Poštnina plačana v Leto LXV«, št. 29S L}a*l)aaa, petek 3*. ga vsa* dan popoldne, izvzemal nadaAja bi eots 2.—. do 100 vrst Din 2-SO. od 100 do »00 vrat a vrsta Dto 4.— Popust po dogovoru tnseratm davek velja mesečno v Jugoslaviji Din 12«—, aa tnosemstvo Dto vse* NMTVO Df DFfcAVNMTVO A, POOBĐtJilOl: JtAJUBOR, Grajski trg it 8---— CELJE, Kocenova uMca 2. — TeL 100. »OVO MESTO. Ljubljanska e. Tat St 26. JESENICE. Ob Kolodvoru 101. — mm — pri postnem Čekovnem navoda v LJubljani st. 10.35L. ORGANIZACIJA PRESKRBE DELA Važna konferenca vseh javnih borz dela v Zagrebu — Del poslova' nja naj bi se prenesel na gospodarsko močnejše občine Zagreb, 30. dec. Včeraj se >e vršila v Zagrebu konferenca javnih borz dela, na kateri so razpravljali o deiu in položaju borz dela t Jugoslaviji. Konference so se uda'.ežil: člani eentra'nega odbora za posredovan je Jela v Beogradu. referenti osrednje uprave, predsedniki upravnih odborov in šefi vseh javnih borz dele ter zastopn.ki delavskih n delodajalcih zbornic. Letošnja konferenca je bila mnogo širša baš zaradi tega, ker je delovanje borz dela v sedanjih gospodarskih prilikah iz* red.ie važnosti ta ker se je pokazala potreba da se centralni samoupravni odbor »a posredovanje dela razširi, da bi mel ftrebolf pre^ed. konferenco je otvorii predsednik centralnega odbora dr Marijo Krmpotic. ki je pozdravni v6e došle delegate ter v daljšem govoru orisal delo in položaj jav. posredovanj« dela od prvih začetkov te ustanove pa do danes. Pred prehodem na dnevni red sta bili odposlani pozdravni brzojavki mi= nietrskemu predsedniku dT. Sr&kiču in ministru socialne politike Ivanu Puclju. V obeh brzojavkah se je izrazila rudi prošnja za odobritev, da se 10 milijonov od kredita za podpiranje brezposelnih dodeli javnim borzam dela za podpore brezpofel-nim Konferenca je. nato preste na dnevni red ter je razpravljajte o pobiranju m vaz-deKtv; dohodkov Poročilo ie podal referent osrednje uprave Milan Požega, Konferenca ye nato rezpravfcjala o proračunu eentra> borz dela za leto 1933.. ki znaša skupno 12,730.294 Din. Proračuni posameznih borz dela znašajo kakor »ledi: Beograd 2,497.796. Za«reb 3347.151. Ljubljana 2.011.454. Spl;t 700.780. Sarajevo 1,431.824, Novi Sad 1.388 256 Din proraču^ osrednje uprave za posredovan ie dela pa 1361.911 D*n ter za delavsko zavetje v Sarajevu 105.000 Din. Dr. Peric" je nato poročal o or- ganizaciji posredovanja dela, o poslovanju posameznih borz deta o izdaji lastnega glasila za posredovanje dete ter o sodelovanju javnih borz dela z ostalimi javnimi m zasebnimi ustanovami z« posredovanje dela. Po obšim razpravi, v kateri so posamezni govorniki orisali položaj v poedi* nih pokrajinah, so bile izvoljene posamezne komisije, ki so sestavile naslednje resolucije: Prva resoluc'jt govor? o izpopolnitvi posredovanja dete in poudarja uvodoma potreb« eimveeje avtonomije osrednje in krajevnih samouprav Poslovan ie javne službe pr posredovanju dela se mora čimbolj popularizirati tako s strani delavskh kakor delodajalcih organizacij, da bi se nameščanje delavcev v čim večji meri vršilo e posredovanjem borz dela. V zvezi s tem priporoča resolucija izdajo lastnega glasila pod imenom »dasnik službe za po* sredovanje dela« K stroškom nar[ prispevajo vse borze dela V okrilju borze dela v Splitu naj #*» osnuje poseben odsek za mornarje s podružnicami v Dubrovniku in Sibenku Centralni odbor naj prouči osnovanje borze de?a za zetsko banovino si eventuelno priključitev zetske banovine javn; borzi dete v Sarajevu Prav tako naj prouči vprašanje združitve borze dela za primorsko in vrbasko banovino Resolucija priporoča dalje tesnejše sodelovanje med javnim* borzami dela in zasebnimi posredovalnicami ter naglasa potrebo razbremenitve borz dela na ta na« fin. da se del poslov prenese na občine, zlasti na one. ki predstavljajo močnejša gospodarska središča Na ta način bi *e olajšala dela javnih borz dela. obenem pa povečala podpora za brezposelne delavce Resolucija poudarja, da bi «e moralo primerne določbe spr*»?eti v nacrt novega občinskega zakona. Resolucija naposled poziva osrednjo upravo naj z v iuatd jaatszsat t To- ki ju Trojavekri prejel od japonske vlade zaupno obvestilo, da bi bila Japonska v gotovih okoliščinah pripravljena i spremeniti svoje odklonilno stališče glede na za-ključrtev pogodbe o nenapadanju z Rusijo. Konfinaci jsko taborišče na Liparskih otokih bo ukinjeno? Rim, 30 decembra Kakor poročajo Hsti je vlada oa svoji zadnji -rji sklenila, da z 10. januarjem okine konfinacijsko taborišče aa Liparskih otokih. Kam bodo premestili interniranje sa enkrat še ni znano.. Atentat na predsednika grške republike? Atene, 30. decembra. A A. Oblasti ao bale obveščene, da je prišlo v Grčijo več inozemskih anarhistov Listi doznava jo, da 90 hoteli izvršiti atentat na predsednika republike Zaimisa. Obmejne oblasti in pristaniška nadzorstva so dobila ukaz, da morajo posebno strogo paziti na tujce, ki hočejo priti v Grčijo. Katastrofa t madžarskem rudniku Badimpešta* 30. dec- č. V južno-madZar-skih premogokopnib revirjih se je v pretekli noči pripetila „ velika nesreča zaradi eksplozije plinov, pri kateri je izcrubllo življenje 13 rudarjev. Nesreča se je zgodila v rovu pri Wagy-Manyogo v severnem delu obronkov gorovja Motsok v globini 150 metrov, kjer se je zaradi eksplozije zemeljskih plinov rov sesal m pokopal 14 ljudi. Vseh 14 90 spravili iz rova. Eden Izmed njih je bil hudo ranjen, ostali pa so bili Se mrtvi. Rudnik je oddaljen kakih 30 km se-verno-sapadno od Peču ja. Smrt oa žettftovanjskern potovanju Pariz. 30. decembra. Pe poročilih iz Madrida je postno letam, ki obratuje na progi Bareelona-Touloase, padlo goreče na tla ter ae razbilo. V letam je bil poleg pilota mladi par, ki je bil na ieuitovanjskem potovanju. Pilot m fona sta se ubila, mož pa je bil hudo ranjen. Hodi viharji na Atlantiku !raw Ysrk, 30. dec. č. Prekooceanski psrnik »Majestie« je prispel v New Tork a zamudo 80 ar. Na Oceanu ga je zalotila silna nevihta. Nekega mornarja je barja zagnala ob ograjo na palubi m je zaradi poškodb kazala nato umri. Kmetijska družba zadruga Včeraj ae |e Kmetijska dražba na izrednem občnem zbora prosnovala v zadrugo Ljubljana, dO. decembra. "Včeraj smo poročala o vzredmem občnem zboru Kmetijske družbe, ki se je na njem to 165 let staro društvo preosnovalo v zadrugo. Po včeraj navedenih govornikih je nastopilo še več drugih delegatov, ziasti važen in prepričUMv je bi-I pa govor rrr":s lastninske pravice pri družbenih zemljiščih na ime nove zadruge, ki prevzame vse premoženje družbe. Pri poimenskem glasovanju Je bH predlog sprejet s 183 jriasovi delegatov in s 35 glasovi č!ano\ glavnega odbora, torei skupno z glasovi 218 upravičencev. Proti preosnovi je pa glasovalo 46 delegatov, dočrm se ie 9 de'egatov glasovanja vzidr-ža'k). Predsednik g. Oton Detela je ugotovil dvotretjinsko večino za preosnovo ter konstatirah da ie s tem preosnova Kmetrj-ske družbe v zadrugo postala pravomoćna. Zborovalci so sprejeli izid g4asovania z velikim navdušenjem. Takoj nato se je zborovanje pretvorilo v ustanovni občni zbor zadruge K D, ki ga je vodil dosedanji predsednik g. Dete 1 a. Narodni poslanec g. Mravlre je prečita! pravila nove zadruge, ki določajo, da je teritorij družbe vsa kraljevina, predvsem pa dravska banovina. V pravi-r!h je nadalje navedeno, da morejo postati član: nove zadruge vsi dosedanji člarri KD, če se pravilno prijavifo m plačajo deleže po 10.— Din in nqih sprejem odobri glavni odfbor. Nova zadruga bo imela prav tako podružnice, kakor prejšnja, vendar pa bo tudi v bodoče premoženje podružnic zadruge formalno last vse zadruge, vendar bodo pa z njhm razpolagale svobodno kakor so doslej. Nova zadruga pristopi k Zvezi slovenskrh zadrug/ Pri volitvah je bil i-zvolien rrasledm-ja odbor: predsednik Deteta Oton, vel ep o-posestnik. Preddvor - Kram; podipredsed-rtika: Petovar Lovro. nar. poslanec, Ivanjkovci, in Sancin Ivo, načefenšk kmet. oddelka v poboju v LlubUani; elani izvršilnega odbora: Ivan Grad, Beričevo; Ivan Matuška se ne bo izročen Madžarski Budimpešta, 30. decembra, č. >Uj Nem-ezedek< trdi, da je vest v bližnji izročitvi atentatorja Matuschke madžarskemu sodišču neutemeljena. List ugotavlja, da se pristojne avstrijske oblasti še niso odločile za odgovor na zahtevo madžarske vlade po izročitvi Matuschke, ki je bila poslana na Dunaj že pred tremi meseci. Tudi predsednik senata kazenskega sodišča v budimpeštanski županiji Albert Marton je sotrud-nrkom tista izjavil, da doslej z Dunaja še ni prispel ni kak odgovor na madžarsko zahtevo. Odmev Kreugerjevega poloma v Ameriki yew York, 30. dec- g. >Irwin Trust Com-pany<, družba, ki je bila v poslovnih zvezah z >lnternational Mac Corpcration«, ameriško sorodno dmzbo Kreuger jevega koncerna, |e tožila osem ravnateljev ameriške družbe