEŽKO SLIŠAN.)K se sijclaj ozdravi potom nafti nove iznajdbe; samo SiS.,1 BO neozdravljivi. UMEN JE PO GLAVI PRESTANE NEMUDOMA. PopiSi nam svoj slučaj. Nasvet in pregledani« zastonj. Ozdravi se doma proti majhnemu niaSihi. n« Tloltnnlp Aural Institute, J^r&Mw K. S. K. J. Mi izdeljujemo znake za li- S. K.Jednoto, kakor tudi za vsa druga katoliška društva. Pišite po cene. Dalje izvršujemo BANDERA ZASTAVE OBLAČILA kelihe, svečnike i. t. d., i. t. d. Pišite po cenik. The W. J. Feeley Go. 6 Monroe Str., Chicago, 111. ANTON SCHAGER 309-310 Barber Building 9 v Joliet, Illinois. JAVNI NOTAR GLAVNI ZASTOPNIK The Fidelity Mutual Life Insurance Company of Philadelphia indruzih zavarovalniških družb za življenje in proti ognju. —SLOVENSKEGA NAHODA SIN— GLASOVITI IN PROSLAVLJENI ZDRAVNIK IDFL C3J-. I^AJST POHEK sedaj nastanjeni zdravnik na: So. West Cor. 10th & Walnut Str. in N. West Cor. Park & Central Sirs., Kansas City, Mo., bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih sposobnostij se priporoča slovenskemu občinstvu. Glasovlti In proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima Baletno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel jo mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj so vsakdo, ki boleha, obrne na: Ml. G. IVANA POHEK A. Zahvala. Vsem blagim rojakom in rojakinjam, ki so obiskovali ob času bo-ezni in smrti najinega sinčeka RAFAELA in ga blagovolili v neugodnem vremenu v tako obilnem številu spremiti k poslednjemu počitku, izrekava najino najsrčnejšo zahvalo. Joliet, 111., 14. marca 1900. Marija In Max Buh. Zahvala. Podpisanec se srčno zahvaljuje društvu sv. Lovrenca, Ely, Minn, za pošteno in naglo izplačano podporo za pokojnim Frank 1'losom, katero je izplačala Zajed ni ta v znesku 1280 gold. a. v. v imenu onih, ki so denar prejeli. »S*. Strle. Zahvala. Podpisanec sem prejel obvestilo od žene mojega pokojnega brata, da je dobila od K. S. K. Jednote izplačano podporo vsled smrti njenega moža v znesku 2125 gold. a. v. Pokojnik je bil član društva sv. Jožefa, Virginia, Minn, in je dotično svoto naglo in pošteno izplačal Mariji Strle v Podcerkvi pri Ložu g. Frank Trampuž v Virginiji. Srčna hvala v imenu Marije Strle, K. S. K. Jednoto pa rojakom toplo priporočam. Simon Strle, Hibbing, Minn. S trajnim vspeliom ozdravi: Bolezni na^ prsih, v grlu, plufih, glavni in nosni katar, krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, bolezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje i. t. d,—• Opazka. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne moro pomagati, naj obišče ali so pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Dra. IVANA POHEKA. On je na STOTINE IS STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. Dr. O. Ivan Polteh se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju iensk in otrok. -:VSI ONI:- kateri no morejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako je stara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se ima zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osobi, kor neče da bi trošil svoj krvavo zasluženi denar po nepotrebneftl. Kaj govorijo od Dra. Poheka nižje podpisani: VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE:— Svedočim, da sem osebno znan z dr. G, I. Pohekom in vem, da jo zdravnik prvega razreda in gentleman neuvele povesti. Morem ga vsakemu toplo priporočiti. THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City, Kas. S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohok flnancijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City. MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo.. U. S. A. Dragi g. dr. Pohek:—Z vašim zdravljenjem je bilo storjenega več stalnega zdravja, nego je bilo to mogoče kakemu drugemu proglašenemu zdravniku storiti. Zato so vam lopo zahvaljujem. C. G. FOSTER, godn'k v Topeka, Kas. Spoltovani R. dr. Poheh:—Zahvaljujem »e vam za svoje popolno ozdravljeuje. VaSa zdravila »o najboljša In vsacemu trpečemu jih priporočam. JOS. L1POVAC, Itulrilie, Miss. Spoltovani zdravnik:—Naznanjam vam, da sem vsa zdravila porabil in sem popolnoma oidravil. Zelo se vam zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let na iolodcu in črevlh in setu mislil. ihMii več pomoči inajo bolezen. vaS udanl JOS. SSGAN10. Hastings, Pa. SpoStovani I)r. Pohok;—Lepa vam hvala za ozdravljenja mojega rovmatizma. vsled katerega sem trpel celih 20 let. 1 JAKOH KELLER. Helena, Mont. Dragi K- Dr. Pohek:— Naznanjam vam, da moj sin izgleda čisto zdrav in »e Vam lepo zahvalim za vaSe vspeSno zdravljenje. STEVE MAKAK, Caiuorou, Texas. Dragi Zdra nik:— S tem vam naznanjam, da Je moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, kar nI na obe oči čisto nič videl dolgo časa. Mnogo sein vam zavezan za dobru ozdravljenje, UEN HENDERSON, Kansas City. SpoStovani gosp, zdravnl :—Velia vam hvala za svoje ozdrav Ijente z te/kc bolezni. TUO.M. JOBKpVIC, Iron Mountain, Miuh —NASVETE DAJE ZASTONJ.— Ne pozabite priložiti znamko za 2 c za odgovor,—Vsa pisma naslovite na: DR. CjJ. IVAN POHEK, Post Office Boxes 553 & 563. KANSAS CITY, M0., U. S. A. Na znanje: Iz stare domovine sem prejel obvestilo: Fr. Franoič iz Iiateža na Dolenjskem je bil obdolžen umora svoje žene. Ker pa je pobegnil iz zapora in sesedaj nahaja v Ameriki, ga obveščam tem potom, da je preiskava zoper njega ustavljena, ker je premalo gradiva za kazensko postopanje in da ne bo nič kaznovan, ako pride na Kranjsko. Fr. Schmidt, 5Jfl King Ave., Jndianopolis, Ind. Slovencem v Chicagi, ki so kupili srečko na loto Ernest Lercha naznanjam, da se je srečkanje vršilo v nedeljo 10. marca ob 4. uri pop. pri G. J. Souhradi, G28 Center ave. Zadela je Številka 298 in g. F. Purkart iz So. Chicago je srečni dobitelj. Ana Lerch. Več hiš z lotami T^t godnem kraju je naprodaj po zelo primernih cenah. Kupci naj se oglasijo pri STEP. KUKAR-JU, 920 N. Chicago* St., Joliet, 111. IŠČEJO SE: JOHN PRUS IZ VASI Krmačina št,. 1, Miklavž in Marko Si-monič iz vasi Drašič št. 15 in Martin Kle-menčič iz Knževske vasi št. 18 vsi spadajoči pod metliški okraj. Pred nekaj leti so bili pri meni na hrani in stanovanju. Rojaki, katerim je znan kateri izmed teli, so prošeni proti nagradi naznaniti jih "A. S." ali pa JOHN PRUS, Seott St. 1011, Joliet, 111. Ha prodaj 6780 akrov zemlje, od katere leži velik del ob lliggins Lake,Crawford county, Michigan,je v delih od 40 in 80 akrov po $6 aker na prodaj proti plačevanju naobroke.Nadaljša pojasnila daje Michigan Land Co., P. O. B. 375 Lansing, Mich. W, Meyer & Sons, — Trgovci — importovanili vin in iikverjev na debelo. 75 & 77 Chicago Ave., CHICAGO, ILL. Telef. 325. ESTABLISHED 1879. Straus Brothers Company Distillers, Importers. 203-205 East Madison St. CHICAGO. To bo zanimalo mnoge | Kako se more vsakdo ozdraviti v po večletnem bolehanju vsled v živčne oslabelosti, varikocele itd. S ter dobiti nazaj svojim organom t moč in krepost V Pošlji ime na naslov: Mr. Aug. J. Adams, Hox U24 Chicago, 111. in on ti bo poslal prost recept s popolnim navodilom, tako da se lahko vsakdo sam doma ozdravi. Več tisoč oseb je rabilo že to zdravilo in o-zdr.avelo in le pametno jo misliti, da naj vsakdo vporabi >' korist tega leka. Til izvlečki iz prejetih pisem kažejokajmislijo 1 uij njem: "Vaš recept je najbolj^ kar sem jih še ked&j pokusil."— "Vaša ponudba je res pravo božje darilo poslano trpečemu človeštvu"—"Recept sem prejel. Nisem imel nobenih ovir, da bi ga ne izpolnil. Ravno kar sem jaz potre-y boval." Vse dopisovanje je popol-♦ noma zaupljivo in poslano pod x navadnim zavitkom. 2 AUG. J. ADAMS, $ Box 324, Chicago, Illinois- ± &04040404040404040 0404046 A AMFRJKANSKI SLOVhlNEC. MARC 15. 1901. LiWi UiJ! Ustanovljen 1. 1391. Prvi slovenski Katoliški list t AmeriKi. Izdaja Slovensko-atnerikansko Tiskovno društvo V JOLIET-U. ILL. IZIDE VSAKI PETEK. U Ameriko stane: za celo leto za pol leta Za Evropo. Afriko in (imp inozemstvo: za celo leto . $3.00 aH 15 lcron. za pol leta $1.50 ali 8 " Posamezni listi po 5 c. ,,A!V!ERIKANSKI SLOVENEC". Published weekly tit Joliet, 111. by ,, The Slnv&mc-American Printing Co." cor. Benton i ne bilo častno. Sedaj imamo s svetom mir, če pa bi nastale kake težkoče z drugimi velevlastmi, sem prepričan, da bi se doseglo mirnim potem sporazutnljenje. Danes nastopam drugič izvoljen to mesto. Jaz prevzemljem to z vso častjo in s zavestjo velike odgovornosti, ki je združena z novo nalogo; obetam slovesno spolno vati to nalogo vestno in natančno, prosim pa milosti dobrega Boga, da bi me pri tem vodil. Jaz bi se odpovedal danes prevzeti časti, če bi ne živel v prepričanju, da se smem zanašati na podporo in pomoč vseh previdnih, patrijotičnih mož. Zato težavno nalogo, katero ravnokar vsprejemljem, me navdušuje prepričanje, da me bodo podpirali oni, ki so mi prostovoljno podelili mesto prvega izvrše-valnega uradnika v državi, in mi pomagali varovati ustavo Združenih držav ter paziti na to, da se bodo zakoni izpoltiovali. Namen naroda pojasni narodna volitev. Ustavna metoda pripomore ljudski volji na dan. Kadar je ljudska volja zapisana, uknjižena, tedaj postane nam vsem zakon, katerega sklepom se moramo vsi natančno pokoriti. Močna srca in darežljive roke so potrebne in k sreči je takih 11a razpolago po vseh delih dežele. Mi smo na novo združeni. Strankarstvo je izginilo. Ono razdeljeno mnenje v javnih vprašanjih se ne sme in ne more več uravnati po vojnem zemljevidu iz 1. 1861. Ona stara, nespo-razumljena mnenja ne kale več mišljenja. Obstoječi problemi zahtevajo mišljenje in čutila ljudstva, in odgovornosti glede uravnan j a pred-stojočih razmer, pripada ravno toliko ljudstvu, kakor meni. So nekatera važna narodna vprašanja na dnevnem redu, pri katerih mora pa-trijotizem zatreti vsa strankarstva. S pomnožitvijo otežkoč pri reševanju istih, se jih ne da spraviti iz sveta. Nezaupanje v zmožnost, pra-vicoljubnost in visoke cilje ameri-kanskega ljudstva ne bodo v bodoče več tema pri velevažnih političnih vprašanjih. Mračno predstavljanje in temne slutnje niso posebno koristne, skrijejo pot časti in slave, mesto da bi ga kazale. Upanje ne dovoli v sramoto! Preroki nesreče niso bili ustanovniki republike, niti da bi jo reševali v krizah. Vera očetov je bila velevažen faktor pri snovanju republike in vera potomcev je pospešila njen napredek in ji rodila zagovornikov in braniteljev. Obstrukcijonisti so oni, ki obupa-vajo in skušajo podreti ljudstvu zaupanje v zmožnost, ki omogočuje reševati predstoječe naloge v smislu civilizacije. Amerikansko ljudstvo vzgojeno v svobodi, ljubi to svpbodo povsod in jo skuša razširjati, kamor pride. Naše ustave se pri razširjanju 119 bodo poslabšale in čut pravico-ljubnosti no bo izginil niti na južnih valovih, niti pod tropičnem solncem. Kakor do sedaj, tako bo tudi v bodoče naš narod porabil za upravljanje vsakega novega dela države vse svoje najboljše moči, uporabil pa bode v božjem strahu tudi vsako priliko, ki se bo ponudila, svojo svobodo razširjati. Če se bodo pojavili med nami ljudje, ki bodo poskušali našo pot obtežiti, tedaj nam to ne sme odvzeti navdušenja, temveč se moramo poprijeti s toliko večjim navdušenjem in izvršiti, česar smo se lotili. Steze napredka so malokdaj gladke in ravne. Izpeljava novih početij je vedno težka. To so občutili naši očetje, pa tudi mi občutimo isto. Te nove stvari 60 neprijetne. Tudi veljajo nas. Toda ali ne bomo imeli od truda in žrtev dobička, ali ne bodo oni blagoslovljeni, dvig-neni, katerim služimo. Tolaži pa nas dejstvo, da je pri vsakem koraku trčila naša republika na odpor, kadarkoli je hotela naprej, da pa ni opozicija nikdar dosegla vspelia. Republika je napredovala in napredovala in vsak njen korak jo poveličavala prostost in človekoljubnost. Mi imamo sedaj prestajati iste skušnje, katere so imeli naši prednamci pred sto leti. Mi sledimo onemu, kar so nam nakazali. Oni so triumfirali. Ali naj njihovi nasledniki obupavajo in branijo nezmožnost v ljudstvu. Nikakor ne smemo sedaj odjenjati v delovanju za človeštvo po uspešno prebitih 125. letih. Ali naj ponižamo sedaj svojoenako-rodnost, svojo enakoveljavneBt pri reševanju razmer pied drugimi velevlastmi. Ne, v ta namen ni ljudstvo ustvarjeno. V takem duhu si ni vzgojil narod svoje neodvisne suvere-nitete. Mi se držimo med seboj trdno načela enakosti, pod to pa se ne bomo nikdar pustili ponižati v družini narodov. Dragi sodržavljani! Dogodki zadnjih štirih let spadajo v zgodovino. Ti dogodki pa so še preblizu nas, da bi jih bilo že mogoče primerno opravičiti. Mnogo dogodkov je prišlo nepričakovano ; nekateri so bili velikega in daleko sežnega pomena v dotiki z ostalim svetom. Uloge, katere so igrale Združene države v razburljivih prizorih na Kitajskem, so častne, dasiravno so bile nove za amerikansko življenje. Uloge pa so bile izvedene strogo v duhu naših 'starih tradicij in bo vspeh politike primeren in pravičen. V trenotku stojimo pred velikim, velevažnem vprašanjem glede Kube. Mi moramo ostati z našimi sosedi v ožjem prijateljstvu. Izjava o namenih vlade v resoluciji z 20. aprila 1. 1898 se mora izpolniti. Ves čas, odkar so zapustili španski vojaki otok, je delovala naša vlada nato, da ustanovi na Kubi dobro, pravično vlado, ki bo pripravljena pi-evzeti dolžnosti, katere sedaj po pariški pogodbi pripadajo nam, in jih izvrševati v duhu pravic prebivalcev. Od ljudstva izvoljen koiivent, ki imajo izdelati primerno ustavd, bo kmalu dovršil svoje delo. Prenos amerikanske kontrole 11.1 novo vlado je velike važnosti; ustavi pred vsem z našo intervencijo in mirovno pogodbo vsprejete dolžnosti. Veselim se že, ko me bodo poučili, katere postave goji kongres, da bodo najboljše za interese Kube in Združenih držav. Načela, katera so nas vodila do intervencije, zahtevajo kot temeljni zakon, da bo omogočeno deželi zagotoviti vlado, ki bo zmožna izpol-novati dolžnosti samostojnega ljudstva in njegove koristi braniti ne glede na narodnost, ki bo vzdrževala red, varnost in prostost in ki bo uravnala svojo politiko primerno nje zgodovinski zvezi z Združenimi državami. Mir, katerega smo obvezani pustiti prebivalstvu Kube mora imeti garancije obstanka. Mi smo bili poroki za pacifikacijo otoka in mi smo Kubancem prav toliko odgovorni, kakor lastni deželi, za rekonstrukcijo Kube, iz katere je napraviti svobodno državo na trajnem temelju pravice, svobode in reda. Naše delo ne bo prej završeno, dokler ne bo Kuba v resnici to, kar hočemo napraviti. 1 Akoravno je bila mirovna pogodba s Špansko 6. febr. 1899. potrjena, vendar ni kongres podal še nikake oblike vlade na Filipinih. Vrhu tega je skrbel za armado, da je eksekti-tivo spravil v položaj, upor ukrotiti mir napraviti, prebivalcem dodeliti varstva in spraviti oblast Združenih držav na vrhunec. Kongres je ukrenil organizirati četo domačinov kot pomožno četo proti vstašem. Od časa do časa so ga obveščali pomorski in armadni Sv. Oče papež Leon XIII-so praznovali 2. marca svoj 91. rojstni dan čili in zdravi. 80 mul so pojedli na Angleškem poslaništvu oblegani di-plomatje, misijonarji in vojaki za časa kitajskih nemirov v Pekiiiu. Bližnji popolni solnčni mrk p o j d o opazovat kalifornijska univerza na Sumatro 17. maja. Stroške za to znanstveno ekspedi-cijo bode pokril milijonar Wil. H-Crocker iz San Franoisco. Z r. žensko univerzo n» Japonskem je darovala p jgata : rodovina Mituzi večjo vsoto (pri-1 bližno $120,000) in potrebno zem-J ljišče, na katerem bo možno vzgra* diti primerno poslopje. Tudi nekateri drugi mecenati so darovali večje vsote. Dalje na 5. strani. Angleški kralj Edvard VII je izjavil, da mu niso po godu one besede v prisežni formuli, ki so raz-žaljive za sv. katoliško cerkev in papeža, a vendar je na te besede prisegel. Seveda je ta izjava samo pesek v oči 6. milijonom angleških katoličanov. Res je, da ne more vladar »am premeniti besedila imenovane formule, to zavisi od pari«' menta. Toda tohko moč pa ima vendar kot kralj, da bi to v parlament11 izposloval, če bi bila ta njegova iz* java odkritosrčna. Vedel je tudi dovelj dolgo, da bo moral enkrat 11a to priseči in če bi bilo res kar zdaj radi lepšega trdi, bi bil že davno dosegel primerno premembo. Zaradi o s e p 11 i c (koz e) 80 imeli nedavno popotniki v vlaku v Merril, Wis. vozeče železnice velik0 sitnosti. Pri Tomaliavku je nanire" izstopil iz vlaka neki mož, ki je bil obolel na tej bolezni. Vseh štiri' najst oseb, ki so se z njim vozile' so zaprli v kadilni vagon in jih delj časa držali v karanteni. Se le ko s" vsem koze cepili in ko so jih do dobrega razkužili, so jih izpustili1,3 prosto. Bavarski p r e s t o 1 o n a s 1e*, dnik je povodom ekspedicije ha K1' tajsko v svojem govoru izustil te le lepe besede: Naj bi Kitajci, ta stari) prosvitljeni narod| ki je tekom dol' goletnega, slabega vladanja tak0 daleč zaostal, sledil vzgledu svojih bližnjih sosedov Japoncev in naj l'1 vsprejel krščansko vero. Naj ee trdi kar se hoče, krščanska ljubezen do bližnjega, ki ne pozna razločka med belimi ali rujavimi ali ali nimi, je ona moč, ki dela narod6 zmagovalne. Dokaz temu so narod1' ki so se oddaljili od te točke, a leteli v propast. Ti narodi naj na"1 služijo v svarilen vzgled in naj n®9 vsaj v bodoče uče spoznavati prav in dobro. O znamenitem požaru v menežarj i, katera je dajala zad' nje čase predstave v Baltimore, p0' ročajo o obnašanju zverine jako