za 250 milijonov dolarjev odškodnine, ker so prepustili upravo njenih interesov Kreugerjn in krsrli svoje nadzorovalne doržnosTi. Ažman, posestnik m župan, Hraše-Lesce; Fran Hočevar, posestnik, Struge - Dobre-porje; Ivan Pipan, posestnik. Vižmarje -S*. Vid, Pestotni'k, živino zdravnik. Ljubljana: Staroko Lenarčič, Nova vas pri Rakeku; širši odbor: Martin Bajtuk. Božjako-vo - Metlika; Bučar Lavoslav. Kostanjevica; Gorečan Franc. Vršm-ja vas - Vojnik; Florjan Gajšek, Žusem-Loka pri ^usmu; Areton Kersnik, veleiposestnrk. Brdo - Lukovica; Albin Koman, nar. poslanec. Vrzma rje - ^t. Vid; Alojtzij Kolenc, učitelj ih posestnvk, Zagorje ob Sav-i; Štefan Kuhar, posestnik. Puconci; Franc Mastnak, Dram-Bje; inž. Franjo Mikuž, Beltinci; Milan Mravlje, nar. poslanec, Li«ub:jana; Jos+p Mafcko, Gotna vas - Novo mesto; Josip Omdadiič, Polče - Braslovče; Ivan Puce+i, minister. Velrke Lašče; Josip Prijatelj, posestnik. Tržišče - Mokronog; Ferdinand RoŠ, Hrastnik; Jožo Rautar, žrvioozdrav-ni-k. Kamnik; dr. SoiHer-Muys, agrarni komisar v p., Ljubljana; Terčeij Stanko, po-sestmik. Sv. Jurij ob Pesnici: Ivan Urek, nar. poslanec. Globoko - Brežice: A*n*tou ZdoiSek, H o tu nje - Ponikva ob mi. ž.; Jakob Zeml'jhč, nar. poslanec, Radenci -Radgona; inž. Franjo Paherni'k, nar. poslanec, Vunred; nadzorni odbor: načehrk Andrej Zmavc, vinarski nadzornik Rf^ri-bor: podnačelniik Aoton Meden, posestni^ Begunje pri Cerkmci; člani: Valentin Bab-nik, posestnik, St. Vid n. Ljoibljano; Kan Hodnik. Sredmja vas v Bo hm ju; Ivan Rus, posestnik. Grosuplje^ Jo^ip Verbič, posestnik, Vrhnika 7; Josip Matijan. posestnik, Vižmarje. hz imen je razvidno, da je od/bor prav isti, ka*kor prejšnn*i o dih o r Kmeti rske družbe, kar dokazuje, da noče vzdržati korotš-n-u-iteto s prejšnaim delovanjem. Ot> 13.45 ie bilo važno zborovaojc zaključeno ter se jo večina delegatov z>bra-la po obedu pri »Levu«, kjer sta poslanca gg Petovar in Urek poročala o ra6LOYIN8Kl MARODt. dne 30. decembra 1982 Načrt združitve dolenjskih občin Ob&me umi ssSft »pcc)mc)», da p—tj sati Tseboje, 38. deocmbra-Obrm* &naryeta a oodeimu ▼ Smarieti k se sestavila it upravnih obori Smer jote krškega sreza in Bele eerkre novomeškega areza ter davčne občine Zaftovče iz politične občine Št- Peter. Prebivalcev osa 4200, pio-Mrrte 4987 ha. Davčna občina Žalovče je vfarana i« vk>k*na t dmarjeto. Bela cerkev pa ima sama k 1117 prebivalcev. Šmarješka občinska uprava je že lansko leto izrasla željo, naj bi se priklopila novomeškemu srezu. saj >e šmarjeta (sedež občine) oddaljena od Novega inf«4a le 14.4 km. od Krškega pa 32.2 km. Občina Trebnje s sedežem v Trebnjem. Sedanjemu obsegu politične obeine Trebnje se priklopi davčna občina Štefan iz politične obČroe Velika Loka. Davčna občina ^v. Štefan je vfarana in všolana v Trebnje in leži tik sedefa bodoče oziroma sedanje ob-eae Trebnje. Davčna občina Sv. Štefan obsega naslednje vw»i: Pristava. Studenev. Rožo i vrh. Gor. Nemška vas. Sv. Štefan, Breza. Zidani most. Kamni potok. Belšinja vsa ki Grič. Tako povečana občina bo imete prebivalrf»Y cra 3700. ploščine 5445 ha. Velika Loka s se-ležem v St. Lovrencu ob Temenici. Ta obema bi se setrtaviJa iz sedanjih političnih občin Velike Loke (brez davčne občine 9v. ftfc-fan). novomeškesa sreza hi Praprec ter St eha nje va«si litijske-ca sreza. <>bnna Prapreče je cela vfarana v župnijo 3t. Lovrenr. od občine Pehanje ▼a« pa ^t«*hania vas. Druei kraji (Velike in Male dole. GaflOOiSae in Vrh) ?o sic^r vfsrane v Št \Tidu pri Stični, a so oddaljene od tevm cen 6 km. od Sel pri Susiperkd pa 1 km. 7nk) M udclBJujcjo verskih obredov na Seifh. rVHoča občina Velika Loka bi invta rea *3fl000 prebivalcev, plo^r ne pa 3S75 ha. Občina ^rrna « r»e»ie«em na Mrrr.i. Prebivalcev cra 2299. ploščine cca 3300 ha. Sedanji obsec te občine bi se poveral s ko rekturo me-je proti St. Rupertu do potokov Sotra in Četnika, proti Mokronogu s priklo-pitviio vaffi Gline, ki je vfarana na Mirno, proti Trehelnem s priklopitvijo cele vasi T>ebenc (vfarane na Mirno), proti Trebnjem p nrikiooirvijo vasi Stare gore. ki je vfarana na Mirno. Vse te poprave bi <*e >zvrSi!> na stnsske občine Mirna. Vas Tihaboj pa b1 se evenhielno odcepila in priklopila občini Moravče v litijskem srezu. Ta vas je z oko-Sco vfarana pri Sv. Križu pri Litiji. Občina Zaeradec s sedežem v Zauradcu bi s*e sestavila iz s<»danjih upravnih občin Zaeradec m Sela Šunioerk ter n davčne občine Veliko Globoko iz sedanje upravn* občine Ambrufi Prebivalcev bi imela oca 2100. ploščine pa okori 4o00 ha. Priklopila bi se hnli vas Kitni vrh iz politične občinr Krke. ki ie <»edai vfarana in v$ola«na v Zaeradec. Od davčne občine Veliko Globoko je spodnji del ob Krki vfaran deloma v Zasradec deloma v Krko. eornji del (VeL in Mali Korin) pa na Krko. Zastopniki občine Sete šumperk so se izjavili, da t* njihova občine ne more dalje obstojati (510 prebivalcev), jim je vseeno, kam se d odele, ali k Veliki Loki ali k Zagradcu. Protnetnc ie pridobitno spadajo bolj k Zagra 1**»; kakor pa k Velik: Loki. Oddaljenost le od Zegradca manjša kakor od št. Lovrenca. PoŠto imajo sedaj v Zagradju. kamor vodi najbližja občinska cesta preko v« lične vasi. Ce se zaveže občina Za^ra.l<-c. da bo nosila stroške sprememb davčnih občin, bi se mogel upolitevati tudi eve«:tt:Hno drs»ert predlog zastopnikov zagra^k.* oMSne — priklopitev Dečje Vasi. Občina Žezeuiberk s sedatem v Žužemberku bi se organiziraVa iz i^edasttb davčnih občin Žužemberk. Smihel. Gorenji kriz" in Reber iz politične občine žužemberške. Nadalje iz političnih občin Dvor in Ajdove?. Prebivalcev bi bilo 463P. ploščine pa 10.6*26 ha. Davčne občine Žužemberk, Gorenji Križ in Reber tvorijo skupno z občino Dvor župnijo Žužemberk. Ajdovec je bil dosedaj samostojna upravna občina, a ima le 351 prebivalcev. Prometno gravitira na Dvor n bt mogel s to občino sestavljati samostojno upravno občino, a bi bila s tem pretrgan?, župnija ki kršeno načelo, ki je odločilno pri komasaciji, da bi se pri k krpi 1 Ajdovec Prečni iz stvarnih razlogov, saj je le po kolovozih dostop mogoč iz ene občine v d runo skozi obširen gozd. Banovinska cesta \z Ajdovca vodi na Dvor, kamor je od nekdaj gravitirala. Trg Žužemberk sam do sedaj ni obstojal kot samostojna upravna občina, ima le 766 prebivalcev, torej 187 manj, kakor pred 32 leti. kar keie. da ne napreduje. Tudi z davčno občino feiftemberSko bi ne mogel ustanoviti samostojne upravne enote, ker ima ta davčna občina s trgom le nekaj nad 1000 prebivalcev. Prehodna določila novega občinskega zakona dovoljujejo ke onim občinam, ki so dosedaj kot mastne ati trske občine tvorile samostojne občine, da še nadalje obstojajo kfcab leca«, da nanoafe 3000 prebivalcev. c Občina ttmje a sedoaon v Hinjen t 2988 prebivalci in 8793 hm površine, Ta občina bi obsegala 4 davčne občine dosedanje žužemberške upravne občine: Hi nje, Zvrrfce, Vei. Lipje in Selo pri Hinjoh. Dodali bi »e davčni občini Višnje in Ambrus m .sedanje upravne občine arobrukke. Vsi ti kraji so tako imenovana >Snbakrajina<. aernljepis-no in pridobitno enota, istotako narodnostno in prometno. Zažemberški občanski ze-stop je že pred 16 leti soglasno sklenil, da se izloči binjska fara in da se tam osnuje nova občina, ffinjska župnija hna sedaj 1964 prebivalcev, ambraska pa 1085. Prva je večja in važnejša, zaradi toga |e povsem umestno, da dobi sedež občine ona. ITHije ima sedaj pošto, doeHn jo v Aorti i usu m IV, Izven sreea bi prtUa: Občina Smuka, ki bi se sdnatits z oMh-nami Mala Gora, Potoni i« 9lari log ke-Občma meri 2711 ha m ima sti. S tem »oglasa oManuha uprava. Ta načrt je poslan s prosu Ju na iajjavo oziroma izposiovanja mnenja pristojnih či-mteljev. Odklonilna stališča posameatiih občin Diorajo bili utemeljena tooko za točko. V tem primeru se mora predlagati spremenjen načrt, ki je boljši od tega ne asmo za dotično občino, temveč tudi aa sosednje. Načela, predpisana po novem obe. zakonu, pa morajo občinske uprave upoštevati. Podpisi na morebitnih izjavah posameznih skupin, volil cev itd-, nioratjo brk' lega&zirani po pristojnem sodišču ali notarju. Ce kak I urad ne bo poslal do 30. januarja 1063 ia> aperoeil to, da soglaša z Načrt zdrsnit ve obesi aa novomeški arez je pred nami. lati ja sestavljen po predhodnem zaaataanju iapanov vseh obttn m so bile želja in izneseni predlogi upoštevani, v kolikor je to dopuščala osnovna zakonska moOaost po siosmisak novega ob-smat fja iskan ii vsi drugi ogovori, ki se biti i an si sni n »e v načrta niso mogli apo itevati tadf v bodoče, ako se ponovno ione-sejo. ne bodo upoštevani, bar ni zakonske osnove. Zato naj se vsi prizadeti uradi posebno pa občinske uprave iiretejo 'sa predstojeći načrt in tako pripomorejo k čim-prejšnjemu uresničenj« združitve občin ▼ našem sesan, kar bo srez tako tudi občine gospodarsko dvignil in