z®' nimive posebnosti. Takoj, ko je n9' stal požar, je v zmedenosti hotel t? šiti uslužbenec drage zverine na ta način, da jim je odpiral vrata klett Komaj pa je izpustil rujavega veda in zelo divjega afrikanskeg" leva, je pa že ravnatelj opazil ne' varno početje in spodil strežaja in t* ko preprečil daljšo nevarnost. Pr°' sti zverini sta nekaj časa begali prS' straženi po prostornem dvorišef' kar naenkrat pa se je lev navalil n" medveda, ta pa ga je že pričakov^ z odprtim naročjem stoječ na njih nogah. Vršil se je krut, grot0' vit boj, kateremu je napravil kone° plamen. Bengalski tiger je v be8 nem strahu podrl močno steno ^ t^ko prodrl k svojemu sosedu °r Jaškemu jaguarju. Začela sta klati. Konec je napravil istota^0 plamen. Tudi vse druge zverine s" zagnale grozno rjovenje. Nekater" so tako dolgo grizle železne drog0*6 pri kletkah, da so si polomile in si ranile gobce. A vse ni nič dalo. Plamen se je širil neznansk0 hitro. Najlepše se je obnašala lev1'1 ja z mladiči. Ko jo je že od veel1 strani objemal plamen, je lovil9 svoje tri mladiče s čapami in g0'1 cem in jih vlekla pod sebe. K° s° pogasili ogenj, so našli ped njeni1" sežganim truplom vse tri o mladiče. A ta.i rP{ j« j« Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1898; URADNIKI: Predsednik- Ahton Nemanicti, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, 111. ^dpredseunik: John R. Stekbenz, 2008 Calumet Ave., Calumet, Mich .. ^jnik: Mihael Vabdjan, 903 N. Scott St.; Joliet, 111. u' tajnik: Anton Skala, 9225 Marquette Ave.; So. Chicago, 111. °lagajnik: Anton Golobitsh, N. Chicago St. 801--805, Joliet, 111. u«uovni vodja: Rev. Ciril Zupan, 806 East B. St., Pueblo, Colo. Nadzorniki: bančni odbor: travni or: odb rizivni °dbor: M. J. Kraker, 501 3rd St., Anaconda, Mont. Anton Štefanič, Box 852, Soudan, Minn. Jos. Čulik, 1009 E. B. St., Pueblo, Colo. John Kukar, 920 N. Chicago St., Joliet, 411. John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. Anton Fir, 12829 Parmel Ave., West Pullman, 111. Mihael Skebe, 1220 St. Clair St., Cleveland, O. John Oberstar, 3d St. 1115, La Salle, 111. Mat. Prijanovič, Box 375, Virginia, Minn. Martin Fir, 1103 Scott St., Joliet, 111. Štefan Ivukar, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. John Grdixa, 1751 St. Clair St., Cleveland, O. VSE DOPISE pošiljajo krajevna drnštva nal. jednotinega tajnika {M. Vardjan-a) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem. Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na jednotinega tajnika (M. WARDJANA) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem. Pristopili so: ^društvu sv. Janeza Krst. 13 Biwabik, Minn. Jožef Stepec 2470 roj 1864, Jakob i- ^cnta 2477 roj 1850, sprejeti 4. marca 1901. Društvo šteje 40 udov. "»uštvu sv. Barbare 40 Hibbing, Minn. Ignac Mohar 2478 roj 1808, John Trhlen ft /'79 roj 1870, Stefan Praprotnik 2480 roj 1873, sp. 4. marca 1901. D. š. 33u. ruštvu sv. Družine 5 La Salle, ill. Franc Lajkovič 2481 roj 1871, Jožef Mežna-t- . rit 2182 roj 1873, spr. 4. marca 1901. " Društvo šteje 85 udov. "ruštvu sv. Jožefa 39 Riggs, Iowa Matija Perjon 2483 roj 1877, sprejet 4. marca j. 1901. . Društvo šteje 10 udov. ' "riištvn sv. Jožefa 2 Joliet, 111. Nik Grgoraš 2184 roj 1880, Jurij Štefani? 2485 i- roj 1882, .los Kos 2480 roj 1875, spr. 4. marca 1901. Društvo šteje 178 udov. "ruštvu sv. Jožefa 41 Pittsburg, Pa. Janez Bojane 2487 roj 1875, Jožef Pele 2488 K roj I87(i, Spr | j marca 1901. Društvo šteje 34 udov. društvu Marije 7 Žalosti 50 Allogheny, Pa. Jurij Mravineo 2489 roj 1879, Nikolaj Jaklič 2490'roj 1875, Mihael Butala 2491 roj 1858, Nikolaj Muc 2492 roj 1804, Franc Malič 2493 roj 1870, John Jurajevčič 2494 roj 1876, sprejeti 11. marca 1901. Društvo šteje 54 udov, guspendovani ud zopet sprejet: * društvu sv Petra 30 Red Jacket, Mich. Jakob Stariha 1072 8. marca 1901 Društvo šteje 119 udov. Suspeudovan za nedoločen čas: ^ društva sv Alojzija 42 Steelton, Pa. Martin Černugel 1912 0. marca 1901. J J Društvo šteje 50 udov. k društva sv. Jožefa 21 Federal, Pa. Franc Marinček 11. marca 1901. Izločeni: O1) društva sv Družine o LaSalle, 111. Jakob Lindič 577 4. marca 1901 društva sv. Barbare 40 Hibbing, Minn. Frank Globočnik 1831 4. ir...... društva sv Petra 30 Red Jacket, Mich. Pavel Zalac 1705 11. marca. I). s. I18u D. š. 84u. D. š. 32u. 04 društva sv. Alojzija 43 Steelton, Pa. Janez Vivoda 11. marca 1901. D. š. 50u. M. WARD J AN, I. tajnik K. S. K. J., 903 N. Scott St., Joliet, 111. Društvene vesti. J°Uot, 111., 13.marca.—Društvo lv- Cirila in Metoda $t. 8 je skle-v zadnji svoji seji 24. febru-Xarja opraviti skupno sv. spoved in ^jeti sv. obhajilo, kakor to predaje naša vzorna K. S. K, Jed- Je imel° d,ie ; marca svoje glavno, letno sejo, Vol - kat6ri 80 8i društveni člani iz-111 naslednje uradnike v odbor JohP^odnje leto; predsednikom Si.1U podpredsednikom J. Jj-,' tajnikom in zastopnikom Su lael 1Ioževar, podtajnikom John haJ'an' blaSajnikom John Golob, 0c in $1.00. Na krivih potili. Povest. — Spisat. J. FhkOTNbfkls. (Konec.) Zvečer je sel Hribar v gostilno. "Kako gostil- Pa tamkaj nikogar ni našel, je, da ni nikogar?" vpraša ničarja, "Denarja ni!" pravi uni. "E kaj! seve, kdor ne dela, ga nima." Na te besede prikaže se Štefan med durmi "Živio Štefan, živio!" kiičal je Hribar od veselja, "leseni, le sem!" •Štefan. In o navadnih 'Ti tukaj?" čudi se 'Plusti-i» seli so se krog mize ter stvareh pogovarjali. Zdajci pa reče Hribar: in o to in nje raje malo vrzimo! Krčmar hitel je po kvarte in začeli so igrati. Dolgo je to trajalo, še čez polnoči. V začetku bila je sreča pri Hribarju, pa polagoma se je obrnila od njega;—slednji krajcar je zgubil. Temu se je čudil in zdelo se mu je, da ni šlo vse po pravem; a tega si ni upal Štefanu očitati. Jezno je šel Hribar s Štefanom domov. Ne krajcarja ni imel več od tistega, kar si je tako lahko zaslužil, a pomislil ni, kar pregovor pravi: "Kakor dobljeno, tako zgubljeno." "Kedaj greva zopet?" vpraša Štefana, lini se ustavi. "Danes je sreda; v soboto večer." "Dobro!" odgovori Hribar in šla sta vsak na svoj dom. VI. Hribarju je prišel zaželjeni sobotni večer. Po večerji sedel je na stolu pri oknu. Marija pa je zopet popravljala raztrgano obleko otrok, kakor je to že po kinetskih hišah navada. Tiho in mirno je bilo v sobi, le enornerni tiktak stenske ure se je razlegal. Otroka sta že sladko spala. Molčeče šivala je Marija; a njene prsi vzdigovale so se prevelike bolečine. Njen obraz ni imel več čvrste barve, bil je bled; na njem bila je videti globoka bridkost. Ko bi Hribar, ki je vstran zrl, dobro opazoval svojo ženo, videl bi, da se je včasih v njeno oko prikradla grenka solza. A kaj je bilo njemu za to! Zdajci pa vstane Marija ter gre k postelji otrok. Tam je mirno postala ter je zrla nekoliko trenotkov nedolžne obrazce svojih ljubčekov. Nepopisljivo tožni zdihljaj ižvil se ji ie sedaj iz njeuega nesrečnega srca. K otrokoma se je nagnila ter je začela britko ihteti Sedaj še le ozrl se je Hribar na svojo ženo. Trdo srce se mu je vendar omečilo, ko jo je videl tako jokati. Vedel je, da je on kriv te žalosti. K njej se bliža ter jej s prijaznim glasom pravi: "Kaj se tako solziš, Marija?" "Moj Bog, moj Bog, zakaj?" izdihne ona. "In zopet otrpnelo mu je srce, ko ga je spomnila na pregreške. Zaničljivo se nasmeje ter pravi: "Jaz vem, da mene misliš in da sem jaz vsega tega kriv. In da bodeš zopet nekaj časa pred menoj mir imela, podal se bodem danes zopet ot." Ko jo to govoril, vzdignila je Marija svoj obraz k njemu ter ga je obupno gledala. "Da bom mir -imela pred teboj?" ponavljala je /trepetajo. -"Da!" odgovoril je mrzlo, "saj nit pretakaš solze noč in dan, in jaz še ne vem zakaj? In pri tem pa se še oziraš na-me, kakor da bi bil hudodelnik." "Tine veš, zakaj se solzim? — __O ti veš, gotovo veš, da le zaradi tvoje zmotnjave trpim; in sedaj me ■ hočeš še zasmehovati! O jaz reva!" • pokrila je svoj obraz z rokama ter wu*wič jokala. ( »'Ha! ti reva! Jaz Pa se trudim po noči in po dnevu, kamen, ki me teži! setu se res že vsega Jutri v noč pridem nasaji ter se napoti iz sobe. Pa stopi Marija pred njega. Ljubez nivo vprč svoje oko v njegovo ter milo prosi: "Tone! poslušaj me sedaj! Danes, samo danes ne pojdi tako se bojim za te!" S prvega se je Hribar nad tem začudil, a kmalu prikaže se mu na ustih zanioljiv smeh: "Misliš da sem strahopetnež!" ter hoče z roko odriniti Marijo. Zdajci pa Marija pade pred njim na kolena; proseče vzdigne svoje roke k njemu ter milo, milo prosi, da bi se mrzel k a meh omečil: "Tone! o danes ne! Čuj me! Cel današnji dan sem nekako nemirna, nikjer ne najdem pokoja. \ sak šum strese mi truplo. Pa nek notranji glas pravi mi vedno; "Pripravi se, da bodeš močna! Nesreča se bliža!" In pred mojo dušo stopi pa v takih trenotkih tvoja podoba. Oh kakšen si! Ves raztrgan, krvav, ves bled, prepaden ko smrt! — Tone! poglej tja na posteljo! Nimaš srca? Tone! Tone! ne zapusti me, ne zapusti me!" "Bedarija!" zareži se srdito Hribar, pahne Marijo v stran ter zgine iz sobe. Marija pa je še klečala. In zopet je dvignila svoje roke in sedaj pa tja k nebeškemu Očetu, komaj razločno šepetala je ter molila iz globočine svojega srca: "Oče večni! ki si dobrota in usmiljenje, usliši me! Svojo roko drži nad njim* da bo nepoškodovan prišel nazaj! Moj Bog, ne pusti me obupati! Kaj bom jaz brez njega, kaj ti mali siroti! — Usliši me, Vsemogočni! Ozri se nanj in hudoba bo zginila od njega. Daj ga zopet meni in sebi!" VII. Temna viharna noč je. Nebo pokrivajo težki oblaki, iz katerih švigajo neprenehoma bliski. Zamolkel grom razlega se po tihi noči. Hribar in Štefan vračata se s tobakom na.rami domov. Nič se ne pogovarjata, marveč molče stopata naprej. Sedaj pa sedaj postoji Štefan ter pazno posluša. Ko bi ga Hribar skozi črno noč videl, Opazil bi, da prevelikega strahu ves trepeče. In zopet se vstavi Hribar ter vleče na uho; potem Hribarju, ki je poleg njega stal, tiho pravi: "Slišal sem, da je danes straža pomnožena. Danes bova hudo imela! — Pa jaz ne vem, kako je to, da se mi danes vse nekako čudno zdi; celo telo mi trepeta." Hribar pa se je spomnil Marije. Ni ona tudi nekaj enakega govorila? Groza ga je obšla. Pri sebi pa je mislil: "Bog mi daj danes srečno domov priti!" Nekaj časa sta šla; tu se vstavi Štefan* "Hribar! tu, tu je najtežje! Tukaj naju najlože zagledajo; če tu srečno prekoračiva, rešena sva. varoval njen« ga lhoža, ki je sedaj j občutil globoki kes nad svojo; zmotnjavo. Kako je Hribar pribežal nazaj v domačo vas, sani ni vedel. Kako j je hitel proti svoji hiši! Pa glej! j tam je še luč, Marija še bedi! In j skozi nezaklenjene \rata planil je v | sobo. Marija je sedela ob postelji otrok. Pri sobiuih durih postal je nekoliko j trenutkov Hribar, a potem je z »a pot Todaj le tiho!" in prišla sta na prostor, kjer ni bilo lesovja, nego tu in tam kak nizki grmič. Nista še prišla do polovice prostora, ko se ravno nad gozdom strašno zabliska, da je bilo vse okrog razsvitljeno. Tu začujeta urne korake in nekdo njima zagrmi: "Stoj" Pa Štefan in Hribar hitela sta urneje, da bi dosegla gozd ter zginila v temnem lesovju. A koraki za njima bližajo se bolj in bolj. "Prokleto! to bo vendar slabo! Pa čakajte, hudirji! Postrašti je morava, sicer sva v mreži!" šepeta polglasno Štefan, vzame samokres žepa in nazaj vstreli. Ne bi mogel do tri našteti, ko se zasliši za njima močen pok puške in Štefan že vzklikne: "Zadosti imam;" terse zgrudi na zemljo. Grozna kletvica bila je njegova zadnja beseda. Krogla ga je smrtno zadela in v nekoliko trenutkih izdihnil je svojo dušo. Vojak pa, ki je k njemu prihitel, je hladno rekel: "Ka-koršno življenje, takošna smrt!" obupnim glasom vzkliknil: "Marija, Marija!" ter se jej je vrgel v naročje. "Tone, Tone!" in vročo je objela svojega nesrečnega moža. Pa v tem trenutku odpahnil jej je roke ter je skočil kvišku rekoč: ',Ne! ne dotikaj se mene, ti nedolžna, čista duša! "Ti ne smeš trpeti zaradi mene! Jaz sem kriv! Od-podime od sebe!" "O ne, ne Tone! Tako ue smeš govoriti. Zopet te imam, ker si zapustil kriva pota." "Poslušaj me najprej in potem reci!" dejal je grenko, in znajvečjo britkostjo začel jej je pripovedovati, kako je prišel na pot zmotnjave. Odkritosrčno slikal ji je svoje srčne boje in bolečine, današnji prigodek in grozni pobeg. V tla je zrl, ko je to govoril; a sedaj vprl je svoje oko v njeno ter je z mirnim glasom rekel: "Marija! nisem ti tega pravil, da bi tvoje srceza-me ganil, ne; temveč da spozaš, koliko sem pretrpel v tem kratkem času. — Veliko sem pregrešil pred Bogom in pred teboj! Pa saj sem kriv! Sedaj me obsodi! Ne imej usmiljenja z menoj, jaz ga s teboj tudi nisem imel!" Nekaj trenutkov bilo je tiho. Takega, resnega kesa Marija vendar ni pričakovala od svojega moža. Kako se jej srce radosti širilo, ko ga je slišala tako govoriti, saj je bil sedaj zopet njeni ljubi mož. Na njegove viharne prsi je hitela: "Vse je pozabljeno, ker si zopet našel pravo pot!" in točila sta solze veselja, ki ga človeško pero ne more opisati. * * * Odkritosrčno obstal je Hribar drugi dan svojo zmotnjavo pri sodniji, ki mu je zaradi njegovega globokega kesa majhno kazen naložila. Potem začelo se je zanj novo življenje. V kratkem času pridobil si je zopet vsa srca. Bog mu je dal svoj blagoslov; v nekoliko znebil se je bil vsega dolga. letih da bi odvalil --Pa jaz naveličal. Na starega leta večer. Dogodba.—Opisal J. Snoj. Pa vrnimo se k Hribarju. Kri mu je zaostala po žilah, ko je sprevidel, kaj se je zgodilo. To ga je tako omamilo, da se malo ustavi, a kmalu se vzdrami, vrže culo tobaka od sebe ter divja, divja kakor besna žival skozi gozd. Grozepolni pobeg! Speča vest se mu je zdaj vzbudila in njeni glas bil je kakor zamolkel grom Hribar ničesar ni videl, ne slišal, bil je kakor znorel. Na uho bil pa mu je še vedno usodepoln pok puške in besedo zapeljivca krčile so mu srce, in zopet se mu je zdelo, da se mu bližajo urni koraki vojaško straže, ki nad njim grmi: "Stoj! Z novo močjo pospešil je svo;i obupni beg ne maraje za ostro trnje, ki mu je raztrgalo obleko ter ranilo roke in obraz. Dolgo časa je bežal po gostem lesovju. Stvarnik nebeški uslišal je globoko molitev Marije ter je leta večer v Bilo je na starega starem stoletju. Po dolgih, za silo razsvitljenih streetih večjega mesta v Združenih državah je brila ostra mrzla sapa in silila redkim pasantom do kože in jih hladila ter bodrila k hitri hoji. Kdor ni ravno moral, ta ni šel na ulioo. Časih, prav poredkoma je zaneslo po zraku tudi kako redko snežinko, toda le prav poredkoma, ker je bilo preveč mraz, da bi snežilo. Tla so bila zmrzla, trda in koraki redkih potnikov so odmevali daleč naokrog Po prodajalnah ni bilo posebne živahnosti, ker je sapa marsikomu za-branila izhod. V enem onih predmestnih, blatnih streetov, katerih so naša mnogo glava in prostrana mesta tako bogata, je imel stanovanje John Hude, pošten čevljar, kateremu je zibelka tekla na Kranjskem. Stanovanje ni bilo posebno sijajno, — kaj bi ga tudi rabil »skromni samec Hude a bilo je toliko, da je v njem lahko izvrševal John Hude svoje rokodel stvo. Vrhu toga je to njegovo stano vanje imelo to veliko prednost, da je bilo obrnjeno na ulioo Da bi Hude obrnil kolikor mogoče veliko pozornost na svoje rokodel stvo, je v neki prosti uri narisal na veliko desko nekaj črnega in čudno zakrivljenega. Napis v priprosti slo' venščini in grozoviti angleščini tolmačil mimohodečim, da je slikar pri slikanju teh velikih črnih spak najbrže na čevlje mislil. Tudi okna so bila na tak način okrašena, v enem pa je stalo celo nekaj parov novega obuvala. I Tukaj je šival in krpal čevlje leto in dan in še delj John Hude* John 11 ude je bil čuden človek. Njega ni prignala v Ameriko želja po bogastvu, ne morda skrb, da bi se rešil dolgov, ne morda želja, da bi se tukaj naselil. John Hude je bil samec in že prileten samec, ko se je izselil v Ameriko. Doma se mu je godilo dobro. Pri hiši je, imel zapisan kot, tako da mu ni bilo nikdar treba skrbeti za vsakdanji kruh. Z vsem potrebnim je bil preskrbljen. Šival je tudi, dela je imel dovelj in vedno je mnogo prislužil. Nekaj od tega si je prihranil, nekaj je časih dal bratu, večinoma je pa zapil. Tako mu je potekalo življenje do petinštii idesetega leta. Da bi se kdaj oženil, na to ni nikdar mislil. Zakaj tudi ? Z vsem je bil preskrbljen, dolg čas mu ni bilo nikdar, za ženske pa tako ali tako ni maral. Da bo kdaj v Ameriki, se mu se nikdar sanjalo ni. Po kaj bi pa pri šel sem. In vendar se je bilo to zgodilo. Nekoč so bili v vaški gostilni prav dobre volje. Pogovarjali so se o vsem, kar je omizje zanimalo. John, tedaj še Janez Hude, je imel to lepo razvado, da je rad mnogo in glasno govoril in da je vedno v takih d ru žbah i gral rad u Čenega n a v ill an ca, človeka, ki vse ve in zna in je bil že povsod. Kadar ni bilo posebnih opozicijo-nalnih glasov med njegovimi poslušalci, tedaj se je ta navada vrlo obnašala in Hude je užival veliko spoštovanje. Nasprotno pa se mu je slaba godila, kadar je kaj trdil, o čegar istinitosti ni bil niti sam prepričan, pa da se je pojavil kak neveren Tomaž ali pa celo kak predrznež, ki mu je ugovarjal. Hude je bil ob takih prilikah ves raz sebe. Trdil je svojo venomer, časih pa se pri toni tako zagovoril, da ni mogel ne naprej in ne nazaj in pri poslušalstvu je prouzročal smeh. A on