bodo nove ob&oe močne upravne edinice življenja in dela-zmožni organi, da bo izključen vsak zastoj in škoda na saioanost po našel« smernic, ki jah pteripisaae aooi s ^ Nov domač izam na pol}« smnčarstva Znani leiunovalec Rado Utvrnit Je sestavil aeso dobro mažo za smuči Ljubljana, 80. decembra SJovenci ©e bomo glede smučarskih potrebščin prav kmalu osamosvojili in nam na bo treba naročati dragega tujega blaga. Jeseni smo poročali o kombiniranih smučk ah, ki jih je s*etavi\ znani športnik dporn m ki po kakovosti prav malo zaostajajo za hikoryjevimi» so pa poleg vseh dobrih lastnosti se mnogo cenejše. Sedaj se je posrečil nov izum, ki bo. če se bo ob nesel, popolnoma izpodrinil drage norveške in nemike maže. Vsak smučar ve, kaj znari smuška inaža. Nenamazane smuči so kakor kava brez sladkorja. Ce imaš dobro namazane smuči, je smučanje prava radost in ni vzpona, ki 2« ne bi z lahkoto premagal Prav tako ve maža glavni pripomoček za premagan je najrazličnejših vrst snega- kakor suhega, zmrznjenega, mokrega itd. Dokler naši smučarji niso dobili znanega norveškega trenerja Hansena. ki jih je kot prvi seznanil z vsemi skrivnostmi uporabljanja norveških maž, je bilo pri nas športno mazanje smuči malodane neznana stvar. Prej so naši tekmovalcih govorili o rdečih, belih, plavih in rumenih etiketah ter so jim bila imeni fmdal. klister. skare. tento. medium, ka-- imenu jejo razne norveške maže. španska vas. N'hče ni vedel, da se lahko ista maža uporablja za vzpon in za smuk. Hans*^n 'e dal v tem pogledu prvo podlago, vendar moremo še vedno mirne duše trditi, da je danes še vedno najmanj 90'.'• smučarjev v Jugoslaviji, ki ne znajo pravilno mazati smoči in to predvsem zaradi tega. ker niso samostojni in ker so maže predrage, da bi jih sami preizkušali. Na mestu da bi poizkušali sami, vprašujejo prijatelje in jih kopirajo. Pri tekmovalcih pomeni dobro mazanje polovico uspeha, kar je najbolj dokazalo državno prvenstvo v Bohinju, kjer so naši tekmovalci, ki v kondiciji vsekakor niso zaostajali za Cehi, izgubili le zaradi napačnega mazanja. Med našimi najboljšimi tekmovalci je znano, da so n. pr. mojstri v mazanju Bervar. Bano-vec, inž. Janko Janša in Tinta in da naš najboljši tekmovalec Joško Janša ni poseben učenjak v tem pogledu- Med smučarji je najbolj v rabi norveška maža >findal<, ki pa je ze*o draga, saj stane zabojček celih 25 Din. Za maže se pora- bi najmanj toliko, kot za celo smučarsKo opremo in ni prav nič čudnega, da so se i četa bistre glave ukvarjati z vprašanjem, kako dobiti mašo. ki bo odgovarjala vsem zahtevam, bo pa poleg tega še cenena. 2fa ta način smo dobili maše domačega Izdelka kakor Triglav, Smukol, Peto in druge, ki pa niso vzdržale inozemske konkurence. Kaže pa, da smo zdaj dobili mažb, ki prav nič ne zaostaja za najboljšimi norveškimi izdelki. Znani tekmovalec dijak Rado Istenič. ki ga smučarji bolje poznajo pod imenom >Pesa<, je iznašel novo mažo, ki ima povsem enaka svojstva, kot findal. Kakor navadno vsak dober izum, je bil tudi ta v veliki meri slučajen. Istenič je doma naš?l neko maščobo, ki se mu je zdela pripravna u mazanje smuči. Pridal ji je še gotove zmesi in je s svojim tovarišem Ladom Tinto, ki je znan strokovnjak v mazanju, začel preizkušati novo mažo. Vso lansko zimo, ki je bila prav dolga, sta preizkušala in končno sta dobila mažo, ki ima vsa svojstva pristnega norveškega findala. Maža, ki sta ji dala ime >Tempo«. se je obnesla na vseh vrstah snega ob najrazličnejših temperaturah. Zdaj sta jo začela izdelovati na debelo, vendar gre delo le počasi od rok, kajti manjka jima potreben denar, ker sta vse prihranke porabila pri preizkusih. Upata, da bosta našla mecena, ki jima bo pomagal in tako pripomogel, da bodo dobili naši smučarji ceneno izvrstno domačo mažo. Vsebina zabbjčka ie ne samo večja od vseh, kar se jih prodajo na našem trgu, temveč je tudi znamo cenejša. Zabojček Tempo findala. ki se rabi za srenj, pršlč in skorjasti sneg, stane le 12 Din, torej za 13 Din cenejši od norveškega izdelka. Pri jatelja sta poleg tega izdelala tudi Tempo mix in Tempo medium. prvi za srenj in pršič pri temperaturi izpod —5° C drugi je pa uporabljiv za nov sneg, suh in moker pri temperaturah od +2 do —2° 0, cena ie pa samo 8 Din. Sedaj pripravljata še klister in skare, ki se prvi vporablja za ,užni sneg. drugi pa za sneg pri seko nizkih temperaturah in za impregnacijo. Kaže torej, da smo se v pogledu izdelovanja smučarskih potrebščin povsem osamosvojili, saj izdelujemo že domači smuči, maže in izvrstne smučarske ftevije. Za prvo silo ga je Ljubljana. 30. decembra. Davi smo si torej oddahn.tti, kajti prepričali smo se, da je Ljubljana za prvo silo dovolj bela Ponoči je zapadlo nekaj centimetrov tega preblaženega snega, ta-korekoč na skrivaj, kar je bila sreča, da se smučarji niso preveč razburjali. Danes nosijo pač že z večjo upravičenostjo smu-čajrske drese, k: so jih neirateri začeli nositi že oktobra. Tud-i za vse ostaJe je dovolj suega. Na uMcah ga je toliko, da ne bomo pogrešali brozge, brez katere si ne moremo misliti zime, tudi hišni posestniki imajo dovoij .lela, ker morajo, reveži, čistiti nodn-ike pred svojimi hišami. To je strašna dolžnost, kar se pozna že po tem, da tu in tam nihče ne brska snega s trotoarja. Pa bi ga bilo res škoda, aer je tako deviško bel in letos se ?a še nistao nauzJli. Kmetje so se vozili danes ? Ljubljano s sanmi, sueg pač najprej vpliva na promet. Vendar še ni mogel do živega tramvaju, ki &e junaško bori z njim. Tramvaj je »daj pusta] zopet salno prHjubljen, v*e sili nanj, ker se meščani kljub temu. da so ta milijonov dohod- n»*n. akcij, je org.n.zir»n», U. M. «- , kov/s,.«,^ i„ Norveška sti vpeljali ko-Koplje i« snega, Omu ga bo dovolj zapadlo. Mestna občtna ima dovolj stalnih - delavcev, ki se bo ado tud-; posvetiti kidanju ■nas«, ta si treba se posebej narlasati. da so feadi vej breeposeVni nt proti, da takoj priokoefto na pomoč, čhn j* pokliče na pton bela Ljubljana. Sploh lahko rečemo, da nae je »neg vse neznansko osreči, rasamijtvo pa je, da ae bo ta sreea nad prej m najborj očitovala v razvoju sm»carstva. Upajmo, da bo te dni napovedano najmanj 12 tuca to v srn avarskih tečajev. Upati pa tudi smemo, da dobimo se obilnejšo porcijo snega, ds ga ne bomo pogreša!! rja do bmkooti. CMede kidanja snega opozarja mostno aa čelstvo v Ljubljani h ione posestnike, laot- nfce parcel jod. na do*4«?ost ki jfcn jo nalaga paragraf 82 coeOjH>*potk*!^cga reda ijubtjsnskega. Ctm zapade sneg, morajo iraefKrvaoi poskrbeti, da so hodniki ob kiša* i« parcelah temevjito osnažeoi snega: snaionoe m poeapaaje ie izvršiti v tki nI hodnika asi peSpota. odstraniti je treba sproti /iedrsKJt t roče n kape snega ter lek 1. 1907., 1. 1913. Švica, po vojni jja jc postal kolek doma v vsej srednji Evropi. V Ameriki ae proda kotekov za proko pet mirijonov dolarjev letno. V Franciji je bilo v letih 1925. do 1929. prodanih za 52 mitijonov frankov protitiiberkuloznh kolekov. V 1. 1930. je razprodaja kolekov zfcrala 25 milijonov frankov za prorituber-kutozno skrbstvo. Z izkupički kolekov so zgradili m vzdržujejo veliko število protf-tuberkuloanm dispsnserjev. Osrednja ptoetaibeikutoona hga se obrača na slovensko javnost s prošnjo, da pripomore njenim stremi jen jem z odkupom kolekov. Za ltošnje božične praznike naj velja gesto: »Na vsako novoletno voičtio kotek /Iger. Izkupiček is prodaje kolekov je namenjen za ustanavljanje protituber-kuaoznth dispanzerjev. Zato naj vsakdo kupi koJeke! Koleki so pp 50 poca.e Naročajte jih na naslov: Osrednja pro*iruberkulo«na liga v Ljubsjaai, MAlosiceva c. JO. M« prodaj bodo rudi po trafikah v krajih, kjer obstojajo orgonfeterje protiruberkukrz-ne Kge. Na vsako novoletno razglednico kotek protituberkuloene nfeo/ Izn?ldl]ivost Mctličanov 29. decembra. Metke asu pa res niso od nam. Hočejo se uneliaviti na vse načine. Mlado, komaj ustaona/ijooo tujsko prometno druotvo v MetHfci, priredi letos silvestrovanje kot prvo svojo priredrtev. Ag-rhii dramatiki so z vetrno linbeznfjo pripravili vesele Kotzebnovo: Rtazrtresence. Orkester vsak dan marHivo vadi. SKSali smo, kako so na-pravrri mrbljanski novinarj-i na svotem koncerta v Unioaa, pa so si imsmM MetiiČani, kaj ko bi tuda mi mak) zavrteli ta hentani jo-50. m še miss bomo krvoHrl, da bo prva v Jiagostarvši^. Prfs'azrfc: Beno Oregorič pa. 6e jc že novinarje m dal jo-vo. ni pozabi«! niti na Metffko. nego ve še njo preskrbeA s svoffmi koieSclci, da bo na zadoji dan starega in prvi dan novega leta rmsHla vsa Meaaca nani. KoJe&kom pa je prida i se is&ne kotedarSke. da tako prvi vo$6i Beli KraiNs srečno novo leto. m tako bomo po zaslugi agikiih Me#i-čonov imcH za novo leto poleg krize še prvo rmss jo-jo. Res sila zanirnvva bo ta stvar, pa bodo morda še Crnomerjci prišli pogledat m kočfoivo zadevo s koleSSkii. Seveda bo tudi mnogo veselega plesa, lepih deklet pa je v Metliki dovofcj. In same pridne in priporočljive roke so to. Pravijo, da bodo prav okusno dekorirale dvorano. Prav je, da tudi dekleta enkrat pohvalirno. Vedno le roošfke, kakor da so ooi edini na svetu. Nrhče niti ne pomisli, kaj bi ubogi moški brez našega lepega, nežnega spola. Miss jo-jo pa bomo še naslikali, da jo bodo vsi lahko videli po naši širni domovini in Še v Ameriki, hier :ma »Slovenski Narod« tudi mnogo naročnikov in prijateljev. To bo spet nekaj za Metle najcenejši dnevnik v držav.i. Prosimo pa one. ki bodo liat prejeli, da nam Lzvoiijo po dopisnici čimprej sporočit1], če se žele na list naročiti ali ne, da se vemo ravnati. >Slovensk; Narod« bo tudi v bodoče sta-l-no poročal o vseh zadevah ter bo pravi glasnik jeseniškega gospodarskega, kulturnega in športnega živJjenja. — TJprav-ništvo »Slovenskega Naroda«, L/jnbljana Davčni razglasi Ljubljana. 