le ni odjenjal. Pravil in kričal je svojo, pa dajal za vino. Nekoč so se pogovarjali o Ameriki. Vsak je hotel vse vedeti. Eni so trdili, da tukaj dolarji po drevju astejo, drugi da leže po tleh, nekateri pa so vendar priznali, da se mora delati, da pa vsak lahko veliko zasluži in da v najkrajšem času obogati. Tudi Hude je to trdil. Bilo pa je nekaj nevrjetnežev, ki niti tega niso hoteli vrjeti. Ugovarjali so Hudetu in modrovali po svoje. Hudo pa je prihajal vedno bolj v ogenj. Dejal je, da bi on v Ameriki tisočake prislužil, da bi on v Ameriki v najkrajšem času obogatel. Prepirljivci so prihajali vedno bolj v jezo in kričali drug na drugega, da je bilo joj. lvrčmarju je bilo to najbolj po volji. Netil je/po malem prepir, nekaj časa držal z enim, pa premenil prepričanje in dajal nekaj časa drugemu prav. Najbolj vestno pa je opravljal svoj posel in nosil na mizo vina, da se je kar polivalo. Tedaj pa se je bilo dogodilo, da je eden nasprotnikov zalučil Hudetu v obraz grde psovke, da ga je prav nespoštljivo oštel ih konečno nehal nekako tako-le : .... sama usta so te, govoriš in kričiš in baliaš se, v resnici nisi pa za nič. Ti bi v Ameriki kaj zaslužil, ti revše vrtoglavo ti. Saj se še tja ne upaš, se bojiš, da bi te ribe ne pojedle!" Hude je bil namreč rudeč, kakor kuhan rak. Vse je vrelo po njem in če bi bil razpolagal z boljšimi telesnimi močmi, bi bila nasprotniku takrat slaba pela. Tako pa se je moral omejiti na samo zabavljanje. TO zabavljanje pa je bil tako završil, da je obljubil, da pojde v Ameriko in sicer, — je pristavil bolj tiho — samo zato, da bo dokazal ljudem resničnost svojih besed. Vse omizje se je zakrohotalo To ga je vnovič raztogotilo. Zaklel se je prav grdo in udaril po mizi, da so kar kozarci poskočili. Kakor pa je bilo to prepričevalno, vendar ni bilo v stanu vseh ljudi prepričati, da bo to res izvršil: Drugi dan je imel velikega mačka. Ko ga je tako le glava bolela in se mu ni ljubilo delati, je počasi razmi-šljeval dogodke včerajšnjega dneva. Vsaka posameznost mu je prišla pred oči in slišal je celo ves pogovor. Spomnil se je svoje obljube in nekaj čudnega ga je prevzelo. Ko se je prvič domislil tega, mu je nekaj čudnega stisnilo srce in prav zabolelo ga je v prsih. Ko je pa natančneje premišljal o tem, se mu je ta misel dozdevala vedno niikavnejša. Pričel je celo stvar sukati in vrtiti, pa ugibati in nič več se mu ni zdela izvršitev tako nemogoča. Obetal si je od tega veliko bogastvo, sijajno bodočnost. In obljuba ga je tako živo priganjala, da se mu je zdelo sploh nemogoče še nadalje v domači vasi ostati, ako bi ne izvršil svoje obljube. Od dne do dne se mu je nova misel zdela niikavnejša in vabljivejša. čez nekaj časa se je popolnoma uži-vel v to in že se je začel odpravljati od doma. In ko se je o tem raznesla novica, je nihče ni hotel vrjeti. Vsak jo nevrjetno zmajeval z glavo in pristavil: "Ta pa res ni za tje!" In Hude se je res sam sebi čudil takrat, ko je jemal slovo. Nikdar si ni pripisoval toliko moči, toliko volje, da bi bil v stanu kaj takega izvršiti. Ko je jemal slovo, je hodil po konci in delal pogumen obraz in veselo lice. Ljudje pa so se čudili in ga kar zijali, nekateri pa so celo odsvetovali: "Tebi pa res ni treba hoditi po svetu !" A kaj se je brigal Hude za take opomine. Natihoma si je celo zatrjeval : nevoščljivi so mi. Še nekaj dni j in Janez Hude je hodil zamišljen po Ameriki in delal kisel cbraz, pa zijal okrog sebe zvedavo. V New Yorku ga niso uiti z godbo niti s zastavo pričakovali. Dolarjev ni bilo niti na drevju niti na tleli. Pričakoval je lepih, velikih mest iz samega zlata. Tolikokrat jo slišal praviti o amerikanskih bogatinih. Toda on ni nikjer ničesar opazil. Mesta so umazana, imajo skoro same lesene hiše in tovarna stoji pri tovarni, iz visokih dimnikov pa so vali gost, črn dim in kuži zrak, pa praši ulice in dela ljudi umazane In ljudje se mu tudi niso dozdevali taki, kakoršne si je predstavljal. Zvečer je srečaval velike trope delavcev, ki so očrnelih obrazov hiteli po ulicah. Hude bi bil najrajši doma. Toda to ga je bilo sram storiti. Ali neizrečeno žal mu je bilo, da je takrat o Ameriki tako dobro govoril pri tistem usodepolnem prepiru v gostilni. Jej, kako bi sedaj zabavljal, če bi bila zopet prilika zato. Toda uvideti je moral, da bi mu zabavljanj^ prav nič ne izdalo. Ko je poiskal nekaj znancev, so ga ti začudeno gledali in povpraševali po vzroku, ki ga je dovedel v Ameriko. Toda njega je bilo sram povedati, pa je rajši molčal. Ti znanci so mu tudi preskrbeli v tovarni službo. Toda delo je bilo težko, Hude pa ni bil navajen na težko delo. Obupano je gledal okrog sebe in potne kaplje so mu rosile čelo. Doma je časih že videl koga, ki je težko delal, ki je prenašal težka, velika bremena, toda ono je bilo v primeri z njegovim delom prava igrača. Poleg težkega defa ga je mučila tudi okolica. Vročina je bila grozovita, po prostoru se je širil dim, da je kar dušil dihanje, paziti pa je moral na vsak korak, da bi ne zašel kam med stroje in kolesovje, odkoder bi se nikdar več ne povrnil. In še to dalo je raoral čez nekaj dni zapustiti, ke» so mu bile pošle moči. Naslednji teden pa je iskal zopet novo delo. Sreča mu ni bila mila. Pa je moral vsprejeti zopet težko delo v drugi tovarni. Tu sicer ni bila nevarnost tolikšna, a je bilo delo toliko težje. Prepeljavati je moral na malem vozičku zaboje železa sem in tja, da se je zdel sam po doben kaki muli. Tudi tukaj ni dolgo vzdržal. Pa je iskal tretje delo in četrto in peto Tako je šlo naprej. Čez pol leta je poznal Ameriko do dobra in resnica se ni prav nič strinjala z njegovimi nekdanjimi sanjami. Delo po tovarnah je bilo zanj pretežko, lahkega pa nikakor ni mogel dobiti. Ivdobo razvajal, Greenhorna*. Čez pol leta pa si je najel to stanovanje, kjer še dandanes krpa staro obutev, časih pa tudi kaj novega izdela. S početka je mislil, da bo kaj več prislužil, a tekom moral spoznati, da ne bo on ni' iz Amerike denarja pošiljal. Domačini so mu prinašali obuvala v popravljanje; tujci $ niso obiskovali. To ga je nežna« žalostilo. Do tujcev je gojil ravno zaupanje, neko visoko sj>ff vanje in slepo občudovanje in"] dai ni imel od njih še nikdar cen1 zaslužka. Prav to je vpošteval kot znamenje. Kako bi zašil, kako!> potrudil, kako bi naglo in soW postregel, če bi se vsaj enkrat k8'' Amerikancev zmotil in bi stop11 njemu. Tudi računil bi ne bil nič prv(,f samo da bi mu srečo prinesel Toda nikdar ni hotelo bi«* Kadar ni imel nič od domačino'1 pravila, je pa napravil tudi ka] vega, kar je potem za mal^ prodal ali pa dal v stavo. Pijančeval ni tako pogosto doma, ker so bili njegovi doi pičli- * im Tudi veselje je izgubil do preP nja in drugih prejšnjih športom Rad se je učil angleščine ter'1 bil omislil celo angleško katere pa ni prav nič razumel (Konec prihodnjič.) - kal 20: KF t2-; i cen cer cer or; c, Bla 'ojuk Wotti lih hi fttii tele I J« ill siluo 'wit: Wil, Ro lem dab ho. ri Denar naj se blagovoli poslati 'l naročili. MATH. POGOREL? v \ 920 N. Chicago St., Joliet, 0 Mali zneski se ltiklio dosjeje v zniinik^,)' pošiljanju denarju po .Money Order nuj " občinstvo natančno pazi na inoj uasio ■ Še nekaj Pratik je na m z p0'" conjenim rojakom. . Vprašaj svojega mesarja za base, ki jih izdeljujejo KIEP BROS. & GO. Zapomni si to, da jih mi izd®'' jemo sami in da so najboljše. Mi pripravljamo sami vsakovt® gnjati in slanino. Najboljši okllS naše blago vam zajamčimo. KIEP BROS. & CO., 117 N. Chicago St. JOLIET. Martin Fif> PRODAJALEC vina, žganja in smodi1 1103 North Scott St. Telefon 2272. JOLIET, m ŠTEFAN KUKA® trgovec — l GBOCEMIM BLAGOR « PREMOGOM IN « S^jlooist, Jolietjj 920 No. Chicago St., Telefona številka 348. My Street Exctoip S»| na voglu lluby in Bluff Joliet - Illino** imajo najboljše Porterjevo P,' smodke, vsakovrstna žganja prost "lunch". LOUIS MAUSER & ' 'Rojaki, dobro došli{" {fOi William Reitz dekorator in barvar. VSE DELO G ARAN TO VAN NAJFINEJŠE. So. Water St., Joliet, o« 1115 • 'nt0 Naročila se lahko tudi pošilja]0' J pošti na P. O. Box 1673. Točna izvršitev je vsakem^ zajamčena. \ O« čas nik i i Ž1 11 a" nf cet! o oliJ k4 ot vtf -- ] iiH tft det JOHN GOLOB D if1 203 Bridge Street, v Jolietu. IZDELUJEM kranjske harmonike najboljše vrste in sicer: • 2' 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je............£18 do 40; cena 3 glasnim.......$25 do 80; cena 4 glasnim, .od $55 do $100; cena 5 glasnim od $80 do $150. Na željo rojakov uglasujem 01-glje ,,sharp" ali „flat": f, e, d, c> a, h, kakor si kdo želi. Nova spričevala. lor!ckvptamoiid, W#»h., 22. »VI*. 1900,—Dra«l fconiiT . , m se llll-'!l želim, da bi se vsakdo kar se tiče hii..,............ -' -....' ____ ^ bl'wi'6.1" mlPru.v Ugajajo. Nisem se nadejal, Vsi«'«' ' Ua harmonikah obrnil na vas, ŠTEFAN POTOČNIK, 15x 55 ltoek Springs, Wyo. HAYWOOI) Htpv in krma za konje. 311-313 North Joliet St. Telefon št. 1632. ______Joliet, 111. it s A ii* M Deluje duh in telo. Nekaj je potrebno, da krepi telo in vzbuja veselje do dela. Igjroo? žoloflčni grenčBc ®tori to. Pred vsem krepi telesne moči, napravlja mišičevje upogljivejše, pomirja ^'voe, čisti in množi kri.— Bol j Sega zdravila ni zoper borzni Želodca. Cena je 50c. in $1. W. F. SEVERA, "potekar v Ceclar Rapids, Ima, -N'A PRODAJ PRI A. GOLOBITSH, „ "90-805 N. Chicago rit., Joliet, 111. 6 . Ako želiš za 10 ct. fino cigaro, delano v Calumetu, vprašaj po << A Mild One." Tfe v prostoročno izdelane iz najboljšega Havana listja. Ako si jo , e Poskusil, jo bodeš gotovo zopet ' za«teval. Podpiraj domač izdelek! c. w. k0ppelman, Izdelovalec, CALUMET, MICH. POPOTNIKOV^ KAŽIPOT. JOLIETSKE ŽELEZNICE. SANTA PE R. R. R. GKE NA VZHOD. Št Iz Jolieta 6, Chicago Express...... 8.18 pr. p. 14, Chicago Express...... 7.25 ,, 18, Chicago Express...... 7.39 ,, 16, Chicago Express......11.15 ,, 10, Chicago Express...... 3.35 po p. 2. Atlantic Express....... 7.50 „ v Chicago 9.30 pr. p. 8.42 „ 9.25 „ 12.35 po p 5.02 „ 9.00 „ GKE MA ZAPAD. Št Iz Chicago v Joliet 8.40 pr. p. 7, Kan. A Texas Express. 7.28 pr. p. 15, Peoria, Pekiu, Gales-burg & .Monmouth Ex.. 1.00 po p. 2.27 po p. 13, Joliet Express......... 5.08 „ 6.30 „ 1, California Express...... 10.00 ,, 11.00 ,, 17, Kansas City Past Mail. 2.43 pr. p. 3.38 pr. p. Cb nedeljah ne vozijo v'aki St. 14, 16, 10,7, 15 in 13. H. C. KNOWLTON, Tickat Agent. THE CHICAGO <& ALTON, Na sever ali na vzhod. Iz Jolieta v Chicago Pal. Express____6.00 pred polil ue 7.15 predpoldne Chicago Acc.....8.30 ,, 7.50 8.00 8.45 9.30 1.20 popoldne 1.45 4.30 7.50 8.00 Midn.'Special. ..(1.45 ., Cal. * Colo. L'd.7.35 Dwight 4 Chi.. .8.10 Chicago Acc... 12.00 Atlantic. Bxp ..12.35 Alton Lim.......3.25 popoldne Chicago Acc....6.30 Prairie State Ex.7.00 ,, Na jug all na zapad. Iz Chicago v Joliet Joliet Accom'n 8.30 predpoldne 9.50 predpoldne Prairie State Ex. 9.1X1 ,. 10.05 Alton Lim......11.15 „ 12.15 popoldne Joliet Accom'n 2.45 ,, 4.05 „ Pacific Exp.....3.15 popoldne 4.25 „ Chicago & Dw.. 5.30 „ 6.45 Colo A Cal.......6.30 „ 7.30 Palace Kxpress.,9.00 ,, 10.15 Joliet Accom'n 11.00 ,, 12.20 Midn. Sp.......11.30 „ 12.35 zjutraj W. I. BURNETT, Ticket agent. J. CHARLTON, G. P. T. A. 'Phone 448 C. B. HAYWAED CO. Prodajalci papirja in tiskarji. Y zalogi imamo vsakovrsten: Pisalni papir, koverte, pisalne ploščice, peresa, tinto, svinčnike, zapisnike, knjige v rabi pri knjigovodstvu, škatlje za pisrna in raznovrstne druge potrebščine. Ha vili Cass S Scott St., Jolitt, 111. A. Schoenstedt, naslednik firmi Louiiliraii & Sclioensteilt Posojuje denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino na posestva. Prodaja tudi prekomorske vozne v listke. Cor. Cass & Chicago Streets, I. nadstropje, JOLIET, ILLINOIS. Denar na posodo proti nizkim obrestim. delovanje vsakih postavah papirjev in legitimacij. H O'Connor. Na/j "boljša, kalifornijska vina —: pošiljam :— n\Vse kraje Združenih držav. Cene Vnu s posodo vred so primemo ^ nizke : vina galona.... $0.45 do 0.60 " " .... 0.55 " 0.65 j "a tropovica .... 2.50 " 3.00 at>katelec ____ 1.25 " l.ftO lja^"nMani. kakor 10 galon ne razpoši-tl4t°filom " naj se blagovoli doposlati z io2vNick Radovich, Vermont Street, Sati Francisco, Cal. Albert Mikuli. ^ slovenski krojač ^ Ruby & Hickory St., Joliet, 1». v«ak(?w~V2iam' snažim, perem in zgladim °bleke v najkrajšem času. PriZ£xaV°to*ljeno vsakemu. »aklo^ enos?1 86 r°jalcom v blagovolj i no JOHN B. MOUNT, j, . ApOTEKAR. n meni, 8e dobe vedno najboljša <]nn w zdravila za bolnike. w Washington st • JOLIET M. P. SCHUSTER Prodaja hiše in lote po $200 in višje. Obiščite mene predno si kupite dom ali zemljišče, ker jaz vam lahko prihranim denar. Pogojujem denar na zemljišča proti 6 odstotkov. Preskrbujem zavarovalnino na posestva. Številka sob 20 in 21. Young building, JOLIET, ILL. Doctor Clytie ZDRAVNIK IN OPERATER se priporoča slovenskemu narodu. OFFICE IN STANOVANJE; 402 So. Ottawa St., JOLIET. ILL. URADNE URE: Od 12 do 4 popoledne. Od 6 do 9 zvečer Številka telefona 842. Kratkočasoice. Razločno. Kuharica (ponujajoč beraču par prav strganih nogavic): "Meni se zdi, da vam te nogavice ne bodo prav." Berač: ,lTo že, samo ne vem v katero ljuknjo naj vtaknem nogo." Zafrkacija. Schiller se je učil v svoji mladi-sti na harpo igrati. Iver mu pa to ni spočetka prav dobro šlo mu je rekel nekega dne njegov zabavljiv sosed: "Ti igraš kakor David samo ne tako lepo!" In Schiller je naglo odgovoril: "Ti pa govoriš kakor Salomon, samo ne tako modro." Uvod k p u m p a n j u. A: "--"innekaj časa se že nahajam v mali zadregi----" B: "Ah, vi srečnik, jaz se že dolgo in v prav veliki." Idealist. Sodnik: "Pripovedujte torej; kaj veste o pretepu!?" Priča (navdušeno): "Ah moj Bog, tako lepega tepeža nisem še svoj živ dan videl---" Neprijetno opravičen. v Doktor: "Danes ne pustite nikogar k meni! Ako bo kdo na vsak način hotel, pa najdite kak izgovor, kar že bo!" Strežaj: "Je že dobro!" Dama: "Je možno govoriti z gospodom doktorjem?" Strežaj: "Nikakor, je preveč pijan!" Docela nezmožna. A: "Kaj je tvoja kuharica res tako nesposobna?" B.: "Res. niti od svoje prejšne gospodinje ne ve nič slabega povedati!" Wm. P. Marso. Jacob Marso. BRATA MARSO, ŽELEZNINA IN KLEPARIJA, napeljava parnih in plinovih cevij. Naročilom se toSno ustreza. 516 N. Broadway - Joliet, 111. Telefon 13S3. Iron Exchange MATT. PRIJAN0VICH, Proprietor VIRGINIA, MINN. priporoča rojakom Slovencem v obilen obisk svojo lepo urejeno ter z mnogovrstnimi finimi pijačami preskrbljeno G0STILN1C0, »mano pod imenom "Iron Exchange". V njej je dobiti tudi Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino, na katerega še posebej opozarjam rojake. USTANOVLJENA 1871. Tlio Will Connty National Bank OF JOLIET, ILLINOIS, Kapital in preostanek $260,000.00. EI/DACT 1004 North • IVITAr I, Broadway Street. JOLIET, ILLINOIS. Dri7 A IDI T A nas se dot"' vodno sveži kruh IIiMlllJil po uujniijih cenah. , Pri milijonarjih. Gost: "Vi ste dali malemu sinčku izdreti zob, koliko ste plačali?" Milijonar: Zobozdravniku pet dolarjev in malemu 50 dolarjev, da si ga je pustil izdreti. Zagovoril. Dama (na glasu bogatinke): Imate li kaj pripravega za mojo hčerko, ona je namreč stara sedaj 18 let?" Knjigotržec: "Sina, ki je star 23 lel." Poročilo z bodoče vojske. Pad^ so: 1 častnik, 8 mož, 13 poročevalcev in 15 fotografov. Konec pesmi. Peter: "Pomisli naš stari prija telj Avgust je tako napredoval, da živi od kolesa." Pavel: "Pa kako to, je li postal tak znamenit dirkač?" Peter: "To ravno ne, ampak zastavil je kolo!" V s p e h. Zdravnik (v kopališču): "Kako vam ugaja letos v kopališču, menda dobro?" Dama: Da, prav po volji mi je vse, ena mojih hčerk se je zaro čila." Nemogoče. Gledališki igralec: Gospod ravnatelj, nikar me ne odpustite iz službe, jaz se hočem poslej zadovoljiti z manjšimi ulogami, celo najmanjše hočem igrati." Ravnatelj: "Nikakor ne, je popolnoma nemogoče. Takih ulog, ka-koršne bi vi dobro igrali, sploh ni. Nova nesreča. Stara žena: "Prosim za mal dar imela sem slepega sina in ta je toliko naprosjačil, da sva oba živela, sedaj je pa ozdravil in zopet vidi." Smešnice o Lemberžanih. 3. Na hribu nad Lembergom je stala in še stoji podružnica Sv. Pankra-cija. Lemberžanom je bila cerkvica žo prenizka in preozka, zato so to zvišali Po zidu, pivcej visoko nad zemljo, so 7. žlrinom potegnili črto in vestno do črte so okrog cerkve na-vozili vse polno gnoja. Hoteli so ji namreč pognojiti, da bi preje vzra-sla. čez nekoliko dnij, ko se je gnoj sesedel, bila je seveda črta visoko nad gnojem. "Glejte", rekli so Lem-beržani, "za koliko je cerkev višja, ko smo ji dobro pognojili!" Zdaj hitro posnažijo gnoj in se pripravijo na drugo delo, ker cerkev ni bila samo prenizka, ampak tudi preozka. Treba je bilo torej še raztegniti. Tudi to s,o zvršili, in sicer tako, kakor so znali jedino Lem-beržani. Okrog cerkve so pogrnili svoje suknje, in sicer tako na široko za kolikor so mislili da jim bo treba premekniti zid. "Zakaj," rekli so, "kadar pomaknemo zid toliko naprej, da pokrije suknje, tedaj bo cerkev zadosti široka!" Potem so šli vsi v cerkev in so se uprli s pleči v zid, potiskaje ga na vse strani. Ko so se Lemberžani potili v cerkvi, prišel je nekdo tam mimo cerkve neopazen in jim pobral vse suknje ter pobegnil v bližnjo goščo. Ko so Lemberžani potem prišli iz cerkve in niso našli nobene suknje več, bili so jako veseli, ker so cerkev toliko raztegnili, da so se vse suknje skrile pod zid. Ni treba vedetivsakomur. Kmet prinese pismo na pošto brez naslova. Poštni uradnik ga vpraša, zakaj ni zapisal, kam naj gre pismo. "Kaj?" pravi kmet. "ali je treba, da vsak človek mora znati, komu pišem?" Pokliči po telefonu št. 2033 ALEXANDRA DA KAS, za stenski popir, barve, olja, steklo, slike, okvire itd. pa tudi barvanje, črnenje, črtanje, slikanje Črk itd. ALEXANDER PARAS, 122 Jefferson Street, Joliet, Illinos. S. HONHT, 206 Indiana St., JOLIET, ILL. Izdeljujetn najfinejše moške obleke za $15 do $28. Sukno si lahko izbereš pri meni, imam vzorce in blago. Slovenci, obiščite me pogostokrat. Brata Simonich v Ironwood, Mich. priporočata Slovencem in Hrvatom v obilen obisk svojo lepo urejeno go-tilnico, v kateri je dobiti vsaki čas izvrstnih pijač in dobrih smodk. Agent for Besley's Waukeean Ale and Porter. BAR GOODS. J. C. SMITH, BOTTLER. 