30. decembra. Davčna uprava Ljubljana-mesto opozat-ja davkoplačevalce na vložitev davčnih prijav sklede dohodka od podjetij, obratov in samostojnih poklic*v za priredbo pridobm-ne, davka na poslovni promet in luksuznega davka za davčno loto 1933. Vsa podjetja in obrati odnosno vsi poedinci. ki se bavijo s samostojnim poklicem ali ki so zavezani pridobitnemu davku na poslovni promet, k! 2a plačujejo pavšalno, morajo od 1. januarja do vštetega 30. januarja 1933 vložiti prt pristojni davčni upravi prijave o dohodku in poslovnem prometu, ki so ga dosegli od teh poslov in opravili v poslovnem letu 1932. I>nižbe z omejeno zavezo so podvržene deloma pridobnini, deloma pa družbenemu davku. Prijavo je treba oddati osebno ali po pošti "oni občini odnosno davftnl upra-. na katere teritoriju je obrat. Kdor prijave ne vloži v določenem roku. pleče kazen 3*/i osnovnega davka, če je pa ne vto-i\ niti na pismeni poziv v nadaljnjem roku 8 dni, pa plača 10*/i> osnovnega davka- Glede davka na poslovni promet je razlikovati občemu 2"/o davku podvržene rave-zance in take, ki so podvrženi tarifnemu skupnemu davku na poslovni promet Med prve spadajo pavšalisti, to op taki, katerih letni promet ne presega 500.000 Din, pa prodajajo blago, ki je podvrženo tarifnemu skupnemu davku na poslovni promet Ti morajo vložiti prijave o prometu v letu 1982., obenem s prijavo za pridobnino do 90. januarja 1033. Oni, ki njih letal promet presega 500-000 Din morajo vložiti prijavo o skoyueui prometa v L HJK. todi oo januarja. Davčno osnovo določi davčni odbor- Obrazci davčnih prijav se dobe pri davčni upravi. Poleg tega opozarja davčna uprava na vložitev prijav dohodka, ki jo zavezan davka sa rente sa 1. 1933. Vsi, ki imajo dohodek ic imovinskih predmetov in imovinskih pravic, morajo vložiti prijavo teh dohodkov od 15. jatnuarja do vštetega 15. februarja 1933. Davek na rente se plača od dohodkov ie imovinskih predmetov in'imovinskih pravic, ki niso zavezane nobenemu drugemu davku, torej zemljarini, zgradarini. pridobnini, družbenemu m uelužbenskemu davku. Davčna osnova za davčno leto 1933. so vsi faktični dohodki 1. 1932. Prijavo mora vložiti dotični, ki mu ti dohodki pri tičejo. Će biva upnik v inozemstvu, mora vložiti prijavo dolžnik* ki mora tudi namestu upnika plačati odpadajoči davek. (Zs>el**2r***ccs Koledar. Danes: Petek, 30. decembra katoličani: DavM. Branimir, pravoelavnj 17. decembra. Današnje pricedMtv«. Kmo Matica: Orlov. Kino Ideal: M ar adu. K trto Dvor: Regij: a 2KD: Melodija 1000 otokov ob 14.15 in ob 1*. v kinu Matioi. Dežurne lekarne. Danes: Bahorec, Kongresni trg H, Ustar, Sv. Petra cesta 76, Hočevar, Ljubljana VK. Celovška cesta S4. &xt*G€t sita ttt reseta Prokleti matetiaUzem je zavladal na svetu — bog nam odpusti to pregnano besedo — v višjih sferah se ne govori o ničemer drugem, kot o vojnih dolgovih, seveda se govori tudi v nižjih sferah samo o vražjih dolgovih, in kaj bi se omenjali druge strahote, reparacije, mor Morija izsiljevanje Amerike! V pregrehah m dolgovih tonemo in m nikogar, ki bi nas poduhovil. Vrste se naravnost prokleta leta in, pomislite v tako svetem času! Da, sveti časi »o zdaj, saj bo prthodnje leto zopet sveto. Samo do 2. aprila mora mo se potrpeti, ko se začne sveto leto, ki bo trajalo do 27. aprila 1934. Hudo nam je pri srcu, ker se ne prične vsaj dan prej. Vendar smo pa lahko presrečni, da bo potem zavladalo na svetu bratstvo, da ne bo več nihče govoril o dolgovih, kot je napovedal kapež o božiču, kriza bo premagana, veren svet bo drvel zopet v Rim, da bo sveto mesto lahko izgnalo hudiča z bei-cebubonu, v Rimu ne bo nihče tožil nad dolgovi in vei si bomo bratje, po Petrovem novčiču. Skoda le, da ne moremo tudi rm (in povsod drugje) napovedati svetih tet. kjer zavlada materiolizem, se pravi, kjer usahnejo moenjički. Da je materi al trem res strašen, se posna ie po tem, da se prejšnje čase niso vrstila tako pogosto sveta leta. Prvo sveto leto je bilo L 13O0. drugo baje šele L 1475, nakar so se vrstila presveta leta v presledku 25* let. No, zadnje čase, je pa bilo že toliko svetih lei9 da je človek v zadregi, če ga kdo vpraša, kdaj je bilo kakšno nesveto leto. Zato je res nezaslišano, da so ljudje v teh svetih časih takšni privrženci tnaterializma, da nočejo živeti od smrtih odpustkov Sa papeževih blagoslovov. Iz Kranja _ DrsaNace. Končno bomo morda tudi v Kranja dob^j drsališče, ki ga salo pogrešamo. Agalni odbor S>K Korota na js skleniti, da bodo poizkusil: aledeolti nogometno igrišče v Kokrifikem predmestja. Priprave so še t teku. _ Spremembe voaneaa reda. Na »plos^ no željo je družba Avtooromet Jezersko spremenila svoj vozn-j red. Od 1. januarja 1933 bo odhajal avtobus dnevno z Jezerskega ob pol 7. uri, prihod v Kranj «b 8. srd. 1» Kranja pa bo odhajal ob M. erl» prihod na Jezersko ob poi 1€. arv — Silvestrovo bo prošlavH Oledaiiaki oder Narodne črtainice s običajno aabavo v ve tik i dvorani Narodnega doma. — Zvočni kmo Narodni dom bo predvajal drev«; ki jutri ob pol 11. ari ter na dan Novega leta ob 16.. t«, ki pol 21. mri duhovito m taredoo lepo P. Abrahamovo opereto Srečna srca. NastopIflo Hermaon Thi«LOTllf 8 ITI H ARO D«, da* 30. tam mina 1983 Stran 3. Dnevne vesti »ofUjo ha Avstrijo. V >BHaflbenki Novi-nabc St 302, 2 dne 26. t. m. je objavljen zakon o trgovinski pogodbi med kraljevino Jugoslavijo ki republiko Avstrijo, sklenjeni in podpisani v Beogradu 9. marca 1982. — Ljutomer aa priključite? fttrlgova. Na zadnji seji Ikjtomerskega občinskega sveta je župan poročaj o ukiienih aa pri-kijućitev atrigova m okoBoe k sodnemu podrocijn Ljutomera. Strigovo spada namreč v sodnem pogtodu pod Čakovec. — Hrvatski planinci na Hrvatsko plajiineko druStvo >Sijeme« priredi na 9sw5^roro alwajia islet na Lise©. — IzprOuieiuba lođbteakega imena. Baneka uprava dravske banovine je dovo-Hla Marjeti Konag iz Brežic iapremembo roxJbmakega imena Konig v Zaonjpartitti. — Učiteljski smučarski t**raj. Smučarski tečaj sa učitelje, ki je bil zaradi pomanjkanja snega prestavljen, se bo vršil nepreklicno od ponedeljka do 2. t. m- dalje v Mojstrani in ga bo vodil priznani smučarski strokovnjak in učitelj JZSS s. Franc Rus. Tečajniki se ©ostanejo v ponedeljek 2. t m. ob 10. v prostorih JUU v Frančiškanski ulici. Skupni odhod udeležencev \t-pred glavnega ko*-»dvora- Za prehrano -n prenočišče je preskrbljeno v hotelu Triglav ▼ Mojstrani in stane vse skupaj dnevno samo 40 Din. Ekskurzijski odsek JUU, ki Jc aranžiral ta tečaj, bo preskrbel vsem t)»"itrijem, ki morda ne bodo prejeli plače, brezobrestno posojilo do prejema plače. Razen učikiljev so vabljeni v tečaj tudi prijatelji učiteljskega stanu. — Koledar društva jaa«n*lovem»kih obrt-nik(h sa dravsko banovino. Društvo jugo-slovenskih obrtnikov xa dravsko banovino v Ljubljani je izdalo lepo ilustriran koledar boeab3 vsebine, ki bo dobrodošel ne le obrtnikom, temveč tudi drugim stanovom- Uredništvo koledarja se ie izredno potrudilo in zbralo obilo snovi, ki jo bo lahko vsak s pridom porabil. Kotedar je uredil Frido Lenard. Spreiomajte za^tišcen© kn o«trote*e otroke, V zvezi z razjgragotna Pužina. Oče je bfl od$e3 na sejem in ta čas se je sin obesfl. Kaj ga je pognaso v smrt ni znano. — Umor 81letae starke. V SaJovcih v Prekmairju so naeli te dni obešeno 811 etno Ano Lepcev. Ker je živela starka v težkih gmotnib raamerah, so prvotno mislili, da si je končala ž;vtjenje. Pozneje so se pa začete Širiti vesti, da je poataJa žrtev zločina. Njeno truplo so odkopa]-; in obduci-raM. Izkazalo se je, da je bila starka res umorjena. — Dve nesreči Jože Sinčič, 121etni posestnikov sin is Planine pri Rakeku, je včeraj popoldne zlezel na d rva reko kočo, kjer se mu je pa vdrla streha in je padel » strehe. Zlomil si je desno nogo. — Vinko Jam-nikar. sin kajžarja iz Dobrne pri Celju, je včeraj paoVl s poda in si poškodoval desno oko- Iz Ltaf>l]ane —tj Gradbena dela pri