414 Van Buren St. 'Phone 1719. Joliet. Ill FrankPapeš priporoča rojakom Slovencem v obilni obisk svojo novo urejeno gostilno, kjer se dobe vedno sveže pijače in dobre smodke. Ob sobotah je "free lunch" in godba. Točim domača vina iz pristnega grozdja po najnižji ceni. 7thst.No.2M Calumet, Mich. DOBER BRIVEC (BARBER) Slovenec ali Hrvat z dobrimi spričevali dobi takoj dobro, trajno službo. Plača je po pogodbi. Le popolnoma zmožni brivske obrti dobe to službo in zato naj se letaki oglasijo pismeno na JOHN KUKAR, 920 N. Chicago St., -- Joliet, 111. "Ako je od Rarretta, tedaj je dobro in po ceni." Na prodaj 10 lot na voglu Hutchinson in Center Streets po najugodnejših pogojih. Plača na obroke ali pa v gotovini 5% popusta. Piši ali pa se oglasi pri JOHN GRAHEK-U, kjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najbolje smodke. 1012 N. Broadway, Joliet, Ills. Telef. 2252. fSIP* Primeni si tudi lahko vsakdo naroči mehek ali pa trd premog za zimo. R. C. HEKTNIK. L. H. 11KBTNIK. BERTNIK BROS. IZDELOVALCI FINIH SMODK. Našaposetnost: JUDGE, NEW CENTURY, M.1 centov. 5 centov. 105 Cass St. nadstr. JOLIET, ILLS. Štefan Rebrovid (Svratište gradu Severinu) 518 Portland St.,CALUMET,MICH., toči domača vina iz čistega grozdja, dobro kalifornijsko žganje in najboljše smodke. Priporoča se v obilen obisk rojakom Hrvatom in Slovencem. Doktor Frederick, •Soba 014 liarher Jildij., Phone 2134. Stanovanje, 1222 Be u ton St., Phone 1414. 10 do 12. Cradne ure: 2 do 4. 7 do 8. p. i; Joliet, III. Jolm Weigel, lastnik "THE CHICAGO HOUSE" se priporoča v obisk svojo gostilne, v kateri jo dobiti vsakovrstnih pijač in tudi smodk. Vsak dan se dobi prigrizek. Istotako so na razpolago dobra prenočišča na 112 Bluff Str.......Joliet, 111. Frank A. Dame« izdelovatelj cigar. 112 N. Bluff St., Joliet, 111. Telephon: 172. Moja posebnost so: Yankee^C.^ Priporočam se Sloven writ r obilno naročbo. John Kraker, 1199 St. Clair St.. Cleveland, Ohio. Tel. Main 3868. L. Priporočam v obilen po»et svojo novo sostilno, obilno založeno j dobrimi pijačami, doma knlia • nim žganjem, troplnovcem.pivom.vinom in smod-kami. - Prodajam tudi premo« in'vsprejemam vsakovrstna naročila za prevažanje tovora. ANA VOaRIN, i z učen a babica, 1115 N. Chicago St.. JOLIET. ILL. z devetletno izkušnjo, imajoča diplomo in spričevala od slavnoznanih zdravnikov ljubljanske bolnišnice dr. Valente in dr. Iveesbacher-ja, so priporoča tu-kajšnim Slovenkam. Jedina barva.. Res, zadnji čas je že, da govorite z nami o barvah. Mi vam imamo mnogo zanimivega povedati o Warren mešanih barvah . . tudi zakaj bi jih vi morali rabiti namesto drugih. Pred vremenom so varne, za tri leta jamčimo; to je že nekaj. Ponudite nam priliko osebno govoriti z vami o najboljših barvah. Barrett Hardware Co., JOLIET ILLINOIS. •fc vpi^M VjM MJ Ako hočeš kupiti kak dar svojemu prijatelju ali sorodniku, oglej si našo prodajalnioo. Imamo veliko zalogo zlatnine in srebrnine na iz-bero, srebrnih in zlatih ur, žepnih namiznih in stenskih ur, urnih verižic, muzikainih inštrumentov. Vsa popravila ur ia druge zlatnine in srebrnine izdelujemo točno in po nizki ceni. KAR0L 0ESTERLE, ZLATAR, 106 Chicago ulica, Joliet, 111. JOHN MODIC 114-5 Lake /St., Cleveland, O. se priporoča Slovencem in Hrvatom. Postrežba ulj ud na in točna. Prost lunch. Najboljše pijače, smodke, tobak i. t. d. MIHAEL KRAL -: toči: JOHN PLESE priporoča svojo lepo urejeno gostilno v kateri je dobiti Vedno dosti mrzlih pijač in dobrih smodk. 1104 Collins Street, Joliet, III. Vprašajte svojega mesarja za Ako se hočeš dobro zabavati, pojdi k MIHAEL KLOBUČAR JU, 7th Str., No. 119 CALUMET, MICH. Tam najdeš izvrstno urejeno kegljišče igralno mizo, dobe se dobre sinod »e, fino žganje, sveže pivo in izvrstno vino. Prenočiiče in hrana je vsem norodoMvm na razpolago. katere je dobili pri vseh mesarjih. J. C. Adler & Co., 112 Exchange Street - Joliet, 111. M. S. HARNEY, PRODAJALEC importovanega vina, žganja in dobrih smodk. 203 N. Chicago St. - Joliet, 111. neodvisna od kakega trusta ali kombinacije SUNNY BROOK DISTILLERY CO., Kapaciteta za di. stiliranje je 20,000 galonov na dan; kapaciteta 8,000,000 galon. Največji di-stilerji za izvrstno Rženo -in-Sour Mash žganje v vsi Ameriki. — Nekaj delničarjev tega lista trguje z našim blagom in istega lahko osebno priporočajo. V dopisovanje se priporočamo. Naslov: LOUISVILLE, KY. Western Office Sunny Brook Distillery Co., i^njbolj priljubljeno ter okusno Anheuser-Busch pivo, vsakovrstna vina in žganje. Prodaja tudi smodke. 1210 N. Scott St., JOLIET, ILL. Frank Legaii, GOSTILNA preskrbljena z najboljšimi pijačami. 510 N. Bluff Str., JOLIET, ILL. Fred Grassle. PEEABIJA. 300 N. Bluff St. - JOLIET., i ry, , ' v " vo ANOFOIKTb IN ^ Madison & Market Streets, CHICAGO, ILL. AND TBHHITOKV lUOYOND. W. J. BURNETT, I'AfSEXGER & TICKET AGENT. Jol.lfST. ILL. GEO. J. CHARLTON, Genera! Passenger it- T'cket Agent, CHICAGO. LL. . . . Kupi les ali lumber tam, kjer g1 dobiš najcenejše! MI HOČEMO TVOJ DENAB, TI HOČEŠ NAŠ LES! boš kupoval od nas. ti ^fl vselej postregli s najnižjimi tržni«* cenami, Mi imamo v zalogi všoPn vrstnega lesa: 1 Za stavbo hiš in poslopij, mejžŽi in trdi les, late, ceder ne stčSft deske in Šinglhe vsake vrste. Naš prostor je na Desplaiucs nli',| l»lizu novega kanala. Preijho kuplS Lumber, o^lusl si* pri I'M ojtloj si našo zalogo! Mi ve bomo zadovoljil prihranili deuur. W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard jo na voM DESPLAINES IN CLINTON ULIC. JOLIET, IliliNOlS. A. GOLOBITSH, 799-S01-803-805 N. Chicago St. JOLIET, ILL. Long Distance Telephone 32£ (nasproti slovenske katoliške cerkve sv. Jožefa.) Ima vedno veliko zalogo groeerijskega blaga, patentovanih iu importovanih zdravil, suhega in pokajenega mesa, perutnine in doma izdelanih "kranjskih klobas':4. Istotako ima v zalogi, ftaih oblek,, obuval, klobukov i,n raznih drugih potrebščin za.oboji spol. •...'. | OOSTILNICA je vedno preskrbljena r. dobrimi pijačami in smodkami.' Prodaja tudi raznovVšihi MtEMOG, pošilja DENAR v staro domovino hitro in zanesljivo pO dnevnem kurzu; zastopa tudi znamenito prekmorsko črto SEYEKO- NEMSKBQA JaLOTDA; katera daje hitro Vožnjo in dobro postrežbo svojim potnikom. .. ,, UOJAKI! Obrnite, se vodno le na-podpisanega kadar želite pošteno, zanesljivo iu hit-Vo ppstiiežbo.v vsakem ojiiru. ... A. Golobitsh, Geo. L. Brozich, lastnik. manager. STUKEL *""GRAHEK. Chicago in Indiana ulice, JOLIET, ILLINOIS. © 9 b v _- - Y svoji zalogi imatno vsakovrstno sveže in suho meso, po najnižji ceni, kakor tudi perutnino, prekajeno meso in izvrstne doma delane klobaso. Rojakom priporočava v obisk še najino dobro urejeno gostilnico, v kateri je dobiti vedno svežih pi-jao in dobrih smodk; Meščanska Zflružena Mk Uttanovljena januarijti leUi If»7. SILVESTER STRAMETZ, vodjft. ANTON o G-RAHEK. HtEJJSEiOSfiv, 1012 North Broadway Street. JOHN KUKAR, ftfSMftfc, 920 North Chicago Street. •T* Proskrbljuje izvrstno muziko za plese, koncerte, parade, sprevode, zabave, piknike. svatovsčine,politične shode,društva, dirke itd. Gi.avn; Urad: Drugi TI had: 920 No. Chicago St. 1012 No. Broadway St. Telefon m. JOLIET. ILL. JOHN GRBINA, 1751 St. Clair St., Cleveland, 0. Toi.Eost i4sow. Priporočam tukajšnim Slovencem v obilen obisk svojo prodajalni«* založeno ■i mnogovrstno spodnjo in zgorhjoobleko. Velika izbor raznih srajc, jopic, hlač, nogovic, rokovlc, trakov, dežnikov, ženskih in moških klobukov, mašnih kujig, povestij in še mnogo drugih k toj trgovini sp&dajofth reČij. Nizke ccue Iu dobro blago. , ' '. i; vi, 'i ■. j- -' ,„." ft,"t •'„": . ■ Pri meni se lahko vsakdo naroČi na "Ayner Slovenca". D. BARRETT & GO. hlev in krma za konje se nahaja ia voglu Scott & Van Buren ulic fOLIET - - ILL. DR. I. G. SGHUESSLER nemški zdraynik. Office: Cor. Chloago & Clinton Sts. Stanovanje: 815 N. Broadway. Uradne uro: Od 10. do 12. dopoUidne. " 2. " ■ 4:'popoludne. !';.