visokbh želeao-betonakh zgradbah dobro napreduje kljub mraz«. Pri delavskem azilu betonIrajo tretje nadstropje. V izredno pospešenem tempu pa rasteta stanovanjski hiši na Dukičevem bloku ob GledaHski ulici. Zaceli so graddt; že peto nadstropje. Ostale tri zgradbe so pa že pod streho In zidajo v njih polnilne zMove. —Ij Policijska racija v ogrevalnici. V ponedeljeK smo poročali, da je bila v mestu med prazniki cela vrsta pretepov in Izgredov Večino pretepačev je policija prijeta m zaprla in izkazalo se je, da so bih" sami potepuhi. V mestni ogrevslnici so pijani brezposelni ponočnjaki že pred prasni ki povzročili velik kraval. Zato je policija sklenila, da tudi v to gnezdo malo poseže. Dan je v mestni ogrevalni« v Kosovski ulici 3 napravila prav nepričakovano, a temeljito racijo. Rezultat je bil ta, ds je policijski avto odpeljal na kriminalni urad 14 potepuhov, večinoma takih, ki ne spadajo pod mestno občino, žive na račun dobrote ljubljanskega prebivalstva in od podpore mestne občine, nabrani denar pa zap:jejo- Policija izroči nekatere sodišču. veČino pa izze-ne iz mesta. —ij Na dobrodehri akademiji, ki se bo vršila v četrtek 5. januarja na Taboru, nastopi tudi mladinski orkester Glasbene Matice pod vodstvom prof. Karta Jeraja. Prof. Karel Jeraj je znan kot dirigent od-fcčnJo sposobnosti, ki zna tuđi i mfiadfao naStadlretl komade do uinetnfgke popolnosti, kar je posebno sijajno pokazal me- sa je vnM ob nega festtvaaa. Jerajsv godalni orkester je modno zaseden m igra na akademiji najprvo tiri jugoetovensste narodne pesmi v priredbi prof. Jeraja, dalje Mokraujeevo drugo Rukovet in Janacfcovo Maso susto. Poteg &uuakJSfcW otavaaUa nastopijo tudi izvrstna Trboveljska atavtiteL Predprodaja v knjigami Glasbene Matice. a— Zglssitsv 18-lstnih mlade**** i« starejših nabornikov. Po mestu je nalepljen razglas vojaškega urada mestnega načelstva. ki poziva k zglasitvi: 1. vse v 'MJubljano pristojne nabornike, ki so rojeni 1913. leta ter one, k: so rojeni t letih 1912, 1911. 1910, 1909, 1908 in 1907. pa doslej še niso bUi pregledani ali pa so bili oglašeni za začasno nesposobne Zgiaaiti se morevjo najkasneje do 10. januarja 1923. 2. Vse v Ljubljani bivajoče, pa drugam pK-stojne naborne obveznike, ki so rojeni v letih 1907 do 1913. 3. Vse starejše vojaške obveznike operativne in rezervne vojske, k: so postali ta kakršnegakoli vzroka nesposobni za nadaljnje izvrševanje odkazane jim vojaške službe. 4. Vse mladeniče, ki so rojeni 1915. teta. Podrobnosti zglas-itve so razvidne v razglasu, zve pa se zanje tudi v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu štev. 7. Prizadet: naj strogo pazijo, da pravočasno opravijo svojo zgiaševalno dolžnost, kajti vojno-kazensfci zakon predpisuje za ne-prija vijence hude kazni. Odsotne aH sadržane mladeniče so dolžni prijaviti njihovi starši, sorodniki, varuhi ali službo-dajalc, ki so po vojno-kazeuskem zakonu soodgovorni zanje. SILVESTROV VEČER Ljubljanskega Sokola Bogat spored — »Nagodetov jazzband« PLES PLES —Ij Sokolsko društre Ljubljana IV. priredi v soboto 31. t m. ob 20^ Silvestrov večer v gostilni br Jožka Jelačina na Dolenjski cesti. Na sporedu poleg komičnih nastopov tudi ples. Vstopnina 5 Din. Vse članstvo in priatelji društva bratsko vabljeni. —Ij Slavni klovn Groek t Ljubljani? La ni na Silvestrovo so Zagrebčani skoraj popokali, tako so se smejali temu nenadkri-ljivemu muzikalnemu klovnu, ki ga upravi-oeno občuduje ves svet Ker pa nočemo zaostati za Zagrebom, smo povabili največjega šaljivca sveta, Grocka v kino Matico, kjer bo sost ZKD. Kdor se torej hoče zabavati in od srca nasmejati ter občudovati velike igralske zmožnosti tega sijajnega komika, naj pride jutri ob 14.15, zamudniki pa na novo leto ob 11. dopoldne v kino Matica, da s* s smehom prerahljajo na Silvestrovo pretežko obloženi želodec. —Ij Ribji trg je bil danes zelo slabo zaloten, zlasti je primanjkovalo morsk:h rib, pa tudi rečnih ni bilo mnogo. Zadaje dni je bHo slabo vreme na morju, kar se takoj pozna na ribjih trgih. Toda čeprav je bil slabo založen se ribe vseeno niso podi azile. Ka'amar.1 in cevuli so bili no 36 Din kg, očn.ce in s&lpe po 32, tun po 44 in palamide po 28 Din. Drugih vrat morskih rib ni bito. Izmed rečnih rib ;e bito največ zopet ščuk, prodajali so Sive, k? po 30 Din. Tu-d: mrene in karpe so prodajali žive po nespremenjenih cenah, po 20 Din, najdražje ribe na trgu so bile danes postrvi in sicer po 48 Din kg. 2abarji imajo se vedno bogato zalogo žab, a ljudje se ne zanimajo mnogo za to delikateso, ki je še precej poceni, krak po 1.50 Dia. —J j Vstopnice za dobrodelno skademijo. Dne 5. januarja 1933 na Tabora se dobe v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Prosimo, da se jih p. n. občinstvo nabavi že v predprodaji, ker ima z vstopnico vsak prosto vožnjo po cestni elektr. železnici do Škofje ulice k prireditvi. Prosta vožnja velja sa vae proge cestne železnice. Tudi bo navad pri večerni blagajni na Taboru, kakor je pričakovati, zelo velik, kar bi neugoino uplivalo na razpoloženje obiskovalcev in tudi na začetek prireditve, ako bi vsak odlašal z nabavo vstopnice do zadnjega! —Ij Na Silvestrov večer m na novega leta dan bodo v šentjakobskem gledališču v Mestnem domu igrali »Revna ko cer. kvena mj&t, veseloigra, pri aeteri ae dlo vek od srca nasmeje, bo šla na Silvestrov večer v Šentjakobskem gledališča dvajset »č preko odra. Za ta večer bo postavljen v dvorani buffet, kjer se bodo dobila v odmoru dobra jedila jo pijače. Igrala bo tudi godba. Torej zabave dovolj. Začetek ob 21.15. V nedeljo na novega leta daa se bo pa vpriaorila tretjič v sezoni prekrasna komedija .Veseli dan ali Mattček se ženi« v režiji gosp. Karuea jn Inscenaciji gosp. Kartica. Pri komediji, kj je potna duhovitih domisle kov sodeluje skoro ves ansambel odra. Vstopnice ae dobe v predprodaji od 10—12 in od 16—17 are v veliki dvorani Mestnega doma. —tj Evangeljska earkvena oboki a. Na 9*lvestrovo ob €. uri zvečer ter aa Novega leta dan ob 10. uri shasba botja. Cerkev bo zakurjena. 719-n 4— »Melodija 1000 etskevc Samo se danes ob 14.16 .ta 18. mri se bo predvajal ta nagradni film ZKD. Pose t firma je zadovoljiv, apeliramo p* kljub tema na vse prijatelje našega domačega filma, na vso zavedno naso Ljubljano, aa mladino ta dijaatvo, da si prvo večje zvočno filmsko delo naie naglo se razvija joče filmske industrije prav gotovo ogleda. Poudarjamo še enkrat, da je g. Mate Matic, lastnik hotela »Central« v Splitu, razpisal lepo nagrado 14-dnevnega brezplne nega letovanja v njegovem hotelu (hrana in stanovanje) Nagrado prejme dot"čni. ki bo znal na najlepši način v kratkih be. sedah opisati svoje vtise, ki jih je dobil od filma. Dopise je poslati tajništvu ZKD v zaprti kuverti do 31. t. m. s natančnim naslovom pošiljatelja. Posebna komisiji pod predsedstvom notarja bo rassodTia koma pripade nagrada _lj Sokol I Ljubljana - Takav priredi v soboto, dne SI. decembra 1982, ob 90 a sMeeim spor s d osa: 1. Društvena : Uvodna koračnica. 2. Oktet yL^«b-ljsnskega Zvona« pod D. Mataiom: a) Z. Pre+ovec: Sedem si ros porezala ml; b) O. Dev: Spet ptieke pojo; e) Z. PreJovec: Hiiea pri cest »to*. 3. ženski naraščaj: Plesi. 4. N. N. N. Začarana soba št. IS. 5. Ckmi: Skupine. 6. Remesov Jote: Stru-k4)i. 7. Ruski Sokorl: Ruske narodne pesmi in p4esi s spremljevanjem balalajk. 8. Pariška umetnika, t. G. P. Golov in in gdč. Moharjeva, baletna mojstra: a) Valček', soto - mnatka Benatskj; b) Daet. maaika Beaatskv; o) Slovenske lutke, mu z Hi a I. Psvčtč. 10. Br. Rak Drago: Kronika Ista 1982. 