■ V*'. 8- zvočer. Številka telefona: 1872. ©Krajevni zastopnik | 920 N. Chicago St., Joliet, 111., || kar bi si naj zapomnili vsi tukajšnji in drugi || rojaki, ?,eleči potovati V staro domovino. Za- f ^VEKO:JJEMŠKI LLOYD, Hi vozi mod COMPAGNI1S0 GENERALE TRANS - AT- m RE1) STAk ""LINE hi INTERNATIONAL 1 AMERICAN M NE °in INT ffliN AT IONA L , , NAVIGATION CO-. vozečo na Southampton. , DENAR v staro domovino pošiljam zanesljivo in po dnevnem kvrzu. Da so vse moje! pošlljatve pošteno, imam na razpolago obilno zahvalnih pisem. Prodajam iu kupujem tudi avstrijuki deiuir v bankovcih ne manjših ko za 5 goldinarjev. Priporočam, svojim rojakom tudi lepo GOSTILNICO, preskrbljeno z vsemi pijačami in smodkami, kakor tudi svojo brlvnico. Kdor se hoče prepričati, katere cigare so v celi Ameriki najboljše, naj si vsaj za poskušnjo takoj naroči ANTON HORWAT-oye, jedine Till jwlie vržinke v teh državah in gotovo si jih bode z zadovoljstvom še več naročil. 13^"° Pošiljam v r ž i n k e, kakor tudi vsakovrstne druge smodke na vse kraje Združenih držav po najnižjih cenah. Posebna opozarjam svoje sorojake slovenske gostilničarje, da se pogostokrat odzovejo tetnii povabilu. Ob jednem se priporočam v obilen obisk svoje G0STJLNE, kjer postrežem vsakemu z najboljšo pijačo, jedili in PRENOČIŠČEM. ANTON H0RWAT, 200 Jackson St., JOLIET, ILLS, Telephone 3431. Fred Sehriii£—— 5 Brewing Company Nikdo ne pozna več želodečnih boleznij, ki je začel' rabiti novo in jedino vspeJno GRENKO VINO, katerega ,jo po dolgoletnem truda iznašel zdravpik IDr. M. F. Bozinoh, Ono pozitivno ozdravi Vse bolezni želodca in Črev, ter je najboljša pomoč zoper dispepsijo, nevvaftgijo in želodčni katar, pakrepi jetra, čisti iu pormiaii kri po vsem telesu. Rabiti je je natančno po navodilu in sicer jeden kozarec pred vsakim, obedom in predno se gre k počitku. Ako ponavljaš to za nekaj dnij, boš gotovo opazil blagodejni učinek tega zdravila. f : ( v ,, . ;. , Nobena stekU)}ica nt pristna, ako ne nosi podpisa: , ,X>r. 3.1. Jtf, H< >25ITVC3ti, 519 Milwaukee Avenue m n: CHICAGO, ILL.' - Kdor rojakov ises pravic kdor htfa opVtfviti pri sodnijj? ima kako tožbo, naj se obrne" mone. Mnogim Sloven com setu*® pomagat, da, sq dosegli poškodovanje dobili plačano, som angleščine popolnoma laliko prfetoltnaoim vsako tožbo i® 1 to se priporočam ■ ALOJZ LOIJSHE,' c| ^749 St. Clair St., Cleveland, C;| JT( G-lavno agencijo za Joliet A ? kakor tudi vse druge, slovenske odjemalce po Ameriki je prevzel g. X X NEMAiJliGSfe, f ^ 913-915 N. Scott St., - JOLIET, ILL. Sa Priporoča se rojakoiri v obilno naroito r mestii in ouihdjuii/t krajih. ^ E. PORTER, predseduj.' ■!.,' .'-• .j;; : , »OSBiitt'HRA'Qlf.'td}.Hi E. PORTER BREWING COMPANY. V 'V i'' 'VjuiiVi1'^ jriiniuit ^mi'ij Humw iii i' IV 1 slovensko owtiieo, i '■ ■■ •/ utoJfivtU ni xii'.>:)iioy<>{« rj.'t^-no.ittq | popolnoma novo i lepo HXIP HIBLER, ua .^p^upfeHti' v JT^ijiBtii ter se priporoča rojakom v obilon obisk: • • • i" Demantni električni križ. Tudi imenovan' Volta-križ je bil' prod nekaj leti ist-, HBImHBBMB n'ajden v Avstriji in.vsled svojih velikih zaslug se je HBMCT^m^l'M'^SM kmalu razširil tudi v druge dele Evrope. )■>;■■:■■■'■ Demantni elekwgrji križ ozdravi revmafizom V . muskljm' ui sklšpih, .nevr&lgijb iH"b6l«čine po vsem ■gfflKHHe telesu, nervo»post; jilVčn6,.o§l^be,lost.i TMvMj881 Ij^uu, živino moč, opetanje Žiy'cev, brezspalnost., ob-Nn^HBvOT^a apljivošt, duhovno "potrtost, histerijo, kap, topost, mmmmMSm- hOja«*«« uevralgijo, apoplekso, bož just, vrtoglavost, zapiranje sapp, nervozni in hydi glavobol in sploh 'IMRSa Mriž.jo irobanQsiUpadnevi'mpaaoci: ■ na svileni niti okoli vratu. Cena mu jo $1.00 in jo za-■ jttihčen, da jo ravno, tako dober, kakor so blektričhi1 BBjlafeaiMl^Pi^M^B pasovi, ki stanejo petnajst do dvajsetkrat več ko ta : križ. Vsakdo, bodisi zdrav ali bolan, bi na smol ni- .:•:• ^RAflHBiSaSH .toli biti brez demanttiega fllektričnega križa, korioi 'jMBHKaag^^B nikjer mogoče dobiti, boljšega pripomočka zoper )?«-f lozni. kakor je ta. mMkmmSm Pošlji jeden dolar po ekspresni ali poštni denarni nakaznici ali- pa v registrovanom pismu in poslali ti bomo poštnine prosto jeden demantni električni križ ali pa šest za pet dolarjev. Na razpolago imamo ha tisoče {priporoči nih pisom. .r. MAI.LK \i Sttattgnrt, Ark. plife, Trptil sun veC let na bolefiimh In noh?ji nawnllj;»!'..P«-tentovano zdravilo me Di moL'lo ozdraviti, S«daj sem popolnoma ozdravljen, za kar so zahvaljujem vašemu demantnemu člektriiSijemu križfl. - ■ PATTL POVIO, iz Milwaukee Wis, pise' VeiS let me je mučil rfvmatizem. Po Sesttedenskl rabi va8cga cloktriCnegii križa zatrjujem lahko pod prisego, da ni boljSega zdravila zoper ?remutizem Dolco fasa sem bolehal na prsih ln poskusil sem ie'vel zOWtvnlkov, a hiiVsiir mi niso poinfttfftll. VaS demautni elektriCni križ we je pa hitro ozdravel., , , VISO SOJjKK,,^««eport, 111, .. . ! ,••, , i .... .j—*—MKlAAA «'i ,">■• T • 4 Bil sem kruljev od Kesteua leta naprej ln sem se posluževal zdravnikov in zdravil pa bre« vjpo-hov. Ko »cm rirvif. videl Va5 u^las. sem at firtialtl, da-ie na>adttifl»mlwfi, a VetiUnr sklenil, da si Wis. Naslov: >r¥i, j • „ The Diamond Electric Cross Co., Dept. 38. 306 Milwaukee Ave., CHICAGO,- ILL. A. BAUER & CO., CHICAGO, ILL. Sole owners of the celebrated DAM-I-ANA Benedictine Invigorator alsofheadquarters for Beef Tea, Tom & Terry & Kock & Bye. Pri naročilih naj se blagovoli omeniti to oznanilo. JOLIET ,1 GAS LIGHT COMPANY ? ; se priporoča Slovencem i I v Jolietu za napeljavo plina po hišah. ... ' | Pridite in oglejte si plinove peči, ki so zelo in . ni se bati nezgod.. Ako pričnete s našimi plinoVin 1 pečmi vam bodo ugajale ter J* j bodete priporočali še drugim. J | TAKO GOVORE VSI. | UEAl) JE NA Gliicap In Yan Bnren cestah y Joli£%. ■,, -...... ...v.,-...... trost&kretz —- izdelovalci—- . $ i HAVANA IN DOMAČIH SMOO^' Posebnost so naše 1 llie & S." lfč. In "prscliatf ^ ' drobno te prodajajpipovgožk na dobilo pa,na 108 Jefferson cesti v Joliet, g iluLsoiiiiZ^f " ' NMiii-itiT'iftY WilAo t Calumet-u, Mioh; naxhinjft, dal je f^ i čel svoj« poslovanja ter se Slovenoeio .j, ! Utom priporoma pri «*ki;b izluJnjo, in4joČ»|„ pl(J4 , lik^boljse'pivdln'druge pijače. Vedno s«, proskrbljen s sye^jmi pijačami in" i rimi smodkami. ^J JOHNJ.WELLNll^ 1 0PVETNIK- Giwori se nemški in poljski- 9«ite joliet, fl1,. piyovarji in izdelovalci pive v steklenicah. ■Ainu na o,i»f -oii .ojIA' linam >f trg ' >'■■"- U,'-" t>ifc-.'*'r 1 ,)OVOt;.v; >!/.>! ■•Jjf/an j: -d i »' i »Sil ■oq r,g')Ur.ia 'in sv ort ' r-v.ti ^-vi Jittw «n t«.T»i_> .tv>ti;i,o^ j' f;korbel&bros, ->m ti prodajalec Viiiii <><1 trt<^ S .•VW'>'!M"...... ^ ••gžjajrnilllB' " ' ' r '.........1,1..... Sonoma Oo! ,rv'; ! • /;;;'.'-./ fliiTAaaqo ki >HHVA«as Vshodna zaloga vina in urad: 684^.686 W. 12;St Pbjpofff)! lilo TELEPOS: ttO CANAL. ^ Ulilull&Uj JilU. .H.'S'iU B"*/'' j »f.>«!-( ' • ! I ----------_..~rrrr~-r:-------— | , ' 39-41 FRANKLIN ST. CHICAGO' i s* linr i rt • ^59o^UC H M) i A I A71 ;;, ... ra.-,^ . .I'I ■ ioil »!. - ! .K 0R. i —-:-:-^-----.J J..I,f ;;:ti,jii)v -; Louis Sievers Sons Co. -t"« »h; Amw\v : :, ,V, ifil ^otflhqo^ ^OIVOHAlim .TTAM' Velika zaloga importow«eg^Ti«Si . i JMI Hfcidafrjft I,-:-- -:'-0"tii.j,'ii! ! ....., .. '—n) oh'ji'mii onoi .){0.?» >i- :d«:> ii'>li»ft<' tOSfitoOŠT: "CUBAN BITTERS" »o naža:neprolioŠena v, .......• ..'ivtsiu ,0;')I7IJITHŠ)5) ' V .-»'•I .» :! .; 7 1, «peoijfljtetar},.MJf8(,.)z:t, „.„.,1" 'monvint b-c i-- 47 & m Fif^iivenifC^ : -03 ;.)!. ^ »p jiiii^ nt(Mj.Klft.rii. ^ y' t." "i...... ; i, if !,j ,' !■•/:>. ,iiYuiit:OT|,(fn <>Mw......"""'................................................................ Wm. Cotllon. Prodajalec llkvorjev na ^ let Ntare^a "Old Eureka Ilanrt-Tnacle Sonr Mash" ■ y in st^^a:ržeiiega.Keniwcky zg^iijikn)! .;i ;■ 102 & 104 N. Chicago St. -•8]0>:]llil)lM;tlfliiiiols:| ■v'uqi.'lv.v ; K^/o >>:lh'iv I......... I'M t J ) i T * t|i:l'0 | A.Ranf t &Co Izdelovalpi iu prodajalci sladkih pi jač v steklenicah. ^229 N. Bluff Str., JOLIET, ILL. Telefon 13^3. Denar na posojilo. PoBojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji. Munroe Bros. John L. Spreitzer SOI K. Broadway St.,Cor. Broadway & Division str*, - zadaj za nemško katoliško cerkvijo. - JOLIET, - - - ILLINOIS. llojakom naznanjam, da Bern s 1. julijem odprl svojo - - lepo urejeno gostilno, - - preskrbljeno z vsemi potrebščinami ter se jim priporočam v najobilnejši l 1 poset. ;