11. Polnočna scena. — novoletni senčni *Htn. It. Ples. Popolni orkester Sokola. Vstopnina 10 Din za osebo. Sprememba sporeda pridržana. Uprava sokoJsksgra doma na Tabora vabi bratsko sokoisko javnost k mnogobrojnom a posetu. Srečno 1913! Zdravo! _Jj liHM6arski tečaj na iaasrslrem. ki ga bo rodil g. Rad. Badjara, se prečne ne. preklicno na novega leta dan. Skupni odhod udeležencev tečaja torej 1. januarja 1Š33 s jutranjem gorenjskim vlakom do Kranja, odtod pa s avtobusom aa Jezersko. —Ij Nova radiopostaja bo otvorjena na Silvestrov večer, katerega priredi Sokol Zg. Šiška v restavracijskih prostorih g. Carma-na v Zg. diski. Pri tej slovesni priliki se bo pela na sokolskom odru opera >Občia-ska seja v Kurji vasi«. Zaradi velika važnosti te postaje se bo na novo leto vršil v isti restavraciji koncert 723-n _Ij podaljšana polic'jeka ura. Kr. banaka uprava je dovolila podaljšanje policijske are za Silvestrov večer za gostilne in kavarne do S. are ponoči za območje mesta Ljubljane. .Ij Prikrojevalns tečaje za krojače ln Šivilje v Ljubljani priredi kr. banska uprava, referat za pospeševanje obrti, Stari trg 34-1. Tečaje bo vodil obrtni učitelj g. Knafelj Alojzij. Kdor se ie namerava udeJeaiti, naj se ustno ali pismeno takoj priglasi referatu, Ljubljana, Stari trg 34-1 najkasneje do 10. januarja 1933. O podrobnostih se bo vsakega prlglaeenca pismeno obvestilo. —tj Blagajna Poatne hrsnflniee v Ljubljani bo poslovala SI. t. m. za stranke samo do 12. dopoldne Pri želodčnih te&očah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi udov, zaspanosti povzroči kozarec »Frana Josefove« grencice takojšnje poživljanje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropičnih dežel slave »Franz Josefovo« vodo kot važen pripomoček proti griži kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Elitni kino Matica Telefon 2124. Danes premiera popularne operete B. V glavnih vlogah ansambl največjih umetnikov: Svetiš lav Petrovič — \letor de Kowo — Liane Haid — Grigorv Umetniška režija: MAKS NEUFELD Pesmi: »Pesem o cigareti« — »Pesem o balalajki«. Film divne, nepozabne muzike in šlager je v! Poleg tega: »Ufa« knlturat film: »Kako so postafi AH te Volfi prijatelj« in »Ufa« zvocati tod- Danas ob 4», *• ta 9* od 11. do psi lt. sva. Iz Celja C— Uradfii dan Zbornice sa TOI v Ljubljani aa Celje in celjsko okolico bo v torek 3, januarja od 8. Ao II. dopoldne v posvetovalnic; Združenje trgovcev sa mesto Oaije, Raslagova »Hea t, pritličje, levo. 4 c_ Msopsssss fssiliMbsi liMltna Upa v CsSJv bo Jmeia dres« ob osmih vsano od- borov* sejo v posvetov »sadni t Zdravst venam doma v Gregorčičevi ulici. __e Skiaa*** oodosv is rasnih krajev hodijo po stari navodi od hiše do hi«t Igrat jn voščit srečno novo leto. Zastopane ao male sodbe na pihala m na lok. Godci kljub krtarf S* preeefl dobro zaslužijo. _c 600 I* asovih ateeaj bo nabavita, mestna obema sa 1. If3t. 8 i Din kol korane pismene ponudbe je treba do 14. januarja oddati v vkjsOsou msstnsaa načelstva. soba st. 9. [Na Silvestrovo! »Nezaželeni smcekcc UNO »IDEAJL« (Besedo itnajo naši citat elit Dobrodelna akcija Kakor, je nekdo že omenil na tem mestu, bi bilo treba tudi to stvar organizirati. Nekatera društva, in to res potrebna, se pritoku jejo. da ne dobe niti odziva. Mučno je tudi sa razne nabiralce, mučno sa trgovce. Kdor bi bil na njih mestu, bi tudi razumel, da so največkrat nervozni ali osorni. Tak nabiralec morda ne sluti, da je dotični dan morda ie peti ali šesti. Vedno le daj in la), kakor da bi trgovci res kar na denarju ležali. V spiošnem tudi veliko darujejo, gotovo so pa tudi med trgovci umazanci. Za letos je stvar menda že končana. Caka nas samo se letna sesona z rasnimi srečolovi. Človek bi res ne verjel, koliko društev imamo. Ali bi ne vzel kdo te stvari v roke ter dobil izpisek vseh potrebnih društev. Nabiralo naj oi se le enkrat v letu, in to nekako v oktobru. Dobiti bi bilo treba podatke r?e potrebnih ljudi in na pr. 1. decembra na narodni praznik razdeliti podporo kar direktno posameznim osebam ali pa vsem prijavljenim humanitarnim društvom. Odpadlo bi za nabiralce mučno in pogosto neprijetno prosjačenje po trgovinah in tudi trgovci bi darovali enkrat za vselej in takrat mak> bolj obilno. Imeli bi potem vse leto mir in zavest, da so tudi v socijalnem pogledu storili svojo dolžnost Na vsak način naj pa humanitarna društva sama o tem premiSlJajo. Časa bo do oktobra dovolj. Regulacija Ljubljane Priznati moramo, da se je v zadnjih letih mnogo izdalo in storilo v olepšanje Ljubljane. V doglednom času bomo tudi dočakali, da se podere vsa fronta z znamenitim iFlgabirtom« vred. Kaj pa hiše na nasprotni strani? Tam so poleg dvonadstropnih hiš tudi enonadstropne. Te bodo Se bolj izgubile na svoji veljavi ko bodo na nasprotni strani stale samo 5 ali več nadstropne hiše. Morda bi se pa dale vse te hiše dvigniti vsaj sa eno nadstropje? Čudno bo pač v najprometnejši ulici videti enonadstropne hiše. Na Tvrševi cesti vdimo Se vedno dovolj nezazidanih parcel. Za Bežigradom se pa zidajo nove hiSe in vile. a glavna prometna cesta kaže luknje. Kaj pa Dalmatinova ulica? Poleg dvonadstropne hiše pritlična stavba, pri kateri z roko ctosezeš strežni žleb. Potem nekaj zidu in nekakšna vrtna hišica. Kralja Petra trg ima na eni strani dvonadstropne, na drugi strani trinadstropne hiše. Fronta nasproti juetične palače gotovo ni v okras mesta. Američani bi se gotovo čudili, da s* prostor sredi mesta pusti tako neizrabljen-Ce bi se tu postavilo impozantno poslopje, bi gotovo ne bilo lastniku v izgubo — Morda bi le kdo dal pobudo, da se ta prostor kako drugače preuredi. Kje so naši kraji Imam pred seboj znameniti in izredno reklamirani prvi slovenski alpmski stenski koledar »Iz naših krajev«. Pričakoval sem ga kot Izraelci mano in se ga veselil že tri mesece v naprej. Začnem z njegovim rojstvom Rodila ga je potreba, kakor pač vsako tako zadevo vedno rodi potreba. Toda ne mislim tej potrebi oporekati, kajti je res bila in je ni moči zanikati. Nekdo je od večin nabral res posrečene motive po naših planinah in, živeti se mora, poizkusil s koledarjem. Reklama zanj je bila izvrstna, namreč ne za koledar, nego za njegovega avtorja in mi* selnega očeta, ki se je, po ne vem kakšni navadi na vrh koledarja z velikimi črkami podpisal, da bo vse leto hvaležnemu narodu pred očmi- Sicer pa to ni važno. Tako zadevo vsak razume po svoje, pa jo je tudi koledarjev avtor svojevrstno razumel. Mor-ds je potreben reklame. Ako je tako, je pač nekaj dosegel. To nekaj pa je žal precej porazno. Se nikdar namreč nisem videL da bi Zupančič aH Sebškad najpreje po dnevnikih objavljali svoje 6like. češ, glejte me, jaz sem tisti in tak, ki vae bo obogatil 6 tem in takim delom. In potem pride to delo in dokaže, da avtor ne pozna semrjspisa, oziroma ga pozna popolnoma enostransko in ns ve. kje vse so na* kraji. Menda se o tem govori že v prvi gimna« zi ji. Koledar vsebuje 54 sĐk, od teb 2 ljubljanski ((povprečni) in 2 pohorski (nič posebnega), vse ostalo pa jc iz naših gorenjskih planin Kljub temu pa avtor javno trdi, da ta koledar mora v vsako zavedno slovensko hišo. Mora, recimo, tudi na Dolenjsko, dasi ravno je avtor ne priznava za vredno niti ene same slike. Trdina je v Gorjancih nase1 snovi za cele debele knjige, Svigelj ps niti za ene malo sličico. Ta koledar mora dalje tudi v Belo Krajdno, na Notranjsko, v-Logarsko dolino in ostalo bivšo mariborsko oblast, kjer so pač sečni grdi in ostudni kraji, neporabni za sliko. Zato bodo pač mogli gledati Dolenjci. Be-lolrranjci, Notraojoi ki Stajeroi en sam derič naše lepe slovenje zemlje, dočkn n)ihovi kraji niso prisia prav nič do veljake. Oporekanje, da je to izključno al* pinski koledar, ne drži, kar potem vanj ne spada niti LMJjana, od katere je nebotič-n kov* slika za koledar vzeta najslabša, kar jih sploh ženemo. A Pohorje? Kam spada? Naslov »Iz naših krajev« je sploh popolnoma zgrešen, mogel bi se ta koledar imenovati le »Iz naših Arp* ali pa »Iz naše Gorenjske« Izdelava ni tako odlična, kakor sem pričakoval. Papir iti najboljši, zato je tisk marsikje pomanjkljiv in raztrgan. Redakcija koledarja nI na potrebni višini ;n zato tudi ne bo mogel doseči ti« »tega pronagandnegs cfljs. ki mu je namenjen. Mnogo več Ijodl privabijo drugi ni posvečen niti m>!imerer koledarja m to je obžalovanja vredno A!' pa bi moral biti koledar le in izključno aipinski. v katerem slučaju bi .večina ugovorov odpadla. Koledar bi predvsem mora o;ti pripravljen za druge ne le za uas. k- vs. te kraje dobro pozorno To ni storier.o r v/eto v obzir, pa je v tem tud- velika napaka avtor ieva. Delo in trud sta sicer vredna pohvale, vendar pa organizacija ni zadovoljva. kur mnogo zm-aniSin« sicer lepo vrednost koledarja. Najmunj polovica s^k ni naiboli&ih. pa sem od njih mnogo boljše videl na fo-torazstavi. Mnogo slik je b:lo potrebno rezati Pri tako velikem števfu slat b1 avtor res lahko motive in kraje bolje izbiral, pa bi ne naletel v po«flmezn;h krajih ne odpor zaradi neuvaževan ja. In drugič manj osebnosti v ospredju, ker to ni simpatično, uiti potrebno Delo nai hvali človeka ne človek samega sebe Prihodnje ieto bodo te pomflnjkljivosti nedvomno z^imle. pa rq°" ramo za sedaj želeti koledarju kot prvencu dobro proda io. SDectater. * — Tujski promet. Tudi to ka>r mi«*liv. povedati, spada pod tujski promet. Vmka leto dvakrat vabi že ljubljanski velele jem na svoje priredtve. Prihodnje Kto bomo imeli pokrajinski zle-t sokola. Kako b^raska je tista baraka na kolodvoru, kjer mora stanovanjski urad sprejemati tujce. To poslopje ne more imponirati nit Culukafrom. To je naravnost revščina in sramota Rt s da se bo morda kolodvor nekoč uredil, toda kdaj? Lahko bi se pa na ta prost ir postavila druga zgradba, kar bi tudi v sedanji krizi ne bilo nemogoče. Čudno, da £e n-.hee ni opozoril javnosti na ta nedostatek- Sobica je tako nizka, da t roko dosežeš rid. — Priporočamo to zadevo v premišljevanje, Ce bo količkaj dobre volje, bo jrugo ielo na tem kraju ahKo Že stala lična hišira. — Trubarjev park. Že pred tremi leti sem na tem mestu kritiziral razbito tnblo pri križiSč'i Puharjeve ulice. Razbila tabla stoji še danes na istem kraju. Ce se že ne more nadomestiti z novo. naj se K) nokvtko vsaj odstrani. — Stanovanjske najemnine. Na shodu hišnih lastnikov je začetkom decembra omenil predsednik Čačkovič, da so najemnine padle v vseh mestih za 30 do 50°/«. Ponižno prosimo pojasnila, katera mesta so bila tako srečna, ker tu o znižanju ničesar ne vemo. Najemnik, ki mu je bila najemnina zvišana za lOO3/*. 1 Hitite, da ne zamudite! Samo se danes H 1 ob 4., 7. tal 9. uri zvečer 1 velefilm v stilu »Trader Hornac HADA Tlt T 1 Kot dopolnilo »Fozov zvočni tednik« in >Ufa< film »Gora Athos« 1 KITNO »IDEAL« ■II Iz Novega mesta — Sokolska vest. Redna glavna skupščina novomeškega Sokolskega društva bo v sredo 11. januarja 1933 v veliki dvorani Sokolskoga doma. Dnevni red običajen. iSa-mostojne predloge je vložiti 14 dni pred skupščino — Sreski kmetijski odbor je sestavil svoj proračun za bodoče leto. Znaša okroglo 43.000 Din- Navajamo le nekaj glav«? i h izdatkov: kmetijski tečaji 1000 Din, pospeševanje živinoreje 3000 Din, cepivo proti kužnim boleznim 5000 Din, premo van je živinorejske zadruge na Veliki loki 2000 Din, potni ne za komisije ob liceneovanjih 6000 Din, podpore sadjarskim podružnicam 24iK) Dia. nabava sadik in pogozdovanje 5000 Din, potnine in dnevnice za seje glavnega in oijega odbora 6500 Din ter pisarna 2500 Din. Za nazaj dolguje več občin odboru 9e nad 24.000 Din. — Dobro j na me«je. Ker so ob sklepu teta ponekod Še bili zaostanki na davkih po mestu in okolici, so pričele finančne oblasti v zadnjem času s ponovnimi pozivi na plačilo in ljudstvo je povečini položaj umelo ter ©e brez nadaljnega pozivu odzvalo s plačili. — Šentjernejski diletanti *o znani vsej širni okolici, saj prirejajo večkrat prav uspele gledališke komade. Za Silvestrovo se spet pripravljajo z dvema sijajnima burkama. Predstava in Silvestrovanje bo kot običajno pri Polancu — Sneg smo polagoma le dobili. Prinesla ga je noč od srede na četrtek. Ze več dni prej je »dišalo po njem«, kot pravimo. Polagoma sneži dalje. Dobro, da je zapadel na zmrzla tla. — Prememba posesti. Industrijalec Jo-iko Povh je kupil Ogrinovo hišo na trgu kraljeviča Petra in bo odprl v njej trgovino perila in slične robe. — Nov župan. Dosedanji župan šmihet-stopitke občine g. Franc Bnilc. i^osestnik v HruSiei pod Gorjanci, je bil razrešon ^vd-je dolžnosti ter je bil na njegovo mesto postavljen g. Josip Mat ko st.. posestnik in g*-> stilničsr v bližnji Ootni vasi — Lep* boiicnieo so imeli letos tudi v javni ženski bolnici Dobre novomeške jm-spe so pridno zbirale po mestu darove /a trpeče žene v bolnici, zapeli so jim pevci in pevke, zagodel jim je sokolski orkester In bolnice so Imele lep večer. Za ves trud, ljubezen m naklonjenost se uprava boln're vsem sodelujočim m vsem darovalcem naj- Stran 4. »SLOVENSKI KARO D«, dat 90. 2^5 Koral MaknszvBstl Nočno srečanje Prijel je Sfelinsfcega rahlo pod roko in krenila sta v ozko ufico. kjer so se pričenjali vrtovi m prazna zeTnijtšča. —-Tu je odprtina v lesenem plotu, aa njun pa moja poletna pr©stolica. Viden' ne boste ničesar, ker je zelo temno, pač pa že poznate pot in če bi vas kdaj mrkalo preživeti nekaj trenutkov v zanimivem pogovoru, me najdete trn. Prosim vas samo. da udarite trikrat s kamnom ali polenom po plotu, kar mi pove. da prihaja prijatelj, kajti če ne bom na to opozorjen, zbežim bt7 vrt. Stalinski je poslušal in molčal. Cuttl je, da stresa moža strupen nočni mraz, da bi rad govoril mirno in z megrlo besed zastrl strahoto bede. Dolgo je zrl na ta pusti kraj, ker je Spaia noč na zemlji, ki jo je bil razmočil jesenski dež. Potem je krenil počasi proti domu Stan mož je odšel z njim. — Spremim vas, — je dejal tiho. — dobri ste bili z menoj. — Kaj nimate nikogar na svetu? — le vprašal StaMnski. — Sem sam kakor balon v stratosferi in nepotreben kakor Društvo narodov. — In v tem brlogu spite? — Ne vedno. Pozimi bivam pri dobrih ljudeh, ki mi dovoljujejo spati na močnem stroju, zvane m munga. ki jim ga zato poganjam, kakor Samson ročni mlin. Sem cenena naravna sila do trenutka, ko me ti dobri ljudje nadomeste s elektriko. Takrat pa izpremenim bivališče in delo. Spomladi in poleti, pa tudi tja do pozne jeseni preživim v tej okoHci pod zaščito zvezd, a moj angel varuh odganja z ognjenim mečem policaje. Moja neumna navada je poštenost. Stalinski je razmišljal, kaj prav za prav pomenijo te besede, izgovorjene s pritajenim glasom, kakor da mu odkriva ta stari mož svoj g1ohok; obup. Postalo mu ;e zelo hudo. da mora sivolasi mož sredi vlažne noči, sredi mnogih hiš. kj v njih Hud je mirno spe, in čakati, kdaj se bo lahko skril v zapuščeno kočo In ta mož ne preklinja, temveč barva črne besede s takimi nebeškimi barvami, da bi človek mislil, da je vse tako. kakor mora biti. Stalinsk-ega je stresel mraz, ko je pomislil, kako mora tega siromaka zebsti. Kar se je ustavil in segel po denarnico. — Vzemite tole. gospod, — je dejal « mu ponudil bankovec. Stari mož je tiho vprašaJ: — Tema je. Je to cigareta? — Ne ... Denar ... — Denar? Takoj... takoj... Moram se sporrrrriti. kaj je denar. Nekoč sem vedel... — Nikar se ne branite, kar vzamite, pa bo. — mu je prigovarjal Stalinski. — Kaj mi ga posojate? — Ne, podarim vam ga. — Torej to ni posojilo? Če je tako, ga pa ne morem sprejeti. Ce bi mi posodili nekaj denarja, in sicer na častno besedo, bi ga morda Še vzel, kajti po vseh veljavnih običajih bi ne bil dolžan ▼miti ga. toda na drugi strani bi me »oper pekla vest, če bi vam ne vrnil denarja, ki ste mi ga posodili v težkem Ne raknftajfe me. se je nestrpno — Torei ne sprejmete? — Ne morem. Ne prenesel bi da bi utegnili videti v meni falota. ki vas vodi po zakotnih ulicah ter vam razkazuje pasjo hišico in svoje sive lase, da bi izvabil od vas nekaj denarja. Hvala vam iz vsesa srca. BiH ste dobri z menoj. Izkazali ste mi mnogo sočnija. To je bdo lepo, zelo lepo. da niste na-hruHfi razcapan ca in zbežali pred bedo. Blagoslavljam vas ... Spravite denar m pojdite spat, pozno je že ki pršiti začenja. Dež bi vas premočil. — Vas pa ne? — je vprašal Stalinski skoraj obupano. — Mene? Samo težki, utrgani oblaki bi mogli vse izpremeniti. Vajen sem... privadil sem se... Zdi se mi, da je to vaša hišica, a jaz tudi že lahko varno vstopim v svoj gradič. — Tam boste spali? — Oči vidno tam. razen če bi se bH že drugi melanholik zavalil na mojo posteljo; toda brlog je dovolj velik. — Danes pa že ne pojdete tja, — je dejal Stalinski do nenadni odločitvi. — Oprostite, -toda v Evropskem hotelu sem oči vidno v raztresenosti pozabil naročiti a par tem en t m zato se vračam na svoj dom. — Ne. nocojšnjo noč preživite pri meni. — Nisem dobro shšal. Kje nag prebi-jem noč? — Pri meni. Stalinski ni mogel videti, da je zakrila oči starega moža za hip megla, vendar je pa moral slišati v njegovem moFku glas, drhteč od širnega razburjenja, ker ga je naenkrat sam začutil v kotičku svojega srca. Starec je nekaj šepetal, kakor bi ne mogel dovolj hitro pozlatiti besed, ki jih je nameraval izgovoriti. Zato je vrnil ta občutek nazaj v srce kot v zakladnico Šele čez nekaj časa je dejal z jasnim glasom: — Ne smete misliti da padajo moje solze na tla: ne. dež rosi take. Sicer bi se pa prav nič ne čudi če bi bilo tako. Čudno govorite, mladi gospod. Ste pri zdravi pameti? — Prepričan sicer nisem, mislim pa, da sem, — je odgovoril Stalinski, ki je bil postaj brez vzroka naenkrat vesel. — Morda ste dane* pregloboko pogledali v kozarček. — Izključeno, ker sem bil na obisku, kjer so mi postregli samo z jabolčni-kom. — Torej je gotovo, da niste piR. Očividno niste pijani, pa hočete, naj grem z vami? — Iskreno vas prosim in vesehrn se, da boste nocoj spali kot Človek. — Ali me ne vržete ven, ko me zagledate pri luči? — Še na misel mi ne pride: sicer sem vas na itak že videl pri luči na cesti. — In Če bi se mi ob pogledu na posteljo zmešalo, ali me ne boste ustrelili? — Izročim vam samokres. — Vidim, da ste pravi gentleman; pojdiva v božjem imenu. — Tod. prosim ... vstopite. — After vou. sir! Haha! — Čemu se pa smejete? — Nič. nič ... Temu. da je nekoliko prismojeni Diogenec našel sod. Pogled v brttsiliiico demantov Mesto Amsterdam, ki Šteje okrog 650.000 prebivalcev, je zaslovelo med drugim tudi po trgovini in brušenju demantov. Tu je osredotočena skoraj vsa trgovina z dragulji in mesto samo ima tako zvano demaotno borzo, ki se na nji sklepajo kupčije izključno za de-maote. Z brušenjem surovih demantov, ki prihajajo iz južne Afrike, Indije in Brazilije, se peča v Amsterdamu več velicih tvrdk. To so zlasti trvrd&e Aseher, Toistraat, M. E. Coster in Eduard van Dam. Največja med njimi je tvrdka Toistraat. Od središča mesta Rembranclbpiein (Rerrrorandtov trg) je tvrdka Toistraat oddaljena pičle pol ure. Ta tvrdka re imela še pred tremi leti zaposlenih 600. delavcev in delala ie skorai izključno za izvoz. Večma krasno brušenih demantov ie Sla v Ameriko. Zdaj je pa kupna moč in zanimanje za demamte tudi v Ameriki padlo tako. da je zaposlenih v podjetju samo se dO delavcev. Gospodarska kriza je zadela tudi to panogo. Poleg tovarne v Amsterdamu ima tvrdka delavnico tudi v Versail-iesu. V brusilnice demantov ne sme nihče, ki nima priporočilnega pisma. Ce ne obvladaš dobro holandščme, si lahko pomagaš z angleščino, francoščino ali nemščino. Tovarna je veliko trinadstropno poslopje s štirinadstropnimi prizidki. V nji je cela vrsta ogromnih delavnic z velikimi okni, da so delavnice svetle. Povsod vlada vzorna čistoča. Po pregledu vaših priporočilnih pisem in drugih formatao-stf vas spremi uradnik v tovarno. Tu sedete v dvigalo, ki vas pooelje v III nadstropje, v pisarno. V pisarni morate odložiti fotografski aparat, če ga imate s seboj, potem vam pa pojasni uradnik propagandnega oddelka v poljubnem jeziku ves proces dela v po-edinih delavnicah. Najprej vam pokaže moten surov de mam, kakršen pride iz Afrike. Na nebrušenem demantu ni nič zanimivega in lajik bi ga prav lahko zamenjal s koščkom umazanega stekla. Šele z brušenjem dobi demant krasen sijaj, zaradi katerega ga tako visoko cenijo. Nebrušeni demant ima obliko okta-edra, dveh druga na drugi stoječih piramid. Prerez nebrušenega demanta bi bil podoben dvema velikima črkama V, stoječima druga na drugi in dotikajoč ima se na najširšem kraju. Prva naloga brusača je demant očistiti, potem pa razpoloviti ga na dve oiramidi. Pod modnim povečevalnim stekjom vidite v demantu tenke žilice. In baš v te žilice naprav b*usač zarezo, ki v njo zatakne svoj poseben nožič in udari nanj, da razpade demant na dve polovici. Čeprav se zdi to zelo enostavno, ie v resnici to delo precej težko in sicer zato, ker je demant izredno trd, obenem pa ze-lo krhek. Če je demant večji, ga rt-žejo s posebnimi pilicami, posutimi z demantiran prahom. Ko je demant očiščen in razpoJovtjen. sledi pravo biušenje in sicer po namenu, ki naj mu demant služi. Brušenje je torej odvisno od tega, ali se bo demant rabi, za prstan, za ogrlico, za krava:no •g o. za zapestnico itd. Brušenje demantov je zelo i no de'o in brusač se mora učiti tri '.era predno dobi v roke prvi demant. Učenje na demantih bi bilo seveda predrago Brusač zavije najprej demant v nekakšno zlitino kovin (zlitina je 'ai* ra tovarne) na koncu kovinaste pai-čice. Ta paličica je na drugem konca pritrjena na sklep, ki se prosto štetnika. Pod njo se suče okrogla kovi-nasta plošča v velikosti gramofonske pfošče. Vsa naprava močno spominja na gramofon. Mislimo si gramofonsko ploščo, nad njo pa ročico, ki je v njej pritrjena igla na premični rami, pa imamo sliko naprave za brušenje demantov. Na mestu igle je v paličici pritrjen surov demant. Brusač ima na očesu povečevalno steklo, ramico pa drži v roki. Z nagibanjem ramice nagiba demant. ki se brusi ob vrtečo se ploščo pod njim. Po določenem načinu brušenja dobi demant svoj poseben sijaj in s tem tudi vrednost. Brušenje je zelo težko, ker so demanti krhki. V teh delavnicah so brusili tudi največji demant sveta CuBinan, ki so ga našli v Transvaalu v južni Afriki. Tehtal je prvotno 30?5.75 karatov (karat je približno petina grama). Ker je bila njegova vrednost ogromna in ker bi ga nihče ne mogel kupiti, so ga razbili na tri dele Zdaj je v zakladnici angleškega kralja. V Amsterdamu pa še zdai kažejo model tega največjega demanta na svetu in stroj, ki so ga na njem brusili. Zastrupljevalci v starih časih Strup v zločdnčevm rokah je naj-strašneješe orožje. Če pogledamo v preteklost se lahko prepričamo, da so bile velike zastrupljevalske afere skoraj vedno v zvezi z ženskimi imeni. Najslovitejši strup v zgodovini je bila neapolska voda — aqua toffana, ki so zastrupila z njo v Italiji v 17. in 18. stoletju nad 100 budi. Svoje ime je dobil ta strup po ženi Toffani. Toffana je živela najprej v Palermi, pozneje se je pa preselila v Neapoij. Svojim odjemalcem je pošiljala strup kot zdravilo v steldeničicah, ki je bila na njih podoba svetnika z napisom »Manua sv. Tomaža iz Barija«. Od leta 1659 je zastrupljala Toffana ljudi in šele 1. 1709 so jo zasačili. Za nekaj časa se je skrila v samostan, potem so jo pa aretirali in po groznem mučenju je svoje zločine priznala. Umrla je v ječi. Po njeni smrti je bila preiskava ustavljena, ker bi bili komor om iti rani visoko stoječi mož- je. O strupu samem nam zgodovina ne pove mnogo, znano je le. da so zadostovale 3 ali 4 kaplijice. da je nastopila smrt Zastrupljenec ie pa umiral polagoma, brez zunanjih znakov. Iz 17. m 18. stoletja je znan tudi strup, ki se je imenoval v Franciji »prašek dedščinec. Margarette d'Abbray» čudovito lepa žena, je zastrupila vso rodbino, na7admje je pa končala na mo-ri>šču. Druga zloglasna zastrupldevalka je bila Gottfrieda Oesche iz Bremena. V petih meseoih je zastrupila mater, očeta, dve hčerki, sina, tjubSka. brata, prijateljico. 6-1-etnega otroka in še nekaj drugih ljudi. Sol osno pozornost je vzbudil lani proces proti zastrupi je valiti iz madžarske vasi Tiszazuga. ki je pomagala mnogim ženam odkrižati se mož in nadležnih iTubčkov. Na Silvestrevo! Bomba smeha! »Pat in Patachon čarostreleace Kino »Ljubljanski dvor« Čudovita ura V 2enevi so izdelali letos posebno kompilcirano žepno uro, sestavljeno iz 920 delcev. Neverjetno je, kaj vse ta ura kaže. V prvi vrsti je to žepni bu-dimik, ki bije ure in četrti na štiriglas-nem zvončku, če pa pritisnejo na posebno napravo, bije ura tudi mirnu te. Na eni strani je dvojni kronograf na petine sekunde, ki mu je priključen števec ur in minut ter dva kazalca, ki kažeta, kako so navite prožme. Ura kaže tudi datum, mesec in dan v tednu, kakor tudi lunino pot. Na drugi strani ure kažejo kazalci zvezdrni Čas ter razliko med pravim in srednjim sokrčnim časom. Na uri lahko ugotovimo tudi čas somčnega vzhoda in zahoda. Sredi zadnjega urnika se Vkfi v eliptičnem okencu zvezdni firmament, kakršen je v človeškem očesu ob poljubnem času. Pri vsem tem pa ta čudovita ura ni velika. Premer umika znaša komaj 50 milimetrov, cele ure pa okrog 62 mm, Koiftko stane, ni povedano, gotovo pa je, da ne bo dostopna navadnem« človeku, saj so jo izdelovali najboljši strokovnjaki na tem poijta in velja za največjo redkost na sveto. Iz Trbovel* — SSfveatrovan^a. besnenje nje bo ra%Ma1i o£?cisf< D0PIS0WJE DVIGNITE PISMA v upravi »Slov. Naroda«: Božič; Dobra gospodinja; Raronoli 5224; Srečen dom 4630; Zanesljiv 4329. ZIVAU PURANE pitane, zaklana, očiščene, 5 kg 76 Din, 10 kg 150 Din, franko naročnik — razpošilja — G. Drechaler, Tuzla. 4906 SLUŽBE . IsCEM VIČ KUHARIC, sobaric, natakaric, začetnic za tamburaške kapelo m deklet za hišna dala. Služb imamo dosti na razpolago. Vsaka reflektan-tmja mora priti ošabno radi nameščenja. Na plamena vprašanja odgovarjamo samo, če sa posije znamko sa 2 Din. Prenočitve zelo poceni. Vsaka dobi službo v najkrajšem času. — Sluzmakt zavod, Zagreb, Gajeva 27. 4903 NATAKARICA sposobna vodstva gostilne, z večletnimi spričevali, se išče za takoj. — Gostilna Medveičak, br. 2, Zagreb. 4904 POSLOVODJA Postojno vodstvo večje špecerijske te delikatesne trgovine v Zagrebu. Kavcija potrebna. — Ponudbe s navedbo plače na postni predal 201, Zagreb. 4905 KUPIM DOLARJU do 600 komadov — plačam po visoki ceni, ker nujno rabim. — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. PAzrso v bufeiu mojem ti zato le pridi k do polnoči lahko BUFET BRISKI, PALAČA »GRAFIKE« DELO more v teb vsak dobiti se najlaže s ureditvijo pletenja na domu. Dajemo sproti doto vsakemu, ker prevse-mamo izdelane pletenine, dobavljamo prejico (voJ-oo) in izplačujemo me* sdo za pletenje, kar dokazuje mnogo zahvalnih pisem. Ako hočete delati in zasluziti, se obrnite zaupno za brezplačne orospekte na firmo: K) MACA PUETAK8KA INDUSTRIJA »OSIP KALJA, Haraj sr. Trubarjeva 2. oda. 27 opere). ČEVLJI NA OBROKS LJUBLJANA, Gfe- '. 4 (nasproti 12574 Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, LJUBLJANA, Sv. c 14 72/T ▼sa pleskarska in izvršuje točno, aondno m po Konkurenčnih cenah pod garancije družba s a. i» J. HLEBA pleskarstvo m aoboattkassius 1 4LBLJANA, Mestni trg 16 ali Cankarjevo nabrežje 31. Telefon "*070 GOSTILNA »PRI FAJMOSTRU* LJUBLJANA, Sv. Petre lp it* s t* «1 izb orna vina t gostili it namizno Din 8«* < slioo *y 99 99 rizling «| \%r 99 ff 99 črno 4 lOv 99 m ay 99 99 cviček „ IX.- 99 » 99 99 mozler a 14»- 99 Morske v veliki izbiri načine in druga jedila; porani in piščanci, odo jek na ražnju. — Cene nizke! OPERNA KLET, Gledališka ulica štev. a TOČILNICA Cankarjevo nabrežje 5 in Breg 1 — toči vse vrste šibe-nifikih vin iz lastnih vinogradov. čez nlieo vsa vina a Din 8.— 2eieč srečno novo leto se priporoča L A. SUN ARA. \ \